j Knj;?n-cx J Lv-^ | -Zasavski tednik- Je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik in Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Suštat - Naslov: Uredništvo in uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Teleion 80-191 - RaCun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-uti - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v koiportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega pod-letja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. til Pc ozdrav m iskrene čestitke vsem delovnim ženam ~y ob 8. marcu, prazniku delovnih zena pušiliujo OBČINSKI ODBORI SZDL TRBOVLJE, HRASTNIK IN ZAGORJE TER VSE OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJE Štev, 13. TRBOVLJE, 9. MARCA 1968 OB RAZPRAVAH PRI OBRAVNAVANJU ZAKLJUČNIH RAČUNOV PODJETIJ Presojanje uspehov in neuspehov Ponekod so že začeli, drugod razpravo, sprejemanje stališč, pa se pripravljajo na obrav- priporočil, napotkov in ukre-Uavo zaključnih računov go- pov. To bo v polnem pomenu spodarjenja v minulem letu, besede presojanje, kako je to Računovodje in administrativ- ali ono podjetje lan; gospoda-na služba so se oddahnili, saj rilo kaj je doprineslo k pove- so opravili dokaj naporno in tehtno delo: naposled so v rokah natančni prikazi poslovanja podjetij enega gospodarskega leta. To so prikazi kopice velikih ali manjših številk, Čanju narodnega dohodka, kje so uspehi razveseljivi, kje manj izpodbudnj in podobno. Ob tej priliki ne bi bilo odveč opozoriti na nekatere važne dolžnosti samoupravnih zato letna obravnava gospo- stih podjetjih, kjer podrobno ravnavah najvažnejše poraz-darjenja ni več tako tehtna obravnavajo probleme gospo- delitev skladov oziroma sred-oziroma važna, in da celo iz- darjenja in poslovnega uspe- štev, ker so pač tu mnenja gublja na svojem pomenu. Ob- ha vsake tri mesece, obravna- deljena. Kar prav je če so ravnava celotnega poslovanja va letnega poslovanja prinaša mnenja deljena, toda naj se je prav tako važna in po- največ uspehov in tehtnih izbrusijo, izkristalizirajo in predlogov. Prav tako se motijo tisti, ki menijo, da je na takih zasedanjih oziroma ob- membna, ne glede na to, če se o teh zadevah govori večkrat na leto. Praksa celo kaže, da v ti- naj obvelja najustreznejša in taka rešitev, ki bo v korist kolektiva in skupnosti. ki nepoučenemu pravzaprav organov, ko bodo poslušali za-skoro ničesar alj pa zelo malo ključna 'poročila o poslovanju, in ko bodo odločali, kako porazdeliti ustvarjena sredstva, skratka, ko bodo presojali, kaj je bilo pozitivno, in kaj velja letos popraviti, spremeniti ali izboljšati. 2e nekaj let je v v iaiwftwii ,^nekaterih naših večjih zasav- . , .. in ki bodo dali obilo snovi za skih podjetjih udomačena na- prvl. v0™! P° severnem Jadra- vada, da upravljavci dobe iz- nu lz v K<*rtl vleček iz zaključnega računa najmanj teden pred zasedanjem delavskih svetov, ki ima. je miadaposadka poc jo na dnevnem redu obravna- vodstvom poveljnika Mladena povedo. Brž pa, ko bodo vzeli prikaze v roke organi upravljanja, bodo ob številkah poznani še mnogi drugi elementi, ki bodo zbrani tvorili za-, okroženo celoto stanja tega ali onega podjetja v lanskem letu LADJA »TRBOVLJE« IVA PRVI VOŽNJI V soboto, S. marca, so zastopniki piranskega pomorskega podjetja prevzeli novo čezoce-anko »Trbovlje«. V nedeljo pa je čezooeanka prispela pb svoji Kljub hudi burji, ki je že dva dni razsajala po Slovenskem Jadranu, je mlada posadka pod POLOŽAJ V AGAD1RU JE ZELO KRITIČEN Svetovno časopisje je poročalo, da je položaj v Agadiru Vlajkija varno prijadrala z ladjo v nedelj« popoldne v Koprski zaliv. Na pomolu novega koprskega pristanišča s« pričakali ladjo številni predstavniki in gostje, zapažarija ‘iž‘‘relotne poslovne pomorščaki ter zastopniki ko- J_l.____nosno- prske m piranske občine ter vo poslovanja. Izvlečki pa ne vsebujejo zgolj formalnih . številk, niti se n.e omejujejo samo na nekatere pokazatelje, pač pa so v tekstualnem delu nanizana nekatera konkretna dobe oziroma celotnega gospodarjenja ponekod pa so celo v Maroku, ki -a je razdejal ka- opozorili upravljavce, na kaj tastrofalen potres, zelo kritičen. naj usmerijo prvenstveno po- ' * zornost in skrb. ter kje mora delavski svet dati ustrezne predloge in priporočila ah sprejeti določene sklepe. Skratka:, izvlečki vsebujejo najvaž- podjetja pristanišča Koper. Ob obali starega pristanišča pa so se zbrali številni Koprčani in ostali, ki so topi« pozdravili prihod čezoceanke »Trbovlje«. Takoj ko je ladja pristala ob obali, so se prvi povzpeli na krov nove čezoceanke podpredsednik Zvezne ljudske skupščine FRANC LESKOŠEK, predsednik republiške Ljudske skupščine MIHA MARINKO in republiški sekretar za promet Bojan Polak v spremstvu okrajnega sekretarja Alberta Jakopiča, podpredsednika okraja inž. Petra Aljančiča ter predsednika koprske in piranske občine Milana Bertoka in Da- vorina Ferligoja. Po slovesnem sprejemu so si gostje ogledali moderno grajeno in opremljeno ladjo ter se dalj časa zadržali v živahnem pogovoru s poveljnikom ladje in posadko. Franc Leskošek in Miha Marinko sta zaželela ladji in posadki srečno in dobro vožnjo na njeni prvi poti. Ladja »Trbovlje« je odrinila v ponedeljek 7. marca na prvo daljšo vožnjo v Odeso, kjer bo vkrcala večji tovor premoga. V imenu vseh revirčanov in bralcev Zasavskega tednika kličemo ladji »Trbovlje« na njeni poti: SREČNO! V teh dneh, zlasti pa včeraj, 8. marca, so se po številaih večjih in manjših dvoranah razlegale tople, prisrčne besede o pomenu praznika žena in o pomenu 50-letnega jubileja tega praznovanja, zlasti pa o rejnični enakopravnosti naših — jugoslovanskih žena, o številnih načrtih, ki jih imajo občine pri nadaljevanju splošne skrbi za aktivno sodelovanje žensk v vsem našem početju, za razbremenjevanje žena v gospodinjstvu, o njihovi vlogi v našem družbenem življenju, o skrbi, da bi tudi žene dobile potrebne kvalifikacije na svojih delovnih mestih, skratka o vsem, kar zadeva delo in življenje žena. V slavnostno okrašenih prostorih so žene pazljivo poslušale vse. kar so jim pripovedovali in si želele, da bi dejansko uresničili vse, kar si tudi same želijo. Letošnji praznik žena je 1x1 resnično v znamenju vse večjega uveljavljanja žena na vseh področjih družbenega življenja. Menda ga ni organa družbenega upravljanja, kjer ženske ne bi s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami, vero v koristnost in važnost tega sodelovanja pomagale graditi naš družbeni sistem, lepši jutrišnji dan. Vse bolj izginja tisto staro preživelo načelo, da žene niso kos družbenemu delu, in vse bolj spoznavamo, da žene v nečimer ne zaostajajo za moškimi pri najrazličnejših važnih opravilih. Nasprotno: včasih žene dokazujejo, da znajo biti bolj vztrajne, bolj prizadevne in uporne, zlasti če vedo. da bo uresničitev tega ali onega načrta v interesu skupnosti. Zato ni nič čudnega, če volivci postavljajo žene na vedno bolj odgovornejša mesta, zavedajoč se, da bodo skušale kar najbolj opravičiti splošno zaupanje. Pri nas, v naših krajih, smo skoraj vsepovsod na slavnostnih prireditvah govorili o velikih nalogah, ki čakajo žene pri uve-Ijavjanju stanovanjskih skupnostih. To najbolj nazorno kaže, kam bo treba usmeriti na j večjo skrb in pozornost, če hočemo uresničiti vse tisto, kar naj delovni ženi olajša življenja in življenjske pogoje. V sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi imajo žene pravzaprav dejanske možnosti in pogoje pokazati vse svoje izkušnje, vse svoje sposobnosti in želje, in taka stanovanjska skupnost, ki ji bodo žene pomagale, bo dosegla najlepše uspehe, na vseh področjih udejstvovanja. Kajpak ob letošnjem prazniku žena niso govorili samo o novih dolžnostih. Dosegli smo tisto, kar smo si postavili v prvi plan dela: brez sodelovanja in požrtvovalne pomoči in prizadevanja sto in sto tisočev žensk, ne bi dosegli vsega tega. zato so bila včerajšnja praznovanja tudi v znamenju priznanj in zahval mnogim ženskam za njihov trud in prizadevanje. In priznanj za vse tisto, '-ar so nam ustvarile dostikrat iz nič. Povedali smo tudi. da bomo stopnjevali uveljavljanje žena vsepovsod, kjer je to mogoče. Možnosti pa ie toliko in znatno več kot nekdaj. Seveda pa nismo pozabili na skrb. ki jo moramo posvečati za nadaljnji razcvet socialističnega razvoja pri nas in opozorili, da spreminjanje družbenega položaja žena ni in ne $me biti akcijska naloga, ker ie to daljši akcijski proces, i.n da morajo žene biti še odločnejše v boju proti vsemu staremu in nazadnjaškemu ter odločneje zavzemati mesto, ki jim v naši socialistični skupnosti upravičeno gredo. Maroške oblasti so zapovedale popolno evakuacijo mesta Aga-dir, da bi se izognili nevarnosti okužb in izbruhu epidemije. Mesto je podobno Messini v Siciliji, ki jo je pred več kot nejša napotila, o čem je treba “ - .............—*- vei in jehtneje spregovoriti, da se morda napake ne bi ponovile. ali da se da potrebna izpodbuda. Povsem naravno je. da so razprave o zaključnih računih o takih podjetjih več ali manj zelo tehtne, plodne, preračunane na nadaljnjo rast gospodarjenja. Take razprave vselej obrede rezultate in zasedanje ni formalnost, pač pa dejansko usmerjevalec gospodarjenja za tekoče leto. Zal se marsikje še niso dokopali do spoznanja, da upravljavci ne morejo dajati pripomb, niti nasvetov; še manj posegati v razpravo o zadevah, kj se jim zdijo važne, ker ne morejo slediti branju in naštevanju številk ter si vse to zapomniti. V takih podjetjih se menda bojijo potrošiti nekaj več papirja, ali pa ne vidijo radi, ka bi delavski sveti.kdo ve kaj tehtno ni podrobno govorili o enoletnem gospodarjenju, ker pač vzamejo to zadevo bolj za formalnost. Zato na takih zasedanjih več ali manj prepustijo glavno in pogosto celo edino besedo raču-navodjem, ki se morda celo spotijo ob naštevanju številk in dejstev, razprava pa se omeji na glasovanje. Potem pa upravljavci odhajajo z občutkom, da pravzaprav niso ničesar slišali, malo zvedeli in da niso mogli obdelati tega ali onega področja gospodarjenja, ker niso bili prepričani, če so to ali ono številko pravilno slišali. To opažamo zlasti v manjših podjetjih, kjer. bi pravzaprav najlaže dali enoletno gospodarjenje pod sito in rešeto, res pošteno premleli vse probleme, ki jih je nakazal zaključni račun in si poiskali načine za odpravo teh ali onih nepravilnosti. Kako naj. taki člani samoupravnih organov potem razlagajo članom kolektiva, kaj vse je pokazal zaključni račun? Ce si pa sami niso povsem na jasnem, ali so razumeli to ali ono zadevo pravilno. Nič kaj dosti ne pomaga, če nekatera podjetja razobesijo izvlečke iz zaključnih računov na oglasne deske, ker jih bodo prebrali samo najvztrajnejši člani kolektiva, in taki, ki razumejo te stvari medtem ko navadno delavci želijo, da jim stvari člarii delavskega sveta 'sebno obrazložijo. Iz vsega tega sledi, da je obravnavanje zaključnega računa in sploh enoletnega poslovanja zelo pomembna stvar. Nimajo prav tisti, ki menijo, da delavski sveti tako ali tako najmanj tr.krat na leto obravnavajo potek gospodarjenja in vsakega pol leta celo govorijo o polletnem poslovanju, jn da 50 leti uničil otres. Messina je tedaj zgubila 60.00« prebivalcev. V Agadiru pa vse kaže, da bo število človeških žrteh večje kot 12.000 — Naš Zvezni izvršni svet je sklenil podeliti maroški vladi kot pomoč ob tej hudi nesreči 50 milijonov dinarjev. V ZW1CKAUU BODO NADALJEVALI Z DELOM Pisali smo že o veliki rudniški nesreči v Zsvickauu, ki je terjala med rudarji 123 smrtnih žrtev. Sedaj poročajo, da bodo te dni pričeli ponovno z delom. ŠE NOBENIH POGAJANJ Predsednik francoske republike de Gaulle je pred dnevi v Batni izjavil, da bodo pretekla še leta, preden sc bodo Alžirci izrekli o bodočnosti svoje dežele, akoravno jim je obljubil pravico do samoodločbe. Ali utira Francija glede usode Alžirije pravilno ali zgrešeno pot, bo pokazala najbrž že bližnja prihodnost. GOVOR HRUŠČEVA V KABULU Na zborovanju v afganistanskem mestu Kabulu je sovjetski premier Hruščev govoril o mednarodni politiki- Med drugim je izjavil, da bo treba še mnogo storiti, da bi hitrejte napredovali v urejanju mednarodnih odnosov. Poudaril je, da je treba predvsem doseči prenehanje »hladne vojne«, opustiti politiko s pozicij sile, politiko groženj in izsiljevanja. Hruščev je opozoril tudi na sovjetske predloge o splošni, popolni razorožitvi, sproženi v OZN. Sovjetska zveza je popolno razorožitev predlagala ne zato, ker bi bila šibka, marveč je hasprotno v vojaškem pogledu najmočnejša država na svetu. V INDONEZIJI AGRARNA REFORMA Indonezija bo te dni predložila parlamentu odobritev osnutka zakona o zemljiški reformi. Zakon določa zemljiški maksimum 10 hektarov riževega polja ali več, če gre za zemljišče, na katerem goje druge kmetijske kulture. C OB DNEVU ŽENA ) — MOJA MAMA je dobrega srca. Ime ji je Marija. Rada bere knjige. Tudi dobro gospodinji. Kadar kaj ne znam pri učenju, mi pomaga. Stara je 53 let. Z denarjem kupi le potrebne stvari. Skrbi za mene, mojega brata in ateka. Denar mi da za zvezke, knjige in druge šolske reči. Gre na šolske in druge sestanke. Ker je tako dobra, jo imam rada. Slavči Lapajne, osnov, šola Trbovlje II ☆ ŠTEFKA BIVIC iz Trbovelj je gospodinja. Srečala sva se pri njenem vsakdanjem opravilu — kuhi. Nato je stekel pogovor. Najprej o nalogah ženske komisije pri SZDL, kjer je predsednica, potem o trboveljski preskrbi in nazadnje o gibanju zasavskih žena pred drugo svetovno vojno. — Našo žensko komisijo pri občinskem odboru SZDL Trbovlje čaka ogromno delo. Potrebno je rešiti vrsto vprašanj, ki so- se pojavila pri SVET JE TUDI ZATE! za lepše življenje rudarjev, otrok in njih samih. Spustiti so jih morali. Preveč so bile uporne — zaključuje tovarišica Štefka. MOJA MAMA je srednje postave. Ima črne lase in sive oči. V službo ne hodi nikamor, saj smo doma štirje otroci. Zelo skrbi za nas. Doma je gospodinja in hodi tudi na sestanke. V službo hodi le atek, ki prinese mami denar, da nam kupi, kar potrebujemo. — V kino ne hodi rada. Joži Željko, osnov, šola Zg. Trbovlje kajti politično udejstvovanje in delo doma v gospodinjstvu ji jemljeta ves razpoložljivi čas, mnogokrat tudi na račun počitka. — Rada berem knjige, toda ker ne utegnem, pogrešam tudi ta užitek — pove tovarišica Fani na zaključku razgovora. FANI VIZOVIŠEK, sekretarki občinskega odbora SZDL Hrastnik, smo VREME za n a s od n. do 12. mi Približno do 16. marca bo kladivo vreme s pogostimi snežnima padavinami, zlasti sredi ■»•roa. V nadaljnjem poteku zboljšata nato spomladansko toplo Dr. V. M. naših ženah zaradi neaktivnosti ženske organizacije. Tako smo si zadale plavili nTslednje “vprašanje: nalogo, nuditi pomoč zaposlenim ženam, drobnemu gospodinjstvu, poživiti delo Gospodinjskega centra, — Kako se uveljavljajo hrastniške žene v organizaciji SZDL, v delavskem in družbenem upravljanju ter vsakdanjem življenju komune? Takole je odgovorila: — V občini imamo vključenih v SZDL kar 9.743 članov ali 92,64% vseh volivcev. Od skupnega števila članov SZDL je 5.044 žena, kar predstavlja 51,7% članstva ali 92% volilnih upravičencev. Ti podatki zgovorno kažejo, da precejšnje število žena ve, kje je njihovo mesto in s članstvom v SZDL izpoveduje svojo pripadnost naši socialistični skupnosti. Vendar z aktivnim udejstvovanjem FANI VIZOVIŠEK MOJA MAMA je po poklicu gospo- žena v družbenem in delavskem dinja. Vsak dan pospravlja celo sta-upravljanju še ne moremo biti za- novanje. Vstane ob 6. uri in skuha dovoljni. Res je, da predstavljajo zajtrk. Spat gre ob enajstih zvečer, žene vzorno v nekaterih organih V postelji bere knjige. Od vsake družbenega upravljanja, kot na pri- knjige, ki jo prebere, mi pove vsebi-mer svetu za socialno skrbstvo, za no. Tudi v kino gre včasih. Gleda naučila. Tako vadim za vsako akademijo več telovadnih vrst. Seveda * pa aktivno sodelujem tudi pri rade-škem gledališču, kjer prav rada igram, predvsem drame. Tudi tov. Zahrastnikovi smo zastavili vprašanje, kako izkoristi svoj prosti čas. — Ves svoj prosti čas, pripoveduje Zahrastnikova, posvetim otrokom, ki so moje največje veselje. Sicer nisem mnogo prosta, tako da mi je dan vedno prekratek za ureditev domačih in društvenih zadev. Takoj ko opravim z otroki doma, odidem v telovadnico, kjer imam okrog sebe celo mravljišče malčkov, ki nestrpne pričakujejo igranje, telovadbo, pa tudi pravljice. Včasih jim povem kar po tri. Še bi lahko pisali o Ivanki Zahrastnikovi, Fani Vizoviškovi, Štefki Bivičevi in še drugih ženah in mamicah, toda prostor nam je skopo odmerjen. Preberimo še, kaj je zapisala učenka Marija Bastič iz osnove šole v Zg. Trbovljah: MOJA MAMA je stara petintrideset let. Ima veliko skrbi. Tudi dela mnogo, ker ima veliko družino. Skrbeti mora, kaj bo kuhala. Kadar prinese oče denar, mora kupiti hrano in obleko. Ko je bila stara šest let, je delala na kmetih. Tam ji je bilo hudo. Zmeraj so jo tepli. Zelo skrbi zame in za bratca. Je dobrega srca. Zelo rada ima tudi živali, posebno pa rože. Zbral in uredil: Pavel Burkeljc ŠTEFKA BIVIC vključiti čim več žena v naše družbene in politične organizacije ter ustanoviti pri terenskih organizacijah SZDL, krajevnih odborih in podjetjih ženske komisije. Razen tega — nadaljuje tov. Bivi-čeva — bomo skupno z Delavsko univerzo priredile vrsto koristnih predavanj za naše žene, vključile v stanovanjsko skupnost čim več žena, ker bodo ravno one reševale nekatera vprašanja bolje kot moški. Prav tako v hišnem svetu, ker se pri ženah bolj čuti skrb za družbeno lastnino in čuvanje stanovanjskega fonda, kar še močno pogrešamo pri mnogih stanovalcih. Tov. Bivičeva je nato povedala, da so bile knapovske žene vedno napredne in revolucionarne. — Nekoč, se spominjam, so mnogo knapovskih žena z moškimi odpeljali v celjske zapore, ker so se borile skupno z njimi za boljši kos kruha, varstvo družine in še nekaterih, ki imajo predvsem socialni, varstveni ali vzgojni značaj dela. Prav tako tvorijo žene večino v nekaterih društvih in družbenih organizacijah, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni. Vse premalo je zastopanih žena v delavskih svetih, sindikalnih organizacijah, hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, kjer predstavljajo le 25—30%. Zato je zadnja samo filme, kjer se ne tepejo. Velikokrat vzame s seboj tudi mene. Ker je zelo skrbna in pridna, jo imam rada. Alenka Čermelj, osnov, šola Zg. Trbovlje IVANKA ZAHRASTNIK iz Radeč občinska konferenca SZDL Hrastnik je mati štirih otrok, zaposlena je pa sprejela sklep, da mora biti skrb kot uslužbenka na železniški postaji za vključevanje žena skozi vse leto Zidani most. Kljub temu, da je v v ospredju dela občinskega odbora službi precej obremenjena in terja SZDL. Za hitrejše uveljavljanje žena njeno delo od nje mnogo napora, še bo potrebno intenzivneje reševati nekatera materialna vprašanja, na drugi strani pa se bolj odločno boriti proti še konservativnemu gledanju vloge žena v javnem življenju, kar ie po mojem mnenju še vedno eden izmed glavnih vzrokov za premajhno udeležbo žena v javnem življenju. Politično delo vzame tov. Vizoviškovi precej časa. Ko smo jo vprašali. kako izkoristi svoj prosti čas, vedno najde čas za druga opravila. — Sem tajnica Društva prijateljev mladine v Radečah, tajnica gledališkega odseka Svobode, tajnica TVD Partizan v Radečah in vaditeljica oddelka cicibanov in malih poionirk in pionirjev, ki jih je več kot šestdeset. Telovadba je zame vse, saj se navdušujem zanjo že od mladih nog. Zdaj sem presrečna, če na akademiji gledam telovadne točke, ki je dejala, da jo o tem težko govoriti, sem jih sestavila sama in tudi sama IVANKA ZAHRASTNIK LETNI OBRAČUN SINDIKATA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Vzgoja novega industrijskega delavca Problematika litijske občine SOLSTVO IN KADRI Ploden l*i uspešen je bil obračun kovinarjev Strojne tovarne Trbovlje, ki so se zbrali v soboto, 5. t. m. na občnem zboru svojega sindikata v domu Partizana v Trbovljah- Izčrpno in bogato poročilo predsednika sindikalne podružnice tovariša Teržana je opisalo dejavnost te podružnice, ki je preteklo leto v svojem delu napravila velik korak naprej, in to predvsem tudi zaradi tega, ker je sindikat najtesneje sodeloval z vsemi organi samoupravljanja v podjetju ter z ostalimi organizacijami, kot Zvezo komunistov i-n drugimi. Da je sindikalna podružnica lahko podala tako bogat obračun dela, je brez dvorna zasluga tudi ostalih 41-niteijev v podjetju, tako tudi uprave STT, ki je sindikatu v vseh pogledih pomagala. V poročilu ie bilo razen uspehov navedeno tudi kritično stanje v nekaterih pogledih, ki pa ga odtehtajo uspehi v minulem letu. Velik poudarek je bil dan uvajanju nove tarifne politike, ki je znatno izboljšala materialno stanje zaposlenih delavcev, saj se ie povprečen zaslužek v Strojni tovarni dvignil od 17.000 din na 25.000 din. Devetdeset odstotkov vsega zaposlenega osebja je kvalificiranih-— V referatu je bil podčrtan tudi prehod na nagrajevanje po ekonomskih enotah, katerega izdelava je v teku in bo uvedeno še med letom. — Precejšen del poročila obravnava vprašanje vzgoje kadrov in skrb za delovnega človeka. — Upravni odbor sindikata Strojne tovarne se je redno shajal ter je bila udeležba na sejah nad 90 odst., kakor je bila udeležba na skupščini 95 odstotna. V razpravo so posegli številni tovariši, ki so govorili o novem načinu nagrajevanja, namreč nagrajevanju po enoti proizvoda oziroma po ekonomskih enotah, nadalje o zaščiti proizvajalcev -na delovnem mestu. Na dnevni red je prišel predlog, da se v podjetju še letos uvede obratna ambulanta- — Skrb za žene v podjetju mora biti še večja — je dejala delegatka Betka Škufca. Predvsem pa je važno, da se posveti v prihodnje še več pažnije delu z mladino, saj le-ta predstavlja pretežni del zaposlenih. Velika naloga v bodoče bo tudi PLODNA IN USPEŠNA SKUPŠČINA - IZREDNO BOGATO POROČILO - SKRB VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU, KI NAJ USTVARJA LIK NOVEGA MODERNEGA INDUSTRIJSKEGA DELAVCA - RAZEN DELEGATOV STA BILA NA OBČNEM ZBORU NAVZOČA TUDI PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA KOVINARJEV MARUAN ROŽIČ TER PREDSEDNIK OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA UROŠ RUPREHT, NADALJE PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TRBOVLJE IN DRUGI nadaljnje Izobraževanje delavcev na vseh področjih dejavnosti. Uspehi, doseženi v preteklih letih, so podlaga za nadaljnji razvoj in za zelo ugodne perspektive, ki -jih ima Strojna tovarna Trbovlje, kar so poudarili številni diskutanti, med njimi tudi gostje iz Ljubljane, ki so kolektivu čestitali k uspehu in mu želeli nadaljnji krepki razvoj. Skrb za dobro kvaliteto proizvodov bo tudi ena izmed važnih nalog kolektiva v prihodnje. S tem v zvezi oo tudi skrb za razširitev podjetja. a tudi skrb za gradnjo novih stanovanj za člane kolektiva. Izreden poudarek je dala skupščina vrsti vprašanj, predvsem pa. kakor že omenjeno, uvajanju novih ekonomskih enot v podjetju, Izobraževanju delavcev ter skrbi za delovnega človeka. Pravilno nagrajevanje delovnega kolektiva je osnova za dosego novih, še večjih in boljših uspehov. Plodno to bogato razpravo bomo pobliže osvetlili v eni izmed naših prihodnjih številk, ko bo Izšla še posebej priloga za kolektiv Strojne tovarne, kot smo jo do sedaj objavljali že za nekatere druge naše delovne kolektive. Letna konferenca sindikata STT je v celoti dosegla svoj namen in je bilo prav. da je razen vseh dobrih uspehov osvetlila tudi probleme, ki še tarejo ta mladi kolektiv v strojegradnji. S SINDIKALNE KONFERENCE ZAGORSKIH PROSVETNIH DELAVCEV Uresničevati reformo šo stva V soboto so se ie tretjič v tem šolskem letu zbrali na konferenco prosvetni delavci zagorske občine. Tokrat je vodstvo sindikalne podružnice postavilo na dnevni red nekatera zelo zanimiva vprašanja uveljavljanja prosvetnih delavcev na vseh področjih družbenega življenja v občini- Posamezni udeleženci iz skoro vseh zagorskih šoi so namreč nastopili s krajšimi referati, ki so posegali na področje sodelovanja šol s kmetijskimi zadrugama, skupnostjo, pri prosvet-ljevanju ljudi, razvoju socialističnih odnosov na vasi, idejnosti pouka, sodelovanja šol s podjetji in sploh družbenim življenjem, sodelovanjem šol s starši, delež šole pri podolskem izobraževanju, povezanost šole z vsemi družbenimi organizacijami, kako oživljati tradicijo NO in še nekatera področja družbenega življenja. Vsi koreferati so bili zelo tehtni, nekateri celo zelo konkretni in so dali šolnikom vrsto napotkov, kako vsestransko ZBORI VOLIVCEV V HRASTNIKU V hrat.niški občini bodo v času od 20. do 27. t. m. spet zbori vc<»vcev. Tokrat bo beseda stekla o letošnjem družbenem d 14^1 in proračunu občine, nawpa bosta o njem razpravlja* in sklepala še oba zbora ObLO Hrastnik. Razen tega bodo o družbenem planu In proračunu spregovorili še po političnih aktivih in sestankih hrastniških proizvajalcev. S NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVALAH 50-ODSTOTN1 POPUST uveljaviti duh reforme. Dejansko je konferenca osvetlila pot, kako naj bi se šola v prihodnje vse bolj povezovala s skupnostjo in kako naj bi skupnost pomagala pri razvijanju in izboljšanju kvalitetnega pouka, skratka — šola postaja vse bolj ena izmed družbenih enot našega sistema in skupnost naj bi ne samo spremljala šolo v njenem naprednem Tazvoju, marveč naj bo usmerjevalka in pomagalka, da bo šola lahko vzgajala dobre državljane. Razumljivo je, da so koreferati vsebovali vse polno napotkov in smernic, dali vrsto konkretnih nasvetov, kako približati šolo duhu reforme in kako uveljavljati vsa načela reforme. Ponovno je bila obravnavana idejnost pouka, naloge prosvetnih delavcev pri vzgoji staršev ali sploh delo prosvetnih delavcev kot vzgojiteljev članov družbe- Podoba je da se prosvetni delavci zavedaj^, da pomanjkanje, pravzaprav bolje rečeno, za zdaj še nekoliko manjše materialne prilike za polno uveljavljenje reforme, terjajo predvsem od njih polno osebno zainteresiranost in resnično vsestransko poglobljeno delo. Konferenca je pravilno ugotovila: kljub temu, da bomo imeli v bližnji prihodnosti na razpolago več pomagal, več sodobnih učil, bo na ramenih prosvetnih delavcev še vedno prvenstvena dolžnost to odgovornost kot tistih delavcev, ki lahko največ pripo- lističnih državljanov. Nobeno tehnično sredstvo pa ne more zamenjati pravega in poglobljenega dela prosvetnega delavca, to torej pomeni, da postavljamo v ospredje človeka, kajti edinole človek lahko s svojim znanjem največ dopri-naša k pospešeni to kvalitetni vzgoji mladine. Uveljavljanje vsega tega pa kajpak zahteva od vsakega prosvetnega delavca, da pozna vse vzvode družbenega mehanizma, da je resnično zavzet za uveljavljanje našega materialističnega gledanja na vse živli en j e in da V tem nazoru vzgaja mlado pokolenje.. Konferenca je pravilno ugotovila, da je treba storiti vse, da bi hitreje in energičneje uveljavili reformo in zastavili vse sile za uresničitev načel, ki smo si jih postavili na tem področju- ☆ PRISRČEN APLAVZ CELJANOM Pretekli četrtek popoldne in zvečer je gostovalo v Delavskem domu v Trbovljah Celjsko ljudsko gledališče z dramo Reginanda Rosea in Horsta Budjuhme »Dvanajst porotnikov.« Uprizoritev te igre je v Trbovljah nedvomno uspela, o čemer priča dovolj zgovorno prisrčno ploskanje domače pub- V naši občini Je 18 osnovnih šol in 1 obrtna šola. Srednjih šol ni. Sole so v letu 1959-60 polno zasedene z učnim kadrom. - Problem Je šola Šmartno, kjer imamo pouk v treh Izmenah. V letu 1959 Je bila zgrajena nova enorazredna šola v Gradišču pri Dolah (10,500.000 din). V gradnji Je še stanovanjska hiša za učiteljstvo v Gabrovki. V slabem stanju so šole na Mamolju (v privatni hiši), šola Javorje (slaba zgradba) ln šola na Savi (samo en razred). Ta problem bomo reševali načrtno po perspektivnem planu. Za šolstvo je bilo dano v letu 1959 (brez investicij) 40 odstotkov od občinskega proračuna. V tem letu je bila ustanovljena šola za odrasle v Litiji (8-letna obvezna šola) ln Delavska univerza za strokovno Izobraževanje odraslih. Značilnosti kmetijske proizvodnje Za občino sta značilna živinoreja ln sadjarstvo. V občini Je 8 zadrug in 1830 privatnih kmetijskih gospodarstev. Ravninskih predelov Je tnalo. Večina Je hribovit teren. KZ Gabrovka ima zaradi razvoja sadjarstva lasten sadni predelovalni obrat ln plan povečati sadne nasade za 80 ha. Ravno tako opravlja agromelioracije na področju 60 ha zamočvirjene zemlje. Trideset hektarov sadnega (novega) nasada bo uredila tudi KZ Kresnice. Proizvodni viški so še v krompirju, ki ga v glavnem porabi domači trg v Litiji, delno pa sosedne občine. Kmetijsko posestvo Ponovlče-Grmače Je v glavnem usmerilo svojo proizvodnjo na živinorejo. V gradnji so hlevi za 200 glav mlade živine. Z mlekom zalaga posestvo predvsem industrijski naselji Litijo ln Šmartno. Posestvo Ima tudi nekaj dobro urejenih sadnih nasadov za trg (sveže sadje) In za domače potrebe. Preskrba prebivalstva — trgovina — gostinstvo Preskrba prebivalstva s kmetijskimi pridelki ni problematična, ker je v občini dovolj viškov kmetijskih pridelkov, z zelenjavo se tudi Industrijsko prebivalstvo pretežno samo oskrbuje z lastnimi vrtički, delno pa preko trgovske mreže. Trgovska mreža predvsem v industrijskih naseljih, je nezadostna ln pod okrajnim povprečjem (pomanjkanje trg. lokalov). Zato Je v načrtu Izgradnja nove trgovske hiše. Po perspektivnem planu pa je predvidena izgradnja trgovskega centra in preskrbovalnega centra (dnevna drobna postrežba) v okviru plana stanovanjske izgradnje (novo stanovanjsko naselje na desnem bregu Save). Zaradi nezadostno razvite trgovske mreže In nezadostne izbire (asortimenta) kupuje precej potrošnikov tekstu ln tekstilne Izdelke v Ljubljani, kar, jasno, zmanjšuje promet trgovske mreže v občini. Gostinstvo za sedanje razmere ustreza, problematična pa je oskrba s tujskimi sobami. Zato za 11V. (okraj Kaj je novega v Zagorju? morejo k vzgoji bodočih soda-like celjskim gostom. Prva proslava dneva žena v Zagorju. V soboto popoldne je bila v dvorani SD Proletarca prva proslava dneva žena, ki jo je organizirala in izvedla Gospodinjska šola v Zagorju. V slavnostnem delu je sodeloval pevski zbor Svobode iz Zagorja, recitirali' so pa učenci obeh osemletk, Ob tej priliki je gospodinjska šola dobila ime po znani slovenski javni in politični delavki Angelci Ocepkovi. Kmalu zbori volivcev. Prve dni po drugi polovici marca bodo v Zagorju zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali letošnji družbeni načrt in proračun občine Zagorje. Bržkone bodo zbori volivcev v dolini 18. marca, v okoliških vaseh pa 20. marca. Ljudski odborniki bedo pred volivce razgrnili vsa poglavja družbenega plana in skušali dobiti od njih čimveč predlogov in priporočil, ki jih bo občinski ljudski odbor, v kolikor bodo umestna in izvedljiva, upošteval pri dokončnem sprejemanju družbenega načrta. Občni zbori sindikalnih pododborov na rudniku. — Po razmeroma skrbnih pripravah so bili v nedeljo prvi občni zbori sindikalnih pododoborov na posameznih obratih rudnika Zagorje. O občnih zborih s posameznih obratov, oziroma o nekaterih značilnostih bomo še poročali. Na kratko po domovini Dva svetovna potnika sta se vrnila domov, Hruščev iz Azije v Kremelj, Eisenhower iz Latinske Amerike v Belo hl§o. Nedvomno oba, skupno s svojimi strokovnjaki, preštevata pozitivne in negativne postavke s svojega potovanja; verjetno sta tudi oba po svoje zadovoljna, saj sta opravila dolgo pot tik pred sestankom »na vrhu«, kamor bosta oba prišla z zavestjo, da so ju — enega v Aziji, drugega v Latinski Ameriki — »povsod lepo sprejeli«. Na potovanje sta se podala v približno enako ugodnih (ali neugodnih) okoliščinah. Premier Hruščev je šel na pot v štiri azijske države, od katerih imajo tri križe ln težave z veliko kitajsko sosedo, posredno ali neposredno. Eisenhower pa je obiskal latinsko - ameriške države prav v času, ko Izvajajo Združene države hud in vsestranski pritisk na malo otoško državo Kubo, ki je kriva le tega, da ima vlado, katere pogledi na mednarodna vprašanja so bližji pogledom Nehruja ali Su-karna kot pa pogledom Eisenhower-ja oziroma voditeljev tako imenovanega »svobodnega sveta«. Razen tega je prišel ameriški predsednik v Južno Ameriko prav v času, ko se le-ta bridko ln Jedko pritožuje, da so Združene države Amerike dale vsem 20 južnoameriškim državam skupaj manj pomoči kot postavimo eni sami južni Koreji, da ne govorimo o Čangkajšku, ki sedi na For-mozi in sanja o »invaziji« na kitajsko celino. Do neke mere je imel Hruščev lažje stališče: spora med Kitajsko in državami, ki jih je obiskal, se ni dotaknil (vsaj uradno ne, čeravno vztrajno trdijo, da je v Delhiju mladostno preskočil to vprašanje, ki da so ga baje gostitelji diskretno načeli, v Djakarti pa, da je dejal: »Delajte, kot se vam zdi prav in potrebno, ln ne ozirajte se na nikogar«), pač pa je veliko govoril o protlkolonla-lizmu; podprl je indonezijsko zahtevo do Irijana (Zahodna Gvineja, ki je še pod holandsko upravo) in ozemeljske pretenzije Afganistana do Pakistana. Kot zgovoren trgovski potnik jc na široko hvalil prednosti sovjetskega sistema pred drugimi, poudarjajoč, da ga nikomur ne vsiljuje, naj ga pa le preizkusijo v PO SVETU JIUMI min praksi, da bi se prepričali kakšen da je. In kar je dalo njegovemu potovanju konkretno težo, ki je Eisen-hovverjevo potovanje ni imelo: v vseh državah je obnovil trgovinske pogodbe in odobril ugodno gospodarsko pomoč. Seveda njegovo potovanje ni bilo popolnoma brez trnja: v Burmi so ga sprejeli hladno vljudno, v Indoneziji pa si je zastonj prizadeval, da bi pripravil predsednika Sukarna do tega, da bi v končnem sporočilu oba državnika obsodila stiti na miru in da ZDA v Južni Ameriki ne bodo dobile moralne podpore za kakršno koli akcijo proti Havani, ne glede na to, kako bi se utegnili zaostriti njeni odnosi z VVashingtonom. Po drugi strani pa so se dotaknili pomoči, ki naj bi jo ZDA nudile Latinski Ameriki. Elsenhotver je v kratkem povedal tole: bratske latinskoameriške države so nam od vseh prijateljev najbolj pri srcu. Zaradi poznanega mednarodnega polo- Dva plus eden tudi revizijo japonsko-amerlške pogodbe (ameriška vojaška oporišča na Japonskem) kot dejanje, nevarno za mir. Hruščev pa je podprl Sukarna (tako- kot že prej Nehruja) v težnji, da bi se sestanka »na vrhu« udeležili tudi predstavniki azijskih in afriških dežel, to je predstavniki celin, ki imajo največ nerešenih problemov, nevarnih za mednarodno vzdušje. Elsenhower je bil v južni Ameriki povsod zelo lepo sprejet, čeprav si je moral brisati oči, ki so se mu solzile zaradi solzilnega plina; tega je namreč uporabila policija v Čilu, da bi razgnala demonstrante, ki so vpili: »Ike, roke proč od Kube! Živio Castro!« Potovanje je bilo bolj utrudljivo kot zadnja pot v Azijo, Afriko in Evropo: približno 5000 km več in dober teden manj časa... Razen tega huda vročina, zelo napet program in publika, ki je potencialno protiame-rlška. Preden je Eisenhower odšel na pot, so nekateri ameriški listi precej grobo zapisali, da je glavni namen njegovega potovanja izolirati Kubo. Ce je bila Kuba res glavni vzrok, da se je predsednik ZDA premaknil iz Bele hiše in se podal na utrujajoče potovanje, potem kaže, da napor ni bil poplačan. V Braziliji in pozneje tudi drugod, so mu dali Jasno na znanje, da je treba Kubo-pu- žaja jim doslej nismo mogli pomagati, kot bi jim želeli, v prihodnje pa bomo to popravili. Toda to splošno obljubo o izdatnejši pomoči Južni Ameriki je ameriški predsednik takoj ogradil rekoč, da ameriški viri niso neizčrpni in da je treba to upoštevati. Bolj kot to pa je vplivala negativno nova varianta Monroejeve doktrine (Amerika Američanom), ki Jo je razvil EIsenhower. »Kadar koli bi se kateri koli latinsko ameriški narod znašel v položaju, da sl ne bi mogel svobodno izbirati režima, ki ga želi, se čutijo Združene države dolžne pomagati mu ...« Z drugimi besedami, ameriški predsednik je hotel dobiti »ln bianco« podpisano menico za primer, da bi revolucionarno gibanje v kaki deželi privedlo na oblast revolucionarno vlado, ki bi mimo doslej veljavnih konvencionalnih metod začela socialno, gospodarsko in politično preobražati deželo, kot je to primer na Kubi. Skratka, tisto, kar Američani najbolj očitajo Sovjetom, so sl hoteli sami zagotoviti v Južni Ameriki, lc s to razliko, da to svojo težnjo niso dali v okvir »obrambe socializma«, marveč v okvir »obrambe svobode in demokracije«. Vsiljuje se vprašanje, kako je presojati potovanje državnikov obeh super držav? Potovanje v obe smeri Je lahko samo pozitivno, kajti osebni stiki vedno prispevajo k boljšemu razumevanju, če že ne k razumevanju pa vsaj k treznejšemu presojanju položaja in problemov razen tega pa, ali nista oba državnika, Hruščev In Eisenhower, pokazala s tem, da sta se podala na pot, eden v Azijo, drugi v Južno Ameriko, da ta področja niso več periferija, kamor zahajajo le kramarji in policaji, da bi razganjali pretepače? Visoki obiski v teh področjih kažejo, da so tl deli sveta v ospredju svetovnega dogajanja in da začenjajo »veliki« ravnati z njimi kot s sebi enakimi. • Tudi predsednik de Gaulle se je podal na pot, sicer precej krajšo: v Alžlr. Toda že to kratko potovanje je zadoščalo, da je v veliki meri podprl mostove, ki so jih bili po njegovi deklaraciji o samoodločbi v Alžiriji (16. sept. 1950) gradili z oaj-večjo potrpežjlvostjo na obeh straneh: na francoski in na alžirski. Dokler ni odpotoval v Alžlr, kjer je govoril oficirjem, je bil položaj tak, da so na obeh straneh že v kratkem pričakovali razgovore med Francijo in med predstavniki začasne alžirske vlade. Stališča glede začetka In glede vsebine razgovorov so se že tako zbližala, da je bilo treba rešiti samo eno vprašanje: to Je, da na razgovorih ne bodo govorili samo o prekinitvi ognja, marveč tudi o jamstvih, da bo referendum, na katerem naj bi se Alžlrci Izrekli o bodoči usodi Alžirije, zares pošteno in svobodno izveden. O tem, da bo samo referendum odločil o usodi Alžirije, sta sl bili stališči obeh strani, vsaj formalno vsebinsko. popolnoma enaki. Zaenkrat še ni znano, kaj Je navedlo generala de Gaulla, da je podrl vse to, kar jc bilo doslej zgrajenega na tem področju, ko Je izjavil oficirjem, da »bo vojna še dolga ln da ne more biti rešitve v Alžiriji, dokler ne bo zmaga francoskega orožja popolna...« Izjava je preveč jasna, da bi bilo moč v njej odkriti taktično potezo, ki naj pomiri vojsko. kajti to. kar je povedal predsednik Pete republike, je postavilo na glavo vsa dosedanja prizadevanja za mirno rešitev alžirskega spopada. Na dlani je, da bo pustil ta preobrat v francoski alžirski politiki globoke posledice tako na mednarodnem področju kot v notranjepolitičnem dogajanju Franclje same. .........................—iinufiRi Hgmimn:.miMmiHMiNihr GRADNJA AVTOMOBILSKE CESTE »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Prvega marca so pričeli z letošnjimi deli na gradnji avto ceste »Bratstva in enotnosti«. Na letošnji akciji bo po predvidenih računih sodelovalo 452 brigad s 55 tisoči brigadirjev, kar je za štiri tisoč več kot lani. Na cesti na odseku v Srbiji bo delalo 40 tisoč mladine, na odseku v Makedoniji pa 15 tisoč. — Pri delu bo sodelovalo 19 gradbenih podjetij. 1 2 KONGRES INŽENIRJEV IN V LJUBLJANI TEHNIKOV V Ljubljani je bil prejšnji teden V. kongres inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je sprejel dobre zaključke za nadaljnje delo. Kongresu je poslal pozdravno pismo predsednik Tito ter so se ga udeležili tudi naši najvišji predstavniki. Kongres je pozdravil predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, prisostvovali pa so mu tudi Boris Kraigher, Milentije Popovič in več članov Izvršnega sveta LRS. Kongres je med drugim ugotovil, da je mesto tehnične inteligence predvsem v komuni in zavzel enotno gledanje na vse politične in strokovne probleme. — Ob zaključki! kongresa, ki se je končal v petek 4. marca, so sprejeli nov statut in izvolili organe združenja. Tovarišu Titu so poslali s kongresa posebno pozdravno pismo. LETOŠNJI DRUŽBENI PLAN OLO LJUBLJANA SPREJET Na seji obeh zborov OLO Ljubljana, ki je bila v petek 4. marca, je podpredsednik Ivo Klemenčič razložil letošnji družbeni plan okraja Ljubljana. Letošnji družbeni plan daje predvsem poudarek kmetijski in industrijski proizvodnji ter povečani storilnosti. — Za novega podpredsednika OLO Ljubljana so izvolili Jožeta Jagra. 3 4 LETOS DRAMSKA REVIJA V KOPRU Že dve leti zaporedoma je bila dramska revija najboljših gledaliških amaterskih skupin Slovenije v Velenju. Za letos so se pa odločili, da bo velika dramska revija v Kopru v času od 30. maja do 5. junija. — V Kopru se bodo zbrale dramske skupine iz vseh krajev, ki bodo predhodno nastopile na okrajnih dramskih revijah. Najboljše skupine iz okrajev bodo nastopile na republiški reviji v Kopru. LETNA SKUPŠČINA TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE V Sarajevu je bila letna konferenca Turistične zveze Jugoslavije, ki je ugotovila, da je pri nas še vedno premalo razumevanja za turizem po posameznih komunah. Letno skupščino je vodil predsednik Zveze dr. Marijan Brecelj. — Lani Je bil turistični promet trikrat večji kot pred vojno. 5 6 PRVI TURISTI NA JADRANU Topli in sončni dnevi so že privabili prve turiste na naš Jadran. Gostinska podjetja v Dalmaciji so že odprla prva sezonska gostišča. Večje skupine pričakujejo že v začetku prihodhjega meseca, in sicer v glavnem lz Zahodne Nemčije, Avstrije in Velike Britanije. FILMSKA GLEDALIŠČA Prejšnji četrtek je svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana sklical sestanek vodij filmskih gledališč v okraju. Sprejet je bil program dela oziroma filmov, ki jih bodo gledališča predvajala svojim obiskovalcem. Ob vsaki predstavi pa bodo dobili gledalci Filmski list, ki bo vseboval analizo predvajanega filma. Vse filme bo dalo na razpolago ljubljansko distribucijsko podjetje »VESNA FILM«. (Nadaljevanje In konee) Je v perspektivnem načrtu tudi predvidena Izgradnja novih prostorov za gostinstvo. Večji problem gostinstva pa bo nastal pri povečanem prometu z izgradnjo Zasavske ceste, ki se bo pričela graditi v prvi polovici leta 1960. Osnovne značilnosti družbenega plana in proračuna Družbeni plan predvideva predvsem: 1. Nadaljevanje rekonstrukcije v industriji (Predilnica v Litiji, Kres niška industrija apna ln Lesna industrija). 2. Povečanje produktivnosti dela za 10 odstotkov (okrajno merilo predvideva povečanje za 7 do 8%). 3. Izpopolnjevanje nagrajevanja po učinku ln redno povečanje prejemkov delavcev. 4. Strokovno izpopolnjevanje delavcev (predvsem specailizadja). 5. Povečanje delovne sile za 2•/, (OLO 3*/«). 6. Nadaljnje vključevanje kmetijskih gospodarstev v kooperacijo (v letu 1959 smo dosegli plan z 52"/q). 7. Večje investicije v kmetijstvo 282 milijonov v leto 1960 za strojno opremo, hleve, nakup živine in sadne nasade. 8. Povečanje prometa v trgovini za 7•/• (okraj Ima v planu 8.5%). 9. Povečanje prometa v obrti 10*/.). 10. Priprava elaboratov za naslednje objekte: a) trgovsko hišo v Litiji; b) delavnice za avtoservis v Litiji; c) delavnice za komunalno podjetje v Litiji; d) delavnice za mizarsko podjetje v Litiji; e) razširitev proizvodnje pletllskega podjetja; f) program za Izdelovanje Tufting preprog v predilnici. 11. Avtomatizacija pošte in poštne mreže v občini. 12. Nadaljevanje gradnje vodovoda za industrijski naselji Litija in Šmartno (za leto 1960 bo na razpolago cea 35 milijonov dinarjev). 13. Sodelovanje pri Investicijah za izgradnjo Zasavske ceste (občina Litija sodeluje skupno ■ 33 milijoni). 14. Ustanovitev novega šiviljskega obrata v Litiji. 15. Družbeni plan še posebej obravnava kme- tijsko proizvodnjo v smeri povečanja produktivnosti, predvsem na kmetijskem posestvu v živinski proizvodnji in pridelku mleka, nadaljnje ukrepe za večjo prozvodnjo v kmetijstvu nasploh, z močnejšim poudarkom na kooperacijo med kmetijskimi proizvajalci in kmetijskimi zadrugami, z investicijami v kmetijstvu, pa modernizacijo kmetijske proizvodnje in povečanje proizvodnih kapacitet. Stane Pungerčar 3&L 5 »»>«*/■ IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV apn ČLANI ZKJ MORAJO BITI ZAVESTNI POBUDNIKI ZA NENEHNO RAZVIJANJE SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE Na obratih' rudnika Trbovlje *o pravkar zaključili z letnimi konferencami osnovnih organizacij ZK. Težko je v kratkem članku podati ustrezno analizo oziroma bolje rečeno vsebinsko sliko teh konferenc. To nalogo prepuščamo rudniški konferenci ZK, ki bo konec tega meseca in ki bo lahko v polni meri prikazala podobo delovanja Zveze komunistov rudnika na področju trboveljske občine. Ko prebiraš zapisnik teh kon- ferenc oz- zapiske z letnih konferenc, ugotoviš v prvi vrsti veliko prizadevnost članov ZK in osnovnih organizacij za reševanje problemov obratov — od proizvodnih vprašanj do skrbi za človeka, razvijanja de. lavskega samoupravljanja, manj pa razvijanja organov družbenega upravljanja nasploh, razvijanja socialističnih odnosov med ljudmi, seznanjanje delavcev s problemi komune in raznih organizacij na terenu, kjer živijo, o čemer je govoril tov. DOLSKA SREČANJA Aleksander Rankovič na VII. kongresu ZKJ. Glede na prednje ne bi želeli napačno razumevanje, da člani Zveze komunistov in organizacije niso izvršili poslanstvo, ki jim ga nalaga program ZKJ, bilo je mnogo prizadevnosti in aktivne dejavnosti članov ZK v raznih organizacijah na rudniku: sindikatu, LMS, organih samoupravljanja ipd. Tudi na terenu so se člani ZK angažirali kot posamezniki, vendar to organizacije v podjetju prema- DOL VČERAJ, DANES, JUTRI Novi Dol, 7. aprila 1959. — Delovna zmaga sto šestdeset metrov globoko pod zemljo. Prebit je zvezni rov, ki povezuje Novi Dol s Hrastnikom in trboveljsko rudniško separacijo. Hrastniški rudar in dolgi pionir si prvič krepko stisneta žuljavo roko in nazdravita z gromkim: SREČNO! Da. Nova delovna zmaga, na katero je bil ponosen vsakdo, ki je povezan z rudarjem na tem novem rudniškem obratu in ki bo čez kratek čas slavil še večjo, pomembnejšo zmago: tja do Krištandolskega rova po zbiralnici štev. 1, po slepem jašku in končno po zveznem rovu bodo zdrveli prvi vozički, prve tone dolskega premoga — nato vsak dan 600 do 800 ton. In dolski rudar se je po tej zmagi spet zagrizel v delo. Pred njim je še nekaj del, nalog. Treba jih je opraviti čimhitreje, da bodo njegov kramp, lopata in sveder peli drugačno pesem — ne pustemu kamenju in zemlji, temveč premogu, kruhu dolske doline. Novi Dol, tak, kot sem ga videl pred dnevi z očmi navadnega zemljana: prijeten in lep. Zdaj so tu že trdna znamenja rudarjenja, in človek, ki ga pot prvič zanese v ta skriti kotiček Zasavja, je presenečen. Novi Dol — spoznal sem ga zunaj in znotraj. Za nekaj ur sem rudar s šlemom in rudarsko svetilko, s prevelikimi škornji in delovno obleko. S spremljevalcem, starim rudarskim »asom«, poslovodjem Oko‘rnom odrineva. Najprej v Krištandolski rov, nato po slepem^jašku k zveznemu rovu. SREČNO, RUDARJI! Kratek vzpon po zaviralnici štev. 1, nato tema Krištandolskega rova. Odsev luči se odbija od obokanih sten, čuje se cmokanje najinih škornjev in nekje daleč v temi zamolkla pesem svedra. BODOČNOST NOVEGA.DOLA Obratovodjo inž. Vladimirja Franca najdemo za njegovo mizo. Ni v zadregi, ko ga vprašamo, da bi nam povedal nekaj o bodočnosti tega rudniškega obrata. — Novi Dol predstavlja vmesno premogovno stopnjo, ki se vleče od Moravč preko Zagorja do Laškega. Že stare raziskave na tem področju, posebno pa tiste, ki so bile izvedena v zadnjih letih v dolžini 1180 metrov, so pokazale, da se tu lahko prične z redno proizvodnjo 600 do 800 ton premoga na dan. Zato so v letu 1954 pričeli s pripravljalnimi deli, ki bodo zaključena že v drugi polovici tega leta. Za pridobivanje premoga je bilo treba obilo priprav, tako za vstope v premogovne sloje kot za vse ostale pomožne objekte, ki jih terja pridobivanje premoga pod zemljo. Naše skrajne meje odkopavanja bodo oddaljene okrog 8 km od trboveljske rudniške separacije. Samo pridobivanje premoga bomo izvajali po sodobnih odkopnih metodah, ki ' so jih preizkusili v zasavskih rudnikih že 1956. leta. S to metodo bomo dvignili odkop-no storilnost od 5 na 7 in pol tone premoga na moža in dnino. Ta kratek razgovor z inženirjem Francom nam veliko pove: Novi Dol ima bodočnost! Nič koliko naporov in dela pa je, da bodo stekli proti separaciji prvi vagončki dolskega premoga. sto Šestdeset metrov pod zemljo Tema. Od stropa curlja voda, sij svetilk na koti 310 je živahnejši. Tu je zdaj še nekaj dela, glavno pa je že opravljeno. Strojnica, globoko pod zemljo. Potrebna je za slepi jašek, po katerem bodo drvele kletke s polnimi in praznimi vagončki 160 metrov v globino. (Pripomba: »slepi« jašek pravijo rudarji jašku, ki se začne in konča v jami in ne prihaja na dan.) POGLED NA ZUNANJI DEL OBRATA NOVI DOL — Zdaj je prebit tudi Krištandolski rov, ki predstavlja temeljno izvozno obzorje — pripoveduje Okorn potem, ko se »po nekaj metrih hoje navadiva teme. K zaključku gredo tudi odpiralna dela na tem področju. Premog iz vseh kotov bomo spravili iz Krištandol-akega rova za zaviralnico, preko nasipa, slepega jaška in zveznega rova do trboveljske separacije. Pesem svedra postaja hrupnejša, oglušujoča. Dve pozibavajoči se lučki pred nama Postajata večji in večji in že razpoznava °braze rudarjev. Prvo srečanje. — Srečno! , — Srečno! Sveder utihne. Pogovor: — Pohitiva, da bo do konc' šihta zgotov-tJeno, dč Okorn. — Saj bi, pravi Jože — toda trdota, mej... Se sveder se poti od trdote hribine. In spet: — Srečno! Tam, kjer se rov odcepi na levo in desno, obstaneva. Tu so zgradili sto metrov visok stpalni jašek. Povzpneva se nekaj metrov po Jeznih klinih do prvega odra in gledava ^lo žuljavih rok dolskega rudarja. Se zadnjih sto metrov Krištandolskega rova. Prešla sva več prečnih prog, iz katerih oodo čez čas prihajale tone in tone premoga. ft°v jc tu »zacipipran« z lesenimi »štempli« n »rigb« kakor pravijo rudarji, vmes pa ?toJe tudi železne stojke. Se nekaj korakov ln dnevna svetloba♦.aju zbode v oči. Zunaj sva. . ... ». Nato se obrneva nazaj proti zaviralnici. jte njetra pod nama je premog, nad nama in sonce. Pred jaškom stojiva. Trikratni pisk in odgovor. Jeklene vrvi se nategnejo in stečejo po vrvenici. Z Okornom stojiva v kletki in izgineva v temo, globoko pod zemljo. — Zdaj je boljše — pravi Okorn, ker se lahko vozimo vsaj s tole stvarco. Toda poprej je bilo bolj nerodno, ko smo hodili v to globino po lestvah. — In bolj nevarno je bilo! — pripomni. Gledam in čudim se delu dolskih rudarjev. Poglabljanje jaška je bilo silno naporno delo. Dolski rudarji so morali zanj izkopati 3400 kubičnih metrov hribine, zabetonirali so v jašek tisoč kubičnih metrov betona ter porabili zanj 49 vagonov cementa, 650 kamionov gramoza in 22 tisoč zidakov. Iz globine se čuje ropot, in kmalu zagledava pod seboj skupino štirih rudarjev, premočenih in umazanih od neubranljivega jamskega blata ter curljajoče vode s stropa. — Srečno! Obstaneva tik pred njimi. Oči in luči so obrnjene na desno k zveznemu rovu. — Prebili smo ga! — reče nekdo iz skupine in si obriše blatne roke ob premočenem oblačilu. Nato steče pomenek o delu. Radi bi skon-čali nekaj majhnih opravil, da bo delo teklo nemoteno naprej. Voda curlja in luči postajajo manjše in motne. Štirje so ostali doli sto šestdeset metrov pod zemljo, pri zveznem rovu. Odšli bodo, ko jih bo zamenjala popoldanska delovna izmena. Potem pohite na svetlo, na dan, na svoje domove, da se naužijejo sonca, prihajajoče pomladi, da pozabijo na jamo, na curljajočo vodo in umazano-delo, da se povesele nove delovne zmage, ki Jim prihaja naproti. P. Burkcljo lo zapisujejo, premalo je razprav v osnovnih organizacijah - o problemih stanovanjskih skupnosti, hišnih svetov, zbora proizvajalcev itd. Letine konference so Pa pokazale zelo veliko sproščenost v razpravah, kritično so na njih ocenili svoje delo ter sprejeli zaključke za svoje delo z veliko odgovornostjo in težnio. da se delo še izpopolni. Iz posameznih organizacij bi glede na obširnost problemov povzeli le nekaj važnejših momentov in zaključkov. NA JAMSKEM OBRATU TRBOVLJE bi skoraj malo zamerili nekaterim članom ZK nekoliko sramu pri odkrivanju napak, skoraj bi rekli tudi premajhno odkritost, zato bo tu ena od osnovnih nalog organizacije delati z večjim poudarkom na i deološko-p ol Mičnem Izobraževanju. da s® ta napaka, ki ni svojstvena le pri članih ZK, odpravi, kar bo le prispevalo še k večjim uspehom organizacije. ZA UPRAVO.,RUDNIKA jes nerazumljiva trditev referente, da je stvar delavskega upravljanja zadeva vseh komunistov v podjetju ter da ga zato ne načenja osnovna organizacija. Kje bolj kot tam je potrebno skrbeti za poglabljanje dela organov samouprave, kar je v marsičem odvisno od dobre priprave gradiva za zasedanje In ki se pripravlja prav na upravi. To potrjuje trditev disku-tamtov, ki so navajali. da osnovna organizacija ni razpravljala o pomembnih problemih rudnika: obračunu delitve dohodka, razvoju in gospodarskem stanju podjetja ipd. To bo ena od nadaljnjih nalog poleg odprave razlike med tehničnim in administrativnim kadrom. LETNA KONFERENCA SEPARACIJE je značilna po zelo kritičnem obračunu napak v dosedanjem dteUi organizacije in članov ZK. Za to organizacijo bi si upali trditi, da vsi člani ZK niso v celoti dojeli spremenjene vloge ZKJ, ki jo je nakazal VI. kongres in podčrtal VII. kongres ZKJ. Razprava je vrsto teh vprašanj osvetlila in Azčistila. Naloga OO ZK bo vključiti večje število mladih v delo. tako organizacije ZK kot vse ostale organizacije in organe samoupravljanja. Poseben problem, ki ga bo morala organizacija temeljiteje reševati, je delo z ženami. Saj je na tem obratu 30,6 odst. žena, od zaposlenih žena jih je 3,5 odst. v ZK, od števila članstva pa 5,7 odst., v organih samoupravljanja vendar ni žena. kljub temu, da so kandidadirale. Več pa bo treba članstva ZK in kolektiva pri konkretnih problemih obrate, ki je za jamskimi obrati najodgovornejši obrat RTH, ker nalaga ZK in sindikatu, da posvečate večjo pozornost notranjim odnosom med člani in pravilnemu odnosu do dela. Vsepovsod je prišla do izraza težnja po vključitvi razgledanih članov kolektiva v organizacijo ZK. večja prizadevnost članov ZK za aktivnejše delo v organih delavskega samoupravljanja. še posebej ob bližnjih volitvah DS in obratnih delavskih svetov. Vsepovsod so sklenili, da bi se člani ZK še posebej seznanili z ekonomskimi enotami, z njihovim funkcioniranjem ipd. Še večji poudarek pa je bil dan na samoizo-brazbo članov ZK, da bi bili sposobni ob vsakem koraku sprovajati naloge, ki jim jih postavlja ZKJ za uresničitev njenega programa, predvsem na področju nenehnega razvijanja socialistične demokracije v naši družbeni ureditvi. t. '' | - A % m % ■ * NA RUDNIKU TRROVUE-H RASTNIH BODO FORMIRALI Enoten sindikalni odbor Pred kratkim Je bilo pri občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah posebno posvetovanje, na katerem so sklenili, da se formira prepotreben sindikalni odbor pri Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrast-nlk. Nov sindikalni foiriun se v pravem smislu sicer še ni oblikoval oziroma sestavil, vendar je bil v tem pogledu storjen pomemben korak naprej ter so odgovorni tovariši rudnika, okrajnega in obeh občinskih sindikalnih svetov ter Republiškega odbora sindikata rudarjev postavili za oblikovanje tega foruma potrebno osnovo. Glede na zelo široko problematiko in položaj v našem gospodarstvu smo na rudniku Trbovlje-Hrastnik vseskozi pogrešali sindikalni forum, ki bi tematiko podjetja obravnaval kot celoto, to je delitev dohodka, družbeno problematiko, gospodarjenje itd. ter svoje stališče in mnenje v danih primerih posredoval organom samoupravljanja in upravi podjetja. S formiranjem enotnega sindikalnega foruma ne bodo v nobenem pogledu ' prikrajšane ali okrnjene samostojne pravice sindikalnih podružnic v eni ali drugi občini (Trbovlje ali ,Kdor se zadnji smeje1 Rudarska družina se je iz delavskega naselja preselila v lastno enostanovanjsko hišo. Zunaj hiša res še ni ometana, toda znotraj je čedno, dasiravno še skromno opremljena. Nekoliko so si pomagali s kreditom, ostalo so pa vse poravnali z zaslužkom. Kritičnemu opazovalcu se pogosto zdi nerazumljivo, kako je mogoče, da si nekateri toliko prihranijo, medtem ko drugi tožijo, da ne zaslužijo niti za vsakdanje potrebe. Ob priliki, ko sem čestital srečni lastnici nove hiše, sem jo vprašal, kako so to dosegli. — Treba je bilo delati, varčevati in tudi marsikatero pikro požreti — mi je odgovorila gospodinja. — To poslednje pa ni prav nič pomagalo pri gradnji hišice — sem se nasmejal. — Tudi! To naju je podžigalo, da sva se trudila in z delom nadaljevala, da bova čimprej iz bližine zavidnežev in obrekljivk. Redkokdaj sva šla na kakšno zabavo ali veselico. Sosedje so naju zaradi tega spraševali, kaj vedno tičiva doma in kako prijetno, kako zabavno je bilo. Jaz sem čestokrat v nedeljo popoldne doma krpala perilo, kadar tega med tednom nisem utegnila. Mož je mnogo nedelj in praznikov odšel na delo. Več let sem imela v najemu njivo, da sem pridelala krompirja, fižola, zelja in pese, da sem vsako leto spitala prašiča. Čestokrat sem šla pomagat kmetom, da sem s svojim delom odslužila razne vožnje, prislužila mleko ali dobila sadje, pijačo ali kar koli. Vse je pomagalo prihraniti oziroma obvarovati možev zaslužek za druge namene. Mož se tudi ni branil dela v kuhinji ali pri otrokih. Zato ga je nekoč neki pijan sosed vprašal, »če ga jaz plačujem kot pestunjo ali kot kuharico«. — Dobro se še spominjam sosede, ki si je na plačilni dan kupila blago za plašč in ga bahavo razkazovala sosedam. Pri tem pa se je krepko pridušala, »da strgana in zakrpana ne bo hodila«. Razumela sem, da misli mene, ker smo faz ali otroci večkrat imeli zakrpano obleko, a molčala sem. Molčala sem Audi čez teden dni, ko je tista soseda robantila: »Hudič, to tudi ni nič, da se ne zasluži toliko, da bi človek imel za najnujnejše potrebe»« — Ne vem, ali človeka, ki si hoče nekaj pridobiti, ne razumejo, ali so mu pa tega tako nevoščljivi. Ni mi žal dela in naporov, in tudi bridkosti zaradi posmehovanja ne občutim več. Če srno varčevali, nismo skoparili, če smo se pa odrekli kakšni dobrini, si jo bomo lahko še bol) privoščili v lastni hišici, ki bo tako še bolj imenitna. — Tako je končala pripovedovanje. / — Kdor se zadnji smeje, je na najboljšem! — sem rekel smeje srečni in delavni gospodinji v slovo. M. B. Hrastnik), ker1 bodo le-te neposredno vezane na svoj občinski sindikalni svet ter v posameznih občinah reševale probleme delavcev tam, kjer so zaposleni oziroma kjer živijo. Sindikalni odbor RTH bo po svoji funkciji vertikalno vezan na Republiški odbor sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije prav glede na to, da le-ta obravnava rudnik kot celoto. Po drugi strani pa bo nov skupni odbor neposredno odgovoren sindikalnim odborom obratov oziroma podružnic, s katerimi se bo nujno moral posvetovati pri obravnavanju določenih problemov. Ob prednjih ugotovitvah bi morda kdo mislil, da odbor kot tak ne bo mogel reševati vseh problemov, ki se bodo pred njim porajali- Gre pa ob tem forumu za organ, ki mu ne bo lahka naloga, če pomislimo, da rudnik v polni meri oblikuje svoje ekonomske enote in pripravlja s poredno z njimi tudi potrebne volitve obratnih delavskih svetov kot organov samouprave na teh obratih oziroma ekonomskih enotah. K tem obratom bo nujno treba hitreje približati tudi samostojne sindikalne podružnice, kar se je v dokajšnji meri pokazalo na sindikalnih občnih zborih obratov v Trbovljah, kajti ekonomske enote in obratni delavski sveti zelo potrebujejo tudi politične organizacije, ki lahko v polni meri samostojno sklepajo in odločajo o svojih stališčih in mnenjih v danih primerih. Ob razpravi glede formiranja sindikalnega odbora RTH sta se glede oblikovanja sindikalnih podružnic na obratih pojavili dve različni poti: medtem ko so se trboveljski lovariiš pogumneje oglašali za formiranje samostojnih podružnic, se hrastniški tovariši bolj nagibajo za formiranje obratnih odborov (pri- obratnih DS pa j® bilo prav narobe). Perspektive nujno kažejo, ds bo treba v ekonomskih enotah oziroma pri obratnih DS formirati sindikalne podružnice, res pa je, da ni nujno, da se v obeh krajih formirajo sindikalne organizacije v istem času in na isti način, pač tako, kot to nakazuje situacija kraja in potrebe. Vendar pa bo treba sindikalnim odborom obratov dati v bodoče več pristojnosti in samostojnosti, to tudi v materialnem pogledu, v kolikor se trenutno obdrži takšna oblika. Volitev sindikalnega odbora se bodo lotili takoj po občnih zborih sindikalnih podružnic rudnika v obeh občinah. Odbor naj bi štel 7 do 9 članov, o čemer se bodo še zedinili. Izražena je bila tudi težnja, da bi se postavil tudi tehnični uslužbenec—analitik, ki naj bi pripravljal potrebne analize, o katerih odbor ne bi razpravljal. t. SODOBNI BUDARSK1 STROJI IZ TUZLE V mehanični delavnici rudnika Kreke so začeli letps izdelovati več novih strojev za 'Modernizacijo rudnika. Pripravljajo se nadalje na izdelovanje akumulatorskih lokomotiv. V kooperaciji z zahodnonemš&o firmo Hemschaidt bo ta delavnica izdelovala sodobne rudarske stroje. NOVA TOVARNA SKLENE KISLINE V Dobo ju v Bosni nameravalo zgraditi novo tovarno za žvepleno kislino. Zmogljivost nove tovarne bo znašala okoli 100 000 ton letno, stroški gradnje pa približno 2 ln pol milijarde dinarjev. PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKALNE PODRUŽNICE Rudn ka Trbov.je Tudi sindikalni odbori po obratih Rudnika Trbovlje so že opravili svoje letne občne zbore ter Izvolili delegate za obrili zbor sindikalne podružnice na rudniku. To pa ni bila ed na naloga teh občnih zborov. Dokaj konkretno so člani na njih obravnavali obratne probleme: proizvodnjo, skrb za človeka, delovno disciplino, na jamskem obratu Trbovlje dalo obratnega delavskega sveta. HTZ ln vrsto drobnih vprašanj, ki jih prinese vsakodnevno življenje. Omembe vredno ie tudi toda so bili občni zbori dobro obiskani. Ena Izmed ugotovitev v nekaterih obratih pa je bila ta, da so bili posamezni odbori v svojih obravnavah premalo samostoin! in da so vse preveč čakali na napotke i-n sugestije UO sindikalne podružnice. Na posameznih občnih zborih pa je spet prišla do Izraza potrebna osamosvojitev sindikalnih organizacij na obratih, zlasti še. ko so razpravljali o uvedbi ekonomskih enot na obratih Rudnik« Trbovlje-Hrastnik. Glede »a obsežne in konkretne razprave čaka občni zbor sindikalne podružnice še odgovornejša naloga. Problemov na rudniku ni malo, potrebno bo nakazati konkretne naloge sindikalne organizacije kot celote. Izpopolnitev sistema nagrajevanja, uvedba nagrajevanja po enotah proizvoda oz. po ekonomskih enotah. Izpolnitev st-stema delavskega upravljanja, vprašanje družbenega standarda. tehnična zaščita, strokovna in družbeno-ekonomska izobrazba — vse to so nekatere splošne naloge sindikalne podružnice. Ne smemo pa pozabiti, da niso toliko naloga sindikalne podružnice notranji problemi, temveč da je treba posebno skrb posvetiti tudi problemom komune: stanovanjska gradnja, gradnja komunalnih naprav. Izboljšanje trgovine, uslužnost-na obrt — skratka vse, kar zadeva življenjski standard delovnih ljudi tam, kjer žive v okviru stanovanjskih skupnoeit PR0IZJM9N1 PROGRAM ZA LETO 1960 B "V V # Letos 935.000 ton premoga I V cUTUJItlO V letu 1960 se predvideva’ na Rudniku Trbovlje-Hraistnikprodukcija 935.000 ton premoga v 305 delovnih dneh- Za to proizvodnjo je določeno povečanje staleža za 125 ljudi, in sicer za 57 ljudi na jamskem obratu Trbovlje ter 68 ljudi na obratu Dol. V jami Trbovlje se pričakuje proizvodnja 470.000 ton, na površinskem kopu Retjie v Trbovljah pa 40.000 ton premoga, to je skupno v Trbovljah 510.000 ton. V jami Hrastnik se pa predvideva pro i&vodn j a 375.000 ton in 15 000 ton na površinskem kopu Blate, to je skupno v Hrastniku 390.000 ton premoga. Novi jamski obrat Dol pa bo po proračunih dal letos 35.000 ton premoga. Na obratu Trbovlje se predvideva jamska storitev 1,84 t/š, na obratu Hrastnik 1,56 in na Dolu 1,48 t/š. Končna rudniška storitev bo predvideno 1,16 ton na moža in ših-t. V Trbovljah bodo v letu 1960 gradili v Trbovljah zunaj na Lakonci novo ventilacijsko in zapisalno postajo, na separaciji pa nove drobilne naprave za talni premog in zrastle produkte. Na separaciji bodo preuredili eno polovico pralnice za posebno separiranje metalurškega premoga, na železniški postaji je v načrtu preureditev nakladalne oz. razkladalne rampe, v betonarni pa razširitev še za eno lopo za sušenje. V Hrastniku bodo Izvršili adaptacijo strojnice glavnega jaška, preuredili bodo železniške tire ter most iz separacije na strojni jašek- V letu 1960 bodo zaradi velikih potreb po stanovanjih še nadalje gradili stanovanjske bloke v Trbovljah in Hrastniku. Zaradi skorajšnje proizvodnje na obratu Dol bo nujno potrebno v Hrastniku zgraditi dodatne kapacitete v samskih domovih, ker se nova delovna sila, ki prihaja na rudnik, laže pritegne s samskimi stanovanji. Ob koncu leta 1959 je imela rudniška stanovanjska komisija še 473 nerešenih prošenj za stanovanje. Predvideno bod0 v letu 1960 v Trbovljah gradili na rudniku samski dom z 80 ležišči, 60 novih družinskih stanovanj, nadalje dogradili 2 stanovanjska bloka, v Hrastniku pa samski dom s 100 ležišči, 40 družinskih stanovanj ter dogradili dvoje stanovanjskih’ blokov. Za izvršitev svojega proizvodnega programa bo rudnik porabil velike količine raznega materiala, tako na primer: 34.000 kub. metrov jamskega lesa, 1,864 00 m krajnikov, 118 ton razstreliva, 26 milijonov kWh električne energije. Da se zagotovijo premogovne substance za nadaljnjo eksploatacijo, bo treba tudi v letu 1960 opravljati nadaljnja raziskovalna dela v jami v globino z vrtinami. Raziskovalna vrtanja so predvidena v jami Trbovlje V poljih Terezija in Neža, v jami Ojstro z II. obzorja, v jami Hrastnik pa s IV. in V- obzorja. Z raziskovalnimi progami v jami se bo p Trbovljah raziskovalo stojišče v VHOD V ROV NOVI DOL glavnem v Plesko polje na višini 405 ter pod Savskim obzorjem — v jami Hrastnik pa stojišče pod sedanjim površinskim kopom Blate im jamo ABC. Raziskovalna dela na Savskem obzorju v VII. polju v Trbovljah, ki so v zvezi s ponovno vzpostavitvijo glavne komunikacije iz jaška III proti separaciji, se bodo nadaljevala. V letu 1960 bodo končana odpiralna dela v polju Dobrna stebra na Lakonci, v PHcsko polju 240/260, v jami Ojstro na III. obzorju in v jami Hrastnik na VII, obzorju do A jaška. V letu 1960 bodo pričeli z deli odpiranja VII. obzorja vzhodno od A jaška proti Južnemu polju In z izgradnjo nove transportne zveze iz navozišča glavnega jaška Hrastnik na Savskem obzorju na strojni jašek Hrastnik v svrho povečanja kapacitete glavnega jaška. V letu 1960 se bo dokončno uredil novi sistem oskrbovalnih komunikacij za vsa polja z II. obzorja Ojstra tako, da bo ek-splotocija polj med II. In III. obzorjem čimbolj dostopna. Po izgradnji in postavitvi jamskega skladišča za razstrelivo v Javorški gori bodo odpadle zračne poti v jami Ojstro na OTVORITEV NOVE RUDARSKE SOLE V TRBOVLJAH — VAZNA PRIDOBITEV Za naše rudazstvo Dne 14. februarja 1960 so se učencem Industrijske rudarske šole v Trbovljah odprla vrata v novo, moderno šoto, ki s svojo sodobno gradnjo ustreza vsem vzgojnim zahtevam za strokovno Izučitev rudarskega podmladka. Neogibna potreba Po novem šolskem poslopju se je pokazala že takoj po osvoboditvi, sai se je šola. ki je bila nastanjena v povsem neustreznih prostorih nekdanje slfere ko-palice rudnika, morala boriti z velikimi težkočami, ki so se odražale i pri vzgojnem delu predavateljev i pri učencih sanjih. Pouk se je moral zaradi pomanjkanja učilnic vršiti v dveh dislociranih zgradbah, vzgojni kader je bil preobremenjen, učilnice so v vsakem pogledu bile neprimerne zaradi nasilne adaptacije nekdanje kopalnice v ta namen, higiensko-sanitaml pogoji p« so tudi bili povsem pomanjkljivi- Kljub tem vidnim pomanjkljivostim pa je učiteljski zbor z vnetim prizadevanjem vsa povojna leta dosegal zelo dobre učne uspehe pri praktičnem in teoretičnem pouku ter je od osvoboditve do danes Usposobil lepo število rudar-' jev — kopačev in obratnih električarjev, od leta 1945 do 1952^ ko je šola imela še kovinarski oddelek, pa tudi lepo število kovinarjev. Ce pogledamo razvojno dobo Industrijske rudarske šole v Trbovljah, ugotavljamo, da je ta Šola izza njenih početkov najstarejša strokovna vzgojna ustanova v Sloveniji in tudi v J-Ugoslavlji, saj sega njeno začetno delo — sodeč po izvestju rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah iz leta 1930 — še v leto 1905, ko je bila 6pričo takratnega pomanjkanja kvalificiranih delavcev - rudarjev in usposobljenih rudniških uslužbencev ustanovljena Rudarska nadaljevalna šola, V kateri je abeolviralo svoj pouk do leta 1941 541 gojencev. Vsi ti so se vključili v rudarsko dleto kot strokovno usposobljeni kopači. nadzorniki, pa tudi uslužbenci. Za takratni tehnični razvoj rudarstva je bilo v tej ■ nadaljevalni šoli pridobljeno strokovno znanje dobra osnova za uspešno delo v rudniku. Okupator je v času druge svetovne vojne imel sicer organizirano rudarsko šolo. ki pa ni težila toliko za strokovnim izobraževanjem kot za čimprejšnjim potujčenjem naših rudarskih kadrov. Po osvoboditvi je naša oblast takoj ustanovila v Trbovljah Industrijsko rudarsko - kovi- PREDSEDNIK .OBČINE TRBOVLJE MARTIN GOSAK JE PREREZAL IRAK OB OTVORITVI NOVE SOLE n a rok o šoto, kt se je preosno-vala v Industrijsko rudarsko šolo, katera je vzgajala na rudarskem In elektro-odseku kvalificirane rudarje - kopače In obratne električarje. Od osvcVoditve pa do danes je to šoto absolviralo 621 učencev rudarjev, 235 električarjev In 292 kovinarjev. Polovica od teh je ostala v produkciji, 20 odstotkov je odšlo v razne poklice, marsikateri učenec pa se ie šolal še naprej ter jim je rudarska šola dala osnovo za višji tehnični ln vseučiliSkl študij, ki so ga z uspehom dokončali rudarsk. inženirji in tehniki. Industrijska rudarska šola v Trbovljah Je v teku let izučila kvalificiran rudarski kader ne le v republiškem, ampak Itludl v zveznem merilu, saj je sloves Sole ffiteg|nil učence tudi lz sosednih in južnih republik ter je lepo število hrvatsklh, bosenskih, fcrbsteih in črnogorskih učencev šolo uspešno končalo, ki so se v tamkajšnjih rudnikih zaposlili kot kvalificirane delovne moči. V nenehnem Iskanju boljših vzgojno orgamzatorlčmih oblik rudarskih šol je vsekakor tudi trboveljska rudarska šola po svojih dolgoletnih Izkušnjah glede praktičnega ln teoretičnega strokovnega pouka dala svoj pozitivni prispevek za splošni napredek te važne prosvetno-vzgojne dejavnosti. Nova šolska zgradba razpolaga s povsem sodobno opremljenimi štirimi velikimi in svetlimi učilnicami, risalnlco, čitalnico in eksperimentalnim elekltro - razredom, kabineti, zbornico, sobo za učitelje praktičnega pouka. S tem so dane vse možnosti, da se bodo v bodoče rudarski kadri še v večjem številu strokovno bolj usposabljali — bolje prlprav-Uent vključevali v naše gospe* darstvo ter bodo nadomestili v naši rudarski Industriji starejšo delovno sito. Naša ljudska oblast In Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik sta spričo kulturno prosvetnih potreb v našem Industrijskem središču, kjer 5e vedno prevladuje rudarstvo, imela polno razumevanje za 'tmprejšnjo zgraditev tega rudarskega vzgojnega objekta ln kljub finančnim težkočam z Izdatnimi dotacijami omogočila, da se nova šola Izroči svojemu namenu. ventilatorsko postajo na Ani. Na Dolu bodo v jami dokončali dela na obtomnih progah in navdziščlh Dolskega jaška-Pričeli bodo z odpiralnimi deli vzhodnega krila Moravskega rova v višini Krištandolskega rova proti meji na rudnik Laško. Zunaj bodo na Dolu končali montažo kompresorske, za-pihovalne. transformatorske in ventilatorske postaje, drobilne naprave, kopalnice in strojnice zaviralnice I. Spremembe v .načinih odkopavanja ki se sedaj uporabljajo v jami Trbovlje in Hrastnik, se ne predvidevajo z izjemo uvajanja metod, kjer so za to pogoji za hitrejše napredovanje odkopali h front. Na obratu Dol, kjer so slojne prilike bistveno različne od prilik v Trbovljah tn Hrastniku, bodo uvajali posebne o d kopne metode. Zvrnjeni in pokončni ter znatno tanjši stoj na Dolu se bo pričel odkopavati tik pod površino v pasovih z zasipavanjem in delnim zarušavanjem talninskih previsnih slojev. Sistem prevažanja se bo v jami Ojstro preusmeril v celoti na novo odprto III. obzorje. V letu 1960 bodo Po jašku Ojstro opravljali ne samo prevoz materiala, marveč tudi prevoz moštva. V glavnem jašku Hrastnik pa bodo prešli na izvoz po 2 vozičkih v 2-etaž-nih kletkah. Za prevažanje po progah so bile za obrat Trbovlje in za obrat Dol naročene nove plino-varne Diesel lokomotive firme Janbaeh. Sistem zračenja se bo spremenil samo v jami Ojstro. Tu bedo ventilatorska postajo na Ani opustili, in sicer po preselitvi skladišča razstreliva v Javorško progo. Za jamo Hrastnik bodo montirali nad ustjem B jaška nov aksialni ventilator, ki bo dokončno likvidiral sedanji parni ventilator. V sistemu odvajanja jamske vode ne bo sprememb. Ker se v jami Ojstro pojavljajo vodni vdori v vzhodnem krilu Zahodnega polja in v zahodnem krilu Južnega polja, sta se obe polji razdelili v dvia dela, ki se bosta točeno pripravljala in tudi loče. no eksploatirala. Po tem načinu odkopavanja, da se bo področje vodnih vdorov omejilo in 'da bosta ostala oba dela v času odkopavanja brez nevarnosti vodnih vdorov. Za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet s čim večjim napredovanjem odkopnih front bodo v jami v člmvečji mulci uvajali na čelih močnejše dvo-verižne transporterje, v progah pa transportne agregate močnejših kapacitet in večjih dolžin. Da se v jami prihrani dragi oporni lee, bodo v večji meri na čelih in V progah izkoriščali jekleno podporja ter betonske ofolikovamce v območjih odpiralnih del v močnih hri-binskih pritiskih. Tudi v programu hlgiensko-tehničme zaščite so za leto 1960 v načrtu nadaljnje izboljšave, tako na primer v stalni razsvetljavi jame, z nakupom nadaljnjih glavnih svetilk za vse v jami zaposlene ljudi, večje razširitve permainizaclj z betonskimi kvadri, večja uporaba zanesljivejšega jeklenega oporja, organizacija okrepčevalnic na jamskih obratih, obsevanje v kopalnicah, dezinfekcija nog ln škornjev v kopalnici. L. F. VEČJA PROIZVODNJA V IDRIJSKEM RUDNIKU Rudniku v Idriji je bil© odobreno investicijsko posojilo v višini 176,300-000 din, in sicer za rekonstrukcijo topilnice in kompresorske. posta j e. S tem bo mogoče' povečati proizvodnjo živega srebra v idrijskem rudniku od 398 na 483 ton letno. NOVA STEKLARNA V BELTINCIH 2e letos bodo pričeli pripravljati elaborate za gradnjo nove steklarne oziroma tovarne za stekleno embalažo v Beltincih. Tovarna nal bi po planu letno izdelala 10.000 ton steklene embalaže, predvsem za potrebe podjetja Slatina Radenci, za vinogradniška posestva, za nekatere pivovarne in še drugo živilsko Industrijo. POVEČANJE UVOZA PREMOGA IN KOKSA Zaradi naglega razvoja industrije. predvsem železarstva in topilništva, se je znatno povečal uvoz premoga in koks«. Gre predvsem za črni premog, ki ga v naši državi pridobivamo le v manjših količinah. Zato smo morali lani uvoziti za 7 milijard 949 milijonov dinarjev koksa premoga, torej več kot pold.-ug milijon ton- NOVE RAZLIČNE VRSTE PAPIRJA V novi tovarni papirja v Frijedoru so pričeli montirati velik stroi za izdelavo papirja. Doslej so že nakupili polovico potrebnih delov in pričakujejo da bo stroj konec leta začel obratovati, kmalu pa bodo začeli s postavitvijo še drugega takega stroja. Oba stroja bosta najsodobnejša ter bosta Izdelovalk različna nove vrste papirja. =č=S S =-F- se nesreč pri delu V zgodovini človeškega rodu je rudarjenje zelo staro, vendar predvsem v pridobivanju raznih kovin. Rudarjenje v premogovnih slojih pa je v primeri s pridobivanjem kovin precej mlado, vendar je vzlic temu danes na zelo visoki razvojni stopnji. Spričo naglega razvoja rudarstva in tempa dela pa naraščajo tudi potrebe po kvalificiranem in visokokvalificiranem rudarskem kadru. Marsikdo izmed nas ima še danes staro pojmovanje v tem pogledu — češ da je za rudarjenje vsakdo dober. Takšno gledanje, da je za človeka dovolj le hrana, voda in zrak, je že davno za nami. Sodoben človek je civiliziran in potrebuje razen navedenih osnovnih dobrin za življenje še marsikaj drugega, med njimi razne rude in tudi premog, ki pa jih ni vedno lahko pridobivati Narava nam pa vseh teh dobrin ne nudi vsaj v taki obliki, kot jih potrebujemo. Te je treba predelovati, jih oplemenititi, jim spremeniti obliko, da so uporabni za udobnejše življenje človeka. Kakor vse drugo, zahteva tudi pridobivanje rudnih bogastev človeško sito pa tudi obsežno strokovno znanje, danes še posebno, ko človeštvo spričo naraščajočih potreb po rudah in tudi po premogu prehaja, da jih pridobi v tim večjih množinah na vedno nove oblike in metode v njih pridobivanju. Ob vsem tem pa ni potrebno samo znanje v delu potrebno je tudi znanje, kako se pri delu braniti sebe ln svojega bližnjega pred nesrečami, ki so stalni spremljevalec človeka v življenju, zlasti še pri izvrševanju poklicnega deia, ki ni brez nevarnosti. Kaj torej storiti? Družb« je poskrbela, da so izdani predpisi katerih izpolnjevanje naj človeka obvaruje pred ne rečo pri delu. Zal pa je premnogo^ krat res, da ljudje teh predpisov niti ne poznajo, drugi spet, če jih poznajo, se po njih ne ravnajo Mnogo je spet ljudi, ki mislijo, da vse znajo, da se jim ne more ničesar hudega zgoditi, prezirajo varnostne predpise, so neposlušni in nedisciplinirani. Marsikoga je šele nesreča izučila, da je ravnaj nespametno, prepogosto ga zadela celo nesreča ki je postala žal nepopravljiva. ’ r, . Jokra-t si poglejmo samo nekaj statističnih podatkov glede delovnih nesreč na Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Primerjajmo v tem pogledu leto 1959 ln leto 1958 ki nas sih k resnemu razmišljanju. Kaj pravijo te številke? Povejo nam naslednje: Število nezgod pri delu: a) lažjih b) hujših (z nad 66“/o invalidnosti) c) smrtnih Pogostost nesreč (samo • obratnih) na 100 zaposlenih Leto 1958 1578 9 3 Leto 1959 1640 12 2 Skupaj Število nezgod izven dela, ki pa se štejejo kot nezgode pri delu (bile so vse lažje) Povprečni odstotek bolniškega staleža Bolnih Nezgod Zaradi bolezni je bilo v letu 1959 Izgubljeno 96.186 dnin Zaradi nezgod pa 24.943 dnin Skupaj 91.129 dnin Izguba na proizvodnji: 91.129 dnin* 1,24 t/š. = 113.000 t X 3802,35 1590 1654 36,4 41,2 1958 1959 34 35 6,5ašem gospodarskem sistemu nam daje možnosti, da tudi te kadre strokovno izpopolnjuj emo. Razen tega pa 6e morajo naši uslužbenci seznaniti tudi s splošnim delom programa, ki zajema tarifni pravilnik, pravila podjetja, zakon o socialnem zavarovanju itd. Potrebno je, da se sleherni uslužbenec našega podjetja seznani • splošnim delom izobraževalnega programa. Glede na to smo organizirali na rudniku dva ločena tečaja, in to knjigovodskega in administrativnega. Z zaključkom teh dveh tečajev se bo pokazala potreba po nadaljnjem rednem izobraževanju. Redno bi namreč morali z uslužbenci proučevati nove zakonske predpise, uredbe in navodila, če hočemo, da bodo le-ti seznanjeni s svojimi tekočimi nalogami. Organiziranih je bilo več tečajev za pridobitev kvalifikacij. Za te tečaje vlada zelo veliko zanimanje pri naših delavcih, Predvsem pa pri profesionalnih, ki si žele pridobiti višjo kvalifikacijo. Zato je na našem rudniku organiziranih največ teh tečajev. Zadnji tarifni pravilnik pa direktno usmerja člane našega kolektiva k strokovnemu in splošnemu izobraževanju, kar ustvarja tudi garancijo za uspešen razvoj našega podjetja v prihodnosti. Ce pa upoštevamo, da bomo že v najbližjem času prešli na ekonomsko gospodarjenje, to Je nagrajevanje dela po ekonomskih enotah oziroma nagrajevanje po enoti proizvoda, potem je razumljivo, kako potrebno postaja izobraževanje članov našega delovnega kolektiva. Nov sistem nagrajevanja po učinku dela zahteva ne samo pridnega delavca in uslužbenca, temveč tudi strokovno in splošno razgledanega človeka, da bo kos svojim nalogam v novem sistemu ekonomskega gospodarjenja v naših podjetjih. Samo vodstvo rudnika kot delavski svet in upravni odbor »e v celoti zavedajo važnosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja članov delovnega kolektiva. Zato se na rudniku vodi stalna briga za organizacijo posameznih tečajev, ustvarjajo se možnosti večernega izobraževanja v višjih strokovnih šolah, obenem pa skrbe v podjetju za tiste dijake oz. štipendiste našega rudnika, ki obiskujejo na primer STS ali pa tehnično visoko šolo, v kakšnih pogojih se šolajo, kako poteka njihov študij, itd. Naj v naslednjem še prikažem, kakšne tečaje smo opravili preteklo leto oz. že v letošnjem letu in koliko kandidatov obiskuje tečaje letos. Zaključni tečaji v letu 1959: Samostojno upravljanje trolejr lokomotiv Strojniki jamskih bencinskih in pnevmatskih lokomotiv Strojevodje Kurjači Strojniki električnih izvažalnih strojev Kopači Učni kopači Tečaj za kretnike, premikače in zavirače na Industr. železnicah brez javnega prometa Ključavničarji Kovinski strugarji Strojnik Oz god Bagra Strojniki na zaviralnlci I in II Upravljači parnih kotlov z ročnim kurjenjem Tečaj za plamensko varjenje v Mariboru Šoferji Ključavničarji Izpiti iz HTZ Sola za družbeno upravljanje na Polževem Tečaj za inštruktorje na Polževem Število Kvall-kandldatov fikacija 21 Kv 5 Kv 13 Kv 17 Kv 4 Kv 75 Kv 101 PK 18 1 VK 2 VK I Kv 3 Kv 1 Kv 2 Kv 8 VK 1 Kv 354 2 1 Tečaje skončalo skupaj 630 kandidatov Zaključni tečaji v letu 1960: Jamski strelci 42 Kv Motorni vodje Diesel lokomotiv 14 Kv Kurjači 2 Kv Pred kurjači 4 Kv Učni kopači 26 PK Stražah pri transportni mehanizaciji 13 PK Administrativni tečaj 18 Tečaj tkonča'o skupaj 119 kandidata” Tečaji, ki še niso zaključeni: Pralci 25 Kv Kovinarji 63 VK Kovino-!! 23 Kv Slektrlf | 26 VK Električarji 9 Kv Knjigovodski tečaj 47 Zakaj novo poslovno združenje „Rudis“ RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZDRUŽENJA RUDARSKO INDUSTRIJSKE SKUPNOSTI TOVARIŠEM FRANCEM SLAPNIKOM ALI JE V REDU SVETILKA 2e dalj časa se je na jugoslovanskem tržišču kazala potreba po osnovanju združenja, ki bi bilo sposobno prevzeti vsa dela v zvezi z izgradnjo rudarskih objektov, namreč vsa zadevna dela od začetnih projektov do izvršitve vseh del ter »predaje objekta s ključem«, kakor pravimo. Na iniciativo predsednika Ljudske skupščine LRS Miha Marinka so zainteresirana Industrijska podjetja v Trbovljah konec lanskega leta ustanovila iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za osnovanje zadevnega poslovanja združenja. kateremu so dali ime RUDIS — Rudarsko-industrijska skupnost s sedežem v Trbovljah. V zvezi s tem smo zastavili predsedniku združenja tovarišu Francu Slapniku nekaj vpra- RAZGOVOR Z SEKRETARKO RUDNIŠKEGA KOMITEJA LMS TRBOVLJE Razvoj mladinskega dela na rudniku _______________________Skupno še obiskuje tečaje 195 kandidatov Dne 3. marca t. 1. se je pričel tečaj za kopače. Do trenutka, ko pišemo ta sestavek, se Je zanj priglasilo že okrog 40 kandidatov. L. S. V razgovoru s sekretarko rudniškega komiteja LMS Trbovlje, ki ie razen predsednika najaktivnejša v novoizvoljenem mladinskem komiteju, sem dobil podatke o delu mladine na rudniku, oziroma sama je nakazala vse oblike dela, ki so si jih začrtali za leto 1960. Izjavila je, da komite v celoti zadovoljuje razen posameznikov, ki so pa objektivno zadržani od aktivnega sodelovanja. Novemu komiteju LMS nudi v zadnjem času vso potrebno Pomoč rudniški komite ZKS Trbovlje in tudi vodstvo rudnika. Prav tako se ta pomoč opaža po OO ZK posameznim aktivom Po obratih. Osnovne organizacije ZK Bo se na svojih letnih konferencah dotaknile vprašanja vzgoje mladih delavcev m delavk kakor tudi vprašanja stalne pomoči aktivom LMS. V svoje sekretariate so volili tudi predstavnike mladinskih aktivov. Tudi sami aktivi LMS po obratih se bolj in bolj povezujejo med seboj, so tesno povezani z rudniškim komitejem LMS, po obratih pa tudi s sindikalnimi odbori. Ce se bo ta pomoč odražala preko celega leta 1860, potem smo lahko prepričani, da bodo uspehi dela mnogo boljši kot v preteklosti. Ob volitvah v obratne delavske svete bo treba misliti tudi na to, da se vanje vključi čim večje število mladih delavcev in delavk. Zato se postavlja pred mladinske aktive naloga, da v te družbene samoupravne organe Vključijo čim več mladih ljudi, ki bodo vnašali v delo mladostno razpoloženj« in hkraiti težili za znanjem, ki ga bodo s pridom uporabljali pri družbenem samoupravljanju. Na rudniku v Trbovljah je zaposleno 380 mladih ljudi. Od tega števila je uspelo včlaniti v LMS 290 mladincev in mladink. S tem številom pa mladinska organizacija ni zadovoljna In bodo v njej delali na tem, da vključijo v svoje vrste še ostale neorganizirane mladince In mladinke. Prva skrb novoizvoljenega komiteja LMS je bila, kako prilagoditi delo mladim delavcem in delavkam na rudniku In jih zainteresirati za aktivnejše delo p© mladinski liniji. Rudniški komite LMS je izdelal program dela za leto 1960 in ga razposlal vsem mladinskim aktivom. Program zajema delo vseh komisij, ki obstojajo pri rudniškem mladinskem komiteju. V prvi del svojega delovnega programa je komite zajel ideološko izobraževanje rudniške mladine. V januarju so v svoji organizaciji izvedli predavanje »Perspektive Rudnika Trbovlje-Hrastnik«. Udeležilo se ga ie le 37 mladincev m mladink. Ostala predavanja naj bi še bila: »Mlad človek v naši družbeni skupnosti«, »Posebnosti graditve socializma v Jugoslaviji« ter »40 let mladinskega gibanja v Jugoslaviji«. Prepričani so, da bodo ciklus teh predavanj v letu 1960 izvedli. Ker si rudniška mladina želi več športnega delovanja in medsebojnega kulturnega razvedrila, se je komite lotil organizacije raznih medsebojnih tekmovanj. Tako je bila v januarju simultanka med rudniško mladino in drugokategor-nikom Opresnilcom, članom šahovske sekcije SD Rudarja v Trbovljah. Iziid tega srečanja je bil 12-5 proti 9.5 v korist mladih rudniških šahistov. Prav tako so v mesecu februarju izvedli dvoboj v namiznem tenisu med aktivom LMS obrata Separacije in obratom SRD. Zmagala je ekipa Separacije s 6 : 4. V mesecu marcu predvidevajo mladinci medaktlvno tekmovanje v odbojki med ženskami in moškimi za diplomo rudniškega komiteja LMS. V aprilu bo medkolektivno tekmovanje med domačimi in tujimi ekipami v odbojki in šahu. V maju bo treba zainteresirati čim več mladine za sindikalno tekmovanje med rudniškimi obrati. Mladina se bo udeležila tekmovanja, ki ga pripravlja občinski komite LMS Trbovlje ob Dnevu mladosti. Razveseljivo je tudi, da se je rudarska mladina priglasila za tekmovanje mladih rudarjev iz Trbovelj In Velenja na oddaji »Spoznavajmo svet In domovino.« To tekmovanje je predvideno v mesecu marcu- Ob zaključku nai še omenimo, da obiskuje politično šolo pri občinskem komiteju LMS Trbovlje 13 mladincev rudnika, in to 8 stalnih in 5 izrednih slušateljev. Politično šolo pri občinskem komiteju ZKS Trbovlje pa obiskujeta dva naša mladinca. Prepričani smo, da bodo mladinci in mladinke rudnika svoje naloge oziroma program dela za leto 1960 uspešno končali in s tem tudi dokazali, da So predani naši socialistični domovini. L. S. šanj, na katera nam ie odgovoril. kakor sledi: KAKO TO, DA STE SE UDL0Č1U, DA JE SEDEŽ ZDRUŽENJA V TRBOVLJAH? — Tradicija rudarstva v revirjih. še posebej v Trbovljah, kjer ie na razpolago potrebni rudarski kader, je rodilo idejo, da se osnuje potrebno Združenje rudarsko-industrijske skupnosti. ki naj bi zadovoljevalo potrebe po izdelavi kompletnih rudarskih objektov. Tu gre za tehnološke montanistične študije, rudarske laboratorijske raziskave in usluge, projektiranje rudarsfco-industrijskih objektov in naprav, dobavo rudarske strojne opreme, in to od domačih kakor tudi Inozemskih dobaviteljev, izvajanje rudarskih jamskih del, organiziranje in Izvajanje gradbenih montažnih del rudarsko-tndustrijskih jamskih in površinskih objektov, projektiranje in uvajanje novih odikopnih metod, izvajanje ser-, visnih in reparaturnih uslug, organiziranje in izvajanje poskusnega obratovanja ter in-struktaža personala za posluco zgrajenih objektov, izdajanje strokovnih publikacij s področja svojega poslovanja. KAKŠEN BO NAČIN DELA ZDRUŽENJA? — Združenje »RUDIS« ne bo nastopalo samo na domačem tržišču, temveč ima v perspektivi delati tudi v inozemstvu. Sam način dela se bo izražal v tem, da bodo naročniki lahko naročili izdelavo kompletnega objekta, ki ga bodo v združenju sprojelctirali ter zgradili de konca in nato izročili naročniku v izrabo. Eno samo podjetje tega ne bi zmoglo, s steup- Tl Človek človeku ŠTEV. 16362 — Naj pogledam, odločbo, ki jo je dobila od sodnika za prekrške — je rekla, pri tem pa je imela solze v očeh. Odprl sem modri zavitek (ona pa si je medtem skrivaj obrisala oči, te pa so se takoj spet orosile) in bral: »Odločba o prel&šku... Obdolžena... roj. 1905 v... je kriva, da je v marcu 1959 v svojem gozdu... posekala 1 iglasto drevo in 7 dreves listavcev v skupni izmeri... brez sečnega dovoljenja in brez predhodnega odkazila logarja... in se na podlagi člena 31... kaznuje z denarno kaznijo ... dinarjev. V primeru neplačila se denarna kazen v smislu člena spremeni v kazen zapora v trajanju 7 dni. Zoper to odločbo je dopustna pritožba...*< Povesil sem oči in nisem vedel, kako naj jo potolažim. Poznam jo že zelo dolgo. Leta 1942 je ovdovela (moža so ji Nemci ustrelili) s petimi otroki. Več kot tri leta je bila po nemških taboriščih (več kot leto in pol je bila Auschtvitzu). Leta 1945 se je vrnila domov na opustošeno posestvo. Odslej je živela samo še za otroke in posestvo. — Smreko — je rekla — da je posekala, ker jo je podrla bukev, nekaj drobnejših postanjev je potrebovala za brajdo, dva kriva kostanja pa je mislila prodati za telegrafske drogove (pustila je dva lepša, ki jih je odkazal gozdar). Ljubi svoj gozd in vsako drevo posebej. Ni zaslužila, da se ji grozi z zaporom. Preveij je poštena. Gozdarji pa so marsikdaj krivični (tudi o tem mi je pravila čudno zgodbo). Ko si je obrisala zadnje solze, se je videla na roki vžgana številka 16362 iz Auschivitza. — Vsak dela z vdovo žensko, kar se mu vzljubi — je še dodala. Ko sem se v temi vračal domov, me je iz razmišljanja prebudil ropot avtomobila in skrivnostno nakladanje lesa pri bližnjem trdnem kmetu. Tega najbrž ne bo nihče videl. Ima zveze... d. e. nimi močmi pa je to mogoče v celoti izvršiti, saj sestavljajo združenje Strojna tovarna Trbovlje, Rudarsko gradbeno podjetje Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Investicijski biro Trbovlje. podietje »Varnost« v Zagorju in podjetje »Elektro-Signal« v Ljubljani. Vsa ta podjetja skupno so sposobna prevzeti izgradnjo kompletnih rudarako-industrij-skih objektov in naprav. Za same investitorje je takšna oblika dela mnogo bolj ugodna, saj le-ta samo naroči oziroma finansira vsa dela, izvršilo jih pa bo združenje, oziroma v njem sodelujoča podjetja v ustrezni koordinaciji. To bo najboljša pot, po kateri nameravamo iti naprej-Tak način dela je uveden tudi že po drugih velikih industrijskih državah ter se ie dobro obnesel in se bo prav gotovo tudi pri nas, ker so naša industrijska podjetja že dozorela za izvedbo takih projektov in del. Rudnik Trbovlje-Hrastnik s svojo že 150-letoo rudarsko tradicijo in izkušnjami bo brez dvoma lahko s svojim posebnim obratom RGO — Rudarskim gradbenim obratom — odigral veliko vlogo pri odpiranju novih rudnikov v naši državi in i .en nje, nadalje z uvajanjem odkepnih metod s širokimi čeli, s katerimi so na jugu naše države šele v začetku. Po perspektivnem planu mora naše rudarstvo za tri in polkrat povečati proizvodnjo premoga. To bo mogoče le tedaj, če bom0 začeli uporabljati povsod najsodobnejše metode pridobivanja oz. odkopavanja premoga in pa najmodernejšo ostalo rudarsko mehanizacijo. Kdo drugi je bolj poklican kot so ravno rudarske Trbovlje, da posredujejo našim ostalim in novim rudnikom v državi svoje bogate izkušnje ter uvajajo nove metode dela, ki se danes v rudarstvu v svetu uporabljajo za večjo storilnost in proizvodnost. KAKO SE BO PA VRŠILO TO DELO V OKVIRU RUDISA? Naše poslovno združenje bo melo svoj mali komercialni biro s sedežem v Trbovljah. Poudaril sem besedo mali biro, zato ker ne želim, da bi se ta izrodil v neko direkcijo nad sodelujočimi podjetji, ali pa da bi se omejeval na pravice organov samoupravljanja zainteresiranih podjetij. Biro potreben za koordinacijo, za vskla-jevanje del med sodelujočimi podjetji. Biro bo izdajal v sporazumu s temi podjetji kompletne ponudbe ter sklepal pogodbe za objekte in naprave, ki jih bomo v sestavu našega združenja in skupnosti gradili. Tako bomo imeli tudi skupno propagando in prospekte ter bo naloga biroja, da jih pripravi in izdaja v domačem in v tujih jezikih. Kot prvo smo sklenili, da v obliki prospekta izdamo program našega dela, iz katerega bo razvidno, kaj bo naša skupnost proizvajala in kaj je sposobna napraviti- Biro bo imel nalogo, da bo sistematično analiziral tržišča doma in zunaj. Biro ne bo smel sklepat' pogodb in izdajati ponudb brez soglasnosti in privolitve sodelujočih podjetij. S tem bo absolutno zagotovljena samostojnost In neokrnjenost dela organov samoupravljanja v naših podjetjih. Stane Šuštar Karel Capek: prva ipttena Karel Capek, najvidnejši češki prozaist in dramatik med dvema vojnama, osebni prijatelj predsednika Masaryka, je znan po svojih dramah ‘h romanih tudi slovenski javnosti. Capek, ki je doživel tragično smrt kmalu po nemški zasedbi CSR leta 1938., je bil pod takratnim režimom, kjer je cenjena, zapovedana in zaželena edino le laž, prepovedan in na mdeksu, kakor smo imeli priliko brati. V naslednjem objavljamo odlomek iz njegovega romana »Prva izmena«. v njem opisuje Capek življenje rudarjev, ali točneje: dogodke ob katastrofi v Jami. Glavni junak je osemnajstletni mladenič, vozač Stan-vsa zgodba, pa se suče okoli nekaj hrabrih rudarjev, okoli prve iz-mfine, ki gre reševat tri zasute tovariše in tvega vse sile, da bi jih J'ešila, čeprav se ji to žal ne posreči. Od tod naslov »Prva izmena«. To je j?reJ roman tovarištva in solidarnosti, roman hrabrih in častnih ljudi, j ®an je toplo in kramljajoče, kar je za Capka značilno, ponekod “e8av in hudomušen, pa spet globoko pretresljiv. Junaki so živi ljudje * Vserr>l vrlinami in slabostmi, takšni, kakršnih dan danes v književnosti Pfečesto manjka. . Objavljamo odlomek v katerem pisatelj opisuje, kako se rudarji, se zgrnejo vkup iz vsega revirja, Čim se raznese bliskovita novica o nesreči v jami, pripravljajo za težko in nevarno delo: za reševanje ‘ksutlh tovarišev izpod ruševin. Množica, ki se nagnete pred vhodom v Uanlk, nestrpno posluša, kaj se je zgodilo in kaj je ukreniti, na kar narn Pisatelj popiše ta-le dogodek: . "-Tako, fantje« Je dejal podnadzornik, »kdo se priglasi prostovoljno? *mena tri ure. Podpisati boste mora'1^ reverz, da greste v jamo pro-žnK°lJno. P°vern vam pa, da Ima človek v tistem rovu sakramensko “ttav občutek. Nad glavo ti visi, krščenduš, kakor — « "■Ta ti si vendar že bil tam!« “Bil, kaj ne bi Ulil Toda drugič bi tja, dragi moji, ne rinil.« •Koliko pa nam bodo dali za to?« No ITrlkla' r'"'o. In žepno uro ra mlinska kolesa, ti lakota lakotna! ’ brž fan‘>, l-'o ho'e iti z in žep Hanscnom?« o.'nn’ npkdo se odkašlja. »Saj nisem nor«, pravi drugi sam pri ^tStanda pa nenadoma začuti, kako mu nekaj, podobno strahu ali * e »a vso s'isne grlo; za božjo voljo, kaj je vendar s temi nogami? Na vsem lepem se jamejo same od sebe premikati, premikati proti sredini kroga, sam živi bog jih ne bi mogel več ustaviti, in glej, Standa že stoji pred podnadzornikom Vojto in v zadregi krili z rokami. »Se priglašaš prostovoljno,« Vsi naokoli se pogledajo, tudi množica tam pri vzhodu steguje vratove. Toda Standa, slep za vse to, sliši le nekak počen glas, ki izgrgra: »Da.« »Kako se pišeš?« »Pulpan Stanislav, vozač«, odgovori tisti tuji glas. Saj to govorim vendar jaz, se zave Standa; za božjo voljo, odkod neki ta gles! »Glejte ga, zalenca,« sliši od nekod glas pritlikavega Badjure, »s tem si bodo pa res na boljšem!« Toda tamle sedi gospod Hansen, vleče cigareto n nalahno kima z glavo. Standi postane ta hip vse jasno; čuti, kako mu hladni veter mrši lase, le srce mu še razbija, pa tudi to je že dobro, tudi to je že mimo, samo da ni nihče opazil, kako se me tresejo noge! »Mene si tudi zapiši«, se oglasi nekdo in že stoji tu suhljat starček, kažoč skoro brezzoba usta. »Le zapiši, Suchanek Anton, kopač.« »I kajpada, ded Suchanek«, pripomni nekdo. Starec se je zahihital. »Veš, mene bi tam pogrešali! Jaz poznam jamo najbloblje, prijateljček. Pred petnajstimi leti sem bil tudi zraven —« Iz gneče se prebija širokopleč orjak, v hrbet širok kot konj, z lepim okroglim obrazom. »Naj bo, grem pa še jaz«, pravi nedolžno. »Martin,ek Jan, jamski tesar«. »Samski?« ga previdno vpraša podnadzornik Vojta. »No, da,« odvrne tesar. »Zapišite: samski!« »Tukaj«, se oglasi nekdo iz množice. »Falta Jožef, kopač — pomočnik.« »Stopite no sem!« »Prav treba ti je, cepec!« V množici je zašumelo. »Seveda. Pepek!« Pepek se z romami v žepih preriva skozi gnečo. »Koliko nam bodo' dali?« »Trikrat tri in šestdeset.« »In če se stegnem?« »Pogreb z muziko.« »Pa Ančka?« »Kaj sta se že vzela?« »Nisva, bi kaj dobila?« Podnadzornik Vojta se s svinčnikom počehlja po čelu. »..e vem Bolje bo, če vas zbrišem, ni res?« »Tega pa spet. ne«, se upre Pepek. »Ne vidiš človek božji, da se šalim. Bo kaj nagrade, ko jih odkopljemo?« Podnadzornik jo skomignil z rameni. »Za ljudi gre,« je rekel suho. Pepek je velikodušno zamahnil z roko. »Prav, na svoj rovaš jih vzamem!« Falta premišlja kaj naj še reče, toda medtem že stoji za njim neki dolgin in upadlih oči bolšči nekam mimo ljudi. »Se tudi vi priglašate?« »Da. Adem Jožef. Kopač.« »Vi ste vendar oženjeni!«, omahuje podnadzornik Vojta. »Kaj?« je dejal Adem. »Oženjeni se ne smejo priglašati.« Adem je pogoltnil slino in zamahnil z roko. »Jaz bi vseeno šel,« je zamomljal trmasto. »Kakor hočete.« Podnadzornik Vojta je s svinčnikom poštel imena v zapisnici. »Do zdaj vas je pet. Kaj pa od paznikov, nihče?« Od gruče se je odločil pritlikav možiček. »Jaz,« je dejal samozavestno. »Andres Jan, minerski paznik.« »Pazniški pes«, je siknil nekdo med rudarji. »Prav, pa pes«, je brž zasolil nazaj Andres. »Svojo dolžnost pa bom vendarle storil.« Podnadzornik Vojta se je s svinčnikom potrepljal po zobeh. »Andres ti si vendar prav tako ...« »Oženjen, vem. In vrhu tega imam tri otroke. Toda nekdo mora iti z moštvom«, je izjavil veličastno in čudno, da se ni vzpel na prste. »Zaradi reda.« Iz gruče se preriva močan možakar in upira krvave zariple oči v Andresa. »Ce je tako, grem tudi jaz.« »Kaj bi radi?« »Jaz grem tudi.« Rdeče oči, tičeče sredi zabuhlega obraza, se upirajo v psa Andresa, kakor bi ga hotele požreti. »Matula Frančišek, zidar.« »Vi nimate tam kaj početi, ko ste zidar«, je ugovarjal podnadzornik Vojta. »Tesarju bom pomagal opornike postavljati«, je zahropel orjak. Podnadzornik je pogledal tesarja Martinka. »Zakaj pa ne?« je dejal tesar dobrodušno. »Tu bo za dva dela.« »Pojdite torej v pisarno, podpišite reverz, da greste prostovoljno,« je dejal podnadzornik Vojta. »Zdaj pa druga izmena. Kdo se priglasi?« »Tukaj. Grygar Ciril, kopač.« ?ivoda Karel, vozač.« s, Wagenbauer Jan, tesar.« Rudniški paznik Kazimour.« ■Vlček Jan, kopač.« Kralik Frančišek, pomočnik.« Faltys Jan, kopač.« Rales Jožef, kopač.« ■Sivak Jožef, tesar.« ■Kratochvil Jan, vozač.« ■>Holy Frančišek, vozač.« Črni bataljon se tesneje stisne okoli podnauzornika. »Slišiš, pcfr» utelj, kar vse po vrsti nas zapiši. Tako ti bo šlo izpod rok!« SVEJK JE KOMUNIST BERT BRECHT: ŠVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI IZVEDBA GLEDALIŠČA SVOBODE-CENTER TRBOVLJE PREMIERA 26. II. 1960 V DELAVSKEM DOMU REŽISER: KAREL MALOVRH Vesel je človek, ko opazuje vztrajno, zagrizeno rast trboveljskega gledališča. Mestece e pičlimi 18 tisoč prebivalci ima SVOJE gledališče. Ansambel, ki posega po vee zahtevnejših delih v pogojih amaterizma 1 In doseza uspehe! Me bodo obesili, če rečem, da Se niso na koncu poti?! Da 6e njihovo delo šele pričenja. V strašansko dolgi pretekli sezoni, ki 6mo jo zaključili v tej sezoni, smo začeli skoro konec te sezone novo sezono . •. Res. Zamotana ugotovitev — le še enkrat jo preberite — a resnična. Hotela sem le opozoriti, da so pogoji dela še vedno tfežikl in da bi »v neki idealni deželi« taka prizadevanja in uspehe še bolj kot v naši komuni — podprli. V naši komuni, pa. No. saj ste sami tu doma ... Vemo, da z združenimi močmi zmagujemo. In. trpljenje? Včasih je prav prijetno biti mučenik. Posebno kadar nisi domiseln, ali pa sl lenivo pasiven. No, in sedaj k Svejku. Saj smo ga že vsd poznali. Hašlko-vega namreč- P0 romanu in češkem Ulmu- Prikupna figura, namenoma nekoliko ldloti-ziranega vojaka proBtaka. Toda Brechtov Svejk, čeprav je Izposojen Oto je manira sodobnih dramatikov — zlasti trojice največjih Couctoja. Anuilha In Brechta) je več kot človek z Izrednimi miselnimi zvezami. Brechtov Svejk je preprost, a zaveden državljan — komunist, ki »e v času vojne preživlja s prekupčevanjem cuckov in na vsak korak koristi svoji domovini. Kaj je bil prej? Kar hočete. To ni važno. Važen je njegov odnos do okupatorja. Nikakor ne zataji svojih naprednih idej, čeprav jih izraža v obliki vsakdanjih fraz, ki jih je pobral v pregovorih, slišal po radiu, izbrskal iz časopisa. Njegovo napletanje se vedno izcimi v simpaltično, resnično toplo, življenjsko resnico. Oborožen je s sijajnim radarjem — srcem, ki ga nikoli ne prevara. Ljudje stradajo. Svejk prinese meso. Kaj zato, če je pasje? Ljudje se upirajo. Svejk pomaga sabotirati. Ljudje so žalostni — Svejk jih razveseljuje. Izgubljajo orientacijo, so nemimi, od trpljenja utrujeni in nesigurni. padajo v resignacijo — Svejk jih neprisiljeno bodri- Ob njegovi toplini In sigurnosti se umirjajo tudi drugi, odvzema jim breme izrednosti in z lastnim življenjem dokazuje, da je vse skupai slaba šala, ki bo minila. Kdor' zdrži — zmaga. Kdor se zadnji smeje — se najboljše smeje. Večne resnice. Brecht jih izpoveduje s Haškovimi replikami, a njegov podtekst je močnejši. Haškov Svejk se bori proti vojni sploh, Brechtov Svejk j« nacionalno opredeljen. Haškov Svejfc nagaja predpostavljenim le iz upora malega človeka proti nesmiselnosti vojne, Brechtov je upornik proti vsakemu nasilju. Svejku je vsak človek pomemben, je vredelr interesa, pogovora, topline — celo pri okupatorju trka na človečnost. Zakaj je šel Brecht tako daleč? Zato, da pokaže lepoto človečnosti. Ob skopi zgodbi pa je Brecht nametal prizore strahotnega brezčutja, moralne smrti, surovost perfid-nosti: Hitler in njegovi generali. Kremplji nacistične zveri. Kako eleganten je kontrast idiota Hitlerja (je to pravi izraz?) in preprosto toplega življenja okrog Svejka. Proti do zob oboroženi bandi — lepota aktivizma, ki nima orožja, ima le vero. SVEJK IZ VSAKEGA SREČANJA NAREDI POLITIČNI SESTANEK, IZ VSAKEGA Človeka aktivnega BORCA IN IDEOLOGA. Uprizoritev ni povsem podčrtala teh izrednih Svejkovih kvalitet. Vendar je močno pisano delo vendarle prinesio bistvo problema. Skrbno naštudiran, a precej osamljen od protiigre, je bil Svejk Rada Cešnovarja. Vseskozi enovit, v režijskem konceptu m dobil dovolj podpore in zato njegov tekst ni vedno prišel do tiste stopnje pomembnosti kot bi lahko. Predvsem je bila naloga soigralcev v pivnici barvati iskrivo živahnost in gostoljubnost. po kateri se Čehi med Slovani odlikujejo. Prav tako ni prišla pivnica dovolj do izraza kot javka proti okupatorskega delovanja. Tod3 to eo spodrsljaji prvega dejanja. Po skoro pouličnem začetku bi moralo prvo dejanje biti intimno, nežno, napeto pričaku- joče — na je bilo precej dolgočasno. skoro na stopnji ljudske igre. V ostalem delu predstave je delo lepo steklo in dobilo potreben tempo. Zahtevo češke obarvanosti je rešila Ivica Jarc- Odlično obrobno figuro je zaigral tudi Jelko Potočan, kot SS oficir. Hitler je primerno kreiral, njegovi generali pa, sicer dobro zrežirani, So bili le preponiinl. Scena Jelka Potočana je bila čista in posebno v prizoru sibirske stepe nepozabna. Brez tehničnih motenj v Trbovljah še ne znamo igrati: nagajal je magnetofon, luč, tu in tam menjanje scene. Odlične maske je pripravil Maks Furjan in je po tej plati bila predstava doživetje. Glasba Jožeta Škrinjarja je bila sicer podpisana z njegovim imenom, a v resnici skoro v celoti izposojena. Zal mi urednik ni dal več prostora. Ogromen ansambel si lahko čestita, da je odigral moderno, zahtevno in res napredno delo, dostojno in brez večjih spodrsljajev. Joža Zagorc ELI POJETE REVUO mu utirili irt Uhuidfrtiiul Pripravimo se na letovanje Revija »Otrok m Uiutma« Je stopita v ciies^iio »eto iznajanja. -'oprej se je inie.iuvaia »ivuauii svet«. Ta revija eaje navoa.ea za apuzinsko m auoroemo vzgojo, prav zato bi L,na p-treona vsaki uruzism, kjer imajo intaOi.no ali pa jo pmcakujejo. Revija je tiskana na rinem popu-ju m je tucti liu-strii-ama. Mea cianki so tubi literarni prispevki, tako pande vsakdo na svoj račun. Urednica revije Jo naša znana polnočna in družbena delavka, tovarišica profesorica Zima Vrsoaa-Hojy. Njo v naši dolini eooro poznamo, saj je zvezna ljudska postanka tudi za kuj s ko komuno. Lred vojno je služila kot profesorica v Brezlcan. Urednica Zima VrSCajeva je napisala v letošnjo prvo številko revije »Otrok in družina« uvodni članek ki je poiln bogatih in lepih misli. Razčlenjuje našo dobo in na-»oge danasnjiee. predvsem pa oiaje nevsiljivo navodlka, kako naj družine vzgajajo svojo mladino. Njen članek nakazuje poti, ki jih ho hodita revija v letošnjem letu. Kdor bo to bnai. mu ne bo žal, tako pisan program napoveduje prizadevna urednica. Prva januarska številka, ki šteje 36 strani, prinaša. Še ruge pomembne Sanke. Dali nam bodo odgovor na mnoga vprašanja, ki si jih postavljajo naši starši in vzgojitelji, pa tudi člani v tej ali oni organizaciji in občinskem odboru ati svetu ali drugod. — Nadvse zanimivo je prikazana organizacija ustvarjalnih iger. Vladimir Cvetko govori o ocenjevanju in napredovanju učenoec. Gotovo bodo z zanimanjem brali ta članek vsd ki imajo mladino v šolah. Naj omenim samo dva odstavka iz Cvetkovega članka; Načelo javnosti v ocenjevanju in o pravici do pritožbe proti oceni ob koncu šolskega leta. Članek »Pomenek s starši« te prenese v zanimivo govorilnico, kjer dobiuš pojasnita na mnoge, doslej še temu ali onemu neznane zadeve. Preveč bi se raztegnilo moj* poročalo, toliko je lepe vsebine, če bi navedel članke vsaj z naslovi. Naj navedem le. da Je med drugim napisal Franček Bohanec članek o lutkah in filmu. To naj dokazuje, kako obširen program je zajeta prva številka te naše prepotrebne vzgojne revije. Do časa, ko bomo pričeli izkoriščati svoj letni dopust v počitniških domovih in okoliških planinski’ postojankah, je samo še dva meseca. Potrebno je, da se na to pričenjamo že sedaj pripravljati, da nas čas, ki bo kmalu tu, ne prehiti. Dobro in prav bi bilo, da začno o smotrnem izkoriščanju svojega dopusta razmišljati tudi tisti, ki doklej iz kakršnega koli razloga še niso Z OBČNEGA ZBORA TRBOVELJSKEGA RUDARJA Množičnost - iz katere raste kvaliteta izkoriščali pridobitev in ugodnosti, ki jih današnji čas in družba nudita delovnemu človeku. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je iz svojih sredstev zgradii lani na otoku Rabu svoj počitniški dom z namenom, da zagotovi članom svojega delovnega kolektiva, ženam in otrokom v koledarskem letu 10-dnevno udobno in ceneno letovanje za okrepitev njihovega zdrav-1 stvenega stanja. Samo področje otoka Raba sodi h kvarnerski skupini otokov ob vzhodni obali Jadranskega morja. Dolg je 22 kilometrov, širok pa od 3 do 10 kilometrov. Sam otok je obdan s prostranimi borovimi gozdiči, ima nešteto izvirkov zdrave pitne vode, a odlikuje se PneteMo nedeljo Je Ml v kino drvranani Dete-rakega letoma red™ letni občni zbor Sd Rudarja iz Trfbovelj, katerega se je udeležilo preko 400 članov in predstavnikov ljudske ofotastt Med njimi Je bil tudi zastopnik športne zveze Sloveni je tov. STEPIŠNIK, sekretar občinskega komiteja ZK tov. ŽELEZNIK, predsednik občanskega odbora SZDL Trbovlje tov. BORSTNAR, podpredsednik OBLO tov. KAMNIKAR, predsednik občanskega komiteja LMS tov. RADULOVIČ in drugi. Iz poročil pcretdlsedmllka HOHKRAVTA. tajnika KOČARJA ter drugih odbornikov povzemamo naslednje: no šteje društvo kar 1.842 članov, kjer eo všteti poleg aktivnih tudi funkcionarji in podporni! člani. Razveseljivo je, dla je med temi preko TOV« mladine iz delavskih vret, ki ima za pravilen športni razvoj In izživljanje zadovoljive pogoje. Skrb društva za mladino in piomilrje, Društvo je v vseh pogojih zadostilo načelom kongresa telesne kulture v Beogradu saj Je bilo njegovo delo v večji meri usmerjeno razvoju množičnost*. Trenut- tako v mmoižiičnosbt kot v kvaliteti, je bila preteklo sezono še večja kot doslej, zato so bili! tudi rezultati temu pni-mernl. S takimi uspehi bodlo mladi športniki SD Rudarja lahko uspešno nastopa o konkurenci za pokal »Dneva mladosti«. Nogometna sekaija Je v pretekli sezoni nastopala s štirimi pdontr-škimi ekipami. Zal pa so v jeseni omejili pionirsko konkurenco samo na dve moštvi, in to zaradi neugodnih tekmovalnih pogojev lin finančnih zaprek. Mladinci so s prvim nastopom v Slove- niji SD »Rudarju« pri dobili res lepo športno lovoriko, kar Je dokaz, da je bilo zadnjih let vse od najmiliaiiših nogometašev dlo mladincev plodno. Uspeh bd bil popoln, če bi tudi ligaška vrsta v ign dokazala prizadevanja pri vzgoji kvalitetnejših nogometašev. • Edinstven uspeh Je požela plavalna sekcija, ki je na svoje delo upravičeno lahko ponosna. Napredek v kvaliteti, M je ženski vrsti prinesel prv0 mesto v Sloveniji. nenehna skrb za lasten razvoj ter razen tega še prizadevanje za naraščaj, kjer so dlosegll tudli lepe uspehe, so mlade športnike v polni meni zaposlili skozi vso sezono. Danes Jim gotovo ni žal za trudi. Mlada atletska sekcija Je preteklo sezono naredita prve korake in pokazali so se že tudi prvi Le skozi AMD na vožnjo po cesti DO SEDAJ JE 271 MOPEDISTOV USPEŠNO OPRAVILO IZPIT Po vojni, zlasti pa v zadnjih letih je število »motoriziranih« državljanov močno naraslo. Zal vam ne moremo postreči s etatističnimi podatki, toda to menda ni niti potrebno. Kar poglejmo na naše ceste ter prisluhnimo njih utripom. Vse vrste vozil, od oglatih tovornjakov pa do aerodinamičnih in elegantnih avtobusov m limuzin, od motornih dvokoles različnega izvora In starosti, do najnižje kategorije mopedov dirja sem in tja. Hrup motorjev se meša z neprestanim trobljenjem, narašča in dosega svoj maksimum okrog štirinajste ure, ko večina delavcev in uslužbencev konča svoje dnevne delovne obveznosti. Zadnje čase je še najbolj naraslo število mopedistov, kar je spričo praktičnosti tega prevoznega sredstva povsem razumljivo. No, če upoštevamo tu še porast vseh ostalih vozil, pa je gotovo problem razvoja prometa zelo važna točka v današnjem življenju. Promet je za naše današnje razmere res že velik, saj na primer v naši trboveljski dolini samo na servisni postaji »Petrol« prodajo dnevno več kot 3000 1 bencina, kar se spremeni večinoma v kilometre zasebnih potrošnikov oz. vozil, nekaj pa je tudi drugih »napajališč«. Življenje poklicnih šoferjev Je življenje na cesti, podrejeni pa so ostrim pravilom, kar velja tudi za amaterje. Vsa ta pravila so namenjena predvsem varni vožnji in so napisana v knjigah ali pa voznika opominjajo sproti ob cesti v obliki prometnih znamenj. Vsa ta pravila je treba dobro po-anati in jih tudi upoštevati. mladincev. Razveseljivo pa je-da se je pred komisijo pojavilo tudi precej deklet, pa tudi starejših ljudi. V Trbovljah je uspešno prestal preizkušnjo tudi skoro 70-letni možakar. Izpiti so potekali v obliki pogovora o prometnih znamenjih, o problemih na križišču, prednosti in drugim. Najbolje so odgovarjali tisti, ki so se za to pripravljali na tečajih, katere je organiziralo AMD v Trbovljah, Zagorju in Izlakih, medtem ko so samouki pokazali premalo praktičnega znanja. Prav zato bo društvo v mesecu marcu ponovno organiziralo tečaje, kjer bodo vozniki gotovo najlaže pridobili potrebno znanje za vozniško dovoljenje. Porast mehanizacije na cesti pa je vzbudil veliko zanimanje med mladino. Zato je AMD začel z delom kar pri najmlajših. Po šolah je razdelil knjigo »STOP«, kjer se bodo pionirji lahko naučili osnovnih pravil o življenju na cesti. Ob koncu leta se bo posebna komisija prepričala o znanju posameznih, in kdor bo dobro odgovarjal, bo dobil značko. Najboljši iz posameznih razredov pa bodo še posebno nagrajeni. Z avtobusom se bodo odpeljali na daljši izlet, kjer bodo lahko sproti praktično razlagali prometna znamenja in križišča. Razen tega so tudi po vseh šolah razobesili prometna znamenja, da se šolarji lahko učijo. Predvajali pa bodo po šolah tudi poučne filme, kj jih bo preskrbela Avto-moto zveza Slovenije, ter priredili obenem predavanja o cestno-prometnih predpisih in drugih zanimivostih. Šolstvo torej pri ADM Trbovlje lepo napreduje, kar je zasluga 7-članskega šolskega odbora. Lani je šlo slabše, ker samo eden ni zmogel obširnega dela. Letos je delo AMD še bolj živahno in bodo v društvu gotovo dosegli še lepše uspehe. Zlasti pa se bo poznalo zdaj, ko so docela rešili problem lastnega avtoparka. Tako bodo marljivi člani društva lahko še mnogim pomagali do potrebnega praktičnega in teoretičnega znanja, kar bo v veliko korist naši socialistični skupnosti. uspehi; v sekciji je precej mladih nadarjenih ljudi, kf bodic s svojim delom gotovo dosegli še Costi več. To pa ho vzpodbudilo za ostalo mladino in bo moerda kiaj kmalu sekcij a prj svojem pionirskem delu, tako v kvaliteti kot v množičnosti, dosegla svoj osnovni namen. Tudi z ddlom košarkarske in rokometne sekcije so lahko zadovoljni, še posebno Ž-kadi ustanovljenih ženskih ekip, ki so lepo napredovale. Tu velja ornemu tudi pionirsko ekipo košarkarjev ki Je zrastla iz košarkarske šole! Kegl Jaši so z uspehom nastopali na tekmovanjih lokalnega značaja kakor tudi na republiškem prvenstvu. Tairejo pa jih težave ker zaradi neprimernega kegljišča nimajo enakopravnih pogojev z nekaterimi konkurenti, ki imajo lastno š-stezno kegljišče. Sekcija namiznega tenisa tre nutno še orje ledino, ker nima kvalitetnejših tekmovalcev, ki ta lahko z uspehom nastopali v močnj slovenski konkurenci, v sekciji redno trenirajo pionirji iz katerih bodo gotovo zrastli igralci, kj bodo v tej zvrsti športa lahko dlosegll pomembnejše uspehe. » Marljivi Sahisti so tuat tokrat zaznamovali nekaj lepih uspehov zlasti p« je razveseljivo, da med znanimi imeni nej boljših šahls-tov zasledimo večkrat tudi imena mlajših. Namiznoteniški Igralci in kolesarji pa niso uspeli ter bodo morah fnkcionarJ1 krepko prijeti za delo, če bodo hotolj oživeti delovanje teh sekcij. Pogoji za uspešno delo so. Po poročilih Je sledita še razprava in nato pohvale prizadevnim športnikom. Pohvaljeni so bili: Mladlnsk« nogometno moštvo. II. pionirsko moštvo, Lamovšek, Knez in Krajšek (pri nogometni sekciji); košarkarji: Jelen. Piki, HodcJ, Murn, Poličnik In Virt; rokometaši: Ačkun, Lopan in Jckoš; plavalci: Zelenšek, Čibej, Rutar, Burja, Amon. Irt, ter plavalke Podlesnik. Butkovec, Irt, Koritnik, Florjane, Kočar Manca ni Iška, In štafeta pionirk: Kau-šek, Kočar In Florjane, za nov slLovenslkl rekord 4X40 m ivraw l; kegljači: Spec, Kajtmajer in 21-bret; atleti: Vajdič, Lavrič, Soba, Frol, Matek, Brvar, Sere, Kreže in Erika Goleč. Iz razprave ln posebno še Iz zadnjih sklepov lahko upamo, da bo delo društva v bodoče še ušli podrobnostih ln ne-peoblemlh pa bomo še poročali. pešnejše. katerih po prostrani in peščeni plaži, ki se prišteva med naše najlepše otočne obale. Sam kraj Rab ima nadvse slikovit položaj, blago podnebje, saj znaša povprečna letna temperatura do 14,5 stopinz Celzija. Borovi nasadi nudijo na tem vedno zelenem otoku možnosti lepih izletov in sprehodov. V letu 1957 je letovalo tu od 20. junija do 30. septembra 498 članov kolektiva s 747 svojci, to je žena in otrok. Pa tudi na Bledu, Partizanskem vrhu. Mrzlici, Kalu, Kumu, Izlakah in drugod je letovalo 650 rudarjev in njihovih družinskih članov, rudnik pa je k stroškom letovanja prispeval znesek had 5 milijonov dinarjev. Tudi za novo sezono, ki se bo ob zadostnih priglasitvah od članov kolektiva letos pričela že v drugi polovici meseca maja, so se nričele že temeljite priprave. Tako je pred kratkim zasedala komisija za oddih, v kateri so razen uslužbencev rudnika tudi zastopniki obeh sindikalnih podružnic rudarjev, ki je sprejela določene predloge in sklepe, o katerih bo razpravljal še delavski svet podjetja. Tudi v letošnjem letu bodo k stroškom letovanja prispevali koristniki letovanja v glavni sezoni, ki bo od 10. junija do 31. avgusta, pc 250 din dnevno, v predsezoni pa bodo člani kolektiva in njihovi ožji svojci plačevali le po 200 din na dan. Zastopniki rudnika in sindikata bodo skušali urediti letos udobnejši prevoz iz Trbovelj oz. Hrastnika do Raba in nazaj, k čemer bo v izdatni meri prispevala uvedba redne proge Jadranske linijske plovbe med Rabem in Jablancem. Tudi ostale pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri lanskem letovanju, se bodo ob pridobljenih izkušnjah odpravile. Za smeh in kralek čas AMD Trbovlje se dobro zaveda svoje naloge, saj mora prav ono skrbeti za potrebno znanje voznikov - amaterjev. Tovariš Slavko Cerer, ki je predsednik Šolskega odbora, je povedal nekaj o delu štva. Od srede decembra je 271 mopedistov uspešno avilo izpit, od tega največ predse »sni j ■ruš tv 27 »prav OH Tl OTROCI! — Mama, ti irhai pa te precej sivih las m glavi? pravi mala hčerkica. — Vidiš, te sem dobila, ker si vedno preveč poredna! ■, '< -»» vi,\ -m-j. * AJi Al*. 1« — Mamica, če je to res — kako poredna si morala biti šele ti proti naši babici! DEVICA ORLEANSKA Učitelj učencu v šoli: — No pove) mi, kaj se je zgodilo leta 1412? — Leta 1412 se je rodila Devica Orleanska! —Izvrstno! In kaj je bila potem leta 1420? — Ta... takrat je bila Devica stara osem let... VEČ POZORNOSTI NAJMLAJŠIM PRI POUKU V TEČAJU AMD TRBOVLJS NE ZAUPA MU POVSEM Micika in Jožek sedita v trdi zimi tesno objeta na klopi v parku. Pa vzdihne Micika: — Pa imaš tudi resne namene z menoj? — Kako moreš sploh kaj takega reči, Micika! — Veš, včasih se mi zdi, da si samo roke greješ pri meni... Škotska Neki Škot si je kupil v prodajalni steklenico whisfcj/ja. Sama kapaciteta počitniškega doma s 140 ležišči ne ustreza potrebam glavne sezone ter bo treba oddih članstva v kolektivu planirati preko cele počitniške sezone. To ne bo težko, saj daje izredno ugodno podnebje možnost kopanja in sončenja od meseca maja do konca septembra, da ne omenjamo niti ostalih dobrot in prednosti, ki jih nudi okolica Raba v jeseni iz svojih številnih in bogatih vinogradov. TRETJIČ »Ml MLADI« Razen razvijanja turizma in oddiha v počitniškem domu ob morju pa nikakor ne smemo prezreti letovanja na naših okoliških planinskih postojankah, niti važnosti prirejanja enodnevnih izletov po naši bližnji in daljni domovini. Treba bo le najti potrebna finančna sredstva, da se z manjšimi adaptacijami in preureditvami usposobijo naši planinski domovi na Partizanskem vrhu, Mrzlici, Kalu in Kumu, kjer bi tudi te priljubljene gorske postojanke Zasavja lahko postale stalni kraji oddiha našega delovnega človeka. Pa tudi z organiziranjem raznih skupinskih potovanj in poučnih izletov bi lahko prispevali znatni delež k razvedrilu in odpočitku vsakega posameznika, kar pa je predvsem naloga koordiniranega dela med sindikatom, delavskim svetom in upravnim odborom podjetja. Robert Plavšak Na tiskani naslovni strani nove, tretje številke glasita dijakov trboveljske gimnazije »MI MLADI« smo lahko videli simbolično fotografijo iz naših Trbovelj — spomenik. na Tngu revolucije. Na prvi strani te številke Objavlja Leopold Hočevar razgovor z ravnateljem, gimnazije, tov. Turkom. Ntao se predstavijo mladi pesniki Dolores Pečar, Jože Medja in Rado Palčič, Marija Btaft-nilkova pa nas v svojem utrinku povedle v brigadirsko življenje. Potem beremo potopis Janeza Bizjaka »V kiraldestvo Zlatorogovo in pesem M. Hrovata. V naslad« njem objavljata dlvoje pesmi mlada celjska pesnika — študent dramaturgije Ervin Fritz in dijak Vido Korar, ki bosta v kratkem izdata v samozaložbi pesniško zbirko »Dva«. Potem sledi: črtica Atleta Brunček ki je bita nagrajena s knjižno nagrado Vojne pošte št. 9683 v LjuibUjami za najboljši sestavek o JLA članek o literarnem večeru v Celju, članek o fotcamaterskem in o marksističnem krožku, o roditeljskih sestankih, ;|jbeSieiženo >j gledališču in še članek o Prešernovih nagradah na šoli. vmes pa domislice, Nasmejemo pa se lahko o šalah v rubriki: Humor, bodice, osiat in obl šaljivih osmlrinicoht in ko smo prelistali glasilo od začetka do zadnje strani, lahko z veseljem ugotovimo, da je ta številka še kvalitetnejša in bolj pisana od prvih diveh. Kdor Je bratec »Mladine«, je lahko bral oceno o drugi številki lista, ki jo jp napisal kritik in eden izmed urednikov revije »Mlada pota« Janez Kajzer. Med drugim pravi v svojem članku: »V revijici najdemo pravzaprav vse. kor naj bi takšen gimnazijski list nudil svodim bralcem. Prozni in pesniški prispevki so na solidni ravni, za bralca in za MBt pa so mordla še bolj zanimivi prispevki novinarskega značaj a. živahno napisan potopis, reportaže, poročita in duhovite šale v rubriki Humor, bodice, osat.« Daj 10, damo 30,08 din Toda koma) ko je stopil na cesto, ga je oplazil neki avto in ga podrl na tla. Škot se je spet pobral, a je čutil, da mu nekaj teče po nogi. Ves je pobledel in se tolažil: — Upajmo, da je samo kri! 1 V Hrastniku bodo v letošnjem letu posvetili še večjo po-' zomost letovanju, preventivnemu zdravljenju, okrevanju In skrbi zdravstveno ogrožene in socialno šibke mladine. Kljub minimalnim sredstvom je koordinacijskemu odboru za letovanje otrok v Hrastniku uspelo, da 1e poslal lansko leto v zdravstvene kolonije iz občine 61 otrok. Vsega skupaj pa je letovalo v raznih kolonijah, ki so jih organizirala razna društva, kar 354 otrok. Te dni so pričeli naši vestni pismonoše pobirati polletno naročnino za Zasavski tednik. Zato se nam zdi prav, dragi bralec in naročnik, da ti približamo naše probleme in težave, ki se pojavljajo pri rednem izdajanju lista. Rekli smo probleme, od katerih predstavlja glavnega naročnina 10 din za izvod lista ali 480 din za celo leto. Zakaj? Od tedaj, ko smo postavili to ceno, je minilo že precej časa. Medtem je pa nastala vrsta sprememb v naših gospodarskih predpisih, ki so brez dvoma vplivali na strukturo stroškov tiskanja Usta. Vemo, da bodo vsakega posameznika zanimali stroški izdajanja lista in mislimo, da ne iždajamo nobene tajnosti, če vam jih razkrijemo. Na prvem mestu so stroški za tisk in papir, ki znašajo 17,37 din za posamezen izvod lista ali 57,75 °/o vseh stroškov. Plače pri listu zaposlenih z vsemi dajatvami, dopisniški in avtorski honorarji obremenjujejo posamezen izvod z nadaljnjimi 8,20 din ali 26,69 °/o stroškov, medtem ko znašajo stroški za filme, slike in klišeje ter odpravo lista 1,73 din ali 6,36 °/o. Na ostale stroške, ki so nujno povezani z izdajanjem lista, kot so stroški potovanj, pisarniške potrebščine, naročnine raznih drugih listov in revij, poštnina in telefon, bančni in drugi stroški, najemnina poslovnih prostorov in ostalo pa odpade 2,76 din ali 9,20 °/o. Iz tega sledi, da nam naročnina, ki jo plačuješ ti, dragi naš bralec in naročnik, krije le eno tretjino vseh stroškov. Nastalega primanjkljaja nikakor ne nameravamo kriti s povišanjem sedanje naročnine ter tudi drugače ni namen teh vrstic, da bi na kakršen koli način znižali naše stroške, ker vemo, da bi to imelo brez dvoma negativen vpliv na kvaliteto lista. Hočemo vas le seznaniti z dejstvom, ki pomeni za nas prolem številka ena. In kakšne so težave, s katerimi se bori uprava lista? Niso to morda skrbi, ki nam jih povzročajo brige okrog rednega izdajanja lista, ampak so to skrbi in težave, ki nam jih mnogokrat delajo bralci ali naročniki z nerednim plačevanjem naročnine, kako bomo sami v redu izpolnjevali obveznosti, ki jih imamo mi do drugih in katere bi radi v redu izpolnjevali. Sedaj, ko smo se vam izpovedali in poznate naše skrbi, nam lahko precej pomagate. Ne prosimo in ne zahtevamo od vas nekaj nemogočega, temveč želimo le, da tudi tl, dragi prijatelj in bralec, ki si nam zvest že polnih 12 let, v redu in sproti Izpolnjuješ svojo ob-vezo, kot jo ves ta čas izpolnjujemo proti tebi tudi mi- Bilo bi prav, da bi te vrstice brali tudi tisti, ki so že pred časom odpovedali ali odklonili nadaljnje prejemanje Zasavskega tednika, ne da bi pred tem poravnali svoj dolg. Vsi ti so v ramerju do naših ostalih naročnikov, ki v redu izpolnjujejo do nas svoje obveznosti, v manjšini mi pa jih s temi vrsticami le opominjamo na njihovo neizpolnjeno dolžnost. Izpolnjujmo drug do drugega v redu svoje obvez«, pa bodo upravi lista prihranjene premnogokatere težave in problemi. To bo na kvaliteto lista še bolj vplivalo, kar pa razen nas samih prav gotovo žele v» naši bralci ln naročniki. Urodnlštvo In uprava Zasavskega tednika Zasavsko < prvenstvo v slalomu in veleslalomu KRANJSKA GORA, DNE 6. MARCA. — DANES JE BILO V KRANJSKI GORI »ZASAVSKO PRVENSTVO« V SLALOMU IN VELESLALOMU. TEKMOVANJE JE BILO IZREDNO LEPO OBISKANO. VSE LOVORIKE SO POBRALI TEKMOVALCI SMUČARSKEGA DRUŠTVA »KUM« DOBOVEC IN SMUČARSKEGA DRUŠTVA TRBOVLJE - HRASTNIČANOV IN RADEČANOV NI BILO NA STARTU Zaradi slabih snežnih razmer te bila Zasavska podkomisija smučanje primorana organizirati »zasavsko prvenstvo« v •inskih disciplinah v Kranjski *°ri, kjer le še debela snežna ®deja. Tekmovalci štirih smučarskih društev (Trbovlje, Za-8°rje, Kisovec in Kum-Dobo-^ec) so se pomerili v slalomu J) veleslalomu. Za veleslalom, , * ie bil kakih 1200 m dolg in imel 35 vratič teir 350 m višin-razlike, lahko rečemo, da te bil skoro pretežak. Slalom, ie bil dolg 200 m in imel 30 Vratič, pa je bil nekoliko lažji, v veleslalomu je nastopilo 27 ■tenov in 15 mladincev, v sla-»fniu pa 25 članov in 13 mladincev. Tudi na tem tekmova-se je pokazal kot zanesljiv tekmovalec Ivan Strgaršek, ki 'e v slalomu dosegel prvo, v i^ieslalomu pa drugo mesto. prav tako je med člani odlično vozil Ivan Dolanc, ki je v ve-teslalomu dosegel prvo mesto 'ta najboljši čas). Pri članih ®te v slalomu za majhno prese-^čerjje poskrbela tudi Milan "'fSe (Trbovlje) in Darko Kroj- šek (Kum-Dobovec). CM mladincev je bil najbolj uspešen Albin Mak (SD Trbovlje), ki si je priboril kar dve prvi mesti’ Žalostno je le to, da se tekmovanja ni udeležil noben član »Partizana« in noben tekmovalec iz Hrastnika ter Radeč, kjer pa je smučanje vendarle lepo razvito, le da morda ni organizirano. K sami izvedbi tekmovanja bi omenili samo še to, da je bilo premalo funkcionarjev in da je tako delo iz razumljivih razlogov teklo počasneje ter se je tekmovanje tako zavleklo, da so mladinci v slalomu lahko startali le enkrat. To tekmovanje, posebno pa težki veleslalom na ledeno trdem snegu, je bilo odlična preizkušnja naših tekmovalcev, ki ta teden odpotujejo v avstrijski Radentheim, kjer bo dvoboj med tamkajšnjim in našim moštvom. Rezultati: Veleslalom: mladinci: 1. Mak Albin (SD Trbovlje) 1:44,2 2. Gonelll Ervin (SD Trbovlje) 1:54,2 3- Trotovšek Miro (SD Kum) 2:02,8 4. Malovašič Boštjan (SD Trbovlje) 2:06,8 člani: 1. Dolanc Ivan (SD Kutn) 1:25,4 2. Strgaršek Ivan (SD Kum) 1:28,5 3. Berger Ivče (SD Trbovlje) 1:39,0 4. Bizjak Jani (SD Trbovlje) 1:43,1 Slalom: mladinci: 1- Mak Albin (SD Trbovlje) 0:28,5 2. Trotovšek Mj-ro (SD Kum) 0:33,5 3. Jamšek Polči (SD Kum) 0:34,0 4. Gonelli Ervin (SD Trbovlje) 0:37,8 člani: 1. Strgaršek Ivan (SD Kum) 0:53,8 2. Širše Milan (SD Trbovlje) 0:57,5 3. Berger Ivče (SD Trbovlje) 0:58,3 4- Krajšek Darko (SD Kum) 1:08,0 Polde Ravnikar KRATKE NOVICE Republiško prvenstvo v keg-,anju se bliža zaključku ter a vprašanje prvaka že odprto, -ikipa Rudarja, ki tekmuje v tej kvalitetni konkurenci, je končala tekmovanje in je na 10. mestu z 31.618 podrtimi klini. Deseto mesto med dvajsetimi ekipami je kar uspeh za Rudairjevce. Mladinci Rudarja, ki so preteklo nedaljo doma izgubili proti Mariboru z 1:0, so igrali v nedeljo v Mariboru ter dosegli neodločen rezultat 0:0-Proletarec iz Zagorja je gostoval v Ljubljani proti »Ljubljani« ter bil poražen s 6:2. Igra v prvem polčasu je bila enakovredna, saj je Proletarec dosegel neodločen rezultat 1:1. V drugem polčasu pa je prišla do izraza boljša tehnika in kondicija »Ljubljane«. V Litiji je gostovala enajsterica »Triglava« .iz Kranja. Moštvo Litije je doseglo lep uspeh in premagalo člana slovenske conske lige s 3:2. ŠAH V TRBOVLJAH V četrtek 3. marca je bil v domu SD Rudarja v Trbovljah redni pirvenstvemj šahovski brzotur-nlr za mesec marec. Tekmovanj a se je udeležilo štirinajst šahistov. Zmagal je tokrat Htako Jazbec ml... Z njim sta remizirala Miran Gada in Drago Pajk. medtem ko so ostali partijo Izgubili. Drugi je bil Mirko Sribar, ki je iz 8 partij dosegel 6,5 točke, namesto njega Je zadnjih 5 partij odigral Andrej Taušdč in dosegel 4 točke. Solidno sta zaigrala Janez Škrbec in Tone Drobež, presenetila pa mladinec Prane Gosak in Miran Gala. Končni vrstni red Je bil naslednji: 1, Hinko Jazbec ml. 12 točk; 2. Sribair — Taušič io,5 točke; 3. Janez Škrbec 10 točk; 4. Tone Drobež 8,5 točke; 5. — 6. Franc Gosak in Viktor Borštnik po 8 točk; 7, Mfiirem Gala 7,5; točke; 8. — 9. Vili Ovnič in Ludvik Opresniik po 6 točk; la Drago Pajk 5,5 točke, katerim slede ostali. (n) £Š§ JfctaCci Mam pišejo IZ TRBOVELJ Mladi zadružniki so zborovali. — V soboto dopoldne so se zbrali v dvorani Svobode n v Trbovljah mladi zadružniki osnovne šole iz Zg. Trbovelj ter imeli občni zbor. Na njem so se pogovorili o delu ter sprejeli več konkretnih nalog za svoje bodoče delo. Uprizoritev Svejka za gimnazijo. — Dramska družina Svobode-Center je v soboto zvečer po- novno uprizorila Brechtovega »Svejka*. Cisti dobiček predstave je bil namenjen za gimnazijo v Trbovljah. Slavnostna proslava Dneva žena. — V ponedeljek ob 17. uri je bila v Delavskem domu V Trbovljah slavnostna proslava Dneva žena. Program so izvajali gojenci Glasbene šole v Trbovljah. Z ZDOL Pionirska organizacija le v Šolskem letu na novo zaživela. Pionirski štab vodi delo in teži za tem, da se plan izvršuje iz meseca v mesec. Največja naloga trenutno je tekmovanje mladih zadružnikov. Zemlja, ki je na razpolago, bo spomladi skrbno obdelana ln vsi pridelki bodo služili šolski mlečni kuhinji. Pionirski pevski zbor deluje pod skrbnim vodstvom tov. Presnikove. Izbor pesmi je lep in bogat. Svoje znanje bodo poizkusili na proslavi ob Dnevu žena. Tečaj Rdečega križa obiskuje 17 deklet. Z zanimanjem sledijo predavanjem ln težijo za čim večjim znanjem. Zaključek, ki je prejšnjo nedeljo dobro uspel, je dal pobudo za nadaljnje obiskovanje tečaja v prihodnjem letu. Socialistična zveza. Tudi v SZDL so krepko prijeli za delo. Odborniki so obiskali vse nečlane, se pogovorili z njimi in jih prepričali, da je le Socialistična zveza tista gonilna sila. ki vodi vse delo na vasi. Plan gradnje Prosvetnega doma je največja perspektiva, ki pa za sedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni iz- vedljiva. Ljudska mladina Je v polnem razmahu. Razen obiskovanja tečaja RK se mladi udejstvujejo v foto krožku, nadalje v plesnem tečaju, ki ga vodi z vso marljivostjo tov. Branko šoba. Nadalje se pripravljajo na delo v dramatiki in bodo v kratkem pričeli z vajami. -a* Posnemanja vredno! Neljub dogodek, ki se ml Je pripetil pred časom, me Je prisilil, da sem se obrnila na podjetje -Mehanika- v Trbovljah, da ml pomaga zadevo rešiti. Izposodila sem si namreč škatljičc z uteži na pošti, da bi otrokom prikazala nazornost računskega pouka. Med potjo pa ml je učenec uteži izgubil. Podjetje je mojo zadrego takoj razumelo in ml uteži brezplačno poslalo. - Lep primer razumevanja, z moje strani pa še enkrat prav lepa hvala. Vaška učiteljica. Dan žena bodo tudi na Zdolah dostojno proslavili. Velika pridobitev tega praznika ustanovitev Društva prijateljev mladine, ki bo sodelovalo pri vaškem delu. Osrednja proslava bo 13. marca. NOVICE Z DOL PRI LITIJI V začetku prejšnjega meseca so na osnovni šoli Dole pri Litiji ustanovili pionirsko šolsko zadrugo. V njo so vstopili učenci iz 5., 6., 7. ln 8. razreda. Nujno bi bilo, da se vanjo vključijo tudi učenci iz nižjih razredov, da se bodo že v prvih letih obiskovanja šole vzgajali v napredne ljudi. Z delom v zadrugi se bodo pionirji že v šoli vzgojili za poznejše delo v raznih društvih ln organizacijah. Zadruga se je že priglasila za republiško tekmovanje pionirjev in mladih zadružnikov. Predvsem bodo gojili razne cvetice, in cepili sadno drevje. Strokovno jim bo pomagal kmetijski tehnik, ki je v službi pri zadrugi. Ob pomoči kmetijske zadruge bo pionirska šolska zadruga lahko lepo delala. USPEHI GOSTOVANJ Pred dnevi je gostovalo prosvetno društvo lz Gabrovke s komedijo v treh dejanjih -Pesem s ceste«. Dolanci so uprizoritev z navdušenjem sprejeli. Igralcem je treba priznati, da so požrtvovalno in dosledno vadili ob prizadevnosti režiserke tov. Lidije, zato je bilo delo zelo živo odigrano. Naslednjo nedeljo je dolska mladina gostovala v Gabrovki s trodejanko -Priložnostni zdravnik-. Tudi ta uprizoritev je bila lepo Izvedena. MLADINA NAPREDUJE Mladini na Dolah ne zadostuje več ozek krog delovanja. Priznati ji je treba, da je najbolj delavna organizacija na Dolah. Ravno te dni pa se ji je uresničila ena Izmed njenih velikih želja. Dobila je magnetofon -Erkel- tipa 1959 s pomočjo posrednika Slovenija Agencije. Ta priprava bo velika pridobitev za Dole, kajti mladina ne bo uporabljala magnetofona samo za svoje namene, ampak ga bodo lahko uporabljala tudi društva ln organizacije. Občinski in okrajni komite LMS sta aktivu Dole obljubila materialno pomoč. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri obljubi. Velika zasluga pa gre Kmetijski zadrugi, ki se je že odzvala In mladini za razliko tudi odobrila kredit, razen tega, da je tudi sama prispevala k zmanjšanju stroškov. UMRL JE EDEN NAJSTAREJŠIH LJUDI V ZASAVJU 5==g OD SIREOE DO SREDE »Boirofiiia .poslušajte vsialk dan oto j.1®. 6.00, 7.00, 8,00. 10.00, 13.04, r, '00. i7.oo in 19.30 v radijskem T^vnMcu ter ob 22.00. »Kmetijske ijjvete« vsak delavndik. ob 12-15. iT^Miajo »Naši poslušalci čestitajo p Pozdravljiajo- ob ponedeljkih, ^trikih in sobotah ob 14.35, ob SEJtttah pa ob 13.00 in 14.16. Od-pTJ , ‘Dobro jutro, dragi p-oslušal -(Pester glasbeni spore«® pa 5«k delavnik od 5.00 do 7,00. SREDA. ». MARCA i ®-05 Mlliadi talenti Srednje glas-phe šole v Ljubljani pred irnikro-o.oo Jezikovni pogovori; }”■*> Od popevke do popevke; it'”0 Oddaja za cicibane; 12.25 Pi-!?h|_žvck.l z Dravskega polja; 12.45 Ibm e vtellme; 13.30 Poje zbor V Beograd pod vodstvom Bo--'"bja Simiča; 14.05 RadAJsCca šcia (SJJradnjo stopnjo — velika, odto-(ponovitev); 17.10 Sestane« •S Petih; ie 45 Domače aiktuaino-*• 20.00 Glasben« variete. ČETRTEK, 10 MARCA ai05 °d melodije do melodije; -J* Napevi in ritmi; liLOO Miajhni Oavn,! ansambli; 12.00 Trlo orglic £?tareja Biiuinauierja; 13.30 Ven-domačih; 13.50 Italijanske po-14.20 Šport ln športniki; 1: S knjižnega trga; 15.30 Izhra- smo zia vas; 17.lo »Spominčice« uranske pesmi poje Mariborski ijJJorm zbor p. v. Rajiloa Sikoška; Plesni zvoki velikih mest; kj11 Četrtkov večer domačih pe-‘1 in napevov. PETEK, 11. MARCA °-03 Glasba iz dieiei severnega M,?*. 9.20 Priljubljene popevke; jnT0 Veliki Izabaivsii oriesatrt — a-T'1'6 melodije: 11.30 Družina m ik 11-45 Vlado Golob: N »rodne Ir-^bnorodele za aoli zbor in or-Pw2r’ 12'4® 'Poje oktet brat|ov in ■ 14.05 Radijska šola za nlž-stopnjo — Pomagajte izbirati; ki"; Iz svetovne književnosti — K*d Spuing: Moj sin, moj sin; ln ,- Lepe metod)!je; 18.00 Človek Ji zdravje — Doc. dr. Lev Milčln-faiSL, Al nevroze niso; 18.10 Ko-tvau. knzmih dežel; 2£U» Pet- Tjj!?1 minut z Ivom Robičem; 20.16 galski zunanje-poutičnl pre- SOBOTA, 12. MARCA lab?!, Ali vam ugaja? — Spored ■2**1» melodij; 10.10 Plesna besm ' la 'w Borben* in delovne H -J™ Jugoslovanskih narodov; Z Tj-RionUskii tednik; lž.oo Pozdrav a; 12.26 Domači napevi iz- z«*nega Pohorja; i4.oo Oti Vdj^vs* (jo polke; 14.20 Zantail- gtL,®'1 taoS?? v ddhro voljo; lB.oo Jezi-•bo Pogovor: i 20.00 Spoenavtaj- *v“ in domovino. 7 NEDELJA, rt. MARCA J^bevke za nedeljsko Jutro; 1W. ,,™tedinska radijska igra — S-tovT* 8ad'ko: Palček plščalček; Se "a'b°J mo po domače. . .; 10.00 tovariši. . , — stane bi jej,/ zasedli; ll.o« Pojo zabav-11-50 Zdravko Stefančič: ,‘1'ke metamorfoze treportaža našo vas; 15.30 Po TOREK, 15. MARCA 8.06 Simfonični plesi ln rapsodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gtash-eni leksikon ža otroke; 10-10 Izborite melodijo tedna; 13.00 Igtrajo Veseli Planšarji; 12.25 Pet .popevk za pet pevcev; 12.40 Ansambel Srečka Dražila; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; O rodni dom. ..; 15,40 Naši popotniki na tujem — Karel Kos: Štiri dni v Vzhodnem Berlinu; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Ruske narodne pesmi poje zbo-r donskih kozakov p. v. Sergeja Zarova. ROJSTVA BREŽICE: Manija MALUS, Bizeljsko 54, hčerko; Ana TURK, Planina 11, hčerko; Ana BIBIČ, Piršentoreg 3, hčerko; Marija KLADOSEK Veliki dol 23, hčerko; Ana OGOREVC. Mali vrh 2, sina; Ana VOLCANSEK, Artiče6. hčerko; Ivana ABRAM. Ledeča vas (14, sina; Magda (PASARIČ, Laduč, sina; Ankica SPORIS, Razvor 10. hčerko; Terezija PODGORŠEK, Podgorje 56, sina; Marija BLAZEVIČ, Gaberje 44, dvoj. čtaa (otaa fanta); Amalija ZIBERT, Vedlilkio Mraševo 38, slina; Marija 2IVIC, Sp. Stari grad 60, hčerko. Sevnica: V mesecu februarju Je bil rojen doma samo 1 otrok — deček. VINKO KLINC. pok. pomočnik iz Sevnice ln ANGELA BERDNAK, gosp. pomočnica te Sevnice; FRANC FRANC ROZMAN, strojevodja iz Libne ln ZOFIJA TE-RAZ tov. delavka iz Litije; IVAN KRIŽANCIC, uslužbenec iz Nove vasi-Blzeljsko in IVANKA BER-SNAK, uslužbenka iz Sevnice; FRANC MASTNAK, poljedelec Iz Ledine ln ANICA KOZINC, gosp. pomočnica iz Šmarja. SMRTI BREŽICE: Dragutta STRGAR, kmetovalec iz V učilčevega 27, star 52 let; Jožef* BARBIČ, gospodinja iz Gazic6, stara 75 let; Neža GOBEC, osk.rbovanka v Domu onemoglih Impoljoa, stara 82 let; Ivan VOGRINC, železničar upokojenec Iz Cmoa 54, star 93 let. SEVNICA: Marija KOZMUS iz Žunkovega dola, staira 84 let; Franc TERAZ. upokojenec iz Zl-garskega vrha, star 70 let; Anton ZEKS, prevžiitkar Iz šlilgarskega vrha, star 83 let; Jerica ZICKAR, gospodinja, stara 73 let. KINO be sprejema uprava društva do 15. 3. 1960. AMD TRBOVLJE, Trg Franca Fakina 6. Šolski odbor obvešča vse interesente, d;a so pogovori z mopedisti vsako diru go soboto v mesecu ln sicer: dopoldne od 9.—11. in popoldne od 15.—18. ure. Potrebne faiformacije lahko dobite pri društvu tudi pismeno. Pismu priložite dopisnico za odgovor. Šolski odbor * Iščem pomoč v gospodinjstvu za 8 ur dnevno- Naslov v upravi lista. ZAHVALE Ob bridki izgubi moje drage žene, ljube mame, stare mame, sestre in tete V ponedeljek, 22. februarja, so pokopali Janeza ŠKARJO iz Senožeti onkraj Jevnice, ki je dočakal 96 let. V Senožeti se je priselil kot otrok, ko je oče kupil to posestvo! Ko se je poročil, je šel dvakrat v Ameriko. Poročen je bil 70 let in zapušča ženo, 19 vnukov in 11 pravnukov. Pred smrtjo je večkrat rekel: »Preden bom umri, me nesite pred hišo, da bom še enkrat videl nebo, ker sicer ne bom mogel umreti.« Ko je malo pred smrtjo zbolel, so ga na prošnjo nesli ven. Ko so ga prinesli nazaj, je rekel: »Hvala lepa.« Umiril se Je ln kmalu umrl. Prelep pogreb z mnogimi venci je pokazal, koko je bil mož prih ubijem. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 9.f in 10. marca franc, film »Črna mapa«; 11. in 14. marca amer. barv. cinam, film »Aleksander Veliki«; 15. in 16. . w .. marca amer. barv. dnem. »Osvajač«. JERE JAZBEC roj. MedVešek, se prisrčno zahvaljujemo za vso Iskazano pomoč med njeno POROKE BREŽICE: IVAN VEGELJ. eiek-tirovoiritoc h Kraške vasi — sedaj v Kanadi in JOŽEFA ZORClC. uslužbenko lz Bukošika 6. SEVNICA: JOŽE STEBLAJ, kmet lz Jablance ln ANTONIJA FIUS, gospodinja lz Sevnice, Poljska pet 44; IVAN KOZMUS, poljedelec tz Stržišče im JOŽEFA SENICAR, polledetiku te Cimja; ANTON VRTAČNIK, poljedelec iž Stržlšča Im ANTONIJA TOMC, poljedelca iz Zigairskcga vrha: IVAN KORENE tov. delavec lz Zlgarskega vrha ln ANA MEŠIČEK, poijedelka iž Zlgarskega vrba; FRANC DREMSAK, ruden: lz Hrastnika ln ALOJZIJA ZUPANČIČ, pol lede-lka iz Zigarskega vrba; ANTON JAZBEC, poljedelec lz Podvrha in FRANČIŠKA ZUPANČIČ, poijedelka iz Čanja; Kino »Svoboda« Trbovlje II: 9. marca amer- barv. film »Kapetan Vajt«; 11. do 14. marca amer. barv. vistav. film »Smešen obraz«; 15. im 18. marca amer. barv. film »Caj za dva«. Kino »Svoboda-Zasavje« Trbovlje: 11. do 14. marca amer-barvni film »Jenki na dvoru kralja Arturja«; 19—21. marca brazilski film »Idealno dekle«. Predstave: Sobota in nedelja ob 17. in 19.15, v ponedeljek ob 17. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri. MALI OGLASI TVD »PARTIZAN« TRBOVLJE irarptsnje mesto hišnika s takojšnjim nastopom. Plača po dogovoru. Dvosobno stanovanje, kurjava in razsvetljava brezplačno. — Pismene ponud- ‘‘ ščanom, zdravniku dr. Matku ter vsem darovalcem cvetja ln vencev in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter z nami sočustvovali. Žalujoči: mož, hčerka, sin, sestre, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Vrhovo, 5. marca 1960. Ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta in strica FORTUNATA VODOPIVCA se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom im znancem, ki so mu poklonili vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Mihaeli Drnovšek za zdravljenje med njegovo boleznijo. žalujoče družine: Brinik— Rancinger in Okorn- 0 MLADIH ŠAH1ST1H OSNOVNE ŠOLE TRBOVLJE 11 Šahovska zveza Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije sta razpisali X. jubilejno moštveno šahovsko prvenstvo — pionirsko in mladinsko. Tudii bri nas je pionirska organizacija Sprejela ta poklic ter priredila šahovsko tekmovanje med razredi in posamezniki. Priprave so potekale že zdavnaj prej, saj je bil že jeseni Pri pionirski organizaciji ustanovljen šahovski krožek, ki Je učence pripravljal za šolsko prvenstvo. Ze ves februar je bito v višjih razrednih zelo živahno, kajti marsikdo bi rad postal prvak razreda. Učenci so izbrali vsak odmor, samo d'a so lahko odigrali kakšno p-artljo šaha; mnogi pa so še dolgo po pouku o-bsedeli v razredu. Konec februarja se Je pa odločilo, kdo bo pionirski oziroma mladinski prvak šole. Uspelo nam je sestaviti ekipe mlajših in starejših pionirjev oziroma pionirk ter elktpo mladlincev in mladink. Lep uspeh v nadaljnjem sektorskem in okrajnem tekmovanju Jahko pričaikujejo zlasti starejši pionirji in mladinci, med njimi Dušan Weiss iz V. d, Marija Željko iz VII. a. Silva Šeško, Jože Tomažin. Anton Bočko iz VHI. c rBzircds* Vsi upajo, dia se bodo lahko čimpreje pomeriM z voden sko osemletko m tako poka,zali svoje sposobnosti. K©1- bo letošnje tekmovanje jubilejno i(deseho) tekmovanje ter namenjeno v počastitev dneva mladosti in 15-letnieo osvoboditve, smo prepričani, dia se bodo vsi odredi trboveljske občine tekmovanja udeležili — mi pa želimo našim ekipam najboljše uspehe. M. B. PRI ZOBOZDRAVNIKU — No, Irmica, si bila danes pridna pri zobozdravniku? — Da, mama. — Ker si bila pridna, imaš tu sto dinarjev! Kaj pa je zobozdravnik napravil? — Mirku je dva zoba izdrl! PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 8. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 8. številki našega tednika, se glasi (vodoravno ln navpično); I. MOST 2. ORNO, 3. SNEG, 4. TOGA. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Stanki REŽUN, učenka 6. razreda, Borje 4, pošta Zagorje ob Savi. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE Ne samo pionirji, ki žive na kmetih, ampak tudi že pionirji lz industrijskih krajev najbrž vsi vedo, kaj so koline. R!!o jih Je največ pred veselim Pustom, ki je že za nami. Z?.< ešlte s kolinami v zvezi naslednjo uganko: NIMAM GLAVE, NIMAM REPA, V SEBI NIMAM NIC KOSTI, KOŽA MOJA GLADKA, LEPA, POLNA ZNOTRAJ JE KRVI. Potuhtajte, kaj bi to bilo. Za rešitev naše nganke imamo spet pripravljeno lepo knjižno nagradp. Na uganko nam odgovorite čimprej. Ko nam boste pisali, pa ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Obilo sreče pri reševanju naše današnje uganke! UREDNIŠTVO PEVSKI ZBOR SVOBODE — TRBOVLJE 11 priredi v soboto, 12. marca ob 19. uri v domu Svobode — Trbovlje II REDNI LETNI KONCERT mešanega pevskega zbora Vstopnice so v predprodaji pri kino blagajni. Vljudno vabljeni! znanosti ta tehnike; 16.4« hMn?Sl2,,!in Romuniji vas vodil pd-,,5)u,lct'ateif LM p. v. Rudolf« lesk,-aj. 16.00 Humor»k» lil u _M|.W Volil kil orkestri tega i*etirov: Ljubitelj« nogo--u so «Zvoki za razvedrilo; ’'lni5iK„.e*tdics*t minut šport* ta žri. lJt (ki \7sw1-i b ,4 taelodije; 18.40 Igr* trlo *^ijoAt^"ll'a: Izberite Ponedeljek, 14. marca Ph)« ženske zbor Svobod* vteaiu ,.v. .Julij« Gorič«; 10.10 ?*« va,» igralo; 1U.00 HaivS^tente s popevkami; 12.00 teo Si,.rt„.zvol: '- 18-29 Kvintet Nit-s,'ah-eta°^: 1J-40 Ansambel Milan* 'tenansk >,*ra 111 P*sml Ju*°* ?* n’lpod»v; 13.55 Ruleta *hanosf, v?! l4'*> Zanimivosti te Spthh,.1 J*1 tehnike; i7.lo Srečno ta*, j-,’ J* “J. Kadilska univerza -. cuček: .Shrlvnoatl pre. *Oneir, '3°, športni tednik; 20.50 *. V, ™ke8tro RTV Ljubljana PrevorlJt*. 105. — Minilo je deset let. Naše pokrajine so bile ie davno spet v avstrijskih rokah. Kljub temu, da je francosko gospodstvo v naših krajih zasejalo marsikak napredek, so bili kmetje kar zadovoljni, ko je nad njimi spet zapel avstrijski bič, ki je bil mogoče malo manj boleč. Tega, kar Je Francoz napravil dobrega za omiko ln prosveto, niso znali prav ceniti. Največji vzrok slabega spomina na rajnko Ilirijo so bili predvsem visoki davki. 106. — Na Kolovcu se ni dosti spremenilo. Poljak je bil še vedno obkrb-nlk, njegova žena Rezika pa mu je pomagala pri delu. Imela sta tri male kričače, ki so razgrajali po grajskih vrtovih in vnašali življenje med te stare zidove. Poljakova mati je že umrla. Obema sinovoma je zapustila precejšnje premoženje. Stefan ji o Nandetu ni ničesar razodel — zakaj bi ji grenil zadnja leta življenja 107. — Tudi Mozolka ni več tlačila zemlje. Pavlekova smrt, še bolj pa sramota, ki ji jo je nakopala Polonica, ko je pobegnila z rokovnjačem, sta ji spodkopala življenje. Zapustila je lepo nezadolženo posestvo. Kako leto po njeni smrti je prišla Polonica s svojo hčerko in zagospodarila na njem. Stefan je Nandetovo dediščino volil njegovem« in Poloničinemu otroku. Življenje na Mozolovini je tako spet vzklilo. 108. — O Nandetu niti Polonica ni dosti vedela. Ko sta prišla v Avstrijo, so kmalu spoznali v njem dezerterja. Zato je moral Nande bežati. Vstopil Je kot prostovoljec v francosko vojsko, ki je odrinila proti Rusiji. Od tedaj ni bilo o njem več glasu. Stefan je poizvedoval pri francoskem poslaništvu, toda zvedel ni dosti. Odgovorili so mu, da je po* grešan na Ruskem. - KONEC - GARY COOPER IN MARIA SCHELL V FILMU »DREVO OBESENCEV" iftSAVSKl rojak: zdaj trgajo oranže v Floridi Iz zasavskih dolinskih in hribovskih vasi so se pred desetletji izselili mnogi rojaki s trebuhom za kruhom. Domača skopa zemlja ni mogla preživljati številnih družin. Zatorej so naši zasavski rojaki raztreseni po vsem svetu. Prav v zadnjem času se mi je oglasila z zanimivim pismom rojakinja Mrs. Milka Kres, po domače Premžetova z Zg. Loga nad Litijo. Kresovi so bili že od nekdaj zavedni proletarci. Pri njih so včasih skrivali celo zastavo litijske Svobode, ko jo je iskala predvojna politična oblast. Tam so jo skrili partizani tudi za časa NOV, in ko je narodnoosvobodilna vojska izbojevala svobodo, so jim Pre-žetovi vrnili ohranjeno zastavo Svobode. Ko so vzpostavili ljudsko oblast, so korakali pod to zastavo prvi borci v Litijo. Iz takega kova je tudi Mrs. Milka Kresova, ki živi zdaj že več desetletij v ZDA. Z doma je odšla, ker v Litiji ni bilo tedaj zaslužka za mnoga mlada dekleta. Milka je dobila delo v velik ameriški tovarni konfekcije, kjer je desetletja delala na tekočem traku; k vsaki zimski suknji je pripela le po en košček podloge na levem rokavu suknje. Potem je odpotoval njen kos spet v druge roke. Zdaj je Milka Kresova upokojenka v Forest Cityju v Pensilvaniji. Včasih obišče tudi rojake iz zasavske doline, ki žive v drugih predelih Amerike. Prav zdaj je na obisku na Floridi pri zasavski domačinki Mrs. Mariji Skubic, rojeni v zaselku Strmca v bližini Vač nad Litijo. Skubičevi žive v mestu Fort Pierce, na obali prelepe Floride. Prav te dni imajo Skubičevi in tudi drugi naši rojaki, ki se pečajo s kmetijstvom, dosti dela. Obirajo oranže. Florida je dežela oranž, Zato je priskočila na pomoč pri trgatvi floridskih oranž tudi rojakinja Milka Kresova. Florida je polotok, ‘ki ima izredno toplo podnebje. To je pravcati paradiž! Te dni,' ko pri nas po Sloveniji brije bur-ja, imajo na Floridi krasno sončno vreme. Vrtovi so v cvetju, vrtnarji sejejo cvetlice in jih presajajo. V Miamiju in v drugih mestih na floridski obali je polno petičnih gostov. Farmerji obirajo oranže in jih pošiljajo na trg. Zasavski rojaki, ki se nam oglašajo s sončne Floride, omenjajo, da imajo toplo sonce že od ranega jutra do kasnega večera. Prav tako tople pozdrave pošiljajo tudi vsem rojakom v domovini. ((jžl) Mati in trije otroei mrtvi pri avtomobilski nesreči Družina Maldara, ki je italijanskega poipkla, je odšla z doma v Givorsu pri Lyomui Namenjena je bila k družini Leone, ki je tudi iz Cerata, da bi gledala televizijsko oddajo-Zakonca Maldera sta imela s seboj pet otrok tej- še svakinjo. Družina Leone biva komaj sto metrov daleč oJM ..V V N A O A l.l KV A N.111< Skrivnost dveh bratov Kolena njegovih elegantnih hlač so bila zamazana in na zatečenih členkih njegove desne roke so bila podpluta mesta. Ustvarjal je videz človeka, ki sc ne počuti kdo ve kaj dobro, kajti ko so prišli do hiše, se je umakni) v svojo spalnico, no da bi poprosil za pomoč, medtem ko je Alford rad popil ponudeno mu skodelico kave. »Kaj pravite, Dick, kaj se je zgodilo?« je vprašala Leslie, ko sta ostala sama. »Saj je sam povedal: spopadla sta se z nekim divjim lovcem. Konflikt. ki se mu tudi najboljši človek ne more vsakokrat izogniti.« Dekle je dvomljivo zmajalo z glavo. »Meni se pa zdi, da to ni bil divji lovec, pač pa da sta trčila skupaj z Gilder jem!« Alford je zamišljeno gledal predse. Tudi v njemu se je že ta misel porodila. Toda kakšne opravke naj bi imel Gilder v teh jutranjih urah pri Arthurjevi hiši? »Moj bog. kaj bi počela, če vas ne bi imela. Dick?« je rekla Leslie. »Vsakokrat, kadar se kaj zgodi, vas vedno jokajoča iščem in vedno se pojavite v pravem trenutku kot kak čudež... Dick, nekega dne bom napravila naši hiši veliko sramoto!« »Kaj pa nameravate storit! tako strašnega?« se je nasmehnil Dick. Zamišljeno je gledala predse. »Kar počakajte! Videli boste, da znam biti tudi jaz skrivnostna!« Dick se je vrnil peš v Fossaway in odšel naravnost v svojo spalnico, da za nekaj ur leže. Ko je prišel do postelje, je stopil na nekaj trdega. »Da bi te strela! — kaj pa je to?« je vzkliknil presenečen, ko je spet prižgal luč ter predmet, ki je ležal na tleh pred posteljo, pobral in pogledal. Bil Je nož! Nov, ostro nabrušen nož...! Obračal je najden predmet na vse strani ter odšel končno z nagrbančenim čelom k vratojn in jih zaklenil. Zelo redkokdaj se je zgodilo, da bi se bil Alford zaklenil v sobi, toda v zadnjih štiriindvajsetih urah •o se dogodile zelo neprijetne stvari. 22. Okoliščina, da naslednji dan Mr. Fabrian Gilder po petindvajsetih letih prvikrat ni prišel v pisarno Arthurja Gineja, je povzročila v advokaturi razumljivo vznemirjenje. Nekoliko pozneje je prejel najstarejši pisarniški uslužbenec pismo z navodilom, naj v Gilderjevi pisalni mizi odpre določen predal in da naj vsebino pošlje v njegovo stanovanje v Regentskem parku. V pismu je bil na kraju še naslednji pripis: »Zelo malo verjetno je, da bom še kdaj prišel v pisarno, ker sem vložil prošnjo za odpust in se nameravam v prihodnje posvetiti še svojim zasebnim poslom.« Brzojavka, ki jo je odposlal Arthur Gine v svojo pisarno, je imenovala najstarejšega uslužbenca za Gilderjevega naslednika — ne moremo pa zamolčati, da povišanje tega uslužbenca ni prav nič razveselilo, kajti že nekaj časa so krožile o firmi Arthurja Gineja zelo čudne govorice. Sam odvetnik ni prišel v pisarno tisti dan, niti ga ni bilo naslednjega dne in uganka okrog umaknitve Mr. Gilderja Iz pisarne je ostala nepojasnjena, kajti sel, ki je odnesel zahtevane listine k njemu na dom in je upal, da bo ob tej priliki zvedel kaj več o stvari, je odšel spet praznih rok, ker Gilderja ni niti videl. Od hišnega osebja je slišal, da se je Mr. Gilder pri neki avtomobilski vožnji ponesrečil in da mora nekaj dni ostati v postelji. Tisto dopoldne se je pri Dicku Alfordu, ko se je Ie-ta okopal ln obril ter prišel k zajtrku, oglasil neki nepoznani gost, ki se je predstavil kot sergeant Puttler. Bil je korenjak, z globoko ležečimi rjavimi očmi, njegov obraz pa je spominjal na — šimpanza; njegovo čelo je bilo nizko, zgornja ustnica precej visoka, roke so mu pa segale skoro do kolen. Ubogi Puttler se je dobro zavedal, kako neprikupna je bila njegova zunanjost, ki je tujca celo odbijala. »No, Mr. Alford,« je pozdravil prišlec Dicka in mu s svojimi rjavimi očmi pomežiknil, »kako sem vam všeč? Srečal sem že ljudi, posebno take, romantične postave, ki so se onesvestile, brž ko so me zagledale.« »Jaz se ne bom onesvestil,« se je nasmehnil Dick. »Najbrž ne zaradi tega, ker nisem prav nič romantičen.« Sluga pa, ki je pravkar vstopil, se je ob pogledu na tega čudnega človeka z dolgimi rokami vidno zdrznil. »Pokažite Mr. Puttlerju njgovo sobo,« mu je zaukazal Alford. Ko je splašen Thomas tujega gosta spremljal do njegove sobe in njegov kovček postavil na stol, je nekako boječe vprašal: »Imate še kakšne želje, sir?« Sergeant Puttler ga je vprašujoče pogledal. »Hvala, ne! Kako se pišete?« »Thomas Sreča.« »Thomas Nesreča bi bilo pravilneje,« je dejal Puttler in žalostno zmajal z glavo. »Ali vaš gospodar ne ve, da se v resnici pišete Sleisser in da ste sedeli v ječi?« »Ne!« »Potem bo to še zvedel, Thomas!« mu je zatrdil detektiv z najmilejšim glasom, sluga se je pa splazil iz sobe z očmi, v katerih si lahko bral željo po ubijanju. Vidno zadovoljen se je Mr. Puttler potem vrnil k Dicku Alfordu. »Ali je tista soba res določena zame, Mr. Alford? Ali morda celo pričakujete waleškega princa? Vse svoje življenje sem si želel, da bi kdaj spal v postelji z baldahinom.1.. Kaj sedaj?« »Najprej se boste morali spoznati z mojim bratom, ki je pa zelo nervozen gospod. Zaradi tega sem mu rekel, da sem vas naročil, da mi boste pomagali pri kontroliranju poslovnih knjig. Mr. Puttler proti tej mali laži ni imel ugovorov in Dick ga je v navedenem svojstvu predstavil lordu Chelfordu v veliki knjižnici, ki pa nad opičjo zunanjostjo Puttlerja ni bil presenečen, ker je bil že vajen raznih gostov, ki jih je njegov brat pripeljal v hišo. »Mr. Puttler bo ostal pri nas šest tednov,« mu je sporočil Dick. »Ne smeš se čuditi, če bo vtaknil nos v vsako stvar pri nas. Hočem imeti natančne podatke o vrednosti našega posestva.« »Reci mu, naj taksira tudi .Črnega opata’ je dejal Harry na pol v šali, na pol zares. Sicer se mi pa zdi, da bi pri nas bolj potrebovali izvrstnega policista, Dick!« Iz knjižnice je Alford odvedel gosta v svojo delovno sobico. »Napravite se čisto domačega! Ali kadite?« Mr. Puttler je privlekel iz žepa svojega suknjiča kratko pipo. »Sicer ni kdo ve kako aristokratska, vendar mi je ljubša kot pa cigare ali cigarete.« »Meni prav tako« je pripomnil Dick. Njegova soba je imela dvoje vrat. En od teh so držale v dvorano, druge pa na hodnik, na katerega koncu je biln soba hišne dame. Deset minut je Alford pripovedoval različne stvari, o katerih ga je spraševal Puttler, medtem ko se je Thomas neslišno plazil po hodniku in oko pritisnil na ključavnico; videl je skozi njo konec zofe, na kateri je sedel tujec in v rokah ogledoval nož z belim ročajem. Thomas je pritisnil uho na ključavnico ter ujel nekaj stavkov, ki so bili izgovorjeni v sobi 1 umerjenim glasom. »... možno je, da je bil to kak človek, ki ga je spustil v hišo kdo izmed služinčadi.« Bil je glas Mr. Alforria, ki je nadaljeval; »Moj brat nima nobenega sovražniku na svetu, česar pa n sebi ne bi mogel trditi '’ Potem je prisluškovalec ujel še besede »Arthur Gine« in »zaklad«, ne da bi razumel zvezo med temi besedami. Thomasu se Je zdelo pametneje, da se s kratkim obhodom prepriča »če je zrak čist« in če ni nevarnosti, da ga kdo zasači pri prisluškovanju-Ko se je spet vrnil in ponovno pogledal skozi ključavnico, je detektiv poslušal neko daljše pojasnilo Dicka Alforda, katerega pa Thomus n® svojo jezo ni razumel. Samo enkrat se mu je zdelo, da je slišal tud> svoje ime, ali... Stran! Slišal je prihajati umerjene korake šefa hišne služinčad)-Kakor podlasica je Thomas hitro smuknil v shrambo. (Dalje prihodnjič)