nm\^ a 1 a ISSN 0351-8140 |UI1III1|II1IIL 9 77035 1 8 14014 UH (strmin 5) Matic Podkrižnik s prijatelji z - ulovljenim sulcem velikanom Alya se bo že tretjič predstavila na izboru za evrovizijsko popevko EMA 2005 STRAN 17 STRAN 21 m FRANC VERŠNIK mm Stalno je treba napredovati, racionalizirati svoje poslovanje in dokazovati svoj trend prihodnjega razvoja. Partnerji morajo videti, da si sposoben rasti vsaj nadaljnjih pet let, to pa je treba dokazovati po vseh kriterijih, še posebej pa z vidika zanesljivosti. LETO XXXVII, 28. JANUAR 2005, CENA 289,00 SIT I« W' Ne tvegajte po nepotrebnem, PREVERITE VAŠE PARTNERJE! fi| po plus H IN FINANČNI IZKAZI Analiza poslovanja vaših partnerjev Baza stečajev in izbrisov Članki poslovnega tiska o podjetju FINANČNA DISCIPLINA PODJETIJ Koliko dni zamujajo pri plačevanju računov KDGA TDŽIJD IN KDD TOŽI NJIH Naroki okrožnih sodišč KDO VODI PODJETJE Vodstvo, nadzorni svet, zastopniki in ustanovitelji Kaj o njih piše v poslovnem tisku in uradne objave, povezane z njimi. Več informacij: (0D30-94-4S5, fipoplus@egv.si WWW.FIPOPLUS.COM iGV, o.d.a., Einspielerjeva 6, l PPG Ljubljana. nagradni Kulinarični natača Kavinjaftih novi« skutne in C7- Savinjske novice organizirajo za vse tiste, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene sadne, kombinirane zavitke ter ajdneke. Jedi, ki jih bodo kuharske mojstrice in mojstri prinesli na pokušnjo, bo ocenila petčlanska komisija, ki jo sestavljajo Bernarda Brezovnik (predstavnica Kmetijske svetovalne službe), Marija Bezovšek (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Sonja Burger (kuharica, predstavnica Savinjskih novic), Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje) in Edi Mavrič - Savinjčan (predstavnik Savinjskih novic). Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik), 837-07-56 (Bernarda Brezovnik) ali z objavljeno prijavnico, ki nam jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 19. februarja, v gostiln Menina v Gornjem Gradu. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov: 1. sadni zavitek 2. skutni zavitek 3. kombinirani zavitek 4. ajdnek Jedi tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 15. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". NAGRADE: Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja bogate nagrade. Vabljeni kuharice in kuharji ter pokuševalci! ^POKROVITELJ AKCIJE^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje \ t i °k\ t t t t t t t nabatei Ime in priimek: Naslov; Telefonska številka:______ Sodeloval(a) bom v naslednjih kategorijah: (obkrožite ustrezne kategorije) 1. sadni zavitek 2. skutni zavitek 3. kombinirani zavitek 4. ajdnek OSREDNJA Tretja stran J KNJIŽNICA Odhajanje Pred dnevi je umrla nekdaj prva dama slovenske zabavne glasbe Marjana Deržaj. Vsi, ki živimo v Sloveniji vsaj trideset let, se je še kako dobro spominjamo, bodisi s televizijskih zaslonov bodisi z valov radijskih postaj. Moj spomin nanjo je še posebej živ, saj sva skupaj nastopala na neki prireditvi v tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah v začetku sedemdesetih let. Mene so menda uvrstili v kulturni program kot recitatorja iz osnovne šole, Marjana pa je bila tedaj še zelo popularna pevka. Nič zvezdniškega nisem opazil v njej, bila je prijazna, sproščena in elegantna. Ne vem, zakaj se mi je tako močno vtisnilo v spomin tudi njeno strastno kajenje. Ko smo čakali na začetek prireditve, je prižigala cigareto za cigareto, kar se mi je za takšno damo zdelo vendarle nekako neprimerno, čeprav je bilo kajenje v naši hiši nekaj normalnega, saj sta kadila tako oče kot teta. Marjane ni več, ostale pa so njene čudovite pesmi, s katerimi bo vedno prisotna v slovenski javnosti, ostala bo delček naše sedanjosti, čeprav je fizično že prenehala obstajati. To me je spomnilo na tezo enega izmed znanih javnih govo- rnikov, ki pravi, da ni najbolj pomembno, koliko in kaj v življenju imamo, pač pa kaj v življenju postanemo. Ko se ozremo okoli sebe, ugotovimo, da je odhajanje, ne glede kako boleče nas prizadene, del našega vsakdanjika. V trenutku, ko se rodimo, smo istočasno »obsojeni«, da bomo umrli. Sreča je v tem, da ne vemo ne ure ne dneva. In srečni so tisti, ki lahko oh »inventuri« svojega življenja z zadovoljstvom ugotovijo, da so svoje poslanstvo uspešno opravili. Ki so prepričani, da bi ob novem rojstvu šli po isti poti do cilja. Žalostni in nesrečni pa so tisti, ki v starosti ugotavljajo, da so živeli po principu »nekega dne ko ...« Nekega dne, ko bom imel dovolj denarja, nekega dne, ko bom imel dovolj časa, nekega dne, ko bodo odrasli otroci... Toda nekega dne ne pride nikoli. Zato so takšni ljudje razočarani, ker so se vse življenje ravnali po nekih, včasih povsem nerealnih pričakovanjih in zaradi tega marsičesa, kar so si sicer želeli, niso niti poskusili, kaj šele, da bi to dosegli. Jaz si takšnih občutkov, ko bom odšel s tega sveta, ne želim. Pa vi? IZ VSEBINE: Bi * i i®« i® I I I Na naslovnici: Bernarda Žarn in Tomaž Guček na koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline Aktualno: Prevladala modernejša oblika sporočil.4 Nazarje: Odprta info točka za iskalce zaposlitev.8 Pust mozirski: Milijon tolarjev za najlepšo masko.19 ZZZS: Stroka zaskrbljena, pacienti na čakanju.6 Intervju: Bernarda Žarn, televizijska napovedovalka KMN Nazarje: Pomemben uspeh Nazarčanov v Kopru............20 Mobiliziranci v nemško vojsko: Še vedno drugorazredni državljani.13 ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 4, 28. januar 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno V_____________________________________________________________ POŠTNE STORITVE V ROKAH DRUGIH PODJETIJ Prevladala modernejša oblika sporočil Še nekaj let nazaj bi težko verjeli, kam nas bo pripeljala sodobna tehnologija in kako bo le ta spremenila naš način komuniciranja. V Sloveniji je še vedno Pošta Slovenije tista, ki vodi poštne storilve za večino slovenskega prebivalstva. Njene storitve zajemajo vse od telefonije, pošiljanja blaga, pisem, telegramov, telefaksov, reklamiranja do plačevanja računov. Plačevanje in finančni sisfem se opravlja v okviru Poštne banke Slovenije (PBS). S 1. februarjem začnejo veljati nove cene univerzalnih poštnih storitev. Ko slišimo besedi "nove cene", nam to po pravici povedano ni nič kaj po volji, pa čeprav se bo to poznalo le za nekaj tolarjev. Pošiljanje navadnega pisma, ki nasje do sedaj stalo 45 sit, nas bo s prvim februarjem stalo 49 sit. Nič kaj groznega za nekoga, ki ne pošilja veliko pisem, verjetno pa se s tem ne bi strinjal nekdo, ki ima s pošiljanjem pisem in raznih obvestil vsakodnevne stroške. S pogostim višanjem cen poštnih storitev lahko ugotovimo, da le-te ne zaostajajo dosti za velikimi poštnimi ponudniki v Evropi, nekatere storitve pa celo presegajo njihove cene za nekaj deset odstotkov. Na razpolago so tudi druge alternativne možnosti pošiljanja blaga, vendar se tega poslužujejo predvsem obrtniki in podjetja. Tu so v igri predvsem malo težje pošiljke in z njimi manj komplikacij pri oddaji in prevzemu, kar je velika prednost teh ponudnikov. internetje moderni računalniški komunikacijski sistem, kije komu- nikacijo ljudi razširil praktično na ves svet, postal je sinonim za novo in hitrejšo obliko pošiljanja pisem v elektronski obliki. Torej, če pošljemo elektronsko pošto nekomu na Japonsko, bo ta lahko prebral naše sporočilo že nekaj sekund ali minut kasneje. To je prava revolucija, ki je popeljala globalno komunikacijo na povsem drug nivo. Zelo razširjeno je tudi pošiljanje SMS sporočil s pomočjo mobilnih telefonov, preko telefonskega omrežnega sistema. SMS je predvsem priljubljen med mlajšo generacijo. Seveda obstajajo tudi nasprotniki teh sistemov, ki še vedno zagovarjajo pisno obliko spročil in pomembnost le teh, komunikacija pa ne bo nikoli več enaka kot nekoč in to je dejstvo. Lidija Hrovat Nekaj zanimivosti iz poštnega sveta: Ali veste, da: -je beseda pošta nastala v 14. stoletju v Italiji in izvira iz latinskega izraza posita statio (stalna postaja). Prva pošta je bila ustanovljena v Benetkah (I. 1305) in v nekaterih velikih italijanskih mestih za potrebe visokega plemstva, -je Slovenec Lovrenc Košir že pred več kot 100 leti predlagal enostavnejše plačevanje poštnih storitev, vendar njegovega predloga niso sprejeli? Uradno velja za izumitelja znamke Anglež Rowland Hill, Košir pa je vse do svoje smrti zaman dokazoval, da je izumitelj poštne znamke on, - so vse pošte sveta povezane v Svetovno poštno zvezo, ki ima sedež v švicarskem mestu Bernu. Marjan Pečnik, Mozirje Za praznike sem kombiniral klasične in modernejše metode - pošiljal sem tako voščilnice po pošti ter sporočila po mobilnem telefonu. Klasična pošta ima po mojem mnenju še vedno dokaj veliko ponudbo in niti ne predragih storitev. Je pa res, da se te storitve uporabljajo vedno manj, pismo se napiše res le še ob izjemnih priložnostih. Komunikacija seje modernizirala in zato postajajo osebna pisma vedno redkejša. Pavel Janko, Mozirje Sam uporabljam predvsem elektronske medije, tudi med prazniki, saj so hitrejši in vsekakor tudi cenejši kot na primer pošiljanje pisem oziroma voščilnic. Težko bi se spomnil, kdaj sem nazadnje napisal pismo. Naša anketa Poštar zvoni samo dvakrat ... ... zatrjuje neka slovenska popevka. A danes je prilik, ko bi nas poštar dejansko presenetil na vratih in nam osebno izročil pismo, telegram ali kakšen paket, krepko manj kot nekoč. Vzrok za »pomanjkanje obiskov poštarjev« ni pomanjkljiva komunikacija med ljudmi, temveč njeno predrugačenje. »Pisati pismo« - to je pojem, ki ima vedno manj privržencev, morda pa ravno zaradi tega pridobiva na vrednosti in dragocenosti. Torej, kdaj ste nazadnje komu napisali pismo? Laura Remic, Ljubno ob Savinji Nisem poslala nobene voščilnice, dobre želje sem si izmenjala kar prek sporočil na mobitelu. Pisma v pravem pomenu besede nisem prejela že zelo dolgo, pa tudi samajih ne pošiljam. Takšna oblika medsebojnega sporazumevanja izgublja na pomenu, saj seje uporablja vedno manj. Katarina Hribršek, Mozirje Med prazniki je bilo kar enakovredno število sms-ov in voščilnic. Samo dopisovanje se prakticira vedno manj, saj ga izpodrinjata elektronska pošta in komunikacija prek mobitelov. Po pošti prejemam predvsem položnice in reklame, pa tudi sama raje uporabljam modernejša sredstva komunikacije. Izjema so zgolj prazniki. Ivan Ločan, Rečica ob Savinji Med prazniki že veliko pišem, drugače pa bolj malo, raje uporabim kar telefon. Nekaj voščil sem poslal tudi prek sms-ov. Vidi se, da klasična pošta nekoliko izgublja na pomenu, kljub temu da se lahko pohvali z dokaj veliko in zanimivo ponudbo storitev. Marija Gregorc, Mozirje Če primerjam s prazniki v prejšnjih letih, opažam porast uporabe elektronskih in sms sporočil ter upad klasičnih voščilnic. Rekla bi, da klasična pošta izgublja na svojem pomenu,sajjo vedno manj uporabljamo, so pa nemara zato pisma oziroma voščilnice v poštnem nabiralniku še toliko dragocenejša, ker se tam znajdejo vedno redkeje. Porast modernejših oblik komunikacije je opazen povsod. Tudi v samem poslovanju z državnimi organi se uveljavljajo elektronski načini poslovanja, ki vedno bolj nadomeščajo poslovanje s papirnimi dokumenti. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Pomembna novost se je prijela Upravno enota Mozirje je še vedno edina izmed oseminpetdesetih, kolikor jih je v Sloveniji, ki izvaja izdajanje zemljiškoknjižnih izpiskov. Septembra lani so začeli kot testna upravna enota, po besedah vodje oddelka za kmetijstvo in negospodarstvo Stanke Rozenstein Žnidar pa bodo kmalu dobile to možnost tudi ostale upravne enote. Nenazadnje, to dolžnost nalaga tudi zakon o zemljiški knjigi. Za en zemljiškoknjižni izpisekje potrebno odšteti 2.280,00 sit, kar je enaka cena kot na sodišču. Ob tem je vredno vedeti, da se vse obveznosti, ki se poravnavajo v upravni enoti plačajo z gotovino ali plačilnimi karticami. Elektronska zemljiška knjiga omogoča, da lahko vsakdo vpogleda oziroma zahteva izpis zemljiškoknjižnega izpiska za posamezno parcelo ali celoten zemljiškoknjižni vložek za območje celotne države. Seveda pa mora vedeti številko parcele in ime katastrske občine, kjer ta parcela leži ali pa številko zemljiškoknjižnega vložka, v katerem je določena parcela vpisana in seveda ime katastrske občine. Po mnenju Rosenstein Žnidarjeve so bili občani prijetno presenečeni, da lahko to uredijo na »domačem« območju, saj jim je s tem prihranjena pot v Velenje. »To je res velik uspeh, vse aktivnosti pa je vodilo vrhovno sodišče. Od 26. julija lani, ko smo pridobili pristojnost izdajanja zemljiškoknjižnih izpiskov, smo jih do konca lanskega leta izdali 258, od tega 10 na krajevnih uradih. V primerih, ko posameznik ne ve številke parcele, za katero bi rad zemljiškoknjižni izpisek, mu ne moremo pomagati, ker program zaradi varstva osebnih podatkov ne omogoča, da bi izpiske tiskali ali sijih ogledali na osnovi osebnih po- stanka Rozenstein Žnidar: »Od 26. julija lani, ko smo pridobili pristojnost izdajanja zemljiškoknjižnih izpiskov, smo jih do konca lanskega leta izdali 258.« (foto EM S) datkov. V takem primeru se mora posameznik obrniti direktno na okrajno sodišče - oddelek za zem- ljiško knjigo. Znano je, da so Zgornje-savinjčani skrbni varuhi starih listin, v katerih so podatki o parcelah, ven-dar teh dokumentov ne morejo predložiti, na primer pri najemanju kredita so pa primerni za »poizvedbo« v elektronski zemljiški knjigi,« razlaga vodja oddelka za kmetijstvo in negospodarstvo pri mozirski upravni enoti. Na vprašanje, kako je v primeru, ko občan posreduje vlogo za gradbeno dovoljenje, ali mora predložiti tudi zemljiškoknjižne izpiske, Stanka Rozenstein Žnidar odgovarja, daje upravni organ pri vodenju postopkov dolžan po uradni dolžnosti pridobiti podatke iz zemljiške knjige. Do konca lanskega leta je bilo po uradni dolžnosti oziroma na zahtevo strank izvedenih 125 vpogledov v zemljiško knjigo. Savinjčan SMRTNA ŽRTEV IN TEŽKO POŠKODOVAN DELAVEC V PRVIH TEDNIH NOVEGA LETA Rdeča luč zaradi nesreč pri gozdnih delih V slovenskem merilu se je v zadnjih šestih letih pri delu v gozdu smrtno ponesrečilo okoli osemdeset ljudi, samo lani je v gozdu umrlo dvanajst ljudi, v prvih tednih novega leta pa so se že pripetile ena smrtna nesreča in dve s hujšimi telesnimi poškodbami. Na žalost je zgomjesavinjska statistika gozdnih nesreč za letošnje leto še bolj kruta: nesreča, v kateri je umrl gozdni delavec, se je zgodila v Šmihelu nad Mozirjem, samo nekaj dni pozneje je utrpel težke poškodbe delavec na Solčavskem. Okoli trideset odstotkov slovenskih gozdov je v lasti države, gozdna dela v njih pa izvajajo koncesionarji, ki so zato delo bolj ali manj ustreznooprem-Ijeni in usposobljeni. Še slabše je v zasebnih gozdovih, teh je okoli sedemdeset odstotkov, in imajo več kot 300.000 lastnikov. Statistika pravi, da smo po stopnji varnosti v njih Slovenci na evropskem dnu. Ta varnost je v Sloveniji več kot desetkrat slabša kot recimo na Švedskem, kjer je v tem pogledu največ reda. Na območju Zgornje Savinjske doline se je vzadn-jih sedmih letih zgodilo 24 nesreč pri sečnji in spravilu lesa. Pri tem je bilo šest lažje poškodovanih, petnajst nesreč se je končalo s težjimi telesnimi poškodbami, trije pa so za posledicami poškodb umrli. »Razmere niso vzpodbudne,« opozarja vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Toni Breznik. Zaradi vremenskih vplivov je delo nevarno že samo po sebi, to velja zlasti za sečnjo, spravilo lesa, odpravljanje posledic ujm in drugega. Med ponesrečenci prevladujejo predvsem kmetje, najnevarnejši delovni sredstvi pa sta traktor in motorna žaga. Statistika tudi pravi, da se največ delovnih nesrečvgozdu pripeti obsobotah.To seveda kaže, da ljudje opravljajo delo v gozdu v glavnem v prostem času in brez primerne izobrazbe. Slednjega se zavedajo tudi gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove, zato organizirajo vsako leto za lastnike gozdov številna predavanja in izobraževanja. »Spomladi injeseni pripravimo strokovni seminar za varno delo z motorno žago in traktorjem. Tudi vsakoletno tekmovanje je namenjeno predvsem varnemu delu vgozdu,temu naj bi služile tudi nagrade, ki jih dobijo najboljši sekači. Glede na število nesreč, moram, žal, ugotoviti, da vsa naša prizadevanja ne obrodijo želenih sadov,« ugotavlja Toni Breznik. Jože Jeraj, kije zadolžen za gozdno tehniko, dodaja, da so najpogostejši vzroki za nesreče prevelika lahkomiselnost in podcenjevanje nevarnosti. Vsak misli, da se njemu ne more nič zgoditi, zato hodijo na delo v gozd s pomanjkljivo varovalno opremo (čelada, zaščitne hlače, rokavice...). Prvi pogoj za varno delo vgozdu pa je brezhibna motoma žaga. Breznik in Jeraj menita, da bi bilo treba vpeljati obvezno izobraževanje za vse, ki delajovgozdovih, predvsem pa svetujeta: v gozdu nikoli ne delajmo sami, delajmo v lepem vremenu, pri sebi imejmo mobilnitelefon in prvo pomoč, predvsem pa bi moral vsak razčistiti s sabo, ali je za takšno delo dovolj usposobljen in opremljen ali pa bi bilo mogoče bolje, da ga namesto nas opravi kdo drug. Savinjčan OBČINA LJUBNO Nadomestne volitve v občinski svet Potem ko seje zaradi smrti občinske svetnice Majde Urank izpraznilo mesto v enajstčlanskem občinskem svetuje bila občinska uprava dolžna pripraviti sklep o razpisu in izvedbi nadomestnih volitev. Županja Anka Rakun pravi, da bo občinski svet predvidoma o tem razpravljal na februarski seji, po tem bo postopek prevzela občinska volilna komisija, katera bo izvedla nadomestne volitve za svetnika oziroma svetnico. Na volitve bodo pova- bljeni volivci iz prve volilne enote, ki obsega naselja Foršt, Plac, Prod, Janezovo polje, Zaljubnico, Cesta v Rastke in Rosuljska cesta. Po Zakonu o volitvah je občina dolžna razpisati nadomestne volitve, če je do rednih lokalnih volitev več kot šest mesecev. V Ijuben-skem primeru bo nadomestni svetnik oziroma svetnica sedel v občinskem svetu še skoraj polovico mandata. Savinjčan PREDSTAVITEV PROSTORSKO RAZVOJNEGA NAČRTA TURIZMA ZA SAVINJSKO-ŠALEŠKO OBMOČJE Lov na občinske finance »Projekt prostorsko-razvojnega načrta turizma za savinjsko-šaleško območje je končan v tem smislu, da je zaprta finančna konstrukcija in seveda tudi opravljena dela. Preko regionalne razvojne agencije in razvojnih vzpodbud smo pridobili za sofinanciranje projektov na Golteh 40 milijonov tolarjev brez davka na dodano vrednost, 18milijonov tolarjev pa so zbrale občine oziroma firma Golte,« je po sestanku županov obeh dolin povedala ljubenska županja Anka Rakun, ki je bila zadolžena za izvedbo postopkov. izvedeno po pogodbi. Tudi pri dokumentaciji je potrebno videti, če je bilo tisto, kar smo plačali, tudi narejeno.« Mnenje županov iz Luč in Nazarij, Cirila Rosea in Ivana Purnata,je bilo podobno. Najprej morajo videti vsebino projektov in se potem Zaradi davka na dodano vrednost so oziroma naj bi to storile ta teden, občine in Golte morale dodati še deset milijonov za projekte, ki jih je pripravljal velenjski Projektivni biro. Po besedah Rakunove, projektanti naloge niso izvedli v celoti, saj štirisedežnica Ročka dokumentarno ni dokončana. Torej so župani kupili mačka v Žaklju, kar je bilo razbrati tudi iz njihove razprave. Tako je velenjski župan Srečko Meh predlagal ustanovitev delovne skupine, »da se vidi, če je bilo vse Direktor družbe Golte d.o.o. Ernest Kovač in direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec (foto: EMS) odločati. Nekoliko drugače je razmišljal prvi mož šoštanjske občine Milan Kopušar, za katerega je prva prioriteta za Golte cestna povezava z Ljubnega in parkirišče v Žekovcu. Pri tem je diplomatsko okrcal vodilne Golt, ki se po Kopušarjevem mnenju obnašajo do ljudi precej togo in oblastno. Tembolj, ker je znano, da se določena dela izvajajo brez dokumentacije, je še dodal župan občine Šoštanj. Zaradi odsotnosti predstavnika Projektivnega biroja Velenje so številna odprta vprašanja vezana na prostorsko-razvojni načrt turizma ostala brez odgovora. Dejstvoje, da mora biti prostorski načrt tudi finančno zaključen do 31. januarja, čeprav ni bilo jasne garancije, da bodo vse občine tudi v resnici nakazale svoj dei sredstev. Savinjčan NOV VARČEVALNI UKREP ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Stroka zaskrbljena, pacienti na čakanju Po novem v zdravniških čakalnicah gneče ne bodo ustvarjali le oboleli za gripo in ostalimi sezonskimi obolenji. Da bo že tako neznosno stanje še bolj nevzdržno, je poskrbel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je sprejel ukrep, po katerem stopa v veljavo pred osmimi leti že opuščeno navodilo, ki narekuje, da se morajo vsi bolniki v bolniškem staležu zadnji delovni dan v mesecu zglasiti pri svojem osebnem zdravniku. Zdravniška stroka ta ukrep ocenjuje kot povsem nesprejemljiv. Kot razlagajo na ZZZS, se v skladu z Navodilom o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela izda v naslednjih primerih: ob zaključku zadržanosti, spremembi razloga, spremembi diagnoze ali ob zaključku vsakega koledarskega meseca, kljub temu da zadržanost še traja. No, in ravno zadnje navodilo, ki, po domače povedano, pomeni, da bo vsakdo, ki mu zadnji dan v mesecu bolniški stalež še ni potekel, moral tega dne obiskati svojega zdravnika. Ta pa bo moral tega dne poleg obolelih bolnikov, sprejeti še vse svoje paciente, ki so na bolniški. Zdravniki splošne prakse, ki so zaradi pomanjkanja kadra že tako hudo obremenjeni, opozarjajo, da ta ukrep prispeva le k povečanju nepotrebnih obiskov v ambulanti in k nepotrebni administraciji. Obisk v zadnjem dnevu meseca je še posebej nerazumljiv pri rizični nosečnosti, bolnikih, ki čakajo na invalidsko upokojitev in bolnikih, ki so bili operirani, saj so vse to primeri, koje daljši bolniški stalež neizogiben in vsekakor opravičljiv. Po mnenju zdravnikov, pa tudi zdrave logike, so s tem ukrepom prizadeti tudi bolniki, ki bodo pos-ledično deležni mukotrpnega čakanja v ambulantnih čakalnicah in, karje najbolj zaskrbljujoče, deležni bodo še manj kvalitetnega časa pri svojem zdravniku, kateremu bo zaradi izdajanja bolniških listov kronično priman- jkovalo časa za nujnejše primere. Zdravniki splošne prakse, ki imajo veliko pacientov in posledično tudi veliko takšnih, ki so v bolniškem staležu, lahko torej zadnji delovni dan v mesecu svoj delovni normativ izpolnijo že z izdajanjem bolniških listov, ostali bolniki pa naj takrat ostanejo doma. Zdravniki so torej ogorčeni, kako pa razlaga svoj ukrep Zavod? Na ZZZS ocenjujejo, da je področje odsotnosti z dela precej neurejeno, saj naj bi se v praksi dogajalo marsikaj. Od tega, da so bolni- ške nemalokrat zaključene že nekaj dni pred iztekom bolniškega staleža, nadzor pa so poostrili predvsem iz varčevalnih ukrepov. Vsak dan odsotnosti namreč Zavodu predstavlja veliko stroškov. Nadvse preprosto pa je njihovo uradno sporočilo za medije in javnost. V kolikor bodo ugotovili, da izvajanje Navodila povzroča izvajalcem težave, bodo predlagali ustrezne nove rešitve. Do takrat pa si le vzemite čas, saj, če ste na bolniški, ga tako in tako imate preveč. Nekako tako. Tatiana Golob 89,1 MHz Savinjski v«L - Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19*00* Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold J KLS LJUBNO OB SAVINJI Trdno v prvi jakostni skupini Tik pred koncem lanskega leta so v podjetju KLS Ljubno ob Savinji slovesno odprli nove poslovne prostore, v katere bodo do izteka letošnjega leta namestili sodobno proizvodno tehnologijo, ob tej priložnosti pa so od certifikac-ijske hiše BVQI prejeli tudi certifikat kakovosti TS 16949:2002. Gre za posebno tehnično specifikacijo, ki jo je leta 2002 izdalo mednarodno avtomobilsko združenje, njeno obvladovanje pa po besedah vodje kakovosti Franca Veršnika KLS-u odpira vrata avtomobilskih tovarn. V avtomobilski industriji se neprestano stopnjujejo zahteve po kakovosti in zanesljivosti, kar je logična posledica boja na trgu. Proizvajalci avtomobilov zahtevajo pri dobaviteljih proizvodnjo kakovostnih izdelkov, ki morajo biti dobavljeni v dogovorjenem roku. Da bi vse te zahteve poenotili, je mednarodno avtomobilsko združenje pred šestimi leti izdalo tehnično specifikacijo z oznako 16949. To je bila prva izdaja te specifikacije, ki je bila pripravljena na osnovi standarda kakovosti ISO 9001 iz leta 1994. Leta 2002 je bila omenjena specifikacija posodobljena glede na novo izdajo standarda ISO 9001:2000, pojasnjuje Franc Veršnik. V bistvu omenjena specifikacija predstavlja uporabo standarda ISO 9001:2000 v avtomobilski industriji pri proizvodnji sestavnih delov. Omenjeni standard opredeljuje določene zahteve, razlika med njim inTS 16949 pa je vtem, da je pri tehnični specifikaciji obvezno vse tisto, kar je pri ISO 9001 zgolj priporočeno. Torej TS 16949 zahteva bistveno več kot ISO 9001, kar dokazuje tudi obseg certificiranja. V KLS-u je le-ta trajal kar štirikrat dlje kot pri pridobivanju standarda kakovosti ISO 9001. Če neko podjetje želi postati dobavitelj avtomobilski industriji, za to neobhodno potrebuje certifikat kakovosti ISO 9001:2000. V tem primeru bo vsak zainteresiran kupec v podjetju naredil sistemski avdit, kar pomeni, da bo pregledal vse - od vodenja firme do posameznih procesov. Če pa ima podjetje TS 16949, so vrata že na začetku bolj na široko odprta, kajti izdelovalci avtomobilov v tem primeru ne dvomijo v sistem vodenja, pač pa se osredotočijo zgolj na presojo ključnih proizvodnih procesov, pravi prvi mož kakovosti v KLS-u Franc Veršnik. Na Ljubnem ob Savinji se ukvarjajo predvsem z razvojem učinkovitih in zanesljivih proizvodnih procesov za serijsko izdelavo zobatih vencev, katere konstruirajo proizvajalci motorjev. V fazi izdelave prototipov se predlagajo določene spremembe, če slednje prispevajo k racionalizaciji in zanesljivosti proizvodnje, ko pa steče serijska proizvodnja, morajo biti predlagane spremembe skoraj revolucionarne, da se le-te lahko izvedejo v praksi. Sodobni avtomobili imajo vedno več sestavnih delov, zato mora biti njihova zanesljivost vedno večja. Statistike pričajo o tem, da se število okvar na tisoč avtomobilov zmanjšuje, kar pomeni, da se je pri posameznih komponentah število napak zmanjšalo še bistveno bolj. Kljub tako visoki stopnji kakovosti se napake v praksi kljub temu pojavljajo, vse aktivnosti pa se izvajajo v smeri doseganja trajne stoodstotne zanesljivosti. Franc Veršnik, vodja kakovosti v KLS Ljubno ob Savinji: »Partnerji morajo videti, da si sposoben rasti vsaj nadaljnjih pet let, to pa je treba dokazovati po vseh kriterijih, še posebej pa z vidika zanesljivosti« (foto: Franci Kotnik) V KLS-u v letu 2003 niso beležili nobene reklamacije njihovih izdelkov, v lanskem letu pa seje zgodil en primer manjše neskladnosti na proizvodu, katerega so učinkovito rešili. V primeru, da kupec odkrije napako na izdelku, je bistvena hitra odzivnost, razlaga Franc Veršnik. »V takem slučaju v roku 24 ur pošljemo poročilo in rešujemo problem na kraju dogodka, opravimo natančen pregled in določimo obseg napake. Še pred odhodom v podjetju preverimo, če smo pri proizvodnji izdelka z napako zabeležili kakšne posebnosti. Nadvse pomembno je, da kupec ni v dvomih, ali bi poslano pošiljko po izvedenih korektivnih ukrepih uporabil ali ne. Kojavi napako, mu po opravljenih korektivnih ukrepih zagotovimo, da bo problem učinkovito rešen in mu posredujemo informacijo o vzroku, zakaj je prišlo do napake in kaj smo naredili, da se v prihodnje napaka ne bo več ponovila.« Da doseženi nivo kakovosti ni ogrožen, morajo v KLS-u za kakršnekoli spremembe, ne samo pri izdelkih, ampak tudi v procesu izdelave, pridobiti soglasje kupca. Le-ta je seznanjen z vsemi podrobnostmi proizvodnje, kar pomeni, da ve, na katerem stroju se izdeluje določen izdelek, s kakšnim orodjem, kakšen je nadzor, itd. Vsaka sprememba potegne za sabo ponovno dokazovanje ustreznosti po vseh predpisanih kriterijih. V dobrem desetletju sodelovanja z avtomobilskimi proizvajalci so se v KLS-u odlično prilagodili njihovim zahtevam. Poleg kakovosti je v avtomobilski panogi nadvse pomembno tudi spoštovanje dobavnih rokov, saj sestavni deli pri proizvodnji »just in time« potujejo dobesedno od dobavitelja na tekoči trak proizvajalca, vmesnih skladišč ni. Zato, da do zastoja ne more priti, imajo na Ljubnem varnostne zaloge, da lahko po potrebi takoj odpošljejo nadomestno pošiljko. Po besedah Franca Veršnika je poleg konkurenčnih cen prednost KLS-a tudi njihova fleksibilnost in dovzetnost za predloge kupcev. Čas razvoja novih modelov avtomobilov se skrajšuje, prototipi morajo čim hitreje skozi verigo dobaviteljev in pri tem so se na Ljubnem že večkrat izkazali ter si tako pridobili zaupanje poslovnih partnerjev. V zadnjem času je pomembna tudi zanesljivost dobav zaradi težav z zagotavljanjem surovin na trgu. Tudi pri tem so si uspeli nabrati nekaj »prednostih točk« v primerjavi s konkurenco. »Vsi nekonkurenčni dobavitelji v avtomobilski industriji so že odpadli. Ostala je samo še, če se izrazim v športnem žargonu, prva jakostna skupina. Prednost nas, ki smo v njej, je v tem, da se proizvajalci zavedajo, daje nekdo, ki šele vstopa na trg, težko že v začetku konkurenčen najboljšim. Toda ne glede na to je treba stalno napre- dovati, racionalizirati svoje poslovanje in dokazovati svoj trend prihodnjega razvoja. Partnerji morajo videti, da si sposoben rasti vsaj nadaljnjih pet let, to pa je treba dokazovati po vseh kriterijih, še posebej pa z vidika zanesljivosti,«je sklenil svoje ugotovitve Franc Veršnik. Franci Kotnik Poleg kakovosti je v avtomobilski panogi nadvse pomembno tudi spoštovanje dobavnih rokov, saj sestavni deli pri proizvodnji »just in time« potujejo dobesedno od dobavitelja na tekoči trak proizvajalca, vmesnih skladišč ni. Zato, da do zastoja ne more priti, imajo na Ljubnem varnostne zaloge, da lahko po potrebi takoj odpošljejo nadomestno pošiljko. NAZARJE Odprta info točka za iskalce zaposlitve Zavod RS za zaposlovanje Velenje, Občina Nazarje in Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje so sklenili dogovor o sodelovanju in v Središču za samostojno učenje v Nazarjah odprli info točko za vse, ki jih zanima karkoli v zvezi s poklici ali zaposlovanjem. Točka bo odprta od ponedeljka do četrtka od 12. do 18. ure, ob petkih pa od 9. do 15. ure. V sredo, 19. januarja, so v prostorih bivše Debevčeve hiše (za katero še iščejo ustrezno ime, kot je povedal župan Ivan Purnat) v Nazarjah trije partnerji podpisali dogovor o sodelovanju na področju zaposlovanja in predstavili delovanje info točke ravnateljem osnovnih šol Zgornje Savinjske doline in kasneje novinarjem. Direktor območne službe ZRSZ Velenje Srdan Arzenšek je uvodoma povedal, da se zavod že nekaj časa odpira in išče sodobne prijeme na trgu dela. Pri tem je našel dobrega sogovornika v občini Nazarje. Predstavil je nekaj številk in s pomočjo prosojnic ponazoril stanje na trgu dela s poudarkom na mozirskem Uradu za delo. Stopnja brezposelnosti je 11 odstotna, skoraj tretjina od teh pa je mladih do 26. leta starosti. Tem bodo posvetili tudi največ pozornosti. Največ med njimi ima V. stopnjo izobrazbe, posebej ekonomski, gimnazijski, zdravstveni in turistični tehniki. Občina Nazarje zagotavlja prostore in opremo. Direktor območne službe ZRSZ Velenje Srdan Arzenšek: »Na uradu za delo v Mozirju je od vseh prijavljenih 30,2% mladih do 26 let« (foto: Marija Lebar) Županje poudaril, da so pred časom z odprtjem športne dvorane poskrbeli za telesno kondicijo, z odprtjem Središča za samostojno učenje in sedaj še info točke pa tudi za umske potrebe prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Zdi se mu zelo primerno, da je to v bližini šole in tako dostop- no mladim. Ob tem seje zahvalil še donatorju opreme podjetju BSH Nazarje. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, katerega udeležbo v projektu je predstavila direktorica Mirjam Šibane, bo zagotavljal brezplačno učno pomoč vsem, kijih na izobraževanje napoti Zavod za zaposlovanje. Podrobnosti o programu Kam in kako je predstavila Zlata Šlibar, vodja Centra za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS) pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. Programje bil narejen v sodelovanju z angleškimi strokovnjaki preko programa Phare. Na info točki lahko vsak najde svojim željam, izobrazbi ali morebitnim omejitvam primeren poklic, ki mu najbolj ustreza, vse o pogojih in potrebni izobrazbi zanj. Tukaj lahko najde tudi vsa povpraševanja po delovni sili, kijih bo zavod dvakrat tedensko osvežil. O izkušnjah pri uporabi programa je govorila Andreja Hramec, svetovalna delavka v OŠ Mozirje. Program pri njih uporabljajo že štiri leta in sicer pri poklicnem informiranju učencev sedmih in osmih razredov. Često se izkaže, da so mladi pri odločanju preozko in samo delno seznanjeni s poklicem, ki si ga izbirajo. Program pa omogoča pregled sorodnih poklicev različnih izobrazbenih stopenj in tako nudi širšo izbiro. Zainteresirani lahko pokličejo na telefonsko številko info točke: 03 839 02 60. Marija Lebar SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA OB SAVINJI Znani stroški izgradnje mrliške vežice Na svoji redni seji so se pretekli torek sestali člani sveta rečiške krajevne skupnosti. Medse so povabili tudi predstavnike društev in organizacij, teh je v KS štirinajst, ki s svojimi prireditvami tako ali drugače oblikujejo utrip kraja. Predstavniki društev so predstavili načrtovane datume prireditev. Najaktivnejša sta turistično in kulturno društvo Utrip, ki bosta v letošnjem letu organizirala petnajst večjih in nekaj manjših prireditev, medtem ko ostali pripravijo eno oziroma do štiri prireditve v različnih časovnih terminih. V nadaljevanju je predsednik sveta KS Peter Kolenc podal začasno poročilo o gradnji oziroma adaptaciji mrliške vežice po posameznih mesecih, obenem je svetnikom za investicijo, vredno skoraj 4 milijone 600 tisoč tolarjev, razčlenil stroške. Ob tem je poudaril, da je k pokrivanju stroškov mozirska občina primak- nila nekaj manj kot 600 tisočakov. S temi sredstvi in pa seveda s prostovoljnim delom različnih posameznikov so uspeli narediti nadstrešek, urediti odtoke ter parkirišče, položeni so tlakovci, narejena asfaltna prevleka. Do konca leta pa upajo, da bodo uspeli urediti tudi okolico, obnoviti sanitarije in izdelati priročno shrambo. Marija Sukalo ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Nagrajena mladinska spletna svetovalnica Zavod za zdravslveno varstvo Celje je z projektom objavljenim na spletni strani www.tose-mjaz.net dobil nagrado Izidor 2005 v tekmovalni skupini zdravje. Podelitev nagrad je bilo 20. januarja na osrednjem večeru Net konference 2005 v Portorožu. Izidorje nagrada za spletno odličnost, kot pomemben medij moderne informatike. Sledi predvsem trem osnovnim pravilom ocenjevanja, kot so ujemanje spletnega mesta s strateško usmeritvijo organizacije, podpiranje potreb, želja in navad uporabnikov spletnega mesta ter naprednost in dovršenost projekta. Ocenjevanje je bilo zaupano skrbno izbrani strokovni žiriji in spletnim uporabnikom, ki so lahko glasovali preko prijavljenih spletnih strani. Na spletni strani www.tosemjaz.net najdemo številne informacije o zdravi prehrani, gibanju, problemih mladostnikov, ljubezni, kontracepciji in varni spolnosti ter ostalih problemih, ki pestijo najstnike. Za nasvete so na razpolago strokovnjaki iz področja socialnega dela, psihologije in zdravstva, kot tudi ostali strokovni delavci iz podobnih področij. Na spletni strani je odprta klep- etalnica za pogovore z vrstniki najstniki, namen foruma je pomoč, svetovanje in informiranje. Stran je zelo pregledna z odlično navigacijo in simpatično grafiko, kar bo pritegnilo skoraj vsakega mladostnika. S tem načinom komunikacije se tudi zdravstvo zna približati človeku na zelo priljubljen način in mu daje občutek, da ta ni sam s svojim problemom, Projekt je deležen velikega odziva mladih, tudi mi mu čestitamo za nagrado in mu želimo še veliko uspehov v bodoče. Lidija Hrovat ZADRUGA MOZIRJE Združena ponudba prodajnega CO I Celie - skladišče D-Per 7/2005 »rpj AK« Ili Svinjsko pleč« 5000016195,4 Svinjski vrat s Svinjski kare......... Svinjska rebra. Junečja rebra.. Prekajene krače sprednje. Prekajene krače zadnje .... Meso je slovenskesa porekla SP COBISS — ......950 SIT ....830 SIT ....700 SIT .....400 SIT .....625 SIT Kulturno društvo > (5 ° ® C g «O > 9 ^ 2 o o CZ) -S Q- O _ 00 S E co «e O rv^ a> ° co co ■= c E >o co ,S 2 § 2 z ro KOMEDIJA SLOUEflCl 17 UE50LJLJ Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, Tragal Nazarje, Trafika Gornji Grad, TIC Mozirje ; Nudimo Vam ■ • : možnost 3D izrisa naših programov, Program GASTON Vam tako olajša odločitev pri opremi prostora. dnevneTsobe Delavni oas: vsak dan od 8.-19. ure in v soboto od 8.-12. ure. OSREDNJO KNJ. CELJE