LETNIK XXII ŠTEVILKA 3 MAJ-JUNIJ 1983 V ■ smučina ELF\N GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Elanova letala potrjujejo kvalitete Prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju in prvo mednarodno tekmovanje za pokal ELAN-a (13. do 22. 5 v Lescah) lepo uspelo. 32 tekmovalcev je imelo tokrat z vremenom izredno srečo. Južni veter je pihal ves čas prvenstva, ne da bi hladna fronta prešla Alpe in prinesla oblačni sistem s padavinami nad Slovenijo. V gorskem svetu, tja do Maribora, so vladali ugodni, pa čeprav zahtevni pogoji za letenje, ki so omogočili v Kaj nam prinaša uvedba davkov na športne proizvode Že dalj časa smo že kar vajeni vsakodnevnih ukrepov in raznih novih paketov. Da bodo v času stabilizacije potrebna mnoga odrekanja, nam je jasno. Iščejo se vse mogoče rezerve, kako bi se zbrala še kakšna dodatna sredstva. Kot vemo, dotekajo sredstva za občinske, republiške in zvezne potrebe z zbiranjem raznih davkov, carin in podobnih dajatev. Da bi kar najširše množice delovnih ljudi čim laže segale po nakupu športne opreme, je bila večina te opreme do nedavnega oproščena plačila prometnega davka. To ugodnost so imeli' kupci pri nakupu vseh vrst smuči, smučarskih palic, vseh vrst smučarskih vezi, očal, sank, jadrnic, jadralnih desk, smuči za smučanje na vodi, mize za.namizni tenis, ročke za dviganje in mnogo drugih športnih proizvodov. Z uvedbo davkov so za potrošnike vsi ti proizvodi za 28,5% dražji kot doslej. Za porabnike te opreme je to kar huda podražitev. Res je prišel ta ukrep v aprilu, ko se tovrstna oprema najmanj prodaja in še ni večjih odmevov na to. K temu je treba dodati še naše podražitve re-promaterialov in seveda na koncu višje cene naših proizvodov, tako da bodo v začetku zimske sezone kupci kar šokirani, ko se bodo pripravljali na nakupe. Naše repromateriale kot vemo kupujemo v veliki meri v državah s trdno valuto, tu pa prihajamo z našo dinarsko ceno hitro v vse večji razkorak razvrednotenja dinarja. Če smo lani v naše kolekcije izdelkov vračunali uvoženi material, na primer iz Zahodne Nemčije 1 DM — 20.— din, bi ga letos morali skoraj 35.— din, kajti po 20 % devalvaciji je bil dinar razvrednoten vsaj še za dodatnih 40 %. Vse te vplive pa je treba upoštevati pri končni ceni izdelkov in te brez dvoma ne bodo več nizke. Menim, da vendar le ne bo šport tisti, kateremu se bodo morali delovni ljudje odreči. Prav gotovo bodo v bodoče vsi nakupi mnogo bolj premišljeni, kajti marsičemu se bo prav gotovo potrebno odpovedati, kajti ukrepi stabilizacije nas pritiskajo vse bolj in denarja primanjkuje povsod in za marsikaj ga tudi ne bo. Da je življenjski standard v zadnjem letu krepko padel, to občutimo vsak dan. Ostane nam še to, da zaupamo v boljše čase in da damo kar se da večji prispevek v skupnih stabilizacijskih naporih za boljši in trdnejši jutrišnji dan. Predstavnik za SRS Tine Bertoncelj Novo jadralno letalo DG-300 na letališču v Lescah — na vpogled udeležencem rep. prvenstva osmih dneh izvedbo kar sedmih tekmovalnih disciplin. Tekmovalci so preleteli skupno več kot 40.000 km v preko 1000 urah letenja, kar je doslej največ na domačih tekmovanjih. (Nadaljevanje na 2. strani) 20 let delovanja Inštituta Elan 30. maja je bila v Elanu skromna slovesnost posvečena 20-letnici Inštituta. Na razširjeno, svečano sejo del. sveta TOZD IE so bili vabljeni domači in tuji sodelavci, od katerih so se vabilu odzvali naslednji: (Nadaljevanje na 4. strani) Slavnostna seja DS-TOZD ob 20-letnici Inštituta Elan Elanova letala potrjujejo kvalitete (Nadaljevanje s 1. strani) 14 jadralcev, ki so leteli z letali naše proizvodnje DG-100 (G) ELAN, od tega tudi oba gosta: državni reprezentant Miodrag Gatolin iz Novega Sada in Thomas Mos-berger iz Švice, so tekmovali posebej tudi za Elanov pokal. Ta nova oblika tekmovanja ima namen nadalje popularizirati Elanovo letalsko proizvodnjo tako kot doma, tudi v tujini ter hkrati omogočiti domačim tekmovalcem merjenje moči z mednarodno konkurenco. Za začetek ta oblika sicer ni dosegla večje množičnosti, predvsem zaradi kasnega nastopa med intersenti v tujini (kar je bilo povezano z zamudno pridobitvijo dovoljenja za letenje tujcev) in zaradi nedovoljne vskladitve terminov z drugimi tekmovanji. Pa vendarle so odmevi tako ugodni, da bodo možnosti za bodoče gotovo veliko bolj obetavne. Naša letala so bila ponovno uspešna: Zasedla so prva tri mesta, v deseterico pa so se uspeli »vriniti« le trije cirusi. S strani mnogih pilotov so posebna priznanja žela naša letala po zadnjem tekmovalnem dnevu, ko so bila na preletu Lesce—Krvavec—Kranjska gora— Krvavec—Lesce dosežene za naše razmere izredne, doslej največje povprečne hitrosti preko 150 km na uro! V razburkanem zraku so se tudi pri največjih hitrostih letalci počutili varne s polnim zaupanjem v čvrstost in nesporno kvaliteto naših proizvodov. Komentarji kot: »Vaši DG-ji pa zares prenesejo vse« in kot »Zares delate dobra letala« so si bili enotni. Največ uspehov so imeli zastopniki ALC z Lesc, prav največ Ivo Šimenc, Leščan, ki je lanskemu naslovu republiškega prvaka dodal še letošnjega; zmagal je zasluženo, čeprav z majhno razliko v točkah, pred Janezom Stariho (Ljubljana) in Mihom Thalerjem (ALC). Pobral je tudi štiri posamične zmage, blestel pa je v zadnji sedmi disciplini, ko je zmagal z do- Dir. TOZI) Plastika podeljuje priznanja zmagovalcem »Elanovega pokala« slej največjo povprečno hitrostjo, doseženo na jugoslovanskih tekmovanjih — 156,9 km/h. V ponedeljek — na edini prosti dan, ko ni bilo tekmovanja, so si tekmovalci in člani ekip na Fortuni ogledali proizvodnjo letal s posebnim poudarkom na predstavitvi našega novega DG-300 ELAN. Izgotovljenega smo jim zadnjega od petih, tri dni kasneje pokazali tudi na letališču v Lescah, žal le na tleh. Na vse je napravilo novo letalo izreden vtis in mnogi z nestrpnostjo pričakujejo njegovo prisotnost tudi na domačem nebu. Med uspehe prvenstva lahko štejemo tudi dejstvo, da razen manjše poškodbe enega letala ni bilo nesreč ter da ni bilo kršitev discipline v letenju. Organizator Alpski letalski center pa se je izkazal z brezhibnim delovanjem vseh služb tekmovanja. Dobro sta prestali preizkušnjo tudi novosti, kot novi pravilnik ocenjevanja rezultatov in merjenje startnih časov z »zemeljsko uro«. Zemeljsko uro tvorijo platna na zemlji, katerih koda se spreminja vsakih 30 sekund in jo morajo tekmovalci fotografirati ob startu na prelet, ne da bi se jim bilo treba javljati po radiu in preleteti linijo starta kot je bilo to doslej. Zemeljska ura, ki je delovala brezhibno se je izkazala kot velika prednost, tako za tekmovalce, kot za sodniško komisijo, pomeni pa tudi velik prispevek k izboljšanju varnosti letenja. Skupni vrstni red 21. republiškega prvenstva: 1. Šimenc (ALC) 4.848 točk, 2. Stariha (Lj) 4.734, 3. Thaler (ALC) 4.717, 4. Pižorn 4.399, 5. Peperko (oba Celje) 4.356, (i. Čerin (ALC) 4.245, 7. Kolarič (Ptuj) 4.192, 8. Berčič 4.083, 9. Medič (oba Ljubljana) 3.998, 10. Pristavec (ALC) 3.778 itd. Ocena za Elanov pokal: 1. Šimenc (ALC), 2. Stariha (Lj), 3. Thaler (ALC), 4. Čerin (ALC), 5. Mosberger (Švica), 6. Kolarič (Ptuj), 7. Berčič (Lj), 8. Gatoiin (Novi Sad), 9. Pristavec, 10. Mohar (oba ALC) itd. Tone Čerin Projekt jadralnega letala DG-300 ELAN pred uspešnim zaključkom Zmagovalci rep. prvenstva in »Elanovega pokala« v jadralnem letenju. Z leve:-Stariha Janez (drugi), Šimenc Ivo (prvi), Thaler Miha (tretji) V lanski oktobrski številki »Smučine« ste lahko prebrali o osnovnih izhodiščih ob odločitvi za razvoj novega enosedežnega letala standardnega razreda DG-300 ELAN ter o terminskih predpostavkah za realizacijo projekta. Po šestih mesecih intenzivnega dela se projekt približuje uspešnemu zaključ- ku in je na dobri poti, da bo izpolnil velika pričakovanja, ki so se celo poznavalcem pred časom zdela težko dosegljiva, če ne celo neuresničljiva. Pa vendarle lahko že danes, ko projektu manjka še pika na i, ugotovimo nesporna dejstva, da je prototip poletel v pičlih 9 mesecih od začetka zasnove, da preizkuša- Prototip jadralnega letala DG-300 pred transportom s Fortune. Oh njem delavci s Fortune nja v letu ne kažejo nepredvidenih preglavic ampak potrjujejo pričakovanja, da so terminska izhodišča nastopa prvih petih letal izpolnjena in da je za serijsko proizvodnjo razen manjših dopolnil in izboljšav vse pripravljeno. Obstajajo realne možnosti, da bo tudi postopek homolo-gacije zaključen do konca leta kot je bilo načrtovano, vse našteto pa so rezultati, ki na tem področju v svetu niso pogost primer. V tem zapisu želim zainteresirane na kratko seznaniti z realizacijo projekta, dosedanjimi rezultati ter preostalimi nalogami in načrti. Delitev dela s partnerjem Gla-ser-Dirks je vrednostno v približno enakih deležih, s tem da je bila v Nemčiji opravljena konstrukcija ter gradnja velikih modelov (trup in krila). Elanov del pa je gradnja modelov vgrajenih malih delov kompleta orodij oz. kalupov z vsemi pripravami, izdelava prototipa, ničelne serije in kasnejša serijska proizvodnja. Sam začetek realizacije, ki se je v modelarni pričela v drugi polovici oktobra 82 ni obetal dobrega izhodiščnega položaja. Postavljen terminski načrt je izgubljal že tako tesno odmerjeni maneverski prostor, saj je model trupa kasnil za mesec dni, modeli kril pa celo z dvema in pol mesecema. Zaključne meri- tve novega profila krila v zračnem kanalu so kljub poprejšnjim racionalizacijam izdelave modela krila, terjale potrebne spremembe in dodatno delo. Že izbrani profil krila in geometrija sta bila po novih spoznanjih, ki obetajo še boljše rezultate spremenjena. V realizaciji smo bili prisiljeni menjati zamišljeni koncept z izhodiščem, da kljub krajšim rokom in večjemu obsegu dela, ki se je pokaza- lo v izdelavi modela krilc (kar predhodno ni bilo planirano kot naša zadolžitev), ne odstopimo od cilja izdelave petih letal do sredine maja. To pa je od sredine januarja dalje praktično pomenilo odmerjati delovnim operacijam dopustno trajanje z izhodiščem mejnega sprejemljivega končnega termina, ko je prenekaterikrat šlo že za omejitve v optimalnih tehnoloških postopkih. Izkoriščanje sobot in nedelj je pomenilo racionalizacije v zvezi z optimalno izvedbo delovnih faz ali pa rezervni čas za izravnavo eventuelnih neizpolnjenih dnevnih in tedenskih načrtov ter nenačrtovanih zapletov ali zastojev. Pri gradnji velikih kalupov smo dosegli s pomočjo predhodnih izkušenj iz razvoja dvoseda povprečni rezultat 6 delovnih dni za polovico kalupa, kar je pravzaprav skrajna tehnološka me- ja. Po selitvi novih velikih kalupov na Fortuno z drugo polovico februarja je bila usklajenost med razvojem in siceršnjo proizvodnjo lahko sicer boljša, pa vendarle smo se neogibno srečevali z velikimi prostorskimi preglavicami. V nadaljevanju je šlo za dnevno precizirano natančno usklajenost del preračunov in konstrukcije s paralelno gradnjo prototipa. Terminski pogoji so nam kot ^edino možnost narekovali gradnjo provizoričnih kalupov krila. Ob gradnji modelov vgrajenih delov in paralelni izdelavi vseh pripadajočih priprav, ko je šlo praktično ob prototipu že za uvajanje serijske proizvodnje, smo bili prisiljeni v hitre, pospešene rešitve pri katerih nam ni smelo spodleteti. Bili so zapleti, vendar ne usodni. Tudi pri zagotovitvi uvoženih materialov in delov ni šlo brez permanentnih im- provizacij, pri izdelavi pripo-.močkov ter domačih delov so nas v remontni delavnici sprejemali z veliko mero pripravljenosti. Novo uporabljena kvalitetnejša smola in mnoge novotarije v postopkih in rešitvah, prostorska stiska, prerazporeditve in terminska napetost so porajale pomisleke in odpore, ki jih je bilo potrebno premagati. Po razkalupljenju prototipa v začetku aprila je bila z odstranitvijo kalupov DG- 100 ELAN prostorska stiska omiljena, prototip je bilo treba končati v tempu, ki ga dosegamo v utečeni serijski proizvodnji in enako uresničiti za naslednja 4 leta ob tem, da je prenekatera stvar pomenila novo rešitev ali prvo ponovitev pravkar doseženega. Dela grobe montaže, finiša in končne montaže z zaključnim pregledom, tehtanjem in določitvijo tržišča sicer niso šla tako gladko kot smo navajeni v seriji, pa vseeno ni bilo nepremostljivih težav in prototip ni izgledal drugače kot dodelano brezhibno serijsko letalo. 27. aprila smo bili na letališču Karlsruhe v Zahodni Nemčiji ob prvem poletu Wilhelma Dirksa in naslednjih treh poletih priče brezhibnega obnašanja prototipa v zraku. Pravilnost odločitev, vloženega truda in zastavljenega dela je bila potrjena. Letalne lastnosti novega letala so se že v prvih poletih izkazale za harmonične, primerljive uspešnemu predhodniku DG-100 ELAN, v nekaterih prvinah celo boljše in enostavnejše, skratka neoporečne. »Vozni red« aktivnosti pri partnerju v Nemčiji in pri nas doma pa ni dovolil predaha, ampak kvečjemu dodatnih naporov. Do 19. maja so bila končana naslednja 4 letala (od tega eno brez finiša), kar pa seveda ni šlo drugače kot z intenzivnim delom med prazniki, ob sobotah in nedeljah. V nadaljevanju je bilo izdelano krilo za zlomni preskus, po katerem se bo izkazalo, če konstrukcija izpolnjuje predpisane pogoje za gradnjo. Do takrat nadaljujemo s proizvodnjo DG-101 ELAN. V Nemčiji je bila opravljena predstavitev pri ui-adu za zračno plovbo (LBA) v zvezi s postopkom homologacije, opravljene so bile meritve vibracij konstrukcije za določitev izena-čevalnih tež krmil, nadaljevalo se je preskušanje v letu in ugotavljanje sposobnosti letala s primerjalnim letenjem ter končna priprava in odprema 4 letal z ladijskim prevozom v ZDA na prizorišče svetovnega prvenstva, ki bo od 26. 6. do 11. 7. Peto letalo se je udeležilo deželnega prvenstva Baden — Wiirt-tenberg v ZRN. Ob tesno odmerjenem času za izvedbo teh postopkov kljub vsemu ni prišlo do večjih težav in tudi izmerjene letalne sposobnosti so se doslej izkazale, da ne zaostaja- (Nadaljevanje na 4. strani) Prototip jadralnega letala DG-300 Elan pred prvim poletom na letališču Karlsruhe v Zahodni Nemčiji ... in v zraku Zadovoljni sodelavci po prvem uspešnem poizkusnem letu. Z leve: Potočnik, Čerin, Glaser, I)irks, Giintert in Vojsk (Nadaljevanje s 3. strani) jo za konkurenčnim letalom LS-4. Vseeno pa se bo ob tem dalo še marsikaj dodelati in izboljšati: poleg gradnje novega kalupa krila bomo dodelali tudi kalupe kril. Že ob izvedbi projekta smo veliko pozornosti posvetili prilagoditvi konstrukcijskih rešitev in izdelovalnih metod z namenom napredka glede produktivnosti in kvalitete v primerjavi z DG-100 ELAN. Večji del teh posodobitev se nanaša na najnovejši know-kow pri izdelavi orodij, ki ga črpamo iz izkušenj proizvodnje DG-100 in dosedanjega razvojnega dela na projektu dvoseda. V tem trenutku po izdelavi ničelne serije je v doseženih efektih še prerano dajati končno oceno, saj se bo marsikaj še dopolnjevalo in pokazalo rezultate v seriji. Za DG-300 Elan vlada v svetu veliko zanimanje. Pred prvim poletom prototipa je bilo v tujini 80 opcij, širi se tudi vrstni red interesentov doma. Veliko pa bo seveda odvisno od rezultatov na svetovnem prvenstvu, kjer bodo z našimi letali tekmovali Simon Leutenegger (Švica), Baer Selen (Nizo- Pavel Ahčin mladinski republiški prvak v jadralnem letenju V Novem mestu je bilo od 6. do 8. maja Republiško mladinsko prvenstvo (B — kader slovenskih jadralnih pilotov) in Tekmovanje za memorial Cvetke Klančnik-Belin. Na pobudo Odbora letalske šole Alpskega letalskega centra naj bi se tega tekmovanja posebej udeležil tudi po eden od jadralnih letalcev, ki so zaposleni v Elanu. Tokrat je pogoje izpolnil edinole Pavel Ahčin, sicer se-stavljalec letal I. s Fortune, ki se je tekmovanja udeležil z Elanovim demonstracijskim letalom. Pavel nas je vse prijetno presenetil, saj je zasedel prvo mesto. Zaradi prepovedi vojske in poslabšanja vremena, je od morebitnih treh dni letenja odločil en sam tekmovalni dan z disciplino preleta na cilj s povratkom Novo mesto—Višnja gora—Novo mesto (64 km). 22 jadralnih pilotov iz 8 slovenskih aeroklubov je na polet startalo sorazmerno pozno (spet zaradi prejšnje prepovedi s strani vojske), tako, da sta v poslabšanih vremenskih pogojih do cilja uspela prileteti le 2 tekmovalca. Večina je bila prisiljena pristati že na poti proti Višnji gori. Ahčinov najresnejši tekmec Vovk Boštjan s cirusom je preletel linijo cilja potem, ko je bila le-ta že zaprta in mu s tem dosežena hitrost ni bila več priznana. Tako je našemu Pavlu Ahčinu pripadlo zasluženo prvo mesto. Rezultati: 1. Ahčin Pavel, ALC, DG- 101 G ELAN, 760 točk 2. Vovk Boštjan, AK Ljubljana, Cirus std., 760 točk 3. Jezernik Danilo, AK Titovo Velenje, B-4, 496 točk 4. Dular Peter, Dolenjski letalski center, B-4, 476 točk 5. Jevšček Matej, Dolenjski letalski center, Cirus-17, 447 točk. Tone Čerin zemska), Moser (ZDA) tu še eden Američan, Finec ali Novo Zelandec. Vse smo poskusili, da bi smelo eno prvih novih letal poleteti pri nas doma na osnovi začasnega homologacij-skega lista, ki je v ZRN že izdan. Pa vendar so nam na Zveznem komiteju za promet in zveze pojasnili, da tudi rutinskih tovarniških poletov ne moremo opravljati, ker za to ni zakonske osnove. Naš Zakon o zračni plovbi začasne homologacije ne predvideva, vsakršno letenje prototipa pa je dovoljeno edinole z namenom izvedbe preizkušenj za pridobitev homologacije. Za tako delo pa je v naši praksi pooblaščen kot ustanova edinole Vazduhoplovni opitni centar (VOC). Tako vse kaže, da bodo morala nova letala ostati doma na tleh, dokler pri nas ne bo opravljen postopek no-stifikacije homologacijskega lista LBA, v kar pa ni verjeti do konca letošnjega leta. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti sodelavcem in vsem, ki so posredno prispevali k dosedanji uspešni poti projekta za vloženi trud in prizadevanja. Tone Čerin 20 let delovanja Inštituta Elan (Nadaljevanje s 1. strani) Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije — Skupščine občine Radovljica — Občinske raziskovalne skupnosti Fakultete za telesno kulturo, Ljubljana Verige Lesce, razvojna služba — Samučarske zveze Slovenije — Težkoatletske zveze Slovenije — ZTKO in TKS Radovljica — Novinarji »GLASA« in radia »TRIGLAV« Ob jubileju so Inštitutu telegramsko čestitali: — Predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije — Predsednik Zveze telesno kulturnih organizacij Slovenije — Predsednik OK SZDL Radovljica — Direktor DONIT Kamnik — Predstavnik Ljubljanske banke, Združene banke Vabljeni pa so bili še sledeči predstavniki, ki pa so v večini neudeležbo opravičili: — Slovenskih Železarn — Ljubljanske banke — Radovljica — Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko — Zveze sindikatov Slovenije — PEKO Tržič — SAVA Kranj — Gimnastične zveze Slovenije — Obč. komiteja ZK Radovljica — DNEVNIKA Ljubljana O 20-letnem delu in pomenu Inštituta za DO Elan je spregovoril glavni direktor Dolfe Vojsk. Od gostov pa so jubilej pozdravili z željo, da bi Inštitut Elan tudi v bodoče tako plodno deloval: — Janko Smole, predsednik IO skupščine občine Radovljica Dr. Šugman Rajko, dekan fakultete za telesno kulturo Ljubljana — Janko Stušek, podpredsednik obč. skupščine Radovljica — Miloš Rutar, predstavnik Smučarske zveze Slovenije — Janko Grošelj, predsednik Težkoatletske zveze Slovenije Ob tem sta tov. Šugman in Grošelj • izročila predstavnikom Inštituta spominski darili. Za dolgoletno vestno in uspešno delo v Inštitutu je predsednik DS — podelil priznanja — grafiko Bloškega smučarja sledečim sodelavcem Inštituta: — Robič Andreju — Volčanšek Tonetu — Bohinjc Janezu in — Finžgar Mihu. Po zaključku slovesnosti v sejni dvorani je sledila skromna zakuska, ob kateri so si udeleženci izmenjali mnenja. Za to slovesnost je Inštitut gostom pripravil lično brošuro: 20 LET DEJAVNOSTI INŠTITUTA, katere vsebino zaradi preobsežnosti ne moremo objaviti. V njej je kronološki opis dejavnosti Inštituta, organigram in opis aktivnosti posameznih organizacijskih funkcij. Nadalje je opisano programiranje raziskovalno razvojne dejavnosti, oprema Inštituta, splošni podatki in perspektivna usmerjenost. Posebej so obširneje opisani tudi mejniki raziskovalnega in razvojnega dela. Prav bi bilo, da bi vsi člani kolektiva Elan bolje poznali delo Inštituta, za to priporočamo, da si to brošuro ogledajo. Dobijo jo v Inštitutu in ker ni naklade veliko, naj si jo vsaj izposodijo. Na zaključku tudi mi, člani DO Elan čestitamo Inštitutu k doseženim rezultatom, z željo še večjih uspehov in čimboljšega sodelova-nJa- Knafelj Slavko Investicija: Obrat plastike C ^ Potek nadzidave in dozidave obrata Plastike Nadaljevanje Na ožjo lokacijo razširjenih kapacitet so vplivali naslednji elementi: — višina potrebnih sredstev — višina združenih sredstev — proizvodni stroški — možnosti nadaljnih razširitev — povezave z DO — infrastruktura — prevozi na delo in kadrovanje — demonstracijski in preizkusni poleti jadralnih letal Krog dobaviteljev surovin in kupcev gotovih izdelkov je tako izredno širok, da pri izboru lokacije ta dva elementa nista bila odločilna. V ožji izbor sta prišli varianti: Brnik (letališče) in Begunje. Po temeljiti analizi prednosti in pomanjkljivosti posameznih variant, je bila sprejeta varianta — Begunje. Zanimiva je tudi analiza surovinske, energetske in kadrovske situacije. Potrošnja poliesterske smole v proizvodnji čolnov nam bo porasla za 173 %, vendar se bo struktura oz. odnos med uvoznimi in domačimi materiali predvidoma izboljšal v korist domačih. Če smo leta 1981 uvozili 27,2 % izdelanih materialov, bo le ta odstotek padel celo na 22 %. Glede na razvoj domače surovinske baze pa bo ta odstotek prav gotovo še nižji. Drugačna je sicer situacija v proizvodnji jadralnih letal, kjer skorajda ves material uvažamo, upoštevati pa moramo, da je praktično vsa proizvodnja tudi namenjena za izvoz. Kako pa energija? — skupna letna poraba toplotne energije bo porasla za 21 % — skupna letna poraba električne energije bo porasla za 43 % — letna poraba kompri-miranega zraka bo večja za 137 % — vode pa bomo porabili za 83 % več. In kadri? — dodatna proizvodnja bo zahtevala 64 novih delavcev in sicer 35 dodatnih v proizvodnji letal in 28 več v proizvodnji čolnov in streh. Režija se bo povečala le za enega zaposlenega. Produktivnost bo porasla (leto 84/81) za 24 %. Predvideni tehnološki proces ne predvideva uvoza tujega znanja, saj celotni pro- jekt temelji na lastnih dognanjih, tako da je tehnologija rezultat dela in raziskav, ki je bilo opravljeno v okvirih TOZD Plastika in TOZD Inštitut. Lahko rečemo, da prodiramo na tuje trge s kvaliteto, ustvarjeno z lastno tehnologijo oz. postopki in vestnim delom. Kljub temu, da investicija nima škodljivih posledic za okolje, smo predvideli določene zaščitne .ukrepe kot: — ustrezen zasaditveni — ureditveni načrt — povečanje prisilnega prezračevanja, speljava ventilacijskih izstopov na strehi — protihrupna zaščita proizvodne hale Kakšne finančne rezultate pričakujemo? Celotni prihodek naj bi se že v letu 1984 povečal v primerjavi z letom 1981 za 191 %, dohodek za 266 %, čisti dohodek pa za 120 %. Akumulacija naj bi v tem času porasla celo za 360 %. Realni tok gotovine, ki je narejen za vse obdobje izgradnje in 10-letno obratovanje kaže, da bo investicija likvidna v vseh obravnavanih letih kot tudi, da ima dokaj visoko stopnjo donosnosti. Vsekakor pa je dejstvo, da je investicija izredno močno občutljiva na zmanjšanje realizacije in se bo ob even-tuelnem nedoseganju realizacije donosnost hitreje znižala kot realizacija. Poglejmo še kako smo dosegali oz. presegali kriterije za prestrukturiranje: — dohodek na zaposlenega je presegel za 2,5 % zgornjo.oz. za 150% spodnjo določeno mejo — dohodek na vložena sredstva presega minimalno zahtevo za 31 % — delež izvoza v celotnem prihodku je presežen, devizna bilanca je močno pozitivna — naložba izpolnjuje kriterije smotrnosti rabe energije ter racionalno rabo surovin kot tudi prostorsko-ekološke zahteve. Toliko o planiranju investicije. Dela na izgradnji objekta so se prevesila v drugo polovico in prav kmalu bomo lahko pričeli spremljati novo povečano proizvodnjo. Upamo, da bodo rezultati poslovanja v novih pogojih še boljši kot smo predvidevali. Milan Čučnik Po sprejetju investicije za objekt »Nadzidava in dozidava plastike«, smo začeli z operativno pripravo na gradnjo objekta. S projekti, ki sta nam jih izdelala PB SGP Grosuplje in PLANUM Radovljica, smo imeli precej težav, tako z vskladitvami, kot tudi z roki, saj nekaterih stvari (predvsem gre tu za adaptacije) še vedno nismo uspeli dobiti. Kljub temu pa smo začeli z gradnjo 10. XI. 1982. Najprej nekaj o načinu gradnje: Sam objekt kot celota je grajen v dveh fazah: — nadzidava obstoječih obratov po klasičnem sistemu vendar z montažno strešno konstrukcijo, ter ojačanimi stropi, ki pa imajo to slabo lastnost, da imajo dokaj nizko nosilnost in — dozidavo nove hale v dveh etažah, ki pa je razen prizidka in rampe od temeljev naprej v celoti montažne izvedbe. Nadzidali smo vezni trakt in obstoječo halo za proizvodnjo čolnov (plastika I.) v dolžini 45 m in dozidali novo halo v dolžini 72 m. Vezni trakt je namenjen v pritličju predvsem skladiščem, pripravi materialov ter strojnicam, v nadstropju pa so sanitarije, garderobe in kadilnica za delavce. Obstoječa plastika v pritličju v bistvu ostane gradbeno nespremenjena, bistveno pa se spremenijo instalacije predvsem v livnici, kjer bo nov prostor za brizganje čolnov z izboljšanim prezračevanjem in odsesavanjem. Namembnost teh prostorov ostane nespremenjena: proizvodnja čolnov. Med starim in novim delom je pasaža širine 8 m, nato pa so prostori namenjeni proizvodnji VW streh, servisu in modelarni. Čelotno nadstropje (nadzidava in no- vi del) v dolžini 109 m je namenjeno proizvodnji jadralnih letal. Samo skrajni zahodni del bo v širini enega rastra (8 m) namenjen upravnim prostorom za TOZD Plastika. Ob tem zahodnem delu je na severni strani prizidana rampa s prizidkom v treh etažah, ki so namenjene predvsem strojnicam in sanitarijam. V vsem objektu so zelo zahtevna instalacijska dela predvsem odsesavanje in prezračevanje, pa tudi izvedba električnih naprav, ker proizvodnja uporablja specifične materiale, ki nam zvišujejo stopnjo eksplozijske cone. Kot je že v uvodu omenjeno, smo začeli z gradnjo 10. XI. 1982. Vsa dela bi lahko razdelili v tri faze: — gradbeno-obrtniška dela, ki nam jih izvaja glavni proizvajalec SGP Grosuplje — instalacijska dela, ki nam jih izvaja IMP — tehnološka oprema, ki nam jo izdelujejo različni izvajalci (SOP Krško, Filbo), delno pa tudi sami. Nad gradbeno-obrtniškimi deli imamo tudi nadzor, medtem ko za tehnološko opremo v celoti skrbimo sami. Zaenkrat vsa dela potekajo dokaj po terminskem planu, na osnovi katerega bi morali pričeti s proizvodnjo s 15. 9. 1983. Gradbeno smo zaključili s pokrivanjem strehe, ki se je najbolj zavleklo, ker smo bili prisiljeni zaradi pogojev na našem tržišču (ni pocinkane pločevine) spremeniti strešno kritino. Sedaj zaključujemo z vsemi grobimi gradbenimi deli po halah, medtem ko v veznem traktu delajo že zaključna dela obrtniki in inštalaterji. Tudi instalacijska dela v halah zaenkrat potekajo po planu, vendar pa bodo največji problemi verjetno z napravami in adaptacijami, ki jih bomo morali izvesti v našem kolektivnem dopustu, ker bi sicer proizvodnja stala. Vsa ta dela so zelo obsežna in zahtevna, zato jih bo treba terminsko zelo natančno planirati. Vsa tehnološka oprema za proizvodnjo je že naročena oz. v izdelavi in imamo zanjo tudi že potrjene dobavne roke, ker se delno navezuje tudi na fiksne instalacije v objektu. Zaenkrat tako ne vidimo nobenih zadržkov, da bo-jekt ne bi bil dokončan do predvidenega roka. Božena Kokalj Firme v tujini 1982 Obisk področnih zastopnikov iz ZRN. Obisk je imel namen te ljudi, ki prodajajo EIAN smuči bolje seznaniti z Elanom na eni strani, po drugi strani pa so to zastopniki, ki zelo dobro poznajo tržišče ZRN in so nam posredovali veliko koristnih informacij v vezi s tem in naših možnostih prodaje v ZRN Elan: 1978—1982 Primerjava globalnih kazalcev poslovnega uspeha Elanove proizvodno-pro-dajne enote v tujini so novo poslovno leto pričele z močnimi ambicijami, ki jih potrjujejo nadplanirana naročila obeh Monarkov v ZDA in Kanadi ter ugodno gibanje prodaje na Švedskem, kar z okrevanjem Elana v Brnci zaključuje optimistično oceno. Trgovske firme so sicer dosegle nekoliko nižjo prodajo od načrtovane, a so močno zajezile gibanje stroškov, tako da je zaradi izrazite sezonske usmerjenosti prodaje začasno izguba pod planirano za to obdobje. Posebej razveseljuje močno znižanje izdatkov za bresti, ki so zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev v letu 1982 najbolj bremenile omenjene mlade, še ne popolnoma utečene enote. Naša proizvodno-prodajna enota v Avstriji globalno uspešno izpolnjuje naloge, začrtane s planom ozdravitve. Proizvodnja poteka normalno, močno pa so v Brnci zategnili pas pri porabi. Vse vrste stroškov so močno znižali, splošni ali režijski stroški pa so celo za petino nižji kot v enakem lanskem obdobju. Med njimi so osebni dohodki za osmino nižji, obresti za izposojena sred- Prvič v zgodovini Elana Begunje bo letos izšla publikacija, ki posreduje najširšemu krogu domačih in tujih partnerjev kompleksno informacijo o Elanovih proizvodnih in prodajnih uspehih v preteklem letu. Vse večje slovenske delovne organizacije imajo že večletno tradicijo v izdajanju letnih poročil, Elanovo pa bo zaoralo ledino kot barvni zvezek — 20 strani, A 4 formata v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. V barvnih prilogah in fotografijah na celi strani bo predstavljen Elanov proizvodni program od smuči, prek športnih orodij, letal in čolnov. Tekstovni del, ki je obogaten z grafičnim prikazom primerjav najzanimivejših elementov bilanc iz preteklega petletnega obdobja, je sestavljen iz sledečih tematskih področij: 1. Razvoj — v katerem so na kratko prikazani najpomembnejši mejniki v zgodovini naše DO. 2. Elanove poslovne celice — gre za predstavitev orga- stva ter bančni stroški pa za tretjino. Močan stabilizator so tudi reklamni stroški, ki so več kot razpolovljeni glede na lansko leto. Višina skupnih zalog gotovih izdelkov se je glede na enako obdobje leta 1982 občasno zmanjšala, terjatve pa so po prvem kvartalu za 24 % nižje kot koncem leta 1982. Skupaj s kadrovskimi spremembami in reorganizacijo ter potrditvijo ZR, ki so bile sprejete na družabniški konferenci dne 7. junija v Brnici, nas ugoden rezultat, ki ga pogojuje stabilizacijsko obnašanje v prvih mesecih leta 1983, prepričuje v pravilnost riaše usmeritve. Še nekaj o naši firmi na Švedskem, ki je najmanj enostransko vezana na prodajo zimskošportne opreme, čeprav je le ta dominantna. Tudi v sedanjem obdobju ne poznajo mrtve sezone in prodajajo dopolnilni program, ki je sestavljen v večji meri iz ponudbe ostalih jugoslovanskih proizvajalcev. V letu 1982 so tako ob večinskem deležu Elanovih smuči predstavljali deleži Jugotekstilovih proizvodov 5,6 %, Globmarketovih 3,4 % in Jassinih 3,5 % celotne prodaje RYON-a. Tone Jeglič niziranosti matične tovarne ter proizvodnih in prodajnih enot doma in v tujini. 3. Temelji vodenja, odločanja in odgovornosti kot tretje poglavje, ponujajo bralcu informacijo o konkretni izvedbi teh funkcij v Elanu Begunje. 4. Elan doma in v tujini, prikazuje primerjave najpomembnejših poslovnih uspehov v zadnjem petletju, s posebnim poudarkom na letih 1981 in 1982. 5. Poslovni uspeh 1982 pa ponuja v uvodu metodološka pojasnila k finančnim podatkom, v nadaljevanju pa ustrezne bilance uspeha in stanja matične tovarne in firm v tujini. 6. S Perspektivami zaokrožujemo pogled na Elanovo sedanje gospodarjenje, z nakazovanjem razvojnih možnosti v prihodnje. Publikacija bo izšla konec meseca junija in bo primeren osebni karton za predstavitev Elana vsakemu poslovnemu partnerju. Tone Jeglič V poplavi najrazličnejših bilanc, analiz in primerjav ter prikazov poslovnih uspehov se mnogokrat izgubi rdeča nit. Pomembni globalni pokazovalci prepustijo mesto bučnim in bombastičnim enkratnim dosežkom, ki jih potenciramo čez vse meje. Vsi vemo, da je dolgoročna stabilnost v ustvarjanju dohodka in čistega dohodka osnovni cilj delavcev v socialistični družbi. Kakšno je stanje v naši matični tovarni v Begunjah naj nam prikaže primerjava delitve celotnega prihodka v zadnjih 5 letih, torej od leta 1978 do vključno 1982. Medtem ko se je število zaposlenih v opazovanem obdobju dvignilo iz 936 na 1.093 ali za 17%, se celotni prihodek DO povečal za več kot 3-krat, točneje za 306 %. Tako prodaja na domačih kot tujih trgih se je povečala za 2,8 % krat. Izvoz na zaposlenega je bil v letu 1982 2,4 krat večji kot pa v letu 1978. Ugodno se je gibala dinamika porabljenih sredstev, ki se je v 5-letnem obdobju sicer povečala za 292 %, vendar je rasla za 14 indeksnih točk počasneje kot celotni prihodek. Posledica omenjenih strukturnih gibanj je nepričakovano visok porast dohodka (1 = 340), ki je kar za 34 indeksnih točk presegel naraščanje celotnega prihodka. Razumljivo pa je dohodek na zaposlenega ali produktivnost dela zaradi dinamičnega zaposlovanja bolj umirjena in je nominalno porasla za 319 %. Če z zadovoljstvom primerjamo strukturne spre- Letno poročilo 1982 — ANNUAL REPORT Delegati »IPA«, mednarodnega združenja Društva prijateljev mladine, ki pripravljajo kongres IPA (pravice otrok do igre) v avgustu 1984 v Ljubljani. membe v letnih porastih celotnega prihodka, porabljenih sredstev in dohodka, nam tudi prikaz delitve dohodka na osebno porabo, sredstva za reprodukcijo ter obveznosti kaže ugodno sliko in potrjuje dolgoročno pravilno orientacijo vodilnega kadra v Elanu Begunje. Medtem ko je osebna poraba (OD + skupna poraba) rasla kar za 101 indeksno točko počasneje kot dohodek, so se sredstva za reprodukcijo (v katera upoštevamo enostavno in pospešeno amortizacijo ter rezervni in poslovni sklad) za 64 indeksnih točk bolj povečala kot dohodek. Skrb za dolgoročno stabilnost ter močno dinamičnost proizvodnje in prodaje je bi- lo glavno gibalo razvoja Elana Begunje. V primerjalnem obdobju je Elan z močnimi investicijami v vrednosti preko 500 mio din rekonstruiral in moderniziral proizvodnjo smuči, izgradil skladiščne kapacitete, odprl trgovski enoti v Zagrebu in Titogradu, izgradil proizvodno trgovsko enoto v Avstriji in na Švedskem ter trgovske firme v ZDA, Kanadi in Švici ter pričel z modernizacijo obrata Plastika. Obveznosti iz dohodka, ki so v 5-letnem obdobju porasle za nepojmljivih 511 %, kar je za 151 % več kot je v enakem obdobju porastei dohodek Elana Begunje, pa le potrjujejo stanje oteženih pogojev gospodarjenja, v katerem sedaj poslujemo. Petletne ter povprečne letne indekse rasti posameznih elementov delitve celotnega prihodka v letih 1978 do 1982 pa nam prikaže sledeča tabela: DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA EIANA BEGUNJE E L , E M E N T Petletni indeks Povprečni letni indeks 1. CELOTNI PRIHODEK 306,5 125,1 1.1. od tega IZVOZ 277,7 122,6 1 2. PORABLJENA SREDSTVA 292,3 123,9 3. DOHODEK 340,4 127,8 3.1. Osebna poraba 238,7 119,0 3.2. Sredstva za reprodukcijo 404,2 132,2 3.3. Obveznosti iz dohodka 510,7 138,6 izvoz/zaposlenega 237,7 118,9 dohodek/zaposlenega 319,3 126,1 Zaposleni 116,8 103,2 Tone Jeglič Svetovni pokal 1983/84 — alpski: 02.12.1983 Kranjska gora 04. 12. 1983 Schladming (AUT) 9.-10. 12. Val d'Isere (ERA) 12. 12. 13. 12. 18. 12. 20.-21. 12. Les Diablerets (SUI) Courmayeur (ITA) Val Gardena (ITA) Madonna di Camp. 6.-7. 1. 1984 Morzine (ERA) 10.1.1984 Adelboden (SUI) 14.-15.1. Wengen (SUI) 21.-22. 1. Kitzbiihel (AUT) 24.1. Kirchberg (AUT) 28.-29. 1. Garmisch-Parten- kirchen (BRD) 2. 2. 1984 Cortina cTAmpezzo 4.-5. 2. Borovetz (BUL) 3.-4. 3. 1984 Aspen (USA) 6.-7. 3. Vail (USA) 11.3. VVhistler Mountain (Kanada) 16.-17.3. Are (SWE) 20. 3. Updahl (SWE) 23.-25.3. Oslo (NOR) (moški) slalom smuk smuk, super veleslalom, kombinacija veleslalom slalom smuk slalom, super veleslalom, kombinacija smuk, slalom veleslalom smuk, slalom, kombinacija smuk, slalom, kombinacija veleslalom smuk, slalom, kombinacija smuk slalom, veleslalom smuk, veleslalom slalom veleslalom smuk slalom, veleslalom superveleslalom slalom, veleslalom, paralelni sl. Svetovni pokal 1983/84 — alpski: (ženske) 01. 12. 1983 Kranjska gora slalom 7.-8. 12. Val d’Isere (FRA) smuk, slalom, kombinacija 12.-14. 12. Sestriere (ITA) smuk, slalom, kombinacija 17. 12. Piancavallo (ITA) slalom 21.-22.12. Haus (AUT) smuk, veleslalom 7.-8. 1. 1984 Pfronten (BRD) smuk, super veleslalom 13.-14. 1. Badgastein (AUT) smuk, slalom, kombinacija 15. 1. Maribor slalom 20.-21. 1. Verbier (Švica) smuk, slalom, kombinacija 23. 1. Limone (ITA) slalom ali veleslalom 27.-28. 1. Megeve (ERA) smuk, veleslalom, kombinacija 3.-4. 3. 1984 Mt. Ste. Anne (CAN) smuk, super veleslalom 8. 3. Lake Placid (USA) veleslalom 10,—11. 3. Waterville Valley (USA) slalom, veleslalom 17.-18. 3. Jasna (ČSSR) slalom, veleslalom 20.-21. 3. Zvviesel (BRD) slalom, veleslalom 23.-25. 3. Oslo (NOR) slalom, veleslalom, paralel, sl. Elan je bil pokrovitelj 1. športnega prvenstva obmejnih enot JLA v streljanju 83 rokrovi tolj i 1. takmičenja GJ LJAO u stroljuiStvu su: - "ELAN" Begunje - "KNJIGOVEZNICA" ltadovljioa. MFDSTAVUjAMO VAM 111: Tekme za alpski svetovni pokal 1983/84 HA/V tovarna Športnega orodja 64275 Begunje na Gorenjskem Telefon 064 75-010 Telex 34518 JUGOSLAVIJA "ELAN" - TVORNI CA SPOllTSKOG PRIBORA "ELAN" je Ime kojo poznaj e ve-liku večina aportlsta u svetu. Proizvode iz kvalltotnog 1 at-taktlvnog programa "Elana" up-otrebljav*)u sportlsti avlh kontlnennta, kojl ao tiave let-n.jlra 111 zimskim sportovima. "Elan" loži skoro na tromedl Austrljo, Italijo i Jugoalavl*. Je, na krajnjom sovoro-zapadnom dolu Jugoslavije. Proizvodi sp-vrtuke rekvizito od drva, motala i umetnih masa. Široki aoo-rtlman proizvoda, Hoji Ima svojo apeoljalno prodajno i proizvodno probloino j6 podeljen na tri dolatnos tl: - zimsko športnici program, ug-lavnom sltije; - sportski alnti, ugluvnom opr-ona Spor takih nuja 1 debijih igral IStnj - proizvodi lz plastike, ugla-vnora !PRTNI5GA ORODJA Tov. Vojsk , Dolhar 64275 Bi-JGUNJE r L Se enkrat posebna zahvala oboma za sodelovanje in darilo va$e delovne organizacije. Skoda,da ni bilo več časa in prilike,da bi se bolje spoznali in spregovorili Se o kakem drugem skupnem propagandnem sodelovanju.Verjetno bo prihodnost prinesla Se kako tako priliko. Hvala in lep pozdrav ! MARKETING - E. PROPAGANDA CVETO ROS ‘0 ROS Tehnična rubrika 1. UVOD V tehniki je pač tako, da določene stvari ni možno reševati s kompromisi in vsak po svoje, temveč morajo veljati določena pravila, ki enotno urejajo bodisi kakšen je obrazec za delavniško risbo, kako se riše vijak, kako se označujejo in upoštevajo tolerance ali pa kakšna je metodologija, način risanja in čitanja npr. pnevmatskega krmilnega načrta. Zato se je Uredništvo Smučine odločilo, da uvede to rubriko, ki naj bi pripomogla k enotnejšemu tolmačenju določenih pojmov, ki niso enotno poznani, se pa uporabljajo. Torej je namen rubrike nekako izobraževalnega značaja, v kateri bomo s stalnimi prispevki skušali dodeliti določene teme, oziroma postaviti nakakšna pravila igre, ki naj bi veljala v bodoče za vse. Kaj nas je vodilo k temu? Razvitejše delovne organizacije pri nas in po svetu imajo lastnim potrebam prilagojene interne standarde in predpise, ki so obvezni za uporabo, ter urejajo celotno tehnično področje. Standardizacija, tipizacija in klasifikacija so pojmi, ki so v Elanu dokaj zapostavljeni. Verjetno je razumljivo, da se ne more na zborih delavcev obravnavati, kaj pomeni npr. neka oznaka na načrtu, zato da bi jo v bodoče sploh vsi upoštevali in vedeli kaj pomeni. Prav tako pa je to tudi nemogoče vsakomur posebej razlagati. Zato naj bi bili sestavki v tej rubriki nekakšen predhodnik ali predlog ELAN STANDARDA. Da pa rubrika ne bi bila preveč suhoparna, jo bomo skušali vsakič deliti na dva dela. V prvem delu naj bi obdelali neko tehnično temo, v drugem delu pa bi predstavi- li določene zanimivosti iz tehnike. Seveda bomo z veseljem upoštevali vsako idejo in predlog bralcev, da bi to rubriko še bolje osvetlili. V kolikor bodo možnosti tiskarne dopuščale, bomo skušali tehnično rubriko tiskati tako, da bo možno posamezne prispevke zlagati — izrezovati in bi si na ta način lahko vsakdo zlagal nekakšen priročnik. 2. TOLERANCE NA NAČRTIH 2.1. NEKAJ SPLOŠNEGA O TOLERANCAH Na začetku industrializacije, so se posamezni deli, ki so se stikali, lahko prilagodi- li z zamudno ročno obdelavo. Sodobna tehnika proizvodnje pa zahteva, da so deli izdelani po risbi, tu pri sestavi ni več dodatnega prilagajanja. V praksi pa pri izdelavi nastopajo večja ali manjša odstopanja od mer, ki so podane na risbah, vendar morajo biti ta odstopanja še v dopustnem območju, katerega glede na funkcijo izdelka predpiše in upošteva konstruktor. Da bi bil pojem tolerance bolj razumljiv, ter da bi v bodoče enotno uporabljali določene izraze, je potrebno najprej pojasniti osnovne pojme in izraze. a)Absolutna mera: Če je n. pr. nekje podana (kotirana) mera 100, potem to pomeni, da mora biti to dimenzija točno 100 mm in teoretično ne sme biti večja ali manjša niti za miljardin-ko milimetra. Seveda pa je to doseči praktično nemogoče, ker bo za gotovo mera odstopala ali navzgor ali navzdol. b) Spodnja in zgornja mejna mera Kot je povedano, da obso-lutne mere ni možno doseči, imamo torej k vsaki meri od-stopek v »+« in odstopek v » —«, območje teh dveh od-stopkov pri katerih je predmet še uporaben pa imenujemo toleranca. V mejah teh odstopkov, ki jih imenujemo zgornja in spodnja mejna mera, mora biti stvarna mera izdelanega predmeta. Seveda predpisujemo dopustne odstopke samo tistim meram izdelka, ki so važne. Mere s predpisanimi odstop-ki imenujemo tolerirane mere. c) Imenska mera, imenski odstopek Tolerirano mero 100 ± — 0,3 bi bilo mogoče podati na risbi s pisanjem dveh mejnih mer 100,5 in 100,3. To pa'je v nasprotju s predpisi in priporočili JUS in ISO. Po teh priporočilih navajamo mejne mere z odstopki od zaokroženega števila, ki ga imenujemo imenska mera. V našem primeru je ta mera 100 mm. Razliko med imensko mero in mejno mero imenujemo imenski odstopek. d) Ničelnica Osnova današnjega sistema toleranc je imenska mera. Na sl. 1 — črtkano črto, katere imenski odstopek je enak nič, imenujemo ničelnica, od katere merimo vse odstopke. Razliko med dejansko izdelano mero izdelka in imensko mero imenujemo dejanski odstopek. ZGORNJA MEJNA MERA NICELNICA SPODNJA MEJNA MERA (slika 1.) 2.2 PODAJANJE MER S TOLERANCAMI NA NAČRTIH a) Netolerirane mere Običajno je tehnična dokumentacija izdelana na formatih, na katerih je tabela za dopustne odstopke netole-riranih mer. Tabela, ki je prikazana na sl. 2, ima tri razrede dopustnih odstopkov, pod tabelo pa je navodilo, kateri razred dopustnih odstopkov je potrebno uporabiti. Mere, ki na načrtu nimajo predpisane tolerance, imenujemo netolerirane mere, zato je pri izdelavi potrebno upoštevati dopustne odstopke po navedenem razredu. Primer: Na sliki 3 je prikazan nek del s podanimi merami. V tabeli dopustnih odstopkov za netolerirane mere, je navedeno da moramo pri izdelavi upoštevati »B« razred dopustnih odstopkov. To pa v primeru po sl. 3 pomeni, da je imenska mera 100 mm podana s tolaranco ±0,50 mm, imenska mera 40 mm s tole-renco ±0,30 mm imenska mera 20 mm s toleranco ±0,20 mm. Te mere morajo biti tudi izdelane v območju teh toleranc. Imenska mera 10 mm je podana s toleranco ± 0,05. To pa pomeni, da moramo to mero izdelati v območju predpisane tolerance. (Nadaljevanje na 12. strani) DOPUSTNI ODSTOPKI ZA NETOLERIRANE MERE 1 do 6 6 do 30 30 do 120 120 do 315 315 do 1000 1000 do 2000 2000 do 4000 A + 0,05 i 0,10 ± 0,15 t 0,20 i 0,30 + 0,50 + 0,80 B + 0.10 t 0,20 + 0,30 ± 0,50 t 0,80 t 1,20 ± 2,00 C + 0.20 t 0,50 t 0,80 t 1.20 t 2,00 t 3,00 t 4,00 Pri izdelavi upoštevati.......... razred dopustnih odstopkov! (slika 2) ■ DOPUSTNI ODSTOPKI ZA NETOLERIRANE MERE ■ do 6 6 do 30 30 do 120 120 do 315 315 do 100C 1000 do 2000 2000 do 4000 A i 0.05 t 0,10 t 0.15 t 0.20 t 0,30 t 0,50 t 0.80 B i 0,10 i 0.20 t 0,30 i 0.50 i 0,80 t 1.20 t 2.00 C t 0.20 t 0,50 ♦ 0,80 t 1.20 t 2.00 t 3.00 t 4.00 Pr izdelavi poitevat B razred dopustnih odstopkov! o o 125 (slika 3) , DOPUSTNI ODSTOPKI ZA NETOLERIRANE MERE do 6 6 do 30 30 do 120 120 do 315 315 do 1000 1000 do 2000 2000 do 4000 A ± 0,05 t 0,10 ± 0,15 t 0,20 t 0,30 t 0,50 t 0.80 B ± 0,10 i 0.20 t 0,30 t 0,50 t 0,80 t 1.20 t 2,00 C t 0,20 t 0,50 t 0,80 t 1,20 t 2,00 t 3,00 t 4.00 Pr izdelavi poStevati A razred dopustnih odstop kovl 7///////////Z ©' o CD' o CSI IS CNJ 1 ////////////z (slika 4) b) Netolerirane mere z oznako » + « in » — « Dostikrat pa je za funkcijo izdelka ali sklopa pomembno, da je npr. neka mera izdelana samo z zgornjim dopustnim odstopkom, druga pa samo s spodnjim dopustnim odstopkom. Kako to prikazujemo na risbah prikazuje slika 4. V tabeli dopustnih odstop-kov za netolerirane mere je zahteva, da se pri izdelavi upošteva »A« razred. Ker pa je pri luknji 020 mm obkrožen znak » + «, to pomeni, da mora biti luknja izdelana samo v območju tolerance + 0,1 mm glede na imensko mero. Pri čepu z imensko mero 020 mm, pa je obkrožen znak » —«, kar pomeni, da je to mero izdelati samo v območju tolerance: —0,1 mm glede na izmensko mero. c) Tolerirane mere Na načrtih se dostikrat podaja neka mera, z navedenimi številčnimi vrednostmi dopustnih odstopkov. Dogaja pa se, da so te zahteve napačno interpretirane. Če je na načrtu označena neka mera takole: 150 -«.2, to ne pomeni, da je potrebno mero 150 mm izdelati za 0,2 mm manjšo, temveč je to dopustna tolerance, oziroma dopustni odstopek od imenske mere 150 mm. Torej je lahko predmet zavzema katerokoli mero od 149,800 do 150 mm. d) Mere v obliki decimalnih številk z ničlami Današnja stopnja tehnike in obdelave, zahteva vedno Zahtevne naloge za učence v gospodarstvu Tudi na tujem imajo avtomobilske tovarne lastne industrijske šole, v katerih šolajo podmladek za jutrišnji dan. Čim uglednejša je tovarna, tem težje je seveda dobiti mesto in tem večje so zahteve, ki jih morajo šolarji izpolniti. Tako so učenci v Gospodarstvu (vajenci) v industrijski šoli Daimler Benza zgradili leta 197!) vozilo ki je pre- točnejšo izdelavo v okviru predpisanih dimenzij. Vendar pa množica toleranc na risbah, napravi načrt nepregleden in nerazumljiv. Zato se je marsikje uveljavilo podajanje dopustnih odstopkov z decimalnimi števili, tako da za decimalno vejico stoje ena, dve, tri ali celo štiri ničle. V čem je torej bistvo? — Če je neka mera podana z eno ničlo npr. 20,0 to pomeni, da je dopustni odstopek ±0,05 mm od imenske mere, — Če je ta mera podana z dvema ničlama npr. 20,00 to pomeni, da je dopustni odstopek ±0,005 mm od imenske mere. — Če je ta mera podana s tremi ničlami npr. 20,000 to pomeni da je dopustni odstopek ±0,0005 mm 2.3. ZAKLJUČEK Seveda s pričujočim zapisom tema o tolerancah še zdaleč ni izčrpana. Celotno področje urejajo jugoslovanski in mednarodni predpisi. Skoraj odveč je poudariti, da industrija pri nas in v svetu področju toleranc posveča izjemno pozornost, saj prav to omogoča pregled nad proizvodnjo, možnostmi servisiranja in rezervnih delov. V Elanu pa se to področje kar preveč mačehovsko obravnava, preveč po »tišlarsko«. Marjan Mertelj ing. stroj. Literatura: V. Savnik: Tehniško risanje (1979) vozilo z litrom goriva neverjetnih 1184,13 km, leta 1981 pa so zgradili rekordno vozi- lo, ki ga je poganjal štiritakten motor z delovno prostornino 114 ccm in je z litrom goriva prevozilo kar 1267 km. ŽT 82/12 TGV-najhitrejši vlak na svetu 12 let so francoski strokovnjaki trdo delali in danes na relaciji od Pariza do Lyona (426 km) redno vozi najsodobnejši vlak, katerega poto- valna hitrost je 260 km/h, največja pa celo 379,9 km/h. Za ta vlak so zgradili popolnoma novo dvotirno progo in samo na enem odseku mora vlak zmanjšati hitrost na 220 km/h, sicer bi zaradi obojestranskega nagiba proge lahko »poskočil« čez gorski hrbet. Posebne tehnične naprave omogočajo zaporedno vožnjo TGV vlakov v 4-minutnih presledkih, kar pomeni, da lahko v dve smeri vozi po 15 vlakov v eni uri. Za novo progo so morali zgraditi 8 viaduktov, 310 cestnih prehodov, 67 mostov. Položili so 100.000 ton tirnic, 1,400.000 pragov, 3,000.000 ton gramoza, 700 km ograj. Gradnja proge je stala francoske železnice okroglo 4,6 milijarde frankov. ŽT 82/12 Zaostajanje Evrope za Japonsko je razvidno tudi iz primerjave števila patentov s področja računalniško krmiljenih kontrolnih in regulacijskih sistemov. Tako je denimo ZR Nemčija v letu 1981 prijavila 11 patentov te vrste, Japonska pa 149. S področja razvoja in proizvodnje žepnih kalkulatorjev pa je ZR Nemčija prijavila 15 patentov, medtem ko so jih Japonci prijavili 277. ŽT 1/83 Proizvajalke nafte z Bližnjega vzhoda se z nakupom delnic vedno bolj uvrščajo med vplivne in močne delničarje multinacionalnih in zahodnoevropskih družb, kot sta avtomobilski gigant Mercedes Benz in kemijski koncern Hoechts. Pri slednjem so kuvajtski naftni mogotci udeleženi s skoraj četrtino glavnice, za kar so odšteli 1,4 miljarde mark. Pri tem pa se kuvajtski partnerji ne zadovoljujejo s »tiho« finančno udeležbo, marveč si prizadevajo, da bi s pomočjo Ho-echtsovega znanja iz njegove trgovske mreže obvladovali kemijo nasploh. ŽT 1/83 NAJHITREJŠI RAČUNALNIK razvija družba Fujitsu, največji japonski proizvajalec računalnikov. Kot predvidevajo, bo Eacom VP-200 s petimi megaflopi (milijoni) operacij na sekundo hitrejši od ameriških računalnikov, ki sta doslej držala rekord v hitrosti obdelave podatkov. To sta računalnika Cray Research X-M1’ in Control Data Cyber 205 s štirimi milijoni operacij na sekundo. ŽT 1/83 PORABA LESA bo leta 2000 dosegla letnih 5 milijard prostorninskih metrov (sedaj 3 milijarde). Les uporabljamo predvsem kot gori- vo (okoli 50 "/k), v gradbeništvu in papirni industriji, poleg že ustaljene rabe pa se danes odpirajo nova področja. Razmišljajo o tem, da bi les uporabljali za proizvodnjo živinske krme in za pridobivanje mnogih kemikalij, vštevši tekoča goriva in plastične snovi. ŽT 1/83 Landsat odkriva davčne grešnike Le kdo bi v prostrani, gozdnati in redko naseljeni deže- li mogel nadzirati vse gozdove in okdrivati, kje sekajo? Odgovor je jasen — in nanj so se zanašali številni lastniki gozdov v odročnih predelih Švedske. Izsekali so cela področja in les prodali, pri tem pa »pozabili« poravnati davke. Ker ni sodnika, kjer ni tožnika, je to početje trajalo dolga leta. V zadnjih mesecih pa se je zadeva obrnila. Švedska davčna uprava je naročila vrsto podrobnih posnetkov nekaterih področij dežele pri ameriški firmi, ki upravlja s sateliti Landsat. Najnovejši med njimi je Landsat D, ki obkroža Zemljo na višini 700 kilometrov. Satelit, težak 1650 kg, ima dve vrhunski snemalni kameri. Prva snema prvenstveno v območju vidne svetlobe in daje slike, na katerih je mogoče ločiti 80 metrov razsežne objekte. Druga zajema poleg vidnega tudi infrardeče področje, loči pa še štiridesetmetrske objekte. Na posnetkih, ki jih je prejela švedska davkarija, je seveda z lahkoto mogoče odkriti velike poseke. Kot pravijo poznavalci, bodo kazni in davki — ti pa so na Švedskem med najvišjimi na svetu — še kako odtehtali ceno fotografij . . . ŽT 2/83 GOSPODARSKI ČUDEŽ so Japonci dosegli — po lastnih navedbah — predvsem zaradi »čaščenja treh S«, se pravi zaradi doslednega uvajanja in upoštevanja standardizacije, specializacije in simpli-fikacije. Pri tem poudarjajo, da njihov cilj ni toliko v razvijanju tehnično izvedljivih, ampak predvsem gospodarsko smotrnih in upravičenih novostih. ŽT 2/83 SAMODEJNE PRESTAVE ZA BICIKEL Po polovici stoletja so tudi zensljive biciklistične prestave doživele novost — podjetni francoski izumitelj je izdelal samodejne prestave. Prestave imajo šestnajst stopenj. Delujejo tako, da se prestavijo v nižjo prestavo, ko postane sila na pedala dovolj velika, pri zmanjšanju sile pa se prestavljajo v višjo- ŽT 2/83 Marjan Mertelj DROBNE ZANIMIVOSTI NNNP 83: Poudarek na samozaščitnih aktivnostih Predsedstvo RK SZDL je na svoji nedavni seji razpravljalo in ocenilo lanskoletno akcijo NNNP, istočasno pa sprejelo tudi usmeritve za letošnje leto. Akcija NNNP — je bilo poudarjeno — se je vsestransko uveljavila in mora v prihodnje postati sestavni del najširših prizadevanj za stalno krepitev vseh sestavin SLO in DS. Prav zato naj bo tudi v letu 1983 usmerjena predvsem v preventivno samozaščitno aktivnost na vseh področjih družbenega življenja. Takšna usmeritev, je bilo rečeno na seji predsedstva RK SZDL, se je tudi doslej pokazala kot koristna in dobra, saj delovnim ljudem in občanom omogoča, da s samozaščitno dejavnostjo zagotavljajo svojo lastno in širšo družbeno varnost in s tem pridobitve ter perspektivo socialističnega samoupravnega razvoja. Akcija NNNP vse bolj prerašča v trajno sestavino vsesplošnega uresničevanja koncepta SLO in DS. Njena največja vrednost je predvsem v stalnih naporih in prizadevanjih za usposabljanje in pripravljenost čim širšega kroga deiovnih ljudi in občanov za potrebe obrambe in samozaščite. Istočasno pa aktivnosti v zvezi z akcijo NNNP pomenijo tudi zavzeto udeležbo družbenopolitičnih organizacij in drugih odgovornih dejavnikov v procesu podružbljanja vseh sestavin SLO in DS. V tem smislu je akcija NNNP dosegla svoj namen, in jo velja razvijati in bogatiti tudi v prihodnje. IZKUŠNJE UPORABLJATI V PRAKSI Aktivnosti povezane z akcijo NNNP izvajamo že od leta 1979. V tem času se je predvsem okrepila zavest, da je obramba in DS sestavni del dela življenja vseh naših delovnih ljudi in občanov. Uspešnost velike večine akcij in izvedenih vaj dokazuje, da so se v njihovo pripravo in izvedbo vključile ta- ko DPO kot tudi neposredni nosilci posameznih aktivnosti. Pri tem je še zlasti pomembno, da se ob tem usposablja na deset in stotisoče občanov in delavcev v KS in TOZD, svojo strokovno usposobljenost pa so preverjale in dopolnjevale tudi ustrezne službe in državni organi. V načelu smo z doseženimi rezultati pri uresničevanju začrtanih akcij NNNP lahko zadovoljni. Ker se posamezne vaje največkrat precej dolgo in vsestransko pripravljajo, tudi uspehi ne izostanejo. Analize navadno pokažejo, da so udeleženci zelo dobro opravili posamezne naloge in obveznosti, ki smo jih zastavili v pripravljenih načrtih. Kljub temu pa se nam v resničnem življenju še vse prevečkrat dogaja, da nas stvari presenetijo, da ne ukrepamo pravočasno in dovolj odgovorno. Izkušnje, ki smo jih pridobili na vajah, bomo zato morali v prihodnje bolj načrtno, dosledno in odgovorno uporabljati tudi pri vsakodnevnem delu, ravnanju in obnašanju. Ne moremo se zadovoljevati le z rezultati, doseženimi na vajah. Ni dovolj, da smo usposobljeni in pripravljeni hitro in učinkovito ukrepati ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, torej po dogodku, ko je do družbene škode že prišlo, in le odpravljati nastale posledice in škodo. Storiti moramo več. Samozaščitno se moramo organizirati in usposabljati zlasti tako, da bomo v vsakodnevnem življenju pravočasno in učinkovito preprečevali slabosti, napake, nepravilnosti in zlorabe, ki lahko pomenijo ogrožanje zasebnega in družbenega premoženja in s tem tudi sistema socialističnega samoupravljanja in njegovih pridobitev. Gre torej za takšno preventivno oziroma samozaščitno ravnanje, ki bo vsestransko onemogočalo kakršnokoli delovanje, ki ni v skladu z načeli in cilji razvoja socialistične samoupra- vne družbe. Le tako bomo neposredno prispevali k ustvarjanju in krepitvi varnostnih razmer. SMOTRI AKCIJE NNNP V LETU 198:$ Socialistična zveza si bo skupaj s frontnimi DPO ter odgovornimi družbenimi dejavniki tudi v letu 1983 vsestransko prizadevala za nadaljnji razvoj in uresničevanje koncepta SLO in DS. V ta namen bo predvsem vzpodbujala in načrtovala tiste aktivnosti, ki pomenijo stalno krepitev samozaščitne zavesti in usposabljanje za uresničevanje praktičnih vidikov samozaščitne dejavnosti. Temeljni poudarek v akciji NNNP bo zato namenjen še bolj načrtni preventivni dejavnosti in odpravljanju vzrokov za nastajanje družbene škode. Pri tem nam bodo kot podlaga služili tudi dokumenti kongresov ZK ter novi zvezni in republiški zakon o SLO in DS. Bistveni najširši poudarek akcije NNNP v letu 1983, ki pravzaprav pomeni nadaljevanje usmeritve iz leta 1982, bo zato veljal takšnemu preventivnemu organiziranju in delovanju, ki bo že v kali onemogočilo in preprečevalo vsakršno družbeno škodljivo ali sovražno dejanje. V slehernem okolju se moramo zatorej obnašati in delovati tako, da bomo ustvarjali najširše družbenoekonomske in samoupravne ter varnostne razmere, da ne bo prihajalo do dejanj, ki bi lahko kakorkoli ogrožala varnost ljudi, družbeno in osebno premoženje ter sistem in vrednote socialističnega samoupravljanja. Prav zato mora družbena samozaščita in akcija NNNP postati široko ljudsko gibanje, način razmišljanja in življenja, vsakodnevna praksa vsakogar in vseh skupaj. V letu 1983 bomo zato nadaljevali pred letom dni zastavljene in začete preventi-vno-samozaščitne aktivnosti in jih skušali razširiti še na nekatera druga področja. Konkretna pozornost in skrb pa bo namenjena predvsem: a) nadaljnjemu razvoju in usposabljanju narodne zaščite, b) razvoju in krepitvi civilne zaščite, c) doseganju večje prometne varnosti, d) zagotavljanju večje požarne varnosti in e) izboljšanju zaščite in varnosti pri delu. V akciji NNNP smo to pot postavili na prvo mesto skrb za nadaljnji razvoj narodne zaščite. Ugotavljamo namreč, da moramo na tem področju hitreje napredovati. Pojavljajo se zlasti nekateri problemi v zvezi z vsebino in načinom usposabljanja NZ. Zato je nujno čimprej, v skladu z novim zakonom o SLO in DS, domisliti in pripraviti potrebne smernice ter se tako načrtno lotiti uresničevanja sprejetih usmeritev in nalog. Izhajajoč iz določil novega zveznega in republiškega zakona o SLO in DS čakajo na tem področju socialistično zvezo pomembne naloge. Gre zlasti za utrjevanje spoznanj in zavesti o pomenu NZ za potrebe SLO in DS ter za kvalitetno usposabljanje najširšega kroga njenih pripadnikov. Kar zadeva nadaljno povečano in še bolj organizirano skrb za večjo prometno varnost, ni treba ponavljati znanih argumentov. Sedanje stanje ni zadovoljivo in zato je nujno še povečati družbeno skrb za izboljšanje razmer ter zmanjšanje človeških žrtev in materialne škode. Skrb za prometno in požarno varnost mora prerasti v vsakodnevno navado in obvezo slehernega od nas in vseh skupaj. Tem vprašanjem in problemom morajo nameniti še več pozornosti tudi strokovni in samoupravni organi, družbene organizacije, društva in ustrezne službe. Nadaljevali bomo tudi z začetimi prizadevanji in napori za boljšo organiziranost in usposobljenost CZ. Kot novost uvajamo v letu 1983 v okviru akcije NNNP dodatne organizirane napore za večjo varnost pri delu. Podatki zadnjih nekaj let sicer kažejo, da število nesreč pri delu rahlo upada, toda številke so še vedno zaskrbljujoče. Samo v letu 1981 se je zgodilo 47.795 nesreč, v katerih je umrlo 88 ljudi, da o materialni škodi in izpadu dohodka niti ne govorimo. Nesreče pri delu se največkrat dogajajo zaradi nespoštovanja predpisov, malomarnosti in površnosti, (Nadaljevanje na 14. strani) Hipertenzija — zvišan krvni pritisk Arterijska hipertenzija je stanje povečanega krvnega pritiska v arterijskem ožilju. Krvni pritisk (KP) je pritisk na steni žil, ki je potreben za vzdrževanje oz. pretok krvi po telesu. Le tako se lahko zagotovi zadostna preskrba tkiv s kisikom. Pritisk merimo v mm Hg oz. v novih enotah KPa (100 mm Hg — 13,3 KPa). Meri se sistolični in dia-stolični krvni pritisk. Sistolični pritisk je pritisk, ki je v ožilju takoj po utripu srca ko ta požene po žilah kri. Dia-stolični pritisk je nižji, meri pa stanje, ko srce počiva, ko je v diastoli (0,2 sekundi). Kaj je normalni krvni pritisk je vprašanje, ki še nima dokončnega odgovora. Nekateri avtorji govore, da je normalen do 140/90, drugi 165/95. Za oceno normalnosti je potrebno dodati še nekaj podatkov. Arterijsko ožilje je elastično in se tako uspešno prilagaja na spremembe krvnega pritiska. S starostjo pa neogibno postaja manj elastično, v steni se začno nabirati maščobe in minerali (arteroskleroza). NNNP ’83 POUDAREK NA SAMOZAŠČITNIH AKTIVNOSTIH (Nadaljevanje s 13. strani) skratka, nastajajo zaradi človeškega faktorja. V nekaterih panogah (črna in barvna metalurgija) pa število nesreč pri delu celo narašča. Poleg posebej poudarjenih konkretnih usmeritev in aktivnosti akcije NNNP v letu 1983 pa želimo v okviru najširšega razumevanja družbene samozaščite vsestransko podpreti tudi družbena prizadevanja za nadalj-no krepitev samoupravne delavske kontrole, inšpekcijskih služb ter preiskovalnih in sodnih organov. Zahtevna in zapletena družbenoekonomska situacija povzroča naraščanje nekaterih nezakonitih dejanj in pojavov, kot so kraje, malverzacije, špekulacije, dezinformacije itd. Tudi v prihodnje pred takimi in podobnimi dejanji ne bomo imuni. Delovne ljudi moramo usposabljati, da bodo sposobni razpoznavati prave vzroke in posledice takih dejanj, ustrezne organe pa vsestransko podpreti in jim pomagati, da bodo lahko odgovorno opravljali zaupane dolžnosti in naloge. Z. VIDIC Take stene so manj elastične, zato se KP dvigne. To je običajno vzrok za zvišanje KP v starosti. Zvišan krvni pritisk pa je potreben, da zagotovi zadovoljivo prehrano tkiv. Med ljudmi velja ugotovitev, da mora imeti človek toliko visok sistolični pritisk, kot je število njegovih let + 100. Petdesetletnik s KP 130/90 ima tako popolnoma normalen KP, pri sedemdesetletniku pa je 170/100 lahko že previsok. Za oceno normalnosti je poleg same vrednosti KP potreben pregled pri zdravniku, ki na podlagi klinične slike oceni, ali gre za povišan ali normalen KP. Za oceno povišanega KP ima večji pomen diastolični KP. Njegovo povečanje kljub normalnemu sistoličnemu pritisku pa se že smatra za povišan KP. Povišanje sistoličnega KP je lahko fiziološko (pri razburjenju ali fizični obremenitvi). Povišan KP je v veliko primerih osnovno obolenje, katerega nastanek je še nemogoče pojasniti. Govorimo o primarni ali esencialni hi-pertenziji. Če pa je posledica določenega obolenja (ledvic, hormonskega sistema, živčnega sistema) pa govorimo o sekundarni ali simptomat-ski hipertenziji. Pogosto ne moremo jasno opredeliti, saj se bolezni med seboj prepletajo in zakrivajo klinično sliko. Kako preprečiti povišan KP, kako se zaščititi? Nevarnost povišanega KP je predvsem v tem, ker po navadi narašča postopoma, brez bolečin, s slabim počutjem, vrtoglavico, krvavenju iz nosu. Teoretično je za nastanek najpomembnejša okvara v presnovi natrija (Na). Za to je osnovno načelo omejitev kuhinjske soli v prehrani. Tudi kava, alkohol in predvsem kajenje, nista priporočljiva. Ne nazadnje je važen zdrav način življenja z veliko gibanja in urejenimi medsebojnimi odnosi, ki ne povzročajo stresnih situacij. Ob zdravi prehrani je pomembno opozoriti še na maščobe, ki nimajo direktnega vpliva na KP. Nalagajo se v žilne stene in s tem povzročajo zvišanje. Dnevno KP niha tudi do 20 mm Hg, kar je v fizioloških mejah. Zato enkratno povišanje KP še ne pomeni hipertenzije, ampak so potrebne občasne kontrole. Dr. Miran Rems / •2, X v Ljudje naj se zgledujejo po Jugoslaviji. Naj živi prijateljstvo med narodi Kitajske in Jugoslavije! /f/5. f Delegacija Gimnastične zveze LR Kitajske 11. april 1983 ELf\N »ucaivs Kitajski telovadci, ki so nastopali na mednarodnem prvenstvu Ljubljane — v Elanu Z mednarodnega prvenstva v gimnastiki (Ljubljana). Hir. TOZD Inštitut tov. Petriček čestita zmagovalki Prvič od šestih do dveh — po novem od sedmih do treh NAŠ PRVI DELOVNIK V TOVARNI ELAN »V petek greste v Elan na proizvodno delo!« nam je nekega torka dejala tovarišica razredničarka. Bili smo zelo presenečeni, hkrati pa nas je postalo malo strah, če bomo pri delu uspešni. Bodo z nami zadovoljni? Bili smo v učilnici za angleščino in nestrpno smo pričakovali tovarišico. Na naše veliko presenešenje je v razred stopil tovariš ravnatelj. Tisti hip smo že mislili, da smo spet kaj ušpičili, toda tovariš nam je le začel razlagati, kako bo potekalo naše delo v Elanu. Napeto smo ga poslušali in ga nekajkrat tudi prekinili z našimi vprašanji. Tudi tovariš je bil nekoliko zaskrbljen, kakšen vtis bomo naredili in če bomo vsi na delo prišli pravočasno. Irena Z očmi, polnimi pričakovanja, in z nekoliko tesnobnim občutkom sem se zazrla v visoko, moderno stavbo. Na vrhu se je v medlem svitu prebujajočega dne prelival rdečkast napis: ELAN. »Vsekakor to ne bo pomivanje posode, niti pometanje ali brisanje prahu,« sem si mislila. To so se mi doma smejali, ko sem povedala, da gremo na delo v pravo tovarno. Pa jim bom že pokazala! Vse bom naredila, kar mi bodo ukazali. Misli mi je pretrgalo več glasov. Odšli smo v sejno sobo, kjer smo poslušali predavanje o zgodovini Elana, v svetu pomembne in priznane tovarne športne opreme. Potem nas je predavatelj popeljal po tovarni in nas seznanil s procesom nastajanja vseh vrst smuči. Nato so nas vodje posameznih TOZD odpeljali s seboj. Dodelili so me v obrat smučarna, kjer sem v polivinilno folijo zavijala še »sveže« smuči, ravnokar narejene. S sošolko sva predstavljali zadnji člen v proizvodnji, zadnje opravilo, preden so smuči prišle v trgovino in hrepeneče čakale, da bi zdrsele po snegu. Delo ni bilo težko, samo tako zelo enolično. O ne, dolgočasiti se nisem imela časa, toda če bi morala vse življenje nositi smuči od ene stojnice k drugi, jih zavijati in spenjati z elastiko, bi se težko odločila za to delo. Sicer pa je bilo strašansko prijetno imeti občutek, da delaš res nekaj koristnega, da sem tudi jaz kapljica v potočku ustvarjalnosti velike tovarne. Ko smo odhajali domov, mi iz oči ni več žarelo veliko pričakovanje, ampak zadovoljstvo. Ni ga namreč lepšega občutka, kot če veš, da tvoj dan ni minil kot dih vetra, ampak da si storil nekaj, kar dela življenje vredno življenja — DELAL. Maja Precej nenavaden dan je bil to zame. Zame, za sošolce pa tudi za delavce Elana, saj se jim ne pridruži vsak dan toliko mladih delovnih rok, ki doslej niso resno okusile fizičnega dela. Tokrat pa zares: od sedmih do treh. Že začelo se je drugače. Vstajanje ob šestih mi ni delalo preglavic, saj nisem po-ležuh. V jutranjem svitu sva s prijateljico prišli na postajo, kjer so bili zbrani že nekateri sošolci. Mencali so si roke, si jih greli v žepih, saj je bilo pošteno mrzlo. Z avtobusom smo se pripeljali do tovarne. Porazdelili so nas v skupine, varnostnik pa nas je posvaril pred nezgodami, ki bi se lahko zgodile ob naši nepazljivosti. Sledil je ogled tovarne in končno so nas delovodje odpeljali na delovna mesta. Z Matejo sva delaii v smučari-ji. Tamkaj zaposlena delavka nama je pokazala, kako se smuči zavijajo in še prej očistijo. Sprva mi delo ni šlo lepo in hitro od rok, a kaj kmalu sem se ga privadila. Ob desetih je bil polurni odmor z okusno malico. No, delovnik je minil hitro. Ob treh smo se zbrali pred vratarnico. Utrujena sem bila, a zadovoljna. Zakaj? Marsikaj sem spoznala. Na primer to, zakaj mi očka in mamica ne dasta denarja za vse moje muhe in velike, prevelike želje. Alenka Ura budilka je hrupno zazvonila na nočni omarici. Leno sem vstala in odšla v kuhinjo. Mama, ki se je smukala okrog štedilnika, me je opozorila, da me avtobus ne bo čakal, če se bom tako obirala. No, končno sem s le napravila, pozajtrkovala in zadnjo minuto stekla na postajo. Prerinila sem se med množico delavcev do avtobusa in kupila vozno karto do Begunj. S sošolci smo se živčno spogledovali, čeprav nihče ne bi za nobeno ceno priznal, da ga je prvega delavnika v tovarni malo strah, fzstopili smo pred tovarno Elan. Na postaji nas je čakal tovariš Antolin. Najprej nam je na kratko opisal delo v tovarni, potem pa smo si jo ogledali na lastne oči. To drugo se mi je zdelo veliko bolj zanimivo. Okrog devetih so nas razporedili na delovna mesta. Delala sem v oddelku za izdelavo smuči. Delavci so se mi kar malo smilili, saj dan za dnem, leto za letom opravljajo iste naloge. Tudi jaz sem dobila v roke cunjo in sem smuči najprej lepo obrisala, potem pa sem jih zavila in odnesla na polico. To delo sem opravljala le šest ur pa so me že prav kmalu pošteno bolele noge. Malo me je motil tudi hrup, saj ga nisem vajena. Tako kot že dolgo ne se mi je prilegel pasulj, ki smo ga dobili za malico. S še večjo voljo do dela sem se po malici vrnila na delovno mesto. Delavke so me sprejele medse in se z menoj pogovarjale, kot bi se že dolgo poznale. Ko je odzvonilo konec dela, smo se zbrali na avtobusni postaji. Vsi smo si.imeli veliko povedati, saj je bilo delo v tovarni zelo zanimivo. Mateja Z Danico sva lepili steklen papir na vodne smuči. To ni zahtevno delo. »Nič lažjega!« sem si mislila, ko so mi pokazali, kako naj delam. Do 13 ure je šlo, potem pa so nama začele pojemati moči. Čas se je po polževo vlekel. Bolele so naju noge in komaj sva čakali, da bo ura tri. Breda Namestili so me v lakirnico, kjer sem brusila, brisala in zlagala smuči na posebno stojalo. To delo ni prav posebno težko, vendar so me že po nekaj urah bolele noge. Ko so me delavke pohvalile, mi je dobro delo. Pohvala mi je vračala vojo do dela. Hkrati mi je bila tudi plačilo. Lidija Brisal sem smuči, ki so prišle z brusilnega stroja. Nalagal sem jih na poseben voziček, ki so ga drugi delavci odpeljali naprej. To delo mi je bilo všeč, zato mi je čas hitro minil. Čeprav smo delo opravljali stoje, nisem bil utrujen. Rad bi videl, da bi še večkrat šli delat v Elan. Edi Delal sem v oddelku za brušenje žag. Moram priznati, da me je to delo veselilo. Delavci so bili z menoj prijazni in so se trudili, da so odgovorili na vsa moja vprašanja. Klemen Ob pol devetih smo Mojca, Renata in jaz odšle v skladišče surovin. Delo je bilo lahko in zanimivo. Po škatlah smo razvrščale vijake in matice. Ko smo končale, smo po velikosti razvrščale maso za smuči. Nazadnje smo še pometle 40 metrov dolgo skladišče. Z delom smo bile zadovoljne, saj smo prvič delale v tovarni. Osemurno delo je minilo hitro in vesele, da smo ga opravile tako, kot je treba, smo se vrnile domov. Dolores Še zdaj se mi zdi kar malo neverjetno, da sem se tistega dne znašla med množico delavcev v tovarni in da sem opravila svojo prvo dnino. To, da so me pohvalili, je bilo največje plačilo zame in tega dne ne bom zlepa pozabila. Damjana Delo v proizvodnji cenim zdaj veliko bolj kot prej, saj sem ga okusil na svoji koži. Zdravko (Nadaljevanje na 16. strani) »Morilski zvok budilke me je dobesedno spravil ob živce. Ura je bila nekaj čez pet in to je zame skoraj sredi noči«, sem pripovedovala sodelavcu. Obratovodja se mi je smejal, ko je gledal moje zaspane oči in gibe, v katerih je bilo komaj še kaj življenja. »Saj bo kmalu minilo teh osem ur. Boš videla, da je pri nas zares zanimivo delo.« Res se ni zmotil. Še kako hitro je minil moj prvi »šiht«. Ne rečem, da sem bila po opravljenem delu ravno razpoložena še za kakšno dejavnost, vendar sem sama pri sebi dejala: »Nasvidenje med počitnicami!« Mojca Nekateri sošolci so se jezili, ko so izvedeli, da gremo v Elan delat, jaz pa sem bila vesela, da bom spoznala, kako je sploh v tovarni. V tej delovni organizaciji namreč delata tudi moja starša. Vodja oddelka me je seznanil z delom in takrat sem prvič spoznala, kakšno odgovornost ima delavec pri stroju. Ni bilo tako, kot smo si mi predstavljali, ves čas je bilo treba pridno delati. Delavci so bili prijazni in so mi celo preveč pomagali. Brisala sem smuči, ki so jih delavke brusile na stroju. To delo se mi nekaj časa ni zdelo težko, a predno je bilo končano, sem bila kar pošteno utrujena. Zdenka Prvič* od šestih do dveh — po novem od sedmih do treh (Nadaljevanje s 15. strani) Hitro je minilo osem ur. Raje hodim v tovarno delat, kakor pa v šolo. Čisto zares! Urban Po končani osnovni šoli bom odšel študirat in, če bo le mogoče, se bom zaposlil v tovarni Elan. Robi Čeprav so me bolele noge, sem bila vseeno zadovoljna, saj sem šele ta dan v resnici spoznala, kaj se pravi delati in služiti denar, ki ga mi otroci včasih premalo cenimo. Slavica Naš delavnik se je končal ob treh. Odhajali smo srečni, prepričani, da smo z delom pokazali, da le nismo najslabši razred, kot so včasih govori po šoli. Martina Je bilo aktualno Je aktualno Bo aktualno JE BILO AKTUALNO JE AKTUALNO BO AKTUALNO Inflacija Inflacija Inflacija Sistem OD Sistem OD Sistem OD Delovni čas Delovni čas Delovni čas Porast stroškov Zvišanje prodajnih cen Dohodek / izguba Izvoz (za vsako ceno) Izvoz (še vedno) Izvoz (brez vsake cene) Uvoz (repromateriala, strojev, tehnologije in največ ropotije) Uvoz (repromateriala) Uvoz (?) Povišanje produktivnosti (z uvozom tehnologije) Povišanje produktivnosti (z intenziviranjem dela) Zadržati padec produktivnosti Elanovci vseh dežel, združite se! Elanovci vseh dežel, zbudite se! Elanovci vseh dežel, zganite se! Zamrznitev cen Ohlajene vroče cene Pregrete cene Asociacija Spominjam se besed: »Majhen korak za človeka in velik za človeštvo«. In Armstrong je napravil sprehod po luni. Majhen korak naprej za ELAN in velik za »politiko stabilizacije« in ELAN je prišel na proste sobote v februarju 1983. »Majhen korak nazaj v poplavi korakov in velik za ELAN« in ELAN je napravil sprehod v svojo zgodovino, če lahko predfebruarski situaciji rečemo zgodovina. Glede na blago zimo ni prav nič čudno, da so bile cene kljub zamrznitvi tako čudovito tople. M. Čučnik Moji občutki ob delu v tovarni! Veselje in ponos, da tudi jaz lahko stojim za strojem, nad katerim se vsak dan sklanjajo obrazi delavcev, roke hitijo in misli računajo, koliko denarja bo delo zneslo in kako ga obrniti, da bi bilo najbolje. Vladka UČENCI 7. A IN 7. B RAZREDA OSNOVNE ŠOLE F. S. FINŽGARJA LESCE SE ZAHVALJUJEMO ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA ELAN ZA NJIHOVO GOSTOLJUBNOST IN PRIJAZNOST, ZA POPESTRITEV NAŠEGA VČASIH ŽE NEKOLIKO ENOLIČNEGA IN DOLGOČASNEGA ŠOLSKEGA VSAKDANA, ZA KOPICO PRIJETNIH VTISOV PA TUDI KORISTNIH SPOZNANJ. Usodni mož Prirejeno po Prešernovi baladi »Povodni mož« Od nekdaj so dobre »elanke« slovele, a bol’še od ERCE bilo ni nobene, nobene nogam bilo bolj zaželene ob času nje slave, za fante in žene. Ko najbolj iz zvezd je danica svetla, najboljša od dilc je ERCEjka bila. Mnog’ter’ga mladen’ča, mnog'ter’ga junaka, oko je na skrivnem na ERCE metalo, ERCEjki srce se je smučarja vdalo; al' smučarjev b’lo je nji vedno premalo. Kar slišala dobrih okrog je slovet’, skušala jih v mreže reklame je ujet’. Je znala obljubit’, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, mladino unemat’, starejšim prijetna; modrij in zvijač je bila vseh umetna. Je smučarje dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. Na smučarskem trgu dolarji zeleni, na tekmah pa himne najboljšim so pele, dričale lepote opojnosti bele v soboto, nedeljo z mladen’či vesele. Bila je kraljica njih ERCE brhka, vijugat’ ni dolgo nje volja bila. Jih dokaj jo prosi, al’ vsak’mu odreče, zmag'vati se brani, triumf odlašuje, si vedno izgovore nove zmišljuje; že upanja mnogim mladen’čem zmanjkuje. Že dvanajst odbila je ura in čez, ko jela ravnat’ se je ERCE na ples. Al' ker se ozira, si smučarja zbira, zagleda na snegu rumen’ga junaka; enac’ga pod soncem mu ni korenjaka, želi si z njim smučati smučka prav vsaka. Omrežit’ ga ERCEjka lepa želi, zaljubljeno v njega obrača oči. To videt’ ERCEjki junak se približa: »Al’ hot’la bi z mano plesati?« ji pravi; »kjer Baltik ledeni pridruži se snegu, o tvoji lepoti sem slišal na bregu. Že ERCEjka zala pred tabo sem zdaj, pripravljen, da s tabo postanem naj, naj!« To reče in se ji globoko prikloni, sladko mu nasmeja se ERCEjka zala: »Na prvi stopnički jaz nisem še stala, da čakala tebe sem, res je, ni šala. Zatorej le hitro mi noge podaj, pokaživa svetu, kaj zmoreva zdaj.« Podal ji mladenič prelepi je noge in urno ta dva sta po snegu zletela, ko da bi lahke perutnice imela, bila bi brez teže okrog se vrtela. Ne vidi se, kdaj da sneg smuča udar’, vozila sta, ko bi ju nosil vihar. To videti, drugi so vsi ostrmeli, od sreče pa naše roke so zastale; ker niso rivalke glasova več dale mladen’ča noge so trdo zacep’tale: »Ne maram« zavpije »za fišer, za ros’ zdaj ERCEjka moja naj k zmagam me nos’«. Prešernova Balada o povodnem možu ima še štiri kitice s tragičnim koncem. Našo priredbo tu zaključujemo, saj smo še daleč od tega, da bi naša najboljša smučar in smučka potonila v valovih pozabe. Lahko jima želimo le še veliko »prvih stopničk« v vseh prihodnjih belih cirkusih. Po Prešernu priredil: M. Čučnik Športni sejmi 1983 WISPO — razstava lova, orožja, športa, ribolova, jahalnega športa 2.-5. 6. VViesbaden BRINCA/DUAS RODAS - mednarodni sejem igrač in koles 21.-26.6. Lizbona SWESPORT — mednarodni strokovni športni sejem september Stockholm SISEL — mednarodni strokovni sejem za šport, artikle in prosti čas 3.-6. 9. Pariz ISPO-HERBST - mednarodni sejem športnih artiklov 8.-11.9. Miinchen SPOGA — mednarodni strokovni sejem šport, artiklov, opreme za taborjenje in vrtnega pohištva 11.-13. 9. Koln CARAVAN EUROPA - mednar. strokov, razstava bival, prikolic in pribora 13.-19. 9. Torino 1NTERPLAYEXPO - mednar. razstava igrač 16.-25.9. Budimpešta INTERBOT — mednarodna Friedrichsha- razstava vodnih športov 17, —25. 9. fen INTERMONTEC — naprave za šport, prosti čas in gorski turizem . . . 21, —24. 9. Miinchen NSGA — sejem športnih artiklov 23.-25. 9. Rosemont LANGENDRAG — plavajoči sejem čolnov 23.-27. 9. Goteborg IMTEL — rastava čolnov 29. 9.-2. 10 . Hamburg Mednarod. strokov, sejem CARAVN-SALON 1. 9. 10. Essen ISLE — mednar. sejem športa in prostega časa 2.-5. 10. Birmingham NSGA — jesen, sejem šport. artiklovl4,—16. 10. Los Angeles Mednarodna rastava čolnov Mednarodna razstava opreme za podvodni šport 15.-24. 10. Genova 16. mednarodni sejem lova, ribolova, športa, turizma 18,—23. 10. Novi Sad EMTEC Trade Days — evropski trgovinski sejem za čolne 20.-21. 10. Hamburg Itastava smuči 20, — 30. 10. Montreal Nemška mednarodna razstava čolnov 20, —30. 10. Hamburg 29. 10.-6. 1 Rastava bivalnih prikolic 1. Villingen VRIJE TIJD — mednarodni sejem za prosti čas november Kortrijk Letna razstava za avtomobilski šport 4.-6. 11. Montreal SNOW -razstava za SNOW — razstava za šport, zimo in šport, zimo in oddih 4.-7. 11. oddih 4.-7. 11. Basel VSE ZA OTROKA - 7. jugoslovanski sejem z mednarodno udeležbo 7,—12. 10. Celje 4. sejem nove in rabljene smučarske opreme (sejem je regijski) 8,—13. 11. Celje SKI EXPO 83 — 14..mednarodni sejem opreme za zimski šport in turizem 9. 13. 11. Ljubljana AUBOCA — razstava avtomobilov, čolnov, karavanov 16.-20. 11. Offenburg ŠPORT 83 — razstava in prodaja nove šport, opreme, prodaja rabljene športne opreme, filmi, nasveti 16.-20. 11. Maribor MOTOR-SHOW — mednarodna 26. 11.-4. 1 razstava motornega športa 2. Essen Novice — novice — novice — novice — Poraba plastične mase za avto-karoserije bo porasla do leta 1987 v Evropi in ZDA na 25.000 ton. V zadnjem desetletju tega stoletja pa bo narasla na 50.000 do 75.000 ton, največ v Evropi. — FILA bo na jesenkem ISPO 83 objavila začetek prodaje smuči. V Miinchnu bodo predstavili eksklusivne FILA smuči, ki jih bodo nato v omejeni in oštevilčeni koli- čini 1000 parov razdelili na nemškem tržišču. Smuči bodo narejene ročno v Švici. Športni trgovci naj bi smuči dobili selektivno, da bi jih lahko ponudili potrošnikom za zimsko seozno 1984/85. — S telovadnim orodjem in žogami hoče ameriški AMF koncern priti na japonsko tržišče. AMF računa na privolitev japonske gimnastične zveze, da bo priznala AMF telovadno orodje, če bo narejeno po predpisih. AMF direktor E. Conor pravi, da orodje, dovoljeno za OI v Los Angelesu, zadošča predpisom. Boljšo prodajo si obeta AMF proti VOIT-žogah za nogomet, košarko in odbojko. Japonski trg za žoge cenijo na približno 16 Mio DM. Inovacije Vloga št. 367 — Bešter Jože: Sprememba ojačitve stopala pri RC smučeh. Avtor je inovacijo prijavil 24. 2. 1982. V njej se predlaga, da se pri smučeh pod dolžino 170 cm uporablja fenol v trakovih za ojačitev stopala namesto dosedaj uporabljenega laminata. Prihranek je na materialu. Vloga št. 360/1 — Robič A., Berce J., Krmpotič N., Finžgar M.: »Dolžinski izkoristek stranskega fenola«. — Komisija za izume je 26.4. 1983 dala v razpis 4 probleme s področja TOZD Smuči. Razpisni rok je 21 dni. Razpisi pa so na oglasnih deskah. — Dne 26.4. smo prejeli prijavo 400. inovacij v ELAN-u. Avtorji so inovacijo prijavili 30. 10. 1981. Kratka vsebina: Fenol stranske plošče, ki ostajajo neizkoriščene po dolžini (2750 mm — dolžina sredice) v etažni stiskalnici, se nalepijo na jesenove lamele 9 mm. Spoji fenola so topi in zaradi razmikanja pred vlaganjem v stiskalnico prelepljeni s selotejpom. Lamele s fenolom se po obstoječem postopku, ali na DIM-TERJU lepijo na ocume — topola plošče. J Haiiilj Hw|] 1 11 j' JlK BL-a: < m Gradnja prizidka pri oblikovalcih Strojnica obrata hladilne tehnološke vode Bazen hladilne tehnološke vode Kronika o razvoju športne dejavnosti v Begunjah Za uvod nadaljevanja ponovno poudarjamo, da je to kar opisujemo v »Smučini« le povzetek iz rokopisov in ustnih izročil, kar bo podlaga za izdelavo prave Kronike o razvoju športa v Begunjah. Že s tem poskusom smo zbudili veliko zanimanje, predvsem med domačini, ki sami dodajajo avtorju nova in nova izročila. Pravkar smo prejeli izredno bogato dodatno gradivo — zapuščino pokojnega dr. Jaka Prešerna, ki nam bo zelo koristila in popestrila našo kroniko. Sorodnikom pokojnega dr. Prešerna se za to gesto lepo zahvaljujemo. S tem so mnogo doprinesli krajanom Begunj in okolice. Pa še nekaj. Še vedno bo dobrodošla vsaka novica ali slika iz preteklih časov. Vabimo vse k sodelovanju. Oglasite se avtorju Perku Gabrijelu (Jelčku) iz Begunj. (Slika 1 — Nove smučarske obleke izdelovalca sukna; Kolman Ivan in Medja Franci — na sliki) Za eno od nalog ustanovnega občnega zbora smučarskega kluba Begunje — gradnja lastne smučarske koče v dolini Drage — so se člani kluba temeljito pripravljali. Napravili so načrt vseh del in vsak član kluba je prevzel svojo nalogo. Pri tem so vključili tudi mnogo vaščanov, ki niso bili člani kluba, pa so s svojim delom želeli sodelovati. Že leta 1929 sta Bulovec Alojz in Kolman Janez izbrala mesto za kočo na koncu doline Drage, preko mosta gorskega potoka Begunjščice, na levi strani pod Ovčevniki (1053 m) in na desni pod slikovitim Prapro-tnikovim vrhom. Mesto je bilo na »srenjskem« in smučarski klub je dobil parcelo v uporabo za 99 let. Klub je moral podpisati pogodbo in za »srenjo« jo je podpisal Zupan Janez (Čut), ki je bil kot kmet in posestnik zelo naklonjen smučarskemu klubu in tudi gradnji koče. Gradbeni načrt za kočo je preskrbel Bulovec Alojz. V začetku leta 1929, so že spomladi člani Nove smučarske obleke izdelovalca sukna: Kolman Ivan in Medja Franci (sl. 1) Govor predstavnika Smučarske zveze (sl. 5) kluba najprej izravnali mesto gradnje, ker je bil teren močno nagnjen. Člani kluba so prevzeli istočasno ureditev in izravnavo slabega in težko prevoznega kolovoza od razvalin gradu Kamna, do konca doline. Celotna dolžina je znašala okrog 1700 m in vsak je prevzel okrog Prostovoljni »kuluk« v nedeljo popoldne v jeseni 1930 (sl. 3) Posnetek koče pozimi 1931, ki ga je izdelal Resman Jože (sl. 4) Smutartla ktx'o i t\S> *«. (Mr{>>>f>k,ut Pit M ji Gostovanje košarkarske reprezentance v Radovljici Vodstvo reprezentance je iz rok predsednika skupščine TKS Radovljica Petra Petrička, prejela spominsko darilo — bakrorez mesta, Elanovci pa smo reprezentantom podarili lične pasove. Na sliki: Bojan Kolman, vodja košarkarske sekcije, pravkar i/.roča darilo Čosiču. (V ozadju Vilfan in Kičanovič), nanj pa čaka še Dalipagič 120. Drugo mesto je zasedla ekipa Kemične tovarne Podnart, tretje Gorenje Radovljica, četrto Murka Lesce in peto Hotel Jelovica Bled. Našo ekipo so zastopale: KOLMAN. Marijana — vodja ekipe, GUMILAR Ibolka, Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči CZ Občinski upravni organ za ljudsko obrambo občine Radovljica je za 22. maj 1983 razpisal občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, katerega se je udeležila tudi naša ekipa in dosegla prvo mesto. Namen tovrstnih tekmovanj je vzpodbujati pri članih ekip težnjo po čim boljšem znanju in obvladanju veščin prve pomoči, seznanjati člane ekip s tradicijami partizanske sanitete, vzgajati člane ekip v duhu patriotizma in socialistične solidarnosti, s kvalitetnim znanjem iz prve pomoči krepiti obrambno moč naše skupnosti, s pripravami na tekmovanja in z udeležbo na njih obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost za nudenje prve pomoči. Pravico do nastopa so imele vse ekipe PMP iz krajevnih skupnosti in TOZD na območju občine Radovljica. Ekipa je bila sestavljena iz 6 članov, od katerih sta dva morala imeti opravljen 80-urni, ostali štirje pa 20-ur-ni tečaj. Tekmovanje je obsegalo preizkus praktičnega znanja, ki se opravi z: — izvedbo triaže vrstnega reda dajanja prve pomoči in določitve vrstnega reda evakuacije po oskrbi poškodbe, — oskrbo fiktivne poškodbe, ki mora biti realistično prikazana na manekenu ali pa jo ponazarja slika ali pa oboje, — preizkus praktičnega znanja so opravile ekipe po trojkah tako, da vodja ekipe in njegov namestnik na določenem mestu opravita tria-žo, trojka pa na svojem tekmovalnem mestu oskrbi poškodbo in nakaže transport poškodovanca, — čas, v katerem mora trojka oskrbeti poškodovanca, je bil vnaprej določen glede na vrsto poškodbe in vpisan na ocenjevalni poli praktičnega dela tekmovanja. Ocenjevanje ekipe so opravili ocenjevalci triaže in ocenjevalci praktične oskrbe poškodovancev, ki so poklicni zdravstveni delavci, s pripombo, da zdravstveni delavec, ki je ekipo pripravljal, iste ne more ocenjevati. Kot že rečeno, je bilo tekmovanje 22. maja 1983 na nogometnem igrišču Lesce. Tekmovanja se je udeležilo 44 ekip iz občine, prvo mesto pa je dosegla naša ekipa z maksimumom točk, to je POLAJNAR Ivanka, DEŽMAN Francka, GUREVNIN Miroslava, LUKAN Ljubo-mira, VIDIC Ljuba in ŠUBIC Ivanka, ki so svojo nalogo zares odlično opravile, seveda pa gre zahvala tudi tov. ANDERLE Tei iz Zdravstvenega doma Radovljica, ki že več let zapored strokovno pripravlja našo ekipo za tovrstne nastope. Zdravko Vidic Elanova ekipa prve pomoči CZ je zmagala na obč. tekmovanju za leto 1983 OBČINSKO TEKMOVANJE EKIP PRVE MEDECINSKE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE : "V TOČKE. MESTO. DATU M _ OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE RADOVLJICA ZAHVALA Ob težki izgubi drage sestre IVANE HAJDINJAK se vsem zahvaljujeva za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem kontrole za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča brata: Janko in Franc Peterman z družinama ZAHVALA Ob izgubi drage mame IVANKE TKIPLAT se zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od sodelavcev lakirnice. Žalujoča hči Minka Ka.jdiž z družino ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta ŠABANA TELALOVIČA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, sodelavcem obeh izmen lakirnice pa za denarno pomoč namesto venca. Žalujoča hči — Zobič Nasiha ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANE KLOBASA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz strojne delavnice za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca. Žalujoči sin Janez Ozmec z družino ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame FRANČIŠKE POSAVEC se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, še prav posebno pa sodelavcem vzdrževanja za venec in denarno pomoč. Žalujoči sin Vinko z družino IN MEMORIAM LOJZETU RAZINGERJU V SLOVO DRAGA MALCI URH Ko pomlad prebuja nova življenja, si ga ti morala žrtvovati. Skrbna mati in žena si želela tudi ti podariti novo življenje družini in narodu. Kot žrtev materinstva smo te spremili na tvojo zadnjo pot, od koder ni vrnitve. V polnem zamahu ustvarjanja, gradnje doma in srečne družine, je nenadoma vsega konec. Kako neizmerna bol je za tvoje najožje, moža in mala otroka, ki so izgubili ljubljeno ženo in mamico. Hudo je tudi nam, tvojim sodelavcem, ki smo nekaj let v Elanu delili s tabo dobro in slabo. Navezali smo se nate in te cenili kot marljivo, tiho in skromno delavko, prodajalko v naši športni trgovini v Begunjah. Nikagor ne moremo razumeti, da te ne bo več med nami, tako smo se navezali drug na drugega. Draga Malči. Ničesar več ne moremo storiti zate, prav ničesar ne moremo spremeniti. Le spomin nate nam bo ostal v naših srcih, pogrešali te bomo tudi mi. Počivaj v miru, svojcem pa izrekamo globoko sožalje. Sodelavci Elana ZAHVALA Ob težki, nenadni izgubi drage žene in mamice AMALIJE URH se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, obisk in spremstvo na njeni zadnji poti, vsestransko pomoč sindikatu in članom kolektiva Elan ter venec od ožjih sodelavcev TOZD Trgovina. Žalujoči mož Ciril Urh in sinova bljen in vsi Elanovci so te poznali. Za vsakogar si našel dobro besedo in ga spravil v dobo voljo, če je bil še tako čemeren. S to dobro voljo si vsem vlival pogum in voljo do dela in do življenja. Živel si skromno a pošteno, vsakomur si pomagal, če si le mogel. Sodelavci smo te radi sprejemali medse, pri delu, kakor tudi v prostem času, ker si tako preprosto znal skrbeti za razpoloženje. Še celo do zadnjega, ko te-je bolezen že položila na posteljo, si bil v trenutkih veder in razpoložen, da si celo obiskovalcem povrnil dobro voljo. Dragi Itobi! Če od koga, se prav od teba poslavljamo z bolečino v srcu, kajti izgubili smo najboljšega sodelavca, tovariša in prijatelja. Iskreno se ti zahvaljujemo za opravljeno delo, za tvojo vsestransko pomoč in vedro razpoloženje. Tvoj delež vgrajen v Elan, bo nam, kakor tudi novim, mladim delavcem zapuščina, garant za boljše življenje. Kljub prezgodnji smrti si svojo življenjsko nalogo vzorno opravil. Počivaj v miru, soprogi in ostalemu sorodstvu v sočustvovanju naše globoko sožalje- Sodelavci ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica, svaka ROBIJA VRHOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali ob njegovi težki bolezni ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. llemsu in dr. Podlesniku za nego, sostanovalcem, sosedom ter drugim prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in za podarjeno cvetje. Enako tudi sodelavcem Bolnice Begunje. Iskreno se zahvaljujem sodelavcem VZDRŽEVANJA in gasilcem tovarne ELAN za vence, spremstvo in godbo, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, bratom Zupan za ubrano petje ter pihalni godbi VERIGA iz Lesc. Žalujoči: žena Milka, brata Dolfi in Pepi, sestri Dora in Lenka z družinami, nečakinja Brigita ter ostalo sorodstvo. biti tudi vesel, z nasveti si marsikomu pomagal, skratka bil si vsestranski človek. DRAGI LOJZE! Čep rav so nas ločila leta od tvoje upokojitve do danes, nas še vedno povezujejo naša dela, ki smo jih vsak po svojih zmožnostih vgradili v Elan, da je postal to, kar danes je in kar pomeni doma in v svetu. Tudi ti si mu dodal svoj temeljni kamen. Hvala ti za to. Svojo življenjsko nalogo si bogato izpolnil, zato počivaj v miru! Prejmi zadnji pozdrav od sodelavcev Elana, svojcem pa iskreno sožalje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA RAZINGERJA se zahvaljujemo vsem bivšim sodelavcem DO ELAN za izrečena sožalja, za venec in spremstvo na zadnji poti. Žalujoča žena Olga in hči Olga z družino UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Čučnik Milan, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Radevič Josip, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija. Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72). ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega očeta JANEZA MANDELJCA se vsem najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja, obisk na domu in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Gospodarskemu sektorju pa še posebej hvala za podarjeni venec. Hčerka Pavla Jerič z družino ROBIJU VRHOVNIKU NA ZADNJO POT Čeprav je že 15 let kar si odšel od nas v zasluženi pokoj, te imamo starejši delavci dobro v spominu, kot strokovnjaka s področja lesarstva. Kljub temu, da si bil v Elanu zaposlen le 12 let, si v tem času razvoja podjetju doprinesel levji delež pri uvedbi naprav za sušenje lesa. Iz nič si vpeljal moderen sušilni režim na novih sušilnih napravah, ki se s pridom uporabljajo še danes. S tem si pomagal odpraviti ozka grla v proizvodnji lesnih izdelkov. Pri svojem delu si bil sila natančen in vztrajen, po drugi strani pa dobrovoljen in prijeten sodelavec. Znal si Prav po dopolnjenih 30 letih dela v Elanu kot ključavničar in najdalj kot varilec, si se za vedno poslovil od nas, sodelavcev. Kljub izredni volji, nisi premagal zahrbtne bolezni, ki te je pokosila sredi lepih moških let. 30 let vestnega, težkega in odgovornega strokovnega dela je dolga življenjska doba, ki si jo posvetil Elanu. V tem času si pomagal pri graditvi* in izgraditvi današnjega Elana. Doživel si vse težave tega razvoja, ki je ležal na plečih pridnih delavcev, kakršen si bil ti. Bil si izredno prilju-