Naslov — Address NOVA DOBA «117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IlEndcrson 3889) -ts (NEW ERA) N a n r e d e k J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mno;o vf.iii meri od naše agilnosti. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d! 1917, Authorized March 15th, 1925. ŠTEV. 46 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 16TH 1932 — SREDA, 16. NOVEMBRA 1932 VOL. VIII. — LETNIK VIII. društvene in druge VESTI fyiera “Marta,” katero je wizoril samostojni slovenski Nri zbor “Zarja” v Cleve-preteklo nedeljo, je nad sijajno uspela. Vse vloge, največje do najmanjše, so ,e tako izborno izvedene, kot bili na odru profesijonalci, diletanti. Orkester je bil . ei' in kostumi krasni. °set je bil presenetljivo do-1 Vsi sedeži v prostornem • “‘toriju .Slovenskega Narod-Doma so bili zasedeni, °tako balkon, in še stalo je ,,l0Ko gledalcev. Tak poset je ®ebno v teh časih nekaj iz-F>ega. Poleg Clevelandčanov lj‘lo navzočih tudi častno šte-0 rojakov iz Loraina, O., iz |lrai'da, O., iz Detroita, Mich., nekaj jih je bilo celo iz dalj-, Minnesote. “Zarja” si je z .^o svojih dosedanjih prire-■ev P o v z d i g n i 1 a ugled, z i^fto" pa je spletla venec '°Jim uspehom. ,;aniostojni pevski zbor “Zar-šteje blizu 100 talentiranih ^vdušenih pevcev in pevk, _ katerimi je mnogo tu ro-tl‘*1 naših fantov in deklet. l(% vez naše pesmi drži to W‘no skupaj kot ne bi je nobena druga moč. Naša vezana v umetni venec in koncertov, privablja lepote željno občinstvo, kot Sabljajo duhteče ože sladke čebelice. Zbor “Zarja,” imel z vprizoritvijo opere tiHrta” velike stroške, da ne Jemo večmesečnega požrtvo-u*le8a učenja, kljub sijajni \^i ne računa na dobiček. Cl in pevke se bodo zado-s priznanjem naroda in z jr' -Stjo, da more ameriškim Rilcem kaj takega dati le a slovenska naselbina v °Velandu. A jamsko društvo “Adrija” v jn Vetandu vprizori v nedeljo j novembra koncert in lepo, Jlv° igro “Pri belem konji-^ Prireditev se bo vršila v renskem domu na Holmes A a metlnarodni razstavi, ki , vršila v Public avditoriju L *evelandu od 19. do 27. noto i bodo Poc* avspicijo Ju-^av (Slovene) kluba repre-^^'''ani tudi Slqvenci. Nastopi bodo dijakinje Slovenske Le S. N. Doma s plesnimi toč-Pevci in pevke “Zarje” s in ples m, slovenski v.etnik i na harmoniko bodo slovenske melodije, na-lih bodo tudi plesalci dru-skupin, kazala se bo sloven-umetnost “kleklanja” in 'Jfrij itd. Program, ki se bo . v “slovenski gostilni” ali iv^bci iste, bo vsak dan in večer izpremenjen. A j ^minil je v mestu Ely, . n-> rojak in sobrat Peter Y?tav zdrav. Zadnji dve leti ^ v bolniški postelji. Po-t01)a- ki se je vršil dne 28. ok-se je udeležilo mnogo obit^'. v’a> vključivši člane tam-l(ine Postaje Ameriške legije, ^.oddala nad gomilo salvo v Pozdrav svojemu tova-v »J Pokojnik, ki je bil rojen , ' V’ Minn., zapušča v Min- (Dalje na 2. strani). Ha N ter ’»I RAZNO IZ AMERIKE IN PRIHODNJI KONGRES Zedinjenih držav, ki je bil izvoljen 8. novembra, bo imel znatno demokratsko večino. V zveznem senatu bo 59 ‘demokratov in 35 republikancev; za večino je treba le 49 glasov. Poslanska zbornica šteje 435 kongresnikov in za večino je treba tam 218 glasov; dosedaj je znano, da je izvoljenih 314 demokratov in 111 republikancev, glede 10 mandatov pa se še ne ve, kako bodo razdeljeni. OSKRBA ZVERINJAKOV GLASOVI, oddani za predsednika 1 dne 8. novembra, še niso sešteti; dosedaj je bilo naštetih za Roosevelta 20,220,375 glasov, za Hooverja 14,390,593, za Thomasa pa 483,762. Štetje pa še ni dovršeno. Gotovo pa je, da je demokrat Roosevelt zmagal v 42 državah, republikanec Hoover pa samo v šestih. U.” N H0 ZA PROHIBICIJO se je približal začetek konca. Za odpravo ali za omiljenje prohibicije bo v obeh zbornicah prihodnjega kongresa večina. Devet držav že zdaj ni imelo državnih prohibicijskih postav. Dne 8. novembra so volilci v nadaljnih devetih državah od-glasovali za odpravo državnih prohibicijskih postav. Te države so: Louisiana, Michigan, New Jersey, California, Washington, Oregon, Arizona, North Dakota in Colorado. Države Connecticut, Louisiana in Wyoming so apelirale na zvezni kongres, da sprejme amendment za odpravo prohibicije. Več nadaljnih državnih le-gislatur bo v zimskih zasedanjih glasovalo o odpravi državnih prohibicijskih postav; med temi bo tudi legislatura države Ohio. Novoizvoljeni governer države Michigan je obljubil oprostiti vse osebe, ki so zaprte radi kršenja prohibicije. V Chicagu je župan Cermak izjavil, da mestna policija ne bo nadlegovala pivovarnarjev, ki bodo varili pravo pivo. V Los Angelesu mestna policija neče več zasledovati in aretirati kršilcev prohibicije. Mnogi upajo, da bo že stari kongres, ki se snide k zadnjemu zasedanju 3, decembra, omilil Volsteadovo postavo v toliko, da se bo smelo izdelovati in prodajati štiriprocentno pivo. Davek na pivo bi znatno podprl zvezno blagajno in zadal hud udarec butlegarjem. PRISPEVKI MNOGIH h '»■šil TROPSKI HURIKAN' je dne 10. novembra divjal preko Cube in drugih zapadnoindijskih otokov in povzročil veliko razdejanje. Ubitih ali utopljenih je bilo nad tisoč oseb in mate-rijalna škoda znaša mnogo milijonov dolarjev. 'Vil, ODLOG za plačilo obrokov dolga Zedinjenim državam, ki zapadejo 15. decembra, želijo Anglija, Francija in Italija. Skupna vsota, ki bi do tega dne morala biti od teh držav plačana Zedinjenim državam, znaša nad 124 milijonov dolarjev. Štiri manjše evropske države so že prej vprašale za sličen odlog. DRŽAVNI IN OKRAJNI upravitelji državne starostne penzije v državi New York so se nedavno zbrali h konferenci v Albany., kjer so se vsi zelo pohvalno izrazili o tej novi Pal]« na 2. strani V raznih mestih širom Zedinjenih držav se nahaja skupno nad 130 zoologičnih parkov ali zverinjakov. V teh zverinjakih so zbrane redke živali iz vseh delov sveta. V new-yorškem Bronx parku se nahaja nad 3000 različnih sesalcev, plazilcev in ptičev. Za prehrano teh živali je treba 124 različnih vrst živil. Za mnoge živali je treba posebnih kurjenih celic, da je temperatura prava zanje. Solnce jim posebno pozimi nadomeščajo velike žarnice z u 11 r a-vijolično svetlobo. Razume se, da morajo biti živalim, katerih mnoge so zelo drage, na razpolago tudi izurjeni živinozdravniki. Slone krmijo s senom, rženim kruhom, otrobi in ovsom; približno enako hrano dobivajo nilski hipopotami. Antilope imajo rade alfalfo, tapirji hrustajo deteljo. Tudi žirafe se zadovoljijo z deteljo. Mroži ali morski levi so zadovoljni, da dobijo vsak dan okoli 12 funtov izbranih rib. Med zelo izbirčne “boarder-je” spadajo raznih vrst opice. Servirajo jim banane, krompir, jabolka, korenje, salato, zelje, kuhan riž, oranže, rozine in da-telje. Menaža pa mora biti vsak dan nekoliko izpremenje-na. Mesojedce zverine krmijo s konjskim ali govejim mesom, toda pazniki morajo skrbeti, da le v vsakem kosu mesa tudi nekaj kosti, da ga zverine trgajo polagoma in se s celimi kosi ne zadavijo. Velike kače krmijo ponoči, in sicer z živimi zajčki, morskimi prešički, podganami, mišmi, piščanci, žabami itd. Velika kobra použije enkrat na teden po eno pet čevljev dolgo kačo, kakršne živijo v Texasu in ki jiH nabavlja neki tamkajšni kon-traktor. Nekatere velike kače tudi po več mesecev nič ne jedo. Raznih vrst kuščarji se hranijo s črvi, bananami in svežimi jajci. Velika 300funtna želva z Galapagos otočja použije trikrat na teden po 50 banan ali 10 glav sajate ali par ducatov paradižnikov. Za različne ptiče je treba bolj raznovrstne hrane kot se jo rabi v najboljšem hotelu. Med ptičjo hrano spadajo: meso, prepečenec, sladki sir, rozine, zelje, mlečni prašek, seme osata in raznega drugega plevela, čr-‘vi, mravljinčja jajca, posušene muhe itd. • Neki kolibrij ali medoses je živel v ujetništvu nad tri leta. V naravi se hrani ta mali ptiček z medom, ki ga srka iz cvetlic, v ujetništvu pa je srkal mešanico ječmenčkove vode, medu in zgoščenega mleka. Platipus, čuden sesalec iz Avstralije, ki ima kljun kot raca in leže jajca, uživa le črve in male rake. V ujetništvu je živel komaj poldrugi mesec. Sama prehrana različnih nenavadnih živali v newyorškem Bronx zverinjaku stane letno nad $45,-000. Cena teh živali je zelo različna: vse od enega dolarja do 25 tisoč dolarjev komad. -------o------- ŽENSKE DALJE ŽIVE Zadnje ljudsko štetje v Zedinjenih državah označa 3964 oseb, ki so stare po 100 let ali več. Od teh je 2561 žensk, kar dokazuje, da več žensk kot moških doseže visoko starost. Tudi med osebami, ki so stare od 90 do 100 let,* vlada glede starosti isto razmerje med moški* mi in ženskami. Nedavno je neki francoski kri-tičar, ocenjujoč velike orkestre Evrope, izjavil, da ameriški simfonični orkestri so boljši kot najfinejši evropski. “Pa kako ne bi bili,” — razložil je;— “ko so sestavljeni iz najboljših godcev vsega sveta: Pihala iz Nemčije, gosli iz Italije, Avstrije, Ogrske, Poljske in Rusije, (lesni instrumenti iz Francije in Italije!” Alien H. Eaton, f ki je spisal knjigo “Immigrant Gifts to American Life,” nedavno izdane od Russell Sage Foundation, smatra to oceno ameriške instrumentalne muzike kj>t simbolično za priseljenčeve pl i s p e v k e k ameriškemu življ^iju. Tekom vse svoje zgodovina je bila Amerika zatočišče vseli narodov, ali priseljenci so bogato odplačali ponujeno gostoljubnost. Današnja Amerika je nfedogotovljeni produkt stalnega mešanja in zlivanja kulturnih vlivov iz vseh krajev sveta. Seda , ko je Amerika smatrala poti sbno zapreti vrata nadaljnemu j riseljevanju, ko je ta tok novega življenja, ki je neprestano pritaval v Združene države, skoraj' popolnoma prenehal, pisatelj pozivlje Ameriko, naj sedaj odkriva in ohranja najboljše kakovosti priseljeniških skupin, ki tvjorijo bistven del ameriškega prebivalstva. ; H' Kulturni prispevki se dajejo težko meriti in oceniti. Da cenimo prispevke te ali pne skupine, navadna navajanlb*t«ga ali onega odličnega moža dotične skupine, pa navajamo Steinmetze, Pupine, Schurze itd. Mr. Eaton tudi deloma sledi to tradicionalno metodo in navaja imena umetnikov, ki so obogatili ameriško umetnost. Na tem polju je prispevek priseljencev naravnost velikanski. V glavnem pa je knjiga Eatonova posvečena ne toliko prispevkom , posameznih priseljencev, marveč prispevkom skupil'). Knjiga je izraz znatnega gibanja v Ameriki, ki gre za tem, da toliko turodni, kolikor tujerodni Amerikanec postane si svest kulturnih prispevkov iz inozemstva potom ljudskih festivalov in razstav. Prosvetne ustanove v državi New York so že kmalu po vojni priredile razstave narodne umetnosti iz rojstnih dežel priseljencev. Leta 1921 je bila otvorjena razstava “America’s Making” v New Yorku, katere se je udeležilo 32 priseljeniških skupin. Od tedaj se slične razstave in festivali čim dalje bolj prirejajo širom dežele. Knjiga navaja cilj in uspeh “All Nations Exhibition” v Clevelandu in sličnih razstav, katerih cilj je, da se priseljenci vzbudijo k prispevanju svoje ljudske umetnosti, značajnosti in nadarjenosti k ameriškemu življenju. Končno knjiga navaja tudi nedavno prireditev Foreign Language Information Service in ustanovitev Folk Festival Council-a v New Yorku, katerega svrha je, da se nudi tujerodnim skupinam priložnost umetniškega izraza pred širšo ameriško publiko. Pisatelj je s svojo knjigo dal znatno vzpodbujo gibanju, ki gre za tem, da umetnost in tradicije priseljencev postanejo dedščina Amerike. Knjiga bo v ameriškem življenju vzbudila zanima nje za kulturne prispevke tuje-rodcev. Ob istem času bo dajala pogum onim samopožrtvovalnim delavcem na polju tujerodnih organizacij, ki delujejo za kulturne prireditve in umetniška iz-razovanja v svojih narodnostnih skupinah. F. L. I. S. NEVARNI SOVRAŽNIKI Naši najnevarnejši sovražniki so tisti, katerim ne pripisujemo velike važnosti, in med te spadajo različni mrčesi. Na svetu je približno milijon vrst različnih mrčesov in tisoči teh so človeštvu nevarni ali vsaj škodljivi. Znana Rex Research ustanova v Chicagu smatra za najnevarnejše sovražnike ljudskega zdravja sledeče mrčese; muhe, komarje, ščurke, molje, bolhe, stenice in mravlje. Muhe raznašajo okrog 30 različnih bolezni in so odgovorne za smrt najmanj 75,000 oseb na leto. Množijo se s tako strahovito naglico, da bi mogel en sam par muh v sezoni producirati nad pet milijard potomcev, če bi jih dober del “po nesreči” ne poginilo. Ena sama muha more nositi do šest milijonov bolezenskih klic. * Komarji so znani in osovraženi radi srbečega pika. V Zedinjenih državah jih je kakih 60 vrst. K sreči le nekateri teh prenašajo in širijo bolezni, kor so malarija in nekatere druge, in ti žive večinoma bolj v južnih krajih. ščurkov je 43 vrst, pa le štiri vrste spadajo v kriminalno li< sto. Ta gnusni hišni mrčes širi bolezni, kot so davica. grižo, gobavost, tvore in še nekatere druge, ščurki primeroma dolgo žive, namreč do štiri leta in več, ter se smatrajo poleg muli za najnevarnejše raznašalce bolezni. Molji napravijo letno okrog 250 milijonov dolarjev škode na kožuhovini in raznem drugem blagu. Te škode ne povzročajo razviti molji, ampak iz njihovih jajčec izležene ličinke. Zatira se jih z različnimi kemikalijami. Stenice širijo grižo, koze, tifus, otroško paralizo, neke vrste mrzlico, bubonsko kugo in gobavost. Ta grdi mrčes ni samo zelo nadležen, smrdeč in rodoviten, ampak tudi zelo nevaren. Uničuje se ga uspešno z raznimi praški in kemikalijami. Bolhe širijo razne živalske bolezni in bubonsko kugo. Mravelj je kakšnih šest tisoč vrst. Posebno škodljive so štiri vrste mravelj, to je male rdeče mravlje, male črne mravlje, ta-kozvane tesarske mravlje, ki razjedajo les raznih stavi, in neke vrste mravelj, ki poškodujejo obcestne pločnike. Mravlje sicer ne spadajo v vrslo mrčesov, ki raznašajo bolezni, pač pa ,drugače napravljajo dosti škode. V boju z mrčesi je znanost iznašla različne kemikalije za uničevanje istih. Za zatiranje mrčesov v sobah se dobijo kemikalije, ki se razprše po stenah, pohištvu in sploh po predmetih, s katerimi pridejo mrčesi v dotiko. Te kemikalije so neškodljive za človeka ali večje živali, delujejo pa na dihalne organe mrčesov tako, da se isti zadušijo. Zanimivo je, da ena najvažnejših sestavin za te kemikalije je prah cvetja znanih jesenskih cvetlic krizantem. Na to pa so prišli znanstveniki čisto slučajno. Pri posušenem cvetju krizantem so namreč opažali velike množine mrtvih mrčesov različnih vrst in potom preiskav so dognali, da so mrčesi poginili, ker so prišli v dotiko z dotičnim cvet jem. o — STAR ROŽNI GRM V Hildesheimu na Nemškem še vedno raste in cvete rožni grm, katerega je posadil cesar Charlemagne pred tisoč leti. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Ljubljani je dne 24. oktobra za možgansko kapjo umrl slovenski pisatelj-humorist Fran Milčinski, znan tudi pod imenom Fridolin Žolna, star 65 let. Večje število njegovih šaljivih povesti in črtic je bilo priobčenih tudi v Novi Dobi in drugih slovenskih listih \ Ameriki in se je nedvomno marsikateri slovenski Američan prisrčno nasmejal jasnemu in zdravemu humorju tega odličnega slovenskega pisatelja. Mnogo njegovih črtic je 'bilo označenih samo s kratico Fr. Ž. Milčinski je bil, poleg Rado Murnika, ki se nahaja v hiralnici, edini še živeči resnični humoristični pisatelj med Slovenci. Poslovil se je od svojega naroda ravno v času, ko ta narod in z njim ves ostali svet najbolj potrebuje zdravega razvedrila in odkritosrčnega smeha. Neki prijatelj pokojnega Milčinskega je v ljubljanskem “Jutru” zapisal: “Saj ni umrl človek, ljudje, — smeh sam je umrl! Da, smeh je umrl! Dobrodušni, zlati naravni smeh, ki ga je tako bore malo na polah slovenske besede — je umrl!” To čutimo tudi mnogi ameriški Slovenci, saj je jasni, beli smeh Milčinskega segal tudi preko širnega Atlantika, nam mnogokrat razjasnil obraze in nam zanetil iskre veselja v očeh. Domovina mu bo morda postavljala marmornate in bronaste spomenike, ameriška Slovenija pa bo Milčinžkemu ohranila spomenik hvaležnosti v mnogih slovenskih srcih. Sedemdesetletnico svojega rojstva je nedavno praznoval v Ljubljani g. Dragotin Hribar, predsednik Zveze industrijalcev ter agilni funkcijonar raznih d r u gih gospodarskih ustanov. Še ?elo mlad je postal g. Hribar upravitelj Narodne tiskarne v Ljubljani. Bil je tudi so-trudnik in dalje časa odgovorni urednik “Slovenskega Naroda.” Leta 1890 se je preselil v Celje, ki je bilo takrat torišče najhujših narodnih bojev. Tam je izdajal “Ilustrovani narodni koledar” in z njegovo pomočjo je bil tudi ustanovljen list “Domovina,” ki je igral zelo važno vlogo v narodnih bojih na Spodnjem Štajerskem vse do svetovne vojne. Leta 1902 se je Hribar preselil v Ljubljano, kjer si je ustanovil tiskarno In založno knjigarno. Trinajst let je tu izdajal znano lepo revijo “Slovan,” izdal in založil je pa tudi celo vrsto drugih publikacij. VSAK PO SVOJE Po daljši bolezni je umrl v Ljubljani pesnik in prevajalec Anton Funtek. Kot pesnik se je oglasil v “Ljubljanskem,Zvonu” že leta 1881. Njegove pesmi so izhajale v “Ljubljanskem Zvonu,” “Kresu,” “Slovanu,” leta 1894 pa jih je izdal v samostojni zbirki “Izbrane pesmi.” Med temi pesmimi jih je nekoliko, mimo katerih ne bo mogel noben urednik antologije slovenskega pesništva. Funtek se je poskušal predvsem v liriki. Dalje je spisa) dramo “Tekma” in libreto “Teharskih plemičev.” Kot prevajalec je bil Funtek dolga leta na vodilnem mestu. Njegovo največje delo je prevod prvega dela Goethejevega “Fausta.” Dalje je poslovenil Baumbachov ep “Zlatorog," Shakespeare jevega (Dalj« na 2. ftrapl). _ . Upanje je čudovita tonika človeštva, je l’irava voda življenja iz vrelca, ki kristalno čist kipi iz sočnih tal v daljni, zeleni oazi, katero vse na okoli obkroža strahotna, žejna puščava. Morda v resnici vidimo zeleno oazo, morda je le prevara, fata morgana. Kljub temu njim voda življenja, k! jo slutimo v res nični ali namišljeni oazi, daje moč, da vzdržimo tisoč neprilik. Najbolj neutemeljeno upanje je boljše kot črn obup, kajti življenje obupanca ni več življenje. * Tisočeri so upi, ki so jih vzbudile ali okrepile zadnje volitve. Tovarniške in rudniške sirene se bodo oglasile širom dežele v mogočnem zboru, težko natovorjeni vlaki in parniki bodo vozili blago na vse strani, dela in zaslužka bo za vse v preobilici, v bankah se bo kupičil denar, v trgovinah se bo trlo kupcev, na vseh mestnih vogalih bodo zopet izvirali studenci dobrega piva in likerjev, resnica, pravica in svoboda bodo vladale vsepovsod, vsa korupcija bo iztrebljena s koreninami, sploh, vse bo še stokrat lepše in prijetnejše kot v srečni deveti deželi. Vse to in še mnogo več bo deželi pričaral dobri in vsemogočni beli oče v Washingtonu. Hail Columbia! Hail to the Chief! * Čudoviti žar optimizma je planil celo preko morja in vzbudil stotere upe med našimi brati v Evropi. Veliki beli oče v Washingtonu bo poslal teto Prohibicijo v pregnanstvo na samoten otok, kjer bo za pokoro morala popiti ves nepostavni in nezakonski ameriški munšajn; podrl bo carinske zidove, da bo prost import za vse — od evropskih pipcev do najfinejših vin, šampanjca in likerjev, da bo kmalu vsa Evropa čofotala v poplavi ameriških dolarjev. Veliki beli oče v Wshingtonu bo tudi z mogočno roko izbrisal vse evropske dolgove, in morda še kaj posodil za nove puške in kanone .. . Koliko vseh navedenih in nenavedenih upov se bo vresničilo tu in tam preko velike luže in koliko jih bo ugasnilo obenem s fato morgano in s svetniškim sijajem okoli glave velikega belega očeta v Washingtonu — to bomo lahko povedali čez leto ali dve. Do takrat pa upajmo, saj upanje ni greh! Upanje je kot opojnoi vino, ki nam pomaga pozabiti naše gorje. Na mačka, ki sledi vsaki pijanosti, bomo imeli pa še dovolj časa misliti. * Če bi imel zlato knjigo, bi na prvo stran iste vpisal tiste prijatelje, ki znajo odkrito in gentlemansko prijateljstvo stopro-centno vračati in ne prodajo prijatelja za skledo leče, kadar jim tako kaže. Takoj na drugo stran zlate knjige pa bi zapisal tiste strežajke v restavracijah, ki gostu pošepečejo na uho, da ta ali ona naročena jed ni posebno sveža *in okusna. Časi. so res čudni in ljudje z njimi. Vsekrižem se s takim navdušenjem govori o skoraj sni odpravi prohibicije, kot bi jo bili res kdaj imeli. * Te dni sem nekje čital, da ima španski jezik najbolj logične izraze za različne predmete. Tako se žena v španščini imenuje “esposa,” železni manšeti ali okovi, kakoršne natikajo jetnikom na roke, pa se imenujejo “espo-(Dalje na 2. strani) Doba” GJ^IIEQ JUGOgLOVANBKB KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanski Katoliike Jednote. IZHAJA YSAKO SREDO Cen« oglasov po dogovoru. itfcrolitaa jr« iUni 7it letno; ta ntilant $1.50, ta inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the BOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Ptanei and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. _____________ISSUED EVERY WEDNESDAY fiubseription for members $0.7t per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov ca vse, kar se tiče lista: INOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. VOL. VIIL 83 NO. 46 Razdiralne sile v naravi Vse udobnosti moderne civilizacije si je človek priboril in si jih ohranja z neprestanim bojem z raznimi naravnimi silami. Razdiralno delo naravnih sil je včasih močno in hitro, kot pri potresih, požarih in poplavah, največkrat pa je počasno in skoro nevidno. Najboljša hiša bo v nekaj letih ali nekaj desetletjih razpadla, ako ne bomo vedno pazili nanjo in po naravnih silah napravljene poškodbe sproti popravljali. Iz podzidka se vsled vlage in mraza izlušči kamen, za njim drugi in tretji itd. Hudournik si napravi strugo do iiišnega temelja in ga izpodkoplje. Veter poškoduje streho, da začne deževnica zatekati v notranjost in temu sledi gniloba, trohnenje in razpadanje. Malomarnemu gospoda/ju, ki takih nevarnosti ne bo sproti odstranil, bo hisa kmalu zlezla na kup. Najbolj jasno vidimo, kako so razdiralne sile narave na delu, na praznih poslopjih, kjer ni nikogar, ki bi takoj zapazil male poškodbe in jih popravil. Voda, vročina in mraz mnogokrat poškodujejo trdne tlakovane ceste, da postanejo kmalu neporabne za promet, sko jih sproti ne popravljamo. Tračnice železniških prog uničuje poleg prometa tudi rja. Železniška uprava mora vedno paziti, da nadomešča obrabljene in od rje poškodovane tračnice z novimi, da ne trpi promet in da ne pride do katastrof. Umetno zgrajeni jezovi, ki zadržujejo velike množine vode za proizvajanje električne energije, za namakanje polj in sadovnjakov ali za potrebe velikih mest, morajo biti pogosto pregledani, da se vsako malo okrušen je takoj popravi, fstotako morajo biti pogosto pregledane vodovodne cevi, ki dovajajo vodo prebivalcem mest, ki so sto in sto milj oddaljena, ali na obširne suhe planjave, kjer je potrebna za namakanje, da se vse morebitne razpoke in poškodbe takoj popravijo. Brez te neprestane pažnje in neprestanih popravil, bi se umetno zgrajeni jezovi v nekaj letih ali nekaj desetlet-jih^zrušili, vodne cevi bi popokale, voda bi drvela po svoji stari strugi, velika, mnogo milj oddaljena mesta pa bi bila brez neobhodno potrebne vode, sadeži prej namakanih polj b; usahnili in bogati sadovnjaki bi se posušili. Vsi vemo, da je plemenito sadno drevje po vrteh in sadovnjakih izpostavljeno mnogim poškodbam in nevarnostim. Hud vihar lahko podere zdravo in močno drevo. Ako se na isto mesto ne posadi mlado drevo, bo nastala vrzel. Vihar morda drevesu odlomi vrh, pa se v nastalo rano naseli trohnenje, ki v nekaj letih uniči lepo drevo. Tudi različne bolezni in mrčesi napadajo sadno drevje, tako da se pri najboljši pažnji in oskrbi število dreves v sadovnjaku manjša. Pameten farmer ali sadjar bo izumrla drevesa nadomestil z mladimi drevesci. » Kamorkoli pogledamo, vidimo, da se mora človek vedno boriti z razdiralnimi silami narave, če hoče obdržati pridobitve, ustanove in ugodnosti moderne civilizacije. Med važne in potrebne gospodarske ustanove današnjega časa spadajo nedvomno tudi naše podporne organizacije. Skrbni in dalekovidni rojaki, ki so pred desetletji ustanovili te organizacije, so bili sadjarji, ki so po pustih goličavah zasadili lepe sadne vrtove. Započeto delo smo nadaljevali in obseg istega razširili mi, ki smo prišli za njimi. Ameriški Slovenci smo lahko v resnici ponosni na naše podporne organizacije. To je največje, najboljše in najplemenitejše delo, katero moremo pokazati tej deželi, pa tudi naši nekdajnji domovini. Naše delo pa ni končano, kakor ni nikdar končano delo farmerja ali sadjarja. Naravne sile leto za letom, mesec za mesecem sekajo vrzeli v naše sadovnjake, v naše podporne organizacije. Te vrzeli moramo sproti napolnovati z mlado rastjo, z novimi člani, če nečemo, da se nevarno razredčijo naše vrste, na katere smo tako ponosni. Vsi vemo, da v današnjih časih je težko pridobivati člane za odrasli oddelek. Skoro vsi novi člani, ki jih zdaj sprejemamo v odrasli oddelek, prihajajo iz mladinskega oddelka. Število članov mladinskega oddelka pa se zadnje čase krči, počasi sicer, toda stalno. Res je, da se krči v glavnem vsled prestopanja v odrasli oddelek, kar je pravilno, toda kaj bo, ko naša rezerva v mladinskem oddelku usahne? Ako hočemo naši J. S. K. Jednoti zasigurati stalen pritok v odrasli oddelek, moramo skrbeti za porast mladinskega oddelka. Še je med našimi otroci mnogo zdravih prospektivnih kandidatov za mladinski oddelek. Zakaj se ne bi potrudili jih pridobiti in vpisati! Mesečni asesment za člane mladinskega oddelka je samo 15 centov, kar je tako majhna vsota, da tudi v teh časih ne tvori nikake resne zapreke. Bratje in sestre ,naša največja dolžnost napram J. S. K. Jednoti v teh časih je, da pridobimo kar največ članov za njen mladinski oddelek! VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) sas.” Sorodnost je naravnost čudovita. * Edina moderna transportaci-ja na otoku Bermuda, ki je znan po izbornih likerjih in krasnih velikonočnih lilijah, je železnica, katera vozi med mestoma St. Georges in Hamilton. Nedavno je zašla na železniško progo neprevidna krava, vlak je trčil vanjo in se iztiril in s tem je bil ves moderni promet na otoku ustavljen. Iz podrobnega poročila o nezgodi je razvidno, da je bila dotična krava prave rogate in kosmate vrste, in ne ena tistih, ki si hodijo iz Zedinjenih držav na Bermudo žejo gasit. * Vsake volitve prinesejo nekoliko izpremembe. Ako bomo imeli to zimo slabo in neprijetno vreme, bomo ga pripisali Hooverjevi administraciji do 4. marca, po tem datumu pojde pa na Rooseveltov račun. * Senator Moses je preteklo pomlad imenoval svoje kolege v zveznem senatu sinove divjih oslov. Ljudem se je za malo zdelo, da svojim kolegom ni priznal očetovstva, pa ga pri no-vemberskih volitvah niso več izvolili. čez čas morda izvemo, kakšen naslov bo dal volilcem, ki ga niso volili. * 1 čez dober teden bo Zahvalni dan in mi vsi imamo dovolj vzroka, da smo hvaležni usodi. Na primer: da nas radio ne muči več s politično propagando; da bodo s hišnih sten, ograj in obcestnih hodnikov polagoma izginili plakati, letaki in slike vseh mogočih kandidatov; da so volitve samo na vsaka štiri leta; da je novo vino krst srečno prestalo; da dobimo za božič že dobro pivo, in če tega ne bo, se bomo lahko tolažili z near beerom, v katerem bodo namočene tozadevne obljube; da so bdšli komarji na počitnice itd. >1« Statistika ljudskega štetja kaže, da je v Zedinjenih državah samo 87 žensk zaposlenih z lovom divjačine, in še to le v odprtih sezonah, ki so v mnogih državah zelo kratke. Koliko milijonov žensk lovi v zanke in pasti ubogo moško divjačino, tega ljudsko štetje ni moglo ugotoviti. In najbolj žalostno pri tem je, da je sezona za ta lov neprestano odprta in da žrtve mnogokrat same silijo v bridke pasti. V nekem malem mestu Nebraske sta bančni predsednik in postajni agent stavila na izvolitev Hooverja, odnosno Roosevelta. Tisti, ki je stavo dobil, je smel v drugega na javnem prostoru zmetati dva ducata jajec, tudi takih brez rojstnega lista, magari če se jih je že pol ducata kokelj naveličalo. To je bila precej huda lekcija za poraženca, toda s pomočjo čistilca oblek in gorke kopeli je bil poraz zabrisan in pozabljen na vse večne čase. Hujše se je zgodilo nekemu mladeniču v Indiani, ki je volilno stavo izgubil in se je za kazen moral poročiti. Ta bo pomnil letošnje volitve še dolga desetletja. In kdo ve, morda iz same jeze ustanovi še tretjo stranko! * Vlada svari prebivalstvo držav vzhoda in srednjega zapada pred ponarejenimi desetdolarski-mi bankovci, ki baje v velikem številu krožijo v prometu. Ponarejevalci so si izbrali pravi čas: koliko ljudi pa je, ki v teh časih še poznajo prave desetake! * Saj pravim, res ni vselej umestno vsega na veliki zvon obesiti. Zadnji teden sem v fej koloni omenil, da sem se moral začasno zapisati v mlečno bratovščino, pa me že od raznih strani sočutno vprašujejo, če še vedno jezdim na kpzi. Nekateri mi tudi ponujajo koze v nakup prav poceni; in sicer prave koze in.titularne, to je take, ki ne hodijo po štirih! A.J.T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) nesoti stariše, dva brata in dve sestri. # Iz Detroita, Mich., je došlo uredništvu poročilo, da je zbolel sobrat Peter Klobučar, tajnik tamošnjega društva Triglav, št. 144 JSKJ, in da se nahaja v Receiving Hospital. Želimo mu skorajšnega okrevanja. # Glasbeni urednik velikega clevelandskega dnevnika “The Cleveland Press,” Mr. Denoe Leedy, se je v izdaji z dne 14. novembra prav laskavo izrazil o operi “Marta,” ki je bila preteklo nedeljo vprizorjena v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Samostojni pevski zbor “Zarja” sme biti ponosen na tako ugodno kritiko v velikem ameriškem listu. #. Radio-oddajna postaja WJAY v Clevelandu je imela preteklo nedeljo popoldne med večjim številom programov različnih narodnosti tudi polurni slovenski program. Program, ki je bil z eno izjemo izključno slovenski, je v splošnem ugajal, a še bolj bi bil, če bi bil izpuščen znani nemški H o 1 z h a c k e r Marsch, ki bi pač spadal v mednarodni, ne pa v slovenski program. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) ustanovi. Potom starostne pen-zije se vzdržuje nad 50,000 starih oseb brez sredstev in sistem se je izkazal neprimerno boljši in cenejši kot sistem ubožnic. PETDNEVNI delovni teden brez znižanja plač je bil za vse uslužbence vpeljan pri New York Daily News, enem največjih newyorških dnevnikov. Generalni upravitelj tega podjetja je izjavil, da je bil poskus petdnevnega delovnega tedna vpeljan v smeri evolucije ameriških industrij, kjer bo v doglednem času moral biti splošno vpeljan krajši dnevni in tedenski delovni čas. PREDSEDNIK HOOVER je povabil bodočega predsednika Roosevelta v Washington h konferenci glede revizije evropskih dolgov. To ’se je zgodilo prvič v ameriški zgodovini, da bi predsednik, katerega službena doba poteče v nekaj mesecih, povabil h konferenci protikandidata, ki ga je pri volitvah premagal. Predsednik Hoover se zaveda, da bo z zadevo evropskih dolgov imela mnogo opraviti bodoča administracija, zato smatra za umestno, da v tem pogledu začneta stara in nova administracija postopati sporazumno. V ITALIJI so slovesno praznovali desetletnico fašistične vlade. Pri tej priliki je bila od Mussolinija izdana obširna amnestija, katere pa niso deležni jetniki, ki so bili obsojeni zaradi političnih aktivnosti. PETNAJSTLETNICO okto-berske revolucije so pretekli teden obhajali v Rusiji. V Moskvi so se vršile za to priliko velike demonstracije, katere se je udeležilo en milijon vojakov, delavcev in kmetov. Vojni komisar Vorošiloff je v svojem govoru poudarjal uspešen razvoj ruske industrije, obenem pa je omenil, da so meje ruske države svete in da naj jih nihče ne skuša prestopiti. V NEMČIJI so zadnje državnozborske volitve zmanjšale moč fašistične Hitlerjeve stranke za 35 sedežev v zbornici in za približno dva milijona volilnih glasov. Kljub temu ima Hitlerjeva stranka še Vedno največ zastopnikov v državnem zboru, dasi nima absolutne večine. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje Iz 1. atrani) “Kralja Leara,” Hauptmannov “Potopljeni zvon,” Schillerjevo “Pesem o zvonu” in celo vrsto opernih tekstov, med njimi Sa-binovo “Prodano nevesto.” Fun-tek je bil rojen v Ljubljani leta 1862; po poklicu je bil najprej ljudskošolski učitelj, pozneje pa je dosegel naslov profesorja. Po prevratu je urejeval “Uradni list.” V Mariboru je bil obsojen na dosmrtno ječo 221etni hlapec Albin Trgles, ker mu je bila dokazana cela vrsta požigov v podpohorskih krajih. Samo v pragerski okolici je s požigi spravil na beraško palico 14 posestnikov. Mladi zločinec je duševno nekoliko zaostal, vendar ne toliko, da bi ne bil odgovoren za svoja dejanja. Prestrašeno podpohorsko prebivalstvo se bo zdaj oddahnilo. V noči od 24. na 25. oktobra je izbruhnil požar v vasi Livold, ki se nahaja kakšne štiri kilometre od Kočevja. Goreti je začelo v skednju gostilničarja in kovača Kljuna. Ogenj se je v močnem vetru tako hitro širil, da je v kratkem času pogorelo okrog 20 hiš in gospo-darsih poslopij. To vkljub trudu gasilnih društev iz Kočevja, Šalke vasi, Rudnika, Moz-lja, Črnega potoka, Stare cerkve, Kočevske reke, Dolge vasi in Želnj. Trem posestnikom je zgorelo prav vse in niso rešili nič drugega kot živino. Štirim drugim posestnikom so zgorele hiše in po eno gospodarsko poslopje, ostalim pa gospodarska poslopja. Škoda, ki jo je po--vzročil požar, je zelo velika, vendar visokost iste še ni ugotovljena. Krvav dogodek pri ugrabi j e-nju neveste. V romantičnih naselbinah Dobri1 breg' in Sb-kolina v hribih v okolici Jajca je bilo te dni torišče krvave bitke med svati, ki so odvedli neko nevesto, in med sorodnikom dekleta, ki jih je preganjal. Mlada Fatima iz bogate Meličeve zadruge v Sokolini se je zaljubila v Osmana Kovačeviča iz Dobrega brda ter se dogovorila z njim, da jo odvede po starem običaju. Osman je s 14 prijatelji po dogovoru ugrabil nevesto. O s m a n o v a' družba je imela s seboj lovske puške in so svatje prepevali in streljali v zrak, ko so vodili nevesto ponoči proti Dobremu brdu. Komaj se je nevesta na skrivaj odpravila iz domače hiše, je prišel v zadružni dom njen sorodnik Osman Melič, ki je bil najbolj nasproten Fati-mini zvezi z mladeničem iz sosedne vasi, ki je bil doma iz revne hiše in je služil pri nekem trgovcu za pomočnika-in hlapca. Ves srdit se je Osman, silno močan mladenič, takoj sam podal na zasledovanje. Ni še bil daleč od 'hiše, ko je zaslišal petje in streljanje svatov. Oborožil se je z močnim kolom in tekel za njimi. Blizu Dobrega brda jih je dohitel ter ves besen sam naskočil vso družbo. Udrihal je s kolom na vse strani in je po naključju prvega pobil na tla svojega prijatelja Selima Šeho. Ta pomota ga je še bolj zdivjala, težko je ranil še enega, tretja njegova V DUBLINU na Irskem so se na dan- obletnice premirja vršile velike protiangleške demonstracije ter je bilo več angleških zastav javno sežganih. V spopadih s policijo je bila ena oseba ubita, okoli 50 demonstrantov pa ranjenih. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorportrana 1. M01 GLAVNI URAD V ELY. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, HI-Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. 418 East Camp St., Ely. Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut 8t. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E„ Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago. iu- Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mtch. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofillja^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja »a predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izfre' membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave" Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z8las tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društeir se P* obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z osmim1 člani ali članicami. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K- *• DRUŠTVO ŠT. 214 ČRTANO Ker društvo št. 214 v Sudbury, Ontario, Canada, ni pla^a °. asesmentov za avgust, september in oktober 1932, in tud* n opravičilo zakasnelosti ali zamude, je bilo z dnem 26. oktobra 1932 ČRTANO iz Jugoslovanske Katoliške Jednote. Za glavni urad JSKJ: ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik- žrtev pa je bil sam ženin Kovačevič, ki se je rešil smrti na ta način, da ga je splašeni konj nezavestnega odnesel. Nesrečnemu Selimu je strahovit udarec s kolom zdrobil lobanjo, da je bil takoj mrtev, a tudi druga dva sta hudo ranjena. Ko so drugo jutro orožniki prišli po Osmana Meliča je mirno opravil najprej svojo molitev. Z obžalovanjem, da je po pomoti ubil prijatelja, je odšel z orožniki. Nemško odlikovanje izročeno Ivanu Metroviču. Kakor je bilo že poročano, je predsednik nemške republike Hindenburg odlikoval našega kiparja, profesorja Ivana Meštroviča z Goethejevo spominsko kolajno. Te dni je nemški konzul v Zagrebu g. dr. Freundt po nalogu svoje vlade izročil odlikovancu kolajno, ki nosi ime Ivana Meštroviča. Obenem mu je predal dopis podpisan od prezidenta Hindenburga. Lovljenje strupenih kač je bilo te dni z velikim uspehom zaključeno v okolici Imotskega in Ljubuškega. Lov strupenih kač je vodil upravitelj doma Narodnega zdravja v Mostaru dr. Lovro Doimi. Strupene kače izvažajo v Nemčijo, kjer pridobivajo iz njih serum proti kačjemu piku. Tak serum pa bo začel izdelovati tudi Hi-gijenski zavod v Zagrebu. Prihodnje leto l^o organiziran tudi lov na strupene stonoge in škorpijone in bo tudi to akcijo vodil dr. Doimi. V JUŽNI AMERIKI se boji med republikama Bolivia in Paraguay za sporno ozemlje El Gran Chaco še vedno vršijo, kljub poročilom o premirju. Čep te republike Paraguay so zavzele važno bolivijsko utrdbo Platanillos. Požar po krivdi otroka. Nedavno je nastal na gospodarskem poslopju Antona Barliča v Zavrču pri Ptuju ogenj. Gospodarsko poslopje je bilo v teku ene ure popolnoma uničeno in je škode preko 20,000 Din. Zgorelo je veliko sena in slame ter gospodarskega orodja. Ogenj je zanetil 4-letni sinček, ki je dobil vžigalice od 2-letne-ga tovariša, s katerim sta se vedno skupaj igrala. Bivši četnik obsojen na dosmrtno ječo. Sodišče v Prištini je obsodilo na dosmrtno ječo bivšega četnika Marka Čupiča, ki je letos 24. aprila v neki kavarni ubil v prepiru naredni-ka-vodnika Nešiča. Marko Cu-pič, silno razburljiv in nasilen človek, je bil že leta 1924 v Skopi ju obsojen na več ^ j . če zaradi nekega uboja- ^ pa je bil spet v Kavadaru 0 sojen na par mesecev zaradi ne kega izgreda. Cupič je v g° ^ vih ozirih žrtev svojih neug nih strasti. V vojnah se je 0 j likoval z izredno hrabrostjo> je devetkrat ranjen in so zaradi tega in njegovih za‘sq priznali redno podporo 1 . Din mesečno do smrti. Za 111 , ^ no in urejeno življenje Pa nv ^ 5) ni ustvarjen. Postal je sti'aS pretepač. it it' • .0 se Krvavo zaključena °^nll^p0. je odigrala nedavno v vasi brnji v banjaluškem srez11 . sicer med pravoslavnim Pr ^ f valstvom. Ostoje Vranje3’ ,lf letni mladenič, je s Porn<^jo svojih tovarišev odvedel sV^ izvoljenko Milko Zečevo. ^ voljenka je pristala na u dočim njeni starši niso ^ | ničesar slišati o zvezi z m*at ^ 1( Vranješem, ki je bil sicei ^ ( dobrem glasu, toda iz re.v g0 | rodbine. Ženinovi prijatelj1 . ? odvedli nevesto zvečer, k ° ij bilo na njenem domu ^°^e> h doma. Ko se je vrnil njen . 5 je bila hiša prazna, in od pa se je slišalo prepevanj0 -g : vriskanje otmičarjev. ^Cfjro-takoj poklical svojega sina g H ša, in sta se oba, oborožen^ 4 sekirami napotila za svati- i) sta prišla do Vranješeve ; Ij je iz nje donelo veselo I( vanje. Oče je razbijal P° v ^ 1 tih ter klical Milko, naj Pr . \ ven. Ženin, ki je to sliša.!;ap, 4 bil v svojem veselju Rref)1jgga da mu ne preti ničesar ^ j in je sam odprl vrata. ^c. i pa se je pojavil, sta že oba g čeva začela udrihati po n-|C, gg sekirami. Nesrečni mladen1^], bori s smrtjo v banjaluški nišnici, njegovega M“O I1 nega tasta pa so s sinom zaprli. j rtlžn° N6va zveza Jadrana 2 « | Ameriko. Te dni je na sVa|‘ c„ j vi vožnji iz Trsta v Južno ,j, riko prispela v Split nova v „ ka motorna - ladja “Nep^u' družbe Cosulich. Parobi()(^,. vzdrževal najhitrejšo zveK°,:nc-rope, Brazilije in Argen ^ Vožnja od Gibraltarja do ^ nambuca bo trajala sedem Ladja bo redno pristajala v ^j.,1 tu, kjer se je za prvo calo za Južno Ameriko 2^> J , slovanskih izseljencev. ENGLISH SECTION OF V olf'»cia|Org▼ o/ Ihe South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought. ENROLLJUVENILES ^ Juvenile Department with its approximate number of ‘“ousand members has shown a tendency to become stag-1 'n so far as increasing the number each month is con-ied, "til a few months ago juveniles enrolled each month ex-H by far, the number of transfers made to the adult ,rtment, and with each monthly report made by the r«me Office an appreciable gain was made. *tely there have been fewer transfers made to the adult ®>on, partly due to the extension of age limit sanctioned by *4th quadrennial convention, and partly due to economic tession. We, one would expect to see the junior division advance aps and bounds, since few were “promoted’ ’to the adult ?'°n, and new juveniles enrolled. "fortunately, this has not been the case. Only a feeble lrt has been made by the seniors to induce youngsters to %e members of our South Slavonic Catholic Union. ‘this point the reader may be tempted to say: “We are in midst of a severe depression, and inducing relatives and »ds to enroll in the senior and juvenile departments is equally ;>cult, for many men and women are unemployed.” 0 which this reply can be made: Monthly assessments for eniles is only FIFTEEN CENTS, up to 16 years of age, and 'this SMALL premium the death benefits range from $25 to j^> depending upon the age of the youngster. Ftainly, FIFTEEN CENTS a month is not a prohibitive :°Unt to set aside for a child. Rather it can be construed as tf°«g sales point to convince relatives, friends and outsiders 0 enrolling their children. It might be explained further the parents of the children need not be members of our li°i, although it can be urged strongly to enroll them also, o the layman FIFTEEN CENTS a month appears as a negli-^ amount for insurance of any kind, and at i irst glance one hardly expect to see a large reserve built from the collec- Jof such small premiums. so great was the reserve this year that the monthly Aments for juveniles have been suspended four times this ar> twice earlier in the year, and twice at the end of the year; 'My, November and December. * ^ of which means that parents and guardians will have 33 1/3 per cent of the annual premiums. 1(1 enrolling juveniles we are sowing seed for future crops in ft division. And like plants with roots firmly imbeded in soil, the principles underlying our fraternal benefit organ-5tion ’are imbued in the hearts of the juveniles, and as the 'lrs go by. grow deeper, making them staunch supporters of lf Union, much like the tree that becomes stronger and bigger ^ its increasing foundation—the roots. -o— -------- PATHFINDERS Upholds Convention 'y. Minn.—Many articles and against building the ’’ Supreme Office building 6 appeared in our official 4l>. The protests made after convention against building to the detriment of the - tobers, as the Supreme acting in good faith to ,at they had been instructed ‘he convention, proceded to chase the lot upon which °ffice building shall stand, J Paid $4,000 for the prop- of the members are for J, jng the Supreme Office .ding at Duluth, Minn., Jfe a lot would cost approxi-lo ely one and a half times ^ than that paid for in Ely. .^Uluth there are but about 50 ..^ers, while in Ely there are ^ 1,800 members. Our Union J founded in Ely, and the Quarters have remained , f,e for 34 years, with no ob-J°ns. Now, after the con-| *°n, some would make the At the convention a majority voted for the . building in Ely—only 16 w^ates voting against it. ,lJere not the delegates )^0rized by their respective ti^es to act in their behalf at |Jconvention? Of what use ij|j6 convention if its decisions ij^ “e declared null and void? ^ ^he delegates attend the I Vfintion, so that its work , he protested and have ap-^ais and disapprovals? i^^Vention decided to build ^j. °nie office in Ely, so that ‘0 J1 charges for office space d not be necessary, and in Oty "'ay* diminish expenses. 6Ver, the protests demand V considerable expenses. First, $4,000 invested in the lot will lie idle; second, taxes will have to be paid; and third, a referendum, which means an additional expense. And are we, as members and delegates, to look upon the procedures? I hope not. I ask the delegates that they honor my article by submitting counter protests—by upholding the decision of the convention. Let us add $10,000 to the $4,000 which is already invested in the lot and we shall have a Supreme Office building, and also end these controversies. We can then take pride in realizing that we are going forward and not backward. Each member should keep in mind that these lines are written for the benefit of the members and the Union, and not for expenses in economic crisis. Let us help each other if we wish to fulfill our brotherly and sisterly love. Of St. Martin’s Lodge, No. 44, SSCU, of Barberton, O., I make a request, please, to reconsider and withdraw their protest against building the Supreme Office building. By so doing we shall eliminate many expenses, and end the many protests and special voting for the coming three years. Whoever wishes for arguments can easily secure them. But needless arguments should be avoided in our Union. Therefore, I beg the encumbent supreme officers and the newly elected ones that they uphold the decision made at the 14th quadrennial convention. I sincerely hope that the members will agree with my article to build Gowanda, N. Y.—Perhaps you have sometimes wondered what the senior lodges of our Union think of the English-speaking groups. At first, beyond all doubt, they may have resented to some extent the advice offered by youth. Even at the last convention, although there was more or less of a trend to help the youth of the Union, there were still some who carried the idea of “we have gone through the mill— what do you know about business matters pertaining to the benefit of the Union in general?” Do you think that the senior lodges do not notice the good times we have each month as well as record-breaking crowds at our public socials? Most of them, I know, won’t admit that they, too, wish they were mem fcers of the younger set. Never theless, two weeks ago when our lodge was planning to go by bus to a party in Buffalo, one of them approached me. He asked that if he transferrec to the Pathfinders, could he go along, too? I told him that if he became a member of our lodge he would have to play on our baseball team next year. At first he was sort of stumped for an answer, but he replied that he thought he was too old for baseball, but insisted that per haps he could learn to bowl. From this conversation, what do you think is wrong? For my part I think that the senior lodges are blaip?, and not youth. Some even say that they hope for the success of the young lodges so that the latter may take over the management of the senior lodges. Just as scon as our sport fund is rein stated, I believe there should also be a drive for more activ ities sponsored by senior lodge regarding athletics. Surely larger group of bowling enthu siasts could be secured. The average age of members of the adult department of the Pathfinders is 22 years. Being still the youngest English-con ducted lodge in the SSCU, the Pathfinders cater to youth anc youth’s activities. A new mem ber means new ideas and new ideas mean new members. Be sure to get your new member now. If you are a member of Slovene lodge, why not try to get a group who would be wil ing to form another English speaking group. Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU. * --------o------ ATHLETIC BOAPD OP, S. S. C. U, Chairman: F. J. Kress, 214 — 67th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortx, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, K. U. 2, Johnstown, Pa. J. L, Jevitz Jr.. 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn. • • • Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Cleveland launched its 14th annual Community Fund campaign Monday, Nov. 14. The goal is set at $4,250,000. “An army of 8,000 solicitors—dedicated to humanity and marching against hunger and cold— ssumed the task of interviewing people in offices, business louses and homes in Greater Cleveland.” Community fund is used principally to help the poor and jobless. Approximately 25,000 families are be; ing, cared for by relief agencies at the present time; this number may reach 40,000 this win-er. An urgent plea is made throughout the city to give. Campaign ends Nov. 21. Orels Club in Cleveland is going to sponsor a boxing show Thursday evening, Nov. 17. Majority of participants are Slovenes, among them amateur champions: Eddy Novince, Plain Dealer Golden Gloves heavyweight champion; Lou Champa, Golden Gloves middleweight champion. Other Slovenes to take part in the boxing show are: Tony Zagar, “Pop-eye” Modic, Al Hejna and Mickey Komar, a Slovak. Mr. Heinie Martin Antončič, member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, is promoter. Popular admission prices of 60 cents for reserved seats and 40 cents general admission will attract a large crowd. Dancing will follow with a small admission price of 10 cents. EDITOR’S NOTE Juvenile Department appears in this issue and occupies the second page usually reserved for the English section of Nova Doba. For this reason several contributing articles have not been published in this edition, but will appear in next week’s publication. Fourth installment of “Tenth Brother” will appear in next week’s issue, due to lack of space in this edition. Editor. the new Supreme Office in Ely, Minn. In conclusion, I wish to extend my greetings to the entire membership of the SSCU, especially to the supreme officers, old and new. As an organizer of the SSCU and as a delegate of Lodge No. 200 to the 14th regular convention, I say to them: “Until we meet again after the New Year.” Frank Jerich. What is considered the first office of its kind among the Slovenes has been opened by Mr. Victor T. Suhadolnik— that of landscape architecture —at 21201 Chardon Rd., Euclid, O. Mr. Suhadolnik has been awarded several prizes for his work in competitive miniature gardens. While fighting in Boston, Frankie Simms, Slovene heavyweight boxer of note, was injured in his fig'ht against Walker, a colored opponent, on Nov. 4, causing Simms to cancel three bouts scheduled for the month of November. International Exposition will open next Saturday, Nov. 19, at the Public Auditorium and will last nine days, ending Nov. 27. Slovenes will be well represented. Jugoslav (Slovene) Club has taken charge of the Slovene exhibit and prepared a differ ent, program of entertainment daily. Among the performers will be singers and dancers from the Singing Society Zarja, accompanied to the tunes of the accordions. On exhibition will be cluny lace, woodcraft and an inn. Pathfinder Lights Gowanda, N. Y.—After one of the busiest few months, we can now sit back for a while and heave a sigh of relief, if even of satisfaction. We can still remember many pleasant experiences, especially that of the bus ride and party in Buffalo a couple of weeks ago. When we came into Buffalo, someone said, “All right, you farmers, look out and see the tall buildings”—and they kill some people for less. Nevertheless, we wonder what impression Buffalo gave to some of those who were viewing its splendor for the first time. We have reminded the Gowanda Boosters and the Buffalo Big Four that our intended party in the Slovenian Hall on Nov. 19 has'been postponed indefinitely. We hope, however, arrangements can be brought about to carry forth our first plan soon. With the coming of the new year we want your ideas for keeping up the pleasant activities, as we have begun them. Take part in all our meetings and socials. Did you know that the names which seem to be most popular in our lodge are Mary and Frank? There are six of the former and five of the latter. We hope that everyone of you read the article “New Era” by Frank Progar, No. 203, SSCU, in last week’s Nova Doba. The article was indeed interesting and educational, and we feel complimented that he mentioned the Pathfinders as one of the most progressive lodges in the Union. We welcome our new member, Rudy Klancer.tothis lodge and hope that we come up to 11 his expectations. Only by satisfying our new members can we hope to increase the membership of our lodge and Union. Have you done anything to increase the membership in our lodge this year? If not, it is time you got busy. Don’t forget that the Buffalo Big Four are holding a dance at the Croatian Hall, at the corner of Vulcan and Condon Streets, in Buffalo, on Saturday night, Nov. 26, with first-class orchestra assured. Be sure to attend if you possibly can. On Nov. 6 quite a number of Pathfinders were among the enthusiastic fans at the Cani-sius-St. Bonaventure football game in Buffalo. As Louis Klan-cer was a member of the St. Bonaventures, we feel that the Pathfinders rejoiced in their victory. Louis was in on aimost every tackle and on more than one occasion kept his rivals from crossing his goal. Gowanda seemed to be taking quite a part in the game. We wonder if the Pathfinders recognized the trombone player in the front ranks of the Canisius band? Thanksgiving greetings to all.! Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU. Influence East Palestine, O.—How many of us ever stop to think that we occasionally influence other people in this world, especially those neai'-est us? Our actions are constantly being studied by others. No person, no matter how low, but what at some time has influence with someone else. A habitual non-attendant at lodge meetings has an opportunity to “start something” that will in the end be of benefit to his lodge. If he would begin to attend lodge meetings regularly, other non-attendants would soon take notice of the fact and they would wonder why. They would become interested. They would begin to ask each other the question: “Why did ho go the first time, and why does he continue to do so?” A little talk then by the now regular attendant to the still non-attendants would be the final spark necessary to bring them into the fold, also Yes, other people are always interested in what we do. Coming and going, someone will be influenced by our actions Joe J. Golicic, No .41, SSCU. SS. Peter and Paul, No. 66 Joliet, 111.—SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, stag and card party held Oct. 29 was a success, considering the present times. Proceeds were not as large as in past similar affairs, but it was a great help to the treasury just the same. Committee in charge obtained some very good prizes from members and friends, and tho^e who received them expressed themselves as “very much pleased.” That Hungry Six Band sure pepped up the party, for they certainly were good. Our bowling team is still hustling along. Tuesday night, Nov. 8, they dropped under the 900 mark in the first two gained (probably a little excited over the election) in playing against the Weber Dairy team, but came back and bid the opponents a mean good night with a score of 1045. TEZAK FLORALS Papesh ............... 185 194 237 Ramutta .............. 171 181 202 Korevec .............. 176 1(50 210 Kubinski ............. 176 179 215 Horwath .............. 173 174 181 Totals ............. 881 888 1045 WEBER DAIRY CO. Ochs ................. 218 181 167 Janovjak ............. 169 192 166 Offennan ............. 183 138 198 Hahlweg .............. 157 178 181 Rrange ............... 170 161 189 Totals ............. 897 850 891 St. Joseph’s Society, KSKJ, is going to hold a Thanksgiving eve dance, Nov. 23. In the past this lodge has been very liberal in lending us help and co-oper-ation; therefore, it is only fair and proper that members of SS. Peter and Paul be represented at this holiday gathering. A welcome, unparalleled in the history of Joliet, was given to President Hoover and his wife when they stopped here Friday, Nov. 4. Thousands upon thousands of men, women and children crowded the streets and courthouse yard to see and hear the chief executive of the nation. An estimated crowd of 25,000 was on hand to pay respects to the President and the First Lady of the Land. Slovenes were well represented, as a large number attended. Our popular St. Joseph’s School Band furnished the music. On the reception committee was found Bro. Joseph Zalar. Whether all of that mass of people approved of Mr. Hoover as our president, we do not know, but they certainly showed their loyalty by extending him an elaborate reception. Here’s luck and success to newly elected president, Franklin D. Roosevelt. John L. Jevitz Jr. o-------------- SALT Salt is absolutely essential to normal health. How long a person could live without taking in any salt is a matter of speculation. Some of the American Indians apparently had no definite source of salt, although many tribes did. Salt occurs in many foods without our being aware of its presence. If all the salt were removed from the human body it could not remain alive 48 hours. Indian Shorts Indians to Have Thanksgiving Party Cleveland Singing Society Zarja rose to new heights in operatic endeavors when it presented the opera “Martha” Sunday, Nov. 13, at the Slovene National Home. Magnificent costumes depicting scenes, first rate singers and an orchestra trained to accompaniment scored its biggest success. The hall was filled to capacity, with people standing throughout the performance. People from neighboring cities, such as Lorain, Barberton, Girard, attended the opera, and even visitors from Detroit were present, who came to Cleveland to see and hear Zarja present “Martha.” Chicago, 111.—An effort is being made by the Indian Lodge, No. 220, SSCU, to rise once more to its financial status of a few years back. The effort is in the way of a Thanksgiving party, which will be held on Saturday, Nov. 19, at our meeting place, 1615 Blue Island Ave. The doors will swing wide I open to the public promptly at 8 p. m. A four-piece orchestra will be had specially for the occasion. Everyone is invited — you, your sister, brother, father, mother, other relatives and friends. Come one, come all, and spend a joyous evening in the home of the Indian Lodge. No tickets will be sold for the affair, and the only way to gain admittance is by a 25-cent piece payable at the entrance. Let it be known that all members will be charged the admission price also, and will not be admitted free, as has been the custom heretofore. This measure of charging members is only temporary, and will be dropped as soon as our treasury (which has looked like a skeleton for the past five months) picks up. The Indian basketeers are starting another season of play, and will try to get somewhere in sports this season. The same colorful group of players are present this season as last, with A1 Spolar captain, Leo Moore manager and Felix Kozlowski custodian. The Indians are already entered in the Evening American basketball tournament, and are figuring on entering the C. Y. O. tournament. On Friday evening, Nov. 18, they will engage the Pine A. C. in a basketball tilt at Gads Hill Center, and on Wednesday, Nov. 23, they play the West Side Y. M. C. A. Leo W. Moore, Sec’y. o-------------- Chlupp: Travel certainly broadens the mind. Quiggle: Yeah, and it’s sure a whiz for contracting the pocketbook. GOLD The total gold stock of the world is estimated at $22,000,-000,000. About half of this gold is used for monetary purposes. —:—o----------- Cutajar: Gertie certainly goes the pace. Chlupp: Yeah, she halves the candle and burns it at all four ends. ^UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .......... S0 MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT 9f u ______________________________________________________________ . . . —................................................................................................................ iiuB» pet pi SkiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,lllllll,nl11 ’lUbl|cn ZGODBE Q ŽIVALIH TOBY’S KID BROTHER Petelin, kokoši, mesec in solnce “Živel je nekoč domišljav petelin, ki je bil prepričan, da se na njegovo petje prikaže solnce, in da solnce ne bi sijalo, če ne bi zjutraj zapel.” "To je neumno,” je rekel Tomažek ln prav je imel. "Da, toda na Madagaskarju si ljudje drugače tolmačijo dejstvo, da petelin takoj zapoje, ko se pokažejo na obzorju prvi prameni svetlobe. Njihovo tolmačenje tudi ni pravilno, toda ljubko. Poslušaj: "Pred davnimi, davnimi časi niso živeli petelini in kokoši na zemlji, ampak v nebesih . . .” "V nebesih?” se je začudil Tomažek. •'Da, prebivalci Madagaskarja so mislili, da je nebo velik višnjav pokrov, po katerem se solnce, mesec in zvezde izprehajajo. Velik višnjev pokrov z luknjami, skozi katere se časih zabliska, ali pa pada dež . . . Solnce in mesec sta bila brat ln sestra, petelin, kokoši in zvezde pa so bile otroci solnem Solnce je peljalo zvezde na izprehod, zakaj tudi zvezde so bile živa bitja, kakor dokazujejo njihova imena: dvojčki, škorpijoni, bik —in mesec je moral paziti na kokoši. "Toda neki dan se je mesec naveličal te vpijoče sodrge. S prijaznim glasom je poklical kokoši k sebi. Hitro so pritekle, tedaj pa . . . Šššššš! in že jih je vrgel 'skozi nebeške luknje na zemljo. “Pa je prišlo solnce in je vprašalo: ‘Kam so šli moji otroci?’ ‘■‘Joj!’ je rekel mesec z žalostnim obrazom, ‘zgodila se je velika nesreča. Ko so tekali pred menoj, so napak stopili in padli skozi luknjo na zemljo.’ “Še na kokoši paziti ne znaš!” je jezno zaupilo solnce. Mesec ni ugovarjal in tako je začelo solnce sumiti. “Sam si jih vrgel doli! Dolgočasile so te. Priznaj, da si se jih hotel iznebiti*” Mesec ni odgovoril. "Ne maram te več,” je reklo solnce. “Sploh te ne maram več. Nimam te kaj porabiti in najboljše bo, da se ločiva. Nočem te več videti!” Kakor rečeno, tako storjeno. Solnce je odšlo od meseca. Sicer vam pa lahko zaupam, da se je mesec že od nekdaj bal svete jeze svojega zakonskega tovariša. Čez dan se mu skriva in če se kdaj zgodi, da se oba istočasno pokažeta na nebu, tedaj mesec vedno pazi, da se mu čim bolj ogne. Medtem so prileteli petelini in kokoši na zemljo. Čisto omamljeni od padca so obležali negibno na tleh. Prileteli so na živilski trg neke vasi. Prebivalci tega kraja še niso bili nikoli videli petelina ali pa kokoši, ker je taka perutnina poprej živela v nebesih. Možje so se klanjali pred njimi, žene pa, ki so bile že od nekdaj radovedne, so jim božale peruti. Tako so se počasi kokoši in petelini zdramili iz omotice. "Od kod prihajate?” je vprašala starejša ženska. “Od zgoraj!" so odgovorile kokoši, “od zgoVaj! Padli smo dol . . . Sami ne vemo, kako se je to zgodilo.” “Videl sem,” je zmagoslavno pojasnil petelin. “Mesec nas je poklical, ubogali smo in prileteli k njemu in tedaj . . “Brrrr!” so vzkliknile kokoši. “Mesec je vrag! Odslej bomo hodili spat, kakor hitro se bo solnce skrilo za oblake, da ga ne bomo videli.” “Toda, povejte . . so vprašali prebivalci. “Kaj pa?” ’ “Kaj ste jedli tam zgoraj?” "Svetlobo, razumljivo,” so rekle kokoši; “svetlobo, ki jo ustvarjajo zvezde.” "Tega seveda,” so priznali kmetje “pri nas nimamo." “Čudno!" so se začudile kokoši. “Prav čudno!” je ponovil petelin. “To me je spravilo iz ravnotežja. Od česa pa potem živite?” "Od žita . . “Žita? Tega ne poznamo. Kakšno pa je?” "Ali ga hočete pokusiti?” so jim predlagali kmetje. “Prav radi!” Kokoši in petelin so pokušali. "Ni siccr tako dobro, kakor je bila hrana v nebesih,” so dejali, “toda bolj hranilno je. Samo . . . kaj zahtevate za to?” “O nič,” so rekli kmetje, “ker prihajate iz nebes ... In tudi posebno veliki niste!” “Ne, n?! “Dajale vam bomo jajca če nam boste dali prostor, da si ustvarimo dom in družino!” so rekle kokcšl. Od tistih dob živijo kokoši in petelini pri ljudeh. V zahvalo, da jih prehranjujemo, nam ležejo jajca. Prcbivalci Madagaskarja pripovedujejo, da so ostale kokoši zveste svoji obiiubi, da se bodo skrivale mescu. Kakor hitro se skrije solnce za gore, se skrijejo tudi kokoši v svoja prenočišča. In petelini se zvečer in ponoči nc oglašajo. Kakor hitro pa se pokaže prvi pramen na nebu zapoje petelin svojo zahvalno pesen? solncu. Tomažek je vneto kimal z glavo in rekel: "Meni se ta zgodba ne zdi neverjetna. Morda je bilo res tako?” “Tako Ž2 ni bilo. Toda zgodbica je lepa, ker priča, o preprostih dušah ki so si jo izmislile.” (“Mlado Jutro.") ----------o-------- Srečko Kosovci: VRABČEK ZOBLJE GKOZDJICE Tyler Warner’s oldSfc brother, Toby, had been the star football player at Harriman Prep for two years, and now as a senior he was both captain and quarterback of the team. Tyler was proud of his brother Toby, but he did not like to be called “Toby’s kid brother.” Why didn’t people call him by his own name? About four hours before the Harri-man-Dover game, the coach of the football team was walking across the athletic grounds when he saw two fellows at one end of the football field. One was in uniform, dasperately tackling the dummy and leaping the hurdles, they pushed the ball over the goal line. Then the two teams lined up for the kick for the extra point. The whistle blew. There was a wild scuffle and Toby got through and blocked the ball. Wild cheering broke out in the Harriman stands, but it was quickly hushed, for their quarterback lay on the ground with a broken ankle. There was nothing to do but take him out of the game. The score was already 6 to 0. The Harriman team put up a stiff struggle, but their spirit had gone with their captain. Mr. Kendricks sent in sub after sub, but to no avail. As he looked around desperately, his eye lighted T/ff 'J'uM/oa C00* I s He Started on a Long Shifting Kun while the other, in a thick white sweater and gray flannels, stood with folded arms and watched. They were Toby and Tyler. “What’s the idea of practice at this late hour?” asked the coach. Toby grinned. “It’s my kid brother showing me what he can do,” he said. ‘He wants to prove, that he’s good enough to play this afternoon.” “Well, is he?” “I don’t know,” began Toby, looking critically at his brother. “If he were ten pounds heavier, a little faster on his feet, had three more inches of height, didn’t try so hard and . . . Why, what’s the matter?” he asked, as Ty cut him short by catching his arm and swinging him around. “That’s just the trouble with you,” cried Tyler, fiercely. “You won’t take a fellow seriously. I get out here every day and sweat and grind and work for | ter. a chance to show what I can do and then you laugh at me. I’m just your kid brother, that's all. Well, I’m through! I don’t want a chance this afternoon. I don’t even want a chance, do you understand?”—and with tears smarting in his eyes, he strode off the field. The coach looked after him and thoughtfully stroked his chin. “Um-m,” was all he said. That afternoon the stadium was crowded. The two teams were running up and down the field, warming up and going through short practice formations. Tyler, although in street clothes, could not keep away from the bench. He stood to one side, carefully avoiding the eye of the coach, and wistfully watching the players. It was evident that he had changed his mind since the morning, but was too proud to show it. At length the whistle blew and the referee called the two captains together in the middle of the field. From the time of the first kickoff it was evident that Harriman Prep and Dover Academy were evenly matched. Toby, quarterback for his team, called all his best plays, only to see them blocked. “Stone wall,” he jibbed at the Dover captain, good-naturedly. “Stone wall yourself,” was the laughing reply. “You’ve stopped every line plunge we’ve made.” At the end of the first half the score was 0 to 0, neither side having made a touchdown or kicked a goal from the field. “You’re lying down,” stormed the coach, during the half. “You’re giving the game away. You want the other team to give you the breaks instead of making the breaks for yourselves. If you want to win this game, you’ve got to fight. You’ve got to get out there and fight!” For the first few plays of the third quarter the team did fight. Toby made a line plunge that gained seven yards. At this point, however, Dover began to fight, too. Their line became more of a stone wall than' ever when they got the ball in their possession, as they soon did, they began a slow but steady march down the field. Harriman tried vainly to stop them. Toby was everywhere, tackling, blocking, encouraging his team, but it was no use. On came Dover, first down after down, until upon Tyler, who was watching the game intently with jaw set and hands clenched. “Tyler! Come here!” he yelled. Tyler was there in an instant. “What do you mean by coming out here without your uniform on today?’’ cried the coach. Tyler flushed and said nothing. “Well, I tell you what I think,” continued the coach, “I think you’re a quitter. No wonder you haven’t made the team. You haven’t got the spunk of a dish of gravy!” Tyler’s eyes flashed. “Just give me a chance,” he cried. “I’ll show you whether 1 have any spunk or not.” “All right,” returned the coach. “I’ll give you a chance just to show you that I’m right. There’s five minutes before the beginning of the last quar-Be here in uniform and I’ll put you in.” At the end of the five minutes Tyler was on the field in full uniform. The first thing he did was to call the team into a huddle. What he said is not known, but when the players lined up for the first play there was a new light in their eyes and a spring to their step. It was as if all of the injured quarterback’s spirit had come on the field with his brother. Tyler played like a demon, shouted at his teammates, abused them, cajoled them, until the whole team was fighting like mad. Again and again Ty pluged through the solid center of the opposing team, steadily gaining ground. But he saw that in spite of their new zeal, his teammates were tiring. The time was nearly up and they were still thirty yards fro the goal line. He decided on a desperate play. He called the team into a huddle, talked earnestly for a moment then called for a forward pass. The ball was snapped. The two ends went down the sidelines like birds from a covey. As for Tyler, he ran back a few steps with the ball and waited. “Watch the pass!” went up the cry from the other team as the players scattered in all directions trying to cover the two ends. Now was Tyler’s chance. Avoiding the two men who had broken through the line to block the pass, he started on a long shifting run through the broken field, with two of his players ahead of him as interference. On they went. A Dover player dived at Tyler from one side and missed. Another charged from the | front, but was taken out by one of the interference men. The other sacrificed : himself to block the Dover fullback, j leaving only one man between Tyler [and a touchdown. He changed his pace, gave the oncoming man a stiff arm, spun in a circle and galloped over the goal line. The stands cheered wildly—the score was tied and there was just time for the kick. “Make that goal, Ty, old boy!” shouted the coach. “Hi, hi, Ty, Ty!” cheered the crowd. The two teams lined up. The whistle blew. There was a scramble then out of the confusion the ball sailed straight and true between the crossbars. Harriman had won, 7 to 6, and Ty was the hero of the game. Later in the day he and the coach FRUIT GELATINE The recipe given below uses apricot juice, but pineapple, peach or pear could be used the same way. If pear is used, be sure to add the juice of one orange and some nuts as the pear flavor is very mild by itself. Into a mixing bowl put— 2 tablespoonfuls of granulated gelatine 2 tablespoonfuls sugar Juice of 1 lemon Add ii cupful of cold water Stir till the ingredients are well mixed. Measure two cupfuls of apricot fruit juice and bring to a boil. (Do not continue boiling.) Pour the cold and hot ingredients together, dissolve well and pour into a jelly mold to harden. Let set in a cold place for at least four hours. Serve with custard sauce, plain cream, or put individual portions on lettuce leaves and add salad dressing as preferred. THE CHESTY POLLI-WOG Would you like to know how it feels to be a polliwog? Well, if you had seen Tad, that little fat wiggle-wog skimming about in the green pond in the pasture, and if you could have known how happy he was you would almost want to be a polliwog yourself Of course, Tad had little polliwog troubles, as all tadpoles do. You see, he was the oldest polliwog in the pond and all the other polliwogs were jealous of him because they knew he would be a toad before they would. Tad might have put on airs and called them babies, but he was a very quiet little fellow; and, besides, he didn’t have anybody to sympathize with him. “You will be a funny looking toad,” they said, as they crowded about him in the warm water, “your front legs haven’t even started yet.” Tad didn’t answer back; not that he thought it wouldn’t do any good. Their THE HANDY BOY AT HOME BY CHARLES A. KING, STATE NORMAL SCHOOL, PLYMOUTH, N. H. ttT I50 imal HERO PRI SULTAN^ j bom 8 (Bosanska narodna pripove This screen may be “E-z-ly Made” of fly. pulp or pressed wall-board or of ply wood; the latter will be the stronger, but a good grade of pressed board will be strong enough. The width of each fly of the screen is 16” which is made by cutting a piece of wall-board 32” by 63” lengthwise in the middle, 32f’ being a stock width of all similar material. To finish and to protect the edges, bind each with stout or 2” adhesive craft paper tape by placing it as suggested, keeping the edge of the craft paper as nearly as possible parallel with the edge of the Put four light V/2" stamped brass hinges on each joint; fasten each with copper or hollow harness rivets of the size that will fit the holes in the hinges closely. Place the flat head on the back side of both outer joints, put on the face side of the middle joint, and rivet the rivets into the holes of the hinges. The screen may be left in its natural colors if desired or it may be either kalsomined or painted or decorated in any way desired, say by fastening bright colored “cutouts” as suggested. Tako ime Je gori Ali veste kaj je Hero, i znan «il mra: nujejo Hercegovci ljudi ki ° ;lL T; po svojih čudaških navadah. t • Nu, in tak Hero je. na_ svojemTOh, hl natrgal košarico hrušk ln J ,j , 11 so sultanu v dar. Tedaj ko je s jj ne veir veliko dvorano palače, je suita ^ Rubiti šal neke ljudi, ki so jih obdo Pred pa vine. Hero se je brž skril v ^ ^ »e'en pokril košarico z ruto da mu kdo sadja ukradel. . , , ufca- «Sem „ “Vrzite ljudi v ječo!” je tedaj ,sem s zal sultan in šel iz dvorane. pd ■ Pnjs Zločince so zvezali in odve g«' 8- ure nesreči so zapazili tudi Hera 'Jal v k hoteli vzeti s seboj. . .... m *olj za “Kaj vam ne pride na mise je užaljeno rekel. “Saj nisem ^ P02(i njih. Prišel sem v dvorano, R. ^ dal visokemu sultanu košarico j ■ c Nič ni pomagalo. Z drugimi ‘Jniku! so ga zaprli v ječo. Leto na*® J au JV šel sultan k jetnikom da-h onega pomilosti. Tedaj je opa2 “Kako si pa ti prišel sem ne* nik?” ga je začudeno vprašat. , . “Presvetli sultan brez greha dnu kakor novorojenček. Hotel sem in0l,, nski nesti hrušk v dar takrat pa zftprlif. ’*> ke zgrabili tvoji služabniki in m' ej,eškif ’Udi p( v temno ječo. Pomagaj mi. viin BMiajvei je bila vzrok moji nesreči.” pol “In sveta knjiga?” t pri'f °s im “Nanjo bom vsako leto SV'l^itanilpti, k segel da ne bom nikdar vec » 1-tnce ii kaj v dar prinesel.” ea j#laEom„ Sultan se je jel smejati, . kar trebuh bolel. Potem J? “ pri'lw. Z1 naj Heru vsako leto izplačaj j Pot memo pokojnino. l,as> g ----------0-------— -j/ P^ki KAJ JE VIDEL NACE* Jfiiko ■1 iicu: i.Sestr‘ Nacek pripoveduje stricu ^ai jef;velan "Najvišji poštni urad na sve »fa|'tsburr Phari (pokrajina Tibet v AziJ*'’ s|toJ ft(jl . pošta leži 5,000 metrov nad 11 ^j-1 ' gladino. Videl sem pa še druge , mivosti. Japonci so, kakor ;,.stv&| ; največji umetniki lesnega stavo ~ , na svetu. V Nariju, najstW™ ^j-jj mestu Japonske, stoji nedvomno retelv..,, , starejša lesena hišica, ki si j® ,z srk''k t ; misliti. Vsa hišica je zgrajena po-13 •ne , mepa lesa in še dandanašnji » .j jeP's. j trebuje nobenih popravil čePrf„ti J&' j.:°n I. zdaj že več ko dvanajst sto ji»'11 wan ponči zlagajo lesene plošče ta"sa|cegaf he w tančno drugo ob drugo, brez * . lepila ali kakega drugega Prip°0(iu5|lffPo^ . cia se na primer omare neP* I no zapirajo. * "Da pa ne boš mislil, stric vid6,’) , Ve da nisem doma ničesar lepeS1A0tiSe''l tool ti povem zgodbico, ki sem j® ]iedc'j:r that v svoji rodni vasi. Bilo je an Ijo popoldne. Sosed me je b» ',iegoVi |Hre na južino. On in nekateri jieS0jitn prijatslji so skušali razvou®”.« b®'»|i . e križanko. Vsi so iskali in uf£ 0omeI1L 1 sedo, ki naj bi imela šest črk’, gob0! pat pa tisti kakor ‘dobrota.’ V »0 ^oB1; ] Sl je sedel Janezek in se igral s * jiSju- J Af Zdajci pa se oglasi in vikpe b9 Moj Bog, kaj vam je neki ti t)i‘ f!e liko ugibati. Ta beseda ne m m nobena druga kakor mamica- 0eK^fw “S tem je povedal Janeze k ^ogO'k. tako lepega in mi bo ostal 111 II sir dek zmerom v spominu.” I*1 »i -----------O--------- L1" iti v“ Medvedek ■ "’Sine i v“i iittl at 'Kr cat i* method op BINDING EOCE^ E-Z-LYMADE: 3CREEN Mile Klopčič: TRI ŽELJE Moj očka ima na roki žulje tri. Moje srce si treh čudes želi: Da bi prvi žulj postal cekin, da bi zanj kupili vrt, da bi hodil vanj počivat oče, kadar je od dela strt. Da bi drugi žulj postal cvetlica, posadil bi jo v vrt, da bi se je razveselil oče, če bi bil potrt. Da bi tretji žulj postal smehljaj, da bi ga očetu dal. Rad bi videl vsaj enkrat, da bi oče se smehljal. Manica: ČEBELE SO GA Vrabček zoblje grozdjice— zoblji ga, le zoblji! Trta, trtica rdeči, črna Jagoda dehti— zoblji ga, le zoblji! Saj ne prideš vinca pit, ko je v našem hramu, in ko polnimo, te ni, da bi ti postregli. Hiti, dokler je še čas, dosti grozdjica bo še za krčmarja in za nas. He Saw Himself Mirrored in an Old Bottle teasing made him unhappy at times, for there were so many to tease him. They were all jealous of him because his hind legs had started to grow and theirs hadn’t even begun to bud. Ihey teased Tad so much that finally he decided to tell old Mother Toad about it. Now old Mother Toad was very old and very-wise. She didn’t talk much and she looked so sol&mn that all the little polliwog children were afraid of her. Tad was afraid, too, and when he told her how all the other polliwogs teased him she just blinked her big golden-circled eyes, that made her look as il she came from another world, and didn’t even say a word. “What shall I do about it?” asked Tad, growing quite uneasy. “Smile-r-r-r-up! Smile!” gurgled old Mother Toad so suddenly that Tad dropped to the bottom like a little ball of lead. When he recovered his senses she was gone. But he remembered what she said. After that whenever the other polliwogs teased him he just smiled and didn’t answer them. “Look at him,” they cried. He will be a deformed frog. His hind legs are fully grown and his front ones haven’t even started.” Tad felt like saying mean things to them, but he remem- were talking to Toby, who was stretched out in bed. The coach was jubilant. “Tyler,” said he, “you were great. I never knew you had it in you. My worries about next year s Quarterback are over. You’re the man, and I believe you’ll be every bit as good as youi big brother.” „ ^ , “Listen to that, Ty,” put in Toby. “You’ve not only got everybody calling you by your nickname, as you always wanted them to, but already people are beginning to refer to me as your big brother. Well,” He added, grinning “I’m satisfied.” , _ “So am I,” returned Ty, warmly “You’re the best big brother in the world.” Matijček ni bil priden deček. Za šolo in učenje se je bore malo menil. Tem rajši se je pa potepal po vasi in povzročal ljudem in živalim razne ne-prilike. Psi, mačke, kokoši, vse to je kar bežalo pred njim, zakaj poredni Matijček menda ni imel večjega veselja kakor preganjati in mučiti nedolžne živali. Marsikatero ptičje gnezdo je razmetal in marsikako jajčece vrgel ob tla. Mladega nepridiprava je dostikrat posvarila in ga skušala poboljšati njegova stara teta, ki ga je imela iz usmiljenja pri sebi. Toda zakrknjenec je ni poslušal. Še celo rogal se je svoji dobrotnici. Nekoč je na dvorišče Matijčetove tete zašlo sosedovo tele. Teta je velela dečku, naj to tele polagoma zavrne domov, sicer je nevarnost, da ne bi zašlo na cesto ali celo na železniški tir. “Ali Matijček," je še zaklicala teta, “ravnaj zlepa in počasi, da se žival ne prestraši! ” Matijček pa je bil s teletom le toliko časa dober, dokler se je videlo na domače dvorišče. Komaj se je pa skril za vogal, je že zgrabil v skladovnici debelo poleno in začel neusmiljeno udrihati po ubogi živali. Tele je začelo bczljati. Matijček pa s polenom za njim. Ko tako drevita drug za drugim, trešči tele tako silno v Piškurjev ulnjak, da skoro pade, nato sc pa še hitreje požene dalj s. Čebele pa, ki so v vročini že tako precej hude, so zaradi stresljaja še bolj pobesnele. Mahoma so bile vse iz panjev in ker je tele med tem že srečno odbežalo, so se zakadile v Ma-tijčeta, ki je pravkar s polenom v roki prisopihal pred ulnjak. Deček je kričal in otepal z rokami, a to je razbesnjene živalce le še bolj podne-tilo in pikale so ga po rokah, po obrazu, po vratu, povsod, povsod. Čisto lahko bi ga bile zdelale do smrti, da ni ves prizor opazoval go spodar čebel. Piškurjev oče, ki je skočil s skednja in napel vse moči, da je dečka potegnil v stran, ga s težavo otrebil hudih čebel in ga potem v naročju odnesel domov. Da bi ga videli kakšen je bil! Ob raz kakor debela buča, oči in nos sta bila od otekline čisto izginila, vse ostalo telo pa je bilo podobno okroglemu sodu. In takšen je ležal in ječal v postelji skoro teden dni. Sosedje, ki so zvedeli o Matijčetovi nesreči, so se mu skrivaj muzali. Pomiloval ga ni nihče. Pač pa so kimali drug drugemu: "Našel je," kar je iskal. Prav mu je!” Teta pa. ki je v bolezni stregla Ma-tijčetu, mu je napravila ostro pridigo ter jo podkrepila z resničnim ljudskim izrekom: “Kdor ni usmiljen do živali, ta ne bo našel usmiljenja pri ljudeh.” (“Mlado Jutro.”) ---------O---------- Mile Klopčič: MATI GOVORI OB ZIBELKI bered what old Mother Toad had said and only smiled. He wanted to smile, anyway, he felt so strong inside of his chest. But sometimes when the other polliwpgs teased him so much he tried to think that old Mother Toad’s words were only her usual chirruping croak and that it wouldn’t matter if he did look cross and say mean things to them. But still he kept on smiling. One day when Tad came up among the crowds of polliwogs near the shore they got the greatest surprise of their lives. They couldn’t believe their own eyes. Tad had put a front leg out through the gill hole at the side of his head. You see, Tad had been breathing the water into his mouth and out through his one gill hole, the same as all polliwogs do. Now as this gill hole was filled with a little fat leg, of course, Tad had to be an air breather instead of a water breather. That is, he was changed from a water animal to a land animal. The shock was really too much fot the other polliwogs. Here they had been teasing him about not having any front legs, when all the time one of them had been growing tucked away under his gill. No wonder Tad had felt so chesty. But the jealous little polliwogs soon became accustomed to seeing Tad’s three legs and they teased him more than ever. “You certainly will have a hard time of it,” they said. “Even if you had a fourth leg inside of you it couldn’t get out for the skin on your right side is perfectly smooth. Whoever heard of a three-legged frog?” they laughed. Then Tad began to laugh, too. He laughed so hard that the other leg broke out through the skin on the right side of him. Now he had all four of the much-coveted legs, and was almost a real toad. Tad had almost forgotten Mothei Toad and her good advice till one day he saw himself mirrored in an old battle at the bottom of the pond. He was surprised to see how wide he could smile. And, would you believe it, that smile wouldn't come off! No, sir! It stayed right on his face. His mouth grew broader and broader at every smile until it reached way back under his new cars. He had smiled his polliwog mouth into a toad mouth. Tad wondered if old Mother Toad was a fairy in disguise to have given him such wonderful advice. No, that couldn’t be, for now he had big eyes and all four of his feet, so he knew that he was a toad. He hopped out on the bank in great glee, and without a thought of the teasing polliwogs, began to make little journeys into the dewy grass. You see, old Mother Toad knew what she was talking about, for if Tad had ever looked glum when he was teased he might have had to wear a polliwog face all his toad life. H “Zunaj v mestu šum in nepokoj, skozi ulice vihar hrumi. Očka prišel pozno bo nocoj. Zaspi, sirotni moj otrok, zaspi! V veliki dvorani je tvoj oče, tam jc sto in sto ljudi! Vsi ugibajo samo, kako ustvarijo vaii' lepše dni. Da bi ne bilo več sivih hiš, da bi nc bilo več težkih dni, da bi svet postal vam paradiž . . . Zaspi, otrok, in sanjaj brez skrbi . . .’ In otrok je zaspal in sanjal o samih lepih in daljnjih rečeh. Vso npč je sanjaj, vso noč je na ustnih mu ležal miren nasmeh . . . Mati nad njim je bdela do pozne noči. Solze je imela v očeh. Mamica moja predraga bila medvedka je rjava, svet sem zagledal v bi-*®8 šola je bila dobrava. V temnih bosanskih gozdo^ mamica me je vzgojila, kopat ose, mravljince v zgodnji mladosti uči«" Z jagodami in malinci .9l večkrat sva gobčke slad žejo gasila v studencih v vodi se bistri kopala- Hišico drobnih mravljifevr v gozdu mi je pokazala, ko so me grizli po go&c* mamica se je smejala. V deblu trhlenem Čebele nekoč sva bila odkrila divje planile so v naju. ko sva se z medom mas Tako je bilo življenje dokler me niso vloviu: Mene so gnali po svet mamico so ustrelili- Plesati so me na plošč®*1 vročih železnih učili. «.j ko v bolečinah sem *® s koli po hrbtu me b11' Zdaj sem ubožec prikle^6 slušati moram cigane, plesati moram po ta*f; li’ne-manjka ml revežu WjrLj, Reven se klatim P® zame ni srečnega meSv;je kar mi postaja dom°»jL pusta in prašna je ces 0 An S> V Oče: “Sram naj te bo, netdcSet>il° nji v razredu, kjer vas je P fi Nadebudni sinček: “Lan* še slabše!” Oče: “Kako to?” .,]0 "Sinček: “Nu, če bi učencev v razredu!” kn p h IV1?' ‘bov »t, 4' rj5 Tit t6 V 'v v iN % .s $ N 'N % St1(11 'art sc e' v |St! N Contributions from our Junior Members MLADINSKI DOPISI a- EXPORT, PA. llB prosim za mal kotiček v našem ■ "lubljenem glasilu Nova Doba. Ako-110 imam veliko nalog za pisati zvenom skušala tudi nekaj napisati za Hst. “sedaj je bilo dobro, ker je bilo j ime "jie gorko, slabejše pa do, ko bo pri-znanfiil mraz. Ne vem, kaj bo z našimi *'• Tisti okah se bodo že kam iai|ii hujše pa bo za one na nogah. s°li so nekaterim obljubili obuvalo, ne vem, kaj je zdaj s tisto cbljuDO. [lubiti in dati je menda malo preveč, fed par tedni smo imeli v šoli Hal-ne »‘{’en. Učiteljica nam je rekla, naj Vsaki nekako našemi, kakor more. sem se napravila v črnega ženina, i po..Ia Prijateljica pa v nevesto. Če bi in 6® !|^' urednik videl, bi nas bil gotovo j jW v koruzo za strašilo. — Naj bo » jim Jolj za danes. Mogoče se še kaj izmet §im, predno zaključimo leto 1932. 3* ; ,°2drav vsem bratcem in sestricam v rus!L ^'nskem oddelku, posebej pa še g /pri- %ku! fa ali MARY SUPANCIC (11 let), ’ner»' društvo št. 57 JSKJ. estet': ---------O--------- sem > EXPORT, PA. . _rj. | adnji mesec se nisem nič oglasil v 0 m® lanski prilogi Nove Dobe. Vzrok zapri) °il, ker sem zamudil za en teden; ‘be^vj^i posebnih novic ni bilo. ,aibolj me veseli, kadar vidim, da ^be kateri drugi član ali članica mla-• tairi ,^e8a oddelka okorajži slovensko 1 m« Posebno aktiven je Victor Slate Colorada. Moj oče misli, da njegovega očeta, da je bil pri nas Novembra 1924, ko smo obhajali po-°r110 slavnost moje sestre, poročene Akoravno sem bil takrat še maj-se spominjam tistega dne. ^ladi prijatelj "Slavec naj se le še' vede' 'rat oglasi, da g. urednik ne bo rni- >n in 1 se mi fantje sramujemo našega j finega jezika. Tudi Rose Krizay >tic?” 'se še oglasi, ker lepo piše. i kU' daj imamo tu lovsko sezono. Ko gflutraj zbudim, že slišim pokanje ul Pk. bj p0cj vsakim strelom padel c’ bi jih bilo na kupe. Mislim pa, Jajveč zajčkov lovcem pete in bele *e Pokaže, nakar jo pocedijo v gozd. imajo ljudje dovolj časa na lov ker ni dela; da imajo le za Idil 6 ‘n Patrone. Gorko vreme nas i’^°ma zapušča in približuje se nam Jka zima. Kakšna bo, bom že po--le poročal. . . g. urednik, pa prosim, da tisti | ®niški košek postavite daleč v kot ,loliko časa, da bodo te vrstice zagie-beli dan. Pozdrav vsem bratcem ,sestricam, pa tudi g. uredniku v inlandu in mojemu stricu in teti v sbitrghu! KUDOLPH SUPANCIC (14 let), društvo št. 57 JSKJ. 0----------------- the canary bird e6undo, Colo.—Once I went out for 0 t0 ^'nt^en City and was watch- ® the birds through the store wins’ There were many pretty birds. > n a man came out and asked me Wanted a canary. I told him yes, would give it to me. He gave 'he bird and a cage, too. I didn’t j w how to thank him enough for the ?' He said he knew I would be glad . ave one, so he gave me the canary. | *°ok it home to mother and told bill* 'hat a man had seen me looking at J l and gave me one. Mother said he must have been a good man. 1 J.n went out to play, but mother soon ^ed nie for supper, and I called in L Cat because it was running around 'side. iit^ter supper mother told me to feed-| b'rd as soon as I was finished with L dishes. I told her I would feed cK^ jk tllc bird and cat. About five min-ot°" !jr* before I got through I heard the singing. When I got the bird some and the cat some milk and took I®1 into the room, the cat was sitting I the chair, and I noticed the cage *7 open. ; ‘ folded the cat and then began to ijj .^hen suddenly I heard the bird ijs8'ng. Oh, how glad I was to hear il v°ice again. I began to look for !|t and found him behind the sofa. ,Ver again will I. feed, the bird and ' Cat at the same time. MARY M. CIGLAR, No. 140, SSCU. freshmen initiation (Jrton, O.—The seniors ordered the :oi 1IT)an girls to wear two different it°red stockings, a slip showing at V, six inches, dresses worn back-J^S) a large bow on the top of the v: and to carry an umbrella. <|L e boys were ordered to wear overiš' backwards and rolled up as high t, Possible, wear straw hats and alsg umbrellas. Last of all ,we were j,0,'*' to every senior we saw. ],.r‘day morning we came to school CSed as required. Of course, we !i^e Pointed out and commented on, W've got used to that. At noon we } e all called together and each had Cr®en F put on our foreheads with kind of paint. We then paraded )(jUnd town with a senior pounding on i ,rum to attract attention. Wc stopped times and sang the school song, i4t)n returned to school just as the bell lo^'thin a half an hour we were told n^0 outside again. This time we had In Pictures taken. When we returned ljie°Ul' studies again, our pictures were I taken at our desks. ^mediately after school let out wc jfttlO’ fenc. p0- ji * V 1)8' i# Qi ede; govi V .mel' soV> lco»': i #• w; biH f V he tion, we returned to the school gym, where we danced until everyone arrived. All the freshmen were then locked into one of the dressing rooms. The boys were blindfolded one by one and led out. Later we learned that they had been tossed up repeatedly in a blanket. Then the girls were blindfolded and let out. When I was led out they took me to a table on which stood a jar full of grape pulp. I was asked to put in my hand and pull out a clam. I reached for something and when I took off the blinfold I saw it was a stone. Last of all we had court. A senior was the judge and one of our teachers was prosecuting attorney. We were all called to the stand ,sometimes alone or by twos or threes. I was called up with two other girls for not bowing to seniors when we saw them. We had to sing the school song. Others who didn’t bow correctly had to do so in front of everyone. I think everybody had a good time. JENNIE BOUHA (age 13), No. 71, SSCU. 0--------------- HALLOWE’EN Elcar, Minn.—Hallowe’en is near. Oh, we will have fun! On Hallowe’en night we are going to have a party to celebrate. Some of the food we are going to have are cake, cocoa, cookies lind candy. The games we are going to play are hat-tag, peanut hunting and peanut rolling. In the game of peanut hiding, the one who finds the most gets a prize and in the peanut rolling the one who rolls the peanut with his nose to the goal first also gets a prize. After we have played our games, we will go with our costumes to different houses. Some of the big boys will soap windows and put wires across the roads. Some of the small boys and girls will have jack-o-lanterns to try to scare people. As I said before, Hallowe’en is near. I can just about wait. Hurray! hurray! for Hallowe’en! LEO NOVLAN (age 11), No. 110, SSCU. 0--------------- BLAINE, O. DEAR EDITOR: I have some news to tell you about an ape that ran away from a circus. It was first in Bellaire, but now it is not very far away from our home in Blaine, they say. Anyone who finds him dead or alive will get a reward. We got our school report cards not so long ago, but mine wasn’t very good. I hope to get a better, one the next time. Our teacher is still good to us, and I hope he always will be. We have a rule called the red hand, and whenever he sees us talking three times we get three slaps on our hand. I was one of them. All of the pupils play the “old man” game, and even the teacher enjoys the fun with us. I sprained my ankle while playing. I hoped some of the other juvenile readers would write to me, but none have so far. I still wish some of them will soon. Best regards to all. MARY ILOVAR (age 14), No. 155, SSCU. (Box 275.) 0--------------- LITTLE JANE Elcar, Minn.—“Oh, the winter is coming,” said the father to his child. “What shall we do? We have very little food stored, but I think we can make it last. I hope you can get a little work, Jane.” A rich woman lived near by. When she wanted some work done she called little Jane to do it. This girl was 13 years old, with very beautiful eyes and curly blond hair. She was indeed very pretty. It was getting colder and colder and soon it was so cold that they had to stay in the house, for they had no warm clothing. They stayed around the fireplace listening to the wind howl through the chimney. There was very little to eat and before long they had none. Eliza, the rich woman, called Jane to come and help her with the housework at least twice a week. This woman would give Jane food that lasted them a long time. It helped the old father and his daughter very much. Winter was soon over and the snow was disappearing. Once again they were out in the fresh, warm wind. That summer father got a job that lasted during the warm days and little Jane helped the rich woman, who was always kind to her. They didn’t fear the winter to come. ROSE NOVLAN (age 14), No. 110, SSCU. 0--------------- DELMONT, PA. Cenjeni g. urednik: Ko sem pogledala v Novo Dobo in sem videla, da mi je bila nakazana nagrada en dolar, sem bila zelo vesela in sem takoj šla do tajnika našega društva št. 116 JSKJ, Mr. Škerlja. Vprašam, če je kaj zame in on mi je takoj z veseljem prinesel 6ek in mi ga izročil. Jaz pa še z večji.n veseljem na banko, da ga menjam. Mi je zelo prav prišel v teli slabih časih Hvala lepa za nagrado! Naj to zadostuje za sedaj, pa še drugič kaj. Pozdrav g. uredniku in vsem mladini čita-teljem! ROSE KRIZAY (15 let» društvo št. 116 JSKJ --------o-------- MORLEY, COLO Najprvo se lepo zahvalim za ček zi dva dolarja, katerega sem dobil kot nagrado za moj dopis. Ne morem van popisati mojega veselja. Ko je priše loče domov, mi je rekel, naj uganem 1 kaj ima zame. Jaz sem premišljeva in ugibal, pa nisem mogel uganiti. K< t mi je izročil ček za dva dolarja, nisem od veselja vedel kaj početi. Najrajši bi se bil osebno zahvalil uredniku in glavnemu odboru JSKJ, kar pa je bilo seveda nemogoče. Naj bo tem potom izrečena moja najlepša hvala! Premišljeval sem, kaj bi si kupil, nazadnje pa sem se odločil za “sheepskin coat.” Kar je manjkalo, mi je oče dodal. Zdaj se ne bojim zime, naj le tuli. Tukaj je že parkrat zapadel sneg čez noč, drugi dan pa je jokaje vzel slovo, ko je posijalo zlato solnce nanj. Ta mesec bo prišel Zahvalni dan. Letos bomo imeli bolj malo vzroka za hvaležnost, vendar smo pa lahko zadovoljni, da smo zdravi in da nam ni treba stradati'. — K sklepu želim g. uredniku in vsem članom in članicam mladinskega oddelka, da bi imeli na Zahvalni dan velike purane na svojih mizah! VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ. ---------O--------- RICHES Segundo, Colo.— Oh, Providence is very rich; I know without being told. He makes so many kinds of flow’rs Entirely out of gold. The dandelions and buttercups, The lovely golden rod; The promise and the cowslip That sparkle in the sod. And still, you see, he has gold left, For hearts of other flowers; Also to powder on the bees Who buzz through summer hours. Oh, Providence is good as he is rich To throw his gold around, In sunbeams and in sunset skies, And flow’rs on the ground. MARY CIGLAR, No. 40, SSCU. 0---------------- CHICAGO, ILL. Predno nadaljujem s tem dopisom, naj vam povem, g. urednik, da je padel prvi sneg v Chicagu, pa ga ni bilo veliko. Dalje naj povem, da sem obljubil moji sestri cel funt candyja, da mi je pomagala spraviti ta dopis v slovenščino. To pa zato, ker mi je naš zelo priljubljeni društveni tajnik Mr. Anton Krapenc Jr. pisal in me pohvalil za moj zadnji dopis in mi je obenem priporočil, naj drugič poskusim pisati slovensko. Od tega sem še milje daleč, toda snkrat upam priti tja. V sredo 9. novembra sem prejel ček kot nagrado za moj zadnji dopis, in rečem vam, da takega veselja še nisem doživel. Denar sem že imel, čeka pa še nikoli. Tako so me hvalili in stiskali moji domači, da so me skoro zmečkali. Izjemo je tvoril le moj brat Chester, ki ie “baby” in hodi v drugi šolski razred. On je bil žalosten in je tiho stal zadaj. Siromak je, ker ne more postati član te dobre podporne Jednote. Izgubil je pri igranju levo oko, ko še ni bil tri leta star. Zenica mu je skoro iztekla, nakar je bil operiran, tako, da se mu ne pozna preveč; vidi pa vendar ne na tisto oko. Specijalist hoče poskušati, da bi mu vrnil vid, toda mama ne pusti se več igrati z očesom; glavno je, da ima le še eno dobro oko. Jaz bom delil za moj dopis prejeto nagrado tudi z njim. (To je zelo, zelo lepo od Tebe in kaže, da si dober fant in dober bratec. Op. urednika.) Prav srčno se zahvalim g. uredniku in glavnini odbornikom JSKJ, ki so mi omogočili to nagrado. Časa je dosti zdaj pozimi in jaz bom o priliki napisal nekaj o naših otroških klubih, pa ne danes, ampak enkrat pozneje. Za danes naj navedeni samo par kratkih dogod-bic, ki jih je dosti v otroškem življenju. Dve leti je že soseda huda na nas. Pa zakaj? Nekoč sva se z bratcem igrala gospodinjo. Nabrala sva loncev, steklenic za mleko in drugih posod, nakar sva natrgala cvetlic in jih nataknila v tiste posode, katere sva potem postavila na okna kleti zunaj, kjer sva imela drugo najino ropotijo. Po igranju sva vse tako pustila in odšla spat. Drugo jutro je ena mlečna steklenica s cvetlicami ponosno stala na prednjih stopnicah sosedove hiše, mesto steklenice z mlekom. Pri nas so pa stale tri steklenice mleka, mesto dveh. Soseda misli, da sva midva napravila ta “trick,” toda nama še danes ni znano, kdo je | napravil to šalo. Hiše stojijo samo kakšnih 50 čevljev narazen. Leto pozneje sva se nekoč napravila z bratcem, da greva igrat prodajalce časopisov. Nabereva nekaj starih časnikov in jo mahneva po cesti, kričeča: “Paper, paper!” Soseda, ki je poljske narodnosti in precej rejena, je sedela na stopnicah in ko naji je slišala kri čati “paper,” pa je mislila, da res prodajava čar.nike, šla v 1iišo po denar in se vrnila, da kupi časnik. Ko pa se nama je približala in nama ponudila denar, sva se spustila v beg. Mama je tudi kupovala tisti časnik (Daily Times), katerega pa fant že par dni ni bil prinesel. (Bil je zaradi nepoštenosti odslovljen.) Tisti fant je bil moje velikosti in mama jo je ubrala za menoj, misleča, da je tisti deček. Ko sem se ozrl in videl, da teče mati za menoj, sem spustil papir na tla in jo ubral urnih pet naprej; Chester pa, ki ni vedel za kaj se gre, je zdrvil na drugo stran, tako da sva šele po dveh mestnih blokih zopet skupaj prišla. Ko naju je mama spoznala, se je do solz smejala in se je vrnila domov. Midva pa sva mislila, da ve, kako sva jo zagodla sosedi, si nisva upala domov, dokler naji ni prišla sestra iskat in nama obljubila, da ne bova tepena. Tako je bilo konec prijateljstva med nama in sosedo, ni pa s tem konec najinih adventur. V šoli se učimo pisati dopise v naš mesečnik. Pred izdajo tega mesečnika vsi otroci pišejo, kar kdo zna in more, ne doma, ampak v šoli. Kar je boljšega, gre v Hale Reporter, tako mu je ime. Mi pa plačamo vsak dva centa za stroške lista. Moja učiteljica je Miss Flinn; ona me je spustila v višji četrti razred, tako da bom meseca februarja, ko bom devet let star, mogel prestopiti že v peti razred. Ta moj dopis se je precej zavlekel, zato hočem končati. Pozdravim vse člane in članice, ki bodo čitali te vrstice, da se po njih vsaj po imenu spoznamo. Če se kdaj snidemo, bomo kot stari prijatelji. GEORGE RADEFF JR., društvo št. 104 JSKJ. --------O--------- STRABANE, PA. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I like to read it very much. School began on Sept. 6, and 1 go every day. My teacher, Miss Wilkinson, is a very good teacher. Work is very scarce here. There are seven in our family and we all belong to SSCU Lodge, No. 149. I enjoy reading the letters and stories other boys and girls write. We were all waiting very anxiously for election day. I hope I see my letter in the Nova Doba, and the next time I will write more. I close my letter with best wishes. ANNA STRLE, No. 149, SSCU. 0---------------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: • A few Sundays ago I visited the Akron Airport for the second time. I am very much surprised that some of the Slovene boys and girls that live in Barberton or Akron do not write about the airship, or the airport. Thousands of people come to see this man-built mountain of steel. The U. S. S. Macon, the new airship that is under construction in the largest dock in the world, and the largest building without interior support. The Goodyear-Zeppelin dock is the only building with what had been called orange peel-shaped” doors. These weigh 600 tons for each quarter section. The building is 1,175 feet long, 325 feet wide and 211 feet high. Ten football games could be played on regulation-sized fields at one time in the dock. Both the Woolworth Building and Washington Monument could be laid inside, and still there would be some room left. The structural steel in the dock weighs 7,200 tons. Arches of the building are placed on rollers to allow for several inches expansion and contraction in changes of temperature. The building cos: nearly $2,500,000 and took 11 months for construction. My next visit to the Akron Airport will be when the U. S. S. Macon is completed. I will then write about it. I hope that all the beys and girls will some day be able to see this huge and magnificent dock. MATILDA STRUKEI.Y (age 14), No. 6, SSCU. 0—--------------- OUR FRIGHT Lorain, O.—One evening, when my father, mother and sisters went out, my girl friend came to see me. We started to do our school work when we heard a knock at the door. Slowly we left our books and went to answer the knock. I put the light on the porch and looked out, but to our surprise no one was on the porch, so we went back to continue our school work. Just as we got half through with our work, we heard another knock and we were afraid to go to the door because no one was there the first time. The knock was getting louder and louder, so we decided to go down, taking our books with us for protection. As soon as we came down the knocking stopped. We then went up the second time, hoping not to he$r the knock again. My girl friend was afraid to go home because she thought that someone was outside and would attack her, so she slept with me for the night. The next morning wc looked all around the front porch and around our house, but could not find a trace of the unknown visitor. On our way to school that day wc found out who the visitor was, and from that day on we arc never afraid of a knock at the door. VICTORIA KUMSE (age 10), No. 6, SSCU. o---------------- THANKSGIVING DAY Gowanda, N. Y.—When I was in school my teacher told me the story of the first Thanksgiving Day; so I will tell you the story. Once there was a king in England who did not obey the ecclesiastic orders, and for that reason was banished from the order. In anger the king proposed to build his own edificc, proclaiming that people who did not belong to it would have to pay a big fine. But the people became very poor, and as a result emigrated from England into Holland, where they stayed a few years, and then emigrated to America. When tliey reached America they met some Indians, who were good to the people, showing them how to plant vegetables, hunt, and also how to make houses. After they built the houses they had a party. This was the first Thanksgiving day and that is why we commemorate the event every year. BOBBY PALCIC (age 9), No. 89, SSCU. ---------o-— ----- NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca oktobra, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade: George Radej f, društvo št. 104, Chicago, IlL, $3.00; M a- DOPISI Denver, Colo. Člane in članice društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ poživljam, da naj skrbe, da bo vsak imel asesment plačan do 25. v mesecu. Posebej ne bom glede tega nikomur pisaril. Kdor ne bo imel plačanega asesmenta do 25. v mesecu, bo brezpogojno suspendiran. To naj vpoštevajo vsi člani našega društva, posebno pa tisti, ki živijo izven Denverja. Vsakemu je znano, da se bližamo koncu leta, zato želim, da vsak poravna morebitne dolgove na asesmentu do 20. decembra. Kdor ne bo tega poziva vpošteval, ne bo smel zameriti, če bo suspendiran. Vsak naj si zapomni, da sem primoran suspendirati vsakega, ki ne poravna svojega dolga o pravem času. — Z bratskim pozdravom, John Schutte, tajnik dr. št. 21 JSKJ. Gilbert, Minn. Člane društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ poživljam, da kateri mi kaj dolguje na asesmentu, naj poravna svoj dolg do 18. decembra. Do omenjenega dne moram poravnati v sklad, kateri mi je bil poverjen in iz katerega sem zalagal za nekatere člane na mojo odgovornost. Svojega denarja nimam, da bi mogel poravnati v dotični sklad. Prosim prizadete, da ta poziv vpoštevajo in store svojo dolžnost. — Z bratskim pozdravom, Joseph Novak, tajnik dr. št. 20 JSKJ. Akron, O. Društvo št. 127 JSKJ je na zadnji redni seji razpravljalo o zidanju jednotinega doma, kar pa ni bilo odobreno iz več razlogov. časi so slabi, veliko pomanjkanje je med članstvom in stroški za vzdrževanje doma bi bili veliki. Sedaj nas stane najemnina $7P-9iliia„mesec, ako pa bi imeli lastno poslopje, bi nas stal oskrbnik $70 do $80 na mesec. Kje so pa še drugi stroški, kot za vodo, razsvetljavo, kurjavo, davke, zavarovalnino itd. Ako se vse to premisli, kaže, da bi nas dvakrat toliko sjtalo, kot nas stane zdaj. če so glavni odborniki to preračunali ali ne, nam ni znano, zdi se pa, da niso na to mislili. Zagovarjanje, da se v tem času nekaj lahko zelo poceni zgra-li, ne drži; šele takrat bo vse po-;eni, ko pridemo tja, kjer smo aili leta 1912. Ako je nekje od-/eč denarja, izdajmo ga za večjo jotrebo, namreč za onemogle in jrezposelne člane, posebno še za pionirje. S tem bomo Jednoti rečjo uslugo napravili kot z novim uradom. Mi tudi zanikamo trditev, da je konvencija najvišja instanca pri J. S. K. Jednoti, posebno ne, ako nekaj glavnih odbornikov nekaj za zobitii drži do zadnjega trenutka in se ne posluži jednotinega glasila o pravem času. čudno se nam zdi, kako je naša delegacija v večini mogla na nekaj takega pristati in odobriti na svojo roko, ne da bi njih d/uštva o tem kaj vedela preje. Torej glejmo, da se v bodoče kaj enakega ne zgodi več pri naši Jednoti. Dokler imamo svoje glasilo, poslužujmo se istega v vsakem, Jednote se tikajočem oziru. Naj večina večine odloča in ne večina manjšine, ker tako ni pravilno, še nekaj let, pa se bodo morale velike slovanske podporne organizacije združiti, da si s tem zasigurajo daljšo bodočnost. Takrat naj sklepajo, kje se ima postaviti tak dom, na robu sveta ali kje v sredini njih organizacije. Za društvo št. 127 JSKJ: George Shaltz, predsednik, John Meyer, tajnik; Anna Starc, blaga j ničarka. zdi, bi jaz zdaj lahko prosil glavni odbor, da odpusti tistim, ki ne vedo zakaj protestirajo. Dragi sobratje in sosestre, ozrite se malo na okoli, pa boste videli, da tu ali tam stoji Slovenski dom, drugod dvorane Poljakov ali Fincev itd. Če je le dobrih deset ali dvajset Fincev skupaj, že imajo svojo lastno dvorano. Jugoslovanska Kat. Jednota z 20,000 člani pa mora osebenkovati. Zakaj to? Zato, ker ni sloge med članstvom. Zdaj je ravno pravi , čas, da si Jednota postavi svo- , jo lastno hišo, ker neobhodno : potrebuje večje in boljše prostore za svoj urad. Nekateri člani, ki protestirajo proti gradnji jednotine hiše, vprašujejo, zakaj se ne bi plačevalo asesmenta za člane, mesto, da se gradi lastni urad. Čudno je, da taki člani ne razumejo ali nečejo razumeti pojasnil glavnega tajnika in glavnega blagajnika, da država kaj takega ne dovoli. Državne postave so prve in potem šele pridejo naša pravila. Denar smrt-ninskega sklada se pod nobenim pogojem ne sme in ne more rabiti za plača van j e asesmenta članom ali za posojila članom v svrho plačevanja ases-mentov. Naša Jednota je podporna in ne posojilna organizacija. V nekaterih protestih se navaja, da se v razpravah o pravilih ni nič razpravljalo o gradnji lastnega urada, da člani niso nič vedeli, da se namerava graditi lastno poslopje in da je konvencija to sklenila kar brez vednosti in dovoljenja članstva. Čemu so pa dr*;štva poslala na konvencijo svoje delegate? Ali ne zato, da jih tam zastopajo in sklepajo v njihovem imenu! Saj je konvencija črtala tudi bivšega člana Tauzelja, pa tudi ni bilo o tem ničesar v razpravah o pravilih, in nihče ni protestiral glede tega pozneje. Zakaj to? Zato, ker je večina delegatov odglasovala, da se | omenjenega bivšega člana črta. Torej v nekaterih ozirih se vpo-števa sklepe konvencije, v drugih pa se proti njim protestira. To sem napisal, ker se ne strinjam s protesti proti gradnji jednotinega urada, ker nimajo nobenega pomena. Glavni odbor je ravnal pruv, ko je vpošteval sklep konvencije in šel s pripravami za gradnjo urada takoj po konvenciji na delo. Pisal bi še kaj več o tem, pa naj za enkrat zadostuje, ker vem, da sobrata urednika že glava boli od teh protestov in protiprotestov. Ignac Novlan, Član dr. št. 110 JSKJ. Soudan, Minn. Na redni mesečni seji društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, ki se je vršila dne 25. oktobra, se je razpravljalo tudi o gradnji jednotinega doma. Društvo je po daljši razpravi prišlo do zaključka, da je najboljše, da se vpošteva sklep 14. redne konvencije in se gre z delom I naprej. Mi se dobro zavedamo, da bomo dobili kakšno bombo od strani kritikov, češ, oni so v Minnesoti, pa se potegujejo za jednotin dom. Ne, bratje in sestre, mi se ne oziramo na razliko v državi, kjer naj ima Jednota svojo hišo. Mi pa priznamo, da Jednota neobhodno potrebuje svoj lastni dom, pa naj ga ima kjerkoli. To je en vzrok. Drugi vzrok je ta, da je zdaj najboljši čas za gradnjo lastnega urada, ker je vse poceni, , in denar bo tam tudi dosti bolj-. še investiran kot v kakšnih nezanesljivih bondih. : Neki dopisnik piše, da je Jed- i nota že 32 let poslovala brez ■ svojega lastnega doma, pa da gre vedno dobro naprej. Seveda gre dobro naprej, dokler pla-. čuje po $75.00 najemnine ali i renta na mesec. Svetoval bi I omenjenemu dopisniku, da pre-; računa, koliko stane Jednoto i urad po $75.00 na mesec v 32 letih! Pa kljub temu še danes ne lastuje svojega urada, in kot se zdi, ga ne bo imela nikoli. Vem, da bo kateri sobratov zastavil vprašanje, češ, če bi Jednota lastovala svoje lastno poslopje, ali ne bi bilo stroškov za vzdrževanje istega! Seveda bi bili stroški, kajti zastonj smemo samo zrak dihati. Dvomim pa, da bi to toliko stalo, kot stane najemnina, in če bi slučajno ravno toliko stalo, bi Jednota imela svoj dom, tako ga pa nima. Vsak gospodar gleda na to, da si kar najhitreje mogoče postavi svoj lastni dom. To je prva skrb in želja vsakega gospodarja ali družinskega očeta. Zato, dragi sobratje, čemu toliko kritiziranja proti domu? In kot so nekateri dopisniki že omenili: čemu so potem konvencije? Priznam, da res ni bilo razmotrivanja o tem pred konvencijo. Priznam tudi, da je članstvo upravičeno zahtevati splošno glasovanje glede tega, kajti gospodarji denarja, ki se bo izdal za gradnjo doma, smo vsi člani, ne pa samo delegati, ki so bili na zadnji konvenciji. Ne strinjam pa se z nekaterimi dopisniki, ki so naravnost proti gradnji jednotinega urada. Naj gre stvar na splošno glasovanje, da bo imelo celokupno članstvo priliko izreči svojo sodbo glede tega. Apeliram pa že zdaj na članstvo, naj glasuje za gradnjo doma, ker Jednota v resnici potrebuje istega. Ker pa se, kakor je bilo pojasnjeno na zadnji konvenciji, glavni urad ne more preseliti iz države Minnesote, kjer je Jednota inkorpo-rirana, naj se dom zgradi na Elyju, Minn. Tamkajšno mesto je za kaj takega ravno tako pripravno kot kakšno drugo v državi Minnesoti. Za društvo sv. Barbare, št. 5 JSKJ: John Dragovan, tajnik. Pittsburgh, Pa. Tem potom apeliram na članstvo društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila 20. novembra. Na omenjeni seji se bo določilo, da-li priredi društvo svojo običajno zabavo na Štefanov dan ali ne. Iz tega vzroka je potrebno, da so vsi člani navzoči na seji. Imam poleg tega še druge važne reči za poročati članstvu. Torej naj člani polnoštevilno pridejo na sejo, ki se bo vršila 20. novembra ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Dalje obveščam članstvo, da so za meseca november in december prosti asesmenta vsi člani mladinskega oddelka. V novembru se mora poslati glavnemu uradu imenike članstva v pregled, zato prosim, da vsak član plača svoj ašesment najkasneje do 25. v mesecu. Za društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik. Chicago, IU. Članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ so vljudno vabljene, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila dne 17. novembra v navadnih prostorih. Na razpravi bo več važnih zadev in navzočnost vseh članic je neobhodno potrebna. : Opozarjam tudi članice, da naj ne pozabijo naj moj novi naslov, 2214 S. Hamlin Ave., v zadevah, ki se tičejo društvene tajnice. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ. Sheboygan, Wis. Ni moj namen za sedaj pisati o jednotinem domu, lahko pa to pride še kdaj pozneje na vr-i sto. Za enkrat se dotaknem te točke le toliko, da če so društva poslala na konvencijo polno-; močne delegate, so ti delegati | zastopali svoja društva, ne pa lisami sebe; zato je sklep kon- (Dalje na 5. strani) ry Ilovar, društvo št. 155, Blaine, O., $1.00. — častno priznanje (honorable mention) zaslužita Angela Janezich, društvo št. 2, Ely, Minn., in Victoria Kumse, društvo št. 0, Loraiyi, O. Elcor, Minn. Pisano je, da takrat ko so Nazarenca trpinčili, je prosil Boga, naj jim odpusti, ker ne vedo kaj delajo. Tako, se mi DOPISI j, (Nadaljevanje iz 5. strani) ; vencije glede zidave doma veljaven. Če so pa društva po- ( slain na konvencijo samo nekake “avtomate,” ki imajo pravico le tisto govoriti in tisto; storiti, kar jim je bilo naro-j (•eno, pa nič več, potem so pa protesti bolj na mest u kot11 .sklep konvencije. Čital sem že večkrat, da se ; o domu ni nič razmotrivalo i pred konvencijo, kar je tudi , res. Vem pa za gotovo, da se je pred konvencijo veliko pisalo, da se mora nekaj ukreniti za < stare in revne člane, ki ne morejo več plačevati asesmentoy. j Bilo je dosti grmenja, pa malo! dežja. Prošnje članov za ases-ment so bile na konvenciji z malimi izjemami odklonjene, in to šest mesecev pred časom, ko bi se taki, člani lahko poslužili posojila na obljubljeno rezervo. Verjamem, da je sklad onemoglih, iz katerega so se prej plačevali atesmenti takim članom, izčrpan, in da -je najbolj enostavno prošnje odkloniti, če ni denarja. Toda, kje se bo dobili denar, da se bodo pokrili otroški, ko jih že zdaj imamo rački jednotinega doma? Mogoče bo kdo rekel, zakaj se taki Člani ne poslužijo pa-; sivnosti! Pasivnost je nekaj j vredna za mlade in zdrave člane, za stare in bolehne je pa naravnost past. Jaz bi takim članom svetoval, da se dajo, zdravniško preiskati, predno! postanejo pasivni, da ne bodo razočarani, kadar bi zopet radi postali aktivni člani. Kolikor je v resnici storjenega za stare in revne člane, se omeji na rezervo, do katere bomo upravičeni1 po novem letu. Pa še tam je napravljen plot krog in krog in še parkrat počez, tako. da bolj ko je star član, manj mu je odmerjenega. Toda boljše je nekaj kot nič. Imam pa neko priporočilo, kako bi bilo mogoče starini, revnim in od vseh zapuščenim članom še največ koristiti. Vzemimo člana, da je že pri Jedno-20 let ali več, zavarovan pa je za $500 ali $1000. Dediči ga nečejo niti poznati, še manj pa, da bi mu kdo pomagal, dokler živi in je v revščini. Ali bi ne bilo prav, da bi si tak član znižal posmrtnino na $250, kar zadostuje za pogrebne stroške, od znižane smrtnine pa bi se mu izplačala cela rezerva! Vem za gotovo, da mnogim bi bil ljubši zdaj stotak, dokler je živ in si lahko kaj pomaga z njim, kot pa tisočak po njegovi smrti. Jednota bi pa tudi s tem ne imela nobene škode, ampak najbrže celo korist, ker s tem, da je izplačala rezervo, se je iznebila obveznosti za znižano smrtnino. Da n,e bo kdo rekel, da je kaj takega nemogoče, naj povem, da tako dela neka organizacija, ki posluje v državi Wisconsin, da za znižano smrtnino, ali pa če član odstopi, izplača celo rezervo. Če je kaj takega mogoče v državi Wisconsin, kjer so posebno stroge postave za bratske podporne organizacije, je to mogoče tudi kje drugje. — Z bratskim pozdravom, Joseph Golichnik, član društva št. 82 JSKJ, Center, Pa Opozarjam člane društva sv, Barbare, št. 33 JSKJ, da naj ne pozabijo, da 25. v mesecu je zadnji dan za plačan je asesmen-ta. Ze nekaj časa so nekateri člani vsak mesec tako pozni s svojim asesmentom, da ne morem brez suspendiranja nekaterih članov pravočasno poslati asesmenta in mesečnega poročila na glavni urad. Tako prihaja društvo vedno bolj iz reda. Ako so listine z denarjem vred vsak mesec pravočasno v glavnem uradu, je to najboljša sigurnost, da se ni treba bati kakšnih *ieprilik, če bi se komu pripetila nesreča. V bodoče se ne bo nobenega več čakalo zn bratske dolžnosti, da bodo skrbeli za onemogle in stare člane kot to velevajo pravila. To jim bo lahko storiti, ako se bodo držali obljub o priliki izvolitve. Želim in pričakujem, da se tudi oni strinjajo z mojim dopisom in vpoštevajo sklep konvencije, da se zgradi glavni urad JSKJ v mestu Ely, Minnesota. Upam, da bodo to storili. — K sklepu lepo pozdravljam celokupno članstvo JSKJ, posebno pa glavne uradnike, stare in novoizvoljene, ter jim kot ustanovitelj JSKJ in kot delegat društva št. 200 na 14. konvenciji JSKJ kličem: na veselo svidenje po novem letu! Frank Jerich. Detroit, Mich. Prijateljem, znancem in članom društva Triglav, št. 144 J. S. K. J. tem potom naznanjam, da je tajnik društva Triglav, sobrat Peter Klobučar, zbolel in se nahaja v Receiving Hospital. John Klobuchar, 13515 Riopelle St. --------o------- Enumclaw, Wash .V SPOMIN PRVE OBLETNICE smrti naše ljubljene hčerke in sestre DOROTY, ki je preminila 14. oktobra, 1931 Leto dni je že minilo, kar si zapustila nas, a spomin na Tebe, draga, v naših srcih je ves čas. Grenko solze nam še vedno tečejo vse dni, noči, ker tak zgodaj si zaprla Tvoje miljene oči. Zale cvetke na gomili, kjer je zadnji domek Tvoj, bomo s solzami rosili, Dok’ ne prid'mo za Teboj. Ena misel nas tolaži, draga hčerka, sestra, Ti, da se snidemo spet srečni, tapi kjer več ločitve ni. , ■' k ‘.- l žalujoči ostali: John in Ann; Mantel, stariši; Mary, Rosie ii Štefanija, sestre. --------o------- Nanticoke, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA —Tem potom naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike, da je nemila smrt nenadoma pobrala nepozabnega soproga oziroma očeta Franka Junca. Dne 3. oktobra je šel zdrav in nič hudega sluteč na delo odkoder se ni več vrnil. Ubils ga je elektrika v Bliss rudni ku Glenalden Coal Co. v Nan ticoke, Pa. Pripeljali so ga do mo v mrtvega. Tem potom se iskreno za hvaljujemo vsem prijateljem ir znancem, ki so nam stali n* strani, nam pomagali in na; tolažili v žalostnih urah. Po sebno se še zahvaljujemo Mr , in Mrs. Hauptman, Mr. in Mrs F. Kovač, in svaku Jos. Koze lu, ki je prišel 250 milj daleč da se je udeležil pogreba. Hva la društvu št. 447 SNPJ za le po darilo in klubu št. 33 JS5 j za krasni venec. Sploh vsem |1 ki so nam v težkih časih izka zali na katerikoli način svoji ( sožalje, naklonjenost in pomoč , naj bo na tem mestu izrečeni . iskrena hvala. ' Žalujoči ostali: Lucija June soproga; William in Frank, si ^ nova; Annie in Mary, hčerki Vsi v Nanticoke, Pa. t j °------- ŠTEVILO INDIJANCEV > Število čistokrvnih Indijan i cevcev v Zedinjenih država! i znaša okoli 350 tisoč, ki živij j večinoma v indijanskih rezei j vacijah. Za časa odkritja Ame . rike je znašalo število Indijan . cev v krajih, ki zdaj tvorij ; Zedinjene države, okoli 850 ti - soč. Natančnega števila seve 3 da nihče ne ve, gotovo pa je . da je bila Amerika pred prihe . dom belih naselnikov zelo red 3 ko obljudena. V državah Cer . tralne in Južne Amerike ži\ 3 okoli 20 milijonov čistokrvni i Indijancev in rrmogo mešancev !nckaj čez eno leto. Zdaj štejf j j blizu ena in dvajset let. Tone1 jih ima dva in trideset, jc 0,110 j žena in ima dva otroka. Stanu I je devet in dvajset let. (Dalje prihodnjič* ^___ ZA BOŽI (' E Skupna potovanja , ^ j, ^ 47 Ako ste namenjeni kmalu v 8 ^ .enlu od v Vašem interesu, da se pridni'zllie_ „aui ] v- naših božičnih skupnih potovanj, po nadaljna pojasnila. IrclTc Denarne P o š ilj k e . in HUJ Mi pošiljamo denar v stan kraj P . ^ po brzojavil, v dinar jih. Ihah ‘,olarJ'n i \| | Sedaj so cene sledeče: /.a $ 3.00 170 din. za $ 200 !ir I za $ 5.00 300 din.i za J'1-?" 300 lir za $10.00 Gl O din. za $16.40 fl() )jr Jpeon za $30.00 1250 din. za $26.7j q0 |.r »cH za $50.00 3250 din.;za $52.50 ! *Uder Pri večjih zneskih sorazmeren irT Prejemnik dobi denar od svoje P • i\,j y vsakega odbitka. . , Milijo"« L Mi pošiljamo denar ze nad u ^ izgub6, i * je šlo skozi naše roke in to brez vs , jte na! Vsa pisma in denarna nakazila n ^UZ] LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service j j^. 1359 Second Ave.. New York._J^- | -•*« iskovB K od najmanjše tajnj do največje za o js društva in posameznike ^ izdeluje lično moderna slo- -raci venska unijska liskama- ; uštV6 Polne Ameriška Domovina i" 61 1 7 st. clair ave- tere CLEVELAND,OHIOJ w iizšsaga ,----- "T Ne ki je Američanka in ne govori slovenski, obiščem. Prihod lad-'• je, ki sva se namenila odpluti z njo, je bil napovedan na štirinajstega v Trstu, in preračunal sem, da nama bo prvo opravilo i- poset doma, na kar si bova tali koj poiskala bivališče kje na pla-o ninah v Italiji, Švici ali Avstriji •- — kjerkoli že v Evropi — in i- bom začel pisati svojo novo knji-i- go o ameriških zadevah, o Tri tedne pozneje sem dejal i- sredi Atlantskega oceana Stelli: >. “Ta obisk v domovini me malce i, skrbi.” i- “Opazila sem, da te nekaj [- vznemirja,” je rekla, “čemu i- pač?” ^ “No,” sem ji pričel pojasnje- h vati, “dolgo je že od tedaj, ko r. sem odšel iz domovine, čeprav se mi nekako zdi, da je bilo šele! predvčerajšnjim. Zelo mlad sem J bil tedaj in zdi se mi, da sem se Ddtehm::l precej — bistveno — spremenil. Vse moje čuvstveno in umsko življenje je danes nekako zakoreninjeno v Ameriki. Ves pripadam Ameriki. Moja stara domovina je, rekel bi, milijon milj od mene, kakor da bi bila na nekem drugem planetu. In v tej moji stari domovini je moja rodbina. Seveda se spominjam svojih staršev, kakršni so bili pred mojim odhodom z doma, toda zdaj mi je postal ta spomin dokaj moten zaradi misli, ki se mi vsak hip vsiljujejo v dušo, da so se namreč v teh devetnajstih letih, ki so bila drastična, viharna doba za vsakogar v Evropi, tudi oni spremenili — se ne samo postarali, temveč se bržčas spremenili tudi v svojem značaju. To j še bolj povečava razdaljo med menoj in njimi. Na Kranjskem imam štiri brate in pet sester. Sedem od teh jih je bilo na svetu že pred devetnajstimi leti. Dva sta se rodila pozneje. O teh dveh seveda ne vem prav ničesar, razen ela jima je ime Jože in Anica in da jima je sedemnajst, oziroma petnajst let. Drugih se spominjam samo nejasno, kakršni so bili leta 1913. Jaz sem bil po letih prvi od njih (trije otroci pred menoj so umrli). Druga sestra po letih, Tončka, je imela tedaj trinajst let. Prvi brat za mano, Stan, je imel deset let. Najmlajšemu bratu, Francetu, je bilo Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v , stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas in postreženi boste tečno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakser-ju. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 216 W. 18th St., New York, N. Y. V Pošljite in pričeli e« bomo pošUJ»u-Vsa pisma naslovite GLAS NARODA 216 W. 18th St.. New Y*rk. N- stra I ■e} K>w i n 1 1 i 1 I S asesment po 25. v mesecu. Ka-jr kor v drugih važnih zadevah, i se mora tudi tukaj pravila vpo- 1 števati. ] Ako bo kdo suspendiran, ima i dva meseca časa, da nazaj pri- 1 stopi. Naj še omenim, da mese- 1 ca novembra in decembra za j člane mladinskega oddelka ni i treba plačati ni kakega ases- ( menta. To je dar zadnje kon-n vencije. j; Naj še navedem nekaj pripo-1, ročil za tiste, ki težko plačujejo svoje asesmente, da ne bi bi-J U primorani pustiti društvo in | Jednoto. Prvič, taki člani lahko stopijo v pasivni razred. Seveda, taka pasivnost kot jo imamo mi, nima posebne koristi za članstvo, zato se je članstvo tudi dosti ne poslužuje, ker res ni posebno priporočljiva. Drugič, taki člani si lahko J znižajo smrtnino na $500 ali i S250 in tudi lahko stopijo v neenakopravni razred, ki ne plačuje bolniške podpore; po novem letu se bodo tudi lahko za-j j varovali za 50 centov bolniške podpore dnevno. Seveda, to ni velika zavarovalnina, toda nekaj je boljše kot nič. Ko se časi izboljšajo, pa si taki člani zopet lahko zvišajo podporo, j Glavno je, da ostanejo pri društvu. Po novem letu se bo mo-Iglo dobiti nekaj posojila na certifikate, toda te certifikate bo treba izpremeniti v razred A A, za katerega se bo plačevala nekoliko izpremenjena lestvica. Vse tozadevne informacije se bodo dobile pozneje. Člani, ki imajo kakšne prošnje ali pritožbe ali sploh kakšne nujne zadeve za rešiti, so prošeni, da take stvari osebno predložijo društveni seji. Društveni uradniki sami nimajo I pravice odločevati v važnih zadevah. — Z bratskim pozdravom. Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 JSKJ. Pittsburgh, Pa. j Na predvečer sv. Martina se nas je bila zbrala skupina pri-j jateljev v Slovenskem domu, da na dostojen način proslavimo tistega, ki je, vsaj pp naših nazorih* prvi krstil mošt in ga izpremenil v vino. Pri taki priliki seveda ne manjka govoranc, in ker se je bila družba j sestala ravnd po zaključenih volitvah, so bili nekateri prepričani, da bo zdaj depresije in krize konec, da se bomo zopet 1 hladili z 10- in ve;č procentnim pivom itd. Eden izmed navzo-Hčih je tudi omenil, da bi bilo umestno, da se pošlje novoizvo-i ljenemu predsedniku 'vdanostno , čestitko, s čimer so se tudi ne- - kateri navzoči strinjali. Brzo-1 j’avka se je hitro spisala in od-t poslala. Ker pa je bila ta brzojavka napisana v imenu vseh - Slovencev v Allegheny county-) ju, sem podpisani izjavil, da to ni umestno in da mi nimamo ;! ]5ravice govoriti v imenu vsega - naroda, ker nas v to ni nihče - pooblastil. Nekateri so me za- - radi te izjave kritizirali, da , sem proti izvolitvi novega pred-i sednika in proti platformi, ka-i tero je narodu obljubil, kar od , njih ni lepo niti dostojno. Jaz e se lahko stokrat strinjam z iz- - volitvijo novega predsednika ir e njegovimi obljubami, toda v - imenu Slovencev vsega county ja ne morem govoriti. Tudi ni- . sem nasprotoval, da se brzojavke pošlje, bil sem pa mnenja ir i. sem še danes, da na privatn ■. zabavi nimamo pravice govori-e,ti v imenu velike skupine naro-e'da, ki nas ni v to pooblastila - j Govoriti moremo le vsak v svo Ljem imenu. Zdi se mi tudi, d* s {ni umestno klečeplaziti prec i- gotovimi uradniki še predno se - nastopili svoja mesta. Tudi ja; i imam upanje, da izid volitev bc - prinesel boljše čase, toda te -jmoje prej navedene izjave nic - ne izpremeni. Toliko resnici m i ljubo. Joseph Sneler. v ------ a Ely, Minn i V našem glasilu smo čital j mnogo dopisov in protestov, k e so bili naperjeni proti zidav 'i jednotinega doma v mestu Ely EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH JE North American Trust banka 6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro $6,000,000.00 Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih držftV in tudi iz Kanade in od drugod. Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zav ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. . jn Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem. v:’,: v«'/ >?'■ NAZNANILO IN ZAHVALA. Ig dfl Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem. 29. oktobra 1982 za vedno zatisnila oči nepozabna soproga in ljubljena Ema Weligoschek Pokojnica je bila rojena v Jugoslaviji 23. junija 1877. Pokopana Je na St. Vincent pokopališču v La Salle, 111., ob veliki udoležbj znancev jateljev. Pokojnica je bila Članica društva sv. Barbare, št. M JSKJ je lepo število članov tetra društva spremilo na njeni zadnji poti- ^ Naj bo na tem mestu izrečena iskrena hvala vsem, ki so p0^° !^gt,VU iskali na mrtvaškem odru ali jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala št. JSKJ za darovane mafie zadušnice in hvala Mr. Antonu KaBti£arJl *. je oskrbel yse, kar je bilo potrebno. Prav lepa hvala Mrs. KastiKUi klonjeni venec. Pogrebniki so bili: Messrs. Anton Ajster, Frank Anton Jerovc, John Klopčič, John Pelko, in John Tomše; prisrčna jim za njih trud! enO Pokojnica zapušča v tej deželi žalujočega soproga, enega sina hčerko, v starem kraju pa dva brata in štiri sestre. fconc*1 Draura soproga in mati, poslovila si se od nas za vedno, toda <1° v.^jc naših dni Te bomo ohranili v ljubečem srtbminu! In sladek Ti bodi P v ameriški zemlji! Žalujoči ostali: Mihael Weligoschek, soprog; sin in hčerka. La Salle, 111., 7. novembra, 1932. I 'r0c j( h 1 h NAZNANILO IN ZAHVALA emila Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, JC smrt pobrala ljubljenega sina oziroma brata PETRA STARK.................................... Nepozabni pokojnik je preminul dne 25. oktobra po dolgi in fnU^ll1ti tistetf’j Rojen je bil leta 189.r> v Ely ju, Minnesota. Bil je v svetovni vojni in um časa se ni več dobro počutil. Zadnji dve leti je bil na bolniški pos jne 2^* je brez bolečin, dasi je bil pri zaveKti do zadnjega. Pogreb se je vr ^ 4irtiŠtvl1 oktobra po maši zadušnici v cerkvi sv. Antona. Pokojnik je spadal Slovenec, St. 114 JSKJ in k American Leirion. Člani te organi«* pozdraV’ udeležili pogreba korporativno in so nad grobom oddali slavo v 2 kovali nt! Dolžnost nas veže, da sc* zahvalimo vsem, ki so pokojnika bolniški postelji in na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremi*1 . jival* zadnji poti. Iskrena hvala Rev. F. Mihelčiču za obiske in tolas ‘juSnic®* vsem mnogoštevilnim darovalcem vencev in darovalcem za q0i<>h hv® Hvala pogrebniku S. Banovcu za vzorno urejeni pogrebni »prevod. »P vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sožalje in pomoč. ^ Tebi pa. nepozabni sin in brat, l)odi lahka rodna ameriška gruda- ^ Žalujoči ostali: Mihael in Marija Stark, stariši; Mrs. John *n Chisholmu, Minn., in Mrs. John Sterk v Evelethu, Minn., sestri. George, brata. Ely, Minn., 12. novembra, 1932. N Ti protesti so samo na škodo h ubogega članstva JSKJ, ker so b bili izvršeni tako hitro k po konvenciji. To je bilo po b mojem mnenju jako nepremiš- d ljeno, ker zemljišče je že kup- 7. ljeno, načrt za glavni urad je d napravljen in potrjen od glav- a nib uradnikov, in to je vse pla- v čano. Čemu stroški, ki znašajo n nad §4000.00; ali nam je res n tako malo za tako veliko vsoto r denarja? 1, Pa to še ni vse. Nekateri so \ zato, da bi se glavni urad pre- s mestil v mesto Duluth, Minn., t kjer bi se plačevala polovico c večja najemnina kot v Elyju, P in to vse naj gre na rame ubo- s gega članstva! V mestu Du- j liith ima JSKJ komaj pol stotine članov, medtem ko jih ima v Elyju nad 1800. Ta Jednota je bila ustanovljena na Elyju in|J ije. tu poslovala celih 34 let, pa ■ j nismo imeli nobenih zaprek. i( ■ Sedaj, precej po konvenciji pa 1 proč z uradom! Čemu to, brat-j1 Ije in sestre? Na konvenciji smo delegati in delegatinje gla-l isovali z ogromno-večino za gra-jditev jednotinega urada na Ely-1 S ju; proti je glasovalo samo 16 ^ delegatov, in ti delegati so do- ! j bili zadoščenje po protestu za 1 svoje glasovanje. Nad 120 nas drugih pa je dobilo ponižanje za naše glasovanje, ker se ne vpošteva sklep konvencije. To iz vzroka, ker so tisti, ki imajo moč v rokah, bolj vpoštevali proteste, kot pa sklep konvencije, ker so pozabili prečitati točko 72 v novih pravilih. Ali more kdo smatrati, da je bila potrebna konvencija, če se takoj kršijo njeni sklepi? Ali smo bili zato na konvenciji, da se bodo naši sklepi spopolnovali s protesti in splošnim glasovanjem? Ali nismo bili mi vsi delegatje in delegatinje pooblaščeni od naših društev, da storimo vse za blagor članstva in Jednote?, In to se je tudi sku-I šalo storiti s sklepom, da se na Elyju zgradi lasten urad in se preneha plačevati najemnino, da se s tem zmanjšajo stroški. , Protesti pa zahtevajo znatne j stroške. Prvič, $4,000.00 bo ležalo mrtvih v zemljišču, drugič, od zemljišča bo treba davke ■ j plačevati, in tretjič, imeli bomo ['splošno glasovanje, kar stane veliko denarja. Ali bomo to mi člani in čla-i nice, delegati in delegatinje mirno gledali? Upam, da ne. i Prosim delegate in delegatinje, da se pridružijo mojemu dopisu » in pridejo na dan s protesti, da - se ne kršijo sklepi konvencije, > ampak da se jih vpošteva. Zah-. tevajmo zaupnico za naše trdo - delo na konvenciji v tisti ne-. znosni vročini, zahtevajmo, da - se vpošteva sklep konvencije in i glasovanje delegatov in delega--jtinj. Dajmo še 10 tisoč k onim :> štirim tisočem, ki so že vtak-j1 njeni v zemljišče, pa bo glavni \} urad gotov in konec bo prepi-3 j rov1 in homatij, mi pa bomo - lahko ponosni, da pravilno. gospodarimo in da gremo naprej, - ne nazaj. Vsak član ali članica - naj dobro premisli, ko prečita ;!: te vrstice, da so napisane za z!blagor članstva in Jednote, ne -1 pa za stroške v teh Jtritičnih n jčasiji. Pomagajmo drug druge-v mu, če hočemo izpolniti bratsko _: in sestrsko dolžnost. Drugače - pa tega ne moremo storiti, kot . da vpoštevamo sklepe konvenci-n je in pravila. ,i Društvo sv. Martina, št. 44 i- ;JSKJ v Barbertonu, O., prosim, i- da se premisli in umakne svoj lr protest proti zidavi glavnega urada. S tem bo prihranilo a mnogo stroškov članstvu. Na ^ ta način se bomo ognili mnogih o protestov in splošnih glasovanj z prihodnja tri leta, ker zato se o vedno lahko dobi dovolj vzro-o kov. Kdor želi prepirov in ne-č sloge, tega vedno lahko dobi; a take reči pa slabijo vsako gospodarsko podjetje in tega ne sme biti pri naši dični JSKJ. i. Zato prosim vse stare in novo-li izvoljene glavne uradnike, da se [i držijo sklepa 14. konvencije, rj Po tem bom u ver j en, da bodo r, točno i z p o 1 n o v a 1 i pravila in