Posamezna Številka Din 2. Št. 123. V Ljubljani, v nedeljo 25. maja 1924. Poštnina v gotovtnfc. Leto h NARODNI DNEVNIK i i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I ••? Neodvisen Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. 1 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. ! □ ....... □ O političnih vražah. Citanje našega opozicijonalnega časoma je včasih dokaj fadno opravilo. Posebno v časih, ko ima ta opozicija kakšno novo lomijo na vesti. Tedaj se zateče vedno k čefačevaškim marnjam o ljudski volji, o Narodovi suvereniteti, o samoupravi in avtonomiji ter polamentira o kršenju par-iamentaTičnih dogem, o korupciji in podobnih stokrat premletih otrobih. Fadno, silno ladoo je v takih dneh zapravljati čas s Stanjem teh jeremijad, ki se vzajemno plavajo od dne do dne. Ta odkritosrčnost načelnega stališča se Prescdj najlažje po dejanjih dotične poii-ne stranke same, po njenem duhu in njeni ^tžanizacijL Ker se v posiednjih dneh že podčrtava narodova volja in pa sa-jhoupravna svoboda, skušajmo dognati, ka- 0 stoji s temi zahtevami pri slovenskem e'u opozicijonalnega bloka. . 0 vladi narodove volje moremo govo- 1 le tedaj, ako ljudstvo neposredno samo * Po svobodno izbranih zastopnikih vrši ^pkonodajo in pa upravo. Prvo se godi da-.eSs Pomočjo referenda, inlcijative in po-J. ‘hstituclj, ki pa za naše razmere ne pridejo kakor v poštev. Po zastopnikih se vlada *. enostavno sploh ter postavi « f6 0mcn*am drugih neprlliik) težavnejšo c Sl cell° st,anko lahko v naj- ‘trankah voli V ? T° se pravi: prl teh nike neK«,rn. IU ° mnenje svoje zastop-ta način. 00 ® malodane izključno na stavi lktp _Se nil°ra strankin odbor pri se-°dbor ne morJ^n VOllJl wlikev in si Dai se strankinima • avt0Titarnosti, ako In £ ^ kadri ne skrčijo. avt°nomiia kn\aVl0noTiio? Povirno, da je PflUi naše’slovenj bdi kot ideal bred l°bna humbuvu ? t op°zlcije, za las po- . 0 samoupravnem^ ° splob nl avtonomija. Judstvo v svoiih i H°gr u11"1 bi si slovensko k°tie te- ,ih zadevah dajalo lastne za SVoli volu T?'1? Sl0Venske zadeve po “votn. N 5 0ndnVr,b0V,r državnlm „adzor- m°«thavo L?02*5”? 50 trenutno ^ sa-*«■ ker moreio upati da boda -benkrat niso izplačali rudarjem zaslužka od te ure, kljub vsem opozori tvam od strani delavskih organizacij. Radi tega so rudarji 1. maja 1924 po končani 7. uri zapustili delo ter so odslej delali le po 7 ur na dan. Nadzemni delavci, ki so delali od decembra 1923 po 12 ur na daia so pa začeli delati po 8 ur'na dan. — Prve dni so imejitelji premogovnikov pustili delati delavce podzemno 7 iti nadzemno 8 ur. Dne 6. maja 1924 so pa vse delavce izprli ter je sedaj nad 450.000 ruda.rjev brez dela. Tovarne po^večini še delajo^ dokler imajo še kaj premoga; nekaj jih je pa že ustavilo delo Delavci, zlasti Slovenci, se nahajajo v strašni bedi, ker nimajo nikakega zaslužka in ne dobijo od nikogar nikake podpore. V zadnjem času so tako slabo služili, da so se oženjeni brez oitrok težko in slabo preživljali, in si tedaj ni mogel nihče ničesar prihraniti. — Vsled iniciative iz domovine se je pričelo preseljevanje naših rudarjev v Belgijo, Francijo in Luxemburg ter so začeli francoski in belgijski rudokopi, opozorjeni na slovensko delavstvo na Westfal-;Skejn, celo vabiti slovenske rudarje na Francosko in Belgijo. Nekateri slovenski .rudarji ki so se, odpuščeni od Trboveljske premogokopne družbe, nedavno preselili v Francijo, prihajajo sami med svoje rojake v Nemčijo in jih poučujejo jo ugodnem položaju delavstva v Franciji'ter so že mnogo svojih rojakov spra-,vili na Francosko, kjer je dosti dela in dosti kruha. Tod» belgijski, francoski in liucemburški podjetniki sprejemajo le zdrave* močne ljudi, ki nimajo več, kakor 45 let. — Brezupen je pa položaj rudarjev, kajterim je nad let, in vseh vpokojiencev ter vdov in sirot. Živeti na Wastfalskem ne morejo, na vrnitev v domovino pa ne morejo misliti, ker so brez vsakih sredstev. Na konzulatu v Dtisseldorfu se zatrjuje vsakemu, da je 200:000 Din, ki so bili na razpolago za relnpafrijacijo naših ljudi, že zdavnaj po-51o;i — Odbor za pomoč westfalskim Slovencem je na prošnjo »Zveze Slove rfc e v v Hamborriu in okolici« interveniral pri konzulatu v Diisseldorfu v ko-ristmaših slovenskih rudarjev. Toda naš konzul v Diisseldorfu je na vprašanje slovenskih rudarjev, ako je že odbor za poinoč westfalskih Slovencev pri njem interveniral, odgovoril, da bo že on na- pravil, kakor sam ve. da je prav. Delegata westia Iških Slovencev sta v februarju 1924 intervenirala v Beogradu, da bi šla vlada našim državljanom, ki se morajo izseliti v domovino, pri njihovi preselitvi toliko na roke. da bi dobili brezplačno vožnjo zat osebe in pohištvo. Obljubilo se jim je. da dobi konzulat v Diisseldorfu od ministrstva direktive in potrebna sredstva v pomoč onim našim državljanom, ki na Francoskem, v Belgiji in Luxemburgu ne dobijo dela in na Westfalskem ne morejo živeti. Sedaj pa dobivajo n asi državljani od istega konzulata take odgovore! Kje naj dobijo, naši državljani v tujini pomoč, ako jim je ne nudi naš konzul? Po najprimitivnejših pojmih o dolžnostih države je častna dolžnost naše državne uprave, da pomaga našim državljanom na Westfalskem, ki si ne morejo v tujini služiti kruha in ki se morajo vrniti v domovino, da ne umrejo od gladu v tujini. Prestižu naše države ne bo pomagano, če bo izšla pri bodočih volitvah nacijonalna vlada z zmago z bojišča in če bodo naši športniki odnesli z olimpijad v Parizu lavorike, ako bo inozemstvo videlo, da morajo naši državljani vsled pasivnosti in brezbrižnosti naše državne uprave umirati v tujini od gladu. — Westfalski Slovenci so domovini zelo hvaležni za dinarski dan, dasi seveda vedo, da bo najbednejšim med njimi z zneski, ki jih dobijo, le za prvo silo pomagano. Hvaležni so domovini, da se spominja njih najbednejših. Prosijo pa, da se denarja na noben način ne pošlje konzulatu v Diisseldorfu. Denar ki so ga nabrale v domovini naše katoliške organizacije in njih člani, bo razdeljeval gotovo kaplan Tensendern v Buer-Erle, seveda le med člane katoliških društev, predvsem družbe sv. Barbare. Ostali denar je pa potrebno, da dobi »Zveza Slovencev v Hambornu in okolici«, ki ima včlanjenih skoraj 4000 Slovencev in katere odbor najbolj pozna najbednejše med bednimi rudarji. Odbor »Zveze Slovencev v Hambornu in okolici« bo svoječasno posial odboru za pomoč westfalskim Slovencem v Ljubljani potrdila onih, med katere se je denar razdelil. Ker »Zveza Slovencev v Hambornu in okolici« gotovo ne bo dobila takega zneska, da bi se ga moglo razdeliti med vse bedne rudarje na Westfalskem, bi bilo pač najbolje, da bi dobile podporo predvsem vdove in sirote slovenskih rudarjev, katerih je samo v Hambornu 60 z 80 otroki, ki pričakujejo smrti od glada, — stopnikl vrhovnega poveljstva fašistovske narodne milice. Položaj, ki ga zavzema ta poslednja, je izjemen, dasi sloni na posebnem kr. odloku, ki je bil izdan nalašč zato, da se fašistovsko strankarsko četništvo uzakoni in disciplinira. Odlok o fašistovski milici določa med drugim, da bo milica v službi Boga, domovine in fašizma. Njen vrhovni poglavar je ministrski predsednik in nuličarji prisežejo zvestobo njemu in domovini, ne pa tudi državnemu poglavarju kralju. Jasno je na prvi pogled, da ie taka st: ankarska oborožena sila ne samo nekaj popolnoma izjemnega, temveč tudi nekaj popolnoma protiustavnega. Odlok, s katerim je bila narodna milica ustanovljena, vsebuje dalje tudi določbo, da bo isti odlok predložen parlamentu, da ga spremeni v zakon. Razprava o narodni milici v parlamentu bi gotovo dala opoziciji priložnost za temeljit naskok na vlado. Ker pa ie tudi v vladni večini nad 100 poslancev, ki so verni ustavi in H morali kritikam opozicije pritrditi ako bi se ne hoteli izneveriti svoji ustavo-vernosti, bi lahko nastala nevarnost resnih navskrižij v vladni, večini sami. Vsled tega ie popolnoma naravno, da bi hotel Mussolini urediti tudi to vprašanje, in to tem prej, ker se sedaj itak da rešiti na način, da bi bil fašistovski volk sit in bi ostalo ustavo-verno jagnje celo. To bi se zgodilo tako, da bi bila fašistovska milica presajena v okvir redne armade. Namesto ministrskemu predsedniku bi prisegla kralju in vrhovno poveljstvo bi prešlo v roke generalnega štaba redne armade. Na ta način bi bila narodna milica »normalizirana« in po teh spremembah hi mogla glasovati za odlok o narodni milici tudi vsa ustavoverna (liberalna, demokratična in klerikalna) jagnjeta v vladni večini. Zdi se pa, da so naleteli ti načrti v krogih narodne milice na odpor, kajti danes je bil objavljen k prvotnim poročilom popravek, v katerem le rečeno, da se proučuie način strnitve narodne milice z redno armado le za slučaj splošne mobilizacije. Tedaj bi rabilo armadno vodstvo narodno milico za isto službo, ki so jo vršili v vojni arditl, namreč naskočne čete. .Ta popravek bi dokazoval, da ni prišlo do sporazuma glede pre-uredbe fašistovske milice. Pa naj bo že kakorkoli, dejstvo je vendar le. da je neustavnost te strankarske oborožene sile zelo ranljivo mesto Musolinijeve vlade in da ima opozicija svoje topiče stalno naperjene proti tej točki fašistovske notranje politike. Druge države, predvsem sosedne, pa mora zanimati vprašanle fašistovske narodne milice v toliko, v kolikor le pač organizirana ood tem naslovom druga italijanska armada, tako da znaša število italijanskih vojakov, ki so stalno v vojni pripravljenosti, v resnici dvakrat toliko, nego pravijo številke nanašajoče se na stoječo volsko. Včeraj se ie otvorilo v Rimu zborovanje druge zelo važne fašistovske organizacije namreč takoimenovanih narodnih sindikatov ali korporacij, kakor se uradno imenujejo. Otvoritvi je -prisostvoval tudi sam Mussolini, ki le imel tudi ob tej priliki važen političen govor. Narodne sindikate je pohvalil rekoč, da so mu povzročali v zadniem času mnogo manj neprijetnosti nego politična organizacija, t. j. torej fašistovska stranka. Pr: tem je Mussolini mislil na nedavne polemike in raznei druge spore v iašistovskih vrstah. Kar se tiče fašlstovskih »sindikatov«, naj porabim priliko njih zborovanja, da povem par besed o bistvu teh ekonomskih organizacij v območju italijanskega fašizma. Ako velja v tem ali onem pogledu, da hoče fašizem vzpostaviti in nadaljevati one »pristno italijanske tradicije«, ki jih je ugonobila francoska revolucija •— tudi to se ie nagla-šalo v polemiki o revizijonizmu — tedaj je treba reči, da pomenijo predvsem fašistovski sindikati nekako posnemanje razmer iz stoletij pred veliko francosko revolucijo. Fašistovski sindikati niso nikaki v modernem pomenu te besede, kakor se rabi v terminologiji modernega delavskega gibania. Mussolini je označil v svojem včerajšnjem govoru razliko med fašistovskimi in socialističnimi sindikati s sledečimi besedami: »Zan/e (za socijaUste) je razredna borba pravilo, a sodelovanje med razredi iziema. Za nas pa je sodelovanje med razredi pravilo in razredna borba le iziema.« Kakor sem omenil, se te fašistovske organizacije nravno niti ne imenujejo sindikati, temveč »corporazioni nazionali«. kar bi se reklo po slovensko »narodni cehi«. Njih namen je, organizirati vse osebe, ki se kakorkoli pečajo s proizvodnjo. Vsaka, panoga se organizira v posebnem cehu ali korporaciji, in sicer obsega gospodarje, tehnike in delavce, ki so včlanjeni v skupni organizaciji v svrho »zaščite interesov svoje proizvodnje«. Med temi korporacijami stoji država oblast, ki v slučaju sporov posreduje z nasveti in odredbami ali potom razsodišča, ki ie«za vse fašistovske korporacije obvezno. Kakor se vidi se razlikuje fašistovski »sindikalizem« od navadnega po tem, da priznava več soei-jalnih razredov in ne samo proletarce m kapitaliste. Dalje hoče doseči fašizem s svoji- Razun komandanta sta nas vladali še dve sili: stenice znotraj In komarii zunaj stanovanja. Prvo sem spoznal takoi prvo noč. To so bile stenice, katerih Je ponoči kar mrgolelo v stari kazemati. Ne vem. kal vse smo počeli, da bi se jih iznebili. Polivali smo posteljne deske s kropom, s troentinom. s petrolejem, kal Ki smo železno ogrodje do belega. Mislili smo, da bo dobro, a vse ni nič pomagalo. Ponoči te le kakšna tako privzdignila, da bi kmalu ob stroo zadel. Potem smo v konservne škaflle nalivali vode in stavili noge očiščenih postelj vanje tako, da b| ne mogle stenice leztl po nun kvišku, ker se boje vode. A tudi to le bilo zaman, ker stare stene so lih bile polne. Iz razpok so začele ponoči lezti na str od in od tam so se spuščale in padale na postelle. Kakor vidno so bile žlvalice intelektualno zelo razvite. Bradaškajih Je pa slednuč ukanil: Ko je bilo treba iti spat, le vzel s Dostelje slamnjačo In Jo položil sredi kazemate na tlak. Tudi Jaz sem tako naredil in Imela sva vso noč mir, niti ene ni bilo od nikoder. Poleti, ko je bila vročina smo ves dan kar na hladnih tleh ležali in se šele oroti večeru upali na prosto. Vežbali nismo nič, ker se ni niti komandantu, niti ognllčariu llubllo, drugim pa Se v glavo n) prišlo kaj takega. Le na stražo smo hodih vestno, .faz sem prišel na vrsto vsako tretio noč. Enega vojaka sem postavil pri vratih, drugega oa peljal na vrh okopov k topovom, odkoder Je bil pogled na vhod v -a!'v. Vsaki dve uri $o Je straža menjala. Zame so bila t,o prav prijetne noči, ker sem jih rad presaniaril. Na okopih sem sedel in gledal na morie in mislil na metil drage osebe daleč tam gori na severu, ali mi Je pa kak vojrk pravil o svojih doživljajih doma in po svetu. Posebno Nuk je mlel povedati mnogo o živlienju po bcsanslcih šumah, kamor so iiudili Tolminci sekat gozdove. mi cehi sodelovanje med posameznimi soci-jalnimi razredi, medtem ko je bistveni cilj socljalistlčnih slndkatov ravno razredna borba do popolne 2mage ali do popolnega poraza kapitalistov ali proletariiata. Tako nekam definirajo svoj sindikalizem fašisti sami. Opisal sem ga na kratko v informacijo, medtem ko prepuščam kritiko ča-tatelju samemu. Pač pa moram omeniti še eno važno črto fašistovskega sindikalističnega gibanja, namreč stremljenje, da bi se prelevil v državni sindikalizem. To bi pomenilo, da bi bil vsak proizvodnik obvezan, da se mora včlaniti v korporacijo svoje panoge. Tako bi bil onemogočen vsak drugi sindikalizem, ker bi se morali vsi vpisati v fašistovske organizacije, katere bi se pretvorile v državne ustanove. Vsa proizvajanja bi bila v političnem pogledu podržavljena. Kot krona vsemu pa bi se ustanovila nova stanovska zbornica, v katero bi vodile korporacije svoje poslance. Ta zbornica bi se pečala samo z pvrašanji proizvoduje. toda na tem polju bi imela zakonodajno oblast. Fašistovski sindikalizem stremi torej za globokimi spremembami, katerih uredba bo zahtevala ono reformo ustave, proti kateri toliko kriči opozicija in s katero stalno grozijo fašistovski teoretiki. * * Na polju zunanje politike je dosegel Mussolini te dni zopet en važen uspeh. Med Italijo in Cehoslovaško so bili povodom obiska ministra Beneša v Rimu ustvarjene podlage za slično politično pogodbo, kakršna je bila skenjena v začetku tega leta med Italijo in Jugoslavijo. Da je to uspeh predvsem za Italijo, dokazuje veselje italijanskega časopisja, ki smatra novo pogodbo kot smrten udarec Malemu sporazumu. Pravemu prijatejstvu med italijanskim narodom in slovanstvom bodo te pogodbe le malo pripomogle, kakor nam dokazujejo skušnje z ita-lijansko-jugoslovensko pogodbo. Pravo pri-jatejstvo bi se moralo občutiti povsod, kjerkoli se nahajata oba naroda v kakršnihkoli medsebojnih stikih. Tako prijateljstvo bi moralo imeti svoje dobre posledice tudi glede položaja našega tukajšnjega naroda. Toda o takih posledicah ni niti najmanjšega sledu. Nasprotno: pritisk je vedno hujši. In to je razumljivo, zakaj prej, ko n. pr. med Italijo in Jugoslavijo se niso bili urejeni »prijateljski odnošaji«, se je morala rimska vlada vendar kolikor toliko ozirati na razpoloženje v jugoslovensketn javnem mnenju. Sedaj pa je popolnoma brez skrbi, zakaj »prijateljski obziri« ne dopuščajo, da bi se tam na oni strani brigali za naš položaj in delali s tem drugemu prijatelju sitnosti in neprillke. Tako se pod plaščem prijateljstva nemoteno nadaljuje na vseh koncih in krajih najbrezobzir-nejše raznarodovanje, kar jih pomni zgodovina. Šibo, ki nas tepe, bi morali'še poljubiti! Tudi to se zahteva od našega ljudstva. Te dni se vrši na naše občine silen pritisk, naj proglasijo Mussolinija za častnega občana. S tem naj bi se tudi naše občine pridružile epidemiji (kakor pravi opozicijonalni »Mon-do), ki je objela italijanske občine, "tako da proglašajo eno za drugo Mussolinija za svojega častnega občana. Te dni mu je izkazal to čast tudi Trst. dalje nekatere občine v Istri a v notranjosti Italije že na tisoče občin. Jasno je, da se slovansko prebivalstvo ne more pridružiti temu gibanju, ker bi to pomenilo, da smo g. Mussoliniju hvaležni za vse zakone in ukrepe, ki strmijo za tem, da se naša narodnost iztrebi in uniči. Poslanec Wilfan je posla! vsled tega ministrskemu predsedniku pogumno in ponosno brzojavko, v kateri ga je opozoril na smešnost in nesramnost pritiska na naše občine, naj bi posnemale zgled laških in s tem odobrile najžalostnejše razmere, ki jih sploh more prenašati kako lludstvo. Pa tudi brez tega je sedanja manifestacija italijanskih občin zelo neresen pojav, ki ga opozicija spretno izkorišča. Tako imenuje >Mondo« to gibanje — gibanje za »podržavljenje« ministrskega predsednika. V isti številki oblavlia »Mondo« okrožnico nekega prefekta na župane, katere poziva, naj proglasijo Mussolinija za svojega častnega občana. Kakor se vidi, je bila ta »epidemija« tudi laškim občinam vcepljena od zgoraj! Politično življenje v našem domačem taboru stoji sedaj v znamenju demagoške gonje radi likvidacije »Kmetijske zadruge«, ki pa je tako grda. da se Je res ne izplača opisovati. Naj torej zaključim s tolažilno vestjo, da se je vršil včeraj tu y Trstu občni zbor »Tržaške zadružne zveze«, v kateri je včlanjeno 133 zadrug z nad 40.000 člani. Položaj te močne in važne naše gospodarske organizacije je skozinskoz soliden in neomajen, čemur sp Ima zahvaliti svojemu nestrankarskemu vodstvu ter vzornemu in požrtvovalnemu delu istih mož, ki se iim sedaj hoče naložiti pokora za grehe — drugih! G. I. Včasih v deževnih, burnih nočeh, ko je morje šumelo In butalo ob stene trdnjave, sem hodil sam po obzidju in si predstavljal, kako lahko bi bilo Črnogorcem zavzeti z enim mahom vse te grozne utrdbe, ako bi le nenadoma planili nanje. Moli fantie so bili zdravi In nič čudnega, da jih le rad premagal spanec. Zato sem lih dobil večkrat na straži speče. Saj so me poznali In vedeli so, da se me ni treba bati. Jaz pa setn včasih le malo ponagajal. Priplazil sem se natihoma k stražni utici, vzel in skril prislonjeno puško vojaku in ga nato s trdim korakanjem zbudil. Planil je kvišku, zavpil »haltverda«, ltoie»; zagrabiti za puško, a nje ni bilo nikjer. »Torej tako vaniješ ti svojega pre-svitlesa cesarja In ljubo očetnjavo? Le počakaj!« Ko so se menjale straže in so stali drugi tam zunaj, k| pa tudi niso ulč videli in nič slišali, sta splezala Bradaška in Nuk skozi line kazemata po vrvi na vrt in natrgala tam polne čepice sladkih, zrelih fig. ZiutraJ pa sta jih prišla trgat gospod komandant in gospod fajerberker in se strašno čudila, da so najlepše in najzrelejše kar čez noč Izginile. Pozneje sem postal svetilniški čuvat. Vsak večer sem se splazil po ozkih spiralnih stopnicah v svetilnik, osnažil lepo svetilko in rdeče steklo, jo postavil na vrteče se stojalo in jo prižgal. In kedar ie tulila okrog stolpa burja in se je pod menoj grohotalo razburkano morje, sem z nekako nenavadno ljubeznijo pazil na to luč, katere rdeči vzblesk! so marsikateremu mornarju pokazali not v pristanišče in mu rešili življenie. Toda svojih tovarišev iz preišnjih dni nisem pozabil in marsikateri večer : mo presedeli na utrdbi ali v kantini gostoljubnega pesnika — krčmarja Pauka in se pogovarjali o minulem življenju in trpljenju in snovali krasne načrta za krasneišo bodočnost, JugoslovenskG" ustavno vppaiaRle Pod gorenjim naslovom je priobčil ugledni češkoslovaški list »Prager Presse« čianek dr. L. Vojnoviča, iz katerega posnemamo sledeče: Poleg ujedinjenja Nemčije in Italije je zedinjenje Jugoslovenov brezdvomno najbolj zanimivo, slikovitejše in skorai bi rekli najbolj dramatično Na nas napravlja velik vtis združitev tako heterogenih pokrajin, od katerih ima vsaka svojo posebno m dramatično zgodovino. Zanimiva ie Rodovina Bosne, zanimivo osvoboienie Srbije. Nič manj pa se svet ne zanima za Dalmacijo, ki je bila svoječasno priklopljena maje-stetični republiki beneški, kakor tudi za sli* . kovito in originalno Cmo goro ter Hrvatsko, ki se je uspešno zoperstavljala osvoievalnim poizkusom turansko-kristijanskega plejnena. V rokah imamo nov dokaz, kako se zunanji svet zanima za zedinjenje iugosloven-ske države. Ženevska univerza ie povabila lansko leto poslanca in večkratnega ministra za konstituanto dr. Laza Markoviča, da bt predaval o srbo-hrvatsko-slovenskem ustavnem problemu. Dr. Laza Markovič ni v Ženevi nepoznana osebnost. Med svetovno vojno je izdajal v tem mestu, ki je že tolikokrat pokazalo svoje simpatije za tlačene narode, propagandni list »La Serbie«. S tem je mnogo pripomogel k popularizaciji jugo-slovenske stvari v Evropi. List ie prenehal izhajati, čim so bili njegovi cilji doseženi. Odlični politik se je vrnil v domovino, kjer je sodeloval pri ustvaritvi prve državne ustave. Svoja ženevska predavanja ie izdal sedaj dr. Markovič v obliki brošure, ki je zelo zanimiva, in v kateri v jasnih potezah o^f* nastanek današnje jugoslovenske ustave. Dr. Vojnovič obžaluje, da ni primerjal naSe ustave z ustavami Poljske, Češkoslovaške, Bolgarske in Rumunske. ker bi s tem na eni strani dokazal, da je v marsičem boljša, na drugi pa, da so si vse te ustave zelo slične, kakor člani ene rodbine. Nezmiselno je torej govoriti o ustavi, kot o nekakih deseti# božjih zapovedih. Vsaka ustava ie koristna, lahko pa tudi nobena ne koristi, kar je povsem odvisno od duha, ki jo stvori. Vse, kar se je zgodilo v zadniih petih letih bi označili tako-le: na eni strani pro* cesa željni in v pravnem oziru neuraKticni duh Hrvatov, na drugi strani pretirana upravna centralizacija Srbov. Ti dve psihološki napaki bi se dali odpraviti s takojšnjo spremembo ustave v duhu širokogrudnega n* beralizma. Drugega sredstva za spravo duhov ni. Ker bi analiza vseh faz strankarskih bojev onemogočila jasno sliko situaclie, se bavi člankar samo z nekaterimi refleksijami, ki izhajajo iz Markovičevih razmotrivanj. V političnem smislu centralistična ustava z dne 28. junija 1921 je odgovarjala veliki zgodovinsko-narodni nujnosti tako glede ureditve notranjih razmer, kakor tudi z ozirom na zapovedujoče zahteve zunanje politike. Zelo se moti oni, ki meni. da se Evropa kot skupnost že davno urejenih držav ne briga za notranji red madih držav. Radovedni smo, ali bi Evropa dopustila boliševiškl režim v Poljski. Češkoslovaški ali Jugoslaviji! Brezdvomno bi Evropa pripomogla do padca ustave, ki bi pomenila rnotenie evropskega reda in bi se je ne rnogel iznebiti narod sani. Glede Rusije pridejo v poštev drugi resni razlogi, predvsem popolna gmotna ne-možnost. To je primer, ki nam iasno dokazuje. da ni organizacija mladih držav absolutno neodvisna od velikih zakonov, i urejujejo evropsko organizacijo povojne uo-be. To so sicer najskrajnejše možnosti. N« gre za intervencijo, marveč za subtllneise, čeprav nič mani pozitivno vprašanje. Novo stanje, ustvarjeno po mirovnih pogodbaa, zahteva, da se mlade države prilagode no* vemu ozračju in ne tvorijo pri konsolidaci) še nestalnega ravnotežja nikake ovire, i" neka! desetletjih morda ta potreba odpad«' Danes pa brezdvomno obstoia. V tein smislu moramo tudi razumeti apel g. Pašiča na radikalskem zborovanju v BI®' lini. Sklical se Je na senžermensko pogodb kot na mednarodno carto jugoslovenske žave. Bil je šikaniran z zgolj legalistlčnim’ teoretičnimi argumenti. Izven vsake dlsKU* sije je seveda vprašanje, ali bi mogla kak« mednarodna pogodba nadomestiti narode« voljo, ki se je manifestirala 1. dec. 1918. 1“ pa ni juridično vprašanje, marveč vprašani® visoke evropske oportunitete. S tega stali' šča ne more nihče oporekati, da ima Evro-pa velik interes na enotni fronti jugosloVen' ske države. Ako bi se morala lugoslovensKjJ država ozirati na manjše tvorbe, od kateru* bi imela vsaka možnost Izražati svoie mn®] nje v zunanjepolitičnih vprašanjih, bi bre*' dvomno ne mogla vršiti naloge koristnega aktivnega^člana^jioveJEvrope^^^^^ Prosveta. REPERTOAR NARODNEOA QLEDALlS^A V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 8. uri zveČei. Nedelja, 25. maja ob pol 11. url Dramatične šole. Izven. Ob 8. uri *VI5C »Dom«, ljudska predstava. Izven. p Pondeljek. 26. maja: »Ana Karenlna«. *• Torek, 27. maja: Zaprto. ... Sreda, 28. maja: »Paglavka«, premijera-ven. Četrtek, 29. maja: »Cezar In KleoP»tr* ’ Izven. Petek, 30. maja: »Dom«. B. Sobota, 31. maja: »Izgubljene duše*. E. Nedelja, 1- junija: »Paglavka«. Izven. ,. Pondeljek, 2. junija: »Kamela »kozi uho vanke«. F. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja, 25. maja: »Mamsell Nltouche«. Pr* reditev igralcev Mest. gledališča v ijti na korist Udruženja gled. >gra‘ sekcija Ljubljana. Izven. . Pondeljek 26. maja: »Pri treh mladenkan ■ Izven. Torek, 27. maja: »Traviata«. A. Sreda, 28. maja: »Manon Lescaut«. E-Četrtek, 29. maja: »Poljub«, ljudska Pr stava. Izven. D Petek, 30. maja: »Gorenjski slavček«. ^ Sobota, 31. maja: »Carjeva neve9tft!|ad^t» Nedelja, 1. junija: »Manon Lewsttt, predstava. Izven. Pondeljek, 2. junija: Zaprte Tržaško pismo. Ko bodo te vrstice objavljene, boste ftneli g. urednik, itak že podrobna poročila o poteku svečane otvoritve nove italijanske zbornice, ki se bo vršila jutri v soboto. Zato ne bom obširneje razpravljal o njej. V boljše razumevanje dogodka naj omenim le to, da }e 24. maja tudi obletnica vstooa Italije v svetovno vojno. Ta dan le bil nalašč izbran za otvoritev nove zbornice in s tem je hotef .Mussolini zopet povdariti. da ie izho-dišče^r>'egove politike in njegove nove Italije v svetovni vojni, da črpata njegov fašizem in njegova narodna vlada svoio moč in svoje navdušenje iz italijanske zmage, ali točneje iz Zmage z veliko začetnico, zakai v zadnjih letih- so jo spremenili v boginjo z vsemi mimpsklrni lastnostmi. V zadnjem času so se Mussolinijevi otročf zmage nekoliko »normalizirali«. Poglavar revizionistov je bil izključen iz stranke ter pozvan naj odloži tudi svoj poslanski manemt. Temu poslednjemu pozivu pa se Raccd ni pokoril. Izjavil je, da ostane nadalje poslanec in da bo zastopal kot tak ono V Trstu. 23. mata 1924. številno strujo v fašistovski stranki, ki se strinja z njegovimi vidiki o bistvu fašizma in o potrebi njega korenite preuredbe. Kakor se vidi po vsem. Je doseglo vodstvo fašistovske stranke z izključitvijo Masslmo Rocca le to, da se bodo vrste takoimenovanih disidentov pomnožile, da se bo izcimila iz teh nezadovoljnežev in izobčencev polagoma trdna organizacija, ki bo morala biti v začetku seveda tajna, ki pa bo delala ravno vsled tega fašizmu tem večie preglavice ni skrbi. Da je »pristnim« fašistom disidentstvo zelo nadležno, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da le bila organizacija laclJskih fačistov — arditov (»Alfa«), katero ie vodil fašistovski izobčenec Calza Bi m, razpuščena skorai istočasno, kot so bili izdani drugi ukrepi za vzpostavitev discipline na pokorščine v stranki. V tem tednu pa se ie 'Začelo nepričakovano govoriti še o nekem drugem vprašanju, ki spada v poglavje o normaliziranju fašizma in Je celo zapopadeno v niem bistvo prave In resnične normalizaciie. V sredo šo se sestali v Rimu zastopniki generalnega štaba italijanske redne armade z za- Rad. Peterlin-Petruška: Ksnonlrii na Namuli. Ni lepšega soldata, k’ je jager. kanonir... Tj Ko smo končali podoficirsko izobraževalno šolo v Dubrovniku in na fortu Lustica v Kotorskem zalivu, so nas razdelili do svojih kompanijah. Osma ie imela tedai fort Punta d’Ostro hi utrdbo na malem otočju pri vhodu v za':iv, ki se je imenovala Fort Mamula. Stotnija je spravila vse ncliube ji može na ta otok, ki je veljal za nekako kaznilnico-poboljševalnlco. Seveda mene »panslavističnega agitatorja« tam m manikalo. Ko so me s tenderjeiu prepeitali na otok, sem vedel, da ne pridem zlepa od tam in udal sem se, kakor Je v takšnih položaiih navada.; popolnoma v božjo voljo ln postal sem kmalu korajžen in vesel. Komandant utrdbe, neki jetičen slaboten lajtenant-nemec mi je v prisotnosti debelega starega (»fajerberkarja« — Čeha »držal« strog raport. Zraven Je stala v polni bojni pripravljenosti tudi vsa garnizija, približno dvajset mož pod poveljstvom izpitega korpo-rala. Razpoloženje bi moralo biti zelo svečano, a’buo Je vse prel kot pa tako. Opazil sem na prvi pogled, da nečesa, kar le pri vo-jaštvu glavno, tej garniziji manjka - namreč: discipline. Drug druzega so preveč dobro poznali, ne samo komandanta svoje podložne, temveC tudi podložni svole komandante. Drug drugemu so molče govorili; Tudi Tebi Ul bila pot z rožicami postlana, afoto; molči! Trpi Ih molči! V prostorni, obokani, tlakovani kazema-;tJ sem poleg drugih dobil tudi laz svoj pro-ktor, svojo železno vojaško postelio. Skozi nizke okrogle luknje za topove na zunanji In visoka podstropna okna na notranil strani kazemate Je prihajalo dovoli svetlobe, tako, da sl lahko tudi ob deževnem dnevu čital v postelji, ako si ravno ime! kal čitatl. Skozi notranja okna si videl na visoko dvorišče in na vzvišenost, kjer ie stala v globokih okopih baterija težkih rnožnariev in odkoder Je bil krasen razgled na morie, na zaliv In na gorovje zadaj. Skozi zunanle odprtine v par metrov debelem zidu. si videl košček zaliva med otokom In suho zemljo, malo cerkvico in par hišic onstran zaliva in potem samo še z grmičevjem obrašeno hribovje Kavale in Lustice. Ako si ua zlezel boli globoko v luknjo, si videl malo naše pristanišče z mornarskim čolnom v kotu in kos skalnatega bregu z neznatnim vrtom rib zidovju, kjer so rasle temnoliste smokve In štrlele bledozelene sulice stoletnih agav. . Naša kazemata je bila na levo od vhoda, poleg nje Je bila ogromna shramba strelji-va in smodnika. Na desno je stal sredi dvorišča širok in visok stolp — z drogom za zastavo in s svetilnikom, okrog nieea pa shramba za živež, kantina nad njima pa stanovanje za gospoda komandanta ln gospoda fajerberkarja. Kuhinja s kuharjem - Slovencem Je bila potisnjena ood hrib sredi trdnjave ravno nasproti vhoda, ravnotam le bil tudi arest In havpivahta. Torej takšen je bil naš pekel iu naš paradiž. Takoi prvi dan sem se seznanil s svojimi tovariši po netreCi, ki so bili razuti enega dveh vsi prav fejst fantje, s katerimi se je dalo govoriti in če treba tudi delati govoriti in če treba tudi delati. Posebno sem se pa sprijateljH s tremi: s tolmlncem Nu-kom, Štajercem Bradaško in dalmatincem Puckom. Prva dva sta bila navadna vojaka, P"?’? p:i le bil kantlnar. 1 njimi smo marsikatero pametno uterttolli. N «( (Infon Lajovic; Vzajemnost evropskih kultur. Prav hvaležen sem e. Kogoju. da se Je oglasil k zgornjemu predmetu. S tem daje dobrodošlo bazo za boljšo razrešitev važne-Ea vprašanja. On je vnovič postavil tezo o homogenosti evropskih kultur. To homogenost on Označuje v naslovu kot vzajemnost, v tekstu pa kot »bratstvo evropskih kultur« in kot »enotnost Evrope«. S Sledeča dejstva mislim da bodo pričala proti pravilnosti njegovega nazora. : V zadržanju človeka nasproti umetnosti razlikujem dvoje vrste psihologij. Ena je ona, kako se zadrži nasproti umotvoru človek kot sprejemalec in ta psihologija prihaia seveda jpri največji množini ljudi, ki stopaio v stik z umetninami v poštev. To psihologijo bi ime- Soval pasivno psihologijo. Druga vrsta psi-ologije je ona, katera se kaže pri umetniku-Jtvorcu ob stvarjanju njegpve umetnine. To psihologijo bi imenoval aktivno psihologijo. R najglobljem bistvu sta si te dve psihologu Povsem različni. V razmerju človeka pro-nJ!J?etnostl ul izven teh dveh psihologij nobenih drugih. ‘T Preiskati je torej, ali je vzajemnost ,ev-fcii i kultur podana na strani aktivne psi-“Oiogije ali na strani pasivne psihologije ali 113 obeh straneh. ‘. y- Kogoj je v svojem članku pravzaprav m>? .ma* le na to, kako evropske kulture djhM^0 na umetniike-tvorce v raznih naro-rn* pa se oziral na to kaka le ta vzajem-ost pri sprejemajoči publiki. Jako razširje-u*nenje, da je glasba v tem smislu in-ernacijonalna, da je vsem, vsaj evropskim vodom jednako razumliiva. f'ar se tiče vzajemnosti in enotnosti Ujemanja glasbenih umetnin s strani pub-kafc Dai navedem en sam drastičen vzgled, mi ga je pripravil v roke slučai. rretekU mesec je v »Prager Tagblattu« vr^oala neka Selden-Ooth, nemška piani-o!?l.a iu glasbena pisateljica o izvajanju enonbergovega dela »Pierrot lunaire« v v palači Pitti. Pravila je, kako je bila cpnt nad Firenc« kot starim kulturnim terl 111 na mogel najti bolj značil-cei* "J^^oda zato. kako malo je v resnici ihed ?U2ika intemacijonalna. če isto delo dovt.ii 'iet?a s°sednjima narodoma, ki imata no stikov vzbudi tako kontrer- 0 razbčen utls. da v 6 m,0rem drugače, kot da konstatiram, evm«1?? , u pasivne psihologije vzajemnost treh., kultur ni podana. Ne vem ali je to na«nr.r^VI10J °bžalovati. Meni se zdi ravno tentJi °' a ie ravno ta različnost obču-.Voju arvno gonilo In čar v kulturnem raz- * kulJ?aiemil°sti In homogenosti evropskih Jr pa — lednako brez obžalovania — ne najdem tudi na strani aktivne psihologije. G. Kogoj misli, da imajo posamezni narodi nalogo, da nudijo človeštvu del popolnitvenega akta, ki se vrši na njem in da vrholi vse njih kulturno delo v eni sami misli, v misli človečanstva. Kako nalogo imajo narodi, to je zame misterijozno in mogoče še tudi za marsikoga drugega. Le eno se da pa videti in ugotoviti, namreč kako narodi živijo in kako delajo. Na to stran pa se mi zdi, da se lahko reče. da se noben narod na nobenem svojem polju ne udejstvuje z namenom, da bi koristil človečanstvu, temveč, da vse svoje duševno življenje razvija glavno le z mislijo nase in na svojo dobrobit. Samo faktičen rezultat njegovih prizadevanj je, da ima človeštvo neko duševno korist od čim višjega kulturnega stanja posameznega naroda. Nikakor pa ni ta korist v direktnem narodovem namenu. Zmotna ie torei misel, da veže ideja človečanstva vse kulture v _ eno enoto. Razen te enote pa vidi g. Kogoj za evropske kulture še druge, za kar v vzgled navaja po svetu baje splošno znano dejstvo, da se je razvit Debussy iz Musorgskega. Meni se zdi ta trditev taka, kot če bi kdo za našega Zupančiča trdil, da se je razvil iz Wal-ta Whitmanna. Kakor je Zupančič sam priznal, je sicer Wait Whitmann nanj napravil močan vtis, kot so ga nanj tudi napravile močne umetniške osebnosti iz raznih drugih kultur. Vendar mislim, da bi bilo tako pretirano trditi, da se je razvil iz W. VVhitmaann, zakaj duševnost enega in drugega sta kakor pri Debussyju in Musorgskem. dva popolnoma heterogena svetova. Glede enotrfosti Evrope v duševnem pogledu je po mojih mislih samo to res, da ie vsled silnega razvoja tehnike in komunikacijskih sredstev medsebojno kulturno vplivanje narodov že dobilo izreden obseg. Velika množica teh vplivov pa še nikakor ne pomeni enotnosti Evrope v duševnem pogledu. *■ Skrivnostna lastnost duše. da se kmalu prenasiti konkretnih mikov, ie oni motor, ki jo žene do ustvarjanja vedno novih likov. Zato vsak čas. kakor hitro gotova duševna struja doseže stopnjo nasičenosti, poraja nova umetniško - idejna gesla, katera so tem bolj učinkovita, čim bolj so netočna in nejasna. Zakaj s v soji nejasnosti puščajo fantaziji tem bolj široko polje. Taka gesla pa, četudi najdejo svojo pot v najrazličnejše evropske narode se v vsakem narodu umetniško konkretizirajo popolnoma drugače in povsod na povsem samo-svoj način. Za to trditev je v vsem duševnem življenju narodov ne samo v umetniškem temveč tudi n. PT. v gospodarskem dovolj vzgledov. Treba se je samo spomniti, kako različen je nemški inpresijonizem od francoskega ali kako različen je angleški socijalizem od nemškega ah od ruskega. Ne morem torei soglašati s Kogojem, ki je zanj očividno enotnost Evrope ne samo v rabi tehničnih izrazil, temveč zlasti v dejstvu, da vstajajo na vseh koncih Evrope komponisti, ki hočejo isto. Prav lahko ie mogoče, da se na vseh koncih Evrope poiavlja in porablja isto geslo, toda resnična vsebina pokreta čisto gotovo ni identična, ker se do-tičnemu pokretu pri vsakem narodu pridruži kot mogočna komponenta dosedanie razvojno stanje tega naroda in njagove konkretne umetniške potrebe. Taka homogenost kot si jo predstavlja g. Kogoj bi bila mogoča le, če bi vsi evropski narodi stali na iednaki stopnji kulture in če bi bili po svojem značaju in po svojih potrebah povsem enaki. Vsi pa vemo, da so kulturne razlike med narodi, bivajočimi v Evropi jako velike. Kulturne homogenosti torej tudi ni na strani aktivne psihologije. Paragrafi stanovanjskega zakona. tzzv^H°^teri povojni socijalni problem je P1*40 vznemirjenja, gorja In krivic, Se stenovanjskf. Gotovo pa je tudi, da ta\i» Vse tnntokje tako občutilo kakor v v našem Mariboru. Maribor zavzema tu u,,1 naših mest posebno stališče, ker se Vseh b°j dveh ldei in dveh tradicij na VSeh J U.VCU IUCJ tli Vi V Jftj1 Področjih, to je Ideje in tradicije Nem-Vani > Slovenstva. Zato v Mariboru stano-hiH» vprašanje ni samo socijalno. ampak n* odločno nacljonalno. MarlboT je bil v Maribor, 24. maja. stari Avstriji tista točka, na kateri so Nemci koncentrirali vse Svoje napadalne sile proti Slovencem, kapital, uradništvo in trume penzijoniranih višjih uradnikov in častnikov, da dajo tako slovenskemu mestu nemški značaj. Nemško uradništvo in učiteljstvo, ki je bilo seveda najboli agresivno, je bilo le začasna sila, ki ie ob prevratu izginila, ostal pa je kapital in ostali so penzijonistl, ker niso bili vezani na službo. Dasiravno je nemški kapital tu neva- ---------------------- Premijera v drami. V sredo 28. t. m. bo ^ ljubljanski drami premijera živahne in za-®aYne francoske veseloigre »Paglavka«. V “lei sodelujejo ga. Nablotska, ga. Juvanova, Vera Danilova, ga. Šetinska, g. Skrbin-«®k> g. Putjata, g. Peček itd. Ga. Nablotska, nastopi v naslovni vlogi, in g. Putjata, ki sta slikarja Maurica Delanoyja, sta Imela v^'Veseloigro Izredno velike uspehe v stonn6®1 Stodališču v Moskvi, kjer sta na-y**v, v navedenih vlogah neštetokrat. Šala u vesel°i£re to prijazna In poljudna Itaria 03111 kaže nekoliko prijetnega sli-V zair *kk»čega v nevarnosti, da se zaplete tern i0n 2 ma^° Paelavko in porednico, ka-i2tg»)e učil slikarstva. Toda vse se srečno ie rtvioi11 118111 to le dokaz, kako trdovratna ^ežkt • ^ ^ noče in noče v nas umreti. — p” to g- Putjata. za kat!!? a Krnčeve drame »Magda«, ItobharKi^i0 .^nto v polnem teku. bo v koncerni®? jamskem gledališču še pred Igrala M ,sezcme- Naslovno vlogo bo zarja gi n^nSnak,Ntoga« g. Rogoz in mi-Goi*? .. Rež'to vodi g. Lipah. Hani. Cenjeno nh^!i8ke*a 8,edallšča v Ljub-m° »a redk? nnul °u P°novno opozarja-Jtoclila z uprizoritvi^ ave’ ki se mu bo ?uche« in »Pri I?!? °?eret »Mamselle Ni-? vsestransko nn™ m,adenkah«. Z ozirom Predstav cellskera u, krMke tozadev. ?a bo tudi liublianct,allSaP^la smo 11 ver jeni, ? 20 nirn a nj emilr a hi n, ob?,!nstvo z veseljem ?asu Prisostvovati tavPr J10?4 p0 dolgem tom. tako zaželjendm opere- ljudska visoka Sola. jjtobljani “zd^ja Zadružni ..vis>°ki šoli v ®znih zvezkih. Kakor t h i1Karna v J ^ univer7i 'rnrti : za predava- TKstCS tTeHllk0' ^toakuje- ^ Usedaj je izjio ta.i^; P° br°Jurah' U. fefli^oNle^cije. ° P°treb' socl- III dece hTmladine'" ZaSčlta za“emar-klet,2 Dr‘Alrna S°dnik: O vzgoji de- s-Flnžgar: 0 ,epi *»*- V. L/lh°dnjl teden izide: Ku5ei: Cark*v v luči VI. zvezek: Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno kazensko pravo? .. 9®"% k, II., III. in IV. zvezku je po 3 dinarje. Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se «>a pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predal I. De-naJ,to ,postoti vnaprej. Manjše zneske se naj pošlje kar v znamkah. ,. Knjlževnlška vest. »Veronika Deseni-ska« Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljub-ljani izda tekom junija t. 1. najboljšo letošnjo knjižno novost, Otona Župančiča izvirno dramo »Veronika Deseniška«. KINO ..TIVOLI« » Telefon 108. V RAJU ZENA. Prekrasna družabna drama iz pariških trgovskih krogov v dveh delih. — Oba dela v enem sporedu in sicer samo še danes v nedeljo 25. maja. Brez poviška cen! V glavni vlogi edith pešca. Ceni. občinstvo opozarjamo na ta izvanreden film, kjer se vidi Pariz od vseh strani. — Na vrhu Eiilovega stolpa pa krasen razgled po celem Parizu. — Eleganca, pariško življenje in vrvenje omami gledalca, da se počuti kot bi se nahajal v sredini tega vrvenja. Zato ne zamudite pri-liki ....... Predstave za ta spored ob S., 5., L In 9. url, v nedeljo tudi ob ‘/»U* uri dopoldne ren, je na drugi strani pa vendar konstruktiven in se da s previdno gesto obrniti tudi lahko nam v prid; čisto nekonstruktivna, v vsakem gospodarskem in življenjskem oziru pasivna, v nacijonalnem oziru pa nevarna in našemu razvoju na poti, je tista navlaka nemških penzijonistov, ki zaseda veliko t število mariborskih stanovanj. Koliko lepih, velikih in udobnih družinskih stanovanj imajo v Mariboru razni nemški penzijonisti in njihove vdove in med njimi tudi taki, ki sploh niso naši, ampak avstrijski državljani, vejo najbolje tisti naši reveži, ki se že leta zaman bore za »miren kotiček«. Znani so nam slučaji, da imajo tri nemške vdove po nemških avstrijskih uradnikih, pristojne v Avstrijo, od koder dobivajo tudi penzijo, mati in dve hčeri, tri lepa udobna stanovanja z desetimi sobami itd. Vse tri so popolnoma same in spadajo v tisto družbo, ki najbolj sovraži naš narod in našo državo! Znani so nam dalje slučaji, da imajo druge take tuje nemške vdove velika stanovanja, za katera plačujejo mesečno po 100 Din najemnine, od svojih podnajemnikov, ki zaman prosijo za lastna stanovanja, pa dobe mesečno po 2, 3, 4 in celo več tisoč najemnine! In če vprašamo stanovanjsko »oblastvo, zakaj to trpi, dobimo v odgovor enostavno pojasnilo, »da nimamo zakona, 1» katerem bi se tem j>opolnoma nepotrebnim in škodljivim ljudem lahko vzela stanovanja.« Ta odgovor bi nas popolnoma zadovoljil, če bi ne vedeli, da smo imeli svoječas-no tudi tak zakon, se ga pa stanovanjska oblast vendar ni držala! Te dvojne mere nikakor ne razumemo. Prvi dve leti r>o osvo-bojenju je zakon jasno določal, da se lahko odvzamejo stanovanja vsem, ki niso v mestu potrebni, vsem, ki nimajo nobenega javnega posla ali zaslužka, in vsem, ki niso naši državljani in ne morejo dokazati, da je njihova navzočnost dovoljena in obče potrebna. Na _ podlagi tega zakona bi bili lahko temeljito očistili naš Maribor vse te tuje nemške navlake in naši ljudje, ki so tu res potrebni in ki delajo ne samo v svojo lastno, nego tudi v občo narodno korist, bi bili lahko hitro rešeni stanovanjske bede. Kljub jasnosti zakona se to ni storilo, ker so to preprečili osebni vplivi raznih zaščitnikov teh nepotrebnežev, in ker so se izvršitelji zakona postavljali na stališče »humanitarnosti«. Danes imamo stanovanjski zakon, ki nima več paragrafa, po katerem bi se nepotrebnim osebam lahko vzela stanovanja, ima pa še vedno razne nehumanitarne uredbe, ki povzroče pri birokTatičnem razlaganju in izvajanju lahko obilo gorja in ne zadenejo več tujcev, nego naše narodne ljudi! Kljub temu o tisti »humanitarnosti«, ki se je izvajala proti tujcem prva leta, danes ko gTe za naše ljudi, ni več ne duha ne sluha. Čudna so torej pota birokratične humanitarnosti. Mesec za mescem se mečejo brez usmiljenja na cesto slovenske družine, ki so sl kot podnajemnice našle skromen kotiček, ker se ta stanovanja, v katerih stanujejo v podnajemu, oddajajo v celoti drugim. Nedavno je bila vržena na cesto slovenska rodbina, kjer je bila žena tik po porodu in nevarno bolna, zato da je prišel v boljše stanovanje mestni litograf Nemec, inozemec! Stanovanjska oblast izjavlja sedaj, »da je postopala strogo uradno in po zakonu«. Verjamemo! Postopala je celo še več nego po zakonu, postopala je birokra-tično mrzlo, brez duše, brez humanitarnega čuta; vedeli bi pa vendar radi, zakaj ni »postopala strogo uradno in po zakonu« takrat, ko je šlo za nepotrebne Nemce in Nemke? Zakaj je takrat poznala humanitarnost in zakaj je ne pozna danes? Stanovanjsko vprašanje se ne da reševati birokratično, potom jahanja mrtvih paragrafov. Pr> reševanju tega problema je treba duše * ljubezni, pa tudi narodnega ponosa in 71 vesti. Tega izvrševalci paragrafov stanovanjskega zakona v Mariboru nikdar niso imeli in tudi še danes nimajo in sicer zato, ker se jih drži še vedno preveč avstrijske birokracije in suženjskega duha naprain Nemcem. Z ljubeznijo in narodnim ponosom bi se bil dal stanovanjski problem v Mariboru že davno vsaj povoljno regu-liratL Politične vesti. = Kam je šel dr. Korošec? »Jutro« in »Slovenec« z dne 24. t. m. poročata, da je odšel dr. Korošec na Solun in označujeta njegovo pot kot državno misijo. V kakšni zadevi pa je dr. Korošec odšel na Solun, je tajnost. Iz verodostojnega vira pa izvemo, da je odpotoval dr. Korošec v petek popoldne s potniškim vlakom iz Beograda v Sombor, da tam pomiri Bunjevce, ki se hočejo izviti iz klerikalnega objema. = Sedanja Pašičeva vlada — volilna vlada! Krsta Cicvarič priobčuje v svojem dnevniku uvodnik, v katerem navaja slučaje glede nevtralnih vlad v bivši kraljevini Srbiji kakor tudi v naši sedanji državi. V članku prihaja 'do sledečega logičnega zaključka: Sefi opozicije so se iz razgovorov s kraljem prepričali, da je volilna vlada nemogoča. Kralj je hotel poslovno vlado. Pašičjn Pribičevič ne bi mogla delati s skupščino, in sta zato izključena iz kombinacije. Kralj se je trudil, da se sestavi koncentracijska vlada. Opozicija je ni hotela. Torej je izključena tudi koncentracijska vlada. Trebalo je še Izključiti nevtralno vlado in potem je ostala samo še možnost: vlada opozicijonalnega bloka. Taka je bila logika voditeljev opozicijonalnega bloka. Toda ta logika jih je ptevarila. Dobili smo poslovno vlado Pašič-Pribičevičevo! Naj se govori, kar se hoče, to bo tudi volilna vlada! Opozicijonalni blok, je torej dosegel rezultat, ki je popolnoma nasproten njegovemu pričakovanju. S tem da je stopil g. Davidovič v zajednico s federalisti, je dovedel svojo stranko do propasti. Davidovič je predlanskim s svojo secesijo v demokratski stranki pripomogel radikalom do volilnega mandata, sedaj pa je na njihov račun, seveda nehote saldiral demokratsko stranko. Ako je kje človek, ki ne razume voditi jx>-litike, ki ni rojen za politiko, po tem je to veseli Cika Ljuba, šef vlade opozicijonai-nega bloka! = Hrvatskl »puntarji«. Pod tem naslovom priobčuje beograjsko »Vreme« uvodnik o radičevski boljševiško-kmečki politiki in zaključuje: Radič hoče konkretizirati cilj hrvatstva. On hoče označiti z imenom nesrečno in nejasno vsebino hrvatskega pun-tarstva. Zato povdarja poleg mirotvornega republikanstva nekako kmečko internacijo-nalo, v kateri naj bi prišlo do izraza nekaj skupno slovanskega napram grško-latinski civilizaciji Evrope. Te Radičeve želje odsevajo v njegovih izjavah, da bo spravil k zavesti tudi srbskega kmeta in da bo s svojo impozantno večino ustvaril državo, katere ne bo razumel nihče. Nevarnost tega kolebanja bo velika, ako se mi, katerih državni princip je danes jedro zajednice in napredka, ne poglobimo v pomen teh teženj in ako pravočasno ne razumemo svojega največjega interesa, da za nas ni prostora v meglenih naporih bolne histerije suženjske mentalitete. ki nosi težko breme okovane prošlo-sti ter je nesposobna ustvariti kako zajednico iii napredek. = Senzacljonalno angleško poročilo o oboroževanju Nemčije. Londonski »Daily Mail« prinaša vrsto člankov, v katerih obravnava njegov berlinski dopisnik vprašanje razorožitve in oboroževanja Nemčije. Članki so vzbudili splošno pozornost in v nemških vladnih krogih veliko nevoljo. Dopisnik je prepričan, da Nemčija ni Izpolnila pogojev versajskega miru o razorožitvi i nda trajno krši to pogodbo. Predvsem so Nemci zopet ustanovili generalni štab. v katerem se nahaja mnogo bivših Viljemovih štabnih oficirjev. V državno brambo sprejemajo vedno nove dobrovoljce, s čemer se je njeno število dvakrat zvišalo proti določeni normi. Poleg tega se Nen^ci tajno pripravljajo k izdelovanju vojnega materijala v ogromnih množinah v slučaju vojne in delajo na skrivnem nove poizkuse s strupenimi plini, strelnim orožjem in drugimi iznajdbami vojne tehnike. Pred kratkim je Izšla knjiga E. Gumbela »Zarotniki«, ki obsega bogat materijal o »črni Reichswehr« in o tajnih nemških militarističnih organizacijah. Nemški oficijelni krogi skušajo seveda vse te navedbe angleškega dopisnika demantirati in konstatirajo, da ni ministrstvo državne obrane v nlkaki zvezi s turnerskimi, dijaškimi in drugimi organizacijami In da se določila versajske pogodbe o vojaški sili Nemčije do pičice Izvajajo. Samo če bi jim kdo verjel! = Otvoritev baltiške konlerence. Te dni je bila v Kovnu otvorjena konferenca baltiških držav, katere sta se udeležila zu-nanj aministra 1 .itvinske ln Letonske. Razprave se vrše -osebnih gospodarskih, tehničnih In aitei-mh odsekih, = Madžari ta italijanska pogodba. Madžarski tisk se peča s češkoslovaško-ita-lijansko pogodbo z vidnim nezadovoljstvom in presenečenjem. Mussoliniju očita isto, kakor o priliki rimskega sporazuma med našo državo in Italijo: da je zašel v tabor madžarskih nasprotnikov. Danes imamo zopet priliko videti, odkod je izvirala bahatost Madžarov in odkod podpora »Probuiaiočim Madžarom«. Sicer smo znali to že davno, toda Madžari so to vedno talili. = ProL Guidde proti koaliciji z nemškimi nacionalcL »Vossische Zeitung« prinaša članek znanega nemškega pacifista Guiddeja, ki se izjavlja proti povabilu nemških nacionalcev v koalicijsko vlado, glavno radi učinka na nemško zunanjo politiko, ker bi nihče ne zaupal vladi, sestavljeni skupno z nemškimi nacionalci, magarl da bi se tl sedaj zavezali, da sprejmo poročilo ekspertov. Ako ne bo mogoče doseči v parlamentu dvetretjlnske večine za sprejetje poročila, bo najboljše uvesti ljudsko glasovanje, kot ga predlagajo socialni demokratje. Ez Rušile. = Vladi SSSR bodo vrnjena vsa poslopja carske vlade v Angliji. Iz Londona poročajo, da je sovjetska vlada predložila britanski vladi zahtevo, da se ji vrnejo vsa poslopja, pohištvo in arhivi bivše ruske carske vlade. Britanska vlada je odgovorila, da ne more prisiliti današnjih posestnikov k izročitvi in je uputila sovjetsko vlado na angleška sodišča. Medtem pa se je pismeno obrnila na sedanje imetnike bivše ruske državne lastnine in jim svetovala, naj respektirajo pravice sovjetskega zavezništva, ker je de jure pravi naslednik bivše carske vlade. = Militarizem v sovjetski Rusiji. V Moskvi je imel te dni predsednik SSSR Rijkov predavanje, v katerem se je podrobnejše dotaknil tudi oboroževanja sovjetske republike. Dejal je: »Težko je mogoče, da bi se v kratki dobi oborožili tako, kakor Anglija in Francija, ali moremo se pa oborožiti boljše, kot bi se Poljska in Romunija. Ker se diktatorji današnje meščanske Evrope ne bore z nami sami, temveč pošiljajo proti nam svoje služabnike, upamo, da bomo te njihove pomagače z našo armado popolnoma porazili.« — Na gubernijskem sestanku kemikov v Moskvi je Trocki) pokazan na velike uspehe ameriške vojne kemije in dodal: »Čisto mirno lahko rečemo ameriškim gospodom milijarderjem: »Poskrbeli bomo, da ponaredim^ vaše pline!« = Novi spori v ruski komunistični stranki. Po Leninovi smrt! so polemike po sovjetskem časopisju za nekaj mesecev sko-ro prenehale. Sami sovjetski politiki so ka-rakterizirali to dobo kot epoho občanskega mira v vrstah komunistične stranke in v moskovskem tisku. Mesec maj pa pomenja v tem pogledu nov prelom. Prvi pojavi novih polemik pa se niso prikazali v tako-zvanem velikem tisku (»Izvestija in »Pravda«), ampak v »Trudu«, glasilu osrednjega odbora strokovnih organizacij. »Trud« je nastopil proti kampanji, ki je namerjena proti priyatnemu kapitalu. Časopis piše dobesedno: »Bojkot privatne trgovine — to je iznajdba in utopija onih tovarišev, ki si ne predstavljajo dosti jasno vzrokov draginje, niti vloge in pomena privatnega kapitala v gospodarstvu in prav posebno v državni trgovini.« Dalje piše »Trud«: »Privatna trgovina ni odveč, temveč je potrebna. Od pravilnega funkcijonarja trgovskega prometa je odvisna Izmenjava blaga po celi državi. Zato imamo dolžnost k samim sebi, da ne podsekavamo veje, na kateri sedimo.« V sovjetskem tisku se je torej začela polemika v strokovnem časopisju, katerih članki so namerjeni proti politično-komuni-stičnim organom. = Nov politični proces v Moskvi. V sovjetski Rusiji so politični procesi s smrtnimi obsodbami na dnevnem, redu. Med politične procese spada tudi zločin gospodarske špijonaže. Te dni se je končal v Moskvi nov proces te vrste. Sodišče je obsodilo na smrt predsednika državne tekstilne organizacije Hendersona in njenega glavnega tajnika. Henderson je svoječasno sodeloval kot izvedenec v Krasinovi trgovinski delegaciji v Londonu. Obsojenca sta bila obtožena, da sta s pomočjo neke agencije vršila trgovinske posle na svoj račun. Trinajst funkci-jonarjev državne tekstilne organizacije ie bilo radi soudeležbe obsojenih v 1—7 letno ječo. Državni pravdnik je izjavil, da je potrebna smrtna kazen kot strašilo kapitali- da U’ki 1* obvladati b°D5eviiki gospo- = Popoljčevanje Bele Rusije. Poiovfca današnje poljske države etnograflčoo ni lasi poljskega naroda temveč starih ruskih naseljencev Belorusov in Ukrajincev. V Ga« liciji so imeli Poljaki že pred vojno radi popolne oblasti, ki jim jo je Dunaj izročil nad deželo, velike uspehe v popoljčevanju; po prevratu pa se je poljska vlada vrgla z vso silo na popoljčevanje Bele Rusije, ki je bila že svoj čas od 1386 do 1795 pod poljsko vrhovno oblastjo. Poljska Belo1 rusija, ki obsega ozemlje od črte Vilna, Grodno, Belostok. Brest, Litovsko na vzhod do meje SSSR, je med vojno ta še bofij za časa poljsko-boljševiških bojev silno trpela. Mnogo zemlje je ostalo prazne ta poljska vlada je naselila nanjo 8000 rodbin vojaških in 9000 civilnih kolonistov. Poljaki ne priznavajo beloruskega književnega jezika, češ da je beloruščina samo narečje poljščine, ruske šole jim pa nočejo pustiti, češ da Belorusi niso nikaki Rusi, temveč katoličani, ki ne potrebujejo ruske kulture. Jasno je, da mora pri takih razmerah rasti nezadovoljstvo ruskega ljudstva s poljske oblastjo, ki v svojem nacijonalnem šovl- ‘ nizmu ne pozna drugega kot poljstvo in katoličanstvo, in gotovo ni več daleč čas, ko bo beloruski seljak z navdušenjem pozdravil rusko armado, pa magar boljše-viško. iarugova tolpa pred sodiščem. V petek, dne 23. t. m. je bil na razpravi proti Čarugi in tovarišem zaslišan najpreje Mihajlevič. Kot pri zasliševanju prejšnji dan je tudi sedaj ponavljal svojo trditev, da je ponovno nameraval ubiti Carugo. Pri nek) priliki je celo poslal prošnjo na ministrstvo, da bi mu dali na razpolago orožie in ljudi, : in on bi pomagal, da oblasti uiameio Caru-go ali pa da ga ubijejo. Na to svoio prošnjo ni dobil nobenega odgovora. Za Mihajlevi-čem je bil zaslišan 10. obtoženec Ivan Seld-hofer, ki je izjavil, da je razumel obtožnice in trdil, da le vsega kriv Čaruga. S Carugo se je seznanil, ko ga je nagovarjal za roparske pohode. Pregovoriti se je dal predvsem zato. ker se je Caruga skliceval zopet na ministrstva in orožnike. Po zasliševanju Seldhoferja poklican Caruga Izjavlja: »Nikdar še nisem videl tega človeka.« Nato je bil zaslišan 11. obtoženec Jure Jurkovič. Ko je stopil v dvorano, se le globoko priklanjal. Oovori jako bojazljivo ta je pravi tip siromaka. Izjavlja, da je kriv. vendar je pa zagrešil zločine samo vsled sile. Pri njem v Brloški Dubravi Je prenočila Čarugova družba. O kakšnem razbojništvu mu pa ni ničesar znanega. Od orožnikov (Carugove tolpe) je dobil 100 »forintov«, ni pa vedel, da so t orožniki razbojniki. Ko mu je predsednik senata predočil Carugovo izjavo, da ie on dobro vedel, koga je predočil ta da jim je dajal celo navodila, kje naj ropajo, se le obtoženec pričel znova klanjati in izjavljati: »Slavno sodišče! Ni tako!« — Nato zaslišan Caruga potrjuje svojo prejšnjo Izpoved, da je Jurkovič dobro vedel, s kom da ima opravka. V dvorano je stopil nadalini obtoženec Mile Lončar. Lončar je velike postave in naravnost divjaške zunanjosti. Tekom svojega zagovora venomer povdarja. da je kriv in ni kriv in da kar je zagrešil, je zagrešil vsled bojazni pred Carugo. Priznava, da ie Carugini družbi priporočal, da oropa bogatega Prpiča v Švici, Kasneje je pa slišal, da je bil oropan mesto Prpiča njegov krstni boter Slakovič. Takoj si je mislil, da je rop izvedla tolpa, ki je pri njem prenočevala. Carugino družbo je spreiel večkrat pod svojo streho. Ko je vodil Carugino tolpo v Švici, Lončar za svoj posel ni niti toliko zaslužil, da bi plačal vlak. nsi;;. Prodati Je moral kapo, da sl Je kupil vozni listek. Ko mu Je predočil predsednik senata, da je Carugino tolpo vodil po Liki, mirno odgovarja: »Res, res. resnica ie. Cisto naravno, saj se Jovo ni znal niti premakniti po Liki. Nikdar ni bil tam. Potrebno le bilo, da mu je nekdo pokazal pot.« — Predsednik: »Zakaj ga pa niste naznanili oblastem, ko ie oropal vašega botra?« — Lončar: »še tako moder človek ne bi tega napravil, če bi bil na mojem ir.stu.« — Predsednik: »Ali ste se ga mogoče bali?« — Lončar: »Gotovo sem se ga bal.« — Nato zaslišan Caruga trdi, da mu je Lončar pokazal pot do plena. Lončar: »Ampak samo pot. Za razbojništvo te pa nisem nagovarjal.« — Lončar 'e na-dalie pripoznal, da sta pri njemu nrenočev-H la Krmpotič in Šikič. Ko le oa Šikič slišal to izjavo, je zakričal: »Slavno sodiščel Ne verujte mu. Vse laže. Ne ena besedica ni resnična.« — Krmpotič pa takoj nato pravi: »Slavno sodišče. Vse mu verujte. Vse Je resnično, karkoli ie rekel.« Mile Rupčič zaslišan kot nadalini obtoženec je priznaval da je kriv, vendar ne toliko, kolikor ga obtožuje državni pravdnik. Caruga je pri neki priliki prenočil Dri njem v Redkovcih in takrat je prišla k niemu neka ženska in pregovarjala Carugo. da se zaroči z Božico Smolčlč. Naslednji dan je zopet prišla, na kar ie bil Jovo čez tri dni zaročen. Zaročenki je dal Jovo zlat prstan in več daril.« — Predsednik: »Ali je vam kaj plačal za prenočišče?« — Obtoženec: »Nič nisem zahteval. Tudi sam se ni spomnil, da bi ml plačal.« Za tem se je pričelo z zasliševanjem prič. Najpreje Je bil zaslišan Milan Slakovič, sin oropanega Slakoviča v Brloški Dubravi. Slakovič pripoveduje, da so v orožniške uniforme preoblečeni roparji ponoči napadli hišo, zvezali njega in očeta in odnesli 300 dolarjev in 7000 Din. Ko so razbojniki odšli, so zagrozili, da bodo poklali celo družino, če se Jih naznani oblasti. V razpravno dvora-no privedenega Carugo spoznava Milan Sla-kovič kot voditelja razbojniške tolpe. Proces Čaruga. Cfril^in^M ma^a' ^) Radi praznika sv. §a ra»nr?v 8 «Se iaties v 0si'eku nj vr- zpra\a proti Carugi In tovarišem, • Vedno zadnje novosti \ SAMO Gričar & Mejač. : o • 4» O • ^ \ šelenburgovu ulica 8 * / Dnevne vesti. JAN RU21CKA. RredsedraBc Češkoslovenske Obce v Ljubljani g. Jan Rdžlčka praznuje dne 27. t. m. svojo 70. letnico. Rojen dne 27. majnl-ka 1854 x Caslavi na Češkem, obiskoval je v svojem rojstnem mestu nižjo realiko, potem je nadaljeval svoje študije na višji realki v Kutni Hori ter na poiitehniki v Pragi, kjer Je tekom 4 semestrov poslušal georne-triške in matematične predmete. Koncem leta 1871 Je vstopil v časlavi v državno službo kot začasni zemljemerec pri upravi zemljiškega davka, nakar je bil do konca leta 1878 v enaki lastnosti zaposlen v Kraljevem Gradcu, Chrudimu in 2amberku na Češkem to do leta 1880 v Dalmaciji in sicer v Zadru in Imotski. Leta 1880 je bil g. Rhžička prestavljen za kratko dobo na Dunaj v ministrstvo financ in ker ni hotel pri ljudskem štetju priznati nemščine kot svoj občevalni jezik, premeščen leta 1881 iz službenih ozirov v Ljubljano. Po dveletnem službovanju v Ljubljani je bi Imenovani leta 1883 kot definitivni državni zemljemerec prestavljen in dodeljen okrajnemu glavarstvu v Postojni. V Postojni, kjer je bival do konca leta 1901 se je oženil 1, 1885 s hčerko tamošnjega notarja Pavia Bezeljaka, s čemer je založil svojo slovensko rodbino. Leta 1901 je bil kot arhivar zemljiškega katastra premeščen k finančni direkciji v Ljubljani, nakar je v letu 1907 napredoval za inšpektorja ter vodjo evldenčno-katastralnega urada ta stopa leta 1917 po 35 letnem službovanju v pokoj ta ©tvoril svojo pisarno kot uradno opravičeni ta zapriseženi geometer v Ljubljeni. Inšpektor Rčžička je bil od leta 1915 do 1921 član ljubljanskega občinskega sveta kot referent o stavbenih in tehniških zadevah ter zavzema tudi častno mesto podpredsednika Inženirske zbornice v Ljubljani. Imenovani, ki je dolgoletni član Ljubljanskega Sokola ter Jugoslovensko-Češko-slovaške Lige, fungira od L 1918 naprej, * presledkom v 1. 1923 kot predsednik Ce-škodovenske Obce v Ljubljani, katere prvega sestanka, takrat Češkega kluba, se je v 1. 1881 udeležil. Njegova zasluga je razvoj Češkoslovaškega življa v Ljubljani ta vse svoje sile posveča utrditvi slovensko-čeških bratskih stikov, katere Je vedno odkritosrčno in iskreno branil. Gospodu Inšpektorju Rčžlčki želimo kot vilo agilnemu ter narodno napredni misli Iskreno udanesnu možu Iz srca še za naprej »mnogaja beta«! — Meščanska šola, njen rang hi karakter. Savez udruženti nastavnika gradjan-skth škola v Zagrebu je s sodelovanjem Zveze jugoslovanskih železničarjev, poštnih uslužbencev in javnih nameščencev izposloval sledečo odredbo: »Na pitanje Generalne direkcije državnih železnica o rangu nekih škola, ministarstvo prosvete aktom 0. N. Br. 12397 od 8. marca 1924 poslalo je ovo ©bjašnjenje:----------------- 3. Gradjan- ska škola ima rang i karakter nižje gimnazije (kao i tačka 2); »Svršenih osam razreda više pučke škode smatra se za državna službu kao svršena niža četiri razreda gimnazije Hi realne gimnazije.* — Glasom citirane odredbe ministrstva prosvete so absolventi meščanskih šod enakopravni absolventom nižje srednje šole brez nižjega tečajnega izpita (male mature), dokler ne od-Tedl ministrstvo prosvete naknadno analog odredbi za Vojvodino O. N. br. 19574, dne 17. aprila 1924 tzv. malo maturo tudi za meščanske šole v Sloveniji. Odločitev ministrstva prosvete o rangu in karakterju meščanske šole je vsem prizadetim krogom v veliko zadoščenje. — Spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Občinski odbor v VeiScem Bečkereku je na svoji zadnji seji votirai za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju 100 tisoč Din. — Predsedniki pri zrelostnih izpitih na srednjih šolah in učiteljiščih. Zrelostni izpiti na srednjih šolah in učiteljiščih bodo zaključeni do 27. junija. Ustmenim izpitom bodo predsedovali kot odposlanci ministrstva prosvete ti-le gospodje: V Ljubljani na I. drž, gimnaziji ta na mestni ženski realni gimnaziji Jeremija Živanovič. prof. višje pedagoške šote v Beogradu: na realni gimnaziji in na realki g. Drag. Gjorgjevič, univ. prof. v Beogradu: na nemški realni gimnaziji ta na dekliškem liceju g, Miloš Trivunac, univ. prof. v Beogradu; na drž. moškem in na drž. ženskem učiteljišču inšpektor srednjili šol Jos. Wester; v Mariboru: na drž. gimnaziji in na realki dr. Mili. Kombolj, gimn. direktor v Zagrebu, na drž. moškem učiteljišču dr. Janko Bezjak, višji šolski nadzornik v Ljubljani: na drž. ženskem ta na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester dr. Leopold Počjanec, inšpektor srednjih šol v Ljubljani; na drž. gimnaziji v Kranju višji šolsJd nadzornik dr. Bezjak; na drž. realni gimnaziji v Novem mestu dr. Rikard Zupančič, uutv. prof. v Ljubljani; na dTž. realni gimnaziji v Ptuju dr. Jakob Kelemina, univ. prof. v Ljubljani; na zasebni gimnaziji v Št. Vidu inšpektor sred. šol dr. Leopold Poljanec ta na zasebnem ženskem učiteljišču uršulink v Škofji Loki inšpektor sred. šol Jos. Wester. — Polovična cena na železnicah za po-setnike odkritja Malgajevega spomenika. Minister saobračaja je dovolil vsem članom narodnih društev, ki posetijo proslavo odkritja Malgajevega spomenika dne 29. maja 1924 v Guštanju, polovično vožnjo na železnicah. Posetniki proslave naj kupijo na postaji, kjer vstopijo cel vozni listek v Goltanj. Ta vozni listek se mora obdržati in jim velja za povratek, ako se Izkažejo s potrdilom glavnega odbora za odkritje Malgajevega spomenika v Guštanju. da so proslavi prisostvovali. Polovična vožnja velja » čas od 25, maja do 2. junija 1924. Podkovskl tečaj na dri. podkovski šoli. Obvezni poluletni tečaj na drž. podkovski JdU Selo-Moste pri Ljubljani se prične dne 1. JnHJa t. L Za vstop v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu drž. podkovske šote do dne 15. junija 1.1, predpisno koiekovano prošnjo t« Ji pritožiti: 1. rojstni In krstni list, 2. domovinski Ust. 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, S. ubožno spričevalo in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli Je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo brezplačno stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami z« brano in potrebne učne knjige. — Pravo javnosti zasebnih šol. Ministrstvo prosvete je odredho, da s koncem šolskega leta 1923-1924 izgube pravico Javnosti vse one zasebne šole v Sloveniji, ki butdaa >iavice tavaostl od mtai- Ljubljana, 24. maja. strstva prosvete. Dovoljenja o pravici javnosti od pokrajinskih vlad ali od bivšega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje ne veljajo več. — Maturantom leta 1914 v Novem mestu 1 Da se domenimo o kraju in času sestanka ob priliki naše desetletnice, prosim, da ml javijo vsi sošolci, ki se nameravajo udeležiti sestanka, čimpreje svoje nastove. Jakob Gerčar, Ulica Stare pravde štev. 3. Ljubljana. — Poljedelska šola v Kraševcu. Prihodnje tedne bo dograjena velika poljedelska šola v Kruševcu. Šola bo otvorjena meseca oktobra ta bo sprejela 200 učencev. Šola je opremljena z najmodernejšimi učnimi pripomočki. —• Nove plače železniškemu osobju. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za promet naročilo vsem direkcijam, da izdelajo za mesec Junij plačilne pole po novem zakonu o javnih nameščencih. Po tej odredbi ministrstva bo uslužbenstvo železnic dobivalo plače po novem zakonu za javne nameščence od 1. junija dalje. — Čehoslovaškl general Pfeifer v Beogradu. V Beograd je došel general češkos.o-vaške vojske Pfeifer, ki bo prideljen naši vojskf, da se seznani z njeno organizacijo m disciplino. Poleg generala Pfeiferja bodo nameščeni v naši vojski še trije polkovniki in več nižjih češkoslovaških častnikov. — Odbor uradnih slug sklicuje za danes v nedeljo 25. maja važen sestai ki se vrši ob 3. uri v prostorih »Rokodel: ga Doma« v Ljubljani. Vsak naj obvesti > sestanku sotovariše pri drugih pododdelkih. Prišlo je poročilo prometnega ministrstva. — Odbor uradnih slug. — Učiteljice prf ministru prosvete. Pri ministru prosvete se je oglasila deputacija učiteljic, ki je prosila, da se poročenim učiteljicam priznavajo tudi pollne draginjske doklade. — Izpiti iz poštne službe. V ministrstvu pošte in telegrafa je izdelan nov pravilnik o polaganju izpitov za nižje poštne telegrafske in telefonske uradnike. — Stanovanja za javne nameščence. Ministrstvo financ je v sporazumu z ministrstvom za javne zgradbe dovolilo kredit 2,600.000 Din. za zgradbo uradniških stanovanjskih hiš v Novem Sadu. Z zidanjem stanovanjskih hiš se prične takoj. — Dve srečki razredne loterije, ki sta bili kupljeni v Ljubljani pri Jadranski banki sta zadeli in sicer štev. 76062 400.000 Din, štev. 16388 pa 50.000 Din. — Nov vozni red. Te dni je izšel žepni vozni red »Expres«, z veljavnostjo od 1. junija 1924 sestavljen po železniških strokovnjakih. Vozni red obsega vse za potnike neobhodno potrebne podatke, kot najvažnejše določbe iz obratnega pravilnika, taTife in cene voznih kart, železniške vozne rede, direktne zveze s tu- in inozemstvom, poštne in avtomobilne zveze v Sloveniji, vse paro-brodne zveze na Jadranskem morju itd. Kljub obširnosti in brezkonkurenčni vsebini stane izvod samo 10 dinarjev ta se dobiva po vseh večjih knjigarnah. Zato zahtevajte povsod edinole »Žepni vozni red Kxpres« in odklanjajte manj vredne izdaje. Knjigarne dobe običajni popust. Po pošti 1 Din 50 para več. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Expres« v Ljubljani, Pred Igriščem štev. 1. — Beg fabrikantove žene črez meta s 6 milijoni čsl. kron. Češki listi prinašajo podrobnosti o poizkusu jihlavskega tovarnarja L5wa, da opehari državo za predpisane davke. V tekstilnih tovarnah pri Jih-la-vi so ustavili delo v protest proti predpisanim 20 mrl fonom čsl. kron davka. To pavzo je porabil fabrikant L6w, da spravi svoje ogromno premoženje črez mejo. V ponedeljek proti večeru je zadržala obmejna carinska straža v Hatih osebni avtomobil, v katerem sta sedela žena fabrikanta L5wa Alma in uradnik Bloudek. Preiskava avtomobila je imela presenetljiv uspeh. Pod sedeži so našli cele snopiče čehoslovaških in inozemskih vrednostnih papirjev v vrednosti nad 6 milijonov čsl. kron. Alma Lčwova, Bloudek in šofer, ki so priznali, da 90 hoteli to vsoto prepeljati na Dunaj, so bili na mestu aretirani ta prepeljani v Prago. Alml L6wovl se je dovolila nastanitev v hotelu, ali pod policijskim nadzorstvom. Tovarnar Adolf L6w, ki leži težko bolan doma v Malem Beranovu, Je bil tudi dan pod policijsko nadzorstvo. Finančno ministrstvo le takoj poslalo posebno komisijo, ki je našla v blagajni še 13 inlljonov čsl. kron; od teh so 11 milijonov zaplenili. 2 milijona pa pustih za izplačila uradnikom ta delavcem. Ravnatelj firme Low, ki je priznal, da je že nekolikokrat pretihotapil denar v Avstrijo, in osebni tajnik Učwov Anderle, ki je poizkusili priti v stik z internirano Almo L6wo-vo, sta tudi pod ključem. Zaplenjeni milijoni ta avto pripadejo češkoslovaški državi. Ljubljana. — Razgrnitev volilnih Imenikov. V zniislu zakona z dne 23. avgusta 1877, drž. zak. štev. 14 je razgrnjen v mestnem gospodarskem uradu v času od 24. maja do 22Junija 1924 med običajnimi uradnimi urami volilni imenik za volitve v podružni odbor za obdelovanj« Barja kat. občin Trnovo. Karlovško predmestje. Gradišče In Stepanja vas, kjer je vsem volilnim upravičencem na vpogled. V ta podružni odbor bo treba pri voiltvt, ki bo pozneje razglašena, Izvoliti 7 odbornikov in dva namestnika. Pritožbe proti volilnemu imeniku in reklamacije je vlagati pri mestnem magistratu tekom 8 dni po raizgrnitvi. — Klub Primork je sestavil na svoji zadnji seji sledeči odbor: častna predsednica: Roža Gregorinova, predsednica: Maša Gromova, podpredsednica: Olga Puoova, blagajničarka; Milka Guštinova, namestnica: Ana LebaTjeva, tajnica: Mila Pirjevčeva, namestnica: Olga Zajčeva, odbornice: Vida Baltlčeva, Ema Dorčičeva, Marjeta Gostiševa, Ida Lahova, Lojzka Liščeva, Ida Mašerova. Ana Negovetičeva, Jožica Novakova, Vida Novakova, Zofija Strgarjeva, Karta šapfova, Ruža Šantlova, Draga Vo-lavškova, Milena Žerjavova. — Zopetna otvoritev obrala na drž, podkovski šoli. Drž. podkovska šola je pričela v novo urejenih prostorih v drž. žreo-čarni na Selu zopet v polnem obsegu obratovati. — Češkoslov. Obec v Ljubljani. Priredi povodom 70. letnice svojega predsednika g. insp. J. Ružička v pondeljek dne 26. t. m. prijateljski večer v kavarniških prostorih Nar. Doma in vabi tem potom vse prijatelje in znance jubilanta, da se tega večera udeležijo. Začetek ob 20. uri. Členov* obce, dostavte se v. patom pjžčtu! — Ogled ljubljanskih spomenikov priredi umetnostno zgodovinsko društvo v pondeljek dne 26. t. m. pop. Vodi msgr. V. Steska; na programu je Rožnik in Strelišče. Sestanek ob 3. pop. pri gradu Tivoli nad tivolskim parkom. — Hišnim posestnikom v znanje. Naprošam smo, da objavimo: »Pokrajinska zadruga dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani uljudno opozarja vse hišne posestnike, ki imajo založena iztočna dimniška vratca po kleteh, hodnikih in v podstrešju z raznimi predmeti, da v smislu stavbnega reda z ozirom na požarno policijsko varnost nemudoma opTOste dimniška vratiča vsake založbe, da bo dimnikarju mogoče vršiti svoj posej v redu. Podstrešna in iztočna dimniška vratca morajo biti brezhibna, cela ta nepokvarjena. Ugotovilo se je, da je v Ljuo-ljant pokvarjenih vratte nad 70 odstotkov kljub temu, da javijo dimnikarji skoraj vsak slučaj takoj posestniku. Iztočna vratca se po stanovanjih in hodnikih snažljo mesečno, v kleteh pa tromesečno. Več slučajev se je že pripetilo, da je bil dimnikar kriv nedostat-kov ta je moral zanje sodnijsko odgovarjati, ker posestnik ni hotel kljub večkrat, pozivu pri iztočnih vratcah odstraniti nahajajoče se predmete, ali Pa popraviti pokvarjena vratca. Gospodarja pa dimnikar iz vljudnosti ni javil pristojni oblasti. Odslej zanaprej bodo dimnikarji brezobzirno vsakega gospodarja, ki ne bi na prvi poziv odstranil pred vratci nahajajoče se predmete ali dal pokvarjena vratca popraviti, ovadili obrtni oblasti. Ravnotako bodo naznanjeni vsi oni, ki zabranjujejo redno mesečno ometanje dimnikov ta štedilnikov. — Načelstvo. — »Akademski klub Orfuna« v Ljubljani. — Članski sestanek, ki bi se imel vršiti v sredo dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma, se je glasom sklepa ©dborove seje preložil na sredo dne 28. t. m. v prostorih Mestne »Orjune« Ljubljana (Arena Narodnega doma). — Umrla Je po dolgotrajni in mučni bolezni ga. Marija Pristavec, vpokojenka tob. tovarne. Pogreb pokojnice se bo vršil dne 26. t. m. ob 4. url popoldne tz hiše žalosti Sodarska steza štev. 2 (pri Florjanski cerkvi) na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo polože k večnemu počitku. Blag ji spomin. — Kulturno In gospodarsko društvo na Barju priredi v nedeljo 25. t. m. t. 1. vrtno veselico pri Počivalniku. Dolenjska c. tik Rakovnika. Na vzporedu: petje, šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Za pristne kranjske klobase in dobro kapljico je preskrbljeno. Pričetek ob 4. uri popoldne. — Odbor. — Umrli so v Ljubljani: Dne 22. maja: Fran Petrič, slikarski vajenec, 14 let. — Dne 23. maja: Marjan Sušnik, tesarjev sin, tri leta in pol. — Ivan Kramar, akordant, 69 let — Dne 24. maja: Marija Pristavec, postreščkova žena, 68 let. — Policijske prijave: Tekom zadnjih 24 ur so bili na policijo prijavljeni sledeči slučaji:. 2 tatvini, 5 kaljenj noč. miru, 17 prestopkov cestno-polleijskega reda. 1 prestopek pas. kontumaca, 1 nedostojno vedenje, 1 pretep. 2 goljufiji, 1 neporavnan račun. — Premetena goUufica. Franc Hafner, učitelj na Viču, stanujoč v Rožni dolini je prijavil policiji, da je te dni neka 20 letna, boljše oblečena ženska prišla k Mariji Velkavrh na Glinoah in od nje izvabila 130 Din. na račun Hafnerja, češ, da je dobra njegova znanka ta da je izgubita svoj denar, pa se ne inoTe peljati domov. Nekaj dni pozneje se je neznanka pod isto pretvezo oglasila PTi Hafnerjevi gospodinji Mariji Seliškar, kateri je pravila, da je prišla iz Celja v Ljubljano polagat izpit iz klavirske šole, da pa je bi'a okradena in si ne more nabaviti nekih knjig. Seliškarjeva ii je verovala in ji izročila na račun Hafnerja 210 Din. Policija intenzivno zasleduje pretkano sle-parko. — Neplačan račun. Pred par dnevi "je prišel brezposelni slaščičarski pomočnik Ignacij Rozman v družbi nekega mladeniča v gostilno Černigoj, po domače pri »Tinčku« v Rožni dolini, kjer je naročil 2 litra vina in 3 Jajca. Ko sta vse to povžlla, sta jo popihala, ne da bi poravnala račun. — K umoru pri Skaručni. Kakor smo poročali, je bil poleg osumljenega Kristana aretiran tudi mož umorjenkin Matevž Zevnik. Pri prvem zaslišanju pa se je izkazalo, da Zevnfk pri umoru nima nobene Krivde in ga je okr. sodišče v Kamniku takoj izpustilo na svobodo. — Za lastnike psov. Točna evidenca vseh v občini se nahajajočih psov je neobhodno potrebna zlasti, da se zamorejo pravočasno odrediti potrebni ukrepi v svrho preprečenja strahovite pasje stekline. Lastniki psov v mestnem okrožju ljubljanskem se tedaj pozivljejo, da jih pridejo v kolikor se to doslej še ni zgodilo— popisat ob navadnih uradnih urah v mestni popisovalni urad na magistrat. Navesti je treba: številko letošnje pasje znamke in pa ime, starost, velikost, pasmo in barvo psa. Kdor ne pride psa popisat, bo kaznovan v smislu obstoječih predpisov. Maribor. — Predavanje v Ljudski univerzi. Na tukajšnji Ljudski univerzi bo predaval v pondeljek 26. t. m. urednik Friderik Golob o sodobnem pacifističnem gibanju. — Poset ljubljanskih vlsokošofcev. V soboto dopoldne je pod vodstvom univerzitetnih profesorjev dr. Dolenca in dr. Kušeja prispelo v Maribor okrog 50 ljubljanskih lijakov juridlčne fakultete. Ogledali so si državno moško kaznilnico in policijski komi-sarijat ter nato še druge naprave mesta. Zvečer so priredili mariborski akademilci tovarišem prijateljski sestanek. —■ Avstrijski obmejni promet. Pri mariborskem velikem županstvu je bila te dni konferenca s pristojnimi avstrijskimi krogi, na kateri se je uredilo vprašanje obmejnega prometa v tem zmislu, da bodo smeli odslej jugoslovenski državljani s pravilnimi potnimi listinami ali propustnicami v Cmu-reku vstopati In izstopati. — Poslovanje srezov. Posamezni srezi v mariborski oblasti prično poslovati $ i, junijem t L Izvzemši mariborsko okrajno glavarstvo, ki se še-le s 1. julijem razdeli v oba sreza, t. j. za levi In desni dravski breg. — Cepljenje koz. Ker je blJ poziv mestnega magistrata na obvezno cepljenje proti osepnicam precej neznaten, se bo cepljenje mestnega prebivalstva ponovilo od 26. do 31. t. m. v prostorih mestnega fizikata. — Aretirani vlomilec. Te dni Je bil na naši severni meji aretiran neki moški, ki Je dejal, da Je narednik jugoslovenske vojske. Izkazalo pa se je, da njegove navedbe niso resnične. Aretirani, ki svojega pravega Imena noče izdati, je osumljen, da Je sokriv na vlomu v dunajsko »LSnder-Bankf. Poizvedbe se nadaljujejo. — Kolesarji v drevoredu. Zaradi številnih pritožb prebivalstva, .proti ItpleeMieffl, & v Tomšičevem drevoredu resno ogrožajo varnost pešcev, je policijski komisarijat odredil poostreno kontrolo. Danes je bilo aretiranih sedem kolesarjev, ki se bodo morali zagovarjati zaradi prestopka proti cestnemu policijskemu redu. — Aretacije. Včeraj je bil neki Ivan S. iz Radvanja aretiran in izročen sodišču, ker je koncem aprila t. 1. ukradel' več rjuh. — Policija je te dni aretirala več kurjih tatov. Po večini so bile to iz Avstrije izgnane brezposelne osebe. — Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učiteljišču Ant. Rud. Legat, v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanje ta pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica štev. 7, telefon 100. Srebrno poroko sta slavila dne 23. t. m. zdTavnik dr. Franjo Jankovič, bivši klerikalni poslanec in minister in njegova soproga Berta. Dr. Fr. Jankovič je rodom iz Vitanja pri Celju in je že od svojih dijaških let agilen delavec v vrstah SLS. — Nepreviden motociklist. Dne 23. L m. zvečer je 40-letnl trgovec Karol Čamemik vozil z motornim kolesom iz Ljubljane proti Mariboru. V bližini Gornje Polskave, kjer je drvel s hitrostjo 80 km, pa je na ovinku zavozil v neko drevo ob cesti. Kolesarja je vrglo s kolesa daleč v jarek, kjer je dobil težke poškodbe na glavi in posebno na očesu. Prepeljali so ga v mariborsko javno bolnišnico. Dasiravno njegovo stanje ni nevarno, je vendar le skoraj gotovo, da je poškodovano oko izgubljeno. Unionski vrt se ©tvori v nedeljo, 25. maja. Najmirnejši ta najlepši restavracijski vrt Ljubljane. — Vsak torek in petek vrtni KONCERT godbe Dravske divizijske oblasti brez vstopnine; v slučaju slabega vremena se vrši isti v dvorani. — Za obilen obisk se priporoča KONRAD RIST, ravnatelj in restavrator Grand hotela Union v Ljubljani. Celje. — Razpisani porotni slučaji pri porotnem zasedanju v Celju. 2. junija Skela Fran ta Avgust Zdonc uboj; 3. junija Anton Pšeničnik težka telesna poškodba, Marija Černelč detomor, Marija Razboršek detomor; 4. junija Bene Franc in Koprivc Ciril rop; 5. junija Štefanija Kukovič in Terezija Žumer požig, Joahim Gorobtaka uboj in Alojz Lebar posilstvo; 10. junija Konrad Medvešek in tovariši javno nasilstvo. Na vrsto pridejo še drugi slučaji, ki se bodo šele razpisali. — Nove uradne ure pri celjskih sodiščih. S 1. junijem 1924 se uvedejo pri sodiščih v Ceiju sledeče uradne ure: ob delavnikih od 8. do 13. in od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 16. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure. — Kovaška obrtna zadruga za celjski in konjiški politični okraj s pritegnjenim sodnim rogaškim okrajem se je ustanovila v Celju. Načelnikom zadruge je bil izvoljen Franc Košir iz Celja, njegovim namestnikom pa Ignac Jeki iz Vojnika. — V vednost! G. Pavel Faigl, pekovski mojster, Gaberje 26, se je danes zglasil v našem uredništvu in izjavil, da je prišel na kandidatsko listo takozvane »Nepolitične gospodarske stranke« na podlagi napačnih Informacij. Ko je zvedel, da ima omenjena stranka nernško-politično ozadje, je takoj storil vse potrebno, da se ga črta iz liste. Plul. — Iz poštne službe. Odpravniško mesto pri pošti v St. Vidu pri Ptuju je bilo podeljeno poštarju Juliju Pintarju. Poštarica 6. razreda I. Hočevarjeva je premeščena iz Ptuja v Celje. — Umor. Dne 4. t. m. je bil uslužbenec pri I. Leberju v Križevcih, M. Kardinar zavratno umorjen. Ko je Kardinar spal, ga je v noči od 3. na 4. t. m. napadalec Horvat udaril z gnojnim krampom po glavi in ga nato obdeloval še z nožem. Na ta način Je Kardinar dobil 34 težkih in 17 lažjih ran na gornjem delu života. Tudi trebušna mrena je bi a ranjena, da so izstopila čreva. Po tem groznem zločinu si je Horvat z nožem prerezal vrat. Kardinar kot Horvat sta bila na mestu mrtva. Vzrok umora še ni popolnoma pojasnjen. — Razstava živine. Ormoški okTajni zastop priredi 31. t. ra- na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine ptac-gavske pasme. Razstava bo otvorjena ob 10. uri dopoldne. Šport. LJUBLJANA : ŠIŠKA 2 : I (1 ; 1). Da se odpomore Hermesu iz njegove slabe finančne situacije, se je priredila včeraj pred maloštevilno publiko tekma med igralci Ljubljane in Šiške. O tekmi sami se ne da veliko povedati, ker ni nudila nič posebnega. Moštvi sta si bili priltčno enaki, biškarji so se borili z večjim elanom, Ljubljančani pa, ki se niso nič kaj preveč trudili, s© imeli rnal plus v tehniki. Najbolj je ugajal Siškarjev vratar Mihelčič, srednjf krilec Jesih in v napadalni vrsti Pleš II. in Učak. Ljubljana pa je imela svojo najboljšo moč v Ladotu kot srednjem krtku. Dobra sta bila tudi Vidmajer in Zupančič I. Kakor rečeno ni nudila tekma mnogo, kajti igralo se je precej povprečno. Igra. dasi ob mali premoči Ljubljančanov, je bila še precej odprta. 2e takoj v početku doseže Lado te 20 m s krasnim strelom vodstvo za Ljubljano. Proti koncu Izenači Učak z »11-metrovko« vsled Beltramovega handsa. V drugem polčasu je bila premoč Ljubljane še večja, a igra tudt bolj dolgočasna. Najlepši moment je bil krasen Martinakov strel, ki je pa zadel v prečko. Prvo »11 me-trovko proti Šiški, ki Je bila diktirana vsled toula nad Vidmajerjem ubrani Mihelčič. Proti koncu postanejo Ljubljančani še bolj ofenzivni ta iz »11 metrovke« vsled handsa doseže Vidmajer zmagonosen goal. Zadnje minute je zopet Šiška v napadu, vendar ne more nič več spremeniti na rezultatu. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Ljubljana: Miklavčič — PogačaT, Beltram — Pokorn (Jadran), Lado Z., Pevalek II. — Zupančič I, Martinah (Jadran), Milan Z., Vidmajer, Dober let. Šiška: Mihelčič — Gruden, Prešeren — Zemijakf' Jesih, Grilc (Ilirija) — Klančnik, Pleš I„ Pleš II., Učak (Ilirija), Rozman. Vsi razen navedene dvojice Hermes. Sodil je g. Vodišek zelo komodno in imel priliko, da je strahoval maloštevilno, toda. precej vneto publiko. Trbovlje. Malokje je opažati toliko ži vahnega stavbnega gibanja kot v naši skriti dolini. Človeku se zdi, da se vrši med posameznimi tukajšnjimi posestniki ta javnimi korporacijami neka tiha tekma v olepševanju Trbovelj, ki so dolga leta zastonj čakale svojega prerojenja. Kaka razlika mea Trbovljami, kakršne so bile še pred šestimi leti ta kakršne so danes. Odkrito je treba priznati, da je v tem oziru najvev storil rudnik, ki je tekom par iet po inicijativi ta finem okusu rudniškega ravnatelja Pauer-ja ustvaril na nekdanjih zapuščenih naslpta in ruševinah nove modeme delavske m uradniške naselbine, obdane z lepo ograjenimi vrtovi. Izginile so zvečine tudi razdrapane drvarnice, barake in hlevi po starih delavskih kolonijah, ki so s tem pridobile mnogo v estetičnem ta še več v zdrav* stvenem oziru. Tudi dela okrajnega zastopa kažejo, da se hoče 1 od te strani popraviti zamujeno, kar pričajo novozgrajeni obcestni oporni zidovi, okrašeni z lepimi betonskimi ograjami. Ja, celo naša pastorka občina sto ri, kar se pač v teh razmerah storiti da Povsem novo lice dobivajo tudi gorenje Loke, kjer se zida velika bolnica bratovske skladnice ta se v kratkem prično kopati temelji ponosnega sokolskega doma. Tudi dom slovenske matere Dimnikove se Je ozaljšal kakor za nedeljo. Obdan od masivno ograjenih domačih vrtov zre s pono*. som po zelenih lokah in gričih, kjeT se belijo novi slovenski domovi. Pa tudi pri fari se giblje, čeprav bolj počasi. Tu smo dobili vsled preobokanega dela potoka prostran trg, ki služi prometu in je obenem v okras bližnji okolici. V oči pade tudi novozgrajeni dom kleparja Tomše—Rozina, čegar vrt obeta postan eden najlepših v Trbovljah. —■ Lepo se razvijajo Trbovlje ta napredujejo kot malokateri podeželski kraj. Vendar so tudi v našem kraju mnogi kričeči nedostatki, ki jih bo mogoče odstraniti 1® z dolgotrajnim smotrenim delom. Ce se v tem združi vse, kar stremi za izboljšanjem, bodo Trbovije, po velikosti tretja občina ▼ Sloveniji, to kar bi že zdavnaj morale biti —i— Marenberg. Kraj. organizacija Orjufl* je imela v nedeljo zborovanje za Maren-berg in okolico, Udeležba je bila jako slaba, največ jih je bilo še iz Vuhreda. Med udeležniki je bilo tudi nekaj nečlanov, ki so šli samo tz radovednosti na zborovanje, da slišijo poročevalca iz Maribora, zlasti če odobrava delovanje tukajšnjih članov, ki se gotovo ne vjema s programom Orjune. — Poročevalec se je lahko prepričal, da v Dravski dolini ne bo mnogo uspeha, posebno ne, dokler bodo nekateri smatrali Or-juno za nekako avantgardo demokratske stranke, kar bo tudi približno odgovarjalo resnici. — Dobro nam je še v spominu S#-nek, ki ga je lansko leto prineslo »Jutro«, v katerem se je povdarjalo, da nobeno društvo, pa naj ima še tako lep program ne more obstojati, če ne stoji za njim politična stranka in da se mora prej ali slej tako društvo identificirati z eno politično stranko, ker da je društvo, v katerem so člani različnih strank, nezmisel. — Tega načela se očlvidno demokrati držijo povsod. Tako jih je tudi tukaj par, ki so sl stavili kot glavni cilj to, da ugonobijo ta uničijo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog, ne oziraje se na to, da škodi to celokupnosti; zlasti še tukaj pri nas, ki smo na najsevernejši točki naše države in ogroženi od Nemcev. Ne sramujejo se denunciratl in ovajati sodišču svojih sonarodnjakov in podpirati v tem ogabnem poslu Nemce, kateri si <#* veselja roke mencajo, videč kako se Slovenci med seboj kregajo. Še bolj žalostno je, da se dobi narodni odvetnik, da zastopa v narodni zadevi Nemca proti Slovencu. Kaj takega se more zgoditi samo pri nas! N» dovolj lep pisan program, nositi znak Orjune itd., treba je tudi po istem delati, ker po delu se človek spozna! Upamo, da bo ta kratek opomin segel marenberškim Slovencem v dno duše in da bodo prenehali * gonjo proti tistim, ki delajo v dobrobit skupnosti, pa naj le ti pripadajo katerikoli stranki. — Če ne preneha ta gonja bo®0 žalibog tudi mi prisiljeni stopiti v ofenzivo in gotovo je, da ne bomo izbirali sredstev za pobijanje nasprotnikov. — Če se zdi Vam to umestnejše, nadaljujte, po naš«8 mnenju gotovo ni to prav, zlasti sedaj. se bližajo občinske volitve. — — .... — Izpred sodISca. PRETEPAČI. Na Sv. Jožefa dan je nastala — bal* radi besed »Vi ste uničevalci alkohola«, *“ gjlh je izustil J. Umnik ta — ki so vbij«1* Francetu Kržišniku — med tem in Jož e to" Ustarjem na eni in Umnikom na drugi strani, rabuka, s katero se je bavilo že deželi*0 sodišče, ki jo je pa odstopilo okrajnem® sodišču: Iz Vr. se Je izcimil nedolžen D (Sodišča imajo še vedno stare nemšk® štampilije ta znake.) In sicer Je KržIŠt*'* obdolžen prestopka lahke telesne poškodb*« storjenega s tem, da je Umnika udarH * bičevnikom po glavi in ga lahko poškodoval, Ustar pa prestopka po § 431., stori*: nega s tem, da je mahal s sekiro ta bf pri tem lahko koga poškodoval. Zagovarjata se seveda s tem, da se samo branila. »Ni tku, leokr guvareto Veste gspud, stvair je bla vsa druga. sva se sam branila« pravi Kržišnik “ Ustar se tej trditvi pridruži. Sodišče je pa drugega mnenja. ju krivimi. Kržišnik se obsodi radi prestopka l*bk* telesne poškodbe (§ 411.) na 24 ur zaP®1* ter ima plačati Umniku 50 Dta za bolečin*' Ustar pa je kriv prestopka po 8 431. **“' zak. ter se obsodi na 24 ur zapora. Iz strankarskega življenja* P?tek se J0 vršil zaupni NRS in bivše NNS za KoktavorskLSt. F terski okraj. Pozdravnemu govoru Pre<1|i. nfka g. Vardjana so sledila zanimiva vajanja g. dr. Ravniharja o stno*ren«m programatlčnem delu, ki nas čaka I v ® v stu i na deželi, da tako »prispevamo* konsolidaciji naših razmer ta k ra*8?*'j. NRS v Sloveniji. V novi odbor so , JSd dr. RavnihaT, predsednik, dr. PrimožičJ*** predsednik, dr. Ažman, delegat, HrašoVj.. tajnik, Čebeljak, blagajnik ter odbon***j. Kos, Adol, Godec, dr, Potočnik, « Kobač. Lj. Jurkovič razmotrlval je o ‘gjp. tičnih razmerah s posebnim ozirom na ^ vence. — Nastopili so še drugi g®vo.j,ar zlasti je odgovarjal predsednik dr. Kav ^ na razna stavljena mu vprašanja. N*. « ključi predsednik dobrouspeli seata*®* (\bče aadovoPatvo v*®h navzočim Gospodarstvo. Nova avstrijska carinska tarifa. V sredo, dne 21. t. m. je bil predložen avstrijskemu parlamentu osnutek nove carinske tarife. Dosedaj je imela Avstrija staro pogodbeno tarifo, ki nikakor ni odgovarjala povojnemu avstr, gospodarskemu °*emlju. Nova carinska tarifa naj bi se ozir rala predvsem na gospodarske potrebe sedanje Avstrije; v kolikor bi bile nekatere carinske postavke neugodne za gotove države, ki so z Avstrijo v živahnejših poslov- stikih, n. pr. Češkoslovaška, Jugoslavija, Madžarska Itd., bi se mogle te postavke kasneje v pogodbah eventue-rno znl-iati. Nova carinska tarifa, ozirom« njen osnutek, je izraz kompromisa med poljedelstvom in industrijo. Avstrijska Industrija, dasiravno ne več tako močna, kakor Pred vojno, je v glavnem še vedno le eks-Portna industrija. Samo domači trg pride Ianjo le malo v poštev. Vendar je zahtevala ta industrija gotove zaščite in se ji je tudi posrečilo doseči, da varuje osnutek nove carinske tarife njene Interese. Seveda se k ni dalo doseči brez nadaljnjega; treba 1* bilo gotovih koncesij drugi veliki skupini, poljedelstvu. Veleagrarni so postali za *®dustrijske carine le pod pogojem, da se Prtzna tudi njim enako varstvo. Ta kom-Promis pa je imel za posledico, da uvaja °®tutek nove carinske tarife carino na Sicer je imela Avstrija že poprej uvoz-carine na živila. Pogodbeni carinski ta-ie določal uvozno carino za pšenico v ^esku 6.30, za rž 5.80, za ječmen 2.80, za ®Ves 4.80, za koruzo 2.80 zlatih kron za ferski stot. Toda vse te caTlnske postav-^ so bile v vojni razveljavljene in tudi po Vojni v novi Avstriji niso bile v veljavi, ’%) da je bil uvoz živil z Avstrijo dosedaj J*rtne prost, kar velja tudi za moko in riž. * le določila stara Avstrija uvozno cari-na uvoz žitnih vrst m mlevsklh izdelav, se ni čuditi, ker je bila Avstrija pred velika država s skupnim avstro-ogr-carinskim ozemljem, ki je pokrivala Potrebe svojega konzuma v celoti z domačo ^'odukcijo. Tem bolj čudno je zato, da Uvaia mala povojna Avstrija, ki mora rav-nasprotno uvažati večino živil za pokritje svojega konzuma, uvozne carine na ž‘VHa. Zato je tudi upravičen dvom, da bo n°va carinska tarifa resnično koristila av-* tajskem gospodarstvu kot celoti. te postane predloženi osnutek zakon, bodo v Avstriji podražile skoro vse življenjske potrebščine in to v zello občutni merL Ta podražitev bo tem občutnejša, ker u’v°zne carine na živila dosedaj sploh ni bik). Neverjetno in nemogoče pa je, da bi °staia ta podražitev samo lokalna, samo Pri živilih; brez dvoma se bo izražala kaj kitro tudi povsod drugod, prod vsem pri industrijskih proizvodih. Podlaga vladne predloge carinskega sistema je vzpostavitev žitnih carin. Za pše-rž, ječmen In oves določa osnutek uvozno carino dve zlati kroni za meter-aki stot. Na kilogram odpad* torej celih 288 papirnatih avstrijskih kron. Ker se na-"»^je iz 1 kg žita 70 dkg moke, se bo torej **h-ažila radi uvozne carine moka za 411 (papirnatih) pri vsakem kilogramu in znesek se bo dvignila seveda tudi ^ kruha. Določitev uvozne carine za žito po-tr se rac^ carin vodfzte v»a po- ®°na živila. Ce je doiočena uvozna carina mora bttf tudi na moko, ke»r bi na-slučaj pomenil premijo za inozem-®Itosko Industrijo In smrtni udarec za mlinsko industrijo. Carina na žito fino lcrmo prtvede s sebol tudi ca-^*vino, meso, mast itd. Pri moki je Sebjf8 avs^r^s^Ia mlinska industrija še po-Premijo: Za moko predvideva nam-^ carinski osnutek uvozno carino v ^ u 6 zlatih kron za metersld stot, to je Papirnatih kron za vsak kg, od česar je avJ>artTnatfh ^ron, Posebna premija za Jsfco mlinsko industrijo le preko ca-^ n« žito. Uvozna carina za živino bi znašala 5, - svinje 10. na debele svinje 7, iajoč*6 ** ldaT,I< 5 zlatih kron. Odgovar-Postavke so določene za meso in niško mast Za slednjo je določena uvoz- *« 7?* 720 lnx>n'za mes°pa 1728 ^ron ^ , *• Nadalje določa osnutek nove ca- gr . e tarf,e 432 kron caTine za 1 kg fižola, rtlas,a leCe. za jajca 432 kron, surovo ^ ° 288, namizno olje 720, riž 432 kron Na petrolej bi znašala carina 432 “ron za kg. kot w ist« vsoto, ki jo bo plačati v se 1)0 dotično blago podražilo J* _ ^ Nova carinska tarifa bo torej, Po h^d udarec za konzumenta, Ono Za mafftfirn *ern JL ^,.mare2a Človeka. Ta udarec bo UJemm u 'cer določa osnutek raz- *to Klnt UVozno carino za celo vr- cira ^ fa Avstrija sploh ne produktom »če ir ‘kT mnioeo P^malo za pokritje brezpogojno navezana na uvoz. V iVStKfi 46 ^ecej **fLrT\!urhJa b° torel *e sedaj vi- ! boH,d,vlgmla- Kw b<> ta *»-u L’ 13rma’ da **> zahtevalo ^Sčenstvo in delavstvo zvišanje pre- . ki bi odgovarjalo porastu cen žl- Brez mezdnih gibanj nikakor ne bo šlo in povišane plače bodo zopet povečaSe produkcijske stroške v industriji in s tem tudi cene industrijskih .izdelkov. Tako ne bo imelo avstrijsko narodno gospodarstvo od nove carinske tarife nobene koristi, temveč samo škodo. Korist bo Imelo le par vele-agTarcev ta pa industrijcev, ki so pravzaprav povzročitelji te carinske tarife. Uzakonjenje nove avstrijske carinske tarife seveda tudi za našo državo ne bo brez vpliva. Avstrija je danes eden izmed najboljših odjemalcev in to kljub vsem tež-kočam, s katerimi se mora boriti naš izvoz. Visoke carine in s temi povzročena podražitev produktov v Avstriji bo zmanjšala konzum v Avstriji in tako tudi uvoz. Torej niti za nas niti za druge sosede ne pomeni nova tarifa pridobitev; najmanj pa seveda za avstrijskega konzumenta. Madžarska sanacija. V Madžarski divja silna gospodarska kriza, ki jo skušajo obrazložiti kot »sanacijsko atmosfero«. In vendar pravzaprav sanacija sploh še ni pričela, o inozemskem posojilu še ni nobene sledi. Silna baisse, ki so jo pretrpeli madžarski efekti, je povzročila v gospodarstvu še hujšo stisko, kakor je že sicer bila. Izgube na vrednosti madžarskih efektov cenijo na celih petnajst bilijonov kron. In te izgube, to nazadovanje ni povzročila morda sanacija, oziroma kriza, ki spremlja vsak sanacijski proces, niti špekulacija proti franku, ki se v Madžarski v večjem obsegu sploh ni pojavila. Pač pa je dober del razdejanja na madžarskem efektnem trgu povzročil po'om dunajske borze, ker sta obe tržišči v zelo ozkih stikih. V Madžarski obrestna mera 60 do 70% ni redkost, radi česar obstoja veliko nesorazmerje med rentabilnostjo industrijskih podjetij in kurzi njihovih efektov. Že davno pred sanacijo so pričeli v Madžarski vse efekte ocenjevati kar mogoče optimistično, radi česar so se njihovi tečaji dvigali kar skokoma. Ko pa se je začela stresati radi ponesrečene špekulacije proti franc, franku dunajska borza ta je tamkaj nastopila viharna baisse, se je prenesla ta tudi na madžarski trg. Vrh tega vlada v Madžarski že dalje časa stagnacija na trgi’, vsled česar so bili Industrije! še bolj prisiljen! prodajati svoje efekte, da pridejo do denarja. Stagnaciji na madžarskem trgu se ni čuditi, ker je kupna moč prebivalstva minimalna. Plače so v primeri s cenami neverjetno majhne, zato se vsakdo omejuje pri izdatkih na najpotrebnejše; siceT pa se tudi kaj več niti ne more kupiti. Te razmere so močno vplivale tudi na sanacijsko ddo samo. Prisilno posojilo je Izpadlo zelo slabo in podpisovanje delnic novčanične lir>nke je tako slabo, da vlada nit) ne poroča javnosti o dosedanjih rezultatih. 2e itak brezupni položaj nepremožnih slojev v Madžarski pa se bo še posSabšal, čim stopijo v veljavo novi sanacijski davki, ki ne bodo majhni. Vladni carinski osnutek je popolnoma podoben avstrijskemu; njegova tendenca je zaščita interesov vele-agrarcev ter je ravno tako nastal na podlagi kompromisa med industrijo in vele-agraTd, kakoT v Avstriji. Zato je tudf v Madžarski zelo dvomljivo, da bi bila nova carinska tarifa zanjo pridobiten, kakor ne bo za Avstrijo pridobitev njena carinska tarifa. Amerikanske poljedeljske poskusne postale. Najnovejša številka »Poljoprivrednega Glasnika«, ki je posvečena Ameriki In njenem poljedelstvu, priobčuje med drugimi zanimivimi članki tudi sestavek dr. J. G. Lysmana. dekana New-Jerseyške državne poljedelske fakultete In ravnatelja poskusne postaje New - Brunswotek N. J. pod gornjim naslovom. Ker bo ta članek ameriškega strokovnjaka gotovo zanimal tudi naše poljedelce !n strokovnjake, ga priobčujemo v slovenskem prevodu. Mestna državna in narodna poljedelska udruženia so bili predhodniki ameriških poljedelskih polskusnih postaj. Koncem osetn*-najstega stoletja so sl prizadevale posamezne osebe, k! so bile zainteresirane na napredku ameriškega poljedelstva, da uvedejo boljše načine produkcije z organiziranjem poljedelskih sejmov In z podeljevanjem nagrad za najboljše vzorce rastlin (pridelkov) ln domačih živali, ki so bile vzgojene na ameriških kmetijah. V tem času je n. pr. ustanovil Benjamin Franklin te mnogi drugi v Filadelfiji »Kmetijsko družbo«. Malo kasneje je bila ustanovljena v Albany—New-Yorku družba za povzdigo poljedelstva In Industrije. Tl dve društvi sta zbrali v svoje članstvo najimenitnejše in najlnteligentnejše zemljiške posestnike v državi. Njihovi spisi, ki so bili natisnjeni v prvi četrtini devetnajstega stoletja, dokazujejo, da je bila posvečena posebna pozornost pospeševanju kulturnih rastlin hi domačih žival! z Izbiro In vzgajanjem, s kontrolo škodljivih žuželk In rastlinskih bolezni. z izboljševanjem orodja in strojev in z boljšim vzdrževanjem rodovitnosti zemlje. 2e tedaj je obstojala težnja, da se spravi poljedelstvo na podlago naravoslovja. Polagoma so družbe kmetovalcev pripravile pot za osnovanje ustanov, v katerih bi prelskuševali kmetijske zakone (vprašanja) tehnično izobražene osebe. Nekako v polovici devetnajstega stoletja so desegle poljedelske organizacije velik napredek radi splošnega napredka znanosti. Dober del taicijativ so dobili njihovi Siani od študij, ki so jih vodili v Evropi Liebig Boussingault, Lawes ta drugi. Koncem tretje četrtine istega stoletja je bila javnost pripravljena za ustanovitev poskusnih postaj v Zedinjenih državah. Kot posledica tega je bilo organizirano gotovo število postaj. Leta 1887 je bil sprejet takozvani zakon »Hatch Act«. Ta zakon predvideva ustanovitev po ene poskusne postaje na vsaki poljedelski fakulteti. Za vzdrževanje vsake teh postaj je votiral kongres Zedinjenih držav po 15.000 dolarjev letno. Sprejetjem drugega, tako-zvanega »Adams - Act-a« leta 1906 je bil delokrog teh postaj razširjen. S tem zakonom je bil povečan proračun vsake postaje na letnih 30.000 dolarjev. Poleg tega dobivajo nekatere preizkusne postaje še majhne prispevke od držav. Nekatere postaje dobivajo poleg subvencije skupne vlade v znesku 30 tisoč dolarjev tudi še po 250 do 300 tisoč dolarjev na leto za svoja raznovrstna dela. Tako izdatno državno podporo uživajo poskusne postaje na centralnem zahodu, nekoliko postaj na severozahodu in dve ali tri postaje v osrednjih atlantskih državah. Osobje večine amerikanskih preskuše-vališč razdeli svoj čas na predavanja in preiskuševanja. Le sorazmerno majhen del nameščencev teh postaj je oproščen dolžnost! predavanja. Nekatere prednosti je najti tudi v sledečem. Fakultetni profesorji, ki so vedno v stiku z dijaki, jamčijo za širši pregled izbrane znanstvene panoge. Na ta način koristijo svojemu raziskovalnemu delovanju. Na drujti strani pa ovira pre-obteženost s predavanji kmetijska raziskovanja. Urad poljedelske postaje skupnega oddelka za poljedelstvo v Washingtonu varuje interese kmetijskega raziskovanja s tem, da zahteva od postaj natančno označbo namena preiskave, čas, ki ga je uporabil postajni uradnik za posamezni problem in pa, da se izplačuje postajne uradnike !z poljedelskega fonda sorazmerno s časom, ki so ga porabili uradniki za kmetijsko raziskovanje. Ameriške poljedelske preizkuševalni-ce se razlikujejo od večine evropskih postaj v tem, da so one v mnogo bližji dotiki s poljedelci. Postajno uradništvo je v stikih s poljedelci s predavanji, pismi, osebnimi obiski ln z govori na kmetijskih zborovanjih. Zelo številna so vzorna polja in krajevni oddelki preskuševallšč. Poročila in okrožnice se tiskajo v velikem številu in se redno pošiljajo kmetovalcem. Dela pre-iskuševališč objavljajo običajno propaga-torji poljedelskih fakultet. Razširjene so med kmetovalci popularne publikacije in kmetijski časopisi. Poučne razstave na sejmih pomagajo širiti poročila o delovanju postaj med kmetovalci. Dočim se bavijo evropske postaje s samo eno skupino poljedelskih problemov, se pečajo amerikanske postaje vedno z več vrstami problemov; ameriške preiskusne postaje so torej v svoj! organizaciji mnogo kompliciranejše In razno-ličnejše, radi česar tudi nudijo mnogo številnejše in raznovrstnejše koristi, kakor slične postaje v drugih državah. STANJE NARODNE BANKE. Dne 15. maja. V milijonih dinarjev. Aktiva: Kovinska podloga 441.4 (— 11.9), posojila na menice in vrednostne papirje 1.378.7, (— 8.2). Vse ostale aktivne postavke nespremenjene. Pasiva: Vplačana glavnica v kovanem zlatu 25 milijonov, obtok bankovcev 5.541,495.220 dinarjev (— 29.5); razne državne terjatve 7.4 (+ 7.4), razne obveznosti 488.6 (— 38.3). Ostale pasivne postavke nespremenjene. Trina oorošila. ŽITO. Novi Sad, 23. maja. Pšenica 300, koruza 220—237.5. moka »0« 465-^189, .6« 335 do 340, »7« 290. Tendenca nespremenjena Promet je znašal 55 vagonov koruze, 5 vagonov moke. 1 vagon pšenice. Budimpešta. 22. maja. (V dinarjih.) Pšenica 342—365, rž 317—322.5, ječmen za krmo 300—320, za pivovarne 325—345, oves 335—345, koruza 270—275, otrobi 240—250. ŽIVINA. Budimpešta, 22. maja. (V dinarjih.) Do-gon 881 glav goveje živine ln 1400 svlni. Tendenca živahna. Notirajo: Vol! !. 15—18, ostali 9—14, biki 12—16.5, krave boljše 13.5 —15.5, izjemoma 16—17, slabše 9—13, mršava živina 6.5—8.5, mlada živina 9—14, lahke svtaie 22.5—25.5, srednje 24.5—25.5, težke 24—27.4 dinarjev za kg žive teže. X Znižanje ln odprava nekaterih Izvoznih carin. Te dni je bila konferenca med ministrom financ In ministrom trgovine !n industrije glede vprašanja, da se ukinejo ali vsaj znižajo gotove tarifne postavke za naš Izvoz. Ukinila bi se naj carina za moko, mesne Izdelke, fižol, slive, živo živino, zaklano živino, za jajca in drob. Za druge produkte pa bi se naj znižala carina na polovico. Dr. Stojadinovič je naklonjen misli, da se reducirajo izvozne carine, k! zelo otežkočajo, oziroma ovirajo naš Izvoz. # X Notiranje poljskega »zloty« na zagrebški borzi. Od 26. t m. dalje bo noti-rala na zagrebški borzi mesto poljske marke nova poljska valuta zloty. Sklep v Izplačilu Varšava bo znašal 1000. v efektivni valuti 500 zloty. Napetost pri določitvi denarnega ln blagovnega tečaja bo znašala 10 točk; notacija bo glasila za 1 zloty. To in ono. ZgošoviRa koristmi rastlin. Kadar jemo kruh se gotovo ne zamislimo v zgodovino žit, iz katerih se izdeluje moka in iz nje peče kruh. In vendar je zgodovina žit in tudi drugih koristnih rastlin ne le zanimiva, ampak tudi važna. Ce si stavimo vprašanje, katera rastlina je v življenju človeka najvažnejša, potem moramo odlikovati s tem prvenstvom gotovo gratninacee, to je žito! Njihovo semenje vsebuje toliko redilnih snovi, da bi izguba žit postala za človeštvo usodna. Skoro vse velike lakote so nastale radi slabe žitne letine. 2e iz svetega pisma vemo. da je Egipt za časa Jožefa gladoval samo zato, ker žito ni obrodilo. Prav isti vzrok je imela velika ruska lakota po svetovni vojni. Kako stara so žita? Kakor kulturno človeštvo! Iz raznih priprav za mletje žita, ki so se našla v prazgodovinskih seliščih se da sklepati, da so poznali žita ljudje že v tisti temni dobi davnih tisočletij, o kateri se nam razen izkopin niso ohranili nobeni drugi podatki. O pradomovini žit ne vemo ničesar pozitivnega, najverjetnejše pa je, da so doma iz Azije, kjer rasto še danes nekatere vrste divjih žit. Zgodovinsko dokazano je. da so pšenico gojili stari Kitajci že pred letom 2822 pred Kristom. Torej je pridelava Pšenice se po teh zgodovinskih podatkih stara skoro 5000 let! Najstarejše žitne vrste, ki so se gojile v Evropi so bile; ječmen, rž in oves. Gojenje rži je pri slovanskih in germanskih narodih gotovo starejše nego gojenje pšenice, čeprav poznajo rž tudi ob Ka-spiškem morju v Aziji. Indijci, Hebrejci, Egipčani in Grki so vporabljali pri peki kruha skoro izključno pšenično moko. Ravno tako cenijo še danes vsi južni narodi pšenico mnogo višje nego druga žita, katerih skoro ne goje. V novejši dobi so žita postala še važnejša, ker se vporabljaio tudi v tovarnah za izdelavo pive, škroba In špirita, sedaj pa se bo iz njih izdelovalo tudi še umetno meso »massen«. Po svoji starosti se zamorejo z žitom primerjati samo še trte In nekatere rastline, iz katerih sc Izdelujejo oblačila. Kakor žito. tako se tudi trta, oziroma grozdje in vino omenja že v bibliji. Tudi piianci imajo svojega patrora že v očancu Noetu. Pradomovina trte je tud! Azija. Iz zgodovine vemo. da so jo gojili že Feničani. Kartažani so znali pripravljati posebno dobra vina že krog 1. 550 pr. Kr. Herodot poroča, da je bila v njegovi dobi vinska kultura razširjena po vsem Egiptu. V grobovih El Kab v stari Elethyji se je ohranil ciklus slik, ki predstavljajo celotno delo pri pripravljanju vina po tedanji navadi. Sajenje trte in pridelovanje vina je moralo biti v starih časih znano sploh vsem kulturnim narodom Azije in Afrike, kajti grški geograf Straho pripoveduje tudi o gojenju trt in pridelovanju vina v Berberiii in Perziji. Komaj Mohamedova vera, ki je prepovedala vžlvanje A'ina, je trto pregnala iz teh krajev. V Evropi se je trta gojila najprei najbrže na Balkanu, v Italiji in Franciji Fokejci so zanesli trto med Galce že 1. 600. pr. Kr. Galci so tudi prvi gradili lesene sode. V Dalmaciji je vinska kultura že zelo stara, ravno tako se je gojila trta tudi na našem Goriškem že pred Kristom. V Nemčijo je prišla Irta za časa cesarja Probusa krog leta 276 po Kr. Krog 1. 800. za časa Karla Velikega je bila vinska kultura ob Renu že dobro razvita. V Španiji in na Portugalskem so pričeli saditi trte razmeroma pozno. Na Ogrskem so pričeli saditi trte komaj za časa kralja Bele II. 1. 1241. Tokajec Sl je priboril ime komaj v 17. stoletju. Zadnja je dobila trte Amerika; začeli so jih v večjem razmahu gojiti komaj v sredini prejšnjega stoletja. Zelo mladega datuma je pri nas krompir. Njegova prvotna domovina je Južna Amerika, najbrže Čile. Kdo ga je prinesel v Evropo ni gotovo, sigurno pa ne Francis Drake. kakor se je doslej mislilo. Več zaslug ima menda sir Walter Raleigh, ki Je nrinesel na Angleško tudi tobak. V srednjo Evropo so prinesli krompir voiaki 1. 1630., gojiti pa se je nričel v večjem obsegu komaj po letu 1720. Sprva je veljal kot luksuzna X Dražba polnokrvnih konj v žrebčar-nl v Napajedlah. Dne 4. junija t. 1. ob 2. uri pop. se vrši v Napajedlah na Moravskem javna dražba polnokrvnih eno in dvoletnih konj. Dražba tega prvovrstnega materijala se vrši ,v glavnem radi tega, ker ministrstvo poljedelstva v ČSR ne potrebuje ves producirani materija!. Na ta ugoden nakup se opozarjajo vsi interesirani in krogi konierejske organizacije. Seznam za dražbo določenih konj je da je Tarzan strahovit borec in čudno ia u^no> ie izpustil svojega sovražnika, ko imel v oblasti in bi ga lahko ubil. ko • an Je umil sv°ie rane v reki. Proti večeru, fla ri* Je pleme običajno shajalo, predno je pala noč “Zunglo, pa je poklical vse samce k sebi. — Danes ste zopet videli, jim je dejal, — da Je •ttzan najmogočnejši od vas! . , Huh! V«lik! so odgovorili vsi soglasno. Tarzan je Potem je nadaljeval: m — Tarzan ni opica. Ni podoben vašemu ple- * nu. Njegova pota niso vaša pota in zato bo . zan odšel k bivališču svoje vrste ob vodi veli- ho vi 3f,er£- m°rate torej drugega, ki vam vladal, Tarzan se ne vrne več. ako je napravil mladi lord Greystoke prvi proti stavljenemu si cilju: poiskati bele svoje vrste. Njegov rod, dijl v2‘ s Terkopom je Tarzana močno utru-fcodiije • se ^e’ ^asi še ves zbit> odpravil pri-na zapad, v smeri proti obali, ®Ozno . Je Počasi in spal ponoči v džungli. Precej Q le drugo jutro dospel do svoje koče. da je Je Par dni tam. Šel je le toliko v gozd, Ukot0 al orehe in drugo sadje, ki mu je tešilo y' ie ime]Pa/ dneh si J’e zopet opomogel; le na glavi Uvega Polzaceljeno rano, ki se je vlekla od Jftenje sa preko lobanje do desnega ušesa. Znatni i. ,mu Ra je zapustil Terkop, ko mu je od- Te£S k0Že na *lavi' iz Sah -m sv°ie2a Počitka si je Tarzan poskušal •*!„.0rine kože, ki je ležala ves čas v koči, pri- Krojitj k u ’ pa opaz'*> da je Postala trda in k Bio i deska; ker ni bil poučen o strojarstvu, Zat zaenkrat opustiti svoj priljubljeni načrt. keja x ^ ie odločil, da si prisvoji obleko ka- Vsak r,rr^2a moža iz Mbongine vasi, ker je hotel na lun le 7 dokazati svojo višjo stopnjo in ker se Coje *, zde*°. da okrasje in obleka najboljše ozna-Za f o dostojanstvo. nožne ^ tega zbral vse razli2ne zapestnice in Črncem Pori^e> Jih je odvzel z zanjko ubitim 0osile JIL5f. Ji,i nadel natanko tako, kakor so jih Polagoma so mu pričeli poganjati tudi brki in brada. Vse opice so imele poraščeno lice, toda črnci so bili z malimi izjemami golobradi. Sicer je videl v svojih knjigah slike mož, ki so imeli vse polno las na ustnicah, licih in bradi, toda kljub temu se je zgrozil svojih kocin. Vsak dan je brusil svoj nož in poskušal ž njim postrgati svojo brado, to onečaščujoče znamenje opice. Tako se je z veliko težavo naučil briti, čeprav se mu ni popolnoma posrečilo. Ko se je Tarzan po krvavem boju s Terkopom zopet okrepil, se je odpravil proti Mbongini vasi. Mesto, da bi šel po drevju, je mirno sledil vijugasti stezi skozi džunglo, ko je nenadoma srečal črnega vojščaka. Osuplo čmčevo lice je bilo naravnost smešno in predno je vzel Tarzan svoj veliki lok v roko, se je on obrnil in stekel, z glasnimi klici na pomoč, da bi posvaril tudi druge. Tarzan je splezal v višino, da bi ga po drevju zasledoval. V par minutah je uzrl divjake, ki so skušali pobegniti. Bili so trije — eden za drugim, — ki so se pehali skozi gosti pragozd. Tarzan Jih je kmalu prehitel. Oni niso vedeli, da se giblje nad njihovimi glavami in ga zato tudi niso opazili, kako se je pritisnil k neki spodnji veji, ki se je nagibala preko steze. Prva dva je pustil mimo, ko pa je prišel tretji, je tiho spustil svojo zanjko, ki je pala črncu naravnost na vrat Krepak sunek — in zanjka je bila zadrgnjena. Žrtev je grgrajoče zakričala in ko sta se njegova tovariša ozrla, sta ga videla, kako je bingljal v zraku in potem izginil v gostem zelenju drevesa. Zakričala sta od groze in tekla naprej. Tarzan je hitro in mirno odpravil svojega jetnika. Vzel mu je orožje, okrasje in — kar ga je najbolj razveselilo — mičen predpasnik iz kože, ki ga si je sam takoj privezal krog pasu. Zdaj je bil vsaj pošteno oblečen kakor človek. Zdaj ne more nihče več dvomiti o njegovem rodu. Kako rad bi s vrnil k opičjemu plemenu, da bi se razkazal začudenim pogledom v vsem svojem dostojanstvu. Crnčevo truplo si je naložil na rame in šel z njim tiho proti vasi, kjer je hotel nabrati puščice. Ko se je bližal ograji, je videl razburjeno gručo okrog obeh beguncev, ki sta, tresoča se od strahu in napora, komaj jecljala o podrobnostih strašnega dogodka. Mirando — tako sta pripovedovala — ki je bil pred njima, se je naenkrat z glasnim krikom obrnil in jima zaklical, da ga zasleduje strašen, bel, gol vojščak. Vsi trije so ocvrli proti vasi, kolikor so jih nesle noge. Potem sta začula naenkrat Mirandov smrtni krik; pogledala sta nazaj in videla nekaj strašnega: tovariševo telo je letelo navzgor, proti drevesnim kronam; roke in noge so opletale po zraku in iz odprtih ust je visel jezik. Drugega nista več čula in pri njem tudi ni bilo nobenega živega bitja. Vaščanov se je polotil divji strah; le stari modri Mbonga je nekam dvomil o celi zadevi. Mislil je, da sta si ona dva vse skupaj izmislila, ker sta pobrisala pred kakšno resnično nevarnostjo. »Vidva nama pripovedujeta to-le dolgo povest,« je dejal obema, »ker se nam ne upata povedati resnice. Nimata dovolj poguma, da bi priznala: Ko je Mirando planil na leva, sva zbežala in ga pustila na cedilu. Strahopetca!« Komaj je Mbonga to izpregovoril, je zahreščalo v vrhovih dreves* da so se črnci v ponovnem strahu ozrli navzgor. Kar so videli, je pretreslo tudi starega, modrega Mbongo, kajti Miradovo truplo je letelo iz zraka in padlo naravnost pred njegove noge na tla. V hipu so bili vsi črnci na nogah. Toda to pot niso tekli v koče, pač pa izginili v temnih sencah džungle. Tarzan se je vtihotapil v vas in nabral potrebne puščice. Obenem je tudi vse pojedel, kdt so črnci postavili k plotu, da potolažijo njegovo jezo. Predno se je odstranil, je odnesel Mirandovo truplo k vaškim vratom in ga privezal na ograjo. Zdelo se je, kakor bi škilil mrtvi obraz okrog ogla proti stezi, ki je vodila v džunglo. Potem se je Tarzan jadrno vrnil k svoji koči na obali. Trepetajoči črnci so se šele po dolgem obotavljanju vrnili v vas, in mraz jih je spreletaval, ko so stopali mimo režečega se obraza svojega mrtvega tovariša. Ko so pogrešili jedi in puščice, so vedeli, česar so se tako bali, da je Mirando videl zlega duha džungle. Zdaj jim je bilo vse jasno. Le ti so umrli, ki so videli strašnega duha džungle, kajti v vasi ni bilo živega človeka, ki bi ga videl. Torej so ga oni, ki so umrli gotovo videli. Tarzan ni hotel črncev več nadlegovati, dokler so ga oskrbovali s puščicami in hrano. Sploh pa Je Mbonga ukazal, da mu morajo Še naprej postavljati jed k ograji in zraven pa puščice. Ce pride prijazni bralec kdaj v ono daljno afri-kansko vas, bo videl šo danes tesno ob ograji majhno, s slamo krito kočico in majhen, železen lonec pred njo, polnega jedi; zraven pa tul z dobro prepojenimi puščicami. Ko je Tarzan zopet zagledal obalo s kočo, se je nudil njegovim očem nenavaden prizor. Na mirni vodi zaliva je plavala velika ladja la ob bregu je bil privezan majhen čoln. Višek čudeža pa je bila množica belih mož, ki so se gibali med obrežjem in kočo. Tarzan je videl, da so v marsičem podobni možem, naslikanim v njegovih knjigah. Previdno je plezal skozi drevje, dokler ni bil tik nad njimi. Bilo je deset mož, temnih, ogorelih, grdih bitij. Zbrali so se pri čolnu in glasno govorili, dočim sq zraven mahali z rokami in pestmi. Tedaj je položil majhen dečko s črno brado in grdim obrazom — Tarzana je ves spominjal na Pambo, podgano — svojo roko na rame orjaka, ki je stal blizu njega in s katerim so se vsi ostali prepirali. Mali je pokazal v smer proti notranjščini dežele^ da se je orjak moral obrniti, ko je pogledal v navedeno smer. Ko se je okrenil, je grdi človek potegnil izza pasa samokres in ustrelil orjaka v hrbet. Zadeti se je zgrabil'z rokami za glavo, klecnii in se zgrudil brez glasu. Bil je mrtev. Strel — prvi, ki ga je Tarzan kdaj slišal — ga je sicer osupnil, toda njegovi živci so bili preveč zdravi, da bi ga tak nenavaden pok prestrašil. Krasi svoj dom! Najnovejše zavese, preproge v kosih in na metre, blago za oto-mane in divane i. t d. A. & E. Skabernč Ljubljana, Nestni trg štev. 10. Ml 1.1 «. •;< ». t, t, •; l; • I, t,«.» • M, i « l, I 11 i-m- Pr”^eg0Ve Žrtve. c° 2 si ie obesil krog vratu zlato veriži- ttianti ^n?m svoje matere, posejanim z de-kfiitenu £ s Puščicami je nosil na hrbtu na Kro’ff 83 tuc*‘ vzel nekemu črncu, ietie kož„ pas“ i® imel pas iz tenkih trakov nestro-tovsketM ’ Ae sani Prikrojil za nožnico svojega 02a- Na levi rami mu je visel veliki Ku- HJ^i iord Greystoke ves podoben ^ tilnik- so mu «ostl črni lasje padali 131 ne zastirali oa "a &lu prirezal z nožem’ da «^TLTZ’ d°bro razvita Postava Je bila ^ živini nnHpH °, nrnskega gladiatorja, s svo-fcakem Ziaškim ^ hltellgentnih jasnih oči bi pri Wboga/ nu' pragozda lahko veljal za fefcl,!!?5!!, “ “le,T=™um trenutno tuje. ^I1’da ‘J1 "nel obleke, da bi pokazal ^at ie rid2UngIe’,da ie 2Iov<*. ne pa opica in SS,1 h aadvomil, & morda le ^ res Kar Vi hofete to je Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše boleSine. Poizkusna pošiljka Din 28"—. Lekarnar Eug. Feller, Stubica, Donja Elzatrg 357, Hrvatska. Mladenič preprost, idealno JuttS želi znanja z gospodično ali damo v starosti od 18-30 let. Dopisi s polnim naslovom pod Sl£ro „Tlhl dom 32“ n« upr. Usta. 't «hiuhh», kupite po znižanih cenah pri ED. ŠKOPEK MESTNI ^TRG 8. JHT Popravila točno in solidno. Gamaufovo umetno gnojilo za cvetice je Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. — Cena zavojčku Din S.—. — Razpošilja društvo »Vrtnarska šola" v Kranju. zaloga: Hemnsbi, Korsiiia, Urbanlc In drogerija „Bdria“. Mali oslasi imajo uspeh. ■0 »a h Gumi za cepljenje Irt Peronospora cevi, lamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajo« ommmmmmmmm predmeti, mmmmmmmam Zahtevajte cenike. * la!no za trgovce. Tovarniška zaloga: Zdravko Krajnc • Celje. najceneje v veliki izbiri ri najstarejši ljubljanski tvrdkK Lud. farne trgovina ur in zlatnine Mubijana, W&ifova utica štev. 3, i: d i' , Zastonj Vam blaga za obleko in perilo nikdo ne da, toda po izredno nizki ceni ga dobite pri tvrdki •»Danka" Maitelj & Raliell,: lubjjana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnlea) ][ ^ in preprodajalci poseben popust. RUSSKAJA PECATJ Utemeljeno 1870 Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, svetovni glas uživajoče izdelke: Swaty-kamen, znamke »Alumln«, Swa-ty-kamen »Diamond« In »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah In Swaty-kamen »Grlzlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte »S\vatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, iz izvrstne brusne tvarine. Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov In odlomkov, kakor tudi gladllnih in Carborundum-plošč vseh mer in raznih zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treh velikostih In dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna in likalna sredstva in končno naravni brusni kamni ter drčalntki. kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga 'not, lastnih izdaj, - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I L. N. TOLSTOJ v prevodu Frana Pogacrii je izšla kot zvezek »Splošne knjižnice' Cena broš. Din 14 i prevzema vsa v gon o-.menjeno stroko spadajoča dela in popravila Naprava novih strelovodov in poprava istih. SPLOSNA KNJIŽNICA Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I St. 1. 1. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . . Din 12-— 1 » 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . , 16-— n 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. . 12-— » 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. . 20 — - 5 Pran Milčinski; Gospod Fridolin Žolna In njegova družina, veselomodre črtice L, 72 str................... . 8’— „ 6. L. Novšk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str.............................. . 6 — . 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str..........................................12 — » 8. E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str. , 22 — . 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. . 24 — » 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. . 61— ,11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str..........,. ................ „ 12 — , 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str. .................................... „ 12-— . 13 V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str . . 10 — , 14. Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str...................... .... , 26’— , 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V.B., 239 str. >...............................15 — , 16. Janko Samec; Življenje, pesmi, 112 str................. , 15 — ,17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ................................ , 9 — , 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str. , 6 — , 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajk. v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.............16 — , 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str............... „ 14’— „ 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73str. . 8*— » 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr. Pogačnik................................................. 14— , 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C Golar, 60 str. , 9.— , 24. E. L. Buliver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del (v tisku)............................................... „25. E. L. Buliver: Poslednji dnevi Pompejev, II. del (v tisku)............................................... „26 L Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str broš. „ 12 — Znanstvena zbirka (veliki 8° format): Št. I. Dr. L. Čermelj: Boškovlčev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. . , 16— Za vsak zvezek je računati po Din — 80 poštnine in odpravnine. Službe)! Prodam Kupim se odda. Vodovodua cest* Hišne potrebščine boljšo, petvrstno tvrdke Lubas prodam. Glas je visok in močan in je trpežna. Pot v Rožno dolino 84 pri Štefanu. event trg. sotruduik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo Usta pod šifro ,,Agilen “. Pod ugodnimi pogoji prebijete počitnice na sol) posestvu Gorenjske. Izb vse strani izredno lepi. Po na upravo lista. _ kupuje stalno družba „Car-bonaria“ v Kočevju, ter plačuje isto vedno po Aajvišjlh dnevni cenah. Imenovana družba Išče proti proviziji tudi v posameznih produkcijskih krajih bukovega oglja staine zanesljive nakupovalce in zastopnike. Ponudbe na naslov: Družba „Carbonaria“, Kočevje emajlirano težko posodo znamke „Goliath“ in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vicel, Maribor. Glavni trs it 5 prodam ali jo dam v najem proti kavciji. Dr. Juro Hrašovee, odvetnik, Celje. Stanovanji ali zastopnika z dobro provizijo iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K. Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 36. ali meblovano, po mozn1 sredini mesta išče mirn* uradnica, ki je cel dan od1 Ponudbe pod šifro „Ud< na upravo lista. „Das lustlge Gespenster- buch", kakor tudi razna Strindbergova dela proda za nizko ceno Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. dobro ohranjeno, kupim takoj, Ponudbo s ceno na naslov: Jakob Mandeljc, krojaški mojster, Bohinjska Bela. s posebnim vhodom 1° tricno razsvetljavo v 1 mesta išče gospodična-nudbe pod šifro„MeseČn» na upravo lista. Amaterfotografi dobe lep postranski zaslužek. Ponudbe na upravo pod „Umetni zavod“. dobro ohranjeno, se proda. Ponudbe pod „Dobro ohranjeno11 na upravo Usta. se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu. Učna doba 8 leta, hrana in stanovanje v hiši. od 6 kg naprej razpošilja v vsaki množini š Din 28’— kg franko omot. Mišo Vujič, Daruvar. 1 kuhinje in dveh s0®, mlad zakonski par hre* Najemnino plača dobro. * be pod „V mestu“ na “P lista. —■ gojil za prihodnje leto semena buč, kumar in čebulčka? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelanega semena Nadaljna pojasnila in potrebno seme na razpolago. Semenska trgovina Sever & komp Ljubljana, Wolfova ul. 18. Jesenice. Stavb na vod Jtva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvršuja privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Dopisi (Zirkular) * medenimi ležišči, malo rablj»na se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel, Sav. dolina. Mizarski pomočnik, brez otrok, soliden la svoji obrti, išče stanov .)^ eno sobo in kuhinjo V L1 jji ali bližini mesta. Priprav J ^ bil v ta namen, da bi navdušen turist išče znanja z ih jjijjjl mlado, življenja polno gospo- JU.UUU UIU dično, ki hrepeni po planinah, posojila proti visokim obrestim V slučaju sporazuma bi pohi- na prvo mesto išče trgovec v teia skupaj na Izlete. Ponudbe svrho razširjenja podjetja. Po-na upravo lista pod šifro „Lja- nudbe pod »Sigurno posojilo, bitelj planin1* na upravo Usta. elne popravke (mizarske vse sam popravil. C*®!’, be prosim pod „Iv*n‘ cesta 23. Ljubljana. KaroJila sprejema: Zvezna knjigarha v Ljubljani, Marijin trg 8. moško In damsko se radi preselitve proda. Kje, pove uprava Usta. CESKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA Telefon st. 104. podružnica v Ljubljani, Marijin trs 5. Bri- indusbanka. Delniška glavnica in rezerve cca KC 290,000.000’—. Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun Kč 2,170.000.000’— Centrala v Pragi, na Prlkope 35, 67 podružnic v vseh večjih krajih Cehosiovaike republike. — Sprejema vlpge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne ____ transakcije kar nžjkulantneje. ^ _ fr »ELIN1 družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale In naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materljala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. Najcenejše nove In rabljene pisalne stroje vTipeclIalni mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, šelenburgova ulica 6.11. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse drage potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. Lep, črn premog s 4—5000 kalorij, franko Ormož tona d Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. I. ToploSka tarama pločevinastih Shatalj J. Pleško Ljubljana karlovška cesta štev. 2 Skladište in zastupstvo strojev za pisanje (( nadalje karbo papir' ■ vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER* WOOD“ u kovčegu,-praktičan za putovanje ,Underwood‘,Za