List
IliiKovsko-flirškil vojaka in kutolUka ffrkff.
tiri politika r jc v in zu osodo katoliške crrLvr si.erhnih kristjanov so zdaj po pravici ohcrujenc na Jutrovo oh <'črnini morji, kjer staro\rr>ki ltu<i <ni cnc. in nioliamctiaiiski Turki v zvezi s katoliškimi Francozi in protcstanškiuii Angleži od druge strani \>c žil/ k vojski napenjajo. Kteri t« h dveh Mran.t se |r sme zmaga vošili? Ile so neverni Turki c uMuii'cui sovražniki keršanske vere. nam ni treba spričevali. In kakor Judje nc hojo nehali hiti cdrrtniki in pijavke kristjanov. dokler sc svojima Talmiuia deržč. tako tudi Turki ne bojo jc-:i;;.ii kristjanov niuriti. stiskati in kakor zanicljivc pse imeli, dokler jim jc Koran versko-derzavni zakonik. Zato jc vse besedovanje od napredovanja Jo lov in Turkov, «>il njih enake pravnosti s kristjani prazno blcdcnjc. ktero sc ali iz sovraštva <'o k« ršanske vere ali iz nevednosti laluiudovih in koraiovih postav izvira. \ litanijah vsili svetnikov, ki sc v kclniski naiiskolii molijo, jc prošnja: lic per-zadevanje Turkov in krivovercov zatareš in vni-čis t ut conatus Turcaruiii ct hacrcticoriiin rcprimerc ct a*i nihilum n digerc dignerts). (Id Turkov sc tedaj za krrsansivo nic dobriga perčakovali nc more. an pak Ic hudo bati. kjer koli oni moč dobijo. Seli mi j i sultan jc hii sicer zc pred več leti razglasil, dr bojo kristjani od poprejšne stiske osvobodeni ( raz.ias (oillianc). ali obljuba je ostala le ua po-pirji: kristjani (raja) so ostali v grozovitni stiski kakor poprej, in bojo, dokler ho turški jarni na njih ležai. Ali jili tii tč leta toliko iz ilosne na Avstriansko pobegnilo, dc so si saj življenje oteli? Ali i:i osoda katoliških Maronitov na Lioanu veliko ža-lostniši. od kar so oni po pripomoči avstriansko-anglcški v I. IH4(I iz oblasti egipčanske spet poti terdi jarin Turkov prišli?
Ali sc nc bere zdaj, de jc Fuad Kfcndi. kteriga kakor nar bolj izobraženiga Turka povzdigujejo. iz Preveze, kamor je. od sultana poslan, peršel vstajo turških kristjanov potlačit, nckiga ma-homedanskiga Albanca, ki jc v celi okolici zavoljo ropov ino umorov preupit, poveljnika turške čete zoper keršanske vstajnikc storil?
In per vsem tem jc več francoskih škofov, tudi slavni lionski kardinal lionald . v pastirskih listih svoje ovce opouiinovalo moliti za srečo vojske na Turškim zoper staroverske II tise, in oni opera jo to na \idcz res čudno ukazilo na dolgo stiskanje — preganjanje, ktero katoliška ccrkev na Itusovskiin terpi.
\ pojasnjenje tc prigodbe podamo sledeče zgo-
Tcčaj 111.
dovinske iskre po spisu gosp. Schrocdl-'ia v Fri-burskim cerkvenim slovarju.
Katoliška cerkev ua Kusov^kim.
A. Latinskima reda.
\ I. 17(ii sta pruski kralj Friderik II. iu mogočna rusovska ccsariea Katarina II. m- pogodila nad tem culi, dc bo v bližnjim Poljskim kraljestvu kakor dozdaj vsak poslanec per zboru v \arsavi smel s svojim odiiikanjcm osnovane nove postave ovreči (liberum veto), in dc po *mt rti polj.kiga kralja nov kralj nc sme njegov nar si.-.-rcji sin. ampak ta hiti. kteriga bo zbor izvolil. I o jc bilo vzrok nrprrurhanib hoiuatij in puntanja po Poljskim. Izvoljen je bil tako Stanislav Pouiatovsk: po volji Katarine II. Ona. Friderik II. in druge protestanške vlade, klcre niso hotlc v svojih der-zavali katoličanov terpeti. su od tega kralja terjali dissidciitam (pmteMantam in odccpljeuim (ireka nt ) vse ptrvoltii. kar jim je bilo od «>ii«k;iiiiga Kazimira V. v I. I .»(i* obljubljeno, (■ucziijanski visi skof Lad. Luhicuski jc zboru dokazal nevarnost derzave in kat. cerkve, ako sc ho dissidciitam po volji storilo, ali pervak poljskih škofov ic kmalo potlej uiuerl. njegovo mesto jc zda i poscdcl malo vredni grof Podoski. ker jc rusovski poročnik grof lit p<*i 11 tako zdel. Krog zbora v Varšavi jc bilo '^(MNNI rusovskih bajonetov, nar serčnisi in boljši poljski škofje Soltik, Zoluski in K ro-sinsl.i so bili od Itusov v sredo Iluzije odpeljani. V I. 177^. dalej 179:1 iu I71L> jc bilo Poljsko razdeljeno, ktero so Prusi, Avstrianci in nar vcci del II11 s 1 v last vzeli.
Ilozdaj so hili franeiškanarji in kapiiciuarji dušni pastirji katoličanov, ki so hili po Itusovskiin v Petrogradu. Moskvi, ob bregu baltiškiga in kaspiskiga morja naseljeni.
Ali zdaj. ko jc toliko katoliških Poljakov pod rusovsko vlado prišlo, jc razumna Katarina II. zalije v Mohilevu viši škofijo iitcmclila. ktero j c papež Pij VI. I TKI poterdil. Tistikrat jc živel Sta-nislaj S i c s t r z c nc v i c. pravi Judež Iskariot. Rojen od kalvinskih <tarscv posluša viluaškiga škofa Masalki-ta. iu stopi v katoliško ccrkcv. Viditi. de v kat. cerkvi sc «lajo lahko visoke službe dohiti, se da mašnika posvetiti in jc kmalo korar in mali škof v Vilm". On iu imenovani Podoski sta vedno za Kiise govorila. Tega človeka jc iioila Katarina II. višiga škofa v Mohilevu imeti. Pij VI. sc brani ga poterditi. ali ker njegov poročnik Ar-chctti vidi. koliko hudiga utegne kat. cerkev zadeti. ako željam Katarine nc bo vstrežerio. ga papež poterdi I. I7S|. Sicstrzenevičje pervak (primati vsih katoličanov na lltisovskim. iu umerje I.
Katolik eerkien Umi.
V četertik N. rožnika IH54.
|n26 Mar 95 let. Kdo bo pa izrekel škodo, ktero je ta človek kat. cerkvi storil! Brez vere, brez vesti. poln napuha, lakomnosti in ostudne skoposti je dal vse tje, dc je le tem strastim zadostil. On je silil katoličane gerškiga reda k latinskimu prestopiti samo. de bi tudi čez nje gospodaril; okoli H M HI ga je slušalo, ali šc več jih je ravno zavoljo tega k odcepljenim (irekam odpadlo, kar je ravno "Katarina II. želela. II« Kima je imel vedno merzenje. ravno tako tudi do menihov. \ svoje svetovavce si je nabiral ljudi brez vere in vesti in slabiga zaderzanja, zopern pa mu je bil vsak. ki je vnemo /:i sveto vero kazal. IVrv oljenje, zakon razlergati. je on brez oblasti prodajal za denar. Nar zanikerniši duhovni so nar boljši službe od njega dobivali, nevredni menihi so smeli na njegove besede iz samostanov iti.
Malo pred smertjo je Katarina II. poljske škofije ..Vilno. l.uk. Kiev iu Kamienicc* odpravila, in dve novi postavila v krajih, kjer niso katoličani prebivali. Cesar Pavel I. je popravil stiske svoje matere do kat. cerkve: v pogodbi s papežem ji je dal škofije ..Mohilcv. Samogicio. Vilno, Luk, Kamienicc in Minsk" (I 71)8 J. Vlada dobriga Aleksandra I. bi hila kat. cerkvi velik pospeli dala, ako hi ne bile hude vojske do I. |N|5 njej toliko nasprot: verh lega sta minister Tng«'nief (?) in omenjani Alohilevski metropoli! kal. cerkvi vedno zo-pervala. Vcnder so mogli Jezuiti, ki so zc od I. 1772 v Poloku, Biinaburgu. Mohilevu. Mstislavu, Orsi in Vitepsku svoje staniša (collegia) in v Pe-Irogradu clo od časov Pavla I. odgojilnico pleme-niske mladosti imeli. I. 1^1.) in 1820 iz liusov-skiga se umakniti, ker so bili nekteri njih učeneov od Tidcepljene k kat. cerkvi se spreobcrnili. Bober \l» ksander I. je umeri I. decembra 1825 za zeleno nierzlico. in njegov brat Nikolaj I. je od li-%tiga eas.i sem močan cesar vsih Rusov.
V I. 1*2* jc peršel ukaz. dc sc v samostan le s perv oljen jem ministra bogocastja stopiti sme: to perv oljenje se ui nikoli dalo. Po ukazu tega leta morajo ti, ki v duhovske semeniša i scuiinaria cle-riealia) stopijo, dokazati, dc so plcmeniškc rodo-vine. Oni so mogli s.»le na der/.avnih vseiičiliših, k ji-r s., odccpljeiicl. ali slabi katoličani učili, dokončati. koga druziga namest sebe v vojaški stan postaviti, od ministra perv oljenje imeli iu se 000 frankov v prid odcepljene duliovšine plačati, t kaz I. 1>2*J je vse samostanske noviciate zapcrl. drugi vsaki škofii število seminaristov odločil. Po zboru v Varšavi I. |M;10 so bile vse zakonske reči deželnim sodiiijam izročene. Huda vstaja Poljakov v 1. |KIO -31 je bila sicer nove stiske ustavila, ali po nje \ iiirc n ju so one le še liliji oživele. Ze v I. |s;p> jc hilo od 300 samostanov M-diilev ske mc-tmpnlije 202 odpravljenih, kleri so bili ali prodani ali odcepljenim dani: ta osoda jc sosebno zadela samosianr. kjer so bile Ito/.je pota ali sicer slav-niga imena. Vee ukazov zapuvc, de otroci iz zakonov, kjer je oce ali mali nisovske vere. morajo v rusovski veri ker.seni iu izrcjciii biti. Kato-liškim duhov nam je zapovedano zmešane zakone žegnati: ali ojstro ojstro jim je prepovedano ženi-nam in nevestam kak svet v ti reči dati. - - /mešani zakoni imajo posebno podporo: kal. ženin ali nevesta, ki se z	poroči, dobi doto:
kat. zenc. kterih možje so ali v merzlo Sibirio odpeljani ali v težke ječe ver/eni, se smejo še per življenju perviga sopruga niožiti. ako je novi ženin odcepljen (šizmatiker.) Ckaz 1. 1*36 pre-
pove latinskim duhovnam ljudi, ki so njim neznani, spovedati iu obhajati; pozneje jc kat. duhovnam ukazano, dc razun svojih faranov ne smejo drugih spovedovati. Ljudje pa se imajo svoje duliovšine deržati, če ta tudi k odcepljenim odpade. Kat. duhovnam, ki k odcepljenim odpadejo, je perpušeno se oženiti, in perzanesene so jim poprejšne hudo-delsta. -- Ukaz I. 1831) obljubi katoličanam, ki so zavolj hudobij v ječe in rudniške jame obsojeni, prostost, ako k rusovski veri prestopijo. Kat. du-liovni ne smejo svojih pridig pridigo vati, ampak lc take pridige brati ali pridigovati, ki so od vlade (censurc) perpušene. - Janez Gutkovski, škof podlaške škofije v Janovci, sc je kakor dober pastir takim ukazani ustavljal, zato je od I. 1831) preganjan iu živi v Lcvovu na Avstrianskim. — Veliko farani so rusovski popi vsiljeni, zakaj zadosti je, de so nektere osebe iz njili se podpisale, ile jim je prav. ako namesti katoliških odcepljene duhovne imajo. K tiru perpomorejo misioni popov, ohčtanje vodke izganja), revšina in nevednost ljudi. Ounajskc cerkvene novice in po njili nemška Volks-halle od 23. m. tr. povejo, de je v slabili letih 1833 in 1834 v beli Rusii 11- j- v zahodnih krajih. ki so I. 1772 pod Rusijo pcršlc) 33.000 ljudi po sili. nekaj tudi z žganjem in s tepenjem k rusovski veri spreobernjeiiili bilo. Poglavar je zato dobil 33.000 rubelnov. — Ako bi kdo odcepljen k kat. veri prestopil, zgubi premoženje, on in duhoven, kteri ga v katoliško cerkev vzame, morata iti v ledeno Sibirio. Veliko v derzavni zaklad vzetih posestev poljskih ustajiiikov je podeljeno zvestim generalam v last, ali s tim perstav-kani, de staroversko cerkev tam postavijo. Bogo-slovske šole so iz Vilne v Pclrograd prestavljene, kjer je veliko scincnise. pred očmi vlade. \ polotoku Krimu, ki je od I. 1780 pod rusovsko vlado, poprej je on imel svoje kane pod turško hrambo, — so imeli Kranciskanarji od leta 1665 samostan, mahoincdanski Tartari so jih terpeli. Busovska vlada je patram pod kaznijo odpeljanja v Sibirijo prepovedala kakiga nevernika učiti iu v kat. cerkev vzeli. Nek nevreden menih tega samostana spiše laznjivo tožbo čez svoje tovarše do vlade, perstavi, de katoličani in duhovni saiui, kteri so bili pod vodstvain samostanskima prednika, želijo od tod odpravljeni biti in poterdi to s podpisani imen 15 duhovnov. General Ncidhard, takrat poglavar v Krimu, pošten Nemec, je tožbo prciskal. najdel, de je kriva, podpisi izmišljeni — pošlje vse zapisnike do ministerstva iu prosi, Fraiieiškaiiarjc per miru pustiti. Ali miiiisterstvo postavi tožnika ( Judeža) za prednika, prepove patram duhovno pa-stirstvo, okrega generala, ki se je bil za nje potegnil, in iiiii ukaže jih proč spraviti. Patri prosijo, de bi saj čez zimo bili še v deželi: ali zastonj. Torej sklenejo lc po sili proč iti. In zdaj so jih med jok	katoličanov briči spred al-
tarja iz cerkve potegnili, na vozove spravili, ktc-re so Kozaki spremili, in jih tako v hudi zimi čez ledene in snežene hribe na turško mejo spravili. ..Tukaj, piše časti vredni prednik ( v letopisih propagande od leta 1*44) smo najilli per nevernih Turkih uno mil isercno sprejemu. ktero so nam kcrsanski Moskovilarji odrekli".
V I. f MIH je rusovska vlada posedla kavka-bko deželo G e orgij o, in tistikrat izrekla, de bo slehern per svojih pravicah, svoji veri in premoženju p u s c ii brez overanja. V poglavitnim mestu Tiflis-ii so imeli o J I. 1 lili I katoličani cerkev,
10688406
12702774
kjer so laški Kapucinarji službo opravljali. Poprej-šni georgianski kralji so varovali pešico katoličanov v svoji deželi, ravno tako tudi Itusi do leta 1845. Ali ukaz pomladi 1845 reče kat. misio-narjem berž proč se podati. Opčrali so se oni sicer na svoje stare pravice, prosili v Rimu pomoči, tode Kozaki so jih vlekli v bližnjo luko černiga morja, od kodar jih jc barka v turško mesto Tra-pezunt prepeljala. Ravno tako se jc godilo kapu-cinarjem v Gori in v Kutaisu. Samo v tem kraju in njih okolici je bilo 800 kat. Armencov. Kaj se je s temi katoličani, kteriui so dušni pastirji pobrani. zgodilo, sc lahko misli, ako se osode ger-ško-katohškc (zedinjene) cerkve na Kusovskim spomnimo. Tako protestant \Vagner v svojim potopisu.
Vsih katoličanov na Husovskim je nekaj čez O milijonov: 4 milijone jih utegne hiti v Poljskim kraljestvu in 2 v beli llusii iu sem in tje po Azii. V Poloiiii je 1 velika škofija v Varšavi, ktera je že dolgo prazna in 7 škofij, (Vladislav, Sejna, Lublin, Jauov prazne, Plok, Sendomir iu Krakov). -- V beli llusii 1 velika škofija v Moliilevu, in škofije v Soinogicii. Vilni, Luku, Kamieniecii, Minsku, in od leta IH4S tudi v Kersonu blizo čer-niga morja. —
Staroverskih Itusov je brez veliko llazkolni-kov 44 milijonov, kteri imajo 7 metropolitov , nadškofov in JJS škofov.	v -
Slovesnost s. Janeza Ycpo»imraiia v Pragi.
Iz Kerna 18. veliciga travna 185 4.
Ilavuo pridem iz Prage, poglavitniga mesta IVške kronovinc, in v zaupanju, de bo kratek po-i>:< tega. kar sim tam vidil iu slisal. mojim ljubim rojakam všeč. Vam pošljem to pismo. - 31 nogo sini žc v prejšnih letih, ki sim še na Krajiiskim duhovno pastirstvo obhajal, slišal od lepili slovesnost, ki se 16. veliciga travna vsako leto na zidanim mostu čez Moldavo v Pragi v čast svetiga Janeza Nepomuškiga obhajajo: veliko sini pričakoval, pa v resnici še več sini najdel. — Cas mi je pripustil vse na tanko pregledati. Ze tri dni pred godam svetiga Janeza, to jc v saboto popoldan so jele procesije z banderi in z glasnim petjem in molitvami od vsih krajev v zlato Prago skupej vreli. Lepota in slovesnost navad katoliške cerkve se Ic ob takih perložnostih popolnama zamore pregledati. Vse ulice, vse ceste, iu vsi tergi veliciga mesta so se od pobožniga petja iz daljniga kraja priha-jočili romarjev razlegale, iu to je tcrpelo do pon-deljka popoldan. Vsaka procesija, ko v Prago pride, se poda nar pred \ stolno cerkev svetiga Vida na llradčana. v kleri telo sv.Janeza, na na-laš zato narejenim aitarju počiva. Tukej sim slišal mičiic in ginljive pesmi v Češkim jeziku, s kterimi so se romarji s. Janezu pcrporocevali. svoje nadloge tožili, in ga za priprošnjo prosili, in obilne solze čez grehe svoje točili. Tudi jest sim se joka težko zdcržal. posebno, ko je procesija iz majhniga mesta \cpomuka prišla, ko sim vidil. kako so vsi brez razločka, stari in mladi, imenitni in nizki, moški in ženske, se okoli oltarja svetiga Janeza drenjali, in ta altar z večjo gorečnostjo objemali, kakor dober otrok svojo ljubo mater objema: in ga svojiga očeta, svojiga rojaka imenovali.
Nikoli nisim še nič lepšiga vidil. kakor je spominek s. Jane/.a. Na srcberniui aitarju klečita
dva velika sreberna angela z razpetimi perutnicami, in na plečih svojih derzita sreberno in pozlačene trugo, v kteri so ostanki s. Janeza shranjeni, in na trugi sreberna podoba s. Janeza v masnim oblačilu. \ad altarjem je nebo iz svilniga damasta, kteriga spet štirje angeli nosijo, in okoli in okoli mnogo srebernih lamp in svečnikov, tako dc vse skupej 37 centov srebra zapopade.
V pondcljik pred s. Janczam ob treh popoldan so imeli zegen pred tem altarjem milostivi gospod veliki škof in kardinal Praški. Po tem opravilu se je podala cela neštevilna truma romarjev ua lepi 157S£ čevljev dolgi zidani most čez Moldavo. s kteriga je bil s. Janez v štimajstim stoletju opol-nočnim času v derečo reko ver/.en. ker lačasniimi kralju Vaclavu ni hotel razodeti. kaj se jc pobožna kraljica Johana pri njem spovedovala. - llog je poveličal svojiga zvestiga služabnika s čudeži iu na mestu, kjer je njegovo truplo v vodi ležalo. >e je pel zvezd prikazalo.
Zidani most čez .Moldavo jc ena zmed nar večjih lepot Prage, po obeh straneh je 5£!) i/, kamna izrezanih podob, med temi je tudi podoba križaniga Jezusa iz kufra narejena in dobro pozlačena, ktera jc bila v letu 1 !>!)() z denarjem nekiga Juda kupljena, ki je nar svetejšiga preklinjal, in v to kazen od deželske gosposke obsojen bil: la podoba je v posebni časti, in memo gredoči jo s posebno ponižnostjo pozdravljajo: nekoliko čez sredo mosta jc mesto zaznamovano, kjer je bil s. Janez v vodo veržen: dvojni, dobro pozlačen križec s 5 zvezdami jc namreč v kamen vdelan, kteriga se memo gredoči s perstam dotikajo, ali ga pa poljubu je jo: - šc kakih lO stopinj dalej proti mali strani sloji kapela z hroiieuo podobo s. Janeza. \ ti kapeli na sredi mogočne reke sc obhaja skoz osem dni slovesnost s. Janeza, z dvema zcgnania.
Ob petih popoldan ima nemške litanije vtolui prošt. ob polsedmili pa češke stolni dekan. Ilrenja, ki jc pondcljik popoldan in zvečer na tem mostu bil. vam nisim v stanu popisati, misliti si ga lahko morete. ce premislite, de ta praznik čez trideset tavžent ljudi na llo/.jo pot v Prago pride: skoz dva dni je bilo od policije prepovedano z vozam čez ta uiost iti. de bi sc kaka nesreča nc perpetila: nekoliko prepozno sim tudi jest na most prišel iu vso svojo iiioc sim potreboval. de sim do kapele se pri— drenjal: tam je kakih 20 granatirjev v polokrogu okoli kapele stalo, de je bilo mogoče duhovnu pred altarjem se gibati: vojaki so tudi mene blizo pustili. Ko se je mrak naredil, je bil celi most ob obeli straneh, posebno pa podoba in kapela tega svetnika, kakor tudi vse liise na obeli straneh Mol-dave s tavžent in tavžent lucicami razsvetljene, in po široki .Moldavi so uuiooj čolniči z lučmi sem ter tje plavali. — Nekoliko sežnjev nad tem mostam je v sredi .Moldave otok . na kterim so umetni ogenj (Keuervverk ) naredili, z možnarji streljali, in ne-stcvilne rakcteluc kviško spušali. tako de je la ve-čer na mostu v Pragi zares nebeškimu raju podoben, in dc se bo težko kje drugej na svetu še kaj tako lepiga vidilo. - lilizo enastili zvečer jc zc bilo, ko so se litanije z molitvami in peljem na mostu nehale, in se most prazniti začel: tode se zdaj sc ni popolnama spraznil, veliko sto romarjev seje po mostu polegalo in tam prenočevalo. ker je bila noč jasna iu topla. God s. Janeza je na Češkim zapovedan praznik: ta dau so se pred gro-bam njegovim ob petih zjutrej svete maše začele, iu so ena za drugo vsake pol 'in* do enajstih ur-
pele. — Ob enajstih pa so peli veliko sveto mašo Praški veliki skof in kardinal, knez švareenberg, obdani s svojimi stolnimi korarji, z učenci Praške duhovšniee. in z mnogimi prelati tamošnih samo-stauov. — V pozlačeni koeii, s štirimi, z zlatimi f ran z a m i. in pozlačenimi berzdami in jermeni ozalj-šanin.i konji so se milostivi kardinal do stolne cerkve pripeljali, in ravno tako nazaj v sedež se podali. Popoldan ob štirih so bile >pet litanijc z žegnam iu petjem pred grobani s. Janeza.— Posebno ginljivo jc pa bilo viditi. kako so sc ljudje z gorečnostjo po dokončanim svet-m opravilu pred altar s. Janeza drenjali. ko so en korar ncstrohljivi jezik tega svetnika, ki je shranjen v stekleni posodici. romarjem kazali iu ga poljubovati dajali, žaro velik čudež, truplo s. Janeza je že pred več st«» leti >cgnjilo. jezik njegov pa, s kterim si je m.si trrnisko krono zaslužil, je se dan današnji, torej ze blizo oOO let. še ravno tak. kakoršen ži-viga človeka: velik je Itog v svojih čudežih! — Po dokončani popoldanski službi Božji so jeli romarji spel. procesija za procesijo, slovo jemati od s. Janeza. in zares kamnito serce bi mogel imeti, kogar bi ne giuilo vidili. s kako gorečnostjo, s kakšno ljubeznijo. s kolikim jokam in zdiliovanjeni so sc mu perporoecvali. mu svoje nadloge tožili, in ga za priprošnjo prosili. — Zdaj sc je jelo mesto spet pra/mli, procesije s svojimi banderi in križi, s petjem m molitvami so se vsaka prot svojimu domu podalr. in bolj in bolj je potihnil šum. ki ga tolika množiea ljudi naredi: pa vender je bil most * c-rer na s. Jaeeza in ludi dru^i dan se poln ljudi, ki so se k vcccrnicam tukcj zbrali, in to. kakor sim slisal terpi. čeravno ne v taki obiluosti kakor predvečer s. Janeza, vender skoz celili osi m dni z v • liko slovesnosi j«. — \i mi zal, de sim lo pot storil. \ i»l.I si»n tam, kar morebiti nik jer več ne boiu vidil. iu kar vam. ljubi moji rojaki, ne morem tako popisali kakor se je godilo. Praga ima lepe in bogate eerkve. in veliko stoletij je moglo preteči. prejden se je toliko vciicanskih božjih hiš so-zidalo: nar lepši pa ie gotovo stolna cerkev svetiga Vida. v kteri je grob s. Janeza, iu svetiga kralja Vnela v a. ki je bil tukej od svojiga brala Boleslava na p»»velje svoje matere Drakomire umorjen: pred cerkvijo pa stoji lična kapelica z grobani svetiga \dalherta. kleri tukcj počiva: ta cerkev ima velik. Cl Iv čevljev visok zvonik, v kterim visj zvon svetiga Sigmuiida. tiTO centov težak, kteri v krilu skorej poldrugi se/.enj sirjave meri. - Za stolno Cerkvijo je cerkev s. Jurja. pod njo globoko v zemlji se vidi jeca. v kleri je bil >. Janez nekoliko lini pred smertjo zapirt: lo je majhen štirv oglat pro-stor. k o mej p« l čevljev ilolg in širok in tako nizek, de ji tnik v njem ni mogel po koncu stali, ampak Se M-il»'tj, pcrklcnjen na steber, kleri še zdaj tam sloji; kazali so nam tudi stare, ze vse trohncnc deske, na kterih, kakor pravijo, je sveti Janez v ječi ležal. - še zasluzi opomnjen hili zaklad v Jordanski kapeli pri časlitih kapucinarjih, kakorsniga se blezo malo po svetu najde, med mnogimi kcllii in nioustrancaiiii jc ena monštranca s (>C(>(> leske-eimi dragimi kamni, in ktere vrednost se na mi— lione goldinarjev ceni. — šc veliko bi imel od lepih Praških cerkva povedaii: ker jc pa moj namen samo bil. slovesnosi svtti^a Janeza Neponuiskiga popisati. sklenem svoje pismo s preserčno željo, de bi tinli moji rojaki jogoslovani za razširjen|C Božje
časti in za češenje svetnikov tako uneti bili, kakor so Cehi za svojiga Janeza Nepomučana. — Kdor bi utegnil priliko imeti, slovesnost pogledati, je naj nikar ne opusti, in gotovo mu ne bo žal za denar in za čas, ki ga v to porabi. Z Bogam!
Janez Tom š e,
vojaški duhovni.
Srednje-afrikansko.
Od Marijne družbe za Afrikanski mision na Dunaju zvemo, de so v začetku mal. serpana v Afriko namenjeni trije duhovni: (J. Kirchner iz Monakoviga; g. I ebcrbacher in g. Bainer, Tirolca iz llriksenške škofije: pa 4 rokodelci iz Tirolskiga: Koch, (Jostner, Ladner in Kirchmavr. Dalje veleva slavni odbor tiste na Dunaj naznaniti, kteri bi se bili v Ljubljani za Afriko oglasili. --Dosihmal se tukaj še nobeden tak ni glasil, kakor-šnili mision želi in potrebuje. Za zdaj so potrebni zidarji, tesarji, kovači, ako bi kteri želel iti — ne za časno, ampak za večno plačilo. Mogli bi biti taeiga obnašanja in toliko zurjeui v svojim rokodelstvu, de bi biio misionu z njimi kaj pouia-gano.	Jeran.
Obleti po Slovenskim.
Iz G o r c lis k iga. Ko siin poslednji dan mesca vel. travna na večer poljsko delo opravljal, vidim mnogo l|udi posebno žcnAiga spola menili mene pihati, po-prašam eno: Kam t.-«ko hitro? .Mi odgovori: V cerkev, k zadiei pobožnosti, ktera se bo dans ob pol osmih obhajala! \u la odgovor sim si bolj na rul»e pljunil, dc sim svoje delo hitreji doveršil. in hitim tudi jaz v cerkev. Ko v cerkcv pridem, se ozrem naj;.red na veliki altar. in na Icc", pa ne vidim gosp. duhovna, grei.i dalje in pridem do sredi cerkve, se oberiicm na levo. in vidim pred lepo ozaljšaniin altarjeni serca Marije prečiste Divicc gosp, fajmoštra Sim. Pehar ca. ki h» tako ginljivo. prijetno in gladko svojim poslušavcam o dobrotah, ki jih prejemajo, kteri se Marii perporoče, govorili, dc so stali kakor okamnjeiii pred njimi. in meni ho od radosti tako lepiga djanja solze v oči h igrale iu mislil bim ni: D srečna fara. katera ima za blagor duš in čast B »žjo tako unetiga in neiitrudljiviga duhovniga pastirja, kakor s<» ta vse hvale vredni gospod.
/al mi je bilo, dc nisim bil večkrat per tako lepi pobo/.n >sti. katera se je mendc sko/, celi mesec ob nedeljah na večer brez v>iga zvonenja obhajala. Potem k<» so gospod fajmošter svoj govor dokončali, se je jebi na koru peti: ..Marija k tebi iu goro hitim" itd., in po celi cerkvi so veliki in mali imenovano pesmico zapeli, du' je bilo veselje, tako tudi zahvalno pesem, in „*vctou. P.» dokončani pe>mi je bila kratka molitvica v p o češe nje Matere Božje iu ene češene Marije, zatem litanijc, zahvalna pesem, in nazadnje žegen pred velikim altarjeni. Iu tako je bila poln žnost dokončana.
Bog daj verli mu gospodu zdravje, dc bi šc mnogokrat tako lepo pobožnost ponovljali!	M ■ • • a.
Iz Gorice. Zadnje dni ravno pretekliga mesca maja je b.l tu v Gorici Praški korar g. Hitrih, poslan od Praškiga višiga škofa in kardinala, kneza Svarecu-berga. de je namesto njih obiskal usmiljene brate reda svetiga Janeza od Boga, ki tukajšno splošno bolnišnico oskerbujejo.
Popravek. \ poslednjim lUlu _Hanice- naj se na zadnji strani proti koncu, kjer ji- smert kardinala l.anihrusrhini-ta naznanjena. pristati rojstno leto
O l-n\ ir«; vr^Snlk • indrri Z-tmejr. — Založnik: Jožef Mnzu i k