Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Ilustrovan gospodarski list.
Obseg: Pctindvajsetletnica kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču. — Zadruga za osuševanje barja. — Žitni hrošč in nevarnost njegova. — Domače seme. — Reševanje napetih živali. Kako je pripraviti semensko žito? — Sa-nitol — novo razkuževalno sredstvo. — Ocena knjig. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. S«***-"-1*-
Petindvajsetletnica kmetijsko - gospodinjske šoie v Marijanišču.
Na občnem zboru Kmetijske družbe kranjske dne 8. julija 1897. pod tedanjim predsednikom ces. svetnikom Ivanom Murnikom je podpredsednik Franc Povše stavil v imenu glavnega odbora predlog, da se osnuje gospodinjska šola za k m e t s k e deklice. U temelje vaje svoj predlog je naglašal potrebo dobrih gospodinj ter omenil, da so v nekaterih avstrijskih kronovinah že ustanovljene take šole, ki so se prav dobro obnesle. Orisal je na to ves ustroj gospodinjske šole, ki naj ima za smoter praktično izvežbanje kmetskih deklic v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu. Šola naj se ustanovi s podporo kmetijskega minitrstva in deželnega odbora. Minitrstvo je takim zavodom zelo naklonjeno in tudi dežela bo rada prispevala k vzdrževanju te za nas potrebne šole. Poskrbeti je pa tudi za sposobne učiteljice, da bo mogoče že v prihodnjem letu otvoHti ta gospodinjski zavod. Občni zbor je fa predlog soglasno sprejel in dal nalog glavnemu odboru, da poskrbi za izvršitev tega sklepa.
S tem je bila podana podlaga za ustanovitev kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani.
Glavni odbor je potem v seji 4. novembra 1897. leta podrobneje razpravljal o ustroju tega zavoda ter sklenil izprositi si deželne in državne podpore.
V seji 13. oktobra 1898. 1. se je vse potrebno ukrenilo glede otvoritve prvega tečaja.
Slavnostna otvoritev se je izvršila v četrtek
20. o k t. 1898., torej pred' petindvajsetimi leti in si-ser s sv. mašo, ki jo je bral sam prevzvišeni knezo-škof Anton Bonaventura Jeglič, ki je bil istega leta ustoličen. Maša se je brala v kapeli v Marijanišču, kjer je gospodinjska šola dobila svoje prostore v posebnem poslopju, ki jili še danes zavzema. (Gl. pod. štev. 22.) Po maši je bila slavnostna otvoritev v veliki dvorani Marijanišča in na to ogledovanje šolskih prostorov.
To je v kratkem zgodovina ustanovitve družbene kmetijsko-gospodinjske šole.
Celotno pod robno delo za udejstvitev te ideje, ki je za naše kmetijstvo izrednega pomena, je pripadlo tedanjemu družbenemu tajniku ravnatelju G u s t a v u P i r c - u , ki je to nalogo tudi v splošno zadovoljnost rešil. Prevzel je tudi sam vodstvo kmet. gospodinjske šole in tudi del pouka v strokovnih predmetih. Pod njegovim vodstvom se je ta šola tako razvila, da je i>ostala najboljši zavod na jugu prejšnje države in je njen glas segal celo na sever, kjer so že prej imeli dobro urejene kmet.-gospo-dinjske šole. Upravičeno ga torej smatramo kot ustanovitelja družbene gospodinjske šole.
Še druga osebnost je, ki je kumovala pri otvoritvi te šole in je kot dolgoletna voditeljica veliko pripomogla, da. se je dober glas tega zavoda razširil med našim kmetskim ljudstvom. To je S. L i d -vina P u r g a j, ki je ostala na temu zavodu do 1. 1913., ko je bila izvoljena za predstojnico, č. Mater mariborske kongregacijske hiše in vseh zavodov
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inaerati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na <U strani 200 D, na <l> strani 100 D, na >/« strani 65 D, na '/„ strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
št. 14. Ljubljana, 31. julija 1923. Letnik XL.
šolskih sester na jugu države, in ki je sedaj, kot prednica Marijanišča zopet voditeljica te šole.
Da se je mogla šola neovirano otvoriti, je posebna zasluga pok. vodje Marijanišča Frančiška P. Lampeta, ki ji je dal celo novo poslopje na razpolaganje ter jo je tudi nadalje do konca svojega življenja podpiral. Čast in hvala gre pa tudi njegovemu nasledniku prečastitemu gdu. proštu Andreju Kalanu, ki je temu zavodu zelo naklonjen in mu stoji, kjer le more, pokroviteljsko ob strani.
Pozneje so se po deželi ustanovile še razne gospodinjske šole, kakor v Repnjah, na Vrhniki, v Smihelu pri Novem mestu, v Teharjih na Štajerskem, na Primorskem v Gorici in v Tomaju, toda nobena od teh ne more izkazati takih uspehov kakor družbena. Na tak dober glas sta jo pripravila njen ustanovitelj pok, Gustav Pire iti njena dolgoletna
voditeljica sedanja č. Mati Lidvina Purgaj. Ta učiteljica je spisala tudi prvo slovensko knjigo „Gospo-dinjstvo, navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila", ki je ne samo učni pripomoček, ampak tudi pripravna knjiga za kmetske gospodinje.
Leta 1913. je prevzela vodstvo in teoretični poduk na šoli S. M. Izabela Gosak. Tudi pod njenim vodstvom zavod uspešno napreduje. Leta 1919. je gen. ravnatelj Gustav Pire odložil vodstvo te šole in je glavni odbor imenoval kot njenega ravnatelja inž. R. Lah-a, družbenega tajnika.
2e pred vojno je bilo nameravano razširiti ta zavod ter mu priključiti tudi seminar za vzgojo gospodinjskih učiteljic. Toda uresničila se je ta ideja šele po vojni, in dosedaj srno na zavodu vzgojili že 18 učiteljic za gospodinjstvo, med temi več učiteljic iz Srbije.
Pod. 22. Poslopje Gospodinjske šole v Marijanišču.
Kmetijsko-gospodinjska šola v Marijanišču je tekom svojega obstoja vzgojila lepo število dobrih kmetskih gospodinj, ki so veliko pripomogle, da se je gospodinjstvo na kmetih izboljšalo. Naši kmetovalci so dobro vedeli ceniti pomen tega zavoda ter so pridno pošiljali svoje hčere v to šolo. Vsako leto je bilo toliko prosilk, da so se morale v veliki meri odklanjati, ker je bilo prostora le ža največ 15 go-jenk. Na zavod so prišle celo že hčere bivših gojenk, ker so matere, same bivše gojenke, vedele ceniti vzgojo, ki jo kmetska dekleta dobijo na tem zavodu. Vseh gojenk in seminaristinj je bilo dosedaj 317.
Letos praznujemo petindvajsetletni c o, ki jo hoče gospodinjska šola primerno proslaviti v četrtek 16. avgusta t. 1. v Marijanišču. Kuratorij te šole je v svoji seji dne 19. junija sklenil, da naprosi prevzvišenega knezoškofa Antona B. Jegliča, da čita tega dne mašo v kapeli Marijanišča, kakor jo je čital pred petindvajsetimi leti ob otvoritvi šole. Na to slavnost je pozvati vse bivše gojenke, da s svojo udeležbo počaste ta šolski praznik.
16. avgusta t. 1. bo torej v kapeli v Marijanišču ob 10. dop. čital prevzvišeni g. knezoškof mašo, po-
tem bo v dvorani slavnostni govor ter kratek opis zgodovine te šole in opoldne obed,, ki se ga udeležijo gostje in bivše gojenke zavoda. Gojenke, ki se želijo udeležiti slavnostnega obeda, se naj pravočasno priglasijo, najkasneje do 12. avgusta, vodstvu gospodinjske šole v Marijanišču na Poljanah v Ljubljani, ter naj vnošljejo 15 Din kot prispevek za obed.
Ker so se malodane vse nekdanje goienke omo-žile in vodstvu šole niso znani njih sedanji naslovi, se tem potom uljud.no naprošajo, da javijo svoj sedanji naslov z navedbo letnika, v katerem so bile v zavodu. Opozarja se tudi na tostvaren oglas med uiadnimi vestmi v tej štev. ..Kmetovalca".
Zadruga za osuševanje barja.
Vprašanje nadaljnega osuševanja barja je na celi črti zastalo. Prizadeti barjani molče in pričakujejo boljših časov. Zadovoljujejo se naprej z bornimi košnjami in pridelki, ki jih daje močvirski svet. Živina tava i« se vdira v mehko zemljo, da dobi kaj malega pod zobe po ondotnih izhojenih in črnopisa-nili pašnikih. Povsod, kamor pogledaš, slab, malo-vieden užitek!
V zemlji pa počivajo bogati zakladi, ki čakajo na odrešitelja. Nezavestno hodimo mimo njih. Imamo sicer v osušenem delu barja najlepšo pobudo za na-daljno osuševanje barja, toda nihče izmed najbolj prizadetih se prav ne zgane, da bi se začelo pospeševati in nadaljevati to pereče delo. In vendar smo barjani vsak za se in vsi skupaj dolžni, da storimo vse potrebno tudi za dosego tega svojega cilja.
Ali ne vidite, kako ogromna in milijonska je izguba, ki jo trpimo leto za letom na izpadku pridelkov, in to edinole zaraditega, ker je naša zemlja močvirna? Dajmo le malo računati, koliko škodo trpimo v primeru z našimi sosedi na osušenem delu barja, pa moramo priti do zaključka, da je skrajni čas, da začnemo tudi ta del barja osuševati. Danes, ko je struga Ljubljanice znižana, imamo vse lažje stališče, kakor pred njenim poglobljenjem.
Pa tudi država nam bo raje segla pod r o k o , če bo vidila, da si skušamo sami pomagati, kakor pa v tem slučaju, če bomo mirno gledali škodo, ki se nam godi, in če bomo pričakovali vso pomoč/le od zunaj. Sami si moramo pomagati in v skupnosti iskati več uspeha, potem nam bo tudi država priskočila na pomoč.
Bogati uspehi, ki so se dosegli z osušenjem doslej, morajo na vse merodajne činitelje prepričevalno vplivati, da se bodo tudi na tem delu barja dosegli zelo ugodni uspehi. Zato pa treba, da vzamemo vprašanje nadaljnega osuševanja z ojačenimi silami v roko in da storimo vse potrebne korake, da dosežemo ta svoj cilj. Poklicane so vse prizadete barjanske občine, da se združijo v tem namenu in da pokličejo v življenje organizacijo, ki naj se loti nadaljevanja osuševalnih del. Po izgledu vodnih zadrug naj se osnuje zadruga za osuševanje barja, ki naj podvzame vse potrebne priprave in dela, da pridemo sčasoma iz močvirskih tal do rodovitnega polja. Naj se zadružna misel še tako podcenjuje, danes nam zamore edino le ona pomagati do srečnega izhoda v tem perečem vprašanju našega kmetijstva!
žitni hrošč in nevarnost njegova.
Žitni hrošč (lat. Anisoplia) se je v zadnjih dveh letih tako močno razširil na Krškem polju, da je napi avil veliko škodo na ondotnem žitu, posebno na pšenici. Že lani se je prikazal v takih množinah, da je bilo klasje močno izjedeno. Na vsakem klasu je čepel po eden pa tudi po več hroščev, ki so klestili mlado klasje, počenši od cvetja pa noter do mlečnega zrnja. Letos se je ta škodljivec znova pojavil v ogromnem številu. Ljudje so ga obirali in otresali, da bi ga odgnali od pogubnega dela. Pa vse skuoaj ni dosti pomagalo.
Žitna letina je vsled tega na Krškem polju močno prizadeta. Kakor se sliši, se je morala marsikatera pšenica prej pokositi, predno je dozorila, tako je ostalo njeno klasje gluho. Kar ni uničil žitni hrošč, to je dokončala žitna rja, ki je letos na ondotni pšenici nenavadno močno nastopila. Velika je škoda ki jo trpijo vsled tega kmetovalci tega kraja.
Dokler nastopa žitni hrošč v malem, se škoda prezre. Ako se pa tako pomnoži, kakor se je to zgodilo v zadnjih dveh letih, potem je pa ta hrošč silno nevaren škodljivec žitnega pridelka. Doslej se je pojavljal v velikih rojih le po žitorodnih krajih Ogrske in Rusije. Pri nas ga nismo poznali. Ker se je pa začel širiti sedaj tudi pri nas, moramo ukreniti vse potrebno, da se ga po možnosti ubranimo.
Žitni hrošč je po vsi svoji naravi podoben navadnemu hrošču in spada tudi v to vrsto. Širi se pa še hitreje, ker se njegova preobrazba v ličinko in bubo zvrši že v enem letu, tako da imamo vsako leto novega hrošča. Žitni hrošč je trikrat manjši kakor navadni hrošč. Po zadnjih krilih je bolj svetlo- ali temnorjav, kakoršna je podvrsta njegova, ki jih štejemo večje število.
Proti žitnemu hrošču pomaga edino le obiranje in pokončavanje nabranih hroščev. Z otresanjem je malo pomagano. Obirati jih kaže zlasti zgodaj zjutraj. Male ogrce, ki jih spravimo s pre-oranjem na površje, pobirajo najbolj uspešno ptiči. Dosti pa to ne izda.
Na Krškem polju bo kazalo zaenkrat pridelovanje žita nekoliko omejiti in razširiti pridelovanje k r m s k i h rastlin, da povzdignemo z njimi živinorejo in pridelovanje gnoja, ki ga v tem kraju še močno primanjkuje.
Domače seme.
Domače seme je najbolj zanesljivo in najcenejše. Načeloma bi se morali zaraditega povsod oprijemati domačega pridelka za seme. To se tudi godi, toda ne pri vseh semenih. Razna semena naročamo od zunaj. Za nakup tujega semena izdajamo na leto milijonska vsote. Marsikaj bi se lahko od tega denarja doma prihranilo.
Kar se tiče domačega semena, bi ga morali i z -b o 1 j š a v a t i. Veliko bi se dalo že s tem doseči, če bi ga jemali iz najboljših domačih leg in če bi ga zamenjavali. V vsakem kraju imamo lege, ki se odlikujejo po boljših uspehih. S takim semenom bi se morali preskrbovati, če nam doma ne izraste kaj prida. Vse to velja predvsem za žita in za žitno
Pa tudi od lastnih pridelkov bi morali boljše seme dobivati, če bi ga skrbno odbirali in skrbno čistili. Saj gredo marljivi in napredni gospodarji po drugih deželah tako daleč, da izbirajo za seme najlepše in najtežje žitno klasje zunaj na njivi, in sicer ob žetvi. Vzemimo si take gospodarje za zgled. Zrnje, dobljeno iz takega klasja, sejejo na posebnih prostorih, da pridejo čimpreje do najboljšega semena. Če stno pri odbiranju semenske turščice tako skrbni in vestni, zakaj bi tega ne delali pri drugih žitnih rastlinah. Bodimo dosledni tudi pri žitnem semenu. Ne pričakujmo napredka le v stikanju po tujih vrstah, ampak iščimo ga v skrbnem odbiranju in skrbnem vzgajanju domačega semena. Ravnotako, kakor pri živini! Lastno delo bo tudi v tein pogledu najbolje uspelo.
Stvar naprednih kmetovalcev je, da se po ugodnih legah poprimejo pridelovanja dobrega domačega semena, če mogoče tudi v večji meri. Prav gotovo pridejo za njimi tudi drugi. Povsod se je treba poprijeti načela: kakršno seme, takšen pridelek. Takšen pa tudi užitek i 11 dobiček!
Reševanje napetih živali.
Pri napenjaju je treba hitre pomoči, ker je potek napenjanja navadno zelo nagel in ne vemo, kakšen konec bo vzelo. Kot nujno potrebna pripomočka proti tej nevarni bolezni rabimo požiral 11 i k o v o cev in t r o k a r.
Pod. 23. Trokar.
Prva nam uspešno pomaga v prvi sili napenjanja, trokar pa v zadnji sili. Ce začne žival napenjati po detelji, nikdar ne vemo, kako bo napenjanje končalo. Iz previdnosti je treba takoj učinkovite pomoči in to nudimo najlažje s pažiralniko-v o cevjo. Ce jo rabimo o pravem času, nam navadno pomaga. Zato, jo je imeti pri roka h. Vsaka vas bi morala imeti saj eno požiralnikovo cev, da je pomoč takoj pri rokah. Kakor pove ime, vtaknemo to
cev skozi požiralnik v napet želodec, da se po njej odpravijo nevarni plini, ki se razvijajo iz škodljive kr me. Pri vtikanju požiralnikove cevi naj stoji živa! s prednjim koncem nekoliko višje kakor z zadnjim. Cev je treba po potrebi s pripadajočo šibo prebeza-vati, da se ne zamaši.
Potek napenjanja je časih tako hiter in tako nevaren, da si je treba pomagati z vbodom, če hočemo žival rešiti. V tem slučaju je potreben trokar. Trokar je malo bodalce s pripadajočimi cevkami (nožnicami), ki ga kaže pod. 23. in ki ga zabodemo v 1 e v o lakotnico, na mesto, ki leži sredi med kolkom in zadnjim rebrom. To mesto je pri napenjanju najbolj izbočeno. Tam se tišči vamp neposredno vnanje kože, tako da prederemo s prehodom le kožo in vamp. Ostro bodalce se zarine na opisanem mestu krepko v vamp (če treba z udarcem po ročaju bodalca), nato se bodalce hitro izrine, da zamorejo plini neovirano odhajati po nožnici. Da se nožnica ne zamaši, jo je treba z bodalcem prebezavati. Ker so odhajajoči plini strupeni, moramo paziti, da nam ne šinejo v obraz.
Ker se zgodi, da je hkrati po več govedi napetih, je prav, če imamo poleg trokarja saj dve cevki ali nožnici, da si v takih slučajih lažje pomagamo.
Kako je pripraviti semensko žito?
Na semensko žito moramo obračati posebno skrb, ker se da z odbranim semenom še močno vplivati na boljše uspehe pri žitnih pridelkih.
Ni zadosti, da semensko žito očistimo le od ple-velnega semena, ampak treba ga ie.tudLsortirati ali prebrati, za kar nam je treba posebnih strojev.
Za čiščenje žita rabimo stroje, ki so znani z imenom tri je rji. Ti stroji so pri nas po deželi že močno razširjeni, v raznih velikostih in sestavah. Opozarjam pa na to, da se s temi trijerji loči od žitnega semena le plevel, in sicer plevel, ki je okrogla-ste oblike kakor n. pr. grašica, kokalj itd. V opremku najdemo tedaj le taka in podobna semena. Razen tega pa zdrobljeno žitno zrnje. Ljulike in rženega stoklasa pa ne spravimo iz žita s takimi trijerji.
Če hočemo žito popolnoma očistiti, ga moramo tudi sortirati. Na ta način dobimo p o p o 1 n o -m a čisto in najbolj razvito zrnje za setev. S tem da ga sortiramo ali prebiramo, izločimo tudi 1 j u 1 i k o in r ž e n i s t o k 1 a s , tiste dve vrsti plevela, ki delata po naših krajih še veliko škodo domačemu pridelku.
Za sortiranje žita imamo-stroje s posebnimi siti, ki prebirajo zrnje. Danes se izdelujejo ti stroji tudi skupno s trijerji, tako da se žito čisti in ob enem tudi prebira. Ti stroji so seveda večji kakor navadni trijerji in tudi dražji. Treba pa je, da si jih tudi pri nas omislimo, da pridemo v pridelovanju žita korak naprej. Tudi pri nas mora prodreti načelo, da s e r a V-najo pridelki po semenu in da nam skrbno odbrana semena dajejo veliko boljše pridelke kakor pa semena, ki se vzamejo kar iz kupa, brez vsakega posebnega čiščenja in prebiranja.
Kakor po drugih naprednih krajih,'tako moramo tudi pri nas izboljšavati žitne pridelke s skrbno pripravo potrebnega semena.
Sanitol — novo razkuževalno sredstvo.
Klic po gospodarski osamosvojitvi je napotil podjetne Slovence, da se skušajo osamosvojiti tudi v kmečki industriji. V Ljubljani se je ustanovil kemični laboratorij „C h e m o t e c h n a", ki doslej izdeluje predvsem razkuževalna in rastlinske zajedal-ce uničujoča sredstva. Glavna izdelka sta „Sanitol" in „Arborin". Slednji je čitateljem „Kinetovalca" že znan.
„Sanitol", čigar učinkovito razkužujoče lastnosti so potrjene po preiskavi ..stalne bakterijološke stanice v Ljubljani", je rjavkasta, mastna, nekoliko gosta tekočina, ki se v hladni, mehki vodi skoro docela raztopi. S trdo apnenčasto vodo je raztopina nekoliko motna, seveda pa zaraditega ne izgubi na razkužujoči moči.
Preiskava razkužujoče sile „Sanitola", izvršena v drž. stalni bakterijološki Staniči, je podala sledeče: 1 % raztopina „Sanitola" uniči v 10—15 minutah „sta-filokoke" (povzročitelje gnojenja) ter bacile tifusa in dizcnterije (griže), v 10—20 minutah bacile kolere in vraničnega prisada ter „streptokoke" (ki povzro-čujejo n. pr. smoliko).
Trose bacila vraničnega prisada zamori 2% raztopina v 2—4 dneh. (Trosi bacila vraničnega prisada, so nekako seme teh bacilov. So to majčkena okrogla zrnca, prostemu očesu nevidna, ki pa imajo tako silno odporno moč, da vzdržijo v zemlji 3 leta, posušeni na dlaki ali nitih živi celo 18 let in so zmožni okužiti žival ali človeka.
Sklep izvida se glasi: „Sanitol" je na podlagi bakterijološke preiskave dober desinficijens, t. j. dobro razkuževalno sredstvo.
Sanitol je v bistvu, sestavi in učinku sličen li-zolu, ki je večini čitateljev znan.
Poskušal sem Sanitol v več primerih in večjih množinah ter prišel do prepričanja, da prav nič ne zaostaja za lizolom. Nasprotno, dobili sem vtis, da gnojenje — zlasti ran, nastalih po smoliki — po spiranju s „Sanitolovo" raztopino preje poneha kakor po spiranju z lizolovo.
Ker je cena Sanitolu razmeroma nizka, ga lahko uspešno uporabljamo za razkuževanje sploh, zlasti za razkuževanje gnojnih ran in z gnojem onesnaženih oprem (uzd, povodce^, vajet itd.) ter jasli, posebno pri smoliki, ko konji vse, kar je v bližini glave z gnojem onesnažijo. Pa tudi za razkuževanje hlevov in svinjakov (ob času, ko se pojavijo rdečica, svinjska kuga, slinavka, vranični prisad itd.), kot primes k beležu, se bo „Sanitol gotovo dobro obnesel.
Ker torej »Sanitol" po svoji razkuževalni sili in po učinku nikakor ne zaostaja za drugimi, tujimi raz-kuževalnimi sredstvi, ga morem kot domači izdelek le priporočati.	Žzdr. L. Tepina.
ocena knjig.
Konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo, spisal in založil Josip Zupane, okr. ekonom v Ptuju. Četrta izdaja! Ponovna izdaja slovenske strokovne knjige pove mnogo. Ona priča o velikem zanimanju za predmet, pa tudi o praktični vrednosti njene vsebine. Predstoječa knjiga obravnava posebno zadeve naših gospodinj, kojih naloga je, domače pridelke čim bolje izrabiti za prehrano družine. Pri nas se kon-
serve še premalo cenijo! Kisla repa in kislo zelje, kvečjem še kisle kumare, to je škoraj vse, kar pozna naš narod od povrt-ninskih konserv, od sadnih pa sadne pijače, kis in kvečjem še suho sadje. Pa še te se izdelujejo pogostoma nepravilno, tako da ne odgovorjajo okusu ali se pa rade kvarijo. Dobri nasveti v tem oziru so torej zlata vredni. Mnoge, za prehrano zelo važne, zdrave in prijetne konserve kakor 11. pr. mezge in druge, služijo drugod kot zelo običajna naslada pri vsakem zaju-trku in južni, naše ljudstvo jih pa še po imenu ne pozna. Četrta izdaja te knjige, kateri naj bi sledile še druge, bo gotovo mnogo pripomogla k spoznavanju, k pripravljanju in uporabi takili hranil. Gospodinje se brigajo za živila, stvar gospodarjev pa je, da napravljajo sadne pijače, kis itd. Tudi ti najdejo dobra navodila v tej knjigi. Koliko vrednot se da na ta način še pripraviti in ohraniti s pravilnim konserviranjem za domačo porabo in tudi za trg! Konserviranje sadja in povrtnin naj bi postalo nekaka domača industrija, pri kateri naj bi tekmovali z svojimi izdelki. Želeti bi bilo sicer, da bi se v prid boljšetnu izkoriščanju vrtnarstva in sadjarstva ustanovila tudi pri nas konservna industrija, ki zamore s svojimi pripomočki marsikaj cenejše in boljše pripravljati. Toda za domačo porabo po deželi bodo ostale razne konserve še zmeraj stvar naših skrbnih gospodinj.	I. Belle — Št. Jur. ob j. ž.
Zasajenje in gnojenje vinogradov, druga izdaja (Podiza-nje i džubrenje vinograda, tiskano v cirilici). Spisala Boško Ž. Boškovič in Nikola Ž. Petrovič, izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za Jugoslavijo v Beogradu; ima 18 slik v besedilu. Hvalevredno je delo, ki ga izvršuje ta Delegacija s tem, da izdaja brošure o obdelovanju in gnojenju naše zemlje in posameznih kulturnih rastlin. Knjižica je prirejena v prvi vrsti za vinogradništvo v Srbiji, ki je posebno v nekaterih okrajih zelo dobro razvito. Toda tudi za-druge kraje bo služila, kajti tu navedena načela veljajo splošno za naše vinarstvo. Knjižica opisuje v kratkih odstavkih zasajenje vinogradov na ameriški podlogi, pripravo zemlje, obdelovanje in gnojenje, obrano proti trtnim škodljivcem, trtno rez in vzgojitev trt. Posebno pa obravnava uporabo umetnih gnojil v vinogradu, kajti dandanes je splošno občutiti pomanjkanje hlevskega gnoja. Tisti naši vinogradniki, ki razumejo srbsko in čitajo cirilico, bodo v tej knjižici dobili dovolj dobrih nasvetov za umno gojitev svoje vinske trte. Delegacija oddaja to knjižico brezplačno vsem tistim vinogradnikom, ki se zanjo priglasijo pri Poddelegaciji za Slovenijo in sicer pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
vprašanja in odgovori.
Na -vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki doltajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja> za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kaiti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 71. Pri nas je navada, da grozdje stiskajo takoj, ko ga potrgajo. V minulem letu pa sem nekaj nabranega grozdja pustil več časa v kadi, preden sem ga iztisnil. Četudi je bilo grozdje večinoma gnilo, je vino iz njega boljše in slajše od onega, ki sem ga pripravil iz takoj sprešanega grozdja. Kdaj Je umestno grozdje prešati? (S. Š. v Sv. R.)
Odgovor: Kdaj naj se grozdje iztisne, je odvisno od trtne vrste. Čim žlahtnejša je vrsta, tem hitrejše se spreša, da vina ne postanejo pretrpka; odnosno, da pri vrstah z rdečkastimi jagodami, kot traminec, rulandec, rdeči španjol,
ne nategnejo barve, to je, da ne postanejo preveč rumene ali celo rdečkaste barve. Grozdje navadnih vrst se pa iztisne dva do štiri dni po trgatvi. Nadalje se držijo črne vrste grozdja, da postane vino bolj črno in trpkejše.	Gombač.
Vprašanje 72. Na svoji njivi, kjer je v minulem letu rastla koruza, sem posejal pšenico, ki sem jo očistil na čistilniku. Četudi je prišlo v zemljo čisto seme, je vendar med pšenico ziastlo toliko grašice, da ne morem njive očistiti od nje Kako odpravim grašico iz njive? (I. S. v R.)
Odgovor: Najboljše sredstvo za uničenje grašice je setev čistega semena in primerno kolobarenje. Seme očistite na trijerju, da se plevel popolnoma izloči. Pri kolobarenju je gledati, da ne pride žito za žitom, ampak da se menjava z okopavino in deteljo. Če je plevel že na njivi, potem ga odstranite z oplitvijo, kar pride v korist žitu tudi vsledtega, ker se rastline po pletvi bolje razvijajo.	L.
Vprašanje 73. Fo vrtovih so se v tukajšnjem okolišu pojavile mravlje, ki uničujejo mlado zelenjavo, zelje itd. Te mravlje gnezdijo posebno okoli korenin zelja ter ga objedajo. Kako odstranim mravlje iz vrtov? (O. Z. v R.)
Odgovor: Mravlje so pravzapiav zelo koristne živalce, ki na sadnem drevju in zelenjavi uničujejo razne ličinke, uši in drugo drobnejšo mrčes. Mlade zelenjave mravlje navadno ne grizejo. To škodo povročajo razne listne uši, ki jih je posebno letos povsod zelo mnogo. Listne uši so navadno skrite pod listjem in srkajo sok rastiin, ki potem hirajo in deloma tudi poginejo. Mravlje pa prihajajo navadno tja, kjer se ta mrčes nahaja, ter srkajo sladek sok, ki ga ta izceja. Če odpravite listne uši, bodo mravlje sameodsebe izginile. Uši se pokončujejo z razredčenim tobačnim izvlečkom, s katerim poškropite rastline, povsod tam, kjer se ti škodljivci nahajajo. Le tista uš pogine, ki je poškropljena s tobakovo raztopino. Na en liter vode se vzame 2 do 3 žlice tobačnega izvlečka, ki ga ie dobiti pri Kmetijski družbi. Če pa hočete mravlje na vsak način pokončati, potem je najbolje mravljišča ponoči, ko so mravlje doma, popariti z vrelo vodo ali vanje natrositi naftalina ali kafre ali jih pa poškropiti s petrolejem.
Vprašanje 74. Kako je ravnati s sadjevcem, ki se vleče? (I. G. v M.)
Odgovor: Če teče sadjevec gosto kakor olje, pravimo, da se „vleče". To bolezen povzroča neka vrsta bakterij, ki pretvarja sladkor v sluzavo snov. Primerno trpki in kisli sadjevec se ne vleče. Kislina in pa trpkavost povzročujoča čreslo-vina ali tanin ovirata razvoj bakterij, ki narelajo sadjevec vleč-ljiv, zato je treba že pri napravljanju sadjevca mešati slajše, žlahtnejše vrste s trpkim sadjevcem, ki vsebuje več čreslovine in kisline. Ako se sadjevec vleče, ga moramo čiinpreje preto čiti, če le mogoče skozi kak razpršilnik, ki ga pritrdimo na pipo. Razpršilnik naj bo bakren ali pocinjen. Železni bi povzročil počrnelost sadjevca. Pretakamo ga v dobro zažveplan sod (1 azbestni žvepleni trak na 1 lil). Pri pretakanju moramo to sluzavo tekočino v škafu dobro pretepsti s čisto metlico iz obeljenega šibja. Sluzavost se na ta način nekako pretrga in sad-j?vec dobro prezrači; dobro prezračenje pa ne prija bakterijam, ki povzročajo vlečljivost. Obenem dodenemo pri pretakanju sadjevca na 1 lil 10 gramov čistega tanina, ki ga raztopimo preje v čistem alkoholu. Imamo li pripravo za filtriranje, potem je dobro, da sadjevec čez nekaj časa precedimo, sicer ga pa pretočimo še enkrat v zažveplan sod." I. Z—c.
Vprašanje 75. V naši občini so se po senožetih v taki meri razpasle kobilice, da grozijo uničiti cel pridelek. Kako uničimo kobilice na travnikih? (F. P. v V. P.)
* Odgovor je posnet po knjigi: „Konserviranje sadja", ki jo je v samozaložbi izdal okrajni ekonom Jos. Zupane v Ptuju in ki io s tem toplo priporočamo.
Odgovor: Če so se kobilice v večji meri pojavile v kakem okraju, jih je težko uničiti, ker nastopajo navadno v takih množinah, da so vsa človeška sredstva malodane brezuspešna. Vzlic temu se je tam kjer je nastopil ta mrčes, z raznimi pripomočki omejilo škodo, ki jo povzročajo. Eden najuspešnejših sredstev je pokončevanje tega mrčesa s pomočjo pur, ki jiii je treba, seveda v veliki množini, nabaviti, ter jih pasti po takih travnikih, na katerih se nahajajo kobilice. Pure zelo rade žro kobilice, posebno dokler so te še mlade, in ker so puie zelo ješče, uničijo na dan na stotine takega mrčesa. Morda bi kazalo, da občina sama nabavi večje število puranov na Hrvaškem, jih spravi na travnike, da jih očistijo kobilic. Pri tem ima občina jeseni lahko lep dobiček od prodaje puranov, ko so opitani. — Nadaljna sredstva za uničevanje kobilic so posebne mreže, s katerimi se ta mrčes lovi, dalje deske namazane s katranom ali lepom, ki se vlečejo po travniku, da se kobilice na lepu vjamejo itd. Vendar so vsa ta sredstva manjše vrednosti in dajo veliko več dela kakor pa pokončevanje kobilic s purani.
Vprašanje 76. Za svoj motor, ki mi goni mlatilnico, sla-moreznico in domačo žago potrebujem bencin. Ali se dobi trošarine prost bencin za obrat kmetijskih strojev? (A. P. v K.)
Odgovor: Na podlagi zakona o državni trošarini iz leta 1921. je bencin, ki se uporablja za gonitev motorja pri poljedelskih podjetjih, kakor na pr. za gonitev žitne mlatilnice, slamoreznice, malih mlinov itd. trošarine prost, toda le tedaj, če ga lastnik tega motorja nabavi naravnost v tuzemskih tvor-nicah (Danica v Banjalitki). Lastniki teh motorjev morajo dobiti posebno dovoljenje za tak bencin od finančne oblasti. V prošnji, s katero se zahteva bencin brez plačila trošarine se mora navesti, v kakšne namene se bo rabil in približna letna potreba kakortudi količina, ki se bo polagoma dobivala v omenjeno svrho.'Dalje treba tudi označiti sistem in največjo silo motorja, ter največji potrošek bencina pri uporabljenem Jv"-cinskem motorju v vsaki uri. Ti podatki se morajo dokazati z izpričevalom tvornice, ki je izdelala motor. Količino bencina za enoletno potrebo določa finančna direkcija na podstavi podatkov navedenih v prošnji. Trošarine prost ni bencin, ki ga dobite od trgovcev. Če prejmete bencin brez plačila trošarine, ga ne smete prodajati ali uporabljati v druge svrhe, drugače ste kaznovani.
Vprašanje 77. Letos mi obetajo moji ringloti (Reine Claude) cbilo sadu, ki so dozorjeni jako sladki in sočnati. Ali se dajo ringloti porabiti za kuhanje žganja? I. G. v B.)
Odgovor: Ringloti vsebujejo 5—7% sladkorja, vsled tega se lahko rabijo za kuhanje žganja. V ta namen je pustiti sadje toliko časa na drevju, da popolnoma dozori. Kajti čim slajši je sad, tem več sladkorja vsebuje in tem več žganja lahko dobite iz njega. Da se dobi žganje iz tega sadja, se mora sladkor potom kipenja spremeniti v alkohol. V ta namen se sadje stolče ali zmečka, postavi v sod ali v kad, ki se dobro zamaši in z ilovico zamaže, da ne pride zrak do njega, in pusti toliko časa, da popolnoma pokipi. To se izvrši tekom 6—8 tednov. Ko je ves sladkor pokipel v alkohol, se iz njega kuha žganje na ta način kakor pri ostalem sadju.
Vprašanje 78. Star sem 61 let, lastnik precejšnega posestva ter imam sina in hčerko. Sin pojde prihodnje leto na vojaški nabor. Ali je mogoče oprostiti sina vojaščine? (A. B. v
R.)
Odgovor: Po vojaškem zakonu, ki je stopil 19. avgusta i919. v veljavo, so od službe v kadru oproščeni edino hranilci nesposobnih posestnikov, ki imajo kako zemljedelsko imetje ali obrt in plačujejo letni neposredni davek, manjši od 20 Din, ne računajoč v to osebni davek. Med nesposebne posestnike se računajo: fizično nesposobni v obče kakortudi starci, ki so dovršili 60. leto starosti. Če hočete torej svojega sina
Letnik XL.
d" . -----
oprostiti vojaške službe, morate potom županstva vložiti prošnjo na vojaško poveljstvo ter piiložiti potrdilo občine, da odgovarjajo Vaše navedbe resnici, in potrdilo davčne oblasti o višini davka, ki ga plačujete. Vaša hči kot taka, se ne more smatrati kot hranilec, torej ne more nadomestiti Vašega sina pri upravi posetva. Ce bodo drugi p )goji odgovorjali zahtevani zakona, bo Vaša prošnja ugodno rešena in bo sin oproščen vojaške službe.
Vprašanje 79. lnum sod slivovke, ki ima močan duh po plesnobi. Kako odpravim duh po plesnobi iz žganja? (I. D. v P.)
Odgovor: Duh po plesnobi v žganju odpravite z eponitom, kakor se to dela pri vinu. Glede množine eponita. ki ga je dodati žganju, postopate na sledeči način: Vzemite enolitersko steklenico žganja, ki ga pomešate z enim gramom eponita. V d>ugo cnolitrsko steklenico zmešate dva grama tega sredstva z žganjem. Steklenici dobro zamašite ter pustite 8—14 dni na mii u, da se eponit popolnoma sesede. Na to preizkušate, katera množina tega sredstva je najboljše učinkovala na žganje, ki bi moralo popolnoma izgubiti duh po plesnobi. Na podlagi tega preizkusa bodete petem določili na vsak hI žganja po 10 ali pa po 20 dgk eponita, s katerim postopajte v sodit tako, kakor v steklenicah. Najboljše je natančno odtehtano množino tega sredstva zmešati v škafu žganja, ki ga potem vlijete v sod in v sodit s kakim drogom dobro premešate. Po 14 dneh bodete lahko opazili učinek in potem, ko se je eponit popolnoma sesedel na dno, morate žganje pretočit] v zdrav sod, ki nima ni-kakega drugega duha. Če pa pustite žganje v plesnivcm sodu, V;rin tako popravljenje nič ne hasne. Eponit dobite pri Kmetijski družbi po 70 Din kg.
Vprašanje 80. Pri rabi salojidina se mi je letos dogodilo, da je postala raztopina z galico grašasta, vsled česar je nisem mogel rabiti. Zakaj je postala raztopina galice in salojidina grašasta? (P. R. v Č.)
Odgovor: ('.lede tega vprašanja smo dobili letos od g. A.. V. v S. poročilo, ki nam pojasnuje zgoraj navedeni slučaj, vsled čtsar smatramo umestnim, da ga objavljamo v vednost vinogradnikom. Ta vinogradnik nam poroča sledeče: V 9. štev. letošnjega ..Kmetovalca" je objavljen članek o salojidinu, v katerem pa ni omenjen Pogrešek, ki se mi je letos pripetil pri uporabi tega sredstva. Za raztaplanje salojidina sem rabil vrečico v kateri sem raztapljal salojidin z nalivanjem škropiva. Pozneje sem to vrečico, ne da bi jo opral, rabil za raztop-ljenje galice. Posledica tega jo bila, da je postala raztopina galice in salojidina grašasta, bolj gosta in rumenkasta. Tako škropivo ni bilo za uporabo, vsled česar sem moral celi sodček i; liti. Vsled tega smatram kot vzrok, da je postalo škropivo neporabno, ta, ker je bila vrečica, v kateri sem najprej raztapljal salojidin še prepojena od tega sredstva, ko sem v njej raztapljal galico. Smatram torej umestnim opozoriti vinogradnike na to, da morajo vrečico, v kateri so raztapljali salojidin, preje temeljito oprati, predno v nji raztapljajo galico. Morda je še kak drugi vinogradnik imel pri letošnjem škropljenju taka izkustva.
dne 5. avgusta: v Ajdovcu, v Novi vasi in v Libeli-čah; v sredo, dne 15. avgusta: v Štrekljevcu.
Natječaj za najbolje djelo o vinarstvu (podrumarstvu).
Hiv. Slav. gospodarsko društvo kao središnja zadruga u Zagrebu, raspisalo je za svoju knjižnicu natječaj za najbolje djelo o vinarstvu. Natjocati se mogu samo absolventi visokih ili viših stručnih škola sa najmanje 3 god. prakse. Prva nagrada 5000 Din, druga 2000 Din, treča 1000 Din. Prvu radnju štampa društvo u svojoj nakladi i plača još poseban honorar autora. Djelo mora biti popularno pisano a stajati na znanstveno) višini. Rok natječaja do 30. novembra. Porota za ocjenu radnje sastoii se od gg. sveuč. profesora dr. Frangeša, direktora vinarske zadruge Jos Kollenza, urednika Gospodarskog Lista Gjure Kopača i gospodarskog nadsavjetnika dr. Milana Krištofa. Urednik knjižnice je g. Gjuro Kopač, koji ujedno daje sve informacije.
Ljubljanski velesejem obeta postati letos posebno velk in uspešen, kakor je soditi po pripravah in po priglasilih. Jav-ljeni so skupni pošeti in posebni vlaki iz Sarajeva, Skoplja, Vel. Bcčkereka, Novega Sada. Številen obisk se pričakuje iz Zagreba, Beograda in sploh iz južnih krajev naše države. Tudi kmetijski predmeti in stroji bodo porazdeljeni v velikih skupinah, tako da jih bo kupec lahko našel in izbiral.
Natečaj za gospodinjske učiteljice za Srbijo. Kmetijski) ministrstvo potrebuje za kmetijsko-gospodinjske šole eno upra-viteljico in eno pomočnico. Gospodinjske učiteljice, ki se hočejo potegovati za ti mesti, morajo izpolniti sledeče pogoje:
1.	Da so rojene ali pristojne v kraljevini S. H. S.
2.	Upraviteljica: je morala izvršiti seminar gospodinjske šole ali specijalno šolo za gospodinjske učiteljice, in sicer v naši državi ali pa v inozemstvu, in mora imeti najmanj dve leti prakse na kaki gospodinjski šoli.
3.	Pomočnica: je morala izvršiti najmanj kako specijelno gospodinjsko šolo v tu- ali inozemstvu in ima najmanj dve leti prakse na kaki gospodinjski šoli.
Za upraviteljico imajo prednost starejše osebe, ki bolje poznajo življenje na kmetih.
Upraviteljica dobi stalno mesečno plačo od 1500—2000 Din.
Pomočnica pa 800—1200 Din mesečno.
Prošnje ie vložiti na ministrstvo Poljoprivrede in Voda (Odeljenje za poljoprivredno nastavo) do 10. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti: šolsko izpričevalo, potrdilo o izvršeni praksi, krstni list, naravstveno izpričevalo in zdravniško izpričevalo. V prošnji je navesti tudi višino plače, na katero prosilka reflektira. Na podlagi predloženih kvalifikacij bo plačo odredilo ministrstvo.
DRUŽBENE VESTI.
t Fran Arko, bivši deželni poslanec in posestnik v Postojni je umrl 20. julija t. 1. na Vihniki, kamor se ie v zadnjem času preselil. Pokojni je bil mnogoletni član naše družbe, ki je mnogo storil za napredek kmetijstva v postonjskein okraju. Po njegovem prizadevanju se je svojčas ustanovila tudi mlekarna v Postojni, katero je dalje časa sam vodil in s tem mnogo pripomogel k razvoju ondotnega mlekarstva. Tudi na polju živinoreje si je stekel zasluge. Pokopali so ga v njegovem rojstnem •kraju, v Logatcu. Bodi zaslužnemu pokojniku ohranjen časten spomin!
Preizkušnje z umetnimi gnojili. Kmetijska družba je uvedla preizkuse z umetnimi gnojili in sicer jeseni 1922. 1. k p š e -n i c i in rži in spomladi 1923. 1. k ječmenu, ovsu, kro m-p i r j u , koruzi ter na travnikih. Vsak kmetovalec, ki se je priglasil za te preizkuse in je brezplačno prejel umetna gnojila, je dolžan poročati o uspehih, ki jih je pri tem dosegel. Dobil ie tudi natančno navodilo, kako naj postopa pri žetvi,
KMETIJSKE NOVICE.
Planinsko zborovanje v Lescah. Planinski odbor za okraj Radovljica priredi dne 16. avg. t. I. na dan sv. Roka ob 10. uri dopoldne pri Krištofu v Lescah veliko planinsko zborovanje. Tega zborovanje se udeleže zastopniki vseh merodajtiih čini-teljev. Po zborovanju se vrši takoj seja planinskega odbora, ki sklepa o predlogih stavljenih na zborovanju. Ker prihajajo za naše planšarstvo kritični časi, je potrebna čim večja udeležba vseh kmetovalcev.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca'avgusta sledeča predavanja: v nedeljo,
mlatvi in tehtanju pridelka, pri čem je največja natančnost potrebna! Poživljajo se torej vsi ti preizkuševalci, da takoj, ko spravijo pridelek, poročajo Kmetijski družbi o doseženih uspehih in o svojih izkustvih, ki so si jih ob rašči rastlin pridobili. Kmetijska družba za Slovenijo.
uradne vesti.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.	'
Opomba: Opozarjajo se načclnišlva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dnj pied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občniji zborov Kmetijski družbi, kajti za veliavnost teli je inerodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic \saj 14 dni poprej razglašeni v
Bloke, v nedeljo 20. avgusta po prvi sv. maši v stari šoli pri fari.
Štrekljevec, v sredo, dne 15. avgusta 1923. po sv. inaši v šolskem prostoru.
Bučka, v soboto, dne 18. avgusta 1923. popoludne ob 6. v hiši štev. 3.
OKROŽNO ZBOROVANJE Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, v nedeljo, dne 19. avgusta 1923.
v Kmetijska družba sklicuje na podstavi § 16. družbenih pravil okrožno zborovanje v Marib< ru v nedeljo, 19. avgusta 1923. ob desetih dopoldne v prostorih vinarske in sadjarske šole. Spored tega shoda:
1.	Naloge Kmetijske družbe in njenih podružnic (inž. R. Lah);	• "
2.	Cilji naše živinoreje (živinorejski inštruktor M. Zupane);
3.	Vinska kriza in kako ji odpomoči (Robert Košar);
4.	Slučajnosti.
Po shodu si ogledajo zborovalci: vinarsko iu sadjarsko šolo, vrtnarsko podjetje g. Džamonje, vinsko razstavo in in-dustrijsko-obrtno vzorčno izložbo.
Kmetovalci se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže tega zborovanja, na katerem se bodo razpravljala za današnjo
dobo najvažnejša gospodarska vprašanja. Podružnice naj po-zovejo svoje ude, da prisostvujejo temu shodu.
Poziv vsem podružnicam!
Kmetijska družba potrebuje v statistične namene od podi užnic sledeče podatke, po stanju od 1. januarja 1923.
1.	Denarno stanje;
2.	zemljišča podružnic: obseg, namen (drevesnica, trs-nica);
2. poslopja, skladišča;
4.	poljedelski stroji: travniške brane, čistilni stroji in drugo;
5.	trtne škropilnice in žveplalniki;
fi. drugo orodje in razni predmeti;
7. posebni podatki ali pripombe.
Načclništva se nujno naprošajo, da najkesneje do 31. avgusta t. 1. natančno poročajo o njih imovinskem stanju. Obenem naj pripomnijo, če se bavijo tudi z dobavo drugih kmetijskih potrebščin, ki jih družba nima v zalogi, ali z oddajo kmetijskih pridelkov.
Kmetijska družba za Slovenijo.
PETINDVAJSETLETNICA KMETIJSKO - GOSPODINJSKE ŠOLE V MARIJANIŠČU.
Kuratorij kinetijsko-gospodinjske šole je sklenil letos praznovati petindvajsetletnico obstoja tega zavoda v četrtek, dne 16. avgusta t. 1. v Marijanišču na Poljanah s sledečim sporedom :
1.	Ob 10. dop. sv. maša, ki jo bo čital prevzvišen' g. knezoškof A. B. Jeglič.
2.	Po maši slavnostno zborovanje v dvorani Marijanišča
3.	Ogledovanje prostorov in vrta gospodinjske šole.
4.	Slavnostni obed.
Obeda se udeležijo vabljeni gostje ter blvSc gojenke in. seminaristinje gospodinjske šole. Vsaka gojenka. ki se hoče udeležiti obeda, se naj vsaj do 12. avgusta prijavi vodstvu gospodinjske šole in prispeva 15 Din za obed.
Bivše gojenke se naprošajo, da javijo svoj sedanji naslov z navedbo letnika, v katerem so bile v zavodu, vodstvu gospodinjske šole v Ljubljani, Marijanišče.
Kuratorij kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču.
Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru.
Cene so navedene v dlnarjili.
Ljubljana (25. jul.)
Konji (prigon v
I par dobrih konj .
Lj. 159, v M. — glav.):
12.500
Voli in krave (prigon v Lj. 46, v M. 445 glav):
! kg žive teže I.......
> , . .11.......
1 „ .	III.......
1	,„ „ „ krave, klobasarice
12-50 do 15'-11-25 do 12-50 10 - do 11-25 7-25 do 8-75
Maribor (24. jul.)
12-— do	14-50
11*50 do	12-25
10'- do	12 25
8-— do	10-50
Teleta (prigon v Lj. 4, v M. — glav):
1 kg žive leže.......... 17'50	—
Prašiči (prigon v Lj. 94 majhnih pujskov, v M.	85 glav):
1 komad 6— 8 tednov stari..... 400"— do 450- - 400'— do 500"—
1 »3—4 mesce....... —	700"— do 750'—
1 , 5— 7 , ....... —	1200-- do 1275 -
1 , 8-10 „ „ ...... -	1400-- do 1450--
1 . enoletni......... —	1750 - do 2000'—
1 kg žive teže, pol pitani...... —	22-50 do 25'—
1 , mrtve „ „ ...... -	27-50 do 31'50
Perutnina:
1 komad, piščanec......
1 . kokoši......
Mleko, maslo, jajca, sir :
1 liter mleka........
1 a smetane.......
1 kg čajnega masla , . . , .
15 - do 25-36- - do 46'—
3-75 do 4— 70'—
1 kg surovega masla . 1 , bohinjskega sira 1 . sirčka ... 1 jajce......
Žito:
q pšenice..........
»rži............
, ječmena..........
, ovsa ...........
„ prosa ............
„ koruze ...........
1 , ajde............
1 „ fižola, ribničan........
1 » fižola, prepeličar.......
Vino:
1 liter dolenjskega vina 1922, (v kleli) 1 , n 1921, , . I . štajerskega . 1922, , 1 , ljutomerčana 1921, (v kleti) . . 1 „ banatskega vina......
Krma:
1 q sladkega sena........
1 , kislega sena........
1 _ slame...........
Ljubljana (25. jul.) 55'-
45'- do 50 -10- - do 12'— 1-25 do 1-50J
460 -400*— 350' 360-350"-325-400 -550--600'-
Maribor (24. jul.)
4-50 do 7-50 do 5"- do 8.5« do 3"- do
550 8'-6'-10- -3-50
Kurivo:
1 m3 trdih drv 1 , mehkih drv
200'— 170'-
140 — do 150' —
187'— do 200 -55'-
Nabavno središte za poljeprMne strojni Krunoslav Stjepsn Johavlič K. D.
Zagreb, Zrinski trg 8, — Telefon 14-35. — Brzojavni maslo«: »Poljostpoj1*.
Glasna zastepstuo Mc. Cormikocih teopnic. Intenational HapsestBP Company of flmepica, Chicago,
,	dobavlja takoj originalne Mc. Cormikove
kosilnice za travo, kosilnice za žito z odlagačem in slamo-veznice, grablje za seno, sadilnice za koruzo (Quadratmaissetzer), motorje za pogon s petrolejem, vse posamezne dele za stroje tipa Mc. Cormik, Deering, Piano, Osborn, Milvaukee, Champion, nadalje
pluge, brane, decimalne tehtnice, pajkelne, mline za sadje, stiskalnice za seno, kompletne uredbe za čiščenje semena.
METO
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
št. 14. Ljubljana, 31. julija 1923. Letnik XL.
Kmetijska družba u Slovenijo ima m no!e ude p zalogi naslednje tatice potrelšžine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Semena:
Grahora. mešana z ržio ali ječmenom, po Din 6'25 za kg.
Inkarnatna (rdeča) detelja, po Din 25'— za kg.
Pokončna stoklasa po Din 15'— za kg.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih ftaročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 269:— za 100 kg franke vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175— za 100 kg. Vreče po 100 kg
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne
iosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Thomasova žlindra 18% po Din 240 — za 100 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5— za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 5'— za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 350 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2'50 jih oddamo onim naročnikom, ki prijavijo naročila takoj, predno zaključimo tozadevno oddajo.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din 7 — za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Di* 8-—
za kg, na drobno Din 8'50 za kg, najmanj 5 kg.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
laierati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani <00 O, ■* 'I, strani 200 D, na »/, strani 100 D, na Vi. strani 65 D, na >/u strani 35 d' Viaka beseda » .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Mala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din 5: — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Stiskalnice in mline za sadje
In grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše VI ste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina. Ljubljana, Zaloška cesta.
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Komp., Ljubljana,
Wolfova ulica 12. __
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaja te znamke za Jugoslavijo tvrdka F. S. Skrobar, Višnja gora. — Preprodajalcem ugodne cene!
Okopalnike in osipalnike
za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, mlatilnice, motorje, žitne čistilnice sadne mline in preše in vse druge kmetijske stroje dobavlja
K. in R. Ježek, tovarna strojev in livarna. Maribor.
Proda se
velika plemenska svinja v drugič breja, konec brejosti 14. septembra. Poizvedbe v župnišču v Ljubnem (Gorenjsko).
Pozor!
Lepo posestvo se bode prodajalo na prostovoljni javni dražbi na Planini pri Raki okraj Krško dne 15. avgusta t. 1. Posestvo leži na najlepši legi, ter obstoji iz najboljših njiv, lepega sadnega vrta. z dobrim gospodarskim poslopjem, travnikom in več hektarov lepega gozda. Natančnejša pojasnila daje lastnik VINKO GREGL, trgovec v Brežicah.
Prodam
planinskega sira 5—9 kg po 150 K za kg. Matija Stoh. Bodlšče, p. Bled.
Tudi letos ku|,uic r- luckmann v ljub.
1 Hani na Martinovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje In semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslu.ek. naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
Bika simodolca
eno leto starega, dobro vzraščenega, zamenja (vsled pleinenjenja v sorodstvu) ali proda Andrej
Remškar, Brezovica št. 13.
Sprejmem
izvezbanega oglarja, že gotova drva, plača dobra, trajno delo. Ivan Miiller, Črnomelj št. 85.
Za svinjake
ie Bobis železna oprema s pregibljivim koritom naitrpežnejša in najcenejša. V uporabi že več sto komadov. Izdeluje Jakob Malenšek, Boh. Bistrica.
Klepalne stroje,
najnovejše in najboljše vrste, kose. srpe, osle in vse druge potrebščine za stavbe, kmetijstvo in obrt nudi in se priporoča A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Mlatilni stroj
z enostavnim čiščenjem in napravo za polnenje vreč, proizvod: Clayton-Schuttlerworth Wien 27 TSP, širina bobnja 580 mm, primer bobnja 468 mm malo rabljen, proda po nizki ceni Graščinsko oskrbnlštvo, Boštanj, postaja Sevnica.
2 plemenska bika
simodolske pasme, 15 mesecev stara, dobrega mlečnega potomstva, proda posestnik Javornik. Z&lna na Dolenjskem.
Gepelj
dcbro ohranjen, težjega sestava se kupi. Ponudbe s ceno in firmo na I. Tkalec, Obrež, p. Središče ob Dravi.
Mečičje (beček)
kupim vsako množino. Franc Repič, sodar, Ljubljana, Kolizejska ulica 18.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
pouudtte Lesni družbi Ilirija, Ljubljana,
Kralja Petra trg št. 8 pred sodaiio. Plačujejo se najvišje dnevne cene.
*
Lepo domače platno,izredno ,rDei°n »
K ""'"lanene preie izdelaj« najceneje tkalnica ..KROSNA", Ljubljana, Zrla-skeja cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platna za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Fižol
vseh vrst kupim stalno po najvišjih dnevniM cenah. Bor. Sbil, Kočevje.
Išče se
za večjo kmetijo poštena, pridna kuharica, ki zna za več oseb samostojno kuhati. Starost od 28 da 40 let. Plača po dogovoru. Nastop 1. do 15. septembra. Pondube je poslati :Nadučltelj v Sv. Lc-rartu. Slovenske Gorice.
Prave
Turške kose
neprekosljve ostrine, različne bruse, dobre srp« dobite najceneje pri Soštarič, Petan in Erker. Ljrbljana, Kesljeva cesta 20.
Verige,
električno varjene in patent amerikanske, vsefc debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, verig; za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako maožino
L. Fursager, Radovljica. Di:evne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Stole,
tipžne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna industrija, pošta In postaja Store pri CeljI. Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte cenik!
/VVfltilnira na motorni P°g°", pripravna za nliallllllla večje posestvo ali manjšo-zadrugo že rabljena a v dobrem stanju se po dogovoru ceno proda. Kmečka gospodarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano. Poizve se pri Sušteršič, Zapuže.
Mišji tifus - baciii
so najboljše sredstvo za pokonča-vanje miši, podgan in poljskih miši. Dobivajo se v:
lekarni E. KURALT
Gosposvetska cesta v Ljubljani.
L' limon
francoska zavarovalna družba v Parizu osnovana 1. 1828. Skupna glavnica 400 milijonov frankov. Prevzema vse vrste
požarna in življenska zavarovanja. Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in
Generalno zastopstvo za Slovenijo
fUSavid«* mednarodna eksportna ?ac*lUa jn športna d. z o. z.
LjMANil, Sv. Petra cesta štev. Z3.
Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji!
LOTBTdAi\f?C
Mestni trg štev. 10.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih predmetov.
flrborin Sanitol
za zatiranje škodljivcev
na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih.
VAB1BLO
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na Jezeru v Provaljah r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo dne 12. avgusta t. 1. ob 15. uri popojdne v hraoilničnem vrestoru pii »Šteklnu« v Farni vasi.
DNEVNI RED : 1. Čitanje. zapisnike zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega zapisnika.
3.	Poročilo načel in rač. pregledovalcev.
4.	Odobritev rač. zaključka za upravno I. 1922. 5. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti.
V slučaju nezadostne udeležbe se bode posto-stopalo po členu 35. zadružnih pravil.
O obilni udeležbi vabi Odbor.
Standard Oil Co of Jugoslavia
v Zagrebu
priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo:
bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne Informacije In naročila sprejema glavno zastopstvo:
G. Menardi, Ljubljana,
Trubarjeva ulica 2.
Telefon št. 62.
| Imai ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
Uporabljaj ElzaoOrazno pomado!
Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in ve\ru?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali že.iS imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali želiš bujne mehke in lepe lase?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali hočeš b!ti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad yi-den? Ali hočeš da te-veseli ivoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate i in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
TO Je ono pravo?
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost. tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din., 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 Din., 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din
Treba dat Fellerjev Eizafluid Povsod kupiti moi ete T
Ako ustanovile, da Fellerjev pravi Eizafluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo tm Vas najugodnej e mesto, kje se prodaja	v
TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KDAJ OKUŠAL!
Pravi Fellerjev Ezafiud kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vraj Za glavo! Za zob I Za negovanje kože! Kot kosme-tikum! Za negovanje ust 1 V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blago-delujoč. bolečine lajšujoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete!
To je najboljše, kar sem kdaj okušal!
Skupaj s pakovanjem in poštnina stane: 3 dvojnati ali 1 špeeijalna steklenica 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijal ne steklenice 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 146 Din, 36 dvojnatih ali 12 špicijalnih steklonic 208 Din.
Kot primot: Elza-obltž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din Elz.a-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski m ris za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje; originalno Radiknm francosko žgan e velika steklenica 13 Din; Elza-mrčesni prafek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. Za primot se pakovanje in pošt. pos. računa.
Na te cene se računa sedaj 5 °/0 doplatka. — Naročilna pisma adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza tra št. 333, Hrvatsko.
KMEČKI POSESTNIKI!
Pri prodaji ali nakupu posestev boste Imeli
najboljši uspeh
če se obrnete pri prodaji aH nakupu na
»POSEST"
obl. konc. realltetna pisarna
Ljubljana, Poljanska cesta 12
Na prodaj in v zamenjavo veliko kmečkih posestev, vinogradov, mlinov in žag.
Rafinirani in gorljivi (den.) špirit, «inO| likerje in žganje
prodaja po najnižjih cenah
»tiiviEfr
veletrgovina z vinom in špirituoznimi produkti.
Ljubljani- Rudnih.
Telef. inter. št. 518.
Veliko skladišče špirita.
No debelo!
Na drobno !
Stalna razstava: Wien L, Liebenberggasse 4 (Gartenbau)
Vstop prost.
Plugi, kultivatorji, čistilniki, motorji, naprave za sekanje drv, kmetski vozovi vseh vrst, lovsko orožje.
Kovačija, livarna, stroji za izdelovanje orodja, repetirke itd.
Zahtevajte takoj brezplačno bogato ilustrovane cenike predmetov, ki jih rabite in brezplačno vpošiljanje časopisa „Arsenal".
u
Ml
3
N«
M«
*
O
n
3
I <
4 i
J «
i
se tudi Vi bo-dete nizkim cenam, po katerih se prodaja: su-kno, volno, platno, cefir, modro-
^____vina, hiačevina,
/ v	\ 'obci in splo)-
vsa manufakturna roba v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE
katera dobi* a stalno velikanske pošiljatve robe direkno iz prvih svetovnih ^ tovaren. — Zahtevajte cenik. j
Združene opekarne d. d. Ljubljana
nudijo v poljubnih množinah
zarezane strešnike
model „A" in model „D' (utorni crep) najpriprostejše, najtrpežnejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
jac m cH o
Na željo pošljemo popis in ponudbe.	Spretni zastopniki se sprejmejo.
Hamburg Hmerika linija
m
United
merican Lines Inc.
Filijalka
Slf^On KMETEC, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica šfesi. Z10.
{	Sprejema potnike v ju-
1-žno in severno Ameriko,
izdaja točna pojasnila in
prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsak teden.
Glavno zastopstvo J g jjf(|§|j()yj[ »B" ^esta pri drža Jugoslavijo	Zagreb žavnem kolodvoru
Podružnice:
BEOGRAD, Balkanska ulica 25. SUŠAK, Jovo Gj, Ivoševič, Karolinška c. 160. SPLIT, Ante Buič, Dioklecijanova obala 13/GRUŽ, Ivo Lovričevid. BITOLJ, Gjorgje Dimitrijevič & Kom., Bulevard Kralja Aleksandra 187. VELIKI BEČKEREK, Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
MMMIMMMMMI
LUN
goden ali negoden
kupi ali zamenja
za platno.
T0V9RH9 ŠINKOVEC
Grosuplje.
I
(Švicarja)
"veščega vseh mlekarskih poslov z nastopom službe 1. septembra 1923. išče
Mlekarska udruga
Uirovitica, Hrvatska.
Stanovanje prosto.
LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
5°/0
J
najnovejša iznajdba namesto klepanja in brušenja kos. Najboljša s\etovra kosa je »GORENJSKA KOSA" zato rabite in zahtevajte to. Dobi se pri :
IVAH SAVNIK, Kranj, Gorenjsko