Katolski cerkveni list. 4.%, V čelenik 7. Listopada. #*.»0. JK Božja vladlia v zgodovini eeliga sveta. (Dalje.) 6. Boj katolške združbe pod Maksimilijanam Bavarskim zoper nekatolčane. Dominik in hitra pri Pragi. Dominik s Toledc, rojen v letu 1559. kar-meliški menili, ki je skor vedno v molitvi in zamaknjenosti živel, je v letu lti^O, od Maksimilijana Bavarskima po pismu poklican, z Kima čez Planine v Monakovo prišel. Na Nemškim najde k tridesetletni vojski pripravljati se. Cehi so Friderika V. kralja oklica li; na Nemškim sc je pa katolška združba napravila, in Maksimilijana, vojvoda Bavarskima , vikšiga vojskovodja postavila. Nje armada jc že pripravljena bila, in Maksimilijan s cesarjem Ferdiuaiidam si je imenovanima svetima moža na to vojsko od papeža v pomoč izprosil. V Uravnavi je Dominik med sv. mašo pervo prikazen imel. ki je vojvodu zmago obljubila : in ko je nato pri jserdinmn v staniše prišel, je vojvodinjo s tem potolažil. Zdej je armadi bandero blagoslovil ( žcg-nal), in o ti priložnosti drugo prikazen imel. in krnal v Lincii zamaknjen spet tretjo prikazen, ktera je združenje cesarske in nemške armade velela, in potem pred Prago gotove zmage iskati ukazala. Nato je združenje obedvojne armade zagotovil. kar se je tudi vojvodu Maksimilijanu nar primerniši zdelo, desiravno so drngi ločeno vojskovanje svetovali: ravno tako jc v (lornu zoper nasvctovnnje družili napravil, de sc je združena armada na reško podala, in proti Pragi zavila, de bi se v eni poglavitni hit vi vojska čisto razsodila. Med tem je Dominik z živo vnemo za armado skcrbel, jc vojake obiskoval, jih učil, k hrabrosti spodbadal, k pobožnimi! življenju opominjal, jim povsod, kjer je le mogel, na pomoč pritekel, in sc jim v dušnih in telesnih potrebah z besedo in dja-iijem očeta skazal: ravno tako jc pa tudi vojskovodje z živo besedo k zaupanju, verni gorečnosti in keršauski serčnosti nadušiti vedil. Ko je armada v zaterto sovražnikovo deželo došla, so v nji bolezni vstale, ki so jih na tav-žente pobrale. Iloininik je vse težave iu nadloge z vojaki prenašal, noč iti dan k Bogu zanje nudil, tudi nar revniši na hlevih in svislih s svetam, tolažbo in deljenjem svetih zakramentov obiskoval: je zanje milošine (almužne) prosil iu zdravila osker-bel, zraven tega pa tudi še vojvoda v njegovih skerbeh tolažil. 1'eske terdnjave so padle, kakor je bil pred povedal: z vgodniin opominam je armado ponočniga. dobro preiidarjcniga napada obvaroval. Ivo pa do Prage pridejo, najdejo sovražnika moč-nejiga in veliko priročniši razpostavljenima, tako ile si jc gotovo zmago obetal. Z močjo svoje zgovornosti Dominik združeno armado napravi, de sc naravnost s sovražnikam sprime. Boj se začne. Pol ure sreča na obe strani omahuje: dva oddela katolčanov se mešati in umikati jameta : Ogrizmago okličejo; cela katolška armada pa se bega n oina-guje. in druge pol ure v nje negodo preteče. .Med tem pa se jc Dominik v molitvi /. Bogam boril, in zamaknjenimi! mu je spet zmaga obljubljena. Tedaj v velikih skerbeh Bavarski vojvoda k njemu priteče. in zakliče: ..Kaj bo. pater Dominik! naši beže, in sovražnik hoče premagati!- Zdej Dominik še na poi zamaknjen v obilnih solzah proti nebu zavpije: ..Nikar me ne zapusti, o (inspod. moj Bog! ne hodi od mene. Bog mojiga zveličan ja ! biti mi pomagati, in vodi me prav v tvoji n ei !~ Nato proti vojvodu obcrnjeii reče: ..Ni mogoče, dc bi mi obncmagali: (Jo* pod vojsknih Jrum. Bog Elijev jc z nami !** Potem si ukaže konja pripeljati. in 62lctni. z ojstrim živIjenjem iigiiani. s slabostjo in boleznijo ohtežani mož zdej jaha, mln-denču enako, z vojvodam v hrup in gnječo bitve. Z britko martro v roki in s podobo presvete Device na vratu, ko so krog in krog krogle ferčalc, jc bojcvavcam serčnost dajal, rekoč: ..Vaša, v asa. vi vojaki (iospodovi! kmal zmaga bo: Bog sc je vzdignil, in kteri njega sovražijo, bodo zginili kakor dim spred njegov iga obličja". Pri tem je na glas k Bogu in Marii zdilioval in nudil, spet z na-d u se nje ni prigovarjal, armado blagoslovil. spet molil, in ko je tako izgled žive vere in neomabljiviga zaupanja v sredi bojne gnječe stal, jih je veliko svetle žarke od njegoviga križa izhajati vidilo; in to je delalo ruda. Sila sovražnikov se je razbila, armada katolčanov pa novo moč in pogum zadobila; Ogre so v Moldavo pahnili, druge nekatolčane pa potolkli; v malo trenutkih so častito zmago priborili in jetnikov brez števila v roke dobili. Drugi dan sc je Praga vdala. Karmclitu Dominiku se ima Nemčija zahvaliti, de je nje polovica stari, pravi veri zvesta ostala. Zmagajoči vojvodi so to radi spoznali: Maksimilijan in drugi vojskovodji so za-poredama prišli ga na boriši objet in mu svojo hvaležnost skazat; tudi sovražniki sami so to spoznali, ker so zguho bitve španskimi! čareju (tako >o Dominiku rekli J pripisali, ki ga je Bavarski vojvoda od papeža dobil in seboj pripeljal. Tolika moc je v .svetim menihu prebivala, de je še dolgo po njegovi smerti Maksimilijan od njega pravil: ^Svetloba je izhajala z njegoviga obličja, in mi knezi smo sc tresli pred njim-. ( O-iIje sledi, t Scdajni oIimi* katolike cerkve. AIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko. tDalje.) Ferdinand /. Janez Za puli/ a. Po zgubljeni bit vi per Mohači je bila ogerska moč v rokah sultana Sulcimana. Pred tem so se zbrali ogerski pervaki v Peštu, in slišali iz njegovih osi . de jim hoče dati kralja Janeza Za-polva. Po odhodu Turkov je bil res Janez Zapolva kralj izvoljen, iu Nitrinski škof. Štefan Podma-nizkv . ga je v Stoliiobelimgradu praznično kronal. \li Marija Ludovikova vdova in palatin Štefan Hatori sta v Prešburgu deželni zbor sklicala: ta gaje zavi-rgel in Mariiniga brata, nadvojvoda Ferdinanda I. kralja izvolil, kterimu se je že tako ogerska krona po pogodbi kralja Vladislava II. in cesarja Maksimiljana II. spodobila. Vojska se je zdaj med iilirma kraljema vnela, Zapolva premagan je bezal na Poljsko in Ferdinanda I. je zdaj v Stolno-helimgradu ravno tisli škof v tisti cerkvi kronal (1527) kakor poprejšnje leto Zapolvata. — Ta je pa zdaj po zgovornim llieronimu Laskv. in po Benečanu Alojzji Gritti pomoči iskal per sultanu, kteri vesel, de sc Ogri tako med seboj tergajo, tisto borz obljubi. Z neštevilno armado je zdaj Sulciman II. spet na Ogersko šel: Zapolva, kterimu je bil paulanski minili Jur I tišcnic po svoji materi Martinuzzi imenovan, veliko ljudi po Oger-skim nabral, mu je peršel do Mohača naprot. Bu-din je padel v oblast Turkov in 7 dni potlej (16. kimovca 152*) je janičarski general-lieutcnant Segbanbasi Zapolvata ko kralja slovesno vpeljal. ('cz SO.OOO ljudi so zdaj Turki v sužnost vlekli, in odslej ni popisati, koliko je mogla dežela pred njimi terpeti. VI. 153H sta bila Ferdinand I. in Zapolva mir storila: Zapolva jc ostal kralj v deželi, kije bila njemu pokorna, pa zapovedal. d«' imajo po njegovi smerti vsi njegovi podložni Ferdinandu I. se podvreči. Ze 52 let star in boh liin se je Zapolva v I. 15!lS še s poljsko princeznjo Izabelo oženil, od ktere je v 1. 1540 sina Janeza Sigismuuda dobil: 21. mal. serpana 15IO je umeri. V tih letih hude vojake med tremi vladarji je protestanška vera če dalje bolj napredovala. Berž po bitvi pri Mohači je bil sicer Zapolya ojstre postave zoper krivoverce dal, pa nobeden jih ni hotel spoinovati. Ko je bil pa še na Poljsko pobegnil, so se protestantje povsod z močjo vzdignili. Kjer je bilo njih število kej veliko, so katolško vero popolnarna zaterli. Tako so bili Luterani v Hermannstadtu (18. svečana 1529) zapovedali, de morajo vsi minihi in drugi katolcani v 3 dneh ali novo vero spoznati, ali iz dežele iti, —- in tako ojstro so delali po tem ukazu, de čez 3 dni nobeniga katolčana ni bilo več v mestu najti. Protestantje Ferdinandove oblasti v mestih Ko-šiec, Leutschau, Bartfeld, — in rudarske mesta so hotli tudi prostost vere imeti. Vlada iz Dunaja jim ni dala nobeniga odgovora: ljulika je Ie bolj rastla, veliko pervakov je zdaj katolško vero zatajilo. Ana Jaksoč, bogata poscstnica , je pošil jala mladenče v \Vittenberg k Lutru v šolo, Peter Petrovič je okoli Munkača, Peter Perenv v Saros-Pataku nove vere pridigarje podpiral in tukaj tudi (v I. 1532) še zdaj slovcčo protestanška šolo u peljal. Nar mogočniši plemcnitniki so popušali katolško vero in prestopali k protestanški. Tako ro-dovine lialasa, llatiani, Boškai, Forgač, Turzo itd. — Palatin Tomaž Nadazdi je bil tako vnet Lutc-ran, de gaje Melanhton glasno hvalil in mu nar gorečniši pridgarje nove vere izročiti smel. — Oh tudi v svcliši Gospodovim so bili Judeži; stari prošt lleičei v Erlavi, prošta Kmerik Bcbck v Stol-nobelimgradu in Jožef llorvat v Cipsu, pastirji Martin Keheti v Vesprimu in Franc Turzo v \itri so bili svoji veri nezvesti postali, ter se oženili. Janez Zapolva je bil v tem iz Poljskiga na Ogersko nazaj peršel in je podpiral s svojo močjo Sedmograškiga škofa Janeza Statilia . kteri si jc vse perzadjal, krivo vero iz dežele spraviti, pa ta goreči mož je kmalo umeri in njegov sedež je bil zavolj vojskniga hrupa 10 let prazen. Nar hujši zapeljivci* k krivi veri na Ogerskini je bil Matija Dcvai. Kil jc on minili, nekaj časa je živel v SVittenbcrgu per Lutru in ko je peršel v 1. 1530 domu, je tolikanj čez katolško vero razsajal. de so mu sploh ..ogerski Luter- rekli. V lTj-lielji je premotil pervaka Gašpnrja Dragfv, kteri ga je potlej podpiral: mesta Kudin, Papa. Sarvar so slišale njegovo obrekovanje katolške cerkve. Pa kmalo nezadovoljen s tem, kar je od Lutra slišal, je hotel vero na svojo roko zdelovati. torej je od leta 1537—1543 se z Lutcrani razpcrl in sc bolj švajearskiga krivoverea Cvinglita deržal. Janez Zapolva ga je bil vergel v ječo, pa spet kmalo izpustil; ravno tako je storil pozneje ž njim Ferdinand I. (Dalje sledi.i Dopis o0 učeneov iz vsih gimnazialnih razredov razun perviga, in dva šolska pripravnika v hudi bolezni. Velik je pa tudi nravni dobiček, ki je iz tega tlela keršanskiga usmiljenja izviral, kakor iz obrajt a zvemo. 1. Kar učenje zadeva, so sc učenci med sabo tako dolgo opominjali in perganjali , de so posebno iz veroslovja skorej vsi nar boljši klase prejeli. 2. Z lepim zaderžanjem hvaležnost svojimdobrotnikamskazati, so med sabo sklenili: de stoji eden za vse in vsi za eniga; kdor se bo zoper šolske postave pregrešil, bo kaznovali. Dano besedo so deržali do konca. 3. Ako-ravno so gimnazialni učitelji z večino glasov vsakdanjo šolsko mašo odpravili, so se ti učenci pogosto per sv. mašah v cerkvi vidili in pogosto sv. zakramente prejemali. Tudi bratovšine keršanskiga nauka se jc njih veliko vdeležilo. kakor smo že v 22. listu .,Danice** povedali, in vidilo se je, kako se z neko posebno zaupljivostjo duhovnam bližajo, kteri so jim, sami na dohodkih perkrajšani, ravno zdaj na pomoč prišli, ko so jim mestnjani, per občnim pešanji blagostanja, svojo podporo odtegnili. Prcvažno 4. točko pa podamo od besede do besede: rlici den im l.aufe dieses Jahrcs ausgebrochencn Studeiitenevcesscn , \vo mehrere Gvm-nasisten im Conflicte mit den Ifanducrksgcselleii kom-promitirt vvaren, bat die Untersuc-hung hcrausgcstellt, dass ke;ner der rnterstutzlinge und Christcnlchrbe.su-chenden in der heimlichen Gesellschaft mitverllochtcn \vara. Iz vsiga tega vidimo, koliko dobriga sada je ta ljudomila družba že v tem kratkim času obrodila, pa tudi vidimo, kako silno potrebno je, od te strani učence k pobožnosti vabiti in napeljevati, od ktere jo lastni učitelji odtegujejo: inimici enim hominis sunt domestici cjus! Zato iz celiga serca želimo, de bi ta dobrodelna družba od leta do leta veselejši napredovala in srečno svoj cil dosegla, kteri je po naši misli, vtemelitev rde-tinske duhovšnice". H tistim ,.prosvctljenimu učiteljem pa, kleri so šolsko mašo odpravili, sc obcruemo h sklepu s pohlevnim vprašanjem: Ali niso morebiti ti rc*cessiu in to „compromitiranjeu in rdiesc hcimlichc (i e se II seli a f-ten*' že perve prelepo dišeče rožice, ki na grobu pokopane vsakdanje šolske maše cvetijo in s svojim smrad-Ijivim duham vaše rahločutne „klasiške" noske razveseljujejo ? Kako je namreč to, de nobeden od unih „lTnterstutzlingcnK in „Christenlchrbesuchcndeiiu in .Mes-sebesuchendenu v teh skrivnih družbah ni bil zapopa-den? Kdor ni slep, bo odgovor lahko našel. Zapomnite si to dobro, vi neverni lučnjaki ! — Ako vam je pa sv. maša in izreja mladosti, kakor jc per nas ka-tolčanih v navadi, tolika gnjusoba, sej je svet prostran in širok, si pa na kterim luteraiiskim ali rougcan«kim gimnazii služb in kruha poišite, de vas nc bo naš ,lc-zuitizem in katolški »mehanizem" toliko v oči bodel, mi vas bomo prav lahko pogrešali in vam z velikim veseljem srečno pot blagovolili, posebno tistim, kteri slovenskima jezika ne znajo, ali pa ga zaničujejo. Osrečujte Nemce ali Kitajce, kakor vam je bolj drago, m svojo ..klasiško bildungo", nam Slovenca m pa ž njo perzane-site. zakaj mi ne moremo rklasiškc bildunjrc"' drugač vpotrebovati, kakor če ji jc živa kcršanska pobožnost v temelj postavljena; ua „klasiški bildiingi~in vaši ihuma-nitiiti" brez pobožnosti namreč rastejo le ,.exccssi~. „cum-promitiranjeu in rgehcimc Gesellschaften**. Ako vam je pa volja, še dalej per nas ostati, vas pa bratovsko prosimo, ker vidimo, de sc vam še ne sanja ne, kaj besedi ..Lelnfreiheit"' iu l.ernfreiheit- pomenile, de ko^a prej ko prej naprosite, de naj vam prav po domače pomen teli besedi razloži, dc nam ne bodete več s taciuii iu cnaciini bedarijami naše mladosti pačili. K_. ltazgled po ker*aiiskiin svetu. Angleško. Od kar jc Angleško od sen a katolške ccrkve odter-ano, so papeži zalo skerbeli. de jc vender to kraljestvo zmirej dclivcc skrivnost božjih imelo. Serčiii mladenči so iz Angleškiga hodili v katolške dežele, so ondi izrejo dobili in bili v mašnike posvečeni. Vernivši se v domačijo so svojim rojakam katolško vero oznanovali iu svete zakramente delili. Ze papež Gregor XV. je v I. 1G23 vodstvo angleških katolčanov izločil posvečeniinu škofu z imenam in oblastijo apostol-skiga namestnika. Pod kraljem .lakobam II. je papež Innocenci XI. celo angleško kraljestvo v cerkvenim oziru v 4 dele razdelil in vsakiga pod oblast eniga posveee-niga škofa, kakor apostolskiga namestnika postavil; pod Gregorjem XVI. je pa že 8 škofov v ravno toliko nanicsi-ništvih angleške katoleane vladalo. Zdej se pa katolška cerkev v imenovanim kraljestvu bolj in bolj uterdujc iu število pravovernih kristjanov čedalje bolj množi, zato so papež Pij l\. uaiiicst apostolskih namestništev ondi eno nadškofijo in 12 škofij s stanovitnimi škofovskimi sedeži napravili. Kardinal \Viscmaiiu je nadškof v Ucst-min.stru, in pravijo, de se bo kmalo iz Kima tje v črnil. Ta naprava bo gotovo k razširjanju katolške cerkve na Angleškim veliko perpomogla : llog bo u>lišal molitve, ki se za sprcobcriijeiije Angleškiga po vsili krajih proti nebu pošiljajo. — Gospod Mazenod . škof v Marseilu na Francoskim , ki jc tuili general reda .Marije Divice brez madeža spočete, je v Manšestru vpričo veliko tavžent ljudi množili ver vogalni kamen nove katolške cerkve z vso slovesnostjo vložil. Dalej je 00 sprcobernjenim Angle-zam zakrament sv. birme podelil, več pa jih je v ka-tol-ko cerkev sprejel ; med temi poslednjimi je gospo-dic.naPeel. hči brata slavnima angleškiga ministra tejra imt-na. Sploh se pertožijo krivoverski angleški listi, dc ravno take osebe, ki se zavoljo svoje učenosti in čed-n »-ti svetijo, anglikansko cerkev popušajo in v katolško -•upaj'«. To je zares h\ala katoliki cerkvi , od ktere !e ra/.iijzdana in nevedna soderga odpada in k protestautam pristopa. Malta. \ I. 1798 so bili Francozi ta otok vite-zain sv. Janeza kerstnika vzeli, v I. 1800 so se Angleži Malte poiaMili in jo imajo še dan današnji. Dozdaj .-o Angleži le proteslanške oblastnike ua Malto pošiljali, kteri niso prilike zamudili na tem uekdajnim braniši katolške vere zoper napade mohamedanskih roparjev svojo krivo vero uterditi. Postavljen jc v ta namen nov anglikanski tempelj v malteškim mestu l.avaleta, več hudo strupenih listov, kakor Meditei anco, il Por-taf. jflio maltese . Malta-Mail je bilo najetih r. nar ger-šiiiii lažmi katolško vero černiti in jo liudein vzeli. — Ali petdesetletno gospodarstvo protestanških Anglczov katolškm Maliezam spoštovanja do svojih nekdanjih vitezov iu katolške vere še ni mori o vzeli. — l.etas je peršel nov aiiffieški oblastnik na .Malto. (I Ferral sc mu pravi, in ta je katolean. Hvaležni so tega ljudje, in res, O Ferral se obnaša kakor vredni sin katolike ccrkve. Odpcrl je samostane la Kaspiena. Sant-Antonia in de la t-Moriane iu jih patram Jezuitam prepustil, Gospod Maciarelli je jel izdajati katolško - politiški list ..Tempo «ii Malta", ki sc za katolško eerkev verlo poganja. O Ferral je ta list v svoje sosebno varstvo vzel. - Otok Malta pod oblastjo krivoverskih Aiifflezov ima tedaj politiški list. ki sc za katolško vero vleče, — iu Avstria nioia še nobeiejra! Šolsko. Pred 4.» leti jc prebivalo v Glas;ovu, nar veeim mestu večerne strani Sotskiga. komaj 2011 ka-tolianov: niso imeli ne cerkve ne šole, božjo službopo imeli v te-n li krajih . nar raji blizo kasarn , de so ložej per vojak h pomoč dobili, kadar jc deihal kalvin-ski;ra ( ev an:rel«kiga ) ljudstva z lučanjem kamnov iu z drugimi rapadi jih nadlegovati hotla. V tacih okoljši-tiali je bil peršel v Glaskov misjonar Dr. Škot, kteri jc katolški veri novo ra«t dal. Poprej sc katolčani niso upali tudi ene kapel- zidati zavoljo protenja kalvineov. Skot e pereel zidati katoNko cerkev, ki je zdaj perva za veliko stolno cerkvijo, ki jo krivoverci v lasti imajo. Od-lej je štev ilo katolčanov Ic rastlo ; že jih jc med 20."» OOO eiidotnib prebivavcov do 70 00II. ki imajo 4 cerkve. .'I -o še v delu iu 2 veliki hiši, kjer sj njih šole in od^ojilnica r-irot. Večina Gla^govskih katolčanov vseljeni Irci. ki v množili fuhrikali delajo, in ti M»za zidanie imenovanih cerkv a žc 510 OIM) gold. skupej zložili, kako pa so ubojri fabriški delovci toliko skopej spravili*' Vsak delovee si ob tednu, ko plačilo dobi. rad kak zroš perterca iu «ra kakor una vdova svoje dva vinarja za obrin-ke dušne potrebe da. kanarski otoki. V ucizmirniui atlanškim morji na večerni strani \frike so kanarski otoki, na kterih okoli 22» OOO ljudi španskiga rodu prebiva. Ti so vsi kaloliani. kteri imajo nvojiga škofa, ki v mestu Palmas na otoku kanaria prebiva. Nekdaj se je tem otokam reklo ..srei-ni otoki", ali osoda . ki jo sedanji kanarčani terpeti morajo, je tako strašna, dc jc s: rit za od nje sli sati. Gospod lioiiaventura kodira, sedami kanarski škof, je španski kraljici prošnjo pisal, v kteri pravi: „ V e I i k i, tukaj nenavadni davki in večletni slabi perdelki so moje ovčicc v stisko perpravili, ki jc enaka letu 1847, v kterim je bilo kakih 5000 ljudi lakote umcrlo. Tega se bojimo tudi to zimo. Ze sc lakot sledi na otokih Forteventura in I.anzerote, kjer tudi eniga zerna žita niso perdelali. Vode manjka ljudem iu živini, de bi se žeja pogasila. Živina poginja od stradanja, ali pa se mora pod nič poprodati; — ljudje sc prepeljnjejo v llavano (v Ameriki), de bi kruha najdli. — Nar hujši pa tare tolika nadloga duhovšino. De od lakote nc pomerjo, so mašniki persiljeni cerkve zapreti in v druzih opravilih zaslužka iskati. Skof vidi stisko ljudi, rad bi jim pomagal, pa ni v stanu. Od vlade mu jc na leto 18.OOO frankov (0900 golil.) plačila namenjeno, tode nič nc dobi. V 1. 18 4S iu 18 49 je dobil plačilo le od G in pol meseov, letos le od M meseov. — Hlizo 50 let, pravi on, sim kakor minili v prostovoljnim uboštvu v samostanu živel, ali takrat nisim imel siromakov okoli sebe. Zdaj pa postavljen njih oče iti podpora me vedno obdajajo , tode nimam s čim njih solza posušiti; pastirsko popotvanje po otokih jc težavno in z velikimi potroški sklenjeno. Akoravno imam vradniga pisanja silno veliko, vender ne morem tajnika ^sekretarja) imeti, ker ga ni s čim plačati. — Enake per-tožbe sc tudi večkrat berejo od duhovšine na Španskim. Namesti desetine jc vlada iz denarnice duhovne plačevati obljubila, ali to plačilo je pičlo in njegovo odrajto-vanjc vedno zastaja. Zato sc pa tudi žc skorej nobeden nc upa v duhovski stan tam stopiti. II c I g i a n sk o. Pretečeni mesec je umerla Bel-gianska kraljica I.uiza (l.udovika). Bila jc rojena mal. travna 1812, in 9. vel. serpana 1832 poročena z helgiškim kraljem l.eopoldam I , kterimu jc dva sina in eno hčer zapustila. Ta kralj jc I.uterau, ali ranjca kraljica —- hči francoskima kralja l.udovika Filipa, je bila vredna hči katolške cerkve in Itelgijanam zgled prave pobožnosti. kadar sc jc per očitnih veselicah v svoji kraljevi iiueniliiosti perkazati mogla, sc ji jc žc nn obrazu vidilo, de jc pozemcljska nečimernost ni veselila. V nobenim kraji je ljudstvo tolikokrat ni vidilo, kakor v cerkvi; ti, ki so se njej nar bolj pofostama bližati smeli, so bili ubogi, hromi, z besedo reveži, malokdaj jc ktero solzno oko k njej peršlo, de bi «ra ona ne bila posušila. Uboštvu pomagati, sirotinske šole. hiše, kjer so bolniki in reveži streho imeli, podpirati, je bilo njeno nar ljubši delo, v kterim ji jc ravno tako pobožna prijatclica grofnja Mcrode-Vcsterloo zvesto na strani stala. — Nar raji jc prebivala v gradu l.ackcn per llruselah; v stari cerkvi tam je tudi pokopana, — in kakor je sama želela, jc bil ravno pred altarjem Marije prečiste Divice za njo grob izkopan, v kteriga jc 17. p. m. bila položena. Ob '4 na 12 jc peršel kralj ta dan s svojimi .'i otroci v cerkev, Mchlinski nadškof in kardinal Kngelbcrt Sterks ga je s svojo duhovšino per vratih sprejel, in je potlej za ranjen kraljico daritev sv. maše opravil. Po dokončanih molitvah sc je kralj šc enkrat trumi perbližal in jo z žegnano vodo pokropil, potlej jc šel s solznimi očmi proč. •— Žalost nad smertjo te pobožne kraljice jc velika po vsi deželi, nar bolj pa čutijo zgubo dobre matere kraljevič l.eopold I.udovik Marija, vojvod Ilrabanski (rojen I. 18.'15) in njegov brat Filip, vojvod Flandriški (rojen l. 18JI7) in njuna sestra Marija Karolina (rojena I. 1840). ktere jc ranjca tako dobro v katolški veri redila. De bi sc tej nepozabljivi kraljici vreden spomin postavil, soljudje sklenili v I.aeknu cerkev zidati; žc jc vojvod Aremberg v ta namen obljubil 5000 frankov, kralj l.eopold pa hoče pol milijona sam v ta namen dati. Odgovorni vrednik in zuluzuik: Janez Kr. Pogaiar. — Natiskar: Jože/ Biaznikv Ljubljani.