Sixhaj a Irikrflinaiedftns o ioreK,cetriefef soboto.
three times
7uc$&<xy9Th >±rs<l<ixj
5cdurday.
GLASILO SLOVgjQGA KATOLIŠKEGA DBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 7®*	' ~-	"
CHICAGO, ILL., SOBOTA 3o.j^JNIJA — SATURDAY, JUNE, 30, 1923.
LETO fVOL.> HC
ZAKAJ JE HARDING PROTI NACIONALIZACIJI PREMOGOROVOV?
Za delavstvo in publiko bi bilo
vedno boljše, če bi bili premo goro vi pod državno kontrolo.
Iz Cheyenne, Wyo. je prišla vest, da je prezident Harding v svojem govoru obsodil nacionalizacijo premogorovnikov. Navajal je baje za vzroke velike težave, ki bi jih država imela z administracijo premogorovov.
Če hočemo iskati dlako v jajcu, jo lahko vedno najdemo, če jo ni notri, se jo pa notri lahk;> dene, pa se jo najde. Tako so tudi vzroki najdeni, ki jih je Harding navedel proti nacionalizaciji premogorovov.
Harding bi bil boljše naredil, ko bi bil dejal, jaz sem zato iz svojega stališča, da premogorovi ostanejo v rokah privatnih Ljudi, ker jih imam rad itd. Vsak razumen človek ve, da-Harding pač govori tako, kakor mu stranka h kateri pripada veleva. Tako je delal še vsak prezident in tako bo šlo tudi naprej. Kdo je v ozadju za republikansko stru -jo pa menda delavstvu ni več tajna stvar. Gotovo je da reveži niso \
Resnica in to gola resnica je, da za delavstvo bi bilo mnogo boljše, ako bi se premogorovi nacionalizirali, to je podržavili da bi bili pod državno administracijo. Delavstvo bi imelo priliko priti na ta način do svojih pravic, katere mu kratijo privatniki. Potom svojih zastopnikov v kongresu in senatu bi prišli na dan Lahko s zahtevami za pošteno razdelbo delovnega časa, zahtevali bi lahko za onemogle postarane premogarje gotovo pen-zijo itd. kar danes ubogi premo-gar nima. Danes, ko imajo v rokah kontrolo nad premogorovi privatni kapitalisti delajo kakor se njim poljubi, neglede je to ubogemu premogarju po volji ali ne. Premogar mora gotovo dobo delatr vsaki dan, nato je zopet za gotovo dobo vržen na cesto. Tedaj ko dela par dni vsak dan in če dobro zasluži se mu očita, češ, poglej ga koliko zasluži pa še ni zadovoljen. Tedaj pa, ko je doma in morda dela samo po i in 2 dni na teden Ra pa nihče ne vidi. Tako znajo privafrni kapitalisti izrabljati premogarje. Zato je pa dolžnost, da bi vlada posegla vmes in to uredila te razmere na pravični podlagi. Delovna doba se naj razdeli, da bo premogar vedno pri svojem kruhu, pa bo pre-niogar zadovoljen ne bo hodil na stavke in zabavljal, kakor je to sedaj vsled razmer prisiljen če-stokrat napraviti.
Te razmere pa ne bodo prišle dokler bodo premogorovi pod kontrolo privatnih kapitalistov. Ed ino država bi biLa v stanu u-rediti pravično te razmere, in to na taki podlagi, kot smo to omenili. In sveta dolžnost vlade je, da to stori.
In če Harding govori proti nacionalizaciji premogorovov, fcovori proti zato, ker se republikanska stranka zavzema za sistem privatnih kapitalistov. Ta sistem je pa koristen in dobička-nosen za ljudi enega razreda, za izvoljene bogatine. A za revnejše sloje, za delavski razred pa je cestokrat katastrofalen, da bolje biti ne more.
ZDRAVNIKI NAŠLI DVA NOVA BACILA.
London. — Nva tukajšni zdravniški univerzi so izvedenci našli dva nova bacila, izmed katerih eden povzroča zloglasno malarijo in drugi škrlatico. Dr. R. Thompson eden izmed najbolj slovečih angleških zdravniških izvedencev, je izjavil, da sta to bacila, katere je zdravniška veda iskala že nad štiri leta.
POIZKUŠEN NAPAD NA PAŠICA.
Napad se je izvršil, ko je šel iz parlamentarne dvorane. — Šest strelov je bilo odr danih na Pašiča. London. — Potom Central News poročevaLne aglencije; so dobili tu sporočilo, da je bil predvčerajšnjim popoldne vprizorjen napad na Jugoslovanskega premirja Nikola Pašiča. Ravno ko je premijer zapustil parlament in šel po hodniku proti izhodu je padlo šest strelov iz samokresa proti Pašiču, ki ga k sreči noben ni zadel.
Osebni spremljevalci so takoj skočili za napadalcem in ga prijeli. Napadalec je podal svoje ime, ki sliši na Rajič. Zakaj in iz kakega vzroka je napad izvršil se ne da dognati.
Vsekakor je to znamenje, da Jugoslovanski premijer ni prav priljubljen niti ne mej svojimi lastnimi rojaki Srbi.
OBLAST NASTOPILA PROTI SUROVEMU TRPINČENJU.
Oklahoma City, Okla. — J. C. Walton guverner države Oklahoma je danes odredil, da se i-ma proglasiti obsedno stanje vsepovsod, kjerkoli se bo pojavilo mukotrpno javno bičanje, ki so ga pričeli izvajati gotovi fanatiki nad ljudmi. Ako kdo kaj zakrivi zlasti črnci- so odvedeni na samotni kraj in množica ga biča z jermeni. — Tak nastop je mučen in nadvse zverinski in skrajni čas je že bil, da je državna oblast podvzela potrebne korake, da se stvar omeji.
-o-
LOBANJA STARODOBNE-GA ČLOVEKA?
Iz Capetowna v Južni Afriki poročajo, da so angleški raziskovalci našli blizu Belingewe mesta človeško lobanjo, katero smatrajo, da je od pradobnega človeka, in da znači človeka iz dobe pred Gwandskim človekom. Koliko je resnice na njih dognanju je seveda še veliko vprašanje. Domišljati in ugibati je lahko, a pravo zadeti je težko.
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST
ZRAKOPLOVEC NAŠEL SMRT.
Denver, Colo. — Znani drzni zrakoplovec Bert Cole in njegov zrakoplovni strojnik George Lawley sta včeraj padla iz viso-čine 3 tisoč čevljev in se na mestu ubila ne daleč od tega mesta.
-o-
FRANCOSKI GENERAL V AMERIKO.
Chicago. — V kratkem bo dospel v Ameriko kot častni gost francoski junaški general Gou-raud bivši poveljnik četrte francoske armade v bojih z Nemci na Champagne fronti. Dne 16. julija t. 1. bo govoril na letni konvenciji veteranov "Rainbow" divizije v Indianapolis, Ind. Naslednji dan pa bo posetil mesto Chicago, kjer se mu bo priredilo v počast slavnostni banket po Chicago Council of Foreign_Re-lations.	1 ^ JI
KRATKE AMERIŠKE TESTI
—	Državni department v Wa-shingtonu je odredil, da se mora odslej zapleniti vsak tujezemski parnik, ki bo prišel v ameriško luko z opojnimi pijačami na krovu, in poveljnika aretirati. Tuje-zemci so začeli nalašč izzivati a-meriško postavo pravijo naši državniki, a od nas pa je odvisno, da gledamo, da se bodo naše postave spoštovale.
—	Mornariški tajnik Denby je priporočil delavskemu depart-mentu v Washingtonu, da se naj zviša ladjedelniškim delavcem plače s 1. julijem. Delavci bodo dobili deset odstotkov povišanja.
—	Stavka pouličnih železničarjev v Des Moines, Ia. je preklicana. Železničarji so sprejeli začasno 54c na uro, dokler bo trajala arbitracija mej železničarji in družbo. *
—	Na Long Beach ,N. Y. je predvčerajšnjim ubila strela dva znana Newyorska komedijanta Bert Savoya in Jack Grosmana. Nahajala sta se na odru pred občinstvom, ko je udarila strela v brezžični transmiter nad njima. Električni pritisk je bil tako silen, da jih je na mestu ubil.
—	Pleskarji — "plasterji" — so zmagali v St. Louisu, Mo. s svojimi zahtevami. Od sedaj naprej bodo dobivali $14. na dan za osem urno delo. Kot se čuje bodo odslej dobivali St. Louiski pleskarji največjo plačo v celi Uniji.
—	V Concord, Miss, se je včeraj poročila Miss Catharine A-dams, hčerka tamkajšnega milijonarja z Henry S. Morganom, sinom znanega multimilijonarja J. Pierponta Morgana.
—	V Detroitu, Mich, bodo te dni sklicali generalno konvencijo vseh Fordovih političnih klubov. Na konvenciji nameravajo formirati tretjo stranko, ki bo prisilila auto magnata Forda, da bo kandidiral za predsednika Zdr. drž.
—	Vojaški bonus se bo pričel razpošiljati prihodnji mesec v državi Illinois. Razposlalo se bo dnevno približno do 800 vojakom bonus. Cheer up bovs! Money is on the way!
—	V vojaškem torišču v Custer, Mich, je včeraj eksplodiral furnace in povzročil precej materialne škode. En vojak, ki je delal v bližini je skoro do smrti oparjen in obžgan.
—	V Barry, 111. je včeraj neki Harry Wells ubil s sekiro svojo lastno ženo. Morilec je mislil pobegniti, a ga je na begu zalotila roka pravice in se sedaj nahaja pod ključem, kjer bo počakal plačila za svoj zločin.
—	Vsled neznosne vročine je mesto Chicago dovolilo mestnim policajem v vročih dnevih o-pravljati službo brez uniformiranih sukenj. Nekateri višji mestni uradniki so se temu pro-tivili, a so naposled vendar dovolili.
—	V državah Maine, Vermont, Rhode Island, New Hampshire in Massachusetts so odšle včeraj zjutraj ob 5. uri vse telefonistinje na stavko. Do 6. tisoč telefonistinj je na stavki. Zahtevajo odločno $5. pribolj-ška na teden.'
—	Iz Mandana, N. D* poročajo, da je predvčerajšnjim tam padala siLna toča, debela kot srednje skodelice za čaj. Letina je po enih krajih uničena. Pobite je mnogo živine, krav, ovac in konj. Kaj takega ljudje še ne pomnijo.
FRANCOSKI RADIKALCI BI RADI PREKINILI ZVEZO Z VATIKANOM.
Pariz. — Radikalni senator je včeraj predložil predlogo v senatu, da naj Francoska -vlada zniža ali pa. popolnoma odpravi dovoljeni fond za vzdržavanje zastopništva v Vatikanu. Šlo je na glasovanje, ki je izpadlo 167 glasov proti predlogi in 116 za. To pokazuje, da se na francoskem dani!
SHOD ZASTOPNIKOV KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V MILWAUKEE
JUGOSLOVANSKE NOVIC1
Shoda so se udeležili tudi zastopniki Ameriške Delavske Federacije.
Milwaukee, Wis. — Včeraj so se zbrali v tem mestu zastopniki katoliškega delavstva v Ameriki, da zasnujejo mej katoliško mislečimi delavci v Ameriki vzajemno delovanje za delavske koristi in pravice.
Razpravljanje glede teh važnih vprašanj se bo vršilo na podlagi podanih navodil in temelj-smernicah, ki jih je podal
med svet papež Leon XIII. v svoji znameniti encikli, v kateri je ta takoimenovani delavski papež povdaril pred celim svetom, da delavske zahteve do poštenega življenja so opravičene, in da delavstvo ima od narave pravico, da se organizira.
Prvi govornik na shodu je bil Rev. A. J. Muengh profesor dog-matične teologije in socialne znanosti iz Milwaukee, Wis. Krepko je povdarjal v svojem govoru, kako velike krivice se gode dandanes! delavcu, ki se mu ne plačuje, kot bi se mu moglo za njegovo težko delo. Pa pri tem tudi publika trpi, ker boji med delavci in delodajalci so v nesrečo tudi onim, ki se nahajajo v neposredni bližini tistih, ki se bojujejo, je dejal Father Muench.
Na shodu je govorila tudi Miss Mary McEnerey podpredsednica Ameriške Delavske Federacije iz Chicago. Med drugim je rekla tudi to-le: "Plače odločujejo in razširjajo tudi kvalitete tistih stvari, ki so neobhodno potrebne za dušno in psiho-; logično stran človeka, to so literarne knjige, slike, zabave, časopisi, muzikalije, katerih si vsak človek želi."
Kot kažejo prva znamenja, se gre zato, da se bo ustanovilo močno krščansko delavsko organizacijo, pod katero okrilje se bo spravilo katoliške in vse trezne in pametno misleče delavce v Zedinjenih državah. Organizacija, ako se jo ustanovi na taki podlagi ,bo velikanskega pomena za splošno javnost v Ameriki. Za Ameriške katoliške delavce pomeni to novo dobo, ker dosedaj niso imeli niti enega zavetišča svojega prepričanja, kjer naj bi se bili zbirali in organizirala v korist svojih pravic.
-o-
MASARYK BOLAN.
Konstantine, Alžiria. — Če-hoslovaski predsednik Masaryk, ki je pred par tedni šel iskat zdravja v Afriko, se nahaja v tukajšni bolnici v kritičnem položaju. Zdravniki se dvomljivo izražajo o okrevanju, ker Masaryk je že pri visoki starosti. -o-
^ ŠIRITE LIST EDINOST
_________ _
Samostan Ostrog pogorel. Iz
Nikšiča v Črni gori poročajo, da je prošlo soboto 9. junija pogorel samostan Ostrog. Požar je izbruhnil o polnoči in so ga opazili šele, ko je bila že cela streha v plamenu. Gasilna akcija je ostala brez vspeha. Vzrok požara ni znan.
Razne nezgode. Ivan Straži-ščar, puškarski vajenec pri tvrd-ki Sevčik v Ljubljani, se je pri snaženju samokresa ustrelil v levo roko. — Oton GašperLin, ka-menotiskarski vajenec v Blasni-kovi tiskarni v Ljubljani je padel tako nesrečno po stopnjicah, da si je zlomil desno roko. — Adolf Hrovat, železolivar, stanujoč na Martinovi cesti v barakah se je spri s svojim bratom Maksom, ki je v pretepu pobral kol in težko ranil brata na glavi. —• Antonija Žigon, hčerka progovnega čuvaja v Dol. Logatcu je šla čez tir. Ko je hotela se umakniti tovornemu vlaku, je ■ pridrvel tržaški brzovlak in jo podrl na tla. Pri padcu je dobila Žigonova težke poškodbe po hrbtu in glavi.
Reparacijska pogajanja v Beogradu z Nemčijo. V Beograd je dospel delegat nemške vlade Kuntze v svrho pogajanj z delegati naše vlade v zadevi reparacij. Našo vlado zastopajo pri pogajanjih: Avramovič, Mitro-vič in Ivotič. Prvo konferenco je otvoril minister pravde dr. Laza Markovič, ki je razložil program dela delegatov ter'izjavil, da želi kraljevska vlada, da se reši vprašanje reparacij čim prej. Nemški poslanik Keller je v imenu nemške vlade izrekel željo, da se reši to vprašanje prijateljskim potom. — Nemčija j ponuja ogromne množine strojev na račun reparacij.
Orožnik ustrelil majorja. V soboto dne 9. jun. je orožniški podnarednik Franjo Ivčič s službeno puško ustrelil v Dubrovniku majorja Miloša Kruiča iz Karlovca. Major je Ivčiča zaradi nekega prestopka obsodil na 20 dni zapora. To je Ivčiča tako razljutilo, da se je nad njim krvavo maščeval. Umor je povzročil v Karlovcu veliko senzacijo. Ivčiča, ki je hotel pobegniti, so prijeli in izročili sodišču.
Blazen vojak pobegnil. Iz Ljubljane v zagrebško vojaško bolnico prepeljani blazni vojak Branko Vasovič je predvčerajšnjim iz bolnice pobegnil. Vasovič je nevaren norec, ki v besno-sti lahko premaga več oseb. Za blaznim vojakom je izdana tiralica.
Tin je na Pohorju. Dne 12. junija je toča pobelila in pobila precejšen del naše župnije. — Tudi vinogradi v Tinjski gori in v Visolah so prizadeti. Še SJ nismo odpomogli od dveletne suše in predlanske toče — že smo zopet prizadeti. — Bog nam pri-zanesi! 1
Silna toča, kakršne ne pomnijo ljudje že od leta 1873., je tolkla minuli četrtek 7. junija po nekaterih vaseh župnije Št. Peter pri Novem mestu. Najbolj so prizadete vasi: Št. Peter, Jevše, Lešnica, Mačkovec in nekatere vasi onstran Krke. Dobro četrt ure je padala toča, tako da je je bilo nasute po tleh nad dva cm. Strn je vsa uničena, trava po travnikih zbita v tla, drevje oklešeno. Hvala Bogu, da je vsaj vinskim goricam prizanešeno. Lahko si je misliti, kaka žalost vlada med ljudmi. Naj bi poslanci po svoji moči storili čimprej vse potrebno v prid prizadetim^kmetovalcemj
MORILEC CLEVELAND-SKEGA POLICAJA PRIJET.
Detroit, Mich. — Znani morilec Whitefield, ki je umoril-cle-velandskega policista Griffina v Collinwoodu je bil te dni prijet v Detroitu, Mich. Delali je v nekih hlevih in se je tam izdaja* za Sama Pecaro. Odveden bo v Cleveland v zapor, kjer bo za» tem sojen za svoj veliki zločini.
POBOJI V RPU SO NA DNEVNEM REDU.
Nemcem primanjkuje živeža. —*
Francozi so silno nervozni in streljajo Nemce za vsako malenkost.
Cologne. — Razburjenost mej. Nemci je silno velika v celemtii zasedenemu teritoriju. Po vsefci vaseh in mestih primanjkuje ž«r živeža, odkar so odrezali od Ru— ra Francozi vse železnške zveze. Brezposelni so po enih krajih v obupu in bati se je najhujših posledic.
Francozi na drugi strani so pa silno nervozni in neprizanesljivi. V veljavili so silno stroge postave in za vsako malenkos* ostro kaznujejo Nemce. Po po* ročilih je bilo postreljenih že do 100 nemških" Tžživacev"ici vsi tu* di niso zaslužili smrtne kazni, kot to poročajo razni poročevalci.
V mestu Buer so Francozi izdali posebno ostre odredbe proti izzivačem. To je sledilo kot posledice za streljanje na francoske vojake od strani nemških stavkarjev te dni.
Po enih krajih so se baje ze pričeli neredni boji med Nemci in francoski^ vojaštvom. Baf se je, da bo delavstvo radi pfc manjkanja se uprlo in v takes slučaju bodo velikanske žrtv\, neizogibne.
-o-
MRS. BUZZI SPOZNANA KRIVIM.
New York. — Znana Mrs. Buzzi, ki je obdolžena umora Fridericka Schneiderja na avtcr» mobilu na Sound View road bl£j zu Clason Point pri New Yor-ku dne 26. februarja, je bila včeraj od porote spoznana kot prve vrste morilka. Porota je izrekla svojo sodbo proti njej. V New York državi so ponavadi morilci prve vrste obsojeni na električni stol. Če bo ona deležna kot žena kakega pomiloščenja je za enkrat še vprašanje. Kaka kazen jo bo doletela to ima določiti še porota.
d^3 ŠIRITE LIST EDINOST
DENARNE POŠILJATVE,
Včerajlne cene so bile jngoslo*a»* aklm dinarjem:
100 — Din........ $ 1.50
500 — Din........ $ 6.75
1000 — Din. ....... $13.00
2500 — Din........$31.50
5000 — Din........ $62.00- '
Za italijanske lire:	I
50 — Lir. ........ $ 3.20- t
100 — Ur......... $ 5.90
500 — Lir.........$26.00
1000 — Lir.........$52.00
Pri večjih svotah, ki presegajo tisoč Din. ali 2 tisoč lir, dam« ie posebni popust. Predno pošljete d ena/ črer druge tvrdke se spomnite na naSe podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitrejey kakor kje drngje. Naše cene so no najnižje I
Vse poiiljatre naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINO«
1S49 W. aand. St Chicago. (
_____

EDINO S T
t . (UNITY.)
Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West aand Street,
Telephone: Canal 0098.
CHICAGO, ILL.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$i-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta ....	$1.75
ZUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE _ PLAČAN LIST._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Na smrt obsojeni?!
"EDINOST"
na narodna križeva pot in skupno vstajenje. Vse to in še toliko druzega, je material iz katerega vzraste polagoma skupni narodni dom. In da se tega ljudstvo z gorkimi srci oklepa in jih v njem vedno znova vžiga za narodne vzore, ne sme biti pust in prazen. Narodna galerija, narodni cider, narodne prireditve, z vžigajočim narodnim petjem, navdušenimi govori itd., vse to mora skrbeti, da je na ognjišču vedna močna žrjavica, ki izžareva bolj ali manj v zadnjo gorsko vas. Da se to zgodi, da se zadnja gorska vas narodno probudi in zave, morajo tisti, ki so se ogreli ob tem centralnem ognjišču narodne ljubezni ven na deželo, kot narodni apostoli, ali osebno, ali po svojih delih. Duhovnik, učitelj, pesnik, prozaist, komponist, časnikar, vse mora' pomagati kuriti kresove, da ljudska srca, ki so po naravi lokalno patriotska, zagore v splošnem narodnem navdušenju in je pripravljeno ob času potrebe prijeti tudi za orožje, da brani ne samo svoj rojstni dom in svojo posest, ampak tudi narodni dom in narodno posest. Iz vsega tega je razvidno, da jfc narodnost plemenita cvetlica, ki potrebuje veliko požrtvovalnih vrtnarjev in veliko njih nege. sicer ne vspeva.
(Dalje sledi.)
* *
Pred kratkim sem tako bolj mimogrede izrazil mnenje, da smo ameriški Slovenci narodno na smrt obsojeni. Smrtne obsod- _	___
be nihče r.d ne čuje. Se zločinec, ki je prej tako hladnokrvno	*A~-----A+
sar v chicaški veleklavnici, vstrepeta, ko mo	"tttttttttttttttTTTTTTTTW
+ * * *
IZ SLOVENSKIH NASELBIN,
---- — ---j— ——-------—— 7 --- j x---J------ ----—----------
moril, kakor mesar v chicaški veleklavnici, vstrepeta, ko mu sodni pravdnik paznani pravorek: Obsojen na smrt! Narodnost mnogim ni veliko manj draga kot življenje, marsikateremu še dražja kot življenje. Zgodovina domala vsacega naroda pozna svoje narodne mučenike, ne samo nekrvave temveč tudi krvave. Ko gre za biti aLi ne biti domovine, se vedno najdejo taki, ki so pripravljeni umreti, samo, da bi ona živela. Zato ni čuda, če
* * *
El Verano, Calif. — Meseca ja te vrste na svetu
aprila sem zapustil moje stalno bivališče skozi 9 Let mesto Rock Spring, Wyo. Podal sem se proti zlati slavni Kaliforniji, kjer sem se najprvo ustavil v slav-
sem najprvo obiskal g. župnika Rev. Fathra Turka in sem bil zelo prijazno sprejet. Podali so mi tudi več nasvetov, kje da naj se nastanem, dokler bom tukaj Zato se jim lepo zahvalim za prijazen sprejem. Potem sem se podal na tako imenovani slovenski grič h g. Martinu Judniču, kjer sem se začasno ustavil. In 14 dni pozneje sem šel malo ven na deželo, kjer sem še danes. Kraj se imenuje E1 Verano. Tu je vse polno hotelov /ali resortov, za vse ljudi, ki pridejo od blizu in daleč; tu je jako milo podnebje, komaj nekaj nad sto čevljev nad morsko gladino.
Tukaj so tudi toplice po imenu Boyes Springs, kjer se ljud-
■	-	-	- —■ - -----* — -------—"j r	* en« v
tudi narodno čuteče srce vstrepeta in se zgrozi, ko čuje obsod- nem mestu San Francisco. Tam
bo: Na smrt obsojen! Vrli narodnjak in moj stari prijatelj tam	—:------1 _ -
v narodno zavednem Jolietu, je takoj po moji smrtni obsodbi slovenstva v Ameriki vložil ničnostno pritožbo na tribunal tu-kajšne javnosti. Kot uredniku našega veterana "Amerikanskega Slovenca," glasila naših starih, mu tega prav nič ne zamerim. Nasprotno, še veseli me, da je to storil. Kajti njegov protest, ki ga je dvignil v imenu mnogih, mi je priča, da, še žive mej nami taki, ki se zavedajo, da jih je rodila in zibala slovenska mati in ki tudi svoje otroke tako vzgajajo, da bi ne samo z jezikom, ampak tudi s srcem peli: Slovenec sem . . . Slovenka sem . . . Mr. Klepec je, kakor čujem že eden takih starih slovenskih korenin, ki si prizadeva, da bi lipova korenina tudi lipove mladike pognala.
Tudi moje narodno čuteče srce, ki se je odtrgalo od domovine ravno, ko ji je izza gora posijala zarja slobode, odločno protestira, da bi bili njeni ameriški otroci, katerim je ob svitu te zarje tudi zrasel narodni ponos, na smrt obsojeni. Godi se
mi, kakor tistemu zločincu, o katerem nam pripoveduje francoz- nu coyes springs, kjer se Ijud-ki pisatelj Jules Payot. Mlad mož v polni moči življenja je bil je zdravijo za različne bolezni, obsojen na smrt. Prošnja za pomiloščenje je bila zavrnjena. On Kakor vidim, da nudi Boyes se pa kar ni mogel in ni mogel s to mislijo sprijazniti. Čim bolj se je krčilo število ur njegovega življenja, tim bolj se je prizadeval, se vglobiti v neizogibno, kar ga je čakalo. Napočilo je zadnje jutro njegovih dni. Zdaj, zdaj se bodo začuli zamolkli koraki njegovih pogrebcev, da ga 'iz groba živih, popeljejo v grob mrtvih. Z vso silo se je hotel vživeti v resnost položaja, Kar bulil je v vrata,šikozi katera je imela vsak trenutek vstopiti smrt, da ga: povabi na zadnji dvoboj. V tem pa zapazi, da je en tečaj ječinih vrat počen. V tistem trenutku je zgubil smrt izpred oči in začel sanjati o življenju. Eden je že zlomljen, si je mislil, zakaj bi druzega ne zlomil jaz in si utrl pot v življenje. Mej temi sladkimi sanjami o življenju so zarožljali ključi, prišli so pogrebci ...
Res, prav tako se godi meni. Razum mi pravi: Na smrt obsojeni, brez upanja na pomiloščenje. Srce, narodno čuteče in ljubeče srce pa noče o tem niti slišati. Ono sanja le o narodnem probujenju in življenju. V sladkem upanju se topi, da bo zdaj, ko je naši domovini, materi napočila narodna pomlad in našo lipo z bujnim zelenjem odela, tudi njena ameriška veja dobila novega mladega soka. Le žal, da je srce v stanju prekipevajoče ljubezni, katerekoli, tako slab logik, tako naravnost utopični idealist, ki hoče skozi trdnjavški zid, dasi je v takem stanju mehko kot maslo v poletni vročini. Če vprašam mrzli, trezni razum, kaj on misli o tem, mi s tisto hladnokrvnostjo, kakor nekdaj francozki jakobinci in sedanji ruski boljševiki, odgovarja: Smrt, that s ali! Jaz v tem slučaju razumu bolj verjamem kot srcu, kajti razum ima neizpodbitne dokaze za to, mej tem ko od narodnega čustvovanja prevzeto in prežeto srce sploh ni zmožno ' trezne sodbe.
Mr. Klepec, Vaš protest je narekovalo narodno čuteče srce, ne o narodnosti razglabjajoči razum. S stališča srca ga odobravam, s stališča razuma ga prav tako odločno zavračam. Naj Vam tudi povem zakaj.
Kaj pa je narodno čustvovanje, narodna zavest? Moderna psihologija je prišla temu vprašanju že bLizu dna. Sloviti italijanski psiholog, Dr. Gemelli, je v svoji obširni razpravi: Prin-cipio di Nazionalita e amor di Patria, nekako tako-le odgovoril nanje: Domovinska ljubezen je cvet in sad različnih činite-ljev. Prvi je tisti košček zemlje, najbližjim okolišem, kjer se je kdo rodil in preživel svojo mladost. Francozi imenujejo ta košček zemlje "la petite patrie." Po naše bi morda rekli najožja domovina. Očetova hišica, draga mamica v njej, domača trata, domača vas, domača cerkvica, ter hrib in dol na okol, to so najlepši biseri te najožje domovine. S koliko zlatimi nitkami je človekovo srce navezano manje, magari, da je kraj vse prej kot romantičen. Kakor se vsaki materi lastni otrok najlepši zdi in vsakemu otroku lastna mati, tako vsakemu njegova najožja domovina naj mu je tudi zibel tekla v kakem napol podrtem mlinu odročne gorske grape. Lahko rečemo, da je ta ožja domovinska ljubezen seme in temelj širše domovinske ljubezni.
A da to seme vskali in se razraste v zlati klas, da se s tega temelja dvigne narodni dom, morajo sodelovati še razni drugi cinitelji. Plemenska enakost, ali vsaj sorodnost, enakost ali sorodnost duše in jezika, narodne navade in tradicije, narodna
Springs tudi več sort zabav v gledaliških dvoranah za ples itd. Ker pa jaz tudi nimam zaenkrat stalnega bivališča Edinosti tudi ne dobivam, ker sploh ne stojim nikjer dolgo in ne morem podati naslova. Naznanim tudr prijateljem in znancem v Rock Springs. Wyo. da vinska trta kaže jako ugodno, tako, da ako ne bo kake posebne nesreče, bo dovolj grozdja in vsled tega naj si vinski prijatelji pripravijo dovolj sodov, da ne bodo trpeli v prihodnjem letu hude žeje. Sprejel sem tudi žalostno vest iz stare domovine, da je umrla moja sestra Frančiška Oblasnik v najlepši starosti 27 let neomože-na. Bila je priljubljena in na široko okoli poznana. Za njo žalujejo stariši, brat Jakob in sestra Neža v Jugoslaviji in jaz njen brat Frank tu v Ameriki. Bog ji naj da večni mir in pokoj, naj v miru počiva. Naj ji bo lahka domača jugoslovanska gruda, vsem ostalim pa srčno soža-Ije.
Frank Oblasnik.
-o--
Urbana, 111. — Dragi g. urednik: — Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu. Ker še nisem čital dopisa iz teg-a mesta
t . .	K<Z IUCbia»	vinu na svoje OeiO
iaka flZZfTS*	. ~ Tudi na Range počasi pri-
Tukaj bodo tudi katoličanje postavili eno veliko cerkev za dijake katoliškega prepričanja. Preračunano je, da bo stavba stala do 2 milijona dolarjev. Poleg tega bodo tudi seveda razne dvorane za zabave. Protestantje že imajo tukaj svoja zabavna shajališča, kakor tudi cerkev. To seveda zato, da vlečejo dijake. Katoličani pa so imeli le malo cerkvico jn drugih prestorov ne Zato je potrebno, da se kaj takega zgradi, da bodo tudi katoliški dijaki imeli svoja shajališča.
Stanovanje je jako drago tukaj. Mala hišica s par sobami pa je treba plačati do $75 najemnine. Če bi bila taka kot je moja v Bradley bi zahtevali nad $100. najemnine na mesec. Ljudje si tu delajo največ življenje s tem, da imajo dijake na hrani in na stanovanju. Pri vsaki hiši je kakih 5 ali 6 kakor že imajo pre-stora na razpolago.
Mesto je jako lepo. Sta dva mesta skupaj Urbana in Cham-paign. Kadar se kaj skozi vozite si oglejte tukajšne učne zavode. Pokrivajo do 5 tisoč akrov zemeljske površine. Lahko tudi vidite iz razglednice, ki sem jo vam poslal.
Sedaj pa naj zadostuje pa prihodnjič kaj več.
Vaš zastop. Michael Smole. -o-
Virginia, Minn. — Zadnji pondeljek smo pokopali Vincen-ca Milerja, ki ga je zadela nesreča v tukajšnem bližnjem mestecu Valey City. Bil je ubit na železniški progi pri nezgodi, ko je lokomotiva zadela v avto truck. Miler je v par urah po nesreči izdihnil. Bil je 55. let star in je dolgo časa že bival v tej okolici.
Pokopan je bil iz Poljske katoliške cerkve na Calvary pokopališče. Sorodnikom naše soža-1 je, pokojniku pa mir in pokoj!
— Druga nesreča se je zgodila te dni rojaku Al. Kreigerju pri delu. Pri gradnji električne zveze po rangu mu je padla na noge neka podloga in zmečkala prst na levi nogi. Ker rojak ravni ni nevarno poškodovan je u-pati, da bo v kratkem ozdravel in se vrnil na svoje delo.
S. P. D.
»ftf M|* *f»
4»4>4»4>*HH
v. Mohorja
USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. igai. Sedež Chicago, Illinois.
Predsednik, Lee Mladich, 1929 West 22nd Place. Podpredsednik, John Jerich, 1847 West 22nd Street. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, John Pale, st. 1921 West 23rd Street. Blagajnik, Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. P. M.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha.
POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st Organizator, John PetrovčiiS. URADNO GLASILO: "EDINOST."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. let^ starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v td domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in ajenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
NAZNANILO!
Chicago, IJt — Članstvu Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja se tem potom naznanja, da se vrli prihodnja redna mesečna seja jutri v nedeljo dne 1. julija točno ob pol 2. uri popoldne.
Ker imamo za rešiti na tej seji zelo važne stvari, se vse člane in članice uljudno prosi, da se te seje udeleže kar največ mogoče polno številno. Prošen je vsakdo, da naj nikar ne izostane od te seje.
Obenem apeliram na vse sobrate in sestre, da naj agitirajo za pridobivanje novih članov in članic v našo družbo. Napredek naše družbe, ki smo ga dosegli tekom tega kratkega časa, jasno govori, da je obstanek družbe sijajno zasiguran. Nagovorite vaše prijatelje in prijateljice, .da se vpišejo v to prekoristno družbo. Pa tudi vaše sinove in hčerke, ki so dosegle 12. leto vpišite v to družbo za polovično ali pa celo bolniško podporo. Mi plačujemo za 50C/ na mesec asesmenta po $1. bolniške podpore za vsak dan bolezni. To so ugodnosti, ki se jih malo kje dobi. Zato delujmo vsi za še večji in boljši napredek naše družbe.
S bratskim pozdravom
Anton Stonich, tajnik.
Šestmesečno finančno poročilo S. P. dr. sv. Mohorja, od 1. januarja do 30. junija 1923.
DOHODKI:
V bolniški sklad se je sprejelo za članarino od prireditev in drugo ................................$ 800.63
\ pogrebni sklad se je vplačalo ............... 37 00
preteklost in narodne
£zai	-ni smo ime,i par	^
omenil naših ljudi ni tu. Gledal sem že in iskal v city directori-ju pa zaman. Nekaj Poljakov je tu. Slovencev tu radi tega tu ni, ker tu ni tovarn, ampak same šole. Tukaj je University of Illinois. Slušateljev je ;na univerzi do 8 tisoč. Nekako 5 tisoč dijakov in 3 tisoč dijakinj. Tako jih je lepo videti, ko gredo skupaj v Šolo, cela armada jih je.
Oprostite mi, ko se nisem vde-Iežil 25-letnice vaše župnije. Ni bilo mogoče. Tukaj sem že dva meseca in še za tri mesece imam dela. Ker sem delovodja in i-mam enih 6 do 8 mož za nadzorovati, ter moram biti vedno zraven, drugače gre vse narobe. Delam na tukajšni vojašnici ali Ar
skupaj .;...................w..........$ 8 7(S.
STROŠKI:
Bolniške podpore se je izplačalo................5 269.50
Za rent dvorane, tiskovine in drugo ............ 77-2$
_ SkuPai................................$ 34675
Skupni dohodki .................. $ 83763
Skupni stroški ..................... 34$.74
Čisti prebitek ......................$ 490.88
Preostanek v blagajni dne 31. decembra 1922 . ...$1,459.86 Preostanek zadnjih 6 mesecev.................. 490.88
Se nahaja v blagajni dne 30. junija 1923........$r Qr0 74
RAZDELBA PREMOŽENJA:	-W5P-74
V	bolniškem skladu se nahaja......$1,756.74
V	pogrebnem skladu se nahaja____. 194.00
Skupaj isto kot prej S bratskim pozdravom
$1,950.74
Seveda ne tako vročih, kot vi poročate v vašem listu, da so umirali pri vas radi vročine. Najbolj vroče je bilo menda predzadnji teden, ko je toplomer kazal 77 stopinj. Po južnem delu Minne-sote pa pravijo, da je privzdignilo živo srebro do 90 stopinj. Zadnje dni smo dobili nekaj dežja, ki smo ga bili že potrebni. Polje ugodno kaže, kakor bo že odločila bodočnost.
XYZ.
-o--
Forest City, Pa. — V kratkem bomo imeli v naši cerkvi sv. Jožefa sv. birmo. Preč. g. župnik Father Jevnik prav pridno pripravljajo našo mladino na sprejem zakramenta sv. birme. V naši župniji jih bo prejelo veliko število sv. birmo. Tudi stariši se pripravljajo za ta dan in malo'
bo hiš, ki ne bodo praznovali tega dne. *
—	Delavske razmere so bolj vedno na enem mestu. Dela se in zaslužek je srednji.
—	Društva K. S. K. J. so imela te dni svoje mesečne seje in so izvolili za delegate za konvencijo K. S. K, J. sledeče sobrate. Pri dr. sv. Jožefa so izvoljeni: Martin Muhič, Frank Bidar in Andrew lOražem. Pri društvu Matere Božje so izvoljeni John Osolin in Matt Kamin. Pri dr. sv. Ane pa je izvoljena Mrs. Frank Oražem.
—	Rojak Louis Skubic bo ot-voril v kratkem restavrant in gostilno mehkih pijač v tem mestu.
—	Naša slovenska dijaka, John Kamen in Edward Svete sta prišla te dni na počitnice iz kolegija sv. Jožefa v Callicoon, N. Y. kjer sta se pridno učila skozi cel tečaj.
—	Na domu rojaka Matt Turka je izbruhnil požar zadnji teden na vogalu Delaware street in ^Grand avenue. Oba oddelka požarne brambe sta prihitela na
lice mesta in požar pogasila. Požar je sicer napravil škodo vendar ne veliko, ker je požarna bramba prihitela na lice mesta
še pravočasno.
__"	Poročevalec.
Postopač, ki postopa misli če-stokrat, kako težko delo ima in kako težko se revež martra na
svetu; t. j. da vsak sebe cenL * * *
Nekaterim mladim dekletam je v največjo zabavo to, če morejo kakega fanta potegniti; toda to traja le en čas, žalostni trenutki pridejo pa potem, ko je treba ob pepelnicah ploh vleči
in odštevati od svojih let. * * *
Kdor si ratd denar- izposojuje, ta ga prav nerad vrača.
IŠČEM DOBREGA BRIVCA
Slovenca ali Hrvata. Delo stalno in primeren zaslužek. — Pišitd na:
FRANK DRAZUMERICH, 5122 Buttler Street, PITTSBURGH, PA.

jkfilovan Milinovič:
KONEC REPINCLJEYE LJUBEZNI.
(Dalje.)
Solnce se je že bližalo zatonu, so jeli sejmarji odhajati. Tudi Jaka Repincelj jo je ubiral proti domu. Preko ramen mu je visela veriga prodanega junca, desna roka pa mu je zdaj pa zdaj mehanično segla v notranjo stran suknjiča, kjer je imel skrbno spravljen izkupljeni denar. Vsakikrat se mu je ob tem razjasnil obraz in veselil se je očetove pohvale. "Hvala Bogu, zdaj pa lahko,, vržemo staremu skopuhu njegovih par stotakov pred noge in še nam ostane par dese-takov za sol in tobak. Kdo bi more toraj kaj predbacivati, če sem si ga privoščil polič. Sam nisem mislil, da bo šlo tako dobro s kupčijo. Imel sem pa tudi dober jeziček. Ardeguč, še sedaj imam
v grlu sušo od samega baranta-*_»»
n]a.
"Hihihi. danes si pa nekam glasan. Jakec. Kje si pa junca pustil?" ga ogovori zdajci Nan-ča Piskernikova, ki ga je z Marjano neopaženo dohitela.
"Ardeguč primojkožuh, ti si Nanča, skoraj bi se te bil ustrašil. Vprašaš, kje sem junca pustil? I no, na sejmu vendar, pa za prav dober denar," se je odrezal Jaka in od strani pogledal Marjano.
"Hihihi," se je zasmejala zvita Nanča, ki je opazila Jakcev skrit pogled. "Saj res, vidva se še ne poznata. Glej Jakec, to je Marjanca Lopiekova iz Žabje-ka."
Repincelj je sedaj bistro pogledal Marjano, ki se je v zadregi smehljala. Kmalu se je razvil živahen razgovor. Lokavim o-čem Nanče niso ušli pogledi, ki jih je Jakec metal Marjani, pa tudi tej se je vdelo, da ne mara ostati zakrknjenega srca —.
Bližali so se Žabjeku. V temnem obrisu mraka so se prikazale hiše male vasice. , "Zdaj sem pa že doma," o-pomni Marjana in obstoji ob mali stezi, ki je vodila od glavne ceste proti Lopjekovi koči.
"No, pa zdrava ostani in pridi kaj v Klanec!" reče Nanča in podavši ji roko, jo urno mahne naprej. Opazila je, da bi se tudi Jakec rad poslovil —-
Ko jo je šele tik pred Klancem došel, je bil jako razmišljen in na več Nančenih vprašanj je o-stal odgovora dolžan.
Kmalu nato sta se razšla: Jakec še vedno redkih besed, Nanča pa s pretkanim smehljajem na ustnih, češ, kmalu bomo spet nekaj slišali, hihi!
In res, ni se motila. Čez nekaj dni je počila na vasi vest, da vasuje Jakec Repincelj pri Marjani v Žabjeku. Baje ni imel oče Repincelj nič proti temu in tudi staremu Lopjeku je bil snubač po volji.
* * *
Tri mesece je trajala ta goreča ljubezen. Nekega dne pa se o-glasi pri Marjani njena prijateljica Nanča. Prisrčno sta se pozdravili in klepetali precej dolgo. Ko se je Nanča že hotela posloviti, jo vpraša bodoča Re-
pinceljevka; "Ti Nanča, kaj pa je vendar z Jakcem? Ze nekaj dni ga ni bilo sem. Mari je bolan, kali?"
"Kaj še ne veš ničesar?" vzklikne Nanča z osuplim glasom in s škodoželjnim izrazom v o-čeh in s tišjim glasom prida: "Lej, lej, jaz sem pa^ mislila, da ti je znano, da se je začel Jakec sukati okoli premožne Štobarje-ve Rezike. Saj poznaš to frkljo. Veš, izrazil se je proti nekaterim v Klancu, da rabi gospodinjo, ki bi mu prinesla več cvertka v hišo kot ti. Toda vprašaj ga no, saj imaš pravico za to!"
Kmalu nato se je poslovila.
Naslednja noč je bila težka za Marjano. Dolgo je slonela pri oknu in strmela v temno noč. Težke misli so ji polnile dušo. Načrt za načrtom je kovala v svojem užaljenem ponosu, toda vse je zavrgla.
"Nič, prosila ga ne bom," je dejala s trpkim glasom, "toda hočem se prepričati!"
Drugo jutro je romalo k Jakcu pismo s sledečo vsebino: Dragi moj Jakec!
Vzamem pero v roke, ga pomočim v črnilo in najprej napišem prisrčen pozdrav. Naznanjam ti žalostno novico, da sem obolela. Pravijo, da imam koze. Ljubi Jakec, če me imaš rad, pridi me obiskat, kajti silno rada bi Te spet videla. Zdaj Te še enkrat prav lepo pozdravljam, v vrtec poln rož postavljam. To pismo dam golobčeku v kljunček naj ga ponese v tisti kraj, kjer je moj ljubi zdaj.
Tvoja zvesta
Marjana.
(Konec prihodnjič.)
MIMOGREDE
V 148 štev. Prosvete je neka naročnica iz Wisconsina povedala slovenski javnosti, iz kake tvarine ima oštucan Molek svoje možgane. — Prav kakor smo pisali, da kar se iz njegove ta zgornje votle shrambe pokadi —
vse po slami smrdi!
* * *
Dolgo časa že čakam, kdaj bo objavil meteorist svoje doživljaje pod rubriko družinskih razmer, kako je nekdo na neki konvenciji nekemu sodrugu boljšo polovico odpeljal. — Če sam nima časa, pa srčno želi da bi prišlo v javnost, mu napišem pa jaz!
* * *
Pred nedavnim je pisal neki o-sel v nekem radikalnem rdečem listu o oslih in oslicah in s tem dokazal, da je sam tak osel, ka-
keršnega zemlja še ni nosila. * * *
Menda je Molek tisti ptič, ki je zapisal, da prihodnji potres bo v Jugoslaviji. — A fant se na potresne predpojave na sezmo-grafu ne razume, ker če pogledamo na merilo potrpežljivosti slovenskih delavcev v Ameriki, katere lawndalski koritarji za nos vlečejo, bo prihodnji potres na Lawndale. Protesti, ki se jih je zmetalo v koš — bodo rodili potres — in tega jim ne zbriše niti sam hudič!
Če bi moške in ženske po značaju sodili, bi mnogo moških mpglo kiklje obleči.
NAZNANILO!
sem onim, ki so pri nas naročili kake knjige, sporočamo, da smo dobili iz starega kraja naslednje knjige:
(Molitveniki):	f
Bodi moj naslednik ..........$ 1.00
Bog med nami .............. i.oc
Dobra spoved ............... .05
Mala zakladnica ............. .10
Nazaret .................... 1.00
Večna molitev ............... 1.25
RAZNE KNJIGE. Kratka zgodovina slov. Slovstva......................... 1.00
Ob 50 letnici Dr- Janeza Kreka .25 Zgodovina cerkljanske fare.. .50 Zgodovina fare ljubljanske ško
fije........................ AS
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 11 knj......... 1.25
Zgodovina Slov. Slovstva II.
del. . ........................ 1.25
Zgodovina srednjega veka ... .75
KNJIGE ZA MLADINO. Robinson, slike ..............\ .25
KNJIGARNA 1849 West 22nd St.,
Obisk na pristavi ............
Zvončki, pesmi za mladino ... (Povesti.):
Furij, De Amicfs novela......
Genovefa ...................
Izlet G. Broučka ............
Junakinja iz Štajra ..........
Naša Ančka .................
Obiski, Cankar ..............
Pegam in Lambergar ........
Podobe iz sanj...............
Pol litra vipavca ............
Razne povesti................
Romarica * ..................
Skrivnost najdenke ..........
Slike, Meško ...............
Sv. Germana ................
Zgodbe napoleonovega huzarja
Zločinci....................
Zvonarjeva hči ..............
(Poučne knjige.): Grofenaun, Slov. čitanka za
za srednje šole ..............
(Nabožne knjige.): Lurški čudeži ...............
EDINOST
Chicago, 111,
.25 75
•75 .40 •SO
1.50
•45 1.20
-75 .60 1.00
.15
-75 •35 .90 .25 1.5c ■75 ■35
-75 •95
IZ NEOBRMNE DOMOVINE.
Kako se ustavljajo italijanske šole za Slovence.
V	Borštu pri Trstu, popolnoma slovenski vasi, je postajni načelnik Carusso uvedel akcijo za ustanovitev italijanske šole. Na ljudi pritiskajo zlepa in zgr-da, da se podpišejo za italijansko šolo. Ako kak otrok v sedanji slovenski šoli zamudi italijansko uro, se morajo roditelji o-pravičiti — pri postajenačelniku, ki je edini Italijan v tej vasi.
Planima pri Vipavi.
V	sredo 30. maja smo obesili v naš krasni zvonik nove zvonove. Že pet mesecev smo premišljali na kakšen način bi jih spravili v zvonik — a sedaj- se nam je naša želja vresničila. Pred osmimi dnevi je prejela naša cerkev krasno darilo: črn plašč, ki so ga poslali naši prijatelji iz bogate Amerike. Tako se spominjajo naši prijatelji svoje planinske grude. Hvala jim!
Smrtna nesreča.
Na Št. V iški gori na Goriškem je umrl tamkajšni posestnik I-van Skok. Pokojnik se je pred dnevi vozil iz Tolmina. Na cesti je z vozom zadel ob neki avtomobil. Vsled močnega sunka je padel z voza, pri čemer* se je težko poškodoval. Bil je več let podžupan in vedno zaveden narodnjak.
IMENIK KNJIG
K, sE dobe v zalogi KNJIGARNE EDINOST
1849 West 22nd Street
MOLITVKNIKI. DU4A POPOLNA^
f .05 •SI 1.00 1.00
i-00
XJ25
pUAA. SPOKORNA*_ 1 ™
^DUHOVNE zakladnic« Tomaž* ^
MOJ TO VA RT ft
Marija Varhinja nedolžnost^"
* * .......................
NEBEŠKA Hrana L in n. «v. a J126. 2 60 Obhajilne molitve, broš......os
ms	- s
Rajski glasovi, usnje ....... 1^5
Rajski glasovi, vatirano usnje 1.50
Skrbi *a duio, usnje ........
Skrbi za duio, vatirano usnje
SV. KRIiEV POT _
SV. ROŽNI VBtran	-
6MARNICE, Voliič -IZZIZZIIZZ SMARNICE. L. ai 6MABNICE arakaga timnlk* VODNIK ni. rada *uytu,tm -
1.25 I.50 .15 1.00 .96 Ji .95 .25
Toča v Brdih.
Minoli pondeljek dne 4. junija je strašna toča uničila upe kmet-skega prebivalstva v Brdih na Goriškem. Uničeno je grozdje pa tudi ječmen in oves. Najbolj so prizadeti kraji Cerovo, Štever-jan, Oslavje, Pevma in Solkan.
Obsojeni fašisti.
V Spoletu na Italijanskem je stalo te dni pred sodiščem 12 fašistov, ki so bili prisilili nekega župnika, da je izpil 250 gr. ri-cinovega olja. Bili so obsojeni vsak na 2 oziroma 3 leta ječe. Kaj pa tisti junaki, ki so zakrivili enaka dejanja nad našimi župniki v Istri?
Sedemnedeljaka pobožnost na
čast Marije 7 žal..............jo
ANGLEŠKI MOLITVENIKI. KEY OF HAEVEN, molitvaoik pripra-}r*n vsakogar prixo&ne oblika t ras-W®^1 *®?vah. cena — od 60c. ^ THE CHILD'S PRAYER-BOOK nwUtl
v®*^* « otrok«, cena _ od26e.
THE DEVOUT CHILD, mali moIW
mk_ta otroke_______
THE YOUNG MAN'S GUIDE, molit-venik u mladeniča
2.00 1.50 .10
THE YOUNG GIRL'S GUIDE, molitveni k ....
Umrl je
v Gaberjih na Vipavskem bivši župan in cerkovnik France U-hel, star 50 let. Pokojnik je bil v prejšnih letih delaven zadru-gar. N. v m. p.!
NAZNANILO.
Za priliko birme v naši naselbini sem preskrbela veliko zalogo in izredno lepo izbiro angleških- in slovenskih molitvenikov in rožnih vencev.
Vsem botrom in birmancem, kakor tudi drugim bo s tem gotovo zelo ustreženo, ker bodo lahko v domači naselbini dobili potrebne stvari po nizki ceni. Vabim toraj vse, da si te stvari ogledajo, predno kupijo kje clrugje. Tako lepih, molitvenikov v eltegantni beli koščeni vezavi (naša naselbina še ni videla.
MRS. A. GERCHMAN, Forest City, Pa.
Zastopnica listov: "Edinost", "Ave Maria/' "Glasnik P.S.J." -
Gimbel Bat
NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE!
Prodajamo jili od $1.50 naprej. V zalogi jih imamo vse vrste in v vseh velikostih.
V naši trgovini dobite tudi vsakovrstne srajce in spodnje obleke, o-vratnike in vso drugo opravo.
Prodajamo vsakovrstno blago za šivilje!
Naše cene so nizke in zmernel
FRANK BANICH
Največji slovenski Dry-Goods Store. 1902*4 West 22nd St. Chicago.
l.M
_ _ _____ _9 00
Xi^ TO THE MOST HOLY SA-	" CRAMENT. molitve aa vsak dan ▼ ma-
■•cn. pripraven sa vsakega kristjana _	1.S0 Pele« navedenih, sprejeatame naročila sa ▼se an*leike molltvenlke. U Jih je mogoče dobiti pri večjih knjige-
tržcih. HRVATSKI MOUTVENIEL
VRTEC GOSPODN JI. vezan v usnje	1.00
KAJatU CVJETOVI, vesan v usnje __1.00
U'AJJuttA aTAKOS'i'I _
ai*AYA. BOUu, Črna koščena vesava	£.00
tii*AVA BOGU. vatirano usnje __1.7»
_	a.00
_	1.00
.	1.60 K
______1.00
2VOP4CEC, vatirano usnje s okraiavo.	1.76
NABOŽNE KNJIGE;
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE.
Urban Mexmah. trdo ves. _S 1.00
JKDKO KATULdSKEGA NAUKA, tr-00 ves.	. ,
KRALJESTVO BOŽJE NA KRISTUSOVO TRPLJENJE
MLADENIČEM, p rev*, ikof Jeglič _
NASVETI ZA H1SO IN DOM _
NEMŠČINA BREZ UČITELJA _
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAVJE MALARIJE. , _
OBČINSKI RED __
PERUTNINAR . ___
DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE
VEROUKA . . __
POŠTNO IZRAZOSLOVJE . _
POUK ZAROČENCEM in PRAKTIČNI (hitri računar, vex. v
slov. ali angleškem jezika _
PRAVILA ZA OLIKO _
PRAVOSLOVJE . . ____
RABOJEMNO PRAVO . __
REJA DOMAČIH ZAJCEV _
ROČNI SPISOVNIK
Chicago, III.
Orlici in drugi tiči, igra za de-
it -m
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim.
Doki. . . ____-.
SLOVENS]
, , _____v slovenščini _
SLOVENSKI PRAVOPIS _
Sadno vino ali sadjevec.......
UČITELJ v boju proti alkoholizmu UMNA ŽIVINOREJA . .
ZAZNAMEK OKRAJŠAV koreipon-
denenih pisem ____
ZDRAVILNA ZELIŠČA _
tENINOM IN NEVESTAM _
.46
.10 .45
.20
.25 .25 .65
.75 .75 .46 .45 .45
.35 .75
.75 .60
.50
.46
.46
1.00 .45
.26
KNJIGE ZA MLADINO.
Orlič, št. z do 7, posamezna
Št po ........................
ANGELJČKK. otrokom prijatelj, vod-
LESNIKI . . ____
nik in učitelj __3
BOB ZA MLADINO ZOB _
DORE
DEDEK JE PRAVIL, trd ves. _
MALI AVE MARIA, letnik 1917. —
1018. . . __________
MLADIM SRCEM . __
POVE3TICE . . _
VRTEC twL
PUT V NEBU_ od SL76 do
6VONČEC, navadna vesava --,
C V UN CEU. vatirano usnje _
ZVONCEC. črna koteena t s okrsSavo . . _
JI
KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT L in LL del a 76e.	,
MOLIMO, sli najpocrabnejti nauk _
MJESLJA . . ________________
NA NOGE V SVETI BOJ _
NEBEŠKA KROMA. .
NEVESTA KRISTUSOVA _
OD BLAGOSLOVIL .
O SV. CIRILU IN METODU
PAMET LN VERA _
PASTIRSKI LISTI
RED ZA LJUDI ftiveče med svetom_
SLOV. GOFFINE. kratka zgodovina cerkvenega leta trd. vea.	.
SLOV. GOFFINE, kratka agodovina
1.50 .11
M
.76
.65
$
Ji 2.00
ZGLEDI BOGOLJUBNEH OTROK — ZLATI OREHL . __________
POVESTI. ROMANI IN NOVELE.
.05
.46
J« •3Q .55 .46
1.00; .26 .35 .56 .46 .36
čke	...............
PROSLAVA CIRILA" IN " METODA.
deklamacije in prizori __
SLOVENSKA TALIJA, i. tv. Donni
D lana . . ___
TRUBADUR, nn«. VOLKAS1N .
SLOVENSKI ODER I. sv. Igre sa me> isne vloge:Slovenski oder Pri kapelici
in "čarovnica" i_
SLOVENSKI ODER IU. sv. V hodu u poklic, moike vloge. Palčki, metana vloge . . --__^
ŠSŠŽS ^SSFIH IOBB; «■
ZBIRKA. IZ. snopiči Izgubljeni sia moike vloge; Pastirci in kralji, mo6k* vloge; Planiarica prizor za ženske vloge. . . ____
ZBIRKA. 13. snopič: Vestalka, Smrt MsrUe Device; Marijin otrok, —
ženske vloge. ___
ZBIRKA, 14. snopič: Junafika deklica, ženske vloge; Sv.
DO»tjan, m. ul. __________
ZBIRKA. 16. snopič: Fabiola in Neža. ženske vloge; Turki pred DunajanT mož. uloge.
M
M
AVSTRIJSKA EKSFEDICXJA
BARVASTE CREPINJE _
BITKA PRI VISU _
BOG IN ZMAGA . _
BOJ S PRIRODO _
-BOY", Louis Goloma,
4 -46
. .86
CERKVICA NA SKALI, ali plačilo
sveta . _________________
CAR IN TESAR
CESAR MAKS IN MEHIKA
CAS JE ZLATO _
ČETRTEK, povest
CVET IN SAD. trdo vez. _ DOKTOR ZOBER, trdo vez.
DON KISOT is ta Manhe _
DVE SLIKI. Ksaver Meško
DANTE, povest _
EDIP NA KOLONU
ENO LETO MED INDIJANCI F.RAZEM PREDJAMSKI
FABIJOLA, povest iz rimskih časov FRANC ERJAVCA zbrani spisi 1. zv.
GROF RADECKI . _
IGRALEC, spisal Dostojevski _
IKON IJ A,
IZIDOR, pobožni kmet _
Iz življenja za življenje, povesti
JAGODE
JERUZALEMSKI ROMAR . _
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA _
JURIJ, novela, E. De Amicis _
KAJ SE JE MAKSU SANJALO KOBZAR . . _
KOREJSKA BRATA _
KRALJICA MUČENICA _
KRESALO DUHOV, spisal P. Sheehan
KRIŠTOF KOLUMB . -
KRIŽEM SVETA . _
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1.	sv. Znamenje štirih
2.	sv. Darova . . _
Spolnuj zapovedi, dve knjigi
a 50c..............................1.00
SV. XVANGELU IN DEJANJE APOSTOLOV . . __L5«
SV. VINCENCIJ. trdo vea. __.76
TEMELJI KRSČANSTVA _______	M
UMETNOST V BOGOČASTNI službi.	LOt
VODNIK MARIJANSKI . __.76
VZORNIKI L SV. OBHAJILA __1.00
ZGODBE SV. PISMA, obeegajoče 16.
zv. posamezni zv. aoc. ako se
naroči vseh 18 zv. skup. stane 3.00 ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA,
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. E.
Zore. . . - .50 ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matija Torkar, velika izdaja II..... 2.00
POEZIJE IN PESMI«
BISERNICE . . _t
CERKVENA pesmarica. A. Berk
CERKVENA pesmarica, L. Dolinar _
CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA.
M. Elizabeta . _
IZ MOJE CELICE, M. Elizabeta _
PESMI. J. dMPERMAN _
POEZIJE, F. Levstik __
PSAJLM1 . . __________
ŠOTOR MIRU
VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ZA SOLNCEM. G. Strnila . -
BAZNE KNJIGE IN SPISI AJDOVSKI GRADEC, J. Tbmin5ek_ AMERIKA IN AMERIKANCL J. F. Trunk, v zvezkih, meh. ves. AMERIŠKI SLOVENCI, kaj hočemo.
A. Tomee . ......
APOLOGETIČNI GOVORI . _
FRANC PIRC. življenjepis _
FRIDERIK BARAGA, meh. ves. -
in. SLOV. KAT. shod ▼ Ljubljani _
KATOLIŠKI SHOD ▼ Ljubljani __
KITAJCI IN JAPONCI _
KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1621 _ KRIŠTOF KOLUMB, odkritje Amerike MILOSRQNOST DO ZIVALX. sa mlada in stare . . _
Kratka zgodovina Slovencev,
Hrvatov in Srbov .............25
KRŠČANSKO N RAVOSLOVJE . _ .71 NARODNO GOSPODARSKI eseji —
NASA DRŽAVA -
NASA POTA. I. in n. vz. oba _
OBČINSKO POSREDNIŠTVO . -
OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo OSMERO BLAGROV. nauk za srečno življenje, vezan __
o Dveh grehih _
O SV. CIRILU IN METODU -
PETER BARBARIC . -
PLES . . _
.76 .60 .50
.TI L00 .76 1j00 .71 .T6 .66 .65
.20
1.66
.06 .60 .66 .45 M 1.06 ^45 .20 .45
JZt
PODOBE IZ BOSI JONSKIH dežel _ POGLED V NOVI SVET
PRILIKE P. BONA VENTURA SLOVENSKI ZUPANI _
.85
.75 .40 .75 .45
1.00 .45 .50 .95 .25 .20 .05 .25 .25
Več luči, dva zvezka.........20
SVETA RUSIJA . _
VOJSKA IN MIR _
VZORI IN BOJI, Jože Debevc. trdo
ZGODOVINA BREŽIŠKE župnije — ZMISEL SMRTI . ___
.45 .45
2.00 .95 .75
POUČNE KNJIGE.
\
Domači zdravnik ..............75
Domači živinozdravnik.......15
Nauk o čebelarstva............50
Pevska šola.................. 1-25
Pregledna karta S. H. S......25
BESEDNJAK, angležko-slovenski. Dr.
F. J. Kern _$ 5.00
DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PO-
DObah . . _
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk
za dobavo državljanskega papirja _
DRUŠTVENI GOVORNIK . _
GOSPODARSKI NAUKI _
COSPODINJSTVO . _
GRSKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler
trd. vez. •. _
HIGIJENA NA KMETIH
KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravje KATEHEZE ZA PRVENCE -
Knjiga uradnih vlog ........
KNJIGOVODSTVO . . _
KRATKA KATEHETIKA _
KUBIČNA RAČUNICA _
.50
.10 1.00 .50 1.00
2.00 .75 .25 .25
■75
-.25 .20 .75
3.	zv. Jernač Zmagovat
4.	zv. Malo življenje __
V. zv. Zadpja kmečka vojska..
6.	zv. Gozdarjev sin__
7.	zv. Prihajač . . _
9. zv. Kako sem se jaz likal I. zv. _
10.	zv. Kako aem se jas likal H. sv. _
11.	sv. Kako sem se jaz likal ILL zv._
14.	sv. Ljubljanske slike _
15.	sv. Juan Mi«eria --
16.	zv. Ne v Ameriko _
18. zv. Roža sveta _
MALENKOSTI. P. L. Goloma roman _
MOST V ŽIVLJENJE _
MAKSIMILIJAN, cesar mehikanski _
MARIJA NASA pomočnica, povest _
MAY ERY. povest _
MLADI SAMOTAR . _
MRTVA SRCA. Tavčar, trd. ves. _
NA NEGOTOVIH POTIH _
NA KLANCU, povest _
NA RAZLIČNIH POTIH _
NA PRERIJI
NARODNE PRIPOVEDKE NAROD. KI IZUMIRA _ NASA LETA. M. Pugelj
NASE ŽIVLJENJE. Ksaver Mežko _ NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA _
NIHILIST, povest _
NJIVA, Ksaver Meč ko _
OČE NAS, povest _
ODISEJA . . _
PATRIA. povest iz irske junažke dobe PEGAM IN LAMBERGAR. Dr. Fr.
Detela . . _
PETER ROKODELČIČ, trd. vez. _
POD SVOBODNIM SOLNCEM Fin-žar, L in H. zv. __________
POTOVANJE V LILI PUT _
Povesti, I. zv. izdala Z v. kat.
Slovencev ..................
POVESTI IN SLIKE. Ksaver Meško _ POSLEDNJI MEHIKANEC
POVESTI O PETRI VELIKEM _
POVESTI S L. LJUDSTVU v pouk in zabavo . . __________________
PRAVLJICE. Majer
PRI JUGOSLOVANIH, zabavna knjižnica . . . PRIPOVEDKE, Hubad
PRISEGA HURONSKEGA glavarja _
PRI STRICU . -
PRI VRBČEVEM GROGI -
PTIČKI BREZ GNEZDA
RAZLIČNO BLAGO. Slomžek
RIBIČEV SIN -
SI STO E SESTO
SLOVENSKE LEGENDE SORODSTVO, povest
SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. sv. —
STEZOSLEDEC . . -
SVETLOBA IN SENCA, povest --
TARAS BULJBA. povest -
TRENOTKI ODDIHA
TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ _
VALERIJA, ali zmagoslavni izhod is katakomb . . ___________________
VILJEM HAUFFOVE pravljice -
V TUJIH SLUŽBAH, povest
ZABAVNI SPISI Josip PagKaruzzi
Krilan . ----—
ZBIRKA NARODNIH pripovedk -
ZLATA VAS
ZNAMENJE ŠTIRIH -—
ZLOČIN V SARAJEVU -
AVB MARIA, letnik 1917., 1910..
1920., 1921. vsak letnik trdo vezan _
KOLEDAR Ave Maria, 1923. --
KOLEDAR 1. 1923. v platno vezan —
Koledar Ave Maria 1920.....
IGRE:
ANDREJ HOFER. ljudska Igra v 5
dejanjih . . -•
DOLINA SOLZ, kratke igre -
DOMEN, meiane vloge, igra s petjem v 5. dejanjih.	r
GOSLARICA n&še ljube Gospe -
KACI9ANER, tragedija v 5. dejanj— KRIVOPRISEŽNIK. meiane vloge, na-rodna igra s petjem ___________
LOVSKI TAT . _
MARTA, opera -
MARTIN KRPAN, dramska pripovedka v 5. dejanjih	,.
MATI, dramska slika r 3. dejanjih _
MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 5. slikah . _
MOŽ BESEDA, v 5. dejanjih -
NASA KRI, mešane vloge
NA SMRT OBSOJENI, meiane vloge
3 dejanja. . __
NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH. 4 kratke igre: sa ženske uloge: Nevesta s L i ban a, ženin z Nazare-ta. Seljaki anglej in Dve prerokinji — K MAMICI, igra za otroke -
.46 .16
.76
.25 .86 .26 .80 .76 .76 1.00 .60 .60 .60 .20 .80 .26 .46 .76 .30 .76 .35 .26
.20 .50 .30 1.00 .75 .20 1.00 .30 .76
1.00 .60 .20
.75 .50 .35 .65
•75
.30 .60 .60 .60
.50 .76 .50
.30 .86
.26 .26 .76 M .40 .50 .76 .46 .30
.95 .46
2.50 .21
.25 .46 35 .76
.46 .35
.96 .36 .30 .36 .36 .46 1.26 .26 .30 .50 .46
.95 .30 .46 .76 .40 .86
1.00 .46 .«6
.76 .25 .46 .36 .1«
8.00 .50 2.00
.25
.60 1.00
.78 .26 1.00
.76 .75 .16
.50 .76
.60 .46 .60
.48
ZBIRKA. 20. snopič: Sv. Just. m. viol ge; Ljubezen Marijinega otroka, i. uL JI
V TISKU IMAMO:
Abecednik, Rev. K. Zakrajšek, IL izdaja.
Slovensko-angleški katekizem, 11. izdaja.
Molitvenik za ameriške Slovence,
Naročila za te knjige se že h<UJ sprejemajo.
GLASBA.
a)	cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo	,10 Foerster, Cantica socra, III,
del za moški zbor ...........5«
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor ..................
Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za
moški zbor .................. jj
Gerbič, Slov. maša sv. Franči* ika, partitura 25c. glasovi po.. ,l| Grum, Cerkvena pesmarica za
Marijino družbo .............. x.QQ
Hladnik, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................ ^
Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za
mešani zbor.....................
Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije........................ jj
Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani
zbor..............................41
Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po .X| Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ................... 2M
Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part......
^75 glasovi ...................... tji|
iis6 Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi
« ...
za mešam zbor ..............
J* Pogačnik, Missa st. Josephi za
i-25 mešani zbor, partitura.........31
.30 glasovi po.....................
Premrl^ Cerkvena pesmarica za
mladino, partitura ............. 4J
glasovi po ....................
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... ,jJ
Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor
partitura 35c. glasovi po...... ,i|
Premrl, Slava sv. Križu, postne
pesmi za mešani zbor.........a|
Sattner, Missa teeraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............ .j®
Sattner, p. Hugolin, Postne pesmi za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po.................151
Sattner, a Božični pesmi za solo, zbor in orgije ............
b)	svetna glasba: ~ Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo
^poj; Na dan; Divna noč.......35
5.	zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.....3$
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda, Občutki; Geslo .... .33 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb-). Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiši.............35
. 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone Solnce .. .60 Laharnar, Gorske ~ cvetlice za
mešani zbor ...................35
Laharnar, GorSki odmevi za
moški zbor ...................35
Laharnar, Planinke, za mešani
zbor, 2 zvezka po ..............35
Laharnar, Pomladanski odmevi za mešani zbor 2 zve. po .. «35
Sicherl, Trije moški zbori.....15
Orlovska pesmarica, za en glas -25
.60
.06
•"EBINOST**
žSf
i31®
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L, Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

Stric Frasquito je prebival v četrtem nadstropju. Ko je prišel do drugega, je čul, da gre nekdo za njim. Pospešil je korake in je gledal po strani, kdo bi bil. Strahoma je zagledal Jakoba de Sabadell. Po dve in dve stopnici je preskakoval, najbrž, da bi ga dohitel. Santo Dios, in kako naglo!
Stric se-je zavil do ušes v kožuhovinasti ovratnik, skril svoje zobovje v žep, skočil po stopnicah ter dospel čisto brez sape pred svoja vrata.
"Nesrečna smola!"
Sabadell mu je bil za petami in se je ustavil pred njegovimi vrati ; gledal ga je začudeno, pozorno, nezaupno, — pa ni si ga Upal nagovoriti.
"Jutrrrri bo vedel ves Parrrriz, da nimam zob," je premišljeval stric.
S to mučno mislijo je planil v svojo sobo in je najprvo zaprl vratca k sosedu,; bal se je, da ne bi nepovabljeni sosed zasledil njegovih skrivnosti.
Njegov sosed je imel vobče slabe namene. To je strit Frasquito koj opazil. Čul je iz sosedne sobe sumljiv, pritajen ropot in vznemirjajoč šum. Dobro je bilo le to, da vratca niso imela nobene špranje . . .
Stric je vzel zdravilo in zobobol mu je popolnoma prenehal. Nato se je spravil nad svoje umetno zobovje in ga je začel snažiti s ščetko. Njen srebrni ročaj je udarjal s kovinastim zvokom ob marmornato ploščo umivalnika.
Ko je stric to delo opravil, se je razpravil in odložil sestavine svojega zunanjega človeka. Še enkrat in še v tretje je stopil po prstih k vratcem poslušat, kaj dela njegov sosed. Vse je bilo mirno.
Stric se je počasi slekel, odložil košato, dehtečo vlasuljo in Si nataknil spalno čepico, visoko in koničasto, ter s pentljo na vrhu. Cele pol ure je potreboval, da je odložil, in ko je nato, preoblečen v nočno srajco, legel v posteljo, ga je bilo ravno polovico manj kakor pa takrat, kadar je stopal obilen in okrogel med svojimi bližnjimi in daljnimi sorodnicami in sorodniki.
Na nočni mizici si je prižgal svečo in je nekaj časa čital zanimiv, zaljubljen roman. Tako navado je imel, da si je privabil spanec.
Zadremal je. Knjiga je padla na tla in stric je udaril z nosom po mizni plošči.
Zbudil se je in se je nagnil iz postelje. Poglavje je bilo zanimivo in pobral je knjigo, da bi čtivo nadaljeval in skončal.
Čez nekaj časa mu udari v nos močan duh po smradu.
Preplašen se je vzravnal v postelji.	j\ »i .-*,».
"Ali gorrrri?"	r' ~	'
Gleda na vse strani. Nikjer ni videti požrešnih plamenov. In vendar, smrad in dim mu prihaja v nosnice.
Dvigne glavo k zastorom. ki so obdajali posteljo in ga varovali moskitov, pogleda pod vzglavje, pod odejo, v škatljictf
POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMILA KISS-A 133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY
Najboljša prilika za direktno potovanje v domovino v 12 dneh preko Dubrovnika v Trst s parniki
Junija 30. PRES. WILSON, cena ........$102.50
Junija 30. TUSCANIA, cena ............$105.00
in vojni davek $5.00. Kadar nameravate potovati, mi takoj naznanite in jaz vam preskrbim prostor.	:
Dopremljam rojake iz starega kraja. Pošiljam denar v stari kraj.
POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMILA KISS-A 133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY
za užigalice, ki je ležala na nočni mizici — nikjer sledu o ognju.
Morda se pa kakšna nogavica ali kak robec smodi v peči?
Stric Frasquito skoči naglo iz postelje in pogleda v peč.
Nič! Žerjavica je mirno tlela pod pepelom in čez železno pregrajo ni moglo žareče oglje iz peči.
"Zarrrres čudno to!"
Morebiti pa pri sosedu gori, ali na hodniku, ali pa je zunaj na boulevardu nastal požar in se smrad širi sem v sobo?
Stric steče k vratom, ki so se odpirala na hodnik, prisluškuje pri sosednih vratih, pogleda skozi okno — nikjer sledu o požaru! Duh po dimu in smradu pa mu vedno močneje sili v nos!
"Za božji čas, kje pa gorrrrri? Kakorrrr bi bilo začarrrranD!"
Stric premišljuje jn stoji sredi sobe v sami srajci, s prekri-žanima rokama in iztegnjenim vratom; na vse štiri strani svoje sobe voha in gleda s široko odprtimi očmi.
Zazdi se mu, da čuti vznemirjajočo vročino na glavi. Pogleda k stropu: Nič.
Kar se naglo okrene k ogledalu in preplašen krikne.
Zagledal je v zrcalu samega sebe, v sami srajci in s koničasto čepico na glavi, in tam . . . tam vrh čepice je žarel rdečkast plamenček . . .
"O sveta nebesa, ogenj na glavi!"
V strahu človek ne preudarja mnogo in tudi stric Frasquito ni pomislil, da si je bil sam zažgal koničasto čepico ob goreči sveči, ko se je bil sklonil po knjigo na tla .
Popolnoma je glavo izgubil: skočil je k električnemu zvoncu, odprl vrata in zakričal najprej v kastiljanščini: " Socorro! Socorro!" (Pomagajte!), hitel nato k vratcem, ki so vodila k sosedu, in zavpil francoski: "Au secours! Au secours!" (Na pomoč, na pomoč!)
Vrata so se naglo odprla in Jakob je vstopil, s samokresbm v roki.
Na prvi mah ni spoznal čudne prikazni, ki je stala v sami srajci pred <njim ; šele ko je iztegnila roke proti njemu in v otožnem obupu zaklicala: "Jakob, Jakob!", je spoznal strica.
Prvo je bilo, da je krepko lopnil po njegovi glavi. Tleča čepica je padla na tla in Jakob je videl stričevo golo, gladko plešo, blestečo in belo kakor ^fnska melona.
Ves ta smešni prizor se je odigral v par trenutkih in vendar je odločil usodo Jakobovo za vedno.
Služabnik je prihitel na klic električnega zvonca in je trkal na vrata.
Stric Frasquito je spoznaU kako smešen je položaj zanj. Naglo si je nataknil drugo čepico iz kožuhovine, se ogrnil s plaščem, si zopet vdel zobe, zbežal v Jakobo sobo ter ga je prestrašen in napol v joku prosil:
"Odprrrravi ga ti, Japček, da me ne bo videl."
Svetla iskra — rešilna misel je zablisnila Jakobu v gosti, temni megli strahu in negotovosti, ki mu je obdajala duha in tlačila k tlom silo njegove volje ...
Stric Frasquito je bil bogat, vpliven, je imel dostop v vse kroge. V smešnem položaju ga je našel. S tem ga je dobil čisto v oblast, zvezanega takorekoč na rokah in nogah, ker starec je bil gizdav kakor kaka ženska in je silno veliko dal na lepoto svoje zunanjosti. Jakobov načrt je dobival vedno določnejše, jasnejše oblike.	,




Trgovina z železnino in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN.
a

SO. CHICAGO
Slovencem ▼ So. Chicago in okolici naznanjam, da aem prejel velik« zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in ž one, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje debite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni d«bite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo!
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obiski.
"SVOJI K SVOJIM!"
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.

■
N0YIC IZ PREKMURJA.
Ginmaniza mabmzmbbzb Gimnazija v Mur. Soboti.
Prekmurci so začeli ceniti svojo gimnazijo "Novine" jo imenujejo najvažnejšo kulturno pridobitev prekm. prebivalstva po prevratu ter pozivajo starše, naj dajo otroke v gimnazijo, ker Prekmurci nimajo svojih ljudi v učenih stanovih, še svojih duhovnikov imajo premalo. Prej je nekaj Prekmurcev študiralo, toda njihov študij je bilo navadno njihovo raznarodovanje. Ob prevratu I. 1918. sta bila razen katoliških duhovnikov narodnega mišljenja samo en gimnazijski profesor in en sodnik. Vsi drugi izšolanci so bili mažaroni. To bo zdaj drugače. Gimnazija v Murski Soboti ima že štiri razrede z nad 100 dijaki, prihodnjo jesen se otvori peti razred. Vsi ti dijaki se vzgajajo v narodnem duhu. Po sklepu letošnjega šolskega leta napravijo zlet v Maribor, na Pohorje in druge štajerske kraje, da vidijo, kako lepi in rodovitni so slovenski kraji, do-čim so mažaroni učili, da so v Sloveniji samo pečine, siromašni kraji beračev brez slovstva.
-o-
Skrobarna v Prekmurju.
Na veleposestvu grofa Lapari-ja v Murski Soboti se misli u-stanoviti tovarno za škrob (šterko). Take tovarne ni v Jugoslaviji. Tudi veleposestvo kneza Esterhazija v Doljni Lendavi misli napraviti veliko tovarno, kakršne še ni v Sloveniji.
-o-
"Morska Krajina". Demokratska stranka še vedno izdaja ta tednik, ki ga ureja propadli kandidat Kiihar v jako pokvarjeni prekmurščini. Vidi se,
CLEVELAND, OHIO.
Sldvencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O.
da so članki prvotno pisani ^ mažarskem jeziku, potem pa jih nekdo brez znanja jezika slabo
prevaja.
Kadar zakonski mož bankrotira v buzinessu, tedaj pripoveduje njegova žena okrog, da je bil prepošten in da zato .ni vspe-val Kaj pa možu pripoveduje j^. pa druga storija.
NEIZMERNA DEJSTVA.
Sekvoje (rdeč les,) ki rastejo na pacifičnem obrežju, so nekatere stare od 1000 do 4000 let Mnogo teh so bila že dobr0 debela drevesa ko je Tut-ankh-amen vladal v Egiptu. Gore kjer rastejo ta drevesa, pa so polne fosilov sličnih dreves, terih starost se ne more meriti na tisoče let, ampak na miljone Ravno tako neizmerne pa so dobrote in koristi, ki jih prejemajo tisoči in tisoči vživalci Trinerje-vega zdravilno grenkega vina v teku zadnjih 33 let. Mr .Frank Skorapa, Rochester, N. Y. nam je pisal 29. maja 1923. popolnoma pravilno: "Denar se lahko šteje, ampak dobrote Trinerje-vega zdravilno grenkega vina so neizmerne." Na to zdravilo se lahko vedno zanesete v slučajih slabega teka. slabe prebave, plinov v črevesju, glavobola, splošne pobitosti in sličnih želodčnih neredov. In ravno tako se lahko zanesete na vsa druga zdravila in preparacije Jos. Triner Coni-panije. kot na primer: TrTner-jev Liniment, ki je jako dober za izvijenja, utrujene noge in mišice; Triner's Hand Lotin za trdo kožo : Triner's Liquit Shampoo, ki napravi lase svetle in krasne, itd. Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili za podrobneja pojasnila.
J.KOSMACH
z 804 W. 22nd St. Chicago, 111.
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA, svoiega rojaka l
Naiboliše delo. nainižie cene. Roiaki obrnite se vselei na Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. ookladam stenski oaoir.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v ■ Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: da Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
$15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3j^cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnin^. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.

33
DOHAGE PITO!

Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street
Izšla je
* LEPA KNJIŽICA
Državljanski katekizem
t natančnim poukom o driavjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov i. t- d.
Knjižica je pisana v angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga:
za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju nase države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem, kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. za poduk za drugi papir.
za poduk za one, ki so že dobili državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje.
za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini.
za poduk v farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO IOC.
z.
a. 3-
S.
Naroča se pri:
EDINOST 1849 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
—>— ali pa-
NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL
2312 Massachusetts Ave. M. W.
Washington, D. C.
List Edinost
-=-«—
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo Ust ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem sloven-skim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomni-jo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, DL
Phone: CanaPoo9*- J