ŠTEVILKA
LETO XLVI, 13. FEBRUAR 2015 CENA 1.60 EUR
Bo Zgornja Savinjska dolina Število nagrajencev priča o Mojca Bitenc in Domen Križaj dobila satelitski urgentni tem, da kultura v dolini še požela ovacije in čestitke center ali bomo odvisni od kako živi drugih?
STRAN 5	STRAN 7	STRAN 11
Oglasi
Novo v Mozirju
ob gššttlril Pr'pek, vhod zadúj

Solne terapije
Solna CerafMjj. unenonana tudi haloterap:jarj.e naravna, IfEinično prsi7*uitna metoda zdravljenja dihalnih in kožnih
bdl(f2Ht.
lo^n Terapij orlmrna halotfcnapljo livalimo v tako me nova ni *olm iobt, katere stene, strun in tía, so v reroti prekriti i soi|0. Pt i ni um a jotako í<j odbite, kot tudi olrokv.
VeE informad] na teL: 043/524-507

©EGgflro sitan (¿teosto Boog^s®
Va bije m t ud1 na našo tatebook s!ran
2 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Ljubiteljski kulturniki
nadaljujejo svoje poslanstvo...............................4
Zgornja Savinjska dolina:
Napovedi vremenoslovcev glede snežnega viharja se na srečo niso uresničile...................6
Ljubljana:
Mednarodni projekt
Planinske vasi priložnost tudi za Luče............7
Intervju:
Ivan Drev,
direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina .. 8
Logarska dolina:
S strojno opremo in
povezanostjo do novih ciljev...........................12
Knjižnica Mozirje:
S Stoparjem in Ruskim
ekspresom po ruski duši..................................15
Mešana pevska skupina Sinaj:
S pesmijo hvalijo in slavijo že 30 let.............17
PVD Sever za celjsko območje, odbor Mozirje:
Lastni prapor kot status in simbol.................17
Tretja stran
»Kultura in prosveta, to naša bo
osveta!«
Brskanje po arhivskih izvodih Savinjskih novic je nadvse zanimivo, saj nas postavi v pretekli čas, ko je bilo marsikaj drugače kot sedaj. Tudi na kulturnem področju. Pred dobrimi tremi desetletji in pol smo imeli v Zgornji Savinjski dolini namesto meseca kulture, kot ga poznamo v zadnjem času, »le« teden kulture. Januarska številka Savinjskih novic 1979 ga je takole pospremila na pot:
»Kulturni teden je že prešel v zavest naših občanov, ki bi verjetno negodovali, če bi zamrl. To je vzpodbuda, ki največ velja! Ne gre zgolj za nastopanje. Gre za veliko več. Krepitev ljubezni do domače kulture vendarle najde odraz tudi v vsakdanjem življenju nas vseh. Saj tisti, ki si želi kulturno živeti, res ne more biti v odnosu do sočloveka nekulturen. To pa so hotenja vseh, ki negujejo lepe, humane odnose v vsakdanjem življenju.
Ta vrlina nas mora odlikovati, predvsem takrat, ko gre za reševanje širših vprašanj družbenega sožitja. Ni kulturen tisti, ki si sicer ogleda vsako predstavo na odrskih deskah, pa ob tem tudi sam nekoliko »igra«. Postavlja se pred drugimi, češ, naj se ve, da sem kulturen. Socialistična samoupravna družba terja zavestne, razgledane občane, katerih odlika je predvsem srčna kultura.«
Iz objavljenega programa kulturnega tedna tega leta razberemo, da so takrat v Mozirju odprli nove prostore matične knjižnice in odkrili dve spominski obeležji, in sicer Mihaelu Vošnjaku in
Žigi Laykaufu, v Kokarjah (!) so imeli gledališke predstave, njihovi kulturniki pa so, tako kot mo-zirski, gostovali po celotni dolini. V Gornjem Gradu so hkrati z novo šolo odprli razstavo del slikarja Jožeta Svetine. Na osrednji prireditvi ob zaključku kulturnega tedna, kjer so zaslužnim podelili priznanja, je bil med nastopajočimi tudi legendarni operni pevec Ladko Korošec.
Kulturna dejavnost ima pri nas bogato zgodovino. Gornjegrajci letos praznujejo 135-letnico organiziranega kulturnega delovanja, s še nekoliko daljšo tradicijo na tem področju se ponašajo Mozirjani. Aleksander Videčnik je v svoji knjigi Velika beseda, ki je izšla leta 1996 ob 120-letnici kulturne dejavnosti v Mozirju, zapisal:
»Stopnja kulture nekega naroda je hkrati izkaznica njegove razvitosti. Vsi razumniki, ki so se kdajkoli postavili na čelo svojega naroda, da bi mu pokazali pravo pot za razvoj in obstoj, so črpali smernice iz ljudskega izročila in izvirne omike naroda. Kultura je edina vez, ki trdno povezuje narod, ki mu pomaga najti korenine za trdno deblo, ki s svojimi neštetimi vejami kljubuje viharjem časa.« Anton Aškerc bi danes, ko se veliko govori o razprodaji slovenskega premoženja, ponovil, kar je zapisal nekoč: »Kultura in prosve-ta, to naša bo osveta!«
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 7, 13. februar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
3
Tema tedna, Aktualno
LJUBITELJSKI KULTURNIKI NADALJUJEJO SVOJE POSLANSTVO
Zgornjesavinjska kultura tudi lani nagrajena na državnem nivoju
Tudi letošnji mesec kulture je v naši dolini bogat s prireditvami. Večinoma so dobro obiskane, le zimsko vreme jo je malce zagodlo in povzročilo odpovedi nekaterih dogodkov. Večina jih je prestavljenih na kasnejši čas in tako bo nekaj kulturnih dogodkov ostalo na ogled tudi za marec.
GLEDALISCNIKI PREPRIČALI TAKO OBČINSTVO KOT KRITIKE
V letošnje leto so zelo aktivno stopile gledališke skupine, delujoče v naši dolini. Po podatkih mo-zirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je bilo lani pri nas aktivnih okoli deset gledaliških skupin, ki delujejo v okviru društev ali šol. Nekatere med njimi so v lanski sezoni pripra-
tu dosegli regijsko oziroma državno raven (oktet Žetev, MePZ KD Ljubno in družinski kvartet Štiglic).
Po njihovih stopinjah uspeha že stopajo mladi, ki delujejo v 17-ih otroških in vrtčevskih zborih ter petih mladinskih zborih, med katerimi najbolj izjemni žanjejo uspehe na najvišji državni ravni (OPZ in MPZ OŠ Nazarje in Združeni MPZ OŠ Ljubno in OŠ Luče).
Gledališke skupine, delujoče v naši dolini, polnijo dvorane hramov kulture.
(Foto: Slavica Tesovnik)
vile prave uspešnice, ki so z večkratnimi ponovitvami polnile dvorane. Kakovost naših ljubiteljskih igralcev je bila prepoznana tudi izven doline, člana KD Gornji Grad sta igralsko nagrado prejela na regijskem nivoju, zelo dobro se je na regijskem srečanju odrezala otroška gledališka skupina OŠ Ljubno.
PRIZNANJA VOKALNI IN INSTRUMENTALNI GLASBI
Zgornja Savinjska dolina izstopa po razvitosti vokalne glasbe. Na lanska srečanja pevskih zborov v naši dolini se je prijavilo več kot trideset pevskih sestavov, ki delujejo v okviru kulturnih društev, šol in vrtcev. Dejavnih je več kot deset odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, od katerih so trije v lanskem le-
Simona Zadravec, JSKD Mozirje:
»Kulturna društva in kulturne sekcije v osnovnih šolah v naši dolini kljub težkim časom nadaljujejo svoje poslanstvo, kar zagotovo dokazujejo številni uspehi skupin in posameznikov, ki so tudi v preteklem letu posegli po najvišjih priznanjih celo na državni ravni. Zagotovo pa je opaziti, da čas, v katerem živimo, ljubiteljski kulturi ni najbolj naklonjen. Gospodarska kriza opazno vpliva na položaj in delovanje kulturnih društev. Žal je kultura vse prevečkrat razumljena kot luksuz oziroma kot strošek, ki se ga najlažje znebimo.
K sreči ni vse povsod enako. Višina sredstev, ki jih za svoje delovanje dobijo kulturna društva, so odvisna predvsem od naklonjenosti županov kulturnim dejavnostim. Idej, volje in navdiha za razvoj ljubiteljske kulture ne manjka. Sprašujem se le, kako ohraniti to kakovost in raznolikost, če je sredstev za to iz leta v leto manj?«
Redno pripravljajo prireditve in izobraževalna srečanja tudi društva, ki se ukvarjajo z literarno in likovno dejavnostjo, najmanj zanimanja pa se po podatkih JSKD kaže na področju plesa. Plesna dejavnost je sicer še živa v okviru nekaterih šol, a srečanj pripravljenih v okviru sklada se
te skupine ne udeležujejo.
Na JSKD Mozirje so s stanjem kulturnih domov v večini zadovoljni, skoraj pri vseh pa je težava, da nimajo primernih spremljevalnih prostorov, ki so potrebni predvsem pri izvajanju večjih prireditev.
Tatiana Golob
Izjemni smo tudi na področju instrumentalne glasbe, kar je lani dokazala Godba Zgornje Savinjske doline, ki je na 34. državnem tekmovanju v 1. težavnostni stopnji zasedla absolutno prvo mesto.
Tudi skupine, ki se ukvarjajo z ljudskim petjem, si zaslužijo pozornost, štiri so dosegle regijski nivo, dve (ljudski pevci iz Luč in Sestri Apšner) pa so našo dolino zastopali tudi na državnem srečanju.
VEČ ZANIMANJA TUDI ZA FOLKLORNO DEJAVNOST
Na JSKD Mozirje v zadnjih letih beležijo več zanimanja na področju folklorne dejavnosti. Poleg nekaj odraslih skupin so lani umetnost ljudskega plesa spoznavale štiri otroške folklorne skupine.
ZGORNJESAVINJSKA DEDIŠČINA NA SPLETNEM PORTALU KAMRA
Nova digitalna zbirka Ko bo svoboda zasijala
Ob 70. obletnici osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini, ki smo jo praznovali v lanskem letu, je Knjižnica Mozirje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in Združenjem borcev za vrednote NOB Mozirje pripravila zanimivo razstavo fotografij posnetih v naši dolini v vojnem času, pospremljenih z zapisi o takratnem dogajanju. Razstava je bila zelo dobro obiskana, vsi, ki si je niso uspeli ogledati v živo, imajo sedaj priložnost, da si na razstavi predstavljeno gradivo ogledajo na spletnem informacijskem portalu Kamra.
Na Kamri, ki ponuja na enem mestu zbrane digitalizirane vsebine s področja kulturne dediščine
Slovenije, tudi Knjižnica Mozirje redno objavlja različne prispevke s področja Zgornje Savinjske doline. Pred kratkim je na omenjenem portalu objavila novo digitalno zbirko z naslovom Ko bo svoboda zasijala, kjer so zbrali slikovni in tekstovni podatki o dogajanju v naši dolini pred 70. leti med II. svetovno vojno.
Med digitalnimi zbirkami, ki jih je objavila mozirska knjižnica, poleg že omenjene najdemo še štiri, za Zgornjesavinjčane zanimive zbirke z naslovi: Aleksander Videčnik, Celjska legija, Velikan Krištof s Primoža nad Ljubnim in Stavbna dediščina mozirskega trga.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Aktualno
ZARADI URGENTNIH CENTROV PRENOVA SLUŽBE NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Bo dolina dobila satelitski urgentni center ali bomo
odvisni od drugih?
Letos naj bi zaživelo devet urgentnih centrov v bolnišnicah, nam najbližje v Celju, zaradi katerih se bo spremenila mreža nujne medicinske pomoči (NMP). Ustanovili naj bi tudi 25 satelitskih urgentnih centrov, ki bodo locirani glede na oddaljenost od najbližjega ur-gentnega centra. Le-ti bodo formirani namesto sedanjih 52 dežurnih služb v zdravstvenih domovih.
ZADRŽATI ISTI NIVO
STORITEV
V Javnem zavodu Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje so se kljub tajnosti, kje bodo satelitski centri, dokopali do informacije, da za to območje ni predviden. To bi slabo vplivalo na odzivni čas NMP, saj bi ga po mnenju zaposlenih v zavodu podaljšalo. V kolikor se projekt ne bo spremenil, bi Zgornjesavinjčani spadali pod satelitski urgentni center Velenje ali mogoče celo pod urgentni center v Celju, kar je po mnenju tako stroke kot županov naši občin nesprejemljivo.
Direktorica zavoda Darja Es je sklicala srečanje, na katerega je povabila vodjo NMP Bojana Le-skovška, župane, poslanko SDS v državnem zboru Nado Brinov-šek, predstavnika gospodarstva: direktorja tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matijo Petrina in direktorja podjetja Podkrižnik Iztoka Podkrižnika, predstavnika Liste prihodnosti Mozirja mag. Sama Kra-merja in predstavnika stranke Desus mag. Petra Habjana z željo, da skupaj najdejo rešitve za ohranitev zdravstva na sedanjem nivoju. Srečanja se ni udeležil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, Občino Solčava pa je zastopala direktorica občinske uprave Albina Štiftar.
SKROMNE INFORMACIJE
Esova je prisotne seznanila z informacijami, ki jih je dobila na sestankih s predstavniki ministrstva za zdravje glede nove mreže NMP. Informacije s strani posebne delovne skupine ministrstva, ki vodi projekt, so bile zelo skromne. Oddaljenost bo pomemben faktor za ustanovitev satelitskega centra, a ne edini, so povedali člani delovne skupine. Esova se boji, da bodo glede na oddaljenost
lahko Solčavsko »priključili« Slovenj Gradcu. Sicer je ta kraj Solčavi bližje kot Celje, a Esova domneva, da ni nihče preverjal, kakšne so cestne povezave.
Birokrati, ki pripravljajo mrežo centrov, po besedah Leskovška ne poznajo terena, ne vedo, da so še
domačini večkrat v zadregi glede lokacij, saj ima veliko hiš drugačna domača imena kot priimek. Po njegovem birokrati ne vedo, kako težko je v zimskih razmerah priti do oddaljenih kmetij. So le izmerili razdalje, o drugih stvareh niso razmišljali. Pomanjkljivost projekta je tudi dispečerska služba, ki je pogoj, da nov sistem zaživi, a je doslej še niso pripravili.
BO ODZIVNI ČAS RES HITREJŠI?
Medtem ko so se v zavodu ukvarjali z ureditvijo NMP, da bi bilo vse po pravilih, jih na zdravstvenem ministrstvu niso opozorili na drastične spremembe pri pripravi nove mreže NMP. V zavodu skrbijo, da obnavljajo vozni park in opre-
mo, kar bo ob spremembi službe NMP po projektu ministrstva pripadlo urgentnim centrom. Bo zavodu stroške nakupa vozil in opreme kdo povrnil? V kolikor bi Nazarje dobilo satelitski urgentni center, bi bilo to za NMP zelo dobrodošlo. Vse stroške v zvezi s centri bi namreč pokrivalo zdravstveno ministrstvo, vključno z nakupi avtomobilov, izobraževanjem zaposlenih in podobno.
V zavodu menijo, da odzivni čas NMP nikakor ne bi mogel biti hitrejši, če bi dolino priključili kate-
remukoli centru izven nje, obstajajo tudi pomisleki glede pokrivanja centra starejših v Gornjem Gradu, saj imajo tam pogoste intervencije, v projektu pa o tem niso razmišljali.
Po novih pravilih bi se zdravstvene usluge za prebivalce doline zelo poslabšale. Pacienti bi namreč v času, ko njihov osebni zdravnik ne bi delal, morali iti v pristojni urgentni center. Kot je povedala Eso-
va, drugega zdravnika v dolini, ki bi delal, ne bi smeli obiskati, kar je absurdno.
Glede na to, da je dežurna in nujna služba že 26 let v Zgornji Savinjski dolini, prebivalci prav gotovo ne bodo razumeli, da jim bosta omenjena centra v Velenju ali Celju po mnenju skupine, ki pripravlja novo mrežo, bližje, je še dodala direktorica zavoda.
NA POTEZI POLITIKA
Prenova NMP, ki jo posebna delovna skupina 15-tih ljudi pripravlja že nekaj let, po mnenju stroke ni dobra. A to mnenje tokrat več kot očitno ne šteje, je dejala Esova in se zato obrnila na pomoč politike in gospodarstva z željo, da se skupaj postavijo za vse prebivalce doline.
Prva, ki bo načela to temo, je poslanka Nada Brinovšek, ki je preko stranke SDS že zahtevala sestanek odbora za zdravstvo v državnem zboru, kjer bo sprožila določena vprašanja in poskušala dobiti odgovore. Dogovorili so se tudi, da župani v svojih občinah zberejo podpise vseh svetnikov. Na nestrinjanje s projektom bodo župani seznanili vse potrebne službe na državnem nivoju, načrtujejo pa tudi druge aktivnosti.
V kolikor bi v marcu, ko bo mreža NMP dokončana, še vedno kazalo, da bo dolina ostala brez satelitskega urgentnega centra, se bodo aktivnosti s strani županov nadaljevale. V nekaterih delih Slovenije so se prebivalci množično odzvali na novo mrežo, tudi z državljansko nepokorščino.
O tem, kaj so še menili sodelujoči na srečanju, več v prihodnji številki Savinjskih novic.
Štefka Sem
Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
Direktorica zavoda Darja Es in vodja NMP Bojan Leskovšek sta bila zelo kritična do slabo pripravljenega projekta nove mreže NMP. Menita, da v Zgornji Savinjski dolini potrebujemo satelitski urgentni center, ki pa ni vključen v projekt. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 5
Aktualno, Iz občin
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Napovedi vremenoslovcev glede snežnega viharja
se na srečo niso uresničile
V sredo, 4. februarja, je Agencija RS za okolje izdala rdeči alarm zaradi napovedanih obilnih snežnih padavin in orkanskega vetra. Alarm je bil za Primorsko in Notranjsko napovedan že za četrtek, za ostalo Slovenijo razen na severozahodu pa za petek, 6. februarja. Po slabih izkušnjah v obdobju lanskoletnega žledoloma so mnogi napovedi vremenske ujme vzeli zares.
Pouk je odpovedalo okoli 170 šol v državi, zaprtih je bilo tudi nekaj podjetij. V Zgornji Savinjski dolini so se vodstva podjetij in šol glede na izkušnje in ogroženost terena odzvala različno. Zaprte so bile predvsem tiste šole in podjetja, kamor se vozijo učenci iz strmejših hribovskih predelov ali zaposleni iz širše okolice naše dolini. Varstvo tako za šolarje kot najmlajše je bilo kljub temu zagotovljeno.
ŠOLE IN VRTCI RAZLIČNO
Šola v Gornjem Gradu je bila zaprta, zagotavljali so varstvo, delal je vrtec. Tudi na Ljubnem ob Savinji je bilo podobno. Šola v Lučah in podružnica v Solčavi sta bili zaprti, v vrtcih so delali. Osnovna šola Mozirje je priporočila, da otroci ostanejo doma, če bi bile razmere zanje lahko nevarne, za malčke v vrtcu je bilo preskrbljeno. Nazar-ska šola je delala normalno, na Rečici ob Savinji je bil pouk odpovedan. Vrtca sta nudila varstvo. So se pa učenci iz slednjih dveh šol zaradi slabih vremenskih obetov vrnili nekoliko prej iz šole v naravi, kjer so bili pretekli teden.
PONEKOD DELALI, DRUGOD BODO URE NADOMESTILI
Podjetja po dolini so večinoma delala normalno. Direktor KLS Ljubno Mirko Strašek je povedal, da z določenimi malenkostnimi zamudami pri dobavi vhodnih materialov v takih primerih sicer računajo, a ta petek ni bil kaj posebnega. So se pa kakšen teden nazaj soočili z izpadom proizvodnje zaradi prekinitve električnega toka, kar povzroča težave, zato upajo, da bo kabliranje vodov v zemljo teklo po predvidevanjih in bo tako čim prej zagotovljena bolj nemotena oskrba tudi za KLS. Težave z elektriko imajo v podobnih razmerah večkrat tudi v Solčavi.
Obilne snežne padavine so bile na jugu države, v naši dolini je zapadlo bore malo novega snega, pospremljenega z močnejšim severnikom.
Direktor tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin: »Neizdobava polizdelkov in repro materialov, ki je posledica raznih prometnih zagat in težav, skoraj vedno vpliva na normalno zagotavljanje redne proizvodnje.« (Foto: ML)
Zato po besedah Julijane Klemen-šek iz podjetja Eltras v petek niso delali.
ZARADI VARNOSTI ZAPOSLENIH ODPOVEDALI TRI IZMENE V PROIZVODNJI
V BSH Hišni aparati Nazarje so zaradi pričakovanih vremenskih nevšečnosti v četrtek, 5. februarja, ob 22. uri ustavili proizvodnjo. Ta je bila ustavljena v treh izmenah. Direktor tovarne Matija Petrin je o tem povedal: »Glavni vzrok za ustavitev je bila varnost zaposlenih pri njihovem prihodu na delo, saj je bilo napovedano obilno sneženje, naši zaposleni pa prihajajo iz širše savinj-sko-šaleške, Koroške in celjske regije. Izpadlo proizvodnjo bomo nadomestili z delom to soboto, 14. februarja. Prav tako smo iz istega vzroka - varnosti, odpovedali delo za režijske delavce, ki bodo izpad
nadomestili do konca meseca februarja.«
Glede na sprotno in nemoteno dobavo repro materiala in surovin je Petrin še dodal: »Neizdobava polizdelkov in repro materialov, ki je posledica raznih prometnih zagat in težav, skoraj vedno vpliva na normalno zagotavljanje redne proizvodnje. V današnjem času so poznane tako imenovane JIT (Just in
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Time) dobave, pri katerih že vsak najmanjši prometni problem lahko povzroči izpad proizvodnje. Zaradi vsega tega se mi odločimo za JIT dobave samo z dobavitelji, ki so dovolj blizu naše tovarne in pri katerih smo ocenili, da tudi takšna zapora, katera se je pripetila prejšnji teden, ne vpliva na redno dostavo materialov.«
Marija Lebar
Sprejeli proračun, ne pa tudi kodeks ravnanja
Na zadnji seji občinskega sveta so gornjegrajski svetniki soglasno sprejeli proračun v drugi obravnavi. Po prvi obravnavi je prišlo več predlogov s strani gornjegrajske osnovne šole in odbora za negospodarstvo. Del predlogov je bil v proračunu tudi upoštevan. Šola je predlagala investicijo v obnovo strehe na stari šoli, odbor za negospodarstvo pa je menil, da je prioriteta menjava strehe na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti. V letošnjem letu bo tako prednost dobila investicija v Novi Štifti, za katero je odbor predlagal prerazporeditev sredstev z nekaterih drugih postavk.
Direktorica občinske uprave Jožica Rihter je podala poročilo o izvrševanju sklepov občinskega sveta v letu 2014. Na devetih sejah v
preteklem letu, od tega na šestih v preteklem sestavu sveta in treh v sedanjem sestavu, so svetniki potrdili 65 sklepov, od tega se eden še ne izvaja, štirje so v izvajanju.
Svetniki so obravnavali tudi kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, ki ga jim je posredovala Skupnost občin Slovenije. Njegov namen je določiti standarde obnašanja, ki se pričakujejo od izvoljenih predstavnikov lokalnih oblasti pri opravljanju njihovih dolžnosti, in seznaniti državljane s standardi obnašanja, ki jih imajo pravico pričakovati od svojih izvoljenih predstavnikov. Svetniki so bili mnenja, da je sprejem kodeksa potreben, vanj pa bodo vnesli nekaj sprememb, za kar so zadolžili statutarno-pravno komisijo.
Štefka Sem
6 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Kultura, Organizacije, Iz občin
SLAVNOSTNA AKADEMIJA IN PODELITEV PRIZNANJ ZA KULTURNO DELOVANJE
Število nagrajencev priča o tem, da kultura v dolini
še kako živi
Na predvečer dneva kulture se je v Lučah odvila osrednja prireditev v Zgornji Savinjski dolini ob mesecu kulture, in sicer medobčinska slavnostna akademija s podelitvijo območnih priznanj za kulturno delovanje. Osrednji govornik je bil Bert Savodnik, priznanja sta v imenu mozir-ske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) podelili predsednica sveta izpostave Tadeja Robnik in strokovna sodelavka Simona Zadravec. Priznanje za življenjsko delo, za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture, je dobila Viktorija Venišnik.
Moderatorja prireditve Nataša Čopič in Niko
Zadnji januarski četrtek je v okviru sejma Turizem in prosti čas v Ljubljani potekala predstavitev avstrijskega projekta Planinske vasi kot primera dobre prakse uresničevanja določil Alpske konvencije na področju turizma. Na povabilo so-organizatorice - Planinske zveze Slovenije so se dogodka udeležili tudi predstavniki občine Luče, ki tukaj vidijo morebitno promocijsko priložnost za svojo občino.
Projekt je v Avstriji vzbudil veliko zanimanja, je bilo sporočeno s strani zveze. Sedaj je vanj vključenih že več kot dvajset gorskih vasi. Zaradi pozitivnega odmeva se zanj zanimajo na Bavarskem, v manjšem obsegu so se vključili tudi na Južnem Tirolskem v Italiji. Pobudniki so zainteresirani, da se v projekt poveže čim več deležnikov. Kot je po predstavitvi povedal lučki
Bezovnik sta poudarila, da je podelitev priznanj priložnost, da se spomnimo in zahvalimo ljudem, ki so s svojim načinom življenja in z delom na številnih kulturnih področjih spremenili utrip krajev. Lanskoletni dobitnik posebnega priznanja Bert Savodnik je v nagovoru izpostavil pomanjkanje sredstev za kulturo, kar pa ne zaustavi ljudi, ki jim je kultura način življenja.
»Kljub skromnim sredstvom je mnogo takih, ki ne gledajo na denar, ampak se kulturnih prireditev lotevajo za lastno veselje in veselje obiskovalcev le-teh,« je povedal Savodnik. Omenil je, da je največja nagrada za kulturnike, da so dvorane ob njihovih prireditvah polne, kulturnikom pa
župan Ciril Rosc, v občini Luče v tem projektu vidijo priložnost za promocijo tamkajšnjih turističnih danosti, zato bodo preko zveze navezali potrebne stike in preverili možnosti za vključitev vanj.
Skupaj z avstrijskim zveznim ministrstvom za kmetijstvo, vode in okolje je Avstrijska planinska zveza vzpostavila projekt, ki pod pokroviteljstvom Alpske konvencije v krajih s planinsko tradicijo razvija trajnostne oblike turizma v skladu z naravnimi danostmi, vaško kulturo in kompe-tencami na področju planinske dejavnosti. To v omenjene kraje privablja številne pohodnike, plezalce, planince, turne smučarje in druge, ki za svoje dejavnosti ne potrebujejo veliko turistične infrastrukture.
Marija Lebar
Priznanje za življenjsko delo je dobila Viktorija Venišnik (levo). (Foto: Štefka Sem)
je v ponos, če s svojo dejavnostjo vsaj za nekaj časa ljudem preženejo vsakodnevne skrbi.
Tudi Simona Zadravec je čestitala vsem prejemnikom priznanj. Dodala je, da naj bodo prejeta priznanja mlajšim v spodbudo za nadaljnje delo, starejšim, ki so življenje posvetili kulturi, pa zahvala za ves vložen trud. Prireditev so s prebiranjem Prešernovih pesmi in zgodbami iz njegovega življenja obogatili lučki šolarji, učenci Glasbene šole Nazarje so prireditev zapolnili z glasbo, Zdravljico pa so uvodoma zapeli člani okteta Žetev.
Štefka Sem
\
Priznanje Sveta JSKD OI Mozirje za življenjsko delo je prejela: Viktorija Venišnik
Priznanje Sveta JSKD OI Mozirje so prejeli: Anton Acman ml., Anka Rakun in oktet Žetev
Jubilejno priznanje Sveta JSKD OI Mozirje so prejeli: Jože Grudnik, Nevenka Osovniker, Petra Strmšek, KD Gal, MePZ upokojencev in invalidov Mozirje
Priznanja Sveta JSKD OI Mozirje za posebne dosežke v letu 2014 so prejeli: KD Godba Zgornje Savinjske doline, Otroški pevski zbor OŠ Nazarje, Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, Združeni mladinski pevski zbor OŠ Ljubno in OŠ Luče, sestri Ap-šner, Otroška gledališka skupina OŠ Ljubno ob Savinji, kvartet Štiglic, Tomaž Čretnik in Tatjana Bezovšek
v_^
Prejemniki območnih priznanj za kulturno delovanje (Foto: Štefka Sem)
LJUBLJANA
Mednarodni projekt Planinske vasi priložnost tudi za Luče
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 7
Intervju
DIREKTOR KMETIJSKE ZADRUGE ŠALEŠKA DOLINA IVAN DREV
»Zgornjesavinjskim kmetom ponujamo različne možnosti sodelovanja in združevanja«
Ivan Drev (Foto: Marija Lebar)
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je s svojimi storitvami in lastništvom zemljišč že dalj časa prisotna tudi v Zgornji Savinjski dolini. Še bolj trdno »bazo« si je ustvarila z odprtjem Trgovsko prodajnega centra Saša (TPC) v Nazarjah. O načrtih, ki jih imajo pri širjenju svoje dejavnosti v naši dolini, je več povedal direktor Ivan Drev. Spregovoril je tudi o lastnem in o videnju upravnega odbora njihove zadruge na žalostni propad Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje, ki bi se mu bilo po njegovih besedah mogoče izogniti.
-	Nedavno je minilo leto, od kar ste v Nazarjah odprli TPC Saša. Kako poslujete?
17. januarja je minilo prvo leto uspešnega poslovanja Centra Saša v Nazarjah. Ugotavljamo, da je bila smela poteza v tistem času zelo vizionarska in seveda potrebna za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Danes vidimo, da smo praktično edina trgovina v dolini, ki zadosti potrebam kmetovalcev, vrtičkarjev in ostalih porabnikov. Ja, poslovanje je zadovoljivo, zmoremo še več in tega se veselimo.
-	Ob takratnem odprtju je Bogdan Kuhar, predsednik upravnega odbora vaše zadruge, poudaril dobro sodelovanje med vodstvom, za-
poslenimi in člani oziroma kmeti. Vas upravni odbor pri vaših smelih načrtih podpira?
Ob tej priložnosti želim čestitati članom upravnega in nadzornega odbora KZ Šaleška dolina, ki so podprli investicijo sodobne in dobro založene trgovine. Ne znam si predstavljati poslovanja zadruge brez korektnega sodelovanja med zaposlenimi, predsednikom zadruge, člani upravnega in nadzornega odbora ter lojalnimi člani. Mi smo velika družina, ki nenehno težimo k medsebojni vzajemnosti, in to je naša velika prednost, ki se je dobro zavedamo. Naša konkurenčna prednost je odprti dialog, pošteno razkritje poslovanja in upoštevanje vseh predlogov in pobud. To pomeni, da imamo velikokrat dokaj dolge in kritične debate, ki se zaključijo s kompromisnimi rešitvami, kjer ni zmagovalcev in poražencev ali svojeglavih osebnih interesov, ki bi spodkopavali integriteto zadruge.
- Čeprav ste bili prisotni v naši dolini že prej, tudi z odkupom ekološko rejenega goveda, je center morda bolj otipljiva odskočna deska za delovanje na tukajšnjem območju?
Drži, naša poslovna prisotnost v dolini je že večletna in uspešna, kar nam priznavajo kmetje, od katerih odkupujemo konvencionalno in v zadnjih letih tudi eko živino. Z odprtjem Saša centra smo se približali s pestro trgovsko ponudbo ne samo kmetom, temveč vsem prebivalcem
»S skupnimi močmi bi lahko nemoteno sodelovali pri odkupu tržnih viškov mleka in živine, v nadaljevanju pa tudi reorganizirali odkup lesa. Žal iz strani ZKZ nismo bili deležni razumevanja.«
1 -_J
doline. Center je vsekakor odskočna deska za kompletno poslovno delovanje v Zgornji Savinjski dolini in za širitev zdravih zadružnih načel, ki jih podpira vse več tukajšnjih kmetov.
- Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lastnica kar nekaj nepremičnin oziroma zemljišč na našem območju. Ali so ta zemljišča v funkciji?
Seveda, vsa kupljena zemljišča so v proizvodni funkciji. Imamo dober strojni park, s katerim sami obdelujemo zemljišča, storitve s kmetijsko mehanizacijo pa nudimo tudi kmetom. Želimo,
da bi obdelovalna zemljišča še povečali, proizvedeno krmo bi po konkurenčnih cenah ponudili tistim zgornjesavinjskim kmetom, ki morda nimajo dovolj lastne krmne baze. V mislih imam zemljo sklada kmetijskih zemljišč. Naš namen je pomagati kmetom, ki jim manjka energetske in beljakovinske voluminozne krme.
- Kako vidite stečaj Zgornjesavinjske kmetijske zadruge? Bi jo bilo mogoče na kak način rešiti?
Tudi meni osebno je hudo, da je ZKZ kot dolgoletna, uspešna zadruga prenehala z delovanjem. Ko sem se v preteklih mesecih več gibal
»Namen naše zadruge je, da po določenem številu vključenih zgornjesavijskih članov organiziramo Zgornjesavinjsko zadružno enoto, ki bo del obstoječe zadruge, kar bo temelj za dolgoročno uspešno skupno sodelovanje.«
v Zgornji Savinjski dolini, sem med kmeti začutil gromozansko razočaranje in nemir. Vse do zadnjega niso mogli verjeti, da ni več nekoč tako uspešne ZKZ. Ne bi bil rad prerok in govoril o rešitvah. Glede na moje skoraj tridesetletno delovanje v zadružništvu sem prepričan, da ni bilo potrebe po tako tragičnem koncu ZKZ. Vzrok propada je predvsem nezadružna miselnost, kjer so prevladovali osebni interesi pred skupnimi. Pozabljalo se je, da so kmetje jedro zadrug. KZ Šaleška dolina je nekaj mesecev pred stečajem ZKZ ponudila pomoč. S skupnimi močmi bi lahko nemoteno sodelovali pri odkupu tržnih viškov mleka in živine, v nadaljevanju pa tudi reorganizirali odkup lesa. Žal iz strani ZKZ nismo bili deležni razumevanja. Še več, medtem, ko so določeni zadružni ljudje nagovarjali, skoraj grozili kmetom, da s tržnimi viški ne smejo drugam, so taisti ljudje vsaj tri mesece pred stečajem že organizirali nove tržne poti na način in z osebami, ki po mojem mnenju ne morejo izvajati korektne dolgoročne tržne kmetijske politike. Žalostno je, da so nekateri kmetje ostali izigrani, tudi pri plačilu kmetijskih tržnih viškov.
- Kje je po vašem prihodnost združevanja zgornjesavinjskih kmetov? Se lahko pridružijo vašemu članstvu?
8 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Intervju, Gospodarstvo
V KZ Šaleška dolina je prevladalo mnenje, da ponudimo zainteresiranim kmetom vstop v našo zadrugo. Namen naše zadruge je, da po določenem številu vključenih zgornjesavijskih članov organiziramo Zgornjesavinjsko zadružno enoto, ki bo del obstoječe zadruge, kar bo temelj za dolgoročno uspešno skupno sodelovanje. Nova enota bo imela med drugim vse odlo-čevalske pravice. Veseli me, da imamo že veliko prošenj za vstop v našo zadrugo in verjamem v oživitev zadružništva. Posebej moram izpostaviti delovanje g. Cirila Turka, zadnjega predsednika zadruge, ki se trudi, da pomagamo vsem, še posebej malim kmetom, da lahko nemoteno nadaljujejo s kmetijsko proizvodnjo.
- Ste v vaši zadrugi morda zainteresirani za nakup nepremičnin ZKZ, ko bodo na prodaj v dražbenih postopkih? Od kod viri za nameravane investicije?
Odprti smo za vse poslovne odločitve, ki nudijo kvalitetno tržno delovanje in uspešno siner-gijo vseh udeležencev po znanih zdravih zadružnih načelih.
Viri financiranja izhajajo iz pozitivne poslovne politike in seveda kvalitetnih dolgoročnih kreditov, ki smo jih deležni kot podjetje z najvišjo bančno boniteto. Ob tej priložnosti želim poudariti vsaj tri laskave nazive prejšnjega leta. Naša blagovna znamka Ekodar je bila s strani Biotehniške fakultete imenovana kot najbolj inovativna znamka za zdrave prehrambene proizvode v Sloveniji. Zadružna zveza nam je podelila naziv najbolj inovativ-ne slovenske zadruge. Najbolj ponosni pa smo, ker smo bili uvrščeni med štiri najbolj inovativne evropske zadruge s področja pridelave hrane. Ta naziv je bil podeljen s strani Združenja evropskih zadrug. Priznanje potrjuje naša prizadevanja, da
/' - \ »Najbolj ponosni pa smo, ker smo bili uvrščeni med štiri najbolj inovativne evropske zadruge s področja pridelave hrane.«
1 -_J
postanemo še boljši na vseh področjih. Poudariti moram, da vključujemo v razvojno vizijo tudi znanje in ideje mladih, kar se nam obrestuje.
-	Omenila sva odkup živine iz ekološke reje. Tudi sicer je ena od dejavnosti naše zadruge odkup živine za zakol. Za to imate tudi ustrezen lastni tovornjak. Načrtujete to dejavnost ponuditi tukajšnjim rejcem?
Seveda, vse dejavnosti, ki jih vršimo v Šaleški dolini, uvajamo postopoma tudi v Zgornji Savinjski dolini in ena od teh je konkurenčna ponudba storitvenega zakola, ki ga izvajamo v zadružni klavnici Rače. Storitev nudi odvoz žive živali v klavnico in dostavo hladnih polovic na dvorišče lastnika živali.
-	Po stečaju ZKZ so vam začeli mleko dobavljati mnogi zgornjesavinjski proizvajalci -
med njimi tudi nekateri z najkakovostnejšim mlekom.
Z odkupom mleka na področju bivše ZKZ smo pričeli v trenutku, ko zadruga ni več zagotavljala odkupa. K nam je pristopilo lepo število kmetov, ki proizvedejo 3.000.000 litrov najkvalitetnejšega mleka. Poudariti želim, da zanimanje
r	~ \
»V današnjih burnih tržnih razmerah je potrebno ohraniti zdravo kmečko pamet in vedno imeti v mislih, če ustvarimo za žlico dobrin, jih potrošimo za žličko, ostalo naj ostane za hujše čase; torej, pazimo se pohlepa.«
še obstaja s strani določenih rejcev, ki nas vse bolj spoznavajo v pozitivni luči in si želijo dolgoročnega korektnega poslovanja. Zainteresirane mlečne proizvajalce bomo vključevali še do konca marca 2015.
-	Odkupne cene mleka padajo. Kako bo ob prenehanju delovanja sistema mlečnih kvot?
Na žalost je res, trenutno beležimo upad odkupnih cen mleka. Želim poudariti, da je cena mleka pri nas višja kot pri ostalih odkupovalcih, ki odkupujejo v Zgornji Savinjski dolini. Zagotavljamo tudi dolgoročnost odkupa, kar je posledica 75-odstotnega lastništva zadrug v Mlekarni Celeia. Mlekarna posluje stabilno in je največja slovenska mlekarna z jasno dolgoročno vizijo. Torej prenehanje kvot pri nas ne pomeni krčenja odkupa od mlekarjev, od katerih odkupujemo danes oziroma tistih, ki bi se pridružili do konca marca 2015.
-	Že večkrat ste omenili, da bi se morale manjše zadruge med seboj na različne načine povezovati. Tako bi bile bolj kompetenten sogovornik institucijam na področju predpisov in zakonodaje ter pri doseganju ustreznih dogovorov z dobavitelji kot tudi pri doseganju boljšega položaja na področju prodaje tržnih viškov svojih članov in lastne proizvodnje.
V naši zadrugi se že leta povezujemo z dolo-
Z letošnjim januarjem je v uporabo stopila določba pravilnika o delih in opremi vozil, ki za počasna vozila na cesti določa obvezne označevalne table. Pravilnik je bil sprejet že prej, ta določba pa se uporablja šele letos. Leta 2016 bo stopila v veljavo še določba o označevanju nevarnih delov vozil, ki ne presegajo 2,55 m.
čenimi zadrugami v smislu pozitivnih sinergij-skih učinkov. To so poslovna povezovanja z gorenjskimi, zasavskimi, dolenjskimi in ostalimi zadrugami. Odprti smo tudi za lastniške povezave, vse v smislu še uspešnejšega tržnega nastopa.
-	Zgornja Savinjska dolina je območje z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Vidite poleg živinoreje še možnosti druge kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče tržiti?
Glavna panoga je vsekakor živinoreja, dobre priložnosti so pa tudi v smeri zelenjadarstva, po možnosti eko zelenjadarstva, kajti neokrnjena narava kar kliče po izkoriščanju kakovostnih danosti. Seveda mora biti proizvodnja programirano dogovorjena, kar pomeni, da si na trgu prisoten ves čas s proizvodi, ki zadostijo povpraševanju. Organizacijo proizvodnje in odkupa najlažje pelje zadruga, ki že ima ustaljene poslovne poti na trg.
-	V kakšni finančni kondiciji je Kmetijska zadruga Šaleška dolina? Doslej ste s prepoznanimi tržnimi nišami in po vaših lastnih besedah z majhnimi koraki uspeli zagotavljati različne ugodnosti za svoje člane, kljub temu pa poslovati pozitivno.
V vašem vprašanju je podan že tudi odgovor. Da, drobni in hitri koraki v pravo smer, to je pravi odgovor na današnjo situacijo in vedno je treba imeti v mislih ustvarjanje dobrih kondicij na vseh področjih. Kot sem že omenil, naša zadruga ima najboljšo bančno boniteto.
-	Tudi letos računate na pozitiven rezultat?
Kot prejšnja leta tudi letos pričakujemo pozitiven finančni izid. Računamo na 15 odstotkov višji prihodek od leta poprej, enaka pričakovanja imamo tudi za leto 2016. V današnjih burnih tržnih razmerah je potrebno ohraniti zdravo kmečko pamet in vedno imeti v mislih, če ustvarimo za žlico dobrin, jih potrošimo za žličko, ostalo naj ostane za hujše čase; torej, pazimo se pohlepa.
Marija Lebar

Po besedah Štefke Goltnik z mozirske izpostave KGZS prav v tem času o omenjenih predpisih obveščajo kmete - člane zgornjesavinj-skega strojnega krožka. Kot je dejala Goltniko-va, bo o podrobnostih mogoče kaj več zvedeti tudi na občnem zboru strojnega krožka, ki bo 20. februarja v Radmirju.
Marija Lebar
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE
Počasna vozila na cesto pravilno
označena
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 9
Iz občin, Ljudje in dogodki, Oglasi
OBČINA GORNJI GRAD
Z dobrim milijonom evropskih sredstev zaključeni
štirje projekti
V zadnjem štiriletnem mandatnem obdobju so v gornjegrajski občini izpeljali štiri večje projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi. Vrednost prejetih evropskih sredstev je presegla 1,1 milijona evrov.
Največji projekt je bil ureditev
Na zadnji občinski seji je župan občine Ljubno Franjo Naraloč-nik svetnike seznanil s sestavo tistih komisij in štaba civilne zaščite (CZ), katerih imenovanje sodi v pristojnost župana. Predstavnika kon-cesionarja PUP Saubermacher sta predstavila poslovni načrt za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Po obravnavi je občinski svet omenjeni načrt potrdil.
Župan je svetnike seznanil z imenovanjem posameznih komisij in občinskega štaba CZ, ki jih je sestavil potem, ko se je o tem posvetoval tako s področnimi odbori kot komisijo za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja. Dodal je, da je bilo pri tem upoštevano tako načelo zastopanosti vseh delov občine kot tudi strokovnosti posameznih članov. Za poveljnika občinskega štaba CZ je imenoval Bo-gomirja Trbovška.
Kot sta povedala predstavnika podjetja PUP Saubermacher, direktor Janez Herodež in vodja programa koncesije Marcel Hri-beršek, mora koncesionar vsako leto predstaviti poslovni načrt za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov za posamezno občino. »Letošnji poslovni načrt temelji na podatkih, ki smo jih pridobili v prvem letu novega tehničnega pravilnika, odkar je bilo odprto odlagališče Podhom.« V tem času so ugotovili, da lahko glede na frekvenco prometa odpiralni čas za občane v Podhomu skrajšajo in s tem racionalizirajo tamkajšnjo kadrovsko zasedbo.
kanalizacije v Bočni. Vrednost investicije je znašala 1.264.600 evrov, upravičena sredstva iz razpisa so bila v višini 728.100 evrov. Projekt je bil zaključen konec leta 2012. V istem letu so speljali še en velik projekt, in sicer obnovo Posojilnice v Gor-
Prav tako so se odločili, da bodo rumene vreče, ki so jih doslej odvažali na štirinajst dni, sedaj prevzemali enkrat mesečno. Tako so se odločili glede na izkušnje, ko tovornjak, ki jih je odvažal, večkrat ni bil polno izkoriščen. Tudi sicer količina odpadkov pobranih s strani PUP Sau-bermacherja v občini upada, kar je po županovem mnenju možno pripisati odlaganju na občinskem zbirnem otoku v Industrijsko poslovni coni Loka, saj v občini ne zaznavajo, da bi bili odpadki odvrženi v naravo.
Hriberšek je dodal, da v njihovem podjetju vodijo podatke za vsako občino posebej. Izračunali so, da se v občini Ljubno ločeno zbere okoli 30 odstotkov od celotne količine odpadkov. Odstotek bi bilo mogoče s skrbnejšim ravnanjem še znatno zvišati.
Svetniki niso bili prepričani, da je odvoz rumenih vreč enkrat mesečno pravilna odločitev. Jože Orešnik je vprašal, kako je z odlaganjem plastične folije, ki jo uporabljajo v kmetijstvu, svetnika in ravnatelja Rajka Pintarja pa je zanimalo odlaganje večjih količin kovinske embalaže - konzerv. Povedal je tudi, da šolarji skozi vse leto pridno zbirajo star papir. Herodež in Hriberšek sta pojasnila, da bodo možnosti zbiranja in odvoza omenjenih odpadkov proučili in se nato dogovorili z zainteresiranimi občani. Ko so prejeli pojasnila, so svetniki poslovni načrt potrdili.
Marija Lebar
njem Gradu. Investicija je znašala 274.800 evrov, upravičena sredstva iz razpisa so bila 201.000 evrov.
V preteklem letu so izvedli obnovo okolice občinske stavbe in pre-plastitev krajevne ceste v Gornjem Gradu, sredstva iz razpisa so bila v višini 161.800, vrednost investicije pa je znašala 433.800 evrov. V letu 2013 so za obnovo dveh cest na Produ v Gornjem Gradu namenili 81.600 evrov, upravičena sredstva iz razpisa so bila 56.100 evrov.
Poleg tega vsa leta uspešno pridobivajo državna sredstva za investicije na cestnem področju, kjer je država v začetku sofinancirala 100 odstotkov neto vrednost inve-
Športna dvorana Mozirje bo 13. marca gostila dobrodelno prireditev, modno revijo z nastopi vrste glasbenih gostov, izkupiček katere bo šel za zdravljenje male deklice Anne Marie Tremolade. Slednja boleha za cerebralno paralizo.
Anna Maria dopoldneve preživlja med vrstniki v mozirskem vrtcu. Po uvajalnem obdobju je njena vzgojiteljica prišla na idejo in predlagala, da bi vrtec organiziral dobrodelni koncert, izkupiček pa namenil tej deklici. Zdravljenje in terapije, ortopedski pripomočki, ki bi ji omogočali lažje življenje, so namreč potrebni, a dragi, zato je pobuda vrtca na mestu. Upajo, da bo padla na plodna tla in ganila ljudi.
V_
sticij, občina je plačala le DDV, zadnje obdobje se delež teh sredstev niža. S temi sredstvi so se sofinancirale ceste Kropa-Otok, več cest na območju Nove Štifte, cesta Spodnji trg-Kožlaker v Gornjem Gradu, most v Šmiklavžu.
Občina nikoli ne bi mogla izvesti vseh investicij samo z lastnimi sredstvi. Razliko med sofinanciranimi sredstvi in vrednostjo projekta mora financirati iz lastnih sredstev, ki pa ne zadostujejo za več investicij, kot so jih izvedli. Pri evropskih razpisih je potrebno izvajalce plačati vnaprej in šele na podlagi potrdila o plačilu občina prejme odobrena sredstva po razpisu.
Štefka Sem
Na modni reviji z dobrodelnim koncertom in srečelovom bo sodelovalo mnogo udeležencev. Z navdušenjem se je najprej odzvala lastnica modnega šiviljstva Afrodita, pridružili so se ji v trgovinah Mana, Jurček in Bimbo, ob njih še Optika Likeb. Na odru bodo zaigrali ansambli Golte, Šepet in Robert Go-ličnik, Up N' Downs, Preprosto črni, Čar in Vikend. Nastopili bodo tudi Robert Gotar, JIMS, Kastelo, Saška Smodej in orkester Glasbene šole Nazarje. Zapeli bodo Rečiški pobi, pevski zbori vrtca Mozirje, vrtca in Osnovne šole Rečica ob Savinji. Zaigrali bodo kitaristi Osnovne šole Mozirje, iz nje bodo nastopili tudi plesalci ekipe Migaj z Mojco.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET LJUBNO
Imenovan občinski štab
• •■	v v« _
civilne zaščite
ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE
Dobrodelna prireditev Vrtca Mozirje z modno revijo, koncertom in srečelovom
10 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Kultura, Ljudje in dogodki
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP, REČICA OB SAVINJI
Bitenčeva in Križaj požela ovacije in čestitke
Člani KUD Utrip so 31. januarja organizirali pevsko prireditev domačinke iz Zgornjih Pobre-žij, sopranistke Mojce Bitenc in baritonista Do-mna Križaja, oba tudi študenta medicine, v spremljavi pianista prof. Tadeja Podobnika. V polni dvorani rečiške osnovne šole so izvedli program slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi ter operne glasbe.
Bitenčeva in Križaj sta odpela zahtevnejše operne arije iz znanih del Ch. Gounoda (arijo Marguerite iz Fausta), W. A. Mozarta (arije grofa iz opere Figarova svatba ter duet Susanne iz istoimenske opere), G. Bizeta (arija Micaele iz opere Carmen) ter E. Kalmana (arija Sylve iz operete Kneginja čardaša).
Nastop sta zaključila v duetu Zerline in Don Giovannija iz opere Don Giovanni ter požela ovacije občinstva. Predsednik KUD Utrip San-di Oblak se je zahvalil nastopajočim glasbenikom in izrazil veselje ob izjemni izvedbi mladih umetnikov, prisotne pa povabil, da se v mesecu kulture še večkrat tako številčno odzovejo na njihove in druge kulturne prireditve v kraju in dolini.
Nastopajoči so bili deležni številnih čestitk z
Mojca Bitenc in Domen Križaj sta ljubiteljem slovenskih napevov ter operne glasbe pričarala čudovit glasbeni večer.
izrazi občudovanja, še posebej domačinka Mojca Bitenc, ki je kar sijala od zadovoljstva in veselja ob srečanju z ljudmi v domačem kraju.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Navdušeni poslušalci na pevskem recitalu
PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJ OSEBNOSTI OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE LETA 2014
Priznanja posameznikom so priznanja tudi ekipam,
v katerih delajo
S podelitvijo priznanj na krajši slovesnosti 2. februarja v nazarskem gradu Vrbovec se je zaključila akcija Savinjskih novic izbor naj osebnosti občin Zgornje Savinjske doline leta 2014. Podelitve so se poleg nagrajencev udeležili županja in župani. Svečani dogodek, ki ga je povezovala Nastasja Kotnik, so obogatili učenci na-zarske glasbene šole. Priznanja je nagrajencem vročil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik.
Bralci so izbrali tiste, ki so na najbolj pozitiven način zaznamovali življenje in delo v okolju, kjer živijo ali delajo. Naj osebnosti občin v preteklem letu so: v Solčavi direktorica podjetja Eltras Julijana Klemenšek, v Nazarjah direktorica Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es, v Mozirju tajnik Godbe Zgornje Savinjske doline Matej Kranjc, v Lučah župan Ciril Rosc in v Gornjem Gradu predsednik PGD Bočna ter predsednik LD Gornji Grad Ludvik Miklavc. Naj osebnosti leta 2014 v občinah Ljubno in Rečica ob Savinji, medicinska sestra Maja Naraločnik in direktor kampa Menina Jure Kolenc, se zaradi službene zadržanosti dogodka nista udeležila. Medtem ko bo Naraločnikovi priznanje izročeno naknadno, je v imenu Kolenca priznanje sprejela njegova štiriletna hčerka Špela.
Franci Kotnik je v svojem govoru poudaril, da je akcija izbire naj osebnosti v občinah postala stalnica. Obenem je to korak v smer, da znotraj lokalnih skupnosti, kjer se vsak po svoje trudimo, da bi nam bilo bolje, prepoznamo tiste, ki so v koledarskem letu pri tem izstopali. Pri tem so naredili več kot drugi in dosegali še boljše rezultate, seveda z namenom, da bi bilo vsem
v skupnosti dobro.
V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil lučki župan Ciril Rosc. Poudaril je, da gredo priznanja v veliki meri tudi ekipam, v katerih delajo, obenem so tudi obveza za naprej, da se bodo trudili naprej za še boljšo kakovost dela v okoljih, kjer živijo.
Marija Šukalo
Prejemniki priznanj z župani in županjo ter glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom (prvi z desne). Manjkata Maja Naraločnik in Jure Kolenc. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 11
Gospodarstvo, Čestitke
V LOGARSKI DOLINI NADGRAJUJEJO TURISTIČNO PONUDBO
S strojno opremo in povezanostjo do novih ciljev
V januarju so se v Logarski dolini lotili izdelave umetnega snega za potrebe smučarskih tekačev. O tem smo se pogovarjali z Markom Lenarčičem, direktorjem družbe Logarska dolina d.o.o., ki je vpet v pospeševanje turistično-gospodar-ske dejavnosti v tem delu občine Solčava.
- Smučarska žičnica še vedno miruje. Opazili pa smo stroje za pripravo umetnega snega na travniku med hotelom in kmetijo Ple-snikovih.
Zaradi potrebnega večjega servisnega posega v smučarsko vlečnico na Logarjevem travniku le-tega pred letošnjo zimo nismo uspeli izvesti, počakati bo moral
Skupaj s strokovnjakom iz rekreacijskega centra Krvavec, domačim znanjem družbenikov podjetja Logarska dolina ter pomočjo izvajalcev in prodajalcev opreme smo zagotovili možnost delnega umetnega zasneževanja z dvema obnovljenima topovoma. Ob uporabi teptalnega stroja smo skupaj z naravnim snegom zagotovili možnost smučarskega teka in »dričanja« otrok s sanmi. Sankali-šče smo steptali pri turistični domačiji Lenar.
- Potrudili ste se tudi za pripravo drsališč.
Ob nizkih temperaturah je bilo ob božično-novoletnih praznikih že urejeno naravno drsališče, ob
Stroja za izdelavo umetnega snega v hladnih zimskih dneh omogočata izdelavo snežne podlage za tekaške proge.
do naslednje zimske sezone. Ker je najpomembnejša zimska ponudba doline smučarski tek, smo se odločili, da zagotovimo dodatni sneg s pomočjo vode iz slapu Palenk, ki poganja malo hidroelektrarno Plest.
pričakovanih zimskih razmerah in nizkih temperaturah bo urejeno še eno drsališče na Logarjevem travniku na začetku doline, ker smo v lanskem letu obnovili črpališče vode, ki je v osnovi namenjeno zasne-ževanju ob tamkajšnji vlečnici.
Marko Lenarčič: »Ob uporabi teptalnega stroja smo skupaj z naravnim snegom zagotovili možnost smučarskega teka in »dričanja« otrok s sanmi.«
- Vse kaže, da je v Logarski dolini prisotna nova energija, podjetniški duh in nekaj več složnosti kot v preteklosti?
Možnost umetnega zasneževa-nja so omogočili predvsem družbeniki podjetja, ki so s pozitivno energijo, veliko lastnega dela ter tudi z lastnimi finančnimi vložki dokazali, da je v slogi moč in mo-
žen napredek. Ker je po dolini kar 12 km tekaških stez, ki so urejene v obliki pentelj, je pomembno, da le-te primerno urejamo in vzdržujemo. Vsaj 2 km teh bi lahko ob mrazu pripravljali in vzdrževali tudi s pomočjo umetnega snega, ki bo poslej naša domača »zimska proizvodnja«. Ob dobrih idejah in uspehih se krepi sodelovanje, brez katerega naših ciljev ne bi mogli uresničiti.
- Iz lanskega v letošnje leto ste uresničili kar nekaj pomembnih nalog. Katere najpomembnejše?
V letu 2014 smo skoraj do konca obnovili lesene elemente na Poti po Logarski dolini razen »riže« in nekaj klopi pri olcarski bajti. To bomo izvedli do spomladi 2016. Obnovljeni so bili vsi mostički, nekatere oznake, del ograj, nekaj gramoznega nasutja. Dogradili smo dve poti za invalidske vozičke pri domu planincev in proti Palenku. Na tej poti so svoje dodali še študenti pedagoške fakultete. Pod tem slapom smo obnovili nekaj večji most, ki ga poleg sprehajalcev uporabljajo tudi pari za fotografiranje ob porokah.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Brez teptalnega stroja tudi v Logarski dolini ni možno zagotavljati dobrih tekaških stez.
12 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Zgodovina in narodopisje
Vojni čas 1914-1918 - taykaufoua kronika (13)
Piše: Aleksander Videčnik
LEPŠA BODOČNOST
Od teh opisanih tužnih slik obrnimo pogled v našo lepšo bodočnost, na poti k svobodi, ki ji korakamo nasproti. Zaplapolala bo zopet naša tro-bojnica na trgu, na naši zgodovinski lipi. Stopamo v nerazdružljivo kolo, kateremu je pred očmi samo velik ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti, temelječe na pragu močne Jugoslavije.
Zapisano v Mozirju začetkom oktobra 1919.
Podpis: Žiga Laykauf, kronist.
PETO NADALJEVANJE IN SKLEP KRONIKE -31. GRUDNA 1918
Moto: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim lepše zvezde kakor zdaj sijale.« Tako je v preroškem duhu naš pesnik in pa prvak v viharnem letu 1842 pel. To so sanjali naši najboljši možje in glej, beseda je meso postala. Zgodilo pa se je takole: Zavel je duh revolucije v Zagrebu, v Reki, v celi Hrvaški, napočila je buna proti madžarskemu in avstrijskemu. Padel je razbit madžarski grb, napisi so dobili narodne oblike in po ulicah je donela Marseljeza. Po porazu Bolgarije pri Ohridu je osvojila srbska armada svojo domovino, prekoračila Donavo in zasedla Banat. Kralj Peter in regent Aleksander sta se spet vrnila v Beograd. Narodno vječe sedaj stalno deluje. Avstrijska armada je bila ob Piavi prebita in Avstrija je bila prisiljena z antanto dne 20. oktobra 1918 skleniti premirje - pogoji so bili uničevalni in poniževalni. Armada se je razbila in umaknila v popolnem neredu.
ZMEDA IN MNOŽICE RAZPUŠČENIH VOJAKOV
Treba se je bilo bati, da bi naročene tolpe ne začele ropati. Umik smo tudi mi doživljali. Armada je ob vsem tem zametavala opremo in prepuščala vojaške konje njihovi negotovi usodi. Bati se je bilo treba raznih tolp, ki bi ta vojaški plen in vse drugo brezumno ropali.
Izdan je bil 23. oktobra ukaz, da se v večjih krajih ustanovijo Narodne straže in Narodni sveti. Tako se je dne 26. oktobra pri nas ustanovil Narodni svet, katerega načelnik je postal dr. Jože Goričar, svet pa je imel še pet članov. Vodstvo narodne obrambe je prevzel Matija Goričar.
V teh dnevih zbudil je kralj Matjaž svojo vojsko, zbudila se je Slovenija, vstala je Jugoslavija, katero smo na narodni praznik 3. novembra smelo, jasno in glasno proslavljali. Pred 1.200 leti je zadnja slovenska država Pribine in Koclja
podlegla, zdaj je zopet vstala mlada, prerojena. Stara Avstrija je razpadla, ker je bila krivična, tako je naš slavnostni govornik, gospod kaplan Lusker poudarjal.
Neustrašeni naši predborci Čehi so prvi razglasili svojo svobodno republiko. Naš troimen-ski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov se je združil v svobodno državo SHS. Na predvečer narodnega praznika pokali so zopet topiči in donel je glas: »Živela republika!« Vse hiše so bile v zastavah, zvečer pa sijajna razsvetljava in obhod, vriski in radost povsod. Pod lipo je bil improviziran govorniški oder, s katerega so govorniki v gro-moglasnih besedah označili razkroj in razpad gnile Avstrije.
generalmajorja s sedežem v Mariboru. Avstrijski vojskovodje pa so vrgli puške v koruzo. Tudi sla-vljeni Borojevic je nastopil svoj počitek ob Vrb-skem jezeru. Danes ga Srbi stražijo! Tak je bil avstrijske slave konec! Od 24. 10. do 9. 11. so Italijani ujeli 12.658 oficirjev, 140.116 mož in uplenili 6.811 kanonov.
Na narodni praznik je bila v Narodnem kaza-lištu v Zagrebu slavnostna predstava in v kraljevi loži so sedeli člani njegovega veličanstva. Naša narodna zavest je v vseh mestih in krajih živa! A zahrbtni Lah je že stegnil svoje tipalnice proti našim mejam. Zasedel je Dalmacijo, Trst, Reko, Gorico in dalje teritorij prek demarkacijske črte, celo Idrijo, Vrhniko in Logatec.
Hišo konzuma v Mozirju je Kmečka posojilnica zgradila pred prvo svetovno vojno. V njej je imela tudi sedež.
Od 24. oktobra so neprenehoma valovile čete nazaj s front. Tudi naši fantje so se vračali, niso bili potrti, premagani, ampak zavedni Slovenci. Pometali so avstrijske rozete s čepic, nadeli so si jugoslovansko kokardo - zvezdo Jugoslavije. V noči od 28. na 29. oktobra bili so po trgu pobeljeni nemški napisi. Tisti dan vihrala je zadnjič črno-žolta zastava na poslopju tukajšnje c. k. ekspoziture. Naši fantje so jo vrgli s strehe. Zadnjič je za storilci vohala žandarmerija ... Kmalu je zasledovanje komisar Michl zaustavil, čutil je mogočni utrip naše narodne duše. Dal je odstraniti tudi na ekspozituri nemške napise.
Predvečer narodnega praznika pokazal je tudi našo požrtvovalnost. V večjih in manjših zneskih so narodni tržani - in zaostal ni nobeden, položili na oltar domovine skupno vsoto 1.000 K. Stari, dvoglavi avstrijski orel je sfrčal nazaj v svoj brlog. Avstrija je v begu pred Italijani prepustila svojo vojno mornarico naši državi SHS. In 3. novembra zaplapolali so prvič na jamborih naši prapori. Iz naših polkov so si organizirali novi polk, iz pehotnega polka 87 je nastal »celjski«. In da ima naša vojska narodnega voditelja, je bil imenovan naš pesnik in junak major Maister v
V teh dnevih so imele naše obmejne straže težko nalogo, najtežjo pa morda naši železničarji, da so prevozili stotisoče vojakov. Zgodili so se neredi in nesreče, ali naši železničarji so svojo težko nalogo opravili ... Po Napoleonovem porazu na Berezini so peli v Berlinu sramotilne pesmi na ta račun.
Sedaj je avstrijsko-nemško armado zadela enaka usoda! Okrog 160.000 konj so pustili v naši pokrajini. Kmetje so jih po poljih lovili proti nagradi 170 K. Vsak si je lahko po tej ceni privoščil kljuse ... Cena konj je rapidno padla - še pred nekaj tedni kupljeni konji za 10.000 K dobili so se za stotinko tega.
Druge draginjske cene pa se niso tako vrtele, vse višje so plezale. V utemeljitev tega bodi tu navedeno samo nekaj najpogostejših cen: vino, liter 16 do 24 K, slivovka 60 do 80 K, klobčič sukanca, 150 m, 52 K, eno jajce 1,20 K, suk-njenega blaga sploh ni bilo, posebno občutno pa je bilo pomanjkanje masti, sladkorja in predvsem petroleja. V trgu so včasih brlele električne svetilke - pa je tu in tam vendarle vladala egiptovska temina.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 13
Iz občin, Organizacije, Oglasi
OBČINA RECICA OB SAVINJI
S podpisom aneksa dorečeno financiranje gasilcev
za letos
Ker je občinski svet v decembru sprejel proračun, so v občini Rečica ob Savinji že lahko podpisali aneks k tripartitni pogodbi o izvajanju gasilske javne službe in financiranju dejavnosti Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Povabilu župana Vinka Jeraja so se 21. januarja odzvali predsedniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev v občini, predstavniki gasilske zveze, občinskega poveljstva in štaba civilne zaščite.
Župan je v uvodnem nagovoru predstavil negotovo finančno stanje občin, saj v tistem trenutku še ni bila znana višina sredstev, ki jih bo država letos namenila za delovanje lokalnih skupnosti. Kljub temu so v občinskem proračunu za delovanje gasilske službe nameni-
Podpis aneksa k tripartitni pogodbi o izvajanju gasilske javne službe in financiranju dejavnosti zgornjesavinjske gasilske zveze
(Foto: Marija Lebar)
li več kot 54 tisoč evrov. Od tega je nakup orodja in opreme, ki jih po-tretjina zneska namenjena delova- trebujejo društva. Ob tem je povelj-nju društev in zveze, ostalo pa za nik občinskega gasilskega povelj-
stva in hkrati predsednik PGD Po-brežje ob Savinji Franc Finkšt dejal, da je treba na področju orodja in opreme upoštevati, da se ob intervencijah obrabljata in se torej pojavlja potreba po novih nabavah.
Župan je povedal, da je prostovoljno gasilstvo tisto, na katerega je mogoče računati tako pri opravljanju rednih nalog kot pri izrednih primerih. O dobrem sodelovanju z občino in štabom civilne zaščite sta spregovorila tudi predsednik in poveljnik zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric. Med drugim sta izpostavila šestdesetletnico, ki jo obeležuje zveza letos. O praznovanju je spregovoril še predsednik PGD Grušovlje Janko Prislan, saj bo njihovo društvo letos obeležilo 90-letnico.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
Svetniki sprejeli proračun in plan vzdrževanja cest
Nazarski občinski svet je na januarski seji sprejel letošnji proračun. Potrdili so tudi plan vzdrževanja občinskih cest za leto 2015. Tega je pripravila JP Komunala Mozirje, ki ima za vzdrževanje koncesijo.
OBČINSKI PRORAČUN SPREJET
Kot je povedal župan Matej Pe-čovnik, je občina v času javne obravnave proračuna prejela pobudo OŠ Nazarje za povečanje sredstev, kar je v tokratnem predlogu upoštevano. Gre za zamenjavo oken na podružnični osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti.
V drugi predlog proračuna so vnesli še nekaj sprememb. Med drugim je župan povedal, da zadolževanje ni predvideno, pričakujejo še nadaljnje prihodke od prodaje komunalno opremljenih zemljišč. Na odhodkovni strani so
krepko povečali postavko za investicijsko vzdrževanje, in sicer za 30.500 evrov. Med drugim bodo pokrivali stroške ureditve pešpoti proti IOC Prihova v Nazarjah, za ureditev parkirišča v Šmartnem ob Dreti in za pridobivanje projektne dokumentacije za most preko Drete v kraju Potok.
S predlaganimi spremembami so prihodki proračuna ocenjeni na skoraj 2.870 tisoč evrov in odhodki na 2.769 tisoč evrov. Predlog so pred sejo sveta obravnavala pristojna delovna telesa. Svetniki na tako predstavljen dokument niso imeli pripomb in so proračun v drugi obravnavi potrdili.
PLAN VZDRŽEVANJ OBČINSKIH CEST
V skladu z veljavnim občinskim odlokom je direktor JP Komunala
Mozirje Andrej Ermenc predstavil plan vzdrževanja občinskih cest v letu 2015. Kot je povedal, so v planu zajeta le redna letna in zimska vzdrževanja, ne pa morebitna obnovitvena dela. Župan je pojasnil, da v planu niso opredeljeni konkretni odseki posameznih cest, temveč v skladu s predpisi le predvidene aktivnosti.
Podpredsednica odbora za gospodarstvo Helena Šosterič je predstavila pripombe, ki so jih izrazili člani odbora. Te so se nanašale na košnjo in odstranjevanje trave ob cestah in ponekod pre-
komerno zimsko posipanje s peskom. Pripombo je imel tudi svetnik Janez Štiglic v imenu stanovalcev Tominškove ulice, ki ne želijo, da se tam površine posipajo s soljo, saj večinoma sami odstranijo sneg.
Ermenc je pojasnil, da Komunala dela v dogovoru z občinsko upravo, ki izvajalca usmerja in kontrolira. Za stanje na cestah pa je odgovoren izvajalec, tudi kazensko. Svetniki so nato sprejeli sklep, da potrjujejo plan vzdrževanja občinskih cest za letos.
Marija Lebar
Kultur no-umetniško društvo utrip
Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave slik in rish
akad, slik. ANDREJA JEMCA,
ki bo v soboto, 14. februarja 2015, ob 19.00 v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji.
O umetnikovem Udu bo spregovoril prof. dr. JOŽEF MUHOVIČ.
V kulturnem programu sodelujeta MARGAHITA ULOK1NA -violina iti OLGA UlOKINA- klavir, razstavo pa lio odprl župan Občine Rečica ob Savinji VINKO JERAJ,
Razstava ho n i ogled do 22. februarja 2015, ob sohotah ir nedeljah od 10. do 12. in i od ponedeljka do petka pa od 1 (> do 18. ure.
14 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Ljudje in dogodki, Organizacije
RUSKI VEČER V KNJIŽNICI MOZIRJE
S Stoparjem in Ruskim ekspresom o ruski duši
V torek, 20. januarja, so Zgornje-savinjčani v mozirski galeriji spoznavali ruski narod in kulturo. V prvem delu mednarodno obarvanega večera se je profesorica ruščine Katarina Alič Čretnik pogovarjala z Andrejem Stoparjem, dopisnikom RTV Slovenija v Moskvi med leti 2005 in 2013 in avtorjem knjige Pax Putina, v drugem pa je Olga Kupljenik, direktorica jezikovne šole in prevajalske agencije Ruski ek-
spres zbranim s pomočjo fotografij in slikovitih opisov približala lepote svoje domovine Rusije.
Spoznavanje tujih dežel, četudi skozi pripovedovanje drugih, privlači številne Zgornjesavinjčane, kar kaže lep obisk prireditve, ki jo je Knjižnica Mozirje pripravila s pomočjo Katarine Alič Čretnik, ljubiteljice vsega ruskega, ki o vsem, kar jo navdušuje, piše na svojem spletnem blogu Kandela.
Katarina Alič Čretnik in Andrej Stopar sta se med drugim pogovarjala o aktualnem političnem sporu Rusije in Ukrajine.
(Foto: Tatiana Golob)
Čretnikova in Andrej Stopar, diplomiran zgodovinar in komparativist, ki je osem let kot novinar budno spremljal dogajanje na območju bivše Sovjetske zveze, sta se pogovarjala o aktualnem političnem sporu Rusije in Ukrajine, o samem življenju z Rusi, ki si jih Slovenci predstavljamo malce po svoje.
Skupaj sta razbijala stereoti-pe, ki nepošteno označujejo prebivalce te velike dežele, zbrani pa so z nasmehom prisluhnili zabavnim dogodivščinam Stoparja pri njegovem odkrivanju še neodkrite skrivnostne ruske duše. Del pogovora je bil namenjen tudi predstavitvi vsebine Stoparjeve knjige Pax Putina, v kateri je zbral svoja novinarska opažanja dopisnika v Moskvi.
V drugem delu večera je besedo prevzela Kupljenikova, ki že dve desetletji skozi poučevanje ruščine in organizacijo potovanj v Rusijo Slovencem uspešno pomaga pri spoznavanju tako kulturno kot politično mogočne slovanske dežele. Z veseljem so njenemu pripovedovanju, začinjenemu s slikovitimi fotografijami ruske narave in mogoč-
Olga Kupljenik je zbranim približala lepote svoje domovine Rusije.
(Foto: Tatiana Golob)
nih kulturnih spomenikov ter arhitekturnih biserov, prisluhnili tudi v mozirski galeriji.
Čretnikova in Kupljenikova sta s pomočjo žensk in deklet, ki so se v našo dolino priselile iz rusko govorečih dežel, obiskovalce lepo pogostile. Privoščili so si lahko okusno rusko pecivo, tradicionalne piroške ter sirnike in tako poleg ruske družbe, narave in kulture spoznali še del njene kulinarike.
Tatiana Golob
SEJEM ALPE ADRIA
Na razstavišču so se predstavili tudi Mozirjani
Na zadnji januarski vikend je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekal tradicionalni sejem Turizem in prosti čas 2015. Na njem se je pod okriljem Turistične zveze Slovenije predstavilo preko sto turističnih društev, med njimi tudi mozirsko.
Člani Turističnega društva Mozirje so na sejmu predstavili ponudbo svoje občine. Zopet so se povezali z zeliščarkami iz Društva upokojencev Mozirje, ki so poskrbele za dodatno ponudbo in dogajanje, ki je obiskovalce privabljalo na njihovo stojnico. S svojo ponudbo so se predstavili tudi Turistična kmetija Korošec ter Apartmaji in wellness Skok.
Letošnji poudarek sejma je bil na aktivnem turizmu, zato so Mozirjani poseben prostor namenili predstavitvi ponudbe Golt. Pohodni-štvu, kolesarjenju in ribolovu se kot novost pridružujejo ekstremni, adrenalinski in urbani športi.
Njihovo predstavitev z brezplačnimi predstavitvenimi tečaji je dopolnjevala komisijska prodaja rabljene športne opreme.
Benjamin Kanjir
Člani Turističnega društva Mozirje so na sejmu predstavili ponudbo svoje občine. Zeliščarke iz društva upokojencev pa so poskrbele za dodatno ponudbo in dogajanje, ki je obiskovalce privabljalo
na njihovo stojnico.
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 15
Organizacije, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI
Minulo leto v znamenju žleda in slovesnosti ob
jubileju
Člani PGD Pobrežje so 24. januarja skupaj z gosti napolnili dvorano svojega gasilskega doma. Iz poročila predsednika, poveljnika in ostalih govornikov na občnem zboru so bile razvidne številne aktivnosti članstva. Še posebej sta lani izstopala dva dogodka, v katera so pobreški gasilci vložili vso svojo energijo in pripravljenost na pomoč in sodelovanje.
Že kmalu v začetku minulega leta je tudi občino Rečica ob Savinji prizadel žledolom. Poleg večdnev-
ne udeležbe gasilcev pri odpravljanju njegovih posledic, je predsednik Franc Finkšt izpostavil praznovanje 90-letnice delovanja društva. Priprave na osrednjo slovesnost v avgustu so od članov zahtevale veliko časa in truda.
V okviru praznovanja občinskega praznika so junija pripravili otvoritev športnega parka Ža-gca in organizirali zanimivo športno dogajanje. Precej prizadevanja so vložili v vzdrževanje samega gasilskega doma in okoli-
PLANINSKI VEČER O VARNEM GIBANJU V GORAH
Proti vrhovom pozimi premišljeno, da bo varno
Nazarjah je zbrane nagovoril Jani Bele, gozdarski inženir, sicer pa navdušen alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec. Je avtor priročnika za gibanje v gorah Proti vrhovom. Prav ta tematika pa je bila rdeča nit njegovega predavanja.
Bele je vrsto let, vse do letos, aktivno deloval v Komisiji za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. Na predavanju je planincem preko številnih fotografij predstavil pasti, ki jih gora v zimskih razmerah prinaša planincu ali smučarju, pa tudi številne človeške napake, ki nepremišljenega ali nepripravljenega obiskovalca gora
Franc Finkšt je poročal, da je ob 90-letnici društva vsakdo pomagal po svojih močeh. (Foto: ML)
ce, kjer so svoje dodali tudi gasilski veterani. Kot je bilo razbrati iz poročila mentorja za starejše gasilce, se ti v društvu počutijo enakovredne člane, zato radi prihaja-
jo v dom in pomagajo.
Poveljnik Ivan Antinac prav tako ni skoparil s pohvalnimi besedami s področja operative in glede preventivnega delovanja, kamor med drugim sodi sodelovanje na vajah in tekmovanjih. Slednjih so se člani PGD Pobrežje uspešno udeleževali s člansko, veteransko in mladinsko desetino. Dodal je, da razen nekaj manjših požarov večjih intervencij - izjema je žled - lani ni bilo.
Zbrane je poleg ostalih gostov pozdravil tudi župan občine Rečica Vinko Jeraj. Dejal je, da poročila pričajo o vsestranskih prizadevanjih gasilcev in da so v občini ponosni na vsa tri svoja prostovoljna gasilska društva.
Člani so potrdili poročila in sprejeli načrt dela za letos. Sledila je podelitev jubilejnih priznanj in družabni del srečanja.
Marija Lebar
Jani Bele je med drugim predaval o pravilni izbiri in uporabi opreme v
zasneženih gorah. (Foto: Tatiana Golob) Na tretjem planinskem večeru v lahko stanejo življenja. Ker je bil Be-
le med drugim kar 25 let načelnik Podkomisije za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije, so zbrani z zanimanjem prisluhnili njegovim številnim izkušnjam, ki jih je podkrepil s primeri.
Poudarek njegovega predavanja je bil na pravilni izbiri in uporabi opreme v zasneženih gorah. Večino nujne opreme je prinesel s sabo, da so si jo lahko vsi pobliž-je ogledali. Za konec je s prikazom čudovitih fotografij in doživetim opisovanjem večdnevne turne smuke v francoskih gorah naredil mnogim v občinstvu prave skomine.
Tatiana Golob
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER
ZA CELJSKO OBMOČJE - ODBOR MOZIRJE
ZAHVALA
Pri nakupu in razvitju prapora se zahvaljujemo vsem donatorjem za finančno pomoč in vsem ostalim, ki so nam pomagali v katerikoli drugi obliki. To so:
-	Podkrižnik d.o.o. - Iztok Podkrižnik
-	KLS Ljubno d.o.o. - 8ogomir Strašek
-	Silco d.o.o. - Salo Kronovšek
-	Sestavljanje kovinskih izdelkov Stane Lukše s.p.
-	Kovinoo bde lava Jure Rojten s.p.
-	EGTd.o.o.
-	Ključavničarstvo Pavel Petrin s.p.
-	Mizarstvo Janez Kaker s.p.
-	Steklarstvo Mitja Lukanc s.p.
-	Davidov hram d.o.o.
-	Vekol d.o.o. - Jože Veninšek
-	Vezenje praporov Vidmar
-	Občina Rečica ob Savinji
-	Občina Mozirje
-	Občina Nazarje
-	Občina Gornji Grad
-	Občina Ljubno
-	Občina Luče
-	Občina Solčava
-	Osnovna šola Rečica ob Savinji
-	Savinjske novice d.o.o.
-	Harmonikarski orkester Primoža Zvira
-	prejšnje vodstvo PVD Sever za celjsko območje — odbora Mozirje pod vodstvom Slavka Šmigoca
-	veterani in veteranke
16 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Kultura, Organizacije
MEŠANA PEVSKA SKUPINA SINAJ
S pesmijo hvalijo in slavijo že trideset let
Pred desetletji je takratni mozirski kaplan Janko Strašek povabil otroke, da bi se naučili par pesmic in nato z njimi obogatili nedeljska bogoslužja. Vabilo je padlo na plodna tla, saj je na zadnji januarski dan letošnjega leta takrat ustanovljena skupina Sinaj praznovala 30-letnico delovanja.
Pevke izvajajo ritmično duhovno glasbo. Z njo popestrijo nedeljske maše, marsikatero poroko, sodelujejo na različnih koncertih, že skoraj dvajset let tudi na vsakoletnem srečanju cerkvenih pevskih zborov in skupin župnij gornjegrajske dekanije.
Dekleta, tu in tam se jim je pridružil tudi kakšen fant, je najprej vodila Helena Naglič, za njo je taktirko prevzela Janja Čolic, skupino sta vodile še Maja Štiglic in Irena Bezovnik Fale. Danes pred skupino, ki jo trenutno sestavlja 23 pevcev, stoji Ana Lipnik. Nadeli so si ime Sinaj, po gori, ki je neločljivo vezana na krščanstvo.
Na koncertu so pevci v slabi uri predstavili prehojeno pot, od prvih pesmic do tistih, ki jih prepevajo dandanes. Ob tokratni priložnosti so v svojo sredo povabili bivše člane in članice, ki ne prepevajo več z njimi. Kar 48 so jih našteli in mnogi so na koncertu zapeli z njimi in obudi-
li spomine na čas, ko je bil Sinaj del njihovega življenja. Spomnili so se tudi štirih članic, ki s prepevanjem v skupini vstopajo v četrto desetletje.
Za njihovo redno delovanje in sodelovanje pri mašah, ki jih s svojim petjem bogatijo i H .»H
in popestrijo, se jim je ob koncu koncerta zahvalil župnik Sandi Koren. Z željo, da nadaljujejo hojo po poti, na kateri sedaj tako z veseljem vztrajajo.
Benjamin Kanjir
Ob tokratni priložnosti so pevci v svojo sredo povabili bivše člane in članice, ki ne prepevajo več z
njimi. (Foto: Benjamin Kanjir)
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE
Lastni prapor kot status in simbol
Na Rečici ob Savinji so člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, odbora Mozirje, razvili svoj prapor. Slovesno dejanje so opravili predsednik društva Anton Šmid, predsedujoči odboru Jože Rojšek in Iztok Podkri-žnik, direktor podjetja Podkrižnik d.o.o., ki je za prapor doniralo največ sredstev.
V večnamenskem prostoru Osnovne šole Rečica ob Savinji so se 24. januarja zbrali člani domačega in sosednjih odborov, predstavniki drugih organizacij, simpatizerji in krajani. Ob igranju kvarteta klarinetov Policijskega orkestra so na prizorišče prikorakali praporščaki.
Po nagovoru Jožeta Rojška je o praporu in njegovem pomenu spregovoril podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje mag. Darko Repenšek. Izpostavil je dejstvo, da je razvitje prvega prapora za vsako društvo poseben dogodek, ki se nato tekom zgodovine velikokrat omenja. Nov prapor se bo pridružil šestim, ki so jih odbori društva že razvili. Pomenil bo simbol vseh tistih, ki so se pred slabim četrt stoletja uprli Jugoslovanski armadi in rekli ne, tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Odslej bo del prireditev in protokolarnih svečanosti, pogrebov in drugih slovesnosti, kjer bo izražena želja po njem.
Dvostransko izvezen in obšit z zlato vrvico bo v ponos članom društva, ki bodo zanj skrbeli, še
posebno praporščak. Kot je dejal Repenšek, je biti praporščak čast in odgovornost.
Prapor je razvezal Iztok Podkrižnik, razvil pa predsednik društva Anton Šmid. Slednji ga je podal v roke Jožetu Rojšku, najbolj zaslužnemu, da je bil projekt nabave lastnega prapora speljan. Prevzel ga je praporščak Anton Bastl
in se pridružil praporščakom, sodelujočim na slovesnosti.
Kulturni program so pripravile učiteljice in učenci osnovne šole. S plesom in petjem so popestrili prijeten dogodek. Zaigrali so tudi harmonikarji Primoža Zvira, zapel pa Brane Gradišnik.
Benjamin Kanjir
Prapor so razvili predsednik društva Anton Šmid (levo), predsedujoči odboru Jože Rojšek in Iztok Podkrižnik (desno). (Foto: Benjamin Kanjir)
I
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
Mokrišča pri nas
kovo jezero nad Lucami in Biba na	predvsem delci ob večjih vodoto-
Menini. Čreta pri Kokarjah je dobi-	kih in najmanjše oblike, saj so lju-
la ime po čreti, močvirnem svetu,	dje zaradi rabe močno spremeni-
ki je značilen za ta predel. V Blatah	li ta prostor. Že imena Logarska
Zabjeki v Blatah so preplet mokrišča naravnega in umetnega izvora.
(Foto: Marijan Denša)
Slovenija je polna najrazličnejših mokrišč. Njihova pestrost je odraz pestrosti naše dežele. V popisu leta 2000 je bilo evidentiranih preko 3.500 mokrišč. Poleg teh je veliko še neevidentiranih, predvsem »mikro mokrišč«, teh je največ v gozdovih. Naša mokrišča so po obsegu večinoma zelo majhna.
V seznam mednarodno pomembnih mokrišč so do sedaj uvrščena tri: Sečoveljske soline (650 ha, v seznam so bile uvrščene leta 1993), Škocjanske jame (305 ha, 1999), Cerkniško jezero z okolico (7.250 ha, 2006). Že ta trojica pove, kako različna so lahko mo-krišča. Podobno velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, ki se ponaša z različnimi, predvsem zelo majhnimi, naravnimi in tudi umetno narejenimi mokrišči. Najbolj ohranjena so v gorskem svetu.
Med mokrišča naravnega izvora uvrščamo visoko barje na Turnovki in šotišče Conkovo barje pri Pavličevem sedlu. Izredno atraktivna so gorska jezerca, to so Vodotočno jezero, Jezartnica, ledeniško Jezerni-
pri Rečici ob Savinji je mokrišče Ža-bjek. Veliko mokrišč je v gozdovih, na primer v Podhomu.
Večjih ohranjenih mokrišč naravnega izvora v nižjih legah v naši dolini ni več veliko, ostali so
dolina, Vrbje, Pobrežje, Loke in nenazadnje Mozirje, ki ga mnogi izpeljujejo iz besede močvirje, povedo, da je bil tu nekoč močvirnat svet. Največ ostankov je ob Savinji. Od Grušovelj navzdol se
ob reki širijo prodišča, logi in mo-krotni travniki.
Mokrišča umetnega nastanka so povezana z namensko rabo vode, velikokrat so nastala na osnovi naravnih. V višjih legah so to številni kali na pašnih planinah. Nova oblika kala je zbiralnik vode za zasneževanje na Golteh. Nekatere kmetije imajo mlake ali kale tudi pri domu. Pri kmetiji Žibovt imajo tajht (ribnik oziroma kal), ki je poglobljeno naravno mokrišče, torej spremenjeno in tudi naravni močvirni travnik. Ob vodotokih so že v preteklosti napeljevali struge (mlinščice) za mline in žage ter gradili ribnike in mlake. Nekdaj jih je bilo še več kot danes. Vsem so znani ribniki pri Ljubnem, jezero pri kampu Menina in ribnik pri Mozirskem gaju, manj pa Petkova mlaka ob tematski poti Žagerski mlin - Repov slap.
Marijan Denša
EE3RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE ■ S"041227/133;
O
TECajCBP.:
ORGANIZIRAMO TEČAJE VARNE VOŽNJE za vOdlht ziiAtnlh6 na poflfotul

MOZIRJE, Savinjska i. 29 www.solavoinje-relax.si
I
18 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Organizacije, Šport
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Na čelo organizacije izvolili Ano Žehelj
Na Ljubnem ob Savinji so člani tamkajšnjega planinskega društva med prvimi opravili z vsakoletno »inventuro stanja« v društvu - občnim zborom. V večnamenskem prostoru osnovne šole so zboru prisostvovali številni povabljeni gostje, ki so z zanimanjem prisluhnili pregledu aktivnosti društva. Te je predstavila sedaj že nekdanja predsednica Brigita Vrčkovnik.
Med najbolj vzpodbudnimi je bilo poročilo o delu mladih v društvu, kar je potrdil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki se je na veselje prisotnih udeležil zbora. Vodja markacistov Jože Marovt - Pepč je poskrbel za vrsto kronoloških podatkov o njihovem delu, saj je lanska ledena ujma pustila pravo opustošenje tudi na planinskih poteh, za katere skrbijo.
Tudi drugi predstavljeni podatki so bili pokazatelj dobrega dela društva v preteklem obdobju, katerega članstvo se je po podatkih Vrč-kovnikove od leta 2007 povečalo iz 220 na 296 članov.
V luči takšnih vzpodbudnih podatkov so potekale volitve novih članov v organe društva, na
Ana Žehelj je nova predsednica ljubenskih planincev. (Foto: Franjo Atelšek)
čelo katerega je bila izvoljena Ana Žehelj, ki bo z »osveženo« ekipo nadaljevala po dobro zastavljeni poti njene predhodnice.
V vodstvu društva niso pozabili podeliti priznanj planinske zveze zaslužnim članom. Bojan Rotovnik pa je podelil spominsko plaketo Jožetu Vodušku ob njegovem visokem življenjskem jubileju - 70-letnici.
Franjo Atelšek
SMUČARSKI KLUB LUČE
Na veleslalomu zmagali vsi

Še malo in bom zmagala ter dobila medaljo kot Tina Maze. (Foto: Franjo Atelšek) Na zasneženem pobočju smučišča v Logu v Lučah je predzadnjo januarsko soboto potekala veleslalomska tekma. Udeležili so se je najmlajši udeleženci smučarskega tečaja, za katerega so poskrbeli člani Smučarskega kluba Luče. V letošnji zimi so izvedli dva smučarska tečaja, ki se ju je udeležilo 50 otrok. Trinajst začetnikov in enajst tečajnikov nadaljevalnega tečaja pa se je udeležilo smučarske tekme.
Mladi smučarji so pokazali, kaj so jih naučili učitelji iz smučarskega kluba, kjer imajo kar 16 učiteljev smučanja in demonstratorja. Da jim zagnanosti ne manjka, priča podatek, da je od leta 2011, ko so odprli smučišče v Logu, šlo skozi lučko smučarsko šolo nekaj sto udeležencev, med katerimi je bilo seveda največ otrok.
Prav najmlajši udeleženci so tokrat poskrbeli za prisrčno tekmovanje, organizatorji pa za to, da je vsak stopil na zmagovalni oder in se razveselil prejete medalje. Tako so bili vsi, ki so opravili s strmino, zmagovalci.
Franjo Atelšek
DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU V SLOVENSKI BISTRICI
Do brona tudi Zgornjesavinjčan Urh Štober
Presenečenje tekmovanja je bila odlična predstava napreduje, je prvi z desne.
Zadnjo soboto v januarju je bilo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo v judu za kadete U18 in starejše dečke in deklice U14. Med kadeti je nastopilo 140 tekmovalcev in tekmovalk, v starostni kategoriji U14 starejši dečki in deklice pa 205 tekmovalk in tekmovalcev iz več kot 30 slovenskih judo klubov. Med njimi je bil Judo klub Velenje, kjer trenirajo in dosegajo vidne uspehe tudi mladi iz naše doline.
Presenečenje tekmovanja je bil Zgornjesa-
Urha Štoberja (drugi z leve), Vid Jelaš, ki opazno
(Foto: Marija Sukalo)
vinjčan Urh Štober. V kategoriji do 46 kilogramom je med 22 tekmovalci zmagoval vse do polfinala, kjer je že dobljeno borbo nesrečno izgubil. Kljub temu se je še enkrat zbral in prepričljivo premagal nasprotnika ter osvojil bronasto medaljo. V kategoriji do 50 kg je nastopil tudi Zgornjesavinjčan Vid Jelaš, ki se tokrat ni boril za medaljo, vendar je bil opazen njegov napredek.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 19
Šport, Matična kronika, Oglasi
3. DRŽAVNO PRVENSTVO ZDRUZENJA SEVER IN DRŽAVNO PRVENSTVO POLICIJE V VELESLALOMU
Zgornjesavinjčani dosegli odlične rezultate
Ekipa PVD Sever za celjsko območje je na prvenstva Združenje Sever v trajno last prejela prehodni pokal. Na državnem prvenstvo policije so odlične rezultate dosegli tudi policisti mozirske postaje.
V petek, 23. januarja, je PVD Sever Ljubljana v sodelovanju z RTC Krvavec, ASK Triglav, s Policijsko akademijo in Združenjem Sever (ZS) izvedlo 3. državno prvenstvo Združenja Sever in državno prvenstvo policije v veleslalomu 2015. Tekme na Krvavcu se je udeležilo 82 tekmovalcev iz desetih policijskih veteranskih društev Sever in 149 tekmovalcev iz 13 ekip policije.
Ekipa PVD Sever za celjsko območje je na prvenstvu Združenja Sever zmagala tretjič zapored in tako v trajno last prejela prehodni pokal. Ključni tekmovalci zmagovalne ekipe so iz mozirskega odbora: Darko Repenšek, Sašo Jeraj, Janez Lah, Ivan Kumer (državni pod-prvak v svoji kategoriji), Vinko Tevč in Slavko Šmigoc.
Na državnem prvenstvo policije so odlične rezultate dosegli tudi policisti mozirske postaje. Miha Leskovšek je v svoji kategoriji osvojil drugo mesto, Vili Bezjak sedmo in Andrej Šumah deseto mesto. V ekipni konkurenci je ekipa PU Celje osvojili peto mesto.
Medalje in pokale v kategoriji Sever sta podelila predsednik ZS dr. Tomaž Čas in predsednik komisije za šport pri Združenju Sever mag. Darko Repenšek. Medalje najboljšim tekmovalcev v kategoriji MNZ-policija je podelil direktor Poli-
cijske uprave Kranj mag. Simon Velički. Prijetno vzdušje so na zaključku prireditve soustvarjali glasbenik in pevec France ter skupina korantov Demoni iz Vidma pri Ptuju.
SŠ
GASILSKO SMUČARSKO TEKMOVANJE ŠIRŠE SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE NA GOLTEH
Gasilke in gasilci prireditev izkoristili za druženje
Na Golteh so se 24. januarja pomerili člani štirih gasilskih zvez iz spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline na vsakoletni tekmi v veleslalomu. 59 gasilk in gasilcev je prireditev izkoristilo tudi za druženje, ki utrjuje medsebojno organiziranost, smučanje pa pomeni gasilcem tudi nabiranje kondici-je in sprostitev.
Na tekmovalni progi Blatnik se je pomerilo enajst gasilk in 48 gasilcev. Med njimi ni bilo nobenega člana zgornjesavinjskih gasilskih društev, kar sta obžalovala oba najvišja funkcionarja naše zveze, predsednik Janko Žuntar in povelj-
nik Slavko Bric, ki sta aktivno sodelovala pri izvedbi tega 9. srečanja gasilcev na smučeh. So društva udeležbo odpovedala ali sploh niso prijavila tekmovalcev zaradi slabše vremenske napovedi, nam organizatorji ob dogodku niso povedali. Želeli bi seveda bistveno večje število sodelujočih.
Gasilsko-smučarsko druženje je po besedah nekaterih udeležencev veliko več kot le tekma na smučeh, saj je tudi priložnost za medsebojno spoznavanje ter utrjevanje telesne kondicije.
Skupno zmago so osvojili člani PGD Škale pri Velenju, ki so zmaga-
li v kar štirih skupinah. Na drugo in tretje mesto so se uvrstili gasilci in
gasilke iz Prebolda ter Latkove vasi.
Jože Miklavc
Ne le Škalčani, na Golteh so zmagali vsi gasilci, ki so nastopili v težkih vremenskih pogojih. (Foto: Jože Miklavc)
Matična kronika za januar
SMRTI:
Franc Reiter iz Poljan
Rok Bastl iz Žlabra
Alojz Benda iz Šentjanža
Amalija Mavrič iz Bočne
Franc Lipovd iz Savine
Ivana Lipovšek z Ljubnega ob Savinji
Jožefa Poznič iz Nove Štifte
Pavel Goltnik iz Šmihela
V_
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje ki motociltle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža
MABAI
M A RIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko
Tel. št.: 03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 lm e-mail: slavica.marn@siol.net, ww w.marn-vransko.si
20 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Šport, Informacije
TEKME SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Na Ljubnem v pričakovanju najboljših tekmovalk in
odličnih rezultatov
Še preden se bosta v soboto in nedeljo, 14. in 15. februarja, odvili tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, bodo na Ljubnem ob Savinji dan prej pričeli uradni program. Ob dvanajstih bo uradni trening, ob 14. uri kva-
lifikacije, zvečer pa razdelitev štartnih številk in glasbena zabava s Samuelom Lucasom v ogrevanem šotoru na vznožju skakalnice.
Slovenske skakalke, ki sta jim še posebej ljubi tekmi na Ljubnem, letos posegajo po visokih
Vražje Slovenke so vedno navdušene nad občinstvom na Ljubnem ob Savinji.
(Fotodokumentacija Franja Atelška)
SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC
Slovenci dosegli odlične rezultate na FIS tekmah na Golteh
Po treh desetletjih seje 2. in 3. februarja smučišče Golte ponovno vpisalo med prireditelje tekem za pokal FIS. Izvedli so dve slalomski tekmi za pokal Belega zajca. Kot soorganizator so se Smučarskemu društvu Beli zajec pridružili GSK Mozirje, SK Luče, SK Velenje in SK Zagorje, Golte d.o.o. in številni prostovoljci.
Na obeh tekmah so se med 79 tekmovalci iz enajstih držav pomerili tudi nekateri domačini. Tina Robnik, reprezentantka in članica SK Lu-če, je na prvem slalomu osvojila drugo mesto, Jan Napotnik (SD Beli zajec) je v kategoriji U18 osvojil drugo in tretje mesto. Nastopili so še Urban Jurkovnik in Urša Marolt (SD Beli zajec) in Anja Drev (GSK Mozirje).
Na prvi tekmi so večino stopničk osvojili slovenski tekmovalci. V moški konkurenci so nanje stopili trije Slovenci, Aljaž Dvornik, Žan Grošelj in Jakob Špik. V ženski konkurenci je bila poleg drugouvrščene Robnikove tretja Eli Plut, zmagala je Hrvatica Iva Mišak.
Med smučarji je bil na drugi tekmi najhitrejši Špik, Grošelj je bil drugi, tretje mesto je zasedel Avstrijec Andreas Knauss. Pri ženskah se je najbolje odrezala Desiree Aljec, druga je bila Bel-gijka Karen Persyn, na tretjo stopničko je znova stopila Plutova.
Organizacija tekem je po ocenah avstrijske-
Jan Napotnik (desno) je na Golteh dosegel dva odlična rezultata, drugo in tretje mesto.
(Foto: Milan Lipnik)
ga delegata ter domačih in tujih trenerjev presegla vsa pričakovanja, za kar gre zasluga nosilcu tekmovanja in sodelujočim pri organizaciji. »Uspeli smo izvesti zahteven zalogaj, dva slaloma FIS z bogatim nagradnim skladom,« je povedal predsednik SD Beli zajec Bojan Napotnik.
Štefka Sem
rezultatih. Na sobotni tekmi v Romunskem Ra-snovu se je Špela Rogelj zavihtela na visoko peto mesto, tik za njo je bila šesta Maja Vtič.
V	nedeljo so tam pripravili še eno tekmo, ki pa jo je močno krojil veter. Rezultati za Slovenke niso bili slabi. Špela Rogelj je »doskočila« na deseto mesto. Do novih točk svetovnega pokala so prišle še tri slovenske skakalke. Maja Vtič je tekmo končala na 13. mestu, Katja Požun je bila 28., Eva Logar pa je še za las ujela točke s 30. mestom.
V	skupni razvrstitvi svetovnega pokala pred ljubenskima tekmama vodi Daniela Iraschko-Stolz, druga je Sara Takanaši, tretja pa Corina Vogt. Najboljša Slovenka je Špela Rogelj na četrtem mestu, Maja Vtič zaseda osmo mesto.
Marija Lebar
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukovic: Jaz, Christiane F.
Pred 35 leti je izšla knjiga Mi, otroci s postaje Zoo. Pretresljiva in brutalno življenjska izpoved nemške najstniške narkomanke je kmalu postala kultna knjiga, katero še po dobrih treh desetletjih prebirajo po vsem svetu. Danes 50-letnica Christiane V. Felscherinow se v svoji drugi knjigi, ki jo je po njenih spominih zapisala Sonja Vu-kovic, spominja življenja po izidu prve knjige ter vse do sedanjosti.
V	knjigi s podnaslovom »Kljub vsemu življenje« tako prebiramo o njenih srečnih letih v Grčiji, životarjenju v zaporu, druženju z zvezdniki svetovnega formata, neprestanem boju z odvisnostjo in o njenem sinu Phillipu, ki je končno osmislil njeno viharno življenje.
Christiane F. tudi v tej knjigi iskreno in predvsem neizprosno do sebe opisuje vzpone ter padce sebe kot ženske, matere ter najbolj znane narkomanke na svetu.
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 21
Šport, Kronika, Oglasi
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Pester tekmovalni vikend za mlade smučarje
V	soboto, 24. januarja, se je v Šentjanžu pri Dravogradu na smučišču Bukovnik odvil drugi veleslalom za Koroški pokal. Lana Pušnik je med cicibankami osvojila zmago. Dan kasneje je na mini pokalu Vi-tranc v Kranjski Gori osvojila 11. mesto, Ajda Pižorn pa je bila peta med starejšimi deklicami.
V	kategoriji starejših dečkov so se člani GSK uvrstili na sledeča mesta: Kristjan Gerdina 13., Patrik
Po tekmovalnem delu mini pokala Vitranc je sledila še sprostitev z vzponom na vrh planiške velikanke. (Fotodokumentacija GSK Mozirje)
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Ekipa Doliča napovedala boj za visoka mesta
Rekreativna strelska liga se je s 5. krogom, ki se je odvil prejšnji petek na mozirskem strelišču, prevesila v drugi del. Solčavski strelci so potrdili letošnji primat v ligi, ekipa Doliča pa je navdušila z izvrstno dnevno strelsko formo.
V tokratnem strelskem boju sta SD Solčava in SD Dolič prikazali najboljšo pripravljenost na strelišču. Vodilni strelec lige Jernej Prodnik iz SD Solčava je z zadetimi 180 krogi od 200 možnih utrdil vodstvo v ligi. Tudi preostala člana njegove ekipe sta mu sledila, kar je pomenilo, da so dosegli letošnji najboljši izkupiček posameznega kola s 520 zadetimi krogi od 600 možnih. Drugi najboljši rezul-
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Borut Mavc tretji na državnem prvenstvu
Fabjan 29., Maks Jeraj 34. in Nejc Zidarn 42. Med mlajšimi dečki je Bruno Fanrich osvojil 39. mesto. V Kranjski Gori se je na državni tekmi za pokal Rauch na odlično peto mesto uvrstila Ajda Pižorn, Kristjan Gerdina je bil 17., Nejc Zidarn pa 48. Za nagrado so se smučarji skupaj s trenerji po končanem mini pokalu Vitranc podali peš na vrh planiške velikanke.
ŠS
Ljubenski skakalci so v tem mesecu zelo aktivni. V nedeljo, 1. februarja, je bilo v Kranju državno prvenstvo za cicibane in cicibanke do 9 let. Med deklicami je bila Zala Krebs peta, Naja Žerovnik sedma in Tinkara Žehelj osma. Med fanti so se ljubenski skakalci uvrstili na sledeča mesta: 8. Nace Nerat, 19. Adam Kosmač, 25. Maj Marovt in 39. Marcel Černivšek.
V soboto, 7. februarja, so se na tekmi za državnega prvaka pomerile starejše kategorije, izvedena je bila tudi ekipna tekma. V kategoriji dečkov do 14 let se je Žak Mogel uvrstil na četrto mesto, Filip Vranc na šesto, 22. je bil Jernej Preseč-nik, 24. Karlo Vodušek in 26. Marcel Lihteneger. V leto starejši kategoriji je bil Medard Brezovnik peti ter Aljaž Nerat 18. Edina predstavnica med deklicami do 15 let, Pe-
tja Brglez je osvojila deseto mesto.
Prva ekipa ljubenskega kluba v sestavi Presečnik, Vranc, Mogel in Brezovnik je osvojila peto mesto, druga ekipa enajsto (Karlo in Lovro Vodušek, Nerat in Lihteneger).
Dan kasneje so se na tekmovanju za pokal Cockta v Kranju pomerili dečki do 12 in 13 let, deklice do 13 let in člani.
Odvilo se je tudi državno prvenstvo v nordijski kombinaciji med člani, na katerem je Borut Mavc osvojil tretje mesto. Med člani se je na deveto mesto uvrstil Jaka Te-sovnik. Med deklicami je sedmo mesto dosegla Laura Lever, med dečki do 13 let je bil Jernej Pre-sečnik tretji, Karlo Vodušek šesti in Mark Centrih 29., med konkurenco leto mlajših fantov je Gorazd Zavr-šnik osvojil 20. mesto.
Štefka Sem
tat med posamezniki je dosegel Simon Ošlak iz SD Dolič, ki je zaostal le dva kroga za Prodnikom.
V ekipi SD Dolič je krstno nastopila strelka Špela Rutnik, ki je dosegla 9. rezultat s 168 krogi in močno pripomogla h končnemu izkupičku 517 zadetih krogov ekipe. S tem je SD Dolič napovedala boj za najvišja mesta.
Za Solčavani je na drugem mestu SD Gornji Grad 1, ki je dosegel 504 kroge, njihov najboljši strelec pa je Peter Bezovšek. Za drugou-vrščenim Milanom Hrovatom zaostaja samo sedem krogov, slednji pa s svojo ekipo ŠD Šaleška dolina samo tri kroge za Gornjegrajčani.
Roman Mežnar
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• POSKUS VLOMA
Golte: V noči na 8. februar je neznani storilec poskušal vlomiti na treh vratih v restavracijo hotela Golte, vendar mu ni uspelo vstopiti. Ob tem je nastala materialna škoda.
OBVESTILO OBISKOVALCEM TEKEM SMUČARSKIH SKOKOV NA LJUBNEM OB SAVINJI
Ker bodo v času med 13. in 15. februarjem na Ljubnem ob Savinji izvedene tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, policija opozarja občane, da naj parkirajo vozila na označenih parkirnih prostorih v obrtni coni Loke, naj upoštevajo spremembe prometnega režima v okolici prireditvenega prostora ter navodila rediteljev in policistov.
22 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Zahvale, Oglasi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta in starega ata
Ivana ŠIMENCA
p. d. Lekšetovega Ivana iz Vimpasl 24.5.1926 - 4.2.2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da ste nam stali ob strani. Iskrena hvala za vsako toplo besedo, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, molitve in številne sv. maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi, pevcem CPZ Bočna, govorniku Jožetu Grudniku, praporščakom, gasilcem Rečica ob Savinji in gospodu župniku Davidu Zagorcu za opravljeno sv. mašo in pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Branislava BLAGOJEVIČA
Goričarjevega Branota iz Mozirja 19.12.1929 - 31.1.2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečene besede sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše.
Iskrena hvala župniku g. Sandiju Korenu, govorniku g. Romanu Čre-tniku, domačim pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
ZAHVALA
Reševalni postaji Mozirje za strpen in razumevajoč odnos pri prevozih mame. Hvala.
Jana Lipovšek
Ne vlada vselej svet pokoj sred tihega zidu, če ne prenesešga s seboj, ne najdeš tu miru!
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
ob smrti nam drage
Ivane LIPOVŠEK
p. d. Ropejeve Vanke 22.11.1924 - 24.1.2015 z Ljubnega ob Savinji
se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh bili z nami v mislih ter nam na kakršenkoli način pomagali, izrekali besede sožalja in tolažbe, darovali sveče, za maše in cvetje.
Iskrena hvala vsem Nackovim, Petrinovim, Petrčevim, Justiki, Olgi ter vsem sosedom. Hvala cerkvenim pevcem za odpete pesmi, g. Puše-njaku za obredno mašo ter praporščakoma.
Jana, Rahela, Klemen in Maks
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
FranciJEROMEL
3.10.1936 - 26.12.2014 v Gornjem Gradu
Rodil se je v Mislinji, potem je nekaj časa živel v Velenju. Zadnje čase pa je živel v Gornjem Gradu.
Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Se zahvaljujeta žena Lojzka in sin Aleks
Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
MOJCA JE PELA IN CVETELA
Znana vsestranska glasbenica, sopranistka Mojca Bitenc (levo), tudi bodoča zdravnica, je na nastopu na Rečici ob Savinji pela, blestela in cvetela ter številne čestitke prejela. Bivša ravnateljica GŠ Nazarje Olga Klemše (desno) je bila navdušena nad Mojčinim petjem in od zadovoljslva kar žarela. Mozirjan Ludvik Es je bil navdušen tudi nad njenim izgledom. »Tudi če bi nič ne slišal, bi še lahko užival v njenem koncertu,« si je lahko mislil.
KRIŽAJ PRILAGODIL STOTINKE DESETINKAM
Ob aktivnem dnevu na Golteh minulo soboto je vodja marketinga hotela Golte Mitja Škrabl zastavil Bojanu Križaju tudi tole vprašanje: »Bojan, a vi smučate hitr' al' počas'?« Legendarni smučar: »Smučam predvsem varno, ker je edino to moderno! Ja, včas' sem že divjal, ko je šlo za stotinke, a zdaj smučam po pameti.« In je vzel smuči in pokazal, kako lepo je vijugati po bregeh, še posebej na Golteh.
TRIJE ZA EN BOKAL
Na snežnih tekmah in v streljanju na tarče na Golteh so si trije »specialci« v veleslalomu in puškarjenju, člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, nastreljali in pridivjali še letošnjo ekipno zmago. Ko je generalmajor mag. Alojz Šteiner mag. Darku Repenšku vročil pokal, je že kar vprašal: »Kje ga bomo preizkusili?« Darko: »A še niste slišali, da pokal nima podna, ko pridejo ta pravi skupaj. Še lanskega nismo certificirali, saj večji kot je, več stane. Polnjenje namreč!«
(Foto: JM)
n ■ »
24 Savinjske novice št. 7, 13. februar 2015
Križanka, Napovednik
Napovednik dogodkov	
Petek, 13. februar	ob 12.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Uradni trening SP v smučarskih skokih za ženske
	ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Kvalifikacije SP v smučarskih skokih za ženske
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Tačka in čuden dan
	ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško
	ob 19.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Koncert Samuela Lucasa in razdelitev štartnih številk
	ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju Domači večer z ansamblom Saša Avsenika
Sobota, 14. februar	ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Toplarčkova izmenjava semen
	ob 9.00. Golte Slalom FIS za moške in ženske
	ob 9.00. Pred Centrom Rinka v Solčavi Zimski pohod v Potočko zijalko
	ob 10.00. Apartmaji in wellness Skok v Mozirju Pustna zabava za najmlajše z žabico Skokico
	ob 10.00. Športno igrišče v Radmirju Športno rekreativna prireditev Ekipna olimpijada
Slovarček:
as kar Is - človeška glista; srinagar - glavno mesto indijske države Kašmir; wasa - švedska vladarska rodbina,
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): STRIPTIZ, OROŽARNA, DIM, REAL, BOB, METRO, MOLUKI, MIG, KALIBAN, TOLPA, OPEKARNA, A KONTO, ROSTAL, TOLAR, ER, VS, ELEKTRA, TURA, ETER, YALE, PAGAT, TONUS, MESNATICA, ALOST, PETEROBOJ v_/■
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
=

Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Napovednik dogodkov	
Sobota, 14. februar	ob 10.00. Bočna Vseslovenska tekma starodobnih smučarjev
	ob 12.45. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Poskusna serija SP v smučarskih skokih za ženske
	ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma SP v smučarskih skokih za ženske
	ob 19.00. Zadružni dom Solčava Pustna prireditev Vinarska
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje likovne razstave akad. slikarja Andreja Jemca
	ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju Gala maškarada z Mambo Kings in DJomla KS
Nedelja, 15. februar	ob 9.00. Golte Slalom FIS za moške in ženske
	ob 12.45. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Poskusna serija SP v smučarskih skokih za ženske
	ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma SP v smučarskih skokih za ženske
	ob 15.00. Karnevalski šotor v Mozirju Otroška maškarada z združenjem Cirkokrog
	ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Otroška maškarada
	ob 15.00. Pred gasilskim domom na Rečici ob Savinji Pustni živ žav
Ponedeljek, 16. februar	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Zimske pravljične delavnice
Torek, 17. februar	ob 16.00. Mozirski trg Velika mednarodna pustna povorka
	ob 16.00. Kulturni dom Radmirje Otroška maškarada
	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Kje je zmaj?
Sreda, 18. februar	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Zimske pravljične delavnice
	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Zmajček Zog
Četrtek, 19. februar	ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinsko predavanje: Makedonija
	ob 18.00. Galerija Mozirje Literarno srečanje z Mileno Miklavčič
Petek, 20. februar	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Zimske pravljične delavnice
živali - kupim
Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Črno belega telička kupim; gsm 031/774-520.
živali - prodam
Prodam prašiče lastne reje, 100 do 150 kg, za zakol ali nadaljno rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam teden dni starega bikca; gsm 041/783-572.
Pujske in prašiče najboljše mesne
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	LIMA Vzdrževanje d.o.o.
lihteneker.lima@siol.net - T: 03 891 16 20 - M: 031 648 344
-	Peskamo in obnavljamo staro poškodovano kmetijsko mehanizacijo
-	Saniramo gospodarska poslopja in silose
-	Izvajamo diamantno rezanje betona
LIMA Vzdrževanje d.o.o. Šmartno ob Paki 139, 3327 Šmartno ob Paki.
Prodam bikca lim., 120 kg, in sivca 100	gsm 041/324-400.
kg; gsm 031/228-217.	
Prodam telico sivo-rjavo, pašno, brejo	vozila - prodam
8 mesecev; gsm 041/256-039.	Prodam volkswagen polo 1,6, tdi, l. okt. 2010, prevož. 56.500 km; gsm
drugo - kupim	041/353-233.
pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Sansko kozo, brejo, prodam; gsm 041/783-630.
Prodam kobilo poni, brejo 7 mesecev; gsm 031/331-416.
Prodam telico rh pasme, brejo 7-8 mesecev; gsm 031/266-738. Prodam teličko sr/lim, težko okoli 200 kg; gsm 040/120-750. Prodam prašiče od 25 do 100 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca simentalca, teža 130 kg; gsm 031/240-203. Prodam bikca rs, starega 3 mesece; gsm 031/214-997.
Kupim traktor zetor, IMT, štore, univer-zal, ter ostale traktorje; gsm 030/419790.
drugo - prodam
Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam fižol sivček; gsm 041/783800.
Prodam jedilni krompir; gsm 031/815238.
Okrogle bale prodam ali menjam za telice nad 120 kg; gsm 041/371-976. Prodam silažne bale, borove deske, suhe, prikolico za prevoz živali; gsm 031/689-841.
Sedežno garnituro, pravo usnje (270 x 240), marelične barve, odlično ohranjeno, prodam; gsm 041/265-511. Ugodno prodam traktorski plato, 180 x 100 x 40 (nov, nerabljen); gsm 041/783-684.
Prodam rabljeno (1 leto) vgradno ste-klokeramično kuhalno ploščo gorenje;
Prodam volkswagen passat 2,0, tdi, l. 2007, odlično ohranjen ali zamenjam za hlodovino; gsm 031/616-893. Prodam hyundai ix35, 2.0, 4wd, l. 2010, z vso opremo, prevoženih 39.000 km; gsm 031/624-185.
nepremičnine
Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
Dvosobno stanovanje v sp. etaži, v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049. Zaradi bolezni par najame manjšo posest, višja lega. Kasnejši odkup; gsm 040/797-109.
V Mozirju prodam stanovanje, velikosti 55 m2, za 48.000 EUR; gsm 041/282573.
Najamem manjšo hišo za daljše obdobje; gsm 051/248-291. Prodam polovico stanovanjske hiše, 128 m2 v Mozirju. Ugodno! gsm 031/322-904.
26 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Oglasi

Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez-
plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
Naslov

Poštnina
plaiana
pa
pogodbi
št. 3 WS
Telefon/GSM
Datum
Podpis
SAVINJSKE NOVICE
Savinjska cesta 4
3331 NAZARJE
b £ Z
-, ^ tu
3 C* cm
o 3
s ;
sr ■
™ 3tL
w s
u ri t =
tU O. 3 u
Nt
n> &
Cu
f =
n 'S*
a
Ig
n TL
" S,
B
Q. ti
3
0	¿ -fl
= S o
1	3 -o
3. 3. n r rt
n t/i i- bi
<1
B 1
S =
=r û
0	S.
(K rt
1	a"
L4 3
o ai < Q1
S" «
S" O
I' :: g-
m 5 O Û1 „ if s S o
q - C. vi
C. iT
s- jr * 5 ? S
5 & 3
S. § m
5	= O.
6	= S S
§2.3 t «
3 i ÏL
31 a &
c
qg
O <
à . T
1 £ C
a.
3
3	Dl
v	-t
rt	ra
-	M
S	
: ;	ÜJ
it	ni
3	3
o	DJ
iT	Cl
3	O
o	in
	r*
d"	D
B	<
fb	6J
	in
c O"	fu <
f	
m	M
O	
■i t	
	3
Tí"	S
	<
	n