ISSN 0350-5561
za konectedna
Povečini jasno in nekoliko hladneje bo.
številka 43
četrtek, 29. oktobra 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Vabifo na osrednjo občinsko proslavo
31. oktober, dan reformacije
Spoštovani občanke in občani.	MSEjCE^.^^^
d) 3 L oimbru, dn?™ reformacije, vam iikf enff fotitamo in vaj vabimo	a _ v
na osrednjo o Winjto proslavo, ki bo
v petek, 30, oktobra 2009,
ob 18, uri v Domu kulture Velenje.
1
h fcullumi program bodo poskrbeli člani Kulturno - umetniškega društva Primož Trubar
liVtliklh tdič i predildvo "AbeteddrjJ Ane Bukvite-u.
Stevntnini g^vdrnik na ho
direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbic,
v-lip»
V-»1*-** l**-* H«
Spomin ni v »lučki«, je v srcu
Ko sem pred kratkim zasledila podatek, da smo Slovenci svetovni rekorderji po prižiganju sveč na grobovih, sem se tudi sama zamislila. V naslednjih dneh jih bomo, kot vsako leto, spet prižgali na tone. Za njimi pa bo ostalo na tone odpadkov, v večini težko razgradljivih, ki močno obremenjujejo naše okolje. Pa vendarle drži kot pribito, da ljudem nihče ne more vzeti pravice, da kupijo in prižgejo toliko sveč, kot se jim zdi prav. Ker gre žal pri tem tudi za tekmovanje. Tisto, pisano po meri povprečnega Slovenca in Slovenke. Ki zapoveduje tekmo v stilu, kdo bo lepši, kdo večji in (tudi) kdo bo prižgal več sveč ob lepšem in dražjem cvetnem okrasju groba.
Popolnoma jasno mi je, da tega nihče ne bo spremenil čez noč. A se mi zdi lepo in prav že to, da smo tudi na največjem pokopališču v Šaleški dolini dobili posebne zabojnike za odlaganje sveč in da o eni od slovenskih obsedenosti več govorimo in pišemo. Opažam, da jih ljudje že pridno uporabljajo. Kot opažam tudi, da je vse več tistih, ki se odločajo za nakup elektronskih sveč, ki nekaj migajo in žarijo, toplote, ki jo daje pravi plamen, pa ne dajejo. Sama jih ne prenesem, kot ne prenesem plastičnega cvetja. Ne na grobovih in ne kje drugje. Raje imam prazno vazo, kot da bo moje drage »pokrila« s kičem, kije zame celo žaljiv. Kot mi je žaljivo tudi bahanje ob »krencljanju« grobov, kjer se mi zdi, najbolj pretiravajo tisti, ki se na pokopališčih oglasijo le tu in tam, morda le ob 1. novembru.
Sama vem, da pravi spomin na tiste, ki jih ni več, ni ne v cvetju in ne v svečah na grobovih. Pravi spomin ostaja v srcu, v slikah, ki sijih prikličemo v spomin, ko jih najbolj pogrešamo. Ko bi z njimi želeli deliti srečo ali žalost. Ko si zaželimo, da bi jim lahko zaupali tudi najgloblje skrivnosti, ki smo jih tako radi delili z njimi v času, ki ga ni več. In ko pogrešamo stisk roke, nežen pogled, iz katerega smo razbrali skrb in ljubezen, toplino in bližino.
A vendarle so pokopališča kraj zadnjega počitka. Edini kraj, kjer še lahko obiščemo naše svojce, ki se nikoli več ne bodo vrnili. Da so z nami, da spomin nanje ni ugasnil, govori tudi en sam cvet in ena sama svečka. Tista s pravim, toplim plamenom. Morda se bomo tega vendarle začeli bolj zavedati po tem, ko bodo odpadki postali pravo finančno breme. Tako za občine kot posameznike. In to bo, kot kaže, že kmalu. Že po novem letu.
■ Bojana Špegel
Uid |-odjifoii.j¥& ob 17. uri. :iiiprjn:jj.in& u niove-n rr-qu pri jpomfniku 0flpin& pliik? MierrmrMip ■ -L- -:ln- vu ^pnrninii nA irirlw.
o
¿:ii:.niHSvelii Uprava mta1itE0b<ineVdcn|4
Avtocestna lopata bo še počivala
Država naj bi spomladi leta 2012 sprejela šele državni prostorski načrt za izgradnjo avtoceste od Šentruperta proti Velenju. Podjetniki in prometni strokovnjaki pa opozarjajo, da bo treba rešitve iskati in uresničevati hitreje.
9770350556014

lokalne novice
MO Velenje o novi gripi
Velenje, 26. oktober -Vupravi Mestne občineVelenje se zavedajo, da lahko s sanitarnimi, zdravstvenimi in organizacijskimi preventivnimi ukrepi zmanjšajo možnost okužbe z novo gripo. Že v mesecu septembru so organizirali predavanje o pandemski gripi na temo »Stare, znane bolezni v novi preobleki«. Na predavanje so povabili predstavnike podjetij, zavodov s področja predšolske vzgoje, šolstva, športa, kulture, društev in organizacij v Mestni občini Velenje. Predstavljen jim je bil epidemiološki vidik nove gripe, klinične značilnosti nove gripe, preprečevanje prenosa okužb, šolsko okolje, dober imunski sistem in načini zdravljenja nove gripe. Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za zdravje je zagotovilo plakate z osnovnimi navodili kako se zavarovati pred to okužbe za vrtce, šole in zdravstvene ustanove. Za ostale javne zavode pa so plakate zagotovili na Mestni občini Velenje. Prav tako so nakupili razku-ževalnike z razkužilom za roke in jih namestili v mestni hiši in na vseh dislociranih enotah občine. Razkuževalnike so posredovali tudi vsem velenjskim vrtcem, šolam in javnim zavodom.
Obnovili spomenik NOB v Gaberkah
Šoštanj - Na pobudo pododbora Združenja borcev za vrednote NOB Gaberke je Občina v Gaberkah obnovila spomenik padlim NOB in žrtvam fašizma. Obnova spomenika, ki je bil v devetdesetih letih prestavljen iz Družmirja, je bila nujna, saj je bil zaradi razpok, krušenja in razpadanja vse prej kot primerno obeležje spomina na padle iz Družmirja, Gaberk in Prelog. Krajevna skupnost Gaberke se je zavezala, da bo uredila parkovni del pred spomenikom s klopco. Sanacija spomenika, na katerem so izpisana imena petdesetih žrtev NOB in fašističnega nasilja je stala 5.500 evrov.
■	mkp
Ljudje vlagajo v znanje
Velenje - V primerjavi z lanskim šolskim letom na Ljudski univerzi Velenje beležijo deset odstotni upad vpisa v izobraževalne oblike. Ocenjujejo, da je to posledica trenutne gospodarske in finančne situacije v Sloveniji, kar se kaže skozi manj financiranj izobraževanj s strani podjetij. Delež samoplačnikov, ta znaša preko 85 odstotkov, pa dokazuje, da ljudje kljub recesiji vlagajo v svoje znanje. V tem vidijo priložnost za zaposlitev in napredovanje na delovnem mestu.
■	mkp
Svetovanje tudi v Šoštanju in Nazarjah
Velenje - Na sedežu Ljudske univerze Velenje od marca 2005 deluje Svetovalno središče Velenje ISIO, ki ponuja odraslim informacije in svetovanje o vseh možnostih za nadaljnje izobraževanje in učenje v širši regiji. Informiranje in svetovanje je brezplačno in zaupno, zato je uporabnikov svetovalnih storitev vsako leto več. Da bi to dejavnost še bolj približali prebivalcem SAŠA regije, bosta v okviru Centra vseživljenjskega učenja enkrat mesečno delovali še dve dislokaciji, in sicer v Šoštanju in Nazarjah.
■	mkp
Iz občine Šmartno ob Paki
Niso potrdili nezaupnice
Prejšnji petek so se sešli na izredno sejo člani sveta javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Povod zanjo je bila odločitev šmar-ških svetnikov na izredni seji občinskega sveta pred tednom dni, na kateri so sklenili, da bodo glede rešitev zapleta z imenovanjem direktorja javnega zavoda razpravljali na osnovi odločitev, sprejetih na seji sveta Mladinskega centra. Člani sveta javnega zavoda so tokrat razpravljali predvsem o nezaupnici predsedniku sveta Bojanu Kladniku. Slednjemu nezaupnice niso potrdili.
Oo groženosti še z upravljalci
V mesecu požarne varnosti so se župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, poveljnika in predsednika obeh prostovoljnih gasilskih društev v lokalni skupnosti, občinski gasilski poveljnik in poveljnik ter namestnik štaba CZ občine sešli na skupnem sestanku. Osrednjo pozornost so žna njem namenili vprašanjem s področja požarne varnosti ter varnosti premoženja in ljudi. Še posebej so postavili v ospredje morebitno ogroženosti na območju novo zgrajenih stanovanjskih blokov ter
trgovskega centra. Dogovorili so se, da bodo v kratkem organizirali sestanek z upravljalci teh objektov in se seznanili z njihovimi posebnostmi. Govorili so tudi o stanju hidrant-nega omrežja in opremljenosti gasilskih enot. Predstavnika CZ sta pojasnila novosti s področja zakonodaje, ki ureja zaščito in reševanje in na novo opredeljuje posamezne naloge. Bistveno se bo zmanjšalo število pripadnikov CZ in enot, oziroma se bodo pristojnosti prenesle na organizacije kot so Rdeči križ, Gasilska društva in delovne organizacije.
Publi ka cija s koristnimin asveti
Lokalna skupnost je skupaj s pooblaščenim koncesionarjem za urejanje vodotokov na področju občine izdala manjšo publikacijo s koristnimi nasveti, kako ravnati v svojih objektih ob poplavah in dvigu pod-tal ni ce. V njej je med dru gim podrobno prikazano, s kakšnimi ukrepi se lahko prepreči večja škoda ali vdor vode v objekte. Brošuro so razdelili v gospodinjstva predvsem na ogroženih območij vaških skupnosti Rečica ob Paki, Šmartno ob Paki ter Paška vas, ostali pa jo lahko dobijo na občin ski upravi.
■ tp
Velenje bo prenašalo primere dobre prakse
Minister Republike Makedonij e za izobraževanje in znanost j e obiskal občinsko hišo in MIC
Velenje, 21. oktobra - V sredo popoldne je mestno hišo obiskal minister za izobraževanje in znanost Republike Makedonije Nikola Todorov. Sprejela sta ga direktorica Uprave Mestne občine Velenje Andreja Katic in vodja Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje Darko Lihtene-ker. Ministra je spremljal predsednik Skupine Era, d. d, Gvido Omla-dič, ki je gostitelj in pobudnik obiska iz Makedonije.
Direktorica občinske uprave je ministru predstavila sodelovanje lokalnih skupnosti v sistemu izobraževanja.
Ministra so sogovor niki seznanili tudi z delovanjem projektne skupine, ki v MO Velenje skrbi za prijavo projektov in za pridobivanje evropskih sredstev ter z Med-podjetniškim inkubatorjem SAŠA regije. Dogovorili so se za sodelovanje med MO Velenje in ministr-
stvom za izobraževanje in znanost Republike Makedonije na področju izobraževanja ter pri prijavi projektov za pridobivanje sredstev iz Evropske unije. Tako bi prenesli primere dobre prakse iz Velenja v
Makedonijo. Skupina Era, d. d., je eden izmed akterjev, ki koordinirajo aktivnosti projekta ustanovitve Medpodjetniškega izobraževalnega centra na »Skopskem sejmu« in nosilni partner pri dogov-
orih z Ministrstvom za izobraževanje Makedonije in župani mesta Skopje in Občine Gazi baba. Minister je obisk v Velenju nadaljeval z ogledom Medpodjetniškega izobraževalnega centra.	■
Gostje v mestni hiši
Za spoštovanje drugačnosti
Na mednarodni konferenci partnerskih mest v Vidmu tudi predstavniki Mestne občine Velenje
Videm - Predstavniki Mestne občine Velenje so se v času med 22. in 25. oktobrom udeležili mednarodne konference partnerskih mest v italijanskem Vidmu. Na štiridnevni konferenci z naslovom »Mir in sodelovanje« je sodelova-
lo sedem partnerskih mest iz Avstrije, Poljske, Nemčije, Walesa, Francije, Italije in Slovenije. Velenje je na konferenci zastopal podžupan Mestne občine Velenje Mihael Letonje s sodelavci.
Predstavniki partnerskih mest
so na srečanju predstavili svoje aktivnosti, cilje in izkušnje na temo Kako občine prispevajo k sožitju med različnimi kulturami.
Mestna občina Velenje je na konferenci predstavila način povezovanja različnih kultur, med drugim vsakoletni županov sprejem predstavnikov verskih skupnosti, občinske prireditve s predstavniki različnih kulturnih društev, projekt izobraževanja dijakov iz Val-jeva ...
Gostitelji so poskrbeli za zanimiv program, ki je vključeval tudi
celodnevni obisk Sprejemnega centra za azilante Ernesto Bal-ducci. V centru so se udeleženci srečali z azilanti, ki so predstavili svoje težave in ovire, s katerimi se srečujejo pri integraciji v novo okolje.
Na zaključni slovesnosti so se predstavniki partnerskih mest zavezali k spoštovanju drugačnosti in širjenju miru ter strpnosti med različnimi kulturami, zavračanju rasizma in marginalizacije tujcev.
Razvojna os se nikakor noče prav zasukati
Dva se prepirata, kdo ima dobiček - Vsi niso za »pošto iz naslanjača« - Tekstilci za razvoj in muzej - Presečnik tudi za dodatek kmetom - Seks na kmetijah, a ne pred kamerami
Pa smo doživeli še eno razpravo o nesrečni tretji razvojni osi ter hitri cesti, za katero bi morali po zagotovilih prejšnjega premiera že lani zasaditi lopate, pa je dejansko še vedno v zraku. Strokovnjaki, ki so se zbrali na simpoziju v Velenju, so sicer razpravljali o vsem območju, ki ga naj bi »ovila« ta razvojna os, od avstrijske do hrvaške meje, največ se je vendarle vrtelo okoli ožjega območja, kjer naj bi hitro cesto po željah večine tudi najprej začeli graditi. Med Velenjem in Šentrupertom. Čeprav na tem koncu mnogi še vedno ne morejo niti slišati za tako traso, kot je zdaj začrtana. Še vedno pa naj bi tudi veljalo, da se stvari ne premaknejo, tako kot naj bi se, zaradi tega, ker dve odločujoči ministrstvi - kmetijsko in okoljsko - vlečeta preveč vsak na svojo stran. Po starem reklu, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, bi lahko rekli, da imajo v tem primeru dobiček tisti, ki so proti gradnji te ceste. Veliko zapletov je, kot smo v naši rubriki že tudi opozorili, na srednjem koncu predvidene ceste. Med štajersko avtocesto in avtocesto Ljubljana-Obrežje. Na laškem in rimskokatoliškem koncu mnogi nič kaj radi ne slišijo, da bi cesta tekla po njihovem že tako ozkem območju, Kozjanci pa si cesto želijo, ker naj bi tja prinesla razvoj. Na to so vsaj pisno opozorili tudi v Velenju, pismo pa poslali tudi premieru Pahorju. Na našem koncu bi gospodarstvo brez sodobnejše ceste težko napredovalo, na Kozjanskem bi brez ceste še naprej zaostajali.
Bodo pa Kozjanci vsaj pri nečem med prvimi. V Sv. Štefanu in Kalobju naj bi med prvimi občutili novost Pošte Slovenije, mobilno poštno postajo. Delovale naj bi nekako po principu: »Pridemo tudi na dom!«, vendar so Kozjanci, ki so vedno deležni tega, da jim kaj vzamejo, nezaupljivi. Krajani Sv. Štefana so na nedavnem zboru predstavnikom Pošte to že tudi glasno povedali. A bo vendarle tudi ob tem primeru
veljalo: ljudje se pritožujejo, Pošta gre dalje! Pošta pač trdi, da uvaja pomembno novost, v dobro krajanov seveda. Pa čeprav naj bi bil to tudi odgovor na krizo.
Zadnji čas tudi precej slišimo o nekaterih tekstilcih na našem območju. A na drugačen način. Iz M cluba je nastal podjetniški inkubator, v Celju pa zdaj o nekdanji tekstilnih industriji veliko govorijo zato, ker so to nekdanjo dejavnost povezali z muzejsko prireditvijo. Vendar bodo tudi malo strokovno spregovorili o nekdaj uveljavljenih blagovnih znamkah. O tem bodo govorile predvsem ženske, ki se ukvarjajo s tekstilom na modernejši način. Res pa je, da poskuša ljubljanski podjetnik resnično postaviti na noge nekoč evropsko uveljavljeno blagovno celjsko znamko Toper.
Poslanec iz »nesojene« Saše Jakob Presečnik pa se je postavil v bran kmetov. V parlamentarno proceduro je vložil zakonska predloga, da bi imeli tudi kmetje z nižjimi pokojninami pravico do letnega dodatka in do varstvenega dodatka. Kot pravijo v SLS znesek, ki bi bil za to potreben, ni tako visok, da ga naša država ne bi zmogla. Zato so tudi predlagali, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku in bi začel veljati že z novim letom. In ko sem že pri kmetij in kmetijah - pri nas še vedno močno odmeva tudi televizijska kmetija. Ker naj ne bi bila primerna (predvsem) za otroke, pa čeprav je na sporedu v času, ko otroci še ne gredo v posteljo. Očitajo ji, da je v njej preveč nasilja, golote in spolnosti. Odgovor prizadetih televizijcev, da je golota tudi nekdaj bila na kmetiji, morda celo drži. A nikakor pred kamerami. Pa tudi na to so skrbno pazili, da se nekatere stvari nikakor niso dogajale pred otroki.
■ k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Zaplovi pesem divizije Štirinajste v svet
Jubilejna proslava ob 65-letnici pohoda in prihoda legendarne divizij e na Staj ersko je bila v Velenju
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 24. oktobra - V soboto dopoldne je v kulturnem domu -v polni dvorani - potekala jubilejna proslava ob 65-letnici pohoda in prihoda XIV. divizije na Štajersko, ki se jo je udeležilo tudi devetindvajset še živečih pohodnikov. Prav ganljivo je bilo - ob številnih nagovorih, prijaznih in tudi kritičnih besedah govorcev - pogledati po dvorani, ko je po njej odmevalo: » ... zaplovi pesem divizije Štirinajste v svet, ponesi Tomšiča, duh Šer-ceija, duh Bračiča po vsej slovenski zemlji in prekali z njim srca ...«.
Proslavo so družno pripravili Mestna občina Velenje z županom Srečkom Mehom, Odbor borcev XIV. divizije, ki ga vodi Lojze Dol-ničar in Zveza borcev za vrednote NOB Velenje s predsednikom in vodjem poslanske skupine Socialnih demokratov v državnem zboru, Bojanom Kotničem.
V okviru proslave so predstavili knjigo o zgodovini XIV. divizije,

so izpostavljeni divjemu kapitalizmu in pohlepu nekaterih lastnikov kapitala, ki so prepričani, da jim je dovoljeno vse.«
V velenjskem kulturnem domu pa je bilo to soboto toplo. Grele so ga prijateljske bese de in topo li stiski rok. Veliko tega so si udeleženci izmenjali tudi po uradnem delu, v druženju, ki so ga organizatorji pripravili v avli.
ene najmočnejših in najznamenitejših partizanskih enot, avtorja dr. Marjana Žnidariča, Na krilih junaštva in tovarištva. Ko je divizija 6. januarja leta 1944 krenila na Štajersko, je štela 1.112 partizanov. Mesec kasneje, po prestopu Sotle v Sedlarjevem, 1.025. Boji so se zvrstili eden za drugim. 26. februarja je bilo za borbo sposobnih le še 440 članov divizije.
»Če odštejemo 261 ranjencev, je bilo padlih, ujetih ali pogrešanih 367 partizank in partizanov Štirinajste. To je število, enako številu
udeležencev v tej dvorani,« je med drugim dejal slavnostni govornik Bojan Kontič.
»Danes smo svobodni,« je rekel, »imamo svojo državo, toda, ali smo zadovoljni z življenjem, z družbenimi razmerami,« se je vprašal. »Dobili smo kapitalizem, ki se ne ozira na nič, razen na kapital, nekateri brez sramu in brez občutka za soljudi bogatijo ob boku množic, ki težko živijo. Če smo še pred letom dni med socialno šibke šteli brezposeln in del upokojencev, so danes med njimi tudi zaposleni, ki
Topolis tiski rok,t opleb esede šež ivečihb orcevl egendarned ivizije.
Avtocestna lopata bo še počivala
Država naj bi spomladi leta 2012 sprej ela šele državni prostorski načrt za izgradnjo avtoceste od Šentruperta proti Velenju- Podj etniki in prometni strokovnjaki opozarj aj o, da bo treba rešitve iskati in uresničevati hitrej e
Promet v mestu postaja alarmanten
Po podatkih prometne študije, izdelane leta 2006, je tega leta vsak dan po Foitovi cesti peljalo več kot 15 tisoč vozil, po Partizanski cesti proti Šoštanju več kot 16 tisoč vozil dnevno, po Šaleški cesti v smeri proti Koroški pa 22 tisoč vozil dnevno. Po predvidevanjih te študije se bo leta 2026 promet na Foitovi povečal na skoraj 23 tisoč vozil dnevno, kar predstavlja 47 % porast prometa, na Partizanski se bo število vozil dnevno povečalo na 20 tisoč, kar predstavlja 23 % prirastek. Na Šaleški cesti je predviden 27 % prirastek in jo bo leta 2026 po izračunih dnevno prevozilo 28 tisoč vozil.
Velenje, 23. oktober - V petek pozno popoldne se je v velenjskem Hotelu Paka zaključil tretji simpozij o 3. razvojni osi. Ta je spet pokazal in dokazal, kako počasi se razrešuje problematika prometne odre-zanosti Šaleške doline in Koroške, pa tudi celotnega področja, ki so ga poimenovali 3. razvojna os. To sega od meje s Hrvaško do meje z Avstrijo. Mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste, je na novinarski konferenci po prvem delu simpozija glasno povedal, da se bo morala država odločiti, ali tretjo os sploh potrebuje. Tudi on kot »realen pesimist« je bil namreč prepričan, da politične obljube, da bodo prvo lopato pri gradnji avtoceste proti Velenju zapi-čili leta 2008 niso realne, da pa bi se to lahko zgodilo šele po letu 2012, pa si ni mislil. Verjel je, da bo prej. Ostri v opozorilih in zahtevah pa so bili tudi drugi udeleženci simpo-
zija, ki ga je pripravila MO Velenje.
Hitra cesta za Vele nje cesta preživetja
Simpozij je uradno začel velenjski župan Srečko Meh, ki je v svo -jem nagovo ru opo zo ril na nemo -go če pro met ne raz me re na relaciji Koroške, Šaleške in Zgornje-savinjske doline ter predstavil nekaj dejstev o stanju na cestah v
Velenju. »Na cesti Arja vas-Velenje dnevno pelje 18 tisoč vozil, od tega je več kot 15 tisoč osebnih vozil in približno 2 tisoč tovornih vozil. Povprečni letni prirastek vozil od leta 2000 je 3 %. Prav tako je kritična obremenitev ces-
te proti Slovenj Gradcu, kjer dnevno pelje skoraj 10 tisoč vozil, od tega je 8 tisoč osebnih vozil in približno 1500 tovornih vozil. Promet pa narašča povprečno za skoraj 4 % na leto,« je poudaril. Opo-zo ril je, da izra ču ni kažejo, da bo leta 2015 na cesti Arja vas-Vele-nje dnevno peljalo 22 tisoč vozil ob enakem letnem prirastku. Na cesti Velenje-Slovenj Gradec pa naj bi leta 2015 dnevno peljalo 12 tisoč vozil dnevno ob upoštevanju pričakovanega letnega prirast-
ka. Močno pa se povečuje tudi promet na glavnih vpadnicah v Vele nju.
Zupan je povedal, da vsi ti podatki le argumentirajo zahteve po nujnem, urgentnem ukrepanju. Poudaril je, da le z dobro cest-
no prometno povezavo lahko naša regija postane prav razvojna regija. »Avtocesta je za nas cesta preživetja,« je dodal k temu.
»Cesta ni vzrok, ces ta je posle di ca«
Tako je zatrdil dr. Tomaž Tollaz-zi, predsednik Strokovnega odbora Simpozija po tem, ko je na novinarski konferenci povedal: »V razvitih državah, kar Slovenija je, se
tra sa nove ces te ne vle če več od točke A do točke B, ampak se mora izogniti in prilagoditi različnim omejitvenim kriterijem na trasi. Umestitev ceste v prostor je vedno težavno, saj niso vsa okolja temu enako naklonjena. Vedeti pa
moramo, da cesta nikoli ni namenjena sama sebi, ne zaposlitvi projektive in operative. Cesta je vedno izraz nuje, hotenja, hrepenenja in zahtev gospodarstva in prebivalstva. In tako moramo na njo tudig ledati.«
Mag. Gregor Ficko je k temu dodal, da so vzro ki, da pos top ki tečejo tako počasi tudi v tem, da niti ministrstva ne poenotijo nacionalnega stališča in ne delujejo usklajeno. Do posameznih vprašanj postavljajo popolnoma nasprotno stališče. K temu je dodal: »Gospodarstvo pošilja alarmantno sporočilo, da sodobne prometne povezave potrebuje, pri čemer niso dovolj obnove že obstoječih cest. Na razpravi pa smo danes od predstavnikov civilne iniciative slišali, da nekateri menijo, da novih cest ne potrebujemo. Prisiljen sem se bil odzvati na to, saj se še spominjam diskusij v devetdesetih letih, ali Slovenija avtoceste potrebuje ali sploh ne. Takratni kritiki, ki so trdili, da jih ne, so sedaj čisto tiho. Mislim, da si ne znamo predstavljati, kaj bi bilo, če država avtocestnega križa ne bi zgradila. Zato mora ta simpozij dati sporočilo in apel državi, da nehamo ugotavljati, ali nove avtocestne povezave potrebujemo ali ne. Čas je, da to ugotovimo! Če nove ceste potrebujemo, jih končno tudi zgradimo. Sicer pae nergijo in denarp osve-timo projektom, ki imajo večji nacionalnik onsenz.«
Mag. Helena Šolar z Ministrstva za okolje in prostor nam je po tem razložila, kako daleč so prostorski postopki za umeščanje hitre ceste do Velenja in naprej proti avstrijski meji. »Aprila 2008 je vlada RS odločila, da se umeščanje tretje razvojne osi na severnem delu nadaljuje v skladu s predlogom najustreznejše variante, ki smo ga dobili na podlagi študije variant; od priključka Šentrupert na cesti A 1 do Dravograda. Trenutno delamo optimizacije trase od Šentruperta, preko Braslovč, Šmartnega ob Paki, med velenjskima jezeroma proti Severu po Mislinjski dolini, mimo Otiškega vrha in od tu v tri smeri, kar bo osnova za pripravo državnega prostorskega načrta. Če ne bo večjih zapletov z javnimi naročili ali z javnostmi, bi lahko bili državni prostorski načrti sprejeti spomladi 2012.« A javnosti zagotovo ne bodo tiho, kar se je izkazalo tudi na petkovem simpoziju, kjer so svoje nestrinjanje z izbrano traso predstavili tudi predstavniki civilnih iniciativ iz Braslovč, Šaleške doline in Koroške. A dejstvo je, da tako občine kot gospodarstveniki občin ob bodoči trasi gradnjo ceste močno podpirajo in celo opozarjajo, da lahko dodatno zavlačevanje naredi ogromno škode. Tako gospodarstvu kot ljudem, ki smo od njega finančno in pre-živetveno odvisni.
■ Bojana Špegel
V Šaleški dolini so ustanovili odbor za vodenje aktivnosti za izgradnjo hitre ceste od Šentruperta proti Velenju. Koordinatorje Bojan Škarja, iz MO Velenje je v njem arhitekt Goran Semeč nik, iz obči ne Šoš tanj geodet Drago Koren, iz občine Šmartno ob Paki gradbeni inženir Lovro Hleb, Savinjsko--Šaleško gospodarsko zbornico pa bo zastopal Franci Kotnik. Pri tem jih moč no pod pi ra gospodarstvo iz Šaleške doline in celot ne Savinj ske regije.
/i ?



So vsi upravičeni do pomoči?
Na Območnem združenju RK Velenje delij o pomoč na osnovi potrdila centra za socialno delo, na terenu pa zaupaj o poverj enikom
TatjanaP odgoršek
Območno združenje RK Veleje je minulo sredo razdelilo 400 prehrambenih paketov in pralnega praška socialno ogroženim družinam in posameznikom, za katere je namenila nekaj manj kot 5000 evrov. Tokrat so jih delili v začasnih novih prostorih na Kopališki cesti. Tako kot marsikatera prejšnja delitev je tudi tokratna pri nekaterih porajala očitek, da po pomoč prihajajo ljudje, ki do paketa glede na zuna nji izgled in prevoz no sredstvo niso upravičeni. Kritike seveda v prvi vrsti letijo na Območno zdru že nje RK Vele nje, ki te pakete deli. Zato smo preverili, na osnovi česa ta deli pomoč.
Lanil astnam erila, letospo trdila centra
Darja Lipnikar, sekretarka na Območnem združenju RK Velenje je povedala, da so lani delili pakete upravičencem na osnovi lastnih meril. Letos pa jim je na delovnem posvetu sekretarjev in sekretark RK informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Muser povedala, da RK nima pravice pridobiti različnih osebnih podatkov o posamezniku. »Možnost vpogleda v različne podatke ima center za socialno delo, zato smo se v začet ku leta sestali s predstavniki pristojnega centra, ažurirali seznam upravičencev in se dogovorili o izdajanju potrdil. Zato letos delimo prehrambene pakete na osnovi potrdil cen-
tra. En del pomoči pa delimo po krajevnih organizacijah RK. Tu ne zahtevamo potrdil, saj zaupamo našim aktivistom. Organizacije so majhne, ljudje se med seboj dobro poznajo. Če pa se pri kakšnem prosilcu pojavi dvom o upravičenosti, pa zahtevajo od njega dokazilo centra za socialno delo.«
Do sedaj je združenje razdelilo že blizu 3000 prehrambenih paketov (lani celo leto 2744), 3000 paketov pralnega praška (lani 2546), 16 tisoč litrov mleka ali 1000 litrov več kot lani. Do konca leta predvidevajo, da bodo olajšali stisko socialno šibkim posameznikom in družinam še z eno delitvijo pomoči.
Poleg programa Fiha in EU, lokalnih skupnosti v Šaleški dolini je letos 1012 paketov nabavila tudi Vlada RS. »Za zdaj zadovoljujemo potrebe, se pa bojimo, kaj bo prihodnje leto, v katerem pričakujemo še več upravičencev. Po nekaterih ocenah se bo kriza še povečala in že danes si belimo glavo, kje bomo dobi li denar ali živi la za pomoč.«
Upravičenost dopak eta ugotavljajo...
Obrnili smo se tudi na Center za socialno delo Velenje, kjer nam je strokovna delavka Marija Pelkič povedala, da so se z Območnim združenjem RK Velenje dogovorili, da jim po faksu posredujejo predloge za dodelitev prehrambenega paketa. Upravičenost do nje-
REKLI SO ...
Darja Lipnikar o sodelovanju s Karitasom: »Želeli bi si sodelovanja s Karitasom. Žal, tega ni. Niti ne vemo, kakšne oblike pomoči mudijo. Mislim, da bi bilo smiselno uvesti enoten karton, na katerega bi vpisovali pomoč, ki jo dobi upravičenec pri RK, pri Karitas, kakšnih drugih društvih, organizacijah, pa tudi dodelitev enkratne denarne pomoči, ki jih delijo na centrih za socialno delo. Preglednost bi bila s tem večja, morebitna možnost za izkoriščanje družbe manjša.«
ga ugotavljajo na osnovi podatkov iz njihovih evidenc, in sicer za osebe, ki so upravičene do redne ali izredne denarno socialne pomoči. »To ni v naši pristojnosti, vendar smo nalogo prevzeli zaradi samih strank, da teh ni treba pošiljati iz ene v drugo institucijo in jih po nepotrebnem vznemirjati. Predstavniki RK te odgovornosti niso žele li prevzeti.«
Po mnenju Pelkičeve je razburjenje, ki ga pri nekaterih povzroča prevozno sredstvo neupravičeno. Veliko upravičencev namreč nima svojega prevoza, zato prosijo sosede, znance, sorodnike, da jim pripeljejo pakete, seveda lahko tudi z boljšim avtomobilom. »Dejansko stanje je zato povsem drugačno od zunanje podobe,« je še dejala Marija Pelkič.
Operacije skozi telesne odprtine
V Splošni bolnišnici Celje so kot prvi v Slovenij i odstranili žolčnik bolnici skozi nožnico - Manj invazivni posegi manj stresa in določenih trajnih posledic za bolnika
TatjanaP odgoršek
Celje, 20. oktobra - 15. oktobra je Brane Breznikar, specialist splošne kirurgije Oddelka za splošno in trebušno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje ob asistenci zdravnikov omenjene ustanove - splošnega kirurga Igorja Černija in ginekologa Igor ja Pirca - kot prvi v Sloveniji odstranil 57-letni bolnici žolčnik z operacijskim posegom skozi nožnico.
Na predstavitvi novega kirurškega dosežka v celjski bolnišnici je predstojnik Oddelka za splošno in trebušno kirurgijo Bogdan Fluder-nik dejal, da so posegi, opravljeni skozi naravne telesne odprtine nekakšna nadgradnja invazivnih endoskopskih operacij. Skozi luknjice jih v omenjeni bolnišnici izvajajo od leta 1993. Z zmanjšanimi invazivnimi kirurškimi metodami operirajo že 95 odstotkov bolnikov. Začeli so z operacijami žolčnih kamnov, danes pa tako operirajo še bolnike z rakastimi obolenji širokega črevesa in vranice.
Prednost posegov skozi naravne telesne odprtine je - po besedah Braneta Breznikaija - zelo velika. »Pri klasični operaciji je veliko šivanja, krvavitev, bolečin. Bolnika, ki mu odpremo trebušno votlino, operacija zelo izčrpa. Okrevanje traja tudi teden dni. Možni so zapleti: lahko se vname rana, nastanejo lahko boleče izrastline in zarastline, ki zlepijo črevo, nastane kila. Pri laparaskopiji so takšni pojavi manj verjetni, pri operacijah skozi naravne odprtine pa jih praktično ni. Poseg po metodi Notes le malenkostno prizadene organizem, saj praviloma ne povzroči obilnih krvavitev in ne zahteva obsežnejših šivanj, zelo zmanjšano pa je tudi tveganje za pooperativne zaplete. Bolnica, ki smo ji skozi nožnico odstranili žolčnik, je nekaj ur po operaciji že lahko hodila. Naslednji dan smo jo odpustili in je lahko tudi opravljala vsa domača opravila. Od zdravil je dobila le dve injekciji proti bolečinam. Pa še eno prednost imajo ti manj stresni posegi za telo in bolnika - ne povzročajo
brazgotin,« je med drugim povedal Brane Breznikar, ki seje za posege skozi telesne naravne odprtine usposabljal nekaj let doma in v tujini, certifikat zanj je pridobil v Barceloni. V svetu že dve leti opravljajo operativne posege skozi naravne odprtine. Pri moških skozi zadnjično odprtino in želodec.
Za prvo operacijo po metodi Notes so si v celjski bolnišnici instrumente izposodili pri proizvajalcih. Ker so precej drage, ne vedo, kdaj jih bodo lahko kupili. Fluder nik je prepričan, da bi to metodo vsi splošni kirurgi v bolnišnici hitro osvojili. Glede na to, da z nacionalnim programu Svit odkrijejo vse več raka na debelem črevesu v zgodnji fazi, bi lahko operirali te bolnike po metodi Notes skozi zadnjično odprtino. Z metodo, ki ne opušča niti brazgotin, je možnost ozdravljenja večja. Zaradi hitre rehabilitacije bolnikov in precej manjšega tveganja za pooperativ-ne zaplete so ti posegi za zdravstveno zavarovalnico cenejši.
Na krvodajalce Premogovnika se lahko zanesete
Velenje, 23. oktobra - Krvodajalci Premogovnika, osemsto jih je, svojo humanitarno noto nenehno izkazujejo. Letos so še pred zadnjo krvodajalsko akcijo, ki bo konec novembra, darovali kri 1.618-krat, lani v celem letu 2.116-
krat. Za krvodajalce z več kot 45 odvzemi krivi že nekaj let organizirajo ekskurzijo kot nagrado za njihov prispevek. Hkrati pa jo vedno združijo z obiskom ene od slovenskih bolnišnic, ki ji podarijo svojo kri. V petek so obiskali Bol-
nišnico Jesenice.
Krvodajalstvo je le ena, a največja in najuspešnejša aktivnost osnovne organizacije Rdečega križa v podjetju, ki jo že deset let uspešno vodi Damjana Kričej.
■ mkp
Lasersko odstranjevanje krčnih zil
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec med prvimi v Sloveniji lasersko operirajo krčne žile na stroške zavarovalnice - Veliko ugodnejši poseg za bolnike in bolnišnico - Prihodnje leto še samoplačniški kozmetični posegi
Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 23. oktobra -Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je prva regijska bolnišnica v Sloveniji, kjer s pomočjo laserja odstranjujejo krčne žile na stroške zdravstvene zavarovalnice. Poseg je veliko bolj prijazen za bolnika od klasičnega, prijazen pa je tudi za ustanovo samo, saj je veliko cenejši (blizu 60 odstotkov ) od klasičnega posega.
Na novinarski konferenci je predstojnica oddelka za radiologijo Simona Lavre povedala, da so lasersko napravo kupili letos poleti in doslej izvedli 40 posegov od skupaj 420 operacij krčnih žil.
Posege v omenjeni bolnišnici opravlja v tem trenutku le spe-
Za lasersko operacijo krčnih žil niso primerni bolniki s preveč zavitimi ali preozkimi žilami ali pa so žile tik pod kožo. Prav tako niso primerni za tiste, ki so preboleli trombozo ali so predebeli. Posega tudi ne izvajajo pri nosečnicah ali doječih pacientkah.
cialist radiolog Primož Kovačič.
»Gre za ultrazvočno voden in nadzorovan postopek, kjer s pomočjo laserske energije zapremo, zakrknemo okvarjene vene (pon-
avadi na stegnu ali goleni) in s tem takoj preusmerimo tok krvi v zdrave vene. Rezultati se pokažejo šele čez nekaj mesecev, bolnik pa takoj po posegu dobi kompre-
nim zdravilom. Drugačen je tudi postopek domače nege. Cenejši od klasičnega je zato, ker ne potrebujemo operacijske dvorane, ležanja v bolnišnici ni, tudi ne dolgotrajnejšega okrevanja bolnika.» Operacija traja od 45 do 90 minut, odvisno od dolžine žile. Po njegovih besedah laserska terapija krčnih žil v svetu prevladuje nad klasično metodo prav zaradi prednosti za bolnika in bolnišnico.
Navadno neboleč postopek se uporablja tudi v kozmetične namene, čeprav je najprimernejši za odpravljanje simptomov, ki so posledica okvarjenih ven.
Laserski poseg stane blizu 1000 evrov, samoplačniško pa od 1400 do 1500 evrov. Po besedah direktorja slovenjegraška bolnišnice Janeza Lavreta bodo prihodnje leto razširili dejavnost še na samo-plačniške kozmetične laserske posege, naložba v nakup laserske naprave, ki je plod domačega
Znaki, ki kažejo na žilno popuščanje in zaradi katerih bi morali obiskati zdravnika so: otekanje nog zvečer, srbenje, bolečine, podobne težave v družini in obarvanje kože okrog gležnja. Pri pravočasnem začetku zdravljenja in preventivnih ukrepih (nošenje kompresijskih nogavic) se lahko izbruh bolezni odložili tudi za 15 ali 20 let. Bolezen prizadene 25 odstotkov žensk in 15 odstotkov moških.
znanja, pa naj bi se jim povrnila v dveh letih.
Laserska operacija krčnih žil v slovenjegraški bolnišnici
sijsko nogavico in po 15 minutah lahko že odide domov. Pri tem posegu se izognemo splošni anesteziji, vrsti preiskav, ki so priprava na kirurški poseg, dodat-
Javni razpis za izvajalca del
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je konec prejšnjega tedna na portalu javnih naročil končno objavila razpis za izbor za izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del prve faze projekta Novogradnja, rekonstrukcija in prenova objektov bolnišnice. Naložbo vodi ministrstvo za zdravje, ki je iz proračuna tudi zagotovilo 14,6 milijona evrov.
Prva faza predvideva sanacijo obstoječega oddelka za pediatrijo in izgradnjo prizidka ter rekonstrukcijo in dograditev energetskega objekta s podzemnim kolektorjem. Sem sodi še ureditev ožje okolice in pripadajoče infrastrukture.
Projekt je zasnovan v skladu z aktualno zakonodajo in usmeritvami EU za energetsko učinkovitost.
AKTUALNO
V prihodnjih dveh letih veliko novih stanovanj
Le še do jutri čas za oddaj o vlog za najem ali zamenjavo neprofitnih stanovanj -Zanimanje preseglo vsa pričakovanja
Velenje, 30. oktober - Mestna občina Velenje je v letošnjem septembru po dveh letih objavila Razpis za oddajo ali zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Razpisni postopek je stekel v začetku oktobra, končan pa bo jutri, 30. oktobra. Da bo interes za oddajo vlog na letošnjem razpisu velik, je kazalo že zanimanje za dvig obrazcev, ki je že prvi teden presegel pričakovanja. Izdajali so jih do minulega petka, ljudje pa so še kar prihajali ponje. V zadnjih dneh se je izkazalo, da je večina tistih, ki je prišla po obrazce, te tudi vrnila, tako da bo vlog verjetno krepko čez 200, morda tudi čez 300. Vse, ki so jih oddali, zagotovo zanima, kako bodo tekli postopki razvrščanja na prednostne liste, pa tudi kje in kdaj bo občina pridobila nova stanovanja.
Odgovore smo poiskali pri predstojniku občinskega Urada za stanovanjsko gospodarstvo Maksu Arliču. »Približno na dve leti MO Velenje objavi razpis za oddajo ali zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Pred tem smo zadnjega objavili v letu 2007, večina prosilcev iz takrat oblikovanih prednostnih list pa je v tem času stanovanja že dobila. Ta lista velja vse do pravnomočnosti prednostnih list iz sedanjega razpisa. Te pa bodo
končane spomladi v letu 2010, saj nas sedaj čaka obisk prosilcev, ocenjevanje stanovanjskih razmer in točkovanje, na podlagi katerega oblikujemo prednostne liste. Po izkušnjah iz prejšnjih razpisov ta postopek traja vsaj pol leta,« nam je uvo do ma pove dal Arlič.
Prva stanovanja na Selu?
Dej stvo je, da je bila v prete klih letih MO Velenje tudi v slovenskem merilu zelo uspešna pri reševanju stanovanjskih problemov. Žal pa je v zadnjem času v Velenju novo-gra denj ni bilo, čeprav si lah ko v prihodnjih dveh letih obetamo veliko novih stanovanj. Maks Arlič k temu doda: »Mi smo tudi brez izgradnje novih stanovanj v zadnjih dveh letih rešili veliko stanovanjskih problemov. Fluktuacija je dovolj velika, da nam to omogoča, zato smo v zadnjih dveh letih vsa izpraznjena stanovanja hitro dodelili najnujnejšim primerom. Prosilcem in letošnjega razpisa pa bomo razdelili stanovanja po dokončanju izgradnje novega objekta na Gorici, kjer se gradnja še ni začela zaradi težav s pridobitvijo zemljišč zaradi denacionalizacije. Gradnja novega stanovanjskega naselja
Maks Arlič:» Prva nova stanovanja bodo verjetno v novem n aselju na Selu, kjer jeg radnja žes tekla.«
na Selu pa je že stekla, zato bodo verjetno prva nova stanovanja prav tam. S stanovanjskim skladom RS smo že podpisali pismo o nameri, tako da računamo, da bo nekaj stanovanj odkupil tudi sklad. Zato upam, da bomo kmalu rešili najbolj nujne primere.«
Po novem zakonu t. i. socialnih stanovanj ni več. Sedaj prosilce razvrščajo na listo A in listo B, pri čemer so na listi A prosilci s šibkejšim socialnim statusom, na listi B pa tisti, ki so sposobni plačevati neprofitno najemnino in tudi par-ticipirati. Tudi letos na MO Velenje pričakujejo največ prošenj na listi A, kar nekaj pa bo verjetno tudi prošenj za zamenjavo stanovanj. »Ko dobimo na razpolago nova stanovanja, najprej opravimo zamenjave. Te odobrimo predvsem
Neplačnike tudi deložirajo
Gospodarska kriza se pozna tudi pri plačevanju stanarin, čeprav Maks Arlič ob tem poudarja, da imajo težave bolj kot ne z istimi najemniki. »Tisti, ki imajo zelo slabo socialno stanje, so upravičeni do subvencije najemnin. Najbolj socialno šibki plačujejo le 20% najemnine, 80% jim krije proračun. Kljub temu se dogaja, da nekateri ne plačujejo. Morda tudi zato, ker nočejo, čeprav bi zmogli. Neplačnike dosledno opominjamo, pri izterjavi uporabimo vsa sredstva. Zato prihaja tudi do deložacij. Kar nekaj smo jih izvedli lansko leto. Ko pride tako daleč, nekateri tudi zberejo denar za najemnino in poplačajo dolg, kot da bi čakali, kako daleč lahko »gredo«. Kar nekaj neplačnikov očitno še vedno mis li, da se jim ne bo, če ne bodo poravnavali obveznosti, nič zgodilo. A ti časi so mimo,« nam je pove dal Maks Arlič.
Da je upo ravi čen cev do subvencije najemnin več, dokazujejo tudi številke. Lansko leto v prvih osmih mese cih je vlo ge za subvencije vložilo 126 najemnikov, odobrili so jih 102. Letos v istem času je prošnje vložilo 148 najemnikov, do subvencije jih je upravičenih 106,42 so jih po pregledu družinskih prejemkov zavrnili.
tistim, ki so redni plačniki in lepo skrbijo za stanovanje. Njihova izpraznjena stanovanja saniramo in dodelimo upravičencem z liste.«
■ BojanaŠ pegel
Proti zmanjševanju pokojnin
V DeSUS-u nasprotuj ej o predlaganim osnutkom pokojninske reforme, pravi predsednik Območnega odbora Srečko Korošec, ki bo po smrti Ane Roze Hribar vodil odbor stranke do rednih volitev
MilenaK rstič -P laninc
Vele nje - Po smrti Ane Roze Hribar, ki je v stranki DeSUS opravljala vrsto odgovornih nalog, vodila je tudi Območni odbor, so se v strani odločili, da njeno mesto do izteka mandata, prevzame Srečko Korošec. Prejšnji teden, ko smo se pogovarjali z njim, je želel najprej izraziti ogorčenje nad potekom seje Sveta Mestne občine Velenje, v delu, kjer so svetniki razpravljali o imenovanju nadomestnega člana Sveta z liste DeSUS-a za lokalne volitve.
Ogorčeni pravite, da ste. Zakaj?
»Zato, ker imam občutek, da svetniki iz vrst DeSUS-a niso bili enakopravno obravnavani glede primernosti za nadomestnega člana Sveta. Slišal in bral sem, daje bila razprava ob imenovanju nadomestnega člana z naše liste tako neokusna, da sejo je župan odločil celo prekiniti. Očitno se nekateri v Svetu ne zavedajo, da je naša lista na volitvah leta 2006 dobila mandat volivcev, da kot svetniki sodelujemo in enakopravno soustvarjamo pogoje, v katerih občankam in občanom, ne glede za katero listo so glaso-
vali, ne bo treba pred rdečim križem v vrstah čakati na osnovne življenjske potrebščine in topel obrok. Želim, da legitimno pravico do odločanja, ki so nam jo
/ 1
■ ■7 Jjfl
_
5 ?
j
V
Srečko Korošec: »Ocenjujemo, da je bila odločitev op olovičnem povišanju,p ravilna.«
zaupali volivci, spoštujejo tudi drugi svetniki in svetnice.« Zadrega pa je bila potem presežena ...
»Je. V mestnem svetu bo stranko do novih voli tev zasto pal
Marjan Hiršel, dolgoletni član stranke.« Boste nadaljevali že začrtano politiko?
»Seve da, zlas ti okrog pokoj nin. Zavzemamo se, da se pokojnine ne zamrznejo. Kot pa veste, seje predsednik Erjavec zato, da ne bi prišlo do vladne krize, odločil, da popusti v toliko, da se pokojnine letno dvignejo za polovično poviša nje v obdobju dveh let. Potem se vrnejo na star način usklajevanja, na staro osnovo. Okoli tega je bilo veliko polemik, tudi zamer. Slednjih zlasti s strani Zveze društev upokojencev Slovenije, kjer pa so potem po sestankih in dogovorih le dosegli konsenz in odločili, da je bila odločitev pravilna.«
Stališče stranke glede prenove pokojninskega sistema? »Pri modernizaciji pokojninskega sistema DeSUS sodeluje že dolgo. Že od leta 1999 naprej letno odvajamo 0,6 odstotka od pokojnine. Razmerje med poprečno plačo in pokojnino je že sedaj 61,7, čeprav je bil dogovor, da bo 65 odstotkov ... Pa nepobrani davki v višini 1 milijarde evrov, kar je bilo pred kratkim rečeno v medi-
jih, preveriti je treba lastninjenje, ki je šlo na račun delavcev, ukiniti visoke nagrade in odpravnine ... Ko bodo te zadeve urejene, bomo lahko ugotovili, koliko še manj ka. Meni mo, da bi tukaj denar moral ostati. Ker pa kaže, da do tega ne bo pri šlo, bomo vztrajali, da pokojninska reforma ostane v sedanjih okvirih.
Novi zakon?
»Če bo potrebno, se je treba refor me loti ti pos top no, ne z zmanjševanjem pokoj nin, ampak tako, da se omogoči ljudem, ki bi želeli delati dlje, da dlje tudi delajo. Reforma mora biti usklajena s socialnimi partnerji. Nikakor se ne strinjamo s poenotenjem pogojev za upo kojeva nje moških in žensk pri 65 letih. Vključena mora tudi medgeneracijska solidar nost, to se pravi, da morajo biti pokojnine dopolnjene tudi s sredstvi, ki jih smo jih zapustili. Zapustili pa smo kompletno infrastrukturo, vlaganja v podjetja ... To so sredstva, ki se danes obračajo in iz katerih črpamo sredstva za naše pokojnine.«
Mestna občina Velenje
Mestna občina Velenje podelila zaščitno reševalno opremo
Mestna občina Velenje ima z Alpinističnim društvom Velenje, Šaleško zvezo tabornikov. Šaleškim alpinističnim odsekom. Koroško Šaleškim jamarskim klubom »Speleos-siga«, Društvom za podvodne dejavnosti Jezero Velenje in Radioklubom Hinko Košir Velenje že vrsto let sklenjene pogodbe za izvajanje nalog zaščite in reševanja v primeru izrednih dogodkov. Društva izvajajo naloge zaščite in reševanja na podlagi Sklepa o organiziranju enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč v Mestni občini Velenje.
V sredo, 21. oktobra 2009, je direktorica Uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič v mestni hiši sprejela predstavnike društev in jim predala v uporabo zaščitno reševalno opremo v vrednosti 10.000 evrov. Reševalcem se je zahvalila za njihovo delo in pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski. Ker je zaščitno reševalna oprema zelo draga, se je Mestna občina Velenje zavezala, da bo naslednjih pet let vsako leto v ta namen namenila 10.000 evrov. Direktorica Andreja Katič je poudarila, da se v upravi zavedajo, da je to minimalni znesek za vzdrževanje obstoječega stanja.
Mestna občina Velenje
Lokale - Konec tedna spremenjen prometni režim
Zaradi zelo povečanega prometa v smeri pokopališč ob dnevu spomina na mrtve bomo v Mestni občini Velenje občanom v soboto, 31. oktobra, in v nedeljo, 1. novembra 2009, omogočili vožnjo z Lokalcem tudi do pokopališča v Podkraju.
Od 8. do 18. ure bo Lokale vsakih 30 minut odpeljal z glavnega Avtobusnega postajališča Velenje, proti postajališču Rudarski dom (stari Kino), v krožišču pa bo obrnil ter pot nadaljeval proti železniški postaji (in ne proti mestnemu stadionu) ter po Partizanski cesti peljal proti Podkraju.
Ker bo 31. oktobra in 1. novembra spremenjen tudi prometni režim mimo pokopališča v Podkraju (promet bo potekal enosmerno), bo Lokale pot mimo pokopališča nadaljeval čez Lokovico in po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo na postajališču pri Cvetličarni Iris in se vrnil na glavno Avtobusno postajališče Velenje.

	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda,2 1.o ktober:
Javier Solana je izjavil, da ima Izrael z EU-jem tesnejše odnose kot Hrvaška, uradna kandidatka za članstvo v evropski povezavi. Dodal je: »Tukaj ne vidim hrvaškega predsednika, a moram vam povedati, zdaj ko ga ni tu - čeprav je kandidat za to, da bo del EU-ja - da je vaš odnos z EU-jem danes močnejši od odnosa Hrvaške. Ne povejte mu tega.«
Poljska seje odločila, daje pripravljena sodelovati pri na novo začrtani ameriški protiraket-ni obrambi v Evropi, ki jo pred mesecem predstavil Washington. Nov načrt predvideva najprej
nija proti gospodarski krizi. Poleg splošne stavke so v Rimu potekale tudi velike demonstracije.
Sobota, 24.o ktober:
Bela hiša je sporočila, daje ameriški predsednik Barack Obama zaradi več milijonov okužb z virusom gripe A H1N1 in več kot tisoč smrtnih primerov razglasil izredne razmere.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani so se zbrali podporniki družine, ki to razumejo kot skupnost matere, očeta in otrok. Na srečanju je civil-
Ponedeljek,2 6.o ktober:
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je napovedal, da bo poslanska skupina poslancu Viliju Rezmanu, ki sicer ni član stranke, odrekla gostoljubje. Erjavec je dejal, da s predlogom izključitve poslanca Rezmana ne posega v njegovo ustavno pravico, da lahko glasuje po svoji vesti, ampak je stvar vtem, daje med postopkom
Solana: Ne povejte mu tega.
odpošiljanje na morju nastanjenih prestreznih raket, nato pa postavitev sistemov na kopnem. V skladu s tem bi Poljska lahko gostila prestrez-nike SM-3, katerih tarča so rakete kratkega in srednjega dosega.
Domače poslance je razdelila razprava glede dopolnitve zakona o reprezentativnosti sindikatov. Koalicijske stranke so predlagani javni objavi podatkov o premoženju nasprotovale.
Četrtek,2 2.o ktober:
Henrik Gjerkeš je dobil zadostno podporo poslancev v DZ-ju in tako postal novi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. V poslanski skupini DeSUS-a kot pričakovano soglasja niso dosegli, saj je Franc Jurša kandidatu podporo izrekel, nato pa se je oglasil Vili Rezman in ga popravil, da se celotna poslanska skupina za podporo ni odločila - izvzeta sta on in Franc Znidaršič.
Ameriška podjetja, ki so zara di finančne in gospodarske krize prejela pomoč države, so izve de la, da bodo morala znižati izplačila vodilnim uslužbencem. V odgovoru na bes, ki ga je povzročila novica o izplačevanju visokih nagrad v podjetjih, ki so prejela na milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, je namreč administracija predsednika ZDA Baracka Oba-me ukazala, da mora sedem podjetij, kije prejelo največji finančni vložek, znižati osnovno plačo svojih 25 najbolje plačanih uslužbencev do 90 odstotkov.
Petek, 23. oktober:
Vatikan je spremenil svoje stališče do misleca, kije svoj čas religijo opisal kot »opij za množice«, Karla Marxa. Marx seje s tem pridružil Galileu, Charlesu Darwinu in Oscaiju Wildu na vse daljšem seznamu zgodovinskih osebnosti, o katerih je Rimskokato liška cerkev nepričakovano spremenila svojo oceno.
Svet agencije za zavarovalni nadzor je izdal odločbo o imenovanju izredne uprave zavarovalnice Vzajemna. Vodil jo bo Dušan Kidrič.
Zaradi napovedane splošne stavke v Italiji, ki je zajela javni in zasebni sektor, je bil močno oviran letalski, železniški in cestni promet. Stavko so napovedali neodvisni sindikati, ki so nezadovoljni z ukrepi vlade premierja Silvia Berlusco-
Dobili smo novega ministra.
V ZDA veljajo izredne razmere.
na iniciativa predstavila izjavo z zahtevo po zaščiti družine, udeležence pa je nagovoril tudi podpredsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres. Kot so poudarili, predlogu novega družinskega zakonika nasprotujejo zato, ker izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok.
Vzhodni del Indonezije je stresel močan potres z močjo sedme stopnje po Richteijevi lestvici. Oblasti so prebivalce sprva opozorile na nevarnost pred cunamiji, a so opozorilo preklicale.
Nedelja,2 5.o ktober:
Izraelska policija je zasedla Tempeljski grič v starem delu Jeruzalema, kije sveti kraj tako za Jude kot muslimane, potem ko so tam izbruhnili protesti Palestincev. Demonstranti so metali kamenje in na tla zlivali olje. Napadli naj bi tudi policiste, zato je Izrael aretiral 12 palestinskih protestnikov in zaprl dostop na območje.
V osredju domačega dogajanja je bilo vpra-
Še bomo vlagali v avtoceste.
neustrezno komentiral odločitve stranke.
Računsko sodišče je zaradi nepravilnosti pri naročanju blaga, materiala, storitev in osnovnih sredstev UKC-ju Ljubljana dalo negativno mnenje za leto 2007.
Dars je za gradnjo avtocest iz nacionalnega programA podpisal tri kreditne pogodbe v skupni višini 147 milijonov evrov za dobo petih let. Vsi trije krediti, ki so zavarovani z državnim poroštvom, bodo namenjeni za financiranje nalog, ki jih je Slovenija naložila Darsu v okviru letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za letošnje leto.
Torek, 27. oktober:
Čeprav še ni bilo uradno, je vodja poslanske skupine DeSUS-a napovedal, da Vili Rezman ostaja v poslanski skupini in ima podporo vseh DeSUS-ovih poslancev.
Tudi policisti so se odločili: sicer bodo podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, a bodo tudi stavkali.
V Jeruzalemu ni in ni miru.
šanje, kako ugotoviti, ali vaš delodajalec za vas ne plačuje socialnih prispevkov.
Medtem ko je Svetovna organizacija za hrano vse bolj opozarjala na nestabilnost oskrbe s hrano, je samopreskrba Slovenije pri nekaterih pridelkih padla že pod polovico. Slovenija namreč po podatkih ministrstva za kmetijstvo preslabo izkorišča svoje možnosti pri pridelavi žit in zelenjave.
Med poslanci DeSUS-a je zanimivo.
Koalicija je napovedala, da bo poskušala še nekoliko zmanjšati proračunske odhodke v letih 2010 in 2011. Prihraniti želijo še najmanj 35 milijonov evrov.
Kaj takšnega ne bo uspelo Prevent Globalu, saj se je po zadnjih dogodkihkupec, nemški Prevent DEV, odločil, da del proizvodnje prenese drugam.
Mesec dni po zveznih parlamentarnih volitvah se je na ustanovnem zasedanju zbral nemški bundestag in izvolil novega-starega predsednika parlamenta.
Postanite naročnik
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
SB
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
žabjor
perspektiva
Recept za iluzijo
Jure Trampuš
Nobelov nagrajenec Orhan Pamuk v knjigi Istanbul opisuje mesto svoje mladosti. Fascinantno delo, z živim jezikom in črno-belimi orumenelimi fotografijami turški pisatelj riše podobe mesta, ki je obstajalo nekoč. Za Istanbul, zapiše, da je to mesto melanholije, po turško huzuna, kolektivnega občutenje njegovih prebivalcev in ruševin. Temnih usod, počasnih parnikov, spominov na imperij, bežanjem pred Azijo in iskanjem Evrope. Melanholija po Pamuku ni negativno čustvo, je temno, globoko čutenje mesta. Stanje njegovih prebivalcev. Vsako mesto ima svojo melanholijo. Kakšna je kolektivna melanholija Velenjčanov težko ugibam, a zame, osebno, mi otožen spomin na Velenje prebudi vonj prvega snega. Kadarkoli in kjerkoli ga srečam. Spomnim se namreč tisočerih jutranjih sprehodov do šole, kjer je veter iz zahoda, Smrekovca in Uršlje gore prinesel vonj prvega snega, navadno v mrzlih jutrih, ko so se bele zaplate na pobočjih bleščale še posebej svetlo. Podobno je s težkimi mokrimi jesenskimi listi, enakimi tistim iz dreves Cankarjeve, ki jih že davno ni več. Ali pa z zrakom, ki se je po poletnih nevihtah dvigal iz asfalta, na katerem smo se šli otroci zemljo krast in potem pred dežjem pobegnili pod blokovske nadstreške. Melanholični spomin rodi spoznanje, da čas teče svojo pot, a melanholija ni niti negativna niti zaspano-otožna, saj bežeči čas za trenutek ustavi, vrne in vedno znova vrača na izhodišče brezmejnosti.
A nisem želel pisati o Istanbulu ali o Velenju. Pisati sem želel o melanholiji. Sodobna družba je pač takšna, da človeka sili stran od nje. Sili ga v srečo. Vedno in povsod. Priročniki novodobnega časa nas učijo, kako jo najti, kakšnih je sedem korakov do pristne sreče, kakšna je abeceda umetnosti življenja, kakšna je dvojna, družinska, starševska, skovana sreča, kakšna je sreča za telebane, kako jo spoznamo, kako se s srečo poročimo in z njo ostanemo za veke vekomaj. Knjige o poti do sreče so med najbolj prodajanimi, branimi in priljubljenimi. A gre za iluzijo. »»Tisti, ki si željo vsako jutro zbudi srečni,«pravi profesor Eric G. Wilson, »si morajo priznati, da si lažejo, saj je svet tragičen in krivičen kraj«. Wilson je pred letom dni izdal po malem tudi kontradiktorno knjigo, v kateri zagovarja melanholijo in opozarja na v zahodu endemično odvisnost od navidezne sreče. Melanholija, seveda pa ne depresija, je namreč tudi dobra stvar. Veliki umetniki so v času otožnosti napisali velika dela, melanholija spodbuja ustvarjalnost, išče odgovore na vprašanja, ki jih v sreči niti ne poznamo, je kreativna, z razliko od poskakujočega veselja bolj premišljena, a hkrati manj impulzivna, bolj počasna. »Dogma, da je samo srečno življenje dobro življenje, velikokrat pripelje do frustracij,« sporoča Wilson vsem talcem pozitivne psihologije zahodnega sveta. »Potrebujemo bolečino, dolgo in grobo, zato, da smo človeški, živi, občutljivi na sladek ritem rasti in propada, življenja in smrti«. Za ritem dihotomije in menjav.
Seveda imajo mesta tudi svojo srečo in ne le raztresene kopice melanholičnih podob. Ne samo navidezno, pač pa pravo srečo v času veselja in brezskrbnosti. A tudi melanholične podobe niso žalostne. Žalost je nekaj povsem drugega. Je recimo občutek, ko se rušijo stare stavbe in namesto njih rastejo novi trgovski centri. Občutek, da hiše izgubljajo imena, mesto pa svoj spomin. Z razliko od melanholije ta občutek ni in ne more biti lep.
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroika casta 37/b, 3320 Valanja
Sprememba prometnega režima ob Dnevu spomina na mrtve
Pokličite 03/898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Komunalno podjetje Velenje d.o.o.
sporoča, da bo dne 31. oktobra in 1. novembra 2009 spremenjen prometni režim za dostop z avtomobili na pokopališči PODKRAJ in SKALE med 7°° in 19°°uro.
Preusmeritev prometa bo urejena s prometno signalizacijo in kontrolo.
Usmerjanje prometa bodo izvajali policisti Policijske postaje Velenje in občinski redarji.
V Rimu so spet demonstrirali.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Vz namenjul očenegaz biranjao dpadkov
Prvi del letošnjega ekološkega proj ekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« j e uspešno zaključen
Velenje - Ekološki projekt »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« je najstarejši izobraževalni program v organizaciji Inštituta ERICo in Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki brez prekinitev poteka že od leta 1994. Letos so v njem ob pregledu okoljskih izboljšav v Šaleški dolini in gradnji Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj poseben poudarek namenili gospodarjenju z odpadki.
Tudi tokrat so k sodelovanju povabili vse osmošolce iz Šaleške doline, ki so spoznali, kako in zakaj so se v zadnjih dveh desetletjih izboljšali zrak, voda, tla in druge okoljske sestavine. Po zaključenem predavanju so se učenci - skupaj jih je bilo kar 337 - pod vodstvom mentorjev podali na teren. Odpravili so se na območje ugreznin, kjer so si lahko ogledali rezultate okoljevarstvenih ukrepov. Seveda so učenci dobili tudi praktično nalogo. Tokrat bodo pomagali pridobivati podatke o odnosu prebivalcev Šaleške doline in spodnjega toka Pake do odpadkov in gospodarjenja z njimi. »Izsledke anket bomo uporabili pri pripravi informativne brošure o ravnanju z odpadki za občane MO Velenje in občin Šoštanj ter Šmartno ob Paki. Učenci bodo z anketiranjem med drugim občane ponovno opozorili, da je od uspešnosti ločevanja odpadkov odvisen tudi strošek ravnanja z njimi. Več kot bo ločeno zbranih frakcij, nižji bo znesek na položnici.
Vsekakor pa bosta vsaj v začetku cena in strošek višja, saj se bodo znatno povišali transportni stroški in tudi stroški odlaganja preostanka odpadkov. Odpadke bodo namreč od začetka
ko dolino tudi zaradi njegove pomembnosti, ki vsako leto ekološko osvesti celo generacijo otrok iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, podpirajo Termoelektrarna Šoštanj, Premo-
Osmošolci so si zz animanjemo gledaliu grezninskap odročja obj ezerih, kjer so
spoznaliu činkeo koljevarstvenihu krepov.
leta 2010 vozili v najsodobnejši Regionalni center v Sloveniji za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje,« nam je povedal mag. Emil Šterbenk iz ERIC-a. Program Varujmo in ohranimo Šaleš-
govnik Velenje, MO Velenje in občini Velenje ter Šoštanj.
■ bš, foto:E.Š.
Denar izključno za obnove in posodobitve
Cena števnin se letos ni spremenila - Na leto blizu 428 tisoč evrov
Tatjana P odgoršek
Na položnicah, kijih prejmemo uporabniki komunalnih storitev, so med stroški tudi števnine. Po mnenju nekaterih so cene slednjih nenormalno visoke (4,34 evra na mesec), pa še dvignile naj bi se v teh kriz nih časih vsak mesec za odstotek. Eden od šmarških svetnikov je izračunal, da v petih letih plača samo za števnino vodomer 260 evrov, števec, ki ga je potrebno zamenjati vsakih pet let, pa stane od 80 do 90 evrov. Zakaj Komunalno podjetje Velenje porabi denar, zbran s števninami? Odgovore na vprašanja smo poiskali pri Mateji Knez, vodji prodajno nabavne službe na velenjski komunali.
Knezova je povedala, da obstaja več vrst števnin: za vodomer, za merilnik toplotne energije in tople vode ter števnina plin, podlaga zanje pa izhaja iz zakonskih zahtev. Te tudi jasno opredeljujejo, zakaj smejo porabiti denar, zbran iz tega
naslova. »Izključno za vzdrževanje in obnovo priključkov ter merilnih mest in ne le za vzdrževanje merilnih naprav kot takšnih. Najbolj raz-

Mateja Knez:» Letos cen števninn ismod vignili.«
šiijena je števnina vodomer, obračunamo jo na osnovi Odloka o oskrbni s pitno vodo, kije bil objavljen v Uradnem vestniku Mestne
občine Velenje leta 2001. Predstavlja pa stroške upravljanja, vzdrževanja in obnov vodovodnega priključka, vodomera in redni servis z umerjanjem točnosti vodomera. Po zakonu o meroslovju je potrebno umerjati vse merilnike vodomera, čas umerjanja pa je 5 let. Le na takšen način lahko zagotavljamo uporabnikom pravilni obračun porabljenih količin vode in vseh ostalih priteklin, ki izhajajo iz tega naslova.»
Kot je še dejala, trditev, da ceno števnine dvigujejo vsak mesec za odstotek, ne drži. Tako je bilo lani, letos pa cen še niso dvignili in kaj takšnega za zdaj še ne načrtujejo. Najnižja cena omenjene števnine znaša v tem trenutku 4,34 evra neto na mesec. Na leto zberejo s števninami, kijih zaračunavajo uporabnikom komunalnih storitev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, blizu 428 tisoč evrov.
Na očitek, da je ceneje, če uporabnik vsakih pet let kupi nov
merilnik, se je Knezova odzvala: »Uporabniki očitno menijo, da zaračunavamo le stroške našega popisovalca, ki popisuje vodomere in merilnike v večstanovanjskih objektih in na industrijskih odjemih vsak mesec, v individualnih hišah pa dvakrat na leto. Temu še zdaleč ni tako. V Odloku o oskrbi s pitni vodo je navedeno, kaj sodi k vodovodnemu priključku - priključni element na napajalnem cevovodu, cevovod od priključnega elementa do obračunskega vodomera ter obračunski vodomer z vsemi elementi, vključno z vodomernim jaškom ali nišo.«
Višino števnine izračunajo na osnovi preseka vgrajenega obračunskega vodomera, stroškov obnov, vzdrževanja priključka in stroškov periodičnega umerjanja vodomera. »Višina je torej odvisna od tipa vgrajenega vodomera, ki se nahaja pri samem uporabniku,« je še dejala Mateja Knez.
Modne revije v Citycentru Celje
V Citycentru Celje so konec prejšnjega tedna predstavili prihajajoče jesenske in zimske modne trende - Modne novosti jesen - zima.
Modni navdušenci so prišli na svoj račun, saj so si lahko ogledali štiri različne kolekcije: v petek so občudovali jesenske in zimske modne smernice športnih in otroških oblačil, v soboto pa je bila na osrednjem prostoru nakupovalnega središča pestra predstavitev elegantnih oblačil in oblačil za prosti čas. Na modni brvi so se tokrat kot manekeni preizkusili in predstavili tudi obiskovalci, modeli rubrike OBRAZI Citycentrovih novic
Bodi dober zgled v letu 2010
Ljubljana - Ob zaključku leta 2009 seje Holding Slovenske elektrarne odločil priskočiti na pomoč otrokom. Akcija z imenom Bodi dober zgled v letu 2010 je zasnovana na liku Modrega Jana, otroške maskote, ki simbolizira obnovljive vire energije in trajnostni razvoj. Od 20. oktobra letos do 20. novembra 2010 lahko otroci na spletni strani www.modri -jan.si poiščejo vzorec pisma in nanj napišejo ali narišejo, kako bodo v letu 2010 razveselili ljudi in naravo. Prejeta pisma bo HSE »spremenil« v donacijo in jo decembra namenil pomo či potreb nim otro kom.
»V Holdingu Slovenske elektrarne se zavedamo odgovornosti do družbe, v kateri živimo in ustvarjamo. Dobrodelna akcija, ki se začenja ta mesec, ni prva, pa tudi ne zadnja v nizu dejanj, s katerimi HSE stopa nasproti tistim, ki potrebujejo pomoč. Želimo si, da bi otroci napisali čim več pisem ter tako združili prijetno s koristnim,« je ob začetku akcije povedal generalni direktor HSE Borut Meh.
mz
Večp omoči( tudi)m ladim duševnimbo lnikom
Velenje - V Velenju že nekaj časa opažajo, da med mladimi narašča število invalidov z motnjami v duševnem razvoju. Zaenkrat nimajo prave alternative za organizirano rehabilitacijo in zaposlovanje, kot kaže, pa bo od marca prihodnje leto drugače. V Velenju bo namreč enoto odprl zasebni Zavod Šentprima, ki opravlja storitve zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.
Njihova mobilna ekipa na področju Štajerske že izvaja dejavnosti v Celju in Mariboru. V Celju so v zadnjih treh letih obravnavali tudi 17 oseb iz Velenja. V zadnjih letih tudi tam opažajo velik porast oseb s težavami v duševnem zdravju iz našega območja. Iz evidenc, ki jih vodijo, pa ugotavljajo, da so k njim napotene predvsem mlajše osebe, z nižjo stopnjo izobrazbe, brez delovnih izkušenj in ocenjenimi velikimi težavami v duševnem zdravju. Invalidne osebe iz Velenje se žal njihovih storitev niso mogle redno udeleževati, predvsem zaradi potnih stroških, ki nastanejo pri vožnji do Celja in jim predstavljajo veliko finančno obremenitev. Zato so se v MO Velenje odločili, da bodo Zavodu Šentprima za izvajanje njihove dejavnosti zaposlitvene rehabilitacije zagotovili prostore tudi v Velenju. Njihova dejavnost bo potekala na Kersnikovi 1, v prostorih, ki jih v popoldanskem času uporablja Mestne četrt Desni breg, dopoldne pa večinoma samevajo, zato so jih tudi pripravljeni deliti z novimi uporabniki. Z delom v novih prostorih bo zavod Šentprima začel predvidoma meseca marca 2010, ko bodo pridobili novo koncesijo za opravljanje storitev zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov na našem območju.
■ bš
Več skrbi zaz dravje, ko so
kos ti še zdrave
Ob svetovnem dnevu osteopo-roze, 20. oktobru je Društvo bolnikov z osteoporozo Velenje pripravilo dan odprtih vrat. V društvenih prostorih so opozorili na eno najpogostejših, a najmanj prepoznavnih bolezni, za katero trpi vsaka tretja ženska in vsak peti moški, starejši od 50 let.
»Družabno srečanje članov, ki se zavedajo, daje osteoporoza huda bolezen, ki jo lahko zdravimo, je tako pomembno prispevalo k osve-ščanju zgodnjega odkrivanja te bolezni. Tudi sicer je osrednja naloga društva preventivdno delovanje predvsem na področju izobraževanja, osveščanja. Vemo namreč, da je bolezen možno preprečiti z
uravnoteženo prehrano, obogateno s kalcijem in vitamini, redno telesno dejavnostjo, zdravim načinom življenje (brez kajenja in prekomernega uživanja alkohola) ter pravočasnim merjenjem kostne gostote,» je povedala tajnica društva in vodja projektov Ana Drk. Ljudem želijo dopove dati, da z več skrbi za zdravje, ko so kosti še zdrave, lahko prve znake bolezni premaknejo v pozno starost ali jih celo pre pre čijo. Nji hova nalo ga je tudi mlade že zdaj naučiti živeti zdravo, da ne bodo v sta ros ti čutili posledic nezdravega življenja.
■ Tp
Zd nevao dprtih vrat

Otok na Slemenu
V šoštanjski kraj evni skupnosti Šentvid, na 1.000 metrih nadmorske višine, bo štirideset kraj anov ločeno zbiralo odpadke - Ekološki otok so postavili pri Andrej evem domu
MilenaK rstič- P laninc Fotografije:S tane Vovk
Šentvid - Dve značilnosti opredeljujeta krajevno skupnost Šentvid, eno od devetih v občini Šoštanj. Ta, da je najvišje ležeča krajevna skupnost v občini, razprostira se med 700 in 1.000 metri nadmorske višine in ta, da je po površini
računa. »Potreb pa je veliko in trudimo se, da zadostimo najnujnejšim.«
Zima pride zgodaj in dolgo ostane
Razumljivo, da imajo največ potreb po urejenih cestah. »Glavnina teh je
Vodovod gradijo že leta
Druga stvar, s katero pa se ukvarjajo že dolgo, pa je vodovod. »V sodelovanju z Občino Šoštanj zdaj zaključujemo gradnjo prvega dela vodovoda Šentvid, severno vejo, v izgradnji je že tudi druga faza, tret-
Ekološki otokp ostavljajo priA ndrejevem domu.Vsakog ospodinjstvo boi melo ključ.
sicer druga največja krajevna skupnost v občini, a z le štirideset krajani najmanjša daleč naokoli. Meji na občini Črna na Koroškem in Slovenj Gradec.
Tatjana Lenko, predsednica Sveta KS Šentvid, ta šteje pet članov, pravi, da so gle de na to, da so po številu prebivalcev tako majhni, ne dobijo prav veliko denarja iz pro-
še makadamskih. Skrbimo, da te ceste nasipamo, gradiramo, valjamo, če ostane kakšen evro, pa poskusimo kak meter cest tudi asfaltirati.« Letos so uredili in asfaltirali 150 metrov dolg odsek ceste proti Orlu. »Zelo veliko denarja porabimo za zimsko službo. Pri nas se zima začne zelo zgodaj in pri nas tudi dolgo ostane,« pravi Lenkova.
jo bomo začeli prihodnje leto z gradnjo zajetja, ki bo pokrilo potrebe novo zazidljivih parcel.«
To se jim v kraju zdi zelo pomembno, predvsem pa potrebno. Tako bi morda uspeli obdržati kakšnega mladega domačina, ki se spogleduje z dolino, ali pa od tem privabiti kakšnega novega. »Kraj se stara, le nekaj je šoloobveznih otrok.
Ekološki otoki tudi v Florjanu
Pri gradnji se zapleta - Prevladuje mnenje, da so otoki sicer nujni, a naj bodo pri sosedu
Florjan pri Šoštanju - Občina Šoštanj je začela v naselju Florjan z gradnjo ekoloških otokov, s katerimi bodo primerno uredil prostor za ločeno zbiranje odpadkov. Do sedaj so bili smetnjaki za reciklažo postavljeni na neustreznih mestih, kjer je pogosto prihajalo do raz-sutja vsebine. Z novo betonsko ploščo in betonsko ograditvijo zbiralnikov za papir, steklo, plastenke in pločevinke bodo to zmanjšali, če že ne preprečili. Ker se zavedajo, da je ločeno zbiranje odpadkov nujno potrebno za zmanjšanje ostalih komunalnih odpadkov, ki bodo v prihodnje odločilno vplivali na ceno odvoza smeti, želijo pri občanih z graditvijo ekoloških otokov vplivati in spodbuditi zavest o recikliranju.
V naselju Florjan bodo trije ekološki otoki: pri toplotni postaji Pohrastnik, pod cerkvijo Sv. Mihaela ter pri gostišču Grebenšek.
Kljub pričakovani minimalni ekološki zavesti o recikliranju odpadkov so naleteli na kar nekaj
nasprotovanj glede postavitve otokov, zato bo potrebno dela za enkrat ustaviti. Kljub za nekatere motečemu
gre le za papir, steklo, plastenke in pločevinke, zato prosijo občane za strpnost in razumevanje pri izvajanju tega projekta. Na žalost še
Vseh del niso zaustavili. (foto: A. M.)
ekološkemu otoku, je potrebno izpostaviti, da so takšne lokacije nujno potrebne za ustrezno odlaganje recikliranih odpadkov, ki v primerjavi z ostalimi komunalnimi odpadki ne oddajajo vonja, saj
vedno prevladuje razmišljanje, da je takšna gradnja sicer nujna, vendar naj bo le ta pri sosedu.
Pri nas življenje ni enostavno, čeprav se zadnja leta zadeve spreminjajo, popravljajo. Posebej velika pridobitev je lepo urejena državna cesta, ki nas povezuje s sosednjimi občinami, celo z Evropo.«
Krajani so osveščeni, obis koval ci ne vsi
»Ker se zavedamo kakšen problem in strošek že danes predstavljajo smeti, v prihodnje pa bodo še večjega, smo se odločili, da v sodelovanju s turističnim društvom Ras-
v*
število odvozov smeti v zadnjem času pre cej naras lo.«
Sanirali so črna odlagališča, še vedno pa se, žal, srečajo z zametki kakšnega novega.
Radi se družijo
Radi se družijo, vez za druženje jim predstavlja tudi turistično društvo Rastok, ki poskrbi za kar nekaj različnih srečanj. »Ker nimamo doma krajanov oziroma je v takem stanju v kakršnem je, se naša druženja in aktivnosti odvijajo v Andrejevem domu na Slemenu.« Pri društvenem življenju, ker jih je malo, pa sodelujejo s sosednjo krajevno skupnostjo Zavodnje.
Ljudje radi pridejo k njim. Ko se obarvajo borovnice, ko iščejo senco, ko rastejo gobe ... S kulturo nekaterih obiskovalcev niso zadovoljni. Zlasti ne s takimi, ki smeti puščajo povsod. Predsednik turističnega društva Rastok, Milan Kre-tič, pravi, da društvo za »svoje« lju-
di pripravi vrsto delavnic. »V društvu imamo tudi člane iz Belih Vod, Javorja, Razboija, trudimo se za promocijo Šentvida, narave, želimo pa si korak naprej narediti tudi na področju kulinarike. Kar nekaj stvari imamo, ki so nam lastne,« pravi.	■
MilanK retič:» Trudimo se za promocijoŠ entvida.«
TatjanaL enko:» Število odvozovs meti je vz adnjem časun a raslo.«
tok postavi mo eko loški otok za ločeno zbiranje odpadkov.« Otok so postavi li ob Andrejevem domu. V času našega obiska je bil v nastajanju. »Ključ otoka bo imelo vsako gospodinjstvo. Z zaklepanjem želi mo pre pre či ti, da bi smeti k nam vozili tudi drugi. Da jih vozijo, skle pa mo po tem, da nam je
NaS leme vabi( tudi)n arava.
Po asfaltu od Župana do Mikeka
V Šoštanju obnavljaj o ceste in ustavljaj o plazove
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 24. oktobra - Redke so ceste in cestni odseki v Šoštanju na katerih ne bi v teh dneh potekala dela. Ponekod gre za manjše posege, drugod večje, nekatere na novo preplastene cestne odseke pa v teh dneh odpirajo.
V soboto so slovesnost pripravili pri Gregorcu v Skornem, kjer je potekala otvoritev asfaltiranega odcepa ceste od Župana do Mikeka. Ureditev odcepa pomeni nadaljevanje dolgoročnega plana občine o ureditvi ceste, ki občino Šoštanj povezuje z občino Šmartno ob Paki. Vrednost naložbe je 97.000 evrov. Z rekonstrukcijo začeli pred leti v Florjanu, letos pa so jo nadaljevali z ureditvijo 800 metrov dolgega odcepa od meje s
Promet po deluc esteVisočki vrh-
Bele Vode je bils krajno nevaren.
sosednjo občino do Mikeka.Ure-dili pa so tudi del vodovodne napeljave. Preostali del ceste, kije še v makadamski izvedbi ter del dotrajanega asfaltnega vozišča bodo asfaltirali v naslednjih letih.
Občina Šoštanj se je lotila tudi sana cije pla zov, med nji mi pla zu pod lokalno cesto Visočki vrh -Bele Vode, ki se je sprožil pred tremi leti. Z robom je segal vse do
ces te, zara di česar je bil pro met oviran in tudi skrajno nevaren. Plaze nje bodo pre pre či li in ustavi li s postavitvijo opornega zidu, z novimi obcestnimi betonskimi muldami in dre na žo. V času del bo cesta popolnoma zaprta, obvoz pa bo urejen.
Prejšnji teden pa so začeli urejati tudi 370 metrov ceste Podbre-gar v Ravnah.	■
Poa sfaltu odŽ upana doM ikeka.
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Želje, volja so, časa in denarja pa vedno premalo
V 20 letih delovaj e j e Turistično društvo Šmartno ob Paki prepoznavno po več prireditvah - Izzivov v prihodnje ne manjka
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 22. oktobra -
Za Turistično društvo Šmartno ob Paki je letošnje leto jubilejno. Praznuje dve desetletji delovanja.
Na prireditvi v dvorani šmarške-ga kulturnega doma so o dejavnosti društva v 20-letih delovanja spregovorili njegovi dosedanji predsedniki in predstavniki društev, ki so delovala najprej kot sekcija v okviru turističnega društva, nato pa so se osamosvojili - vinogradniki in kon-jerejci. Zdravko Ramšak, aktualni predsednik društva, pa je med drugim dejal, da so se vsa leta trudili izvajati dejavnosti, za katero je bilo društvo ustanovljeno: spodbujanje občanov za urejenost okolice svojih
domov, kraja, ohranjanje starih običajev in navad, druženje občanov na prireditvah, izobraževanjih, s čimer so želeli razgibali življenje v lokalni skupnosti. »Menim, da zastavljene cilje uspešno uresničujemo.«
nekaj pridobitev smo lahko ponosni: na brunarico, ki smo jo postavili v Martinovi vasi, na urejene društvene prostore v Mladinskem centru, kupili smo nekaj opreme, kuharskih pripomočkov, izdelali smo društveni logotip, izdali razglednice Šmartnega ob Paki, pripravili info table, s katero želimo turiste, tudi naključne, opozoriti na nekaj zanimivosti našega okolja. Zanjo pa žal, še vedno iščemo najprimernejše
mesto za postavitev. » Kot je še naglasil Ramšak tvorno sodelujejo z večino društev v občini, velenjsko turistično zvezo in Turistično zvezo Slovenije, s tukajšnjima javnima zavodoma vrtcem in žosnovno šolo.
Izzivov jim v prihodnje ne manjka: označitev kolesarskih stez, postavitev info table, odpravljanje pomanjkljivosti, na katere jih vsako leto opozarja komisija Turistične zveze Velenje v akciji Moja dežela - lepa
in gostoljubna. Zelja in volje za uresničitev prizadevanj imajo, a je časa in denarja za vse vedno premalo.
Po besedah glavne tajnice Turistične zveze Slovenije Karmen Grebene Burger je majhno društvo v 20 letih zraslo v veliko, saj želja po druženje, ideje, dogodki društva privabljajo v tukajšnje okolje vse več ljudi. Ob tej priložnosti je društvu podelila bronasti znak Turistične zveze Slovenije.
Prireditev so popestrili člani šmar-ške folklorne skupine Oljka, pevski sestav Prijatelji ter mlada muzikan-ta Matevž in Grega.	■
iLf
Članiced ruštva so se tudi tokrati zkazale zr aznimi dobrotami. Vd ružbi zd osedanjimp redsednikomZ dravkom
Ramšakom
Društvo je prepoznavno po kar nekaj prireditvah, ki jih organizira samo (bučarija) ali pa je soorgani-zator (vaške igre, očiščevalna akcija, izleti po domovini in tujini najprej z avtobusom, zadnjih nekaj let z vlakom, Martinov praznik,...). »Tudi na


Spomine na prehojeno pot društva so v pogovoru z Andrejo Urnaut in Emilom Šterbenkom obujalin ekdanjin jegovip redsedniki inp redstavnikid ruštev, ki so» zrasla« podn jegovim okriljem: nas liki prvip redsednikš marškiht uristov JaniK opušar( prvi z leve) in Peter Krajnc,
predsednikt amkajšnjegad ruštvav inogradnikov( prvi zd esne)
Trden, lep most čez Pako
Most sop redalin amenu: županS rečko Meh,p redsednicas veta KS ŠalekV ladka Jan in
najstarejšik rajan Filip Oder.
V KS Šalek so v soboto namenu predali že drugi obnovljen most čez reko Pako - Sedaj si želij o oživiti grad Šalek
Velenje, 24. oktobra - Na mostu čez reko Pako, ki vodi v stari Šalek, so izvajalci - Ceste mostovi Celje - obnovili betonske konstrukcije, robne vence, hidro izolacijo, ograjo, vozišče in dogradili razsvetljavo mostu. Moste je sedaj ne le lep, ampak tudi trden in
prijazen tako pešcem kot voznikom. Vrednost investicije je 70 tisoč evrov. Obnova mostu je potekala tri mesece, od 1. julija do 30.
septembra 2009, ves čas pa se je promet odvijal po cesti mimo gasilskega doma.
Predsednica sveta KS Šalek Vlad-ka Jan je svojim sokrajanom namenila nekaj prijaznih besed, saj so letos v krajevni skupnosti res veliko pridobili, nam pa je povedala: »Letos smo namenu predali tri pridobitve; prehod za pešce čez regionalno cesto Velenje - Slovenj Gradec, ki vodi do letos obnovljenega mostu v zgornjem Šeleku, sedaj pa še most v stari Šalek. Izvajalci so se res potrudili in most v celoti obnovili v manj kot 90 dneh. Konstrukcija starega mostu je bila tako slaba, da bi se lahko zgodilo, da bi strokovnjaki prepovedali uporabo za vozila, zato je bila ta obnova nujna. Sedaj pa si želimo, da bi naš šaleški grad oživili. To je res lepa točka in z njim bil lahko naredili novo zgodbo, če se bomo tega načrtno lotili.«
Mostovi čez Pako dopolnili abrahama
Zbrane je nagovoril tudi župan Srečko Meh, kije skupaj z Vladko Jan in najstarejšim krajanom vasice Šalek, 93 letni Filip Odrom, uradno predal namenu. Nam pa je župan pove dal, da se bo na reki paki še veliko dogajalo. Dodal je: »Obnova dveh mostov ni bila majhen finančni zaloga. Kljub temu, da imamo v Velenju 40 milijonski proračun, je investicij, ki dosežejo vrednost okoli 70 do 100 tisoč evrov neverjetno veliko. Ljudje se naseljujemo v vedno bolj problematična področja, zato moramo urejati nove in nove cestne, pa tudi mostovne povezave. Začeli smo iz severovzhoda in nadaljujemo proti zahodu; na reki Paki so mostove
delali kmalu po regulaciji reke Pake. Večina je starih okoli 50 let, zato je zob časa nare dil svoje. Zato nas čakajo obnove po celotni dolžini reke Pake.« Ni skrivnost, da imajo na MO Velenje z reko Pako več načrtov, da bi nabrežine oživili
in na nekaterih mestih približali občanom. »Paka ima več problemov. Najprej smo z regulacijo rešili problem poplav. Sedaj ugotavljamo, da se ribe nimajo kam skriti, ne kje živeti. Zato bomo na reki zgradili nekaj jezov in še kakšno
rešitev. Paka mora postati reka, v kateri se vedno pojavlja življenje. Nekaj se že dogaja v parku pri Gimnaziji, kjer imamo namen narediti mestno plažo, načrtov pa je še nekaj.«
■ BojanaŠ pegel
Rejništvo v luči nekaterih sprememb
V Slovenij i j e v tem trenutku blizu 800 rejnic in rejnikov, ki skrbij o za približno 1200 rejencev - Za pokritj e potreb v Šaleški dolini še dve, tri nadomestne družine
Tatjana Podgoršek
Velenje, 22. oktobra - V hotelu Paka v Velenju so se na delovno srečanje sešli strokovni delavci, ki delujejo na področju rejništva v Republiki Sloveniji. Pripravile so ga članice intervizijske skupine na področju Savinjsko,Šaleške in Koroške regije (Centri za socialno delo Celje, Zalec, Mozirje, Velenje, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi). Osrednja tema srečanja je bila: mentalno higienski vidik rejništva. Ob tej priložnosti pa se je 62 udeležencev seznanilo tudi s predlogom novega družinskega zakonika, ki tudi na področju rejništva prinaša kar nekaj novosti.
Kot smo med drugim slišali, ima
Ss lovenskegas rečanjas trokovnihd elavcev sp odročjar ejništva
rejništvo v Sloveniji več kot 100 letno tradicijo in je ena izmed najpomembnejših socialnih dejavnosti. Njen namen je omogočiti otrokom, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti v biološki družini, začasno, včasih pa tudi stalno namestitev v
nadomestni družini. Trenutno je v državi približno 800 rejnic in rejnikov, ki skrbijo za blizu 1200 rejen-cev.
Aljana Golčman, strokovna delavka, ki se ukvarja z rejništvom na Centru za socialno delo Velenje,
/ r* \ }
b'F^m
je povedala, daje na območju, ki ga pokriva center, v tem trenutku 22 rejencev, ki živijo v 17 rejniških družinah. 14 otrok živi v nadomestnih družinahž znotraj Šaleške doline (občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki), 8 otrok pa je name-
Topel aplavz sou deležencin amenili Žigi -d ijakug imnazije, ki živi pri rejniški družini iz Kamnika
ščenih v rejniških družinah izven njenih meja. Otroci so stari od 5 do 22 let. »Na območju krajevne
pristojnosti centra opravlja rejniško dejavnost 16 rejnikov. Za pokritje potreb bi vtem trenutku potrebovali dve do tri rejniške družine. Težko jih je pridobiti za dejavnost, saj so pogoji zahtevni. Nenazadnje pa je tudi rejništvo, ki mora zagotavlj ati vsestranske nadomestne starševske skrbi za otro ka, zelo odgovor no, a tudi plemenito dejanje. Sprejeti v dru ži no neko ga z njegovimi slabimi in dobrimi navadami vred, če tudi za dolo čen čas, ni enostavno.«
Ob koncu srečanja, ki sta ga med drugim popestrila z nastopom tudi rejenec Ziga iz Kamnika in rejenka iz Laškega, so se ude ležen ci dogovorili, da bodo strokovno srečanje prihodnje leto pripravili člani intervizijske skupine Gorenjske.


Prvi obiskovalci vile Mayer v času prenove
Šoštanj - Včeraj so v Šoštanju javnosti predstavili izvajanje operacije Prenova vile Mayer in vrta. Že pred tem so si vilo Mayer v spremstvu ravnatelja Gimnazije Velenje, Rajmunda Valcla in profesorjev ogledali dijakinje in dijaki Umetniške gimnazije Velenje. Za obisk so se pred uradnim odprtjem, ki je načrtovan za prihodnjo pomlad, odločili zaradi raznovrstnosti del, ki potekajo v vili.
Pred vhodom v enega izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v občini sta jih sprejela odgovorni vodji projekta Gregor Gojevic, krajinska arhitektka Saša Piano, odgovorna konservatorka Branka Primc, vodja restavratorskih del, Luka Bogovčič, pozdravila pa jih je tudi višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Šoštanj, Alenka Verbič. Ta je zaslužna, da je projekt pre nove vile Mayer dobil svoje mesto med občinskimi
projekti. Izrazila je zadovoljstvo, tanj pridobila objekt, ki bo imel ne kost v tem delu Slovenije. Takšna
da se obsežna prenovitvena dela bližajo h koncu in da bodo skladno s pogodbo zaključena do 30. oktobra letos. S tem bo občina Šoš-
samo lokalni, temveč tudi širši regionalni značaj. Vila, kije bila zgrajena na prehodu iz 19. v 20. stoletje, predstavlja namreč pravo red-
vrsta arhitekture je po besedah Branke Primc v tem prostoru prava redkost, zato je njena vrednost še toliko višja.	■
Dijakinje ind ijakiU metniškeg imnazije so si medp rvimio gledalip renovo vileM ayer.
Devet mladini namenjenih predstav
Mladinski center Velenje j e razpisal letošnji gledališki abonma - Mladim se bodo predstavljali predvsem mladi gledališčniki iz vse države
Velenje, 26. oktober - VMladin-skem centru Velenje so tudi letos pripravili gledališki abonma, namenjen predvsem dijakom in študentom. Pravijo, da so v letošnjem abonmaju uspeli preplesti podobo letošnjega gledališkega abonmaja 2009 / 2010 z mladostjo in živahnostjo igre mladinskih sekcij iz različnih krajev Slovenije. S tem bodo v devetih predstavah ljubiteljem gledališča predstavili tudi zanimiv sleng in raznolikost narečij.
»Delovanje v stilu »mladi za mla-
de« bo, upamo, doseglo svoj namen v pritegnitvi k obisku predstav vseh interesentov med študentsko populacijo, ki biva v naši dolini, oziroma se ob vikendih rada vrača v domače šaleško okolje, ter tistih, ki obiskujejo srednjo šolo in šele začenjajo s spoznavanjem lepote gle da liške igre kot tudi vseh ostalih, ki smo obljubili zvestobo teatru. V MC -ju pričakujemo, da bo izbor devetih pred stav, ki se bodo na odru MC Velenje zgodile med novembrom 2009 in junijem
2010, spodbudil marsikoga, da se odloči za naš gledališki abonma,« pravi Marko Milešic Šerdoner, vodja programa in projektov v MC Velenje.
Prva predstava - te bodo praviloma ob petkih ali sobotah ob 19. uri - bo 22. novembra, ko bodo gostili Mladinsko skupino SDD Jaka Što ka s Pro se ka nad Trstom. Predstavili bodo dramo Dese Muck Neskončno ljubljeni moški. Do takrat bodo v Multimedijskem centru Kunigunda prodajali letošnje
abonmaje, cene pa so sprejemljive za dijaške in štu dent ske žepe. Sploh, ker je v programu še osem odličnih predstav; gostili bodo ŠKUC Gledališče, Gledališče Glej, ŠUS teater KD Draženci, skupino Kriplčki KD Svoboda Slovenske Konjice, Gledališki projekt Izbrisanih Lendava, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, KUD Cerkno, Frankofonsko gledališče Velenje in skupino društva Mesto žensk Ljubljana.
■ bš
Zbrali kar 300 kilogramov pomoči
Akcij a, ki so j o mesec dni izvaj ali mladi velenjski prostovoljci, j e odlično uspela - Ob tem posneli tudi kratek film
Velenje, 17. oktober - Prostovoljci MC Velenje so v času od 17. septembra do 17. oktobra izvedli eno največjih humanitarnih akcij, ki so jih izpeljali v času svojega delovanja - akcijo ob dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra. Prav na ta dan so akcijo tudi uradno končali s prikazom kratkega filma, ki so ga mladi pos-
neli med akcijo. Naslovili so ga »pomagamo za boljši jutri«.
V večjih trgovskih centrih po prostovoljci MC-ja in Šolskega centra Velenje so tri sobote zapored postavili svojo stojnico in ob njej obiskovalcem delili letake, s katerimi so jih vabili k prispevanju suhe nepo-kvarljive hrane in higienskih pripomočkov za Karitasove pakete za
socialno ogrožene družine. Škatle, v katerih so zbirali pomoč, pa so postavili tudi na šolah in več drugih lokacijah v mestu. Tako so s pomočjo 200-tih darovalcev zbrali kar 300 kilogramov hrane, higienskih in šolskih potrebščin in tudi igrač za družine iz Šaleške doline, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela.
Minulo sredo so predstavniki Karitasa zbrano pomoč odpeljali v skladišče v Celje, potem pa poskrbeli, da bodo s pomočjo velenjskega območnega Karitasa pakete razdelili socialno ogroženim v Vele nju.
Ob tem Škofijska Karitas, območ no zdru že nje Vele nje ob tem opozarja, da naj tisti, ki bi želeli prejemati pakete za socialno ogrožene, redno spremljajo informacije objavljene na spletni strani http://www.karitas.si/. Tako bodo seznanjeni s pogoji za pridobitev paketov in razdeljevalnimi mesti.
■ bš
KOLONA
Bloki
Nekoč, nedavno tega smo poznali zahodni in vzhodni blok. Živeli smo v slednjem, bali smo se prvega, a si vanj neizmerno želeli. Sedaj v prvem živimo in nekateri neizmerno pogrešajo drugega.
A beseda bo danes tekla o drugačnih blokih. O energetskih blokih. Konkretneje o bloku 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Sprva so stali na obronkih Šoštanja le prvi trije bloki, ki so kasneje dobivali vedno večje brate, bloka 4 in 5. Sedaj pa se jim bo pridružil še najnovejši -blok 6.
Tehnološki napredek, strateška pomembnost in pozitivni učinki na gospodarstvo v dolini so odplaknili kakršnekoli resne pomisleke o gradnji 6 bloka in njenih posledicah. Res je, da bo blok 6 najnaprednejši in verjetno bo povzročil najmanj onesnaženja, a povzročil ga bo vseeno. In ne samo, da ga bo povzročil, povzročal ga bo naslednjih nekaj desetletij. Nisem sicer preverjal, a zdi se, da seje »zeleno gibanje«, ki se je rodilo v naši dolini, umaknilo iz zavesti ljudi in da je sedaj v bistvu bolj ugoden čas za gradnjo ekološko obremenjujočih objektov, kot pa je bil v ne tako daljni preteklosti. Ena izmed lepših dolin pa se počasi transformira v nerazpoznavno industrijsko središče, kjer se zdi, da premisleka o posegih v okolje odgovorni ne zmorejo več.
Seveda je nesporna strateška pomembnost bloka 6, a bolj kot za ljudi in okolje v dolini predvsem za državo, ki ji naložba v blok 6 pomeni zagotovitev pridelovanja neodvisnega vira energije. Vir energije, ki bo sicer kot energent uporabljal predvsem zemeljski plin, ki pa ga v Sloveniji, razen seveda uvoženega, ni. Zato je toliko bolj razumljiva vnema Slovenije, da je dosegla dogovor o poteku t. i. južnega toka čez našo državo. Nič ni narobe imeti lasten vir energije, ki te dela manj odvisnega o zunanjih vplivov ter zato tudi manj ranljivega. Vendar, ali se nismo mogoče v Šaleški dolini že malce naveličali biti večno talci državnih potreb po energiji? Ali res ne zna nihče v našem imenu uveljaviti naših strateško pomembnih potreb? Kot so, recimo, čisto in sveže okolje ter uživanje v naravnih danostih okolja?Ali je res najlažje prepustiti vse probleme državi, zato da se lahko nato nekaj ljudi hvali z dozdevno svojimi dosežki?
Pozitivni učinki, kijih bo s sabo prinesla gradnja bloka 6, so in še bodo vidni. Nenazadnje je dragoceno predvsem naključje, da se blok gradi v času največje gospodarske krize in tako gradnja neposredno omogoča nova delovna mesta. Termoelektrarni bo po zagonu bloka 6 verjetno prav tako potrebovala dodatne delavce, kar vsekakor bo pozitiven učinek. Poleg naštetih se bo vsekakor našlo še nekaj dodatnih pozitivnih učinkov, kot so, recimo, kapljanje odškodnin za onesnaževanje in obremenjevanje okolja v občinske blagajne. Bojim pa se, da bodo dolgoročne posledice delovanja bloka 6 in ostale morebitne industrije prej negativne kot pozitivne.
Kar pa me moti, je odsotnost debate o možnostih povečanja uporabe alternativnih virov energije. Področje alternativnih virov energije je za državo neznanka, s katero se le nerada spoprime. Uvajanje alternativnih virov je večinoma prepuščeno privatnemu sektorju. Za rešitev teh težav pa na državni ravni zmanjkuje idej in energije. Nakopičene probleme v zvezi s povpraševanjem in ponudbo električne energije pa je seveda najlažje rešiti s postavitvijo še enega bloka v TEŠ.
In to v dobi, ko se razvite države intenzivno ukvarjajo z uresničevanjem bolj ali manj izvirnih načrtov za izrabo alternativnih virov energije ter prehajajo od besed k dejanjem. Pri nas pa se je zataknilo že pri prvi jati ptic, kije uspešno ustavila gradnjo prvega res velikega objekta, ki bi izkoriščal vetrno energijo. Mogoče pa je ta jata ptic kriva, da bomo v dolini deležni še enega energetskega bloka v Šoštanju?
■ Urban Novak
Največp omoči sop rostovoljciz brali vv ečjihv elenjskihn akupovalnihc entrih.
107,8 MHz
\AdUS@KÜ IDO CAS©POSDOl
Še zelo pestro do konca leta
Glasbene novičke
Pred vami je še zadnja številka tednika Naš čas v letošnjem oktobru. Kar ne moremo verjeti, kako hitro se izteka leto, pred nami pa je še kar nekaj projektov.
Poleg že omenjenega Almanaha, za katerega zbiramo gradivo in se prijazno obračamo na
koristen nasvet, namig, kako lahko poskrbimo za svoje zdravje je za večino med nami zelo dobrodošel. Naša propagandna služba se že trudi v tej smeri.
Tudi glasovanje za naj občana po izboru bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje terja
podjetja, obrtnike, ... za »pokroviteljstva« v obliki reklamnih oglasov, načrtujemo za prihodnji mesec vsaj dve prilogi: prvo že kar v naslednji številki, posvečena pa bo prazniku Občine Šmartno ob Paki. Naslov druge je: Zdravje, naše največje bogastvo. Zdravje in zdrav način življenja sta med najbolj zanimivimi temami, saj
svoje aktivnosti, saj ga želimo razglasiti na silvestrski dan tako kot smo jih v minulih letih. Seveda vsega ne smemo izdati. Skratka, bo še uh, oh in sploh, kot je komentiral prihajajoči čas eden od sodelavcev. Če bo le od tega kaj koristi! pa dodal drugi.
■ tp
... na kratko...
MICHAEL BOLTON
Med množico zvezdnikov, ki bodo obiskali Ljubljano je tudi ameriški pevec Michael Bolton. Dvakratni dobitnik grammyja in številnih drugih nagrad, ki je v življenju prodal že 53 milijonov plošč, bo v dvorani Tivoli nastopil 25. januarja prihodnje leto.
NUDE
Posneli so videospot za najnovejši singl Zavpij na glas z aktualnega albuma Sedem svetov. Spot so snemali v enem od celjskih trgovskih centrov, člani skupine pa v njem nastopajo kot vlomilci. Snemanje so vzeli zares, tako da je prišlo celo do poškodb.
KLUBSKI MARATON 09
Tradicionalno dogajanje, ki ga pripravlja Radio Študent, se približuje finalu.Tumeja po Sloveniji se zaključuje ta petekin soboto. V Mladinskem centru Velenje bosta v okviru maratona v petek, 30. oktobra, nastopili skupini Barely Modern in New Wave Syria.
4 PLAY
Skupina je po štirih letih delovanja izdala svoj prvi album. Naslov njihovega prvenca je DJ, ime pa nosi po istoimenski skladbi, s katero je mlada zasedba osvojila četrto mesto na letošnji EMI.
APOLONIA
Pevka, ki je nastopila na letošnji Slovenski popevki, je posnela prvi videospot, in sicer za skladbo Nazaj. Apolonio smo poznali tudi kot pevko zasedbe Lunn-a-park, že jeseni leta 2000 pa je izšla njena prva samostojna plošča Ne govori.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	EROS RAMAZZOTTI-Controvento
2.	NELLY FURTADO-Mas
3.	MICHAEL JACKSON-This Is It
Italijanski zvezdnik Eros Ramazzotti je trenutno na turneji, na kateri predstavlja svoj zadnji album z naslovom Ali e radi-ci. V okviru te turneje bo 19. novembra obiskal tudi Slovenijo in nastopil v ljubljanski dvorani Tivoli. Skladba Controvento je aktualni single z njegovega zadnjega albuma in skladba, ki je v sobotnem izboru pesmi tedna v programu Radia Velenje dobila največ glasov.
Rihaninna ruska ruleta
Pop zvezdnica Rihanna je objavila prvi singl odkar jo je februarja letos pretepel bivši fant Chris Brown, kije bil za to dejanje tudi obsojen. Pesem z naslovom Russian Roulet-
te je napisal in produciral znani raper in producent Ne Yo, predstavlja pa prvo napoved Rihanninega prihodnjega albuma Rated R ki bo predvidoma izšel 23. novembra. Kot daje slutiti že naslov, pesem poje o tem, kaj se dogaja v glavah udeležencev v ruski ruleti preden pritisnejo na sprožilec, konča pa se z zvokom pravkar izstreljenega naboja.
Po petih letih spet evropska turneja
Nekdanji Beatle in glasbena legenda Paul McCartney bo 2. decembra v Hamburgu začel krajšo turnejo, ki jo bo 22. decembra sklenil v londonski dvorani O2 Arena. 67-letni nekdanji beatle se bo na evropsko turnejo podal po petih letih. Turneja z naslovom Good Evening sledi zelo uspešni ameriški, na kateri je britanski glasbenik nastopal minulo poletje. Z nastopa v New Yorka se
obeta tudi koncertni album. Po Hamburgu, kjer so se v zgodnjih 60-ih pilili takrat še ne svetovno znani Beatlesi, se bo McCartney ustavil še v Berlinu, Arnhemu, Parizu, Kolnu, Dublinu in Londonu.
Enajsti studijski album skupine Bon
Jovi_
^■
Skupna Bon Jovi se bo februarja prihodnje leto po dveh letih ponovno odpravila na svetovno turnejo, na kateri bo predstavila svoj enajsti studijski album z naslovom The Circle. Po uvodnem koncertu 19. februarja v Seattlu bo sledilo še 134 kon-
certov v 30 državah. Album The Circle bo izšel 12. novembra pri založbi Island Records.
Skupina Bon Jovi, ki jo sestavljajo Jon Bon Jovi, Richie Sambora, David Bryan, Tico Torres in Hugh McDonald, je svoj prvi album izdala leta 1984. V četrt stoletja trajajoči karieri je prodala že več kot 120 milijonov albumov, na približno 3.000 koncertih pa navdušila že več kot 34 milijonov oboževalcev po svetu.
Saga tik pred izidom
21. novembra bo uradno izšel novi album skupine Siddharta, kije minuli teden plo ščo z naslovom Saga predstavila novinarjem. Album so
večinoma posneli v ZDA, nastal pa je v sodelovanju s priznanim produ-centom Rossom Robinsonom. V letu njegovega ustvarjanja je Siddharta postregla s štirimi singli: Vojna Idej, Napalm 3, Baroko in Angel Diabolo. Sicer bo na albumu, katerega nastajanje smo lahko spremljali tudi na njihovi spletni strani, skupaj enajst avtorskih pesmi. Novi album bo skupina napovedala z eks-kluzivnim promocijskim koncertom v Kinu Šiška, ki bo na dan uradne izdaje albuma, 21. novembra, ob 21:00.
V soboto Dream Theater _
V soboto, 31. oktobra, bo v ljubljanski dvorani Tivoli v sklopu turneje Progressive Nation nastopila progressive metal skupina Dream Theater. V Slovenijo prihajajo že tretjič, tokrat pa bodo v Ljubljani predstavljali svojo deseto studijsko ploščo Black Clouds & Silver Linings. Skupina, ki sicer deluje že 24 let, se je leta 1992 s ploščo Images And Words prvič zares prebila v mainstream medije, videospot za pesem Pull Me Under pa je kraljeval na MTV lestvicah. Leta 1991 se je skupini, ki je nastala sredi 80-ih let, pridružil pevec James LaBrie, leta 1999 pa še klaviaturist Jordan Rudess in od tedaj se zasedba Dream Theater ni več spremenila. Za ogrevanje na petkovem koncertu bo poskrbela še ena odlična skupina - Opeth, ki prihaja s Švedske, pri nas pa je že dvakrat nastopila na tolminskem Metalcampu.
Lojzov glasbeni abraham
i----—; — ■
1 LESTVICA DOMAČE GLASBE 1 ■ ■
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Modrijani - Vila z neba
2.	Ans. Kolovrat - Ne obračaj se v slovo
3.	Boštjan Konečnik - Tota naša vinska klet
4.	Vesele Štajerke - Za vsak slučaj
5.	Nejc Pačnik - Venček svetovnih uspešnic
6.	Rudi Šantl - Vejnec skuznatih rouž
7.	Tapravih 6 - Jesensko cvetje
8.	Ans. Prosen - Pozna se, da smo mladi
9.	Trio Špica - Imela sva sanje
10.	Ljudske pevke Pušeljc - Klepetulje
Alojz Podvratnik, znan tudi kot Jodlar Lojz iz Gavc pri Šmartnem ob Paki je eden tistih, ki so se odločili, da bo njihovo življenjsko pot v precejšnji meri zaznamovala tudi glasba. Od tega, ko je vzel v roke najprej klarinet, letos mineva 50 let. Glasbenega abrahama je zaznamoval s koncertom v polni dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki minulo nedeljo. Seveda ne sam, ampak skupaj s člani svojega ansambla Jodlar Lojz s prijatelji ter glasbenimi prijatelji, kot so ansambli Hej, Slovenski zvoki, Polka
punce, tamburaši Vrholja pri Moravčah, .folklorno skupino Oljka Šmartno ob Paki. Hkrati je predstavil novo zgoščenko svojega ansambla. To je že šesta zgoščenka, na njej je 22 skladb, od tega je avtor polovice pokojni Franček Klančnik, melodijo z naslovom Glasbeni abraham je prispeval Ivan Sivec, ostale je napisal Lojz sam.
Prvič se je v javnosti predstavil na pustno nedeljo, leta 1960, do danes je igral na več kot 800 porokah, v zadnjem času so - pravi - v modi dobrodelni koncerti. Uvršča se med
prave ljudske muzikante, ki mu ljudje zaradi prisrčne dobrovoljnosti oprostijo tudi kakšen ton, ki ni v »pravi legi.« Vidno je zaznamovalo njegovo glasbeno pot 18 letno sodelovanje v ansamblu Srnica iz Šmartnega ob Paki, v zadnjih letih pa razveseljuje svoj krog oboževalcev s sestavom Jodlar Lojz s prijatelji. Ansambel se od drugih razlikuje po »visokem« klarinetu in jod-lanju vodje ansambla.
»V 10 letih smo posneli 103 skladbe, kar ni mačji kašelj. Bo treba nekoliko odložiti instrumente in si odpočiti,« je še povedal Jodler Lojz.
Tp
L'
več na: www.radiovelenje.com
.J
Poleg slavljenca Alojza Podvratnika (prvi z leve) v ansamblu Jodler Lojz s prijatelji še prepevajo in igrajo: hči Romana Podvratnik Božič, sin Grega, Samo Kotnik in Klemen Mikek.
29. oktobra 2009
Mojca Marš je polna energije in talentov. Znajde se pred mikrofonom, zna z besedami, piše odlične pesmi. Ob vsem tem pa ima še izjemen glas tudi, ko zapoje. Ob tem se, za povrhu, sama spremlja s kitaro. Zagotovo veliko vadi tudi kot skavtka, kjer je prav tako zelo aktivna. Ni kaj, Mojca je res super!
»Vam povem, da je bil moj službeni »izlet« v italijanski Videm res poučen. Sem videl, kako izgleda azilantski dom, pa o strpnosti do drugačnih sem tudi veliko izvedel,« se je po prihodu domov pohvalil podžupan Mišo Letonje. Morda bo po tem obisku spremenil celo stranko, saj njegova SNS ne slovi ravno po strpnosti do drugačnih.
Dve prekaljeni šmarški »kozolčanki«Zvonka Peršič (prva z leve) in Mija Žerjav sta tudi sicer prijateljici, ki jima ne zmanjka tem.
Zvonka Miji: »Čedalje bolje izgledaš. Penzija ti očitno koristi, saj kdo bi ti pa lahko pripisal, da šteješ 10 let na 50 podlage.« Čvek lahko samo ugiba, kaj ji je nato rekla Mija: »Veš Zvonka, »fešta« že, vendar brez reflektorjev. Bi se lahko svetloba preveč odbila od mojih belih zob.«
Za pomoč trem zbrali kar 30 tisočakov
Največ so zbrali z dražbo 20 likovnih del Šaleških likovnikov - Nastopaj oči pripravili pri j eten glasbeni program i Pomoč bodo organizatorj i razdelili v tri namene
na Sinji galeb) so se odrekli honorarju in tako pomagali zbrati večjo vsoto denarja za tri namene; za pomoč družini Paterneš iz Cirkovc, ki ji je požar povzro čil za več kot 40 tisoč evrov škode, in nakupu avtomobila za družino invalidnega devetletnega Žiga in za nakup vozila za potrebe Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
Zanimiva, čeprav predolga - prireditev je ravno zaradi nje trajala skoraj 3 ure - je bila tudi dražba kar 20 podarjenih likovnih del
Šaleških likovnikov, ki jo je vodil Drago Kolar. Čeprav so bile izhodiščne cene za posamezno likovno delo 300 evrov, so predstavniki podjetij in organizacij iz Šaleške doline pridno »dražili« vsako posamezno likovno delo in večina jih je bila na koncu prodana za vsaj tisoč evrov, najbolje dražene so se približale dvema tisočakoma. Tako bodo organizatorji - Mestna občina Velenje, Društvo humoristov Velenje, aktiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje, Šaleški likovniki in Festival Velenje -med dobitnike pomoči razdelili res znatne vsote sredstev. Izkupiček tako lep, da bodo lahko na svojo pripravljenost pomagati ponosni vsi, ki so sodelovali pri dogodku, od organizatorjev, do nastopajočih, likovnikov in vseh, ki so kupili vstopnico in uživali v lepem večeru.
■ bš
Velenje, 23. oktober - Skoraj polna dvorana velenjskega doma kulture je v petek zvečer spremljala koncert šestih glasbenih skupin in posameznikov, ki jih je prijetno napovedoval domačin, priznan radijski in televizijski voditelj Andrej Hofer. Vmes so lahko spremljali dražbo kar 20 podarjenih likovnih del Šaleških likovnikov, ki jo je vodil Drago Kolar, ki
je k skupnemu znesku zbranih sredstev navrgla daleč največjo vsoto, kar dobrih 24 tisoč evrov. Ko bodo znesku dodali izkupiček od prodanih vstopnic in donacije, bo ta presegel 30 tisoč evrov, kar je res lepa vsota.
Vsi nastopajoči (ansambel Spev, Tanja Žagar, Irena Vrčkovnik, Ansambel bratov Avbreht, Miran Rudan, ansambel Šestica in skupi-
Ansambel Spev je, tako kot vsio stalin astopajoči,v ednop ripravljenp omagati inn astopiti za
dobrodelnen amene.
Sosed sosedu
Nič več ne bo kritik, da se v blokih sosedje nič ne zanimajo za svoje sosede. Zdaj, ko poteka prijava uporabnikov stanovanj, bodo še kako gledali, koliko jih kje stanuje. In kje laja pes.
Franjo je spet pel
Direktor Gorenja Franjo Bobinac je pred dnevi na prireditvi svojemu nekdanjemu profesorju spet pel. Nekatere zanima, ali zato, da se preizkusi, če bi si moral iskati novo delo, ali zato, da preizkusi prijaznejše tone, ki bi jih uporabil za delavce.
Nasvet uradnikom
Gibajte, gibajte - da vas ne obdavčijo kot nepremičnino!
V Centru še ne v center
Glede kadrovskega problema v Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki še niso zadeli v črno.
Namesto rojstva -splav
Občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline so s povezanim delovanjem dejansko že spočele regijo Sašo. Po sedanjih načrtih o številu pokrajin bo tako država naredila splav.
Preveč in premalo
Slovenci popijemo preveč vina, piva in drugih alkoholnih pijač, a premalo mleka. To seveda ne pomeni, da smo bolj odrasli.
Zelena luč za več luči
Končno je zasvetila zelena luč z začetek gradnje nove elektrarne -bloka 6 Teša. Zelena luč, da bi lahko še naprej gorelo veliko luči.
Vid proti Hrvatom
Komaj se je pokazalo, da se odnosi med Slovenijo in Hrvaško malo toplijo, že smo prejeli vest, da bo vsaj eden Slovenec napadal Hrvate. In še to Velenjčan. Vid Kavtičnik je namreč bil izbran v svetovno reprezentanco, ki se bo »spopadla« s Hrvati ob jubileju njihove rokometne zveze. Vid bo torej častni bojevnik.
Že dolgo slavimo
Le zakaj šele zadnji čas nekateri tako opozarjajo Slovence, da prekomerno slavimo vino. Saj je Martin že dolgo eden naših najbolj priljubljenih svetnik.
LJUDJE
zaLescanskip ortreti
Ivan Kotnik - Ivč
Ivan Kotnik iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu in Pepca Ovčjak z Loma nad Topolšico sta bila v službi na Gradisovem delovišču v Belih vodah. On je sekal les, ona, petnajst let mlajša, je kuhala. Vnela se je ljubezen in Ivan se je rodil 1. julija 1951 na Žlebnikovi domačiji, v isti hiši, kjer je sedem let prej padel pesnik Kajuh. Od tod so se čez dve leti selili v lastno hišico v Florjanu pri Šoštanju, kjer seje leta 1955 rodil še mlajši Jožek. Sta pa oba starša imela že pred zakonom po enega sina, ki pa nista živela z njima. Tone, šest let starejši brat po mamini strani, je živel v soseščini, pri stari materi, tako da so se veliko družili.
Sestrič na je pasla krave, Ivek je pasel tri ali štiri koze, ki so ves čas uhajale, mama jih je iskala in se opravičevala sosedom. Tudi šiba je zato zapela. Štiri, petleten je skrivaj uhajal z doma »v šolo«, a se je pot vedno končala v Šoštanju, pri očetu v kamnolomu. Petleten je za par dni in noči ušel k Ciganom v Metleče in star ši so seve da nore li od skrbi. V soseščini je bilo kar nekaj otrok, tako da dolgčas ni bilo nikoli. Tudi v lase so si skočili kdaj Florjanci, bližnji Skornčani in Topolščani. Ko se niso tepli, pa so skupaj nabijali žogo, pekli ribe, ki so jih seveda lovili na roke, pri čemer je bil Ivek neverjetno spreten. V vas je prišla elektrika šele leta 1956, v njihovo hišo pa skoraj deset let kasneje. Ob večerih so tako posedali ob petrolejki in največkrat sta z mamo na glas brala knjige. Skromno, a lepo otroštvo.
Hodil je na osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju in kar nekaj let je bil odli čen, proti koncu pa dober. Ni pozabil, da ga je tovarišica Eberlinčeva z leseno peresnico tepla po prstih, ker je pisal z levico, ni pozabil tovariša Debeljaka, ki ga je v šoli namahal, a ga potem na obisku pri njih doma ni zatožil, in seveda ni pozabil učiteljev Kordeša, Jarnoviča, Šmigov-čeve, Melanška, ki so vsak po svoje vplivali na oblikovanje njegove osebnosti... Jeziki in zgodovina so ga privlačili, a najbolj mu je bila pri srcu telesna vzgoja, posebej še smučanje. Tudi v hribe je kdaj zašel s prijatelji. S prvim svojim denarjem sije v Ljubljani kupil smučke. Že v osnovni šoli je znal zaslužiti z zbiranjem starega železja, tudi orožja, prava zlata jama pa je bilo nabiranje teloha, ki so ga otroci prodajali celo po bolnišnici v Topol-šici in v Celju. Bil je ministrant in v družbi župnika Vesenjaka in prijateljev videl velik del Slovenije. Kaj hitro je opazil, da imajo ženske posebno privlačnost in kar daleč je kdaj kateri od sošolk nosil torbico, pa ni vedel točno zakaj. Od mlajših učenk mu je padla v oči luštkana Mazejeva Zofka. A tudi nekatere tovarišice so mu bile všeč, sploh Dolejšijeva Milica in Pipu-ševa Dinka.
Nameraval je na strojno tehnično šolo v Celje, a je leta 1966 pristal na rudarski tehnični v Velenju, ki je trajala takrat pet let, ker so eno leto spoznavali vse rudnike po Sloveniji. V šoli so bili cele dneve, seveda tudi ob sobotah. Dve leti se je v šolo še vozil, potem pa se je naselil pri teti v Velenju. Učenje mu ni delalo težav, v zadnjem letniku je bil odličen, brez mature! Sicer pa
mu je šola poleg pokli ca dala še veliko več, dala mu je način življenja, saj sta ga Ivo Jamnikar in Peter Ficko že prvo leto dobesedno poslala med gore, na zimsko alpinistično šolo v Logarsko dolino. In potem je njegovo otroško uhajanje od doma dobilo končno obliko - alpinizem se prepleta skozi vse njegovo življenje, iz Ivana je nastal Ivč. Ple za ti je začel s sošol cem Janezom Resnikom, ki so mu ga stene vzele že leta 1969.
Leta 1973 sta z Verčem, Frani
cem Verkom, preplezala sever no steno Eigerja. To je bil prvi pravi podvig! Na Kavkazu leta 1974 je odprava izgubila štiri člane in doma so bili tri dni v stra hu, da je Ivč med njimi, 1976 leta je bil na vrhu Makaluja, pete najvišje gore na svetu. Ko se je vrnil, očeta ni bilo več ... Po treh letih priprav je šel leta 1979 na Mt. Everest, po treh poskusih je odnehal, pomembneje je bilo, da je z gore rešil kolega Sti-peta Božiča. Odprava na Lhotse je bila leta 1981, leta 1990 je bil na vrsti Nanga Parbat. Vse to so bile velike jugoslovanske odprave, ki so se začele dosti pred odhodom v goro. Oprema je bila takrat okor-nejša, trikrat težja, ni bilo še mobi-tela, satelitskih telefonov. Takrat alpinisti še niso imeli statusa vrhunskih športnikov. Po tridesetih letih so se letos dobili člani odprave na Mt. Everest na spominski odpravi in splezali na 6200 m visoki Ayland Peak v Himalaji.
Da pa Ivču ne bi bilo med velii kimi odpravami dolgčas in da bi bili doma či ves čas v skrbeh, so alpinisti že leta 1961 ustanovili Šaleški alpinistični odsek, ki je do sedaj organiziral številne odprave: v Ande, Kirgizijo, Afriko, na Novo Zelandijo, Norveško ...
Veliko prijateljev so mu vzele gore, sko raj na rokah mu je umrl prijatelj Silvo Cerjak, neštetokrat je sam zrl smrti v obraz, pa nikoli ne bo vedel, kaj ga žene v gore. Kaj je gnalo malega Ivčija k Ciganom? Stran od uhojenih poti, pogledati kaj je tam zadaj . Tam zadaj je veliko, preveč za eno samo življenje. In kje so meje zmogljivosti?
Leta 1971 se je vpisal na metalurgijo, študiral je pridno, čeprav je dosti delal. S prijatelji alpinisti so opravljali višinska dela in denarja je bilo dovolj za preživetje. Že na skupnem maturantskem plesu se je vnel za leto mlajšo gimnazijko Dragico, ki je bila njegova ljubezen tudi med študijem v Ljubljani. Poleg študija, gora in Dragice je imel Ivč še celo vrsto zadolžitev v študentski organizaciji fakultete, pri organizaciji skoka čez kožo in tako prepotoval celo Evropo.
Svoj priimek Šilih je Dragica zamenjala za Ivčev julija 1975, tik
pred moževim odhodom na Maka-lu ... Študij je Ivč končal leta 1976, istega leta se je paru rodil Matej in preselili so se v stanovanje na Jenkovo cesto v Velenju. Ivča so sicer zaposlili na rudarskem šolskem centru kot učitelja, a je šel po dveh mesecih v vojsko. Z zvezami se je izognil Bileči in pristal v specialni enoti v Kranju, ki je čuvala tovariša Tita, ko je bil v Sloveniji. Ivč ga je videl dvakrat, tudi roko mu je dal in celo govo ril z njim. Vojska mu je hitro minila, saj se je kot alpinist ukvarjal v glavnem s športom, uniforme skoraj ni nosil, veliko je bil doma.
Po treh letih učiteljevanja je direktor Jamnikar mladega inženirja metalurgije leta 1980 postavil za vodjo sektorja in pomočnika Tonetu Pečovni-ku, direktorju tozd Tehnološka oprema, ki se je oblikoval v podjetje Inženiring in iz tega je zrasla zelo uspešna poslovna skupnost Farmin, kije sredi osemdesetih let po Jugoslaviji postavila polovico farm za vzrejo kokoši. Leta 1988 so začele ugašati investicije, pa tudi nenehnih službenih poti se je Ivč naveličal in je šel nazaj v šolo. Tam je leta 1990 zamenjal predstojnika rudarske šole Petra Robido, ki gaje potem zamenjal še enkrat, leta 1998 na mestu direktorja Šolske ga cen tra Vele nje, kjer je še sedaj. Že na rudarski šoli je uvedel program gospodinjskih storitev, vplival je, da država ni ukinila rudarske šole, v času njegovega direktorovanja pa je šolski center podvojil svoje zmogljivosti: programe, prostore, zgradili so medpot-jetniški izobraževalni center in spet bodo gradili. V karieri je imel veliko število pomembnih zadolžitev v republiških izobraževalnih projektih, mimogrede je opravil tudi šolo za ravnatelje.
Julija 1982 seje družina preselila v novo hišo, blizu Dragičinih staršev v Podkraju. Tisto leto seje rodil Nejc. Dragica je imela ves čas odgovorno delo na premogovniku, Ivč odgovorno službo in svoje gore, a kadar so bili skupaj, so se imeli lepo. Poleti so navadno hodili na svojo parcelo na Pag, oba sinova sta postala dobra, a v nasprotju z očetom, umirjena športnika. Družinsko življenje je leta 1996 skalila Dragičina bolezen. Ves čas je bila pogumna, njeni moški so ji stali ob strani, življenje so organizirali na novo, a je po sedmih letih boja le klonila. Oba fanta sta doštudirala, Matej ima z Natašo in malim Vide-kom že svoje gnezdo v Velenju. Nejc je še doma z očetom, a ker gre življenje naprej, se jima večkrat pridruži Manica, ki je s hčerko Zalo pred dobrima dvema letoma postala del Ivčevega življenja. Z njim deli tudi večino njegovih hobijev, ki jih ni malo: poleg alpinizma še gorsko kolesarjenje, turna smuka, podvodni ribolov, tek, tek na smučeh . Nabira vsaj petdeset vrst gob. Rad sto pi na obisk v dom za varstvo odraslih, saj tam že šest let uživa njegova devetdesetletna mama.
Za svoje alpinistične podvige je Ivč Kotnik prejel jugoslovanski red zaslug za narod, Bloudkovo priznanje, bil je športnik občine Velenje, dobil je grb Mestne občine Velenje.
In kaj je tam zadaj? Morda končno zagovor magisterija? Nov vzpon? Še več gob? Vnuki? ...
■ Vlado Vrbič
Notkote so ustvarili Šalečani
Nova lutkovna nanizanka RTV Slovenij a, na ogled v sobotnem Križ-kražu, je pri gledalcih odlično sprej eta
Velenje - Sredi septembra so na nacionalni televiziji v sobotni otroški program Križ-kraž uvrstili tudi lutkovno serijo Notkoti, ki je namenjena otrokom od 4. leta starosti dalje. Po meritvah gledanosti so jo mali gledalci odlično sprejeli, o njej pa pišemo zato, ker so jo ustvarili Šalečani.
Scenarij za lutkovno serijo - posneli so 10 delov nanizanke - je napisala Alice Čop, njen mož Kajetan Čop pa je režiser in scenograf. Oba sta oba absoloventa praške gledališke Akademije DAMU, živita pa v Velenju. Sceno je izdelal akademski slikar Uroš Potočnik. V seriji igraj o Vanja Kretič, Ema Hozjan in Andrej Žibert, vsi Velen-j ča ni, čeprav Andrej živi in dela
trupe lutk izdelala iz unikatnih pletenin.
Alice Čop nam je uvodoma predstavila kratko zgodbo nanizanke Notkoti:»
Spoznavanje glasbe na igriv način
»Nanizanka nas popelje v čarobni svet glasbe - vasice Dur in Mol, kjer živijo razposajeni, pojoči Notkoti. Župana Mola in Dura nenehno tekmujeta, kdo je najboljši, medtem ko se njuni otroci na skrivaj spoprijateljijo in doživljajo števil-
ko d ideja za serijo? »Idejo za Notkote sem dobila že pred petimi leti, ko je hčerka začela obiskovati glasbe no šolo. Ko sem bila sama maj -hna, sem si želela igrati klavir, a se nisem mogla naučiti not, ker so me preveč spominjale na matematiko. Ob hčerinem učenju klavirja pa sem si želela, da otrokom, ki imajo morda podobne težave z notami, kot sem jih imela jaz, note približan na njim razumljiv, humo-ren in vesel način.
Otroci, kiNotkote spremljajo, se v vsakem delu nanizanke res na igriv način seznanjajo z novimi ter-
Notkotio trokom na igriv načinp ribližajo svetg lasbe.
na Primorskem. Avtorsko glasbo za serijo, v kateri je glasba zelo pomembna zaradi zgodbe nanizanke, je ustvaril Gorazd Planko, res izvirne lutke pa je na glinenih podstavkih Igorja Bahorja izdelala Jolanda Jelen iz Šoštanja, kije
ne pustolovščine v čarobnem Vrtu glas be. Tam je doma dob ra vila Melodija, a ji ne da miru zloben čarovnik Silencij, ki sovraži glasbo, želi si tišine, zato tuhta, kako bi nagnal vse Notkote daleč stran,« nam je povedala Alice Čop. In od
Pri snemanju serije Notkoti so 25 likov v večini ustvarili trijei gralci, na pomoč pa so priskočili prav vsi vs tudiu.
mini iz teorije glasbe. Alice in Kajetan sta ponosna, ker sta prav vse sodelavce pri seriji poiskala v Šaleški dolini. »Serij o smo lani poleti snemali v studiih RTV Slovenija. Imeli smo srečo, da smo serijo posneli v dveh blokih po en teden. Imamo le tri igralce, likov v seriji pa je kar 25. Zato smo množične scene igrali vsi, tudi jaz, Gorazd, tajnice režije in rekviziteiji. Po snemanju je bilo še veliko dela z montažo slike in zvoka. Pesmice so vse bile posnete posebej, v studiu, zato smo imeli veliko dela tudi z montažo zvoka. Na koncu je v letu dni nastala serija, na katero smo vsi ponos ni. Not koti so name nje ni otrokom od 4. leta dalje, a jih dobro sprejemajo tudi starejši otroci.
■ BojanaŠ pegel
Velenjska šola v prostorih nekdanje grajske konjušnice
Velenje, 22. oktobra -Šaleško muzejsko zgodovinsko društvo je v prostorih Muzeja Velenje pripravilo predavanje prof. Renate Stopar. Predavateljica nas je s svojo pripovedjo popeljala skozi razvoj velenjskega osnovnošolskega pouka, katerega zametki segajo v 16. stoletje. Leta 1574 so namreč luterani v velenjskem trgu v skladu s svojo usmerjenostjo »vsakemu omogočiti branje Svetega pisma v njegovem lastnem jeziku« odprli prvo osnovno šolo v Šaleški dolini. S propadom luteranstva je seveda zamrlo tudi njihovo šolstvo in ponovno se je javni pouk v Velenju pričel šele v letu 1816. Šola je imela svoje prostore v mežnariji oz. starem župnišču pri cerkvi sv. Martina v Šmartnem, v drugi polovici 19. stoletja pa se je šola preselila v stavbo stare konjušnice, ki je bila v ta namen odkupljena od tedanjega lastnika grofa Har-nancourta. Stavba je kljub neprimernosti svojemu namenu služila več kot 80 let, prostorsko stisko pa so reševali s stalnimi prezidavami in dozidavami, rešitve

ni prinesla niti združitev s schul-vereinsko šolo po koncu 1. svetovne vojne, ki je doprinesla prostore v današnji Vili Mojca. Po koncu druge svetovne vojne pa sta bila končno postavljena temeljna kamna najprej za OŠ Miha Pintar Toledo, nato za današnjo OŠ Gustav Šilih in 23. aprila 1963 je v konjušnici zadnjič zapel šolski zvonec, ki ga danes hrani OŠ Gustava Šil-iha. Tako zvonec kot originalno šolsko kroniko, ki jo hrani OŠ MPT in je bila osnovni vir preda-vateljičinega preučevanja, sta bila v četrtek na ogled. Stavba konjušnice je bila porušena leta 1965.
Ob koncu izredno zanimivega predavanja, ki je v marsikaterem poslušalcu obudilo spomin na šolske dni, nekateri med njimi so gulili klopi celo v konjušnici, pa je sledila zdravica ob 15-letnici društva. 21. oktobra 1994 je ravno v prostorih Muzeja Velenje potekal ustanovni sestanek Šaleškega muzejsko zgodovinskega društva, katerega prvi predsednik je bil dr. Milan Ževart.
■ Mateja Medved, foto: Vinko Mihelak
iÉ*ÍÉAS 29. oktobra 2009
Strokovna ekskurzija devetošolcev
_VI PIŠETE_
Posadili prvo sadiko trte v vinogradu prijateljstva
Člani društva Kažipot so v začetku tega meseca na Grilovi domačiji začeli uresničevati projekt sajenja vinskih trt iz partnerskih in drugih prijateljskih mest Velenja. Ker večina omenjenih mest prihaja iz znanih vinorodnih pokrajin, bo naselje v katerem leži domačija in vinograd spet možno dobesedno poimenovati »vinska« gora.
Cilj projekta je namreč ohraniti
kar največ tradicionalnih, redkih a hkrati kvalitetnih vinskih sort in sadnih dreves iz Slovenije in drugih evropskih držav. V letu ali dveh želimo ustvariti kvalitetno vino Zvrst, ki bo dobilo status protokolarnega darila in vina, ki bo vzpostavljeno sodelovanje deklariralo tudi v skupnem izdelku.
Prijateljske vezi že več desetletij obstajajo tudi med mestoma Vien-
Kulturnica Gaberke je tudi letos organizirala razstavo gob pod kozolcem. Prisotni so se zbrali pri Gaberški cerkvi in odšli v Leženj, kjer so nabrali različne vrste gob, ki so bile primerne za razstavo, in kostanj.
Razstavo je pripravil determinator gob Jožef Lekše (uradni naziv Determinator svetovalec) iz gobarskega društva Marauh iz Velen-
Sprejem novincev
V	torek, 20. oktobra, smo pri spomeniku Rudarja v središču Velenja krstili geotehnike. Prvi letniki so morali odgovoriti na vprašanja o življenju in delu rudarjev. Bili so uspeš ni in tako smo jih po izre če -nih zaobljubah sprejeli medse.
V	okoljevarstvenem gaju pri Velenj skem jeze ru smo krst pono -vili še za okoljevarstvene tehnike. Po opravljenih zabavnih preizkušnjah in zaobljubah smo naše druženje nadaljevali ob peki kostanja.
ne in Velenje. V času zadnje mladinske izmenjave v omenjenem fran coskem mes tu smo se kažip o-tovci s partnerji iz Vienne dogovorili, da bomo v času konference partnerskih mest, leta 2010, izvede sajenje drevoreda partnerskih mest. V času naslednjega obiska predstavnikov iz njihovega mesta, pa da bomo temu našemu prijatelj -stvu dodali trajno dimenzijo tudi
tako, da bodo v našem mestu posadili sadiko vinske trete iz njihovega mesta.
Zato je čast, posaditi vinsko trto, pripadla gimnazijcu Timu Golav-šku in Nicolasu študentu iz Agro-tec Lyceja Vienne. Študente ome-nje ne šole je gos ti la Gim na zija Vele nje in pri nas jim je bilo tako lepo, da se bodo k naš še vrnili. Tim pa je s svojimi sošolci letos
ja. Po sorodnosti je razporedil in označil okoli 100 vrst gob, ki rastejo v okoliških gozdovih. Poleg gob je razstavil tudi slovensko strokovno literaturo, ki zajema glive, predvsem pa višje glive oziroma gobe. Ko je bila razstava postavljena, je najprej pričel s predstavitvijo gobarskega bontona, torej kako nabiramo gobe, na kaj moramo paziti in še posebej česa ne sme-
poleti udeležil mednarodne izmenjave v Vienni in je pobudnik povratnega obiska Francozov v Vele nju. Da bo pa trta lepo ras la pa so s sodelovanjem pri sajenju poskrbeli tudi Amra Kadrič in Aco Arsekič iz MO Velenje, Franc Špe-gel (TZ Velenje), Uroš Ivančič (Kažipot) in Andrej Kuzman iz Gimnazije Velenje.
Poleg prijateljskih vezi, kijih čla-
ni društva Kažipot gojijo z mladimi iz partnerskih mest, paje porok za uspeh projekta tudi dobro sodelovanje med društvom Kažipot, predstavniki MOV in Turistično zvezo Velenje. Zato verjamemo, da bo sadovnjak, vinograd in nato 'vino prijateljstva' nekaj občudovanja vrednega!
■ Uroši vančič,P očitniško društvoK ažipot
mo delati pri nabiranju gob. Obrazložil je tudi zakonodajo s tega področja. Nato je predstavil gobe po skupinah, njihovo užitnost, kvaliteto, posebne značilnosti, idr. Pri neužit nih in stru pe nih gobah je posebej poudaril, kako lahko gobe zaradi nepazljivosti hitro zamenjamo med seboj. Razstavo je z obiskom počastil tudi župan Darko Menih.	■
■ -
Deveti razredi OŠ Šoštanj smo bili na strokovni ekskurziji po Avstrijski Koroški. Pred šolo smo se zbrali ob 6.50 in že navsezgodaj smo bili veselo razpoloženi ter pripravljeni na nova medsebojna in kulturnozgodovinska spoznanja. Po dveh urah in pol vožnje smo dospeli do prečudovite, visoko na hribu zgrajene srednjeveške utrdbe, imenovane grad Ostrica, po nemško grad Hochosterwitz, ki je s svojo zgradbo in umestitvijo v okolje pravi kulturnozgodovinski spomenik, saj do njenega osrčja, grajskega dvorišča, vodi 14 zgrajenih in nekoč močno zavarovanih t. i. grajskih vrat. Načina dostopa do gradu sta dva; lahko po vzpenjači, ki se strmo dviga po skalni steni do gradu, ali pa izberete 15 minutni sprehod, tega tudi jaz priporočam, po klasični poti skozi že omenjena grajska vrata do gradu. Druga pot nam je pri vzpenjanju ponujala veličasten razgled po okoli-
ci, ki je tako zgodovinsko bogata in povezana z našimi koreninami. Po ogledu gradu smo se odpravili po zgodovinski poti ustoličevanja knezov, na Gosposvetsko polje, kjer smo si ogledali vojvodski prestol, nato pa nas je pot vodila do cerkve Gospe Svete, kjer je bil nekoč knez od strani škofa tudi potrjen. Cerkev s svojo arhitekturo spominja na bogato cerkveno dediščino. Za trenutek so naše misli in predstave prestopile prag sodobnosti v preteklost.
Pot smo nadaljevali proti središču te zvezne avstrijske dežele, proti Kla-genfurtu oz., kot ga radi poimenujemo po naše, proti Celovcu, kjer smo si ogledali park Minimundus, planetarij in svet plazilcev. Min-imundus je svet v malem, saj so na malem prostoru zbrane kopije v pomanjšanem merilu svetovnih arhitekturnih čudes. Izdelane so v edinstveni podobi, saj te prevzame njihova natančnost in estetika
izvirne podobe, med katerimi pa ne manjkata naš Blejski grad in Narodna univerzitetna knjižnica. V plan-etariju, prostoru podoben kinu, ki prikazuje razvoj in nastanek vesolja na privlačen način, smo sedeli v udobnih stolih in zrli v virtualno nebo. Za konec smo si pogledali še najnevarnejše plazilce, kot so različne vrste kač, krokodile, želve in ostale živali. Zanimiva atrakcija je bil piton, s katerim smo se lahko tudi pobližje spoznali in slikali.
Pot nas je popeljala nedaleč stran, pa vendar za nas še tuj svet. Bilo je poučno in zabavno hkrati, saj smo imeli na voljo tudi nekaj prostega časa, ki smo ga lahko družabno izkoristili. Ekskurzija je nas dodobra utrudila, saj smo na poti domov vsi mirno obsedeli na svojih sedežih in čakali povratka domov.
■ Iza Meh, 9. c
Pohvala zai zvirno mapo učnihd osežkov
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport, Krko Novo mesto in Centrom za poslovno usposabljanje pripravil natečaj za izbor najbolj izvirne mape učnih dosežkov. Na natečaj je prispelo 59 vlog.
Sode loval je tudi dijak stroj ne šole, Jure Vogrin, ki obiskuje 2. MHT-raz red. Mapo učnih dosež kov je oblikoval lansko šolsko leto. Vanjo je vstavil pohvale, potrdila o sodelovanju na različnih dejavnostih, fotografije z le-teh, potrdila o napredku, izobraževanju, europass življenjepis ... Prejel je pohvalo za izvirno mapo učnih dosež kov.
Svečana podelitev nagrad in pohval dijakom, ki so se udeležili natečaja, je bila v torek, 13. oktobra na republiškem centru.
■ Barbara ŠegelK upljen
Uspeh mladih raziskovalcev
Na Starem jašku pri Muzeju premogovništva Slovenije slovesnost so z odprtjem geološkega stebra izpolnili cilj več raziskovalnih nalog, ki jih je v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelal Tadej Vodušek pod mentorstvom Mateje Klemen-čič. Tadej je svoje znanje in izkušnje kasneje prenesel na Ervina Strmčnika in rezultat njunega dela je steber, ki prikazuje kamnine Šaleške doline. Šaleška dolina je zgrajena iz metamorfnih kamnin, starih okrog 500 milijonov let, mlajših sedimentnih in magmatskih kamnin ter najmlajših pliocenskih glinav-cev in glin. V geološkem stebru so razvršene kamnine po starosti. So raznobarvne in privlačnega videza in nas opozarjajo na povezanost človeštva s planetom Zemljo ter dejstvo, da gonilne sile razvoja Zemlje krojijo tudi usodo človeštva, živalskih in rastlinskih vrst. Iz preteklosti in sedanjosti se učimo za prihodnost. Tako je tudi v svetu narave in zato so geološka raziskovanja zelo pomembna in potrebna.
Morda pa bo geološki steber še pri kom spodbudil radovednost in veselje za delo med geoznan-stveniki.	■ M. K.
VI PISETE
Dečki OŠ Šoštanj tretji
Na finalu ekipnega atletskega tekmovanja pred nedavnim na OŠ Slovenska Bistrica so si dečki OŠ Šoštanj priborili odlično tretje mesto na državni atletski osnovnošolski lestvici. (1. a OŠ Grm, 2. OŠ Danila Lokarja).
Atletsko tekmovanje je popestrilo tudi vreme, in sicer dež s snegom, kar pa predane športnike ni preveč zmotilo. Fantje so korajžno stekli po atletski progi in prišli do odličnih rezultatov. Tudi fantom, ki so skakali v višino ni šlo slabo, niti tistim, ki so metali krogle oz. vortex.
Naši fantje pravijo, da so ponosni na dosežene rezultate, ki so jih dosegli.
Dečki pozirajo s prisluženimi kolajnami in pokalom skupaj s športnimi pedagogi in ravnateljico.
Našo šolo so zastopali: Andreje Žan, Podvratnik Anže, Balant Miha, Kučera Jure, Petek Martin, Pirnat Marko, Lampret Aljaž, Meue Roman, Javornik Klemen, Fijavž Gašper, Puc Vid, Šlutej Aljaž, Špegel Kaj.
■ Ana Rotovnik, 8. b
Zaključek državnega prvenstva v castingu
Izjemno uspešni so bili tekmovalci RD Paka Šoštanj
Šoštanj - Letos so bile organizirane tri tekme za državno prvenstvo v castingu. Prvo tekmovanje je organizirala RD Paka Šoštanj na travnatem poligonu ob domu ribičev, drugo RD Bled, tretja tekma in tudi zaključek državnega prvenstva pa je bil spet v Šoštanju. Vseh tekmovanj so se udeležili člani in mladi ribiči ribiške družine Paka Šoštanj, ter dosegli odlične rezultate.
V	članski konkurenci je skupno 6. mesto osvojil Boris Mrak, 7. mesto Robert Jedlovčnik, na zadnji tekmi pa je 1. mesto v disciplini D3 (obtežil-nik natančnost) osvojil Robert Jedlovčnik.
V	mladinski konkurenci je Žiga Irman postal državni prvak za leto 2009, ki je v vseh petih posameznih disciplinah osvojil vsa prva mesta.
Pri pionirjih je skupno 3. mesto osvojil Miha Ledinek, Barbara Ledinek pa je osvojila 5. mesto. Bila pa je edina pionirka in tako tekmovala s pionirji.
■ B.B.
Boris Mrak, Miha Ledinek, Barbara Ledinek, Žiga Irman,
Robi Jedlovčnik.
Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
Kašna Planina
Tokrat smo se planinci UNI 3 podali na odkrivanje lepot Kašne planine, kamor smo se na »prvi šolski dan« podali v smeri zgornje Savinjske doline. Že vožnja je lepa, saj se pokrajina odeva v prve jesenske barve, živina pa se še vedno pase in s svojo prisotnostjo lepša njeno podobo. Predvsem nekako mila je prostrana Zadrečka dolina, po kateri vijuga reka Dreta in se zaključi za Bočno.
Nič manj lepo, čeprav drugačno, je nadaljevanje poti in vzpon do vrha Črnivca, kjer smo zapustili avtobus. Vse naokrog smo lahko opazovali golosek, posledico neznanske ujme lan-
skega 13. julija, kije porušila ogromno količino dreves. O njeni uničujoči moči smo se lahko poučili na lepo prikazani informacijski tabli Zavoda za gozdove Slovenije. Opravljenega je bilo ogromno dela!
Na pot smo se odpravili preko ceste na prostrana pobočja, ki jih spet pogozdujejo. Iz markirane poti smo čez nekaj časa prestopili na lepo vzdrževano cesto, ki se polagoma vije proti Kašni planini. Spotoma smo si nad njo ogledali lepo napredujoče obnavljanje lovske koče, ki bo vsa obdana z lesom, saj ga je tu res v izobilju. V nadaljevanju poti smo kmalu prispeli do križišča cest in poti, kjer smo v soncu občudovali jesenske barve pašnikov, ki jih je še pred nedavnim zapustila živina. Živo rdeči plodovi
m ?0 HRIBIH IX MINAH
jerebik so privabljali naše poglede na temno zelenih ozadjih smrek in macesnov, ki se pripravljajo na obarvanje. Sledili smo smerni tabli za ogled orjaške smreke, ki pa je v tisti smeri nismo našli, v zameno pa se nam je ponudil enkraten pogled na verigo Kamniško - Savinjskih Alp, katerih vrhovi so se v soncu že bleščali v beli preobleki.
Podali smo se nazaj in se usmerili proti pastirski koči ter spotoma opazovali spravilo lesa s pomočjo strojev, ki so gozdarjem v veliko pomoč. Pred kočo smo se predali soncu in okrepčilu ter nazdravili novorojeni vnukinji. Uživali smo ob izjemno dobri vidljivosti in pogledu na pokrajino pod nami, na levi pa sta nas pozdravljala Veliki Rogatec oz. Mrtvi menih in njegova soseda Lepenatka. Odlično razpoloženi smo se nato podali na prečenje pobočij res lepe planine s čopastimi grmički borovni-čevja. Vrh nje se nahaja ogromna skala in pot se z najvišje točke prevesi navzdol spet v smeri Črnivca. V prijetnem lokalu smo nazdravili še naši slavljenki in se po lepo preživetem dnevu zelo zadovoljni vrnili domov.
KAM NA IZLET?
Petek, 30. oktobra: (Pohod mesečnikov - PD Vinska Gora).
■ Marija Lesjak
Odločno proti nedovoljenim vožnjam v naravi
V nedeljo, 18. oktobra, se je pohoda na Menino, ki ga je odsek za varstvo narave Planinskega društva Gornji Grad organiziral ob praznovanju mednarodnega dneva hoje udeležilo skupno kar 80 pohod-nikov.
Pohod je potekal v okviru vseslovenske akcije Komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi
Slovenije za katero je dalo pobudo PD Gornji Grad. S to akcijo opozorili slovensko javnost in državo na neurejeno problematiko nedovoljenih voženj v naravnem okolju, ki se z vsakim letom povečuje in tako povzroča vse večje negativne posledice za naravo in ljudi.
Pohoda se je udeležilo 30 članov domačega planinskega društva in
kar 50 pohodnikov iz skupno 14 društev iz vse Slovenije. Med pohod-niki sta bila tudi dva predstavnika Slovenske gorske policije, predstavnik organizacije Mountain Wilderness Slovenija ter predstavniki Kolpingovega združenja Slovenije.
Po prihodu v dom na Menini se je razvila zanimiva debata, kjer so si
pohodniki izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi z nedovoljenimi vožnjami v naravi s katerimi se srečujejo po vsej Sloveniji in se izrekli k čimprejšnji ureditvi te problematike iz strani države. Vse udeležence pohoda je organizator nagradil z brezplačno malico in pijačo in se jim zahvalil za množično podporo.
■ Franc Pahovnik
UpokojenciG orenja radih odijo nai zlete
Gorenjevi upokojenci, združeni v klubu in planinski sekciji vsak drugi petek v mesecu spoznavajo lepote bližnje in daljnje okolice Slo-venije.Da je lahko vsak košček po
se brž povzpeli na prvi višji hrib. Pot jih je vodila okrog in okrog in navzdol in navzgor med lepo urejenimi vinogradi, ki se sedaj odeva-jo v zlatorumene barve listja. Od
nenadejana malica, za katero je ob svoji sedemdesetletnici poskrbel Mirko Meža. Kot vodnik planincev nastopa že dolga leta, podobno tudi Branko Rednak, ki si je
gra dom Borlom. Le tu in tam so srečali kakšnega domačina ob lepo urejenih zidanicah in tudi za te kraje velja, da marsikatera nova hiša sameva, lastniki pa so na delu daleč od doma...
Naslednji pohod bo potekal po Puščavnikovi poti v Mislinjski doli-
Planinciu pokojenskep laninskes ekcijeG orenja so sep otepali poH alozah
svoje zanimiv in lep, so se prepričali tudi na potepu po gričevnatem svetu Haloz. Izleta se je udeležilo rekordno število 83 popotnikov. V Cirkulanah so izstopili in
Brezovca so krenili proti Belske-mu vrhu, mimo Gorenjskega vrha so kmalu prišli na Veliki vrh. Tam jih je v enem od za zdaj še redkemu kmečkemu turizmu čakala
tudi že nadel sedmi križ in je tokrat skrbel na koncu dolge kolone pohodnikov, da se kdo ni izgubil.
Vse se je ob dob ri volji in seve da tudi ob dobri kapljici sklenilo pod
ni in sklenilo s tradicionalnim izletom v neznano v zadnjem letošnjem mese cu.
■ HinkoJ erčič
Dvojno vodstvo premalo za prvi poraz Koprčanov
Zaspan prvi polčas, nadaljevanje ponudilo vse - Včeraj rudarji v Celju, v soboto z Dravo
Ljubitelji nogometa na osrednji prvenstveni tekmi 14. kroga v Velenju med domačim Rudarjem in Koprom niso videli zmagovalca, vseeno pa s predstavo trenutno obeh najboljših moštev niso bili nezadovoljni. Videli so kar štiri zadetke, po dva v vsaki mreži in še kopico priložnosti.
ko so v osmini finala s 4:2 (potem ko so vodili že s 4:1) izločili Koprčane iz nadaljnjega slovenskega pokalnega tekmovanja. Pavlin je bil do desete minute kar dvakrat nezadržen za domačo obrambo vrsto, v kateri zaradi rumenih kartonov ni bilo visokega Fabijana Cipota. Po oceni trenerja Marijana Pušnika ga je dobro zamenjal prav tako visoki Petar Stojnic. V svoji drugi nevarni akciji v tem delu je zadetek že visel v zraku, a je vratar Boban Savic s skrajnimi močni preusmeril žogo, ki jo proti njemu poslal spet Pavlin, v levo vratnico.
V drugem polčasu pa ser je razvi-
ga polčasa zamenjal poškodovanega Renata De Moraesa. Velenjskie-ga Brazilca so odnesli z igrišča, potem ko ga je gostujoči igralec Ivan Sesar grobo zaustavil, sodnik (Kranjčan Darko Čeeferin) pa ga za to ni kaznoval z rumenim, kaj šele z rdečim kartonom. Tudi drugo vodstvo ni bilo dovolj za popolno domače veselje. Koprčani so po desetih minutah še drugič izenačili. Mrežo je po prostem udarcu Almir-ja Kariča zatresel najboljši gostujoči strelec Dalibor Radujko.
Marijan Pušnik, trener Rudarja: »To je bila dobra prvenstvena tekma. Pokazali smo, zakaj je Koper
V prvem polčasu je bila igra obojih zelo previdna, zato tudi dokaj nezanimiva. Nobena stran ni hotela tvegati. Igralo se je zlasti po sredini igrišča. Po Rudarjevem vodstvu pa so se tudi goste prebudili in zaigrali odločneje. Sicer pa so bili po zaslugi Mirana Pavlina v prvem polčasu bližje zadetku. Ta izkušeni igralec in nekdanji odlični reprezentant, je bil najzaslužnejši, da se je njegovo moštvo vrnilo domov s točko, pa čeprav so po njegovih besedah prišli po vse tri. Rudarjevi nogometaši pa so želeli biti zapisani kot prvi, ki (so) bodo v letošnjem prvenstvu premagali Koprčane. Ta njihov optimizem je izhajal tudi iz odlične sredine igre,
la igra, ki si je zaslužila oznako -derbi. Gledalci so gotovo uživali, pa čeprav ni bilo zmagovalca.
Velenjčani so dvakrat povedli. Obakrat po zadnji podaji Damjana Trifkoviča, skupaj z Pavlinom, najboljšim igralcem tekme. Po dobrih desetih minutah igre v drugem delu je rudarje v vodstvo popeljal najboljši domači strelec Mirza Mešič. Slabih deset minut kasneje pa je izenačil z izrednim prostim udarcem Pavlin. Gostje so se izenačujočega gola veselili le dobri dve minuti, saj je po izjemni Trifkovičevi podaji iz bližine z močnim udarcem skorajda razparal mrežo Amel Mujakovič, ki je ob koncu prve-
prvi, mi pa drugi. Današnja igra je ponudila vse, kar je lepega. V prvem polčasu je bila igra slabša, toda zelo zanimiva v drugem. Vsak je imel svoje priložnosti. Tudi zame je rezultat pravičen. Ne morem se znebiti občutka, da je Miran Pavlin, ki je sicer super igralec, preveč zaščiten pri sodnikih. To je v veliki meri vplivalo tudi na potek današnje predstave.«
Včeraj so prvoligaška moštva igrala tekme 14. kroga. Rudarji so gostovali v Celju, v soboto pa bodo v tekmi 15, kroga na igrišču ob jezeru gostili ptujsko Dravo (18.00)
V končnici padlo tudi Zasavje
Košarkarji Elektre Esotech so v tretjem krogu prve državne košarkarske lige zmagali v Trbovljah. Gostovali so pri PRO-TEK Zasavju, kije združena ekipa Zagorja in novincev v ligi Trbovelj. Tam igrata tudi dva bivša igralca Elektre -Vladimir Rizman in Marjan Vido-vič.
Šoštanjčani so imeli sicer večji del srečanja pobudo in zmagali s 73 : 72.
Ze na prvi odmor so odšli s prednostjo štirih točk. Tik pred koncem prvega polčasa pa je prednost gostov narasla celo na 10 (40 : 30), malo pred koncem tretje četrtine pa je bilo že 55 : 44.
Toda domači košarkarji so slabih pet minut pred koncem tekme celo povedli s 65 : 61. Zaostanek god-stov ni zmedel, z odlično obrambo in bolj zbrano igro v napadu so obdržali stik z gostitelji, dobro minuto pred koncem srečanja pa je Cup ponovno povedel Elektro Esotech v vodstvo, ki so ga nato uspe-
li obdržati do konca srečanja.
Borut Cerar, trener Elektre Esotech, je bil po srečanju seveda zadovoljen: »Tekma je bila polna naboja. Vedeli smo, da moramo zmagati, če želimo resno kandidirati za uvrstitev med prvih sedem ekip. Igro in rezultat smo nadzorovali 35 minut, potem pa smo morali ob koncu reševati tekmo. Vsaka čast igralcem, da lahko tako mlada ekipa že drugo tekmo zapored zmaga v sami končnici.«
Najboljši igralec in strelec tekme je bil Cup z 20 točkami in 9 skoki. Koštomaj je dosegel 13 točk in 8 skokov, ponovno pa je dobro zaigral tudi Feeley, ki je dosegel 16 točk in pobral štiri žoge pod obroče ma.
Zara di praz nič ne ga viken da se prvenstvo nadaljuje že jutri (v petek), košarkarji Elektre Esotech se bodo v svoji dvorani pomerili s Šentjurjem. Srečanje bo ob 20. uri, Cerar pa pred tekmo napoveduje: »Ekipa Šentjurja je izkušena in zelo
dobro se poznajo med seboj. Imajo odličnega organizatorja igre, upam pa, da bomo naš li sis tem, kako jih premagati.«
V pokalu sedaj s Hopsi
Prejšnji teden so šoštanjski košarkarji odigrali tudi povratno tekmo Pokala Spar. Elektra Esotech je zmagala tudi na gostovanju v Mariboru pri ekipi Messer s 73 : 71 (rezultat prve tekme v Šoštanju je bil 100 : 70 za Šoštanjčane), tako da so se varovanci Boruta Cerarja zasluženo veselili uvrstitve v peti krog tega tekmovanja, v katerem se obeta zanimiv lokalni obračun s polzelskimi Hopsi.
Prvo srečanje bo že v torek, 10. novembra, na Polzeli.
■ Tjaša Rehar
Lekcija zadnjega prvakom
Rokometaši Gorenja so se po senzacionalnem porazu s Preventom poslovili od domačega pokala - Zmagovalec znan šele po maratonski tekmi
Rokometaši velenjskega Gorenja so prejšnji teden pokazali dva obraza. Najprej so skupaj z obiskovalci doživeli velik šok po nepričakovanem porazu v osmini domačega pokala s trenutno zadnjim moštvom na lestvici, sloven-jgraškim Preventom. Ne pomni-
udeležencu lige prvakov. Gosom, ki so se zaradi brezmejne požrtvovalnosti do tedaj že precej utrudili, je začela pojenjati sapa. Ko so jih varovanci Branka Tamšeta (Ivica Obrvan je zaradi kazni tekmo ves bled in živčen spremljal kot gledalec), v 58. minuti ujeli (26:26), so bili gotovo vsi v dvorani prepričani, da bodo med osem najboljših napredovali Velenjčani. Toda sledilo je napeto, razburljivo, tako rekoč srhljivo nadaljevanje, ki se je končalo šele po izvajanju sedemmetrovk. Rokometaši Preventa so namreč, potem ko so izgubili veliko prednost, iztisnili iz sebe gotovo zadnje atome moči in tekma se je v rednem delu končala z neodločenim izidom 28:28. Sledila sta dva podaljška s po petimi
Presenečenje, ki ga nihče ni pričakoval
Zmaga za vrnitev samozavesti
Tri dni so imeli državni prvaki časa, da si po pokalnem stresu povrnejo samozavest. V soboto so v 7. prvenstvenem krogu gostovali pri Slovanu: Ljubljančani so bili do te tekme še brez poraza, hkrati pa so enako kot Velenjčani izpadli iz pokala po porazu s Krko. Skratka, to je bilo srečanje dveh pretresenih nasprotnikov.
Velenjčan so bili pravi. Resda še niso igrali šampionsko, ampak dovolj, da so strli odpor domačih, ki so kljub porazu še vedno mesto pred njimi na prvenstveni lestvici, in zmagali z 31:26.
V	prvem delu so še vedno zelo nihali v igri, kot da Prevent še ni pozabljen. Čeprav so imeli nekajkrat prednost že sedmih zadetkov, je bil izid ob polčasu še neodločen - 15:15. V nadaljevanju so izboljšali igro v obrambi in ko so dobrih deset minut pred koncem povedli s šestimi goli razlike, je bil odpor domačih dokončno zlomljen.
V	sredo, 4. novembra, bo v tekmi 8. kroga v Velenju gostovala Ribnica.
Momir Rnič, najboljši strelec tekme: «Bili smo pod pritiskom. Tudi sam nekaj zadnjih tekem nisem odigral dobro. na tej tekmi pa smo spet dokazali, da smo ekipa, ki se zna pobrati. Upam, da se nam je zdaj odprlo in da ne bo več takšnih stresov, kot je bil sredin pokalni.«
■ vos
mo, kdaj so bili v svoji dvorani tako nadigrani kot ta sredin večer. Izjemno motivirani gostje so v 37. minuti imeli že prednost desetih zadetkov (20:0), nakar so Velenjčani vendarle začeli igrati nekoliko bolje, pač tako, kot se spodobi aktualnemu državnemu prvaku in
minutami, (32:32, 34:34), ki tudi še nista prinesla zmagovalca. Odločale so sedemmetrovke, pri njihovem izvajanju pa so bili gostje bolj zbrani in na koncu veselo in zasluženo nekaj časa plesali v krogu.
Sedemmetrovke: Plešej 34:35, Harmandič 35:35, Kleč - Gajič brani, Štefanič - Grm brani, Vranješ 35:36, Natek - Grm brani, Dujmovič 35:37, Datukašvili - prečka.
Tokrat niso dovolili presenečenja
Mogo če je bila lan ska lede na prha, ko so tokratni gostje zmagali v Šmartnem kar s 7:1, kriva precej oprez ne in na tre nutke tudi nepovezane igre Šmarčanov v prvem polčasu. Priložnosti v tem delu ni bilo na pretek, bilo pa je nekaj akcij, ki so sicer veliko obetale, a se je na koncu izci-mi lo bolj malo. Nekaj svojih prilož-nos ti so ime li tudi gostje, a letos niso bili učinkoviti kot lani. Konč no pa je doma čim v 41. minu ti le uspe la lepa kombinacija in Anže Podgoršek je silovito krenil proti gostujočim vratom, kjer pa so ga branilci zaustavili s prekrškom in Alen Muja-novic je z 11. minute rutinirano povedel Šmarčane v vodstvo.
V drugem polčasu je četa ternerja Petra Irmana popolnoma prevzela pobu do, gol je tako rekoč visel v zraku. Z nekaj čudežnimi obrambami se je izkazal odlični vratar gostov, ki pa je v 53. minuti le kapituliral pa drugem strelu Jova Kraljeviča (gotovo igralca srečanja)
za navidez varnih 2:0. Potem se je igra Šmarčanov nerazumljivo ustavila, kot da branijo rezultat. To so izkoristili gostje in v pogostih napadih iskali svoje prilož-nos ti. Doma či bra nil ci nika kor niso uspeli v 62. min spraviti žoge
ral celotno gostujočo obrambo in povišal vodstvo. Prigode pred vrati Veržejčanov so se vrstile iz minute v minute. Brez učinka vse do 90. minute., ko je Veler prišel sam pred vratarja, ta ga je zrušil. Isti igralec je realiziral kazenski strel
iz svojega 16-metrskega prostora, so pa spravili na tla napadalca gostov za 11-metrovko in 2 : 1.
Po tem zadetku so domači spet naš li svojo igro in po nekaj res zrelih priložnostih je v 70. minuti prvi strelec lige Alen Mujanovič preva-
z 11 m za končnih 4 : 1.
Šmarčani so tako obdržali stik z vrhom, v soboto pa jih čakajo, spet v Šmartnem, neposredni kandi-da ti za viso ko uvrs ti tev eki pa, Simer iz Celja.
■ LP, foto: vos
SPORT IN REKREACIJA
Šotokanovci so se izkazali
V soboto, 17.10., je bil v Trbovljah karate turnir za pokal Slovenije 2009. Turnirja se je udeležilo 355
tekmovalcev in tekmovalk iz 44 -tih slovenskih klubov. KK Shotokan Velenje je z svojimi tekmovalci
dosegel nekaj vidnejših uvrstitev. Zmagali so: Tomaž Hudales, Kiti Smiljan, Ermin Mujdžič, Klemen Plazar, ekipa najmlajših v katah, ekipa malčic, ekipa mlajših deklic, ekipa mlajših dečkov; drugi so bili:
Niklas Tamše, Brina Lucija Štruc, Dea Govc Pušnik; tretji: Dajana Lakič, Antonio Štruc, Tina Čater, Špela Pisanec Mežnar, Lamar Stropnik, Dea Govc Pušnik, ekipa starejših deklic.	■
Prisrčen sprejem
Slovensko tekvondo reprezentanco je ob vrnitvi s svetovnega prvenstva v ruskem Sankt Peters-burgu pričakalo prijetno presenečenje. V Škalah pri Velenju se je namreč zbrala množica zvestih navijačev, ki so prisrčno sprejeli bronasti Sabino Javornik in Niko Plečnik, ter vse ostale reprezen-tante.
Najuspešnejša Slovenka na tem tekmovanju je bila Škalčanka Sabina Javornik, ki je osvojila 3. mesto v posameznih formah, v borbah v kategoriji do 57 kg pa je v borbi za medaljo po podaljšku klonila proti predstavnici Argentine in pristala na 4. do 8. mestu. Odlično

I



2V/
6
* i / / / ./-/Ž *i !
pripravljenost je pokazala tudi v ekipnih borbah, kjer pa je kljub očitno boljši borbi zaradi nerazumljive sodniške odločitve izgubili proti ruski tekmovalki.
Sprejem na njenem domu je slovenski reprezentanci polepšal vrnitev domov, sploh tekmovalci
iz drugih krajev so bili ganjeni, ker je bil namenjen tudi njim. Celotno odpravo so med drugim pozdravila predstavnika velenjske občine Darko Lihteneker in Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik ter predsednika velenjskega tekvondo kluba Skala Rolando
[ ,1 1 ra < fi a i i
Kaligaro in predsednik športnega društva Škale - Hrastovec Stane Jevševar.
V torek dopoldne je Javornikovi na sprejemu v občinski mestni hiši za bronasto odličje čestital skupaj s sodelavci tudi župan Srečko Meh.
ŠNL, 11. krog
GIC Gradnje Rogaška
-	Šoštanj1:0 (1:0)
Strelec: Jutriša (29) Šoštanj: Mušič, Hukič (od 81. Alič), Gegic (od 86. Pogačnik), Bovha, Filipovič, Bulajič, Vukančič, Obu, Smajlovič, Hudarin, Ahmetovič (od 74. Mešič),
Prva SNL, 14. krog
Rudar - Koper 2:2 (0:0)
Strelci: 1:0 - Mirza Mešič (58), 1:1
-	Pavlin (67), 2:1 - Mujakovič (68), 2:2 - Radujko (80)
Rudar: Savič, Jeseničnik, Dedič, Stojnič, Sulejmanovič , Tolimir, Golob, Tomažič Šeruga, Mešič (od 80. Grbič), De Moraes (od 40. Mujakovič), Trifkovič (od 87. Lo Duca). Trener: Marijan Pušnik Drugi izidi:
Nafta Lendava - Olimpija Ljubljana 1:0 (1:0), Interblock - Labod Drava 2:1 (1:1), Maribor - Domžale 1:2 (0:1), Hit Gorica - CM Celje 1:1 (1:0).
Vrstni red: 1. Luka Koper 32 točk, 2. Rudar Velenje 26, 3. CM Celje 21, Olimpija (-2) 20, 5. Maribor 19, 6. Domžale 19, 7. Interblock 17, 8. Nafta 17, 9. Labod Drava13, 10. Hit Gorica 10.
Rokomet -osmina finala slovenskega pokala
Gorenje Velenje -
Prevent 28:28 (9:15), 32:32 (31:30), 37:35 (34:34)
Gorenje Velenje: Gajič 18 obramb (3 - 7 m), Skok (7 obramb), Bezjak 1, Kavaš 1 Datukašvili 1, Sovič 7, Cehte 1, Natek 5, Mlakar, Rnič, Žvižej, Štefanič, Golčar 9, Harmandič 9 (3), Bajram, Šimič Trener: Branko Tamše Prevent: Grm 24 obramb (3 - 7 m), Poklič, Nabernik, Plešej 1(1), Dujmovič 11 (3), Špegel, Kresnik 2, Mujanovič 7, Vranješ 6 (1), Vrečar, Kašnik, Ošlovnik, Šavc, Kleč 7, Kobold, Gams 3 Trener: Alen Mihalj 7 m: Gorenje 4 (2), Prevent 4 (2) Izključitve: Gorenje 14 min., Prevent 6 min
MIK 1. liga, 7. krog
RD Slovan - RK Gorenje Velenje 25:31 (15:15)
Gorenje Velenje: Gajič (3 obrambe), Skok (9 obramb), Kavaš 1, Bezjak 1, Cehte, Natek 4, Datukašvili , Mlakar 2, Rnič 8, Žvižej 5, Golčar, Harmandič 2, Čupič , Bajram, Čupič 7(1). Trener: Branko Tamše Izključitve: Gorenje 12, Slovan 8 7m: Gorenje 2/1, Slovan 2/2 Drugi izidi: Slovan - Gorenje 25:31 (15:15), Celje Pivovarna Laško -Merkur 36:29 (17:16) Cimos Koper - Krško 34:28 (15:15), Jeruzalem Ormož - Klima Petek Maribor 33:26 (18:14), Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše 36:25 (17:10)
Vrstni red: 1. Celje PL 14 (tekma več), 2. Cimos Koper 10, 3. Slovan 10, 4. Gorenje 9, 5. Trimo Trebnje
Tako so igrali
6 (tekma več), 6. Maribor 6, 7. Jeruzalem Ormož 5 (tekma več), 8. Ribnica RH 4 (tekma več), 9. Merkur 3, 10,. Krško 2, 11. Prevent 1.
1. B DRL, 6. krog
RK Naklo Merkur -ŽRK Veplas Velenje 28:25 (15:11)
ŽRK Veplas Velenje: Sešel (7 obramb), Crnobrnja (4 obrambe), Halilovič 3, Vajdl 2, Fatkič 11 (4), Nakič 3, Kumer-, Hrnčič 6, Čater, Perše, Žontar, Hofinger, Simič. Trenerka: Snežana Rodič. Vrstni red 1. Naklo 10, Kozina 8, 3. Velenje 7 (5 odigranih tekem), 4. Millennium 6, 5. Ajdovščina 5, 6. Kranj 4 7. Sežana 4, 8. Šempeter 0, 9. Branik 0.
Liga Telemach, 3. krog
PRO-TEK Zasavje -Elektra Esotech 72 : 73 (49 : 55, 32 : 40, 18 : 22)
Elektra Esotech: Horvat 5 (0-2), Koštomaj 13 (6-8), Podvršnik 2, Bilič 8 (1-2), Sjekloča 2 (2-2), Lelič 7 (11), Cup 20 (5-6), Feeley 16 (8-8) Drugi izidi: Šenčur CP Kranj - Luka Koper 77:92, Hopsi Polzela - TCG Mercator 79:66, Zlatorog Laško -Šentjur 88:78, Geoplin Slovan - Krka 73:68, Helios - Parklji 80:71. Vrstni red: 1. Helios Domžale 6, 2. Krka 5, 3. Hopsi Polzela 5, 4. Geoplin Slovan 5, 5. TCG Mercator 5, 6. Elektra Esotech 5, 7. Luka Koper 4, 8. Parklji 4, 9. Zlatorog Laško 4, 10. Šentjur 4, 11. PRO-TEK
Zasavje 4, 12. Šenčur CP Kranj 3.
2. DOL moški, 2. krog
Šoštanj Topolšica - Kekooprema Žužemberk 3:1, Lubnik - Fram 1:3, Hoče : Salonit Anhovo II 3:2, Črna : Fužinar Metal Ravne 3:2, TAB Mežica : MOK Kočevje 3:0. Vrstni red: 1 Šoštanj Topolšica 6, 2 Črna 5, 3 Fram 5, 4 Hoče 5, 5 TAB Mežica 3, 6 Lubnik 3, 7 Salonit Anhovo II 2, 8 Fužinar Metal Ravne
1.	9 Kekooprema Žužemberk 0, 10 MOK Kočevje 0.
2.	DOL ženske,
3.	krog
Kajuh Šoštanj - Lakolit Ankaran 1:3, ŽOK Partizan Šk. Loka - ŽOK Kočevje 3:0, Benedikt - Prevalje 0:3, Formis Bell - MZG Grosuplje 3:1, Nova KBM Branik II - Kostak-Elmont 3:0, Comet Zreče - ŽOK Kema Puconci 3:1. Vrstni red: 1 Formis Bell 9, 2. Prevalje 8, 3 Nova KBM Branik II 8, 4 ŽOK Partizan Šk.Loka 7, 5 Lakolit Ankaran 6, 6 Comet Zreče 5, 7 MZG Grosuplje 3, 8 Kostak-Elmont 3, 9 ŽOK Kočevje 2, 10 Kajuh Šoštanj 2, 11 ŽOK Kema Puconci
I,	12 Benedikt 0.
SNL - vzhod,
II.	krog
Šmartno 1928 - Tehnostroj Veržej 4 : 1 (1:0)
Strelci: 1:0 Mujanovič Alen (41, 11 m), 2:0 Kraljevič Joviša (53), 2:1 Sreš (62, 11 m), 3:1 Mujanovič (70), 4:1 Veler (90, 11 m). Šmartno 1928: Pusovnik , Jelen, Kompan, Avdič, Hajdari, Kraljevič, Kolenc, Podgoršek, Jamnikar (do 60. Vasič), Cizej (od 74. Plesnik),
Mujanovič (do 79. Verler). Vrstni red: 1. Stojnci 22, 2. Simer Šampion 21, 3. Zreče 21, 4. Čarda Martjanci 20, 5. Šmartno 1928 20, 6. Malečnik 20, 7. Koroška Dravograd 19, 8. Tehnotim Pesnica 16, 9. Odranci 15, 10. Tehnostroj Veržej 13, 11. Tromejnik G-Kala 12, 12. Kovinar Štore 8, 13. Mons Claudius 6, 14. Paloma Sladki Vrh 3.
ŠNL, 11. krog
GIC Gradnje Rogaška - Šoštanj 1 : 0 (1:0)
Strelec: 1:0 Jutriša (29). Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 26, ... 11. Šoštanj 12, 12. Partizan Fram 9, 13. Bukovci 7, 14. KIV Vransko 7.
Kegljanje -
1	B liga, 6. krog
Ljubelj - Šoštanj 6 :
2	(3415 :3334)
Šoštanj: Fidej 576 (0), Križovnik 523 (0), Jug 576 (1), Hasičič 241 ,Sečki 281-522 (0), Arnuš 603 (1), Petrovič 536 (0).
Kegljanje, 1. B liga -6 krog
Ljubelj :- Šoštanj 6:2 (3415 :3334 )
Šoštanj: Fidej- 576 (0), Križovnik- 523 (0), Jug- 576 (1), Hasičič- 241- Sečki- 281-522 (0), Arnuš- 603 (1), Petrovič-536 (0).
NA KRATKO
Prvi poraz Velenjčank
Derbi 6. kroga med domačim Merkurjem in velenjskim Veplasom se je končal z zmago Nakerlčank, ki so tekmo dobile v zadnjih minutah tekme. To je bil derbi v pravem pomenu besede. Agresivnost in borbenost na obeh straneh ter nekaj izvrstnih potez oiroma akcij v napadu, na koncu pa več sreče za gostiteljice, ki so tako porazile svoje neposredne tekmice v boju za sam vrh lestvice. Tekmo je zaznamovalo tudi veliko število izključitev na obeh straneh, torej zelo groba igra, ki sta jo sodnika žal dopuščala, posledice so bile vidne po koncu tekme... V 7. krogu bodo Velenjčanke 7. novembra v Rdeči dvorani gostile Millennium iz Radencev
Vodilni premočni za Šoštanjčane
Vodilna ekipa na lestvici, si je zmago proti Šoštanjčanom zagotovila že v igri prvega para. Domača igralca sta s 610 in 612 podrtimi keglji povedla z 2 : 0 s prednostjo 130 kegljev. Serija dobrih metov domačinov je bila prekinjena v igri drugega para, ko so Šoštanjčani razliko nekoliko zmanjšali. Tudi v tretjem paru so Šoštanjčani zmanjševali zaostanek, vendar razlika iz prvega para je bila prevelika.
Tako kot domačini so imeli gostje igralca,ki je porušil mejo 600 kegljev. Svojo nalogo je z odliko opravil Arnuš s 603 podrtimi keglji. Kljub porazu, so vsi igralci prikazali borbeno igro, razpoloženim domačinom pa gre pohvala za odlično igro zlasti v prvem paru. Na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb , saj so konkurenti Šoštanjčanom izgubili srečanja.
Tudi proti Puconcem, žal ni šlo
Ekipa namiznoteniškega kluba Temo iz Velenja je doživela že četrti poraz, tokrat doma proti favorizirani ekipi iz Puconcev, ki trenutno zaseda prvo mesto na lestvici. Na začetku je sicer kazalo zelo dobro saj sta Žiga Jazbec in Miha Kljajič, proti Bojanu Ropoši in Dominiku Škrabanu začela zelo obetavno. Prvi je Ropošo tudi premagal in Tempu priboril prvo točko, Kljajiču pa je na koncu zmanjkalo nekaj kančkov sreče in je s Škrabanom izgubil z izidom 3:1. Nato sta na igrišče stopila Bojan Ropoša in Jure Slatinšek. To je bil izjemno dramatičen dvoboj, v katerem si je Ropoša prislužil tudi rumeni karton in na koncu je gladko zmago s 3:0 slavil Slatinšek. V sočasnem dvoboju je Patrik Rosc igral z enim najboljših igralcev v Sloveniji, Mitjem Horvatom, lahko bi rekli, da se mu je dobro upiral a na koncu je vendarle moral priznati premoč Horvata, ki je zmagal s 3:0. Slednji se je nato pomeril z Jazbecom od katerega je bil prav tako boljši s 3:0. Ostala sta le še dva dvoboja in pri rezultatu 3:2 je bilo že nekoliko jasno, da igralci Tempa tudi tokrat ne bodo slavili. Rosc proti Škrabanu, slednji je zmagal 3:1 ter Slatinšek proti Horvatu, v katerem je bilo 3:0, sta bila zadnja dvoboja, ki sta postavila končni rezultat 5:2 za Kemo iz Puconcev.
Ekipo Tempa v naslednjem petem krogu čakajo še aktualni državni prvaki iz Maribora.
Z državnim rekordom pričeli novo tekmovalno sezono
Po doslej najuspešnejši tekmovalni sezoni 2008/09 v zgodovini kluba, v kateri so plavalci Plavalnega kluba Velenje na prvenstvih Slovenije osvojili 69 medalj, od tega 25 zlatih in postavili 16 državnih rekordov, so v začetku septembra pričeli treninge za novo sezono. Njihovo prvo tekmovanje v novi sezoni je v petek, 23. 10. 2009, organiziral Plavalni klub Branik. Na bazenu Pristan je potekal prvi del troboja plavalnih klubov Fužinar, Branik in Velenje. Tekmovanje je bilo namenjeno predvsem obema najmlajšima kategorijama. Med 120 plavalci je zelo dobro tekmovalo 36 plavalcev velenjskega kluba in za nekatere je bilo to sploh prvo "pravo" tekmovanje. V disciplinah, ki so se upoštevale v troboju so bile najuspešnejše deklice. Med njimi je Urša Erjavec osvojila prvo mesto na 50 m prsno in tretji mesti na 50 m in 800 m prosto. Drugi mesti pa sta osvojili Medeja Jevšnik na 200 m hrbtno in Nuša Erjavec na 50 m prsno. V ekipnem vrstnem redu so zmagali mladi plavalci iz Raven na Koroškem. Izven konkurence je nastopila tudi skupina kadetov in mladincev. Odplavali so nekaj odličnih rezultatov in rekordov. Nastja Govejšek (njeni rezultati se do 1. 1. 2010 štejejo še v kategorijo deklic) je v disciplini 50 m prosto z rezultatom 27,22 dosegla nov državni rekord. Svojega doseženega meseca maja 2009 v Velenju je popravila za 26 stotink sekunde. To je njen že dvanajsti rekord Slovenije dosežen v letošnjem letu. Absolutni klubski rekord je v disciplini 50 m prsno (30,08) dosegel Žiga Cerkovnik. Dosežen rezultat 30,08 je med kadeti v Sloveniji drugi najboljši doslej. Zelo se je izkazala tudi Kaja Vrhovnik. V disciplini 50 m prosto je z rezultatom 27,09 dosegla klubski rekord za kadetinje. To je med kadetinjami v Sloveniji tretji najboljši rezultat vseh časov. Je le 40 stotink do državnega rekorda. Prav vsi plavalci so si tudi izboljšali svoje osebne rekorde. Zato plavalcem in trenerjema Juretu in Petri iskreno čestitamo.
Velenjski judoisti uspešni na pokalni tekmi
To nedeljo je bila peta pokalna tekma, ki šteje za pokal Slovenije, na Jesenicah. Na tekmi se je zbralo veliko število mladih tekmovalcev iz vseh slovenskih judo klubov. V kategoriji starejših dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic so se boji odvijali predvsem s ciljem čim boljše uvrstitve v slovenskem pokalu. V starostni kategoriji starejših cicibanov in cicibank U11 pa je bila tekma namenjena pridobivanju izkušenj. Videti pa je bilo veliko zelo dobrih bojev mladih judoistov.
Velenjski predstavniki so v kategoriji U11 dosegli zelo dober ekipni rezultat. Na oder za zmagovalce so se povzpeli: MIha Slatnar in Monika Tajnik za srebrno medaljo v njuni kategoriji ter Tanja Javornik za osvojeno bronasto medaljo. Dobre uvrstitve pa so uspele tudi Urbanu Tepeju za četrto mesto in Roku Popečanu in Maruši Tajnik za doseženi peti mesti.

Ovadba za tri domnevne tatove iz Velenja
Črna na Koroškem, Velenje, 26. oktobra-
Koroški policisti so uspešno raziskali večje število vlomov v poslovne prostore v Črni na Koroškem. Trije moški z območja Velenja naj bi v času od 23. avgusta do 22. oktobra letos, izvedli najmanj 13 kaznivih dejanj in si protipravno pridobili za okoli 15.000 evrov premoženja, hkrati pa povzročili večjo gmotno škodo na stavbnem pohištvu.
Dva 24-letna in eden 25-letni moški z območja Velenja naj bi v zgodnjih jutranjih urah prek prelaza Sleme prihajali v Črno na Koroško in tam vlamljali. Odtujevali so različne vsote denarja, avtoradie, mobilne telefone, tobačne izdelke ter gradbeno opremo in material.
Policisti in kriminalisti so prejšnji torek prijeli vse tri osumljence in dvema izmed njih odvzeli prostost za obdobje 48 ur. V tem času so na podlagi pisnih odredb Okrožnega sodišča Slovenj Gradec opravili več hišnih preiskav na območju Velenja. Pri tem so zasegli večje število predmetov in sredstev, za katere utemeljeno sumijo, da izvirajo iz teh kaznivih dejanj.
Drsela po avtocesti
Žalec, 23. oktobra - Na avtocesti pri uvozu v Arji vasi, v smeri proti Celju, se je v petek malo pred 17. uro, voznica osebnega avtomobila med vožnjo prevrnila na streho, avtomobil pa je po avtocesti drsel še petdeset metrov. Voznica se je v nesreči huje poškodovala.
Vlom v več pisarn
Nazarje, 25.oktobra - Med vikendom je bilo vlomljeno v več pisarn Kulturnega doma Nazarje. Pogrešajo digitalni fotoaparat, mešalno mizo in nekaj gotovine.
Serija vlomov
Velenje - Prejšnji teden se je na območju Velenja zgodilo več vlomov v lokale in vrtne hišice v naselju Kunta Kinte. Policisti so prijeli dva osumljenca.
Z Lokalcem tudi do pokopališča Podkraj
Velenje, 27. oktober - Zaradi zelo povečanega prometa v smeri pokopališč ob dnevu spomina na mrtve bodo v Mestni občini Velenje občanom v soboto, 31. oktobra, in v nedeljo, 1. novembra 2009, omogočili vožnjo z Lokalcem tudi do pokopališča v Podkraju. Od 8. do 18. ure bo Lokalc vsakih 30 minut odpeljal z glavnega Avtobusnega postajališča Velenje, proti postajališču Rudarski dom, v krožišču pa bo obrnil ter pot nadaljeval proti železniški postaji in ne proti mestnemu stadionu, ter po Partizanski cesti peljal proti Podkraju. Ker bo 31. oktobra in 1. novembra spremenjen tudi prometni režim mimo pokopališča v Podkraju -promet bo potekal enosmerno - bo Lokalc pot mimo pokopališča nadaljeval čez Lokovico in po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo na postajališču pri Cvetličarni Iris in se vrnil na glavno Avtobusno postajališče Velenje.
Letos je na cestah celjske regije umrlo že 18 ljudi -Skoraj na istem kraju v soboto spet počilo
Male Braslovče, 23. oktobra - V petek, nekaj minut pred 8. uro, je v prometni nesreči v Malih Braslovčah, umrla mladoletna sopotnica v osebne vozilu, tri osebe so bile hudo poškodovane. Prometna nesreča se je zgodila, ko je 18-letni voznik osebnega avtomobila renault megane, ki je vozil iz smeri Letuša proti Parižl-jam, v levem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v osebni avto, s katerim je nasproti pripeljal 35-letni voznik z območja Slovenske Bistrice. V prometni nesreči je umrla
17-letna	sopotnica v vozilu povzročitelja nesreče, dijakinja ene od celjskih srednjih šol, 18-letni voznik, zaposlen v enem od nazarskih podjetij in
18-letni	sopotnik, sošolec umrlega dekleta, sta se v nesreči hudo poškodovala. Vsi trije mladi so doma z območja Rečice ob Savinji. V nesreči se je hudo poškodoval tudi 35-letni voznik iz Slovenske Bistrice. Letos je na cestah celjske regije umrlo že 18 ljudi, lani v enakem obdobju 24. V soboto opoldne pa je počilo skoraj na istem kraju. Trčili sta dve vozili, ki sta bili popolnoma uničeni, dve osebi pa sta se v nesreči poškodovali.
m BPeBEST
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
□	OSTALA GOZDARSKA OPREMA
kardanske gredi, daljinski upravljalci, žične vrvi..
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, info@uniforest.si
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.sl Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1. 12. - 20% Telefon: 03 8982 129.
Eleganca s pridihom romantike ženska kolekcija Nicola's
Izp olicistoveb eležke
Cik-cak po glavni cesti
V	sredo, 21. oktobra, je voznik poklical policiste in povedal, da po glavni cesti od odcepa za Dobrno proti Vinski Gori kolovrati precej majav pešec in predstavlja nevarnost sebi in drugim udeležen cem v prometu. Pešec je do takrat, da so na kraj prišli policisti, očitno in k sreči varno prispel na cilj.
Najprej trk, potem
pre tep
V	sredo, 21. oktobra, sta pri starem kinu v Velenju trčila voznika osebnih avtomobilov, potem pa se stepla. Eden od obeh je bil v pretepu lažje poško dovan.
Labod brez ženske jak ne
V	četrtek, 22. oktobra, je iz pro-
dajalne Labod v Velenju izginila ženska j akna, vredna 167 evrov.
Raz bi to stek lo in več risov
V	petek, 23. oktobra, jo je skupil avto parkiran pri Rdeči dvorani. Neznanec je na njem razbil steklo na levih vratih, na karoseriji pa pustilo več risov.
Lažna prijava
V	petek, 23. oktobra, je občan poklical policiste in naznanil kršitev javnega reda in miru, trganje bankovcev, v lokalu Čuk v Velenju. Prijava se je izkazala za lažno, lažni prijavitelj pa bo kaznovan s plačilnim nalogom.
V	parku naj bo mir
V	petek, 23. oktobra, zvečer, so poli policisti v park ob Aškerčevi v Velenju, od koder je odmevala glasna glasba. Policisti so kršiteljem napisali plačilne naloge.
Pnevmatike (že) kradejo
Očitno so se nepridipravi že začeli pripravljati na vožnjo v zimskih razmerah. Izpred delavnice v Velenju so neznanci v soboto, 24. oktobra, - kasneje seje izkazalo, da gre za stare znance policije - ukradli štiri pnevmatike. Z njimi so se odpeljali proti Šoštanju.
Vrgel kamen in pobe gnil
V soboto, 24. oktobra, je neznanec v okno Zaga bara v Beli dvorani v Velenju vrgel večji kamen in pobegnil.
Z mastjo premazal avto
Česa vse se ne spomnijo! V nedeljo, 25. oktobra, je na Koželj-skega ulici v Velenju neznanec z
mastjo premazal osebni avto, stekla na Rdeči dvoani pa je neznanec popisal z alkoholnim flomas-trom.
Bivši napadel bivšo
V	ponedeljek, 26. oktobra, je na Starem trgu v Velenju bivši napadel bivšo partnerko. Pred tem ji je poškodoval osebni avto.
Poškodovana fasa da VDC
V	ponedeljek, 26. oktobra, so neznanci ali neznanec poškodovali fasado na Varstveno delovnem centru v Velenju; na Stane-tovi je nekdo namerno poškodoval osebni avto, na Efenkovi pa je na osebnem avtomobilu pre-bodel pnevmatiko.
NAJVARČNEJŠI NAČIN GRETJA
Toplotne črpalke zrak/voda
VARČNO EKOLOŠKO UČINKOVITO
ELEKTRO KLIMA
STAGOJ
altt-ierma
Elektro klima Stagoj, Simon Stagoj, s.p.
Višnja vas 15c, Vojnik,
Tel.: 03 781-22-61, fax: 781-22-62
Email: ¡nfo@klima-stagoj.si,www.kllma-stagoj.si
Svetovanje.
Izvedba.
Vzdrževanje.
mladostno sproščena frendovska spogledljiva

Nicola's za mlade po stilu -ekskluzivno v Sloveniji, edino v Velenju v trgovini Fori Fashion, Prešernova 1 a (nasproti sodišča). Nicola's prepriča vse, ki se pustite razvajati.
For.
FaShion
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 19. okt. 2009 do 25. okt. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 19. okt. 2009 do 25. okt. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	
L rfiufl milila rli r>m™	b rf krffcdlo



u19.okt m 20.okt m21.okt Ei22.okt n23.okt n24.okt Ea25.okt
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21.3.do21.4.
Začela se bo jesenska norišnica, ki sadi v čas pred veselim decembrom. Takoj po krompirjevih počitnicah se bo začelo zares. Naenkrat boste imeli toliko dela, da se v gneči sploh ne boste več znašli. Tudi, če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne ostajajte sami doma in ne tarnajte nad utrujenostjo. Pojdite med ljudi in si vzemite čas tudi zase. Pazite, da vas ne bo stiska pognala v noro, brezglavo nakupovanje, kar vam zna biti terapija za bežanje pred nakopičenimi problemi. Trenutno vam finance tega ne dopuščajo, razen, če bi radi še dolgo v novem letu odplačevali le dolgove.
Bik od 22.4. do 20.5.
Nikar si ne očitajte! Ne bo držalo, da so se stvari zavrtele v smer, ki vam ni všeč, po vaši krivdi. Vsaj v primeru, s katerim se boste ukvarjali v naslednjih dneh ne. Tokrat res ne boste čisto nič krivi za nastalo situacijo, očitki pa bodo vseeno padali na vas in vaše najbližje. Nekaj dni se boste še sekirali, potem boste imeli vsega dovolj. Trdo kožo dobivate tudi zaradi ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradli spanec. S partnerjem se bosta več pogovarjala in več stvari počela skupaj. Zaupanje bo vrnjeno, počutje bo že konec tega tedna odlično.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Kar naprej vas bodo ljudje, ki jih ne marate, nekaj spraševali in vznemirjali, vi pa si boste želeli le miru, ki bi ga posvetili ukvarjanju z vam najljubšimi stvarmi. Vmes zna poseči še kakšen prehlad, ki vas vedno zelo izmuči. Sploh, ker ne znate počivati. Jutra so že hladna, vam pa ni, da bi se ravnali po temperaturah. Čeprav imate radi tople dni, jih s trmastim vztrajanjem pri lažjih oblačilih ne boste priklicali. Že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male težave. Tudi finančno stanje bo ta teden boljše kot pretekle dni.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav ne boste imeli pravega razloga, se boste v svoji koži čudno počutili. Slabo počutje je lahko tudi posledica vse krajših dni, saj ste čisto premalo na svežem zraku. Nikoli niste marali novembra, ki že trka na vrata, in tudi letos ga ne boste. Odločitve po spremembah v vašem načinu življenja raje prestavite na čas po novem letu, saj ste trenutno preveč obremenjeni. Sicer si boste morali priznati, da ste človek, ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spremeni v svojem življenju. Partner vam bo glasno očital, vi pa mu ne boste ostali dolžni. Nesporazum poskušajte čim prej vsaj razčistiti, če ga že zgladiti ne boste mogli.
Lev od 23.7. do 23.8.
Nimate več volje in energije za reševanje potreb in želja vašega partnerja, saj ste skorajda prepričani, da mu ni mogoče ustreči. Pa ni tako hudo. Le malo bolj ostro bi morali nastopiti in povedati, kaj si o stvari mislite. Nikar pa pri tem ne pojdite čez rob, saj se vam lahko zgodi, da boste povzročili pravo družinsko vojno. Prijatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušali vas bodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite. Pravzaprav je pred vami lep teden, v katerem se vam bo zgodilo tudi veliko lepega. Saj veste, majhne stvari delajo življenje lepo in pestro.
Devica od 24.8. do 23.9.
Končno si boste oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam že nekaj tednov ne pusti prav dihati in spati. Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi, na katere tudi računate in že nekaj časa veste, da so neizogibni. Počutili se boste precej utrujeno in brezvoljno. Ukrepajte, preden se boste še bolj pogreznili v obup, saj zna biti to nevarno. Tudi, če se vam ne da, vsak dan pojdite vsaj na daljši sprehod. Ali pa se večkrat dogovorite za srečanje s prijatelji.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
V teh dneh uživate, kot že dolgo ne. Sploh tisti, ki ste si privoščili počitnice. Bo pa kar držalo, da vam odklop paše tudi zato, ker so vam začeli nekateri
v	vaši okolici iti krepko na živce. Tako zelo, da vam bo nivo energije padel že, ko bodo odprli usta. Ni kaj, v življenju se pač ne moremo družiti le s tistimi, ki so nam simpatični in po naši meri. Zato se je dobro navaditi, da
gre kdaj kaj čez eno uho noter in čez drugo ven. Vi se tega šele učite, predvsem pa si še vedno vse, kar vam kdo reče, ženete preveč k srcu. Konec tedna vas čaka razburljivo srečanje.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Položaj planetov bo za vas v naslednjih dneh zelo ugoden. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste končno tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Nikar ne zaprite vrat na poslovnem področju, saj se vam bo v naslednjih tednih ponudila izredna priložnost za napredovanje ali pa celo zamenjavo službe. Pazite, kako boste odreagirali, ko boste izvedeli. Lahko se namreč zgodi, da bi vas povsem napačno razumeli in bi vse skupaj padlo v vodo. Kar se zdavja tiče, boste slabe misli kmalu odgnali in lažje zadihali. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Postali ste tako občutljivi in zamerljivi, da vam nihče več ne upa nič povedati naravnost v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bodo začeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem drugačen način. Zamero že lahko kuhate, a ne tako dolgo, kot jo znate vi. In tudi kakšno krepko besedo na račun vašega dela bo treba požreti, če hočete, da si ne boste situacije še poslabšali. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravijo, da bi lahko imeli vse kar si želite. A le, če boste zbrali pogum in pokazali svoja čustva. Situacija pa je precej zapletena, kajne?
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Spet boste polni načrtov in kot kaže, jih boste tudi brez odlašanja začeli uresničevati. Ste pač takšen tip človeka, da vam, če uspete, nikoli ni zadosti. Zato boste v naslednjih dneh poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni,
vi	pa se boste povsem mirno lotili novega, zahtevnega finančnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri že sprašujejo, kako naj vas
ustavijo. Vi pa boste mirni zato, ker že imate zagotovilo, da se bo vse srečno izteklo. In se tudi bo. Tudi finančno bo bolje, kot ste si upali pomisliti, počitnice pa vam bodo obnovile tudi energijo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Za prijatelje vam te dni ne bo prav veliko mar, saj enostavno ne boste čutili potrebe po čvekanju in druženju. Kriv je seveda čas pred 1. novembrom, ki vam zadnja leta vedno prikrade temne mesli. Sploh, ker boste v teh dneh zelo pogrešali nekoga od bližnjih, ki ga nimate več. Vseeno bo konec tedna minil mirno in na koncu boste lahko rekli, da vam je bilo v družbi sorodnikov lepo. Kar se financ tiče, boste stanje uredili že do konca tega tedna. Naprej pa raje bolj previdno, saj vaši izdatki še vedno presegajo dohodke.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Sprememba, ki vas je doletela čez noč in zato nepripravljenega, je tako močno popestrila življenje in dogodke v njem, da ste polno zaposleni, a zelo srečni. To pa se pozna na več področjih. Trenutno sicer nimate ne velikih potreb in ne velikih želja, saj vam bi bilo dovolj, če bi se uresničile vse majhne. Ker vam te pomenijo več kot večini ljudi. Majhne pozornosti partnerja vam bodo prav tako v teh dneh zelo veliko pomenile. Konec tedna bo miren in lep. Takšen, kot si ga želite. Že začetek novega delovnega tedna pa bo to postavil na glavo. Žal.
Menopavza
Obdobje prenehanja delovanja jajčnikov je čas, ko ženska preide iz rodnega v nerodno obdobje. Čas od zadnje menstruacije opredeljujemo kot menopavzo. Povprečna ženska preživi tako skoraj tretjino svojega življenja v obdobju po menopavzi.
Zaradi usihanja spolnih hormonov se podoba ženske prične spreminjati. Koža postaja slabše elastična, se intenzivno stara in tanjša. Pojavljajo se gube, izpadanje las je intenzivnejše, telesna teža pa narašča. Zaradi osteoporoze se hrbtenica tipično usloči in telesna višina pomembno zmanjša. Pojavljajo se bolečine v kosteh in sklepih. Sluznica nožnice je pogosto suha. Znaki in hitrost sprememb so od ženske do ženske različni. Najbolj
glavobolih, utrujenosti in depresivnosti. Zanimanje za spolnost se pogosto močno zmanjša. Strukture nožnice, maternice, sečnega mehurja in sečnice je odvisna od ravni estrogena. Spremembe v mehuiju in sečnici se kažejo v motnjah uriniranja. Mišica zapiralka pogosto slabo tesni.
Zaradi bolezni srca in ožilja umre v Evropi letno dvakrat več žensk kot zaradi vseh rakavih bolezni skupaj Do menopavze zaradi zaščitnega delovanja ženskih spolnih hormonov pri ženskah skoraj ni srčnih infarktov. Po menopavzi naravna zaščita odpade, zato se pomembno poveča tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, ki jih povzroča ateroskleroza. Najpomembnejša je koronarna bolezen srca ter možganska kap. Ženske zbolevajo za koronarno boleznijo v povprečju 10 let kas-
dejavnike tveganja sodijo zgodnja menopavza, družinska obremenjenost, drobna konstitucija, sedeči način življenja, kajenje, alkoholizem, nezadostno pridobljena kostna masa v obdobju adolescence in mlade odrasle dobe, pomanjkanje kalcija v prehrani ter jemanje nekaterih zdravil. Za preprečevanje osteoporoze mora ženska vsak dan zaužiti od 1200 do 1500 mg kalcija. Osteoporozo preprečuje redna telesna dejavnost, pri kateri kosti obremenjujemo. Najbolj priporočljiva je hoja.
Temelj hormonsko nadomestnega zdravljenja (HNZ) je dodajanje estrogenov. HNZ v veliki meri odstranjuje klimakterične pretočne in psihične motnje. Običajno zadošča nekajletno zdravljenje, ki preprečuje tudi spremembe v rodilih in sečilih. Ženske lahko uporabljajo vaginalne tablete ali vložke, ki
i
CO
CO
značilna težava v menopavzi so vročinski valovi. Pojavlja se nenadno zardevanje in znojenje, vročinski oblivi, nočno znojenje, občutki neprijetnega razbijanja srca, tesnoba in mrazenje. Težave ima več kot polovica žensk. Napade vročinskih valov poslabšajo neugodne klimatske razmere, alkohol, kofein in začinjena živila.
Po menopavzi so pogosto prisotne psihične motnje. Kažejo se v večji razdražljivosti, napadalnosti, motnjah koncentracije, pozabljivosti, nespečnosti, spremenljivem razpoloženju, pogostih
neje kot moški. Dejavniki tveganja za koronarno bolezen so pri ženskah isti kot pri moških.
Pri pomenopavzni osteoporozi se gostota kosti zaradi pomanjkanja estrogena zmanjša. Prizadene več kot polovico vseh žensk po menopavzi. Zapleti napredovale osteoporoze so zlomi kosti. Pri ženskah je zlom roke desetkrat pogostejši kot pri moških, zlom kolka pa je enkrat pogostejši. Pri četrtini sedemdesetletnih žensk je na rentgenskem posnetku hrbtenice videti zlom vretenca kot posledico osteoporoze. Med
vsebujejo zelo majhne količine estrogenov in nimajo sistemskih učinkov. HNZ lahko uporabimo tudi za preprečevanje osteoporoze in koronarne bolezni. Z njo moramo začeti takoj po menopavzi. HNZ priporočajo ženskam, ki so zelo ogrožene, da zbolijo za koronarno boleznijo, in ženskam, ki že imajo koronarno bolezen. Ogroženost za koronarno bolezen naj bi tako zmanjšali za 30 do 50% v primarni preventivi in za 70 do 85% v sekundarni preventivi. Po nekaterih podatkih naj bi HNZ ščitilo pred Alzheimerje-
f	IVI
vo boleznijo, estrogeni pa zmanjšujejo tudi nevarnost raka na debelem črevesju. HNZ pa žal poveča tveganje za nastanek raka endometrija maternice in raka na dojki ter nagnjenost k venskim trombozam ter pljučni emboliji.
Za odpravljanje pomenopavznih težav lahko uporabimo zdravila, ki delujejo na centralno živčevje, razna pomirjevala in vitamine, zlasti vitamin E. Izrednega pomena je redna varovalna in uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, predvsem pa ustrezna psihična pripravljenost in sprejemanje sprememb, ki so v življenju neizbežne. Med živili priporočajo predvsem veliko sadja, zelenjave in žitaric. Vsebuje namreč rastlinske estrogene in zmanjšuje klimakterične težave, ščitijo pa tudi pred koronarno boleznijo, rakom dojke in rakom debelega črevesja. Veliko jih je v čičeriki, tofuju, lanenem semenu, leči, česnu, fižolovih klicah, beluših, češ-pljah, ovsu, soji in špinači. V ljudski medicini priporočajo čaj baldri-jana, navadne plahtice, islandskega lišaja, melise, rmana, žajblja in bele omele.
Kaj storiti, da bo težav zaradi menopavze čim manj? Izogibale se boste hrani in pijači, ki spodbujata vročinske oblive (kofein, žgane in vroče pijače ali močne začimbe). Osvojile boste metode sproščanja: avtogeni trening, joga in meditacija. Predvsem pa boste redno telesno aktivne. Telesna aktivnost pomaga proti vročinskim oblivom in znojenju, hkrati pa ugodno vpliva tudi na duševno počutje. Skupaj z uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem in magnezijem, preprečuje nastanek osteoporoze in zmanjšuje tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj.
■ Janez Poles
ni ko L i sami
107,8:
Zgodilo se j e ...
.. od 30. oktobra do 5. novembra
-	29. in 30. oktobra leta 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelič iz Zagreba;
-	31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan velja kot mednarodni dan varčevanja;
-	zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije. Gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila glo bo ke sle dove v sloven ski književnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik sloven ske bese de in s tem vsega slovenskega naroda. Primož Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor prvih sloven skih knjig Kate kiz ma in Abecednika ter tudi prvi, kije zapisal besedo Slovenec.
Začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve je bil nemški duhovnik Martin Luther, kije leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wit-tenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope;
-	ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov. Dne 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast. Predsednik sveta dr. Mayer je pričel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava. Mestna občina je tako pre šla iz nem ških v sloven ske roke;
-	1. novembra 1918 je Velenjčan dr. Karel Verstovšek. podpisal
MuzejV elenje( arhivM uzejaV elenje)
odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu pre dal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo;
-	1. novembra 1990 je naše kraje zajelo hudo neurje, kije pustilo katastrofalne posledice zlasti v Zgornji Savinjski dolini;
-	2. novembra 1971 so pričeli s
poukom na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju;
- 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prosto re na Velenj skem gra du, kjer Muzej Velenje še danes uspešno deluje. Pripravlja:D amijanK Ijajič
ČETRTEK, 29.o ktobra
TV SLO (7
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Peter Strah, lutkovni igrani muzikal
09.40 ABC - Lilii Novy, otroške pesmice
10.05 Slovenske ljudske pravljice,
oddaja za otroke 10.10 Kraljična na zrnu graha, oddaja
za otroke 10.15 Pod klobukom 10.50 Oddaja za otroke 11.10 Temna stran lune, mlad. film 11.55 Dani, 4/4 12.25 Berlin, Berlin: Aja!. 7/27 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Hotel poldruga zvezdica:
Frenkove ženske 13.50 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Animalija, 31/40 16.05 Vadim na plesišču, dok. film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Simfonorije, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Tednik
20.55 20 let po padcu železne
zavese: pregled dveh desetletij, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Osmi dan 23.35 Globus
00.05 Tv dnevnik 29.10.1991 00.30 Dnevnik
01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	To bo moj poklic, izob. serija 09.25 Prisluhnimo tišini 09.55 Sanjska potovanja: Queensland, 11/11
10.45	Turbulenca: nadarjenost, izob.
11.35	Omizie
12.45	Globus
13.20	Tv dnevnik 29.10.1991
13.40	Po travnikih ... s Stanetom
Sušnikom: orhideje
14.10	Na lepše
14.35	Slovenska jazz scena
15.30	Tv prodaia
16.00	Evropski magazin
16.30	Lynx magazin
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: oblikovalec
kovin, 1. del
18.00	Želite, milord?, 25/26
19.00	Družinske zgodbe: družini Hieng-Samobor, Marinčič
20.00	Dolga pot do Finchleyja, ang. tv film
21.25	Tranzistor, 1. oddaja
22.00	Ljubice, 5/6
22.50	Kriv, 1/2
00.30	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake, pogov. oddaja
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	Jutri je za večno, nad. 09.35 Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.05	Barva magije
12.55	Zlata dekreta
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Dexter, nan.
00.15	24 ur, ponovitev
01.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, ponovitev 193. oddaje Pop corn, glasbena oddaja, gost: Black Cat, skupina Zen Videospot dneva Odpr ta tema, pogo vor Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja, 3. TV mreža, Vedno trendi Regionalne novice 1 18.45 Lahko noč, otroci 19.00 Videospot dneva 19.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 194. oddaja 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Čudežne roke Veselka Tomiča, kontaktna oddaja, gost: Veselko Tomič 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Iz našega arhiva: Znani obraz 21.30 Koncert Slavka Ivančiča, 3. TV mreža
22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
11.05
12.00 12.05 14.00 17.55
18.40
tv slo rr
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Srebrnogrivi konjič, 24/39 09.35 Risanka
09.40 Vadim na plesišču, dok. film 09.55 Zgodba o dveh kozah, odd. za otroke
10.00 Mamka bršljanka, odd. za
otroke 10.05 Enajsta šola 10.40 Medvedek, risani film 11.55 Dolgcajt, odd. za mlad. kulturo 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 1929 - leto velike krize, dok. oddaja
14.10 Pogled na ... ljubljanska
stolnica 14.20 Slovensci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Metoda neroda, 5. del 16.05 Na kmetiji je lepo, iz popotne torbe
16.25 Linus in prijatelji, 5/6 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40 Gledamo naprej
17.50 Duhovni utrip
18.05 Anica in grozovitež, 3/10
18.40 Lojzek, risanka
18.45 Zakaj?, risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Gledamo naprej
19.55 Proslava ob dnevu reformacije,
prenos iz Cankarjevega doma 21.00 Si, dokler si, potem te ni več.,
dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub: Borut 00.10 Duhovni utrip 00.25 Tv dnevnik 30.10.1991 00.50 Dnevnik, pon. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.15 Tv prodaja 10.45 To bo moj poklic:
slikopleskar-črkoslikar, 1. del 11.10 Osmidan 11.40 Pisave 12.10 Glasnik, tv Maribor 12.35 Evropski magazin 13.05 To bo moj poklic: cvetličar, 2. del
13.30 To bo moj poklic: oblikovalec
kovin, 1. del 13.55 Črno beli časi 14.10 Tv dnevnik 30.10.1991 14.40 Šport špas, 5/9 15.10 Trilogija - zadnje dejanje,
koreograf Matjaž Farič 15.50 Tv prodaja 16.20 Circom regional, tv Maribor 16.50 Primorski mozaik 17.20 Mostovi
17.55 V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
18.55 Zlata šestdeseta: Beat v vsako
vas, ponov. 20.10 Rokometni turnir (M): Slovenija
- Avstrija, prenos 21.50 Kingdom, 6/6 22.40 Devetdnevnica, kanad. film 00.20 Umetnost joka v zboru, danski film
02.00 Gandža, 21/22 02.30 Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake, pog. oddaja
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.10	Barva magije, ang. film
12.55	Zlata dekleta, nan.
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Vojna svetov, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Vojna svetov, nad. filma
23.25	Osmi popotnik 2, am. film
01.50	24ur, ponov.
02.50	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 195. oddaje 11.05 Čudežne Veselka Tomiča,
sveto val na odda ja 12.05 Videospot dneva "4.00 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Miš maš, otroška oddaja 8.40 Regionalne novice 8.45 Asova gibanica, inf. oddaja 9.10 Videospot dneva 9.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 190. oddaja 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ustvarjalno o ustvarjalnosti,
Književnost v temah 20.55 Regionalne novice nn Razgledovanja, 3. TV mreža Pod drob no gle dom,
_____ Iz oddaje Dobro jutro, pon.
23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
21 21.30 22
SOBOTA, 31.o ktobra
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž: Pravljice iz mavrice
10.00	Praznični prenos evangel.
bogoslužja iz Maribora
10.55	Ozare
11.00	Pot, dok. sprehod po
Trubarjevih krajih
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Shiloh - reševanje, am. film
15.45	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
sledi	Zakaj pa ne
16.30	Clinton v Sloveniji
17.55	Sobotno popoldne
sledi	Nagradna igra
sleid	Na vrtu
sledi	Z Damijanom
18.40	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Osebnost leta, am. film
21.55	ARS 360
22.15	Poročila, vreme, šport
22.50	Hri-bar
23.55	Kdo pobija kifeljce?, 2/3
00.45	Tv dnevnik 31.10.1991
01.10	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Skozi čas
09.10	Proslava ob dnevu reformacije,
posnetek iz CD
09.55	Tv dnevnik 31.10.1991
10.25	Tarča: neplačani prispevki
11.40	Posebna ponudba, potrošniška
12.00 Circom regional, tv Maribor 12.30 Primorski mozaik 13.00 ZGNZ - big father/2, 7. oddaja 13.40 Nogomet, ang. liga, Arsenal -
Tottenham, prenos 15.40 Tv prodaja
16.10 Samo bekadi in konji, 38/45 17.15 Rokomet, tekma lige prvakinj, Krim Mercator - Aalborg, prenos
19.10 Smučarski magazin 20.00 Nogoemt, prva liga, Maribor -
CM Celje, prenos 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.45 Slovenski magazin 23.10 Bitka za Ljang, kit. film 01.25 Številke, 18/24 02.10 Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Brata Koalček, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Lazytown, otroška serija
09.20	Winx klub, ris. serija 09.45 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.10	Ed in Eppa, ris. serija
10.25	Stanko, ris. serija
10.50	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.30	Ljubezen skozi želodec
12.05	As ti tud not padu?, ponov.
13.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Abu Dabija
15.10	Najdrznejši posnetki, dok. odd.
15.25	Lepi ljudje, nan.
16.20	Moški v krošnjah, nan.
17.15	Zadihaj, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Zaporniško dvorišče, am. film 23.05 Hudič v Emily Rose, am. film
01.25	24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev 09.40 Vabi mo k ogle du 09.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, pono vi tev 195.
10.15 Ustvarjajmo skupaj, mladinska
10.55 Videospot dneva 11.00 Kaj lahko pri sladkorni bolezni storimo sami?, gosta: Damijan Justinek, dr. med., Romana Praprotnik 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Jože Kužnik, generalni vikar škofije Celje 18.50 Lahko noč, otroci 19.05 Videospot dneva 19.10 Asova gibanica, informativna
19.40 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 1783. VTV magazin, regionalni
-informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Uspešnice Slovenskega okteta,
pos netek kon cer ta 22.30 Jutranji pogovori 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, l.novembra
tv slo rr
07.00 Živ žav sledi Telebajski, 30/90 sledi Marči Hlaček, 21/39 09.20 Šport špas, 6/9 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Želimlje 10.55 Izvir(n)i 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Requiem v D-molu, posnetek 14.10 Maša za pokojnem gaksbeni film
14.25 Prvi in drugi 15.00 Za prvo hišo hospica, dobrod. koncert
16.20 Slovnci v vojni 1914 - 1918,
dok. oddaja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Življenje v krogu, tv drama 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Angela vode, skriti spomini,
slov. tv film 21.35 Pa se sliš . s slovenskim oktetom
21.50 Intervju: dr. Jože Trontelj 22.45 Poročila, vreme, šport 23.15 Kifeljc, 1/2 00.40 Tv dnevnik 1.11.1991 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Skozi čas 07.40 Tv dnevnik 1.11.1991 08.00 Globus
08.30 Dotik T-rajanja, koncert ob 60.
obletnici FS Tine Rožanc 09.10 Tv prodaja 09.40 Tranzistor, 1. oddaja 10.20 Lynx magazin, tv Koper 10.50 Slovenski magazin 11.15 Turbulenca: nadarjenost, izob. oddaja
12.05 Polnočni klub: Borut 13.15 Tv prodaja 13.45 Rad igram nogomet 14.20 Rokometni turnir (M): Slovenija
- Švica, prenos 16.00 Moja mama, finski film 17.45 Si, dokler si, potem te ni več ., dok. film
18.35 Poti do srca, koncert Giaanija
Rijavca 20.00 Kje je zid?, dok. odd. 20.50 Klan Pasquier, 1/4 22.30 Navdih klasike, Cveto Kobal, flavta in Žarko Ignjatovic, kitara
22.35 Spreminjajmo svet z glasbo, štiri desetletja glas. mladine Slovenije, dok. odd. 23.25 Deadwood, 7/12 00.15 Zabavni infokanal
POP
07.45 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30 Brata Koalček, ris. serija 08.40 Medved Rupert, ris. serija 08.50 Mojster Miha, ris. serija 09.00 Jaka na Luni, ris. serija 09.10 Lazytown, otroška serija 09.40 Winx klub, ris. serija 10.05 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.30 Ed in Eppa, ris. serija 10.45 ŠKL, mlad. oddaja 11.45 Preverjeno, ponov. 12.45 Samurajski meč, dok. oddaja 13.45 Formula 1, prenos dirke za VN
Abu Dabija 16.05 Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija 16.40 Prvi koraki, dok. odd. 16.50 Doktor Dolittle, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24 ur vreme
Ljub 24 u 19.00 24ur 20.00 Zadnje počitnice, am. film 22.00 Življenje ni šala, nan. 22.55 V postelji s sovražnikom, am. film
00.45 24 ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, pono vi tev
09.40 782. VTV maga zin, regi o nal ni -
informa tiv ni pro gram 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informa tiv na odda ja 10.30 1783. VTV maga zin, regi o nal ni
-	informa tiv ni pro gram 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhov ni vre lec: Jože Kuž nik,
gene ral ni vikar ško fije Celje 11.10 Čudežne roke Veselka Tomiča, kon takt na odda ja, gost: Vesel ko Tomič 12.10 Vabi mo k ogle du 12.15 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
-	teden ski izbor
13.15 Uspeš ni ce Sloven ske ga okte ta,
pos netek kon cer ta 14.30 Vide ostra ni, obves ti la 18.00 Vabi mo k ogle du 18.05 Moj ca in med ve dek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še, obiskala nas je teta jesen 18.45 Pop corn, glas be na odda ja,
gostje: Black Cat, skupina ZEN 19.35 Jut ra nji pogo vo ri 21.20 Lokal ni utrip Šaleš ke doli ne,
informa tiv na odda ja 22.25 Vabi mo k ogle du
PONEDELJEK, 2.no vembra
tv slo rr
Utrip .40 Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro .00 Poročila .05 Dobro jutro Poročila Smrkci, 16/30 Animalija, 31/40 55 Risanka 10.05 Šport špas, 6/9 Pričevanja političnih zapornikov, 3. del
07.00 07.05
09.10
10.40
12.00 13.00 13.15
Ljudje in zemlja Poročil ' '
oročila, šport, vreme Po travnikih . s Stanetom Sušnikom
Nekoga moraš imeti rad, koncert Lada Leskovarja, 1. del Poročila
Dober dan, Koroška 15.45 Kdo je maškara?, risanka
ri restavratorjih, 3/10 epe, 6/26 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Hupko, trobilka in pihec,
risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Polemika
Umazani ples, 7/13 Na lepše
Odmevi, vreme, šport
13.40
15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 Ribič 17.00 17.20 17.30
21 21.25 22.
23.00 Opus 23.25 Glasbeni večer: koncertni cikel
festine 2009 00.40 Tv dnevnik 2.11.1991 01.05 Dnevnik,nonovitev 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal
TV SLO ET
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.00 Tv prodaja
08.30 Vrtec Anice Černetove Ptuj,
otroška serija 08.55 Ko jgra se in ustvarja mularija,
09.20 Šport špas, 1/9 09.45 Mladi znajo pomagati, dok. film
10.20 To bo moj poklic:
slikopleskar-črkoslikar, 2. del 10.45 Sobotno popoldne, ponov. 12.35 Kaj govori?-So vakeres? 12.50 Dotik T-rajanja, koncert ob 60.
obletnici FS Tine Rožanc 13.30 Slovenci v Italiji 14.00 Posebna ponudba, potroš. odd. 14.20 Tv dnevnik 2.11.1991 15.15 Osmi dan 15.45 ARS 360 16.00 Slovenski magazin 16.30 Rad igram nogomet 17.00 Prvi in drugi 17.30 To bo moj poklic: oblikovalec
kovin, 2. del 18.00 Pariz, 3/3
19.15 Ime mi je Lidija, dok. oddaja 20.00 Štiri podobe boja amer.
indijancev, dok. odd. 21.00 Studio city 22.00 Pozdrav Afriki, nogometna
22.30 Knjiga mene briga 22.50 Cityfolk: Amsterdam 23.15 Bilo jih je pet, kanad. film 00.35 Štiri podobe boja amer.
indijancev, dok. odd. 01.35 Zabavni infokanal
POP
.25 Tv prodaja 55 Ricki Lake
Angeli brez kril, nad. .45 Jutri je za večno, nad. 09.40 Tv prodaja "n,n Do zadnjega diha, nad.
Sovražniki za vedno, am. film Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.50 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Lepo je biti sosed, nad. 20.55 Kmetija slavnih 21.55 Razočarane gospodinje, nan. 22.50 24ur zvečer 23.10 Dexter, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama
07.50
10.10 11.15 13.30
00.10 01.10
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 11.35 1783 VTV magazin 12.00 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja-
Znamo poskrbeti zase? 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Lahko noč, otroci 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 196. oddaje 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna
21.00 Regionalne novice 2 21.05 Košar ka, pos netek tek me
Elektra Esotech: Alpos Šentjur 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 3.no vembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gremo k babici: osama
09.35	Ribič Pepe, 6/26
10.00	Ajkec pri restavratorjih, 3/10
10.20	Zgodbe iz školjke
10.55	Štiri podobe boja amer.
indijancev, dok. odd.
11.55	Intervju: dr. Jože Trontelj
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Opus
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 24/34
16.05	Notkoti: rojstni dan, 6. del
16.25	Iskanje izumrlih ljudstev, 7/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Izgnani Slovenci 1941-1945
18.00	ZGNZ - Big father/2, 8/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Mount Everest, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodba o Indiji, 6/6
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Izgnani Slovenci 1941-1945
00.55	Tv dnevnik 3.11.1991
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO
06.00	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.55	Tv prodaja
08.25	Vrtec Celje, otroška serija
08.50	Ko igra se in ustvarja mularija,
09.15	2p°i0 špas, 2/9
09.45	To bo moj poklic: zidar, 1. del
10.10	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
11.05	Nalepse
11.30	Dober dan, Koroška
12.00	City folk: Amsterdam
12.30	Bleščica, odd. o modi
13.00	Studio city
14.00	Tv dnevnik 3.11.1991
14.20	Pozdrav Afriki, nogom. odd.
14.50	Izvir(n)i
15.30	Tv prodaja
16.00	Koš, magazinska odd.
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Brat bratu, 1. del
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Keith Miles
20.00	Muzikajeto: leseni rogisti
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Obrazi drugačnosti: Izza rešetk, 5/8
22.00	Dediščina Evrope: Marlene, dok. film
23.35	Osamljena ljubezen, poljski film
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha
11.15	Čast Prizzijevih, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Dexter, nan.
00.20	24 ur, ponovitev
01.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 196. oddaje 11.05 Župan z vami, pogovor 12.05 Košarka, pos netek tek me
Elektra Esotech: Alpos Šentjur 13.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjajmo skupaj, otroška
oddaja 18.40 Videospot dneva 18.45 Lahko noč, otroci 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 197. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1784. VTV magazin, regionalni
-informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Slovenski jezik med Muro in
Rabo, 1 del 21.25 Videospot dneva 21.30 Turizem in mi, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 4.no vembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marči hlaček, 11/34
09.30	Notkoti: rojstni dan, 6. del
09.50	Kdo je maškara?, risanka
10.15	Zlatko Zakladko
10.30	ZGNZ - Big father/2, 8/15
11.00	Knjiga mene briga
11.25	Izgnani Slovenci 1941-1945
12.00	Mount Everest, dok. odd.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 2/13
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbolenca: človek in barve
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Stopimo skupaj za
brezposelne!, dobrod. koncert, prenos
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.10	Omizje
00.25	Turbolenca: človek in barve
01.15	Tv dnevnik 4.11.1991
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.15	Tv prodaja
11.45	Mulčki: sv. Jurij, otroška serija
12.10	Ko igra se in ustvarja mularija,
12.35	Šport špas, 3/9
13.05	To bo moj poklic: zidar, 2. del
13.30	Hri-bar
14.30	Tv dnevnik 4.11.1991
15.00	Prava ideja!, poslov. odd.
15.25	Glasbeni večer: koncert cikel
festine 2009
16.40	Tv prodaja
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 41/45
18.50	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.05	Na vrtu, tv Maribor
19.30	Z Damijanom
20.00	Moč in nemoč slov.
liberalizma, dok. odd.
21.10	Volčji čas ljubezni, sng drama
23.00	Slovenska jazz scena
23.40	Državljan Havel, češki film
01.45	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Ostržek, am. film
12.50	Genialni udarec, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.
ija nemogoče 2, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Misija nemogoče 2, nad. filma
23.35	Dexter, nan.
00.30	24ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
11.05
11.35 11.40
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, m
Vabimo! _
Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 197. oddaje 1784. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Lahko noč, otroci 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 198. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gost: BEAT. NC 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Knjižnik otiček
Michelle Knudsen: Lev v knjižnici
Kaj se zgodi, ko nekega dne meni nič tebi nič v knjižnico zakoraka čisto pravi lev? Pravil, kako ravnati v primeru, ko knjižnico obišče žival, namreč ni. Tudi, če bi le-ta obstajala, jim lev ne bi posvečal veliko pozornosti, niti jih ne bi razumel...
Prikupna zgodba, v kateri se avtorica hudomušno poigrava s strogimi knjižničnimi pravili, je primerna za predšolske otroke in otroke v zgod-
nem bralnem obdobju. Služi lahko tudi kot motivacija za spoznavanje knjižnice in njenih pravil.
Poleg leva, ki ga knjižnica tako prevzame, da s svojo ljubeznivostjo, delavnostjo in krotkostjo postane ljubljenec obiskovalcev ter glavne knjižničarke gospe Viharnik, v zgodbi nastopa tudi knjižničar gospod Osir, ki pooseblja strogost in neo-majanost vupoštevanju pravil. Razplet v zgodbi nas pouči, da obstaja v življenju včasih razlog, da pravila prekršimo, celo knjižnična.
Slikanica ameriške pisateljice je bila večkrat nagrajena in prevedena v več jezikov, prijetne in mehke ilustracije pa nas spominjajo na čas prvih zapisov na glinene tablice.
Iztok Vrhovec: Dvojčka, Zamenjava
Zbirka mladinskih romanov obeta napeto branje za najstnike in najstnice. Glavna junaka sta enojajčna dvoj čka Tim in Tin, ki ju vse do konca osnovne šole druži iskreno prijateljstvo. Ko Tim v prvem letniku gimnazije spozna sošolko Sanjo, se vanjo zaljubi in postavi bratovo prijateljstvo na preizkušnjo. Tin namreč postane bolestno ljubosumen in v glavi skuje surov načrt, s katerim bo presenetil brata... Zamenjava je druga knjiga iz zbirke osmih knjig, za
katere je priporočljivo, da se berejo po vrstnem redu. Iztok Vrhovec je avtor številnih uspešnic, ki so bile uvrščene na sezname čtiv za domača branja, napisal in objavil pa je tudi vrs to krat kih zgodb, pes mi, pravljic in dramskih besedil v domačih in tujih literarnih revijah.
Aleksandra Kocmut: Trije raz lo gi
Če vas zanima, kakšno je življenje mlade ženske, žene in mamice dveh živahnih otrok s službo na domu, ob vseh svojih obveznostih,
pripetljajih in (ne)srečnih naključjih, potem imate vsaj en razlog, da preberete humorno in iskreno pripoved glavne junakinje Ksenije.
Roman se prične z njenimi novoletnimi sklepi, za katere se v vrtincu dogajanja po mesecih zazdi, da kar hitro zbledijo. Težko usklajuje svojo nočno službo, prevajanja, lektoriranja in njeno dnevno skrb za otroka, gospodinjstvo, prijateljske stike ter odnos z mamo, poleg tega pa se v njeni glavi začnejo pojavljati čudni dvomi in vprašanja, ki dodatno omajajo njeno že tako načeto samozavest. Kljub neuresničenim novoletnim sklepom Ksenija vendarle spozna, kaj je v življenju resnično pomembno.
Aleksandra Kocmut se ukvarja z lektoriranjem in prevajanjem in se uveljavlja kot pesnica in pisateljica. Izdala je dve pesniški zbirki, njene kratke zgodbe in romani pa so bili objavljeni v več revijah in zbornikih. Piše tudi za otroke.
Danielle Stell: Sestre
To je zgodba o štirih sestrah z uspešnimi karierami, ki jih je življenje popeljalo na različne konce sveta. Manekenka Candy, produ-centka Tammy, odvetnica Sabrina in umetnica Annie komaj čakajo, da se enkrat na leto, po običaju zberejo skupaj s starši v njihovem domu v Connecticutu ter poklepetajo o njihovem življenju. Nepredviden splet dogodkov pa povzroči tragedijo, ki za vedno spremeni njihova življenja. Sestre se morajo soočiti s smrtjo mame in slepoto Annie, zato postavijo kariere na stranski tir in zaživijo v hiši skupaj z očetom, ki močno žaluje, a vendarle najde pot naprej. Dosti preizkušenj, spoznanj in poguma je potrebno, da dekleta sprejmejo očetovo novo prijateljico, hkrati pa se tudi v njihovih življenjih znajdejo ljubljene osebe ... Nezahtevno branje za sprostitev.
Danielle Steel v romanih največkrat zajema usode družin, otrok in mladih ljudi, zato je med bralci in bralkami zelo priljubljena.
Janet Stre et-Por ter: Življenje je za pop***it prekratko
»Vedno sem neomajno verjela vase«, pove o sebi ena najbolj znanih angleških televizijskih novinark, ki je svoje življenjske izkušnje strnila v ta neobičajni, oblikovno zanimiv in (predvsem) za ženske praktični priročnik za 21. stoletje. Janet Street-Porter (JSP) je kljub temu, da je bila v rani mladosti ožigosana kot »lezba«, po videzu podobna pre-kli s štrlečimi zobmi, globoko v sebi čutila, da je nekaj posebnega in iz »falirane« študentke postala svobodna in svojeglava ženska z zavidanja vredno kariero. V knjigi nam JSP sporo ča, da je življenje prekratko, da bi ga zapravljali za številne nepomembne stvari, s katerimi nas dnevno bombardirajo trgovina, mediji in razni kvazi-strokovnjaki, da na ta način služijo denar. V knjigi so kritično obdelana različna področja ženskega življenja (moda, oblačenje, kozmetika, hujšanje, prehranjevalne navade, moški, služba, družabno življenje itd.), v vseh pa avtorica zagovarja načelo »manj je več«. JSP s poenostavljanjem in realnim pogledom na življenje pridobiva iz njega ravno tisto, kar želi, zato tak način razmišljanja svetuje tudi nam. Poučno branje za ženske in moške, če ste seveda avtorici pripravljeni tu in tam oprostiti kakšno pretirano sodbo oz. prepričanje.
■ Pripravila: VGP
VELENJE
Četrtek,2 9.o ktober
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca - Odprta vrata Vile Mojca bodo odprta do petka, v času jesenskih počitnic.
16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic
18.00 Muzej Velenje
Predavanje - Velenjska šola v prostorih nekdanje grajske konjuš ni ce
19.19 Knjižnica Velenje - študijska čital ni ca
Predstavitev knjige - Darja Cvek Mihajlovic
Petek, 30. oktober
17.00 pred spomenikom Onemele puške Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
18.00 Dom kulture Velenje
Osred nja občin ska pro sla va od dnevu reformacije
Sobota,3 1 .o ktober
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca
19.00 Počitniško društvo Kažipot, pod hod Masto dont Potopis no pre da va nje Nova
Kdaj - kje - kaj
Zelandija
Mest ni sta di on Vele nje Nogometna tekma - NK Rudar Velenje: NK Drava Ptuj
Ponedeljek,2 .n ov.
19.30 Dom kulture Velenje
Beli abonma in izven - Komedija, Branislav Nušic: Gospa Ministrica
Torek, 3. november
18.00 Zdravstveni dom Velenje - sejna soba
Pre da va nje - Rak debe le ga črevesa 18.00 MIC Velenje Predavanje
Kako bodo spre mem be pokoj nin ske ga sis te ma vpli va le Na naš način življe nja v prihodnosti? 19.00 Knji garna Kul turni ca
Predstavitev knjige-Peter Rez man: Bese da te gle da
Sreda,4 .no vember
17.00 Knjiž ni ca Vele nje - prav ljič na soba
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje-študijska čital ni ca
Predavanje: El Camino
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898
25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 29. oktobra
10.30 Hiša mladih
Zabavno dopoldne v hiši mladih (družabne igre, izdelava nakita, ročni nogomet,...)
17.00 Hiša mladih
Risani film na velikem platnu
Petek, 30. oktobra
10.30 Hiša mladih
Otroška čarovniška ustvarjalna delavnica
18.00 Hiša mladih
Mladinski film na velikem platnu
Sobota, 31. oktobra
10.00 Spominska plošča na Lovskem domu v Skornem Spominska slovesnost
Nedelja, 1. novembra
8.00 Pri spomeniku padlih borcev v Šmartnem ob Paki Komemoracija
Torek, 3. novembra
18.00 Hiša mladih Joga
Koledar imen
Oktober/vinotok
29	• četrtek-Ida,
Narcis
30	• petek - Marcel,
Angel, Alfonz
31	• sobota - Marcel,
Angel, Alfonz
November/listopad
1.	nedelja - Otmar dan spomina
2.	ponedeljek - Dušanka, Marcijan
3.	torek - Silva, Viktorin, Just
4.	sreda - Drago, Karel
KINOVELEN JE:: SPORED
Lunine mene
MALA DVORANA:
G-FORCE
(G - Force)- podnapisi! Animirano-igrana pustolovščina, 89 minut Torek, 27.10. ob 18.00
TRIJE RAZBOJNIKI
(Die Drei Räuber) - sinhroniziran Animirani družinski film, 75 minut Sreda, 28.10. ob 18.00
GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE
(Garfield's Fun Fest) - sinhroniziran Družinska animirana pustolovščina, 76 minut
Četrtek, 29.10. ob 18.00 VELIKA DVORANA:
V VIŠAVE
(Up)- sinhronizirano, Animirana komedija, 96 minut. Režija: Pete Docter, Bob Peterson. Slovenski glasovi: Drago K. Razboršek, Iztok Jereb, Matic Blagonic, Jernej Kuntner, Jurij Strajnar, Jan Bučar, Gregor Stavbič, Luka Per, Predrag Lalič, Klara Šmuc, Rok Kuntner, Ana Hribar, Igor Potočnik, Simon Šimat
Petek, 30.10. ob 18.00 -počitniška predstava Sobota, 31.10. ob 18.00
OKROŽJE 9
(District 9) - Znanstvenofantastična akcija, 112 minut. Režija: Neill Blomkamp. Igrajo: Kenneth Nkosi, Sharlto Copley, David James, Jason Cope, Nathalie Boltt, idr.
Petek, 30.10. ob 20.00 Nedelja, 1.11. ob 18.00
NOČ ČAROVNIC
(Halloween) Grozljivka, 109 minut ,Režija: Rob Zombie. Igrajo: Tyler Mane, Malcolm McDowell, Brad Dourif, Daeg Faerch, Sheri Moon, William Forsythe, Richard Lynch idr. Sobota, 31.10. ob 20.00 Nov film iz serije grozljivk Noč čarovnic se posveča mladim letom in nastanku enega najbolj zloveščih zločincev -Michaelu Myersu. Po kruti smrti njegove družine Myersa odpeljejo v psihiatrično ustanovo pod vodstvom skrbnega zdravnika Loomisa, ki edini razume misli odraščajočega dečka. V trenutku nepazljivosti Myersu po 17 letih uspe pobegniti, čemur sledi pravi pokol. Zaradi naraščajočega števila izmaličenih trupel
se Loomis obrne na šerifa Bracketta, a to je le še ena izmed usodnih napak, ki jo Myers spretno izkoristi.
SLEPOTA
(Blindness) Drama, 121 minut. Režija: Fernando Meirelles. Igrajo: Julianne Moore, Mark Ruffalo, Alice Brag, Yusuke Iseya, Yoshino Kimur, Don McKella, Jason Berminghamidr.
Nedelja, 1.11. ob 20.15
Ko mesto zajame skrivnostna bolezen slepote, se neokužena žena zdravnika, ki je oslepel, odloči slediti možu v karanteno, s katero skušajo oblasti zaustaviti napredovanje epidemije. Tam je priča grozljivemu propadu vseh socialnih, družbenih in moralnih vrednot, zato se odloči z manjšo skupino ljudi pobegniti, toda tudi zunanji svet se je v tem času srhljivo spremenil. S podporo Ministrstva za kulturo!
Naslednji vikend od 6.11. do 8.11. napovedujemo:
ZF akcijo NADOMESTKI, animirani film za najmlajše FRANČEK IN ZAKLAD ZELVJEGA JEZERA (sinhroniziran), romantično komedijo GRDA RESNICA, akcijski triler HUDIČEVI JEZDECI
Predavanje o ljubezni in izgubi
Velenje, 3. november - Ob
dnevih spomina na mrtve izgubo dragih oseb še močneje občutimo. Soočanje z izgubami je tudi priložnost, da obnovimo in poglobimo odnose z bližnjimi. Zato Hos-pic, območni odbor Velenje, v torek ob 18. uri vabi v Galerijo Velenje na večer z Vlasto Nussdorfer, ki bo pripravila predavanje. Naslovila ga je po biblijski misli »Zakaj močna kakor smrt je ljubezen«.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 40 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Že razmišljate, kako bodo spremembe pokojninskega sistema vplivale na vaš način življenja v prihodnosti?
Čeprav od zadnje pokojninske reforme še ni preteklo veliko let, so že poda ni pred lo gi za novo pokoj nin sko reformo, ki naj bi modernizirala zdajšnjo.
Ena od predlaganih pomembnih sprememb je razdelitev sedanjega prvega stebra na ničelni in prvi steber in sicer tako, da bo ničelni steber "vsakomur zagotavljal univerzalen dohodek". Ta naj bi bil vezan na starost 65 let ali ter naj bi zagotavljal solidarnost v "obsegu, ki bi preprečevala revščino". Predlog je, da naj bi bilo to na dan 1. 1. 2015 40% minimalne plače v RS.
Ker je to za vse nas izjemno pomembna tema, so se premoženjski svetovalci v sodelovanju s pogodbenim partnerjem - podjetjem Concorde PS d. o. o., odločili, da organizirajo brezplačna predavanja za vse, ki vas zanima, kakšna bo vaša pokojnina jutri in kje so rešitve za vsakega posameznika. Predavanja bodo potekala v vseh večjih krajih Slovenije.
V Medpodjetniškem izobraževalnem centru -MIC, Koroška cesta 62A, Velenje bo predavanje 3. novembra ob 18.00 uri.
Predaval bo Miha Berkopec, univ.dipl. ekonom., direktor podjetja Concorde PS d.o.o.
Zaradi lažje organizacije predavanja udeležbo potrdite na telefon 041 797 567 - IRENA LINASI ROGAČ ali pa po elektronski pošti info@irena.si.

Nagradna križanka Pentlja
ROMUNSKA PESNICA-MAGDA (1916-1944)
SESTAVIL PEPS
NAJVIŠJI VZOR, SMOTER
ODBITEK
PRI TERMINSK. POSLIH
—0-
pastirska idilična pesem
MESTO NA
JUGU SLOVENSK. GORIC
SLADKO VINO IZ MESTA NA SICILIJI
IME TREH PERGAMS-
KIH KRALJEV
GLIVIČNO OBOLENJE
ARABSKI ŽREBEC

KUNEC Z
OVNU PODOBNO GLAVO
SLOVENSKI
ARHITEKT-MARKO
VOJVODIN,-MADŽARS. PESNIK-KAROLY
M
PIROTEHNIK (STAR.)
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
K
VRSTA ORHIDEJE
STUD, OGABA
O
INDUSTRIJ. MESTO V VZHODNI SIBIRIJI
ODGOVOR
NA KONTRO
posmehljiv
Človek
(KNJIŽ.)
pes, izurjen za lov na . zajce
TROPSKI KOPITAR
TROPSKA OVIJALKA
OBZORJE (STAR.)
NIKALNI-CA
barva igralnih kart
GROBO OBDELANA DESKA ZA PLOT
OKRASEK
NA PREDMETU
REKA V SIBIRIJI
dalmatinsko žensko ime
večerna plesna prireditev
ESTONSKI ATLET-ERKI
N
ZNAČILNOST, STANJE ORGANIZIRANEGA
O
o
NELLY SACHS
ANTON PANOV
R
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
SAMICA SRAKO-PERJA
fttnUlcr
Pentlja Šoštanj
Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
Izjemna izbira poslovnih daril in daril za vsako priložnost v najnovejših modnih odtenkih pred prihajajočimi prazničnim decembrom!
Vaše zamisli oblikujemo in jim na vašo željo dodamo vašo poslovno noto..
Za veliko srečo so potrebne male pozornosti - mi jih imamo!
Potrudili se bomo, da boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 9. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade,nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji.
Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas ,15.10. so:
1.	NAGRADA: nahrtnik: MARIJA LEČNIK, Šercerjeva 13, Velenje
2.	NAGRADA:športna majica Vzajemna :NEVENKA KOBAL, Ravne 150,Šoštanj
3.	NAGRADA: ura proti slabosti:MARIJA GRUBELNIK, Šentanel 18, Prevalje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade.( tel. 898 76 20).
ČETRTEK, 29. oktobra:
I 6.00Dobrojutroin veselovnovdan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 30. oktobra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 31. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 1. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 2. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 3. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 4. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Ambulanta za male živali - Veterina Mozirje
Veterinarska praksa v Zgornji Savinjski dolini ima dolgoletno tradicij o, saj so se na tem območj u že od nekdaj ukvarj ali z živinorej o, male živali pa so vedno bile del vsakdana
Njihove storitve lahko koristite vsak dan od 8.00 -12.00 in 15.00 - 18.00 ure. Svetujejo pa vam tudi po telefonu, 839 02 20, 041 724 972 ali preko elektronskega naslova veterinarska.postaja.mozir-je@siol.net
Vse večje potrebe po zdravstveni oskrbi živali, porast njihovega števila, je bila posledica, ki je zahtevala posodobitev veterinarske postaje. Moderno vetrinarsko postajo so zgradili leta 1982. Prvotno so bile veterinarske storitve namenjene predvsem terenskemu zdravljenju velikih živali (konji, govedo, ovce), kasneje pa tudi oskrbi malih živali (psi in mačke).
V letu 2008 so na Veterinarski postaji Mozirje razširili prostore in uredili moderno ambulanto za zdravljenje malih živali. V sodobno opremljenih prostorih (sprejem-nica, čakalnica, dve ambulanti, lekarna, laboratorij, kirurška soba, hospital za nastanitev živali med okrevanjem), potekajo pregledi z diagnostiko - mikroskopske, ultrazvočne, diagnostične preiskave urina, koprološke preiskave. V sodelovanju z laboratoriji v Sloveniji pa opravljajo tudi: hematološke, bio-ke mij ske preiskave, preiskave krvi (borelija, erlihija, babezija, toxo-plazma...), bakteriološke in miko-loške preiskave vzorcev, preventivno zdravljenje - spremljanje zdravstvenega stanja živali, preventivni
Veterina Mozirje, d. o. o. Cesta na Lepo Njivo 10 3330 Mozirje
pregledi, pregledi zobovja, preventiva proti zunanjim in notranjim zajedalcem, cepljenje psov proti steklini, boreliozi in kužnim boleznim (pasja kuga, virusi hepatitis, virusna driska, leptospiroza), cepljenje mačk proti steklini, mačji kugi, herpes in kalici virusni okužbi ter proti mačji levkozi (FeLV), zdravljenje - poškodb, bolezni kože, infekcijskih in internih bolezni, manjši kirurški posegi (oskrba ran, obdelava abscesov, mehka kirurgija, sterilizacije, kastracije, carski rezi,...). V
ponudbi je zajeto tudi mikročipira-nje psov, mačk in belih dihurjev. So v fazi uvajanja rentgenske diagnostike.
Pomemben poudarek dajejo svetovanju o dietni prehrani psov in mačk, ter njihovi prehrani na splošno. Pri njih pa boste dietno prehrano lahko tudi kupili. Glavna vloga ambulante je strokovna veterinarska oskrba in nasveti pri domači oskrbi obolelih živalih.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
OBVESTILO
PERLA, Marko Skoberne s.p., Ul. Pohorskega bataljona 5, Velenje, obveščam, da bom z 31. 1. 2010 prenehal z opravljanjem dejavnosti.
031/505-495
SIMPATIČNA trgovka, vdova, 47-let-na, vitka si želi spoznati prijatelja do 61 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248647, www.superalan.si PODJETNIK, simpatičen, 39-letni, iz Velenja želi spoznati žensko ali mamico, slovenka ali neslovenka, staro do 40 let. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
dam za 1.000 eur. Gsm: 031/705-385. POČITNIŠKO prikolico adria, 2+1 ležišče, dolžine 3,6 m, l. 1986, vozna s tretjo tablico, garažirana, z dodatno opremo, delno poškodovana, prodam. Gsm: 041/448-008
NAJAMEM
V VELENJU ali Šoštanju vzamem garsonjero v najem. Gsm; 040/727-710
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.Ž
NEPREMIČNINE
VRSTNO hišo, takoj vseljivo, z vrtom, na Gorici prodam. Cena: 180.000 eur. Gsm: 041/394-604, kličite po 16.00 uri.
RAZNO
PREKUCNE vile za okrogle bale in metrska bukova drva prodam. Gsm: 041/863-141
STIKI-POZNANSTVA
OBRTNIK, z otrokom, si želi skupnega dela in življenja z iskreno, prijazno punco. Gsm: 041/240-403 DEKLETA pokličite in brezplačno spoznavajte, različne privlačne fante z vseh območij. Mnogo jih je, dajte jim priložnost. Gsm: 031/836-378 ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse, ki hrepenite po trajni ljubezni. Zastonj za mlajše dame. Gsm:
VOZILA
PRIDELKI
KIA sportage 2.0, 4x4, l. 2008, dobro ohranjen, 14.000 km, prodam. Telefon: 5868-526, gsm: 041/281-899 CITROEN CS 1.6i, 16 V, SX Pack, l. 12/2006, 19.800 km, avtomatska klima, dodam 4 zimske gume z jeklenimi platišči, prodam. Možnost plačila na obroke. Gsm: 041/448-008 RENAULT laguno 2.0, l. 1995, 2. lastnica, redno servisiran in vzdževan, pro-
ZAHVALA
V 87. letu se je za vedno poslovil najin dragi oče in dedek
FRANC SAVINEK
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in izrekli sožalje. Hvaležna sva gospe Janji Končič, gospe Rozaliji Petrej ter družinam Leban, Šmajs in Turinek za nesebično pomoč in druženje z najinim očetom.
Marko in Manica z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 53. letu nas je zapustil dragi
MARJAN KOZMEL
13. 5. 1956 - 18. 10. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala
gosodu župniku za cerkveni obred, pogrebni službi, pevcem in trobentaču. Še posebno se zahvaljujemo sodelavcem Komunalnega podjetja Velenje za vso njihovo podporo in pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Irena, sinova Grega in Matic ter mama Elevnora
refošk, chabernet, chardonnay, malvazi-ja ... Telefon: 586-2411.
ŽIVALI
ODOJKE za zakol ali nadaljno rejo, krmljene z domačo krmo, prodam. Gsm: 041/577-305.
BIKCA rjavo sivega, težkega 130 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. OVNA plemenjaka, starega 1 leto, prodam. Gsm: 040/767-405.
ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/942-898. VINO (sauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671. VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino in mošt sorte
vesTHDom
NEPREMIČNINE, Darinka PuSnik s.p. Trg bratovMravljokov3,ŠoStanj
Prodamo DVOSTANOVANJ-SKO HIŠO V ŠOŠTANJU, stoječo na parceli 349 m2. Hiša ima 139,90 m2 uporabne površine. Zgrajena je bila leta 1967 in nazadnje obnovljena leta 2008. Cena 130.000 EUR. Inf.: 031/667-336 Darinka Pušnik, www.vestadom.si
	
	habit
	
OCD	nepremičnine Haut d.0.0. Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/665 223	
	
tabno stanovanje na mirni lokaciji StARO VELENJE, velikost 50 m2,2. nad., zgrajeno leta 1991, cena 63.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo, dnevno sobo, jedilnico, sobo, sobo preurejeno v spalnico, otroško sobo, kopalnico In klet.
3sobno stanovanje na desnem bregu, na Šercerjevi v VELENJU, velikost 80 m2,5.nad, zgrajeno leta 1976,cena 92.000 €. Stanovanje obsega 2 otroški sobi, spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, obnovljeno kopalnico (2009), lepo vzdrževano in klimatizirano. Prodamo hišo na izredni lokaciji, na Kajuhovi, nasproti šole MPTvVelenju, leto izgradnje 1964, v dveh etažah, z možnostjo nadgradnje 3. etaže, delno obnovljeno, menjana okna v pritličju, velikost 150 m2, parcela 361 m2. Cena 180.000 €.
Oddamo 3 pisarne v prostornem objektu na Koroški cesti, ena 12 in dve 16 m2., obnovljene leta 2008. Cena 6€ m2, mesečno.
več na
,vw ■ i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02. GSM: 041 / 682 369
cAli^eš ¡¡am bežno angeli h izgubijo fpojaftila? fjo ii>etlo noč popusti sijaj m n(ft>a jutra solze so umila?
DEŽURSTVA
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVES TI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
31. 10. in 1. 11. - GORDANA ČIŽMEK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	1947, Celje, Iršičeva ul. 12; Ana Kozjan, roj. 1929, Vršna vas 35; Roman Srečko Ložak, roj. 1930, Škalce 1 d; Sonja Kuzman, roj. 1951, Mežica, Lenartova ul. 16; Mihael Leskovšek, roj. 1931, Šmihel nad Mozirjem 25; Marijan Šumiga, roj. 1963, Celje, Cesta II. grupe odredov 25; Lovrenc Miheljak, roj. 1931, Kasaze 63; Gabrijela Ocvirk, roj. 1921, Liboje 77.
1 Poroke: H	
Elvira Šehic, Velenje, Salek 90 in Elvir Doric, Velenje, Salek 90.	
1 Smrti: ■	
Janez Meža, roj. 1935, Skale 22; Marjan Kozmel, roj. 1956, Šoštanj, Partizanska pot 12; Jožef Krivec, roj.	
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO


Za vse, kar si nam dal, in vse kar si nam bil, pogrešali te bomo.
ZAHVALA
Tiho je sklenil življenjsko pot naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
ALOJZ KALIŠEK
Mali vrh 14 a, Šmartno ob Paki 7. 6. 1946 - 15. 10. 2009
Hvala vsem, ki ste skupaj z nami delili bolečino in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Sonce je zašlo in z njim naš sončni žarek
DRAGOTINA PLEVNIK
5. 8. 1931 - 19. 10. 2009
Hvala ti za dragoceni čas,	mi-	1	1	-i
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila
ko lahko bili smo s tabo,	r	r
zdaj pa ko poslavljaš se	ljubljena mama, stara mama, sestra in sestrična. Od nje smo se
delček nas odnašaš s sabo. poslovili v sredo, 21. oktobra. Zahvaljujemo se vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanjo, jo obiskovali. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred in g. Semetu za ganljive besede slovesa. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče
JOŽEF KOMPAN
lovec in gradbeni tehnik iz Metleč 12, Šoštanj
7. 2. 1922 - 17. 10. 2009
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, zdravnikom g. Urbancu, dr. med., g. Polesu, dr. med. in g. Rijavcu, dr. med., lovcem za zares lepo spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem, praporščakom, govornikoma in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Zoran in Marko z družino in vsi ostali
Kupon za predlog naj osebnosti septembra 5
Glasujem za _ Obrazložitev
Moj naslov _
Kupon za predlog naj osebnosti oktobra 1
Gla su jem za
Obrazložitev
Moj naslov .

Zan ali Karli?
Pri izboru osebnosti smo samo še ta teden pri septembru. Le še z danes objavljenim kuponom lahko glasujete za Žana Zebo, predsednika
pogajalske skupine Gorenja in Kar-lija Čretnika, režiserja Knapovske večerje. Zanju lahko glasujete tudi vsak dan malo pred 17. uro na Radiu
Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v naše uredništvo na Kidričevo 2 a v Velenju prispeli do torka, 3. novembra. Danes objavljamo tudi že kupon za vaše predloge za osebnost meseca oktobra. Pomislite, kdo je v tem mesecu po vašem mnenju stopil iz povprečja in si zasluži ta laskavi
naslov. Tudi te predloge nam morate poslati do torka, 3. novembra. Prosimo vas, da svoj predlog tudi obrazložite. To pa bo tudi zadnji mesečni izbor. V začetku decembra se bo začelo še bolj zares. Izmed zmagovalcev posameznih mesecev boste izbirali osebnost, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala letošnje leto.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5 bomo izžrebali dva glossa za nego ustnic Revlon. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World -kompleta šamponov Henna plus za obstojnejšo barvo prejmeta Marija Zeba, Koroška 8c, Velenje in Simona Dobrišek, Škapinova 10, Celje.
Žan Zeba,
predsednik sindikata SKEI Gorenje in predsednik pogajalske skupine - dobro je vodil pogajanja z upravo in veliko prispeval, da je bil dosežen dogovor.
Karli Čretnik,
režiser uspešnice Knapovska večerja - dolgoletni član in uspešni igralec Gledališča Velenje
Ekskluiivni pokrovitelj
DKxeue 4>ty
PARRjroue \ world
Velenje, Standard in Center Nova
Šaleška cesta 8 a. Šaleška 81, tel«: 898 57 90	tel.: 898 57 91
[ Celje, Planet Tuš in Celeiapark
Mariborska c. 188 Aškerčeva c. 14, tel<: 03/485 88 85 tel.: 03/485 88 80
Znova odprta pot v dolino
Ureditev 800 metrov dolge ceste v Hudem potoku v občini Šmartno ob Paki veljala blizu 200 tisoč evrov - Poslej naj bi bilo težav ob večjih nalivih s cesto in tudi poplavno varnostjo v Rečici ob Paki precej manj
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 27. oktobra -
Župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS dr. Rado Genorio in najstarejši krajan vzhodnega dela vaške skupnosti Veliki Vrh Stanko Dobnik so na torkovi priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu
posodobljenih 800 metrov ceste Podgora - Veliki vrh, v Hudem potoku. Naložba je veljala blizu 200 tisoč evrov, v občini pa pričakujejo, da bo glavnino denarja za naložbo prispevala država, blizu 35 tisoč evrov pa naj bi primaknila tudi lokalna skupnost. Omenjena cesta je bila vse od julijskih poplav močno poškodovana in neprevozna.
Za kako veliko in pomembno pridobitev gre so krajani pokazali s precejšnjo udeležbo na slovesnosti, v njihovem imenu jo je opisala Krista Krajnc. »Zelo težko smo čakali na ta trenutek, saj imamo s tem znova odprto pot v dolino. Zaradi poškodovane in zaprte ceste smo sedaj hodili po nakupe v Velenje, za pot k svojemu zdravniku v Šmartno ob Paki pa
smo porabili vsaj 20 minut več za vožnjo po prav tako slabi cesti. Res iskrena hvala vsem, ki ste nas razumeli in nas v prizadevanjih podpirali.«
Šmarški župan Alojz Podgoršek je izrazil upanje, da cesta poslej ne bo več takšna nočna mora, kot je bila ob vsakem večjem nalivu. »Zato je bilo potrebnega ogromno truda. Odprava posledic poplav julija letos je bila za občinski proračun prevelik zalogaj, na državni ravni pa smo ob s pravim pristopom našli sogovornika, ki nas je v teh prizadevanjih podprl. Slišim očitke, da smo se sanacije lotili mimo nekaterih ustaljenih postopkov in bolj po domače. Drži. Vendar, če bi ravnali drugače kot smo, bi rabili 2 leti, ukrepati pa je bilo potrebno takoj.«
Tako je ocenil tudi Rado Geno-rio, ki je skupaj s krajani delil veselje ob ponovni priključitvi dela vaške skupnosti Veliki Vrh na »matico«.
Hkrati s popravilom ceste so uredili tudi strugo nevarnega vodotoka Hudi potok, zato naj bi bila poslej veliko boljša tudi poplavna varnost v vaški skupnosti Rečica ob Paki. Zgrajenih je bilo blizu 140 metrov opornih zidov, izdelanih 8 kaskad, prestavili so del internega vodovoda, zgradili popolnoma nov most ter popravili del obstoječega. Hkrati s tem so očistili in poglobili strugo potoka v skupni dolžini dveh kilometrov.
Dogodek so popestrili vaški godci iz Andraža, frajtonar Izidor Kompan in orkester frajtonarjev Robija Goličnika.	■
Gorelo je
Minuli četrtek, ob 9. uri je zagorelo v drugem nadstropju Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. Dijaki so se skupaj z učitelji rešili pred ognjenimi zublji iz objekta po požarnih stopnicah in stopnicah, kijih uporabljajo vsak dan. Ko so na kraj požara prihiteli velenjski gasilci in ekipa prve pomoči, so ugotovili, da manjkata dva dijaka. Nezavestna so našli na kraju požara in ju še pravočasno rešili iz objekta.
Na sre čo je bila to vaja, ki so jo izvedli na Šolskem centru Velenje, z njo pa so želeli preveriti, kako njihov načrt evakuacije iz objekta oziroma Pravilnik o požar nem redu »udejanjajo« v praksi.
Direktor centra Ivan Kotnik je povedal, da so bili z rezultati analize vaje zadovoljni. Dijaki so discipliniramo zapustili objekt v dob-
rih treh minutah, dokaj sinhroni-zirano so tekle tudi ostale zadeve. »Smo pa ugotavljali, da bomo morali ponoviti dogajanje v parku gimnazije. Tu so namreč gasilci prikazali gašenje požara, ekipa prve
pomo či pa je ime la učno uro o nudenje pomoči ponesrečencem. Dijaki, ki so bili v prvih vrstah, so videli in slišali napotke, ostali pa veliko slabše. Oboje bomo ponovi li v naši šport ni dvo ra ni«.
Z akcijo so na šolskem centru zaznamovali tudi mednarodni mesec zaščite in reševanja ter teden varnosti in zdravja pri delu.
■ Tp
Paradižnik je vse zasenčil
Sončno in toplo popoldne je prejšnjo nedeljo privabilo na igrišče v škalski gmajni lepo število domačinov. Člani vaške skupnosti Škale so pripravili na že 13. pri-
sledilo pa je ocenjevanje pridelkov. Domačini so, kot tradicija veleva, pri nes li s sabo svoje naj -večje, najtežje in najlepše. Letos je komi sija naš te la 23 kate go rij,
Zmagovalna čebula Zinke Hudournik je tehtala kar 1,78 kg
reditevV esela jesen.
Dru že nje se je zače lo s tek mo -vanjem v zbijanju kegljev na ruskem kegljišču, v katerem se je pomerilo 29 krajank in krajanov,
Tudi letošnja jesen je bila bogata
največ pridelkov pa je v zbirko prispevala Pia Lipnik, ki je odnesla tudi tri prva mesta: za najtežjo črno redke v, radič in por. Nekaj pri -del kov je bilo zares rekordnih, za oko naj -lep še pa je bilo osem okras nih buč. Komi sija je tež ke ime la lah ke ga dela, ko je mora la med vsemi pridelki izbrati absolutnega zmagovalca. Nagrada je nazadnje pripadla 1,45 kg težkemu paradižniku, ki ga je prinesel Klemen Brložnik.
Organizator, vaška skupnost Škale, je lastnikom največjih pridelkov in najboljšim keglja-čem podelila praktične nagrade, poskrbela pa je tudi za peko kostanja, pijačo in dobro g las bo.
■ V. P.