SLOVENSKI GOSPODA lih t j a vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 18.—, četrtletno Din 9.—, ino-( zemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni r&č. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška o. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, */• strani Din 250.—. V« strani -Din 125.—, Mali ogla« vsaka beseda Din 1.20. Našim naročnikom! 1. Prosimo naročnike, da takoj plačajo vsaj nekaj naročnine za »Slovenskega Gospodarja« za leto 1932, ali pa naj prosijo za potrpljenje do Velike noči. 2. Kdor lista zanaprej ne misli več plačati, naj* nam takoj na prvo številko napiše: Nazaj. Nisem več naročnik, in list zopet vrže na pošto. 3. Zdaj se delajo novi naslovi. Kdor želi, da se mu naslov popravi, naj nam takoj piše. Popravite posebno hišne številke. Zato nam pišite n. pr.: Prej je bila hišna številka ??, nova pa je zdaj ? ?. i. Če kdo dobiva pomotoma dva lista, naj enega vrne in naj na list napiše: »Dobivam dva.« 5. Prve številke novega leta so nam že pošle. Novim naročnikom vpišemo naročnino od dneva vpošiljatve naprej. »Slovenski Gospodar« stane: Za celo leto 32 Din. Za pol leta 18 Din. Za četrt leta 9 Din. Ako nimate položnice, kupite si jo na pošti in vpišite na njo številko 10603. Seseda materam. Angleški škof Vaughan iz Menevije je imel v stolni cerkvi v Birminghamu na Angleškem pridigo pred 2 tisočema mater, ki so se zbrale na občni zbor svoje organizacije. Škof Vaughan izhaja iz zanimive katoliške familije. Njegov oče, ki je edini med 13 otroki ostal v svetu, dočim so se vsi drugi odločili za duhovniški, odnosno redovni-ški poklic, je bil angleški admiral ter je umrl pred nekaj leti. Šest njegovih bratov si je izbralo duhovniški stan in so blagonosno delovali ikot katoliški duhovniki. Šest njegovih sester pa je stopilo v samostan ter so Bogu' in človeštvu služile kot katoliške redovnice. Od šest stricev sedanjega menevijske-ga škofa Vaughana, iki so postali duhovniki, je eden bil kardinal, drugi nadškof, tretji škof. Nečak — torej me-nevijski škof sam — je tudi škof. V njem in njegovih sestrah se kot dediščina širi blagoslov te nad vse odlične katoliške familije. Angleški škof Vaughan torej pozna iz lastne skušnje, kaj pomenja katoliška družina. V svojem govoru je materam, zbranim v stolnici birmingham-ski, med drugim to-le poudaril ter priporočal: »Blagor sveta je bolj odvisen od katoliških mater kakor od česa drugega. Božji načrt in skrivnost božja je, da je sreča na tem svetu ozko spojena s krepostjo in srečo v familiji. To je materam znano. One tudi dobro vedo, da je v resnici srečen samo tisti dom, ki sliči sveti Družini v Betlehemu in Nazaretu. Za vas je zveličavni načrt božji določen ter dosegljiv. Brez težave morete s svojimi rokami poseči po plačilu: Bodite dobre žene in dobre matere! Ne udajte se ideji pokvarjenega sveta, ki meni, da je zakonska zveza radi uživanja. Smatrajte jo kot sveti poklic in odličen stan! S tem, da je vam Bog izročil poklic materinstva, vam je tudi naložil na rame skrb in križ. Tudi sv. Pavel vas zagotavlja, da bo to vaše plačilo, če nosite križ vdano in potrpežljivo. Krščanska mati doseže zveličanje z izpolnjevanjem materinskih dolžnosti, s tem namreč, da otroku da življenje ter ga vzgoji (I. Tim. 2, 15). Biti dobra žena in mati: pomenja zaslužiti nebeško plačilo. Poklic matere je ravno tako pristen, važen in veljaven, ko poklic misijonarja in mu8enika.« — Pomenljive in važne besede. Naj bi se po njih ravnale tudi slovenske matere, od katerih je v veliki meri odvisna usoda in bodočnost, napredek ali pogibelj slovenskega ljudstva! Novi vrhovni poveljnik japonskih čet pred Šangajem general sirakava. Beifziifi liii€fljsg*e m-porine zadrnge. Strokovnjaka dr. Lajovic, ravnatelj zavarovalnice »Triglav« v Ljubljani, in Žolger, ravnatelj zavarovalne družbe »Feniks«, sta po povabilu sodišča pregledala knjige te zadruge ter o tem pre-gledu izdala poročilo. Iz njega se vidi naslednje: Kmetijska eksportna zadruga je bila ustanovljena 19. julija 1931, ter je bila registrirana na mariboi-skem okrajnem sodišču 18. avgusta 1931. Prevzela je aktiva in pasiva Ekonomske zadruge v Račjem pri Mariboru. Osnovan je bil podporni oddelek posmrtnin-skega zavarovanja. Pravila za to je izdelal član načelstva Žunkovič. Ta pravila bi se bila morala predložiti sodišču vsaj v registracijo, pa se ni zgodilo. Delovanje tega podpornega oddelka je bilo takšno: Začel je delovati v prvi polovici novembra 1931. Pravila so bila vabljiva, pristopnine nizke; posebno vabljiva je bila določba, da je vsak član z vsemi pravicami sprejet, čim podpiše pristopno izjavo in plača pristojbine po določeni tabeli. To vse je vleklo. Zgo-dild se je, da so ljudje začeli zavarovati bolnike kar na smrtni postelji in brzojavno nakazovati denar. Od registriranih 157 smrtnih slučajev jih je umrlo v novembru 32, ko so znašali dohodki zadruge v poštni hranilnici samo 15 tisoč Din. Posmrtnine so se odmerjale po možnosti s čim zmanjšanimi zneski. V številnih slučajih se je resnično število članov napačno navajalo, da so se na ta način dosegle manjše posmrt-ninske pristojbine. Blagajniške knjige v smislu predpisov sploh ni bilo. Do 1. decembra 1931 članstvo ni preseglo števila 700. Vsak član je bil lahko zavarovan v vseh razredih za skupaj 80.000 D. Dno 18. novembra 1931 je bilo po poštni hranilnici nakazanih 152 Din dnevno. Dne 19. januarja 1932 pa je že znašal dnevni prejem 110.465 Din. V januarju so bili že dnevi s skoro 200.000 Din prejema. Ravno isto strmo krivuljo navzgor kaže registracija prijavnic, ki je dosegla do 6. januarja 1932 17.170 članov. Od 157 smrtnih slučajev v razdobju, ko je zadruga obstojala, se je izplačalo posmrtnin 276.577 Din. Če bi bilo pravilno izkazano stanje članstva, bi morala ta svota doseči 1,570.000 Din« Bilo je veliko število članov, ki so za* varovali večje število oseb. Med temi je dosegel nekdo rekord s 23 zavarovanimi slučaji. V času 97 dni je od 728 zavarovanih članov umrlo 104, ln sicer $ štirih zavarovalnih razredih, to je 16%. Na leto bi potemtakem moglo znašati ¿itevilo smrtnih slučajev 60%. Zanimiv je izkaz o premoženjskem stanju zadruge. Celokupni dohodki so znašali 4,371.617.50 Din. Izdatki zadruge: Zadruga je kupila hišo na Aleksandrovi cesti za 1,300.000 Din, nato še Po-dravsko tiskarno za 495.000 Din, tiskovine 85.569 Din, režija 227.177 Din, izplačilo posmrtnin 276.577 Din, provizija zastopnikom in drugi stroški 650.000 Din. skupno torej 4,037.531 Din. Razlika 333.486.50 Din tvori dvig 300.000 Din na imena: ŽunkoVič, Kristofič in Kenda, vsak po 100.000 Din. Glede dviga se vsi trije zagovarjajo, da so si želeli napraviti privatno rezervo. Na hiši je zadruga ostala dolžna še 300.000 Din. Oba strokovnjaka v svojem izčrpnem in obširnem poročilu ugotavljata še več drugih stvari, kakor tudi, da se je dosedanje poslovanje zadruge vršilo proti pravilom. Končno besedo pa bo imelo seve sodišče. Ker je Kmetijska eksportna zadruga neopravičeno izvrševala zavarovalni posel, je banska uprava njeno poslovanje ukinila ter ji je imenovala komisarja. Imenovani komisar dr. Ivan Vrečar, podnačelnik sreskega načelst-va v Mariboru, ima nalogo, izvršiti likvidacijo zadruge. V NAŠI DRŽAVI. Naš državni proračun je predložil finančni minister skupščini dne 29. feb. Državni proračun za leto 1932-33 znaša 11.400,000.000 Din. Finančni odbor ga je znižal za 129,000.000 Din, skupno z zmanjšanjem kraljeve civilne liste, katero je odredil kralj sam, pa znaša celokupno znižanje 133,000.000 Din. Proračun se je znižal tudi s skrajšanjem plače uradnikom, ki bo znašalo za bodočnost 5—11%. O predloženem državnem proračunu je obširno razpravljala narodna skupščina zadnje dni. V DRUGIH DRŽAVAH. Madžarski parlament je bil 1. marca nepričakovano odgoden za mesec dni. Ministrski predsednik Karoly, ki je bil nekaj tednov bolan, se je nenadoma pojavil v parlamentu in imel govor, v katerem je naglasil potrebo, da se združijo vse nacijonalne sile v borbi proti krizi, da se pomirijo razburjeni duhovi in najde izhod iz zagate. Ministrski predsednik je govoril o korupcijskih aferah v poslednjem času. Povdaril je, da bo vlada za vsako ceno razčistila javno življenje. Pri tem se bo naslanjala tudi na opozicijo, na katero z gotovostjo računa. V svojem govoru je nadalje napovedal volilno spremembo, ker je sedanji zakon nevzdržljiv. Svoj govor je zaključil s pozivom na vse stranke, naj pomorejo vladi, ker je pomoč nujno potrebna. Končno je prečital ukaz re- BOLEČINE POMIRJAJOČA DRGNENJA pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatičnih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za njih vporablja Fellerjev Elsa-fluid, to Bkozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Poskušna steklenica 6 D, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialno steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 341, Savska banovina. genta Horthyja o odgoditvi parlamentarnih sej do 31. marca. V tem času namerava vlada pripraviti vse, kar je potrebno, da se izpolnijo obljube ministrskega predsednika. V očigled omenjenemu koraku šefa vlade izjavlja opozicija, da gre samo za manever vlade, v katerem bi se naj razčistila nasprot-stva v vladi sami. Na Finskem so doživeli zadnje dni upor Lapovcev, kateri se je popolnoma izjalovil. Velike množice upornikov so se bile zbrale, navalile na glavno mesto in zahtevale takojšen odstop vlade. — Vlada je mobilizirala proti vstaji vojaštvo, strla gibanje in je zaprla vse voditelje. Po aretaciji kolovodij so kmetje zapustili vstaške vrste in se vrnili na svoje domove. V četrtek, 3. marca, se je otvorilo izredno zasedanje Zveze narodov, ki je bilo sklicano na predlog Kitajske. Istega dne so bila na šangajski fronti ustavljena vsa vojna podvzetja. Kitajski vojaki so se umaknili iz svojih dosedanjih postojank na drugo obrambno črto, oddaljeno 20 km od dosedanje šangajske linije. S tem so Kitajci izpolnili izrecno zahtevo Japoncev, ki so jo vedno stavili kot pogoj za ustavitev sovražnosti. Sedaj ima besedo Zveza narodov, da izravna japonsko-kitajski 'por, kojega osredje pa ni Šangaj, marveč od Japoncev zasedena Mandžurija, ki je doslej bila del kitajske države. Za Zvezo narodov in diplomatske posredovalce med Japonci in Kitajci bo to jalco trd oreh. Kitajci so so umaknili. Dne 1. marca so Japonci zopet začeli z ofenzivo. Japonski generalni štab hoče na vsak način doseči zmago, preden bo ustavil ogenj. Napad se je začel z vso silo, izvršilo ga je 45.000 japonskih vojakov. Kitajske čete so se upirale napadu z naivečjim junaštvom. Sila japonskega ntpada je bila izredno velika, vse vrste orožja in pomočkov so sodelovale: artilerija, infanterija, tanki in letala. Ponoči so se kitajske čete pri Kiangvanu v redu in popolnoma neo-paženo umaknile. Ko so Japonci v jutru, 2. marca, začeli streljati s topovi, so obstreljevali prazne jarke in okope. Zapazili so, da so okopi prazni, šele takrat, ko je japonska pehota napravila juriš na nje. Ko so se kitajske čete na severnem delu fronte umaknile, morale so jim slediti tudi čete na južnem delu. Vrhovni poveljnik kitajskih čet utemeljuje umik s tem, ker Japonci izkr-cavajo nove čete. Kitajska pehota ne bi mogla več braniti dosedanjih položajev, ki so bili slabo zgrajeni ter bi ne mogli več prenesti japonskih granat. Medtem so v zaledju zgrajeni silni obrambni okopi, v katerih bodo mogli Kitajci za vsako ceno braniti svojo zemljo pred kakršnimikoli japonskimi napadi. Ce bi se ne mogli držati v 2. obrambni črti, gradijo Kitajci še tretjo. Umiku kitajskih čet se ni hotel pridružiti branitelj trdnjave Vusung, ki se je med tem že tudi morala udati japonski premoči. Japonske čete prodirajo na ozemlju, ki so ga izpraznili kitajski vojaki, počasi in previdno, ker jim preti nevarnost o se umaknile za 20 km, torej ravno toliko, kolikor so med pogajanji Japonci od njih zahtevali. S teh postojank so pa. pripravljeni braniti se na vso moč. Pred Šara rja jem zopet grmijo topovi. Kljub razgovorom in dogovorom v Ženevi in kljub pogajanjem za premirje na angleški ladiji »Kent« pred Šan-gajem so se 4. marca zopet pričele sovražnosti pred Šangajem. Skoraj na vsej fronti so zopet pričeli boji. Obo stranki obtožujeta druga drugo, da je kršila premirje. V petek je začel ljut artilerijski boj v odseku Nankiang-Ta-cang, kateremu bo najbrže sledil pehotni napad velikega stila. Kitajci trdijo, da so Japonci pričeli z napadi, do-Čim izjavljajo Japonci, da so kitajske čete kršile mir, zaradi česar so morale iaponske čete pričeti s protiakcijo. V kitajskem glavnem stanu izjavljajo, da bodo japonskemu napadu nudili naj-ljutejši odpor. Pomen letal v moderni vojni. Kakšno ulogo bodo imeli aeroplani v moderni vojni, je pokazala njihova Uporaba od strani Japoncev. Ker niso imeli Kitajci ničesar, kar bi mogli po-j staviti proti japonskim letalom, so so kljub svojemu junaštvu morali umakniti. Pri japonski ofenzivi 1. marca se je očitno pokazal pomen vojaških letal. Dne 1. marca ravno v jutro so se dvignile brezštevilno japonske letalske es< kadre, ki so bombardirale kitajske postojanke celi dve uri. Bombe niso samo dokončale uničevalnega dela na okopih, ampak so seveda tudi popolnoma uničile živce nasprotnika. Tuji vojni poročevalci ugotavljajo izredno toč-1 nost, s katero so se japonska letala dvigala in se vračala ter se med seboj izmenjavala, tako da so kitajski okopi bili neprestano pod ognjem. Zaradi tega se niso slišale več posamezne eks-. plozije bomb, ampak neprestano grmenje, kakor da se zemlja trese od potresa. Letalsko delo so spremljali težki topovi, ki so svoj ogenj koncentrirali na najmočnejše točke nasprotnikove obrambe. Med letali za bombardiranje so švigala opazovalna letala, ki so s pomočjo brezžične telegrafije urejevala ogenj topov. Soglasno se ugotavlja, da japonski letalci dajali zgled sijajne izučenosti. Po dveh urah se je začel napad pehote. Aeroplani so prenehali bombardirati kitajske okope teino v hipu, ko so se japonski vojaki pribil žali okopom za kakšnih 200 korakov* Japonska admiralska ladja skoro zletela v zrak. Kitajski vojaki so se dali pregnati iz okopov le po obupni borbi na rož, ki pa je bila zelo kratka, nakar se je armada generala Caj Tin Kaja umaknila na že pripravljene utrjene postojanke, ki se nahajajo 20 km stran od dosedanje linije. Zanimivo je, da japonsko vrhovno poveljstvo zato, da čim bolj prizanaša ljudskim silam, ni zasledovalo Kitajcev s pehoto, ampak je to nalogo prepustilo zopet letalom. Kakor hitro so bombardna letala, ki so se bila med borbo na nož umaknila nazaj, sprejela znamenje, da je nasprotnik vržen iz okopov, so se takoj zopet dvignila v zrak in se vrgla na kitajsko armado, metajoč na umikajočo se vojake svoje bombe. Dne 1. marca je pretila velika nevarnost japonski admiralski ladji »Idzu-mo«, na kateri se nahaja admiral No-mura. Kitajci so namreč po reki Vang Pou spustili dve mogočni mini, ki sta eksplodirali s takšno strašno silo, da so prebivalci Šangaja vsi prestrašeni hiteli iz hiš na ulice, meneč, da je potres. Mini sta eksplodirali istočasno komaj 30 metrov daleč od japonske admiralske ladje. Seveda so se tudi mednarodni krogi zelo ustrašili, ker take mine ogrožajo tudi mednarodno-brodovje. Zaradi tega se diplomatje v Šangaju še bolj trudijo, da bi dosegli premirje med Japonci in Kitajci, kar seveda ni nemogoča stvar, je pa v zadnjem momentu zopet otežkočeno po Japoncih, ki hočejo na vsak način vpostaviti čast japonskega orožja. Stare puške in papirnate granate. Kitajski vojaki silno trpijo zlasti od napadov z japonskih letal. Ta letala sipajo bombe in razdejanje ne samo na trdnjave in kraje, kjer se vršijo borbe, marveč tudi na železniško progo, ki vodi iz mesta Nankinga, po kateri dobivajo kitajski vojaki strelivo in hrano. Začel se je v vrstah hrabrih kitajskih braniteljev že javljati glad. Kitaj: ski vojaki imajo tudi zelo pomanjkljive puške stare oblike Schneider, ki so že leta 1911 bile izločene od uporabe. Spravili so jih v skladišča, iz katerih jih zdaj brezvestni vojaški liferanti dobavljajo kitajski armadi. Na bojiščih okoli Šangaja so tudi našli granate, ki so fabricirane iz stolčenega papirja z železnim dnom in pobarvane s črno barvo. Te granate so oboroževalni liferanti prodali kitajskim generalom, ko je leta 1924 divjala na Kitajskem meščanska vojna. In s takšnimi puškami in s papirnatimi granatami naj se kitajski vojaki borijo zoper izvrstno ter .najmodernejše oborožene japonske vojake! Kolika je japonska vojna sila? V Washingtonu se je ameriški admiral Pratt izrazil, da ima Japonska najbolj sposobno vojno mašinerijo, kar jih je še svet do zdaj videl. Amerika ne more s svojo armado nikoli priti do ta-ikega viška. Na Japonskem je namreč cesar najvišji poveljnik črez armado, ki ima poleg sebe svoj vojni gcrfcralni štab za svetovalce, in kar ta skupina i'eče, se mora brez ugovora izvršiti, do-cim ima v Ameriki ljudstvo — glavno besedo. Amerika in Rusija se gibata. Amerikanci so se začeli zoper Japonce gibati tudi v dejanjih. Prej so se gibali samo z besedami. Nekateri so mislili tudi na gospodarski bojkot Japonske. Pa so trgovski in politični krogi v Zedinjenih državah začeli majati z glavo, češ, škoda bi bilo zaslužka, ki ga dosežemo pri Japoncih. Nekaj pa bi le bilo dobro storiti: tako so mislili. Sklenili so, da se mora vse ameriško vojno brodovje v Atlantskem morju združiti z ameriškem brodovjem v Tihem morju. Tako bo v kratkem po Tihem oceanu plavalo 199 ameriških vojnih ladij, in sicer: 12 linijskih ladij, 17 kri-žark, 33 podmornic, 81 rušilcev, 3 ladje za letala in 53 pomožnih ladij. Tudi ruski medved se je začel gibati. V Vla-divostoku in v Usurijskem okrožju je mobiliziranih 100.000 vojakov rdeče armade. Rusi utrjujejo luke ter so zasedli pod poveljstvom generala Blucher-ja vso mejo med Primorjem in Mandžurijo. Kot razlog navajajo Rusi, da Japonci podpirajo bivše caristične čete, ki se zbirajo v Mandžuriji, in pa razne mongolske kneze, ki naj bi začeli ofen- zivo proti boljševiški Rusiji. To vzajemno rusko in ameriško gibanje ima namen, vplivati na Japonce, da bi bili bolj pristopni za mir. * Mehika proti Cerkvi. V zadnji številki smo objavili usodo mehiške duhovščine, ki jo framasoni, liberalci in socialisti preganjajo in tirajo preko državnih mej. Tako je torej preganjanje katoliške Cerkve, ki se je početkom poprejšnjega leta nekoliko omililo, sredi teta na novo vzplamtelo. Pokrajinski», vlada v Veracruzu je odredila, da sme za 100.000 vernikov izvajati dušeskrb-je samo 1 duhovnik. Kar presega to število, mora iz države. Veracruzu je sledilo okrožje Mehika. Zvezni predsednik Ortiz Rubio je izdal ukaz, d> v mestu Mehiki in v okolici sme biti le toliko duhovnikov, da pride 1 na 50.000 vernikov, torej za celo mesto, ki šteje preko 1 milijona prebivalcev, samo 24. Nadalje je odrejeno, da se morajo od 2. januarja 1932 vsi duhovniki javiti pri policiji ter zaprositi dovoljenje, da Schichtov B C. J R 2/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C Raztopi Radion v mrzli vodi. Kuhaj v raztopini periio 20—30 minut Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzh vodi. -v > i? - " T" Nemški letalec Bertram se je dvignil v bližini mesta K61n ob Reni v zrak, da bi poletel na Kitajsko. smejo izvrševati svojo duhovniško službo. Ukaz predsednika Rubia odreja, da se mora samo v mestu Mehiki zapreti 200 cerkva. Vlada vodi tudi borbo proti katoliškim šolam. Izdala je namreč odlok, da skušnje, ki jih učenci napravijo na zasebnih šolah, ne veljajo za sprejem na visokih šolah, marveč da morajo dijaki in učenci zasebnih šol napraviti sprejemne izpite pred državno komisijo. Na ta način hočejo katoliške šole onemogočiti. Tako se Cerkvi godi, kjer liberalizem in lažnjivo svobo-domiselstvo cveti. Etijopski princ pri papežu. Dedni princ Etijopije — dežele v vzhodni Afriki, južno od Egipta, koje prebivalci bo kristjani, pa ne katoličani, vsaj po večini ne — je na svojem potovanju po Evropi bil nedavno sprejet tudi od papeža Pija XI. Sprejem se je izvršil s posebno svečanostjo. Princ je prinesel s seboj pismo sedanjega etijopskega cesarja papežu. Pismo je sestavljeno v etijopskem jeziku s francoskim prevodom, pisano je v umetniški obliki na pergament. Papež se je zanimal za umetniške slike na tem pismu ter jo pozdravil etijopske svoje obiskovalce v francoskem jeziku. Nato je izročil princu zlato medajlo, dvema drugima princema vsakemu srebrno medajlo, princesinji pa dva jako dragocena rožna venca. Darilo, ki je etijopski cesar poslal papežu, je dragocen, velik, zanimivo poslikan tepih. Boliševiki tržijo s cerkvenimi zvonovi. V mesto Rotterdam je dospela bolj-ševiška pošiljatev, obsegajoča veliko število ruskih cerkvenih zvonov. Dolj-ševiki so te zvonove poropali po ruskih cerkvah," nekatere razbili, druge poškodovali ter jih poslali v Francijo in druge države, da jih prodajo kot bronasto tvarino. Največji zvon tehta 60 centov. Ko so iz tega zvona pri razkladanju izvabili zvok, je bil tako lep ter čist, da so tisti, ki so ga slišali, bili ganjeni. Z ostrimi besedami so obsodili barbarstvo, ki meče zvone iz cerkva in jih smatra kot predmet trgovanja. Napisi na teh zvonih so iz leta 1796, 1824, 1849, 1913 in iz kasnejšega časa. Vseh zvonov je po težini za 40.000 kg. Kupila jih je francoska oboroževalna industrija, da jih prelije v topove za Japonce. Tudi nemška kovinska industrija je kupila od boljševikov uropane cerkvene zvonove. Škofija s severnim tečajem. To je najsevernejša škofija, ki obsega ozem-je okoli 1 milijona kvadratnih kilome- Prcdiranje Japoncev v Šangaju s pomočjo tankov in barikad, ki so v vsej naglici napravljene iz s peskom napolnjenih vreč. Rim pod sneženo odejo, kar je redka prikazen. Na sliki vidimo zasneženi rimski trg iz dobe cesarjev. trov. Velika je zima, ki tamkaj vlada pa je vendar tudi v teh mrzlih krajih dosti verske gorečnosti. V teh obsežnih pokrajinah je 30 let živel in deloval kot misijonar pater Turquetil. Trudil se je, da razširi med tamošnjim, od drugega sveta ločenim in zapuščenim prebivalstvom luč vere in izobrazbe. Njegovo požrtvovalno in vztrajno delo je rodilo uspeh. Število vernikov je naraščalo od leta do leta. Tako je bilo potrebno, ustanoviti posebno katoliško škofijo. Za prvega škofa je imenovan p. Tur-quetil. Njegova škofija sega do severnega tečaja, ki tudi spada v to škofijo. V marokanski puščavi se širi katoliška vera, ki je v prvih stoletjih krščanstva v teh pokrajinah tako cvetela. Katoliški misijonarji, med njimi zlasti še frančiškani, se trudijo, da bi vedno več duš pridobili za Kristusa in njegovo Cerkev Rastoče število vernikov za- liteva vedno več cerkva in kapel. Kjer jih ni, pa jih gradijo. V večjih krajih in mestih zidajo velike cerkve, v naseljih v puščavi pa kapele in kapelice. V teh kapelicah opravi od časa do časa službo božjo kak misijonar, ki ga njegova pot pripelje v ta kraj. Apostolski vikar v Maroku škof Vielle je pred Božičem posvetil v Tazertu, 60 km oddaljeno od Marakeša, sredi vasi, kjer stanujejo sami Berberi, misijonsko naselbino. Ta nova misijonska postaja, kjer bivata dva misijonarja, obsega skromno hišico, kapelico in apoteko za uboge. Ljudje prihajajo od daleč iz puščave, da najdejo tukaj duhovno in telesno pomoč. Sneg v Betlehemu. Početkom februarja je betlehemsko mesto doživelo nekaj izrednega. Padal je namreč sneg, £esar prebivalstvo že ni videlo šest let. Ta sneg in deževje je pa tudi napravilo konec stlši, ki je pritiskala na mesto in povzročila pomanjkanje vode. * Smrtni §prew®i celega naroda. Iz zgodovine daljnega Vzhoda nam je znanega zelo malo. Kar se je doigra-lo v mejah ruskega carstva tekom stoletij, o tem vemo le toliko, kolikor so se nanašali ti dogodki na zapadne narode. Velikanski dogodki na vzhodu neizmernega ruskega vladarstva romajo šele sedaj počasi na svetlo potom najnovejših raziskavanj ter razkritij. Bore malo je učenjakov, katerim bi bilo znano dejstvo, da je obstojal narod Torgutov, o kojega poginu razpravlja najnovejša knjiga znanega raziskovalca vzhodnih pokrajin Sven Hedina jn nosi ime »Jehol, cesarsko mesto«. Tor-guti, mongolsko pleme, so živeli stoletja pod rusko oblastjo, ne da bi bili izgubili vse stike z daljnim vzhodom, odkoder so bili prišli. Ker se niso marali fJopravoslaviti, so* jih Rusi vedno bolj pritiskali. Ob koncu 18. stoletja je sklenil narod Torgutov, ki je štel dobrega pol milijona, da se bo preselil v prvotno domovino. Sredi v hudi zimi so začeli potovati Torguti iz osrednje Rusije z deco ter s celotnim imetjem proti zaželjenemu cilju. Bil je to sprevod smrti, kakoršnega ne pozna zgodovina. Stiskana od groznega mraza azijat-ske zime, ovirana od sneženih žametov, brez jedi ter pijače za ljudi, brez krme za živino, napadana od zasledovalcev, je lezla ogromna reka ljudi 7 mesecev po krvi in pomanjkanju naprej, proti pokrajini hrepenenja. Le malo ostankov velikega plemena je doseglo po zadnji krvavi bitki ob Balkaš jezeru drugo obrežje reke Hi. Pa tudi ta malenkostni preostanek je bil rešen le od kitajskih jezdecev. Kitajski cesar Chien lung je smatral vrnitev ostankov Torgutov kot eden najbolj važnih dogodkov, ki se je doigral v letih njegove vlade in radi tega je zabeležil dejstvo o vrnitvi ter smrti Torgutov v poseb. napisih, katere je odkril sedaj Sven Hedin v kitajski poletni prestolici Jehol. Sven POVEJTE SVOJI SOPROGI, da se baš sedaj priporoča za vse člane obi-telji, naj bodo stari ali mladi, 6—12tedensko spomladno zdravljenje z naravnim »Planilika čajem Bahovec«, ki čisti kri, ureja prebavo in obnovi celotni organizem. Hedin obljublja, da bode razgrnil pred evropsko javnostjo še marsikatero ža-loigro azijatskih narodov, katero je znala spretno prikriti carska Rusija. * * Rogaški g. dekan umrl. V Rogatcu je umrl v torek dne 1. marca zvečer med obhajanjem sv. misijona tamošnji vlč. g. dekan in župnik Franc Šalamon. Dolga leta je bolehal na revmatizmu, a je še v soboto z navdušenjem sprejel celjske misijonarje in je še sam opravil jutrajno glavno sv. mašo. V pondeljek zjutraj je čutil prehlad in V torek je že izdahnil svojo blago dušo. Rajni je bil vnet ter goreč duhovnik, gostoljuben in priljubljen v svoji dekaniji pri duhovnikih in vernikih. G. dekan se je rodil dne 19. I. 1859 pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Posvečen je bil dne 20. jul. 1883 in je bil v Rogatcu od 1. V. 1898. Blagemu in obče priljubljenemu duhovniku ostani časten, hvaležen in trajen spomin med vsemi, ki so poznali dobrega gospoda! Pokoj njegovi duši! Urek je kot poslanec imel 1. marca v^ parlamentu govor. V prvem delu govora se je po poročilu ljubljanskega »Jutra« pečal s krizo. V drugem delu svojega govora se pa je bavil s političnimi prilikami v dravski banovini. Obširno se je bavil s terorjem, ki ga je izvajala znana bivša politična stranka, ki je samo s terorjem imela dosedaj večino. So kraji, kjer je vladala prava španska inkvizicija. Tako poroča o vsebini tega govora »Jutro«. Urek torej pripoveduje v parlamentu v Beogradu, da je v Sloveniji po nekaterih krajih vladala »prava« španska inkvizicija. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Urek strokovnjak v poznanju »prave« španske inkvizicije = srednjeveškega sodišča zoper krivo-verce. Po primeru njegovega govora v parlamentu se je nadejati, da bo o tem govoril tudi na svojih shodih med ljudstvom. Mar se s takimi marnjami o španski inkviziciji rešuje vprašanje našega kmeta in njegove velike gospodarske krize?! Opice in »Jutro«. Opice so predmet, s katerim se »Jutro« kaj rado peča. Vidik, pod katerim prosmatra opice, je njihovo domnevano očetovstvo z ozi-rom na človeka. Ali izvira človek od opice, kakor bi radi dokazali tisti »znanstveniki«, ki nočejo verovati v Boga, pa ne morejo dokazati, da ga ni? Vsa resna znanost, ki se zaveda, da ne sme ničesar učiti, kar se dokazati ne da, je že davno zavrgla domnevo, kakor da človek izvira iz opice. To velja za sedaj živeče opičje vrste, kakor tudi za izumrle. »Jutro« pa se v svoji številki 3. marca v člančiču »Opice in človek« zopet vrača k tej stvari ter objav- lja več ali manj zmedene domneve tega ali onega profesorja ali takozvanega znanstvenika. Cilj, ki ga ima »Jutro« pred očmi z objavo takšnih domnevanj, se tudi da brez težave domnevati. Ako je »Jutru« resno do tega, da dozna, odkod je človek, naj vzame v roke katoliški katekizem. Tamkaj ne bode našlo praznih, zmedenih domnevanj, marveč ta-le jasen odgovor: »Bog je prvega človeka ustvaril tako, da je iz prsti naredil telo in mu vdihnil dušo. Človek je odličnejši ko vse druge stvari na zemlji, ker ima dušo, ki je Bogu podobna.« Tisti ljudje, ki pišejo »Jutro« ter se smatrajo za kristjane, bi katoliškemu nauku morali dati prednost pred praznimi, nedokazanimi,domnevanji raznih »znanstvenikov«, katera so vsaj tako daleč od prave znanosti kakor nebo od zemlje. Zakaj ne objavijo rajši katoliškega nauka in tega, kar je dognala resna, solidna znanost? Je pač namen, ki je bolj odločilen in vodilen, nego dognanja prave znanosti. Kakšne namene pa ima »Jutro«, dokazuje njegova zgodovina. Žvižgi potniških vlakov odpadejo pri odhodu. Radi preprečenja nezgod odpadejo vsa dosedanja vidna ter slišna znamenja pred odhodom potniških vlakov. Odprava signalov se je obnesla že v Švici ter Avstriji. S Hrvaškega je prišel in prinesel denar seboj ter ga naložil pri Spodnje-štajerski posojilnici v Mariboru in dejal: »Pri nas vemo, da so vloge pri vašem zavodu popolnoma varne tudi v današnjih težkih časih.« In povedali so mu: »Za varnost vlog jamči poleg lastnih rezerv, posestev in hiš še nad 3500 članov z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem, kar znaša v vrednosti nad več sto milijonov!« In je odgovoril: »Prav, bom še drugim povedal, da nalagajo svoj denar pri Spdnje-štajerski ljudski posojilnici v Mariboru!« Mati odložila otroka v spovednici. V nedeljo dne 6. t. m. popoldne je čula v mariborski frančiškanski cerkvi gospa iz spovednice otročje vekanje. Ko je pogledala, je videla v cunje zavitega otročičlca ženskega spola, katerega je odložila neznana mati z listkom. Na listku je bilo beleženo, da je otrok rojen dne 25. februarja pri Sv. Lovrencu na Pohhorju, a še ni krščen in mati ga je morala zaupati usmiljenim srcem radi staršev. Otroka so oddali v Dečji dom. Župnik napaden in ranjen od roparjev. Dne 4. marca v noči so se priklatili neznani tolovaji pred župnišče pri Sv. Martinu na Pohorju. Zvezali so ve-žna vrata in potrkali na razsvetljeno okno, za katerim je še bedel g. župnik Sinko. Ko je odprl na trkanje okno, so zahtevali tolovaji od njega denar, sicer mu upepelijo gospodarsko poslopje. Župnik je vrgel roparjem skozi okno nekaj »kovačev« z zatrdilom, da nima več. Napadalci so začeli streljati skozi okno in ena krogla je župnika hudo oprasnila ob sencu. Streli so prebudili služinčad ter sosede in joparji, katere zasleduje orožništvo, so pobegnili v noč. Težka avtomobilska nesreča. Dne 3. marca dopoldne je zašel na voglu Raz-lagove ter Cankarjeve ulice v Mariboru 121etni šolar Oton Vogrin pod tovorni avto, ki ga je nevarno poškodoval. Se zastrupil in prerezal trebuh. 321et-ni posestnik Feliks Šalamon iz Grušo-ve blizu Sv. Marjete ob Pesnici je izpil večjo količino lizola. Vsled zavžitega strupa so ga zagrabili neznosni krči. V zadnjem obupu si je zasadil nesrečnež nož v trebuh ter si je prerezal želodec in čreva. Po prepeljavi v mariborsko bolnico je z Bogom spravljen umrl. Kajn lastne matere. V Lazah, občina Loče pri Konjicah, je dne 1. marca zvečer zaklal sin svojo lastno mater in je nato skušal končati še sam sebi življenje z nožem. Strašna žaloigra se je odigrala pri Mlakerjevih, kjer sta živela v prepiru mati in sin radi prevžitka. Dne 1. marca dopoldne je zgubil sin Anton v Konjicah tožbo proti materi. Radi polomije na sodniji je omenjenega dne zvečer navalil v skrajni razburjenosti na mater s kuhinjskim nožem in jo zabodel na smrt ob navzočnosti svoje lOletne sestre Pavle. Po groznem krvavem in nezaslišanem dejanju je še porinil tudi sebi dvakrat nož v prsa, a je vendar le še ostal pri življenju. Nečloveško dejanje je presunilo ter razburilo celo okolico, koje zgodovina ne pomni podobnega zločina. 5e sreča bik avtomobil. Posestnik Miha Tomažič iz Gerečje vasi je gnal bika na sejem v Ptuj. Med potjo je pa smuknil mimo obeh avto, katerega se je bik tako prestrašil, da je podrl gospodarja na tla in ga obdelal nevarno z rogovi ter nogami. Težko poškodovanega posestnika so rešili drugi sejmarji in ga odpremili v ptujsko bolnico. Požar uničil posestniku vsa poslopja. Dne 28. februarja je izbruhnil vsled vnetja saj v dimniku ogenj pri posestniku Matevžu Fuksu v Cirkovcah ter mu upepelil stanovanjsko hišo in vsa gospodarska poslopja. Zelo velika škoda je krita le deloma z zavarovalnino. Nevaren požar je izbruhnil 1. marca na noč v trgovini Ferda Škofa v Misli-nju. Ogenj je zapazil mimo trgovine idoči mizar Ivan Vrhnjak, ki je zbudil lastnika trgovine ter vaščane. Z združenimi močmi se je komaj posrečilo, ogenj pogasiti. Konji so se ubili pri Sv. Primožu na Pohorju. Dne 2. marca je šel hlapec lesnega trgovca Lobenweina iz Vuze-nice v šentprimoške planine po plohe. Malo nad Mršakom v Št. Janškem vrhu je na ozki poti v najhujši strmini »topil eden konj pod pot in potegnil še drugega s sanmi vred za seboj. Ker je tam huda strmina in je bilo vse za-mrzlo, sta zdrčala oba konja z bliskovito naglico črez njive in pasovnik in breg v dolino, najmanj 200 m globoko. Seveda sta se oba konja ubila. Bila sta mlada in močna, zato je škoda velika. Tako je dostikrat nevarno delo v naših planinah. — Precej dela so imeli vozniki, ko so spravili na postajo v Vuze-nico okoli 200 meterskih sežnjev bukovih drv iz Žvancerjevega gozda. To vse je lastnina g. Antona Verčkota v Varaždinu. Šlo „e brez večje nesreče, hvala Bogu! Smrtna žrtev smučanja. Pri Št. Lenartu v Selški dolini se je smukal med drevjem kmečki fant Janez Debelak. Radi strmine je zgubil oblast nad smučmi in priletel s tako silo ob deblo drevesa, da se je ubil. Časti tim župnim uradom I Za praznik bi. Hosanae v aprilu dobite officij in formular za sv. maše v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Izgubljen sin. V nedeljo -dajala cvetni in veliki teden svilene robce najnovejših vzorcev od 30 do 80 Din. Tinje na Pohorju. Dve nedelji zaporedoma smo imeli dve smučarski tekmi, ki jih je priredilo Slovensko planinsko društvo v Slov. Bistrici. Prva tekma je bila od Smogavec Valentina pri Sv. Urhu, mimo Sv. Urha do Ti-nja, dolga 4 km. Tekmovalo Je 22 smučarjev fantov in šolarjev v dveh skupinah. Prejšnjo ■nedeljo pa je bila proga od Smogavec Jožefa v Planini, mimo Sv. Urha do Tinja, dolga 10 km. Tekmovalo je vsega skupaj 33 smučarjev. Izmed starejših so prišli prvi na cilj: Strnad (Slov. Bistrica) v 22.5 minutah, Dušej Janez (Tinje) v 22.30 minutah, sledijo sami Tinjčani. Izmed mlajše skupine je prišel prvi na cilj A. Pristovnik in drugi J. Stegne. Da ste videli, ,s kakim veseljem so se smučali ti naši fantje! Imamo pa še obilo snega in zato pozdrav: smuk! Oba posestnika sta vse prav gostoljubno postregla. Zato hvala jima in na drugo zimo zopet na svidenje! Makole. Komaj so utihnili zvonovi, ki so naznanjali večni pokoj matere Hajšekove, že se je zopet oglasil dne 25. februarja mrtvaški zvon ter naznanil smrt mladeniča Kolar Štef. iz Pečke. Rajni je bil šaljive in vesele narave ter je rad pomagal sosedom. Bolehal je na je-tikl. Lečil se je v bolnici, želel pa si je doma umreti. Po sprevidenju s sv. zakramenti je kmalu po prepeljavi umrl doma. Hudo je pri-tadeta Kolarjeva rodovina. Jeseni jim je po-'.ar uničil vse. Nedavno je od žalosti nad nesrečo umrl oče, nato pa je šel še sin Štefan. Vsi njegovi vojni tovariši mu želimo večni mir in pokoj! Šmarje pri Jelšah. Ilud mraz, katerega nam je sv. Matija prinesel, ponehava, zato pa sneži že drugi dan, kar se le da. Pa tudi tega se ne vstrašimo, saj nam ščinkovci in seničice že veselo naznanjajo prihod 40 mučenikov in god svojega patrona, sv. Gregorja. Koder lanska toča ni vsega oklestila, upamo letos na mnogo sliv, pa tudi nekaj jabolk bi se smelo pričakovati vsled letošnje ugodne zime. Z veseljem zato pozdravljamo v zadnjem »Slov. gospodarju« naznanjeno prireditev naše Sadjarske podružnice, katero nam v pouk pripravi pod vodstvom svojega predsednika Zdol-šeka, p. d. Centriha, kmeta in mizarja v Za-držah. Znabiti 6e zglasita takrat tudi naša dva rojaka kmet Vreže in Strašekova, ki sta Pri motnjah prebave, želodčnih bole" lah, zgagi, slabostih, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grančicn odprto telo In olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Jose-fove« vode. »Franz Josefova« /oda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. 3 se udeležila letošnjega sadjarskega tečaja v Mariboru. — In te zopet 80 zapeli imarski zvonovi v žalostno slovo. V Celju so dne 24. februarja operirali sestro žmiklavškega cerk-, venega ključarja M. Bača in v nedeljo nato je v svojem 62. letu izd:hntla svojo blago dušo vdova po rajnem tukajšnjem Jetniškem pazniku, Antonija Kobal, v torek pa smo jo ob lepi udeležbi položili k večnemu počitku. Tekačevo tik Rogaške Slatine. Smrtna kosa. Dne 23. februarja je umrla, sprevidena s sv. zakramenti, v 88. letu starosti prevžitka-rica Neža Krumpak. Bila je vzgledna krščanska mati šestih otrok. Okoli 47 let je služila za sobarico v zdravilišču Rogaška Slatina. Stregla je mnogim odličnim gostom, med nji-i mi tudi našemu nepozabnemu vzgojitelju A. M. Slomšeku. Vedno je bila v svoji službi po-strežljiva in vestna. Iskrena ljubljenka je bila cvetja ter petja. V mladih letih se je tudi udeleževala petja na koru. Kako je rajna bila priljubljena po vsej okolici, to je pokazal njen pogreb. Ob tej priliki smo se dolžni zahvaliti prav vsem, ki so blago pokojnico tolažili v njeni bolezni, hodili kropit in spremili na njeni zadnji poti k sv. Trojici. Dva sinčka, ki sta še v nežnih letih umrla, sta gotovo kot angelčka prihitela svoji mamici nasproti in jo spremila tja gor v nebeško domovino, kjer ni solza in trpljenja in kamor želimo priti enkrat vsi! Pristova pri Planini. V teku po leta nam je neizprosna smrt iz te vasi ugrabila dve osebi, ki nam morajo ostati v blagem spominu. Prvi, Florijan Pušnik, je umrl v 65. letu svoje starosti ter zapustil že odrastle otroke. Drugi, Žibret Franc, umrl dne 27. februarja, komaj 50 let star. Zapustil je ženo in 6 otrok v starosti 1 do 15 let. Oba moža sta za preostale nenadomestljiva izguba, kakor tudi za okolico. Bila sta dobra družinska očeta, skrbna gospodarja, krščanska moža v vsakem oziru. Udejstvovala sta se veliko v javnem življenju v blagor občine in Cerkve. Kako sta bila priljubljena, so pričali polnoštevilno dobri župljani, ko so spremljali nezabna, prerano umrla kremenita moža. Bodi jima zemlja lahka! Vsemogočni jim bodi usmiljen sodnik! Žalujočim družinam naše sožalje! Šoštanj. Te dni je izšel nov, vsebinsko prvi zvezek zgodovinske knjige »Mesto Šoštanj«, ki jo piše g. Fran Hribernik, ravnatelj tuli. meščanske šole. V zvezku, ki je izšel 1. 1930, obravnava pisatelj cerkveno in šolsko zgodovino Šoštanja, sedaj nam pa podaja zgodovinski opis gradov in podložništva. Knjiga, ki ima tudi več lepih slik, stane 15 Din. Segajte po njej! V prodaji se dobi pri g. Rudolfu Korenu. — V nedeljo dne 13. marca popoldne priredi naše Prosvetno drušitvo v dvorani Slomškovega doma materin dan. Na speredu je igra, petje, govor, deklamacije itd. Uljudno vabljeni! Gladbeck na Vestfalskem. Tukaj imamo sedaj okrog 180 slovenskih družin, a žalibog, ker so v tej gospodarski krizi vsi brezposelni, kateri dobivajo od občine nekoliko podpore, katera ne zadostuje za živeti. Tukaj tudi grozijo nemške oblasti z izgonom naših ljudi V domovino. Mi imamo v Gladbecku zelo močno katoliško društvo sv. Barbare in tudi rožen-s vensko bratovščino. Imamo vsaki mesec slo« vensko službo božjo in tudi shode, katere vo-! di preč. g. duhovni svetnik Tensundern. * Kdor v »Slov. Gospodarja« oglašuje, uspeha gotovo se r&dujel 1i uprave „Slovenskega Gospodarja". Popravilo naslovov. Nekateri želijo, da jim naslove takoj izpremenimo. — Vsem tem sporočamo, da zaradi onih, ki jih čakamo za naročnino do Velike noči, ne moremo preje naslovov izpre-meniti. Poleg tega se bodo odslej naslovi tiskali na posebnem stroju, kar tudi povzroča pri velikem številu naročnikov dosti dela. Reklamacije. Če nisi prejel številke, lahko reklamiraš poštnine prosto. — Vzemi navaden kos papirja, napiši na eni strani naslov na »Slovenskega Gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5 in nad njim besedo: Reklamacija. Na drugi strani pa, da nisi prejel lista in svoj natančen naslov. Poštnina je draga, varčujte! Vsaka pošta mora imeti položnice. Nekateri nam pišejo, da njihova pošta nima splošnih položnic. Ker Poštna hranilnica zahteva, da navedemo one pošte, ki teh položnic nimajo, prosimo, da nam jih sporočite. Prazna položnica vas stane 25 par, vplačilo 50 par. Nakaznica je za 1.50 Din dražja. Na prazno položnico vpišite štev. 10.603, »Slov. gospodar«, Maribor. * Ifprasania m oftiovorl. J. Z. v P. Sin mora k vojakom, ali bi bilo mogoče, da bi ga spravil preje kam kot policaja v službo? — Predno na kako tako službo misli, mora že vojaški rok odslužiti. — Fantje na vasi do desetih lahko pojo, če jih oblast ne nažene. Vi sami jih nikar ne na-ganjajte; saj vam bodo potem še nalašč dalje pelil F. F. v 6. Moj sin je imel zasluženo večjo svoto, ker je ni dobil, je s pričo vzel kolo, ki |'s pa več vredno. Kaj naj sedaj napravi? — Kolo naj takoj nazaj zapelje tudi s pričo, zahteva plačilo in če ga ne dobi, naj toži. Šele sodišče sme odrediti rubež kake tuje stvari, nihče pa ne sme sam rubiti! G. J. v V. Mlinar trdi, da mu je občina dovolila na mojem posestvu postaviti mlin. Kako se vendar sme tako postopati? — Povejte vi temu mlinarju, da tako gladko stvar ne gre. Na vašem svetu se brez vašega dovoljenja ne sme nič zidati. Če pa bo zidal, ostane to itak vaša last! Občina daje dovolilo za stavbo brez ozira na to, kak dogovor ima do-tični s posestnikom zemlje. J. F, v Sv. J. Ali smejo veletrgovci nas male trgovce neusmiljeno izterjavati, ko kmetje ne morejo plačevati svojih dolgov? — Smejo že, ali pametno to ni. Dajte jim garancijo plačila, bodo že počakali. J. K. v C. Kje je šola za babice? — V Ljubljani. Pišite na bansko upravo, zdravstveni oddelek. J. G. v D. Ali moram jaz plačati pokojninsko zavarovanje ali gospodar? — Ne. Od vaše premije odpade po zakonu na vas mesečno 30 Din, ostalo mora plačati službodajalec. A. P. v V. Sinu sem kupil kolo pod pogojem, da ga plačam jaz, ako sin med tem ne postane posestnik. Dal sem mu posestvo. On je kolo za sebe pridržal, plačal pa bi ga naj sedaj jaz. — Bo že sin moral kolo plačaiti, ker mu je bil pogoj znan, kakor je bil znan tudi prodajalcu. Trgovec naj sedaj le njega terja. St. I. v Š. Hčerka lahko zahteva za svoja delo in oskrbo posebno odškodnino, ki jo je pa pri prevzemni ali zapuščinski pogodbi treba prijaviti. Odmeri jo sodišče. F. H. v S. Samo meni so v vasi zvišali zgradarino. Kam se naj pritožim? — Na davčno oblast. V pritožbi priložite bansko odmero in da je letos enako, kar ste prijavili. J. P. v G. R. Rada bi šla za bolničarko. — Prijavite so vodstvu kake javne bolnice. Treba bo vse od začetka začeti! D. G. v S. — Posredovanj pri uradih ne vršimo. A. G. v J. Pri stari poti, ki jo uporabljamo že nad 30 let, je lastnik dal napis: »Dovoljena pot do preklica.« Ali mora to odstraniti? — Pravica do poti je zastarana in je ne more več prepovedovati. Občina naj zahteva, da ta napis odstrani. Ce noče, ga pustite in hodite dalje. J. Z. v R. Ali sme sosed na mojem svetu kopati jarke za lovljenje vode? Ali smem tik do svoje meje rigoliti? — Sosed na vašem svetu nima pravice kopati. Ako vaša meja ni ob cesti, ampak ob drugi parceli, smete rigoliti tik do meje. A. O. v J. Ali sme nezaščiteno divjačino vsaki streljati in kože prodajati? — Imeti morate lovsko karto, dovoljenje od najemnika lova in puško seveda, Sicer ne. N. ž. v Sv. K. Slaboumen sin je nevaren v hiši. AU ga lahko spravimo v bolnico na državne stroške? — če nimate dovolj posestva, bo plačevala zanj občina, ne država. Prijavite ga občini in če se ista brani, srezkemu načelstvu, da je slaboumen res nevaren. F. K. v M. Hlapec je potreboval zdravnika, kdo ga mora plačati, on ali Jaz? — Poljedelski delavci niso zavarovani pri bolniški blagajni, zato je odvisno od pogodbe, kdo plača zdravnika. V vašem slučaju, ker sa je pre-hladil po svoji krivdi na veselici, je dolžan sam plačati. M. P. v M. Ali sem kot oče 9 otrok prost davka na vozove? — Ne. To je taksa in ne spada pod one davke, katerih ste prosti. Kje in po kaki ceni se dobijo v Mariboru lanene tropine? — Lanene tropine dobite v Mariboru v skladišču Kmetijske družbe, Melj-ska cesta 12 in sicer po 2.40 Din za 1 kg. Imam nekaj oralov travnika, ki je toliko proti bregu, da se voda popolnoma izcedi lz njega. Košnja je že bolj slaba, hlevski gnoj mi primanjkuje. S kakšnim umetnim gnojilom bi napravil uspešno košnjo? — Pognojite travnik z 250 do 400 kg nitrofoskala na eden oral. Lahko pa tudi vzamete — in to bo še bolje — za 1 oral 100 do 150 kg apnenega dušika, 250 do 300 kg Tomasove žlindre, ali namesto te 150 do 200 kg razklejene kostne moke, in 100 kg kalijeve soli. ________* ¥ deželi difamaiifov. V južnoafriških tleh počivajo neizmerni naravni zakladi. Zlato in srebro, azbest, železna ruda, baker in platin, premog ter sol in razne druge kovine tvorijo bogastvo južne Afrike, ki bode prevzela glede rudarske produkcije že kmalu vodilno vlogo. Pred vsem pa je južna Afrika znamenita kot dežela di-jamantov. Vsak človek, ako plača enkrat 2 angleška funta, se lahko poda na iskanje zemeljskih zakladov. Srečni najditelj mora izpolniti samo eden pogoj: polovico izkupička za najdeni zaklad mora oddati vladi. Število posameznih iskalcev dijamantov se je začelo v zadnjem času krčiti. Velike družbe, ki razpolagajo s potrebnim kapitalom in s tehnično opremo, gospodarijo danes z dija-mantnimi polji. Družbe zaposlujejo na stotine strokovnjakov in na tisoče delavcev, ki razkopavajo v težko dostopnih džunglah površino zemlje, da bi spravili na dan dijamante. Največjega pomena za južnoafriško ozemlje je bilo leto 1867. Na farmi, ki je bila last Eurov de Reer in Foit, so zadeli omenjenega leta na prve dijaman« te. Z bliskavico se je raznesla dijamant-na vest preko mej dežele Burov in dospela tudi v Evropo. Na tisoče pustolovcev, kateri niso imeli ničesar zgubiti v domovini, se je podalo v deželo bajnega bogastva. Iz Kapstadta so šli iskalci proti severu burske republike, da bi se tamkaj sestali s srečo. Posestnika de Beer in Foit sta prodala svoji posestvi, kateri sta pozneje bili vredni mnogo, mnogo milijonov. Nekaj let zatem so odkrili v okolici Griqualanda v republiki Oranija nova ter izdatna dijamantna polja. Vlada republike je bila tolikanj neprevidna, da je prodala Angležem dijamantno pokrajino za 90.000 funtov. Ta prodaja je bila seme za bursko vojno, ki je izbruh-« nila nekaj desetletij pozneje. Izkopavanje dijamantov v južni Afriki je ostalo kljub navalu iskalcev slabo organizirana slučajnost, dokler se ni pojavil v teh krajih Anglež Cecil Rho« des. On je osnoval veliko dijamantnoj družbo, ki se je imenovala »de Bers«r,' ki ni vzela v roke le izkopavanja, am« pak tudi trgovanje z dijamanti. Mesto Kimberley velja še danes za središče dijamantne industrije. Vsakdo bi pač pričakoval, da oznanja mesto bajnega bogastva na zunaj svetovni sloves. Na obiskovalca pa napravi Kim« berley najslabši vtis. Cele kilometre na dolgo se razprostirajo kočure zamor-; cev. Radi pomanjkanja lesa so ikoče —> zmetane skupaj iz bencinskih posod, zabojev in konzervnih škatlic. Zamorci, ki so zaposleni po dijamantnih poljih v okolici mesta Kimberley, životarijo človeka nevredno življenje. Od dnevnega zaslužka prištedijo tri četrtine, da se lahko vrnejo po letih v domačo vas. S krvavo zasluženim prihrankom si kupijo 3—6 žen, da potem te delajo za nje. Dijamanti v Kimberley so ognjeniš-kega (vulkanskega) izvora. So to tako-zvani jamski dijamanti v nasprotju z naplavljenimi kamni, katere je najti med puščavskim peskom. Jamski dijamanti so tudi znatno večji in so do štirikrat več vredni nego naplavljeni. Črni delavci v dijamantnih jamah živijo v nekakem ujetništvu, ki jim je vsiljeno od podjetnika. Njih naselbine so obdane od bodeče žice. Predvsem pazijo stražniki na rane, katere si delavci sami napravijo, da —i lahko skrijejo v nje manjše dijamante. V zadnjem času preiskujejo delavce celo z Rontgenovimi žarki, pred katerimi se ne more skriti še tako neznaten di-jamant. Raznoterosti. Mesto brata v ječo. Pred nosom več stražnikov je nedavno odkorakal in — ušel iz okrajne ječe v Chicagu jetnik Kornelij Montague in nobeden se ni bil zganil, da bi pobeg preprečil; nihče ni namreč niti najmanje slutil, kdo je tisti mož, ki je s tako predrzno brezbrižnostjo korakal skozi vrata na prosto. Omenjenega dne so namreč prišli jetnika obiskat njegova žena s triletno hčerko in njegova dva brata. Med tem, ko so imeli s stražnikovim dovoljenjem v posebni sobi svoj pogovor, sta izmenjala obleke jetnik in njegov brat Stanley. Zadnji si je že prej pobarval lase rdeče, da je bil podoben svojemu bratu. Tako je po končanem obisku Stanley odkorakal s stražnikom v celico, dočim je odšel Kornelij na prosto. Pobeglega jetnika še niso dobili, in ako ga ne zasačijo, trdijo jetniške oblasti, bo moral brat zanj prestati kazen. KMS^B^imBmmamr^WmrirSSmBaa^amSS^fBmMleBlr P i;, VSEM OBČINAMI Srezko načelstvo nam je naročilo, da si nabavite plakate: »Izvleček važnejših določil za vino.« Sporočamo, da je te plakate tiskala državna tiskarna v Belgradu in jih smejo prodajati le pooblaščene knjigarne. V Mariboru Tiskarna sv. Girila. Tiskovine naročite čimpreje! Tiskarna sv. Cirila jih Je že naročila iz Beograda in ko pridejo, jih bomo takoj razpošiljali. NovtfSe. Bivši dolgoletni francoski zunanji minister umrl. Dne 7. marca popoldne je zadela srčna kap dolgoletnega francoskega zunanjega ministra Brianda. Veliki politik se je rodil leta 1862 in je bil po poklicu advokat in časnikar. Prvič je postal minister leta 1906, ko je izvedel kot prosvetni minister ločitev Cerkve od države. Po vojni se je kot zunanji minister veliko trudil, da bi združil evropske države v takozvano Panevropo, kar se mu pa ni posrečilo. Zelo važno vlogo je igral v Društvu narodov. Bil je velik apostol miru ter eden najboljših govornikov. Umrl je kot samec. Zadnji ministrski predsednik bivše avstrijske monarhije Clam Martinic je umrl dne 7. t. m. na svojem posestvu v Clamu na Zgornjem Avstrijskem star 70 let. Glavni funkcijonarji Kmetijske eks-portne družbe na prostem. Dne 7. marca je prevzel novoimenovani komisar Kmetijske eksportne družbe, okrajni podnačelnik dr. Vrečer od okrožnega sodišča poslovne knjige od zadruge. — Istega dne zvečer so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora doslej zaprti funkcijonarji: Krištofič, Žunkovič ter Kenda. 18 do 24 let staro zdravo kmečko dekle za hišno in poljsko delo dobi službo pri boljši rodbini. Plačilo 1200 Dan letncr, dobra hrana, lepo ravnanje in prilika naučiti se kuhanja in boljšega gospodinjstva. Ponudbe na Ivan Bere, pošta Podplat. 354 Služkinja in postrežkinja se sprejmeta. Naslov: Kovačič, Maribor, SlovenskalO. 350 V četrtek dne 10., 11. in 12. t. m. prodaja več omar, postelj dobro ohranjeno, kredenca, stoli, ogledala, perilo, Maribor, Strossma-jerjeva ulica 5, desno. 349 Otrok od 1 leta naprej se vzame v oskrbo. Močna št. 30, pošta Sv. Marjeta. 329 Regrutil Propisne vojaške kovčeke in vse druge potreščine za vojaško službo dobite najceneje v trgovini Metoda Senčar v Ljutomeru. 284 Kupim staro zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj. 78 Dobičkanosno obrt ai lahko vsak takoj ustanovi doma v vsojem kraju. Potrebno je za začetek 500 do 1000 Din kapitala. Pošljite za pojasnilo 3 Din v znamkah v pismu in svoj natančen naslov. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276. 256 Sinner šivalni stro] »Ringschifi« na prodaj za Din 600.—. Mehanična delavnica Maribor, Vetrinjska ulica 11. 351 Hlapec, 23 let star, išče službo. Naslov v upravi lista. 352 V trgovini z mešanim blagom na deželi se sprejme vajenec, zdrav, močan, z dobrimi šolskimi spričevali, kateri ima veselje do trgovine ter mora biti od strogo poštenih sta-rišev, za takojšen vstop. Oglasiti na R. E. Kaučič, trgovec v Juršincih pri Ptuju. 353 Deklo sprejme Osterc Rudolf, Sv. Anton v Slov. goricah. 347 Posestvo v najem, pogoj: 4 delavne moči brez otrok. Naslov v upravi lista. 348 stastai prostor rPe"l Gospodarske Kriza rešena! ker dobite že celo moško obleko iz črnega blaga, čevlje, klobuk ali čepico, srajce, spodnje hlače, nogavice, samoveznico in žepni robec, vse skupaj za 342 398 — v Mariboru, Grajski frg l On že zna. Teta: »Mihec, tukaj imaš 10 dinarjev. Daj polovico bratcu 1« Mihec da bratcu tri dinarje. Teta: »Ali je to polovica? Kaj ne znaš še šteti?« Mihec: »Jaz že znam — pa bratec še ne.« črviček. Milica občuduje svileno ruto, katero ji je mati pokazala. Mati: »Vidiš,' otrok moj, to svilnato ruto, svilnato obleko, Mih-čev svilnati robček in še druge take stvari ij svile, vse to dobimo od majhnega in neznatnega črvička« Milica: »To je oče — kajne?« Medvedek. (Povest v slikah.) t { 1. Miško Medvedek, o katerem bomo razpravljali v naslednji knjigi. Medvedek mirno spi v svoji majhni posteljci. Niti ne sanja o onem, kar ga čaka. V hiši svojih roditeljev je obvarovan vsake neprilike. Vendar zunaj na polju ima nekoga, ki mu streže po živ-življenju. 2. Miškova mati. šiva in popravlja nogavice. Sirota, ona samo misli na Miška, da je sit, obut in snažno oblečen. Ni jej znano, da so hudobni moški in ženske, ki pripravljajo njenemu sinku hude nesreče. Dalje sled!. Ugoden nahap osfanhov y# po Din 6 -, T, S-—, lO'- in 12*— v €€ * PüriBör, Vetrlnfsha ulica 15 A. Ž Panjo, po najnovejšem sistemu precizno izdelane, bom tudi letos proti naročilu izdeloval in stane 1 komad na 9 oko 245 D, na 10 oko 255 Din, z boljšo matično mrežo 10 Din 1 komad več. Ker v §Cebelarju« nisem dobil prostora, se oglašam v »Gospodarju«. Franc Kancler, mizar in čebelar. Spodnji Ilajdin št. 12, pošta Ptuj. 314 Kovaški vajenec se sprejme z vso oskrbo pri g. Francu Zavernik, kovaču, Šetarova, Sv Lenart v Slov. goricah. 290 Žaga Wenicijanka, kompleten werk, skoraj nov, se poceni proda v Iločah št. 32, pri farni cerkvi, gostilna. 323 Kmetje, pletarji, lcošarji, najugodnejšo priložnost kupiti vrbovino in korpovec nudi po zmerni ceni graščina Negova, p. Ivanjci. 306 Nudimo sadno drevje, visokodobelno in pritlično, odlična kakovost. Drevesnica Jelen, Št. Ilj pri Velenju. 135 Prodam majhno posestvo 3—4 oralov, hiša zidana, vse v lepem stanu. Ploderšnica št. 18. Pojasnila daje Železinger, Šmarjeta ob Pesnici. 2G4 Vinsko trsje od nas je odlično in jamčimo vsestransko. Bratje Dolinšek*, Kamnica pri Mariboru. 195 Vinsko trsje, garantirano, najpri.poročljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koren, trsničar in drevesničar, Št. Ilj pri Velenju. 74 Vabilo na redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vidmu, r. z. z n. z., ki se vrši dne 19. marca 1932, ob 15. uri popoldne v dorani poleg posojifnice na Vidmu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskih poročil od leta 1929 in 1931. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1931. 5. Slučajnosti. Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri. se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. — Načelstvoč 319 Vabilo na 32. redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Benediktu v Slov. gor,, kateri se vrši dne 20. sušca 1932, popoldne po večernicah, v uradni pisarni z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Odobritev računskega zaključka za 1.1931. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi se ob določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se vrši po pravilih občni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu članov. — Odbor. 333 Vabilo na redni občni zbor Gospodarske nabavne ln prodajne zadruge v Mozirju, kateri se vrši dne 19. marca 1932, ob 8. uri zjutraj v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Dnevni red: 1. Poročila: a) načelstva, b) nadzorstva. 2. Potrje-nje računskega zaključka za leto 1931. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. 320 Posojilnica v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., vabi k 38. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo dne 20. marca t 1. ob 9. uri v poso-jilničnih prostorih hotela »Beograd« v Slov. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1931. 4. Slučajnosti in nasveti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen oh določenem času, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom pri vsakem številu navzočih članov. — Načelništvo. 812 Veletrgovina Ludovik Kuharic v Ormožu nudi najceneje vso spomladansko manufak-turno blago, kakor tudi železnino, traverze, cement, stavbeni in rezani les, nadalje vse vrste umetnih gnojil in pomlad, semenja. 294 je eni veliki dan ralc v Beograda! Vsled velikega povpraševanja bodo srečke kmalu popolnoma razprodane. Ne čakajte torej do zadnjega trenutka, ker s tem 5Karrii.i€lfte sisjvečjo prilflko ssa. Vašo srečo I Dobitki: 2 X Din 2,509.000.—, 2 X Din 500.000.—, 10 X Din 1,00.000.—, 100 X Din 10.000.—. ChI^voi dobitek Din 5,000.000! • Dvojna srečka Din 200.--, cela srečka Din 100.—, polovica srečke Din 50.—, četrtinka srečke Din 25.- "O Ha igra na tala (razredB)! Enkratna vloga! Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Centrala: Beograd, Ulica Jovana Rističa 20. Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 5. srnama--j^aummbim mbimmu ihiiih flnogo poletnega blaga za moške in ženske obleke, za telesno in posteljno perilo je došlo. Začne se spomladanska razprodaja. £@§!onf • v me. morem dati pa pri meni dobro Vam ne Dobite blago po najnižji ceni. 273 V moških klobukih imam velikansko izbiro za Veliko noč. Franc KolerK, frg. Lepe Mmim za trgovce, obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice \ latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in " po najnižjih cenah Sil g Mariboru HOFOČkB C. S Čekov, račun štev. io 602 Telefon interurb.st.2na Lepo posestvo, srednje veliko, pol ure od Maribora, na prodaj. Naslov pove uprava lista. 317 Otroka 8 mesecev starega dam za svojega. Za-goršek Ivana, Razvanje 57, p. Hoče. 338 Prodam posestvo, obstoječe iz lepe stanovanjske hiše, gosp. poslopja, klati, lepega vinograda .sadonosnika, njiv, gozda, meri 6 oralov, ležeče med Mariborom in Sv. Lenartom. Naslov v upravi Lista. 330 Na proda] Imam vsakovrstna posestva od 12 tisoč Din naprej. Posestva so v bližini Ptuja, jako lepa in vsa poslopja v dobrem stanu. Več se izve pri g. Tomažu Zartl, pošta Sela pri Ptuju. 336 ZAHVALA. Za izplačane milostne podpore po nam umrlih članih izrekamo tem potom podpornemu društvu ZADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARIBORU najtoplejšo zahvalo ln priporočamo to človekoljubno društvo v takojšnji pristop vsakemu oko še ni njega član. 344 Pen Marija L r., Jurovcl. Ereiiner Ivan L r, Radvanje pri Maribora. Fr. Kristan 1. r., Studenci pri Mariboru. Romfiak Valentin L r., Žaga v črni. SEEEBSBEEEEB Inserirajtel SEESEESBBSSB Velika je Vaša korist, ako pišete la danes po novo, veliko kolekcijo volnenega blaga, Ivile, delana in drugih modernih tkanin za fino dam-tke, dekliške in otroške o-bleke. — Izbira ogTomna, cene letos globoko znižane. Trgovski dom Siermecki CelJ« št. 24. Vzorci is cenik zastonj l iz govejega usnja, trpežni, velikost 40—47. Velika zaloga oblek, klobukov i. t. d. najceneje pri Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 Hlapec, vajen kmetskega dela, so itakoj sprejme: Fluher, Metava, Št. Peter pri M. 346 Prodam posestvo v Laporju št. 43, izvedeti pri lastniku Josipu šttmak. 335 Oddam gostilno ln mesarijo. Naslov -v upravi lista. 334 Sprejmem deklico od ubogih staršev v kuhinjo in k otrokom. V. Dratina, Križevci pri Ljutomeru. Prednost ima, ki zna nemški. 252 Dekle, pošteno in pridno, ki zna nekaj kuhaiti ter bi opravljala vsa hišna dela, dobi službo takoj .pri mali uradniški obitelji v trgu v Slovenskih goricah. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Trajna služba«. 318 Prodani večjo množino sladkega sena. Jožef Ganzer, Zgornja Sv. Kungota. 325 Učenca sprojme Jelene Gustav, pekarna, Po-brežje pri Mariboru, Nasipna ulica 7. 824 Vinlčarja sprejme Pile, Pesnica. 337 Stalno službo dobi mlajša ženska, katera zna' kuhata in opravljati domača dela. Ponudbe na upravo lista pod »Stalno mesto«. 345 Majer z 3—4 delavskimi močmi se išče za ve-i čje kmečko posestvo. Nastop takoj. Cerič Jakob, Zgornji Duplek, Vurberg. . 331 ZAHVALA. Za izplačane nam podpore po nam umrlih" članih izrekamo tem potom podpornemu društvu ZADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARIBORU najtoplejšo zahvalo in priporočamo to človekoljubno društvo v takojšnji pristop vsakemu, ako še ni njega član. 343 Križan Franc 1. r., Sp. Hajdina. Blaznik Peter 1. r., Ruše. Treiherg Marija L r., Grušena. Blaznik Matija L r., Ruše. E Lil najboljše in najvarnejše pri Spodnještojersfei ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog —~ nad 62,000.000 dinarjev. i 3 E Za varnost hranilnih vlog farsi čl nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. t Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! 3 □ a a a a a a a 3 3 a a a 3 a Oblačilno blago in vse druge potrebščine za vsakega dobite po novih najnižjih cenah v trgovinah Fr. Senčar, Mala eNdelja in Ljutomer. Na zalogi vsa semena. 340 Redni občni zbor Hranilnice In posojilnica v Šmartnem ob Paki, r. z. z n. z., se bo vršil v soboto, na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1., ob 8. uri zjutraj v prostorih lastne hiše po sledečem cUigvijem redu: l.Po-rpčilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1931. 3. Voli-i. i. Volitev padi 'revizorja Zadruž Pušenjaka o razmerah na denarnem trgu. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drugi občni ?bor, ki veljavno sklepa ne glede na šitevilo navzočih članov. K obilni udeležbi vabi — načelstvo. 315 tev načelstva. i. Volitev Nadzorstva, 5. Predavanje nadrevizorja Zadružne zveze g. VI. Svilene rute največja izbira novih vzorcev, najnižje cene v manufakturni trgovini 310 I. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG. Proda se lepo posestvo v Račah št. 129. 309 Pridni lant 15—18 let se sprejme. Naslov v upravi lista. 296 Vabilo na XXII. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, ki se vrši dne 19. marca 1932 ob pol 9. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. Volitev načelstva in dazorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedene mčasu ne bil sklepčen se vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi — načelstvo. 311 S čebelarstvom je potrebno, da se bavite tudi Vi. Ako želite uspešno čebelariti, zahtevajte takoj naš cenik čebelarskih potrebščin. Istotako se pošlje brez plačno »Čebelarski Glasnik«, mesečni časopis, ena številka na ogled. Jugosl. čebelarska industrija L. Rltzmann, N. Vrbas, Dun. ban. 250 Izbor bresek v osmih sortah in marelic šentjuljen slivi. Knuplež Alojz, Trčova, Peter pri Mariboru. Vabilo na XXV. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Celju r. z. z n. z, ki se vrši dne 18. marca 1932, ob 8. url popoldne v posojilniški posvetovalnici. Dnevni rad: 1. Poročilo načelstva. • 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka s» 1. 193V 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Nadomestna volitev načelstva. 7. Nadomestna volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, •• vrši eno uro kasneje drug občni zbor, kj sklepa po § 32 pravil brez ozira na število došllh zadružnikov, oziroma brez ozira zastopani del vplačanih deleiev. 31 Načelstvo. ■m .Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar .V Mariboru. "dajatelii Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru, f _ Ponovno znižujemo cene! Ce ima otrok «.evije, gre ponosen v sa- lo. Zato smo napravili te čeveljčke iz najfinejšega laka ali boksa velikosti 27—34 samo za Din 69.—. da iih lahko vsakdo kuni. Vrsta 2945-11 Čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravnataki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 149.—. Vrsta 1845-01 Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto, ravnotaki in brez zaponke samo za Din 149.—, iz semiša za Din 169.—. Vrsta 3945—03 Za vsakodnevno rabo praktičen, lahek in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa. Sandale ne žulijo niti nog niti žopa. štev. 22—26 Din 39.—, Štev. 27—34 Din Ženske štev. 35—38 Din 59.—. Moška štev. —46 Din 69.—. Trudimo se na vso moč, da omogočimo nabavo obutve vsem stanovom celo za polovico dosedanje cene. Ne samo obutvi, temveč tudi nogavicam smo znižali cene, da bi s tem postregli še več in še popolnejše. Znižujemo cene. Od» stranjujemo nezaposlenost. Pomagamo kupovalcem. Podpirajte naše delo. l^recjlefte nove cene! _ Vrsta 9875-03 Soli;!, i u u. jjunieu coveli iz laka, potreben vsaki dami za na ulico in družbo. Znižana cena na Din 149.—. «t J. Vrsta 3967-224 Udoben čevelj šaro-ke obliko iz močnega bo* ksa z zbitim usnjatim podplatom ali z gumi*: jastim podplatom za isto ceno. Prej par Din 169.—. seda i «amo Din 120.— Vrsta 3635-18 Za na trg in ms=io ter za vsakodnevno noše nje rabite te udobne čevlje na zadrgo z niz ko peto. ________Vrsta 9637-2L) soliden čevelj iz finega boksa ? črni ali rujavi barvi, z usnjatim podplatom za Din 199.—. Iz laka znižana cena od Dl» 229,— na Din 199.—.