116. številka. Ljubljana, sredo 21. maja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzeni&i poneueljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a v s tr o - o k e r s k e dežele za celo leto 16 ffld., za pol I ta 8 gL, ■a četrt leta 4 gld. — Za Lj ubija u o bres pošiljanja na dom za celo leto l'i ^rld., za četrt leta ^hi. :o kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom Ht; raćuna 10 kr. za mesec, o0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vrč, kolikor poštnina iznsiša. — Za gospode uGitelje na ljudskih šolah in KB dij ake velja znižana cena in sicer: Za L i ubijano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 tri d. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska* Dopisi naj Be izvole t'rankirati. — KokopiBi se ne vračajo. — U r ed niš t vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „f>ledaliftka stolba*. 0 pravni stvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni14 v Kolmanovej hiši. Vladna nevtralnost pri volitvah. Vsak dan smemo zdaj pričakovat', da bodo nove volitve v državni zbor razpisane in ee bodo potlej precej, ko bodo volilni zapisniki Bestavljeoi, volitve volilnih mož pričele. Volilna ag.tacija Be je dozdaj vsaj v toliko začela, da so se osrednji volilni odbori, kakor po raznih novinah beremo, uže povsod sestavili in o prvih potrebah začetne taktike pogovorili. Glavno glasilo ustavoverne Btranke „Neue freie Presae" sklepa iz tega, ker je cesarjev prestolih govor bil popolnem nevtralnega značaja, da bode vlada pri volitvah malo upi i vala. To isto se nam poroča tudi iz druzih dobro podučenih krogov. Minister Tanfte neča posnemati svojega prednika Lasserja, da bi s kacim pritiskom „večine" delal. Minister Taalle ne bode pusti), da bi uradniki silili ali 8 i 1 j e n i bili pri volitvah. In če bode tako, potem dosežemo ves drug resultat, kot je bil dozduj. Poslanska zbornica ima vseh skupaj 353 poslancev. Pri volitvah 1873. leta je bilo zmagalo 222 ustavoverno-vladnik kandidatov, a 131 avtonomistov. Po izkustvu pri teh volitvah znamo dobro, da bi ob vladuej ali uradniške] nevtralnosti avtonomistični kandidatje tolikanj zmagali na Češkem in Mora\skem, v Galiciji, zgorenjem Avstrijskem, /gorenjem Štajerskem, Bukovini, Solnograškem in pri nas, da bi brez velicega posestva skup uže 150 avtonomističnih poslancev bilo. Veliki posestniki so itak zmirom pokorna ministerijalna Ali vladna stranka, torej bode TaafTe lehko imel veliko večino, kadar bode in ako bode hotel ustavne pravice § 19. in druge tudi za avstrijske Slovane izvrševati in uresničevati • Da je pa treba odpraviti dozdanje usta- "~ ItiBtek. Na Stanko Vrazovem domu. (Konec) V. Večna slava gre Preširnu, da je proslavil Blovenski naS jezik s toliko krasnimi pesnimi in ga proglasil življenja zmožnim in v tem ob ziiu moramo res obžalovati izgubo Vraza, kateri bi bil, združen s tem našim velikanom, mogel mnogo storiti za ugoden razvoj našega pesništva. Toda zanikati se ne morejo i Vrazove zasluge v pospeševanji počasnega ali pri-rodnega približevanja Slovencev Hrvatom ; kajti oboji se tekom časa morajo združiti v jedno celoto, ako nehte, da jih ne poplavijo valovi — tuje kulture. Pisalo se je uže mnogo o tej zadevi, in jako različni bo nazori, ki bo bo javljali po voverno slabo gospodarstvo v državnem zbr>ru, odpraviti dozdanje le na tlačenje Slovanov v monarhiji težeče nenVkn-liberalno eao-straustvo iz državnega zbora, da je treba ra-Čuniti t idi z avstrijskimi Slovani, ki so se baš zadnji čas izkazali kot zanesljivejši fiktor v državi nego nemški Scho lererjevci in v Prusijo škileči ponemčenci, to je izprevidel celo pametnejši del onega nemškega novinstva, ki je prej na Slovane le li u j skalo in ki še zdaj v src' pravičnosti za nje nema, ali iz nuje in sile roko h kompromisu ponuja. Ls naše nemčurstvo, naše renegatstvo, dozdaj nekako osupneno gleda in čaka, strah gaje pred napovedavano vladno nevtralnostjo! To mora pa nas le tem bolj na brzo agitacijsko delo opominjati in k ostremu opazovanju izpodbuditi. Kdor kje vidi ali bode vi lel, da se ne ravna po ministrove) besedi, ki je '1 jul, da nobo.i uradnik ne sme kazati kake auimozuosti zoper Slovence — naj nam naznani. Mi sami moramo precej od kraja biti čuvaji nevtralnosti uradniške. Vlada o davkovskih eksekutorjih. Finančni minister de Pretiš je v seji dne 15. t. m. odgovarjal na interpelacijo našega državnega poslanca V. P f e i f e r j a in tovarišev, katero je bil do ministra stavil v seji dne 26. m. m. zavoljo davkovskih izterjevalcev, olajšanja pri izterjavanju davkov s tem, da bi se ti izterjavali ob ugodnejših časih, ali pa da bi vlada davkovske izterjevalce odpravila ali kako drugače nadomestila. Finančni minister je dejal: „Rubeženj, po katerej se ostali davki dobivajo, je trojna: opomin, rubeženj in prodaja pohištva, in sekvestrac j a in prodaja posestva. Opomine so izvrševali do 1. 18G0. vojaki, od tačas pa izvršujejo to civilne osobe. Nepri- Hlovenskih in hrvatskih časopisih Nekateri so zahtevali kar naravnost, naj mi Slovenci popustimo svojo materinščino in se poprimemo hrvatščine; drugi, zmernejši npsvetovalci opo minjali so k previdnosti v tem toliko važnem vprašanji. Č.tujo se Uki predlogi res lepo, vendar vsak blstroviii rodoljub bode se spominjal Guethejevih bedidij: „Grau, melo l'ivuud, ist alle Theorio, Und griin des Lebens goUlner JJaum." Ne samo teoretičnim potem, nego temveč i na tleh dejanskega delovanja mora se vršiti približevanje Slovencev Hrvatom. Zaprek našemu združenju, pustivši političue mejaše mej nami na stran, ne delajo toliko različnosti jezikov, temveč krivi nazori, katere negujemo mi o Hrvatih in oni o nas iu tem napačnim nazorom je glavni uzrok, ker se mej-sobno premalo poznamo. Temu zlu je moči priti v okom jedino s — čeBtokratimi ličnosti pa, ki so nastale iz tega, da za ta posel nij bilo popolnem pripravnih in zanesljivih osob, ampak so morali ta posel opravljati često uradniki okrajnih glavarstev, svojo službo pak zanemarjati, napotile so me, da sem postavil za trajno, prisežene osobe za davkovske izterjevalce. Na drugo vprašanje moram odgovoriti, da je čas za izterjavanje zaostalih dolgov določen b § 4 zakona od 0. marca 1870, vsled katerega se morajo davkovski dolgovi 4 tedne po času, ko bi Be moral bil davek odrajtati, z predpisanim načinom silno izterjati, ako dotu'nik nij vložil prošnje za podaljšanje obroka. To se mora strogo izvrševati, ker s tem b« vzdržuje red v državnem gospodarstvu; a pri tem se tudi pazi, da Be ohrani davkovaka moč. Okrajna glavarstva morajo perijodične izkase zaostalih davkov dobro pregledati predno uka-žejo prvo stopinjo rubežnji, je-li kdo mej tem časom dob 1 kakov obrok za vplačunje, v katerem shiraj u se v tem času narasli zneski ne smejo rubiti. Rivno tako se tuli ne sme pri zaostalih davkih, ki so nastali po elementarnoj nesreči, in radi česar se je prosilo obroka za plačanje davka, koja prošnja pak še nij rešena, oni znesek rubiti, katerega določi okrajni glavar po svojem mnenju. Kjer se pak mora vsem davkoplačevalcem dati obrok, mora okrajni glavar poročati finančnemu deželuemu uradu. Osobito za Kranjsko se je podelilo pravico, da Be sme naenkrat mnogo davkovskim dolžnikom obrok za plačanje davkov podaljšati. Dale se bodo uže zdaj vse dne ohijhčave, ki so utemeljene v osobnih ali krajevnih razmerah. Izterjati se pak morajo tudi davkovski krajcarski dolgovi in rubiti, če je dotično posestvo uže preveč zadolženo, ker drugače bi država svoje prednostna pravice izgubila. Da pak erar ceuo kupuje posestva, je za rub • shodi, kjer se nam ponuja prilika, poznavati inejsobojne običaje in šege in kjer se more sklepati zaveza osobnega znaiutva in prijateljstva. Sijajna svečanost dr. Bieivveisove sedemdesetletnice nam je najlepši dokaz o vspe-šnosti jednakih vzajemnih shodov ! In da se vračam zopet k Vrazu: nij ga lepšega in ugodnejšega povo.la jednakomu sui-d. nju Slovencev s Hrvati, nego li baš slavno ime tega moža, ki se je vse svoje življenje trudil, da bi položil brv črez propad, kateri loti ti dve bratski plemeni. In nij ga primernejšega mesta jednakemu snidenju, nego Stanko Vrazov dom, kjer si tako rekoč na meji Btoječi moremo podati roke ter u krepiti v Ljubljani razplamteno bratovsko ljubezen. V inieuu Vrazove rodbine in vseh njegovih čestilcev in sicer v smislu Vrazovemu nečaku dane besede, uso- Ijenca le dobro, če odsotnost kupcev nij do* govorjena, ker erar da rubljencu posestvo nazaj, kadar nm ta povrne dolžno svoto. Pristojbina za rubeženski opomin znaša zdaj 5 kr. a. v., črez sedem dnij se ta svota za jedenkrat toliko zvekša; to pristojbino pak ima davkovski dolžnik samo toliko časa plačati, dokler nij plačal srojega zaostalega dolga. Davkovski izterjevalci ne namuo?ujejo zaostalega dolga, nego se je dolžniku s tem olajšalo, da izterjevulrunij treba dajati hrnne in podstrešja, kar je pre^e moral storiti. Ako bi Be institut davkavskih izterjevalcev zopet odpravil, bi Be b tem davkoplačevalcem nič ne pomagalo, ali mnogo škodilo celoti. To je vladno staliSče. Kritiko moramo prepustiti deželnim in prihodnjim državnim poslancem, ker nam je državni pravduik valjda ne bi dovolil. 0 nadaljevanji vcenitve zemljišč zarad uravnave gruntnega davka. Meseca aprila letošnjega leta bo je na Kranjskem vcenitev zemljišč zarad uravnave gruntnega davka Bledeče nadaljevala: A. Zemljišč kmetiJBkega obdelovanja 8e je vcenilo: Y mnilvenem okraju 6 4 8 1 4 3 Kočevje .... Rudolfovo . . . Kamnik .... Črnomelj . . . Ljubljanska okolica Logatec .... Krško.....3 Kranj.....7 Postonja .... 2 Litija.....3 Skupaj . . občine b 21.043 pare. „ a 6 403 , „ b 6.031 , . b 5 653 , g b 5.319 , . 8 4.540 , n b 4 134 , 8 3.934 „ b 3.695 b 3.585 41 obuti s 64 337 pare B. Gozdov se je vcenilo: ? vftnitvenom okraju . v 9 • n 13 . „ 13 11 Litija..... Kranj . . . . Budolfovo . . . Ljubljanska okolica Kočevje . . . . Skupaj . . . občinah 11 407 oral „ 10 019 „ 8.299 n 7.890 507 v 47 občinah 38.122 oral Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20 maja Iz Prage se javlja: Zbor *•*>.*■ ki/t poslati cev je sprejel R;egrov volilni oklic, a ne predlogov o izključenji KUudija in Edvarda Gregra iz narodnega kluba. Sprejeta je bila resolucija, da Čehi ostanejo glede vprašanja poslanja v državni zbor pri svojih prejšnjih sklepih, namreč, da pojdejo tja samo z uvetom, Če jim vlada nasproti pride, ali če jim izpolnitev njih narodno - ravnopravnostnih terjatev obljubi. V n ti nje «L rž ti ve. tttislci cnr je Bolgarom v kneževini uže 11. aprila poshl preglas, katerega ovine zdaj priobčujejo. Cir govori B>lgarom mej družim: „DoloSbe berlinskega dogovora polnjujoč, ukazal sem svojej vojski z o imar-širanjem iz zasedene vaše dežele pričeti. Pri tej priliki se vam zahvaljujem za dobrohoten prejem moje vojske in za bratovska čutila,ki Bte jih ves čas kazali za njo. Prijetno mi je bilo iz več izjav vaših izpoznati čutila uda nosti in zahvalnosti, ki jo gojite do mene in do celega ruskega naroda za nesebično pomoč, ki vam je bla dana. Ne dvomim, da boste ta čutila vedno v srci ohranili in vašim potomcem zapustili. Bog je orožje blagoslovil, ki je bilo vzdig-neno za ščitenje vaše pravične stvari. Države so v čutu pravičnosti morale bolgarske] narodnosti državljanske pravice dati. Berlinski dogovor vam je te pravice definitivno zagotovil, ko je z ustanovljenjem bolgarskega knežestva za daljni razvoj vaše narodnosti podlogo naredil.* II koncu car pozdravlja bolgarskega kneza in novorojstvo bolgarskega naroda. V &vafci je v nedeljo narod glasoval o zopetnem uvedenji smrtne kazni. Do 19. maja je bilo znano, da je glasovalo 166.000 glasov za, a 138.000 glasov zoper smrtno kazen Iz Vshodnje Ilttmetijc se poroča i Times" da Rusi svojo vojsko odmikajo. An glegi se vesele tega, kakor da bi bila njih zasluga. O grško ' turškem vprašanji je zve dela „Rep. fr da bodo obravnavanja zarad uredbe ali poprave grške meje začele se v Carigradu početkom junija meseca. — Poslanik francoski Fournir pride v Atene na dogovor b kraljem. Na Fš'tttivttskvnt so so se oblaki, ki so viseli nad ministerstvom v podobi nove krize, razpodili. Časniki naglašajo, da je treba sloge in zmernosti, da narod ne mara vednih ministarskih izprememb. Na Ititlijiinskan je bilo dolgo in mnogo govorjenega o reformi volilnega reda ali o razširjenji volilne pravice. Zdaj pa poročajo, da bo odseki poslanske zbornice v Rimu dotično predlogo take postave zavrgli. Boje bo, da bi potlej na temelji nove razširjene postave voljeni bili le ali demokrati ali pa, klerikalci, ki se dozdaj nijso volitev udeleževali. Iz R:ma poroča najnovejši telegram 19. maja: Zbornica je z 153 glasi zoper 101 glasa potrdila osnovo postave o civilnem zakonu, — Torej frajnc liberalne zakone tudi Italijani delajo, ali res liberalnih, kakor bi bilo razširjenje volilne pravice, pa nečejo. ■ Ifff""***vojska bi bila torej pri kraji. Londonska vest pripoveduje 19. maja: V parlamentu ie minister Northcote naznanil, da so se z Jakub kanom dogovorile podloge za mir. — Kikovi bo uveti, to bomo Se le zvedeli. Dosti Angleži gotovo nijao dosegli. Dopisi. Is Ktuneiitka 19. maja. [Izv. dopis ] „— — in povabil je vse Bvoje bo-stde in znance in prijatelje k obedu ter dejal: pridite in veselite se z menoj in radujte, ker našel sem svojega sina zopet!" — Redko-kedaj dobi človek povod k temu izreku, gotovo pa mu je dobrodejno v tacem položaji. Dob'1 sem ga i jaz, vrneč se črez leta v priljubljeni mi Kamenik. Zvestemu Binu svoje majke Slave bila mi je vsikdar radost čuti veselih novic o svojem narodu; vsikdar sem se z otroškim veseljem podajal v kroge udov njene družine, v — čitalnico našo, katera uže mnogo let slovi kot ena prvih. Kljubu množin zaprek, proti katerim se je morala boriti, ohranila je svoje geslo: „Nsprej zastava Slave!" hrabro, ter pomikala se proti vrhuncu ideje, da „narod dom je naš" v njenih prostorih in srcih svojih udov. In zdaj! Kako prijetno mi je obvelo Brce, ko sem čul, da so skoro vse protinarodne tendence izginile iz prejšnjih njih nosilcev, ter da sta blaga misel in čut naselili se jim v arce in glavo : da je še najprijetnejše „v mamice krilu" — kajti postali so skoro VBi udje čitalnični! Radujemo se pa vsi v smislu povabljenih gostov k obedu, katerega je napravil oča izgubljenemu sinu v spomin njegove vrnitve. Na mnogo gg. udov pa Brno zelo ponosni, posebno si štejemo v čast veliko zavedati se visoko-častitega gospoda okrajnega glavarja kot uda v prostorih narodnega našega hrama, ki tudi često radi prihajajo k veselicam, katere prireja čitalnica pogostokrat z dovršeno takt-nostjo in marljivostjo gg. predstavljavcev in predstavljavk. Ko se ozrem nekoliko v naSo narodovo prihodnjost, zašije mi veseli up iz nje, da jam si zatorej pozivati merodajne kroge našega naroda, da blagovoli-delati na to, ka se r o j s t n e j Stanko Vrazovej hiši uzida omenjena plošča b primernim napisom, jednaka onim na Vodnikovem, Preširnovem in Ja-nežičevem domu. Dotična svečanost odkritja plošče se ima vršiti z združenim sodelovanjem Hrvatov in Slovencev. V to svrho naj bi se ustanovil tukaj v Ljubljani odbor, kateremu bi bila za-dača, v sporazumljenji s Hrvati, delati priprave za omenjeno Bvečanost. Predlansko leto je bilo čitati po hrvatskih novinah, nuj bi se priredila taka svečanost na Vrazovem domu, o čemer so tudi Blovenski listi poročali; a videti je, da je ta zadeva zopet zaspala. Na obnovljeno prošnjo za pospešenje omenjenega načrta od strani Vrazovega nečaka, obrnil sem se do me rodajnih hrvatskih rodoljubov o tej zadevi in ob jednem Bem opomnil i prijatelja Milana dane obljube ter mu priporočil, naj dela doli v Zagrebu na uresničenje te ideje. In kakor mi prijatelj Milan poroča, je govoril z nekaterimi odličnimi narodnjaki v Zagrebu in se osvedočil o splošnem navdušenji za to namero. „Matica hrvataka" je baje prevzela troške za ploščo in kakor se je slavni romanopisec g. Avgust Sen o a proti mojemu prijatelju izrazil, nameravajo Hrvatje napraviti dotično svečanost š« tekom letošnjega leta. — Dne 3 aprila letos poroča mi prijatelj Milan iz Zagreba to-le: »Ideja o Vrazovej svečanosti nij zaspala. Živo Bem jaz to stvar pri tukajšnjh veljakih sprožil. Tako je gospod profesor Markovič to stvar pri Matici spravil na dan. GoBpod Šenoa tudi upljiva, isto tako g. Kostrenčič. — Vendar svečanost naj bi ne bila letos, ker je premalo časa (Hrvatje imajo letos mnogo posla s pripravami k Pre radovieevej svečanosti), — nego drugo leto, ko bode baš 70 let, kar je slavni Stanko bil rojen. Za to svečanoBt bode vsakako potreba silnih priprav, ker ona mora Be vršiti dostojno, sijajno. Gospod Markovič tudi pravi, da bi bilo dobro izdati za ta dogodek rVrazova dela" v enem zvezku 8 sliko pesnikovo, rojstno hišo in nekoliko slik iz one okolice, kjer je rojen. — On bi rad p!sal estetično presojo kot predgovor pesn.-un. — Toliko za sedaj o tem, da vidiš, ha se tu dela na izvršenji najine obljube . . . Da se ta Bvečanost na Hrvatskem res snuje, o tem Bvedoči prostodušna izpoved g. Davorina Trstenjaka, ravnatelja glav* nej šoli karlovškej. Ta gospod je početkom letošnjega leta priobčil v „Obzoru" bvoj zanimiv Bpis : „Put u ŠtajerBki raj", v katerem popisuje svoj pohod Stanko Vrazovega doma, o katerej priliki je i on Vrazovim zagotavljal, da se bode omenjena plošča uzidala in to — sijajno in slovesno. Da mi Slovenci pri tej BveČanosti ne smemo zaostati, veleva nam uže čut dostojanstva, kajti mi, rojaki Vrazovi, ne moremo malomarno gledati, da bi naši bratje Hrvatje bomo kmalu kmalu „en hlev in pastir," in složni bratje mej soboj v drutfni majke Slave. Kako lepo bode, ko bomo tako vsi v pri-jetnej slogi se srečavali; ko ne bo nobenega trnjevega pogleda in sovražnega čuta vec mej zidovjem prijaznega našega Kamenika in sveta ideja narodova mej nami razvila se bode, kakor divna roža iz popkovega oklepa v mirnem majniku do vrhunske lepote svoje. Tužno nas je pretresla vse novici o smrti našega Ogrinca. Tudi našega dražega „Jožo" morala je zadeti nemila smrtna kosa tako rano! Komaj je stal na pragu bolje svojo bodočnosti in velicega literarnega delavanja, pa mu zastopi pot ta čudna ženska, bela Bmrt! Z i Boga 1 moramo zares tako nesrečni biti, toliko veljavnih mož, in tako rano, videti zginjevati v požrešno smrtno žrelo! Pokojni, ki se je šolal v normalkah v Kameniku, storil je pozneje več za prospeh svojega naroda tudi v ožjem krogu svojem v našem mestecu. Zato je obšla tuga naša srca o tej teškej izgubi. Iv Kafporjta na Notranjskem 18. maja. [Izviren dopis.] Ker vam Se nihč« nij poročal o nesreči, koja se je pripetila tukaj dne 8. t. m., hočem jaz ovo v kratkem opisati. Omenjeni dan popohidne pripeljal je namreč neki voznik, baje iz Št. Vida nad Ljubljano doma, dve kramarici, kateri sta bili namenjeni svoje sladkarije itd. d tir 10. t. m. kot na birmovanski dan tukaj v Zagorji prodajati. lzpregel je pri g. Kr . . Kmalu potem Sel je na vrt g. Kr . . po vode — ondi nam reč je neka jama z vodo — da bi bil konja napojil. Ta pot bil je srečen. A zvečer mej 8. in 9. uro gre zopet po vode tija, rekši do ros čemu hlapcu: „denes jo bom jaz nanesel, a jutri jo bodefi pa tiu. Ko ga nij takoj na zaj. gredo pogledat za njim A ko do imenovane jame — luže — pridejo, ne vidijo dru zega, nego škaf in klobuk po vodi plavati. Takoj uvidijo, da je moral utoniti. Istinito! Ko ga iz vode potegnejo, učinijo vse mogoče, da bi zopet k življenju prišel; toda vse zastonj, bil je za večno — utonil. Sodi se, da je najbrž na usta v vodo padel, drugače bil bi se vendar lehko rešil, ker jama ali luža je plitva. Utopljenec je zapustil baje petero nepreskrbljenih otročifcev, a jeden je baje še na — poti —. Tudi se je baje zadnje čase mo- ral z občutljivim uboštvom boriti, kajti konja nijsta bila njegova, marveč on je bil le dninar. Končno bodi še omenjeno, da smo tukai netindvajsetletnico srebrne poroke Niiju Ve-ičanstev, presvitlega cesarja in blage cesa-rre dne 23. in 24 aprila po v vašem c*'ni. listu objavljenem procrpmu praznovali in sicer jj»ko sijajno. Navdušenje od mladega in starega bi'o je vsestransko velikansko. Ta slav nost ostane nam v vtdnem Jivem spominu! Vsem onim pa, koji bo pomagali slavnost po-višati in poveličati, izreka se srčna zahvala, osobito pa še 6wm gospodom dariteljem za pogostenje šolske mladine. Domače Nt vari. — (Iz nemškutarskega taborja.) Slišali smo, da pri prihodnjih volitvah ne bosta več kandidirala g. Ilotschevvar iz Krškega, ki je truden in naveličan političnega ustavo-verstva, niti ne g. dr. Supan, ki je b politiko svojo prej dobro advokaturo na korist dr. Schreviu in drugim močno oškodoval, — da več ne rečemo, pa tudi nij postal ud upravnega sodišča, kakor je želel. Dežman pak se plaho ozira, kam bi zatekel se s svojo kandidaturo, ker na Dolenjskem ve, da bode padel, ker nij niti jedne svoje obljube držal. Svetovano mu je Bicer tudi bilo, naj popusti politiko, v katerej itak vspehov nema, ali on, stari renegat, se je baje „zarotil in zaklel", da hoče svoj slovenski narod izdajati in tuj-8tvu služiti proti svojej krvi in proti svojemu rodu do črnega groba. Zato se bode ponujal ali v Ljubljani ali v vćličem posestvu. — Tudi o nemško-kranjskem poslanci Langerji se govori, da ne bode več kandidiral iz — gospodarstvenih uzrokov, temuft da bode prevzel službo poštarja v Bosni. — (Vreme) imamo tu pri nas 6e zmi-rom jako neugodno in nestanovitno. Ne pozna se, da smo v zadnjej polovici pomladnega meseca maja. Vse v naravi je v rasti zaostalo vsled vednega dežja in hlada. V jutro kaže lepo, a popoludne gre dež. Včeraj vtorek popohidne ob dveh smo imeli bliskanje, hudo grmenje, treskanje in močan dež. Poljedelci tožijo, da bo slabo. — (Iz občnega zbora „Glasbene matice".) Občni zbor Glasbene matice je bil minolo soboto v pevskej Bobi ljubljanske čitalnice. Prvosednik g. Franjo Ravnihar je na naših domačih tleh proslavljali nesmrtnega našega rojaka brez našega sodelovanja, kakor i niti ne sinemo čakati, da nas Hrvatje k temu povabijo. — Pri tej priliki si usojam opozorjevati na odlične čč. gg. rodoljube:dr. Ivana Gršaka( odvetnika v Ormoži; Božidarja Raiča, župnika pri sv. Barbari v Halozah in Ivana Kukovca, načelnika okrajnemu za-Btopu v Ljutomeru, kateri bodo gotovo radi pripomogli k izvršenju te Blavnosti. Glavno ulogo v prirejevanji te svečanosti mogla bi prevzeti slavna čitalnica v Ljutomeru, kakor se je uže predlansko leto pisalo v hrvatskih novinah. Jako obžalovati je, da je odšel neumorno delujoči nadučitelj g. Ivan Lapa j ne iz Ljutomera, ki je predlanskim letom priredil na Vrazovem domu lepo svečanost na Rpo-inin pesnikove smrti. Ta rodoljub mogel bi pripomoči mnogo v tej zadevi! Potrebno Be mi zdi pristaviti, da stoji rojstni dom Stanko Vrazov v Cerovcu, v Bvetinj8kej župi, oddaljen dve uri od Or- moža, poslednje železnične postaje. — /a-ključevaje s krasnimi besedami slavnega našega pesnika : „Doe čo Gjrigjev danak, nebu se otvorit..... Ej ustut re Marko, kad dodje ta doba .... Sveti mač u ruci ie od rodu k rodn, Noseč u krilu staru včru i slobodu. Zlatim matom misli duh skrSi vcruge To dopre slobodan i u naše I age. Nu puzite dobru, bratjo, na taj danak, Da vas ne zateče kano smrtni sanak; Sakupljajte ulj o za svoe svrtilnice kličem vsem vrlim našim rodoljubom: D a s e veseli snidemo na — Stanko Vražo vem d omu 1 V Ljubljani, meseca maja 1879. Vat ros lav Hol z. ^tvoril zbor s kratkim ogr>vorora ter omenil, d* je, kakor druga narodna društva, tuli (Jlas-bena mntica izrodila dr. Blevveisu adreso ob nrilici njeiz* sedemdesetletnice, in da se j« tuli on. kot prvoselnik Ghsbenej matici, ▼ Iružbi fo zastopniki druzih narodnih društev poklonil kranjskemu deželnemu predsedniku po povodu c«sarjove srebrne poroke. O delovanju društvenem ie poročal družbeni tajnik e. Valenta za dobo dveh let, ker vlanskega leta nij bilo ob*npga zbora. Društvo je priredilo in razposlali svoiim udom v tem času sledeče skladbe: Ipavčeve „Mdotinke" I. II. in III. vezek. „Slovenske pesni" za samospev in glasovir od istega skladatelja, „Moje sanje" romanca za gosli i glasovir od Franji Krežme; „Glasbena mat'ca V. verek", moški zbori, in „Glasbena matici VI. vpzek", pesni za mešan zbor. Strokovnjaki zahtevajo strogo umetnih skladeb, ali drugi, in teh je večina, prosijo 'ehkih kompozicij. Dru'tvo je ukrenilo srednji pot, in da njega dehvnost nij brez pomena, vidi naj se tudi iz tega, da je „Slovansko pevsko društvo na Dunaju" k društvu pristopilo za uda, ia ie tudi od „Glasbene matice-izdane skladbe pri svojih slavnih koncertih po-pevalo. Zi sodelavca je društvo pridobilo si izvrstnega hrvatskega skladatelja g. Gjuro Ki-senhuta, ki je druHvu pripustil več svojih kompozicij, kar je društvu v dokaz, da ga če bratski mu narod hrvatski pri težavnem podjetji podpirat'. G. Žiga Bučar je podaril društvu mnogo muz'kalij iz zapuščine svoiega umrlega brata Viktora. Nijveč se je trudil za društvo g- B. Ipavec. B'flgijriik g. Drenik je poročal o društvenem materijalnem stanju sledeče: Dohodki od 4. aprila mesoci 1877 do R maja 1879 znašali bo 877 gld 95 kr. stroški 877 ROld 95 kr. Proračun za 1. 1879/80: dohodki 2G4 gold. 42 kr. Stan premoženja: gotovine v blagajnici 43 gold. 62 kr. Ustanov-nina 080 gold., nomioa'na vrednost muzika-lij 2300 gold., skupaj 3023 gold. 62 kr. G. Žsgar vpraša, v čem obstoji ustanovnina in kako je naložena, potem pak predlaga, da naj se glavnica 680 gld. naloži v državnih papirjih. Za pregledovalce računa sta bila potem \ voljena gospoda Kadilnik in Žagar. G. Illavke predlog, naj bi se po kmetih nastavili za po* verjenike g. učitelji, ki bi skrbeli za primerno razširjenje društvenih skladeb mej narodom, je bil zavržen, ker skušnja uči, da — kranjskim učiteljem nij mar za narodao glasbo. — V novi odbor 80 bili voljeni sledeči gospodje v Ljubljani: Predsednik g. F. Ravnihar, blKgajnik g. Drenik in odborniki gg.: Srečko Stegnar, Andrij Praprotjik, p. A. Hribar, Henrik Reichman, Franjo Hlavka, Vojteh Va-lenta, dr. Karel Bleiweia, Dragutin Žagar, J. Majer, Josip Oblak. V na nji odborniki: gg. Gerbic Franjo, Noli Josip, dr. B. Ipavec, D. FKJg^Ui Miklošič Josip, Žvanut Matija, Šuštar-šič Matija, Ditrih Andrij. — Občni zbor je potem g. prvosednik sklenil. — (Izvrstna karakteristika.) Z Dunaja se nam piše: Ko je bila te dni zadnja seja državnega zbora skleuena, pridejo poslanci iz lesene palače ter se poslavljajo drug od drugega. Pa pride mimo kmet in debelo gleda to prikazen ; radoveden vpraša policijskega stražnika, ki je tam stal: „So, boren's, \vas is deun do drinnet g'schegn?" Resno mu odgovori policaj: „Guar nix!u — Ali bi se moglo v tako majhenih dveh besedah več povedati?! Kuko prav je govoril član dunajske Hermaudadi, to čuti pač vsak — upajmo, da bo mož črez prihodnjih šest let mogel drugače odgovoriti Kazne vesti. * ( L'tonil.) Iz Zepč v Basni se piSe : lažen«-r Z lekauer je hotel v fninu preplavati reko Bosno. Coin se preobrne in inžei.er je za vselej zginil v deročih valov h. * (O a n g Ie š k o -z o 1 u v k ej vojski v južne j Afriki, j Kakor je znano so bili Angleži dolgo časa v Ekove od Zuluov obkoljeni. Neki oficr angleške vojske v Ekove je v istem času pisal svoj zasebni dnevnik, iz katerega naj navedemo po njegovih besedah iz „DaiIy Telegrapba" sledeče: Ko smo bi 11 uže okolo tri tedne obkoljeni, nastale bo mej našimi vojaki bolezni; napravili muh za bol cike šator na b.ižnjtm griči, in tja smo jih vsako jutro nosili na frlini zrak Silna vročina je prouzročila te bolezni, in tudi to, ker nijemo imeli svojega podstreha, ttniuč Bino vsi Spali pod vozovi. Bolezen je postajala hujša, nam pak jo uže primanjkovalo zdravil; tobaka tudi nijsmo več imel', kar nas je huje zadelo, kot primanjkovMije Živeža, kajti jedli pmo tudi lahko dinje iz bližnjega polja. Živež ee nam je dan za dnevom bolj krčil, in dobivali smo uže samo po 2 suhorja na dan in C unč kruha. Zato nas je silno razveselilo prvo poročilo po telegrafu l ogUdali, ki nam je 9 let stara, v kravjej dolini štev. 1. — Kari Seliskar, sin delavca, 9 let star, v dež. bolnici, vsled vnetja možgan. — Anton Maurič, fabriskega delavca dete, 1 leto staro, v dež. bolnici, vsled žkroteljnov. — Jakob Jančar, delavec, 22 let 6tar, v dež. bolnici, vsled pljučne tuberkuloze. 17. maja: Andrej 1'rbančič, hlapec in deželni brambovec, ;;;; let star, na rimskej cesti štev. 18, vsled revmatizma po udib. — Angela Boben, dete trgovca z blagom, 48 ur stara, na igriškem trgu, št. 2, vsled slabosti. — Cecilija Ahliu, zasobnica, 83 let Btara, v soteski št. 6, vsled .starosti. — Ivanu Ču-iek, okrajne sodnije adjunktu soproga, 58 let star, v sv. Florjana ulicah št. 4, vsled bolezni na črevesu — Jakob Uršič, berač, 58 let star, v deželn. bolnici, umirajoč prinesen. — Franc VViuter, železniškega kon-dukterja sin, 7 let star, vsled vodenice po srčnej napaki, — 18. maja: Urša Pirnat, zasobnica, 7G let stara, v dež. bolnici. Zlata renta......... 80 ,60 1860 dri. posojilo...... 125 .50 4kcijo narodno banke .... 850 , — •kreditno akcijo....... 265 „ 80 r.ondon.......... 117 „ 35 ■»robro.......... — » — XapoL.......... 9 „ 36 V, O kr. cekini........ 5 „ 55 »itavne mark . . ... 57 _ 75 Žalostni dajemo vsem udom „Sokola", vsem znancem in prijateljem njegovim na znanje, da je v ponedeljek 1 ti. t. m. po budej bolezni umrl gospod Rudolf Rebolj, z a v a r o v a 1 n i č n i uradnik, dolgoletni in zvesti ud „Sokolu", vedno marljiv in iskren rodoljub. Pogreb bode donos 21. maja popoludne ob n 4 6. V Ljubljani, dne 20. maja 18 79. Odbor „Sokola". Gostilna „pri fajfi" j (v Liiigarjevih ulicah). Kosilo in večerja po ceni, dobro vino, liter po 24, 32 in 40 kr., in Auerovo marčno pivo. (238—1) Lepa Wertheimova kasa, nova cenila okolo 200 gold., se proda za 120 gold. z mizico vred. (*J30—2) Ved se izve iz prijaznosti pri gosp. Karel K a tiše ku, trgovcu na dunajskej cobU v Ljubljani. Razglas. Dunajska borza 20. maja. Enotni dri. dolg v bankovoih . . 68 gld. 70 kr. Enotni drl dolg v srebru • . . C9 ,40 Podpisano županstvo daje s tem na znanje, da je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani, na našo prošnjo po dopisu dne 28. Bvečana 18J9 št. 1543 nam dovolila, da smemo v llotederšiei napraviti in sicer 1-1. rožniku vnakcK« '«"'« 7- živino in z blagom, in ta semenj bo namesto onega, kateri je bil do zdaj 10. oktobra vsakega leta. Ker stoji naša vas prav v pripravnem kraju za živino skupaj nagnati, torej ee občinski zastop prav uljudno priporoči vsem tistim, kateri imajo živino za prodati, da bi jo v obilnem številu skupaj prignali, dve leti se ne bo nie plačila od živino pobiralo. Tudi se priporoči kupcem, da bi nas ravno tako v obilnem številu obiskali. Ob enem so naznanja, da sc bo ta semenj užo letos začel dno 14. roiulka in onega dne 10. oktobra ne bo več. Županstvo v Hotederšici, dnč 10. maja 1879. (243—1) K09*Če$ župan. Razglas. V sredo 21. maja *. I. dopoludne ob 9. uri se bode MT košnja detelje na njivah pod Tivolijem kosoma v najem oddala. Najemniki se vabijo določeni dan ob 9. uri zjutraj v Latermanov drevored. Mestni magistrat v Ljubljani, dne IG. maja 1879. (228—3) Glavni do- Naznanilo bitek ev. \ 400.000 »reče. ■Mrk. Dobitke garantošljejo na Samuel Heckscher senr., Banquier und "VVocbsel-Comptoir in Ilniuburg. (198—7) Solile Firinen als Vertreter erwtaM. (19,>—247) Xujei. 20. maja: Pri Slonu > Beck iz Dunaja. — Bar. Kuhn, pl. Valentsits, Tornago iz Gradca. — Brosanie iz Trsta. — Boslor iz Dunaja. Pri M a Iku : Rosai iz Zadra. Mii'.lner iz Dunaja.— Dr. Vicontini iz Trsta. — Scbenker iz Kočevja. — Latidecker iz Dunaja. Senožet na prodaj. Tik tržaSke ceste (pri dolzem mostu) prav ugodno ležeča lepa senožet, (nad 41 r :i nižjeav3t. oralov), ki meji neposredno na Vincencij Zevnikovo pristavo, proda se iz proste roke za 250 gold. jedno oralo. — Natančneje Be izve pri J. A. Hartmannu, v Tavčarjeve! hiši v Ljubljani._ (239—1) i' i i Izdateij iu ureduu Joeip Jurčič. Deželno gledišče v Ljubljani. V sredo dne 21. maja zvečer točno ob 8. uri predzadnja velika predstava Teatra-Caperta, Po vsem nov fmkaličcti program. — V prvič: #•'«*«** in t- -rti k u i Mer« »ilti. Novo svetovno sliko, kakor tudi z a d nj i krati (2»'J) tfttjiii t mloi j ti t Otioint't. V četrtek dne 2^. maja popoludne <>h 4. uri in zveč >r ob 8. uri // *■ i> t* >■ l u l.i i i «» z-atlnjihi'ttt tltt' /n •<•#/.»* v slovo. ■žititžtfžiti LaHtmna iu tisK rI>larodne tiskaine"