XXIX, številka 17, 22. avgust 1997 ^ G O R N J E S A V I N J S K I Cena 249,00 SIT ČASOPIS ISSN D3Sl-flmO 9 770351 814014 * /jmf v 'f i * ' if ^v' u ft . Kinološko praznovanje v Varpoljah Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA SP. REČICA KMETOVALCI, VRTIČKARJI! * Pri nas dobite vse, kar potrebujete napolju, hlevu, vrtu... * Traktorji, kmetijska mehanizacija, orodje, oprema^ * Rezervni deli po tovarniških cenah zaSIP, Creino, Tehnostroj, Zetor, IMT,... *Krmila, žitarice, mineralno vitaminske dodatek ■ Umetna gnojila, apno proti kislim tlem,... Obiščite nas ali pokličite na 063 831-338 ali 831-656 vsak dan od 6. do 15. ure, v soboto od 7. do IZ. ure. V času kmetijskega sejma v Gornji Radgoni vas v prodajalni čaka presenečenje! /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po UGODNIH CENAH. Vnovčite lahko delnice Gorenja, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj, Cinkarne Celje, Color Medvode... Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO. Kapitalski dobički prvih prodaj privatizacijskih delnic NISO OBDAVČENI. Posredujemo pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254 int. 285. Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU IC7,§ MilZ If! 2 12 TJA STRAN ISSN 03S1-8140 Leto XXIX, št. 17, 88. avg Izhaja vsak; drugi pete! Ustanovitelj: \X \ Skupščina oboam Mozirje Izdajatelj: Savinjske novico. Krar.ci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, ^1^X63/833-210,: žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: '\v\ \'K ■ '\V\V nX\\ v\ 'fPsfTf . "'ff- , \\\ \\ \\\ \\ \ \ \\ \\ \\ \ \\ \ \ \x Stalni sodelavci: - Bdi Mavrič, Aleksander Videčnik. Ciril Sem, Slavica Siapr.ik,'Benjamin Karyir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar,.. •: j Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik. Marija Iff: Sodja-KIadnik, dr. Maja Natek, Franjo ' Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Hotko, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove •• N N\X V Tajnica uredništva: ,, N\ Barbara ZačirltOvnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk ' Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Ni' Naslov uredništva: ' v Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje,,\v \\ Telefon: 063/833-230 \ x Faks: 063/833-210 h, xNV'N \\\\ \SN\ viNs, N\v\ N\ NV\ •• E-pošta: .. savinj ske.novi ce@isi.oi. net Internet: i. http//:www.inetia.eunet.si/sayinjske-novi<:;e. Cena za izvod: 249,00 SIT, za.naročnike: 212,00 SIT Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje \.\ \\ ‘-,.\j\ \\ \\\ \\ \\\ \ \ \ Rokopise, objavo, razpise in oglase je v; potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom Nv\\ j tekbp^iš^VUkfe., '\\j:N \\N\ Po mnenju Ministrstva za informiraitje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis mod proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov, Objavljenih rokopisov ih fotograf jj ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil Pisen: bralcev in oglasov ne lektoriramo. . N,x\Nj'vi; , Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. “To je noro, ” si je mislil marsikdo, ko se je sredi noči z nedelje na ponedeljek prebudil zaradi grmenja in sekanja strele. Zvoku in svetlobi so kmalu sledile debele dežne kaplje, ki so se združile v pravo reko izpod neba in padale, padale... Močnemu nalivu ni in ni bilo konca, dokler niso zjutraj oziroma dopoldne nekateri potoki in hudourniki prestopili bregove terpov-ročili nemalo sitnosti, ponekod tudi nekaj materialne škode. Mar niso bile povodnji včasih rezevirane za jesensko obdobje? Naj ob izidu tokratne številke rečem besedo ali dve o pmpagandnih člankih, ki jih že nekaj časa lahko zasledite (tudi) v Savinjskih novicah. Toliko različnih odmevov je namreč slišati na to temo, da se mi zdi pomembno razčistiti nekatera dejstva. Gre za propagando, reklamo in ne za pomčevalske, novinarske prispevke. To je treba upoštevati v osnovi in prav zato so propagandni članki ustrezno podpisani (PR) ter označeni s pasico “oglasi”. Vsebina tovrstnih prispevkov nima nikakršne zveze z uredniško politiko ali stališčem časopisa, ne glede na to, kdo ali kaj je predmet pisanja. So pa po drugi strani propagandni članki sveža in nadvse dobrodošla metoda obveščanja kupcev o ponudbi na trgu. Vpropagandnem članku je mogoče natančno opisati določene podrobnosti izdelkov ali ponudbe nasploh, kar je v obliki klasičnih oglasov večkrat težko. Nedvomno drži tudi dejstvo, da je v opisni obliki posredovana informacija potencialnemu kupcu prijaznejša in bolj dostopna, zato ni čudno, da se takšne oblike komuniciranja z javnostjo poslužujejo praktično vsi časopisi in revije ne glede na nivo, ki ga pokrivajo. Dandanes je informacija pač glavno “orožje ” v boju za čimboljšoprodajo, biti kvalitetno obveščen pa je nenazadnje prednost kupca, ki se odloča, kje in kaj bo kupil. Propagandni članki so torej koristni,mar ne? Šaleška dolina: - ; ^ Savinjsko-šaleška regija stvarnost ali le želja?...... 4 Gostilna Raduha Luče: \ \ \ \ \ X x. \x. \\X\ X X. X. \ X X. X. X. X sX \ n'\\ Med najboljšimi v Sloveniji................ 5 Luče ob Savinji: Tridnevno življenje starih lučkih običajev Šmihel nad Mozirjem: , Ovčarji so praznovali..8 Izpostavljeni za zgodovino: . x X k Snemati ali ne - to ni več \ vprašanje! .....'.. Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline: Psi in njihovi vodniki ni(so) presenetili.....13 Žagerski mlin v Po dvolovlj eku: Žuboreča pesem ' ' mlinskega kolesa ........14 Dvigalo za Janeza n_Nn N N 'N;\ TN? . nnv Zupanca: Posluh za sočloveka še M velik ............... 15 Ljudje in dogodki: Končeva Mica.............15 Zgodovina in narodopisje*. j0?ed^ll5 leti...... Policija svetuje: /h Kaj storiti, če se vam zgodi vlom ali kraja vozila... 20 “Čiščenje telesa” ....:.-21 Kronika: Alkohol in orožje......26 Za razvedrilo: Zadrečke novice........32 NASLOVNICA Ovčarski praznik v Šmi helu na d M ozi r j e m X Foto: Ciril Sem AKTUALNO Zgornja Savinjska in Šaleška dolina Savinjsko-šaleška regija stvarnost ali le želja? Poročali smo že, da so se župani in županja občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline v začetku letošnjega leta izrekli za oblikovanje Savinjsko-šaleške regije. Pripravili so obsežno gradivo in ga posredovali vladi, poslancem državnega zbora, predstavnikom lokalnih interesov v državnem svetu, političnim strankam in občinskim svetom zgornjesavinjskih in šaleških občin. Poglejmo nekatere poudarke iz omenjenega gradiva. Vzpostavitev regij v Republiki Sloveniji in prenos pristojnosti nanje je projekt, ki bo postal odločilni element gospodarskega, demografskega in kulturnega razvoja in bo obenem osnova za delno avtonomijo posameznih območij Slovenije na področju oblasti. Pri tem je cilj regionalizacije ekonomski, socialni, ekološki in kulturni razvoj območij, ki bo državi kot celoti pripomogel razviti vse pogoje vsesplošnega nadaljnjega razvoja. V določanju kriterijev, ki naj bi služili za določitev regionalnih območij, se skriva nevarnost, da nekatera območja ne bodo dobila priložnosti za razvoj svojih potencialov, in sicer zgolj zaradi tega, ker bodo (kakor doslej) preprosto priključena večjim središčem. Cilji združevanja torej nikakor ne bi smele biti zgolj statistične kategorije, temveč skladnost interesov ljudi in gospodarstva z vsemi vitalnimi interesi, ki so vezani na razvoj in obstoj posameznih lokalnih skupnosti. Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino povezuje osem občin (Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje) ter 61.300 prebivalcev, ki živijo na 705 kvadratnih kilometrih. Po tem kriteriju bi dobili regijo, kije za tretjino večja od planske zasavske regije in primerljiva s koroško ter spodnjeposavsko regijo, pri tem pa ni izključe- na možnost povezave z območjem občine Žalec in drugimi sosednjimi občinami, ki bi pokazale interes za tovrstno povezovanje. Statistični urad Evropske unije priporoča Sloveniji osem osnovnih funkcionalnih regij, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa zagovarja model 12 regij. V teh predlogih je območje zgornjesavinjskih in šaleških občin vključeno v veliko savinjsko regijo, gradivo, iz katerega navajamo nekatera dejstva, pa utemeljuje 13 ali več regij, med katerimi bi bila tudi savinjsko-šaleška. Dejstvo je, da je sedanja savinjska regija prevelika in zaradi zemljepisnih značilnosti ter sorazmerno slabih cestnih povezav “razdeljena” na dve večji območji, katerih središči sta Celje in Velenje. Pri tem je tudi značilno, da so si demografsko ogrožena naselja daleč vsaksebi, zato bodo v primeru vzpostavitve velike savinjske regije (23 občin) od Celja oddaljene občine težko uveljavljale svoje interese. Gospodarski subjekti in njihovi razvojni cilji v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini so bolj sorodni, kakor to velja za tiste v neposredni okolici Celja. Občine v omenjenih dolinah povezujejo skupni naravni viri in vitalni interesi na področju oskrbe prebivalstva s komunalnimi dobrinami. Dnevna migracija delovno aktivnega prebivalstva med temi občinami je bistveno večja kakor migracija drugam. Izvajanje funkcij predlagane Savinjsko-šaleške regije je mogoče kadrovsko in prostorsko zagotoviti v dogovoru med upravnima enotama Velenje in Mozirje s soglasjem vseh občin na območju regije. Zagotoviti je mogoče pretok splošnih informacij za potrebe Statističnega urada RS. Čeprav so industrijske panoge zgomjesav-injskih in šaleških občin različne, je vzpostavljeno dobro sodelovanje preko območne gospodarske zbornice in delno preko obrtnih zbornic. Povezanost omenjenih občin je še posebej očitna na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja, kvalitetnoje glasbeno izobraževanje, dobra je razvitost medijev za informiranje prebivalstva, izdelan je strateški marketinški plan za področje turizma z elementi regijskih in občinskih dokumentov, regionalnega značaja je tudi območna pisama Zveze potrošnikov Slovenije. Za Savinjsko-šaleško regijo je izjemnega pomena ustrezna ekološka sanacija na celotnem področju, kakor tudi vzdrževanje in posodobitev lokalnih ter regionalnih cest. Nujna je kvalitetna povezava z avtocesto Maribor-Ljubljana in sosednjo Avstrijo. Obstajajo pa še številne druge oblike povezovanja in možnosti zanje. Razlogi za oblikovanje skupne regije zgornjesavinjskih in šaleških občin, imenovala naj bi se SAŠA, so torej več kot očitni. Kako jih bodo ocenili občinski sveti omenjenih občin, bomo videli vjesenskem času, ko bodo le-ti obravnavali predlog ustanovitve Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline (nekateri so to medtem že opravili). Končno besedo glede regij pa bodo seveda imeli poslanci državnega zbora v Ljubljani. Franci Kotnik Predlog pokrajinskega organiziranja v Sloveniji O Mijlo Ljubljano Domlolsko Zorovska regija O Juinoljubljaniko regijo O Zasavska regijo O Posavska regija O Dolenjska regija O Belokranjska regija O Kofevika regija O Notranjska regija ©Obalro-Kraifca regija (D Goriško in Idrijsko-Cerkljansko regija © Zgomjeroiko regije ©Gorenjske regijo © bavinjska-Saleška regija © Celjsko regija © Koroška regija © Mariborsko regija ©Spcdnjepodraviko regijo s Prlekijo ©Pomurska regija OGZ Velenje Besede o turizmu, dejanja pa... Nedvomno je dejavnost in spodbujanje Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice iz Velenja že nekaj časa stalnica, ki jo lahko ocenjujemo kot uspešno prizadevanje za napredek gospodarstva, razvoj in skrb za turistično prebujanje tega območja. Ni slučaj, da se dogovori na ravni županov, managerjev in vodstvenih delavcev v gostinstvu in turizmu obračajo proti vzajemnemu sodelovanju in dopolnjevanju z oziranjem po zgornjesavinjskih možnostih turistične dejavnosti. Na nedavnem razgovoru z Mirom Pretnarjem, sekretarjem Zdmženja za turizem in gostinstvo pri GZS, bil je sredi julija v Velenju, so se pogovarjali o aktualnih razmerah v turizmu, zelo konkretno pa tudi o pogojih, danostih in dejanskem trženju turizma v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Ocena o slabši turistični sezoni od pričakovanj ni prestrašila, brez dvoma pa so znani podatki pod pričakovanji. V Šaleški dolini gre za pomanjkanje ležišč, v Zgornji Savinjski pa za razdrobljenost in slabo povezanost z republiškimi turističnimi in hotelskimi kompleksi. Analize in znana splošna dejstva o tej perspektivni veji gospodarstva so osnova za takojšnjo ukrepanje. Proti temu mnenju pa so kaj hitro “udarili” predstavniki domačih turističnih podjetij, ki so nanizali vrsto problemov predvsem na področju investicij, kreditiranja in zagotavljanja prenočitvenih kapacitet. Na primer: edini hotel v Šaleški dolini adaptirajo, nekaj deset postelj je pri zasebnikih, a le redki vedo zanje, hotel v Topolšici ni zaseden kot so predvidevali, v Zgornji Savinjski dolini pa “štrika-jo” od primera do primera in s hoteloma Plesnik ter Štorman le delno izboljšujejo prenočitveno ponudbo. Marjan Prelog, direktor RTC Golte, je že lep čas zaskrbljen zaradi dragega vzdrževanja zastarelih infrastrukturnih kapacitet, izjemno dragih bančnih kreditov za nove investicije in izpada dohodka ob slabih zimskih sezonah. Brez razumevanja nekaterih podjetij v Šaleški in Savinjski dolini bi tudi ta center propadel. Poleti, denimo, imajo na Golteh svež in čist zrak, številne planinske možnosti za rekreacijo in med spremenljivim vremenom tudi nekaj prijaznega sonca. Preddopustniška okrogla miza kljub številnim besedam ni ponudila pravzaprav nobenih konkretnih rešitev, napredek pa je vendarle v tem, da so se odgovorni ljudje začeli načrtno pogovarjati o prihodnosti obetavne gospodarske panoge. Jože Miklavc Gostilna Raduha Luče Med najboljšimi v Sloveniji Že srednjeveški popotniki so naše kraje in predvsem ljudi omenjali tudi v zvezi z gostoljubnostjo, ki naj bi bila posebna lastnost njihovega značaja. Povezali so jo z dobrodošlico, s prenočevanjem in prehranjevanjem domačinov in tujcev, ki so potovali po naših krajih. Gostoljubnost je dobesedno “ljubezen do gosta” in gostilna je le eden tistih prostorov ali okolij, kjer naj bi gost to ljubezen tudi občutil. Pričujoče razmišljanje so uvodne misli znanega etnologa Janeza Bogataja iz njegove najnovejše knjige Naše gostilne, kjer je po avtorjevem prepričanju predstavljenih 52 najboljših gostiln na Slovenskem. Med njimi tudi gostilna Raduha, Medetova gostilna, kot jo še danes imenujejo domačini, iz Luč. Gotovo priznanje za kolektiv in hišo ob sotočju Savinje in Lučnice. Gostilno so odprli že davnega 1875 leta, sevedaje bila veliko manjša od sedanje, saj je bila od lastnikov po drugi svetovni vojni temeljito dozidana in preurejena. V hiši je nekako veljala ženska tradicija vodenja gostilne. Emika Selišnikje leta 1961 prevzela gostilno in jo vodila vse do leta 1997. V tem obdobju sta skupaj z možem Alojzom razširila in uredila prenočišča in bivalni vrt, ob tern je s svojo predanostjo poklicu postala ena najbolj znanih gostilničark v Sloveniji. Emikina hči Martina (poročena Breznik) je z letom 1994 postala že četrta gostilničarka po letu 1936, ko seje začela uspešna pot gostilne Raduha v Lučah. Kot kaže pri njih še posebej velja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Poleg gostilničarke Martine Breznik skrbijo za gostoljubnost in dobro počutje gostov mlada kuharica Blaženka Zamernik, domačinka iz Luč in v strežbi Klavdija Jablanovec, doma iz Gornje Radgone, ki se je, kot kaže, popolnoma vživela med vrhovi savinjskih planin. Seveda je še vedno “v elementu” tudi Emika Seliš- nik, posebno v kuhinji je nenadomestljiva. Skrivnost dobre kuhinje pri Medetu je gotovo v doma pridelanih sestavinah in v velikem kuharskem znanju. Poleg stalnih jedi gostom priporočajo nedeljski jedilnik. Veliko vrst štrukjev, pa mesni žlikrofi in še veliko je dobrot, ki zadovoljijo še tako izbirčnega gurmana. Skrivnost uspeha je v kolektivu (foto: Ciril Sem) Še nekaj je kar velja zapisati o Selišnikovih in Breznikovih. Skoraj praviloma znajo nevsiljivo prisesti k mizi in spregovoriti besedo ali dve, popijejo z gosti kozarec vina. Dr. Janez Bogataj sicer razpreda, da to niso zgolj izrazi normalne gostoljubnosti, temveč tudi opomin nekaterim prvinam v naših odnosih. Za gostilno si je torej potrebno vzeti nekaj časa, podobno, kot za hrano in pijačo, ki naj jo strežejo. In v gostilno, ki izpolnjuje te pogoje se človek z užitkom vrača. Savinjčan POSLOVNE INFORMACIJE Svobodna cona Mostar V Mostarju dokončujejo vso potrebno infrastrukturo na površini 37.000 m2 za Svobodno cono Mostar, namenjeno izgradnji proizvodnih in veletrgovskih kapacitet. Podrobnejše gradivo je zainteresiranim na razpolago na GZS - ZDRUŽENJE LESARSTVA, Miklošičeva 38/11, 1000 Ljubljana, tel. (+386 61) 310-596, 13-18-023, n.c. 13-20-141, fax: (+386 61) 13-18-023, možni pa so tudi neposredni kontakti na naslovu: Slobodna zona “Mostar”, d.o.o., direktor Nedim Efica, tel./fax: 00387-88/568-818. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVINJSKO -ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TEL.: 063 856 920, FAX: 063 855 645. Celje Trideseti mednarodni obrtni sejem Le še 20 dni je ostalo do največje slovenske poslovno sejemske prireditve, Mednarodnega obrtnega sejma, ki ga v Celju letos pripravljajo tridesetič. Na razstaviščih Celjskega sejma se bo med 12. in 21. septembrom predstavljalo 1.765 razstavljavcev iz 27 držav. Celjsko sejmišče zaokrožuje 55 tisoč kvadratnih metrov prodajno razstavnih površin, organizatorja MOS-a, Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije, pa sta zadnja leta težila k temu, da bi bilo kar največ sejemskega prostora pokritega. Na 30. izvedbi mednarodne prireditve bo tako pokritih kar devet desetin sejemskih površin. S tem bo odpadlo precej težav zaradi morebitnega slabega vremena. Ob stalnih dvoranah bo sejemski prostor zaokroževalo še 19 montažnih, ob že uveljavljeni Modri dvorani, kjer poteka veči- na obsejemskih strokovnih srečanj in razprav, pa bodo uredili novo konferenčno dvorano. Novost bo tudi novourejen gostinski prostor, saj je iz lanske Pohorske hiše zrasel približno 2000 kvadratnih metrov velik pokrit gostinski prostor, kjer bodo v času sejemske manifestacije svojo ponudbo zaokrožili številni gostinci. Obrtna zbornica Slovenije bo tudi v času letošnjega sejma opozorila na aktualne probleme in težave, s katerimi se srečujejo slovenski obrtniki in podjetniki. Franci Kotnik Luče ob Savinji Tridnevno Številne, že nekoliko v pozabo odrinjene domače običaje in opravila so predzadnji vikend pripravili in obiskovalcem prikazali mladi in nekoliko manj mladi Lučani. Tri dni družabnih iger in narodopisnih šeg je zaznamovalo že 28. ponovitev Lučkega dne, ki ga je tokrat, ob pomoči občine m številnih krajanov, Petkov večer je bil, tako kot že nekaj let, v znamenju Lučkih karaok. Slabo vreme in nebodigatreba dež nista zmotila razposajene razigranosti Lučanov, ki so v samo njim značilnem temperamentu odstirali glasbene domislice v splošno zadovoljstvo. Za vrhunec sproščenosti je poskrbela skupina Lučki moped show in legendarni ansambel Larix, ki je po več kot desetletnem premoru ponovno dodobra ogrel obiskovalce večera. V preteklost zazrta je bila sobotna prireditev. Mladi in neobremenjeni obrazi so na iskriv način prikazali nekaj starih lučkih običajev; vlekli so reško, v pleve dajali, in še bi lahko naštevali. do Turistično društvo. osrednje prireditve Lučkega dne. Se prej so domačini s procesijo in svečanim bogoslužjem počastili farnega zavetnika sv. Lovrenca. Pisano paleto štantov so pripravili Lučani. Pred občinsko zgradbo so se s potrebnimi informacijami predstavili člani TD Luče. Neutrudni Tone Mlačnik je iz svojih citer izvabljal milozvočne napeve in folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki je ob zvokih frajtonarice živahno zaplesala kar po glavni cesti, ki pelje skozi Luče. Celo taksi službo so Lučani organizirali za svoje obiskovalce. Z njo je bilo omogočeno občudovati tudi zanimivosti izven Dobre volje na karaokah ni manjkalo (foto: Ciril Sem) Druženje mladih in starih je bil moto večera. Vmes pa pesem, “na četrto”, edinstvena, v izvedbi moškega pevskega zbora. Le vsi “štako”, bi smeli po lučko bodriti večer, v katerem so se prepletali smeh, obujanje šeg dedkov in babic, dobra volja in prešerna razigranost. Samo v Lučah je še moč podoživljati tako neposredno predanost izročilu, ki slej ko prej tone v neizogibno pozabo. Od štanta do štanta so se lahko podali nedeljski obiskovalci samega centra Luč. Obiskovalci so videli tudi pisano povorko radovednežev, na čelu katere je Franci Podbrežnik iz Solčave predstavljal posamezna opravila. Široka paleta čebelarskega orodja iz preteklosti in pestra ponudba izdelkov iz medu je privabljala sladokusce, nič manj se niso potrudile kmečke ženske z obilico dobrot, na drugi strani je privabljal štant z domačim maslom in pristnim savinjskim želodcem. Ples in pesem sta se vila skozi Luče, vmes nekaj dežja in pro- življenje starih lučkih običajev Lučka pesem “na četrto” je nekaj edinstvenega (foto: Ciril Sem) metni zamašek, ki dobromis-lečih nikakor ni smel prehudo vznemiriti. Tudi Avgust Pečovnik je bil dobre volje. Preko 60 let že dela koše, grablje in druge izdelke za domačo, kmečko rabo. Nič manj veselo ni bilo ob preko sto let stari preši, kjer je bilo moč poleg drugih dobrot zaužiti pristen domač jabolčnik, “tolkec”, kot se žlahtni pijači reče lepo po lučko. Nepogrešljive vseh lučkih dnevov so predice, tudi letos se niso izneverile izročilu in tradiciji. Za oči in razpoloženje je bila gotovo najzanimivejša Dežela hlapcev. Številne “matre” je bilo za videti v tej čudni deželi, kjer sta hlapca občutila vse prej kot razkošno življenje. Številni stroji so krasili deželo; vevnek, stope, pa stroj za prebiranje žita, slamoreznica in še kaj se je razkrilo radovednim očem. Hlapca sta kljub poznemu nedeljskemu popoldnevu smelo tesala hlode, cepila drva, mimoidočim razkazovala prostor kjer so molzli koze... Celo njuno skromno počivališče je vzbujalo pozornost in pol stoletja stare hlače na zadnji plati enega od hlapcev so bile še posebej zanimive. Prav na koncu v pisani verigi prikazanega so bili znameniti lučki “vlcerji”. Po vseh predpisih grajeni riži so spuščali les v Savinjo, od koder so ga plavili do žag. Spravilo lesa pa je samo ena plat medalje, vse prej kot lahkega življenja v prostranih planinskih gozdovih. Druga, nič bolj priljudna, je bil čas počitka Procesija v čast farnega zavetnika sv. Lovrenca (foto: Ciril Sem) V deželi hlapcev (foto: Ciril Sem) in nabiranje moči za naporno delo prihodnjega dne. Skorjev-ka, v kateri so povsem avtentično prikazali razmere, v katerih je potekal njihov vsakdanjik, je bila zanimiva tudi zaradi primerjave z današnjimi razmerami. Seveda ni izostalo obvezno kuhanje polente, osnovne hrane vsakega “vlcerja”. Njihovo delo velja oceniti z dolžnim spoštovanjem, v teh ljudeh so korenine življenja ljudi ob bregu Savinje in njenih pritokov. Savinjčan Vransko - Šmartno ob Dreti Povezani dolini Pri stoletni lipi, ki stoji pod Menino planino na meji med krajevnima skupnostima Šmartno ob Dreti in Vransko oziroma na meji med občinama Nazarje in Žalec, so se prvo avgustovsko soboto zbrali krajani iz obeh dolin, da bi se skupaj poveselili ob novi pridobitvi - asfaltirani cesti Vologa- Lipa. S tem, 1800 metrov dolgim odsekom je cestna povezava med Šmartnim in Vranskim v celoti asfaltirana. Zgodovinski viri trdijo, da je ta vez med dolinama stara že stoletja, saj naj bi lipo na nadmorski višini 722 metrov posadili že Turki. Pod njo so počivali popotniki in romarji v Kokarje in Novo Štifto. Tam je speljana tudi evropska transverzala E6. Sredstva za asfaltiranje omen-jenega odseka sta prispevali žalska in nazarska občina ter vranska in šmarška krajevna skupnost. Investicijaje znašala 10,2 milijona tolarjev. Cesto sta simbolično predala namenu župan občine Žalec Milan Dobnik in župan občine Nazarje Ivan Pumat. Nič manj pomemben kot cesta j e nov vodovod Bele-Vologa-Kale v dolžini petih kilometrov. Nanj je priključenih 19 gospodinjstev in gospodarstev. 2,9 mil-ijona tolarjev sta prispevali občina Žalec in KS Vransko, domačini pa so opravili več kot 2500 prostovoljnih delovnih ur. Vodovod sta izročila namenu predsednika občinskih svetov Žalec in Nazarje, Franc Žolnir in Pavel Bitenc. KF X^O-Mi^NXCR-Ä-MO Nevidna meja med “gornjo in spodnjo” vasjo Za nepoznavalce in naključne popotnike skozi dogodke Lučkega dne, je pravkar minuli splet prizadevanj domačinov samo dogodek več in pika. Veselo razpoloženje pod katerim se, ampak samo za dovolj prefinjeno oko in uho, skriva nedorečenost interesov. Pred poplavami, ne vem zakaj mi ob komentiranju Lučkega dne misel vedno znova zaplava v tiste usodno prelomne dni, so bili Lučani vsaj v teh pogledih enoviti. Ne zase, gotovo pa za zunanj i svet. Gre za svojstveno mentaliteto ljudi, ki jo navdihuje veseljaška, torej zaželjena energija, ki jo je težko še kje zaslediti. Vsaj v tolikšni meri ne. Tudi zato imam Lučane po svoje v čislih. Tako preprosto so nepokvarjeni, da celo lastnih slabosti ne zmorejo prikriti. Je mogoče v tem vzrok, da v “gornji” vasi kraljujejo kramarji in podobni krošnjarji, ki jim na tako eminentni prireditvi, ki se ponaša vsaj z imenom, v nobenem primeru ni mesta. Zgovarjanje na njihovo posiljenost in vztrajnost preprosto ne more vzdržati. Menda ni zmotno misliti, da so v Lučah vendarle gospodarji Lučani sami. Se ve, v okviru zakonitosti in odlokov, ki jih sprejemajo pristojni, tudi občinski organi. A v nobenem primeru posiljeni kramarji, ki z bleščečo kramo in kičem že v osnovi zasenčijo izvirno narodopisno izročilo. Kolikor smoga v “gornji” vasi, tako Lučani imenujejo zgornji del kraja, imeli priliko občudovati. Vse kaže, da je tudi letos praznik rešila “spodnja” vas. Nič hudega in nič slabega ni v tem. Vedno in povsod je tako, da nekdo pač rešuje. Hote ali nehote je povsem drugotnega pomena. Turistično društvo z Božo Robnik na čelu je gotovo storilo vse, karje bilo storiti mogoče. Samozavestna in odločna, samo nekoliko sama sebi prepuščena, je v “svetlih” dneh prireditve, uspela stvar pripeljati pod streho. Del smisla je s tem gotovo dosežen. Celo prometni zamašek velja tretirati v pozitivnem kontekstu. Nenazadnje dokazuje, daje Lučki dan prireditev, ki jo kaže negovati, kljub resnici, daje nekaj pločevine pač samo tranzitne na poti v oziroma iz Logarske doline. Vendar predvsem njih obcestna kramarija ne zanima. Nekaj pa vendar v Lučah živi, kot je živelo vse čase; pregovorna lučka domačnost namreč. Ob njej tudi pomanjkljivosti izgube ostrino. Skrb vzbuja pravzaprav nekaj drugega. Sami domačini, res, da je govora o manjšini, menijo, da Lučki dan ni več kot senca samega sebe.. Nič hudega, sence se pač daljšajo in krajšajo, odvisno od ure dneva. Pri vsej stvari je pač potrebno očuvati uro. Savinjčan Šmihelske ovce Ovčarji so praznovali Tretja sobota v avgustu je vsako leto rezervirana za Ovčarski praznik v Šmihelu. Letos so se ovčarji in obiskovalci srečali že 21-ič. Čeprav se po šmihelskih hribih veliki tropi ovac že dolgo ne sprehajajo več, kljub temu v ljudeh spomin na tiste čase še vedno živi. Zanimiv prikaz ovčarskih opravil (foto: Ciril Sem) Z oziranjem v preteklost spoznavamo življenje naših prednikov, njihovo delo ter prizadevanja za preživetje. Od Šmihelčanov je obdelovanje hribovske zemlje zahtevalo obilo truda. Zemlja je zagotavljala preživetje številno močnim kmečkim družinam, ni pa prinašala poljedelskih viškov, ki bi pomenili zaslužek. Ker so plodno zemljo zasejali predvsem z žitom, je zmanjkovalo prostora za pridelavo živalske krme. Ob vsem tem je ovčjereja zato pomenila pomembno gospodarsko panogo. Ovčji tropi so se po strmih gozdnih jasah in planinah lahko pasli vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ovce pa so poleg mesa nudile tudi dragoceno volno, ki so jo nato predelovali in iz nje izdelovali topla oblačila. Ponavadi so ovce strigli dvakrat letno, pred začetkom in ob koncu paše. Pred striženjem jih je bilo potrebno oprati in iz njihovih kožuhov odstraniti umazanijo. Sledilo je striženje. Po striženju je prišla na vrsto predelava volne. Volno so do zime shranjevali v vrečah na podstrešjih, pozimi pa trgali volnene kosmiče na majhne kepice. Sledilo je krtačenje volne in nato še predenje. Seveda je bilo včasih, koje med ljudmi to opravilo še živelo, to predvsem delo kmečkih žena. Pomembno mesto so včasih zasedali tudi pastirji ovac. Eden izmed njih, Spodnji Goltnik, je obiskovalce razvedril z zgodbo iz svojega pastirov-anja. Poleg striženja ovac in predelave volne so domačini v prvem delu prireditve prikazali tudi pripravo stelje in strešne kritine, imenovane šiklni. Šiklne so izdelovali iz posebno odbranih smrek. Tako izdelane strehe še danes krasijo prenekatero kočo ali bivak v planinah. Kot je bilo temu včasih, so kmečka opravila spremljale tudi pesmi. Sobotno prireditev pa so kot ponavadi s pesmijo polepšali šmihel-ski pevci, pod vodstvom prizadevnega Antona Acmana starejšega. Drugi del prireditve je bil namenjen igram med zaselki. V petih šaljivih igrah seje pomerilo šest ekip: Šumcčki fantje, Brezje, Vodice, Gams, Vrbovec in Šmihel. Največ sreče in predvsem moči je pokazala ekipa iz Brezja. V dvorani osnovne šole so organizatorji Ovčarskega praznika pripravili razstavo starih fotografij in domačih kulinaričnih specialitet. Marsikdo izmed obiskovalcev razstave je na starih slikah spoznal svoje prednike in trdne domačije, ki še danes kraljujejo pod Mozirsko planino. V Šmihelu preteklost zaznamuje sedanjost. Prizadevna mladina in ostali organizatorji zato vsako leto pripravijo Ovčarski praznik in s tem obudijo spomin na čase njihovih dedkov in babic, za kar jim gre pohvala in seveda želja, da kljub vse težjim pogojem dela korajžno vztrajajo še naprej. Benjamin Kanjir Internet naslov: http://www.inetia.eunet.si/savinjske-novice 750 let Ljubnega Slikarska kolonija mladih Praznovanju ob 750-letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih so se pridružili tudi mladi slikarji Osnovne šole, ki so 28. julija ustvarjali na Ljubnem in v Radmirju. Sodelovalo je 16 učencev in učenk OŠ Ljubno. Pri delu jih je vodil akademski slikar Alojz Za-volovšek, ki je bil z delom zelo zadovoljen. Slikarsko kolonijo je organizirala likovna pedagoginja Marjana Šiljar, ki je tudi postavila razstavo nastalih del v OŠ Radmirje. Razstava so odprli 30. julija v Radmirju, kjer je Alojz Zavo-lovšek številnim obiskovalcem predstavil nastala dela mladih. Otvoritevje s prijetnim petjem in igranjem popestrila učenka Jožica Grudnik. Po otvoritvi so se vsi mladi prijetno zabavali pri šoli v Radmirju z ansamblom Zmaji. Če si razstave niste imeli časa ogledati, lahko to storite v septembru, ko bodo dela razstavljena v OŠ Ljubno. Likovna dejavnost na Ljubnem se razvija, saj vemo, da dober učitelj ne more imeti slabih učencev. Vesna 35. hmeljarski praznik v Braslovčah Jubilejno praznovanje motil dež Savinjska dolina je znana kot “dolina zelenega zlata”, saj je tukaj pretežni del vseh slovenskih hmeljišč. Ko vsako leto po napornih spomladanskih in poletnih opravilih na hmeljiščih hmeljsko zelenje obogatijo kobule, ki napovedujejo boljši ali slabši pridelek, napoči čas za praznik slovenskih hmeljarjev. Ti so se v praznovanju združili pred 35 leti, ko so prvo hmeljarsko praznovanje organizirali v Preboldu, nato pa seje leta 1966 prireditev udomačila v Braslovčah. Skozi desetletja je bil hmeljarski praznik enkrat bolj drugič manj zanimiv, organizator - Turistično društvo Braslovče - pa sije vedno prizadeval, da bi vanj vključil kaj izvirnega, kar bi pritegnilo obiskovalce. Na letošnji prireditvi je zgodovino praznika in tokrat sodelujoče predstavil predsednik TD Braslovče Tone Ramšak, ki seje ob tej priložnosti zahvalil vsem, še posebej pa hmeljarskim starešinam in spremljevalkam, ki so se odzvali vabilu in se udeležili jubilejnega praznovanja. Glavni dogodek praznovanja seje začel s slavnostno povorko voz s hmeljarskimi motivi iz Ra-kovelj skozi braslovški trg na prireditveni prostor. Na povorki so sodelovali tudi mozirski kon-jerejci. Žal seje še pred koncem povorke ulil dež, ki pa ni pregnal številnih obiskovalcev. Najbolj Uradni del praznika je bila predaja starešinstva. Hmeljarsko združenje Slovenije vsako leto imenuje enega izmed še posebno zaslužnih hmeljarjev za hmeljarskega starešino. Letos bo to častno funkcijo opravljal Drago Gajšek iz Latkove vasi, njegova spremljevalka pa je Anita Kupec. V času praznovanja je potekalo še nekaj vzporednih prireditev, med drugim sejem kmetijske mehanizacije, gobarska razstava, gasilsko tekmovanje in odbojkarski turnir. Za dolgoletno prizadevno delo pri organizaciji hmeljarskega praznika je Turistična zveza Slovenije Turističnemu društvu Braslovče podelila priznanje s srebrnim znakom. KF Luče ob Savinji Koncert učencev mednarodne klavirske šole Tokrat so za uvod v tradicionalne lučke dneve poskrbele mlade pianistke iz mednarodne klavirske šole na Dunaju. Vodijo prof. Blaženka Arnič, hčerka skladatelja Blaža Arniča. Nadebudne glasbenice Klementina Krebs, Veronika in Urška Koren, Katja Erban, Nataša Zager, Brigita in Sara Chuuya ter vi-olinistka Tanja Cerman so izborno izbran program odigrale v velikem slogu. Temu primeren je bil tudi odziv prisotnih, izva- jalke so bile upravičeno deležne gromkega aplavza. Še posebej je razveseljivo dejstvo, da klavirsko šolo na Dunaju obiskuje precej mladih iz Zgornje Savinjske doline. Gotovo lepo priznanje za glasbeno šolo Osminka, ki jo vodi Mira Kele-men iz Mozirja. Savinjčan Lep nastop mladih glasbenih talentov pod vodstvom prof. Blaženke Arnič (foto: Ciril Sem) PGD Luče ob Savinji Gasilska alpinistična enota končno opremljena Kar precej vode je odteklo od takrat, ko se je nad Logarsko dolino razbohotil požar. Precej nedostopen teren je gasilcem, v akcijo so se vključili tudi planinci in alpinisti, precej otežil gašenje. Ni torej naključje, da seje kmalu porodila ideja o ustanovitvi posebne alpinistične gasilske enote. Predvsem v lučkem gasilskem društvu, njihovo območje je izrazito hribovito in gorato, je zamisel takoj padla na rodovitna tla. Velika vaja gašenja, kl je'bila izvedena na malodane nepristopnem terenu, je prepričala predstavnike takratne občine Mozirje in ravnotako takratne občinske gasilske zveze po nujnosti tozadevne ekipe. Z uvedbo nove lokalne samouprave so lučki še bolj vztrajno pritiskali in začrtano nalogo ob veliki pomoči občine in župana Mirka Zamernika tudi uresničili. Nekaj manj kot dva milijona jih je stala oprema na katero so upravičeno ponosni ne samo gasilci, ampak tudi predstavniki oblasti. Da gre za pametno in prepotrebno naložbo, je alpinistična gasilska enota dokazala minulo nedeljo, ko je prikazala reševanje v stenah razvpite Igle. Savinjčan Gasilsko društvo Nova Štifta Pomembna pridobitev za V Človeka Novostiftno gasilsko društvo gotovo sodi med organizacije, ki v kraju pomenijo več, kotpritiče njihovemu osnovnemu poslanstvu. So povezovalna nit med krajani, zato ni nena- vadno, da njihova snovanja te hribovske vasice. Tudi novo kombinirano vozilo, kije po zagotovilih strokovnjakov za te kraje in razmere najbolj primemo, je plod skupnih prizadevanj gasilcev in krajanov. Vozilo, z nadgradnjo ga cenijo na 78.000 DEM, so poleg domačinov pomagali kupiti občina Gornji Grad, Republiška uprava za zaščito in reševanje ter podjetje Sintal iz Ljubljane. Vsem skupaj in vsakemu posebej se je za darovan prispevek zahvalil predsednik društva Jože Bitenc. Pomemben dan za Novo Štifto pa so počastili številni gasilci iz savinjske in kamniške strani. Kot se ob takšnih priložnostih spodobi, je vozilo blagoslovil načrte podpirajo vsi krajani župnik Jože Belak, “civilni krst” pa je opravil župan Toni Rifelj. Novo vozilo, s katerim se poleg šoferja lahko pelje še pet gasilcev, pomeni naj lepše darilo, ki so si ga gasilci in krajani v potu lastnega odrekanja namenili za jubilej. Ob tej priložnosti so gasilci Nove Štifte namreč sklenili šes-desetletni jubilej in edini še živeči ustanovni član društva Tone Piki, ki sedaj živi v Mozirju, gotovo brez sramu spremlja uspešna prizadevanja naslednikov. Da je temu tako, pričajo številna priznanja, ki so jih gasilci ob tej priložnosti prejeli. Savinjčan Novo gasilsko vozilo je pomembna pridobitev za celo Novo Štifto (foto: Sašo Bernardi) PGD Bočna Bočki gasilci bodo praznovali Gasilci iz Bočne se te dni pospešeno pripravljajo na osrednjo slovesnost, ki jo pripravljajo v počastitev visokega, 90-letnega jubileja. Visoko obletnico bodo proslavili jutri ob 18. uri, skupaj z gasilci sosednjih društev in gosti. Ob tej priložnosti bodo razvili nov društveni prapor, katerega so kupih s pomočjo krajanov, pod- jetnikov in še koga. Bočki gasilci zagotavljajo, da bo za jedačo in pijačo poskrbljeno, za dobro vzdušje pa bo skrbel Franc Mihelič s svojimi muzikanti. Savinjčan Čebelarska družina Gornji Grad Čebelice, čebelice Gornjegrajska družina čebelarjev obstaja že vrsto desetletij in šteje preko 40 članov. Vsak čebelar na našem območju je pripadnik te družine. Spomladi letos smo pokopali dolgoletnega predsednika in nazadnje častnega predsednika Ivana Presečnika - Kneblna. Ivan Presečnik je z dolgoletnim čebelarjenjem, posebno pa še z vodenjem družine, dal ugled, razvoj in pečat naši družini pa tudi vsem čebelarjem. Vedno je bil zgleden tovariš in spodbujevalec dela pri čebeljih družinah in v organiziranem društvu. Čebelarji smo sc z velikim spoštovanjem in obveznostmi za prihodnje poslovili od njega tudi s častno stražo ob mrtvaškem odru. Preostali smo sedaj postavljeni pred odgovornost uspešnega nad-aljcvanja njegovega dela. Že nekaj let nas dobro vodi predsednik Jože Zalesnik. V njegov odbor smo izvolili prizadevne člane, zato ni slučaj, da smo čebelarji kar večkrat povabljeni na kakšno skupno prireditev. Zadnja takšna je bila lovska razstava v tesni povezanosti z divjadjo, naravo... torej tudi čebelarstvom. V sklopu razstavnega kmečkega dvorišča smo čebelarji predstavili čebelarske pripomočke od nekdaj in danes. Pa nc samo to, ponujali smo tudi savinjski med, domačo in pravo medico. Vse je lepo dopolnjevalo ponudbo iz prave kmečke kuhinje, kjer je dišalo po tavžentrožah, domačem šnopsu, domačem čaju, pa po savinjskem želodcu, šnitah (le-te so običajna jed porodnic, pa so teknile tudi drugim), domačih klobasah itd. Žc meseca februarja je naš odbor organiziral letno skupščino, kjer smo poslušali poročila za preteklo leto in se dogovarjali za program dela za letošnje leto. Na konferenci smo “čebelike” malo pokritizirali glede dolgoletnega čebelarskega praznika, ki seje v Gornjem Gradu ponovil preko 30-krat, kar čez noč pa smo ostali brez njega. Želeli smo ohraniti tradicionalno prireditev, ki je že bila vključena v turistični koledar naše države, tako pa... Če bo kdo morda začutil potrebo po ponovnem organiziranju, bomo čebelarji zagotovo zraven. Nedavno tega smo se čebelarji z našimi “drugimi polovicami” zbrali na društvenem srečanju pri Marinčkovem Cirilu v Delcah. Na takih srečanjih se kaj strokovnega pomenimo (tokrat smo zvedeli, da so za medenje odločilne tri vrste mušic, ki pa jih letos ni in jih ne bol). Tovrstne prireditve se tudi ponavljajo že vrsto let: enkrat v Bočni, pa v Gornjem Gradu, nato v Novi Štifti in ponovno od začetka. Čebelarji pa nismo z vsem zadovoljni. Na prvo mesto postavljamo slab pridelek medu, kar se ponavlja že nekaj let. Vsakokrat pričakujemo, bo pa drugo leto več pridelka... Letos državno-občin-sko vodstvo za regresiranje pri nakupu krmilnega sladkorja ni odobrilo niti tolarja. Ali se Uidi tu odraža odnos do našega društva? No, mi, čebelarji še kar pričakujemo in si mislimo: bo pa naslednjič več. Čebelarji ostajamo vedno optimisti! F. Miklavc OD IO. DO 30. AVGUSTA VELIKO POSEZONSKO ZNIŽA.NJE 30% 30% 30% 30% ZA VSE IZDELKE RIVON NIMAN. Na zalogi pestra izbira otroških trenirk in majic z dolgimi rokavi. DVIT Velenje Varnostni inženirji za sodelovanje Na osnovi programskih smernic je bila 9. redna seja izvršilnega odbora Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje (društvo deluje na območju Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline) v podjetju Glin Pohištvo v Nazarjah. Dobro razpoloženi člani izvršilnega odbora DVIT Velenje (foto: Video press Velenje) Seja, ki jo je vodil podpredsednik izvršilnega odbora društva Mirko Vošner, je bila združena z razgovorom z Glinovima inženirjema varstva pri delu Matjažem Selišnikom in Vinkom Plesnikom. Vošner je poročal o zadnji seji predsedstva Zveze DVIT Slovenije, ostale točke dnevnega reda pa so člani obravnavali le informativno in predlagali obravnavo ter odločitve na prihodnji seji, ki bo zgodaj jeseni. Podpredsednik IO je komentiral tudi novosti pri izvajanju Pravilnika o pooblaščenih firmah za področje varstva pri delu, formiranje Zbornice za varnost pri delu RS pri gospodarski zbornici, beseda pa je tekla tudi o fondaciji Avgusta Kuharja ter o inženirski zbornici Slovenije. Sledil je razgovor z direktorjem podjetja Glin Pohištvo mag. Ivom Glušičem o njegovi patentirani inovaciji na sistemu odsesovanja prahu iz iveme proizvodnje, o varstvu pri delu in vlogi inženirjev Selišnika in Plesnika v podjetju. Oba imenovana sta se strinjala z načinom dela DVIT Velenje in izrazila interes za sodelovanje kot redna člana. Po razgovoru so si varnostni inženirji ogledali proizvodnjo v Glinu, še posebej pozorno tovarno ivernih plošč, s poudarkom na ukrepih varovanja človekovega zdravja, varstva pred požari in varstva okolja. Jože Miklavc Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343 Gasilsko društvo Gorica ob Dreti S sodobno tehniko bodo kos vsakemu požaru Župan Ivan Purnat je predal ključe gasilcem, ki so obljubili: “To vozilo bomo upravljali v dobrobit vsakega, ki mu bo to potrebno!” Tako so gasilci iz Gorice ob Dreti dobili v uporabo, novo avto cisterno tipa 16-25, ki bo po besedah poveljnika prispevala k večji učinkovitosti opravljanja gasilskega dela. Govor župana občine Nazarje Ivana Purnata (foto: JP) Na Lazah pri Kokarjah so ob novi pridobitvi goriški gasilci naredili pravo slavje. Na velik prostor pripravljen za veselico so povabili vse sponzorje in donatorje, vaške in občinske veljake, gosta iz Nemčije in vse gasilce iz Zgornje Savinjske doline. Prišel nove cisterne. Posebej so izpostavili svojo občino Nazarje in njenega župana za 10-milijonski prispevek, ki je glede na celotno ceno vozila več kot polovičen znesek. Gosta Kristine in Willi Schmitz sta bila predstavnika gasilcev iz Botri novega gasilskega vozila (foto: JP) je tudi gasilski regijski poveljnik za savinjsko-šaleško območje, ki je v svojem govoru izpostavil mačehovsko obnašanje države do prostovoljnih gasilskih društev in nepravilnega razdeljevanja denarja na republiški ravni. Goriški gasilci so se s plaketami in darili lepo zahvalili vsem, ki so s svojim delom in denarnimi prispevki prispevali k nakupu Nemčije, ki so ob tej priložnosti podarili štiri dihalne aparate. Gasilci pa so avto predali tudi v varstvo svojemu zavetniku svetemu Florjanu. Župnik Ferdinand Luknar je blagoslov zaključil z besedami: ’’Vsem kliče NA POMOČ z božjo pomočjo. Blagoslovljeno vozilo naj bo znamenje, da nas bog spremlja vsepovsod. V imenu ...” Edvard Vrtačnik Izpostavljeni za zgodovino Snemati ali ne - ni več vprašanje! Vprašanje je kdaj in kako! Pri svojem delu se novinarji (dopisovalci), fotoreporterji (fotografi) ter snemalci video in TV filmov, nemalokdaj znajdemo v težavni, večplastni vlogi. Smo naročeni, povabljeni, poslovni ali “posiljeni”, smo dobrodošli ali nezaželeni. Dejstvo je, da je današnja demokratična družba dolžna obveščati, širiti kulturo in poročati o gospodarskih in političnih dogodkih. V podjetjih in ustanovah to nalogo izvajajo ozko v interesu podjetja in praviloma vplivajo na način informiranja in čim boljšo podobo poročanja. V organih občin in upravnih enot so dolžni omogočati odprtost javnega obveščanja in s tem podaljševati demokratično dogovarjanje med občane - zato pa tudi pričakujejo predvsem objektivno poročanje in ne (le) kritiz-erstvo ter lastne interpretacije avtorjev, novinarjev dopisnikov. Komentatorsko smo v lokalnih skupnostih redkeje dovolj kvalificirani in sposobni biti sodnik med javnimi nas-topniki, akterji ter svetniki in poslanci. Pa vendarle, trudimo se biti strokovni, nepristranski in aktualni (zanimivi) zapisovalci dogajanja v okolju. Za to smo deležni priznanj, omaloževanja in tudi kritike. Ob tem nastopa še ena, tehnična dimenzija priprave člankov, fotoreportaže ali vide a - oz. televizijskega filma. Ob tem delu smo zlasti fotoreporterji moteč dejavnik javnih prireditev (o tem smo v SN že polemično pisali). Praviloma in največkrat je reportersko delo (film) naročeno s strani organizatorja oz. so snemalci ali fotografi poslani s strani uredništev medijev. Ob poteku prireditev, 'sej ali kulturnih dogodkov, pa nastajajo neljube situacije, še zlasti, če gre za prireditve v zaprtih prostorih. Za dobro sliko, profesionalen film ipd., so potrebni pogoji, ki pa jih v naših dvoranah prireditelji ne zagotavljajo. Se več - ne ozirajo se na to, kako bo scena (prizorišče) delovalo na tehnične možnosti medijske spremljave. Snemalec Boštjan Blagotinšek (Studio 2B) in TV reporter lože Miklavc (Videopress Velenje) pred intervjujem Npr., povabijo televizijsko ekipo (O, Bog, če bi le prišli!), dogodek pa izvajajo v “umetniškem” ambientu, ki je “dober” morda za doživljanje obiskovalcev. Snemanje in fotografiranje je ob tem nemogoče, ali pač ti “delavci” motijo ambient (fleš, fizično približevanje, sprehodi po sceni, idr.). Kje je torej meja med nujnim in normalnim? Kdo je odgovoren za (ne)motenje obiskovalcev in izvajalcev programa? Vsekakor organizator, ki bi moral med povabljenimi opraviti razgovor o tem “posegih”, zagotoviti mesta za delo novinarjev, fotografov in snemalcev... ne pa jih v trenutkih živeče evforije tik pred začetkom zlobno ignorirati. No, kvalifikacij in metod na to temo ne manjka. Odgovorni za (ne) motenje pa smo in moramo biti tudi delavci na področju medijske produkcije sami. Domišljati, da smo “posvečeni” in lahko pred in po sceni počnemo vse - za edini “najvažnejši” cilj, je kratkom-alo nemoralno, nedopustno. Ker se ukvarjam z dokumentiranjem dogodkov z video - TV kamero, bi dodal še svoje izkušnje. Žal velikokrat zelo neprijetne. Naročnik ali organizator le redkokdaj predvidi mesto za snemalce. Dogajanje in scena je takšna, da ustreza dogodku in prireditelju, svetloba - luči pač takšne, kot so ponekod že od prvih osvobodilnih mitingov. Če so kje reflektorji, “mojstri luči” poizkušajo “stopiti, oslepiti” osrednjega gosta, sosednja scena pa se staplja v temi. Kako ob tem posneti normalni dober videofilm? Ni čudno, da se TV ekipe nemalokdaj polastijo kar osrednjega dogajanja in opravijo svoj “TV-šok” tako, da “dobijo” svojo sliko! Moje priporočilo, da bi vsi lastniki dvoran, upravljalci in vzdrževalci teh “medijskih scen”, upoštevali minimalne pogoje dela, strokovno opremili odre s kulisami, zavesami oz. splošno osvetlitvijo, je več kot prijateljsko prigovarjanje k našemu skupnemu sožitju. Za primer naj navedem neko poročno dvoranico. Je zelo lepa, zelo primerna za intimni dogodek. Toda, docela “nemogoče” za fotografiranje in fdmsko snemanje. Da bi najeti “profesionalci” vsaj za silo opravili svoje “zgodovinsko poslanstvo”, dobesedno “pokrijejo” slavnostno dogajanje - svatje bodo že videli slike! Rešitev je le strokovni pristop in poprejšnji dogovor za izvajanje foto - filmske reportaže. Pri vsem bi lahko dodal, da smo ljudje pri tem opravilu izpostavljeni spontani in opravičeni kritiki in da si večina reporterjev prav nič ne želi biti glavni scenski subjekt. Želimo pa si zabeležiti dogodke, ljudi, kulturno izročilo ali posredovati zabavo in širše okolje, slike, film in zapise pa trajni arhiv našim generacijami, ki se šele porajajo. Ob tem imamo, poklicani ali povabljeni, veliko odgovornost. Jože Miklavc KD Zgornje Savinjske doline Psi in njihovi vodniki (ni)so presenetili V soboto, 16. avgusta je na vadbenem poligonu Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpoljah potekala predstavitev njihovega dela. Predstavili so se vodniki s svojimi psi, ki so opravili začetne tečaje, pa tudi tisti, ki so opravili že zahtevnejše izpite. Vadbeni prostor Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline spada med najlepše v Sloveniji. Glas o dobrem delu članov, ki jih vodi predsednik Vinko Jeraj, pa seže tudi izven meja doline in privablja ljubitelje psov tudi od drugod. Sobotne predstavitve bi se morala udeležiti tudi ena izmed enot slovenske policije, ki pri svojem delu uporabljapomočštirinožcev in člani vodenje psov na povodcu, obrate in ustavljanje. Na prvi pogled vaje niso tako enostavne, kot izgledajo. Potrebno je veliko dela in odrekanja, predvsem pa ljubezni, ki jo mora pes dodobra začutiti. Za predstavitvijo tečajnikov z osnovnim šolanjem so se predstavili tudi tisti, ki imajo za sabo že višje range šolanja in opravljene izpite v kategoriji 1PO 1. Zahtevnejši pro- Psi in njihovi vodniki so dokazali odlično usposobljenost (foto: Ciril Sem) državne reprezentance. Splet okoliščin je njihovo sodelovanje preprečil, kar pa ni preveč motilo številčnih obiskovalcev. Mnogi izmed njih so na prireditev pripeljali tudi svoje ljubljenčke, ki jim zapolnjujejo življenje. Nekaj besed o delu društvaje spregovoril tudi župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. Zahvalil se je članom društva za njihovo ljubezen, ki jo gojijo do svojih psov in vzdržujejo prostor vadbišča. Dejavnost kinologov pa je tudi širše družbena, predvsem na področju zaščite in reševanja. Za njihov velik prispevek k tej dejavnosti jim je republiški štab za civilno zaščito podelil zlati znak civilne zaščite RS. Zlati znak je v njihovem imenu društvu podelil mozirski župan. Po uradnem delu je sledila predstavitev domačih tečajnikov s svojimi psi, ki so opravili osnovno šolanje poslušnosti. Prikazali so grami zahtevajo še več dela in sodelovanja med psom in vodnikom. Da gredo zadeve zgomje-savinjskim kinologom dobro od rok, seje lahko prepričal vsak obiskovalec srečanja. Manjkalo ni niti smeha, za kar so poskrbeli kar psi sami s svojo prisrčnostjo. Ob koncu srečanja je sledil še defile udeležencev, ki so s sabo pripel-jali svoje štirinožne prijatelje. Raznolikost pasem je napolnila prostor in izvabila prenekateri vzdihljaj občudovanja. Če ste tudi vi ljubitelji teh malih ali pa tudi malce večjih lajajočih štirinožcev, vas člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline vabijo v svoje vrste. Dobili boste potrebne nasvete in z dobro voljo in vztrajnostjo naučili svojega prijatelja prenekatere koristne spretnosti, saj se bo kmalu pričel začetni tečaj, ki j e primeren za skoraj vsakega psa. Benjamin Kanjir TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE VABI OTROKE IN MLADINO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NA SREČANJE IN 4. ZABAVNO TEKMOVANJE V ROLANJU, KI BO ZADNJO POČITNIŠKO SOBOTO, 30. avgusta 1997, ob 16. uri na športnem igrišču v Nazarjah. Vsi tekmovalci se bodo v I. delu tekmovanja preizkusili v hitrostnem rolanju po kategorijah, najboljših 50 iz vseh kategorij, ne glede na starost in spol, pa se bo uvrstilo v II. del tekmovanja spretnostne vožnje. Finalni, III. del tekmovanja s težjo spretnostno vožnjo, pa bo namenjen najboljšim iz II. dela tekmovanja. Vsi prijavljeni tekmujejo na lastno odgovornost, pogoj za sodelovanje na tekmovanju pa je popolna oprema. Štartnina 1.000 SIT se plača ob potrditvi prijave na dan srečanja od 14.30 do 15.30 ure. Vsak tekmovalec prejme ob prijavi kapo, majico in blok za malico. Srečanje bodo popestrile glasbene skupine ZMAJI, BLACK SUMMER in DUO MIX, gost prireditve bo ZORAN ZORKO. Z atraktivnim programom se bodo pokazali najboljši rolerji iz drugih krajev Slovenije. Obveščamo vse zainteresirane tekmovalce, da bodo poskusne vaje v soboto 23.8. od 10.00-12.00 ure na športnem igrišču v Nazarjah. Vajo bo vodil Iztok iz Celja. Po tekmovanju bo GLASBENI ŽUR. PR1 DITE>_VESELOJNZABAVNO BO!__ PRIJAVNICA za tekmovanje v rolanju IME IN PRIIMEK_________________________ STAROST (DATUM ROJSTVA) _______________ NASLOV IN TELEFON Prijavnico izpolni, odreži in pošlji do 29. avgusta na naslov TD Nazarje, 3331 Nazarje; tel. 832-323 Žuboreča pesem mlinskega kolesa Kot fantom pozabljene preteklosti stoji edini daleč naokoli še živeči mlin, na Petkovem grabnu, v tihi soteski ob podvo-lovlješki cesti. Po letih osame in propadanja je letos njegovo kolo oživelo in pod kamnom seje koruza spreminjala v koruzni zdrob. Žagerski mlin na Petkovem grabnu poganja presihajoči studenec (foto: Ciril Sem) Daleč v preteklost seže zgodovina Zagerskega mlina. Prejšnji je leta 1880 pogorel. Po nesreči ga je zapalil eden od lastnikov. Njegova velika strast je bila “fajfa, ko jo je hotel prižgati je iskra po nerodnosti skočila v slamnato streho. In namesto, da bi lastnik zajel vodo in ogenj pogasil, mu je z mahajočo vejo pomagal do popolne prevlade. Tako je pogorel stari Žagerski mlin, pripoveduje sedanji lastnik mlina, Jože Kaker. Nekdanji lastnik, Žagerski Jože, je držal mlin pri življenju vse dokler so mu dopuščale moči. Po drugi svetovni vojni so mlin zapečatili in prepovedali mleti. Vendar to Jožeta ni odvrnilo od dela. Se naprej je mlel, skrivoma in ob borni svetlobi sveče. Gotovo iz tega izvira legenda o duhu, ki naj bi strašil v Žagerskem mlinu. Jože pa je mlel naprej in dobro se mu je zdelo. Zaradi domnevnega strahu, se je oblast mlinu na daleč izogibala. Tako pač pravi legenda in še več tak-ših živi v Lučah. Potrebno jih bo obuditi in ohraniti poznim rodovom. Jože Kaker je odkupil popolnoma porušen mlin. Takšna žilica je Logarska dolina v njem, ljubiteljsko se ukvarja s starinami. Ne gre za denar, od njega se pri teh rečeh posloviš, meni mlinar Jože, potrebno je ohraniti stare običaje. Tudi mladi iz Luč ne poznajo več teh prikazov. Najprej se je lotil obnove strehe, tudi celoten mehanizem je bilo potrebno obnoviti. Največ delov je lesenih, po vseh koncih in kraj ih je Jože nabiral posamezne manjkajoče dele. Pri tem mu je bil v veliko pomoč stric Janez Plesnik. On se dobro spozna na te reči. Kje so časi, ko je bilo v Lučah okoli trideset mlinov, samo v tem grabnu sijih lahko naštel pet do šest, razpreda stric Janez. Od‘Hstega leta naprej že obvlada to obrt, pri očetu se je je naučil. “A kaj melje?”, se začudi Janez Plesnik, na moje nič kaj strokovno vprašanje. Vse melje, vse, razen ženskih jezikov in oči mu zažarijo v hudomušni iskrivosti. Še to pove, da sta dve vrsti kamnov, beli in črn kamen. Beli melje bolj na fino, črni pa zdrobi vse, tako se dobijo otrobi in zrno. Še naprej razlaga stric Janez, medtem koje voda pognala mlinsko kolo in kamen je pričel mleti koruzo, vsak del mu je poznan in sleherni ima svoje ime. Čarga, grot, preslica, kaprica je samo del starih izvirnih izrazov, mantar-oge se imenujejo križi, ki povezujejo mlinsko kolo. Predali za biranje vode so pavki, vse na svojem mestu, vsaka stvar ima določeno funkcijo. Še ena posebnost se “drži” Žagerskega mlina. Voda, ki ga poganja priteče iz presihajočega studenca. To se pozna tudi pri obratih mlinskega kolesa. Včasih se zažene bolj in zopet drugič izgubi nekaj silovitosti. Dela samega ta nenavadna igra narave ne ovira. Za dvajset kilogramov moke sta namlela mlinar Jože in njegov stric Janez tisti dan. Simbolično, a vendar še kako pomembno dejanje v ohranjanju starih ljudskih običajev, ki so veliko več, kot zgolj to. Našim prednikom so pomenili vir in način vsakdanjega preživetja. Predvsem zato jih je potrebno spoštljivo očuvati in ohranjati v prvotni izvirnosti. Savinjčan Po naši lepi Logarski dolini Po že ustaljeni navadi, predstavniki Zavarovalnice Adriatic vsako leto obiščejo svoje zavarovance, jim izročijo manjše darilo, ob tej priložnosti pa izmenjajo dobre in slabe plati leta. Tako sta v teh dneh namestnica direktorja PE v Celju, Vojka Ojstršek, in specialist za posebna zavarovanja, Lucijan Andrio-li, iz Kopra obiskala nekaj njihovih zavarovancev. Posebno pozornost sta posvetila lastnikom MHE, ki so zavarovane po posebnih pogojih za MHE po celi Sloveniji. Največja in tudi zavarovana elektrarna v dolini je MHE Rastke, katere je vzorni lastnik javno podjetje Elektro Celje. Postroj je predstavil podjetnik Matjaž Zagoričnik, ki vzdržuje in nadzoruje veliko elektrarn po Sloveniji. Sledil je kratek ogled krajinskega parka Logarska, pri katerem je imel glavno besedo Lenart Gusti, podalje tudi nekaj ključnih razvojnih načrtov za bodočo ureditev v Krajinskem narodnem parku. Strma, vendar prijetna make-damska cesta pripelje do idilične Conkove turistične kmetije. Znana je po mnogih dobrih stvareh, ena je tudi ta, da ima dve MHE izključno za domače potrebe, kar je res vredno ogleda. Poti Panoramske ceste in lepot okoliške narave ni možno opisati, prav tako zadovoljstva najvišjega kmeta Bukovnika z družino ni možno spraviti na papir. Prisrčen sprejem in izmenjava manjših daril res popestrijo dan. Takšni sprejemi in dobrodošlice so se nadaljevale po vsej poti proti dolini. Res prijazen nasmeh domačinov in njihov idiličen način življenja je to, kar je naj večje bogastvo v tem hitrem tempu življenja. Aleksandra Maček Na kmetiji Bukovnik v Podolševi Dvigalo za Janeza Zupanca Posluh za sočloveka še velik in sije kot sonce Kako čudno je naše življenje in kako kratka zna biti pot do človeka. Če je le dovolj iskrene pripravljenosti, tiste preproste soodgovornosti do človeka, ki se v stiski znajde blizu dna, ko preprosto nima moči ozreti se proti jasnini neba. In vendar je nekje na obzorju sonce, za slehernega posije izza oblakov. Tudi za Toneta in Bojano Zupanc iz Gornjega Grada, za Mateja in še posebej za težko prizadetega Janeza. Pred nedavnim seje v življenje Zupančevih bolj kot kdajkoli prej naselila sreča. Preprosta, težko izražena z besedami, pa vendar tako neizmerna. Kar nekaj časa je v družini zorela misel o dvigalu, dvižni mizi, s katero bi se rešili nošenja težko prizadetega Janeza in invalidskega vozička po stopnicah. V času, ko sta oče Tone in mama Bojana v službi in brat Matej v šoli, pazi na Janeza Marička iz socialnega centra v Mozirju. Velike so besede zahvale, ki jih ve o njej povedati Bojana Zupanc, kakor dobra vila je, ki bdi nad Janezom v času njihove odsotnosti. Beseda je dala besedo in Tonetovi sodelavci iz Gorenja Indop so se nesebično odzvali, naredili projekt, izdelali dvigalo, ter ga postavili ob balkon stanovanjaZupančevih. Preko dvesto prostovoljnih delovnih urso opravili, tudi material je prispevalo podjetje. Takšna naprava stane na prostem trgu od osem do deset tisoč nemških mark. Vodja proizvodnje Ivan Čas, ki je vseskozi usklajeval humano delo, je celo napisal scenarij za prireditev in sploh so sodelavci plemeniti ljudje. “Nikolijim ne bom mogel zbesedami povedati, kako cenim njihovo iskreno človeško pomoč”, je čustveno pripovedoval Tone Zupanc. In ne samo Tonetovi sodelavci iz Velenja, tudi prijatelji in domačini so brez pomišljanja priskočili na pomoč. Še dan pred otvoritvijo je bilo vse v razsulu, na pomoč so priskočili lokostrelci ter ostali in vse se je uredilo. “Ob vsem ti zmanjka časa za besedo zahvale, so besede mame Bojane, ljudem bi rada dala čutiti kako to greje. Čeprav jev naši hiši drugačno življenje, pa vendarle, ob tem vidiš, da imaš veliko iskrenih prijateljev. Hvaležna sem Sožitju iz Mozirja, tudi gornjegrajska občina je priskočila na pomoč, na območnem odboru sindikata v Velenju so prisluhnili naši prošnji. Samo z ministrstva za šolstvo in šport kljub dvomesečnemu čakanju nismo prejeli niti odgovora na našo prošnjo. Tudi na Zdravstveni skupnosti so nam povedali, da naj iščemo pomoč preko humanitarnih organizacij”. Vsemu navkljub seje plemenito delo speljalo. Pri Zupančevih razmišljajo, da bodo dvigalo zasteklili. Za shrambo Janezovih vozičkov bo to ravno primemo mesto. Tudi sicer poskušajo vse v stanovanju prilagoditi njegovim potrebam. Kljub odrekanju cele družine niti za hip ne pomišljajo, da bi dali Janeza v dom. Ostal bo v domačem okolju, je pravi sonček, ki zna na svoj način dvigniti vzdušje v družini. Več ko mu daš, več ti vrača nazaj, pripoveduje o svojem sinu Bojana Zupanc. Še posebej je Janez navezan na staro mamo in sploh je fant od fare. Njegov iskriv nasmeh in poljubček, ki ga pošlje z ustnicami velikokrat povesta več od kopice besed. Besed, ki samo podkrepljene z plemenitimi dejanji dobijo vrednost in trajen zapis v srcih, ki čutijo, da tudi v sebičnem in vase zazrtim svetu živijo Ljudje. Savinjčan Končeva Mica iz Trbiža Bili so težki časi “Jaz sem Končeva Mica iz Trbiža pri Ljubnem”, se mi je predstavila gospa majhne postave in živahnega pogleda. Njeno življenje ima grenak priokus trpljenja, saj je bilo polno garanja in boja za lastno preživetje ter preživetje njene družine. Marija Krivec lahko današnjemu mlademu človeku pove kup zgodb iz davnine. Nikoli si ne bomo predstavljali tistih starih časov, a njihova zavitost v pajčevine preteklosti, bo vedno imela svojstven čar in pomembne nauke tudi za današnjo rabo. Ko je bila Marija še otrok, so z očetom, materjo in polbratom živeli v stari leseni bajti. Oče je bil zidar in ni veliko zaslužil. Mnogokrat doma niso imeli kruha. Marija sije v šolo za malico nosila suhe hruške ali jabolka. Poukje tiste čase trajal cel dan. Koje malo odrasla, je morala pridno delati. Nabirala je jagode ter druge sadeže in jih v košu prenašala domov. Tudi nošnja hlevskega gnoja v košu, je bila tiste čase, za bosopeto dekle nekaj nujnega. Stara bajta se je podrla in začeli so graditi novo kamnito. Bolezni in trpljenju seje Marija nekako upirala, a pri sedemnajstih ji je smrt vzela mamo. Tudi oče je pri delu izgubil vid in za zaslužek je odslej morala skrbeti hči. Imeli so kozo in prašiča. Sama je napravljala drva, na tujih njivah kaj posadila in za zemljo, s pridnimi rokami, lastniku odslužila. Pridelek je, spet v košu, nesla prodat v Luče, Solčavo in Logarsko dolino. Največkrat so to bile kumare. Njene noge so bile podplute in ranjene od ostrega kamenja, ramena pa so se pod težo bremen odrgnila. Z začetkom druge svetovne vojne, seje pričelo novo težko obdobje, zaznamovano s strahom in zasliševanji okupatorja. Dvakrat ji je grozil zapor, a na srečo “kehe” ni videla. Po končani vojni je vladala velika gospodarska kriza. Ničesar ni bilo moč kupiti. Še soli ni bilo. Marija jo je mahnila po sol na Koroško. Pot čez Komen, s petindvajsetimi kilogrami soli na ramenih, je postala Marijina tedenska priložnost za zaslužek. Enkrat pozimi jo je sneg skoraj popolnoma zamedel. Sol je v spodnji Savinjski zamenjala za belo, koruzno in ajdovo moko. Ko seje sol dobila tudi v naših krajih, seje začelo povpraševanje po lužnem kamnu za kuhanje mila. Tudi sama je kuhala in prodajala milo, ter z zaslužkom skrbela za preživetje dveh sinov in očeta. Poroka Mariji ni prinesla sreče. Leto po tem, ko sta se vzela, so možu odrezali nogo nad kolenom. Spet so se kopičile težave in sinova sta bila materi v veliko oporo. Z možem se nista kaj dosti pogovarjala, kar je tudi obema grenilo življenje. Čas je mineval in otroka sta zrasla. Odpravila sta se v tujino za kruhom. Starejši v Gradec, najmlajši pa na Švedsko. Prvi seje po enem letu vrnil domov, medtem koje mlajši ostal tam, daleč nekje. Po enajstih letih, odkar se nista videla, seje mati odpravila k njemu na obisk. Dolga pot je bila za tujine nevajeno žensko težka in polna presenečenj. Ob vrnitvi v rodno deželo ji je spet zaigralo srce. Bolezen obeh sinov in prezgodnja smrt mlajšega sta Mariji prizadejali kup bolečin in žalosti. Na stara leta je precej oglušela. 83 let težkega boja je terjalo svoje. S hvaležnim srcem se spominja ljudi, ki soji pomagali v težavah. Noge, ki soji celo življenje, navkljub neštetim kilometrom dobro služile, je sedaj ne pripeljejo več do cerkve. Zato moli kar doma. V njenih besedah je slišati srečo, ko pove: “Delam pa še”! Slavica Slapnik Končeva Micka je preživela veliko hudega (foto: S. Slapnik) Vpis v glasbeno šolo “Mami, ati! Jaz grem pa letos v glasbeno!” Dokazano je, da glasba pozitivno vpliva na inteligenco. Obenem pripomore k večji splošni razgledanosti, plemeniti duha ... Skratka - razlogov za vpis v glasbeno šolo je dovolj, zato ne oklevaj, ampak povabi starše, da skupaj s teboj preberejo tele vrstice! Te dni vabi k vpisu tudi Glasbena šola Nazarje. Konec meseca bodo široko odprli vrta oddelki predšolske glasbene vzgoje (mala šola in pripravnica), klavirja, harmonike, kitare, pa godal, pihal, trobil, tolkal in solo petja. Možnosti za izbor so res pestre, zato predstavljamo nekatere oddelke, ki kar kličejo po tvojem sodelovanju. GODALA. Poleg violine se bo prvič mogoče učiti tudi violončela, ki ga boste učenci dobili kalna šoli. PIHALA. Pričakujejo vas blok flavta, flavta, klarinet in saksafon. TROBILA. Za začetek vas tako kot violončelo čakajo kar na šoli. Izbirajte med rogom, trobento, pozavno, tubo in baritonom. NADSTANDARD. Od septembra se bo mogoče učiti tudi citre, kjer je še nekaj prostih mest. In zakaj vam posamezne oddelke sploh predstavljamo? Zato, ker vas sodelovanje v večini izmed njih loči le še za korak od sodelovanja v mladinskem pihalnem orkestru GŠ. Ognjeni krst in številne uspešne nastope je že udejanjil pod vodstvom Francija Goljufa. Igranje v orkestru pa ni le čast, ampak ima še mnoge prednosti. Če se boste podali na pot trobil, tolkal ali pihal, na primer, boste spoznali vrsto novih prijateljev. Lahko boste ustvarjalneje muzicirali in odkrili povsem nove sposobnosti izražanja. Dovolj pa bo tudi razlogov za veselje in smeha polne potepe. Če pa imate mlajšega brata ali sestrico, naj ne joka doma, ko boste v glasbeni. Povabite ga k vpisu v otroški pevski zbor pod vodstvom Olge Klemše in starši vaju bodo še rajši zapeljali v Nazarje. Vse informacije dobite na Glasbeni šoli pri Olgi Klemše ali Faniki Strašek na telefonu 831-850. Kdo pride k komu? “Ja zakaj pa ne pride šola k nam?” se utegnete vprašati. No, pa si zamislite igranje na klavir v kemijski učilnici! Ali pa prebiranje strun v šolski avli! Nemogoče, kajne? Zato je prav, da se instrumenti poučujejo v Nazarjah, na sedežu glasbene šole. Tam, kjer lahko s prijatelji in učitelji v hipu sestavite komorno zasedbo. Tam, kjer se iskrijo nove ideje in kjer smeš pozabiti na matematiko in slovnico. Tam, kjer boš pustil srce, ko boš spoznal, kako lepo je igrati na instrumet ali celo sodelovati v pihalnem orekstru. PR UGODNA PRODAJA RABLJENIH VOZIL MOŽNOST PLAČILA: TIP VOZILA BARVA LETNIK km KREDIT GOTOVINA ŠKODA FAVORIT bela 1991 39.000 441.000 SIT 429.975 SIT ŠKODA FAVORIT zelena 1993 50.000 717.500 SIT 700.000 SIT ŠKODA FAVORIT rdeča 1994 35.400 892.080 SIT 869.400 SIT PEUGEOT 309 magnum črno-metalna 12/1991 80.000 14.500 DEM 14.000 DEM ALFA ROMEO 1,3 S bela 1987 90.000 5.000 DEM 4.500 DEM R19 bela 1993 82.600 16.600 DEM 16.200 DEM OPEL KADET limuzina rdeča 1989 115.000 8.500 DEM PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje Delovni čas: tel.&fax: 063/861-570 ponedeljek - pefek servis: 063/853-928 0d 8.00 do 16.00 ure TRGOVINAJN IRAJCar hTubno ob Savi tel: 841-312 """«»»UmS KAnonada! Mali “fordek” KA bo dobil motor od pume! Ja, to pa pomeni za sladokusce 125 KM in 16-colska platišča. Veliko v malem. In cena? Nekje okoli »drobiža« 30.000 DEM. Ampak poskočen pa bo! Nova 3-trojka! V februarju z novim podvozjem, z več prostora in boljšimi motorji. Novi diesel z direktnim vbrizgom in nova oblika! Ljubitelji BMW-jev gotovo ne bodo razočarani! Za ljubitelje Bavarische Motor Werk: Z3 kupe BMW-jev Z3 prihaja! Kupe v malce eksotični obliki bo na voljo kupcem zgolj z 2.8 litra in kot M verzija s 321 KM (3,2 litra). Prav tako v jeseni 1998 BMW M5 z V8 in 400 KM' BMW-jev terenec Kot odgovor na Mercedes M pripravlja BMW terensko vozilo v sodelovanju z Roverjem. Novi terenec bi naj bil blizu Toyoti RAV4. Pogon bo prevzet od serije 5 iX. Motor za začetek 2.8 litra in 193 KM, kasneje pa mogoče celo 3.5 litra V 8 in 235 KM. IGOR KOVINOTEHNA - PC VELENJE Nemogoče je mogoče tudi na oddelku kovinsko-finalnih izdelkov Poletja je tako rekoč konec in naši možje že modrujejo, kako koristno zapolniti čas, ko se ne da več posedati ob vrčku piva. O tem so razmišljali tudi v Kovinotehni v Velenju in bogato založili oddelek kovinsko-finalnih izdelkov, ki je največkrat moška domena. Pa poglejmo, kaj so jim pripravili! Vijaki in okovje so prva skupina kovinsko finalnih izdelkov, ki jo predstavljamo danes. V Kovinotehni najdete take, ki prihajajo iz znanega podjetja Duckerhof, blagovna znamka bemer pa zagotav-1 ja kakovost že z imenom. Isto pod- jetje ji dobavlja tudi vrvarske in PVC izdelke (znamka Suki). Kaj pa kljuke in ključavnice? Prve so Martinellijeve; torej kakovostne in cenovno ugodne. Pri ključavnicah pa tako ali tako najbolj zaupamo kamniškemu Titanu, ki se po kako- vosti kosa z vsemi evropskimi proiz-vajalci. Naštetim izdelkom delajo družbo tudi spone, zapahi in zapirala. Dobro električno ročno orodje sodi v »ropotarnico« vsakega pravega hišnega mojstra. Pnevmatska kladiva, brusilke, vrtalni stroji, električne škarje ..., to je le nekaj od izdelkov Iskre, Boscha, Dewalta in Black&Deckerja, ki čakajo, da jih poženete. Zidarji, mizarji, tesarji, kleparji, mehaniki in drugi malo bolj resni mojstri pa se boste za nakup gotovo odločili na oddelku ročnega orodja. Unior in Mister Tool sta dobavila dovolj kladiv, izvijačev, klešč, ključev in Škarij za še tako zahtevnega kupca. Gardena so v Kovinotehni poimen-ovali program za vrtičkarje in ljubitelje urejene okolice. Škropilna in zahvalna tehnika je skupno ime za izdelke, ki jih potrebujemo okrog svojih hiš in seveda za pranje avtomobilov. Zadnja, a zato nič manj pomembna je skupina kmetijskega orodja in kosilnic. Ker se v Kovinotehni nenehno zavedajo, da bodo kupci za- dovoljni samo z najboljšim, so naročili kosilnice Gutbrod z Briggs motorji. Prilagajajo pa se rastočemu povpraševanju po kosilnicah na nitko (laks). Družbo jim delajo proizvodi tovarn Jonsered, Husqvar-na, Alpina, Tanaka ... Založeni pa Kovinotehna vas v Velenju pričakuje vsak dan med 8. in 20. uro, ob sobotah do 15. ure. Veseli pa bodo tudi klicev na številko 863-413 oziroma 863-824, kjer dobite dodatne informacije. so tudi z raznovrstnim kmetijskim orodjem tovarne Muta (motike, ravnice, lopate, grablje, krampi, cepini ...). Kjer vedo še več Tako, na koncu smo. Vem, marsikdo bo zavzdihnil, daje vsega toliko, da se sploh ne znajde. Nič zato! V nekaj stavkih je bogato ponudbo kar težko zaobjeti. Zato vam predlagamo, da se napotite v Kovinotehno Velenje in prijazni trgovci vam bodo nazorno predstavili prednosti izdelka, ki ga želite. PR Piše: Aleksander Videčnik Rakov zaklad Pokrajina ob Lučnici je glede lepote nekaj posebnega. Danes je seveda bolj poseljena, kot je bila ob prelomnici stoletja, ko seje odigravala resnična zgodba, o kateri bomo danes pisali. Na Rakovem posestvu je bila jama, ki so ji rekli Rakov pekel. Ni bila daleč od domačije. Tam blizu pa je bila kmetija Sunčnik na kateri se je rodil pripovedovalec tega dogodka. Kot hlapec seje udinjal pri kmetu Riherju, ime mu je bilo Matevž. Vedno znova je otrokom pripovedoval, kako je še pred prvo svetovno vojno neki goljuf izvabil denar od Rakovih, pa tudi od njegovega očeta, ki sije z olcerskim delom nekaj prištedil. Takole je bilo. Pri Rakovih seje nekoč pojavil lepo oblečen mož, imeli so ga za gospoda. Govoril je zelo prepričljivo in trdil, da pozna skrivnost jame Rakov pekel. Tam, daje zlato, le najti gaje treba. On ima izkušnje, ima pa tudi skrivnostno knjigo (morda kolomon, op.A.V.), tako bo zagotovo našel zlato. Vsi bodo bogati, Raki, nekaj pa bo njegovega za zahtevno delo... Prvi večer, ko je prespal pri Raku, je zvečer molil z družino rožni venec, molil je naprej. Rekli so, da “modlil” kot škof. Seveda so domači še bolj verjeli njegovim besedam, saj tak gospod, še pobožen povrhu, pač ne more lagati. Naslednji danje šel v jamo in se po nekaj urah vrnil. Rekel je domačim, daje zagotovo zaklad v njej. Pač pa gre tu za te vrste zaklad, ki se najde le, če se prej odkrije Zlato iz studenca njegov dvojček. Ta pa je v Sarajevu. Prepričal je domače, da so dali prihranjen denar v posebno kovinsko skrinjico, ki jo je imel s seboj. Kajti to je čarobna skrinjica s pomočjo katere bo odkril zlato. Seveda pa mora biti denar v njej. Spet je krenil v jamo. Vrnil seje in dejal, da je v skrinjici premalo denarja, torej ne vleče... Domači so spet segli po zadnjih prihrankih in jih dali v skrinjico. To je mož skrbno zaklenil, ključ pa dal domačim. Tretji dan je spet prišel iz jame in rekel, da naj zberejo še nekaj denarja, saj se jim bo tisočero poplačalo, ko bo odkril zlato. Rakovka je šla še k sosedu in ga nagovorila, daje primaknil svoje, trdo prislužene prihranke. Seveda mu je obljubila delež pri zakladu. “Gospod”je sedaj vjami ugotovil, daje vse jasno. Treba je v Sarajevo in tam odkriti zaklad, potem bo tudi ta v Rakovem peklu na voljo. Ljudi je prepričal, daje treba poskrbeti za spremljevalca v Sarajevo, ki bo imel ključ od skrinjice. Dogovorili so se, da pojde kmet Sunčnik z njim. Za drugi danje bil dogovorjen odhod. Zvečer je mož položil skrinjico na mizo v hiši, zraven kolomon in rožni venec. To je spet naredilo na vse globok vtis. Toda, kot kaže, je možakar izrabil noč za svoje goljufije in izpraznil skrinjico. Zjutraj sta s spremljevalcem krenila na pot. V Sarajevu je “gospod” na železniški postaji velel Sunčniku, da naj počaka, on mora na stranišče in se takoj vrne. Spremljevalec je potem zaman čakal na gospoda. Ko pa je končno odprl skrinjico, je bil v njej le narezan papir, denar pa je izginil. Ubogi Sunčnik seje mesece dolgo vračal iz daljnega Sarajeva, saj si je sproti moral kaj prislužiti, da je imel za preživetje. Ko je končno bil spet doma, so lahko skupaj z Rakovimi ugotovili, kakšen goljuf je bil tisti “fini in pobožni gospod”. Pa še nekaj - vsi so bili ob trdo prislužene prihranke. Zgodbo je opisal Alojz Plaznik, kije na Riharskem kot otrok, večkrat poslušal kako je hlapec Matevž pripovedoval ta žalostni dogodek. Že dolgo je tega, ko je Rihar dobival zlato iz studenca pod Le-kim kamnom. Baje ga je potem nosil v Kamnik in ga tam prodajal nekemu zlatarju. Tako pač pripoveduje zgodba, ki mi jo je povedal Alojz Plaznik na svojem gospodarskem poslopju v Potoku. Izpod Lekega kamna je velika bukev, pod njo pa izvir potoka Potok, ta se zliva z vodo slapa Cue in se izliva v Lučnico. Voda iz tega izvira je baje “strupna”, saj so jo nekoč med delom v gozdu pili delavci in vsi so zboleli, dobili so hudo drisko. Včasih so stari ljudje pripovedovali, daje v vodi zlato. Nekateri so trdili, daje tam blizu zaklad. Bilo je torej pred več Še danes pravijo domačini površini pri Riherskem logu Ari-drejčkova lava. Davno je tega, ko so fante za vojsko preprosto lovili. Zato so se tudi skrivali po gozdovih, da jih ne ulovijo. Toda Andrejček z Riherske kmetije je imel smolo, ujeli so ga in služil je dolga leta v mornarici v Pulju. Ko seje postaran vrnil domov, se je rad kopal tam blizu Riherske lave. Posebno zanimivo je bilo ob nedeljah, ko so se ljudje vračali iz cerkve. Kar trumoma so hodili gledati kako Andrejček v vodi ne potone. Ja, plavati tedaj na deželi niso znali. Pa so prvič videli, nekoga plavati. Kar ni jim šlo v račun, da se človek drži na Dogodilo seje leta 1911 v Šmihelu, pripoveduje Valentin Lesjak. Pred grozečim neurjem je cerkovnik zvonil proti toči. V Šmihelu je tiste čase opravljal posle cerkovnika Reberšak. Bil je zanimiv človek, veliko je znal, celo za orgle je sedel, če ni bilo ravno organista pri roki. Zvonil je in zvonil. Ko je hudo neurje s točo vendarle naredilo svoje, ga ni bilo iz cerkve. Žena je zaskrbljena stopila v zvonik in našla na tleh ležečega moža. Bil je brez življenskih znakov. Vsa obupanaje prosila sosede za pomoč in vsi žalostni so prenesli “mrliča” domov, ga napravili v kmašno oblačilo in položili na mrtvaški oder. Kot je običaj, so znanci in sosedi poskr- kot stoleti, ko je na kvatmo nedeljo, pa tudi ob večjih praznikih, Riher tam ob studencu našel zlato. Vedno je na tak dan izginil od doma in nihče ni vedel kam je šel. Žena je to ugotovila in sklenila odkriti njegovo skrivnost. Koje bil ravno velik praznik, je Riher spet krenil v gozd proti Rogatcu. Žena mu je tiho sledila. Ko je prispel do previsa, kjer je bila velika bukev, je pokleknil, v rokah pa je držal neko knjigo in iz nje “modlil”. Toda to, da gaje žena odkrila, j e pomenilo nesrečo. Kmalu za tem je zbolel in kaj kmalu tudi umrl. Ljudje so potem govorili, daje s pomočjo kolomo-na pridobival iz te studenčnice zlato. površju vode. Obstajajo pa tudi Andrejčkovi požarji. Kako uro hoda iz doline, tam pod Rogatcem je imel okoli 3 ha jelševega gozda. Delal je požarje, daje na njih sejal pšenico in rž. Oboje je potem nosil v mehih v dolino in zrno tam prodajal. Pripravljal je tudi slamo za pokrivanje streh (škop). Žito je moral “štrihati” in ne mlatiti. To je delal na podu tako skrbno, da je slama ostala nepoškodovana. Potem si je naredil “vlačuge” in na njih privlekel pridelek v dolino. Od tod izvira poimenovanje tistega predela pod Rogatcem. beli za številno druščino, ki je ob mrliču molila. Proti polnoči so se ljudje umaknili iz hiše žalosti. Reberšak je z družino stanoval v mežnariji. Žena je še nekaj pospravljala v kuhinji. Pravkar seje namenila k počitku, ko so se odprla vrata kuhinje in na pragu je stal njen mož. Ni treba poudarjati, da se je na moč prestrašila, saj je mislila, da gre za prikazen. Toda Reberšak je nekoliko zmeden vprašal kaj je bilo in zakaj leži med rožami in gorečimi svečami. Žena mu je opisala dogajanje in ga pomirila. Pozneje so pač dojeli, daje šlo za udar strele v zvonik od katere je bil Reberšak prizadet in dolgo v globoki nezavesti. mrlič se je prebudil HndrejčboDa lava Bogata in vsestranska društvena dejavnost v Mozirju v letih od 1874 do 1893 je odraz narodnoobrambne volje. V slovenskem javnem življenju, po pričetku ustavne dobe v letu 1860, so mladi slovenski izobraženci opozarjali na narodne vrednote. Dokazovali so, da slovenski jezik ni “jezik hlapcev”, kot so ga javno razglašali nemški prenapeteži. Resje dalo revolucionarno leto 1848 življenju v tedanji Avstriji svoj pečat. Manj je bilo čutiti teh skromnih pridobitev na podeželju. Prav tu pa je bil naš človek doma, Slovenci smo bili tedaj še pretežno kmečkega pokolenja. Vse do konca preteklega stoletja je bilo med Slovenci na prvem mestu slogaštvo. Sloje za slovensko stvar! Politika tedaj še ni razdvojila vrste slovenskega naroda. Tako učitelji, kot duhovniki so bili na braniku narodnih pravic posebno na podeželju. V mestih pa so pobudo prevzeli izobraženci vseh vej znanosti. V takih časih se je v Mozirju porodila zamisel o ustanovitvi Sokola, je zapisal Vlado Miklavc v brošuri ob 100 letnici telesne kulture v Mozirju. V Ljubljani je tedaj že obstojal Južni sokol, ki pa gaje oblast kmalu zatrla. Toda za tem so odločni Slovenci ustanovili novo društvo Sokol. Vzor je torej bil! Nemci so seveda imeli vseh vrst nacionalno aktivnih društev, tudi telovadna. Temu nasproti so potem Slovenci morali ukrepati. V Mozirju je bilo narodnostno vzdušje odlično, k temu je pripomogel stalni letni gost dr. Josip Fon, znani zagrebški zdravnik. Bil je dobesedno propagator jugoslovanske misli in starosta zagrebškega Sokola. Tudi ljubljanski tiskar in narodni buditelj, Vekoslav Legat je bil stalni gost v Mozirju. Tako so se leta 1881 zbrali v Mozirju: Jože Lipold, Anton Goričar, Josip Pirš, Ivan Vrankovič, okrajni tajnik Ivan Gaberšek, Jakob Škoflek, Ivan Klemenak, vsi iz Mozirja. Iz Vranskega: Josip Pauer in iz Braslovč Prislan in Puncer. Ustanovili so pripravljalni odbor, kije sestavil pravila. Cesarska namestnija v Gradcu jih je 29. maja 1882 potrdila. Ustanovni občni zbor je bil v Mozirju, 8. septembra 1882. Tako je bil ustanovljen Savinjski Sokol, kot prvo tovrstno društvo na tedanjem Štajerskem. Kmalu je bilo vpisanih 220 članov. Za častna člana so na občnem zboru izvolili dr. Josipa Fona in dr. Josipa Juraja Strossmayerja, hrvaškega nadškofa in velikega narodnega borca. Med člani najdemo ugledne osebnosti iz Mozirja in iz vse Slovenije. Naj omenimo le nekatere: dr. Ivan Vošnjak, dr. Josip Semec, inž. Mihael Voš-njak, Franc Vošnjak, Fran Cukala, braslovški dekan Bohinec in vrsta duhovnikov iz raznih krajev. Med člani zasledimo tudi poznejšega okrajnega načelnika Šmarja pri Jelšah, dr. Kartina. Domačini pa so se domala vsi vpisali, zato ne kaže vsakega posebej omeniti. Pred 115 leti Savinjski Sokolje v nadaljevanju doživljal vzpone in padce, kot vsako drugo društvo. Vendar pa je bilo storjenega več, kot je moč pričakovati v tako malem kraju, kot je Mozirje. Zgradili so svoj lastni dom z dvorano, ga pozneje še povečali. Imeli so svojo knjižnico, dramsko skupino in seveda odlične telovadne vrste. Sprva so imeli telovadno sobo pri Strmšku, p.d. Kolencu, pozneje pa pri Antonu Miklavcu, p.d. Kraherlu. Po prvi svetovni vojni je društvo spet pričelo prizadevno delovati. Vendar je kmalu prenehala z delom Slovenska sokolska zveza v Ljubljani. Slovenska društva so se morala vključiti v Sokolsko zvezo SHS v Beogradu. To seveda ni bilo povšeči slovenskim sokolskim delavcem, Jasno je postalo, da se organizacija v celoti centralizira in postopno militarizira. Po letu 1931 je sicer takšne spremembe doživljalo tudi gasilstvo. Jugoslovanska misel se je zlorabila v korist velikosrbskih idej. Vendar pa so slovenski Sokoli ohranili svoje narodno poreklo in dejavnost. V sedanjem domu Partizana je bila 22. julija 1934 vgrajena spominska plošča graditeljem. Na njej je brio napisano: ” V zahvalo in spomin občini trg Mozirje, Gomje-savinjski posojilnici Mozirje, starešini, bratu Trogar Jožu - Sokolsko društvo Mozirje” Naj povemo, da so člani Sokola dom zgradili z ogromno osebno zavzetostjo in delom. Ni torej pošteno, da na ta dejstva kar nekako pozabljamo. Iz zgodovinskega zornega kota gledano, so tovrstna društva odigrala pomembno vlogo pri utrjevanju narodne pripadnosti. To še posebno v času Avstrije, kar ni bilo ravno lahko delo. Pa tudi pozneje seje slovenska misel zatirala v korist jugoslovanske, deloma tudi velikosrbske ideje. Slovensko sokolstvo je vseskozi stalo na braniku slovenstva. Vsekakor se spomnimo časa izpred 115 let, ko so v Moziiju ustanovili Savinjskega Sokola z namenom, obraniti materino govorico in kulturno izročilo naših prednikov. 3ščemo e tace fotografije Slika, ki nam jo je poslal Valentin Lesjak i/. Šmihela, je bila posneta leta 1895. Na njej je družina Lesjak, znana po tem, daje ustanovila v Šmihelu godalni orkester. /(%a*ničla Rad imam ljudi, ki me sovražijo; to počno s tako ljubeznijo, da silnejše ne premore preračunljivo sprenevedanje prijateljstva! Savinjčan Apneu j e Kalcij je rastlinsko hranilo in pomemben dejavnik za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal. V tleh nevtralizira kisline in pospešuje sprejemanje hranilnih snovi za rastline. Popravlja in ohranja strukturo tal in vpliva na ugodne fizikalne, kemične in biološke procese v tleh. Iz tal se izgublja z izpiranjem v podtalje in odnašamo ga tudi s pridelki. Zato moramo s kalcijem gnojiti poljščinam in zemlji. Kalcij nevtralizira kislost tal, če so tla preveč kisla, jih moramo apniti. Optimalna reakcija ni za vsa tla enaka. Na lahkih in zelo humusnih tleh so optimalne pH vrednosti nižje. Pomanjkanje kalcija lahko vidimo že na posevkih, ki so bledozeleni in slabe začetne rasti, sklop je redek in žita se slabo razraščajo. Znaki pomanjkanja so tudi venen-je in odmiranje zgornjih listov, listi so majhni, robovi se zavijejo, postanejo rumeni, nato sivo rdeči, opazimo nekroze listov. Tudi rastline nam pokažejo koliko apna jev tleh, na kislih tleh raste preslica in mala kislica. Informativno lahko določimo kislost tal s priročnimi pH seti, katere imamo na razpolago. Najbolj natančno pa lahko ugotovimo potrebe po apnenju z analizo tal v laboratoriju. Svetujemo, da se za apnenje ne odločate “na pamet” ampak na podlagi potreb, ki jih pokaže analiza tal. Prevelikih količin apnenih gnojil naenkrat ne smemo uporabljati, apnimo raje manj in večkrat, na vsaki dve do tri leta. Za apnenje so primerna kalcijeva gnojila mleti apnenec -trosimo 3000 - 4000 kg/ha ali mešano apno za apnenje -kalcinal 2500 do 3500 kg/ha ali saturacijski mulj 5000 - 7000 kg/ha, lahko uporabimo tudi apno, vendar z njim ne smemo pretiravati (1500 -2500) kg/ha. Apnenih gnojil ne smemo mešati s super-fosfatom, dušičnimi gnojili, hlevskim gnojem in gnojevko zaradi izgub dušika. Apnena gnojila pa se lahko mešajo s kompostom, kar je tudi priporočljivo zaradi odstranitve nastalih kislin v kompostu. Najprimernejši čas za apnenje njivskih površin je po žetvi žit. Apneno gnojilo enakomerno raztrosimo po površini in plitvo vdelamo v tla s krožno ali rotobrano ali plitvo zaorjemo. Apnenju kmetijskih tal namenjamo pri nas premalo pozornosti. Rezultati analiz vzorcev zemlje travnikov in njiv večinoma izkazujejo kislo reakcijo tal. Koristnega vpliva apnenja ne opazimo takoj po apnenju, temveč šele v drugem in tretjem letu, potem se pa postopoma zmanjšuje. Za ponovno apnenje se odločimo na podlagi nove analize. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Vida Ribič KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Policija svetuje Kaj storiti, če se vam zgodi kraja ali vlom v vozilo? Iz leta v leto j e več tatvin in vlomov v avtomobile, zato j e naloga nas vseh, da storimo prvi korak za večj o lastno varnost in varnost našega premoženja. Kajti priložnost je okoliščina, ki znatno olajša odločitev nepridiprava. Ne dajmo jim priložnosti. Kaj storiti, da se vam ne bi zgodilo? * Ne parkirajte na nerazsvetljenih ulicah in parkiriščih. * Izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa vrata in okna ter zaklenite vozilo. Ne pozabite na prtljažnik. * Nikoli ne puščajte vrednejših predmetov na vidnih mestih, kajti ti privabljajo tatove. Prtljažnik j e varnejši. * V avtomobilu ne puščajte zlatnine, denarnic, kreditnih kartic, krzna, kovčkov, dokumentov ipd. * Alarmne naprave javljajo poskus vloma le, če so vključene. Bodite pozorni, ko sc oglasi alarm. Kot očividec lahko veliko pripomorete k uspešnemu delu policije. KO ZAPUSTITE VOZILO, POMISLITE NA VSE SAMOZAŠČITNE MOŽNOSTI! Kaj storiti, če se vam zgodi? UKREPAJTE MIRNO IN PREMIŠLJENO! Ko opazite, daje vozilo ukradeno ali je bilo vanj vlomljeno: * Nemudoma obvestite policijo na telefonsko številko 113. * Ob prijavi kraje ali vloma povejte vse podatke, kijih od vas pričakuje policist. * Počakajte do prihoda policistov oziroma kriminalistov. * Ne pregledujte ničesar in ne dotikajte se predmetov. Tako boste olajšali delo kriminalistom pri zbiranju sledov. * Če storilca zalotite pri delu, ga ne poskušajte zaustavljati, še posebej, če je telesno močnejši od vas. Vaša varnost je pomembnejša. * Poskušajte si zapomniti čim več podatkov o storilcu (spol, barvo las, oči, oblačila, prevozno sredstvo, registrsko tablico vozila, smer bega in ostale podrobnosti kot so nenavadna hoja, govor, značilnosti obraza ipd.). Z UPOŠTEVANJEM TEH NAVODIL LAHKO MNOGO PRISPEVATE K IZSLEDITVI! Vprašajte se: “Kako varenje moj avtomobil?” * V avtomobilu imam vgrajeno zanesljivo protivlomno napravo. * Dokumenti, denar, nakit in druge dragocenosti, ki bi lahko privabile tatove, so spravljene na varnem mestu. * Dogovorjen sem s sosedi o medsebojnem opazovanju in varovanju vozil. * Vozilo varujem tudi s kvalitetnimi mehanskimi zaščitami. * Vozilo parkiram na osvetljenih ulicah in parkiriščih. * Ko zapustim vozilo, vključim alarmno napravo, zaprem vsa okna in zaklenem vsa vrata. ALI STE VEDELI * da iz odraslega listnatega drevesa izhlapi poleti dnevno 100 litrov vode? * da en hektar listopadnega gozda predstavlja streho, ki jo tvori približno 65 milijonov listov? * da ima eno odraslo listnato drevo približno 700 tisoč listov, kar pomeni približno 840 kvadratnih metrov? * da bi lahko z listi enega drevesa tlakovali 140 metrov ceste širine šest metrov? * da dajejo slovenski gozdovi letno pet milijonov ton organskih snovi in 5,5 milijonov ton kisika? \^da je erozija v gozdu 20-krat manjša kot na goli površini? J »Čiščenje telesa« j^hnoFm^T Trgovina OSm _____ POSLOVNE STORITVE Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje; tel.: 833-620 novo v PRODAJNEM CENTRü IZOLESüü vsak dan od 10.00 do 18.00 OTVORITEV 14.07.!!! NAGRADA-KASETOFON ZANAJVIŠJI RAČUN M DAN OTVORITVE!!! 4n ^0/> "4" GLASBENI STOLPI, KAMERE, KASETE PLAČILO DO 5 ČEKOV, kartice ACTIVA. EURO.... PQI NAS STli VADI.JKNI S SPOŠTOVANJfiM! Ste morda pomislili, da bi za spremembo telesu naredili uslugo in mu dali možnost, da se temeljito prečisti? Če še niste, bom danes navedla nekaj argumentov, ki vas bodo gotovo za tak korak navdušili, če že ne prepričali, da boste to tudi čimprej storili zase. Način življenja, ki ga danes živimo in ki ga kronajo vsesplošno onesnaženje, psihične napetosti, neprimerna prehrana in zdravju nevarne razvade, povzroča zastrupljenost organizma, ki v daljšem času lahko pripelje do kroničnih, civilizacijskih bolezni (kot so rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, revmatizem itd.). Bolezen je vedno izraz prizadevanj telesa, da bi obnovilo notranje ravnovesje. Pride takrat, ko telo samo ne uspe več izločati vseh strupov, pri-nešenih vanj. Ravno zato je pametno, da pomagamo telesu in njegovim regeneracijskim sposobnostim, da se bo lahko samo očistilo in prerodilo. Koža, pljuča, črevesje, ledvice in jetra imajo sicer neverjetne zmožnosti prečiščevanja telesa in izločanja snovi, kijih naše telo ne potrebuje, vendar le, če jih ne preobremenjujemo. Pa si poglejmo in se prepričajmo, da organizem bremenimo zavestno ali podzavestno, mogoče včasih zaradi nevednosti, ali pa na nekatere dejavnike ne moremo vplivati: koža: alkalna mila, lepotne krem, dezodoranti ovirajo njeno dihanje! pljuča: onesnaženost zraka, tobačni dim, psihični stres, poman-jkanje gibanja onemogočajo izločanje z izdihanim zrakom prek dihalne sluznice! jetra: alkohol, tobak, kava, čaj, kakav, poživila, beli sladkor in druga prečiščena živila, kemične snovi, preveč živalskih maščob in premalo rastlinskih, razvrednotena živila otežujejo njihovo delovanje! ledvice: sol, pomanjkanje vode, kemične snovi in razvrednotena živila prav tako otežujejo njihovo delovanje! črevesje: zaradi istih vzrokov kot pri jetrih onemogoča vsaj enkrat dnevno iztrebljanje in s tem pripomore, da organizem vsrkava strupe, ki se zadržujejo v črevesju! Znaki, ki nas na zastrupljenost opozarjajo, so ali duševni (občutek utrujenosti, pobitost, pomanjkanje volje, slabo razpoloženje, zaskrbljenost...) ali telesni (zatekle veke, rdeče oči, rumenkasta beločnica, moten vid, smrkav ali zamašen nos, suha in obložena usta, potreba po kašljanju ali pljuvanju, zadah, glavobol, razbolelo lasišče, bolečine v trebuhu ali drugje po telesu, vrtoglavica...). S temi znaki nas organizem obvešča, da bi se rad znebil strupenih snovi, ki obremenjujejo njegove celice in med-celične prostore. Če vas karkoli od naštetega muči, je čas za akcijo. Akcija v tem primeru je očiščevalna dieta in zagotavljam vam, da če je akcija, sledi tudi reakcija - pozitivna! Počutili se bomo bolje. Bolje kot se počutimo, manj poživil potrebujemo. Z dobrim telesnim počutjem dosežemo boljše čustveno in duševno trdnost, laže bomo mislili in telo bo končno spočito. Pripravljeni bomo na zahtevne naloge, ki jih bomo seveda tako lažje in kvalitetneje opravili. Za ves trud bomo nagrajeni z rezultati, ki nam bodo še večja motivacija za bodoče, tako v prehranjevalnem in telesno aktivnem kot delovnem področju. Akcija! Najprej se moramo naučiti razlikovati med živili, ki ugodno' vplivajo na organizem, ker imajo veliko snovi, ki krepijo življenjsko moč naših celic, in onimi, ki upočasnijo delovanje celic, jih starajo ali celo upičujejo. Med živila z veliko življenjsko močjo sodijo: živila, ki so lahko prebavljiva (pomagajo telesnim razstrupljevalnim organizmom in so kakovostna in količinska podlaga človekove prehrane - zrnje, žito, zelenjavnicc, zeli, jagodičje in drago sadje, oljnice, kalčki - in zagotavljajo vitamine, rudnine, oligoelemente, amino kisline, encime, ki pomagajo celicam, da se obnavljajo). Živila, ki življenje upočasnjujejo, ga uničujejo, mu zagotavljajo le minimalno delovanje, zaradi česar se celice starajo in propadajo: sladkor, sol, čaj, kakav, kava, alkohol, pregreta maščoba, škrob in kemični nadomestki in dodat- ki, rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, konzervansi... S kemičnimi postopki pri predelavi hrane je človek v svoj organizem vnesel snovi, ki mrtvijo nagon po hranjenju, motijo presnovo in ovirajo izločanje, sčasoma pa oslabijo obrambni sistem. Lahko poskusimo z dieto, kjer jemo le živila z veliko življenjsko močjo, zelenjavno dieto s surovo ali kuhano zelenjavo, dieto z grozdjem (14 dni uživamo samo grozdje, vendar ne dt> sitega in pijemo le vodo). Najučinkovitejši pa je post. Vendar se je pred pričetkom potrebno posvetovati z zdravnikom oziroma poiskati nasvet strokovnjaka, ki nam bo priporočil vrsto posta, ki je najprimernejša glede na naše zdravstveno stanje, potrebe in ostale dejavnike. Ni pametno, da se človek kar na slepo loti posta. Zdrava oseba se brez nevarnosti lahko posti, če dosledno upošteva tri stopnje posta: postopno zmanjševanje količine hrane, post in postopno uvajanje trdne hrane. Na ta način ne bomo stresno vplivali na naš organizem in njegovo izločanje. Tudi živila razdelimo na šest stopenj, ki jih postopno izključujemo, začenši s tistimi, ki so najtežje prebavljiva: 1. vsa živila živalskega izvora, 2. poživila, 3. surove maščobe, olja in oljnice, 4. kuhane žitarice, 5. kuhana zelenjava in sadje, 6. mešanico surovih žitaric, zelenjave in sadja. V tem času je potrebno spiti od 1,5 do 3 1 vode na dan. Med postom, ki zatem sledi, pijemo čiste sadne ali zelenjavne sokove (ki jih med seboj ne mešamo), razredčene s studenčnico, zdravilne čaje, ki blagodejno vplivajo na naš organizem, limonado. Potem pričnemo s postopnim uvajanjem na normalno prehrano, najprej s tisto lahko prebavljivo in postopoma nadaljujemo do prve stopnje. Vse to združimo še z gibanjem v naravi, kopelmi, savno, masažo, metodami sprostitve in meditacije. Priskrbimo si literaturo, pričnimo z akcijo in prerojeni bomo. Veliko uspeha vam želi Tibaja Prav nič Ml NI VŠEČTALE NIZKA OBLAČNOST, PA TAKO «LJUB VREMENSKIM MUHAM PA SI P01LI.il . C l Sl V PARIH mill NE MISLI IZBOLJŠATI, GA ZASE. Ni ČAKAJ, DATI BO BO POTREBNO IZBRISATI Z OBLIČJA KOLEDARJA. POLETNE SAM ODGOVOREN POČITNICE SO DANDANAŠNJI Zaspani dnevi brez sonca NISO PRAV NIC USTVARJAL- ritožimo? Mati narava j e NI IN VESELI. A KAM NAJ SE P IZGUBILA OBČUTEK ZA LEPO VREME! JE RES SAMA KRIVA ZA VSE, ALI PA JE TUDI ČLOVEK KORENINE RAVNOVESJA? j POVSEM NEKAJ NOVEGA. PREVEC POSEGAL V NJENE KDO DRUG NAREDIL VESELJE, NAPRAVI Sl GA SAM. POČITNICE SE POČASI IZTEKAJO, A ŠE VEDNO OSTAJAJO PROSTI DNEVI, KI JIH V JESENSKEM ČASU KAŽE IZKORISTITI. PLANINE, RAZNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI, KOLESARJENJE V NARAVI, MOGOČE SPUST S KAJAKOM ALI PA OGLED ŽIVALI V ŽIVALSKEM VRTU ČAKAJO, DA SE SPOMNIS NANJE Pa poglejva od blizu eno od naštetih izletniških točk, ŽIVALSKI VRT. ZOO Ljubljana leži v južnem pobočju Rožnika, v okolju naravnega gozda in travnikov. Je del zaščitenega krajinskega parka. Na tem prostoru živijo živali treh zoogeografskih področij alpskega, panonskega in sredozemskega. Živalski vrt je odprt poleti od 9.00 do 19.00 in pozimi od 9.00 do 16.00. Med najbolj navdušene obiskovalce živalskega vrta gotovo sodijo malčki. Od blizu lahko vidijo in božajo kozličke v otroškem ZOO-ju. Zanje je zanimivo igrišče in mogoče se prav nič ne boje ježe na ponijih. Prav vse živali so atrakcija, še posebej pa tiste "ta velike”. In katere so te živali? ENOGRBA KAMELA BIZON NOJ, ZEBRA PELIKANI, RACE, ŠTORKLJA RDEČEVRATI KENGURU, EMU BIVOL GVANAKO, KAPI BARA DIVJA SVINJA JELEN DAMJAK DAVIDOV JELEN DIHUR KUUNOROZEC PAPIGE PTIČI RAKUN KAČE ŽELVE RAKUNAST1 PES SLON LEV, PUMA, PANTER UJEDE ČRNA ŠTORKLJA DVOGRBA KAMELA VELIKA DROPUA KAČE, KUŠČARJI, KAMELEON... MUFLON SOVE SRNE ANTILOPE, AFRIŠKI ŽERJAVI OPICE GAVUAL VOLK JELEN GAMS KOZOROG RIS ORLI MEDVED, LISICA TIGRI SNEŽNE GOSI, GALEBI BOBER MORSKI LEV DOAAAČE ŽIVALI KAZUAR, RACE Tako, da boš vedel, koliko živali imamo v slovenskem prostoru. Da ne bo zmrdovanja, daje naš zoo "gnil" in zate preslab! Resje, da imajo večje evropske dežele bogatejše in lepše živalske vrtove, pa kaj. Najpomembneje je biti zadovoljen in ponosen na to, kar imaš doma. Pusti, da te okolica razveseljuje, dela zadovoljnega in sreča bo na tvoji strani. Mnogo pametneje sije zamisliti dosegljive želje in jih odločno uresničiti, kot pa sanjariti o nečem, kar je zate "Amerika". Pa čimprej se o vsem tem prepričaj na lastne oči in spoznal boš, kako lepo je v Sloveniji. Pa, da ne bo pomote. Prav nič______________ ti ne branim v Svet. Če imaš priložnost, je nikar ne zavrzi. V času med velikimi breja: Slavica priložnostmi pa daj prostor malim in se imej lepo. Čao! Slapnik Raziskovalni tabor v Piranu Letos je vPiranu potekal že 5. državni raziskovalni TAROR IZ NARAVOSLOVJA, KI GA JE ORGANIZIRALA CELJSKA Zveza prijateljev mladine. Udeležilo se ga je 32 SEDMO- IN OSMOŠOLCEV IZ CELJSKE REGIJE, MED NJIMI SVA bili tudi Tatjana Cevzar in Benjamina Šuster iz MOZIRSKE OSNOVNE ŠOLE. Ta TABOR JE BIL KOT NAGRADA ZA PRIZADEVNOST PRI NARAVOSLOVJU. TRAJAL JE DESET DNI IN V TEM ČASU SMO S POMOČJO SEDMIH MENTORJEV PRIŠLI DO RAZLIČNIH NOVIH SPOZNANJ. Dan se nam je pričenjal ob 7.30 z zborom. Tu nas je VODJA TABORA, BOJAN KMECL, VSAKO JUTRO SPROTI OBVEŠČAL O TEM, KAJ SE BO DOGAJALO ČEZ DAN. POTEM SMO IMELI ZAJTRK IN OB 8.I5 SMO PO SKUPINAH IMELI PRVI SKLOP RAZISKOVANJA, KI JE TRAJAL DVE ŠOLSKI URI. Po KRATKEM ODMORU SMO IMELI ŠE DRUGI SKLOP RAZISKOVANJA. V TEM ČASU SMO SPOZNAVALI FIZIKALNE ZNAČILNOSTI MORJA, BARVILA V RASTLINAH, OSNOVE MIKRO SKOPIRAN JA, PLANKTONA IN DRUGE ŽIVALI V MORJU, MEDITERANSKE IN SUBMEDITERANSKE RASTLINE, ETERIČNA OLJA IN DIŠAVE V RASTLINAH, OPAZOVANJE, LOVLJENJE, PREPARIRANJE IN ČUTILA ŽUŽELK, POTAPLJANJE, ALGE IN ALGARIJ. Iz SLANOLJUBNIH RASTLIN SMO NAREDILI REZBARIJ, SPOZNALI SMO NEKAJ POJMOV IZ ASTRONOMIJE, POSNELI IN RAZVILI NEKAJ NARAVOSLOVNIH FOTOGRAFIJ, POLEG TEGA PA OPRAVILI ŠE KEMIJSKE POSKUSE O SLANOSTI MORJA. Da med počitnicami ne bi imeli samo učenja, so mentorji POSKRBELI ŠE ZA ŠPORTNE IN DRUGE AKTIVNOSTI, KI SO SE DOGAJALE POPOLDNE ALI ZVEČER. TAKO SMO POLEG PLAVANJA POPOLDNE, IMETI TUDI ODBOJKARSKI TURNIR, SMUČANJE IN ZADNJI DAN ŠE IGRE BREZ MEJA. Dva VEČERA SMO IMELI ORGANIZIRAN PLES, OGLEDALI SMO SI PlRAN, EN VEČER PA SMO PREŽIVELI V PORTOROŽU. Naš pouk je potekal v Piranu, v prostorih penzio- NAVKATEREM SMO SPALI. ZbARKO SMO BILI TUDI V STRUNJANU, KJER SMO NABIRALI MORSKE ŽIVALI IN SLANOLJUBE RASTLINE TER LOVILI ŽUŽELKE. POLEG TEGA PA SMO SE V FlESI Z IZKUŠENI POTAPLJAČI POTAPLJALI Z BOMBAMI NA STISNJENI ZRAK. Vsi UDELEŽENCI TABORA SMO BILI ZELO VESELI, DA SMO SE GA LAHKO UDELEŽILI, SAJ SMO V TEH DESETIH DNEH PRIŠLI DO NOVII-I SPOZNANJ, KI NAM BODO ŠE KORISTILA. Midve s Tanjo pa se še posebej zahvaljujeva občini Mozirje, ki nama ga je podarila kot nagrado. Benjamina Šuster, Osnovna šola Možine Primorska glasbena skupina Faraoni je dočakala 30. letnico svojega delovanja. Pa ne samo dočakala. Svoj visok jubilej je potrdila še z zmago na festivalu Melodij morja in sonca in tako dokazala, da nanje še kaže računati. V ta namen so vsem ljubiteljem njihove glasbe priredili koncert z gosti, ki naj bi bil SO. avgusta v Izola. Svoj prvi samostojni album je po nekaj uspešnih glasbenih letih izdal Janez Zmazek Žan. Na album z naslovom Na drugi strani, ki naj bi izšel 10. septembra, bo enajst novih skladb, posnetih v studiu Cine. Pri nastajanju albuma je poleg elanov Žanove skupine Don Mentony Band sodelovalo še nekaj znanih imen slovenskega glasbenega prizorišča: Alenka Godec, Damjana Golavšek, Boris Bele, Janez Bončina Bene, Jani Kovačič, Sašo Fajon in drugi. Na sliki so: Zvone Kukec (soavtor in aranžer), Borut Cine (producent in tonski mojster) in Janez Zmazek Žan. Konec junija je izšel prvi živi album metal skupine Pantera, Official Live -101 Proof. Na albumu je 14 živih posnetkov in dve novi pesmi. To je njen že peti album, ki jih je skupina prodala v" nakladi več kot osem milijonov po vsem svetu. Na koncu pa obudimo še spomin na kralj a rock'n'rolls Elvisa Presiha. V soboto,, 16. avgusta je namreč minilo natančno dvajset let od tistega dne, ko so mnoge televizijske postaje ustavili svoje redne oddaje in svetu sporočile, da je zaradi prevelikega odmerka zdravil umrl rjihov kralj. V ta namen so se na ta dan v bližini Elvisovega posestva Graceland zbrale množice njegovih še zvestih oboževalcev. Alenka Lokostrelstvo Zemljakova in Perhač zmagovalca pokala A-A Pred štirinajstimi dnevi je bil v Trakoščanu na Hrvaškem 3. mednarodni lokostrelski turnir za pokal Alpe-Adria, na katerem sta pod slovensko zastavo nastopila tudi člana Lokostrelskega kluba Mozirje Bernarda Zemljak in Dušan Perhač. Zemljakova je v konkurenci članic zmagala z novim državnim rekordom 624 krogov, z enakim rezultatom pa je v absolutni konkurenci zmagal tudi Perhač. S tem sta si mozirska lokostrelca že pred zadnjim turnirjem, ki bo septembra v Mostu na Soči, zagotovila naslova skupnih zmagovalcev pri posameznikih. Slovenska ekipa je na omenjeni tekmi prav tako zmagala inje tre- nutno na prvem mestu v skupni razvrstitvi. 13. avgusta je Bernarda Zemljak, dobitnica srebrne medalje na lanskem evropskem prvenstvu v disciplini FITA na Brdu pri Kranju, skupaj s trenerjem Dušanom Perhačem odpotovala na svetovno prvenstvo FITA v Kanado. Želimo ji čim več zadetkov v center tarče! Franci Kotnik Območna obrtna zbornica Mozirje Športno srečanje , obrtnikov Športna sekcija Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice je prvi petek in soboto v avgustu pripravila športno srečanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Poleg rekreacije in druženja je bilo srečanje namenjeno določitvi ekip za sodelovanje na športnih igrah na obrtnem sejmu v Celju. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci so se pomerili v malem nogometu, tenisu in kegljanju, tekmovanji v vlečenju vrvi in odbojki pa nista bili izvedeni zaradi slabega vremena. Kegljači in kegljačice so se pomerili na igrišču v Šoštanju, kjer je predsednik športne sekcije pri obrtni zbornici Zlatko Vi-tanc določil ekipo za nastop na MOS-u v Celju. V malem nogometu je prvo mesto osvojila ekipa sekcije lesarjev, drugi so bili avtoprevozni- ki, tretji pa elektrokovinarji. Lesarji so bili najboljši tudi v tenisu, saj je prvo mesto osvojil Jani Kaker. Drugo mesto je zasedel Niko Tesovnik iz sekcije gostincev, tretje pa Jože Funtek iz sekcije avtoprevoznikov. V ženski konkurenci je največ teniškega znanja pokazala Vera Petek iz sekcije gostincev, kije v finalu premagala stanovsko kolegico Mileno Vovk. Tretje mesto je pripadlo Pavli Weiss iz sekcije tekstilcev. Franci Kotnik Bistro (ZOLES in Pizzeria PANDA Vas vabita v prijetno senco na osvežitev ob vrčku Piva, sladoleda ali pa kar tako. Postregli vam bomo tudi velike in dobre pizze, jedi na žaru in solate. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 23. ure. Vabljeni! HOLES VETERANSKA UGA V MALEM NOGOMETU RAZPIS * V ligi imajo pravico nastopa igralci rojeni leta 1962 in starejši. * Vse zainteresirane ekipe vabimo, da pošljejo svojega predstavnika na SESTANEK, ki bo v PETEK, 29. AVGUSTA 1997 ob 19. uri v prostorih ŠD VRBOVEC na igrišču V NAZARJAH. Takrat bomo zaključili vse prijave in se dokončno dogovorili s sodelujočimi o poteku in izvedbi lige. * Morebitne predhodne prijave pošljite na naslov: Športno društvo Vrbovec, 3331 Nazarje. * Tekme se bodo odvijale na igrišču v Nazarjah. * Sistem tekmovanja bo ligaški. Zmaga šteje 3 točke, remi pa 1 točko. * Začetek lige (1. kolo) bo v torek, 2. septembra 1997. * Startnina: 10.000 SIT na ekipo. * Informacije lahko dobite tudi pri Sandiju Grudniku in Tomažu Križniku (tel. 4231429 dopoldan). Organizator ŠD Vrbovec Nazarje O $ Si ^ h ^ g a C|3 ■"SIVO t+~ JZ'WOi (650) ;‘l»l 30N31S00 00*»-8 W 'A ’¥ 4 B ekjpjo-j \ WP/Cüti t ' \ \ \ -o imdt Q(J(fopBZBSkA M» 7 e usjK &uG pi/ ibUlujeo^ ‘Ei/roph \f$c tepe po ?ch 'ois'f/a tuc, Ttilnv, k< 'pa sk’ /k;lu i/ čaohijiU le h h ponQcjd U se. esheho Termotehnika Kronovšek Varčno in učinkovito s toplotno črpalko Sistem ogrevanja je tista občutljiva točka, pri kateri še posebej tehtamo razloge za in proti izbiri. V hišah se nam pridruži še skrb za toplo vodo. Po treznem razmisleku ugotovimo, da je v vseh pogledih najboljša naložba toplotna črpalka (TČ). Pa ne vsaka, ampak le od Termotehnike Kronovšek, saj ima vrsto konkurenčnih prednosti. POCENI IN LEPE. Najpomembnejši argu-mentje zagotovo cena. Kljub številnim izboljšavam so namreč braslovške naprave od konkurenčnih ceneješe kar za 25.000 tolarjev oziroma 15 odstotkov. Seveda vam omogočajo obročno plačilo. Tako, žene, ki imajo običajno na čez denar, smo prepričali. No, recimo, daje zanje važna tudi lepota. Zato naj še napišemo, da pri Rronovšku izdelujejo TČ različnih barv Termotehnika Kronovšek se nahaja v Orli vasi 27 a v bližnjih Braslovčah. Vedno so nam na voljo z dodatnimi pojasnili in informacijami po telefonu ali faxu 702-247 ali na mobitelu 0609/644-875. in modemih oblik. Pri zasnovi modelov se posvetujejo z industrijskim oblikovalcem. LOČENE IZVEDBE. Možje, berite dalje! Sedaj ste vi na vrsti! Tennotehnika Kronovšek je relativno mlado podjetje, a se ponaša s številnimi uspehi. Doslej so naredili že preko 400 TČ, zboljšav na njih pa toliko, da direktor Rudi Kronovšek kar naprej pobira priznanja. TČ razvija do popolnosti. Tako lahko samo pri njih kupite poleg klasičnih kompaktnih tudi LOČENE IZVEDBE. Bojler, na primer, postavite v kotlovni- co, agregat pa tja, kjer želite hlajenje (npr. v klet). BREZ NAPAK. Z nakupom si zagotovite servisiranje oz. garancijska popravila. A jih ne potrebujete, saj doslej reklamacij še ni bilo, vsak izdelek prej temeljito testirajo. PREPROSTO UČINKOVITE. Termotehnika izdeluje črpalke v velikosti od 200 do 500 litrov in 2-3 KW hladilne moči. Odlikuje jih izjemno ekonomična izdelava, saj pod dvakrat emajliranim ohišjem ni odvečnih delov. ENERGETSKA OPTIMALNOST. Če smo že poudarili dvojno emajliranje naj še zapišemo, da so Tennotehnikine TČ zaščitene ne le dobro antikorozijsko, ampak tudi toplotno s pomočjo polivretanske pene. ATESTIRANE. Vse TČ braslovškega podjetja se ponašajo z ustreznimi slovenskimi A-testi SIQ. OGREVAJO IN VARČUJEJO. Poudarili smo že, da s TČ ogrevate vodo in hkrati ohlajate drug prostor. Meritve pa so pokazale, da so Kronovškovi izdelki tako kakovostni, da znaša strošek ogrevanja sanitarne vode od marca do oktobra skupno le 6 do 8 tisoč tolarjev! Posebna izvedba grelnega elementa (kondenzatorja) omogoča, da TČ Termotehnika greje, za razliko od konkurenčnih izdelkov, celotno količino vode v bojleiju enakomerno (tudi čisto pri dnu), kar poveča izkoristek toplotne črpalke. PR ZA SUŠENJE LESA V opisanem podjetju so razvili tudi izjemno kakovostne kondenzacijske sušilnike za les (2-10 KW). Po naročilu jih izdelujejo v velikosti 5, 10, 15, 25 m3. Pri tovrstnem sušenju lesa je poraba energije dosti manjša, poškodb lesa pa praktično ni, saj zrak v komori les razvlaži, tako da vlago izsesava. PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE WO tea oddelek jpTEKfT^JLA CIZA VLAGANJ E % fL Blagovnica oddelek POHIŠTVA Mozirje - ZNIŽANJE KAMP OPREME - STOLI, MIZE -ZNIŽANJE POLETNE ŠPORTNE KONFEKCIJE MARKET NAZARJE Velika izbira bele tehnike, akustike in svetil. 10% gotovinski popust ali plačilo na 5 obrokov. SE PRIPOROČAMO! Alkohol in strelno orožje 2. avgusta ob 10.25 uri je dobil dežurni PP anonimno sporočilo o streljanju v Šmartnem ob Dreti, ki naj bi ga povzročil Milan K. iz Rovta pod Menino. Obvestilo je preverila patrulja, ki je na kraju dejansko legitimirala to osebo in ji pri osebnem pregledu našla pištolo s tremi neizstreljenimi naboji. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, daje Milan K. že v večernih urah prejšnjega dne začel popivati po gostilnah in nato prvič uporabil strelno orožje okoli 3.30 uri v močno vinjenem stanju v gostilni Mejaš na Črnivcu. En naboj je izstrelil v tla pri šanku, kjer je bilo v tem času več gostov. Od tam se je Milan K. v družbi dveh prijateljev s svojim neregistriranim vozilom peljal v Gornji Grad, kjer je okoli 7.30 povzročil prometno nezgodo. Vozilo je bilo zaradi posledic nezgode nevozno. Eden udeleženec je bil poškodovan, nihče pa ni iskal zdravniške pomoči. Milan K. je nadaljeval s popivanjem in okoli 10.20 ponovno streljal pred gostilno ZKZ. V zvezi z navedenimi dogodki so bila opravljena določena preiskovalna dejanja po odredbi preiskovalnega sodnika. Pri tem je bil najden še dušilec za avtomatsko puško. Zaradi navedenih dejanj bo Milan K. ovaden okrožnemu državnemu tožilcu zaradi kaznivih dejanj, ogrožanja varnosti, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih snovi ter zaradi storjenih cestno prometnih prekrškov. Utrujen obležal 2. avgusta ob 21.50 uri je občan sporočil, da ob cesti Lepa Njiva-Za-vrše leži nezavesten moški. Patrulja, kije odšla na kraj je ugotovila, da gre za močno vinjenega Petra V. iz Završ, katerega so nato oskrbeli domači. Voda povzročila zastoje 5. avgusta je vremensko neuije povzročilo več cestnih zastojev. Najhuje je bilo v Nazarjah pri bencinski črpalki, pri podjetju MGA in še nižje, na Celinah. Promet je bil nekaj časa delno oviran. Vinjen na kolesu z motorjem 8. avgusta ob 1.30 uri je patrulja pri MGA ustavila 29- letnega Martina B. iz Moziija, ki seje vinjen vozil s kolesom z motorjem. Ker je kljub prepovedi nadaljnje vožnje z njo nadaljevanje bil do streznitve prepeljan v prostore za pridržanje. Odpeljal s kraja nesreče 8. avgusta ob 17.55 uri je Simon K. iz Spodnje Rečice s svojim neregistriranim vozilom in brez opravljenega vozniškega izpita z vožnjo po levi strani v Spodnji Rečici povzročil prometno nezgodo z manjšo materialno škodo in odpeljal s kraja dejanja. Storilec je bil izsleden naknadno. Kršitve so mu bile predočene, o nezgodi pa obstajajo tudi materialni dokazi. Zaradi navedenega sledi prijava sodniku za prekrške. Podiral ograjo 8. avgusta ob 18.30 uri je bil dežurni na PP od občanke Marije F. iz Brezja obveščen, da sosed Franc L. v vinjenem stanju grozi, da bo s traktorjem podrl ograjo. Patrulja, kije odšla na kraj je ugotovila, daje Franc L. dejansko vinjen in ker kljub pozivom, da preneha s kršitvijo tega ni storil, mu je odredila pridržanje do izstreznitve. Grožnja zaradi denarja 8. avgusta ob 19.30 uri je Maks G. iz Varpolja zahteval intervencijo policije, ker gaje pred tem na dvorišču gostišča Zmajeva votlina napadel Igor P. iz Varpolja, zaradi denarja, ki naj bi mu ga dolgoval. Igor P. je grozil, da bo Maksa G. ubil, če mu ne vrne denarja. Pri tem ga je z roko udaril po obrazu. Igor P. bo svoje dejanje zagovaijal pred sodnikom za prekrške. Pripeljal smeti Predstavniki Komunale so 10. avgusta ugotovili, daje neznani storilec na odlagališču komunalnih odpadkov poškodoval ograjo in ključavnice, ker je očitno pripeljal smeti. Prostorje zavarovan in ograjen, zato je nekontroliran dovoz prepovedan. Policisti bodo posredovali in izsledili storilca, ker bo moral plačati povzročeno škodo in določeno kazen. Vozil s 4.11 g/kg alkohola 10. avgusta je patrulja pri svojem delu obravnavala voznika osebnega avtomobila Zlatka K. iz Mozirja. Voznik ni bil pripet z varnostnim pasom, vozil pa je po desni strani in ni pustil mimo službenega vozila. V kontroli so policisti ugotovili, daje imel v organizmu kar 4.11 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Pri tem je potrebno dodati, daje lahko že 4 g/kg smrtna doza. Ovadba sledi. Pogin rib 14. avgusta ob l 6. uri je prišlo na PP obvestilo o poginu rib v potoku Škrubej v smeri Soteske. Policista, ki sta odšla na kraj, sta vzela vzorce vode in skupaj z nadzornikom RD Mozirje opravila ogled. Pri pregledu struge je bilo ugotovljeno, daje bil v dolžini vsaj 1 km pomorjen ves živelj v potoku. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za zastrupitev z neznanim škropivom. Okoliščine tega kaznivega dejanja še raziskujejo, škode pa je za okoli 7 mio SIT. Na ribolov z ukradeno mrežo 15. avgusta je Miran B. iz Trnovca obvestil policiste, da so neznani storilci preko noči vlomili v vikend njegovega očeta. Odtujili so ribiško mrežo, s katero so iz ribnika, ki je v neposredni bližini, polovili večjo količino rib. Za neznanimi storilci še poizvedujejo. Nesreča v gorah 15. avgusta ob 16.05 uri je prišlo obvestilo, da seje pri slapu Rinka pri sestopu z Okrešlj a, na poti proti Orlovemu gnezdu poškodovala Pavla K. M. iz Slovenj Gradca in pri tem zadobila hudo telesno poškodb -odprt zlom noge v predelu goleni. Pri reševanju so pomagali pripadniki GRS, zdravstveno osebje ZD Moziije in policisti PP Moziije. Poško-dovanka je bila z reševalnim vozilom odpeljana na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico v Slovenj Gradec. Tuja krivda je izključena. Zadržana do streznitve 15. avgusta ob 22.45 je za intervencijo v gostinskem lokalu zaprosila Anica Z.. Elizabeta K. iz Ljubnega s kršitvijo ni prenehala niti po prihodu patrulje, zato je bila ob 23.00 uri zaradi kršitve javnega reda in miru dana v prostore za zadržanje do streznitve. Zagorelo v Šmartnem ob Dreti... 15. avgusta ob 19.50uri je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, last Antona P iz Šmartnega ob Dreti. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do požara zaradi udara strele. Pri gašenju požara, ki so ga lokalizirali ob 21.00 uri, so poleg sosedov sodelovali gasilci iz PGD Šmartno ob Dreti, Gornji Grad, Radmirje, Ljubno in Nazarje. Nastalo je za okoli 4 mio SIT škode. ...in v Radegundi 17. avgusta pa je prišlo ob 8.38 uri do požara na gospodarskem poslopju last Rudolfa Z. iz Radegunde. Komisija, kije opravila ogled je ugotovila, daje vzrok požara samovžig sena. Pri gašenju je bilo udeleženih 56 gasilcev iz PGD Mozirje, Nazarje, Pobrežje, Radmirje in Rečica. Nastalo je za okoli 3 mio SIT škode. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Članek o dogodku 5.8.1997 Razmišljanje preprostega človeka ob mesecu evropske kulture in letu kulture v turizmu pri nas Potok Rečica, ki skoraj neopazno, tiho, kalno in dodobra pomešan z greznično vodo, počasi teče med zaraslima bregovoma ter se vije skozi naselje Rečice, vse do Savinje, se je 5.8. letos ponovno razjezil. Gotovo se je predramil zaradi izreka, da “čez 7 let vse prav pride”. Ravno pred toliko leti seje pridružil razjarjenim vodam po Zgornjesavinjski dolini in prizadejal mnogo škode, jeze in še kaj. Takrat so mu mnogo obljubljali: zgraditev jezov, da bi ga umirili, ureditev škarp, poglobitev, čiščenje bregov in morda še kaj. A vsega tega ni bilo nič ali skoraj nič. Le rahlo so očistili njegovo pot in na nekaj tovornjakov naložili “odvečno robo”. S tem pa, kot izgleda, ni bil zadovoljen, zato je po sedmih letih znova pokazal zobe in si utrl svojo začasno, novo pot. S tem pa je zopet povzročil tegobe, škodo in delo prebivalcem nekaterih hiš, ki jim je zalil stanovanjske prostore in kleti. Toda naravo je potrebno razumeti, pravijo, da vsako napako povrne dvojno in če človek ni držal besede, zakaj bi jo potem potok Rečica. Torej, to še razumem. Nikakor pa ne morem razumeti lju- di, ki so se zvedavo sprehajali po začasni vodni poti in preizkušali dokolenske škornje ter zmajevali z glavo, kar pomeni, da so se čudili in to tako, da so pozabili, da bi ljudem pomagali v nesreči. Posebej se ob tej priložnosti zahvaljujem dvema traktoristoma, ki sta z največjo možno hitrostjo vozila po “rezervni” strugi, tako daje voda z blatom v loku brizgala čez prepreke, ki smo jih s težavo izvedli, da bi preprečili vdor v hišo. Nič boljši niso bili trije vozniki terenskih vozil, celo gospod in gospa v avdiju 80 sta se naslajala nad nesrečo,... Ko pa je voda usahnila in se utirila v svojo standardno pot in je bila čistilna akcija že skoraj pri kraju, je prišlo nekaj članov gasilskega društva (ampak ne GD Rečica)... Tudi to je Slovenija! Pred sedmimi leti je obljube dajala, seveda skupaj z upravljal-cem vodotoka, “stara” Občina Mozirje, sedaj imamo novo občino. Bo kaj bolje? Upravljalec je še vedno isti: podjetje NIVO iz Celja!? Toda njegove storitve so še vedno “pod nivojem”. Stanislava Rozenstein-Žnidar, Rečica ob Savinji 128 Mesec evropske kulture je med drugim lahko tudi npr. za razmišljanje - kulturi... Odnosih ljudi in družbe ter njenih struktur do kulture in v zvezi z njo. Tudi tako, s kritičnimi očmi, kakor to poskušam tokrat jaz. Ker se mi zdi, daje to pravi čas, trenutek. Včasih so ti odnosi v zvezi s kulturo, nje posameznih vej, področji, pa avtorji in njenimi dobrinami, prizadevanji, stvaritvami, dobri, pa tudi manj dobri. In slabi. Celo, bom rekel, “neokusni”. Težko dojemljivi. Da ne rečem absurdni. Ko se stvari človeku nakopičijo, umirijo in uredijo, je morda kar prav, da se jih da kdaj kaj v primernem času pod svetlobo, na piano. Med ljudi. Takšni primeri, kijih nameravam povedati, opisati, so sledeči. Npr. v trgu Mozirje, ob zgradbi TVD Partizana. O lepi, likovno bogati skulpturi - plastiki, na starem vodnjaku. Ko se je komaj pokazala tam letos, a se je že morala umakniti izpred oči javnosti, ljudi. Za zaprti plot. Z izgovorom “bojda”, da ne sodi tja - da se ne sklada, ne ujema s tem prostorom, krajem. Da to ni zanjo pravi ambient... Ali npr. moj osebno doživeti primer. Ko sem po več samostojnih galerijah postavitvah svojih likovnih del, po raznih urbanih mestih Slovenije in tudi širše lani in letos postavili lik dela po raznih kmečkih domačijah, s kmečkim turizmom, in drugih turističnih krajih, objektov po vsej Zgornji Savinjski dolini (od Mozirja do Solčave). Z najboljšimi željami in nameni. Prispevati k prosperiteti za njihove gostinsko turistične in dopolnilne dejavnosti. Opremil sem hiše, lokale itd. tam gori, pod obronki sončne strani Alp, v naši Zgornji Savinjski dolini. S svojimi, ljubiteljsko narejenimi likovnimi deli. S cvetlično motiviko. Prirejeno. Da je bilo hiši in družini v njej najbolj všečno, prav in tudi ustrezno. Povprečno po 30 unikatnih likovnih del - slik, v vsako tisto hišo, lokal, poslovni prostor, objekt. V to je bilo zajeto par sto del. Tako sem tiste - objekte likovno opremil. Okrasil. Jih na svojstven način, za določen čas. ki še traja, malenkostno, na drugačen način, popestril, polepšal, poživel. Tozadevno likovno -kulturno morda oplemenitil, obogatil. Ljudje tam gori, trden, klen živelj, šobili nad mojo udejanjeno zamislijo, idejo, navdušeni, zadovoljni. Gosti gostinskega in kmečkega turizma ter drugi, so to - samo še potrjevali. Da je ta udejanjena zamisel bila v redu in pravilna. Nekatera sredstva javnega obveščanja, npr. osrednji štajerski dnevnik Večer iz Maribora, Glas Savinjske iz Žalca, Naš čas iz Velenja, pa tudi domače - naše Savinjske novice izNazarja - so o tem “mojem projektu” poročala, npr. z naslovi vsebin: “Likovna dela na turističnih kmetijah; Likovna razstava na obronkih Mozirskih planin; Razstava na Breclovini; Razstava Vladimirja Parežnika; Za lačne otroke sveta; Ob mesecu evropske kulture 1997 itd. Bila je dobro obveščena javnost o tej zamišljeni in realizirani ideji. Vedno pa je kaj, da stvari “pogreni”... Npr. iz doline s pristojnih občin in njihovih organov, služb, pristojnih za konkretna področja, kakor so: kultura, turizem, pospeševanje, drobno gospodarstvo itd. pa ni bilo prav nobenega odziva. Nobenega “glasu” niti, daje bilo to - dobro, niti, daje bilo slabo. Bila je popolna molčečnost. Kakor, da bi se sploh nič ne dogajalo, ne zgodilo. Pa se je. In še vse tisto traja... (To je bilo v 1997. letu, razglašenem za: Kulturo v turizmu!) Ob vseh takih povedanih konkretnih primerih, ki pa zdaleč niso vsi, dobi človek včasih zaskrbljujoč občutek... Ne samo o občutku “razvrednotenja”, temveč, da se poizkuša ljudi na čuden, zaničljiv (neciviliziran) način, da tako rečem, “poneumljati”.'“Pa smo v demokraciji.” Mar mislimo, da nam bodo s takšnim neodgovornim odnosom do lastne kulture, zaželeli v Evropi - “iskreno” dobrodošlico!? Vlado Parežnik, Levstikova št. 9, Mozirje r K Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri malih oglasih in zahvalah % PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax 8i tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: Če ste rojeni v juniju, se lahko v tem obdobju zaljubite do ušes, zs> toda skušajte ohraniti vsaj kanček pameti. Dobro bi bilo, da bi potencialnega partnerja naprej dodobra spoznali. Vsem rokom se obeta veliko novih kontaktov in vazi z ljudmi. Zasedeni raki se boste ob partnerju zagotovo počutili odlično. Malo se razglejte naokrog in presenečeni boste, kaj vse lahko storite za druge. Čas je primeren, da se pogovorite s svojimi nadrejenimi o stvareh, ki vas že dolgo časa žulijo. Če boste pri pogovore pošteni in odkriti, vam sprememba na bolje ne uide. Dobro prisluhnite možnostim na poslovnem področju in verjetno boste našli tisto pravo. Le odločiti se bo treba. LEV od 23.7. do 23.8. Vezani levi se boste s partnerjem veliko pogovarjali. Pustite si blizu in nikar ne spreminjajte odnosa s silo in trmoglavostjo. Zaradi nekih preteklih dogodbv je vaš ponos ranjen, vendar imate sedaj možnost, da s tem končno razčistite. Prosti levi boste v dilemi ali se želite podati v novo ljubezensko zvezo ali pa uživati v samskem življenju. Če se boste odločili za pivo možnost, vam pri tem lahko pomaga rubin. Z njim lahko postanete privlačnejši in pritegnete oboževalce. V tem obdobju boste urejali tudi denarne zadeve in to dokaj uspešno. Od nadrejenih boste dobili kar nekaj poslovnih ponudb in morali jih boste kar temeljito analizirati. Pri tem odločanju naj vas ne žene samo želja po priznanju ampak pravi dolgoročni rezultati. Svojo podjetnost in energijo izkoristite predvsem na delovnem mestu. DEVICA od 24.8. do 23.9. Vse do konca tega obdobja vas bo Mars včasih spodbujal k nenavadni agresivnosti v odnosih z ljudmi. V tem času vas bo zelo lahko razjeziti. Vaša okolica ni vajena takšnih izbrehov in slabe volje, še posebej ne iz vaše strani. Ne obremenjujte se z občasnimi nesporazumi okrog sebe, saj boste nanje pozabili že bnec meseca. Če želite pregnati ljubezenske težave, labb to storite na drugačen način in ne po linip najmanjšega odpora. Naslednji leden vas bo mučil neskladen odnos s šefom, za katerega menite, da vas izkorišča. Če vam bo to dejstvo nekdo izmed sodelavcev samo omenil, boste zares pobesneli. Za vas je zaenkrat najbolje, da se soočite z nastalim položajem. Počakajte do konca meseca, b se boste s šefom lažje pogovorili za delno razbremenitev in zmanjšanje pritiskov na delovnem mestu. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. /N Če si dopusta še niste privoščili, je sedaj zadnji čas, da o tem " “ razmislite. Stara nesoglasja se bodo umirila in oba bosta pokazala dobro voljo in pripravljenost, da se zveza ohrani. Mislili boste, da nič ne more spremeniti vaše ljubezenske sreče. A že v sredini naslednjega tedna lahb pričakujete nove spore z (ubijeno osebo. Razloga za prepir bosta ljubosumnost in posesivnost. Vsi pripadniki tega astrološkega znamenja boste deležni pogostih bmplimentov oseb nasprotnega spola, kar vas bo novdalo s samozavestjo. Pri delu boste zelo učinkoviti, zato začnite s projektom, ki ga imate že dl je časa pripravljenega. Vendar bodite vseeno disciplinirani in se ne spuščajte v nepremišljene posle, še posebej ne na koncu meseca. Pijte dovolj tekočin, da bodo ledvice lahko nemoteno funkcionirale. Pazite tudi na glavo. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Za srečo no ljubezenskem področju lohb uporabjate poldragi kamen Topaz. To velja predvsem za prvo polovico naslednjega tedna, b jo boste potrebovali nekoliko več. Vaš partner se bo počutil nekoliko zapostavljenega, zato se včasih njemu (njej) na ljubo odrecite zmenku s prijateljem. Takšno dejanje bo vaš izbranec znal ceniti. Primanjkovalo vam bo časa zo prijateljevanje in partnerja, razlog pa bo tičal v zahtevnih poslovnih obveznostih. Ne boste jih sprejemali z nasmehom v srcu, temveč bt nujno zlo. Če želite napredovati in utrditi položaj, se boste morali v nekaj naslednjih mesecih odreči dopustu. Uspeh bo toliko wčji, a šele konec leta. V avgustu pa se boste na poslovnem področju premibli le za korak. Nibr ne špekulirajte. Nagnjeni boste k nervozi in depresiji, vzrok bo v vaši preobremenjenosti. Privoščite si počitek. STRELEC od 23.11. do 21.12. Na čustvenem področju boste družabni, željni zmenbv in novih ljubezenskih izkušenj. Kljub temu boste prosti strelci zaenkrat ostali samski, saj bo tisti pravi prišel šele čez nekaj časa. Medtem pa si lahko pridno nabirate izkušnje. Ostali strelci se boste znašli v času notranjih kriz, vendar vam bo partner stal ob strani. Če mu boste dovolili, da se vam približa, se bodo nerazrešljive stvari zašle same po sebi razreševati. Seveda v obojestransko zadovoljstvo. V tem času tudi ne boste preveč delovno razpoloženi, vendar to ne opravičuje vaše lenobe in neučinkovitosti na delovnem mestu. Znašli se boste v slepi ulici. Za vos bi bilo najboljše, da si privoščite malo več oddiha. Če to ni mogoče, si pričarajte splošno počitniško razpoloženje, vendar ne no delovnem mestu. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Čutili boste, do je med vami in vašim partnerjem še maisikaj neizrečenega. Zato boste, še posebej kozorogi rojeni v tretji dekadi v drugi polovici tega obdobja skušali poiskati ljubezensko srečo drugje. Rojeni v drugih dveh dekadah prav tab ne boste najbolj zadovoljni s svojim izbrancem, kajti v tem času boste bolj kot lepšo stran ljubezenske veze zašli opažati odgovornost, ki jo takšno razmerje prinaša. Ne dopustite, da bi to spoznanje omajalo vašo zvezo. Na delovnem mestu lahb pričakujete nekaj nesporazumov s sodelavci. Njih delovni ritem in način razmišljanja vam bo prvsem tuj in nesprejemljiv, zato ne rinite z glavo skozi zid, zaenkrat se ta strategija ne bo obnesla. Za samoozdravljenje oziroma izboljšanje počutja si privoščite plavanje. VODNAR od 21.1. do 20.2. «AAA Samski vodnarji rojeni v prvi in tretji dekadi, nibr ne počivajte, ^AA saj vas čaka razburljivo iskanje idealnega partnerja. Če mislite, da ste ga že našli, mu naravnost razkrijte srroja čustva. Pri takšnem direktenem ljubezenskem pristopu vam bo pomagal dobrohotni planet Jupiter, Kajti le tako se bodo uresničile vaše ljubezensb ambicije. Tudi ostalim vodnarjem se obetajo harmonični odnosi, če boste poleg svoje vihravosti zmogli izkazati tudi nežnost in pozornost. Za srečo v ljubezni si omislite prijeten avgustovski večer v dvoje. Pri delu bo malce drugače. Prihajajoče obdobje je za vos lahko uspešno le, š boste pazili na detajle, ki vam običajno uidejo. Vaša nadaljnja uspešnost bo odvisna tudi od doslednosti pri izpolnjevanju delovnih obveznosti. Svetujemo vam, da se zanašate izključno na svoje lastne delovne izkušnje. Zdravje vam bo kar dobro služilo, če se ne boste preveč ozirali v preteklost. RIBI od 20.2. do 20.3. V odnosu do partnerja bi lahko začutili rahle ohladitve, vendar naj vas to nikar ne privede do melanholičnega razpoloženja. Gre samo za prehodno krizo. Že proti koncu meseca lahb pričakujete bolj usklajeno in harmonično zvezo z vašim izbrancem. Naglih preobratov v dobrem in slabem smislu ne pričakujte, zato boste morali v vse delovne naloge vlogah svoj trud in tudi potrpežljivost. Na delovnem mestu se bo vaš položaj počasi izboljševal, česar pa vi ne boste takoj opazili. Tudi finančno boste napredwali počasi, korak za brakom. Zaradi neugodnega položaja Marsa se boste v tem mesecu počutili nekolib slabše, zato se izogibajte prevelikih delovnih in fizičnih naporov. Že konec meseca se obeta osvežitev in boljše počutje. B@gQö@ 3©dJG®*§Dx© đa fe©t^@ ffassmsOS ö®\^G^tls@ ffi©vö©@ Berite nas počasi, M ^1) Berite nas hitro, tako S le tako nas boste 1š se ne boste jezili, tudi če I tudi razumeli! nas ne boste razumeli! J cšobdob sfiejoGODGcai gosejosc^ ©£\ ©@soti Turizem so Zadrečani Tavrlekovi na dopustu Kot verjetno že veste, smo novinarji družine Tavrl preživeli dopust. Tudi novinarji Savinjskih novic kaže, da ga bodo, kar pa se naših bralcevsploh netiče. Toliko se nas je naložilo v družinski avto, da smo lahko preko radia lovili le kratke valove. Za dolge valove prostora sploh ni bilo, za nikamor. Ogledali smo si Slovenijo širom in počez, kar pa v nam ni zbujalo lepih vtisov. Sele, ko smo prišli v kraje med nekimi hribi, se nam je nasmejalo. "Res lepi kraji tod okoli," je rekel naš ata, "tu pa res lahko ostanemo na dopustu." "Ata, zmešani, pa saj smo doma!" ga je naša mama opomnila. TURISTIČNA PONUDBA V ZGORNJI SAVINJSKI PRESEGA VSE NORMATIVE ZA MIREN OGLED DOLINE! Zdravniški nasveti MorolonaTavrl Mlade violine Maksimalistična glasba Vsem, ki ne poznate skupine Počen boben, ki že dlje časa konkurira Strganim srunam, naj povemo, da niste nič zamudili. Ampak danes o njih ne bomo govorili. O njih ne bomo govorili niti prihodnjič ali kdaj drugič sploh. Članek je tokrat namenjen prav njim, ki teh skupin ne poslušajo. Predstavljamo vam novo glasbeno zvrst, ob kateri si boste zaželi še več tišine. Maksimalistična glasba je tista glasba, ki gre zlagoma v ušesa, a dosti težje iz glave. Ob nenehnem poslušanju iste glasbene teme si lahko naslikate pred vašimi očmi in zaprtimi vekami le padajoče kamenje. Ob butanju nenehno istega ritma v vaša ušesa dobite občutek njihove teže in ob koncu poslušanja vam sledi občutek, da vas je kakšen kamen v glavo tudi zadel. prof.pedag. Musif Tavrl KRATEK HUMOROSKOP: Kolikokrat se nam vsem primeri, da imamo slab dan, celo slab teden... Če se tudi vam zazdelo vse črno, je mogoče zdajle pravi čas za spremembo. Prvo kar lahko storite zase, je, da zamenjate varovalko za luč. Z vašim zdravjem bo nekaj narobe. Zazdelo se vam bo, da povsod v tisku vidite čudne čačke. Če se vam to pogosto dogaja, mogoče ravno zdaj, pojdite k ^ zdravniku. Drugače pa ste te dni pod vplivom Marsa, Twix pa na vaše počutje ne bo vplival kaj bistveno. POLITIČNIM ZDRAHAM NA ROB: Na dnu človeške lestvice so sami nesposobneži. Na vrhu pa delajo zmedo njihovi sorodniki. Obiski na domu Ni dolgo tega, kar sem moral pod nujo intervenirati na terenu. Na dežurstvu v lokalni ambulanti sem bil s pripravnikom. Njegove dolgočasne družbe me je rešil telefon. Bil je ves v skrbeh, kaj storiti, če bo še kaj nujnega. Bil sem jezen nanj, saj so me prijatelji že čakali s položenimi kartami na mizi, da odigramo partijo pokra. "Poslušaj, poba!" sem mu rekel jezno. Nimam časa zate, znajdi se! Tole kar me čaka, je nujno! Tam so že trije dohtarji in ne morejo začeti brez mene!" Fant me je res razočaral. Ko sem se vrnil, mi je povedal, da ga je nadlegovala neka ženska. Rekla mu je, da že cel teden ni videla nagega moškega. In kako ji je pomagal?Napotil jo je k okulistu po očala. Upam, da Marjeta fanta ni vzela resno. Če je res mene zadnjega videla nagega, jo bom moral še kdaj zdraviti. dr. Halil Šaban ÖCPQßDDO GBJ raaSOOKMUO 8 Turizem so tudi živali Zadrečani spremenili ime človeški ribici Ogledali smo si jamo pri Postojni. Tam so nam pokazali močerada, ki mu pravijo človeška ribica. Živi v temi, kot večina nas. Naš ekspert dr. mr.fr. pr. Karo Tavrl žal ni mogel ugotoviti kakšnega izvora je bitje, niti ne ve povedati, kakšne barve je, ker je riba od vode obledela. Človeška ribica lahko živi nekaj časa brez hrane. Celo štiri leta zdrži, če jo turistični delavci pozabijo nahraniti. Takšna zdržljivost se našemu ekspertu ni zdela nič človeška in je slovenski naravoslovni znanosti že poslal predlog, da se človeška ribica preimenuje v živalsko, ali vsaj zgolj ribico. Po obedu v dragi restavraciji se je premislil in demantiral predlog, saj ji pri tako dragi hrani res ne preostane drugega, kot stradanje. Naš ekspert je ostal v Postojni, kjer bo stvar preveril na primerku žive vrste te kraške živalce. Tudi če res zdrži štiri leta brez hrane, ji ne bo lahko. Karo si je za nalašč kupil sendviče in ji bo z njimi preizkušal trdno voljo. Velpo Tavrl OBVESTILO Prosimo, da pošteno naropanega blaga ne prodajate več preko oglasov v Zadrečkih novicah, ker imamo mi potem sitnosti s policijo! m* («M«" CKOticek LEP JE POGLED NA PLAŽO OB SAVINJI. ŠKODA LE, DA JE TOLIKO PRAHU OD IVERCE. SESTAVIL: METOD ROSC PRIOČESNA LEČA GRM ZA ŽIVO MEJO DOBROTNIK, PODPORNIK SLOVENSKI IGRALEC (MARKO) TROPSKA RASTLINA Z BODEČIMI MESNATIMI LISTI SMUČIŠČE NAD VRHNIKO IME SLOVENSKE PESNICE NOVY JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA KUBANSKA ATLETINJA (ALJUŠKA) GROBO DOMAČE SUKNO, RAŠEVINA DEL GLAVE SAVINJSKE NOVICE NEPOKLICNA DEJAVNOST, LJUBITELJ- STVO, VESOLJSKO LETALO HUNSKI VLADAR SLADKOVODNA RIBA BRANE IVANC LJUBLJANSKA BANKA ITALIJANSKI IGRALEC (RAF) PREBIVALEC ARABSKEGA POLOTOKA LISTNATO DREVO INDONEZIJSKI OTOK DOPOLDANSKA PRIREDITEV AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA PREBIVALKA ^EL. BRITANIJI GORSKI REŠEVALNI ČOLN HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA GORENJSKO TURISTIČNO SREDIŠČE ABRAHAMOV SIN POMLADNA CVETLICA VIRUSNO OBOLENJE AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) LETNI GOZDNI POSEK MESTO V BOSANSKI KRAJINI REKA MED BIH IN SRBIJO NAPAD, NASKOK GRŠKA ČRKA PESEM HVALNICA AFROKARIBSK PESNIK CESAIRE GRŠKA BOGINJA MODROSTI ŽIVALSKA NOGA, TACA REKA V BELORUSIJI .EGEND. ČEŠK SKAKALEC ASTAT TEMELJNA □BREST. MERA DANSKI OTOK V MALEM BELTU KOVINA, KI NASTANE, ČE TALIMO VEČ KOVIN SKUPAJ STARA JAPONSKA PRESTOLNICA PIJAČA STARIH SLOVANOV IRSKO MOŠKO IME POKLEKO- VANJE, KLEK ZAVESTNO ALI PODZAVESTNO SPOMINJANJE AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA CIME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): AIME: Ime afrokaribskega pesnika Cesaira CAAN: Ameriški igralec (James) KALINA: Grm za živo mejo MENEK: Sladkovodna riba iz družine trsk ULOVKA: Smučišče nad Vrhniko N.tOp/e Rešitev prejšnje križanke: ladjar, Iliada, nasmeh, Perk, Li, Tk, Lao, kit, kumara, dioni, Aretino, Slak, Vitan, Loke, Asik, petarda, Tjaša, Alain, dia, Olovo, KD, UČ, Itaka, Oto, anemona, Ikar, Lateran, nota. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 16. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (kosilo za 4 osebe): Franc Voler, Solčava 19; 2. nagrada (narezek za dve osebi): Marija Breznik, Na tratah 1 7, Mozirje; 3. nagrada (kmečka malica zs dve osebi): Alenka Breznik, Sp. Pobrežje 4, Rečica ob Savinji. Dobitniki koristijo nagrade na turistični kmetiji Perk v Matkovem kotu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 1 7. številke izrežite iz časopisa in jo do petka, 29. avgusta 1 997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje CaffeTropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. Cafi® CAFFE-TROPIC«,» PRAŽARNA ŽALEC 7I4-E85 POSEBNA PONUDBA V NAŠEM KAVNEM BUTIKU V ŽALCU: MLETA MINAS KAVA (lOOg) SAMO 115 SIT ZA GOSTINCE: servisni sladkor (natisnemo vaš logotip) (Sg) samo S94 SIT za kg KREM TROPIC (Ikg) ZA GOSTINCE I.4SO SIT (-15% popust) NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... MIZARSTVO NADLUCNIK SANDI Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše vikende (brunarice) pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. ODKUP HLODOVINE Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841 -413 (Jože). URARSTVO - HOBI - IGRAČE Za otroški nasmeh - izdelki UNICEF! Šolske torbe, peresnice, denarnice, zvezki! Nova igra LEGO-Divji zahodzindijanci. Tel. 841-084. IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV Izdelava in prodajaja karnis ter možna dostava, tel. 063 725 547. Maček Marjan, Vransko 113. TESNENJE OKEN IN VRAT Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel.: 831-041. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. Tel. 831-109. Prodam kvalitetno belo vino, cena 250 SIT, ali zamenjam za les. Tel. 823-182. V centru Mozirja oddam v najem poslovni prostor. Tel. 831-356. Prodam nov PC računalnik Pentium 133 MHZ, 8 MB RAM, 1.2 6B HOD, 14" monitor 121.990 SIT +PD. Garancija. Tel. 841-098. Takoj zaposlimo prodajalca ali ekonomskega tehnika za prodajo v trgovini Tehnofon Nazaije. Tel. 833-620 ali 041/ 618-474. Teličko A kontrole, staro 14 dni, za nad-aljno rejo prodam. Tel. 832-749. Prodam sodarsko orodje s stroji. Tel. 841-560. Golf Dl. 1984, 140000 km, reg. do 3.98 prodam. Tel. 843-594. Ugodno prodam kavč in dva fotelja, dobro ohranjen. Tel. 833-368. Odkupujemo hlodovino smreke F, I, II kv. Ugodna cena, plačilo takoj. Tel. 843-197. Prodam Audi 80, 1. 91, bela barva, 100.600 km. Cena 15.500 DEM. Tel. 831-468. Ugodno prodam laški rizling. Tel. 062 828 097. Prodam ptičjo kletko - novo, cena 2.500 SIT. Tel. 832-335 (Katarina). V bližini Savinjskega gaja prodam parcelo. Inf. na tel. 0602 44 887. Rotacijsko kosilnico SIP BRK 135, plug IMT 755 in traktorske brane, ugodno prodam! Tel. 845-133. Zelo ugodno prodam motor in sadni mlin. Tel. 841-123. Vaši otroci radi berejo? Brezplačno oddam veliko knjig za mladino. Ponje pridete sami. Ela Kolenc, Plac 10, Ljubno. Prodam ventilator na stojalu, primeren za stanovanje ali lokal (6.000 SIT). Tel. 845-192,_____________________________ Zlati prenašalci, mladiči z rodovnikom, prodam! Tel. dopoldan 833-255 (Ferdo). Bikca 1 teden starega, prodam. Tel. 831-269. Kupim 1000 komadov strešne opeke (amfak folc). Tel. 832-563. Prodam kozo dobro molznico, pö izbiri. Tel. 42.300, Stradovnik Ivan. Prodam Golf JGL. 1. 82, 100.000 km, reg. do 1/98. Tel. 841-631. Prodam šestoglate tlakovce cca 100 m2, cena 400 SIT, stare 4 leta; senčila bela za tigovine ali gost. objekte - pologlata, dolžina cca 2,5 m, cena 25.000 SIT, 3 kom; blagajna za gost. lokale ali trgovine - malo rabljena. Tel. 831-119. OKREPCEVANICA B0HAC Nazarje prireja VRTNO VESELICO na športnem igrišču v Nazarjah, v soboto, 23.8. s pričetkom ob 20. uri Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Gaj. Za pijačo in jedačo bo dobro poskrbljeno. Vljudno vabljeni! SMHUS a.o.o. S a vinjska c. 4 r^fazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel.832-822,0609-646-442 OBVESTILO Vse udeležence izleta Savinjskih novic, ki so naročili fotografije, pozivamo, da jih čimprej dvignejo v foto studiu LAMCOM v Mozirju! Savinjski Gaj vabi na CVETJE EVROPE ‘97 od 8. do 9. septembra KUPON z a brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN ime in priimek ! naslov NAROČ. ŠT. rm: ULTRA if d.0.0. NAZARJE ULTRA, d.o.o., Nazarje vas vabi k ugodne Mozirje, Nazarje in Varpolje, in sicer: Ine v Pralni prašek ARIEL 2,6 kg. Pralni prašek AVA 3,5 kg 0000 19,90 SIT *9,90 SIT rrami prašen m Kg.............................................ai« Mehčalec LENOR 7 Ikone. .......................................................399,90SIT Riž SPLENDOR I kg ........_________...........___________...__..........__..109,90SIT č i Za vroče poletne dni p, mn nudimo po izjemni ceni FANTA4L ________________..........229,90 SIT Sadni sbpp MALINA ih OjRAHIAßJL.--------------------...................—499,90 SIT Akti S i •. to&i. miroma in i v s prodaj m log. Vabljeni tnmv diskont JATA na Ljubnem ob Savinji! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 8/91 41.000 635.000,00 R 5 GTS 7/87 157500 470.000,00 R 4 GTL 4/89 114000 330.000,00 CLIO 1,2 RN 3V 6/94 41.0001.300.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83.000 800.000,00 EXPRESS FURGON D 2/91 145.000 735.000,00 VOLVO 850 GLT 4/94 138.000 3.300.000,00 AUDI 200 TURBO 10/89 446.000 1.130.000,00 FORD Escort kar. CLX 6/93 90.000 1.426.000,00 LADA SAMARA 1500 1/94 31.000 740.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI tast d. 0. 0. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT AVTO i SOLA SUBARU IMPREZA TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 SEAT IBIZA TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK tel: 831-475 PWU5 i_:____ ANDREJ PRESEČNIK tel: 843-282 Tečaj za voznike motornih vozil se prične v TOREK, 26. 8. 1997 ob 17. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV Celje - skladišče D-Per 7/1997 Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjek) - Mozirje...............4000 SIT * Golte (Medvedjak) ■ Rečica................4000 SIT * Golte (Stari Stani) ■ Ljubno..............4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad...................4500 SIT * Semprimož ■ Gornji Grad...................3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija)....4000 SIT * Velika planina - Podvolovljek.............4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz no vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. REZERVACIJE INI INFORMACIJE: 063/843-296 ALI 0609/625-960 Pravila za sodelovanje v poletni nagradni igri so preprosta. V treh številkah Savinjskih novic bomo objavili tri kupone. Vaša naloga, cenjeni bralci in bralke, je, da odgovorite na vprašanja, kupone izrežete in jih sestavljene ter nalepljene na dopisnico najkasneje do petka, 29. avgusta 1997, pošljete na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade: 1. Tridnevni paket (polpenzion) za dve osebi v hotelu Lucija, Barbara ali Marita v Portorožu, 2. Enodnevni izlet v Gardaland za dve osebi, Odgovor na prvo vprašanje: 3. Dvodnevni izlet v Gardaland za eno osebo GLOBUS IN KRILATI KONJ