lzhaJ« vsak dan raasn sobot, nedelj lo praznikov. j^ued daUj azeapt Saturdajs, Suodajrs and Holidajrs. PROSVETA " GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' leto_yeah rrxv. Sena Uredniški ln upravnliki prostori. 2657 South Lawndale Ava. 1 Office of Publlcatlon: 2M7 South Lawndale Ava. Tclephone, Ročk we 11 4904 lista $6.00 Um A.ct o('con"nec in Miua in da ao prebile mško bojno črto. Vest iz Moskve pravi, d* ao Rusi v bitki v •nem sektorju fronte pri Orlu "hill čez pet tisoč sovražnikov. Huski letalci neprestano bombardirajo Orel lz zraka. N« mško poveljstvo je prizna-o '»bnovo bitk na 1S00 milj dol-n frrmti. ki ae rarteza od aeve-»» do juga. Rusi napadajo nem- ške pozicije na črti med Leningradom in Orlom na severu in one na črti, ki se vleče od reke Mius do Taganroga ob Azov-skem morju na jugu. Sovjetske čete so v akciji v bližini Novorosiska, mornarične baze ob Črnem morju, ki je še v nemških rokah. V veliki ofenzivi, ki se je pričela zadnji teden, so Rusi prodrli 20 do 50 milj daleč na centralni fronti in se približali železnici, ki spaja Orel z Brijan-skom. Posebni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi v zadnjih treh dneh razbili 113 nemških tankov, 47 oklopnih avtomobilov in 137 bojnih letal. Ruska letalska sila, ki se zdaj lahko meri in celo prekaša nemško letalsko silo, je v akciji nad vsemi frontami. Ta je v zadnjih treh tednih uničila čez 1800 nemških bojnih letal v spopadih v zraku in* napadih na sovražna letališča. Zavezniški atan na Pacifiku, 19. jul.—Zavezniška letala in enote bojne mornarice go zadale nadaljnje udarce japonski pomorski sili. Ta so prestregla sovražno brodovje na zapadni strani otoka Kolombogara in potopila tri križarke, štiri rušilce, ct pa poškodovala. Ameriške čete so izvršile nove napade na japonske vojaške pozicije pri Mundl, mornarični in letalski bazi na otoku New Georgia, ln zadale sovražniku težke udarce. VVaahlngton, D. C.. 19. jul.— Ameriška letala so prvič bombardirala otok Nauru, ki zalaga japonsko municljsko industrijo s fosfatom, poroča mornarični department. Bombe, ki so jih letala vrgla, so zanetile velike požare. Letvis se sestane z voditelji ADF Vrnitev rudarske unije v federacijo VVaahlngton, D. Cm 19. jul.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMVVA, bo skušal ta teden ponovno demonstrirati svoj vpliv kot vodjs mogočno dclsvske organizacije. ' On se bo jutri sestsl s člani posebnega odbora Ameriške delavske federacije, ki bo odločil o njegovi aplikaciji za vrnitev rudarske unije v federscijo. Mnenje prevladuje, da bodo člani odbora odobrili aplikacijo gotovimi pridržki. Lewis se bo danes posvetoval z odborom za smernice UMVVA, ki ga tvori 225 članov. Pričakuje se, da bodo ti podprli njegove napore, da se rudarji vrnejo v federacijo. ^ ADF v kampanji prodajanja bondov VVsshlngton, D. C., 19. jul — VVilliam Green, predaednik Ameriške delavske federacije, je naznanil novo kampanjo za prodajanje vojnih bondov med člani unij svoje organizacije Cilj je, da S,000,000 članov unij ADF kupi za pol milijarde dolarjev bondov v tem ln prihodnjem mesecu. Green je apdiral na voditelje državnih delavakih federacij in centralnih organi za dj za sodelovanje v kampanji. Vloga ameriške mornarice v invaziji Uspešna transporta« cija vojaških čet VVashington. D. C.. 19. jul.— Mornarični department je razkril važno vlogo enot ameriškega brodovja na Atlantiku pred in po invaziji Sicilije, italijanskega otoka. Pod kritjem tega brodovja so transporti vozili vojaške čete, orožje in strelivo v Afriko in niti eden ameriški vojak ni izgubil življenja. Poveljstvo bojnega brodovja na Atlantiku je izvežbalo vojake za amfibične vojne operacije in enota toga brodovja so se udeležile tudi bombardiranja mlli-tarističnih ln obrambnih naprav na sicllijanskem obrežju. Operacije je vodil podadmiral Royal Ingersoll. Enote bojne mornarice so stalno švigale med Ameriko ln Afriko in prevažale vojaške čete ter orožje v osemmesečni dobi, ki je nastopila z invazijo francoskega Maroka in se končala z Invazijo Sicilije. Mornarični department pravi, v svojem poročilu, da so enote ameriške bojne mornarice podpirale operacije britske bojne mornarice na Sredozemskem morju, katere poveljnik je admiral Andrew B. Cunningham. Kooperacija je bila vsestranska ln tej se je treba zahvaliti za dosežene uspehe v operacijah proti osiščni sili v Afriki in Siciliji. Thomas priporoča rasno enakopravnost Chicago, 19. jul.—R. J. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev CIO, je v svojem govoru na zborovanju, ki ga je aranžiral institut Douglas-VVashington, dejal, da ameriška usttfvs priznava enakopravnost Vfeh ras, toda to se ne izvaja v praksi. On je povedal poslušalcem, da je videl plemenske izgrede v Detroitu in prišel do zaključka, da je nekaj narobe z ameriškim protmlavski zakon pride pred sodišče Odvetniki unij naznaniti akcijo 1 ZANIKANJE PRAVICE GOVORA V Kanaaa Clty. Kana.. 19. jul.— 10. jul./4— Zakon z* kontrolo delavskih unij, kl ga je sprejela državna zbornica, v kateri imajo republikanci veČino, pride pred dva federalni sodišči, kl odločita, ali jf ustaven ali ne. Republikanci so, ko je bil zakon sprejet, izjavili, da bi moral ta služiti kot vzorec drugim državam. j Odvetniki unij Ameriške delavske federacije ln rudarske unije United Mine VVorkers of America, ki so vložili peticije pri federalnih sodiščih, so izjavili, da so aretacije članov in u-radnlkov unij neizbežne, če se bo zakon izvajal Ta med drugim določa licenzlranje vseh u-nljsklh uradnikov in organizatorjev, predložitev poročil o plačah uradnikov, vsotah v blagajnah unij, začno pa prepoveduje plketlranjc in stavke. Federalni sodnik Rlchard J. Hopkins je naznanil zaslišanje o peticijah in izjavil, da sam ne more odločiti, aH j« zakon ustaven ali ne. Odlok morajo podati vgl člani sodišča. Clif Langsdale, odvetnik unij ADF, je dejal, da bodo na temelju zakona, če pe bo razveljavljen, aretirani vsi uradniki unij, ki ne bi hoteli vprašati za licence. Dalje je rekel, da zakon, kakršen je, zanika državljanom ustavno pravico govora, unijam pa pravico vodstva svojih afer. Provizija, da morajo unije predložiti finančna poročila državnim avtoritetam, je razredna legislacija. Unijam ADF se bodo pridružile tudi unije CIO v kampanji za razveljavljenje protidelav-skega zakona. '' vzgojnim sistemom. Vzgojs mora uveriti ljudstvo, ds demokra-cija nl mogoča brez rasne in verske enakopravnosti. Zavezniška vlada p« v dicmji General Alexander imenovan za governerja ZavesnlŠki stan. Afrika. 19. jul. — Angleški general Harold Alexander je v svoji prvi pro-klamacljl, katero je izdal, odkar je bil imenovan za vojaškega governerja Sicilije, opozoril prebivalce v okupiranih pokrajinah, da je administracijska oblast v njegovih rokah. Kontrola, kl jo je Izvajala italijanska krona, je bila suspendirana. Proklamacija svari prebivalce pred sovražnimi čini proti okupacijski sili, nasilju in vsaki akciji, ki bl ogražala mir ln red. Sleherni čin, ki hi bil v korist sovražniku, se smatra sa zločin; oni ki ga izvrže, bodo težko kaznovani. MVaše lastninske in druge pravice bodo zaščitene," pravi proklamacija. "Fašistična stranka bo razpuščena in vsi zakoni in dekreti razveljavljeni. V bodočnosti bodo objavljena nova naznanila in instrukcije, po katerih se boste morali ravnati. Če boste mirni ln se pokorili u-kazom, tedaj boste lahko vršili svoja dela ln dolžnosti brez vmešavanja z naše strani." Francoski odbor dobi zlato AlŽir, Alžerija, 19. jul. - Oi-bor za osvoboditev Francije, kateremu načelujeta generala Henrl Giraud ln Charles da Gaulle, bo dobil zlato v vrednosti $50,000,000 iz sklada, kl sa nahaja na Martlnlku, francoskemu otoku na Karlbejskem morju. To je bilo naznanjeno, ko je Henrl Hoppenot prevzel pozicijo vrhovnega komisarja francoskih otokov na Kuribej-skem morju. Vslika ielezniika nesreča v Kanadi The Pss, Msnitoba, Kanada, 19. jul.—Najmanj petnajst ljudi je izgubilo življenje, čez 50 ps je bilo ranjenih, ko sta potniška vlaka treščila skupaj in se razbila. Nesreča se je pripetlls pri Crsnberryju, 25 milj stran od Portaga. Slednje mesto je ns meji provinc Manitoba-Saska-tchewan, Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.-*Dne 18. t. m. je umrla v Ciceru Ela Fabjan, stara 72 let. (Kje je bila rojena, nam ni sporočeno.) Zapušča moža Johna Fabjana, ki je Član društva 441) SNPJ. Pokojnica leži pri po-grebnlku na oglu Cermak Road ln 57th Ave., Cicero, odkoder se bo vršil pogreb v aredo, dne 21. julija, ob dveh popoldne na pokopališče Woodlawn Memorial Park. Ia Mlnneaoie Auroru, Minn.—Pred dnevi Je tukaj umrl Vincent Mikulič, star 63 let ln doma od Ribnice na Dolenjakem. Zapušča ženo, tri sinove (eden je na fronti v Afriki) in pet hčera, od katerih je samo eni* doma, tri so v Chicagu in ena je v Garyju, Ind, Vaatl ls Clavalanda Clcveland.-r-Dne 16. t. m. je v bolnišnici umrl Frank Grebene, star 57 let in rojen v. Puščali pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal 40 let in tukaj zapušča ženo in gina, v Braziliji pa brata. Mešaaje etmpov v Poljska vojaška divizija v Rusiji Borila se bo na strani rdeče armade Moekva. 19. jul.—Prva poljska vojaška divizija, ustanovljena v Rusiji, je paradlrala v svojem taborišču v bližini Moskve. To tvorijo poljski vojni veterani ln bila je ustanovljena kot odgovor generalu Andersu, poveljniku poljske armado, kl je Izjavil, da se ta ne bo borila na rusko-nem ški fronti. Poročevalci ameriških in dru gih zunanjih listov so opazovali psrado in ceremonije v zvezi s podelitvijo zastsve poljski divi zlji, ki bo kmalu šla v akcijo proti Nemcem. "Edini povratek na Poljsko je mogoč lz Rusije," je geslo nove divizije. Ceremonija so bile povezane s praznovanjem poraza armad tevtonskih vitozov v štirlnaj stem stoletju. Tskrat so se zdru žili Poljski, Cehi, Rusi ln Lit-vinci ter porazil! te armade v Gruenwaldu. Zmaga v tisti bit ki se smatra za simbol enotnosti slovanskih narodov. Poveljnik nove poljske divi zije je polkovnik Herling. On in VVsnda Wasillewska, predsed niča Zveze poljskih patriotov v Rusiji, sta skušsla pridobiti ge narala Andersa za aktualno bor bo proti Nemcem na ruski fron ti, a nista uspel*. HUijišče, ns katerem so se nahajali poljski in ruski vojaški Častniki in upa zovali parado, je bilo okrašeno z zastsvami Poljske, Rusije, Če ške, Veliko Britanije, Amerike, Francije ln drugih zavezniških i držav. Vojaki poljske divizije so prej položil! prisego, ds se bodo borili do zadnje kaplje krv! ra osvoboditev Poljske in poraz ! Nemčije, Henry napadel Browno» vo administracijo < NVashingtnn, I). C., 19 jul,— Thomss P. Henry, predsednik American Automobile Aaan., Je i napadel Preiitlasa M* Browna, načelnika administracije za kon trolo can. in ga o!*lo^žil, da sku ■ ša mobilizirati veliko armado vohunov, ki naj bi lovili kršilce regulacij »/Jede odmerjanja ga solina, Brown Ja že tnstruiral krajevne odbore, naj vzamejp knjižice za nakup gaaolina onim, kl kršijo regulacije. Protivojne demonstra-cije na Ogrskem Carigrad. 'Turčija. 1» jul -Sem dospela vest pravi, da Ja i velika množica demonstrirala pred uradom predaednlka ogr »ka vlada In zahtevala umik Ograke iz vojna Demonati arije j so btle doka/ da so Madžari i* gubili vero v oalščno zmago. scorza priznal kritično situacijo v italiji Diktator Mussolini in kralj molčita "OBRAMBA KATOLIŠKE VERE" London. 19. jul,—Carlo Scorza, tajnik fašiatične atranke, je v svojem govoru po radiu priznal, da je Italija v največji nevarnosti v svoji zgodovini, da mora biti rešena sedaj ali nikoli, obenem p« je zaprctll z drastičnimi kaznimi, ki bodo doletele one Italijane, |ti bi se uprali ukazu, da se morajo upirati in umirati na bojiščih ln notranji fronti. Scorza je prvi visok fašistični uradnik, ki je javno priznal kritično situacijo od zavezniške invazije Sicilije in Roosevelt-Churchillovega ultimata, kl je bil oddajan po radiu zadnji petek. Ta je vseboval grožnjo, da bo Italija uničena, če ne bo kapitulirala pred zavezniki. "Italiju je v nevarnosti," je rekel Scorza, "Dva najmogočnejša in najbogatejša imperija na svetu jo hočeta uničiti. Ce je ne bomo rešili sedaj, je ne bomo nikdar. Italijo, kateru je Bog ustvaril tako lepo In katero »o generacije s svojim delom ln krvjo junakov Izboljšale v njeni dolgi zgodovini, ograža sovražnik. Najbogatejši ln naj-požrešnejšl plutokraclji na »vetu jo skušata Iztrgati ls naših rok. Za vse Italijane, neglede na njihovo družabno stanje, če »o člani fašistične atranke ali ne, je. samo ena stvar, kl idaj Šteje. To je Italija! Ml mora-mo hraniti katoliško vero, tradicije Italije in njen novi način življenja. Mi odprto priznavamo, ds je situacija kritična ln da sovražnik zmaguje. Kljub temu še vedno upamo v zmago V tem momentu Ima sovražnik vrv okrog svojega Vratu ln ta vrv je čas. Sovražniku »e mudi, naša dolžnost pa je odpor, odpor, odpor tM Diktator Mussolinl in kralj Viktor Fmanuel še vedno molčita. Doslej še niste apelirala na ljudstvo, naj mobilizira vse svoje sile in ustav! prodi-ranje tnvazijskih armad. Scorza je dejal, da Je skušal Mussolini vzdržati mir v Kvro-pi, tods ni uspel, ker ga je Velika Britanija potisnila v vojno. "Čeprav bl Itslija skušala ostati nevtralna, bi vseeno postsla bojišča oboroženih sil nesprsv-Ijivih sovražnikov," je dajal. "Mi ae ne opravičujemo, temveč |HfjasnJujemo le dejstva. Hamo oni, ki se čutijo krive, sa opravičujejo. Mi prevzemamo vso odgovornost za to vojno." Tajnik fašistične strsnke je ponovil staro osiščno svarilo, da bodo vsi sposobni Italijan! poslani na delo v rudnike ruskega UrsUkega gorovja, če bo Italija poražena v tej vojni. Večja kontrola letalskega prometa VVashington, 1). C„ 19 jul.— Upi ava /a civilno letalstvo sestavlja piogiam za vačjo kontrolo letalskega prometa v povojni dobi. Program predvideva Instaliranje naprav »a avtomatično kontrolo prometa v vseh večjih ameriških meetih. Uprava trdi, da bo letalski promet doM gel visoko stopnjo po končanju vojne fn nadomestil druge sisteme trensportaclje. Cungking poroča o begu Kitajcev iz Burme Cungking, Kitajska, 19 jul.— Vladni krogi poročajo, da ja 14,000 Kitajcev pobegnilo is Burma. bivše britske kolonijo, na Kitajsko, odkar ao jo Japonci zasedli Z begom so se izognil! japonskemu terorju* PROSVETA THE ENLIOHTENMENT GLASILO IS LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE •2 aad pubiished Marotaiaa sa Zdruiene drieve (Uvm Chlcaga) la a« loto S3 00 u pol UU. SI M u četrt UU; sa S74* m alo UU. SS.75 ia »al UUi m iaosemslvo MM. laat Uf tke Uaiied States (eacept pat yeer. ChUefo aad Cloaro S7M par pa rea*. _________ . __ „ . »o d govoru —Rokopisi dopisov ta člankov ee oa vračajo Rokopisi literarna vsebine (fcttos. povesti, dramo, potmi Ud.) so vrnejo poilljalelju la v slučaja, te Je prilešU Glasovi iz naselbin f foroign AdveetUte« ratea oa agrssaisaf. aad uaeollctUd articUs will aet be sueh aa stoviea. »Ura. poems. etc.. wlll ke ■ t>y seli Naslov aa vse. kar kaa aSk s PROSVETA MI7 M So. Lawadale Ave.. SS. Ulit* MEMBER or THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer zabite, toda pri zadnjih volitvah na Irskem je vladajoča stranka fanatika De Valere osUla v manjšini v zbornici. Nekoliko komentar j* Pisec teh vrstic ni in menda tudi ne bo videl filma "Mission to Moscow." Čital sem veliko kritik in "ocen" — za in proti. In to zadostuje. Sem pod vtisom, da bi ne videl nič novega. Seveda, če je nekaj lepega, človeku dopadajočega, rad še ponovno in jx>novno vidi ali sliši; in čim večkrat bo videl ali slišal, toliko več užitka bo imel. Dober primer je simfonična glasba in sploh klasične skladbe, ali pa znane domače ali narodne pesmice, ki so ti tako rekoč v krvi in katere so vedno lepa, če so glasovi lepi in ubrani. Ne drugače. In ljubitelj narave se tudi pokrajinskih slik ali krasot nikdar ne naveliča, marveč vedno hrepeni po njih. Prav zato smo fi na primer rodno Slovenijo ohranili tako lepo v naših srcih, naših čustvih, ker je po naravi res krasna. Ta mesec je kampanja za Shangri-La. Zbrati je treba 130 mili Jonov dolarjev za mogočno novo ladjo, ki nosi letala. Ime te ladje bo Shangri-La (ime pravljičnega kraja v orientu) in njen namen bo, da zanese bombnike v bližino Japonske, odkoder bodo ameriški bombniki lahko porušili Japonska mesta. Mogočna Shangri-La bo »svetila Pearl Harbor, Bataan in smrt ujetih ameriških leUlcev na Japonskem. Vsota 130 milijonov dolarjev pomeni, da 130 milijonov prebivalcev Združenih držav prispeva vsak samo dolar. Vsa kdo naj prispeva le dolar in mogočna Shangri-La bo fakt. Vsakdo, ki čiU te vrstice, si gotovo lahko pritrga dolar za vojnohranilne znamke To je vse, česar Je treba. Upajmo, da med nami nl nikogar, ki se piše Janez Nedam. . . aee I Ameriški komunisti imajo novo linijo v Jcrscy Cityju. Sklenili Mt politični pakt s tamošnjim županom Frankom Haguejem. To je oni famozni Hague, ki je zatrl svobodo govora v svojem mestu ln vse delavake organizatorje je označil za "boljševikc." Njegova |>oliciJa je izvršila na stotine aretacij ln pognala iz mesta vse unij sko agitatorje in socialistične tn da! tudi komunistične govor nike. Danem pa je Frank Hague, lokalni tiran, ali right za komu niste—samo /ato. ker podpira vojni program vlade. Največji zločinec lahko podpisa vojno progi am. ampak zaradi tega Je še vedno zločinec, loda ne pri komunistih! Pri njih namen posvečuje sred siva. Kljub temu danes neprestano gobezdajo o demokraciji—In niti malo s«* ne zavedajo, da profanirajo besedo "demokracija"!— • • a ■•■■ Eleanor H« m m* vel t. žena predsedniku, ae je krepko potegnila sa rudarje. V svojem dnevnem članku "My Day" je objavila izvlečke iz puma neke rudarjeve lene iz Illinoisa. katera se pritožuje da njen mož dane« prejema kljub vsem priboljškom komaj neka, čez tiaoč dolarjev letno. To je presneto male v tem času dragi nje, ko se poskušajo veliki farmarji in veletrgovci na debelo okoristiti ns račun delavcev. Omenjeni rudar dela v odprti jami, ki nima "portala" (vrat), torej zanj nič ne |M»meni najnovejša tetlta do take stvari, do take propagande. Dovolj mi je bilo, co sem čital Daviesovo knjigo Mission to Motfcow" in se možu čudil, ker se je tako mučil, da opraviči in upraviči nekaj, kar obenem v isti knjigi v mar sikakšnem odstavku sam pobi-a in obsoja! e Ampak "državni interesi" so menda narekovali, da je Davies spisal tisto knjigo na podlagi nekakšnih dokumentov in "dokumentov" — seveda izbranih. kljub temu, da so njegovi "dokumenti" skrbno izbrani, bi bU nekdo drugi lahko na podlagi istih dokumentov napisal po-jolnoma drugačno knjigo. Vpra-ianje je tudi, koliko so tisti dokumenti pristni in koliko "prl-agodeni" pri prepisu. Na primer eden teh "dokumentov" je datiran v Moskvi meseca decembra, avtor pa v njem razprSvlja dovršenem smislu o enem izmed "moskovskih procesov," ki sa je vršil štiri mesece pozneje! <2e je ta "dokument" pristen tedaj je pristna ali "žlahtna" 1,udi moja poldolarska pipa, k je že prekadila ne vem koliko tobaka in ima zelo "močan duh." Ko sem čital Daviesovo knjigo njegovi "misiji v Moskvi," se nisem toliko čudil avtorju, kajti ljudje, ki ao poklicani ali pa ae sami pokličejo, da čuvajo "državne intereae", so navadno po naravi in tudi po političnem treniranju "machlavelci" ali dvoobrazneii. Bolj sem se Ču dil "inteligentnim" ljudem, ki so njegova "razkritja" hlastno po-r o bal i kot najllahtnejše češnje Zase vem, ako bi ne vedel nič več "moskovskih procesih", Stali novih "čistkah" ln "likvidacijah kot sem izvedel iz Daviesove knjige, bi bilo moje znanje zelo omejeno, »kajti on ne |>odaja nobenega političnega ozadja, nobenih objektivnih okolščin, marveč le večno ponavlja: "krivi so . . . krivi so" . . . e Enako je ludi s tem filmom, ki ga je Hollywood izdelal tudi radi "državnih interesov". O filmu na splošno priznavajo, da "zgodovinsko ni točen," dasi se v ničemer "drugem kritiki ne strinjajo. Nekateri pravijo, da je "good entertainment", drugf, da je "flop" tudi z zabavnega vidika. Prav tako kritiki tudi ne soglašajo glede vprašanja, če ta film "zbližuje" Ameriko in Rusijo sli le insultira one Američane, ki načelno mrze diktaturo in vedo nekaj več o "moskovskih procesih" kot pa pove Da-viesova knjiga, na kateri je ta film baziran. Glede tega "spornega" vprašanja je pisec teh vrstic — "nevtralen". Zdi se mi, da ne bo "zbližal", niti napravil večje vrzeli med Rusijo in A-meriko. Glede tega je kot Bla-žev žegen: — ne škoduje; niti ne koristi. Iz Moskve itak prihajajo poročila, da se mu Rusi — smejejo in da film smatrajo za ameriško komedijo. In najbrže je temu tako! e Za "zbližanje" Amerike in Rusije je Willkie napravil stokrat več s svojo knjigo "One World" kot pa Daviesova knjiga ali pa sintetična hollywoodska propaganda. Tudi za razumevanje Rusije je Willkie storil veliko več par poglavjih svoje res zani mi ve in dinamične knjige kot pa more storiti Davies, pa ma-jari če napravi še sto "misij" > Moskvo. Willkie nikjer ne sku ša prati nekaj, kar je in bo za zgodovino ostalo Črno, skuša pa razumevati Rusijo. Zato pa je kratkih obrisih res podal bri-Ijantno sliko ogromne Rusije njenih žilavih pa zdravih narodov in sovjetske vlade. V njegovi sliki ni nobene sin tetične propagande, dasi je da Stalinu globok jjoklon kot zelo zmožni, toda politično brutalni osebi, ki vodi deželo z železno pestjo. O sovjetski vladi pokaže dobre in slabe strani Njena dobra stran je, ker je ljudstvu ustvarila velike dina mične in ustvarjajoče sile, ki ne poznajo nobenih ovir in nobenih žrtev v gradnji nove Rusije njena slaba stran pa so represi je in "likvidacije" političnih disidentov in nesposobnežev — staro generacijo je večinoma "likvidirala" na U ali oni na čin. Moč sovjeUke vlade je novi generaciji, katero je znala vzgojiti in jo prikleniti nase kot nobena druga država. * — povsem qeka| drugega kot pa se je pokazal v zadnji predsedniški kampanji kot republikanski kandidat ali prej kot služabnik Wall streeta. Vprašanje je , ali je ta "spreobrnitev iz Sa-a' v Pavla" pristna, ali vla sintetična. Po Willkiejevi sodbi ima Ru sija briljantno bodočnost in bo po, tej vojni igrala vaaj Uko valno svetovno vlogo kot Amerika, ako na še bolj kot največ ja svetovna sila s silno žilavim in zdravim narodom. Willkie ae je v tej knjigi, ki je še vedno "best sel Ier," pokazal kot bri-IJantnega opazovalca in človeka Ameriški vojaki na letalskem transportu na poti proti Siciliji =e je le Anion Garden. — Govor Mihe Kreka na radiu (Dne 0. junija 1943.) Velikansko zavezniško bro-dovje je te dni krenilo iz Gibraltarja proti sredini Sredozemskega morja. Novo znamenje, da >o eden izmed velikih napadov na evropski kontinent v bližnjih dneh in tednih nekje na njegovih južnih obalah. Himmler in Rommel sta obiskala glavna središča in križišča Jugoslavije. Rommel je nedvomno tam po svoji vojaški dolžnosti. Himmler pa se pojavi kot pošastna senca vselej in povsod, kjer Hitler pripravlja posebno važne akcije. Himmler je čistilec terena, stro-kovnjaški ogleduh in mojstrski krvnik. Tam, kjer Himmler mora čistiti, tam se zdi Hitlerju posebno nevarno. Tam, kjer Himmler očisti, je očiščeno tako temeljito, da se Hitlerjeva armada ne boji iznenaden j. Hitler grmadi sedaj na Balkanu vse vrste orožja, ki jih zmorejo njegovi vojni arzenali. Tja zbira nove svoje armade. Tudi on—tedaj—pričakuje udarec z juga. Kdaj, kje in kako se bodo udarci delili in sprejemali, bo stvar vojaških mojstrov. Gotovo in važno za nas je le to, da bo naša domovina v kratkem času zopet posredno aH neposredno bojno polje. Čim sta Nemčija in Italija odloČili, da branita svojo krivično posest v Evropi še z zadnjimi močmi, ki nikakor niso majhne in podcenjevanja vred ne, je bilo jasno, da bo Jugoslavija, ki se razteza od osrčja Bal kana preko vseh obal Jadranskega morja do vzhodnih Alp, igrala svojo prevažno vlogo v boju za osvajanje tega kontinenta. To neizogibno dejstvo in kruto dejansko sUnje moramo hladno in mirno sprejeti, kot hladno in mirno kapetan ladje opazuje grozeče viharje, oblake, vetrove in grome, ki jih razdivjana narava podi proti njegovemu bro-du. Čim večja je nevarnost, tem bolj je miren, ves napeto trden in skrben, da jc ves brod in kar je živega in mrtvega na njem, točno na svojem mestu in v polni pripravljenosti, da bo v uaodni uri vse ena volja, ena si-la, eno telo z enim samim ci- se.—V tej polni pripravljenosti bo viher našel našo domovino tem bolj gotovo, ker v viharju ne Vidimo samo njegove groze, ampak je on samo znamenje, da je tu konec dveletnih muk, dveletne strašne noči, v kateri je gospodarila nasilna smrt in du hovna in telesna propast. To noč in temo nemogočega življenja pod fašizmom in nacizmom bo razgrnil in razpodil strašen vihar, ki.se zbira na evropskih obalah Sredozemskega morja in z njim prihaja solnčni dan miru in svobode. Jugoslavija je bila vse ti dve leti pravi ognjenik, ki je s krvavim svojim žarom svetil čez ves svet. Jugoslavija je v grozotah svojega trpljenja in neugnani sili svoje odpornosti bila svetilnik nezlomljivega naroda. In slovenski narod je v tej Jugoslaviji bil kot njena srčna rana v trpljenju in njena desna roka v neutrudljivem, vztrajnem, neprestanem delu in boju za osvo-bojenje. Slovenija je bila od pomladi leta 1941 mravljišče živega, vnetega gibanja in delovanja, ob katerem so se spod-taknili in onemogli mnogi načrti sovražnikov, čeprav je naš narod pri tem oslabel in krvavel iz tisočerih ran. J" Nova doba te svetovne vojne za vso Jugoslavijo in za Slovence posebej ne pomeni nič drugega kot vztrajno nadaljevanje in zasledovanje postavljenih velikih ciljev popolnega narodnega osvobojenja. Na vojnem brodovju Sredozemskega morja vihrajo zastave svobode tudi za nas,—JIC. n globokim razumom' 1 jem: vztrajati, zmagati, rešiti Državljanska priročna knjiga je ze prekorači-la itevilo četrt milijona Priročna knjižica "Kako se postane državljan Združenih držav", katero je izdal Common Council for American Unity, je sedaj prišla v vrsto najbolje prodajanih knjig, ko je bilo prodano več ko četrt milijona, od kar je bila prvikrat izdana. Zadnje popravljene in modernizirane izdaje se je prodalo okrog 17,000 izvodov, od kar je bila tiskana ob koncu lanskega leta. Kot v prejšnjih izdajah, vsebuje U knjižica tudi sedaj oddelke, ki govorijo o izjavi namere, prošnji za naturalizacijo, končnem zaslišanju, državljanstvu otrok, državljanstvu žen, postopanju za posebne vrste tujcev, izgubi ameriškega državljanstva in dalji dodatek s primeri vprašanj in odgovorov in ustavo Združenih držav. .Vsebuje tudi oddelek z raznimi informacijami. Poleg drugega se nahajajo v knjigi tudi nove informacije o naturalizaciji tujcev, ki služijo v armadi Združenih držav in naturalizaciji sovražnikov tujih narodnosti. Druge nove informacije ae nanašajo na izgubo državljanstva po udeležitvi v plebiscitu in na manjše spremembe v zakonu o naturalizacij L r Sedanje izdanje vsebuje 95 strani materiala in ae lahko dobi po prejšnji ceni 25 centov pri Common Councilu for American Unity, 222 Fourth Avenue, New York City. Požarna hramba I 1.500.000 mož bo Uvežbanik ji civilno obrambo I James M. Landis, direktor uni da za civilno obrambo, je vil ustanovitev nove obramb® armade, ki bo izvežbana v pojS bi sesalk za gašenje poiarcJB Take sesalke so bile razdeljeni! vsem pokrajinam v nevarno*! nih conah Združenih držav. tal te nove edinice bo "požarna ža (Fire Guards.) Namen je, M se za začetek zbere 1.500,(3 stražarjev, ki bodo razdeljeni pol milijona izvežbanih skupil za borbo proti požaru. I Direktor Landis je dejal: "J armada je sedaj postala potrebi na zaradi zaščite domov in ftM Ijenj pred zmeraj večjim rizikoJ vsled nove taktike bombardi^l nja od strani sovražnika. Og«J in požarne bombe so glavi orožje zračnega napada. Teil doslej napravile več ko 80 oM stotkov skupne škode in sovrall nik se na vsak način trudi, da «1 poveča smrtni učinek tega oroi.1 Edinice požarne straže bodol obstojale od treh ali štirih poJ sebno izvežbanih ljudi, opremi 1 jenih z gasilnimi sesal kanj Vsaka edinica bo po navadi iiJ la dolinost, da varuje en mestni blok. Jedro gasilne organizaciji bodo pa sestavljali posebni cul vaji. Ta oddelek, čigar 342,OM članov že deluje, se bo zedinill požarno stražo ter bo še posebcjl vežban. Vsi požarni stražar! bodo nosili znake, katere so jjoI prej imeli čuvaji—rdeč ognjeJ jezik v belem trikotu na okrofl lem modrem polju. I Senzacionalna poročili o3" "block-buster" bombah iJ smejo zatemniti pred našimi oe mi velike nevarnosti ognja"-j< rekel direktor Landis, ko je raj lagal potrebe za to novo edini co.—"Celo v napadih z najtežji mi bombami se uporablja na ti soče užigalnih bomb, da bi ti dopolnil in osigural kaos uniče vanjaNpovzročen z močnimi iks plozivami. Uvedene so bile še bolj ne varne užigalne bombe s še večj< vsebino eksploziv. Uporablja si večja količina užigalnih bombii riapadi postajajo zmeraj bo koncentrirani. Zato so potreli ne večje edinice za borbo prd ognju, večja spretnost in vt orodja. Program za požarno zaščit urada za civilno obrambo Zdru ženih držav ima namen držat korak z zmeraj večjo nevarnost^ ognja iz zraka. Treba je tud boljše zaščite pred ognjem na stalim iz drugih razlogov, kajt vsak ogenj lahko stvarno škod vojnemu naporu. Ta organizacija požarne straa v nobenem slučaju ne zamenja je j)omožnih gasilcev, ki sodeli* jejo z rednimi požarnimi post* jami, nadpmestujoc njihovo te> ko opremo s pomožnimi sesalk* mi civihie obrambe in drugim potrebščinami za borbo pid povečani nevarnosti ognja v voj nem času. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Udaj a evale publikacije la te fclaneiva te gaade svoj (k Vdal. Slika Italija voi.ke aa LaaslpaduaL bo UročaJo orodje angleškim voji aa aa pešlllaio llata In ker bi zračni napad na n« ko mesto povzročil večje števil požarov kot bi jih redne gasile postaje in pomožni gasilci mogl pogasiti, je potrebno, da se * ganizirajo med sosedi skup* požarne straže po vsem me«« ki naj manjše požare natflo p* gaaijo. To bi osvobodilo dru| moči, ki se bavijo z obrambo i požarov, za delo pri večjih p» žarih in tako pov^alo učinkovitost. Požarni stra/Jfl se lahko tudi lotijo gašenj« vd jih požarov in tako onemogoči* kakšno še večjo nesrečo, dokk ne pridejo na lice mesta pomožne moči.—Common Cos» dl—FLIS. Pred dvajsetimi (Iz Prosvete, 20. Julija lt« Domač % veati V PuriU^ Pa., Je bil pri delu v rovu 4S-letni Anton Bergoč* iz TJ pri St. Petru na Kram. ^ SNPJ. Delavska veati. V ^ eeyju ao začeli preisksvo K* otroškega dela. laoaamatvo. V Hamburg« komunUti provocirali generalno stavko. Sovjateka Rusija. Drug« • pina ameriških senator jev prišla" v Rusijo na oglede. Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov VESTI IZ DOMOVINE Izpred vojaškega sodišča (Posneto iz Bazovice št. 69 z dne 6. junija 1943 v izvirnem besedilu.—JIC)- / V Ljubljani so bili obsojeni v dosmrtno jedo radi sodelovanja pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi sledeči: Krašovec Matija iz Gobnika in Tominc Ivan, rojen na Črnem vrhu pri Idriji, bivajoč v Ljubljani. Ljubljančani nočejo laških oficirjev t Mestno županstvo še vedno, zlasti v sredini mesta, nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov, katerih se ljubljansko prebivalstvo brani. V ... — VESTI ZEDINJENIH NA-■ RODOV New York, 13. julija.—United Nations Information Office pošilja naslednje poročilo: "Narodi Francije, Grške in Jugoslavije so dobili preko radia opomin, naj se zadrže mirno, dokler trajajo operacije na Siciliji, ter naj čakajo na poziv, katerega bodo dobili, kadar pride ura za splošno vstajo. Fran-«©zi so dobili poziv, naj skrivajo svoje radioaparate in organizirajo tihotapljenje orožja in mu-nicije, da bodo mogli o pravem času "začeti odločilno borbo". Vojaški governer v Atenah je uvedel zalfcračenje od 8:30 zvečer do 4:30 zjutraj. To je posledica splošne stavke, ki je izbruhnila v grški prestolnici o priliki protestnih demonstracij proti ubijanju talcev. Prišlo je do hudih bojev in spopadov z okupatorskimi četami, pri čemer je bilo precej civilnih žrtev. Osišče je s pomočjo okupacijskih oblasti uvedlo najstrožje represije ter poskuša odstraniti vse one Grke, o katerih smatra, da bi mogli podpirati invazijo Zedinjenih narodov. Pod pretvezo, da je potekel rok določen za predajo grških gerilcev in njihovega orožja, je začel okupator množična streljanja nedolžnih talcev. V teku meseca junija je bilo ustreljenih 16 oseb v Atalanti, 9 v Praskini, 4 v Petromagoulu in 3 v Kalapodi. Grški gerilci nadaljujejo uničevanje objektov na železnicah ter ovirajo prevoz cet na jug.. Železniška proga Atene-Solun, hrbtenica vseh vojaških pozicij na Grškem, je pretrgana na štirih mestih in bo neuporabna za več mesecev, ker je bil viadukt Asopos pognan v zrak.—JIC. goslovanskim gerilcem tako strahotnega značaja, da jim ni primera v sedanjosti. r t *, " --— Jugoslovani na albansko-črno« gorski meji Londonski Star poroča dne 10. junija iz Carigrada, da je močna skupina Jugoslovanov na al-bansko-črnogorski meji zasedla 30 albanskih vasi in strategično važno ozemlje v okolici vasi Vragja. Jugoslovani se po tem poročilu bore pod komando Pavla Jurišiča—-v njegovem moštvu je tudi precej Albancev. Po vesteh, ki so prišle v Carigrad, odvajajo uporniki fašistične mestne komandante in kvizlinge Wot talce s seboj v gorske utrdbe. Na stotine ma-cedonskih separatistov se je pridružilo Jugoslovanom v borbi proti bolgarskim četam, ki so zasedle ozemlje, ležeče na vzhodu severne Albanije.—JIC. Juqoelovani ne dajo miru Jugoslovanski gerilci so dina-mitirali železnico Sid-Vukovar. Okupator je radi tega umoril 50 talcev. Prefekt Dragan Hadro-vič, eden od najbolj aktivnih predstavnikov hrvaškega režima, je bil ubit—dobil je s poštnim paketom bombo, ki ga je iaztrgala na kose. Paveličevo "ministrstvo za zračne sile" je izdalo razglas, ki I*»živa vse rezervne oficirje, naj se prijavijo v roku desetih dni "<• glede na službo, katero opravljajo. Proglas pravi: "Kdor temu pozivu ne bo sledil, je dc-zerter in bo kaznovan po zakonu prekega soda." V ... — RORBE V JUGOSLAVIJI Italijani prisnavajo teškoče operacij v Jugoelevljl Nafce noviny, češki vojaški dnevnik, piše v svoji številki od H junija: "Rim je včeraj odkrito priznal velik poraz italijanskih zasedla nih čet v Jugoslaviji. Radio-"ddaja iz Rima Je poročala o težkem oorazu italijanske posadke v mestu Vradinl, ki se je po "junaški borbi" odločila, da se preda gerilcem." bi U poraz svojim poslušalcem razložil in oprsvičt!. Je rimski radio na dolgo in širok« Rovortt o težkem značaju bojev v Jugoslaviji. Silvio Petruccio priznava v svojem komentarju, da tu ne gre edinole za težkoče krena, temveč so boji proti ju 0 kralju "neodvisne Hrvaške9 Nekje v Evropi, 23. junija (O-NA).—"Kralj Hrvaške", ki še nikdar ni bil na hrvaških tleh, je zopet odklonil ponudbo, da pride v svoje kraljestvo na kronanje. Italijanski vojvoda Aimone Spoleto je postal "vladar" v italijanskem carstvu leta 1941 > mesecu juniju, ko je bila Hrva ška spremenjena v marionetno državo. V nedeljo je prispel v Italijo novi hrvaški poslanik dr. Nik-šič, ki je po svojem prihodu Rim informiral vojvodo Aimo-na, da je nujna želja Ante Pa-veliča, marionetnega predsednika Hrvaške, da se vojvoda poda na Hrvaško na kronanje. To je edino, kar bi mogjo pomiriti notranje spore, je dejal Nikšič. Aimone, ki si dozdaj ni upa prekoračiti hrvaške meje, je od govoril, da mu je trenotno nemogoče sprejeti hrvaško krono kajti svečanost kronanja bi morala biti izvršena le v prisotnosti in s pomočjo hrvaškega kardinala. Ker pa zaenkrat ni nobenih izgledov na to, da bi mogel biti zdaj imenovan kardinal na Hr vaškem, ko vendar papež še ved no priznava kralja Petra in nje govo vlado v izgnanstvu, je voj voda Aimone odklonil Paveliče vo povabilo. (Hrvaški "kralj", drugi sin po ko j nega vojvode Aoste in prin cezinje Helene Francoske, je Zedinjenih državah znan kot dirkač na motornih čolnih; bi >je tukaj na dirkah leta 1933 in 1934. Poročen je s princezinjo Grške in Denmarka, Ireno, so stro grškega kralja Georga II njena sestra, prlncezinja Helena, je bivša žena kralja Kaj-ola iz Rumunije.) Helen Makkal ln Cecilla Brown. člšnlcl avtne unije CIO. potiskata dolarske bankovce v letalo. Denar bo šel v mornarični sklad. Najzanesljivejše dnevne delavsko veati so v dnevniku "Pro-Ali Jik čitate vsak dant Dezertiranja v nemški armadi London, 11. julija (ONA).— Poljska brzojavna agentura poroča, da je bilo od meseca januarja v Krakovu ustreljenih 342 nemških dezerterjev. Obenem pa čaku še več sto dodatnih dezerterjev, ki se nahajajo v zaporih v Krakovu in Vilni, na sodne obravnave. Omenjena brzojavna agentura trdi, da na vsakem vojaškem vlaku, ki pride v Krakov, manjka najmanj 10 do 15 nemških vojakov. Poveljstvo narodnega odpora na Poljskem je ponovno pozvalo prebivalstvo zasedenega ozemlja, naj z vsemi silami pomaga dezerterjem razen onih, ki pripadajo "čisto nemškemu plemenu." Zavezniški krogi v Londonu poročajo o zvitem poskusu nemške propagande, da napravi manj verjetne vesti o naraščajočem dezertiranju nemških vojakov. Pretekle dni je namreč poslala v svet nacistična časniška agentura v Oslu, skandinavski brzojavni urad, poročilo, katero je odobril nemški cenzor in ki trdi, da je nemški komandant na Norveškem, general Nikolaj von Falkenhorst, popolnoma odkrito pozival nemške vojake, naj prenehajo dezertirati. V tem članku je bilo govora o lepakih, nalepljenih v barakah, v katerih je komandant pozival vojake, naj ostanejo lojalni. Poročilo je seveda prevzel v Stockholmu časopis, naklonjen nacistom, nakar so začeli poročevalci inozemskih časopisov pošiljati tozadevne brzojavke v svet. Takoj nato pa je skandinavska brzojavna agentura pre klicala svoje prvo poročilo in utemeljila svoj dementi s tem, da so bili lepaki ponarejeni— delo norveških podtalnih elementov. j, | Zavezniški strokovnjaki v Londonu so prepričani, da so nacisti zadevo namenoma vrgli v svet ter vsi vse skupaj izmislili v cilju, da bi mogli stvar dementirati in tako v bodoče diskreditirati vsa poročila, ki govore o dezertacijah iz nemške armade. Toda dezertiranja so dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvoma, kajti po vsej Evropi se dogajajo slučaji, o ka-Vrih prihajajo v inozemstvo vsak dan nova poročila. Do zdaj še ni dokaza za to, da te ic začela zaradi dezertiranja razkrajati armada onega naroda, ki je v vojaškem pogledu najbolj temeljito organiziran, toda dezertiranja nemških vojakov so zdaj vendar že dovolj številna—število vseh dezerterjev je zdaj že precej grozeče. Največ se jih skriva na zasedenih ozem ljih. Nemške oblasti se popolnoma zavedajo nevarnosti, katero predstavlja za Nemčijo dezertl-ranje vojakov v deželah, ki meje na nevtralne države. V takih krajih s prav posebno pazljivostjo stražijo vse izhode, da ne bi mogli dezerterji pobegpiti v tujino. Norveška vlada v izgnanstvu je imela že večkrat priliko da poroča o neizmerno krutem ravnanju nemške vojaške obla sti z dezerterji, katero se ji posreči ujeti. Zapirajo jih v poseb na taborišča, katerih je pet v severni Norveški, a vsi poginejo od strašnega mučenja. Vrij Nederland, nizozemski list, poroča, da je bilo v katend psehtkineškem okraju Rotterda ma aretiranih 100 nemških dezerterjev o priliki enega samega policijskega pogona. V Belgiji, poroča belgijska ča sopisnu agentura In bel, so vdrl štirje nemški dezorterji v kmečko hišo v Budingenu in odnesl pod grožnjo revolverja prece hrane in drugega potrebnega Belgijci, ki pobegnejo na Angleško, trde, da nemški dezerterj že tvorijo pravcate roparske tol pe in da so njihovi zločini tako pogosti, da to vliva belgijskemu prebivalstvu novega upanja— spominjajo sc seveda leta 1918 ko so slične tolpo roparskih de zerterjev oznanjale bližajoči se padec Nemčije. Čehoslovaška in poljska vlada sta obe že večkrat poročali o dezertiranju nemških vojakov vlakov, ki so preVožali vojaštvo proti vzhodu. Podtalni elementjc priporoča jo prebivalstvu, naj pomaga de-zerterjem, jih obleče v civilne obleke ter jih vzame pod stre ho. Največ podpore in naklonje nosti najdejo V teh krajih dezer terji iz armad Hitlerjevih vsza lov. „ Obe nevtralni državi, ki se na hsjata v sredi Hitlerjeve Bvro-pe, Švedska ln ftvlca, sta z veliko doslednostjo zadrževali in ovirali prehod dezerterjev na njihova ozemlja. Na Švedskem se Je celo večkrat dogodilo, da ao zavrnili dezerterje in Jih poslali tja, odkoder so prišli—'Več kot 12 takih slučajev je znano To pristopanje /e bilo ustavljeno takoj po nekem Incidentu finsko-š vedski meji, kjer so Nemci nekega avstrijskega de-zerterjs, ki je bil od vi njen od Švedske meje in poslan nazaj, na licu mesta ustrelili komaj par metrov stran od švedske meje. Nemčija ni nikdar uradno zahtevala od švedske vlado, ds jI dezerterje izroči, najbrže ker ni hotela opozoriti svetovne javnosti na to neprijetno posameznost v razvoju nemške moralo. Švedska vlada s svoje strani pa tudi ni nikdar podala nobeno izjave glede števila dezerterjev, katere je sprejela na svojem ozemlju. Dezertiranja morda do zdaj še niso zavzela velikih proporcij dovolj pa jih je, da nam pokažejo dodaten simptom propadanja morale v vrstah nemške srma de. Stvar je pripisati največ dejstvu, da postopoma čedalje večje število nemških vojskov prihaja do prepričanja, da se je Nemčija vrgla v vojno, katere izid bo katastrofa.—ONA. Polkovnik Cbarlee W vojaki pred t**asijo Slciitje. Polom nemške kolonizacije v Rusiji Hitler plačuje težko ceno za svojo ofenzivo na Ruskem—ena izmed koncesij, katere je moral narediti, je bila, da se je odpo vedal vsem svojim visoko letečim načrtom v pogledu ekaploa taclje bogatih dežel na vzhodu, katere je bil obljubil nemškemu narodu v 'izključno last'. Nacisti so zdaj spremenili svoje postopanje in dovoljujejo ru skim kmetom, da vzamejo > svojo zasebno posest vso zemljo, katero so preorali. S tem je zadan politiki Alfreda Rosen berga, ki je bil Hitlerjev upravnik na zasedenem vzhodnem ozemlju, odločilni in deflnltlvn porazni udarec. Nobenega dvoma nI o tem, du so Rosenbergu narekovale tu dekret, ki daje kmetom domači nom lastninske pravice, potrebe nemške vrhovne vojaške komande, katere želja je brez dvoma da vsaj do neke mere potolaž ruske kmečke sloje v zaledju bojišča. Ts nsredbs Je bila iz dsna dne 3. junija, to je v,tre notku, ko so Nemci pripravljali vojaške Operacije odločilne vaŽ nosti. Nsclstl zdaj z največjo prijaznostjo govore ruskim kmetom: "Vsak, kdor obdeluje zemljo, ims prsvlco do posesti." Na *zu-naj trde Nemci nekoliko drugače: "Ta ukrep daje priznanje so-delovsnju kmečkega prebivalstva na osvobojenih vzhodnih ozemljih pri uvedbi novega reda." ' Nemci morajo ueveda to zadevo razložiti in to Jo težka stvar— Herr Rosenberg so zvija ln požira ,... de v mesecu februarju 1943 je izjsvil glede poljedelstva na ruskem okupirarterv ozemlju, da je mnogo preveč važno, da bi se smel kdor koli 'igrati z njim ln tvegati zmanjšanja pridelka s novimi eksperimenti/ Komaj tri mesece pozneje pa že mora pokazati nemškemu narodu sliko obupnega 'eksperimenta'—to je opustitev kolektivnega kmetijstva ter vrhu tega Še predati v laat 'podrejenim' ruskim kmetom ono zemljo, katero Je prej namenil Izključno le nemškim posestnikom. Ta novoat bo zadostila težnjam nemških generalov, obenem pa je tudi vsžno pri/nanje in koncesija često imenovanemu generalu Vlasovu, kl stoji na čelu neke takozvsne ruske armade za osvoboditev—armade plačane od Nemcev. Novi ukrep namerava nsjbrže dati Vlasovu v roke nekaj pripravnih aigu-men tov za propagando med Rusi na okupiranem ozemlju. To je težka cena, toda nacisti bodo vsako ceno, katero bi plačali kmetom v Ukrajini in zapadni centralni Rusiji, s veseljem prenašali—In obenem še smatrali, de eo napravili dobro kupčijo—ako dosežejo s tem pomiritev in uspešno kontrolo med ruskim kmečkim prebiva I »t vom, dokler traja vojna. V času do porsza v Stallngrs-du ao veljale dežele na vzhodu kot eden največjih objektov, kot ogromen vojni plen, In mogočne korporacije so »e trgale s posameznimi privatnimi naeeljen-|d za kose In koščke te zemlje. Sulingrad pa jo vrgel črno. grozečo senco na ta za—dene ozemlja in njih bodočnost—in prepiri za dodelitve v tem ozemlju so utihnili. Filmska Haven. Igralka Olorta De- Oni Nemci, ki imajo nekaj spomins, se bodo z grenko ironijo v srcu spominjali visoko do-nočih izjav nemškega šefa Cles-tapa, Heinricha Himmlcrja. Ls ni, meseca avgusta, je bahavo izjavil: "Gledali bomo na to, da bodo živeli na teh tleh samo ljudje nemške krvi, in sicer taki, kate rih kri jesares nemška. Vse to ozemlje lahko osvojimo in pridobimo za Numčijo, ako bodo tu kaj delali naseljenci čisto nemškega plemena, ki se bodo mno* žili in razmnoževali tako dolgo, da bodo napolnili vso to zemljo."—ONA. Kanada pobija rasne predsodke Avtoritete posvarile delodajalce Oiiawa. Kanada. 19. jul.—Av toritete so opozorile delodsjal ce, da ne bodo trpele zapostavljanja zamorcev in Židov, ki skušajo dobiti delo v industrijah. Nekatere kompanije, zlasti one v torontskem industrijskem distriktu, nočejo uposliti zamorcev In Židov, kar je Izzvalo proteste. "Nekateri delodajalci še vedno zapostavljajo zamorce, Žide in druge osebe," se glasi svarilo. "Take diskriminacije ovirajo vojne napore in so v nasprotju z načeli in cilji demokrselje, kl Jih razglašajo zavezniki In za katere se bore v tej vojni. Oni, ki bi ignorirali svarilo, bodo kaznovani,"* Iz protestov Je razvidno, ds Je zapostavljanje največje v torontskem distriktu. V Montrea-lu in NVindsorJu, industrijskih središčih, kjer je prebivalstvo bolj pomešano, se opaža večja strpnost. V prvih mesecih vojne so se pojavljali slučsji diskriminacije v premogovnikih Nove ftkotlje In nekaterih vojnih tovarnah Epidemije na ruškem ozemljut zaeedenem od Rumunov Nekje v Evropi, 9 Jul. (ONA). —Kpidemi£na forma paraliz«, tudi ona, kl je znana pod Imenom l PROSVETA 1 * ■" T ■ ' ! Skoro mislim, da ne. Hotela sem samo, da bi se Ti dobro godilo. Zato sem ravnala sama proti sebi. Zadnje tedne sem se trudila, da si razjasnim čuvstva, in mislim, da sem si sedaj o tem na jasnem. Svoj čas, v velemestu, je močan, poseben mož očaral slabotno, preprosto žensko, da mu je slepo sledila, ne da bi vprašala, kam in zakaj. Potem pa je nastala—morda popolnoma tlučajno—pri ženi želja, da bi si podvrgla njega, močnega moža, ali da bi mu vsaj postala enakovredna. Ta tihi, neopaženi boj jo je čez leta tako osvojil, da ni videla nič okrog sebe. Sedaj pa vidim: bila je zmota! Tako kakor doslej, ne morem več živeti dalje. Za Tebe bi bilo težko, za mene pa neznosno. Zato sem sklenila. Mitjo vzamem s seboj. Pri meni mu bo boljše. Ne išči me! Na noben način se ne vrnem! Pozdravljen!" Ko je Vera končala pismo, se je čutila tako mirno, kakor da bi VVilliam stal poleg nje in bi mu sama vse povedala. Bog ve, zakaj je skrbno zalepila pismo, napisala naslov in ga položila na redo mize. Potem se je hitro apravila. V divjem t^lcu, z glavami nagnjenimi naZtij, so tekli jeleni. Sani so gladko drsele po maho-viti ravnini. Zrak je bil izredno čist. Kmalu se bo začelo novo življenje! Kako lepo je, priti zopet v vrvenje ljudi! Zopet videti človeške obraze! Mitja je ležal v košari, ki je bila trdno privezana na sani. Za njim je sedela mati. Z eno roko ; e držala otroka in sebe, z drugo je vodila jelene. Vodilni je-en Miško je bil razumen in poslušen. Komaj se je konec palice dotaknil tega ali onega boka, že je obrnil v zaželjeno smer. In tudi Vera se je v teh letih dobro naučila voziti po snegu in mahu brež stez. 'Sploh se je tu mnogo naučila. Njeno oko je postalo ostrejše, njene mišice močnejše. Vsako delo je znala opraviti. Sedaj je bila boljša od meščank. Svetilnik je bil že tu. Sedaj je morala biti mirna, obvladati se je morala. Potrebovala je stvarnega, preprostega glasu. Kuzma jf z roko zasenčil oči m jo pogledal. "To je vendar NVilliamova žena? Na zdravje, na zdravje!" Bežno, mimogrede jo je pogledal in odvezaval košaro s sani. "Ta bo postal pravi Williamov sin. Ves kakor on! Dober sin bo." Umolknil je in vzel pipo. "No, pojdimo v hišo. Pripravim vam čaja. Človek ne sme govoriti z gosti zunaj." "Hotela sem vprašati rad dvojambornika. Ali je še da leč?" je plašno vprašala Vera. "A, dvojambornik! Sergeja Stepanoviča?" "Da, da, ladja Sergeja Stepanoviča Klimova." "Tak človak in taka stvar sta CHAMP GUNNER IN ACTION Pod severnim nebom t Pavel NlsovoJ / 1«,. Ctm bolj se je bližal čas, ki gu je določil kapitan za beg, tem nemirnejša j* postajala Vera Kazum se ne sklada vselej s tistim, kar si želi srce. Poakuialu je na vse mogoče načine odlaša ti s trenutkom odločitve. Ali naj se odpelje ali ne? Ne da bi si bila na jasnem, se je vsak dan pripravljala na odhod. Prala In likala je svoje in Mitjino peril«' ln ga skrbno polagala v popotno košaro, kt je stala dotlej prazna v izbi. Tudi druge stvari je spra vila v njo: nekaj otroških igrač, malo herbarij s polarnimi rastlinami tn svoj dnevnik. Ko je bila košara ie polna, se je Vera hipoma razjerila nad seboj Naglo je vse zmetala ls košare in odnesla zopet v sobo DrugI dan so zmetane stvari zopet letale v košari, spravljene v istem redu. Dva dni pred določenim časom se je Vera končno odločila. 1-aije jt )• posulo pri srcu Sedaj je mogla gledati možu v oči in govoriti preprosto, z navsd-mm glaaom. Lai se je proti Ve-rini volji skrila na dnu njene zavesti. Dan pred odhodom sc je počutila zopet slabše. William pa je btl sijajno razpoložen. Pri koal-lu je pripovedoval o svojih lovskih pustolovščinah, se smejal ln šalil s sinom. V njem je zagorela i/redna ncinoat do Vere in Mitje. To je Vero vznemirjalo, bilo ji je sumljivo. Ali jc slutil nameravani beg? Ali je ni nameraval podkupiti s skrbno prijaznostjo? Zopet so vstali zatrti dvomi. Vso noč se je mučila. Ko se je danilo ln ko je zaspala, je odšel VVilliMm na lov. Vse je bilo pripravljeno. Sedaj je moralu samo še vprcčl jelene in znositi stvari. Da, Še pi- smo! To jc bilo najtežje. V zadnjem tednu sc jc večkrat pripravila, da bi ga napiaala. Toda vselej ga je že po prvih vrsti cah raztrgala. Nikdar nl bilo pravilno. Ni našla odkritih be-aed. Morala je pisati prepričevalno. preprosto ln prisrčno. Toda, bilo je vse zlagano in histerično. Zopet je sedttt in pisala: "Ljubi* Nikolaj, jac odhajam Mislim, da si to čutil. Sam več nego enkrat rekel, da nočeš žrtve od mene. Toda vse moje življenje tu ja bilo nepresta na žrtev, čeprav sem si ga hotela predstavljati drugače. Seda jasno vidim. Ali sem Te ljubila? *V TOREK, 20. julija "Jaz se ne odpeljem za in drugič grem z vednostjo sv*| jega moža. Samo sorodnike nj meravam obiskati," ae je zagj varjala Vera in se sramoval, j pogledati Kuzmi v oči. (Dalje prihodnjič.) Y0U Cm Mp W» Tfe Defease BONDS—STAMPS ^Now! Razni mali oglasi LOADINO THI WAISTOUN of a Flying Fortresa is Sergt. Benjamin J. Warmer, of San Franclaco, Cal., who made a record bag of seven Axls planeš in a slngle dar during an Allied raid over Gerbinl airdrome in Siciij. U. 8. Arm j Signal Corps phota že na svetu. Pojdite najprej v moj salon, tam se bomo pri čaju zabavali. Ladja nam ne bo ušla. Tako je. Tu naravnost, pa ne tudi nekoč tako godilo." Kuzma je pogledal gosta in se nasmehnil. "Tudi jaz sem bil nekoč mlad. No, in tedaj sem si vzel Dalo doba moški spotaknite se! Žefcričr*^ VftVVk&AifcfovN frajlo. No lepo, dim po tej poti, vse kamne sem že shodil, pa se še včasih spotaknem. In moja žena si je v prvih letih še nogo izvila." "Ali ste tudi vi živeli tu z ženo?" se je začudila Vera. "Se razume. Samemu tu ni dobro živeti. No, sedaj smo tu." Kuzma je na stežaj odprl vrata. "Pojdite tja, bliže k luči. Pri meni je vse zakajeno." Vera je položila otroka na klop in ga odvila. Kuzma je pripravljal čajnik. Potem se je obrnil k ženi. 'Takooo! Torej jd si hočete drugačnega življenja. Res je. V teh krajih je življenje težko, posebno za tako, kakor ste vi. Saj niste mnogo močnejša od piščanca. Težko je tu. No, toda dvojambornika še ni. Morali boste čakati," je hipoma popolnoma suhoparno pripomnil. "Kako to? Ali ni prišel?" "Ne. Tudi ne vem, kdaj bo prišel." Vera je postala slabe volje. Mislila je, da bo s sani presedla naravnost na krov in da se bo takoj odpeljala od brega. Tam na morju bi ji bilo že laže. Sedaj pa bo morala tu bog ve koli ko časa čakati in sedeti. Razen tega lahko vsak trenutek pride njen mož. Saj lov' ribe nekje v bližini. "Da, tu je slabo za mestno žensko, ki ni vajena," je dejal Kuzma pri čaju. "Meni sc jc m minilo leio uiu, / vov. Vsak naslov ▼ račjih metli* ima namreč sada] ia posebno številko. ki pismonošu pova, v kateren kraju sa naslovnik nahaja. Naslovita v bodoča vss pisma: PROSVETA 1 2657 S. Lawndale Ave. Chlcago 23, Illinois BOOKS BY LOUIS ADAMIČ . C rad le o f Life .... ( , $2.50 From Many Lands....... 3.50 Grand sons ............. 2.50 Laughing in the Jungle. . 3.00 My America............ 3.75 Native*s Return......... 2.75 Two-Way Passage....... 2.50 Whatps Your Name? . 2.50 Order from Proletarec 2301 South UwixUle Avenue , Chicago 23, III. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena smerne, unljsko dalo prva vrsta Pišite po informacije na naslov: » SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • - Chlcago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4t04 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. rodue konvencija sa lahka naratl aa Ust Prosveto la prišteje eden. dva. tri. štiri ali pa« članov la aaa drvita« k eni narod ninL List Prosveta atane aa vsa enaka, sa člana ali nečlana SS.00 ss •no latno naročnino. Kar pa člani fte plačajo prt aseamentu SI JO ss tadnlk. aa jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka. rta da Je list predrag sa člane SMP J. Lkt Proavata Ja vato lastnina la gotovo Ja v vsaki družini nekdo, kl bl rad čital list vsak dan. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družina ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družina, ki Je tako skupno naročena na dnevnik P&aveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, hi obenem doplačati dotično vsoto listu Proavata. Ako tegs ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnika Cena listu Proavata Jot Za Zdrui. država la Kanada 9SM Za Cicaro in Chloago Je.—-T.M 1 tadnlk ta.- 4J0 1 tadnlk ta___ S tednika ta- Ml t tednika ta___» 9 tednika ta- IM 6 tednika ta- » * I tednike ta--lJt 4 tednika ta__ • tednikov In___nftč 6 tednikov ta_____IM Money Order v Za Erropo alt priložit« d»n«r )* Uat kl PROSVETA BMP J. t SIT So. Laoradale Ava. Chlcago M. I1L Prtloftano pošiljam 1) k moji