NASLOV VOLITVE 1982 stran 4 Leto XXXIII Št 68 Murska Sobota, 10. december 1981 CENA 8 DIN VESTNIK MLADINSKO SREČANJE NARODNOSTI V LENDAVI DVOJEZIČNOST BOGATI IN VODI K SOŽITJU Dan republike je bil velik praznik tudi za cicibane — prvošolčke, ki so postali , pionirji. Kako ponosni so postali, ko so jim starejši učenci zavezali okrog vratu rdečo trikotno ruto in na glavo nadeli pionirsko čepico! S sprejemom v pionirsko organizacijo so postali bolj odrasli; hkrati pa so pred njimi odgovornejše naloge. S pionirsko zaobljubo so se namreč zavezali, da se bodo pridno učili, spoštovali in ubogali starejše, da bodo ljubili svojo domovino, da bodo hodili po Titovi poti... (Naš posnetek je nastal na osnovni šoli Velika Polana). Jože Graj ZVONE DRAGAN V RADENSKI VZTRAJATI NA IZVOZNIH POSLIH Navzlic zaostrenim pogojem gospodarjenja so rezultati Radenske, 2500-članske gostinsko-turistične delovne organizacije, dokaj ugodni, je na. sobotnem delovnem obisku v tem kolektivu naglasil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan. Zato velja tudi v prihodnje vztrajati pri tistih načrtih, ki zvečujejo manevrski prostor na zunanjih tržiščih, za kar so eden bistvenih pogojev fleksibilni odnosi med tozdi, posebej Tovarno polnilne opreme in Mineralno vodo. Ena od razvojnih prednosti Radenske so gotovo dobro razvit marketing in strokovno usposobljeni kadri. Sicer pa bodo v Radenski do konca leta prodali na tuje 11 milijonov litrov radenske, kar je za 4 odstotke več kot lani, kar štirikrat več pa drugih brezalkoholnih pijač (dei-ta, svinga in podobno). Čeprav večjih zastojev v proizvodnji ni bilo, jih še vedno tare pomanjkanje repromate-rialov in embalaže, znašli pa so se — tako kot drugi jugoslovanski slatinarji — v tako imenovanih Škarjah cen, seveda v škodo njihove dejavnosti. Tako denimo že kakih 5 let rastejo stroški za okrog 17 odstotkov hitreje kot znašajo cene repromaterialov. Temu se pridružujejo zapleti Potrdili statut Sedem let je minilo, odkar so v Ljutomeru zadnjič sprejeli nov statut. Dinamičen razvoj našega političnega in gospodarskega življenja zahteva tudi stalno dopolnjevanje naše zakonodaje. Ne samo statuti, tudi ustave se nenehno dopolnjujejo. Leto in pol so trajale priprave za predlog statuta. Javne razprave so ga dopolnjevale in izpopolnjevale. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Ljutomer pa so na seji 27. novembra ta predlog statuta tudi potrdili. In kaj novega vsebuje novi statut? Novosti so v krajevni samoupravi. Povsem novo je poglavje o v razpečavanju (trgovini), kjer so pereč problem marže in — kot pri oskrbi z repro-materiali in embalažo — različna izsiljevanja po sovlaganjih ter problematika z vezano trgovino. Kljub vsemu temu računajo, da bodo do konca leta v tozdu Mineralna voda dosegli 1,4 milijarde skupnega dohodka, ustvarili pa za okrog 150 milijonov dinarjev izvoza. Manj spodbudne rezultate beležijo na področju turistične dejavnosti. Radenska premore v pomurskih hotelih in v Zarji na Pohorju 1400 postelj in predvidevajo, da bodo ustvarili blizu 300 tisoč nočitev, od tega 30 odstotkov na račun tujih gostov. Število teh se je sicer povečalo za 10 odstotkov, precejšen pa je bil izpad domačih, zlasti socialnih zavarovancev. Precej se je tudi zmanjšal obseg kongresnega in poslovnega turizma. Osrednje nerešeno vprašanje, s katerim se ta čas ubadajo v Radenski, je devizni priliv. Čeprav so dali kar 10 odstotkov popusta pri plačilu v devizah, še vedno kaj prida ne zaleže, saj tuji gostje pustijo v njihovi blagajni le četrtino zapravljenega deviznega dinarja, sicer pa prevladuje plačilo v dinarskih sredstvih. Zvone Dragan je ob tem pojasnil, da se na zvezni ui uzoenoekonomskih odnosih v občini. Tu gre predvsem za srednjeročno in dolgoročno planiranje razvoja občine. Seveda je ta novost sedaj določena s statutom, že prej pa so jo izvajali v praksi. Tudi varstvo borcev in družbenoekonomski položaj kmetov je v tem aktu na novo opredeljen. Sedanji statut je usklajen tudi z vsemi ustavnimi spremembami, ki so nastopile v zadnjih sedmih letih. Na tej seji pa so delegati obravnavali tudi poročilo o gospodarjenju v devetih mesecih. Poročilo so z nekaj kritičnimi pripombami sprejeli in potrdili. ravni pripravlja enotna metodologija, ki bo zajemala' dohodek deviznega izvora. Če usklajevanje ne bo učinkovito, bo zvezni izvršni svet sprejel začasni ukrep. V Tovarni polnilne opreme bodo letos ustvarili 350 milijonov celotnega dohodka, z izvozom polnilnih linij pa 190 milijonov prihranka v devizni bilanci. Pri tem opozarjajo na razkorak med zveznim zakonom o kooperaciji in podobnim republiškim odlokom. Tovema polnilne opreme je namreč vezana na tujega, za-hodnonemškega partnerja, rada pa bi čimprej osvojila celotno proizvodnjo polnilnih linij. Tu pa zadevajo na problem, kako doseči enakovredno menjavo s partnerjem, zato se zavzemajo za postopno osvojitev te zahtevne proizvodnje. Zvone Dragan je poudaril, sk DELEGACIJA IZVRŠNEGA SVETA ŽELEZNE ŽUPANIJE V SLOVENIJI Na dvodnevnem obisku ob koncu preteklega tedna se je v Sloveniji mudila delegacija izvršnega sveta Železne županije, ki jo je vodil podpredsednik Ferenc Sze-le. Prvi dan so bili madžarski gospodarstveniki gostje por murske gospodarske zbornice,7 v petek pa so se v Ljubljani pogovarjali s predsednikom gospodarske zbornice Slovenije Andrejem Verbičem s sodelavci ter v Kopru s predstavniki tamkajšnje medobčinske gospodarske zbornice. Na pogovorih v Murski Soboti sta delegaciji pregledali rezultate dosedanjega sodelovanja ter se dogovorili za nekatere ukrepe, ki naj bi prispevali k okrepitvi gospodarskih stikov v prihodnjem letu. Letošnji rezultati so kljub težavam na eni in drugi strani meje spodbudni. Še najbolj doseženi v menjavi preko szombatheyske da morajo biti tovrstne. pogodbe kar se da določno opredeljene, zlasti pa kar zadeva ustvarjen devizni dohodek. V tozdu so očitno na dobri poti, o čemer priča že sklenjena pogodba s Kitajci, do konca leta ali najkasneje v prihodnjem letu pa jih bodo predvidoma sklenili s Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Kako podjetni so, priča tudi podatek, da je proizvodnja za prihodnje leto razprodana in če jih ne bo zavrl omenjeni republiški odlok računajo na dodatno sklenitev pogodb v višini 500 milijonov dinarjev. Med sobotnim obiskom v Radenski pa je Zvone Dragan predstavnikom delovne organizacije in občine Gornja Radgona širše spregovoril o nekaterih perečih problemih doma in v svetu, še posebej pa se zadržal pri naših ekonomskih odnosih s tujino. Branko ŽUNEC Rekord JANTARKE’ blagovnice Jantarka, ki se bo letos. od sorazmerno skromnih začetkov v letu 1976 približala poldrugemu milijonu dolarjev vrednosti menjave za vsako stran. Kljub letošnjemu rekordu pa vse možnosti na tem področju še niso izkoriščene. Obojestranski interes je. da se ta oblika menjave obravnava kot višja oblika gospodarskega sodelovanja in da se asortiman blaga še poveča. Manj pa so na obeh straneh’ meje zadovoljni s tako imenovano klasično maloobmejno blagovno menjavo. Ta v letošnjem letu ostaja na nivoju preteklih in kot kaže tudi v prihodnjem letu na menjavi, ki temelji na kupoprodajnih odnosih, ni mogoče pričakovati kakr- Dvojezičnost je na narodnostno mešanem območju v lendavski in soboški občini nekaj edinstvenega. To še zlasti velja za vzgojo in izobraževanje. ki sta temeljna pogoja za ohranitev in razvoj vsake narodnostne skupnosti. Zato se načelo dvojezičnosti uveljavlja že v otroških vrtcih, se nadaljuje v osnovnih šolah in naposled smo ustanovili tudi prvo dvojezično srednjo šolo v Lendavi. V skupnem življenju dveh narodov namreč ni druge možnosti, kot da oba obvladata jezik drug drugega, da spoznavata in cenita kulturo drug irugega. To ni nekaj, kar bi bilo človeku 'odveč, temveč je prednost, ki bogati in vodi k sožitju. To so bile osnovne ugotovitve mladinskega srečanja narodnosti, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo v Lendavi. Udeležili so se ga predstavniki madžarske narodnosti iz Pomurja, italijanske iz slovenskega Primorja ter slovenske iz Trsta, prav tako pa tudi delegacija mladinske organizacije iz Monoštra na Maddžarskem. Povabljeni so bili tudi koroški Slovenci, ki pa se zaradi objektivnih razlogov srečanja niso mogli udeležiti. Udeleženci srečanja so najprej prisostvovali otvoritvi nove dvojezične kovinarsko-pedagoško-ekonomske srednje šole v Lendavi, kjer je o pomenu te pridobitve spregovorila predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majda Poljanšek, popoldne pa so se zbrali na posvetu o pomenu in razvoju dvojezičnega šolstva, katerega so se udeležili tudi predsednik komisije za narodnosti pri skupščini SR Slovenije Geza Bačič, predsednik komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri predsedstvu republiške konference SZDL Jože Hartman, predsednica RK ZSMS Darja Colnarič, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje Maks Rojs, predstavniki zavoda za šolstvo in drugi. šnihkoli premikov. Zato sta se obe strani zavzeli za drugačne rešitve, ki jih vidijo v dolgoročni proizvodni kooperaciji med organizacijami združenega dela pri nas in madžarskimi podjetji. Nekaj izkušenj na tem pddročju že je, nekaj jih je v fazi dogovarjanja. še več pa je novih, pri katerih, na primer na področju kmetijske proizvodnje, je prisoten obojestranski interes. Precej težav, na kar se posebej opozarjali predstavniki Železne županije, pa je v realizaciji pogodb, sklenjenih na kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni. Od okrog 80 tisoč dolarjev je doslej realizirana le petina. Če pogodbenih ob- »V Sloveniji smo glede položaja pripadnikov narodnosti naredili nekatere korake, ki so specifični celo v jugoslovanskem pogledu, saj smo že v 1. členu slovenske ustave zapisali, daje Socialistična republika Slovenija država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti. Za razvijanje nacionalne kulture in izobraževanja v lastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništev in za razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja pa smo y 251. členu zapisali, da lahko pripadniki madžarske oziroma italijanske narodnosti v občinah, kjer ti narodnosti živita, ustanovijo samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo.« je v uvodnem referatu med drugim dejal Jože Hartman. Potem ko sta predstavnika organizacijske enote zavoda za šolst vo v Murski Soboti Janez ' Kerčmar in Franc Huber predstavila sistem dvojezičnega šolstva v Pomurju in obenem spregovorila o dosedanjih izkušnjah ter nalogah, ki nas na tem področju še čakajo, je v razpravi najprej sodeloval predstavnik slovenske kultur-noprosvetne zveze iz Trsta Boris Siega, ki je dejal; da so Slovenci v Italiji tudi na področju vzgoje in izobraževanja v mnogočem prikrajšani in da si takšen sistem dvojezičnega šolstva, kot ga razvijamo v Pomurju, oni lahko samo želijo, veseli pa bi bili, če bi se mu uspeli vsaj približati. Mladinsko srečanje narodnosti v Lendavi je tako doseglo svoj namen. Mladi iz Slovenije in zamejstva so spoznali prednosti dvojezičnega šolstva. J. G. veznosti ne bi uspeli izpeljati, so poudarili z madžarske strani, je vprašljivo sodelovanje njihovih podjetij prihodnje leto na sejmu v Gornji Radgoni. Obe strani sta se zavzeli, da se problem obojestransko ustrezno razreši. Ugotavljali so tudi, da so že stekle priprave za nemoten potek obmejnega gospodarskega sodelovanja v prihodnjem letu. Izdelane so blagovne liste, za podpis pripravljene . ustrezne pogodbe in prve že tudi sklenjene, da pa bi bilo v prihodnjem letu na tem področju manj težav, sta se obe strani zavzeli tudi za oblikovanje skupne strokovne komisije. Ta bi spremljala menjavo in ustreznim organom tudi predlagala v sprejem najboljše rešitve za nadaljnje delo. aktualno po svetu Pogled iz letala na korziško glavno mesto Ajaccio ... Nekoliko desno od posnetka je letališče, ki ga 180 potnikov Inexovega letala ni videlo, kajti vremenske razmere tisto torkovo jutro niso bile nič kaj ugodne. Poleg močnega vetra je bila tudi gosta megla. POLJSKA DOBI NOVA POSOJILA Londonski »Financiel Times« je pred nedavnim objavil novico, da bodo zahodnoevropske banke Poljski najbrž odobrile nova posojila. Ta posojila pa so vezana s podpisom pogodbe o odložitvi plačila 2,4 milijarde dolarjev, kijih Poljska dolguje tam bankam in ki bi jih morala vrniti v zadnjih devetih mesecih letos. r£e prej pa bodo Poljaki morali odplačati 450 milijonov dolarjev obresti za dolgove, ki jih imajo pri zahodnih bankah. Nove kredite naj bi Poljska dobila za nakup surovin in nadomestnih delov za ČAČINOVIČ N a povabilo Medobčinskega sveta ZKS za Pomurje seje v ponedeljek mudil v Murski Soboti Rudi Čaičinovič, Ugledni družbenopolitični delavec, ki se je pred kratkim vrnil iz Španije, kjer je bil veleposlanik SFRJ in član naše delegacije pa konferenci o evropski varnostim sodelovanju v Madridu. Političnemu aktivu je predaval o aktualnih političnih razmerah v Španiji in o poteku konference, odgovarjal pa je'tudi na vprašanja. , ,x r ' Čanje ostalih posojil zahodnoevropskim bankiujt. stroje v tovarnah, ki delajo za izvoz. V zvezi s tem omenjajo pol milijarde dolarjev kratkoročnega posojila, ki naj bi omogočilo vra- V Londonu ocenjujejo, da Poljska z izvozom zasluži zdaj okoli pol milijarde dolarjev mesečno. Ker pa ima na zahodu velike dolgove in ker so se povečali stroški za energijo, to ne bo zadostovalo za zunanjo likvidnost. Da bi se stanje v tem pogledu izboljšalo, naj bi Poljska dobila že omenjene kratkoročna posojila. Ob lepi, modri Donavi... Največji korupcijski sodni proces v zgodovini povojne Avstrije je končan. Dvanajsterico obtoženih so spoznali za krive in 26-letni inženir Adolf Winter, ki je bil vodja gradnje nove dunajske bolnišnice terjal in prejemal podkupnine za izdajanje gradbenih naročil, je bil obsojen na 8 let zapora. Višjih kazni nihče ni pričakoval, čeprav je najvišja kazen za Winterjeve prestopke 5 let, nižje bi bile politično nevzdržne. Korupcija je v Avstriji zelo razširjena, trimesečni bolnišnični proces je vzbudil v javnosti mnogo zgražanja, razmeroma ostre kazni za ,,nekaj, kar tako vsakdo dela”, so dovolj razločno opozorilo, da so se v Avstriji resno lotili gospodarskega kriminala, ki na splošno velja za nekakšen ,,kavalirski delikt”. V težavnem gospodarskem položaju, kakršen je zdajšnji, je javnost še posebno občutljiva za primere , .nedovoljenega bogatenja’ ’, zato je imel proces predvsem vzgojni in opozorilni namen. .V zvezi z bolnišnično gradnjo bo še nekaj sodnih obravnav, ker nameravajo nekatere firme formalno terjati povračilo škode, razen tega pa še ni razčiščeno, za kakšno ,.uslu- VČERAJ POPOLDNE ŽALOSTNI SPREVOD V LJUBLJANI Včeraj popoldne sta dve tovorni letali DC—9 iz korziškega letališča Ajac-cia prepeljali krste 180 žrtev Inexovega letala, ki se je pretekli torek nekaj pred deveto uro zaletelo v tako-imenovani »krokarjev greben« na vrhu gore San Pietro, 50 km od letališča, chisano, ki leži na pobočju v bližini kraja nesreče. Nihče od 180 potnikov in članov posadke nesreče ni preživel. Letalo je s potniki z brniškega letališča pri Ljubljani poletelo na enodnevni izlet na Korziko. Trupla ponesrečenih potnikov so poleg vojske in drugih specialnih enot, pomagali iskati tudi prebi- valci vasice Petreto Bic- Kot seje včeraj izvedelo, je ena od črnih skrinjic — registrator pogovorov v pilotski kabini, ki jo bodo poslali izdelovalcu letala v ZDA na dešifriranje, poškodovana. V francoskem . vojaškem centru Bratigny že teče računalniška obdelava druge skrinjice, ki je med poletom in tudi tik pred nesrečo beležila višino poleta, hitrost letala in podobne tehnične podatke. Ti podatki naj bi pripomogli k pojasnitvi vzroka nesreče. Pravijo, da do konca leta najbrž ne bomo izvedeli kaj več o pravih vzrokih naše največje letalske nesreče. Winterja preprosto podkupil in dobil od njega celo nekaj milijonov za uslugo. Ali bo Winter moral vrniti, kar je na nedovoljen način prejel? Kaže, da je za to poskrbel: vsi njegovi bančni računi so prazni. Obsojeni je večino denarja pravočasno ,,naložil”. Kupil je hišo na dunajski Mariahilferstrasse in jo prepisal na.ženo (na posebni sodni obravnavi bodo skušali ugotoviti, ali je mogoče ta prepis razveljaviti), kupil si je vilo na grškem otoku Skiatos, ostali denar, vsaj osem milijonov šilingov, pa je že med preiskavo pobrala Winterjeva teta, neka Hermina Hellemann, in jih neznanokje naložila. Ko bo Winter prišel iz zapora, bo bogataš, njegovo premoženje bo vredno dvakrat toliko kot zdaj. Računajo, da bo Winter odsedel samo dve tretjini kazni, mogoče celo samo polovico. Ko so ga med obravnavo vprašali, kdo ima denar od podkupnin, je hladno odgovoril:,,Ne bom navajal imen, moram misliti na svojo prihodnost.” (po Delu) BRUSELJ — Pred dnevi je evropska gospodarska skupnost za polovico zmanjšala takse za izvoz naše govedine v dežele EGS. Odlok o tem je začasen, veljaven le za prihodnje leto. To našemu uvozu nekoliko bolj odpira izvozna vrata v zahodno Evropo. PRAGA - ČSSR je omejila potovanja svojih državljanov na Poljsko, prav tako pa ne morejo več neomejeno v državo prihajati tudi Poljaki. Domnevajo, da je ukrep češkoslovaških oblasti posledica stanja na Poljskem. BUDIMPEŠTA — Sovjetski premier Tihonov seje s svojim nedavnim obiskom na Madžarskem pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med obema državama. RIM — Ameriški obrambni minister Weinberger se je v Italiji pogovarjal o namestitvi »samo vodljivih raket« na Siciliji. MADRID — »Ne bodo nam zamašili ust«. To je bilo geslo približno osem tisoč španskih novinarjev, ki so demonstrirali po glavnem mestu in v Barceloni. Vodilne politične stranke so solidarizirale z novinarji. ATENE — Grčija je edina država, članica NATO, ki ji grozi nevarnost napada od druge članice iste vojaške zveze. Zato Grčija od NATO zahteva jamstvo, kar zadeva grško mejo proti Turčiji. BONN — Berlin in še dve deželni vladi v ZRN so sprejeli drastične ukrepe glede doseljevanja družinskih članov zdomcev v ZR Nemčijo. LONDON — Britanska korporacija za jeklo je pripravljena zgraditi predor pod lokavskim prelivom. Pro-ekt bi stal okoli 3,8 milijarde untov šterlingov. STOCKHOLM - Švedska ima 1200 robotov in zato sodi med v sam vrh »robotiziranih« dežel. V žarišču dogodkov »Hvala bougi, niedna fabrika nam ne kvari zraka ” Pravo nevarnost jedrske energije moremo dojeti, če upoštevamo še številne druge stvari, ki so z njo povezane, kot na primer skladiščenje, prevoz, pridobivanje in predelava radioaktivnega materiala; tako še danes nimamo zanesljive in trajne možnosti za izoliranje radioaktivnih odpadkov od biosfere. Ker torej ni dokazov, da je jedrska energija res humana, se moramo vprašati, zakaj taka evforija med njenimi zagovorniki, posebno če upoštevamo, koliko te elektrarne stanejo, da je njihova povprečna življenjska doba le 25 let, nato pa je potrebno odšteti letno nekaj milijonov dolarjev za njihovo čuvanje, ter da na primer ameriški reaktorji že po sedmih letih delujejo v povprečju le z dobro tretjino možne moči, zaradi česar je ta elektrika posebno draga. Eden od odgovorov na vprašanje, zakaj še vedno načrtujejo in gradijo jedrske elektrarne, je ta, da veliko ljudi ne ve vse resnice o njih in zato molčijo. R. Jungk je v svoji knjigi ,,atomska država” prepričljivo razkril izdelane sisteme obveščanja, s katerimi skušajo zainteresirane multinacionalne družbe na Zahodu zavesti javnost. Tudi ameriški ekspert za energijo, C. Komanoff, je, podobno kot mnogi pred njim, potem ko je predgledal ves dostopen material, prišel do sklepa, da je atomski lobi (lobby = vplivanje zastopnikov interesnih skupin) vedno pripravljen manipulirati s podatki, ,,zaradi tega, da bi prikazal jedrsko energijo v nezasluženo lepi luči”. Pri tem posebno opozarja na računanje jedrskih in reaktorskih koncernov in velikih elektroenergetskih družb na Zahodu, da bodo pri realizaciji svojih projektov deležni ogromnih družbenih subvencij — pri čemer mora.dr-žava celo prevzeti nase vso morebitno izgubo in ves rizik. Avtor zaključuje, da vodi te družbe pri gradnji in prodaji jedrske tehnologije le brezobzirna želja po profitu in lastni moči in jih obči blagor človeštva kaj malo briga. Poleg „ zavajanja javnosti uporablja proatomski dobi v kapitalističnih deželah še druge metode. Nedavno tega je H. Strohni obširno pisal o tem, kako so znanstveniki danes zastrašeni in odvisni od industrijskih mogotcev, in navedel primere univerzitetnih profesorjev in znanstvenikov, ki so bili odstavljeni ali pa jim je bilo onemogočeno nadaljnje raziskovalno delo, ker so se izrekli proti jedrski energiji. Tudi Strohm je zato mnenja, da to, kar se razglaša kot ,,znanstvena resnica” o jedrski energiji, v resnici ni nič drugega kot rezultat podjetniških interesov. Med propagandistične akcije za jedrsko energijo sodi tudi dramatiziranje energetskih problemov in preprečevanje drugih možnih .rešitev. In ne nazadnje je tu še priljubljena teza, da nasprotniki jedrske energije premalo mislijo na nezaposlenost, na lakoto in na socialne nemire, ki bi jih prineslo pomanjkanje energije. Kako iz trte izvit je prav slednji ,,argument”, kažejo študije, po katerih je možna 3-odstotna gospodarska'rast tja do leta 2010 brez vsakih jedrskih novogradenj, poleg tega pa bi s politiko varčevanja in boljšo izrabo obstoječe energije že sedaj lahko prihranili 40 % celotne energije, ki jo imamo na voljo. S. Schurr, eden vodilnih ameriških strokovnjakov za energetske probleme prihodnosti, je zato nedavno očital tistim, ki menijo, da bo potrebno razvitim državam vsakih nekaj let sto odstotkov več energije, da zamenjujejo „facts and fancy”. Ne smemo se čuditi,, da želje teh družb, prikazati sebe kot odrešitelje civilizacije in tako prisiliti državo, da financira njihove projekte, sovpadajo z mi selnostjo premnogih jedrskih strokovnjakov. To večinoma niso skromni in kritični znanstveniki iz preteklih časov, marveč, velikopotezni menežerji, pri katerih zlahka opazimo ponesrečeno kombinacijo ozke specialistične usmeritve z naivnim, neznanstveno-utopičnim mišljenjem. Fizik in nobelovec Max Bom je o njih zelo odkrito spregovoril: „Ti možje se poglabljajo v svoje probleme, triumfirajo nad rešitvami, le malo pa premišljujejo o posledicah svojih dognanj. In če to že počno, potem z občutkom, da nanje nimajo nikakršnega vpliva. Misel, da bi opustili raziskave, ki imajo lahko nevarne posledice, se jim zdi absurdna, kajti če odhajajo, so tu drugi, ki bodo nadaljevali.” Ob drugi priložnosti je posebej poudaril, da so „njihove politične in moralne sodbe zelo pogosto primitivne in nevarne”. Očitno je, da jnnogi fiziki, podobno kot drugi znanstveniki, niso imuni za prestiž, slavo, moč, denar. Toda nevarnost tehnološko izobraženih hazarderjev, ki jih mika, da položi človeštvo svojo usodo v njihove roke, je preprosto prevelika. Morda je premalo znano dejstvo, da so prav atomski znanstveniki bolj silili k uporabi atomske bombe na Hirošimo in Nagasaki kot pa generali. Fermi, eden od očetov atomske bombe, je takrat zavrnil vsak pomislek z besedami: »Pustite me na miru z vprašanji vesti, to je vendar tako lepa fizika.” Podobno kot Fermi se tudi mnogi drugi jedrski strokovnjaki radi skrivajo za lagodnim stališčem o »čisti znanosti”, ki jim služi za alibi pred odgovornostjo. Kako se ti strokovnjaki izvijajo pred konkretnimi vprašanji in odgovornostjo»je med drugim posebno lepo vidno iz njihove toliko opevane znanstvene eksaktnosti, ki ravno tam, kjer bi si jo najbolj želeli, nekako izgine. Ni treba seči daleč. V svojem članku »Brez energije ni napredka” Max Perutz ne piše, da so jedrski reaktorji varni, marveč: ,,so razmeroma vami”; namesto »tehnični problemi so rešeni” piše: »prepričani smo, da so rešljivi”; namesto »našli so zanesljive metode za skladiščenje” — »menda so našli. . itd., itd. Podobno se tudi M. Osredkar izmika v zadnji številki Naših razgledov odgovoru na konkretna vprašanja. Tiste, ki jih skrbi varnost jedrskih elektrarn, na primer potolaži z »argumentoma”: prvič, ni naprave ali dejavnosti, ki bi bila 100-od-stotno varna, vedno nekaj tvegamo in velikokrat na to niti ne pomislimo . •• in »drugič, tveganj dostikrat ne moremo zmanjšati ali celo odpraviti z opustitvijo uporabe naprave ali dejavnosti, zato moramo toliko bolj skrbeti za varnostne ukrepe in varnostne naprave”. »Big business” (velika kupčija) in »Big science (»velika znanost”) sta si do nedavnega upravičeno meia roke. Kako tudi ne! W. Hhfele, eden naj-odločnejših zagovornikov jedrske energije, je na primer že izračunal, da bo potrebno zgraditi do leta 2030 več kot 10.000 jedrskih elektrarn, ki bodo stale 40.000 milijard dolarjev. S tem gigantskim projektom bi po njegovih izračunih zadovoljili čez 60 let — reci in piši — 25 odstotkov potreb po energiji. Zato jih seveda skrbi, da iz dneva v dan raste število tistih, kj svarijo pred diktaturo tehnokratov in pred načrtovanim ekofašizmom, ki tiči za instalacijo jedrskih elektrarn. Med nasprotniki jedrskih elektrarn pa niso samo zapeljani, nazadnjaški ali huliganski laiki, kot jih imenujejo »teologi” nove jedrske tehnologije, marveč tudi STRAN 2 VESTNIK, 10. DECEMBRA 1981 je Winter prejel od zaho-dnonemškega Siemensa 13 milijonov šilingov — ta vir so odkrili šele pred tremi tedni. Winter je briljantno igral na korupcijskem klavirju in si je v nekaj letih nabral 43 milijonov šilingov (približno 110 milijonov dinarjev). Njegov zagovor, da je ,,prijateljskim podjetjem” spreminjal tako imenovani ,,beli” (obdavčeni) denar v ,,črnega” (neobdavčenega), ni obveljal. Tudi obrambna strategija ostalih obtožencev se ni obnesla. Managerji in direktorji ITT, avstrijskega Siemensa in drugih firm so se izgovarjali, da so si z mahariicijami okrog Win-terjevih liechtensteinskih tajnih bančnih računov skušali ustvariti tekoča sredstva za provizije, ,,posebne izdatke” in pogostitvene stroške, vendar je eden izmed njih, oboleli Egon Zelniczek, sam priznal, da je aktualno doma ogledalo tedna I Kam in kaj po | koncu mandata? IAli mora sekretar občinskega komiteja ZKS, ko mu — poteče mandat, postati direktor ali najodgovornejši de- B lavec katerekoli organizacije, ali se naj zadovolji,s skro- mnejšim položajem? Vprašanje, ki je seveda povezano . Itudi s siceršnjo (torej ne samo družbeno politično) kva- — lifikacijo, je toliko bolj aktualno v času volitev, vsiljuje pa B ga tudi povsem konkreten primer. Za sekretarja občinskega komiteja ZKS, ki je prišel Ina to mesto iz delovne organizacije, pa bi se zdaj rad vrnil vanjo, tu nimajo mesta. Pravzaprav so mu ponudili mesto I referenta za SLO, zakaterega meni, da je »premalo« in ga H ne more sprejeti, ker v bistvu diskreditira njegovo dose- I danje delo. Logično, da je njegovo poprejšnje mesto I moral zasesti nekdo drug, ki ga pač ni mogoče odsloviti, nelogično pa se mu seveda zdi, daje opravljal najodgo- B vornejšo politično funkcijo v občini, zdaj pa mu v do- Imačem delovnem okolju tako rekoč ne morejo »narediti B primernega prostora«. Najbrž ni razloga, da delovni B organizaciji ne bi verjeli, še posebej ker so težke gospo- ® darske razmere tiste, ki vedno bolj preprečujejo nekdanjo B prakso najrazličnejših kadrovskih kombinacij. B Toda primer, ki seveda ne velja samo za »prizade- g “ tega« sekretarja, odpira še druga vprašanja. Kaže namreč, da v našem mandatnem sistemu ni vse v redu in najbrž je B tu poglavitni razlog za trdovratno tako imenovano hori- I B zontalno rotacijo. Smo pač utrdili »sistem posedanja s B fotelja na fotelj« kot najbolj stabilno in zanesljivo obliko _ zaposlovanja funkcionarjev, čeprav je res, da jih nemara B kar večina med njimi ne »poseda« rada in si želi trših B stolov, se pravi, dela, povezanega z osnovnim poklicem. V B " kolikšni meri pa bi mogli govoriti o bolj ali manj častnih * rdelih, je pravzaprav že novo vprašanje. (po KOMUNISTU) B LETO ČISTOČE Skupščina Rdečega križa Jugoslavije je predlagala, da bi leto 1982razglasili za leto Čistoče in spodbujanja zdravstveno-higienskih navad v človekovem okolju. Predlog te humanitarne organizacije temelji na neizpodbitni resnici, da smo po nekaterih nalezljivih boleznih (davita, virusna zlatenica, črevesne bolezni iri tako dalje), ki so značilne za neustrezne higienske razmere, na samem vrhu lestvice evropskih držav. nobelovci in znanstveniki takega kova, kot so Linus Pauling, J. Watson, K. Lrenz, A. Portman, H. Urey, H. Alfen, M. Ryle in drugi. V tej zvezi je slišati kot ironija, da je celo E. Teller, ,,oče” vodikove bombe, mnenja, ,,da se mora vsak razumen človek zavzeti za prenehanje gradenj jedrskih elektrarn”. Zal so njihovi kritični ugovori, po mnenju japonskega jedrskega strokovnjaka in kritika Tagaki Jinzabure, prav v državah, ki stopajo v ..energetski novi vek” premalo znani. Jedrska industrija skuša vztrajno dopovedati, da je jedrska energija ključ gospodarske prihodnosti družbe, in tako povezati usodo družbene celovitosti z razvojem te industrijske veje. Pri tem kar naprej poudarja, da izvira naraščajoča potreba po energiji iz potrebe po stalni gospodarski rasti. Od ugotovitev rimskega kluba dalje je odgovor na vprašanje, ali je stalna gospodarska rast zaželena (in možna), negativen ali vsaj močno dvomljiv. Po mnenju nobelovca W. Heisenberga ,,sedaj, še velja rast letno produciranih dobrin” kot Poglavitni kriterij zdravega gospodarstva. ,,Toda prihaja čas, ko bo zmanjšanje gospodarske rasti ljudem bolj koristno in ho treba skrbno ločiti med stvar-m>, ki so nujne, in tistimi, ki jih (ahko pogrešamo . . . Vprašanje Je le, ali zaviranje rasti še sploh *ahko prepreči hudo katastrofo, Preskrba z vodo, družbena prehrana in odlaganje odpadkov v naši državi še niso zadovoljivo urejeni. O zaostajanju splošne in zdravstvene kulture pričajo umazane ulice, neurejena smetišča, tržnice, prometne žile, javna stranišča in drugo. Takšnim virom okužb bi se lahko izognili samo z organizirano nenehno družbeno akcijo, ki naj bi jo spodbudilo prihodnje leto čistoče v Jugoslaviji. (Po Taniusu) v katero drvimo.” Stalna gospodarska rast je, o tem je. prepričan vedno širši krog mislecev, potemtakem ena od iluzij današnjega časa. Večinna potreb današnjega človeka v gospodarsko razvitih deželah je umetno ustvarjenih, zaradi česar je trditev, da je vedno več elektrike nujno za zadovoljitev potreb modernega človeka, sila dvoumna in sprenevedava. V tej luči jedrske elektrarne niso tehnična nujnost, pač pa politična odločitev. Posebno velja to za socialistične države. Zavračanje kapitalizma pomeni namreč tudi zavračanje njegove logike. Povsem nemogoče je, kot piše Gorz, da ima socialistična država iste cilje kot kapitalistična dežela, npr. potrošništvo, pa čeprav jih skuša realizirati z drugimi sredstvi. Po njegovem si morajo socialistične dežele postaviti vprašanje: „Ali nam ne gre za gospodarsko, socialno in kulturno revolucijo, ki postavlja povsem drugačne odnose med ljudmi in naravo? To pomeni, da si moramo točno in v detajlih izdelati ne le, proti čemu se borimo, marveč tudi, za kaj.” Po njegovem se je treba zato danes, posebno še v socialističnih deželah, bolj kot kdaj prej vprašati, katerih možnih tehnik ne smemo uresničiti, katere obstoječe tehnike je treba odpraviti, razgraditi ali oddstra-niti, če želimo preprečiti nepopravljive posledice za človeštvo in njegovo okolje; brez boja za drugačno tehnologijo je boj za drugačne družbene odnose namreč zaman. Podobno piše Garaudy, da se socializem ne meri po formalnih spremembah, temveč po spremembah v ljudeh, in dodaja, da je znamenje napredne, humane in socialistične države danes to, ali se zna odpovedati nečemu, kar je tehnično sicer možno in izvedljivo, a je nepotrebno in škodljivo. Rast kvalitete življenja ni združljiva z rastjo materialne produkcije, če ima ta izključno prednost. O skupnem dobrem torej ne more odločati tehnokratska elita ali zgovornost peščice znanstvenikov, marveč kritična družbena zavest. To velja še posebno v primeru tehničnih inovacij, ki 'imajo močan vpliv na socialne odnose, kot je to pri jedrskih elektrarnah. Še nikoli namreč ni bil tehnološki koncept tako tesno vezan na nov tip človeka in nove družbene odnose in tudi nikakršnega dvoma ni, da vodijo te spremembe v smer centralistične, policijsko upravljane države. Ali se bo v sedetih letih poraba energije podvojila, torej ni neizogibna posledica ,.naravnih procesov”, marveč družbene odločitve. Prihodnji rodovi nas ne bodo sodili po tem, kaj smo razglašali za svoje cilje in kaj smo mislili o sebi, pač pa po tem, kakšen svet smo jim zapustili. (nadaljevanje prihodnjič) USODNA SKALA DVA POSNETKA ISTE SKALE, KI JE BILA USODNA ZA TOLIKO LJUDI — Najvišja škrbina na San Pietru je bila usodna za Inexovo letalo. Desno krilo seje zarilo v staro skalo (slika desno), posnetek od daleč pa nazorno priča, da je bita nesreče kriva samo skala, ki je bila za kakih 5 metrov previsoka (Skala na sliki levo je označena s krogom). (Po Delu) Ponovno o cenah , Svet republiške skupnosti za cene je potrdil podražitev več skupin izdelkov, razpravljal pa je tudi o osnutku dogovora o cenah za prihodnje leto. Osnutek so prilagodili osnutku zveznega dogovora in predvideva, da se naj cene ne bi povečale za več kot 15 odstotkov. Tisti, ki so izdelke podražili v drugi polovici letošnjega leta, jih v glavnem ne bi smeli dražiti ponovno že v prvem polletju 1982. Osnutek predvideva, da povečane amortizacije ne bi vračunali avtomatično v cene. Ne bi smeli čakati na sklepe zvezne skupnosti za cene, ampak urediti censke predpise v Sloveniji do konca januarja. Člani so ob tem spomnili, da je eno sprejemati načrte, težje pa jih tako tudi uresničiti, kar so pokazale tudi letošnje prekoračitve cen. Glede na dosedanje podražitve in na tiste, ki jih v obliki raznih izsiljevanj za združevanje uvajajo nekatere delovne organizacije, je tolikšna stopnja nizka. Z določitvijo odstotkov dovoljenih podražitev za posamezne dejavnosti ne bi smeli odlašati, ampak naj bi pustili, da bi se o tem pomenili v okviru republiških splošnih zborničnih združenj, kot so se bili v zveznih. Določiti bi morali organ, kamor bi se lahko pritožili, kadar nekdo izsiljuje črno podražitev. Elektriko smo res podražili v letošnjem drugem polletju, a to ne bi smela biti ovira, da bi je ne znova v začetku prihodnjega, saj pred resničnimi stroški pridobivanja, ki niso nizki, ni pametno mižati. Če smo rekli, da bo za stanovanjske naložbe še denar, potem bi moral biti tudi za komunalno opremo zemljišč. Drugi so poudarili, da 15-odstotna stopnja povečanja cen ni več premakljiva in jo je treba jemati kot nalogo. Razumeti jo je treba kot čisto povečanje cen od decembra do decembra 1982. Resnično povečanje cen pa bo zaradi tistih letošnjih podražitev, ki bodo začele veljati šele prihodnje leto, znašalo od 20 do 21 odstotkov. To pa ni tako nizka inflacija. Sama dražitev tudi, ne ureja težav, saj zadnji dve leti, ko imamo 40-odstotno inflacijo, ne moremo trditi, da smo zato kaj razrešili. Ker sili k dražitvam tudi pomanjkanje blaga, je treba poskrbeti, da bo v nekaj letih blaga več. Zato je zdaj bolj pomembno, da poskrbimo tudi za večji pridelek in damo denar zanj, namesto za asfaltiranje cest po naseljih. Odstotki podražitev, o katerih so govorili na zveznih zborničnih združenjih, ne morejo obveljati. Podražitev bo 15-odstotna le v povprečju, to pa pomeni, da bodo smele nekatere dejavnosti držati veliko manj. Kljub vsemu letošnje prekoračitve dogovorjenih cen v republiki pri cenah, za katere je v večji meri pristojna, namreč za industrijske, so dejali, niso hudo velike. Z razporeditvijo letošnjih podražitev lesa na prejšnja leta, ko so se zgodile, je letošnje enajstmesečno povečanje slovenskih izdeloval-čevih cen industrijskih izdelkov 30,5 odstotno, po načrtu pa bi smelo biti 30-odstotno. Pri cenah na drobno, ki so v glavnem v zvezni pristojnosti, pa bodo prekoračitve res okrog 58-odstotne. Kot strela z jasnega neba Nov carinski predpis, točneje, sprememba 2. točke 28. člena carinske zakonodaje, ki dovolju je brezcarinski uvoz le za predmete, katerih vrednost ne presega 200 dinaijev, je povzročil veliko zmedo med našimi državljani, ki so se preteklo soboto napotili preko meje nakupovat. Doslej smo lahko brez carine pripeljali v Jugoslavijo predmete v vrednosti do 500 dinarjev (če njihova skupna vrednost ni presegala 1500 dinarjev), po novem pa bomo plačali carino za vse, kar bomo kupili v tujini in kar bo vredno več kot 200 dinaijev. Nov carinski predpis velja za vsejugoslovanske državljane, ne krati pa olajšav, ki sojih imeli doslej naši zdomci na začasnem delu v tujini ali občani, ki potujejo prek meje z maloobmejnimi propustnicami. Omejitve so kot strela z jasnega neba udarile tudi trgovce v Italiji in Avstriji. Tržaški primorski dnevnik je pred dnevi zapisal, daje upanje tržaških trgovcev, kako si bodo pred Novim letom napolnili mošnje z našim denarjem, splavalo po vodi. Avstrijski tisk je vest o jugoslovanskih carinskih ukrepih takoj povezal z ugotovitvijo, da predpraznični nakupi nikoli niso bili tako skromni kot letos. To velja tudi za avstrijske kupce. Če bodo prihodnje vikende zaradi nove carinske omejitve v avstrijskih trgovinah bolj redki tudi Jugoslovani, bo trgovcem v avstrijski Radgoni, Lipnici, Gradcu in tudi na Koroškem, trda predla. Naše občane je vznejevoljilo predvsem to, da so o novem ukrepu zvedeli šele dvanajst ur po pričetku veljavnosti novega ukrepa. Če bi zanj zvedeli že v petek zveč r, na mejnih prehodih ne bi bilo takšnega navala kot je bil. Za in proti Moramo se boriti za samoupravljanje, pravimo, preveč pa delamo tako, kot da nam je cilj borba proti birokraciji, proti administrativnemu vmešavanju v samoupravno odločanje, proti kdo ve čemu še. V tem je med načeli in prakso delovanja nekaj napačnega, kajti posledice takšnega ravnanja nam kažejo rezultate gospodarjenja v vedno istem zaprtem krogu neučinkovitega reševanja problemov, kajti problemi se bolj zapletajo kot pa razpletajo. Marsikomu se dozdeva, da imamo na taki poti uresničevanja samoupravljanja pravzaprav nevidni zid obrambe pred samoupravljanjem, čeprav smo vsi na ves glas za samoupravljanje. Od kod to izvira in kako se izraža v vsakdanji praksi? Kot smo nedavno slišali na sindikatu delavcev gostinstva in turizma, so posledice takih dogajanj povečevanje stroškov poslovanja čez vse razumne meje, stroški za vračanje že najetih-kreditov in kreditov, kijih šele nameravamo najeti za uresničevanje zastavljenih načrtov. Dejstvo pa je, da storitve presegajo plačilne možnosti občanov in se zatorej izgube v gostinstvu kopičijo. Kdo pa je za to kriv? Način gospodarjenja na temelju neutemeljenih razvojnih načrtov, ki jih delajo v krogih zunaj samih gostinskih in turističnih delavcev, kijih potem plačujejo. Dokler so bili osebni dohodki in dohodki teh organizacij še kar znosni in so delavci dobili dohodke tudi zunaj osebnih dohodkov, je bilo pač tako, da so hladno prepuščali planiranje drugim. Zdaj, ko je vse pretesno, pa ne morejo drugega kot da še zoperstavijo, planiranju čez njihove in druge možnosti, zaradi ciljev, ki ne temeljijo predvsem na njihovih PISmO IZ BEOGRADA interesih in dvigajo glasove na zborih delavcev, češ da ne bodo več plačevali računov, ki sojih zanje naredili drugi. Nekaj podobnega se dogaja tudi na dugih področjih. Tako je naprimer začeta razprava v stalni konferenci mest in občin, v socialistični zvezi in tudi drugod, o tem, kako izvršni organi še vedno ne delujejo izvršno, kako jim je odmerjena vloga v samoupravnem demokratičnem odločanju in se imajo še vedno za osnovnega pobudnika razvoja in vseh drugih rešitev v svojem občinskem, mestnem in drugačnem okolju. To je dobrodošlo upravnim in drugim organom, ki najraje čakajo soglasje izvršnikov za svoje predloge, zahteve in ukrepe, češ da je to stališče tega »višjega« organa, pa naj bodo stališča še tako narobe. Tudi delegati šo namreč še preveč vajeni dvigati roke, dajati soglasja predlogom, ki so že dobili predhodno soglasje izvršnih organov. Z načinom našega razmišljanja je torej še vedno marsikaj narobe. Tudi na področju vseljudske obrambe, kjer še vedno prevladuje vojniziranje te obrambe, kakor so ugotovili v ustrezni komisiji sveta ZSJ. Vizija vseljudske obrambe je namreč marsikje še preveč vojno doktrinarska in premalo samoupravno graditeljska. Torej tudi tukaj je praksa obrambniška in ne ustvarjalna — samoupravno graditeljska. Tako pa pride prečesto do prepogostega vojaško obramb-niškega paradiranja, in sicer največkrat prav tam, kjer je premalo samoupravno doslednega delovanja, ki bi utrjevalo društveno ekonomske odnose tako, da bi bila vseljudska obramba potem lahko le zlata rezerva za primer, ko bi izredno ukrepanje te Vrste bilo potrebno iz objektivnih vzrokov. Vse to pa kaže marsikatero nesposobnost za celovito obravnavanje življenja, v katerem živimo, zaradi nekdanje administrativne prakse, kije pri nas še preveč ohranjena, da namreč delimo dela ha razne sektorje tako, da ima vsak sektor delovanja sebe za najbolj pomembnega in se potem jezi na vse ostale sektorje, če njegove strokovne sheme ostali ne sprejmejo kot neizbežno, najbolj pomembno in vsemu nadrgeno. Življenje pa je tako prepleteno, da nihče ni glavni in nihče ni postranski v skupnem delu in delovanju ter reševanju svojih vsakdanjih in skupnih problemov. Smiselno se je boriti za reševanje vsega, kar nam je na poti samoupravljanja. ne pa obramba svojih pozicij do pozicij drugih, kajti obrambništvo je namenjeno ija varovanje sedanjega stanja, ne pa na ustvarjanje boljšega. Viktor SirecSTRAN 3 VOLITVE 1982 Pomurju evidentirali blizu 25 tisoč možnih kandidatov za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter delegacije in konference delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, od tega na novo okrog 2500 možnih kandidatov. Za republiške organe in organizacije smo jih evidentirali 81 in za zvezne 48. Struktura evidentiranih kaže, da je kadrovska politika še vse premalo podružbljena in da v pripravah na volitve nekateri frontni deli socialistične zveze, vzemimo predvsem družbene organizacije in društva, določene svete, sekcije in odbore, ostajajo ob strani neizkoriščeni. Do srede po krajevnih skupnostih, kjer bo tudi — kot vse kaže — največ kadrovskih sprememb, pregledajo sezname evidentiranih možnih kandidatov in opravijo potrebne selekcije. Podobno velja za sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, prav posebej pa za samoupravne interesne skupnosti, kjer se sploh najbolj zatika. Vsak nov predlog seveda velja skrbno pretehtati in ovrednotiti ob doslednem pridrževa-nju kriterijev in načel kadrovske politike. Posebej se kaže posvetiti primerom, ko se posamezniki branijo opravljanja določenih nalog in prevzemanja funkcij. Da je temu tako, niso vselej in povsod krivi le ljudje, marveč v dobršni meri tudi okolje, iz katerega izhajajo. Če so recimo na čelu neke krajevne skupnosti že leta in leta isti ljudje, je zdaj čas, da se umaknejo, s položajev in dajo priložnost drugim, mlajšim, zlasti pa sposobnejšim. Da se skratka da možnost vsem predanim in delavoljnim, obenem pa presežejo pojavi, ko je bilo (in je tu in tam še!) odločanje v kaki vasi ali karju prepuščeno peščici posameznikov, ki so — dobesedno po odbomiško — po mili volji delali po svoje. Tega si v prihodnjem mandatnem obdobju prav gotovo ne smemo več privoščiti. B. Žunec i Širina kadrovskih priprav Spričo širine kadrovskih priprav na volitve v letu 1982, ki jim v murskosoboški občini namenjajo posebno pozornost, so se člani predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti na zadnji seji odločili, da tokrat razpravljajo zgolj o evidentiranju možnih kandidatov za najodgovornejše načela rotacije in reelekcije, da bi se izognili množičnemu prehajanju istih ljudi z ene na drugo funkcijo. Hkrati pa je treba zagotoviti kontinuiteto družbenopolitičnega procesa, kar zahteva znatno večje vključevanje mlajših kadrov in žensk. Sicer pa bodo predkandida-cijske seje v temeljnih samoupravnih okoljih potekale še v drugi polovici tega meseca, s čimer so dane možnosti za dopolnitev spiska kandidatov za najodgovornejše funkcije v murskosoboški občini. V tej zvezi so člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti sprejeli stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in predlagani ožji izbor kandidatov. Gre za funkcije predsednika in podpredsednika skupščine občine, predsednike in podpredsednike zborov združenega dela, kra- jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, kakor tudi za predsednika izvršnega sveta skupščine občine. V nadaljevanju seje so člani predsedstva OK SZDL podprli tudi pristop k podaljšani javni razpravi o zakonih s področja kmetijstva, ki bo trajala vse do 15. januarja prihodnje leto. Predvsem z namenom, da se ugotovi, kako se v praksi dejansko uresničuje kmetijska politika v občini, in s ciljem, da se na terenu podrobneje seznanijo z us-meritvami, zlasti še po nedavni seji CK ZKS, kjer je bil govor o kmetijski problematiki. Aktivnost pa ne sme potekati, kot so omenili v razpravi, le v temeljnih organizacijah s področja agroži-vilstva in gozdarstva, ampak tudi v ustreznih organih gospodarske zbornice, kmetijske zemljiške skupnosti in drugod. Milan Jerše Potem ko so v ponedeljek na seji medobčinskega sveta ZK za Pomurje temeljito pretresli vsebino dokumentov 11. seje CK ZKS, ki je bila posvečena aktualnim nalogam ko-; munistov v preobrazbi kmetijstva, so sicer poudarili, da se morajo odgovornih nalog lotiti najprej v zvezi komunistov, vendar se morajo veliko bolj kot doslej vključiti v razreševanje problematike tudi ostale družbenopolitične organizacije, zlasti pa socialistična zveza in zveza socialistične mladine. Preobrazbe kmerijst va seveda tudi ne bo moč doseči brez večje zavzetosti v kmetijskih zadrugah oziroma temeljnih zadružnih organizacijah, aktivih mladih zadružnikov. Vsi ti in drugi naj bi čimprej sprejeli neke vrste rokovnik, v katerem bi natančno določili vsebino in roke. Akoravno smo na področju kmetijstva v Pomurju dosegli pomembne uspehe, saj se iz leta v leto krepi družbeni sklad kmetijskih zemljišč, dobre uspehe pa dosegajo tudi na 3500 preusmerjenih kmetijah, pa z rezultati še ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Še vedno namreč pomurska zemlja ni dovolj izkoriščena, pridelali bi torej lahko še več. Potrebno si bo torej prizadevati za racionalno izkoriščanje zemlje in kmetijske mehanizacije ter večjo prirejo v govejih in svinjskih hlevih. Seveda pa uspehov ne bo moč doseči, če ne bomo okrepili strokovnega kadra. Na seji medobčinskega sveta ZK za Pomurje so se zavzeli, da je treba čimprej zaposliti na področju pospeševanja kmetijstva vse kmetijske tehnike, ki so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. Ne formalnost, delovne Evidentirati tudi za funkcije zunaj OZD Dosedanje evidentiranje možnih kandidatov za delegate in delegacije v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti lendavske občine kaže, da smo pozabili na delegiranje zunaj lastnih okolij, torej na evidentiranje kandidatov za možne funkcije v družbenopolitični skupnosti, za vodilne funkcije v skupščini občine, skuščinah SIS, pa tudi na kandidate za druge funkcije zunaj občine. Evidentiranje je bilo opravljeno, kot bi rekli temu, v domačem okolju. Ali naj to pomeni, daje delavcem in občanom vseeno, kdo bo nosilec najodgovornejših funkcij v občini, ali pa pričakujemo, da nam bo nekdo ponudil seznam, o katerem se bomo opredeljevali. To seveda ni tisto evidentiranje, ki si ga želimo, zato bo potrebno ponovno sesti za mizo in skupaj z delavci v OZD in občani v KS evidentirati tudi za druge funkcije v občini. Sicer pa po podatkih občinske volilne komisije med dosedanjimi evidentiranimi ni dovolj žena, mladih, članov ZK in ... pripadnikov drugih narodnosti, ® ki živijo na območju občine. Po- g budo za evidentiranje možnega’ B kandidata lahko kot vemo da vsak nosameznik v okviru m TOZD, KS ali družbenopolitič- | ne organizacije, pa tudi društva H in samoupravni organi. Pohitimo torej, saj je pred nami drugi krog priprav na volitve, sicer pa se K volitve same hitro bližajo, do njih E pa je potrebno še veliko postoriti. K Jani V lendavski občini so se začele priprave na občne zbore sindikalnih organizacij, ki tokrat sovpadajo tudi s pripravami na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in drugimi kongresi, ki bodo v prihodnjem letu. Na kaj bi bilo potrebno opozoriti, da občni zbori ne bi izpadli kot neko formalno opravilo, kije pač vsake toliko časa potrebno? V prvi vrsti gre za to, da morajo biti zbori delovni dogovor sindikalnega članstva, to članstvo pa ima veliko povedati o slabostih in uspehih v preteklih dveh letih. Gre za to, ali seje sindikalna organizacija v svojem okolju uveljavila kot nosilec vseh akcij, od sprejemanja planov do uresničevanja stabilizacijskih planov in planov varčevanja. Oceniti bi veljalo tudi uresničevanje nagrajevanja po delu in rezultatih dela, saj vemo, da v tem tiči tudi možnost za večjo produktivnost, ta pa nam je v tem trenutku še kako potrebna. Seveda ne gre pozabiti tudi na dobre kadrovske priprave, v nova vodstva pa naj bi poleg novih članov prišli tudi tisti, ki so svojo nalogo tudi doslej odgovorno in dobro opravili.Tžbčni zbori naj bi med drugim sprejeli tudi nove delovne usmeritve, konkretne in ne načelne, saj so te že opredeljene z ustavno vlogo sindikalne organizacije. Nalog, kijih pred osnovnimi organizacijami sindikatov ni malo,, niso lahke, zato bo potrebno s pripravami pohiteti, da nas, kot po stari navadi, spet ne bo prehiteval čas, to pa je seveda najbolj nevarno, da se lahko zbori sprevržejo v formalne sestanke, kijih žal ponekod še vedno obogatijo s tradicionalno »sindikalno klobaso«. MURSKA SOBOTA Dobri rezultati, vendar... Kakšne rezultate so dosegle osnovne in srednje šole v soboški občini v preteklem šolskem letu? Pretekli četrtek jih je analiziral izvršni svet občinske skupščine in osnovna ugotovitev je bila, da so le-ti (rezultati) relativno dobri. To najbolje potrjuje učni uspeh, ki so ga v osnovnih šolah dosegli od 82 do 99,5 odstotka ali vse osemletke poprečno čez 98 odstotkov. Tudi kvaliteta vzgojnoizobraževalnega dela je v porastu, kar so pokazali splošni pregledi in primerjave znanja učencev. Prav tako velja ugotovitev, da so v soboški občini stopili v usmerjeno izobraževanje v srednjem šolstvu vsestransko pripravljeni. Vendar pa obstajajo še številni problemi in odprta vprašanja. Tako še vedno ne moremo govoriti, da so se šole dovolj povezale z združenim delom oziroma okoljem in vse premalo je bilo storjenega na področju delovne vzgoje učencev, ker so na večini šol premalo učinkoviti pri tehničnem pouku (tudi zaradi neustrezne opremljenosti in prostorov) in le malokje so zaživeli kmetijski krožki. Člani izvršnega sveta so menili, da je res že skrajni čas, da se vse šole povežejo z združenim delom — tovarnami, da bodo učenci spoznali proizvodni proces, in s temeljnimi zadružnimi organizacijami oziroma kmetijskim gospodarstvom, da se bodo seznanili s sodobnim načinom obdelovanja zemlje in pridobivanjem hrane. Tudi štipendijska politika ne daje zaželjenih rezultatov, oziroma je nesprejemljivo to, da štipendije (socialne) prejemajo tudi taki srednješolci, pri katerih je vprašljivo, ali so do njih upravičeni. Ni prav tudi, da ni nobenih razlik med tistimi, ki stanujejo v domu učencev, in tistimi, ki se vozijo domov v bližnje kraje. Tako štipendije nekaterim ostajajo, denar pa trošijo v nekoristne namene. Nekateri razpravljavci na seji izvršnega sveta so opozarjali celo na pojave pijančevanja med srednješolci, ker se v javnih lokalih pač nihče ne ozira na predpis, da je mladoletnim osebam prepovedano točiti alkoholne pijače. Eden izmed perečih problemov, s katerim se srečujejo osnovne in srednje šole v soboški občini, so tudi vozači, to so učenci, ki sev šolo in domov vozijo z avtobusi in kombiji. To jim namreč onemogoča, da bi se vključili v prostovoljne dejavnosti, ki se odvijajo po pouku JOŽE GRAJ GORNJA RADGONA ZDRUŽENO DELO IN ŠOLSTVO Načrtovan razvoj ne bo dosežen Kako še tesneje povezati združeno delo in usmerjeno izobraževanje, je bila osrednja tema nedavne seje sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL. Te so se udeležili predstavniki vseh šol usmerjenega izobraževanja ^v regiji in šestih delovnih organizacij v občini. Ti So z izkušnjami iz prvega leta zadovoljni, to sodelovanje pa bo nedvomno še kakovostnejše s sprejetjem samoupravnih sporazumov, ki jih obe strani že pripravljata, in to zares vestno, saj bodo prav na njihovi osnovi usklajevali interese in potrebe v prihodnje. Tako so posamezne šole usmerjenega izobraževanja že pripravile konkretne programe. Največja pozornost v odnosu med gospodarstvom in šolstvom pa bo namenjena proizvodnemu delu. Zato si tako usmerjeno izobraževanje kot tudi organizacije združenega dela prizadevajo za načelno enako nagrajevanje učencev. Isto bi naj veljalo tudi za inštruktorje, ki jih bodo v prihodnje izbirali skupno in na ta način poskusili dvigniti njihovo strokovno in moralnopo- littično raven. V bodoče bi naj učenci opravljali proizvodno delo v svojem kraju, če so za to možnosti. Ker je zanimanje organizacij združenega dela, posebno še kmetijskih, za takšno sodelovanje s' šolstvom veliko, se bodo morali priprav lotiti temeljito. Posebej še čez leto ali SEJA KOMITEJA ZKS LENDAVA / ' Ocenili bodo delo komunistov v SZDL l Na seji komiteja občinske konference ZKS Lendava so razpravljali o uresničevanju stališč in sklepov 22. seje CK ZKJ in 11. seje CK ZKS o družbenoekonomskih razmerah v kmetijstvu. Osnovne organizacije v Lendavi so razpravljale o pojavu nacionalizma na Kosovu in o stališčih CK. Iz razprave pa so potegnili tudi nauke za dve, ko se bodo dosedanji prvi pridružile še naslednje generacije učencev usmerjenega izobraževanja. Pa tudi v večjih delovnih kolektivih, kot napri-mer v Radenski, kjer bo tokrat opravljealo svoje proizvodno delo kar okrog dvesto šestdeset učencev. vp svoje delovanje, predvsem pri krepitvi bratstva in enotnosti. Glede uresničevanja sklepov 1 l.sejeCKZKSpaje komite menil, da so bile razprave organizirane v osnovnih organizacijah v kmetijstvu, ne pa tudi v drugih, čeprav je komite naložil vsem, da o razvoju m razmerah v kmetijstvu razpravljajo. Kmetijstvo je še razvoju gospodarstva za letošnje in lansko leto je sicer slabša, predvsem zaradi veljavnosti novega zakona o ugotavlja-nnju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, toda kljub temu za lendavsko občino velja, da so gospodarski rezultati gospodarstva v prvih devetih mesecih slabši, da bi vedno prevladujoča gospodarska panoga v občini, ima pa možnost hitrejšega razvoja. toda ne samo z odkupom zemljišč in melioracijami. temveč tudi z naložbami v predelovalno industrijo. Prav teh naložb pa v lendavski občini ni bilo veliko, zato ocenjujejo da je kmetijstvo v regiji najmanj razvito. Slabi so tudi samo- sa®s esan letošnje leto dosežen. V devetih meseeih je celotni prihodek večji od lanskega za 23,4 odstotka, to pa je najmanj v 'Pomurju, predvsem zaradi majhnega porasta celotnega prihodka v INA-Nafta Lendava, njen delež pa predstavlja dobrih 40 odstotkov celotnega prihodka občine. Planirana upravni odnosi med koope- ranti in kmetijskimi delo- k vnimi organizacijami, torej g bo krepitev teh odnosov bodoča naloga komunistov. * Dogovorili so se tudi o temi in datumu prihodnje pro- £ gramske konference ZKS. Ta bo 21. decembra, na njej pa bodo ocenili delovanje | komunistov v socialistični g zvezi. _ Jani D. je realizirana v višini 45 odstotkov, izpada pa do konca leta ne bo mogoče nadoknaditi. Devetmesečne izgube v občini so od polletnih večje za 1,3 odstotka, osredotočene pa sov naftni industriji. V organizacijah združenega dela, ki so tretje tromesečje sklenile z izgubo, je zaposlenih 718 delavcev, to pa je 13 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. V lendavski občini ugotavljajo, da je za 1,4 odstotka padla tudi ekonomičnost poslovanja, to pa narekuje potrebo po čim prejšnjem uvajanju novih akumulacijsko sposobnih proizvodnih programov; v tem naj bi gospodarstvo našlo pot iz težav in se bolj usmerilo v izvoz. V lendavskem gospodarstvu je bilo v devetih mesecih letošnjega leta zaposlenih 5831 delavcev, to je samo za 55 več kot v enakem obdobju lani, kaže pa na to, da je naložbena dejavnost skoraj v celoti zamrla. Neuradni podatki za to trimesečje kažejo, da se stanje ne izboljšuje, kar-pomeni, da načrtovani razvoj za letošnje leto ne bo dosežen. Jani D. STRAN 4 VESTNIK, 10. DECEMBRA 1981 Cas za konkretne akcije ZK Prav zdaj je čas konkretnih akcij v sleherni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, da pokažemo dejansko moč samoupravljanja in vodilno vlogo zveze komunistov v aktualnem družbenopolitičnem trenutku, ko se borimo za doslednejše uresničevanje stabilizacijske politike. V tej smeri je izzvenel poziv komunistom murskosoboške občine na nedavni seji občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, kjer je tekla beseda o rezultatih gospodarskih gibanj v letošnjih devetih mesecih ter o osnutkih republiške in občinske razvojne resolucije za leto 1982. Razprava o obeh točkah dnevnega reda ni bila zgolj formalna, ampak se je v mnogočem usmerila na poglavitne probleme, s katerimi se srečujejo tukajšnje industrijske delovne organizacije. Očitno bodo morali . povsod še več prispevati k razreševanju problemov, da bi dejansko začeli varčevati na slehernem področju, saj ne bi smeli trošiti več kot ustvarijo dohodka. Predvsem je treba okrepiti napore za povečanje izvoza, ki predstavlja enega od najpomembnejših ciljev prihodnjega razvoja murskosoboške občine. Čeprav je letošnji izvoz v primerjavi z lanskim večji za 53 odstotkov. pa v devetih mesecih letos niso izpolnjene planske naloge, saj je doseženo namesto 75 le 52 odstotkov Prekoračiteljev OD je tokrat manj Med pomembne stabilizacijske ukrepe štejemo tudi izvajanje dogovora o uresničevanju družbene' usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Z njim je namreč predvideno, da lahko v gospodarskih organizacijah Združenega dela sredstva za osebne dohodke v povprečju zaostajajo 5 odstotkov za rastjo dohodka, ob njegovem 30 do 40-odstotnem povečanju. V vseh tistih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki dosegajo nižjo rast dohodka od 20 odstotkov, pa lahko sredstva za osebne dohodke zvišajo največ za 20 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Hkrati pa je možno manjše zaostajanje sredstev za osebne dohodke za rastjo-dohodka tudi v organizacijah, ki dosegajo del celotnega prihodka z izvozom oziroma povečujejo izvoz. Glede družbenih dejavnosti pa velja, da lahko sredstva za osebne dohodke naraščajo največ dd višine rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine. Poleg tega pa mora v samoupravnih interesnih skupnostih, finančnih organizacijah, delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti - in. drugih samoupravnih skupnostih naraščanje sredstev za osebne dohodke zaostajati za 10 odstotkov počasneje kot v gospodarstvu občine. In kaj kažejo podatki za murskosoboško občino? Iz periodičnih obračunov za prvih devet mesecev letošnjega leta je razvidno, da se je dohodek v gospodarstvu povečal za 29 odstotkov, sredstva za bruto osebne dohodke za 25,3 odstotka, povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega pa za 28,2 odstotka. Potemtakem bi se sredstva za osebne dohodke, skladno z določili dogovora, v masi lahko povedala za 27,5 odstotka. Obenem pa se nekoliko hitreje povečujejo povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega, kar bo-potrebno proučiti po posameznih' organizacijah združenega dela. Povejmo to, da so povprečni osebni dohodki po delavcu v gospodarstvu murskosoboške občine v obdobju od januarja do konca septembra znašali 9327 dinarjev, s čimer so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 28 odstotkov. Sicer pa je določila dogovora samo v gospodarstvu občine od skupno 79 organizacij prekoračilo 16 organizacij ali 20,25 odstotka vseh gospodarskih organizacij. Tu pa niso vštete tiste temeljne organizacije združenega dela, ki so uskladile rast osebnih dohodkov v okviru delovne organizacije in organizacije, kjer se je masa osebnih dohodkov zaradi novih zaposlitev povečala, nad dogovorjeno, povprečni izplačani osebni dohodki po delavcu pa hitreje zaostajajo za rastjo dohodka. Na področju negospodarstva pa so se povprečni osebni dohodki zvišali za 23 odstotkov, saj znašajo v devetmesečnem obdobju 11469 dinarjev. Še na nekaj velja opozoriti! V delovnih kolektivih se namreč v večini primerov ne držijo tudi določila o dovoljenih izplačanih sredstvih za namene skupne porabe, ki bi, ne upoštevajoč sredstva za prehrano delavcev in stanovanjsko graditev, lahko naraščala največ za 18 odstotkov po zaposlenem. Tako je povečalo omenjena izplačila nad 18-odstotno dogovorjeno stopnjo, kar 50 organizacij s področja gospodarstva.in 27 organizacij v,negospodarstvu. Dejstvo pa je, da je v primerjavi z lanskim letom prekoračiteljev dosti manj, kar pomeni, da v organizacijah združenega dela iz murskosoboške občine v večji meri spoštujejo določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Je pa še nekaj organizacij, kr ne upoštevajo določil dogovora, niti opozorite izvršnega sveta ih skupščine, zato bodo od njih zahtevali pismene obrazložitve. Milan Jerše PREDSEDNICI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA TER PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČI- NE MURSKA SOBOTA * sklicujejo seje zborov v petek, 18. decembra 1981 ob 8. uri.v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Zbori občinske skupščine bodo obravnavali naslednja vprašanja: 1. Poročilo o stanju obrambnih priprav na področju splošnega ljudskega odpora m družbene samozaščite v občini Murska Sobota . v občini Murska 2. Izvajanje ukrepov civilne zaščite v primeru elementarnih nesreč v občim Murska ’*?«». izvajanja plana zaposlovanja v prvih 9. mesecih in ocena realizacije plan. za leto 1981 ter predvidene možnosti zaposlovanja v letu nrlnravi in snreietiu dolao- 4 Predlog odloka o spremembah « WES 8 rotneg^p^ana^o une^za spremembah in dopo|njtvah proračuna občine Murska Sobota za leto 1981 (rebalans proračuna) p„Vix„n 6. Osnutek odloka o uvedbi uličnega sistema za inaselje $ černelavci 7. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zaselek Pušča v k. o. terne 8. Volitve in imenovanja 9. Delo zborov Skupščine SR Slovenije 10. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja Gradivo za obravnavo zgoraj navedenih delegacij in vodjem konferenc delegacij ter elanom P načrtovanega izvoza. To pa je prav gotovo zadeva, ki ji bodo morali komunisti nameniti še posebno pozornost. Zavedati se je namreč treba, spoznanja, da brez deviz ne bo surovin in reprodukcijskega materiala. Navzlic ugotovitvi, da so rezultati gospodarjenja dokaj ugodni, pa se člani občinske konference ZK niso zadovoljili z doseženimi rezultati. Zlas'i velja to za naraščanje porabljenih sredstev, manjši dohodek in čisti dohodek, kakor tudi za ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, čemur se pridružuje tudi zaskrbljujoče naraščanje zadolženosti združenega dela, zalog in terjatev, ki močno vplivajo na stabilnost gospodarstva. Zato je potrebno v vseh okoljih znova pregledati uresničevanje dosedanjih planov, s čimer je povezano vprašanje ustreznejšega načrtovanja razvoja v prihodnjem letu. Tudi o sklepu o nujnosti zaostritve odgovornosti na vseh ravneh sodi med pomembne naloge murskosoboških komunistov. - Člani OK ZKS so ob tej priložnosti sprejeli tudi stališča in zaključke o problematiki gradbeništva v občini ter se seznanili s pripravami na volitve v zvezi komunistov. Milan Jerše OZS LJUTOMER POD REPUBLIŠKIM POPREČJEM Ljutomerska občinska zdravstvena skupnost ima po devetmesečnem poslovanju 406.000 dinarjev izgube, vendar pa predvidevajo, da bo ob koncu leta poslovanje pozitivno. To so ugotovili delegati na zadnji seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ko so obravnavali poslovno poročilo o devetmesečnem poslovanju. To tembolj, ker imajo v ljutomerski občini najnižjo porabo na prebivalca v regiji. Ugotovili pa so tudi, da je padel bolniški stalež pod republiško povprečje. Delegati so na seji tudi sp ejeli revalorizacijo finančnega načrta OZS za letošnje leto in osnutek programa za leto 1982. Ugotovili so. da osnutek občinske resolucije dovoljuje v prihodnjem letu za 18 odstotkov več sredstev kot jih bo porabljenih v letošnjem letu, kar je ugodno. S tem pa bodo lahko pokrili tudi planirane izredne izdatke, kot so sredstva za SLO, informacijski sistem itd. Niso pa sprejeli osnutka samoupravne organiziranosti SIS družbenih dejavnosti v občini, ker so imeli nekatere pripombe. F. M. OZS GORNJA RADGONA PREDLAGALI SPREMEMBO RESOLUCIJE Na zadnjem zasedanju skupščine občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona so delegati obravnavali devetmesečno poslovanje OZS in ugotovili, da je ta kljub revalorizaciji sredstev programa zdravstvenega varstva za letošnje leto sklenila poslovanje? 212.500 dinarji izgube. Predvidevajo pa, da bodo glede na sedanja gibanja gospodarstva poslovno leto sklenili brez primanjkljaja. Nadalje so delegati razpravljali b osnutku občinske resolucije o skupni porabi, ki dovoljuje za 16,4 odstotkov več sredstev kot je dovoljena skupna poraba v le- tošnjem letu. Sprejeli so sklep, da bodo izvršnemu svetu skupščine občine predlagali spremembo občinske resolucije za leto 1982, in sicer v tem, da bi se naj za 16,4 odstotka povečala dejanska poraba in ne.dovoljena. Kot osnutek so sprejeli finančni in delovni načrt OZS za leto 1982, dokončno pa bodo o njem sklepali na zadnji decembrski seji. Sprejeli pa so predlog revalorizacije programa zdravstvenega varstva OZS za letošnje leto in predlog srednjeročnega plana. F. M. LENDAVA~ Rdeči križ v sistemu SLO in DS VESTNIK, 10. DECEMBRA 1981 STRAN 5 Nagrajeni za delo^mladimi Učitelji, vzgojitelji in ostali zaposleni v vzgojnoizo-braževalnih ustanovah soboške občine so se pred kratkim zbrali na tradicionalnem srečanju — praznovali so dan prosvetnih delavcev. Ta njihov praznik je vsako leto povezan tudi s podelitvijo priznanj in nagrad dolgoletnim in zaslužnim prosvetnim delavcem. Kdo so bili letošnji nagrajenci in zakaj so si zaslužili posebno priznanje občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota? •». MAJDA BABIČ, predmetna učiteljica likovnega pouka na । jj—, oŠ Dane gumenjak v M. Soboti — Njeno delo se odraža na I ** 2 " * kulturnoumetniškem področju, i ' predvsem na področju likovne- ga ustvarjanja, kjer je z učenci i > dosegla številne vidne uspehe. L I Tako je prejela tudi visoko ‘ priznanje — zlatko plaketo za ! uspešno sodelovanje na prvih jugoslovanskih pionirskih | igrah. Sodelovala pa je tudi na grafičnem, bienalu v । Kostanjevici, Groharjevi slikarski koloniji v Škofji Loki, Kajuhovi razstavni galeriji, srečanju zgodovinarjev-li-1 kovnikov, mednarodni razstavi likovnih del otrok v I Budimpešti* itd. Sodelovala je tudi pri klesanju skulpture pred matično šolo in pri vseh razpisih ter natečajih, ki so bili objavljeni v Pionirju ali Pionirskem listu. Njeni uspehi so vidni v republiškem in zveznem merilu. MARIJA CELEC, vzgojiteljica v vrtcu v M. Soboti — Z goto-sET vostjo lahko trdim, da je prav tovarišica Marija tista vzgojite-H ijica, ki jo pozna največ otrok in raj staršev, kajti s svojim velikim srcem in ljubeznijo je bila vedno tam, kjer so jo otroci najbolj potrebovali. Tako zad-nja tri leta dela v otroškem oddelku bolnišnice v Rakičanu — kot vzgojiteljica, kot mamica in prijateljica bolnim in žalostnim otrokom, ki pa jih Marija zna velikokrat razvedriti. Zahajala je že tudi na podeželje, kjer je vodila 80-urni vzgojni program za otroke, ki nimajo vrtca. Vseskozi dobro sodeluje s starši, osnovnimi šolami, skupnostjo otroškega varstva in je tudi aktivna članica samoupravnih organov vzgojnovar-stvene organizacije. MARIJA FUJS, vzgojiteljica v ’ 5 domu učencev v Murski Soboti — Kot učiteljica je najprej poučevala na osnovni šoli Per-* /KK& toča, kjer je delala v izredno BMHRt, .. težkih pogojih. Ves čas bivanja v tem kraju se je aktivno vklju-K uevala v družbenopolitično ži-7 j vljenje in še posebej je bila delavna na kulturnem področju. Zdaj je že 19 let vzgojiteljica v domu učencev v Murski Soboti, kjer se je uspešno prebijala skozi vse težave domske vzgoje. Vodila je srednješolsko mladino na poti v življenje in marsikateremu je nadomeščala starše vsa leta šolanja. Za požrtvovalno delo in dosežene uspehe pri razvijanju vzgojne dejavnosti v dijaških domovih je leta 1977 dobila priznanje skupnosti domov Slovenije. Bogata je. tudi njena družbenopolitična aktivnost v kolektivu. Že več let je predsednica osnovne sindikalne organizacije in za uspešno opravljanje te funkcije je letos prejela srebni znak sindikata. BMIRA PRELOG, učiteljica na osnovni šoli Tišina — Z ljubeznijo in predanostjo se razdaja učencem pri rednem vžgojnoi-zobraževalnem delu, dopolnilnem pouku in prostovoljnih dejavnostih. V vzgojnoizobra-ževalni proces uspešno uvaja nove oblike in metode dela. Kot mentorica že več let vodi lutkovni krožek, ki je doslej uspešno nastopal po številnih šolah v občini in Pomurju, pa tudi na republiški reviji lutkovnih skupin. V okviru izvenšolske dejavnosti je na šoli razvila tudi šolsko samoupravo, predvsem v pionirski organizaciji. Je tudi aktivna-družbenopolitična delavka in opravljala je že najodgovornejše naloge v samoupravnih organih šole. Za svoje delo je prejela več priznanj in pohval, med drugim tudi občinsko Prešernovo nagrado. ANTONIJA VUČKO, učiteljica na OŠ Edvard Kardelj v Murski „1 Soboti — Svojčas je poučevala na osnovnih šolah v Ižakovcih, L’ 'jT Vidoncih in Puconcih ter bila JBT- « med tistimi delavkami, ki so v času, ko je bilo učiteljev pre-malo, sprejela z vso odgovor-Jp nostjo težo celodnevnega po- uka v kombiniranih oddelkih. Odkar je v Murski Soboti, pa je bila mentorica že številnim mladim, ki so se usposabljali za učiteljski poklic. Ves čas poučevanja na osnovni šoli Edvard Kardelj je tudi mentorica pionirske organizacije. Za delo s pionirji je prejela že zlato značko ZPM — republiško priznanje. Lani je bila odlikovana tudi z redom dela s srebrnim vencem. Ves čas sodeluje tudi v samoupravnih organih šole. Ne le kot članica zveze komunistov, ampak tudi kot delavka in samoupravljalka uveljavlja v delovnem kolektivu napredne in zdrave odnose. J. G. Sekretarji in predsedniki -epubliških skupščin RK Slovenije, Hrvatske in avto- nomne pokrajine Vojvodine so se v Lendavi sestali na delovnem sestanku skupaj s predstavniki občinskih odborov RK iz Lendave, Čakovca in mestnega odbora RK iz Zagreba. Namen sestanka je bil izmenjava izkušenj na področju krvodajalstva, pri čemer ima prav naša republika bogate izkušnje, med boljše občine v njej pa sodi tudi lendavska. Na delovnem posvetu so se pogovarjali tudi o organizaciji službe poizvedovanja in nekaterih vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.' Goste je posebej zanimalo, kako deluje organizacija RK v občinah, s kakšnimi težavami se ubada in na katerih področjih deluje. Predstavniki lendavskega in čakovskega odbora RK so zavoljo tega podrobneje opisali delovanje v občini, zlasti pa v krajevni skupnosti. Na sestanku so pregledali tudi delovanje RK v letošnjih akcijah Nič nas ne sme presenetiti. Jani D. r3 KEH1 BBSS EMKI 233» S3SE81 MEHI J3SHI KS KOKI ®3 Nov urbanistični načrt pomurskega središča I I Pomembna sestavina I I planirani a I „LAHKO NAS JE SRAM!” Priprave so stekle že zdavnaj Tako so pristopili k izdelavi novega koncepta, kjerse je še posebej angažiral Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti oziroma njegov zdajšnji oddelek za urbanizem. Lahko rečemo, da že vrsto let potekajo kontinuirane priprave za čimbolj sprejemljiv urbanistični načrt, aktivnosti pa so pospešili predvsem v letih 1977 in 1978. ko je bil omenjeni dokument tudi verificiran pri takratnih strokovnih odborih izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti in samem izvršnem svetu. Zalem so k temu konceptu sledile še razne sektorske študije po različnih dejavnostih, ki so posegale v prostor. Tako je lahko prišlo prav zdaj do samega osnutka urbanističnega načrta mesta Murska Sobota z njegovo okolico, ki so ga nedavno sprejeli tudi delegati vseh treh zborov skupščine, občine, s čimer je ta pomemben dokument dan v javno razpravo. Le-ta bi naj trajala nekako do 11. decembra oziroma vse dotlej, dokler je osnutek urbanističnega načrta mesta Murska Sobota z okolico javno razgrnjen v prostorih male dvorane kulturnega centra v pomurskem središču. Do takrat pa tudi pričakujejo pripombe občanov. Če bi na kratko povzeli vsebino in pomen takšnega urbanističnega načrta, ki bo dokončno potrjen v prvi polovici prihodnjega leta, bi dejali, da so v njem dejansko zajete vse potrebe, ki so nastajale od leta 1967 dalje; pa najsi gre za določena sektorska in strokovna dognanja, kot so kmetijstva s kmetijskim planom, promet s posebno prometno študijo, ali pa za druge študije, ki posegajo, na primer, na področje kanalizacijskega omrežja mesta z okolico, vodooskrbe in podobno. Ta urbanistični načrt predstavlja resnično skupek vseh RAZGRNJEN URBANISTIČNI NAČR'1 — V prostorih male dvorane kulturnega centra v središču Murske Sobote je na ogled osnutek urbanističnega načrta, kije naletel na velik odziv občanov. Na sliki je le del obsežnega gradiva. Foto: A. Abraham. * potreb posameznih dejavnosti v prostoru, pri čemer pa se morajo medsebojno čimbolj uskladiti. »Sam dokument pa bo določal rešitve za namembnost prostora, za razne infrastrukturne objekte. definirana bo tudi namembnost odprtega prostora za kmetijstvo, varovanje gozdov, za različne funkcije zelenih površin in še mno-gokaj' tega, kar je težko $ ' VODJA URBANISTIČNEGA ODDELKA — Z urbanističnim načrtom bo določena natančna strategija razvoja Murske Sobote in njegove okolice do konca tega stoletja — meni Janez Ori. vodja oddelka za urbanizem. opisati. HKratr oo aotocen tudi način, kako oblikovati takšen prostor, predvsem znotraj naselij, saj . bode predpisani tudi načini urejanja zazidalnih površin do potankosti. Navsezadnje, pa bi predlog dokumenta že moral določati natančno strategijo razvoja mesta Murska Sobota z okolico vsaj'do leta 2000,« poudarja Janez Ori vodja oddelka za urbanizem pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. Variante so še vedno na voljo S tem osnutkom urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota in njegovo okolico pa seveda okvirni koncept ni sklenjen, saj ne gre za eno varianto, kot si to morda kdo napačno razlaga. ampak so na voljo številne alternative bodočega razvo-ja. »Med drugim imamo za stanovanjsko graditev, ki sloni na kontinuiranih povzetkih urbanistične politike. recimo, da se bo v središču mesta Murska Sobota izgrajevala blokovna gradnja — seveda ob izpolnitvi raznih drugih pogojev. Če bo ob Lendavski cesti na severni strani možno preseliti staro mesno industrijo, potem lahko ostanemo z gradnjo za blokovske potrebe še za pet let dlje kot bi sicer. Seveda pa mora že osnutek dati nekaj konkretnih rešitev za zadovoljevanje vseh potreb po prostoru. Zato mora biti osnovni koncept definiran in proučen detajlno z vseh strani in o vseh dejavnostih. Alternative pa so razumljivo zmeraj možne, kar bo pripomoglo k čim boljšim dokončnim rešitvam.« pravi Janez Ori. Razprave v mestu in okolici O aktualnosti omenjenega dokumenta torej ni nobenega dvoma, občani pomurskega središča pa so bili že v sredini oktobra dobro seznanjeni s samim tekstom prek Delegatskega vestnika, ki ponazarja tudi pristop in postopek k izdelavi urbanističnega načrta. Sicer pa so javne razprave o njem potekale v vseh šestih krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota v sredini minulega meseca, zatem pa še za primestna naselja Rakičan. Čemelavci. Krog. Martjanci kot del krajevne skupnosti in za Markišavce kot del krajevno skupnosti Puconci. Nato so javne razprave opravili tudi v vseh samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti in ostalih interesnih skupnostih gospodarskih dejavnosti, ki so itak aktivno sodelovale pri pripravi tega dokumenta. To sta zlasti samoupravni interesni skupnosti za stanovanjsko gospodarstvo ter za cestno-komunalno dejavnost. kije med drugim tudi financirala določene sektorske študije. Ne nazadnje pa so javne razprave bile tudi v združenega organizacijah dela. Milan Jerše Zdi se, da je v vsakem inovatorju, racionalizatorju in kar je takih in podobnih — žal še! — zanesenjakov, kos računarja. Drži se številk, ko da bi nam hotel — samo da ugleda izraz nejevere na obrazu sogovornika — kar koj pregnati kakršenkoli dvom v koristnost in upravičenost tistega, kar je pač plod njegovega znanja in pameti. To je navsezadnje tudi prav, saj danes očitno drugače ne gre. In prav v to smer sva zapeljala najin pogovor s Petrom Peršem, inženirjem kemijske tehnologije, ki je ob vseh drugih funkcijah — »le kdo bi jih zmogel!« — tudi predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, sicer pa se menda že 15 let tako ali drugače ukvarja z raziskavami in izumiteljstvom. Prepričali se boste, da sodi med tiste, ki ne »šparajo« z besedami, ko je treba kaj ali koga — tudi sebe — »pošinfati«. Je skratka brez dlake na jeziku, kar zelo jasno kaže sam naslov, v katerega je — mimogrede rečeno — kar privolil. Varstroj - Bela lisa" Gorenja Tako pravi Peter Perš: »Ko se enkrat zagrizeš v to področje, iz njega ne moreš, čeprav naj hkrati pribijem, da so dosežki zelo relativni.« Mimogrede nam predstavi Varstrojev 1300-članski delovni kolektiv, kamor sodijo: Tovarna varilne opreme, ki je najštevilčnejša z najmočnejšim proizvodnim programom, Varis, tovarna sanitarnih kabin, Montaža, ki se ukvarja z nameščanjem toplotnih izolacij, inštalacij in toplotno tehniko in tozd Purlen, ki je najmanjši, saj zaposluje kakih 60 delavcev s peščico strokovnjakov. Ko Varstrojev inovator pove, da je letos stanje na tem področju v njihovi delovni organizaciji več kot zaskrbljujoče, nam ni treba dosti ugibati, da je v svojem elementu. Namreč, da je pripravljen razgrniti številke. To tudi stori. —S proizvodnjo poliuretana se je Varstroj prebil v evropski vrh. »Če gledamo število prijav in število prijav, ki smo jih uresničili v zadnjih nekaj letih — vzemimo od leta 1976 — vidimo, da smo imeli takrat dve prijavi, katerih koristnost je bila ocenjena na milijon dinarjev. Leta 1977 beležimo štiri prijave in pol milijona gospodarske koristi. Da strnem: od leta 1972 do 1977 naj bi znašala koristnost inovacij v Varstroju kaka 2 milijona dinarjev. Izrazit skok smo imeli 1979, ko je šlo za 6 prijav, ki so prinesle kar 6 milijonov dinarjev gospodarske koristi. Lani smo prav tako prejeli 6 prijav, vendar z nekaj manj kot milijon dinarji koristi. Zdaj pa podatki za letos: 5 prijav, a nobena ocenjena, povedano drugače, nobene nismo obravnavali.« Vskočimo z vprašanjem, kje — po njegovem — tiči krivda. »Nekaj gotovo v zamenjavi kadrov. Donedavna smo imeli referenta, ki se je s tem začel ukvarjati, a je nato menjal zaposlitev in je to mesto ostalo prazno. Sploh pa bi morali, »poreče z neskrito jedkostjo, »prav toliko, če ne celo več pozornosti odmeriti inovacijam kot vzemimo speedwayu, čeprav nimam ničesar proti njemu.« Ne da nam miru pa ga povprašamo: ni morda razlog tudi v izplačilih odškodnin za posamezne koristne predloge? »Prav gotovo. Če pogledamo izplačila, smo jih ime li v letu 1978 za okrog tisoč dinarjev, leto kasneje za 76 tisoč, lani za 24 tisoč dinarjev, letos pa nič. Če se Inovator Peter Perš iz lendavskega Gorenje-Varstro-ja. primerjamo z drugimi kolektivi v okviru sozdovske družine Gorenje, hitro ugotovimo, da nas je lahko dobesedno sram.« Spet ne izostanejo argumenti in primerjave z drugimi delovnimi organizacijami (najbližjim sosedom Gore-nje-EIradom, TGO Titovo Ve —Kolena iz tozda Purlen lajšajo siceršnjo montažo plaščev za izoliranje centralne kurjave in vod(ovod)nih cevi. lenje, Glinom Nazarje, Muto, Fecrom in Metalplastom), ki so samo letos skupaj privarčevale na račun inovacij za okrog 175 milijonov dinarjev. Povedano drugače: na toliko je ocenjena njihova korist.« Perš ne more kaj, da ne bi pristavil: »To gotovo ni zanemarljiva številka, čeprav nekateri direktorji pravijo, da se izgubi v celotnem brutoproduktu. Ob tem bi se morali zavedati, da tu ni treba ničesar vlagati oziroma da gre za minimalne naložbe in da je vse to plod domače pameti, ki se prej ali slej bogato obrestuje. Lahko bi rekli, da se nam vloženi dinar vrača v razmerju T.5, če ne celo 1:10. Pri nekaterih naložbah, za katere radi trdimo, da so visokoproduktivne, pa nam dinar ne vrača niti dinarja.« S poliuretanom na evropski vrh »Preden sem prišel v Go-renje-Varstroj še ni bilo tu ne duha ne sluha o poliu-retanu, zdaj pa ga je že kar precej v proizvodnji. Celo toliko, da jo je moč mirno vrednotiti z milijoni dinarjev, saj se nam denimo samo letos obeta realizacija v višini 75 milijonov dinarjev.« S tem inovator Perš iz Gorenje-Varstroja pravzaprav preide na lasten delež, ki ga je doslej v 15 letih prispeval k večjemu razmahu pomurskega inovator-stva. »Zadnje, kar imam v Var-stroju — sodim pa, da je to moj največji dosežek, čeprav se za odškodnino še nismo uspeli zmeniti in se postopek vleče že nekaj let — je inovacija v industrijski oziroma polindustrijski proizvodnji predizolirnih cevi. Ena naših firm je tovrstno licenco kupila v tujini, prišla pa jo je menda okrog 500 milijonov deviznih dinarjev. Kolikor se zdaj spoznam, lahko rečem, da je bila licenca slaba In vrh vsega predrago plačana. Na našem proizvodnem programu, ki smo ga torej sami vpeljali, je trenutno zaposlenih 40 ljudi. Če se primerjamo — po kakovosti — z Zahodnimi Nemci, kjer je tovrstna proizvodnja docela uveljavljena, ugotovimo, da smo na evropski ravni in da imamo v jugoslovanskem merilu najkakovostnejši izdelek.« Peter Perš pa si je poleg tega omislil linijo za izdelavo posebnih kolen. Ker namreč v Varstroju izdelujejo plašče za izolacijo centralne kurjave in vodovodnih cevi (nizka ali visoka temperatura vode), je razumljivo, da sodijo v ta sklop še kolena, že zaradi lažje montaže. Za to je Perš dobil nadomestilo v višini 20 ali 30 tisoč dinarjev, kar pa niti ni toliko pomembno. Več je vredno dejstvo, da so omenjeno linijo kanili nabaviti na tujem, kar bi jih prišlo najmanj 200 tisoč mark. Pravi čas so se odločili, da jo kar sami izdelajo in razvijejo. Poskus — treba je bilo trdo delati skoraj leto dni — se je obnesel, stroški pa so znašali le okrog 500 ali 600 tisoč dinarjev. Linija teče že dobra 3 leta in jim je doslej vrgla kakih 100 milijonov gospodarske koristi. Prihranek je tedaj bil dvakraten: ni bilo treba oddvojiti deviz, zagotovili pa so si tudi redno proizvodnjo, ki dopolnjuje osnovni proizvod. »Seveda brez teamskega dela ne bi šlo, saj so ostali zaposleni prav tako dali določene ideje za izpopolnitev linije, »pripomni Perš. Več razumevanja vodilnih in vodstvenih delavcev, konkretnejše delo družbenopolitičnih organizacij, bolj prizadevne komisije in večja gmotna spodbuda inovatorjev in inovacij sploh, pa ni bojazni, da ne bi še bolj razmahnili množične inovacijske dejavnosti, bi lahko strnili razmišljanja inovatorja iz lendavskega Gorenja Varstroja Petra Per-ša. Branko ŽUNEC STRAN 6 VESTNIKv10. DECEMBRA 1981 Že dalj časa se je v pomurskem središču Murski Soboti kazala potreba po novejšem urbanističnem načrtif, saj je bil zadnji dokument na tem področju sprejet že 1967. leta. V tem' obdobju pa smo se soočali s hitrim družbenim in gospodarskim razvojem, kar je vplivalo na znatno večjo razširitev mestnega jedra, kot so to predvidevali prejšnji urbanistični načrti. To je narekovalo izpopolnitev oziroma novelacijo omenjenega urbanističnega načrta — torej zelo pomembnega dokumenta, ki bi naj dolgoročno dal ustrezne odgovore, kako razporejati razne dejavnosti v prostoru mesta Murska Sobota in njegove bližnie okolice. ANGAŽIRAN PLAKAT Če hočete, pridite Vzemimo, da se kanite odpraviti na kakšno prireditev. Kakršnokoli, to nas za zdaj ne vznemirja. Ali pa organizirano družabno srečanje, navsezadnje tudi vaško veselico s plesom in nemara še tombolo. Kako boste po najlažji poti zvedeli, za kaj sploh gre? Bržčas ali pa skoraj zanesljivo preko takšnega ali drugačnega obvestila — plakata, letaka — na oglasni deski ali kjer se mu že odmerili mesto. Če vas bo vsebina plakata pritegnila, jo boste pazljivo prebrali, hkrati pa se že — recimo, da zaradi vabljivega in pestrega programa — odločili, da se prireditve udeležite. Kaj pa, če program ne bo ta ko zelo razgiban in zanimiv, gre pa za recimo — zdaj pa je to važno — srečanje kulturnih skupin. (Da ne bo pomote: skupinski kulturniški nastopi so lahko sicer sila pestri in mikavni!) Kaj storiti? Je moč prepričati s samim plakatom? Če da, potlej je neogibno potrebno njegovo siceršnjo sporočilno vrednost obogatiti. A kako? S tem smo pravzaprav zadeli IZ PREKMURIANE Letos smo dobili spet prispevek v zakladnico prekmuriane, tokrat je to prevod nekaterih pomembnih prekmurskih tekstov v knjižno slovenščino, in sicer: Predgovor Nouvoga zakona iz leta 1771, predgovori k Posameznim knjigam Nove zaveze in Predgovor k Vdre krstšanske kratki navuk iz leta 1754. Doslej so bili ti predgovori (prvi in zadnji) objavljeni le v prekmurščini v izboru prekmurskega slovstva, tokrat pa so dostopni tudi tistim, ki jih vsebina zanima, niso pa vešči stare prekmurščine in celo takratnega črkopisa. Znano je, da predgovori veliko pripomorejo k osvetlitvi same knjige in so hkrati tudi zapis dobe in razmer. In prav ti predgovori imajo to vrednost, zato jih literarni zgodovinarji in raziskovalci naše preteklosti kaj radi uporabljajo in citirajo. In tudi čas je že, da so ti predgovori prevedeni. Prevedel jih je in spremno besedo napisal Mihael Kuzmič, dodal pa še nekaj drugih tekstov drugih avtoijev, ki osvetljujejo to temo z različnih zornih kotov. Zanimiva je tudi razprava, »Kdo je avtor Pregovora k Nouvemu zakonu iz leta 1771«, ki jo je Mihael Kuzmič objavil te v Jeziku in slovstvu (1979/80, št. 3). Glede prevoda je zapisal: »Kolikor se je le dalo, sem se trudil ohraniti Kuzmičev svojstveni stil in besedno skladje. Zato je besedilo videti, kot da ga pokriva patina starinskosti in časovne odmaknjenosti, s čimer pa na svoji vrednosti in bogastvu nič ne izgublja. Ko bi ga bil prirejal v vzorno, z izbrušeno slovenščino, bi se že moral malce oprijeti prirediteljskega dela, a tega nisem hotel zato, da bi ostalo Kiizmičevo pisanje kakršno je v svojem duhu in črki.« Pri tem je pomagal tudi dr. Vilko Novak, eden osrednjih raziskovalcev prekmurskega slovstva. _ Iz spremne besede vidimo, da je prevajalec med drugim namenil delo ».vsem ljubiteljem naše domače, predvsem prekmurske, zgodovine m tistim vnetim raziskovalcem, ki bodo iz službenih, zasebnih ah domačijsko ljubiteljskih nagibov brskali po materialu in skušali osvetliti ali raziskati katerega od problemov in področij, ki so še potrebni posebne obdela-.. .a F. Kuzmič v bistvu vprašanja. Vprašanja, ki se glasi: kakšen naj bo plakat, da bo angažiral (pridobil, privabil), hkrati pa animiral (navdušil, razvnel), dasiravno obeh pojmov ne moremo tako kategorično ločevati. Pomagajmo si s šolskim primerom, ki smo ga zasledili v letošnji septembrski, po vrsti 47. številki Kulturnega poročevalca, informativnega glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Povzemamo dobesedno! ,,Predlagamo, da se oglasite v mladinskem razstavišču Lojze Šušmelj v osnovni šoli Radlje, seveda v času pouka, ker v soboto in nedeljo bodo vrata zaklenjena. Tokrat boste lahko občudovali, ali pa vsaj opazili, likovna dela izpod rok članov likovnega kluba mladih iz Radelj, ki se že osmo leto zapored predstavlja z razstavo Svetloba ’79. Odprli jo bomo v petek, 21. XII. 1979, ob 11.30 uri po proslavi dneva JLA. Dokažite, da tudi vas to zanima!” (V krepkem tisku so namenski poudarki.) Zanalašč smo poenostavili, seve zato, da bi bili razumljivejši in prepričljivejši. Poglejte si recimo tole našo skicirko za plakat! Z malce domiselnosti (ustrezna likovna zasnova, razmestitev simbolov-puščic in teksta, pa z določenimi barvnimi odtenki, ki bi se jih dalo pridjati in samo postavitvijo) lahko veliko več sodežemo kot s klasičnim: vabimo vas in potem lepo po vrsti. Tu pa se tudi skriva jedro angažiranega plakata. Teorija pravi: informacija mora postati animacija, slej ali prej mora priti do srečanja obveščanja in propagande. Tiste propagande, ki je izrazito brezosebna. Treba jo je potemtakem pripraviti za tistega, ki išče informacije -in ima do tega afiniteto. Celo: vsebina — v našem primeru plakata — te naj napravi,,krivega”, k čemur pripomore sodoben prijem: če vas zanima, šli se bomo, pridite, če hočete, povejte, če vam ustreza in podobno. Skratka možnosti je ničkoli-ko in če verjamemo, da se poskusi obnesejo, potlej bi si kaj podobnega že lahko privoščili po organizacijah združe: nega dela, krajevnih skupnostih, šolah in seveda še marsikje. Saj — kot pravimo — poskusiti velja! Branko Zunec Slikarkina intima SUZANNE KIRALY-MOSS: SVITANJE, olje na platno. Izraznost treh iz GRUPE V/O V galeriji kulturnega centra v Murski Soboti je bila do včeraj na ogled razstava del Grupe 676. Čeprav so se predstavili le trije od petih članov, je grupa na ta način uspelo proslavila svoj inaii jubilej — 5 letnico delovanja. Razstavljena dela so pričala, da gre pri likovnikih ob delu za nadgradnjo, da od izključno ljubiteljskega in naključnega išče, čeprav v okviru grupe, vsak v slikarstvu svoj izraz. Kakšen je ta, so se opredelili sami. GONTER ENDRE: „Predvsem poskušam slikati lepo, kar pomeni, da je poanta pripovedno — estetska. Njej sta podrejeni tako barva kot oblika, s tem da je poudarek predvsem na prvi, motiv pa se često ponavlja. Skozi vse razstavljene slike se kot rdeča nit vleče delno stilizirana oblika; na primer: jabolko, cvet. Bolj kot k čemu drugemu se mi zdi, da se, če skušam opredeliti svoje slikanje, nagibam k romantiki, novi romantiki. Vprašanje pa je, če bom to stilizirano obliko ob isti vsebini dalje razvijal tudi v bodoče.” PREJELI SMO: TEŽAVE KULTURNIH DRUŠTEV Da kulturna dejavnost v lendavski občini še vedno nima svojega pravega mesta, lahko krivdo kar mirno pripišemo pomanjkanju strokovnih delavcev v občini, pomanjkanju finančnih sredstev premalemu številu kulturnih srečanj-pri-reditev in morda še čemu. To so prve ugotovitve z obiska predstavnikov Zveze kulturnih -organizacij Slovenije v lendavski občini, in sicer 21. novembra 1981. Predstavnika sta obiskala kulturna društva v Crenšovcih, Lakošu ter v INA-Nafti Lendava, kakor tudi osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi. V vseh omenjenih okoljih je potekal razgovor o kulturi, ter o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Nektere težave smo že omenili, posebej pa je treba poudariti še to, da ponekodJe vedno mislijo, da je v krajevni skupnosti kultura samo stvar kulturnega društva, dočim se ostali dejavniki — SZDL,' krajevna IVO BOŠNJAKOVlC: ,,Moj pristop izhaja iz elementarnega ukvarjanja s prostorsko problematiko. Ta pristop je analitičen in temelji na določenih matematičnih modelih, ki so sočasno aplikativni v arhitektonsko-urbanističnih raziskavah. V bodoče se bom še naprej ukvarjal z razvijanjem grafike. Pri tem so me spodbudile sprejete grafike na 8. bienalu Slavoncev v Osijeku in (med tremi) enakovredna nagrada na trienalu sodobne jugoslovanske grafike v Bitoli. Poleg grafike pa ostaja v ospredju mojega zanimanja tudi fotografija, je odraz vseh treh postopkov.” skupnost, osnovna organizacija ZK — kaj malo menijo za kulturno življenje. Zahtev imajo vsi sicer veliko, vendar se izogibajo vseh obveznosti, kakor tudi dodeljevanju finančnih sredstev. Nerazjasnjena so se zdela celo tudi nekatera osnovna kulturnopolitična in družbenoekonomska izhodišča, saj se recimo mnogi še vedno ubadajo z dilemami, ki naj bi bile zdavnaj presežene, namreč ali sploh razvijati kulturno življenje tudi v delovnih organizacijah ali le zunaj njih. Sicer je vprašanje zastavljeno narobe že zato, ker delovne organizacije ne moremo izvzeti iz kulturnega življenja v samoupravni družbeno-ekonom-ski ureditvi, v kateri naj bi združeno delo obvladovalo celotno družbeno reprodukcijo, torej tudi kulturo. Delavca torej ni mogoče razcepiti na proizvajalca v delovnem času in na udeleženca kulture v pro- Težko bi verjali, da lahko otrok ameriškega velemesta požene korenine v daljnem, tujem in odmaknjenem, po malem še z idiliko in arhaiko zaznamovanem kraju. Slikarka in restavratorka Suzanne Kiraly-Moss pa nam dokazuje, da je lahko tak kraj poln spodbud in mikavnosti, hkrati pa nam razkriva boleče dejstvo, ki se ga nemara vse premalo zavedamo; namreč, da se je danes tudi v navidezno odmaknjenost malomestnega vzdušja vgnezdilo nekaj, kar je že pred časom načelo veliki civilizirani svet. Tudi v odmirajočo idiliko in ponekod še neomadeževano naravo, ki jo v večjih razsežnostih še pozna Prekmuije, počasi in zagotovo prodirajo simptomi našega bolnega veka. Tako je na prazničnem odprtju razstave dejala in o umetnici iz Lendave v katalog zapisala Breda Ilich-Klančnik. Dela Suzane Kiraly-Moss pa so na ogled v galeriji Lendava. bb OTO JURGEC: „Pri moji sliki je poglavitna izpoved, tehnika je postranska. Tudi zato, ker zanjo ni časa. Vsaka slika je izpoved, menim pa, da igra pomembno vlogo pri tem tudi čustvo. Čustvo pri izpovedi in samem slikanju v smislu, če ti kaj uspe ali ne. Slike ne smejo biti mučenje, ampak mora biti vsaka slika drugačna, ker, ko izpovedujem, čutim veselje. Kar pomeni, da, če mi neka slika ne gre izpod rok, ne slikam dalje. Normalno pa je, da moram potem razumno korigirati, vendar ne v težnji, da bi bile slike ljudem za vsako ceno všeč.” Brigita Bavčar stem času, ampak naj bi v eni osebi združeval sprejemalca in ustvarjalca kulture in obenem nosilca kulturne politike. Zagotovo je potrebno pohvaliti sicer zelo pestro kulturno dejavnost v nekaterih kulturnih društvih, vendar že zaradi omenjenih težav le-ta tudi velikokrat ni hvale vredna. Obisk predstavnikov ZKO Slovenije je dokazal, da člani kulturnih društev želijo še več takih razgovorov, morda pa bi bili še bolj veseli pegostih obiskov vseh ostalih strokovnih delavcev ZKO Slovenije, ki so določeni za razne oblike kulturnega dela. Omenimo še to, da se je še isti dan sestalo predsestvo ZKO Lendava, kjer so se dogovorili, da bi v kratkem bilo potrebno sklicati problemsko konferenco glede kulturnega življenja v krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah. Sklicatelj pa bi naj bila socialistična zveza. Štefan madjar kulturni koledar ČETRTEK, 10. DECEMBRA MURSKA SOBOTA -Samo še danes si lahko v prostorih Kluba mladih ogledate razstavo likovnih del mladih iz osnovne šole Cankova, ki razstavljajo že od 27. novembra. NEDELJA, 13. DECEMBRA RADENCI — V avli hotela Radin bo ob 10.30 nastopila folklorna skupina iz Križevec. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak razstavljajo udeleženci slikarske kolonije Ante Trstenjak 81, ki je bila v času od 24. do 29. avgusta v Ljutomeru. Slikarske kolonije se je udeležilo osem akademskih slikarjev in priznanih likovnih ljubiteljev iz Slovenije, Kragujevca in pobratene občine Titovo Užice. Svoja dela razstavljajo Jordan Erčevič, Štefan Huzjan, Slavko Kores, Bruno Levačič, Bojan Obrečkal. in Dušan Starčevič. LENDAVA — V Galeriji Lendava je na ogled samostojna razstava Suzanne Kiraly-Moss. Predstavlja se s tridesetimi olji, tremi platni in trinajstimi risbami ter pasteli. Na grajskem dvorišču pa so na ogled plastike z letošnje 9. mednarodne likovne kolonije, ki so jih oblikovali akademski kiparji: Slavko Kranjc, Szatmžri Juhos Laz-slo in Ferenc Kiraly. Szatmari Juhos Lazsl6: Drevo življenja, les. MURSKA SOBOTA — V študijskem oddelku knjižnice kulturnega centra se z da-.našnjim dnem (četrtek, 10. 12. 1981) izteka razstava v počastitev 75-letnice smrti Simona Gregorčiča. V muzeju kulturnega centra pa so vsako soboto in nedeljo med 10. in 12. uro na ogled arheološka, etnografska in kulturno-zgodovinska zbirka. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami Dobra knjiga v Murski Soboti so: UGLEDNA DRUŽINA, roman Heinza G. Konsalika, ki gaje založila Lipa Koper, pesniška zbirka KOT SLUTNJA RADOVEDNO mladih pomurskih avtorjev Franca Lain-ščka Ferija, Valerije Perger in Milana Vincetiča; izdala Pomurska založba, in NARODNE PESMI IZ PREKMURJA, ki jih je priredil Gustav Gonza, izšle pa so prav tako pri domači Pomtfrski založbi. vestnik, 10. decembra 1981 STRAN 7 | naši kraji in ljudje LETOS TRI POMEMBNE Bil je lep sončen, vendar nekoliko hladen dan, ko sem se po novi asfaltni cesti iz Beltinec napotil v 2,5 kilometra oddaljene Gančane. To je dokaj veliko naselje, tako kot mnoga druga na Ravninskem, ki je znano predvsem po dogodkih iz leta 1941, ko je v gozdičku pred naseljem pod kroglami madžarskih žandarjev padel narodni heroj Štefan Kovač-Marko, na kar opozarja spomenik tik ob cesti. Poleg tega pa so Gančani znani tudi po sodarski obrti, o čemer smo 7c večkrat pisali. PRIDOBITVE NOV VRTEC V STROČJI VASI UREDILI SODOBNO TRGOVINO NAJBOLJ SO KRAJANI VESELI ASFALTIRANE CESTE Moram reči, da je bila zame prijetna vožnja po novi dolgo pričakovani asfaltni prevleki in prijetna je bila prav gotovo tudi za številne druge avtomobiliste, ki so eden za drugim kar švigali mimo mene. Gradnja asfaltirane ceste Beltinci — Gančani je bila sicer predvidena že v letu 1979, vendar je bila zaradi pomanjkanja denarja odložena. Kljub stabilizacijskim prizadevanjem pa bi jo naj v tem srednjeročnem obdobju le asfaltirali. Toda velika želja krajanov Gančan in Beltinec, ki so iskali vse možnosti, da bi cesto čimprej uredili je naletela na ugodna tla. Veliko razumevanje soboškega izvršnega sveta, velika zavzetost Ivana Rousa, člana izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste, razumevanja organizacij združenega dela, banke, krajevnih skupnosti Beltinci in Gančani ter naposled republiške skupnosti za ceste, so pripomogla da je do asfaltiranja ceste prišlo že letos. Cesta je veljala blizu sedem milijonov dinarjev, obe krajevni skupnosti pa sta prispevali za 200.000 dinarjev gramoza. Pri tem pa je potrebno povedati, da je krajevna. skupnost Beltinci že prej asfaltirala 450 metrov ceste po naselju Beltinci. Krajani Gančan pa so prispevali svoj delež tudi v obliki posojila za ceste. Nove asfaltirane ceste so prebivalci Gančan izredno veseli, saj so zelo navezani na Beltince, zlasti otroci, ki se vsak dan vozijo v šolo. Tako se jim je torej uresničila dolgoletna želja. omogočili preskrbo z vsakodnevnimi potrebščinami: To je zlasti pomembno za starejše krajane in otroke. Asfaltirana cesta Gančani— Beltinci je postala zelo prometna Foto: F. M. Sodobno urejena trgovina v Gančanih. Foto: F. M. V Gančanih že’ vrsto let uspešno deluje gasilsko društvo, ki tudi uspešno opravlja svoje poslanstvo na področju’ požarnega varstva, hkrati pa se tudi aktivno vključuje v razne akcije, ki jih organizirajo v kraju. Ker je že večina okoliških gasilskih društev imela gasilske avtomobile, so si ga kajpak želeli tudi gasilci iz Gančan. Zato so se odločili za akcijo, ki je uspela. Njihova hotenja so podprli krajani, ki so prispevali kar 280.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, 180.000 dinarjev je primaknila občinska gasilska zveza Murska Sobota, 80.000 dinarjev krajevna skupnost in 50.000 dinarjev gasilci sami. Večina vedno zmaga, čeprav je bilo tudi v Gančanih nekaj takih krajanov, ki se z nakupom avtomobila niso strinjali. Novega gasilskega avtomobila pa so vsekakor najbolj veseli gasilci, saj bo njihovo posredovanje v primeru požara lahko hitrejše in učinkovitejše. Prihodnje leto pa nameravajo s prostovoljnim delom zaradi gara- Dan republike so vaščani Stročje vasi proslavili z novo delovno zmago na področju vzgoje in varstva otrok. Odprli so nov otroški vrtec. V krajevni skupnosti Stročja vas živi približno 1500 prebivalcev, kar je 8 odstotkov vsega prebivalstva v občini. Hiter razvoj občine in zaostrovanje odnosov na področju vzgoje in izobraže-vanjaja so zahtevali večjo skrb pri reševanju teh problemov. Ze leta 1978 so odkupili zemljišče, leto dni pozneje pa je bila podpisana pogodba z izvajalcem del. V soboto, 28. novembra, so otroški vrtec, v katerega so tudi vaščani vložili precej lastnih sredstev in dela, odprli. V njem je prostora za 100 otrok, oziroma pet skupin. Tudi prostori so opremljeni z vsemi pripomočki, kijih zahteva vzgojno-pedagoški proces. Z otvoritvijo otroškega vrtca so v krajevni skupnosti Stročja vas pričeli uresničevati srednjeročni program za obdobje SODIŠINSKI PRIMER Naredili bi več, če bi bili enotnejši Precej časa so v Sodišincih porabili preden šo se nekako poenotili, da bodo zgradili nov kulturno-gasilski dom in opustili zamisel o razširitvi starega. Imenovali so gradbeni odbor, ki ga vodi Jože naklonjeno, bo dom še letos pokrit, z ostalimi deli pa bodo nadaljevali spomladi. V Sodišincih ne skrivajo dejstva, da že od začetka gradnje niso preveč enotni in da se premnogi izogibajo Telefoni tudi v Noršincih V Pomurju je še mnogo vasi, kjer nimajo niti enega telefona. Tudi Noršinci pri Murski Soboti so med njimi. Kar v 39 hišah hočejo imeti telefone. Kot kaže, jih bodo tudi imeli, vendar ne vsi naenkrat. Predstavniki martjanske krajevne skupnosti so ob koncu minulega meseca na Podjetju za PTT promet v Murski Soboti podpisali pogodbo o napeljavi glavnega voda za telefonsko omrežje v Noršin-cih, ki bo precej drag. Stal bo okrog 400 tisoč dinarjev. Zainteresirani bodo, ali pa so že, plačali od osem do deset tisoč, hkrati bo vsak prispeval vsaj dva drogova, precej del pa bodo opravili prostovoljno. Nekaj sredstev za to investicijo bodo očitno morali primakniti tudi iz krajevnega .samoprispevka. V Noršincih so se sprijaznili z dejstvom, da bodo imeli na začetku le osem telefonskih priključkov, na preostale pa bodo morali nekoliko počakati. —js— V Martjancih že precej časa iščejo najprimernejše rešitve za ublažitev prostorskih problemov. Trgovina rabi večje skladišče, pošta pa je tudi precej na tesnem. Predlagajo takole rešitev: gasilsko društvo Martjanci naj bi sedanjo garažo odstopilo trgovini za skladišče, s tem,da bi Veletrgovina Potrošnik gasilcem pomagala pri ureditvi primernih prostorov v stari šoli, ki jo bodo postopoma preurejali tudi za druge namene. Tja naj bi se kmalu preselila tudi pošta. Ker ne gre za velike investicije, predlagajo, naj bi Podjetje za PTT promet Murska Sobota prispevalo svoj delež, da bi hkrati uredili tudi prostor za večjo telefonsko centralo. Dogovorili so se, zato z uresničevanjem zamisli kaže odlašati predolgo. Zima se bliža, zato v Krogu hitijo z. gradnjo novega broda, na katerega posebno nestrpno čakajo soinvestitorji, kmetje, ki imajo njive, travnike in gozdove na obeh straneh Mure. Brez prikrivanj — izvajalci so zatajili, predolgo so odlašali in tudi opozorila vse od takrat, ko se je stari leseni brod nntonil. niso kai orida zalegla. Oba kovinska kumpa sta že nekaj tednov v vodi, namestili so tudi vrhnjo ploščad, le dovozni mostički jim delajo največ preglavic. Bodo dela končali še letos? Kdo ve! Predsednik gradbenega odbora Jože Ratnik pravi, da bo kulturno gasilski dom v Sodišincih še letos pokrit. Ratnik, in se lotili zagotavljanja denarja. Doslej so za gradnjo porabili 600 tisoč dinarjev. vendar je dom še vedno brez strehe. Za betoniranje plošče je vse pripravljeno, les za ostrešje pa so naročili na Pohorju. Ce jim bo vreme prostovoljnega dela, čeprav so se dogovorili, da bodo ljudje od vsake hiše delali 40 ur. Gradbeni odbor jih je vabil k sodelovanju, vendar ponekod brez uspeha. Zakaj? Očitno ' zato, ker ni imel dovolj podpore družbenopolitičnih organizacij, ki bi morale prve dajati spodbude za čim hitrejšo dograditev tega pomembnega vaškega objekta. Dokaj enotni pa so gasilci, ki so doslej opravili največ prostovoljnega dela, pohvaliti je • treba mladino in nekatere druge vaščane. Včasih so delali tudi ob nedeljah, /.atojeza njimi že 2.100 delovnih ur.! lahko pa bi jih' bilo še vsaj toliko, če ne bi' bilo najrazličnejših izgovorov. Prostora v novem domu bo precej. Poleg velike dvorane, sejne in mladinske sobe bodo uredili’ še kabinet, priročno kuhinjo in dve gasilski garaži-Pravijo, da se bodo spomladi najprej lotili urejanja garaž in sejne sobe, vse ostalo pa bodo delali postopoma. -Vse bodo lahko naredili sorazmerno hitro, le enotnejši bodo morali biti.' Janko Stolnik- STRAN 8 VESTNIK, 10. DECEMBRA 1981 kmetijska panorama 1,6 milijarde sredstev slovenskih bank za razvo j ABC Pomurke Banke kupcev pomurske hrane bodo morale v letu 1982 vložiti v proizvodnjo ABC POMURKE 1,629 milijarde dinarjev. Vrsta nalog na področju kmetijstva je takšnih, da jih je mogoče smotrno izvajati le z neposrednim združevanjem sredstev in sporazumevanjem proizvajalcev in predelovalcev hrane s trgovino oziroma potrošniki, da bi uresničili zastavljene naloge glede 85-odstotne samooskrbe Slovenije s hrano. Investicije v letošnjem letu na področju kmetiistva so v resnem zaostanku za planom. Ob enakomernem letnem investiranju bi po cenah iz leta 1979 in sprejetih dokumentih bilo potrebno v kmetijstvo SRS letno vložiti okoli 2,8 milijarde dinarjev. Ta obseg ne bo dosežen niti nominalno saj bomo v letu 1981 nad polovico kmetijstvu namenjenih sredstev porabili za dokončanje v preteklih letih začetih naložb. Ob vplivu inflacije pa izračuni kažejo, da bi letno za nove naložbe morali nameniti preko 4 milijarde. Spodbudno je, daje prišlo do pomembnega preobrata pri namenski strukturi naložb. Kljub izpadu planiranih interventnih sredstev znaša delež vlaganj v zemljo (melioracije, nakup zemlje) pri novih naložbah 22 odstotkov; delež pri vlaganju v govedorejo pa več kot 50 odstotkov. Povečuje se tudi delež združenih sredstev porabnikov hrane, in sicer predvsem znotraj članic SOZD. Medregionalna povezovanja na področju skupnih vlaganj v kmetijsko proizvodnjo pa so prej ali slej po obsegu zanemarljiva. Zato bodo usmeritve pred časom ustanovljenega konzorcija za hrano dograjevali tudi v usmerjanju sredstev gospodarstva v bankah v skladu s temelji družbenega plana SRS za obdobje 1981-85. Po sprejetih dogovorih bi morale temeljne banke območij v SR Sloveniji, kijih s poljščinami, mesom in drugimi prehram-bemmi izdelki oskrbuje ABC POMURKA, usmeriti v prihodnjem 1982. letu v Temeljno pomursko banko 1,629 milijarde dinarjev sredstev za kreditiranje naložb v kmetijstvo in proizvodnjo hrane. Temeljna gorenjska banka, kamor bo ABC POMURKA v letu 1982 za znane kupce dobavila 100 ton govejega in svinjskega mesa, 220 ton mesnih izdelkov, 90 ton masla in prav toliko ton sirov ter 80 tisoč litrov vina, bi morala v proizvodnjo agroži-vilskega kompleksa oziroma Temeljno pomursko banko prihodnje leto usmeriti 72,228 milijonov dinarjev. Gospodarska banka Ljubljana bo za potrošnike, ki bodo na njenem območju od ABC POMURKE dobili 2.716 ton mesa, 509 ton piščancev, 2.967 ton mesnih izdelkov, 310 ton masla, 815 ton sirov, 700 ton krompirja in 610 tisoč litrov vina, v Pomurje usmerila 755,950 milijonov dinarjev. Mariborska banka bo za oskrbo s 1.742 tonami mesa, 294 tonami piščancev, 2.159 tonami mesnih izdelkov, 130 tonami masla in za 180 ton sira, 200 ton krompirja za naložbe v ABC POMURKO namenila 348,880 milijonov dinarjev kreditnih sredstev. Za oskrbo svojih potrošnikov oziroma znanih kupcev na svojem območju pa mora Splošna banka Celje usmeriti v proizvodnjo hrane v Pomurju 105,677 milijonov dinarjev, banka Nova Gorica 114,154 milijone, Koprska banka 128,031 milijone in Zasavska banka Trbovlje 91,111 milijonov. Le s tako zastavljenim prelivanjem namenskih sredstev gospodarstva za razvoj kmetijstva in tesnejše povezovanje v kmetijstvu lahko jamči izpolnjevanje zastavljenih nalog proizvajalcev hrane, kar hkrati pomeni nemoteno oskrbo potrošniških centrov. Boris Hegeduš V Pomurju zavarovanih že 4118 hektarjev zasebnih njiv Zavarovalna zaščita kmetijske proizvodnje mora prispevati k ekonomičnosti in s tem k večji proizvodnji hrane. V prihodnjem 1982. letu nižje zavarovalne premije za posevke, pridelke in živino. Slabe izkušnje z vremenom, ki je v preteklih letih povzročilo prave katastrofe v Pomurju, so povečale zanimanje kmetijcev za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Da je proizvodnja hrane ena najpomembnejših prioritetnih nalog, pa so upoštevali tudi na območni zavarovalni skupnosti za Pomurje, jer kljub temu, da izplačane odškodnine za zavarovane posevke in pridelke krepko presegajo zbrane premije, rešitev niso iskali v povečanju cene zavarovanja, ki jo plačujejo kmetje, temveč v zavarovanju celotne reproverige proizvodnje hrane, kar je zavarovalno premijo znatno pocenilo. Rešitev so našli v skupinskem zavarovanju posevkov in pridelkov prek kmetijskih zadrug in njihovih TZO. ‘ V akcijo za zavarovanje kmetijske proizvodnje so se letos poleg medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje vključile tudi vse OK SZDL za Pomurje, kmetijski pospeševalci in seveda kmetje kooperanti, organizirani v TZO. Uspeh ni izostal, saj so letos uspeli v zavarovalno zaščito vključiti 4.118 hektarjev zasebnih kmetijskih površin. To pa je znaten napredek v primerjavi z letom 1979, ko je bilo zavarovanih 2.997 hektarjev zasebnih kmetijskih pOvršin. Tako letos območna zavarovalna skupnost za Pomurje prvič po nekaj letih pri zavarovanju posevkov in pridelkov beleži pozitiven rezultat, kar je velik uspeh, če vemo, daje zavarovalnica v Murski Soboti samo lani izplačala prek 43 milijonov dinarjev odškodnin oziroma 264 odstotkov več od za tovrstno zavarovanje zbranih premij. Resje, da letos ni bilo ujm s katastrofalnimi posledicami, res pa je tudi, daje kolektivno zavarovanje čim večjega dela površin porok tako zavarovalni skupnosti kot kmetom za skupen pozitiven račun. Akcija za zajetje zasebnih njiv v zavarovalno zaščito je bila najuspešnejša v TZO Murska Sobota, kjer je zavarovanih 1.865 hektarjev, TZO Cankovi, kjer so kmetje zavarovali posevke na 1.091 hektarjih, v TZO Prosenjakovci 381 hektarjev, v TZO Apači v radgonski občini pa so kmetje kooperanti zavarovali posevke na 542 hektarjih. Da bi zavarovali čimveč površin so v Pomurju, kjer obramba proti toči še ne jamči stoodstotne zaščite, za prihodnje leto pogojno žnizali zavarovanje nevarnostnega razreda za razred nižje od predpisanega. To določilo bo veljalo toliko časa, dokler morebitna škoda po toči ne doseže vsote vplačanih zavarovalnih premij. .... D . Kot novost pa so vpeljali ugodnosti za zavarovanje živine. Poleg tega, da bodo povrnili nastalo škodo v primeru pogina ah prisilnega zakola, zaradi bolezni oziroma nezgode, so zavarovanci vključeni v povračilo stroškov zdravljenja obolelih živali. Tudi prt zavarovanju živali, ki je bilo že doslej najcenejše v Pomurju, bodo v pnhodnjem letu zavarovalno premijo znižali za plemenska goveda od 3,2 odstotka vrednosti živali na 2,8 odstotka. Slednje ni nepomembno, saj je ta čas v Pomurju zava 18.000 plemenskih živali. Za popolnejšo zavarovalno zaščito pa se prav ta čas delavci zavarovalne skupnosti dogovarjajo s kmetijskimi zaaru-gami za zavarovanje govejih pitancev v kooperacijski reji. Letna Premija za govejega pitanca z vstopno težo 100 kg in izstopno > 500 ;g bo veljala rejca le 270 dinarjev. V to premijo m vključen nzik zdrav je-nja. Navedeni ukrepi kažejo pripravljenost območne zavarovalne skupnosti Triglav za Pomurje, da k zavarovanju posevkov m živi Pomembnemu ekonomskemu ukrepu, pritegnejo vse pridelovalce hrane. Boris Hegeduš Obiskpri Pušenjakovih Pravzaprav sem ta pogovor nameraval najprej narediti z najmlajšim — Ivekom, a obrnilo seje čiste drugače. Pušenjkove s Kamenščaka sem našel zbrane v prijetnem, skoraj zimsko idiličnem večeru med pogovorom doma, pri topli peči. priključkov. Lahko pa rečem, da me delo veseli. Če me ne bi, verjetno ne bi ostal doma.« Letošnje leto, predvsem pa prvi meseci, so bili težki. Pomanjkanje tega in onega je križalo račune marsikomu. Pušenjakovim pa ne. izkušnje kmetovalcev Beseda je dala besedo in Ivek nikakor ni hotel priznati, da sam kmetuje doma. Pravi, da so si razdelili delo. Mama skrbi za pujske, oče za živino (pomaga mu Ivo), Ivo pa si je priboril mesto pri kmetijski mehanizaciji, ki je imajo doma kar precej. Po teh uvodnih ugotovitvah pa me je zanimalo, kaj in koliko morajo pravzaprav skrbeti. Odgovoril mi je »glava« družine — oče Pušenjak: »V hlevu imamo nekako petnajst glav goveje živine, 20 pujskov in obdelujemo približno devet hektarjev zemlje. Sedem je naših, hektar in pol pa imamo v zakupu.« Hitro ugotovimo, daje njihova kmetija usmerjena, , »Skoraj vse smo si pravočasno priskrbeli. Umetna gnojila, nekaj krmil za pujske in pernato živad. Malo težje je bilo z rezervnimi deli in nafto za traktor. Težave z deli je hvala bogu reševal sin, saj je dostikrat sam popravil kakšno malenkost. No, reči moram, da smo kot kooperanti imeli nekaj prednosti tudi pri kmetijski zadrugi.« Kmetje dostikrat nergajo čez pospeševalno službo pri kmetijskih zadrugah. Tudi pri Pušenjakovih niso preveč zadovoljni. »Mislimo, da bi pospeševalci morali biti več na terenu, pri kmetu, manj pav pisarnah pri tistih papirjih. Kmetijstvo in živinoreja sta danes tako napredovali, da se marsikateri kmet ne znaj- Družina pridnih kmetovalcev iz Kamenščaka. Dva rodova različnih pogledov, vendar z enakimi cilji. Več in boljše delati in pridelati. in to že dolgo. »Smo kooperanti kmetijske zadruge Ljutomer — Križevci. Pravzaprav sem njen član že od same ustanovitve leta 1955. Povezali smo se predvsem kot živinorejci. Pred petimi leti pa smo izkoristili ugodnosti kooperantov in zaprosili pri zadrugi kredit za ureditev hlevov. Naša živina ima sedaj resnično urejene hleve. Seveda petnajst glav živine ni dosti, a kljub temu oddajamo še mleko, približno 1300 litrov mesečno.« Ivek je najmlajši med tremi sinovi. Edini je ostal na kmetiji. Pravzaprav sta sedaj tu dve generaciji. Pa me je zanimala razlika. »Spominjam se še mladosti«, pravi sedemindvajsetletni Ivo,« ko smo doma še vse delali z živino. Takrat je bilo težko, pa je kljub temu šlo. Delo na kmetiji je danes dosti lažje, saj je traktor postal nepogrešljiv pripomoček, delo pa je olajšano do minimuma. Napredek na tem področju je takšen, da komaj sproti dohajamo vse novosti na področju kmetijske mehanizacije in de več med vsemi temi gnojili, praški in prahi, škropivi in pri živini. Tu bi morali pospeševalci za vsakega posebej vedeti kako in kaj in mu svetovati. Potem bi zadovoljivo opravili svoje poslanstvo. Tako pa je stanje takšno kot pač je.« Iveka kot solastnika pa sem povprašal tudi o načrtih za bodočnost. »Ostal bom na kmetiji. Verjetno je ne bom širil, saj je to, kar imamo, čisto dovolj. Poskušal bom delo, ki je, še bolj modernizirati in izboljšati. Tudi pri donosu se da še marsikaj postoriti. Prizadeval pa^i bom tudi, da kmetje ne bodo več to, kar so. Lahko rečem, da me boli, ko vidim, da smo še vedno v neenakem položaju kot ostali. Nekako manjvredni smo. Pa to ni res. Kaj bi bilo, če nas ne bi bilo? Pa še potrebovali nas bodo.« Pa še res je. Še smo klepetali in marsikatera resnica je prišla na dan. A vse je bilo že tolikokrat zapisano, povedano. Pustimo času čas. Vse bo še boljše. Dušan Loparnik TURNIŠČE: cene pujskov Pretekli četrtek (3. dec.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču, ki ga odpirajo ob 7.00,68 pujskov. Prodali so jih okrog 60, in sicer po ceni od 2.600,00 do 3300,00 dinarjev za dva (par) pujska. Dokončujemo rigolanje, da bo zemlja čimbolj godna in pripravna za spomladansko sajenje. Z gnojenjem vinograda pa bosta zadovoljna trta in vinogradnik, zato bomo gnojenje opravili pravočasno. Ugoden čas ža gnojenje je namreč bil mesec november. Če nismo odvrgli tropin, jih lahko prekuhamo, ohlajene in osušene pa koristno uporabimo za krmo prašičev in goveda. Žgane in zmlete grozdne pečke pa so dobro sredstvo proti driski pri govedu. NA VRTU _____________________________________________ Na vrtu praviloma delo počiva. Če pa nismo mogli v prejšnjem mesecu prekopati praznih gred, bomo to delo opravili v tem mesecu. V toplih gredah in v kleteh spravljeno zelenjavo ob ugodnem vremenu pregledujemo in odstranjujemo gnilo. V brezsnežni in suhi zimi pokrijemo tople grede s spravljeno zelenjavo s smrekovimi vejami, listjem ali slamo. V tem mestecu že lahko čistimo in sortiramo nabrana semena, pregledamo stare zaloge in poškodovana semena odvržemo. S tem bomo preprečili, da ne bi spomladi posejali pokvarjenih semen. Sobne rastline zalivamo zmerno, skrbimo za svež zrak, varujemo jih prepiha. Listnatne rastline pa poprašimo večkrat s prestano vodo. Lonce z dobro ukoreninjenimi čebulicami hi-jacint, tulipanov, in narcis postavimo na svetel in zmerno topel prostor, da bodo pognale cvete. A. H. TEŽAV S PRODAJO KROMPIRJA NE BO VEČ Odprli skladišče za krompir VELIKA DELOVNA ZMAGA KZ PANONKE, TZO BEL TINCI Skladišče za krompir v Lipovcih ki so ga predali svojemu namenu pred praznikom republike, je velika pridobitev tako za proizvajalce kot kupce krompirja. Prvi namreč ob časti spravila poslej ne bodo v skrbeh, kje vskladiščiti krompir, saj pravkar zgrajeno skladišče v Lipovcih lahko sprejme 2.500 ton krompirja. Skladišče pa je zelo koristno tudi za kupce: poslej bodo lahko krompir v Pomurju kupovali ne le ob času spravila, ampak skorajda celo leto. V novem skladišču v Lipovcih, ki je veljalo okrog 45 milijonov dinarjev, bodo krompir uskladiščevali pretežno v razsutem stanju in ga bodo hranili v tako imenovanih boksih, nekaj pa ga bo lahko shranjeno tudi v vrečah. Seveda pa se utegne zgoditi, da skladišče ne bo polno od ene do druge sezone spravila krompirja, torej ga bo občasno moč uporabiti tudi v druge namene. Proizvodnja krompirja v Pomurju, zlasti pa na omočju TZO Beltinci, se je v zadnjih desetih letih povečala za trikrat. Združeni kmetje dosegajo zelo dobre hektarske pridelke. Le-to namreč po hektarju pridelajo' že po 20 ton krompirja. Proizvajalci z beltinskega območja so imeli letos 5.500 ton tržnih viškov. Sedaj, ko je na voljo veliko skladišče, je pričakovati, da bo krompirja še več. Do povečnih količin pa ne nameravajo priti s širitvijo površin, Novo skladišče krompirja v Lipovcih. Foto: Š. S. zasajanih s krompiijem, ampak predvsem z višjimi hektarskimi donosi. Tako proizvodnjo pa bo moč doseči z dobrimi sortami, ustreznimi agrotehničnimi ukrepi in ne nazadnje s proizvodnjo na strnjenih površinah. Prej ali slej bo treba ustanoviti proizvodne skupnosti za krompir, saj bodo potlej stroški proizvodnje prav gotovo nižji, kot pa so bili zdaj, ko je pač vsak lastnik sam in s svojo mehanizacijo oral, sadil, okopaval, pobiral pridelek, ga vozil v skladišče . .. Š. SOBOČAN vestnik, 10. decembra 1981 STRAN 9 dopisniki so zabeležili Se dovolj zavedamo posledic alkoholizma? RATKOVCI Srečanje starejših občanov Nadvse slovesno je bilo v nedeljo v Ratkovcih, kjer sta KS in KO SZDL Ratkovci pripravili srečanje in pogostitev starejših občanov iz celotne KS. Že opoldne je bilo v vaškem domu v Ratkovcih nadvse slovesno, saj se je po dolgem času spet srečalo čez 80 starejših občanov, prisotni pa so bili tudi številni drugi občani in predstavniki KS in drugih DPO. Žal se slovesnosti niso mogli udeležiti vsi vabljeni, predvsem zaradi bolezni in ie-te šo predstavniki KS in mladine obiskali na domovih. Po prisrčnem pozdravnem nagovoru predstavnikov KS IN KO SZDL so bogat kulturni program izvedli učenci OŠ Fikovci, kije bil posvečen tudi 29. novembru — dnevu republike. Nastopili so z recitacijami, pevskimi točkami, nastopil pa je tudi šolski pevski zbor pod vodstvom tovarišice Dragice Jakiša’ DRAGO JAKIČ SDK — novost v hišni samoupravi Organ samoupravne delavske kontrole zbora stanovalcev in stanovanjske skupnosti je povsem nov v stanovanjskem gospodarstvu. Organ ima nalogo nadzirati pravilnost dela tako zbora stanovalcev kot hišnega sveta. Voli in razrešuje ga zbor stanovalcev. Potrebna volilna opravila in pomoč pa nudi KK SZDL. Samoupravna delavska kontrola opozarja na nepravilnosti in predlaga ukrepe za odpravo. Če ta ne more z organom skupnosti stanovalcev doseči soglasja o ureditvi spornih vprašanj, se lahko obrne na dejavnike v krajevni skupnosti ali svete stanovalcev, v občini pa na organ stanovanjske skupnosti, družbenega pravobranilca samoupravljanja, posebno pa na sodišče združenega dela. Sestavo in področje dela ter način dela tega organa bo potrebno podrobneje opredeliti v statutu skupnosti stanovalcev. Zakonitost dela zborov stanovalcev in' hišnega sveta nadzoruje sicer občinski upravni organ, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. Funkcija samoupravne delavske kontrole pri stanovanjski skupnosti pa je prav tako, da nadzoruje pravilnost dela organov stanovanjske skupnosti, kakor tudi da opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog ter nad delovanjem skupnosti in njene strokovne službe. Franček Drvarič Gledališčniki v Turnišču Pred kratkim je v Turnišču gostovala gledališka skupina iz Pirnič pri Medvodah. Predstavili so se s kmečko veseloigro Kje je meja. Zadovoljno občinstvo je goste nagradilo z dolgim aplavzom ter jim dalo priznanje za vložen trud. V prazničnih dneh je v turniški kinodvorani gostovalo Slovensko narodno 'gledališče iz Maribora. Odlična igralska zasedba je privabila številne gledalce. Mariborski gledališčniki so se krajanom Turnišča predstavili s prisrčno in nadvse zabavno komedijo Ljubezen iz bukvic. Z dolgim aplavzom so krajani Turnišča in bližnjih vasi pokazali, da si še želijo taka gostovanja. F. V. KROG „Micika v piingradi” Starejši občani iz Kroga in Satahovec so bili pred kratkim presenečeni. Letos so jim pripravile družbenopolitične organizacije s šolo in vrtcem kulturni program s skromno pogostitvijo- V kulturnem programu je sodeloval vaški pevski zbor z narodnimi domačimi pesmimi, kar je občane zelo razveselilo. Pesmi so pritegnile k petju tudi starejše O. Kreft MURSKA SOBOTA Mladinsko glasilo STIČIŠČA V delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota so mladi izdali tretjo letošnjo številko mladinskega informativno-literarnega glasila Stičišča. Razen prispevkov ob tednu boja proti kajenju, mednarodnem letu invalidov ter dogajanjih doma in v svetu, so precej prostora namenili osrednjim temam: stabilizaciji, produktivni izrabi delovnega časa ter problematiki zaposlovanja mladih v občini Murska Sobota. Par strani so namenili športnim in literarnim prispevkom, nekaj pa so jih popisali s sestavki za razvedrilo. Otok KOBILJE Zares praznično Prejšnji petek je bila v kobilskem kulturnem domu proslava ob prazniku republike, na kateri so nastopili učenpi osnovne šole Edvard Kardelj iz Kobilja. Pripravili so bogat kulturni program, nastopil je pevski zbor učencev 'osnovne šole, zaplesali pa so tudi nekaj plesov. Še posebej pa so prišli na račun najmlajši učenci, ki so bili pozneje sprejeti v pionirsko organizacijo. Po proslavi so si krajani lahko ogledali domači film Deveti krog. Ne smemo pa pozabiti tudi gledališke predstave, ki se je odvijala na praznični torek v kobiljskem kulturnem domu. Nastopili so člani'SNG iz Maribora s komedijo Ljubezen v Bukvičah. D. Ščavničar KROG Formirali so svet staršev Pred kratkim je bil v Krogu skupni rodi-teljski sestanek staršev iz Satahovec, Murskih Črnec in Kroga. Sestanek je vodil ravnatelj Ludvik Nemec. Starše je seznanil s pravicami in dolžnostmi do otrok in do šolskega dela. Na sestanku so formirali svet staršev podružnične osnovne šole Krog. Predsednik sveta staršev Janko Ferenčič pa bo zastopal šolo in starše na svetu staršev OV1Z v Murski Soboti. O. Kreft JANŽEV VRH Zbirali so star papir Mladi v OO ZSMS Janžev vrh v radenski krajevni skupnosti so v zadnjem času izvedli številne akcije. Pred kratkim so se odločili, da bodo zbirali star papir. Akcijo so dobro zastavili, zato je bil uspeh razveseljiv. Zbrali so precej starega papirja in ga prodali Dinosu. Takšnih koristnih akcij so mladi v tem kraju izvedli že več. -saša- GORNJA RADGONA Prispevki za brošuro že prihajajo DPD Svoboda Gorenje-Elrad se že pripravlja na izdajo letošnje literarne brošure Oči in srce. Kot nam je povedal tajnik Andrej Coklin, je svoja dela doslej poslalo že dvajset pesnikov-ljubiteljev. Ker še ni potekel rok za oddajo prispevkov, jih letos pričakujejo rekordno število. Sicer je k temu gotovo prispeval svoje Vestnik, ki je mlade literate povabil k sodelovanju. Brošura bo izšla ob koncu leta in jo bodo prejeli vsi delavci Gorenje-Elrada. l K BELTINCI Sproti in odgovorno Na nedavni programsko-volilni seji članov osnovne organizacije ZK v beltinski krajevni skupnosti so se dogovorili o nadaljnjem delu in izvolili novo vodstvo. Iz poročila sekretarja in razprave povzemamo, da se člani ZK znotraj samoupravnih organov krajevne skupnosti, delegacij, organizacij in društev sicer uspešno vključujejo v delovanje družbenega sistema v krajevni skupnosti, da pa se bodo kljub doseženim uspehom pri krepitvi krajevne samoupravne v prihodnje še bolj kot doslej zavzemali za iskanje najboljših rešitev na najširši osnovi v okviru KO SZDL in z večjim, uveljavljanjem zborov občanov. Tudi delo družbenopolitičnih organizacij, organov krajevne skupnosti in društev je bilo doslej uspešno, več pozornosti pa bodo posvetili delovanju mladinske organizacije. Mladi v Beltincih so sicer vključeni v delo nekaterih organizacij in društev, vendar je, po mnenju prisotnih, njihovo delovanje premalo organizirano. V razpravi so posebej izpostavili naloge na področju družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih dela v krajevni skupnosti. Menili so, da so’ sicer prizadevanja za reševanje gospodarskih razmer prisotna, vendar ne povsod in da nekaterim delovnim organizacijam manjkajo dolgoročnejše usmeritve nadaljnjega razvoja. Neobdelana zemlja v krajevni skupnosti zaenkrat sicer še ne predstavlja večjega problema, stopa pa v ospredje, kajti danes, razen redkih izjem, kmetujejo starejši, teh pa bo iz dneva v dan manj. A. H. BOGOJINA Dan starejših občanov Kakor vsako leto smo tudi letos namenili največ pozornosti ostarelim občanom, ki jih je v naši krajevni skupnosti precej, Ker so jih zapustili otroci, ki so odšli za zaslužkom v mesta, so morali skrbeti za dom in opravljati dela na kmetiji. Tako so sčasoma oslabeli in postali bolehni. Ker so postrebni pozornosti, jim jo tudi nudimo. Na enem izmed sestankov podmladka RK smo se dogovorili, da jih bomo skromno obdarili, se z njimi pogovorili in jim celo kaj pomagali. Osrednji dogodek ob koncu tedna ostarelih občanov pa je bilo srečanje s kulturnim programom in pogostitvijo. Onemogle in ostarele, ki se srečanja niso mogli udeležiti, smo obiskali na domu. Bližal se je pričetek prireditve in zastor se je dvignil. Prireditev je začel predsednik krajevne organizacije SZDL, ravnatelj naše šole, ki je hkrati imel tudi uvodni govor. Bistvene misli so bile: ,,Ljudska modrost je trden mostnin hvaležnost za vse, kar so nam starejši ustvarili. Povedal je še, da so nas starejši vedno opozarjali, da moramo, zemljo spoštovati in biti bolj varčni. Kulturni del prireditve je končala šolska folklora, ki je zaplesala nekaj narodnih plesov. Potem smo obdarili najstarejšega občana Andreja Berdena iz Filovec, ki je star 89 let. Prireditev, katero smo poklonili starejšim občanom, je izražala naše spoštovanje do njihovega dela in nekdanjih dosežkov. Seveda pa vsi vemo, da moramo starejše občane' vedno spoštovati in jim pomagati. Cvetka Kuhar, 6. raz. OŠ Bogojina Zabavna glasba v Gaberju Mladinska organizacija je v počastitev dneva republike organizirala festival zabavne glasbe. Za letošnjo prireditev seje prijavilo sedemnajst pevcev amaterjev. Njihovo petje je ocenjevala žirija pomurskih glasbenih strokovnjakov, pevce pa je spremljal ansambel Tarok. Nabito polna dvorana je dokazala, da Gaberčani ne smejo opustiti festivala zabavne glasbe. Festival kot tak pa lahko gledamo tudi z drugega zornega kota. Gre namreč za svojevrsten festival v Pomurju, kjer so v dvorani odmevale pesmi v slovenskem, madžarskem, srbohr-vatskem in nenazadnje angleškem jeziku. Za najboljši glas je bila izbrana Irena Dukič, drugo mesto je zasedel Stefan Krampač, tretji pa je bil Luka Baranja. J. Žerdin Razvoj alkoholne bolezni Zadnjič smo spoznali škodljive učinke alkohola na človeško telo, danes pa bomo prikazali 'propad človekove .duševnosti, ki ga povzroči alkohol. Že enkratna huda pijanost, v kateri človek počenja neumnosti, je lahko usodna za posameznikovo prihodnost. V pijanosti lahko povzroči nesrečo ali pa izda skrivnost, v vsakem primeru ga bo doletela kazen. Vendar ne smemo reči, da je vsakdo, ki se je enkrat napil, že alkoholik, lahko pa trdimo, da alkoholiki izhajajo iz vrst zmernih pivcev. Alkoholna bolezen se razvija počasi, tudi več let traja, preden postane tako očitna, da alkoholiku ne preostane nič drugega kot zdravljenje. Vedno se začne s prvim kozarcem, ki povzroči prijeten občutek omame, pa tudi moči in samozavesti. Kmalu začne bodoči alkoholik ,,reševati” vse probleme z alkoholom, kajti ta prinaša pomiritev in pozabo. Ker pa je problemov zmeraj več (poleg starih se pojavijo še novi — za- radi alkohola), potrebuje vedno več alkohola. Po določenem času zraste toleranca do alkohola (za primerno stopnjo alkoholiziranosti mora piti vedno več). V tej fazi postane alkoholik od pijače zasvojen, to pomeni, da brez alkohola ne more zdržati. Alkoholna bolezen je v polnem teku. Poleg težav v družini se pojavijo tudi spori na delovnem mestu, predvsem zaradi številnih izostankov. Medtem pa si je alkoholik že zapravil naklonjenost prijateljev in sosfedov, saj seje tudi z njimi neprestano kregal ali pa se jih je zaradi občutka krivde izogibal. Tako mu preostne edini prijatelj alkohol, njegova družba pa pijanci, s katerimi preživi večino časa. V prvih letih alkoholizma je odvisnost od alkohola le psihična. To pomeni, da se pri alkoholiku po odtegnitvi pijače pojavijo čustvene težave, postane razdražljiv, nemiren in vse svoje moči usmeri v iskanje pijače. Kasneje pa se pojavi še fizična odvisnost, ko je alkohol že tako vgrajen v telesno presnovo, da njegovo pomanjkanje povzroči hude bolečine po celem telesu, tresenje rok, slabost, bruhanje, driske. Vse te in številne druge težave pa v trenutku izginejo, če alkoholik spije nekaj alkohola. Nastopila je faza, ko alkoholik mora piti. Ker pa je močno načeto njegovo zdravje, grozi mu odpust iz službe in tudi žena je trdno odločena, da ga bo zapustila, je pripravljen popustiti številnim pritiskom in se odločiti za zdravljenje. V času razvoja alkoholne bolezni se je spremenila tudi osebnost alkoholika. Pri njem so se pojavile različne zakrknjene navade in posebne oblike vedenja, ki pa so na srečo prehodne narave, če se alkoholik začne zdraviti. Ne glede na to, kakšen je bil alkoholik pred začetkom svoje alkoholne bolezni, se večina strokovnjakov strinja s tem, da so si že zasvojeni alkoholliki po svojih osebnostnih lastnostih oodobni. Pripravila dr. Zdenka Čebašek — Travnik Ko uzreš stopnico, i te vse mine!” PORTRET NA DOMU Sprva sva se s 40-letnim inva-tiilom vozičkarjetn Francem I Stanjkom iz Spodnjega Kamen-[ ščaka pri Ljutomera pomenko-l vala o njegovih lastnih nadlogah in tegobah, pa tistih redkih, svet-i lih življenjskih trenutkih, ki jih ! je bilo po usodnem letu 1964 bo-j re malo. Kasneje, ko zvem, da je drugo leto predsednik pomurskega društva paraplegikov — 36 jih je ta čas v naši pokrajini — nanese beseda na siceršnje probleme, s kakršnimi se spopada ta kategorija invalidnih oseb. Ob tem se ne morem znebiti občutka, da o njih ne vemo skoraj nič ali vsaj ne dovolj, da bi v polni meri dojeli, kaj vse bi bilo še treba postoriti zanje. sem še do varstvenega dodatka, invalidnine in dodatka za tujo pomoč in postrežbo, kar vse pride blizu 8000 dinarjev. K sreči živim pri domačih, saj bi sam težko shajal, čeprav bi si — meni bolj zase kot za druge — srčno rad ustvaril svoje življenje.« BOLJŠI ČASI ZA VOZIČKA RJE-VOZNIKE Francu pa je prav gotovo v NEPREMOSTLJIVE ARHITEKTONSKE OVIRE Še se pomenkujeva s Francem Stanjkom, 40-letnim invali-dom-vozičkarjem iz Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru, le da z<, 9.30 do 14.50 Izobraževalni spored, 15.45 Pregled Sporeda, 15.30 Poročila, 15.55 TV koledar, 16.00 Košarka: Zadar-Cibona. 17.30 Lutke, 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Metež (film), 21.25 Dnevnik, 21.40 Koncem tedna. TV AVSTRIJA Prvi program 9.05 Angleščina, 9.35 Francoščina, 10.05 Ruščina, 10.35 Glasbena oddaja, 11.25 Nočni studio, 12.30 Pojmo skupaj, 13.00 Opoldanska redakcija, 14.25 Gospodična Bimbi (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Abeceda športa, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dva x sedem, 18.25 Dober večer v soboto, 18.50 Reklame, 19.00' Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.00 Šport, 22.20 Rock in klasika, TV MADŽARSKA 8.15 Šolska TV. 10.10 Listi zgodovine. 11.10 Družina Onedin. 14.25 Za otroke. 16.05 Cesar Birot- teau, nadaljevanka. Zadružni kongres. Družinski magazin. TV dnevnik. 20.00 zločina, kriminalka. 17.10 17.50 19.30 Kraj 21.30 Kakšna zabava! Spored ansambla »Hungaria«. 22.00 TV dnevnik. 22.10 Španska Elektra, španski film. RADIO j RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA [ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 — telefon 21-232 TV LJUBLJANA j 9.05 Poročila. 9.10 Živ žav, otroška matineja. 10.00 V. Mimica: Anno domini 1573, nadaljevanje in konec. 11.30 12.00 13.00 11.10 TV kažipot. Narodna glasba. Kmetijska oddaja. Jugoslavija, dober dan. 13.35 Poročila (do 13.40). 15.10 Kupujemo igrače, oddaja iz cikla Otrok in igra. 15.30 Knud Rasmussen, dokumentarna oddaja. 16.00 Poročila. 16.05 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb. 17.00 Športna poročila in reportaža o hokejskem srečanju OlimpijaJesenice. 17.40 Sto konj do sto obal, poljski film. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Gala-Peter in D. Rupel: Manj strašna noč . . ., tv nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Lipa, dokumentarna reportaža o APZ T. Tomšič. 21.25 Športni pregled. 21.55 V znamenju. Oddajniki II. TV mifže: 16.00 Nedeljsko popoldne. 17.20 Tat, ki je prišel na večerjo, ameriški film. 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Portreti opernih hiš. 21.05 Včeraj, danes, jutri. 21.30 Gostitelji . in gosti, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.30). TV ZAGREB 9.50 Poročila, 10.00 Nedeljsko dopoldne za mladino, 11.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 13.50 Studio, 071, 14.15 Skokec gre v mesto (film), 16.00 Nedeljsko popoldne, 17.20 Lopov, ki je prišel na večerjo, (film), 19.00 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojaki (ser. film), 20.55 Dokumentarna reportaža, 21.25 Športni- pregled; 21.55 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.20 Smučanje, 14.30 Vzgojna oddaja, 15.00 Iz Disneyeve delavnice, 16.30 Zrcalne slike. 16.45 Ena. dva. ali'tri?. 17.30 Muzikanti, 17.40 Helmi, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Vodič , po operi, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Margareta, TV MADŽARSKA 8.10 Šola za vsakogar. 9.10 Za otroke. 11.10 Glasbeni butik. 14.10 Cirkuški jahalci. 14.35 Kratki filmi ob 30-letnici Pannb-nie. 15.10 V nedeljo popoldne. 17.15 Priporočamo naše sporede. 17.40 Nedeljska glasba. 19.00 Teden; aktualne reporta- že. .20.05 Ob polnoči, madžarski film. 21.35 Šport. 21.45 Družabna igra. 22.25 Poročila. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 Najboij iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 Cortina d’Ampezzo: slalom za moške, prenos 1. teka (do cca 10.30). 11.55 Cortina d’Ampezzo: slalom za moške, prenos 2. teka (do 13.30/45). 16.10 Slalom za moške, posnetek iz Gortine d’Ampezzo. 17.20 Poročila. 17.25 Glasba za cicibane: Jacek spoznava, violončelo. 17.50 Burleska. 18.05 Za zdravo življenje. 18.15 Igra v različnih pogojih, oddaja iz cikla Otrok in igra. 18.35 Obzornik. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 S. Udnaes: Lupina,’ norveška drama. 21.00 Kulturne diagonale. 21.40 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Zgodbe po Shakes-pearju, otroška serija. 18.00 Ljudske pripovedke. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. .20.00 Znanost. 20.50 "Zagrebška panorama. 21.10 Iz sporeda TV Skopje: Kr atovo — staro rudarsko naselje. 21.45 H. Falla-da: Človek hoče navzgor, nadaljevanka (do 22.45). ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB 8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.30 Izobraževalni spored, 16.40Smučanje, 17.45 Poročila, 17.45 Zgodbe iz Shakespeara, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Bjelovara, 18.45 Oddaja za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poglavje iz življenja Avgusta Seone, 21.40 Izbrani trenutek, 21.45. Življenje filma, 22.30 Dnevnik 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Izvoz pomurskega gospo- darstva, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.25 Cortina d’Ampezzo: veleslalom za moške, prenos 1; teka (do 11.00/15). 12.25 Cortina d’Ampezzo: veleslalom za moške, prenos 2. teka (do 14.00/15). 14.30 Šolska TV: Neretva, Naravni izbor. 16.00 Veleslalom za moške, posnetek iz Cortine d’Ampezzo. 17.10 Poročila. 17.15 Potovanje škrata Spančkolina, češka risana serija. 17.25 Ptuj ’81. 17.55 Pisani svet: Derbi. 18.25 Obzornik. 18.35 Čas, ki živi: Radio svobodna Jugoslavija,, oddaja TV Beograd. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19,26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Junaki dela, dokumentarec meseca. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 N. Companeez: Zenske z . obale, francoska nadaljevanka. 22.15 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Ob dnevu JLA. 19.15 Glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 20.55 Človek in čas, dokumentarna serija. 21.25 Zagrebška panorama. 21.50 Med nebom in zemljo, perujski film (do 22.15). TVZAGREB 9.00 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.30 Izobraževalni spored., 16.40 Smučanje, 17.40 Poročila, 17.45 Pisani svet, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Pod zastavo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranjepolitična oddaja, 21.00 Izgubljeni vikend (film). 22.40 Poročila. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Eci, peci. pec. 9.30 Šolska TV. 10.00 TV kuhinja, 10.30 Taka si mi všeč (film), 11.45 Družinska kronika, 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.40 Lassie, 17.55 Spanček Zaspan-ček. 18.00 Orlov obstanek, 18.30 Družinska kro- nika. 18.54 . Reklame, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v. sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Profesionalci, 21.55 Večerni šport. Drugi program 8.55 Smučanje, 16.45 Iz parlamenta, 18.00 Znanost danes, 18.30 Palača na Ringstrasse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas. 21.05 Schilling, 21.50 10 pred 10, 22.20 Naslednja postaja Greenwich Village (film) Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.25 Smučanje, 10.55 Šolska TV, 11.25 Klub seniorjev, 12.10 Družinska kronika, 12.25 Smučanje, 13.30 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Izdelano v Avstriji, 18.30 Družinska kronika, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.30 Smučanje, 21.45 Videoteka TV M ADŽARSKA i Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda 8.05 in 13.30 Šolska TV. 15.45 Razočaranja, TV igra po Kisfaludyju. 17.20 Večeri v Golyavaru; Zgodba malega računal-. nika. 17,55 Amaterji, . Studio Szeged. 18.30 Poslanec doma, filmski portret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Onedin, 6. del. 20.50 Studio 81, kulturni tednik TV. 21.5075-letnica pesnika Zoltana Zelka.. 22.25 TV dnevnik. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z 16.30 Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Gana, Zanimivo potovanje. 10.00 TV v šoli: Biologija, Risan-. ka. Kocka, kockica; Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05). 17.25 Poročila. 17.30 Cirkus. 17.55 Romantika proti klasicizmu, angleška kulturno dokumentarna serija. 18.25 Obzornik. 18.40 Balet za vsakogar: Balet v Angliji. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Nemčija, Bleda mati, zahodno nemški film. 22.05 Propagandna oddaja. 22.10 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Neven, otroška serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Ob dnevu JLA. 19.15 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 20.00 I. Vojnovič: Dubrovniška trilogija, zadnji del; 21.25 Zagrebška panorama. 21.45 Anno domini 1573, ponovitev nadaljevanke (do 22.55). 1 TV ZAGREB 9.00 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila. 17.45 Neven, 18.15 TVkoledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Amaterski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prosta sreda, 21.15 Dokumentarna oddaja, 22.15 Dnevnik ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Tudi hec mora biti, 9.35 Francoščina, 10.05 Šolska TV. 10.35 Potepuh' (film), 11.45 Argumenti, 13,00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lepotni doktor, 17.30 Wickie, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smeh na recept, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tekmovanje proti Bombayu, Drugi program 16.45 Iz ' parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Palača na Ringstrasse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 • Kultura v sredo, 21.00 Portret Luciana Pavarottija, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine, TV MADŽARSKA 8.05in 13.05 Šolska TV. 10.00 Delta. 10.25 Film. 11.45 Gore svetlobe. 15.35 I Človekov vzpon, 7. del. 16.25 Naš vrt, naše dvorišče. 16.55 Preiskovalna sodnica, kriminalka. 18.15 Sophianne, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ranjenr planet, 10. del. 20.30 Družinski krog. 21.20 66, gost oddaje minister za notranjo trgovino. 22.20 Glasba ... 23.10 TV dnevnik. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: TV koledar, Biologija, Matematika, Celinski ' zimzeleni gozd. 10.00 TV v šoli: Kemiia. Risanka, Združeni narodi. Pravljica, Risanka, Zadnje minute (do 11.55). 15.55 Šolska TV: Neretva, Naravni izbor. 17.25 Poročila. 17.30 Jelenček, otroška serija TV Zagreb. 18.00 Mozaik kratkega filma: Napredek v Kuvajtu. 18.30 Obzornik. 18.40 Po sledeh napredka. 19.10 Risanka. 19.15 radio zrna. 19.55 Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik. Vreme. 19.57 Propa- gandna oddaja. 20.00 Bobu bob. 21.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana: F. Martin: Trije plesi za oboo, harfo, godalni kvintet in godalni orkester. 22.00 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Mi smo smešna družina, otroška serija. 18.45 Ob dnevu JLA. 19.15 Turistični napotki. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teleskopija. 21.00 Po izbiri. 23.00 24 ur (do 23.05). TV ZAGREB 8.55 do 11.55 Izobraževalni .spored, 15.30 do 16.10 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Mi smo smešna družina, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Tikvarij, 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, 20.00 Zunanje politična oddaja. 20.50 Pojmo pesnike 21 .45 Dnevnik, 22.00 Balet. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Ženska, ki vse pozrta, 12.10 Popaj, 12.15 Waltonovi, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Marco, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinska Kronika. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Podnajemnik, 21.15 Vaš nastop prosim, 22,00 Portret Gustava Gruendgen-sa, 23.00 Večerni šport Drugi program 16.45 Iz parlamenta, 17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Palača na Ringstrasse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbena stojnica, 21.45 Reklame, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.35 in 13.45 Šolska TV 15.40 Italijanski muzeji; Villa-GiuliaRim. 16.05 TV borza. 16.15 Lutke. 16.45 Svet jezika. 17.40 Tele-šport. 18.05 Javljamo s parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravljica. 20.10 Gnezdo ruševca, TV igra. 21.50 T eden, posebna izdaja. 22.50 TV dnevnik. < STRAN 21 VESTNIK, 10. DECEMBRA 1981 tedenski koledar PETEK,—11. december — Danijel SOBOTA,—12. december — Ivana NEDELJA,—13. december — Lucija PONEDELJEK,—14. december — Dušan TOREK,—15. december — Kristina SREDA,—16. december — Albina ČETRTEK,—al7. december — lazar prodam TRAKTOR STEYR 188 s priključki, kosa, jermenica in dvobrazdni plug, prodam. (Motor generalno obnovljen). Perkič, Dragotine! 17, Videm ob Ščavnici. M—4118 LOKAL — KEMIČNA ČISTILNICA v centru Lendave, Partizanska 46, naprodaj. Možnost prevzema obrti. Možndšt samo prodaje lokala in strojev. Informacije od 7. do 15 ure v čistilnici. M—4119 MLATILNICO SOMBOR širina bobna 90 cm, prodam. Anton Sukič, Boreča 20, G. Petrovci. M—4120 HLADILNIK in televizor, obleke št. 50, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M—4122 MEŠANA TRDA DRVA 8 kub. m prodam. Naslov upravi lista. M—4123 ZASTAVO 101 — cca na letnik 1973 ŠIVALNI STROJ Super Slavica 555, prodam. Slavica Pozvek, G. Slaveči 66. M—4143 SALONIT PLOŠČE 6 valne 200 kom. in večjo količino hrastovih hlodov, prodam. Naslov na upravi lista. M—414-1 TRAKTOR ZETOR 25 in URSOS 55 prodam. Štefan Ternar, Turnišče 218. M—4145 FIAT 126 P star 2 leti, prodam. Naslov na upravi lista. M—4147 KRAVO brejo prodam. Vrečič, Bakdvci 188. M—4148 MALE PUJSKE prodam. M. Petrovci 23. M—4151 MALE PUJSKE prodam. Kupšin-ci 69. M—4152 MALE PUJSKE prodam. Gorica 65, Puconci. M—4154 HIŠO v M. Soboti prodam. Nana upravi lista. M—4148 GUMI VOZ za traktorski priklop, prodam. Krog 12/a. M—4159 ZASTAVO 750 prodam. Anton Zakšek, Vrtna 8 (blok) za Dom Tehnike, po 15. uri. M—4160 TRAKTOR URSOS 35 prodam. Gomilice 142. M—4161 PLINSKO PEC malo rabljeno in bojler prodam. Grah, Tešanovci 12/a. M—4163 HIŠO v M. Soboti, Cankarjeva 19, prodam. Ogled od 14. ure naprej. M—4165 MALE PUJSKE prodam. Borejci 27, Tišina. M—4166 FORD ACKORD — prevoženih 70.000 km — karamboliran, prodam. Alojz Kovač, Drobtinci 2, Apače. M—4167 TOVORNI AVTO FIAT 620 — nosilnost do 2 toni — pripravljen za kontener za prevoz čebel — cena 30.000 din in PEC EMO 4 za MARCHALL 250 W BAS SKRINJO, novo, ojačevalca 100 W AUSTROWOX bas, FBT 100 W za solo in bas ter bas kitaro Hafner (kopija fender), ugodno prodam. Ogled objiedeljah dopoldne. Nemet, Genterovci 54, p. Dobrovnik. Le—378 MALE PUJSKE in motorno žago prodam. Rakičan 57. M—4177 KARDAN z menjalnikom za samonakladalko, sprednja in zadnja vrata, sprednje in zadnje steklo za wartburg ter wartburg karavan, letnik 1972, v voznem stanju, prodam. Ignac Kocet, G. Petrovci 80. M—4178 KRAVO (po izbiri) prodam. Vane-ča 12. M—4180 ZASTAVO 101 v dobrem stanju ugodno prodam. Nemec, Nuskova 31, telefon 78-620. M—4185 B BUKOVA DRVA, večjo količino, prodam. Mačkovci 26. M—4187 MEŠANI GOZD (50 arov) prodam. Novak, Stefana Kovača 1, Murska Sobota, telefon 22-171. M—4188 HLADILNIK in zamrzovalno skrinjo'prodam. Fujs, Tomšičeva 48, Murska Sobota, 452. M—4189 telefon 23- FORD (ANGLIJA) _____________ NAPRODAJ. Časek, Cankarjeva UGODNO ugodno prodam. Ogled možen od 7 do 15 ure. Kerčmar, Špecerija na Tržnici. M—4126 1 POHIŠTVO starejše spalnice, ugodno prodam. Čopova 8, M. Sobota. M—4127 ORGLE „TIGER” dvoredne, ugodno prodam. Jože Borovič, Krog 132. M—4128 AUSTIN 1300 po delih, prodam. Krajna 19, Tišina. M—4129 RENAULT 4 — letnik 1974 — registriran do septembra 1982, prodam. Milek, Titova 15, M. Sobota. M—4131 KRAVO staro 4 leta, 7 mesecev brejo, prodam. Ivan Vuk, Dol. Bistrica 130. M—4132 OSEBNI AVTO FIAT 126 P, prodani. Jože Zelko, G. Petrovci 71. M—4133 KRAVE mlade in telice po izbiri, prodam zaradi smrti v družini. Etelka Žohar Brezovci 4QPuconci. M—4134 DVE BREJI SVINJI prodam. Hotiza 145. M—4135 fELICO brejo prodam. Losto-merd 1, G. Radgona. M—4136 GRADBENO PARCELO z načrtom v Strojči vasi, prodam. Jožef Filipič, Vogričevci M—4138 ELEKTRIČNI 24, Ljutomer. RADIATOR, ugodno prodam. M. Črnci 18. M—4139 TELICO brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Branko Jurinec, Bolehnečici 22, Videm. M—4140 MALE PUJSKE od 20 do 25 kg. prodam. Kapca 28. M—4141 TELICO visoko brejo prodam. Crenšovci 24. M—4142 gretje stanovanja, prodam. Panonska 18, Bakovci. M—4170 TRAKTOR STYER 30 KS s koso, prodam. Partizanska 24, Bakovci. M—4171 AMI 8 motor generalno obnovljen z raznimi rezervnimi deli, prodam za 21.000 din. Jože Budja, Janžev vrh 14, Radenci. M—4173 MALE PUJSKE prodam. Šalamenci 64, Puconci. M—4174 KRAVO vozno, brejo in 500 litrov belega vina, prodam. Turnišče 248. M—4175 TOVORNI AVTOMOBIL TAM 2000 letnik 1968, prekucnik prodam. Stanjko, Mlin Gajševci .1, 69242 Križevci pri Ljutomeru. In—411 TRAKTOR STEYR 28 KS ugodno prodam. Bohinec Jože, Cven 51, Ljutomer. In—410 DOMAČE RDEČE VINO prodani ali zamenjam za drva, Franc Granfol, Mladinska 28, Bakovci. M—4111 PEGEUT 404 obnovljen — registriran, prodam za 40.000 din. Naslov na upravi lista. M—4080 LOKAL — KEMIČNA ČISTILNICA v centru Lendave, Partizanska 46 — naprodaj. Možnost prevzema obrti. Možnost samo 74, Murska Sobota. M—4190 GUMI VOZ in zastavo 1300 prodam. Mlajtinci 13, p. Martjanci. M—4191 STEYR 18 KS s priključki prodam. Krpič, Beznovci 39, p. Bodonci. M-AK MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 33, p. Tišina. M-4203 PRIKOLICO za traktor, nosilnost 3 t, prodam. Alojz Keuc, Ivanj-ševski vrh 46, p. Ivanjci. M-4204 NOVO JAZZ TROBENTO ,,SIRIJUS” z garancijo, mikrofone 2 FBT, AKG, UNIVERSUM, bobne .YAMAHA, 6 BOBNOV s činelami ZILDIJAN IN SONOR, prodam. Vlado Mičev, Vinka Megle 10, M. Sobota. M-4206 WARTBURG KARAVAN, star tri leta, prevoženih 29.000 KM, registriran do decembra 1982, prodam. Naslov v upravi lista. M-4207 CISTERNO (2200 I), prodam. Vanča vas 46, p. Tišina. M-4208 FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Irena Savel, Cvetkova 2/B, M. Sobota. M-4209 SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Miklošičeva 14, Murska Sobota. M-MM 10 AROV VINOGRADA in klet (5 x 7 m), prodam. Ivan Zadravec, telefon 75-350. Le-384 ENOOSNO PRIKOLICO, domača izdelava, prodam. Gaberje 143. Le-386 TRAKTOR FERGUSON 35, v dobrem stanju, prodam. Ivan Sukič, Andrejci 11, p. Martjanci. M-4210 avto prikolico prodam. Ogled je možen v soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista. M-4197 CISTERNO (1700 1) prodam. Gančani 100. M-4199 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK (globok, športni za avto), otroško posteljo z jogijem in stajico prodam. Babič, Lendava, Kranjčeva 8, II. vhod 9, ogled po 14. uri. M-4202 KAVČ, dobro ohranjen, prodam. Ladislav Gyorek, Stara ulica 14, Murska Sobota. Ogled v ponedeljek, torek in sredo. M-4213 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Ljubljani prodam. Informacije vsak dan po 20. uri. Telefon (061) 326-081. M-4156 20 t suhe luščene koruze prodam. Maks Golob, Trg osvoboditve 14, Lenart v Slov, goricah. M-4215 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 28. M-4216 TRIFAZNI ELEKTROMOTOR z jermenico, cirkularno os, kladivar in enoosno prikolico Tehnostroj, kiperco, prodam. Barbara Vajs, Ivanjševski vrh 66, p. Spodnji Ivanjci. M-4217 DVA ŠIVALNA STROJA SINGER, namizna, prodam. Lendavska 11, Murska Sobota. M-4218 ZASTAVO 101, karambolirano, tudi po delih, prodam. Zemljič, Petanjci 119/A. M-4219 KRAVO, staro štiri leta, brejo, prodam. Ižakovci 20. M-4221 „KNJIŽNI DAR” — Izšla je redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe s koledarjem za leto 1982. Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane 350 din, vezanih (broširan je le koledar) pa 450 din. Naročite jo lahko v najbližji knjigarni, pri poverjeniku družbe ali naravnost na riaslov: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana. POROČNI OBLEKI št. 38 in 40 (svetlo modro in srebrno sivo), prodam. Lendavska 17/C, stanovanje 95. M-4035 PREPROGO (3 x 2 m) PRODAM. Gerti Podlunšek, Kocljeva 6/1, M. Sobota. M-4222 ZASTAVO 101, prevoženih 11.000 km, v dobrem stanju, prodam. Mala Polana 33. M-4249 TRAKTOR STEYR 188 prodam. Stanko Lenarčič, Ropoča 51, Ro-gašovci. M-4250 DVE OPREMLJENI SOBI s sanitarijami, centralno ogrevani, oddam samskim. Drobilec prodam. Naslov v upravi lista. M-4244 prodaje lokala Informacije od 7 čistilnici. M—4119 VINOGRAD in in strojev, do 15 ure v sadovnjak Globoki prodam. Pristava 13, Ljutomer. In—413 RENAULT-4, letnik 1974, z zimskimi gumami in rezervnim motorjem prodam. Jože Slana, Tomšičeva 4, Lendava. Le—376 Pomurski zdravstveni center M. Sobota TOZD Pomurske lekarne Murska Sobota, Kocljeva 2 RAZPISUJE dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi PREDSTOJNIKA STROKOVNE ENOTE LEKARNA LJUTOMER. Kandidat za razpisana dela oz. naloge mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — da je diplomiran farmacevt — da ima tri leta delovnih izkušenj — da se zavzema za samoupravljanje in je moralno in politično neoporečen. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center, TOZD Pomurske lekarne, M. Sobota, Kocljeva 2. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. FORD TAUNUS 12 M, v dobrem stanju, in televizor črno-beli, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Alojz Perš, Stara ulica 1, Murska Sobota. M-4212 PLINSKO KOMBI PEC TIKI-JUNKERS, 20.000 kalorij, prodam. Stefan Klar, Ivanci 66, p. Bogojina. M-4100 TRAKTOR ZETOR 42 prodam. Viktor Novak, Ključarovci 13, p. Križevci pri Ljutomeru. In-420 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1976, naprodaj. Informacije: Pristava št. 30/A, p. Ljutomer. In-418 OPEL KADET, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam. Informacije od 7. do 8. ure po telefonu 82-560. In-419 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Petanjci 82. M-4192 OSEBNI AVTO POLONEZ 1500, star dve leti, ugodno prodam. Jerič, Dokležovje 121. M-4193 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Informacije vsak dan pri Klemenčič ali Rumež, Stefana Kovača 17, M. Sobota. M-4194 . KOPALNO KAD in umivalnik prodam. Ogled: Cankarjeva 24, po 15. uri. M-4195 PEVSKO OZVOČENJE MEAZZI z EHO IN AMATI BOBNI PRODAM. Strukovci 50. M-4196 GRADBENO PARCELO (7 arov) z gradbenim dovoljenjem v Herce-govščaku pri Gornji Radgoni in FIAT 750, dobro ohranjen, sobno kredenco in kuhinjske elemente (bele), prodam. Cajger, M. Crnd 65 — pri Serec. M-4251 NOVE KROŽNE BRANE PRODAM. Noršinci 62, p. Martjanci. M-4252 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Štefan Kolmanič, Poljska 43, Bakovci. M-4253 TRDA DRVA in elektroomarico za novogradnjo prodam. Franc Grah, Crnelavci n. h., telefon 23-109. M-4254 MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Anton Horvat, Roži-čki vrh 65, p. Videm ob Ščavnici. M-4224 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — .Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100^520-000112-25730-30 4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ŠKODA 110 L prodam — tudi po delih. Cena 10.000 din. Krog 5/D. M-4225 6 k. m. SUHIH DRV (akacija), prodam. Ludvik Kerčmar, Vučja gomila 146, p. Fokovd. M-4227 MIRNO, VOZNO KOBILO, staro 8 let, 8 mesecev brejo, črne barve, prodam. Jože Gjerek, Dolnja Bistrica 98. M-4229 FORD TAUNUS 12 M, v dobrem stanju, prodam za 42.000 din. Simon, Nedelica 79, p. Turnišče. M-4230 BOBNE: SREDNJI KOMPLET ,,SONOR” in pevski mikrofon ,,SHURE SB”, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista ali telefon (069) 23-176. M-4231 MLADO KRAVO PRODAM. Kobilje 123. M-4232 SMREKOVE PLOHE (..fosline”), nosilce (6 m) in mlado, brejo kravo prodam. Kuhar, Moravci 74, p. Martjanci. M-4233 KOSO za traktor ferguson 35 in zastavo 101, letnik 1977 (december), prodam. Renkovci 128, p. Turnišče. M-4234 PLOHE in borove deske prodam. Moravci 25, p. Martjanci. M-4236 SVEŽE BUČNO OLJE od stiskalnice prodam. Rakičan 85. M-4237 NOSILCE H PROFIL 5,20 (4 kom.), prodam. Turnišče 235. M-4238 CEMENT ANHOVO 450, 8 t, po stari ceni prodamo. Jože Vratarič, Martjanci 45. M-4240 AVTO RENAULT 4, letnik 71, registrirano do maja 1982, prodam za 20.000 din. Motovilci 39. M-4241 VISOKO BREJO KRAVO ali telico, kontrola A in 101 v voznem stanju, prevoženo 50.000 km, prodam. Petanjci 73. M-4242 KRAVO, staro sedem let, šest mesecev brejo, telico, staro dve leti, Dragemu Marjanu Tanacku iz Vadarec, ki služi vojaški rok v Sarajevu, ob praznovanju dvojnega praznika iskreno čestitajo ter želijo zdrava in srečna leta ter čimhitrejši povratek med svoje drage do- mače oče iz Nemčije, mama, sestra Irena iz Avstrije, brat Bela in stari starši. GASILSKO DRUŠTVO PUCONCI, vabi v soboto, 12. decembra na šest mesecev brejo, telico, staro osem mesecev in molzni stroj, malo rabljeni, prodam. Vendel Sabo, Žitkovci 39, p. Dobrovnik- M-4243 MERCEDES 1418 KIPER, neregistriran, prodam ža 320.000 din. Tomšičeva ulica 48, M. Sobota, telefon 23-452. M-4245 ZASTAVO 750, vozno, registrirano in traktor 15 KS s priključki , prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-4246 DELE ZA AMI 8 prodam. Kovač, Selo 97. Informacije dopoldne na telefon št. 21-383. M-LK TRAKTOR TOMO VINKOVlC, lahko s priključki ali brez, kupim. Branko Klajnčar, Podgradje 6, p. Ljutomer. In-414 OBIRALEC ZA KORUZO, dvo-redni, kupim. Naslov v upravi lista. M-4157 TRAKTOR FERGUSON 35 ali steyr 30, kupim. Janez Rutuper, Serdica 85, p. Rogaševci. M-4182 MOTORNO ŽAGO JOBU L 6, lahko tudi po delih, kupim. Ludvik Bohar, Bodonci 57. M-4186 OKOPALNIK za kravjo vprego kupim. Naslov na upravi lista. M-4153 GUME ZA TRAKTOR, zadnje (11 x 32), kupim. Naslov v upravi lista. M-4198 PUHALNIK ZA SENO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-4201 TRAKTOR FERGUSON 35 s koso ali zetor, kupim. Naslov v upravi lista. M-4213 ZASTAVO 750, starejši letnik, ohranjeno in registrirano, kupim. Horvat, Markišavci 27, telefon 22-678 — popoldan. M-4214 HIDRAVLIČNO KOSILNICO ZA STEYR 18 KUPIM. Koloman Cifer, Kukeč 13, p. Križevci v Prekmurju. M-4247 SOBO oddam fantu. Vegova 11, . M. Sobota. M-4149 SOBO s posebnim vhodom jn kopalnico v Murski Soboti, centralno ogrevano, nujno iščem. Naslov v upravi lista. M-4172 PRAZNO sobo v Murski Soboti, zaradi zaposlitve, išče mlad par brez otrok. Naslov v upravi lista. M-4181 OPREMLJENO ali neopremljeno sobo v Murski Soboti išče dekle. Naslov v upravi lista. M-4205 OGREVANO in opremljeno sobo v Murski Soboti išče fant. Ponudbe OZD Mura, TOZD Težka konfekcija — Kumin. M-4226 HIŠO v Ljubljani zamenjam za hišo v Murski Soboti ali okolici, lahko tudi v Ljutomeru. Jože Pintarič, Ried strasse 24, 7262 Althengstett, telefon 99^4970512316. M-3137 IZGUBLJENO! 26. novembra sem izgubila zlato zapestnico v Murski Soboti ali od M. Sobote do Rakičana. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo Vestnika, Titova 29/1, M. Sobota. M-4146 SE VAM JE POKVARILA TRAJNOGOREČA PEČ? Če je tako, vam jo hitro popravimo. Kličite EMO-TOBI SERVIS M. Sobota, ul. 17. oktobra 23, telefon (069) 23-530, vodja servisa Milan Bogataj, oec. M-4164 28. novembra sem izgubila zlato verižico z večjim obeskom od ZVEZDE do Zvezne ulice v Murski Soboti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti visoki nagradi vrne ker mi je drag spomin. Šeruga, Zvezna 7, M. Sobota. M-4184 Kdor je sprejel čmo-lisasto mucko, 15. 11. 1981, staro tri leta naj jo prinese nazaj, ker je v tolažbo starejši ženski. St. Kuzmiča 1, M. Sobota. (ima znamenje — črn smrček) M-OP PREKLIC! Preklicujem veljavnost servisne knjižice 365878. Alojz Jerič, Dokležovje 63, Beltinci. M-4176 Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja Murska Sobota, Arhitekta Novaka 3 objavlja prosta dela in naloge svetovalca zaposlitve na občinski skupnosti za zaposlovanje v Lendavi Pogoj: Višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, dve leti delovnih izkušenj z znanjem madžarskega jezika. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. ,,Komgrad" LJUTOMER OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO RABLJENEGA OSNOVNEGA SREDSTVA rovokopač oziroma bager nakladalnik 1. SKIP Bn-77, izklicna cena 300.000 din V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek. Licitacija bo dne 24. decembra 1981 ob 9. uri pri skladišču ,,Komgrada". Ogled je možen vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure pri skladišču ,,Komgrada". Interesenti morajo uro pred pričetkom licitacije vplačati pri blagajni varščino, in siedr 10 odstotkov od izklicne cene. STRAN 22 VESTNIK, 10. DECEMBRA 1081 • Male oglase in zahvale, objavljene v četrtek, J e sprejemamo se v v VESTNIKA imajo pnobjavah20 odstotni popust. ZAH V Al A V 'etu starost' nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi mož. oče, in brat 4^1 Franc Borovnjak mlinar v pokoju iz Skakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna zahvala kolektivu mlina Skakovci, g. župniku ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala Skakovci, Črnci pri Apačah, 26. XI. 1981 Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franc, Karel, Jože in Anton, hčerka Milena ter sestra Trezika z družino IHH Srce je dalo vse kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla je praznih rok neznano kam. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama Gizela Hajdinjak roj. Škodnik iz D. Slaveč št. 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Zahvala vsem, ki sojo v času njene bolezni obiskovali in jo tolažili, posebno sosedi Mariji Ivanič. Hvala duhovniku • in govorniku za besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. D. Slaveči, M. Sobota. Avstralija Žalujoči: mož Ludvik, sin Vili in hčerka Gizela z družinama, nečak Franc in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob neizprosni resnici, da nas je za vedno zapustil'naš dragi, skrbni in vzorni mož, oče, dedek, brat in tast Anton Kos se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, mu prinesli cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Antaliču, dr. Horvatu in ostalemu medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Hvala dr. Starcu za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala tudi trgovskemu podjetju Mercator — Sloga G. Radgona, č. g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Radenci, 2. 12. 1981 VSI NJEGOVI nHESR ZAHVALA V 55. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek JožeHull od Grada Iskreno se zahvaljujemo dr. Horvatu in strežnemu osebju internega oddelka, ki so mu lajšali bolečine, govornikoma tovarne močnih krmil in KS Grad za poslovilne besede, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Grad, 29. 11. 1981 Žalujoči: žena Fanika, sin Alojz, sin Silvo z družino, hčerka Milena z družino ter ostalo sorodstvo ' V.črni zemlji mirno spiš,' . v gaših srcih pa za veijeti ni, S da dragega Ferija več med nami ni. ; . J , zahvala V ’etu starost’ nas Je mimo in brez slovesa, mnogo prezgodaj, za vedno zapustil ljubljeni mož, oče. sin. vnuk in svak Franc Fujs iz Prosečke vasi 10 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali ter dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem, nam pa izrekli sožalje, prisrčna hvala! Posebna zahvala kolektivu Kremenčevega peska Puconci, sodelavcem in direktorju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, predstavniku KS tov. Sedonju za poslovilne besede in KSC Rakičan. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Žalujoči: žena Emica, hčerka Anita, oče, mama, stara mama, Vera in Franc z družinama ter Irinka in Friderik ._ - , . Solze se mordaposušite, 1 a srčne rane nikoli zacelile. Vse naše misli, čustva in dejanja, '' VSa^ ‘zmed nas v sPom‘n postenja. < G- VSPOMIN 14. decembra poteka leto dni. odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka Vladimir Fujs iz Černelavec Dragi mož. in očka! Težko je spoznanje, da te ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo, toda tvoj lik in tvoja dobra dela bodo ostala za ve no me nami. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Žalujoči: žena Marija, sin Miran in hčerka Nataša VESTNIK, 10. DECEMBRA 1981 STRAN 23 ZAHVALA A V 81. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče Alojz Knaus iz Beltinec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravnikom in ostalemu osebju pljučnega in kirurškega oddelka splošne bolnišnice M. Sobota, kjer je pokojni preživeljal zadnje in težke dneve svojega življenja. Iskrena zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Beltinci. Toronto, 4. decembra 1981 Žalujoči: VSI NJEGOVI « z Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda V SPOMIN 22 novembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila skrbna žena, mama in sestra ™ Justina Sukič iz Čepinec Boleča je resnica, da te ni in da te nikoli več ne bo, toda v naših mislih še živiš in boš živela do konca naših dni. Žalujoči: mož Karel, sin Anton z družino in sestre V SPOMIN najinemu najdražjemu možu in atiju Ludviku Kerčmarju Minevata dve neizmerno boleči leti, odkar smo te pospremili k tvojemu poslednjemu domu. Toda, ti še vedno živiš z nama in midva s teboj. Hvala tvojim sodelavcem in vsem, ki se te spominjajo, prinašajo cvetje in prižigajo sveče. Žalujoči: žena Marta in sinek Tomažek . VSPOMIN , J Te dni se izteka žalostnih 5 let, odkar je prenehalo biti srce našemu G dragemu možu, očetu, staremu očetu in pradedku Km Miroslavu Ceru Minevajo tedni, meseci in leta, mi pa še vedno ne moremo verjeti, da si nas za vedno zapustil. Iz večnega spanja te ne obudi nihče več, ne bol, ne klici naših src, ki ne morejo razumeti, da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsakom ur. ki se ustavi ob njegovem grobu, mu prinese cvetje in prižge svečke. VSI NJEGOVI v besedi in sliki po pomurju Nova pridobitev za šolstvo narodnosti Otvoritev prizidka s šestimi večjo uveljavitev pravic Minuli sta več kot dve desetletji, odkar so se jugoslovanski študentje ekonomije in organizacije dela vključili v mednarodno izmenjavo študentskih praks.' Trnova, pa tudi plodna je bila prehojena pot. Danes pa smemo mirno trditi, da je jugoslovansko združenje AISEC med vodilnimi na svetu. Okrog 200 študentov ekonomije iz Jugoslavije se letno za kratek ali daljši čas vključuje v proizvodnjo v deželah vseh petih kontinentov, približno enako število iz tujine pa izpopolnjuje: svoja teoretična znanja v delo-vnem procesu v naših delovnih organizacijah in se spoznava z osnovnimi značilnostmi in vre-: dnotami našega samoupravnega socialističnega družbenega si-’ stema. Pravilnost začrtane poti je| okrog 100 udeležencev, študentov ekonomije in organizacije dela iz 22 jugoslovanskih eko-i nomskih fakultet, potrdilo tudi: na svoji 39. redni, jesenski; skupščini, ki je potekala od 3. do 7. t. m. v prostorih hotela Radin v Radencih. To srečanje je pri-j pravila komisija za AISEC pri! mladinski organizaciji na VEKŠ-u iz Maribora, ena izmed pionirjev mednarodne izmenjave študentskih praks v'Jugoslaviji. Na skupščini so delegati, spregovorili o svojem delu v času' od spomladanskega srečanja. Ugotovili so, da jugoslovansko združenje plodno sodeluje z že več kot 60 državami, posebej z; visoko razvitimi zahodnoevropskimi deželami in ZDA ter z državami v razvoju. Tako je bilo, denimo, lani v Mariboru 18 tujih j študentov, nekoliko več naših iz' te univerze pa v tujini. Seveda pa tudi pri njih delo ne poteka nemoteno. Delo med posameznimi strukturami še vedno ni dovolj povezano, tarejo pa jih tudi devize, kijih morajo nakazovati na sedež te mednarodne študentske organizacije, ki je v Belgiji. Vseeno na študentje, združeni v AISEC, uspešno podirajo plotove, v katere se zapirajo posamezne dežele z različno družbeno ureditvijo. Ob izpopolnjevanju znanja, se spoznavajo z sovrstniki iz celega sveta, izmenjujejo mnenja, ter spoznavajo daljnje dežele, ljudi, navade, njihovo kulturo in jezik. Prav spoznavanje in razumevanje drugih in spoštovanje njihovega načina življenja, pa je porok za razumevanje in enakopravno sodelovanje. Zato si jugoslovansko združenje za izmenjavo študentov ekonomije in organizacije prizadeva, da bi tujim študentom poleg prakse, ponudila kar najbolj organizirano bivanje, ki bi jim omogočilo soočenje z našo realnostjo, preteklostjo in prihodnostjo. Tako prav v Mariboru pripravljajo vsako leto enotedenski seminar o samoupravljanju, namenjen študentom, ki opravljajo prakso v tem koncu naše domovine. V. Paveo Priznanje C.Marganu Pred dnevom republike — 29. novembrom — je predsednik skupščine občine Murska Sobota Karel Sukič v navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine izročil visoko državno odlikovanje — red republike s srebrnim vencem — Cvetu Marganu iz Murske Sobote, upokojenemu podpolkovniku JLA in uglednem družbenopolitičnemu delavcu, ob njegovem 60-letnem življenjskem jubileju. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Cveta Margana za izredne zasluge pri družbenopolitičnem delu,, za razvoj samoupravnega socialističnega sistema ter za njegovo jasno razredno opredeljevanje ob vseh konkretnih vprašanjih razvoja. * V okviru praznovanja letošnjega _ dneva republike so na dan pra-S znika predali namenu prizidek k H vrtcu v Domanjševcih, kjer bo poslej delovala podružnična dvojezična osnovna šola. Celo-tna investicija je veljala 5 in pol J milijona dinarjev. Za ta kraj je to B izredno pomembna pridobitev, 9 saj je stara šola od vasi precej oddaljena in tudi neprimerna za I sodoben pouk. Učenci prvega in drugega razreda imajo zdaj idealne možnosti za delo. Za novimi zidovi sicer ni v celoti nove _ opreme, vendar s funkcionalno S razporeditvijo stari pogoji niso J*H1 KDO KOGA GREJE? Varčevanje ni nova pogruntavščina in niti naša ne, že zdavnaj je človek spoznal, da si le z njim Zagotavlja boljše življenje in kot so pravili stari ljudje, spravlja za hujše dni. Toda, varčevanje je, kot kaže, postalo v zadnjih nekaj letih tuje večini ljudem, mislili so namreč, da nikoli ničesar ne bo zmanjkalo, da bo vsega v izobilju. Ker pa temu seveda ni tako, se danes varčevanje postavlja pred nas z novo razsežnostjo, do njega se moramo obnašati bolj odgovorno. Ali se res? Energetska kriza je doma po vsem svetu, ni naša specialiteta, kot bi to Ljutomer—Križevci V okviru praznovanj Dneva republike so temu prazniku namenili pozornost tudi delavci kmetijske zadruge. Ljutomer-Križevci. V prostorih kulturnega doma v Križevcih so jim učenci osnovne šole Branko Bernot Aljaž pripravili krajši kulturni program. Ta dan so se spomnili tudi jubilantov v tej delovni organizaciji. Štirinajst jih je prejelo jubilejne nagrade za deset let dela, osem (Slavica Kolbl, Ivan Meško, Janez Novak, Janko Hanžel, Anica Karba, Jožef Rakuša, Anica Duh in Tone Slavič) za dvajset let dela in štirje (Dane Grof, Branko Kristl, Marta Kosi in Mirko Koser) za trideset let neprekinjenega dela v kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci. Nov prizidek h gimnaziji V petek pred prazniki je srednja šola usmerjenega izobraževanja Fran Miklošič iz Ljutomera dobila še večje možnosti za boljši in intenzivnejši proces izobraževanja. Prizidek, ki povezuje šolo in telovadnico TVD Partizan v Ljutomeru, je večnamenski in v njem so kabineti za pouk. Ta uspeh pa je bil dosežen tudi s povezovanjem z združenim delom, kar je poudaril tudi slavnostni govornih Oskar Likar, predsednik IS SO Ljutomer in predsednik gradbenega odbora, ki je v svojem govoru dejal: ,,Razvoj znanosti in tehnologije na vseh področjih zahteva nove kadre, ki se bodo izobraževali v racionalnem povezovanju raznih znanj v kompleksnejše usmeritvene celote. Doseči postavljen cilj, je pomembno, ker kakršnakoli stopnja izobrazbe lahko v združenem delu pomeni šele začetek učenja nič slabši. Marsikje bi jih pri tem kazalo celo posnemati. Dograditev tega objekta istočasno pomeni tudi zaokrožitev vlaganj v šolske objekte na narodnostno mešanem območju v soboški občini. Lansko leto je bila adaptirana šola na Hodošu, z letošnjim šolskim letom so pričeli z delom v novi centralni dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih in kot zadnji je urejen tudi objekt v Domanjševcih. Zdaj so pogoji za izobraževanje na tem območju, lahko bi celo rekli, idealni, nad poprečjem v občini in tudi širše, kar je nedvomno pomembna hoteli dokazati zlonamerneži. Kako pa ravnamo mi? Oni dan sem srečal prijatelja, ki živi v eni izmed lendavskih stolpnic, ves prehlajen je bil. Pozanimal sem se, kaj naj bi bil vzrok tega prehlada, pa mi je odgovoril, da je za to bolezen kriva centralna kurjava v bloku, kjer stanuje. Pa ne zaradi tega, ker ne bi grela, greje preveč, človek v stanovanju ne zdrži, mora odpirati okna. Koga torej grejemo v stolpnicah, sebe ali ozračje zunaj stanovanja, če namreč moramo odpirati okna? Zdi se mi, da obstaja nekakšen predpis, Tudi izgradnja prizidka je rezultat samoupravnega združevanja sredstev. Obračunska vrednost s osnova za uspešno delo dvojezičnega šolstva tudi v prihodnje. Naš posnetek je z otvoritve, za katero so pripravili učenci, domači mladinci in pripadniki jugoslovanske ljudske armade prisrčen kulturni program, slavnostni govornik pa je bil Ludvik 8 Nemec, predsednik izvršilnega H odbora soboške izobraževalne j skupnosti. Po programu v vaški do koliko stopinj naj bi ogrevali stanovanja. Ali se ga sploh kdo drži? Letošnja jesen je bila kot nalašč primerna za varčevanje s kurivom, toda ali bomo na tak način sploh kaj privarčevali? Ne varčujemo pretirano niti z elektriko, saj v prenekateri , pisarni poleg centralne kurjave pridno gorijo tudi električne peči. Zakaj tako, ali nas res nič ne skrbi, da bomo s takim početjem sami sebi še bolj škodovali, škodovali v tistih dneh, ko bo živo srebro skočilo krepko pod ničlo, kuriva pa bo zmanjkalo? Jani D. Usposabljanje članov Pod pokroviteljstvom komiteja za LO in DS soboške občine je QSZ M. Sobota pripravila strelsko tekmovanje za člane komitejev za LO in DS občine Murska Sobota. Žal se je tekmovanja od 33 vabljenih ekip udeležilo le 9, kar je vsekakor daleč premalo. Zato organizator ponovno prireja tekmovanje v nedeljo, 13. decembra 1981, od 8. do 10. ure. Tisti, ki pa se ga iz upravičenih razlogov ne bi mogli udeležiti, bodo imeli priložnost še v nedeljo, 20. decembra 1981. Tekmovanja naj bi se udeležili Vsi komiteji TOZD. prispevala poljanska gimnazija iz Ljubljane. Energetske potrebe pa bodo pokrivali iz toplotnih virov v sosednji DO Tehnostroj. Z prizidkom so v gimnaziji pridobili 380 kvadratnih metrov neto površin. Usposobljena je tudi delavnica za poučevanje osnov tehnike in proizvodnje. učilnicami pri šolskem kovinarskem centru usmerjenega izobraževanja morda ne bi bila deležna tolikšne pozornosti, če ne bi šlo za korak naprej pri uresničevanju pravic madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Tako pa lahko ugotavljamo, in to s precejšnjim ponosom, da je naša samoupravna socialistična družba mnogim državam lahko za vzgled pri reševanju nacionalnega vprašanja in urejanju mednacionalnih odnosov. To, kar se je rodilo na tleh Pomurja pred dvajsetimi leti in kar se rojeva tudi te dni, je edinstven primer v svetu, kako je potrebno reševati nacionalna vprašanja. Čeprav je bilo v teh 20 letih v dvojezičnem šolstvu veliko zagat, se je to šolstvo uveljavilo in dokazalo, da je za nas edina možna pot, po kateri je potrebno hoditi in jo dopolnjevati. Dvojezični program usmerjenega izobraževanja je torej potrdilo, da smo šli korak naprej v še Jani D. Pri praktičnem pouku v delavnicah dvojezične kovinarsko Na tekmovanju je bila najuspešnejša ekipa TOZD Tiskarna Pomurski tisk s 743 krogi pred IMP Blisk 625, Ljubljansko banko 568, TMP 558, Zvezdo 539, Panonijo 522, Konstruktorjem — Pomurje 487, DSSS Pomurski tisk 405 in ESC 288 krogov. F. M. od 28. do 31. decembra, darila pa bodo tokrat dobili vsi otroci, ki so rojeni v letih od 1975 do 1979. GOSPODINJE V TRGOVINAH ZAHTEVAJTE ZAČIN C. narodnosti. Svečanosti ob otvoritvi prizidka •'so se udeležili številni gostje, med njimi tudi Majda Poljanšek, predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, ki je v svojem nagovoru povedala, da gre z dvojezičnim usmerjenim izobraževanjem v. Lendavi za popolno uresničitev naše ustave in še večjo uveljavitev in uresničitev pravic narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Kovinarski šolski center v Lendavi, ki od letos uvaja usmerjeno izobraževanje, je doslej naši družbi dal že prek 500 strojnih tehnikov in 600 kovinarjev, od teh jih je okoli 40 dokončalo tudi višje in visoke šole. Odslej bo zagotavljal dvojezičnemu območju Pomurja . (udi ustrezne pedagoške kadre. Veriga dvojezičnosti se je torej podaljšala ?a nov člen od vrtcev prek dvojezičnih osnovnih šol do srednjega usmerjenega izobraževanja. V nedeljo referendum Krajani Lipe se bodo v nedeljo, 13. decembra 1981, od 7.00 do 17.00' ure na referendumu odločali za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Že doslej so izglasovali dva samoprispevka in s tako zbranimi sredstvi zadovoljili marsikatere potrebe v kraju. Predvidevajo, da bo tudi to krat zmagala solidarnost in da bodo izglasovali samoprispevek za naslednjih pet let ter tako pripomogli k hitrejšemu razvoju kraja. Prispevki naj bi ostali isti kot so bili doslej: 2 odstotka od OD, 6 odstotkov od KD, 500 dina-tjev pavšala po gospodarstvu in navoz gramoza na poljske poti. Tako bi v petih letih zbrali okrog 4,000.000 dinarjev. Sredstva pa bodo namenili za asfaltno prevleko na 4 kilometre dolgih cestah po naselju, za ureditev telefonskih priključkov, ki jih v kraju nujno potrebujejo, za dograditev vaškega doma, za zgraditev transformatorja in za ureditev poljskih poti. F. M. centro. proizvod Prehrambena industrija Beograd Dušan Loparnik