128. številka. Ljubljana, v soboto 6. junija 1896. XXIX. leto. SLOTOKI MRI Ishaja vsak dan mvetar« izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poftti p reje man za avstro-ogemke dežole za vse leto 15 gld., za pol I- t H gld, f> 6etrt leta 4 gld., za jeden maaec 1 gld. 40 kr.— Za L j obijano bres pošiljanja na dom za vsa loto 18 g)d., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki. Z* pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežel« toliko već, kolikor pofitnina zna&a. Za oznanila pladnje se od fitirittopne petit-vrste pu S kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fio se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tlaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnistvo je na Kongresnem trgn 6t. 18, U prav n i & t v ti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. tat administrativne stvari. Kam gremo! Z Dolenjskega, 5. junija. Doživeli smo lani, da so v Starem trgu naši kaplani s tolpo razaajalcev rasgnali shod rojakov, kateri ne mislijo narodu škoditi, katerih prepričanje je pošteno in kateri drugega ne žele, nego narodu koristiti. Ti rojaki so se vzgojili, kakor Be šola ves dragi avstrijski omikanejši svet, in is te sole so prinesli omiko, ki jim veleva, uravnavati slovenski svet drugače, nego so zdi onim, kateri so se 4 leta vzgajali v tesnem ozračja teologične Aulo, ki nimajo familije in tedaj tudi ne onega pogleda v svet, kakor tisti, ki za svoje otroke skrbe, jih visoko drže, svetu kažejo, ne pa zametajo, kakor neka vrsta Ijudij, ki se svojih otrok sramuje, će bi biM naši nasprotniki pravični ljudje, bi vsaj mislili, da imajo ti posvetni omikanci nekaj pravice, se z družim ljudstvom razgovarjati o tem, kako zboljšati življenje naioda, čigar temelj je familija, ne pa farovške kuharice ter kaplanske ljubice ; pustili bi te po8vetnjake na miru, ali se kakor omikari možje, pametno, mirno udeleževali taMh shodov in na dostojen način izražali svoje misli. Nič tega! Vino sem, žganjarje in drnge nizko stoječe ljudi sem in neumneže, ki nič ne vedo, in s tolpo tacih, ko so že opijanjeni, s fizično silo na tiste, kateri se niso prej v keplaniji oglasili ter niso prosili dovoljenja za javni nastop pri teh mladičih, katerim je semenska šola vcepila neznosen napuh, srce pa pitHti'a prazno in je če napravila surovo in navdala s fanatizmom, ki je v zdajšnih časih smešen in časih tak, da glasno kriči po psihijatru. V prejšnjih časih so se mladi kleriki na priž-nicah vse drugače vedli nego dandanes. Govorili so, kar so brali dobrega verske vsebine in gledali na to, da postanejo dobri cerkveni govorniki. Le malo so se upali ven z grajanjem človeških napak, prepuščali so to starejšim, izkušenim župnikom ; v svesti so si bili, da mladeniču brez vBega izkustva ne pristaja, starejšim ljudem očitavati napake. Zunaj cerkve obnašali so se mirno, živeli z ljudmi in z župniki v lepem miru ter v slednjih Čislali svoje učitelje. Pravica mladosti. (Spisal ller. Siiriurinann, posl. Kil. Jelenčič.) „Lev pl. Njelsberg — Carigrad" — tako je zapisal prišlec v knjigo za tujce. Ime je obudilo pozornost pri vseh poslih „be-lega leva". Točaji so se poatavili na hodnik, koder je imel priti tujec ; hlapec je šel v kuhinjo po cunjo, da zbriše rujave lise z mednih okovov njegovega kovčega, ki je ostal za prvi hip na veži, ključarica je hitela na vrt, da povije šopke za njegovo mizo, in krčmar sam rodeč od razburjenosti je komaj uzdal svojo vršljivost, govoril tiho in hlastno prvemu tečaju, naj stori, kakor hoče, da le spravi obitelj betolinskega bankirja iz sobe št. 1 — iz sobe z zagrinjali iz rudečega pliša in zamorčki nad posteljo z nebom — kakor hitro mogoče, da se tujec sijajno v nji naseli. »Moj Bog, moj Bog, saj ne vemo," ječa! je s tolstim, nadušljivim glasom, „brez dvoma je sorodnik — ime se drugje ne nahaja — Bog v nebesih — kako lahko bi ta človeku koristil tH V tem trenutku so se odprla vrata iz sobe, kjer se je nastanil tujec. Stopil je iž nje — od . pedi do pedi aristokrat, posvet ujak in gommeux. Zdaj je to vse drugače Leca je torišče, na katerem naši kaplani o verskih rečeh le mimogrede govor ć, zato pa prav grdo in surovo opravljajo, kar hm dostaja družabnega in političnega Življenja onih, kateri jim niso v politiki pokorni. Avguštin Šinkovec zabavlja z lece in se zaradi t>ga pred sodiščem opravičuje s pričami, zapeljanimi h krivemu pričanju. Škoda, daje tovarna na Fužinah prenehala; treba bo železnih lec dobiti, lesene so že močno razbite. Kaplan Janez Pristov spravi prebivalstvo mesta ter okolice v zdražbo; cemoralično deluje mej ljudmi, bujska jih na grd način v mejosobno sovraštvo. Škof ga poviša za prvega kaplana, Avguštinu Šinkovcu pa je dal dobro kaplanijo drugod. Kaplani dandanes Že ne pozdravijo nobenega starejšega posvetnjaka, tudi ako je ta dosti več šiudiral nego kaplan in ima dosti večji delokrog. Poprej po ti mladeniči zahajali v družbo mestnih posvetnjakov, se v njej veselili, peli, navzoči bili pri pleBih. Zdaj se to več ne primeri. Doma pijejo ali zunaj v kmetskih krčmah, kjer obdelujejo ljudi v svoje namene. Leskovški farovž ve povedati, kako z ženskami ravnajo, in tudi sodišča, pred katerimi farovske kuharice nastopajo proti kaplanom, ali kaplani proti župnikom zaradi lepih oči kake Katre, ali Urške, bi znala marsikaj razkriti. Na leci govore najrajše o spolnih rečeh. Ker se boljšega izraževanja it o naučili, govore časih tako, da mora pametna mati hčerko ali iz cerkve peljati, ali pa ž njo o čem govoriti, da nje pazlji vost odvrne. Omika teh naŠib mladih duhovnikov je majhna, socijalna, kakor strokovna, občne nmike pa sploh nimajo. Na gimnaziji dobe slednje premalo, pozneje pa bero le politčne članke in to berilo je sovražnik večji omiki, ker brani študij večjih duševnih proizvodov. Tudi časa nimajs za tako berilo. Menda še pri darovanju mislijo na kovanje dopisov, ali kako drugo ujedanje političnega nasprotnika. Kdor naše klerikalne časopise bere, ee ustraši, kak ton vlada v njih. Ti žurnalisti so surovi, da je strah, in talent njihov se kaže le v surovostih. Kdor se jim javno ustavi, tega napadejo, kaker po- Način, kakor si jo igraje potegnil rokovice čez prste, iz na pel mižeči h cčij metal poglede na levo in desno, kakor si je nemarno popravil ušesa s črnim atlasom podšitega ogrtača, kakor je posadil monokel]' pred oko in s na pol ljubeznivim, na pol posmehljivim nasmehom idvrnil pozdrave ponižne služinčadi : vse je kazalo, da je navajen opazovati svet in ljudi iz ptičje perspektive, kakor vsi, ki stoje kot vazali na stopnjicah kakega prestola. „Smeua li postreči gospodu baronu z ekvipažo?" zaklical je krčmar in privihral k njemu. „11 vala, hvala," in odmignil je z nasmehom. Potem je stopil na cesto, katera je ležala pred njim v tihem miru malih prestolnic kakor mrtva. Pogledal je krog sebe in pomajal z glavo. — „Je li verjetno P* šepetal je s seboj. M Ni ti jednega psa ne vidim na ulici. — Kaj počno vender ljudje v teh gnezdih ? — Resnično, to ni malo samozatajnvanja za človeka, ki vlada tem polhom. Moj poklon, cher onele." Ustavil se je pred sivo pobeljenim poslopjem, čigar vhod je nosilo pet dorskih stebrov, in si je ogledoval zlati napis na pročelja. „Musis inservio", bilo je tu zapisano. .Umevno, tu ni umetnost, služiti muzam," momljal je, kažoč na okoli, »ono so menda jedine ženske, katere prebivajo tukaj." — cestni roparji, tako, da je boljše priti roparjem v roke nego katoliškim žurnalistom, ker roparji vzorno človeku le denar, oni pa čast in poštenje. In v te časopise pišejo naši mladi kleriki. Da bi se učil in skrbel ves teden, da kot duhovnik - strokovnjak dobro v cerkvi govori, to tem ljudem ne pride na misel; saj skrbi škof, da pridejo časi li patri jezuiti ter lazaristi propovedavat. Z žalostjo se mora reči, da je nivo omike naših mladih klerikov proti onim druzih dežel strašno nizek in grda politika jih d< I.i neznansko surove. Le na sovražnost, na oškodovanje mislijo, to jim preide v kri in ker ne pridejo v omikane družbe, se zunaj na kmetih, kjer vpijajo za najpametnejše, še bolj posurove. Kar ša manjka, stori pijača. Le tako je razumljivo in mogoče, da se primerijo dejanja kakor v Starem trgu, ali pred kratkim v Novem mestu Škof ne potipa s palico onih, ki ekscedirajo kot voditelji pijanih tolp. Spada li to v njegov sistem ? Kako lep pojav je duhovnik, če je svoje strasti ukrotil in brez sovraštva v prsih stopi na lečo, pred oltar, ali če se bavi zunaj cerkve z ljudstvom. Ze obličje njegovo je Ijuteznjivo in vsaka njegova beseda pade na rodovitna tla, ljudje ga poslušajo. Poglejte pa naše sedanje politične kaplane in tudi nekatere starejše duhovnike. Kar divje gledajo, če političnega nasprotnika vidijo iu kar govore in pišejo, jim narekuje samo strast. Koliko veljajo kot duhovniki katoliškega veroizpovedauja ? Toliko, kolikor izsili bojazen pred njihovo strastjo, bojtzen pred znanim njihovim maščevalnim sovraštvom. „Idite vsi k Brunerju ; danes ne ho krščanskega nauka in litanij, danes bode vse to v krčmi pri Hrunerju" tako je rekel kranjski duhovnik maja 1890 vernikom ter peljal iz cerkve odrasle in otroke na boj proti delavcem, ki so pod postavnim nadzorstvom hoteli zborovati. Naj že odobravamo, ali ne odobravamo teženj delavskega tit.uiu toliko srca ima v sebi v Ha k človek, ki ima sam otroke in lahko misli, da pride kateri v slabe oduošaje, da ne bode reveiev kamnal, če mirno in pametno nastopajo; vsak le količkaj omikan človek Potem se je prikazalo drugo poslopje, imelo je istotako nekaj starinskega na sebi in poil zlatim solncem, katero je z nosom vohal hipcgr.f, ta le napis: „Litteris sibi ips'que hoc monumentum ere\it Johanne8 Fredericus \lll." „Svetlost so dobro zadeti," menil je, motreč barbarski popis, „le malo preveč perutij imajo Njih Veličanstvo." Naslednja stavba se je že od daleč naznanjala s pompejansko rudečo steno brez oken, tej se je previdno izognil in prišel tako pod stebrišče, katero je menda vezalo kako učilišče z njegovo telovadnico in čigar brvanje je bilo okrašeno z izreki iz Plntarha iti Cicerona. Potem je prišel na trg, sredi njega je stal spomenik, star dehelušast gOBpod s hermelinovim plaščem in velikanskim mečem v obeh pesteh. „Hvala Bogu," vzdihnil je tujec, .naposled vender jeden Človek, čeprav iz brona. Na to se je priklonil in utrgal celo nekaj vitkih bilk, pognale so izmej kamenja hrapavega in grudastega tlaka v sredi A'rokih Uh'ov trpotca. „Njemu za vezilo," reče in vtakne bilke kukor šopek v najgorenjo gumbenico svoje sukuje. Ustavi se pred v renesančnem zlogu zidanem, ponosno se vznašajočem poslopjem. Ee mora omehčiti, ko čita, kaka strasna nezaslužena reva vlada tu in tam v delavskih družinah; le divja živinska narav more tako ostudno postopati proti surojaku delavcu, kakor se je nastopalo 31. maja 1896 v Novem mestu! Pa uč.telj veronauka gimnazijske mladeži, doktor teologije, mož, kukeršni dobe navadno v starejših letih višje dostojanstvo, mož, ki je že skoraj petdeset let star, nauči mladega, ne-goduega kaplana, kako naj župljane in tudi otroke btboj pripelje, on sam eedi sredi te črede ter hujska k najljutejsemu sovraštvu proti največjim revežem naše družbe; le malo manjka in noži so zunaj in kri teče, mrtve odnašajo, ljudi v zapor vodijo. Sreča in nesreča več familij je bila o Kima le od postopanja vladnega komisarja in orožniškega štražmeštra; ako bi okr. glavar pl. Ve 8'tnck in orožni.s ki stražmešter 13 >rlec ne bila hitro in energično »pravila najprej dr. Mnrinkota ter kapelana Krajca iz tesno natlačene dvoiaue, tekla bi bi!a kri tako gotovo, kakor je gotovo, da sta ta dva duhovnika httjskalfl uboge in neumne šmibelske ka|2arje iit« navedene deiavce. Č m pa je ta nahuj-bkana tolpa videla, da imajo orožniki moč, tudi duhovnikom fnorgično zakl c.iti: „v imenu zakona, upravite se ven" in, ko ee duhovnik-, sklicuje se na Bvi je dostojanstvo, obotavljajo, j moig ivarjajo, da .ne i.dtuž «n hujskač ostane tu tudi z duhovetiskm k: ! irjemu ; ko jo tolpa videl;., da se Hila rabi, je jenjala pti oknih in vrat h notri drveti ter stopati |,o mizah iu npiti: „\eu z neieverniki*, Ta nastop k..£e, kake ljudi je dr. Marinko 3'. maja t. I. ko mandir..! ' Jaz, ki to pifiem, sem imel doslej dr Marinko ta piav rad. Mislil u*m o njem prav dobro. Doktor, tega reveža — će!..vr.i prid ijultvoin na srueb postaviti, — (vi veste, koliko novooie'ikh t ikih r-i-\ i«? je b lo mej njuni.) — doktor, duhovuik krščanskega veroizpovtdanja, te revež) v nevarnost po -elaviti, jedno, ako kri teče, človeška kri in za VuAo — oprostite — neumuo domišljavost, da vladate vso Dolenjsko, ste tako \a bat i(ii« igrali! Dokazano je vse ; vzemite na znanje, da Vaš posvetni piij.ttelji zdaj vemo, kakšna je \ i dobrosrčnost in kako Učita v vsem Vašem ue-banja le vladoieljnost iu egoizem. V nedeljo ste nam cC\ odpili. hueli s.iio z Vami veliko potrpljenja; nismo Vas v javnosti imenovali, dasi ste bdi naš politični nasprotnik) ali zdaj Vam moramo povedati, da hočemo imeti mir v našem mestu in to zaradi naše ni'aline, ki v tako malem mesto vse izve in katere vzgoja trpi, če se profesor veronauka tiko vede, kakor vi. Krasno je b lo navdušenja, ko smo vsaj na Kranjskem priborili n itma je:.ku vezavo v uradu ter v j »vnem iu družabnem ž vljenju v mestih. Koliko truda, koliko žttev je to ttalol Vse je žrtvo-vaio, vb« pripomoglo k temu. Zlaj, ko hočemo politično nevedni del uaioia diaiuiti, zdaj se dogajajo taku reči! Ne morem za to, da mi je naroloostna ideja še toliko vredaa in da še zahajam v mladost ie dni, v katerih nam je bila ista najH vitlejša zvezda. To je, kolikor se aporninjam," reče, opazujoč z lconokljem vrste ckeu; potem pa čita napis „Vojvodsku državno miniaterstvo", ki se je videl v nijajueni blesku v sredi pročelja. „Prvo znamenje, da ljudje poleg latinskega tudi nemški znajo," mrmra in stopi po stopnje ili. V hladnem, visoko obokanem vestbulu, kjer ee je soluce blesketalo v mavričnih barvah pO mar-lnornatdi ploščah, pride mu čokat vratar naproti. „ Vzprejemajo ekscelencija ?" Tujec je gotovo impouoval vratarju, kajti potegnil je zlato obrobljeno čepico z glave in mrmral nekaj o predpoldaušnji vzprejemni uri. „Dobro/ odvrne prišlec in mahne z roko, kakor je storil, da je umolknil vrši j i vi krčmar, „uekoga vender najdem, da me naznani!a in kekor bi se čutil domačega, gre počasi in udobno po marmornatih stopnjicah, v katerih se je zrcalil njegov obraz. „Paibleu," še vedno ume živeti stari lisjak,u gcvoii tiho pred se in začudeno mu prelete oči stebre iz poifira na obeh atraneh stopnjic; „brez dvoma bo še rad posmehuje i u izbira kakor nokdaj v Parizu, ko sem hodil k njemu v šolo.a (Daljo pri h.) Vi, kleriki ste p vi Mišjo 1) rimski popje, ali to mi ne brani, da ost vam pri tem, da s s naš narod ohrani dober, mil in pošten in če ne, — da ga tnjina dobi poštenega iu ljubezijivega, kakor ga vsa zgodovina pozna. — Ali kako, za B g v bo to mogoče, če kleriki sebe in prosto ljudstvo tako pačite ! Zakaj se na Slovenskem krivoprisežniki množijo? Zato, ker politikujoči duhovaiki ljudi lagati uče ! Nista mi v mislih Ie kapelana A Š OKO veo, ali J. Pri-etov, tudi drugi take ; nastope, kakor so bili v Starem trgu in v Novem mestu lepšate, je v vaših časnikih, na leci iu privatno drugače in neremično razlagate. Ljudje, ki eo bili kot vaši privrženci zraven, vedo, da govorite neresnico, in ker ste duhovniki, se od vas uče biti nepošteni. Avtoriteto imate vsled vašega posla kot duhovni, pa vi ljudstvo k brezsrčnosti in brutalnosti napeljujete! (V Škocjam jo na Ž toi-kovem shodu dal kapelan B ;janc dva kaneta, ki sta malo oponirala, ven s e s u v a t i.) Jo li to kr'ičanbki nauk, če se gre na shod, mirne zborovalo« tako, kakor povedano, preganjat? Je li t > kršSanski nauk, če se ljudi uči sovraštva do sorojvkov? »Kristus ti si zmagal!" ali »Zmagali nino!* t^ko oekako so je 31. maja t. 1. v Novem mnsla upilo. Vašo časopise boste nalijevali po vsem Doloujskera, in ti časopisi bodo dr. Mariokovo ostudno, nekrič\osko dejanje Isplati. „Sloveuec" je že ,živio* upil v številki od 1. junija. Rimska hierarhija šo ui nikdir zalagala proti kaki časovni ideji, ampak ss jo še zrrnraj ud:da, tako idejam francoske revolucije, kakor časovnim idejam v družili deželah. poglejte na Franc >sko kjer se je papež sprijaznil z republiko, časovne ideje nimajo nič rtH^ekta pted ruaziljendi nodi kacegikoli veroizpovedanja. To ve vsak tercijauec naših šol. A ne, Vi mislite: mi hočemo zmagati! Oe drugače ne, pa podivjamo nevednega kuittakega reveži, s tem gremo na niestue ljudi iu druge, kateri uo pripogmjo I svojega vratni Na tem stališču smo dar.e3 na Kranjskem. No, pa še roke križem drž te ! Nazadoje je še z m i raj pribežališče v tem, da so vat temu terorizma pod vežemo, morebiti nas naši kaplani vsaj še pri življenju puete. Morebiti pa pride drnga'e Morebiti ee pa vse to ljudem, ki imajo boljši akni in kaj dru-z-ga boljšega v sebi, pristudi, mirni postanejo in — tujina s svoj mi velikanskimi močmi požre to lepo Slovensko! — Na^i duhovniki pa bodo rekli: Snj je vse jedno, v ka'erem jeziku ljudstvo Boga moli. Kam gremo? V LJlllilJlliai, 6, junija. Mladočehi in delegacije. Mladocshi bodo letos v delegaciji hu lo prij-li vlado, kako da jo obnovila trodriavno zveao, ne da bi bda uprašala delegaciji za svet. Seveda pomagalo ne bode mla-doiieško govorjenje nič, ker j=» večina delegacije se stavljena iz samih vladnih kimovcHV, ki se zlasti v uoanji politiki ne upajo imeli svojega mnenja. Ne dalje mislijo Zihtovati Mladočehi, da ue aktivna vojaška služba skrajša na 2 1 ti Tudi v tej stvari ne bodo ničesar opravili. Vojni minister bole dokazal z vso t-.čuostjo, da je triletna aktivn t služha potrebna. Nekateri konservativni in liberalni dele« 1-garje utegnejo izraziti svoje žolje, d* se vojaška bremena olajšajo, a konečno pa bodo vse dovolili, kar bode vojni minister ziht.uval. Proti visokim vojaškim bremenom govori se le zato, da se malo vol lei slepe. Avstrijska delegacija je zastop, ki že dandanes nima nobenega upliva. Pritrdi samo, kar vlada predlaga. Jed ni Mladočehi in protisemitje bi se kaj upali, a jih je premalo. Protisemitizem so prijema liberalna stranka. #e dolgo se uekda opaža, da nemški liberalci niso resnični prijatelji Židov, temveč se jim jedino zaradi tega laskajo, ker židje da:o da nar v strankarske namene. Tako se nemški „Schulverein" ohranjuje največ z židovskim denarjem. Ze pokojni Scluneykal je grozno zabavljal zoper Žide, Kadar je vedel, da židje ne slišijo. Posluževal so je b ■.-<• d, ki bi delale vsakemu protisemitskemu listu čast. Ko se je zadnjič v levičarskem klubu razpravljalo o tem, da bi interpelovali vlado zastrnn volitev v dunajski mestni svet, so češki liberalni Nemci bili odločno proti temu, da bi se stranka potegovala za Žide. S prva je imel interpelacijo staviti grof Kuenburg, ki je vodja zjediujeue levice, a češki Nemci so ga prisilili, da je svoje ime izbrisal in je interpelacijo stavil dr. lCxner. Interpelacija se vsled tega ni mogla zrnatrati za akt sjedinjene levice, temveč je bila le delo nekaterih poslancev. Židje so na liberalce močno nevoljni, ker več z vso s'lo ne pod« pirajo njih koristi). Kotšutovoi proti vladarju. V ogerski skrajni levici veje nasproti vladarski rodbini skrajno sovražen duh. To je pokazal Karol EotvOa, jeden glavnih vodij te stranke pri debati o vladni predlogi, s katero ne izroči sodstvo o veljavnosti volitev najvišjemu sodišču. Drugače on nima ničesar proti predlogi, samo to se mu zdi neumestno, da se stvar izroči sodišču, katerega imenuje kralj. Mej krono in narodom niso razpori izključeni, če jih tudi od leta 18G7. ni bilo. Košu to ve i nekako napovedujejo borbo proti kroni. Najpomenljivejšo je pa, da ni v vsem, državnem zboru nobenega, ki bi se upal tako govorjenje odločno zavrniti. Vidi se, da se vsi strinjajo h Košutovci, samo, da se ne upajo nekateri svojpga muenja naravnost povedati. Mišljenje, katero zastopa skrajna levica, je mišljenje večine madjarskega naroda. Vsako pospeševanje madjari-Zi-cije je -kupni državi v škodo. Trodržavna zveza 83 je obnovila zopet za daljših šest let. Odpovedati bi so bila imela do drie G. maja, ker se pa to ni zgodilo, velja za dal njih test l~t od maja prihodnjega leta. Pred leti bi bilo podaljšanj« zveze dogodek, o katerem bi so bilo mnogo govorilo in pisalo, a letos se je pa za to jedva kdo zmenil Trodržavna z.eza jo pri.ila ob vso velja »o. Preprečiti ni mogla, da ne bi bil ruski upliv izpodrinil avstrijskega na Hal kanu. Ta zveza tudi ni zabranila, da se uo bi bili Francozi bolj utrdili v sredozemskem morju v škodo Italiji. Italijanom je ta zveza v Aftiki še škodovala. Da ni Italija v avozi s Franciji sovražno Nemčijo, bi Francija ue bila zahig'la abesiuskega kralja z orožjem in mu pošiljala častnikov, ki so s svojim svetom pomagali abetintki vojski do slavna z nago V Franciji so dobro vedeli, da \sak udarec, ki ga dobi Italija v Af ki s'abi moč trodržavna zveze v Kvropi. Sedaj ee te zveze že nikdo več ne boji. Balkanska zveza. Sedaj m zopet govori o balkanski zvezi. Povol temu je dalo p bratenje nekaterih Srbov in Bolgaro/ v Sredcu iu Plovdivu. Taka zveza bi bila velika moč, kajti opirati bi se mogla na najmanj pol milijona bajonetov. Ča bi se kaka zveza res osnovala, bi najbrž vsak tuj upliv kar zginil z Balkana. Rumunja, Bolgarija, Srbija, Črnogora in Grška bi združene si ne dale od nikogar zapovedovati, da celo sosednim državam bi utegnile postati nevarne. Zato se pa posebno Ma-djari boje take z\eze, ker so fi nakopali sovraštvo Srbije in Bolgarije. Seveda je Se provtč naspiotstva mej balkanskimi državami, da bi «e mogle zjediuiti. Posebno Grki so preveliki nasprotniki Slovanov, da bi bla taka zveza lahko mogoča. Tudi Bolgari in Srbi se še niso rporazumeli zantran Makedonije. Slovansko Sokolstvo. O telovadbi nem vplivu na človeško telo. Spisal dr. Preiningr; provod i* „Sokola". (Dalje.) Človek mora delati. Ako ne dela, poruši se vedno skladnost v branitbi in pojavi se nepravilnost. Sicer pa, če bi človek tu li ne delal vidno, vendar delajo zmerom ustroji. L^p primer je nam tu srce, »troj, ki se ne ustavi niti za nekaj sekund, ki „gie* celo življenje. V normalnun stanju, v doraslem človeku bije srco 70krat na minuto, ali Be skrči in raztegne tolikokrat — na minuto torej izvrši 140, na uro 8400, na dan 20.100 gibov! Vsaka skrčba požene v Mo izvestno množino krvi, ki predstavlja izvestuo težo. S tem opravlja arce dolo, katero je moči meriti, in sicer merimo delo s t. z;, „kilo-gramometii". 1 kgm znači moč, ki vzdigne 1 kg. 1 m. visoko. Srcu pa narodi na dan delo, ki je jednako 8G OUO kg. kilogramometrom — to je moč, ki bi vzdignila 80.000 kg 1 m. visnko ali narobe 1 kg. 8G 00O m. visoko! IKlo z.ins čudovito! Temu delu, katero izvršuje srce vsakega človeka, se še pridruži delo pljuč, možgan in nog. Kajti dihati Iu hoditi (vsaj nekoliko) mora vsakdo iu tudi ni osebe, ki ne bi vsaj trohico trudila svojih možgan. In ker se tako delo vrši tudi za lenu-harja, zrahljajo se telesne celice in so morajo nadomestiti, kar zovemo hramtbo. Poleg tega je pa hranitba potrebna za vzdr-žavanje izvestne toplotne stopinje (pravilno 37° C). Toplota se pa razvija in zrahlja vsled dela. Zategadel je treba, da vsak človek vsaj trohico dela. Delo podpira hranitbo ; kajti ako inm ta biti pravilna, mora prebava biti dobra. Prebava je namreč premena živeža v take tvarine, ki morejo zrabljene celice nadomestiti. Izkušnje in poskusi (o katerih pa tu ne morem širše razpravljati), so do- ■j^*" Da|je v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" &t. 128, dnć 6. junija 189ti. kazali, da delo podpira prebavo, ki je dovršenejša in za nafte telo tudi primernejša in koristnejša. Pravil som že, da vsak človek dela vsaj nekoliko. Najmanjše delo je hoja, pieanje, gibi rok, branje itd. Toda vse to delo je jednostransko, ker se pri njem vadi le izvestna skupina ustrojev. To jednostran? st si moremo razjasniti na primerilo. Tako n. pr. delavec izuri svoje roke v vzdigovanju težkih bremen — dajte mu pa v roko pero, da bi se podpisal, kako težko mu je to ! Narobe pa spreten pisar ne vzdigne morebiti niti 10 kg. težke uteži! Jednako se javlja jednostranost pri raznih športih in športnih igrah. to je moči odobravati, ako urimo svoje telo v vseh .smerih — sestavno tako, da se ne zanemarja jeden ustroj na škodo drugega. Sestavne telesne vaje pa zovemo telovadbo. Nimam tu na misli samo onih vaj, katere je moči izvajati v za prtih prostorih (dasi nam drugače izcela zadoščajo) — ampak one izvršbe, po katerih se dejanBtveno vadi telo, kakotšne so pri mladini razne igre, potem n. pr. veslanje, plavanje itd. Toda vse to ae mora goditi na izvestni podlogi, imeti mora namreč iz vesten namen in vršiti se mera metodiški. Še-le 8 tem postanejo telesne vaje telovadba! Ves njen pomen smo prav za prav že razjasnili s tem, kar smo povedali zgoraj. Podloga vsake telesne vadbe je gib in gib je delo: Telo vadba nam torej znači izvestno, sestavno izvedeno delo. A ker vsako delo ugodno upliva na branitbo naš g-* telesa — imajo tak učinek tem preje izvršbe, ki so urejene po določnih pravilih. (Dah* prih.l Kupčevalec z dekleti pred porotnim sodiščem Včeraj se je vršila pri tukajšnjem porotnem sodišča kaz. obravnava proti več nego 4d let sta remu, zaradi cdpeljavaoja mladih deklet policiji v Ameriki in na Dunaju pc sehno dobro znanemu Mojzesu — ali, kakor trdi on sam „Manriciu" in „Mo-ricn" — Schiffmanu, rojenemu v Lvovu, aedaj pa pristojnemu v Argentinijo in sicer v glavno mesto Buenos-Aires. Obravnava se je začela deloma dopoldne, zvršila se je pa pozno zvečer. Sodišču je predsedoval c kr. predsednik dež. sodišča g. Fr. K o če var pl. Kondenheim, votanta sta bi'a c. kr. dež. sodišča svetnika gg. Paeuer in Schneditz, ?ap;snikar je bil avskultant g. Regallv, javni obtožttelj drž. pravdr'k g. Pajk, zagovornik g. dr. S tor. Po izžrebanju porotnikov je predsednik porot, sodišča predstavil Schitfmanna navzontknm in ga vprašal za icuriculum vitaeu. Schirlmann je izpt ved al jako zanimive stvari, katere naj bi bile v svarilo vsem tistim, ki s« nameravajo izr3,;ti v Ameriko. Schiilmann je bil do 1. 1887. trgovi 3 na Da naju, kjer se je bavil zlaati z nakupovanjem mleka in prod »jo istega na drobno. L. 1886. in 188.. je baje naslala kuga mej živino pokojnega nadvojvode Albrehta, s Čigar posestev je SchirTmann dobival mleko, tako da je Sch tfmarin prišel na nič ter se izselil v Ameriko, kjer se mu je zdaj dobro, zdaj jako slabo godilo. Zdaj ima tam dve hiši. Glede svojega veroizpovedanja pravi Schiil oan — rojen Žid in sploh pravi pravcati čifut — da je „epes confesinnatos" in trdi tudi, da je b-' „doeh anfgenommen vvord-*j in ii Loge4, da je torej tra-mazon. Ko je Schirlmann končal svojo romantično povest se je obravnava pretrgala in se je nadaljevanje določilo ua l/t4. uro popoludne. Popoldne se je po zagovornikovem predlogu izključila javnost iz obzirov na nravnost. Porotnikom so se stavila 4 vprašanja radi hu dodelstva p § SJ6. k. z. in jedno vprašanje radi prestopkov po 311. in 512., b. kaz. zp\. Prvi dve vprašanji radi hudodelstva so porotniki zanikali s 5 proti 7 glasom in je bil vsi d tega obtoženec glede hudodeMva po $ 90. k z. oprošče.i. Vprašanje po Sil. iu 512 b, k. z. so porotniki soglasno t otrddi in je sodišče vsled t"ga obsodilo obtoženca po §518»! vporabo 250 b, k. z. na at tednov v zapor. Obtoženi Sch tVmanu — vidno sila vesfd — je izjavil po svojem zagovorniku, da takoj nastopi kazen. Ker se je obravnava vršila tajno, ne moremo o po amičuostih zaslišanja nič poročati. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6 junija. — (Slovesno zapriseženje novega ljubljanskega župana) bode v torek dne 9. t. m. ob 11, uri dopoludne v primerno ozališani mestni dvorani. Ker je odsoten deželni predsednik Imun Hein, zaprisegel ga bode njega namestuik, dvorni svetnik Schemerl. — (Procesije.) Pri Frančiškanih in pri Sv. Jakoba vršila se bode jutri Sv. B šnjega telesa procesija. Ker je promet po Sv. Petra cesti in Kolodvorski ulici deloma zaprt, pomikala se bode procesija iz Frančiikanake cerkve skozi Slonove ulice, po Dunajski cesti, Marije Terezija in Tržaški cesti na Kongresni trg in skozi Gledališke ulice nazaj v cerkev. Prvi blagoslov bode pred bivšo deželno bolnico, drugi blizo jahalnice, tretji pri Uišulinski cerkvi in četrti na Marijinem trgu. Procesija iz Sv. Jakoba cerkve pomikala se bode po onih ulicah kakor v prejšnjih letih. — (Že nad 300 let sta v grobu, pa še nimata miru.) Na vnanji severni strani stolne cerkve v Ljubljani sta bila do pred kratkem vzidana grobna spomenika dveh kranjskih junakov iz slavne kranjske rodbine Schever, ki se je odlikovale zlasti v turških bojih, ki ima pa tudi v marsikaterem drugem ozir« v naši kranjski zgodovini odkazano častno mesto. Tako n. pr. omenjamo, da je bila Agneza pl. Schejerica stara mati našega svetovnoslavnega zgodovinarja Ivana Vajkarta barona Valvazorja. V drugih deželah bi pazili na take grobne spomenike kakor na svetinje, pri nas kranjskih barbarih je to drugače. Ko so pred desetimi leti popravljali stolno cerkev, ukazal je tedanji upravitelj stolne cerkve obema junakoma Scbeyerjema vzbokajene dele njih oklepa mej nogami odsekati t. j. dal je obe viteški podobi na g robnih spomenikih — s k opiti! S tem se je zgodovinska obleka obeh vitezov spačila v zgodovinsko laž. Že takrat smo si mislili : Uboga junaka I Dolgih 800 let se nihče ni spodtikal ob vajino viteško obleko; še le zdaj, ob koncu 19. veka, delati ž njo pohujšanje! Vendar smo bili prepričani, da bosta slavna viteza imela mir vsaj odslej, ko so jima tako radikalno dopovedati, kako bi se bila morila pred 300 leti oblačiti. To seveda, takrat, ko sta na hrvatski meji divjim Turkom tako pogumno sekala glave, naši rcjaki niso tesnosrčno vprašali, kako sta oblečena; veseli ho bili, če sta le pobila mnogo krutih Osmanov. Tcda učakala sta še žalostnejšo usodo. Te dni namreč zopet popravljajo in belijo od zunaj stolno cerkev. To priliko pa so porabili, da so oba spo meniha vrgli iz cerkvene stene ter pri tem ravno doslej bolje ohranjeni spomenik Jurija Scheverja, bivšega stotnika kranjskih stanov v Senju (f 1547) grdo okrasili iu prav izdatno poškodovali. Oba spomenika ležita sedaj v blatu iu nesnagi mej stavbenim gradivom poleg cerkve ter imata dosti časa premišljevati, kaj je kranjska h v a ležnost in kranjski — vandalizem. — (Slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec") prirodi v nedeljo dne 7. junija t. 1. veliko liudsko veselico na Konlerjevem vrtu s prijaznim sodelovanjem čaatit'h narodnih dam pod pokroviteljstvom preblag, goape Franje dr. Tavčarjeve pod vodstvom društvenega pevovodje g. Al. Sachsa. Gcdba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev. Vzpored: I. Petju: 1. „Na planine", zbor, Bondl. 2. „Bura", zbor z b »s-samospevom, E:sen- . 3. „Domovini", zror 8 tenor- in bariton samospevom ter s sprem Ijevanjem orkestra, VolariČ. 4 .Venec slovanskih pcsnij", zbor, Nedvčl. 5. „Na moiu", zbor, 1). Jenko. II. Godba bo svirala 12 točk. 111. Kegljnje na dobitke je bilo na praznik sv. Rebrnega Telesa dne 4. junija in ho v nedeljo dne 7. junija od 9. do 12. ure dopoludne in popi ludno cd 2. do 10. ure zveč r. 1. dobitek 12 kron, 2. do bitek 8 kron, 3. dobitek 6 kron, 4. dobitek 4 krone, 5 dobitek 2 kroni, 0. dobitek 4 krone za največ serij, 7. šaljivi dobitek za naiv. "krat vseh devet. IV. Razne ljudske igre. Zvečer v mraku grnški uuietalni ogenj. Po končanem vzporedu : Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za orebo 20 kr., častiti podporni člani so vstopnine prosti. Za elučaj neugodnega vremena vršila 8S bode veselica prihodnjo nedeljo dne 11. junija t. 1. — (Stavbena kronika) Smrekovi vrši'i in privezane zastave, ki so videti te dni na mnogih krajih po mestu, pričajo peč^u, da je mnogo stavb ravnokar dovršenih. Pa je roa veselje gledati kako „raso" iz tal število zidanih domovij! Dva — tri trdne za kopanje tem-ljna, jeden ah dva za kidanje temeljnega zidu, pa smo vrhu zemlje, čez par mesecev na — če je delavcev dovelj, — tudi že — pod streho. In tako bo letos do pozne jeseni 45 novih hiš pod streho, okolu 20 pa prenovljenih, predelanih in popravlj-nih. — Pri of-rtni obravnavi dne 30 maja t. I. dobila je cerkvena dela za zgradbo zvonita in popravo St. Jakobske ceikve tvrdka Toonies, ki j'h bode izvršila za 4H.0O0 gld in mo rajo biti do 1. nov. zidarska in tesarska dela dovršena. — Na dvorišči „ Josephinuma" zgradila so je pretekle dni nova prostorna kapela. V Spitalski ulici gradi kranjska stavb, drniba za Ravniharjeto hišo že tamaljni zid, zajedno so pa razbili tndi zidove razrukane in razpokane bile posestnika Kleina, kateri se bodo z novimi nadomestili. Na nasprotni strani podrla se je pretekle dni Schmidtova hiša, katera se več ne zgradi. Na Opekarski cesti zgradila bedeta novi hiši gospodarja Dane in Val. Accetto (na Trnovskem pristanu). — Na Žabjeku je nova hiša Franje Strelove in bližnje ji sosede že dovršena ter se ometa va. Na Martinovi cesti in v Udmatu se zadnji čas sila mnogo zida, in če pojde tako dalje, bode čez B ali G let po priklopljenju za to „pred-mestje" potreben poseben regulacijski načrt, kajti zdaj ni delajo gospodarji — Bog njim grehe odpusti in „stavb. sekciji" mostovskega „magistrata" — ,Črf9" kar sami! — (Nove zgradbe v Ljubljani) Mestni magistrat podelil je stavbinsko dovoljenje za zgradbo velike trinadstropne hiše gospodu Josipu Ger-berju na Kongresnem trgu in gospe Fani Gest r i n istotam. Mej Gerberjevo novo hišo in Krejči-jevo posestjo izpeljane bodo 12 metrov široke stopnice na projektovani 8 >n široki ijuai. Kakor znano, projektovan je tamo tudi most, ki bode vezal levi in desni breg Ljubljence. — (Poprava poti skozi Tivolski gozd.) Pot, katero je občinski svet leta 1884. dal napraviti skozi Tivolski gozd proti Šiški, postala je Ljubljančanom jako priljubljeno sprehajališče. Gotovo bode torej občinstvo z veseljem pozdravilo vest, da se je 8 popravo te zadnji čas že precej zanerrsrjene poti in zlaati s popravo mostičev že pričelo. Želeti je le, da bi se delo energično nadaljevalo, da bode pasaža mogoča v času, ko prično pripekati vroči solne/.-, žarki in si vsakdo rad poišče hladila na prijaznem sprehodu skozi lepi Tivolski gozd. — (Vojaški kolesarji) uporabljali se bodo pri letošojih velikih vojaškin vajah po odredbi višje vojaške oblasti v obilem Številu, ter se jim bode za vsakojake poškodbe izp!ačalt odškodnina 40 kron. Dot'čnim kolesarjem se je prijaviti pri priitojnem političnem oz>roma vojaškem okr. oblastvu. — (Cirkus Guillaume) nadaljnje z dobrim uspehom Bvoje predstave. Na praznik sv. Rtšojega telesa sta bili dve dobro obiskani predstavi popoludne in zvečer. Tudi včerajšnja predstava je privabila mnogo občinstva in so razne nove točke vsporeda našle živo priznanje. Zaključila je pred-Btavo komičua pantomima „anatomični kostnjak", ki je vzbujala obilo smeha. Jutri nedeljo bodeta zopet dve predstavi. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem porotnem sodišču bili sta včeraj dve obravnavi. Pri prvi obravnavi sedel je na zatožni klopi 20 let stari kmetski fant Janez Jenko z Vrba, ki je dne 14. maja letos pred Ane Centa gostilno na Vrhu pove dom nekega prepira s kolom udaril Franceta Bukovca b tako močjo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo in je ranjenec Se isto noč umrl vsled otrpuenja možganov. Jenko bil je obsojen na š t i r i leta težke ječ«, poostrene mesečno z jednim postom ter trdim ležiščem v temni celici. — (Košnja mestnih senožetij ) Prihodnji ponedeljek ob 9. uri dnpolndne se bode košnja mestnih senožetij pod Tivoli za leto 1S9G. kosoma oddajala v najem. — (Promet na dolenjskih železnicah) je bil v preteklem mesnu v VHikem oziru jako po voljen in ni za oivm v jednpkeui me lecu pMttklejja leta nič zaostal. — (Nova brzojavna postaja.) V Mirni na Kranjskem v novom* šk» m okraju odprla se je brzojavna postaji z omejeno službo, zvezana s ti.mi Injini pošt mm uradom. — (Pouk o zelenem cepljenji ameriških trt ) Pri kmetijski podružnu i krški vršil se bode pouk o zelenem cepljenji ameriških trt dne 10 , IG., 17. in 18. junija. Pristop k pouku je vsakemu prost; udeleži*' ne pa morajo pouka vsi tiali vinogradniki, I" dabe letos od veleslavne kranjske hranilnice dovoljeno pr Iporo. Te dni se hole tud« del'l II. obrok dovoljene podpore, in aicer: v po nedeljek dne 15. junija vinogradnikom far Krško in Sv. Duh; v torek dne IG. junija vinogradnikom fare LeNkovrc; v sredo dne 17. junija vinogradnikom fare Itaka in v čutriek dne 18, junija vino gradu'ko m far Bučka, Cerklje in Studenec. — (Slovenska šola v Trstu.) Našim Čitateljem bo Se znana borba tržaških stanšev za slo vensko šolo v Trstu Zi dve leti je t« ga, kar je dr. Gregorin, edvetnik v Trstu, predložil na mini • sterstvo pritožbo proti odloku c. kr. uamestništva v Trstu, 8 katerim je pritrdilo mestnemu magistratu v njegovi srdbi, da ni navezan ustanoviti slovensko šolo v Trstu. Torej po dveh letih bm je stvar vendar rešila tako, da je ministerstvo uniiilo odlok nameni, ništva in zaukazalo mestnemu magis'ntu, da mora izvršiti nova poizvedbe, istim pridodati tloris mesta tržaškega ter vae doposlati minieteretvn — v šestih tednih. Mestni magistrat Re je nprl tema, češ, da bi nove poizvedbe dale isti aspeh, kateri minister-atvo že ima, in sploh, da v šestih tednih ne bi mogel ustreči zahtevi. C. kr. namestniŠtvo je tudi temu pritrdilo, no ministerstvo je zopet sedaj poseglo umes ter dalo nalog, da mesto mora dati zahtevana pojasnila. — V tem smislu poroča namreč dopisnik poljskega laškega lista. — (Akad. tehn društvo „Triglav" v Gradcu) priredi v soboto dne 6. junija lil. redno zborovanje. Dnevni red: 1) Ć.tanje zapisnika; 2.) Poročilo odborovo; 3.) Poročilo Častnega soda; 4) Slučajnosti. Lokal: „Zr Dreifaltigkeitssaule". Čas: Ob 8. uri zvečer — (Hrvatsko slovenski klub „Slavije" v Pragi) osnoval se ie dne 21. maja kot poddruštvo vseslovanskega akad. društva „Slavije". Na občnem zboru dne 27. maja vzprejel je od cdbora predložena pravila, katera je i odbor „Slavije" v redni seji dne 20. maja potrdil. Ima naslednji odbor: cand. jur. Lav. Mazzura, predsednik ; stud. jur. Dra-gotin Švajger. predsednikov namestnik; cand. jur. Ivan Milan Hribar, tajnik; stud. jur. Živko Bartič, blagajnik; stud. phil. Ivo Dobžansk^, knjižničar; stud. phil. Andro Kaparovič, namestnik ostalih upravnikov. * (Ernesto Rossi.) poleg Salvinija največji laški igralec in splah jeden prvih dramatičnih umetnikov naše dobe, zlasti slaven kot predstav-Ijalec Shakespearovih junakov, je umrl včeraj dopoldne v Pesiari star 07 let. * (Zanimiva porotna obravnava) se je začela včeraj na Dunaju, a se hitro končala. Na zatožni klopi je sedel najspretnejši ponarejalec bankovcev in drugih kreditnih papirjev Viktor Kraut hof. Policija je Krauthofa mnogo let iskala, a mu ni mogla priti na sled. Izdal je za tisoče ponarejenih kuponov in bankovcev. Njegova mati ga je na-peljala k ponarejanju in izdajala falsilikate. Oba sta bila meseca septembra prijeta. Mati se je na mestu zastrupila. Tudi Krautbof se je skusil zastrupiti, a zdravniki so ga oteli. Obravnava je pokazala, da je ta spretni fals fikator prav za prav blazen, da ima razna perverzna nagnjenja in je že mnogokrat .skušal končati si življenje. Vsled tega »je je obravnava odložila na nedoločen čas, Krautbof pa se bode psihiatrično opazoval. * (Ziv — pokopan.) V Sassariju v Italiji je reki kmet pahnil nekega 121etnega pastirja v malo brezno in to zasul, potem pa odgnal pastir-jevo čredo. Dečka so dlje časa zaman iakali. Šele zdaj, ko je najbrž kaka lisica deloma izkopala njegovo truplo, se je stvar pojasnila. * (Prijatelji angleškega prestolonasled nika ) Kkskluzivni krogi angleški ae močno škan-dalizujejo zaradi demokratičnih nagnjenj princa walaike( a, angleškega prestolonaslednika. \Valeški princ je im».l že večkrat nesrečo, da je zašel v družbo ljudij, kateri niso bdi zanj primerni pajdaši, a princ je rad vesel. Minolo zimo se je priuc mudil v Nizzi in ae tam menda zelo kompromitiral. Ker ariatokralični njegovi idjutantje ne preneao dosti pijače, zahajal je princ najrajše v družbo navadnih mornarjev ter z njimi cele noči popival. V Londonu so ga videli že v družbi prav numljivih gentlemanov, s katerimi je princ jako prijateljsko občeval. Naj ljubši tovariši so mu imoviti fiianc>rji, zlasti tisti, o 1 katerih je lahko dobiti kaj na pose do, zakaj v denarnih stiskah je angleški prestolonaslednik vedno. Te dni je umrl najboljši prijatelj prestolonaslednikov, jako imoviti bivši linancir Arkvvrigt. Ta ja bi čudak. V svoji službi je imel same ženske; imel je žen-*k*^a koi^ijaža, ženskega portirja, ženskega lakaja — in vse te žetibke so bil« lepe in mlade. Darila, s Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Č. gosp. Avguštin Skočir, k u rat deželne bolnice v Gradcu, 5 gld , katere je nahral za vebkovško šolo; podrulnea »■< Velikovec in okolico 25 gld. 50 kr.; g. A K. 3 gld. G0 kr., nabrane v veseli družbi v Sv. Križu pri Litiji; g. dr. J. Vilfan v Radovljici 15 gld. 88 kr. iz nabiralnika pri g. Kgidiju Hirschmsnu; slavna posojilnica v Gornji Radgoni 10 gld.; gospa Franjica Zabred in hčere so nabrale v pušico na južnem kolodvoru v Gradcu 12 gld., poslal jih je g. Fr. lirašovec; g. Frančiiek Pretnar, blagajnik mentne hranilnice v Ljubljani, f> gld. — Mih Bjg povrni vsem darovalcem I D I a ga j n i š t v o družbe sv.Cirila in Metoda. Zahvala. „Klub slovenskih tehuikov na Du-naji" izreka tem potem javno zahvalo sledečim gospodom, kateri no blagovolili pristopiti klubu kot podporniki z izdatnimi zneski: G. Ivan Hribar, lUpiMB ljublianski, dež. poslanec itd. v Ljubljani, B gM ; g. Kaiol I'ne, c. kr. profesor v Ljubljani, 5 gld.; g. Filip Supančič, atavbeni podjetnik v Ljubljani, 10 gld.; g. vite/. Ant. Klodič pl. Sabla-doški, c kr d»-ž. šolski nadzornik v Trstu, 5 gld. ; g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celp, 2 tfld Hkrati ni pa ftttje v dolžnost izreči zahvalo tudi vsem mi m listom, ki so b'agovolili ponatisniti okrožnico. Za „klub slovenskih tvhmkov na Dnnaji* IV., DanliauHergaHso 3. Stud. raech. Ignacij S^ga, t. č. pradstdnik. Stud. mag. Janko Krsnik, t, Č. tajnik. Književnost, — Slovanska knjižnica. Snopič 50—51 prinaša jedno najboljših povestij proslavljenega hrvatskega romancierja Evgenija Kum i čiča, naslovljeno „Preko morja". Str. 128. Cena 36 kr. — „Kmetovalec" ima v št. 10. naslednjo vsebino: Muricodolsko pleme; Konjerejčeva opravila meseca junija; Opravila pri čebelnjaku meseca junija ; Ravnanje z gnojem ; Znižanje zemljiškega davka ; Iz podružnic; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti o. kr. kmetijske družbe kranjske; Listnica uredništva; Tržne cene; Inserati. Celovec 6. junija. Novemn županu bele Ljubljane gospodu Ivanu Hribarju gromovita „Slava" s podnožja Karavank! Bog ga živi! Za občino kotmaroveško: Matija Prosekar, Župan. Dunaj 6. junija. Poslanska zbornica je brez debate v z prejela vladno predlogo glede potresnega posojila lVi milijona g o 1 d. Ljubljani, deželi kranjski in hišnim posestnikom. Vzprejel se je tudi zakou glede sleparskih agentov, kateri zapeljujejo ljudi k izseljevanju. Velika debata se je unela glede predloga o trgovini s pivom v steklenicah. Zbornica je sklenila pozvati vlado, naj stvar uredi. Češki poslanci so interpehrali vlado, kako je mogla dopustiti, da se je na milenijski razstavi napravil poseben bosensko hercegovski paviljon. Dunaj i), junija. Uradni list prijavlja od cesarja potrjeni novi eksekucijski red. Heligrad 8. junija. Črnogorski knez Nikola je sporočil, da pride zaradi bolezni princa Mirka šele meseca avgusta sem. Pariz 6. junija. Predsednik higijenič nega kongresa Proud je naznanil udeležencem shoda, da se je našlo sigurno zdraveče cepivo zoper kolero. Naredilo se je že mnogo poskusov s tem cepivom in vsi so imeli povoljen uspeh. Narodno zdravilo. Tako se amš imenovati bolesti nteSuioČe mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moli-ove fra n rim k« e£anj<; in *<>!'. katero se splošno in uspeSno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to in i z 11 * i vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na OUNAJI, Tuehlauhen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MObL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. 2 (17.6—8) Umrli so v Ljubljani: Dne 1. junija: Marija Kokalj, zasebniea, 72 let, Sv. Petra cesta St. 51. ostarelost. — Anton Zavr&an, branjevcev sin, ll, leta, Karlovska cesta 5t. 94, vnetje možgan. Meteoroiogično poročilo. Janij ca« opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Tflmps-raturi ▼ C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. e 24 arah 5. 9. »večer 78« 8 17 1 al. evzh. oblačno 6. 7. zjutraj 788*0 16-8 si. jvzh. pol obl 1-9 • 2. popol. 781 B 20 0 p. m. zah. oblačno Srednja včerajfin a temperatura 10 3', sa 0:t° pod nnrmulom ■ < • 1 gld .'15 kr. 101 m K . 122 ■ 70 „ 101 i 86 . 122 n 86 . _ 80 „ • • | 10 , 119 i 86 . M !••/•. li ■ 75 , 9 ■ M'/. . 44 n 66 , fi • 65 . 2D-cL:n.a.jsls:a* "borza, dnć 6 junija 1896. •■kupi.i državni dolg v notah .... Skupni državni dolp v srebra . . . Avstrijska zlata ivi.ta...... Avstrijska kronska renta 4*.'a .... Oporuka zlata renta 4°....... Ogei-bka kronska rmita l*/, . . , . Av8tri>-ogerf>ke hančuu dnlii.ee . . , Kreditne delnice......, . London vista.......... NemAki drž. bankovci ta I"') mark mark........... 20 Iran kov.......... (talijiiitrtki bankovci....... H kr. cekini ......... Zahvala. Podpisani i/.ri'kamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nas moj boleznijo in o smrti našega preljubega soprogu iu očeta, oziroma svaka, gosp. Andreja Milavc-a tolažili in nam izrekali svoje sočutje. Istotako zahvaljujemo se presrčno « nem darovalcem krasnih vencev in vsem spremljevalcem rttjneega k večnemu počitku, sploh vsem, ki so se nas spominjali v tej britki priliki. V Planini, dno 5. junija lHlHJ. (2502) Žalujoči ostali. i -g a >^ — Oj > Jal ■gS > — m 2 ~ M *o g st ■ — ~m ■8.S.S. s 51 « 3 5,1 & ►S _ ? 11 »i > N 1 rili»J»lul iu ollntjalul ćail oznaćaiit to t ■ rrilii|rrtii>|i«h<-m 11 ■ >, £es Salithal v Auaine, Itolil, Omuiiden, KolnoKrad, l.mi.i.i; m....., /ril na Jeinru, Inomoit, Sti>yr, I.ino, DtiuaJ tI» Amatettnn. — Oli fi. uri Id min. ijntriti maiaul Tlak ▼ KoćeTjn, Novo matto. — Ob 7. uri lil min. oiobni vlak t TrhU, Pontabel, lUljak, (Polurno, Fran> MMftette. Ljubno, DtUMJ čai Snlithal v Suluotfrad, Steyr, I.lnc, lliiilnjovioe, 1'lznnj, Marijina »aro, llob, Kr>, I.ipiko ćei Ainatett«.n na Dunaj. — ni, ia. ,,r, r,r4 min popolmlna tnaiaui vlak t Koćevj«, Novo mailo. — Oli 11. uri »t) mm iltipoluUuo oiobni vlak v Trbii, 1'ODtabiil, llitljak, OtlOTM, Kralitoniteata, lijubuo, Helathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoluilno otobni vltk v Trhla, ltnljak, Ottlovao, Ljubno, i-c* Salz-Oial v Siiluonrail, Deiid.Oasloin, /ril na j^znru, Inomoit, ilraftonc, < 'urili, Onnevo, r.iria, Stoyr, Line, OiimioUu, I..hi, liuil^ioviue, 1'lionj, Marijina vara, lic!., Fraucoro vara, Karlova varn, l'ra^n, l.ipnku, Ounaj vin Am> atettau. — Ob fi. uri Si) min. svoCer uialaui vlak v Kočevje, Novo metto. — Ob 7. uri 44 min. jrfocr o«iilmi vlak t I.«•»,■.- 1 :)«•.! — Vrlin toga ob 0. url 3U min. poptiluuna viako nedeljo iu pra/.nik v Ijoion-llled. v Ljubi i MM jui. kol.). Oh ft. uri r.a min. zjutraj osobni vlak a Dunaja vla Amutatton, Holnoirrada, Ilregriu-a, lnomoata, /rila na jozeru, l.rml-Uattoilia, l.mru, Stnjrj, Oniundena, Iaclila, Aunena, l.Jiihua, Celovca, lteljaka, Frauzeni-fa«te, Trbiia. — Oh 8. uri zjutraj o»obni vlak ia I.eic-Dleda. — Ob H. uri 19 min. Ejutnij meiani vlak ta Kočevja, Novega intitz, — Ob II. uri 'J5 min. dopoludne oiobni vlak ■ Dunaja, via Amitetten, Llpikeira., 1'rano, Kraiu-iiTili varov, Karlovih varov, llaba, Marijinih varov, 1'1/m«, Dudeja-vic, Solno^ruda, Luioa, Httvra, 1'ariaa, 0~enuva, Oiiriha, ItreKeuoa, lm>-moita, /«ll u ua jezeru, Lond-Ozitaina, Ljiibua, Oulovca, 1'ontalila, Trbiža. — Od '1. uri S'J min. populudiie meiaui vlak ia Kočevja, Novaka meita. — Ob 4. uri Ti5 mm. po]iuludne oaoluil vlak z Dunaja, Djubna, Nelzthala, Dzljaka, Celovca, Franznnifoato, 1'ontahla, Trbiža — m. h. uri v. min. cvećer metani vUk ia Kočevja, Novega matta. — Oh 9. uri 4 min. avučer oiobni vlak a Duniiia pr«kn Amiti«ti«na, iz liipaija, l'r a« o, Krniuuvlh varnv, Karlovih varov, llcba, Marijinih varov, 1'lznja, lludejovia, Solnotfrail«, I.lubua, Ileljaka, Oluvca, Tontabla, Trbiia. — Vrhu teg* ob IU. uri 26 min. zvečer vzaku nedeljo in praanik ia l.ezec-Itleda. :»«lh<> min. popoludno, ob 0. uri 60 min. n.....r, oh 10, uri ab min. zrečer. il'osloduji vlak la ob nedeljah in praznikih.> l*rlho«l v I.}ii1»1|hiio (drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. uri ftfi min. zjutraj, oh 11 uri 1 fi min dopolnilna, oh fl uri 30 min. zvečer, ob 9. uri 65 mm. itocii. (Poalednji vlak le ob nedeljah in praznikih ) 1. najstarejša posredovalnica stanovanj m slnžeb LJubljana G-. FLUX Breg št. 6 pri porot'** iu UHilK-Nea službe iskajoče brez vsakega razločka /.» I.jultljikiio iu 4lriiKče Izilr4i Iu veNtun poHtroalvO Me (juiuri. (25)1) Svoj nakičenih 1*. n. bojjato ilustrovani žurnal (9808—8) ženskih klobukov razpošiljam poštnine prosto in zastonj. Henrik Kenda v Ljubljani. Vzprejma 88 takoj dobro izvežbana loteristinja. Piflmeno ponudbo naj se podljejo Mariji l*«'!uti <• v Trar-lii4, Gorenjsko. (9508) Pozor! Krajni šolski sveti! Pozor! Najboljša šolska klop, posebno za premajhne proBtore, je higijenično in tehnično priznana, s o kr patentom zavarovana Flor. Na piobtor Mih postavi nejili lahko 6. Volja BttdtiM le fi j»ld., 4aedcži]H MUB0 8 nld. — NaroAbe vzprejcuia in oddaja izdelke tudi na obroke priporoCujoC a« ■ odličnim spoštovanjem (8484—D Flor. Rozman v Krškem. 4^V81 HTltOJ. Z\ 1'OLJF.DEILSTVOI >, M G. 1IELLER. DUHAJ ••na SSG m«* • tmSSm VI f»«l»r»»r»* zanikam )*aaaa pa ia»«»aa)» uaat IN i| i izziva1 - 18 ki je z dobrim vspehom dovršii ljudsko šolo, priden in pošten, se vzprejme v prodajalnico z mešanim blagom na deželi kot učenec pod dobrimi pogoji; prednost ima tak, ki je že kaj temu privajen. (2485—8) i Moderci izvrstne facone, najboljši izdelek (2220—9) najceneje? pri -Alojzij-vjL ZEPerscIfci.6 Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. Prvi vojno-službeni zavarovalni zavod pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti presvetlega gospoda nadvojvode Jožefa a. G-. Stanje zavarovalnin dne I. maja 1890: Kron 19,000.000. Predsednik: Nj. ekscelenca Fedor baron Nikolics c. kr. pruvl injul nvetnlk, tlcilnl <-li»n oifKrMko iiiiikiiiUsIh' sbomlre, vltea re«ln ««le*ne krmi« I. ritsretlu it«l. itd. I I Občno je pripoznano, da s« imajo sedanjo damo zahvaliti za ono mično ' *» kožno barvo in ono zamolklo in »risto-kratsko polt, ki je jedino znamenje pravo lepote, Pompadourini paetl. Vedno čista, nikoli raskasta ali razpokana koža, ot>r>tz in roke, proste ogercev, mehurjev, ozeb-linsklh in vročinskih peg, vsi te prednosti se vedno dosežejo, ako se za toaleto rabi pristno Pcmpa-dourino pasto, Poudro Pompadourlno in RIjc-ovo milo. — Te higijenicne parfumske predmete Cesto priporočajo zdravniki. III. (9119--6) Da so izogne ponarcdbum, prepričaj se, ako ima vsak flakon tudi podpis Rix - a, Dunaj II., Prater-atrasao 16, R I j j »1» i. » ft t •5© i Podpisani si usoja častito p. n. občinstvo opozarjati, da se točijo (215i>—3) v dolenjski pivnici na Dvornem t:rg:vL št. 1 1121 \ <>«»"lll I:!aT<1uWt.IIOI*J4^V<^ lii?*«? na.lboljfla vina, in da je najbolje preskrbljeno za mrzla Jedila, zajutrek ln Južlno Tu se toči z dne 24, t. m. ,,ix2?«txij&lio biserno pivo" iz pivovarne Frohllohovo na Vrhniki. Za čez ulice se bode najbolje postreglo z pivom in vinom. Za mnogobrojni obisk se udano priporoča A. llclicr. Vozni listki t Šav. Ameriko I i (l88o, Ljudevit Borovnik m puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje VNMliovratnilt pu&ek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu («* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popra.«lin in jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c. kr presknsevnlnici m od mene preskuSene. — Ilastrovani ceniki zastonj. J I KolowratriD£ 9 j IV Woynngergas.se I i (9197—9) prt liizozemsko-amerišk i parobrodni družbi. . DUNAJ. F*o i tl**Il . Ifl /UMloilj, I Štev. 533. (9490—9) Naravno dobro vino Kr. kmetijska in gozdarska šola v Križevcu na Hrvatskem ima na prodaj 150 hektolitrov dobrega belega vina iz lastnih vinogradov od leta 1892, 1893, 1894 in 1895 po primernih cennli. Kupci morpjo dobiti uzorce brezplačno in franko od podpisanega ravnateljstva. kr. gospodarskog i Šumarskog učilištu u Križevcih i postaja o(jer drž. žel. na progi Zagreb Zakany Karola "Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč). Mnogo prcsku&eno <>s\.->« dihi., in »hre|ieetHln» ni«-oltlwH »te v VMMkl lekarul. iilaiua khIokh pri |«*4tlaeiu lzd«*lovatel)u 3Sm TTv^olf-TJL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj bo na varstveno znamko. llnapoAlIjw ae imk dan pa poritl. L Luser-jev obhž za turiste. praskam koi*-. V-diko prizoiilmb pisen jo na ogled v Dobi \ h v lekarnah. <>oio\o iti hitro upli- vajoče nredakvo proti kurjim 4»č«>moiii, fculjriii trn pod- put.'h, petab m y^t^ ^ dmciU trdim >^^oJ*' ° yp X \ v JTf |»wi reipoliljaloiei L Schwenk-a lekarna jrS\i850*81 Meidling-DunaJ. Pristen samo, če imata Davod in ohbJi \ai.-tvcTio ?.-:iiuk > iu podpia, .V > ki je tn ar S V en; torej naj hh pazi zavrne vse manj vr3dca ponared/be. 1'nslen v 1.1 u it. pilil :.l. Mayr, M;udetsihl;i^er, U. Dl Trn k or zy Gi.PiOOOll.L. (ti ti. \ Jt u 1 <»l * bi «■ m S. pL Sludovič, F. flaiku; T Eanniikn J Močnik j v • "olovci A. Egser, \V. Tbormwald1 J. Biraba« Obar; ff llr«'a»h A. Aich-irigfr; * Tririi (M Koroškem i C. Monm-r; v ll«-l|Mkii F. Srlh.lz, Dr. E. Knuipt'; \ €Joriel 0. li. Pontoni] * WolfJK In i u u A. Hu'h;v krii-u|l li S.vnik; v lt»»tl-C. E. Andrion; v l.lnji Josip W;irto; V Hinio« i ju-i A. Boblek* \ «vi|i K. Oalsj v «f'r-nouil|u: F. 11 oka. «7i trav ene, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, M cin kasto in pocinkano plošče v in o, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, Kita"«bali ix >plt pr l»u}< priporoča po zelo zniža.raili conah An dr. Druskovič trgovec z železni no (9178—17) v 1 ^jitl>l ja isi* utsi. < - li&> iinn 1i*«j;it wl. 1<>. ii1 i V I i Ko zalog-o^^±šCfl 4 £%V -^""^ priporoča J. Soklič. iT 6i)Ovv4Xi^v4X0O<^^vU^ Z najraznovrstnojsimi, tttirlk.rf»t »a ti rt, 11 svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajočfmi izdelki postrcza točno tvrdka .Muri trg st. 31. (1731) Tu je dobiti vsak dan domažo potvlco, vseli -vrat lcx-u.li. na. vagro, ržen lcr-u.li. laa prepečenac (~V&,«.llle-£Z-wi.e»"te>sto}c). Ljubljana, Židovske ulic« št. 4. Velika zaloga obuval (1742> lastnega izdelka za dame, gospode in otroku je vedno na izbero. Vsakerfina naročila 'zvraujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere bo shranjujejo in zaznaiuonujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoBlati. nrsrsj =maj r=n csisi t=u*=±i*=n =irsjč o Kavarna I. Lekan \ J („Pri Virantu") Q j] na dv, j" 3-1%: o To sl trgru.. | y Pod pisan so se priporočani ti. občin- n jj stvu /a obilen obisk moje kavarne ter |j U zagotavljam dobre pijačo ter točim po- Q ■ ti, ^ volespofttoviinjem Q U Ivan 1^4*1(1111, Q j] (1727) knvarnar. ^ iirejsnsr^JSJ7s_nsrsjsrsjsjrsLc J. Kunčič naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da se je i>**o*»e> lil s svojo izdelovalnico soda-vode v lastno bifio v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz meatnoga vodovoda, a v tvoji fili|»ili V LonfinH rabi vodo iz tsko- (17.*>.r) čega studenca nad cesto pri Medu. Zunanja naročila se točno izvrše S Prej M. Uoak Albert Robida M v Ljubljani, Rožne ulice st 5 Prej . Učak izvršuje po najnižjih cenah Prej J. Zor • t /zor Alojzij Erjavec «(1728) čevljarski mojster 1 ^ v Ljubljani, (evljarske ulioe št. 3 9 & priporoča se prečast. duhovščini m slav. m J\ občinstvu st obilno naročevanje r»zno- & "5 vrstnih oliu vii I. katera izvrfiuje ceno, v* §. pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja Ji od najtinejae do najpriprottejl« oblike. Mere se shranjujejo, Vnaiijim naročilom P « naj se blagovoljno pridene vzorec. » cJsta6^ J. Slavko Gartner »ST, v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča hj sobna slikarska dela Ll v vsakem slogu in »ma tudi na blago-i voljni ogled veliko zbirko najnovejših JJ vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo j V ob vsakem času. — Naročajo se dela L lahko tudi pismenim potom. (1743) za naročevanje različnih vrst oblek ,1 (173(1) zagotavljajo točno izvrzho. Različne uzoroe blaga ima na razpolago in uzorce dostavlja tudi J ni lahtevatli« na dom. — Ker iSče le mali dobiček pri nizkih cenah, so nadeja, da n mu bodo obila naročila omogočila, vsem zahtevam čč. naročnikov ustrezati. Brata Bbarl Ljubljana, Frančiškanska ulice 4. i Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, ■tavblnska in pohietrena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. 11744) Zaloga orlcclii»lii«**-«» karlmllno|a. Mas.'oba za konjska kopita in usnje, i !■' 'mig Fr. Kaiser I H puškar v Ljubljani, Š«Irnlwrir«ie ulice II. t» ms £ 5*' re priporoča svojo veliko zalogo orožja za »'» j| lov in osebno varnost, streljiva in potreb- « M ščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih ?•[ 5; puškah i n ptičarioah, ki jih tam Eidelojtm. j 5« .i 5 Popravki se izvršujejo v moji delavnici. M a ».c j w %# a« \*y ,*5 Tapetniška knpčija V 1 >| ii l> I jllll! drlenburKuve nllee i. gld. Hamo stane pri meni fin riMHlroe nn pere-.ih (F«'«l»-r-m nI i-ul /»■) iz najboljšega blaj^a solidno nnrejen. No zamenjajte mojih kot najboljši znanih mo-drocev z onimi, ko« jih tukajšnji mizarji nepopolnoma izvršene ponujajo /iiiiinr od 17 —.')<) ^ld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (17.iT) po najnižji »eni. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od 6 gld. naprej do 85 gld l Mehanik (174>) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Izdeluje lit |h»|m*"vl.l" šivalno »**i« in velocb Iter se priporoča p. n. občinstvu ^ za izvrfievanje v njegovo stroko spadajo- ™ čih del in popravkov po najnižjih cenah. \ nanja naročila se turno izvršujejo. .&i ,-TfAS3 < ITAN UBA1T > 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 ► ^ priporočata p. n. čaut. občinstvu svojo ^ ^ Veliko talo^O vsakovrstnih a 4 pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor todl ^ 4 štedilnikov £ ^ in vedi v to stroko tpadajoeih del po |k ni/.kih oenab. (1780) r ? vv«« Ljubljana, lluiiaJMku u st. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. lV Ceniki zastonj in franko. 22 HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za Šivilje. (1746, X^7-a.nte3- Tcni i v I orimalii nI. :t priporofit p, n. občinstvu, slasti j^^. po sestnikom konj in voaov, svojo k^vask« obrt V izdeluje vsa v to stroko spadajoča del ., E posebno priporoču gg .hišnim posestnikom za stavbe tor jami'i ta dobrV delo in torno potrežho. ^ '.^ ^ ^ ^ .j^. ^ yv> MmKZra»''2a3E&'' C a G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za atroje, zolezo ln kovlno-llvnlea. 1 k 1. -1111 • - knt |>ost)l)iiOHV: vae vrato atrojev za lesoroznloe in iag9. (1788) 1'ri'v/nmo oulu napravo iu aškrbaje imrosn-«»|e m koli«' po iiHjlioljti MiUvi, »lui»jiui lilrl>ili«> in \<l»l. kakor tudi im|ll-iii |hI1i, z žolto inedjo ali mesingom montiranih ta obkladt s peAnioainl ali kalilami. i'"jn n > IJ »m |n liilro In po r«'iil. Vnanja naročila se hitro i/.vrsč. 1 slitnoi Kenii ledi in47. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg tt. 7 iu Ooapodake ulioe (Knežji (17;i;ij dvoreo). l^ran Detter Prva In najstarejša zaloga šiiralnlh strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporoi-Hm svoj« izvrstne alnmo-remlce in inlittllulfcs katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (i7-n) Otnlkl zastonj In poitnlno protto. S^ro^I le svojim! Kavarna J. Kramar 1 Ljubljana t1741' Dunajska cesta st. 5 Agenti, potovalci limfni zHPtopnilcl in privatne ONolie naj v svojem. Interesu v svrho jako lahkeg.i. velikega, izrednega, tudi postrauskcga zaslužka na novo blago jako iskanega trgovinskega predmeta naznanijo svoje adroso z dodatkom, s čem so se doslej bavili. Šifra ,,Neue Quelle" pod naslovom A. Lukaš, Praga, 1334-11. (2478—2) Najcenejša amortizaci i na ;;rašriu*', lltie in (»»varne za krajšo in daljšo dobo — do 2n eftktivDa c^nilne vrednosti — ponuja točno in kuiautno (2495—1) „Ogeislii Hjl037-d." Budimpešta, Kraljeva ulica 70. Največje skladišče raznega semena n. p.: nemške, Štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, rasnih vrst pesnega semena, splošno znano kot rjajboljfta krma /a živino; travnega sčmena ea suho, mokre, po-scene in glinovite travnike; velika izbora semena za salato, kumare, peteršilj, zeleno, sladki grah, fižol in vso drugo vrste semena za zelenjad. — Proseđ mnogobrojnega poseta (2018—1.1) Peter JL-a-ssrLilr. Kdor ljubi svoje zdravje, ta naj kupi „lliria'-kolo kije jedino na svetu previđeno s slovensko satcitno tovarniško znamko in koje izdelujeta in prodajata Snimi;*' 86 nov.-, sobna plomb v jm 1 gld., zehSno milo po 30 novč. Dobiva sc v vseh lekarnah, drogerijah in finih prod ijalnicah, kakor ludi v glavni z.alo^l: D mo | VIII., Lao(;e;axBO 45. (2126*10) TT ponedeljek dne 6. junija t. 1. J/ff otvori (2493) prvi ljubljanski zavod za nje perila s strojem. S spoštovanjem Petcosig & Kovačič. Prevzemanje perila: Židovske ulice št. 4. Porilni zaved: Farni mlin. ESI E—^K—jj- •a_tv* .v<__M gjr>. . *a. . _ ■.......• i Tabilo trn XIII. redni občni zbor »Notranjske posojilnice i Postojini" kateri se bode vršil dno 13. j-u.ri.Ija. 1336 o"b -i. viri peprludne v zadružni pisarni. Dnevni r«*. — 4.) Volitev ravnlt*l]«kegs odbora in sicer : s) raviintelja, h) blapajoika. f) kontrolorja in .) 1'rcillogi driibtvonikov. K poInog(e\ilni adelclbi vabi častite doKžntko najuljudiioje (4488—2/ ravnatelski odbor. y zavarovalno društvo i: iivljeiije v Londonu. Filijala sa Avstrijo: Filijala sa Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Fraoi-Joufiplati it. I, v MU društva. | tt. 6 in H, v li i & i 233 polic z glavnico ... „ 7H.73SOUO — Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri <3-T7-id-ozvu. SSesclilco-t-u.. (1002—U) Podpisana nasnanjam, tla izvršuj«m w sedlarsko oloirt B LaJ o bolesni f^ojfjg;i mržn nama s pomočjo jalio izurjenega poHlovodje ^ xi<\ Dunajski cesti st. 25. jy Vsa v to stroku spadnjoca nova dela, k «kor tndi popravila a/ izvršujejo s.jlidno. br/.o in cuno. Tj* V. odlifinio spoitovanjem X7"il^tcxi3a. Bar.. i F. Casse krojač za civilne obleke in raznovrstno uradniško uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnice drž železnic uradnikov V ILi3-u."iol)a,nI, š^leiiburg-cvo -cili^o št. ni iu najp.ivi'ljnejfiih ci nah. Angleško, francosko in f.i'onik i ro''ii ima na skladišču. Nepremočljive haveloke izdt-lnie po najnižji brexkonkurenčnl cent. Gospodom uradulkoni se priporoča va iadslavanjs vsakovrstnih uniform tor preskrbuje fM iraven spadajoče predmete, kakor aablje, moue. klobuko za parada itd. 9191 —11) « i »W "Cr -k« W/ -tV <:-y «W w • W "'.........-......"...........■.....■...................".................." p Naznanilo obrtovanja. ^_3J Dovoljujem bi uljnduo naznaniti, da j-«in po 261etnen ilelovanju pri najboljših tvrdkab v vslioih tnestih( nasj dragim \ Uradou, na Dunaju, v Olomuou, Zagreba« v svojo domovino \ i na.;: se, prifiel sama tojna lavrlbo sobnega in dekoraejskega slikarstva Priporočam t^e najuljudiioje ?.n naročila ilol \ . ikoni slo^u moder- nega sobnega, salonskoga ln dokorno')ake;a slikarstva v mestu in ni MSeli, z zagotovilom lino i/višl>r m niskih CCtt« S spofetovanjem ndani (l!»2b—I7j Ivan Tcrdan sobni in dekoracijski slikar, lij ubijana, iCriževniške ulice 9. Do I junija in od I. septembra stanovanjske tarifa za 25 „ znižane. Zdraviš če Krapinske Toplice na Hrvatskem <»d ngoijamke lelssnilas postaje „Zaboic-Kraplnske-Toplice'4 oddsljeas Sa iedno uro vožnjo, no odprte od l. aprila do konca oktobr«. 30 do 35 11. gorke akratotoruie, ki tuunentno vplivajo pri protlnu, živčni in kolenčul revmi, m njih posledičnih boleznih, pri iskli, nevralgijl, kožnih bolesnih in ranah, kronični Brighltljevi bolesni, otrpnenju, kroničnom materničnem vnetju, eksudatlh pclint. rimiloih ve/.in. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tusne kopeli, lz.vratno urejene potilnloe, masaža, elektrika, Ived, sdra-vilna gimnastika. Priltlna stanovanja. Dobre iu umirale gostilne; stalna topllika godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pespolka nadvojvodo Leopolda St. 53. Ob&ir.ii kchčim sprehodi it i o l 1. maja vozijo slednji dan omuibusi v Zabok in Folčane Kopni ski zdravnik dr Pavel pl Oroskovlo. llro&ure se dobo v vseh knjigarnah. Prospekte iu poročila pošilja (2214-8) kopališčno ravnateljstvo. 9942 TT—" ofakob naznanjam p. n. občinstvu, da preselim z dnem 20. maja t. L svojo pradajalnico dežnikov in solnčnikov iz Spitalskih ulic na SJTestni frg št. 23. asa %£a ..*»..» A y. y- J*. >*. obv. Naroda". (2fion—ii Grobne krize in v kamen vsekane črke, zlate in v barvah, kakor tudi okvire, karniše itd. Isdelnje 19497—1) Franjo Toman, podobar in pozlatar Križevniški trg št. 1. iiaST" Tudi M takoj VI p nj i no vnji'itiM'. ' 8js9 Jutri v nedeljo dne 7. junija 1896 se bi.de v S la xgodbo otvoritev gostilniškega vrta s kegljiščem mi ^Inrlinovi i n i iti pristnim vinom in /. A.nerjevitn maiVnim pi oni in z dobrini iu okusnimi gorkim) in mrzlimi jedili. Začetek ob 3. uri popoludne Vstopnina prosta. Za muogobrojen obisk se priporoča Franjo Polj čak (3508) gotitilnicar. Poštna ekspeditorica z dobrimi Hprifevali, zmožna telegrafiranja, želi svoje sedanje mesto premeniti. — Ponudbe pol Aifro Z. Z. upravnistvu nSlov. Naroda". (2480—3) Izdelovanje perila Na defcalo! ZS flOSpOde, Q0Sp6 1 ffl OtfOke. Na drobno l a i 9> — o. 9 o s S 1 I i ® M i .•3 o a« - ti IU M r0 O bo ni r-t 4 - rt l e SS 0 an h. os |>n odi lin di. j 70 r Uiinmd, n n i, i„ i* _ fcr«»|«v tu ilirlif t 4 TtliVn.lili, kakor »«t.r<1 I komiti j)0 niti I — ilo I «0 B..IH.. .-i _ ( f.-?S , 7 7B fi|M> Ml.lf nuli' m« a;..n|i.. «■%• t -,- .« -.. .,r I k' m |mi uU\ — HO I «u « k..n^ . , 4 MJ . I u i»■ m IntSio« iO lio tlil I-1 14 imrtiv no« ■■ s t-1 i d elii .i .1 j tlo 4 nw ix! liutaiuUot piaiiarujkiiilioT ud ut.i J i* iu e — z. !f - «1 ■ o I I 1 M ■ o 3: o r 5L < 3 C. g — E o 9 o HI Spodnja krila 2a dame m ^ iz sifona, listra, klota in satina hI nočne korzete |j s hvicarskim pletenjem % ženske srajce ^ z gumbi na rami ^ predpasnike (9054-18) za dame in otroke priporoča r. VelespoltoVMIjtai 1 Karel Recknagel. i Za brezhiben kroj >u najaalidnej9o postrežbo jamci tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani ■alagatelj perila vec c. kr. lastniških unifi>rmovali£ft in uui-(ormovanja v nafii c. iu kr. vojni mornarici. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 2889 parobroduo društvo v Reki. 9) Lopo stanovanje s 4 sobami iu pritiklinami iMltlia ■« m I. av^uhIuiu V II. UM«lNtrO|»|U lliN«» ICHIUIIOaielCH Vo«lnlUll V KolOd voriil« ili uticali SS. »I. (2451 — i) Gospod 17lTeIx:l jun. 39 prošan, da zopet ri.atpra.vl z zvezdnimi fontenaini. (2507) Več ljubiteljev umetalnega ognja. Telegram! V najkrajšem 6asu dospe v Ljubljano Hartkopf-a veliki muzej in se bode zgradil bržkone v Lattermanovom drevoredu Raz.ilavA ima 40 metrov dolžine in je zvečer razsvetljena s k»kimi 900 plameni; obseg* anatomijo, ftlval-atvo, veliko mblrko metuljev, »vtouatiike urno* tvore, z godov iaake skupine ln oiobe, ve>like krajevne podoba, mehanično, ■ parno silo, pristna orljentaliki snejalnt kabinet itd. itd., ter nudi ssni-iii-vo. poučno in razvedrilno v najobilncj&i meri. Vm> podrobnosti pove*lo daljni inseiati, lepaki in programi. (9486) Itn rnatcljstvo. Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej ctoki se vi j oda vozna črta (•legsntnii z nsjveojim komfortom oprem lj*ni, •lektrieno ranvetljtnl parniki) ^^Hitre vožnja: \ V DOČi od sobote na nedeljo ob 1. uri v Kotor preko Zadra - Spljeta in G niča. Vsak torek v Spljot-Metko-vič. Vsak petek v L'SinjZailar-Hpljet. Vsako sredo poštni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Votnl redi se nahajajo v Waldhetm* ovom . Kondukterjn" itov. 593 60-4. 1 ! i 8 i N11Jverja Ia»l>o«i dunajskih Uabu&nih modelov (2o*4) za dame in otroke vi. (18) slamnikov brez nakita —p v najnovejših oblikah ■*>- cvetlic, trakov in perja itd. Ženski žalni klobuki ae v treh urah nnredć v modni prodjalnioi Karal Recknagel. i! i Zaradi popolnoma nove uredbe prodajalnice o svoji hini štev. SS. na 3llesinem trgu, premestil sem prodajo na dr o f no začasno v svojo drugo prodajatnieo v S>leimeissovi hiši štev. 24 na Mestnem tlPgu. cfram 3Cav. Souvan. Izdajatelj in odgovorni u milni k: Josip K o 11 i. Lsbtoina in tisk .Nurodue Tiskarne", 8