ZEO. številko.
V UiHim. t »Wl 11 BOftfflfrru mi
xuv. leto.
, Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........ 12 —
četrt leta . • s . . . , 6*— na mesec......»   2*—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*_
pol leta .......   , 11-—
četrt leta    .  .  *  .  .   .   . 5*50
na mesec    .  .      .      . l«90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflovn ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon »L 34.
in praznike.
lnserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Posamezna sterilna vsaja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna* telefon si. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .          ....  K 25*—
pol leta                             s 13*—
četrt leta       ...... 6-50
na mesec                          . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Knaflovn ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), ialalon št.85
»Obrabljena harmonfta".
Tako je krstilo glasilo »največjega živečega Slovenca« — dr. Šu-steršiča borbo za pravice slovenskega jezika pred sodiščem.
Ljudje, ki nimajo vpogleda v klerikalno politiko, se bodo brez dvoma radi tega cinizma, ki nima primere v slovenski zgodovini, zgra-žali in tožili o strankarski1 zaslepljenosti, ki je kriva, da činitelji, ki igrajo glavno vlogo v sodobni slovenski politiki, nimajo smisla za vitalne potrebe slovenskega, naroda in i'a radi tega v malenkostni osebni in strankarski borbi tratijo in trosijo svoje sile.
Mi, ki poznamo dodobra gonilne -ile klerikalne politike, pa se čisto nič ne čudimo, da imenuje organ klerikalne stranke borbo za pravice slovenskega jezika »obrabljeno harmoniko«; ne zgražamo se pa nad to enuncijacijo zategadelj ne, ker vemo po dosedanjih skušnjah do dobra, da so klerikalci sposobni za vsako narodno lopovščino, ker so defaeto že /davna prijadrali na mrtvo iočko narodne zavednosti in narodnega prepričanja.
In končno ali je sploh presenetljivo, ako se klerikalna stranka pojavlja na stališče, ki je V nasprotju z vso našo preteklostjo, odkar smo vstopili kot probujen in zaveden narod v politično življenje*!
Kdor pozna tendence klerikalnega gibanja v nas Slovencih in eilje klerikalne politike v obče, mu mora biti klerikalna brezdelnost in malo marnost v vseh narodnih vprašanjih povsem umljiva.
Klerikalci na Slovenskem so re-:ikcijonarna stranka v besede pravem in prenesenem pomenu.
Nazadnjaki so v umstvenem ozira, a še hujši so reakcionare 1 v kulturnem in političnem pogledu.
Xjihovo principialno stališče je znano: kmetsko ljudstvo bodi alfa in ornega vsega, tista os, okrog katere naj brezpogojno suče vse javno življenje in delovanje.
Visoko spoštujemo kmetski stan in ga tudi smatramo .a enega izmed najglavnejšah stebro%T našega naroda. Toda kakor ga spoštujemo n u važu jemo, vendar ga ne — precenjujemo. Ne precenjujemo pa kmetskoga stanu iz tehtnih, v naši preteklosti preskušenih in vsled fega nepobitnih razlogov.
Zgodovina nas uči, da smo bili Slovenci, dokler smo imeli samo en stan — kmetski, inasa brez narodne-ira ohilež.ja. brez volj<9 in brez živ-
ljenske energije; šele ko smo poleg kmeta dobili še druge stanove, smo postali narod ter jeli producirati voljo k življenju, zaupanje k samemu sebi in energijo k borbi in delovanju.
Ta prebujena življenska energija je nam tudi narekovala, da smo skušali v javnosti priti do veljave in si pridobiti ugled m spoštovanje pred tujim svetom. To naše stremljenje je imelo za svojo naravno posledico borbo za enakopravnost, našega jezika v vsi javnosti.
V tem znamenjn se je vodila vsa naša politika do najnovejšega časa in priznati se mora, da je bila ta politika v glavnem uspešna, zakaj polagoma z vstrajno in dosledno borbo smo si pridobili košček za koščkom narodnih pravie ter tako postali že ugleden faktor v družini avstrijskih narodov.
Toda v tem času so nastopili proroki, ki so jeli propovedovati vrnitev nazaj k slovenski prvotno-sti.
Klerikalci so jeli oznaiijevati nauk, da edino kmetsko ljudstvo re-prezentuje slovenski narod in da je vsled tega skrbeti zgoli za to ljudstvo, če tudi vsi drugi stanovi propadejo.
Z drugimi besedami povedano: klerikalci si žele nazaj tiste Č-ase, ko je bil slovenski kmet popolnoma osamljen, brez zagovornikov, zaščitnikov in zvestih sobojevnikov, izročen na milost in nemilost samovoljnemu duhovniku in raznim drugim mogotcem.
Stoječ na tem anahroničnem in reakcijonarnem stališču, da tvorijo slovenski narod edino kmetski sloji, morajo biti klerikalci načelni nasprotniki vsakega stremljenja, ki meri na to, da bi se okrcnila narodna zavest med vsemi narodnimi sloji in da bi bili vsi ti sloji enakopravni in enakovredni člani slovenske narodne družine. Za to dosledno zanemarjajo vse, kar bi bilo koristno in potrebno narodu v celoti, forsirajo pa vse ono. kar laska instinktom široke kmetske mase.
Za to so započeli sistematsko gonjo proti u radništvu ne glede na to, da to uradništvo po pretežni večini pripada tistemu narodu, katerega član je tudi kmetsko ljudstvo. S to sistematsko gonjo so povzročili v ljudstvu umetno nerazpo!n»^> proti sorojakom uradniškega stanu.
In to nerazpoloženje izrabljajo sedaj klerikalni mogotci v svojo svrhe.
Napravili so križ čez vso našo slovensko preteklost, ki fe bila ena sama križeva pot in Sorba za ravno-
j pravnost slovenskega jezika v javnosti, v uradu in šoli, ter proglasili to borbo za stvar uradnikov, ki kmeta in kmetskih poslancev čisto nič ne briga.
Vsa junaška, občudovanje in spoštovanje vsega sveta vzbujajoča borba slovenskih rodoljubov za svojo narodnost, za materni jezik slovenski je bila prazna pena in dr. Šusteršič in njegova lepa družba proglašajo sedaj prezirljivo in cinično to borbo za »obrabljeno harmoniko«!
Res lepa in zavi Janja vredna bo bodočnost slovenskega naroda, ako bodo o njegovi usodi odi »»"cvali »rodoljubi« dr. Šusteršičevega in »Slovence vega« kalibra!
Državni zbor.
Dunaj, 10. novembra.
Dr. Šusteršič je zopet korporal in niti maršalske palice, ki jo je svoj čas vihtel kot mogočni poveljnik »Slovanske Enote«, nima več v torbi. Ni je v parlamentu več stranke, razun njegove lastne, ki bi se temu parlamentarnemu Odiseju še zaupala, ki je neenak svojemu homerične-nemu predpodobniku, pustil ladjo »Slovanske Enote« med Scilo in Ka-ribdo, dokler se ni razbila. Parlamentarna slava dr. Šusteršiča je za vedno pri kraju, nikdar več ne bo njegova gesta in njegova beseda govorila v imenu velikih organizacij k celi zbornici. Scenerija, v kateri je govoril voditelj »Hrvaško - slovenskega kluba« danes, je bila nad vse karakteristična. Dr. Šusteršič je na glasu, da zna dobro povedati, kar hoče, toda ni več na glasu, da to, kar pove, tudi nekaj velja. Ne le radi tega, ker je izgubil svojo parlamentrr-no avtoriteto, temveč tudi radi tega, ker ta politik nikdar ne zna odmeriti svoje sile in ne vidi mej dosegljivih ciljev. Ta hiba rodi oni napačni pa-tos. one državniške alure, ki nam delajo — ne glede na naše stvarno stališče — Šusteršičeve govore nesimpatične iu odvračajo poslušalce sedaj, ko voditelj slovenskih klerikalcev nima več one moči, ki bi ga storila nevarnega. Poslušalci so bili ra-dovednejši, ni pa bilo med njimi parlamentarnih avtoritet in vladne klopi so zijale.
Že v brzojavnem poročilu smo konstatirali, da izvajanja dr. Šusteršiča v marsikateri točki niso bila nespretna. Zlasti kar je povedal klerikalni politik o pomenu Jugoslovanov, moremo podpisati z obema rokama. Toda dvoje je treba vprašati: če je res, da smo danes Jugoslo-
vani nele doma, temveč tudi v parlamentu zapostavljeni (tudi to priznanje treba pribiti), ne čuti li ravno dr. Šusteršič svoje vesti? Se li ni skupni jugolovanski klub, ki bi lahko zavzemal v parlamentu doeela drugačno {>ozicijo, kakor je ona »Hrvaško - slovenskega kluba« ob nedostopnosti dr. Šusteršiča? In doma? Ni li baš njegova stranka zaščitnica vseh krivic,ki se gode nad slovenskim narodom. Dr. Šusteršič je to morda sam občutil, kajti v svojem govoru, v katerem je poudarjal, da sedanja vlada ne zasluži zaupanja slovenskih in jugoslovanskih poslancev, je sicer govoril o reciprociteti zagrebške univerze, namignit, da eksistira tudi slovensko vseučiliško vprašanje, mogočno poudaril dalmatinsko vprašanje — toda o pravi slovenski boli je molčal. Iu tako je baš ta najkon-kretnejši del njegovega govora izzvenel na prazno, ker ga načelnik »Hrvaško - slovenskega kluba« ni podprl z argumenta iz zakladnice našega narodnega boja .
Še en pasus si je treba iz dr. Šusteršičevega govora dobro zapomniti. Jugoslovani smo politično najvažnejši narod monarhije, smo njena straža na jugu, država bi torej morala predvsem kazati pravo razumevanje naših teženj in stremljenj. Zadovoljni Jugoslovani — varna Avstrija. To je bil od nekdaj naš nazor. Če pa smo resno poudarjali, da je zvestoba narodov do države v svoji trdnosti in vztrajnosti vedno le mogoča, ako se ti narodi tudi prepričajo, da se država zaveda svojih dolžnosti do njih, če smo svarili, naj se merodajni činitelji ne igrajo s patri jotizmoin svojih južnih državljanov, tedaj je padlo klerikalno časopisje po nas, z ono staro »hrast se omaje in hrib . . .« in »irrcdentarskil1 i črr.n.i, »veleizdaj-niških namiga van j, »nepatrijotičnih« denuneijacij ni bilo ne konca ne kraja. Dr. Šusteršič se je danes priznal k našim naukom in šel je celo bolj daleč, kakor mi le kedaj. Tudi on je nazora, da dina stična čustva in zvestoba državi niso nekaj absolutno danega, temveč, da so tudi te lastnosti v svoji jakosti odvisne od patri-jotičnega delovanja — države. Pa-trijotizem ni le dolžnost narodov, je v enaki meri tudi dolžnost države in njenih voditeljev. In dr. Šusteršič je previdno, pa vendar grozeče namignil, da tudi pri Jugoslovanih dina-stična zvestoba in patrijotična požrtvovalnost ne moreta biti brezmejna. Od njih pa je odvisna velesilna ]>ozicija monarhije.
Beseda naj velja. Zdi se nam le, da ni bila izrečena v pravem trenut-
ku in da ne bo napravila baš radi tega tam, kjer jo bodo slišali, ugodnega utiska. Tudi ti, o Brutus, si mi prid jal onim, o katerih nam Tvoji trde, da so državi nevarni elementi, ker so že davno trdili isto, kar si danes izrekel1?
Tako srečen, kakor v svojem u.i stališče Jugoslovanov se nanašajočim delom svojega govora, žal klerikalni voditelj v ostalih izvajanjih ni bil. Poudaril je sicer (kakor v ostalem tudi že njegov češki n red govornik), da je program novega ministrskega predsednika presplošen in obžaloval, da ostajajo izvrstne toda sirove sile mladega parlamenta brez: spretnega tehnika, ki bi jih zna* zbrati in sestaviti v skladno c« loto, pogrešal je »pravi avstrijski program«, toda tej negativni kritiki jo znal pridružiti *e malo positivnega, in frazam ministrskemu predsednika je postavil nasproti zopet locis com-munes in avstrijski nrogram ni postal jasnejša, ker cri je dr. šusteršič formuliral v besedah, »da obstoji v pravem razumevanju sile in velikosti države, pravičnosti napram vsem narodom in v prepričanju, da bjjbTM re obstojati Avstriji ie, <V *e v njej čuti vsak narod zadovoljnega.« Tudi to je stara resnica iu vsak ministrski predsednik bi slovesno protestiral, ko bi mn kdo očital, da j«* priznava. Ena beseda pa, ki jo je dr. Šusteršič namenil veliki m it -i tikam je bila na mestu: da za nje sega Avstrija le do Spielfehla. Toda protrčati bi morali Jugoslovan Ncim ■ Poljake in — končno tudi Cehe o nepravilnosti tega nazora na drng način, kakor so to dosedaj storili. In baš dr. Šusteršič hi hil imel danes priliko povedati, kako in zakaj I ■■► nas sovražnost uprave gospodarske in kulturne politike prisrnale v oni obupni položaj, v katerem si narod in njega poslanci l pestjo ■— če prošnja ne pomaga — pridobijo ugled in upoštevanje, ter prepričajo tudi nejeverne Tomaže, da avstrijski problem faktično ne preneha pri Drn\ i.
Načelnik Hrv.-slov. kluba Ju končno označil novi taktiko svojega kluba: politiko utualtf roke, ki je eventualno tudi pripravljena itisni-ti pest in udariti obstrukcijonističn«*. Vendar pa mislimo, da amozavestne besede »mi se nikogar ne bojimo« in grožnje, »da bo gosnoda že še videla, kaj to pomeni« le tedaj upravičena, če se jih upa klerikalni voditelj in če jih more tudi uspešno izvesti. Dr. Šusteršič je pozabil, da ne stoji za njim več mogočna Slovanska Enota, temveč razmeroma mali »Hrv.-slov. klub«, kateremu  delo bolj nristoja.
LISTEK.
Stori nataRar.
Vicali smo se na cesarskih manevrih okoli Celja. Naša stotnija se je ustavila   naposled   dobro uro od
mesta.
Po večerji sva se izprenajala s tovarišem Stankom po Celju. V stranski ulici sva zagledala natakarja pred skromno kavarno. M oži ček je i#il majhen in droban. Takoimcnova-ns cesarska brada mu je bila že pre-i osivela. Obraz mu je bil mrtvaško bled in vsa njegova suha postara v oguljeni črni obleki je bila podobna mrliču. Živele so le njegove rjave oči, izredno prijazne, zaupljive in vdane.
Stopila sva v kavarno, nizko zatohlo sobico. Priklonil se nama je s starnkopitno milovidnostjo in hitel prižigat še drugo svetiljko. Naročila sva črne kave. Slovesno je zamahnil z belo brisačo in odjadral tako nami o, kakor bi bilo treba streči celemu bataljonu.
Izvolita, gospoda, naša kava je danes   odlična! je prisopihal s sreč-
nim nasmehom, kakor bi nama pri-našal samega nektarja.
»Kaj? Odlična?« je vzkipel moj kolega po prvem požirku. »Ali je to sploh kava? Ali kuhate nemara stare dežnike? Ali je tukaj tovarna za kolomaz?«
Moj tovariš Stanko je b\) hud naturalističen pisatelj in je kaj rad prodajal pogreto dovtipnost in izvirno sitnost. Marker ga je gledal žalostno.
»Oprostite, gospod prostovoljec, mislil sem, da se vam bo zdela naša kava imenitna. Želite morebiti kozarček brinovca?«
»Kje je vaš pikolo?«
»Pikola pa nimamo nobenega. Pred kratkim smo pač imeli enega. Oh, bil je pravi pajac! Kadar je količkaj utegnil, je preobračal kozelce in se postavljal po biljardu na glavo. Popihal jo je za cirkusom. Zdaj sem pa jaz sam pikolo, donašalec in obenem marker. Vsi gostje me imajo radi in mi pravijo Francek ali pa tudi »zadovoljni Kranj'c«. — Brinov-ček je izboren.«
Gospod sod rug je pokimal milostno. Toda komaj je pokusi! doneseno pijačo, je že zabavljal: »Veste kaj, Francek? Vaš brinovček je tako za nič, da ga ne bi privoščil najhujšemu sovražniku za poostrilo smrtne
kazni. S takim žganjem so včasi mučili poganski Rimljani trdovratne kristjane.«
Francek se je zasmejal pokorno, kakor se smejajo uslužbenci dovti-pom svojih gospodov. Spoznal je, da ne zabavlja sitni junak vsled nejevolje, ampak zgolj iz navade.
»Jako dobro,« je dejal Stanku, ki ga je očitno veselilo, da odobrava literarno nepokvarjena duša njegovo pre vzvišeno duhovitost. »Gospod enoletnik ste dobre volje. Veseli nie vselej, kadar vidim takega gosta.« ,
»Vaše priznanje je presneto dragoceno.«
Zadovoljni Kranj?c se je naslonil na biljard in se odkašljal. Pogledal je po pusti sobi naokoli, kakor bi česa iskal; menda je premišljal, kako bi naju pozabaval.
»Ali ni prijetna naša kavarna?« je sprožil naposled in užgal Stanku cigareto. »Majhna je res, toda tako lična, tako čedna.«
Stanko se je zagrohotal in pokazal pod biljard. Ondi sta letela dva kuhinjska ščurka na ponočni izpre-hod.
»Patrola!« se je norčeval tovariš. »Kje pa so drugi t Kje imate njiju sto t ni jo t«
»Samo dva sta.« je odvrnil Francek pohlevno. »Blizu nas stanuje pek, tam jih je pa vse polno. Dovolite, da vam povem zgodbico. Pri nas igrajo vsako popoldne štirje gospodje zmeren hazardek. Enkrat je bil pik adut. V banki je bilo približno dvajset kron. Jako kratkovidni gospod V. je dobil med drugimi kartami pikovega kralja in karov as. Pa mu je zlezel — bogve odkod — črn ščurek na rdeči as. Zelo kratkovidni gospod ga je smatral v polumraku za pikov as. Igral je in seveda izgubil. Ali ni to smešno? Ha ha!«
Stanko se je namrdal in vprašal: »Ali ste že dolgo tukaj?«
»Pet let,« je odgovoril Francek. »Reči moram, da sem jako zadovoljen. Saj imam vse, kar potrebujem. Stanujem v tej hiši v podstrešju. Razgled iz mojega okenca Jo krasen. Prav lepo se mi zdi v mestu in okolici. Celje je prav prijazno mestece. No, včasi malo porogovilijo uem-škutarčki — ne zamerite mi grde besede! Hrano imam pri gospodarju. Obleko si kupujem staro; saj veste, da je stara črna obleka najbolj poceni. Kar mi ostaja od plače, pošiljam svoji materi, napitnino pa nosim večinoma v hranilnico. Ali se mi ne prodi dobro? Res, nekoliko nerodno je. kadar gre dež. V moji spalnici malo
kaplja skozi strop. Pa nastavim dežnik in voda se odceja v sodček. V kratkem da gospodar popraviti strop. Dober mož je.«
»Kje pa ste bili prej?« je vprašal Stanko prijazneje.
»Prej sem bil trgovec. Žirira* sem prijatelju in moral plačati zanj. Preselil se je v Ameriko in mi pisal, dr. mi povrne vse. Bog1 mu daj srečo! Jaz pa sem moral napovedati kou-kurz in izgubil vse do vinarja. Žena mi je umrla od žalosti. Omrzela mi je trgovina in zdaj sem tukaj.«
»Ali verjamete, da vam vaš prijatelj res kdaj kaj pošlje iz Amerike?« sem vprašal dobrodušnega siromaka.
»O, kadar bo mogel, čisto gotovo!« je vzkliknil zaupljivo. »Moj nesrečni prijatelj je poštenjak! Poštenjak!« --
Toplega jesenskega popoldne sem zagledal na Dunaju blizu prvo kirurgične klinike markerja Francka — z lesoDO nogo. Spoznal me je takoj in me pozdravil ves vesel.
»Vzeli so mi mojo levo,« je dejal mirno. »Sicer sem pa popolnoma zdrav. V kratkem poj dem iz bolnice.«
Zasmebljal se je, ko je videl moj pomilovalni pogled.
kakor grožnja. Ta iako at je dr. Su-etersič — na katerega ostala retorično le preveč patetična izvajanja se morda ae ozremo — pokvaril v tipk svojega govora tudi pri tistih, ki so ga morda objektivno in prijazno poslušali, ne da bi bili ofieijalno primorani aplavdirati z ono navdušenostjo in neumorno« t jo, ki so jo pokazali njegovi ožji pristaši iz »Hrv.-siov. kluba«.
Danes je bil zadnji dan proračunske debate, o katere poteku i a »dramatičnem« koncu poročamo v naslednjem:
Prvi govornik v proračunski debati je bil italijanski klerikalec dr. Bngatto, ki je govoril o italijanskih željah zlasti glede pravne fakultete.
Dr. Šustersič   je uvodoma konstatiral, da teče proračunska razprava stvarno in da obrekujejo zbornico tisti, ki pravijo, da ni zmožna za dek> in da nima volje delati. Volja in moč za delo se nahajata v zborni-ei v sirovem stanju; primerjati jih je sirovi vodni sili,   ki se mora šele porabno napraviti. V to je treba genijalnih tehnikov; diletant tega seve ne bo dosegel.   Sirova moč   je v tej zbornici,     političnih    težnikov pa manjka. Naj ministri,   namesto da predavajo   parlamentu   o njegovih dolžnostih, raje sami sebe vprašajo: Čemu smo pravzaprav 111 ? Ministrski predsednik ima gotovo prav, č«e meni, da parlament ni *am >ebi namen; ali vlada tndi ni sama sebi namen. Za koristno izrabljenje delavske sile parlamenta je treba političnega voditelja zbornice. Tega ni. če naj bo vlada   voditelj,   je potrebna primerna organizacija zbornice, kar se navadno imenuje ustanovitev večine. To je stvar vlade.   Ne morem pritrditi    poslovodii-naeelniku nemškega   Nationalvernsndn.   ki meni, naj ustanovimo   večino za zbornico, ne za vlado. Večina, ki naj bo resnično zmožna živjenja. mora biti navdana enotnega duha. Tri takozvane velike zveze   strank   se   združijo in ustvarijo večino. Načelnik poljskega, kluba   je   to   natančneje razložil: Sklenemo pogodbo, v kateri bo določeno,   kaj dobi država in kaj dobe stranke, seveda stranke, ki so to pogodbo sklenile. To bi bila jako nezanesljiva podlaga za majoritetno gospodstvo. Kaj misli kdo, da bodo na taki podlagi ustanovljeno večino tisti pripo^nali, ki so zunai ostali, in da bi se mirno uklonili g.deniu egoizmu nekaterih strank*   Če   ste tako Ttaivni kaj takega verieti, boste kmalu bridko razočarani. Knotni duh večine more biti le stari pravi avstrijski duh. Za velike strrmke ^ha avstrijski    program pri Srr.elfeldu in pozabljajo,   da "prebivajo    ružno od Spielfeldn Jugoslovani. Da meje jugoslovanske    de*/e!e   ob Jadransko morje, je voditeljem velik'h strank t>recej neznano dejstvo.  (Dr. Rvbsr: Brez morja bi Avstrija -p1 oh ne Kila velesila.)    T\nkrnt.   io monarhija imela tri pozicije; izgubila je remško in italijansko,   ostala   jft še jucoslo-vauska. Ali mislite, da dola+o v interesu cesarja,    v interese dinastije, monarhije in države, ee nam nočete, vedno in vedno dokazati,   da je Dunaj centrala države. za nss naksj tujega? Na jugu so erline možnosti za razvoj monarhije,   na   Jngn   ce no odločilo,   ee Vio monarhi velesila. Metod*, po kateri so Italijani nnri-?orili fcrioolitausko vojno, bi morn11 dati našim državnikom misliti. Kar so storili danes nroH TrinoTitaniJi, to store jutri lahko nroti Albaniji. aH celo proti kaki deželi, ki nam je še hližj*.   Zadelo h: to .Tugo^'nvane in vprašanje,   kako ž^vo bi bilo takrat dinastično, državi uda.no avstrovanje Jugoslovanov,   bi   mo-da odločilo usodo monarhije kot velesile. V kako repkih časih živimo, n* V«?* dblj:.i.-- - -.l. _ ----- -----------1-------- - - -- --
»O saj ni nič takega. Radovednost me je gnala za nekaj dni na Dunaj. Povozil me je tramvaj. Morali so me operirati. Posrečilo «e jim je odlično! Čutil nisem nobene bolečine, frosuod profesor me je po-žgečkal park rat z iglico po hrbtu in kmalu so mi jeli igrati mravljinci po obeh nogah; v kratkem nisem Čutil nobene več. Zavezali so mi oči . . . Slišal sem, da nekaj žagajo . . . IT bogi revež, ki ga transi rajo, sem si mislil — pa so le mene! Po operaciji sem pač tmel grozovite bolečine, pO ne dolgo. Kaj to! Za mano je prišel ti a vrsto mož, ki mu je bi! stroj zmečkal roke. Obedve! Jaz ji imam pa še, hvala Bogu! Primerno službo imam tudi: snažil bom jedilno orodje v velikem hotelu. Tn prijatelj, moj zvesti prijatelj mi je pisal iz Amerike, da mi bo pošiljal po deset dolarjev na mesec. Preskrbljen sem in zadovoljen, ostudi sem, baha, z eno nogo že v grobu!«
Njegov smeh   mi je šel do mozga . . .
»Samo nekaj me skrbi, ljubi gospod! Mojo nogo so zakopali bogve s katerim mrličem. Ako je ne bom mogel najti, utegnem zamuditi ves s')-dni dan!«
Rado Murnlk. '
samo tri poli tanska vojna; čnje se tudi mnogo o balkanski svezi, ki se gotovo ne snuje, da bi delala sa nase interese na Balkanu. Govornik jo zahteval reciprociteta sa zagrebško vseučilišče in je od ministrsko klopi osnanjevano objektivnost preglasil za kontrobant. Zaključil je s izjavo, da je politika njegove stranka popolnoma neodvisna. Svobodna roka bi lahko postala Jako trda. Kramar je rekel, da brez Cehov ne gre, Oross je rekel, da brez Nemcev no gre, a tudi brez Jugoslovanov ne pojde. Mi se ne bojimo.
V generalni debati je govoril češki soc. demokrat Nemec, ki je opozarjal na hujskanja »Danzers Armeezeitung« hi ostro obsojal nemškega prestolonaslednika hujskarije na vojno.
Sledili so potem »dejanski popravki«, pri kateri priliki je panger-man Wastian obširno polemiziral proti štajerskemu Klerikalcu Bren-čiču.• ■
Koncem seje je ministrski predsednik odgovoril na interpelacijo za-stran pogojev, pod katerimi je Hochenburger vstopil v ministrstvo. Trdil je, da se je ta vstop izvršil pod istimi pogoji, kakor vseh drugih ministrov in da bo vlada vodila upravo nestrankarsko.
Zaključek je bil prav prijazen. Nemški poslanec Hummer je napadal vsenemca Malika. Ta je vzel iz žepa pasji bič in je Hummerja trikrat usekal po obrazu« škandal je bil velikanski!
Nasilnost no Korošcem.
V četrtek smo poročali o neču-venem atentatu na slovenski jezik, ki se je zgodil dne 6. novembra pri okrajnem sodišču v Pliberku, kjer je sodnik C z e r n y prepovedal odvetniškemu kandidatu dr. Gosaku, da s svojo stranko, namreč z veleposestnikom K r a u t o m.pred sodiščm slovensko govoriti.
V četrtek, dne 9. novembra popoldne se je šel tožnik v dotični zadevi, g. Janez K r a u t, veleposestnik v Bistrici, osebno pritožit k predsedniku deželnega sodišča v Celovcu.
Ker predsednika dr. Schmida ni bilo doma, ga je sprejel podpredsednik deželne sodnije, Potiorek. Gosp. Janez Kraut je razložil natan-no, da je sodnik Czerny ukazal govoriti njemu nemški, dr. Gosaku pa prepovedal z lastno stranko sploh brez sodnikovega dovoljenja, posebej pa še v slovenskem jeziku govoriti.
Gosp. podpredsednik Potiorek je natančno protokoliral vse navedbe gosp. Janeza Krauta, ki je poudarjal zahtevo, da se ž njim pri sodišču od strani sodnika govori slovenski, posebno pa, da se mora njegovemu zastopnik^ zajamčiti pravica prostega občevanja z njim v slovenskem jeziku. Gosp. podpredsednik Potiorek je obljubil g. Janezu Krautu pismeno pravično rešitev.
To je prvi sin čaj, da se je slovenski kmet sam osebno šel pritožit v jezikovnih zadevah k najvišjemu sodnemu uradniku koroške dežele. Prepričani smo, da bo ta mož našel posnemovalce. Seaiaj pričakujemo pravične rešitve od strani gospoda podpredsednika.
Pridobitni In gospodarske
Reforma. — Vladne predloge.
Na podstavi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873. ustanovljena društva imajo namen, izboljševati pridobitne in gospodarske razmere 6vojih članov s skupnim poslovanjem ali dovoljevanjem kredita. Med take zadruge šteje zakon: kreditna in posojilna društva (hranilnice in posojilnice), katera imajo namen, iz-podbujati varčnost svojih članov ter jim s svojim kreditom preskrbovati za izboljšanje gospodarstva potrebna sredstva; daljo produktivne zadruge, n. pr. mizarske, zidarske, mlekarske zadruge, stavbenske zadruge, kon-suiuna društva, katera naj preskrbujejo svojim članom dobro in ceneno blago itd. Po zadružnem zakonu se je zadružništvo v naši državi vobče in zlasti med Slovenci nepričakovano mogočno razvilo, marsikje preveč brez prave gospodarske potrebe, iz političnih in egoističnih vzrokov. Saj je znano, da imamo v nekaterih krajih po deželi po dve in tudi več hranilnic in posojilnic. Sposobnih, nesebičnih in požrtvovalnih ljudi za vodstvo zadrug marsikje ni tako lahko dobiti. Posledice divje konkurence, predrznih in ponesrečenih špekulacij niso izostale. Razni polomi zadrug v Bukovini, na Koroškem, Primorskem in drugod so jasno dokazali neobhodno potrebo spremembe zadružnega zakona. Klici po reformi zadrug se čedalje bolj množe in že leta 1908. se je o tem posvetovala v to vrho sklicana enketa na Dunaju. Reforma je postala nujna in neodložljiva, ker se množe slučaji, v katerih
as sa asanaeijo šahtova izdatna dr-iavna pomot. Ker so zadružne zvese avtonomne, drsava sieer po zakonu ni dolina pomagati, a vlada vendar
ne more prezirati eminentne važnosti zadrug in ogromnega premoženja nižjih slojev ljudstva, ki je naloženo pri zadrugah. To premoženje znaša že nad trt milijarda krom!
Vlada je priznala potrebo neizogibne reforme ter predložila pred nekoliko dnevi v državnem zboru tri načrte zakonov: 1. a pridobitnih ln gospodarskih zadrugah, 2. o ustanovitvi splošnega kreditnega zavoda za te zadruge in 3. o davčnih in pristojbi nskih ugodnostih za taka društva.
Prvi načrt je zelo obširen ter obstoji iz 180 paragrafov (sedanji zakon ima 95 paragrafov). Pri tem načrtu je največje važnosti, da se pri zadrugah z neomejeno zaveso leta zaveza izpremeni v neomejeno do-placilno dolžnost (»unbeschrankte Nachschusspflieht«). Po sedaj veljavnem zakonu jamčijo zadružniki za obveznosti zadruge z neomejeno zavezo solidarno z vsem svojim premoženjem. Ako pride do poloma take zadruge, smejo upniki po končanem konkurzn poljubno zahtevati plačilo od posameznih članov ter jih ekse-kvirati. V tem slučaju so ravno imo-vitejši člani v največji nevarnosti, da se gospodarsko uničijo. Ako plačajo enega upnika, pride lahko drugi in tretji itd., dokler ni zadružnik iz-prešan. Vsakemu upniku nasproti je vezan direktno in osebno, poleg tega pa jamči še z drugimi zadružniki za vse obveznosti zadruge v razmerju prevzetih deležev. Tako se pri večjih izgubah lahko najboljši član uniči. Regresne tožbe so problematične vrednosti. Ako pride zadruga z neomejeno zavezo tudi samo momenta-no v denarne stiske, vsled bojkota ali runa, po plenissimamem sklepu vrh. sodišča 24. aprila 1906 načelstvo ne more zahtevati od članov razmernih prispevkov, da se primanjkljaj poravna in prepreči konkurz. Izlepa pa je od članov težko kaj dobiti. Navadno se izgovarjajo s tem, da naj plačajo tisti, ki so polom zakrivili. Tod« taka not je dolga in težavna, upniki pa niso dolžni čakati. Asanacija je tedaj silno težavna.
Novi načrt zakona odpravlja najhujšo, drakonično trdo določbo obstoječega zakona, katera tudi v interesu upnikov ni potrebna, da lahko preganjajo in šikanirajo člane in preprečijo mirno asanaeijo in tudi v konkurzu razmerne prispevke članov.
Novi načrt omili breme neomejene zaveze, a daje upnikom boljšo varnosti in za obstanek zadrug z neomejeno zavezo več garancije, kakor sedanji zakon. V razdelilnem ali re-particijskem postopanju se bodo prispevki nalagali toliko časa, da se pokrijejo izgube.
Ker člani načelstva in likvidatorji, ki so tudi sami prizadeti, navadno ne pospešujejo izvršitve tega postopanja, se izroči upravitelju konkurzne mase. Načrt dovoljuje, da se v pravilih določi obveza članov, da vplačane, ali vsled izgub za pokritje primanjkljaja odpisane deleže doplačajo do trikratnega zneska.
Preprečiti sc hoče predčasni polom zadrug, ki imajo za daljni obstanek še dovolj moči v sebi. Vzrok poloma zadrug je bil večkrat to, dafje vse poslovanje bilo v rokah samo enega nesposobnega, ali nezanesljivega člana načelstva. Načrt predpisuje, da morala obvezne izjave podpisati vselej najmanj dva člana načelstva. Vsaka zadruga mora imeti svoje nadzorstvo. Revizijski organi l)odo imeli večjo moč, kakor sedaj. Imenik ali register članov je voditi tudi pri sodišču, v čigar deiokrog spada zadružni register. Posledica temu bode, da zaveza zadružnikov toliko časa ne more popolnoma ugasniti, dokler je še v tem imeniku vpisan kot član.
Premišljeni prestopek zakonitega aii stat u tari enega delokroga se kaznuje kot pregrešek.
Kreditnim zadrugam (posojilnicam) so prepovedane gotove kupčijo in posli, ki se ne strinjajo z njihovo nalogo. Prepovedan jim je obrat in-dustrijalnih podjetij, izvzemši začas-uo. ako se je dobilo brezplačno ali pa moralo prevzeti, da se prepreči zadrugi preteča izguba. Isto. velja glede pridobitev zemljišč, ako se rabijo za lastni poslovni obrat. Prepovedan je nakup in prodaja efektov, ki so podvrženi kurzu, borzne špekulacije i. t. d.
Pri dovoljevanju kredita se morajo omejiti na lastne člane. Za obstoječe zadruge veljajo posebni prehodni predpisi.
Hranilne vloge smejo sprejemati samo kreditne zadruge tudi od nečlanov. Morajo pa biti v gotovem razmerju z lastnim premoženjem zadruge. Vse kreditne zadruge morajo imeti razpoložnega denarja vsaj eno četrtinko vseh vlog. Dokler se ne doseže to razmerje, se ne smejo sprejemati daljne vloge.
Konsumna društva smejo prodajati blago samo članom; nečlanom
t
samo tedaj in tudi ne nadrobno, ako prsti nevarnost, da se blago izpridi, in ako se s tem preprečijo izgube. — Prestopke kaznujejo obrtna oblastva. Ustanovitev podružnic je konsum-nim društvom sploh prepovedana. Da prič no konsumna društva poslovati, je potrebno, da pristopi v krajih s nad 20.000 prebivalci vsaj 200, v drugih krajih pa vsaj 50 članov. Obratovalisče fBetriebsstatte) mora biti v bližini društvenega sedeža.
Finančno ministrstvo bo imelo pravico, ako to zahtevajo važni oziri splošne denarne in kreditne politike, zahtevati natančnega pojasnila o premoženjskem stanju in o poslovanju kreditnih zadrug in v slučaju, da se pokažejo velike nepravilnosti ali malomarnosti, predlagati, da se odstavijo člani načelstva.
Večjim skupinam zadrug se tudi zagotavljajo pravice manjšin. Vobče bo revizija zadrug strožja, da so odpravijo nevarnosti neracijonalnega poslovanja.
Poseben načrt zakona določa predpise za ustanovitev centralnega kreditnega zavoda za zadruge, s katerim se zadružnim zvezam omogoči bančni kredit in olajša asanacija posameznih zadrug. Ustanovi se centralni zavod, kateri bode zadružne zveze, katere pristopijo, trgovsko nadzoroval. Splošni kreditni zavod bode imel pravico zadružnikom in zadrugam dajati posojila in kredit. Izdajale se bodo bančne zadolžnice, sprejemale vloge, eskomptirale menice in efekti itd. Država vloži stalno pri zavodu 6 milijonov kron, katera vloga se ne more odpovedati, a se obrestuje po 4%, v kolikor dopuščajo dohodki.
Z ustanovitvijo takega centralnega kreditnega zavoda hoče vlada rešiti in podpirati omajani kredit zadrug in olajševati asanacije.
V ilustracijo tega, kako daleč so zabredle nekatere zadruge, omenjamo, da je »Centralna banka čeških hranilnic« za asanaško akcijo Raiff-eisnovih posojilnic v Bukovini kreditirala devetnajst milijonov kron! Od tega je šlo samo za lesne kupčije 8 milijonov kron. Leta 1909. smo imeli vseh zadrug v Avstriji 15.615, samo kreditnih zadrug je sedaj do 11.000, pri katerih je bilo že leta 1908. izkazanih vlog nad 2200 milijonov kron.
Reforma je tedaj nujno potrebna in le želeti je, da se označene vladne predloge čimpreje vzamejo v pretres in postanejo zakon.
V—r.
Občinske volitve u ŠKi-fc; Loki.
Čas za vlaganje reklamacij proti razgrnjenim imenikom volilcev je potekel dne 8. novembra. Napredna stranka je vložila 34. klerikalna pa 19 reklamacij. Klerikalni lisjaki uporabljajo svojo staro, izkušeno taktiko. Na tihem in skrivnem so prav skrbno pripravljajo za odločilno bitko. Prihajajo pa vendarle iz njihovega tabora razne zanimivosti na dan. Ti zviti lisjaki upajo na svojo zmago v vseh treh razredih. Da v dosego te zmage ne bodo posebno izbirčni glede poštenih in nepoštenih sredstev, je že znana stvar. Sedaj žo iztikajo po incžu, ki bi ga radi posadili na županski stol. Toda ravno zaradi tega moža so v nemali zadregi. Se za sestaviti celotni občinski odbor jim primanjkuje zmožnih ljudi, kamoli, da bi izmed njih izbrali sposobnega moža za župana. Tomažev Pepe ima še vedno premalo uglajene forme pri svojih nastopih. Poleg tega govori več kakor dela.Kaj je že storil pri »Društvu za povzdigo sejmov«, vemo vsi! Samo kronce pobirati in nič pametnega ukreniti, to pač ni nobena težava. Radovedni smo, kako dolgo bodo člani tega tolikanj potrebnega društva dajali svoje kronce za nič! Nekateri že pravijo, da samo do konca tega leta, ker so po pravilih odpovedujejo člani le koncem decembra. Drugi zopet ugibajo, da zbirajo kronce samo za klerikalne živinorejce, katerim bodo delili premije po znanem receptu iz zadnje živinske razstave pred mestno klavnico. V zadnjem času so Pepetu naložili še delo f>ri okrajnem cestnem odboru ter so mu poverili čast predsednika, ker se je prejšnji predsednik Alojzij Grošelj iz Poljan izkazal, da ima malo pojma, kakšne morajo biti ceste. Sedaj ima torej Pepe dovolj prilike, pokazati svoje vrline in udej-stviti svoje načrte, pri županstvu bi mu pa ne preostajalo dovolj časa — zato baje ne more biti mestni župan. Dr. Ivan Hubad pa je še premalo časa v Škof ji Loki, ne pozna dobro naših razmer in tudi nima potrebnih izkušenj za tako važno mesto. Najboljše je torej, da ostane to, kar jo, sosebno ker je tudi kot predsednik »Katoliškega političnega društva za škofjeloški okraj« preobložen s političnim delom. O drugih njihovih mož, katerim se cede sline po županski časti, ne govorimo, ker se prema-
lo štejejo. Čudno je le to, da bi še najraje imeli za župana g. notarja Niko Lenčka, ki je v vsem svojem dosedanjem županovanju sicer kot naprednjak, prekavalirsko nastopal in v ničemur ne nasprotoval klerikalcem. Ne vemo, ako bo kaj kruha iz te moke. Menda se ne motimo, ako trdimo, da ne moremo nikakor verovati v to, da se bo g. Len ček dal voliti od klerikalcev za župana. Čujemo, da se je g. Lenček naveličal županovanja in da se je tudi izjavil, da se sploh ne bo vtikal v volilni boj. Ne bo kandidiral, še manj pa agitira'! — Prepuščamo torej za zdaj našim klerikalcem vso skrb o tem in jih nikakor ne maramo motiti v njihovih sanjah o bodočem občinskem zastopu in županu. Naj se torej ukvarjajo s tem premišljevanjem, kolikor jih je volja. Mi napredni volilci pa se strnimo v krepko falango in pri bodočih volitvah našega občinskega zastopa storimo vsi svojo dolžnost v polni meri, da prekrižamo račune klerikalcev, kakor so to storili naši sosedni zmin-pki občani in Poljanei. Sramota bi bila za vsakega inteligentnega, naprednega volilca, ako bi se ne udeležil volilnega boja in *e pred klerikalci skril. To niso storili naši kmetski sosedje. In mi, mestni volilci, naj bi brez boja in radi naše nedelavnosti, ali pa premalega zanimanja za predstojeće volitve, prepustili črnuhom, da zagospodari jo na našem rotovžu? Torej mestni volilci, bodite pozorni, ker črni naš sovražnik ne miruje, ampak preži na svoj plen, ki naj bi mu bili mi naprednjaki!
l\mtim lOŽI 1350 Otl-
člnsKlh volitev v Komnihu.
V sobotnem »Slovencu« pi^e neki že znani lažipisec med drugimi lažmi, da so imeli klerikalci za agitacijo najbolj pošteno orožje v rokah. Ah ti revše lažnjivo! Povej • am no, kdaj je še zamorce postal bel akoravno bi cent mila porabil zanj? Ravno ista ;> s klerikalnimi lažnjivei in hujskači! Da bi ti ljudje pošteno delali, na to ni niti misliti. Pove nam naj »Sloveneevc lažipisec, kdo je letal za pooblastili in lovil nevedne volilce in kdo se je posluževal bolj podlih sredstev, laži in hinav-ščine kakor ravno klerikalci. Komu se je žugalo i odpovedjo službe in komu se je odtegnila občinska podpora, le to nam naj pove »Slovencev« lažipisec.
Seveda, poštenj mofte blatiti, 'o znajo klerikalci jako spretno in dobro, saj so v tej stroki jako izvežbani in pravi mojstri. Da so postali na že tako nesramni, da niti narolno-na-prednih dam ne puste pri miru, bar pm niso storile drugega, kakor da so naprednega mišljenji, to presega pa že vse meje dostojnosti.
Lažnjivi dopisun?<* IS zaletava s svojo sirovostjo v oboe spoštovano gospo dr. Krautovo in gOSpleo Ivanko Trpinčevo, katera je v vaeb boljših krogih jako priljnbljssia■ Ne vemo, zakaj hodijo Ijndie z maslom na glavi na solnee. Ali Iattopite g. dekane. Majer in Jerič? To nam raje povejte, od kdaj je napravil lepi nr.š Ivan menažerijo v Krištof o vem hotelu, da je imel od četrtka na patak zaprtega dvonožnoga Medveda iz Ravenj občina Košišo. Na to .vam naj odgovorijo, ti prijatelji resniee in bogaboječnosti. Povejte nam, kdo je plačeval glasov po K, koliko Je dobil mežnar farne cerkve za agitacijo in koliko časa 50 bili ti dekanovi izvoljenci v Krištofovcm hotelu brez vsake licence. Ali mar misli naš dični dnšni pastir, lepi Ivan, da sme res on uganjati vse neumnosti, ki se porode v njegovi hrihtni glavici? Drugim gostilničarjem ni bilo dovoljeno imeti čez uro odprto, le v te-hantovem hotelu so vso noč pdi ter zabavljali čez naprednjake. Ali je to tista za vse enaka pravica? Kaj pa vi pravit« na to g. gerent. Nadalje se lažipisec zaletava v napredne gospode dr. Karbo, dr. Krauta, Ko-schierja in Logarja sploh v može, kateri so res kaj storili za d>čino in korporacijo, katerim gre vsa čast in hvala. Obregnili so se tudi v gospoda Ponikvarja, gostilničarja. Mar li mislijo Majer, posojilnična jetika Jerič in Možinetova mevža, da je Ribnica kje v tehantovi kuhinji pri klobasah in golažu aii pa v njegovi kleti pri vinn. Ja, le bolj počasi, te* hantovi ljubljenčki! Ako boste preveč hodili na solnce, se vam bode maslo tajalo, da bode Mv»er v potu masla utonil, saj izgleda že kakor bi bil tri dni z Lazarjem skupaj v grobu.
Pisec omenja tu li nekaj o alko-kolu. To kaže, da še sedaj ne more pozabiti klobas in golaža ter pijače, katera je tekla na dan volitve po klerikalnih grlih pri klerikalnih gostilničarjih in zvečer pri dekanu v salonu.
Nekaj izza kulis klerikalnih poštenjakov.
Ker Slovenec^ poje neveni ji vo slavo dekanu in njegovim privržencem, moramo tudi mi zapisati nekaj
dejstev, kako je namreč dekan na«
pravil menažerijo z dvonožnim Medvedom v Krištofov! hiši. Bilo jo dan pred volit vi jo, kar pošlje hvalevredni dekan svojega oproda kaplana v vas Ravne občina Koaiše. Ker je tamošnji posestnik Medved ravno kuhal žganje, mu je kaplan plačal drugega delavca za poldrugi dan, Medveda je pa tiral s svojimi priga-njači h Krištofu^ akoravno je doma sama in brez vse postrežbe ležala njegova bolna žena. Tamkaj so ga napajali in silili s pijačo pozno v noč ter ga tako vpijanili, da so ga morali nesti v gornje prostore v posteljo. Ker so se pa bali, da bi jim ne ušel, so mu postavili celo noč stražo v osebi Možinetovega popČa, cr še obadva dobro zaprli. Medvedov želodec je pa ponoči zahteval davek; seveda da je dobila pri tem tudi postelja svoj delež. Drugo jutro, ko se revež prebudi, ga že čaka dekanova dekla z golažem, akoravno :c bil isti dan petek. Najbolj značilno in vredno dekana je pa, da mu je sam dal žganja. Ko je bil ta že zope* nekoliko v rožah ga tirata Majer in :>osojil-nična jetika Jerič na stanovanje peka Možineta. Ta pobožni in pošteni klerikalec ga zopet z žganjem napoji, tako da je moral zopet devet kozarčkov žganja spiti, potem pa vsega pijanega tirajo na volišče kakor orožnik hudodelca.
Tako je napravil naš dični dušni pastir, lepi Ivan, zverinjak za časa volitev v Krištofem hotelu, hotel sam bi pa rad za drag denar obesil mestni občini na vrat.
Kako so klerikalci kupovali gla-:rOve.
Da so klerikalci v tem pravi mojstri, to nam ni porrebno i>osebno poudarjati. Glavni kupčevalec je dični nas dekan Lavrenčič. Ta je kupoval po Kamniku glasove s korporacijo, med kmeti s poljskim blagoslovom, pri tercijilkah s peklom in večnim zveličan jem, na Krat ni z vodovodom, na Perovem je obetal nekemu volileu v prvem razredu, da ga je ujel na svoje limanree, bogato nevesto, med delavci jih je pa plačeval po 5 K in obetal večno zveličanje. Klerikalni trgovci - odborniki so kupovali glasove z moko. kavo in sladkorjem in neki posestnik -— imo zamolčimo — pa z ajdovo moko in kašo, mogoče tudi s kislim mlekom, kar nam pa ravno ni znano. Seveda, da tudi Toraanov Tinček iu Primož Šimenc po dom. Trot iz Novega trga nista zaostala za njimi, to je tako cb sebi umevno. Torej na tako lep kr-inski način je zmagala stranka ljudskih sleparjev.
Kako je urar Potočnik postal čez noč klerikalec.
>Za hudiča, klerikalec- pa nikol ne postanem«, tako je govoril :n se rotil še pred kratkim urar Potočnik, hivši član blagajnik kamniškega Sokola, katerega so takoj po vol i t vi izključili iz društva. Ne vemo ravno, koliko mu je obljubila stranka kleri-icalnih hnjskaeev, ali mu je mogoče sam g. dekan dal staro uro popraviti, mogoče mu je tudi celo kaka :r.arinariea prinesla popravit prstan svojega ljubčka. Možina mu hode pa relo v znak hvaležnosti snekel veliko štrueo, kaplan pa podelil popolni odpustek, ker se je spokoril in postal narodni izdajalec.
Tudi Ulčar France, po poklicu slikar, bode sedaj lahko užival vse sladkosti koruznega zakona, akoravno ima še svojo prvo ženo živo.
Temu podoben jo tuđ: Scbilen-gar, konjač s Perovega Tndi ta bode sedaj lahko brez vseh skrbi in zaprek živel v divient zakonu Saj sta obadva, ptiča s skesanim srcem in v goreči ljubezni do našega dekana volila samo prave pristne klerikalno tehantove kimovee.
Toliko ia danes, drugič zopet kaj več, saj gradiva je dosti.
MW't volitve v Metliki.
Neki dopisnik iz Metlike je z v»o silo v »Slovencu<' udaril po metliških naprednjakih, v dobri nadi, da jih s tem ustraši in pripravi do tega, da bodo roke križem držali. Toda to sa ne bo zgodilo. In na dan volitev boste videli, kakšen odpor je med zavednimi Metličani proti tem klerikalnim hujskarijam in zdražbam. V tem dopisu se tudi dopisnik hvali, da bo neki naprednjak presedlal, oziroma da je že presedlal. Takih ljudi, ki izpreminjajo po vetru svoje značaje, pač ni treba v narodno - napredni stranki, ker so ji le v kvar. Sicer pa dobro vemo, da rada pobere klerikalna stranka vse. Glavna stvar je, da dotičnik pri raznih volitvah tro-hi v klerikalni rog — njegovo versko naziranje je popolnoma postranska stvar. In gospoda okoli konsuma je Mla že prepričana o svoji bodoči zmagi. Toda to prepričanje menda ni bilo kaj zelo trdno, ker so začeli klerikalci zdaj z denunciranjem. Prav posebno vlogo hoče igrati bivši straž-mojster Vovk. Ne vemo, kakšne in-
terese ima on v mestu in kakšne interese naj on sastopa, vsaj ne posna niti ene četrtine mescanov.Temu bivšemu stražmojstru je prav posebno v želodcu neki ugledni metliški meščan, ki je pa obenem naprednega mišljenja. Toda ta napredni meščan se pač nima bati groženj in denun-cijacij kakega kancelista. Nekaj je pa gotovo, da bo navzlic temu agitira! — seveda ne v uradu, kakor dela njegov nasprotnik. Tudi umetniku A. Ganglu moramo svetovati, naj ne hodi pod gostilniška okna prisluškovat,^ temveč naj pride le pogumno v družbo, če hoče kaj novega izvedeti.
»Slovencev« dopisnik hoče tudi gosp. dr. Weibla spraviti iz Metlike, ker bodi baje zdravit tudi k sosednim Hrvatom. Omenja tudi županski stolec. Toda dr. Weibl pač ne reflektira na to čast, ker je bolj hvaležen posel, hoditi zdravit Hrvate in Žum-berčane. Radovedni smo le, kam nameravajo premestiti dr. Weibla.
Tudi gosp. Milan Guštin metliškim klerikalcem ni po volji. Najbolj bi jim seveda ugajalo, da bi bil gosp. Milan Guštin še pred volitvami prestavljen za učitelja tja kam na Klek.
Obregnili so se tudi ob gosp. Fleischmana. Radi bi ga prisilili, da bi se prav nič ne vmešaval v volilno gibanje, čeprav ima kot posestnik iu davkoplačevalec vso pravico za to. Kar se pa tiče njegovega poslovanja, je treba vprašati njegove predpo-stavljence pri sodišču. Ni treba še m\sliti, da je kancolist Vovk njegov šef. Fleischmanu tudi predbacivato, da je šel na Hrvaško kaplane preganjat. Sebe pa ne vidijo ti klerikalni hinavci in se kar nočejo spomniti, kaj so hoteli napraviti iz prve dolenjske posojilnice. Prepričani naj bodo, da je splošno znano, kaj so sklepali glede te posojilnice v Vukšini-čevi kleti.
Pravijo, da bi bil Fleischman rad mestni tajnik. To se pač ne bo zgodilo, ker bi bil lahko že pred dvema letoma, če bi hotel.
Klerikalcem je v želodcu tudi »Narodna čitalnica«, oziroma njen predsednik, seveda predvsem zaradi tega, ker je svak gosp. dež. poslanca E. Gangla. Toda klerikalci se naj brigajo za svoja društva, narodno čitalnico pa naj puste v miru, ker jo podpirajo edinole naprednjaki.
Klerikalce tudi silno boli, ker ne morejo ukazati nadnčiteljn gosp. Burniku, da bi mežnaril in roke po-ljuboval kaplanu Petru.
Klerikalci hočejo baje občinsko volitve za vleči. Menda že še niso prav sigurni svoje zmage in potrebujejo še božično spoved v agitaeij-ske svrhe.
Zakaj pa niste rosalniških volitev zavlekli? Klerikalci pač niso pričakovali, da se bodo tudi med kmetovalci dobili samostojni možje.
Najbolj čudno je pa to, da so klerikalci kar naenkrat postali prijatelji Metličanov, dočim so še pred nedavnim kričali njihovi generali, da se mora Metličane izstradati, da hi bila cesta poleg Malence ravbar-ska, da bo prva dolenjska posojilnica propadla itd.
In Če razni Vukšiniči, Natlačeni, Koreni, Vovki goje pobožno željo, da bodo ostali na dan občinskih volitev naprednjaki zunaj občinske hiše, se morda vendarle precej motijo.
Treba nam je predvsem sloge, edinosti. Opustimo vse osebnosti in pojdimo roko v roki v boj zoper najhujšega nasprotnika metliškega mesta. In če bomo io storili, mora biti zmaga naša. I_
Itolllonsko - tursko volno.
S tripolitanskega bojišča.
»Agenzia Stephani« poroča iz Tripolisa dne 9. novembra pol 3. zjutraj: Tudi včeraj je sovražna artile-rija, kakor običajno, streljala na našo jugovzhodno krilo, toda brezuspešno. Naše vzhodno krilo so opetovano napadle majhne arabske čete. 18. pešpolk je podvzel junaški napad na te sovražne oddelke, ki so se obdali z okopi. Na povratku je bil bataljon zopet napaden. Boj se je končal šele ponoči in se je moral sovražnik umakniti. Na naši strani je postalo le malo mož za boj nezmožnih. Izgube sovražnikov sp mnogo večje. Tudi 11. bersaljerski polk je napadel sovražnika, da ga prepodi. Mi smo imeli dva ranjenca. Razventega je bilo še več manjših bojev. Naše vojne ladje, ki so stražile obalo proti tunezij-ski meji, so razpršile par karavan, ki so jih spremljale oborožene čete, in razrušile eno vojašnico. Da se mesto Tripolis obvaruje pred kolero, so dirigirali 2000 domačinov iz okolice v nasade izven mesta, jih tam očistili in oblekli v nove obleke. Na pitno vodo se pazi z vso strogostjo. V Ben-ghasiju, Derni in Tobruku se ni zgodilo nič novega.
Poslanec Setvan - bej, ki je prišel dne 9. novembra iz Benghasija v Carigrad, je pravil: Ko sem pred 12. dnevi odpotoval, je bilo mesto in pristanišče v posesti Italijanov. Vsi poskusi, prodreti v notranjo deželo, so
bili krvavo ooTbitL Zato so as omejili na to, da so jeli mesto moderno utrjevati. Turki in Arabci so obkolili Italijane, ne da bi jim v njihovih pozicijah kaj Škodovali. Dozdaj so Turki vseli Italijanom pet mitraljez, vendar pa dobivajo Italijani po morju vedno novih pomočnih Čet, municijo in proviant. Končno je Setvan-bej izjavil, da je prepričan, da Italijani ne bodo mogli nikdar prodreti v notranjo deželo.
Italijanska mornarica v Egejskem morju.
V dunajskih diplomatičnih krogih so mnenja, da je Italija proglasila aneksijo vsled tega, da more eventualno takoj začeti z akcijo v Egejskem morju. Naglasa se, da je bilo že od začetka v italijanskem programu, razširiti vojne operacije takoj po izvršeni aneksiji. Pomorske operacije bi se v tem slučaju omejile na Egejsko morje. Obenem se pa tudi poudarja, da bi eventualna vojaška akcija Italije v Arhipelju povzročila protiakcijo velevlasti, ker bi bili s tem prizadeti njihovi interesi. To bi se zgodilo v slučaju, če bi italijanske ladje blokirale ali pa celo bombardirale Solun, Smvrno, Bejrut in druga pristanišča, kjer so velike tuje naselbine. Ce bi bili vsled vojaške akcije Italije interesi nevtralnih držav v nevarnosti, tedaj bi skoraj gotovo te države protestirale.
V Atenah so prepričani, da bo italijanska mornarica, da prisili Turčijo k miru, v par dneh priplula pred Mvtilene, Chios in Rhod, zasedla te otoke ter pobirala dohodke carinskih uradov zase. Ce bi se Turčija še vedno upirala, tedaj bo Italija zagrozila, da zasede in anektira kak otok v Arhipelju, in zasedla Smvrno. Atensko časopisje meni, da bo imelo to slabe posledice za grško prebivalstvo onih otokov, ker se bodo fanatični Turki predvsem maščevali nad kristjani.
Iz Aten poročajo nadalje: Italijanska mornarica se koncentrira v Egejskem morju. Admiral Anbrv poveljuje eskadri devetih linijskih ladij prvega in drugega razreda; vojvoda abruški poveljuje flotili dveh linijskih ladij in štirih torped-nih lovilcev; tretja eskadra, obstoječa iz sedmih linijskih ladij, je že od-plula iz Neapolja; nadalje plove v Egejsko morje flotila šestih podmorskih čolnov. Admiral Aubry ima baje ukaz, zasesti otok Lemnos, ki bo, Če se Turčija v štirinajstih dneh ne vda, definitivno spojena z Italijo. Neka nemška transportna ladja je pripeljala v Smvrno torpede, ki so jih potopili pri vhodu v pristanišče- Turška mornarica je odplula dne 8. novembra v Mannarsko morje, kjer je imela strelne vaje.
Albanija.
Iz Skoplja poročajo, da se je turški vladi posrečilo, pripraviti Albance v Peču in Djakovarju do obljube, da bodo do spomladi popolnoma mirni.
Politična kroniko.
V bosanskem deželnem zboru je
zopet izbruhnila kriza. To pot gre za cestne table, glede katerih se ne morejo zediniti, v katerem jeziku, oziroma s kakšnimi črkami naj bodo pisane. Za sedaj so seje ustavljene.
m
V nemškem državnem zboru so
včeraj govorili šo razni govorniki o francosko - nemški pogodbi in kritizirali kompenzacije. Državni kancelar Bethmann - Hollweg je kritiziral trditev, da je tripoliška vojna posledica nemške akcije pred Agadirjem ter pravi, da je tripoliška vojna prej v zvezi s francosko ekspedicijo v Fez. Sultanova suvereniteta je bila baje že dolgo samo na papirju. Poslanec Lathmann zagovarja nastop prestolonaslednika in pravi, da je prestolonaslednik ravno tako upravičen, pokazati svoje mnenje, kakor vsak drugi državljan. Prestolonaslednika včeraj ni bilo v dvorni loži parlamenta, vozil se je z balonom »Schwaben« po zraku. Kakor zatrjujejo, se nemški prestolonaslednik ne bo udeležil nobene seje državnega zbora več. V državnem zboru kroži vest, da se je šel prestolonaslednik na izrecno cesarjevo željo opravičit zaradi svojega vedenja k državnemu kancelar ju. Včerajšnji govor državnega kaneelarja je imel naravnost senzacijonalen učinek. V svojem govoru se je kancelar zlasti ostro obrnil proti Heydebrau-du in konservativcem, kar vzbuja med liberalci veliko zadoščenje. Pravijo, da je bil včerajšnji govor kaneelarja Bethmanna - Hollwega njegov poslovilni govor.
m •
m
O tajni francosko - španski pogodbi glede Maroka poroča »Figa-ro«, da je bila pogodba sklenjena proti interesom Angleške in bi bila morala dobiti Španija ne samo Tan-ger, Larrache, Elksar in Tetuan, marveč tudi okolico Feza, »Matin« pravi v nekem članku o francosko-španski pogodbi iz leta 1905., da je taka pogodba popolnoma nemogoča,
ker sta dva protektorata nad ono deželo izključena. Francoska hoče sedaj skleniti s Špansko novo pogodbo.
Kitajski revolucijonarji stoje samo še kakih 80 milj pred Pekingom. Angleško poslaništvo je odredilo, da naj se vsi Angleži zbero v angleškem poslaništvu. Nad četrt milijona prebivalcev Pekinga je že pobegnilo. Po cestah vlada splošno razburjenje in trgovci so zaprli prodajalne. V Honkongu so v četrtek proglasili republiko. Dijaštvo v Muk. denu v Mandžuriji je zahtevalo od mandžurskega podkralja, da proglasi Mandžurijo za avtonomno. Nato je policija zasedla šole. Med prebivalstvom vre proti podkralju. Bati se je resnih nemirov. V Mukden je skrivaj dospelo več -cesarskih prinčev. Iz Honkonga poročajo še, da je tamošnji podkralj pobegnil in z njim je pobegnilo tudi kakih 2000 uradnikov in Mandžujev. General Jinčang jo pobegnil v nemško kolonijo v Tient-sinu.
Štajersko.
Slovenska Bistrica. O najnovejšem škandalu, v čegar sredini stoji sodnik dr. Feliks Rakovec, ste poročali. Ta renegat, ki bi se naj raje svojega čina v dno duše sramoval, 6e je v jezi radi vašega poročila spravil nad svojega uradnika g. R., kateremu pripisuje vaš članek, m in u je na zelo nedostojen način v gostilni grozil s »hudimi nasledki«. Takega postopanja je zmožen le mož, kakršen je dr. Rakovec, ki je še pred enim letom bil Slovenec, sedaj pa si prepoveduje v svoji bližini slovensko govorico. Njego v oec, obče soo-štovan član slovenske družbe v Mariboru, se bo zjokal nad takim sinom. Ta po dr. Rakovcu provocir.vni škandal bo menda odprl oči slovenj-bi6triškim merodajnim slovenskim činiteljem, ki so pnst;!i v svoji pretirani toleranci, da je ta dr. Rakovec, ki je že dalj časa znan zbog svojega heilanja na Gornji Polskavi, nem-škutaril v kazenskem oddelku, kakor se mu je zl j ubilo. Saj mož še slovenskih tiskovin, ki jih je sieor dosti v zalogi, videti noče in slovenske kazenske razsodbe sploh še ni delal nobene. Po tem zadnjem nastopu dr. Rakovea ni nobenega povoda za par-doniranje tega sodnika, ki je mržnjo do slovenskega prebivalstva, katero tvori 95% prebivalstva tega okraja, na tako očiten način pokazal. Splošna zahteva slovenskega prebivalstva je, da mora dr. Rakovec izginiti iz Slovenske Bistrice, ker ljudstvo ne more imeti zaupanja v takega sodnika, kateremu mrzi njegova govorica. Ta zahteva ne sme vtihniti, dokler se ji ne ugodi. Od sodnega predstojnika, v čegar objekt i vnos; smo vsik-dar zaupali, pa zahtevamo, da tega mladega naduteža pozove koj na odgovor in skrbi za to, da se mu njegova vroča nemčurska kri ohladi. Sicer pa ho šla dr. Rakovea zasluga, če bodo sedaj Slovenci malo bolj pazili na uradovanje na^e sodnij^, katero bi utegnilo drngnče postati v vseh oddelkih   skoz In skoz nems%ko.
Iz mariborskega okrajnega zastopa. Pri prvi plenarni seji dne 7. novembra sta napravila načelnik dr. Schmiderer in podnače!aik dr Fr. Kornfeld slovesno zaobljubo. Nato se je vršila volitev v okrami šolski svet. Izvoljeni s,-> bili zopet dr. J. Tossek, Tomaž W^rntrn'nrg. Pavel Kammerer, Valentin Sehaffer in Andrej Pfeifer. — Ohrani Cirsak se je dovolilo porabiTi denar iz vojne prostaci je v znesku aOO K. ki je postal že občinska last. za občinske ceste. — Občini Studenci pri Mariboru se je dovolilo naieri za že -graje-no novo šolo 90.000 K oesojila. Občini Pohrež se dovoli najeti posojila 6000 K za plačilo r^dnjega obroka za stroške nove šole. — Občini Slivnica se dovoli proda ii poljsko parcelo št. 327 v Cretu grofu Srdi čin -bornu. — Občini Tezno se dovoli najetje brezobrestnega posoiila v znesku 2000 K za šolske svrhe (pri kakem nemškem »obrambnem cl r u -štvu). — Trški občini Sv. Lovrenc nad Mariborom se dovoli prodaja posestva št. 52, kat. občina Sv. lov-renc nad Mariborom.
Celjska »Čitalnica« namerava prirediti tekom adventa v spomin svojemu umrlemu častnemu članu g dr. Josipu Vošnjaku »Josip Vošnja-kov večer«. O podrobnostih bodemo še pravočasno poročali.
Štajerski klerikalci in grof Stiirgkh. Mariborska »Sfraža« piše istočasno, ko naznanja ljubljanski »Slovenec« najstrožjo npoz'eijo proti SriirgkHovi vladi (sklenjena še si-eer, k«Ver čitamo r ^S'ov. V^odu«. ni) sledeče: »Jugoslovani bodo zavzeli definitivno svoje stališče nasproti novemu kabinetu, ko bodo videli njegovo prvo deianje, namreč sestavo večine, na katero se hoče opirati.« To se pravi: ako nas Stiirgkh povabi v večina, smo z v*, sel jem nVgovi — ne da bi se niti za trenotek pomislili ia preudarili, kaj
bodo rekli spodnjestajerskj Slovenci, katere preganjajo nemške vlade sedaj hujše ko kdaj poprej. Ce pa ne, pa bodemo igrali »opozicijo« — tako kot pod Bienerthom. Narodna in gospodarska sila in potreba spodnješta-jerskih Slovencev je od dne do dne večja, naši »poslanci« in »zastopniki« pa na Dunaju študirajo edino le na to, kako bi se lažje Nemcem ponudili za lakaje.
Iz Šoštanja. Za aačelruka slovenskega šoštanjskega okr. zastopa je izvolila klerikalna večina pobožnega nemškega graščaka Adamovi-cha v Velenju, za podnočclnika velenjskega Skazo-Špenka. V okr. odboru sede še dekan Rotn-r, šentiljski župan Koren, župan Pirtovšek, dr. Maver in Fr. Woschnogg.
Slovensko trgovsko sotrudništve v Celju je dolgo razmotrivalo misel glede ustanovitve društva trgovskih sotrudnikov za Južno Štajersko. Po dolgem premišljevanju se je prišlo do zaključka, da je ustanovitev take organizacije za Štajersko jako potrebna in tudi pomembna. Ako so organizacijo posameznih stanov potrebne v drugih krajih, so tembolj potrebne v okoliših, kjer se nahaja naš narodni sovražnik. Razun tega je dandanes organiziran že celo najslabši delavec, zakaj bi se tedaj ne organiziralo tudi trgovsko sotrudni-štvo, ko je vendar trgovina eden prvih faktorjev za obstoj in napredek naroda. Vršil se je v soboto v »So~ kolskem domu« v Gaberjih prvi sestanek glede natančnejših dogovorov za ustanovitev organizacije. Ta ideja je bila od vseh navzočih članov z navdušenjem sprejeta. Zanimanje za to stvar se širi in se je tedaj nadejati, da bomo v kratkem na zelenem Šta-jerju zamogli pozdraviti novo, mlado stanovsko organizacijo, ki se ne ustraši dela za svoje člane. Med zbranimi gosti se je marsikdo oglasil k besedi ter izvajal nujno potrebo takega društva. V slogi je moč. Dokler bomo složni, dosegli bomo marsikaj, kar bo le nam in našim naslednikom v korist in dobiček. Zaradite-ga pa tudi ne smemo spati, temveč zavedati se moramo dolžnosti. Društvo bi imelo v prvi vrsti namen, dovesti v ozko zvezo celo štajersko slovensko trgovsko sotrudništvo, ustanoviti v resnici resno delujočo posredovalnico, prirejati učne tečaje in zabavne večere ter skrbeti tudi za stik tovarišev na deželi. Nadalje dati potrebne informacije v privatnih in pravnih zadevah, dajati podpore onemoglim članom itd., kar se bo glasom pravil še naknadno delalo. Določen je bil že pripravljalni odbor, katerega naj vse enako misleče sotrudništvo podpira. Pripravljalni odbor bo o svojem delu natančneje poročal ter zanimajočim nudil vedno priliko, zadevo zasledovati. Mlademu odboru, ki je neustrašeno prevzel rešitev težke, toda prepotrebne naloge za oži\ -ljenje in procvit trgovskega sotrud-ništva za Štajersko, kličemo: Delaj, sadovi ne bodo izostali! — Celjski so-trndniki.
K otvoritvi se?ije »Dramatične* ga društva« v Celjn. Prva predstava dne S. novembra: »Bleda žena Skrb«, ljudska   igra v 4 dejanjih. Nemški spisal   R. Hawel,   poslovenil Fran Kobal. Ker nam v listu primanjkuje prostora,   se ne moremo spuščati v vsebino   precej   zavožene ljudsko igre.   V naslednjem samo par besed o pred>tavi sami. Bila je prav pridno naštudirana,   videlo se je, da imajo naši diletantje   veselje.   Režiser g. Salmič je lahko z začetkom letošnjo sezone prav zadovoljen.   O njegovih zmožnostih kot igralca bi Vilo menda precej   odveč   govoriti. Njegov Vrbovec je bil   pravi   tip, opazili smo par finih potez — samo nekoliko preveč   poze   je   bilo tu in tam. Skrb je našJa v gdč. Jožici Gregori-novi prav dobro   zastopnico. Lopa maska, ubrana garderooa   — vse je pričalo, da se je zelo potrudila. Da so ljudje z njo na pr. ob smrti starega Vrbovca   govorili   kakor s kako branjevko na sejmu — to je bila napaka, ki je ni opazil g. režiser. Ume-valo se menda tudi ui dobro pesnika, ki si je nastop Skrbi mislil vsekakor drugače.   Starega Vrbovca je podal g. Miloš Stibler dok^j spretno. Kot njegova zvesta žena nos je gospa dr. Kal a nova iznenadila. Bila je ves čas pridna, stara ženica — in   bila res kos svoji vlogi. Gdč. Marta Hraso\ čeva je kot žena   inlfHlem Vrbovca splošno ugajala. Posebno če se je sukala z otroci,   je bila kaj ljubka — da bi si človek želel enake matere v vsako slovensko  rodbino.  Lahki ži^-ko Malko,   otroka   velikih mest, je podala    gdč.    Melaoija £*erneecva. Toaleta je bila primerna — le nekoliko več prisrčnosti bi si želel včasi. Gdč. Cetina Gizela kaže lep talent in čedno postavo — utegne se razviti v pravi kras našega diletantskega gledališča. Z gg. dr. Pučnikom, Mravlja-kom in dr. Kalanom srao bili zadovoljni.   Praznika Jc iobro pogodi! dr. Koderman,   četudi bi nekaj več neprisiljene živahnosti nič ne škodilo.   Lah k<živeem v 2. dejanju pa se je vsem skupaj poznalo, da so dihali
malo velikomestnega zraka. Rebe-
kov in Salmičev naraščaj se je postavil prav dobro. Dvorana je bila polna, narodna godba s kapelnikom g. Seifertom je pošteno storila svojo dolžnost. Pač pa Še moramo na koncu zabilježiti željo, da bi vodstvo dramatičnega društva vzelo v letošnji repertoar, ki še menda ni trdno določen, tudi kako dobro slovansko stvar. Ce pa že morajo naša gledališča skrbeti za tantijeme tujcem, se naj poseže po boljših rečeh ko je »Bleda žena Skrb«.
Iz Slovenske Bistrice. Tukajš-no okoliško    dekliško ljudsko šolo vodi še vedno nadučiteljica Cuntara, čeravno bi — po Številu službenih let — morala že davno biti v pokoju. Ta gospodična je v svojih sivih letih postala agitatorka za nemško ljudsko šolo ter odganja   mestne otroke iz svoje v šulferajnsko šolo, ne da bi za to imela najmanjši povod, ker je v razredih    okoliške   šole oraznega prostora   dovolj.    O priliki stavbe nemške šole se je mestna občina zavezala   prispevati    za vzdrževanje okoliške šole še tudi v naprej nekaj odstotkov vsako leto, v katerem bo v okoliški   šoli   najmanj   40 mestnih otrok. To število je prva leta bilo tudi prekoračeno, in ko bi vodji okoliških šol Koletnig in Cuntara v svoji nepotrebni skrbi za nemško mestno občino ne odganjala mestnih otrok v nemško šolo, bilo bi to število pri sedanjih razmerah še višje.   Tudi te dni je Cuntara zopet   odklonila vpis neke mestne deklice. In čujte, s kakim izgovorom! Pravi, da 40 mestnih otrok itak ne spravi to leto skupaj, dokler pa mestna občina ni dolžni nič plačevati za okoliško šolo, ni ona dolžna sprejemati otrok t iz mestne občine. Tedaj iz početka odganja mestne otroke, da s tem oprosti mestno občino plačila,   potem pa odklanja vpis mestnih otrok ravno zaradi tega, ker mesto za šolo nič ne plačuje. To je logika, ki more nastati le v taki zagrizeno-nemški glavici, kot jo ima gospodična Cuntara. Pa v tem slučaju je gospodična   zadela nepričakovano na osebo, katera nima smisla za njeno »logiko   To nam ravno še manjka,   da   bo kakšna Cuntara slovenske staršje s ^vojo neumno logiko za nos vodila ali se izgovarjala, da ni dolžna   sprejemati   otrok iz mestne občine!    Slovenci naj pazijo na njeno delovanje v začetku šolskega leta pri vpisovanju otrok,   če se bo še kdaj s tem delom bavila in ne bo smatrala za naniefn?^, vendar enkrat izginiti iz površin    in naora-viti prostor mlajši moči. Ce bo Cuntara okoliško šolo ^« dolgo vodila, bo še zadnji ostanek   slovenščine    iz te *ole izginil. Saj se v njenem razredu te »slovenske« sole uči slovenščina le še   po   2 uri na teden,   pa n< vprašajte, kako. Resnico, je. da otroci njenega razreda, ki poprej niso znali nič nemškega,    med  s;-d>c.j nkoro t: ključno   nemški čebljajo. Slovenski krajni šolski svet   naj tej škodljiv ki £ole malo   potrka po prstih   in naj skrbi za to, da bo kmalu šla v pokoj.
Od Sv. Lovrenca nad Mariborom noroča »Slov. Gospodar«, da so tamošnji siidmarkovci doserrli pri mariborskem okrajnem šolskem svetu premeseoTije slovenskega učitelja Lešnika. Merodajni so bili seveda le narodnostni oziri. »Goric onemu 'Slovencu), ako izvršuje svoje državljanske praviee. G. Dr^flak. kaj na vi porečete V- dostavlja »Slov. Oosp.« Da. ali ni nekoliko — tragično, da mora baš /Slov. Gosp." sedaj prvi napasti okr. solsk nadzornika Dreflaka zaradi njegovega sodelovanja pri ponemčon fn šolstva v rlov. mariborskem okraju? Ko io oila velika nevarnost, da se po Schmoran-3 erjevem odhodu to imenovanja izvrši in smo baš na^rednjaki nekoliko-krat opozariali »Slov. Gosp.« in njegove urednike ter poslance na njo — se je v odgovor jrolčalo in mirno pustilo, da so nam Nemci vzeli zadnjega zagovornika slov. šolstva v obmejnem mariborskem okraju. To se sedaj že maščuje. In enako bridko se bodo maščevali vsi e*iaki grehi klerikalne stranke.
Iz Središča nam pijejo: V ny*šo faro smo dobili mladega kaplaneta, ki ima sicer še mokro za ušesi, ali do-mišljuje si, da >>o strah oval župnika in celo faro. Hotel je, da bi Marijina družba, znano ognjišče klerikalne propagande v naši fari, uprizorila neko »predstavo« na odru narodnega bralnega društva »Fd'nost«. Društvo je to zgodilo iz »verskih (H in politjč-glej ga, kaplan Je napisal z.a »Slov. Gosp.« dopis, v katerem pravi, da se je to zgodilo iz *vorokis(!* in političnih vzrokov« in da naj zato okr. glavarstvo društvo »Edinost« razpusti! Seveda se je vse smejalo ka planovi predrznosti in naivnosti. No — mladeniča bo treba malo »hop« vzeti in ozdraviti njegove bolne domišljavosti. Srejanci smo že drngačne ljudi ustrahovali!
Drobne noriee. Iz Franko-1 ove ga nam poročajo: Knez Hugo Windischgraetz ima na potovanju z avtomobilom vedno sitnosti. Pred kratkim se je zagovarjal po listih za-
radi nekega nastopa,   ki ga je imel zaradi avtomobila v Mariboru, sedaj pa ga je zadela ista sreča na eesti iz Frankolovega v Vojnik.   Srečal je nekega kmetica z vozom, katerega sta vlekla   dva   trmoglava   vol i ca. Kmetic ju ni mogel dobiti s sredine ceste, da bi napravil prostor kneževomu avtomobilu. Ta je sato obstal ravno za vozičem. Kmetic je prvotno mislil, da hoče tujec z avtomobilom njegov voz povoziti in ker mu je bilo za voliče več ko za sebe, se je vlegel pred svoj voz. Knez in njegov šofer sta bojda komaj spravila kmetica in voliče v stran.   Kmet   je bil bojda pijan in je kneza zmerjal ter metal kamenje za avtomobilom. Cesta je tam jako široka   in   je čudno, da se ne bi mogel aA'tomobil izogniti, četudi je kmet posredi vozil.   — V S k a 1 c a h pri Konjicah so se igrali v Pavličevi hiši trije fantje z izposojeno nabito pištolo. Pri tem je Maks Pavlic po neprevidnosti pištolo sprožil in krogla je zadela njegovega brata Mihca v trebuh. Težko ranjenega fanta so morali takoj spraviti v bolnišnico. — Mariborska mestna hranilnica slavi prihodnji torek 501etnie^   svojega obstanka. — Uboj.   V   »Nar. Listu« čitamo:   Pri   Sv, Andražu   v Slov. gor. je zabodel   161etni fant Farkaš mizarja Al. Hojsa v gostilni pri Roli. Hojs je bil v nekai minutah mrtev. Pokojni   je   bil vzoren gospodar in vnet narodnjak.   —   I z S t. J n r j a ob   J u ž. železnici. Šentjurski Sokol naznani-, da. se vrfe telovadne vaje za redne elr.ne   vsako   sredo in soboto od S. naprej,   za naraščaj in prostovoljno telovadbo pa vsako nedeljo in praznik   od 3. popoldne naprej.   Bratje, skrbite za dobro udeležbo. Na zdar!
Koroško.
Zaročil sc je dno 9. t. m. g. Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine z gdč. Mi ciko Urbane, velepos. hčerka iz Lehna pri Ribnici na Pohorju. Čestitamo!
Kotlje (Koroško). Tu se je poročil 6\ t. m. tukajšnji trgovec g. Tomaž Štibler z gospodično Marijo Krenkar. Bilo srečno! Ob tej priliki nabral je g. Miloš ")sct za Ciril-Me-todovo družbo 6 K 50 v.
Velik požar v lavantinski dolini. V četrtek popoldne je izbruhnil požar v velikem valjčnem mlinu Mihaela Krena pri Volšperku. Mlin je popolnoma pogorel, iz skladišča pa so le en del žita in moke resili. Ogenj se je razširil tudi na s-ospodnrsko poslopje. Toda na tem je pogorela le streha in nekaj pridelkov v uodstreš ju*! V skladištu je pogodio poleg Krenovega blago tudi nad 100 žak-ljev žita, katerega so pripeljali okoličani v mlin. Kako je nastal ogenj se še ne ve. Škoda za veliko presega zavarovalnino.
Ponesrečen samomor. Neki 18-letni posestnikov sin iz celovške okolice se je vlegel včeraj na tir južne železnice. Toda strojevodja je samomorilca še pravočosno opazil In tik pred njim ustavil vlak. Nato je »ponesrečeni« samomorilce pobegnil v bližnji gozd, kjer so gn pa orožniki prijeli še tisti .lan.
dva oddelka strojnih pnak M. polka in 19. pešpolk s Dunaja. V Trst pride tudi s Dunaja štab, 3 bataljoni in en oddelek strojnih pušk 32. polka. Oddelki 47. pešpolk a, ki so sedaj v Krminu, pridejo v Kojsko in Bilja-no, 97. pešpolk je premeščen iz Trsta v Belovar in Karlovec. 20. lovski bataljon, pri katerem je posebno veliko kranjskih fantov, ki je sedaj v Tolminu in - pri Sv. Luciji, pride v Krmin, 3. baterija gorskega topniškega polka št. 3 je premeščena iz Beljaka v Tolmin, 5. stotnija 12. pi-jonirskega bataljona pa iz Gyula Fehervar v Pulj.
Požar v Ročinju. V Ročinju je zgorel predvčerajšnjim velik senik posestnika Ivana Ipavca. Pogorelo je čez 400 6totov sena. Kot požigalca so aretirali nekega Andreja MahniČa, ki je že preje žugal, da bo Ipavcu eno zagodel.
Tatvina kave na morju. Parnik
»Sophia Hohenberg« je pripeljal v Trst poleg argentinskega mesa tudi veliko množino kave. Pri izlaganja so opazili, da manjka več vreč kave. Kapitan je naznanil tatvino policiji, ki je aretirala nekaj kurjačev, ki so kavo ukradli. Ko pa so čutili, da jih sumijo, so jo pa v kotlih sežgali.
Nezgode. Nenadoma je umrl v Trstu pred glavno pošto TOletni uradnik tvrdke Chelius, Franc Ara-bito. — Zastrupiti se je hotela v Trstu 181etna krojačica Florenca Ma-zevc zaradi nesrečne ljubezni. Pila je oetovo kislino. — Na trgu Goldoni je padla raz trotoar 65Ietna zaseb-niea Marija Katelan in si zlomila desni komolec.
Zverinjak na otoku Brioni. Avstrijski zverinjak na otoku Brioni, pod nadzorstvom komercijskega svetnika Hagenbecka, se je pred nekaj dnevi zopet izdatno pomnožil. Prišle so namreč nove pošiljatve iz Južne Afrike. Med raznimi živalmi vzbuja največje zanimanje skupina 30 krasnih nojev, ki tvorijo podlago bodoči umetni reji nojev na posebnem pašniku na otoku. Zanimive so tudi razne opice, ki jih je prišlo čez 30. Nekatere izmed teh so jako redke. Opice žive na otoku popolnoma prosto. Zverinjak obsega do sedaj že nad 150 različnih vrst živali.
Prlmorctin
Protest proti laški ljudski soli v Gorici. Slovenski volilci in davkoplačevalci v Gorici so izročili pri magistratu stolnega mesta Gorice pismen protest proti zgradbi laške ljudsko šole v ulici Giacomo Leopardi v Gorici in proti najetju amortizacijskega posojila v znesku 211.500 kron, ki naj bi se porabilo za zgradbe te nove laške šole. V protestu ostro obsojajo krivično in nasilno potujče-vanje slovenske dece, kar pokažejo tudi s številkami in dokažejo, kako mačehovsko se postopa s slovenskimi otroci. V protestu poživljajo Slovenci deželni odbor, da razveljavi ta sklep mestnega sveta goriškega, kajti proti izdatkom za nepotrebno laško šolo se ne bodo dvignili samo goriški Slovenci, marveč se bodo protivili z vso •odločnostjo Slovenci cele Goriške, dokler ne zgradi občina za 3000 slovenskih otrok, ki so brez šole v Gorici, slovensko mestno ljudsko šolo.
Redko slavje 401etnega župano-vanja je slavil dne 4. novembra župan v Podgori Anton Klančič. Županske posle je prevzel že kot 261etni mladenič in jih vodil 40 let nepretrgoma. Deloval pa je v tem času tudi kot deželni poslanec in odbornik, bil je predsednik cestnega odbora, član krajnega in okrajnega šolskega sveta ter vplivni član več drugih korpo-racij in društev. Podgorčani so mu pripravili slovesno slavje, občinski svet pa ga je imenoval soglasno za častnega občana občine Podgora.
Premestitev garnizij. Spomladi se izvrše precej obsežne premestitve raznih vojaških oddelkov. Pred vsem se bodo ojačile južne garnizije ob italijanski meji in pa garnizije v Bosni. V Tolmin in Sežano prideta
Dnevne vesti.
+ Besede in dejanja. Včeraj je ministrski predsednik Tof Stiirgkh v državnem zboru slovesno prisegal, da bo tudi j u stična uprava strogo pravično, zakonito in nestrankarsko izvrševala svoje dolžnosti, danes smo pa že v položaja ■aieMl ajhen slučaj, ki ilustrira to slovesno prisego. Gospod dr. Frohlich vitez Frohlicbs-tal, je v sodni službi na Štajerskem. Mož služi blizu tri leta. Rojeu je v Gradcu in najbrž sorodnik tistega vite za Frohlicha, ki je svoj čas zavzemal višje mesto v štajerski justi-ci. Da je dr. Frohlich vitez Frohliehs-tal deležen posebne protekcije, je spoznati iz tega, da je že imel provizori-čen adjutum, ko je služil šele 1 leto in 4 mesece, med tem ko je bilo 20 do 30 avskultantov pred njim, ki niso imeli adjutuma. Ta urečni mož služi tedaj na Štajerskem, a stanovanje si jhe najel zdaj v — LJubljani. Ob sebi se razume, Ja ne more stanovati v Ljubljani, uradovati pa na Štajerskem in ni torej dvoma, da pride ta dr. Frohlich vitez Frohliohstal službovat k sod ni ji v Ljubljano. Morda pride 6em, da bi se nekoliko naučil slovenski in potem s pomočjo svojih protektorjev splezal v ministrstvo, morda bi mu pa Pittreich, Elsner in nemški Volksrat radi zagotovili karijero na Kranjskem. Vse-kako ima mož že v žepu zagotovilo, da bo premeščen k okrajnemu sodišču v Ljubljano. Služba niti razpisana ni — kar bi postavno morala biti - a oddana je že. Tako izgleda praktično izvrševanje tiste stroge zakonitosti, objektivnosti in nepristranosti, na katero je grof Stiirgkh včeraj prisegel!
-j- Sapo jim je zaprlo. Dr. Lampe in dr. Zajec sta v »Slovencu« kričala, da smo se ?agali, ko smo konstatirali, da ni deželni odbor nikdar sklenil* da se bo pri razdeljevanju podpor v smislu S 18. novega deželnega cestnega zakona prav posebno oziral na mestno občino ljubljansko. Na to smo imenovana gospoda pozvali, naj dobesedno priobčita v »Slovencu« 1. zapisnik one seje deželnega odbora, v kateri je baje leta storil dotični prenorni sklep in 2. vlogo, s katero Je deželni odbor predložil novi cestni zakon vladi v izpo-»lovanje najvišje sankcije. Objavo teh uradnih spisov smo zahtevali za to, da se da javnosti prilika, da na temelju uradnih spisov sama presodi, na kateri strani je resnica in na kateri laž in zavijanje. Na ta naš poziv je »Slovenec« takoj obmolknil in včeraj ni črhnil niti besedice več o aferi, ki jo je preje premleval že ves teden v najrazličnejših varHacijah. »Kdor molči, priznavam to je že star pregovor. Klerikalci torej s svojim molkom priznavajo, da je laž na nji-
hovi strani in da je naš list pisal pravilno, ko je dr. Lampetu očital sramotno dejanje, da je skušal nalagati celo centralno vlado, samo da M s to svojo lažjo tem sir srne je li posloval sankcijo novega deželnega cestnega zakona, ki znači po priznanju klerikalcev samih najobčutnejši uaree sa ljubljansko mesto In njegova prebivalstvo. Na tem ogledu lahko sedaj slovenska javnost spozna, na kateri strani je morala in poštenost v politični borbi — pri nas ali pri klerikalcih.
+ Premeten tlček je dr. Lampe. Moz prav dobro ve, da vlada ne more odobriti zakona, ki ima očito tendenco, da oškoduje eden del davkoplačevalcev na korist drugih. Ko je torej vlada zahtevala pojasnila, če je pri novem cestnem   zakonu dano jamstvo, da se bo pri   izvedbi tega zakona prav tako oziralo   aa Ljubljano, kakor na ostale dele kranjske dežele, je hladnokrvno odgovoril, da je v tem oziru že vse potrebno ukre-njeno, češ, da je   deželni   odbor žo sklenil, da se   bo pri razdeljevanju podpor v slučajih § 18. cestnega zakona prav posebno oziral   na ljubljansko občino.  Dr. Lampe je sicer vedel, da deželni odbor takega sklepa nikdar ni storil, vedel pa je tudi za skrita vratica, skozi katero se bo lahko izmuznil v slučaju, da se mu pride na sled.   Znano mu je namreč bilo, da se v vlogi,   s katero   se jo predložil cestni zakon vladi v najvišje potrjenje, v polemiki proti ugovorom   naprednih    poslancev izraža mnenje, da bo deželni odbor pri razdeljevanju   podpor,   izvirojočih iz cestnega zakona, postopal objektivno ter se oziral na Ljubljano prav tako, kakor na vse ostale obč»ne. Po načelu »namen  posvečuje sredstvo« se je torej odločil   nafarbati vlado. Kalkuliral pa je tako-le: Ako bo vlada verjela mojemu zatrdilu ter iz-poslovala najvišjo   sankcijo, potem bo dosežen namen cestnega zakona, oškodovati Ljubljano, v celem obsegu. A kar je glavno, deželni odbor bo imel glede izvajanja tega zakona popolnoma svobodne roke. Če bo Ljubljana prišla z   zahtevo, naj   se pri cestnem zakonu ozira tudi na njene potrebe ter se v tem oziru sklicevala na obvezo, ki jo je deželni »dbor prevzel nasproti vladi,   se l>o njenim zastopnikom pomolila pod nos ona vloga na ministrstvo, o kateri smo zgoraj govorili, ter se jim povedalo v brk, da vsebuje ta vloga samo polemiko proti    ugovorom naprednih poslancev, ni malo    pa Vakršnekoli obveze deželnega odbora. Tako bi bila Ljubljana na dilei.   njen »prijatelj« dr. Lampe pa bi se    smejal v pest, da se mu je tako imenitno posrečila njegova nakana   Hribini načrt se mu sicer ni posrečil, vendar pa so mu ostala odprta vratica, skozi katere se sedaj skuši Izmuznit;, s kakšnim uspehom, to bomo Šele videli.
+ Neodvisnost sodnikov in nepristranost višjesodnega predsednika Pitreicha. V Novem mestu so volilci izvolili v obeins'u svet tudi sod nega svetnika g. £ m a v e a in pisarniškega predstojnika g. A hram a. Izvoljena sta bila kot kandidata na predne 6tranke, ki ju je kandidirala toliko raje, ker vživata splošno spoštovanje in popolno zaupanje vsega uradništva. Toda posegel je vmes višjesodni predsednik Pittreich in jima na tako določen način izrekel »željo«, naj izstopita ?z obč. sveta, da sta se morala ukloniti. V ponedeljek, ko smo o tem prvič poročali, še nismo vedeli, ali je to posledica načelnega stališča višjesodnega predsednika Pittreieha, ali pa je ta mogočni gospod le tako stališče zavzel glede napredne stranke. Danes vemo že natančneje ,m čem da smo. Pitreich samo ne trpi. da bi sodniki delovali v občinskih odborih, ako so bili izvoljeni od napredne stranke, če pa pripadajo klerikalni stranki, nima Pitreich nič proti temu. To vidimo na Vrhniki, kjer i?edi v obe. odboru deželnosodni svetnik in predstojnik okr. sodišča Matej K o h a 1, ki je seveda odločen pristaš klerikalne stranke. Zdaj smo torej s Pitrei-ehom na jasnem!
4- »Armeesettung« In n radništvo. V včerajšnji seji poslanske zbornice je čeSki socijalni demokrat Nemec omenil hujskarije »Dan-zer's Arraeezeitung« in pribil, da je ta list glasilo merodajnih krogov. Soc. demokrat. T o m a š e "« je zakli-cal: Glasilo prestolonaslednika. Ta list je z ozirom na sedanje uradniško gibanje v svoji zadnji številki priobčil članek, ki ae bavi z državnimi uradniki. Štejemo si v dolžnost, opozoriti uradnike izrecno na ta članek; naj ga uradniki čita jo. Vsaka beseda krvavo žaljenje in ponižanje.
+ Hrvatje • ljubljanski dr/elno-zborski volltvi. »Hrvatski Pokret« piše o zadnji deželnozborski volitvi v Ljubljani: »Nadomestna dežel no-zborska volitev v Ljubljani, ki je končala s sijajno zmago narodno- napredne stranke, je ucmalega pomena za razvoj politično - strankarskih razmer v Sloveniji. S to volitvijo se
je pokazalo, da je v dolgotrajni borbi med napredno in klerikalno stranko nastopil moment ozdravljenja v naprednih vrstah, pri nasprotnikih pa moment stagnacije in — umikanja. Toda ne samo s tega stališča je zanimiva ljubljanska volitev. Ta volitev je dokumenti rak* še nekaj: pokazala je indirektno, da je ta pic-okret v razvoju strankarskih razmer na Slovenskem zdrav in vesel pojav tudi s stališča čisto slovanskega. To svedočbo so dali, če tudi nehote, slovenski narodno - napredni stranki ljubljanski Nemci, ki so v raz.aer*-ma velikem številu glasovali za slovenskega klerikalnega kandidata, dasi so imeli svojega lastnega nemškega. Hoteli so namreč' M vsako ceno strmoglaviti Ribnikarja, a spraviti na površje Rojmo. katerega izvolitev bi bila enako v interesu klerikalcev, kakor tudi Vencev. Toda stvar se ne samo ni posrečila, marveč je klerikalna stranka «°elo doživeli nepričakovan poraz. Od nadomestne deželnozborske volitve v maju pa do oktobra je padlo število njenih vo-lilcev v Ljubljani za 170 ali v odstotkih za 21^. Toda niso izgubili samo klerikalci, marveč tudi njihovi tajni zavezniki Nomri. Njihovi glasovi so v teku par mesecev padli za 7'9f/c. Temu nasproti je narasle število naprednih in soeialno-dcmo-kratskih volileev. Prvi so poskočili za 12*3%, zadnji pa za 18*8%. A še večji pora* bi bili doživeli slovenski klerikalci, da jim niso priskočili na pomoč Nemci. K^kor namreč javlja »Slov. Narod«, ni mnogo Nemcev glasovalo za svojega nemškega kandidata dr. Egerja, marveč za klerikalnega R^iino. Kopa glasovnic je bila oddanih, na katerih je bilo napisano: »A, Rojina, Tischlermeisrer in Laibaeh«. »Slov. Narod« pripomi* nja: »Ni se čuditi, da so Nemci prešli v klerikalni tabor, saj "tore slo venski klerikalci za nemško stvar v Ljubljani več. kakor Nemci sami.« — Zaman vse, klerikalci so povsod? enaki!«
-J- Kratko veselje klerikalcev — občinske volitve v Mengšu razveljavljene. Vsled nečuvenega terorizma in volilnih sleparij so klerikalci pri občinskih volitvah v Mengšu dne 10 oktobra 1011 s pičlim števiion. gla sov večine zmagali. Takoj po volit vab so vložili mengeški naprednjak! po dr. Franu Novaku,   odvetniku v Ljubljani pritožbo proti volitvam na deželno vlado, ki je — kakor se rarr ravnokar poroča — fej pritožb; ngo dila ter razveljavila vse volitve ;r vse volilne priprave kot   nizove in odredila, da se ima vršiti vse volilo? postopanje iznova. Stvar naprednJakov je sedaj, da s primernim posto panjem dosežejo, da SS pri novih to litvah pokaže prava volja večine pre bivalstva. S svojim nadutim postopanjem je tamošnji kaplan že doseda; provzročil mengeški    občini velikr škodo, ker je odtnjil veliko dobro mi slečih ljudi, ki so bili pripravljeni s€ žrtvovati za splošno korist in občansko dobro. Voditelju priprav za občinske volitve naj se tudi v prihodnjf strogo gleda na prste. Na noge tedaj Mengšiani in pogumno nastopite proti škodljivcem občine, ne puhtite sc strahovati od kaplana ki misli,da str ohfdnski blagor in njegova ter nj«'go
vih kimovoev aadvlada sao m lasa,
-j- Profesor, ki si je vzel dopuM za agitacijo. Znani profesor Jenka ki je znan pod imenom Mrkač. seda; profesor v Seretu v Rnkovini. je žr 14 dni v Cerkljah in agitira za bodoče občinske volitve. Govori se, da si je vzel 6 tedenski dopust - - radi bolezni. Ce je res bolan, kako je to, da se klati od hiše do hiše in agitiral Nam se močno zdi, da je njegova bo lezen prav taka, kakršno je imel pred leti. Svoje dni so ga namreč iz Ljubljane premestili v Novo mesto famf zategadelj, ker je šolo zanemarjal samo za to, da je mogel v Cerkljah agitirati. Ker je v Novem mestu prav tako zanemarjal šolo, izostajal p* cele dni iz šole brez vsakega dovolj* nja ter se vozil v Cerklje agi t i rat, se ga na pritožbo takratnega ravnati* Ija dr. Franceta De tele premestili v Bukovino. Sedaj pa si |a Jenko vzel v Seretu 6tedenski dopust v iste svrho, zaradi katere je bil že opetovano kaznovan s premeščen jem. Ali je to znano bnkovin*.kemu deželnemu šolskemu svetu t
+ »Ne boste me več vjeli, da hI kandidiral!« V četrtek zvečer je bile v klerikalni sobi gostilne pri »Faj-moštru« izredno živahno. Med gosti sta bila tudi bivši klerikalni deželno-zborski kandidat Anton Rojina in Ivan Stefe. Vnela se je debata o politiki, debata pa jc rodila prepir, \r. prepira pa se je razvil pravcati pretep. V ospredju prepira in pretepa pa je stal propadli klerikalni kandidat Anton R o j i n a . ki je na vsa usta kričal: »Ne boste me več vjeli, da bi kandidiral!« Te besede je ndu-šil hrup, ki je nastal. Klerikalna družba je kričala kakor besna, dasi so bila okna in vrata zaprt* vendar se je šunder slišal na ulico in daleč na okoli po Sv. Petra nasipu. Ljudje
so postajali prod gosHlno ter strme opazovali prizor, kako si iepo in mikastijo razne klerikalne korifeje. Na ulico se je slišalo pokanje, kakor kadar se komu prilepi gorka zaušnica na lice, iz splošnega šundra pa se je slišal ogorčen visok glas: »Inteligenten človek se ne bori s pestjo, marveč z močjo svoje Ideje.« Kako se je končno afera završila, ne vemo, .samo to je nam znano, da je bivši klerikalni kandidat in prisednik »za oskrbovanje občinskih opravil začasno postavljenega vladnega svetnika Lasehana« — Rojina ogorčen zapustil gostilno in razjarjeno klical: »Nikdar več! Nikoli več me ne boste vjeli, da bi še kandidiral!« Ce se je klerikalcem kasneje posrečilo potolažiti svojega bivšega kandidata, o tem molče viri.
-f- Izobraževalno - politični tečaj se otvori prihodnji t >rek ob 8. uri zvečer v tajniških prostorih Narodno Napredne Stranje. • Prosimo, da se vsi priglašenei teenja zanesljivo udeležijo. Za bilježke naj se vzame s seboj papir in svinčnik!
+ Iz finančne službe. Za finančnega komisarja v IX. činov ne m razredu je imenovan fin. koncipist g. Ivan Korbar, za finančna koneipista v X. činovnem razredu pa prov. fin. koncipist g. Josip Mosetieh in kon-eeptni praktikant dr. Krnest Močnik.
— Poročil se je danes g. Vinko S t e g n a r , sodni uradnik, z gdč. Ivanko V i Č i č e v o , mnogoletno marljivo pevko »Glasbeno Matice«. Pevski zbor »Glasbene Matice« je priredil snoči svoji članici povodom njene poroke podoknico. Novoporo-čenoema naše čestitke!
— Dolžnost vsake i&vedne Slovenske gospodinje je, da vedno v prvi vrsti vpoŠteva in kupuje domače hlago. Kajti ena naših giavnih teženj je gospodarska osamosvojitev, +o pa dosežemo le tedaj, če vsak ori tem delu za gospodarsko osamosvojitev sodeluje. Naših domačih inon-strijalnih podjetij ni veliko, saj smo tu še v skromnih začetkih. aH lahko pn rečemo, da smemo bi* i na ona ki iih imamo, po pravici ponosni. V prav posebni meri velja to o naši Koški tovarni    za    kavne prnnesi v
jnhljani.    Kolinska kavna primes, ki jo ta naša domača tovarna, akcij-podjetje združenega    našega tr-g vstva,    izdeluje,    je brezdvomno boljši kavni pridatek,   kajti izdere iz najboljših siroTin po nr;či-i n    ki Je od strokovnjnlcov v dolgo-tnih izkušnjah preizkusen. Izborne, domačo Kolinvsko   kavno primes slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo!
Obč. volitve v Vevčah. Tedi pri nas se je pričel volilni ple V krat-►m bodemo imeli občinsko volitev. Pri nas je nad tisoč volileev, imamo pa dosedaj samo 24-odbornikov. V novem odboru bnde T>1 odbornikov. Volilni odbor je že postavil kanuida- l ro zn podohčino Sh-pe: Odbornik Jožef "Roiš^k. posestnik v Slanah, na- i
stnik Franc Grum, posestnik v Slanah. Podobčinb Kašrli: Odbor-« idk Tvan Jamšek. posestnik v Zg. Kašlju, namestnik Janez Zupančič, posestnik v Sp. Kosijo. V Podobčini Sv. Agata: Blaž Loboda, posestnik v Gradovljah, namestnik Martin Godec, posestnik v Gostinci. Za Podob-čino Zadobrova: Odbornik Jakob 1 rregorc, posestnik iu gostilničar v Sp, Zadobrovi, namestnik Maček Fi\,
v  Sp. Zadobrovi.    Za ITT. I razred: Močilnikar Fran.* mojster v j "k-  papirnici, Ka~;ir Frane, tov. I daveč v vevški papirnici, Likovio rton, zidarski pomočnik v Sneber- I iah,        vc Martin, deželni vrtnar na I Studencu. Škerjanc Franc, tov. del. I v Vevčah. P blek Janez, tov. delavec I v Vevčah. Urankar Matija, tov. del. I v Vevčah, Mandelj Franc,   krojaški I mojster v D. M. v Polju. Hrome Jo- I žef, kovaški mojster v Vevčah.   Na- I mestniki: Erhežnik Janez, tov. del. v I Vevčah.   Muller Avgust,   paznik v I Vevčah, Lakovie -T .V P    posestnik v I Sneberjah.   Snoj Anton,   čevljarski I m« js*er v Sp. Zad. Za TT. razred: Ko- I ' al Janez,   posestnik v Zg. Kašlju. I ^nhne   Alojzij,   posest.   y   Zalogo, j rv >vc Matija,   posestnik v Sp. Zado- I brovi. Zaje Mihael, posestnik in te- i ar v Sneberjah. Ko.r«ar Jane/, pose- I 1  na Studencu, n^li, Frane, me- j ar in posestnik v D. M. v Polju Ce- j ar Frane, posestnik v Slanah. Strah I anes,   posestnik   v D. M. v Polju. I Namestniki: Hleb" Anton, gostilni- J r v Zg. Kašlju. Lttkec Iv^n. posest I Zg. Kašlju. Riei Frane, posestniki v S|   Kašlju. Dovč Franc, posestnik r Zalogu. T. razred: Kuhar Avgust, gostilničar v Vevčah.   Or.o 1 Franc, I gostilničar in posesanik v £g. Kaš- j Ziherl Frane, gostilničar in po- j esfnik v Zalogu. Robida Anton, po- | spstnik v Zg. Kašlju.   Primar Tvan. I ^rwpstnik   v Zalogu.   Avšič Andrej, I pofiostnik v Sneberjah.   Bencina Iv., I gostilničar in mesar v D. M. Polju. I Kuhar Leopold, gostilničar v D. M. j v Polju. Hlebs Andrej,   mlinar   in I ■ cestnik v Sp. Zadobrovi.   Nsineat I niki: Dovč Janez, posestnik v Sne- I Irjah. Klešnrk Janez, ml'nor v Za- 1
logu. Strah Janez, gostilničar jr. Sp. KašJju. Kocjančie Janez, pose*tuik na Studencu. Možje volilet! Tu imate sposobne inože, kateri bodo pregnali črni klerikalizeiu i* lape občine D. M. v Polju. Navedem moije bodo skrbeli, da se naša lepa nova cerkev, ne bo podrla ter na nase stroške nova zidala. Ti možje bodejo preprečili, da se ne bode i vašimi žulji plačal nepotrebni Društveni d>m. Imena teh mož so vam porok, da novo lepo pokopališče, katero je last občine, ne pride pod duhovako komando. Na dan volitve vsi na volišče! Pokazali bodemo našemu tajniku, kje so vrata iz pisarne. Ce sedaj ne, potem ne pridemo nikdar več do moči v občini. Zedinite se vsi kot en mož. Proč z izkoriščevalci in njih podrep-niki.
Iz Gor, Logatca. Pri nas se vrše v najkrajšem času občinske volitve. Naprednjaki so ponudili klerikalcem dostojen kompromis, katerega so pa slednji v svoji bahavi prevzetnosti zavrgli. S tem so najbolj pokazali, koliko jim je za mir v občini in za složno delo v bodočem občinskem za-stopu. Zato je dolžnost slehernega poštenega, miroljubnega in za napredek naše občine res vnetega volil-ca, da voli v občinski zastop može, za katere so se odločili napredni zaupniki in v katerih vidimo zmožnost, pa tudi jamstvo za uspešno delo v bodočem občinskem odboru. Naša občina, v kateri je sedež glavarstva, sodnije, davkarije in še drugih uradov, naj bo zastopana po možeh, ki imajo nastop in ki mislijo po svoji glavi, ne pa po ljudeh, ki so navajeni samo klečeplaztva, ki izrabljajo vero v svoje samopasne namene in ki store samo to, kar jim zapove škof ali pa Šusteršič.
Slovenski list »Jutro« me je v svoji številki z dne 10. septembra 1911 naravnost ostro napadel, očitajoč mi petoliztvo in razočaranje. Skrpucalo tega dopisa je imelo oblasten podpis: »Več Šmarčanov«. Kadar i ima kdo slabo vest, takrat se rad skriva pod firmo več drugih. Ce si imel brezobrazen napadalec pogum, me I javno insultirati, potem bodi še tako I pošten, da podpišeš svoje ime. Nimam strahu pred nikomur, zato ti bom tudi javno odgovoril tako, kakor zaslužiš. — V Litiji, dne 10. septembra 1011. — B. Andoljšek, nad-učitelj.
Volitev župana v Novem mestu.
Ker niso klerikalci vlož'.'i rekurza zoper tukajšnje občinske volitve, dasi so to nameravali, se je vršila volitev župana v četrtek zvečer. Navzoči so bili vsi odborniki in namestnika odstopivših g. Žmavea in g. Abrama! Za župana j» bil izvoljen s prvim glasovanjem g. Karel Rozman z dvetretjinsko večino: dobil je I 12 od oddanih 18 gla&ov. Za svetovalce so izvoljeni gg. Vladimir Vojska z 18 glasovi, Adolf Pooser a Vb in Maks Brunuer s 13 g!asovi. Ko so župan in svetovalci dali vladnemu j zastopniku častno izjavo, da se bodo ravnali in delovali po predpisih v blagor in korist občine, je izrekel vladni zastopnik, vladni svetnik g. Rechbach prejšnjemu županu gosp. Jak. Šeguli v imenu odbora in celega mesta najtoplejšo zahvalo, ker je prevzel in najvestnejše izvrševal nalogo župana po odstiiplvšem g. Jo?. Ogorencu. Nato se zahvali še g Rozman za izkazano mu zaupanje in zatrdi, da hoče posvetiti jvoje moči v blagor in prospeh občine in obljubi, da hoče vršiti to nalogo v narodnem dubu. G. Umek, ki je kot najstarejši odbornik vodil volitve, se zahvali vladnemu zastopniku, odbornikom I in zaključi sejo. j
Neverjetna    posledica. France Radovan iz Loke se je bil pred dalj- I šim časom zameril Joietu Plan ta n u I iz Loke.    Dne 29. oktobra t. 1.   sta I priš,la po naključju skupaj na trav- | niku blizu gradu Volavče. Po brat- I kem besedičenju   je   pograbil Plan- I tan Radovana in ga treščil   ob   tla. i Od tega česa naprej besni in Mazni I Radovan, kakor trdijo ljndjc.   Res I neverjetna posledica! I Po glavi ga je,   da ne bi šepal. I V Valti vasi pri Novem mestu je pi- I lo dne 2. t. m. več fantov, med kate- I rimi je bilo tudi nekaj Koče var jev iz I Lazov. Vnel se je med njimi prepir, I ki je končal s pretepom Pri pretepu I je bil Janko Zupančič iz Valte vasi J na glavo z neko   planko tako udar- I jen, da ima prebito črepinjo.   Odšel | je v bolnico. j Ne bo prav! Alojzij B r e g a r iz j Tomažjevasi se je vračal v nedeljo, J dne 5. novembra t. 1., nekoliko natr- j kan iz gostilne domov. Na cesti se je j sestal z Antonom in Jankom   R e - I š e t i č e m ter Matijo   R o d i č e m, ki so imeli že staro jezo na Bregarja I in so se bili tudi preveč letošnje moč- I ne kapljice nasrkali. Ustavili so Bre- I garja, ga podrli na tla, mu zvezali J roke z vrvmi, da se ni mogel braniti, I potem pa so ga neusmiljeno prepa- j vali, gotovo več nego deset minut. I Gotovo bi ga bili tepli in mučili še I naprej, če bi ne bili prišli   k   sreči I drugi ljudje, ki so ga rešili iz nepri- J jetnega položaja.    Bregar je šel k I
I orožnikom Vprašat, če se sme tako de-I lati, pa so rekli: da as. I Parni te na otroke! Kako premalo I se na otroke pasi, dokazuje zopet na-I slednji dogodek. Dne 9. t. m. je pri I Gribljah na Dolenjskem i 1 letna de-I klica Marija Brine, ki je pasla gove-I do, zakurila, da se s svojim Sletnim I bratcem ogreje. Ko je pa deklica od-I šla sivino vračat, približal se je de-I ček preveč k ognju, vnela se mu je I obleka in prej, kakor mu je dohite-I la sestrica in neka ženska na pomoč, I zado bil je otrok po celem životu hude 1 opekline, vsled katerih je kmalo iz-I dihnil. Ko bi vendar enkrat že žve-I plenke odpravljene bile in ko bi star-I ši sploh vsake vžigalice pred otroci I skrbno skrivali, preprečilo bi se prav I mnogo velikih nesreč. I Izžrebani porotniki za četrto aaV I sedanje novomeške letošnje porote: I Glavni porotniki: Anton S p e n d a 1, I posestnik in gostilničar v Biški vasi; I Josip Schneider, posestnik in go-I stilničar na Selih; Franjo Ker in, I posestnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Franjo K 1 e v i š a r, posestnik I na Gumberku; Franjo Morscher, I posestnik in gostilničar   v Smuki;
Ignacij Gregorčič, posestnik in I gostilničar na Gomili; Štefan Pir-I na t, gostilničar v Višnji gori; Ja-I kob   Suhorepec,   posestnik na Otovcu; Franjo K res al, posestnik I na Kalu; Avgust Kune, posestnik I in gostilničar   v   Črnomlju; Matija I I* 1 u t, posestnik na Vinjeni vrhu; I Franjo Zupančič, posestnik in I gostilničar v Mirni peči; Janko Za« I vodnik,   mlinar   in   trgovec na I Grintovcu; Janko Rus, trgovec na 1 Hribu; Josip S a v e 1 i, trgovec na I Dvoru pri Žužemberku; Anton Ka-I s t e 1 i c, posestnik in trgovec na Mir-I ni; Franjo K 1 u n, posestnik in go-I stilničar v Lienfeldu; Andrej Pire, I posestnik na Ravnem; Janko Peršina, posestnik na Toplicah; Karel Gel t ar,   posestnik   v Črnomlju; I Ignacij S p e n d a 1, posestnik na Polju; Alojzij Beve, posestnik v Pečicah; Josip Erjavec, fotograf v Dragi; Andrej Tur k,   posestnik v Podhosti; Bogomil F i s e h e r, graj-ščinski oskrbnik v Ribnici; Dragotin Š 1 a j p a h, posestnik in gostilničar pri Sv. Lovrencu;   Janko Hočevar, posestnik v Velikih Laščah: Peter B a u c h, posestnik in gostilničar v Adlešičih; Anton Lavrin, posestnik v Bratencah; Josip G rali e k, posestnik v Dragatušu; Ivan ' Kline, posestnik in gostilničar na j Dvoru; Anton F a j d i g a, posestnik I na Temenci; Jernej Tur k, posestnik j na Spodnjem Mokrem polju; Josip Piškur, posestnik v Škovcu; Janko Dular, posestnik in mlinar na Krtini; Janko K 1 e m e n č i č, posestnik v Stranjah.   —   Nadomestni porotniki: Franjo G r a š i č, posestnik v Gotni vasi: Janko G a č n i k, posestnik na Boričevem; Miha Mramor, posestnik in usnjar v Novem mestu; Josip Zure,   posestnik in župan v Kandiji: Anton W e i s s, posestnik in trgovec   v   Novem   mestu: Franjo Klemenčič, posestnik v Novem mestu: Martin Mišic, posestnik in lastnik opekarne v Ceščivasi; Anton Vidmar, posestnik na Selih pri Ratežu; Anton Sedlar, posestnik in kolar v Kandiji.
Iz šentrnprške   doline   se nam piše: Pred štirimi leti se je pisalo v »Slovencu« prav slavodobitno o novih železniških zvezah, ki so se imele izpeljati  po Kranjskem. Predvsem se je tedaj narodu natvezalo. da so takozvano kranjb*ko-da Imat meko železnico priborili državni poslanci klerikalne stranke.   Ljudje so verovali in zares mislili, da se bo ta železnica sezidala v najkrajšem času. Trezn*\j-ši ljudje, katerim je dobro poznata madžarska   politika nasproti Hrvaški in proti Avstriji,   so   dvomili o iskrenosti   naodžarske   obljube, saj postava o tej zidavi ni bila sklenjena nobena, da bi se zrezala Dalma-eija s Hrvaško ter odprla pot od Karlovca skozi Metliko v Avstrijo. Klerikalna stranka je verjela obljubam do zadnjega časa, ko se je ta lepi železniški projekt pokopal v sporazumu madžarskim   in avstrijs-kim ter iznesla čisto novo osnovo za a\czo z Dalmacijo skoz Bosno.   Da je nn ta način Kranjska izgubila vrlo važno železniško zvezo, se ne da oporekati, zato   pa je treba   n potrebiti druga sredstva nego tarnanje, da se ta izguba vsaj deloma nadomesti.   In to so tronsversalne želennice. izpeljane na   železnico   Zidani most - Zagreb, koder bode vodila glavna zveza Avstrije z Bosno in Dalmacijo. Že pred štirimi leti sem oposoril v »Dolenjskih Novicah« na važnost teh transverzalnih železnic, in sicer Brešiee-Novo mesto   ter  Trebnje-8t. Janž-Sevnica ali Zidani most. Uredništvo »Slovenca« mi je takrat oponealo, da ne poznam železniških vprašanj, kakor tudi ne krajev, koder bi se imela izpeljati te železnice.   V take stvari se seveda   razumejo le ljudje okoli »Slovenca«, drugi ne vedo nič, ali to še celo krivi, če se ne izpolnijo njihove osnove, saj trdijo tudi zdaj, da je kriva liberalna stranka, da ne bode puhal braovlak s Dalmacijo po do-
lanjski ieh&nici. Vprašanje o trans-verealnih železnicah je postalo Maj vsled novega položaja akutno. Gledati se mora, da se dobi za kranjske proge vsaj del onega prometa, ki bi bil sicer naveza« ves na dolenjsko železnico, da se je prvi projekt železniške zveze z Dalmacijo skozi Liko posrečil. Ce z vežemo jo&no železnico pri Brežicah z Novim mestom ter pri Sevnici ali Zidanem mostu e Trebnjem, bo velik del Kranj&ke, j*i neposredno tudi LJubljana v dotiki z železnico prvega reda, ki bo vodila v Bosno in Dalmacijo. Ta zveza se laho izvede v najkrajšem času po železnici Trebnje - Št. Janž, odkoder je treba le še 15 kilometrov železnice bodisi do Sevnice ali Zidanega mosta. Ce je sezidala dežela vso dolenjsko železnico, more prav lahko t odi še ta košček ter dobi tako zvezo z južno železnico še prej, nego bo po njej odprta pot v sredino Bosne in Dalmacije. Kranjska bi imela tako zvezo že pripravljeno za oni čas, ko se odpre promet z Dalmacijo. Zdaj naj nastopi naš glasoviti železničar pi. Šuklje, da pomore deželi ter izpo-sluje s svojim vplivom zidavo omenjenih transversalnih železnic. Pisalo se je o dolenjsko-dalmatinski železnici žal i bog toliko let zastonj; zdaj naj se začne delati resnobn ), da rešimo vsaj toliko, kolikor se da. Dajte nam transversalne železnice!
Bučka prebudi se! Pa recite, da niso   pravi   mojstri ti klerikalci t svojim gospodarstvom.    Kar danes postavijo   za   pokončivanje liberalcev, to jutri   služi   v»jim Kami m za konec gospodarstva. Kvo vam dokaza.   Župnik Rebolj jo na jako zvit način špekuliral s farovško j>osojil-nico. Vzel je namreč v Ljubljani pri zvezni centrali 64.000 kron posojila. Za poroka je naša Bučensko farov-ška posojilnica.    Podpisani    so bili trije člani-odborniki.    katerih edan je seveda   načelnik Rebolj   in dva kmeta. Kmeta se pa kakor sedaj trdita nista nikdar v to svrho podpisala. Ali je Rebolj to sam podpisal? Mogoče!   Kaj njemu za to    če tudi vse propade; naj kmet plača, saj je tako neumen skozinskoz,   da ima le Rebolj   s čim gozde Dovge kupiti. No, dokler so bili klerikalci k6mpa-njoni med seboj prija tel ji,   .je že še šlo, (Zaupal   jim   je župnik tO tajnost) a ko je začel   trgovcu Skulju boben peti. se je slekel iz klerikalne srajce in je izdal župnika in njegove sleparije   in spekulacije s posojilnico.   Sedaj so klerikalci začeli ušesa dvigati, češ:   Kaj bode pa zdaj, ob vse bodemo! Profesor Komljanec je grozil s tožbo   vsakemu,   kdor bi o tem govoril, a ljudje so vpili čimda-lje bolj, tako de      poklicali nekoga iz Ljubljane (monda jim je v Ljubljani tudi vroče postalo)  seveda duhovnika, in ta je hotel stvar potlačiti. A bilo je preveč med ljudstvom že razširjeno govorjenje: da je župnik na goljufiv   način   dobil (U.900 kron za svoje spekulacije. Par trezne jši h mož, in pa tudi pravi njegovi pristaš*,   boječ se za svoje sape, so hitro Rebolja odstavili od nočelstva posojilnice, mu vzeli ključe in ^kaso« izročili   upokojenemu katehetu Komliancu: prepovedali so pa. da ne sme nič vzeti in nič izdat;, dokler ne bode revizija, katera bode natančno pokazala, kaj in kako.   Nam   «e le čudno zdi,   da drž. provdništvo ne zgane rok, in ne zapre takih slepar* jev,   ki na tak sleparski način svoie žepe polnijo,   kmeta pa v nič spravljajo.   No.   po reviziji   so bode pa reklo, je že vse v rada. AJi pa bodo res r redu, to je drugo vprašanje. Da bi liberalec to naredi?, da bi namreč podpise ponaredil ali dal ponarediti, tedaj bi bile takoj vislice gotove. Želeti je le, da bi se pc^ojilnica popolnoma duhovnikom odvzelo in če ž? mora biti, poštenim rolcam izročila. Tebi.   bučenski kmet.   pa kličemo: Zbudi se vendar enkrat že, odpri oči in spreglej, ozri se okoli sebe, in videl bodeš, da te klerikalci. j>a naj bode duhovnik, ali Jaklič. V« is ali drugi, na vseh koncih in krajih sleparijo in zo nos vlečejo in svoje žepe polnijo.   Kako je s posojilnieo!   Ali ne vidiš, ubogi kmet, da hočejo na afs> perski način fepe polniti? Kako na je pri občini, to pa prašaj tiste, kateri so se mnogo trudili,   da   so šele potom c. kr. glavarstva izposlovaU prepis volilnih imenikov. Zakaj neki so se bal i Veis, Jaklič in kompanija tako za prepis? Zato menda, ker Imenik ni pravilno narejen, ker je na nepravilni način sestavljen.   Kako je tolkel   župan po mizi in kričal, da nikoli ne da prepisati tistih volilnih imenikov, katere bodemo morali plačati; že ve sakaj. No seveda, imeniki so bili tako imenitno sestavljeni, da v I. vol. razredu bode manjkalo več nego 30 volileev. če bi se hotelo eno tretjino   volileev   po postavi imeti vpisanih. To so »kunštu naših klerikalcev. Na kako zviti način agitira jo o tem spregovorimo prihodnjič. Spoznaj tedaj bučenski   kmet, kaj tvoji osrečevatelji a taboj počenjajo. Na Bučki se dela tako   kot bi imeli vsega zadosti; in fara nekdaj cvetoča v gospodarstvu^ je danes na robu
propada. In če se sedaj kmetje ne strnejo v močno falango, da se vzame občinske vajeti klerikalcem iz rok, tedaj gorje tebi kmet. Sedaj je čas, da se obvarjemo nadalnega izkoriščanja, kajti po vaši volji bode, ali še obstanemo, aJi bodemo morali iti s trebuhom za kruhom. Na svidenje.
Lčeneeva   logika v ljudski šoli.
Xa enorazrednici v Beli Krajini je obravnavala učiteljica v višji skupini Gregorčičevo pesem »Pri pogrebu«, da bi stopnjevaje prišla na Vernih duš dan. Otroke je peljala nazaj v raj, da so dospeli, kar jim je znano iz starega zakona, do greha in <k> posledic nepokorščine prvih staršev. Tako so prišli do vzroka smrti in na vprašanje iz katekizma: kaj je smrt, so povedali, da je smrt kazen za greh in da morajo vsi ljudje umreti. Nekemu učencu se je vzdignila misel, češ, kaj pa bi bilo z ljudmi, ako ne bi nikdar umrli. Takoj na to vzdigne roko brihtni Jakec in modruje: »Poteni bi pa žive ljudi pokopavali.« — Ta-bleau!
Kozli sodraškega gospodarskega načelnika. Piše se nam iz Sodražice: Ne morem ši kaj, da ne bi enkrat nekoliko osvetlil našega slavnega trškega gospodarstva. Resnica je: Koder imajo kako stvar naši nasprotniki v rokah, povsod je v pogubo davkoplačevalcev. Kakor gospodarijo v deželi, tako gospodarijo v občinah. Tako smolo imamo tudi mi z našim trškim načelnikom. Moral bi se imenovati Jože Ljnlika, zakaj to ime bi mu bolje pristojalo, kakor ime Pšenica. Na račun davkoplačevalcev strelja ta mož že take kozle, da je groza. Evo jih. Prvega kozla je ustrelil pri ograji jubilejne lipe. Sredi trga stoji namreč lepa jubilejna li}>a, Ograja okolo nje je začela razpadati, česar načelnik ni videl. Pač pa so videli to drugi ter si zmislili, pob;rat prostovoljne darove za napravo ograje. Hitro so nabrali šestdeset kron, a obljubljeno je bilo tudi pokritje pri-mankljaja, tako da bi trgu ne bilo nič treba prispevati. A kaj si zmisli modra glava Jožefa Ljulike I »Ker me niste nič vprašali zaradi pobiranja, pa ne maram denarja in se tudi ograja pri jubilenjni lipi ne bo delala.« Tako se je mož odrezal in res: tiste nabrane krone so se morale povrniti darovalcem, obljubljeno je pa šlo žabam pet. A ne dosti tega. Na trške troške je dal zgraditi polovico ograje, tako da imajo otroci boljšo ugodnost lipo uničevati. S tem je g. Ljubka ustrelil precej velikega kozla na naš račun. Drugega kozla je ustrelil pri trški hiši. V tej trški hiši je stanoval večjo dobo let pošten plačnik brez otrok, vulgo Garibaldi, seveda mož naprednega mišljenja. Ker ni hotel piskati na zarjavelo piščalko g. Ljulike, se je ta razjezil in se mogočno razkoračil: »Jaz sem tisti in iz stanovanja ven.« Mož-korenina, naš Garibaldi, si je hitro 'bil stanovanje, v trški hiši je pa p-azno! Dovoljujemo si torej vprašati: Kdo 1k> škodo trpel? Ljulika gotovo ne, gotovo pa mi davkoplačevalci. Tretjega kozla je ustrelil g. Ljulika pri razsvetljavi. Pri prejšnjih načelnikih, seveda prevdarnih možeh, je bila navada, da so, akoravno trgovci ob novem letu pobirali pri vseh trgovcih listke in cene, seveda tajno, in kdor je bil najcenejši, tistemu so prisodili preskrbo celoletne razsvetljave. Cim. je dobil čestilec korita oblast v roke, je to izostalo; hajd v konzum, naj bo cena kakršnakoli, sej bo plačal tr-žan. S tem so ustreljeni trije imenitni kozli, seveda žalibog vsi na kvar tržanov. Pa kaj nam za to, saj imamo dosti dolga in še več bomo imeli, če bodo taki ljudje gospodarili. Bolje bi bil za načelnika Mihletov Korlek ali pa Žugen Blažek, kakor sedanji. Torej možje, pri prihodnji volitvi vsi volit, da načelnika ne bo izvolil sam župnik, kakor je tega. Prihodnjič pa kaj o nameravanem čukarskem doma. — Več trianov.
Postojna in zvišanje aktivitetne doklade državnim   uslužbencem je bil   naslov v št. 246. priobčenem dopisu, kateri je na podlagi neresnice napadel čislano damo. O tem se nsen piše iz Postojne: Neresnico je deloma popravil že prizadeti uradnik, ki je povedal, da je neresnina dopisnikova trditev,    da   je gospa zvišala stanarino radi nameravanega zvišanja aktivitetne doklade. Ni pa še popravljena trditev,   da je postopanje gospe »do neba>in po zakonu   o ode-ruštvu kričeči slučaj« Zato naj izve javnost, kako izgleda očitano odiranje! Prizadeti uradnik s soprogo in enim otrokom je imel stanovanje, ki obstoji iz dveh velikih sob   in dveh kabinetov s parketi, nekake predsobe in balkona, kuhinje % vodovodom, velikanske kleti in kosa vrta. Ta*o stanovanje mn je bilo premajhno in je zahteval zraven še eno sobo. Ker je ni dobil,   si je najel sedaj druge stanovanje, za katero plačuje mesečno 40 K. Za dosedanje tudi za višjega uradnika primerno stanovanje je plačeval stanarine 30 kron mesečno. In to naj se imenuje oderuštvo! Prizadeti, kot davčni uradnik naj iara-
čuna, koliko ostane gospodinji od njegovih mesečnih 30 kron. Stan o-a" nuje je imel 18 mesecev, torej plačal 540 kron. Davek (14%) z dokla-dami (207%) znaša 232 K 09 v, torej je gospodinja od prejetih 30 K mesečno nesla davčnemu uradu 13 kron, Za popravila je plačala v dobi 18 mesecev samo za stanovanje 98 K. Ostalo je torej gospodinji od gosto-vih 30 K samo 11 K 66 v na mesec. Iz teh 11 K 66 v mora plačati popravila hiše sploh, vodarino, bero, zemljiški davek od vrta in obresti od kupnine za hišo. Notorično je, da se obrestuje starejša hiša kvečemu i 'lr'r ; tako obrestovan je svojega kapitala dobi torej hišni gospodar od svojega najemnika, kateri se potem predrzne očitati gospodarju Še ode-rustvo! Po tem naj se razsodi, kdo je oderuh, gospodar, najemnik ali davek, in komu velja dopisnikov Opra« vičeni klic: »Na dan z zakonom proti najemninskemu oderuštvn!« To si lahko nataujko /računa prizadeti davčni uradnik, nakar bo ogorčeno zavrnil napad na uradniško vdovo, katera je svoje težko prisluženo premoženje ]>osvetila ubogim sirotam »uradnika, mesto da bi sama uživala na starost sad svojega truda mladih Met!
Ameriške   vesti. Slovenski grobovi.   V Porodi Citv, Pa., je ??r^-la dne 22. t. nh   gospo Marija rSerne, stara 46 let ha doma   is St. Lovrenca na Dolenjskem. — Dne 23. t. m. je v istem mestu povozil neki ^oz rojaka Johna Grdino iz Si. Lovrenca na Dolenjskem. Bil je na mestu (mrtev.   —    T t a 1 1 j a n    z a b o d a Slovenca.   V Davisu blizu Tho-rnasa, W. Va., je neki Italijan a nožem strnil Ivana Burjo tako nevarno, ria se je več: dni boril s smrtjo. Zda"? *e mu je zdravje zboljšalo.
V elektroradiogratu »Idealu« se lw> danes, jutri in pojutrišnjem igra« ia poleg drugih krasnih slik tudi učinkovita afriška drama »Kapitan Katica«. Kapitana Katico so nazivali neustrašeno hčer afriškega lovilca Živali, ki je ]>o očetovi smrti sama med divjimi zverinami prebila celega rxd leta, dokler je po naključju niso rešili. Vidijo se v tej sliki boj med i ovom in leopardi, dalje na kako originalen način love drzni Afričani leve itd.
Prijeti tatovi koles. Že več let sem se v mnogem številu ponavljajo tatvine koles. Samo letos je bilo v času od rnes4*i*,*i aprila dosedaj ukradenih nič manj kakor lf> koles, kate-vih vrednost znaša 1960 K. Večinoma pustijo kolesarji >tat\ kolesa na javnih cestah brez nadzorstva, tako. Ha je nepoštenemu človeku t'-ina najboljša prilika aa tatvino. Slednjič se je policiji vendar posrečilo, da je izsledila dobro organizovano tatinsko dražbo štirih mladih dečkov in jih vtaknila pod ključ. V ponedeljek je nv. Hrvatskem trg:? aretovaJ zaradi ftorftopanja policijski stražnik 161et-aega knjigoveškega vajenca Jožefa Založnika, kateri je od svojega moj-v> r;; pobegnil. Policija je kmalu do-gnala, da je Založnik dotični, ki je pred nekaj časom aa glavni pošti nekemu lOletnemu dečku vzel iz roke lOkronski bankovec in da je dne S. oktobra mizarskemu pomočniku Ivam Koucilija. nekaj dni poprej pa tesarskemu vajencu Ivanu Tram puso ukradel kolesa in sicer prvemu iz ?»red šole v Komenskega ulici, drugemu pa na Cojzovi cesti. ObedVa Kolesa je Založnik prodal še isti dan v H rastju za 70 K. Založnik se je klani že del j časa okrog, da bi ga policija ne izsledila je hodil prenočevat v aeko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer se je izdal za mehanika in se \«pisal na ime Alojz Zalar iz Srednje vasi. Ko je nekega dne odhajal iz gostilne, je tam ukradel hotelskem« •dugi nov klobuk, hlapen pa ^ne hlače m britev. Po tej tatvini je prenočeval samo po hlevih. Taki«i drugi •lan po Zaloznikovi aretaciji pa je policija aretovala na    glavni pošti
161etnega Rudolfa Gemažarja iz tr-»mskoga predmestja, katari je pred trend meseci pobegnil od svojrga mojstra, mu poneveril 20 K, svojemu bratu pa ukradel vsoto 100 K in brez izsledu izginil. Ravno istega dne je bil tudi aretovan 131etni Pavel Tepina, rodom iz Spadajo Šiške, kateri pa je pred delj časom pobegnil iz Rakovnika in četrti komplio L7ietni mizarski pomočnik Viktor Sunil iz Spodnje Šiške. Vsi aretovan-m so sporazamno kradli kolesa in so se ponoči večinoma zadrževali v Spodnji Šiški. >po dnevu pa so prihajali -v mesto in kradli. Pred nekaj dnevi so prišli skupaj pred cerkvijo v Spodnji Šiški, kjer so se posvetovali, kako bodo čez dan kradli. Prvi ,!*' šel v mesto Tepina in ukradel pred -"olizejem mizarskemu pomočniku Pavlu Iglicu kolo. Ker ga čez dan ni mogel prodati se je peljal na ljubljansko polje in tam kolo skril. To pa je opazil tovariš Stibil, ga mu ukradel in se odpeljal na Brezovico. Tam je Štibil prodal kolo nekemu potniku za 40 K. Tudi zadnja dva sta
prenočevala v Kolodvorski ulici in se je Tepina vpisal na ime Ivan Te-kavc iz Kranja. Založnik, ki je bil prvi aretovan, je bil zaradi tatvine kolesa že predkaznovan. Brezdvomno je, da je četvorica, katero je policija izročila deželnemu sodišču ukradla še več drugih koleg.
Zvita postrežnica. Pred kratkem je nesla 121etna Marija Gorjančeva v zastavnice nekaj zastavit. Ko je prišla ven, ji je padel na tla bankovec za 10 K, katerega je takoj pobrala. To je videla neka postrežnica iz Šiške in takoj stopila k nji ter jo poučila, da mora na denar bolj paziti. Da bode pa bolj varno, ji je postrežnica bankovec vzela, ga navidezno zavila v papir in dala deklici, češ, zdaj ga ne izgubiš tako lahko. Ko je deklica doma papir razvila, so opazili, da ji ga je bila neznanka eskamotovala. Predvčerajšnjem jo je policija izsledila in aretovala.
Navihanec. Pred par dnevi je prišel na Stari trg bivši 421etni posestnik Fran Anžič iz Skofeljee k neki kramariei in nakupil nekaj blaga in jo naprosil, da je zavitek nesel z njim 121etni sin. Šla sta v neko gostilno Pred škofijo. Tam je Anžič poklical vina in pečenke. Ko sta bila gotova, je rekel dečku, da ga naj počaka, češ, da bode nakupil še nekaj blaga, potem pa, ko pride nazaj, bode pa plačal. Toda natakarica je Anžiča zastonj pričakovala. Med tem je v neki drugi trgovini izvabil tudi dve kroni in za 4 krone jajc. Po ovadbi je bil aretovan in sodišču izročen.
Aretovan je bil nek 261etni trgovski pomočnik iz Spodnjega Šta-jerja, ker je bil pri tatvini zaloten. Policija je izvršila pri njem tudi hišno preiskavo, kjer je našla za 169 K gospodarjevih predmetov. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Pretep. Snoči so se stepli na Tržaški cesti trije fantje. Zaušnice so padale vsevprek. Posebno se je odlikoval eden izmed njih, ki je hotel a nožem napasti svojega tovariša, pa mu ga je nekdo vzel iz rok. Pred no je prišel stražnik, so se bojaželjni junaki razšli.
Tatvina. V hiši št. 14 na Marijo Terezije cesti je bil včeraj ukraden zelen samotež-voziček, vreden 40 K. Tatvino je izvršil  nek okoli 50 let sttir, po imenu neznan moški.
Strel. Snoči se je ob na 11. na nekem dvorišču v Igriški ulici cul močan strel. Stražnik je strelca dognal in mu strelivo zaplenil.
V trgovini Kenda na Mestnem trgu se je našla vsota denarja, katero dobi lastnik tam.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora v Ameriko odpeljalo 25 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 60.
Izguhiht je šolska učenka Božena Kumpova zlato žensko uro z verižico. — Neka dama je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela 20 K denarja in dva žepna robca z niouogra-mom »A. M.« in - A. A-<'.
izgubljeno. V petek zvečer bila je na potu od gostilne »Kovača v Dravi jah do šišenske cerkve izgubljena ženska ročna torbica z dvema ključema in denarnico, v kateri se je nahajal 20kronski bankovec. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na magistratu.
Martinov koncert a sodelovanjem slavne »Slovenske Filharmonije^ vrši se jutri v nedeljo v restavraciji na južnem kolodvoru -los. Schrev. — Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 60 vin.
narodna ohromila.
G. Vinko Bon, trgovec in gostilničar na Kaki, je poslal Družbi sv. Cirila in Metoda drugi stotak iz svojega nabiralnika ter dobi diplomo. To je pač prvi nabiralnik na deželi, ki je nabral pred potekom dvoh let 200 K, za kar ima zaslugo v pr\ i vrsti g. Bon, ki vsikdar priporoča svojim gostom potrebno nam Šolsko družbo ter tudi sam največ žrtvuje. Čast takemu rodoljubu!
Martinovo veselico priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah v nedeljo, dne 12. novembra v gostilni g. A. Pečarja v Novem Vodmatu št. 77. Spored: 1. Martinova gos. 2. Mačka v žaklju. 3. Godba ples. 4. Raznovrstne druge zabave. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina za osebo 20 vin.
Društvena naznanila.
Slovensko obrtno društvo je imelo snoči na kegljišču hotela Ilirije sestanek, ki ga je otvoril predsednik g. B r e s k v a r ter se je vršilo potem na predlog g. F r a c h o 11 i j a nominiranje kandidatov za trgovsko in obrtniško zbornico im v obrtno sodišče. Imen kandidatov danes še ne razglašamo, omeniti moramo le, da izstopijo iz II. obrtniške kategorije trgovske in obrtniške zbornice gg.: Vinko Majdič, Ivan Rakovec, Ivan Schrev in Filip Supan-
eič, iz III. obrtniške kategorije pa g. Josip Gl o b e 1 n i k. Iz obrtnega sodišča pa izstopijo £g- Tršan, Eberl, Ogrin, Toni, Ni, g r i n in trije namestniki. — O vpi-sanju tvrdk v trgovski register je poročal nato g. Pranchetti. Pravne posledice protokoliranja tvrdke so: 1. dolžnost voditi redne trgovske knjige, 2. pravica, postaviti prokuro,
3. podsodnost pri trgovskih sodiščih,
4. varstvo trgovskih upnikov (zlasti z vipsom ženitne pogodbe). 5. trgovski konkurs z institutom prisilne poravnave, 6. sposobnost za sodnika laika in 7. zmožnost, po izpodbijal-nem zakonu izpodbijati gotova pravna dejanja kridatarja.
Trgovska in obrtniška zbornica je tedaj stavila sledeča vprašanja:
1. Ali bi ne bilo umestno, da se primerno zvišajo v ^ 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku določeni davčni zneski v znesku 120 K, 80 K in 50 K, ki ustanavljajo dolžnost protokoliranja?
Kranjski deželni zbor je že leta 1900 priporočal vladi zvišanje teh zneskov za kraje, ki imajo nad 100 tisoč prebivalcev na 300 K, za kraje, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, pa manj kakor 100.000 prebivalcev, na 200 K, in za kraje, ki imajo pod 10.000 prebivalcev, na 100 K.
2. Treba je misliti tudi eventualno na zakon, ki bi vlado pooblaščal, da višino davčnih zneskov prilagodi vsakokratnemu gospodarskemu razvoju, da ne bo treba za vsako izpre-nieinbo zakonodajne poti.
3. Razen tega bi bilo u važe vati tudi izpremembo zakonitih predpisov o dolžnosti protokoliranja, da se tako doseže zanesljivejša podlaga za presojo o tem, katere osebe imajo po sodnih nazorih v trgovinskem prometu lastnost trgovca.
Z ozirom na to, da bi moral dati vsak, ki ima 80 K predpisanega davka, v Ljubljani protokolirati svojo firmo, na deželi pa vsak, kateremu je predpisanih 50 K davka, to pa pro-vzroča obrtnikom že pri protokolira-nju stroške in potem navadno vedno nove stroške pri knjigovodstvu, se zveza pooblašča, da izjavi zgoraj omenjeni nasvet glede višine odmerjenega davka ter ob enem tudi izjavi, da gostilničarjev, pekov, krojače v in čevljarjev ni smatrati za take obrtnike, da bi bili obvezani za pro-tokoliranje.
Nato je g. F. F r a n c h e 11 i poudarjal važnost delovanja »Slovenskega obrtnega društva« in njega delovanja tudi v okviru vajenskih organizacij.
Nato se je oglasil k besedi deželni poslanec gosp.
Adolf Ribnikar, ki je poudarjal važnost obrtnega stanu za cel slovenski narod in za narodno - napredno stranko posebe. Dolžnost vsakega poslanca je, da prihaja na sestanoke svojih volilcev, da se seznani z njih željami in težnjami. Kritiziral je nato z ostrimi besedami politični bojkot klerikalcev, ki zlasti škoduje obrtniškemu stanu iu njega ugledu. Obrtniških organizacij je danes tem bolj potreba, ker se odpira slovenskemu obrtništvu z otvoritvijo obrtne šole široko novo polje. Obrtni stan 1m) pridobival pri nas, ko zapuste, prvi z moderno tehniko seznanjeni učenci obrtne šole ta zavod, od dne do dne več veljave. S tem pa bo dan tudi prvi korak za razvoj industrije pri nas, kar bo za ves slovenski narod kar največjega pomena. Pozdravljati je iz tega vidika, da se hočejo naši obrtniki bolj zavzemati tudi za naš obrtni naraščaj. Aktualno bo vprašanje ustanovitve dijaške kuhinje in podpornega društva za obrtno šolo. Obrtnikom pa ni treba samo imeti vse to pred očmi, marveč se morajo pobrigati tudi že sedaj na bolj pogostih sestankih za razvoj svojega stanu.
Čevljar g. Breskvar želi, da bi se razgovarjalo na takih sestankih tud i o škandaloznih razmerah pri deželnem pospeševalnem uradu, čegar delovanje je edinole strankarsko. Zeli nadalje v interesu dela, da se revidira delovanje zadružništva in pazi na to, da so na čelu zadrug sami res delavni in sposobni ljudje. Tudi bi bilo priporočati, da se skliče v kratkem vseslovenski obrtniški shod.
Poslanec T u r k opozarja na dolžnost slovenskega obrtnega društva, zahvaliti se državnemu poslancu dr. Ravuiharju za njegov trud v prilog obrtni šoli. Soglasno z odobravanjem sprejeto.
Nato priporoča g. E. Fran-c h e 1t i, da naj se vrše prijateljski sestanki mesečno. Glede obrtniškega shoda je sklenila deželna zveza sklicati za prihodnje leto tak shod v Ljubljano ter bodo na shod povabljeni tudi drugi slovanski obrtniki in njih organizacije. Glede pospeševalnega urada pravi, da je padel na nivo klerikalnega agitacijskega podjetja. Ta urad ima sedaj kakih 30.000 K odveč iu samo, da bi mogel izkazati tudi nekaj izdatkov, je sklenil izda-
jati obrtniški časopis (Klici: S kri« ženi!).
Končno kritizira še postopanje tega urada napram »Zvezi in v njej včlanjenim zadrugam.
Sokol L znova vabi na svoj današnji Sokolski večer, ki se prične ob 8. zvečer v Mestnem domu. Jasno je, da Sokol I. vrši v svojem delokrogu velevažno fizično in duševno-kultur-no nalogo. Pomisliti treba samo, da telovadi v okviru društva trikrat na teden po 80 oseb, da se z vzajemnem poznavanju vzgaja močna skupina ljudi, oceljena na temelju krepkih idej narodnosti, svobode in naprednosti. V delu, ki se vrši tiho, toda z železno vztrajnostjo, vidimo rešitev vseh onih idealov, ki jih je nosil v svoji duši Tyrš in Fiigner. — Prireditev ima značaj unietniško-zabavni in zasluži brez dvoma popolne pozornosti od straui ljubljanskega občinstva. Prosimo za točni prihod, da se spored lahko prične vršiti takoj po 8. uri. Vstopnina samo 60 v.
»Martinov večer« »Slavca«. Opozarjamo na to nedeljsko večerno prireditev priljubljenega pevskega društva »Slavec«, ki pri nobeni narodni slavnosti ne manjka s svojim požrtvovalnim sodelovanjem. Koncertni spored pod vodstvom novega društvenega pevovodje g. L. Pahorja, nudi ljubiteljem lepe glasbe obilo prijetnega užitka. Pojo se tudi najnovejše skladbe prvikrat na tem večeru in opozarjamo ne samo na krasne sladbe »Popotnik« od g. Proobazke in »Franica« od g. Adamiča in v poljudnem narodnem duhu vglasbene najnovejše g. Fr. Gerbičeve pesmi, ampak še ]>osobej na g. L. Pahorjeve zbore »Veseli bratci« in »En starček je živel« bariton-solo g. A. Vovka s spremljevanjem orkestra. Slovenska Filharmonija ima izbrane krasne slovanske in slovenske glasbene točke na sporedu. V zabavnem delu sporeda je predvsem skrbljeno za plesaželjno mladino. — Večer se vrši kakor znano v veliki dvorani »Narodnega doma« in je začetek točno ob 8. zvečer.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj izreka najiskre-nejšo zahvalo g. drju. Ivanu O r a ž -n u . zdravniku v Ljubljani, ki mu je zopet daroval nad sto krasnih knjig, in dobrotniku, ki noče biti imenovan in je poslal v knjižnične namene kraljevski dar, dvesto kron. Knjižničnemu vodstvu bo vsled teh darov omogočeno nuditi svojim okrajanom ina-lodane vse slovenske leposlovne knjige, ker obsega knjižnica že do 1000 zvezkov. Knjižnica je odprta za dvorske okrajane vsak torek od 7. do 8. ure zvečer.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev ima jutri v nedeljo, dne 12. t. m. ob polu 8. uri zvečer v steklenem salonu restavracije pri .Novem svetu« v Ljubljani izredni občni zbor.
Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi Martinov večer, ki se vrši v nedeljo, dne 12. novembra 1911 v restavraciji »Rožna dolina«. Začetek ob 4. popoldne. Vstop prost.
Martinov večer Čitalnice v Šiški, ki bo jutri zvečer v gostilni pri Moharju v Spodnji Šiški, bo zelo zabaven in bo obiskovalce zadovoljil v vsakem oziru. Pevski zbor bo pod vodstvom novega g. pevovodja zapel nekaj lepih zborov, v glasbenem oziru pa bomo imeli še celo izreden užitek. Štirje mladi gospodje bodo namreč igrali gosli in glasovir in kdor jih pozna, mora pripoznati, da stoje že na zelo visoki stopnji popolnosti, kar zadeva glasbeno umetnost. Da ne bo manjkalo smeha, bo poskrbel dobro znani g. Gabrijel Brinšek s svojo kitaro. Da ima g. Mohar zelo dobro kapljico, je znano in je ni treba še posebej hvaliti. Zato pa naj jutri zvečer pride vsak ljubitelj zabave k Moharju in ne bo mu žal. Začetek je ob pol osmih.
Narodna Čitalnica v Novem mestu priredi v soboto, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v lastnih prostorih zabaven večer. Na sporedu je godba, petje, in gledališka predstava.Presenečenje »Opereta v enem dejanju«, uglashil Fran Nagler. Spremlja novomeški salonski orkester. — Ples.
Prosveta.
Slovensko gledališče. Zadnje poročilo o reprizi »Cigana barona« je tiskarski škrat na nekaterih mestih zmedel. Kmalu od kraja je izgubil stavek, ki govori o mešanju takta, subjekt. Zmisel je ta-le: V prvem dejanju je zbor za kulisami mešal takt, sicer je bilo vse dobro itd.
Umetnost.
Komorni koncert Ševčikevega kvarteta. Kakor smo obljubili včeraj, prinašamo uekaj podatkov v sklepni točki koncerta i u o nje skladatelju L. v. Beethovnu Beethoven je zložil veliko število skladb. Delijo se v dela mladeniške, srednje in najzrelejše dobe.   Ko si je po dolgem
trudu in napora priboril veljavo in priznanje in dosegel največje uspehe s svojo »Missa solemnis« in IX. simfonijo, postajala so njegova dela še vedno bolj globoko — duhovita* gigantska in za neizobraženee težje razumljiva. V zadnjo dobo njegovega skladanja spada kvartet op. 135, ki ga bo Ševčikov kvartet v nedeljo 12. t. m. izvajal. Ta kvartet   je zadnji pred njegovo smrtjo. Beethoven se je pečal po IX. simfoniji in po svoji veliki maši z velikimi projekti. Hotel je zložiti veliko opero »Faust«, dalje Oratorij za Boston, Requiem, X. simfonijo in razne uverture. Teh globoko zamišljenih projektov sicer ni mogel izvršiti, ker je prej umrl, toda njegov duh se je silno pečal z idejami »Fausta«, z religijoznimi stvarmi in vedno globokejšim čustvovanjem. Nehote so se te velike ideje v zadnjih letih vrinile tudi v njegovo komorne skladbe in BO provzročile nenavadno velik slog in monumenta-len značaj njegovih zadnjih kvartetov. Posebno duševne podobe Fau-stove vsebine slonijo v njih razumno govoreče, večkrat v vzvišenih monologih.    —   Razni     žalostni do-godljaji v  njega življenju, posebna da je oglušil in da je imel velike nesreče s sorodniki, so tudi vplivali na njega tako, da se je njegov duh dvigal vedno bolj od dnevnih stvari viis v globoko zamišljene idealne sfere: včasih bolestna želja po smrti, včasih pa vesel in samozavesten občutek za ono, kar je resnično večno in sveto; in še celo oni del, ki se slika iz j*o-svetne vsebine bodisi resne ali humoristične v njegovi u zadnjih delih, iina nadnaraven odsev in pogled v večnost. V teh delih se v skicah zrcali sedaj   naravnost nadzemeljska sreča, sedaj zopet zasmehuj l obstoječi svet v veseli ironiji   in ustvarja nov, močen svet. Ker je bil Beethoven v zadnji dobi ponolnoma gluh, je občeval s svojimi prijatelji   in * svojim obližjem tako, da    je vj>ak, kdor ga je prišjel obiskat, aH mu kaj povedal, to zapisal v zato pripravljen zvežjek.    Velika je bila njegova žalost nad svojim nečakom. Beetlu v-nov brat se je bil namreč nesrečne oženil.   Bratova žena je labkomiš,-Ijeno živela. Iz tega zakona je bil takisto lahkomišljen sin Kari, nečak skladatelja. Delati n; maral, zahajal v slabe družbe in zapravljal denar, ter delal dolgove, ki jih   je prdom plačeval skladatelj.   Po daljšem takem življenju se je nečak celo ustrelil, vendar ne smrtno.   Ozdravel je. Kljub slabim lastnostim pa ie stric nečaka srčuo ljubil. Ko je ob neča-kovi postelji   pričakoval skladatelj njegove smrti, zložil je   v   tem zadnjem kvartetu prekrasen, čutapolen stavek Adagio, na «mrt umrlega nečaka, dasi je ta .še živel. Naj pa ja la Beethoven v tem stavku mislil na smrt ljubljenega nečaka, ali na la-t-no smrt, na vsak način je zapel tedaj najglobokejši spev svoje duše in res je postal ta spev njegova labudnica, da naravnost ajagov lasten gTobni spev, zakaj ta kvarku ie bil zadnji pred njegovo smrtjo. JCjcgova struna je kmalu za tem umolknila za vedno. Kar je pozneje itortl, ostalo je le projekt ali odlomek. V tem Adagio se z ritmom iu molom karakterizu.i ■ grobna svečanost pretresljive vzvišenosti. Po Adagiu ima zadnji stavek uaslov »Der schvrer   gefasste   En'-schluss«. Nanaša s^ na neko denarno realno zadevo Beethovnovega življenja. Njegova kuharica je zahtevala tedenski denar in je zapisala v zgoraj omenjeni zvezek:   «Da::es je sobota, moram imeti tednino. Mora biti!« V drugem pa se nanaša na šaljivo dogodbieo: Nek Zupančič je izvajal sadnji kvartet Beethovnov v koncertu. TTpal je dobiti s tem nekaj denarja, ker mu ga je mnnikalo. Nt k bogatin — Demšar — ljubitelj glasbe pa ni obiskal koncerta. Babal se je okoli, da ta kvartet lahko iWf& doma na stanovanju, saj da mu   je notm materijal od Beethovna lahko dobiti. Kes je poslal k Beethovnu, ki je J tem že čul, ki pa je hahačti odgovoril: »Materijal dam rad. toda proti temu, da plačate Zupančiču 50 gld , ker niste bili   na   koncertu, c Malo osupnjen je odgovoril Demšar: »Ja, wenn es sein muss«, nakar je sporočil Beethoven šaljivo-   »Ja,   .ia, aa muss sein!« Na te besede ja Beethoven potem tudi zložil »Canon«: »Es muss sein, ja, ja, ja, ia, es muss sein' Motivi tega kanona se aabajajo v zadnjem stavku tega kvarteta.
Razne stvari
• Goljufije v klerikalni banki. V
rusinsko-katoliški banki .Samopomoč ' v Stanislavovu so prišli na sled velikim poneverbam, ki znašajo več nego 100.000 kron. Več oseb so že zaprli.
* Poskusen ulom v flllalko av-stro-ogrske banke. V Moravski Ostra v i so zasačili tri vlomilce, Ruse Rylov-skega, Krula in Leiprechta, ki so hoteli vlomiti v ondotno filialko avstro-ogrske banke.
SVOIC   ZCl 1*3VIC   si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloioženje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Fdlerjev fluid z'znamko „Elzafluid". Tucat na poiakušnjo 5 kron franko. Izdelovalce samo lekarnar E* V. Fcllcr v Stubici, EUin trg štev. 238 na Hrvaške«
* Ruski špljon obsojen. Krakovsko deželno sodišče je obsodilo ruskega tehnika Ignacija Barbarskega zaradi špionaže v prospeh Rusije v ooldrugoletno ječo.
* 50.000 črnih očal v Tripol-tanijo. Ker je med italijanskim vojaštvom v Tripoltaniji izbruhnila egiptovska očesna bolezen je kupila italijanska vlada 50.000 črnih očal za svoje vojaštvo ter jih odposlala v Tripolita-uijo.
* Zopet tatvina dragocenih •lik.
V palači Osimo v Ankoni so ukradli neko sliko Vivarinija in sliko Lorenca Lotta, ki predstavlja madono z angelji in detetom. Tatovi so pustili le dragoceni okvir.
* Od roparjev odpeljan. Dve uri od mesta Samsiin ob Črnem morju so odpeljali roparji nekega avstrijskega >alinskega inženirja Duklewskega, ki iebil v turški službi. Roparji zahtevajo veliko odkupnino. V Brussi so pa ro-narji okradli dva inženirja.
* Svojega moža sežgala. Iz Vra-»fslave poročajo: Te dni^ so našli v   Ptopi, danes dopoldne pa je poslan
iehovicah popolnoma sežgano trupio   w0lf prišel k predsednika   in vz
elavca Parczella. Začetkoma so mishh. ia je Parczell izvršil samomor, toda poizvedbe so dognale, da jo žena °arczellova polila svojega moža s petrolejem ter ga nato zažgala. 2eno so 'aprli.
■ Od pastorka umorjen. Iz Cr-
lovic poročajo o grozovitem umoru
)četa, ki se je dogodil v vasi Zadowa. hiši ondotnega branjevca in posest-
lika  Konstantina   Dubkowickega so
sašli v jerbasu za perilo razrezano
ruplo skoraj 80 let starega branjevca.
konstatirali so, da je bil Dubkowiecki
lajprej ustreljen in potem šele razrezan. Spoznali so, da je bil branjevec še le pred par dnevi umorjen. Orožništvo je kmalu zasledilo morilca in sicer v osebi 191etnega Oleza Dubkowiecki, pastorka umorjenčevega. Morilec je po dolgem tajenju priznal umor. Zločin je storil, ker kot edini dedič ni mogel več čakati, da bi starec umrl.
* Petarda pri volitvah. V Braziliji vzbuja veliko senzacijo bombni atentat pri volitvah v Pernambuku. Petarda je bila vržena med volilce in je usmrtila trideset oseb. Storica še niso dobili, vendar so pa priieli več sumljivih oseb.
Za 15 milijonov ponarejenih bankovcev je zaplenila ameriška policija v skrivališčih neke internacijonalne družbe ponarejalcev raznih bankovcev in vrednostnih papirjev. Izdelovali so angleški, francoski, nemški in tudi avstrijski denar. Dokazano je tudi. da je ta družba oškodovala razne ameriške banke za več kot 10 milijonov kron. Nekaj članov te družbe so prijeli, glavni vodja in razpečevalec je pa pobegnil.
* Roparski umor. V Zawodzie je dne £L novembra v trgovini nekega bogatega mesarja eden izmed mesarjevih pomočnikov ubil nekega židovskega bankirja, ki je imel pri sebi ~>0.000 mark. Ubil ga je s sekiro ter ga nato oropal. Mesarja, njegovo ženo, njegovega brata in pomočnika so aretirali.
* Pariška prorokinja o bodočem letu. Madame de Thebes, znana pariška prorokinja, izdaja vedno proti koncu leta svoja proroštva o prihodnjem letu. O letošnjem letu je prorokovala lani, da v tem letu ponesreči neka zrakoplovka, da nesrečno skonča priljubljena igralka in da izbruh-ie vojna. In v resnici vojno že ima-□o, v valovih Rena je poleti utonila arralka Lanthelmova in v Estampsu se je pomladi ubila pri letanju gospa Moorejeva.   Madame do Thebes je a zven tega prorokovala se celo vrsto Irugih stvari, ki se pa niso izpolnile. Na ta način pravzaprav lahko pro-■ okuje vsakdo. Nekaj ?e navadno izpolni.   Tudi prorokinji   de Thebes nnogi verujejo in komaj čakajo njenih novih prorokova nj    Pred krat-dm je izdala svoj proroški almanah sa I. 1912. Zelo razveseljivih stvari ne pripoveduje. »Leto 1012 — pravi — bo v svoji celoti   nesrečno leto. Vstopili smo v leto zvezde nepremič-nice Merkurja, in ta nesrečna doba ho trajala 35 let.   Navzlic temu nam ;»a   to   leto   še   ne   prinese vojne z Nemci. Vendar pa ni mogoče, da -e jo popolnoma odvrne.   Pride pa •no leto pozneje do vojne na bregovih Rena. V tem letu pogori v Parizu veliko gledališče, požar ho zahte-
al mnogo žrtev. V tem letu umre eden največjih pisateljev.   V prvem
etrtletju se dogode na Francoskem
oliki gledališki škandali in drnžah-io življenje bo doživelo mnogo razbiranj.   Tudi mnogo veselega je v
njigi povedanega. Skoda, da madame de Thebes ne nove, kako konča
ojna v Tripolitaniji.
* Kdor slabo prenavlja, mnogo 'rpi! Iz znanstvenih spisov kralj. med. 'niverzitetn e klinike v Napolju izvemo, •a se po  vsakodnevnem zavživanju najhne količine naravne Franc Jožef-jve grenčice, ako se vzame na tešče, ie samo zboljša delovanje želodca, mpak  se tudi  oslabelost  čreves v mogih slučajih zmanjša v toliki meri, la ni potreba vporabljati druga zdravilna sredstva.
TelefoioKa in brzojavna poročna.
Nasledki pretepa v parlamentu. Praga, 11. novembra. Listi pravijo, da bo vsled včerajšnjih dogodkov v parlamentu odložil poslanec Hummer svoj mandat in da bo kandidiraTEdvard pl. Stranskv.V dunajskih parlamentarnih krogih so mnenja, da je ta vest neresnična. Današnji dunajski listi se bavijo z včerajšnimi dogodki in splošno odobravajo Malikove napade na Hum-merja. Hummer je eden onih poslancev, ki niti pri lastnih pristaših ne uživa simpatije. Poslanec Pernerstorfer se je izrazil o njem: Malik je norec, toda prav je imel.
Dunaj, 11. novembra. Afera Malik - Hummer se je izp-emenila v pravo farso. V dobro podučenih parlamentarnih krogih zatrjujejo, da je poslanec Hummer snoči res poslal predsedniku Svlvostrn   ismo, da od-
anec zel
pismo nazaj. V torej bo nemški Nati-'onalverband imel sejo, v Val eri bodo tudi nemški radikale! odločili, kaj naj se zgodi s Hummerjevim mandatom. Predsednik Svlvester se je posvetoval z nekaterimi podpredsedniki o sredstvih proti podobnim dogodkom. Parlamentarni, zlasti poljski krogi bodo v torek soglasno izrekli ogorčenje in obžalovanje nad včerajšnjimi dogodki.
Dunaj, 11. novembra. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se je Hummer izjavil, da hoče svojo afero predložiti svojim voUIcem in iz stališča, katero bodo volilci zavzeli, izvajati konsekvenee. V parlament, .-ta prišla danes Hummer in Malik, videla se pa nista. Malik je imel namesto pasjega biča s seboj debel pleten volovski bič s svinčenim gumbom na konci.
Ogrsko. Dunaj, 11. novembra. Ministrski predsednik Khuen je bil danes sprejet od cesarja v avdijenci in obišče tudi zunanjega ministra Aehrenthala. da se dogovori z njim glede delegacij.
Izpremembe poslovnika. Dunaj, 11. novembra. Današnja konferenca prezidija zbornice je sklenila, priporočati poostritev peslovni-ka tako, da podobne afere, kakoršne so se zgodile včeraj, v prihodnje ne bi bile več mogoče. Predlagati hoče: 1. da naj se postavita dve tribuni za govornike, tako da bo moral vsak govornik govoriti s tribune in ne več s svojega sedeža; '2. da naj se prestavijo ministrske klopi na obe strani zbornice; 3. da naj se stvarni popravki m vprašanja na ministre vlagajo pismenim potom v isti obliki, kakor interpelacije in da naj imajo ministri pravico, odgovoriti tudi pismeno. Ti predpogoji pridejo že v prihodnjih dneh v razpravo in bodo najbrže sprejeti že v provizorično podalj-
šani poslovnik.
Ogri in vojna. Budimpešta, 11. novembra. Poslanec Huszar je podal v ogr?ko-hr-vatskem državnem zboru interpelacijo zaradi prodiranja italijanske mornarice v Egejskem morju. Vsled tega je nastalo plošno vznemirjenje na Balkanu in obstoja nevarnost, da vojni dogodki tangirajo tudi naše interese. Pozval je zunanjega mini ra, da naj izjavi, kaj namerava zapoieti proti taki nevarnosti.
Ubegli Siczinski. Stanislavov, 11. novembra, Y d-no poročajo, da je očividno, da so zapleteni v beg Siczinskega tudi pazniki kaznilnice, ki hočejo otežkočiti poizvedovanja. Siczinski je skoro gotovo že v inozemstvu. Kritično noč sta imela inšpekcijo paznik Vuda in Tarnowski in so prepričani, da je Vuda pomagal Siczinskeniu ubežati. Preskrbel mu je obleko stražnika in oba sta odšla skozi zunanja vrata, kjer je straža spala Zunaj kaznilnice stoji stražnica. Vojaki pravijo, da so kritično noč proti 6. zjutraj videli tri može v obleki paznikov prihajati od kaznilnice sem. Očividno so imeli pazniki duplikat vratnih ključev.
Stanislavov, 11. novembra. Tu se vzdržuje vest, da je Siczinski pobegnil že pred tremi dnevi in da je bil med pazniki organiziran cel komplot. Po noči so stražniki polagali v njegovo posteljo iz slame napravljeno podobo v jetniški obleki. Državni pravdnik je dal aretirati 4 paznike, med njimi tudi Vudo. Vuda je Poljak in je dobival pri raznih rusinskih posojilnicah posojila, ki jih pa ni nikdar plačal.
Lvov, 11. novembra. Ukrajinski poslanci so mnenja, da je Siczinski pobegnil že čez mejo. Upajo, da bo cesar sedaj Siczinskega amnestiral, ker tvori zahteva amnestije eno glavnih točk za poljsko-rusinsko spravo. Ju-stični minister se je dal opetovano informirati o stanju preiskave.
Hmelj.
i Norimberk, 11, novembra. 200, I 100 mirno, neizpremenjeno, trdno.
Revolucija na Kitajskem. ŠanjraJ, 11. novembra. Mandžu ropajo ponoči po mestu. V m«*»tu Fučou so hoteli ponoči zapaliti poslopja Evropejcev. 27 Mandžuj*v je bilo aretiranih in takoj izvršan« nad njimi smrtna obsodba. Vladne čete v Nankingu ropajo in obglavljajo vsakega Kitajca, ki nima kite. Tekom 24 ur so baje usmrtili nad tisoč naprednih Kitajcev.
25 milijonov dolarjev za vzgojo. New York, 11. novembra. Znani Carnegie je daroval jtt milijonov dolarjev za vzgojne namene v Severni Ameriki.
*    * *
Italijansko-turška vojna.
Italijanski uspeh.
Pariz 11. novembra. Včeraj so se vršili pri Bumelijani novi boji med Italijani in Turki. V boj so posegle tudi tripolitanske trdnjave in oklopnice „ Karlo Umberto". Turki in Arabci so se bojevali z občudovanja vrednim pogumom, vendar pa so izgubili bitko. Koresponeent „Timesa" pravi, da je ta boj za Tripolis odločilen.
Italijani v Egejskem morju.
Atene 11. oktobro. Italijansko brodovje se koncentrira v Egejskem morju. Admiral Aubry komandira 9 vojnih ladij I. in II. vrste, vojvoda Abruški ima 2 križarki in 4 torpedne rušilce ter se nahaja med otokoma Kithera in Kreta. Tretja italijanska flotila je včeraj odplula iz Neapolja. Aubry ima nalogo polastiti se otoka Lemnos. Če Turčija tekom 14 dni ne pripozna aneksije Tripolitanije, hoče Italija aneksirati otok Lemnos.
Berolin, 11. novembra. Iz Tripo-lisa poročajo, da se je posrečilo v torek 10. polku bersaglierijev prodreti 2 km proti jugu. To je prvi uspeh Italijanov od 23. oktobra naprej.
Italijanske izgube. Carigrad, 11. novembra. Vojno ministrstvo razglaša uradno poročilo višjega turškega poveljnika pred Tri-polisom, ki pravi, da so izgubili Italijani v bojih 6. novembra 200 mož. V prejšnjih bojih je bil en cel bataljon 83 pešpolka iz M'lana skoro popolnoma uničen in mož vjetih. Tudi 9. polk bersaglierijev je skoro do zadnjega moža uničen.
Izjava. )
V »Slov. Narodu« št. 256 z dne 7. novembra 1911 je bila objavljena pritožba zaradi dragonskega podčastnika g. Grobelnika. Resnici na ljubo spravljam, da je tista pritožba neutemeljena. Podčastnik g. Grobelnik se je trudil, napraviti v gostilni mir in ni ničesar takega storil, kar bi se mu moglo v zlo Šteti, še manj pa dal povod za kako pritožbo.
V Ljubljani, 10. novembra 1911
M, Soklič, gostilničar v Trnovem. IH
Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu in nevralgijah
izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo pr^mičnosti členkov delujoče sredstvo Contrheuman.
Kdor na Ve, kje se najbolje in naj« ceneje kupujejo Ženit vanjska, g odo v na in priložnostna darila ter porabni predmeti vseh vrst, naj z dopisnico naroči bogato ilustrovani glavni katalog z okoli 4000 slikami od firme c. in kr. dvorni dobavitelj Jau Konrad, razpošiljalnica v Mostu, Češko. Pošljem ga na zahtevo takoj zastonj in poštnine prosto.
Veliko hrepenenje se je dandanes polastilo vseh ljudi, hrepenenje po zado-voljnosti, po sreči, po umirjenju živcev, po zadovoljnosti torej, ki so jo naii dedje še poznali. — Vse mogoče nasvete nam predlagajo vlada, društva itd., željno se jih oprijemljemo, preizkušamo —- in žalostni gledamo, kako izginja naša nada: zopet ponesrečen eksperiment, lu vendar imamo preprosto sredstvo, postati zopet srečni in zadovoljni ter si živce varovati proti vsem neprilikam — in to so >Bersonovi gumijevi podpetnikic. Enkrat poizkušeni, vedno nošeni.
Slabo Vreme je pogosto vzrok pre-hlajenja, ki se nam kaže v revmatičnih bolečinah v členkih in mišicah in ki nas muči cele tedne ako ga ne ustavimo takoj. Da ozdravimo takega prehlajenja, je svetovati, da rabimo tHerbabnega aromatično esenco c. Učinek tega iz najmočnejših zdravilnih rastlin in korenin napravljenega rastlinskega izvlečka je Ifl skoro 40 let po civilnih in vojaških bolnicah preizkušeno in ga zdravniki priznavajo za izbornega. »Herbabnega aromatična esenca c ge izborno obnaša ne samo za vteranje in lajšanje bolečin za revmatične in protinske bolečine, nego tudi pri živčnih bolečinah. Izdeluje se ta esenca samo v dr. llell-manna lekarnici ,Zur Barmherzigkeitc na Dunaju, VII., Kaiserstrasse 73-75, dobiva se pa skoro po vseh lekarnicah. <
Metcorolojlfoo poročilo.
V.»i«» M*
Mt-2 bitffi zraćal tlak M.7« mm
1 novemb. 1	C, •pazo-tasja 1	Stauje barometra v mm	tu m 2 t m 1— —	Vetrovi	
10 •	2. pop. 9. zv.	7346 7349	160 12 1	sr. jjzah. sr. vzhod	oblačno, »
11.	7.zj.	734 7	11 1	sr. szah.	dež
Štednja včerajšnja temperatura 12-1% norm. 4 9'. Padavina v 24 urah 0 7 mm.
poštni urad Stari trg pri Rakeku
sprejme tako! izprašano postno
oziroma aspiranta. Dnevnina 2 K 20 v# 3831
Redka prilika! 3833 Redka prilika! Ceno se proda zelo dober skoro nov
pianinoioHnijnditre
na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta št. 2 L nadstr.
Sprejme se
na deželi, pod jako ugodnimi pogoji.
Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3827
pes (jermač)
znamke G 1911 G št. 40 naj ae odda na Dunajski cesti štev. 80.
HM
obdrže tudi po zimi na gladkih potih svojo popolno zmožnost po
Leonnardtovin 3807 originalnih - H - stalan   ; ■ \
Originalne -H- stole so že od • ekdaj v rabi in tudi najcenejSe.
ONAJBOLJ-VZDRIbJ!
* Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon.
II
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali za:
»Ciril-Metodovo  družbo«, dr.
Vilko M aure r, Krško, K 10*—- iz kazenske poravnave Jaklič—Mlakar in pisarna dr. Alojzija K o k a 1 j a, odvetnika v Ljubljani K 50*—, katere je plačal kot globo v smislu sodne poravnave z dne 10./VIII. 1911. g. Miško Horvat, župnik na Studencu pri Krškem, za to, da mu je g. Adolf R i b n i k a r, tržni nadzornik v Ljubljani odpustil žalitve in odstopil od kazenskega pogona. Skupaj K 60*—. Živeli nabiralci in darovalci!
W4 mM
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Žitne cene v Budimpeftti.
Dne 11. novembra 1911.
Termin.
Pšenica za april 1912   . .  za 50 kg 11-79
Rž za april 1912.....za 50 kg 1032
Koruza za maj 1912 .   .  .  za 50 kg 837 Oves za april  1912 ...   za 50 kg 9-64 E f • h ti «. Neizpremenjeno.
Unogoatranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in aolM9 ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K Z' Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOU* c. in kr. dvorni založnik, Dnnaf, Tnchlanaaa S. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOU-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Svoje zdravje si ohranite! Slabosti in bolečine izginejo, oči, živci, mišice, kite se Vam ojačijo, zdravo boste spali, najhitreje se boste splošno dobro počutili, ako rabite Fellerjev fluid z znamko »Elzin fluid«. Tuca t za poizknšnjo 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stnbici, Elzin trg: it. 238, Hrvaško,
kupiti gostilne, pekarije, vile pri Lfacliani, v Celin, Rogaški Slatini, na Bledu itd. graščine, (posebno po ceni je graščina tik nekega štaj. mesta urejena za letoviščarje), večje in manjše kmetije, naj se obrne z navedbo kje in za koliko želi kupiti na uprav. »Slov. Naroda« pod „&. BM. Priložiti je znamko za odgovor.     382 >
Priznano motna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
RijrtfiHiS^jenlm (talTfTia cnai tapliho.
K. Camernik
Ljubljana, Danajska cesta 9.
ŠfcctaL trima s kitaih mm. m.
lacposojevanje koles.
E 636 11-5
Dne 16« novembra 1911 dopoldne ob 10. uri dopoldne se bo prodalo v Vrbaljah hišna št 16 pri M Krškem na javni dražbi: h
nad 20 hI prav dobrega
rdečega gina
[. kr. okrajna sodnija v Krškem odd. f.
1        dne °. novembra 1911.
Ugodna prilika!
Da sem odstranil konkurenco, ker sta bili dve žagi v Kočevju preveč, kupil sem od tvrdke Tamburlini v Kočevju kompletno parno žago, katero bom ustavil in vse stroje razprodal. Pod zelo ugodnimi pogoji se dobi pri meni:
Stabilni stro! 70 HP. s kotlom vred,  laram (Spaltajatter), eno leto stari
Venecianer,
povprečna iaeja (Koptsige), nova štanoa m iage, polni Jarem, (VeUgatter) 18-, sko-  |M0 m ilnj s 0 vozi&ki. rai nov,
Poslopja, tik mesta ležeča so pripravna za kmeta ker ima 4 oralo zemlje zraven ali za voznika, kateri v tem kraju dobro zasluži.
v dobrem stanju, elektrfftnl dinamo, skoraj nov, p sini jarem (VeUgatter) 24", skoraj »ov,
nese lepe dohodke, ker je danes 6 stanovanj, napravi se jih pa lahko Še več. Jaz prodam vse po nizki ceni, ker ne rabim.
Stroji, transmisije in poslopja so prikladna za vsako podjetje, prodam za vsako drugo podjetje, samo za žago ne.
Kupci naj ae obrnejo naravnost na naslov: A« Kajfssa^ JToflajajjm
FM
00
75
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X IS X
g!
Ljubljana
Stepnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X ■ X
Mi mM za jesenki sezijo
in po ie znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Sterk
Ljubljana, Start trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, 1" kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .-.   moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
ana,
Prešernova ulica št. 9
priporočata svojo velikansko zalogo
vrkaih sa&ea/ sa jesen in
zimo v poljubnem kroja po
najnižjih cenah.
BBbbVbI
aWl
pariška novost
Fasona Prinzess najnovejši pariški kroj
glasom slike nujno potrebna za prinzess  in directoire obleke, priporoča
samo po meri
P Matilda Sloni
LJubljana. Sodna ulica i II. aadstr.
Speclalitete
pariških bočnih pasov,
■ globoko objemajofcih. ==
Prevzema
v izvrševanje vse ¥ Stroko Steznikov spadajoče predmete, n. pr.: steznike za nosne in doječe matere, steznike za jahalke in igralke lawn-tennisa, dalje ceinture, oprsnike, ravnodržce in trebušne in plečne pasove po navodilu gg. zdravnikov. 3817
:: talili« nMjn niejonji.:
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije cesta 11
CKolizel).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2'—. 271
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lack) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih parne« za lovce in strelce po njnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre*-smha|s stare samokresnice. sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivriuie. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — lluetre-75 vanl oenlkl zastonj.
Lud. Ceroe
mlir, trgovec z irami ter zapriseženi sodnljski cenilec. 236
Ijubljana, Wol|ove ulice št. 3.
Velika zaloga
juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago prve vrcfe.
Solidna postrežba. Cene na jniije.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat proveročnjo neznosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaieaje. ca oplahnjenje oteklin in obnoTo premičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo --zaneslj'vo--
S*j   besedna znamka (mentalo.alici-
Uztran koManJev Itrvleftek), jj|
pri vteraniu, masir.nnju ter » cbkladkih. } lonček 1 K. Ako pošljete naprej K l'W dobite 1 lonćek   \ e"s 9        »        »K r>«—    »      6 lončkov j. "c S.
I a.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Prags-III., itv. 203.
Pazite na trne r&acika tn I zaloge v izdctcvaua. | lekarnah
V Lfnblfanl: lekarne Jos. Mayr, dr. 6. Piccoli, Jos. ČUasdf.
Manufakturna trgovina
=    Ciuha =
Stari trg štev. t. H
es se
PO
Jesenske in zimske
= novosti. --
P ; znano največja, resnično domača, te 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar y Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: od torej lahko po oriiiialoo rfomUkiU Eenab :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah    po    njegovem    astronom ičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, ni kij u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OS-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis. Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za lBSialiraa|e. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
a
44
78
78421^64
193^65889^2959685^
0646
66
Slovenski dijaki!
ter vse šolske potrebščine
v Narodni knjigarni.
Dmm vestnih.
Slovanska akad. športna društva na Dunaju. Za vse slovanske akademike določenih športnih društev, ki imajo tudi za Slovence važen pomen, je na Dunaju sedaj dvoje. Društvo »Slava« v XVIII. okraju, Klosterg-asse 35, ki ima posebno za slov. zemljedelee in gozdarje večji pomen združuje v sebi vse slovanske narodnosti in goji lahko atletiko in sabljanje na vdar in vbod po avstrijsko - italijanski šoli. V kratkem se uvede tudi borba s fleurettom in bo imelo društvo tri nove borilne mojstre.
Drugi je Slovanski akad. športni klub »Mahan«, ki ima svoje prostore v ruskem akad. društvu »Bukovina« v VIII. okraju, Florianigas-se 38. V tem športnem klubu imajo premoč Savani, vendar je privabila tudi večje število srbskih in ruskih akademikov k sebi in v novejšem času raste tudi med Hrvati na vseučilišču zanimanje za francosko sabijanje v »Mahanu«.
Na univerzi imajo Slovenci poseben sokolsko organizovan telovadni oddelek, ki vsled svoje izbornosti vzbuja splošno pozornost.
Občni zbor slovanskega akad. športnega društva »Mahan« se je vršil 28. oktobra zvečer v Bndjeviški pivnici na Aiscrstrasse 59. Ta dobro obiskani občni zbor je posetilo tudi zastopstvo »Organizacije svobodomiselnega nar. nnor. dijaštva«, »Slave«. »Krasa«, »Bukovine« ter dunajske in ljubljanske »Save«.
Po poročilu lanskoletnih funV-cijonarjev se je novi odbor konstituiral sledeče: predsednik: Ferdinand Kranjc: podpredsednik in tajnik \Veber; blagajnik Urbnnčič; go--nodar Dvornik; odbcrnika Vinko Lapajne in Serić; revizorja pa Anton Košmelj in Srečko Lnpajne.
Klubov program bo tudi v prihodnje v prvi vrsti geiitev sabljanji, pa tudi ostalih, posebno zimskih 8] rtov.
Po občnem zboru se je razvila prijetna slovanska zabava, vmes pa >o je glasila slovenska narodna pe-sem, občudovana od Slovanov in priljubljena pri nas, Slovencih na tujih tleh.
Dunajsko vseučilišene oblasti in •dovensko-uemški blanke'1 uhnžnost-nih spričeval. Ne brez vzroka ^e opozarja pri nas pogosto na nacijo-nalno - strankarstvo pri državnih učnih zavodih. Vladajoča narodnost -i usnrpuje pravic kolikor se jih ji poljubi, narodne manjšine pa ne pri-deio niti do svojih postavno priznanih pravic. Kakor vse nemške, tako je tudi dunajska univerza prepojena z nemško-šovinističniin dnhom in ta seveda niti pri ubožnostnili spričevalih ne more trpeti dvojezičnosti.
Zato je letos z brezobzirno odločnostjo nastopila proti dvojezičnim lov. blanketom za nbožnostna spri-vala in zgodilo se je, da se je odločilo vsem prosilcem z dvojezičnimi hlanketami odreči popolno oprošče-nje od kolegnine, dasi so zato primarno kvalificirani. Tako odurno in nepravično postopanje se letos izvršuje z vso doslednostjo in marsikateri slov. dijak bo zaradi tega, ker jo imel dvojezino blanketo pri ubož-nostnem spričevalu plačal po 20 K ali še več kolegnine. Da se to pri zm-ni dunajski in posebno stanovanjski draginji občutno pozna v ozko omejenem proračunu slov. dijaka, je jasno.
Vseučilišene oblasti maskirajo seveda svoje izjemno -postopanje proti Slovencem s formalnim izgovorom, da tekst in oblika blanket iz »Učiteljske tiskarne« ne odcrovarja popolnoma oni blanketi za ubožnost-na spričevala (Mittellosisrkeits-Zengnis), ki jo prodaja vseučiliščni ratar izvod po 4 h. Naj dokažemo ničnost tega izgovora.
Kar se tiče oblike obeh blanket, je res slov.-nemšk za polovico večja, ali vprašanje je, kdo resnih ljudi se na ozira na to, če je tiskovina nekoliko večja ali manjša z ozirom na obliko papirja.
Glede tiskanega formnlarja pa moramo pripomniti sledeče:
Namen ubožnostnega spričevalr, je, kakor je enako tiskano na ofici-jalni samonemski »univerzitetni« in na slov.-nemški blanketi: »den Pro-iessoren-Kollegien bei Entscheidnng von Gesuchen um Kollegiengeldbe-freiungen und um Stipendien aus-reichende Anhaltspunkte ^ur Beur-teilung der Diirftigkeit der Gesueh-steller zn verschaffen und solcherart die Zuriickweisung von Gesueben wahrhaft diirftiger Studenten infol-
1 < I ge mangelhaft aiiagefertijrter Ar-muta-, beziehnngsv/eiae Mittellosig-keitezeugnisse ebensowohl wie dia Irreflihrung dea Kolleginm* dnrob mangelhafte Nachweiae zu verhin-dern.«
Tak namen, ki je doslovno enako natisnjen na obeh vrstan ubož-nostnih spričeval imajo tedaj tako izpolnjene blankete. In do letos so slavni profesorski kolegiji po slov.-nem. spričevalih, ki so se pa že sedaj izpolnjevali samo nemško, dobili zadostno jasnost za svojo presojo, letos j Pa se na slov. nemških blanketah ne izpoznajo več, dasi se dvojezične blankete ločijo od samonemških le v tem, da eno točko obravnavajo natančnejše in obširnejše!! In zaradi tega profesorskim kolegijem postaja stvar manj jasna. Točke 1.—5. se v obeh izvodih popolnoma krijejo, rav-notako zadnji dve. Razlika je samo v tem, da to, kar nemška blanketa izraža v 2 točkah, dvojezična obsega v šestih. Da je vsakemu takoj j*isna vsebinska kongruenca tozadevnih formularjevih zahtev navajamo v naslednjem »različnosti«, t. j. to*ki (>. in 7. v samonemškem izvodu, ki se »ne krijeta« s točkami 6*—13 v slov.-nemški blanketi.
Samonemška oficijalna blanketa: Točka 6.: Auszug aus der im laufenden Jahre erstatteten Perso-naleinkommensteuer-Fassion mit der Aus^abe: a) des Einkoinmens des Vaters, der Mutter und der sonsti-sren Angehorigen der Haushaltung; b) aus welchen Quellen die Einnah-men fliessen und mit welcher Hohe aus jeder Quelle; e) der jahrlichen I Schuldzinsen, geschuldeten Renten I und dauernden Lasten. Wenn Ein-j kommensteuern nicht erstattet wer-den, direkte Angaben iiber a), b) umi I c) mit Bezug auf das letztverflosse-
I1 ne Jahr. Točka 7.:   Die vom Vater und der Mutter in dem letzten Jahre ent-| richtete Personaleinkommensteuer. s Hierzu   die   steueramtliche Bestati-gling.
To je vsa razlika in ta je tako minimalna, da je res pomilovanja vredno, da se mora visokošolska oblast opirati nanjo, da zagovarja svojo, da rečeno samo — rigorozno odredbo, po kateri je nedolžna velikost in specijalizacija nekaterih | točk odločilna pri oproščenju, od ka-
Fleiachmarkt 16. Razumljivo je, da je obiskovanje tali pevskih vaj dunajskemu slovenskemu dijaatva zelo priporočati, ker se poleg lepe umetnosti pride tu v stik tudi s svojimi rojaki. Priglasiti je članstvo pri pevskem zboru »Zvezde« g. c. kr. konci-pistu pri fin. ministrstvu in podpredsedniku »Zvezde«, Bogumilu Koserju, Dunaj III., Rudolf v. Alt-Platz 2.
Do 20. novembra je pošiljati vse dopise in pošiljatve za »Dijaški Vest-nik«, »Organizacijo svobodomiselnega nar. napr. dijaštva in akad. fer. društva »Sava« na* naslov Milko Naglic, Dunaj VIII., Hernalser Gtirt:l št. 4/III., pozneje pa v Ljubljano, Ilirska ulica št. 25.
Slovenski dijaki!
Kupajte šolske in dnie kijip
ter vse šolske potrebščine
v Narodni knjigarni.
S prav dobrim uspehom se
alkalična kislina
rabi pri:
obolelosti sopil
katarjih w požiralniku bronhij, vnetju
pljuč In prsne mrene.
Zaloge: Mihael Rastner, Peter Laasnlk in A. Šarabon v Izubijani.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najalžjlh cenah V. HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
i
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
zlatnine
ter piizijili leni ar. Častna Delavnica.
Kupnje staro zlato in srebro.
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
tereera je vpekrat odvisna nndalina j usoda studij, pri visokih koleirninah in laboratorijskih taksah. In če se ho polecr teera tudi pri oddajanju ustc\-nov izvrševala ta praksa tako brezobzirno, ne da bi se preje zadostno opozorilo nanjo, tedaj moramo izre-<*i samo svoje prloboko obžalovnnje, da so eelo na univezi uporabljiva taka sredstva, kadar gra proti Xe-nomcpm.
Ljubljansko   »Jutrom, katerega porabljajo   iiodostojni   ljudje — pa naj bodo že ;>Jutrovi«   uredniki   ii 11 ne — kot kloako za svoje duševne odpadke se je opravilo v svoji 603. Stev. zopet na »liberalno dijaštvo«. Sieer smo   že   v   tomesečnom »Dijaškem Vestnikn« odorovorili tistim znanim »zastopnikom«   radikalizma na prvi tak napad, ali zdi se, da je treba s temi ljudmi   g-ovoriti   vedno »mit die TTandV, ali pravzaprav s pestjo, kajti za l>esede so že neobeutni. Xi nam treba več poudarjati,   da nar izjem ne more prevreei dejstva, da se .iaše dijaštvo edino   med Slovenei lahko imenuje skozi in skozi   značajno. S reneeratov imajo tekom vseh — skupno 65. let — vsa v O. s. n. n. d. združena društva in te si upajo predbacivati ljudje, ki so še pred letom pošiljali   svojemu vzoru,   vodji »Agro-Merkurja« vdanostne   pozdrave! V nas se upajo zaletavati elementi, pri katerih   je   tako politično dezerterstvo tipično in skoro samoumevno in katerih   vodje so vsi napravili največjega   začudenja  vredne politične metamorfoze. Ljudje tako ciganskih političnih nazorov,   kakor   so »pisateljic teh pamfletov v »Jutru« imajo skrajno   malo pravice zaletavati se v dunajsko »Savo« radi dveh klerikalnih renepratov Maksa Sevra in Franca Stoparja, učiteljev na novomeški gimnaziji, kajti ta dva eksem-plarja sta z dunajsko »Savo« le v toliko v zvezi, da mora njen blasrajnik še vedno pisati   njuni imeni pri nepokritih terjatvah po 11 K 80 v, oz. 19 K 82 v.
Za te lumparije v »Jutru« moramo delati oderovorne radikalce in gotovo nam bo žal, če nas hodo tako prisilili k onemu razmerju, kakor j« obstajalo po njihovi zaslugi pred kakimi 6. leti. če nas hočejo imeti brezobzirne, je to njihova stvar, ali poudarjati moramo, da škode ne bomo imeli mi v nobenem slučaju. Za danes nečemo govoriti jasneje, želimo pa, da radikalci sami postavijo pod kap gnoj, ki ne spa-da med spodobne ljudi in odklada svoje duševne produkte po »Jntrn«. Liberalno dijaštvo ne rabi nobenega vaniha!
Društvo »Zvezda« na Dunajn je npeljalo sedaj redne pevske skušnja vsako soboto in sredo zvečer od 7. naprej v klubovi sobi št. 2 {poleir, velike dvorane) v hotel« »Post« I.
Najbolje za
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
_ Apretura sukna. _
1 0S.RE1CH"
■ Poljanski nasip - Ozka ulica n. 4. Sprejemališče
Selsnbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
!
1
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
ulica
Sodna ulica št« 5.
Velika tvorniška zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim ▼metom, popolnoma sam delajoč, začne in jenja sam K 80*— Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga grarao-.*. tonskih plošč. .-. Pazite natančno ::  na  naslov, s
• 0)01
■OjOAi
Proti
-v
168
Molil in iiii zob
izborno dalaje dobro znana
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odatranfuie nanrifatno sapo is nst 1 stabloalca s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Llnbllani, Bosl|ova ooste ilov. t
poleg Franc Jof efovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tadi člani bolniških blagajn jat. železnice, c. kr. tobačne tovarne ta ekr. bol. btaffajae ▼ Ljabljaai.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vale Izborno delajoče satlaopftoa* asolaanlaw*«atao looao
•orada, katera je neprekoaljivo sredstvo zoper zobobol, tttrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ost Za ohranjen je sob in osvetenje ost jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinovfć, ar. poŠte meštar.
		
		
Ljubljana,
Sunajska c. 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše 2r vrste
po nizkih cenah
Važno 1 za Važno!
gospodinje, trgovce in nvioorejce.
HnlboOšo In nojcenelio postrežbo
sa drogva, kesalkallle, seliaea evo-tfa, korenine Itd. tndi po Baelppa, nstne vode In sobni prašek, ribje olje, redilne In poalpalna moke sa otroka, dišave, saila in sploh smo toaletne predmete. lotooraflćne aparate in potrokššfaie onvesila vsake vrste, i deetalekeiio, voeek in Ud. — Velika zaloga rama in konjaka. — Zaloga svežih anineramib vod ta soli za kopel
Oblastv. konc. oddaja stropov. Zm 2iwinorajce
posebno ' priporočljivo:
— Vnanja naročila se izvršujejo točno ia solidna
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska nlica it 1.
I
3705
v Ljubljani, z velikim sadnim in zHenjad-=====  ni m vrtom in kletmi a
aa prote ia proato raka.
Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Šivilja ia da
izurjena v šivanju perila in otroške
obleke ae priporoča.
■
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Iz hraatovega loaa, prav močne g.
:-:   in nekatere skoraj nove >:••
od   56 —   100 litrov g
„  200 —   400    H I
3177     _  600 — 1000    .. ~
»*
is proda po nizki ceni n&
f rane Cascio, vinski trgovec, f
tingerjeva ulica štev. 1, za škofijo. 1=
: Samokres:
K 5-50.
6, 7-50.8*50
PošDjaaje po povzetja. Brtz lizika. Zamena ^ dovoljena aH dcaar atzaj.
Samokresi
skrbno zastreljeni, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvrSitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c. in kr. dvor. dobavitelj
Jan Konrad, Mošt 1162, Češko.
Olavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo gratis in Iranko. 2923
Proda se
posestvo
v lepem kraju, tik okr. ceste blizu poLčan-skega kolodvora. Obstoji iz novozidane m z opeko krite hiše s 3 sobami, kuhinjo in kletjo. Hi5a je pripravna tudi za Krčmarski obrt in v za to pripravnem kraju. Gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito obstoji iz hleva, velike vinske kleti in velikega prostora za vozove. Zraven hiše je vrt. Svinjski hlevi obstojijo iz 7 svinjakov in ene drvarnice, zraven hiše sta dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Njive, travniki, so vsi blizo doma in v dobrem stanju, na enem travniku je okoli 60 mladih dreves vsajenih, same lepe vrste, redi 10—12 glav živine in do 70 svinj. Gozd je precej velik in v njem veliko stavbnega lesa. 3797
Več pove Janez Vodoplvec, posestnik v Stadealcah 6, pri Policanah, Štajersko.
posteljno perje.
3» Kilo sivega puljenega K 2 — boljšega K 2*40, polbelega K 3 60, belega K 420, prima kakor puh mehkega K 6*—, veleprima K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6*—, bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 14*40. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega mleta, pernica ali spodnja blazina 180 x 116 ca a K lf>- 12—, 15 —, 18-—, 21-—, 200X140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21—, zglavnica 80x58 cm a K 3--, 3-50, 4—, 90x70 cm a K 450, 550, 6-—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10-— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artar WoUaer, Lobea 31 prt Pisali (Cesko.)
Naznanilo.
Naznanjam slav. občinstvu in cenj. svojim naročnikom,
da sem se preselil
nm Dunajsko cesto it. 52.
Zahvaljujem se sa dosedanjo naklonjenost ia se priporočam za Se nadaljna naročila sa sobno slikarstvo in slikanje napisov in k temu spadajoča dela.
IVAN ŠTRUKELJ
3790
8256
250
t
Zanesljiva oseba
kateregakoli poklica 3307
a Ka za purani nzaBiinln a nQl atoaj.
Letni dohodki do 5000 K. Prodajalnice, kapitala, opustitve poklica ni treba. Ponudbe z znamko za odgovor na: nkeia. Metall-rie a. m. e. H. HmliiH. a
(Pojasnila brezplačno).
„Ottomiin" tukaj, „Ottoinfln"
tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
TU 366
Pi uri aariaai Uflfl a Mtlaltla i lasni ftlmkL
$je; mm
UOBUANrt
Velika zaloga
Jurist
z   večmesečno   sodno   prakso 16ŠO majajte kot
•ifrMttj kadUot aH staral kaaiiia>.
Ponudbe pod „jurist" na uprav. »Slov. Naroda«. 3788
Halfiinle sf ilnate gnnaste specialitete
3 vzorci K 1*—, 6 vzorcev K1 80, 12   »       3 40,
tudi v pismenih znamkah. — Poučna itustrovana brošura gratis in franko. 2986
Kfieaski sanahtart
J. SlBicr. Dunaj L.
Witsiifmtnut I f.
Trgovina z železnlno
Uoientin
olob
ljiiafla. Mestni irp 13, Ooijika cesta 8
priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kosi carja, posode za mast, lonce za perilo, iehtzirje^ konvice za petrolej in mleko itd. — vse domače trpežno ročno delo ; stedilna ognjišča, peči, predpečnike, posode za premog Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove, gumastih cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih križev. 3270
Saležnik sveze c, fcr.     *vnth nradisikov.
Zbirka
v slovenskem jeziku.
ili
I. zvezek:
Kazoaski zakon
o hudodelstvih, prcgreških in   prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž.zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 E; po pošti 0 S 20 vfn.
jtarodna knjigarna
v Ljubljani.
Ti^SJfeUC-l:'?«!
Mi miiii, mm k n&i
Ust s slikami
ki izhaja vsak potok, ter stane četrt letno le 1*80 K.
Zahtevajte ga povsod! NaroČite ga in inserirajte v njem I Naslov; H US trovani tednik, ljubljena. 763
Optični zavod k h Goldslein
Ljubljana, Pođ trančo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1389
s 4 sobami in pritiklinami v I. nadstr. je za februarjev termin
na Bleiareieovi cesti za oddati.
Vpraša se 3794
v slavili pisani Filipa Immti Sotriceta ol. 5.
St. 35.944
Radi nastopa kolere v nekaterih pokrajinah Italije prepovedalo oziroma omejilo je c. Ur. ministrstvo za notranje zadeve vzajemno s c. kr. trgovinskim in finančnim ministrstvom z odlokom z dne 23. oktobra 1911 drž zak. št. 207 v nadalje uvoz in prevoz naslednjega blaga iz pokrajin Aquila, Bari, Bergamo, Chieti, Cosenza, Foggia, Girgenti, Lecce, Massa, Pesaro, Rim, Rovigo, Sirakuz in Benetke (kakor tudi iz pristanišč teh pokrajin):
1. Rabljenega osobnega perila, stare in nošene obleke (rabljenih efektov), rabljenega posteljnega puha.
Će se odpošljejo taki predmeri kot potna prtljaga ali v slučaju preselitve, podvreči jih glede zdravstveno-policijske revizije in zdravstveno policijskega postopanja od slučaja do slučaja veljavnim  posebnim določbam.
2. Prepovedan je nadalje uvoz in prevoz cap in cunj.
Izvzete pa so:
a) cape in cunje, ki se odpošljejo kot veletržno blago, stisnjene in v balah zvezane z obroči,
b) sveži odpadki iz predilnic in tkalnic,  iz konfekcijskih zavodov in iz belilnic, umetna volna, shoodv in odpadki novega papirja.
Prevoz sub 1. in 2. označenega blaga in predmetov pa je dovoljen, če so tako spravljeni, da je vsaka manipulacija z njimi med potom nemogoča.
Razkužbi podvreči sme se le ono blago in one predmete, ki jih krajna zdravstvena oblast smatra za okužene.
Mestni magistrat ljubljanski,
dnr 3. novembra 1911.
38?1
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
Laschanf 1. r.
vseh vrst sa uradO)
draštva, trgovao itd.
Anton Cerne
graver in ?x delo vatel1, kavčukovih ttamaUli
UD&Dana, Stori trg 20.
C«miki trsnko. 235
IS-BlI-
dobavljam franko na vsako costajoza reklamo nove vrste
f
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po . ,        cenah na debelo. ======
I. ffeisstierg, Dunaj 0. istere Bonaesftase 23111.
Steieuki ii imfki \v.nm*r^i. — taliti griči ta fra Ne-
parne destilerije
(lil! I SIK
Barkovlje
r nraduo plomkiraoih sfcklenicih.
Dobiva se povsod!
[j [ svoj izdelek oatro žgano strojne zidne in zarezane stresne prve vrste O JP* Jtd*/ JKawI3s/ Prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
n
V- * jsi;;t?, z&i
□ □
ve Tomaža Krmežljavčka
ao ravnokar izšle v dveh zvezkih, ki obsegata sknpai 49$ strani. Oba zvezka veljata broširana 2 E 40 v, vozana 3 K 20 a pošto 20 v veš. Pošilja ao saame po povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Gki?oćLxxeL knjlgarnas I^JcifcblJ
učitelja, brez pouka in brez znanja
not se lahko vsakdo nauči trobiti pesmi, plese, ko* račnice itd. na moji
trobenti akkordeon!
Posebno priporočljivo za svatbe, zabave, izlete itd. Št. 366 z 10 tipkami, 20 glasovi, 2 basi, 36 cm dolga šola za samouke K 2*50, 3 komadi 7 K. Akkordeon, najfinejše izdelan in z najboljšimi glasovi, komad K 3*60. Poslljatve proti povzetja ali proti v posijan i naprej po c. kr. dvornem dobavitelju Jan Konradu, eksport, tvrd-ka za muzikalije v Mostu 1151, Ćeako. Sagah Oostrovaa uiik s priMRat 4000 slikami gratis m franka
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posisMia danimi in ttb G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   štev. 6), priporoča in namešča le boljše
tt Mm
kakor
Sirivatno trgovsko in gostilniško osebje lbira rasllcnlh slntsb, slasti xa lanske Vestne in kolikor motno hitra poetresoa nagoto vijena. 3815
Pn vnanjih vprašanjih se trosi znamka za odgovor.
S4
I
&3K
jufoljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniško glavnic. K 8,000.000. Strit»r|eV5t   U.ica fitev. 2. Reaervnl fond OOO.OOO kron.
Podražnlcc v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4Vt%.
Promeae sa bližnja frebsn|a: Promesa os. prem. srečke, celn a 16 K, polovica a 9 K. I p™™«* 9m± .rjk«u. , . - . m v *r .    . , J.
žrebanje 15. novembra t I Glavni dobitek K 240.000-—. I lromcse        sr*čkc    Izd- a o k. Žrebanje to. novembra t. I. Glavni dobitek 90.000 K. Promese og. hip. srečke a 5 K. Žrebanje 15. novembra t. 1. Glavni dobitek K 40 000--. | Promese 2a 1 celo ogrsko premijsko, 1 zem. in 1 hipoteč. srečko skupaj samo 25 K
i
1016
914990
8Y
75
WX4
241
*
"'^saer**""'
Citat iz XlenWewlcza.
Praška »Saanostatnost« je priobčila naslednji spis:
Med starim papirjem sem našel izpisek iz Sienkiewiczevih »Pariških dopisov«. Poljski pisatelj pravi:
»Dotičnik, ki je obstal na tleh istinitosti, se lahko spod takne ter se kakor na nagnjeni ploskvi nstavi šele tam, kjer postane istinitost vsakdanjost, kjer se človek prične sramovati vsakega navdušenja in vsakega vtiska. Mladost, v«ak njen pole*., navdušena rdečica, žareča « obraza, plam*>nooe oči, vse so mu zdi prenapetost. In tako pride po kakem čudnem naključju gotovo do skrajnosti, postaja vsakdajnejši in mate-rijalnejši nego je življenje samo. Tedaj pa izgublja stopojevito pogled na to, kaj je v resnici lepo in kaj grdo in višina kulture pada vedno nižje . . .«
Ta citat mi je prišel po dolgih letih danes v roke kot primeren izraz čutom, ki mi jih v zadnjem času vzbuja celo življenje okrog mene. Oni duševni proces, ki ga je Sienkie-wicz opisal z vsemi njegovimi pogubnimi posledicami, je zagrabil celo našo življenje. »Realnost« je postala geslo in fraza dne. Učinkuje teroristično na vsakega enako kot ^od\Tacujooa teorija« v kazenskem pravu. Vsakdo stremi postati popol-romia realen rz strahu, da bi ne bil kaznovan z zasmehom in tihim zaničevanjem vsled tega> kor ne živi po vladajočem kursu.
Kakor ima mladina najfinejši OTiisel za napake svojih učiteljev, tako je tudi zmo%nn natančno posnemati lastnosti, s katerimi se odlikujejo odrasli ljudje v gotovi dohi. In neumno stremljenje mladine, da t=e sđi čini dora^lejža. pospešuje delo pogube. Proces se s tem pospeši in življenje okrog nas je vedno žalostne je.
Letos sem meseca julija sedel T>ri Fleku. Okoli 10. je pridrvila v lokal tolpa mladeničev-aMturijen-rov. ki so ravno oKhajali slavnostni mat urite te. i Vrrvfc. Vstopili 50 razgra-jejoc* ko hnrbarji.
Zneedli r-«-> mizo ter grlfttJtlO za-h ervali piva. Večinoma so Kili že malo vinjeni, eden izme»d njih, majhen debel, je bil opit kot zakon zahteva. Brerdvomno so bili abiturnenfi, kar je bilo spoznati tudi iz njihove jrlas-ue konverzacije. Od Prodajalcev ?o kupovali mnogo delikatesnih jedi kol ribe, razne sladkarije itd. ter za vživeli s polnimi ustmi. Vpili so fcer prepevnli seveda napačno, da je bilo cr»r/a. ZV;>ti eden je pel vedno :ra oktavo višje z najbolj nenmgočim tenorjem ...
To jo bila torej mladost. Prava ■nladost, kajti 'zrelostno spričevalo vendar prehod iz deške v mladcmi-sko dobo ... Z grozo sem opazoval njihovo obnašanje. Zasfonj sem čakal na kak dokaz o sveži veselosti, na radostno in mladostno veselje naproti novemu svobodnemu življenju. Toda nič tega. Sedeli so ter pili in kričali, u v njih očeh je bilo videti pri nekaterih utrujenost, nri drugih motna iskra alkoholne razburjenosti. Med izbruhi grobe veselosti so so mnoiri obnažili zelo resno, nekateri naravnost izžito. Njihovo prepevanje in kričanje je kmalu prepodilo iz 'okala vse gosto — tudi Tnene.
Pri tem Sionkiewiezevem citatu --eni se. torej spomnil na te barbare,
* niso bili niti mladi, niti 6tari. Bili so samo abiturijenti praške gimnazije iz I. 1911. Njihov eksterieur, pogled, obnašanje in humor, njihova veselost ter pevanje, — to vse je bil strašno ; mimicri« odraslih ljudi, ki so plorl dobe naklonjene realnosti, klanjajoč se temu zlatemu teletu naših dni, pognbljajoč se v vsakdanjosti ter namenjeni k nizkoti . . .
Srečamo se s poučevanjem o realnosti in premoči razuma nad čutom pri apostolih, ki v evangeliju uče etiko ter hočejo nadomestiti stara kompromitirana verstva z novimi, boljšimi. Srečamo se s teorijami o realnosti in pozitivnosti tam, kjer se ima prikriti nemoralno delovanje po načinu dosedanjih pojmov o nravnosti, naj si bo to v politiki, v literarnem ali družabnem življenju. Kealno5rt si je že davno ustvarila takozvano »trgovsko moralo<c ki je nemoralna. Trgovska morala se razširja danes do vsega življenja in v politiki naletimo bratske odmeve m accl j i a vel izm a.
Pojem sile ter pravo silnejšega, kar bi končno moglo tudi imponira-
• i, *e nadomešča s pravom, ki ga ima zvitejši ter večji izdajalec. Prejaka doba je častila velike junake, naša doba obožuje velike goljufe. Biti ranjen pri turnirju, je za našo dobo barbarstvo, dati preganjati poštenega človeka po ničvrednem banditu, je sladek pogled za današnjo inteligentno mnofieo. To vse je sad onega obstanka na tleh istinitosti, ld se je na nagnjeni ploskvi približala k vsakdanjosti in od tod k sirovenm čutenju m delova«JTJL
Stara doba je poznala le nasilje fevdalnih gospodov nad podaniki« robotniki ter sužnji; naša doba je pripojila k temu staremu nasilju, ki je le revno maskirano z lažnjivimi konetitucijami, novo nasilje, brutalni terorizem množic, obvladanih od raznovrstnih demagogov tako od meščanskih kot delavsih, literarnih ter filoroficiiih.
Doba zmagoslavne realnosti je odstranila osebno hrabrost ter jo nadomestila z bojazljivostjo; osebno brahijalno obrambo je proglasila za necivilizirano brutalnost, nasprotno pa ne kaznuje ubijajoče napade z — duševnim orožjem, ampak jih pozdravlja kot molče vsprejeto nadomestilo za bikoborbe.
Nedostatek kisika in solnca napravi ljudi v velikih mestih — v teh velehramih realnosti, razdražene in hudobne. Zate, kliče na pomoč fizikalna kultura s pomočjo &porta. Toda šport se razvije tako, da postane le gledališče telesno oslabele množice, igralci pa so več ali m»nj profe-sijonisti. Iu vendar bi merila realnost v športu pritegniti vse gledalce k igri in poznati gledalce le kot soigralce za časa odmora.
Ako ni nagnjenja Sienkiewicrce-va ploskev brez konca, mora nastati reakcija. Težko ie uganiti, ako se ta doba že bliža. Pri narodu kakor je naš, ki si je znal ustvariti sokolsko organizacijo, nam še ni treba obupati. Zadostovalo bi uvesti v življenje Tvthovo neprekcsljivo sinteso o najpopolnejši, naravnost fizični realnosti z naiČistejšim etičnim in narodnim idealiiffmom. Gre samo za to, ako Sokolstvo samo zamore nasprotovati žgoči in raT-dejajoči sili vladajoče realnosti. Sokolstvo je v Prašni manjšini proti ljudski množici. Njegove ideje, metode in znake so nasprotne organizacije ukradle, zlorabljale ter karikirale. Vzdrži Sokolstvo? ohrani svojo nedotakJiivost in s tem tudi zmagoslavno silo in zmožnost k odporu? Ali ni tudi že samo okuženo?
Naj si drugi narodi razrešijo to nravstveno krizo kakor hočejo, mi bi se mogli obraniti s tem. da postavimo proti negativni sodobni realnosti kot nri napadu tako v obr*uibi pozitivno rpilnosf sokolske idete.
Bodimo pri tem toliko hrabri, da se bo enkrat lahko reklo o naš^m narodu kot se je reklo o Viktor Hn-gonu: »On edini se ni bal velikih idej! . . .?
Čitajte!
m U hiNi a ibHi M i a mmtm
Zanemarita ali slabo strtiea nahod, ta
spremeni slednjič v vnetje pljuč tke ae v Janam Večkrat so kalijevi napadi tako močni da pretresajo celo telo, spanje v takem položaju te skoro nemogoče, In srčna lila bije ras lične. NajmanjSi hlad podvoji bolečine. Žalibog le pre-mnogokrat se narede vozli, kl se pomnože ter zamase pljuča. V takem položaju začenjajo svoje poguben osno delo In povzročajo velike izgube tvarin, ki jih imenujemo .stanice*.
Bolnik, je popolnoma podvržen melanholiji. Pljunki so v začetku beli, peneči, počasi za-dobe barvo, ki ne oznanuje nič dobrega, v zadnjem času pa postanejo rjavorameni. Obstanek njegov je počasna borba a smrtjo in mine pri popolni zavesti. Ne more se zadostno paziti na nahod, ki ae začenja, Se manj na začetek vnetja pljuč. Zatreti se mora bolezen preden se spremeni v hujšo, najbolje je neveda bolezen pobijati, ko] ko se znaki pokažejo.
Plesna svila
od 1 K 15 h naprej meter, sadnje novosti.
Franko in ie oearlnjene ae pošlje ca dom. Bogata iabira vzorcev a prvn poŠto Tovarna za svilo Hmneher*, Zurleti.
62 4
Ustna voda
Zobna krema
način preti vodnim škodam vseh vrst
ifitCfERtNce Avstr. patent saaaajasj nanj Avsfr. cerestf na družba i si Dunaj. X VIII/i Martini Stroseft. Telefon 2?Z8&
Mikrobi jetike, uničeni po zdravila Goudron-Guyot
Zadostuje kozarcu vode, ali kakorsnikoll drugi pijači, ki se navadno pije, primešati eno ali dve žlici zdravila .Goudron-uuvot* da se odpravi tudi najhujši katar, kakor Že zastarelo vnetje pljuč. S tem zdravilom se zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče predstavljati si priprostejšega in uspešnejšega zdravila.
V slučaja, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo namesto pravega .Goudron-Guvota*, tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Rabi j en je zdravila .Goudron-Gnvot*, pri vsaki jedi In sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika.
Ako hoče kdo ozdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guvot*. Dobiva se ga iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežja, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na znamko; Goudron-Guvotova nosi ime .Guvot* natiskano v velikih črkah svoj podpis v vljolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacoh, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi. aa"tc
Oni, ki se ne morejo privaditi katranovema okusu, lahko nadomestijo tega s krogljicami Chivot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana in katere zavzemajo, 1—2 pred aH tudi med jedjo so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva pastil Guvot je bela in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom ,Guvot*.
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš In v vs»* lekarnait.
Dobiva se v lekarnah Gabr. Piceoli. Sušnik, cl. bL Trnkoczv in v vseh boliSih Ukarnah
FRANC KOS
LJubljana, Soda« ulio« it 3.
!! Svarilo !!
Seoiet« papirja Abadie. ltis
Ker p#s1*<Jnji čas prftiajtjo aa tre različne po* naredbe «*»* spi©*«« nase i« priljaMjeve zaaakc z* fttrobrice
Klx ^SJL«K «a«U«T3 (Riz dore)
C©si«« sv«4t p. s. »ijcaialec, aaj aataata« pa rt i • m ie Abadie, kater« poaareab« skaiaj« ■itfoaestfti z razllcaisd tfragiaridsleai. Svarimo pred na-kapom kikovostti. raaajvraaam pona-redebt ker bev« preti teta paaaredkan aaateptll 1 rs trni zakenirlari «er«rsai  S«ciete papirja Akaiie.
mitiiutidistnu
hi trgovina
zi purfii ii spite inki, BaMki, tt Iifiikt. Miniti, m-hm, pajžtai illi-ki zipar trsajjt a|a-tilai natarijal j. t. i
sadrotseia debela
Šivalni stroji od 70 K naprel; |y   pletilni stroj
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
Podpirajte domačo industrijo.
Varstvena znamka: Slslre. 3329
tfriaeit. Capsid conp.
Nadomestilo za
PaURIlB I m
priznano Izkentv talečiat ttUzeee It tivajalat aazilt tk srefclajesjs Ha. po
80 h, K 1 40 in 2*— ae dobiva v
ekarnah. Pri nakupu
riljublj aaj se
sploša«
domačega zdravila
niče v tkatljlcali s znamko •oiatraer*
oriffaalne stekle-
varstveno je vsakdo
^Vpollo
prepričan, da je dob« originalni izdelek.
ar« aaearaafisjvB
pri jLkvitm hm4
t m fMMLim
J&tfinejče vseh ancunfc
A. KUMST i
V lepem kraju, kjer je veriKa industrija :-: pri glavni cesti in blizu kolodvora 94
Židovska tilioa štow. 4,
Velika zaloga obuval
•s _
mm Ubero.
Vsakršaa aarsčlla se izvršajeje tečne ia so nizki ceni. Vse mere se shraajajeje ia ztzaaamjeja. * Pri znsaajih naroČilih saj se blaforali norce poslati. 40
a> o>
e> o> •> e *>
a> m *> •> •> *> *%
prvi le edini slovanski oglaševalec in trgovec glasovlrjev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Prodajam in po-soiuiem glaao-vlrje, planine In harmonije izključno le iz najslovitej-§ih tovaren, ne-prekosljivo do-Sre kakovosti po glasu Solidne oenel Tudi na delna odplačila in bret zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument Uglaševanje izvršujem Specijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. - »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom ugla5uje edino !e
Uioiai tnn Masi
■ove
dvostranske slovenske plošče!
Cesta K 4*— ln po E 2-50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. hltm\\i akti brtziiičM cenika gnaitim d reznit pisši
FR. P. ZAJEC
Ljubljana,  Stari trg štev. 9.
□iDininin □ininin
Josip Stupica
jormostair in sedlar
? Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zaloge najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tadi krasno opremljene
kočije, drnge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-eclne kakor tudi že obrabljeno vozove In konjsko npraao.
□inlDlnlniniDin □
Specialna trgovina
Bajk
ročnih del
IONI JAGER
ihm mUom St*v. S.
I Tamburiranje
Montiranje :-: | I PUsiranje m ;-;
z vso opravo e nn|eaa pripravna za vsake trgovino. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3773
piatninc in pavolmne
2883 oV
kupite naravnost pri izdelovalca najceneje.
Hofosti finih flanel in barbentn?.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Krsitar, Debrnika 305. Celkt
Vinko jVla} dič
?3
VRI
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljšin pšeničnih mok in krmnih izdelkov,
ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrat Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V LJubljani: Podgradu, Trr ovem, Koćevja, Trsta Borici, Ce lovca, Bellaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentn, Zadra. Spl|eta, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu ln Pelin.
Brzojavi:  Valjčni milu, Upanj«
I i
! Q
I a
: l
i:
:«i
[1
Važno za vinske trgovce
! Ilinalii
11 I 11 a I Jt H
i V lll\HI
*        Oaf    H al aa i. ^ I an I mm   mm MI m\mw mm ia an
\ več sto komadov, j   * v h n
j in zdravi iz hrastovega lesa,
I od 400—800 1
•
: se dobivajo po prav nizki ceni
N
is
2545
pri tvrdki
!,J«. Rosner S 62
!     v Ljubljani, i:
Važno za vinske trgovce.
Lasne kite
najlinele kakovosti po 5, 7. 9 ia 12 kron — vse vrste lasne podlage In mretice -
laanlje, brade ia droge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
Stelan Strmoli,
brivec in lasničar
f jnbljana, Pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega moste).
Izdeluje vsa lasničaraka dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788
Ohranitev zdravega
želodca
■aviu poglavitno ▼ ohranitvi, 90mpmtuwmfu in armimiju prebavlj«iu* t«r odstranitvi Hjnijt teleao«gft saprtj«. PraUkaieno, ia labrmaio naj-holjiih ia najbolj u#Ln.ku>**ih sdrmvlliub nliU tkrbBO prtpr»TlJ«»o, +»k abi^ajoo*, frtbtTO po> wr**mio*m in voljno o4v»j»j«4« doaa«, ■ rmvtlo. U
S
varil«!
a vna salona i lekarna ^>
B. FRAGNER,
2
31
89
'ft
PAT
vse« delefta izposhije Inženir 35
■V* oblastveno avtor, ki zapriseženi patentni odvetnik nn Dunaj«! VI., marisMlfsPstrasss nt. SV.
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
Z eleMrtčalm pogoaom arejeaa tvoralca ia-hulj, ioloinla In leioala rolet u oku li trgovine, vseh vrti platnenih la leiealh tka-alh rolet, Iz platna, damasta, gradla, aatliia,
rlpaa Itd.
—— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. — Telefon etev. 492. 2426 Telefon sVtev. 492.
Avgust lepit
40
MOrHti iiia it. % d Tnni) .\
zatilje, patra?ija It frteajt mktvrsate
sode
pe ea|ail|lh cenah.
iia Stor
v Prešernovih  ulicah  štev. 5.
MM žalna nilkii. dtmskll in mi® Inlin. Mn za lan-tmii ii sinil
groanfcih gorskih
Elegantna la
jako skrtaa izvršitev pa vseh cenah.
S271
>' X  af,  a' >C E|  *       '* g  g v
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
a n
'. znamenite Grobarleve slike .-. .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm In široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenej&a kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20. =z
■ar t* o z< o i* t
o f a ■b
+2 N
0 —
— C8
•i a a c
N O
al
1 »p
> 3
O &
C o
TI J* O R 5» X
35
s n c o
£e i 3
Str
t ■
N«
a o
5 s
3 S
a
o
a
a r>
= e
Priporočam se za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, koSerJev,
mnlov. — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovinc. — Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.  —  Izdelujem vse po najnižjih cenah.
J. VVANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21.
Priložnost $a dober nakupi
t
Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih, krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam. Jfomad za 40 Jf stana samo 20 Jf.
Ogromna zaloga ugotovljenih oblek, raglanov, površnikov ter zimskih sukenj za gospode in dečke. Solidna postrežba i Prignano mjAje cene J
O. Jjernafovič
Ljubljana, Mestni trg $tev. 5.
Blaž Jesenko
LJablJaaa, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■ najnovejšo fatono -
po najnižji ceni.
llnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
• 4>
na
n
o
Najcenejše
: Mehanična tkalnica za pisano blago :
KAREL KOHN, Naehod BOL
S4*t
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske preamogokopae dražba v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne ia podorne trdote delec nadkrlljnjocl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2438
raznih   uradov   in na j si ovi te j šib   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
VARUJTE SE,
da ne zanemarite bolezni, ki se lahko razvije naprej. Ako kašljate, ali ste hripavi zaslezeni, nahodni in nimate teka, ako opazujete, da Vam telesna teža pojema, ako se ponoči potite in se čutite slabotne in one mogle, naročite takoj Orkenvja lipov med (sirup) in zabranite, da se zlo ne razširi. Steklenica na poizkušnjo 3 K, velika steklenica 5 K, ^=========== franko K 15 po povzetju pošilja samo =
3 steklenice
Hogooa Orkeoyja lekarna, Boda - Pošta. Molj-ot a Dejiot 47.
domaČega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 —  Prešernova ulica 4.
^b^taaaaaaaaaaaaeaaj
tj
v SjtšM/artd ŽĆbloduoKsk* tatanaaM
40 m
breikibneaa postali*epa blaga, okaforda, ceiirja, barbenta, belega blaga, modnega blaga, flanele. 1.1 d. po a 20 m dolgo veleprlma 20a— K
15.
2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. TL 8*50, finejše E 12«—, S 16-— itd. Damastni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60 x 60 cm K 5*30, Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 200 cm S 2-30, finonito S 2-50. Rjuhe brez siva, zajamčeno platno 150x225 S 2*70, finonito E 2*e0. Komad Hochbergove Specialne tkanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo K 15*50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm K 3*80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm K 9-—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44 x 44 cm K 1«20. ::   Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. ::
Bazpoillarsle po pormottu. HengalaleĆe *« name naxa} la se «orn« denar. Vsarol la oeuevafifc ntiaj. Vzorci ea eaorajo, ako aa nic ne narodi, poslati Iranko naša). — Tkalnica platnlne
KOSTELBC CEBVSMT 12 ĆE&IO
BERTHOLD HOCHBERG I
17
BI
Razpis službe.
Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljabljani se razpisale
mesto elektrotehnika.
Prosilci za to mesto, za katero se zahteva starost pod 34 let, telesno sposobnost, avstrijsko državljanstvo, neoporečnost, znanje obeh deželnih jezikov, ▼ečletna elektrotehnična praksa s teoretičnim predznanjem, naj predlože svoje lastnoročno pisane in po zakonu kolkovane prošnje najpozneje dO 10. decembra 1911 taka} najema ar ada.
Prošnje je opremiti z naslednjimi dokumenti:
1. ) Izkaz starosti (krstni list, rojstni list) eventuelno tudi poročni list
2. ) Domovinski list.
3. ) Spričevalo o dovršenih študijah in zvežbanosti v tem poklicu.
4) Spričevala o dosedanjem službovanju (poselska knjižica, delavska spričevala itd.)
5. ) Spričevala o dobrem vedenju.
6. ) Državno zdravniško spričevalo.
Zadnja dva dokumenta (5 in 6) najnovejšega datuma. — Želi se osebna predstava prosilca.
Ravnateljstvo c kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
ar
j*. K. Kaiscr ***k
v nabijani, SeieoSmniNe ulice št. 6
priporsča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
ionkib mitim, mi M kolu (Mcikliv)
kakor tudi
nmetalai ogenj
po najnižjih cenah.
iMiiitit saniran ti Bitikin t»iu 1b »na.
1
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralaica In iveiloUaUdnioft
z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidne izdelano perilo po nizkih cenah.
Opremo za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in Švicarske vezenine se knpijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti,  prtiči,   nogavice, maje«
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizma, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::  ::     posknSnja vsakega zadovoljila.'    :: ::
^756
D01B
06
Ceno posteljne perje!
Najboljši češki nakupni Tir.
Kg stvega, dobroga, patenta* 2 K; bogoega 2*40 Ki poA>e4ega 2* j£ belega 4 C; bosega pohaatega 6 fo K; kg Tolefinega t, Prostega, 6*40 K, S t; kg pmm\
ai sega 6 K, 7 *^ \J^^««- P* ItJC
nankkiga, pernica 180 cm dolgo* 130 cm široka, a drema zglavnicama, 80 cm dlg, cm str, polnjena z norim, sirim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; aopnl puh 30 K; puh 14 K; posamezne pernico 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, »glavnice S K, »50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 ILH K 70, 17 K 80/21 K, igUrv-niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica it močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povsetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko namenja as neu^ajatoee se orno denar. — Natančni cenorniki gratis in franko.     S Benlach, DoŠonloo it. 707» woUo.
i
r
Peter Majdič, Celje.
Podružnica v Kranju.
3491
Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litožeieznih trajno gorečih peči, premogovnih bednjev in finih premogovnih salooskih košaric. Gospodarskih štedilnikov, pre-kucljivih kotlov in parilnikov za pičo. bakrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slamorezntc in drugih gospodarskih strojev. Najfinejše drsalke, sanini kraguljci, sanina zvonila. Vsakovrsne svetilke In svečniki. Najboljše tuzemske, francoske in amerikanske žage kakor tudi
Cene nizke! VSe dmgO Orodje.        Postrežba točna!
Vitez del' Harnal.
puškar
priporoča svojo veliko zalopjO raznovrstnih
k in samokresov
b6
ustnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih is ćeekik strogo
preizkušenih pu&k, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Boek I Kruppovimi  cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. ~^ff Popravila in naroebe se izvršujejo točno in zanesljive,
Cenovniki na zahtevanjo zastonj in poštnine proeto-
i Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Polltnskl nasip tt 8.
Rajcbova hita.
a| _ _        •   l^g _ _brez alkohola, daje z olila
Q0ZQn DIS6F -oiic .6w: ilde,o
^war^a" hj— atTno-alnsoeleo.
jeno sodavico ali nti-ejčo osveževalno piiačo
izdelovalnice gozdnega
1907
sledilnih ognjišč.
Izvrstno in solidno dele. Crnio« zmerne. Popravila na ■  i točno izvršujejo, t i
Ritnfli ziIir imilll ii vHtivM
otroških vozičkov
im navadno de aelfinefte
žime.
M. Pakle
* IfoMfanL
Insaon atntiiJai n
sifilji t pemrjsa.
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez del' Hama! star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabil
je brezuspešno (pravi on) različna zdravilna sredstva n. p. zdravilo od L...... od
M . .. ♦»., belo mostardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vsaki hrani
eno žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne Čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi čudež.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosila po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprenosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpe-havanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in Ore ves.
NafpriprostejSe sredstvo vživati oglje Beiloc v praSkuje, da
se v kupici na čisti ali p°s!ajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponarecfbe brez učinka m ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in n2slov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, m s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna.br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. p4. Trnkoczv A. Bohinc
Josip Kojtna
krojač prve vrste
se nahaja sesaj t lastni hiši
t Franca Jožefa »na i
|| konkurira z največjimi tvrdkami U glede finega kroja in ele-rrt gantne izvršitve.
TimBla zalega najfinejših ansj. in Iran. specijalitet Ham
: Zavod za uHifonniranje.:
Najboljši kosmetički predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
dar££Z*.
assanaa        1 * s
da
mm^am        t K; zelmi pretek po 60h;
za ohranitev i a rast las:
laana voda po 1 n:
da
Ti izdelki „Ad.i*. ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Oriovf lekarni
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Ktssjte zaonoo te aeaace izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
ttornica Mavlrieo
Ljubljana
Hilsarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
e
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja ■ solidno narejene planine,  klavirje in harmonij« tudi aaaioiajratno
sa geta v ataanr9 aa delna od-plačila aH nanosodo.
Poprave in uglaSevanja se izvršajejo točno in računijo najceneje.
Na|veo|a tteenlee aa tnratri|steet fasje
B1h1E1I£!E1IeJIš3121Iš1Iš]|21I3Ih1
Edina zaloga 5,43
•S v
m milil....
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
lana, Prešernova ta It. I
^GDJj^^ GDESSlGDlšlIslIšIlsiioi
XXXXXX
5«C"
KX
Ha]nl±fe eene.
r>
s
o"n^srao?*j
XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
K5C
XX XX|
xxxxxx
xa ipataie ta jedilne soba, salone in sobo.  Preprogo, zaatorfi, modrocl na vzmet ntmaafl modroci, otroški vozički IUL
~ ixxxxxi
HaisoUdneJee Mane.
ixxxxx:
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparnlki h
LjiMjaie tez Mmw i rlew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših paznikih Vaderland, Zeeland, Laplnnd in Sam lan d,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za in6 oseb, za vsakega potnika emirtentrtega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubijane vsak lorek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkra 6ex Kanado t Severno Ameriko in je
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasaila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorska ulica OCble 1 mmmm^
od južnega kolodvora oa levo pred znano gostilno „pri St
stev.
26,
Tlilerln"
>
Edin aVoatafi zrn-mvtlsi uiti : S
Ustanovljen : leta 18S4. :
l
Efba domači im-S rovaiai zttod. ::
Ustanovljen : leta 1884. :
)
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Ma-rovske in Preradofićefe ilice.
Glavna zastopstva:
Ljubljana.   Novisad.   Osjek, Reka. Sarajevo. ::
Padnižnlca: i Trsti, Via del Laiatoio ji. i. n. njstr. (Telefon 25-94).
ia zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanca:
Me •tinlienia ^ Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in stnrti-h3   lUlIflnip   Ji Zavarovanje dote
e  3) Zavarovanje življenske rente.
1) X a var o vanjo  zgradb  (hiš,   gospodarskih   zgradb m tovaren.)
2) Zavarovali© proamićnin (pohištva, prodajalntSkega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3) lavarovanio poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
Proti škodi po požaru
Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno i m a tj« v vaek al ali H masa
Od tega temeljna glavnica.......
Letni dohodek'premije s pristojbinami . . Izplačane škode...........
... K 2,319.068-21
.   .  . n 800.000-
.  .   . n 1,221.748-41
.  .   . H4,323.268*44
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Mtuhejt htraicije laje Mnliiu inatile" Trst. lia lel Inatilo it. 1, D. lalstr.
in glavno zastopstvo »Croatiae« v Ljubljani
tvrdka KMET in SLIVAR.
□iniajDlDlDpplD □inpiDininin
□
□
□
a
□
□
□
□
a
□
□
□
□
□
□
□
□
□
1H
886^
2764
1706
8Q
YB9NU
17
latalel
tali
Franc Vlsjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 55       novih in to raMJenlh
vozov.
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singer Go. deln. dr. šivalnih strojev. ut4
flnbljana Kranj Kočevje J(on nesto
Olavni trg 79. Velki trg 88.
Rudolf ^ Geburth
c« kr- sfvornl strojnik
Dunaj VIL, Kaiserstrasse it 71, ogel Bnrggasse,
Sv. Petra cesta 4.
Glavni trg 53.
aka in firma
Teltfss
številki
154.
1
Brata
DkBSlibi. lakirana, slavbaa
Prodajalnica :
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela Union".
EBERL
• •   ■ i
243
Li
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
jian t; s Fr. P. Zajec as* m n i
Slavno občinstvo opozarjam, kot prvi edini slovenski upravičenec
izprašani optik in strokovnjak na
do izvrševanja te obrti, oblastveno svoj
optični  25 ca v o d
»rejcu p u najnovejšem sistemu, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti, ju»d strogim nadzorstvom in natančno pc zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno »sakovrstnc najnovejše šči-
palnike. očala, tadi „Roten~ stockove", toplomere, zrako-mere, hygrometre, daljnoglede vseh vrst od najcenejše do najfinejše vrste, kakor „Zeis", ..Goerz". ..Busclr, raznovrstne tehtnice za žganje ::      mleko itd. itd. ::
r.
Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati in ne ozirajte se na take tvrdke, ki nimajo nikake pravice ta zmožnosti to ::    obrt izvrševati. ::
Vsa popravila
izvršujem v svoji zelo dobro urejeni delavnici ::   točno in solidno. ::
j posojila pii
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadrti, domu v Ljubljani na Dunajski cesti II
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa .   K 100,000.000
upravnega premoženja..........K 20,500.000
obrestuje hranilne vloge po 4lt°|0
brez vsakega odbitka reninega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in j Hi obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad.........K 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po IVs'/i * iVsVa sa amortizacijo ali pa po 5V4% brez amortizacije; na menico po 0%.
Posojilnica sprejema tudi itak drogi nam glede amoffiznuja dolga.
URADNE URE: vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. Izven 5 nedelj in praznikov.
9060
Zaloga štedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vseh vrat gorilne In trajnogorilne peči
Železne peči s pečnicami
za kurjenje dveh ali treh sob.
= Kopalne peči. -
Patentni vstavki za glinaste peči.
Sušilni aparati. Pasta za snaženje peči „Helios".
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svtjo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plašcev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg it. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
Xw *^af *^af  *anf ^rf ^rf *anP a^*j r\
g. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manaf. trgovine priporoča
čepice, razio moško perilo, kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□iDlDlDlDlDlDin
□ininlDlDIDinin
OdUkavanl aa
raatavt
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
priporočajo     svojo      bogato zalogo    obuva! za
poletno sezijo.   Vse vrste močnih, dam«
altih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka  Oumi za pete, vrvico, zaponke, Čistila itd.  vedno v največji izberi.
Speclallatl m pravo gorsko In lovsko čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, ceie solidie. — Zunanja _ naročila proti povzetje. Zahtevajte cenike, p>
na*- Pišite po vzorce.
KoialiSe Pedžiiraifr (Žb¥) (J.
10 DF3I imm hmni1 &m
Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga
2423
priporoča v najboljših kvalitetah:
Modno blago — sukno
Cefirje — }(avličkove tkanine barhente — flanele.
Joson 191L
Oprave za neveste.
_ _>1 franko,  oooiie na|b»l!ie ■»lamj
1 zavoj 40 m pralnih ostankov, okusno iibranih za IS kron —
franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobrte prave
klavirjev
in harmonijev
dvomiti tvrd k:
nar- Bosendorfer. Czapka, Heitzmasn. Stelzhamrner. Sfingi in Horngl -mm
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem Izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke
(K 18*—) najboljši inštrument. Najcenejša izposojevalnica.     Točam postrežba. — violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orod|e in muzikalije ¥ velikanski zalogi. — Uglasevanfa
in popravila vseh glasbil.
t. h. izvedenec in učitelj,Jlarteu Matice"
UuMjann, Kongresni tu 15
Alfonz Breznih
najcenejša in najhitrejša vizija y Ameriko s paniki Jeieroienlkega Llojla'
Iz
2911
Bremna NewYork
EBOliPBHfZ
s cesarskimi brz opat niki >yiut*ai>n vn,nm.wi , Mam WILHELM"| „KAISER VILKELM d. GROSSfe".
Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. »
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike pori navedenega narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v ▼ Ljubljani edino le pri
S
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tislerjn".
Odhod Iz ujnbljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postretba poštena, roelna Is solidna.
Potnikom* namenjenim v zapadne države kakor. Colvrađ* Meksika. Kalifornijo Arizona, Utan, Vioming, Nerada, Oregon In Vathinrton nudi nas* društvo posebno ugodno in izrednoaceno čez Omlvestea. Odhod na tej prooi iz Bremna
enkrat mesečno.
n se dobivajo pa tudi listki preko Baltimornin na vse ostale deu> sveta kakor Brazilijo. Kubo. Bnenos-AIres. Colom bo, Sinf itore v ArstraMj« Itd.
42
12
6091
78
14
61
51
8755
f
Naznanilo preselitve.
Vsem časti tim damam vljudno   naznanjam, da sem preselila svoj
modni atelije
izpred Škofije 21 v Selenburgovo ulico 6 (prej M" Stuzzi).
Zahvaljujem se za dosedanja naročila ter upam tudi v bodoče zadovoljiti cenjene dame s točno in vestno postrežbo. — Z najodličnejšim
'■■'"■■i"i'w x Tereslla Pogačnik.
JE
Trpki nradiik
z veliko prakso in najboljšimi izpričevali iz večletnih služb, želi premeni ti mesto kot 3675
kMmfe torjatot ali jknimIi.
Retlektanti naj blagovolijo naznaniti svoj naslov v upravo i štvo »Slovenskega Naroda« pod ..Vesten uradnik44.
V Ljubljani, ob najbolj prometni cesti ne pi*oda lepa, nova enonadstropna
Modni salon
JUJT-MflJCHKC
ŽDOVSKA TTL]
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
Popravila točno in ceno.
2306
Cone brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
zidoto° gostilno in trgovino.
Veliki gostilniški prostori, krasen gostilniški in velik zelenjadai vrt. Plačilni pogoji zelo ugodni. 3800 Vprašanja pod šifro: „Trgovska hiša" na uprav. »Slov. Naroda«.
3782
najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
od 200 kg dalie tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka
Iv. A. Hartmann nasL JL Tomaiič
:s     v Ljubljani, Marije Terezi fe cesta. ss
JL Rosner SCo
: veležgalaica sadnega žgaaia—-:
v Ljubljani
priporoča v lastni žganjarni kuhano
2544 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje
zanesljivih kakovosti, j g
Uradac m ti 5.-12. dom. ia H 2.-5. pop.
fcMal
r . - i			
			
12 K! Cena. rolidna sestava MM daril 73 dečke!
31etso pismeno jamstvo. Št 98. Pristna srebrna remontoarka puncirana od c. kr. kovnega urada z belim ali barvastim kazalnikom, sekundnim karalcem, okrovie s iamirjem, natančno reguliranim kolesjem .Oloria" 5 triletnim pismenim jamstvom, ter z zraven toadajoćo pristno srebrno dUpM) verižico 30 cra dolgo, s karabinarjem in prislno srebmm kom-
pasem kot privesek, kompletno samo 12 K. Nikak
riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. —
Razpošilja po povzetju c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad v Mostu št. It45, Češko.
Zahtevajte moj bogato iluatrovan glavni katalog
s ca. 4000 slikami gratis in franko.
#inWuiH pum
^rv'™STuP0!ITE»0SS03
Osrednja banka ftaiklk hranUado.
©3 mi
'II
II
i
4
18
I15E1IA RUME  mSiM. TLOfiE
i/o/   c i/o/
.4 /0 s ° /4 [0
VLOOE I TEKOČEM RAČUNU
ID VLOGE FIRSTfE U0ĐU. IME POSLOVANJE VSEB VRST. -
clie. g
Oddelek sa Tsdija In kavcije.
Craine ur? »d 9.—12. d«9. is nI 2.—5. pefr
nO
J^aTamflsamAsmf lo« 3801
Naznanjam si. občinstvu, da sem po očetovi smrti prevzel
umetno in trgovsko vrtnarijo
Jakoba Šimenca v Gradišžn št. 12,
katero bodem neiz preme njen o in pod enakim imenom vodi i naprej. — Priporočam se si. občinstvu za nabavo najrazličnejših cvetlic, šopkov, vencev, cvetličnih dekoracij itd. ter prosim, da se zaupanje, ki ga je užival moj pokojni oče, blagohotno ohrani tudi meni.       z odličnim spoštovanjem
Pavel Šimenc,
umetni in trgovski vrtnar — Gradišče štev. 12,
Kupujte samo najpopolnejše! |
Strop Remington
pižejo, sožievajo in odštevajo!
Glogovski & Co.
e. In kr. dvora! dobavitelji
Gradec, hanneunisriiig št. 8. Telefon 334.
Pojasnila  brezobveino. 3507
MANOL
: edino mito brez sode.: Nedosegljivo v kakovosti 1
učinkuje da postane polt nežna in cvetoča, roke bele in mehke.
1 Skatlja I T- pol Mtlj! R 1-
Manol kreme
K 3 — in K 1-50. 3813
Manol puder
vsakemu francoskemu izdelku enak, : škatlje po K 1 —, 50 in 20 vin.
Manol neutraline
jači lasišče, zabranjuje luskine na glavi ter tvori lase in brado voljno in gladko.
Steklenioa k iv* 'Zaloge v lekarna!, in drogerijan.
0 LluMJani: Drogerija „Adrl]a" Štlenbattova uL 5
EH=1I- :
urar in trgovec z zlatnino lo sreferaiiio
1954    zapriseženi cenilec
Ijnbljana, Jurčičev trg 3. Zahtevajte moj ranita izSi
naiirovejši cenik.
Modna in Konfekcijsko trgovina
M' Jtrištofič-J^učar
Se je preselila v lastno hišo na Sten trg 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano naptizji ceni,  tudi po meri.
Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, razne jopiče, krila, domače halje ier
: bluze in otroške oblekice. :
Velika izbira perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke. — /.       Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po pošti. .*•
Ti. KUNe zaloga oblek
za gospode
in dečlte.
Dvorski trg štev. 3.
Najnižjo ceno! Strogo solidna postrežba!
Cene nrzke.
3192
Postretb« točna.
v Ljubljani
ioi-iezi
Stari trg štev. 21
Velika zaloga damskih klobukov.
er Ogled klobukov brez obveznosti nakupa, -mm
Sprejemajo se popravila. pošilja se rudi na izbiro.
Žalni  klobuki  vedno v zalogi.
Zrni, zavarovano.
Jrtona fig kisikovi izdelki
Znanstveno je dognano, da kisik kožo poživlja in razkužuje. Krvni obtok se dvigne vsled česar se kmalu poizgube spačenosti kože, kakor rdečica na nosu in cbrazu, ogrci, pege, izpuščaji, velike kožne luknje ter raskavost in občutljivost polti. Oblastveno zavarovani klslkOTe izdelke Mona LUa popolnoma neškodljive zaradi kisika, ki ga obsegajo in dodanih drugih uspcSnih sestavin
priporoča vsak zdravnik.
mona usa, kisikovo milo (kreme) škatljica — _ — — k |._ mona lisa, kisikov toaletni boraks škatljica   —  —  —  — —
mona usa, kisikova dnevna krema brez maščobe škatljica   —  — h 2* —
mona usa, kisikova voščena pasta (za ponoči) škatljica —  —  —  — k 2*—
mona usa, kisikov pnder (3 barve) karton------- 12--
mona usa, kisikov mlečni pnder (emajl) steklenica —  —  —  —  — e 2-—
kol dr. A. Rix, \mnt DUNAJ IX., Berssojjen/E
3814 Razpošiljanje direktno po povzetju ali denar naprej.
Prv3 naivstja eksportna hrib ur, zlatnine in Anine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotora) in Sv. Petra usta I
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej
Prava srebrna m    m        „ „ m 9*70
14 kar. zlata  *..... „ ,.44-— m
Nikelnasta damska m t verižico „ M 8*50 m
Prava srebrna M    „ „    „ ■ .» 9*50 „
14 kar. zlata M    m     . .  . m ,.20-— „
Ukani zlato na srebro.......1*80 „
14 kar. zlati uhani..... 4-50 „
ti
19
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Talita, it ITI. TalalM it 137.
RE
99
Modna trgovina
v Ljubljani |
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno blago. Hlzki cene. Vzord ptitntie prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Narodna kavarna.
Svetovnoznana, priljubljena
elitna dunajska
damska kapela
R. H. Dietrieh
koncertuje vsak večer.
Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk
3795
Fran Krapeš.
Restavracija na južnem kolodvoru Jos. Schrey.
Jutri v nedeljo, V2. t. m.
i Martinov koncert j
s sodelovanjem „Slovenske Filharmonije11
Začetek ob S. zvečer. 3820 Vstopnina 60 vinarjev
Lastniki tovarn za opeko in cement
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Novotnv
ipecijatoe tovarne strojev za keramiko in livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peci, transmisije, posode za impregnoranje lepenke i. t. 9.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
RtchterleM zdravstveni ržena Kava
je, kakor dokazuje 1000 prrporoČnih pisem najboljša. Vsakemu zavitku s 5 k«? je dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci 2 angeli in otroške igrače, popolnoma po želji in fieV *as*onj. ~*^H — 5 kg stane poštnine prostu po t povzetju K 4-— po pošti. (Brez darila K 340)
j KARL RICHER, tZTZJtZ LEVIN (Češko).
3812   Vsak™ zavoja je dodan saznani predmetov, ki se dobijo zastonj.
NAJOOLICNEJSA ZNAMKA
233
LEV IZVIRNI POLNITVI
CHAN DON
3E ŠAMPAN3EC S = NA7VIŠ3EoA DVORA = IN
s aristokracije Ustanovljeno -1743-
Glavno zastopstvo i
3WEIDMAN Dunaj.ID.
Globus
ff^istlln. izvisček
Dolžnost
fsaksga zavednega SInmq in Slovenke je
da rabi izključno le
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MAČEK & KOMP.
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
r. SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. =
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
D3(š]t°][°2i3[3l£)Išl[°M3^
tšJ
151
m ©
0
tšl
|5|
m
[gj
□J 13 SI Ešl
m
tšl HI
tU
lEl
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano najbolje. Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak dni£ manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
Šolske akvareine barve
Vzorci za slikarje
vedno najnovejši
Oljnate firneževe barve za pleskarje, stavbne in poiiiitvsne mizarje, hišne posestnike ter za domačo porabo	
Dusseldorfske oljnate barve za umetnike	Oljnate študijske barve
Firneži, olja in retnši za umetniško slikanje	Kranjsko laneno olje in firnež
Emajlne glazure
4306
se prodaja
i priđ Hi s. Orila in
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
testa a 15.
Lake za vrtno pohištvo
Štedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
Vse vrste čopičev
Olje za stroje
Suhe kemične,
prstene in rudnin, barve
Prašno olje za pode
Adolf Hauptmann
■ oslo«»l
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, bke in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telefon it. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na InnajL — Ustanorltna MM. - 2) pirnofc.   huJ bijil tlf-Sv. Petn ttita (l Mil „taUMIli GtKHli").
preje J. C. Mayer
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje dsasralk vk>e; na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustni ena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroke »padajočih transakcijah vsekdar brezplač
Najkulantnejše izvrševanje borzaih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Implsćlls ta sekam M s v Ameriko ta ls Amerike. 1660
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.
_
8823
i/t
Pravico do ljubem.
One dni smo v vseh velikih listih citali dol#a poročila o poroki bodočega prestolonaslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa s princezinjo Žito de Bourbon. Vsa ta poročila so bila pisana po istem kopitu: bili so slavospevi na ženina in na nevesto in oficijozna peresa so jinia pripisovala vse najlepše lastnosti, kakor je vedno navada pri takih prilikah. Kaj je na tem resnica, tega ne vedo dru-£ri, kakor samo tisti, ki so v tesni dotiki z dvornimi krogi.
Ravno tiste dni je prišla v javnost novica, da se je cesarjev netjak, nadvojvoda Ferdinand Karol, brat ^danjega prestolonaslednika in stric bodočega prestolonaslednika, odpovedal vsem svojim pravicam in častem, da hoče splezati z visokega klina socijalne lestve, kamor ga je posadila usoda, v meščanske ni%ave, samo da se poroči s svojo izvoljenko, hčerjo navadnega visokošolskega prol>--orja.
Marsikdo se je tedaj vprašal: v 5em leži vzrok, da se mora nadvojvoda Ferdinand Karol odpovedati vsem pravicam, ki jih ima kot član oesar e rodo vine, da se mora odpovedati celo redu zlatega runa in svoji službi kot general. In če se je takemu vpra-valc.ii reklo, da. s^e je to zarodi 1 o, ker tako zahteva hišna postava, ni to imarsikomu hotelo v glavo iti.
Stanovski predsodki   v l>ojii pvanrieo do ljubezni — ro   je snov, ki jo je obdelal že marsikak pesnik. Ta boj je silno star: na sto in sto leta nazaj je hdiko navesti kričeče slučaje tega boja. Kavno v zadnjih de-setletjih se y*i mnoze slučaji, da je pravica   do   Ijnbezni slavodobitno tacala nad stanovske predsodke in dbinske tradicije. Ce se danes kak irrof brani nieščanskega zeta ali če kak baron neee, da bi so njegov sin [>oročil z navadnim dekletom — to en da že več ne primeri, samo če je dekle begalo — se temu že smejo svet. Samo še v najvišjih krofih :jo taki stanovski predsodki, tam — bije in tam se bo enkrat tndi odlr>-H boj med stanovskimi predsodki in d ivravieo do ljubeznijo. V slučaju nadvojvode Ferdinanda Karla je 70-pet »inkrat bila ljubezen močnejša od .^novskih     predsodkov.     Bilo bi smešno ponižno občudovati korak, ki nn >   storil n«'.dvojvixla Ferdinand K;:»Tn. a na mestu je povedati, da si I   dv<nvoda Ferdinand Karol ali, kak r rnn bo zdai ime, iro-^oml Ferdinand Bn*-^ T^ridobil jako mnogo simpatij, ker jo svoji ljubezni vse žrtvoval, ker noče samo imeti skrit^sra ljn-be70Tiskr\era razrneria z meščanskim tekletom — to jo bilo princem vseli rležela vedno dovoljeno — ampak kp-r hoče imeti tudi nravico, da jo lahko pred ves svet "pelje kot svojo ženo.
Gospodična Cubrova, nevesta 7:arlvojvodo Ferdinanda Karla, nima ■ najmanjše^ra plpm^k* ^ra naslova. N"jen oče, profesor Cuber, je sic^r vrine v kraljestvu znanosti, sicer n^ isto navaden dvorni svetnik, kakršnih leta na stotine po svetu. Nadvojvoda -c je s svojo sedanjo nevesto ?e-znanil na plesn pragih tehnikov. Hotel se je že takrat ž njo poročiti, a re>ar«ka rodovi na mn toga ni dovolila. Poslali so £ra v drnore kraje, da bi pozabil na to neumnost, toda po-zabljenje ni prišlo. Coz deset let se je nadvojvfKla boril, orodno je zmagral.
Zdaj je naš cesar nadvojvodi dovolil, da se poroči z gospodično Cu-brovo. Seveda ,je moral postati navaden gospod Ferdinand Burg in nje-jrova žena bo navadna gospa Burgo-va. Da se je za to odloČil, to pač pri-.1. da se je v hiši profesorja Čabra naučil gledati svet in življenje dru-.^aee, kakor je sicer navada.
V tem. da je eesar dovolil nadvojvodi Ferdinandi Karlu odpovedati se vsem častem in pravicam cesarskega princa, in mn dovolil, se poro-r i t i z gospod ičn o ('n brovo. i i či po-men tega dogodka. Ubogi Tvau Orth je moral še pred dobrimi desetimi leti postati romantičen iskalec sreče, da bi se moerel združiti s svojo izvo-1 jenko, igralko Stubel. Značilno je, da je ravno v 7-odovini Habsburža-nov toliko slučajev, ki bo v nasprotju s tradicijo, toliko slučajev, da si člani te rodovi ne vzeli pravico do ljubezni, do javn^ in očitne ljubezen-
ske sreče. Iva« 'Orth je bil prvl/Tam na, španskem otoku Malorki živi drug nadvojvoda, ki ae je umaknil iz sveta, da bi mogel svobodno živeti, kakor želi njegovo srce. In poleg prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki se je tudi šele po težkih bojih mogel poročiti s sedanjo vojvod in jo Hohenberg rojeno grofico Chotek — vidimo bivšo nadvojvodinjo Štefanijo, ki se je poročila z grofom Lony-avem, vidimo cesarjevo vnukinjo Elizabeto, ki si je zahotela svojega lajtnanta princa Windischgraetza in ki ji ga je stari oče takorekoč položil pod božično drevo, vidimo Leopolda \Volflinga in vidimo gospo Toselli. Ce prelomite v tradicij tudi ni imela vselej pričakovanih srečnih posledic, pogumen korak je bil to vendar.
Pri razmišljevanju v teh slučajih se človek nehote spomni velike cesarice Marije Terezije, ki je imela mnogo skrbi in je mnogo trpela zaradi svoje ljubosumnosti, ko je njen soprog, cesar Franc, umrl in so spravili krsto na ladjo, da bi jo peljali na Dunaj v rakov pri kapucinih, tedaj je prišla na ladjo tudi zadnja cesarjeva ljubica, kneginja Auersperg. Dvorne dame in dvorni gospodje so se jokajoče knoginje ogibali, kakor da bi bila kužna, čisto osamljena je stala na ladji. Tedaj pa je velika cesarica zadušila svojo staro nevoljo do kneginje in je šla k njej in ji je dala roko z besedami: »Medve veva, kaj sva izgubili ž njim.«
Tako je cesarica Marija Terezija priznala moč ljubezni in pravico do ljubezenske sreče vsaj v teoriji. Zdaj prihaja ta pravica do praktično vedno večje veljave. Nadvojvoda Ferdinand Kari ne pojde čez morje, ne pojde na samoten otok — ped ure od Dunaja ima svojo vilo in tam bo živel kot mož, ki je vrgel vse od sebe, da si pribori pravico imeti ženo in otroke.
Ulom v sv. Petro cerkev
fidhrlt.
Vlomilec prijet or pone cerkvene dragocenosti zasežene.
Kakor znano, se je izvršil v noči od 3. na 4. marca letos v šentpetrsko cerkev predrzen vlom. Ko je namreč ob polu 4. zjutraj prišel cerkovnik v cerkev, je opazil, da sta vlomljena dva nabiralnika ter iz njih pobran ves denar. Nadalje je opazil, da jo tabernakelj odprt >n ukradena iz njega monstranca, cenjena na fiOO K ter, da manjka zlat okvir dveh kanonskih tablic. Ko je takrat prišla na liee mesta policijska komisija, je dognala, da se je moral zločinec zvečer pustiti v cerkev zakleniti ter jo po storjenem zločinu popihal ^kozi < kno pri stranskem altarju Srca Jezusovega, kjer je ubil krasno šipo. Tam so se poznali zunaj in znotraj krvavi sledovi, ker se je storilec pri šipah obreza!. Mestna policija ljubljanska je takoj uvedla najobširnejša intenzivna poizvedovanja in dobila že v par dneh nekaj popisa osumljenca. Našlo se je namreč nekaj oseb, ki so videle v cerkvi predvečer nekega sumljivega moškega z brado. Dasi popis ni bil ravno poseben, se je vendar sum obrnil na znanega. Tn kot cerkveneira tatu v evidenci stoječega Pavla We-berja, rojenega 1871 pri Sv. Krištofu, v celjskem okraju. Vsi poskusi, naveden ca kje izslediti, bili so pa dolgo časa brezuspešni.
Dne 19. julija prinesli so graski listi vest, da je bil Pavel Wober, katerega ljubljanska policija tako željno išče, zasačen pri vlom« v farno cerkev v Gradcu in tam aretovan.
Ljubljanska policija preskrbela si je takoj iz Gradca sliko aretovane-ga, jo dala tu razmnožiti ter doV.ilp priče, ki so po sliki Wobra spoznali in potrdile, da so videle takega moškega tukaj.
Vendar pa graško sodišče zaradi cerkvenega vloma pri sv. Petru Webra ni moglo obsoditi, osobito ker je trdovratno tajil, marveč mn je prisodilo 2 leti ječe samo zaradi gra-škega fakta, postopanja zaradi ljubljanskega je bilo pa začasno ustavljeno.
Poizvedbe v Ljubljani so se pa nič manje nadaljevale in se je dognalo, da ima Weber v Mariboru so-
Herbabnjfev podfosforokisli
rodnike, mater in sestro, pri katerih se je meseea aprila zadrževal. Kaj pozitivnega se pa v ti smeri ni mogle poizvedeti in bi bil ljubljanski vlom najbrže še dolgo časa ostal nepojasnjen, da ni prišel na dan }*o ; z rednem slučaju.
Weber je namreč pisal iz ječe svoji sestri v Maribor pismo, v katerem ji veli, da naj presadi iz vrta, katerega je imel on v najemu, grm grozdjiča (ribeze!), na njen lastni vrt. Za to tajinstveno pismo se je oblast zanimala in sama izkopala grozdjiče. In kako presenečenje! Z grozdjičerp so izkopali tndi cerkvene dragocenosti in sicer eno srebrno, v ognju pozlačeno monstranco eno razbito, pozlačeno monstranco, en kelih in dva okvirja za kanonske table.
In zopet je priskočila publicistika policiji na pripo moč. — Takoj, ko so prinesli mariborski listi tozadevna poročila, domnevala je ljubljanska policija, da izvirajo te dragocenosti iz vloma v Ljubljani in iz podobnega vloma v Gratvreinn pri Gradcu, ki je bil izvršen meseca aprila. In ni se motila.
Policijski uradnik se je odpeljal v spremstvu cerkvenih funkcijonar-jev Sv. Petra cerkve v Maribor in agnosciral z njihovo pomočjo monstranco in kanonske tablo kot izvirajoče iz vloma Sv. Petra cerkve.
Dognal je, da Weberjeva 521etna sestra, vdova Frančiška Stecbarjeva, katera dobiva od občine miloščino in jo ima mariborska policija za pošteno, stanuje s svojo 801etno materjo v Karntnerstrasse št. 47. Pri tej hiši je vrt, katerega ima polovico gospodar, polovico pa imajo stranke. Tudi Frančiška Stecharjeva ima majhen dol vrta.
Dne 26. sušca je prišel k nji brat Pavel, katerega že 20 let ni videla in ga sploh ni spoznala ter ji pripovedoval, da je prišel s Hrvatsk«*jra, kjer je bil »volar«. Tukaj je ostal le en dan, 28. pa je zopet odšel baje na Hrvatsko iskat dola.
Dne 20. aprila je prišel zopet nazaj. češ. da ni dobil nobenega dela.
Tedaj je bral v inseratih da gospodar navedene hiše oddaja svoje polovico vrta ter ga vzel v najem za 40 K. Ta vrt je potem prav pridno obdeloval.
Dne 15. julija je Weber zopet odšel baje na Hrvatsko ter se od ta*-krat ni več vrnil, — ker je med tem časom neprostovoljno prišel v svoje staro domovje — v ieeo. Sestra je o njem šele izvedela, ko so prišli kopat usodno grozd jiče.
Nato je šel polic-jski fnncijonar v Gradec, kjer je Webra sporazumno s c. kr. višjim državnim pravdni-štvom o predmetu zaslišal v kaznilnici v Karlau. Weber je sicer s početka trdovratno vse tajil ter rekel, da ne ve ničesar e zakona r. in cerkvenih dragocenostih: končno se je pa moral vspričo dokazov, ki so se mu predočili, vendar le urin ti. Primal da izvirajo izkopane stvari \t dveh cerkvenih vlomov "n d« JHi ie on zakopal z dozdevnim prijateljem, s katerim se i<> po raznih kaznilnicah seznanil. Trdil je. da >e njesrov priji-teli nono«r°dni storilec, ki je na dveh krajih »knrnifov«, t. j. napravil dva cerkvena vlomit on <*am mn je le pomagal.
Junak je zelo navihan in se zvija, kar le more. saj ima p* zato tudi že dobro prakso, a mu ne bo nič pomagala.
Ves svoj novo pridobljen materijal izročila je ljubljanska policija fubljanskemu. odnosno graškemu deželnemu sodišču, kjer se bode kazensko postopanje proti Webrn sedaj obnovilo ter bodemo o nadaljnem tazpravijanju zopet poročali.
Večkrat pride prilika, pri ranit-vah iskati in priporočiti dobro obvezi Ino sredstvo. V to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečine tolažečega učinka brani pred vnetjem in neravnim zaraščenjeni, jc po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelji v Pragi. Ker se to mazilo, četudi ga na leta hranimo, nič ne izpremeni in tudi ne izgubi učinka, naj bi je za nepričakovane slučaje imeli pri vsaki hiši pripravljeno.
Zelo koristno
je, paziti na to, da v otroški sobi nikdar ne zmanjka Scottove emulzije. Otroci vživajo ta okusen preparat jako radi, ▼časih celo tako radi da ga sami zahtevajo
Scottova
n emulzija ::
je izvrstno olajševalno sredstvo
proti kašlju ^rz^n
in večkrat preizkušeno var- ^iće™-«*k
' Scottovega po-
n ost no   sredstvo  proti  po- stopanja, gostim  prehlajenjem   naših malčkov.
Prt nakupa ukterajte mreeno Scottovo emulzijo Znamka »Scott«   je, ki je  vpeljana ie   čei   35 let ia  jamči ta
dobro kakovost in učinek Cena »rimi steklenici 2 K 50. Dobi se v vsaki lekarni
6
Zahtevajte
pri Vašem   trgovcu   ne samo »kocke za govejo juho«, nego izrecno
MAGGI
MAGGI
:\<l«l!iilH
i te so
:: Samo prave z imenom :: MAGGI in
larstr. ziatBko ^ zvezdo s križcem.
r
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ako
spozna,
K! drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost
Kabinetna kakovost
liter K 2*40. v   n 4-80.
Naslov ia naročila: ..FL0RIAN". Ljubljana.
Postavno varovano.
Oženjen
hišnik
Obenem pisarniški sluga in skladiščnik
\tt\W se sprejme
proti prostem stanovanju in kurjavi, nadaljna plača po dogovoru Osebna
predstava ori v. Scagnettijn, Cesta
■a RndOlfOTO telesniOO 16, tovarniški kootoar. Reflektuje se samo na neoporečne, razumne, zdrave in delavne osebe. 3799
' SflLVflTOR
Glavna zaloga: Anton Krispcr, Ljubljana.
s   Dobiva se povsod, s
L
za na
za fante in dekleta že od 14 let naprej. Kdor želi delati za mene predmete, pri katerih si lahko zasluži na dan 2—4 K in to brez posebnega znanja, naj se oglasi za pojasnila in vzorec od dela ter obenem pošlje 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vrnejo ako delo sprejme na naslov: Ivftzljarsfea trgovina, trg Lemberg, Šmarja pri Jelšah. 3823
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 4220
L SE8EH1KU « Spod. Sliki.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cona In zanesli Iva volu) a
Cunard Line.
Carpathia iz Trsta, dne 28. novembra 1911. Caronia iz Reke, dne 9. decembra 1911. Franconia iz Reke, dne 20. decembra 1911.
Is Llverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta.
Lusitania, 18. novembra, 16. decem« bra 1911. 27. januarja, 17. februarja 1912.
Mauretania, 9., 30. decembra 1911 20. januarja 1912.
Pojasnila in vozne liste pri
v LJubljani, Slomškova nllca štev. 11
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Iozna cena Trst-New York III. razred K 160 i odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
-pravi red
z dne 23. maja 1873 štev. -M 119 državnega zakonika z Jjg dodanim Um
l
in drugimi zakoni in ukazi
kazenski postopek zadeva- V
j očimi. m
vesaa 5 k 60 v. f/2
bosu 5 k 80 t. *3
Trdo po posti
v Ljubljani, i
pneno železnotl sirup
Že 42 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za
slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
(Oblastveno varovano.)
Pur jod
Msv sarsapariUni preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi
in sarsapariUni izdelki. Steklenica K 2*20, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovališče in glav. razpečevaliiče:
Dr. Hellmanna lekarnlca ffZur Barmherzigkeit"
3818
(HERIAIIT.jtf »••.•tfiilk).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v LJablJa«! In natis.
na Dunaja VII/1, Knlserstr. 73 — 75.
m
97
54
5386
6406
8DX
Strojnik
izvežban pri parnih strojih. Išče tako] služIle. Ponudbe pod „Parni stroj11
na upravništvo »Slov. Naroda«. 3757
koncesija
se takoj odda«
Zglasiti se je Martinova cesta 38, Ljubljana. 3803
1/rinr nn un    naJ kuP' svojcem kot
RUUI 11" IB Poročno darilo, za god bož/Čno ali priložnostno darilo, ta naj pogleda moj glavni katalog z okoli 4000 slikami, ker dobi vsak kaj primernega in katerega dobi vsak zastonj in poštnine prosto. C. kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad, Nošt, stfev. 1177, Češko.
Osmo šole c Išče
Instrukcije
Poučuje tudi za hrano. — Ponudbe pod „Dijak", na   upravništvo »Slov.
Naroda«. 3792
v mestu s pohištvo oa ali brez pohištva
se išče v najem. Sprejme se tudi
gostilna m račun.
Ponudbe na mestno po sredovalnico za delo in stanovanja. 3796
Gospodična
s trgovskim tečajem, vešča strojepisja, slov« in nemške korespondence, tcU asCSta v kaki pisarni ali kontoar ja. Are tati kal nraktlkantlaja. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3824
sprejme takoj v delo
pod ugodnimi pogoji 3828
J. Eunstel, tesarski mojster, Trst, Bojan, Škorklla Sv. Peter it 3L
Išče SO pridna, vestna in snažna
kuharica
Stanovanje
:: z 1 sobo in kuhinjo ter pri pa d ki ::
m odda sa februar na Vodovodni
eOStft it M v VjnfellML 3822
Kanarčki
pristal harMT|l (U.1-r.ll.r), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K.
ftmc Utuku, Ijubljana, jKcstni trg 10.
m n saitftju i veznji difen iniju
krojač
ki bi delal obleke za trgovino in pod mero ter imel lahko tri pomočnike. Delavnica v hiši. Eoscr, Solodvor-
ska nlica 30. 3819
starejša,
event. vdova brez otrok k man j.Ai, boljši družini blizu Gorice. Zahteva se polega tega in znanja gospodinjstva nekoliko olike. Šivanja in likanja. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Kuharica.11 3778
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 9 60, boljega K 12- J belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja aH nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lrobes 35.
pri Plznn na Češkem. 2847
prevzeti oddelek 2000 konjskih kocev, mehkih, toplih, volnih, ne-premočljive kakovosti
prodajam dokler bo kaj zaloge po jako znižanih cenah. 3816
Vrsta A, sivi z barvastimi pašami 120x 180 cm po K 3 80, vrsta B, rjavi z barvastimi pašami 145x190 cm po K 5*50, vrsta C, težek obojestranski koc, siv, drap z 2 pa-am 150 x 200 cm po K 8 70. Pošilja se po povzetju. Kdor pošlje denar naprej 3° 0 popusta
L Weissbtrg. Dunaj IV. Untere laiastfrasu 23.
^roda se v Celju
na lepem prostoru, v kraju kjer se mesto sedaj začenja razvijati. Vh^i je 5 stanovanj.
Naj se oglasijo slovenski kapitalisti, da ostane hiša v slovenskih
rokah. Cena je 35.000 K. Pismena n usmena nadahu* pojasnila daje. upravništvo »Narodnega Lrsta" v Celju, Dolgopolje štev. 1. 3829
Preselitev obrti.
Naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico 3830
z Viča v Ljubljano,
na Sv. petra cesto št. 7
(pri Avstrijskem carju).
Priporočam se za vsa v mojo stroko ===== spadajoča dela. =====
S spoštovanjem
sprejMi takoj aH s 1. februarjem v najem
Ponudbe pod „Bestavrater"
na upravništvo   »Slov. Nar«
Opozorilo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem svoje posestvo prodal in komur kaj dolgujem, naj se zglasi pri meni do 1. decembra, da mu plačam, ker pozneje ne priznam nobenih dolgov.
IVAN LEVIČAR,
trgovec in posestnik v Knnelju št 30 na Dolenjskem.
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj. 3735 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Rixa
krema za prsi.
Neškodljivo poribno na racaj, tT.jen tcmiadonalea «speb.
Bojne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem časn. Poizkusm lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperne kocino
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško oblastveno preizkušena lepotila.
Kosmat laboratorij dr. A. Rlza Dana! IX., Berggasse 17 E.
Razpošiljanje diskretno po povzetja ali ::     franko Če se vsota naprej pošlje. ::
Mladenič
18 let star, ki je ravno sedaj dovršil z dobrim uspehom 2. letnik kmetijske šole, tudi sicer izvežban, teli primerne službe v mesta ali aa deiell. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3784
Lepa ia na Gorenjskem
tudi za gostilno jako ugodna,
u proda ali dobremu najemniku odda v naiem.
Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Kili it tt ralljn Mn otajeo pol jclrii
poštni voz
sa onega konja. 3809
Ponudbe   z   navedbo   cene pod „takoj" na uprav. »Slov. Naroda«.
V Črnomlju je naprodaj
! v kateri so tucfi trgovinski prostori, tudi se prodajo v okolici njive, stel-niki, hosta šupa, itd.
Natančnejše se izve pri R. Twrdy
v Novem mesta. 3&10
5 minut od glavne pošte, v prisojni legi in z lepim vrtom, 3 sobe m velika predsoba, kopalna soba, pritikline, električna razsvetljava, 3786
se odda za februarjev termin.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Večji mlin na Kranjskem išče
- zastopnika -
za Ljubljano in celo Kranjsko
proti primerni kavciji,
ki bi  imel tudi  zalogo v  Li' jbljani. Ponudbe  pod  „zastopn'j^* na J uprav. »^lov. Naroda«. 379]
fc-r-aseržicva ulica štev. 7
knjigarna
V Ljubljani    Prešernova ulica štev.
združena s
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, .-.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in eolskega blaga .".
2Bjr najboljše kakovosti In po najnižjih cenah.
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za
pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma,      peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
Pisalne in risalne potrebščine
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo.
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust.
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, xa dane In ZO gospode, za navadno rabo in tudi sa darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in utezi
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust
JVarodna knjigarna sprejema tndi naročila na
pisalne stroje
m m m m m m vseh sistemov ------
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, visitniee, oznanila, !akturef
itd itd.
60
54
25
^57735
662279
0907^9
43