TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica DROBNO GOSPODARSTVO priznanja so romala NA PRIMORSKO L^ek vsakoletnega sejemskega . gajan-' Šiiti J^janja vedno znova pomeni Llosn ev sejemskih priznanj. 111^ ^nJ° slovesnost ob njihovi . plitvi je spremljal še slavnostni LPis II. memoranduma o .^ročnem sodelovanju, razvoju, Sevanju zn vsebinskih glivah sejemskih dejavnosti na ,,^CJU obrtništva in podjetništva v k. Celje, sklenjenim med Mestno 0 Celje in Obrtno zbornico Kenije. Svečani podelitvi, popestreni :.(j_turr|im programom, ki je bila v četrtek, 16. septembra, v L 1 dvorani Celjskega sejma, je L ^dnik uprave Celjskega sejma ’! 'ie' ranC ^an§erl podelil posebna ov ska priznanja šestim V^kim območnim obrtnim Cam. Za celovito in izvirno ayitev severnoprimorske regije '^a Prejeli Območna obrtna %1Ca "C0!111*11 N°va Gorica, za L Ptitnoreko regijo pa Območna itv, omica Izola, Koper, Sežana strica, ki so se predstavile m razstavnem proštom. Na fkEHODITE ^ V ^Ravo sušnem poletju so nas Xr//^,7evz sePtombra obilno PQJs Padavinami. ed‘ca tega obilnega dežja je Zq V ZZWnz potoka Sušeč, \e Jjet Zas'jal v vsem svojem m blišču. Foto: P. Nikolič posnetku so ( z leve) predstavniki primorskih območnih obrtnih zbornic Bojana Ščuka Mervič ( OOZ Nova Gorica), Silva Brodschneider (OOZ Koper), Janez Rojc ( OOZ Ilirska Bistrica), Danica Skok ( OOZ Sežana) in Ivan Paliska ( OOZ Izola). Ko smo prejeli priznanje, je eden izmed udeležencev prireditve komentiral takole: “ No, Bistričani, pa ste končno prišli na Primorsko.” Seveda je bil moj odgovor jasen:”Primorci smo od nekdaj !” fotografija in tekst Alenka Penko UVODNIK Letošnji september nam je kar popestril dogajanje in tako olajšal prehod s počitniškega razpoloženja v vsakdanjo sivino v službi in šoli. Poleg tradicionalnega 1. septembra - začetka šolskega leta, ki nam je letos prinesel novost, imenovano “devetletka” (samo poskusno), smo Slovenci napeto spremljali in komentirali nadaljevanko “Uparjalnik”. Pri tej nadaljevanki je bilo zanimivo to, da smo jo lahko hkrati spremljali v več medijih: časopisu, na radiu in televiziji. Tako se nikakor ni moglo zgoditi, da bi nam ušel en samcat kader katerega koli dela nadaljevanke ali pa besedica iz scenarija. Štirinajst dni (toliko je trajala celotna serija) smo dihali, spali in jedli z uparjalnikom. Skrbeli smo za njegovo počutje in varnost. Zanimala nas je vsaka, še tako majhna podrobnost iz njegovega življenja pred, med in po seriji. Nekateri so šli osebno na kraj snemanja, da bi se prepričali, če je z uparjalnikom res vse tako v redu, kot so nam sporočali mediji. Evforija, kije rahlo spominjala na tisto lansko navdušenost nad Esmeraldo, seje po štirinajstih dneh končala. Uparjalnika sta tam, kjer bosta ostala vsaj dvajset let. Prah seje polegel - vsaj do naslednje položnice za plačilo porabe električne energije. Nekje med zgoraj opisano nadaljevanko smo doživeli še ‘nevemkatero’ nadaljevanje kultnega filma “Nezadovoljni avtoprevozniki”. Vsebina filma je bolj ali manj znana. V mali Sloveniji ni prostora za tako veliko število tovornjakov in avtoprevoznikov, zato prihaja do zapletov, kijih ni rešila niti uvedba licenc. Na vrhuncu filma lahko izvemo, da država od avtoprevoznikov zahteva plačilo DDV-ja od storitev, ki jih je naročila država in kijih ta ista država ni poravnala. V razpletu filma je bilo kar nekaj nejasnosti, tako da ne moremo oceniti, ali je konec filma srečen ali ne. Vsekakor seje film končal srečno za vse tiste, ki so zaradi stavke obtičali ves dan na cestah Slovenije. Osrednji dogodek septembra je bil vsekakor že drugi obisk papeža Janeza Pavla II. v Mariboru in proglasitev Antona Martina Slomška za blaženega. Slovenci smo tako končno dobili svojega človeka tudi v nebesnih sferah. V nogometnih sferah tudi nismo od muh. Mariborski vijoličasti so se očitno odločili, da bodo ta narod naredili nogometni. Nekaj malega za uspeh mariborskega nogometa in s tem slovenskega smo prispevali tudi Bistričani v podobi in nogi kapetana vijolic Djuranoviča, kije od tukaj doma. Tuje doma tudi strelec na glinaste golobe Andraž Lipolt, ki je dosegel olimpijsko normo in se bo kot prvi Bistričan udeležil olimpiade. Olimpiada bo naslednje leto v Sydney-u v Avstraliji. V športu je enostavno. Merila za uspeh in slavo so čas, meter, gol, koš ali število zadetkov. Da premagaš čas ali daljavo, daš gol ali koš, zadeneš tarčo v sredino, je potrebno veliko trdega in vztrajnega dela. Toda na koncu tekmovanja se ve, kdo je uspešen in zakaj. Na žalost pa takšnih meril drugje, npr. v politiki, ni. Ker se počasi bliža volilno leto, bi bilo pametno, da volilci končno naredimo merila, po katerih bomo zmerili uspeh te ali one stranke, tega ali onega politika. Naše odločitve bodo s tem lažje in neprimerno boljše. Sicer pa-ali ni tako tudi z vsem ostalim življenjem? K. M. ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________j O etnmr grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica (j Si J6 ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM B, D, G; SAVA KRANJ G; PIVOVARNA UNION G; PIVOVARNA LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAR vse serije; LIV POSTOJNA B, C, D, G; PIVKA PERUTNINARSTVO B, C, G; KRAS SEŽANA B in O, EMONA MERKUR vse serije; GORENJE VELENJE B in D in druge. * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 LS-----------------------------------f l CEPLJENJE PROTI GRIPI V SEZONI 1999/2000 Leto smo prevesili v jesen in v bližajočo se zimo, v čas, ko se pogosteje srečamo z nekaterimi nalezljivimi boleznimi (prehladi, gripo, pljučnico ...). V Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica tudi v tej sezoni organiziramo cepljenje proti gripi. Cepivo, ki nam gaje priporočila Svetovna zdravstvena ogranizacija, bomo predvidoma dobili v začetku meseca oktobra. Za ustrezno zaščito je potrebno prejeti eno dozo cepiva. Komu je namenjeno cepljenje? Cepljenje priporočamo starejšim osebam ter osebam s kroničnimi boleznimi (tudi otroci po drugem letu starosti), pri katerih virus gripe zelo poslabša zdravstveno stanje (srčni bolniki, diabetiki, astmatiki...). Vsekakor pa cepljenje proti gripi ne škoduje tudi mlajšim in zdravim ljudem, posebno osebam, ki pri svojem delu prihajajo v stik z drugimi ljudmi. Opozoriti moramo, da cepljenje proti gripi ni 100% zaščita pred obolenjem. Če cepljena oseba zboli, je čas obolenja bistveno krajši, klinični znaki milejši, zapleti po obolenju pa redkejši. Da se v telesu ustvari zadostna količina zaščitnih protiteles, ki nas obvarujejo pred boleznijo, priporočamo, da se cepljenje izvede čimprej in ne takrat, ko je bolezen že na pohodu. Kje sc boste lahko cepili? Cepljenje boste lahko opravili pri svojem izbranem zdravniku; da pa se bi izognili gneči v čakalnici, bo cepljenje proti gripi do sredine decembra potekalo tudi ob sredah od 14h dol5h v Otroškem dispanzerju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Cepljenje bo takrat za vse zainteresirane izvajala dr. Ivica Smajla, spec. pediater. Osebe, ki so slabše pokretne oziroma jim je otežen dostop do zdravstvenega doma, naj se dogovorijo z izbranim zdravnikom. Le- ta bo naročilo posredoval patronažni službi, ki bo opravila cepljenje na domu. Cena cepljenja: za osebe, starejše od 60 let in kronične bolnike, je cena cepljenja 500,00 SIT, za ostale pa bo cena cepljenja od 1300,00 SIT do 1400,00 SIT, odvisno od nabavne cene cepiva. Dodatne informacije lahko dobite pri Higiensko epidemiološki službi v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, na tel. 41-198 int. 115. Andreja Rebec, višji sanitarni tehnik. OBISK Z MINISTRSTVA ZA KULTURO NA DOLJNEM ZEMONU, PODSTENJAH IN NA PREMU Poslanec Državnega zbora g. Vladimir Čeligoj je že več kot pol leta načrtoval obisk sekretarja Ministrstva za kulturo, šolstvo in šport, g. Silvestra Gabrščaka. Datum obiska je bil že trikrat postavljen, a vedno preklican zaradi zasedenosti sekretarja. No, v torek, 7. septembra 1999,jedo delovnega obiska le prišlo. S sekretarjem Ministrstva za kulturo pa je prišel še namestnik direktorja Uprave za kulturno dediščino, g. Matija Potočnik. V Ilirsko Bistrico sta torej prišli dve osebi, ki sta v Ministrstvu za kulturo odločujoči za program varovanja kulturne dediščine, za katero se zanima in jo skuša zavarovati Društvo za krajevno zgodovino in kulturo v Ilirski Bistrici. G. Franc Poklar, ki se že nekaj let intenzivno ukvarja z raziskovanjem arheoloških najdišč in gradišč, je z veliko zavzetostjo in obsežnim poznavanjem tega G. Matija Potočnik, namestnik direktorja Uprave za kulturno dediščino, in g. Vladimir Čeligoj, bistriški poslanec, na ogledu Premskega gradu ob delovnem obisku ministrstva za kulturo. področja s strokovnimi podlagami, zemljevidi, fotografijami najdišč in eksponati dodobra informiral in predstavil obiskovalcema z ministrstva še neraziskano bogastvo arheoloških najdišč na našem področju. Ogled arheološkega najdišča na Doljnem Zemonu je imel namen gosta seznaniti o arheološkem bogastvu ter odgovorne vzpodbuditi, da bi začeli v prihodnjem obdobju z izkopavanjem enega od pomembnejših arheoloških najdišč na Bistriškem. Najprej bo potrebno narediti topografski popis vseh do sedaj znanih najdišč ter se na osnovi tega odločiti za prioriteto raziskav in izkopavanja ter konzerviranja eksponatov. Poleg tega sta si oba moža s kulturnega ministrstva ogledala poškodovani zvonik cerkve sv. Antona v Podstenjah, ki je potreben temeljite prenove ter Premski grad, Kettejevo spominsko sobo ter freske v cerkvi na Premu. Obnova gradu se letos nadaljuje po nekajletnem premoru. Potrebno mu bo določiti namembnost v skladu z zastavljenim programom ter postopno dokončati obnovo in ga dati v funkcijo, da bo pritegnil čim več obiskovalcev. V Kettejevi spominski sobi potekajo obnovitvena dela. Program obnove vodi načelnica za gospodarstvo Občine Ilirska Bistrica, ga. Nevenka Tomšič. Restavriranje kraljevih fresk v cerkvi je posebno zahteven strokovni poseg. Freske predstavljajo eno izmed prvih Kraljevih del, zato imajo še poseben pomen in vrednost. Morda se bo za obnovo fresk našel finančni vir v novo ustanovljeni fondaciji Tonta Kralja. Z vidika kulturne dediščine je Prem vsekakor nekaj posebnega, nekaj svojstvenega, zato ga je treba obnoviti in ga ohraniti za nas in naše zanamce. Za obnovo bo potrebno še mnogo dobre volje v strokovnih in občinskih krogih, od katerih se pričakuje tudi zagotavljanje večjih finančnih sredstev za te namene. Uredništvo JAVNA DELA DELOVANJE INFORMACIJSKE PISARNI Dvomesečna dejavnost Informacijske pisarne v Ilirski Bistrici. Prva Informacijska pisarna v celotni koprski regiji. Udeleženci javnih del aktivnejši pri iskanju zaposlitve. Pridruženi k 35-članski “družini” v Sloveniji. V prejšnji številki časopisa “Snežnik” so bile predstavljene Motivacijske delavnice za udeležence javnih del, oz. oseb, zaposlenih v programih javnih del. V zaključku predstavitve samega poteka Motivacijskih delavnic je navedeno, da so se udeleženci delavnic razšli z veliko mero samozavesti in zaupanja v prihodnost ter v pričakovanju nadaljnjega dela in druženja v Informacijski pisarni. Od takrat sta minila skoraj dva meseca in v tem času je zaživela dejavnost v Informacijski pisarni. V sodelovanju z agencijo MADE d.o.o. iz Maribora, ki ima na tem področju največ izkušenj v Sloveniji, smo v Ilirski Bistrici prvi iz koprske regije organizirali sistem Informacijskih pisarn. To pomeni, da smo nekakšni pionirji na področju tovrstnega dela z brezposelnimi osebami, oz. osebami, ki so zaposlene v programih javnih del za celotno koprsko regijo. Takšen sistem dela z zaposlenimi v programih javnih del deluje že v petintridesetih krajih Slovenije. Izkušnje kažejo, da se veliko oseb, ki so vključene v programe javnih del in obiskujejo tovrstna izobraževanja ter dovolj aktivno sodelujejo, redno zaposli. Nekaterim to uspe že v času vključenosti v programe javnih del. Udeleženci Informacijske pisarne so z zanimanjem prisluhnili obsežni razlagi gospe Nevt Bandelj, vodje oddelka aktivne politike zaposlovanja na RZZ OE Koper. (Foto: M. Čel‘g°k Marsikateri si najde zaposlitev kmalu po prenehanju javnih del, ko je ponovno prijavljen na Uradu za delo in na temelju zaposlitvenega načrta, izdelanega pri svetovalki za zaposlitve, nadaljuje z aktivnim iskanjem dela. Aktivnost posameznika mora biti tako močna, da samostojno aktivno išče zaposlitev in pri tem samoiniciativno uporablja vse znanje in metode ter ostale možnosti, ki se mu nudijo v Informacijski pisarni. Le tako bo prišel do želenega cilja, zaposlitve. Včasih bo iskanje zaposlitve trajalo nekoliko več časa, toda vztrajnost se vedno izplača in obrestuje. Takšne osebe namreč v nadaljnjih šestih mesecih kljub prenehanju posebne pogodbe o zaposlitvi spremljajo, ocenjuje se njihov aktivni nastop na trgu dela. Te osebe so določen čas, približno šest mesecev, še vedno dovolj aktivni, motivirani iskalci zaposlitve, če so bili dovolj marljivi v programu izobraževanja v okviru Motivacijskih delavnic in Informacijske pisarne. Tu so si pridobili dovolj1 metod in tehnik iskanja zaposlitve- Informacijska pisarna ni le vzv Jj osebe, vključene v programe javnih ^ | si želijo redne zaposlitve. Lahko s°^ j temelj, inkubator za nadaljnje del°''.j I oziroma širjenje delovanja v -aktivnega iskanja zaposlitve za P°s osebe, ki so prijavljene na Uradu za niso vključene v druge oblike ah ■ politike zaposlovanja. Lahko trdimo, da se večkrat obr6. učinki tovrstnega dela v Inforrn; pisarnah; ne le v materialnem novozaposlene osebe, ampak J1! človeškem, moralnem smislu, sajsS . na ta način prepreči prenekatera ditrl tragedija, morebitna duševna 06 i brezposelnih oseb, vse bolj zasvojenost z alkoholom, drogami- 1 veliko prispeva k urejenim odn° okolju, kjer živimo, in razvoju Zapisal: Marja" PARTIZANSKI UČITELJI V POSTOJNI 'k zbirke in knjige. V njegovih besedah je bila vsa resnica o grozotah vseh vojn, o nežni mladosti, ki je bila pahnjena vanje, ter o ponosu in poslanstvu biti Slovenec v takratnih in sedanjih časih na primorskih tleh. Da ne bi ostal ta biser slovenske zgodovine, pa tudi zgodovine slovenskega šolstva samo v glavah in srcih teh velikih malih ljudi, smo se v njihove vrste vrinili simpatizerji, ki jim bomo pomagali v boju proti spreminjanju in potvarjanju resnic. Zaenkrat smo to njihovi otroci, vnuki in prijatelji. O njihovem delu je seveda že veliko napisanega, a nikoli preveč! Trdno upam, da ne bo nikoli pozabljeno! Vsako leto pripeljem na to srečanje poleg svoje mame še kak nov obraz, ki je potreboval malo poguma in vzpodbude, saj mu želje po srečanju ni manjkalo in moram priznati, da mi je v njihovi družbi iz leta v leto lepše. Dragi učitelji! Verjetno bi kdo od vas napisal bolje ali več o tem srečanju, moje vrstice pa vzemite kot izraz zahvale, saj sem se ponovno izjemno počutila med vami, dali ste mi veliko topline, prisrčnosti in modrosti! Škoda le, da se ne srečamo večkrat. Snežni! Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bist" tel. 067/400-320, fax. 067/41-1?4 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovic Izdajatelj: "GA Commerce" d-° °' Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistn Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan jsefi "i"" ..... n,v0 Ksenija Montani, Ivko Spetič IP' Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond - Tisk:. “GA Commerce" d.o.o■ Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV s0^rat^ med proizvode, za katere se DDV po stopnji 8%- V soboto, 4. septembra 1999, sem prebila nekaj prijetnih uric med dragimi obrazi, ki jih videvam že nekaj let. Vsako leto spoznam tudi kak nov par oči. Moram priznati, da so mi prirasli k srcu - ti partizanski učitelji na Primorskem - in da nestrpno čakam srečanje ob letu. Z veseljem jih opazujem, ko se disciplinirano posedejo, se zvedavo obračajo, se preštevajo, pozdravljajo in iščejo pogrešane. To soboto je bilo v hotelu Kras v Postojni čutiti še posebno pričakovanje, saj častna gosta nista bila od muh: pozdrave in podporo jim je izrazil postojnski župan g. Josip Bajc, da o pesniku g. Cirilu Zlobcu ne govorim. Postojnska občina je tudi finančno omogočila to srečanje, prav tako občina Ajdovščina in Fructal Ajdovščina. Pri organizaciji srečanja je imel največ zaslug predsednik območniega združenja borcev NOB Slovenije Ajdovščine tovariš Alojz Soban. Po vzpodbudnih besedah župana, kije moral srečanje predčasno zapustiti zaradi obveznosti, smo prisluhnili spominom na partizansko učiteljevanje, ki nam ga je v pesmi in besedi pričaral g. Ciril Zlobec. Stihi in besede so bili iz njegove bodoče pesniške Bistričani gostovali I NA MATULJAH b i 50-Ietnici rojstva hrvaškega buditelja in politika Matka Mandiča iz Mihotiča pri , J1*1 sta organizatorici večdnevnih spominskih dnevov, občini Matulji in Kastav, ... 1,1 kot častne goste, ki pa so sodelovali tudi v kulturnem programu, tudi bistriško ^ ko vodstvo na čelu z županom Francem Lipoltom ter moški pevski zbor Dragotina D- ! '^riškemu županu je pripadla čast, da je v popoldanskem delu programa (v petek, rPtembra) odkril spominsko ploščo na šoli v Rukavcu, v kateri j e “prvi uk “ pridobival IH c" znani buditelj Istranov hrvaškega pa tudi slovenskega porekla. Da so organizatorji prav Bistričane, je botrovalo dejstvo, daje bila v Avstro-Ogrski vključena k Istri i113 tretjina krajev, ki spadajo v današnjo občino Ilirska Bistrica. Poleg tega dejstva pa !emu dogodku prispevali tudi dobri odnosi med občinama Ilirska Bistrica in Matulji. ., Večerni kulturni prireditvi sta poleg govorcev imela glavni vlogi bistriški pevski J11 matuljski ženski pevski zbor. Veliko odobravanja je od poslušalcev požel govor I Ke§a župana, ki seje poleg Mandičevih zaslug zaprebujo istrskih Slovencev dotaknil ^tualne problematike, nastale po globokem rezu zaradi nove državne meje med > m Hrvaško. Uredništvo č Franc Lipolt s soprogo, županja mesta Kastav Sonja Brozovič Cuculič in prvi C",e Matulji Radivoj Marmelič PETDESETIH LETIH SPET SKUPAJ Vf|4e», Lovec so se udeleženci znova sešli s svojini nekdanjim ravnateljem, ™ti egutom” Francem Munihom, in njegovo soprogo Dorico. (Foto Sonja Koren L l*na stotnija absolventov Nižje L 'Je je davnega leta 1949 z malo jj0 Srečno zaključila šolanje v Trnovem. L. a Se po 50 letih znova srečajo [g ' s°®°lci, so uresničili v soboto, 10. Var, 3’ *<0 se jih je skoraj polovica vseh S s°nčnem jutru zbrala v prostorih 6|m aS°tina Ketteja v Trnovem -*c' nJihove nekdanje šole. Življenje !lj razkropilo po širnem svetu pa °Satil° za mnoge življenjske iLj* ' Navdušenja nad ponovnim ** kar ni moč opisati. Objemali so 0va!i vsevprek. Mnogi se niso videli nekateri pa celo od konca šole jljJ?atliZacijski odbor, ki ga je vodil LJ . r*j.je poskrbel, da so znova imeli Ho Č3*1 rdeče nageljne in podoživljali s*cupaj še drgnili šolske klopi. V "eSP^^ tako se je začelo naše raziskuj J' Ogledale smo si stari del Bisb'^.,^ Žnidaršičev mlin, pri tem pa so se P° nove in nove ideje. Kolegici sta t >, mlina nekoliko skeptični, češ da JV:.. tehnični objekt in kot takšen ne P[Lj»j ....... - ... • «- j i ,1(01"”% življenja, pisanosti in barvitosti, ki Pr'1 Lj Takrat sem se spomnila, kako sem k° ^ | ^ spremljala svojega očeta v Madergocu. Mlin je bil v isti hiši>J^j)^‘ stanovali, zato je imel cvetje na 0 c nolicah in še zdaleč ni bil le tehničm0 ^ V policah in še zdaleč ni bil le tehnicu Čeprav seje tistega dne že mračito-J, živo opisovanje doline p°d f Bukovico, prepričalo kolegici. ^ zavile še tja. Morda nisem “'tiv Madrgočevih že trideset, petintri velikokrat se spominjam prav tega i ^ ; po tolikih letih mi ni popolnoma J ■ ji ^ je bilo res tako lepo, kot se spomiuJ ^ je vse skupaj le plod moje dom1 J i otroških “velikih” oči. Takoj ko sm0^) z Velike Bukovice navzdol, so se P J prve spremembe. Nekoč je makadamska pot ob dežju v tako J J, stanju, da je bilo treba kar nekajk1^.^ Harije s semletim žitom. ZameAl3 : dobrim parom konj, ko smo se » T .. ^ 1 - d 'tli. ^7 n .-n Pili d ,iii X <16 X široka cesta z asfaltno prevlek0' j* novodobnim spremembam P3 Madergocu naredila na kolegici m° Navdušeni sta bili nad skritim ^ ^ naše občine, ki ga do tistega ^ poznali. Seveda sta čas in napredek3 ^ svoje tudi pri Madrgočevih. Vodaže ^ ne poganja mlinskih koles, sodob111-’ dnevno sobo pa še vedno krasi Zm slika Madrgočevega mlina. Po tiste^5if različnih krajih nekaj J er ie taK .hi premlevali o mlinu, a ideja seje i# rodila že tistega večera, kajti zam vsem všeč. Po tem smo zapros*1 ^ da T pedagoginjo Ester Mršnik , ^ j/. skico, ki jo je izdelela Nevenka Slednja je nekatere stvari anU*"X pr novo dodala poslikave na ml'nS • ter prostor popestrila z bršljank3 Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24 Pripravlja: Alenka Penko ‘briški razstavni prostor, ki je bil til' '“■ih"0 novo zSraieni hali L, je v desetih •j, Privabil številne obiskovalce, dogajalo |čj \fars‘šaj, še posebej pa je bilo veselo v ;l septembra, ko se je predstavljala F 8 'Hrskobistriška. d^j'j®- Ideja je eno, skica drugo, f' Me] na ’zvedba pa nekaj povsem tretjega, jji* !lljt‘lv° smo zaupali Mizarski delavnici : 'm 2 dolnjega Zemona. Gospod Janez ^. Pn sami izvedbi trčil na nešteto ovir, ,li* ;: Jetudi uspešno rešil in tako smo dobili ijl^L IZlran mlin. Določene korekcije smo /Rodilih Nevenke Tomšič izvršili tudi ,# montažo, za okolico in notranjost y ^ Pa sta poskrbeli cvetličarka Margita : er in oblikovalka Milojka Primc. ;(■ k Va*° je torej veliko ljudi z različnimi /V1’ različnim čutom za lepoto, zato je včasih “povzdignil” tudi glas, a c|>kr o veselj e vseh udeležencev seje vse J lztekl°. jf Zstavni prostor z velikim poslikanim f' ^kolesom,kovanimiSuminimivrati Ifiri^^dovitimj bršljankami družine iA(v J iz Jablanice je požel nešteto j/ tje.' samem razstavnem prostora pa y M teQl Ves čas nekaj dogajalo. Ker pa je ®a veliko, si več o tem preberite v ^nji številki časopisa “Snežnik”. adaljevanje prihodnjič ! Gordana Ujčič ^Lovili smo se... AVGUST -ASQUALE SPETIČ 1935-1999 estdesetem letu starosti Up0^ Pred časom poslovili od našega W'°^enega obrtnika Avgusta Oj !Ca’ ki smo ga klicali Guštc. V času |>|es, ^-5.1993 dalje je opravljal Iti ^ rsko in soboslikarsko dejavnost, 0pt. ■J0 Je 1. februarja letos prenehal v Jati zaradi bolezni. J°SIP KRANJEC 1922-1999 l’rigovt°re*C’ sePtelT|bra letos , dap Sedeminsedemdeseti roj: %koSm° se poslovili od naši k^.^ega obrtnika mizarja Jos Suzanne Kruli 9.10.99 ob 20.30 VEČER SLOVENSKEGA FILM* SOCIALIZACIJA BIKA, sloveti barv., risanka, trajanje 78 min. Režija: Zvonko Čoh, Milan Erič ^ Glasovi: Brane Grubar, Niko Gorš'c> Gojmir Lešnjak, Jurij Souček, Violet‘ Tomič, Aleš Valič, Janez Škof 16.10.99 ob 18.00 in 20.30 Ne k % k k S Ms ‘*e VSE ZA STAVO -J (Le Pari), franc, barv., komedija,tra 100 min. Režija: Didier Bourdon & Bernard Campan j/p % Igrajo: Bernard Campan, Didier B° Isabelle Ferron 24.10.99 ob 20.30 J Gi# VOJNA ZVEZD EPIZODA I prikazen (Star Ears Episode I - The Pha"^, Menace), amer. barv., ZF, trajanjL min. Režija: George Lucas 0t, Igraja: Liam Neeson, Ewan Mcu Natalie Forman, Samuel L. jp 29.10.99 ob 20.30, 30.10.99 ob 1»- 20.30.31.10.99 ob 18.00 in 20.30, 1.11.99 ob 20.30 PRIDRŽUJEMO SI PRA VICO SPREMEMBE PROGRAMA MLADA NEVEŠČ Mlada nevesta -odslej samo enemu zvesta. Pred matičarjem sta si izrekla zveS ki naj bi trajala večno dobo. Zaplavala sta v zakonske vode in konec je ljubezenske svobode. Želja obeh je zakonska sreča, ^ zato je potrebna ljubezen goreča- Adt»" ■s k; % H k Snežnik - stran 7 1 • oktober 1999 ZANIMIVOSTI “SLOVENSKI NAROD” V LETNIKU 1899 ZGODILO SE JE PRED STO LETI Tudi pred sto leti so se ljudje po svetu ubadali s podobnimi težavami in problemi 'dandanes. Na svetu nič novega, bi lahko zaključili. O tem pa morda še čem pričajo ln,eneli listi časopisov, ki so pred stoletjem verno beležili tedanje vsakdanje dogodke. Puščico le-teh pospremimo danes že pozabljeno dogajanje, zanimivo tudi za ljudi Snežnikom, kot je zapisal slovenski dnevnik “Slovenski narod” pred sto leti. . ^ slovenski politiki so si sledile številne l otosti, ki so se pregrele zdaj v tej zdaj v * drž ;,etn Sr. % ve. Nezadovoljni Madžari so v dualno , 111 Avstro-Ogrski zahtevali večje dne pravice. Na carska vrata na Dunaju trkali Čehi, vedno bolj nezadovoljni s ... ZaJem v monarhiji. Svoj glas so dvigali . onvati z zahtevo, da mora imeti narod, lllla poltretji milijon prebivalcev, več Ne .S°vski in poslovni svet se je pripravljal N°vno razstavo v Parizu. Najavljali ,. evdne novosti. Ker je na podobni tj^av' deset let pred tem dobil Pariz z !vet°vim stolpom najvišjo zgradbo na 5 d’ so bila pričakovanja seveda v 1Cena' Med novičkami za pričakovano Y°Je h**3 Pidi ta: čudežni avtomat bo sam fotografiral. Ustavi bo prvič predstavljen nov ed/ ^0to8rafovanja- Oseba se bo samo v Posebni uti, nekoliko mirovala in dobila svojo fotografijo. Nihče še ne °bota stvar delovala! Bomo vi'1"' '$lr e v prvih številkah letnika zavi. Bližnjo Francijo je temeljito esala afera Dreyfus -Picquart, ki jez anim procesom zamajala sam vrh ,,Pri upravljanju. Volilno pravico je ,al imelo le 50.000 Hrvatov, menili jC daleč premalo. Zaostrili so se tudi °s> med Srbijo in Čmo goro. Beograd J Vinjskega dvora odpoklical svojega Pnika “oberlajtnanda Mašina “ zaradi ;č^ia časopisa “Glas Črne gore”, ki je v > e,Tl članku označil srbsko kraljevo ' n° Obrenovičev za izdajalce Srbije, bile so tudi prijaznejše novice. # \ bo ta stvar delovala! Bomo videli! ” 1899 naroda” se najavlja Censkega No tem, ali je leto 1899 zadnje leto 'J0O St°*etiu ul' bo to šele naslednje, leto Polemika je aktualna tudi letos. O -ako je z novim tisočletjem, je dal °dgovor prof. M. Vodušek že v Venskem narodu” v torek, 10. N a 1899. Takole piše: ^ aključek 20. stoletja: Ljudje se kedaj se začenja 20. stoletje, ali z \im 1900 ali leta 1901 Stvar je jako k lVllcl- Vdekadični osnovi štejemo: ena, devet, deset in s tem je prva \\ a dovršena, druga pa se začne z % ’ dvanajst ... in neha pri dvajset. Je s stoletji, prvo zapenja z jedno, Končuje pa s sto, drugo začenja S % . ,Ca 101 in neha z 31. grudnom leta W Ce nam Bog zdravje da, ne bodemo %i °'lec le8a teta 1899 reči, da imamo Za seboj; k temu manjka jedno leto, '% ^teovo noč, konec leta 1900 bodo ‘i in ^°v°rili, nocoj bodemo dovršili 1900 Kupili dvajseto stoletje. Ko potem \J ‘r° vstanejo, rečejo, danes pa je 1. tec 190l ■■ tri In pri nas? Najavlja se burno volilno leto. Naj hujše se obdelujejo liberalci s časopisom “Slovenski narod” in klerikalci s “Slovencem”. Udarcem z ene in druge strani sledimo vse do volitev. Prizaneseno ni niti našim krajem. V Ljubljani razmišljajo o “poulični električni železnici”. Stekla pa so velika pripravljalna dela za odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani. Vse leto beležijo o višini denarnih prispevkov zanj. Med prvimi omenja že 7. januarja darovalce iz Podgrada: “Za Prešernov spomenik: G. Šubic Milan v Podgradu (Istra) 5 Kron in 60 vinarjev nabral v veseli družbi mej Slovenci in Hrvati v gostilni pri “Zotlarju”. Živeli rodoljubi in njih posnemalci!" zaključuje kratko poročilo. “Slovenski narod” 11. januarja najavlja predavanje znamenitega šolnika in organizatorja iz Knežaka Dragotina Česnika “O reorganizaciji učiteljskega društva. " 3. februarja 1899 pa beremo prijazno vabilo: “Narodna Čitalnica Ilirskobistriško-Tronvskaprireja sprijaznim sodelovanjem s Tamburaškim klubom “Ilirska Vila”dne, 5. t.m. veselico. Vstopnina za posameznika je 1K, za obitelj 80 krajcarjev. ” Razvnete strankarske strasti med liberalci in klerikalci na Bistriškem so botrovale tudi sporočilu, ki ga 15. marca beremo v “Slovenskem narodu”: “Telefonična in brzojavna sporočila: Ilirska Bistrica, 15. marca: Zloglasni kaplan Rudolf v Trnovem je bil radi častikraje in nepostavne agitacije obsojen na 150 goldinarjev globe ali 30 dni zapora. ” Za nas domačine sodi vest o smrti premskega rojaka pesnika Dragotina Ketteja med najbolj žalostne vesti tega leta. “Slovenski narod” je že na dan pesnikove smrti, 26. aprila, na zadnji strani objavil osmrtnico Slovenskega pisateljskega društva: I Slovensko pisateljsko društvo v L j ubijam, imnanja tožno vest, da je gosp, Karol Kette tTriL slovenski pisatelj po dolgi in mučni boteani danes ob 0. uri zjutraj, previden a mtottjstlU tedihiiil svojo Mago daso. Tmpio pokojnika m hode v četrtek, dne 27. t. m. ob ti. popottidoe v h ril žalosti rta Poljanskem trga T, tev, :l blago, davita in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položita k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne SS. aprila t#59. Osmrtnica Karol Kette! Načrt za Prešernov spomenik v Ljubljani sta naredila kipar Ivan Zajec in arhitekt dr. Maks Fabiani. Ljubljanski župan Ivan Hribar je objavil proglas za zbiranje sredstev ter pozval skoraj petsto znanih Slovencev k podpori te zamisli. Med prvimi je k temu pisno pristopil tudi Trnovski dekan, prevajalec in pesnik Ivan Vesel Vesnin. Mogočen spomenik največjemu slovenskemu pesniku je bil nadvse svečano odkrit (šele) II. septembra 1905. (Vir; Janez Kos: “Glejte ga, to je naš Prešeren!", Ljubljana, 1997) V petek, 28. aprila, pa v istem časopisu beremo med Dnevnimi vestmi žalostno in skrbno zabeleženo poročilo s pesnikovega pogreba. — f Karol Kette je bil včeraj z v«o iMiateno čaatjopokopan. Sprevod, ki »e je pomikat e Polj inskega trga po Poljanski in Resljevi cesti k sv. Krištofa, je bil oprav nepregledno dolg. Udeležili so se ga: gosp. župan Hribar, deželni poslanec ravnatelj Sub(c,predsednik .Slovenske Matice*, nadzornik Fr. Levec, predsednik .Pisateljskega društva*, prof. Perofek, uredniki ,LjubljanskegaZvona*,.Slovenskega Naroda*, .Učiteljskega Tovariša*, .Slovenca*, ravnatelji in profesorji srednješolskih zavodov, mnogo učiteljev, potem dolga vrsta narodnih gospej in gospodiči n, na Sla jim gospe dr. Tavčarj sva in dr. v.»z BIeiweisova, veliko Stavilo priprav-nikario in pripravnikov, večja depn-tacija semenilčnikov in ogromno Število gimnazijcev. Pred krsto so nozlli dijaki venec s trobojnica trakom akademič-aega druitva .Triglava* in venec ljubljanskih gimnazijcev, na beli krsti pa sta ležala venca prijatelja in sorodnikov. Del poročila: ... Na grobu pa je govoril s poetičnim zanosom prekrasne besede pesnik E. Gangl, in njegov govor je napravil največji vtisk: vse je plakalo. Pogrebno opravilo je izvršil župnik pri sv. Petru, g. Malenšek z asistenco. Ves pokop je pričal, da je imel blagi pokojnik izredno število prijateljev in častilk, ter da se ljubljansko občinstvo zaveda, da je izgubilo v Ketteju mladeniča izvanrednih talentov, ki bi donašali slovenskemu narodu stoteren sad... Nadaljevanje prihodnjič. Vojko Čeligoj VABILO NOVIM PEVCEM Moški pevski zbor Dragotina Ketteja 11. Bistrica vabi nove člane v svoje vrste. Ljubitelje zborovskega petja in prijetne družbe obveščamo, da bomo pričeli s pevskimi vajami v torek, 19. oktobra 1999, ob 19.30 uri v glasbeni šoli v II. Bistrici. Izvršni odbor ZA KNJIGO O SNEŽNIKU PREDNAROČILA DO KONCA OKTOBRA Iz pisarne domačega planinskega društva Ilirska Bistrica sporočajo, da so do konca meseca oktobra podaljšali rok za vplačila prednaročil za KNJIGO O SNEŽNIKU. Obenem se toplo zahvaljujejo vsem društvenim članom, prijateljem društva in poslovnim prijateljem, ki so z vplačilom oglasa ali prednaročilom na KNJIGO O SNEŽNIKU podprli društveno zamisel o tej enkratni ediciji. Ta čas v društvu pospešeno zaključujejo obdelavo gradiva in izbiranje najugodnejše tiskarske delavnice. Na članstvo, planinske družine in poslovne prijatelje, ki so spregledali prednaročilo ali vplačilo oglasa v knjigi, pa naslavljajo poziv, da svojo namero uresničijo do konca letošnjega oktobra. Posamezniki ali družine vplačajo ob prednaročilu za KNJIGO O SEŽNIKU vsaj 5.000 SIT. Vplačilo in prednaročilo v društveni pisarni (Bazoviška 8/1, v Ilirski Bistrici), vsak torek med 17. in 19. uro, ali z nakazilom na društveni račun št. 52210-678-90756. Za vplačilo poslovnega oglasa pa svetujejo konsultacijo z društvenim predsednikom Janezom Žibertom na GSM telefon št. 041-542-172. Imena vseh, ki bodo tako ali drugače podprli izdajo KNJIGE O SNEŽNIKU, bodo navedeni v knjigi. Pohitite! -oj UVAJANJE DEVETLETKE NA OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA Naša šola je pričela v šolskem letu 1999/2000 z uvajanjem programa devetletne osnovne šole v prvih razredih. Šola seje na uvedbo tega pripravljala več let, zadnji dve leti pa zelo intenzivno. Priprave so zajemale izobraževanje učitelljic in vzgojiteljice, pripravo prostorskih pogojev in druge organizacijske priprave. Šola se je tako prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport in bila izbrana kot ena izmed dvainštiridesetih šol v Sloveniji za postopno uvajanje devetletke v prve razrede. Ena najpomembnejših nalog je bilo delo s starši šestletnikov, saj so prenekateri starši imeli strah in deleme glede šolanja mlajših otrok. Tako smo poskušali staršem kar na treh srečanjih predstaviti nov program, ki se po zahtevnosti ne razlikuje bistveno od sedanje male šole. Šele natančnejše primerjave programov novega prvega razreda in male šole ter nekatere organizacijske rešitve (varstvo, prehrana, sofinanciranje delovnih zvezkov ...) so starše prepričali, da nov program za otroke ne bo prezahteven in da bo primerno poskrbljno za tudi njihovo bivanje in varnost v šoli. Tako je 1. septembra vstopilo v na novo opremljene učilnice, ki so bolj podobne igralnicam, 38 šestletnikov. Pravih šolskih torbic seveda še nimajo, šola je s sponzorskimi sredstvi kupila vsem enake plastične torbice, v katerih prinašajo v šolo večinoma le copate in pisalni pribor. Vse ostale učne pripomočke puščajo v šoli. Prilagodili smo jim tudi sanitarije in režim prehranjevanja, saj v dnevu kar dvakrat malicajo. Po tem, ko so šestletniki že skoraj mesec dni na šoli, lahko rečem, da z njimi nimamo težav in da so se v večini zelo dobro znašli ter da se tu dobro počutijo. Samo vsebino programa so učiteljice in vzgojiteljica skrbno pripravljale že celo preteklo šolsko leto skupaj s skupino učiteljic in vzgojiteljic iz sežanske osnovne šole, ki je tudi pričela z novim programom ter svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Izvedbo programa, njegove prednosti in slabosti pa bo spremljala posebna skupina strokovnjakov, ki bo na podlagi izkušenj šol, ki so v projektu, dograjevala, dopolnjevala in po potrebi spreminjala program. Ob tem velja poudariti, daje bilo tu opravljeno veliko delo, ki je zahtevalo ogromno dodatnih ur dela, znanja in energije, zato skupini pedagoških delavk (Zdenka Vičič Pugelj, Damjana Benigar Kaluža, Adrijana Kocijančič, Marta Bratovič) vsa pohvala. Glede zahtevanih prostorskih pogojev nimamo rešenih le urejenih zunanjih površin z igrali in športnimi površinami. Neurejena je tudi prometna ureditev. Za prometno varnost otrok poskrbimo tako, da otroke, ki prihajajo v šolo z avtobusi, odpelje na postajo učitelj v varstvu vozačev. Upamo, da bomo v najkrajšem času vsaj pričeli z urejanjem zunanjih površin in tako odpravili tudi to pomanjklivost. Povedati moram, da smo za uvedbo devetletke dobili dodatna sredstva z Ministrstva za šolstvo in šport, okrogel milijon tolarjev je za opremo prispevala tudi občina. Poudariti pa velja, da je novost veliko stala tudi šolo, saj smo morali nakupiti veliko dodatnih učnih pripomočkov, igrač in didaktičnega materiala. Ministrstvo za šolstvo in šport je poleg petsto tisoč tolarjev za opremo prispevalo tudi dva računalnika za obe učilnici s pripadajočo opremo v višini 60% vrednosti, šoli pa priznava po 10% več na oddelek za materialne stroške. Dobimo tudi dodatna sredstva za izobraževanje učiteljic v novem programu. Kot zagotavljajo na Ministrstvu, je bila država tako “radodarna” samo prvo leto uvedbe devetletke. Na šoli smo prepričani, da smo pravilno ravnali, ko smo se prijavili na razpis Ministrstva. Menimo namreč, da nov program za otroke pomeni korak naprej in do bomo ob koncu leta, skupaj s starši, ki so nam zaupali svoje šestletne otroke, ugotavljali, da je nov program bolj prilagojen otrokovim potrebam in zmožnostim. Karmen Šepec, ravnateljica šola ---% Ker žjilo/e potrebuje varhost Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Postojna -generalni sponzor Andraža Lipolta Andraž Lipolt, najboljši slovenski strelec na glinaste golobe, že nekaj časa niza izjemne športne uspehe. Nazadnje je v francoskem Montpellieru dosegel odlično sedmo mesto in si zagotovil nastop na olimpijskih igrah, ki bodo leta 2000 v Sydneyu. Ob tako imenitnemu uspehu bi mu kot generalni sponzor radi tudi javno čestitali in mu zaželeli še veliko športnih uspehov v prihodnosti. Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Postojna 4 J* VAt Mednarodno leto starejših 1999 Dom starejših občanov Ilirska Bistrica v Mednarodnem letu starejših ŽIVLJENJSKA MOTIVACIJA STAREJŠEGA ČLOVEKA Uvod Življenje, ki naj bi trajalo kakšnih 90 let, v grobem lahko razdelimo v tri obdobja: prvih 25 let predstavlja otroštvo in mladost, sledi 40 let zrelosti, ki se v tretjem obdobju, približno zadnjih 25 let, zaključi s starostjo. In prav ta zadnji del življenja človeka je predmet našega razmišljanja. Vedno poudarjamo, da se staranje človeka začne že z njegovim rojstvom in nadaljuje vse do neizogibnega konca. In čeprav je proces staranja v svojem bistvu malo znan, je zanesljivo propadajoč in napredujoč pojav. Če sta pešanje in onemoglost v višji starosti zakonita pojava, ki ju pogosto spremljata še bolezen in depresivnost, se upravičeno vprašamo: »Kaj naj bi bil smisel življenja, v čem je njegov pomen in kje naj starostnik išče motivacije zanj«? Kje naj starostnik išče in tudi najde svoj interes, zadovoljstvo ali pa morda celo veselje? Delni odgovor na zastavljeno vprašanje lahko najdemo v razmišljanjih naših stanovalcev. Velja se spomniti tudi pogovorov s prenekaterim zelo bolnim človekom, kije živel za trenutke, ko so ga obiskali njegovi svojci. V spomin si lahko prikličemo ljudi, redno spremljajo televizijska poročila, redno prebirajo svoj časopis, ljudi, ki se radi spominjajo preteklosti, in še bi lahko naštevali. Vsakdo brez izjeme, v skupini ali sam zase, goji nek interes, ki ga ohranja in mu daje življenjsko motivacijo. Prav te izjemne in pomembne lastnosti starostnikov pa žal vse prevečkrat prezremo, preprosto jih ne znamo ali jih nočemo izkoristiti. Z odkrivanjem in vzpodbujanjem takih interesov lahko vsakdo izmed nas prispeva k večanju življenjske motivacije starostnika. PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI ZA ŽIVLJENJSKO MOTIVACIJO V DOMU STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA V domski skupnosti živi trenutno več kot dvesto ljudi, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Čeprav se poprečna starost naših stanovalcev giblje okrog 75 let, so med njimi tudi taki, ki so dopolnili komaj 24 let in starostniki, ki se približujejo stotemu rojstnemu dnevu. Tako heterogene skupnosti ljudi po starosti opredeljujejo tudi edinstveni življenjski stili in različne potrebe. Nekateri med njimi so nadvse zadovoljni z urejeno sobo, dobro hrano, klepetom s sostanovalcem - sostanovalko, obiskom svojcev; drugi pa si želijo nekaj več. Ta več se izraža v želji po ustvarjalnosti, izdelavi različnih ročnih del, spremljanju aktualnih družbenih dogodkov in aktivnem sodelovanjem v življenju domske skupnosti. Da bi v vsej tej pestrosti različnih želja, odkritih in prikritih potreb, ljudem ponudili kar največ, smo v našem Domu oblikovali različne interesne skupine. Poleg skupin starih za samopomoč, smo organizirali še tematske skupine in skupine, namenjene ljudem s specifičnimi potrebami in zdravstvenimi težavami. Neprecenljivo bogastvo pa za vse nas predstavljajo skupine, ki jih vodijo zunanji sodelavci. Dolgoletnemu prostovoljnemu delu v molitveni in pevski skupini so se v juniju 1999 pridružile še sodelavke župnijske Karitas iz Ilirske Bistrice. Vsak četrtek poskrbijo za dodatne sprehode stanovalcev, ki si tega še posebej želijo. MREŽA INTERESNIH SKUPIN tematska skupina - literarna skupina^ skupine starih za samopomoč - 4 skupine DOM STREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA druge skupine - skupina, ki se ukvarja z izdelavo ročnih del - pogovorna skupina - skupina slabo videčih - skupina mladih skupine prostovoljcev - skupina, ki skrbi za sprehode stanovalcev - molitvena skupina z Anko Peruzin - pevska skupina z Vojko Pirih SKLEPNE MISLI: Z večanjem življenjske motivacije, tudi z različnimi oblikami dela s starostniki (osebnimi pogovori, delovno okupacijo, druženjem v skupinah) ne odvzemamo starosti svoje teže, lahko pa jo naredimo znosnejšo, kar med drugim potrjujejo tudi naše izkušnje pri delu s stanovalci Doma. Mira Lenarčič KAKO DOŽIVLJAM SVOJO STAROST ? Sem že kar v letih, vendar še vedno polna življenja in veselja do dela. Rada pomagam slabotnejšim in tistim, ki potrebujejo dobro besedo. Znam potolažiti ljudi in jim dati upanje. Vedno si rečem: »Saj ni vse tako črno, kot si nekateri predstavljajo...« Tudi starost je lepa. To je zame čas, ko v miru obujam spomine na lepe dogodke; grde je tako zabrisal čas. Starost moramo živeti tako, kot se nam daje 1 Jaz živim s pesmijo in molitvijo. Tako dam srcu in duši živeti polno življenje. Sem že malo gluha in tudi oči mi odpovedujejo, vendar to jemljem kot spremljajoči pojav svojih let. Boli me, da marsikdo o domu za stare razmišlja kot o kraju, kjer ljudje čakajo samo na smrt. (Ali bi ji v svojem domu ušli ?) Zavedam pa se, da bo nekega dne prišla tudi ta. Usoda je pač taka. Vse, kar je rojeno, ob svojem času tudi umre ! Nisem nikdar mislila da bom na starost tako oskrbljena, kot sem. Lahko samo rečem - hvala Bogu in premnogim ljudem v našem Domu, ki mi tako nesebično pomagajo, da sem v svoji starosti velikokrat srečna. Frančiška PAKIŽ, stanovalka Doma DRUŠTVO SOŽITJE VIKEND SEMINAR NA MAŠUNU Društvo Sožitje II. Bistrica vključuje približno 50 članov: osebe z motnjami v razvoju, njihove starše, skrbnike, podporne člane, predstavnike institucij. Poslanstvo društva je vsestranska skrb za kvalitetno življenje duševno prizadetih ljudi. Strokovnjaki navajajo, da malokateri dogodek prizadene starše, brate, sestre in druge sorodnike tako zelo hudo kot dogodek, da je otrok drugačen. Starši preživljajo obdobje šoka in vrednostne krize, prizadeto je samospoštovanje, nastopajo težave v zvezi s posebnimi obveznostmi in nalogami, ki jih terja prizadetost. Vse to breme je še težje prenašati staršem, ki so osamljeni ob prizadetem otroku. Prav tu nastopi pomen društva Sožitje, ki združuje družil tovrstno problematiko. Zavedanje, da ni"1' ioč r A ; e samo ti prizadetega otroka,pome premagovanju stisk, ki jo nudi drU' žil" družini na podlagi lastnih izkušaj, konkretna vsakovrstna pomoč bo svetovalna, poznavanje pravic prizabe 0 1,1 ljudi - vse to prispeva k razbremenje1'31 s# ii» ::;s družin s prizadetim otrokom. K temu V .. želeli prispevati z organizacijo vike seminarja na MAŠUNU 11. - 12.9-^., Izmed mnogih oblik seminarjev, k>^ ponuja in finančno podpira Zveza dnJ> Sožitje v Ljubljani, smo se odlod izobraževalno - rekreativni tip sermn kar pomeni, da smo aktivno sodelova dveh strokovnih predavanjih, preosta OB 190-LETNICI POSTE NA BISTRIŠKEM MADŽARSKA POŠTA TUDI PRI NAS? Z zgraditvijo krakov južne železnice v Trst in na Reko pred 125 in več leti so se tedanje poštne poti, vezane zgolj na ceste, preselile na železnico. Prevoz pošte je bil točnejši in zanesljivejši. Nekateri potniški vlaki, namenjeni prevozu pošte, so imeli dodan tudi poštni ali ambulantni vagon s poštarji in pravcatim mini poštnim uradom. Poštarji so redno pošto, prejeto na postajah, v ambulantnem vagonu razvrščali po naslovnih mestih in jo predali na cilju. Zamudniki iz krajevnih pošt ob tej progi so imeli še dodatno možnost predati pisemske pošiljke neposredno v poštni nabiralnik na ambulantnem vagonu. Tudi te pisemske pošiljke so bile usmerjene naslovniku, pred tem pa odpremljene s posebnim ambulantnim poštnim žigom, ki gaje ta “potujoča pošta” imela. Na progi S V-V'-.X ; Dopisnic*^^__ —T7————£LI— il T " igpp Na ^ q? (.3.3oq) š&k V’ - Z A SV ffL&— /X r\ - ,>;V. Dopisnica je bila poslana “Gospici Mici Jontez v Velike Lašče na Dolenjskem " na eni od železniških postaj med Reko in St. Petrom, kot pove “madžarski ambulantni poštni žig’’; verjetno kar na naši postaji TRNOVO-BISTRICA pred prvo vojno. Tega poštnega žiga ne omenja nobena poštna literatura (iz zbirke Mitje Škerlavaja). pivk0) med Reko in Št. Petrom (danes P,V1' ^t) delovali dve avstrijski ambulant ^$j!i vlakovni pošti. Na okroglem žigu stll^jgl> it oznako 349 in 350, ki je pred^Al« Vso P mi številko vlaka na tej progi- št.pč ambulantnega poštnega urada so v d preusmerili v pomembnejšo anZ^i poštno linijo Pulj - Divača .sto* Ljubljana. pl)$' Redkeje pa nam pride v rok ^ pošiljka, kije bila med Reko in S1- .J predana na madžarski vlak °z\ ambulantni vagon. Z Reke, ki j ^ upravno spadala pod Ogrsko, J ^ r madžarski vlak čez naše kraje^s|,>1 pripadali avstrijskemu delu c6S^jef Verjetno seje ambulantna pošta v ^ pridružila ambulantnemu prevoz11 Divača proti Ljubljani. 0bi^; Zanimiv žig je pravokotne j/ velik 53 x 22 mm, s trorednim "-j# M. KIR. POSTA/FIUME-s2U|y:': / KOZOTT (v prevodu: KRALJEVA POŠTA MED R^ p°-; PETROM). Madžarska ambulan / je z istim poštnim žigom delov3' ^ smereh, tudi na relaciji Št. P®16^ Poštna uprava je pri uporab' ^\o, zanemarila osnovno poštno P" epos morata biti na žigu ime kraja o ^ in točen datum. , Vojk0 namenili druženju v naravi, ogledu nske učne gozdne poti, zabavi ob k °niki ter mnogim družabnim igram. end seminarja se je udeležilo kar 31 v društva Sožitje. Za osebe z motnjami ,izVo Si 'ju smo pod mentorstvom dveh at°rk organizirali poseben program. Ho »H;. ,„u 'h in bivalnih skupnostih kot novih H" bivanja. Te nastajajo na podlagi sobotnem predavanju nam je dr. Opara, direktor Centra Elvire 'ec Strunjan, spregovoril o odnosu do 2 motnjami v razvoju ter o stano- p^kihinl 0 ,disl leti1 d 0 ;e' 9' U: y S d: ll) tu li»J !sPev; d r H'*1 mziskav, ki dokazujejo, da se ljudje . Jnnih skupnostih počutijo veliko bolje H velikih institucijah. Starši so s ^ ■tirni vprašanji in lastnimi izpovedmi n° sodelovali v razpravi. Pohvalno s 1 ništva in po mnenju predavatelja je di to, da so našemu seminarju °vale sicer naše stalne članice dir. ^ Marija Šlenc - Zver, dir. ZD dr. Ivica ^a. Predstavnica CSD Sonja Maljevac. skupaj lahko združimo moči in evamo k zvišanju kvalitete življenja .^detih ljudi. Večer smo izkoristili za jt 0 druženje, sprostitev, pogovor, pje. H^eljo dopoldne nam je ga. Nevenka ':č(j > pravnica na Zvezi društev, eJavila novosti na pravnem področju v V z duševno prizadetimi ljudmi. V^bna je bila informacija, da se za vsa •.0 na Pravna vprašanja lahko obračamo ^Pjeni naslov. v .a Prijetna dneva smo zaključili z p'111 kosilom v gostišču na Mašunu. Ob “stu smo Bolčinovim dolžni zahvalo, p0 Pri njih vedno prisrčno sprejeti, tip: končanem “uradnem delu” Hia je večina udeležencev ostala na pozno popoldne. Mislim, da smo :j,č Počutili prijetno in gotovo smo stkali >Jrii^tIledčloveške vezi, ki so edina prava V 1V boiu z vsakodnevnimi stiskami enk ki so nam naložena. Nataša Renko Soh„"M' klr. posti riums-Si, Pltir-H, * csro s Rete: De ed»J imo Hi n “mo !i*ko in Berniku ni, j fcr,„.n4nl i" T 8*1-0 Mleo.ts le tietj*. J!ra tiioomerlierettm enibalinčnim i Fij,, , Ptijel »«a dioes pismo Čl Trnoes-'•i , A * Kranjskem, vrtimo v til %i>gu tlCl0*”il poetsjl, to priti, d* toba!sm{ao poito c* progi , /' Peter, ti teti psr »to metrov Sj tnasjkAio ? Tiste Hn, r‘4’-" driavno poslan«, ea katerih J blagor Avstrije, opocarjamo na e°lt'-|stci korak »naprej* bratov Tudi Slovenec »Salva*, Ndv;2a^a Pošta " na naših tleh je bila ST0 naw^n‘ kritiki in Vr°čo kri med Slovenci, pa tudi ^rval< in Italijani, ki se nikakor H; q 1 sPr‘jazniti z madžarsko “zasedbo \ I49gl n'^ “Slovenski narod”je 15. ‘Sak 0(lPrt0 pismo besnega \ N, PRIMORSKO Numizmatično društvo •lirska Bistrica VABI NA žensko srečanje s strokovnim ogledom Zgodovinske lokacije in tovariškim druženjem, ki bo v nedeljo, ;L ,24- septembra 1999, J s 504. rednim društvenim sestankom. ^b°r udeležencev bo ob 9.30 uri v Hotelu Turist. Odgovori župana in občinske uprave na pobude in vprašanja Svetniške pisarne ZDRUŽENE LISTE SD, objavljene v Snežniku št. 8 na strani 8. POBUDE: 1. Ureditev dostopne ceste do Športnega centra v Trnovem je predlagana v rebalansu proračuna za leto 1999. 2. Sredstev za obnovo visečega mostu čez reko Reko, ki vodi proti Zarečici, v občinskem proračunu nimamo na razpolago. 3. Mrliške vežice niso v prioriteti investicij Občine II. Bistrica. 4. Vsi lastniki stanovanjskih hiš bi se morali priključiti na primarno kanalizacijo, ki je zgrajena v potoku Sušeč; o tem so bili obveščeni z dopisom. Zadnji rok izvedbe j e 3.11.1999. Urejevanje pregrad in reguliranje potokov je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. 5. Pobuda o čiščenju in ureditvi potoka Bistrica in Sušeč je bila posredovana MOP-u Izpostavi Koper. V telefonskem razgovoru]e bilo zagotovljeno, da bodo poskušali zagotoviti finančna sredstva za čiščenje in ureditev strug potokov Bistrica in Sušeč v letu 2000. Pismene potrditve zaenkrat še nismo prejeli, kljub temu, daje bila problematika slabega vzdrževanja potokov objavljena v časopisu Primorske novice. 6. Vzdrževanje spomenikov se sofinancira na podlagi prijav in finančne konstrukcije, ki jo mora predložiti nosilec obnove. Za letošnji razpis ni bilo takšnega zahtevka, zato ga ne more realizirati. 7. Poglobitev ozirama čiščenje ribnika je bilo opravljeno v letu 1998 in letos ni potrebno. 8. Za sanacijo mostu čez reko Reko in mostička čez rokav reke Reke na lokalni cesti L 3205 G16 - Bridovec - Smrje bo v letu 2000 predlagana izdelava projektno tehnične dokumentacije s predhodno pridobitvijo strokovnega mnenja, presojo nosilnosti in predlogom ukrepov sanacije. Navedeni most ima sicer demontažno ograjo, ki pa zaradi dotrajanosti, mehanskih poškodb in zaradi nepraktičnosti ne služi svojemu namenu. Zaradi ozkega cestišča na samem mostu, kateri ne omogoča normalnega prehoda kmetijskih strojev, v zimskem času pa ne pluženja ali prehoda tovornjaka s plugom. Ograja je večji del leta demontirana in dejansko ne omogoča varnega odvijanja prometa na navedeni cesti. 9. Predlagano pobudo sanacije struge potoka Kozi ek smo posredovali MOP - Izpostavi Koper z zahtevo, da v letu 2000 zagotovi finančna sredstva za odpravo pomanjkljivost pri že izvedenih delih. 10. Aktivnosti bodo potekale v tej smeri, ko bodo dokončno urejena razmerja z MORS-om kot zemljiškoknjižnim lastnikom ŠC Trnovo. 11. Iz podane obrazložitve ni dovolj tehtnih razlogov za sprejem predlaganega odloka. 12. Pobuda bo posredovana Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 13. Nadzor javnega reda in miru je v pristojnosti policije. Vsakokratna ugotovljena razdejanja, povzročena v nočnih urah po mestnih ulicah, se prijavijo na policijo. 14. Del zemljišča, na katerega se nanaša pobuda, leži na pare. št. 1966/1 k.o. Trnovo, ki je opredeljena kot cesta, del pa na pare. št. 1966/2 k.o. Trnovo, ki je opredeljena kot parkirišče. Obe parceli sta opredeljeni kot javno dobro v lasti občine Ilirska Bistrica. Glede na to, da se na obravnavanem zemljišču parkirajo avtobusi (osebna vozila tu ne bi smela biti parkirana - prometni znak), ki so v lasti podjetja I&I d.d., bi moralo to parkirišče urediti podjetje in ne občina. Parkirišče mora biti urejeno v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (Uradni list RS, št. 33796). Pred pričetkom ureditve parkirišča na tej lokaciji bi moralo podjetje I&I d.d. postati lastnik zemljišča. 15. Sprememba projekta zunanje ureditve, ki predvideva tudi izgradnjo športnega kompleksa (rokometno igrišče 40x20 vzdolžno, dve košarkarski igrišči 28x15 prečno, dvostezno tekališče okrog asfaltne ploščadi in šeststezno tekališče 60 metrov z iztekom in skokom v daljino ter metališče) je v zaključni fazi. Idejni projekt je obravnaval tudi SPV in predlagal dolčene spremembe prometne ureditve. Dokončanje zunanjih športnih igrišč je bilo skupaj z dokončanjem dvorane prijavljeno na razpis MŠŠ - sektor za šport, tako da se v primeru ugodne rešitve sofinanciranja predvideva investicija v obdobju 2000-2001. Dokončanje zunanjih športnih igrišč bomo prijavili tudi na razpis MŠŠ - investicije v OŠ, VVZ in GŠ za obdobje 2000-2004. VPRAŠANJA: 1. Informacija o poslovanju javnih zavodov bo dana na eno naslednjih sej OS. 2. Na področju urejanja območij okrog MMP Jelšane in Starod j e še vedno v postopku izdelave zazidalnih načrtov. Na nadaljevanju 6. seje je bilo v okviru sprejemanja sklepov okrog izdelave ZN za širši območji MMP Jelšane in Starod obrazloženo v kakšni fazi je izdelava ZN. 3. Na pobudo Mercator - Nanos d.d. iz Postojne, ki naj bi gradil nakupovalni center poleg zeljame, je bil na OS junija meseca 1995 leta sprejet sklep o spremembi Urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica. Spremenile so se cone S7 in P5 tako, da seje cona z oznako P5 povečala in preimenovala v cono C8 tako, daje bila tu možna gradnja nakupovalnega centra. Od takrat naprej ni bilo od investitorja nobenega odziva za gradnjo nakupovalnega centra. 4. Občina skrbi za vzdrževanje zelenih površin okrog spomenikov, za same spomenike pa ni opredeljenih nosilcev. Spomenike vzdržujejo v praksi krajevne ali vaške skupnosti, ponekod pa zainteresirane organizacije in društva. 5. Kostanjev drevored ob cesti v smeri proti Kosezam se nahaja ob glavni cesti I. reda št. 6 Postojna - II. Bistrica - Jelšane, ki je kategorizirana kot državna cesta in je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. Pred posegom - obrezovanjem dreves, je bil upravljalec ceste dolžan pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica in Zavoda za gozdove Slovenije OE Sežana. 6. 1) V letu 1998 je bila v študiji z naslovom “Inventarizacija stanja in namembnosti jezer s poudarkom na gospodarjenju - akumulacije Klivnik, Mola in Slivniško jezero” objavljena v javnem razpisu, kije bil tudi ponovljen, vendar oba razpisa nista uspela. 2) Sedaj je v delu študija iz programa 1999, ki ima naslov “Sploščitev visokovodnih valov v akumulacijah Mola in Klivnik ter definiranje obratovanja izpustnih organov”, ki bo predstavljala eno od podlag za vodnogospodarsko akomulacijo teh jezer. 3) Na Upravi RS za varstvo narave tečejo aktivnosti v zvezi s pripravo navodila o izdelavi vodnogospodarstvenih strokovnih podlag za akumulacije, da bo na njihovi osnovi možno podati strokovne vodnogospodarske pogoje in omejitve, ki jih je treba upoštevati pri določanju namenske rabe območij akumulacij in pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov za ta območja. Naloga bo vključena v programstrokovnih nalog Uprave RS za varstvo narave v letu 2000. POBUDE IN VPRAŠANJA POBUDE 1. Dajem pobudo, da se primerno obeleži grob Makse Samse. Obrazložitev: Čeprav se radi pohvalimo s priznano pesnico dama iz naših logov, po kateri se imenuje naša knjižnica, še vedno nismo poskrbeli za primemo obeležje na kraju njenega poslednjega počitka. Obiskovalci, med njimi tudi šolska mladina, le stežka najdejo njen grob, saj je neopazen, nagrobna plošča z imenom pa je skoraj nečitljiva. 2. Ponovno dajem pobudo, da se RIC ustanovi kot samostojna pravna oseba. Obrazložitev: Razvojno informacijski center j e po sklepu občinskega sveta organiziran v okviru občinske uprave, in sicer oddelka za gospodarstvo. Ker je takšna organizacijska oblika nesprejemljiva, delovanje RIC-a država ne financira. Posledica tega j e gospodarska škoda, nepotrebna obremenitev občinskega proračuna in nemoč funkcioniranja RIC-a kot sklada, v katerega bi se stekala in združevala sredstva, namenjena razvoju gospodarstva ter podjetništva naše občine. 3. Dajem pobudo, do OS v čim krajšem času uvrsti na dnevni red akt o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne II. Bistrica. Obrazložitev: S strani naše občine, ustanovitelja javnega zavoda, je nedopustno, da ta akt še ni v proceduri za sprejem. Posledica tega je, da javni zavod sploh nima statuta in ustrezno konstituiranega organa upravljanja v skladu z Zakonaom o zavodih in Zakonom o lekarništvu. 4. Dajem pobudo, da občina odkupi gasilski dom na Titovem trgu. Obrazložitev: Prav bi bilo, da bi na tej lokaciji uredili muzejski oddelek in tako zaključili idejno zasnovo ureditve starega mestnega jedra. Ker se bodo “gasilci” preselili na novo lokacijo, bi bilo nesmotrno prepustiti star objekt kateri drago dejavnosti. Ideja o “muzeju” je dokaj stara, vendar še vedno aktualna, saj imamo na področju naše občine več privatnih zbirk, ki bi lahko našle mesto v bodočem muzeju. V mislih imam staro orožje, pilarske in mlinarske eksponate, izkopanine iz rimskih časov, ilirskih grobišč ... Marsikaj bi nam lahko tudi vrnili iz muzejskih arhivov v Postojni, Kopru, Ljubljani, Trstu ... Glede organizacijske oblike in samega delovanj a ustanove bi bilo potrebno poiskati najustreznejšo rešitev (enota katerega izmed že obstoječih muzejev, zavodov ali knjižnice). 5. Dajem pobudo, da se ustanovi Občinski sklad za štipendiranje. Obrazložitev: Glede na zaskrbljujoče stanje na področju štipendiranja je občinski svet v letošnjem proračunu namenil 2.000.000 sit za ta namen. Ker občinska uprava ni izvedla te proračunske postavke, saj v tem času ni izdelala pravilnika in izvedla ustreznega razpisa, menim, da bi bila najustreznejša takšna organizacijska oblika. Sklad naj bi imel svoj upravni odbor (ki naj bi ga vodil župan) in ustrezen pravilnik. Sklad naj bi (poleg sredstev iz proračuna) zbiral tudi draga sredstva (iz gospodarstva, od donatorjev ...). Štipendije naj bi dodeljevali vsako leto v skladu z občinsko kadrovsko politiko, z namenom vzpodbujanja šolajoče in študirajoče se mladine ter zmanjševanjem deficitarnosti posameznih poklicev. VPRAŠANJA 1. Ali drži informacija, daje imela naša občina možnost prejeti že v lanskem letu 1 mio ecujev (iz programa PHARE) za ureditev območja ob mejnem prehodu Jelšane? Ali nam ta sredstva niso bila dodeljena zaradi tega, ker nimamo sprejetega prostorskega plana? 2. V kakšni fazi je ureditev parkirišč in prometnega režima ob Zdravstvenem domu in OŠ Dragotina Ketteja? i 3. V kakšni fazi je pobuda za premestitev sedeža obmejne policije Postojna v II. Bistrico? 4. Kakšni so rezultati medobčinskih dogovorov o povezovanju naše občine v Južnoprimorsko pokrajino? 5. Kakšno je stanje nezaposlenosti v naši občini? 6. Ali so upravičene pritožbe najemnikov poslovnih prostorov, ki so v lasti občine, da plačujejo najvišje najemnine v regiji? Za ZDR UŽENO LISTO svetnik Zlatko Jenko Borzni komentar: NEGOTOVOST NA DELNIŠKEM TRGU Trgovanje v zadnjem obdobju se nekoliko odmika od pričakovanj borznih investitorjev. Mnogi so namreč stavili na prihod tujcev, ki se zaenkrat še niso resneje vključili v naš trg vrednostnih papirjev. Tako tečaji delnic drsijo navzdol, domače povpraševanje pa nima volje, da bi se temu zoperstavilo. Indeks SBI se sicer trdno drži nad 1.900 indeksnimi točkami, vendar so kakršnekoli napovedi precej tvegane. Vsaka novica namreč lahko trg hitro premakne veno ali drugo smer. Povsem drugačno je dogajanje na pidovskem trgu, kjer so delnice zopet pričele rasti ter dosegajo zgodovinsko najvišje vrednosti. Farmacevtski delnici, ki naj bi bili na začetku najbolj zanimivi za tujce, sta beležili upadanje tečajev. Tako je Lek že prišel pod 39.000 tolarjev, Krka pa pod 28.000 tolarjev za delnico. Pri slednji je padec lahko povezan z začasno prekinitvijo povezovanja z Novartisom. Za večino delnic velja, da se približujejo nivojem iz sredine poletja, ko pričakovanja glede tujcev še niso bila vsebovana v cenah delnic. Luka Koper se giblje okoli 3.270 tolarjev, Istrabenz med 2.900 ter 3.000 tolarji, BTC pa je že pod 14.000 tolarjev za delnico. Aerodrom se drži na tečaju 3.300, podobno pa velja tudi za Mercator, kjer je meja 13.000 tolarjev še vedno zelo trdna. Pidi zopet rasejo, v zadnjih dneh pa prednjačijo polni pidi. Delnice Pomurskega sklada 1 so postale absolutno najdražje med vsemi, to pa lahko pripišemo približevanju izpolnitve kriterijev za vzajemni sklad. Kdaj bo preoblikovanja resnično prišlo, pa je zaenkrat še neznanka. Pri vseh pidih pogrešamo certifikatne prodajalce, kar posledično zmanjšuje ponudbo ter omogoča hitre rasti. Med drugimi delnicami prostega trga velja omeniti Color, kjerje tečaj prišel pod 4.000 tolarjev, kar se lahko izkaže kot nakupno zelo zanimivo območje. Daniel Viljevac Ilirika Borzno Posredniška Hiša d.d. ILIRIKA BIBLIOPEDAGOŠKE URE V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA V Knjižnici Makse Samsa so v četrtek, 16.9.1999, potekale bibliopedagoške ure z učenci 4. razredov OŠ Dragotina Ketteja. V uvodu je direktorica knjižnice ga. Damijana Logar pozdravila vse učence ter jim na kratko predstavila pesnico, po kateri se imenuje knjižnica, ter jih seznanila tudi z adaptacijo knjižnice, ki se bo pričela konec meseca. Sledila je ura knjižnične vzgoje, med katero so učenci izvedeli nekaj o samem delovanju knižnice, o pridobivanju ter nakupu knjig ter ostalega gradiva. Knjižničarke so jim predstavile knjige, primerne njihovi starostni stopnji ter knjige, ki so trenutno najbolj brane in iskane. Iz vprašanj mladih bralcev je bilo čutiti, da jim knjižnica ni tuja in dajo redno obiskujejo. Prav bibliopedagoške ure, ki jih knjižnica pripravlja v sodelovanju z učitelji osnovnih šol, so predpogoj, da bomo tudi v nadalje imeli zahtevne bralce, ki bodo znali izbirati knjižnično gradivo ter ga tudi koristno uporabljati. Uredništvo PRVI ŠOLSKI DAN Spet je prišel 1. september! Tokrat smo ga na naši šoli proslavili malo drugače kot običajno. Učenci smo se že pred štirinajsto uro začeli zbirati okrog šole in veseli kramljali o preteklih počitnicah. A že čez kratek čas smo spet sedeli v šolskih klopeh. Po pogovoru z razredničarko smo učenci 8. razreda nekaj minut namenili sestavljanju pozdravnega nagovora bodočim prvošolčkom. Sledil je program. Vsi smo odšli ven na stopnišče, kjer nas je najprej pozdravila ravnateljica naše šole, gospa Marica Gaberšnik. Nato smo bili na vrsti mi, 8. razred. Prebrali smo sestavek in štiri nove navdušene prvošolarčke odpeljali v telovadnico, kjer je bila že postavljena zanimiva scena. Potem se nam je predstavila še lastnica vsega tega, gospa Jana Stržinar. Izvedeli smo, da nam bo zaigrala lutkovno eko igrico z naslovom "Začarane rožice čarovnice Zelene”. Mlajšim gledalcem je bila zelo všeč, posebno lutke; višji razredi pa smo se predvsem navduševali nad njeno zmožnostjo spreminjanja glasu in govora za vsak lik posebej. Seveda pa smo se zamislili tudi nad vsebino, ki ni bila prav nič pravljična. Zgodba govori o čarovnici Zeleni, ki spada med dobre čarovnice. Na kožo soji pisani travniki, potrebni čiščenja, in kdaj pa kdaj tudi začara kakšno rožico, da ne bi nikoli ovenela. Tako j e očistila nek travnik in posadila nanj veliko rožic. Dve je celo začarala. In ker sta se ves čas prepirali, katera je lepša, je povedala še posebej lepo misel, v kateri pravi, da “nobena rožica ni najlepša. Če bi bila edina na celem svetu - šele takrat bi bila tudi najlepša in najboljša.” Barbara Smajila, S. raz. OŠ Jelšane PUSTIMO OTROKOM, DA SO, KAR SO, IN PROBLEMOV Z MAMILI BO VSE MANJ IN MANJ Naš izobraževalni sistem poskuša doseči, da bi si bili vsi čimbolj podobni. In ko to dosežemo, smo resnično ponosni na svoj uspeh. Kar opazujte, saj se to dogaja ves čas: Tvoja izvirnost me ne zanima. Zanima me samo, če sem dobro uspel v podajanju samega sebe. Če sem dosegel, da me posnemate do podrobnosti, sem dober učitelj. Zgodba, ki so jo oblikovale živali. Zajec, ptica, veverica, raca in druge živali so se odločile ustanoviti šolo. Sestali so se, da bi določili učni program in predmetnik. Zajec je zahteval, naj se v učni program uvrsti tek, ptica je vztrajala na učenju letenja, riba ni popuščala in je hotela, da znajo vsi plavati, pa tudi veverica je bila vztrajna: v program naj se vnese navpično plezanje po drevju. Ker so bile vse živali trdno odločene in niso popuščale, so v učni program uvrstili vse predmete. Potem pa so naredil usodno napako. Zahtevali so, naj se vsaka žival nauči vseh spretnosti. Zajec je čudovito tekel! Tu ga ni nihče prekašal. Toda menili so, daje za razvoj intelekta in čustveno ravnovesje potrebno, da se zajec nauči tudi letenja. Posadili so ga v drevesno krošnjo in mu veleli: “Leti zajec!” Kaj je hotel, uboga stara para? Odgnal se je in skočil. Zlomil si je nogo in počilo mu je lobanjsko dno. Nikoli več ni bil tisti stari zajec. Ostal je mentalno prizadet, zato tudi tekel ni več tako dobro kot prej. Namesto petice je za tek dobil trojko, za letenje pa so mu dali oceno zadostno, saj se je zelo potrudil. Odbor za sestavo predmetnika je bil zadovoljen. Podobno je bilo s ptico. Kot nora je letela naokrog, krožila, se prevračala v letu ... dobivala je same petice. Toda zahtevali so, naj se ptica dokaže tudi v kopanju rovov, krtovi disciplini. Seveda si je ptica pri tem polomila krila, kljun in vse ostalo, zato ni mogla več leteti. Morala se se zadovoljiti z oceno dobro. Tudi ostalim živalim se ni godilo nič boljše. In veste, kdo je bil slavnostni govornik ob koncu šolanja? Nihče drug kot mentalno prizadeta jugulja, ker seje izkazala pri vseh predmetih. Sova je povsod izpadla in sedaj na vseh volitvah, ki so kakorkoli povezane s šolo, vztrajno glasuje proti. Vemo, daje tako ravnanje napačno, in vendar enako delamo naprej. Lahko si genij, lahko si eden največjih pisateljev, pa ne moreš na univerzo, če nisi napravil izpita iz trigonometrije. Le čemu? Visokošolske izobrazbe si ne moreš pridobiti, če nisi prej opravil tega in tega in onega. Ne moreš končati osnovne šole, če ne obvladaš tega in onega... Sploh ni važno, kdo si in kaj si. Poglejte si seznam odpadnikov: William Faulkner, Johan F. Kennedy, Thomas Edison ... Sovražili so šolo. Lenuhi! Nočem se učiti vratolomnega plezanja po drevesih, saj tako ne bom nikoli plezal po drevesih. Ptica sem. Na vrh drevesa lahko poletim. Kaj potem, če znaš leteti? Tudi plezanja se moraš naučiti. Plezanje je dobro za razvoj intelekta. Zgodba je povzeta po knjigi učitelja in pisatelja Lea F. Buscaglia Živimo, ljubimo in se učimo. Pripravila Neta Vergan XXVI. OBČINSKO SREČANJE MLADIH PLANINCEV V soboto, 25. septembra, smo se planinci vseh sedmih šol v občini zbrali v atriju OŠ Antona Žnideršiča, kjer naj bi imeli uvodno prireditev ob našem srečanju. Mladi Bistričani so bili namreč gostitelji letošnjega že XXVI. občinskega srečanja. Prireditev seje začela s plesom in recitacijo “Čebelice”. Po tej prisrčni dobrodošlici nas je pozdravila še ravnateljica šole, gospa Karmen Šepec. Sledil je pozdrav načelnice Mladinskega odseka PD Snežnik II. Bistrica Mirjam Čeligoj. Ker poteka letos trideset let načrtnega dela s planinsko mladino, torej tridesetletnica našega mladinskega odseka, je posebej pozdrav in zahvala veljala gospodu Vojku Čeligoju, kije bil pobudnik in kreator dela z mladimi planinci. V kratkem pozdravnem govoru smo se spomnili nekaterih drugih planinskih mentorjev in prijateljev, ki so bili tudi povabljeni na srečanje, pa se ga žal niso udeležili. Pozdravne besede sta nam tako, poslala tudi župan, gospod Franc Lipolt in naša dolgoletna mentorica, vsem bolj znana kot “tovarišica Fani”. Po izmenjavi darilc (gostitelj nam je pripravil čudovite risbe Snežnika, kijih je z ogljem risal3 ^ likovni pedagog Frane Dolgan; mi P. jim podarili lepi knjigi) in P°° ^ S zasluženih bronastih, srebrnih d ^ znakov mladih planincev smo pot113 J 'I; se odpeljali proti Sviščakom. Na ot*c^ j£' l f/ Mirja'11 JAMARSKA ŠOLA poznih popoldanskih ur. Razdeljen je v^, dela; teoretični del ter praktični del (' tehnika). Domači jamarji so se zelo potrU1 idtfj I inf1* nam nudili urejen prostor za kamp sanitarijami ter poskrbeli za prehran®’ Kakor se spodobi, so udeR ^ doživeli tudi jamarski krst ter p°° diplom za opravljen naziv mlajši ja'11 Drugi dan smo z novopečenimi J j in njihovimi ogretimi zadnjicami o , ledenico v Paradani ter tako zaKJ prijetno druženje. Z novimi člani ter njihovim zaf3 , bo na Bistriškem vedno manj neznan in brezen. Jamarski pozdrav! Radiral ■M ti Jamarsko društvo Netopir organizira drugo leto zapored jamarsko šolo. Letos se je vanjo vključilo sedem tečajnikov. Jamarska šola je pričela z delom v mesecu maju, in sicer vsako soboto ali nedeljo v prostorih J.D. Netopir.Tu so tečajniki spoznavali vrvne tehnike plezanja, teoretično raziskovanje ter risanje jam, varovanje jam pred onesnaženjem ter pomembnost timskega dela, pomoč sojamarju ter osnove prve pomoči. Praktični del usposabljanja seje odvijal v prelepem okolju v Podtabru, kjer imamo jamarji pripravljen vrtec za učenje vrvne tehnike; uporabljamo ga samo za učenje mladih jamarjev. Ko naberejo dovolj izkušenj, se podamo v ogled lažjih jam. Prvi obiski se tečajnikom vtisnejo v prijeten spomin, saj je vsak obisk posebno doživetje. Tu občutiš pristen stik z naravo in njenimi lepotami. Udeleženci jamarske šole so bili: Tomo in Marko Dekleva, Marko in Žiga Gorišek, Marko Truzzardi, Boštjan Surina ter Martin Celin, z njimi pa so se trudili Igor Cubr, Radivoj Šajn ter Tomaž Valenčič. Tečajniki so nam pomagali čistiti jamo v Suhi rebri nad Koritnicami in tako pokazali pripadnost k ohranjanju čistega okolja ter jam, ki so naši rezervarji pitne vode. Jamarska šola je potekala celo poletje, zaključila pa seje v septembru na srečanju Primorsko- notranjske regije. Letos so ga organizirali jamarji iz Lokev v Trnovskem gozdu, kjer so potekali izpiti za mlajšega jamarja. Vsako leto Jamarska zveza Slovenije organizira izpite v dveh terminih. Pred strogo komisijo odgovarjajo udeleženci jamarskih šol. Pogoja za opravljanje izpita sta obisk jamarske šole ter dopolnjeno 16. leto starosti. Od sedmih članov jamarske šole so štirje opravili izpit za mlajšega jamarja, eden je bil premlad, druga dva pa so zadržale šolske obveznosti, tako bodo ostali trije opravljali izpite v naslednjem terminu. Izpit za mlajšega jamarja je trajal od devete ure pa vse do Pred Vilharjevo kočo v Črnem dolu (Foto: Marjan Čeligoj) Taborniki rodu Snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice smo letos že drugič organizirali taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki ali krajše TOTeM. Za razliko od lanskega leta nam je letos vreme šlo na roko, saj seje tekmovanje spremljalo kar močno poletno sonce. Tako je lahko 27. in 28. avgusta približno 70 udeležencev iz celotne Slovenije lahko uživalo v pravem vzdušju taborništva in odbojke na mivki. TOTeM 1999 se je pričel v petek popoldne s prihodom ekip, večerjo in pa z večernim tabornim ognjem, katerega smo seveda začeli s taborniško himno, nadaljevali pa z žrebanjem skupin, saj smo morali kar 13 prijavljenih ekip razdeliti v 4 predtekmovalne skupine, iz katerih je napredovala v polfinale le po 1 ekipa. Zabava ob pesmih in kitari - torej na zdrav, taborniški način seje zavlekla pozno v noč. V soboto pa seje pričelo zares. Po 15 napetih tekmah v predtekmovanju smo prišli do odločitve o 4 ekipah , ki so se TOTeM 1999 popoldne pomerile v še bolj napetih polfinalih in končno še v malem in velikem finalu. Ob ritmih reggaeja in mambe, ki so nas spremljali iz zvočnikov, smo videli precej kvalitetne odbojke, požrtvovalnosti in atraktivnih potez; kar pa je še pomembnejše, videli smo tudi veliko gest fair playa in še enkrat dokazali, da med taborniki veljata poštenje in prijateljstvo in zato sodnikov na TOTeM-u ne potrebujemo. Za pravo vzdušje na stadionu Trnovo v Ilirski Bistrici pa sta skrbela neutrudna komentatorja Boško in pa Blondi, stara prijatelja bistriških tabornikov iz Zreč in Kranja. Povemo naj, daje letos pokal za prvo mesto pripadel RJS Izola (lansko leto so bili zmagovalci RSR Ilirska Bistrica), druge so bile ljubljansko-kranjske Barbare, tretja bistriško-koprsko-medvodska Unija, četrti pa bistriški Čuneki. Hkrati poudarjamo tudi dejstvo, da sta smisel TOTeM-a še vedno druženje in zabava na taborniški način, ne pa zmaga na vsak način, zato so zn'3 «4 Taborniki na Bavarskem Eset nepozabnih dni V MESTU TREH REK k ' av8ust 1999, železniška postaja v Salzburgu. Pet mladih popotnikov z ogromnimi M jtiki išče peron številka 5. Čeprav je časa za presedanje le 10 minut, so popolnoma č' Seveda, saj so taborniki, ti pa so znani po svoji iznajdljivosti. Za razliko od drugih J>nova ne vodi v Rim, temveč v Passau, čudovito mesto na nemško-avstrijski meji. In kako se je vse skupaj začelo? Pred dobrim letom j e eden od članov našega rodu prišel v stik s podpredsednikom Bavarskega mladinskega sveta. Ta je bil navdušen nad tem, da imamo tudi pri nas tabornike, in nas povabil na obisk v to prelepo nemško deželo. Kljub aktivnemu poletju smo našli čas in se odzvali temu nadvse prijaznemu povabilu. Že sam prihod na železniško postajo v Passau je obetal 10 zanimivih dni, saj so nam tamkajšnji “Pfad- 'i, \lSkrbno smo se pripravili na dan, ko so na obisk prišli starši, / k,/1Županja. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi v angleščini, "Ji. k t^1 ’ kot Nemci imenujejo tabornike, pripravili res prijazen sprejem. Ker letos praznujejo ,, ^ico obstoja, so poleg nas gostili na svojem taboru tudi protestantske in katoliške ^ z dveh sosednjih mest, tako da nas je bilo skupaj nekaj čez petdeset. Odpeljali so izbornega prostora in že en pogled nanj nam je razkril nekatere razlike med našimi ^°v'rni navadami. Taborili smo namreč ob precej prometni cesti, kar se nam je zdelo ;■ navadno. Tudi njihovi šotori se razlikujejo od naših, saj so precej večji in drugačnih k drdi zelo zanimiv program. Dodobra smo si ogledali čudovito mesto s 50 tisoč X. ^It/' ^ak° smo si mesto ogledali tudi z ene izmed ladij, ki vozi po Donavi. O zgodovini ji' % ]X znamenitostih mesta smo izvedeli največ preko orientacijske igre po mestnih ISfJn6r nas Je najbolj prevzela cerkev sv. Stefana z največjimi orglami na svetu (imajo X celim taborjenjem pa smo se počutili res na počitnicah, saj so nam bavarski vrstniki . .a*c'> kije najbolj znano po tem, da se tik ob njem združijo tri reke, in sicer Donava, st >iot Piščali). Za domače tabornike je bil najpomembnejši dan, ko so na obisk prišli °k> navinarji in po županja, da bi prisostvovali svečanemu sprejemu treh passauskih ttcd tabornike. Takoj naslednji dan smo si kot posebni gosti županje ogledali tudi 10 hišo ^ “a pa so bili za nas najlepši del izleti po bavarskih gozdovih. Med celodnevnimi X in orientacijskimi pohodi smo dobro spoznali njihovo floro in favno, zabavali > v Se tudi ob nočnih igrah in obhodih, saj smo morali domačim gasilcem preprečiti * XaVe- ;t ,av8usta 1999, železniška postaja v Salzburgu. Devet tabornikov išče peron številka X “ar „ ....:_____________________________l___ ______„„i; = ■;,epr.^,r tokrat s precej bolj žalostnim izrazom na obrazu, saj so morali zapustiti svoje L.^tclje. Pokonci jih drži misel na naslednje poletje, ko jim bodo le-ti vrnili obisk. I\gn- J ■ * vivviiivi jm m z-l lliiovi im w puivrjv, iv v/ J«««* .......“...... \ 1 se še posebej zahvalili sponzorjem, ki so nam pomagali pri kritju stroškov A'n. jii: 'ti|jrA nakupu potrebne opreme: Danilo Ivančič s.p., Piama Pur (oba Podgrad); BMD W & g- Darko Brunjak, Mala Bukovica; Mirko Primc s.p., Velika Bukovica; Teles, % ’ °'nt electonic, Libumia (oba II. Bistrica); Pur pla tex, Gradišče; Občina II. Bistrica, ranc Lipolt.Omeniti pa moramo tudi Bavarski mladinski svet, ki nam je omogočil 0 Prehranjevanje. Taborniki k; IpJio življenjsko pot sta krenila e'ku Čeligoj iz Ilirske Bistrice in 'n°n Derry iz Londona. Starši, brat Janko, f°r°dn‘ki in prijatelji estitajo in želijo obilo sreče in zadovoljstva. ^Otočec, 18. septembra 1999 # POPRAVEK Pri objavi članka "Nekaj besed o OŠ Dragotina Ketteja", v prejšnji številki Snežnika, je pri naštevanju učencev, ki so bili odlični vseh 8 let, po pomoti izpadlo ime vzorne učenke Anje Udovič. Imenovani se opravičujem, ji še enkrat čestitam za uspeh in ji želim uspešna srednješolska leta. Sonja Koren - Čeligoj : v FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 42 tel/fax: 067/444-094, GSM: 041/622-417 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV PREPISI VOZIL SMEH JE ŽIVLJENJE Se imate radi? Potem se smejte, smejte se z vso močjo, na ves glas! Tako boste premikali 400 mišic, prezračili svoja pljuča ter tkiva in okrepili svoj imunski sistem. In vse to zastonj in z veliko zabave! Smeh j e prvi in zadnji človekov upor. Naša utrdba svobode. Ko ne moremo nič več, se lahko le še smejemo. Proti volji, proti sistemu, proti krivici a predvsem samim sebi. Smeh nas loči od drugih živalskih vrst. Že Aristotel je trdil, da postane dojenček oseba šele takrat, ko se začne smejati. Do takrat, torej do približno štirih mesecev, je po filozofovem mnenju zgolj živ organizem, ki se od drugih mladičev ne razlikuje dosti. Paradoksno je, da se sposobnost smejati se, namesto da bi se s časom večala in postajala vse močnejša, v resnici z leti manjša. Na splošno velja, da starejši kot je človek, manj se smeje. Otrok se povprečno zasmeji okoli 300 krat na dan, odrasel duhovitež manj kot 100 krat, nostalgik niti 15 krat. Ali nam leta grenijo življenje? Ne nujno, vendar se smeh podvrže naši volji. In našemu strahu pred tem, da bi se osmešili. Iz naravnega odgovora na določeno situacijo (iz naravne posledice na določen vzrok) preide v nadzorovan, izbiren nagib. Kajti krohotati se na ves glas je lahko prav hitro v nasprotju z normami lepega in zaželjenega obnašanja. Vendar nas smeh dela močne. Je anestetik, blažilno sredstvo, odličen protistrup za bolečino. Pomaga nam, da se dvignemo nad lastne probleme in nam da moč, da se z njimi soočimo. Povzroči, da je oseba fizično in psihično polno pripravljena soočiti se z življenjem. Je orožje, s katerim premagamo osamljenost, žalost, nezadovoljstvo, stres in tudi bolezen. V Bibliji piše: “Če je srce veselo, bo življenje daljše (...) ker srce polno sreče zdravi kot zdravilo”. Star kitajski pregovor pa pravi: “ Smej se vsaj 30 krat na dan in ostal boš zdrav.” Tudi oče psihoanalize, Freud, je poudarjal pomembno vlogo smeha za naše fizično in psihično stanje. Zagovorniki smeha kot preventive in kurative bolezni trdijo, da sproži delovanje celotnega organizma, ga napolni s kisikom, sproži vse vrste koristnih hormonov in snovi ter tako poživi celotno telo. Tak okrepljen imunski sistem ne pusti, da v organizem pridejo nezaželjeni vsiljivci, kot so virusi, bakterije, bolezni. Mrki ljudje zbolijo prej od tistih s smislom za humor. Žalost skoraj nujno pelje v bolezen. Kadar smo resni, se nam najprej povesijo ustni koti in potem še vse obrazne mišice. Začnejo nam nastajati gube. Na univerzi Maryland v ZDA, so odkrili, da je 5 minut smeha enako 45 minutam aerobnih vaj. Jasno pa je, da ne gre za nasmešek, ki ga vljudnostno naredimo 1 OOkrat na dan. Taka gesta lahko pomaga prebiti led, vendar je za zdravje popolnoma nepomembna. Smeh, ki zdravi, je nenadzarovana eksplozija smeha na ves glas, je smeh, ki premakne 400 mišic celega telesa, kuri kalorije, povzroči, da nas boli trebuh in po katerem smo lahko fizično utrujeni. Nam poveča pljučno moč, pospeši srčni utrip, stimulira krvni obtok, poveča slino. Po Freudovem mnenju je smeh najkrajša pot med dvema človekoma. Je način, da se dotaknemo drugega mimo fizičnega kontakta. Zahteva tihi dogovor med dvema; če se jaz smejem s tabo ali o tebi, ti hkrati dovoljujem, da se ti smeješ z mano ali o meni. Ne jemljite se na smrt resno! S perspektive večnosti je to ali ste veseli ali ne približno takega pomena, kot če v ocean zlijete še en kozarec vode. Skoraj vseeno je, ali izbereš jezo ali smeh, le da bodo v prvem primeru tvoji trenutki želostni, v drugem pa polni sreče. Imejte se torej radi. Če se boste imeli radi s ne boste obremenjevali s samouničevalno jezo. Smejte se samo zato, da bi se smejali. Smeh upravičuje samega sebe. Za smeh ni treba imeti razloga. Le smejte se! Ker smeh j e življenje. Ha, ha, ha, ha! Vir: Sanchez Mellado: El poder da la risa, Elpaissemanaln.il40, 2.8.98 Jasmina Kozina KRIŽANKA št. 7/99 SLOVEN. MLAD. PISATELJ SLOVEN. PISATELJ IRIDIJ SUNKI SLOVEN. FILOZOF EDEN SLOVEN. MESTO 5. IN 3. ČRKA RUS. ZGODOVINAR ŽIVINO- ZDRAVNIK MODER. W ^1VLADAV. ZVRST I I URAD- glasbe|^j(_ništva NIZEK GLAS STARA MAMA ČEŠKI KRALJ AR0MUN RUSKO MESTO IME ATLET. MANOLIU PRITOK UNE NASA IN TUJA ČRKA IME SPIDVEJ. FUNDINA NEMŠKI FILOZOF ZAKO- VICA STROKOV. ZA IRAN JEZIK KARLO- VAC HRV. IGR. IN REŽISER ŽANDAR USPEH V ŽIVLJENJU OBRMB- Nl IGRALEC KALCIJ SIRSKI POLITIK ZDRUŽBA (ANG.) MANJŠI DREVO- RED GL. M. KALMI-ŠKERER SEV. AM. STEPA PRIP. GRŠKE. FIL. ŠOLE VAS PRI RADOVLJICI □ NOVO(V SESTAV.) ŠPORT. MOTORIST RIKO DEBENJAK AMERIŠKI BOKSAR TOPLICE V ITALIJI RUSKI PESNIK SLOV. POKRA- JINA AZIJ. LJUDSTVO RIMSKA BOGINJA JEZE ELDA VILER MONGOLSKI POGLAVAR REKA V AVSTRIJI POKRAJINA OB NILU SOMBOR BRAZIL. MESTO (KRAJŠE) GRŠKA ČRKA TRENER KOŠAR. OLIMPIJE RUD- NINA GROBA VOLN. TKANINA REKA V J. AMER. (ORIG.) IME PISATELJA DUUNA Rešitev križanke številka 6/99: VODORAVNO: ODPAD, NERVI, NENA, ZAGON, UMRL JE, OSTAN, EVROPA, SNAGA, AC, NOTRE DAME, OZENA, AJANT, SRŽ, JARUN, KAČE, MOTNJE DELA, OŠ, Ml, NIALE, IR, SKA, OSNIK, IVERI, TIGER, AC, ONATAS, PETER HABIČ, AN, PAN, NAO, ASIRIJA, IST, AJD, ČEČENEC V_____________________________________________________________________________________________________________________________________J OGLASI x r ?^PIRNIC4 *°°SEBNA BELA MOKA 1 KG ŽITO VOKOLEŠNIK 200G ;°K0LADA KINDER 100G ^HA SALAMA VIKEND MIR KG >RALNI PRAH ARIEL 3,8KG B0X jAMPON + BALSAM PANTENE 200ML (SORT.) 5REMA ZA ROKE KAMILICA 100ML hAP|R WC CARLINA KREP 8/1 'ATLETE FINISH LEMON 0,5KG 3 FINISH 1 KG 5HČALEC CIKLAM 4L FRUIT ^HČALEC CIKLAM 4L (SORTIRANO) '^EDNO UGODNE CENE ZAMRZNJENIH ŽIVIL HOKUS (ŽITO)! VABLJENI! 199.00 SIT 119.00 SIT 95.00 SIT 189.00 SIT 163.00 SIT 1.470.00 SIT 1.100.00 SIT 307.00 SIT 179.00 SIT 204.00 SIT 1.038.00 SIT 278.00 SIT 525.00 SIT 570.00 SIT RIBARNICA Agata Valenčič s.p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746 URNIK ponedeljek in sobota 8- 12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 $ RENAULT AVTOHIŠA Smrdelj Valter s P 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 M.: 067/41-175, Fax: 067/81-297 pekarna SLAVA D PEKA KRUHA IN PECIVA s.p. Zorka in Ivan Iskra Vilharjeva 4a, 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)67/444-436 NOVO: ŠTAJERSKA POTICA L?//AlT/d elektronika RTV SERVIS IN TRGOVINA Miloš Valenčič s.p Prešernova 4a Ilirska Bistrica tel&fax: 067/42-286 / %/ /JUD tib terminal d.d. ilirska bistrica Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica PRODAJA IN RAZVOZ EXTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA NUDIMO: * KVALITETNO KURILNO OLJE * KONKURENČNE CENE * NAJBOUŠE PLAČILNE POGOJE * ELEKTRONSKO MERJENJE IN RAČUNALNIŠKI IZPIS IZTOČENE KOLIČINE KURILNEGA OUA * HITRO DOSTAVO OB ČASU, KI VAM NAJBOU USTREZA POKLIČITE NAS NA TELEFON: 067/41-343, ALI GSM: 041/758-728 VSAK DELOVNI DAN IN OB SOBOTAH OD 8. DO 17. URE. CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: GRAFIČNI ATELJE Alma Zejnulovič s.p., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/400-320, fax: 067/41-124 vSiicžnlk UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NAROČILNICA ime priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: , dne podpis: PREDSTAVITEV ZBORNIKA ŠOLSTVO V KOČANI JI IN ODPRTJE NOVIH PROSTOROV OŠ PODGORA KUTEŽEVO £ K Učenci in delavci OŠ Podgora in vsi prebivalci Kočanije, to je vasi Kuteževo, Podgraje, Trpčane in Zabiče, so praznovali, saj so po nekajletni pripravi svečano odprli nove šolske prostore. S praznovanji so pričeli v sredo, 15. 9., ko so predstavili razstavo in zbornik Šolstvo v Kočaniji. V pozdravnem govoru je ravnatelj OŠ Podgora g. Milan Dekleva povedal, daje preteklo več kot 130 let od začetka šolstva v Kočaniji, 90 let od začetka pouka na stari šoli v Kuteževem in 20 let sedanje šole Podgora na Betuli. Praznovati Vis« jasmvfe* iwimEi$au amtiM« «« k imun*#USTOM - : , .»-.»•*♦ mn fl»*S9 til EJ a i'^1 rn\ bi morali pravzaprav že lansko leto, vendar so vsa praznovanja prenesli na letošnje leto, ko so končno dobili tudi telovadnico . Zbornik Šolstvo v Kočaniji so pripravili učitelji sami, in sicer ga. Magda Logar in ga. VanjaTijan - zgodovinski pregled, ga. Jana Smajla in ga. Zorka Žigman -spomine, ga. Majda Valenčič in g. Milan Dekleva - sezname zaposlenih in učencev, ga. Irena Hrvatin in ga. Zorka Žigman -lektoriranje in g. Tašo Hrvatin - fotografije, grafično oblikovanje in grafični prelom. Knjiga obsega 72 strani srednje velikega formata, natisnil jo je Feliks grafične storitve v nakladi 500 izvodov. Pri nastajanju zbornika jih je vodila želja, da podrobno seznanijo bralca z zgodovino šolstva, z življenjem učencev, učiteljev in mnogih zaslužnih, ki so prispevali za čim kvalitetnejši pouk v Kočaniji. Podatke so Center Ilirska M i k o z a Bistrica \ objekt B l ob Bazoviški cesti SM & Ad.o.o., 1000 Ljubljana, Koželjeva 6 objavlja razpis za oddajo v najem poslovne prostore, v objektu B v poslovno-trgovskem-centru Ml KOZA, za naslednje dejavnosti: - frizerski salon - menjalnica - trafika - cvetličarna - ribarnica - spominki, darila - sadje, zelenjava - papirnica - vse za otroka - zlatarstvo, urarstvo Interesenti naj oddajo pisne vloge najkasneje do 15. oktobra na naslov SM & A d.o.o., 1000 Ljubljana, Koželjeva 6. Dodatne informacije dobite na tel. 061/1 37-65-32 ali mobitel 041 /646-539. sli našli na različnih krajih in včasih prav s težavo. Obiskali so živeče učitelje, ki so poučevali med vojno in takoj po njej. Podatke so našli tudi v arhivu in knjižnici šolskega muzeja v Ljubljani in v tržaškem arhivu. Posebej pa so bili veseli pogovorov z domačini, saj so ti bili najbolj vključeni v življenje tega kraja. V zborniku je prikazano delovanje šolstva v Kočaniji od časov Avstro-Ogrske, Italije, NOV, SFR Jugoslavije do današnje Slovenijo. Zgodovinski pregled dopolnjujejo spomini nekdanjih učiteljev. Sledijo seznami zaposlenih od leta 1885 do današnjih dni ter seznami učencev ob vstopu v šolo od šolskega leta 1938/39 dalje. Tako gost predstaviltve mag. Mirko Zorman, predstojnik Zavoda za šolstvo OE Koper,kot tudi ostali prisotni, so poudarili izjemen pomen knjige, saj bo knjiga ponesla Kočanijo v svet. Predstavitev je glasbeno obogatila pevska skupina Vasovalec. V petek, 17. 9. 1999, pa so slovesno odprli sodobno telovadnico. Slovesnost so združili s simbolično otvoritvijo novega šolskega prizidka, katerega prag so učenci prestopili v šolskem letu 1997/98 in tako zadnji v ilirskobistriški občini prešli na enoizmenski pouk. S telovadnico pa so rešili še problem pouka športne vzgoje. Telovadnica je zgrajena v nadstandardni obliki, namenjena je tudi potrebam krajanov. Omogočala bo razne dejavnosti v normalnih pogojih. Celotna naložba je vredna 161 milijonov tolarjev, občina je prispevala 93 milijonov tolarjev, Ministrstvo za šolstvo in šport pa 63 milijonov tolarjev, in sicer 50 milijonov iz sektorja za osnovno šolo in 13 milV0 tolafl' ieV sektorja za šport, 4 milijone lu>“T0 ( zbrala šola, 1,6 milijona —_ ^1 prispevali krajani KS Kuteževo 1 ^„7 saj je del samoprispevka nat" j/ ureditev okolice šole. Investicij3 leta 1996 in še ni končana. V "3^st/ letuje potrebno adaptirati streho delu šole in urediti zunanjo ok parkirišča, dostope ... pf|J( Potem ko j e ravnatelj g. 1‘ pozdravil goste in številne kr ^ j’ nekdanje učitelje in delavce ®°e’avl’p učenca prerezala simboličen tra ^ v prizidek šole. Slovesnost seje n3 ^ v novi telovadnici. V kulturnem X so sodelovali moški pevski zbof pod vodstvom g. Dimitrija Gr -1 (ji/. H/ zbor OŠ pod vodstvom ge. Ele"6 taborniki Podgorskega rodu, °tr°C.5iA šole pod mentorskim vodstvo'11 -m Najbolj so poslušalce navdušil' ^ pl jo je za to priložnost napisala js<*| Žigman, v kateri so v dornacA prikazali šolstvo v Kočaniji s svojih priložnostnih govorih sta L , Franc Lipolt, župan občine H- * i^SI \ tudi g. dr. Janko Strel, državo's | Ministrstvu za šolstvo in špo'1, kako velika pridobitev je to 23 . delavce šole pa tudi za vse kraj m, Po kulturnem program" j družabno srečanje. Obiskovale'^ ogledali prostore šole in razst"v^ ^ Kočaniji. Za zabavo je poskr e skupina Ventilčki. Foto LOKOSTRELSTVO MALI NOGOMET ŠPORT ČETRTA 11 ŠC TRNOVO POČASI DOBIVA NOV VIDEZ Športna zveza II. Bistrica se je vključila v akcijo Olimpijskega komiteja Slovenije in Heliosa iz Domžal ter na razpisu pridobila različne barve iz proizvodnega programa domžalskega podjetja v vrednosti okrog 600.000 SIT. Tako že celo poletje poteka prenova oziroma barvanje kovinske ograje okrog nogometnega igrišča in istočasno adaptacija starih slačilnic na Športnem centru Trnovo. Letošnji program investicijskih del na Športnem centru Trnovo obsega barvno zaščito ograj in slačilnic, adaptacijo starih slačilnic, ureditev označb na košarkarskem igrišču in urejanje okolice športnih igrišč. Čas za zaključek del, kije določen v pogodbi z OKS-ZŠZ in Heliosom, je že skoraj iztekel. V kratkem bo na ŠC tudi transparent obeh partnerjev iz pogodbe, ki bo poudarjal, da skupaj s Športno zvezo obnavljajo športne objekte. Dejstvo pa je, da dela tečejo počasi, ker je treba zamenjati določene dele stare ograje ob igrišču in zagotoviti dodatna sredstva in izvajalce za ureditev notranjosti slačilnic. Zato se bo program preureditve zavlekel najmanj še kak mesec. Vseeno pa dajejo objektu precej lepši videz do sedaj opravljena dela. Navsezadnje sta Športna zveza in NK II. Bistrica - ŠD Nogometna šola Bistrica v tem letu zaposlila vzdrževalce površin preko javnih del. Žalostno je le dejstvo, da se na objektih in rekvizitih nekateri nepridipravi dobesedno izživljajo in povzročajo škodo na že obnovljenih napravah. Očitno, da jim nihče ne more stopiti na prste. Če bi hoteli zavarovati objekte, bi morali dobesedno stražiti noč in dan. Teksta in foto: Z. D. MLADINSKO IN VETERANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO 900 KROGOV LK II. Bistrica je prvo soboto v septembru organiziral na nogometnem igrišču Čampo odprto mini državno prvenstvo v lokostrelstvu. Tekma j e obenem štela tudi za SLO pokal. 134 lokostrelcev in ostale prisotne so pred pričetkom tekme pozdravili ilirskobistriški župan Franc Lipolt, sekretar ŠZ Zdravko Debevc in predstavnik reškega lokostrelskega kluba iz sosednje Hrvaške. Po dolgotrajni tekmi, predvsem zaradi velikega števila tekmovalcev, so naši lokostrelci dosegli naslednje rezultate. Ml. deklice BB: Sara Šuštar (1), Tina Valenčič (3); ml. dečki BB: Luka Rolih (5); deklice BB: Sanja Štembergar (1), Nina Rolih (4); deklice OS: Vanja Štembergar (5); deklice CO: Sara Valenčič (5); dečki OS: Jan Šuštar (1), Jospip Maljevac (3); kadeti OS: Boštjan Kaluža (3); kadeti CO: Luka Valenčič (2); mladinke OS: Dunja Štembergar (1); mladinci CO: Aljaž Simonič (3); veterani CO: Vojko Štembergar (5). Ostale razvrstitve tekme za SLO pokal: Članice BB: Nada Rolih (1), Tatjana Pangerc (4); člani OS: Andraž Čeligoj (4) in člani CO: Igor Rudež (11). FITA 900 - VIŠKOVO Nekaj naših lokostrlcev se že nekaj let udeležuje tekem na Viškovem. Letošnja je bila organizirana v okviru prireditev “Matejine”, tradicionalne za to področje. Pristreljali so si naslednja mesta: Člani OS: Andraž Čeligoj (2), mladinke OS: Dunja Štembergar (1); kadeti OS: Boštjan Kaluža (1); dečki OS: Jan Šuštar (1); deklice OS: Vanja Štembergar (1); veterani CO: Vojko Štembergar (1), mladinci CO: Aljaž Simonič (1); dečki CO: Luka Valenčič (1) in deklice BB: Sanja Štembergar (1). Lokostrelski klub gradu Turn p Potovanje “Snežniške konjenice” je bilo v soboto in v nedeljo, 25. in 26. septembra. l 0 Je po zanimivih krajih in turističnih kmetijah v Brkinih in Zgornji Pivki. V soboto jfl ' >alo 17 konjenikov in ob 10 uri odjezdilo s konjeniškega poligona na Žabovici. se jim je pridružilo še 5 konjenikov. Udeleženi so bili domačini, KK Godnik, lla lrn> KD Soča, KD Prestranek, KD Jezerina, konjenika iz Unca in Trsta. Pot jih je c*° Harij, mimo brkinskih sadovnjakov (kjer so si ogledali obiranje jabolk), do j ijjj, W1 *J j 1111111V OC1UU V IIJUIVU V (i\J VI OW ol v^lLUuii V/Ull dllJV J ClUUll\ J y UU V Ve§a mlina. Tu so konjeniki z užitki topotali po reki Reki. Kosilo so jim pripravili J jj "Phinji na gradu Turn. Pohod se je nadaljeval na Ratečevo Brdo, Šilentabor do p L’. KJer so prenočili. Na Jurščah so jim veselo zaigrali Bukovčani. V nedeljo so ^ Vaf pot proti Zagorju, gradu Kalcu, Knežaku do Čmjih njiv. Pohod seje zaključil lip1*10 Ve^erJ° v gostilni “Danilo" na obrobju reke Reke. Utrinki jahačev so bili enkratni. ajflj ° V---j- ■ ............ ».»....j.,™.,..™, uummji. -A.80 s>> da bi še kdaj prišli v naše lepe kraje in v našo družbo. H Orijeniško društvo Snežnik se vsem gostilteljem lepo zahvaljuje za lep sprejem. Za konjeniško društvo Romana Benigai POKAL OBČINSKIH Prvakov - remi ekipe MAESTRO 0a ^‘Portnem parku Nade Žagar so se tokrat po sistemu vsaka z vsako pomerile b,jene ekipe. (HR), saj so prepričljivo opravili z vsemi nasprotniki. Očitno je bilo, da so bolje obvladali igro in so imeli več kvalitetnih igralcev, kar pa ne čudi ob dejstvu, da še vedno redno nastopajo v veteranski ligi. Rezultati posameznih tekem: Jelšane : NK Halubjan 0:4; !by-Vrhpoljc: Jelšane 3:2; 11. Bistrica : NK Halubjan 1:4; II. Bistrica : Iby-Vrhpolje (Kozina) 2:3; NK Halubjan : Iby-Vrhpolje3:l in Jelšane : II. Bistrica 0:4. Pivo mesto so tako osvojili gostje iz Hrvaške, drugi so bili igralci iz Kozine, tretji Bistričani in četrti igralci Jelšan. Organizatorje vsem nastopajočim ekipam podelil pokale, igralci pa so se zadržali še na družabnem srečanju, kjer so izmenjali mnenja in se dogovorili za podobna srečanja tudi v bodoče. Tekst in foto Z.D. •ttalonogometnega znanja so W'\ \ 3 fr k AI> b,bju^eUs^‘"' golom na tekmi proti S septembrom se je začel drugi del državnega prvenstva v raftingu. Rafting klub Mrzla uoda (moški) se je 4. septembra udeležil tekme v Mariboru, na reki Dravi, ki pa ni bila najbolj raftarska, pač pa bolj promocijska. Rafting klub Maribor j e prvič organiziral krožno tekmo s skupinskim startom. Tekme se je udeležilo 17 ekip, ki so tekmovale okrog dveh mostov v razdalji 400 metrov. Po vsakem krogu sta izpadli pa dve ekipi, dokler nista ostali ekipi Bober 1 in Sulec. Po pričakovanju je zmagala ekipa Bober I. Fantje so si letos na svetovnem prvenstvu v Afriki že šestič priveslali naslov svetovnih prvakov. Za ekipo Mrzla uoda so tekmovali: Sebastjan in Janez Frlež, Tomaž Šajn, Matjaž Sedmak, Miha Kirn in Simon Godec. Dosegli so 11. mesto. Novost v klubu pa je ženska ekipa, ki jo sestavljajo naslednja dekleta: Martina Jaksetič, Franka Rebec Tomšič, Iris Mršnik, Jasna Poklar, Ingrid Fidel, Zdenka Knapelj in Romana Fabec. V začetku septembra so začele trenirati pod vodstvom moške ekipe na jezeru Klivnik in v Ljubljani na tacenski umetni progi. V soboto, 18. septembra, pa je bila druga tekma državnega prvenstva, in sicer na umetni progi v Tacnu. Tekma se je odvijala v pravem pomenu besede rafting, saj so bile brzice res divje in na pogled nedolžne, ampak po spustu si doživel moč vode. Tekmovalo je dvajset ekip, med katerimi so bile 4 ženske ekipe. Ena ženska ekipa je bila celo iz Slovaške; punce pa so prav tako kot ekipa Bober I sodelovale na svetovnem prvenstvu v raftingu in dosegle tretje mesto. Ekipe so se najprej pomerile v slalomu, toda bistriška ekipa se je žal Ženska ekipa , Foto: S. Ferlež prevrnila pri točnih vratcih številka 3, ki so bila postavljena v največji roli. Zmagala je ekipa Bober I. Ženske ekipe, razen Slovakinj, se zaradi težavnoste proge niso pomerile v tej disciplini. Po slalomu je sledil šprint. Ekipe so najprej prevozile progo na čas, nato pa seje 8 najboljših ekip pomerilo v načinu tekmovanja head to head. Posadka Mrzla uoda je zasedla dobro 8. mesto, ponovno pa je zmagala ljubljanska ekipa Bober I. Ženske ekipe so se pomerile med seboj, vendar je imela naša v boju s Slovakinjami smolo in se prevrnila v tako imenovanem “šilčku” takoj po vhodu v umetno tacensko korito. Čeprav se ženska ekipa ni uvrstila, pa si zasluži pohvalo za trud in sodelovanje, saj ima tacenska proga najvišjo stopnjo težavnosti. Sicer pa kot pravi rek “Važno se je udeležiti, ne pa zmagati.” V skupni razvrstitvi pa je rafting klub Mrzla uoda na 9. mestu. Če bi kdo rad sodeloval z rafting klubom Mrzla uoda, se nam lahko javi. Za Rafting klub Iris Mršnik ŠPORTNI OBJEKTI RAFTING ŠPORTNE PRIREDITVE V OKTOBRU 1999 MALI NOGOMET OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 1999/2000 vsak četrtek in petek ob 16“ in 17“ uri Športni park Nade Žagar II. Bistrica ODBOJKA ODBOJKARSKI TURNIR za ženske sobota, 2. oktobra od 15” ure dalje Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča Prijave in informacije: Športna zveza Ii.Bistrica, tel./fax 067444177 GORSKO KOLESARJENJE -rekreacija IZLETI Z GORSKIMI KOLESI sobota, 2. in 16. oktobra od 10” ure dalje Zbor: Športni park Nade Žagar, II. Bistrica Informacije: Športna zveza Ii.Bistrica, tel./fax 067 444177 ODBOJKA NA MIVKI - rekreacija REKREACIJA vsak dan od 1000ure dalje Igrišče na ŠC Trnovo Informacije in rezervacije igrišča: Športna zveza Ii.Bistrica, tel./fax 067 444177 »MESEC ŠPORTA« od 18. septembra do 18. oktobra 1999 KOŠARKA ČLANI-2. SKL ZAHOD KK PLAMA - PUR : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA sobota, 9. oktobra, ob 19”uri KK PLAMA - PUR : LOGATEC sobota, 30. oktobra, ob 19“uri Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča KOŠARKA KADETI-2. SKL ZAHOD/3. SKUPINA KK PLAMA-PUR: PIVKA sobota, 9. oktobra, ob 12“ uri KK PLAMA - PUR : KRAŠKI ZIDAR sobota, 16. oktobra, ob 12”uri Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča KOŠARKA DEČKI- C1 SKL ZAHOD KK PLAMA - PUR : STRAŽIŠČE nedelja, 3. oktobra, ob 1030uri KK PLAMA - PUR : CERKNICA nedelja, 17. oktobra, ob 10™uri Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča ROKOMET-DEKLICE B ROKOMETNI TURNIR sobota, 16. oktobra , ob 14™uri Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča ROKOMET- DEKLICE A RK IL. BISTRICA : RK PIRAN petek, 22. oktobra, ob 17”uri Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča NOGOMET ČLANI - 3. SNL ZAHOD NK IL. BISTRICA : MNK IZOLA nedelja, 3. oktobra , ob 15™uri ŠC Trnovo NOGOMET KADETI IN MLADINCI - 2. SNL ZAHOD NK IL. BISTRICA : NK ZAGORJE sobota, 2. oktobra, ob 13™ in 1530uri NK IL. BISTRICA : NK BRDA sobota, 16. oktobra, ob 13™ in 1530uri ŠC Trnovo NK IL. BISTRICA : NK RUDAR TRBOVLJE sobota, 23. oktobra, ob 12” in 1330uri ŠC Trnovo Športna zveza Ilirska Bistrica KOŠARKA ŠTUDENTI PRVI V PKL 99 V petek, 17. septembra, je v Športnem parku Nade Žagar zaključeno športnorekreativno tekmovanje v Poletni košarkarski ligi 1999. V organizaciji Športne zveze je v dveh tednih in pol odigrano 5 krogov lige po enokrožnem sistemu tako, da so se med seboj pomerile vse nastopajoče ekipe. Dokončno lestvico je organizator ugotovil šele po polurnem preračunavanju in pregledu zapisnikov tekem, saj so imele kar tri ekipe na vrhu enako število točk. Temu so botrovali tudi zapletih zaradi disciplinskih kazni pivški ekipi (-1 točka) in odvzemu dveh točk ekipi študentov zaradi nepravilnosti v nastopu igralcev. O končni lestvici na vrhu so odločale prav vse tekme zadnjega kroga, odigranega v petek, 17. septembra, pod žarometi Športnega parka. Izidi tekem BAR KOČANIJA : KL. ŠTUDENTOV 33 : 36, TRNOVO : VOIT- GOST. POTOK 38:43 in ŠPORT BAR : ODPISANI 36 : 33. Končna lestvica je bila na koncu naslednja. 1. KL. ŠTUDENTOV 5 4 1* 155 : 147 +17 8* 2. VOIT-GOST. POTOK 5 3 2 195:207 -12 8 3. ŠPORT BAR 5 3 2 164 : 153 +1! 8 4. ODPISANI Pivka 5 3 2 210 : 172 +38 7(-l) 5. TRNOVO 5 2 3 161 : 175 -14 7 6. BAR KOČANIJA 5 0 5 169:213 -44 5 S tekmovanjem in končno uvrstitvijo so bile zadovoljne vse ekipe razen pivške. Njeni igralci so se pritoževali nad sojenjem in nad organizacijo. Verjetno pa so pri tem pozabljali, da bi jih za nešportno obnašanje, predvsem na tekmi prejšnjega kroga, brez razprave izključil vsak organizator podobnega tekmovanja. MALI NOGOMET KOČANIJA IN CARINIKI ŠE BREZ PORAZA Tekmovanje v letošnji malonogometni ligi je že v polnem zamahu. Nastopa 11 ekip, ki so si po nepopolnem 6. krogu jesenskega dela priborile naslednja mesta na lestvici. 0LMN ILIRSKA BISTRICA 1. KOČANIJA 4 4 0 0 23 : 3 12 2. ŠD CARINIK MAESTRO 4 4 0 0 11 : 4 12 3. BRKINI 6 4 0 2 16 : 12 12 4. VOJAŠNICA 4 3 0 1 19 : 12 9 5. ZLATOROG UTD 5 2 1 2 13 : 11 7 6. KOSIČ ŠULNI LAJSK 5 2 1 2 15 : : 10 7 7. EURO MB 5 2 0 3 18 : 12 6 8. BALASTV 4 2 0 2 10 : : 14 6 9. PRASLOVAN 6 2 0 4 10 : : 21 6 10. TELES 6 1 0 5 10 : : 29 3 11. ŠKRTOCI 5 0 0 5 12 : : 29 0 Z.D. TURNIR PLANINCA PRIPADEL PIVŠKEM JAVORJU Balinarski klub Planinc Topole je 12. septembra letos organiziral tradicionalni mednarodni balinarski turnir v trojkah. Na tekmovanju je nastopilo 13 ekip, od tega 5 ekip iz Italije, 2 iz Hrvaške in 6 s področja Primorsko notranjske regije. Za cilj tekmovanja si je organizator zastavil, poleg rezultata, predvsem prijateljsko druženje in spoznavanje med udeležneci. Sončno vreme je bilo naklonjeno vsem, tako da se je tekmovanje, ki je začelo ob 9. uri, uspešno zaključilo ob 20. uri. Najboljšim štirim ekipam so podeljeni pokali, osvojile pa so jih naslednje ekipe: 1. mesto BK Javor Pivka, 2. mesto BK Nabrežina - Aurisina, 3. mesto BK Viškovo - Halubjan in 4. mesto BK Planinc Topole mladinci. V.L, Z.D. HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA DOM NA VIDMU Gregorčičeva 2, Ii.Bistrica tel.: 067/42-434 OKTOBERSKI KUPON: POPUST - 5% STRELSTVO - TRAP ANDRAŽU LIPOLTU 7. Ih MESTO NA EP Andražje na Evropskem prvenstvu v Montpellierju v Franciji, ki je bilo meu-- ,j septembrom, dosege! izjemen uspeh za slovensko strelstvo v trapu in za vrhunS y nasploh. Poleg odličnega 7. mesta v posamični konkurenci je dosegel tudi (i^. olimpijsko kvoto za slovenske strelce na igrah v Sydneyu leta 2000. Upajmo, 1 naslednje leto tudi sam izkoristil in se tako koti prvi Bistričan udeležil olimpiade• | dturjkZ Itlu Ulili duru unur idili in dc iuku i\.uu vi uidir icuri uuziezu uiunyi" % Andraž j e na Evropskem prvenstvu streljal res odlično in le za las zgrešil finale ^ ^ šesterice tekmovalcev. S 116 zadetimi golobi paje največ pomagal tudi solidnem slovenske članske ekipe. Andražu velja čestitka za ta dosežek. ji,. Nastop na Državnem prvenstvu v Ilirski Bistrici med 17. in 19. septembr0^ Ar uspeha sicer ni potrdil, čeprav je bil pred tekmo izredno dobre volje (na sliki). Tudi’^- ^ po treh serijah s 70 zadetimi golobi ga je uvrščal na drugo mesto tik za jf "v: zmagovalcem Boštjanom Mačkom (71). Kaj je bilo narobe v 4. in 5. seriji, bi vedel p ^ ^ >o le Andraž. Z zgrešenimi 9 golobi od petdesetih je pristal “le na 8. mestu”, finale P 3 r(i zgrešil za tri golobe. Vseeno paje v veliki meri pomagal ekipi Trap kluba Ilirska ix "9| daje ta osvojila 2. mesto ekipno na letošnjem Državnem prvenstvu. IGOR DEKLEVA 3. NA V* EKIPNO 2. MESTO V Že omenjeno Državno prvenstvo na Črnih njivah, ki gaje odlično izpeljal Trap klub Ilirska Bistrca, je potrdilo, da so bistriški strelci v samem vrhu slovenskega strelstva. Posebej je to poudaril Igor Dekleva (na sliki), ki se je po vrnitvi v tekmovalni šport s 3. mestom in 134 zadetimi golobi povzpel na stopničke med tri najboljše strelce v letošnjem letu. Tretje Igorjevo mesto in upoštevanih 115 golobov sta odlično dopolnila Andraž Lipolt (111) in tudi Janez Škrlj (106) Bistričanom so prinesli odlično 2. mesto v ekipni razvrstitvi. V posamični konkurenci sta se solidno uvrstila tudi Sandi Rolih -11. mesto (108) in Tamara Matko - 12. mesto (107). V absolutni konkurenci je nastopilo kar 58 strelcev. f