CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203
številka 25, cena 60 tolarjev velenje, 25. junija 1992
	n
	
wm- mm	
*	P
i
OSTRO O GOZDOVIH
Slovenski demokrati in socialdemokrati so v Nazarjah nasprotovali vrnitvi gozdov Cerkvi.
STRAN 3
KO ZADIŠI PO POLETJU
— Prijazni napotki kje, kako, s čim, najlepše preživeti poletne dni . . .
STRAN 9, 10, 11, 12

SKLENJEN NOGOMETNI MARATON
Nogometaši Rudarja so v nedeljo sklenili državno	prvenstvo, Šmarčani pa se še borijo za napredovanje v 2. ligo.
STRAN 14
"""T* nI*
Hre mccH HARTL ADELMANN

objekti tehnologije oprema
SKOK V POLETJE u WOfi20.U(  						„ VAHIA: GCST IN .....HMC VELENJE
Lf¥AD		m	WE	j n -^ rt <®1 •:•:■: f ) ,. ; t	m' h	if Pokrovitelj«: RLV in ERA
Novi radijski prostori
Radio Velenje je pred kratkim slavil svojo sedemnajst-letnico. Ves ta čas pa delamo v začasnih prostorih na vrhu stanovanjske stolpnice Šaleška 19 v Velenju. Ti prostori že dolgo ne zadoščajo našim razvojnim načrtom.
Velike ambicije velenjskih radijcev pa zdaj vendarle rojevajo sadove. Pred dnevi smo podpisali pogodbo za najem prostorov v Starem Velenju. S tem podpisom smo dokazali, da mislimo resno, da smo se pripravljeni spoprijeti tudi s tako trdim orehom, kot je zagotovitev vsaj 200 tisoč mark, kolikor jih bomo potrebovali
za dokončno gradbeno ureditev studijskih prostorov.
Marsikatere akcije se bo treba lotiti in se česa domisliti. Med drugim smo že organizirali zelo uspelo prireditev Trič trač v Vinski gori, ta teden pa je pred nami še večja — Skok v poletje z Radiom Velenje. Vzporedno s tem se pripravljamo na celodnevno oddajanje in na prehod na lastno frekvenco Radia Velenje.
Prepričani smo, da bo v kratkem tudi velenjska občinska skupščina izpolnila obveznosti do nas. Konec leta 1989 sprejet sklep o dode-
litvi dela sredstev likvidacijske mase HPH Radiu Velenje še vedno ni uresničen. Velenjska vlada pa je zdaj odločno zastavila aktivnosti. Še ta teden se bodo sestali njihovi predstavniki z Elektroniko (ta še ni poravnala obveznosti do velenjske ob-činske skupščine), Pointom in našo firmo. Vlada predlaga, da naj bi Elektronika odstopila obveznosti do proračuna v zvezi z likvidacijo HPH podjetju Gorenje Po-int, ki koristi prostore nekdanje HPH. Sočasno pa bodo celotno zadevo tudi predali javnemu tožilstvu.
11. srečanje aktivistov
V soboto, 20. junija, so se na ploščadi pred restavracijo Jezero na 11. srečanju, ki ga pripravljajo vsaki dve leti, zbrali borci in aktivisti NOV okrožnega odbora OF Saleško-mislinjskega okrožja ter domicilne enote tretjega bataljona VDV. Kljub slabemu vremenu se je srečanja udeležilo veliko aktivistov in borcev. O dogodku pišemo na 3. strani.
Republiki Sloveniji za rojstni dan
Kdo ve kolikokrat v zadnjih 50 letih je po časopisih, v šolskih nalogah in na javnih mestih bila izrečena čestitka neki državi, ki je ni več. Ker se mi je ta »rojstni dan« zazdel zaradi tega tako neizmerno izrabljen, ga najprej nisem hotel uporabiti ob obletnici nečesa kar mislim, da je mnogo bolj naše in bi moralo biti zares občuteno in globoko doživeto. Pa ni šlo drugače.
Prvi rojstni dan Republike Slovenije je to!
Ob rojstvu države Slovenije lansko leto 25. junija smo v središču Velenja in po mnogih drugih krajih v naši občini v spomin na ta dan zasadili lipe kot simbole slovenstva, miru in življenjske trdoživosti. Takrat je bilo izrečeno veliko lepih misli o dolgo pričakovani zares samostojni narodni
državi. Danes po letu dni življenja v tej državi bi seveda mogli preverjati, kako se te misli uresničujejo. Ali smo pravna država, zares spoštujemo človekove pravice, kakšna je naša demokracija? Prezgodaj je še za to. Enoletni otrok se komajda šele postavlja na noge. Je pa nedvoumno lep in z vsemi znaki, da bo rasel in zrasel v tisto, kar smo mu ob njegovem rojstvu zaželeli.
Postanite kdaj, občanke in občani pred drevesi, ki smo jih pred letom dni zasadili. Postanite in pomislite, kakšne so bile tiste naše želje.
Čestitam vam za praznik slovenske državnosti in vam želim lepo praznovanje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Pankrac SEMECNIK
Koncem Gorenje
Spremembe v vodstvu
Te dni bo prišlo do spremembe v vodstvu koncema Gorenje.
Skupščina koncema Gorenje na seji zadnji petek, 19. junija, na predlog poslovodnega odbora, obravnavala pobudo za spremembo načina upravljanja in vodenja tega poslovnega sistema.
Da bi po opravljenem procesu avtonomne decentralizacije v okviru projekta Internacionalizacija Gorenja, katerega cilj je uveljavitev ev-* ropskega načina organiziranja in poslovanja, prevzeli direktorji podjetij zraven odgovornosti za rezultate podjetij tudi soodgovornost za poslovni sistem, je med drugim predlagano, da naj bi poslovni sistem Gorenje v prihodnje vodil direktorij, ki bi prevzel vse pristojnosti in odgovornosti upravnega odbora in poslovodnega odbora koncema Gorenje. Matično podjetje, koncem Gorenje, pa naj bi, kot je predlagano, po novem vodil direktor.
V skladu s sprejeto pobu-
do za spremembo načina upravljanja in vodenja je skupščina koncema Gorenje na petkovi seji predlagala upravnemu odboru koncema Gorenje, da s 30. junijem 1992 na lastno željo sporazumno razreši poslovodni odbor koncema Gorenja na čelu s predsednikom Mitjem Jenkom. Za vršilca dolžnosti
predsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje pa istočasno imenuje Ivana Vi-težnika, diplomiranega ekonomista, zaposlenega v Gorenje Boteiligung na Dunaju, predtem podpredsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje.
O predlogu skupščine koncema Gorenje o kadrovskih spremembah v vodstvu Gorenja bo upravni odbor razpravljal te dni.
(an)
BREZA
žalec
tel.: 063/ 713-222
SDP
VELENJE
854-381
V soboto in nedeljo je bil v 'elenju pravi gasilski praznik. Toliko gasilcev na enem mestu še nismo videli, saj so na I. državnem tekmovanju sodelovali gasilci iz vse Slovenije, ob njih pa še vrstniki iz štirih tujih dežel. V soboto so gasilci tekmovali, v nedeljo pa so se s parado po me-predstavili Velenjčanom. o tem na 20. strani.
Seja zborov SO Mozirje Danes zadnjič pred počitnicami
Danes, v sredo, se je ob 7.uri v nazarskem delavskem domu pričelo skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Mozirje, zadnje pred poletnimi počitnicami. Na dnevnem redu posebej zahtevnih točk ni zapisanih, poslanci pa upajo, da bodo razmere tudi poleti "normalne" in ne bo potrebe po kakšnem izrednem zasedanju.
Na današnjem zasedanju med drugim sprejemajo delovni program zborov za drugo polletje, spremembo odloka o ureditvenem načrtu RTC Golte, poročila in problematiko inšpekcijskih služb in obsežno analizo družbenega varstva duševno prizadetih oseb v občini Mozirje, (jp)
Učitelji zaostajajo za plačami
Delavci v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti opozarjajo na zaostajanje na področju osebnih dohodkov in poudarjajo, da pomeni več kot trimesečno zniževanje izhodiščne plače za več kot 20 odstotkov kršitev 35. člena kolektivne pogodbe.
Med drugim predlagajo njihovi sindikati, da se formula za preračunavanje razmerij spremeni tako, da se upošteva povprečje zadnjih dveh znanih podatkov o rasti izplačanih plač v gospodarstvu republike Slovenije, namesto dosedanje rešitve, ki upošteva le rast plač v enem mesecu. S tem bi se izognili skokovitosti navzgor in tudi navzdol. Zahtevajo tudi, da izhodiščna plača za prvi tarifni razred ne sme biti določena v nižji vrednosti kot je zajamčena plača v republiki Slovenci, polna uveljavitev izhodiščne piače pa naj bi se dosegla v štirih mesecih in sicer tako, da je v juniju zmanjšana za 15, v juliju za 10, avgustu za 5 odstotkov, v septembru pa v polni vrednosti. Sindikati zahtevno tudi izplačilo razlike med izhodiščno plačo in izplačili , ki naj bi bilo opravljeno najkasneje do konca leta.
Ustanovili še demokratsko stranko
V	sredo so v Nazarjah ustanovili še demokratsko stranko za občino Moziije. Ustanovitev je minila v znameiyu velikih problemov gozdarstvu, ki so usodnega pomena za Zgornjo Savinjsko dolino in v spoznanju, da je v političnem prostoru mozirske občine še prostor za sredinsko stranko, kot so poudarili.
Ustanovitve se je udeležilo vodstvo slovenske stranke s predsednikom Igorjem Bavčaijem na čelu. Visoki gost je poudaril, da so veliki trenutki osamosvajanja mimo, čeprav sedanja opozicija želi vse potegniti nazaj v "velike zgodbe" in spore, kar preprečuje hitrejšo uveljavitev Slovenije v svetu. Demokratska stranka se predvsem usmerja v današnji in prihodnji trenutek, čeprav se preteklih let ne odreka, saj je v teh dogodkih odigrala pomembno vlogo. Prestižna ideološka vprašanja je ne zanimajo, usmerjena je k ljudem in njihovim težavam. Zato ga je posebej veselilo, da je novo ustanovljena stranka v mozirski občini osrednjo nalogo posvetila zavzemanju za velike težave delavcev in občanov Zgornje Savinjske doline, pri čemer bo imela vso njegovo in strankino podporo. Za začetek šteje stranka 2o članov, polna dvorana nazarskega delavskega doma ob ustanovitvi pa jih obeta še precej več. (jp)
Male hidroelektrarne
V	Zgornji Savinjski dolini so bili med prvimi v Sloveniji, ki so ponovno pričeli izkoriščati male vodotoke za pridobivanje električne energije, veliko malih hidroelektrarn so že zgradili in jih še gradijo, zanimanje je tudi še veliko, žal pa so se nad vsem pričeli kopičiti problemi. V te namene je savinjsko društvo za male hidroelektrarne v sodelovanju z Zelenimi Slovenije za danes sklicalo razgovor z graditelji in lastniki teh objektov. Na tem razgovoru želijo javnost seznaniti s celovito problematiko, ki je ob dosežkih ne manjka.
Udeleženci si bodo danes, v sredo, po lo.uri najprej ogledali malo elektrarno v Mozirju, nato še v Rastkah pri Ljubnem in v Logarski dolini, ob 14.nri pa se bo pri Govcu v Robanovem kotu pričel napovedani razgovor, (jp)
Celjani še imajo župana
Kar so nekateri poslanci želeli, se ni zgodilo: ceUske-mu županu niso izrekli nezaupnice. O tem niti niso glasovali, saj so pobudniki nezaupnice svoj predlog umaknili in tako niti ni bilo treba nadaljevati seje občinske skupščine. Kot smo pred tednom že poročali, so sejo na kateri naj bi tudi razpravljali o nezaupnici, zaradi nesklepčnosti prekinili. Kasneje pa je prišlo do umika pobude.
V	Ce|ju pa še vedno razpravljajo o tem, kdo naj bil nadomestil občinaije, ki so nepreklicno odstopili. Največ razprav je seveda o novem predsedniku izvršnega sveta. Med imeni, ki jih omenjajo, je tudi bivši podpredsednik slovenske vlade Andrej Ocvirk. (k)
Otvoritev z vrčkom
V	laški pivovarni so na poseben način odprli nove proizvodne naprave. Otvoritveno slovesnost so namreč dejansko opravili vsi, ki so v soboto prišli na tako imenovani dan odprtih vrat pivovarne; ogledali so si najmodernejše naprave, pivovarna pa jih je počastila s pivom in pivsko klobasico, ki sodi zraven.
Laški pivovarji so zadnjih pet let vložili v obnovo kar okoli 50 miljonov mark in uredili dejansko povsem novo pivovarno, ki lahko na najsodobnejši način proizvede dnevno 10 tisoč hektolitrov piva. Laščane je sicer lani precej prizadela zapora tržišča na jugu nekdanje države, vendar so zdaj del hrvaškega trga na novo pridobili, precej pa se je zvečala tudi prodaja piva v Sloveniji; pravijo, da tudi zaradi ukrepa Slovenije, ki je znižala prometni davek, (k)
Nazdravimo treznosti...
Dnevi, ki prihajajo, so tisti čas mladodržavnega slovenskega koledarja, ki brez slehernega zadržka terja spoštljivo zdravico na čast zares veliki in pomembni obletnici. Doživeli in preživeli smo leto, kakršnega ni dano doživljati sleherni generaciji in potemtakem lahko brez strahu, da pojemo pretirano visoko pesem, ugotovimo, da moramo biti srečni, ker smo bili zraven. Eni bolj, drugi manj, vsi skupaj pa vendarle v istem prostoru in istem času, za katerega nesporno velja, da je tako otipljivo obračal in ustvarjal zgodovino.
Za objektivno tehtanje teže dogajanj minulega leta je bržčas še prezgodaj. Toda tudi brez čakanja na primer-
no časovno distanco ni odveč reči, da je bilo obdobje junij 1991 - junij 1992 za Slovence veliko in debelo leto, leto nenadejano hitre ure-sničitve prav tako velikih namer, katerih udejanjenje so tudi največji optimisti videli znatno pozneje. Po vsem, kar se je dogajalo in se še dogaja pri nas in blizu nam, pač ne gre zameriti onim, ki se ščipajo v obraz, da bi se prepričali, ali je res, ali nemara ne sanjajo ...
Dajmo si torej duška z nazdravljanjem in dajmo upati, da po zanosnem opoju, ki nam ga nihče ne bi smel in mogel zameriti, kmalu pride tudi čas streznitve.
Vse, kar smo v minulem letu pomembnega dosegli, je namreč treba dograjevati in vnovčiti, marsikaj in marsikdo v tej še topli naši državici pa kaže, da nam je šentflorjansko
zaplotništvo še zmeraj več od prepotrebnih skupnih nacionalnih dejanj, brez katerih bomo na poti k skupnim ciljem obotavljivo klecali in naposled ugotovili, da se nam nevarno odmikajo.
Čakanje na to, da bodo običajni porodni iracionalni popadki akterjev domače politične scene vendarle dozoreli v racionalna dejanja, temelječa na železnih pravilih za Evropo običajnih družbenopolitičnih odnosov, postaja po malem otrujajoče. In zaskrbljujoče tudi, če denimo predsednik Slovenskega parlamenta dr. France Bučar s polno odgovornostjo javno opozori, da se nam ob takem nadaljevanju obnašanja najmočnejših političnih sil že do konca tega leta obeta ostati brez pravnih možnostih za ureditev oz. normalizacijo razmer.
Kar je rekel, je zagotovo izjemno ostro in vse pozornosti vredno svarilo, zaradi katerega so ga nekateri v parlamentu sicer že naslednji dan klicali k zagovoru, a v tri dni možakar ni izustil, kar je.
Zrelost in treznost z nazdravljanjem ne hodita najbolje v štric.
Ali pač! Če nazdravimo z nečem, kar preganja mačka. Imamo pa seveda tudi drugo možnost. Da temu mačku še naprej nadležno stopamo po repu in nas bo zato vse bolj bolela glava. Vse manj bo razlogov za zdravice, vse manj jih bo in vse bolj jih bomo srkali s slamicami, ki si jih bomo lahko jemali kar - iz glave.
Nazdravimo torej raje treznosti!
Leto dni kasneje
Čeprav čisto vsem to ni povšeči - vsaj vsem Celjanom ne - imamo tudi na našem območju svoj učni center za slovensko vojsko. V ponedeljek so namreč tudi v vojašnico ob Mariborski cesti v Celju prišli fantje s savinjsko-koroškega območja, ki si bodo tu pridobivali znanje in sposobnosti za obrambo Slovenije. Na ponedeljkovi otvoritvi prenovljene vojašnice (glavna dela so opravili delavci celjskega Ingrada in velenjskega Vegrada) so sicer omenili, da bi bilo dobro, če jim pridobljenega znanja ne bi bilo treba nikoli uporabljati tako, kot pred enim letom, ko je bilo treba tudi s puško v roki braniti samostojnost Slovenije.
Na otvoritvi prenovljene vojašnice, kjer bo eden izmed učnih centrov slovenske vojske, se je zbralo precej predstavnikov občin s tega območja, med gosti pa sta bila tudi slovenski obrambni minister Janez Janša in načelnik republiškega štaba TO Janez Slapar. Slednji je tudi prere-
zal trak in tako učni center simbolično odprl, gospod Janša pa je prvemu poveljniku vojašnice Vojtehu Mihevcu tudi izročil simbolične ključe vojašnice. V nagovoru udeležencem otvoritve pa je Janez Janša med drugim dejal, da zdaj začenjamo drugo fazo oblikovanja slovenske vojske
in ob tem poudaril, da si pred enim letom, ko je bila Slovenija prisiljena tudi z orožjem braniti plebiscitarno odločitev, ni nihče upal želeti, da bomo v tem času kaj takega delali že v povsem neodvisni in mednarodno priznani Sloveniji. Poudaril je še, da so zdaj pri nas relativno stabilne razmere, čeprav so v soseščini še vedno resni konflikti. Starešine, ki bodo sprejele mlade vojake, pa je pozval na resnost. Zahvalil se je tudi vsem s tega območja, ki so v lanski vojni pripomogli k temu, kar imamo zdaj.
Vsa obsežna in zahtevna obnovitvena dela, ki so bila potrebna na kasarniških objektih, pa je predstavil poveljnik TO Zahodnoštajerske
pokrajine podpolkovnik Viki Krajnc: zaradi starosti objektov in slabega vzdrževanja v zadnjih letih, so bila obnovitvena dela res zahtevna, zato zaslužijo delavci vso pohvalo. Se posebno, ker so vsa dela opravili v pičlih 80 dneh. Ob tem je tudi omenil pomembno novost, ki jo bodo gotovo veseli Celjani (od katerih vsi sicer niso navdušeni, da je vojašnica še vedno v središču mesta): ker so kurilnico s trdimi gorivi preuredili na plin, vojašnica ne bo več eden največjih onesnaževalcev okolja v mestu.
Viki Krajnc je tudi izrazil prepričanje, da se bodo mladi vojaki v Čelju dobro počutili, in upanje, da jih bo okolje lepo sprejelo.	(k)
Savinjsf^o - š a tešila naveza
Kako šumijo gozdovi domači?
Čeprav je vojne že konec - za vojne pa vemo, da tedaj borci raznih vrst radi iščejo zatočišče predvsem po gozdovih - se zdi, da so predstavniki nekaterih naših strank še vedno v hosti. Oziroma, povedano malo drugače, nekatere stranke se gredo vojne zaradi gozda. Ob vseh raznih razpravah o gozdu in sprejemaje zakonov, ki zadevajo gozdove, se ponovno potrjuje tudi znani pregovor, da zaradi gozda ne vidimo dreves. V sedanjem "gozdnem" stanju pri nas pa res ne vidimo števdnih dreves, ki so resnično padla v tem času.
Na našem širšem območju še tako radi rečemo, da so gozdu najbolj škodljivi plini, ki prihajajo iz industrije; kar konkretno radi pokažemo na šoštanjski dimnik, ki je eden največjih gozdožerov.
Drugi prisegajo na razne živalce, ki da pustošijo po naših gozdovih. Mnogi pa trdijo, da to oboje ni nič v primerjavi s škodo, ki je nastala zadnji čas, ko smo se pri nas znašli v gozdnem brezzakonju. S tam so namreč naše gozdove prizadejali najhujši škodljivci in povzročili, da pesem naših gozdov ne zveni več tako veselo, kot bi lahko in kot bi seveda radi vsi mi; no, vsaj večina nas. Kajti "okusi" so različni in nekaterim pač tudi najmileje zveni pesem sekir in žag. Toda prepogosta pesem žag in sekir po naših gozdovih je povzročila, da se po nekaterih sosednjih državah zaradi tega razlega veseli smeh. Smejejo se zato, ker zaradi takšnega našega gozdnega norenja prihajajo do lesa, pri tem pa ostajajo njihovi gozdovi nedotaknjeni. Smejejo se tudi zato, ker pomeni taka naša
pogosta pesem podirajočih dreves tudi to, da lahko pridno pritiskajo na zniževanje cen.
Nas pa njihov smeh sploh ne predrami, pa čeprav bi nas moral spraviti v jok. Zjokati bi se morali nad h-atkovidnostjo nekaterih, ki bi želeli na hitro obogaten; pri tem pa izrabljajo strankarske prepire okoli lastniško-gozdarske zakonodaje. Okoli tega, kdo naj ima gozdove, kako popravljati stare grehe, kako ugoditi nekateri gosposki, kot da bi bil to višek vsega poštenja. Ob tem pa se v naša naravna pljuča zarezujejo hude rane. liane se zarezujejo tudi v medčloveške odnose - rane se zarezujejo v Slovenijo.
Morda se čudite, kako do takratna naveza zveni tako resno. To je le posledica tega, da sem prisluhnil
šumenju naših domačih gozdov. Ti namreč zadnji čas mnogokje res šumijo tako resno. Morda že kar obtožujoče.
Le za nekaj so morda dobre vse te razprave, vse to čudno stanje zadnjih dveh let. Gozdne ceste v mnoge predele bodo povsem propadle, pa bomo tako spet dobdi ponekod nepristopna območja. Pa se bo morda vsaj tam gozd bolje obdržal.
Seveda pa je veliko bolje, če se nekateri odvadijo hostarskega obnašanja in zadeve okoli naših naravnih pljuč uredimo tako, kot se za državo, ki vstopa v štric z razvitimi, spodobi. Ce bo tako, bomo lahko vsi skupaj - ne le lastniki gozdov - prisluhnili in spet spoznali, kako lepo šumijo gozdovi domači. (Kr)
v
Gozdna uprava Šoštanj
Ekološka gozdna učna pot
O stanju v naših gozdovih in vzrokih zanj najbrž čivkajo že vrabci na strehi. Za nameček se ga je letos poleg nečistega zraka "lotil" lubadar in še nekatere druge bolezni.
Čeprav pravi gozdarska stroka, da kljub lajanju psov gre karavana dalje, pa ob bok tega postavljajo upanje o bolj rožnatih časih v naših gozdovih. Njihova prihodnost je odvisna od naše zavesti, znanja in spoznanja, da je končno prišel čas, ko je treba človekovemu stoletnemu dobrotniku nekaj vrniti. Če pa to res hočemo storiti, potem moramo o gozdu vedeti kaj več kot vemo danes.
V ta namen gozdarji Sirom po Sloveniji^ torej tudi Gozdne uprave Šoštanj oziroma Gozdnega gospodarstva Nazarje pripravijo vrsto aktivnosti ob tednu gozdov. Glede na lanskoletni dober odziv med osnovnošolci velenjske in mozirske občine, so letošnjega raztegnili kar na celo leto. Gozd in šola je naslovna tema, ki bo v občini Velenje po zaslugi šoštanj-skih gozdarjev doživela širšo uveljavitev v drugi polovici leta. V jeseni je pač v gozdu najlepše, navdušenost šolarjev in tudi drugih o spoznavanju stoletnega dobrotnika pa najbrž bolj učinkovito.
Ekološka gozdna učna pot v okolici Velenja naj bi bila tista pridobitev, ki jo bodo lahko s pridom izkoristi)/ za spoznavanje te
dobrine šolarji z dobro zastavljenimi naravoslovnimi dnevi, raziskovalnimi nalogami, rekreativci, nabiralci sadežov, občudovalci lepega in še kdo. "Učila" jih bo spoznavati naravo in poskušala prepričati , da je gozd njen sestavni del. To "počnejo" pravzaprav že z urejenimi malimi šolskimi gozdnimi potmi v okolici šol. Glede na spoznanja so pegagoge in gozdarje same prepričale, kako dober učni pripomoček so za spoznavanje in doživljnje gozda. "Seveda pa ureditev ekološke gozdne poti ni le domena gozdarjev," zatrjuje vodja šoštanjske gozdne uprave Marjan Denša."Gre za zelo zahtevno nalogo, končali jo bomo v dveh leti, krog sodelavcev pa nameravamo razširiti na strokovnjake s področja naravoslovnih in družboslovnih ved. Letos jo nameravamo označiti, stra-sirati, opisati njeno lego, potek. Vse ostalo pa opraviti prihodnje leto."
Tiste, ki jih gozd in gozdarstvo še posebej zanimata, najbrž ne bodo zamudili informativnega dneva odprtih vrat. Na njem bodo gozdarji predstavili osnovne težave gozdov v občini Velenje in prizadevanja za izboljšanje stanja v njih. Predstavitev bo potekala na terenu, zanimiva pa bo ne samo za lastnike gozdov, ampak tudi za tiste, ki jih zanima usoda našega največjega prijatelja in zaščitnika. (tp)
Demokrati in socialdemokrati o gozdovih
Cerkvi da, vendar odškodnina - ne gozdovi
V sredo sta demokratska in socialdemokratska stranka Slovenije v Nazarjah pripravili javno tribuno, ki sta jo namenili lastninjenju, denacionalizaciji in gozdovom. V polni dvorani delavskega doma so ob priznanih gozdarskih strokovnjakih sodelovali tudi člani vodstva obeh strank, med njimi Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel, dr. Jože Pučnik in Janez Janša.
Uvodni del je bil namenjen lastninjenju in problematiki sprejemanja ustreznih zakonov. O tem bi moral spregovoriti soavtor zakona Emil Milan Pintar, vendar je bil prav zaradi tega zakona in ravno v tem času zadržan v republiškem parlamentu, kar pa ni bistveno vplivalo na strokovnost poročanja in razprave. Kakorkoli že, razprava o lastninjenju in denacionalizaciji je sama po sebi krenila na v tem času in prostoru izjemno občutljivo področje, to je
vračanje gozdov. To je problem, ki pretresa lep del Slovenije, za Zgornjo Savinjsko dolino pa je že kar usodnega pomena. Že kar prvi razprav-ijalec je poudaril žalostno in kočljivo dejstvo, da gozd v novi slovenski ustavi ni omenjen niti z besedo. Vsi razprav-ljalci iz obeh strank, tudi predsednika Igor Bavčar in dr. Jože Pučnik, pa seveda gozdarski strokovnjaki, so soglašali z vrnitvijo gozdov individualnim lastnikom, prav tako vsi pa niso soglašali z vrnitvijo gozdov Cerkvi in veleposestnikom. Seveda velja takoj in posebej poudariti, da so se vsi strinjali, da Cerkev mora dobiti odškodnino, da se ji morajo zagotoviti sredstva za normalno delo, vendar še enkrat - ne z neposrednim vračanjem gozdov.
Drugo vodilo razprave je bil odnos med javnim in lastniškim interesom. V vseh evropskih državah ima zaščita
javnih dobrin prednost pred zaščito lastnine in gozd je pri javnih dobrinah na prvem mestu. Delež javnih gozdov nikjer v Evropi ni pod 4o odstotkov, v Nemčiji dosega 60, v Švici 75 odstotkov in vse države želijo ta delež nenehno povečevati. V Sloveniji pa gremo po zaslugi nekaterih politikov, "cehovskih" strank in njihovih ozkih interesov v nasprotno smer. Trenutno je javnih gozdov 37 odstotkov, z vrnitvijo bi jih bilo v Sloveniji le še 15, na nazarskem gozdno -gospodarskem področju pa vsega en (1) sam odstotek. Kaj lahko to pomeni za gozdarstvo, lesno industrijo in predvsem ljudi v dolini, ni težko ugotoviti.
Tudi ni težko ugotoviti kakšna usoda bo doletela slovenske gozdove (in nas vse), če gospodarjenje z gozdovi ne bo takoj zakonsko in sistemsko rešeno, če z gozdovi ne bo več upravljala stroka, stroka, ki so jo ozke
politične strasti porinile v blato in več kot razvrednotile vse njene napore in (v Evropi priznane) dosežke. Popolno brezzakonje je v gozdovih povzročilo katastrofalno stanje, pogubno za obstoj in vlogo gozdov. Lanski podatki so grozljivi. Vsi vse sekajo, brez nadzora stroke, ni gojitvenih del, ni gradnje prometnic, nikakršnih vlaganj in nadzora ni. Vsi (bodoči) lastniki vidijo le kubike in zaslužek, življensko pomembna varstvena vloga gozdov jih ne zanima.
Dodatni problem je in bo še bolj ogromna razdrobljenost posesti, saj bo v Sloveniji kar 250.000 lastnikov gozdov, vendar je to druga zgodba. Na tribuni sta se obe stranki dogovorili, da bosta vložili vse napore, da se že kar usodno vprašanje gozdov reši takoj v korist nas vseh in zlasti prihodnjih rodov. Ni namreč sprejemljivo, "da zaradi obnove ene sobe rušimo celotno stavbo", kot je poudaril eden izmed gozdarskih strokovnjakov.
(jP)
Rekli so:
Marko Selan, socialdemokratska stranka: "Naša stranka bo zahtevala, da za nazaj ugotovimo vse primere divje privatizacije, vse od dneva sprejetja ustavnega zakona naprej, pa čeprav se bomo morali spet skregati."
Niko Reiner: "Po zaslugi nekaterih politikov in njihovih ozkih interesov vlada na področju gozdarstva popolno brezzakonje, sprejetje novega zakona zavlačujejo in javno pozivajo k
nespoštovanju starega; takšno poceni nabiranje političnih točk pogubno plačuje gozd, stanje je uničujoče, tri četrtine trajnih površin bo propadlo, če takoj ne ukrepamo."
"Gozdarstvo ne more ne živeti, ne umreti, ceno bo plačal gozd."
Jože Tlaker: "Lesna industrija je iz čistega dohodka za vsa vlaganja v gozdove namenila 14,7 odstotka vseh sredstev. Zdaj nima jamstva, da bi lastninila, s temi sredstvi pa bi v mozirski občini takoj prebrodili vse nakopičene težave lesne industrije."
Pogovor z direktorjem enega najuspešnejših zasebnih podjetij v Sloveniji
Ni ovire, ki je ne bi preskočili
Ze nekaj časa nismo bili v velenjskem INSTOR-JU. Ne zato, ker se tam ne bi dogajalo nič pomembnega, ampak preprosto zato, ker se s svojimi uspehi niso hvalili tako na glas, da bi jih slišali. Pot pa nas je zanesla k njim takoj po tistem, ko smo iz Gospodarskega vestnika razbrali, da ta velenjski INSTOR, ni kar tako. Znašel se je v družbi stotih naj-uspešnejših zasebnih podjetij v Sloveniji in to na zavidljivem 52. mestu.
Dovolj tehten razlog za to, da smo se dobili na klepetu s prvim človekom tega podjetja, direktorjem Silvestrom Koprivnikarjem.
NAŠ ČAS: Ne bomo vas spraševali po tem, kako ponosni ste morali biti, ko ste se znašli med najuspešnejšimi zasebnimi podjetji v Sloveniji. Povejte nam raje, ste čisto v začetku, ko ste Instor šele ustanavljali, ga oblikovali, mislili na to, da to enkrat boste?
Silvester Koprivnikan "Ne, takšnega razvoja nisem predvidel. Imel pa sem postavljeno jasno razvojno strategijo, ki jo ves čas uresničujemo."
NAŠ ČAS: Bili ste eno prvih zasebnih podjetij v Sloveniji, kako ste se lotili posla, kje ste danes še posebno uspešni?
Silvester Koprivnikar: "S poslovanjem smo pričeli v začeku leta 1989, najprej z opravljanjem poslov podjetniškega inženiringa za ustanavljanje novih podjetij. Od tod tudi ime INSTOR, ki pomeni intelektualne storitve. Največji razvoj, če ga ocen-
jujemo skozi prihodek in število zaposlenih, smo v firmi dosegli v sektorju Trgovina. In to, da smo na 52. mestu med sto največjimi, izhaja iz visokega prihodka trgovine."
NAŠ ČAS: Kaj pa vaša dejavnost danes obsega?
Silvester Koprivnikar: "Trgovino na drobno in debelo in poslovne storitve podjetniškega inžineringa, računovodskega servisa, tehnoloških storitev, torej osvajanje novih proizvodenj."
NAŠ ČAS: Kje pa so po vaše razlogi takšnega uspeha Instorja?
Silvester Koprivnikar:" Gotovo je uspeh odvisen od ljudi, njihovega znanja, motiviranosti, od vo-denja	in
organiziranosti. Vodenje firme smo že od vsega začetka dokaj decentralizirali. Vodja posameznega področja ima široka pooblastila za odločanje, hkrati pa nosi tudi vso odgovornost za uspešno delo tega področja. Organizacijo smo postavili tako, da smo s strukturo družbenikov lahko strokovno in tudi operativno pokrivali vse poslovne funkcije. Za uspeh je gotovo pomembno, da dobro delujejo vse poslovne funkci-
je, ne le ena, recimo proizvodna ali funkcija prodaje."
NAŠ ČAS:Slišati je, da ste v Instorju tik pred uresničitvijo še enega večjega projekta in to proizvodnje strešnih oken? To drži?
Silvester Koprivnikar: "Doslej smo se v firmi ukvarjali le z dejavnostmi trgovine in storitvami. To je tudi značilnost vseh 30 tisoč novih podjetij, ki so nastala v Sloveniji v zadnjih treh letih. Storitve in trgovina bodo tudi v gospodarski strukturi Slovenije v prihodnje verjetno predstavljale večji delež kot ga danes. To pomeni, da se bodo tercialne dejavnosti razvijale hitreje kot primarne. Pa vendar v In-
Silvester Koprivnikar: "Imel sem postavljeno jasno razvojno pot"

storju menimo, da je proizvodnja tista dejavnost, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost in tudi večjo varnost pri nalaganju kapitala. Pred dvema letoma smo skupaj z nekaj delavci razvoja, ki so bili ob stečaju EKA na Zavodu za zaposlovanje, ustanovili podjetje STELL. Cilj tega podjetja je bilo razviti novo sodobno strešno okno in nadaljevati z razvojem zanimivega programa, ki se ga je Koncem Gorenje ob sanaciji Eka odpovedal, kljub temu, da je v prvotnem sanacijskem programu, ki ga je pripravila sanacijska ekipa Eka, pa ga vodstvo koncema Gorenje ni podprlo, bil strešni program nosilni za dolgoročno sanacijo."
NAŠ ČAS: In vi tu nadaljujete?
Silvester Koprivnikan "Od Eka smo odkupili razvojno dokumentacijo in nekaj orodij in na tej osnovi v dveh letih razvojnega dela prišli do novega strešnega okna. Danes smo pred zaključkom naložbe, ki nas je stala okoli milijon in pol nemških mark.Projekt prinaša 35 novih delovnih mest v proizvodnji in računamo dva in pol milijona nemških mark letnega izvoza, pogodbe so že sklenjene."
NAŠ ČAS: Posebno tisto o odprtju novih delovnih mest deluje danes kot balzam za ušesa. Kdaj bo proizvodnja stekla?
Silvester Koprivnikar: "Trenutno potekajo še zadnja dela pri postavljanju tehnologije, preizkušanju orodij. V juliju, računamo, pa bo stekla že redna proizvodnja."
Milena Krstič-Planinc » ~ » . • 1 . •- (foto: vos)
Marko Kmecl: "Pred meseci smo gozdarji v zvezi s sprejemanjem zakona o gozdovih govorili - bolje karkoli, kot nič. To je najhujši izraz naše bolečine in obupa."
"Krivica, poštenje in podobni izrazi, so produkti ideoloških strasti, resničnost je vse kaj drugega."
"Italija ima manj cerkvenih gozdov, kot jih bo imela Slovenija, če gozdove res vrnemo cerkvi."
Dr. Dimitrij Rupel: "Celo v Rio de Janeiru sem slišal, da je Slovenija za naravne dobrine in gozdove doslej skrbela celo bolje kot Avstrija."
"O denacionalizaciji sem se pogovarjal z madžarskim zunanjim ministrom, naši sosedje so znani po naprednosti svojih reform. Na vprašanje o vračanju Cerkvi mi je odgovoril, da je edino kar niso storili to, da niso
Cerkvi ničesar vrnili." Dr. Jože Pučnik: "Res smo vzorno skrbeli za gozdove, vendar jih bomo morali prepustiti tržnim pogojem, z novimi monopoli ne bomo nič dosegli."
Igor Bavčar: "O vsem tem moramo govoriti zelo natančno, politični naboj je preoster."
"Če bo to vprašanje vpleteno v razmerja med strankami, se bomo polarizirali na laike in katolike. Kam nas je to v preteklosti že privedlo vemo, v državljansko vojno."
Marjan Kotar: "Ogromnih vlaganj v gozdove se danes sramujem, saj so zaničevana in nič vredna, naša gozdarska stroka pa poteptana v blato."
"Cilj razvite Evrope je ohraniti stabilnost gozda, zato vanj ogromno vlagajo in zato gozdarstvo vodijo z rdečimi številkami. Pri nas pa nekateri mislijo na hitro služiti in gozd dolgoročno uničiti."
Gospodarske novice
■	Prejšnji četrtek so se sestali predstavniki in člani območnih zbornic Celje in Velenje. Pogovarjali so se o skupnih zadevah gospodarskega pomena in o načinih njihovega skupnega razreševanja.
■	Se je nekaj možnosti za vključevanje v program nizozemske vlade - MNCP - preko katerega pridejo v naše firme izkušeni nizozemski strokovnjaki kot svetovalci. Firma nosi le stroške bivanja. Informacije in obrazci so na voljo na območni zbornici Velenje.
GZS - območna zbornica Velenje
Vesti iz Obrtne
Na velenjski obrtni zbornici se v teh dneh pospešeno pripravljajo na letno skupščino. Ta bo zasedala 30. junija, osrednja tema razprave pa bo delovni program zbornice do konca tega leta.
Vanj so zapisali osnovno usmeritev zbornice, promocijo proizvodnje in poslovnega sodelovanja njenih članov. Obrtna zbornica Velenje je namreč navezala poslovne stike s sorodnimi zbornicami v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem. Gre za sodelovanje predvsem s področja obrtno proizvodne dejavnosti - plastike in kovine.
Ob tem je najbrž treba omeniti še vključevanje obrtne zbornice v sistem poslovnega združenja malih in srednje velikih podjetij v Italiji, kjer so dane tri možnosti sodelovanja: sovlaganje, know how ter izmenjava blaga.
Izobraževanje članstva zavzema v delovnem programu velenjske obrtne zbornice posebno mesto. Zaradi hitrega naraščanja obrti in vse zahtevnejšega prilagajanja tržnim razmeram bodo na omenjeni zbornici letošnjo jesen pripravili seminarje za obrtnike začetnike ter specializirana predavanja za potrebe obrti.
•••••••••••
Ena od točk prej omenjene skupščine bo tudi problematika sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v obrti. Predlog zbornice, da sklad preide iz vloge zbiranja želja po izobraževanju v nudenje potrebnih znanj za obrt, bo najbrž naletel na ugoden odmev.
Pred nedavnim so na velenjski obrtni zbornici obravnavali teze razvojnega programa občine Velenje za področje gospodarstva. Niso jih sprejeli. Menili so namreč, da jih bo treba temeljito prevetriti in program močno dodelati. V njem namreč niso zasledili nobenih možnosti razvoja obrti ter malih podjetij. Prav tako ne osnovnih smeri
razvoja okolja, v katerem obrtniki delajo in živijo.
•••••••••••
Tako kot v drugih območjih, ?e tudi v velenjski občini zanimanje za obrt naglo povečuje. Akcija samozaposlovanja je najbrž glavni razlog za približevanje 600- obrtniku v Šaleški dolini, kar je 100 obrtnikov več v enem letu. Njihove oči so sedaj uprte v ugodno rešitev novega zakona o kapitalskih družbah, ki naj bi rešil dvome: kaj je-Rodjejje. ig kaj_ oJ?rt. .....................• •	;
Center srednjih šol Velenje
"Gospodinje" so se predstavile
Dneve odprtih vrat so letos na Centru srednjih šol v Velenju zastavili nekoliko drugače kot minula leta.Staršem učencev in tudi širši javnosti predstavljajo delo in življenje v posameznih usmeritvah praktično skozi celo šolsko leto. Minuli petek se je tako predstavilo 64 učencev iz programa gospodinjskih storitev.
V Šaleški dolini in s tem tudi na omenjeni srednješolski ustanovi je že dolgo tlela ideja o ženski poklicni šoli, s katero bi nekako zapolnili vrzel v programih centra. Hkrati s tem pa večini osnovnošolcev omogočili obiskovanje srednje šole v svojemm, domačem kraju.
In tako je 63 učenk in en učenec skupaj z učitelji in starši lansko jesen zakorakalo v melce neznano smer - v program gospodinjskih storitev ali program za poklic v drobnem gospodarstvu v dveh oddelkih. Ob zaključku prvega leta
izobraževanja v novem programu pa so ti z razstavo svojih izdelkov pokazali, kakšna različna znanja so v tem šolskem letu pridobili. Tisti, ki so se petkove predstavitve udeležili, so imeli kaj videti.
Šola oziroma program za gospodinjske storitve je v tem trenutku predvsem poklicna šola,namenjena dekletom, ki nimajo ambicij, možnosti za izobraževanje v gimnaziji ali v kakšni drugi srednji šoli oziroma so dosego višjih življen-skih ciljev načrtovale šele kasneje. Sedaj pa iščejo predvsem pot v zdravo življenje.
Program gospodinjskih storitev poleg splošnih in strokovno teoretičnih predmetov goji in temelji predvsem na praktičnem pouku iz poslovne informatike, ki vključuje strojepisje in računalništvo, pripravi in serviranju jedi, šivanju po krojnih polah. V prihodnosti se obeta temu programu
			
Kf/ M	r 'ri		P P BL jpjj&r j
		.tli v	
Večina pridobljenega "znanja" iz programa gospodinjskih storitev se je dala pojesti. Da so razstavlljene jedi pritegnile pozornost udeležencev, najbrž ni treba posebej poudarjati. Tudi tega ne, kako so jim v nadaljevanju teknile
dvoletno nadaljevanje šolanja, namenjeno predvsem tistim, ki bodo med poklicnim izobraževanjem ugotovile , da zmorejo in hočejo doseči več. S pridobljenim znanjem v na-daljnih dveh letih bodo lahko opravile maturo in nadaljevale študij na višji šoli. Seveda pa bo tudi lepa priložnost za tista dekleta, ki se želejo dodatno uspodobiti v vsebinah praktičnega pouka in si pridobiti
srednjo strokovno izobrazbo.
Kot zanimivost naj še zapišemo, da je bilo zanimanje za vpis v program gospodinjskih storitev na Centru srednjih šol v Velenju za prihodnje šolsko leto tolikšno, da so morali vpis omejiti. Danes (24. junija) bodo objavili rezultate omejitve vpisa in iz prijav bodo razvidna imena in priimki 60 kandidatov za 1. letnik programa gospodinjske storitve.
Novo v Mladinskem servisu Velenje ■ Malčkov kotiček
Radi bi šli mčer ven, kdo bo popazil na otroka?
Velenjski Mladinski servis je sprejel izziv, ki je že precej udomačen v večjih mestih ,k nam pa prihaja zdaj. Nič več se vam ne bo treba spraševati, kam z otrokom, kdo ga bo popazil,ko boste morali po nujnih opravkih, ko bi želeli zvečer ven, ko bi radi v miru naredili tudi kaj zase... Izziv se imenuje MALČKOV KOTIČEK, vodi pa ga Dragica Hudej, absolventka sociologije na Fakulteti za družbene vede.
Turistično društvo Velenje
Podelili vrtnice
"Za diplomsko nalogo pripravljam temo s področja privatizacije otroškega varsta. Iz
tega razloga sem se vključila v novi projekt Mladinskega servisa - občasno varstvo na domu. Gre za projekt, ki smo ga imenovali Malčkov kotiček, pomeni pa dopolnitev že obstoječi instituciji vzgojno varstvenih zavodov, ki nudijo dopoldansko in delno tudi popoldansko varstvo otrok. Kam pa z njimi zvečer in ponoči?" Tako je začela pogovor Dragica Hudej. In ko se takole srečaš z njo, tik pred tem pa še razmišljaš, ali bi tujemu človeku zaupal svojega otroka, so že prvi trenutek vsi dvomi razblinjeni. Bi! Njej bi ga in če bi ga njej, zakaj ga ne bi tudi komu od petnajst članske ekipe strokovno usposobljenih dijakov in študentov Malčkovega kotička?
Ekipa je tu! Na razpolago je 24 ur na dan. Svoje storitve zaračuna zmerno.
Pokličete jih lahko -dopoldne po telefonu 854-831 ali 853-061, zvečer pa po telefonu 858-094. "Ko starši povedo svoje želje, mi pokličemo naše varuhe. Izberemo jih glede na interese in želje staršev. Bi radi dekle, morda bi bil
primernejši fant? Bi radi, da varuh zna kakšen instrument? Želite varuha iz vaše bližine?",
tako in podobno je spraševala Dragica Hudej in tako bo vprašala tudi vas.Ko poiščejo najprimernejšega varuha, ki bo z vašo malo ali malo večjo osebico prebil nekaj ur, mora ta takoj najti pot do vas. Morda vas pokliče, morda obišče, da zve nekaj osnovnih podatkov: koliko časa prej naj pride, da se z otrokom spozna, kaj ga zanima, kaj bosta počela, ko vas ne bo..."In zelo pomembno," pravi Hudejeva, "varuhi morajo potem ostati pri otroku toliko časa, da se vrnejo starši. Ponoči morajo ob otroku ostati budni in tistim staršem, ki so otroka že zaupali kateremu od naših varuhov skušamo za naslednjič zagotoviti istega."
Res je Malčkov kotiček novost v našem okolju, ampak novost, ki nam bo, ko se bomo nanjo navadili , prišla še kako prav. Za začetek, do takrat, da ne zaživi popolnoma in do takrat, da vam zanimiva ekipa ne vzbudi zaupanja, pa morda povprašajte, pozanimajte se, spoznajte koga od varuhov. Videli boste, da so vredni zaupanja.	(mkp)
Prejšnji torek je bila v prostorih hotela Paka razširjena seja turističnega društva Velenje. Na njej so podelili priznanja za najbolj urejeno okolje šol, zaselkov, podjetij, ustanov in zasebnih hiš v letu 1991.
Za najbolj urejeno šolo je komisija za varstvo okolja med centralnimi šolami izbrala OŠ Bratov Mravljakov, drugo in tretje mesto pa sta pripadla OŠ Mihe Pintarja-Toleda in Antona Aškerca. Podružnične šole so se razvrstile takole: Pcsjc, Škale in Cirkovce. Vrstni red med zaselki v mestnem območju: Stara vas, Gorica, Levi bregv v vaškem območju pa: Pesje, Skale, podkraj-Kavče. Pri ocenjevanju podjetij, ustanov in zasebnih hiš je osvojila prvo mesto KS Levi breg. Med posamezniki je v tej KS srebrno vrtnico prejela družina Kovič, bronaste pa družine Fliser, Krupič, Šafar in KK Ptuj Tržnica; v KS Desni breg sta srebrni vrtnici prejeli družini Florijan in Mljač iz Saleka, bronasti pa družini Raner in Prislan; srebrni vrtnici v Pesju sta prejeli družini Murn in Perovec, bronasto pa družina Bolha; v Cirkovcah pa bronasto družina Britovšek.
Zlato vrtnico za najbolj urejeno hišo in okolico v letu 1991 je prejela druž.ina Meža iz Podkraja. Ob tej priložnosti so podelili še 38 priznanj. Ostala priznanja in vrtnice bodo podelili v tistih krajevnih skupnostih, kjer bodo za to priložnost pripravili posebno slovesnost in bomo o tem še poročali.
Po podelitvi priznanj v hotelu Paka so člani turističnega društva Velenje in vabljeni v razpravi opozorili na nekatere pomanjkljivosti v naši občini. Ena takih je, da tujci pogrešajo karto Velenja in okolice. Zgodi se, da jo želijo dobiti na bencinskih črpalkah, kjer jih žal ni. Nadalje člane turističnega društva zelo moti, da pri njihovem delu zelo pogrešajo ljudi iz občinske strukture. Prav njim ne bi smelo biti vseeno kako je urejeno naše mesto, so poudarili. In nenazadnje - občinska turistična zveza in društvo ne razpolagata z oblastno in finančno pomočjo. V nadaljevanju so razpravljalci opozorili še na druge pomanjkljivosti, ki nam ne smejo biti in nam tudi niso v ponos.	B.M.
Savinjski gaj v Mozirju
Ptice so odletele - ostale so maske
Res se je Savinjski gaj letos še posebej lepo razcvetel, iz dneva v dan privablja številne obiskovalce in jih bo po napovedih do konca sezone privabil še več, žal pa se je v Gaju "razcvetelo" še nekaj, kar z lepim cvetjem nima prav tesne povezave. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin je namreč nevede ostalo brez svojega, "Ljubotovega" doma, brez opreme v njem, brez 15o kletk, brez vsega. Brez njihove vednosti je na podlagi pogodbe vse, kar je (bilo) njihovega pripadlo Pustu Mozirskemu. Člani društva trdijo, da so bili iz Gaja namerno pregnani, nihče jih ni ničesar vprašal, jih opozoril ali obvestil. Vse je bilo storjeno brez njihove vednosti, in storjeno je bilo marsikaj.
Predsednik društva Bojan Sopolšek pravi: "Dom so nam vzeli, oziroma vanj vlomili, brez predhodnega obvestila ali vsaj povabila na razgovor o sodelovanju. Policija je bila o vlomu obveščena, narejen je bil zapisnik, ki pa je tam tudi ostal.
Sicer pa so nas iz Gaja pričeli preganjati že lani, zato smo junija morali prenehati z delom v njem, ne v društvu, laž pa je, da nismo delali zadnja tri leta. Za vse to se moramo "zahvaliti" gospodoma Rakunu in Skornšku, o izvršenem dejstvu pa nismo bili niti obveščeni; to bi morali biti, saj je dom naš, sami smo ga zgradili, sami opremili, z lastnimi sredstvi plačali opremo in kupili 150 kletk, sami do lanskega leta plačevali zavarovanje. Ker za škodo po poplavi nismo prejeli niti tolarja, ga lani nismo zmogli več zavarovati. Vse do konca leta 1991 smo sodelovali pri urejanju
okolice doma; stroške vseh razstav smo krili iz lastnih sredstev. Po vsaki prireditvi v gaju pa smo "zvedeli", da je prinesla izgubo in da ne moremo računati niti na sredstva za hrano za ptice, čeprav smo z njimi sodelovali na vseh razstavah in prireditvah v Gaju. Iz tega naslova do konca leta 1991 nismo prejeli niti tolarja. Tudi na prošnjo občinskemu izvršnemu svetu za finančno pomoč lanskega maja nismo prejeli niti odgovora. V vseh petih letih nas ni nihče povabil na razgovor. Na vse naše prošnje za sprejem nismo dobili niti odgovora, tudi letos smo na vse načine skušali priti do predsednika sveta krajevne skupnosti, a nismo uspeli.
Očitki, da nismo delali in smo zato izgubili svoj prostor v Gaju, so neutemeljeni. Res nismo delali v Gaju od junija lanskega leta, ker so nam to preprečili, kot sem že dejal, delo v društvu pa ni zamrlo.
Do konca leta 1991 smo prirejali razstave, sodelovali na njih in na različnih prvenstvih. Imamo celo 1. mesto s svetovnega prvenstva, lani dva državna prvaka, na republiških in prej še državnih prvenstvih pa smo osvojili preko 100 medalj.
Skrbi za ptice v Gaju, ne v naših kletkah, niti ne bi omenjal, obiskovalci pa se vseeno spomnijo ptičnic, valilnic in še česa, kar je parku vsekakor dajalo dodaten Čar. Toliko manj torej razumemo, da smo po ustanovitvi društva leta 1977, po izgradnji svojega doma v letih 1978 in 1979, po vseh ostalih naporih in dosežkih, bili deležni takšne "pozornosti" in zahvale."
Fadil Krupič je prejel bronasto priznanje
Poteptana priroda
Trije občinski odbori LDS (Mozirje, Velenje in Žalec) so založili in izdali knjigo Poteptana priroda, ki je izšla 19. junija 1992. Gre za ekološko in turistično analizo Savinje, Pake in pritokov. Knjiga je tiskana na reciklirarenem papirju in pomeni na tem področju pomembno krajevno novost, kajti v njej so zbrani mnogi podatki iz večletnega truda mnogih strokovnjakov in institucij. Avtorji so se trudili.da bi s knjigo,ki je napisana v človeku dostopnem jeziku ponudila aktualno informacijo o dejanskem stanju na porečjih Savinje in Pake. Knjigo vsekakor priporočamo v branje.
G.V.
ČLOVEK IN OKOLJE -
Varstvo okolja
Ob spremlanju dnevnih časopisov se pojavlajo naslovi:
Gospodarimo tudi z odpadki, Okolju prijazen dom, Sortiranje odpadkov na izvoru, bo postalo kmalu pravilo, Čista Šaleška dolina - naš ponos, Ne združujmo odpadkov, ki so nastali ločeno, Kako naj sodoben človek pravilno ravna z odpadki, Ljubje bi radi ločeno zbirali odpadke, a zato ni poskrbljeno, Za rešitev zemlje, Vrnimo naravi, kar je naravnega, Vzpon na grobu PVC, Vrni odpadke tja, od koder so prišli, Prvi korak do celovite obravnave vseh vrst odpadkov v Sloveniji, Za čisto okolje, Ekologija naj ostane zavest Slovencev, Sodoben način - strožji režim, VHO za konferenco o Zemlji, Varstvo okolja ni dober biznis, Politika,ekonomija in varovanje okolja, Zemla, zrak in voda vpijejo "Na pomoč" ipd.
Ko človek prebira sestavke pod predhodno navedenimi naslovi, spozna, da se z našim planetom dogaja nekaj hudega. Škoda, ki jo dela našemu planetu človek, torej mi vsi, je škoda, ki jo delamo sami sebi. Čas je že, da spoznamo to preprosto resnico in se začnemo temu primerno tudi obnašati. Če smo ravnodušni do uničevanja našega okolja, smo ravnodušni do našega zdravja in dobrega počutja. Da je tistih, ki skrbijo za okolje vse več, priča tudi vrsta sejmov, razstav, publikacij, seminarjev, izvajalcev že v letošnjem letu:
1.	Sejem Tehnika in okolje - Celje, Ljubljana, Maribor (april, maj 1992)
2.	Razstava ikros - natečajne rešitve integralnega koncepta ravnanja z odpadki (februar 1992)
3.	Vrsta publikacij: Zakon o varstvu okolja, Zelena priložnost (revija), Prvi koraki v ekologijo (delavni zvezek za otroke), Divja odlagališča odpadkov po Sloveniji (zbir po območjih), Skrb za zemljo (povzetek iz tuje literature), Komunala - okolje ( Kom. podjetje Celje), Gospodarjenje z odpadki (revija)
4.	Konferenca Globe - Vancouver - marec 1992 (mednarodna konferenca, združena z rastavo proizvajalcev opreme, ki integralno obravnava zaščito in izboljšanje okolja, izobraževanja in posel
svetovna konferenca Unesca o okolju - Rio de Janiero, junij 1992
5.	Izvajalci:
Saubermacher Siid - Lenart - Sistem ločevanja odpadkov
Ekoles - Zbiranje posebnih odpadkov, reciklaže - Biopas Ekoles Ptuj
Dial - Prebiranje komunalnih odpadkov - Dial Ljubljana, temeljijo na osnovi integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji (Ikros), ki je postal element družbeno razvojne usmeritve republike Slovenije
Temeljni sklepi konference Globe 1992 so: za zagotovitev čistega okolja in usklajen razvoj je potrebno bistveno spremeniti politiko in zakonodajo. Probleme se rešuje pri vzrokih in ne pri posledicah, ki je sedaj
pravilo na področju varovanja okolja
izjemna pozornost mora biti namenjena izobraževanju ljudi in usmerjanju raziskovalnega in inovativnega dela v nove kreativne ekološke tehnologije
potrebna bo velika pomoč nerazvitim državam v razvoju, kjer se ob neprimernem razvoju povzroča ogromna ekološka škoda
Zaključek:
Najsodobnejša tehnologija je tista, ki ob minimalni porabi energije in produkciji odpadkov in v sožitju z okoljem, zagotavlja dostojno življenje ljudi.
Sejem Tehnika in okolje, s spremlajočimi seminarji, je seznanil obiskovalce z najnovejšimi dosežki in spoznanji s področja varstva zraka, gospodarjenjem s prostorom, ravnanja z odpadki, o racionalni rabi energije, varstva pred hrupom in škodljivimi vplivi iz okolja in Ikros-om.
Razstava Ikros je predstavila natečajne rešitve ravnanja z odpadki v Sloveniji (15 rešitev, podeljeni dve drugi nagradi): nagrada za rešitev, ki jo je izdelal: konzorcij podjetij Hidroinženiring (si) - Saubermacher (SI), Ekokemija (SI) -IUG Avstrija: - preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno iskoriščanje odpadkov pred njihovim dokončnim uničenjem ter konzorcij podjetij: institut za ekološke razmere Maribor in GUA Avstrija
inženirska in raziskovalna dejavnost s ciljem ponuditi ekološko dolgoročne usmerjene in ekonomsko optimalne rešitve na področju gospodarjenja z odpadki.
Komunalno podjetje Velenje
25. junija 1992
TO IN ONO
nas cas
5
Somrak idealnega urbanizma in idealnih urbanistov (2)
(ali ko se pomeša otroke in vozila)
Razmišljanje, da so ceste namenjene samo za pretok prometa -povezovanje - je sicer pravno točno, zamegljuje pa dejstvo, da cesta v izgrajenem delu naselja vrši tudi druge bistvene funkcije: odpiranje, navezovanje in bivanje.
Zato bo spuščanje še močnejšega prometa v mestno središče (predlog avtorjev UN centralnih predelov mesta Velenje) razen prometno varstvenih, ekoloških in vizuelnih poslabšanj imelo tudi za posledico izvedbo dragih in zahtevnih posegov v rekonstrukcijo centralnih predelov. Idejo ulične mreže je dokaj enostavno skicirati, težave nastopijo, ko se obdelujejo detajli: ko se jasno izrazijo potrebne širine ulic, dimenzije kompliciranih križišč, nepotrebne delitve območij... Zato ima promet v smislu individualnega motornega prometa posebno nalogo, saj je kot pretežno sredstvo povezovanja istočasno tudi najnevarnejši dezintegracijski element. Ta privid učinkovitosti opravičuje veliko investiranje v gradnjo cestnega omrežja - perpetum mobila - ki sam sebe producira in v trendu nenehnega porasta zahteva in pridobiva absolutno največ mestnega zemljišča.
Ob vseh problemih, ki jih danes mestno središče izkazuje, se postavlja vprašanje ali to danes res lahko sprejme še več vozil (tako v gibanju kot stanju parkiranja).
Čeprav sta avtorja UN v časopisu Naš Čas razložila smisel ureditvenega načrtovanja, je potrebno povedati, da predpisi o urejanju naselij (poglavje št.3 - prostorski izvedbeni načrti) zelo jasno opredeljujejo, da se z UN določa "predvsem oblikovanje rešitev, ki jih terja prenova ali asanacija obstoječe stavbne ali druge prostorske strukture ter urejanje drugih posegov v prostor, ki nimajo značaja graditve "(konec citata, pomembno podčrtal avtor).
Zato je nerazumljiva prenova mestnega središča, zamišljena z novimi prometnicami in razdelitvijo območja centralnih dejavnosti, katero je danes razpostrto med reko Pako in Tomšičevo cesto ter Jenkovo in Kidričevo cesto. To območje predstavlja določeno posebnost, saj se tam nahaja ponesrečen kompleks zdravstvenega centra s šolskim centrom, glasbeno šolo, mestnim parkom in tudi stanovanji v obrobju. Predlagano postavljanje novih prometnic na način, značilen za projektirane pri mestnih in zunajmestnih območij - dolge ravne ulice z ozkimi pločniki za pešce, je vprašljivo. Postavljanje takšne ceste v območje med objekte zdravstva in šolstva bi naredilo stanje, podobno današnjim razmeram in problematičnosti Jenkove ceste od Prešernove do Tomšičeve. O tem delu Jenkove se zato danes lahko odločimo, ali jo bomo za boljšo "cirkulacijo" še dodatno razširjali in prekinjali z novimi priključki ali iz nje s primernimi ukrepi odstranili zunanji tranzitni promet, ki ni v povezavi z namembnostjo objektov ob cesti in ga prestavili na Cesto talcev, ki tvori del mestnega cestnega obroča. Značilnost velike problematičnosti na tem delu Jenkove je pogojena iz slabe prometne arhitekture - objekti šol na eni strani in stanovanj na drugi so v izrazitem neskladju s cesto, ki poteka med njimi. Slabo so urejeni dostopi do objektov, cesta omogoča razvijanje prevelikih hitrosti vozil, razporeditev objektov pogojuje večkratno prečkanje ceste s strani nemotoriziranih udeležencev v prometu (peš tokovi otrok od stanovanj do šol, na delo...). Namembnost objektov ob cesti zahteva poleg večje prometne varnosti po veljavni zakonodaji tudi zadostitev pogojev glede varstva pred prekomernih onesnaževanjem zraka in povečanjem hrupa kot posledico motornega prometa.
Avtorja UN mi pripisujeta v določenem kontekstu "vpetost" v sedanjo oblast. Če bi ta trditev veljala, potem ne bi izražal svojega nestrinjanja z vztrajanjem na izgradnji ceste ob železnici (ZN ob releznici), s prometnimi posegi v starem Velenju, z rekonstrukcijo
Kiariteve...
Kot primer bom navedel le posledice realizacije cestne povezave, predvidene z ZN ob železniški progi:
Cestno navezovanje območja Interevrope je ovrednoteno z višjim centrom republiškega pomena. Promet težkih tovornjakov, tudi s priklopniki, se danes odvija skozi naseljene dele mestnega prostora. Potekanje tega prometa po Cesti talcev ima za posledico prevelike konflikte med povezovalnimi-odpiralnimi in bivalnimi funkcijami, ki se kažejo v zmanjšanju prometne varnosti, večjem vplivu prometa na okolje (hrup, onesnaženje zraka), v zahtevi za rekonstrukcijo ceste glede na karakteristike tega prometa (večji posegi v obcestni prostor, rušenje obstoječih objektov...). Istočasno pa vztajanje na izgadnji cestne povezave (podaljšek Tomšičeve na cesto Simona Blatnika) pomeni ohranjanje tranzitnega prometa z vsemi posledicami skozi mesto. Navezovanje višjega centra Interevrope mora bilti direktno - po najkrajši poti do magistralno-regionalnega dela cestnega mestnega omrežja (in naprej v širši državni in meddržavni prostor). Podvoz pod železnico v Pesju in dokončanje povezave Partizanske ceste s cesto S.Blatnika bi omogočalo to navezavo. (konec - več v nalogi PUN)
Aleksander Kneževič
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Mar res odloki in priporočila za orla!?
Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na nedavni seji razpravljal tudi o lovstvu in sprejel nekaj zelo pomembnih sklepov. Med drugim je priporočil lovskim družinam, da za dobo dveh let zaščitijo ruševca, seveda v popolnem sodelovanju s sosednjimi družinami, drugi sklep je, da mora zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine skupaj z lovskimi družinami in gozdarji pripraviti predlog zaščite gnezdišč sokola selca in planinskega orla, tretje pa je priporočilo alpinistom o začasnem prenehanju plezanja po Tirskih pečeh na Ljubnim ob Savinji - zaradi orlje družine.
Prav slednje je zanimivo in malo čudno. Čudno zato, ker mora o tem razpravljati izvršni svet in povrh vsega še na pobudo in prošnjo ornitološkega društva Slovenije in glavnega republiškega inšpektorja za lovstvo in ribištvo, ki so ga na to opozorili gozdaiji. Gre namreč zato, da v Tirskih pečeh po dolgih letih gnezdi par orlov z mladičem, njihovo
nadaljnje gnezdenje in preživetje mladiča pa je zaradi motenja plezalcev ogroženo. Gre za omejitev med l.jan-uatjem in 3o.junijem (upajmo, da vse skupaj ni prepozno), torej v času, ko orli svatujejo in izbirajo gnezdišče, ko valijo in vzre-jajo mladiče. Alpinisti te redke in ogrožene ujede gotovo ne želijo namerno pregnati, recimo, da so bili premalo pozorni. Za nekaj drugega gre.
Planinski orel in sokol selec sta dragocen del žive narave in občečloveška naravna dediščina, danes zelo redka in močno ogrožena, mi pa ju moramo reševati in varovati s priporočili, odloki in podobnimi ukrepi.
V mozirski občini ob tem z grenkobo poudaijajo odnos zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se na prošnje za pomoč v teh primerih odzove redko, pozno, ali sploh ne, na drugi strani pa se denimo prav temeljito ukvatja s centimetri višine in širine slehernega okna pri obnavljanju različnih poslopij. (jp)
Kajenje in alkoholizem kot povzročitelja srčnih bolezni
Letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen boleznim srca. Se natančneje bi lahko dejali, da govorimo o povzročiteljih, ki vplivajo na to obolelost. Med mnogimi, bolj ali manj znanimi patogenimi -boleznotvornimi dejavniki na srce, sta nedvomno tudi kajenje in pretirano pitje alkoholnih pijač. Obe navadi sta nam zelo poznani in tudi zelo blizu. Sta za navajenega prijetni, zabavni ali celo nujni. O obeh navadah mnogo govorimo, pišemo in razlagamo o njuni škodljivosti, pa vse skupaj zelo malo zaleže. Da pa bi bile te trditve o škodljivosti kajenja in alkoholizma nekoliko razumljivejše, bom poskušal na kratko opisati nekaj mehanizmov škodljivega delovanja nikotina in alkohola na srce.
Pri kajenju se iz tlečega tobaka poraja dim, ki deluje predvsem na dihala ter nikotin in oglikov monoksid, ki po naglem prehodu v kri delujeta na cel človekov organizem in seveda tudi na srce. Ustavimo se najprej pri nikotinu, zaradi katerega je kajenje kar na tretjem mestu v vrsti rizičnih dejavnikov pri nastanku srčnih obolenj. Pred njim sta le
povišan krvni pritisk in povišan holesterol v krvi. Nikotin ima v grobem prikazu dvojno zlo delovanja na srce. Najprej je to direkten vpliv na zoževanje žil prehranjevalk srčne mišice -vazokonstrikcija koronark. Nikotin ima namreč močno žilnokrčno delovanje na vse žile odvodnice -arterije v organizmu. Zato pride ob vsakem kajenju do krčenja arterialnega ožilja in pri trajnejšem ponavljanju postajajo žile ožje in krvni pretok slabši. Vse manj je kisika in prehrane v srčni mišici. Srce se začenja opozorilno oglašati s tiščanjem in bolečino v prsih.
Drugo pomembno boleznotvor-no delovanje nikotina pa je njegov vpliv na nivo dobrotvornega holesterola v organizmu. Kot boste še v kasnejših prispevkih lahko brali o lastnostih holesterola naj tokrat le na kratko omenim, da holesterol v krvi sestavljata dve komponenti. To sta že omenjeni HDL holesterol in boleznotvorni LDL holesterol. Prvi namreč preprečuje, da se drugi ne odlaga v preveliki množini na žilno steno. V tem ravnotežju holesterolov pa nikotin znižuje nivo HDL holesterola in LDL holesterola, ki, se
prekomerno odlaga na žilne stene. Le te postajajo vedno ožje in prehrana srčne mišice je s tem dodatno osiromašena. Nikotin je tudi ob enkratnem vnosu v organizem močan strup. Že količina, ki ga vsebuje pet cigaret ali ena srednje velika cigara zadostuje za smrt odraslega človeka. Manjše doze pa povzročajo znane slabosti v trebuhu, razbijanje srca, znojenje, bruhanje in drisko.
Omenil sem že tudi pomen ob kajenju nastalega monoksida, ki se naglo veže v krvi, kjer izpodriva kisik in še dodatno siromaši preskrbo srčne mišice. Če kadimo v malem prostoru ali celo v avtomobilu je to delovanje na srce toliko bolj izrazito.Do sedaj sem omenjal le kadilčevo srce. Žalostna in zaskrbljujoča ter jezo vzbujajoča pa sta resnica in znanstveno spoznanje, kako zelo so ogroženi tudi nekadilci v kadil-čevem okolju. Kajenje je smrtno nevarna zasvojenost, ki ubija tudi nedolžne. Raziskave kažejo, da na vsakih šest, zaradi kajenja umrlih, umre tudi eden pasivni kadilec. In kaj svetovati kadilcu, ki ga začne opominjati srce? Prav bi bilo, da takoj povsem prekine s
kajenjem. Pogosto to ne gre, zato naj poskuša močno omejiti svojo razvado in težave bodo manjše, nevarnost odpovedi srčnega obtoka pa odložena. Da ne bi prihajalo do omenjenih tragedij, se o škodljivosti kajenja mnogo govori na področju preventive in zato tega ne bi širše obravnaval. Poudarim pa naj le, da so dom, vrtec, šola, javne ustanove mesta, ki naj prvi vzgojno - proti kadilsko vplivjo na otroka. Prepovejmo končno vabljive reklame za cigarete in kajenje v javnih prostorih. Cigareta naj ne bo več simbol dras-losti, poslovnosti itd., saj v resnici odraža le vse kaj drugega.
Alkoholizem oziroma trajno prekomerno pitje alkohola pa deluje patogeno direktno na srčno mišico. Povzroča propad celic v srčni mišici in namesto le teh se razvija vezivje in maščobno tkivo. Srčna mišica postaja tako šibkejša - manjvredna, ter začenja popuščati in se širiti. Srce postaja razširjeno in vedno bolj mlahavo. Alkoholik s takšnjim srcem ima težave s težko sapo, se hitreje utruja in komaj zmore kakšno delo.
Kajenje in alkoholizem gresta pogosto z roko v roki in ubogo srce trpi kar pod dvema bičema. Omembe vredna pa je razlika med kajenjem in uživanjem alkoholnih pijač. Zmerno uživaje pijač srcu ne škoduje, lahko pa trdimo, da mu škoduje vsaka cigareta.
dr. med. Pavel Grošelj spec. spi. med.
Ob rob svetovnemu ekološkemu kongresu
V Rio de Jeneiro so se pred nedavnim srečali torej tisti, ki dajo malo več na čisto in zdravo okolje, ki se zadevajo, kaj pomeni ekološko čista proizvodnja , čiste vode, čisti zrak za življenje Zemljanov. Posebno mesto pri tem imajo najbrž tudi gozdovi.
Že dolgo ekologi in gozdarji skupaj v en rog trobijo, kako vse premalo se zavedamo pomena gozdov tako v svetovnem, slovenskem in navsezadnje tudi velenjskem prostoru. In prav nič čudnega - po svoje- ni, da so ti ogroženi. Se vedno jih ne poznamo, še vedno se ne zavedamo ali nočemo zavedati
njihovega pomena za celotno življenje na zemlji. Ce bi bilo kako drugače { jih ne bi "vestno in zavestno" uničevali. Človek nespametno uničuje gozdove s krčenjem, zastrupljanjem s strupenimi plini, s pretiranim izsekavanjem ( v glavnem zaradi izboljšanja življenske ravni), z gozdno pašo, ...Vsako leto izgine na zemlji za 5 do 10 Slovenij gozdnih površin. Problemi so povsod enaki, isti, samo razsežnosti so,pa še te so zgolj navidezno različne. Gozdovi umirajo tako v Amazoniji kot pri nas v Zavodnjah.
Le malo bolj poglobljeno razmišljanje
o pomenu gozdov je potrebno, da človek spozna, kako so hrasti, smreke, breze, kostanji, bukve,... za obstoj življenja na zemlji neprecenljivi. Zato sploh ne spreseneča, da so na svetovnem ekološkem kongresu v Rio de Janeiru eno od treh najpomebnejših deklaracij namenili njim. Ce velja izrek, da zemlja ni naša lastnina, ampak smo si jo izposodili od naših vnukov, velja to za gozdove še toliko bolj. Gozd je preveč dragocena dobrina, da bi bil le v domeni lastnika in gozdarja. Biti mora skrb nas vseh.
Kača in jaguar
Thnebia
Možakarju, ki je tistega jutra stal pred menoj, je bilo ime Euripides. Bil je za glavo manjši od mene, s košato brado, zme-čkanim klobukom, zamazanimi hlačami in strganimi ter pošve-dranimi copati. Ponujal se je za vodiča. Stal je tam na pragu kot pravo nasprotje tistega sončnega, kot umitega jutra in čakal na moje besede.
Kdo se je ob rojstvu tega človeka, ki je bil star približno toliko kot jaz, spomnil na tako ime? Kdo je takrat v tistem nesrečnem Guicanu, na neskončnih pobočjih Sierre Nevade del Cucuy pomislil na ime že davno umrlega grškega dramatika? Se je kdo ponorčeval iz nezakonskega ali celo zapuščenega otroka?
Euripides iz Guicana, mesteca ,ki leži visoko v kolumbijski Vzhodni Kordiljeri, je bil namreč očitno reven kot cerkvena miš. Sicer se prav gotovo ne bi tako prostodušno in ponižno smehljal.
Čakal je na moj odgovor. Meni pa so take odločitve vedno težke. Pravzaprav najraje hodim sam. Sam sebi namreč še nikoli nisem šel na živce. Sam s seboj se tudi ne kregam.
In če bi se že odločil za vodiča bi si vzel čas za premislek. Toda Euripides je bil človek, ki ga ni bilo moč kar tako odgnati. Stal je tam v svojih predolgih hlačah in se smehljal. Trdil je, da pozna gorovje. Da bo nosil moj nahrbtnik, kuhal najine obede. In ker sem imel samo majhen šotor je trdil, da njemu ni potreben. Da bo spal zunaj, v skalnih votlinah ali kjerkoli že.
Medtem ko je Euripides čakal , sem si vzel še nekaj sekund ter se razgledal- po okolici, ki jo je bodrilno razsvetljevalo jutranje sonce. Stala sva na pragu hiše ,ki je bila taka kot vse druge hiše v tistih kolumbijskih gorah, čeprav je bila hotel. Eden od obeh hotelov v Guicanu ki leži bogu za
hrbtom in skoraj tri tisoč metrov visoko. Avtobus je iz Duitame do tja potreboval skoraj dvanajst ur in pokrajina se je med potjo kar nekajkrat spremenila.
Sabana de Bogota s svojimi evkaliptovimi gozdovi in imeni mest, ki spominjajo na davno izginulo deželo Muiskov, pa visokogorski prelaz, pa dolga pobočja vedno bolj suhe pokrajine ob reki Chicamocha, pa že kar polpu-ščavska pobočja strmo nad rečico Rio Nevado, gola strma pobočja, tu in tam pokrita s kaktusi in agavami ter grozeča s konglomer-atnim kamenjem in skalami , ki so bila kot prilepljena nanje in je bilo videti, da jih bo že najmanjši sunek sprožil v globino.
Spodaj se je penil Rio Nevado, ki je imel barvo rjavosivega kamenja in peska tiste uničene pokrajine, nekoč požgane in potem spremenjene v puščavo, barvo vseh tistih golih pobočij na katerih nikoli več ne bodo rasli gozdovi. Ob reki je bilo prostora le še za našo raztrgano cesto, kjer je sopel in se prebijal tisti napol prazni avtobus. In potem tema. Tema brezmesečne tropske noči iz katere je prihajalo le šumenje reke. In potem kmalu tudi tema v avtobusu. Naenkrat je bilo konec z elekriko, z lučjo in z motorjem seveda. Bil sem prepričan, da bomo obtičali kar tam v tisti ozki soteski, dokler nam naslednjega dne ne bi kdo pomagal, toda šofer in sprevodnik sta po nekaj minutah dela v soju žepne svetilke obudila živ-ljensko silo v akumulatorju.
Prišle pa so še drugačne težave. Pokazalo se je, da voznik ni vedel, kje je pravzaprav Guican, naš cilj in zadnja postaja. Na križiščih je moral postati in se posvetovati s sprevodnikom in s tistimi redkimi potniki,ki še niso spali. Toda sprevodnik je poznal pot in tudi ta hotel v Guicanu kamor smo prišli okrog polnoči. No onadva sta morala odpeljati nazaj že ob štirih zjutraj, jaz pa sem lahko spal do sončnega dne. Sedaj sem bil tu. Bil sem naspan,
sit in umit.Mežikal sem v gorska pobočja, kjer so izginjali oblaki, ki so jih zakrili prejšnje popoldne. In ki bodo nastali spet okrog poldneva seveda.
Bil sem na pragu enega gorovij v tej gorati Kolumbiji tri tisoč metrov visoko v Guicanu. In pred menoj je stal Euripides ter čakal kako se bom odločil.
In čeprav se mi je zdelo, da bi pot v Tunebio našel tudi sam, mi je bil možakar po svoje kar všeč. Izžareval je tolikšno mero prostodušne vdanosti, da se mi je zdelo, da bova lahko shajala drug z drugim.
Kupiti sva morala seveda še hrano in aluminijast lonec. Plačal sem hotel in dal predujem Euri-pidesu s katerim si je kupil nove copate. Svoje raztrgane in po-švedrane je seveda obdržal na nogah, nove pa potisnil v nahrbtnik. Prinesel je še steklenico mleka, ki ga je dobil bogvekje, potem pa sva krenila.
Svoje načrte sem mu razlagal kar med potjo. Gorovje Sierra Nevada del Cucuy sem hotel prečkati iz juga na sever. Hotel sem priti v deželo Tunebov, ki leži na severni strani gora, v dolinah in na pobočjih ob rečicah ,ki tečejo v Rio Arrauca. Prav blizu meje z Venezuelo pravzaprav.
Sprva me je le poslušal, potem pa je začel ugovarjati. Nikakor ga ni mikalo v tisto smer. Hotel me je pregovoriti, da bi krenila v -srce gorovja, kjer se dviguje več kot ducat ledenih vrhov. Vsak od njih pa je višji od najvišje gore v Evropi. Med njimi pa leži Valle central, osrednja dolina obdana z vsemi temi ledenimi pettisočaki in gotovo vredna ogleda. Seveda Euripides ni mogel vedeti, da je mene zanimala Tunebia, ne pa le pogledi na vrhove. Ni mogel vedeti, da sem želel ponoviti nekaj kar sem mnogo let pred tem doživljal v nekem drugem kolumbijskem gorovju, v Sierri Nevadi de Santa Marta, pri indijanskem ljudstvu Kogijev. Kajti tudi Tunebi sodijo v jezikovno
skupino Čibča med tista ljudtva Kolumbije, Paname in Kostarike, ki so bila tam že vedno in ki so ustvarjala kulture med Maji na eni in andskimi ljudstvi na drugi strani, med ljudstva torej kjer bi se spomin na Pernato Kačo vendarle moral ohraniti.
Euripides ni mogel vedeti,da sem potoval po sledovih Ouetza-lcoatla ziroma Kukulkana, ni vedel, da se je pri Kogijih v gorovju ob Karibskem morju ohranila pripoved o Kukuljehi, ki ni mogel biti nič drugega kot spremenjen spomin na pripovedi o Kukulka-nu iz daljne Mehike. Mojemu vodiču bi se brez dvoma zdelo nerazumljivo, da sem v Medellin, drugo največje kolumbijsko mesto potoval le zato, da sem v muzeju Antiohijske univerze, videl in fotografiral tisto majevsko glavo. V mesto, kjer so prav tistega leta v obračunih mafijskih tolp pobili okrog tri tisoč ljudi. Pobiti pa je včasih prenežna beseda. Zlasti kadar je govora o smrtih v Medellinu.
Tam namreč poznajo tudi izraz medellinska kravata. To pa v žargonu tamkajšnjih morilcev ne pomeni, da žrtev zadavijo s kravato, ampak, da ji prerežejo grlo in skozi nastalo odprtino potegnejo jezik.
Meni so se zdeli ljudje v Medellinu povsem simpatični. Tisti muzej je bil pravzaprav zaprt, a so mi majevsko glavo vseeno pokazali. In ne samo to, prinesli so jo na hodnik, da sem jo lahko fotografiral. In v mestu kolumbijske mafije je bilo vse to povsem zastonj. Tudi univerzitetno knižnjico sem prebrskal, ne da bi me kdorkoli kaj vprašal.
Sicer pa je bil Euripides tudi meni nerazumljiv. Če sem ga vprašal zakaj noče z menoj tako daleč, je le nejasno govoril o težavah, ki naju baje čakajo.
Pot naju je vztrajno vodila navzgor. Hodila sva po sočnih zelenih tratah, mimo redkih eu-kaliptovih dreves in še redkejših hiš ter njihovih s kamenjem ograjenih vrtov. Ob kolovozu so drveli ledenomrzli potočkih in se zlivali proti rečici, ki se je tu še čista in majhna penila na dnu soteske.
Guican, tista kopica stisnjenih streh je ostajal spodaj, sredi dolgega golega a vendar zelenega pobočja na gosto okrašenega z rjavimi zaplatami njiv.
(dalje)
naš čas
MLADI USTVARJALCI
25. junija 1992
"Raj"
Moje misli potujejo v daljave, kjer najlepši potok izvira, kjer najvišje so gore prelepe, v kraje, kjer ni prezira.
Te sanjske dežele brez meja in hrupa, brez vojne in stoka so zadnja kapljica upa.
In vendar so takšni še rajo na svetu, kjer se ljubezen namesto sovraštva kuje, kjer jutro je vsako sreča in vsak v mislih tja potuje.
Anela Alihodžič, 8.c OS Livada Velenje
Zradiram zlobo ...
Zradiram orožje, zlobneže, tatove, rišem velike hiše za brezdomce, nad njimi prijazno nebo, pod nebom jate ptic. Ustavljam vojne, nasilje, sovražnike, čaram ljubezen, prijateljstvo, dobroto.
Puške spreminjam v torte, tanke v zaboje bonbonov.
Garam ljubezen, prijateljstvo, dobroto. Če bi bila v mojih rokah čudežna radirka in svinčnik, v nobenih otroških očeh ne bi bilo solz in strahu, nobena mati ne bi trepetala pred jutrišnjim dnem.
Marko Mohorko, 5.c Ksenija Mikor, 5.c OS Šalek Velenje
v
Človek, ti si zver
Človek, ti si zver! Zver s srcem! A vendar zver! Krvoločna, pohlepna ... zver nad zvermi.
Podjarmljaš si naravo, čeprav si sam del nje. Če kdo uničil bo življenje so to - ljudje.
Na eni strani modrega planeta si zidaš zlati grad, na drugi strani vlada smrt, krivica, glad.
Že otroci na dvoriščih igrajo se vojake
starši plastično orožje jim kupe, ne zavedajoč se, da jim s tem ga ne narede.
Na tisoče v vojnah trpečih ljudi pogumno ... nemočno zre smrti v oči. A kot kraljica vseh grozot -atomska bomba - že odpravlja se na pot.
V vesolju je morda en sam zelen planet -
to, človek, je tvoj svet,
ki ga brezbrižno uničuješ,
zasipaš ga z odpadki,
v oblake dima in prahu ga kuješ.
Zato pomisli, človek! Kuj ostalo bo, ko sivo bo nebo, ko zelena ravan bo le temna puščava, ko življenje bo mora prava?!
Zavejmo vsi se teh grozot in uberimo pravo pot! Pot miru, prijateljstva, da bo zemlja srečna vsa.
Dragi mladi bralci!
Razveselili smo se prijetnih sporočil. Bilo jih je pa vendar preveč in tako smo jih morali nekaj odkloniti. Odbor za povezovanje s šolami nima ustreznih sredstev. Zato tokrat nismo uspeli natisniti knjižice Moja pesem... Uredništvo Našega časa je ugodilo naši želji in ponovno odprlo kotiček Mlada rast.
Gotovo boste vsa sporočila prebrali skrbno in z zanimanjem!
V prvem delu (današnji številki) sodelujejo mladi ustvarjalci iz osemletk, v drugem pa bodo učenci Centra srednjih šol. Tudi to branje, ki vam ga ponujamo, želi vzpodbujati vse tiste, ki se radi izpovedujejo. Vse tiste, ki čutijo, da jim pero teče, da lahko ustvarjajo izjemne pesmi, izjemno prozo.
Želimo, da bi tak božji dar, ki ni dan vsakomur, ne izumiral.
Vztrajajmo, mladi ustvarjalci, in vedimo, da je moč in lepota besede cenjena!
Vsem želimo še mnogo lepih, napisanih misli!
Odbor za sodelovanje pri ZKO Velenje
Sem slep / Pokrajina 91. Slovo
Stojim v središču tega trenutka, sem slep, ampak vseeno vidim, vidim in čutim lepoto te pokrajine. Vidim gozdove, travnike ... sebe, ki sem v hišu samo hip.
Vidim nevidne meglice, ki se v njih prelivajo nesreče bodočih otrok.
V zraku, ki ga vdihavam čutim nevidne duše drugih umrlih ljudi. Prelivajo se iz zraka v zrak v tej svežini, najraje bi bil del njih. Mislim da sem že! Mislim da sem že splaval po zraku.
Roman Purg, 6.b OS bratov Mravljakov
Mir, hočem te!
Mir. Tiho, brez blišča je prihajal skozi vrta mojega doma. Bil je nekaj vsakdanjega, ne da bi se bala, da mi bi ga nekoč kdo vzel.
Neko četrtkovo dopoldne pa se je moja ladja mirnega in veselega otroštva začela potapljati. Žalost, bombe, sirene. Vojska. Strah pred letali. Zaklonišče v kleti naše hiše. Zamrli materin in očetov nasmeh. Groza! Začetek mojih počitnic je bil hkrati konec sonca, smeha, radosti.
Moja domovina je v trenutku postala samo ograjen košček zemlje okoli ljubljenega doma.
Mir. Kako težko sem ga pričakala! Kako se bojim, da bi ga zopet kdo vzel! Pred spanjem ga vsak večer trudno objemam. Moram ga obdržati. Upam, da ga bodo obdržali tudi vsi ljudje naše Zemlje.
Naj ptica miru preletava vsak dom, vsako dolino, reko, goro, vsako ladjo otroštva.
Maja Koren, 6.a OS bratov Mravljakov
Labodja romanca
Topla noč se spušča na obrobje jezera. Vse kapljice so zajete v sen, le travne bilke še pogašajo svetilke in zapirajo oči. Mesečina osvetljuje tihi čudež pomladi. Labodji samec in samica pa ploveta ... V daljave skrajnega, čakata na pretekle čase. Iz gozda prihajajo posamični glasovi ljubezni. In ploveta ... Snežno bela krila obračata v nebesno prijateljico. Poletita! Voda se vznemiri, nema tišina je za hip prekinjena. Sliši se piš njunih kril. Zdaj plavata pod nebom. Na oblakih jima igrajo narfe nežno simfonijo. Plavata in v kotičkih očesa imata solze. Ne razmišljata po človeško, veže ju narava, zrak, svoboda ... Oh, lepota tega trenutka, to je ljubezen brez bolečin. Dva velika laboda plujeta mimo okna. S konicami kril se rahlo dotikata. Spominjata se spominov in ljubezni in si ne dokazujeta s prstani, z diamanti, ampak z bližino, razumevanjem.
Črna senca ju opazuje in ... buf !!! Vse se je razblinilo, le dva železna metka sta bila potrebna, da je začela brenkati kruta kitara. Labodja žena je obmolknila. Ne vrača ljubezni. Kakšne so zdaj misli? Je srce še toplo? Ne, zdaj ležita drug ob drugem, drug brez drugega. Ničesar več ju ne veže, le še solzi sta v očescih, prej solzi ljubezni, zdaj solzi nevednosti in vprašanj! Zakaj? Skaljen je zakon narave. Naj udarijo strele! Naj zagrmi grom! Zabučijo valovi! Naj gre sve na tisoč koščkov, vendar bo vsak ujet v večnost tega trenutka ... In vendar so se prebudile kapljice, travne bilke, svet živi dalje.
Damjan Mandelc, 8. b OS bratov Letonje, Šmartno ob Paki
Ponosen sem nate, Triglav!
Ponosen sem nate, Triglav,
in na tvoja prelepa jezera.
Ponosen sem, da s take višine gledaš na svoj
narod.
Samo gledaš, opazuješ in molčiš, zadovoljen s dal
Ko sta se poslavljala, nista jokala; obljubila sta si, da se srečata, pišeta. Ob večerih je sama sebi zatrjevala, da prihajajo pisma; da še obstaja njen svet ... Ni se pridružila prijateljem, ko jih je videla vse nasmejane na ovinku. Pričakovala je pismo. Preveč ga je imela rada, da bi prizanala življenju, da je močnejše. Ni si pustila izbrisati sprehodov ob nežni melodiji morskih valov ... ni hotela, da se njene uresničujoče sanje sesujejo v drobce in ostanejo le lep spomin. In vendar ni odpisala ... prvič ... drugič ... Pisem ni bilo več ... Poletje se je počasi poslavljalo, potonilo v globino kot žareča krogla na rdečkastem obzorju ...
Prišla je jesen ... z njo šola; poletje je odmislila in vendar ji je ostajalo v srcu: on in poletje. "Stari" prijatelji so ji postajali iz dneva v dan pomembnejši. Spet so se zaklepali v svoj svet, ko so skupaj odhajali od pouka.
in jx>r
tem, kar ti je dala narava.
Dina Djuherič, 7. d OŠ bratov Mravljakov
Peter Horvat, 8. razred OŠ Gustava Šiliha
Spoznala je, da poletje odide, kljub vsemu odide in pride jesen ... prijatelji pa ostanejo, živijo s tabo in so ob tebi. Nobenih obveznosti ... Nobenih pisem ... Nobenih spominov ... in solza ...
Smejimo se ... Vroče postaja, sonce počasi dobiva svojo moč ... Poslovimo se, jutri nas v drugem svetu čaka zemljepisna šolska.
Stopam po cesti ... Ozrem se v nebo ... Sonce pripeka ... Prihaja pomlad! Pustne šeme so jo odložile na svoji poti. Za njo pride poletje ...
... topla sapica pa v svoj rokav ovija prebujajoče se drevje ...
v Mojca Ažman, 8.a OŠ Šmartno ob Paki
Zreti starega sveta propad, skrivati premnogo nad ...
Odraščam v času, polnem negotovosti in porušenih sanj. En družbeni red propada, drugi se poskuša ponovno postaviti na noge. Pri tem pa najbolj trpi človek, ki mu ni mar za politiko in bi rad varno streho nad glavo, pravšnji kos kruha in miren spanec. O, sliši se tako preprosto, a mnogi si ne upamo sanjati preveč. Zavedamo se, da je potem razočaranje preveliko.
A nismo mladi krivi, da je tako, Tudi mi živimo pod velikim pritiskom. Vse se vleče kot mora, brez konca in kraja... Oh, vse je tako nesmiselno!
Kakšen smisel ima ubijanje in požiganje domov? Kakšni so ti ljudje, ki si upajo tako brezobzirno uničiti otroku mladost? Mar nimajo vesti?
Ne, nimajo je. In še marsičesa ne. Imajo pa oblast! Je res, da se človek šele takrat pokaže vsega, kakršen je, ko ima oblast?
Optimizma in upanja se oklepam kot rešilne bilke. Mladi moramo upati!
Zdaj te razumem, Kajuh.
Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi,
brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta propad, skrivati premnogo nad, to se pravi biti mlad ...
Pa je vendar sreča biti mlad,
biti mlad in poln nad.
Saša_ Bizimoska, 8.c OŠ Šalek Velenje
v
Žarek večnosti za naju
Mrak ... Tih pogovor. Vročina.
Srci razbijata visoko v vratu, da mislim: Morda hočeta uiti. Nežen smeh.
Gledam ga ... gleda me ...
Med naju sijoča popolnost razpreda nova
zaupanja.
Umolkneva, zavita v čar,
ki naju ziblje,
da ne občutiva časa.
Samo midva, ujeta v žarek večnosti ...
^ Nina Furst, 8.a Šmartno ob Paki
Hodil po zemlji sem naši
Dežuje. Izsušena kraška zemlja se napaja. Po vročem dnevu človeku kar prija, da se malo shladi. Kaplje mi tečejo po licu. Zopet pogledam razmočeno zemljo in začnem razmišljati.
Ali ima zemlja dušo? Če jo ima, ta gotovo ni sebična kot človekova. Človek ne daje rad ničesar zastonj, zemlja pa obrodi vsakomur, pa čeprav tega ni vreden.
Regratova lučka. Čisto mokra je. Nekaj semen je že padlo in kamor so padla, bodo morda zrasle nove rastline. Tudi ljudje zrastemo na zemlji. Nismo sicer priklenjeni nanjo, pa vendar ...
Kako rdeča je prst tukaj, na Krasu. Takšne gotovo ni nikjer drugje.
In ljudje - takšni živijo le na Krasu. In ta burja! Slišala sem že za orkane in ciklone, a nobeden ni podoben kraški burji. Naši burji. Morda si je ne bi smeli tako prisvajati. Saj ni naša - sama svoja ie! A kaj, ko si ljudje vse tisto, kar imamo radi, kar prisvojimo.
Tudi Zemljo si prisvajamo. Najbrž prihaja do vulkanskih izbruhov zato, ker se Zemlja razjezi. In takrat jeze ne zadržuje v sebi, ampak jo izbruhne.
Dež je prenehal. Moje misli se usmerijo drugam. Kako je sveža in pomlajena. Za hip ni tako izčrpana. Naša zemlja ...
Ni popolna, a je naša.
Sunčana Šegota, 8. razred OŠ Gustava Šiliha
Ne razumem te ...
Ne razumem te.
Hodeč po strohnelem listju deževne jeseni se spominjaš pomladi.
Z nasmehom odrivaš boleče spomine.
Vzameš mi dih in poletiš.
Gledaš me zviška
in jaz si želim biti del tebe.
Bodiva večna kot veter, ki se nikjer ne rodi, a vendar je.
Andreja Zapušek, 8. razred OŠ Gustava Šiliha
Moja cesta
Tu sem.
Zazrta v razpotje dveh cest -cest življenja.
Prvo je veselo, srečno, lahkotno, drugo je moje.
A vseeno obstaja in jaz z njim, kamorkoli se obrneva, sva le nič, sva le številki, ki morata živeti skupaj. A vendar živiva skupaj -moje življenje in jaz.
Stojim na razpotju -jaz in moja cesta.
Vidiva pota ljubezni, a jo vedno in vselej izgubiva.
Povsod le oči slepega razuma in
skritega zaničevanja.
Hodim po kamenju svoje ceste in
v daljavi se blešči ...
Andreja Zapušek, 8. razred
Tako vidim jaz
Sreča. Kaj je to? Mnogi jo okusijo bolj malo, drugi
preveč. Tisti, ki jo občutijo redko ali nikoli, so
nesrečni, drugi pa ... Tudi
"Kaj je sploh sreča?" se vprašam.
"To je pojem,"mi odgovorijo možgani.
"To je ljubezen in radost,"" mi odgovori srce.
"Poznamo več vrst sreče," nadaljujejo možgani.
"Le ena sreča je tista prava" se upira srce. "Sreča
v ljubezni, zdravje, veselje, notranji občutek
zadovoljstva, tudi upanje in pričakovanje. Vse to
je sreča. Brez upanja in pričakovanja si prazen, če
pa si prazen, pa ne moreš biti srečen."
"Ze, že" pravi razum, "vendar je sreča tudi
blaginja, delo, ki
ga imaS rad, sreča v nesreči, sreča v življenju..."
Jaz pa še vedno ne vem, kaj je to sreča. Pogledam v leksikone, slovarje, vendar nikjer ni definicije niti za besedo sreča, kaj Šele za pomen, ki g2 predstavlja. Z besedo nimam težav, ustavi pa se mi pri njenem pomenu. Nekaj o njej že vem, naučiti pa se moram ločiti razumsko srečo od srčne.
Udobneje se zleknem v naslanjaču, zaprem oči in pričnemrazmišljati: "Prevelika srča je lahko tudi nesreča, nato jo zamnjajo drugi občutki." "Kako mi gre?" se vprašam. "Bedno," mi odgovori nekdo iz globine moje duše. "Dobro," si mislim, "Samo, da sem začela." Začenja me boleti glava, saj se mi v njej podijo mračne misli:
"Sreča v ljubezni se spremeni v nesrečo, sreča v življenju se spremeni v nesrečo, sreča v blaginji se spremeni v nesrečo in zgodi se, da se sreča konča s propadom, ..."
Kljub vsemu me prebliskne: "Sreča je edina stvar na svetu, za katero je vredno živeti."
Nina Kolenc, 7. razred OŠ Gustava Šiliha
25. junija 1992
OD VSEPOVSOD
naš čas
Zgodilo se je...
25. junija
LETA 1930
Celjska Nova doba je številne prebivalce Šaleške doline razveselila z naslednjim člankom:
"Avtobus Celje-Šoštanj prične voziti v torek 25. junija ob 16. uri iz Celja v Šoštanj, od koder bo vozil usak dan dvakrat v Celje in nazaj. Vozil bo: iz Šoštanja ob 7.15, skozi Velenje 7.31, Prnovo 8.09, Medlog 8.23, v Celje 8.40. Iz Šoštanja ob 13.45, skozi Velenje 14.01, Prnovo 14.39, Medlog 14.53, v Celje 15.10. Iz Celja 11.30, Medlog 11.47, Prnovo 12.01, Velenje 12.39, v Šoštanj 12.55. Iz Celja 18.00, Medlog 18.17, Prnovo 18.31, Velenje 19.09, v Šoštanj 19.25. Cene: iz Celja v Šoštanj 24 Din, Velenje 21 Din, Št.Janž 18 Din, Prnovo 11 Din, Medlog 7 Din; iz Šoštanja v Velenje 6 Din, Št. Janž 12 Din, Medlog 21 Din."
Vozni red za avtobusno linijo Šoštanj-Celje je bil narejen zares zelo optimistično, saj sem prepričan, da se tako točnih časov prihodov in odhodov avtobusov, enostavno niso mogli držati. Cesta in tudi avtobusi so bili času primerni, čeprav pa je res, da takrat prometa skorajda ni bilo. Največje težave so voznikom avtobusov povzročali v glavnem le "šoferji" s svojimi konjskimi vpregami.
LETA 1958
V teh dneh, ko vse šole zapirajo svoja vrata in ko odhajajo učenci in učitelji na zaslužene počitnice, poglejmo, kaj so v mariborskem Večeru zapisali o šolskem uspehu na "osemletki" v Šoštanju: "Na osemletki v Šoštanju so pregledali učne uspehe osemletke. V nižjih razredih je uspešno dovršilo razred 86,61%, v nižji gimnaziji pa 75,92 učenecev. Tako je
povprečni učni uspeh šole 81,26%. V višjih razredih je največ negativnih ocen iz angleščine, slovenskega jezika in matematike."
Kot sem enkrat v tej rubriki že zapisal, doživljajo v teh dneh mnogi učenci in tudi njihovi starši hude psihične strese in celo traume. Nekateri učenci si dobrega uspeha, s slabim delom med letom niso zaslužili, nekateri pa tega kljub trudu in naporom enostavno ne zmorejo. Zelje in ambicije staršev pa so seveda velike in tu pride do razkoraka, ki je včasih lahko celo tragičen. Res pa je tudi to, da je dobrih učiteljev danes malo (se pa tudi taki še vedno najdejo!) in, da je učiteljski poklic v naši družbi močno podcenjen.
LETA 1970
Zadnjo današnjo novico je zopet objavil Večer, njen naslov pa je: "Mladinska delegacija iz Esslingena obiskala Velen-je":
"Pred nedavnim je bila pri velenjski mladini v gosteh delegacija iz Esslingena v ZR Nemčiji. Gostje so si ogledali mesto in zgodovinske znamenitosti na gradu. Na uradnih pogovorih pa so se dogovorili za izmenjavo mladinskih skupin med počitnicami. Tako bo odpotovalo na počitnice v Esslingen okrog 20 mladink in mladincev."
Sodelovanje med Velenjem in Essling-cnom je bilo v vseh teh letih zelo tesno in prijateljsko in je tako še danes. Med mladimi iz obeh mest se je v dvajsetih letih sodelovanja spletlo tudi mnogo prijateljskih (ljubezenskih !?) vezi, ki tovrstna sodelovanje še krepijo.
Damijan Kljajič
I 8
žalski utrinek
g Država, daj mi j jesti, daj mi piti
Solčava, Logarska dolina
Pred 70 leti - prvi avtomobil
V soboto, 27. junija, bo minilo natanko sedem desetletij odkar je v Solčavo pripeljal prvi
artomobil. Za tiste čase je bil to za področje Solčavskega izjemno velik dogodek, saj Solčava z Logarsko dolino vse dotlej razen peš poti ni imela povezave s spodnjim delom doline in svetom. To pomembno in zanimivo obletnico želita solčavsko turistično društvo in podjetje EPSI iz Nazarij pri-
merno obeležiti. Osrednje srečanje z zanimivim programom bo tako v soboto popoldne na Poljanci v Logarski dolini, vendar organizatorja pripravljata še marsikaj.
Ob 9. uri bodo namreč iz Mozirja proti Logarski dolini krenili na vožnjo "old timerji", med njimi bo tudi avtobus "old timer". Prav z njim velja omeniti posebno zanimivost. Povorka se bo sicer ustavljala po vseh krajih,
kjer ji bodo pripravili čisto posebne dobrodošlice, zanimivost pa je v tem, da se bo ustavila tudi v Radmirju in pozdravila nekaj generacijam znanega in priljubljenega šoferja Roka Kopitarja, ki je davnega leta 1926 prvi v Solčavo pripeljal avtobus. Prijetno in zanimivo bo torej ob vsej poti in na prireditvenem prostoru v Logarski dolini od 13,ure naprej prav tako.	(jp)
Število nezaposlenih narašča, | število lačnih se veča,poraba _ socialnega kruha in poceni I špagetov se hitro dviga,mi pa | nezadržno letimo v XXI.
I stoletje.Kako,to je drugo vprašanje?
Oni dan sem tolažil sam
■	sebe,tako kot mi je v meni
■	ljubo navado prišlo, da sem | hodil po trgovini s špecerijo in m ovohaval,ogledoval in otipaval " te ali one dobrine na polnih I policah. Sredi svojega eksta-
■	žičnega razpoloženja v sopar-_ nem in zatohlem Žalcu, sem I zaslišal neko prerekanje in pre-| rivanje pri blagajni. Zaveden _ slovenski državljan in zavedna I ter pozorna trgovka sta pridržala | priletnega možakarja,ki je sicer
■ imel v nakupovalni košarici nekaj drobnarij, še več jih je | imel v žepih in za srajco. h Ubogi možakar je "pljunil" tri
■	škatle sardin, kos salame in | sira ter dve čokoladi. Videl
■	sem, da sta tudi gospod ® dražvljan in trgovka v sila ner-I odnem položaju, saj nista
■	vedela,kaj z'možakarjem početi. 5 Kradel je,o tem ni dvoma. Da I je bil lačen, o tem nas je | prepričal pogled že najmanjši _ pogled nanj. Včasih se spomin-I jam, smo z velikanskim | odporom opazovali takšne ali
■ drugačne dolgoprstneže, ki so jih zalotili pri opravljanju nji-| hovih nečednih poslov. Toda ti
■ časi so minili. Imel sem občutek, kakor da sta tako trgovka kot | državljan v akciji jezna drug
■	na drugega, dtf sta sploh mora-
■	la zalotiti ubogega grešnika,ki I je kradel zato, da bi se bil m najedel.Jezna sta bila nanj,ki
■	je bil kriv,da sta bila sedaj ona I oba na očeh vseh ostalih v
■	trgovini, češ poglej ju, kako malo _ mar jima je množica nekdaj m poštenih državljanov, ki živijo | danes na robu (ali pod njim) _ eksistenčnega minimuma. Da 1 je bila tragedija še večja je v | neposredni bližini stala košarica,
kamor so občani odlagali hrano za politične begunce iz Bosne.
Hotel sem plačati, kar je revež nameraval ukrasti,toda bolj ko sem brskal po žepih manj denarja sem našel. Seveda bolj proti koncu meseca je šlo in zmanjkalo je denarja tudi meni. Osramočen in z grenkim priokusom nemoči sem globoko sklonjene glave zbežal iz trgovine.
Ta dogodek me je primeljal na resno razmišljanje ali bomo zdržali. Ali bodo vsi ti zaposleni ljudje v Inde,v TT Prebold, v Emo Celje in še kje zdržali ob teh mizemih dohodkih? In
Goli čakamo v vrstah
množica nezaposlenih,ki ne dobiva nobene podpore!! In ta draga država,ki me spominja na zgodbo iz klasične relativnostne teorije o izginjanju v četrti dimenziji? Več ko davkoplačevalci mečemo v ta vodnjak želja,bolj je proračun prazen. Lepo pozdravljen JA V-NI DOLG. Na ministrstvih in raznih uradih se ljudje kar množijo. Eden politik gre ostane sedem zaposlenih, ki jih je zaposlil odhajajoči šef,novi šef pa pripelje sedem novih. Včasih imam občutek, da je v začetku bil le bog in je bil Adam njegov sekretar (tajnik).Danes se je bog izgubil v množici prvih, drugih in tretjih tajnikov ter v neskončnem številu organizacijskih, tehničnih in kadrovskih sekretarjev.
Uboga raja pa stojimo goli kot jaz nekdaj pred teatralično naborno komisijo in čakamo na diagnozo: TI SI SPOSOBEN ! TI BOŠ DOBER ZA TO IN TO ! TI BOŠ ZLAHKA PREŽIVEL ! To nam govorijo in delajo ljudje,ki sploh ne vedo kakšne potrebe imamo in kaj si v življenju res želimo.
Večkrat se spomnim na pokojnega maršala in njegova potovanja z ladjo Galeb po svetu in na vse tiste neumnosti,ki jih takrat še državnik v povojih počenjal. V petdesetih letih je Tito namreč z Galebom obiskal takratno Tajsko. Ker se je spodobilo,da ko prvič prideš v neko deželo prineseš s sabo kakšno darilo,je delegacija iz Jugoslavije prinesla Tajcem za celo stotnijo vojaških oblek in orožja in vsega kar zraven spada. Da bi bila tragedija še večja,so pozabili pomisliti na to,da je na Tajskem precej topleje kot doma in so meni nič in tebi nič prinesli kar zimske obleke. Tajci pa ne bi bili Tajci, gostoljuben daljnovzhoden narod,če ne bi prezrli te neljube zemljepisne nerazgledanosti in so našim darilo vrnili v nekaj tonskem riževem darilu.
Upam le,da se država le ne gre,kdo bo koga in da ne živi r podobni zmoti ter da resno misli z VSTOPOM SLOVENCEV V NEKOČ BOLJŠE ŽIVLJENJE. Kajti slabo se nam piše, če smo spet na napačni poti.Mislim, da se je utapljajoči utrudil in ne bo več dolgo vzdržal.
Iz Žalca: Gregor Vovk Foto : Ljubo Korbar
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
C
Vienne - Velenje in 20 let
Kmalu spet na svidenje
Moram odkrito priznati, da se pisanja tega prispevka nisem lotila z nevemkako veliko vnemo, ker zliti na papir vsa občutenja, vse, kar smo udeleženci karavane v partnersko mesto Vienne (v začetku tega meseca) doživeli, videli pač ni tako enostavno. Tudi za to ne, ker je to bilo bolj športno kot turistično obarvano popotovanje in navsezadnje še zaradi moje zasebne, torej neobvezujoče " prisotnosti". Toda, pričakovanja vseh, s katerimi sem delila dobro in slabo pet dni, so bila drugačna. To, kar bom naredila v nadaljevanju, pa so od mene pričakovali tudi gostitelji in "rdeča nit" naveze mladinski turistični biro Kažipot iz Velenja z neumornim Gustlnom Tajnškom na čelu.Dolžna sem povedati še, zakaj smo sploh odpotovali v to francosko partnersko mesto. Razlog je bila 20-letnica partnerstva med občino Velenje in Viennom.
Na začetku
Z APS-ovim avtobusom je četrtkovo popoldno- polni najrazličnejših pričakovanj, zvedavosti - krenila na okrog 1500 km dolgo pot pisana druščina 52 ljudi. Sestavljali so jo v večinskem deležu nogometaši mladinske enajsterice nogometnega kluba iz Šmartnega ob Paki, štitje predstavniki Kažipota, "župan" Šmartnega ob Paki, ostali sodelujoči pa smo sodili med spremljevalce. Najprej do Ljubljane, nato po avtocesti do slovensko-italijansko mejnega
prehoda Fernetiči, pa po delu Italije (mimo Torina, Milana) in v dopoldanskih urah naslednjega dne prispeli do Vienna, naše končne postaje. In kaj smo ves ta čas počeli v avtobusu? Dokler smo lahko kaj videli, smo pridno opazovali pokrajino, zasajeno s poljščinami, vinsko trto. Ob gledanju televizije so se v poznih večernih urah nekateri zazibali v sladek sen, drugi pa se dolgočasili in opazova-
li kimajoče glave sopotnikov.
Na cilju smo
Prispeli smo torej v Vienn, mesto, ki je po pripovedovanju drugih, nastalo pred Kristusovim rojstvom. Sprejelo nas je dokaj hladno: ozke ulice, umazana, poškodovana pročelja starih hiš, tudi sicer o kakšni urejenosti ne bi mogli govoriti.Razočaranje na začetku je botrovalo bojazni , da bomo 20- letnico partnerst-
va obeležili v kraju, kakšrnih imamo tudi v mladi državi Sloveniji kar nekaj, in ki odbijajo slehernega, še tako maloz-ahtevnega turista. Toda, treba se je bilo zapeljati le nekoliko bolj proti središču, ob obrežje reke Rhon in pred nami se je razgrnila podoba urejenega evropskega mesta. Vienn je oddeljen od drugega največjega francoskega mesta Lyona 8 km , v njem živi okrog 30 tisoč prebivalci. Nekoč zelo bogato s tekstilno industrijo, po gospodarski krizi pa poznano evropsko središče trgovine, servisov in privatne iniciative. Zelo veliko občanov mesta si služi vsakdanji kruh v Lyonu , v tamkajšnji kemijsko predelovalni industriji.
Vienne - znano evropsko mesto ob največji, še plovni reki Rhone. Turistično zanimivo zaradi najdb in znamenitosti iz rimskega odbobja, na gospodarskem področju pa zaradi razbite trgovine, privatne iniciative in servisov. Možnosti za navezavo stikov, ki bi kasneje prerasli v poslovno sodelovanje, je veliko
Z dvema imenoma svetovno znanih industrialcev se ponaša Vienn- s firmo s področja avtomobilske industrije Celette in Beal, ki je pojem kakovosti v izdelovanju alpinističnih vrvic. Vse to smo izvedeli na sprejemu, ki ga je pripravil gostitelj naslednji dan, v soboto dopoldan.
Naj bo zaenkrat dovolj o Viennu. Pa nazaj k nam, udeležencem karavane. Po prihodu na naš cilj potovanja nas je Nataša - vezni člen, prevajalka, Slovenka, ki že več kot 20 let živi v omenjenem mestu, popeljala na obrobje Vienna- v kraj Seyssuel, kjer je bilo za naše nogometaše " smisel" vsega potovanja,; 7.mednarodni mladinski turnir v nogometu. Ob pogledu na Vienn z lepe razgledne točke, na kateri so si tamkajšnji nogometaši uredili nogometno igrišče, smo kar pozabili na preživeto naporno noč v avtobusu. Res pa je tudi, da smo se pred prihodom dogovorili o najprejšnji namestitvi v hotelu in šele na to za ogled znamenitosti Vienna. Hotel B kategorije Mecuri , šest km oddaljen od centra, nas je v primerjavi z vhodom v Vienn prijetno presenetil.Po udobni namestitvi, osvežitvi smo popoldan preživeli v Viennu; nekateri ob ogledu njegovih znametitosti predvsem iz rimskih časov, drugi... . Žal, nismo prej vedeli za večerno odprtje likovne razstave , na kateri so s svojimi stvaritvami sodelovali tudi nekateri člani društva Šaleških likovnikov kot tik pred samim dogodkom. Gustl Tajnšek( kasneje smu mu nadeli vzdevek "naš zunanji minister") , ki se je edini udeležil te slovesnosti iz naše druščine , je naslednji dan povedal, da so nam Slovencem udeleženci s tamkajšnjim; župa-, nom na čelu ( menda je kar
desna roka predsednika Francije Mediterana) namenili precej pozornosti. Tudi pomoč pri postavljanju na lastne noge in pri reševanju begunske problematike v občini Velenje. Kaj iz tega bo "ratalo", pa počakajmo. Tudi iz dogovora o nadaljnem sodelovanju med Viennom in Velenjem. Če je verjeti besedam članu mednarodnega komiteja za mladinski turizem, potem strahu o morebitni prekinitvi odnosov ni. Naj povem samo še to, da smo preostali ta del večera preživeli ob bolj kuhani kot pečeni ribi in krompirju v restavraciji, kjer smo tudi naslednje dni prejemali obroke hrane.
Kako je svet majhen
V soboto zjutraj smo dokaj zgodaj krenili iz hotela v center Vienna. Tako zgodaj zaradi vsakosobotnega sejma po ulicah mesta, kjer lahko človek kupi skoraj vse: od šivanke, manjših gospodinjskih pripomočkov, do končnih tekstilnih izdelkov , da kramarije in pravt* živilske tržnice ne omenjamo posebej. Kako je svet res majhen, smo spoznali pri sprehajanju od stojnice do stojnice. Pri eni od njih smo namreč naleteli na Slovenko iz Ivanjkovcev, ponujala pa je spodnje perilo, bombažne majice, ženske poletne halje,... Čeprav pravijo o Francozih, da so "hladni", vase zavarovani, jim to, da prihajamo od drug, ni ostalo prikrito. In ko smo tistim, ki so nas vprašali od kod smo , odgovorili na vprašanje : a la Slovenie, so nam skoraj od navdušenja še zaploskali. Vsemu barantanju, temu dejstvu in niti slučajno pretiranim cenam so nase vrečke ostale na pol prazne. V kontekst tega dopoldne pa sodi še sprejem pri županu Vienna
S^EČMCJT, S^ČM^E SO&Č
M
Janko Kopušar
Marjan Tofant
Leto dni bo minilo od tistih usodnih trenutkov, ko se je v Sloveniji začela desetdnevna vojna. Leto dni od takrat, ko smo se tudi " uradno" odločili, da Slovenija stopi po poti samostojnosti in neodvisnosti, da bomo živeli sami, da bomo sami vzeli stvari v rokejutri je praznik. Jutri praznujemo Dan državnosti.
Eno leto je lahko dolgo, lahko pa tudi kratko. V enem letu se da narediti veliko, lahko pa le malo.Eno leto je lahko polno žalosti, lahko veselja. Kako gledamo to leto? Kako ga vidijo tisti, ki jih običajno ne sprašujemo za mnenje, ki običajno ne odločajo, ki običajno niso čisto zraven, ko se piše zgodovina... Kako so to leto videli ljudje, ki smo jih prejšnji teden srečali na velenjskih ulicah, ljudje, ki jim je tokrat skupno le naše vprašanje - od 25.junija 1991 do 25.junija 1992?
MARJAN TOFANT:
"Nujna in pravilna je bila odločitev o naši samostojnisti, to je nesporno. Slovenija je v enem letu naredila ogromno, tudi to je nesporno. Moti pa me nekaj drugega, od tu naprej. Ta naša politika, ali pa ti naši politiki, kakor hočete. Kot da se ti ljudje ne najdejo ali pa se nočejo najti v razmišljanju, skupnih interesih. Drug dru-
Tatjana Krajnc
Dan
gemi nagajajo in to za slovenski narod ni dobro. Bom kar rekel - Gros in njemu podobni. Poudarim pa naj, da je junijska vojna bila prelomna, tista, ki je pokazala, da je bila naša pot pravilna. Enkrat so ljudje in politiki razmišljali enako."
TATJANA KRAJNC:
"Seveda je prav, da je Slovenija samostojna in neodvisna. Vendar bi se tudi naši politiki lahko več pomenili skupaj, delali tako, da bi bilo za vse dobro, tako pa velikokrat vsak vleče na svoje.Ker smo samostojni, ker smo država, nam bodo tudi drugi bolj pomagali kot pa bi nam, če bi ostali skupaj z bivšimi republikami. Največji dogodek v tem letu se mi zdi, je priznanje Slovenije tudi s strani OZN."
JOŽE MIKLAVC:
"Leto je minilo, bilo je neobhodno in bilo je nepredvidljivo. Osamosvojitev je bila nujna, pot, ki smo jo izbrali edino pravilna, nismo pa mogli predvideti razpleta dogodkov. Zal so morale za to pasti tudi žrtve, srečni pa smo lahko, da jih ni bilo še več.Na vzhodu smo videli kako katastrofalne posledice je imel propad socializma. Izredno srečen sem, bi lahko rekel, da smo jo odnesli s tako nizko ceno za tako svetlo prihodnost."
Turizem v Šmartnem ob Paki je z imenom Janka Kopušarja v moči navezi. Ne samo zaradi tega, ker je predsednik tamkajšnjega turi-stičnega društva, ampak tudi zaradi njegovih idej, zagnanosti, ki jih dokazuje bodisi pri organizaciji prireditev ali izleta. Zaenkrat predsem v teh dveh "akcijah", s časoma pa še v ostalih turističnih dejavnosti: skrbi za urejeno in čisto okolje, izgled kraja samega. Seveda ne sam, ampak v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami v kraju.
Vesel je, da se je med njimi društvo že uveljavilo, čeprav imajo nekatera v kraju tradicijo,ki je ne bo moč dohiteti.Pa še dejavnost sama je taka, da se v njej čez noč ne da nič narediti. Osveščati ljudi, spremeniti njihovo miselnost, jih pritegniti za drugačnost ni enostavna zadeva in terja svoj čas. "Če smo "do sedaj kaj naredili? O tem bi lahko govorili drugi. Občutek imam, da se v šmarškem turizmu poraja krog ljudi s pozitivnim odnosom do stvari. Ljudje se kljub nerožnatim časom radi zabavajo in prav je tako, zato jim je treba tudi nekaj nuditi. Zgolj veselice ne, te združene z obujanjem starih običajev in navad, da. Moja generacija, da o mlajši ne govorim posebej, ne pozna vsega tega in treba jim je to predstaviti na dopadljiv način ," pravi.
Čeprav ni bil nevem kakšen optimist ob prevzemu predsedniške dolžnosti, je danes prepričan, da se najmlajše turistično društvo v občini Velenje po dejavnosti lahko kosa z drugimi tovrstnimi. Martinovanje je že ena takšnih akcij s širšim odzivom, vaške igre druga in morda bi našli Se katero.
Janko je zgolj po naključju "prijadral" v turizem. Nekaj takega se mu je zdelo vsekozi zanimivo, prepričan pa je tudi bil, da je življenje v Šmartnem ob Paki moč razgibati, popestiriti. Povabilo k ustanavljanju društva je sprejel, in če je rekel, da bo delal, potem bo to tudi storil. Zadovoljen z dosedanjim? "Sem. Lahko bi bilo še boljše, za začetek pa je kar lepo. No, v prihodnje res moramo marsikaj postoriti. Kaj in kako moramo delati, smo zapisali v planske cilje delovanja društva in po njih bomo skušali utrjevati našo pot." Z več posluha tudi v širšem občinskem prostoru načrtovane naloge niso neuresničljive, je prepričan. Toliko stvari si je "nakopal" ina glavo, da je zanj večkrat dan kar prekratek. Službene obveznosti, turizem, pomoč mami, zidava lokala.Toda, z zvrhano mero optimizma premaguje vse ovire. Dopust v sončni in vedno privlačni Španiji, kjer se mudi sedaj, bo gotovo dobro izkoristil za nabiranje novih moči, idej, pa čeprav je prav dopust (po njegovem mnenju) njegov edini res prosti čas.	"	(tap)
Jože Miklavc
Jože Skalicki	Bojan Kontič
Zdenka Pašič
ZDENKA PAŠIČ:
"Odločitev je bila pravilna.Za nami je obdobje polno dogodkov, tudi takšnih, ki jih nismo pričakovali. Vojna v Sloveniji, vojna, ki danes divja v republikah bivše Jugoslavije... Za Slovenijo bi lahko rekla, da na gospodarskem področju le nismo pričakovali tako hitrega padca, da smo bili nekako nepripravljeni, vendar smo jo, ko gledam danes nazaj, še kar dobro odnesli. Sama sem tudi za naprej optimist, vsak dan imamo več stikov z ostalim svetom, kar daje upanje tudi za naprej."
JOŽE SKALICKI:
"Po eni strani je že prav, da smo samostojni, po drugi pa je bilo za to potrebnih veliko žrtev.
Tako mislim sam in tako smo se doma pogovatjali. Reči pa moram, da zato, ker smo samostojni, moje življenje ni nič boljše. Upokojenec sem, cene so visoke, pokojnine nizke. Naša vlada bi morala upoštevati, da ne bi bile razlike prevelike. Tako pa so tudi desetkratne."
BOJAN KONTIČ:"
Uresničili smo, kar smo predvideli. Samostojnost smo dosegli, gospodarske težave so ostale. Nova vlada bo gotovo skušala te probleme razrešiti, kar lahko pomeni, da se nam na gospodarskem področju in tudi posameznikom obetajo boljši časi.Med največje dosežke v letu samostojnosti Slovenije pa uvrščam spre-jeteje naše države v OZN."
(mkp,B.M.)
11. srečanje aktivistov Šaleško - mislinjskega okrožja
v
Žalosten narod, ki se sramuje svojega junaštvaJ
r
Ne hud naliv, ne bliski in strele, ne mokre ceste in ne razmočene poti niso zadržali doma borcev in aktivistov OF Saleško-mislinjskega okrožja in domicilne enote tretjega bataljona VDV. Prišli so na 11. srečanje, ki je bilo v soboto, 20. junija, pred restavracijo Jezero v Velenju. Prišli so, da se srečajo, da se pogovorijo, da obudijo spomine na krute in težke čase, ki so bili včasih tudi lepi, saj so jih povezovali enotni cilji in hotenja. Prišli so, da s pokončno držo zavrnejo tiste, ki bi temu svetlemu in težkemu radi dodali pečat nečesa slabega in zmotnega.
Mednje se je v kislem dopoldne- župan Pankrac Semečnik Poudaril
vu, med zvoke poskočnih viž, zaigranih za dobrodošlico, pomešala vrsta uglednih in borcem ljubih gostov: prišel je član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, predstavnica republiškega odbora združenja Zveze borcev Ela Ulrih-Atena, navzoč je bil predsednik velenjske občinske skupščine Pankrac Semečnik, vlade Franjo Bartolac, bili so predstavniki zveze borca* občin Velenja in Slovenj Gradca, bili so predstavniki strank,tam zadaj smo, ko se je program že začel videli Jožeta Smoleta.
Vse navzoče je nagovoril Branko Primožič in jih spomnil na čase, ko za poštene rodoljube, pripadnike OF nobeni napori in žrtve niso bili ovira pri uresničevanju osvobodilnega programa OF. Na čase, ko se je ne le z besedami, ampak z dejanji izkazovalo pripadnost in ljubezen svojemu - z veliko začetnico izrečenemu - Narodu in njegovem boju za osvoboditev.
"Naše vrste se zaradi let in nepremagljivih bolezni nezadržno redčijo. Toda še živeči aktivisti in borci NOV se ne moremo zadovoljiti, da nas jemljejo samo kot sooblikovalce preteklosti, ne pa tudi za sooblikovalce sedanjosti in prihodnosti," je rekel.
Za njim je borcem in aktivistom OF zaželel dobrodošlico velenjski
je, da ima slovenski narod v zgodovini svetal vzor. Čeprav nekateri skušajo metati temno senco na NOB, bo imelo to obdobje v zgodovini vedno vidno, če ne odločilno mesto. "Karkoli se je v njenem imenu dogajalo kasneje, ne spremeni dejstva, da je prav narodnoosvobodilni boj strnil v svoje vrste vse sile za boj proti okupatorju," je rekel.
Slavnostni govornik, član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl pa je svoj nagovor pričel z besedami: "Prišel je čas, ko moramo
spet ponavljati, ker se spet pojavljajo poskusi, kako to obdobje umazati. Kot bi bili vi krivi za roški pokol, za udbovske procese... Zato bomo ponavljali in to bomo počeli vedno znova. Da so bile prve aretacije na tem področju že deset dni po začetku vojne, da je tukaj dalo življenje osemsto prebivalcev, ponavljali bomo in ponavljali," je rekel in kot bi hotel to še podčrtati dodal: "Žalosten narod, ki se sramuje svojega junaštva."
Po krajšem kulturnem programu pa se je začelo tisto pravo, nepozabno. Spomini so vreli na dan, se prepletali s sedanjostjo, se vračali spet nazaj in vedno znova prihajali na površje danes. Pri tem vreme sploh ni motilo. Nihče niti opazil ni več, da bi tudi to lahko bilo lepše, sončnejše. Njihov dan je bil v soboto lepši kot je bilo vreme in za take trenutke se splača priti skupaj. Zato bodo to naredili spet čez dve leti. Nič jih ne bo ustavilo. mkp, foto:vos
Domače zdravilstvo in zdravilci (2)
Piše:
Aleksander Videčnik
V prejšnjem sestavku smo omenili opažanja Valvazorja v zvezi z domačim zdravilstvom. Naj tokrat zapišemo nekaj zanimivosti iz obsežnega dela Slava Vojvodine Krajnske. Znani raziskovalec domačega zdravilstva prof.dr.Milan Dolenc je v svojem članku o zdravstvu v knjigi J.V. Valvazorja Slava Vojvodine Kranjske napisal obsežne povzetke iz tega zanimivega dela, ki obsega vsega 15 knjig. Posebnost Valvazorja je v tem, da je pritegnil k svojim raziskavam tudi strokovnjake in tako verodostojno podkrepil svoje ugotovitve ... Ob tem je ostro nastopal proti tedaj splošno priznani alkemiji in vražjeverskemu praznoverju.
V 3. knjigi je med drugim zapisal:" Kranjski kmet ne da dosti zaslužiti zdravniku ali da bi od istega zahteval pomoč, lahko bi mu smrt že sedela na ustnicah, kajti večina podeželanov se sama zdravi in sicer večinoma uspešno. Pri tem uporabljajo zdravilne rastline in korenine. Med njimi je dosti mazačev, ki dobro zdravijo prelome nog in sicer s starim kolomazom, smolo in nekaterimi svežimi koreninami. To stolčejo skupaj in s tem povije-jo nogo ali roko ...".
Spet dalje navaja:" Sicer imajo kmetje, če z njimi ni kaj v redu ali če se začenja neka bolezen, po njihovem najboljše
zdravilo, ki je neke vrste splošno zdravilo, zmešajo namreč domači kis z olivnim oljem in to spijejo, pogosto pa tudi sam kis - in ozdravijo ...".V 6. poglavju iste knjige piše o vinu, " ki da poživlja srce, krepi telesne duhove, krepi ude, in napravi svet bolj svetel. Na drugi strani pa prekomerno uživanje povzroča nenadomestljivo škodo, kot je pokazala neki dan hudobna mati, kajti njeni otroci so pokazali usahle življenske sile, odmiranje živcev in možganov, ohromitev nog in omotičnost...".
Dr. Dolenc ugotavlja, da je bil prvi, ki je pisal pri nas o zdravilnih zeliščih in njihovem delovanju prav Valvazor. Največ o tem je napisal v 12. poglavju 3. knjige. Ko je opisoval posamična zelišča je med drugim zapisal tudi tole:" Velikega korena se veliko najde, toda nekatere ženske ga zlorabljajo, če hočejo nase pritegniti moškega, izkopljejo koren in ga nato z nekakšno ceremonijo (določene besede) vržejo v žarečo peč. Tu se koren zvija kot bi ga hudič gonil in mora tisti, kateremu je namenjen, priti k ženski še isto noč, čeprav ima do nje več milj daleč...". Spet na drugem mestu pripoveduje podobno zgodbo, vendar jo pripisuje rastlinam cepetec, kukavica, dišeča mošnjica, ki da imajo takšno moč na fante, da " nekatera dekleta (bolj pohotna) nosijo to zel pri sebi, da pritegnejo moške, če pa ne uporabljajo pravega zelišča, letajo konji okrog njih...". Lahkoverni
ljudje na Gorenjskem uporabljajo kolmež za ljubezenski napoj. Čarovnice pa uporabljajo srčno moč, močvirsko krvav-ko, vodno peruniko in navadno zeleno kobuljico za pripravo čudežne masti " se z njo namažejo, da lahko letijo na čarovniški ples, ali da jih nosi njihov črni mojster...". Tudi praprot se uporablja za čarovniške postopke. Valvazor navaja, da je cesar Karol uporabil bodečo nežo kot sredstvo za zaščito proti kugi.
V	14. poglavju iste knjige piše Valvazor med drugim tudi tole: "Če kri povzroča vnetje nekega telesnega dela, so za gašenje tega ognja - kislica, endivja solata, regrat, cikorija, strupena ločika, lokvanj, vijolica in listje jagod in druge rastline, ki so dobre za vnetje jeter in razna črevesna vnetja.".
V	21. poglavju 4. knjige pa je zapisano tudi o drevesih z redkimi posebnostmi, med drugim tole:" V župniji Polhol Gradec stoji pri cerkvi sv. Mihaela velik borovec, kateremu pripisujejo sledečo čudežno moč, da omogoča otrokom hitro rast ali smrt - če otrok zaostaja v rasti gre nekdo k cerkvi in da miloščino, nato odnese nekaj vejic boru domov. Tu pripravijo kopel z temi vejicami in skopljejo otroka trikrat , če potem ne raste, pa umre. Kmetje v okolici to verjamejo. Valvazor pa pravi, "ne vem, aii ima drevo neko skrivno moč ali pa pripomore k uspehu ljudska vera... ".
25. junija 1992
POČITNIŠKA ŠEPETANJA
naš čas 9
(PoCetje
Da, pa je tu. Poletje... Čas, na katerega imamo običajno najlepše spomine. 'Priznajte: čeje zunaj toplo, tudi srce in misd bijejo drugače. 1(adiga imamo, ker s poCetjem pridejo počitnice, ker poleti z veliko žCico zajemamo dopust, ker je pred nami vsaj nekaj brezskrbnih dni, nekaj trenutkov, v katerih 6omo lahko naredili tudi kaj zase.
Pri vsem skupaj sploh ni pomembno, ali j o bomo kam mahnili adpa ostad kar doma. Povsod, če se dobro organiziramo, zna 6iti Cepo! Možnosti pa je, ne boste verjed, prav todkp kot Cjudi.
9{a morje? 'Ha bazen? Ob kakšno reko ? 9{a piknik? Z dobro knjigo v prijetno senco? Vgozd? V šiviljski tečaj, na vozniški izpit, £prijateljem., na potep, v toplice... V končni fazi to sploh ni pomembno, važno je le, da Bo lepo, da Bomo imeli te dni še dolgo v mislih, in da bomo spet težko čakali naslednje poletje, naslednje počitnice.
thfckaj idej, nekaj nasvetov, nekaj utrinkov, nekaj skomin, smo vam pripravili tudi mi. Vi pa razmislite?!
nm a
Vmw iivuriUt/nz ago*cy'a.
V prostorih ERA Šport na Šaleški 19 so pred kratkim odprli novo turistično agencijo, ki jo vodi Renata Natek - Hudarin. V njej prodajajo turistične programe znane in uspešne celjske agencije PALMA.
Agencija je odprta vsak dan od 8. do 15.3o ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu, radi vam bodo postregli s še tako zahtevnimi informacijami: 854 - 391. Lahko pa se obrnete tudi neposredno na agencijo Palma, ta ima prostore v veleblagovnici T - TEKO Celje, telefon: 29 -185.
letov an-
Palma v tej sezoni ponuja, kot pravijo njihovi predstavniki, najcenejša letov ja doma in na tujem. Če torej še niste odločeni kje bi letos preživeli nekaj prijet dni, potem je pravi naslov za vaše želje prav Palma. K njim lahko pridete oiimi idejami, pomagali vam jih bodo uresničiti.Lahko pridete tudi kar tal da bi prav vedeli, kaj si sploh želite. Skupaj z njimi boste, ni vrag, našli nekaj
svo ne
3S D]
nih dni, potem je pravi naslov za vaše želje prav Palma. K njim lahko pridete s o.,^;™;;i:	tj0(j0 uresničiti.Lahko pridete tudi Kar tako,
ilite. Skupaj z njimi boste, ni vrag, n;......
pravega, tistega, kar ste si želeli pa za to sami še vedeli niste.
Poleg letovanj, kot že rečeno, doma in na tujem,vam letos ponujajo tudi vrsto zanimivih programov v planinah in na kmetijah.
Še zlasti, pravijo v obeh agencijah, Palmi v Celju in v Velenju v ERA Športu, letos priporočajo letovanje v Španiji. Mogoče v času olimpijskih iger, kar lahko združite s prijetnim letovanjem, kakšnim dobrim izletom po tej za nas vedno mikavni deželi, istočasno pa si ogledate tudi kakšen zanimiv olimpijski dogodek. Za to se vam ponudi priložnost le vsake štiri leta. Razmišljate?
Morda, pravijo v obeh agencijah, se odločite za letovanje v italijanskem Riminiju, cene polnih penzinov v hotelu B kategorije so ugodne!
Ker pa se je za vaše otroke zaključilo težko, učenja polno šolsko leto in so nas-
Vsega, kar ageticiji ponujata v svojih programih ni moč našteti, zato je bolje, da se sami oglasite pri njih. Morda le še to: prodajajo tudi avionske karte.
Rimini POČITNICE 92 S tem kuponom Imate 10 % popusta
E
R A
TURISTIČNA AGENCIJA
KOMPAS VELENJE Rdeča dvorana
KVALITETA ZANESLJIVOST KONKURENČNE CENE
telefon :063-854-593 063-855-462 telefaks:063-854-914
Mm
61000LJUBLJANA, Dalamatinova 4 ,tel. 061/110 033,326 982, fax 317198
predstavlja najcenejšo turistično ponudbo, istočasno pa deluje v obliki povpraševanja o vaših prostih počitniških zmogljivostih.
V časopisu DELAVSKA ENOTNOST vsak teden o tem izide naše sporočilo.
POSEBEJ ZA VAS V TEJ RUBRIKI DANES OBJAVLJAMO NEKAJ NAPOVEDI:
planinska koča na Veliki planini za osem oseb, cena 40 do 50 DEM v tolarski protivrednosti,
počitniški dom v Kranjski gori, triposteljne sobe, pol-penzion 27 DEM,
tedenski rekreativni program v Kamniški Bistrici (ture, padala) 330 DEM,
apartmaji v Lanternl, Picalu pri Poreču za tri do šest oseb od 24 do 50 DEM (na voljo so še vsi termini),
počitniški dom v Savudriji, štiriposteljne sobe, pen-zion 20 DEM,
dvosobna stanovanja v Maredl pri Novigradu za pet oseb za 34 DEM,
počitniški dom v Portorožu, polni penzion 25 DEM, otroci imajo 50 odstotkov popusta.
POKLIČITE NAS PO TELEFONU ALI POŠLJITE TELEFAX Z VAŠIMI ŽELJAMI.
Prijazen pozdrav, kjerkoli vas sreča naša BORZA
zelene počitnice v dolini meseca POČITNIŠKI PROGRAM ZAJEMA:
POLNI PENZION V1/2 SOBI
PLAVANJE V TERMALNEM BAZENU
MERITVE KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE
KONZUL TACIJO PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU
VSE DRUŽABNE PRIREDITVE, KI POTEKAJO V HOTELU
REKREACIJO IN ANIMACIJO POD STROKOVNIM VODSTVOM
(GIMNASTIKA V BAZENU IN TELOVADNICI, TRIM STEZA...)
CENA: 7 dni=301 DEM, 10 dni = 420 DEM, 14 dni = 574 DEM
DODA TNE AKTIVNOSTI ■ z doplačilom:
možnost izletov (Savinjska in Logarska dolina, Golte, Avstrija, kmečki turizem, lokalne zanimivosti...)
šport: tenis, konjeništvo, športni ribolov, kajak, kanu, sur-fanje na velenjskem jezeru, športno letalstvo in jadralna letala na letališču v Lajšah
ustvarjalna delavnica - tečaj oblikovanja z glino
UGODNOSTI: popusti za upokojence in otroke možnost plačila na dva ali tri čeke
INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna REZERVACIJE: 063 892 ■ 120/141/049, fax.:063 892-212
10 naš čas
POČITNIŠKA ŠEPETANJA
25. junija! 992
S faksnim denarjem na dopust?
Se najmanj težav z denarjem Bomo imeti tisti, ki Šotno ostali doma ali [e t ovali na slovenskih tleh. %abili bomo slovensko valuto, tolarje. 'Edina težava, ki se pri Um lahko pojavi je, da jih zmanjka. Ampal^to se zna zgoditi tudi tistim, ki imajo marke, pa dolarje,
hrvaške dinarje...
Kg-r So letos veliko Slovencev letovalo v Istri (nekaj manj v Kpamerju, in še nekaj manj v'Dalmaciji'.), tam pa So treSa plačevati s hrvaškimi dinarji, se jim gotovo postavlja vprašanje, s kakšnim denarjem tja, da So 'am manj Bolelo žep'F
'Ko smo nalašč zato listali po časopisih in prebirali izkušnje novinarskih kolegov, kise ukvarjajo s to temo, smo doSiti različne napotke. Tudi njim to vprašanje povzroča nekaj težav. 'Vsaka valuta, pa naj Bodo to tolarji, hrvaški dinarji, marke, dolarji ali šilingi, ima svoje prednosti, pa tudi pomanjkljivosti.
Ce si Bomo hrvaške dinarje priskrbeli doma, imamo lahko, če je količina večja kot jo dovolijo vnesti na hrvaško, težave na meji.
Ce bomo potovali s tolarji v žepu in jih menjali mz hrvaškem, recimo kje v Istri, se nam zna zgoditi, da takrat zaradi velike količine tolarjev tečaj ne So najBolj ugoden.
TodoBno kot tolarju Si se lahko zgodilo tudi trdnim devizam. Te Bi Bilo gotovo najBolj ugodno menjati na kakšnem črnem trgu, a to spet prinaša kup pasti, od prevar do tega, da
te pri tem nedovoljenem početju zalotijo policaji, pa imaš vraga!
Odločitevje seveda vaša, a tisti najBolj previdni svetujejo, da se doma oskrSite s potovalnimi čeki, kijih ponujajo naše Sanke. Tolarsko protivrednost poravnate doma po tečaju na dan menjave.
"Kakorkoli se Boste že odločili, pomemSno So, da oŠ vsej Sisagi, ki jo Boste vzeti s seboj na dopust, ne pozaSite na denar, pa naj Sodo to tolarji, dolarji, dinarji, šUingi ali čeki.
Šaitška dolina
PONUDBA MESECA Avto šole AMD Šaleška dolina Velenje:
Vas zanima kako hitro, poceni in varno v promet? Nič lažjega! Na to vprašanje dobite odgovor v AVTO SOLI AMD Šaleška dolina v Velenju na Prešernovi 9.
V mesecu juliju pripravljamo BREZPLAČEN pospešen tečaj cestnoprometnih predpisov v sodobno opremljeni učilnici, ki bo končan v desetih dneh! Ob tem vam nudimo:
možnost nakupa ali izposoje strokovne literature,
pričetek praktičnega dela - vožnje - je možen takoj,
imamo sodoben vozni park, ki zajema avtomobile golf diesel in renault 5 TD in
prijazne in zanesljive inštruktorje.
Prijave sprejemamo osebno pri blagajni na Prešernovi 9 ali po telefonu 853-348 do zasedbe učilnice.
Uradne ure: vsak delavnik od 8. do 12. ure, ob četrtkih pa tudi popoldan od 16. do 18. ure.
Pogoj: starost 18 let
POZOR POZOR POZOR POZOR POZOR POZOR POZOR
v	*
Ce se Bo prijavilo 30 kandidatov, Bomo organizirali nagradno žreBanje: trije srečni izžreSanci Bodo imeti 20 ur Brezplačne vožnje. Že. zato se splača pohiteti s prijavami!

Počitnice
MONTENEGRO EXPRESS
Stanetova 4, Celje
OBALA: Ankaran, Piran,Portorož,Umag, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pula, Medulin, Rabac, Crik-venica, Novi Vinodolski...
CENE že od 35 DEM po osebi za 7 dni v apartmajih in 99 DEM po osebi za 7 pol pen-zionov v hotelih
ZDRAVILIŠČA: Čateške in Moravske toplice, Radenci, Rogaška Slatina...
TUJINA: Grčija, Španija, Tunis, Turčija
UGODNO: apartmaji RIVA Vrsar, cene že od 140 DEM za najem apartmaja za štiri osebe za 7 dni
TEČAJI TUJIH JEZIKOV : Pariz, London, Munchen
Potovanja
ENODNEVNI IZLETLBudimpešta, Dunaj, Gar-daland
DVO IN VEČDNEVNI IZLETI: Pariz, Rim, Budimpešta, Amsterdam, po dolini Rena in Mozele...
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 063/ 25-133, 25-146
Pridite na bazen v Šoštanj!
Za tiste, ki boste poletne počitniške dni preživljali pretežno doma, bo kot nalašč šoštanjski bazen, odprt vsak dan od 9. do 20. ure,z ogrevano vodo do 30 stopinj Celzija in z zmernimi cenami.Celod-nevno kopanje bo odrasle veljalo 150 tolarjev, otroke pa le 80 tolarjev.
Letos so poskrbeli za bogato gostinsko ponudbo z zmernimi cenami, posladkali se boste lahko s sladoledom in slaščicami, zabavali pa ob igralnih avtomatih.
Najbolj zanimiva pridobitev, posebno za otroke, bo TOBOGAN! Za tiste nekoliko večje in morda maio starejše pripravljajo NOČNO KOPANJE. Da pa resne bo nikomur dolgčas, bodo ob nedeljah za otroke pripravili ŽIV ŽAV, za odrasle pa nekajkrat v sezoni ZABAVNE IGRE podobne igram brez meja.
Počitnice so lahko zabavne In lepe tudi na šoštanjskem bazenu
Sv-'
ZŠ^iM Velenje vam predlaga:
Naredite vozniški izpit!
Ideja ni slaba. Zakaj ne bi tega poletja in tega dopusta izkoristili za to, da končno opravite tisto, kar si že dolgo želite: vozniški izpit!
To vam omogoči ZŠAM, njihova avtošola. Ta bo letos tudi v poletnih mesecih izvajala brezplačne tečaje cestno prometnih predpisov: 7. julija ob 8. in 17. uri ter 11. avgusta prav tako ob 8. in17.uri.
Vse potrebne informacije dobite po telefonu 854 • 928 vsak dan od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa od 15. do 17. ure.
Vaša avtošola ZŠAM Velenje vas pričakuje!
piiimmiimiiiiim....................
9{a velenjski bazen z družinsko vstopnico!
Si želite sonca, kopanja, prijetne družbe? To
vas s pomočjo Rdeče dvorane čaka na bazenu z ogrevano vodo (25-26 stopinj) v Velenju, vsak dan od 10. do 19. ure. Ko boste od vsega tega prijetno utrujeni, se boste lahko okrepčali v bifeju,kjer bo na voljo veliko hitro pripravljene hrane in ohlajene pijače, da o sladoledih sploh ne govorimo!
CENE VSTOPNIC: dnevna karta za odrasle 150 tolarjev, za otroke 80 tolarjev, komlpet desetih kart za odrasle 1350 tolarjev, za otroke 720 tolarjev In novost - DRUŽINSKA VSTOPNICA ki velja za štiri člane 350 tolarjev. Organizirane skupine Imajo posebne popuste, pri nakupu več kot 100 vstopnic vam nudijo 5 odstotni popust, pri nakupu več kot 300 vstopnic 10 odstotni popusL
Če vas zanima še kaj, pokličite 855 -741!

'—t-
NOVE MOŽNOSTI
ZA POSLOVNO ALI TURISTIČNO POTOVANJE

B A^K, A
abanka d.d. Ljubljana
d.d. lju
IB
PR1VREDNA BANKA ZAGREB d J.
V
1STARSKA BANKA d J. PULA
so podpisale sporazum, po katerem lahko od 1. junija 1992 poslujete s čeki ABANKE tudi na Hrvaškem.
POSLOVANJE JE ENOSTAVNO
ABANKA Vam za potovanje na Hrvaško nudi možnost poslovanja s čeki. Tako boste odslej lahko uporabljali poseben • turistični ček za dvig gotovine ali plačilo storitev in, kar je še posebna prednost, • ček Vašega tekočega računa ABANKE!
Za dodatna pojasnila obiščite katerokoli enoto ABANKE v Sloveniji.
25. junija 1992
POČITNIŠKA
naš čas 11
Tred močnimi sončnimi žarki si zavarujete oči z, dobrimi sončnimi očali. V TJC9%%SS OFTHQ Jurija Podgorška na Šaleški 16 v Velenju lahko izbirate med različnimi vrstami najboljših sončnih očal po (&n£urenčnih cenah.
Izdelujemo vse vrste korekcijskih očal za boljši vid, tudi po receptu zdravnika okulista.
'Kq boste izbirali okvirje za očala pri nas ne boste v zadregi, saj je ponudba pestra in raznolika. 9{a voljo so vam tudi najkvalitetnejša ' Z/LISS' stekla.
POČITNIŠKI DELOVNI ČAS: non ■ stop od 8. d018.30, ob sobotah od 8. do 12. ure, telefon: (063)-852-773, (0602-43-470).
Strokovnjaki AMD svetujejo:
ELAN
Ste že pregledali, kaj vse vam v prtljagi še manjka, da bodo počitnice res takšne, kot ste si jih zamislili?
Če morda potrebujete:
-	majice s kratkimi rokavi,
■ kratke hlače, ■ trenirke,
-	športne copate,
-	teniško opremo,
- kopalke, - sončna očala,
-	žoge, plavalne obroče...
fAdčpreprostejšega, le do prodajalne "ELJ^Cna foitovi 4 je treba stopiti. T,LS¥h[je odprt vsak. delovni dan od9. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, ob sobotah od9. do 13. ure.
Če pa v teh poletnih dneh mislite že naprej in ugotavljate, da boste letos nujno potrebovali novo smučarsko opremo, potem naj vas poletje ne zavede.
Po Izredno ugodnih cenah lahko do kakovostne opreme pridete že danes ■ v prodajalni ELAN na Foitovi 4 v Velenju.
DO 4.7. DO 30% POPUSTA!
ELAN OSTAJA ELAN
Gostišče PRI VIDI Zavodnje
Telefon: 895-195 Delovni čas : od 10. do 23. ure (ob sredah in četrtkih zaprto)
Dragi gostje,
v času počitnic si 6omo tudi mi malo oddahnili, zato vas prijazno seznanjamo, da 6orno imeli Qos tisče pri Vidi v času od 1. do 16. julija zaprto.
Totem vas spet vabimo, da nas obiščete.
'Prijetne počitnice vam zeli (j os tis če pri Vidi Zavodnje!
t
Želite pole tje pričakati urejene,negovane, lepe, najlepše...?
Vaše želje niso ničposebenega za kozmetični salon ORIS, Cesta 1/8 v Velenju.
Odločite se lahko za umetno sonce (solarij),s pomočjo
katerega boste v kratkem času zdravo porjaveli, z vibrasauno boste pospešili krvni obtok,omili revmatizem, odplavili iz organizma vse strupene snovi.z myoliftom se znebili celulita, izgubili kakšen odvečen kilogram v kombinaciji z lasersko akopunkturo.
Če želite posebno pozornost nameniti negi obraza, se lahko odločite za lasersko ali klasično nego s pomočjo priznanih uvoženih preparatov.
NAJNOVEJŠE: laserska akopunktura s katero vam odpravijo vse tegobe,ki spremljajo vaš organizem,poleg tega vam nudijo tudi nasvete dermatologa.
S tem kuponom imate v kozmetičnem salonu I2(JS 10% popusta
MLADINSKA KNJIGA VABI!
Na počitnicah je lahko vse še tako idealno, toda brez dobre knjige v prijetni senci nekaj manjka! Kar priznajte si, kolikokrat ste bili na dopustu jezni sami nase, ker v kovčku ni bilo prostora za knjigo ali pa ste nanjo pozabili.Naj bo tokrat drugače!
MLADINSKA KNJIGA iz Velenja vam tako kot vedno tudi za počitniške dni ponuja obilico dobrega branja. Tokrat vam nudi še posebno ugodnost: s kupončkom izrezanim iz Našega časa boste deležni 10 % popusta, ne samo za knjige, temveč vam ta popust priznajo tudi ob nakupu igrač za otroke.
Iz svoje bogate ponudbe so za vas izbrali nekaj naslovov:
Jurčič: Sosedov sin..................670,00 SLT
Tavčar: Med gorami....................882,00 SLT
E. VVallace: Razne kriminalke..........342,00 SLT
V. Holt: Sirenina pesem...............882,00 SLT
B. Korun: Reke, soteske, brzice.......515,00 SLT
S.Peck: Ljubezen in duhovna rast.....1.297,00 SLT
Konsalik: Ujetnik puščave.............1.397,00 SLT
F.Bevk: Kaplan Martin Čedermac........1.282,00 SLT
Cookson: Mallensko dekle.............1.798,00 SLT
Za vaše nadebudneže pa svetujejo knjige iz trenutno najbolj brane zbirke Pet prijateljev. Cena za izvod prvih dvanajstih knjig je 735,00 tolarjev, za tiste, ki so izšle kasneje, pa bo treba odšteti malo več ■ 919,00 tolarjev za knjigo.
Iz domače zakladnice pa lahko izberete knjigi Lukec in njegov škorec ter Pesterno po 1155,00 tolarjev.
In na igrače ne pozabite!
MLADINSKA KNJIGA vas pričakuje!
VU-VOOt za 10%popusta VAŠA MLADINSKA KNJIGA
Vse za šport in rekreacijo, s posebnim poudarkom na kolesarstvu in teniški opremi:
POSEBNO UGODNA PONUDBA:
1.039,50 SLT
moške kratke hlače (šuškove)
vrtne garniture
(prti in prevleke za stole) od 14.124,30 SLT
do 29.078,00 SLT
uvoženi bazenčki za otroke - v treh velikostih
CAMP oprema -stol, ležalnik
OGLJE (5kg)
ROŠTILJI
KOPALKE
KOPALNE BRISAČE
6.810,00 SLT 825,00 SLT 5.304,00 SLT že za 500,00 SLT 418,00 SLT
In še posebna ugodnost: do 27. junija imate pri gotovinskem plačilu za kolesa In loparje 5% popust.
ERA ŠPORT na Šaleški cesti 19 tel.: (063) 854-391
'tt
ERA
A
v
Šport
Tudi avto mora biti pripravljen za poletje
Zdaj je zadnji čas, da svojemu jeklenemu konjičku privoščite nekaj več pozornosti. Verjemite, da se vam bo to obrestovalo!
Čemu morate nameniti še posebno skrb?
- poskrbite, da boste opravili MENJAVO OUA,
-preverite	HLADILNO
TEKOČINO, avto vam lahko, če je ne bo dovolj, nepričakovano zakuhal,
-	pol uspešnega zaviranja zagotgvlja	ZAVORNA TEKOČINA, torej naj bo posoda zanjo vedno napolnjena,
-	KOLESA in GUME so eden najpomembnejših dejavnikov vaše varnosti, prekontrolirajte jih.predno greste na pot,
-	preglejte, če delujejo vse LUČI, če imate v rezervni škatlji z žarnicami res vse,
-	ZRAČNI FILTER nastavite na " letni" dovod zraka, tako boste porabili manj goriva,
- in na BRISALCE, še posebno pa na METLICE ne pozabite, saj je neprijetno, povrhu vsega pa še nevarno, če so te preveč obrabljene in zaradi tega v močnejšem poletnem nalivu ne vidite skozi šipo.
To vam bodo rade volje, če ne zmorete ali znate sami, opravili y samopostrežni avtopralnice AMD, na Cesti talcev. Če pa vas kljub vsem ukrepom avto le pusti na cedilu, vam bo AMD pomagal z vlečno službo. Pridejo pa tudi po vas, če bo to potrebno. Zapomnite ali zapišite si številko 853-3481
Srečno vožnjo vam žeti vaš SVdT>
12 naš čas
POČITNIŠKA ŠEPETANJA
25. junijal 992

Odženite tatu!
Ne bi vas želeli prestrašiti, a vseeno je dobro, da veste, da lahko v času, ko vi prijetno dopustujete in uživate v tistem, kar ste si zaslužili, vaš dom obišče kak nepovabljen gost.
Klasične trike, da preprečite tak obisk, gotovo poznate: spuščanje in dviganje rolet s pomočjo prijaznega soseda, prižiganje luči, praznjenje poštnega nabiralnika...
Morda pa je še boljše, če se odločite za kakšno dobro alarmno napravo, ki bo odgnala nepovabljenega gosta obenem pa priklicala soseda.
In spet vas ne bi radi strašili, vendar tudi ko ste doma, so poletne nevihte z grmenjem in strelami lahko usodne za vaš TV sprejemnik ali videorekorder. In nikar zdaj ne zamahnite z roko, ko se to zgodi,lahko le še računate!
Morda je pametneje že prej odšteti kakšen tolar in preprečiti streli pot, ki jo je izbrala recimo do vašega šestdeset ali osemdeset tisočakov vrednega televizorja ali
videorekorderja.
(Dan je takp Up. Sonce, vaSi na piano. Sami ste doma. Otroci se igrajo na dvorišču. fMož cisti avtomobil. Vampa je dolgčas. Sprašujete se, zakaj mora Siti dan enaki dnevu, zakaj ni vsaj kakšnega dne, ki Si Sil drugačen... drugačen...
V hipu se vam utrne: zakaj m Si poklicali prijate(jev in se odpeljali na kakšno prijetno jaso, oŠ Savinjo, oŠjezero, ali kamorkoli, samo da Si Silo drugače, da Si Silo
lepo. Seveda, pikniki
'Kako dolgo že nismo počeli tega. Samo ena težava je še: kako zamudno in dolgotrajno je lahko tekanje iz trgovine, v trgovino in iskanje tistega, kar je za piknik.
potrebno.
Ampak, če poznate Mesnico - trgovino Vilija Pozniča v Pesju, |e ta problem lahko v trenutku odstranjen. Vse dobite na enem mestu. Vse, res čisto vse, kar boste potrebovali:
• meso za peko na žaru, ki vam ga v hipu pripravijo tako, da ga boste na pikniku samo še položili na raženj,
če se bolj navdušujete nad lepo zapečeno perutnino, potem boste gotovo posegli po domačih piščancih po 310 tolarjev za kilogram,
pijače ne smete pozabiti! Dobite jo, že primerno ohlajeno, v isti trgovini in mesnici.
In ko boste imeli v košari tisto osnovno, brez česar piknik ni piknik, boste drugo košaro v Mesnici In trgovini Vilija Pozniča lahko napolnili še z vsem tistim, s čemer si na pikniku pomagate: prtički, papirnatimi krožniki, palčkami, če boste pekli ražnjiče...
Ce bo mesa dovolj, bo sicer lahko šlo tudi brez kruha, a pri njih vas bodo vseeno vprašali ■ ga imate s seboj ali bi želeli, da vam z njim postrežemo mi? Pa še kakšne suhomesnate izdelke vam bodo ponudili, pa še to in ono boste videli... Le oglasite se pri njih in piknik bo res piknik, sploh pa vam ne bo treba biti slabe volje, ker ste doma pozabili to ali ono.
DELOVNI CAS: vsak delovni dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure in tudi v nedeljo od 9. do 11. ure. Lahko pa jih tudi pokličete po telefonu: 856-875.
Velenje - Pesje
Partizanska 54, telefon 063/ 856 - 875
VEKOM
Zastopstvo, prodaja, montaža, servis
H&e. AEG
BS KABLI	KABLI
VAROVANJE
# poslovnih objektov
* stanovanjskih hiš
* stanovanj
* avtomobilov
z žičnimi in brezžičnimi alarmnimi napravami
VELCOM
Velenje, Cesta talav 34 telefon: 063/852 847, 85234 telefon 063/852 804
PRENAPETOSTNA ZAŠČITA
Varovanje pred udarom strele, drugimi atmosferskimi motnjami in
prenapetostjo v električnem omrežju
* RA in TV aparatov, videorekorderjev
*	računalniške opreme
* faksov
*	telefonskih central in
omrežij
*	kabelsko razdelilnih
omrežij (CATV)
LfL
Če- vam So dolgčas...
Kljub poletju vas pesti dolgčas in v zagati ste, kaj početi. Tuhtate in tuhtate, pa vseeno nimate nobene dobre ideje, čeprav ste pošteno očeli možgane. Zato vam jih nekaj, za tiste res
dolgočasne dni, ko recimo zunaj lije, ponujamo mi. Ostalih 290 in nekaj idej pa najdete v KRATKOČASNIKU. To je knjiga, ki je kot nalašč za to, da ne bi prepogosto vzdihovali:"Joj, kako je dolgčas! Le kaj naj počnem?!"
Mali oglasi
Igra je primerna za največ štiri Igralce, vsak izmed njih mora napisati del malega oglasa. Kupujemo ali prodajamo kakšno reč in prvi napiše, kaj je naprodaj: stara preproga, papagaj, televizor... Drugi napiše lastnost predmeta: še nerabljen, majhen, zložljiv...Tretji napiše razlog: zaradi selitve, zaradi finančne stiske, zaradi dopusta...Četrti napiše ceno in tako je mali oglas zaključen, nato ga skupaj preberejo.
"Siamst^e" žličl<e
Tako kot pri siamskih dvojčkih, ki so povezani,
bo v igri z žličkami. Po dve in dve žlički povežemo med seboj s sukancem, razdalja naj bo okrog 30 centimetrov. Igralci se razdelijo na pare in sedejo drug drugemu nasproti. Vsak par dobi povezani žlički, med oba igralca pa postavimo kakšno sladico, ki jo lahko jemo z žlico (sladoled, puding,kremno rezino...). Jesta oba igralca, seveda pa morata uskladiti gibe tako, da drug drugemu pomagata. Zmaga tisti par, ki najhitreje pospravi sladico.
Iara netnoaočift vprašanj in a odgovorov J
Igro prične igralec, ki na vrhu lista napiše
vprašanje, nato pa papir prepogne, da vprašanja ni videti, in ga poda naslednjemu Igralcu. Ta napiše odgovor in ga skrije, naslednji spet napiše vprašanje, tisti za njim odgovor itd., kolikor je pač igralcev, nato pa glasno vse preberejo.
Primer: "Zakaj nimam modrih oči?" - "Zato, ker letos ni bilo snega." - "Zakaj je sonce večje od Zemlje?" _ "Zato, ker za dobro juho potrebuješ najmanj pet korenčkov." Itd.
(Dot^ončaj stavek^
Igralci se razdelijo v dve enaki skupini in vsak izmed njih dobi listek. Tisti v prvi skupini morajo napisati le prvi del stavka- osebek, drugi morajo napisati, kaj dela ali kaj se z njim godi.Nato vodja igre listke pobere in sestavi iz obeh polovic stavek, ki bo verjetno smešen. Denimo:
Majski hrošč.....................ima velika ušesa.
Naš avto...................je davi spil vso kavo.
Stričev levi brk...........ponavadi glasno smrči.

NOVOSTI ZA LJUBITELJE CVETLIC
Vzgoja zaščita
in
Že v zadnjem prispevku smo spoznali osnovne značilnosti zelja, danes pa nekaj več o sami vzgoji in zaščiti. Tudi o tem nam je strokovno razlago pripravil naš sodelavec vrtnar Stane Vanovšek.
Zelje zahteva sredje težka humozna tla z dovolj vlage in ph med 5,5 in 6,5. Tla morajo biti obdelana globoko, saj požene korenine tudi do 25 cm globoko. Za osnovno gnojenje uporabimo hlevski gnoj ali kompost in sicer 3 do 5 kg/ m2 že v jeseni. Pred saditvijo ali že v jeseni pa potrosimo tudi mineralna gnojila, pred-
zelja
vsem fosfor in kalij. Dušik dodamo pred saditvijo in kasneje med rastjo dognojujemo. Zelo hvaležen je tudi za ustno dognojevanje s tekočimi gnojili.
Ko zelje prične oblikovati glavice, potrebuje veliko fosforja in kalija. Pazimo, da zadnjega obroka gnojila ne damo prepozno, saj preveč dušika podaljša vegetacijo, poslabša kakovost in zmanjša trpežnost rastlin. V kolobarju zelje sadimo na prvo poljino, to je v gnojena tla. Poznamo pa tudi načine, ko zelje gojijo skozi na isti površini. To je mogoče, če je gnojenje zadostno. Pazimo le, da se nam ne
pojavijo škodljivci v tleh. (nematode)
Zgodnje in pozne sorte se med seboj ločijo po dolžini rastne dobe. Tako zgodnje sorte za svoj razvoj od presajanja do spravila rabijo od 55 do 65 dni, pozne pa od 100 do 150 dni. Zelje pa razlikujemo tudi po obliki glav, te so lahko okrogle, sploščene ali koničaste. Pa še to. Zelje rabi precej vlage, to pa nam bo bogato povrnil, če ga bomo v sušnih dnevih zalivali.
Zelje in nasploh vse ka-pusnice napadajo mnogi škodljivci in bolezni. Za dober in siguren pridelek je tudi tu pomembno, da vzgojimo in sadimo zdrave čvrste sadike, dobro pripravljamo zemljo, redno uničujemo plevel (oko-pavanje) in skrbimo za dobre rastne pogoje. A če se navkljub vsemu pojavijo bolezni ali škodljivci, jih zatremo s pomočjo preparatov.Škodljivce v zemlji (bramor, ogrci, strune, kapusova muha) zatremo z volatonom v granulatni ali tekoči obliki.
Kapusovo uš zatiramo z basudinom ali drugim in-sekticidom, prav tako tudi kapusovega bolhača, ki spada med najbolj nadležne škodljivce. Saj na gosto in drobno preluknja mlada usta.
Proti bolhaču se borimo tudi z zadostnim zalivanjem, kajti pojavi se le v sušnih letih. Kapusov belin in repni belin oz. njune ličinke - gosenice lahko povzročajo veliko škode v kratkem času, da od ustov ostanejo samo žile. Ker se mnogokrat gosenice preko dneva skrijejo, jih lahko odkrijemo s pomočjo iztrebkov, ki se nahajajo na listih ali okolici rastline. Škropimo z basudinom ali folimatom. Proti boleznim kot so bela rja, plesen redno škropimo z antracolom ali ditanom.
Ne pozabimo pa nekaj. Pri vsakem škropljenju dodamo škropivu tudi močilo, da razbijemo površinsko napetost kapljic. V ta namen lahko uporabimo tudi kar navadni cet (0.1%).
Agata Zgonc je bila prva , ki je kupila TV po "tempu zakup"
Učenje ob
napakah
Si predstavljate, kako je v stanovanju, kadar zvečer nenadoma zmanjka elektrike? Ko iščemo svečo in vžigalice, tipljemo vsevprek levo in desno po vseh mogočih predmetih in pri tem puščamo vnemar vse, kar za nas nima podobe sveče; vse to tako dolgo, dokler sveče ne najdemo.
Kadar bi se radi spomnili kakšnega imena ali telefonske številke, "preletimo" tako rekoč vse spominske kanale, dokler se ne oglasi ime ali številka, ki jo iščemo. Pri tem se "zaletujemo" v napačna imena in številke vse dotlej, dokler ne zadenemo na tisto, kar iščemo. Po vzratnem delovanju, po "feed-backu", se na tak način stalno izmikamo predstavam, ki za nas v tistem trenutku niso zanimive.
Nedvomno drži, da ves dosedanji razvoj človeške misli sloni na tem pravilu, ob učenju na napakah. "Reka resnice teče po prekopih zmot",se duhovito izrazi indijski modrec Rabindranath Tagore. Ta resnica pa lahko ima za nas tudi zelo dobro stran. Ob lastnih napakah se namreč učimo in postajamo modrejši, mine nas malodušnost in ob napakah dobimo celo spodbudo za napredek. Pravimo, da nam postanejo lastne napake svetovalke. "Tako ne gre, treba bo drugače; to je nepravilno, morali bomo po drugi poti!" si porečemo. V tej vlogi postanejo napake resnične svetovalke. "Včeraj je bilo narobe, danes mora biti drugače", dobro sklepa večina med nami.
Tudi vsa sodobna kibernetika sloni na tej izkušnji. Različni računalniki delajo predvsem na meliansko-elektronskih odzivih: pravilno-nepravilno. Vemo pa tudi, da so računalniki še vedno le slaba kopija človeških možganov. Angleški nevrofiziolog W. Grey v eni svojih publikacij trdi, da bi snovalci računalnikov potrebovali vsaj ducat biljonov mikroelementov, ki bi zahtevali zelo veliko prostora, če bi hoteli sestaviti misleče možgane, ki bi bili približno tako popolni, kot so človeški. Pa še vedno bi bil tak računalnik samo hladen stroj brez lastne proste volje, da bi lahko sam odločal ali na kaj bo odgovarjal.
Odgovori na napake nam predstavljajo samokrmilni mehanizem, ki nas sproti usmerja, nas obvešča in nam svetuje kako naj se ravnamo in odzivamo. Pri živalih se to samouravnavanje ravna po naravnem gonu, po instinktu, kot rečemo. Pri človeku je to kajpak mnogo bolj zapleteno. Tudi ljudje imamo samodejno delujoč gon, poleg tega pa še stvariteljsko domišljijo, ki je živali ne premorejo. Prav zato si lahko cilje, ki so še v prihodnosti, predstavljamo kot navzoče v sedanjosti. Najvažnejša pa je pamet, Jd lahko med različnimi cilji svobodno izbira. In čeprav je naša pamet v mnogočem omejena, je še vedno bolj samostojneša kot pri vseh ostalih živih bitjih.
Prav zato si vsak med nami svet ne samo po svoje predstavlja in zamišla, ampak tudi po svoje oblikuje in uresničuje.
Gorenje Servis
Tempo zakup
Ustreči čiin širšemu krogu kupcev, tudi z bolj strokovnim pristopom k uslugam, so se v Gorenju Servis odločili za možnost nakupa izdelkov široke potrošnje in nekaterih drugih trajnejših dobrin (kabelsko, satelitski, varnostni sistemi) na lising sistem.
To je novost v slovenskem prostoru, prvim kupcem novega načina prodaje pa so sredi prejšnjega tedna že izročili željene izdelke.
Tej posebni storitvi so v Servisu dodali posebno blagovno znamko. Tempo zakup ponazarja ritem, ena-komernost, hitrost in nanj vezali tudi slogan - čas dela za dobre gospodarje. Odziv na razpisne pogoje je bil
li ^ » i
'tfp
Hf
M
1 i
J mr ■ -1

Čeprav so odpadni material za letošnje interesne delavnice pomagali zbirati tudi starši, pa se jih je zaključne prireditve udeležilo najmanj doslej. Kljub temu je šmarški živ-žav uspel
OPJO -
| Ne, to pa ni naše delo
N-IK^V"

presenetljiv. Do konca prejšnjega tedna so prejeli že okrog 900 prijav.
In kakšni so pogoji nakupa na lising?
Stranka se lahko odloči za zakup izdelka za dobo dveh let ali 36 mesecev, plača 20 odstoten polog, preostali dolg pa v enakih mesečnih obrokih. Pogodba vključuje devizno klavzulo.
Naj zapišemo še to, da ob zakupu aparata kupcu Gorenje Servis nudi vzdrževanje, inštruktažo, dostavo in priključitev.
In kaj pravijo na vse to prvi člani nekakšnega kluba Servis Gorenja?
Gesto Gorenja Servisa označujejo za več kot le pozornost
Zdaj je čas, ko obrezujemo živo mejo in s tem polepšamo okolico hiš in drugih objektov. Razumljivo nam pri tem ostane tudi nekaj vej in vejic, ki jih je treba spraviti na primeren kraj. Pri čiščenju reke Pake smo letos opazili, da so bližnji stanovalci to odvečno šibje odložili kar na bregove Pake, kamor seveda ne sodi.
Tudi kolektiv prodajalne Market ERA na Efenkovi se je odločil, da polepša okolje in poreže živo mejo. Vse lepo in prav, če ne bi zatem nastal problem - kam z ostankom žive meje. V pričakovanju, da komunalni delavci Velenja vsak dan odpeljejo smeti z zabojnikom, so odrezano živo mejo pospravili v kartone. A glej ga zlomka, komunalci teh kartonskih škatel niso hoteli odpeljati z izgovorom, da to pač ni njihovo delo. Razočaranim trgovkam Marketa ni ostalo nič drugega, da so odpadke odpeljale s svojimi vozili. Komentar je najbrž povsem odveč.
Stranka sem, stranka tja
Ko so v nazorskem delavskem domu ustanavljali demokratsko stranko za občino Mozirje, je uvodničar posebej poudaril, da jo ustanavljajo tudi zato, "ker v občini doslej ni nilo sredinske stranke.
Socialdemokrati se še niso skušali organizirati, socialistična stranka pa je popolnoma neaktivna". Že v redu, ampak prav uvodničar j^bil še ne tako dolgo vodilni član te stranke, kasneje eden redkih članov, ki je obljubljal njeno prebujenje, slednje pa se je "zgodilo" v neki drugi stranki.
I
I
I Psički lulajo, kajne?
Po velenjskih dvigalih vedno bolj zaudarja. Doslej so se ljudje spraševali zakaj, a odgovora niso poznali. V ponedeljek zjutraj pa nam ga je obrazložil naš urednik.
Gre za to, da imajo tudi stanovalci iz višjih nadstropij v stanovanjih različne domače živali, med njimi tudi pse. No, in ko te svoje ljubljenčke ob zgodnjih jutrih vodijo na lulanje in kakanje na najbližjo zelenico, kjer se že čez nekaj ur igrajo naši otroci, psi včasih ne zdržijo in lulajo že kar v dvigalu. Zato pa, pravi naš urednik, tudi smrdi.
Se o dvigalih
V zadnjem času je tudi sicer z dvigali križ. Večkrat kot vozijo- stojijo. Nismo pa preverjali, ali to zaradi stanovalcev iz višjih nadstropij, ki imajo v dvigalih lulajoče psičke.
Šmarški živ-žav
V vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki že nekaj let zapored na svojstven način obeležijo konec šolskega leta, in sicer s predstavitvijo življenja in dela v vrtcu .
Tudi letos so se tamkajšnje vzgojiteljice potrudile in minuli petek popoldne povabile v vrtec starše otrok. Skupaj z njimi so lahko dobršen del popoldneva ustvarjali v likovni, tehnični delavnici, pri oblikovanju gline, ustvarjanju likov iz odpadnih kartonskih škatel.Za popestritev pa je poskrbela tudi pevka Irena Vrčkovnik.
V Nazarjah trije
kandidati
V krajevni skupnosti Nazarje v pomladanskem roku zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso uspeli izvoliti novega predsednika sveta te krajevne skupnosti. Odločili so se zato za splošne volitve, ki jih bodo opravili v nedeljo, 28.junija. Kandidata sveta krajevne skupnosti sta Marija Krivec in Slavko Napotnik, kandidat liberalne stranke pa Janez Štiglic.	(jp)
Združenje šoferjev in avtomehanikov Mozirje
"Divja" vožnja avtošole v zasebne roke
Precej neopredeljivo je bilo počutje članov ZŠAM Mozirje na marčevskem občnem zboru, ko so ocenjevali svoje delo v preteklem letu. Znašli so se namreč pred neprijetnim dejstvom, da jim je iz rok ušla avto - šola, paradni konj, ki je bil skoraj edini vir dohodkov za delo in preživetje. Novo izvoljeni izvršilni odbor se je soočil z zahtevno nalogo preprečitve nadaljnjega odtujevanja osnovnih sredstev in namere prejšnjega vodstva. Ocenili so tudi, da je nadzorni odbor prehitro dal razrešnico prejšnjemu odboru in obenem menili, da je bil ta odbor v postopku preoblikovanja združenja zaveden.
Sedanji predsednik združenja Viktor Kovač pravi, da se je avto šola lani znašla v velikih težavah, ki so jih želeli
razrešiti s preoblikovanjem v mešano podjetje z omejeno odgovornostjo z imenom Traffic d.o.o. To se je tudi zgodilo in v začetku je bilo razmerje družbenega in zasebnega kapitala visoko v korist družbenega, torej združenja. Po nekaj aneksih k ustanovitveni pogodbi pa se je stanje bistveno spremenilo. Sodni cenilec prometne stroke je namreč šest osebnih avtomobilov po cenah iz decembra 199o in osebni avto Golf JXD/4 po nabavni vrednosti iz maja 199o brez prometnega davka ocenil na manjšo vsoto kot osebni avto Chrysler, ki ga je dodatno za ustanovni delež vložil tedanji predsednik. Tako je nastalo razmerje 58,13:41,87 v korist zasebnega kapitala. Viktor Kovač pravi, da je novo
vodstvo vse to ovrglo in se lotilo razreševanje problema. Pripravili so nov statut s katerim naj bi prekinili divjo privatizacijo, imajo pa tudi zagotovilo prejšnjega predsednika združenja, da bodo vse vendarle uredili sporazumno in po "mirni" poti. S tem želijo avto-šolo, oziroma družbo Traffic postaviti na nove in zdrave temelje in njeno dejavnost razširiti s trgovino, vlečno službo, rent a carjem in drugimi oblikami, ki so jih sicer predvideli že ob ustanovitvi. Za konec še ugotovitev predsednika Viktorja Kovača, da je združenje tudi zaradi teh razlogov vse manj stanovska organizacija, to obeležje pa ji novo vodstvo želi povrniti v največji možni meri, tudi z nekaterimi kadrovskimi posegi.	(jp)
Ob velenjskem gradu je zelo živahno
Z novim slogom
Rudar rMaribor 1:0
w
Štajerski derbi Velenjčanom
Na dvajsetih nogometnih igriščih širom Slovenije so v nedeljo sklenili prvo državno nogometno prvenstvo, ki bo med drugim zapisano v kroniki, da je bilo prav maratonsko. No, kakorkoli že, ljubitelji nogometa so lahko prišli na svoj račun, seveda pa upajo, da bo količina rodila kakovost. Prvi državni prvak je ljubljanska SCT Olimpija, ki je v 40 kolih osvojila 66 točk, drugi Maribor 59, tretja Izola 56, celjski Publi-kum je z 41 točkami pristal na 9. mestu, velenjski Rudar pa z 38 (torej manj kot polovico možnih) na 12. mestu. Sedemnajsto Primorje, 18. trboveljski Rudar, 19. Domžale, 20. Medvode in 21. Jadran Lama (ta je zbral le 15 točk) pa so se za najmanj leto dni poslovili od prve lige.
Na zadnji prvenstveni tekmi ob velenjskem Jezeru se je zbralo veliko število gledalcev, ki so videli slab prvi polčas, pa veliko boljši drugi. V prvih 45 minutah so tako Velenjčani kot Mariborčani več pozornosti namenjali obrambni igri in le tu in tam je kakšna žoga »zašla« proti enemu ali drugemu vratarju, pa še ta nenevarna. Izvzeti je treba pri domačih 32. minuto, ko je Karič lepo »našel« Gorška, ki je sicer streljal, žal ne dovolj močno, saj je mariborski vratar Dabanovič z izredno obrambo preprečil pot žogi v mrežo. Goršek je imel še nekaj priložnosti, na njegovo nespfetnost pa so gledalci pozabili v 53. minuti. ko je Cvikl lepo preigral gostujočo obrambo, podal žogo Goršku, ta pa jo je poslal v levo stativo, od katere se je odbila v mrežo. Po vodstvu domačih je srečanje postalo živahnejše, do konca so gledalci videli še nekaj priložnosti, ostalo pa je samo pri enem zadetku, (vos)
Era Šmartno :Ižakovei 2:1
Na gostovanju bo težko
Nogometaši ERE Šmartnega so v nedeljo na svojem igrišču odigra-•li prvo kvalifikacijsko tekmo za napredovanje v 2. ligo z ekipo Ižakov-cev. Pred tem so seveda izločili mariborsko Pobrežje (3:1, 0:1). Gostje iz Prekmurja so bili v nedeljo vsaj enakovredni in so najprej dvakrat zadeli vratnico, v 63. minuti pa celo povedli z 1:0. Domačini se na srečo niso predali in so z zadetkom Laznika v 75. minuti izenačili, minimalno prednost pa jim je v 85. minuti zagotovil Rudnik. Vsekakor jih jutri, v četrtek, v Ižakovcih čaka težko delo, če želijo ohraniti prednost in napredovati, vsekakor pa se ne vdajajo vnaprej. Zagotovljen je tudi prevoz za navijače, odhod avtobusa pa bo ob 13. uri izpred gostilne Malus.
In še nekaj. Če je slovenski nogomet z letošnjim letom stopil na pot ozdravljenja in uveljavitve, brez balkanskih naVad, potem je bolje, da Ižakovci ne napredujejo. Ne zaradi^ dobre ekipe, ampak zaradi svojih navijačev. Njihova »glasnost« v Šmartnem ni bila problem, problem je njihov »repertoar«, ki je slabši od znanih balkanskih. Ni treba biti izrazit nacionalist, ampak več kot dve uri v organiziranem navijanju ni bilo niti ene slovenske besede, iz »južnega« repertoarja so pobrali vse najslabše. To, da bodo klali, zveni v tem času pač preveč nečloveško, mislili smo, da smo že pozabili na »pedere«, razne »materne«, vsega nima smisla naštevati, in to glasno, organizirano, v zboru. Mislili smo, da smo pozabili na lomljenje ograj in še kaj, a v Ižakovcih očitno niso. Naj napreduje boljši, če bodo to Ižakovci, bi
bilo dobro za nogomet, da napredujejo — brez svojih »navijačev«, (jp)
Škale 92 spet jeseni
Z 9. kolom so v ligi malega nogometa »Skale 92« sklenili pomladanski del, jesenski se bo pričel 21. avgusta. »Pomladanska prvaka« sta v skupini A Wild boys in v skupini B premočno KMN Škale. Rezultati 9. kola-skupina A: Konovo Šalamon II:KMN Alf 5:5, Kava bar Čuk: Old Rabit's 3:3, Ka se pa zamudiš:Wild boys 0:11, Zlatoroh Škale:Madl 0:1, Mušketirji:Topolšica 3:0 (tekmo je sicer dobila Topolšica z 2:0, zaradi nepravilne registracije igralca pa izgubila z 0:3); vrstni red: 1. Wild boys 16, 2. Kava bar Čuk 14, 3. Madl 13, 4. Old Ra-bit's 12, 5. Mušketirji 11, 6. KMN Alf 9, 7. Konovo Šalamon II 7, X. Zlatorog Škale 5, 9. Topolšica 3, 10. Ka se pa zamudiš 0 točk; skupina B: Texas:Lipov list 2:2, KMN Škale:Sportklub 5:4, Rednjak Uni-kroj:AP Skaza Peter 4:0, Veterani Škale:Jokeri 3:1, Šverc Ko-merc:Konovo Šalamon I 1:3; vrstni red: I. KMN Škale 17, 2. Sportklub 12, 3. Konovo Šalamon 1 12, 4. Lipov list 10 5 Texas 10, 6. Unikroj Rednjak 9, 7. AP Skaza Peter 8, 8. Veterani Skale 5, 9. Šverc Komerc 5, 10. Jokeri 3. Najboljši strelec v skupini A je R. Hudarin s 16 zadetki, drugi je Veler s 15; v skupini B pa Gnezda z 1 1 in Kaligaro z. 10. Jesenski del se torej prične 21. avgusta.
Modelarstvo — V nedeljo na Jezeru
Na tekmovanju daljinsko vodenih modelov motarnih čolnov za državno prvenstvo v Ljubljani so člani velenjskega »Modelarja« dosegli nekaj vidnih uvrstitev v posameznih kategorijah. Vodončnik je bil v svoji drugi, Melanšek in Škollek drugi in tretji, prav tako tretji Knaus.
Velenjsko društvo »Modelar« bo v nedeljo, 28. junija, na Jezeru v Velenju organiziralo mednarodno tekmovanje v treh kategorijah. Pričelo se bo ob 9. uri in bo trajalo do 17., ure, ko bo tudi razglasitev rezultatov.
Reprezentanca Slovenije bo od 22. 7. do 3. 8. nastopila na svetovnem prvenstvu radijsko vodenih modelov motornih čolnov na Švedskem. Vodja ekipe bo Igor Naraks, med štirimi tekmovalci pa sta tudi Avgust Škoflek in Janez Melanšek. Druga dva sta Claudio Burlin iz Škofij in Brane Colarič i/. Ljubljane.
Smučarski skoki
Že precej let v smučarskih skokih velja, da brez treningov in tekmovanj na plastičnih skakalnicah v poletnem in jesenskem obdobju preprosto ni vrhunskih dosežkov. Tehnika je storila svoje in sezono v tej priljubljeni športni panogi raztegnila praktično na vse leto, razen na kakšen teden odmora po sklenjeni zimski sezoni.
Takšen odmor je letos že za skakalci in naporne priprave s prvimi tekmovanji so že tu. Ker je svoje storila tudi tehnika skakanja, je letošnje pripravljalno obdobje za marsikaterega skakalca še posebej pomembno, dodatni motiv pa je še svetovno prvenstvo. Slednji ugotovitvi zlasti veljata za našega svetovnega prvaka Francija Petka, pa recimo za Janeza Debelaka, ki je poslej član velenjskega kluba, prav v kratkem pa bo opravil še en ži-vljensko pomemben skok.
Janeza, Francija in še koga smo srečali in zmotili med treningom na velenjski napravi, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo spet gostila številne skakalce, med njimi vse naše najboljše. V soboto, 4. julija, se bo ob 21. uri pričela že 6. nočna tekma za »Rudarsko svetilko«, naslednji dan ob 15. uri pa še 2. ski jumping Challenger. Na prvi tekmi bo nastopilo 60 najboljših z uradnega treninga.
na drugi pa najboljših 32 z nočne tekme. »Ski jumping« je nova oblika tekmovanja, ki osvaja svet in smo jo prvič pri nas pobliže spoznali prav v Velenju, temelji pa na tekmovanju dvojic in izločanju slabših od začetnih 32 do dveh finalistov, ki odločita zmagovalca. Sicer pa, kaj je med drugim povedala trojica znancev.
Janez Debelak: »Res je, letos sem iz Ilirije prestopil k velenjskemu klubu, da bi imel čim boljše možnosti za vadbo in da bi odpadle naporne vožnje v Ljubljano in nazaj. Ker še vztrajate — dalj časa že živim v Velenju in kaj kmalu (to soboto) bom skočil še v zakonski stan, moja izvoljen-ka pa je iz Topolšice. Dejstvo je tudi, da sem v minuli sezoni zaradi krize, ki pač doleti skakalca, izpadel iz A reprezentance, s trenerjem Jožetom Sredenškom pa sva prepričana, da mi bo to uspelo. Nov stil? Boljši je za skakalca, precej težko ga je osvojiti, je pa malo čudno. Smuči ne vidiš, si lahko pa bolje ogledaš kaj je spodaj. Salo na stran, starost skakalca pri tem ni odločilna, preprosto je treba veliko treninga. Velenjčanom se bom prihodnji teden seveda uradno predstavil, čeprav kmalu po poroki, vendar mislim, da bo vse v redu.«
Jože Sredenšek, nekdaj odličen skakalec, trener, pa muzikant.
VSHMSMKMNn
danes spet v trenerskih vrstah: »Sodelovanje z Janezom Debelakom ni od včeraj, treniral sem ga že kot pionirja in ga potem vseskozi spremljal. Kasneje sem se posvetil glasbi, zdaj pa me je Janez zaprosil, da mu pomagam iz krize. Dobro delava, z novim slogom pa Janez kar lepo napreduje.«
Franci Petek: »Nov slog je velika sprememba, ki terja svoj čas, ne gre preko noči. Začel sem pred mesecem dni in opravil preko 100 skokov. Še se »lovim«, enkrat je dobro, drugič slabo, ujeti moram ravnotežje pa bo šlo. Na tekmo v Velenje seveda pridem, o načrtih za letošnjo sezono pa res še nisem posebej razmišljal. Res branim naslov svetovnega prvaka, vendar se ne obremenjujem, najprej moram
osvojiti nov slog. S starim bom skakal več, žal.«
ne
Luka Koprivšek: »Z novo sezono smo pričeli pred 14 dnevi, za nami je okrog 70 skokov na manjših skakalnicah in pravi trening se je pričel šele v Velenju.
Vsi bodo skakali z novo tehniko, nekaterim gre dobro, drugi bodo morali še veliko delati, med njimi tudi Franci. Seveda ne bi bil trener, če mu ne bi zaupal in verjel, da bo uspel. Lahko zagotovim, da bodo na velenjskih tekmah nastopili vsi najboljši. Nato bomo A selekcijo zmanjšali z 10 na 6 ali 7 skakalcev in nastopili na skandinavski turneji in v Hin-terzartnu v Nemčiji, na kateri bo nastopila svetovna elita in bo torej pravi pokazatelj naše pripravljenosti.« (vos)
Namizno teniške novice
Za tekmovalci in vodstvom NTK ERA Tempo jc bogat teden z novo potrditvijo dobrega dela v klubu. Opravili so redno letno skupščino n kljub težkemu finančnemu položaju sprejeli bogat program priprav za naslednjo sezono, saj se zavedajo, da lahko le tako potrdijo doseženo in še napredujeo. V klubu imajo dva re-prezentarčna kandidata, pravilno zastavljeno delo pa so potrdili tudi zadnji uspehi.
Uroš Slatinšek je na Reki dosegel dve posamični zmagi proti reprezentanci Hrvaške in tako prispeval levji delež k skupni zmagi Slovenije, saj sla z Juretom Smrekarjem iz Zaloga dobila tudi srečanje dvojic.
Na odprtem prvenstvu Žalca je bila pri članicah druga Steblovnikova, s tretjim mestom pa je presenetila Ko-privčeva. Pri veteranih je brez poraza zmagal Leber, njegov uspeh pa je dopolnil dr. Lazar. Pri članih je gladko zmagal Tadej Vodušekj ki je v super finalu osvojil še pokal Žalca za 1992.
V soboto pa je ERA Tempo organiziral 3. regijski mladinski turnir. V I. skupini je zmagal Jure Slatinšek, z drugim in tretjim mestom sta uspeh dopolnila Tadej Vodušek in Uroš Slatinšek, v 3. kakovostni skupini je zmagal Jure Gruber, tretji pa je bil njegov brat Luka.
A. Vodušek
OŠ Šalek
Drugačne počitnice
Na osnovni šoli Šalek v Velenju bodo letos poskrbeli za nekoliko drugačno preživljanje počitniških dni naših osnovnošolcev. Zanje bodo namreč pripravili počitniške dejavnosti, v katerih bodo ti lahko družili prijetno s koristnim.
Organizirali bodo začetne in nadaljevalne tečaje iz angleščine ali nemščine ter računalništva. Ostale ure pa bodo lahko tečajniki popestrili s športnimi aktivnostmi v telovadnici šole, v šoli jahanja in v plavanju.
Za teden dni drugačnih počitnic bodo starši otrok, ki se bodo odločili zanje, morali plačati 2920 SLT, stroške pa poravnati pred pričetkom aktivnosti. Vpis je omejen, zato pošljite prijave čimprej oziroma zavrtite tel. št. 856-592 in dobili boste dodatne informacije.
Prvi tečaj bodo začeli že 29. junija, končali pa 3. jultja.
Squash osvaja svet in nas
V zadnjem času se na TV ekranih, zlasti na satelitskih programih, vse pogosteje pojavlja squ-ash. Marsikdo se ob tem samo prizanesljivo nasmehne in skomigne, ko opazuje »zmedeno« udarjanje žogice in to še v zaprtem prostoru. Zasvojenci s to igro naj oprostijo, prav imajo, da so zasvojeni. Res je televizijska podoba te čudovite igre varljiva, tvegano je tudi opisovanje njenih čarov in koristnosti, preprosto si je treba igro ogledati v živo in kar je še pomembnejše — poskusiti sam. Spočetka žogica malo čudno odskakuje, če jo začetnik z loparčkom sploh uspe zadeti. A obupati nikar. Vse počasi pride na svoje mesto, tudi žogica najde mrežico na loparčku, kaj hitro se tudi prvopristopnik med igro seznani s (preprostimi) pravili in težko je odnehati. Pravzaprav pa odnehati moraš, zadihan in preznojen, vendar zadovoljen. In prideš znova. Le malo opreme rabiš in ni draga, potrebno pa je zaprto igrišče, katerega vse štiri stene in tla so igralne površine.
Iz sveta je ta igra pripotovala tudi v Slovenijo in jo hitro osva-
ja. Klubi z igrišči so že na Rogli (najprej), v Mengšu, Novem mestu. Veržeju, Vojniku in Velenju.
Velenjski klub je v ustanavljanju, a se igralci »vedejo« kot bi klub že leta deloval. Nastopajo na turnirjih in prvenstvih, jih sami prirejajo, povsod že dosegajo lepe rezultate, predvsem pa pridno in nenehno vadijo na igrišču pri Sandiju Viharrju Ne Je tekmovalci. vse več je mladih in starih, ki se navdušujejo za res enkratno sprostitev. O zanimanju priča dejstvo, da so posamezni igralni časi pri Sandiju rezervirani kar do konca leta. Če pogledate kdo vse je v Velenju že zasvojen, vam bo jasno še marsikaj več, prihajajo pa ljubitelji te igre od blizu in daleč. Pridružite se jim, vabijo vas in nas. Nekateri rezultati velenjskih igralcev na različnih tekmovanjih so že malo odmaknjeni, poslej jih bomo spremljali sproti, zapišimo pa, da je Petra Vihar na državnem prvenstvu osvojila 5. mesto, enako mesto na državnem prvenstvu za igralce do 35 let pa je zasedel Sandi Vihar. (jp)
Mali maraton
Državnega prvenstva v malem maratonu v Mirni peči v soboto, 27. junija. se no udeležila večja skupina članov tekaške sekcije Gorenja. V Mirno peč bodo odpotovali s posebnim avtobusom in se jim lahko pridružijo tudi tekači iz Celja, Koroške in Maribora: v Velenju ob 12. uri in v Celju ob 12.3(1. Pokličite SS7-146 v popoldanskem času.
It. .1.
Sah
Na Gorenji Savi v Kranju ie bila v okviru 17. tedna skokov tudi tekma za pionirje, na kateri so se mladi velenjski skakalci dobro odrezali. Pri pionirjih letnik 80 je med 41 tekmovalci zmagal
Luka Ograjenšek, četrti je bil Mi-klavžina in šesti Hriberšek, pri letniku 78 pa sta med 24 tekmovalci 6. in 10. mesto osvojila Je-rele in Kadliček.
V	15 hitropoteznih turnirjih za po-kal Gorenja v I. polletju 1992 je sodelovalo več kot sto šahistov, točke /a pokal pa si je priborilo 36 šahistov.
V	zadnjem kolu je /magal Božo Štucl i/ Celja, ki si je priboril tudi zmago za mesec maj. končni zmagovalec pa je postal Dani Vombek i/ Žalca. Turnir je bil zelo kakovosten, sicer pa so udeleženci \ Velenje kar radi prihajali, saj so jih organizatorji nagradili tudi z nagradami podjetij (iorenja.
Končni \rstni red za Pokal Gorenja v I. polletju 1492: Dani Vombek (Žalec) 75 lock, Božo Štucl (Celje) 72, Marko Kurtovič (Ljubno) 64, Drago Kristan (Gorenje) 54, Milan Matijo (Velenje) 56, Marjan Crepan (Celje) 54. Dušan Brinovec (Žalec) 53, Milan Goršek (Gorenje) 50. Stane Skok (Prebold) 39, Ivan Dražnik (Velenje) 37, Karli Janežič (Lava) 33, Andrej Novak (Velenje) 32 itd.
Hiriko Jerčič
Tudi
v Gorenju
V sektorju za rekreacijo Gorenja Družbeni standard v Velenju so pripravili počitniške aktivnosti za šolarje. Gre seveda za svojevrstno ponudbo za šolarje, ki _ so takoj po šoli prepuščeni bolj ali manj sebi, izpostavljeni nevarnostim na cesti in podobno.
Tako bodo imeli šolarji možnost teden dni preživeti z vrstniki ob igranju in učenju tenisa in pridobivanju taborniških veščin. V dopoldanskem varstvu od ponedeljka do petka bo poskrbljeno tudi za prehrano, medtem ko bodo teden sklenili ob tabornem ognju in zadnjo noč prebili pod šotori. Taborniški program je vselej zanimiv in pester, zato bodo tudi tokrat izkušeni vodniki šolarjem predstavljali orientacijo v naravi, učili postavljati šotore, pomerili se bodo v lokostrelstvu, zvedeli marsikaj novega o življenju v naravi ter za zaključni večer pripravili tudi zabavni večer, ki ga bodo preživeli skupaj s starši.
Cena takšnega organiziranega bivanja, skupaj z 10 urami poučevanja tenisa, 20 urami taborni-štva, uporba vseh športnih rekvizitov, vsak dan malica in zadnji dan kosilo z večerjo, b.o za otroke delavcev Gorenja 4.000 SLT. za ostale 4.500. V vsaki skupini bo prostora za 30 otrok, izmene pa bodo od 29. 6. do 4. 7. od 6. 7. do II. 7 in od 24. 8. do 29. 8. 1992.
V sektorju za rekreacijo v Gorenju Družbeni standard pričakujejo dober .obisk.
Hinko Jerčič
Tenis
Pretekli ponedeljek sta se končali I. in 2. občinska liga, ki je pod okriljem ŠTk Velenje in dobro organizirano poteka že peto leto.
Izredni leniški razmah, ki je nastal na področju tekmovalnega tenisa, se je preselil tudi na rekreacijo. Zaradi velikega zanimanja v šaleški dolini so se letos \ klubu odločili, da povečajo drugo ligo iz osem na deset ekip. Kvalifikacije med dvanajstimi ekipami so nato odločile, kdo bo zasedel dve prosti mesti. Drugače seje v obeh ligah sko/i celotno tekmovanje zvrstilo na igriščih okrog 20(1 privržencev belega športa.
KONČNA TABELA: I. LIGA
I. mesto Obrtno združenje VeJenje 14 točk, 2. Termoelektrarna Šoštanj
10. .< /t Bokačo Velenje N.4. Spori klub Velenje X, 5. Kuhalna tehnika Gorenje 6.h. Športna zveza Velenje 6. 7. RLV 2. S Klasirnica 2.
2.	LIGA
I. mesto Ljudska demokrat stranka Velenje Is točk, 2. I ra Velenje 16,
3.	Ravne II 14, 4. Vegrad Velen je 10. 5. Gorenje GA 10, 6. i so Velenje S. 7, Ideal 6, S. Center srednjih šol 6. 4. K.D.K R. I. 2. 10. r'UŠ 0.
Trgovina SF0RT AS
elEkjRONsko NApEN JANJE lop AR j EV TENIS, SPUASU, bAdMINTON
Na sliki, takšni ali drugačni, na moč dolgočasno, v resnici več kot nasprotno

Mi ♦ - ,
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Odločili ste se, da ne boste več dovolili, da bi vas ljudje iz vaše okolice vlekli za nos. Zato na vsako stvar sedaj odreagirate zelo hitro in včasih tudi nepremišljeno. Vendar bo sreča na vaši strani, večje napake ne boste naredili. Le partnerju se boste zamerili, ker se tudi njemu ne boste več pustili, pa mu ne bo čisto nič jasno. Šele sedaj boste spoznali, kako težko je koga odvaditi stvari, ki so se mu do nedavna zdele samoumevne. Vztrajajte na tej poti!
BIK od 22. aprila do 20. maja
Pravi status quo vlada v vašem življenju zadnje čase in če se še tako trudite, tega ne morete spremeniti. Prevečkrat dajete vtis, da ste izgubili voljo do življenja, kar odbija tudi vaše prijatelje, ki se kar bojijo, kakšno krizo jim boste spet razložili. Vedreje se obnašajte, več hodite med ljudi, še najbolje pa bo, če se čim prej spravite na dopust, ki ga ne smete preživeti odrezani od sveta. Srčne zadeve se bodo še vedno vrtele na mrtvi točki, morda se bo kaj spremenilo v četrtek zvečer. Zagrabite, četudi le za nekaj dni!
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Da lahko srečo pomeni tudi to, če se vam v kratkem času uredijo zalomljene stvari, boste dodobra spoznali že ta teden, še bolj pa čez kakšnih 10 dni. Ker ste veliko lenarili, bodo sedanji dogodki le posledica tega, sreča pa vam bo pomagala, da se bo vse izteklo točno tako, kot si želite in kot mora biti. Jezni boste, ker se bodo naenkrat prenehali obetajoči pogledi nekoga, ki vas že dolgo mika. Stvar je le v te, da se je oseba naveličala čakati na vaš prvi korak, vi pa ste ves čas upali, da vam ga ne bo treba storiti. Le še malo časa imate, da to popravite!
RAK od 22. junija do 22. julija
Ljudje vas bodo vsevprek obsojali in govorili, da vse, kar počnete, počenete le še za denar. To vas sploh ne bo vznemirajlo, vztrajali boste pri svojih stališčih, saj vam je jasno, da kolikor manj boste dobili vi, bodo v žepe stlačili tisti, ki vas sedaj najbolj obirajo. Počitnice si predstavljate zelo delavno, pa ne bo tako-zabavali se boste, kot že dolgo ne in to kljub vsem oviram, ki se bodo pri tem pojavile. Teh pa bo kar nekaj. Veliko nežnosti boste deležni, pa tudi vračati jo boste znali.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Stanje iz prejšnjega tedna se bo nadaljevalo. V pričakovanju prostih dni in počitnic se boste sicer bolje počutili, vendar bo neka zadeva visela nad vami kot vedno prežeč meč. Finančno stanje se bo bistveno poslabšalo, to pa vas bo še najmanj obremenjevalo. Pazite, da ne boste svojega razpoloženja preveč prenašali na partneija, sicer bo še edin a svetla točka v vašem življenju pričela temneti. Obisk frizerja ne bo odveč!
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Veliko razmišljate o spremembi delovnega mesta, sploh, ker so vam trenutno za to dane nekatere možnosti. Vendar je stvar portrebna temeljitega razmisleka, ker se bo kar hitro izkazalo, da vsa stvar ni tako idealna, kot sedaj izgleda. Verjetno ste tako močno obremenjeni s tem, ker vam sedanje enolično in iz dneva v dan podobno življenje ne odgovarja. Ozrite se okoli sebe, se o tem pogovorite s partnerjem, pa vam bo marsikaj lažje storiti.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Pokazali boste svoje velike organizacijske sposobnosti, s tem pa spet odprli staro rano in nekomu povzročili slabo spanje in premetavanje v znoju. Seveda bo vse le bolestno ljubosumje, lahko pa se pripravite tudi na kakšno hudobijo. Z nekaterimi zadnje čase niste bili najbolj prijazni in to tudi po krivici, zato pa vas prav nič ne peče vest. Pripravljali se boste tudi na počitnice in to vsak dan bolj intenzivno. Kaže, da bodo lepe!
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Nehote se boste pričeli vračati v preteklost in to precej intenzivno. To bo povzročilo srečanje s staro ljubeznijo, ki je po svoje še vendo niste preboleli. Iz melanholije vas bo rešilo le veliko dela, ki ga v naslednjih dneh res ne bo zmanjkalo. Predvsem se boste ukvarjali z umetnostjo, kar sploh ni čudno, saj vas je ta od nekdaj zanimala. Poleg časa bo problem tudi denar, saj vas bo nenaden izdatek precej izčrpal. Nekaj pa bo dobro-zdravje!
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Izpadli boste prava faca, vsaj za tiste, ki vas ne pozanjo dolgo. Vendar bo imel nenaden uspeh in dvig na družbeni lestvici tudi negativne posledice. Te boste občutili predvsem doma, saj bodo trenutki, ko bo vse tako, kot mora biti, vedno redkejši. Radi bi se spremenili, pa se ne morete, ker vas je že od nekdaj sram pokazati svoja prava čustva, kaj lahko pa se zgodi, da bo partner to narobe razumel. Zbadalo vas bo v križu.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Uspelo vam bo izpeljati večji nakup in to po nasvetu prijatelja, ki je tokrat res naredil dobro delo za vas. To vam bo veliko pomenilo, sploh, ker že nekaj časa niste naredili nič za svojo dušo. Čas za to je tudi vedno bliže, saj si boste privoščili prvovrsten oddih, kjer vam ne bo žal ne denarja in ne časa. Da vam nekaj v življenju že dolgo polzi skozi prste sicer veste, odpraviti to napako pa ne bo lahko. Zadnje čase se vse preveč ukvarjate z zadevami, ki res ne zaslužijo vaše pozornosti.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Se dolgo ne boste pozabili tedna ,ki je pred vami. Nič namreč ne bo šlo tako, kot ste načrtovali, pričakujete pa lahko tudi pravo osebno krizo. Spet se boste ukvarjali z vprašanjem, ali je to, kar trenutno počnete prav, ali le tratite čas in kvarite živce svojim domačim. Doživeli boste slovo, ki vas bo prizadelo mnogo bolj, kot ste si kdaj koli predstavljali. Občutek nemoči in lastne krivde pa vam bo stvar še dodatno otežkočil.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Za vami je nekaj precej napornih dni, zato ste resnično potrebni sprostitve po vaši meri. Priložnost se bo hitro našla, hkrati pa bo to velika preizkušnja za vašo zvestobo. Če ste odkriti do sebe, vas že nekaj časa mika kakšno ušpičiti, ker pa se poznate, se bojite moralnega mačka. Če se tega občutka ne boste znebili, boste že v kratkem spet tarnali, kako je vaše življenje dolgočasno. Pri zapravljanju pazite, saj se igrate z ognjem.
KOZMETIČNI NASVET
Pripravimo kožo na prvo sončenje
dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837
Pred odhodom na morje moramo kožo pripraviti na prvo srečanje s sončnimi žarki. To najbolje naredimo tako, da stimuliramo nastanek novega melanina (kožni pigment, ki nastaja v koži kot zaščita pred delovanjem sončnih žarkov).
Jejte mnogo mlečnih izdelkov, mesa, rib, jajc, žitaric ter hrano, ki vsebuje tiro-zin (to je aminokislina, ki je
sestavni del beljakovin) in riboflavin (eden od vitaminov iz skupine B kompleksa).
Te naravne sestavine bodo pospešile pigmentacijo kože. Ravno tako deluje tudi beta-karotin, ki hkrati preprečuje prehitro staranje kože. Vsebovan je v sadju in zelenjavi. V primeru, če ste alergični na sonce, morate kožo postopoma navajati na delovanje sončnih žarkov. Bolje je, da prve dni preživite v senci in se šele nato predate užitkom na plaži. Tako se bo koža postopoma navajala. Včasih lahko zaužijete tudi
kalcij šumeče tabletke. Po nekaj dneh pa se že lahko nastavite sončnim žarkom. Seveda ob uporabi zaščitne kreme. Po vsakem kopanju v morski vodi se obvezno sprhajte. Vsa sredstav za sončenje(mleka, olja, kreme...) vsebujejo UV - filtre. Koliko pa je posamezno sredstvo sposobno zaščititi kožo od škodljivih sončnih žarkov, je odvisno od količine zaščitnega sredstva, ki ga vsebuje (od 1-1 5). Večja je številka na škatlici, večja je tudi zaščita.
Uporabljajo se lahko naravni in kemični UV - filtri A
in B. Naravni filtri so npr. kakavovo maslo, avokado, olivno olje... Le-ti kožo ščitijo in omogočajo, da dobi lepo rjavo barvo.
Seveda so sredstva, ki vsebujejo samo takšne zaščitne filtre (naravne), priporočajo le osebam, ki so temnejše polti, ali v primeru, da ste že porjaveli. Preden odidete na dopust, se lahko oglasite tudi v našem kozmetičnem salonu "IRIS", se posončite v solariju (umetno sonce), lepo hitro in zdravo porjavite in se tako izognete nadležnim opeklinam.
MODA
Dotik zlata in "franžic"
Novost v letošnji poletni modi so tudi številni dodatki iz umetnega zlata, novost pa prihaja iz Italije. Res, da se zlati dodatki pojavljajo že nekaj let, vendar še v nobeni sezoni niso bili tako izrazito prisotni. Letos jih najdemo tako med bižuterijo, čevljih, torbicah kot v na oblačilih samih. In ravno v slednjem je novost.
Dodatki v oblikah krogcev, trikotniko, kvadratkov...nanizani na dolgih verižicah se na oblačilih pojavljajo v obliki "franž".
Tiste, ki prisegate na Ital-janske modne trende, se boste letos prav gotovo srečale z njimi. V tej sosednji državi jih
namreč prodajajo tudi na metre in to različnih oblik, debelin in odtenkov pozlate, tako, da se lahko odločite tudi za izdelavo takšnega kosa garderobe kar doma.
Morda le poiščete kakšno staro krilo, bluzo ali obleko in jo opremite s takšnimi franžami. Porabite jih lahko tako na krilih, kratkih hlačah, zaključkih rokavov, tiste bolj drzne pa jis spustite tudi čez golo kožo nad popkom, ki ga lahko tudi letos veliko kažete.
Ni pa potrebno, da so franže ravno iz pozlate, lahko so kar iz blaga-istega, kot je kos obleke, dopuščene pa so tudi druge variacije na temo.
FRIZER SVETUJE
Nežni otroški lasje
Rajko Pečnik, frizer inštruktor v Brivnicah in česalnicah Velenje
Kako negovati lase pri naj-mljaših, se
verjetno velikokrat sprašujete. Njim morate posvečati največ pozornosti, saj so lasje in lasišče pri otrocih še neodporni na zunanje dejavnike, so v fazi razvoja, otroci sami pa se ne znajdejo v negi las in lasišča.
Lasna kozmetika nudi tržišču posebne programe lasne kozmetike, ki je namenjena prav otrokom. Preparati so v kemijski sestavi blagi.
Ni priporočljivo, da cela družina uporablja literske šam-pone za umivanje las, saj so prealkalični, močno dražijo lasišče in nežno otroško lasišče tega ne prenese.
Posebej moramo posvetiti pozornost tankim in slabo raščenim lasem. Takšni lasje se težko češejo in so venomer videti neurejeni. Pri teh primerih svetujem, naj lasje ne segajo preko ramena pri deklicah, fantje naj imajo kratke lase. Lepo pristriženi lasje bodo videti gostejši in urejeni.
V poletni sezoni, v času počitnic in dopustov, posvečajte vso pozornost negi las in lasišča otrok.
Sonce in slana morska voda zelo negativno vplivajo na lasišče otrok. Otroci večino časa preživijo v vodi in na soncu. Na laseh in telesu ostaja sol in s pomočjo sonca razjeda vrhnjo plast las ter draži lasišče. Priporočam, da večkrat na dan izperete vse ostanke morske soli iz las in lasišča. Posebno pazljivi bodite pri svetlih laseh, saj so le-ti najmanj odporni.
Pozorni bodite na zaje-dalce-lasne uši. Te še niso izkoreninjene in se pri otroški igri' hitro prenašajo. Ob pra-
vočasnem odkritju je tretma zatiranja kratkotrajen in učinkovit s posebnim šampon-om proti lasnim ušem, ki ga imajo v lekarni.
Ker otroci, v času počitnic večino časa preživijo zunaj ob igri in nenehnem gibanju, priporočam, posebej velja za dečke, da si lase ostrižejo na kratko, da jim ne bo vroče.
S tem boste pridobili veliko prednost pri vzdrževanju higiene las in lasišča. Otroci naj po vsakem umivanju las uporabljajo regeneratorje za lase. Priporočam, da nazirate postopek umivanja las, lasje morajo biti dobro izprani,
dokler niste prepričani, da otroci to obvladajo sami. Poučite jih o negi las!
Za nego las pri otrocih so namenjeni otroški šamponi. Uporabljajte samo te, med fazo pubertete, ko se pričnejo lasje prekomerno mastiti, pa izberite tudi druge šampone.
Modna pričeska za otroke
Deklice bodo imele modno pričesko v stilu paža in vseh različic iz paža-z vrtincem na sprednjem delu, torej na čelu, zelo modni so kratki lasje oblikovani v resasto pričesko.
Dečki naj si lase ostrižejo kratko, ponovno so modni zalis-ci, še vedno so velike želje v stilu gobice in ježka, zakaj pa ne?
Predvsem priporočam za najmlajše enostavnejše pričeske, saj si otroci ne znajo sami oblikovati pričeske. Uporaba utrjevalcev za lase (gel, pena, lak) ni priporočljiva za vsakodnevno uporabo.
Starši! Z vašo pomočjo bodo otroci imeli urejeno pričesko, na pogled lepe, predvsem pa zdrave lase.
Vesele počitnice!
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Potrebnega je bilo veliko strokovnega dela, analiz o tem, kakšne izobraževalne oblike utrezajo starejšim občanom in na kakšen način jim jih posredovati. Ni namreč dovolj izobraževalne institucije odpreti starejšim generacijam, izobraževalni proces je treba posebej programirati, tako da ustreza značilnostim ljudem v tretjem življenjskem obdobju.
Analize so pokazale, da je najustreznejše delo v manjših skupinah z mentorji, torej izobraževanje po metodi krožkov.
V prvem letu dejavnosti smo predvideli pet krožkov: angleščina, gospodinjstvo, stan-
dardni plesi, zgodovinsko etnološki krožek in pletenje. Veliko naporov smo vložili v obveščanje o načrtovani dejavnosti, pa v pridobitev ustreznih prostorov.
Zanimanje za našo dejavnost iz leta v leto narašča. Upokojenci vse bolj spoznavajo, da s tem izobraževanjem izpolnjujejo tudi pomemben socialno psihološki cilj. Prav zato organizatorji tega izobraževanja vključujemo v to dejavnost tudi družabna srečanja ob Novem letu in ob zaključku šolskega leta.
Število udeležencev naših izbraževalnih oblik iz leta v leto
narašča. Prvo leto smo vključevali 67 slušateljev, zdaj jih imamo že preko 130.
Pohvalimo pa se lahko tudi z mnogimi mentoiji, ki so imeli že prej izkušnje na izobraževalnem področju, zdaj pa so si pridibili še nove.
Vsi se strinjajo, da se izobraževanje v krožkih na Univerzi za tretje življenjsko obdobje pomembno razlikuje od drugih oblik izobraževanja. Predvsem poudarjajo visoko notranjo motiviranost upokojencev, to pa vpliva na posebno dobro vzdušje pri delu v krožkih in na visoko zadovoljstvo mentorjev s svojim delom. (Dalje prihodnič)
MATERINSKI
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM Prispevke lahko nakažete
na Žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana, štev: 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom" Hvala! Odbor ža materiski dom pri reviji Otrok in družina, Muklošičeva 16, Ljubljana,
Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili!
Preciznost
Prav mogoče je, da sta Nande Korpnik in Edi Vučina s svojim zadnjim pisanjem v Naš Cas sprožila daljšo polemiko o politiki urejanja prostora v občini Velenje. 18. 06. 1992 se je na njuno pisanje odzval Aleksander Kneževič, ostali, zakulisni del velenjske "prostorske" stroke pa bo gotovo modro molčal. Ti strokovnjaki, ki so vajeni kovati dobiček v zakulisju in v igrah z velikimi vložki, bodo na ta način lahko zrinjeni s scene. Zato zna biti polemika "druge lige" koristna, če ne za drugega, vsaj za javno promocijo. Javnost dela pa je eno temeljnih načel demokracije; to in čim manj obkladanj z ideološkimi pri-devniki ter čim več strokovnih argumentov pa več preciznih dejstev. Zaradi zadnjega se oglašam, kajti g.Aleksander Kneževič je v svojem pole-mičnem spisu zapisal naslednje:
"Potem pobuda Zelenih Velenja o ukinitvi (podčrtal pisec) prometne komisije, amandma Zelenih Velenja k osnutku proračuna za občino Velenje za odvzem pogodbenih sredstev, namenjenih za dokončanje PUN in prerazporeditev v drugi na-men-" (konec citata)
To so bile zapisane poman-jklivosti in (upam da nenamerno) preobračanje dejstev. Najprej o prometni komisiji:
Povsem formalno, Zeleni nismo dali pobude za ukinitev komisije ampak smo' napisali odlok z dvema členoma, ki bi vzel prometni komisiji pristojnosti glede nedefiniranih vključevanj v postopke sprejemanja prostorskih aktov in odločanja kje in kako se bo urejeval promet v občini.
Gre preprosto za to, da je občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa, ustanovil komisijo, ki je skozi skupščinsko proceduro dobila pristojnosti, ki so sicer lahko sporne čisto s pravnega stališča, veliko bolj problematičen pa je nevzdržen sistemu odločanja oz. izdajanja soglasij tega istega upravnega organa, kot je uveljavljen z odlokom, ki ga želimo spremeniti. Povezovanje prometne komisije z UN mesta Velenja je možno zgolj za to, ker smo s tem primerom dokazali anahronizem oblasti in je torej UN mesta služil za primer nesprejemljivega sistema in odločanja na nivoju upravnega organa.
Da bom bolj jasen; Peter Kosi, ki vodi upravni organ pristojen za promet, hkrati vodi delo prometne komisije. Na videz logično. Toda ta komisija pripravlja strokovna mnenja za odločitve upravnega, organa. Ne gre dvomiti v strokovnost prometne komisije, nikakor pa^ vodja tega telesa in ne more biti hkrati vodja upravnega organa.
Tako pač ne moremo govoriti več o suverenosti stroke, saj denimo predsednik prometne komisije že s samim kreiranjem dnevnega reda lahko prepreči izdajo kakšnega prostorskega akta, ker ga preprosto ne bo dal na dnevni red. In ker ga komisija ne bo imela na dnevnem redu, o njem ne bo mogla izdati mnenja. Upravni organ pa ne bo mogel izdati soglasja, ker ne bo imel mnenja. Na ta način je torej možno manipulirati in kreirati prostorsko politiko po načelu, da če mi kaj ni všeč, tega pač ne bom obravnaval.
Zato smo dali predlog, da se komisiji odvzamejo pristojnosti tega dela. Upravni organ pa naj išče mnenja za svoje odločitve od drugih strokovnih in neodvisnih teles, če se upravni organ ne upa odgovarjati za svoja dejanja, to je za izdana in neizdana soglasja.
Preprosto: preprečiti hočemo bežanje od odgovornosti, saj so visoki občinski uradniki visoko plačani za to, da delajo strokovno, samostojno , suvereno in da za svoje delo polno odgovatjajo. Druge sile jim ni!
Kar se pa tiče naših amandmajev na proračun, menim, da g. A. Kneževič le vidi preveč hudičkov na enem kupu; mi smo pri predlogih za "odvzemanje" denatja strogo šli po principu, da nikogar ne bomo oškodovali. In g. Kneževič sam dobro ve, da je bilo tudi v primeru, po njegovem, odvzema pogodbenih sredstev, ravno tako. Ce ne zaradi drugega, je temu tako zaradi pogodbenega odnosa med ZUV in občino.
Znanja je namreč skrb občine Velenje, ki rada ujčka tudi ZUV in sam niti za trenutek nisem podvomil, da pogodba za prometno študijo ne bo realizirana. Je bilo pa zelo zanimivo prisluhniti kuloarskim komentarjem velenjskih skupščinskih poslancev glede raznoraznih prometnih študij. Po teh govoricah sodeč, bo mnoge težko prepričati v potrebo po že napravljenih in še napravljenih prometnih študijah, dokler moramo iz Velenja v Šoštanj po ravni cesti voziti slalom. In da se razumemo, to ni kritika dela g. Aleksandra Kneževiča!
Toliko za danes, vsebinsko se bom pa še rad vključil v polemiko, še posebej, če nam bo uspelo izbezati na plan ključne strokovnjake, ki "harajo" po Šaleški dolini.
Bojin se namreč, da tudi sedanje delo g. Aleksandra Kneževiča, služi bolj za preprečitev strokovne polemike (skupščinske razprave) o UN Velenja, kot pa rešitev velenjske prometne telovadbe!
Zeleni Velenja tajnik Peter Rezman
Upamo, da vsi ne mislijo tako
Republikanska zveza Slovenije zase pravi, da je stranka preprostih, delovnih in zavednih Slovencev in da ni nacionalistična. Po tistem, kar so napisali, pa dokazujejo nasprotno.
Razumemo težnjo po oblasti in strankarske interese v boju za boljše, sposobnejše in podjetnejše tako na ekonomskem, kulturnem, gospodarskem kot drugih področjih. Razumemo spoštovanje svoje identitete, običajev, vere, ne razumemo pa mržnje in oma-lo-važevanja na račun drugih, ki niso takšni kot vi. Brez obzira na strankarsko pripadnost se moramo zavedati, da smo vsi kljub vsemu ljudje, s svojimi slabostmi in vrlinami z enakimi pravicami in dol-žnos-tmi. Tako bi vsaj moralo biti v demokraciji. Pa je nekateri ne poznajo,ali pa je nočejo razumeti.
SDA ima enak naslov kot stranka v BiH, vzeli pa smo ga zato, ker po poreklu pripadamo Bosancem in Hercegov-cem. Naš program je usmerjen v boj za skupno življenje, boljšo prihodnjost in napredek skupaj z vsemi državljani Slovenije, ki si želijo, da to dosežejo z demokracijo in upoštevanjem človekovih pravic.
Nismo verska stranka in nimamo nobenih namenov graditi niti cerkev niti džamij, spoštujemo pa eno od osnovnih človekovih pravic - pravico do svobode veroizpovedi. Prepričani smo, da ta pravica pripada tako krščanskemu kot islamskemu svetu. Kljub vsemu verjamemo, da je tisto, o čemer je pisala RZS Velenje le mnenje posameznika ali posameznikov, ne pa mnenje večinskega demokratičnega slovenskega naroda.
Obenem bi se radi zahvalili Sloveniji za sprejem beguncev iz BiH in Slovencem za materialno in moralno podporo. Tako lažje prenašamo strahote vojne.
SDA Velenje
Ekološka neosveščenost
Krčenje gozdov
V zadnjih dveh letih smo priča naglega krčenja gozdov v n2St občini. Krčijo jih predvsem zasebni lastniki, ki na svoji površini skušajo napraviti travnike. Če se tokrat ne poglabljamo v škodljivost krčenja
Pretežno lepa in soniha pomlad je ugodno vplivala na razvoj čebeljih družin. Akacijeva paša je bila letos najobilnejša na Primorskem kjer so čebele nabrale tudi do 3o kg na panj. Na Štajerskem akacijeva paša ni tako bogata, ker tudi akacije ni toliko kot na Primorskem, zato v imenu čebelarjev Šaleške in Savinjske doline prosim vse lastnike gozdov in gozdarje: ne posekajte nam vse akacije, ampak jo razmnožite tam, kjer ima pogoje za rast. V Šaleški dolini nudi glavno pašo pravi kostanj, zato bi bilo prav, da pri trebljenju gozdov malo pomislite preden podrete kako zdravo kostanjevo deblo. Gozdarje še enkrat pozivam, da se lotijo pospešenega razmnoževanja pravega kostanja in akacije, ki dajeta tudi odličen les za kurjavo in ne izločata žveplenih snovi kot dragi velenjski lignit.
V juniju čebele dosežejo višek svojega razvoja. Družini, ki ni dosegla te stopnje, je treba pomagati z zamenjavo matice ali z zdravili (z zdravili po iztočenju medu), da jo bomo lahko močno in zdravo zazimili, ker drugače prihodnje pomladi ne bo dočakala. Izkušeni čebelarji vedo, da je prav sedaj čas za narejanje novih družin in pridobivanje mladih matic; zato čebelarji, ki si želite povečati število družin, pohitite, da ne bo prepozno.
Ta mesec bodo vzrejevalci matic že imeli na prodajo mlade in kvalitetne matice, lahko pa si jih vzredite tudi sami. Cena matic se
bo sukala od 4oo do 5oo tolarjev za komad. Kupljene matice so običajno kvalitetne in dragocene, zato jih obvezno dodajamo v matičnici.
Bliža se začetek poletja, ko bo zacvetel pravi kostanj, ki je v našem pašnem okolišu glavna čebelja paša. Starejši in izkušeni čebelarji so prav gotovo čebele že pripravili na kostanjevo pašo, mlajšim in neizkušenim pa se opravičujem, da vam o tem nisem kaj napisal v zadnjem čebelarskem kotičku.
Kadar želimo čebele tempirati na neko pašo, jih začnemo šest tednov prej dražilno krmiti,, da dobimo v času paše dosti pašnih čebel. Vsaka dva dni družini vlijemo v pitalnik 2 del sladkorne raztopine v razmerju 2 dela vode in 1 del sladkorja; to pokladfamo 14 dni. V začetku paše gospodarnim družinam odvzamemo sate z odkrito zalego in jih dodamo pomožnim družinam, namesto teh satov pa vstavimo satnice v gradnjo ali pa že zgrajene, če jim imamo na zalogi. S tem posegom razbremenimo veliko čebel krmilk, ki v dobrih pašnih razmerah prevzamejo vlogo pašnih čebel. Mogoče bo kdo moj nasvet upošteval in na tak način pridelal kakšen kilogram medu več kot sicer, ampak šele naslednje leto.
Vsako leto ZČDS Slovenije organizira tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. Letos je organizacijo tekmovanja prevzelo čebelarsko društvo iz Žirov v Poljanski dolini. Tekmovanja so
se udeležili čebelarski krožkarji iz osnovnih šol Gustava Šiliha, Mihe Pintarja-Toleda, Karla Destovni-ka-Kajuha in Pake. Dosegli so eno prvo, tri četrta in 24.mesto med nekaj več kot 15o ekipami. V tako številčni konkurenci smo z doseženimi rezultati izredno zadovoljni. Mladi čebelarji so tako dokazali, da se nam ni treba bati za dober čebelarski naraščaj. Srečanje mladih čebelarjev, ki je bilo 3o. maja, sta nam omogočili OČZ Velenje in čebelarska družina Mlinšek iz Velenja.
Prišli so dnevi, ko bomo čebelarji poželi čebelje pridelke, zato se bo marsikatera gospodinja oskrbela s svežim medom do naslednjega leta. Zato bi rad predlaga! nekaj nasvetov o nakupu in skladiščenju medu. Če želite uživati za vaš organizem zdrav in koristen med, ga kupite pri poznanem čebelarju, naj vas cene ne zavedejo, bvsak naravni med je kvalitetnejši od tistih na tržišču, zato se izplača dati kak tolar več in boste imeli med, ki bo res imel zdravilne lastnosti.
Kvaliteta medu se ne ugotavlja po okusu, ampak po barvi in specifični teži. Temnejši med je kvalitetnejši kot svetli, specifična teža pa mora biti 1.41 kg. Gospodinje se rade pritožujejo, da med kristalizira, kar je povsem naravno; bolj pazite na med, ki ne kristalizira, kajti prav ta zna biti umetno narejen, se rad skisa in se poseda na dno posode, naravni med mora imeti enakomerno gostoto, skladiščiti ga moramo v temnem prostoru in hermetično zaprtega pri temperaturi od 5 do lo stopinj Celzija.
Lepo pozdravljeni!
Jože Kolmanič
gozdov z ekološkega vidika in se ne sprašujemo, ali je to prekršek, ki bi ga moral opaziti gozdni inšpektor, pa opozarjamo na dva druga problema.
Menimo, da ta krčenja niso dobro premišljena. Kajti vse kaže na vse večjo povezavo Slovenije z Evropo, kar bo povzročilo konkurenco tudi pri živinoreji, kjer ima slovenski kmet zelo malo konkurenčnih možnosti pri mleku. Gozda pa v Evropi ni veliko, tu bo Slovenija lahko konkurirala vedno in z vsakim. Zato se za prihodnost veliko bolj splača ohranjati kvaliteto gozdov, kot jih spreminjati v travnike in pašnike.
Če pa že moramo del gozda spremeniti v travnik, mora biti njegova lega zelo premišljena. Travnik mora ležati vedno na pobočju pod gozdom, s katerega pronica voda navzdol in vlaži travnik. To so dobro vedeli naši predniki, v kar se lahko prepričamo ob pogledu na naša pobočja. Če pa naredimo travnik skoraj pod vrhom ali celo na vrhu vzpetine ali hriba, bo trava uspevala le v zelo vlažnih letih. Kmet bo tak travnik naglo opustil in ga prepustil eroziji. Tako na tem mestu ne bo več kvalitetnega travnika ne gozda.
Mulj iz centralne čistilne naprave v Šoštanju
Zvedeli smo, da nekateri kmetje iz Savinjske doline odvažajo usedlino, ki nastaja v centralni čistilni napravi in jo uporabljajo za gnojilo na svojih travnikih in njivah. Menimo, da se to dogaja brez vednosti pristojnih institucij, saj te ne bi mogle nikoli dati zelene luči za kaj takega. Zato jih opozarjamo, da je potreben strožji nadzor nad čistilno napravo. Vse tiste, ki pa menijo, da je to primerno gnojilo za njihova polja, pa opozarja-
mo, da je ta mulj zelo nevaren, saj vsebuje težke kovine in druge strupene snovi, ki jih uporabljajo gospodinjstva v obeh mestih. Preko kanalizacije se stekajo vsi lugi, čistilna sredstva, kemikalije iz šolskih laboratorijev in manjših delavnic. Prav tako se skozi to napravo prečiščujejo tudi odplake iz centralnega komunalnega odlagališča pri Velenju. V naših smeteh se še vedno nahajajo stara zdravila, bakterije, akomu-latorji, najrazličnejša embalaža različnih snovi itd. Pri tem se
bojimo tudi ekološke nemorale, ko nekateri kmetje tiste njive, s katerih pridelke prodajajo, veliko bolj izpostavljajo ekološko oporečnim gnojenjem in škropljenjem in zdravstveno ogrožajo njihove kupce.
Zato predlagamo poslancem, da bi se v parlamentih zavzemali za obširnejše inšpektorske službe, ki ne bi reagirale samo na prijave občanov, temveč bi tudi same vršile nadzor na terenih.
Šaleško ekološko društvo
ONESNAŽENOST ZRAKA
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 15. 6. do 21. 6. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
TOP.	V.V.	Z/W	VEL.
MERILNE POSTAJE
■i 15. 6. um 1». e.	HH 16. 6. I I 20. 0.	KI 17. 6. ■1 21. 6.	■i 18. 6.
			
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 15. 6. do 21. 6. 1992
tone. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
	
	
	
......Ajm*M	■ LJI _s»LefL HI .jsri
TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
IH 16. 6. 19. 6.
aa ie. e
CU 20. 6.
E3 17. 8. H 21. B.
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje - PROGRAM AKTIVNOSTI ZA POČITNICE 1912					
Datum	Ura	Dejavnost	Kraj	Organizator	Cena v SLT
25.(1. - 5.7.		kolonija - predšolski otroci	Savudnja	OZPM Velenje	7.160,00
29.6. - 9.7.		kolonija - šolarji	Debeli Rtič	OZPM Velenje	13.100,00
29.6. - 4.7.	9.-17.30	dnevno taborjenje	Sleme	OZPM Velenje	400,00 /dnevno/
29.6. - 3.7.	8.-14.	drugačne počitnice I. /tečaj angl. ali nemšč. in računalništva ter šola jahanja in šport, akt./	OS Salek	OS.Salek Informacije: tajništvo šole Šalek tel.: 856-592	2.920,00
29.6. - 3.7.	8.-14.30	poletna šola košarke poletna šola rokometa	Rdeča dvorana	TRI d.o.o. SZ Velenje Informacije: Šport. zveza tel.: 854-824.	2.500,00
29.6. - 3.7.	8.-14.30	poletna šola atletike	stadion	TRI d.o.o. SZ Velenje	2.000,00
julij, avgust PO, SR, PE pričetek 1. julija	10.-13.	počitniški direndaj	Kardeljev trg 2	OZPM Velenje DPM E. Kardelja Informacije: pisarna OZPM Velenje tel.: 853-369	brezplačno
julij, avgust	/po dogovoru/	šola odbojke na mivki otroci od 4. - 8. razreda	športni park Jezero	Odbojkarsko društvo Velenje Informacije: ŠZ Velenje tel.: 854-824	1.000,00 /cca 10 ur/
3.7. - 13.7.		poletne šole: harmonikarska kitarska komorna	Glasbena šola	Glasbena šola "F.K.K." v času poletnih šol bodo organizirani koncerti udeležencev poletnih šol.	
4.7. - 12.7.		taborjenje	Ribno-Velenje	Taborniki občine Velenje	6.600,00 /1.-4./ 6.700,00 /5.-8./
6.7. - 10.7.	8.-14.	drugačne počitnice II.	OS Salek	OS Salek	2.920,00
9.7. - 16.7.		planinski tabor Logarska dolina		PD Velenje	4.500,00
12.7. - 21.7.		taborjenje	Ribno-Velenje	taborniki občine Velenje	6.600,00 /1.-4./ 6.700,00 /5.-8./
13.7. - 17.7.	8.-14.	drugačne počitnice III.	OS Salek	OS Salek	2.920,00
16.7.	17.-19.	šahiranje	SSD Velenje Staro Velenje - Šahec	SSD Velenje	brezplačno
21.7. - 30.7.		taborjenje	Ribno-Soštanj, Top.	taborniki občine Velenje	6.600,00 /1.-4./ 6.700,00 /5.-8./
22.7. - 1.8.		kolonija	Savudrija	OZPM Velenje	10.040,00
13.8.	17.-19.	šahiranje	SSD Velenje	SSD Velenje	brezplačno
17.8. - 22.8.	5.-17.30	dnevno taborjenje	Sleme	OZPM Velenje	400,00 sit /dnevno/
24.8. - 28.8.	8.-14.	drugačne počitnice IV.	OS Salek	OS Salek, Inštitut J.S.	2.920,00
		tečaj računalništva	OS Salek	OS Salek	120 dem /v sit/ za 40 ur
izposoja knjig: Knjižnica Velenje - ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9. do 14. ure in sreda od 13. do 19. ure -v juliju in avgustu Knjižnica Šoštanj - vsak ponedeljek in petek od 10. do 13. ure - v juliju Knjižnica Šmartno ob Paki - vsak četrtek od 13. do od 13. do 19. ure 17. ure - v juliju					
Kopanje v bazenih: Velenje: vsak dan od 10. do 19. ure cena: 80,00 sit - 10 kart - 720,00 sit Šoštanj: vsak dan od 10. do 19. ure cena: 80,00 sit - 10 kart - 720,00 sit					
Informacije: DPM v krajevni skupnosti Dejavnosti zbrala OZPM Velenje Informacije: telefon številka 853-369.					

ČETPTEr
J tirali
Trintignant). 0.45 Petrocelli, kriminalka 1.30 Čas v sliki. 1.35 Tisoč mojstrovin.
S ATT I ITSKA TVi
8.40 Pedenjžep. 9.10 V Grisogono-Nemeš: Peklenski načrt, mladinski TV film. 10.10 Nekoč je bilo . .. življenje: Rojstvo. 10.35 Skrivnostno življenje strojev: Radio, 2. del. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 EBU drame za otroke: Mala miš. 17.35 Živ žav. 18.28 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.30 Bobenček, glasbena oddaja. 21.35 Obletnica osamosvojitve. 22.25 Dnevnik. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Dragi John, amer. nanizanka; Gabrieiov ogenj, amer. nanizanka.
mmmmmm
16.35 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi, Koper. Slovenska kronika. 19.00 Modro poletje, špan. nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Vi-deolestvica. 20.30 Zelena ura. 21.30 Umetniški večer: Povečava.
9.00 Super babica. 9.30 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli. 11.05 Jutrofon. 11.35 Novopečeni princ z Bel-Aira, pon. 12.00 Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 The Gravy Train, pon. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, vmes Poročila. 17.00 Znanstveni pogovori. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 3—2—1, kviz, zadnja oddaja. 21.15 V ospredju. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.15 Animavizi-ja. 2.15 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru. serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Tv v šoli. 10.15 Španščina. 10.30 Argumenti. 11.15 Setev bogastva — setev revščine. 12.05 Muzikanti iz Avstrije. 12.15 Klub seniorjev. 13.10 Me žene. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman, serija. 14.50 Psi. 15.05 Mup-pet Babies, risanka. 15.30 Am dam des: Zabava s črko S 16.30 To in ono. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.05 Mi. 18.30 Čas v sliki. 20.15 Zabavna mešanica: Domači video posnetki, Mister Bean, angleški komik. 21.30 Družinski grob. ameriška kriminalna komedija. 23.25 Bitje srca, francoski film (Francois Brion, J. L.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra. 9.30 MacGyver 10.20 Ljudska igra, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-bor-za. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Vrnitev v raj. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna plat pravice 21.15 Ulrich Meyer Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.45 EP v nogometu. 23.00 Poročila. 23.10 Francoska zveza 1, kriminalka, 1971 (Gene Hackman, Roy Scheider). 1.00 Akutno, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.20 Takšno je življenje. 13.05 Santa Barbara. 14.00 Wim-bledon 92. 19.15 Explosiv, magazin 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Lovci na glave napadajo, akcijski, 1989 (John Scneider). 23.55 Poročila. 0.05 Airvvolf. 1.00 Grozno prijazna družina.
PETEI\
*
9.35 Skrivnostni otrok, angl. nadalj. 10.25 J. Bevc: Ko je pomlad: Kadar kupuješ hlače, ponovitev otroške serije. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.20 Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Forum. 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka, 7/8. 21.30 Roseanne, 4. epizoda amer. nanizanke. 22.00 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.35 Sova: Gabrieiov ogenj, 4. epizoda amer. nanizanke: Zaslišanje, franc. film.
17.10 Sova. pon. 18.25 Regionalni program, Maribor. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.05 Goeteborg: EP v nogometu, finale. 22.30 Večerni gost: Prof. dr. Božo Otorepec. 23.20 Umetniški eksperimentalni program: Studio City. 0.20 G. Gershvvin: Suita iz Porgy in Bess.
pijo, krim 21.10 Zdravje. 21 20 Dve naročeni krsti, ital srhljivka. 0.30 Petrocelli. kriminalka 1.20 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Vrnitev v raj 10.20 Temna stran pravice, pon 11.10 U Meyer: Ugovarjam! 12.00 Kolo sreče 12 40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje Hotel 16.00 Cagney in Lacey 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaže 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20 15 Prostor v srcu, romantični, 1984 (Sally Field, John Malko-vich, Danny Glover). 22.15 Satira. 22.50 EP v nogometu 23.10 Hiša poželenja, erotični, 1983 (Olinka). 0 40 Čarovniški morilec iz Blackmoora, grozljivka. 1969 (Christopher Lee). 2.00 Prostor v srcu, ponovitev.
RTL PLUS
fcm s
PRO 7
5.55 Jane in Kathleen, Flicka, Trick 7. 10.45 Igra z ljubeznijo, romantični. 1978 (Ali McGraw, Dean-Paul Martin). 12.45 Jake in McCabe. 13.40 Taurus, pustolovski. 1962 (Joe Robinson) 15.15 Mr. Belvedere. 15.40 Doogie Howser. 16.05 Zvezde in živali. 16.15 Katastrofa deževnega gozda, dok. 17.20 Trick 7. 19.05 S.VV.A.T 20.00 Dnevnik. 20.15 Avola, vojni, 1969 (Martin Landau, Peter Falk). 22.10 Special Squad. 23.05 Blue Angel Cafe, erotični, 1989 (Tara Buckman). 0.55 Hard-ball, serija.
SUPER CHANNEL
6.30 Denar in politika. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Šport. 21.00 Dosje Zemlja. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23 00 Vohun.
9.00 1001. 9.30 Plavalni maraton. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.05 Jutrofon 11.35 On in ona, pon. 13.00 Točno opoldne, Poročila. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 The Gravy Train. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, vmes Poročila. 17.00 Tretja Balkanska vojna, dokumentarna oddaja. 17.30 Gremo naprej, vmes Poročila. 18.30 Dnevnik. 20.05 Vi in vaš video. 21.00 Spekter. 21.45 Ekran brez okvira. 22.55 Dnevnik 2. 23.15 Slika na sliko. 0.00 Poročila v angleškem jeziku. 0.10 Poročila. 0.20 Animavizija. 2.25 Poročila.
iLV^inmoA ti i
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 Tv v šoli: Moj denar; Sodobna prehrana. 10.30 Vedno kolesarji, nem. komedija. 12.10 Sonce na mizi. 12.15 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman. 14.50 Mladi glasbeniki v študiju. 15.05 Nekoč je bila Amerika, risanka. 15.30 Am dam des: Zabava s črko X. 15.55 Strelovod. 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 16.30 Mini kviz. 17.10 Spored po željah. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Mrtveci ne tihota-
6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9 50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.20 Takšno je življenje. 13.05 Santa Barbara. 14.00 Wim-bledon 92, prenos. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Čigavo pa sploh je to življenje, drama, 1981 (Richard Dreyfuss, John Cassavates). 22.00 Pinups in vroči tip, erotični, 1981 (Sascha Hehn) 23.35 Nočna mora na Elm Srtreet, grozljivka. 1984. 1.10 Frankenstein, film.
PRO T
6.30 Riptide, Flicka, Trick 7, Doogie Hovvser. 10.25 Deževni gozd, dok 11.35 Dekle in duhovnik, domovinski, 1958 (Rudolf Rack) 13.05 S.VV.A.T. 14.00 Avola, ponovitev filma. 15.35 Perry Mason 16.30 Enaka pravica. 17.20 Trick 7. 19.05 Stingray. 2000 Dnevnik. 20.15 Trda dežela, romantična drama, 1980 (Jan-Michel Vincent, Kim Basinger). 22.20 Mike Hammer. 23.20 Calahan, Magnum Force, kriminalka, 1973 (Clint Estvvood, Hal Hol-brook).
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovni kanal. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Dosje Zemlja. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wy-att Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Novice 22.30 Ameriške finance. 23.00 D.O.A., kriminalka, 1949 (Edmond 0'Brien).
SCECTA
iunil
8.30 Angleščina, Follow me, pon. 8.50 Radovedni Taček: Biser. 9.05 Lonček kuhaj: Ribja pašteta. 9.15 Klub klobuk. 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, pon. 14 05 Večerni gost: prof. dr. Božo Otorepec, pon. 17.00 Dnevnik. 17.10 Cvetje v jeseni, slov. film. 19.05 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik, Utrip. 20.30 Komu gori pod nogami? 21.35 S. King: Zlata leta, amer. nadaljevanka. 22.25 Dnevnik. 23.00 Sova: Murphy Brovvn. Gabrieiov ogenj, am. nanizanka. Harlekin, avstralski film. Nočne ure, 15. epizoda am. variet. programa.
I V M < VJ3I | \ /
16.15 Sova, pon. 17 30 Prisluhnimo tišini. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Pozdrav iz Bohinja s slovenskim kvintetom. 19.00 Kremenčkovi. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Klasika. 20.30 Njen alibi, amer. film. 22.00 Umetniški eksperimentalni program: Akcent.
8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Tv šola. 10.00 Poročila. 10.05 Kaj se dogaja z menoj. 11.05 Otrok, šola. dom. 11.35 Denver, zadnji dinozaver, risanka. 12.00 Poročila. 12.05 Vi in vaš video, pon. 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta. 14.00 Poročila. 14.05 The Great Land of the Small, kan. film. 15.55 Poročila. 16.00 Prisrčno vaši: Mladen Veža. 16.45 Turbo Limach shovv. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Nevarne vezi, amer. film. 22.15 Preteklost v sedanjosti. 22.45 Dnevnik. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila. 0.20 Cesta, amer. film. 2.10 Igra z ognjem, amer. film. 3.45 Poročila.
nagrada narodne glasbe 22 05 Zlata dekleta, serija 22 30 Pokol v Kansas Cityju. amer. film. 0.10 Dvojno življenje, ameriški č/b film. 1 35 Ex libris
SATELITSKA TVI
SAT 1
6.00 Cagney in Lacey 6.50 Od srca do srca 7.15 Otroški spored Batman, Silverhawks, Zorro. 10 55 Lepotica in zver 11 50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovalni šov: Ka-labrija 13 35 Enterprise. 14 30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Natakar, plačam, komedija, 1957 (Hans Moser). 16.45 Azili za živali 17.15 Pozor, kamera 17.45 Besedna igra (Mike Krueger). 18.15 Srce je adut 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče. 20.15 Ob polnoči se past zapre, kriminalka, 1965. 21.45 Poročila. 22.00 Moški, oh moški 23.00 Gospodinje 6, erotični, 1977. 0.35 Hiša poželenja, ponovitev. 2.00 Gospodinje 6.
RTL PLUS
6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 9.20 Be-verly Hills Teens. 9.45 Lucky Luke. Peter Pan. 11.00 Captain America, princ Namor. 12.35 Michel Vaillant. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 VVimbledon 92. prenos. 20.15 Veseloigra. 22.00 Čudež ljubezni, drama, 1968 (Petra Perry). 23.00 Tutti Frutti. 0.00 Veseljaki, erotični, Ljubezenska šola za mlada dekleta in Emmanuelle IV, erotični filmi po željah.
PRO 7
m o
9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Angleščina za napredne. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Prikazen, amer. komedija. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Vse za očka, nemška č/b komedija. 15.05 Nenavaden živalski svet. 15.10 Izbira poklica. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Račja dolina, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cirkussimo (2). 18.05 Šport. 18.30 Leteči zdravniki. 19 30 Čas v sliki. 20.15 Zurich: Velika
6.00 Lassie, Angel na Zemlji, Sladki strup. 10.45 Trda dežela, ponovitev filma. 12.35 Mr. Belvedere. 13.05 M A S.H. 13.35 Stingray. 14.25 V senci kožarjev, pustolovski, 1953 (Yvonne de Carlo, Ročk Hudson). 16.00 Angel na Zemlji. 16.55 Divji Sam, vestem, 1976. 18.40 Povsem normalno. 19.05 Blagoslovljeni par. 20.00 Dnevnik. 20.15 R O n O D O G., komedija, 1979. 22.05 Malone, kriminalka, 1987 (Burt Reynolds). 23.45 Vojna planetov. 0.50 Calahan, pon.
SUPER CHANNEL
7.30 Mix, Super Shop. 14 00 Prime Šport 16.00 Gillette šport. 16.30 Potovalni vodič. 18 30 Potovalni magazin.
19	00 Video moda 19 30 Finance.
20	00 Zbogom, orožje, klasični, 1932 (Gary Cooper). 22.30 Film Europa. 23.00 Koncert

NEDELJA
*Mm luiiil
9.25 Živ žav, pon. 10.15 EBU drame za otroke: Mala miš, pon. 10.40 Tradicionalni japonski plesi in glasba. 11.05 Kronika, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Pozdrav iz Bohinja s slovenskim kvintetom. 14.10 Mož, imenovan Petek, amer. film, pon. 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, franc. nadaljevanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Slon se grozno moti, francoski film. 18.55 Tv mernik. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.05 Sova.
21.05 500 let Amerike, glasbena oddaja (Marcel Prawy). 22.35 Glas islama. 22.40 Dedovati in umreti, drama. 0.40 Čas v sliki. 0.45 Tisoč mojstrovin.
PCNEDELJEK 29. iunil	di od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka 22.10 Posnetek od blizu 22.40 Zakaj je državni pravdnik moral umreti? ital. srhljivka. 0.25 Petrocelli, kriminalka. 1.10 Čas v sliki. 1.15 Tisoč moj-	Tcccr 3C. iunil
	strovin.	
SATELITSKA TV
M MIMSIIV I
SAT 1
.v	VI I VI O 1	
LLL	VI-l;-V	mim
15.10 Sova, pon. 16.30 Športna nedelja. 18.25 Aleksa Šantič, nadaljevanka TV BiH in TVS. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Videogodba. 20.30 Večer makedonske TV: Poslednji mojster rezbar-stva, dokumentarni film. 21.30 Vejica, tv drama. 23.00 Tv poster, zabavno glasbena oddaja. 23.40 Risto Avra-movski: Simfonija št. 3, podobe iz življenja Kristusa, makedonska filharmonija. 0.15 športni pregled.
6.00 Enterprise. 6.50 Otroški spored: Zaljubljen v čarovnico, Silverhavvks, Drops. 11.00 Opolnoči se bo past zaprla, pon. kriminalke. 12.40 Kino. 13.05 Zdravje. 13.30 Moško gospodinjstvo. 14.00 Enterprise. 14.55 Frankenstein in pošast iz vesolja, grozljivka, 1968 (Akira Kubo). 16.30 TV-stava. 17.05 Imenovali so ga Hombre. vestem, 1966 (Paul Nevvman). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 2enske so boljši diplomati, komedija, 1941 (Marika Roekk, Willy Fritsch). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.30 Hoganovi heroji. 0.00 Frankenstein, ponovitev filma. 1.30 Moško gospodinjstvo.
RTL PLUS
RTL PLUS
8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 11.05 Oceanografija, kanadski pljudnoznanstveni film. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 14.00 Poročila. 15.30 Nedeljsko popoldne, vmes poročila. 17.10 Angel in odpadnik, amer. film. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Edvard VII. serija. 21.05 Sedma noč. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Šport. 23.15 Slika na sliko. 0.10 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura! 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Raji do preklica, 3. del: Odkritje sedanjosti. 11.00 Podelitev nagrad Ingeborg Bachmann 1992. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tri dame ob žaru, serija. 13.35 Enkrat biti brez skrbi, nemška č/b komedija. 15.05 Jež. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Račja dolina, risanka. 16.10 Skrivnost delfinov. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Mladinsko potovanje: Južne države v ZDA. 18.00 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Moselbruck, serija.
6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 8.45 Piz-za Cats. 9.30 Vožnja v Bamsdorf. Pustolovščina v Bamsdorfu, otr. filma, 1957. 11.15 SP v plesu. 12.05 Stric Buck. 12.05 Major Dad, Zunajzemljan, Munsterjevi. 14.00 Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.50 Specialisti. 15.45 Tepček, komedija, 1977 (Louis de Funes). 17.45 Dr. VVestphal. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Sanjska poroka, posebna oddaja. 21.45 Spiegel TV. 22.3o Prime Time. 22.50 Playboy Late Night. 23.20 Ljubezenske ure. 0.45 Coca Cola Kid, komedija, 1985 (Eric Roberte). 2.30 Hiša dolgih senc, grozljivka.
PRO 7
12.10 M A.S.H. 12.40 Blagoslovljeni par. 13.40 Kraljestvo divjih živali. 14.35 Navigator, znanstveno-fan-tastični, 1987. 16.15 Kartum, pustolovski, 1966 (Charlton Heston, Laurence Olivier). 18.40 Superforce. 19.05 Hard-castle in Mc.Cormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Gola pištola, satira, 1988 (Leslie Nielsen, Priscila Presley). 22.00 Obtožena, drama o posilstvu, 1988 (Kelly McGillis, Jodie Foster). 0.05 Simon Templar.
mniamma
6.30 Mix, novice. 12.30 Potovalni vodič. 15.00 George Vanderman. 15.30 Popcorn Kid. 18.00 Financial Times. 19.00 Video moda. 20.00 Ujeti kralja, drama, 1984 (Robert VVagner). 22.00 Novice 22.30 Koncert. 23.30 Film Europa.
9.30 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 10.00 W. M. Thackery: Semenj ničevosti. 11.00 Tv mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1. 17.20 Obzorja duha, pon. 18.10 Radovedni taček. 18.25 Lonček kuhaj. 18.40 Ali bodo preživeli? angl. poljudnoznanstvena serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Politik novega kova. 21.05 Dokumentarec: Umik angresorja iz Slovenije. 22.10 Milan Jesih. Zrcalo, Tv igra. 23.05 Dnevnik 3. 23.40 Sova: Gabrieiov ogenj, amer. nanizanka; Zvezdne steze, amer. nanizanka.
16.40 Sova, pon. 17.55 Športni dogodek, pon. 18.25 Regionalni programi— Ljubljana. 19.30 Dnenvik Koper-Capo-distria. 20.00 Videošport. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma ste->_za. 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Rimska steza, franc.-ital. film. 23.10 Umetniški eksperimentalni program: Under 25. 1.15 Santa Barbara, pon.
9.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila. 9.30 Lutke. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12 05 Cosby shovv, pon. 12.50 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Odletel bom, pon. 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 17.10 Poi-rot, pon. 18.00 Poročila. 18.33 Santa Barbara. 19.17 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 7/7. 20.55 Živa resnica, hrvaški igrani film. 22.25 Glasba. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
f to tmuumk ti i
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, pon. 9 30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro poglej. 10.00 Tv v šoli: Prednje Avstrijsko. 10.30 Plavolasa sirena, ameriški film. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Ouinoscopio, risanka. 13.40 Živalski magazin. 14.10 Batman. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am dam des: Zabava s črko D 15.55 Kako in kaj. 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 16.30 Ding dong, otroci intervjujajo odrasle. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogle-
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zaljubljen v čarovnico. 9.30 Azili za živali. 9.55 Pozor, kamera. 10.20 Ženske so boljši diplomati, pon. komedije. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, sin z otoka, serija. 21.15 Pomlad v Berlinu, romantični, 1957. 23.00 Poročila. 23.10 Magazin. 23.55 Kanal 4. 1.00 MacGyver.
i\ \in i si n i
9.20 Zgodbe iz školjke. 10.30 Nekoč je bilo ... življenje: Telesna straža. 10.45 Skrivnostno življenje strojev: Avtomobil, 3. del. 11.40 Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 16.10 Rimska steza, franc.-ital. film, pon. 18.00 Dnevnik. 18.10 Koliko poznamo biblijo?, kviz. 19.30 Dnevnik. 20.30 Osmi dan. 21.20 Slovenija: Umetnostni vodnik. 21.35 J. Sadvvith: Deklica M, amer. nadaljevanka. 22.25 Dnevnik. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl. nanizanka. Gabrieiov ogenj, amer. nanizanka. Glasbeni utrinek: G. Bizet: Carmen.
20.15 Dežela gora: Heinrich Harrer 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Če kri zavre, ameriški vojni film. 23.15 Pogovor s Felinijem, italijanski film. 1.00 Chicago 1930, č/b kriminalna serija. 145 Poročila (teletekst). 1.50 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
RTL PLUS
6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.10 Takšno je življenje. 13.00 VVimbledon. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Umor je njen hobby. 21.10 Shovvmaster, zadnja oddaja. 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf.
PRO 7
6.30 Sladki strup, Flipper, Trick 7, Enaka pravica. 11.25 Divji Sam, ponovitev vestema. 12.55 Shortlist, dokumentacija. 13.10 Hardcastle in McCormick. 14 05 R O B O D O G . pon. komedije. 15.35 Agentka s srcem. 16.25 Planet velikanov. 17.20 Trick 7. 19 10 Dan Oakland (Burt Reynolds). 20,00 Dnevnik. 20.15 F.I.S.T., sindikalna drama, 1978 (Sylvester Stallone, Rod Steiger, Peter Boyle). 2.40 Polnočni klici, serija 23.40 Dobro to delajo stari Germani,, komedija, 1972 (Senta Berger).
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovni teden, mix. 12.00 Super Shop. 13.30 Divja Amerika. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun 19.30 Tabloidne novice 20.00 Prime Šport. 21.00 Preživetje 21.30 Francoski magazin 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Angel in hudobnež, akcijski, 1947 (John Way-ne).
15.40 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.25 Regionalni programi — Koper 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 V službi rock'n'rolla. 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.05 Popolni tujci, pon. humor, serije. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Veliki potres v L. A., pon. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Otroška oddaja. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila 18.05 Tudi letos... 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanke. 19.30 Dnevnik 1 20 05 Peruanska katastrofa, dokumentarni film 20.40 Glasba 21.05 V ospredju. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila
6 00 Dobro jutro 8 30 Sosedje 9.05 Potovalni šov. 9.30 Dr Kulani 10.20 Pomlad v Berlinu, pon. filma. 11 55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaža. 18 15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Halo, Heino, zabavni spored. 21.15 Katastrofa pred Goten-hafenom, vojna drama, 1959 (Sonja Ziemann). 23.00 Poročila. 23.10 Sestra Dulcina, akcijski, 1983 (Robert Pre-ston, Patty Duke Astin). 0 45 Na begu, serija. 1 40 MacGyver.
RTL PLUS
6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.20 Takšno je življenje. 13.05 Santa Barbara. 14.00 VVimbledon 92, prenos. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Pozabljeni mrtvec, kriminalka, 1989 (Peter Falk). 22.00 Explosiv, politični magazin. 23 00 TV-vročica. 0.00 Grozno prijazna družina.
TOJL
9.00 Čas v sliki 9 05 Tri dame ob žaru, serija 9 30 Angleščina za naprednejše. 10.00 Tv v šoli: Poklici z živalmi Kje je voda? 10.30 Gabriela, nemški č/b film. 12.00 Forte piano. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 številna družina, serija. 14 00 Batman. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam des: Zabava s črko V. 15.55 Detektivi za okolje 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18 05 Mi. 18.30 Gnezdo, nova serija. 19.20 Nocojšnji spored 19.22 7nanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport
PRO 7
6 20 Sladki strup, Trick 7, Agentka s srcem. 11.10 V senci kožarjev, ponovitev filma 12.40 Dan Oakland 13.35 Kartum, ponovitev filma. 15.40 Kobra, prevzemite. 16.35 Riptide. serija. 17.25 Trick 7, risanke. 19.10 MacGruder in Looud. 20.00 Dnevnik 20.15 Past v Tuli, kriminalka, 1958 (Richard Wid-mark, Lee J. Cobb). 22.00 Morilec v somraku, krim., 1987 (Ed Harris, Ro-xanne Hart). 0.05 Starsky in Hutch. 0.10 Pod češnjevo luno, glasbeni.
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovne novice. 9 00 Channel E 12.00 Super Shop 13.00 Preživetje. 13.30 Japonsko gospodarstvo. 15.00 VVanted 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18 30 Vohun (Bili Cosby) 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Šport. 21.00 Znanost. 21.30 Media Europe. 22 00 Novice. 22.45 Ameriške finance. 23.00 Exspress groze, grozljivka, 1972 (Christopher Lee, Peter Cushing).

Kdor išče, ta najde! ®
rfYVWWWWWWW
9.50 Video strani. 10.00 Program za otroke. 11.00 J. Sadvvith: Deklica M, ponovitev ameriške nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1.18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Confessione di un Commisa-rio, italijanski film. 22.15 Dnevnik 3. 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija. 23.15 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Game, set & Match, 1/13.
Opomba: V športni sredini: Izola, jadranje — 40 minut, Ravne, EP sedeča — 15 minut. 16.20 Osmi dan, pon. 17.10 Sova, pon. 18.25 Regionalni programi — Maribor. 19.30 Dnevnik Ko-per-Capodistria. 20.00 Psiho 20.30 Športna sreda. 21.25 »Najpomembnejše se sporoča v tišini«, portret L. Lebi-ča
8.15 Santa Barbara, pon. 9 00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12 05 Gospod Bean, humor, serija. 1230 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon 13 45 Poročila. 13.50 Veliki potres v L A , pon. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Otroški program 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program 17.10 Poirot, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20 05 Making Mr Right, ameriški igrani film. 21.45 Dokumentarna oddaja 22 20 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
9 00 Čas v sliki. 9 05 Tri dame ob žaru 9.30 Francoščina 10.00 Tv v šoli 10.15 Katoliški sosedje. 10.30 Samo moji ženi na ljubo, ameriška č/b komedija, 1948 (Cary Grant, Myrna Loy). 12 00 Tenis, risanka. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Številna družina. 14.00 Batman 14.50 Ugledne dame vabijo na obisk 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, serijska risanka. 15.30 Poletni praznik, lutke. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16 00 Živalski kotiček. 16.05 Moja družina in druge živali. 16.30 Mini klub 16.55 Telestik 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18 05 Me žene. 18.30 Gnezdo, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Gole laži, ameriški film, 1989 (Victoria Principal, James Farentino) 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Model in vohljač. 22 40 Rokoko, tv drama. 0.20 Misli na umor, japonski film, 1979. 2.05 Poročila (teletekst). 2.10 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA. TV'
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Kino. 9.20 Halo, Heino, ponovitev 10.15 Katastrofa pred Gotenhafenom, ponovitev filma 11.55 Kolo sreče 12.40 Tip dneva 12.45 TV-borza 13 35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse (Joerg Draeger). 17.45 RR 18.15 Bingo 18 45 Poročila. 19 20 Kolo sreče. 20.15 »Johanninsnacht«, domovinski, 1956 (Willy Birgel, Hertha Feiler). 21.55 Akutno, afere, analize. 22.30 Schreinemakers v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Zakon molka, mafijski, 1970 (Florinda Bolkan, Peter Carsten). 1.20 Šport
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 7.00 Dober večer, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep (483). 10.15 Dr Wel-by. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.10 Takšno je življenje (60). 13.00 VVimbledon 92, prenos. 19.15 Eyxplosiv, magazin 19.45 Dobri časi, slabi časi, serija 20 15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.15 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska! 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Dr. Welby.
PRO 7
6.50 Jane in Kathleen, Trick 7, Kobra, prevzemite, Riptide. 11.35 Dobro delajo to stari Germani, ponovitev komedije 13.15 MacGruder in Loud. 14.10 Bunny 0'Hare. zabavna kriminalka, 1971 (Bette Daviš, Ernest Borgnine) 15.45 Bumperjev revir, serija. 16.35 Sestre. 17.25 Trick 7. 19.10 Hardball, serija. 20.00 Dnevnik. 20.15 Škrlatno in črno. vojni, 1983 (Gregory Peck, Chri-stopher Plummer, Raf Valone). 22.35 Jake in McCabe 23.45 Pogodba s smrtjo, kriminalka, 1966 (George Ma-haris, Laura Devon).
Enaumja
6.30 Poslovne novice. 8.30 Helo, Austria 9.00 Channel 'E 12.00 Super Shop 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Jeruzalem, dokumentarec 16.00 V živo 18.00 Wyatt Earp 18.30 Vohun 19.30 Nenavaden primer dr. Kildara, drama, 1940 (Lionel Barrymore). 21 00 Potovalni magazin 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.30 Evropske reportaže. 23 10 Tujec, kriminalka, 1946 (Edvard G. Robinson, Loretta Young)
A^ <
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
I KVV 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 25. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 26. JUNIJA: 15.00 Pozdrav: 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 27. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 28. JUNIJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 29. JUNIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 30. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronik; 8.00 Dostopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 1. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
1"	M	M	M
Filmski spored Kina Velenje od petka, 26. 6. do srede, I. 7.:
KINO DOM KULTURE VELENJE
Nedelja, 28. 6. ob 18. uri, ponedeljek, 29. 6. ob 20. uri ter sreda, 1. 7. ob 18. in 20. uri FANTJE IZ SOSEŠČINE - amer kriminalna drama. (orig. Bo-yz'n'the Hood). Vloge: Larry Fishburne, Ice Cube, Cuba Go-oding Jr. Režija: John Singleton. Trije fantje v Los Angelesu odraščajo v črnskem getu kjer so ropi, preprodaja mamil in policijske racije nekaj vsakdanjega. Nihče, tudi tisti, ki s tem nočejo imeti nič, niso varni pred svetom nasilja. Na Canneskem festivalu je bil film zelo dobro sprejet!
WARSHAWSKI - ameriška detektivka. V gl. vlogi: Kathleen Turner. Razgiban film s simpatično igralko v vlogi znajdljive in spretne detektivke.
Nedelja, 28. 6. ob 20. uri WARSHAWSKI - ameriška detektivka. V gl. vi.: Kathleen Turner. Razgiban film s simpatično igralko v vlogi spretne in odločne detektivke.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 27. 6. ob 17. uri, WAS-HAWSKI — ameriška detektivka.
Ponedeljek, 29. 6. ob 17. uri, FANTJE IZ SOSEŠČINE (Bo-yz'n'the Hood) — amer. kriminalna drama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 26. 6. ob 20. uri, WARS-HAWSKI — amer. detektivka.
Torek, 30. 6. ob 20. uri, FANTJE IZ SOSEŠČINE (Bo-yz'n'the Hood) — amer. kriminalna drama.
Uspešen koncert velenjskih mladih organistov v Pragi
V nedeljo dopoldne so orga-nisti Glasbene šole Velenje gostovali v sloviti minoritski cerkvi sv. Jakoba v Pragi.
Svoj redni orgelski termin jim je odstopil naslovni orga-nist in upokojeni profesor Praškega konservatorija, gospod Jiri Ropek, ki 1. julija slavi sedemdesetletnico svojega plodnega izvajalskega in skladateljskega delovanja. Pred mašo so se s skladbami J. S. Bacha, D. Buxtehudeja, F. B. Mendeissona in P. Eb-na predstavili Jana Miklav-žin, Blanka Gagulič, Daniela Sevčnikar, Mojca Novak, Andreja Golež ter Barbara in Tomaž Sevšek. Po maši, med katero je igral jubilant prof. Ropek, sta Barbara Sevšek in Blanka Gagulič zaigrali še skladbi Mendeissona in Th Duboisa. Mladim praškim gostom je registracijo na šti-rimanualnih orglah s sto dvajset registri pomagala pripraviti tamkajšnja organistka — asistentka in že stara znanka ljubljanskega občinstva, prof. Irena Chribkova. Nastop je v celoti posnela praška televizija, ki bo posnetek posredovala prek TV Slovenije. Vseh sedem slušateljev velenjskega orgelskega oddelka se je pod mentor-
stvom prof. Eme Zapuškove na koncert temeljito pripravljalo, zato so z odlično igro upravičili organizacijska prizadevanja gospoda ravnatelja glasbene šole, mag. Ivana Marina. Koncerta so se udeležili nekateri praški prijatelji slovenske kulture in tam delujoči Slovenci. Praško televizijo je pritegnil direktor založbe Supraphon prof. Havli-ček, ki je pred časom tudi poučeval v Velenju. Popoldne so se izvajalci srečali v prijateljskem pogovoru s prof. Ropkom in patrom 01-drichom, ki je omogočil prenočevanje in jima poklonil knjigo Orgle na Slovenskem ter Lepa Slovenija.
Poslušalce in strokovnjake, ki so z zvedavostjo pričakovali, kaj jim bodo z orgelsko govorico povedali mladi slovenski izvajalci, so bili nadvse zadovoljni in navdušeni nad ravnijo pred tremi leti
rojenega orgelskega oddelka. Organisti so se odlično vživeli v velike prostorske in zvočne pogoje cerkve s krasno akustiko in mogočnim orgelskim glasbilom. Kljub svojim letom — med trinajst in petnajst — so pristopili k igri z zdravo ambicioznostjo.
Koncertno gostovanje, ki ga je zasnoval star prijatelj čeških glasbenih krogov slovenski orga-nist in hišni organist Cankarjevega doma Saša Frelih-Mišo (ob tej priložnosti je Prago obiskal stotič), je predstavljalo tudi promocijo naše mlade slovenske orgelske umetnosti. Hvaležni smo mladostni neugnani delavnosti velenjskih organistov, hvaležni za podarjene glasbene umetniško bogate trenutke in jim želimo še veliko lepih in uspešnih ter srečnih ur ob orgelski glasbi. Želimo jim tudi, da bi z enako vnemo nadaljevali z vključevanjem Slovenije v Evropo, kar je to gostovanje nedvomno bilo. Hvala in nasvidenje!
Katka Literova
Prijatelji so tisti redki ljudje, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati. Tako ali drugače! Mi vam tokrat prvič predstavljamo našo novo rubriko KDOR IŠČE, TA NAJDE, v pomoč vsem, ki iščete in vsem, ki lahko ponudite kaj posebnega, drugačnega, ugodnega ali pa nekaj, s čimer boste pomagali vsem, ki iščejo . ..
Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel. (063) 855-450, 853-451, telefaxu 063/851-990 in v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v četrtek.
ŠPORTNI COPATI REABUK samo 3.060,00 SLT
po zelo ugodni ceni imamo tudi vse vrste avtoplaščev. Tragovina SVIT Save Kranj za Rdečo dvorano v Velenju. Tel. 852-377
PRODAJALNA S ČEVLJI »BOJAN« ŠLANDROV TRG 21, ŽALEC
Velika izbira kakovostne uvožene in domače moške, ženske in otroške obutve. Možnost plačila na 2 čeka.
VEDNO SVEŽ KRUH PO 15 % NIŽJI CENI v Pekarni Klasje trgovina Hlebček na Štrbenkovi 5 v Velenju. Odprto od ponedeljka do petka od 5.30 do 15., sobota od 5.30 do 13.
v sredo 24. 6. 1992 bo odprto od 5.30 do 19.
TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN POLETNIH OBLAČIL
Jutranka 30 %, program BIC—BOC Metka Celje 30 %, poletna obutev Ciciban do 35 %, primerna darila za otroke po ugodnih cenah, prodaja na 2 in 3 čeke, ali na kredit na 3 obroke brez obresti...
v trgovini ERA ZIBKA.
MARKET VITA, STANTE-
NOVO-NOVO-NOVO-NOVO TOVA 14 VELENJE
Gospodinje, pri nas dobite skorajda vse, po že/o ugodnih cenah — tudi kakšno igračo za vaše malčke! Delovni čas: ob delavnikih od 7. do 20. ure, sobota od 7,—17., nedelja in prazniki od 8,-12. ure. Tel. 853-627
KK PTUJ TRŽNICA VELENJE
moške in ženske trenirke samo 3.160,00 SLT
EXPRESIZDELAVA KLJUČEV
poceni izdelujemo vse vrste ključev in prodajamo ter montiramo varnostne ključavnice. Veleblagovnica Nama II. nadstropje
ERA TRGOVINE Z ŽIVILI
nudijo svojim kupcem po ugodnih cenah:
sladkor 1 kg samo 72,90 SLT/kg, olje 1/1 117,90 SLT, sir od
448,00 SLT/ kg, pralni prašek Lind brez fosfatov 3 ke le 429 00
SLT
TRGOVINA »HIT« V PESJU - VEDNO KONKURENČNE CENE
—	papirna galanterija in šolske potrebščine PAPYRUS
—	bio kopalna in čistilna kozmetika Muller
—	usnjena galanterija TOKO LINE in VVALTER WOLF HIT MESECA: bombažne nogavice 5 parov 370,00 SLT kopalke Lisca
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA S TABURE-JEM
za gotovino samo 59.900,00 SLT
velikost 200x220 cm, 5 različnih modnih barv, dobava takoj! Plačilo je možno tudi s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje. Teharska lil, tel. 29-144
Žurček na Kardeljevem trgu Bo§at večer na Konovem
v	O	V netek le na Konovem v okviru netknvih kultur
Prejšnjo soboto jo je organizatorjem tradicionalnega žur-čka na Kardeljevem trgu zagodlo vreme, zato bodo to prireditev prestavili na četrtek, 25. junija. Tudi tokrat so poskrbeli za mnoge družabne, športne in zabavne igre, ki se bodo vrstile v času med 10. in 15. uro.
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje,"Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje. Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
V petek je na Konovem v okviru petkovih kulturnih večerov pod imenom Sosed, dober dan bilo veselo in poučno. Karel Strpnik je predstavil video kaseto o svojem oglarjenju, Ivan Kremžar je razstavljal kipe, posebno pozornost pa je doživel Rudarski oktet s kvalitetnim in ubranim pevskim nastopom.
Ljubitelji tovrstnih prireditev so vse številčnejši, organizatorji pa bodo v prihodnje razmislili tudi o kulturnih večerih na prostem. Tako se verjetno za zaključek letošnje sezone obeta velik glasbeni dogodek na prostem.
D. M.
Vzpenjanje na vrh — o ljudeh, planinah in malenkostih
Krščanska adventistična cerkev vabi na poletna srečanja otrok s Svetim pismom. Od 26. junija do 4. julija bodo vsak dan od 17.00 do 19.00 ure v njihovi dvorani na Cesti talcev 17 v Velenju. Ob poslušanju resničnih zgodb, učenju pesmi, izdelovanju raznih ročnih del in še več, lahko skupaj z njimi osvojite svoje visoke cilje, zato vabljeni!	* » . « >
tel. 853 481,858 480 faz 881 990
ipz&sti ocjčai, ocjLaA v naL čas.
ŠPORTNI ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK, prodam, po ugodni ceni. ® 852-621. SYNTHESIZER YAMAHA
PSS-780, ugodno prodam. ■S? 888-204.
POSLOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM. Splitska 29, ® 858-022.
LJUBITELJEM ŽIVALI PODARIM DVA MLADA MUCKA. ® 882-262.

LESENE STREŠNIKE ŠIKEL-NE PRODAM, po polovični ceni. ® 881-001.
ČISTOKRVNO SANSKO KOZO in mladiče ter nahrbtno kosilnico, prodam. ® 858-751. ZEMLJO v izmeri 4000 m' v Savinjski dolini v okolici Šentru-perta, prodam. Primerno za kmetovalce. Cena po dogovoru. © 892-053 od 7. do 8. ure zjutraj.
mmm
STAREJŠO HIŠO V PESJU PRODAM. ® 893-604. NUJNO NAJAMEM opremljeno garsonjero ali sobo v hiši. ® 851-697.
STAREJŠO HIŠO in 1 ha zemlje nad Šmartnim ob Paki, prodam. Naslov na upravi lista. IŠČEM HONORARNO DELO, imam prakso v ključavničarstvu in strugarstvu. ® 856-535. KOZLA IN PET DOBRIH KOZ ugodno prodam. Romana Ježov-nik, Gavce 47 a, Šmartno ob Paki, blizu Paške vasi.

SEMENARNA BRAZDA Primorska 4, Šoštanj Del. čas: Vsak dan od 8,—18. ure, v soboto od 8.—12. ure Nova telefonska številka: (063) 881-190
m&m
PRODAJALNA igoi
62382 MISLINJA 170/a
TeL: 0602/ 55-237
Dežurstva
GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9, —21. ure, ob nedeljah od 12,—20. ure, ob sobotah zaprto
AVTOELEKTRIKA
HRIBARŠEK IVAN
Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lip-je 57, tel.: (063) 851-985
Občina Velenje
Zdravstveni dom — Zdravniki:
Četrtek, 25. junija — dr. Mijin in dr. Pirtovšek
Petek, 26. junija — dopoldan dr. Natek, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Sobota, 27. junija in nedeljo, 28. junija — dr. Žuber in dr. Rus
Ponedeljek, 29. junija — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Bola in dr. Natek
Zobozdravstvo:
V	četrtek, 25. junija — dr. Zvonka Petek
V	nedeljo, 28. junija — dr. Eta Rogan
V	dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure v ZZ Velenje.

TOPLOTNA TEHNIKA
TONI: «.,.,.
Ljubljanska 15/b
63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
Trgovina z meianlm blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: B5S-9S8
NOVO NOVO^NOVO-
AVTO MASTNAK obvešča cenjene stranke, da smo pričeli z opravljanjem optične nastavitve koles na elektronskem aparatu. V mesecu juniju nudimo 20% popust.
Na zalogi imamo vse vrste novih in obnovljenih avtoplaščev, rezervnih delov in opreme.
Po konkurenčnih cenah nudimo tudi rent a car usluge. Pri nakupu avtoplaščev montaža brezplačna. Možnost plačila na čeke. AVTO MASTNAK se priporoča! tel. 855-380
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure
Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 26. junija do 3. julija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704. Občina Mozirje:
Do 26. junija — Drago Zagožen, dipl. veterinar. Ljubno, tel. 841-769.
Od 27. junija do 28. junija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Od 29. junija do 5. julija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel. 831-219.
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o.
63320 Velenje, Koroška 37/b, (063) 854-321, fax: (063) 855-796
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA IN INVESTICIJ
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	dipl. ing. gradbeništva ali strojništva,
—	opravljen strokovni izpit in
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Pisno prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter program razvoja tehničnega sektorja poslati v roku 8 dni po objavi na naslov:
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. »prijava na razpis«
63320 VELENJE, Koroška c. 37/b
DOM SERVIS
ZLATKO SOBOTA
vodovod — toplovod — pleskanje — opaži — ploščice — ograje — stopnišča
Kardeljev trg 3, 63320 Velenje, tel. (063) 857-668
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
Kandidati bodo obveščeni o odločitvi v 8 dneh po izbiri!
BUTIK KAJA
Mislinja 152
gorenje ^©teo^Jii
PROGRAM KERAMIKA
d.o.o.
V industrijski prodajalni Gorenje Keramika Šmartno ob Taki nudimo po ugodnih cenah širok arsotiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim "exclusive designom" - tretje žganje ploščic.
Nudimo možnost brezobrestnega plačila v 3 obrokih.
Od 22.6. do 4.7.1992 razprodaja nekorantnil keramičnih ploščic s popustom do
Delovni čas od 7.30 do 15.00, sreda od 7.30 do 18.00, sobota od 7.30 do 12.00
Telefon 063/885 - 030
»In mirno plavala bo moja barka« bi verjetno opisal trenutno situacijo, na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev eden naših velikih pesnikov. Tečaji vrednostnih papirjev so še vedno stabilni in nizki, kar pomeni, daje sedaj ugoden trenutek za njihov nakup. Republiško obveznico druge emisije je moč kupiti za 71 % nominalne vrednosti, zelo ugodna pa je tudi cena republiške obveznice prve emisije, saj znaša 112,4% nominalne vrednosti — na bančnem okencu je potrebno zanjo odšteti 116,4% nominalne vrednosti. Obveznica Gorenje se še vedno drži pri tečaju 80 % nominalne vrednosti, obveznica PTT Celje pa pri 88 % nominalne vrednosti. Če preletimo še dogajanje na borzi plemenitih kovin, ugotovimo, da vlada tudi tu podobna situacija kot na trgu vrednostnih papirjev. Za 1 g zlata je potrebno odšteti 1.070 SLT.
Ljubljanska borza je v tem tednu postala bogatejša še za dva vrednostna papirja.
V uradnem delu je pričela kotirati delnica borzno posredniške hiše Nika d.d., s katero so dosedaj borzni posredniki trgovali na neuradnem delu. Nominirana je v apoenih po 100 in 1.000 DEM, njena cena na neuradnem trgu pa se je gibala med 16.000 in 18.000 SLT. V lanskem letu je delničarjem prinesla 9,37% dividendo.
Drugi vrednostni papir je izvedeni papir — gre za opcijo na delnico Stanovanjske komunalne banke Ljubljana. Cena delnice trenutno znaša 55.000 SLT. Opcija je ameriška, kar pomeni, dajo lastnik lahko vnovči katerikoli dan v času njene zapadlosti, ki znaša tri mesece. Od takšne opcije se razlikuje evropska, katero lahko njen lastnik vnovči le na točno določen dan. Primer omenjene opcije je opcija na republiško obveznico druge emisije.
__	tel. (854-251) int. 285
(855-964)
LB Splošna banka Velenje, d.d.
Borzni posrednik Marija Zimšek
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani občani!
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. vas obvešča o svoji kreditni ponudbi:
•	Če želite letos na dopust in vas trenutno pestijo finančne težave, lahko najamete gotovinski kredit z odplačilom od 3 do 24 mesecev. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti. Realna obrestna mera pri kreditih z odplačilom do 12 mesecev je 20% letno, nad 12 mesecev pa 24% letno.
•	Za premostitev pri raznih finančnih aktivnostih lahko najamete tudi gotovinski kredit z odplačilom v dveh mesecih in z realno obrestno mero 20% letno. Pri teh kreditih ne ugotavljamo kreditne sposobnosti, če jamčite za vračilo kredita z obrestmi vred: z vezanim nenamenskim depozitom, z devizno hranilno vlogo ali z zastavo kvalitetnih vrednostnih papirjev.
•	Vsem občanom, ki si namesto dopusta želite izboljšati stanovanjski standard, pa ponujamo stanovanjske kredite z odplačilom do 10 let in realno obrestno mero 24% letno. Za najem stanovanjskega kredita morate predložiti ustrezno gradbeno-tehnično dokumentacijo. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov. Posebna ugodnost teh kreditov je, da 50% odobrenega kredita lahko porabite v gotovini in da vam za najem takega kredita ni potrebno razpolagati z lastnimi sredstvi.
Vsi krediti se revalorizirajo.
Če je ponudba za vas zanimiva, lahko vse ostale informacije dobite v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v enoti Šaleška 18 in enoti Mozirje, kjer vam bodo odobrili kredit.
In še novost
Odslej lahko dobite obrazce za najem kredita na vseh enotah banke/
Uspešen oglas, oglas v NoS čas.
1. državno gasilsko tekmovanje v Velenju
Nastopilo 127 domačih
in 20 tujih ekip
V soboto in nedeljo je bilo na stadionu v Velenju 1. državno gasilsko tekmovanje Republike Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 127 ekip iz vse Slovenije in 20 ekip iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Nemčije. Iz velenjske občine so nastopili gasilci Paške vasi, Šaleka, Velenja, Šoštanja, To-polšice in Bevč. Kljub slabemu vremenu v soboto so dese-
tine pokazale visoko stopnjo znanja in spretnosti, kar dokazujejo doseženi rezultati. Desetine so bile razdeljene v dve starostni skupini A in B, pomerile pa so se v znanju in hitrosti trodelnega napada in v štafetnem teku.
Sobotnega tekmovanja so se udeležili tudi predsednik gasilske zveze Hrvaške, pred-
sednik predsedstva GZS Er-nest Eory, poveljnik GZS Tone Sentočnik, predsednik SO Velenje Pankrac Semečnik in predsednik IS občine Velenje Franjo Bartolac in drugi.
Sprejem pri predsedniku SO Velenje
V soboto dopoldne je predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik v avli skupščine sprejel predstavnike gasilskih enot in gostov iz tujine. Ob tej priložnosti je župan poudaril pomen I. državnega gasilskega tekmovanja in dodal, da smo Velenjčani veseli in ponosni, da nam je bilo zaupano to tekmovanje. Vsem gasilcem je zaželel prijetno počutje v Velenju in mnogo dobrih rezultatov. Predstavniki Vepla-sa so ob tej priložnosti gostom predstavili novo gasilsko čelado Veplas, ki ustreza zahtevam sodobnega gasilstva in izpolnjuje najnovejše in najvišje zahteve evropskih standardov. Gasilci so si v soboto ogledali tudi zasebni gasilski muzej Mihe Valenci-ja, zvečer pa so se gasilci in
gostje zbrali na družabnem srečanju v Rdeči dvorani.
Parada po ulicah in zaključek
Drugi dan tekmovanja, v nedeljo, so se gasilci najprej
zbrali na velenjskem kotalka-lišču in od tu v paradi krenili po ulicah do Titovega trga, kjer je bil zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov. Med gosti, ki so bili priča zaključnemu dejanju, je bil tudi namestnik ministra za obrambo Mirko Bogataj, ki je zbranim spregovoril in jim čestital za dosežene rezultate. Sledila je podelitev bronastih, srebrnih in zlatih kolajn, priznanj in pokalov.
Izjava poveljnika GZS Toneta Sentočnika
Poveljnik, ki je bil tudi predsednik tekmovalnega odbora, je med drugim dejal: »Današnje I. državno gasilsko tekmovanje članic in članov v Velenju je dokaz strokovnega dela gasilcev in njihove vztrajnosti. Ne glede na vremenske pogoje, ki niso bili ugodni za tekmovanje, so tekmovalci opravili svoje naloge v obeh tekmovalnih disciplinah strokovno in dobro ter s svojim vedenjem zagotovili, da je bilo tekmovanje tudi prijateljsko na dostojni višini. Domači gasilci so organizacijsko odlično pripravili teren, rezultati in uspeh tekmovanja pa so jim v nagrado in plačilo za vložen
trud pri organizacijskih in strokovnih nrinravnh k čemur se pridružuje TutJT TiaSa zativa-la za vse storjeno in pomoč.«
Na kraju zapišimo, da je občinska gasilska zveza Velenje skupaj z gasilskimi društvi tekmovanje odlično izvedla. Vse službe so dobro in vestno opravile svoje delo in tekmovanje je potekalo brez zastojev.
Iz velenjske občine so se najbolje odrezale članice A iz To-polšice, ki so zasedle odlično 4. mesto, prva mesta pa so dosegle naslednje desetine: članice A: Begunje: člani-poklicne enote: Papirnica Količevo; člani A (tujina): Baumgarten: članice B: Mengeš; člani B: Pobrežje; člani B (tujina): St. Polten.
B. Mugerle
Najbolje iz velenjske občine so se odrezale članice A iz Topolšice
Praznik in pridobitve v Nazarjah
V krajevni skupnosti Nazarje bodo konec tega tedna slavili svoj praznik. V petek bo slavnostna seja skupščine, zatem bodo ot-vorili športno središče Vr-bovec, slavili pa so že to soboto. V Lačji vasi so namreč namenu izročili nov in prepotreben most preko Drete ter dva nova cestna odseka. S tem so dokazali, da se kljub težkim in naložbam nenaklonjenim časom lahko marsikaj stori, če moči in dobro voljo združijo krajani, drugi dejavniki in izvajalci, (foto: jp)
HBnHHK^HHHHMHBBBHHHBaa
Vse za ples
Naj bo ples še tako razširjen in priljubljena družabna oblika, v mozirski občini doslej za učenje in vadbo te prijetne in korristne spretnosti skorajda ni bilo možnosti. Led je v Nazarjah prebila Romana Grudnik z današnjim plesnim studiem. Izvir vsega pa je vendarle bila skupina deklic Black Ladys, ki pridno vadi in nastopa že tretje leto in skoraj ni več prireditve brez njih.
Vendar je kot običajno sredstev premalo za opremo in še kaj, žepi staršev tudi imajo dno, v teh časih izrazito plitko, zato so v soboto v Nazarjah pripravili zabavno prireditev, katere izkupiček naj bi pomagal premostiti tegobe. Deklice so se predstavile s pestrim nastopom, za množico in njeno zabavo pa je poskrbel Don Juan. Prijetno je bilo, naj bo torej še koristno.
(foto: jp)
odro bela kronika
Neprevidna peška
Prejšnji torek, nekaj minut čez 15. uro, je prišlo do prometne nesreče na Foitovi cesti v Veljenju. V njej sta bila udeležena 12-letna peška (begunka) Z. T. in voznik osebnega avtomobila Anton Vovk (44 let) iz Velenja.
Vovk je vozil po cesti Franti-ška Foita iz smeri Ceste talcev proti Celjski cesti v Velenju. Vozil je po desnem prometnem pasu. Ko se je približeval semafori-ziranemu križišču, na katerem je gorela rdeča luč, mu je z leve strani prečkala cesto med že stoječimi vozili peška. Vovk jo je zadel, v nesreči je Z. T. zadobila lažje telesne poškodbe in bila po nudenju pomoči v velenjskem zdravstvenem domu napotena domov.
Spet kraja avtomobila
Kriza, trgovina ali kaj drugega se najbrž sprašujejo velenjski policisti, saj v tem letu prepogosto zapišejo v svoje beležnice krajo avtomobilov. Tudi minuli teden je bilo tako. V noči iz 17. na 18. junija je ostai brez .svojega Jugo Korala 55, vinsko rdeče barve, C. B. iz Velenja. Svojega železnega konjičja je imel parkiranega na parkirnem prostoru Aškerčeve 3 v Velenju.
Iz polivinilastne drug žep
vrečke v
Sredi prejšnjega tedna, med 15. in 18. uro, je K. M. iz Velenja na plastični smučarski skakalnici v Velenju opravljal kondicij,ski trening. Svojo ročno uro je hranil v polivinilasto vrečko, to pa odložil na doskočišče skakalnice. Seveda ure ob koncu treninga ni bilo več, za zaznamek v policijskem zapisu pa je »poskrbel« neznanec.
Iz regala odnesel večjo vsoto deviz
Da je za shranjevanje deviz še najboljše mesto banka, najbrž ni treba posebej poudarjati. Zaradi slabih izkušenj glede tega, se pač večina ljudi odloča za »domače trezorje«. Najbrž je med njimi tudi N. S. iz Jurčičeve v velenju, ki je pustil večjo vsoto deviz v re-galu stanovanja. Odnesel mu jih je neznani dolgoprstnež, ki je iz doslej nepojasnjenih vzrokov vstopil v stanovanje minuli četrtek med 13. uri in 14.3(1.
Trčila sta
Pred tednom dni, malo pred
um ui se izven naselja me-
sta Šoštanj tesno srečali dve vozili. Upravljala sta jih voznica osebnega avtomobila Polona Kolenc (19 let) iz Homec Brda, Rečica ob Savinji in voznik osebnega avtomobila Zoran Dobnik (23 let) iz Šoštanja.
Kolenčeva je vozila po lokalni cesti iz smeri Raven proti Šoštanju. Pri vključevanju na regionalno cesto Šoštanj —Zavodnje ni opazila voznika Dobnika, ki je v tem trenutku pripeljal po omenjeni prednostni cesti. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se oba udeleženca lažje telesno poškodovala.
Tatvina v pisarni
Prejšnji petek, med 8. uri in 11.15, je P. Z. iz Velenja pustila odprto pisarno, v njej pa na vidnem mestu torbico. Neznanec, ki se je v tem času mudil v omenjenem prostoru, je očitno opravil revizijo, našel denarnico in ob zapuščanju pisarne odnesel okrog 15 tisoč SLT s sabo.
Devize niso za »pod pult«
("eprav je lastnik kioska na Kardeljevem trgu G. N. hranil devize pod prodajno mizo v črni otroški torbici za okoli pasu, ni-
so bile dovolj varovane pred na-pridipravom. Kajti, če bi bilo kako drugače, bi bil izkupiček neznanca, ki je vlomil v kiosk na nepojasnjen način v noči iz 19. na 20. junij, najbrž precej slabši kot je bil.
Pobegnil s kraja nesreče
19. junija ob 10.25 se je zgodila prometna nezgoda na dovozni cesti pri osnovni šoli bratov Mravljakov v Velenju.
Peška V. S. (9 let), začasno stanujoča v Velenju, je skupaj s prijateljico hodila po levi strani omenjene" dovozne ceste iz smeri osnovna šola proti cesti Veljka Vlahivoča v Velenju. Za njima se je pripeljal neznani voznik kolesa z motorjem in V. S. zadel v desno nogo. Peška je padla po cestišču in pri tem zadobila lažje telesne poškodbe. Pomoč so ji nudili v celjski bolnišnici. Voznik kolesa z motorjem (rdeče barve) naj bi po nesreči odpeljal v neznano smer.
Ponarejeni tolarji
Tudi v Velenju so se minuli teden pojavili ponarejeni toiarii. Največ so jih »pokasirali« na Eri, kjer je nekdo plačal račun /a premog z 22 ponarejenimi bankovci po 1000 SLT.
Vesel Plutonov kresni živ-žav
V nedeljo, na prvi poletni dan in hkrati dan po kresni noči, torej najkrajši noči v letu, se je na velenjskem otroškem igrišču zbralo veliko otrok in njihovih staršev. Čudovit dan, veliko možnosti za zabavo, potešitev žeje in sladkih »lušt«, še najbolj pa zanimivi nastopajoči, so bili tisti, ki so množico zadržali na igrišču prav do prvega mraka, ko se je prižgal tudi kres, v katerega so pridni malčki znosili tudi vse papirčke, ki so čez dan pobelili zelenice na otroškem igrišču. Otroci so plesali, peli in sodelovali v številnih družabnih igricah, nagrajevali pa smo jih s sladkimi presenečenji sponzorja prireditve, Fructala. Kot na prejšnjem živ-žavu je za glasbo skrbel ansambel Oliver Twist, nastopili pa so tudi Sanja in L rban Mlinar s svojim gostom, Edvinom Fliserjem in popularna Hajdi Korošec. Organizatorja prijetnega žura sta bila podjetje Pluton in Radio Velenje ob pomoči številnih sponzorjev. Za vse, ki ste nedeljski živ-žav zamudili, pa tudi za vse. ki ste na njem uživali, naj povem, da se bo naslednji Plutonov živ-žav zgodil že čez slab mesec dni.
(bš) foto: mz
Začetek tekmovanja na stadionu Rudarja