J.Z Acceptance for mali ing st special rate of postage providad for ip section 1103, Ac{ of Oct. S, 1917, authorlted on Juna 4. 1918. ZAVEZNIŠKI TOPOVI IMAJO RIM POD KONTROLO Devet nemških divizij na fronti v južni Italiji v nevarnosti. Člani nemškega štaba pobegnili iz Rima v Florenco. Zavezniki ponovno bombardirali nacijska oporišča v Franciji in Holandiji.—Sovjetske kolone prodirajo naprej na južnozapadni in južnovzhodni strani Leningrada in drobe odpor nemike sile.—Japonci poraženi v bitki z Avstralci v severovzhodnem delu Nove Gvineje Zavasniild stan ▼ Alširu, 24. jan.—Ameriške in angleške čete, ki so se v soboto izkrcale blizu Rima, so prodrle štiri milje daleč v notranjost rimske okolice in njihovi topovi kontrolirajo limsko mesto. Medtem pa Nemci na fronti ameriške pete armade južno od Rima uprizarjajo silovite protinapade in v nekem sektorju pri Cassinu so se morali Američani umakniti čez reko Rapido. Zavesnlški atan V Alširu. 24. jan —Očitno je, da je zavezniška invazija pasu ozemlja med Gaetskim zalivom in reko Tiber, kjer se ta izliva v morje, presenetila poveljstvo nemške oborožene sile. Ameriške in britske čete so se izkrcale v ozadju nemške bojne črte pod zaščito bojnih letal in ustanovile mostišča skoro brez odpora s strani sovražnika. Devet nemških divizij na fronti v južni Italiji je v nevarnosti <>d rezanja od komunikacijskih in zalagalnih črt na severni strani Rima. Tri oklopne divizije -so prišle v nastavljeno jim past. Te tvorijo glavno obrambno silo na ozemlju pred Rimom. Nemško poveljstvo je nameravalo zagnati te divizije v protinasko-ke na zavezniške pozicije pri Ca.ssinu. Invazija je tako presenetila Nemce, da jim je vzelo več ur, preden so se zavedli, kaj se dogaja. General Albert Kesserling, poveljnik nemške armade, je v /agati. Njegove težave se bodo povečale, če bodo zavezniške četo dosegle njegove komunikacijske zveze in jih presekale. Zdi se, da on ne bo mogel preprečiti tega. Kesserling se bo moral kmalu odločiti za rešite* svojih divizij iz pasti z umikom Ali za boj proti invaderjem. Madrid. Španija, 24. jan.—Sem dospela poročila iz diplomatič-mh virov se glase, da nemški tast ni ki beže iz Rima. Člani generalnega štaba so že pobegnili v Florenco in nacijski komunikacijski center je bil premeščen v Chiusi, 82 milj severozapadno (kI Rima. Poročila trdijo, da so Nemci že pretrgali telefonsko zvezo med Rimom in^Beverno Italijo. Oni vidijo možnost dvojne zavezniške invazije Francije—z južne "i zapadne strsni. Izkrcanje 'avozniških čet v ozadju nem-bojne črte Je dobilo odmev » verni Italiji v demonstraci-jah. /lasti v Turinu, Milanu in ' •• novi. Več nemikih častnikov " vojakov je bilo ubitih v spolnih z Italijani v teh mestih. London. 24. Jan.—Več sto brtt-in ameriških bombnikov Je '»oči preletelo Rokavskl preliv ■ bombardiralo nacijska opori-pri Pas de Calaiau, Francija, '''tališča v Holandiji. Bom-''odiranja ao ae udeležili tudi kanadski, novozelandski in nof-\«-ski letalci. [)rugi roji zavezniških bomb-'fcov so metali bombe na amien *' < «-«to in Maupertus. nemško '' ahko bazo pri Cherbourgu in ' J>ri Cilze-Rijenu, Holand- Siockhola* Švedska, 24 Jan W zavezniških bojnih letal *'n°či letelo nad Ognko r"'n Avstrije, poroča dopisnik lista Svenska Dagbladet iz Budimpešte. V tem mestu so tulile sirene več ur v znak svarila prebivalcem. Dopisnik trdi, da letala niso metala bomb na Budimpešto. London, 24. jan.—Sovjetske čete prodirajo naprej na južnozapadni in južnovzhodni stkani Leningrada in so se približaale Krasnogvardejsku in Akalovu, kjer je zbrana nemška armada okrog 200,000 vojakov, ta je že deloma obkrožena in v nevarnosti uničenja. Nemci še drže 50 milj proge železnice Leningrad-Moskva med mestoma Tosno in Čudevo, toda izgleda, da bo kmalu v ruskih rokah. Zadnja nemška mostišča na vzhodni strani reke Volkov so Rusi likvidirali. Ruske vojne operacije so uspešne tudi v Beli Rusiji. Kolone armade generala Konstantina Rokosovskega se vale preko pripetskega močvirja proti Pin-sku. Zavezniška basa. Nova G vino j a, 24. jan,—Avstralske čete so porazile Japonce v bitki na fronti ob reki Faria v severovzhodnem delu Nove Gvineje. Več sto Japoncev je padlo v bitki. Ameriški bombniki so napadli japonske parnike pri Kaviengu, otok New Ireland. Bo kapitalistom v veliko napoto, kej jc proti njihovim interesom, kapitalistična ekonomija mora popolnoma bankrotirati, če bodo vsi delavci stalno uposleni ln bodo ptejemali "zadostne" plače, če bodo za farmarje veljale "sa-«l«»stiie" cene in če bodo vsi mali trgovci svobodno trgovali. . . Kje bodo potem dobički velikih? Da je to nepobitna resnica, bo kmalu pokazal kongroa, v kate-, n m ogromna večina služi velikemu businessu. Današnji kongres ne I »o prl/nsl ln sprejel teh pravic! In prihodnji tudi ne, če ae vinejo vanj isti burboncl. V kongres morajo priti drugačni ljudje, da bo ta program postal meso in kri. Priti morajo v večini delavci ln mali farmarji—teh pa ne bo toliko časa, dokler ne bodo organizirani v ta namen. To se lahko zgodi, ker delavci ln mali farmarji imajo volilno ptavieo in svob<»do. Cesar j»m še manjka, je—zavest, da morajo biti oi^aniziratu za to nalogo, sumo zato, da bodo pomagali aebl. Kortpt-racija v politiki* Pndsednlk Roosevelt je storil zelo dobro delo s tem, da Je po rsdiu povedal delavcem tn malim farmarjem, kaj so njihove eko-nrtntke pravice. Na milijone ph je še, ki niso vedeli tegs in še nikdar ntso slišali o tem. Zdaj so shiali tn morda bodo razmišljali. Ce te i/med vsakih petih sli desetih eden zeve teh prsvic, bo to \elik uspeh. Ljudje marajo biti Informuani, jiodučenl. Irobraibe, poduka .4im manjka. To je največja nrsrt-ča vseh preprostih ljudstev Ignoianca' Zato so izkoriščam, potlačeni in bedni, ker ao nevedni Rooaevelt je posvetil v tem<> tgnotsnce. Socialisti delajo to fte pol-stoletja v Ameriki, tods njih« •ve svetilka je premajhna in preslaba, ni doseg Is dsleč. Rooerv eltova Je močns ln doseže vse Iju-' di To je razlika. Vse drugo je nekaj naravnega - 1. M. Glasovi iz naselbin Ga Je poilpels—"flu" A kron, O^—Najprej se hočem zahvaliti prijateljem za poslana božicas voščila. Res ste mi vsi lepo želeli, toda Bog vss ni usli-šal, kajti za praznike sem bil močno bolan radi "flu". Zdaj sem zopet pričel delati. Ko sem bil v postelji« sem bil toliko pri moči, da sem vsak dan čital Prosveto, vedno kaj zani-mivega, posebno ps "Izkušnje starega naseljenca". Mislil sem si, koliko mora človek prestati. Potem semv se moral nasmejati našim demokratom, ki tako pikajo drug drugega. Res ne vedo, kaj je demokracija; Kot čitamo, so za demokracijo tudi izgnani krdlji ln njih trabanti, dasi prej niso hoteli nič slišati o kakšni demokraciji. Kar se tiče naših demokratov, je želeti, da bi bolj bratsko pisali in se manj kavsa-11, kar bi bUo bolje za Prosveto in SNPJ. Letos bo 40-letnlca naše jednote. Bratje in sestre, glejmo, da bomo složno vršili naše delo in potem bomo lahko rekli, da smo demokratični; Našim glavnim odbornikom bi bilo treba, da jim kaj podarimo za njih zvesto delovanje za jednoto, vsaj onim, ki ga vrše že nad deset let. Na primer kake zlate "pi-ne" ali zaponke bi bile primerno darilo. Ampak jih raje kritiziramo kot jim damo priznanje za njih delo. Tukaj je "flu" položila dosti ljudi v posteljo in tudi jih je že veliko umrlo. Kar se dela tiče, ga je dosti, samo stanovanj primanjkuje. Vlada je postsvila tisoč malih "šend", ki kar na kolesih stojijo., Taka stanovanja so posebno slaba za otroke. Citateljem priporočam, naj kupijo čim več vojnih bondo^ četrtega posojila. Kajti če Amerika ne bo zmagala, tudi Sans ne bo Imel pomena. Torej podpirajte Ameriko najprvo. Martin Klaric, 170. Raano Is St. Lovlsa 81. Loula, Mo.—Št raj k v obeh tovarnah McQuay Norris Co., v katerih se izdelujejo razne stvari za vojno, se nsdsljuje. Delavci so začeli zapuščrfi delo 8. Jan. ob 10:30. Vzrok je, ker so že 14 mesecev čakali na Odlok vojno-delavskega odbora za mal po višek plače, kar pa je WLB odklonil. Tako je delavcev minila potrpežljivost, ker samo na obljube tudi niso hoteli več delati. Delavci spadajo k UAW-CIO št. 231, Ker pošiljam naročnino za novega naročnika Prosvete, moram tudi malo pokritizirati nekatere naše člane, ki nekaj blebetajo glede naše društvene zastave. Mr. Težak ni nilular nosil naše društvene zastave, pač pa je nosil svojo poleg naše. Imam sliko vseh treh nosilcev ln kdor se hoče prepričati, lahko pride k meni in se bo prepričal. Zastavo je nosil takrat, ko je dobil mestno delo, katerega fte dane* opravlja. Ker je možak polten, je radi teh govoric pustil tudi pevsko društvo Zvon, dasi je dober pevec in je šel raje k drugemu slovanskemu zboru. Jaz nisem nikdar videl naše društvene zastsve Izpod strehe, •U po tisti paradi sem jo videl že večkrat v omsrl v Slovenskem domu. Kje ste skovali, ds je bila zastava izgubljena? Bog se vss usmili, saj ne veste, kaj klepetate. Ako se komu smili tista vsota, ki jo je daroval za novo zastave, naj pride k meni in mu jo povrnem i% svojega žepa, čeprav sem zdaj na stavki. Sedaj imamo zelo lepo novo zastavo. Kdor ni bil na seji, bo moral počakati društvene 35-let-nice, da jo bo videl, ker takrat bo tudi razvitje aartave. Ta naša proslava se vrši meseca aprila. Da smo jo tako poceni dobili, gre hvala naif pestri Jennie Franko, ki se je potrudila, da jo je dobila skazi firmo, pri ksteri dela. Zadnji teden sem bil spet pri odvetniku radi Joeva Bawersa. Izročil sem mu dve pismi in dejal, naj skuša dobiti tisti afi-davit, ki ga je podpisalo dekle in je že pri pomilostitvenem odboru. Dejal mi je, da bo šel do dotičnega sodnika, ki ga je obsodil in tudi skušal dobiti dotič-ne listine. Izrazil se je, kakor izgleda, da ima Joe samo še dva prijatelja—mene in Oblaka, drugi so ga že vsi pozabili. Hvala, brat Oblak, ker si v Prosveti dne 13. jan. tako natančno opisal svoje prizadevanje, da dobiš Joeva iz ječe. Vidite, rojaki, koliko je dela in stroškov, ako se hoče rojaku pomagati na svobodo. Državljanom v Illinoisu priporočam, naj ne volijo spet takega governerja kot je Green, ki je zelo nasproten delavskemu gibanju. On bolj gleda, kje bi dobil kakšnega prašička zastonj. Torej pri prihodnjih volitvah bodite na straži. Obenem vas v imenu Joeva Bawersa tudi prosim, da mu priskočite na pomoč z denarjem, da pride na svobodo. Od neke žene iz La Salla sem prejel pismo sledeče vsebine: "Pošiljam Vam dva dolarja za Joeva Bawersa, ker se mi smili in ker vem, kaj se pravi biti ponedolžnem preganjan. Tudi jaz sem že poskusila policijske dobrote, toda po dolgih štirifc mesecih se je izkazalo, da sam bila ponedolžnem obdolžena krutega umora." Hva* la rojakinji za poslani denar in želim, da bi imela dosti posne-malcev širom Združenih držav. Naslov odvetnika, ki ima to stvar v rokah, je: Harry C. Bar ker, 506 Olive st., St. Louis, Mo. O tej zadevi ne morem dati več pojasnila, itakor hitro bom kaj izvedel, bom poročal. ,Če hoče Joevu kdo pisati (v angleščini), je njegov naslov: Joe Bawer, No. 8770, Lock Box 711, Menard, Ul. Za vso gmotno podporo se v njegovem imenu že vnaprej zahvaljujem. Ciril Medved, tajnik društva 107. Prlepevki aa Sans in drugo Weet Mlddlesex, Pa.—Za leto 1944 smo si voščili vse najboljše. V mislih (Mno imeli najprej zdravje in srečo v drugih osirih, na primer lahko delo in dobro plačo, splošno prijateljstvo ln medsebojno pomoč. To bi najbolj držalo na tem puklastem svetu. Ampak se je takoj v začetku leta izkazalo, ds vse to nI mogoče. Bolezen je še marsikoga obiskala in gs položila v posteljo ali ga pa celo poslsls v bolnišnico. Influenca in prehladi so ns dnevnem redu. Dela imamo dovolj. Dela se po šest in tudi pedem dni na teden in plača je la primerna. Ce bi ne bilo take draginje, bi si človek le ksj prihranil na stara leta. Kar se tičt medsebojne pomoči, Je pa najboijc, da pomagamo tam, kjer je pomoč najbolj potrebna. To je pomožni akciji za naš trpeči narod v stari domovini m za naš Ameriški slovenski narodni svet, ki vrši dobro delo in je vreden, da ga v prvi vrsti podpiramo. Ako cilji San-sa ne bodo doseženi in narod rešen izpod nacifašizma, potem tudi pomožna akcija ne bo dosti zalegla. Pri nas v Sharonu in Farrellu smo šli takoj v pričetku leta zopet na delo za Sans. Šli smo od hiše do hiše in naši dobri in zavedni rojaki so se lepo odzvali. Sicer še nismo vseh obiskali. Za leto 1944 so prispevali za Sans sledeči: Frank Mlakar $4, Frank Bicek $3, po dva dolarja pa: Frank Paulinc, Anton Stritof (Cleveland), Joe Garm, Michael Gorenc, Jack Žagar, mrs. Novak ml., Martin Trobentar, Anton Trontel, Joe Garm ml., John Maček, Frank Stibly. Po dolarju so dali: Frank Garm, Lawrence Garm ml. George Timko, Frank Človeško, Louis Zickar, A. Valentinčič, Frank Cimperman (New Castle), John Novak, Leonard Cimperman, Frank Baneto, Frank Cimperman st., Jack Jert, Jerry Okorn, Rudy Ločnikar, Steve Robič, Albert Franko, Joe Novak ml., Albert Grmadnik, Mike Rupert, Joe Cimpermarv, Albert Grmadnik ml., John Novak ml. Nick Stebly, Frank Karnc (Lo-rain), Jenie Stebly, Frank Okorn, Frank Stambal, Katarina Jazin, Jack Kržišnik; po 50c Jane (ali James?) Stibly, po 25c Frank Luin. Skupaj v jan. 1944 $58.75. Ostanek v blagajni 31. dec. 1943 $95.03. Skupaj v blagajni $153.-78. Dne 17. jan. smo poslali Sansu $100. Ostanek v blagajni $53.78. Anion Valentinčič, blagajnik podr. 30. Vesli U Rrldgeporta Brldgopori. O^—Ker ravno pošiljam naročnino Prosveti za Jos. Subica, člana društva 13, bom tudi malo poročal o dogodkih zadnjih par tednot in nekoliko komentiral. Cital sem v Prosveti in tudi v drugih listih poročilo o seji skupnega odbora Šansa, ki se je vršila 8. jan. v Chicagu. Ro teh poročilih je seja demonstrirala željo po skupnem delu v prid osvoboditve nsroda v starem kraju. Soglasno je bila sprejeta resolucija rev. Voduška z ma lim dodatkom Louisa Adamiča. Nobenih prepirov ali prerekanj, ampak ena sama misel navzočih, da gremo vsi ns delo, negle-de kaj si ti ali jaz, da narod v starem kraju dobi demokracijo v obliki federativne Jugoslavije. Kot pravi poročilo v Prosveti z dne 12. jan. je bilo zastopanih sedem časopisov, ampak v Prole-tarcu sem Čital, da Prosveta ni bila zastopana, marveč le Mladinski List po L. Benigerju. V Prosveti je pa označeno, da je on zastopal tudi Prosveto, oziroma jednotlne publikacije. V nekem drugem poročilu sem Čital, kako je urednik AD udrihal po Sansu in mu predba-cival vsakovrstne grehe, enako tudi rev. Oman iz Clevelanda. Ampak zbornica se ni ozirala na ta predbacivanja in izzivanja. Zastopniki katoliškega prepričanja so imeli svoj sestanek, ns katerem so pretresli svojo prej omenjeno resolucijo in prišli do zaključka, da sedsj je čas, da se pokažemo v tej kritični uri, da smo pripravljeni složno delovati za svoje brate onkraj morja. Tako vidimo, da je deloval razum in toleranca na obeh straneh. Želeti je, ds bomo v tem smislu tudi delovsll. V Glasilu KSKJ sem tudi čital, da ni bilo ene žalitve besede Izrečene ns tem zborovanju. Žena predsednike Roosevelt a in Mabel Durham, uradnici ženske brigade unije International Ladtas Garmont Workers. Ruski topniški oddelek na fronti pri Res lepa toleranca in želeti je, da tako ostane. In ravno zato naj v Prosveti izostanejo prepiri glede starega kraja. Če se bomo držali zaključkov tega zborovanja in sprejete resolucije, ne bo nobenega povoda za prepire. Pišemo lahko vsi v prid tega in vem, da nam urednik ne bo nasprotoval, kajti vsi vemo, da je za svobodo in demokracijo našega naroda. Urednikova kolona z dne 13. jan. odgovarja današnjemu času. Je večinoma resnična. Imam izkušnje,, ker sem bil v odborih za Rdeči križ, za prodajanje vojnih bondov in druge dobrodelne namene. Kakšno je jamranje, ampak če gre za druge stvari, tedaj pa ni škoda denarja. Za delavsko gibanje, ki je tako potrebno, češ, bodo že brez mene ali k vragu ; vsem. Taka malomarnost je danes. Kadar bo zopet udarilo, bomo pa zopet radikalni, celo v Washington bomo marširali, da nas bo policija po glavi s krepelci nabila. Ali danes—kdo se bi zmenil za to ali ono; ni časa, je vse skupaj nič. - Poljska vlada v izgnanstvu dela neprilike naši vladi, in to posebno, ker so letos volitve. In že so se oglasili razni politiki v prilog Poljske. Tega ne delajo zato, ker ljubijo Poljake, pač pa da bi očrnili Roosevelta in naščuvali Poljake, katerih je nad tri milijone v Ameriki z volilno pravico. Poslušal sem Dorothy Thompson, ki je dobro orisala položaj Poljske in da je to žalosten pojav s strani poljske vlade kot tudi ameriških Poljakov, k bi se morali kot Amerikanci \ prvi vrsti zanimati za Ameriko Šele potem za stari kraj. Ampak tega ne-delajo samo Poljaki, pač pa na splošno tudi drugi priseljenci, ki se bolj zanimajo za sta ri kraj kot za svojo novo domovino. Ampak stvar je ta, čim bolj bodo drezali Ruse, bolj jih bodo razdražili. Rusi sploh ne bodo dosti upoštevali vlade v izgnanstvu. Kot, poročila govore, so bili vedno slabi odnošaji. Splošno se tudi domneva, da bo Rusija kot edina velesila na kontinentu dominirala vso Evropo. Nekateri politiki bi radi, da bi se ameriška vlada postavila na stran zamejne poljske vlade in zahtevala od Rusije, da mora pristati na poljske zahteve. Rusija bi rekla—ne. In kaj potem? Napetost med Rusijo na eni, Anglijo in Ameriko na drugi stra ni; in ta napetost bi mogoče privedla tudi do vojne. Tako je po radiu komentiral Hsyes. Dostavil je tudi, če bi prišlo do vojne med Rusijo in Anglijo ter Ameriko, da nihče ne ve, kdo bi zmagal, kajti v Evropi je dosti msllh narodov, ki so podjsrmljeni. ki bi se pridružili Rusiji. Bilo bi zopet strašno klanje. Do sporazuma med narodi more priU le na podlagi kompromisov v takih zadevah kot so meje, JThopli Snoy.)3. O Lsuschetovl kandidaturi Milea. O.—Youngstown Vindi-estor je v nedeljski icdsjl obširno pisal e Lsuschetovl kandida-tudl za ohijakega governerja That question ls puzzlinf Cleve-landers aa much aa other Ohlo-•ns,* pravi list. Slovenci ln drugi Slovani bi s veseljem pozdravili Lauschc-tovo kandidaturo, ne samo Slo- vani, marveč tudi na stotisoče drugih narodnosti. Spominjam se po zadnjih elevelandskih vo-litvah, kako so govorili promi-nentni Američani, da tak mož mora priti za governerja. Slišal sem tudi, da bi bil izvrsten senator. Poznam Franka Lauscheta o-sebno. On je Človek, ki vidi na vse strani, tudi v preteklost in bodočnost. Ampak ga mi tukaj ni treba hvaliti, kajti to so po-kazale zadnje elevelandske volitve. Nisem ekspert, ne politik, ampak jaz mislim, da bi bil Lausche dober governer. Za OJiijčane bi bilo to velike vrednosti, za nas Slovence pa nekaj posebnega. En par let za governerja, potem pa za zveznega senatorja. To bi bilo tudi v korist slovenskemu narodu, ki bo po tej vojni pomagal ustanovit^ novo Jugoslavijo. Joseph Copich. Sinovo pismo lz Anglije Lalrobe, Pa. — Prosim vas, da bi priobčili priloženo pismo od mojega edinega sina Stankota Bana, člana društva 725 SNPJ. To pismo je poslal Latrobe Builetinu in bi želela, da ga priobčite v slovenščini. Stanley piše: "Nahajam se v Angliji pri bombni skupini. Skupaj sva s Frankom Horvatom ml. iz Crab-treeja, čijega naslov je isti kot moj. Skupaj sva že od 21. okt 1942 in je res prijetno, da imam tovariša iz- istega kraja. Dasi je sleherni vojaK občutil malo do-motožja na božični dan, je Stric Sam vendar skušal napraviti, da bi se počutili kot doma. Bili je polnonočna maša, potem delitev daril Rdečega križa in sit-ščice in imeli smo tudi božično kosilo "with ali the trimmings." V zadnjih šestih mesecih sem porabil moje dvodnevne dopuste v Londonu iti videl mnogo zgodovinskih zgradb in krajev. Angleži imajo radi Američane in nas pogosto povabijo na čaj in nam dajo prenočišče. Zelo rad čitam tudi Bulletin, ki ga dobim vsak dan. — Pvt. Stanley J. Ban (333933.313), 378th Chemical Co. Cl O, C.P.O. No. 634 c o Postmaster, Ncw York City." Angela Bsn. Poročilo sasiopnlka Hermlnle, Ps.—Z Družinskim koledarjem gre precej dobra Prodal sem jih že nad 200 Ako ne bo mraza ln ako me hrbet n« nadleguje, Jih bom skušal razpe-Čati okrog 400. Obveščen sem bil, da je letos zaloga večja kot lani. Radi tega se bom prika- zal v vseh kotih in upam, di bo to dobro knjigo vsakdo kupil, po vojni pa poslal svojcem v staro domovino. , V Veroni, Oakmontu. Har-marvillu, Cheswicku, Haru icko. Russelltonu m Blanchu so * dobro odrezali In prodal nad 50 koledarjev. Pozne j« obisksl le Breckenridge. Pgl sveto so v tej dolini pon"\ Merv Rejčič. Ivanka Kumare*, mrs. M. Mikllch ln M. Hrvat* Zadnji jc tudi naroČil ProleUf;i ca. Dalje mi je po' p8RTW}f" naročnino Pr. Perone iz Vcroi*. ker ga zadnjič nisem naš« 1 do-Tli*, t)n Ima-le zmiraj "beer garden." ampak dela tudi v rovu V Veroni Je umrl* mrs Lesar, ki je bila pokopana p^ par tedni. Podlegla Je po P*f' letni mučni bolezni za rak<«n (Tsij« as t. strsoi.) Ivana Cankarja zdravje, bolezen in smrt r^ffi: (K 25-letnici Cankarjeve smrti.) Lojz Kraigher , (Se nadaljuje.) VII. Smrt po Cankarjevi smrti sem bil zapisal: "Kakor da sta bila dva človeka v njem: telesni in duševni! Natančno je ločil življenje svojega tfelesa od svojega duševnega življenja. Duh mu je bil vse—on je bil duh. Svoje telo pa ie mnogokrat naravnost zaničeval in je gledal nanj kot na tujca." ("Spominu Ivanu Cankarju" 1919). Takrat sem komaj slutoma gledal pred sebpj bistvo Cankarjeve razklanosti. Danes mi je jasno in cdaj je odkrito, zakaj je umetnik Ivan Cankar tako zelo zaničeval svojo lastno poniglavo telesnost, v Komaj dvainštirideset let je bil dosegel, pa se je že čutil starca, ki je hrepenel po smrti, starca, ki je svojo zgodnjo postara-nost pribil že dvanajst let po-Prei- Vendar je gotovo, da bi bil lahko še dolgo živel, ali vsaj še dolgo životaril, če bi ne bilo poseglo vm«s naključje. Skoraj kot na željo se mu je izpolnilo in mu sprožilo resnični—konec. V zadnji tretjini oktobra leta 1918 je prišel neko noč od "Štruklja" domov na Kongresni trg št. 5. Pil je bil pri "Štruk lju"/ Bržčas ne preveč, a zan. je bila tedaj že maihna mera kar dovolj. In ko je v tefhi ta val po stopnicah, se je moral iz podtakniti, da se je zvrnil vznak in treščil z glavo naprej navzdol. Udaril se je na zatilje. Nekoliko je krvavel, v prihodnjih dneh mu je rana za spoznanje otekla, pa se ni brigal zanjo. Pobrigala pa se je za ranjenca gdčna Mi lena Rohrmanova in ga—vsega šibkega in opešanega—preselila k svojim staršem na Sv. Petra cesto št. 2«. Zdelo se je, da ne bo nič hudega. V noči od 28. na 29. oktober pa mu je nenadoma postalo slabše in v zgodnjih ju tranjih urah ga je vrgla božjast, da je izgubil zavest Bilo je prav na dan naše osvoboditve. . . Gospodične Rohrmanove so me prišle zgodaj zjutraj klicat k njemu—in ko sem ga zagledal, sem se ustrašil; da je že konec z njim. Vsakih petnajst minut ga je vrgla božjast, lomili so ga krči, pene so mu silile na usta, ves čas je ležal v nezavesti. Šlo je očitno za posledice poškodbe na zatilju, ki je morala bi tj hujša, kakor se je zdelo. Bržkone je bila lobanja počena. Z reševalnim vozom sem ga prepeljal v deželno bolnišnico na kirurgični oddelek primarija drja Stojca. Ko sem ga po zadnjem napadu ob 8. uri zjutraj zapustil in odšel v službo, sem bil skoraj prepričan, da ga ob 10. uri, ko sem se mislil vrmt£fe njemu, ne bom več našel živfc-Vendar mu je po punkciji (vbodu) hrbteničnega mozga in po odtoku neke množine možganske tekočine (liquor cerebro-•spinalis) takoj odleglo. Božjastni nanad ob 8. uri je bil že v resnici zadnji in ko sem ga ob 10. uri videl, je bil zopet dober in pri zavesti. Zdelo se je, da bo stvar prebolel. Napadi se mu niso povrnili, rana se mu je za-c^^^riiiiifeMMMHi celila; telesno se je okrepil—in sredi novembra se je zopet vrnil iz bolnišnice k Rohrmanovim* Diagnoza na kirurgičnem oddelku se je glasila: pachymenin-gitis haemorrhagica traumatica, vnetje možganskih mren s krvavenjem, povzročeno po padcu na zatilje. Pritisk oteklih, s krvjo podplutih open na možgane je bi4 vzrok obolenja, ki ga pozna zdravniška veda pod imenom Jacksonova epilepsija možganske skorje. Bili so burni tedni. Vse je vrelo po Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani. Dan za dnem so se vrstili sestanki, razgovori, seje, zborovanja na vseh področjih kulturnega, socialnega in političnega življenja, povsod je kipelo delo in so se kresale misli, kako si naj uredimo svobodno življenje v svobodni državi. V kulturnem odseku našega narodnega sveta smo sestavljali resolucijo, ki je zahtevala kulturno avtonomijo za Slovence. Z načrtom resolucije sem Ivana Cankarja zadnjikrat obiskal pri Rohrmanovih. Prebral sem mu načrt in on me je pooblasti, da ga zanj podpišem. A nenadoma je bilo narodnega sveta konec in tudi kulturni odsek se ni več sestal. Ko sem bil takrat pri Cankarju, je bil v resnici zelo šibak, vendar se mi je zdelo, da je najhujše že prebolel in da bo kljub slabotnosti spet okreval. Bil je v najboljših rokah, najbolje oskrbovan in negovan. Kot bol nik je bil prisiljen, da se je držal v hrani in pijači zdravega redu. Tako je bilo mnogo upanja, da si bo tudi živčno opomogel. Kakih deset dni pozneje pa sem slišal, da so ga zopet prepeljali v bolnišnico, to pot na oddelek za notranje bolesti nekdaj prijateljsko zelo navdu šen: "Ne spominjam se več natančno, na kakšnih boleznih je trpel Ivan Cankar 1. 1918—kaš-ljal je sicer, a vtisa tuberkuloznega človeka ni napravil—prej splošno oslabljenega." V opisu bolezni navaja bolniški listek, kar se tiče njegovih levih pljuč, sledeče: "Na levi strani razen nekoliko bronchiti-de (katarja) precej normalen Izvid .— dihanje čista Srce: od pljuč precej pokrito, zvoki jasni, tachycardija (pospešeno utripanje)."—V "Starcu" je bil opisal Ivan Cankar zbadanje pri srcu. K meni je pritekel s zbadanjem na levi strani. Njegov bolniški listek torej potrjuje mojo domnevo, da je šlo prej zmerom samo za srčno neurozo ali pa mogoče tudi degeneracijo (propadanje) srčnih mišic. primariju drju Jenku. Tam ga nisem več videl. Prevratni dnevi so bili vse preburni, vse prekratki—in ker mi zadnjič ni na pravil vtisa, da bi bilo njegovo življenje že v nevarnosti, sem odlašal s svojim obiskom. Nenadoma pa je prišla vest, da je 11. decembra zgodaj zjutraj umrl. Diagnoza na internem oddel ku se je glasila: tuberkuloza in gangraena pulmonum, jetika in gnitje pljuč. Njegov bolniški li stek je nosil matično številko 8114, dan sprejema 25. nov. 1918 in štev. oddelka 1947. Popis bolezni navaja v anamnezi o dotedanjem poteku bolezni: "Že več mesecev pokašljuje. Poleti se je1 zdravil na Bledu ln se je zelo izboljšal. Pred enim mesecem je padel vznak po stopnicah, dobil je rano zadaj na glavi. Tekom zdravljenja je bil po več časa nezavesten. Nekoiikokrat epileptični napadi. Že kakih 14 dni mu sapa močno smrdi. Mnogo kašlja. Kak teden spušča blato in vodo v posteljo. Zavedal se je do sprejema v bolnišnico po večini popolnoma."—Na-Vedba, da "je bil po več časa nezavesten" ni prav točna. Nezavesten je bil nekaj lasa samo tedaj, ko se je zvrnil po stopnicah in pa 29. oktobra zjutraj za časa epileptičnih napadov.—Na Bledu se skoraj gotovo ni zdravil zaradi jetike, ker takrat bržkone še nihče ni mislil na to, da bi bil morda jetičen. Naj nsve-dem samo izjavo gospe Jule Molnsrjeve, rojene Vovkove, Kar se tiče desnih pljuč, je bil bolniški izvid precej težak. Zadaj zgoraj: "Prikrajšan zvok s timpanizmom (bobnenje m)." Bolj spodaj "precejšnja zamolk-lina, proti strani s timpaničnlm (bobnečim) sozvokom. Navzdol do baze (dna) prikrajšan »vok a timpanizrdbm. Na konici je podaljšan, fkoraj bronchialen in-spirij (dihanje skoraj izključno v zrakovodih)." Bolj spoda; "manj slišno dihanje z zvenečim rožljanjem, na bazi malo ln srednje mehurčasto cvrčanje in prasketanje.--Spredaj na desni grčanje in ječanje-- Pacijent (bolnik) leži skoraj neprestano v nezavesti, včasih ima mimogrede polavetle trenotke Intenziven foetor expiracijskegs zraka (močan smrad Izdihanega zraka). Sputum (izmeček) pičlo expektoriran (izkašljevan), foe-tiden (smrdeč). Mikmskopično (pod drobnogledom) v njem bujna, pisana flora (rastlinska brst), bacilov (gliv) TBC ni najti.— 3. 12. Status idem (enako stanje). Pacijent propada.—11. 12. exitus letalis (smrt) ob ^ na 2. uri popolnoči." Po tem bolezenskem popisu se ml tuberkuloza (jetika) ne zdi jx»polnoma dokazana. Bacilov TBC ni bilo najti in vep potek bolezni pred tem smrtnim obolenjem in vse itjegovo zdravstveno stanje v zadnjih letih nI kazalo na jetiko. Zdi se mi Še ved no, da je šlo pri Cankarju za splošno telesno oslabelost, Živčno izčrpanost in propadanje moči njegovega srea. Gangraena pulmonum (gnitje pljuč) pa je najbrže povzročilo vdihavanje nesnažne silne ali celo živilskih drobcev ob času njegove nezeve-sti, ko so ga metali božjastni krči. Drobci ao mu obležali v pljučih ln počasi gnili. Gnitje mu je prešlo na pljuča sama ln proti koncu novembra je Izbruhnila akutna broncho-pneumonia (nagla pljučnica ob zrakovodih) z gangraeno pulmonum ( splošnim gnitjem pljuč). Tuberkuloza se ml pri Ivanu Cankatju ne zdi tako popolnoma izključena; vendar sem še vedno istega mnenje, kakor sem bil takoj po njegovi smrti, ko sem obžaloval, da ga niso raztelesili, ker bi bilo samo na ta način s polno gotovostjo dognati osnovo njegove-gs smrtnega obolenja. V bolniškem listu beremo: "Pacijent leži skorsj neprestano v nezavesti, včasih Ima mi- PolkoftflH Vfear 1. ttbme. načelnik aaveenlike vojaške uprave v Neaplu. čita poslanico voditeljev italijanskih delavskih oefaalsacU. ki ao ae oglasili v njegovem uradu. ltr" mogrede polavetle trenotke." Zabeleženo pred 3. decembrom. F. S. Finžgar pa piše v "Domu in svetu" 1920 str 13: "Tiho, po rstih sem stopil v sobo deželne lnlšniee, kjer je ležal zadnje dni pred smrtjo. Ob koncu postelje sem obet si.--Oči za- klopljene, celo trepalnice so se mi zdele tako4vinčono težke, da ga nisem upal nagovoriti ln predramiti. — Hipoma glasno vzdihne. Počasi privzdigne trepalnico levega očesa, motno se upre zenica vame in tedaj naenkrat odpre obe očesi na široko, po vsem licu se rszlije tisti edino njemu priatni, skoraj razposajeni smeh, • katerim je pozdravljal prijatelje, če je bU dobre volje. Veselo je bušilo Iz njega, kot bl ga bil naletel ob čaju: "Glej ga, aU si ti?"-Ta opis ne priča za neprestsno nezavest s polsvetliml trenotki. Bržkone jp šlo pri Cankarju tedaj še samo za ono otopelo trudnost, ko si težko bolni želi samo počitka ln miru ln nobendga nadlegovanja. F. S. Finžgar nadaljuje: "Domislil aem se pogovora, ko sva modrovala o smrti Rekel mi je: "Jaz ae na bojim smrti. Vedi, da bo lažji moj opravek z Bogom tedaj, kot mnogo drugin*—morda tudi lažji kot tebi." Ta Ivanova beseda, ki sem jo bral v Finžgarjevem spisu "Za spomin!" 1. 1920, je bila zame kakor Sunek v rebr;. Kako čisto je moral živeti Ivan Cankar, če je bil teko go tov, da bo njegov opravek z Bo gom lažji, kakor bo opravek katoliškega duhovnika! Tedaj so se začele polagoma odstirati zavesefkl so ml zakrivale resnično notranjo podobo Cankaijevo. In ko sem šel na novo brat—po več ko tridesetih letih—njegovo "Nino", potem njegovega "Starca" ln "Hudodelca Janeza" ln drugo, sem ga končno videl jasno pred seboj. (Konec) Nacijska straho-vlada v Italiji Dvajset Italijanov ustreljenih Bera. ivlce. 24. jan. — Nemški vojaki so ustrelili dvajset talijanov in aretirali 70 drugih ter jih pridržali kot talce v kra-ih pri Bleli in zapretili z uničenjem in požigom vasi v tej okolici, se glasi vest iz zanealjl* vih virov. Pridrženi talci bodo ustreljeni, če se bodo nemiri ponovili. Nedavno je sedem Italijanov |""T zapustilo svoje skrivališč* v hrJ. *ll,Vl pn * bih in odkorakalo v BiHlo, mesto, ki Ima okrnitjoll „un.) N.m " v Londonu Po « « «. ^ iu>ku m »Mol- d,l'*"n r"*ov'>ru žili goetilmrarja sodelovanja s dali V k počitku Centerju so Pro- ga, njegovega sina v gostilni begunci, nakar so ustrelili nje-' * TSE % _ _____________ ln m'lu sveti) A Plntar, F. ftifrar, uprav- m ia goeu>v n(k doma John Hiflar in Joeeph S ker I Zadnji Nemško vojaško poveljstvo je ml je povedal, kako je leta 1903 neto objavilo proklamacijo. da ušel Francu Jožefu v Ameriko, bo veek. pri katerem dobe erož-1 njegov brat pa je bil orožnik Ameriški protiletalski lop strelja ae Jepeneke letala v Novo Brtleaije. je, na mestu ustreljen zeprvtilo, de bodo katerih bi bil m-mtki vojak na I paden, požgane m prebivalci u \mmwL Dalje je Sloveneki fantje v tej naeelbtni vasi. v ao večlrmina prt vojakih V l'nltyjo je ponovil Ptosveto Pr iifrar In me poeostil s "ta-kiatlum," čel* da o* moram ma- lo pogreti. Prišel sem peš do njega iz Centerja, potem pa Še tisti večer v Plttsburgh, Tudi v Centerju sem prodal nekaj koledarjev, tako tudi v Unlver-salu. Mrs. Kumor mi je povedala, da je Mike pisal, da se bodo mgrda slikali v družbi Dolenjke, dopisovalke Prosveta v Londonu. To bl bilo res dobro. Njo bl radi poznali vsi čitateljl Pi osvete. . Več Čltateljev me je že vprašalo, ako bi bilo mogoče ponatisniti v brošuri "Izkušnje starega naseljenca", ako mogoče v obeh jezikih. To bl bilo možu v zadoščenje predno za-tisne svoje trudne oči, Podpisani bo pomagal knjigo razširjati, akp bo tako izšla ta povest. Ravno ko pišem ta dopis, sem preje} pismo, od sina, ki se nahaja na nekem otoku, ki so ga imeli Japonci v svoji oblaati. Piše, kako veseli so prebivalci otoka, da gs je zasedla ameriška armada. Pravi, da je tam samo grmovje, menda žungla ln da ti domačini prinesejo kokosovih orehov kolikor hočeš, ako jim daš cigareto. Dalje pile, kako hitro se ameriški vojaki udomačijo.in si postavijo koliba. Vročina da je huda ln komarji pa muhe so Jim v veliko nadlego. Piše, da so v neki luknji našli klavir in gramofon. MoJ sin ima veselje do IgranJs klsvirja — rekel je, da Je to njegova "punca". Naj omenim, da sem prodal dve knjigi My Nalive Land, eno tajnici društva 216 mrs. Klrn, drugo pa( vdovlcl Zori Dougan Iz Verone, Ona mi Je povedala, da ji je pisal ženin, da pride po njo s karo. Mrs. Deilink Iz Tsrentona je daroval $2.ft0 zs pomožno akcijo. Končno opominjam članstvo društva 87, da pridejo v velikem številu na prihodnjo sejo prvo nedeljo v., februarju. Nadzorniki naj predejo dovolj zgodaj pred sejo, da pregledajo knjige, ker zadnjič niso imeli časa. Anten Zor nik. zastopnik. Bhvablk. Mlan.—Ze večkrat sem mislil napisati nekaj o za» sužnjenem Prlmorju, ki ga je po zsdnji vojni ugrabila Italija. Hojen sem bil v vasi Storje ns Kreeu. Tam v bližini je tudi mesto Trst in morje Adrijsnako, kakor smo včasih peli; "Buči buči morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko ., ." Upam, da po tej vojni to morje zopet po-stsne slovansko, kakor tudi to, ds Musso in Hitler doblts zasluženo plačilo. Tako želi tudi do- *tt nemškega, italijanskega In Vliugegs nafods, ksjtl obs ta dva glavarja fašizma in nacizma nista ljudem prinesla drugega kot veliko nesrečo, - Nikdar nlaem hodil v šolo In aem samouk v pisanju In branju. Je tako kot je bilo s mizarji, ki so gradili Noetovo barko. Ker ao bili val mizarji In tesarji samouki, je šlo počeši naprej. K& Noe opezi, da delo ne gre naprej, Je poiskal človeka, ki se razume tesarstvu ln mizarstvu Gresta pogledat, kako gre delo naprej In ko vse pregledate, ga vpraša Noe, če bl prevzel delo. Ja, prevzemam, odgovori mojster, toda le pod pogojem, če ml daš moč, da bom držal le one, ki so sposobni, zakaj tukaj »maš polovico delavcev, ki niso za to delo. Noe mu odgovori, de ima vso moč, da dela po svoji previdnosti Tako sam čttai v nek? knjigi. Kot že rečeno, sem hll prav malo šolan, vendar po eem že prečita! mnogo knjig. Citat aem tudi tako knjigo, kakršne ft« o^ Vojaška situacija • * na Balkanu Kairo, 14. Jan. (ONA).—Nemci bodo morda morali evakuirati ves južni del Balkana ln se umakniti nazaj na Donavo—to trde tukajšnji dobro informirani krogi, ki so mnenja, da bodo Nemci le tako mogli uiti nevarnosti, da jih ruske armade zajamejo na svojem pohodu proti Balkanu, TI krogi naznanjajo, da je povsem mogoče, da se bodo Nemci umaknili iz Grčije, Albanije in Južnih predelov Jugoslavije že v teku prihodnjih 80 dni, kar bi povedlo Nemce v nekakšno notranjo trdnjavo, katero so pripravljali ln utrjevali že dolge mesece. To splošno obrambno Unijo opisujejo kot sledi: skozi Poljsko ob rekah San ln Bug, potem vzdolž karpatske gorske črte, nato ob transilvanskih Alpah na reko Donavo in pozneje na Drino, od tam pa na Jadransko morje in proti Franciji. Za to utrjeno črto bodo Nemci poskusili držati svoje postojanke v zadnjem obupnem naporu, da rešijo svojo "trdnjavo Evropo", • S čimer bi tudi zaščitili ozemlje Nemčije same. Prav lahko se more pripetiti, da bodo morali opustiti ves južni del Balkana brez resnega poskuss, da ga branijo. Vsako nadaljnje prodiranje ruskih armad vzdolž obale Črnega tnorja bl prisililo Nemce, da umakneio svoje posadke Iz Grčije ln Albanije ter južne Jugo-slsvlje. Obenem bi morali od-dtbpiti del Rumunlje in se tudi odpovedati svoji predominacljl na Bolgarskem. Le ako bl bila nemška vrhovna komanda pripravljena tvegati vse one divizije, ki bi branile te predele, bi mogla nadaljevati obrambno ln lavlačevalno strategijo. Bolgarija bo morda morala opustiti svoje "borbeno sodelovanja" s Nemčijo ln njene čete, ki vzdržujejo okupacijo severne Grčija in južnih predelov Jugoslavije—pod nemško vrhovno komando—bl morale odložiti orošje. Ako se Nemci umaknejo is Aten in Soluna, se bodo morali umakniti tudi z otočij v Egej-skem morju. To otočje pa je danes ne le silna grožnja napram Turčiji, temveč tudi zapira pot zavezniškim ladjam v ruska pristanišča v Črnem morju. Ako bl se zaveznikom odprla ta pot bl vsi problemi oskrbe dobili povsem novo lice. Ako bi Nemci evakuirali Balkan, bl se pojavili pred zavezniki jako važni problemi gospo-darskegs, političnega In vojaškega značaja, Potrebno bl bilo po-slsti posadke v te predele, izvajati v njih policijsko oblast ln skrbeti za prehrano ljudstva, Zavezniki bi morali na svojih ladjah privesti dovolj hrane, obleke ln zdravil, da bl zadostovalo neštetim trpečim milijonom. V tem slučaju bi morali torej del svojega ladijskega prostora posvetiti tem nalogam namesto drugi fronti. Prva preizkušnja za UNRA bo morda prišla mnogo preje kot pričakovano. Jako resni politični problemi bodo Čakali zaveznike v Jugoslaviji fn'Grčiji, kjer vladajo velika nasprotetva glede vprašanja, katero vlado velja podpirati. V obeh slučajih priznavajo zavezniki vlado v izgnanstvu, to-de v obeh slučejih se nahajajo v škripcih, ker govore notranje razmere proti vrnitvi teh zamej-nlh vlad, Ne I se nesli Ive! še dnevne de* lavske veell ae v daevaiku "Pro-sveti." Ali JU» čiiale vsak daaT ■K. ^RSSBBBSHIMaBBBBSMBSHBBBBBMBBMBB čltall niti glavni odborniki naše slavne Slovenske narodne pod« pome jednote. Tiste knjiga je bila s starim "druknm", tiskana ne vem katerega leta. Pred 2fi leti sem Jo hotel poslati urednl* štvu Prosveto. ampak se mi je videla preveč rsztrgaita in v slabem |xhožaju. ln zato Je nisem poslal Kdo se bo mogočo smejal temu mojemu pteenju, ampak nič zato. Saj vemo nekaj tudi oni, ki niamo trgali hlač po šolskih klopeh. Naša šola Je bila življenje. Star sem že 79 let. toda imam še dober razum. Fraak Karlek. 21L , .JILI^S^^L!?^? •• lahkn M*®41 ■■ Proevolo »n ^Tf uiSL—L?*^ ^ ^ to družine k mi naroč ^^—f^r?4* ^ " » «ane ali MtkM SMO M •-o ^fo naročnlnn.Kae pa čini j, pitalo pri iMniMta SLSS m ^JiTJ^S^^JS^ ■» neki re£L • « pt*4rag aa člane 8MPJ. Uat Proavet* Je Teše laatnina in fotevo Ja v esakl drušini nekdo, ki bi rad čitel liai ml dan. kakor kltro katorl teh članov preneha biti član f^nfv * ETSLTC?* ^ družin# »» »hteval aam tvoj list HS^SSS^?^ h dotl&* družto^ ki Je tako skupno to ^ "■■»■■Ml upravnlitvu lista. ^H*00 ^ 1Istu Pwev*ta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravniitvo miiati datum sa to vsoto naročniku Co* Uat« Proereta fm • Za Zdrvi, drftave In Kanado IMt Za Ckicaao 1* »koiu* ni/i .............................................. GUSARJI AFTER THE VICTORY ON MAKIN (bsa FlUraeilees daa Mera) CLAUDE FARRERE Poslovenil P. J-o ********............................................rrrrrff jjjjjjj^jjjjjjjj (Se nadaljuje.) . Proti svoji volji se Tomaž ozre po ulici. Ni mačke ni na njej in nikogar ne blizu ne daleč. .Edini Guenole stoji pod svojim pristreškom in nezaupljivo gleda. Tomaž požre svojo slino in se iznova zasmeje. "Tu prav blizu?" vpraša. "No, tu prav blizu pa ni mnogo ljudi! Pojdi, pojdi, starka, kupi si očala, in pusti to kri, ki me prav nič ne briga! Nadaljuj! Ali vidii še kaj?" Nekoliko pomirjena si ogleduje starka še o-stanek dlani, jo dvigne, spušča, potem pa obrne roko s prsti v vis. "Hi," pravi in še vedno trepeta, "hi! Kri dela, da se znaki ne vidijo dobro. Moti me . . . Nazadnje se pa le nekaj prikazuje ... Da vi-di/n, kaj je to. In sami poglejte ... Ta globoka zareza, odtod tja, in vsa rdeča je in globoka, le oglejte si jo, ta je kakor vaša lastna usoda. To ste vi sami..." Tomaž skloni glavo in pomežikne, da boije vidi to skrivnostno in usodenopolno zarezo. "Jaz?"' vpraša. "Jaz naj bom to, ta presneta zareznica, ki se v moji skrčeni dlani vijuga sem ln tja? No, pa naj bo! Sedaj pa glej tudi ti in povej mi, kam vodi koncem koncev ta zareza!" Pri teh besedah se starka zdrzne in ko še vedno opazuje korzarjevo roko, se ji spačl obraz, kakor da vidi starka strašno in nepričakovano prikazen. Tomaž jo takoj vpraša, kaj vidi. Starka pa jeclja in njen glas je tih in hripav. "Konča? ... Zelo visok^. . ." "Zelo visoko?" vpraša Tomaž in nehote pogleda po strehah. Starka pa ponavlja temno vedeževanje: "Da, zelo visoko ..." „ ' V šali vpraša Tomaž: "Kako visoko pa? Morda na tronu?" Starka se kar scvrkne v sebe in skrije glavo med rameni, kakor stara kokoš, potem pa odgovori: "Višje ... še mnogo višje ..." Ves začuden se Tomaž obrne proti Ludviku. Ta trenutek pa vedeževalka pobegne ln zobe ji zašklepetajo, pobegne, kar jo noge nosijo in kakor da jo podi sam peklenski vrag. Tomažu seveda ni na misli, ds bi jo podil. "Babje čenče," pravi in je žejo razočaran. Zopet seže Ludviku pod pazduho. Drug na drugega oprta korakata prijatelja bratski proti domu. Vedeževalke iz ulice Treh kraljev nista' več videla. Ko sta devet dni pozneje dvignila sidro iA odjadrala, se tudi v nobenem kotu svojih možgan nista spominjala nanjo. Se-le mnogo kasneje sta se je zopet spomnila, vedeževalke in tega, kar jima Je povedala . . . PUSTOLOVCI 44 "Lepa podlasica" se je usidrala v pristanišču Tortuge. Ne daleč od nje pa Je zasidran brig, ki ipu je ime "Flying King " Njegov kapitan je Flibustejec Eduard Bonny, imenovan "Rde-čebradec". Izgleda torej, kakor da se v Zs-padni Indiji ni prav nič izpremcnilo, odkar sta Tomaž in Ludvik prvič prispela tja. čeprav je od takrat poteklo že celih sedem let. Tomaž aedi sedaj v isti veliki kajutt, kakor takrat, in v družbi iatega Rdcčebradca, in ki bi se bil tudi udal takšnemu slepljenju samega sebe ter hi bil prav rad verjel, da je res tako. Tod*. Kdečcbradee mu Je kmalu vzel lepo domišljijo ln ga nemarno spomnil, da danes ne pišemo več leta Gospodovega 1072., marveč žallbog leto '9. "Kakopak," ga Tomaž ves začuden vpraša, "kje pa je razlika? Kaj za vraga pa je nama dvema, ali sva za nekaj let starejša ali mlajša? TSkšnih, kakor sva midva, pa teh par let res še ne potare! Prisegam ti, da ta hip ne čutim ne več ne manj moči v rokah in nogah in vsem telesu, kakor le kedaj, ln da imam tudi prokle-to dolge zobe!" "Hej," vpije Rdečebradec. Velja! Tako mi najbolje ugajaš že od nekdaj! Vrag me vzemi, če bodo Antile mnogo starejše, ko pride dan, da zasadiva midva svoje dolge zobe v špansko meso! In vendar,. . . brate moj, vrag me vzemi, vkljub vsemu temu niso več tisti Časi, kakor nekdaj! Sam se prepričaš ... Ne lažem se ... Ti si videl še tiste čase, ko je bila Tor-tuga na boljšem in naši dečki tudi. Sedaj pa, vrag me vzemi, se mi zdi, da prihaja čas, ko se izgubi Tortuga in naši dečki z njo. Flibustija propada ... Da, in kuga nad vse tiste, ki so tega krivi .. ." Tomaž ne razume niti besedice tega pogo-vorjanja in ves začuden vpraša: "Nad vse? Kdo pa so to? In kakšna je krivda, o kateri govoriš? Pri vseh peklenščkih, govori vendar! Kaj ti je? Ali je mogoče, da bi na teh morjih bil kdo, ki bi se upal norčevati iz možakarjev, kakor sva midva?" * Sedaj mu Flibustejec razložil vse, kakor je, po yrsti. "Le preveč resnično je, da grozi vsej Flibus-tijl popoln razkroj. Temu se odslej izogiblje- , jo le za ceno, ki je dovolj draga. Ta cena je, da odstopajo od vseh starih flibustejskih šeg in navad, ki so veljale doslej na obali. To pa pomeni skoraj toliko, kakor pravcato revolucijo dosedanjega življenja na Antilah. Tega pa ni kriv nihče drug, ko ta prokletl obči mir, ki so ga pred osmimi ali desetimi meseci sklenili francoski kralj, španski kralj in republika združenih provinc (Nizozemske). Proti vsem dosedanjim navadam in proti vsakemu pričakovanju so si namreč oba spravljena kralja tn nizozemski generalštati u-bili v glavo, da se raztegne njihov mir na ves svet, torej ne samo na Flandrijo in Nemčijo, ampak še prav posebno tudi na Ameriko. U-kaz, ki je sledil temu miru, je bil tako strog, da je gospod Cussi Tarin, naslednik pred kratkim umrlega poštenega gospoda de Ogerona, kratkomalo odklonil vsako pomoč, podporo ali potuho Flibustejcem in korzarjem in jim ni hotel dati nobenega pisma več. Niti na to niso mogli morski roparji več računati, da bo novi kraljevi namestnik vsaj eno oko zatianil ln jim dovolil pribežališče v francoskih lukah in pristaniščih. To pa pomeni v kratkem popolni koilec vsega korzarstva." I "Pa bodi," pravi Tomaž, ko mu je Rdečebradec razložil položaj in ko sta dospela do te točke. "In če tudi pride najhuje? Ali ne morejo Flibustejcl živeti brez takšnih dovoljenj in brez takšne potuhe? In nisi me 11 tudi ti svo-ječasno pozival, da se odpraviva proti vsem svojim osebnim sovražnikom brez vsake skrbi, ali so ti ljudje tudi sovražniki mojega ali tvojega kralja ali ne? Zakaj pa nisi danes teh misli, kakor, takrat?" "Eh, božja strela! Kaj sta se takrat tvoj ln moj kralj vraga brigala za to, ali ju onstran morja kdo posluša ali ne! ... In ker hočeta v tbodaie tvoj kralj* hrmoj' krhIj TTTVlrag naj ju obnonzame . . . da ae njuna povelja odslej spoštujejo tudi v Ameriki! (Dalje prihodnjič.) Sirene tulijo... A. R oš mane II Tako se podnevi spominjajo nočnih sanj. Lepe so, ali daleč od resnice, nikdar se ne morejo uresničiti. Kajti, kako bi živeli »amo par dni btez dela, kako morejo priailiti tovarnarja, da jih plača po pravici. Kolena brnijo, jermena udarjajo ob nje in delavci streiejo jeklenim velikanom. Delajo, v duši |>a jim zopet grebe in kiju- Jf "Franček nima obleke in ne more v šolo ..." "Resa bljuje kri, v nekaj tednih Jo bo vzelo "Kje vzeti denar, da jih preživim v»eh deset . . Tako podnevi, ko brnijo stroji in poitrajo prah. Ponoči prav tako, nemo da med te mračnr misli zasveti veliko svetleje ko včeraj: kaj ko bi . .. Bi?- Morda bi se posrečilo, nič morda, prav gotovo bi ae. Veliko naroČilo so dobili, če sedej untavijo delo, bo imel tovarnar ogromno škodo. Rad bo dal tiste procente, še plačo jim bo višal, da ne ustavijo dela." Pu pride dan, čudna misel ne kot včeraj, in preŠi, da iz zasede zopet WHEN WAR IS PORGOTTEN VANKS of the 165th Infantrj look over some bodle« of Jag* who tried to atand againat thera at the flrtt tank trap taken on Rod Beach, Butarl-teri Icland, Makin Atoli, ln the Paclflc. Like thelr forebears of the old "Fighttng OStb," theae Yanks are motUj New Yorkers.; Ko brni stroj, se mu zdi, da čuje v brnenju besedfe: Franček nima obleke, trgovec ne da na up ... tedaj se počasi priplazi k njemu: kaj, ko bi... Nejevoljno mahne z roko, misel se skrije, ni bil pravi čas. Pa bo že prišel, zato Čaka in preži. Stroj brni, v njem pa grebe: kje dobiti denar, da plača trgovca ... da pošlje po zdravnika ... Da bi jim plačali procente . .. Tedaj plane nenadoma na dan: "Kaj, ko bi . .." . Vedno pogosteje se pojavlja skrita misel, vedno glasnejša postaja. Sedaj pi več sladka ko prvi večer, sedaj se je boje, da trepečejo pred njo. Ne upajo si pogledati drug drugemu v obraz, boječ ae, da jim je že na obrazu zapisana skrita misel. In res je bila njena sled v mrkih potezah upadlih obrazov. Boje se skrile misli. Kako bi mogli živeti feden brez dela, dva tedna, mesec in morda Še več? Kako, ko. pa se jim pozna, če ne vdelajo en dan v tednu. Kaj ni zadnjič tri dni jedel ne-zabeljeno jed, ker je bil praznik v tednu in niso delali v tovarni. Kolikokrat je že preklel vse praznike v, letu . . . Praznik pa jim utrga le en dan, kako pa bi mogli živeti, ko ne bi delali ves teden, dva, en mesec? Kako? Boje se skrite misli in jo pode od sebe. Ta pa se ne da pregnati, kot nadležna rpuha se zaganja v nje. Kaj, ko bi. . . kaj, ko bi . . . Poskušajo misliti na druge stvari, toda povsod jih spremlja ona skrita misel, vedno glasnejša postaja, vedno če-šče se pojavlja. Jermena udar-Jajo v taktu, stroji brenče enako- merno; in v šumu slišijo čisto razločno, lepo v taktu kakor brni stroj: kaj, ko bi... kaj, ko bi... Opoldne ne morejo več molčati. "Kaj ko bi.. ." se oglasi Jože tiho in si ne upa dvigniti glave. "Štrajkali . . .?" "Da." "Če bi pomagalp." "Morda bi. Slabše se nam ne more goditi kakor se nam godi sedaj." Beseda se je sedaj vse drugače glasila kakor prvič, zdaj je bila beseda vseh, takrat beseda enega samega. Glasneje prično govoritk "Možje, sedaj je pravi čas, sedaj še lahko kaj dosežemo, pozneje ne bomo mogli več. Tovarna je dobila veliko naročilo, zato ne morejo ustaviti dela in morajo ugoditi našim zahtevam." "To je res." : "Pa če ne uspemo?" "Moramo, sedaj na vsak način." • "In če ne*" Da, kaj potem? Vsi prično misliti. Pa se oglasi Jože: "Hudiča, kaj potem, slabše se nam ne more goditi, kakof se nam godi sedaj. Ali ne hodimo raztrgani, ali nismo lačni mi in naši vsak dan, ali nas ne zebe pozimi, ker si ne moremo kupiti dovolj drv, kaj se nam more še pripetiti, česa naj se bojimo? Zgubiti ne moremo ničesar, dobimo pa lahko, vsaj toliko, da se bomo za zimo oblekli in obuli. Toda, če ne bomo šli sami po kruh, drugi ga nam tudi ne bodo prinesli." "Tako je, sami moramo po kruh." "Da, sedaj precej." "Sedaj, ko je čas." In se prično dogovarjati Po trije, štirje in več. Poljanca prične skrbeti. Tudi 'druge, ki imajo ko Poljanec doma nekaj polja in morda kako kravo. Kaj, če res prično z neumnostmi in ustavijo delo? Mislijo ne dosti, če bi, se gotovo kaj takega ne bi spomnili. Saj že zdaj nimajo kaj jesti ne obleči, kako bodo potem, če prenehajo z delom. Še njemu bi bilo težko, ki ima doma vendar krompirja, koruze . . . tudi mleka mu ni treba kupovati. Oni pa nimajo ni česar razen cap, kako bodo ži veli, kako bodo živeli njihovi otroci, ki se že tako lačni pote-pajo po cesti, da jim človek lahko vidi v želodec. Kaj se jim ne smilijo nedolžni otroci, kaj res tarnajo srca? Pa to je njihova stvar in sami naj gledajo. Na nekaj drugega se še spomni: Če štrajkajo in ustavijo delo, ali se ne zgodi lahko, da tovarnar vse odpusti in pokliče od drugod drugih delavcev. Seveda, njim je lahko, po-bašejo cape in gredo drugam, a kako naj gre on, ko ga -zemlja drži* privezanega. Tajco razmišlja Poljanec, tako razmišljajo tudi drugi, ki niso navezani samo na tovarno, marveč mnogo bolj na svoj košček zemlje, čeprav jih ta ne more prehraniti. Poljanca tare skrb, zato je mračen njegov pogled, slaba volja mu je zapisana na obrazu. "Kaj ti je zopet, da se držiš, kakor bi na vse zgodaj jesih pil?" Tako se obregne obenj žena. "Kako J>i se ne, ko pa so taki norci." "Kdo?" "Kdo. Vsi, torlakov, čev, Stržinarjev, ^ihu, ah, kaj bi ti jih našteval nimajo, pa še pravijo, da bodo štrajkali." "Kaj?" "No ja, pravijo, da bodo ustavili delo." > "Kdo? Tovarnar?" "Kakšen tovarnar. Ali ti nisem povedal kdo?" "Delavci sšmi? Zakaj?" "Zaradi tistih procentov. Prar vijo, da bodo ravnatelja prisilili, da jim plača procente. Ne mislih jo pa, kako bodo živeli te dneve, ko ne bodo delali, ne pomislijo! da nas ravnatelj lahko vse odpusti." - - "Ti se ne mešaj v to. Če oni nehajo delati, tebi nič mar, ti delaj naprej." Med delavej pa postaja vedno živahneje, oči jim ^ore kot v mrzlici, duše so jim vzburkane, beseda štrajk; jih pali kot ogenj. Ne da jim več miru, za vrat jim je sedla, v .možgane se je zarila in jih davi, razbija jim v glavi, da stiskajo pesti. In vendar se še ne odločijo, še vedno oklevajo in trepečejo. (Dalje prihodnjič.) AOITIRAJTE ZA PROSVETOI WAR10AN * Hšve m imam $S*B0NDS Enominutni govor v kampanji četrtega vojnega posojila GOVORNIKt Vzemite katerega koli farmarsksgs mladeniča a katere koli farme in obleclie ga v uniformo—ln bojeval se be kot lev povsod, kjer ao boji. Obensm pa bo sanjal, kaj bo delal, ko ee sopet povrne nazaj na svoj s polja ln k svojcem, ki Jih UubL Dvoje dolžnosti Imamo napram tsmu mladeniču. Baš sdaj o priliki četrtega vojnega posojila moramo podpreti vojno. In sicer e tem« da nakupimo toliko vojnih bondor, kolikor le moremo.« In baš sdaj moramo tudi poakrbsftl ta reservo denarja. Id nam bo potrebna po vojni. Vojnohranilnl bondl so pripomoček sa oboje. Vsak posa-m^snl dolar, Id ga vlošlis v vojne bonde, se vam povrne ln prinese vam obresti čim bo vojna končana In ko bodo vojni bondl dozoreli. Razpolagali bosta a tem denarjem sa rfrad-njo novega poelopja ali nove ograje, aa nabavo novih atrojev ali nakup živino. Ta denar vam bo potreben—sačnlts hraniti islcoj. Kupujte vojno bondel Se danes pojdite v naj-bllžnjo bsnko, na pošto ali v kreditni savod In saklenlts svoj denar v vojne bonde, ki bodo vaša rezerva sa čas miru. .. Kupujte vojns bondel— Sponsort SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JED-NOTA IN PROSVETA. „ HOMftltS ae Um rvvutl ef e N»»l I Ulj. Im lato lareel (Mir «en4y jpven lo them br ea vufterOi e " bi hlftummk, ter e moment »lul« •«>„„«« riw» Ami Sffctor. The. bor Ameriški družinski koledar 1944 Vsebuje nad trideset povesti zgodovinskih spisov e naših ljudeh ln nasslblnak, členkov ter pesmL Daljo okrog SO slik, < koledarsko ln rasne druge podatke. STRANI TRDA VEZBA CENA Nikjer ne dobite ae »o vsoto več gradiva. ne tako dobre sloTonaks knjige, kakor )e Ameriški družinski koledar. f i O 1 -V • • #> ' ( Naročile eprojema PROLETAREC 2301 So. Uwnd«le Ave., Chicafo 23, 111. Ust kl|o PROZT«TA. 1WPJ. . Chfcage IS. IU. Prilešeno poftiljeat noreči 1- t— ** . ■Ine aa Het Preevote ... ________AL i^a, noto 9 »setev _ ^ Ueterite tednik te ea pi rtpttftta k bmJI naroča S. _ „ , m ; £t Itrnšfi ra iS. S- ~ ........ .. ... ft MU rt ft ........mi * A. ra Mi - i««« S- - /S AMIM - -1 □ trn „ iT,a □