Štev. 93.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13- — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec	220
V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 51— za en mesec ,, ,, 1-70
0 Ljubljani, v torek, dne 24. aprila 1906.
Leto xxxiv.
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat
■ • •
13 h 11 „
8,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
?hodi
»Slovenske Ljudske Stranke".
Shod na Brezovici.
Na Brezovici pri Ljubljani se je sklical javen ljudski shod na Belo nedeljo ob 3. uri popoludne na dvorišču župnišča. Udeležilo se je shoda nad 100 mož. Gospod dr. S c h w e i -t z e r odda predsedstvo gospodu župniku Antonu Zgur ter je potem v svojem tričetrturnem govoru navzočim pojasnil razmere, ki vladajo v sedanji politični dobi, razkrinkal liberalce, ki še vedno vzdržujejo zvezo z Nemci pa jo očitajo nam. Opisal je, kako stališče so v borbi za volilno preosnovo zavzemali liberalci, da so izkušali vedno le zavlačevati rešitev, in da tudi sedanje njih stališče ni odkritosrčno. Jasno pa so se morali sedaj izreči v eni točki,, namreč v tem, kako stališče zavzemajo nasproti težnjam kmetov v borbi za volilno preosnovo. In tu so se pokazali srdite nasprotnike kmetov. Utemeljil je zahtevo kmetov po številnejšem zastopstvu v zakonodajnih zborih, in osvetlil sedanji gospodarski položaj kmetov, zadolženje, izseljevanje, pojemanje pojemanje kmetskega življa v Avstriji in na Kranjskem, položaj, v kojega je kmetski stan prišel za časa sedanjih javnih zastopov. Pojasnil je vladino predlogo za spremembo volilnega reda za deželni zbor kranjski in namene liberalne obštrukcije. Zborovalci so pazljive sledili govorniku, odobravali njegova izvajanja, ter se zgražali nad škandalozno obstruk-cijo liberalcev v deželnem zboru. Soglasno so izjavili, da se popolnoma strinjajo s Slovensko I judsko Stranko. Na predlog predsednika g. Antona Zgur je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Današnji shod na Brezovici izreka popolno soglasje s poslanci S. L. S. in jih poživlja, naj vsi vstrajajo na tem stališču, da se doseže za državni in deželni zbor pravična preosnova volilnega reda. —- Q. dr. Schweitzer zaključi konečno shod ob tričetrt na štiri popoludne.
Shod v Št. Lambertu.
V Št. Lambertu je bil na Belo nedeljo, dne 22. t. m. ob 11. uri 15 min. sklican javen shod, na katerem je poročal č. g. župnik Josip Plan-tarič o državno- in deželnozborskem politično gospodarskem položaju. Vodilne misli so bile sledeče:
Kmečki stan propada. Uzrokov je več; ali prvi je ta, ker kmet pri zakonodajstvu nima večine, dasi je v veliki večini v državi in deželi.
Dne 23. februarja t. i. je bil za kmeta ve-ievažen dan. Ta dan je ministerski predsednik baron Gavč predložil državnemu zboru načrt postave, po kateri naj bi se vpeljala splošna in enaka volilna pravica. Po tej bi kmet dobil večino in njegov položaj bi se sigurno zboljšal. Ali sklenila se ta postava ni, ker ni nobena stranka zadovoljna s predlogo. Ugovarjali so poleg Poljakov tudi liberalni Nemci. Slovenskih liberalcev pa še v zbornico ni bilo. Tako delajo liberalci za — kmeta.
Državni zbor ie bil nenadoma prekinjen in 2. aprila sklican kranjski deželni zbor. Vlada je predložila načrt postave, po kateri naj se vpelje splošna in enaka kurija, kjer bi se volilo 10 poslancev. Tako bi se število poslancev pomnožilo na 47. V tem zboru bi imel po tej predlogi kmet gotovo večino; to pa ni bilo liberalcem po godu in dosegli so z »mačjo muziko«, da je bil deželni zbor odgoden.
Liberalci so se na ta način razkrinkali kot strastni sovražniki ljudstva in njegovih pravic in so pokazali, da so najbolj nazadnjaška stranka in grozno neumni. Kajti razširjenje volilne pravice se ne da več vstaviti in ga ne bodo vstavili z vsemi bobni in renami. Le zavlekli so malce preperečo zadevo. Zdaj, ijudstvo, lahko spoznaš, kje imaš svoje sovražnike. Liberalci so tvoji sovražniki, sovražniki v gospodarskem oziru, ker ti ne privoščijo, da bi prišlo do svojih pravic in se zaganjajo v gospodarske zadrege; sovražniki v narodnostnem oziru, ker se vežejo z Nemci proti ljudstvu; sovražniki v verskem oziru, ker v svojih listih blatijo in oskrunjajo vse, kar je kristjanu svetega, njihovo leposlovje pa spada bolj v svinjak kot v sobo. Kdo bi hotel imeti take ljudi za poslance. Zdaj boste vedeli, koga ne smete voliti pri prihodnjih volitvah.
»In koj se oglasi jih sto, liberal'c nam žu-panil ne bo.«
Shod v Žužemberku.
Udeležba shoda je bila mnogo večja, kakršno je imel dr. Tavčar v Novem Mestu. In vendar kolik razloček med obema shodoma. Tam poroča prvak liberalne stranke, državni in deželni poslanec, tu navaden kaplan; tam se za shod na vse mogoče načine agitira cel teden preje, tu se šele na dan shoda zjutraj shod ljudem objavi in se prav nič, pa prav nič zanj ne agitira; tam mesto in okolica s številnim prebivlastvom, tu trg z okolico,kise ne more primerjati zdolenjskometro-polo. — Kaj dokazuje ta razloček? Nič drugega kakor to, da liberalna stranka tudi v mestih nima več mnogo pristašev, ali pa to, da je med volilci kmetskih občin mnogo več zavednosti in zanimanja za javnost, kakor med mestnimi volilci. Bodisi že to ali ono, za liberalno stranko je slabo znamenje eno kakor drugo.
Shod se je vršil popolnoma mirno.
Na shodu je govoril tukajšnji kaplan č. g. Ivan*Zavbi. Razložil je zahtevo S. L. S. po splošni, enaki in tajili volilni pravici za državni in deželni zbor in pa postopanje liberalne stranke glede volilne reforme. Poslušalci so z zanimanjem poslušali govornika in končno soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
1.	Današnji javni ljudski shod popolno odobrava postopanje S. L. S. glede volilne reforme tako za državni, kakor za deželni zbor in jim izreko svoje popolno zaupanje.
2.	Današnji shod se izreka za splošno, enako in tajno volilno pravico, tako za državni, kakor tudi za deželni zbor in poživlja poslance S. L. S., da nadaljujejo boj, dokler je ne dosežejo.
3. Dokler pa nikakor ni mogoče doseči splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, se smejo zadovoljiti tudi s splošno kurijo, katera pa nikakor ne sme imeti manj, kakor deset poslancev.
Javni ljudski shod v Kainnigorici.
Vrlo delavstvo je sklicalo za nedeljo popoldne javni ljudski shod. Shodu je predsedoval g. A. pl. K a p u s . Dež. poslanec P o-gačnik govori o delovanju drž. in dež. zbora, posebno o volilni reformi. Čudno da so liberalci šele po zaključenem zborovanju postali tako vneti zagovorniki sploš. in enake vol. pravice. Zakaj pa so v zbornici raje muzici-rali, kakor da bi stavili predlog, da se vladna predloga zavrne in vnovič zahteva sploš. in enaka vol. pravica? Šlo se jim je le za njih posest,, ne pa za pravice ljudstva. Nato tovariš Miki dokazuje potrebe delavcev, zlasti starostno zavarovanje. Ne stopimo niti en korak nazaj od naših tako upravičenih zahtev. (Odobravanje.) Predsednik shoda g. A d o 1 f p I. K a p u s , se zahvali g. posl. Pogačniku da jc nam tako živo in jasno naslikal delovanje dež. in drž. zbora. Tov. M ik I stavi sledečo resolucijo ki je bila soglasno sprejeta:
Zahtevamo splošno in enako vol. pravico za drž. in dež. zbor. Ker je poslednja trenotno nemogoča, odobrujejo zborovalci postopanje poslancev S. L. S., ker so nam ti hoteli vsaj nekaj pravic priboriti.
Javni ljudski shod v Kropi.
Kljub dežju in slabemu vremenu prišlo je lepo število mož na shod. Shodu je predsedoval g. župan Šolar. G. drž. in dež. poslanec Pogačnik v enournem govoru naslika delovanje zbornice in nastop poslancev S. L. S.
Govori o vol. reformah zlasti o vol. pravici za dež. drž. zbor. Vladna predloga v drž. zboru ni imela za podlago enake in splošne vol. pravice, ker ni bila predložena radi tega, ker je vlada spoznala potrebe sedanjega časa in je hotela pravična biti vsem narodnostim, ampak po pritisku zunanjih in dogodkov na Ogrskem, hoteč vzdržati nadvlado Nemcev. Krivična razdelitev okrajev na Koroškem in Štajarskem izvira pač iz tega, ker je bila to kupna cena za nemško ljudsko stranko, da pritrdi zakonski predlogi in da popusti na Češkem in Moravskem. Vladna predloga v dež. zboru gotovo ne odgovarja zahtevani S. L. S. Toda v prepričanju da bi bilo po uvedbi četrte kurije le vprašanje časa, da si priborimo splošno in enako vol. pravico za dež. zbor in ker število novih mandatov odvaga vse glasove veleposestnikov so bili naši zastopniki pripravljeni razpravljati o njej. Da ne obstoji nobena zveza z Nemci, kaže najbolje hitri sklep zasedanja. Izvajanja g. poslanca so bila z odobravanjem sprejeta. Domači g. župnik H o n i g m a n pojasnuje liberalne težnje po razdružitvi zakona. Dokazuje,kako žalostne posledice bi imela taka postava. Mi nočemo civilnega razdnižnega zakona, ker je škodljiv in nasprotuje naši veri.
G. Zupan izreka priznanje in zahvalo g. posl. Pogačniku Navzoči so mu izrazili popolno zaupanje in s trikratnimi »Zivio« klici
na g. poslanca dokazali, da odobravajo njegov nastop v dež. in drž. zboru.
Končno je še povzel besedo tov. P u h e r kateri je navzoče bodril k vstrajnosti in delu v boju za sploš. in enako volilno pravito, ter stavil sledečo resolucijo ki je bila z navdušenjem sprejeta:
»Stojimo na stališču splošne in enake vol. pravice. Vladna volilna reforma za dež. zbor naj bode le prehodna doba, ki nas pelje en korak naprej. Radi tega odobravamo postopanje poslancev S. L. S. v dež. zboru!
Z željo da se skoraj zopet snidejo zboro-vavci v tako lepem številu, je gospod predsednik zaključil shod.
NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ.
Med državnimi poslanci se govori, da stranke niso zadovoljne s pomnožitvijo poslaniških mest. Nemci priznavajo sicer Gautsch-evo dobro voljo, da se poravna razmerje med češkimi in nemškimi mandati, a pravijo, da baron Gautsch ni storil zadosti. Baje namerava že danes Gautsch obvestiti javnost o seji odseka za volilno reformo o kompromisnih pogajanjih. Ce se stranke sporazumejo z ozirom na vladne predloge, nameravajo takoj iz-premeniti Gautschevo ministerstvo v uradno, kar ie že odobril vladar. Za sredo je napovedana seja nemških članov odseka za volilno preosnovo, v kateri se nameravajo posvetovati o nameravanem zvišanju poslaniških mest. V Olomucu se je vršil 22. t. m. shod zaupnikov moravske nemške ljudske stranke. Posvetovali so se o volilni preosnovi. Izjavili so, da je potrebna izprememba določil za dr-žavnozborske volitve po načelih splošne, enake in tajne volilne pravice, a da mora preje dobiti Galicija samoupravo. Nadalje so se izjavili proti vsaki nakani, ki bi merila na to, da bi se izpremenilo. razmerje v državnem zboru proti Nemcem. Po včerajšnjem shodu čeških afcrarccv je izjavil neki voditelj čeških agrar-cev, da češki agrarci odklanjajo vladno predlogo o volilni preosnovi. Češki agrarci hočejo preprečiti volilno preosnovo, ako ne zvišajo čeških kmečkih poslancev in ako zvišajo število nemških poslancev tako, da bi imeli ne-slovanski poslanci polovico ali pa celo večino v državnem zboru. Odklanjajo tudi vsako enostransko pomnožitev poslaniških mest. Včeraj zvečer se je vršil v Lvovu dobro obiskan volilni shod, na katerem je govorilo več poslancev demokratičnega krila poljskega kola. Poslanec Rotter je napadal kanservativ-no večino poljskega kola zaradi volilni preosnovi sovražnega stališča. Klubovemu načelniku grofu Dziedusyckemu je očital, da jc kršil klubovo solidarnost, ker je tolmačil v zbornici resolucijo glede volilne preosnove v nasprotnem smislu demokratično mislečih klu-bovih članov. Shod je pozval poljske demokratične poslance, naj glasujejo za vladno volilno predlogo.
V »Vsenetnški korespondenci« izjavljajo Schonererianci, da prično boj proti Gautschu že v današnji prvi državnozborski seji. Boj nameravajo prenesti tudi v odsek za volilno preosnovo.
LISTEK.
V mestu trpljenja.
Izvirno poročilo »Slovencu« o izbruhu Vezuva.
Bilo je krasno velikonočno jutro. Jasno nebo se je razpenjalo nad večnim mestom in mogočno kupolo sv. Petra, ko smo zapuščali sikstinsko kapelo in šli tje ven na trg sv. Petra, kjer je solnce obsevalo vitki obelisk in lomilo svoje žarke v krasnih vodometih. — Zvonovi so oznanjali alelujo. In njihov slovesni glas je tem bolj odmeval v naših srcih, ker smo slišali veselo velikonočno vest, iz ust samega Kristovega namestnika, čegar od gi-nienosti trepeče besede je spremljal navdušen slavospev mojsterskih Perosijevih pevcev.
Gnalo nas je venkaj iz rimskih zidov. Po "esnem velikem tednu vesel izlet v Emaus, tje doli v lepi Neapelj, kjer se na modri morski gladini zibljejo lahki čolniči, kjer med temnim lavorom rutnenč zlate oranže in orijo vesele pesmi brezskrbnega ljudstva. Slišali smo sicer da Vezuv že teden dni silneje bluje in da je nekaj vasi pod njegovim vrhom že lava preplavila. A kaj zato, ako pride malo več ro-
mantike v naše potovanje in če se pridruži ne-apoljski idili še veličasten pojav neukročene prirodne sile?
Te misli so me navdajale, ko smo zasedli okoli poldne v Rimu vlak, ki je imel zdrčati z nami v Neapelj. A že pri odhodu me je osupnilo malo število potnikov. Ob praznikih so cenili število tujcev v Rimu na 60.000, in komaj dvanajstorica nas je bila zdaj v prostornih, udobno opravljenih vozovih. Vrhu tega so prišle še zadnji trenotek vesti o novem izbruhu ... Z neko bojaznijo v srcu smo se peljali po lepi Kampaniji silnemu Vezuvu nasproti. A med potom ni bilo videti nikjer groze razdejanja. Srednjeveški gradovi in utrjena mesteca ua strmih holmih so se menjavala s zelenimi travniki in rodovitnimi vinogradi. Palestrina, Roccasecca, Aquino, Montc Cassi-no, Capua, so hitela mimo nas in izginjala v daljavi.
Pri Capui se prvikrat odpre pogled na vezuvsko pogorje. Vse je napeto zrlo preko holtnov, da ugleda pogubnega velikana, ki s svojimi izbruhi vznemirja ves svet, a ničesar ni videti v daljavi. Le temne, goste megle se vlačijo, kakor da se zliva silna nevihta. In
tudi nad nami je že nebo zastrto s sivini pepel-natim oblakom, s katerega komaj prodirajo slabotni solnčni žarki. Nad vso pokrajino leži bleda, motna svetloba, kakor ob solnčneni mrku ...
Vlak divja naprej. Potovalcev pa se vedno bolj polašča nemir. Kaj se godi tam doli? Kakšni nevarnosti gremo nasproti?... Naenkrat zavije cela megla sivkastega prahu ves vlak in napolni z njim vse vozove. Zaman smo hiteli zapirati okna in mašiti odprtine. Ves vz-duh je napolnjen s finim, drobnim pepelom, ki sili v oči, ušesa, grlo in skoraj jemlje sapo. Tujci se prestrašeno spogledujejo. Kaj je bilo? Vezuv nam je poslal svoj pozdrav in nas za prihod malo opepelil. Veter je takrat slučajno v lekel proti severozahodu in gnal pepelnate megle naravnost nam nasproti. Treba jih je bilo prodreti. Parni stroj je deloval z vso silo ir z bliskovo hitrostjo skušal uteči usodnemu položaju.	t
Na neapeljskem kolodvoru je bilo nekoliko bolje. Oddahnili smo se za trenotek od prestanega strahu, a tudi zbegani povpraševali. kaj storiti. O pričakovanih prijetnostih seveda ni bilo ne duha ne sluha. Vsa okolica
zagrnjena v teninosivo meglo; komaj na zahodu se jc morje malo svetlikalo v bledih žarkih. To ni bila vesela, bujna neapeljska pokrajina, to je bila žalostna, pusta ravan, nad katero je ležala mora groze in razdejanja.
Iu Vezuv? Motil ^e je, kdor jc pričakoval veličastnega pojava, ognjenih izbruhov, gorečega neba in enakih slikovitih prikazni. Tu ni bilo videti ničesar, kot debele plasti temno-sivih oblakov, ki so zastirale vse pogorje globoko doli v ravnino. Proti večeru je ta velikanska kopica dobila neko črno, grozečo barvo, in zdelo se je, da se temne megle vedno bolj bližajo mestu, da hočejo s svojim more-čim vzduhoni zadušiti vse, kar dosežejo.
Napotili smo se v mesto. Kolika izprememba v veselem, lahkoživem Neaplju! Citta dolente — mesto trpljenja, bi ga imenoval z Dantejem.
Ze na kolodvoru nič lirušča in vrišča. Komaj da nekateri strežniki hotelov redkim pri-šlcceni ponujajo svoj »albergo«. Na ulicah je dokaj ljudi. A potrti, plahi hodijo okoli; brez življenja, nalik avtomatom se gibljejo in na obrazih jim je brati strah pred negotovo bodočnostjo. Vse se ozira tje, proti kraju, kjer
Gautsch sc jc posvetoval včeraj dopoldne v zadevi volilne preosnove z dr. Pacakom, dr. Krantafem, princem Lichtensteinoni, dr. Per-geltom, dvornim svetnikom Marchetom in z Krofom Dzieduszyckem. Popoludne se je posvetoval Gautsch tudi z grofom Byland-Rheidtom. O razgovoru z dr. Pacakom in dr. Kramarem poročajo, da so se razgovarjali tudi o posledicah novega položaja na Ogrskem. Poslanca sta se pritoževala, ker sta bila imenovana v Ašu dva nečeška sodnika.
Resno se misli na parlamentarno mini-sterstvo, v katerem bi bili zastopani Nemci, Poljaki iu Cehi.
Vlada namerava predložiti danes zbornici zakonski načrt glede na varstvo proti nepoštenemu tekmovanju. Načrt obsega določila proti neresničnim trgovskim hvalisanjem, proti spletkam, ki povzroče zamenjavo v trgovskem prometu, proti neresničnim podatkom v trgovskih podjetjih kake druge osebe in proti izdaji in drugim kršitvam trgovske in obrtne tajnosti.
OGRSKI PRAVOSODNI MINISTER
POLONYl O POLOŽAJU.
V	nedeljo dopoldne je imel ogVski pravosodni minister Polonyi shod v Budimpešti, na katerem je govoril o položaju. Izjavil je, da hoče tudi kot minister ohraniti čista svoja načela, za katera se je boril celo življenje. Koalicija ni sicer dosegla svojih zahtev glede armade, a opustila jih tudi ni in upa, da jih še doseže. Sposobnost armade bi le pridobila, ako se izpolnijo zahteve glede armade. Nova vlada hoče pripraviti vse, da se brez težav uvede, samostojno ogrsko carinsko ozemlje, ko ne bodo več omejevale Ogrsko trgovinske pogodbe. Z Avstrijo pa hočejo skleniti trg. pogodbo in ne carinske zveze. Vlada hoče pri uvedbi volilne preosnove storiti vse, da se prepreči temeljito volilna korupcija. On je bil in je za splošno in enako volilno pravico. O načinu volilne preosnove poda vlada svojo izjavo v drž. zboru. Pri volilni preosnovi namerava Apponyi zahtevati, da se ozirajo na njegova načela. Nasproten je pluralnemu in proporčnemu načinu volitev. Pogoj za vol. pravico je, da je volilec domoljub in Oger. Splošna volilna pravica ne sme pomenjati svobode proti ogrski državni ideji, proti svetosti lastnine in proti rodbini. Izjavil je, da nc žaluje, ker je razpadla liberalna stranka. Skrbeti hoče. (ia več ne ustane. Značilna je bila njegova izjava, da je za Tiszo, če se spo-kori, še mogoča vodilna vloga. Poživljal je meščanstvo, naj bo bolj zvesto ustavi, kakor je bilo dozdaj. Zagotovil je tudi, da hočejo skrbeti za eksistenco uradnikom, da bo mogoča zgradba neodvisne ogrske narodne države.
_N0V_P0L02AJ NA OGRSKEM.
V	četrtek pride ogrski ministrski predsednik Wekerle na Dunaj, kjer bo navzoč pri zaprisegi novega hrvaškega ministra dr. Jo-sii)oviča. Ob tej priliki prične tudi z Gau-tsehem r>ogajanja o gospodarskih zadevah. Minister grof Aladar Zichy je naglašal na shodu v Veliki Kaniži, da bo moral novi ogrski državni zbor pred vsem rešiti volilno preosnovo. V Segedinu je pa govoril Banffy o izpretnenjenem položaju. Banffy ni po|)ol-noma zadovoljen s prehodno vlado. Kot napredek je označil, da so vstopili pristaši neodvisne stranke z načelom personalne unije v ministrstvo. Naglašal je važnost gospodarskih in socialnih vprašanj tako, da bo I. 1917. lahko na miren način izvedena carinska razdružitev.
KRVAVI DELAVSKI BOJI NA FRANCOSKEM.
Sedanje delavske stavke na Francoskem dobivajo vedno bolj nevaren značaj. Kljub slovesnim govorom Clemenceau-a so bili v premogarskem okrožju boji na barikadah, ranjenih je bilo mnogo oseb, lastnina ni več varna. Sploh pa ne šviga plamen upora le med stavkujočimi delavci, marveč povsod po Fran-
stoji Vezuv, strašan in grozen, zagrnjen v ne-prodirljivo temo, kakor da hoče zdaj zdaj razliti svojo jezo nad nesrečno mesto. — Pred nekaterimi večjimi poslopji so se utaborile gruče ljudi, ki sede in leže na tlaku, pragih in stopnjicah. S seboj imajo malo obleke in kuhinjskega orodja. Topo, brezizrazno zro pred se, kakor človek, ki je odrevenel pod silo sovražne usode. To so begunci iz vezuvskih vasi: iz San Giuseppe, Otaiano, Tercigno, Bo-scotrecase. Lava jim je zažgala domove in pokončala polja. Komaj so si rešili življenje iz razvalin. Sedaj žive ob milodarih neapeljskih meščanov in tujcev. Vsa javna poslopja v mestu: šole, vojašnice, ubožnice, so bile velikonočne praznike napolnjene z begunci. Šteli so jih do pet tisoč. Ali pa bodo tu našli varno zavetje pred grozečo pogubo?
Skoraj se zdi. kakor da strašna šiba božja tudi velikemu cvetočemu mestu neče prizane-sfi. Gosta plast pepela, po štiri prste na debelo poKriva ceste, tlak, hiše, vozove, celi kupi ga leže na križališčih cest, pred kolodvorom. na javnih trgih. In še vedno rosi iz sive megle, sicer neskončno droban in fin, a vendar napolnuje vse ozračje, lega na oči. mori telo in dušo. Koliko časa bode moglo ljudstvo vzdrževati v tem morečem vzduhu?
Od neke cerkve v bližini se zasliši glas glas zvona! A tu ni zaznati velikonočne radosti, tu ni mesta zmagoslavnim velikonočnim
coskem, kjer so delavci, jih hujskajo za direktno postopanje, kakor imenujejo svoje delo. Sedanja francoska brezverska vlada žanje, kar so zasejale njene brezverske prednice. Vzbudili so med delavstvom revolucijskega duha s svojo protiversko gonjo. Mislili so, da bode delavstvo zadovoljno z bojnim klicem: »Proč s farji«, in da bodo spoštovali one meje, ki jih je postavil kapitalizem. A motili so se. Danes kliče delavstvo: »Kruh ali kri.« Klic: »Proč s farji« je donel prijetno brezverskim bogatašem, ki imajo še nadoblast v Franciji, prav nič jim pa ne ugaja klic: »Kruh ali kri«.
O položaju med stavkujočimi francoskimi delavci so došla sledeča poročila:
Francoski vojni minister je čestital generalu Couturieryi, ki je odvzel Lievin stavku-jočim delavcem, ne da bi tekla kri. Boji se, da se stavka še razširi. Iz Lensa poročajo, da je bilo ranjenih v bojih med stavkujočimi delavci in vojaštvom 50 vojakov in častnikov. V Livienu so stavkujoči delavci v soboto po-popoldne razdrli tri rudniške železnice in zgradili barikade. Ranjeni so bili 3 častniki. S konja ie padel neki kirasviski častnik, ki si je zlomil nogo. V Denainu je prevzel povelj-ništvo nad vojaki general Gurnot. Kakih 6000 stavkujočih delavcev je odšlo 21. t. m. v de-nainsko okolico, da branijo delavcem delo. Kavalerija je nastoiiala z golim orožjem in je razgnala množico, ki je stala ob nekem kanalu. Več delavcev je padlo v vodo, a so jih rešili. Ranjen je bil neki dragonski častnik in več delavcev. V Lorientu so krožile 21. t. m. vojaške patrulje, ki so zabranjevale vsako zbiranje. Kakih 1500 stavkujočih delavcev je preprečilo izkrcavanje ribiških ladij. Nastopili so dragonci z golim orožjem. Pri vasi Fritle Je zadelo 5000 valenciennških in deninskih stavkujočih delavcev z dragonci in pehoto. Poveljujoči ritmojster je pozval delavce po občinskem svetniku La Chapelle, naj se odstranijo skozi vojaški špalir v petih minutah, ako pa tega nc store, nastopi z orožjem. Le mal del sc je odzval, drugi so pa poskakali v Šeldo nekateri so zbežali v vrtove in se utrdili za ograjami. Iz hiš so pričeli obmetavati vojake. Težek kamen je zadel na čelo ritmojstra Ri-courta, bratranca poročnika Latourja, ki so ga ubili nedavno stavkujoči delavci v Lensu. Ritmojster se je zgrudil s konja. Vojaki so nato navalili na hišo. Kavalerija je nastopila z orožjem. Število ranjencev je jako veliko. Jako nevarno sta ranjena neki strojevodja in neki knjigovodja, katera so prisilili, da sta korakala s stavkujočimi delavci.
V	Parizu se je pridružilo stavkujočim ti-pografom tudi veliko delavcev papirne industrije. Stavkujoči pariški črkostavci so poizkusili vdreti v razne tiskarne, kjer se je delalo, da prisilijo k stavki delavce, a so to za-branili municipalni gardisti, ki so stražili tiskarne.
BOJKOT PROTI AVST. IZDELKOM.
V	Košicah so nastopili trgovci proti avstrijskim potujočim trgovcem z bojkotom. Po svojih trgovinah so nabili sledeče napise: »Zastopnikom avstrijskih tvrdk je vstop prepovedan.« Isto bodo neki storila tudi ostala provincialna mesta.
SLABA UPRAVA ITALIJANSKE VOJNE MORNARICE.
Italijanski listi jako strogo napadajo slabo upravo italijanske vojne mornarice. Dasi je bilo znano upravi že leta 1887. da so Kruppovi oklopi veliko boljši, kakor Ternijevi, so ostali pri slabejših Ternijevih oklopih. Namesto jeklenih topov so nabavljali vlite topove. Tudi kroglje niso veliko vredne. Pri preizkušnji topov so pa uporabljali slabe oklope in še slabše kroglje.
NOVA RUSKO-JAPONSKA VOJSKA.
Izvrstni poznavatelj Daljnega Vzhoda, Bashcnov, je vročil načelniku ruskega generalnega štaba, generalnemu poročniku Palici-nu, spomenico, v kateri trdi, da je neizogibna nova vojska z Japonsko. Bashenov je že I.
popevkam. Tu vlada še veliki petek, z vso svojo pretresljivo grozo in tragiko. Žalne pesmi preroka Jeremije so najprikladnejše temu bednemu ljudstvu in žalostni pokrajini, ln spomnil sem se lepega Medvedovega prevoda:
»Kako je temino dahnil na sijonsko hčer Gospod!
Spomnil ni se jezni Bog ni podnožja svojih nog.
Lepim domom ni zanesel ki jih Jakob je gradil v srdu je trdnjave stresel devi Judovi nemil
Ogenj v Jakobu zažgal. da je vse požrl do tal.«
Vezuv tam v ozadju pa jc stal, kakor Gol-gata o Kristusovi smrti, zastrt s tmino in grozečimi oblaki, lu tudi na njem jc kakor nekdaj na Golgati vsemogočni Bog postavil človeškemu rodu velikanski spomenik svoje moči, svoje sodbe in nedoumne pravice . . .
Kaj nam je bilo še opraviti v tem mestu trpljenja? Pomagati ni bilo mogoče, iskati Razvedrila v tej splošni bedi je bilo skoraj pregrešno. Se tisti večer sva se s tovarišem vrnila na kolodvor in pohitela nazaj v večno mesto, tje, kjer se je jasno nebo razpenjalo nad kupolo sv. Petra in kjer so zvonovi oznanjali veselo alclujo.	J. G.
1897 napovedal prvo rusko-japonsko vojsko, kakor tudi ruske ooraze. O novi rusko-japon-ski vojski sodi, da izbruhne čez šest let. Japonci ne bodo čakali 20 let, da nabere Rusija novih moči, ko imajo popolno svojo armado in mornarico in jim je zagotovljena pomoč Angleške. Japonska hoče za vsako ceno doseči, da postane gospodarica ruskega obrežja na Daljnem Vzhodu in osvojiti si hoče tudi Kamčatko. Portsmouthski mir je le kratko premirje, po katerem se bo morala Rusija boriti proti dvema sovražnikoma. Za lastno obrambo mora ostati mandžurska vojska na Daljnem Vzhodu. Ce pa ni mogoče vzdržati cele armade, morata ostati vsaj dve tretjini popolnoma pripravljeni za vojsko. V obmejnih krajih se morajo ustanoviti tudi vojaške naselbine. Rusi morajo tudi utrditi svoje postojanke, dasi bi ugovarjali Japonci. Neobhodno je tudi potrebno močno brodovje v Vladivostoku. Brodovje naj bi zgradile znane inozemske tvrdke, ki naj bi zgradile v Vladivostoku tudi ladjedelnice. Prej ko mogoče naj polože tudi drugi železniški tir na Sibirski železnici do Vladivostoka, kakor tudi na Usurski železnici. Kamčatko morajo zvezati po brezžičnem brzojavu z Ni-kolajevskent in Vladivostokom. Spomenica konča: Druga japonska vojska ni za gorami, marveč je na naših ramah. Z vso silo se moramo pripravljati nanjo, ker nas drugače za-pode za Bajkalsko jezero.
KRIZA V SRBIJI.
Včeraj je zborovala srbska skupščina. Ko so prečitali pismo ministerskega predsednika o demisiji vlade, so odgodili zasedanje, dokler ne bo imenovana nova vlada. Kralj Peter je pozval srbskega poslanika na Dunaju, dr. Vu-jiča, naj prevzame sestavo nove vlade. Dr. Vujič jc pa odklonil z ozirom na nujno rešitev zarotniškega vprašanja. Najbrže prevzamejo vlado neodvisni radikalci, ki jih vodi predsednik skupščine Nikola Nikolič. Upajo, da sestavijo ministerstvo tekom dveh dni. Povzročitelj spora med Avstrijo in Srbijo, Stojanovič, ne bo pripadal novi srbski vladi.
DIJAŠKA STAVKA V LUBLANI.
Učenci nižje gozdarske šole v Lublani, Galicija, so pričeli stavkati. Včeraj zjutraj so se odpeljali v Lvov, kjer so poslali poslaništvo deželnemu šolskemu svetu, ki se jc pritožilo proti ravnanju učiteljev nasproti njim. Odpo-slaništvu so obljubili preiskavo in pomoč. Učenci so se nato povrnili v Lublano nazaj in sklenili, da hočejo stavkati toliko časa, da reši zadevo gališki deželni šolski svet.
BOJI V AFRIKI.
Abesinski roparski načelnik Mariam je oropal ob sudansko-abesinski meji mnogo su-danskih vasi. Ob tej priliki je pobila njegova tolpa 101 osebo, odpeljal je |)a 41 moških in 133 žensk. Abesinska in sudanska vlada nameravata skupno nastopiti proti Mariamu. V Natalu blizu Hardniga sta se spopadla dva rodova. Ubitih je bilo 5, smrtnonevarno ranjeni 2 in težko ranjenih je bilo 14 oseb.
RUSIJA.
Ruski kronski svet je sklenil proti mnenju Durnova, da pomiloste ob otvoritvi gosudar-stvenne dume 600 političnih jetnikov. Pe-terburška mestna duma je sklenila, da izžene vse huliganske čete iz mesta. — Popolnoma se je izjalovil bojkot francoskega blaga, ki so ga nasvetovale stranke levice. — Peterburški mestni glavar je prejjovedal časopisom pri-občevati ženitne ponudbe. — Stavka poljedelskih delavcev v varšavski ip petropavlov-ski guberniji se širi. Dne 3. majnika je napovedana splošna stavka v 7 gubernijaU, med katerimi je tudi varšavska.
Knjižeunost in umetnost.
*	Nov antikvarijat. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ustanovila antikvarijat in izide še ta teden prvi katalog, ki obsega kakih 1100 raznih knjig in brošur v približno 1500 zvezkih.
Imenik bomo izdali v 3500 izvodih in ga priložimo prihodnji številki »Dom in Sveta«, dotedaj ga pa pošljemo le onim, ki ga naročijo.
Ker so mnoge knjige v zalogi le v enem izvodu in bodo morda hitro prodane, opozarjamo že naprej, da nc bomo mogli odgovarjati na naročila, ki bodo došla prepozno. Omenjamo tudi, da moremo oddajati antikvarične knjige Ic proti takojšnjemu plačilu, ker imamo za antikvarijat poseben račun.
Splošen pregled kataloga je sledeč:
I.	Enciklopedična dela. - Zbirke.
II.	Biblična in patristična dela.
III.	Cerkvena in svetna zgodovina.
IV.	Socialna in politična dela, mnogovrstne druge knjige za razne stanove, izobraževalna in druga društva, kongregacije itd.
V.	Modrosiovje, cerkveno in zakonsko pravo, pastoralka.
VI.	Naravoslovje in zemljepis.
VII.	Homilctika in drugo govorništvo.
VIII.	Pedagogika in katehetika, liturgika in podrobno.
IX.	Ascetika in premišljevanja.
X.	Umetnost in glasba.
XI.	A|)ologetika, moralika, dogmatika, liturgika.
XII.	Leposlovje.
XIII.	Jezikoslovje.
XIV.	Biografija.
XV.	Razno.
XVI.	Dodatek.
*	Nove Šmarnice za leto 1906 niso izšle. Iz prejšnih let se dobe šc: Ladislav, Marijine čednosti in dobrote, — Vole, Marija v pred-podobah in podobah, — Kcrčon, Salve Re-gina ali razlaganje molitve Ccščcna bodi Kraljica, Kcrčon, Marija podoba pravice, Lasscre, — Godec, Nove lurške šmarnice,
Škufca, Romanje v nebeško kraljestvo, P. Ladislav, Premišljevanja o Srcu Marije.
Toliko na mnoga vprašanja! Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Potres u Kaliforniji.
Položai v San Frančišku.
V San Frančišku ni nobene nevarnosti več. Za ljudi brez strehe je hrane na razpolago, samo še obleke primanjkuje. Oblasti so pričele s štetjem prebivalstva, da se prepričajo, koliko je živih in mrtvih.
Vznemirjenje se je popolnoma poleglo in je ves strah pozabljen. Najbolj tolaži upanje in prepričanje, da se bo dvignilo iz pepela prenovljeno in še lepše mesto. Na mestih, kjer so pogorele velike trgovine, so že razobešeni ogromni lepaki novih tvrdk. Vse je omamljeno od lepih upov. Včeraj so rekli: »Današnji ponedeljek je začetek novega, lepšega in bogatejšega San Frančiška.« Razumljivo je to, če se ozira na dobrohotnost, s katero hite vsa ameriška mesta San Frančišku na pomoč. — Kako visoka je škoda, se še do danes ne ve. Gotovo je, da je tretjina mesta razdejana od ognja. Vsa škoda bo znašala najmanj nad eno četrtino milijarde.
Ameriške in inozemske ladije ostanejo tako dolgo v pristanišču, dokler ni odstranjena vsaka nevarnost.
Izpod razvalin in iz gorečih hiš se je posrečilo oteti mnogo dragocenih umetnin.
Mesto Pittsburg je izjavilo, da sprejme v svoje okrilje 1000 družin iz San Frančiška in skrbi zanje v vseh ozirih brezplačno leto dni.
Po razdejanem mestu.
Po razdejanih krajih mesta je tema. Izjemo delajo oni deli, koder razsaja šc ogenj. Položaj je še vedno resen. 1000 mož so oborožili s puškami in jih nastavili kot policaje. Pri razkopavanju razvalin, odkrivajo vedno trupla ponesrečencev. Pod razvalinami hotela za prenočišče v Mine-Streetu so našli 75 trupel in ravno toliko v razvalinah nekega javnega poslopja. Policija je odprla vse gostilne in izlila po tleh vse opojne pijače, da bi za-branila pijanost.
Opustošenje drugih mest.
Po brzojavkah iz Los Angelesa so čutili 1)0 celem mestu zopet močne potresne sunke. Prebivalci so zapustili že več mest. Mnogo ljudi se pogreša. Mesto Santa Cruz je skoro popolnoma razdejano. 200 oseb jc ubitih.
Lahek potresni sunek
se je čutil v B o I c a n u ponoči 23. t. m. ob tričetrt na 1. uro zjutraj. — VInomostuso pa čutili potres 23. t. m. ob 9. uri 9 minut dopoludne.
Potresno opazovanje.
K a n d i j a, 20. aprila. Kakor že sporočeno, se je ob 4.30 pop. (kakor včeraj) pojavilo zopet izredno nemirje na magnetni igli. Po preteku 10 sek. je bila igla zopet mirna. Okoli 6. ure zvečer pa so se pojavili na jugo-zapadu zopet markantni prirodni pojavi iu sicer se domneva, ker je tudi igla istočasno izstopila v novo nemirje, da so bili to pojavi oddaljenega potresa. Nemirje je trajalo me-njavaje se skozi celo noč; da pa ne bo zopet kdo napačno razumel, poudarjam, to nemirje je bilo opazovati le na magnetni igli lzjiostav-ljeni nad votlimi talini. Torej je Novo Mesto lahko brez vsake skrbi in brez najmanjšega občutljeja potresa lahko v miru spalo. Temu nasprotno pa sc je nad kraškimi votlinami zunaj mesta zopet pojavilo ono čudno premirje prehajajočih plinov, kakor so se doslej skoraj redno vsak dan opazovali. Kogar to zanima in ima veselje žrtvovati celo noč za opazovanje, se lahko pride prepričat, seveda bo moral to morda večkrat ponoviti.
Kandija, 21. aprila. Danes jutro sumljivi pojavi v podobi megle nad severnim od-ccpku Krke pri Portejevi hosti do Kandije. Tudi drugih naravnih pojavov je bilo opazovati. Magnetna igla skozi ves dan nemirna, zlasti okrog I. in 3. pop. Toda zapomniti si je, da so vsi ti pojavi vsaj doslej, le odsev ozir. odmev bogve kako daleč oddaljenih, ali pa še le bližajočih se izbruhov. Dolenjska stoji mirno in trdno na svojem Krasu.
Kandija, 23. aprila. V noči od sobote na nedeljo so se pojavili markantni prirodni pojavi, predznaki oddaljenih izbruhov. Posebno vidni so bili v nedeljo jutro do 10. ure. Tudi magnetna igla je bila od sobote večera in v nedeljo ves dan v velikem nemirju, zlasti na raznih krajih mirnopeške okolice nedeljo popoldne izpostavljena. Nemirje je trajalo tudi na opazovalnici v Kandiji do 1. ure zjutraj. Danes 23. t. m. je izstopila od 10. ure dop. pa do I. ure pop. v izvanredno nemirje. Od I. pa do 4. ure pa je zoj)et popolnoma mirna, kar pa je z ozirom na dop. nemirje po dosedanjih izkušnjah soditi, zelo sumljivo. Solnce izdatno vpliva na iglino nemirje. Ob sklepu poročila od 4. do 5. pop. je igla izstopila zopet v izredno nemirje.
Iz slovanskega sveta.
sl Saborske volitve na Hrvaškem so razpisane na 3. 4. iu 5. maja. Koalirana opozicija nastopi s 45 kandidati. Starčevičeva stranka s 7 kandidati. »Hrvatstvo« javlja da njegovi somišljeniki r. vladno stranko ne morejo iti, ne morejo pa iti tudi z onimi kandidati, ki se bodo izjavili za reško resolucijo. Vladna »narodna stranka« jc izdala program, v katerem pravi, da bo delala dalje za pobratimstvo med Ma-žari in Hrvati. Mažari so lahko veseli. Vladna stranka in hrvaški reški »opozicionalni« reso-lucijonaši se trgajo za mažarsko prijateljstvo. Tužna Hrvaška!
sl Iz Dalmacije poročajo, da sta se fuzio-nirali hrvaška demokratska iu hrvaška napredna stranka z dr. Josip Smodlako na čelu. Košut jc brzojavil: »Sporazum i bratstvo biti
če uviek moja živa želja. Zahvaljujem na pozdravu.
sl Malorusko gledališče v Parizu. Malo-ruski gledališki umetnik F. V. Levickij je od potoval s svojim društvom v Pariz, da bi tam predstavljal maloruske igre. Kakor listi poročajo, prebivalcem Pariza zelo -ugajajo maloruske igre^
sl 45.000 vdov. Po ruskih vojakih, ki so padli v rusko-japonski vojski, je ostalo 45.000 vdov. Vsled ministrskega ukaza bodo dobivale državno penzijo, za katero se bode izdalo na leto l milijon rubljev.
sl Marjaviti se vračajo h katoliški cerkvi. »Kur\varsz« poroča iz Lešnja, da sekta Mari-javitov se je enkrat začela manjšati. Povod k temu je dala zadnja propoved tnarjavitskega duhovnika Furmanka, ki je svoje vernike obvestil, da je papež na marjavite izdal »ana-thema« in zato bojda marjavitom ne preostaje drugega, nego se ločiti od katoliške cerkve in odreči katoliškim škofom popolno pokorščino. Po propovedi je Furmanek posvetil dva dvanajstletna kmečka sinova, ki znata jedva čitati, za duhovnika. Ta propoved in ta čin sta sektante streznila tako, da se sedaj v celi okolici vračajo h katoliški cerkvi.
sl Princ Arzen Karagjorgjevič je prišel v Belgrad in bo imenovan za vrhovnega poveljnika srbske armade.
sl Poljski napredek na Poznanjskem. „Gazetta bydgoska" poroča, da je prešlo 24 posestev, ki so imela stoletja nemške posestnike, v poljsko last.
sl Nov slovaški list pod naslovom „Slovensky Tyždennik" je začel izhajati v New Yorku. Urednik je Gustav Pivko, administrator Pavel Štefani k.
sl Slovak Vladimir Krivoš, censor tujih časopisov v Peterburgu, je bil imenovan za predstojnika stenografične pisarne pri državni dumi-
sl Iz Varšave se poroča, da se je tam ustanovila poljska šolska Matica („ Macierz szkolna"). Pravila so se že poslala varšavskemu gubernatorju v potrdilo. Med podpisanimi ustanovitelji je tudi pisatelj Henrik S i e n k*i e w i c z.
Narodno gospodarstvo.
sl 5% rusko državno posojilo 1906 v nominalnem znesku rubljev 843,750.000 (Kron 2.133,000.000), katero se izžreba v 40tih letih počenši s 1. majem 1917 n. st. Do leta 1916 se posojilo ne more niti odpovedati niti konvertirati. Z Najvišjim ukazom Nj. Veličanstva ruskega cesarja nakazano je bilo finančnemu ministru izdati 5% državno posojilo v nominalnem znesku rub. 843,750.000 (Pr. 2.250,000.000. angl. liv. 89,325.000, mark 1.818,000.000, avst. kron 2.133,000.000) v pokritje v omenjenem ukazu navedenih izdatkov. Posojilo je razdeljeno v 450 serij (1—450). vsaka po 10.000 komadov obligacij (št. 1—10.000); vsaka obligacija stane rubljev 187.50, kron 474.00. Obligacije so izgotovljcne v ruskem, francoskem, angleškem in nemškem jeziku in se glasijo na lastnika, vendar pa se lahko prepišejo glasom dotičnih določil na ime in zopet na lastnika. Obligacije se obrestujejo s 5% na leto od no-minala in.se izplačujejo obresti proti izročitvi odpadajočih kuponov 1. maja in 1. novembra vsacega leta. Prvi kupon zapade 1. novembra 1906 n. st. Amortizacija tega posojila se vrši tekom 40 let počenši z letom 1917 v vsakoletnih izžrebanjih, kojih prvo se vrši 1. februarja 1917 n. st. V ta namen določena je letna amortizacijska kvota 0.82781612% od neodpo-vedanega, dne 1. februarja 1917 šc v prometu se nahajajočega nominalnega zneska posojila, katera se vsako leto pomnoži za prištedene obresti izžrebanih obligacij. Žrebanje se vrši 1. februarja vsacega leta. Izplačilo izžrebanih komadov se vrši tri mesece po izžrebanju, torej prvikrat 1. maja 1917 n. st. proti vrnitvi obligacije s talonom in vseh pozneje zapadajo-čih kuponov. Rvent. manjkajoči kuponi se od kapitala odtegnejo. Vlada pridržuje si pravico vsak čas vendarle ne pred 1. majem 1916 n. st. po poprejšnji trimesečni odpovedi vse ali en del še v prometu se nahajajočih obligacij za nominalni znesek vnovčiti. Zastarenje obligacij je določeno na 30 let po izžrebanju, pri kuponih 10 let od dospelosti. Izplačilo obrestnih kuponov in izžrebanih obligacij je za vse-lij prosto vsacega sedanjega in bodočega ruskega davka, — Prijave za zgornje posojilo sprejema »Ljubljanska kreditna banka« v Ljubljani in sicer najkasneje da 26. t. nt. Subskrip-cija se vrši po kurztt 88 za 100 nominala in znaša torej efektivno obrestovanje polnih 51'/2%. Z ozirom na ta izborni v vsakem oziru popolnoma varen papir priporočamo takojšnjo prijavo k subskripciji event. tudi brzojavno. »Ljubljanska kreditna banka.«
Dnevne novice.
+ Liberalni shod v Kranju v ponedeljek zvečer jc pokazal, da se pošteni Kranjci ne dado več terorizirati Cirilu Pircu in njegovi gardi. Še pri zadnji deželnozborski volitvi je glasovalo nad 100 volilcev v Kranju za Cirila, a na shod jih ni bilo sinoči niti 40. Da zakrijejo blamažo, so morali na noge vsi pisarji Kušarjevi in Štempiharjevi in vlačiti vkup — nevolilce, kolikor so jih sploh dobili. Enako sta se odlikovala tudi pisarja pri glavarstvu Štirn in Weinbergcr. Cirila je pustilo na cedilu celo preccj uradništva. Častno so pa bili zastopani le liberalni profesorji, tudi med njimi bivši idrijski »klerikalec«. K sreči pa so imeli ta dan kranjski fantje nabor in je tako kot Ciri-
lova telesna straža kakih 20 skrivnostno-slad-ko ginjenih mladoletnih nevolilcev večinoma Sokolov in visokošolcev, dopolnilo število 90 do 100 oseb. Pristašem S. L. S. so zagrozili, da jih ven vržejo, če pridejo na shod. Zlasti je imel piko Plajbeznov študent Evgen na profesorja J. in poslanca Pogačnika, ki ie bil ta dan slučajno v Kranju, — a oba sta mu skalila namišljeno veselje. Tudi njegov brat, trgovec Janko Sajovec, je agitiral strastno za shod. Kmetje si bodo njegovo firmo dobro zapomnili za v bodoče. »Narodove« otrobe zadnjih tednov je prežvekoval na shodu Ciril Pire, brat Kušar je pa udaril na demokraško struno, pravil, da se ravna liberalna stranka po geslu: Vsakemu svoje (kaj ne: klerikalcem knof, liberalcem — groš!) in poživljal navzoče: »Sveto služimo sveti domovini!« Ker je letošnji Peterčkov cviček prav dober, jc bil govornik navdušen in navdušeni zlasti tudi ne-volilci, nekam mrzli pa volilci. Sploh pa upamo, da je bil gostilničar s shodom bolj zadovoljen, kakor »meščanski (!) volilni odbor«, ki ga je sklical.
Umrl je v Krškem včeraj kapucin P. L u k a Bogataj. Pogreb bo v sredo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne. Pokojnik se je rodil v Zireh 27. marca 1833. in bil v mašnika posvečen 29. julija 1860. Znan je bil zlasti kot neutruden spovednik. Vsem gospodom prijateljem in znancem se priporoča v prijazen »Memento«! — V Zapužah je umrla posest-nica Marija Š u š t a r š i č, poprej Teršan, stara 74 let. N. v m. p.!
—	Deželni dacarji. Iz krogov deželnih dacarjev se nam piše: Lansko leto meseca marca je dež. odbor nekaterim deželnim da-carjem plače zvišal. Meseca marca lanskega lota je prišla za vse deželne dacarje vesela novica, da se plače reorganizirajo. Ni čuda če je vsak deželni dacar pričakoval toliko zaželenega povišanja plače. Meseca avgusta pa je izšel od deželnega odbora odlok, ki je marsikoga razočaral, kajti za povišanje ni bila me-rodajna službena starost, ne družinske razmere. Povišani so bili nekateri dacarji brez družine, in ki so tudi drugače v dobrih gmotnih razmerah. Fnako zaslužne in enakostare ali celo starejše in z obilnimi družinami se je pa prezrlo. Apeliramo na veleslavni deželni odbor, da bi se pri povišanju plače oziral v prvi vrsti na službeno starost in družinske razmere dotičnika, ne le na kako navidezno kvalifikacijo.
Tržiški občinski svet je verificiral volitve.
V Celovcu jc umrl edini ondotni narodni gostilničar Ferdo Cavsnik, star 62 let.
Izkopnine. V nedeljo se je kopalo pod nadzorstvom organov deželnega muzeja na Brezovici na več krajih. Na parceli posestnika Janeza Trčka našel se je okrogel in zelo visok kamnit steber, ki je baje rimski spomenik.
-	Čudno brezdno. Nad postajo Preserje otvoril je Jakob Bačar gostilno. Pred meseci pa so se v kleti pokazale razpokline, ki so se vedno večale in širile. Gostilničar je v kleti razpokline malo razstrelil in kmalu se mu je pokazal globok prepad. Lezel je v njega kakih 7 ur. vendar prepad se je še nadaljeval. V tem brezdnu naredil bode sedaj Bačar klet ki bo poleti velike vrednosti.
—	Otvoritev nove Koprivniške jame na Dolenjskem se je vršila 22. t. m. V jami, ki ima prekrasne kapnike, je prostora za naj-manje 500 Ijudij. Dolenjska je s to jamo svojo zanimivost zopet pomnožila.
Buffalo Bili. Cirkus Buffalo Bili se mudi sedaj v Turinu, odkoder bo šel skozi Ljubljano na Dunaj. Da na Dunaju ne.bo kaj časa zamudil z ogledi dunajske stavbinske komisije, jc ravnateljstvo cirkusa pozvalo dunajski magistrat, naj pošlje svoje odposlance ogledat si cirkusovo zgradbo v Turin. Vse stroške plača cirkus. Stavbinska komisija se je seveda tej želji cirkusa rade volje odzvala ter na cirkusove stroške odpotovala v Turin.
—	50 ovac za 500 kron je kupil v Lešah trgovec iz Žirovnice, da jih preproda na Koroško.
Konjevo nogo je hlod odbil Pernuše-vemu bramčetu, ko se je nakladal les sredi med Brezjem, Liubnom in Lešami. Konja je bolelo. Potrpežljivi gospodar pa ni nič godrnjal.
—	Na Brezjah pri Mariji pomagaj hite ob-zidavati novo pokopališče.
—	Lastnega brata je zabodel neki G o j -
tan vTrstu. Težak Josip Gojtan se ie okoli polnoči na nekem trgu spri s svojim bratom, ki ga je med prepirom sunil z nožem in mu prizadel zelo nevarne rane.
Ustrelil se je v Trstu zaradi neozdravljive bolezni komaj dvajsetletni kurjač Bruno R i n a I d i. — Na pokopališču se je hotela zastrupiti Ana Bell o. Zdravniki so jo rešili smrti.
—	Poročil se je včeraj gosp. dr. Josip
P 1 e in I j, privatni vseučiliški docent z gdč. Juliko Hočevar.
Dr. Kvekič, dalmatinski drž. poslanec jc odložil mandat.
Umri je v Pulju po daljši bolezni vpo-kojeni pomorski častnik Rikard Mitis Banfield. Bil je v bitki pri Visu na krovu ladje »Ferdinand Maks«, ki jc potopila italijansko ladjo »Rc d' Italia«.
Štajerske novice.
š Prepovedana slavnost. Okrajno glavarstvo v Brežicah je prepovedalo sokolsko
slavnost, katero so Slovenci nameravali ondi prirediti o Binkoštih ob priliki blagoslovljenja zastave brežiškega »Sokola«. Preskrbelo se bo, da bo okrajno glavarstvo v Brežicah dobilo primerno pojasnilo, da imamo Slovenci pravico prirejati slavnosti na svojih tleh.
š Ulico »Anastaslus Griinn« dobe v Gradcu.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje kanonika Sušnika.
Opozarjamo na današnje predavanje g. kanonika Sušnika v »Slov. kršč. soc. zvezi« o zadnjih potresih in njihovih vzrokih. Predavanje se prične točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost.
Ij Umrl je danes dopoldne v bolnišnici znani slaščičar Franc K r u š i č. star 75 let. Pogreb bode v sredo ob 4. uri popoludne. N. v m. p.!
Ij Zgradba gimnazijskega poslopja na Poljanski cesti je poverjena kranjski stavbinski družbi.. Z zgradbo prično 15. maja.
lj Predstava spevoigre »Po zaklad!« v Kat. mladeniškem društvu. Igra »Po zaklad«, ki jo je spretno F. S. Pinžgarjevo pero tako srečno prestavilo na naša domača tla, v krasni Bohinj —, nudi s svojimi lepoglasnimi samospevi, dvospevi in zbori prav umetniški užitek. Odkrito povemo, da smo se nekoliko bali, ali bodo moči Kat. mladeniškega društva zadostne za dostojno uprizoritev te igre. Reči moramo, da je bila bojazen neopravičena in da nas je uprizoritev v vsakem oziru zadovoljila. Vse uloge so imele spretne predstavljavce in vseskozi sigurni nastop igravcev v igri in petju je pričal o skrbni, prav vestni pripravi za uprizoritev. Igra je bila relativno prav dobro igrana. Do lepe veljave so prišli vsi posamezni dvo- in trospevi, zbor koncem prvega dejanja je bil pa prav dovršeno pred-našan. Predstavljavec glavne uloge Kolo-majnarja — g. R. Vrančič - je s svojim živahnim, izrazitim nastopom v igri, sigurnostjo v petju in z dobro masko še posebno ugajal. — Občinstvo ni štedilo z burno pohvalo, kar naj bo mladim igravcem in pevcem v izpodbudo, da se za vsak nastop tako dobro pripravijo, prijateljem in dobrotnikom Kat. mladeniškega društva, zlasti našim mojstrom in staršem obrtne mladine, pa v bodrilo, da i nadalje kar moč podpirajo to društvo. Iz vipavske doline.
Ij Blagoslovljenje novega pokopališča ljubljanskega. Petek zjutraj ob osmih bo blagoslovil premil. gospod knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič kapelico sv. Križa in novo pokopališče ljubljansko. Pokopavanje na novem pokopališču se prične dne 1. maja.
Ij Poskušen samoumor. Kakor smo že včeraj poročali, je skočil včeraj popoludne brivski pomočnik Teodor F5urger v Ljubljanico in da so ga rešili. Burger je prišel popoludne pijan po Krakovskem nasipu ravno, ko so šli otroci iz šole. Med te je hitro razdelil nekaj krajcerjev, ki jih jc še imel v žepu, potem pa rekel: »Zdaj grem pa v Ljubljanico.« Kakor rečeno, tako storjeno. Toda Burgar se je kmalo premislil in pričel je plavati nazaj proti bregu, a bi se bil res kmalu vtopil, da mu ni nek kliučarski pomočnik ponudil roke in ga potegnil iz. sedaj še mrzle Ljubljanice.
Ij Nabor. Pri včerajšnjem naboru je bilo 248 mladeničev, izmed katerih je bilo potrjenih 76.
lj Prisiljenec pobegnil. Včeraj opoludne je pobegnil pri Deghenghijevem skladišču na cesti na J^udolfovo železnico 251etni prisiljenec Karol Brandstatter, rodom iz Walerna v Zgornji Avstriji, potem, ko je ukradel čuvaju Ivanu Drakslerju obleko in se preoblekel. Svojo obleko je popustil v čuvajnici.
Ij D. Rovškov elektro kinoskop, ki je pričel preteklo soboto in nedeljo s svojimi predstavami v »Unionu« je vsekakor posebnost za Ljubljano. Posebno velike skioptične slike so tako čiste in krasne, da se kaj takega vidi le v velikih mestih. Upamo, da bo občinstvo to domače podjetje podpiralo z obilno udeležbo, da bo zavod napredoval v čast Ljubljani. G. Rovšek naj bi prihodnjič poskrbel k slikam tudi nekoliko kratke, poljudne razlage, ki naj bi bila dostojno in razumljivo prednašana.
lj Navihani mutec. Mestna policija je včeraj prijela nekega neznanega mutastega človeka, srednje postave in starosti, ki je po mestu beračil in prodajal pri strankah medene prstane po 2 K. Pri osebni preiskavi so našli pri njem osem takih prstanov, nekaj jih je bil pa že prodal. Ker se sumi, da ta človek samo simulira, so ga fotografirali in bode njegova slika izpostavljena na policijskih oglasih.
Razne stvari.
Ribe so deževale v Avstraliji. Med
veliko nevihto v državi Gueensland v Avstraliji so pričele padati naenkrat z neba z dežjem vred čisto majhne ribice. Mislijo, da jih je odnesel iz kake reke z vodo vred močan vihar na kvišku, odkoder so padle potem na zemljo.
Pes podedoval 80.000 mark. Neki ameriški podjetnik, imenom Watts v Cikagu, ki je nedavno umrl, je med drugimi posebnostmi zapustil svojemu psu »Billu« 80.000 mark. svojemu konju za ježo pa le 3000 mark. Zakaj da je dal psu prednost, ni v oporoki povedano. Dejstvo je, da bo »Bili« imel na leto 3000 mark, da jih »poje«, dočim si bo konj zamogel iz obresti komaj kupiti toliko piče, da se preživi.
Telefonska In brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 24. aprila. Predsednik Vetter se takoj po otvoritvi današnje seje spominja
umrlih poslancev W a I z a in vit. B e r k s a v toplih besedah. Nato se spominja izbruha Vezuva in potresa v San Frančišku ter prosi zbornico dovoljenja, da po ministrskem predsedniku in po zunanjem ministrstvu Izreče italijanski in vladi Združenih držav najgorkejše sočutje avstrijske poslanske zbornice. Novi poslanci store obljubo. Dr. Tavčar toži dr. Žitnika, da mu je čast razžalil in ljubljansko deželno sodišče zahteva izročitev. Nemški agrarcl interpelirajo zaradi živinske pogodbe s Srbijo, Schonerer zaradi dogodkov v Ašu.
D u n a j, 24. aprila. Razne stranke so ulo-žlle interpelacijo, s katero zahtevajo natančnejših pojasnil o sporazumu in obravnavah vladarja z Mažari.
Dunaj, 24. aprila. Vsenemci so danes uiožiii nujni predlog, naj vlada dovoli v Avstriji fakultativno sežiganje m r I i č e v. Poslanci Sylvester in tovariši so predložili predlog, naj se potom zakona izvoli iz drž. zbora 18 in gosposke zbornice 6 članov, ki se naj kot avstrijska deputacija z odposlanstvom ogrske zbornice posvetuje o ureditvi skupnih zadev. Nemški liberalci so v tej zadevi interpelirali. Češki agrarcl so interpe-lirali radi dogodkov v Ašu ln vprašali vlado, kaj namerava storiti, da bo povsod varovana enakopravnost. Socialni demokratje so interpelirali vlado, kako je mogla dovoliti subskrip-cijo ruskega drž. posojila v Avstriji. Tudi nemški liberalci so radi tega interpelirali. Zbornica je nato pričela razprave o vsenem-škem nujnem predlogu glede sežiganja mrll-čev. Prihodnja seja drž. zbora bo v p e t e k.
Dunaj, 24. aprila. Nujni predlog glede sežiganja mrličev je bil po kratki debati odklonjen, istotako nujni predlog glede dogodkov v Ašu. Nato je zbornica pričela reševati ostale nujne predloge.
Dunaj, 24. aprila. V parlamentarlčnlh krogih se pričakuje, da se izvrši parlamenta-riziranje kabineta. Vlada je Nemcem in Cehom predložila kompromis, po katerem bi se število nemških mandatov zvišalo na 12, med temi bi bil en mandat za kočevske Nemce. Italijani bi dobili dva nova mandata, število poljskih mandatov bi se zvišalo na 98. Ako se ta kompromis od obeh strani sprejme, se izvrši parlamentariziranje kabineta. Ako se kompromis izvrši, še ni gotovo. Nemci zahtevajo, da bi bila njihova moč v novi zbornici taka, kakor je bila v stari. Cehi so pa pripravljeni privoliti v zvišanje nemških mandatov, če se istočasno pomnoži tudi število slovanskih mandatov. Vse je odvisno od jutrišnjega sestanka nemških strank, ki je v tej zadevi sklican.
GAPON — OBEŠEN?
L o n d o n, 24. aprila. »Manchester Guardian« trdi, da so štirje revolucionarji 5. aprila Gapona obesili, ker so v njem spoznali vladnega ogleduha.
OTVORITEV DUME.
Peterburg, 24. aprila. Car Nikolaj namerava dne 5. maja osebno najslovesneje otvoriti državni svet in državno dumo.
P e t e r b u r g, 24. aprila. VVitte je izjavil, da se duma gotovo snide 10. aprila, ker je to car določil in da so vse druge vesti neresnične. Vlada bo, naj se zgodi karkoli, spoštovala dumo, ker je to carjeva volja. Vse kar se drugega piše, je izmišljeno.
POTRES V SAN FRANČIŠKU.
San Francisko, 24. aprila. Član gu-vernerskega sveta Wilgen, ki si je pridobil mnogo zaslug pri rešilnih delih, ie bil ustreljen, ko se je vozil v avtomobilu po krajih nesreče. Močni dež je pogasil požar v mestu.
San Francisko, 24. aprila. Banke bodo svoje delovanje zopet pričele že v ponedeljek, seve jim bo mogoče poslovati le v šotorih.
London, 24. aprila. Oba kabla med Novo Zelandijo in Avstralijo sta vsled potresov pretrgana in se morajo brzojavke pošiljati po drugih potih.	__
San Francisko, 24. aprila. Včeraj ob 10. uri 35 min. je bilo čuti v San Frančišku tri sekunde trajajoči močni potresni sunek, ki je prihajal od vzhoda proti zahodu. Škode sunek ni napravil.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj soprog, g.
Franc Peršin
posetnik in trgovec v Šenčurju pri Kranju
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 11. uri dop. v 57. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika se bo vršil v sredo 25.Yt. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti v Šenčurju pri Kranju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jurja.	919]
Šenčur, 23. aprila 1906. Antonija Poršin r. Praprotnik v.Blogne. Posebna naznanila se ne izdado.
Prva ljubljanska veležgalnica za kavo z električnim obratom.
Vsled direktnega uvoza kakor tu II zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, s strojem in racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatična, najfinejše kakovosti in najbolj poceni.
Pozor
velecenjene gospodinje!
Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizkušene zmesi. Prednosti s Strojem Žgane kave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepriča z malo poskušnjo.
Z odličnim spoštovanjem
KAREL PLANINŠEK
no Dunajski cesti.
(Postajališč električne cestne železnice.)
1194 74
Borzna poročila.
,Kreditna banka* v	LJubljani.	
, Uradni kurzi dunajske borze 23. aprila 1906		
Zaloibeni papirji.	Dana.	BI«*"
4*/, majeva renta......	99 45	99-65
4'/, srebrna renta.....	99 30	99-50
4*/, avstrijska kronska renta .	99 60	99 80
4•/, , zlata renta. . .	117-90	118 10
i*/, ogrska kronska , ...	95 70	95 90
4 •/. .zlata ....	114 25	114 45
4•/, posojilo dežele Kranjsko	99 50	101-
4 V/, posojila mesta Spljet . .	100-50	101-{0
4 V/. . . Zader . .	100- -	
41/,"/. bosn-herc. žel. pos. 1902 .	10065	101-65
i'j, češka dež. banka k. o. . .	99-H5	10030
4•/, , , „ ž. o. . .	100-05	100-30
4'/i*/, zast. pisma gal. d. hip. b. .	100 35	101-35
1 It L pešt. kom. k. o. z 10•/. pr.	105 60	106 60
4'/j*/, zast. pisma Innerst. hr.	10020	101-20
41/,*/, , , ogr. cen. dež. hr.	100-—	100 60
4V',*/. , , hip. banke.	100 —	100-65
4V,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99-50	100'50
4 V,*/, obl. češke ind. banke . .	100-50	101-50
4'/, prior. Trst-Poreč lok. .	99-90	
4•/, prior. dol. žel......	99 50	100--
3•/. . juž. žel. kup. «/.7,	312 —	314 -
4V,*/, avstr. pos. za žel. p. o.	100-70	101-70
Braika.		
Srečke od 1. 18601/,.....	197-	200 -
, , , 1864 ......	285 25	287 25
, tizske.......	15+ —	161-
„ tem. kreditne I. emisije .	293 50	303 60
	300 —	309 -
, ogr. hip. banke ....	264 -	272 50
„ srbske & frs. 100 — . .	101- -	1C9 50
, turške.......	152-50	163 f 0
Basilika srečke . . .	24 —	26 -
Kreditne , ...	471-	481-—
Inomoške , ...	78--	84'
Krakovske , ...	91-	97-
Ljubljanske „ ...	59 ~	65 50
Avstr. rud. kriia , ...	51 -	63 -
Ogr. , , , ...	31-25	33 2$
Rudolfove , ...	57-	63 -
Salcburške , ...	71--	76--
Dunajske kom. , ...	522 -	532'—
D alnl oa.		
Južne železnice.....	12840	129-40
Državne železnice......	682 75	683 75
Avstr. ogrske bančne delnice	tf.45-	ie5>
Avstr. kreditne banke . . .	689 75	690 75
Ogrske , , ....	819 —	820 -
Zivnostenske , ....	24250	2«3-50
Premogokop v Mostu (Brili) .	658-	660 —
	573-50	674-50
Praške žel. indr. družbe . ,	2705 -	2725 —
Rima-Murdnyi......	57350	57425
Trbovljske premog, družbe .	279 -	280 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	688 -■	594 —
Češke sladkorne družbe . .	150 50	152"—
Valuta* C. kr. cekin.......	11-34	11-38
20 franki........	1914	19'17
	23-46	23-54
	23 9«	24-06
Marke.........	117-325	117 525
	95 70	95 95
R ubij i.........	253 25	2 3 75
Dolarji . . ■	«•84	6
@©©@ O® @@©@		
Kupujte		
narodni		
©0000 0 0000		
Zdrayilnica in vodozdravilnica		
Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. hr. državne železnice, (sistem Priesnitz, Vfinternitz & Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf MlCkenreiter, Zdravnik voditelj.
916 15—1
<z
ana,
eoipo\4\xxa ^ajec
--- porofcetva.
Ane a?ri\a
»rtSTU
roj.

^\os\emeu\>ttT3.
923 1 -1
Nova brivnica.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
% g novo bmvnieo ^ %
na Dnnajski cesti štev. 11 (Frelihova hiša).
Zagotavljajoč točno, mnogobrojen obisk.
822 3-3
čedno in solidno postrežbo se priporočam za Ivan Kosec, brivec, Dunajska c 11.
•••••••••••....................»«.«...»».......

v izitu i
........................a------
!J!?tMI»!!}!!J?tf;:!Si!S
•»••»•••••••••••••••••C
a.a«..ea......a'..eea..
tf MMttMtmmtifttt
Gostilna
popolnoma na novo renovirana, z velikim hlevom, svinjakom, 28 sobami, plesno dvorano in pritiklinami, se radi družinskih razmer v prijaznem trgu vipavske doline takoj proda. Na razpolago je tudi kak vinograd. Ponudbe na uprav. ».Slovenca". 922 4—1
51 rusko državno posojilo.
Prijave k subskripciji prejema že od danes naprej brez vseh stroškov in daje natančne informacije glede tega novega za nalaganje denarja posebno ugodnega papirja
Ljubljanska kredifna banka.
oziru popolnoma varno posojilo se
Zgorajšnjo v vsakem stovalo s čistimi 5" 0
12 o-
bode obre-920 1—1
r
*****


m

Radi opustitve trgovine sodnijsko dovoljena
popolna
•s
vseh vrst zlatih, srebrnih, nikelnastih in jeklenih 2epnih up, stenskih up, up stalnic in up z nihalom, dalje spebrnine in zlatnine, prstanov, verižic, broš, zapestnic, palic itd.; dalje razno optično blago, kot kukala, daljnogledi, barometri, termometri fotograf, aparati itd.	917 3-1
» po A n.nlcupn.0 oento.
Z*
RUDOLF WEBER,
urar, Dunajska
**
cesta štev. 20 „Evropa".)
(nasproti kavarne
*****

Anton Žnideršič,
župnik v Beli Cerkvi po-štaŠt.Jernej na Kranjskem, spričuje, daje slabo-in ma-lokrvnim z najboljšim u-spehom priporočal
j železnato vino f
G. Piccolija, dvornega založnika z Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, ♦ Dunajska cesta.	X
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: t
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja 2371 naročila točno izvršujejo. II 4
hišo
Proda se 9i8 3_i
v Rudolfovem z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom, zaprtim kegljiščem, lepimi sobami, kletmi itd.
V hiši je stara znana gostilna, ker je za ta obrt pripravna. Priporočljiva je tudi za zasebnika vsled vrta in lepega razgleda ter jako ugodnih pogojev in nizke cene. Kupec za ta obrt plača pri kupu polovico kupne cene, privatnik le tretjino. Ostanek se plačuje na več obrokov. Več se poizve pri lastniku št. 180 v Rudolfovem.
Mleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni Uak 736-0 mm
23
24
Čil apa-aavauja
9. »več.
7. ijutr. 2. pop.
Stanje bar»-ni e trs t mm
731-7
7310 730 6
Temperatur, po Celilju
10-3
8-6 70
Vetrovi
brezvetr.
sl. jvzh. sl. svzh.
Neb«
obL
dež
{h
51
Srednja včerajšnja temp. 12-0», norm. 11 0*.
fl •rt
•H
M
'S
02
S «rt
J! rt rt •n
Čl h :
salon
za klobuke
Za
^ m
pomlad in poletje
klobuke
za dame in otroke
v veliki izberi priporoča modistinja
A.Uluod-Mozetič
trgovina modnega in perilnega blaga, Ljubljana
m Stari trg 21. m
Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno.
Zunanja naročila točno
in solidno. » *
& Cvetlice in trakovi, fe
p-
s
ss p
Ml
B
B
o &
(D
»91 118
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
PodruZnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenluvn tn ekflkomptoje	Daj« predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcijo.
■OUT Bakompt tn Inkuao menfo >»	JtdT Borzna naroSUa. m
Podruinioa w SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
Podružnice:
Prejem 2 menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Baden, Olavni trg 4. Ceika Lipi, CeSka Kamalea, Moravski Zumberg, Schillcrjeva cesta 3. Modllng, Fran Josipa trg 9. Novi Jifln, Črna cesta 8. Plaea in gvltava.
Menjalnice na Dunaju:
ga I Rennwega), IV. Wie-II Mariahiferstrasse 76,
___	. Favoritenstrasse 59, XVIII.
Wkhrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba
67 150-40
ITI DIIJH....VV ■ ■	k. M 1» M J
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal dner Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, Vil. VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Als.rstrasse 32, X. Favoi

MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 5,000.000.
Najkulantnejši
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
wm~ Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.