Pofltnina pia&ana v 25. V Ljubljani, dne 16. marca 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Vsebina: Dredbe osrednjo rlado: Odločba ministrskega sveta o uvozni prepovedi. Navodila za izvrševanje odločbe o uvozni prepovedi. — Razglasi osrednje vlade • Razglas o naknadnem žigosanju obveznic predvojnih negaziranih posojil bivše Ogrske. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razpust društva. Razglas glede pošiljatev pripravljenega mesa. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. — Razglasi vojaških oblastev: Razglas glede ženitne kavcije bivših avstro ogrskih častnikov. Razpis mesta pisarniškega pomočnika, v državni žrehčarni na Selu pri Ljubljani. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredile osrednje vlade. j 5.) Minister za finance se pooblašča, da sm« do- j Imenovanje, voljovati uvoz predmetov, podložnih propoivcdl,; ‘ " | ~iJ ;a^ n1i 64. Odločba ministrskega sveta o uvozni prepovedi.* Ministrski vet, je odločil v seji z dne 1. marca 1922. na podstavi člena 15. zakona o splošni cariniki tarifi to-le: 1. ) Ne glede na izvor je prepovedan uvoz v kraljevino predmetov iz tarifnih številk splošne, ca-•insko tarifo, naštetih v priloženem soznamku, ki je sestavni dol te odločbe. 2. ) Ko stopi ta odločba v veljavo, se 1h> dopuščal "voz omenjenih predmetov samo, ako se dokaže z avtentičnimi listinami (zaključnice, pogodbe, dogovori, fakture, n ar oči! na pisma itd.), da so, bila naročila izvršena najkasneje do vštetega dne, ko so raz-fflasi ta odločba. Taki dokazi se, morajo predložiti v 30 (tridesetih) dneh po razglasitvi ministrstvu za inanco.— generalni direkciji carin. Odločba, ki jo j' t()ln ‘'"bi niinistnstvo za finance — generalna di-u .vdja carin — jf. izvršna.. Tak uvoz se mora izvršiti najkasneje v 00 (šestdesetili) dneh po rnzgla-8ltvi pričujoče odločbe. • I.) Določila iz točke 1. se ne tičejo predmetov: a) ki jih uvažajo v državo dvovlastrdkl s svojih ilvovlastnih posestev na podstavi začasnega postopka o postopanju z dvovlastnikj z dne 18ega septembra 1920., C br. 59.866, «Službeno No vine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca* št. 227 iz leta 1920.;** ki jih nosijo posamezniki na sebi kot nakit ob prihodu iz inozemstva (kakor n. pr. prstani, zapestnice, ura in verižica itd.); ‘9 ki se uvažajo ob priseljevanju v kraljevino, ako se propuščajo taki predmeti na podstavi veljavnih carinskih predpisov oh uvozu brez plačila carine; ‘9 ki se vračajo iz inozemstva predelani, poprav-'jeni ali dodelani, ako so bili taki predmeti iz "aše države poslani v inozemstvo v predelavo, 'lodolavo ali popravo, preden stopi v veljavo ta °dločba; ' ki jih nosijo s seboj potniki, prihajajoči v državo P0 železnici ah s parnikom, uporabljane in ne-"porabljane, ako se vidi iz količine in vrste predmetov, da služijo Lastni potrebi potnikov, ne pa k? 1 uvažajo v državo za to, da se prevozijo ne-^riiijeni; toda tak provoz se mora vršiti po ''•eleznici ali s parnikom, in sicer neposredno in .i-®2 iztovori tv e v naložišča ali carinska skia-1 1Sca, po predpisih carinskega zakona. p^4-), Minister za finance se pooblašča, da sme v gtot'j'ri°Znii| primerili dovoliti uvoz jiredmetav, na-"ik i- pr^°^6nem soznamku, ako dokaže prejem-naba'- '*1 I)re^Inc't(>v na verodostojen način, da ni llf,„0 11 takih predmetov po nakupu v inozemstvu, 'a so mu došli kot darila ali kot zapuščina, mistrova odločba je v talcih primerih izvršna. Rrba ^‘lz^aaena v »Službenih Novinah kraljevine •narca ' Slovenaca* št. 48, izdanih dne Bega * U''adni lfet pod št, 440 iz leta. 1920. ko prinašajo take predmete s seboj dninarji, ki so se i bavili v inozemstvu zaradi zaslužka, pa so Vrača,jo v j državo. j 6.) Ako prhlo v carinsko skladišče blago, kate-| rega uvoz je prepovedan, mora carinarnica — če ni tako blago predmet, kazenskega spora — pozvati voznika, naj spravi dotično blago iz skladišča ter ga v zmislu člena 21. carinskega zakona vrne v inozemstvo. Ako voznik tega v postavljenem roku noče izvršiti, pozove carinarnica' lastnika, naj izvozi blago po carinskih predpisih; Ako tudi lastnik tega noče 2. iz limon, pomaranč in drugega južnega sadja; 3. iz drugega sadja in ostalih plodov. Št. 59. Divjačina, mrtva, razkosana, iztrebljena, iz kožo dejana ali ne iz kože dejana, užitna; tudi meso divjačine. št. 60. Mesni ekstrakti, tekoči in zgoščeni; mesni bilijoni, mesni peptoni. iz št. 87. Kaviar in njegovi nadomestki, svež in nasoljen: 1. črni in avgutar; 2. rumeni. storiti v postavljenem, roku, priobči carinarnica to i generalni direkciji carin, na katere predlog odločil, minister za finance, da je tako blago komisdonalnol sikoholno (opojne) pijače: 1. arak, rum in druge posebe neimenovane močno pijače: a) v sodili; b) v drugih posodah; 2. konjak: a) v sodili; b) v drugih posodah; 3. likerji, istotako poslajene in začinjene pijače: a) v sodih; b) v drugih posodah. Predsednik ministrskega svci.i: ‘t>‘‘ 113. žganje iz sadja in druge manj močne alkoholne pijače: uničiti ali eventualno odstopiti za potrebo državnih oblastev ali humanitarnih naprav. Odločba ministra j za finance je izvršna. 7. ) Minister za. finance predpiše vsa potrebna na- j vodila in pojasnila o pravilnem uporabi »anju te od-i ločbe. 8. ) Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se raz-1 glasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvat i | i Slovenaca*. V Beogradu, dne 1. marca 1922.; C l>r. 13.381. Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov:) Priloga odločbi ministrskega sveta z dne 1 marca 1922., C br. 13.381. Seznamek predmetov iz tarifnih številk splošne carinske tarife, katerih uvoz je z odločbo ministrskega sveta z dne 1. marca 1922., C br. 13.381, prepovedan!. Številka sploSne r carinske tarife i m P11 O V a 11 j e. Št. 10. Gobe: 1. sveže in posušene; 2. drugo, sveže in posušene. Št. 15. Ananas, banano in pistacije, sveže in suhe. Iz št. 20. Smokve in dateljni: 1. sveži; 2. suhi: a) v škatlah, zabojčkih in košaricah do 10 kg težo. Št, 26. Kavni nadomestki: cikorija, žir, ječmen in slad, istotako drugi kavni nadomestki v kosih, praženi, tudi zmleti. Št. 34. Cvetje za okras in nakit, nabrano v šopke, razcvelo ali v popov ju; listje in vejice s cvetjem in plodovi; venci: 1. sveže; 2. suho, pobarvano in sploh pripravljeno. Iz št. 35. Venci in dingi izdelki iz palmovih vejic in palmovega listja, prirezanega in neprireza-nega iz morskega mahu, trave, vej za okras, za vence in nakite, tudi posušenih, pobarvanih in sploh pri pravi jen ih. Št. 47. Sokovi rastlinskih plodov (razen mošta) in rastlin za jelo, brez etra, alkohola in sladkorja, vkuhani ali nevkuhani; sadni pekmezi (mezge) brez sladkorja: ' 1. v sodih; 2. v drugih posodah. P ripo m b a: Prepovedan je tudi uvoz žganja iz skrobovih materij in melase. Št. 114. Alkohol iz skrobovih materij in melase. Št. 115. Vino: 1. prevrelo, ki ima v sebi do 12 % alkohola: a) v sodih; b) v steklenicah in drugih posodah; 2. mošt in brozga (Žonta). Pripomba: Prepovedan je tudi uvoz vina, ki ima nad 12 % alkohola v sebi, in vinska useda (motno vino), ki se lahko uporablja za vino. Št. 116. Šampanjec in druga vina, ki se penijo in kipe. Št. 117. Mošt, vkuhan s sladkorjem ali brez njega ali sploh zgoščen (sirup), tudi v hermetično zaprtih posodah. Št, 119. Vino iz dmgega sadja in jagod (tudi mošt iz tega sadja, ki je pričel kipeti); druge zavrete pijače iz rastlinskih sokov in plodov. Št, 121. Pivo vseh vrst, kamor spada tudi porter: 1. v sodili; 2. v steklenicah. Št. 130. Pecivo iz moke s pridatkom sladkorja, jajc, medu, masti in začimb; oblate za jelo in druge. Št, 132. Slaščice, cukrčki, navadni bonboni; ratluk (rahatlucurn), alva (halva) in drugi iireprosti predmeti iz sladkorja, pečeni ali nepečeni; navadno sadje, orehi, povrtnina, semena, oslad-kana (kandirana). Št. 133. Fini bonboni (tako zvani svileni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelčes, pralinčs; južno sadje, seme dišav, lubad južnega sadja, »sladkam f kandirani). Številka splošne carinske tarife Imenovanje. I* St. 134. Blago, vbo ali deloma iz takaove maee, 6okolade ali njenih nadomestkov, ako ni imenovano drugje ali se ne umeva z drugim vrod. St. 137. Umetno maslo (margarin) in izdelki, katerih maščoba ni izključno iz mleka. Iz št, 139. Pripomba: Esence za izdelovanje konjaka, likerjev, ruma, slivovke, vina in drugih alkoholni!) pijač. Št. 141. Plodovni in rastlinski sokovi, plodovi in rastline za jelo brez etra in alkohola » sladkorjem ali sirupom ali vkuhani z dodatkom sladkorja, in sirupa, slatka, kompoti, sadne mezge z dodatkom sladkorja,: l.iz jagod in malin: 2. iz limon, pomaranč in drugega sadja. Imenovanje. Iz št. 268. Naboji (patrone): 2. lotvlski: a) napolnjeni. Iz št. 270. Vsakovrstni predmeti za razsvetljavo prj iluminacijah): 1. voščene plamenice; 2. plamenice iz antimona, magnezija in cinka, tudi druge. Št. 2§1. Čipke vseh vrst, tudi vezene. Št, 282. Vezenino na bombaževi tkanini: 1. verižni vbod (crochets), vezenine, izdelane z roko ali na stroju, z aplikacijo ali 'brez nje: a) s svilo; b) z drugun materialom; Št. 142. Plodovi, pripravljeni z alkoholom ali z alkoholom pomešani, tudi sokovi iz plodov in sadja z alkoholom in etrom. St. 143. Fino pripravljene jestvine: 1. rastlinske in sadne koraserve, ako niso imenovano drugje ali se nikjer ne umevajo z drugimi vred; 2. koniserve iz rib, mesa in rakov; 3. fini siri, kakor: roquefort, ementalski, trapi-stovski, de Bric, camnienbert, ajdamski, lim-burški, chester, parmezan, stracehino, imp v rial itd.; 4. jestvine, posebe neimenovane. Pripomba: Dovoljen je uvoz Maggijevega ekstrakta in Maggijevih kock za pripravljanje jedi. St. 145. Predmeti za hrano v hermetično zaprtih posodah. Iz št. 184: Sveče: 1. lojene; 2. voščene. 2. ploščati vbod na navadnem vezilnem stroju ali stroju z ladjico, z aplikacijo ali brez nje: a) s svilo; b) z drugim materialom. Št, 300. Oipke vseh vrst, tudi vezene. Iz št. 307. Vezenine na lanenih, konopljenih in drugih tkaninah. Iz št. 317. Fine iztočno preproge iz volne in živalske dlake, kakor: perzijske, smirenske itd. Št. 327. Čipke iz volne, tudi umetne. Iz št. 328. Vezenine na volneni tkanini in tkanine iz druge živalske dlake. Št. 335. Goiste svilene in polsvileno tkanino: 1. svilene; 2. polsvilene. Pripomba: Dopuščen je uvoz polavilenih tkanin za fabrikacijo dežnikov in s el učni kov in umetnega cvetja, po odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. Št, 330. Žamet in pliš in njima podobne tkanine: Št. 185. Voščeno blago in blago iz cerezina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic): 1. posamezni deli za cvetje; 2. cvetje, povežimo v šopke ali vence; 3. drugo. P r i p o m b a: Uvoz delov za cvetje in vence, ki so v državi ne izdelujejo v zadostni količini, a so potrebni za izdelovanje umetnega cvetja, jo dopuščen po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. St. 195. Izdelki iz mila, stearina, parafina in podobnih materij, tudi v zvezi z drugimi materijami, ako uo spadajo pod višje postavke, tudi drugo nikjer imenovano blago. Št. 258. Dišeče tolšče in pomade in dišeča rudninska olja: t. v posodah nad 1 kg; 2. v posodah pod 1 kg. Št. 259. Parfumerije in kosmetična sredstva, ki imajo v sebi eter in alkohol: 1. esence, ekstrakti, tinkture in dišeče vode; 2. dišeči kis. St. 260. Dišeče vode brez etra in alkohola: 1. rožna voda: a) v posodah nad 1 kg; b) v posodah pod 1 kg; 2. voda iz pomarančnega cvetja, šmarnic, vijolic itd.: a) v posodah nad 1 kg; b) v posodah pod 1 kg. Št. 261. Puder, rdeča in bela lepotila (rumenila in belila); barvila za laso, vse to dišeče; dišeči papir, dišeče (kadilno) sveče in druge nikjer imenovane parfumerije in kosmetična sredstva. Pripomba 1.: Prepovedan je uvoz pudra, rdečega in belega lepotila, četudi brez dišav, ako so po zavojih, etiketah, priporočilih itd. kosmetična sredstva. Pripomba 2.: Dopušča se uvoz zgoraj omenjenih predmetov, ako jih uvažajo gledališča za svojo potrebo, po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. Pripomba 3.: Dopuščen jo uvoz antiseptičnih v odd za usta, praškov za zobe, mila in paste za zobe. Iz št. 267. Rakete in predmeti za umetahu ogenj vseh vrst; žabice. Pripomba: Dopuščen je uvoz strelnih kapic in klobukov brez razlike, po predhodni odobritvi ministrstva za vojno in mornarnico in ministrstva za finance — generalne direkcije 1. svilene; 2. polfivilene. Št. 387. Tulj in tuljaste tkanine; tenčica (gaze), krop in flor, potem druge redke tkanine, popolnoma ali deloma iz svile. Pripomba: Dopuščen je uvoz tenčic in tkanin za kirurške potrebe, po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. Št. 339. Na stanu izdelano blago in pletenine: 1. v kosih (metrsko blago): a) svilene; b) polsvilene; 2. izgotovljeni kosi (nogavice, rokavice, mrože za na glavo in temu podobne mreže, tudi drugi neimenovani izdelki): a) svileni: a) krojeni in sešiti; P) fasonirani (blago, izgotovljeno brez krojenja in šivanja); b) poisvileni: a) krojeni in sešiti; P) fasonirani (blago, izgotovljeno brez krojenja in šivanja). Št. 340. Čipko vseh vrst, popolnoma ali deloma svilene. Iz št. 341. Trakovi: 1. svileni; 2. poisvileni: b) drugi. Št. 342. Vezenine na tkaninah, popolnoma ali deloma iz svile. Št. 343. Pozamentarijski (pasarski) in gumbanski izdelki s podlogo iz lesa, kosti, rega, metala itd.: 1. svileni; 2. poisvileni. Iz št. 351. Izdelki iz povoščenega platna,, razen sedlarskih in torbarskih izdelkov: 2. v zvezi z najfinejšim materialom; 3. v zvezi z drugim metalom • a) z zlatom; b) s srebrom. Iz št. 355. Vezena klobučina kakor tudi izdelki iz vezene klobučine. Št. 357. Lasnijarski in drugi izdelki iz človeških las ali imitacije človeški!) las, tudi v zvezi z drugim materialom, ako zaradi tega ne spadajo pod višjo postavke. Pripomba: Dopuščen je uvoz predmetov iz št. 357 za potrebo gledališč, po predhodni odobritvi ministrstva za, finance — generalne direkcije carin. Šcarinskes?l?nee Imenovanje. Iz št. 359. Izdelki iz konjske žime, ki niso nikjer imenovani ali se nikjer ne umevajo z drugimi vred: 2. umetno cvetje, čipke, perjanice, s snutkom ali, volkom iz konjske žime. Iz št. 360. Obleka, perilo in drugo modno in šivano blago iz tkanh), tudi plišastih, pletenih in na stanu izdelanih materij, čipk in vezenin, trakov in pozamentarij, ako ni v tarifi posebnih predpisov ali drugačnih določil: 1. svilena in polsvilena; 5. iz tkanin in izdelkov iz št. 532, 627 in 632. Pripomba 1.: Prepovedan je uvoz predmetov iz omenjene številke s čipkami in vezeninami iz vse!) materij. št. 361. Peresa, izdelana za okras: čapljina, peresa rajske ptice, nojeva in vsa druga dragocena. Št. 362. Pahljačo: l.iz losa in papirja, tudi v zvozi s preprostim materialom; 2. vse druge: a) iz preprostega ali finega materiala ali v zvezi s finim materialom; b) iz najfinejšega materiala ali v zvezi z najfinejšim materialom; c) z dragim metalom, ne glede na kakovost: a) z zlatom; p) s srebrom. Št. 368. Vsi ženski okrašeni klobuki in svileni ne-okrašeni. Št. 370. Umetne cvetice in venci, narejeni docela ali deloma iz tekstilnih materialov, tudi v zvezi z drugim materialom: 1. pogrebni venci; 2. drugo. Pripomba; Uvoz delov umetnih cvetic, ki so v državi ne izdelujejo v zadostni količini, a so potrebni za industrijo umetnega cvetja, je dopuščen po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. Iz št. 371. Dežniki in solnčniki: 1. brez okrasa iz dragega metala: a) docela ali večinoma prevlečeni s čipkami in vezeninami; b) prevlečeni s svile* ali deloma s svileno tkanino: a) z okrasom iz čipk, trakov in vezenin; P) brez okrasa; c) prevlečeni z drugo tkanino: a) z okrasom iz čipk, vezenin in trakov, 2. z okrasom iz dragih metalov: a) z zlatom; b) s srebrom. Pripomba: Uvoz pol,svilenih dežnikov in solnčnikov iz točke 1. b) p) je dopuščen. Iz št. 372. Obutev iz tkanine in klobučine s podplati iz drugega materiala, tudi vezena: 1. docela ali deloma iz svile. Iz splošnih pripomb k V. delu tarife. 6. ) Tkanine, pletenine, na stanu izdelane in vezene materije, čipke, pozamentarija in drugi prejni izdelki z žico iz preprostega metala, nepozlačenega in neposrebrenega, vsi ti izdelki z aluminijevimi nitmi in nitmi drugih preprostih metalov kakor tudi z bleščicami in drugimi podobnimi izdelki iz žice preprostih metalov in vezenine samo s takimi žicami in pre-jami na nesvileni podstavi. Pripomba: Dopuščen je uvoz tkanin itd. za potrebo gledališč, po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. 7. Tkanine, pletene in na stanu izdelane materijo (pletenine), vezenino, pozamentarijo, čipke in drugi prejni izdelki z zlato in srebrno žico in prejami ne glede na vsebino žice. Vsi ti izdelki s pozlačeno in posrebreno žico ali prejo iz preprostega metala, pozlačenega in posrebrenega, kakor tudi s pozlačenimi in posrebrenim* bleščicami in podobnimi izdelki iz pozlačene i*1 posrebreno žice, vezenine samo s takimi žica«1* in prejami. 9. Obleka, modno blago in drugi sešiti predmeti v zvezi z žico ali prejo iz preprostega metala, z zlato, srebrno, pozlačeno in posrebreno žico ali prejo. Pripomba: Od prepovedi pod 6., 7. in ^ se izvzemajo predmeti za unifonne. Št. 375. Usnje vsako vrste, bronsirano, pozlačeno b* posrebreno z vtisnjenimi šari, z izrezljani*1*1 okraski, preluknjano. r Imenovanje. Iv ilt. 379. Obuvala iz usnja, lakirana, bronsirsuia. pozlaćena in jH)srobrona, f«a tudi z dolom takega usnja. Iz it. 380. Obuvala z usnja, prevlečena ali pod-ložona s fino kožuhovino ali z obrobki iz fine kožuhovino ali vezena. St. 382. Palice, biči in podobni predmeti iz usnja in živalskih žil, tudi v zvezi z drugimi materijami, ako ne s pada.jo pod višje postavke: 1. nelakirani; ?. lakirani. P r i p o m I) a: Ud tega se izvzemajo biči in bičevnikj iz nelakiranega usnja. Iz Mu 388. Sedlarski in jennonarski izdelki, tudi zvezi z drugim materialom: 3. v zvezi s srebrom, s srebrom platiranimi, po-srebrenimi ali pozlačenimi deli. •z ši.384. Torbarski izdelki iz usnja, tkanin, razen svilonilt, iz povoščenega platna ali iz namazanih in napojenih tkanin, tudi v zvezi z drugim materialom: t.ako so težki nad 1 kg: b) v zvezi z najfinejšim materialom; 2. ) ako so težki do vštetega 1 kg: c) v zvezi z najfinejšim materialom. 1* št. 885. Usnjati izdelki, ako niso drugje imenovani ali so drugje no umevajo z drugimi vred, tudi v zvezi z drugimi materiali, ako zaradi toga ne spadajo pod višje postavke: 2. v zvezi z najfinejšim materialom; 3. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Pripomba: Od tega se izvzemajo predmeti za potrebo vojske, ženski pasovi in vsi kirurški in ortojKvlski predmeti, obvozila itd. ** št. 386. Prikrojeno usnje za obuvala, bronsira-uo, pozlačeno in posrebreno in drugi izdelki, tudi sešiti ali zlepljeni posamezni deli iz takega usnja. ^ št. 387. Kožuhovina, prirejena, toda neizdelana , (nokonfekciouirana): 2-iz fine kože. k*' Krznarsko blago (krznarski izdelki): 1 ■ *7' preprostih kož: it) neprevlečeno lu brez podloge; b) prevlečeno in s podlogo; t. iz finih kož: a) neprevlečeno in brez podloge; b) prevlečeno in s podlogo. *t. 389. Nagačene živali za nakit in okras in njih deli, z umetnimi očmi, umetnim zobovjem itd.; škatlice iz ptičjih in živalskih kožic v zvezi z drugimi materiali, ako ne »pada,jo pod višje postavko. Pripomba 1.: Dopuščen je uvoz predmetov iz št. 389. za muzeje in naučne potrebe, po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalno direkcije carin. Pripomba 2.; Prepovedan je tudi uvoz predmetov iz pripomb 1. do 5. k št. 389., ako se ‘“orajo taki predmeti ocarinjati kot, predmeti, katerih uvoz jo prepovedan. 308. Izdelki iz mehkega kavčuka (tudi vul-kanjziranega) in iz tkanin, deloma ali docela Prevlečeni, namazani ali napojeni s kavčukom, 'Kugjo neimenovani: 2-v zvezi z najfinejšim materialom; *• v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; • b) 8 srebrom. **•403. Vse drugo blago iz trdega kavčuka In Sbtaporče, tudi v zvezi z drugim materialom, 'ko zaradi toga no spada pod višjo postavke: “’v 7-vezi z najfinejšim materialom; v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; t b) s srebrom. •t. 4Qlj ,, • tvosar&kj in plotarski izdelki, razen spar-lakirani, pokoščeni (s firnežem lnazani), bronsirani, pozlačeni in posrebreni. Koprski in pletamki izdelki, razen iz ^rialom0’ V 7VPZ' 1 t^ruKijn neimenovanim ma- PTOi0 in s prejnimi izdelki iz svile ali pol- ? 'k ,8 tipkami, vezeninami, žametom, pli-»eni ali perjem; • « posrebreno in pozlačeno žico; ŠcS.‘«# Imenovanje. 4. z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Pripomba: Od tega se izvzemajo otroški vozički (kot košaaski izdelki). Iz št. 411. Izdelki jz »parterije (razen klobukov); 2. s prejo ali s prejnimi izdelki iz svile ali pol-svilo, s čipkami, s šivanimi prejnimi izdelki, z žametom, plišem ali plišastimi materijami in z izdelanim perjem. Iz št. 413. Pine ščetke in metle: 3. v zvezi 7. najfinejšim materialom; 4. z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Iz št. 415. 2. Izdelki samo ali doloma iz slonove kosti ali imitacije slonove kosti, iz želvovine in imitacije, biserne matice in imitacije, tudi v zvezi z drugim materialom, ako ne spadajo pod višje postavke: b) v zvezi z najfinejšhu materialom; e) v zvozi z dragim metalom: n) z zlatom; pl) s srebrom. Št. 416. Biserj’in korali, zvrtani in zbrušeni: 1. nenanizani; 2. nanizani, da se laže hranijo in prodajajo; 3. nanizani zaradi neposrednje uporabe, tudi izdelki iz biserov in koralov — vse to tudi v zvezi z drugimi materiali, ako zaradi tega ne spadajo pod višjo postavke. Št. 417. Imitacije biserov in koralov, tudi izdelki samo ali deloma iz njih, tudi v zvezi z drugimi materiali, ako zaradi tega ne spadajo pod. višje postavke. Iz št. 419. Jelenov rog in rog drugih živali, potem druge živalske materije za rezbarstvo, drugje neimenovane, in izdelki iz njih: 2. v zvezi z drugimi materiali: * c) z najfinejšim materialom; d) z dragim metalom: a) z zlatom; p) s srebrom. Iz št. 426. Lesene palice: 8. fine, z rezbarskim delom, z okraski, v zvezi z drugimi materiali, ako ne spadajo k izdelkom iz črev in pod višje tarifne postavke: b) v zvezi z najfinejšim materialom; c) v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; (i) s srebrom. Iz št. 433. Izdelki iz lesa, posebe neimenovani, zob-Ijani, toda neprecizno (gladki ali profilirani), grobo ©struženi ali grobo izrezani, tudi zlepljeni (legirani), žlebljeni (fugirani) ali spojeni na drug način — sobno pohištvo: 3. iz finega (dragocenega) lesa. tudi furnirani s takim lesom: a) sirovi, brez drugega materiala ali v zvezi s preprostim metalom, toda nepouiklja-nim in neokrašeuim; b) zaluženi, pobarvani, pokoščeni, lakirani, polirani, tudi v zvezi s preprostim materialom in usnjem. Iz št. 434. Drugi izdelki iz lo»a, tudi v zvezi s preprostim in finim materialom, ako zaradi tega ne spadajo pesi višje postavke, razen oblazinjenega in prevlečenega pohištva: 2. s fino izrezljanim ali kiparskim delom, fino pobarvani, tudi poslikani, bronsirani, pozlačeni in posrebreni izdelki iz lesa; 3. izdelki iz lesa z vloženim delom (bule, intarzije, leseni mozaik). P r i p o m b a k št. 433 in 434. Iz tar. št. 433. 3. in 434. 2., 3. jo prepovedan uvoz samo sobnega pohištva in delov pohištva kakor tudi finih svečnikov, pisalnih priprav, tintnikov, pivnikov, peresnikov, fino izrezljanih svetiljk, figur za pohištvo, lestencev in podobnih luksusnih predmetov. Iz št. 435. Oblazinjeno pohištvo brez razlike iti deli takega pohištva: 2. prevlečeno: a) s svileno ali polsvileuo tkanino, s čipkami, vezenino, žametom, plišem ali temu podobnimi materijami, z usnjem ali volneno tkanino. Številka spložne carinske tarifo 1 m e n o v a n j e. Pripomba: Dopuščen je uvoz bolniških voz. in predmetov za kirurško, zdravniško in bolniško potrebo. Iz Št. 436. Galanterijski izdelki iz lesa: 2. v zvozi z najfinejšim materialom; 3. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Iz, št. 440. Izdelki samo ali deloma iz. celuloida- tudi v zvezi z drugim materialom, ako zaradi tega ali zaradi imitacije ne spadajo pod višje postavke: 3. v zvezi z najfinejšim materialom; 4. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Iz, št. 443. Palice iz trske: 3. fino in izrezljane, z. okraski, tudi \ /.vezi * drugim materialom: c) v zvezi z najfinejšim materialom; č) v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; /9) s srebrom. Iz št. 471. Izdelki iz papirja, lepenke, lesne mase, trdega papirja (mašč), ki bi ne spadali pod prej omenjene številko: 1. brez zveze z. drugimi materiali ali v /.vezi s preprostim in trdim materialom: a) cvetice, popki (brstje), listje, -tebla in plodi: a) ločeni cvetni lističi, listje ali vejice; ji) nagrobni venci; č) drugo: 2. v zvezi z najfinejšim materialom; 3. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Pripomba I.: Uvoz, delov za umetno cvetje, ki so v državi no izdelujejo v zadostni količini, je dopuščen po predhodni odobritvi ministrstva za finance — generalne direkcije carin. Pripomba 2.: Oti te prepovedi se izvzemajo cevi, cevko za namotavanje preje, papir za gojenj« sviloprejk, Jacquardske karte, tudi povišane, zuojalice in podloge za. Idobuke, ako jih uvažajo industrije!, odnosno obrtniki m kmetovalci za svojo potrebe. Št. 475. Sliko na papirju, izdelane s tiskom ali z drugim potnnoževainim procesom (oleografske, litografske, ksilografske, hromolitografske, cin-kografske itd.), tudi 8 podlogo iz, papirja, lepenke, tkanine, tudi mohkovezano ali broširane. Pripomba: Dopuščen jo uvoz. oleografij, gravur, vrezkov, uariskov, ki predstavljajo ko-. pije del naših umetnikov, po predhodni odobritvi ministrstva za finance generalne direkcije carin. &t. 477. Dragi kameni: 1. obdelani (rezani, polirani, z.aobločeni, taseu-rani) v zrnu ali nanizani zaradi lažjega hranjenja in spravljanja; v 2. v zvozi z drugim materialom, razen predmetov z losom, rogom in preprostimi metali za tehnično uporabo (za rezanje, vrtanje, risanje in pisarje). Za drage kamene'se smatrajo: akvamarin, boril, hrizoberil, hriz.oiit (olivin), cirkon (hiacint), diamant, pelion, dragi opal, dragi topaz, granat, piron, hesonit, almandin, dihtroit, rubin, safir, smaragd, spinel, (rubioel, cejlonit), tirkiz. (kala-jit) in turmalin. Št. 478. Poldragi kameni, s katerimi vred se umeva tudi steklena lava: a) obdelani (rezani, polirani, zaobličeni, fase-tirani) v zrnu ali nanizani znradi lažjega hranjenja in spravljanja; 2. izdelki iz poldragih kamenov in iz, steklene lave brez, drugega materiala, tudi v zvezi z drugim materialom, ako niso imenovanj ali ne spadajo zaradi tega pod višje postavke. Za poldrage kameno se smatrajo: ahat, adular, amazonski kamen, ametist, avanturiu, kamena strela, pravi češki granat, karneol, kalcedbn, kalcedonit, hrizopras, kianit, diofit (bajkalit), polopal, hauyin (spinelan), helio-trop, rogoličnik, hialit, hipersten ([mulit), ja-spis, id okras, mačje oko, labradorit, lazurski kamen, malahit, obzidian, onika, prasem, ča-tiavee, roževec, sardoniks in mavrični obzi-diati in sploh pri dragih kamenih n cim eno- Številka splošne carinske tarife Imenovanje, vani, popolnoma ali na pol prozorni kameni z znatno trdostjo. St 485. Kiparska dela, ako predstavljajo umetniški izdelek iz kamenja vsake vrste; fini luksusni izdelki iz kamenja, kakor: svečniki, tintniki, figure in figurice in podobni predmeti: 1. težji od 5 kg. 2. lažji od 5 kg. Pripomba: Od tega se izvzemajo kiparska dela, ki se izdelujejo v inozemstvu po modelih naših kiparjev ali kiparjev, ki žive v kraljevini. Uvoz takih del jo dopuščen po predhodni odo-britvi ministrstva za finance — geporalne direkcije carin. Iz Št. 486. Izdelki iz kamenja v zvezi z drugim materialom, če ni to posebe predpisano ali oe ne spadajo pod višje postavko: 2. v zvezi z najfinejšim materialom: 9. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Iz št. 492. Izdelki samo iz cementa ali iz cementa. pomešanega z azbestom in drugimi materijami, tudi votli ali luknjasti; izdelki iz malca in iz zmesi od malca z raznimi drugimi materijami: 3. figure, vaze, kipci in temu podobno v teži nad 5 kg; 4. vsakovrstno luksusno blagi*. Iz št, 494. 2. Izdelki iz gugata in njegove imitacije, iz naravnega ali umetnega jantarja in morske pene in njene imitacije, iz luknjičave ali zgoščen3, lave, tudi v zvezi z drugimi materiali, ako zaradi tega, ne spadajo pod višje postavke: b) v zVezi z najfinejšim materialom: c) v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; {{) s srebrom. Iz Št. 504. Izdelki iz majolike ali fajanse in drugi izdelki iz kamenite mase, drugje neimenovani: 3. predmeti za sobni okras in galanterijski izdelki, figure, figurice, kipci in podobni luksusni predmeti, Iv. št, 505. Izdelki iz porcelana, iz porcelanu podobnih materij (mehki porcelan: angleški in frit% ueposteklen porcelan; biskvit, parfem in jaspis) z drugimi okraski ali brez njih: 2. luksusni ali galanterijski izdelki za krašenje sob, kakor: vaze, kipci, figurice, cvetje, rastlinje, šopki, venci in drugo: a) belo in enobarvno, neposlikano, uepozla-j čeito in brez okraskov iz bakra in bakrovih zlitin; b) večbarvni, pozlačeni, poslikani in z okraski iz bakra in bakrovih zlitin. Iz št. 506. Izdelki iz gline in kamenite mase, i>or-celana in fajanse in tein podobnih materij, v sveži z drugimi materiali, ako niso ti nikjer \ predpisani ali ne spadajo pod višje postavke: 3. v zvezi z najfinejšim materialom: 4. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. 1 fit. 519. Steklene ploščice, stekleni biseri, lesk,; email in steklene kaplje (zrna), samo nanizano zaradi lažjega zlaganja, hranjenja in prenašanja: j 1. bele in pobarvane; 2. poslikane, pozlačene in posrebrene. St, 520. Steklene imitacije dragih kamenov; stekleni kameni za nakit, stekleni biseri in stekleni korali: 1. samo nanizane zaradi lažjega zlaganja, hranjenja in prenašanja: 2. nanizane kot nakit. St. 521. Izdelki iz stekleno imitacije dragih kamenov, iz steklenih koralov, steklenih ploščic, tudi v zvozi z drugim materialom, ako zaradi tega ne spadajo pod višje postavki'. h št. 522. Steklo, ki ni drugje imenovano ali se nikjer ne umeva z drugim vred: prešano, polirano itd.: 3. šareno, pozlačeno, posrebreno, Iz št. 525. Izdelki iz stekla ali iz ernaila, potem steklenih imitacij dragih kamenov in koralov v zvezi.z drugim materialom, ako niso imenovani drugje ali sc nikjer ne umevajo v drugimi vred in. ako zaradi zveze ne spadajo pod višjo postavke: 3. v zvezi z riajfinejžim materialom; Številka splošne carinske tarife Imenovanje- 4. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; b) s srebrom. Iz št. 528. Kovani denar (novci) iz dragih metalo v: 2. ki ne kroži, tudi tak, ki se uporablja za nakit: a) zlat; b) srebrn in pozlačen. Št, 532. Tkanine, pletiva, pozamentaiije, bleščice in drugi izdelki iz žic dragih metalov, ovitih ali neovitih okoli prediva iz tekstilnega materiala, j razen predmetov za uniforme. Št. 533. Zlatarski izdelki in drugi posebe neimenovani izdelki iz zlata in platine: 1. v zvezi z dragimi kameni in pravimi biseri; 2. brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih in poldragih kamenov, s pravimi in ponarejenimi biseri. Št, 534. Izdelki, posebe neimenovani, popolnoma ali deloma iz srebra, tudi pozlačeni: 1. predmeti za nakit: a) v zvezi z dragimi kameni in pravimi biseri; b) brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih in poldragih kamenov, s pravimi in. ponarejenimi korali in ponarejenimi biseri; 2. drugi izdelki: a) žlice, noži, vilice, tudi ročaji za nože in vilice; b) drugi posebe neimenovani. I/, ( št, 572. Galanterijski in drugi drobni izdelki iz j Železa in jekla: ponikljani in pomedeninjeni. Iz št. 578. Izdelki iz železa v zvezi z drugim materialom, ki niso imenovani posebe ali se nikjer1 ne umevajo z drugimi vred, ako zaradi tega ne j spadajo pod višje postavke: 3. v zvezi z najfinejšim. materialom; 4. v zvezi z dragim metalom: ■a.) z zlatom; b) s srebrom. Št. 627. Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje, j kakor tkanine, trakovi, vrvice, obšivi (porte), | gumbarsko blago z vmestki in podlogo iz losa,: metalov, kosti itd. brez drugega prejnega mar \ toriala, ako je oviti material: l.iz svile: 2. drugačen. Pripomba: Ud te prepovedi se izvzemajo| predmeti za uniforme. Št, 628. Izdelki, popolnoma ali deloma iz pozlačenih in posrebrenih preprostih metalov in njih zlitin, ako niso imenovani posebe ali ne spadajo pod višje postavke. Pripomba: Od te prepovedi so izvzemajo predmeti za uniforme in cerkvene potrebe, nadalje strelovodi s pozlačeno konico. Št. 630. Predmeti za lišp, nakit in drugi luksusni in galanterijski predmeti, popolnoma ali deloma iz preprostih metalov ali njih zlitin, posrebreni in pozlačeni, tudi v zvezi z drugimi materiali, ako zaradi toga ne spadajo pod višje postavke: 1. brez vsake zveze ali v zvezi s preprostim in finim materialom; 2. v zvezi z najfinejšim materialom; | 3. v zvezi z dragim metalom: a) z zlatom; h) s srebrom. Pripomba: Od te prepovedi se izvzemajo predmeti za uniforme in strelovodi v zvezi s platino. Št, 632. Izdelki iz preje preprostih metalov, razen iz aluminija, kakor porto (preveze), trakovi itd., tkanine in gumbarski izdelki (tudi s podlogo, vmestki iz lesa, kosti, metala itd.) brez drugih prejnih materialov, ako je duša (oviti material): 1. iz svile. Pripomba: Od tega so izvzemajo predmeti za uniforme. sani za vožnjo: prevlečeni, z vzmetmi ali brez Številko splošne carlrifiUe turiie Imenovanje. Iz št. 663. Okrovi za žepne ure: 1. zlati in pozlačeni. Št. 668. Strelno orožje in orožje na zračni pritisk, popolnoma izdelano: 2. samokresi in pištole vsake vrste. Pripomba 1.: Dopuščen je uvoz strelnega orožja brez razlike za potrebo vojske. Pripomba 2.: Dopušča se privatnim osebam uvažati lovsko in nevojaško orožje, po predhodni odobritvi ministrstva za vojno b' mamamico in ministrstva za finance — generalne direkcijo carin. Št. 669. Deli strelnega orožja in orožja na zračni pritisk: 2. obdelani. Pripomba 1.: Od tega se izvzemajo deli strelnega orožja ali orožja na zračni pritisk za potrebo vojske. Pripomba 2.: Dopuščen je uvoz delov strelnega orožja in orožja na zračni pritisk, obdelanih za puškarsko industrijo in za potrebo puškarskih obrtnikov, po predhodni odobritvi ministrstva za vojno in mornarnico in ministrstva za finance — generalne direkcije carin. Št. 670. Otroške igrače: 1. iz lesa: a) grobe, samo pooblane, izrezljane ah stružene. nepobarvane, nepopleskane in hrev drugega materiala; b) fino izdelane, pobarvane, lakirane, polirane, poslikane in v zvezi s preprostim materialom; c) v zvezi s finim materialom; č) v zvezi z najfinojšim materialom; 2. iz mehkega kavčuka: a) samo iz kavčuka, tudi v zveri s preprostim materialom; b) v zvezi s finim materialom; c) v zvezi z najfinejšim materialom; 3. vse druge otroške igrače: a) iz preprostega materiala; b) iz preprostega materiala, v zvezi s finim materialom ali iz finega materiala; c) iz najfinejšega materiala ali v zvozi z naj-finejšim materialom. Pripomba: Od tega se izvzemajo žog« brez razlike. Iz št. 654. Vozovi in 2. podstavljeni in vzmeti. Iz št. 657. Ladje: 3. luksusne ladje iti čolni z motorjem ali brez motorja, razen za javni promet. Iz Št. 660. Glasbeni instrumenti: 4. mehanično priprave za sviranje. Iz št. 662. Žepne ure: l.z zlatim ali pozlačenim okrovom, tudi okrašene z dragimi in poldragimi kameni. Navodila za izvrševanje odločb« o uvozni prepovedi.* Na, podstavi točke 7. odločbe ministrskega svet* o uvozni prepovedi, razglašene v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* a cfrv’ 3. t. m., št. 48, je predpisal gospod minister za b' nance zaradi pravilnega uporabljanja omenjene O’1' ločbe na s topna Navodila: Za uvoz v zinislu točke 1. odločbo ministrske#1 sveta z dne i. marca se smatra uvažanje Maga ** inozemstva za porabo v državi. II. Vso ono blago, ki je do vštetega dne 2. mat0* 1922. prestopilo mejo, bodisi da jo bilo izročeno rinarnicam, bodisi da je še na poti, od meje do i'*) membne carinarnice, ni podložno uvozni prepove« ter se ocarinja brez posebnih odobril. Za blago, ki do vštetega dne 2. marca 1922. ^ ni bilo prijavljeno vhodni carinarnici, ki pa £ dejansko do tega roka prestopilo mejo, mora vhodni carinarnici predložiti verodostojna doka®**' o tem, da je blago prestopilo mejo do omenjen roka. Vhodna carinarnica potrdi, ko se n v eri o l"^ vilnosti predloženih dokazil, to okolnost na **** ski listini, ki spremlja, blago. III. V prošnjah, ki se vlagajo po točki 2. odločbe ud oi«i ulstrskega sveta o uvozni prepovedi, je treba t8' označiti, pri kateri carinarnici se izvrši uvozna rinitov blaga. * Razglašena v »Službenih Kovinah kralj0"*^ Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 53, izdanih dne • marca. 1922. Prošnje se smatrajo '/.a pravočasno vložene, če ifcročo pošti kot priporočeno pismo v postavljenem roku ali če so v tem roku osebno iiroče gene-f&ln! direkciji carin ali oni carinarnici, pri kateri jc izvršiti uvozno ocarinitev. Za čas tridesetih, odnosno šestdesetih dni, določen v točki 2. omenjene odločbe, torej do vštetega 1. aprila, odnosno do dne 1. maja 1922.. je treba vse blago, prepovedano za uvoz, spraviti v carinika skladišča takoj, ko se prijavi carinarnici. Uvozniki lahko predlože za tako blago deklaracije v dveh dneh, ko je carinarnica prevzela blago; toda carinarnica ne ukrene o teh deklaracijah ničesar, dokler ne dobi odločbe generalne direkcije carin, ali se sme blago ocariniti ali ne. Po preteku omenjenega 30-dnevnega, odnosno OOdnevnegia roka postopa carinarnica s prevzetim blagom, katerega uvoz ji' prepo-vedan, po točki 6. odločbe ministrskega sveta. A ko dospe blago, prepovedano za uvoz, pomešano v istih tovorkih z drugim blagom, za katero ne velja uvozna prepoved, se sme to blago ločiti od Prvoga tor ocariniti. Z ostalim prepovedanim blagom je postopati tako kakor z vsakim drugim blagom, prepovedanim za uvoz. IV. Na predmete, katerih uvoz jo prepovedan, za ka-terv pa se izvrši uvozna ocarinitev po točkah Č), d), 4.) in 5.) odločbe ministrskega sveta z dne U marca t. 1., odnosno po točkah I., II. in V. teh navodil, je pobirati, ako niso oproščeni tega plačila P<> zakonu o splošni carinski tarifi, vse uvozno davščino, pa tudi luksusno takso po listi luksusnih predmetov. priloženi pravilniku o plačevanju davka na Ponovni promet. 0. D. N. P. br. 25.947 z dne 10. decembra 1920., razglašeni v »Službenih Novinah kraljevine Srka, Hrvata i Slovenaca* št, 7 z dne 11. ja-niisirja. 1921/ V. Ono blago, prepovedano zu uvoz, ki ga nosijo potniki s seboj v svoji ročni prtljagi, se prepušča ■za uvoz, ako se ujema vrsta takega blaga s službenim stališem potnikovim in ako se da sklepati po količini takih predmetov, da se uvažajo za lastno potrebo, ne pa v trgovski ali v kakršenkoli drugi na-m,>u Potemtakem so prepuščajo za uvoz spominski Prootivieti, obleke, klobuki, perilo, kravate, kosme-in parfum eri jsl-a sredstva kakor tudi ostali predmeti, ki jih potniki navadno prinašajo iz ino-»w«tva. VI. blago, ki prestopi carinsko mejo zalo, da bi tranziti ral o jtrektV kraljevino, sc med transportom praviloma ne sme iztovarjati ali pretovarjati v dr-ta-vi, razen če so mora blago pretovarjati iz vago nov ua novmalnotirnih progah v \agone na ozko-liraih progah in obratno kakor tudi s parnika v železniške vozove ali obratno ali pa ob elementarnih nezgodah. »'rj tranzitnih potnikih, ki potujejo, ue da bi se kje mudili, z direktnimi tranzitnimi vlaki ter nosijo v Prtljagi s »oboj predmete, katerih uvoz jo prepo-Vft(Jsa), morajo carinarnice pred vsem presoditi po 'UBiibnosti dotičnega potnika, ali in koliko služijo predmeti njegovi potrebi na potovanju. Take l'rodmete sme potnik obdržati v svoji ročni prtljagi. ' vsemi ostalimi predmeti je postopati po carinskih Podpisih o provozu carinskega blaga. Vsa carinska manipulacija glede takega potni-kf-ga. tranzita «e mora vršiti kar najhitreje, tako da ,r Y1s-iajajo \ tem prometu molitve in zamud; . vn. mošnje za dovolitev uvoza predmetov, omenjc-v točkah 4.) in 5.) zgoraj imenovane odločbe, se nr^jo pošiljati generalni direkciji carin, in sicer po •'irinarnici, pri kateri je izvršiti uvozno carinsko oks-l^dicijo. Prošnjam je razen točnega seznamka o jl,agu priložiti vsa potrebna dokazila, da se niso ■ izmeti nabavili v inozemstvu z nakupom, nego Ja. JJmajajo koi darilo ali kot zapuščina (za predmete 4ečke 4. odločbe), odnosno da so uvozniki res dni-Je ki so se bavdi v inozemstvu zaradi zaslužka, se vračajo v državo. Carinarnice morajo take 8 svojo izjavo vred kar naihitreje pošiljati koralni direkciji carin. Vili. se, da se z odločbo o uvozni prepovedi v n« ne 'zPrernhijajo določila o pobiranju luksus--l,) Prošnje, vložene po določenem roku, se ne bodo vpSštevale. Imetniki nežigosanih obveznic naj si sami pripišejo posledice, ki bi utegnile nastati. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 4. marca 1922.: D br. 4112. ...... ..< ......... Razglasi pakraiinske uprave za Slovenijo. Št, 8915. Razpust društva. »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko* je razpuščeno, ker nima. več pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 4. marca 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšck s. r. * Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št, 53, izdanih dne 9ega marca 1922. ** Uradni list 10 na strani 95. Št. 8t8 vet. Razglas. Po razpisu ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 6. marca 1922., vet, št. 474 iz leta 1921., se daje glede poštnih pošiljatev pripravljenega mesa v inozemstvo in iz inozemstva tremičninami. Skupna vsota teh obveznic no smo presezati zneska vplačane glavnice. To zadolžnice ne smejo zapasti [Kroj nego v enem letu in se ne smejo nanašati na manjši znesek nego 1000 K. Obrazci so morajo predložiti državnemu oblastvu v potrditev. t) Izdaja fundirane bančne zadolžnice, katerih skupna vsota mora biti vedno popolnoma .krita, in sicer: I. a) s posojili, dovoljenimi v industrijske in trgovsko namene ali prevzetimi po oesiji, ki so knjižno zastavnopravno zavarovana ali za katera jamči bot porok in plačnik država, pokrajina, okraj ali sploh tuzemska javna korporacija, ki je upravičena pobirati < lav ko ali doklado; ali z enakimi posojili tem samim; b) z lastno posestjo pupllamovamih vrednostnih papirjev ali zadolžnic tuzemskih industrijskih in trgovskih podjetij, katerih ob res to vanje in plačilo je zavarovano prav tako kakor ono posojil, navedenih pod a); c) s posojili, dovoljenimi proti zastavi vredmost-nih papirjev, navedenih pod b); «•&) z dovoljenimi ali po ccsiji prevzetimi posojili za gradnjo in obratovanje tuzemskih železnic, namenjenih javnemu prometu in konce-šioniranih v zmislu veljavnih zakonitih predpisov, katerih obrestovan je in plačilo je zavarovano na železnici sami ali s plačilnim in poroštvenim jamstvom države, pokrajine ali sploh na način, ki je po državni upravi priznan za zadostnega; b) z lastno posestjo takih železniških obligacij; c) s posojili na njih zastavo. Bančne zadolžnice (industrijske kreditne ob-liaaoijn), izdane na temelju pod I. a) do c), je voditi in upravljati popolnoma ločeno od zadolžnic, izdanih na temelju (»od II. a) do c) (železniške kreditne obligacije). Fundirane bančne zadolžnice so smejo uporabljati za plodonosno nalaganje glavnic, ki so ustanov zavodov, stoječih pod javnim nadzorstvom. poštne hranilnice, sirotninskega in fi-dejkomisnega in depozitnega denarja in za službene in poslovno kavcije samo: 1. ) če so zadolžnice krite z gotovim denarjem s pupilamovarnimi vrednostnimi papirji ali s ktkhni hipotečnimi terjatvami, ki so v zmitslu zakona popolnoma vame, ali s terjatvami napram državi; in 2. ) če je vsota, ki je potrebna za vsakokratno °brestovanje in amortizacijo bančnih zadolžnic, krita z enako visoko terjatvijo banke. To, da so pogoji, navedeni pod l.) in 2.) iz-Polnjeni, se mora za vsak primer posebo objaviti \ »Službenih Novinah kraljevine Srlat, Hrvata i S|<>venaca». Tako bančne zadolžnice je voditi in u(wav-.^i popolnoma ločeno od onih, ki nimajo pupi-:irn<' varnosti. Sicer veljajo za izdajanje lamčnih zadolžnic ,> a6ila dodatka k tem pravilom, tud) Se naved(!ne posle smo družba izvrševati ali Samo posredovati za lastni ali za tuj račun, prgvj^kena oblika: Delniška družba na podstavi ittdu t’ .drenih s sklepam ministra za trgovino in z dne 17. marca 1921., VI. št. 904. f'nna ^ Podružnica glavnega zavoda, »Jtulr '>r* ^oogradskem trgovačkom sodu a Urmo: »chc ^oka*, »JaflpailCKa Ganita*, «Adriati-tiqUe> ardi», »Banca Adriatica*, «Ranque Adria-sv,ni o’ a lilnc° Adriatico*, »Adriatic Bank*, ki ima v Bo°ffradu- Dei ustanovljena za nedoločen čas. Diri) .,mška Ravnica znaša 30,000.000 K (7,500.000 (100 Dinw raZid0ljena 75-000 delllic P« 400 K dftlnigka Vi V gf>t/OV‘ui popolnoma vplačane. Ta ni’ S 80 slno a »klopom občnega zbora Delnih200’?0-000 K (50,000.000 Din) f se glase na prinosnika in so nedeljive. Vse družbene javne razglase objavlja upravni svet v uradnem listu na sedežu družbe. Družbena firma se podpisuje tako, da. se pod njeno odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo v srbskolirvatskem ali slovenskem (angleškimi, francoskem, italijanskem, španskem ali nemškem) jeziku pripisuje: a. d. v Beogradu, in da podpisujeta svoje ime: ali dva člana upravnega sveta ali en. član upravnega sveta in en ravnatelj ali dva ravnatelja ali en upravni svetnik ali ravnatelj in en prokurist družbe. Prokuristi morajo dostavljati svojemu podpisu dodatek, ki kaže na prokuro. Upravah svet družbe sestoji iz devetih članov; ti člani so: Franjo Dubokovič, veletržec na Sušaku; Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; T. G. Stipanovič, veletržec v Jelši; dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani; Ante Bogdanovič, veletržec v Šibeniku; Albert Bonetič, veletržec na Sušaku; dr. Melko Cingrija, odvetnik v Dubrovniku; Ciro Kamenarovič, bančni ravnatelj v Ljubljani; Frank Sakser, bankir v Neve Torku. Za ravnatelja, družbe sta bila imenovana Oiro Kamenarovič v Ljubljani in Alfred Krstelj v Beogradu s pravico, da zastopata in podpisujeta družbo za centralo in vse njene podružnice. Celje, dne 24. januarja 1922. 230. Sedež: Celje. Besedilo firme: Turnšek in drug. t »oratni predmet: trgovina z mešanim Ulagom. Družbena oblika: javna trgovska družba. Osebno zavezani družbeniki: Matevž Turnšek, samski trgovec v Celju; Jernej Turnšek, samski trgovski pomočnik v Celju; Stanko Praznik, trgovski pomočnik v Celju. Pravico družbo zastopati imata po dva družbenika skupno. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva družbenika skupno. Celje, dne 24, januarja 1922. 231. Sedež: Novo mesto. Besedilo firmo: Slovenska eskomptna banka, podružnica Novo mesto; ali nemško: Slovenische Es-comptebank, Filiale ;Novo mesto; ali italijansko: Bauca slovena ti j sconto, Succursale Novo mesto; ali francosko: Banque slovene d’escompte, Succursale Novo mesto; ali angleško: Slovenian discount bank, Branch Office Novo mesto. Delniška družba »Slovenska eskomptna banka v Ljubljani* temelji na pravilih,, odobrenih po bivši c. kr. deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani z dne 29. junija 1916., št. 20.764, in to po pooblastilu bivšega c. kr. ministrstva za notranje zadeve, izdanem na podstavi najvišjega pooblastila v sporazumu s finančnim ministrstvom z razpisom z dne 3. julija 1914., št. 1607. Firma so glasi: Slavonska eskomptna banka, ali nemško: Slovenische Escomptebank, ali italijansko: Ranca slovena di sconto, ali francosko: Banque slovene d’ escompte, ali angleško: Slovenian discount bank. Sedež družbe je v Ljubljani. Obratni predmet: 1. ) Družba eekontira in reeskontira menice in kakršnekoli druge terjatve. 2. ) Dovoljuje akeoptni, kont-okorentni, davčni in pokriti kredit; posreduje in izvršuje vsakovrstno finančne in kreditne operacije za račun države, dežel, občin, korporacij, zadrug, dražb ali zasebnikov ter izvršuje opravila, ki so v zvezi s temi operacijami. 3. ) Nakupuje in prodaja vrednostne papirje, devize, novce, kovine, drugo blago in sirovine vseh vrst, terjatve in nepremičnine ter posoja proti zastavi na vse te reči, in sicer za lastni kakor tudi za tuj račun, ne izvršuje pa strogo hipotekamobanč-nih opravil. 4. ) Sprejema denar ali na tekoči račun — vlagatelj sme razpolagati z vloženim zneskom bodisi po čeku, bodisi kako drugače — ali na vložne knjižico ali pa proti obrestonosnim blagajniškim listom z določenim odpovednim, rokom. Prva vloga na vložno knjižico mora znašati najmanj 50 K. Znesek, naložen na posamezni vložni knjižici, ne sme biti nikdar manjši nego 50 K. Blagajniški listi se morajo glasiti naj]nanj na 100 K. Skupna vsota sprejetih vlog na vložne knjižico in na blagajniške liste ne sme presezati dvojnega zneska vsakokrat vplačane delniške glavnice. Za obrazce vložnih knjižic in blagajniških listov je treba odobritve državnega oblastva. Stanje vlog na vložne knjižice in na blagajniška nakazila je koncem vsakega meseca izkazati finanČ-nemu poverjeništvu in objaviti v listih, določenih za oglase te družbe. Obresti, ki jih plačuje družba (osrednji zavod in podružnice) za vloge na vložne knjižice, ne smejo biti brez posebne državne dovolitve višje od onih obresti, ki jih za take vloge plačuje vsakokrat večina bank v dotičnem kraju. 5. ) Nabavlja in prodaja tuzemske in inozemske privilegije za lastni ali (»a za tuj račun. 6. ) Ustanavlja, pridobiva in upravlja industrijska, trgovinska, poljedelska in druga narodnogospodarska podjetja, posebno lokalna prometna podjetja, tor ustanavlja delniške in druge dražbe, namenjene pospeševanju teh gospodarskih namenov, posebno pridobitne in gospodarske zadruge, vodi njih posle in tudi prodaja dotične delnice. 7. ) Sprejema vrednostne papirje, valute in vsakovrstne druge predmete v hranjenje in upravljanje. 8. ) Izvršuje vsa bančna, komisijska in posojilna opravila, ki spadajo k izvrševanju in v obseg zgoraj navedenih statutaričnih (Kravic ali ki so potrebna kot pomožna opravila. Pri izvrševanju bančnih in borznih kakor tudi menjal ničnih opravil so načelno izključene borzne spekulacije, ki merijo samo na dobiček pri diferencah brez efektivne izpolnitve. Delniška družba je ustanovljena za nedoločen čas. Temeljna glavnica, ki jo je sestavljalo prvotno v znesku 1,000.000 K 2500 popolnoma vplačanih delnic po 400 K, je bila na podstavi sklepa izrednega občnega zbora z dne 11. aprila 1917. zvišana na 4,000.000 K, razdeljenih Tia 10.000 popolnoma vplačanih delnic po 400 K. Dalje jo bila zvišana na podstavi sklepa občnega zbora z dne 28. septembra 1919. na 10,000.000 K, razdeljenih na 25.000 popolnoma vplačanih delnic po 400 K in po sklepu občnega zbora z dne 17. aprila 1920. na 30,000.000 K. Delnice s podpisom družbeno finne se glase na prinosnika. Opremljene »o s kuponi, ki se istotako glase na prinosnika, in s talonom. Zaradi lažjega prometa z delnicami je banka upravičena izdajati kose po 1, 5 in 10 delnic. Oglase, predpisane po pravilih, objavlja družba ]»ravnomočno v ljubljanskem »Slovencu* in »Slovenskem Narodu*, ko bi pa ta prestala, v onih ljubljanskih Ustih, ki jih določi upravni svet do prihodnjega občnega zbora, kateri mora o tem definitivno sklepati; nadalje v »Uradnem listu pokrajinske upravo za Slovenijo* in v uradnem listu vsake dežele, kjer bo poslovala podružnica. Družbeno firmo podpisujeta (.od besede: »Slovenska eskomptna banka.*, ali nemško: »Slovenische Escomptebank*, ali italijansko: »Banca slovena di sconto*, ali francosko: «Banque slovene d’ es- compte*, ali angleško: »Slovenian discount bank*, ki so po komerkoli napisane ali s štampiljo odtisnjene, dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in ravnatelj ali njegov namestnik ali namesto zadnjih dveh eden izmed uradnikov, ki so za podpisovanje pooblaščeni. Ravnatelj, odnosno njegov namestnik, in oni j uradnik, ki je pooblaščen za sopodpisovanje, mora j pristavljati pod svoje ime črki p. p. (per procura). Dirigent podružnico je Josip Lavrič, ki (»odpisuje kot trgovski pooblaščenec. Novo mesto, dne 4. marca 1922. 232. Sedež: Strnišče pri Ptuju. Besedilo dražbe: Fr. Čuček & Co., industrija lesne volno in zabojev. Obratni predmet: izdelovanje lesne volne in zabojev. Družbena oblika: javna trgovska družba. Družbenika: Franc Čuček, veletržec v Ptuju, in firma.: Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. Pravico zastopati družbo imata oba družbenika kolektivno tako, da jo upravičen na eni strani družbenik Franc Čuček, na drugi strani pa za družbenika »Eksportno društvo Matheis, Sup(»anz in drug v Mariboru* eden izmed obeh družbenikov tega društva: Terezija Suppanz ali Adolf Himmler, oba trgovca ■ Mariboru. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta kolektivno oba družbenika tako, da (»ostavi ja ta (»od njeno napisano, natisnjena ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis družbenik Franc Čuček na eni strani, Terezija Zuppanz ali Adolf Himmler pa. na drugi strani. Maribor, dne 22. februarja 1922. H. Vpisale 80 se izpremembein dodatki pri nastopnih firmah: 233. Sedež: Dobovec: Besedilo firme: Prva Jugoslovanska industrija z brusnimi kamni Plevčak in drug: Izstopila sta družbenika Ferdo Lani er in Vilim Schrenger. Sedanja edina imetnica: Marija Pl e vijak. Celje, dne 7. februarja 1922. 234. Sedež: Ljubnica, okraj, Konjice. Besedilo firme: F. Potočnik & J. Kušer: Sedež finne je odslej Vitanje, okraj Konjice. Krstno ime drugoimenovanega družbenika je »Jožef*. Celje, dne 17. januarja 1922. 235. ®hež: Maribor. Besedilo firme: F. & A. Uher. Obratni predmet: Spedicijsko podjetje in trgovina s premogom: S samostojno prokuro je poverjen Ivan Manco, ravnatelj v Ljubljani, s kolektivno prokuro, omejeno na obrat podružnice v Mariboru, pa sta poverjena Anton Uher in Jidij Zellner v Mariboru. Prokurist Ivan Mance podpisuje firmo samostojno tako, da pristavlja njenemu napisanemu aii odtisnjenemu besedilu svoje ime brez označbo prokuro, Anton Uher in Julij Zellner pa jo podpisujeta kolektivno z označbo prokuro. Maribor, dne 22. februarja 1922. prvega dno razgrnitve dalje, t. j. od dne 22. marca 1922. do dne 20. aprila 1922., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubija n i, dne 6. marca 1922. Krajni komisar za agranske operacije: dr. Vrtačnik s. r. Št. 1721. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni raz-delhi skupnega sveta posestnikov iz Mokronoga* Načrt o nadrobni razdelbi parcel, vpisanih v ka-tastralni občini mokrono&ki pod vi. št. 222, bo na podstavi § 90. zakona z dne 20. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888., od dne 22. marca 1922. do „vštetega dne 4. aprila 1922. v občinskem uradu v Mokronogu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolci na mestu samem sc ji: že izvršila. Načrt se bo dne 4. aprila 1922. v času od pol enajstih do pol dvanajstih pojasnjeval v občinskem uradu v Mokronogu. To so dajo splošno na znanje 3 pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega rine razgrnitve dalje, t. j. od dno 22. marca 1922. do dne 20. aprila 1922., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V L j u b l j a n i, dne 6. marca 1922. Krajni komisar za agranske operacij': tir. Vrtačnik s. r. 236. Sedež: Šoštanj. Besedilo firme: Franz VVoschnagg & Sobne: Gilbertu Wolfu, uradniku navedene firme, so je podelila, kolektivna prokura z enim ali drugim do sedaj imenovanih prokuristov, ki so: Frane Goričar, Adolf Mravlak in Karel Trimmel. Celje, dne 10. januarja 1922. 237. Sedež: Zagrad št. 31, občina okolica Celje. Besedilo firme: Pinter & Weber: S prokuro je poverjen Simon StOssl, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta št, 23, ki podpisuje obvezno skupaj z enim družbenikom. Celje, dne 14. februarja 1922. III. I z b risalo so se n a s t o p ne firm e: 238. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Oesterreichische Petroleimiver-triebsgesellschaft ni. b. H., podružnica glavnega zavoda v Gradcu, poslujočega s firmo enakega imena: Vslcd opušta kupčija. M a r i b o r, dne 22. februarja 1922. 239. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Preac & Šoštarič. Obratni predmet: trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom na debelo. Maribor, dne 22. februarja 1922. 240. Sedež: Ptuj. Besedilo firme: Premogosledna družba Ferlež in Schuster, družba z o. z. v Strancih. Obratni predmet: odkopavanje premogokopnih ležišč, njih uporaba in prodajanje premoga in postranskih proizvodov: Po sklepu višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 19. decembra 1921., R II 150/21—1. Maribor, dne 22. februarja 1922. Št. 9627/V—1922. 340 Razglas. Po odloku ministrstva za pošto in brzojav z dne 3. marca t. L, št, 11.417, bo dalo podpisano poštno ravnateljstvo pri domačih obrtnikih (krojačih in krznarjih) izdelati zimsko službeno obleko in čepice za 700 poštnih nastavljencev neuradniske kategorije. Ponudbe naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu v zapečatenih ovitkih do dne 3 0. a p r i I a 1 9 2 2. Z delom bi bilo pričeti približno v drugi polovici meseca maja t. I. Ponudnik, ki prevzame delo ali doloma ali v celoti, bo moral po odobritvi položiti 5%no kavcijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani, dne 13. marca 1922. Št. 2751/22. ' 331 Dražba lovov. Dne 0. aprila 1 922. ob 14. uri se bodo oddajale na javni dražbi v zakup za dobo šest let lovske pravice, ki jih imajo nastopne krajevne občine: 1. ) Zreče — 1208 ha, izklicna cena 2000 K; 2. ) Sv. Kunigunda — 572 ha, izklicna cena 100 kron; 3. ) Stranice — 1071 ha, izklicna cena 1000 K; 4. ) Skomarje — 2075 ha, izklicna cena 2000 K; 5. ) Pudeški vrb — 1466 ha, izklicna cena 1000 K. Dražba se bo vršila v občinskem uradu v Zrečah pri Konjicah. Okrajno glavarstvo v Konjicah, dne 9. marca 1922. Vodja okrajnega glavarstva : Trstenjak's. r. št. 584. Razg-las o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov iz Stepanje vasi in Zgornje Hrušice. Načrt o nadrobni razdelbi parcele št. 339, ležeče v katastralni občini Stepanji vasi, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888., od dne 22. marca 1922. do vštetega dne 4. aprila 1922. v občinskem uradu v Dobrunjah razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo dne 2. aprila 1922. v času od petnajstih do šestnajstih pojasnjeval v občinskem uradu v Dobrunjah. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od št. 16.216/21. Razpis. Na državni realki v Ljubljani je namestiti II. stalnega šolskega slugo is. sistemiziranimi službenimi prejemki, s pravico do uradnega stanovanja in službene obleke, odnosno denarnega nadomestka zanjo. Kompetenti naj vlože pravilno kol kovano prošnje, opremljeno s šolskimi izpričevali, z izpričevalom o znanju jezikov in dosedanjem službovanju, nadalje z uradniozdravniškim izpričevalom, do dne 15. aprila 1 922. pri višjem šote/kem svetu v Ljubljani. Višji šolski svet v Ljubljani, dne 11. marca 1922. Predsednik: dr. Beuk s. r. Št. 600/m. š. sv. 275 2—2 Razpis službe. Na III. mostni dekliški osnovni šoli v Ljubljani je po naročilu višjega šolskega sveta z dne 14. februarja 1922., št. 1694, razpisano v stalno popolnitev službeno mesto nadučiteljice in voditeljice s sistemiziranimi službenimi prejemki, in sicer brez naturalnega stanovanja. Prosilke naj vlože pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti pri podpisanem šolskem svetu najkesneje do dne 31. marca 1 922. Mestni šolski svet ljubljanski, dne 28. februarja 1922. Št. 154. Razpis učiteljske službe. Po odloku višjega šolskega sveta z dne 14. februarja 1922., št. 17.331/21, se razpisuje učiteljska služba na petrazredni osnovni šoli v Piše c a b v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vloži- po predpisani službeni poti najkesneje do dno 10. aprila 1 922. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Brežicah, dne 4. marca 1922. Št. 1350. 338 3—1 Razglas. Dne 3. aprila t. I. ob devetih »e bo na- železniški postaji na Jesenicah prodajalo na javni dražbi 20.000 leg (dvajisettiisoč kilogramov) rečnega kamena (Flintstein). Interesenti se vabijo, naj se udeleže te dražbe. Iz pisarne carinarnice na Jesenicah, dne 14. marca 1922. Razne objave. Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanja dne 28. februarja 1922. Aktiva: Dinarje. Metalna podloga ... 397,547.333 13 Posojila 741,845.600 89 Dolg države Vrednost državnih domen, založe- 4.418,508.485 52 nih za izdajanje novčunic . , 2.138,377.163 — Saldo raznih računov . . — Pasiva: 7.61:6,278.582-54 Glavnica . . , 14,134.800 Rezervni fond 1.911 495 69 Novčanice v tečaju . . . 4.638,312.405 - Razne obveznosti Terjatve države za založeno domene 2.188,377.168 ■ — Saido raznih računov 405.690 73- 7.696.278,682 • 64 Splošna prometna banka, podružnica v Ljubijam, prej J. C. Maycr. Vloge na hranilne knjižice. Stanje dne 1. februarja 1922. . . Kj. 9,473.141-65 Tekom meseca februarja ji' vložilo 40 strank . . Kj. 406.491-34 Tekom meseca februarja jo dvignilo 61 strank . Kj. 480.596-78 K j. 74.105-44 Stanje dno 28. februarja 1922. . . K j. 9,399.036-21 V L j u b 1 j a n ii, dne 11. marca 1922. 3 !2 Raziti društva. Veteransko društvo »Untermiesstaler Kriegerver-ein, Gutenstein in Karaten* v Guštanju se je prostovoljno razšlo. V Guštanju, dne 12. marca 1922. Rudolf 8rundula s. r,, bivši načelnik. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. T