Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek naepli poli, in veljá po poiti /.a celo leto 4 gld. «JO kr., za pol leta 2 srld. 4«) kr., za Vtert letal gld. :» kr. Y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za «"etert leta 1 srl; ako zadene na ta dan praznik, izide I>aniea dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ijubljani 28. sušca 1879.
List 13.
Sveto Meto.
IV.
Žalostna Mati Božja.
(„Cantate", strau 99.)
Serce, prežaiostno Serce, Vtopljeno si v britkdst morje, Svet6 Serce Marije! Presunil ojstri meč te je, Meč moje hudobije.
Ko vidi Sina mertvega, V kervi na križ pribitega, Nedolžno Jagnje Božje; Pogled le-t£ je meč serc£, Britkosti Nje — orožje.
Pozdravljen grenkih solz potok, Ki te edino greh je vzrok, O kaplje prečastite! Vč in presvete Kervi tok — Ve s križa me omite!
Glej! solnce mrakne, otemni, Se trese zemlja, vse stermi, Skalovje terdo poka; Marijo vidiš, kaj terpi: Ti serce se ne joka?
O sprosi, Mati milosti! Pri svoji serčni žalosti, Pri mukah Kristusovih; Da On dolgd me oprosti Me var'je grehov novih.
Radoslav.
Sveti Oče, smo rekli v I. spisu, so s sv. letom svojim otrokom podelili kaj imeniten dar, pravi zlati dar. Od kod pa so ta dar za nas vzeli? Sekovski milostni gosp. knez in škof to prav lepo pojasnujejo. Pravijo namreč, da Bog je papežu dva neskončna zaklada na razpolago dal: papež sežejo v neskončni zaklad Božjega usmiljenja, iz kterega vsak grešnik, ki vredno spoved opravi, zadobf polno odpušenje grehov in večnih kazen. In ker potem ostanejo še
vsaktere časne kazni, za ktere bi mógel človek na tem svetu ali v vicah terpeti, sežejo sv. Oče tudi v drugi zaklad, v duhovni cerkveni saklad, v kterem je hranjeno vse saaluženje Jezusa Kristusa, tudi zaslu-ženje Matere Božje in druzih svetnikov, in iz tega zaklada podelé popolnoma odpustek svetega leta vsim tistim, ki se k zadobljenju odpustka vredno pripravijo. In kdor ta odpustek sv. leta popolnoma dobi, temu se odpusté vse časne kazni; le samo manjši ali veči dél kasen pa se odpusti tistim, kteri odpustek dobijo le po nekoliko, nepopolnoma.
Zato, ker smo dar prejeli, moramo pa tudi mi sv. Očetu za sv. leto kaj dati, jim kak dar darovati. Pa od kod čemo ta dar vzeti? Zopet iz radodarne roke Božje; zakaj s očišenim serce m po pokori moramo k Bogu zaupljivo moliti in dobre dela opravljati s tem namenom, da bi Bog odvernil velike stiske in nevarnosti od sv. Očeta, od sv. Cerkve in od nas vsih, in vsim moč in milost dal, da bi mogli še kako nastopno terpljenje prenašati tako, da bomo imeli is tega saslu-ženje, in da bi Bog ponižal sovražnike sv. Cerkve, potem podelil edinost v dobrem vsim keišanskim poglavarjem.
Dve reči je treba pri jubileju ali sv. letu raslo-čiti: 1. milostni čas sv. leta, in 2. vé liki popolnoma odpustek. V tem času Bog posamesnim Iju-dém deli posebno močne in izdatne milosti, gnade, — in ravno tako za vesoljno Cerkev. Koliko grešnikov se bo spreobernilo, koliko dobrih se poterdilo in dobrega storilo, pa koliko hudega odvernilo, ako bomo ta kratki čas prav obračali!
Zato v pervo — že otroci vi, opustite svoje napake in zanikarnosti! V pokoršini in svetosti opravljajte prav pridno in zvesto, kar je naloženo za sv. leto. Molite prav pobožno za papeža in sv. Cerkev, za spreobernjenje grešnikov.
Ti mladost sploh, spomni se, da te Bog kliče! Gorjé vam mladenči in deklice, ako celó še v tem svetem času z grehom skrunite sami sebe in bližnjega! Gorjé vam, ako ne zapustite ostudnega ponočevanja, rogovi-ljenja in ne raztergate pregrešnih zvéz! — In posebej šolska mladina, kaj čemo tebi reči? Nekteri so začeli sveto leto, kakor bi jih bil sam pekel v svojo službo vzel in najél, da bi mu pomagali Kristusovo Cerkev križati! S tem pa nočemo večine dobrih žaliti.
O koliko je delati in popravljati zlasti tudi pri viših in v vsih stanovih, da bi se dosegel namen sv. leta! Sv. Oče Leon XIII so tri mesce odločili za čas
milosti, in zakaj? Zato, pravijo, da bi si verniki b molitvijo, s spokoroimi deli in milošnjo pridobili pomoč večnega Pastirja, ker is dolgoletne skušnje vidijo, v kolikih viharjih se nahaja sv. Cerkev, kako deržave dan na dan prihajajo v hujši stan, kako kužne naklepe kujejo brezbožni, — pa kako Božje šibe žogajo, ki so nektere že aadevale, pa se je še hujših bati.
S temi žugsmmi šibami (pravi „Apostolat der Presse" v Freiburgu v Švici) Leon XIiI brez dvoma mislijo bližajočo kugo. Zares je potreba pokoro delati in usmiljenega Boga prositi, da bi nam prisanesel ■ to šibo, ki ni nič novega in nenavadnega, tudi po naših deželah ne.
„Vigilanza" v Terstu piše, kako je strašna mo-rivska kuga, divjala v Terstu, po Istri in po bližnjih krajih v 15. in 16. stoletji. Bila je ob tistih časih kakor stanovitna. Rojila je v letih 1427, 1429, 1449, 1467 — in to poslednje leto je pomorila tretjino prebivalcev v Terstu. Dalje 1477 in 1479 — in zopet to poslednje leto je izmed 6000 prebivalcev urnerto njih 700! Pa se le dalje 1494, ko jih je pobrala 500, in 1511, 1512, 1515, 1576, 1598, 1600, 1602. To poslednje leto je bila grozovita: vsih 10 kanonikov, ki so bili v dotiki s ljudmi, je pobrala; ostala sta samo dva, ki sta za varstvo stolne cerkve bila saperta. — Tako je bilo o mno-zih časih tudi v Benedkah in drugod. V Poreču je bilo po neki kugi ostalo samo 30 ljudi, v Poli 300, v Terstu 3000.
Kdo, če ima le še iskro vere, bo tajil, da so to bile šibe za greh. Vlade vse store, kar koli je le moč, da bi se dežele zavarovale zoper kugo; to je vse prav in dolžnost, pa pozabiti bi ne smele, da telesna kuga je nasledek prave kuge, ki je dušna kuga m se je tako grozno razširila. Zato so se tudi sv. Oče lotili po-močka zoper dušno kugo, in ta pomoček je sveto leto: s molitvijo, s pokoro, z milošnjo se imajo duše ozdraviti, večna Pravica se mora utolažiti; to je ob enem tudi naj tečmše zdravilo zoper telesno kugo. Papež go vore dalje, kako je deržavsko stanje vedno huje in kake naklepe snujejo brezbožni ter žugajo vojske in razpori. Presiino potrebno je toraj spreobernjenje v višjih in nižjih krogih, da bi Bog šibe odmaknil od nas.
V Milanu je bila svoje dni zdivjala strašna kuga. O kadar ta pride, kadar cele hiše in družine izmirajo, takrat je kmalo vse drugač, vse moli, vse se spreobrača in spoveduje, samo če še spovednika najdejo, cerkve se napolnujejo, kerčme spraznujejo. — Zdaj se ne mlado in ne staro več ne odkriva in ne moli, če je le na pol gosposko; v hudih časih očitno poklekujejo in k Bogu kličejo za usmiljenje.
Tako je bilo v Milanu; vredili so očitne molitve in procesije in vee, ljudstvo in vladni možje so z veliko ponižnostjo in v spokornih oblačilih šli odkriti po cesti, so spoznavali in klicali, da so res smerti vredni zarad svojih grehov, zarad bogoskrunstva, odpada. S takim očitnim spoznavanjem, s tako živo pokoro se jih je Bog usmilil in odmaknil je smert od njih. In tako so ljudje pogosto o vsih časih o naj hujših šibah sprosili od Boga usmiljenje, prizanesenje.
Tudi v svetem letu je treba s očitnimi molitvami in spokornimi deli ter s spoznanjem in obtoževanjem svojih grehov Boga prositi, da bi odmaknil smert, ki žuga priti z vojskami, z lakoto in boleznijo. Kakošne grozne reči so se slišale iz Kine, Indije, Mongolije, iz zamurskih dežel srednje Afrike in od drugod! Kako je divjala in koaiia smert v turških vojskah! In kdo sme nas zagotoviti, da tudi nas kaj enscega ne zadene, če se zaterjeni hudobneži, odpadni slaboverci, globoko zakopani grešniki zdaj v sv. letu ne bodo spreoberniii in očistili, če se ne bodo ponižali napihnjeni Golijati,
ki se bahajo s svobodo, ker so zapustili dom svoje naj boljši matere sv. Cerkve.
Telesno smert prinaša dušna smert, Bog nehvaležnega zaroda pri vsi nezmčroi svoji prizanašijivosti na more za stanovitno pustiti na svoji zemlji, zaroda, ki se usede k jedi in vstaja od jedi, pa nikoli ne zahvali svetega Darovalca, kteri odpira svojo bogato roko in nas n blagoslovom napolnuje; ne more na vekomaj ter-peti zaroda, ki vživa darove, pa taji roko, ki jih je dala in vse le slepemu naključju pripisuje; naroda, ki je san ves brezvčren in tudi ljube maie hoče dobremu Očetu iz naročja iztergati! Bog je nad nami, kteri nas k sebi kliče posredoma velikonočnega časa in svetega leta: poslušajmo njegov glas!	a
izgledi boffoljubnih otrok is vsih časov Ker#itH*tra. JIM.
4. Zveličani Benedikt Labre.
(Dalje.)
Tudi zunaj šole je bilo njegovo vedenje vse hvale vredno. Vedno je bil jasnega in veselega obraza, ves čas miren, tih in prijazen. Govoril ni veliko in ni ljubil nepotrebnega čenčanja; sploh je že zgodaj kazal nenavadno zrelega duha. Navadne otročarije ga niso kaj veselile. Njegovo angeljsko čisto serce se je balo in varovalo vsih naj manjših pregreškov, kteri že mladostno serce radi tako zelo kazijo: nevošljivosti, tatvine, nepokorščine, hinavščine, laži vsakoršne naj manjše nespodobnosti itd.
Zato so ga vsi ljudje, kteri so ga poznali, zelo radi imeli. Posli, sorodniki in sosedje, med kterimi je živel, so s prisego poterdili, da je bil vedno angeljske sramožljivosti in nedolžnosti, in da je kazal toliko modrost, kakoršna se še le v poznejših Jetih nahaja. Ne-kteri izmed njegovih tovarišev so mu bili nevošljivi, da je bil povsod tako priljubljen. Iskali so tedaj, kje bi zavohali kaj napačnega na njem, da bi njegovemu tako dobremu imenu škodovali. To je bilo zelo gerdo, in če-terti greh zoper sv. Duha. Toda kaj se zgodi V Ravno tisti, ki so s tako čudnim očesom pogledovali za njim, kakor nekdaj farizeji za Jezusom, so čedalje več lepega in ginljivega vidili pri njem; ravno taki so ga jeli slednjič naj bolj čislati in celo — posnemati. Če je imelo biti kaj napačnega, so si rekli: „Tako se ne sme, Benedikt ni tako delal." Ce eden ali drugi izmed otrok ni vedel, kaj je treba moliti pred podobo Matere Božje, na pokopališči, pri blagoslovu, pri povzdigovanji itd., so rekli: „Benedikta bomo vprašali". In če kterikrat niso bili pridni in redni, pa so vidili Benedikta priti, so si koj zaklicali: „Benedikt gre!" precej je bil najlepši mir in radi so imeli, če je kaj časa pri njih ostal, ker je bil tako ljubeznjiv.
Tako čednostno obnašanje mu ni bilo prirojeno; m°ral sc je veliko truditi in si marsikaj zopernega naložiti, da ga je dosegel. Tako je n. pr. vedno ostro pokoril voje telo; jedel je malo, sladkosnednost mu*je bila zoperna; spal je naj raji kar na golih tleh, na terdi klopi, ali če je moral v mehki postelji, si je robato poleno pod se djal; za šumne igre se ni zmenil, naj veče veselje je vžival, kadar je bil sam v svoji sobi, da je pobožne knjige bral, pa na skrivnem prav iz serca molil. Ce se je igral, igral se je vselej kaj pobožnega. Doma si je naredil nekakšno kapelico, v njej je postavil oltar, tam je pobožnosti opravljal in mlajši bratje so mu morali streči; imeli so tudi procesije i. dr., pa vse tako resno, kakor zares! Da bi si naj lepšo čednost, sv. či-
stost, v vsej lepoti ohranil, je kolikor moč varoval svoje počutke.	J
Že takrat je razodeval želje, da bi naj raji v kaki samoti živel, kakor nekdaj puščavniki; pa starši so se prizadevali mu take misli odpravljati. Mati mu neki-krat reko: „Sin, tolikrat praviš, da bi hotel daleč od doma v kaki puščavi živeti, sej bi tam ne imel nika-koršne hrane." „Zelišča in korenine, odgovori Benedikt, bi zadostovale, kakor so nekdaj puščavnikom." „Pa takrat so bili ljudje močnejši, kakor so zdaj", odvernejo mati. Benedikt: „Vsegamogočni Bog ni zdaj nič manj mogočen, in če je nekdaj puščavnike čudežno hranil, ali bi jih ne mogel tudi zdaj? O mati, prav resni volji je vse mogoče!"
Ves čas, ko je doma pri starših bil, jih je vselej vbogal, urno, na pervi migljej. Zato so ga bolj ljubili', kakor vse svoje druge otroke. Le mislite si, kako bi tudi vas vaši starši še vse rajše imeli, kakor vas imajo zdaj, ko bi sleherni izmed vas prav vselej jih hitro vbogal ter jih nikdar tudi z naj manjšo nepokorščino ne razžalil!
Ce so mu dovolili, je šel vsak dan v cerkev in je pri maši stregel s toliko modrostjo in pobožnostjo, da so se nad njim izgledovali vsi, kteri so ga vidiii. Pobožno je deržal roke na persih sklenjene, glavo in oči pri miru, da se ni nikamor oziral. Cerkvene obrede si je prizadeval čedalje bolj spoznav ti in umeti ter tudi s serčnimi čutili spremljati; keršanski nauk je vselej zvesto poslušal.
Tako je živel Benedikt domu pri starših do dvanajstega leta.	(Konec sledi.)
Mšo žičnica Leona Hfl.
Washington! Kdo li re poznd tega politika? V njegovem zakoniku beremo: „Vsak deržavljan mora verovati v jednega Boga, v življenje večno, in v brez-smertnost duše; sicer ni uprave, ni monarkije, ni republike, ni društva, ni reda, ni nravnosti." Tako je! Zgodovina, učiteljica sveti, učila je velikega deržavnika, da se dobro vravnavana človeška družbn še misliti ne more brez vere. To resnico priznavali so umni postavo-dajavci vseh časov; perva stopinja, da si vterdijo red in mir v deržavi, bila je skerb, da vterdijo vero. „Zasadi deržavljanom v serce glavno načelo: da je Božje bitje, ki ravni in vodi vse stvari, ki čuje nad krepost-mki in hudobneži ter je svedok in sodnik vseh njihovih početij." Tako pravi glasoviti govornik dr. Arpino, govoreč o postavah.
No, ako pa se to poglavitno načelo zanemarja tem bolj od dne do dne: potem ljudstvo ne počiva mirno pod okriljem svojega Stvarnika; oblastnik ne zapoveduje veS kakor oče; podložnik ne vboga kakor otrok; zato bogatin ni zavetnik siromaku, a sirota ni venec bogatinu; zato oče ni izgled otrokom, a otroci niso veselje staršem. Vera ugasuje v sercu posameznikov in celih narodov; z njo izgublja se kerščanska ljubezen, brez ktere društvo nima mira, blagoslova in sreče. To je kužna bolezen dan danes, ki se je razširila že na daleko in široko po zemeljski krogli.
Oglasil se je zdravnik. Dne 28. grudna m. I. razodel je vir, vzroke in lastnijo slabosti, pod ktero zdi-buje današnje človeštvo; pokazal je vzrok bolezni; predpisal je pa tudi potrebno zdravilo.
I.
Previdnemu zdravniku je ime Leon XIII. V znani presijajni okrožnici je na kratko označeno, namreč: upor
zoper Boga in zoper družbo, ki je osnovana ns nespremenljivi podlagi božji. Poslednje sledi is pervega celó naravno. Gen. 2, 15. beremo: „Tulit Dominus Deus hominem et posuit eum in paradiso voluptatis, praece-pitque ei dicens: Ex omni ligno paradisi comendes, de ligno autem scientiae boni et mali ne comedas." Koma je Bog prepovedal vživati sad? Kaj ne, Adamu? Z Iju-besnijo do svojega Stvarnika, ki je tliia v njegovem sercu, moral je sosnaniti tudi svojo tovaršico. Tako se j* ista skazovala ob enem do Boga in do bližnjega. Ciovek pa prelomivši prepoved, ločil se je od Boga! Raztergal je zveso s svojim Stvarnikom, ali s tem pre-rezal je tudi nit ljubezni, ki ga je vesala s bližnjim. Živi dokaz temu nam je Kajn, ostudni morilec svojega brata. Rudeči vožinec izvirnega greha prepregel je celo zgodovino roda ljudskega.
„Ljubi Boga, po tem pa delaj, kar hočeš" — tako piše nek cerkveni učitelj, znajoč, da človek, ki to spol-nuje, ne bode storil ničesar, kar bi bilo zoper voljo večnega Gospodarja. Kdor pa to točko izpusti iz oči, zapustil je Boga, prenehal ga j- ljubiti, z njim se je raz-križal. Ljubiti Boga io lomiti njegove zapovedi, — to sta dva popolnoma nasprotna si pojma. No človek, kteri zapusti Boga, ne vidi tudi na bližnjem podobe B( žje ter tako ugasne tudi ljubezen do sobrata. „Ljubezen do Boga in do bližnjega je neločljivo zvezana. Zato se pravi, da je sv. Duh bil poslan s nebes na zemljo: prišel je na svet, da nas uči ljubiti bližnjega; bil je poslan s nebéa, da bi ljubili Boga.4« (Aug. sermo in die Pentec.) Ker pa je Stvarnik sam zasadil ljubezen v serce člo-večje, ko se večkrat celó neumnim živalim ne pogreša rečena lastnost, tu se človek ne more ustavljati ljubezni. Naravna postava nalaga ^nam jo kot neogibno potrebno vez človeške družbe. Ce tudi je svet zeló velik, vendar je po namenu premodrega Stvarnika vzajemna domovina vs^h ljudi; brezštevilni ljudje, ki na njem prebivajo, morajo na njem živeti kakor bratje, eden navezan biti na drugega, eden potrebovati pomoč od drugega, a vsi med seboj biti zvezani. Že sama vredba tega sveta sili nas tedaj, da djanja ljubezni skazujemo eden drugemu kot členu družbe človeške, kot delu vsajemnega telesa ter kot svojemu bratu, a Bogu kot vsih Očetu. Ciovek toraj ljubiti mora, hočeš, nečeš; tega se otresti ne more. Ali kaj neki bo ijubil? Boga ne ljubi, ako no spolnuje njegove volje; na bližnjem je sakril podobo Božjo. Kaj bo po tem ljubil? Pa zakaj bi to preisko-vali ? Odprimo le izbico svojega serca, pa bodemo našli, da je serce vselej, kadarkoli se je odcepilo od Boga, ljubilo nekaj, — ljubilo je samo sebe. „Čem bolj pa človek sam sebe ljubi, tem manj ljubi Boga" (sv. Leon). Ljubezen, ki se terga od svojega vira, t. j. od Boga, vali se sama na sebe. Tak človek je sam sebi središče vsakega delovanja; on ljubi le sebe; sebe ceni več kakor vse ljudi, bolj kakor samega Boga; kdor je od njega visi, temu zavida; kdor je ž njim enak, tega prezira in zaničuje; kdor je niži, z nogami ga tlači; bližnji mu je le pripomoček, da doseže svoje gerde in sebične namene. Iz tega navstala je kuga, ki se po Francoskem plazi pod omamljivim imenom komunizma, na Nemškem zvali so jo socijalizem, a na Ruskem dali ao ji ime ni-hilizem.
Še več. Ta kuga ne grize le posameznikov grenke lupine, lotila ae je serčike, začela je glodati jedro človeštva, pričela je daviti družino, familijo. „Morilna kuga" ne prizanaša ničemur; kar so bile modro vredile Božje in človeške postave za brarabo in kinč življenja, to onečastuje, namreč sv. zakon, ki išče ga raztergati; njena lakomnost ne poznava razločka med mojim in tvojim; njena besnost ne pozná gospodarja in ne pod-iožnika: čez vse zbira si dušne in telesne moči, z ornfc-
jem tankega peresa io telesom usmertivnega meča terga človeštvo, kakor lačna hijena truplo. To strašno stsnje vsrastlo je is jedra „onih strupenih naukov, ki so se v prešnjih časih kot slabo seme trosili med narode ter so o svoji dobi Uko pogubni sad rodili". Plamen slepe vojske razširja se zlasti od 16. veka do dneva današnjega, da bi zagernil vsak nadnaravni red, da bi odstranil večnega postavodajalca ter le sanjarije človeškega uma za svetilo dal mračnim očem.
Ali kje je kdo, ki bi imel toliko poguma, da bi se divji zveri, ki je Jožefa raztergala in samo kervavo suknjo pustila, — kje je junak, ki bi se tej zveri v bran postavil? — To ti je zaničevani jetnik v Vatikanu! To je naslednik velikega Pija IX. To je papež Leon XIII! On je našel pravi sled trojedine kuge, ktere berlog je — odpad od Boga!
(Dalje sledi.)
Rmrment persten precisie Device JTiarife.
L
Tudi pri Judih je pomenjal persten zvestobo, in bila je navada, da sta si ženin in novica perstena menjala pri poroki v znamenje zakonske zvestobe. Ženin je rekel novici: „Glej! ti si seda; moja zakonska žena po postavi Mojzesovi in po šegi izraelski."
Ko sta se blažena Devica Marija in sveti Jožef poročila, sta gotovo ravno tako storila. Sv. Jožef je nataknil persten na roko prečisti Mariji Devic:, ter jo tako spoznal za svojo postavno poročnico.
Ta poročni persten se dandanes kot častitljiva svetinja (relikvija) brani v stolni cerkvi v mestu Perugia (beri: Perudijs) na Italijanskem.
Staro sporočilo pravi, da je sv. apostol j Janez, ki je po vnebohodu Jezusovem kakor ljubi sin Mariio pri sebi imel, po njeni smerti kot predrag spomin Marijin poročni persten si obderžal. Po njegovi smerti našli so med njegovo borno zapuščino tudi to neprecenjeno svetinjo. Pogani, videči, kako visoko kristjani ta priprosti persten častč, in ker so menili, da ima v sebi kako ča-rovno moč, ukradejo persten, ter ga v Rim prinesejo na cesarski dvor. Sorodnica cesarja Mark-Avrela, Mu-stiula pa, ker je bila kerščena, se polasti perstena, da ne bi ga pogani oskrunili, ter z njim zbeži.
Srečno dospe Mustiola v mesto Kluzij (Klusium). Tu so že bivali vneti kristjani, kterim ona povč, zakaj je iz Rima bežala, ter jim pokaže dragi zaklad, ki ga je seboj prinesla.
Kmalo potem nastane hudo preganjanje kristjanov v mestu Kluziji. Tudi Mustiolo vjamejo, in ker je serčno terdila svojo živo vero v Jezusa, jo s svinčenimi kroglami tako bijejo, da je dušo izdihnila. Nje raztepeno in okervavljeno truplo pokopljejo kristjani po noči v podmolo (votlini) na griču blizo mesta.
Sveti persten, kterega je ona devica in mučenica na roki nosila, ji pustč, kajti, mislijo si, naj ložej se tako obrani v onih hudih časih, dokler kristjanom milejša bodočnost ne zasveti. Da bi pa pozneje to dragoceno svetinjo našli, postavijo na grob kamenit spominek a nspisom: „Tukaj počiva mučenica Mustiola z Marijinim perstenom."
Dolgo že se ni več preganjala cerkev Kristusova, kristjani so boljše čase dočakali; pa sveti persten je bil pozabljen in ni se več vedilo zanj. Kar pastirji okoli 800 let po Kristusu pri onem podmolu čede pasejo in najdejo truplo sv. mučenice Mustiole pod onim kamnom z omenenim napisom. Kmalo se to rasglasi po me3tu
Kluziju (sdaj imenovano: Chiusi = Kijazi); telo sv. mučenice prenesejo s perstenom vred z veliko slovesnostjo in veseljem v mesto. Kosti položijo v rakev stolne cerkve, a sveti persten izročč kapitelnu stolne cerkve, da naj ga dobro varuje.
Blizo 400 lčt je ost*al poročni persten Marijin v mestu Kluziju v stolni cerkvi. Ko pa so oo. Frančiškani todi tam samostan vstanovili, dobili so kot znamnje posebnega spoštovanja sveti persten v dsr. Leto za letom se je izpostavljal persten 30. mal. serpana; tačas je prihajalo silno veliko romarjev na božjo pot, da so videli sv. persten, se ga dotikali, ter serčno počeščevali Msrijo Devico, ki ga je nosila. Mnogokrat so se o te) priliki čudeži godili.
V polovici 15. stoletja pa so bili Kluzijani oropani tega neprecenjenega zaklada. Nek samostanski brat, fra-Vinterus, zaradi neporednega vedenja večkrat kaznovan, da bi se nad samostanom zmaščeval, skrivaj izmakne sv. persten ter z njim pobegne v Perugijo. Vest se prebudi v njem, in da bi si jo vtčšil povč svoj zločin nekemu znancu; ta pa ves prepaden hiti povedat mestnemu županu, kar je zvedil, ga prosi, da naj molči, in kaj da bi bilo storiti?
Župsn, prebrisana glava, ukaže prinesti si persten, da ga vidi, ako je pravi, ter koj odpošlje zanesljivega sluga v Kluzij ravno ob času, ko se je imel izpostaviti sv. persten, da se prepriča, ako je res ukraden.
Brezštevilna množica romarjev, ki se je od vseh strani v mesto snidla, že komaj čaka trenutka, da se odpre kapelics, kjer je bil hranjen sv. persten, ki so ima očitno ispostaviti. Škof iz Siene pristopi z žopa-nom mestnim k skrinjici, v kteri je bil persten. Skrinjica se odpre, zavitek sv. relikvije se vzdigne, ali — o groza! — perstena ni več v njem, ni ga več! — Očito je bilo, velik zločio je bil storjen, kajti svetinja mestna je zginila. Po mestu se strašen hrurn zažene, ter neki že dolžč frančiškane, češ, da je vsega tega njih nemarnost kriva; pa drugi se spomnijo in kličejo: „fra-Vin-terus! —ta brezbožnik ga je ukradel in nobeden drugi ne, pobegnil je ter odnesel sv. persten!" Nemudoma se odpravijo poslanci na pot, da zločinca dobijo ter nazaj seboj pripeljejo; — ali zakasnili so. Z« je bil persten v rokah mestnega županstva v Perugiji, ki se je branilo in ga nikakor ni hotelo nazaj dati. Ko pridejo poslsnci iz Kluzija, ter odločno tirjajo svetinjo nazaj, se Peru-gijanci tako raztogotč, da jim z orožjem žugajo, ako jim ne pustč dragocenega zaklada. In res, ko nič no pomaga tudi prigovarjanje škofa Sienskega, zsčnč Klu-zijanci vojsko proti Perugiji, da bi si svojo lastnino s mečem nazaj priborili. Dvanajst let ste se mesti vojskovali za sv. persten. Poslednjič 1. 1486, pod papežem Iooc?ncijem VIII, se vendar tako oberne, da si mesto Perugija sv. persten pridobi in ohrani za vselej.
Dolgo so Kluzijani žalovali za sv. perstenom. V Perugiji pa so začeli sv. persten visoko spoštovati. So-zidali so krasno kapelico v stolni cerkvi, kjer hranijo sveti persten, ter ga vsacega leta 3. vel. serp. izpostavijo. Na ta dan se zbere veliko število romarjev pred „poročno kapelico", kjer čakajo, da pride sam škof, spremljevan od duhovščine in magistrata, ter odprč železno mrežo, potem shrambo sv. perstena nad altarjem. V nji je dragocena kristalna posoda, ktero škof vzdigne in jo izpostavi. V posodi je sv. persten, viseč na svilnati niti, privezan verh posode. Duhovni stojč na straži, a romarji pridejo po versti, da počasteči svetinjo kristalno podobo kušujejo.
Persten je priprost, na njem ni kaj posebnegs, izrezan je iz drazega kamna ahat-a, progastega, kteremu pravijo tudi oniks. Msnj premožni orientalci (stanovniki jutrovih dežel) so nosili take ahatne mramorne perstene-
Ubogi tesar Jožef ni toliko imel, da bi bil bolj dragocenega kupil svoji zaročnici. Na eni strani ima persten ploščico, kakor pečatni persteni, pa ni nič na njej vrezanega, ne čerke, ne podobe, ne gerba; znamenje, da ca je Jožef tacega izročil svoji bresmadežm nevesti, kakoršnega je od tergovca kupil. Znamnje tudi, is kte-rega se milo sveti ponižnost in spodobnost tesarja is rodu Davidovega. Na »notranji strani je tolik, da se lahko natakne na perst srednje debelosti, sunanji obro-
bek pa je sa en palec Širok.	. •
V prasnik lspostavljenja prosijo brezštevilni romarji Marijo in Jožefa sa pomoč v rasnih svojih potrebah, ter dotikajo svoje perstene k sv. perstenu; enako molijo bolniki in betežni, naj jim Bog na proinjo Marije in Jožefa pomaga, in večkrat se kak čudež prigodi.
Omenimo naj naslednje.	.
Nekemu knesu se natrosi okč z ojstrim pesdirjem, da je bil v veliki nevarnosti pogled zgubiti. Ne pomagajo nič naj izverstniši zdravniki, že je skoraj oslepel. Spodbujen po mnogih čudežih, ki so se v Perugiji godili, tudi knez prosi, naj se mu svetinja na dom prinese. Tega mu ne dovolijo, zatorej gre ssm v Perugijo. 8 terdno in živo vero se vstopi pred sv. persten, serčno moli, da bi se ozdravil, in ko derži oko proti sveti relikviji, je popolnom osdravljen. Hvaležen za toliko dobroto podari stolni cerkvi dragoceno posodo, v kteri se ie dandanes hrani častitljiva svetinja, in v kteri se izpostavlja, da jo verni počesčujejo.
(Po „Siccardi" življenje sv. Jožefa.)
v sobi ali saj v bukvah podobo svojegs pomočnika? Nikar ne posabi posebno se mu priporočsti, prositi ga
____!___»_■__:	I—I niannsa A ari nrkcti nninpmifi
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Liabljane. (Imena in primki. Pomočniki. Kako so primke pisali l. 1790?) Imena in primki (priimki) so v navadi pri olikanih narodih, pri neolikanih pa samo imena. Imena so potrebne, da se ljudje z njimi znam-njajo in med seboj ločijo. Brihtniši pastir ima tudi za ovce in koze posebne imena, zlasti pa imajo goveda vse svoje imena, kakor tudi konji, n. pr.: Belec, Belsa, Mureč, Lisec, Rujina, Mavra itd. Pri ljudčh je bilo v začetku in v starodavnih časih v navadi dajati le samo po eno ime, kakor Adam, Abel, Homer, Romal, Samo, Privina itd. Posneje so Rimljsni imeli po tri imena: predime (praenomen), rodovinsko ime (nomen) in družinsko ime ali primek (cognomen), n. pr. Marcus Tul-lius Cicero; včasi tudi se kako častno ime od slavnih djanj, n. pr. „Africanus". — Po naših krajih ima vsaka hiša svoje domače ali hišno ime, n. prim.: Bukovec, Korčn, Seljio, Srakar, Kos itd. Is teh imčo so vstali navadni „primki *, kakor se ta ali ta piše, da se med seboj ločijo. Zraven tega pa kristjani pri kerstu dobivajo vsak svoje ime od svetnikov in svetnic, tako imenovane pomočnike, varhe, patrone. Vsak pošten kristjan si prisadeva, da zvč življenje svojega sv. patrona, ki ga posebno ljubi, časti, posnema v svo)em življenji m se mu priporoča za njegovo pomoč in prošnjo pri Bogu. Velike so dobrote, ki jih katoličani od Boga dobivajo po svojih kerstnih pomočnikih. Zato imajo tudi cerkve in duhovnije svoje posebne pomočnike in slovesno obhajajo njih obletnice. Veselje je in večkrat posebno go-dovanje, kadar kdo hišnih obhaja obletnico svojega patrona, svoj god. Iz hvaležnosti za dobrote o tacih prilikah zadevni „imenjak", „godovnjak" gre k spovedi in gv. Obhajilu, da se hvaležnega skaže Bogu in svojemu „patronu" za prejete dobrote; prijatli in bližnji pa hodijo „srečo vošit", in ako je godovnjak ismed tacib, ki kaj imajo, on vošilce obdaruje. To toliko ložej stori, ker dostikrat tudi drugi njemu „vesila" nosijo. Ali imaš
■ II uu vrtu«.* •)»v fj»	— — —---------1 i---1—	o
nemudoma njegovemu patrona ali slasti njegovemu angel ju varhu, naj ga v včst dregne in mu serce omečf, da se zbudi k hvaležnosti. Dobro je v U namen k an-geljevemu češenju še oče naš pridjati sa duie, ki imajo „packovo hvaležnost". Za kratek čas naj nasledajejo nekteri izgledi iz ljubljanskega duhovskega imenika, kako so na Slovenskem primke pisali leta 1790.
Pred nami je „Catalogus Cleri archi-dioecesis La-bscensis od 1. 1790, ko je Mih. baron Brigido de Ma-renfels et Bresoviz" bil pervi ljubljanski vikii ikof. Znamenit se utegne zdeti marsikomu razloček, kako so pisali takrat primke, ki so sedanjim podobni ali pa ravno tisti, pa drugač pisani.
Pisano je n. pr.:
„Bajug" (Mart, duh. pom. v Podzemlju), — morebiti sedanji „Pajk". Nemec ima to laatnijo, da P izgo-varja za B, B pa za P. Hervat pravi Pank, in v lastnih imenih „Poljuk", na Gorenjskem pa „Paljk".
„Belluscheg", t j. Belusek, — sedaj nekteri: Ve-
lušek.
„Berneker", — ali ne: Bernik? „Carschischnig" (Benef. in „Ollscheug"!) — )• Keriišnik.
„Cogoj" — sedaj Kogej. „Criviz", t j. Krivic. „Erbeschnig" — Rebežnik. „Ersehen11 — Režen. „Gestel", sedaj pišejo Gosti, Kosti. „Govegger", sedaj Govekar.
„Hotschevar", bolje vendar memo sedanjega Ho-
tschewer.
„Jakolitsch", menda sed. Jaklič. ,.Jerz", menda Jarc. „Kaucigh" — Kalčič.
„Knauer" — Kunavar.	.
„Knippiz", vendar pravilniše memo sed. Kninc.
„Lautischer" — Lavtižar.
„Oraschim" — Oražem, Orožem.
„Ossing", — Osnik, Ovsenik.
„Ruthar", pravilno Rovtar.
„Schager", pravilno Žagar.
„Scherovis", pravilno Z»rovec.
„Schescheg", pravilno Sešek.
„Schidan", pravilno Zidan.
„Schiwits", pravilno Zivic.
„Schlager", pravilno Slakar.
„Schmaus", morebiti Zimovec.
„Schmits", najberže popačeno iz Zimic.
„Schrey", pravilno Širaj.
„Schustig", najberže laika izreka namesto Jnstid,
ali tudi Žustič.
„Schwarz", morebiti iz Zvorec. „Sizenfrei". Kdo vč, od kod je Uka spakadrija? „Samreker", blezo Smrekar. „Uretschig", prav. Vrečik. „Ussenig", prav. Ovsenik. „Wakolnig", prav. Bakolnik. „Walland", prav. Balant. „Warlitsch", prav. Barlič. „Warthol", prav. Bartol. „Wernusch", t. j. Bernož. „Wernig", prav. Bernik. „Wirtisch", t. j. Birtič. „Wissiak", prav. Bisjak. „Witniz", prav. Bitnic.
„Wocbins", prav. Bobinée.
„Wogathai", prav. Bogataj, is „bogat".
„Wolcha", prav. Bolha.
„Wolf" so velikrat pisali — kar tebi nič meni nič
—	namesto Volk.
„VVoschitsch", prav. Božič.
„Wradaska", prav. Bradaika.
„Wregant", prav. Bregant.
„Wregar", prav. Bregar.
„Wullovizh", prav. Bnlovič.
„Zorn", prav. Zorin itd.
Kakosoe poboznosti so imeli v Ljubljani 1. 1770 meseca sušca? To nam naznanja star koledar onega leta, kakor sledi: 1. sušca in vse četerteke v postu je nemška pridiga popoldne pri oo. kapucinih; vsak petek v postu zjutraj ob 10 nemški križev pot pri oo. frančiškanih, pred kterim je kratek nemški nagovor; popoldne pri oo. jezuitih nemška pridiga in „Miserere"; v stolni cerkvi in pri oo. kapucinih pa kranjska pridiga.
—	Vse postne sobote je v križanski cerkvi popoldne ,,Miserere" in nemška pridiga. — Vse postne nedelje le sjutraj v križanski cerkvi kranjska pridiga; popoldne pa v stolni cerkvi „Miserere" a nemško pridigo; ravno tako pri sv. Florijanu kranjska pridiga. - Vse postne ponedeljke je pri oo. avguštincih „Miserere" z nemško pridigo. — Vse srede v postu je pri oo. frančiškanih kranjska pridiga z litanijami. — 11. sušca in vse kva-terne nedelje med letom obhaja v stolni cerkvi bratov-aina sv. R. Telesa sv. mašo z blagoslovom, popoldne
ku®"1	krani8ka Pridiga z litanijami; ta dan se
obhaja god sv. Katarine Bolonjske s popolnoma odpustki pn frančiškanih, kapucinih in klarisaricah. — Vsak ponedeljek po kvaternih nedeljah je pri oo. „diškalceatih" (bosonogih) kranjska in nemška pridiga. — 25. sušca ko 4. postno nedeljo, praznik bratovšine presv. Trojice v stolni cerkvi, in ob enem praznik po vsih cerkvah popolnoma odpustek s papeževim blagoslovom pri oo! avguštincih in pri oo. bosonogih.
T» koledar našteva tudi nektere imenitne dobe, od kterih šteje leta; med drugimi: od rojstva (1705) sv. Očeta Klemena XIV je 65 lét; od rojstva cesarice Marije Terezije (1717) 53 1.; od izobčenja Martin Lutra iz Kranjskega m zaverženje njegovega nauka po ljubljanskem knezoškcfu Tom. Chrônu (Hrenu) (1661) 170 J.; od vstanovljenja (1418) perve očitne šole v Ljubljani niQQ^Î? ,8ldani* ®»mo»t»n» cisterciencev y Zatičini (iloč) 457 i.: od zidanja samostana cisterciencev pri Kostanjevici (1243) 522 I.; od zidanja samostana kar-tajzarjev (kartuzijanov) v Bistri (1260) 510 I.; od vstanovljenja oo. frančiškanov ▼ Ljubljani (1233) 537 1 • eD,k0ti0o0; kapucinov (1601) 169 1.; enako oo. avguštin-cev (1426) 344 1.; enako bosonogov (1643) 127 I • ie-suitov (1Ô96) 174 1.; od začetka perve tiskarne v Ljubljani (lo7o) 195 I. - Is tega razvidimo: 1. da so bili tadaoji prebivalci Ljubljane selô pobožnejši od sedanjih, kajti imeli so vsak dan v postu po eno pa tudi po več pridig, dasiravno jih je bilo malo nad polovico tega, kolikor jih je sedaj; - 2. da so ljudje zelô spoštovali redovnike; — 3. da takrat je tudi visoka gospôda hodi a k pridigam, ni poznala libenlstva, sicer bi ne bilo toliko nemških pridig; dandanašnji so pa cerkve pri nemških prid.gah skorej prazne, pri slovenskih večidel polne; — 4. da klerikalci, redovniki, procesije in Kristusove podobe v šolah ne delajo ne draginje ne slabih časov, kakor menijo novosegni liberalci, kajti vsim so znane nizke cene živeža in drugih potrebšin v tistih redovniskih čssih.
Kaj ranjki sv. Oče Pij IX mladenčem svetujejo ?
j ''?ar.vam«daj priporočam, je to: bodite vedno podučljivi in pokorni do svojih učenikov, ki imajo vas voditi, in učite se skerbno pod tako dobrim in modrim vodstvom.
Začnite že zdaj, ko ste še mladi, učiti se nekeg» prav težavnega in tehtnega spoznanja, namreč b p o z nasanja samih sebe. Išite s tem spoznavanjem razkriti, ktera je vaša mala gospodujoča strast (hudo nagnjenje), vaš glavni pogresek, da se urno začnete vojskovati zoper njega. Išite in najdite ga; še posebno zvečer, kadar vest izprašujete: „Scrutamini Jerusalem in lucernis" *) (preiskujte Jeruzalem s svetilnicami), predrite s pogledom premišljevanja notri v naj globo-kejsi skrivnosti svojega serca: in ondi bodete našli nekaj, kar je treba popraviti. Ako tudi niso prav hude reči, pa je vendar nekaj; začnite od zdaj nadalje vojsko zoper manj dobre nagnjenja. V ta namen sprejmite apostoljski blagoslov, vdeleži naj se ga vaš ceh vstav in vaše družine."
Vidi se, da te besede so sv. Oče Pij IX govorili vstavu, kolegiju, ki je bil pod modrimi katoliškimi uče-mki; - govorili so jih dobrim, nedolžnim mladenčem vstava Mondragonskega, 24. kim. 1874.
Se vč, ko bi govorili danes marsikterim dečkom m mladenčem naših šol, da bi marsikaj še povedali, kar tam m bilo treba.
i ,.Ploboko v Berce j« treba pač pogledati, ker veliko mladih sere že obdaja oklčp strahotnih pregrčh, gleda mnogim že z obraza in z obnašanja vkoreninjena spa-čenost, in prežalostna prihodnost bo nasledek, ako se v sv. letu v resnici ne spreobernejo in ne očistijo. Potrebno bi bilo za mladino, kmetiško in šolsko, pred prejetjem ssv. zakramentov nekoliko posebnega poduka v sv. letu, potrebne bi bile nekake eksercije, duhovne vaje, ker brez tega bodo v naglici in lahkomišljenosti, kakor navadno, spoved opravili in šli k sv. Obhajilu, pa brez pravega poboljšanja, brez sadu.
O, ko bi marsikteri zastarani grešniki hotli mla-dim odkntoserčno povedati, kako so nesrečni, koliko i'	mračnih ur so jim že delale pregrehe njih
mladih Ičt; pač bi se še do časa spreobernili in gledali zlasti milostni čas sv. leta v to oberniti, da bi se izkopali iz pekla grehov, v kterega so se morebiti že v mladosti pogreznili!
... .H,tite> hitite! Čas teče, in kolikor ste ga zapra-vili, je zgubljen: ne bo ga več nazaj!
Sveto Detinstvo.
„Storite, bratje, sami sebi dobro!" S temi besedami sv. Janeza od Boga naj kliče „Danica" v novič: Pristopite v družbo sv. Detinstva! Kakošno je to društvo in kaj je njegov namen, to je bilo že mnogokrat povedano. O koliko dobrega se stori s todružbico! Koliko tisoč poganskih otr6k se reši ne le časne, ampak tudi večne smerti, koliko se s tem tudi pripomore k lepi odreji keršanskih otrčk!
Kako reven je stan otrčk neverekih staršev, popisovala je „Danica" že lansko leto. In res; koga v resnicah sv. vere podučnega serce ne boli, kadar sliši, kako gerdo ravnajo s svojimi otroci neverski starši v Aziji, po Kini in po druzih poganskih delih sveta, kjer oče in mati, posebno če sta revnega stanu, iz strahu, naj bi
*) Ex. Soph. 1, 12.
oe jim družina preveč ne narasla ali pa is druzih nagibov : ker so morebiti otročiči slabotni, ker dajo pri odgoji preveč opraviti, ker je zoperno vedno poslušati otročje vpitje itd., svoje otroke dajo dojenkam v gorki vodi pomoriti, za kar ]ih še plačujejo, ali jih sami v vodo pomečejo, ali jih na somenj postavijo ter za malo soldov v sužoost prodajo, ali pa jih razpostavijo v puste kraje, ob cestah, kjer jih veliko lakote pomerje ali jih pa divja zvér poíré, kakoršne je v tistih krajih veliko. Na eno samo kitajsko mesto Peking so leta 1834 po nekterih naznanilih našteli 10.000, po druzih naznanilih pa celó 30.000 otrók, ki so tako žalosten konec stoiili, in v sedanjem Času ni dosti bol]e ter nam tega ni prej pričakovati, dokler v tiste kraje ne prisije blagodelna luč sv. vere. In od tacih nesrečnih otrok se je leta 1876 kerstilo 414.611 in od teh pri življenji ostalih se je od-gojevalo 61.615 v potrebnih vedah ter tacih ročnih opravilih, ki so potrebne za lepo keršansko družinsko življenje. Veliko jih tudi odgojujejo v nalašč za to napravljenih šolah za misijonarje, učenike itd., za neverske njih rojake. Koliko jih zopet ti misijonarji in učeniki pripeljejo na pravo pot, k spoznanju pravega Boga, koliko prošenj se tukaj dviguje proti nebu za vse tiste, ki ao jih rešili in za vse, ki so k temu pripomogli, in koliko se zmed tacih revnih otrók zdaj veseli v nebesih, kjer Očeta luči prosijo za svoje dobrotnike na zemlji. Kako mora pač to z veseljem napolniti serce vsacega, ki podpira sv. Detinstvo, ako vidi, da ima pred sedežem Božjim priprošnjike, ki prosijo zanj, ako vidi, da ga za malo soldov, ki jih je razdal za rešenje neverskih otrók, v nebesih čaka stoterno plačilo.
(Dalje sledi.)
Razgled po svetu.
Kakosno oliko imajo kraljomorivci? O napadniku na „mladolaškega kralja" Passanantu, ki je zdaj k smerti obsojen, pravi njegov zagovornik advokat Taran-tini: Janez Passanaote je bil rojen v Salviji. Bil je pastir. Podi se v Salerno, prične zahajati na politiške shode, brati bukve Macinove, brati protestansko biblijo in postal je „evangeliš". — Tedaj zanikarni shodi in za-nikarne bukve so ga storile odpadnika od vere in na-padnika na kralja... In — taki nauki dandanašnji tudi po mnozih novih šolah niso nič novega. Sad pa?! — Poslanec in profesor Paškal Umana je 5. sušca rekel ▼ zbornici: „Opazujte vredbo Previdnosti! Katoliška Cerkev in bolj posebej — duhovstvo, je naučnim vseučilišča» dajala življenje na Laškem; bile so velike in častitljive palestre, kjer se je učila in pridobivala prava vednost, ne že is nevrednega namena kacega tlačanstva, ampak iz čiste ljubezni za nauk in za resnico. Po za-tlačeni Cerkvi in oddaljenem vplivu duhovstva so le-te zlagoma postale robotne šole, iz kterih ni prišel več noben modroznanec, noben bogoslovec, noben fizik, pač pa roj advokatov in službolovcev, prevzetne nečimer-nosti in lizuoi novošegnega družbinstva." (Atti uffic. della Camera.)
Cvet in «aii zveste mvtUve.
Zahvale.
Št. 1. Tretji dan, ko sem pričela ddnevnico, se mi je od nevarne bolezni v ustih čisto zboljšalo; zato l>odi češena N. lj. G. presv. Serca.
V Ljubljani, 25. sušca 1879.	L. K.
Št. 2. V hudi in daljši bolesni sem še le potlej ozdravela, ko sem jela 9dnevnico k N. lj. G. presv. S. opravljati; torej Nji pripisujem to milost in s tim naznanjam priserčno zahvalo.
Iz št. Lenarske fare na Gorenjskem.
M. F.
Št. 3. Serčna zahvala Naši preljubi Gospej presv. Serca za po Nji isprošeno spreobernjenje mojega brata, kterega sem bila pred nekaj časom Nji priporočila po „Danici".	Reza.
Št. 4. Iz velike hvaležnosti do Marije Device na Pertovču ne morem zamolčati, koliko milost sem od nje zadobila. Moj štirletni sinček mi je bil hudo v vratu zbolel, tako, da jaz in drugi smo mislili, da mi bo umeri. Močno sem zdihovala k Mariji na Pertovču, in kmali kmali sem bila uslišana. Češena in zahvaljena bodi Marija Devica na Pertovču!
V Ljubljani, 27. sušca 1879.	Marija P.
Prošnje.
Sestra serčno priporoča brata za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Za spreobernjenje nekega moža, ki ne hodi k Božji službi in že več let ni bil pri spovedi, da bi se v sv. letu spreobernil in spokoril, prosi oseba, skerbna za njegovo zveličanje. — Oseba, ktera je bila na oččh s slabim vspehom operirana, se prav živo priporoča v bratovske molitve, da bi se zdravljenje na dobro obernilo. — Za zboljšanje slabega pogleda se priporočuje v bratovsko molitev neka oseba. — Oče priporoča sina v bratovske molitve N. lj. G. in sv. Jožefa, da bi bil rešen nekega nevarnega stanu. — Nevarno bolna sin in hči, da bi se ozdravila, če je Božja volja.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec mali traven 1879.
I.	Glavni nameni: Spreobernjenje terdovrat-nih grešnikov in sploh prav obilen sad sv. leta.
II.	Posebni nameni:
1.	mal. travoa. Ta mesec ima 30 dni, pervi dan je dolg 12 ur in 46 min.; solnce izhaja ob 5. u. 37. m.; zahaja ob 6. u. 23. min. Sv. Hugon, šfcoi v Grenoblu 1. 1131. Priporoč.: Več spokornikov. Cerkev na Francoskem. Velikonočna spoved.
2.	Sv. FranČišk Pavljanski, sloveč zarad čudežev in prerokovanj, umeri veliki petek 1507. Priporoč.: Slaboverni. Misijoni na Turškem. Odprava pobojev.
3.	Sv. Pankracij, Škot in mučenec, je oznanoval sv. vero v Siciliji, kamor je bil posian od sv. apostdjna Petra. Priporoč.: Spreobernjenje laških odpadnikov in framasonov. Nedolžni otroci in odrašeni. Stanovitnost spokornikov.
4.	Marija 7 žalost. Pesem „Stabat Mater", ki se ta dan med sv. mašo bere, je sostavil papež Inocencij III. Prip ,roč.: Keršanske matere iu vdove, posebno veliko terpeče. Spreobernjenje zastaranih grešnikov na prošnjo Matere Božje 7 žalost. Duše v vicah.
_ 5. Sv. Vincencij Fererij, dcminikun, je misijonaril po Španiji, Franciji, Italiji, Angliji, Skociji, po Irskem in drugod; j 1419. Priporoč.: Cerkev v vsib omenjenih deželah. Da bi vsi katoličani opravili velikonočno spoved in Obhajilo, in pa vredno. Sprav» sovražnikov.
6. Cvetna nedelja. Erang.: Jezus jezdi v Jeruzalem. Med sv. mašo se bere Pasijon, beri ga tudi ti, ali pa moli žalostni del rožnega venca. Sv. Ksist I, papež in mučenec 1. 128. Priporoč.: Spreobernjenje Jeruzalema in Svete dežele. Otroci za obvarovanje nedolžnosti
in ljubezni do Jesuss. Neka cerkvena zadeva. Vse do-sdaj izročene prošnje do N. lj. O. presv. Sere».
7. Sv. Herman, sarsd svoje čistosti imenovan Joief, i 1236. Priporoč.: Velikonočna spoved. Katoliško de-▼ištvo. Vredno Češenje Jesnsovega terpljenja.
Listek za raznoterosti.
O slovesnosti sreberne poroke ljubljansko mesto pošlje Njunima Veličanstvoma čestitat poseben odbor, v kterega so isvoljeoi gg.: mestni župan Lašan in meatni odborniki: Kljun, Doberlet, Bürger, in na Dunaju ae jim bo pridnžil deržavni poslanec dr. Zupan. To po-slanatvo bo iaročilo ob enem vošila mestne Idrijske in tudi drusib cbčin, ktere se zarad tega obernejo do deželnega odbora. Deželno dvorno poslopje se bode tisti dan ozališalo a habsburško, avatrijsko, bavarsko in kranj-ako aastavo.
Postni in velikonočni napevi P. Angelika Hribarja,
ki amo jih že omenili, obaegajo: Križev pot, pet nape-vov; Sedem beaedi Jezusovih na križu; Sv. Križ; Po-češevanje aav. 5 ran; Duša najde Jezusa v terpljenji,
Costna; pet velikonočnih, in eno za av. leto. Cisti do-odek dobite ljubljanska hiralnica in sirotišnica. Na prodaj so pri Gerberji in Ničmanu po 50 ald.
Spodbudni gOVOri. Čast. vizitator in prednik Laza-riatov, ki je zda) v Ljublani, ima zadnje tri dni tega tedna v Alojaijanaki kapeli o jutrih in večerih o 1(27 za goapode Vincenske družbe prav spodbudne in is-verstne govore. V Četertek zjutraj n. pr. je razlagal nauk in vodilo av. Vincencija Pavijana: Pomoček po naj kraai poti priti do naj viši popolnamoati je: vae djanje in nehanje ravnati po Božji volji in dopadljivoati. Kako lepo, jaano in prepričavno je to izpeljeval, ga je treba aliaati. V omenjeni kapeli ga samore slišati, kdor ai želi rea kaj koriatnega ae naučiti.
•jr 6- Jurij Legat, moj bratranec, je 16. tega meaca o 'o 12 dopoldne na Dunaju umeri. Bil je učenik francoskega jezika na univerzi, tehniki in gornji realki na Dunaju, zdaj v pokoju. Umeri je po kratki bolezni, previden a aav. zakramenti, v 86. letu avojih dni. Rojen je bil na Selu, tare Brezniške pri Radolici. Naj bo vaim znancem v pobožno molitev priporočen.
V Loki, 24. sušca 1879.	Š. Kosmač.
iS Javorij, 25. sušca. Sinoč ob 5 ao po kratki bolezni za pljučnico umerli moja dobra mati Jera in bodo ▼ aredo pokopani. Naj bodo mojim prijatlom in znancem in še posebno bratovšini N. lj. Gospe presv. Serca v bogoljubno molitev priporočeni.	M. Jereb.
Herman van Aken, c. k. podpolkovnik in povelnik 27. lovskega batalijona, bivši protestant, je 18. t. m. v nemški cerkvi v Celji aloveano prestopil k av. katoliški cerkvi, in 24. t. m. v Mariboru v knezo-škofijski kapeli prejel zakrament sv. birme.
▼ Vatikana ima pcatne pridige č. o. kapucin Ev aebij ,.da Monte Santo", ktere hodijo poalušat av. Oče Leon X111, kardinali in drugi gospodje.
Poslednje novice. Na Jutrovem ne kaže poaebno sa mir. Bulgari se nikakor ne mislijo vdati v raster-ga nje Bulgarije in v to, da bi Türk zopet zaaedel balkanske soteske. Med Greki in Turkom ne pride do edinosti zarad mejnega prašanja. — V Zulo-kaferaki zadregi med angleškimi deržavniki samimi ni edinosti, in čudno je, da v tako tehtni zadevi ae nič določenega
ne iliši, ko ao pa Angleži zoper Afgane a toliko naglico hiteli. — Spanjako je dobilo nove miniatre, v kterib ao proatomišljaki pričakovali borivcev za novo liberalne po-Čenjanja; pravijo pa, da 80 ae goljufali. — Kakor pred nekaj čaaom na Duoaju alaboglasni Anton, tako je zdaj v Monakovem z naglo amertjo za mertudom umeri dr. Jan. Hnber, vodnik zlagano imenovanih „atarokatoliča-nov". Bil je ta nesrečni Človek zraven tega tudi pre-ganjavec jezuitov, z Dollingerjem v pajdaštvu sopisavec zanikarnega ,.Janus-a" in sodelavec lažnjivih „rimskih pisem" v avgaburški „Allgemeinerici" v času Vatikanskega cerkvenega zbora. Dasiravno odpadnik, je bil nekim monakovakim ničvercem vendar še premalo „liberalen". Dopia v „Vtrl." pravi, da Huber sam ni vedil, kaj je hotel! Taki mož je naj primčrniši glavar za take, ki tudi „sami ne vedó, kaj hočejo". — Zoper francoake vladne despote (samosilnike) so se katoliški družinski očetje po vsi deželi začeli na vso moč bojevati. Ti fraj-mavrarji namreč hočejo dolžnost očetov in mater zatreti, šolo čiato v avojo oblaat dobiti, da bi katoliške otroke v nejevero atermoglavili. To so beriči po šegi nekdanjih Špartanov, ki hočejo ataršem otroke iz oblaati jemati, daairavno to še oairoma na živali veljá za divjaštvo in brezaerčnost. Katoličani pa pravijo med drugim v nekem protestu: „Mi hočemo pravico katoliške izreje po vaih atopnjah določno in do konca braniti; naša pravica je zaatavljena na narodno in na naravno pravo. Itreja otrpka je laat družinskega očeta; družina pa ni lastina deržavina in deržava ne more z njo avojevoljno delati. Katoliški poduk naših otrok je dalje na podlagi božjega prava, za ktero so naši očetje avojo kri prelivali in za ktero se bomo tudi mi izpostavili vsim nevarnostim" itd» Celó napoleonski časniki protestujejo zoper to, da bi se sramotna kulturna borba na francoBko zemljo preaelo-vala. Čudno je, kako alepi in vertoglavi ao ti framaaom, ki bo velikrat sami družinski očetje in vendar hočejo svoje lastne otroke iz svoje lastne in iz oblasti avojo arenje izdreti ter jih požrešnemu framaaonstvu prepustiti! — Na Dunaju se vedno sliši o prežalostnih samomorih, vsled kterih ao cele družine oakrunjene, otroci v revšino pahnjeni, najnesrečniši pa ao aamomorivci sami v večnosti... Naj ai to sa ušeaa zapišejo tisti, kteri so nevero trosili, samomor hvalili, mladino od bogoalužnoBti zaderževali, in sploh delali, sa brezvératvo v očitnem in oaebnem življenji. — Iz Švice ao prišle v Rim naznanila, da se ondi v nekakih shodih kovari zoper življenje kralja Humberta, in v teh jamah da se sploh in hladno-kervno obravnavajo in sklepajo strašne reči, ki ae potem po akrivnih pismih naznanujejo zakletnikom po Laškem. Kralj je to svedil in dale bo se primérne povelja, kralja in kraljéve povsod spremljajo raznotere atražo itd... Kdo pa je tega kriv ?!
Dobrotni darovi.
Za poskodvane s povodnijo na Notranjskem: Neimenovana 1 gl.
Za ubogo pogorelko v Dobovski fari: Gospa M» J. 2 gld. — Neimenovana 50 sld.
Za Teržaško malo semenise: Gospa M. J. 1 gl. Za sv. 06eta: Po č. P. Jožefa neka oseba 10 gld. — Kopanjska iara a č. g. duhovnim pastirjem 6 gl. — Preč. g. kan. dr. H. Pavker 12 gld. — Zbirka za sv. Očeta Leona XIII pri sv. Katarini v Topolu 15 gl. — Iz Zaliloga 1 gl. 75 ald. a prošnjo av. blagoslova.
Za sv. Detinstvo: Iz Toplic Ana Skrabec 2 gld. 50 sld. — Več udov 5 gl. 90 sld. — M. Gregorec 12 sld-
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Joief diaziiikoTi nasledniki v Ljubljani.