ŠT. 16
Kamniški občan
LETO XXXIV
KAMNIK, 21. SEPTEMBRA 1995
25. dnevi narodnih noš
Bogata jubilejna povorka v soncu
Konec dober, vse dobro, bi lahko zapisali zlasti zaradi vremenskih dogajanj ob letošnjih jubilejnih dnevih narodnih noš. Potem ko je v petek in soboto, posebno popoldne in zvečer lilo kot iz škafa, pa so v nedeljo zarana v soncu zažarele kamniške planine in širni Sloveniji sporočile, da Kamnik praznuje. Lepo sončno vreme je poživilo barve in razpoloženje številnih narodnih noš, ki so ta dan prihitele v Kamnik na jubilejno slavje. V slavnostni povorki, ki je krenila od Matične knjižnice po Kaju-
hovi in Kovinarski ter prek Šu-tne in Glavnega trga na Graben do Doma, smo našteli kar nekaj prek 1100 udeležencev, upoštevajoč pri tem tudi štiri godbe in 32 kmečkih vozov, kočij in drugih konjskih vpreg. To je vsekakor svojevrsten rekord v dolgi vrsti teh tradicionalnih prireditev v Kamniku.
Za malima Urško in Primožem, ki sta na čelu povorke nosila kamniško in slovensko zastavo, so stopali trije, v modra oblačila opravljeni kamniški pazi s kamniškim grbom in he-
Župana Smolnikarja so na slovesnem odprtju jubilejne prireditve spremljali »kamniški pazi*
Igor Podbrežnik o delti občinskega sveta
Zakaj poplave v Mostah in Komendi
Uresničene sanje pastirčka iz Šmarce
V gorah pod južnim nebom
3. stran
4, stran
5» stran
10» stran
Jezikovna šola              Kamnik
,f^^»                        Medvedova 6
~Ta*T"                         tel./fax: 832-865
lihTle
ENGLAND CLUB
1/eu Ucdi Utto pUčaAtcjc & a-v-efirni idejami, Haj*tW€jUmi učtUmipU&tofU, pedeup&fo l* 4#ia4aoHO-MfeMočlfatitKi učitelji (k izvirnim učnim tptadivom.
MALČKE   ŠOLARJE   DIJAKE   ODRASLE
vabimo, da se vključijo v
* ZAČETNE * NADALJEVALNE * KONVERZACIJSKE TEČASEANGLESKEGA, NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA.
Vfiiđ. i* iH^puHacife; tet. S32-Z6S «ti 14-0Z-2I6
lebardami. Prav na začetku pa so korakale ob zvokih kamniške mestne godbe kamniške mažo-retke, ki so se tokrat prvič predstavile obiskovalcem Dnevov narodnih noš. Prvi del povorke so sestavljali člani 21. folklornih skupin, ki so okrog 12000 gledalcem, ki so povsem napolnili kamniške ulice, predstavili prek 30 izvirnih noš iz različnih slovenskih pokrajin od Zilje, Roža, Šentanela prek Dravskega polja in Bele krajine do Dolenjske, Notranjske, Primorske, Goriške, Rezije v zamejstvu in gorenjskih Rateč. Prleško nošo so pokazali Razkrižani, prekmursko pa skupina pozvačina Štefana Novaka, ki že dve desetletji zvesto obiskuje kamniško prireditev. Največ izvirnih noš so predstavile AFS France Marolt, AFS Študent iz Maribora, FS Koleda iz Velenja, FS Emona in FS Sava iz Kranja, s svojimi pastirski nošami so gledalce navdušili tudi člani KD Planšar iz Kamniške Bistrice. Edina zamejska skupina v povorki je bila tokrat skupina Slovencev iz Porabja (Zgornjega Senika) na Madžarskem, ki je bila tokrat prvič v Kamniku in so jo gledalci še posebej toplo pozdravili. Noše je gledalcem prek ozvočenja in CATV Impulz predstavil Tone Ftičar. Prvi, etnografski, del povorke je zaključila pihalna godba iz Šentjerneja, ki se je dopoldne na Glavnem trgu predstavila s samostojnim koncertom. Drugi, če lahko rečemo, ljubiteljski del, je s kamniškim grbom na čelu začela najštevilnejša kamniška
Naslednja, 17. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 12. oktobra. Prispevke sprejemamo do srede, 4. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka 10. oktobra.
Med stotinami pisanih noš so bili Kamničani tudi petindvajsetič med najštevilnejšimi.
skupina, v kateri smo videli kar precej črnih narodnih ženskih noš z značilnimi belimi pečami. Za njimi so se zvrstile noše Društva narodnih noš iz Komende, domžalska godba v novih oblačilih, domžalske in okoliške noše, nato pa skupine turističnih društev iz Podpeči-Je-zero in Mengša z Mengeško godbo in harmonikarkama. Sledila je skupina iz Spodnjih Ga-meljn in folklorna skupina Zeleni Jurij iz Bele krajine. Povorko je zaključilo 32 konjskih vpreg z okrašenimi kmečkimi vozovi, koleslji in kočijami, med njimi pa so jahali tudi trije konjeniki. Po povorki so na Glavnem trgu zaplesale Foklorne skupine Študent iz Maribora, iz Gornjega Senika v Porabju in druge.
Letošnjo jubilejno prireditev je v petek popoldne na Glavnem trgu odprl kamniški župan Tone Smolnikar, ki je bil tudi predsednik prireditvenega odbora, v spremstvu kamniških pa-žev, od katerih je eden (Tone Ftičar) predhodno v stari slovenščini opozoril zbrano občinstvo, na obnašanje v času prireditev. Župan Smolnikar je kar številnim obiskovalcem, ki so se
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
Imate enak delovni čas kot banka?
Težko najdete čas, ko bi Sli v banko?
Se ponoči spomnite, da ste pozabili opraviti
nujno bančno transakcijo?
Prava rešitev za'vas Je TELEDOM!
Kaj je Te led o m?
Teledom je prva prava telefonska banka pri
nas.
Kako deluje Teledom?
Svoje denarne posle lahko opravljate po telefonu.
Kakšen je poslovni čas Teledoma?
Teledom posluje 24 ur dnevno, 365 dni v letu.
Kako postanete član Teledoma? V banki oddate prošnjo za Teledom. Prošnjo dobite v banki ali Vam jo pošljemo po pošti, če pokličete Poslovalnico Kamnik 817 113, Poslovalnico Bakovnik 813 210 ali Teledom 1 40 41 42.
Oglasite se in svetovali Vam bomol
Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve!
kljub kislemu vremenu zbrali na trgu, zaželel čimboljše počutje v našem mestu in obilo užitkov ob spremljanju prireditev, ki so se zvrstile v teh dneh. Nato so na trg ob zvokih mestne godbe prikorakale mažoretke skupine Veronika iz Kamnika in izvedle pisan program plesov. Mestna godba Kamnik, ki v kratkem odhaja na gostovanje v Španijo, pa je pod vodstvom Francija Lipič-nika izvedla promenadni koncert. Zvečer so v razstavišču Veronika odprli razstavo slik Dušana Sterleta o kaščah kot pozabljeni dediščini in Aleša Podgorška Oživljanje korenin, v prostorih kavarne Veronika pa še razstavo slik Dušana Sterleta Kamniški pogledi, o čemer poročamo posebej.
Zaradi dežja pa je bil petkov večer na vrtu kavarne okrnjen in še tega so morali izvesti v prostorih kavarne. Nastopili so Kamniški koledniki z gostom pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem, ki je predstavil svojo pesniško zbirko Marija Snežna. Ob osmih zvečer pa je kljub dežju na Glavnem odru stekel revijski program v organizaciji in ob neposrednem TV prenosu CATV Impulz, ki je tokrat prvič neposredno prenašala tudi program sobotnega večera in nedeljsko povorko. Nastopili so znani pevci Ivan Hudnik, Irena Vrčkovnik, Edvin Fliser, Alberto Gregorič in drugi.
Sobotni program je dopoldne
začela mengeška godba s pro-menadnim koncertom. Na ploščadi pod Malim gradom pa je potekal otroški ringaraja v izvedbi CATV Impulz in Helene Sterle. Na Glavnem trgu pa so s pokušino slastnega savinjskega želodca in drugih dobrot pritegnili veliko ljudi predstavniki Turističnega društva Rečica ob Savinji, s tristokilogramsko mortadelo pa mesarji MIP Nova Gorica in pivovarnarji Uniona s kvalitetnim točenim pivom. Posebnost gostinskega dela je bil tudi 340-kilogramski vol, ki so ga po naročilu kavarnarja Mlakarja pod Malim gradom pekli mesarji Emone iz Zaloga.
Popoldne so se kljub dežju, celo nekaj toče je bilo vmes, pri pivnici Podkev pod Malim gradom v stari igri metanje podkve med seboj pomerili poslanci državnega zbora, podjetniki, kamniško županstvo; novinarji in občinski svetniki. Razvrstili so se tako, kot smo jih zapisali. V desetih krogih sta se najbolje odrezala poslanca Maks Lavrinc in Tone Anderlič. Župan Smolnikar se je z občinskim tajnikom Pristovnikom uvrstil v zlato sredino. Na osrednjem prizorišču pa so kmalu zazveneli zvoki tam-buric orkestra Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki. Z dobro uro zamude je vseeno v dežju na 24-urno vožnjo s kolesom startal triatlonec Miro Kregar, ki je v nedeljo zvečer s prevoženimi 645 km na Glavnem trgu slavil nov državni rekord v tako dolgi vožnji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
* jesenska obutev. Lumberjaek, Reebok, Mike...
* jesenska oblačila: jakne, bunde, kavbojke, puloverji...
Nizke cene, ugodni plačilni pogoji!
Z   KAMNIŠKI OBČAN
v zrcalu dveh tednov
21. SEPTEMBRA 1995
Bogata jubilejna povorka v soncu
Nadaljevanje s 1. strani
Izvajalce sobotnega večernega programa, ki naj bi po-
tekal na vrtu kavarne Veronika, je spet pregnal močan naliv. Zato je FS Emona na osrednjem prizorišču, ki je bilo v celoti pokrito, izvedla le pol predvidenih plesov in sicer prekmurske, primorske in belokranjske in plese kurentov s Ptujskega polja. Predvideno je bilo, da bi pastirske običaje tokrat predstavili člani KD Planšar; ki prejšnji dan zaradi vremena tega niso mogli predstaviti za kavarno, vendar niso nastopili. Zato je na osrednjem prizorišču stekel samo del programa pod naslovom Iz pesmarice naših, ki je odpadel na vrtu Veronika. Narodne in
ponarodele pesmi so poslušalcem pod dežniki zapeli Ženski tercet Veronika, Tunjiški ok-
tet in Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi. Sledil je še koncert kamniške Mestne
godbe in modna revija Pletenine Špenko Od tradicije k sodobnosti, na kateri so trije gle-
dalci brez dežnikov prišli do ličnih dežnikov, ki so jih takoj koristno uporabili.
Mnoge obiskovalce sta v soboto in nedeljo iz Ljubljane in Domžal na kamniško prireditev pripeljala večji in manjši muzejski vlak Slovenskih železnic. Vlaka sta vozila potnike brezplačno.
Čeprav je bil ognjemet predviden že v soboto zvečer, je vreme šele v nedeljo omogočilo pirotehnikom Kemijske industrije Kamnik, da so ob pol devetih zvečer s Starega gradu spustili v zrak petminu-tni res enkraten ognjen slap v pisanih mavričnih barvah. S pirotehničnimi pripomočki pa je zažarel tudi Mali grad.
Na podrobnejšo oceno letošnje prireditve bo treba še malo počakati, vendar že sedaj lahko rečemo, da je kljub nekaterim sprotnim improvizacijam, ki jih je terjalo slabo vreme, sorazmerno dobro uspela.
Tako oceno so nam potrdili tudi nekateri gostje, ki so se udeležili nedeljske prireditve, med njimi dr. Marjan Rožič, predsednik Turi-• stične zveze Slovenije, Marjan Oblak, predsednik UO Planinske zveze Slovenije, Leopold Gugenberger, celovški župan, in še nekateri.
Številni obiskovalci, ki so obiskali nedeljski vrh letošnjih jubilejnih dnevov narodnih noš, pa so ob zvokih najboljših domačih narodno-zabavnih ansamblov, ki so godu' in peli na osmih mestih od Grabna pa do Šutne, ki je s stojnicami letos prvič oživela, rajali še v rano ponedeljkovo jutro...
(Več o oceni prireditve in organizatorjih v prihodnji številki.)
Besedilo in slike: FRANC SVETELJ
Med številnimi skupinami v izvirnih narodnih nošah smo videli tudi stare noše iz Trente.
Okrašeni kmečki vozovi s konjskimi vpregami, med njimi so bih' tudi Tunjičani, so se prebijah skozi množico gledalcev, ki so v staro mesto pod planinami prišli od blizu in daleč.
Na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu so v nedeljsko popoldne zapeli in zaplesali tudi člani skupine porabskih Slovencev iz Gornjega Senika na Madžarskem.
IZOBRAŽEVANJE KAMNIŠKIH PODJETNIKOV
Poslovno informacijski center občine Kamnik ponovno organizira: oktobra 20-urnl posvetovalno izobraževalni tečaj
OSNOVE FINANČNEGA POSLOVANJA
Tečaj je namenjen podjetnikom malih in srednje velikih gospodarskih družb.
Obravnavane teme: - p/ač//n/ promet
- finančno poslovanje
- poslovne knjige
- predpisi, davčna zakonodaja
Prispevek posameznega udeleženca je 5.000,00 SIT.
Hkrati obveščamo vse podjetnike malih gospodarskih družb in samostojne podjetnike posameznike, da pripravljamo SO-urnl izobraževalni tečaj
VODENJE POSLOVNIH KNJIG - dvostavno knjigovodstvo.
Predavala bo ga. Mirjana Zejnelagič, dipl. oec. Tečaja bosta potekala v prostorih občine Kamnik.
Prijave za oba tečaja zbiramo do 6. oktobra v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik ali na fax. 831-176.
Podrobnejše informacije in prijavnice dobite v Poslovno informacijskem centru Glavni trg 23, tel. 617-443, 831-470 ali na Upravni enoti, soba 32, tel. 817-278.
Pooblaščene delniške družbe ostale praznih rok, razpisana vsota 13-krat presežena
Svilanitove delnice šle za med
»Svilanit zagotovo sodi v sam vrh slovenske tekstilne industrije in ima še zlasti velik ugled v našem ožjem kamniškem prostoru. Zato nas ni presenetilo, da se je javna prodaja naših delnic tako uspešno iztekla, čeprav smo obe prodajni mesti locirali le v Kamniku - na sedežu podjetja in Novi ljubljanski banki,« je ob koncu javne prodaje delnic povedal Bogo Wiegele, direktor Svilanita. Ob tem je pripomnil, da je šel v javno prodajo le 8-odstoten delež skupne vrednosti družbenega kapitala, ki znaša 61 milijonov tolarjev (30.819 delnic).
A naj bo vsota velika ali majhna, ostaja dejstvo, da je bila razpisana vsota vendarle kar 13-krat presežena, kar daje Svilanitu še dodatno težo in veljavo. V podjetju so si na začetku lastninskega preoblikovanja zadali nalogo, da ostane v njihovih rokah 51 odstotkov vrednosti podjetja. 50,8-odsto-ten delež (dobrih 770 milijonov tolarjev) so že odkupili in sicer s certifikati zaposlenih (tudi bivših in upokojencev), delom letošnjih plač in deloma na račun neizplačanih plač (do vrednosti kolektivne pogodbe) za leto 1992. V naslednjih štirih letih bodo odkupili še 0,6 odstotka vrednosti družbenega kapitala (385.241 sit), kar zagotovo ne bo več prevelik zalogaj. Sicer pa je v lastno podjetje certifikate vložilo kar 98 zaposlenih in tri četrtine upokojencev. V javni prodaji je bilo vpisanih 402.720 delnic. Praznih rok so ostale predvsem delniške družbe, kar 12 se jih je potegovalo za Svilanitove delnice, certifikati posameznikov pa bodo v celoti
vnovčeni. Ker je presežek več kot 30 odstoten, se je za toliko povečala tudi prodajna cena delnic, ki se je povzpela na 3.421,60 SIT (izhodiščna cena za certifikate je znašala 2.632, za gotovinska vplačila pa 4.010 SIT). Novopečene delničarje Svi-
lanita prav gotovo že zanima, kako 622 članski, pretežno ženski kolektiv Svilanita posluje v tem času in kakšni so razvojni načrti. Zaupajmo jim, da so proizvodne kapacitete vse leto polno zasedene in da je fizični obseg proizvodnje v prvem polletju narasel (ob 3 odstotkih manj zaposlenih) za 19 odstotkov (vse je bilo izdelano za znanega kupca). Manj razveseljujoče ob tem je le, da prihodek ni sledil tem povečanjem, saj so povečane cene bombaža, domača inflacija, valutna raz-
merja... v prvem polletju precej mešala dohodkovne štrene izvoznikov. A je direktor prepričan, da se bo izvoznikom druga polovica leta bolje obrestovala in bo konec leta v mošnji vendarle vsaj 5 odstotkov več kot lani. Svoje bosta prav gotovo primaknili tudi novi na-
ložbi v vrednosti štirih milijonov DEM. Stroj za avtomatsko robljenje brisač pravkar montirajo, statve z elektronskimi ža-kardi se mu bodo pridružile naslednji mesec. Naslednje leto ne načrtujejo večjih naložb, še naprej bodo večino proizvodnje izvozili na evropski trg, kjer so zlasti cenjene kamniške valk (enojna zelo vpojna tkanina) brisače in najnovejši natur program brisač in kopalnih plaščev v izrazito naravnih barvah in materialih.
A. P.
Novi stroji bodo izboljšali kakovost in povečahproduktivnost.
Katalog obrti in podjetništva v občini Kamnik
Obrtna zbornica Kamnik praznuje letos 20-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti se je porodila ideja o izdaji zbornika vseh članov združenja, ki bo obeležil jubilej. Ker je smiselno, da se predstavi v eni publikaciji tako zasebne gospodarske družbe kot obrtnike - podjetnike posameznike, smo katalog obrti in podjetništva pripravili skupaj Območna obrtna zbornica Kamnik in Poslovno informacijski center občine Kamnik s strokovno pomočjo delavcev upravne enote. Katalog je v broširani izdaji grafično obli-
koval in pripravil za tisk Studio Dataprint in natisnila TIskarna Vovk v nakladi 4000 izvodov.
Pripravljamo pa še katalog na disketi za pregledovanje na osebnih računalnikih.
Vsi, ki smo sodelovali pri izdelavi kataloga, smo želeli pripraviti čimbolj koristen in uporaben pregled zasebnih gospodarskih družb in obrtnikov -podjetnikov posameznikov.
Katalogi so na razpolago na Območni obrtni zbornici Kamnik ter v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik.
Predstavili smo ga na turistični prireditvi 25. Dnevi narodnih noš ter na 28. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
Na letošnjem jesenskem obrtnem sejmu v Celju so na razstavnem prostoru Obrtne zbornice Kamnik sodelovali: ORO Kamnik d. o. o., PAX d. o. o., EGRO - Zorman, Izolacija Zorman, Ščetarstvo Re-bol, Ambrož Ferdinand, De-bevc Marija, Vodlan Ivan ter znani inovator Vinko Petek.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
Oddelek za gospodarske
dejavnosti)
kmetijstvo in razvoj
Na Šutni 95 tudi Alberto Gregorič
V zadnji številki je med izvajalci programa Šutna 95 pomotoma izpadlo ime pevca Alberta Gregoriča.
GOZDNO GOSPODARSTVO
KRANJ
Staneta Žagarja 53 64000 Kranj
LASTNIKI GOZDOV!
Po konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste lesnih gozdnih sortimentov in opravljamo vse storitve v gozdu in gradbene storitve.
Še posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju.
Nova organiziranost pospeševalne mreže za malo gospodarstvo
Malo gospodarstvo je pomemben del našega gospodarstva. Število malih podjetij se iz
leta v leto veča, rezultati njihovega poslovanja pa kažejo, da se njihov delež ne povečuje samo po številu podjetij, ampak tudi po številu zaposlenih, celotnem prihodku in prihodku od izvoza. K dinamičnem razvoju malega gospodarstva vpliva tudi Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo s svojimi člani, ki je bila ustanovljena zato, da uporabnikom organizira in ponudi kvalitetne storitve, spodbudi in pomaga organizirati vse subjekte, ki se ukvarjajo s pospeševanjem podjetništva in obrti in da se omogoči njihova medsebojna povezava na občinski in republiški ravni.
Čas in okoliščine delovanja pospeševalne mreže narekujejo tudi njene spremembe. Sedanji način organiziranosti je zahteval preveč denarja za vzdrževanje sistema, premalo pa za razvoj sa-
mega malega gospodarstva. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti zato pripravlja strategijo razvoja malega gospodarstva in drugačno organiziranost pospeševalne dejavnosti v državi. Nova organiziranost bi preprečila »odvečno zapravljanje denarja« in podvajanje nalog, jasno bi razmejevala pristojnosti in omogočila celovit servis njenim uporabnikom, t. j. obrtnikom in podjetnikom.
Koncept nove organizacije je bil že predstavljen na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju inje vzbudil izjemno zanimanje. Med približno petsto udeleženci posveta je razveseljiva številna udeležba Kamničanov.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK Oddelek za gospodarske
dejavnosti; kmetijstvo in razvoj
21. SEPTEMBRA 1995
v zrcalu dveh tednov
KAMNIŠKI OBČAN 3
Naš pogovor
Igor Podbrežnik o delu občinskega sveta
Izteklo se je že prvo delovno Polletje najvišjega organa lokalne samouprave - občinskega sveta. Zato smo za krajšo oceno začetnega dela in izkušenj zaprosili Igorja Podbrežnika, predsednika občinskega sveta.
Splošni vtis je, da je kamniški občinski svet, tudi če ga primerjamo z nekaterimi sosednjimi občinami, v prvem obdobju svojega štiriletnega mandata opravil kar precejšnje delo. Kako kot predsednik ocenjujete preteklo obdobje?
Veseli me, da slišim tako oceno, čeprav ta ni prisotna samo v javnosti, pač tudi v pristojnih
že kakšne koalicije oziroma celo delitev svetnikov na pozicijo in opozicijo?
V Kamniku se kar čaka na to, da bo nekdo javno izjavil, da v občinskem svetu obstoja pozicija in opozicija. Sistem volitev, ko se župan voli kot v predsedniškem sistemu, neposredno, ter na drugi strani proporcionalne volitve v občinski svet, poleg tega pa še dejstvo, da naš župan, vsaj formalno, ni član nobene stranke, ne nakazujejo nobene potrebe, da bi neka stranka za vsako ceno branila interese oziroma pobude župana. Tudi pri imenovanju funkcionarjev občinskega sveta ni prišlo do kakršne koli koalicije.
*gor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, (levo) z Rafkom Žagoričnikom, tajnikom sveta, pri vodenju zadnje poletne seje s*eta.
republiških organih, kot na pr. * strokovni službi ministra za lokalno samoupravo Boštjana Kosačica. Menim celo, da bodo nekatere izmed naših izkušenj pri Pripravi temeljnih občinskih aktov, kot sta statut in poslovnik, 'ahko uporabili pri posodobitvi republiške zakonodaje na tem Področju. Gotovo je k temu, da smo se v novi občini dokaj kvalitetno organizirali, pripomoglo dejstvo, da občine Kamnik zaenkrat nismo delili in zato nimamo težav in sporov z delitvijo premoženja in podobno. Spadamo to-Fej med večje občine v Sloveniji. Lahko tudi rečem, da smo pri Pripravi občinskih aktov zaradi ^popolne zakonodaje v precej-Ni meri uporabili tudi lastne izkušnje. Zelo sem bil vesel, da Se je komisija občinskega sveta ?a pripravo občinskega statuta ln poslovnika o delu občinskega ?veta izjemno resno lotila svojega dela. Nekaterim, ki dema-Koško govorijo o stroških delov-n'h teles, bi povedal, da nam je inštitut za javno upravo ponujali da nam pripravi samo osnu-tek statuta za 30.000 DEM. Vem '"di, da so v nekaterih občinah "'orali že sprejete občinske akte "a zahevo pristojnih republiških Organov spremeniti. Prvih šest Mesecev našega dela smo torej n?menili predvsem konstituirahu in organiziranju dela občinskega sveta. Sprejeti moramo le ^e odlok o delovnih telesih občinskega sveta, s katerim bomo opredelili razmerja med delov-n'mi telesi, prenos določenih na-!°g iz občinskega sveta na odbore 1,1 komisije. To bomo storili jeseni.
Kaj menite o sodelovanju in Aktivnosti občinskih svetnikov in Njihovih poslanskih klubov na sejah?
Že na začetku našega dela sem Poudaril pomen posvetovanj s jetniki - vodji poslanskih klu-
°v- S tem sodelovanjem smo so-razmerno lahko sprejeli vse temeljne akte. Posebej iz vrst svetnikov, ki so sodelovali že v prej-suji skupščini, se je izoblikovalo Aktivno jedro, ki je pripomoglo k
Sebinski kvaliteti dela sveta.
.Sle najpomembnejša vpraša-?J* v občinskem svetu doslej re-*vali z dogovarjanjem ali s pre-s'asovanjem? So se v zvezi s tem
občinskem svetu izoblikovale
Tudi pri problemu Šutne oz. urejanja prometa v občini ni šlo za nobeno koalicijo SDSS in LDS, pač pa predvsem za artikulacijo določenega problema, ki zadeva prebivalce starega mesta. Ozadje takratne pobude svetnikov teh dveh strank je bilo predvsem, da odpre širšo razpravo o tem občutljivem vprašanju. Dosegli smo to, da se bo problem prometa celovito rešil.
So odbori in komisije občinskega sveta že začeli delovati? Kaj lahko poveste o njihovi sestavi in delu?
Res nam je prvi poskus konstituiranja delovnih teles spodletel. Po razpravi v občinskem svetu sem začutil, da je moja naloga vzpostaviti dialog med vsemi političnimi strankami v občinskem svetu. Po dveh posvetih smo z matematičnimi metodami dosegli konsenz. V delovnih telesih so udeležene vse politične skupine, vendar ne po volilnem izidu, pač pa smo upoštevali interesna področja, za katera so stranke menile, da so prioriteta v njihovem delovanju. Vedeti moramo, da gre v delovnih telesih za kreacijo določene politike. Nobena stranka pa si ne more privoščiti tega brez strokovne podlage. Zato bodo delovna telesa pritegnila k svojemu delu tudi druge strokovne ljudi s posameznih področij.
Vsi odbori so se že sestali, se dogovorili o svojem delu in imenovali tajnike. Aktivna pa sta zlasti odbor za komunalo in odbor za varovanje okolja v zvezi s pre-kladalno postajo v Suhadolah.
Kako ocenjujete proces organiziranja občinske uprave? Kako ste zadovoljni s pripravljenimi gradivi, ki jih za seje pod vodstvom župana in tajnika občine pripravlja občinska uprava?
Občinska uprava je šele v nastajanju. Tisti del uprave, ki že obstoja, pa še ne prevzema vseh tistih nalog, ki jih od njega pričakuje občinski svet. Gradiva, ki smo jih doslej dobili od nje, vključno s proračunom, so bila premalo kvalitetna.
Seveda to razumemo, zato je tudi občinski svet pomagal občinski upravi in ni prišlo do kakršnih koli zapletov. To lahko razložim s primerom sprejemanja zazidalnega načrta za Alprem, ko smo se
zavzeli, da je treba načrt čimprej sprejeti. Vendar nas pripravljalci tega gradiva žal niso opozorili na marsikatero podrobnost, denimo, da je treba ob korekturi zazidalnega načrta ponovno pridobiti vsa soglasja. Občinski svet bi takrat lahko zahteval ponovno obravnavo, vendar je ni.
Bolj jasno bo koncept dela občinske uprave viden iz programa, ki ga bo ta pripravila za leto 1996.
Glede sodelovanja z županom lahko rečem, da na neformalni ravni kar dobro sodelujemo prek sprotnih medsebojnih obveščanj in drugih kontaktov. Na formalni ravni pa to sodelovanje poteka na delovnih sestankih kolegija predsednika občinskega sveta. Manj pa imamo kontaktov z ostalimi Člani občinske uprave.
Kot kaže, je še vedno odprto vprašanje združljivosti statusa nekaterih svetnikov z njihovo zaposlitvijo v državni ali v občinski upravi. Kako gledate na to?
Tega vprašanja jaz kot predsednik ne morem rešiti. To lahko na eni strani reši le ustavno sodišče, ki naj se že enkrat odloči, kako je z mandatnimi vprašanji na nekaterih področjih. Na drugi strani pa zakon pravi, da svetnik, ki pride v tak položaj, mora sam pisno odstopiti kot svetnik. Kot sem obveščen, bodo naši trije svetniki, ki jih to zadeva, to tudi storili.
Katerih zadev se bo občinski svet na jesenskih sejah najprej lotil?
Predvidevamo, da bomo imeli letos še štiri seje. Zaradi tega, ker moramo odloke obravnavati v dveh ločenih fazah, pa tudi zaradi tega, ker smo se odločili za kontinuirano, ne kampanjsko delo. Dnevni redi zato ne bi smeli preseči desetih točk, tudi zaradi kvalitetnejšega dela.
Prva jesenska seja bo 4. oktobra. Na njej nameravamo obravnavati predloge nekaterih aktov v zvezi z volitvami v svete KS. Sicer pa bomo letos, kot sem že omenil, sprejeli odlok o delovnih telesih občinskega sveta. Predvidevamo pa tudi sprejetje odloka o občinskem prazniku, da bi ga prihodnje leto lahko spet praznovali in na slavnostni seji po petih letih osamosvojitve podelili tudi občinska priznanja v novi podobi. Pričakujem pa tudi nadaljevanje razprave o suhadolski jami, predvsem pa dokončno rešitev odlagališča odpadkov.
Da bi pravočasno oblikovali program dela občinskega sveta, vsaj okvirni, smo že pozvali vse po poslovniku možne predlagatelje zadev za obravnavo, to so uprava, poslanski klubi, delovna telesa in svetnike, da sodelujejo pri pripravi tega programa. Tudi županu smo že predlagali, da vsem porabnikom občinskega denarja pošlje razpis za prihodnji proračun. Sprejeti ga namreč moramo v začetku leta. Na osnovi aktov, ki jih bomo sprejeli v občinskem svetu, bo župan razpisal volitve v svetu krajevnih skupnosti, ki naj bi bile prihodnje leto.
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
Dobre ocene za jubilejne Dneve narodnih noš
Organizacijski odbor za pripravo letošnjih Dnevov narodnih noš bo verjetno v kratkem vsestransko podrobno ocenil organizacijo in izvedbo letošnje osrednje kamniške turistične prireditve, Dnevov narodnih noš. Pa vendar, kakšni so vaši prvi vtisi in ocena te prireditve? (K. O.)
Ne vem, če sem jaz najbolj primeren za takšno ocenjevanje. Vendar lahko rečem, čeprav Se niso zbrani vsi podatki, tako naprihodkovni kot na odhodkovni strani, da bo prireditev po grobi oceni finančno pokrita. Seveda s prispevki gostincev, trgovcev in sponzorjev. Ob tem pa je treba povedati, da smo pri kamniškem gospodarstvu večinoma naleteli na gluha ušesa. Med izjemami lahko navedem le Kemijsko industrijo, ki je prispevala svoj delež v obliki popusta pri ognjemetu, za katerega mnogi menijo, da takega v Kamniku še nismo videli. Tudi podjetji Meso in Žito Kamnik sta prispevali svoje izdelke za pogostitev narodnih noš. Sicer pa smo morali sponzorje poiskati izven Kamnika, celo do Nove Gorice smo se odpeljali.
Prva ocena, ki smo jo slišali, je pozitivna. Tudi glede programa prevladujejo mnenja, da je zlasti prvi del povorke, kjer so izvirne noše predstavili pari iz različnih slovenskih pokrajin, pomenil kvalitetni premik h kulturni predstavitvi oblačilne kulture naših ljudi v preteklosti. Kot smo videli, sta po dva para iz posameznih krajev in pokrajin pokazala tipične noše iz posameznih predelov Slovenije pa tudi iz zamejstva.
Vsekakor je priprava in izvedba celotnega programa plod intenzivnega nekajmesečnega dela in potrjuje pravilnost odločitve, da smo se skupaj s Turističnim društvom Kamnik odločili za nadaljevanje te tradicije.
Moram reči, da so tudi gostinci, s katerimi smo se povezali, dobro sodelovali in da so svojo ponudbo zagotovili na dostojni ravni. Tudi cene so bile sprejemljive in enake vse tri dni. Skupaj smo se dogovorili tudi za ansamble, ki so sodelovali na prireditvah.
Žal je v petek in soboto izvedbo programa motil dei. Zato smo morali nekoliko improvizirati, tudi s preusmeritvijo dela programa z vrta Veronike na Glavni trg, kjer je
bilo dovolj veliko pokrito prizorišče.
Velja omeniti tudi pomemben prispevek CATV Impulz, kije tudi z neposrednim prenosom vse tri dni pripomogla, da so ljudje kljub dežju prišli na prireditve. Zato so bile kamniške ulice kar polne.
Prepričati pa moramo Ka-mničane, da tudi zanje pripravljamo to prireditev in da bi lahko, tako s prispevki v obliki vstopnine in drugače, bolj podprli izvedbo tradicionalne prireditve, kot so, in da bi lahko bolj poskrbeli za cvetje na oknih in balkonih, seveda skozi vse leto. Moram omeniti tudi prispevek Arboretuma Volčji Potok v obliki cvetličnih aranžmajev na prireditvenem prostoru.
Glede obiska se nekatere ocene gibljejo okrog številke 18.000 do 20.000 obiskovalcev na nedeljskem delu prireditev. Videli smo namreč, daje to številka, ki jo Kamnik v normalnih pogojih komaj še sprejme. Poudariti moram, da je tak obisk tudi sorazmeren denarju in silam, ki smo jih vložili v promocijo Kamnika kot turističnega mesta.
Posebej moram poudariti prispevek Slovenskih železnic, ki so v soboto in nedeljo omogočile brezplačen prevoz s po dvema kompozicijama muzejskih vlakov številnim obiskovalcem iz Ljubljane, Domžal in drugih krajev na naše prireditve. Zlasti v nedeljo sta bila oba muzejska vlaka polna.
Številna ekipa, ki je sodelovala pri organizaciji prireditev, si je pridobila kar nekaj novih izkušenj, ki bodo zelo koristne, če bomo tradicijo dnevov narodnih noš prihodnje leto nadaljevali. Čeprav hujših vsebinskih in organizacijskih »kiksov« nismo zabeležili, bo vendar treba v prihodnje nekaj stvari dopolniti in izboljšati.
Tudi odločitev, da smo del stojnic namestili na Šutni, se je pokazala za pravilno. V petek in soboto so bili prodajalci sicer zaradi vremena nekoliko žalostni, medtem ko je bilo v nedeljo povsem drugače. Ko sem se pogovarjal z njimi, so bili navdušeni in so dejali, da niso pričakovali takega obiska. Vsi so menili, da ima Šu-tna veliko možnosti, da oživi in da jim ni žal, da so prišli v Kamnik. Ljudje se bodo počasi navadili in vse kaže, da bo Šu-tna tudi sicer kmalu zaživela. Letošnji Dnevi narodnih noš so to dokazali.
Župan Tone Smolnikar
Pšata spet poplavlja
Pred dnevi je potok Pšata, tudi na razbremenilniku, v Komendi in Mostah spet prestopil bregove. Kaj je vzrok, da struga Pšate skozi Moste še ni urejena? Kaj namerava občina storiti, da bi se ta problem čimprej rešil? (J. K.)
V Mostah je 8. 9.1995 prišlo do izlitja Pšate na delu za raz-bremenilnikom in do poplave več stanovanjskih objektov ter lokalne ceste Moste-Komenda in dela regionalne ceste v Mostah.
Vzroki za to poplavo so v neurejenosti struge in razbremenilnega kanala, kar upravlja VGP Hidrotehnik Ljubljana, naročnik del pa je Ministrstvo za okolje in prostor.
Občina Kamnik je že v aprilu 1995 pisno opozorila pristojne na Opravi Republike Slovenije za okolje, vendar smo dobili obvestilo, da za leto 1995 ni predvidenih sredstev za vzdrževalna dela, še manj pa za regulacijo odseka, ki Še ni urejen. V prejšnjem obdobju je bila popravljena struga od Komende do razbremenilnega kanala in razširjen jez v Mostah.
Po tem dogodku smo takoj obvestili pristojne na Upravi Republike Slovenije za okolje in zahtevali takojšnje intervencijsko vzdrževanje Pšate in razbremenilnega kanala. Po naši informaciji so s temi deli že začeli.
Ob zadnjem deževju je nastalo več plazov na lokalnih cestah, med temi je največji v Tunjicah, katerega sanacija bo po prvih ocenah zahtevala okrog 11 milijonov SIT. Velika škoda je nastala tudi na lokalnih in nekategoriziranih cestah. Skupno škodo ocenjujemo na okrog 40 milijonov SIT.
(fs)
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Pogoji za odplačila stanovanjskih posojil
Bistvena vsebina pobude, ki jo je dal Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta.je predlog, naj se spremeni način odplačevanja stanovanjskih posojil, ki so jih občani lani prejeli od občine Kamnik preko SKB in sicer tako, da se za prejeta posojila podaljša odplačilna doba in zniža obrestna mera.
OBVESTILO
Turistično informacijski center občine Kamnik obvešča vse občane, da smo ob koncu poletne sezone spremenili obratovalni čas in sicer:
• od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure
• ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 13. ure
TIC Kamnik
V   svojem odgovoru župan Tone Smolnikar pravi, da je izvršni svet SO Kamnik 9. junija lani v Kamniškem občanu objavil javni razpis za dodelitev stanovanjskih posojil mladim družinam in posojil za obnovo spomeniško zaščitenih objektov v občini z navedbo odplačilnih pogojev. Upravičenci so v skladu z razpisom sklenili posojilno pogodbo s SKB. Določila o obrestni meri in odplačilni dobi so bila povzeta iz predhodnih sklepov IS. V pogovorih s SKB so bile pretresene tudi možnosti za nižjo obrestno mero in daljšo odplačilno dobo posojil, vendar niso bile sprejete, ker bi bilo potem na voljo bistveno manj sredstev in bi prosilcem lahko razdelili bistveno manj posojil, kot pa je bilo dejansko dodeljenih. Obrestna mera za posojila je bila R+4%. Upoštevajoč višino R v letu 1994, so »sporna« posojila še vedno ugodna in zato ni podlage za kakršnekoli spremembe.
V  proračunu za leto 1995 ni predvidenih nobenih sredstev za stanovanjska posojila.
Plačevanje storitev v Zdravstvenem domu
»Zakaj v Zdravstvenem domu Kamnik bolnikom, ki urgentno obiščejo zdravnika, sicer pa obiskujejo privatno ordinacijo, zaračunajo vse storitve,« je vprašal svetnik Franc Grešnik.
»Vsak zdravnik je po zakonu in etiki dolžan oskrbeti bolnika, ki je nujno potreben pomoči, ne glede na to, kdo je njegov stalni zdravnik,« pravi v svojem odgovoru župan Tone Smolnikar.
Nujnih storitev pa pacient ni dolžan plačevati, ker Zdravstvenemu domu kot zdravniku - zasebniku s koncesijo Zavod za zdravstveno zavarovanje povrne stroške. Če pa je moral plačati storitev, pa občan lahko uveljavlja plačilo stroškov na ZZZS. Seveda to ne velja za paciente, ki zahtevajo urgentno storitev, ta pa po ugotovitvi zdravnika ni bila nujno potrebna in bi pacient lahko odšel k svojemu zdravniku.
Občina naproša prizadete občane, da ji posredujejo podatke o takih primerih.
(fs)
4   KAMNIŠKI OBČAN
v zrcalu dveh tednov
21. SEPTEMBRA 1995
Poplave v Komendi in Mostah
Po nekaj deževnih dneh so se v soboto, 9. septembra, od Karavank proti Krvavcu spet začeli zgrinjati težki nevihtni oblaki, ki so tako v hribih kot na nižinskih področjih povzročili obilico novih padavin. Kmalu so potoki in hudourniki začeli naraščati. To se je dogajalo tudi Pšati in Tunjici. Kmalu po četrti uri popoldne je Pšata v Komendi prek raz-bemenilnika začela poplavljati svojo okolico, ob šestih zvečer pa je bilo že zalito križišče pri Kralju v Mostah. Na nekaterih mestih je naplavljena voda merila tričetrt metra. Najbolj je bila ogrožena stanovanjska hiša in delavnice avtoservisa Franca Smoleta na Glavarjevi ulici v Komendi, kjer so morali v večernih Murah posredovati
domači gasilci. Tudi lastniki hiš ob križišču v Mostah so se z različnimi preprekami iz desk in zemlje komaj obvarovali pred hujšimi posledicami. Krajani so z negotovostjo pogledovali
proti Krvavcu, kjer so grozile nove nevihte.
Ko smo enega najstarejših Moščanov Jančeta Kralja povprašali, kaj meni o vzrokih, da kljub regulaciji
Pogled na poplavljeno križišče pri Kralju v Mostah.
Nekaj deset metrov od križišča seje struga Pšate povsem približala regionalni cesti in jo že začela spodkopavati.
Za poplave (nepričakovano) kriv razbremenilnik
V zvezi z nedavnimi poplavami v Komendi in Mostah, kjer je prestopil bregove tudi razbremenilnik na Pšati, smo se z nekaj vprašanji obrnili na ing. Tomaža Globokarja, vodjo javne službe Vodnogospodarskega podjetja Ljubljana, ki ima na skrbi urejanje tega področja.
Ob nedavni povodnji v Komendi in Mostah smo med krajani slišali precej kritik na račun urejanja struge Pšate in vzdrževanja razbre-menilnika na Pšati. Kaj lahko rečete nato?
Nedavna poplava v Mostah je bila po naših spoznanjih nekoliko nenavadna. Doslej je bila v večjih nalivih najprej polna struga Pšate pri Erzar-jevem mlinu, šele potem se je začel polniti razbremenilnik. Tokrat pa je bilo ravno obratno. Ko sem si v ponedeljek ogledal razmere, sem videl, da je bil glavni vzrok temu silno zaraščen razbremenilnik. Koliko je bil zaraščen, se vidi šele zdaj, ko naši fantje sekajo grmovje, prav tako je šele zdaj vidno, koliko je bila zaradi tega zmanjšana njegova pretočnost.
Zakaj pa niste tega čiščenja opravili že prej?
Mi smo načrtovali to čiščenje v letošnjem letu, vendar so nas razmere prehitele. Potem pa so tukaj še težave, z obrežnimi lastniki. Vegetacija je namreč še toliko živa, da so nam vedno govorili, naj še malo počakamo, da bodo prej še pokosili. Tako smo si zdaj zamislili, da bomo vso strugo razbremenilnika najprej oči-
stili drevja in grmovja, nato pa bomo novembra in decembra nadaljevali še s strojnim čiščenjem, tako da bo letos ta razbremenilnik v vsej dolžini, od Most do Topol očiščen vseh nanosov, naplavin in zarasti. Težava pa je tudi v tem, da nam država ne zagotavlja zadosti denarja za normalno vzdrževanje. Šele sedaj smo uspeli »nastrgati« nekaj denarja, da smo se odločili za sekanje zarasti.
Nekateri trdijo, da je prag, prek katerega se del Pšate preliva v razbremenilnik, prenizek.
Mi bomo takoj poslali na teren geodetsko ekipo, ki bo preverila višinska razmerja in ugotovila, koliko se je ta prag resnično posedel. Prvi vtis ob ogledu razlomljenega praga nakazuje možnost, da ga je voda res spodkopala. Če se bo to izkazalo za potrebno, bomo prag dvignili na ustrezno višino.
Slišimo mnenja, da je neregulirani del struge od jezu pri Erzarju proti mostu v Mostah tudi razlog za poplave?
Za ta odsek moram reči, da smo se mi od njega malo umaknili, ker smo slišali, da se razmišlja o rekonstrukciji ceste skozi Moste. Govor je bil tudi o novem mostu pri sotočju s Tunjico. Zato smo menili, da se bo ob obnovi ceste uredila tudi struga Pšate. Sedaj ne vem, kako daleč je s to cesto. Če tega ne bo, se bomo pač morali lotiti zadeve sami.
F.SVETEU
Pšate še vedno grozijo poplave, je dejal: »To pa ni nič čudnega, samo poglejte, kakšen je razbremenilnik, ves zaraščen z grmovjem in poln blata, saj ga nihče ne čisti. Zato je »udaril čez«. Drugi vzrok je neurejena struga Pšate od jezu pri mlinu pa skozi Moste. Na določenih mestih je široka le tri metre. Zato večjih voda ob nalivih ne more požirati, kar pa že ogroža cesto.« Nekateri Komendčani spet menijo, da je prag za prelivanje Pšate v razbremenilnik prenizko postavljen.
»Sedaj so pa lahko posekali tisto jelšovno po kanalu, prej pa se za to ni nihče zmenil«.
Res je grmovje porazbre-menilniku bilo te dni posekano, vendar je struga še vedno precej zasuta z blatom.
Vsekakor bodo morali vodnogospodarski strokovnjaki problem poplav v Mostah in Komendi čimprej strokovno rešiti in nikakor ne čakati na hujše posledice.
F. S.
Žalna vežica v Mekinjah blagoslovljena
V soboto, 2. septembra, je bila v Mekinjah slovesna posvetitev žalne vežice. Objekt stoji za ur-šulinskim samostanom. Dostop so uredili po cesti mimo mekinj-ske cerkve in župnišča. Tudi prostorno parkirišče je urejeno.
Krajani Mekinj in Godiča so letos uspeli uresničiti to pomembno naložbo, kar je bila njihova dolgoletna želja. Že dalj časa sta obe krajevni skupnosti v ta namen zbirali denar s samoprispevkom. Zemljišče so kupili od župnijskega urada, idejni osnutek in projekt je izdelal Mekinjčan arh. Borut Ulčar, gradbena dela sta izvajala Graditelj in stavbeni-štvo Belaj, druga dela pa Komunalno podjetje, Zarja, podjetniki in obrtniki.
Ta lep objekt je stal 18 milijonov tolarjev. Predračuni so sicer kazali na 26 in celo na 34 milijonov tolarjev, vendar so s sredstvi ravnali gospodarno in tako uspeli poceniti gradnjo. Ker ni bilo dovolj lastnih sredstev iz samoprispevka in dodatnih sredstev krajanov, so jih pridobili še od podjetij in iz občinskega sklada stavbnih zemljišč.
' Slovesnosti ob posvetitvi žalne vežice so se udeležili predstavniki občine: župan Tone Smolni-
kar, tajnik občine Ivan Pristov-nik, predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč Milan Windschnurer, predstavniki izvajalcev in številni krajani.
Predsednica sveta KS Mekinje gospa Marija Reba se je na slovesnosti v imenu krajanov zahvalila gradbenemu odboru, Francu No-grašku za nadzor, Draganu Rebi
- tajniku KS Mekinje, Kemostiku za vodovodni in elektro material
-  zagotovil pa je tudi nekaj denarja, Calcitu za finančno pomoč, Zarji - Kovis, ki je pomagala z materialom in delom, Menini za opremo vežic, Petru Podjedu za brezplačna notranja inštalacijska dela, LB,SKB, Ultra trade, KIK-u Titanu, arh. Bojanu Schleglu, predsedniku sklada stavbnih zemljišč Milanu Windschnurerju, g. župniku, sestram uršulinkam in vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali za ta objekt.
Predsednik gradbenega odbora Franc Sušnik se je zahvalil vsem za pomoč, še posebej pa je pohvalil g. Dragana Reba, ki je s svojim požrtvovalnim delom veliko prispeval k izgraditvi tega objekta.
Zupan Tone Smolnikar je pohvalil krajane obeh krajevnih skupnosti in jim čestital ob tako
pomembni pridobitvi. Priznati pa je treba, je dejal, da sta motor tega pozitivnega dogajanja gospa Marija Reba in njen soprog. Zahvalil se je vsem, še posebej gradbenemu odboru, ki so ga sestavljali krajani Mekinj in Godiča. »Krajani morajo držati skupaj v vseh akcijah, da s skupnimi močmi in prostovoljnim delom pridejo do delovnih zmag,« je med drugim dejal župan v slavnostnem govoru. Zbrane je seznanil o načrtovani novi akciji v teh krajih - kanalizacija Zduša - Go-dič. Občina bo prispevala denar iz proračuna, del bo prispeval sklad stavbnih zemljišč, del sredstev pa bo občina pridobila od države.
Vežico je blagoslovil mekinjski župnik Anton Gosar.
Po sklepu zbora krajanov obeh KS so žalno vežico zaupali v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik.
Slovesnost posvetitve žalne vežice so polepšale pevke Ženskega terceta Veronika iz Kamnika in mekinjski cerkveni pevci.
Praznično srečanje so krajani obeh KS nadaljevali v mekinj-skem domu.
VERA MEJAĆ
Slavnostna govornika župan Tone Smolnikar in predsednica sveta KS Mekinje Marija Reba sta ob posvetitvi tako pomembne pridobitve izrekla veliko pohvalnih besed.
Pogovor z načelnikom Upravne enote Kamnik g. Miho Novakom
Narediti vse,da bodo občani zadovoljni
Z deskami povišan prag na Pšati (zgoraj).
Šele poseka je odkrila »zamašeno« strugo razbremenilmka (spodaj).
Ali lahko na kratko predstavite novo organiziranost bivše občine?
Leto 1995 predstavlja določeni prelomni trenutek, saj se postavljajo temelji nove občinske organiziranosti, poteka pa tudi preobrazba državne uprave v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o upravi. Občina, kot temeljna lokalna skupnost, bo tako skrbela le za izvajanje svojih izvirnih nalog (to so predvsem komunalno področje, družbene dejavnosti, gospodarske javne službe, gospodarjenje s prostorom in občinskim premoženjem, ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj) in nalog, ki jih bo na občine prenesla država. S 1. januarjem 1995 je namreč država od občin, v skladu s sprejeto zakonodajo, prevzela vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva, ter vse druge z zakonom določene naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin. Navedene prevzete naloge opravljajo upravne enote, ki so se organizirale za območja bivših občin, razen nalog geodetske službe, inšpekcijskih služb ter nalog na področju obrambe in zaščite, ki jih neposredno opravljajo pristojna ministrstva. Ocenjuje se, da je občinam ostalo le približno 20 -30% nalog bivših občin.
Katere konkretne naloge opravlja upravna enota? Ali jih nekatere lahko naštejete?
V Upravni enoti Kamnik urejajo naši občani vse v zvezi z bivališčem, osebno izkaznico, potnim listom, rojstvom, poroko, smrtjo, registracijo vozil, orožnim listom, izgubljenimi dokumenti, prijavo
prireditev, urejanjem borčevske in invalidske problematike, lokacijskimi, gradbenimi in uporabnimi dovoljenji, priglasitvijo del, določitvijo funkcionalnih zemljišč, izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dejavnosti, določitvijo poslovnega časa, denacionalizacijo kmetijskih, stanovanjskih, poslovnih površin in podjetij. Na kratko sem naštel le tiste naloge, ki so našim občanom najbolj znane in s katerimi se srečujejo vsak dan.
Glede na dejstvo, da upravna enota obstaja šele od 1. L 1995 in da se pojavljajo tudi določena nesoglasja med županom in vami, povezana zlasti s kadri in opremo, bo za občane verjetno zanimivo pojasniti, kje in s kakšnimi kadri ter sredstvi opravljate naloge, za katere ste pristojni in kaj je vodilo vašega dela? Pogoste županove kritike na vaš račun, ki ste spoštovani tudi zaradi svoje mirnosti in preudarnosti, vzbujajo med občani veliko začudenje, saj so bili z vašim dosedanjim uspešnim delom pri vodenju Izvršnega sveta Občine Kamnik zelo zadovoljni. Človek se ne more otresti občutka, da gre pri vsem tem že za nekakšno kampanjo osebno proti vam, gospod Novak, ludi vi mislite tako?
Upravna enota Kamnik je s prevzemom nalog hkrati prevzela tudi tiste delavce upravnih organov Občine Kamnik, ki so do tedaj opravljali te naloge, ter sorazmeren del administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev. Upravna enota opravlja svoje delo v prostorih in s sredstvi, ki so jih do konca leta 1994 uporabljali delavci, ki jih je pre-
vzela od občine. Zakon o upravi nesporno določa, da ostanejo vsi prostori in sredstva v lasti občine s tem, da jih je ta dolžna prepustiti v uporabo upravni enoti. Za uporabo teh prostorov in sredstev pa pripada občini povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje.
Večkrat je bilo izpostavljeno, da je skoraj ves kader z visoko izobrazbo pobrala država oz. upravna enota. Kot sem že navedel, je upravna enota prevzela le tiste delavce, ki opravljajo od občine prevzete naloge. V Upravni enoti Kamnik je tako zaposlenih skupaj z menoj in 4 vodji posameznih oddelkov 38 delavcev, čeprav je v skladu s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Kamnik (smo ena prvih upravnih enot s pridobljenim soglasjem Vlade Republike Slovenije) predvidenih 47 delovnih mest, kar kaže na racionalno organiziranost. Brez predstojnikov je torej v Upravni enoti Kamnik zaposlenih 7 delavcev z visoko izobrazbo, na Občini pa 6 z enako izobrazbo, kar zanika zgoraj navedene trditve. Sicer pa sva v začetku leta na moj predlog z županom podpisala dogovor, po katerem vse do sprejetja akta o sistemizaciji na Občini Kamnik in v Upravni enoti Kamnik naši delavci opravljajo tudi še vse potrebne strokovne naloge za Občino. Dogovor sem predlagal zato, ker menim, da je naša osnovna naloga narediti vse, kar je možno v zadovoljstvo in dobrobit naših občanov, saj smo vsi tukaj zaradi istih občanov. Na osnovi tega dogovora smo strokovno sodelovali pri pri-
pravi občinskega proračuna in tudi tekoče nudimo Občini vse potrebne usluge.
Tudi plačilo sorazmernega dela stroškov obratovanja in vzdrževanja poslovnih prostorov je med Občino Kamnik in Upravno enoto Kamnik urejeno s pogodbo že od 15. junija 1995 dalje. Po tej pogodbi plačuje upravna enota občini sorazmerni del dejanskih stroškov že od 1.4. 1995 dalje. Od začetka letošnjega leta do trenutka veljavnosti pogodbe pa je Upravna enota Kamnik plačevala te stroške Občini na podlagi dogovora, podpisanega 28.2.1995. Ves čas upravna enota kot dober gospodar skrbi . za prostore, ki jih uporablja, kar je razvidno iz vzdrževalnih del, ki potekajo že skoraj dva meseca (pleskanje sten, oken, vrat, brušenje in lakiranje parketa itd.).
Glede informacije o računalnikih bi rad povedal le to, da poročilo, objavljeno v Delu 18. julija letos, ne temelji na resnični)1 dejstvih. Ne drži namreč, da od osmih novih računalnikov, ki s" bili nabavljeni v letu 1994, uporablja Občina le enega, vse ostala pa Upravna enota. Občina uporablja pet računalnikov, Upravna enota pa tri računalnike in od tega enega v glavni pisarni, W služi tudi občini.
Vodilo mojega dela je strokovnost, poštenost in prijaznosti za kar si želim, da postane tud> moto vseh delavcev Upravni enote Kamnik. Na drugi del vprašanja si bodo po vsem navedenem občani že lahko odgovorili sami ob upoštevanju mojega dosedanjega dela in odnosa d" ljudi.
(Nadaljevanje na 5. strani;
t,
21. SEPTEMBRA 1995
ljudje In dogodki
KAMNIŠKI OBČAN O
Ljudje izpod kamniških planin
Uresničene sanje pastirčka iz Šmarce
Skoraj teikoje verjeti, kje v širnem svetu svetu danes lahko srečamo Slovenca. Eden izmed njih, na! rojak iz Šmarce, se je prebil globoko v pragozdove v jugozahodnem delu Papue - Nove Gvineje, otočne države sredi Oceanije.
Pogovarjam se z živahnim be-lolasim gospodom, danes 76-le-tnim Jožkom Kramarjem, salezi-janskim bratom, ki te dni slavi
Jožko Kramar le dni v Šmarci
Sest desetletij misijonskega dela v najbolj zaostalih predelih Indije, Burme in Oceanije. Po nekaj letih je spet obiskal svoje domače v rodni Šmarci.
O svojem bogatem življenju sredi ljudi v svetu, ki je za nas neznan, bi lahko napisal debele knjige. Del svojih vtisov in izkušenj je doslej zbral v treh knjižicah v zbirki Misijonske knjižnice: Ljubezen ne pozna ovir, Med svojim ljudstvom Kearu na Papui -Novi Gvineji in letos Ob vznožju bruhajočih vulkanov. Rodil se je kot deveti otrok 5. marca 1919, mesec dni po smrti svojega očeta, kije bil žrtev prve svetovne vojne. »Dve leti sem iz Šmarce hodil v osnovno šolo v Kamnik,« pravi, ko se vrneva na začetek njegove Življenjske poti. »Prva štiri leta pa sem obiskoval šolo na Homcu. Po osnovni šoli mi je mama s pomočjo strica omogočila, da so me sprejeli v Salezijanski zavod na Rakovniku. Čez leto dni pa sem bil že sprejet v salezijansko semenišče v Radni na Dolenj-
skem. Tam sem pred koncem enoletnega noviciata vložil prošnjo, da bi smel svoje življenje posvetiti zunanjim misijonom. Tako sem Že dan potem, ko sem napravil redovne zaobljube, odpotoval na dolgo pot proti Indiji.«
Tako  se je  začela  misijonska pot, uresničevanje življenjskih sanj pastirčka iz Šmarce, kot je sam zapisal v svoji knjigi. Dan po Velikem Šmarnu pred 60. leti se je na ljubljanski železniški postaji poslovil od svoje žalostne, vendar srečne matere, ki ga je pri njegovi odločitvi podpirala, in 5. septembra 1935 kot šestnajstletni fant z ladje Viktorija v Bombaju stopil na indijska tla.
»VSalezijanski družbi so duhovniki in laiki. Prvi se posvete duhovnemu delu, drugi, kamor sodim jaz pa izobraževanju, vzgoji in poklicnemu delu,« pojasni svoje mesto in vlogo v misijonski družbi. »Mlade vzgajamo z ljubeznijo, ne z ustrahovanjem in kaznijo. Še posebej je naše očetovske in brato-vske pomoči potrebna revna mladina v najbolj zaostalih krajih sveta.«
Še vedno svež spomin mu spet seže v tisto porajajoče se jutro, ko je ob treh zjutraj pod Himalajo
in nazadnje, še vedno v temi, v snežno beli barvi.
V uvodu vaše knjige lahko preberemo: Kramar je kuhar, mizar, gradbenik, inženir, katehist... »Ja, v Bengaliji sem se v petih letih izučil za mizarja. Zato so me nato poslali v Burmo - deželo zlatih pagod, kjer je bilo treba ustanoviti novo misijonsko postojanko, ker je bila stara zaradi vojne porušena. Tu sem poleg gradbenika in vzgojitelja moral odigrati tudi vlogo arhitekta, saj nismo imeli denarja za načrte. Naredil sem načrte za bolj enostavna poslopja, ki smo jih potem zgradili: šolo za 1700 fantov, internat za 150 fantov, delavnice, dvorano, šolo za sestre, semenišče in cerkev v Anisakanu. Kmalu nato pa so me komunisti leta 1966 skupaj z drugimi 270 misionarji izgnali. Naše delo pa so nadaljevali domači sa-lezijanci.«
Za dve leti se spet vrne v domovino, kjer pomaga graditi sedanjo versko šolo v Zelimjem. Vendar doma na zdrži, pot ga spet zanese na daljne Filipine, med »ba-rakarje.«
»To so ljudje, ki živijo na mestnem odpadu, kjer iščejo material za gradnjo svojih kolib. Tu sva s sodelavcem, po poreklu Slovencem, v dveh letih zgradila 205 manjših stanovanjskih hiš. Po enajstih letih pa so me poslali na
Slovo odkuštravih Papuančkovmaja letos vmisijonu Vunabosko sredi pragozdov nove Gvineje ni bilo lahko
zrl v očaka svetovnih gorovij, ki se je začel prebujati v rdečkasti barvi, nato je vrh zažarel v rumeni
Narediti vse,da bodo naši občani zadovoljni
(Nadaljevanje s 4. strani)
Glede izgradnje gostinskega lokala v večnamenski dvorani v Kamniku kroži precej nasprotujočih si mnenj. Župan je izrekel nekaj besed tudi na račun Upravne enote, ki je izdala gradbeno dovoljenje.
Menim, da je Športna zveza kot prostovoljno združenje Športnih klubov tista, ki je prva poklicana za zaščito resničnih interesov športa in ona mora prva presoditi, ali sodi takšen lokal v dvorano, ki je prvenstveno namenjena športu. Upravna enota je izdala za gradnjo potrebno gradbeno dovoljenje, saj so bili po naši presoji izpolnjeni vsi z zakonom zahtevani pogoji. Upravna enota ne more in ne sme subjektivno vrednotiti posameznih posegov, ampak mora delati v skladu z zakonom in ostalimi prostorskimi dokumenti. Upravna enota ni pravi naslov za razrešitev problema, ki se edino lahko razreši na relaciji Športna zveza - Občina Kamnik. Občina Kamnik ima pravico in dolžnost biti ustrezno informirana, saj je Športna zveza njen proračunski uporabnik. Pričakujem njuno skupno iskanje ustrezne rešitve, ne pa medijskega razpihovanja, ki nikomur ne koristi, Se najmanj pa Kamniku.
Izgradnji OŠ Šmartno grozi ustavitev. Kaj menite o tem vi,
ki ste največ storili za pričetek gradnje?
Vse potrebno za gradnjo osnovne šole, vključno s podpisano pogodbo z izvajalcem, smo izpeljali še v letu 1994, ko smo tej investiciji namenili v občinskem proračunu kar 85 milijonov SIT. Pridobili smo tudi pisna zagotovila, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport sofinanciralo ta projekt v višini 133 milijonov SIT po takrat veljavnih cenah. Kot član Gradbenega odbora in do letos tudi predsednik Gradbenega odbora za izgradnjo šole vso problematiko natančno poznam in sem prepričan, da bo projekt v skladu s sprejetimi načrti tudi uspešno končan.
Sodelujete še pri kakšnem občinskem projektu?
Kadar gre za dobro naših občanov in občine nisem nikdar zavrnil nobene ponudbe za sodelovanje. Tako delam v Gradbenem odboru za OŠ Šmartno in za novi vrtec, in pri komisiji, ki je oblikovana za vodenje projekta plinifikacije.
Upravna enota želi z občinsko upravo še tesneje sodelovati, kar pa ne naleti vedno na pravo razumevanje. Prepričan sem, da je sodelovanje edini ključ, ki odpira vrata uspeha in vedno prinaša dobre rezultate!
Pogovarjala seje Ana Marinšek
ustanovitev nove misijonske postojanke na Papuo - Novo Gvinejo.«
Torej ste spet morali začeti orati ledino?
»Tak sem, saj veste Gorenjec,« pravi z nasmehom, ki človeku vlije zaupanje, »nisem nasprotoval, saj tudi zdaj rad odhajam v nov kraj. VAraimiriju smo že nekaj mesecev po našem prihodu leta 1981 sredi džungle približno 400 km od glavnega mesta Port Moresbyja začeli graditi misijon Don Bosko.«
V šitirih letih pionirskega dela nekaj salezijancev je tu zraslo 15 sodobnih lesenih in zidanih Zgradb in cerkev, v katerih je našlo hram učenosti okrog 230 gojencev, med njimi 30 deklet, kar je bilo nekoč pri plemenskih poglavarjih nezaslišano. Vse to je v veliki meri zasluga prav brata Jožka Kramarja. Z izgradnjo nekaj kapelic po okoliških vaseh, kjer s streh zbirajo pitno vodo, so se močno zmanjšali tudi prebavna obolenja ljudi, ki so dotlej pili umazano vodo s tal.
Zadnja postaja v njegovem dosedanjem misijonskem delovanju je bila vas Vunabosko na otoku Nova Britanija, ki tudi spada v od leta 1975 samostojno Novo Gvinejo. »Nova Britanija ima vzdevek Otok bruhajočega ognja, saj na njem gnezdi veliko večjih in manjših ognjenikov. Pred letom dni septembra 1994 sta od teh pred našimi očmi zasula glavno mesto otoka Rabaul. Preko 30000 prebivalcev se je moralo umakniti, saj so hiše zasute s skoraj dva metra visoko plastjo pepela in blata, ki ga je deževjespralo iz bližnjih hribov.« Lansko bruhanje ognja in žvepla iz ognjenikov Vulcan in Tavurvur smo si lahko ogledali tudi s kasete, ki jo je Jožko Kramar prinesel s
seboj. VVunabosku, kjer se je leta 1991 spet znašel Jožko Kramar kot ekonom, mizarski mojster in učitelj verouka, skrbel pa je tudi za gradnjo, je danes prostora za 500 gojencev. Tu je srednja šola, mizarstvo, mehanična delavnica in elektrodelavnica.
Vse stavbe so zgrajene tako da so zdržale tudi ob lanskem in letošnjem močnem potresu.
Pravijo, da govorite več jezikov? Skromno se nasmehne: »Če hočeš ljudem nekaj dopovedati, se moraš naučiti njihovega jezika, poleg angleščine sem se naučil italijansko, bengalsko, burmansko in hindi, na Filipinih pa tolaj in sobuano, v Papui - Novi Gvineji pa jezik pidži in kearu. Zanimivo je, da okrog tri milijone Papuan-cev govori kar 700 jezikov oziroma narečij.«
Papuancem ste napisali tudi prvo knjigo? »To je bil zame najlepši trenutek. Leta 1990 so mi v Ljubljani natisnili katekizem v jeziku kearu, ki ga govori 10000 ljudi z naslovom Pot v življenje. Zdaj je ta knjiga v vsaki krščanski družini Kearu na častnem mestu, nosi pa naslov Oki ouvove muke e.«
Spregovoriva še o prehrani Pa-puancev. »Najbolj pogosta jed je šego ali neke vrste papuan-ski kruh. Pripravljajo ga iz zdrobljene sredice palmovega debla, iz katerega izperejo škrob, ga osušijo in dobijo neke vrste moko, ki jo pomešajo z nastrganim kokosom in nato zavito v palmov listspečejo. Posebna poslastica, ki služi kot protein pri prehrani, pa so za prst debele ličinke, ki se zarede v odsekanem in z vejami pokritem palminem vrhu. Le za kakšno slovesnost se podaja na lov za divjim prašičem v bližnje hribe.«
Kolikšno starost pa dočakajo ljudje v takih življenjskih pogojih? »Natančno se to ne da povedati, ker nimajo nikjer zapisano, kdaj je bil kdo rojen, nimajo rojstnih listov. Da so pri petdesetih že starčki, sem se prepričal, ko sem nekoč vprašal nekega takega starčka, če je videl Japonce, ki so bili med drugo svetovno vojno na otoku, pa mi dejal, da se jih spomni, čeprav je bil še majhen otro-čiček.«
Besede, izvirajoče iz bogatega spomina gospoda Kramarja, stečejo še o stoterih podrobnostih in zanimivostih, ki so prepletle bogato življenje tega moža. Ne moreva mimo angleško-kearujskega slovarčka z okrog 1000 besedami, ki bo pomagal zlasti novim misijonarjem. Jezik kearu je namreč še zelo nerazvit in ne pozna veliko besed.
Bi nam lahko povedali kak stavek v tem jeziku? »Mino ken vok na primer pomeni Jaz ne morem delati.«
Čeprav je toliko desetletij preživel med drugače govorečimi, še danes govori pravo knjižno slovenščino. »Materin jezik sem ohranil predvsem z branjem in pisanjem pisem. Samo v zadnjih dveh letih sem odgovoril na vsako od 679-pisem, ki sem jih dobil iz domovine.«
Na video posnetku smo videli, kako vas vaši gojenci nosijo na nosilih, okrašenih s cvetjem in zelenjem. »To je bilo letos maja, ko sem se poslovil od misijona v Vu-nabosku. Fantje so dva dni delali velik okrašen stol, ki so ga ponoči čuvali, da ga ne bi kdo začaral.«
Kako pogosto pridete v domovino? »Prvič sem prišel leta 1958, drugič pa leta 1968, ko so nas izgnali iz Burme, sedaj pa približno napet let.«
Mislitet sedaj ostati doma? »To pa ne, konec septembra se bom vrnil v središče Papue, v hribe, kjer še ni ničesar in začel znova. To je zame užitek. Šestdeset let. To so bile kratke, toda čudovite sanje za pastirčka iz Šmarce. Z veseljem bi jih hotel užiti še enkrat, če bi se čas zavrtel za šestdeset let nazaj...«
Brat Jožko se bo torej spet vrnil med svojo »kuštravo čredico« na Papui. Spet bodo otroci Hi-laj, Avoj, Batu in številni drugi veselo klicali za njim« Kar ama, karama,« kar po njihovo pomeni Kramar.
Pa srečno pot, rojak Jožko Kramar, med svoje ljudstvo v daljno Oceanijo...
Franc Svetel]
Ob 50-letnici
Srečanje borcev Zidanškove brigade na Slevem
V  soboto, 26. avgusta se je ob spomeniku padlim borcem na Slevem zbralo okrog petdeset udeležencev, da bi počastili spomin na deset padlih borcev Zidanškove brigade, ki so umrli v neenakem boju z nemškim okupatorjem in njegovimi hlapci. Med udeleženci slovesnosti je bilo tudi 21 še živečih borcev v takratni bitki. Med njimi smo srečali znane partizanske voditelje in borce Alojza Vindiša-Dundo iz Maribora, Franca Severja-Franta, Antona Grašiča-Sava, Slavka Koka-lja-Jožka, Andreja Zajca-Krpana, Draga Limonija, domačina Petra Prelesnika in druge.
V   imenu  pripravljalnega  od-
bora je udeležence pozdravil in na kratko obudil spomine na tiste dni Andrej Kregar, borci pa so k spomeniku položili venec in zapeli nekaj partizanskih pesmi. V imenu KO ZB NOV je zbrane pozdravil in jim razdelil spominske značke predsednik Franc Uršič, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik občinske organizacije ZB NOV Janez Prezelj. Na krajšem tovariškem srečanju na Vegradu se je organizatorjem prisrčno zahvalil, še posebej pa Andreju Kregarju, ki ima največ zaslug za to srečanje, Alojz Vindiš-Dunda, pa je na kratko opisal tudi takratno pot Zidanškove oz. Pohorske brigade.
(FS)
Udeleženci spominskega srečanja pred spomenikom na Slevem
Srečanje gorenjskih upokojencev v Kamniški Bistrici
V četrtek, 7. septembra 1995, so se v Kamniški Bistrici srečali upokojenci Gorenjske. Srečanje je bilo namenjeno druženju, kulturnemu spoznavanju, pa tudi pogovoru o pomembnih vprašanjih, ki zanimajo vse upokojence.
Med številnimi gosti, ki so se srečanja udeležili so bili: župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec,    podpredsednik    Zveze
tnik), znana pevka Jožica Kališnik ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča, ki je sicer pripravil kulturni program, Ciril Merčun pa je govoril o Francetu Steletu, umetnostnem zgodovinarju.
Kranjske pevce je napovedovala ga. Rezka in vmes povedala nekaj šaljivih.
Vsi nastopajoči so bili deležni polnega priznanja. Zahtevno delo koordinatorja in povezovalca programa je zelo uspešno opravil g.
Kamniški župan g. Tone Smolnikar pozdravlja udeležence srečanja
društev upokojencev Slovenije in drugi. Od gostov se je k besedi oglasil najprej domačin, župan g. Tone Smolnikar. Vsem je zaželel dobro počutje v objemu kamniških gora, ki so bile v jutranjih urah izredno vabljive. Podprl je upravičene zahteve upokojencev, govoril o društvenih aktivnostih upokojencev in številni množici predstavil Kamnik.
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec pa je svoje razmišljanje strnil v odločno zahtevo po pravičnem dolgoročnem reševanju celovite upokojenske problematike. Ta v nobenem primeru ne sme materialno prizadeti ljudi, ki so celo življenje ustvarjalno delovali in so si pokojnine zaslužili. Ta ne sme postati socialna kategorija, ampak je nedotakljiva, zaslužena pravica. V nadaljevanju je govoril o zdravstveni zaščiti, o stanovanjskih vprašanjih, o kapitalskem skladu itd. Prisotni so njegov govor večkrat podprli z glasnim ploskanjem.
V kulturnem, bogatem in obsežnem programu so nastopili upokojenski pevski zbori: Janez Cerar iz Domžal pod vodstvom Staneta Ha-beta, moški pevski zbor iz Tržiča pod vodstvom Štefana Nemca, upokojenski pevski zbor iz Moravč, upokojenski pevski zbor Lipa iz Kranja pod vodstvom ga. Nade Kranjčan. Nastopili so Kamniški kole-dniki (Rok Lap in Janez Majceno-vič, pevca in citrar Tomaž Plahu-
Silvo Balantič, ki je Kamničanom poznan iz dramskega življenja.
Prireditveni prostor je komajda sprejel tako veliko množico ljudi. Bilo jih je več kot 3000, prijavilo pa se jih je le 1500, zato je prihajalo do nekaterih zagat in manjših težav. Mnogi upokojenci so ta dan izkoristili tudi za obisk Velike planine. Karto za nihalko so dobili s posebnim popustom, ki ga je prispevalo podjetje Velika planina -Zaklad narave, za kar so jim bili upokojenci zelo hvaležni.
V popoldanskih urah je dež nekoliko razredčil vrste upokojencev, večina pa je našla varno streho v dveh velikih šotorih, ki sta lahko sprejela več kot 1500 obiskovalcev.
Prometnih težav ni bilo. Vsi avtobusi so imeli dovolj parkirnega prostora.
Srečanje v Kamniški Bistrici je bilo odmevno tako po številu udeležencev in po javno postavljenih zahtevah, ki so bile soglasno podprte. Upokojenci upajo, da so izrečene misli padle na plodna tla in da bodo dobile podporo pri odgovornih v republiki in Vladi, ki mnogokrat poskuša reševati finančne težave na račun upokojencev.
Srečanje v Kamniški Bistrici je bilo tik pred 25. jubilejnimi Dnevi narodnih noš v Kamniku, zato je župan prisotne povabil, naj se udeležijo zaključnih prireditev.
STANE SIMŠIČ
6   KAMNIŠKI OBČAN
med mladimi
21. SEPTEMBRA! 995
Najmlajši ob Dnevih narodnih noš
Kamniška skavtinja o Jamboreeju na Nizozemskem
Organizatorji letošnjih Dne-vov narodnih noš so poskrbeli za pester program spremljajočih prireditev. Med drugimi zanimivostmi je potekalo prisrčno srečanje z otroki po zamisli in izvedbi Helene Sterle.
V soboto, 9. septembra, so na vrtu kavarne Veronika oblikovali glino, risali na lončene izdelke iz Svita in Lončarskega podjetja Komenda, izdelovali glasbene inštrumente, punčke iz cunj in risali na bobrovec.
Trgovina TIA iz Most je na otroški modni reviji predstavila modne izdelke za najmlajše.
Mladi modeli so se ob predstavljanju izdelkov skupaj z gledalci sproščeno zabavali.
Nastopila je tudi plesna skupina VVolfi iz Ljubljane, mlada harmonikarja Klemen in Simon pa sta zaigrala slovenske ljudske pesmi. Folklorista Rok in Martina sta poskrbela, da so otroci rajali ob ljudskih pesmih.
Voditeljica Helena Sterle je otroke kaj hitro pridobila k sodelovanju - petju in igranju. Igrali so se tudi ljudske otroške igre, kot so trden most, gnilo jajce, Abraham in druge.
VERA MEJAČ
Spretne otroške roke se trudijo oblikovati glino v ličen izdelek.
Skavtstvo je gibanje mladih, ki se je začelo 1907. leta pod ustanoviteljstvom Roberta Ba-dena Powella in ni nikoli prenehalo. V Kamniku so skavti delovali že v tridesetih letih, po vojni pa zopet aktivno delujemo od leta 1991. Danes ima skavtska družina v svetu več kot 16 milijonov članov, ki pa stalno narašča. Leta 1920 so se skavti z vsega sveta prvič srečali na Jamboreeju.
Letos avgusta pa se nas je na svetovnem srečanju skavtinj in skavtov (Jamboreeju) zbralo okoli 30.000 iz 166 držav. Slovenijo je predstavljalo in zastopalo 269 članov iz dveh organizacij: Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in Zveze tabornikov Slovenije (ZTS). Iz obeh organizacij pa smo bile štiri tudi iz Kamnika. Letošnje srečanje na Nizozemskem na Flevolandu je bilo 18. po vrsti. Takšna srečanja se ponavljajo na štiri leta na različnih kontinentih. Čez štiri leta bo Jamboree v Južni Ameriki, v Čilu na prelomu tisočletja 1999/2000 in priprave že potekajo.
Letošnji Jamboree je prišel tudi v knjigo svetovnih rekordov zaradi najvišjega lesenega stolpa, postavljenega brez enega žeblja in brez pomoči strojev; visok je bil kar 62,5 m. Tako so ga vsi udeleženci videli iz svojega podtabora. Tabor je bil postavljen na 300 ha in je bil razdeljen na 13 podtaborov, ki so se imenovali po ozvezdjih.
Udeleženci, stari od 14 do 18 let, in starejši voditelji smo večino dneva preživeli med različnimi aktivnostmi. Aktivnosti pa so potekale: na glavnem trgu, v svetovni razvojni vasi, v zabaviščnem parku, na »hiku« - potep po Nizozemski, na progi preživetja in še kje.
Na glavnem trgu si lahko izdelal kartice in jih poslal domov, igral nenevaren, mehak in moker boks, prepeval na karao-kah pesem Jamboreeja, sadili tulipane, plezal po navpični steni z oprimki, barval ogromno sliko s pomočjo dvigala, iskal pravo pot iz labirinta,...
Obisk svetovne razvojne vasi pa se je raztegnil na cel dan in še kakšnega. Del dneva si bil vključen v delavnico, ki so imele pet različnih programskih osnov: zdravje, okolje, izobraževanje, človekove pravice in potovanje okoli svega. V sklopu potovanja okoli sveta smo Slovenci predstavili čebelarstvo. Značilne panjske končnice so mnogi obiskovalci tudi barvali. Veliko zanimanja je bilo tudi za izdelke iz lecta, ki sem jih prinesla iz Kamnika.
Delavnice so bile pripravljene za majhne skupine, kjer si ob delu spoznal nove prijatelje z drugačno kulturo, vero in navadami. Drugačnost je odpirala nove poglede in zanimanje za skavtsko delo v drugih državah.
Poleg delavnic so bili zanimivi tudi različnih prikazi tropskega gozda, novih virov energije, močvirja in njihovo varova-
nje.
Zelo zanimiv je bil potep po Nizozemskem. V skupini osmih skavtov iz petih držav smo odšli na 60 km dolgo pot. Seveda nismo vsega prehodili, 15 km pa smo, 15 km smo prevozili s kolesom, 30 km pa prepluli z ladjo. Nizozemci imajo čudovito urejene kolesarske steze, ampak po 30. km se nam je prilegel daljši postanek. Ogledali smo si srednjeveško mesto Kampen. Igrali smo nekaj tipičnih nizozemskih iger, med katerimi je bil najbolj zabaven tek na 50 m v lesenih coklah. Potem smo pot nadaljevali do bližnjega dvižnega mostu, kjer smo se vkrcali na skavtsko ladjo in se po kanalu odpeljali do kopališča, ki je bil že del Jamboreeja.
Aktivnosti ni zmanjkalo; nekateri skavti so se tu naučili voziti kolo, jadrati, drugi so s pomočjo računalnikov in Interneta pisali prijateljem, iz radioamaterskega centra poslali lepe pozdrave skavtom, ki so ostali doma in še marsikaj.
Vsaka država je imela tudi predstavitveni šotor. Vsi so bili postavljeni na skupnem prostoru v taboru. Skavti so v teh šotorih iskali priložnostne žige za poseben potni list Jamboreeja. Zanjo si v večih šotorih moral opraviti kako nalogo. Tako smo se v slovenskem šotoru odločili, da bodo skavti in obiskovalci morali za žig poiskati Slovenijo na zemljevidu Evrope. Vsi obiskovalci so bili navdušeni nad našo prelepo gozdnato pokrajino in naravnim bogastvom, ki ga imamo. Torej, varujmo ga!
Glavno vodilo Jamboreeja je bilo: PRIHODNOST JE SEDAJ in to naj bo tudi naše vodilo in opozorilo za delo vnaprej.
skavtinja Špela Sušnik
Zabavna rokoborba skavtov v napihnjenih oblačilih
Utrinki iz šole v naravi
Z učenci osnovne šole »Frana Albrehta« že vrsto let hodimo v poletno šolo v naravi v počitniški dom Zavoda za letovanje otrok v Savudrijo. Letos smo bili tam od 21. do 28. avgusta. Naše šole v naravi se je letos udeležilo 74 učencev četrtih razredov centralne in podružničnih šol. Z učenci je bilo 12 spremljevalcev (4 učiteljice razrednega pouka in 8 učiteljev plavanja).
Delo je bilo sestavljeno iz različnih dejavnosti: pouka, športnih aktivnosti na suhem in v vodi ter zabavnih prireditev. Vse se je prepletalo z vzgojnimi poudarki: otroci so se trudili lepo postiljati postelje, urejali so sobe in prispevali k prijetnim odnosom. Spoznavali so se in našli nove prijatelje. Vse to so pomembni elementi v dozorevanju otrok.
Pri pouku smo spoznavali življenje ob morju in v njem ter izpolnjevali delovni zvezek »Šola v naravi«. Učenci so podatke iskali v različnih knjigah ter jih primerjali svojimi izkušnjami iz narave. V likovni delavnici so poslikavali kamne, risali svetilnik, oblikovali izdelke z lepljenjem naravnih materialov in gubali origami.
Pri športnih aktivnostih na suhem so igrali tenis, namizni tenis, pomerili so se v orientaciji in lokostrelstvu. Tekmovali so tudi v hokeju na travi. Morali bi videti in slišati te tekme! Učiteljice so bile strašne navijačice, pa tudi gledalcev nikoli ni manjkalo.
Glavna dejavnost v vodi je bilo plavanje, kjer so se otroci trudili pridobiti ali izboljšati svoje znanje. Najboljši plavalci so poleg nabiranja plavalne kondicije tudi surfali in se potapljali. Glavna atrakcija je vsako leto pohod v Staro Savudrijo, kjer ob pomolu poteka plavalno tekmovanje za »delfinčke«. Rezultati so bili letos presenetljivo dobri, saj so se tudi vsi neplavalci naučili plavati. S pomola pa so se najkorajžnejši preizkušali še v skakanju v vodo.
Večere smo popestrili s sprehodi. Na spoznavnem večeru so
se predstavili posamezni razredi; krstili smo tudi otroke, ki so bili prvič na morju. V igrah brez zveze so se trudili doseči čimveč' točk. S svojim nastopom nas je razveselil tudi Vili Resnik. Nav-dušno smo prepevali in plesali. Svoje znanje so učenci pokazali še v kvizu. Zelo prijeten je bil nedeljski večer, ko smo se poslavljali: vsaka skupina se je predstavila na izviren, zanimiv način. Videli smo modno revijo s kolekcijo oblačil za vsako priložnost, slišali doživljajski spis o šoli v naravi pa himne »Vijolic« na Hugovo temo, »Belih sršenov« na Krokodilčkovo melodijo, kar dve skupini pa sia zapeli himno »Gusarjev«.
Na koncu pa smo učencem razdelili še prislužene sladke nagrade in potem plesali do odhoda v deželo Šlafarijo.
V ponedeljek, 28. avgusta, je bil naš zadnji dan na morju. Pričakalo nas je vetrovno jutro, ki se je poslabšalo v deževen dan z nevihto. Preživeli smo ga pod arkadami, kjer smo peli, se igrali razne igrice in tako dočakali kosilo. V dežju smo se vkrcali v avtobus in kljub temu z veliko dobre volje zapustili Savudrijo.
Pot domov je vedno lepa. Prijazen voznik Kambusovega avtobusa nam je po videu zavrtel dva mladinska filma in kot bi trenil, smo bili v Kamniku. Tu so nas že nestrpno čakali starši. Snidenje je bilo zelo veselo, saj so bili mnogi otroci prvič v življenju en teden sami zdoma.
Učiteljice smo vse plakate in izdelke pripeljale v Kamnik ter v avli šole uredile lično razstavo. Naj še drugi vidijo, kaj vse smo počeli!
Delo z učenci, kolegi in kolegicami je bilo zelo prijetno. Otroci so v vseh dejavnostih radi sodelovali. Zelo smo bili zadovoljni tudi z bivanjem v domu. S hrano so nas kar malo razvajali. Menim, da se je dogajalo toliko zanimivega, da nam bo Savudrija 95 ostala v prijetnem spominu.
MAJDA ZUPANČIČ
OŠ Frana Albrehta Kamnik
Tudi mladi po angleško!
Starši si za svoje otroke želimo najboljše, zato sva se tudi midva potrudila in pregledala kar lepo ponudbo jezikovnih šol. Seveda sva se-odločila za tisto, za katero se nama je dozdevalo, da bo zadovoljevala največ potreb najinega dru-gošolca. Naš osemletni Blaž je torej dvakrat tedensko obiskoval šolo angleškega jezika pod vodstvom prof. Barbare Gaborovič. Prva leta je svoje prostore odstopila domžalska knjižnica, naslednja leta pa se je tečaj odvijal v njihovih lastnih prostorih v Kamniku. Ves ta čas smo imeli možnost spremljati aktivnosti, ki so potekale, saj se je šola pokazala kot dinamična in navzven odprta hiša.
V lanskem letu so v šoli poskrbeli za konverzacijo saj so si pridobili odličnega učitelja iz Avstralije. Kot starša sva bila nemalo presenečan, ko sva ob zaključkih šolskega leta lahko neposredno prisostvovala dejavnostim, ki so jih pripravili za nas starše. V letošnjem letu smo si lahko ogledali enourno filmsko predstavo iz žanra kriminalke, ki so jo izpeljali v celoti od scenarija, igranja in snemanja (hvala mentorjem). Ob gledanju smo uživali.
Ker sem tudi sama pedagoška delavka, sem prav iz teh razlogov še radovedneje in brez dvoma tudi bolj kritično spremljala program. Prav zato smo se na osnovni šoli Rodica odločili, da smo na željo staršev otrok »male šole« izbrali prav omenjeno jezikovno šolo. Šestletniki tako že četrto leto zapored sledijo razgibanim uricam angleškega jezika pod izredno domiselnim programom, ki ga pripravlja in izvaja prof. Lidija Perko. Otroci, ki kot malošo-larji začno z obiskovanjem jezikovnega tečaja z njim nadaljuje tudi naprej. Da so otroci zadovoljni, nedvomno doka-
zujejo s svojim odzivom in obiskom.
Zadovoljni pa so tudi starši, kar sem iz razgovorov z njimi zaznala tudi sama. Mamica Cveta je takole izrazila svoje zadovoljstvo, ko se je odločala za sina, ali bo nadaljeval s tečajem. »Seveda ga prijavljam! Sploh si ne morete misliti mojega presenečenja, ko sem ga slišala klepetati v poletnem campu z gospo, Švedi-njo po rodu. Tudi ona je izrazila presenečenje nad samozavestjo našega Mateja.«
Prav te pozitivne izkušnje, ki jih starši utrjujemo preko otrok, so pripomogle k temu, da se nas je kar nekaj odločilo, da poglobimo svoja jezikovna znanja v njihovi šoli.
Rada bi spregovorila še o eni izkušnji, ki se mi jo letos ponovno potrdila na zaključnem izletu, ki združuje otroke različnih jezikovnih tečajev (angl., nemšč., ital.) in vseh starostnih skupin, kar pomeni od sedmih pa tja do osemnajstih let. Spremljale so jih njihove učiteljice in učitelji. Zanimivo je bilo poslušati, kako neposredni in neobremenjeni v dialogu s Hemmo (nem.) oz. Denom (angl.) in kako so sposobni »preklopiti« na slovenščino, saj je bilo potrebno prepričati šoferja, da je vstavil kaseto po njihovi želji. Presenetljiva je bila njegova reakcija, ko je naenkrat rekel: »Ja, m..., sej jest, znam tud' nemšk.'«
Naj končam s kratko anekdoto, ki se je zgodila na prvem srečanju. Gospa Perkova je na prisrčen način izvedla uvodno predstavljanje, za popestritev pa je kot vedno poskrbel eden izmed otrok. Lidija je pokazala nase: »Hello, Fm Lidija. What is your name? in pri tem pogledala mene. »I'm Lili,» se predstavim jaz. Lidija s pogledom poišče deklico Anjo: »I'm Lidija. What is your name?« In
punčka odgovori kot iz topa: »Hello, Fm Lilija.« In kam radi
hodijo kamniški in domžalski otroci? V Little England Club na Medvedovi v Kamniku.
LILI JAZBEC
u
Delavska univerza Domžale, d.o.o.
Kolodvorska 6, 61230 Domžale tel.: 711-082, tel./fax.: 712-278
RAZPISUJE program
za šolsko leto 95/96
*  SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE:
-  ekonomsko komercialna šola (V. st.)
-  poslovodska šola (V. st.)
-  elektro (V. st.) nadaljevalni program
-  strojna (V. st.) nadaljevalni program
-  usposabljanje računovodij (V/1) verificiran 400-urni program
-  trgovska šola (IV. st.)
-  agroživilska šola: mesar (IV. st.)
-  agroživilska šola: slaščičar (IV. st.)
-  gostinska šola: kuhar (IV. st.)
-  gostinska šola: natakar (IV. st.)
*  PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
-  angleščina 100-urnl tečaji vseh stopenj
-  nemščina 100-urni tečaji vsehv stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
-  seminar DOS, WINDOWS, WORD FOR WINDOWS (25 ur)
-  seminar za urejanje preglednic (16 ur)
-  seminar za urejanje evidenc in baz podatkov (16 ur)
-   seminar:  računovodstvo v malih podjetjih (začetni  in nadaljevalni)
-  seminar: vodenje knjig za samostojne podjetnike (obrtnike)
-  tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik)
-  tečaj za skladiščno poslovanje
-  tečaj za voznike viličarjev
-  tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
-  tečaj strežbe v gostinskih obratih
-   EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
-  seminar: varstvo pri delu s požarnim varstvom
-  seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
*  PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
-  tečaj šivanja in krojenja
- tečaj aranžiranja cvetja, ureditev izložbe in posebnih prostorov
-  kuharski tečaj
OTROŠKI PROGRAMI
-  tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina
-  računalniški tečaji: računalništvo za prvošolce, logo (2.-5. razred OŠ), pascal (5.-8. razred OŠ), robotika (6.-8. razred)
AVTO ŠOLA
-  tečaj cestnoprometnih predpisov
-  učenje vožnje
Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Domžale dao. vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do % ure ali na telefonski številki 711-082 In 712-27&
21. SEPTEMBRA 1995
kultura
KAMNIŠKI OBČAN I
Za imltur© jezika
Računalniki, računalniki...
Odprtje razstave Dušana Sterleta
Kašče, pozabljena dediščina
Pred časom se je ob cesti Ljubljana-Kamnik pri odcepu za Šmarco pojavila nova napisna tabla: zgoraj je zapisano ime podjetja Maitim, spodaj pa Računalniki. V tejle rubriki se ne ukvarjamo z reklamo, vendar je treba novo jezikovno podobo podjetja Maitim pohvaliti. Še ne tako dolgo je bila ta, o tem smo pisali pri pregledu poimenovanj trgovin, gostiln, tovarn in podjetij v Smarci, popolnoma angleška ali anglo-ameriška. Zdaj vas tudi pred samo trgovino pozdravijo modro-belo-rdeče reklamne zastave s slovenskimi napisi: Računalniki, Prodaja in Servis (servis bi bilo boljše zapisati z malo), Inženiring, samo nad vrati je še kot ostanek starega angleška različica imena podjetja: Maitim Computers. In tako je prav. Slovenščina je naš materni in državni jezik.
Zelo pomemben del vsakega jezika je strokovno izrazje. Značilno za slovenščino je, da je hkrati z razvojem strok in sprejemanjem tujega znanja oblikovala tudi slovensko strokovno izrazje. Med strokami pa so velike razlike. Papirništvo, npr., je že zelo staro, saj se je na Slovenskem začela ročna izdelava papirja, kot navaja Leksikon Cankarjeve založbe, že leta 1579, in sicer na Fužinah pri Ljubljani, strojna pa leta 1842 v Vevčah. Papir se je po ugotovitvah
zgodovinarjev uporabljal že od 2. polovice 13. stoletja. Uvažali so ga iz južne Italije, Nemčije ipd. Bogato tradicijo imajo tudi druge stroke: kmetijstvo, medicina, pravo, ekonomija, železarstvo... in različne obrti: mlinarstvo, slamnikarstvo, kovaštvo...
Računalništvo je nova stroka. Pojavilo se je kot blisk in osvojilo v glavnem cel svet. Po približno petnajstih, dvajsetih letih, odkar vemo, da obstaja, že govorimo o računalniški nepismenosti kot veliki pomanjkljivosti. Računalniki pravzaprav obvladujejo vsa področja življenja: od otroške igre do medicine, raketne tehnike, zabave... Računalniške pojme pa je seveda treba poimenovati. Glede na izvor znanja so tudi poimenovanja angleška.
Slovenci smo razvoj računalništva sproti spremljali. Izhajali so različni učbeniki, malo kasneje priročniki za uporabo računalnikov, strokovne revije, strokovni in poljudni članki v dnevnem časopisju. Za računalniško znanje je bilo treba poiskati slovenska poimenovanja. Tako so v osemdesetih letih izšli kar trije jezikovni priročniki, ki vsebujejo samo računalniško izrazje: leta 1984 Slovar računalniških izrazov za hišni računalnik, leta 1985 Računalniški slovarček in leta 1988 leksikon Cankarjeve založbe Računalništvo. Vsi ti priročniki so dvoje-
zični: angleško-slovenski in slovensko angleški. Njihov namen je popolnoma jasen: posloveniti anglo-ameriška poimenovanja.
Računalniško izrazje seveda vsebujejo tudi drugi slovarji in leksikoni. Vsa ta dela kažejo na to, da so se računalniški strokovnjaki in jezikoslovci zavedali usodnosti računalništva: če namreč ne bi tudi s poslove-njanjem izrazja sledili razvoju stroke, bi bila podoba Slovenije zelo hitro popolnoma anglo-ameriška.
Izrazje se je slovenilo (in se sloveni) na več načinov:
1.   s prevodom angleškega izraza (navadno dobesednim): miška, tiskalnik, igralna palica, čas vstopa, čas prevajanja, či-talnik traku, prevajalnik, stradanje;
2.   s pisnim poslovenjenjem angleškega izraza in tudi siceršnjo prilagoditvijo izraza slovenščini: čip, hardver, softver;
3.   s prilagoditvijo slovenščini (zlasti že doslej mednarodno uporabljanih izrazov la-tinsko-grškega izvora): testni sistem, teorija aproksimacije, strukturirano kodiranje ipd.
Slovenci smo se tako vključili med računalniške narode tudi kot jezikovno zrel narod. Skrb za podjetniški ugled pa kaže tudi nova jezikovna podoba podjetja Maitim v Šmarci.
MARJETA HUMAR
Arhetipi in artefakti
V rurarnem okolju Dolenjske, kamor redno zahajam že več «t, sem kot »zaprisežen« ohra-ijevalec in ljubitelj starin, predvsem ljudske arhitekture in etnografskih predmetov, odkril nešte-vilne drobne artefakte, zavržene Predmete z nekoč jasno definirano funkcijo in uporabnostjo. *1 mali leseni, kamniti in predvsem kovinski predmeti, pravzaprav le deli funkcionalnih celot, Pričevalci neke dobe in polpretekle podeželske kulture sami po sebi ne predstavljajo kakšne posebne materialne vrednosti ali Umetnostne posebnosti. Vendar so ti nemi pričevalci zaradi svoje oblikotvorne zanimivosti in en-kratnosti ter likovne čistosti, dobili v kontekstu kiparske preobrazbe novo funkcijo kot arhe-'ipske likovne stvaritve s sim-
bolnimi predznaki in semiotič-nimi pomeni. Torej lahko sklenemo: narava je ustvarila, rokodelec (kamnosek, kovač) je dodelal, izdelal artefakt, uporaben predmet z nekoč jasno opredeljeno funkcijo; jaz skušam ta zavrženi predmet poustvariti, oplemenititi, umetniško opredmetiti v avtonomno likovno konstrukcijo.
Okamenela ladja, kamen 1995
Tudi nekateri drugi, povsem »naravni arhetipski označevalci«, ki jih je v igri naključij oblikovala »mati narava« sama, so simbolni pričevalci danega okolja, ki so z novo konceptualno dodeljeno funkcijo, dobili drugačna, povsem likovna ali literarna, pomenska, znakovna, nadrealna, metafizična, magična in ezoterična, ali konec koncev tudi »umetniška« sporočila, poslanstva in vrednotenja.
V kontekstu razstave ima poseben pomen »Veselov kamen« kot »relikvija« ali »slikarski fetiš«, najden v razvalini graščine Grunlof, katere zadnji lastnik je bil slovenski slikar Ferdo Vesel.
Predvsem naj bi bilo reduciranje na arhetipe, prasimbole in semantične prvine ključno poslanstvo tega drobnega likovnega razmišljanja in udejanjanja.
DUŠAN LIPOVEC
Odprtja zanimivih razstav v razstavišču Veronika so se udeležili številni ljubitelji te umetnosti.
Občina Kamnik in ZKO Kamnik sta v Razstavišču Veronika pripravila razstavo kamniškega slikarja Dušana Sterleta na temo KAŠČE - POZABLJENA DEDIŠČINA. Razstavo slik o slovenskih kaščah so odprli 8. septembra in bo na ogled do 1. oktobra.
Istočasno je bila odprta tudi razstava lesenih skulptur Aleša Podgorška, nečaka Dušana Sterleta.
Ob odprtju razstave je žu-
pan Tone Smolnikar čestital avtorjema razstav, pozdravil navzoče ter jih seznanil s tradicijo narodne noše na Slovenskem. Avtorja je predstavil akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec.
V kulturnem programu, katerega je povezoval vsebinski vodja prireditve Dne-vov narodnih noš Tone Fti-čar, so nastopili Kamniški koledniki.
VERA MEJAČ
Slikar Dušan Sterle s sino voma Maticem in Matevžem ob odprtju njegove razstave.
Tri likovne razstave
v Razstavišču in kavarni Veronika
Slikar in oblikovalec DUŠAN STERLE si je v pričujoči seriji akrilnih slik »Kašče« zadal dokaj zahtevno nalogo, kajti precej kočljiva zadeva je korektno naslikati te naše ljudske, kmečke stavbarske spomenike, ne da bi slikar zašel v nekritično slad-kobnost in s tem v cenen kič. Umetnik se je temu spretno izognil in s temi podobami vsaj slikarsko ohranil nekaj naše kulturne identitete in stavbarske dediščine. Še več. V teh akrilnih slikah je ohranil tudi svoj značilni, tipični, povsem spoznavni slikarski slog. Tako je s korektnim slikarskim pristopom razgrnil pred nas plejado slovenskih, predvsem lesenih kašč, ki so značilne za alpsko in predalpsko arhitekturno področje. Lep primer predstavitve lesenih kašč, ki izvirajo iz Tuhinjske doline,
Kamniški pogledi v kavarni Veronika
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Pravljične ure
za otroke od 4. leta starosti bodo vsak četrtek ob 17. uri v naši knjižnici.
Na teh uricah se bomo srečevali z izbranimi in dobrimi besedili, s katerimi bomo skušali spodbujati jezikovno in knjižno vzgojo.
Prva pravljična ura bo v četrtek, 12. oktrobra.
Prijave sprejemamo osebno ali po telefonu: 812-597 (tajništvo ali pionirski oddelek).
Te dni, pa tudi še nekaj naslednjih dni, je kavarna Veronika °bogatena s slikami Dušana Sterleta na temo Kamniški pogledi.
Ob odprtju razstave 8. septembra so v kavarni nastopili Kamniški koledniki - vitezi in trubadurji našega lepega mesta, slovenski pe-Snik in igralec Tone Kuntnerje prebiral pesmi iz svoje že 17. knjige, *' nosi naslov Marija Snežna. Program je povezovala Marta Zabret.
A/a sliki Koledniki, med njimi pa pesnik in igralec Tone Kuntner «Br Marta Zabret, povezovalka programa.
VERA MEJAČ
KNJIGOVODSKE STORITVE
za samostojne podjetnike.
Glavni trg 23, Kamnik
Informacije po tel. 817-116 ali osebno vsak dan od 11. do 15. ure, ob četrtkih do 16. ure.
imamo v muzeju na prostem, na platoju pred gradom Zaprice v Kamniku. Kašče so bile, kot je razvidno tudi s Sterletovih slik, v večini primerov krite s slamo, kot tudi večina kmečkih domov v tem času. Slamnata streha ima tudi poudarjeno likovno vsebino. Mehko rjava strešina se staplja z okoljem in nudi toplo zavetje. Vtis lesene stavbe krite s slamo je mehak; zdi se, kot da je »živa« v odzivanju na okolje, priča nam o skromnosti in duhovni uporabi materialov, ki jih ponuja dano okolje. Lesena hiška s slamnato streho, pa naj si gre za bivalno stavbo, gospodarsko poslopje ali kaščoje pravzaprav arhetip, simbol ljudske arhitekture v naši zavesti. Dušan Sterle je podal podobe kašč v trdnem, včasih tudi malce poetičnem slikarskem realizmu, nekatere bolj ali manj koloristično. Druge v povsem tonskih rešitvah ene osnovne barve. Nekaj slik v mešani tehniki z elementi risbe pa je bolj ekspresivno naglašenih v siceršnji maniri umetnikovega novejšega slikarstva. Predvsem pa smo lahko veseli, da nam je Sterle na svoj slikarski način ovekovečil nekaj za naše okolje nekoč značilnih in za kmeta nepogrešljivih stavbnih enot - naših dobrih, starih in slikovitih kašč.
Likovno bolj sproščeni, močno ekspresivno naglašeni so Sterletovi vedutni in ulični pogledi starega mestnega jedra Kamnika, ki so razstavljeni v spodnjem prostoru, to je v kavarni Veronilci. V mešani tehniki, z elementi poudarjene risbe, so naslikani značilni kamniški pogledi v urbano mestno jedro, kjer nad ekspresionistično nagnjenimi stavbami starega mesta, dominirajo zvoniki kamniških cerkva. Še posebej, že sam po sebi ekspresiven zvonik šu-tenske cerkve ali, sicer zaradi pogostosti motiva, »obrabljena« slikarsko kočljiva tema Malo-grajske kapele. Te, sicer banalne motive, upodablja slikar sveže, z ekspresionistično izkušnjo, včasih celo rahlo groteskno ali ironično. Hiše, kot da se hočejo vsak čas iztrgati iz svojih teme-
ljev, so z zvoniki vred labilno nagnjene in plešejo »kozmični groteskni ples« ki se lahko udejanji le skozi umetnikovo slikarsko fantazijo.
Les, poleg kamenja najstarejši gradbeni in oblikotvorni material, ki je organskega izvora, torej, »živ«, zato nudi toploto, zavetje in domačnost, je tvarina, ki jo umetniško oblikuje drugi razstavljalcev ALEŠ PODGORŠEK, po poklicu lesni tehnik, sicer pa nečak Dušana Sterleta.
Podgoršek najde v naravi dele dreves - »drevesne kadavre«, ki jih z dolgotrajnimi tehničnimi posegi in postopki oplemeniti v umetnine; naravne arhetip-ske pratvorbe preoblikuje v artefakte, v umetniške in utilitarne izdelke. Uporablja predvsem les listavcev, sadnega drevja: češnjo, jablano, hruško, oreh... S tehnološko dognanimi postopki dolgotrajnega sušenja, impregnira-nja in drugih posegov na odmrlih delih drevesa, dobi zaželen objekt. Ustvarja skulpture, ki so lahko tudi uporabne, konkretno kot mize ali sedala. Te umetnine lahko vrednotimo kot umetniške sohe ali kot unikatne izdelke oblikovanja. V ustvarjalnem delu Aleša Podgorška si podajata roko ustvarjalca: narava in človek. Priroda ustvari, človek dodela, oplemeniti v likovno in uporabno konstrukcijo. Na tej stopnji kreativnega umetniškega in designerskega opredmetenja dosega naš likovnik stopnjo, ki tudi zaradi njegovega tehničnega lesarskega znanja, klasični amaterizem tudi presega.
V umetniško in utilitarno zasnovanih tvorbah miz, ki nas nehote spomnijo na našega znanega oblikovalca Oskarja Kogoja, uporabi avtor za ravnino mizne ploskve hladen anorganski material - steklo, kot antipod, nasprotje topli živosti organske tvarine - lesa. Skulptura in uporabni predmet se zlijeta v organsko celoto z nedvo(u)mno estetsko likovno sporočilnostjo.
DUŠAN LIPOVEC akad. slikar in likovni kritik
8
KAMNIŠKI OBČAN
pogledi
21. SEPTEMBRA 1995
Tekmovanje LIRE v Arezzu avgusta 1965.
Izreden uspeh Lire na mednarodnem tekmovanju v Italiji
Letos je trideset let, odkar je LIRA tekmovala na slovitem mednarodnem pevskem tekmovanju v Arezzu v Italiji in dosegla drugo mesto.
Arezzo je v srednji Italiji, približno 75 kilometrov južno do Firenc.
Za tekmovanje v Arezzu je LIRO izbral takratni Kulturni svet Jugoslavije na podlagi priporočila, ki ga je dal skladatelj Blaž Arnič. Blaž Arnič je bil dober poznavalec LIRE, saj je redno prihajal na Lirine letne koncerte v Kamniku.
Tekmovanje v Arezzu je bilo razdeljeno na 4 kategorije:
1. kategorija - mešani zbori,
2. kategorija - moški zbori,
3. kategorija - ženski zbori,
4. kategorija - poljubni zbori/narodne pesmi.
Izven kategorije je bilo tekmovanje v gregorijanskem (cerkvenem) petju.
Lira je na tekmovanju moških zborov dosegla s 86 točkami drugo mesto, samo eno točko manj kakor prvoplasi-rani zbor Coro Alpi iz Milana.
Čeprav je Lira dosegla izreden uspeh, bi ji malenkostna sreča lahko omogočila tudi prvo mesto. Finalni nastop je bil zvečer in Lira je pela prva. Dvorana je bila še vsa nemirna, poslušalci so prihajali v dvorano v trumi in zelo glasno. Žirija je sedela v zadnji loži in tako sploh ni slišala čudovitih uvodnih pianissimov pre-bujajočega se Mirkovega Jutra. V žiriji so bili 3 Italijani, Anglež in Jugoslovan Bogdan Babic (dirigent zbora Branko Kr-smanović iz Beograda). Babic nam je po tekmovanju zaupal, da je Lira tako dovršeno zapela Gallusov In nomine Jesu, da so italijanski sodniki rekli, da bi se italijanski zbori morali od Slovencev učiti, kako se pojejo renesančne pesmi.
Lira je tekmovala tudi v kategoriji narodnih pesmi, vendar ni prišla v finale, ker ni bila v narodnih nošah. Finale v tej kategoriji je bil navaden folklorno -turistični koncert, ki so ga časopisi vseskozi grajali.
Drugi jugoslovanski zbori so se iz Arezza vrnili žal praznih rok. Italijansko časopisje je o tekmovanju pisalo: čast Jugoslovanov je rešila Lira iz
majhnega podeželskega mesteca Kamnik.
Kako zahtevno je tekmovanje v Arezzu, pove dejstvo, da so v zadnjih tridesetih letih v Arezzu tekmovali številni slovenski zbori, ki so dobili na mariborskih tekmovanjih »Naša pesem« zlate plakete, vendar vsi brez uspeha.
Med bivanjem v Arezzu je Lira obiskala tudi grobove Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno umrli v internaciji v Arezzu. Položili smo jim cvetje na grobove, prižgali sveče in zapeli dve pesmi.
V Arezzu je bil z nami tudi pokojni profesor Zvone Ver-stovšek, ki je bil takrat predsednik sveta Kulturno prosvetnih organizacij občine Kamnik. Zvone Verstovšek je v Kamniškem občanu v članku »Izreden uspeh Lire na med-dnarodnem tekmovanju v Italiji« podrobno opisal naš nastop in tekmovanje. Ta članek zaradi dokumentarnosti objavljamo v celoti.
Dr. ALBERT ČEBULJ
Skoraj leto dni so trajale intenzivne priprave kamniške Lire za nastop na velikem mednarodnem tekmovanju amaterskih pevskih zborov v Arezzu v Italiji, ki je bilo v dneh od 26. do 29. avgusta letos. Že samo vabilo k udeležbi na tem tekmovanju je bilo za društvo, ki dosega že nekaj let sem lepe uspehe, laskavo potrdilo pevskih kvalitet tega zbora. Seveda je bilo pred nastopom v Arezzu, rojstnem kraju velikega italijanskega renesančnega pesnika F. Petrarce, težko predvidevati, kakšne so možnosti Lire za uspeh na tem širom po Evropi znanem pevskem tekmovanju, kamor prihajajo leto za letom kazat svoje znanje najboljši amaterski ansambli iz skoraj vse Evrope. Vendar je Lira več kot izpolnila ne le svoja, ampak tudi pričakovanja vseh kamnicanov s tem, da je v tekmovanju moških zborov dosegla drugo mesto s pripadajočo nagrado.
Tekmovanje - letos je bilo že trinaj-stič zaporedoma - je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike G. Saragata, v častnem predsedstvu pa so bili poleg predsednika italijanskega senata in predsednika vlade še drugi visoki predstavniki italijanskega političnega in kulturnega življenja. Organizacija te vsakoletne prireditve vokalne glasbe je v rokah tamkajšnjega društva prijateljev glasbe, strokovno vodstvo in žirijo tekmovanja pa sestavljajo priznani poznavatelji zborovskega petja iz Italije in drugih dežel.
Vseh nastopajočih zborov je bilo letos 35 s skupno okoli tisoč pevci iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Zahodne Nemčije, Špa-
nije in Švice. Nekatere države so na tekmovanje poslale več zborov, tako jih je bilo iz Italije 15, iz Grčije in naše države so bili po štirje zbori, trije so prišli iz Bolgarije, po dva iz Španije in Češkoslovaške, vse druge države pa so bile zastopane z enim zborom. Našo državo so letos zastopali: KUD Svetozar Markovič iz Novega Sada z mešanim zborom v prvi in četrti kategoriji, KUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba z moškim in mešanim zborom v prvi in četrti kategoriji, RKUD Matko Brajsa-Rasan iz Pulja z ženskim in mešanim zborom v tretji in četrti kategoriji ter moški zbor Lire v prvi in četrti kategoriji. Vsi zbori so bili namreč glede na sestav - moški, ženski, mešani - in glede na število pevcev ter izvajane skladbe razvrščeni v štiri kategorije. Tekmovanje je imelo dva dela: prvi del je obsegalo predtekmova-nje, ki je bilo izločilnega značaja, v drugem delu pa so zbori, ki se jim je uspelo prebiti v finale, peli za razvrstitev in nagrade od prvega do četrtega mesta. Delo strokovne žirije, katere član je bil tudi Bogdan Babic iz Beograda, je bilo zelo zahtevno in naporno, čeprav so ga v marsičem olajšala dovolj precizna določila, ki so bila vsem nastopajočim pravočasno znana. Le-ta so določala obvezni del programa s pesmijo, avtorjem in priredbo, medtem ko je bila zborom prepuščena izbira drugih dveh ali štirih skladb. Konkurenca je bila v vseh kategorijah izredno huda, saj so bili posamezni zbori med seboj po kvaliteti zelo izenačeni Zlasti mnogo priznanja občinstva, ki je štiri dni dopoldne na izločilnih in zvečer na zaključnih nastopih vedno napolnilo zelo akustično
Naši pevci v Italiji
dvorano s približno 800 prostori, so poželi madžarski in bolgarski zbori, medtem ko se je ob sicer izvrstnem petju drugih jugoslovanskih zborov edinole kamniški Liri uspelo prebiti v finale in med enajstimi moškimi zbori iz petih držav zasesti drugo
SPOŠTOVANI STARŠI!
Novo Šolsko leto tudi v WZ Anton Medved prinaša veliko novosti in prijetnih sprememb na področju dejavnosti, s katerimi ste se spoznali preko zloženke že v juniju. Bodite pozorni na datume roditeljskih sestankov in se jih udeležite!
RAZPIS DEJAVNOSTI V ŠOL. LETU 1995/96:
ENOTA	VSEBINA	VZGOJITELJICA	ČAS	STAROST	datum roditeljskega sestanka
ROŽLE	cicibanove urice	Ljuba Lajmiš	čet. 17.-18.30	4-5 let	29. 9. 95 ob 18. uri
	cicibanove urice	Klemen Joži	čet. 17.30-19.00	3-5 let	29. 9. 95 ob 18. uri
	cicibanove urice	Lederer Janja	pet. 16.-17.30	4-5 let	29. 9. 95 ob 18. uri
	likovna delavnica	R. Semprimožnik, L. Lajmiš	sre.17.-19.00	4-7 let	27. 9. 95 ob 17. uri
TINKARA	ostržkova lutkovna delavnica	Poljanšek Saša, Tršinar Cvetka	čet. 16.30-18.00	5-7 let	28. 9.95 ob 16.30
	ciciban telovadi	Helena Friškovec, Darja Kočevar	čet. 16.30-1 7.36	4-7 let	28. 9. 95 ob 16.30
PESTRNA	zapojmo skupaj	Podlipnik Breda	sre.15.-16.00	5-7 let	10.10. 95 ob 17. uri
	likovna delavnica	Letnar Jelka	čet. 15.-16.00	5-7 let	10.10. 95 ob 17. uri
	cicibanove urice	Krpic Silva	čet. 15.-16.30	5 let	28. 9. 95. ob 17. uri
MEHURČKI	ciciban športnik	Ema Hacin, Silva Korbar	tor. 16.30-18.00	4-7 let	27. 9. 95 ob 17. uri
	cicibanove urice	Slavka Žlebir	pet. 16.-17.30	5-7 let	22. 9. 95 ob 16.30
	cicibanove urice	Lah Melita	pet. 16.-17.30	3-5 let	22. 9. 95 ob 16.30
CEPETAVČEK	likovna delavnica	J. Mihelič, Olga Prešeren	čet. 16.-18.00	5-7 let	20. 9. 95 ob 16. uri
SONČEK	mali naravoslovec	Vanda Levar, Minam Štupar	sre. 15.30-17.00	5-7 let	28.9. 95 ob 17. uri
PEDENJPED	igralne urice	Lah Melita	tor. 16.-17.30	3-5 let	19. 9. 95 ob 16. uri
KEKEC	cicibanove urice	Lanišek Nataša	pon. 16.-17.30	4-5 let	26. 9. 95 ob 16. uri
ŠMARTNO	cicibanove urice	Simona Matjan	ton 16.30-18.00	5-7 let	29. 9. 95 ob 16. uri
mesto. Uspeh Lire je toliko večji, ker je za najboljšim zborom v tej kategoriji, priznanim Coro Alpi iz Milana, zaostala le za eno samo točko, in ker se je tudi v četrti kategoriji, kjer je nastopilo s svobodno izbiro narodnih pesmi 25 zborov iz vseh držav, uvrstila med prvih deset zborov z malenkostnim zaostankom v točkah za nagrajenimi zbori. Prvo slovensko pevsko društvo z dirigentom Samom Vremšakom je ugajalo zlasti s svojo stilno interpretacijo od prireditelja predpisane štiriglasne Gallusove skladbe In nomine Jesu ter prav tako s predpisano troglasno Banchierijevo skladbico Pantalone e Buratino, vendar je izpolnilo svojo nalogo tudi z izvedbo E. Adamiča Ljubici in V Mirka Jutro, ki sta bili sestavni del programa našega zbora v prvi kategoriji.
Uspeh Lire je nedvomno njen dosedanji največji uspeh. Resno in vztrajno delo, disciplina in dobra organizacija v društvu ter sposobnost dirigenta so storili svoje: Liro smemo danes šteti k najboljšim pevskim zborov ne le v Sloveniji in naši državi, njeno ime je znano v mednarodnem življenju amaterskih vokalnih ansamblov. Ta uspeh je toliko večji tudi zaradi tega, ker dela društvo kljub svoji skoraj stoletni tradiciji v razmeroma mnogo slabših pogojih kot drugi domači ali tujih zbori, ki so nastopili v Arezzu.
Ob njenem velikem uspehu veljajo Liri, njenim pevcem, dirigentu Samu VremŠaku in predsedniku tega društva int Albertu Čebulju naše iskrene čestitke, ki se jim pridružujejo tudi želje, da bi zbor v bodoče prav tako uporno delal in našemu občinstvu kmalu spet pripravil svoj koncert.
Zvone Verstovšek
v imenu sveta KPO
občine Kamnik
Piststa« fartJi@ss.Ja, $Mf tttfcvi *~ Fistssa, st3t&$:f$ia» cntitievi ««- Pismsa, ntinef£|% ©ilissevl
Odmev na članek Brez postanka v Kamniku
Že kar nekaj časa spremljam medijsko promoviranje Alpskih cest predvsem v Kamniškem občanu. Seveda nisem izpustil vrstic o super kolesarskem maratonu, kije potekal tudi po delu naše občine. Prispeval bom svoje mnenje. Super maraton po alpskih cestah zagotovo zasluži ime super, najprej zaradi dolžine 200 km, potem pa še zaradi plačane štartnine. S tremi plačanimi tisočaki oz. Štirimi na dan tekmovanja so postavili neslaven rekord za nekaj časa. (Bivšega so si lastili v Kamniku na duatlonu!) Za to vsoto na maratonu niso nudili več, le Število udeležencev so bistveno skrčili.
Ime Alpske ceste zavaja nepoznavalce, saj maraton večinoma ne poteka po cestah v Alpah, zato bi bilo lepše reči, podalpski maraton. Podobni maratoni v Avstriji, ki seveda tudi promovirajo kraje, so organizirani malce drugače. Vsi so tekmovalno usmerjeni in posvečajo pozornost vzdržljivosti, težavnosti, kar pritegne kolesarje tudi od daleč, da upravičeno lahko nosijo naziv mednarodni. Zamisel o supermaratonu je bila tako že v osnovi obsojena na neuspeh. Tako je bil denar, namenjen promociji Alpskih cest in kolesarjenju po njih, že v začetku podarjen.
Kot piše v Občanu, naj bi sedaj denar zahtevali nazaj, ker se kolesarji niso ustavili v Kamniku, oziroma so načrtovan prihod prehitevali za pet min, zato z županovo pogostitvijo ni bilo nič. Še o denarju, ki naj bi ga g. Dežan (če) vrnil in naj bi ga župan namenil Kolesarskemu klubu Kamnik. Pri tem se pojavlja vprašanje, na kateri kolesarski klub je mislil gospod župan. V Kamniku je edini kolesarski klub, ki je uradno registriran pri Kolesarski zvezi Slovenije, KK AnŽex team. Delujeta pa še kolesarski društvi (KD) KIK Kamnik in KD Kamnik, kateremu naj bi bil verjetno namenjen ta denar. Na osnovi česa bo (če
bo) dodeljen ta denar? Ali je mogoče to številčnost članstva, organiziranjem tekmovanj, razširjenost kolesarske dejavnosti, kolesarska popotovanja, mogoče ime, tradicija ali, kot je v Kamniku najverjetneje, bodo obveljale VIP? Pri vsej zadevi promoviranja takšnih in drugačnih cest je v Kamniku nelogično, da denar namenijo organizaciji iz Kranja, domači organizatorji pa za dirko na Črnivec, Kamniško Bistrico (ANŽEX) in MTB Snovik in Rakitovec (KIK) ne dobijo nič, celo s težavo pridobijo vsa dovoljenja in jih povrhu še mastno plačajo.
METOD MOČNIK
Ne odpirajmo več starih ran!
V letih po osamosvojitvi velikokrat slišimo, da je pri nas 45 let vladalo »enoumje«, ker je bila na oblasti KPJ (KPS) sama. Toda to niso bila edina leta enoumja na ozemlju Jugoslavije. Enoumje je vladalo vedno, kadar je ena stran imela toliko politične, ekonomske, vojaške ali verske moči, da je svojo voljo lahko vsilila nasprotni strani. Človek je namreč edino živo bitje na svetu, ki hoče svojo voljo vsiliti drugim bitjem svoje vrste. To je človeku v krvi, zato je še danes v nekaterih delih sveta celo ženska manj vredna od moškega. Stranke, ki pri nas ne morejo vladati same in bivši KPJ (KPS) očitajo »enoumje«, pa niso nič drugega kot lisice, ki »ne marajo grozdja, ker je kislo« (previsoko!). Katera od teh strank pa si ne želi, da bi na volitvah dosegla tolikšen volilni uspeh, da bi lahko sama sestavila vlado -to je, »enoumje«?
Ivan Oman je nekoč dejal: »Na volitve gremo zato, da bi zmagali!« Težnja vsiliti svojo voljo drugim ljudem je človekov izvirni greh. To je pisatelj Miloš Mikeln na koncu svoje knjige »Adolfa Hitlerja tretja svetovna vojna ali kratek kurz vladanja za začetnike« povedal s sledečimi besedami: »Ni ga svečenika in ni ga političnega agitatorja, ki ne bi verjel, da je eksport njegove ideje o sreči človeka njegova življenjska na-
loga in človeška dolžnost. To je očitno človeku, od kar je začel razmišljati še o čem drugem, kakor o šopu koreninic in kosu mesa za v želodec. To in nič drugega je človekov izvirni greh. Ker pa se ga ne zna in ne more otresti, ne bo nikdar miru med ljudmi.« Popolnoma se strinjam z njim. (Citat sem napisal po spominu, pa naj mi avtor ne zameri, če sem kje pogrešil.) Nisem prepričan, toda mislim, da je Maksim Gorki zapisal: »Človek, to zveni ponosno.« Toda ta človek je zmožen tudi takih dejanj, da »človek« zveni grozno. Da človek napravi nekaj, kar ni »človeško« in je zločin, je lahko želja po maščevanju zaradi doživetih krivic, je lahko nagnjenost k zločinu, lahko je s propagando k temu naveden (»Za pet Kristusovih ran naj umre vsak partizan«) ali pa je v to lahko celo prisiljen. Zadnja leta lahko to vidimo v Bosni, mnogo pa nam pove tudi zgodovina, česar pa tu ne bi navajal.
V 14. številki Kamniškega občana je avtorica prispevka »V senci preteklosti« pisala tudi o »komunistih krvavih rok«. Temu bi se lahko reklo tako, kot pravijo na srbohrvaško govorečem območju: »Rugala se koza kozi, da se ji rit vidi«. Naj si avtorica T. J. prebere pravkar izšlo knjigo Silva Grgiča »Zločini okupatorjevih sodelavcev«. Izšli pa bosta še dve. V tej prvi knjigi bo lahko videla slike, kako so Prostovoljna pro-tikomunistična milica (MVAC) in domobranci skupaj z italijanskimi vojaki in nemškimi SS-ovci razkazovali »v imenu pet Kristusovih ran« pobite partizane, s sekiro preklane lobanje, mučenje in streljanje partizanov, partizanom v lice vrezane petokrake, partizane s prerezanim vratom, kako partizane ženejo na streljanje, kako partizanom sekajo glave in na ogled postavljene odsekane glave. Številk ujetih, potem pa mučenih in ustreljenih partizanov, ki so poimensko navedeni v knjigi, pa sploh ne bom navajal. Tiste be-logardistične in domobranske roke seveda niso bile krvave, ker jih je opral blagoslov škofa Rozmana. V prisegi Hitlerju pa so se domobranci obvezali, da se bodo pod Hitlerjevim vodstvom in skupaj z SS-om in
policijo borili za slovensko domovino »kot del svobodne Evrope! Da, da, ravno Hitler je bil tisti, ki naj bi Evropi prinesel svobodo. Lepo svobodo bi evropski, med njimi slovenski, pa še kateri narod dobil, če bi zmagal Hitler. Domobranci pa bi partizane »takole na koščke rezali«, pri tem pa seveda ne bi imeli krvavih rok, ker bi to delali »v imenu pet Kristusovih ran.«
Gospa T. J., avtorica prispevka »V senci preteklosti«! Ali ni čas, da prenehamo odpirati stare rane, ki so se v SO. letih tako lepo zarasle in bi se raje držali svetopisemskih besed: »Kdor je brez krivde, naj prvi vrže kamen«.
MIHA KOZOLE
Dovolj o preteklosti!
S tov. Simšičem se nemara strinjam edino v tem, da je dovolj in preveč polemik o preteklosti v občinskem glasilu, kar pa ne pomeni, da imam zgodovino revolucije za dovolj razčiščeno in pojasnjeno. Vendar pa polemike v Občanu dobivajo Že tragikomične razsežnosti. Pod članek, ki naj bi pričal o revolucionarni pokončnosti Kamnicanov med okupacijo, se podpiše oseba, ki je ob prihodu Nemcev javno izjavila: »Moja hči zdaj ne bo več Bredica, ampak Friderika!«
Res bi bilo koristneje prelivati črnilo o kakšnih sodobnejših temah. Na primer, kako in s kakšnimi pomagali na volitvah nastopijo in zmagajo »neodvisni« kandidati. Ali pa kakšna beseda o tem, kako se za pravice upokojencev borita tovariša, ki imata enormne penzije. Pri vsem tem pa je jasno, da omenjena tovariša predvsem ščitita privilegije tistih, ki s svojo nenasitno porabo uničujejo prihodnost slovenske mladine. Otroški dodatki, štipendije in ostale socialne ugodnosti so žalostno nizke v primeri z denarjem, ki ga požre »elita«. Pa še tisto, kar je, dobi vsakdo prej, kot p* domač človek. In še bi se našlo zanimivih tem. Torej, dopisniki, na delo!
ANTON VIDMA«
21. SEPTEMBRA 1995
pogledi
KAMNIŠKI OBČAN
In odpusti nam naše grehe...
Redke so pomembne pridobitve v Kamniku, po katerih ne bi ostajal v ustih grenak priokus. Avtobusna postaja - lepa, vendar na popolnoma napačni lokaciji, kjer Še vedno odmeva v ušesih eksplozija, ki je podrla spomeniško zaščiteno kamniško hišo. In obnovljen železni most, ki zaradi pločnikov na napačni strani predstavlja pravo ozko grlo. Povezovalna (Šolska) ulica, ki je dolgo burila duhove in bi bila lahko primer dobre rešitve, če bi ne imela »lepotnih« napak. Pa obnovljen in prekrit stražni stolp na Malem gradu, ki kar ne more in ne more najti dobrega gospodarja. Itd. Podobno
je tudi z ureditvijo glavne ceste skozi Šutno. Lahko bi bila kamniška lepota, tako pa postaja kamniška sramota..
Kdo je odobril projekte za takšno ureditev tlakov, se praktično ne ve, ve se samo, kdo je dal denar: mi, vsi tisti, ki plačujemo denar za prispevek za uporabo stavbnega zemljišča in vsi, ki plačujemo davke. Po krajevnih skupnostih imajo običajno gradbene odbore in pa svete, ki pogledajo, kaj jim »stroka« ponudi za pošteno plačilo in nato odločijo, ali je to za njih sprejemljivo ali ne. V Kamniku pa, kar zadeva Šutno, po dostopnih informacijah ni bilo tako in na
Turistična agencija
VERONIKA
Kamnik, Medvedova 26 Tel.: 817-000, fax: 832-662
Vabimo vas na čudovita jesenska potovanja:
* BAVARSKA IN OKTOBERFEST, 28. septembra, 2 dni
*  ŠVICA IN OTOK MAINAU, 6. oktobra, 3 dni
* GRADOVI BAVARSKE IN SLIKOVITA TIROLSKA, 13. oktobra, 3 dni
NOVO!
GRADOVI OB RENU (od Mainza do Koblenza),
20. oktobra, 3 dni
Oglasite se v agenciji Veronika Kamnik, Medvedova 26, ali po telefonu 817-000.
vprašanje, kdo je pravzaprav tisti, ki je potrdil, da gre projekt v izvedbo, ni bilo določenega odgovora. Takratna skupščina občine to ni bila, svet krajevne skupnosti ni bil, občinski svet ne in upravni odbor sklada stavbnih zemljišč (UO SSZ) tudi ne. Mogoče se bo zdaj zvedelo, kdo pravzaprav odloča (je odločal) o konkretnih zadevah ureditve v Kamniku mimo njegovih prebivalcev oziroma izvoljenih predstavnikov, oziroma kakšni postopki so zakonsko pravilni.
Tudi SSZ občine Kamnik je dal denar za to kamniško sramoto, ker so takrat, ko je sklepal o tem denarju, strokovnjaki zatrjevali, da bo to kamniška lepota, da bodo kocke veliko bolj kvalitetne kot pa tiste, ki so že položene v Kamniku, da bo tlak raven, da imajo take kocke v velikih evropskih mestih in sploh in oh in vse najlepše in vse najboljše. Samo en član odbora je na osnovi preteklih izkušenj odločno ugovarjal temu projektu, vendar je bil zavrnjen in preglasovan, češ da naj UO SSZ ne projektira, ker so za to pač strokovnjaki, da naj sklad da denar, ker se mudi, v projekt (= naj ga ne briga kam gre denar?) naj se pa ne vtika, saj je že tako in tako menda vse odločeno.
Kamničani, prebivalci mestnega jedra, se do tega praktično tudi niso mogli opredeliti. Projekti so bili gotovi menda že v lanskem letu, ko pa se je izve-
delo, kakšni so, je bila sočasno vodena tudi polemika o prometni ureditvi. Taje veliko bolj burila duhove, saj se je vmešala še lokalna politika, tako da ljudje praktično sploh niso dojeli, kaj se jim poleg »ureditve« prometa še pripravlja.
Ali je sedanja ureditev glavne ulice skozi Šutno lepa, estestka itd., je vprašanje pristopa, okusa in drugih neeksaktnih kriterijev, čeprav je dejstvo, da ta ulica v vsej svoji zgodovini nikoli ni bila takšna in je sedanja oblika kva-zisrednjeveške (?) ulice z uporabljenim materialom za tlakovanje, ki je bil v Kamniku do bližnje preteklosti skoraj neznan, v čudnem nasprotju s fasadami iz nekega drugega časa. (Bodo tokrat zaradi spremenjenega tlaka tudi te spremenili, kot so jih že veliko?)
Vendar pa je bistvo problema v tem, da je uporabljeni material (obdelava) in izvedba pod vsako kritiko. Namesto lepe, gladke površine, ki jo lahko dosežemo tudi s primerno obdelanimi tonalitnimi ali granitnimi kockami in primerno kvalitetnim polaganjem, imamo vega-sto pot, pravo kaldrmo.Tako hočemo v Evropo, pa nas take poteze potiskajo nazaj na Balkan. Kdor ima rad Kamnik in njegove prebivalce in mu hoče napredek, takega tlaka, kot je položen po sredi glavne šutenske ulice, res ne more zagovarjati.
B. POLLAK
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Razstavišče Veronika, Kamnik
Dušan STERLE-.KAŠČE-POZABLJENA DEDIŠČINA
Aleš PODGORŠEK: OŽIVLJANJE KORENIN
Razstava je podaljšana do 1. oktobra '95 Vstopnine ni!
Petek, 29. september, ob 19.30
Frančiškanska cerkev, Kamnik
DOBRODELNI ORGELSKI KONCERT: PRIMOŽ RAMOVŠ Program: Bach, Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Ramovš Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu osebnega računalnika za potrebe učencev in dijakov Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Sobota, 30. september, ob 20. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI
IN ZIMZELENIH MELODIJ
Joži KALIŠN1K, mezzosopran Božo M ATIČIČ, harmonika Vstopnine ni!
Nedelja, 1. oktober, ob 14. uri
Cerkev Sv. Primoža nad Kamnikom
Festival MUŠICA AETERNA: Mirjam KALIN, alt
Marjan TRČEK, tenor
Samo VREMŠAK, orgle
Program: Bach, Cherubini, Franck, Gluck, Gounod, Haydn, Handel,
Pergolesi, Sattner, Schubert, Stolz, Stradella
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Torek, 3. oktober, ob 20. uri
Frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT KRŠČANSKE GLASBE
Izvaja ameriška pevska skupina NOVO ŽIVLJENJE
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Razpis interesnih dejavnosti Plesna šola z Matejo Juvan
Zveza kulturnih organizacij tokrat že šesto leto zapored organizira plesno šolo, ki jo vodi plesna vaditeljica Mateja Juvan. Doslej se je v okviru te šole osnovnih korakov naučilo več kot tisoč otrok
od 4. do 15. leta starosti. Večini od njih pa osnovno plesno znanje ni dovolj, zato osvajajo nove plesne prvine na vedno zahtevnejših stopnjah. Veselje do plesa in veliko zanimanje zanj med kamniškimi otroki kažeta, da je ta zvrst kulturne dejavnosti iz leta v leto bolj priljubljena. Dovolite, da vam v kratkem predstavimo delo plesne šole
PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE (od 4 do 6 let)
Otroci prve plesne korake spoznavajo skozi igro, torej na način, ki jim je najbližji. Ob glasbi razvijajo ritmični j>osluh in gibalne sposobnosti.
PROGRAM ZA ŠOLARJE
V dveh starostnih skupinah (1. do 4. ter 5. do 8. razred) otroci spoznavajo vse vrste standardnih in latinsko ameriških plesov, pa tudi skupinske plese, rock'n'roll in disco. V nadaljevalnih stopnjah pa se učijo dodatnih slik plesov začetne stopnje vse do najzahtevnejših tekmovalnih likov.
Vsak program obsega devet vaj po dve šolski uri za šolarje in eno šolsko uro za najmlajše. Ob sklepu vsakega tečaja se predstavi delo I plesne šole na zaključni prireditvi, kjer otroci staršem in vsem ljubiteljem plesa pokažejo, kaj so se naučili. Tečaji potekajo ob sobotah v Mali dvorani Kina DOM Kamnik. Tokratni tečaj se bo začel v SOBOTO, 30. septembra 1995.
Vpis bo potekal od 25. do 27. septembra od 17.30 do 19. ure. v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2 (poleg Kavarne Veronika). CENA tečaja: predšolski otroci 3.000,00 SIT šolarji 3.750,00 SIT, s popusti za bratce in sestrice. VABLJENI!
LIKOVNA ŠOLA
I. SKUPINA - od 7 do 10. let (1. - 4. razred) Otroci se bodo seznanili z osnovami risarskega in slikarskega oblikovanja, spoznali različne risarske in slikarske tehnike, modelirali z glino in papirščino.
H. SKUPINA - od 11 do 15 let (5. do 8. razred) Z opazovanjem, risanjem, slikanjem, modeliranjem bodo otroci bogatili svoje spoznavanje sveta, svoje likovne sposobnosti in razvijali svoj lastni izraz. Vživeli se bomo v svet barv, spoznali oblike in površine, obvladovali slikarski prostor. Spoznali se bomo z različnimi slikarskimi motivi in okrepili znanje že znanih likovnih tehnik. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš ob PONEDELJKIH za I. skupino od 16.30 do 18. ure, za II. skupino pa od 18. do 19.30
Pričela se bo v PONEDELJEK, 2. oktobra 1995. Vpis pa bo v PONEDELJEK, 25. septembra 1995, od 17. do 19. ure v prostorih nad Galerijo Miha Maleš   pri mentorici Mojci KONČUJ A. Cena tečaja za prvi semester je 3.000,00 SIT
In memoriam
France Štebe
V sredo, 30. avgusta, smo se poslovili od Franceta Štebeta, Boštkovega očeta iz Žej. Bil je zgleden oče Številni druiini, skrben gospodar kmetiji, predvsem pa je bil poznan kot podjeten obrtnik tesar. Kljub zaposlenosti je še našel čas za delo v KS Moste.
Že v mladih letih se je priključil gasilskemu društvu, v katerem je do konca opravljal najrazličnejše funkcije in bil nekaj časa tudi njegov predsednik. Delal je tudi v društvu Rdečega križa, v kulturnem društvu Jurij Bobič, v predsedstvu sveta KS, v odboru za obnovo šole, dva mandata pa je bil predsednik skupščine KS Moste. S sodelovanjem v nekdanji SZDL je vnašal v krajevno življenje pluralizem te med enopartijskim sistemom. Bil je ključni človek pri ustanovitvi KO SKD v Mostah. Skratka, bil je človek, katerega delo in obzorje se ni končalo ob domačem plotu, kljub težkim življenjskim preizkušnjam in starosti so bili vse do za-
dnjega skupni problemi kraja tudi njegovi, pri tem pa hi skoparil ne s časom in ne z materialno ali drugačno pomočjo. Ob kriznih trenutkih je vedno našel vzpobudno besedo.
Uvodoma v pogrebno soma-ševanje je g. škof Kvas dejal, da je pokojnik v času, ko marsikdo tega ni bil pripravljen, delal pri obnovi cerkva širom po Sloveniji. Župnik g. Pavlic je poudaril, da je bil pokojni oče kar 32 let ključar cerkve v Mostah, čeprav pa to zadnja leta ni bil več, je letos skoraj vsak dan prišel k cerkvi pogledat, kako potekajo obnovitvena dela. Zavzeto je pomagal tudi pri obnovi ostalih cerkva v fari in širši okolici, če ni šlo drugače, je dela opravil zastonj.
Poslovitveni nagovor v imenu gasilcev in sokrajanovje imel g. Nograšek, kije med drugim dejal, da je bil pokojni oče kljub starosti in bolezni vse do konca življenja, vedno prisoten ob vseh pomembnih dogodkih v Mostah. Takih ljudi, kot je bil on, bi v Mostah resnično še veliko potrebovali.
V imenu Slovenskih krščanskih demokratov se je od g. Štebeta poslovil predsednik občinskega odbora SKD g. Magister. Dejal je, da se jim je pred petimi leti, še pred prvimi svobodnimi volitvami, v času Slovenske pomladi, brez pomisleka pridružil, pomagal pri volitvah, ustanavljanju krajevnih odborov in raznih prireditvah. Skratka, bil je zagnan za delo brez plačila in ni čakal na hvalo tega sveta.
V.OVHAČ
Močno deževje je povzročilo, da seje v torek, 22. avgusta, s pobočja Starega gradu v Novem trgu prek obvoznice na pločnik zavalila prek 100 kilogramov težka skala. Po srečnem naključju kljub dokaj gostemu prometu ni zadela nobenega pešca ali avtomobila. Občinska uprava je takoj predlagala republiškemu prometnemu inšpektoratu, naj pregleda pobočje nad cesto in jo ustrezno zavaruje.
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, daje republiški in-špektorza ceste že izdal odločbo CP Vzdrževanje, Ljubljana, ki mora do 27.9.1995 zavarovati skalna pobočja. Če pa ne more zagotoviti varnega prometa, mora vzdrževalec odsek zapreti za ves promet, je zapisano v odločbi.
(F. S. - foto Bojan Šlegel)
AVTOBUSNI PREVOZ
Marjan Vrankar
Buč 20, Laze v Tuhinju
teMfa* 847-124
Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v Italijo In na Madžarsko.
Pokličite po tel.: 847-124.
trgovina z obutvijo
Suline
Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese)
Jesenska obutev za vso družino že na zalogi!
Posebno pestra Izbira gumijastih škornjev.
Možnost plačila s plačilno kartico LB ali na odlog. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
10
KAMNIŠKI OBČAN
planinstvo
21. SEPTEMBRA 1995
Po planinskem svetu
Planinske postojanke PD Kamnik
Da se poletje že poslavlja, nam je zelo nazorno povedal sneg, ki je zapadel po gorah ob koncu avgusta in v začetku septembra. Sicer je bilo nato še nekaj dni lepega in toplega vremena, vendar je jesen tu in s tem se končuje tudi poletna planinska sezona v gorah. Večina obiskovalcev gorskega sveta se bo preusmerila v nižje ležeče predele in prepustila gorske višave njihovim prebivalcem in tistim vnetim hribolazcem, ki jih od obiskov dragih jim višin ne odvrne nobena sila.
Zmanjšan obisk gora pa narekuje tudi zaprtje planinskih visokogorskih postojank. Tako bo zaprt Kocbekov dom na Koro-šici, enako pa tudi koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu. Slednji dve bodo zaprli za javnost predvidoma v nedeljo, 8. oktobra, in bosta ostali zaprti do prihodnjega poletja.
Le če bo v oktobru res lepo vreme in ugodne razmere, se lahko zgodi, da bi bili koči odprti še kakšen dan, vendar naj se tisti, ki bi se podali po tem datumu na Kamniško ali Kokr-sko sedlo, pozanimajo o stanju na PD Kamnik (tel. 831-345). Ali bo mogoče Koča na Kamniškem sedlu pozimi ob lepih koncih tedna, ko bo istočasno narejen redni vzdrževalni pregled, občasno tudi zasilno odprta, pa bo še odločal GO in UO.
Alpinistična šola bo, ne bo, bo, ne bo...
Ko se začne pouk v šolah, se običajno začne tudi alpinistična šola, kakor popularno rečemo tečaju iz osnov alpinizma. Tudi letos so se v alpinističnem odseku PD Kamnik že nekaj časa pogovarjali in dogovarjali o tem, saj v bistvu vsak končan alpinistični tečaj pomeni nov kader v AO in vsako leto brez tečaja pomeni zmanjševanje članstva in dejavnosti.
Žal se do začetka septembra
niso uspeli dogovoriti, kdo naj bi bil vodja šole. Po pravilniku mora biti namreč vsaj alpinistični inštruktor in teh ima AO kar precej. Vsi sicer obljubljajo, da bodo pomagali. Koliko pa to kdo resnično stori, vedo najbolje vodje tečajev iz prejšnjih let... Tako pa ima vsak kamniški Al kakšen bolj ali manj upravičen ali pa za lase privlečen razlog, da ne bi bil vodja, ludi tisti, ki bi bili to vsaj moralno obvezani narediti. Žal za tečajnike, pa tudi za AO, so tisti časi, ko so posamezniki vodili take tečaje (šole) za večino sedanjega članstva AO na svoje stroške (niso za opravljeno delo dobili ne plačila in ne povrnjenih stroškov) verjetno povsem minili.
Vendar vse kaže, da ni glavni problem v denarju, tako da bo verjetno povsem pravilna trditev, da bi tečaj lahko bil, saj je zanimanja zanj kar nekaj, kadra je dovolj in tudi denar bi se našel, vendar ni prave volje. Zato bo še posebej objavljeno, če se bo našlo tudi dovolj prave volje, da bi se alpinistični tečaj - šola -začel in naj vsi, ki jih alpinistična šola zanima, večkrat pogledajo na oglasno vitrino PD Kamnik.
Nogometna tekma na Korošici
Tradicija igranja »visokogorskega« nogometa se bo nadaljevala tudi letos, če bo le kolikor toliko primerno vreme - pol metra snega ni ovira, močan dež pa je. Tako je predviden začetek letošnje nogometne tekme »na najvišji ravni« (1800 m) za nedeljo, 8. oktobra, točno opoldne. Udeleži se je lahko vsak, ki bo tega dne prišel na Korošico, imel s seboj copate za igranje (če bo sneg, lahko tudi gojzerice, vendar brez derez) in se bo do 11.45 pojavil na igrišču z jasno' izraženo željo po udeležbi na tekmi. Za žogo in piščalko bo poskrbel AO Kamnik.
Za vse, ki bi radi obiskali Korošico samo tega dne, predla-
gamo, da se udeležijo izleta, ki ga bo vodil Primož Brišnik. Ta izlet je tudi v rednem programu izletov PD Kamnik. Odhod bo okoli 7.00 (za točen čas in kraj odhoda se bo vodja še dogovoril s prijavljenimi, ker je možna tudi varianta s Podvežaka) z mosta čez Kamniško Belo. Smer poti bo sicer izbrana na kraju samem, ena od možnih variant pa bi lahko potekala najprej po markirani poti proti Presedljaju, nato pa po lovski poti mimo »nojnar štanta« na Sraj peske in čez Petkove njive na Korošico. Vrnitev bo čez Presedljaj ali pa po isti poti kot vzpon. Kdor ne bo želel biti na nogometni tekmi, si bo lahko ogledal katero od naravnih znamenitosti v okolici (Petkove njive, most v Lučkem dedcu, Lučkega dedca itd.).
Ker predvidena pot vzpona ni markirana in nadelana, je nujno potrebna primerna (visoka) planinska obutev s trdim in trdnim podplatom, ki je tako in tako normalna za ture v gore v tem času. Kdor bi pa rad igral še nogomet, naj vzame s seboj tudi copate. Seveda pa je potrebna tudi primerna obleka, saj je lahko tega dne v gorah že pošteno mraz. Pa tudi jedača in pijača naj bosta v nahrbtniku, ker bo zelo verjetno koča zaprta in v takem primeru se na Korošici dobi samo voda. Pot je precej dolga, zato mora biti temu primerna tudi kondicija, kar pa za vse tiste, ki so kolikor toliko redno hodili v gore, ne bi smel biti problem.
Zaradi zagotovitve osnovne varnosti, so vnaprejšnje prijave obvezne. Sprejema jih pisarna PD Kamnik osebno ali po telefonu 831-345 in pa Brišnik Primož do srede, 4. oktobra, po telefonu 811-854 oziroma najpozneje osebno v četrtek, 5. oktobra, od 19.30 do 20.30 v prostorih PD Kamnik.
Bojč
V gorah pod južnim nebom
»Zgodile« so se že lansko jesen v Himalaji, ko je nekdo od kamniških alpinistov v bazi pod Ganešom ugotovil, da bi bila lepa in prijetna sprememba videti tudi gore na ekvatorju, južnoameriške Ande v Peruju, Cordilliero Blanco. Potem smo zapeli tisto lepo slovensko narodno: »Povsod sem že hodil, povsod sem že bil, v Južni Ameriki pa še ne...« Pol leta kasneje smo že sedeli v letalu družbe KLM iz Amsterdama, ki nas je s stare celine popeljal v novi Kolumbov svet v deželo Indijancev Inkov, v perujske Ande, ki jih nihče izmed nas ni poznal. Mislim, da smo o deželi vseeno vedeli nekaj več kot slavni španski vojskovodja Francisco Piza-rro, zavojevalec Indijancev po odkritju Amerike, ki je v imenu kraljevine Španije osvajal sedanje pokrajine Peruja.ludi mi smo želeli srečati Indijance, vendar kot prijatelji, doživeti gore na ekvatorju in spoznati še en drugačni svet na Žemlji.
Trinajst ur smo sedeli v letalu, pa ni bilo nič narobe, le sreda, 21. junija 1995. je zaradi časovne razlike trajala enaintrideset ur. Leta 1964 so slovenski alpinisti potovali v Peru z ladjo.
»Trideset dni smo preživeli na morju,« mije pravil prijatelj Tine Mihelič, ko sva se letos srečala v Andih. Kdo ve? Bo nekoč do tja potovanje trajalo trideset ali samo trinajst minut? Škoda. Svet pa je zanimivo počasi spoznavati.
Osem mož nas je sedelo v letalu: Cene Berčič, Janez Plevel, Dušan Humar, Jaka Škor-janc, Klemen Mali, Damjan Kočar, Marjan BrešČak in Cene Grilje, ki sem bil po starosti »ta glavni« v odpravi. Skupaj smo bili stari samo 308 let, seveda predvsem po Marjanovi in moji krivdi.
Pristali smo v zamegljeni Luni, ki leži na 12 stopinjah južne zemljepisne širine, skoraj na ekvatorju, pa smo bili vseeno lahko oblečeni v termo jopiče. V Peruju se je takrat začela koledarska zima, zorela je pšenica, jabolka in južno sadje, cvetel je krompir. Sejali in pospravljali so pridelke od Pacifika do tri tisoč metrov visoko v Andih. Letni časi tu niso
Kamničani znova na strehi Evrope
Tiha želja vsakega planinca, ki se z alpinizmom ukvarja samo ljubiteljsko, je, da bi se povzpel na najvišji evropski vrh, francoski Mont Blanc. Priložnost za izpolnitev želje se nam je bratom Romšak ponudila ob novici, da Planinsko društvo Integral iz Ljubljane organizira vzpon v francoske Alpe. K sreči, je bilo še nekaj prostih mest in z veseljem smo se prijavili.
Takšna tura zahteva kar najboljšo telesno pripravljenost, obenem pa tudi dobro znanje uporabe cepina in derez. V ta namen smo opravili več, tudi celodnevnih, pripravljalnih pohodov po Kamniških Alpah in Julijcih.
Končno je napočila zadnja sobota v juliju, dan odhoda iz Ljubljane skozi Benetke, Milano, Aosto, skozi predor pod Mont Blancom v  Chamonix, kamor
Peter, Miha in Sebastijan Romšak pod vrhom Mont Klancu
smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Svetovno znano smučarsko središče leži na nadmorski višini 1050 m. Namestili smo se v kampu blizu središča mesta. Nedelja je bila namenjena počitku, pregledu opreme in še zadnjim napotkom tehničnega vodje odprave.
Naslednje jutro smo se z avtobusom odpeljali v St. Gervais les Bainis, od koder smo se z zobato železnico povzpeli do Nid d'Aigle (2372 m). Tam smo si oprtali nahrbtnike in peš nadaljevali mimo koče De Tette Rousse (3176 m), preko Le Grand Cou-loir po grebenu do koče De Go-uter (3817 m), kjer smo prenočili. Pot je zahtevala dosti pazljivosti, ker je greben Grand Couloir sestavljen iz skalnatih skladov, ki se ob dnevni otoplitvi začnejo taliti. Takrat se prožijo neznanski kamniti plazovi in mnogokrat zahtevajo smrtni davek med alpinisti.
Dan vzpona na vrh se je pričel že ob 2. uri zjutraj, ko naj bi krenili od koče. Toda zunaj je močno snežilo in morali smo čakati na izboljšanje vremena. Tudi po dobri uri se ni nič spremenilo in nadeli smo si dereze. Stopili smo v snežno ujmo z upanjem, da nam bo višje v pobočju vreme bolj naklonjeno. In res, na višini 4100 m je prenehalo snežiti in prikazale so se zvezde. Do bivaka na Vallotu (4362 m) se je že zdanilo. Odložili smo nahrbtnike, se malo okrepčali in se podali proti vrhu. Nadmorska višina nam je pobrala že nekaj moči, slišalo se je samo udarjanje cepinov pri čiščenju derez in vse hitrejše di-
hanje. Toda pričakovanje se je iz koraka v korak večalo. Nekaj po osmi uri smo končno doživeli zmagoslavje, ki ni dano prav mnogim. Občutki, ki so nas prevevali, se ne morejo opisati. Največ je povedal pogled in iskren stisk roke prijateljem. Od zgoraj navzdol smo gledali s soncem obsijane italijanske in švicarske Alpe, v daljavi se je izzivalno bleščal Matterhorn. Vendar nas je čas priganjal. Naredili smo še nekaj posnetkov in začeli sestopati po isti smeri do Vallota, nato pa spust po ledeniku Bosson mimo koče Les Grande Milets (3057 m). Pot po ledeniku smo morali opraviti čim hitreje, saj je tudi tu vseskozi prisotna nevarnost proženja ledenih gmot. Sam ledenik je preprežen z globokimi razpokami, ki jim ni videti dna. Mnogo jih je zametenih, tako da te lahko pogled na gladko snežno površino hitro prevara. Spremljali so nas mogočni zvoki premikanja ledenih skladov, ob katerih smo se zavedli svoje lastne majhnosti. Naravne sile so polne energije in tu še bolj občutiš, da narave ne smeš podcenjevati, lahko jo le upoštevaš in spoštuješ.
Naposled smo srečno prispeli nazaj v Chamonix. Naslednje dopoldne smo se z avtobusom po isti poti vrnili v Ljubljano.
Zahvaljujemo se vsem gorskim vodnikom za koristne napotke in pravilno presojo ob negotovih trenutkih, še posebej pa Kamničanom Marjanu Kregarju, Janezu Benkoviču in Radu Nad-vešniku. Kljub ponosu in osebnemu zadoščenju pa že tli želja po premagovanju novih, višjih ciljev.
Peter, Miha in Sebastijan Romlak
pomembni, pač pa padavine. Zahodna predgorja Andov so večinoma puščave z redkimi oazami in marsikje že štiri leta ni bilo dežja.
Argentinec, Jakov poslovni prijatelj iz Lime in perujski Slovenec, sta nas prisrčno pozdravila na letališču in pospremila do hotela Espania v centru mesta. Lima, razen centra ni prijazno mesto, zato smo dan kasneje že odpotovali z avtobusom proti Andom, štiristo kilometrov daleč v mesto Huaraz, na višini 3200 m, pod Cordiliero Blanco, Belo verigo v našem prevodu. To mesto pod šesttisočaki v Andih je drugačno od Chamonixa pod M. Blancom, od Zermatta pod Mat-terhornom, od Cortine D'Am-pezzo v Dolomitih, utrip življenja pa je podoben, saj je tu izhodišče za planince in alpiniste-andiste. Indijanci so prijazni ljudje, so pa nekateri alergični na tuje denarnice in še kaj, če nisi pazljiv.
To mesto in gore so daleč od
na severni polobli. Bilo je kakor divjina, bil sem izgubljenec pod južnim nebom, nad dolino Yungay, v naročju mogočne gore Huascaran, visoke 6768 m, ki se je ob uničujočem potresu maja 1970. leta tako močno tresla, da so njeni plazovi ledu in kamenja v trenutku zasuli več vasi. Nema priča tega dogodka je visok kip Jezusa iz belega marmorja na bližnjem hribčku, ki ga je plaz obšel. Okrog petnajst milijonov m' materiala je v nekaj minutah zasulo skoraj dvajset tisoč Indijancev domorodcev. Zvezde so nemo utripale kakor da so slutile moje razmišljanje o kruti resnici iz tistega časa. Bilo je mraz, zato sem zlezel nazaj v spalno vrečo, kmalu pa me je lunina svetloba ponovno zvabila pred šotor. Doživel sem še eno presenečenje. Sij lune je bil svetlejši, ni bila pokončna, pač pa je ležala, kot polokrogla posoda. Poklical sem može, ker je bil že čas za odhod proti vrhu Pisco. Bil sem razpolo-
Kamniška odprava v Andih na vrhu Pisca.
Slovenije, skoraj štirinajst tisoč kilometrov, Slovenci pa smo se tu srečevali, kakor da smo na osvajalnem pohodu. Nekoč smo se prešteli, bilo nas je sedemintrideset. Če smo kateremu radovednemu Indijancu povedali, kdo smo, nas je z dvomljivim pogledom takoj prepričal, da nima pojma, kje je naša dežela. Prijetno pa nas je presenetil neki Avstrijec, ki nam je »očital«, da smo bogata država, ker nas je v Peruju skoraj toliko kot Indijancev.
Kamničani smo prvič doživljali Peru, Ande, Indijance, hrano, vodo in zrak, vreme, umazanijo in čistočo, nebo in zemljo, puščavsko pokrajino, polja in savane, sonce, luno in zvezde, ljubeznivost, poštenje in še marsikaj pod južnim nebom onkraj ekvatorja.
Peti dan po odhodu iz Kamnika smo že postavili bazo na višini 4600 m, ob ledeniškem potočku, pod vrhovi Huandov, Pisco in Chacraraj. V jasni noči sem stal pred šotorom in opazoval milijone zvezd z Rimsko cesto. Nebo je bilo drugačno. Nikjer ni bilo Severnice, nikjer Velikega in Malega voza, nikjer Ori-ona in drugih poznanih ozvezdij
žen za hojo, da bi najraši zbezljal proti gori. Pa nisem. Z Marjanom sva solidarno hodila skupaj, vrh pa mi je bil ta dan resnično »prekratek« za nekaj sto metrov, skoraj pritekel sem nanj.
V torek, 26. junija 1995. leta, je ob 12. uri osem Kamničanov stalo na vrhu Pisca, enem od številnih šesttisočakov »Bele verige« v Andih. Okrog nas so v modrino neba štrlele bleščeče konice, ošiljenih vrhov, izzivi in neodpovedljive vabe za alpiniste. Pravijo, da kdor te gore vidi enkrat, je že »cepljen« za drugič.
Prijateljski stisk rok in razpoloženo petje Prešernove Zdra-vljice je bil najlepši pozdrav najdražjim doma, Kamničanom in Sloveniji. Kmalu so se nam na vrhu pridružili še trije Slovenci iz Kopra in nazdravili smo si s »kapljicami« hladnega whiskeyja.
Doživljal sem še eno srečo med mnogimi na belih vrhovih v upanju, da se bora še kdaj vrnil. Ta dan sem na vzhodnem obzorju že slutil svoj dvainšestdeseti rojstni dan.
Vrhu smo rekli: »Nasvidenje!« Zagotovo pa je vsak zase razmišljal, da bo tem goram še kdaj rekel: »Buenos dias!«
CENE GRILJC
INTEBSHOF
KAMMELEON!
center Kamnika, Sadnikarjeva 4
Ponovno iz Nepala:
JAKNE S KAPUCO, SRAJCE
HLAČE, TELOVNIKI...
Pestra izbira ročno poslikanih vaz iz riževega porcelana.
NOVO!
KVALITETNE PLETENINE BLAGOVNE ZNAMKE JAKOPINA
NOVO!
OBIŠČITE  NAŠO  NOVO  POSLOVALNICO  NA ROJSKI 18/D V DOMŽALAH
(pri OŠ Šlandrovih brigad)
21. SEPTEMBRA 1995
spori
KAMNIŠKI OBČAN
11
Triglav v snegu in ledu
V programu tridnevnega pohoda od 1. do 3. septembra smo kamniSki planinci načrtovali obisk kar precejšnjega dela Julijcev. Tudi vzpon na vrh Triglava je bil vključen.
Na pot smo krenili s Pokljuke z Rudnega polja proti Studor-skemu prevalu in Vodnikovi koči. Že nekaj dni je bilo vreme izredno hladno in v gorah je bilo sneženo. Že na poti proti Kredarici se je sneženje okrepilo, pihal je
Po skupnem dogovoru vodnikov kamniške skupine, ki je štela kar 97 ljudi, je bilo sklenjeno, da se obisk Triglava odloži. Takim sklepom ni nihče nasprotoval. (Proslava ob 100-letnici Aljaževega stolpa 7. avgusta zaradi slabega vremena tudi ni bila na vrhu, ampak v domu na Kredarici.)
Naslednji dan, 2. septembra, je bil Triglav še ves v ledu in snegu.
Opazovali smo ga s Kredarice.
Triglav nam ni dovolil obiska, zato smo ga opazovali s Kredarice.
veter z izredno močnimi sunki, ki je marsikoga celo ogrožal. Steza je bila ledena in spolzka. Hodili smo zelo previdno, zato ni bilo nezgod. Že pred Kredarico nam je bilo jasno, da z obiskom Triglava ne bo nič. Vsak poskus naskoka na vrh naše najvišje gore bi bil preveliko tveganje. Nekateri tuji planinci so poskušali srečo, a so se takoj vrnili.
Pot nas je vodila najprej navzdol do Planike in dalje do Doliča ter čez Hribarice do Koče pri Sedmerih jezerih. Od Planike dalje je bila pot varnejša, snega že skoraj ni bilo več zato s sestopanjem ni bilo težav. Na Doliču smo za krajši čas počili, hodili pa smo po skupinah, sestavljenih iz 7 ljudi, zato ni bilo gneče. Posamezne skupine s svojim vodnikom, vseh
je bilo 15, so zato hodile hitrje in med potjo obiskale še Preho-davce, drugi pa smo bolj opazovali naravo, zato smo prišli na cilj nekoliko kasneje.
Po dobrem počitku smo se 3. septembra napotili najprej do koče pod Bogatinom, nato pa še do doma na Komni. Zgodaj popoldne pa smo se začeli spuščati navzdol proti koči pri Savici.
Organizacija pohoda je bila dobra in varna. Udeleženci, še posebej v takih razmerah, so upoštevali vsa navodila, zato med turo ni bilo težav. Zdravnica, ki je skupaj z nami delila turo, k sreči ni imela pravega dela.
Planinci Kamnika sicer nismo mogli na vrh Triglava, pa to ne zmanjšuje zahtevnosti poti. Lahko rečemo, da je bila tura zahtevnejša kot v normalnih razmerah osvojitev vrha, saj smo bili na Kredarici v zelo zahtevnih, zimskih razmerah, kar je omembe vreden dosežek.
Po našem spustu v dolino je pričelo deževati. To ni skalilo vedrega razpoloženja. V treh dneh smo si ogledali vsaj delček lepot triglavskega pogorja, opravili zahtevno turo, vodniki so dobro izpolnili naloge, vsi udeleženci pa so uspešno naredili izpit iz gorni-štva.
Za kratek čas smo se ustavili še v Ribčevem Lazu pri »Štirih srečnih možeh«. Zvedavo smo gledali proti Triglavu, ki pa se nam je skrival v megli in oblakih. Sporočili smo mu, da ga bomo obiskali naslednjič v lepšem vremenu.
Za planinsko društvo Kamnik je bila ta tura prednostna naloga, ki smo jo uspešno uresničili.
STANE SIMŠIČ
Poštenost, spoštovanje, prijateljstvo...
Poštenost, spoštovanje, prijateljstvo... naj bi bile nekatere od človeških vrlin, po katerih naj bi se ravnali športniki in vsi ostali, ki delujejo v športu: od trenerjev, sodnikov, do organizatorjev. Vzdržljivostni športi sodijo med bolj čiste športe, kjer je zelo malo neobjektivnega merjenja, merilo je le čas prihoda na cilj. Seveda pa Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi nevo-ščljivost uporabljali v športu, pa tudi kakšno balkansko zvijačo znamo uporabiti. Če je rezultat že postavljen, lahko športnika uničimo kako drugače. Vido Ur-šič so oškodovali na državnem kolesarskem cestnem prvenstvu, malce drugače Sandija Srdarja na Vršiču. Sposobnost manipuliranja z mediji in nagradami so uporabili na rolkauju v Tržiču z Andrejo Mali. Tako se marsikdo začne spraševati, če se sploh splača vlagati toliko volje, dela, treninga v rezultat, nazadnje pa...To ni lep vzor za mlade
športnike, ki prihajajo in vidijo, kaj se dogaja.
S tekmovanj na tekaških rol-kah se Andreja Mali vrača kot zmagovalka. Bila je najhitrejša v absolutni članski konkurenci v Predvoru in v Medvodah in v Tržiču med mladinkami. V konkurenci članic je zaostala le za svojo vzornico, olimpijsko zmagovalko Štefanijo Bel-mondo, prehitela pa dve slovaški reprezentantki, od katerih je ena že dobila tekmo za SP v biatlonu, in tudi najboljšo slovensko biatlonko Andrejo Grašič.
Na Škotskem so se na svetovnem prvenstvu v gorskem teku merili, kdo bo najboljši v disciplini gor-dol. Ivan Urh je med tekači iz 22. dežel prigaral 64. mesto. Lado Urh je v močni konkurenci zmagal v teku na Osol-nik.
Gorske kolesarje svetovno prvenstvo še čaka, na njem se bosta poskušala čim višje uvrstiti Sandi Srdar med člani in
Tadej Trobevšek med mladinci. Na zadnji tekmi za slovenski pokal v Bohinju je Sandi privozil 2. in Tadej 3. mesto, zato lahko pričakujemo razveseljive vesti iz Nemčije. Da Sandiju klanec res leži, je dokazal ostalim kolesarjem med vzponom na Vršič, ne pa tudi organizatorjem, ki ga niso uvrstili. Enaka usoda je doletela tudi edina kolesarja pred njim: Borisa Premužiča in Sandija Šmerca.
Šampionka s kolesarskih cest Vida Uršič nadaljuje z uspehi. Že bogve kateri vzpon na Vršič je zaključila kot druga, na kriteriju v Savijah pa je rutinirano opravila s konkurentkami, kar je že osma zmaga na tem tekmovanju. Kolesarja Anžex teama Martin Kemperle in Goran Jo-vanovič sta v Stancanu v Italiji uspešno odpeljala 15 km dolg kronometer in med 90 kolesarji privozila 6. oz. 18. mesto.
METOD MOČNIK
Odlični dosežki jadralnih padalcev
Enajstmetrovke
Turnir
75-letnico delovanja NK Kamnik so nogometni odborniki in igralci počastili s turnirjem, na katerem sta poleg gostiteljev nastopili še drugoligaški ekipi NK Filc Mengeš in NK Napredek Domžale ter četrtoligaš NK Flok Komenda. Mengšani in Domžal-čani so premagali Kamničane in Komendčane obakrat s 5:0. V malem finalu je NK Kamnik premagal NK Flok Komendo s 5:1, v glavnem finalu pa NK Filc Mengeš NK Napredek Domžale z 8:7 (po enajstmetrovkah). Tekme si je ogledalo veliko število gledalcev, ekipe so prejele lične pokale. Najboljši strelec je bil Stane Novak, NK Kamnik, s tremi zadetki.
Finance
Vsa aktivnost članov NK Kamnik v jubilejnem letu klubu ni prinesla pričakovane finančne stabilnosti. Štiri klubske ekipe bodo jeseni odigrale preko 50 prvenstvenih tekem v krajih od Primorske do Bele krajine, pokalni nastopi pa so trenutno še nepredvidljivi. Vsaka posamezna tekma pomeni velik izdatek. Bodisi doma (plačilo 3 sodnikov in delegata), bodisi na tujem (prevoz za najmanj 15 ljudi). Do sedaj je že štartnina za prvenstvo klubskim delavcem prinesla hud glavobol, kaj šele bo... Dober start
Vse ekipe NK Kamnik so startate uspešno. Članska ekipa ima
po 4 kolih dve zmagi in dva remija, mladinci, kadeti in starejši dečki so prav tako startali z zmagami. Slednji so 3 točke prinesli celo iz »vročih« Trbovelj.
Derbi
Že v drugem kolu sta se v Komendi pomerili ekipi NK Flok Komenda in NK Kamnik. Rezultat 2:2 je glede na prikazano dobro igro obeh ekip realen, čeprav obe ekipi obžalujeta izgubljene priložnosti. Igrišče
Člani nogometnih moštev, ki prihajajo na gostovanja v Kamnik, ne morejo prehvaliti odlično pripravljenega igrišča. Vzrok pozna marljivi Andrej Vavpetič s sodelavci, njegova formula pa je enostavna: »Delat' in delat'.«
R.R.
Letošnje, precej muhasto poletje jadralnim padalcem ni bilo posebej naklonjeno, kar se je poznalo tudi v manjšem številu opravljenih preletov, posebej bolj kvalitetnih. Klub vsemu pa je bilo najkvalitetnejše tekmovanje z imenom LIGA 95 izpeljano v celoti. Tekmovanje je bilo »dolgo« osem tekmovalnih dni, tekmovalo pa se je na območju Julijskih Alp in Karavank.
Piloti iz kamniškega Poleta so letos dosegli najboljše rezultate doslej, čeprav so bili ti rezultati tudi pričakovani. V ekipni konkurenci med šestnajstimi slovenskimi klubi so tekmovalci POLETA osvojili 3. mesto, s tem pa potrdili dober rezultat z državnega prvenstva, ko je bila ekipa ravno tako tretja. S tem rezultatom in s 4. mestom Roka Preložnika v posamični konkurenci je POLET postal eden najboljših klubov jadralnega padalstva v Sloveniji. Poleg tega imamo v prvi polovici tekmovalcev uvrščenih še pet tekmovalcev, predvsem mladih pilotov, katerih tekmovalni vrhunec šele prihaja. Ob teh rezultatih velja omeniti odlične tekmovalne dosežke Tjaše Jug, ki je bila na vseh tekmovanjih najbolje uvrščena ženska, prehitela je celo vrsto uve-
ljavljenih pilotov, poleg tega pa je na tekmi svetovnega pokala v Španiji osvojila odlično 10. mesto in s tem tudi prve točke za Slovenijo. Tudi razdalje, ki jih je
preletela v Španiji, so bile izredne, najdaljši prelet je bil dolg preko 90 kilometrov, kar je najboljši ženski dosežek v Sloveniji. Letošnja LIGA je predstavljala tudi izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance Slovenije, ki bo prihodnje leto nastopila na evropskem prvenstvu na Norveškem. V osemčlanski reprezentanci bomo imeli kar dva člana iz kamniškega kluba, saj sta se v ekipo uvrstila Rok Preložnik in Tjaša Jug kot najbolje uvrščena tekmovalka v letošnji ligi. Nenazadnje je pomembno tudi dejstvo, da tako Rok kot Tjaša letita z vrhunskim jadralnim padalom domačega proizvajalca, to je Fun Fly iz Ljubljane.
Tekmovalci POLETA se udeležujejo tudi tekmovanj v točnosti pristajanja in na največji takšni tekmi letos na Lepenatki nad Gornjim Gradom so ekipno osvojili drugo mesto, tekmovanje pa je štelo za slovenski pokal. Seveda vseh teh rezultatov ne bi bilo brez pomoči Kamniške športne zveze in ostalih pokroviteljev, ki so tekmovalcem priskočili na pomoč pri nakupu dobre tekmovalne opreme, ki je eden od pogojev za dobre rezultate.
D. O.
PUBUCUS
JESENSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK
Vaterpolo
Vrhpolje: Kamnik 6:6
Že dolgo vrsto let je eden od vrhuncev vaterpolo sezone v Kamniku derbi med »mestnima nasprotnikoma«, igralci z Vrhpolj in Kamnika. Letos je bilo to 11. avgusta.
To je prestižna tekma, o kateri se govori še dolgo.
Značilnost letošnje tekme je, da so se vrste Kamnika okrepile z mladimi pionirji, ki so se enakovredno borili ob svojih vzornikih. Kot se za velike derbije spodobi, sodnika nista bila domačina - prišla sta iz Kranja (Pičulin in Rozman).
Gledalcev sicer ni bilo veliko, videli pa so kar nekaj lepih akcij.
Za ekipo Vrhpolj so starim mačkom F. Šimencu, M. Reisnerju (1 gol), D. Homarju (2 gola), A. Golobu (1 gol) in F. Rajterju pomagali M. Novak, L. Mali (1 gol) in J. Go-stič.
Kamnik pa je od stare garde imel v svojih vrstah Gradiška, M. Burkeljco, D. Dojčinoviča, Rijavca, S. Pibernika (4 goli) in B. Žnidar-šiča, od mladih pa so nastopili J. Mali, A. Urh, G. Senica, U. Kralj (1 gol), D. Baš (1 gol), P. Romšak in M. Kambič.
Po končani tekmi je vse igralce pogostil, tako kot že vse poletje po igrah v Kamniku, Boris Žnidaršič (Mabona d.o.o.).
MačVa
24 ur kolesarjenja
Nov rekord Mira Kregarja
Ob zaključku letošnjih dne-vov narodnih noš smo bili priča še enemu pomembnemu dosežku kamniškega megatriatlonca Mira Kregarja. Ob 18. uri je po 24-urni vožnji in po 645 prevoženih kilometrih s kolesom pripeljal skozi cilj na Glavnem trgu. Številni gledalci so z
navdušenjem pozdravili novega rekorderja, ki je za 40 km izboljšal dosedanji rekord Vilija Uršiča iz Nove Gorice.
Miro Kregar, ki mu je na cilju prvi čestital in mu izročil pokal kamniški župan Tone Smolnikarje za Kamniškega občana rad strnil svoje
Miru Kregarjuje k uspehu čestital župan Tone Smolnikar in mu izročil pokal občinske športne zveze. (Foto Grohar Kamnik)
vtise o tej naporni, vendar zelo uspešni vožnji.
Start ste morali zaradi slabega vremena za en dan preložiti, pa ste kljub temu morali precej krogov prevoziti v dežju. Je bilo napomo?
Res je, z vremenom sem imel kar velike probleme. Počival sem malo - na vsake tri ure ali na okrog sto kilometrov pet minut, da sem se preoblekel, saj sem kar pet ur, do polnoči, vozil v dežju. Pa še potem je precej časa z mokre ceste škropilo po meni. Vendar kakšnih večjih težav nisem imel.
Kdo vas je spremljal na 70 km dolgih krogih od Kamnika prek Ljubljane in Kranja?
Moram reči, da me je proti koncu spremljala kar lepa kolesarska druščina, med njimi tudi prijatelji iz triatlonske reprezentance Grega Hočevar, Grega Janežič in drugi. Na koncu pa me je pričakal tudi maratonski plavalec Martin Strel.
Kako ste zagotovili, da bo rezultat tudi uradno priznan?
Zato sta poskrbela sodnika Kolesarske zveze Slovenije Matevž Skamen in Čedo Vnuk, ki sta me izmenoma celo pot spremljala v av-todomu.
Se vam letos obeta še kakšno tekmovanje?
Ne, letos kaj večjega nimam več v načrtu. Sedaj se bom malo spo-čil in se pripravljal na prihodnjo sezono.
Iskrene čestitke tudi v imenu sodelavcev in bralcev Kamniškega občana!
F. SVETEU
ponedeljek, Z oktobra:	KS Komenda, KS Moste
torek, a oktobra:	KS Podgorje, KS Križ
petek, & oktobra:	KS Šmarca KS Volčji Potok
sobota, 7. oktobra:	KS Perovo, KS Novi trg
četrtek, 12 oktobra	KS Godič (popoldan)
sobota, 14 oktobra:	KS Črna, KS Kamniška Bistrica, KS Gozd (dostava Srn3)
ponedeljek, 16. oktobra	KS Mekinje, KS Vranja peč (dostava 5m3)
torek, 17. oktobra	KS Sela KS Nevlje
četrtek, 19. oktobra	KS Motnlk (popoldan), KS Spltallč (popoldan), KS Pšajnovica (dostava Srn3), KS Sldol (dostava Srn3)
petek, 20. oktobra	KS Tuhinj, KS Šmartno
sobota, 21 oktobra	KS Kamnik center, KS Srednja vas
ponedeljek, 30. oktobra	KS Zaprice
petek, 3 novembra	KS Tunjlce, KS Duplica
Prosimo krajane, da pred svojimi zgradbami ob
cesti, do 6. ure zjutraj, pripravijo odpadni kosovni
material.
Kosovne odpadke odlagajte sortirana
12
KAMNIŠKI OBČAN
od tu in tam
21. SEPTEMBRA 1995
Predstavitev nekaterih naravnih znamenitosti v Kamniški Bistrici
V okviru turističnih prireditev v Kamniku, od katerih je bila seveda največja 25. Dan narodnih noš, je bila v soboto, 9. septembra, ob 9.30 v Kamniški Bistrici tudi kratka predstavitev dela projekta Alpskih cest in sicer praktična uporabnost knjižice - vodnika NARAVNE ZNAMENITOSTI KAMNIŠKO-SAVINJ-SKIH ALP NA KAMNIŠKEM OBMOČJU, združena z ogledom nekaterih znamenitosti v Kamniški Bistrici.
V   kratkem uvodu je Marijan Štele, glavni nosilec projekta Alpskih cest v Kamniku, povedal nekaj besed o tem projektu, kakor tudi o projektu ekološkega turizma, katerega del je tudi prej omenjeni vodniček. Nato je avtor vodnička zelo kratko predstavil svojo knjigo. Sledil je praktični prikaz uporabe vodnika oziroma prikaz, kako si organizatorji zamišljajo takšno vrsto turizma. France Malešič, Rado Nadvešnik (prvi profesionalni gorski vodnik na kamniškem območju po osvobodilni vojni), Bojan Pollak in Marijan Štele so udeležence v majhnih skupinah popeljali na krožno pot mimo nekaterih naravnih znamenitosti v Kamniški Bistrici.
Tako so si najprej od daleč ogledali sotesko Sedelščka (za intimni ogled bi rabili primernejšo opremo in več časa) in del Rokovnjaških lukenj. Nato so se sprehodili do Sivnice. To so obkrožili in se tako prepričali o njeni mogočnosti. Na sam vrh niso splezali, ker je ravno takrat imela tam vaje iz stenskega reševanja postaja GRS Maribor. Streljaj stran so se povzpeli na
Lepi kamen in uživali v toplem soncu in prečudovitem razgledu. Mimo spodnje postaje žičnice na Kokrsko sedlo so nato prišli do Žagane peči in nato po desnem bregu hudournika, najprej skozi gozd, nato pa po lovski poti do Črnevke in naprej v spominski park. Od zunaj so si ogledali tudi Plečnikov lovski dvorec. Izvir pod Mokrico je bil zaradi obilne nočne moče prav mogočen in Predaselj se je pokazal, tudi zaradi visoke vode, v vsej svoji divjosti. V Malem izviru je voda izvirala še daleč nad normalnim izvirom, sam izvir Kamniške Bistrice je pa bil tako močan, da ni bilo mogoče po normalni poti priti okoli jezera, saj so bili čisto pri izviru pravi slapovi. Zaključek je bil na terasi gostišča Uršič v Stahovici. - Vsak udeleženec te predstavitve je dobil skromen prospekt s kratkim opisom ožjega območja Kamniške Bistrice, načrtom ture in zemljevidom - shemo poti, kartonček za žrebanje in spominsko darilce - keramičen čeveljček. Udeležba je bila sicer relativno majhna, kar pa je povsem v skladu s konceptom individualnega, ekološkega, izbranega turizma, vendar so se pohoda med drugimi udeležili tudi trije predstavniki madžarske ambasade iz Ljubljane. Vsi udeleženci tega štiriurnega pohoda, ki je potekal za razliko od deževne noči skoraj do konca v čudovitem vremenu, so bili navdušeni in presenečeni, koliko različnih zanimivosti je na tako majhnem prostoru v Kamniški Bistrici in so izrazili željo, da bi kaj takega lahko še večkrat doživeli.
B.P.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4 okt 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
JESENSKA PONUDBA:
-  žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
-  vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
-  ugodna prodaja moke TIP 500 (49 SIT/kg) in sladkorja (108 SIT/kg)
-  rlž, II. kvaliteta 29 SIT/kg
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITAZMELJEMO IN MEŠAMO POVAŠIŽELJI.
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 8. do 12. In od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
d. o. o.
Suhadole 13, Komenda
- varstvo pri delu
- video snemanja Tel. 711-875.
kemijska industrija MK^AJMTJNTUK po.             61241 kamnik, Fužine 9
V skladu s 25. členom Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l. RS št. 13/93,45/93,55/93,6/94,43/94 in 68/94) podjetje Kemijska industrija Kamnik, p.o., Kamnik, Fužine 9, na podlagi programa o lastninskem preoblikovanju podjetja, ki ga je z odločbo št. LP 00798/1995-MB z dne 28. 8. 1995 odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, objavlja program lastninskega preoblikovanja podjetja:
1. Firma in sedež: Kemijska industrija Kamnik, p.o. Kamnik, Fužine 9
Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani, reg, št. vložka 806/00 z dne 3. 4.1992.
2. Matična številka: 5043247
3. Dejavnost:
- proizvodnja kemijskih izdelkov
- proizvodnja razstrelilnih sredstev
- predelava aluminija in drugih barvnih kovin
- predelava plastičnih mas
- izdelava in obdelava razstrelilnih materialov za posebne namene in za trg
- izvajanje ognjemetov in pirotehničnih efektov
- trgovina na drobno in debelo z vsemi neživilskimi izdelki
- prevoz blaga v cestnem prometu.
4. Pravna oblika organiziranosti:
Podjetje je organizirano kot družbeno podjetje s 100% družbeno lastnino.
5. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovane družbe
(družbenega kapitala):
- sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10%
- odškodninski sklad 10%
- sklad RS za razvoj 20%
- upravičenci iz naslova interne razdelitve 20%
- upravičenci iz notranjega odkupa 40%
6.  Predvideni način oziroma kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja:
- prenos navadnih delnic na sklade - 40% družbenega kapitala
- interna razdelitev delnic - 20% družbenega kapitala
- notranji odkup delnic - 40% družbenega kapitala.
7. JAVNI POZIV
7.1. Interna razdelitev delnic:
Podjetje Kemijska industrija Kamnik, p.o., Kamnik, Fužine 9, poziva upravičence (vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja), da lahko v orku 30 dni po objavi tega oglasa in poziva v Uradnem listu, v dnevnem časopisu DELO ter na oglasni deski podjetja (s tem, da rok začne teči z dnem zadnje objave), zamenjajo lastniške certifikate in potrdila za neizplačan
del osebnih dohodkov za začasnice (kasneje delnice) ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic.
Upravičenec, ki zamudi rok, ne more sodelovati pri interni razdelitvi delnic.
Kolikor v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20% delnic, bo z objavo internega razpisa pričel teči 15-dnevni rok za vpis delnic s strani ožjih družinskih članov zaposlenih v podjetju Kemijska industrija Kamnik, p.o., Kamnik, Fužine 9. Preostanek delnic, ki ne bo razdeljen niti na ta način, bo podjetje preneslo na Sklad RS za razvoj v skladu z zakonom.
V primeru preplačila samih upravičencev bo podjetje skladno z zakonom upoštevalo kriterij proporcionalnosti za vsakega upravičenca in viške certifikatov preneslo v notranji odkup delnic.
Delnice, ki bodo razdeljene upravičencem v okviru interne razdelitve, so navadne, glasijo se na ime in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem.
7.2. Notranji odkup delnic:
Podjetje Kemijska industrija Kamnik, p.o., Kamnik, Fužine 9, poziva upravičence (vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja), da lahko sodelujejo pri notranjem odkupu delnic podjetja.
Notranji odkup delnic (začasnic) bo potekal istočasno z interno razdelitvijo delnic v višini 40% družbenega kapitala z upoštevanjem 50% popusta.
Upravičenci se s pisno izjavo odločijo, da pristopijo k programu in pravilom notranjega odkupa.
Upravičenci bodo delnice notranjega odkupa lahko vplačevali s presežnimi certifikati, potrdili za neizplačan del osebnih dohodkov in denarnimi vplačili.
Delnice so imenske, dajejo pravico do upravljanja v skladu s pravili notranjega odkupa, dajejo pravico do dividende, so neprenosljive zunaj programa notranjega odkupa, razen v primeru dedovanja in imajo enake lastnosti kot delnice, ki jih določa tretji odstavek 35. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. 1. RS št. 13/93,45/93,55/93,6/94,43/94 in 68/94).
8. Način vplačila:
Delnice iz interne razdelitve, kot iz programa notranjega odkupa, bodo upravičenci lahko vplačevali na blagajni na sedežu podjetja vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Gotovinsko vplačane delnice se vplačajo na poseben privatizacijski po-dračun z navedbo »plačilo kupnine za delnice podjetja v notranjem odkupu«.
Pravila notranjega odkupa in osnutek statuta bodo na vpogled na sedežu podjetja.
9. Informacije:
Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju podjetja vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri gospodu Ferdinandu Šegšu, dipl. iur, in sicer po telefonu št. 061/817-055 ali osebno na sedežu podjetja.
Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX wagon
m&m dem
35.000 MM 2*1.500 DEM 25.710 MM £0.870 DEM
V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje
Nižja cena ne pomeni stare zaloge aH manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge.
Najsodobnejša
tehnologija,
edini v tem razredu
s 16-ventilskim
motorjem.
10.000 DEM Micra 1.0 L 16V3vrat 17.000 DEM Micra 1.0 L 16V5wat
Uradni zastopnik
za Slovenijo:
NISSAN ADRIA d.o.o.
Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355
Obiščite pooblaščenega prodajalca:
KRULC, Moravče
C. Heroja Vasje 8, telefon: (061) 731 143
NISSAN
21. SEPTEMBRA 1995
od tu in tam - kronika
KAMNIŠKI OBČAN
13
Zgodilo seje to poletje
1.7. Policisti kamniške postaje in postaje konjeniške policije, ki so na Veliki planini opravljali nadzor s konji, so nudili pomoč Ivanki B., ki se je poškodovala, ko je neprevidno zapuščala ploščad ob sedežnici. Helikopter Letalske enote policije (LPE) je poškodo-vanko odpeljal v UB KC.
2. 7. Nemalo so bili policisti presenečeni, ko so ob osmih zjutraj prejeli obvestilo, da se pri stanovanjskem bloku na Pero-vem sprehaja popolnoma gola neznana ženska. Policisti so ugotovili, da gre za A. K., ki je pobirala obešeno perilo z vrvi. Stanovalci so zbrali nekaj oblačil, policisti pa so predlagali uvedbo postopka o prekršku.
8.  7. Policisti so intervenirali v diskoteki Slammer, kjer naj bi neznani moški grozil z orožjem. Na kraju so policisti zalotili vinjenega H. A., pri katerem so našli pištolo, za katero pa ni imel ustreznega dovoljenja. Pištola pa je bila zasežena, H. A. pa pridržan do streznitve. Ovaden bo tudi zaradi nasilništva ter prijavljen sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru.
9. 7. Državljana ZRJ D. S. so policisti prijavili sodniku za prekrške, ker je bival v državi dlje, kot je to predvideval vizum. Kaznovan je bil z globo za 5000 SIT, ker pa odstranitev iz države ni bila mogoča, je bil nastanjen v Prehodni dom za tujce v Ljubljani.
12. 7. Na Županjih Njivah se je sin po prihodu domov začel prepirati z mamo. Ker ta svojega vinjenega sina ni mogla pomiriti, ga je udarila po glavi z leseno palico. Zanj so poskrbeli reševalci iz kamniškega zdravstvenega doma, zoper oba pa sledi predlog sodniku za prekrške.
13.7. Neznani storilec je iz cerkve sv. Primoža odnesel 12 slik Križevega pota. Policisti in kriminalisti storilca še iščejo.
Občan iz Godiča je pri izkopu temeljev našel bombo iz 1. svetovne vojne. Prevzeli in uničili so jo pripadniki Civilne zaščite.
15. 7. Ob poldrugi uri zjutraj so policisti med kontrolo prometa ustavili dva občana iz občine Domžale ter jima pri tem zasegli škatlico, v kateri je bilo 15 g heroina. Od kod sta prejela mamilo in kaj sta nameravala z njim početi, bosta pojasnila na sodišču.
Ob tretji uri zjutraj pa je bil med sprehodom po Sutni ustavljen občan, pri katerem so policisti našli 3 g »sena«. Tega so zasegli, lastnik pa se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške.
17. 7. V Kregarjevem je oče družinskim članom grozil z lovsko puško. Policisti so ga odpeljali in pridržali, zoper njega pa podali ovadbo na tožilstvo.
20.7. Ob 21.40 uri se je voznik, občan iz Kamnika, zaletel v vrtno ograjo na Parmovi. Na kraju dogodka so policisti ugotovili, da je imel malo krvi v alkoholu , saj je alkotest ob preizkusu pokazal kar
2,69 g/kg.
Podobna nesreča se je zgodila na Usnjarski ulici, kjer je v betonsko ograjo trčil voznik iz Češnjic. Alkotest pa je pokazal 2,40 g/kg alkohola v krvi.
27.  7. Policisti in gorski reševalci so v Repovem kotu reševali ljubiteljico planin, ki se je pri plezanju poškodovala in ni mogla iz stene.
28. 7. Na Korenovi poti se je pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila lahke telesne poškodbe, povzročitelj pa je s kraja odpeljal, ne da bi poškodo-vanki nudil pomoč. Policisti so ga kasneje izsledili in ga bodo zaradi kršitve prijavili.
3.8. V reki Kamniški Bistrici so občani opazili mrtve ribe. Policisti in člani ribiške družine so ugotovili, da je do tega prišlo zaradi močnega viharja dan prej.
4. 8. V Stahovici pri Petru je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena tovorno vozilo in avtomobil. Voznik osebnega avtomobila je pri preizkusu z alkotestom zardel, alkotest pa je pozelenel (pokazal je namreč 1,42 g/kg).
7. 8. Popoldne so policisti zaradi večkratnega zaporednega kršenja CPP in vinjenosti med vožnjo po območju Kamnika in Domžal ustavili ter z uporabo prisilnih sredstev zadržali občana G. S. iz Kamnika, nato pa ga odpeljali na Povšetovo 5.
15. 8. Ob deseti uri zvečer so policisti kamniške postaje priskočili na pomoč policistom iz Ljubljane, ki so iskali posiljevalca D. R. Prijeli so ga v Kamniku in ga izročili v obravnavo ljubljanskim kolegom.
25.  8. V večernih urah se je na Duplici pripetila prometna nesreča, v kateri je V. S. iz Ljubljane zdrsnil po nasipu proti Alpremu, kjer se je ustavil ob ograji. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je imel 1,91 g/kg alkohola v izdihanem zraku. V nesreči sta dva udeleženca dobila lahke telesne poškodbe.
26.  8. Policisti in gorski reševalci so reševali poškodovano Z. A. iz Ljubljane na Konjščici, ki si je zlomila gleženj. V reševanje je bil vključen tudi helikopter LE-P-a.
Isti dan opoldne je na Po-lanskem robu na Veliki planini model letala poškodoval občana H. R. iz Domžal. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so člani modelarskega kluba organizirali državno prvenstvo. Ker prireditve niso prijavili na Upravno enoto Kamnik, bodo prijavljeni, povzročitelj pa ovaden na tožilstvo.
27. 8. V popoldanskih urah so policisti in gorski reševalci reševali državljana Avstrije s Kokr-skega sedla.
29.8. Obravnavana je bila skupina mladoletnikov, ki je poskušala med počitniškim delom iz podjetja ETA odnesti razne vložene izdelke in konzerve.
DGV
1      maloprodaja
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA HLADILNE TEHNIKE
25% gotovinski popust, 20% popust pri plačilu na f 3 obroke, 15% popust pri plačilu na 5 obrokov.
Brezplačna dostava.
OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
&RVIS
ŠIVALNIH
STROJEV
Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861
•'''•'-''•'•'•'•'••'•'•'''-■rti'tf'i'iili W -:::'-:-."-::y ."•:•:•":-'•:•:•
JfcfOflllfU
.....fll      II         I         M       II       II         ............                           .........
V avgustu so umrli:
- KERN Cecilija, upokojenka iz Klanca 48, stara 74 let
- HRIBAR Marija Monika, upokojenka iz Ljubljane, stara 86 let
- IPAVEC France, upokojenec iz Križa 59, star 63 let
- BALANTIČ ANA, upokojenka iz Most 38/A, stara 54 let
- PETEK Mica, upokojenka iz Vrhpolja pri Kamniku 136, stara 88 let
- VENGUST Štefanija, upokojenka iz Kamnika, Ljubljana cesta 3/B, stara 66 let
- SLAK Ludovik, upokojenec iz Ljubljane, star 88 let
- ŠAREČ Valentin, upokojenec iz Šmarce, Trata 5, star 70 let
- KOLBL Franc, upokojenec iz Kamnika, Ul. Ljudevita Stiasnvja 1, star 86 let
- GOSPODARIC Frančiška, upokojenka iz Mekinj, PolCeva pot 10, stara 83 let
V avgustu so se poročili:
- ŽUPIN Metod, mizar iz Križa, in
GRBEC Petra, predmetna učiteljica iz Kamnika
- MARINŠEK Matjaž, vodja prodaje iz Preserij
pri Radomljah, in KOS Darja, sam. podjetnik iz šmarce
- KOPLAN Peter, oblikovalec kovin iz Črnomlja, in POLJANŠEK Marinka, soc. delavka iz Srednje vasi pri Kamniku
- ŠUŠTAR Robert, delavec iz Potoka, in ZLATNAR Marinka, soc. delavka iz Srednje vasi pri Kamniku
- ŠUŠTAR Robert, delavec iz Potoka, in ZLATNAR Branka, keramik iz Bistričice
- TONIN Franc, strojni ključavničar iz Šmarce in JUTERŠEK Martina, absolventka FNT iz Šmarce
- PLAHUTNIK Tomaž, učitelj glasbe iz Spodnjih Stranj, in CERAR Mojca, šivilja iz Stolnika
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- pooblaščeni serviser bojlerjev TIKt
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava In popravilo elektro Inštalacij
IZDELUJEMO:
- cvetlična korita,
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
- kanalske jaške z mrežo, peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8.-15.30
FRIZERSKI SALON BOREC ALENKA, PEROVO 26
(ob kamniški obvoznici)
ZARADI VAŠEGA DRAGOCENEGA ČASA NAS LAHKO PREDHODNO TUDI POKLIČETE PO TEL: 813-971 IN SE NAROČITE.
Delovni čas: pon., sre., pet.: 13h-20h
tor., čet.:  8h-15h
sobota:  8h-12h
MHRKET
mana
AKCIJA!
Trdinova 7/a,
Kamnik
tel.: 814-680
- Ariel 4 kg	999 SIT
- Dash 4,5 kg	1399 SIT
- olja - razna	175 SIT
- kava barcaffe (100 g)	150 SIT
- kava Minas (100 g)	130 SIT
- sladkor 1/1	120 SIT
- belo vino smederevka	150 SIT
- pivo Union	85 SIT
- plenice Pampers	1400 SIT
Odprto od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, ob nedeljah od 8 do 12. ure.	
d. o. o.
TRGOVINA - AVTOMATERIAL
Podgorska pot 2, Kamnik, tel.: 814-091
Obveščamo vas, da Imamo poleg redne prodaje še dodatno ponudbo:
-  avtoplaščl GOOO YEAR (letno-zimski profil) po zelo ugodnih akcijskih cenah od 7.690 SIT dalje. Količina je omejena.____
-  QMI - PTFE (teflonska) zaščita motorjev
-  ob menjavi olja - doziranje 80% olje, 20% QMI
-  zaščita motorja od 80.000 do 160.000 km (do 90% manjša obraba motorja)
-  povprečno 7,3% večja moč motorja
-  povprečno 5% manjša poraba goriva
-  od 10 do 15% boljša kompresija motorja
-  testirano pri priznanih slovenskih prevozniških podjetjih
-  hladilna tekočina OMV 100%, 395 SIT/I
-  STP dodatki in avtokozmetlka NOVO: olja ELF
- akumulatorji Vesna in Topla že od 4.570 SIT dalje Na zalogi je tudi še nekaj kosilnic Murrav (uvoz iz ZDA) po 26,520 SIT
AVTOELEKTRO SERVIS: kakovostna popravila osebnih in tovornih vozil ter kmetijske mehanizacije
Vse na enem mestu!
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Telefon: 715-717 in 713-821
&0.0.
trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b 61230 Domžale
tel.: 061 721-730 723-126 723-194
fax: 061 713-288
Gradite, obnavljate?
Potem smo mi pravi naslov za vas. Po KONKURENČNIH CENAH vam ponujamo vrste GRADBENEGA MATERIALA
IZREDNO UGODNO: vobltekt SV3 225.00 SIT/m2, SV4 267,20 SIT/m2.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec In možnost dostave z avtodvigalom.
NOVO: GRADBENO SVETOVANJI, IZVEDBENA DELA HA PODROČJU STREH IN SANACIJE STARIH DIMNIKOV PO SISTEMU SCHIEDEL
Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznoraznim! problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagal In sicer ob TORKIH In ČETRTKIH od 17.-19. ure.
V naši trgovini pa nas iahko obiščete vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni cas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
""-"-—.  '.■;■■. ■■"■■:"•■———---------------------------------1—■—-----------------------------------------------------
Nudimo računovodske storitve za podjetja in trgovine.
Računalniška obdelava podatkov.
PRORAS d. o. o.,   .
14
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
21. SEPTEMBRA 1995
OZIMNICA '95
PRIPOROČAMO VAM NAKUP OZIMNICE
z možnostjo nakupa na odloženo plačilo:
*   Posebej doma vzgojenih, zdravih in okusnih sortnih JABOLK I. vrste (embalirano v lesenih zabojčkih po 15 kg):
-  IDARED 58 SIT/kg
-  GLOSTER, JONAGOLD 55 SIT/kg
-  ZLATI IN RDEČI DELIŠES, JONATAN 50 SIT/kg
*  JABOLKA II. vrste - vse sorte po 38 SIT/kg
*  industrijska jabolka po 18-20   SIT/kg
*  HRUŠKE (v platojih po 9 kg) 100-120 SIT/kg
*  KROMPIR rumeni (v vrečah po 30 kg) 25 SIT/kg
*  KROMPIR beli (v vrečah po 30 kg) 29 SIT/kg
*  ČEBULA (v vrečah po 10 kg) 69 SIT/kg
*  ČESEN (v vrečah po 5 kg) 167 SIT/kg
*  kompleti ETA ozimnice po konkurenčnih cenah.
Cene veljajo do razprodaje zalog!
Vse to vam je na razpolago v SADNI DREVESNICI (tel. 813-352), vsak dan od a do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure, v KOČNA DISKONTU (tel. 812-580) in vseh ŽIVILSKIH PRODAJALNAH KOČNE!
DEŽURSTVA V OKTOBRU: ob sobotah od 7. do 19 ure MARKET KRANJSKA (814-916), in DUPLICA (815-310), ob nedeljah pa od 8. do 11. ure MARKET KRANJSKA.
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNOI
GOZD D.O.O. Ljubljana
OE Kamnik, Tunjiška c. 21
Odkupne netto cene gozdnih sortimentov franko kamionska cesta
Sortiment Sit/m3 Hlodi smreka	F 13.500	L	1 9.540	II 7.020	III 5.310
Hlodi bor	18.000	13.500	8.100	6.300	4.950
Celulozni les			3.060	2.700	
Hlodi bukev	17.550	12.600	9.450	7.200	5.400
Hlodi javor	18.000	12.600	9.450	7.200	
Hlodi jesen	19.440		7.920	6.120	
Hlodi kostanj			9.450	8.100	
Hlodi češnja	18.270		9.900	6.750	
Hlodi brest	16.500		7.200	6.300	
Hlodi hruška	13.000		7.200	5.400	
Kostanjevi drogovi obeljeni dolžina 9-10 m	8.000-10.000 Sit/m3
Hlodi oreh	7000-35.000 Sit/m3
Rok plačila je 30 dni (-2% 15 dni, -4% 5 dni).
Za plačilne pogoje, vpisane na prevozni dokument, jamči GOZD d.o.o.
Ljubljana.
Po konkurenčnih cenah nudi GOZD d.o.o. Ljubljana, OE Kamnik tudi
odkup na panju in ostale storitve.
Za vse nadaljnje informacije in ponudbe pokličite 831-066.
Mali oglasi
Kmetijo cca. 4 ha za konjerejo, v ravninskem delu, kupimo. Tel.: 328-270.
Staro opeko bobrovec, 1000 kom, ugodno prodam. Tel.: 831-362.
Prodam jedilno mizo, novo belo lakirano,  pravokotno  -  raztegljivo, dimenzije 130 x 170 x 85, za polovično ceno nove. Kličite 812-726, po 19. uri.
KONFET, d.0.0., KAMNIK TEL./FAX: 061/813-934
TRGOVINA   AJDA
(NASPROTI tovarne STOL) tel.: 813-892
STE BILI NA DOPUSTU, STE ZAPRAVILI VEČ,
KOT BI SMELI? SEDAJ VAS PESTIJO FINANČNI
PROBLEMI, PRED VAMI PA SO MESECI
NAKUPOV OZIMNICE, KURJAVE, ŠOLSKIH
POTREBŠČIN...
DELOMA VAM LAHKO PRISKOČIMO NA POMOČ
V NAŠI TRGOVINI.
KAKO?
TAKO, DA IMAMO REDNE PRODAJNE CENE
VSEH PREHRAMBENIH IZDELKOV, KOZMETIKE,
ČISTIL IN PRAŠKOV ZNIŽANE ZA
5 DO 15%
PRI PLAČILU S ČEKI VAM NUDIMO ZAMIK
PLAČILA
NAKUP NAD sit	ZAMIK PLAČILA DNI
2.500,00	15 dni
3.500,00	16 dni
4.500,00	17 dni
5.500,00	18 dni
6.500,00	19 dni
8.000,00	20 dni
DELOVNI ČAS
od ponedeljka do sobote       8.00 do 19.30
nedelja                                    8.00 do 12. ure
SVETOVANJE ZA MALE ŽIVAU
ZAJC RADOVAN DR. VET. MED.
TEL: 728-753
HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17
Angeli Kodrič iz Dusseldorfa vse najboljše ob 65. življenjskem jubileju.
sestra Marija
Mengeš, Prešernova 35
V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo
sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev
in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in
največjo izbiro sadik za žive meje.
Delovni čas, vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7, do "ML ure.
Tel.: 737-311
V SEPTEMBRU 10% POPUSTA
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- tlakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
Zapoge 40
61217 Vodice
SLOVENIJA
telefon:
061/823 585
824 096
telefax: 061/824 158
POLOS
Na zalogi premog Zagorje pakiran v vreče, premog Velenje (kosi, kocke), Banoviči, češki premog, bukova drva, brikete, pakirane v vreče.
Hitra dostava. Plačilo na čeke.
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
-  TELEFONSKI APARATI
-  TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
-  TELEFAXI
-  SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
mame, stare mame, tašče in
sestre
MILKE GRADIŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in bivšim sodelavkam KIK-a ter znancem za poslana in izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste se v velikem številu udeležili pogrebne svečanosti in ji tako še zadnjič izkazali spoštovanje. Hvala tudi g. župniku Berčanu za pogrebni obred in lepe poslovilne besede ter stranjskim pevcem za ubrano petje.
Vsi njeni
Stranje, Moste, avgust 1995
ZAHVALA
V 63. letu življenja nas je zapustil naš dragi brat in stric
FRANC VRANKAR
iz Sidola 2/a
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim sodelavcem iz Alprema in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
Sidol, september 1995
21. SEPTEMBRA 1995
zahvale - oglasi
KAMNIŠKI OBČAN
15
Štampiljke v Kamniku
Izdelujemo kvalitetne gumijaste štampiljke vseh vrst Nadvse ugodne cene! Prepričajte se! TAKOJ zapišite našo telefonsko številko, čeprav nas ta hip ne potrebujeta INFORMACIJE: tel.: 831-524 ali pri Ivančlč, Cesta treh talcev 24A, KAMNIK, vsak dan od 9. do 21 ure.
Se spomin je svež, boleč, Čeprav te leto dni Te ni, in vedno čakamo, misleč, da vrneš z dolge se poti.
V SPOMIN
15. septembra je minilo žalostno
leto, odkar je za vedno odšla od
nas draga žena, mami, mama,
sestra in teta
FANIPOLJANSEK
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen zadnji dom, ji prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin.
Vsi njeni
Kamnik, september 1995
Odšla si tiho brez slovesa, mimo spis in čakaš nas. Imela tetko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mami, babica in sestra
KRISTINA SORN
iz Kamnika, Župančičeva ul. 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, predstavniku društva upokojencev in kolektivu tovarne Svilanit za besede slovesa. Hvala tudi g. Krtu za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
Kamnik, Rateče, Trbiž, september 1995
Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami nL Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši.
ZAHVALA
V 71. letu življenja, ki je bilo
napolnjeno z delom, ustvarjalnim
nemirom in ljubeznijo, nas je nenadoma,
mnogo prekmalu zapustila predraga
žena, mama, babica, sestra in teta
MARIJA DACAR
roj. Kadunc                                        ,
p. d. Kožlakaijeva mama iz Zg. Tuhinja 27
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste s cvetjem in svečkami olepšali njen odhod, sočustvovali z nami in jo tako številno pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, govornikoma za iskrene besede slovesa in pevcem za prelepo in ganljivo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Julij 1995
ljubila si zemljo,
ljubila drulino in dom,
a v tihem poletnem dopoldnevu
odšla si v večni dom.
Nenehno si za nas skrbela,
zlato si srce imela.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je
zapustila draga mama, babica,
prababica, teta in tašča
MARIJA DROLC
iz Česnjic v Tuhinju
Iskrena hvala vsem, posebno sosedom, patronažni sestri Lojzki Lipovšek, dr. Krtovi, kolektivu Doma upokojencev Kamnik, g. župnikoma Francu Hočevarju za pogrebni obred in Mihaelu Kališniku za poslovilne besede, pevcem Lire in Ivici Bajde za besede slovesa. Hvala za sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Češnjice, Mozirje, Cirkuse, Laze, Kamnik, julij 1995
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, babica, sestra in teta
ROZALIJA ŠIMENC
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred.
Vsi njeni
Kamnik, Jesenice, Ljubljana, Blejska Dobrava, september 1995
Življenje naše je kot knjiga,
za listom list,
za dnevom dan...
Nihče ne ve, kdaj bo roman,
kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 55. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANA BALANTIČ
roj. Miklavčič, iz Most pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala patronažnim sestram ZD Kamnik in vsem, ki ste ji v težkih trenutkih med njeno boleznijo stali ob strani.
Vsi njeni
Moste, avgust 1995
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše
MARINKE CERKVENIK
roj. Podbevsek
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu in s tako globokim sočustvovanjem pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Zahvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Ahlinu, patronažni sestri Darji Vrtačnik za pomoč in opogumlja-nje, osebju Onkološkega inštituta za lajšanje njenih zadnjih bolečin. Lepa hvala patru Marku za globoko čustveno opravljen obred.
Vsi njeni
Oševek pri Kamniku, september 1995
Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srcel A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
IZIDORJA BRACIC A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo zdravnici ga. Hrovatin in sosedom ga. Amaliji in g. Pavlu Serša za nesebično pomoč. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo govornikoma, pevcem in Gregi za zaigrano Tišino.
Vsi njegovi
Kamnik, julij 1995
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob prerani smrti drage mame
MIMIVENGUST
se iskreno zahvaljujemo Policiji Kamnik, Zdravstvenemu domu, Komunalnemu podjetju Kamnik, Zvezi borcev, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste ji izkazali čast, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter jo pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
Avgust 1995
Megla pade na ravnine, meni žalost na srce, megla iz ravnine zgine, žalost iz srca ne gre.
ZAHVALA
V 71. letu življenja nas je za
vedno zapustil dobri in skrbni
mož, oče, dedek, tast, brat in stric
VALENTIN ŠAREČ
iz Šmarce pri Kamniku
Iskrena hvala dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu tovarne Stol, šmarskim gasilcem in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se sestram in negovalkam DU Kamnik, g. župniku za lep pogrebni obred, cerkvenemu zboru, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: vsi njegovi
Šmarca, avgust 1995
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe već med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mami in stare mame
IVANKE GRUDEN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam VVZ Antona Medveda Kamnik, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za maše in mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Najlepša hvala tudi stranjskim pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Olga z družino
Stranje, avgust 1995
Hvala Ti, dragi mož in oče, za vso ljubezen in dobroto. Hvala Ti za potrpljenje v Uvijenu in trpljenju.
(Tvoji)
ZAHVALA
Utrujen od trpljenja je k Bogu
po večno plačilo   odšel naš dragi mož, ati, sin in stari ata
FRANCI BPAVEC
s Križa 59
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za darove za svete maše in cerkev ter za številno spremstvo ob njegovem slovesu. Posebej se zahvaljujemo dr. Logarju, dr. Ahčinovi in patronažni službi iz ZD Kamnik za zdravniško pomoč in skrb. Hvala gasilcem GD Križ in drugih gasilskih društev ter čebelarjem za lepo slovo ter g. Jenku in g. Hladetu za ganljive bssede slovesa. Hvala g dekanu Nikolaju Pavlicu za daritev pogrebne maše, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu zboru iz Komende za ganljivo zapete pesmi ter g. Krtu za odigrano Tišino.
Vsi njegovi
Križ, avgust 1995
*.
KAMNIŠKI OBČAN
21. SEPTEMBRA 1995
NAPREDEK
VROČE CENE
v blagovnici Vele in Super N
• videorecorder Philips, 2 glavi, 39.900 Sit
glasbeni stolp Philips 2x25W, z CD-jem, daljinsko upravljanje 49.900 Sit
• televizor barvni Telefunken stereo, 70 cm TTX 99.900 Sit
• kasetofoni Schaub Lorenz 4.900 Sit do 12.900 Sit
od 15. do 30. septembra — do razprodaje zalog
AKCIJSKE CENE
Kovinar Domžale
Keramix ploščice A klasa od 1.297 Sit do 1.544 Sit z dodatnim 10% popustom pri nakupu do 20.000 Sit in nad 20.000 Sit — 20% popust • talne ploščice — uvoz — 20/20, 30/30, 40/40 500 Sit in dodatnim 10% popustom • cisterne za olje 1.500 litrov — 36.816 Sit, 2.000 litrov — 42.952 Sit
v živilskih trgovinah
— vino Šipon 0,7 1 KK Ptuj 266 Sit
— pomarančni sok 100% BP 11 Spitz 125 Sit
— posebna primorska moka 1 kg Mlinotest
68 Sit
— testenine Fidelini 500 g Mlinotest 116 Sit — pralni prašek Weiser riesse 2,4 kg 594 Sit
Kurivo Domžale
— cement 532,00 Sit vreča
— apno 395,00 Sit vreča
— opeka Bramac od 98,90 Sit dalje za kos
— vse vrste lamelnih parketov (hrast,
bukev) že za 1.750 Sit
— modularni blok že od 59 Sit dalje
— pesek beli v vrečah za grobove
Ni kaj! Dobro blago, nizke cene! Splača se!
***********************************************
NOVO NOVO NOVO NOVO
za podjetnike, obrtnike, ustanove...
V okviru naše poslovne enote Kooperacija smo ustanovili nov oddelek za vodenje
poslovnih knjig, obračun plač, vodenje saldakontov, knjigovodstvo osnovnih
sredstev, obračun prometnega davka, izdelovanje periodičnih in letnih obračunov
ter davčno in računovodsko svetovanje.
Zagotavljamo kvaliteto storitev, dosledno spoštovanje rokov in jamčimo za tajnost
podatkov.
Informacije po tel. 721331, int. 284, ali osebno pri Napredku d.d., enota Kooperacija,
Slamnikarska 14, Domžale, vsak dan od 7. do 15. ure.
AHAČIČ   Domžale, SERVIS   Prešernova 1/a, TRGOVINA  tel. 722-107
gorenje
Posebna ponudba - DO 25% POPUSTA
•  pralni stroji Gorenje
•  zamrzovalne skrinje
•  barvni televizorji Gorenje
•  mali gospodinjski aparati
Ugodno: sušilci perila, zamrzovalne omare, štedilniki,
pomivalni stroji...
Na zalogi celoten program Gorenje.
10-25% gotovinski popusti.
Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARAJOV GORENfEl
ŽENSKO PERILO Šutna 16
MOŠKO PERILO Samostanska 24
Vse za močnejše postane!
•  spodnje perilo     * bluze
•  kostimi                • tunike
• ponovno na zalogi hlače in pajkice
TRGOVINA Z OPREMO ZA ŠPORT, REKREACIJO, IN PROSTI ČAS
PTC - Perovo 25, Kamnik, tel. 814-317
(PTC ob Kamniški obvoznici)
V Kamniku smo odprli novo Športno trgovino z Izdelki
priznanih svetovnih proizvajalcev športne opreme (obutev,
konfekcija)
Obiščete nas lahka vsak dan: 9-19
sobote; 8-13 In se prepričate o kvaliteti in ugodnih cenah. Izbirali boste lahko med pestro ponudbo^^-™^^^^
/""*- vauovka, •noraW,^^vv ^~~~—             ~*~^<.    V*"* bunda («1 navadnih do /
f      • valila ponudba          V    "—-JOSS iiepremoaijvgiL^--^
Vportnlh copat (NIKE, REEBOkJ           ~~~———
^-^ismmJ-^   #*~~~?.—~~—-^
j~.—~-------------~^,          {   - putovadl, majica, hlače,    }
C- vallka ponudba    ">vv--^^      tranlrtca-           ^
nahrtrtnlkov za tok)       /      ^-—~-----„-----^~"~ .4MIKE, RUSS6U. ATHl^.-^
Možnosl plačila na vec čekov In s plačilnimi karticami (I.B, EU, VISA)!
Asfaltiramo In tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča
Opravljamo zidarska dela €elolnm objektov in adaptauie.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder
V času Daevov narodnih noš so gospodinje Aktiva kmečkih žena Tuhinjska dolina na Šutni bogato obložile stojnico z domačimi dobrotami:kruhom, sirčkom, orehovo inpehtranovopotico, tlan-cati, piškoti, medico, žganjem... Mmm, smo se oblizovali. Ivanka in Tončka Zalaznik, Ivanka Žavbi, Robert Žibertin Ema Štrajhar so bili veseli naših pohval.
75-letni Jože Zalaznik, p. d. Vidmarjev, iz Velike Lasne je prav tako na Šutniizdelovalin prikazovalizdelke domače obrti: košare, koše, peharaje, metle in razne druge izdelke. Marsikdo seje ob njegovi stojnici rad ustavil.                             VERAMEJAČ
300-kilogramska mortadela, ki so jo na slavje narodnih noš v Kamnik pripeljali mesarji MlP-a iz Nove Goriceješla tako vslast obiskovalcem, daje v nedeljo zvečer ni nič ostalo, (fs)
Molkova pot 5, Kamnik
tel.: (061) 832-201, fax: (061) 832-219
Nudimo:
-  prozorna gladka stekla (od 2 mm do 10 mm)
-  obarvana gladka stekla
-  refleksna stekla
-  ornamentna stekla
-  profilno steklo - kopilit
-  izolacijsko steklo - termopan lastne proizvodnje
- zasteklitev balkonov Možnost plačila na več obrokov.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, v
nujnih primerih pa nas lahko pokličete od ponedeljka do „apbcjJe. od 6.„dp JB.,ure. ........____.___________.
Kamniški Občan _ ustanovitelj občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (Občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana.
(0t-Ul^-K0C(0I->O
> ZARJA
k