Pošinina z a kraljevino Jugoslavijo v gotovini plačana.
BOGOSLOVNI VESTNIK
IZDAJA
BOGOSLOVNA AKADEM1|4
LETO XVIII ZVEZEK I II
LIUBLIANA 1938

KAZALO.
(INDEX.)
L Razprave (Dissertaliones);
O d a t, Štolnina posebej v ljubljanski škofiji. (De iuribus
stolae. Cum speciali aspectu ad dioecesim Labacenaem}	1—39 Turk, Hrenove pridige. (De concionibus Thomae Hren
episcopi Labacensis. 1598—1630)................40—73
II. Praktični del (Pars practical:
Desetletna rast slovenske katoliške akcije
(dr. Fr, Ambrožič) .....................74
Nekaj psihiatričnih vrstic (dr. M. Kamin) ......	90
Postopnik za ničnostne zakonske pravde (Al. Odar) . .	98 Verska društva in državno društveno pravo v Sloveniji
in Dalmaciji [Al, Odar)........, .	107
III. Slovstvo (Literatura);
H e s s e n , Wertphilosophie 110 — Fecks, Die Harmonic des Seins 114 — RoBer, Die gesetzliche Delegation [delegatio a iure) 115 — C i p r o 11 i, De consummatione delictomm attento COrum elemento, obiectivo in iure canonico 116 — Crnica, Kanonsko pravo katoličke crkve 117 — Krek, Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava 118 ■— Kušej, Konkordat, ustava in verska enakopravnost 120.
Štolnina posebej v ljubljanski škofiji,
DE IURIBUS STOLAE, (Cum special) aspectu ad díoecesim L ab acense m.)
Dr. Al. Odar.
Summarium, Disserlatio haec duas in partes dividitur.
L In prima parle propollutltur praescripta iuris universalis de emoluments stolne Descripla definitions mrium atolae neq non declárala indole liuius instituti, continents duo opposita principia, edicta ¡am ab Innoeentio HI, ncmpe sacramenta (sacramentaba] libere conferenda et emolumenta stola« sol venda sunt, nec non enumerate diversis termini» in códice iuris canonici usitatis sequitur brevis delilieatio historíese evolutionis turiuiu siolae. Duo decreta Alenaildri III (c-9. X 5, 3| nec non Innocentii III (e, 42, X 5r 3) declarantnr. Occasions administrations sacramentorum distinguuntur secundum cl, Fuchs (Gründe und We¡£e zur kirchlichen Anerkennung der Slolgebiihren in Ada congresses iuridici internationalis, vol. III, 1936) donatio, pactio nec non fSíctio, — Sequilar interpretado canon um CIC. in Cpiihus direete vel saltern mdirecle agilur de emolumentis stolao (cc. 463, § 2; 730; 736; 1097, § 3; 1234—1237; 1410: 1507. § 1; 2349; 24081. Fraeseripla sistematice proponuntur nddita semper ipsorum histórica evolucione ope fontium in card, Ga s purr i apparalu assignaloriim. Solvuntur quae-stiones, an cöfiservenlur hoc tempore emolumenta stolae, quomodo mensu-randa et postulando sini, an negentur sacramenta vel sacmmentaMa fideli-bus tasas dioecesanas solvere nolcntibus.
II, Qiload emolumenta stolae magni suni momenti leges et consuetudi-nes particulares. lo secunda disserlalionis parte describuutur iura stolae tiec non ipsorum indices dioecesani in dioeeesibus sloveoicis, praesertim in dioecesi Labacensi (Jugoslavia), usitati, Qui indices tempore iosaphinismi vertenle saec. XVlfl nec non initio saec. XlX a gubernio civili editi et ab Ecclesia per praxim saltern acceplati sunt. Post magnum beilutn in hodier-num monctarum valorem transpositi sunt. Describuntlir varia tentamina de reformandis indieibus taxaruni dioecesanarum in dioeeesibus Labacensi el Lavantina saec. XIX nec non nostris diebus inventa. — In pracparanda novissima synodo dioecesana dioecesis Labacensis ostensa sunt, quae corri-gerentur in Índice taxarum de anno 1816, qui hac in dioecesi usque in ho-diernum diem in valore remansil. Proponuntur principia de reformando hoc Índice nec non ipsius schema.
1. Uvod.
1. Ob štolniui so se pojavila v zgodovini cerkvenega prava različna vprašanja. Prvo in temeljno vprašanje je bilo to, ali so dajatve ob sv. funkcijah sploh možne, ali niso morda simonistične,1 Ko je bilo to vprašanje z dekretom Inocenca 111. s četrtega lateranskega koncila definitivno rešeno,3 so nastala nova vprašanja, kdo določa Štolnino, pri katerih sv. funkcijah jo je dovoljeno sprejemati, kakšna je višina
1 Načelo gratis accepislis, gratis date- (Mt 10, 8) se je v zadevnih cerkvenih kanonih neprestano ponavljalo.
- C. 42, X 5. 3.
namilit ni V Bitni k.
!
2
štolnine, kako je z i z te rjava nje m štolnine. Omenjeni Inocenčev dekret je postavil, kakor bomo videli, dvoje načel; prvo je bilo to, da se morajo zakramenti deliti brezplačno, drugo pa to, da se smejo zahtevati zakonito določeni zneski. Nadaljnje cerkvene določbe, ki so bile navadno izdane ob konkretnih primerih, so nekatere poudarjale bolj prvo, druge pa drugo načelo.
V	novejšem času se pojavlja novo vprašanje, ali je štolnina sploh še primerna, Mnogi verniki štolnine plačevati nočejo, Prisilno izter-javanje Stolnine je zelo odiozna stvar, Štolnina, zlasti Se različni razredi v štolninskih redih, ustvarjajo videz, lako se trdi, da imajo tudi v cerkvi bogatejši sloji prednost.
Po mnogih škofijah zunaj avstrijsko-ogrske monarhije so odpravili štolnino že v 19, stoletju. Razlogi za odpravo so bili različni; v Nemčiji zlasti ta, ker je država smatrala štolnino za tako zadevo ki spada v zunanje cerkveno področje in zato pod državno nadzorstvo ali celo za državno zadevo (tako n, pr. na Bavarskem).
Codex iuris canonici je štolnino ohranil, kakor bomo videli, čeprav je močno naglasil, da se morajo zakramenti in zakramenta!! deliti neodvisno od stolnine. Neka razcepljenost v problemu štolnine, ki so jo čutili že v starem pravu, se je tako ohranila. Štolnina se namreč plačuje ob nekaterih zakramentih in zakramentalih, plačevati se mora, plačevanje se more s kazensko sankcijo izsiliti; po drugi strani pa se morajo deliti zakramenti in zakramentali brezplačno,
2. V naših škofijah se plačuje štolnina po starih državnih štolninskih redih iz jožefinske dobe.;l O teh redih je splošna sodba, da so se preživeli. Drugo vprašanje pa je, kako jih popraviti. V lavantinski škofiji so se začeli baviti z reformo štolninskega reda že i. 1850,* tudi v ljubljanski škofiji je bilo več poskusov.1'
uVprašalna pola vsem gg. župnikom in kaplanom o partikular-nem in običajnem pravu ljubljanske škofije,« ki je bila razposlana v januarju 1938 kot priprava za IV- škofijsko sinodo, vsebuje tudi dvoje vprašanj o Stolnim." Iz odgovorov se razbere, da je vprašanje o štol-nini v ljubljanski škofiji silno pereče in da nujno zahteva nove uredi t ve
V	tejle razpravi si oglejmo najprej značaj štolnine in določbe o njej v občem cerkvenem pravu, potem pa posebej v ljubljanski škofiji. Obenem pa skušajmo na podlagi zgodovinskega razvoja štolnine in njenih določb odgovoriti na nakazana vprašanja.
3 NaStevajo jih H a r i n g . Grundzüge des katholischen Kirchenrechts1, Graz 1916, 703; zä slovenske Škofije K uä t j, Cerkveno pravo1', Ljubljana 1927, 536, za hrvatske Lanovič, l.ukno u Hrvatsko j, Zagreb 1914, 94, 9«. 140 in nsl.
*	Operationen et Constitutionen Synodi dioecesanae Lavantinae 1911. Maribor 1913. 971.
1 O tem pozneje.
*	Prva sinoda je iz I, 1903, druga iz 1. 1908, tretja iz 1. 1924 in četrta bo nova. Štetje ima toliko zdse. ker prej od konca iS. stoletja (zadnje V Ljubljani 20. junija 1774 in v Gornjem gradu 18. julija 1776) ni bilo v ljubljanski .škofiji nobene sinode.
*	VpraSanja glede Stolnine so se glasila: KakSen Stolninski red je v župniji? — Ali prejema kaplan Štolnino? — Od kdaj je tako?
3
2. Šlolnina po veljavnih občepravnih določbah.
3. Codex iuris canonici omenja štolnino večkrat, tako v kan. 463, 736. 1097, 1234, 1235, 1237, 1410, 1507, 2349 in 2408. Za štolnino uporablja naslednje izraze: a) emolumenta stolae (kan. 1097, g 3); b) iura stolae (kan, 1410); c) praestatio (kan. 463, §§ 1, 3; 2349); č) oblatio [kan, 736); d) taxa (kan, 1507, § 1; 463, § 3; 2408), Štoininski red se naziva v kodeksu; a) taxa dioecesana [kan. 1237, § 1); b) taxatio dioe-ccsana (kan. 1410); c) legitima taxatio (kan. 463, § 1); č) dioccesanus taxarum index (kan. 1234, § 1 in 1235, § 1). Jasno fe, da taka različna terminologija ni stvari v prid,
Stolnina spada med cerkvene pristojbine,*1 ki pa je seveda svojevrstna. Plačuje se ob sv. dejanjih, ki so v korist posamezniku. Rabi pa se beseda štolnina v več pomenih, V najožjem in svojskem pomenu pomeni pristojbino, *ki je plačljiva dušnim pastirjem, kadar opravijo sveto dejanje izvestne vrste v interesu poedinih vernikov, ne pa v interesu cele občine«." V širšem pomenu zaznamuje štolnina tudi tiste dajatve ob svetih dejanjih, ki jih prejemajo ostali cerkveni uslužbenci [asistenca, organist, cerkvenik, ministranti) in cerkev sama. Dajatev, ki se daje cerkvi ob taki priliki, je dvojne vrste; prva ima značaj pristojbine, druga pa odškodnine [n pr, za posojene cerkvene predmete, za sveče, za cvetice itd.). Dalje spadajo pod pojem štolnine tudi dajatve, ki nimajo prave zveze z liturgičnimi funkcijami in jih tudi ni mogoče smatrati za pristojbino, n, pr. nagrada grobarju, ki skopi je grob, ali zvonarju za zvonjenje mrliču, kar ne spada k liturgični funkciji. Pod štolnino ume v ajo večkrat10 tudi pristojbine, ki se plačujejo za matične izpiske," čeprav seveda takšno govorjenje moti." Prav tako je stvarno popolnoma neutemeljeno, ako se razteza izraz, štolnina tudi na mašne štipendije, čeprav celo štoininski redi to delajo'4
*	Kodeks pozna te-le vrste pristojbin, ki jth plačujejo verniki: a) pristojbine za akte nesporne jurisdikcije [kan, 201, § 3); b] pristojbine ob izvršitvi reskriptov sv. stolice; c) štolnina; č) sodne pristojbine; d) masni Štipendiji [prim. Hilling, Das Sachenrecht des Codex Iuris Canonici 1928, 352; Sosio d'Angelo, Tasse e Pensioni nel Codice di Diritlo Canónico', Turin 1927).
•	K u 5 e j, o. c. 535.
lu Tako Štoininski redi, kakor tudi avtorji.
11 Noll (Das katholische Pfarramt3 1927, 565] n. pr. takole opiše štolnino: »Stolgebüren (iura parochialia) sind Abgaben, die dem Pfarrer oder dessen rechtlichem Vertreter (Pfarrverwalter) oder dessen kirchlichen Bedienung [Küster. Ministranten, Sänger usw.) für bestimmte kirchliche Akte von den einzelnen Gläubigen, die dieselben für sich erbitten oder fordern, entrichtet werden, also: 1. bei Gelegenheit der TauEcn. Eheschließungen und Begräbnisse; 2, für jene amtlichen Handlungen, die mit diesen in Verbindung stehen, z, B, für Ausstellung von Taufscheinen. Stammbäumen, SterbeuTkunden, Kopulationsscheinen. Erlaubnisscheinen zur Trauung, Eheproklamationen.«
Prim. Kuiej, o. c. 537.
11 Prim. v Lj. Žkof. listu 1924, str. HO—II! pod naslovom *Stolnina in pisarniške takse« odstavke: C, Slovesne maše zadušnice z libero v Ljubljani; C. Pete maše brez asistence zunaj Ljubljane in F. Štipendije za tihe maše.
r
4
in govori sam kodeks pri maSnih Štipendijah o taxa dioccesana [kan.
340. & 1J."
Razloči len znak za štoLnino je torej ta, da se plačuje ob sv, dejanjih, ki so v korist posameznemu verniku. Obči cerkveno pravni viri pa jemljejo redno izraz ätolnina v najožjem pomenu, torej za dajatev, ki jo prejme duhovnik, ki je izvršil sv. funkcijo oziroma bi imel pravico jo izvršiti, Tudi pri tej štolnini v najožjem pomenu razlikuje kurialna praksa'1 med dajatvami »quoad actus, qui direete respiciunt sacramentorum'" administratlonem« in med ostalimi dajatvami. Tež-koče so vzbujale le prve dajatve.
4, Preden si ogledamo posamezne občepravne določbe O štolnini in njih razvoj, je na mestu kratek opis zgodovinskega razvoja štolnine.17
Kot prvi splošni zakon, ki je dovolil štolninO, se omenja c. 42, X5, 3, ki vsebuje dekret Inocenca III. s četrtega lateranskega zbora. Mnoge starejše določbe so na prvi videz v ostrem nasprotju z omenjenim dekretom. Avtorji so na različne načine razlagali to nasprotje. Nekateri SO videli v Inocenčevi določbi Formalno in stvarno novost.11' drugi pa so temu ugovarjali, češ da je Inocenc III. v tem dekretu sprejel običajno pravo;19 težave pa jim je delal pri tej razlagi dekret Aleksandra Iii. s 3. lateranskega koncila, sprejet v C. 9, X 5, 3, kakor tudi druge starejše določbe, zlasti c. 48 iz Iliberitanskega koncila, ki ga je sprejel Gratian v c. 104, C. 1, qu. 1. Tem težavam pa se izognemo, ako pri zgodovinsko pravnem razvoju štolnine razlikujemo, kakor je nakaza! Fuchs a) prostovoljno dajatev
a)	pred sv, funkcijo, ß) pri sv. funkciji, in y) po opravljeni sv. funkciji;
b)	p actio, to je predhodna zahteva dajatve; c) ex actio, kar pomeni zahtevo dajatve po opravljeni SV. funkciji, to zahtevo opravičuje n) običaj ali ß) zakon. Viri govore o vsem tem, toda dobro ne razlikujejo, nekateri imajo pred očmi ta, drugi pa drug primer, vsi pa ogorčeno zavračajo simonijo, zato ni čudno, če se ne vjemajo.
Inocenčev dekret s četrtega lateranskega koncila je v načelu končno rešil vprašanje o upravičenosti itolnine. Glasi se; »Ad apo-
11 Nov primer, kako moti, ako se isti izraz (tu taxa| rabi v več pomenih.
15 Prim, dekret koncilske kongregacije z dne 10, junija 1996 (Fontes iuris canonici VI, ed. Gssparri, str, 757).
J* [sto seveda velja za z (ikrama p tal«, n, pr. za pogrebe.
l" Ben ari o. Die Stolgebühren nach bayerischem Staatslcjrchen-recht, München 1894. Fuchs. Gründe und Wege zur kirchlichen Anerkennung der Stolgebühren (Acta cOngressus iuridici intern a t iona lis, vol. III. Rim 1936, 211—223); Grellmann, Geschichte der Stolgcbühren 1735; Karl, Grundzüge des bayerischen Stolrechts, 1894. H a r i n g , o. c. 700/4; Hergenröther-Hollweck, Lehrbuch des katholischen Kirchenrechts' 1905. 981 in nsL; Künstle, Die deutsche Pfarrei im Mittelalter 1905; PermanedcT, Stolgebühren v Welzer-Weltes Kirchonl^xikon XIa. 843/6: Riedle, Das pfarrliche Recht der Stolgcbühren 1S9&; Tho-matiiB, Vetus et nova ecelesiae disciplina III, 1, c. 72 in nsl.; Vering, Lehrbuch des katholischen, orientalischen und protestantischen Kirchen -rechts3 1893, 797 in nsl.
B e n a r i o , o.e. 44; M e u r e r , Bayerisches Pfründerecht 1901, 301,
11 Hergenrother -H ollweck. o. c. 981.
V članku Gründe u. Wege zur kirchlichen Anerkennung der Stolgehn hren«.
5
stolicam audientiam frequent: relatione pervenit quod quídam derlei pro exequiis mortuorum, et bene die ti o nib us nubentium et sitni libus pecuniam exigunt et extorquent, et, si forte eoruni cupîditati non fuerit satisfaetum, impedimenta fictitia iraudulenter opponunt. Econ-tra vero quidam laici iaudabilem consuetudinem erga sanctam eccle-siam, pia devotione fidelium introduction, ex fermento haereticae pravitatis nitunlur infringere sub praetextü canonicae pietatís. Qua propter super his pravas exaetiones fieri prohibemus et pías con-suetudines praecipimus observari, statuentes, ut libere conterantur ecclesiastics sacramenta; sed per ep ¡seo pu m loci veritate cognita compeseantur, qui malitiose nituntur laudabilem consuetudinem ¡inmutare.«
Inoeenčev dekret torejî
1. obsoja duhovnike, ki zahtevajo dajatev za sv. funkcijo;
2- obsoja laike, ki pod pretvezo napačne pobožnosti napadajo hvalevredno navado«* "pía devotione fidelium introductanv-;
3.	prepove, zahtevati dajatve pri sv. funkcijah, ker se morajo zakramenti in zakramentali-1 brezplačno deliti;
4.	»hvalevredne navade, se morajo obdržati;
5.	škofje naj nastopajo s kazenskimi sankcijami proti onim, ki bi skušati zlonamerno te navade odpraviti.
Kako je umeti „hvalevredno navado** v gornjem besedilu, nam pojasni pariški škof Odo v svojih »Constitutionen synodicae« ¡ ki so nastale dobrih petnajst let pred Inocenčevim dekretom. V njih se glede dajatev pri sv. funkcijah določa: »Nihil omnino ante exigatur, sed post laudabilis eonsuetudo exigi potest.«" Pactio je torej v vsakem primeru prepovedana, e * a C t i o pa je po običaju dovoljena.
Dekret Aleksandra Hi, na 3, laleranskem cerkvenem zboru 1. 1179 tega dvojega ïe ne razlikuje; po besedilu v c. 9, X 5, 3 je vsaka zahteva dajatve ob sv. funkcijah prepovedana in sklicevanje na nasprotni običaj ostro zavrnjeno.*-'
31 »Ecclesiaslica sacramenta« pomeni v tekstu tudi zakramentate.
" Citira Fuchs, o. c. 220.
" Zadevni tekst se glasi: ». . . horribile nimis est, quod in quibusdani ecclesiis locum venalitas perhibetur habere itn, ut pro episcopis vel abha-libns sen qui b use un que personis ecclesiasticis ponendis in sedem, sive in t rodu c end i s presbyleris in ecctesiam. nec non et pro sepulturis et exequiis niortuorum, et bcnedîctionibus nubentium, seu tills Sacramcntis aliquid requiratur, Putant autem plures. ex hoc -libi lieere. quin ledeni mortis [ali moriš) de Longa invatuisse omuuetudine arbitrantur, non sati» . . . alten-denteS, quod tanto ([raviora Sunt crimina, quantu diutius infeticem anímam tenuerount ulligatam. Nec igitur haec de cetero liant... districtius prohibe mus, «
V dekretu se torej omenjajo: a| takse pri umestitvah [pri intronizaciji škofov in opatov, pri instalaciji ostalih »cerkvenih oseh« in župnikov
I pro introducendis presbyteris in ecctesiam]); b| dajatve pri pogrebu; e) dajatve pri porokah; t) dajatve pri ostalih sv. funkcijah (pro aliis saera-menlis). Vse te takse in dajatve se ostro obsojajo in prepovedujejo; smatrajo se za sintonijD. Nasprotni običaji Se zavračajo.
Dekret je razumljiv, ako pomislimo, da so te takse in dajatve prejemali laiki, deielni gospodje in lastniki lastniikih cerkvé. Te dajatve niso bile podpora kleni, marveč dohodki omenjenih svetnih gospodov.
6
5.	Prvi dekret, ki omenja dajatev pri sv. funkcijah, je c. 48 iliberitanskega koncila iz začetka 4. stoletja, sprejet pri Gratianu v c. 104, C. 1, qu_ 1; glasi sei »Emen dar i placuit, ut qui baptizsmtur (ut fieri solebant) nnmmos in concam non mittant, ne sacerdos quod gratias accepit precio distrahere v i de at ur.« Krščene: naj ne dajejo v cerkvi denarja v nabiralnik. Avtorji navadno sodijo, da je ta kanon prepovedal sprejemati tudi prostovoljne darove." Proti splošni sodbi pa meni Fuchs po našem mnenju prepričevalno, da je treba obrniti pozornost na to, da prepoveduje tekst le darila pri javnem kršče-vanju, »daß durch die Öffentlichkeit der Taufhandlung und die unmittelbare Verbindung der Gabe mit derselben ein starker moralischer Druck entstehen mußte, sodaß Arme sich nicht zur Taufe getrauten*,51 Ta motiv navaja tudi papež Gelazij v pismu škofom v Lukaniji, kjer določa, »a baptizandis vel consignandis pretia non exigantur s da ne bi ljudje opustili krsta »paupertate cogente de t er riti
Puchs tudi trdi, da Cerkev sploh ni nikoli prepovedala sprejemati darov za sv. funkcije;*' toda ta njegova trditev je preširoka. Kongregacija de propaganda je n. pr. v dekretu z dne 38. marca 177S-*1 prepovedala škofom v turških deželah, torej tudi po Balkanu, »ut in administratione praefati Sacramenti (birma) nemiftt ipsorum in poslerum omnino liceat pecunias quovis titulo excipere, etiamsi ultro offerantur, lances ad hunc finem exponere, ac fideles ad huiusmodi pecuniarias largittoues quomodolibet incitare«,-" Ista kongregacija v dekretu z dne 13. septembra J832ao pravi izrecno: »Quoad colla-tionem Sacramentorum nihil omnino esse percipiendum,«" Izdala pa je prav ista kongregacija tudi določbe, ki so izrecno dovoljevale sprejemati prostovoljne darove.iJ
6,	Če kratko povzamemo starejše določbe93 o značaju štolnine, jih moremo izraziti takole; Sv, funkcije se morajo opraviti brezplačno. Vsak vtdez simonije se mora odstraniti." Paetio, to je zahtevati dajatev, preden se izvrši sv. funkcija, je prepovedano. Dovoljeno pa
-•Pri m. Hnring, o. c. 701; Hergear&ther-Hollweck,
o. c. se:
JS O. c. 216.
* C.99, C. 1, qu.l.
« O. c. 218.
Fontes iuris canonici VII, ed. Seredi, str. 116.
" Glede drugega dpla te določbe velja isti ugovor kot zgoraj, češ da gre za javno dajatev, toda v prvem delu je pa prepovedana sploh vsaka dajatev.
ao Fontes iuris canonici VII, ed. Seredi, str. 279.
11 Ohe določbi sta bili izdani zaradi posebnih okoliščin za kraje, kjer so bili katoličani v manjšini.
» Na vprašanje: »Se possano i parroci Tiče vere denaro per t'ammi-nistrazione del Battesimo« je odgovorila: »Negative; sed possc aliquid recipi a sponte dantibus titulo mera« et liberae eieemosynac* [dekret z dne 18. aprila 1757; Fontes iuris canonici VII, ed, Serčdi. str. 60/1 ad 3,).
JJ Več jih bomo omenili še pri opisu veljavnih občepravnih določb.
11 Primerjaj zlasti distinkcuo 50 v prvem delu Gratianovcga dekreta, prvo causa v drugem delu Gratianovega dekreta in trelii titul v peti knjigi Gregorijevih dekretalov.
321
je sprejeti zmeren določen znesek po sv. funkciji. Ta dajatev obrani značaj prispevka k vzdrževanju klera, čeprav se plačuje ob določeni sv. funkciji. Ni plačilo za sv, funkcijo, marveč je darilo, ki pa ima to posebnost, da more biti izsiljeno,M V nekaterih posebnih primerih more biti pri sv. funkciji ali po sv. funkciji prepovedano sprejemati kakršnokoli, četudi prostovoljno dijatev. Vzrok za tako prepoved je ali zgledovanje vernikov ali pohujševanje drugovercev ali kakršen drug videz, da gre za simonijo.
7, Veljavni obči cerkveni zakonik ima o štolnini razmerno veliko določb, ki pa so razmetane po raznih delih kodeksa;5" prepušča pa zakonik v tej stvari veliko kompetenco partikulačnemu pravu, bodisi običajnemu bodisi postavljenemu. Iz določb dobimo vtis. da se je zakonodavec skrbno varoval, da bi ohranil status quo,17 Čeprav je nekatere spremembe le uvedel.
Ako zakonikove določbe o štolnini in štolninskih redih sistematično uredimo, dobimo naslednji seznam;3*
I. Plačevati zakonito določeno štolnino ali jo zahtevati, ni simonija (indirektno iz kan. 730, 736, kakor tudi iz vseh zgoraj naštetih kanonov, ki omenjajo štolnino).
Ta določba, ki je za vprašanje o Stolnini osnovnega pomena, je obsežena že v dekretu Inocenca III,, ki smo si ga zgoraj ogledali. V kodeksu se izvaja ta določba iz splošnejšega načela, ki ga podaja kan, 730, namreč: »Nun habetur simonia, cum temporale datur non pro re spiritual!, sed eius occasione a iusto titulo a sacris canonibus vel a Jegitima consuetudine recognitor Da gre tu tudi za štolnino in v prvi vrsti za njo, nam razodevajo viri, ki so za ta kanon našteti v Gasparijevem aparatu. Tako je tam naveden c. 10, X 5, 3, ki obsega dekretal papeža Aleksandra 111, »Vigiliensi Episcopo« in se glasi: »Et Consultation! tuae laliter respondemus, quod nihil pro ecclesiarum c o rise c rat ione potes vel debes praeter procurationem exigere.« Zahtevati povrnitev stroškov pri sv, lunkciji ni simonija. ker je podan zakonito priznan iustus titulus- Med viri se dalje navaja obsodba Wiclef-lovega stavka :omnes sunt simoniaci, qui se obiigant orare pro aliis, eis in temporalibus subvenientibuSi" in obsodba 54. propozlcije piši o j s k c sinode, ki je zavračala kar na splošno vso štolnino, čeprav jo je sv. stolica odobrila,1" Končno naj omenim izmed virov še reskript koncilske kongregacije Z dne 10, junija lS^fc.11 Predloženo vprašanje
44 Podoben značaj ima cathedraticum, ki je obvezno častno darilo. Enak značaj je imel subsidium caritativum.
n11 V kodeksu veliko imovlnskopravnih določb ni v njegovem imovinskem delu, marveč so kol dodatek dodane na raznih drugih mestih.
Prim. kan. 1234. § i. a® Pri vsaki določbi se bomo ozirali kratko tudi na njene vire v Ga-sparrijevem aparatu.
Stavek vsebuje konstitucija Martina V. »Inler eunctas" z dne
22. februarja 1413 fna koncilu v Konstanzu] [Fontes iuris canonici l, ed. Gasparri. sir. 51).
Konst. Pijn VI. »Auctorem fidei« z dne 28. avgusta 1794 (Fontes iuris canonici II, ed. Gasparri, str. 702,
11 Fontes iuris canonici VI. ed. Gasparri, str. 757'8.
s
[sub I] se je glasilo: -An, el quae taxa imperii possit iuxla prudenliae et iustitiae régulas in materia sacramentali, ac speciatim in matrimoniali?« Odgovor je bil; »Affirmative, ita tamen, ut quoad actus, qui directe respiciunl sacrainentorum administrationem, servettir d i s po-sitio cap. 42 Dccret. de simonia43 scilicet ut libere eonierantur eccle-siastica saeramenta et piae consuetudines observentur. Quod vero ad reliquos actus, qui directe non respieiunt administrationem sacra-men to rum, uti sunt dispensatio a denunciationibus matrimonii, veilla conferendi baptisma in privatis domibus, et cetera huiusmodi: I. ser-vandas laudabiles consuetudines, et rationem prudeuter habendam locorum, temporum ac perSOnarum; 2, vere pauperes eximendos a quibusvis expensis; 3. taxas non adeo graves esse debere, ut arceant Fideles a receptione sacramenlorum; 4. quoad matrlmonium in specie, remittendas ipsas taxas esse in casibus, in quibus adsit periculuni, ne fideles in concubinatum proruant. < Ta odgovor koncilske kongre-gacije je za vprašanje o štolnini velikega pomena. Pokaže nam, kako se je to pereče vprašanje reševalo in razvijaln na podlagi načelne odločbe InOcenca 111.
Sem bi spadali tudi viri, navedeni za kan. 736, ki razodevajo izredno skrb Cerkve, da se obvaruje vsakega videza simonije; toda o tem bo govor pozneje.
H. Verniki so dolžni plačevati določeno šlol-nino. Kdor se upira plačati zakonito štolnino, zagreši delikt po kan, 2349,^
Kazenska sankcija v kan. 2349 je zelo rahlo zagrožena. »Récusantes praestationes legitime débitas ad normam can. 463, § 1, 1507, prudenti arbitrio Ordinarii puniantur, doneč satisfecerint. Kazen je torej arbitrarna, prepuščena svobodnemu preudarku ordi-narija, njen namen je zlomiti trdovratnost, kakor je v besedilu izrecno naglašeno. Gasparrijev aparat navaja za kânon samo en vir, namreč c, 42, X 5, 3, to je dekret Inocenca III,, ki smo ga zgoraj omenili. Iz tega dekreta pride v pošlev zadnji stavek: ».,, sed par episeopum loci veritatc cognita compescantur, qui malitiose nituntur laudabilcm consuetudinem immiitare.c Samo neplačevanje štolnine še ni delikt pO kan, 2349, marveč je treba še nekaj več, namreč ustavljanja.
Drugo vprašanje pa je, ali sme župnik odreči sv. funkcijo tistemu, ki mu štolnine ne plača oziroma mu celo pred sv. funkcijo izjavi, da Molnine ne bo plačal," V kodeksu o tem ni direktne določbe, toda iz kan, 2349 sledi, da župnik sam sv, funkcije ne sme v takem primeru odreči, marveč Iiaj zadevo javi škofu. Ker se štolnina ne plačuje za sv. funkcijo po pogodbi do ut facias, je umevno, da bi imelo odreči sv. funkcijo, ker se štolnina ni plačala, značaj prisilnega sredstva. Tako pa more uporabiti le ordinarij.
To je znani dekret Inocenca III. s 4. lateranskega cerkvenega zbora — c, 42, X 5, 3 —, o katerem smo zgoraj govorili-
13 lato velja o ostalih pristojbinah (prim, izraz "praestationes legitime
débitas ad can. 463, § 1. 1507 v kan. 2349).
« Prim BV 1933, 74'5.
9
Privatio Sacramentalium11 se našteva med sploänimi vindi-k ali vm ni i kaznimi v kan. 2291, n, 6, V moči tega kanona bi torej möge' škof kdaj komu za kazen odreči prejem zakramentalov. Toda tistih, ki štolnine nočejo plačevati, ne more kaznovati s tem, da bi jim odrekel tisto sv. funkcijo, pri kateri se branijo plačati štolnino." To sledi iz tega, kar smo zgoraj povedali o značaju štolnine. Isto potrjuje dekret kongregacije de propaganda z dne 13. maja 1816." Vprašanje se je glasilo: »Licetne spirituale ministeriurn denegarc iis, aut personis ad illorum spectantibus familiam, v. g. infantibus sacra-men t um Baptismi, si liuic de bi to se submittere recusent?* Odgovor je bil: Indignam viro ecclesiastico, et animadversione dignam quae-stionem de sacris et ipso Baptismate denegandis iis qui oblationum debilo se submittere recusant,«
Velja pa seveda gornje samo o štolnini v ožjem pomenu besede in če gre za *go1o« liturgično funkcijo. Če hoče kdo večjo slovesnost, asistenco in tako dalje, se mu more pač ta zahtevek odbiti, ako je računati s tem, da štolnine ne bo poravnal."
III.	Zahtevati višjo Stolni no, kot je zakonito določena, je krivica in delikt (kan, 2408),
Kan. 2408 izrecno omenja oboje;" prvo tudi kan. 463, § 2. Ker gre za krivico, nastane dolžnost restitucije, ki }e samostojna, realna in veže pred sodnikovo sodbo, Delikt je po besedilu känona: 1, taxas augerei 2. ultra taxas aliquid exigere, Kazen je: 1. težka globa: 2- za recidivne suspenzija ali kazenska odstavitev. Zakon s poudarkom določa, da mora biti globa težka. Globo odmeri sodnik ali ordinarij, toda kazen izreči mora,45
Delikt se preganja ex officio, bodisi da je ordinarij zvedel zanj po ovadbi privatne stranke ali pa službeno, n pr. na vizitaciji.
IV.	Tudi indirektno kaj zahtevati ali prositi pri podeljevanju zakramentov, razen zakonite štolnine, je prepovedano (kan. 736).
Ne omenja pa se privatio Sacra me nt o rum; vendar pa ie pripomniti, da kan. 2291 ne našteva cerkvenih kazni izčrpno.
™ Vermeersch-Creusen (Epilome Iuris canonici Ii.1 1927, Sil) se izražata o tem takole: »A mente Ecclesiae alienum est ut absolutio sacramen-talis ve! sacramenta negentur fidelibus qui haec solvere remiant, maxime si quandam cxcusationem allegent«,
" Fontes iuris canonici VIT, ed. Seredi, str, 231.
4B Tudi g 25 za k. o zunanjih zadevah katoliške cerkve v Avstriji z dne
25. maja 1S74. d. z. Si. 5(1 čisto v skladu s cerkvenim naziranjem to dvoj« dobro razlikuje. Pravi namreč: »In der ReČel darf kein pfarramtlicher Act von der Vorausbezahlung der Stolgebühr abhängig gemacht werden. — Nur wenn derselbe in einer Form verlangt wird, welche einer höheren als der niedrigsten Stolgebühr unterliegt (z. B. Assistenz mehrerer Priester beim Leichenbegräbnisse}, ist die hiefiir entfallende höhere Gebühr über Verlagen in Vorhinein zu entrichten.*
»Taxas consuetas et legitime approbatas ad normam can. 1507, äugen t es aut ultra eas aliquid exigentes, gravi mulcta petuniaria coerceantur, et recidivi ab officio suspendantur vel removeantur pro culpa« gravitate, praeter Obligationen! restituendi quod iniuste pereeperint.«
110 Gasparrijev aparat k temu kstnonu ne navaja nobenega vira.
10
Kánon omenja sicer samo zakramente, toda prav isto velja za zakrament&le. Gasparrijev aparat navaja k temu kánonu 56 virov.'1 Od teh jih prepoveduje največ, 23 simonijo pri ordinacijah;11 nekateri simonijo Sploh;" drugi zopet simonijo, cerkveno pravno ponajveč, pri krstu,M birmi," obhajilu,11 spovedi,1' konsekraciji cerkva in pri podeljevanju benelicijev.s" Stolnino dovoljujeta le dva,** Za interpretacijo veljavnega besedila morejo našteti viri le malo služiti.
V, Ubogi se morajo dostojno pokopati, če tudi ne zmorejo štolnine (kan. 1235, § 2).
Kaj pomeni dostojno pokopati, je pojasnjeno v kánonu samem. Tekst se glasi: »Pauperes gratis omnino ac decenter lunerentur et sepeliautur, cum Cxsequiis, secundum litúrgicas leges et dioecesana statuta, praescriptis.« Določba diha pristni krščanski duh. A ko bi se povsod vedno in vestno izpolnjevala, bi prenehale marsikatere tožbe proti Stolnim,"" Določba v splošnem pravu nima kazenske sankcije-
Največ teh virov je vzetih iz prve causa v drugem delu Gratia-novega dekreta, in sicer kar 29 in od teh zopet 20 iz prve q ti a e s t i o. Ta causa je takole sestavljena: »Quidain habens (ilium obLulit eum ditissimo cenobio; exactus ab ahbate et a iratrihus decern libras solvit, ut filius susciperetur, ipso autem beneficio aelatis hoc ignorante- Crevit p tier, et per incrementa temporum et offitiorum ad virilem aetatem et cacerdotii gradum pervenit. Exinde euffragantibus mentis in episcopttm eligitur, interveniente obsequio et patemis precibus; data quoque pecunia cuida hi ex. con-siliariis archtepiscopí, consecratur iste in antistüem, nescius paterni obsequit et oblatae pecuniae. Procedente vero tempore nonnullos per pecuniam nrdinavit. quibusdam Vero gratis benedictionem sacerdote lem dedit; tandem apud metropolitanum suum accusptus el convictus sententiam in se damnationis accepit«, K temu >romanu« si Gratian zastavlja tale vprašanja (quaestioneg);	t
Qu, I., ., an sit peccatum cmeri spiritualia?
Qu, If___. an pro ingressu ecclesiae sit exigenda pecunia, vel si exacta
tuerit, an sit pets o Ivenda?
Qu. III. ... an ingressum ecelesiae v«l praehendas emere sit symo-niacum 7
Qu. IV. ... an iste reus criminis, quod CD ignorante pater admisit?
Qu. V. ...an liceat ei esse in ecelesia, vel fingi ea ordinatioAe, quaw paterna pecunia est a s seen tus 7
Qu. VI. ... an illt, qui ab eo ¡am symoniaco ignoranter ordinati Sunt, slnt abiciendi, an non?
Qu. VIL ■■■ si rcnuncians suae haeresi sit recipiendus in episcopal! dignitate, vel non?
Iz prve quaes tío je naštetih med viri za kan. 736 dvajset kánonov, iz druge eden, iz tretje pet, iz Šeste edeti in iz sedme dva.
ls Zlasti iz zgornje prve ouaestio.
« N. pr. c. 22, D. 50; c. 6, C. 1, qu. 1.
C. 103, C. 1, qu. 1.
" C. 105. C. 1, qu. 1; konc. kongr. Ferentina. 20. apr. 1782 [Fontes iuris canonici VI, ed, Gasparri, 111),
" C. 100. C. 1. qu. 1.
SJ Kongr, de propaganda z dne 17. junija 1782 (Pontes iuris canonici Vil, ed. Seridi, 126).
M C. 15. C. 1. qu. 3; C, 3, C. 7. qu, !.
« C. 42, X 5, 3 in Rit. Rom. tit, 1, cap. un. n I 3.
f» Posebno v mestih, n. pr. v Ljubljani, je Zadnji razTed pogrebov le preskromen. Nepobeljene krste, zaprt mrliški voz. po ve£ krst v njem, brez
11
Gornja določba ni novost v kodeksu. Obsežena je že v koristi-luciji ^Sacrosancti« Aleksandra VII, z dne 18, januarja 1688, kjer se zavračajo razne napake, ki so se vgnezdile v mestu Goa in na sosednjih otokih. Odstavek o pokopavanju revnih se glasi: »Cadavcra pauperum lidelium gratis omnino posthac a parochis scpulturae tra-dantur, ne ad exlorquendum, aut emendicandum a vicinis vel alf i-níbus eleemosynam publice exponanturV Določba je bila Se izpopolnjena v okrožnici Gregorija XVI.: ^Inter gravissimaSt z dne 3- februarja 1832," kjer papež opominja armenskega nadškofa Antona Nurigiana, »ut vere pauperes sine ullo emolumento humentur et precibus catholico rituali praescriptis iuventur.* Gasparrljev aparat h kan. 1235, § 2 omenja še starejše določbe."1
VI. S t o 1 n i n a se plačuje pri oklicih, pri poroki"" (kan. 1097) in pri pogrebu« (kan. 1234 in nsl.).
Stolnino so skušali uvesti tudi pri nekaterih drugih sv. funkcijah n. pr, pri krstu.411 birmi," posvečevanju cerkva,"" spovedi in obhajilu,
duhovnika in pogrebcev; tak pogreb katoličana komaj še priča, da imamo vero v skrivnostno Kristusovo telo in občestvo svetnikov.
Potrebno je ustanoviti poseben lond za dostojen krščanski pogreb najbednejših v naši družbi, ki pa so umrli kot katoličani. Tudi verska društva, ki skrbe za pogrebe, naj bi se ustanovila oziroma oživila.
Rimski obrednik (naslov VI, prvo poglavje, točka 11) določa: »Ubožci, ki ne zapuste nič ali tako malo, da bi z izdatki, ki so v navadi, ne mogli biti pokopani, naj je popolnoma zastonj in dostojno za pogreb pripravijo in pokopljejo, z osmrtnimi opravili, katera predpisujejo líturgiíni Zakoni in Škofijske določbe; in potrebne luči naj pripravijo na lastne stroške — če je treba — tisti duhovniki, katerim te izročena skrb za rajnega, ali pa kaka pobožna bratovščina, če je katera, kakor je kje običaj.« *■ Fontes inris canonici I, «d, Gasparri, 452, "T Fontes iuris canonici II. ed. Gasparri, 739.''j1Q, u Med najstarejše spada dekret Congr. Ep. et Rcgulanum Škofu v Teanu z dne 5. februarja 159], ki pravi; Quaitlo alia lemosina, che si risquote dai ministri di V. S. per ragione di funerale. pare a questi mieí SS, Illmí che per ogni modo deva relassarla per quel che son poveri, dovendo questi tali esserc seppelliti gratis el se alie volte sara dubio. se sieno o no poveri doppo che gli havrá fatti seppellire s mforini dello stato loco et con la pietá che conviene vi laccia resolutione il che si dice anco per che moriranno nell" Hospitales (Fontes iuirs canonici IV, ed. Gasparri, 625).
" V virih se omenja štobiina pri poroki (benedietio nuptientiumj 2e v c, 9. X S, 3, ki prinaSa dekret tretjega lateranskegs cerkvenega zbora iz 1- 1179, Tam se štolnina še Zavrača.
Omenja se v c. X 5, 3,
Za zelo zgodaj, prim. c, 99, C. 1, qu. 1; omenja pa se še v 18, stoletju, Tako je odgovorila kongregacija de propaganda 18, aprila 1757. na vprašanje: "Se possano i parroci ricevere denaro per l'ammistraziúne del Battesimo<7 »Negative; sed po&se .diquid recipi a aponte dantibus titulo merae et liberae cleemosyñae-i. (Fontes inris canónica Vfl, ed. S e r é d i 6Q/1|,
Enako kot pri krsta; dekrete o tem imamo že iz petega, pa tudi iz 19. stoletja (prim. c. 99, C. 1, qu. I in dekret koncilske kongregacije z dne 16. septembra 1837. Fontes inris canonici VI, ed. Gasparri, 338). "" C. 106. C. 1, qu. 1.
"" Prim. srednjeveške Abendmahl- und Beichtgroschen (H a t i n ¿ , o. c. 702).
12
vpeljevanju mater po porodu,1® Ohranila pa se je v občem pravu, kakor omenjeno, le pri oklicih,7' poroki iti pogrebu,Tr
VIL Določati š t o 1 n i n o , razen pogrebno, je stvar pokrajinskega koncila ali škofovske konference (kan. 1507, § 1},
Za veljavnost take odločbe pokrajinskega koncila ali škofovske konference se zahteva, da jo sv, stolica potrdi (kan. 1507. g 1).
Gasparrijev aparat navaja za lo določbo le dva vira, dekret konzistorialne kongregacije z dne 21. aprila 191Ur:L in dekret kon-cilske kongregacije z dne 10. junija 1696, ad II." Pomemben je le drugi, ki odgovarja na vprašanje, predloženo sub II:" »An generalibus quibusdam editis nor mis, specifica praefinitio taxarun in singulis dioecesibus Ordinariorum arbitrio sit relinquenda; an potius prae-seribendum, ut hac de re agatur in synodis provincialibus, et quatenus synodi haberi nequeant, in conventibus Episcoporum in singulis provinciis et in Italia ín singulis regionibus, ad hunc effectum pecu-iiariter habendis, sub lege nempe, ut uniformis taxa in singulis provinciis seu regionibus quoad fieri possit statuatur, Sacre Congre-gationi pro approbatione subiicienda?« Odgovor se je glasil: »Negative ad primam partem, affinnative ad secundam,« Iz odgovora na vprašanje sub HI je razvidno, da je sv. stolica sklenila potrjevati štolninske rede le začasno.™
Glede določanja štolnine odreja torej gornji dekret: 1. štolninski red sestavi pokrajinski koncil; 2. štolninski red naj bo po možnosti za vso provinco enak; 3. štolninski red se mora predložiti sv. stolici v odobritev; 4. ta odobritev bo le začasna,
Ce primerjamo to določbo z veljavno v kan, 1507, § 1, vidimo, da sta ostali prva in tretja nespremenjeni, četrta se ne omenja; druga pa se je poostrila, ker sedaj mora biti štolninski red za vso pokrajino enak. Tako je koncilska kongregacija dne 11. decembra 1920 zavrnila pristojbinski red neke cerkvene province, ker so bili v njem določeni minimalni in maksimalni zneski in je bilo prepuščeno krajevnemu škofu, da določi pristojbine med določenima skrajno-
Vsaj od odloka kongregacije za obrede r. dne 21. novembra 189J (Decret. aulh., n. 3813) ni več župniku pridržana funkcija.
Oklici pač niso striktno liturgifna funkcija; zato pristojbina £a nie ni itolnina v ožjem pomenu^ besede.
" Pregled srednjeveških Stolnin podaja K ii n s 11 e . o. c, 97 in nsl. 5,5 Fontes inris canonici V, ed. G aspa rr i, 3'1.
Fontes iuris canonici VI, ed. Gasparri, 757/8.
74 Vprašanje in odgovor stih I v tem dekretu smo omenili zgoraj v odstavku I,
Vprašanje sub III se je namreč glasilo: »An, et quaenam aliae provisiones hac de re sini adhibend.ie? Odgovor je bil: Afirmative, et taxa-rufll deseriptionem seu notulam modo et normis üuperius expositis con-tectam, quam primum transmittendam ad S. Concilii Congrega t urnem pro approbatione; quae tantum coneedenda erit ad instar experimenti, pro dioecesibus Enropae ad quinquennium, pro reliquis vero ad decenniutn ,
13
$tima.Tr Upravičeno je naziranje, da se kan. 1507 ne tiče pristojbin, ki so bile zakonito veljavne, preden je kodeks stopil v veljavo.1,4
Pri vprašanju, kdo sme uvajati štolnine, opazimo zanimiv razvoj. Prvotno se poudarja, da se sme pobirati le tista itolnina, ki jo je uvedel zakonit običaj; pozneje pa se uvajajo štolnine tudi s pozitivnimi določbami. Tu je nastalo vprašanje, ali more to škot, ali je pa potrebna odobritev sv. stolice, Praksa sv, stolice je postala nenavadno stroga, kakor bomo Se videli iz naslednjega odstavka o uvajanju pogrebne štolnine. Začela je izdajati norme,71 po katerib naj se sestavijo štolninski redi, in zahtevala je, da se ji štolninski redi predlože.
Po kan. 1507, g 1. določajo pristojbine pokrajinski koncili ali Škofovske konference. Dekret koncilske kongregacije z dne 10, junija 1&96 ad 1. pa podaja tudi norme, ki se jih morajo pri tem držati. Te norme so Se vedno v veljavi."" Ordinariji morajo: 1. paziti, da podeljevanje zakramentov in zakramentalov ne bo odvisno od štolnine; 2. upoštevati stare običaje, dalje krajevne, časovne in osebne razmere; 3. resnične reveže oprostiti plačevanja kakršne koli pristojbine; 4. paziti, da ne bodo pristojbine tako visoke, da bi vernike odbijale od prejemanja zakramentov; 5, glede poročne štolc posebej odrediti, da se ta mora opustiti, kadar bi bila ona vzrok ali povod, da bi verniki živeli v konkubinatu.
" Dubium, ki je bil predložen, se je glasih »An et quomodo approban-dae sint laxae Çuriaruni rcgionis N-in času«? Odgovor: «Dilata, el ad mentem, Mens est: che, escluso il doppio lassario, in una detla prostima Conlerenza si faccia una tassa única, tenendo conto, dire che délia Bolla Ennocenziana, delte pTGserizioni del Codice e del decreto di questa S. Con-gregazione 10 giugno 1396, e che netl' impositions delte lasse si asservi una certa disc rezi one. [AAS 1920, 350.)
rH Vermeersçh-Crtusen, O- C, II, Sil. Prot» K uše j gre le dalje, ko piše: 'Iz besedila ,jura stolae intra fines taxationis dioecesanae vel legitiinae consiietudinis' (iz kan. 1410) v zvezi s cc. 1234 in 1507 g 1 sledi, da je Oslala pristojnost Škotov pri določanju itolnin v dosedanjem obsegu ohranjena. Samo nove takse, ki ne spadajo pod partikularne štolnine. morajo biti sklenjene od školov cele province jn v Rimu odobrene« (o, c. 537).
71 Tako zlasti mInnocentiana i, to je hula lnocenca XI. Z dne 1, oktobru 1678 [Bull. Rom, torn. B, p. 58—61) in zgoraj omenjeni dekret koncilske kongregacije z dne 10-junija 1896. Slednji omeoja v uvodu *Inoeenciann« jn pravi: *Ul norma haberetur uniformi* in exaetionibus pro varíís actibus iurisdictionis ecclesiasticae non contentiosae Be im módica rum ta xa nt m onus, pluriumque controversia rum occasio tollerctur, Innocentius PP. XI legem tulit, quae Innoce ntiana vulgo appellata. huiusmodi exaetionum rationem apte moderabatur. Sed cum haec lex itálico idiomate esset exarata. et idcirco communion Doctorum sententia eam nonnisi llaliae et adiacentium insularum dloeceses proprio afíicere traderetur, ceteris autem Kongruentem dum laxa t agendt regulain praebere; haud universim videbatur consultora incommodis, quibus amovendis lex illa prudierat. Praeterea post tria ferme saecula [I) a legis promulgatione, pecuniae valore et a es t im a ti one mutatis, et in novis diversisque adiimctis societale versante, plena Inn o cert t in nae legis obser-vantia in ipsis Italiae dioecesEbus difficilis evasil, et quandoque etiant incongrua: unde Ordinarii maiori in dies numero postulare coepcrunt, ut novae peculiaresque exnctiones ab Innocentiana diversae, probarentur aut lolerarentur*
i0 Prim odgovor koncilske kongregacije z dne 11. decembra 1920, Zgoraj V opornhi 71,
14
VIII. Pogrebno štolnino določa škof, upoštevajoč določbe v kan. 1234, § 1.
Zakonik ne obravnava vse š toi nine na enem mestu, marveč ima o pogrebni Stolnini posebne določbe v kan. 1234 do 1237, Prav posebno zanimivo je to, da pogrebno štolnino določa drug organ kot ostalo štolnino. Zadevno besedilo v kan. 1234, §1, se glasi: »Locorum Ordinarii indicem Euneralium t&xarum seu eleemosynarum, si non existât, pro suo territorio, de consilio Capituli cathedralis, ac, si opportunum duxerint, vicariorum foraneorum dioecesis et paro-chorum civitatis episcopalts, conficiant, attentis legitimis consuelu-dinibus partieularibus et omnibus personarum et locorum circum-stantiis; in eoque pro diversis casibus iura singulorum moderato déterminent, ita ut quaelibet contentîonum et seandali removea-tur occasio.«
Določba je pravno zanimiva, Krajevni ordinariji naj prvič določijo étolninskt red za pogrebno štolo, če takega âe ni, Kdo je stari štolninski red sestavil, ni upoštevano. Tradicionalno cerkveno stališče glede štolninc se tukaj zopet pokaže. Spoštujejo se stare uredbe. Ordinarij naj brez potrebe starega Stolninskega reda ne spreminja. Le «si non existât« red O pogrebni Stoli, naj ordinarij uvede novega.
V	kánonu se dalje določa, da mora krajevni ordinarij pri sestavljanju pogrebnega štolninskega reda upoštevati zakonite parbi-kularne običaje in vse osebne ter krajevne okoliščine. Upošteva pa to ordinarij po svojem svobodnem preudarku. Sv, stolica bi morda razveljavila na pritožbo ordinarijevo določbo, ako bi se nedvomno izkazalo, da ordinarij ni upošteval zakonitih parlikulamih običajev 1er vseh osebnih jn krajevnih okoliščin. Taka določba krajevnega ordinarija bt bila veljavna, dokler je ne bi sv, stolica razveljavila.
Krajevni ordinarij mora pri sestavljanju pogrebnega štolninskega reda zaslišati stolni kapitelj; po svoji uvidevnosti naj zasliši še dekane in župnike svoje prestolice. Na mnenje kapitlja ali dekanov in župnikov seveda ordinarij ni vezan,
Štolninski red naj ho končno natančen, tako da ne bo nudil prilike za spore in pohujšanje.
Pravih virov za kan 1234, § t v Casparrijevem aparatu ni, čeprav bi pričakovali kaj drugega, ko ustvarja določba videz, kakor da je povzela po raznih starejših določbah in je zato nenavadno ' konkretna. Gasparrijev aparat navaja sicer šest virov za ta kánon, toda v njih ni elementov nove določbe.
V	encikllki Klemena XIV, »Decet quam maxime« z dne 21, septembra 1769, gg 25 do 27, je rečeno le lo, da je pri pogrebu prepovedano zahtevati Štolnino, ako je ne opravičuje star običaj.81 Enciklika Gregorija XVI. »Inter gravissimas« z dne 3. februarja 1332, § 9 dovoljuje le »modicam taxam in funeribus iuxta diversas condiciones praefiniendam«."3 Nekoliko bolj konkretna sta naslednja
Fontes iuris can o nici il, ed. Gasparri, 638/9.
Fontes iuris canonici II, ed. G a s p a r r i , 739/40,
15
dva dekreta koncilske kotiere g acije. Prvi v zadevi Matheranen. z dne 13, novembra 1660" je odgovarjal na konkretno vprašanje: »An attenta consuetudíne, cuius vigore Capitulum expensas funerum pro ratione pcrsonarum defunctarum laxare solet, sit locus certam ac pcrpetuam taxam pro funeribus quibuscunque praescnbendi?« takole;
Non lice re Capitulo taxam ad suum libitum faceré, et Archiepiscopo ( krajevni ordinarij) iniugendum, ut ipse auditis parti bus taxam conticiat, eamque Sacrae Congregation! probandam transmittit.«
Drugi dekret koncilske kongregacije je v zadevi Senogallien. z dne 24. maja 1710," Vprašanje je bilo: »An, et quae emolumenta debeantur Pa roch o Portoni occasione fune rum, quae fiunt tam in eius Parochia, quam extra?« Odgovor se je glasil: »Episcopo Seno-gaílien,¡ quatenus auditis interesse habentibus, conficiat taxam, eamque transmittal ad eandem Sacram Congregationem.«
»Interesse habentes« v gornjem dekretu so po kan. 1234, § 1 kot zastopniki dušnih pastirjev dekani in župniki škofove presto lice. Določba, da mora škof poslati pogrebni štolninski red v odobritev sv. stolici, ni bila sprejeta v obči zakonik,
IX.	Ako določa pogrebni šiolninski red več razredov, je prizadetim dovoljeno izbirati med njimi (kan, 1234, § 2).
Gasparrijev aparat ne navaja za to določbo nobenega vira. Kljub temu pa določba ni novost. V virih se večkrat omenja, da se ravnajo štolninski redi po krajevnih, časovnih in osebnih razmerah. Naše partikularno pravo je poznalo gornjo določbo,
Interesenti morejo po kan. 1234, § 2 izbrati kateri koli razred, ki je na razpolago. Župnik jim mora ustreči, ako je mogoče. Nikomur ni dovoljeno vsiljevati nižji ali višji razred.1"
X,	Glede portio p a r o e c i a 1 i s veljajo partikularno pravne določbe, Ako teh ni, gre lastnemu župniku umrlega, kadar za umrlega ni bilo e k s e k -v i j v njegovi cerkvi, čeprav bi bilo lahko prenesti truplo v to cerkev, portid paroecialis, ki se odmeri od cele pogrebne št ole (kan. 1236 in 1237).
Portio canónica (portio canónica parochialis, ali samo canónica, ali quarta funeralis) pomeni prvotno delež župne cerkve na za-
1,4 Fontes iuris canonici V, ed. Gasparri, 338, Fontes iuris canonici V. ed. üasparri, 545,
e!> S tem pa seveda ni rečeno, da se ne sme onim, o katerih je dvom. ali naj se jim cerkveni pogreb dovoli ali ne, odrediti skrajno preprost pogreb. Tako je določila kongrcgacija Sv. oficija in causa Conslantinopol. dne 16. maja 1866: »Quando tarnen dubium superest utrum mortem quis šibi dederit ob desperatioaem vel ob insaniam. dari potest ecclesiastica sepultura. vítatis lamen pompis et solemnitatibus exequiarum« {Fontes iuris canonici IV, ed. G a s p a r r i . 276). Prav tako je na podobno vprašanje o pogrebu javnega grešnika odgovorila kongregacija sv- oficija dne 6- julija 1898 (Fontes iuris canonici IV, ed, Gasparri , 501/2], Odgovorila pa je tako, da je ponatisnila vprašanje, ki je bilo stavljeno sv. p eni te ü ciar i j i. in odgovor, ki ga je dala na to Vprašanje SV, penitencian ja. V odgovoru pravi: «In hiscc ca-sibns, evuigatis re sipi Ste ntiae signis, dari posse sepulturam ecclesiasticank, Vetitis lamen ecclesiasticis pompis et solemnitatibus exequiarum".
16
puščini umrlega vernika, kadar si je ta izbral za pogrebno cerkev kako drugo cerkev, ne pa lastne župne cerkve. Tako določa n. pr, summarium k c. 1. X 3, 28, ki vsebuje dekretal Leona III.i »Decedens intestatus sepelitur in sepultura maiorum, vel ubi eligitur sepultura: parocbialis tamen ecclesia habeblt canonicum portionem eius, quod relíquerit ecclesiae sepulturae«. Razlog za določbo je označen v de-krelalu samem. Župna cerkev ima z vernikom veliko skrbi in posla, zalo je prav, da nekaj dobi iz njegove zapuščine.1" V tem dekretalu se kot portio canónica, ki pripade župni cerkvi, določa ^tertia par«' -Lucij 111. pa že določa v c. 8. X 3. 2S »de testamento . . . quarta . . . portio relinquatur*. Klemen ill, je določil v c, 9, X 3, 28,H7 da se višina le porlio canónica odmerja po krajevnem običaju. Določba je ostala do danes v veljavi,BS Namesto od zapuščine ali legata pogrebni cerkvi so začeli pozneje odmerjati portio canónica le od darov,*" ki jih je pogrebna cerkev prejeia ob pogrebu. Danes pa se odmeri portio canónica le od Itolnine [kan, 1237, § 1],
Portio canónica je šla prvotno župni cerkvi, nc pa župnikom. S časom pa so začeli smatrati portio canónica za župnikov dohodek. Poznejši viri med tem dvojim več ne razlikujejo in tako govore včasih, da pripada portio canónica župniku,®4 včasih pa zopet pod vplivom starejših določb, da pripada župni cerkvi.
Glede pogrebne pravice in posebej glede portio canónica je kmalu prišlo do sporov med župnimi in redovniškimi cerkvami. Temeljno določbo o leni je izdal Inocenc III. v c. 10, X 3. 28."1 Po tej določbi smejo cerkve, ki imajo pogrebno pravico, pokopati tiste, ki so si v njih izvolili grob, a odstopiti morajo župni cerkvi portio canónica. Ce pa pokopljejo koga drugega, morajo odstopiti ves dohodek. Spori- pa so se nadaljevali." Tridentinski koncil je zopet
»« >Sed quia dignos est operarios merccde sua, tertiam partem sui iudícií ilíí ecclesiae dare censemus.«
Zanimivi dekretal se glasi: »Certifican voluisti a nobis, quomodo illa clausula, quae in privilegi i s nostris solet äppoui de satva iustitia ¿Hamm ecclesiarum, a quibus morluorum corpora aSsumunlur, ¡níclliiji debeat el exponí, Quum autem super hoc articulo diversa antecessorum nostromm manaverinl instituta, Leone iustiliam tllam quandoque lertiam partem, quan-doque vero mediam partem, el Urbano III quarlam fore censentibus, no« tale praebemus in hac varietate responsnm, ut, sicut bealus Hieronymus inquiL, unaquaeque provincia in suo sensu abundet. secundum rationabilem con-sueludinem regionis illa iustitia circa medielatem, vel terliam aut quartam partem pro locorum diversitate attendatur ■■
M Kan. 1236 in 1237 nič ne omenjata, kotikšnn naj bo portio canónica, w V virih se večkrat omenjajo sveče, ki jih cerkev prejme od po-grebcev ali sicer ob pogrebu (gl. spodaj op, 94].
s" Tako n. pr. dekret koncilske kongregacije Narmien, z dne 26, septembra 1699 (Fontes iuris canonici V. ed. G aspar r i, 41By9); konst,, Benedikta XIII Romanus Pontiles z dne 28. aprila 1725. §§ 3. 4 (Fönte« iuris canonici I. ed. Gasparri, 610,111.
111 äumarij se glasi; Privilegia ti super iure Funerandi Scpelire posSunt illos, qui apud eos elijunt sepulturam, solvendo tamen canonicam portionem ecclesiae parochial], Si vero alios sepeliunt, lenentur restituere quidquid occasion« fu ne ris receperunt*.
« Prim. c. 2, in VI® 3. 12; c. 2 in Clem. 3, 7.
17
ponovil staro določbo;" a stvar äe ni bila končno urejena. Rimske kongregaeije so se morale z njo Se velikokrat pečati," a bistveno novih določb niso izdale."
Sess. 25 de réf., c. 13, ki se glasi: »Decernit saneta synodus. ut qui-buscunque in locis iani ante annus quadraginta quarta, quae funeTalium dicitur. cathedrali aut parochiali ecclesiae solita esset persolvi, ac postea fuerit ex quocunque privilégie aliis monasteries, hospifalibus aut quibuscun-que locis piis concessa. eadem posthac integre iure, et eiidem portione, qua antoa solebat, cathedrali seu parochiali ecclesiae pcrsolvatur; non obstantibus concessionibus. gratiis, privilegija, etiam mari magno nuncupates, aut aljis quibuscunque«.
111 Casparrijcv aparat navaja med viri za kan. 1236, § 1 sedem odlokov kongregacije škofov in redovnikov tned Leti 1594 in 1852, ki se vsi bavijo s temi spori, dalje 16 odlokov konciiske kongregacije v letih 1699 do 1908. od katerih se jih 15 bavj s temi spori, in končno osem odlokov obredne kon-gregnciie med leti 1606 do lßß4, od katerih jih obravnava razmerje do redovnikov i es t.
Zelo jasno je to zadevo obdelal Benedikt X1H v konstituciji ■ Romanus Pontifex.« z dne 28. aprila 1725. §§ 3 in 4 [Fontes iuris canonici f. ed, G a -spar ri, 61011!, Ker nam § 4 le konstitucije popiše, v tem je obstajala takrat porlio canoniea. ki se tu imenuje quarla Euneralis, naj mesto izpišem: ■Praeterea motu, scientia. et potestalis plenitudine similibus sancimus. sta-tuimits, et mandamus, ut in Italia, eique adiacentibus Insulis, a die publica-tionis praesentis Constitution^ in futunim Parochis delunctorum, qui in Ecclesiis quorumcumque Regularium.,. tumulabuntur, persolvalur, et cum effectu tradatur Q u a r t a pars omnium Intortieiorum, et C a n -delarum, qtiibus defuncti cadaver in itinere ad Eccle-siam tum u lantern associabitur, necnon omnium Intortieiorum, et CandelaTum, quae in eadem Ecciesia circa cadaver, vel etiam in altaribus in die funeris accendentur. A praedicta tpmen Quarta Fun erat i exceptae inlelligan-lur, et sini Candelae, quas sacerdotes, etiam reguläre;, vel piarum sodali-tatum contraires funus associantes, manualiter per viam accensas deferent-Quod si funus non tuerit in die tumulationis, sed ad diversam diem, ve! aliud lohgius tempus ditferelur, Parocho nihilominus assigneler Quarta pars omnium Intortieiorum, el Candelarum, quae ipsamet peract i luneris die in ecciesia, ubi delunctus h lima tus Euit, circa cenotaphium, seu tumulum honorarium, atque etiam in altaribus eiusdem ecclesiae, accensa fuerint. Haec pprro omnia locum habeant, et exacte in posterum observentur, qüolieseum-que defunctus extra suam parochialem ecclesiam tumuletur, vel exponatur sive quia ibidem sepulcrum habuerit gentilitium, sive tandem quia in ea sepul-crum elegerit. Ceterum sub praedicta Quarta funerali comprehend! non ¡ntendimus, ifflo expresse ab ca excipimus, legata missarum et anniversariorum, h i s -qlie similis pia relicta ad (avortai ecclesiae tumu-lantis, vel exponentis a defuncto disposita...
Ubi vero consuetudines legitime probatae, conventiones, concordiae, vel statuta vigerent, quae praefatis parochis magis faverent, illisque pinguio-rem praedicta Quarta emolumentorum funernlium portionem assignèrent, ea in i is, in qui bus vigent, locis inconcusse ah omnibus observari . ,. itibenius-,
Ce s to določbo primerjamo c. 1, X3. 28 in kan. 1237, § 1 v kodeksu, opazimo, kako se je razvijala porlio canoniea. Najprej se plačuje od zapuščine, potem od sveč pri pogrebu, danes od Stolnine.
Stolninski red za ljubljansko itkofijo iz I, 1816 tudi omenja nekako porlio canonici, Določa namreč: *Ako se pokoplje mrlič v drugi župniji in ne v domači, se morajo sprevodne pristojbine v obeh župnijah plačati pd onem razredu, ki je bil izbran«.
BoriCiWn: Vi rinili.	'
IS
XL Stolnica more biti dota b e n e I i c i j a (kan. 1410).
O tej določbi bodi samo to omenjeno, da v starem pravu ni bila nesporna. iMnogO avtorjev je sodilo, kakor navaja odlok koncilske kongregactje Brixiuen, z dne 22. avgusta Î874.,tl', da mora obstajati vzdrževalnina, ki jo prejema heneficijat v stalnih in gotovih do-hodkih;"7 štolnino pa so šteli med nestalne dohodke;"" zato je gornji odlok odločil, da v predloženem primeru štolnine ni šteti v kongruo,"1' Danes je pa stvar drugačna. Priznati je Ireha, da je pojem beneficija z ozirom na določbo v kan. 1410, ki zelo na široko formulira doto benelicija, v veljavnem pravu precej razblinjen.1™ Stolnina je po vsem tem, kar smo zgoraj povedali O njej, pravno precej nesiguma dotacija beneficija.
Izraz »hira, ut die i t ur, stolae intra fines taxationis dioecesanae vel legilimae consuetudinis v kan. 1410 pomeni po našem mnenju samo zakonito štolnino. Vprašanja, kdo uvaja štolnino, ni hotel za-konodavec tu reševati. Zato ui mogoče poslavljali te določbe v nekako opozicijo s kan. 1507, g I.1'"
XII,	Stolnina gre župniku (kan. 463, § 1); tudi v primeru, če je funkcijo, štolnini podvrženo, opravil kdo drug (kan, 463, § 2),
V virih za določbo kan. 463, § 1 se poudarja samo to. da je dovoljeno prejemati zakonito štolnino,'"- Za drugo določbo Gasparrijev aparat ne navaja virov: toda že pred novim zakonikom so učili, da po splošnem pravu gre Štolnina župniku. Opirali so Se pri tem na titul de sepulturis in titul de paroehiis et alienis paroehianis v tretji knjigi Gregorijevih dekretalov.1"1 Obe gornji določbi pa sta razumljivi že iz tega, kar smo zgoraj povedali o naravi štolninc.
XIII.	Poročno štolnino dobi župnik, ki dopustno poročii vsak drug mu jo je dolžan r e s t i -tu ira t i (kan. 1097, § 3),
Določba je vzela iz dekreta koncilske kongregacije Ne temere z dne 2. avgusta 1907. art. X."" Drugega vira poleg lega dekreta Gasparrijev aparat ne navaja, kar je razumljivo, ker je asistenco pri poroki na novo in bistveno drugačno urediï dekret Ne temere .
11,1 Funtes iuris canonici VI, ed. C asparri 577—580.
"7 Contention! congruam soliš reditibus et (ruetibus certis constare debere. oon vero emolumentis el proventibus incertisi (str, 579),
"" winter e ran himen ta autem flt provçntus inçertos reponunt EruetUS stolae idest obventlones quae ex administra t ione Raptismi. Viatlci, Extre-niae Unctionis, Benediction« nuptiarum, purificutione mulierum, lu ne ra lib m etc, percipiunlur calque in cOngruam im pulandas non esse autumnal
¡str. 579).
"" Motivira odločbo takole; ... »animadverti potest sentcntiani. quae isla cmolumenla a congrua deducit, coitiniuniorcm esse, el temporutn ne-eçssitati melius responderc (sir. 580).
Prim. BV 1933, 66-72,
1,IJ Prim- pa K u š e j, o. c. 537, zg. opombo 78
ias Gasparrijev aparat našteva pet virov, ki pa smo jih razen enega že zgoraj srečali.
Ju;l To ata X3, 28 in X 3. 29. Titul a naglašata pravice ¿upne cerkve in župnika.
Fontes iuris canonici VI, ed. G a s p a r r i 870.
19
Dopustno poroča po kan. 1097, § 1 krajevni župnik, ki je obenem parochus proprius, ali pa v njegovi župniji zaročenca bivata že mesec dni. Drugače mora imeti krajevni župnik dovoljenje »nisi vel de vagis actu itinerantibus res «it, qui nullibi Cummorationis sedem habent vel ¿ravis nécessitas intercedat quae a licentia petenda excuse t« (kan. 1097, § 1, n. 3). Kdor pa nedopustno poroči, mora vrniti štolnino, če jo je prejel, župniku, ki bi dopustno poročil. Ta določba nima kazenskega značaja, ampak le ugotavlja, da župnik, ki nedopustno poro£i, ni upravičen sprejeti štolnino. Vrniti mora štolnino upravičencu pred sodnikovo sodbo ali predstojnikovo odločbo.
Po kan. 1097, § 2 ima za poroko prednost parochus sponsae, kadar sta ženinov in nevestin župnik različna."'* Vprašanje je, kakšen je pravni značaj te določbe. C h e 1 o d i j u se zdi, da določba o prednosti nevestinega župnika ne nalaga pravne obveznosti,da je torej navedena določba le vodilo, ne pa pravilo, Vecina avtorjev pa zre v kan. 1097, § 2 pravo obvezno določbo,107
Kateremu župniku naj vrne štolnino tisti župnik, ki je nedopustno poročil. Splošno sodijo, da mora vrniti štolnino župniku neveste, in sicer vso njemu ne pa pol župniku neveste in pol župniku ženina,10* Ce je lastnih župnikov neveste več, sodi G a s p a r r i da se mora med nje razdelili stol nina in se sklicuje pO analogiji na kan, 1236, § 2,"" Triebs pa meni, da se štolnina v takem primeru ne deli, marveč da pripade »an den parochus proprius der Braut, welcher unter mehreren Zuständigen Pfarrern das Vorrecht zur Trauung hat«."1 Triebs tudi zavrača sklicevanje na analogijo kan. 1236, § 2.'" Besedilo kan. 1097, § 3 je nejasno, zato po našem mnenju ni mogoče odločiti, katero mnenje je pravilno.Triebs meni, da je tudi parochus sponsi dolžan povrniti štolnino nevestinemu župniku, ako je poročil sine iusta causa.'" Gasparri pa piše:
Tekst se ¿lasi: »lu quolibet času pro regula habcatiir ut matnmo-niuni coram sponsae parodio celebretur, nisi iusta causa excúsete. ** lus matrimoniale1 1921. 148.
Gasparri pravi, da je gornja določba sicer obvezna, a da ne veže sub gravi, ut omnes admittunt iDe matrimonio 11, 1932, 132). Po tekstu sme J.eninov župnik poročiti le e* Iusta causa. V vprašanju, ali bi smel škof ukazati, da sme Ženinov župnik poročiti le ex gravi causa, so mnenja različna. Nekateri Sodijo po našem mnenju upravičenci, da bi ikof tega ne mogel ukazati, ker bi bilo contra codicem (tako Triebs, Prakt. Handbuch des geltenden kan. Etierechls 1932, 594 in Vermeerscli v Vtr-meersch-Creusen, Epitome iuris canoci IIs, 1927, 294), drugi pa sodijo, da bi bila taka škofova odločba le praeter codicem (tako Creasen v Verm ee rsc h-C reu sen, o. c. 248 in D e Smet, De sponsalibus el matrimonio1 1927, 101-102).
"m Gasparri, o, C. Il, 133; Vermeersch-Crçusen, O, C, H. 249; Triebs, o.e. 595-
O. c. Il, 133.
110 Da gre v kan. 1236, § 2 »pro iuribus stoiae in funeribus«, kot pravi avtor na str. 133, je netočno govorjenje, ¿re le za portio paroecialis.
O. c. 595. <" Ibid.
113 Po besedilu kanona je Verjetnejše GasparrijevO mnenje, 1,4 O.e. 595.
2"
20
uparochus sponsi non tenetur ea remittere, quia ipse legitime assistere potest*.1" Odgovor na to vprašanje je pač odvisen od pravnega značaja določbe v kan. 1097, § 2, ki pa je, kakor smo videli, Sporen, Triebsovo sklepanje je nedvomno logično, ako je določba v kan. 1097, §2 v polnem smislu pravno obvezna,
Župnik, ki nedopustno poroči, mora vrniti le oni del štolntne, ki odpade pri poroki na župnika; torej poročno štolnino v najožjem pomenu besede,""
Škof more odrediti, da gre štolnina vedno Ustnemu župniku, čeprav je pri poroki parochus loci upravičeno asistira!."7 Ponekod je določeno, da dobita v takem primeru poročno štolnino v ožjem pomenu oba župnika, parochus sponsae in parochus loci, ki je poroko izvršil. Ako se izvrši poroka v cerkvi, ki ni Župna, n. pr. v božjepotni in ni poročal ne parochus sponsi ne parochus loci, se plača ponekod trikratna poročna štolnina, obema župnikoma in rektorju cerkve. Toda pristojbina, ki se plača v tem primeru rektorju cerkve, nima značaja prave štolnine, ki je v bistvu po zakonu odrejen prispevek za vzdrževanje klera, plačljiv ob določenih funkcijah, marveč je odškodnina, ki spada toliko k štolnini kot odškodnina za daljšo pot ali poznejšo uro k mašnemu štipendiju. Tako plačevanje odškodnine, odnosno povrnitve stroškov, more biti dovoljeno, ker je podan iustus titulus, ki ga pa seveda mora odobriti cerkvena oblast fprim. kan. 730], ki tudi odmeri višino le odškodnine.
S, Gornja analiza občepravnih veljavnih določb o štolnini, nam je pokazala, da je značaj štolnine ostal nespremenjen. Nove so pač določbe tehničnega značaja, kakor n. pr. kdo uvaja štolnino, komu se v spornih primerih štolnina plačuje,
V zakoniku ni sicer nikjer rečeno, da ima Štolnina značaj vzdrže-valnine, ne pa odškodnine za trud, kakor je izrecno določala zgoraj omenjena bula Tnnocentiana'Vln vendar je izven vsakega dvoma, da je ta značaj ohranila, Ker pa se ta zakonito določeni prispevek za vzdrževanje dušnopastirske duhovščine1"' plačuje ob določenih funkcijah, se je v praksi tu in tam pozabilo na to in se smatra štolnina kot nekaka odškodnina za konkretno delo. Tudi štolninski redi s podrobno določenimi postavkami vodijo v to zmotno naziranjc,'™1
Ker pa mora biti štolnina po svojem bistvu prispevek za vzdrževanje klera, nastane vprašanje, ali je primerno za naš Čas, da se ti prispevki pobirajo in terjajo ravno ob takih dveh določenih funkcijah,
i" O. c. II. 133,
'■<■ «Inter emolument* stolne mm veniunt stipendium Missae, doita ex mera liberalilate data, aut stipendia quae aliis m in i str is cedailt« [Gasp n r r i, o. c. II, 133).
117 Vermeersch-Creusen, o. c. U. 248.
I,h Inocenc XI. z dne 1. oktobra 1673, V njem se odreja, da Se ne sme nič zahtevati »za papir in delo« (prim, tudi P i s l o c c h i, De bonis eccle-siae tem p oral i bus 1932. 1591.
116 Kakor tudi ostalih cerkvenih uslužbencev in cerkve.
1T" Ce n. pr. določajo posebno pristojbino za kondukt. posebno za eksekvije in tako dalje.
21
kot sta poroka in pogreb. Mnogi sodijo, da to ni primerno,'"' Kodeks kot obči cerkveni zakonik nasprotno suponira, da na splošno štolnina ni neprimerna, ker sicer ne bi vseboval razmerno veliko določb o njej. S tem pa seveda ni rečeno, da v tej ali oni cerkveni pokrajini štolnina ni primerna. Zakonik hoče le, da bodi to vprašanje za vso cerkveno provinco, izvzemši pogrebno štolnino, enotno rešeno. Cerkveno pravni viri, ki smo si jih zgoraj ogledali, so bolj nasprotni štolnini kot ne. Iz njih se razbere, da je štolnina nekak drugoten vir za vzdrževalnino, Ako torej drugih virov za vzdrževanje klera ni, naj se odredi štolnina. Ker pa so vobče drugi viri preslabotni, se kar na splošno suponira, da je tudi štolnina potrebna.
Brez dvoma bi bilo idealno, ako bi se dalo prebiti brez štolnine, Pod štolnino umevam tu štolnino v najožjem pomenu besede, torej prispevek, ki ga prejme župnik za »golo^ liturgično funkcijo, Ostale pristojbine, ki jih tudi običajno štejemo k štolnini, kakor smo v uvodu videli, imajo namreč bolj značaj odškodnine in zato zanje ta raz-motrivanja ne veljajo. Na to vprašanje se bomo še povrnili v naslednjem odstavku,1"
V pravnih virih se močno naglaša, kakor smo videli, da SC morajo zakramenti deliti ne oziraje se na štolnino. Res ima župnik pravico na štolnino, ako je ta zakonito določena, vendar naj ne odreče svete funkcije onemu, ki štolnine ne plača. Škof more po svoji uvidevnosti uporabiti kazenska sredstva, toda sv. funkcija naj se opravi, če tudi ni dvoma, da vernik ne bo plačal štolnine, čeprav bi jo mogel,
Glede pogrebnih funkcij pri revežih določa zakon izrecno, kakor smo videli, da se morajo opraviti popolnoma zastonj, dostojno in v celoti, Glede poroke nimamo enakega določila, vendar ni dvoma, da velja isto, ker je pač značaj štolnine v obeh primerih eden ter isti. Naglaša se v virih,"4 da naj se poročna štolnina zmanjJa tistim, pri katerih se je sicer bati, da bi raje živeli v konkubinatu, kakor pa bi plačali zahtevano štolnino.111
1,1 »Es wäre durchaus wünschenswert, dal) die einfache Spendung aller Sakramente und Sakramentalien ein- für allemal befreit würde« [H e r g c n -röther-Hollweck. o, c. 832). Sv. Karol Borumejski je hotel, da ne bi duhovniki niti darov prejemali pri sv. funkcijah, še manj seveda Zahtevali štolnino (prim. Aichner, Compendium iuris ccclesiastici* 1895, 824, op. 5).
Včasih so se bali pri štolnini videza simonije; danes ne gre za to, pač pa za vprašanje, ali je štolnina primerna,
Stolnina nese razmerno veliko v velikih župnijah, zlasti če so verniki premožni; v majhnih župnijah ima. kakor bomo videli v naslednjem odstavku, po poročilih župnikov manjši finančni efekt, V večjih Župnijah pa je že drugače preskrbljeno za vzdrževanje župnikov oziroma bi vsaj moglo biti, v manjših pa, kjer druge možnosti ni. tudi štolnina veliko ne odpomore. Zato prav za prav cessat ratio za štolnino.
Prtm, dekret koncilske kongregacije z dne 10, junija 1896 (Fontes iuris canonici VI, ed- G a s p a r r i, 757,8).
131 Zelo napačno je, ako ¿upnik noče strank poročiti, ako sodi, da ne bosta plačala poročne štolnine. Vse obsodbe pa je vredno, ako zahteva poročno štolnino vnaprej.
Državne določbe o taksah naj nikogar ne motijo. S sv. funkcijami se mora drugače ravnali kot z navadnimi pravnimi posli. Kdor tega ne more
22
Neko notranjo razklanost smo našti že pri starih določbah o štolnini; ostala po je tudi pri veljavnih, ker nujno poteka iz značaja štolnine.
Z. Štolnina v ljubljanski škofiji,
9. Pri štolnini igra veliko vlogo partikularno pravo, zlasti kar zadeva sv. funkcije, pri katerih se štolnina plačuje, in višine predpisanih zneskov. O tem dvojem pa vsebujejo določbe šfolninski redi.
Zato si sedaj, ko smo pregledali občepravne določbe o štolnini, oglejmo štoluinski red v ljubljanski škofiji, kjer se je letos pri pripravi na četrto sinodo sprožilo tudi vprašanje o štolnini, kakor je bilo zgoraj omenjeno. Ljubljanski štolninski red pa je podoben drugim štolninskim redom v slovenskih škofijah, v prvi vrsti onemu V lavan-linski škofiji, po drugi strani pa veljajo razlogi za reformo štolnine, ki so se pojavili zlasti v lavantinski škofiji v drugi polovici 19. stoletja, še danes tudi v ljubljanski škofiji. Zato mislim, da bo to naše razpravljanje, ki sicer formalno velja le za ljubljansko Škofijo, stvarno držalo tudi za druge škofije.
V ljubljanski Škofiji kakor sploh v bivših avstrijskih škofijah je štolnina predpisana skladno z občim cerkvenim pravom le pri oklicih, poroki in pogrebu, odkar je državna določba z dne 20, januarja 17831!J odpravila obvezno itolnino pri nekaterih drugih sv. funkcijah. Prostovoljni darovi pa so v navadi £e pri nekaterih drugih sv. dejanjih, ki jih vrše župniki ali duhovniki sploh, tako n. pr. pri krstu,11" pri vpeljavanju mater po porodu, pri blagoslavljanju velikonočnih jedil, ponekod še celo pri previdevanju in pri nekaterih blagoslovih, ki so v kraju v navadi. Obvezna štolnina se odmerja v ljubljanski ikofiji po štolninskem redu iz 1> 1816, ki ga je cerkev sprejela in s prakso potrdila. O tem štolninskem redu bomo pozneje govorili.
razumeti, ni za župnika. Veliko zgledovanja in tudi pohujšanja povzroči ¿upnikovo ravnanje, ki ni glede štolnine popolnoma korektno. Kakor je seveda zelo zgrešeno ravnanje tistih župnikov, ki štolnino po Svoje znižujejo in odpuščajo, prav tako je pogrešno, ako župnik noče upoštevati značaja štolnine, ki smo ¿a zgoraj opisali.
Zmotno bi bilo, ako bi prenašali pojmovanje svetnega prava in njegovih ustanov v cerkveno življenje, ne da bi pri tem v prvi vrsti upoštevali nalogo cerkve in značaj ter duh njenega prava. Pristojbine So v državi in pristojbine so v cerkvi: tudi štolnino moreš imeti za pristojbino. Vendar bi silno napačno umeval štolnino, ako bi pri njenem izterjevanju uporabljal iste metode, ki so v navadi v drŽavi pri izterja vanju raznih pristojbin ali tudi v cerkvi pri tistih pristojbinah, ki niso v nujni zvezi s sv, funkcijami.
Treba je razumeti značaj štolnine. Potem je šele mogoče pravilno interpretirati določbe o štolnini in te določbe tako aplicirati, kot hoče cerkev. Ako pa se ne poglobim v naravo štolnine, se mi bodo zdele zadevne cerkven*? določbe vedno le »na pol« pravne, ali pa jih bom v praksi uporabljal na način, ki je pač primeren pri državnih določbah o taksah, v cerkvi pa je popolnoma zgrešen.
115 Prim, Aichner. o. c. S23,
m Tudi pri birmi odnosno knnoni£ni vizitaciji prejema škol »darovanje»-.
23
Na severu se je država začela vtikati v štolninske zadeve že v 16. stoletju. Povod so dali zadevni spori med župniki in zupljani,'37 Posebne štolninske rede pa je država začela tako v Nemčiji kot v Avstriji predpisovali v 18. stoletju,1-'' Za slovenske pokrajine SO bili izdani naslednji štolninski redi:1™ a) stolni red za Štajersko z dne 13. decembra 1774?'" b) Stolni red za KoroSko z dne 6. junija 577q;,si c) Stolni red za Kranjsko z dne 11, marca 1S16;1" č) stolni red za Primorsko z dne 10, aprila 1832.,;in Za Istro in Dalmacijo ni bil izdan poseben štolninski red1'"
Ti štolninski redi so ostali zvečina v veljavi do razsula monarhije1"'1 in so Se danes v veljavi.Zakon o zunanjih zadevah katoliške cerkve z dne 7, maja 1B74, d. z. št. 50, ki je v Sloveniji in Dalmaciji še vedno v veljavi, se je v § 23 in naslednjih bavil tudi s
l:r Kardinal legat Campeggio je 1. 1524. določil v Re£ensburgu. da morajo škofje v sporazumu s cvetnimi knezi v Šestih mesecih določiti Stolnino, da ne bo Sporov (prim. Hefele-Hergenrother, Concilienjcschichte IX., 378; Permaneder, Stolgebühren v Wetzer-Weltes, Kirchenlexicon XP.S42).
1,(1 Stolnino so smatrali za zunanjo cerkveno zadevo, ki spada pod državno nadzorstvo; na Bavarskem celö Za državno Zadevo,
Zanimalo me je vprašanje, ali se je Stolnimi kdaj obravnavala v kon-kordatih. Našel sem. da urejajo šlolnino konkordati s Španijo in z latinskimi ameriškimi konkordati iz druge polovice stoletja, Tako španski konkur-dat t. dne 16. marca 1851, čl. 33, odsl- 4 (Merca ti, Raccolta di Concordat!,
*tr. 789). konkordat s. Kosturiko z dne 7, okt. 1852, čl, 6 (M e r c u t i 822). konkordat z Guatemalo z dne 7-okt-1852, čl, 6 [M e r c a t i 813}, konkordal s Hondurasotri z dne 9. julija 1861, čl, Ó (Merca ti 939|. konkordat z Nika-raguO Z dne 2. nov. 1861, čl. 6 [M e r e a t i 951), konkordat s San Salvador-jem z dne 22. aprila 1862. iL 6 [M c r c a t i %2|. konkordat z Venezuelo z dne 26. jnlija 1862, čl. 6 (Mercati 973| in konkordat s Kolumbijo z dne 31. decembra 1881. čl. 9 (Merca ti 1053). Stolnina je v vseh naílelih kon-kordntih precej enako urejena. Besedilo nav. čl. 6 knnkordata z Cuate-malo se n. pr. glasi: Parochi pergenl percipere, doneč iis con£ruus, tutus sc independen* redditus ab ordinario adprobandus assignetur, primitias et emolumenta, quae vulgo a stola nuncupantur, salvo semper Ordinarit iure haec ultima pro sua Conscientia moderandi peculiari statuto quod, ubi opus fnerit examini et prnbationi ipsius Ordinarii subjicietur, collatis cum Gubcr-nio consiliis pro auxilio per ipsum Gubernium praestando, ut illa tuto ac revera a Paroehis exigantur.«
"» Pregled Stolninskill redov sploh gl. pri Baldan 1, Pfarr- und Dekanatsamt V. 1837, 46 in nsl.; za slovenske pokrajine pri Kuäejii, o. c. 536.
1,4 Patent de dato t3ten December 1774 für das Erbherzogtnm Steyer-mark. die Stollordnung betreffend Gegeben in,.. Grälz den 13ten Christi-mon. t774 (10 listov in 8").
im Vsebinsko je štajerski štolninski red.
tai v veljavo je stopil 1. julija 1816 (Sammlung der politischer; Gesetze und Verordnungen für das LaibacheT Gouvernement-Gebiet im Königreich Illyrien III. Erg. Bd. Laibach 1845,248).
Za Hrvatsko in Slavonijo našteva štolninske rede L a n o v i £ , Lukno u Hrvatskoj. str. 04, 98, 140 in nsl.
i« Vrh. uprav, sodišče je 26. se pt. 1890. z v, XIV, 5459 odločilo, da ^zvo-narina* ni Stolnina. Zvonarina da je prostovoljen dar, ki ga prejme dušni pastir, ko blagoslavlja zemlji&čn.
13a Ravnali pa so se marsikje po krajevnih običajih, ne pa po Stolnin-skem redu.
"0 Tako tudi v onih delih slovenskih škofij, ki so pod Italijo.
2-1
štolmno in štolninskimi redi, Tako se po § 23, udst. 2ia' nnv, zakona dovoljuje za štolninske zneske po štolninskem redu na zahtevo upravičena politična izvršba.Po odst. 3 istega paragrafa so osebe, ki imajo pravico ubogih, oproščene od plačevanja štolnine.1" Štolninske rede spreminja, kol določa § 24 nav. zak., vlada v sporazumu s škofi.11" Navedeni zakon o zunanjih zadevah katoliške cerkve se je glede narave štolnine in njene zveze s sv. funkcijo dosti dobro kril s cerkvenim pojmovanjem, kakor izpričuje njegov § 25.141
10. Stolninski redi, sestavljeni v jožefinski dobi, so se že v drugi polovici 19. stoletja izkazali za neprimerne. Reformirati so jih skušali tako na cerkveni kot na državni strani,
V lavantinski škofiji je od l. 1850 dalje vprašanje o spremembi šlolninskega reda večkrat prišlo na dnevni red. Akti lavantinske sinode iz I. 1911 podajajo v poglavju ude regulalione iuris stolae pro lota dioecesi«1" zanimive podatke o tej stvari.
Vprašanje je bilo predloženo že 1. 1850 pastoralnim konferencam lavantinske škofije. Konference so napravile štiri predloge.114 Od teh sta posebej zanimiva prva dva. Prvi predlaga, da naj se štolnina za slovesnosti poviša, za jjpotrebne funkcije- pa zniža. Drugi predlog ima dva dela, prvič zneski naj se valorizirajo v (tedaj) veljavni valuti, in drugič opusti naj se razlikovanje med kmečkimi in mestnimi i ti pijani.
L. 1877 so se pastoralne konference lavantinske škofije znova bavile s štolnino, Predložena so jim bila štiri vprašanja,1" namreč:
h Diell (. wird die politische Eiecution gewahrt) gilt auch von den fixen Gebuhren für kirchliehe Ehe alt (geböte, Trauungen und Leichenbegängnisse (Stolgebühren), sowie für pfarramtliche Ausfertigungen,«
1JtB Izterfavati sc torej ne morejo sodnim potom; isto velja po § 26 cit. zak. o prekoračenju ätolninskih zneskov.
tau „Personen, welcher auf das Arnienrecht Anspruch haben, sind von der Entrichtung der eben bezeichneten Gebühren befreit.- Ali mora občina plačati pogreb, štolnino. če taka oseba umrje v tuji župniji, je bilo spornu.
i4D -Die Abänderung der bestehenden kirchlichen Stoltaxordnungcn steht der Regierung nach Einvernehmung der Bischöfe zu.« V Avstriji in v naši državi je vlada to večkrat poskušala storiti.
1,1 Glasi se! »in der Rejjel darf man kein pfarramtlicher Act der Vorausbezahlung der Stolgebühr abhangig gemacht werden. — Nur wenn derselbe in einer Form verlangt -wird, welche einer höheren alt der niedrigsten Stolgebühr unterliegt (z. B. Assislenz mehrerer Priester beim Leichenbegängnisse), ist hiefür entfallende höhere Gebühr über Verlangen im Vorhinein zu entrichten. — Bei pfarramtlichun Ausfertigungen kann die Entrichtung des etwa nolhigen S lampelbetrags im Vorhinein begehrt werden,
141 Prim, le obširni akt dei, vlade za Kranjsko z dne 10, sepl. 1B75, SI. 603 pr. [v ljub. škof-arhivu v fasciklu štolntna).
»« Operations el constitutione* 1912, str, 971—984.
1,4 1. Taxae pro extraordinariis cauremoniis seu sollemnitntibus sunt ampliandae, pro omnino necessariis funetionibus vero restHngendae.
2.	Census jüxa nnvnm calcum est itu statuendus, ut hucnsque U3L-tatutn discrimen inLer parochianos cives et rustlcos de medio tollntur
3,	Pro bannis seu promulgationibns sponsorum est laxa statuenda el pro singulis pTomuljjationibus exigendu
4- Pro ven t us stolae e pulsalione c&mpanarum redundantes per t inen t ad peculium ecclesiae ipsique Stint servandi. (Operationes et constitutione» 97t). i'- Operationes et constitutiones 972.
25
1> Za katere verske funkcije naj bi se po novem štolninskem redu plačevale pristojbine? — 2. Ali naj se obrani pri stolnini razlikovanje po stanu in starosti, ali pa naj se uvede enotna Stolnina ne oziraje se na starost in stan? — 3. Ali naj se dosedanja štolnina zviša ali zniža? —■ 4. Kakšne nagrade se določijo za posle, ki niso popolnoma verski;140 ali pa se morda nagrada prepusti svobodnemu preudarku?
Odgovori na ta vprašanja pa se niso ujemali. Udeleženci konferenc so predložili različne predloge.1"
L, 1897 je bilo predloženo pastoralnim konferencam dvoje vprašanj: Kako se v praksi izvaja v posameznih dekanijah odnosno župnijah štolninski red in pO katerih načelih naj bi se uredil bodoči štolninski red?1*" Iz odgovorov se je škof prepričal, da duhovščina glede štolnine ne prestopa »iustitiae et aequitatis limites-- in da oprašča štolnine »ne le resnično revne, marveč tudi cerkvi sovražne ljudi«.MU Na drugo vprašanje sinodalni akti ne dajejo odgovora."" L. 19Q9, so dobile župnije v Mariboru poseben štolninski red.1"'1 Sinoda 1. 1911 je končno sestavila nov štolninski red za vso ško-fijop" postavke so bile po vojni valorizirane s Stolnim tariiom z dne 24. aprila 1924, št. 4096/23.1"
Ob starem jožefinskem štolninskem redu iz 1, 1774 so se v lavan-tinski škofiji pojavili tile reformni predlogi, ki so vsaj delno prodrli;
1411 »pro officiis et çaeremoniis, ad actum religion is non stricte perti* nentibus.
117 Operationes et constitution*! 972.
»-Quinnm usus relate ad taxam stolarem usque ad praesens tempus in singulis decanatibus respective paroehiis vtgcbal, et quae prmcipia obser-vanda erunt in taxa stolari pro futuro regulanda,« (Operfttiones et constitutions 972),
1,11 r>Non solum vere pa Upe res sed homines quoque Ecclesiae infensos«
(ibid.}
Po I. 1900. so se socialni demokrati večkrat pritožili, češ da se duhovščina ne ravna po predpisanem štolninskem redu. Prim, tudi brošuro Rok Drofenik. Cerkvene pristojbine [Stolnina) za Štajersko, Koroško in Krainsko Celje 1897, Državna oblast je I. 1907 povabila sekavski in lavan-tinski škuf, ordinariat. naj se stolnina za vso Štajersko enotno uredi (prim. Operationes et constitutiones 973).
■ m Priobčen v Operationes et constitutiones 977,'S. Poseben itolninski red je dobilo Celje 1.1912 in poseben Ptuj istega leta (ibidem 979 Sij.
lsi Priobčen v Operationes cl constitutiones 981.3, — Ta Štolninski red razlikuje tri razrede. Ima 43 postavk. Razlika med I.ln 111. razredom je bila izvedena brez sistema. Pri postavki Za pogreb je prt ¿upnikovi stolnini ta razlika nad enajstkratna (0.70 K : 8 K); pri poroki desetkratna (1 K : 10 K.]; pri vpisu poroke petkratna (0.20 K : 1 K); pri zvonjenju mrliču (Zûgengloçke) štirikratna (0.50K:2K|; pri čakanju s poročno mašo za vsako pol ure trikratna (0.30 K : 1 K); pri konduktu dvakratna (3 K : 6 K) in končno za izpise iz matic ista (1 K).
Prtm. dopis lavantinskcga ikof,-ordinariat« ljubljanskemu škof. ordi-nariatu z dne 9, februarja 1933, šl.946. V dopisu beremo: a V nail Škofiji so bili do sedaj trije Stolni tarifi v navadi; al za mesto Maribor; b) za mesti Celje in Ptuj; cj za deželo- Maribor ima tozadevno pogodbo s pogrebnim zavodom, ki je še v veljavi jn ustreza Stolnemu larifu v Ljubljani. Mesti Celje in Ptuj Sla sklenili sporazum z.... Za deželo.... je štolni tarif V veljavi od 24. aprila 1924, št- 4096 23. Je sicer nekaj višji, kakor (oni) zunaj Ljubljane, pa vendar sprejemljiv.'
26
1- Odpravi naj se razlikovanje med mestnimi in kmečkimi /up-Ijani, Predlog je popolnoma prodrl. Ostali pa so razredi,16*
2.	Pri pogrebni štolnini naj se odpravi razlikovanje mrličev po Starosti,1"4 Tudi ta predlog je bil sprejet.
3.	Poveča naj se razlika o štolnini med štolnmo pri preprosti funkciji in med ono pri slovesni funkciji. Predlog je bil delno sprejeta™
Stolninski red iz 1. 1911 je končno Število postavk občutno znižal.
Ostala vprašanja pa niso bila dokončno rešena, Ker pa je sedaj veljavni stolninski red v lavantinski škofiji nasproti staremu precej poenostavljen, zato najbrž ne čutijo toliko težkoč kot v ljubljanski škofiji, kjer prave celotne reforme nad 120 let starega štolninskega reda še ni bilo.
11. Občeveljavna določba o štolnini v ljubljanski škofiji se giasi; »Za ljubljansko škofijo velja še sedaj štolni red, ki je bil potrjen z odlokom centralne Organ, dvorne komisije z dne 11. marca 1516, št. 23.811, in razglašen z gubernijsko okrožnico z dne 5. aprila 1816, št. 3483. V njeni so za mesto Ljubljano določene posebne takse in za župnije zunaj Ljubljane posebne. Za te župnije je štolni red v knjigi: Poč, Duhovski poslovnik, 2- natis, str. 316 in nsl. Ker se pri vseli javnih uradih takse plačujejo v višini, kj odgovarja sedanji vrednosti našega denarja, določamo v smislu sklepa na 111. škof. sinodi, naj se takse zgoraj omenjenega štolnega reda plačujejo v sedanji resnični vrednosti, in sicer«,1,7 Odločba nato razlikuje med Ljubljano in med župnijami zunaj Ljubljane, Za Ljubljano ureja pogrebno'" tn poročno1""
Trije, kakor so bili že prej,
144 Stari štolninski redi so razlikovali pogrebe otrok do 7. leta, oseb med sedmini in petnajstim letom in odrasllih oseb.
Diference med 1. in lil. razredom so visoke.
,:'T Odločba nosi datum 15. decembra 1924; v veljavo je stopila 1. januarja 1925. Priobčena je v Lj. Skof. listu 1924, str. I1&.--I11.
Razliktije: izredno vrsto (luksus), 4 razrede in otroške pogrebe Določa te pristojbine, ki jih prejmejo župnik, duhovniki asistenti, eerkvenik in cerkev (prim. Lj. Skof. list 1934,110],
Tarifni red je ta:
Vrsta	Župnik	Duh. asistenti	Cerkveni); Cerkev			Skupaj
Izredna fluksus)	210	3 a 120 360		120	170	860 din
1. razred	150	3 a 80 240		80	130	600 „
11. razred	100	2 a 50 100		40	60	300 „
III. razred	30	1 a 20 20		20	30	100 ,.
IV, r. in otroški pogrebi 30		—		20	20	70 „
Slov	e s n e m a i	e zadu&nice z »¡¡bero-.:				
Vrsta	župnik	Asistenti Cerkve		nik Orgljavec		Cerkev
1, razred	150	i 80	BD		80	130 din
11. razred	120	a 50	40		50	80 „
111. razred	50	--	20		30	40 ,.
lie Razlikuje tako za oklice kot poroko tri razrede fprim Ljublj.Škofijski list 1924. 111):
I razred: poroka 150 din, oklici 50 din
II,	„	.. 80 „ .. 40 „
III.	Z	60 „ .. 20 „
27
&totmno na novo. Za pogrebe, poroke in oklice zunaj Ljubljane pa samo določa: ilSkratni zneski stolnega reda v dinarjih i.1™
O tem preračunavanju je prinesel Škof. list za I. 1925, str. 38 tole objavo-: >Na vprašanja, ali je vzeti dotičnc zneske v goldinarjih ali kronah, se odgovarja, da je vzeti zneske v tisti veljavi, ki. je bila pred dinarsko, torej v kronah, ne v goldinarjih,« Gornja odločba iz l. 1924 je nadalje samostojno uredila mašne štipendije in nagrade, ki gredo pri maši asistenci in cerkvenim uslužbencem lako v Ljubljani kot zunaj Ljubljane. Samostojno je končno uredila tudi pristojbine za izpiske iz matičnih knjig,1"1
Stari štolninski red iz I, 1816, ki je še sedaj osnova za obči štolninski red v ljubljanski škofiji, je bil v 19, stoletju nekajkrat delno popravljen. Tako je okrožnica okrožnega urada z dne 7. decembra 1843, št. 19.073 spremenila pogrebni stolni red za ljubljanske mestne in predmestne župnije; ta je bil pozneje še nekoliko popravljen."19 Dalje so bili zneski o štolninskem redu iz L 1816 prevedeni v avstrijsko valuto,"1" Tako popravljeni štolninski red je bil nato v splošni rabi v ljubljanski školiji in takšnega je potem ponatisnil, v kolikor se je tikal župnij zunaj Ljubljane, Poč v knjigi Duhovski poslovnik, na katero se sklicuje sedaj veljavna določba iz 1. 1924. ki smo jo zgoraj omenili,
Štolninski red iz I. 18161"4 se deli v štiri oddelke (Abtheilung) oziroma v osem »rubrik« (Rubrik). Prvi oddelek določa pogrebno Stol ni no v Ljubljani, in sicer v prvi »rubriki', pri pogrebu odraslih ljudi (nad 15 letom starosti), v drugi »rubriki pa posebej za otroke do sedmega leta in posebej za osebe od sedmega do petnajstega lela. Pri pogrebih odraslih ljudi razlikuje štolninski red: izredni Sprevod jauBerordentlicher Conduct), ki je bil možen le v stolni in šentjakobski župniji,1" in sprevode prvega, drugega ter tretjega raz-
11,(1 Glede sveče [pri pogrebih) se določa, da se zaračuna po dnevnih cenah.
"" »Če hoče imeti stranka pri kakem liturgičnem opravilu kaj takega, kar ni v stolnem redu, n. pr. orglanje. cvetice, posebno razsvetljavo, ima župnik pravico, računati za to, kar se mu po lastnem preudarku primemo zdi, mora ji pa pred dotiiiiim liturgičnim opravilom povedati, koliko ji bodo stali ti dodatki. — Siromakom naj se takse spregledujejo ali vsaj znatno znižujejo.« fLj. Skol. 1. 1924, 111/2).
L. 1355; 1865 in 1873. Historiat popisuje dopis kranjske deželne vlade na škol. ordinariat dne 1. septembra 1875, št. 603 pr,
Zamenjava se je izvršila tako; 1 il. Conv. Mze 1.05 gl. avslr. velj.; krajcarje v Conv. Mze so zvišali za 75%, ker se je llorint delil na 60 krajcarjev,
1,14 Štolninski red je moral biti po določbi gubemijske okrožnice z dne
5. aprila 1816, SI. 3483 nabit na glavnih vraLih župnik cerkva.
Po reformi, ki je bila zgoraj omenjena, je bil možen izredni sprevod- tudi v teh predmestnih župnijah (Marijinega Oznanjenja, sv. Petra in v Trnovem), Ostala pa je še vedno med temi župnijami razlika. Tako je zna-Sala pri »izrednem sprevodu* pristojbina za trikratno zvonjenje s petimi zvonovi v stolnici 14 70 gold.; pri istem sprevodu je znašala pristojbina za trikratno zvonjenje s petimi zvonovi v mestni župnijski cerkvi Sv. Jakoba in v predmestni župni cerkvi Marijinega Oznanjenja 8.40 gold.; za trikratno zvonjenje s štirimi zvonovi v predmestni Župni cerkvi sv, Petra ali v Trnovem pa 5.60 gold.
28
reda. Sprevodi leh treh razredov so bili možni upri vseh mestnih in predmestnih Ljubljanskih župnijah«. Kdo more imeti pogreb tega ali onega razreda, štolnmski red ni določal.,M
Drugi oddelek štolninskega reda iz I. 1816 je določal pogrebno štolnino za župnije zunaj Ljubljane ali v tedanji terminologiji »vod den Leichenbegängnissen in den Städten, Märkten und Dörfern auf dem flachen Lande und in Gebirgen- . Ta del se je delil v Štiri rubrike (111. do VI. celotnega štolninskega reda). Obsegal je zopet posebne pristojbine za pogrebe odraslih ljudi, posebne za otroke do sedmega leta in posebne za osebe od sedmega do petnajstega leta. Pri pogrebih odraslih ljudi razlikuje štolnmski red tri razrede: I. razred ali veliki sprevod (die erste Classe oder großer Conduct), II, razred ali srednji sprevod. III. razred ali preprosti pogreb brez sprevoda (ordinäres Leichenbegangniß ohne Conduct),l"
Tretji oddelek štolninskega reda je vseboval eno rubriko, ki je imela določbe o opravilih za mrtve."1® Tu je ätolninski red zopet razlikoval tri vrste takih opravil, namreč izredno opravilo za mrtve v dveh mestnih župnijskih cerkvah v Ljubljani (v stolni in šentjakobski),,7ft dalje opravilo prvega razreda bodisi v Ljubljani bodisi ssunaj njelTl in končno ^opravilo drugega razreda in vsako drugo,«,7t
Svetilka {Windlicht) sla si smela zaračunati le stolni in šentjakobski župnik, če sta osebno pokopavala, drugi so smeli inieti le svečo.
lrn Določeno je bilo le to, da mora sprejeli vse iz ene rubrike, ne pa nekatere stvari iz «ne. druge pa iz druge. — Štajerski ätolninski red [isto je bilo na Koroškem, Češkem, Moravskem in v Skziji) je pa razlikoval stanove in pri teh razrede. Stanovi so bile trije: a] višji stan (der höhere Stand), b] meščanski stan [der Bürgerstand und andere gemeine Stadl- und I.andin-wohner). c) kmetski stan (die gemeinen Dorfinwohner oder Bauern), Višji stan je imel trt razrede, meščanski in kmetski pa po pet razredov. V kmet-skem stanu n, pr, so si razredi takole sledili: v prvem razredu so hili i>die ganzen Bauern, Schafmeister und Schäfer,» v drugem »die sogenannten halben Bauern-, v tretjem -die Virtelbauern nnd Schal- oder Hammelkncchle. , v četrtem »die Chalupnen in v petem udie Hausgenossen, Dienstboten und Taglöhner«.
lel Razlika V cenah je bila ta: f. razred [brez pristojbin za pogrebnike in grobokopa) 9.03 gi„ Ii. razred 5-29 gl, in lil, razred 2 gl.
Kranjski štolninski rnd pri pogrebih in opravilih Za tlirtve rti razlikoval stanov, ampak le plačilne razrede, ki si ga je pač vsak svobodno izbral; pri poročni štolflini in pri laksuh za izpiske iz matic je pa razlikoval tri stanove, namreč Innlcule (goslači), Hausbesitzer [hišni posestniki) in Ho-naritioren (odličniki). V ljubljanskih mestnih in predmestnih župnijah je zna-Sala štolnina pri treb oklicih in pri poroki (za župnika in eerkveniku) skupaj za goslača I gl. 55 kr., za hišnega posestnika 3 gl-70 kr. in za odličnika
4 gl. 60 kr.; na deželi pa za goslača BU kr, za hišnega posestnika 2 gl. 70 kr in za odličnika 4 gl. 30 kr,
'"p ätolninski red ima izraz Exequien. To opravilo ni bilo obvezno, Ilf. oddelek ima zalo naslov: Von Exequien, wenn solche verlangt werden. Poč ima za izraz Exequien -bilje'. Spada pa sem requiem s pripadajočimi obredi.
Außerordentliche Exequiert, 171 Pristojbine so bile nižje v župnijah po deželi kakor v ljubljanskih mestnih in predmestnih župnijah.
l7a Exequier] der zweiten Classe und alle übrigen Exequien.
29
Četrti oddelek šlolninskega reda je pod naslovom »o ostali štolnini . v eni rubriki vseboval poročno štolnino in takse za izpiske iz matičnih knjig.
Poč je izpisa! v »Duhovskem poslovniku«17® One določbe iz štol-ninskega reda, ki veljajo za župnije zunaj Ljubljane, ni pa pri tem navedel, za kateri oddelek in za katero rubriko v štolninskem redu gre.
Pozneje so štolninski red iz l, 1816. formalno tako preuredili, da so ga razdelili v dva dela, prvi je veljal za Ljubljano, drugi za deželo. Štolninski red za Ljubljano se je delil v dva oddelka; prvi je imel enajst »rubrik ; in je prinašal določbe o pogrebni štolnini174, drugi pa določbe o poročni stolnim in pisarniških taksah. Prav tako je imel dva dela štolninki red za deželo; prvi je v petih rubrikah vseboval določbe o r-Funeralgebuhren«, drugi pa o poročni štolnini in pisarniških taksah.
Štolninski red iz 1. 18161""1 je vseboval v pretežnem delu določbe o pogrebni štolnini oziroma točneje o vseh pristojbinah in odškodninah, ki jih je treba plačati pri pogrebu in pri opravilu za pokojne. Določbe so bile zelo detajlirane.
12. Valuta, v kateri je bil sestavljen štolninski red iz l. 1816, je poznala florinte in krajcarje, potem (I. 1858.] so spremenili te zneske v goldinarje in krajcarje avstrijske veljave, nato (po I. 1892.) v krone in vinarje. Zneske, izražene v kronah, je ukazal škof. ordinariat v Ljubljani L 1924., kakor smo zgoraj omenili, izraziti v dinarjih in fih pomnožiti s petnajst. Tako preračunani zneski pa se zde za marsikatero župnijo v ljubljanski Škofiji previsoki, kakor je razvidno iz odgovorov na zgoraj navedena vprašanja v štolnini v vprašalni poli za pripravo IV, ljubljanske sinode.17"
Že pred svetovno vojno je ljubljanski škofijski ordinariat potrdil za žužemberško dekanijo poseben štolninski red177, ki je imel nižje postavke kot splošni škotijski štolninski red. Šest župnij te dekanije se še danes drži tega štolninskega reda; krono preračunavajo v 10 dinarjev; torej je ta Štolninski red iz dveh razlogov nižji kot splošni.178
Po svetovni vojni sta predlagali novo ureditev štolnine cerk-ntška,:" in vrhniška dekanija,1"" a predloga nista uspela, pač pa je
i" Str. 316—318 v drugi izdaji (1.1900).
ls>1 Pojem pogrebna štolnina je vzeti v najširšem pomenu, ki obsega vse pristojbine, ki se plačajo ob pogrebu in opravilu za mrtve; zato spadajo poleg običajnih postavk sern še zneski, ki jih prejemajo pogrebniki, grobokopi, godbeniki; dalje tuje cerkve za zvonjenje, potem pokopališka uprava, če je bilo truplo na mrtvaškem odru v mrtvašnici.
1711 Kakor sploh tedanji štolninski redi.
1,4 Naslednji podatki o posameznih dekanijah in župnijah so vzeti iz teh vprašalnik pol.
Odlok 7, dne 7. maja 1914. št. 2106.
17lt Ponekod je še vedno zaradi ubožnosti prebivalstva previsok (odgovori v vprašalni poli).
»'• Dopis dekanijskega urada škof. ordinariatu z dne 11. oktobra 1921. .št. 76 (v škof. arhivu)
'«o Dopis župnega in dekail- urada škof. ordinariatu z dne IS. septembra 1928. št. 586 (v škof. arhivu).
30
škofijski ordinariat 16. januarja 1928. št, 4994/1927 potrdil »itolni red za župnije dekanije Novo mesto«. Ta šlolninski red je pod imenom -novomeSki štolni red splošno 2nan po ljubljanski škofiji in so ga v več krajih sprejeli-
Novomeški štolni red je nekoliko modificiran splošni škofijski štolninski red- Pozna »tri razrede in otroke^; razlikovanje med osebami od 7. do 15, leta in ostalimi je odpadlo. Našteva 73 zapo vrstnih postavk; od teh jih spada 58 k pogrebni štolnini, od 59. do 68. določajo zneske glede poročne štole in listin, zadnje (69 do 73) pa mašne štipendije. Razdeljen je tako, da na prvem mestu našteva pri pogrebni štolnini zneske, ki gredo cerkvi oziroma pokopališču [postavke 1 do 17), nato one, ki jih prejema duhovščina (postavke 18 do 32), potem organislove in cerkvenikove zneske [postavke 33 do 52) in končno nagrade raznih cerkvenih uslužbencev [postavke 53 do 58). Zneski se v splošnem krijejo z onimi v splošnem škofijskem štoinin-skent redu, spremenjenimi v dinarje in pomnoženimi s petnajst.
13, Tudi državna uprava se je bavila z reformo štolninskega reda, O teh poskusih v stari državi smo že zgoraj govorili. O poskusih v naši državi pa naj omenim samo tole. L, 1924, je zahtevalo ministrstvo ver poročila od vseh cerkvenih oblasti v državi glede Stolninskih redov, ki so v rabi. V odloku z dne 13. januarja 193t, št. 121.226 kr. banski upravi v Ljubljani poroča pravosodno ministrstvo o tem naslednje; »iz teh izveštaja moglo (se) utvrditi, da ne samo da u svima k&toličkim biskupijama ne postoje jednaki propisi ili bar praksa u tome pogledu, več su šta više, mnogo puta u jednoj te istoj Biskupiji uobičajne nagrade za s veštcnoradnje u raznim paro-hijama različite. Medutim, u novije se doba ide na to, da se ujedno-obraze nagrade za svešlenoradnje barem unutra pojedinih Biskupija, a po moguonosti i U svima našim katoličkim Biskupijama i Apostolskim Administraturama. |l"
Težko si je predstavljati, da bi se dala šlolnina na zadovoljiv način docela izenačiti po vsej državi. Krajevne stoletne navade so preveč močne. Čisto gotovo pa bi bilo zelo želeti, da bi se vsaj v poedini škofiji, če že ne v vsej cerkveni provinci šlolnina enotno uredila. To je tudi tendenca cerkvenega zakonika, kakor smo videli v prvem delu te razprave.
Srbska pravoslavna cerkev je štolnino enotno uredila v čl. 44 uredbe o župni duhovičini srbske pravoslavne cerkve in njenih aktivnih in penzijskih dohodkih.Člen razlikuje brezplačne sv, funkcije in Sv, funkcije z nagrado. Pri prvih razlikuje preprosto funkcijo in slovesnosti. Brezplačna ¡e le preprosta funkcija, ne pa slovesnosti.
lil V dopisu kr banske Uprave v Lj. Škofijskemu ordinariatu v Ljubljani 17. februarja 1931, 11. No.: 3964:1. Banska uprava v istem dopisu izraža željo, naj bi se ljubljanski in lavantinski Škofijski ordinariat sporazumela ¿lede štolninskega reda in tako reformirani štolninski red predložila v odobritev,
»Uredba o parohiskom svestenslvu srpske pravoslavne crkvc i njegovim aktivnim i penziskim prinadležnostima' z dne IS. junija 1936 (Glasnik, službeni orfjan srbske prav- cerkve, St, 16:17 z dne 1 julija 19361, Uredba je stopila v veljavo 1. julija 1936,
31
Cien našteva, katere funkcije so brezplačne. Sklicuje se pri tem tudi na partikularno pravo,
Besedilo dobro informira, za katere sv. funkcije se sploh v pravoslavni cerkvi more zahtevati štolnina;1"3 vrh tega je tudi za naše razmere tako zanimivo, da je vredno, ga zapisati. Glasi se:
»S obzirom na nagradu koja se ima dati za pojedine svešteno-radnje parohiskih sveštenika dele se sveštenoradnje na besplatne, i na sveštenoradnje sa nagradom,1^
Osim opštih sveštenoradnja parohiskih sveštenika, koje so i do sada bile besplalne, kad stupi ova Uredba na snagu, vršiče oni svim svojim parohijanima besplatno joS ove sveštenoradnje: znamenje u crkvi ili u domu sveštenika, krštenje sa miropomazanjem i ucrkov-Ijenjem, prevod u pravoslavje, predbračni ispit kod sveštenika sa svom prepiskom sa drugim parosima oko izvršenja bračnih ispita i venčanja, u koju spadaju i uverenja o bezbračnom stanju kandidata za ženidbu ili udaju, oglašenjc i venčanje u parohiskoj crkvi, ispovest i pričest, opelo sa sprovodom osim dece do jedne godine, a gdc je običaj i do 7 godina, o čemu odlučuje Eparhijski upravni odbor u sporazumu sa Eparhijskim crkvenim sudom (malo opelo po trebniku) i vodicom, i jedno ili dve vodice godišnje prema tome da li se svecenje vodice u domovima vrši u Eparhiji samo dva put ili više puta godišnje Í to besplatno onu vodiču ili vodice, koje odredi eparhijski Arhijerej.
Ukoliko koji parohijanin zatraži, da mu pri nekoj besplatnoj sveStenoradnji činodcjstvuje više od jednog svešlenika, biče mu bes-platan njegov nadležni paroh, a ostale če morati nagraditi,«1Ki
Funkcije, za katere se pri nas plačuje štolnina, bodo torej po navedenem členu v prihodnje v srbski pravoslavni cerkvi brezplačne, ako se bodo opravile v preprosti obliki. Isto pravilo velja tudi v mnogih katoliških škofijah, kakor smo videli. V versko mešanih škofijah naše države se bodo morale zaradi nove prakse srbske pravoslavne cerkve štolnine zmanjšali ali odpraviti, kakor so jih odpravile po mnogih nemških škofijah.
14. Pri opisovanju štolninskega reda v ljubljanski škofiji smo ostali pri nekaterih reformnih poskusih. Omenili smn že obči štolninski red iz l, 1924"18 in novomeški stolni red iz 1, I92S. Zelo pa bi se motil,
leJ Kratek razvoj O šlolnitli v pravoslavni cerkvi podaja Mitas v Pravoslavnem cerkvenem pravu (izdaja MilaS-Kaziniirovii-Rista Kisič. Beograd 1926| sir. 511 in nsl. Stolnino imenuje epitrahiljski prihod ali ■ epitrahiljske naplate-. Tudi na vzhodu je iz prvolno neobveznih darov sčasom nastala obvezna štolnina, glede katere sta cerkvena in državna oblast izdajali štul-ninske rede. Za Srbijo navaja Mil a 5 uredbo z dne 29. marca 1853.
Ta nagradam je Štolnina (»epitrahiljska naplala«), mi Naslednji, četrti odstavek nav. čl. 44 določa, da bo patriarhijski svet v posebnem pravilniku določil, če se prišteje v vsej srbski pravoslavni cerkvi ali v katerem njenem delu še kakšna druga sveta funkcija med brezplačne. Isti svet ho v sporazumu z arhierejskim zborom določil višino nagrad po načelu, da te nagrade ne smejo biti viije, kot so bile doslej.
Zadnji odstavek določa, da ne smejo duhovniki zahtevati nagrad pri brezplačnih funkcijah ali plačljivih nagrad zviševati,
,Jlli Torej zneski iz štolninskega reda iz I. 1816 preračunani v krone, te spremenjene V dinarje in pomnožene s petnajst.
32
kdor bi mislil, da se vse župnije v ljubljanski škofiji ravnajo po enem izmed teh dveh Štolninskih redov. že zgoraj smo srečali žužemberški Molni red. ki se od občega štolninskega reda bolj oddaljuje kot pa novomeški. Toda s tem variacije še niso končane.
Že Poč piše, da SO dohodki štolnine »po raznih župnijah zelo različni, ker se stola opira na stare pogodbe, katere se dajo včasih dokazati s pismi; mnogokrat sloni štolnina na stari navadi, ter se dokazati več ne da. Večidel pa v ljubljanski škofiji velja stolni red z dne 5. aprila 1816«."" Ko sem pregledal vse odgovore in podatke v vprašalnih polah za [V. ljubljansko sinodo, moram potrditi, da SO štolninski redi, če se smem tako izraziti, po različnih župnijah ljubljanske škofije zelo različni. In to danes še veliko bolj kot pred vojno. Razlogi za te variacije danes niso več »stare pogodbe« ali »stare navade,^11"' vsaj po veliki večini ne, ker so zaradi valutnih sprememb izgubile svoj pomen. Pač pa so razlogi danes tile:
aj Vsi župniki niso sprejeli škofijske odločbe, da naj se stari zneski, spremenjeni v dinarje pomnože s petnajst; marveč so nekateri množili z manjšim številom, m pr. z deset in celo manj,""1
b)	Velika revščina, ki je nastala zaradi gospodarske krize. Župniki niso prejemali štolnine, kakor bi jim šlo. Zato so zniževali štol-ninske zneske. Ako bi to delali v posameznih primerih, bi bilo v redu;"" toda nekateri so rajši kar na sploh postavke v štolninskein redu znižali, To pa je juridično napačno, kar je lahko uvideti, ker more to storiti le cerkvena oblast.
c)	Po nekaterih župnijah zaradi tega, ker so bili župniki premalo energični, in zaradi drugih razlogov, verniki ne plačujejo polne štolnine, ker so se tako »navadili«. Sedanji župnik večkrat ni za to od govoren, ker so njegovi predniki ljudi »razvadi! i■■.
t) Cela vrsta župnij ima lastni krajevni štolninski red. Te motamo zopet deliti v dve vrsti. V prvo spadajo tiste župnije, ki imajo tak štolninski red zakonito potrjen, v drugo pa župnije, kjer so župniki kar na lastno pest »preuredili« štolninski red primerno krajevnim razmeram.
d)	V nekaterih župnijah sploh ni nikakega štolninskega reda, bodisi da štolnine sploh ne poznajo, bodisi da jo sproti po dogovoru določajo.
e)	Stare pogodbene ureditve so skoraj vse odpadle; ostalo jih je le nekaj, ki se tičejo predvsem zvonjenja mrličem. Takih dogovorov je nekaj tudi novih; nastali so po vojski, ko so župnije kupovale nove zvonove,
O. c. 3 i 5.
,K" Le par iupnij navaja vzrok, da se ne drž.e občega štoln, reda, staro navado, n. pr. Kamnik, Sv. Križ ob Krki.
1"» Uredba o štolnini v Lj. Škof. listu 1924, 100-—111 je bila v tehničnem oziru zelo slabo izdelana. Namesto da bi prinesla cel štolninski red v sedanji valuti, se je zadovoljila s stavkom »15 krat ni zneski stolnega reda v dinarjih,. Tudi motivacija za to spremembo, navedena V uvodu navedene določbe |gl. zgoraj odstavek lil ni držala brez pridržka.
Jt" Zgoraj omenjena škofijska uredba je to Ae naročala: »Siromakom naj se takse spregledujejo ali vsaj znatno znižujejo,«
33
15, Kratek pregled 101 po dekanijah1" ljubljanske Škofije nam glede stolninskih redov pokaže tole sliko:101
V	dekaniji mesta Ljubljane se ravnajo po štolninskem redu iz 1. 1924, ki ima za Ljubljano posebne postavke.
V	dekaniji Ljubljana-okolica, ki šteje 20 Župnij, se ravna točno po občem štolninskem redu iz 1. 1924 pet župnij, po novomeškem štolninskem redu šest župnij; ostalih devet župnij pa različno znižuje obči štolninski red oziroma si je prikrojilo štolnino po drugem razredu iz občega štolninskega reda.
V	dekaniji Cerknica, ki ima 10 župnij, je v 7 župnijah v rabi obči štolninski red;1"1 ena župnija ima poseben štolninski red,1™ ostali dve se delno ravnata pO občem štolninskem redu, a postavke znižujeta.
V	dekaniji Kamnik je 20 župnij; od teh se jih ravna 13 po občem štolninskem redu; dve župniji imata poseben štolninski red;"7 ena se ravna po žužemberškem štolninskem redu; ostale štiri imajo obči štolninski red, v katerem pa nekatere postavke znižujejo.
V	dekaniji Kočevje, kjer je 15 župnij, se ravnajo 4 župnije po občem štolninskem redu, ena po novomeškem štoL redu; ena ima lasten štolninski red;1"6 fara pri Kostelu se ravna po štolninskem redu. ki je bil napravljen »po dogovoru med obmejnimi župniki iz 1. 1927-, ostalih 8 župnij zaračunava štolnino različno,"*"
V	dekaniji Kranj s 23 župnijami se ravna po občem štolninskem redu 14 župnij, po novomeškem štol, redu ena župnija, svoj štolninski red imata 2 župniji;™ ostale se delno ravnajo pO občem štolninskem redu, ki ga pa različno znižujejo.
V	dekaniji Leskovec, ki ima 14 župnij, se ravna po občem štolninskem redu S Aupnij, po novomeškem 6 župnij; v eni župniji »ni nikakega določenega reda-t, kot pravi poročilo; ena župnija ima zaradi revščine obči štolninski red z znižanimi postavkami; ena župnija pa ima štolninski red prikrojen po starih običajih.5"1
IB1 Po odgovorih na vprašalne pole za pripravo IV, sinode,
Dekanij jc z ono za mesto Ljubljano vred osemnajst; vseh župnij
je 273.
,ta Pripominjam pa, da slika ne bo popolnoma točna, ker mi je bilo težko spraviti podatke vsaj delno v sistem. Ako bi hoteli imeti čisto točno sliko, bi moral izpisati dolgo vrsto podatkov, ker so po različnih župnijah zelo različni zneski v navadi. Tudi ne znižujejo vsi vse štolnine v enakem razmerju; tudi vse pogrebne ali vse poročne šlolnine ne odmerjajo po enakem ključu. To ali ono postavko v pogrebnem delu štolninskega reda znižajo n. pr. precej pod redni znesek, ostalih pa ne. — Za naš namen pa zadošča, da pokažem vsaj približno sliko, da si moremo napraviti splošne zaključke, Gl. opombo 158. Z nekaterimi spremembami.
1,111 Grahovo (javlien 15.sept, 1921 Škof. ordinariatu).
J07 fiomec in Kamnik.
Mozelj (potrjen L 19321,
N. pr. Kočevska reka; "Nobeden [namreč štol, red); Stolnma se računa po gospodarskem položaju stranke okoli 100 din pogreb.^ Borovec: Navaden pogreb 0—50 din po premoženjskih razmerah; kondnkt 60—120 din za župnika. ?,n cerkev 20—80 din, za cerkovnika 20—40 din,« V Stari cerkvi pripade cerkovniku »kar pri poroki na oltar poloie«,
IIH| Podbrezje (potrjen 7,6, 1930, it. 2385] in Trstenik, Bučka.
Hofikitovni Vej.ln.ilf
3
34
V	dekani ji Litija se med 18 župnijami ravna po občem štolninskem redu 7 župnij, ena se ravna po novomeškem štolninskem redu; ostalih deset župnij različno znižuje štolninske postavke.'-"15
V	dekaniji Loka je 20 župnij; od teh se jih ravna po občem stol-ninskem redu 9, ena se ravna po novomeškem štolninskem redu; ostalih 10 župnij pa različno znižuje obči ali novomeški štolnin-ski red."1
V	dekaniji Moravče je 14 župnij; po občem štolninskem redu se jih ravna 7, po novomeškem ena; dve Župniji imata lasten štolninski red;'0' ostale 4 župnije delno spreminjajo obči štolninski red.
V	dekaniji Novo mesto se od 15 župnij drži 11 novomeškega štolninskega reda, Novo mesto samo ima svoj pogrebni red.-"1 Ostale tri župnije imajo znižan štolninski red.
V	dekaniji Radovljica, kjer je 25 župnij, se jih ravna po občem štolninskem redu 9; novomeški štolninski red uporablja 6 župnij; Z župniji imata lasten štolninski red;=u" ostale župnije so si prilagodile obči štolninski red, ko so si ga različno znižale.147
V	dekaniji Ribnica je 15 župnij; 7 se jih ravna po občem štolninskem redu; svoj štolninski red, potrjen od škol. ordinariata, imata 2 župnijifiUil ostale župnije različna znižujejo oziroma preurejajo štolninski red.,,,s
V	dekaniji Semič se od 13 župnij ravna po novomeškem štolninskem redu 5 Župnij; ostalih 8 župnij ima različne šlolninc. V župnji Sinji vrh sploh ni štolninskega reda.
V	dekaniji Šmarje se od 10 župnij ravna 8 župnij po občem štolninskem redu; ostali dve imata znižan štolninski red.-1"
V	dekaniji Trebnje je 10 župnij; 5 se jih ravna po novomeškem štolninskem redu; ostalih pet pa ima nekoliko nižje štolninske rede.
V	dekaniji Vrhnika se ravna od 13 župnij 5 po občem štolninskem redu: 2 župniji imata lasten štolninski red;111 ostale župnije imajo različne štolninske rede, nekatere zelo znižane.311
V	dekaniji Žužemberk je 9 župnij; 6 se jih ravna po štolninskem redu, ki ga je za to dekanijo potrdil škofijski ordinariat 7. maja 1914,
=!" N. pr. župnija Radeče za polovico; Javorje *se ravna po premoženjskih razmerah«; v St. Lambertu velja deloma po določbah SkoE. ord. in zastonj«; Zagorje ob Savi -nekoliko znižan".
f"3 M, pr, Javorje »navadno manj kot po Skof. 1.1924-;; Leskovica ^enotnega stolnega reda ni, Vsakokrat se sproti zmanjšuje novom. žtol. red-; Selca štolninski red je nekoliko znižan predvojni". Ekspozitura Davča: nOdkar je gospodarska kriza, opravi ekspozit vse gratis*:.
Cemienik (»Krone se preračunavajo v 10 din--) in Cešnjice.
Potrjen I. 1925. pod št. 1333.
Dovje in Kranjska gora.
N, pr- Begunje pri Lescah »po Poču preračunano 1 : 10«. Drugod različnu; na Bledu se n. pr. plača pri oklicih in poroki vsega skupaj 100 din-, v Lescah 60 din: v Kamni gorici po premoženju 40 ali 50 ali 60 din.
Dobrepolje in Sodražica,
Tako je taksa Za oklice in poroko pri Sv. Gregorju 80 din. v Dolenji vasi 93 din, v župniji Grčarice 95, 109 in 125 din.
Tako znaša n. pr. Stolnina od poroke v Višnji gori 25—35 din.
111 Borovnica in Gornji Logatec.
Iia Rovtc ( po tradiciji ¡¡čredno nizek«) in Sv. Trije Kralji na Vrhu (»za tukajšnje razmere nizko preračunan v dinarje«).
35
it. 2106, ko preračunavajo 1 K v 10 din; 1 župnija se ravna po novomeškem štolninskem redu, ena po občem štolninskem redu in končno ena nima »posebnega štolninskega reda«.
16. V 17 dekanijab zunaj Ljubljane je skupno 264 župnij, od teh se jih ravna po občem štolninskcm redu 81, po novomeškem 45; celih 138 župnij pa ima drugačne štnlninskc rede, ki so skoro vsi nižji od občega oziroma novomeškega štoininskega reda. Ta ugotovitev ni brez pomena. Neprestano srečujemo v poročilih, v katerih smo nabrali gornje podatke, da je dosedanji itolninski red previsok, da je ljudstvo ubožno, da je treba globoko zniževati štolninske zneske, da tudi znižanih ljudje pogosto ne poravnajo in podobno.
Drugo, kar nam pove gornji pregled, pa je to, da je treba na vsak način odpraviti pestro raznolikost v Štolninskih redih, ki se mora zdeti ljudem danes, ko so po eni strani navajeni, da so takse pri državnih uradih za vse enake, po drugi strani je pa komunikacija med njimi veliko bolj živahna, kot je bila v prejšnjih časih, zelo nenavadna in jo zato pripisujejo samovolji oziroma skoposti župnikov. Resnica je, da SO nekateri kraji bolj revni kot drugi, toda če preučimo gornje podatke, moremo reči, da je raznolikost glede štolnine le preveč pisana. Človek se ne more otresti misli, da bi ob nialo dobri volji moglo biti drugače,
Tretjič opazimo, da so v marsikateri župniji odpravili razrede Lako, da bi bila ob isti funkciji štolnina le zato višja ali nižja, ker gre za ta ali oni razred. Ta razlika med razredi se je prav posebno opazila pri oklicih in poroki; pri pogrebu manj, ker so se tam pri I. razredu vršile večje slovesnosti kot pri drugem ali celo tretjem. Pohvaliti je treba, da so razrede v gornjem pomenu marsikje odpravili; danes vendar ne moremo več ljudi deliti v goslače, hišne posestnike in od-ličnike«, Druga stvar pa je razlikovati funkcije po razredih z ozirom na to, s kakšno slovesnostjo se iunkcija iz vri i ali kakšne dodatke stranka pri njej zahteva.515 Prav tako so marsikje brez škode odpra vili pri štolnini podrobne zneske za mrtvaška nosila, za kadilo, svečo, prt pregrinjalnik za oltar, ki so, mimogrede povedano, previsoki-'* in nič ne spadajo v Štolninske rede.
Končno tudi opazimo, da si z izjemnimi določbami za pogrebe otrok in oseb od sedmega do petnajstega leta ne vedo prav pomagati. Nikjer ni opaziti, da bi še razlikovali med osebami, ki niso stare petnajst let, in med odrastlimi. Stolnino za otroške pogrebe različno zaračunavajo, nekateri po ključu, ki ga nudi obči štolninski red, drugi zopet tako, da je štolnina pri takem pogrebu za polovico nižja kot pri pogrebu odrastlih, tretji zopet drugače.
Glede zvonjenja mrliču in pri pogrebu bodi posebej omenjeno, da je v raznih župnijah urejeno po posebnih dogovorih med župljani, sklenjenih takrat, ko so zvonove kupili,
™ Prim, čl. 44 uredbe o dušnopastirski duhovščini v srbski pravoslavni cerkvi, ki smo (¡a zgoraj omenili.
Pri pogrebih 1. razreda |na deželi) znašajo ti zneski: za mrtvaška nosila 15.75 din, za prt pregrinjalnik 21 din, za kadilo 3.15 din. Za obrabo turabe zahteva novomeSki Stolni red v prvem razredu celo 30 din, v drugem 15 din in v tretjem 10 din.
3'
36
17, V partikularnem pravu je treba proučiti tudi vprašanje, komu štolnina pripada, Po občem pravu gre štolnina, kakor smo videli, župniku, četudi je sv, funkcijo kdo drug opravil. Vzeti je seveda treba štolnino v najožjem pomenu besede, te kje po partikularnem pravu razumevajo pod štolnino tudi pristojbine, ki se plačujejo ob sv. funkcijah cerkvi, ali cerkvenim uslužbencem, kakor je to po naših Stol-ninskih redih, potem je jasno, kdo te zneske prejema. Naše vprašanje se reducira na to, ali gre po našem partikularnem pravu kaplanom delež na štolnini. Vprašalna pola za pripravo IV. ljubljanske sinode je imela zadevno vprašanje: Ali prejema kaplan štolnino? — Od kdaj je tako?
Kan. 463, ki določa, da gre štolnina župniku, velja tudi pri nas, o tem ni dvoma. Toda možno je, da partikulamo pravo določa, da naj prejema kaplan štolnino na račun vzdrževalnine.118 Zato gornje vprašanje v vprašalni poli ni bilo odveč, zlasti ker Spori v tej stvari med župniki in kaplani niso redki,
Odgovori na omenjeno vprašanje so zelo zanimivi. Iz njih se razbere, da imajo ponekod o naravi štolnine popolnoma zgrešen pojem. Smatrajo jo za nekakšno nagrado za sv. funkcije in je zato umevno, da naj, kakor pravijo, štolnina pripade tistemu, ki sv. funkcijo opravi. Ako bi bila štolnina nagrada ali ako bi imela podoben značaj, kot ga ima mašni štipendij, ali ako ne bi bilo beneficialnega sistema, potem bi se to mnenje dalo zagovarjati. Toda danes pa je stvar drugačna, kakor smo videli v prvem delu.
Zgrešeno pa je tudi mnenje onih, ki sodijo, da daje kan. 463 župnikom naravnost neodsvojljivo pravico do štolnine, tako da bi krajevni ordinarij v moči kan. 476, § 1, ali pa partikularno pravo ne mogel odločiti drugače.
Po več župnijah župniki prostovoljno odstopajo kaplanom večji ali manjši del štolnine; iz tega seveda ne nastane pravno razmerje. Čisto drugo vprašanje pa je, če je po ustanovni listini ali po zakonitem običaju ali odloku krajevnega ordinarija določeno, da naj župni bencficij s tem prispeva k vzdrževanju kaplana, da mu odstopi štolnino.
Župnije v ljubljanski škofiji moremo po tem, koliko participira kaplan na štolnini,11" razdeliti v tole vrsto:
a) župnije, kjer gre vsa štolnina župniku, pa naj opravi sveto funkcijo sani ali ne; kaplan prejema le tisti del, ki odpade na asistenco;-11'
5,<1 Kan, 476, § 1, določa, da naj se kaplanom določi primerna vzdrie-vatnina J^congrua remuneratio assignetur«3. Od kod naj se ta vzame, v zakoniku ni določeno.
••• Mislimo štolnino v ožjem pomenu besede. Darovi pri krstu niso obvezni, pač pa ponekod krajevna navada določa, da pripadejo ti darovi kaplanu, četudi krsti župnik. Prav tako gre ponekod kaplanu darovanje pri pogrebu.
111 To ¡e pravilo in v skladu s kodeksom. — Škof. ordinariat je v zadnjih letih to odredil na več župnijah, kjer je bilo prej drugače In, pr. Komenda 1. 192S., Cerklje 1. 1926. in 1937.].
37
b)	župnije, kjer prejme štolnino tisti, ki funkcijo opravi;"*
c)	župnije, kjer prejema kaplan pogrebno štolnino. razen če je pogreb I. razreda;-1*
čj župnije, kjer dobiva kaplan pogrebno štolnino od pogrebov na podružnici;"'
d)	župnije, kjer prejema kaplan vso štolnino;3-'
e)	župnije, kjer je to vprašanje posebej urejeno."1
Kakor je videti iz razpredelnice, je pravilo za vse primere, komu pripada štolnina, po dosedanji ureditvi nemogoče postaviti, Tudi za posamezne župnije je včasih zelo težko dognati, ali gre za pravno razmerje ali pa za nevezan odstop do preklica,
IS, Končno naj povem, kako naj bi se po mojem mnenju popravil sedanji štolninski red ljubljanske škofije, oziroma bolje povedano, kako naj bi se vprašanje o štolnini na novo uredilo. 0 tem, da je treba štolninski red korenito reformirati, če naj ustreza sedanjim razmeram, pač ni vredno izgubljati besed. Načela, po katerih naj bi se štolnina uredila, so ta:
1,	Za preproste liturgične iunkcije se ne zahteva nikaka štolnina. Če pa se že zahteva, naj bo zelo nizka.5" Kaj je razumeti pod preprosto liturgično funkcijo, se točno določi; n. pr. takole; Kot preprosta liturgična funkcija velja: a) poroka do osme ure zjutraj brez maše ali kake slovesnosti; b) pri pogrebu sprevod od cerkvenih vrat in vse kar predpisuje obrednik, a le z enim duhovnikom in samo s tistim zvonjenjem, ki ga določa obrednik.
2,	Štolninski red mora biti za celo škofijo enak.i!" Za Ljubljanj bi mogel ostati poseben pogrebni štolninski red."15 Ni pa razumljivo, zakaj naj bi Ljubljana imela poseben red za poročno Štolnino.
Jln Takih župnij ni veliko.
Tako je zlasti na velikih Župnijah [n, pr. St, Vid pri Stični, Kamnik), a ludi v mnogih drugih župnijah,
"" Ponekod je tudi tako določeno, da gre kaplanu štolnina od pogrebov otrok.
1=1 N. pr. v Višnji gori, na Vrhniki, v Smarjeli, v Dohu.
Urejeno je različno, n. pr. tako, da gre polovica vse Molnlne iup-niku, polovica pa kaplanom (n, pr, v Kranju, na Trebelnem), pa tudi na druge načine.
V odgovorih na zgoraj omenjena vprašanja se pogosto poudarja, da ¡e sedanja štolnina previsoka. Po nekaterih župnijah verniki ne zmorejo tolikšne Stol ni ne. Za nje posebej prikrojevati štolninske rede, ni pravilno. Za reveže ni mogoče proglasiti vseh župljanov. Zato naj Štolninski red določa, da so preproste funkcije brez štolnine. v prvem delu te razprave smo videli, da to ustreza cerkvenemu stališču. Marsikje so odpravili stolnino; sedaj je tudi srbska pravoslavna cerkev isto storila. Veliko ugovorov in zgledovanja bi odpadlo, ako bi se odpravila štolnina pri preprostih funkcijah.
Strogo bi se moralo pazili na to, da se ludi te preproste liturgične tunkcije izvrSe dostojno.
Tega načela pač ni treba posebej razlagati in zagovarjati. Pravni red ga nujno terja. Razumljivo je, da se morajo ljudje pohujševati, ako v dveh sosednjih župnijah ni istega štolninskega reda.
Pazili bi morali, da bi bil tudi zadnji pogrebni razred v resnici dostojen. Kdor misli, da je pogreb v tem razredu še po krščanskem čutu, naj si ga kdaj ogleda, Pnm- tudi op, 60,
38
3,	Stolninski red naj bo enostaven,111"1 Štolnina naj se v njem dobro razlikuje od nagrad in odškodnine- Posebne postavke za mrtvaška nosila, kadilo in tako dalje so anahronistične.
4,	Kazredi naj se pri poročni štolnini odpravijo. Prav tako pri pogrebni štolnini.'" Višjo štolnino plača le tisti, ki hoče večjo asi' Steneo, večjo slovesnost in podobno,
5,	Vsi župniki se morajo točno ravnati po enotnem štolninskem redu. Zvišanje postavk In njih protipravno zniževanje"4 se kaznuje,
19. Dos (a vek. Osnutek Štolninskega reda.
[Zneske, ki se In navajajo, predlaga imovinsko pravni odsek za pripravo IV, ljubljanske sinode.)
Cl. t. Stolnina se plačuje pri oklicih, pri poroki in pri pogrebih.
Stolnina se sme razen pri oklicih zahtevati vnaprej,
Čl. 2, Za preproste liturgične funkcije je prepovedano zahtevati štolnino.
Kot preprosta liturgična funkcija po t eni štolninskem redu velja:
a)	poroka od šeste do osme ure zjutraj brez poročne maše ali kakšne slovesnosti;
b)	pri pogrebu sprevod od cerkvenih vrat v cerkev in vse, kar predpisuje obrednik, a le z enim duhovnikom in le s tistim zvonjenjem, ki ga določa obrednik.
Čl. 3. Poročna štolnina.
Poročna Štolnina se določi za celo škofije takole:
a) od vsakega oklica gre župniku neveste 10 din;
b| od poroke brez maše ¡jo S> uri gre župniku 30 din;
c)	od poročne maše pred 8 uro gre župniku 25 din;
čl od poroke s poročno mašo po 8 uri gre župniku 50 din in od vsake po! ure čakanja po pol deveti uri 5 din več;
d)	cerkpvnik dobi od poroke po S uri 10 din.
čl. 4. Pogrebna štolnina.
I. Mesto Ljubljana ima svoj pogrebni štolninski red.
II. Pogrebna štolnina zunaj Ljubljane se določi takole:
t. za spremstvo od hiše do cerkve ali od običajnega znamenja do cerkve prejme:
a] oficiant 40 din; b) asistent po 30 din; e) organist 20 din-, č] ministranti po 5 din.
Pri sprevodih se računa za razdaljo nad en kilometer kilometrina po 5 din za kilometer. Razdalja se meri samo v eni smeri.
2. Od pete pogrebne maže do 8 ure prejme oficiant 50 din; nato za vsake pot ure 5 din več-
Asistenti prejmejo od pete pogrebne maSe po 25 din, organi s t 20 din in cerkovnik 10 din.
slD Sedanji ima preveč postavk.
"" Sedanji razredi nudijo ljudem priložnost za zadolževanje. Se pogreb se zlorablja za bahanje.
I,B Te vnte štolnina bi se mogla zahtevali vnaprej. Tako bi se pre-
Erečilo, da si ne bi kdo izbral funkcije, ki je ne zmore, in se zagotovilo, da
i se Stolnina v resnici izplačevala. Izterjevanje Štolnine je sila odiozna stvar.
Posamezni župnik dela celoti veliko škodo, ako protipravno
znižuje štolnino. Tiste zneske, ki od štolnine pripadejo njemu, more seveda
stranki ali komur koli podariti, toda prej jih mora izterjati oziroma stranki jasno povedati, da ima pravico zahtevati to in to vsoto, ki jo pa podarujc. — Se težjo obsodbo pa zasluži ravnanje tistih župnikov, ki protipravno znižujejo zneske, ki gredo cerkvi, asistentom ali cerkvenemu uslužbenstvu.

39
3.	Osmina in obletnica: a} za tiho mašo z libero oliciant 40 din; b) za peto mašo z libero oficiant 60 din, organist 20 din; e) za pelo mašo in tibOTo z asistenco oficiant 60 din, asistenti po 25 din; organist 20 din in cerkovnik 10 din.
4.	Bilje: za vsak nokturn vsakemu duhovniku ali organistu 20 din.
5.	Cerkev prejme: a) od pogreba 60 din. Od pogreba reveža, ki se vrši preprosto [čl. 2. b), se ta znesek ne plačuje; b) za grob izven vrste 30—50 din.
6.	Za grobnico je plačati 2000 din; od tega 1O00 din vnaprej; ostanek se razdeli na, 50 let, Pravica imeti grobnico traja petdeset let,
T. Zvon jen je mrliču in pri pogrebu: za vsakikrat za vsak zvon 10 din; za zvonjenje pri pogrebu do Četrt ure tO din; dalje za vsako četrt ure 10 din,
Od teh zneskov gre polovica cerkvi, polovica pa zvonarjem.
čl. 5. Zviševati štolninske zneske aH zahtevati štolnino pri preprostih lilitrgičnih funkcijah je strogo prepovedano pod kaznijo v kan. 2408.
Preproste liturgične funkcije se morajo dostojno izvrševati, kakor določa obrednik.
Čl-6. Prepovedano je brez dovoljenja Škof- ordinaris ta zniževati določene štolninske zneske.
Čl, 7. Stolninski red mora biti v vsaki župni pisarni javno izobešen in tako vsakomur na vpogled.
Čl, 8. Vsak vernik si more poljubno izbrati preprosto Jiturgično funkcijo ali pa slovesnejšo po tem štolninskem redu.
Čl, 9- Ako hoče imeti stranka pri liturgičnem opravilu kaj takega, česar ni v obredniku in v tem štolninskem redu. n. pr. orglanje pri poroki, cvetice, posebno razsvetljavo, more župnik računati za to. kar se mu po Ustnem preudarku zdi primerno; mora pa v vsakem primeru stranki povedati pred liturgičnim opravilom, koliko bodo ti dodatki stali. Te zneske naj župnik praviloma zahteva vnaprej.
40
Hrenove pridige,
(De concionibus Thomae Hren, episccpi Labacensis 1547—1630.)
Dr, Josip Turk-
Sumroarlum. Haec prima tractationis pars, quae agit de concionibus Thoinae Hren in se ips-is consideratis, Sequentibus numeris absolvitur: t. de description« fasciculi manUscripti - - 2, dc historia manuscript! — 3. de notitiis literariis circa dietas conciones — 4. de nnmero texluum — 5. dc evolutione eorundem — 6. de tempore concionum — 7. de ordine chronologic© earundem — 6. de loco concionum — 9. de divisions concionum secundum materiam tO. de annotationibus concionibus annexis — It. de Fontibus concionum ■ 12, dc compositions concionum — 13. de conspectu doctrinae dogmattcae et moralis deque notatis historicis — 14. de aliis concionibus «iusdem episcopi — 15, quodnam momentum concionibus Tho.nae Hren adseribendum sit.
Da so tudi pridige, ki so se nam iz preteklih časov ohranile v tisku ali pa v rokopisih, vaien zgodovinski vir, je danes priznana stvar. Po svojem bistvu so namreč odvisne od pridigarja, od njegovih poslušalcev in od časa, v katerem so nastale, Zato iz njih lahko spoznamo ne le pridigarja, temveč tudi potrebe in okus njegove dobe. Pomembne so za literarno in kulturno zgodovino, predvsem pa seveda za zgodovino oznanjevanja besede božje, torčj za zgodovino dušnega pastirstva in notranjega cerkvenega življenja.
V pričujoči študiji se hočemo seznaniti s pridigami ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597—1630), ki jim moramo posvetiti posebno pozornost že zaradi zgodovinske pomembnosti njegove osebe in njegove dobe. V mislih imam predvsem Hrenove pridige, ki so se nam ohranile v rokopisu škofijskega arhiva v Ljubljani.1
Ogledati si hočemo Hrenove pridige same na sebi in v homile-tično - zgodovinskem okviru.
I, Hrenove pridige same na sebi.
1. Opis rokopisa. — Rokopis nam predstavlja sveženj ločenih papirnatih listov, na katere je Hren zapisoval svoje pridige. Numeriral sem jih jaz. Vseh skupaj jih je 1—154'. Po velikosti se krijejo s četrtin-ko tedanje pisarniške pole in merijo 210X160 mm, le četrtinka pole fol, 56—59' ima manjši obseg, namreč 195X145 mm; fol. 126—127' pa obliko osminke navadne pole. Te na četrtinke upognjene pole so zložene v pergamentno mapo, ki ni nič drugega kot obojestransko popisan list v dveh 90 mm širokih stolpcih v gotski pisavi 14. stoletja-Ta list je izrezan iz nekega kodeksa, tako da sta desni in spodnji
1 Inventar kapiteljskega arhiva v Ljubljani, ki je bil sestavljen 1. 1836. ima na str.311 pri lase- 98, SLI naslednjo zaznambo: Predigten des Bischo-[es Thomas, lateinisehe, ¡¡esehriebene, 43 an der Zahl. Kljub tej pomanjkljivi oznaki se mi zdi gotovo, da so tu miiijene pridige, ki jih imam pred seboj. Že leta 1921 jih je tu iskal zame škof, arhivar F, Pokoril, pa j t h. ni našel na mestu. Pozneje sem jih vendarle dobil v roke, a brez vsake oznake, da spH-dajo v kapiteljski arhiv, Iz opisa rokopisa bo razvidno, da so 1, 1936 ali že prej po krivici zušle v kapiteljski arhiv.
41
rob in nekoliko tudi levi okrnjena. Zato ni mogoče navesti njegove prvotne velikosti. Latinski tekst tega pergamenta prestavlja razlago 36. psalma.
Listi našega rokopisa niso danes zbrani v istem redu, kot so bili prej. To sklepam iz vlažnih madežev na fol. 26—29' in Fol. 72—79', ki so morali prej ležati spodaj, skupaj s fol. 145—154', dočim se danes nahajajo sTedi čistih listov na dveh različnih mestih, A niti prej niti pozneje niso bili kronološko urejeni, To je razvidno iz pridig, ki so datirane.
Da so pridige, ki jih vsebuje naš rokopis, res pridige ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, nam dokazuje Hrenova lastnoročna pisava, ki se popolnoma ujema Z drugimi nam znanimi Hrenovimi rokopisi. Isto nam izpričuje naslov na prvem listu [fol. 1), ki ga je napisal ljubljanski stolni dekan Janez Ludovik Schonleben 1. 1660,; Glasi se;
Veneranda antiouitas Thomae IX. Labacensis episcopi sermones ' manu propria SCripti, quos D. Jacobus Stopper canonicits Labacensis post eius mortem collectos asservavil, et a praefato D. Jacobo relief os denuo recollegii Joannes Ludovicus Schonleben decanus anno 1660.
Ljubljanski kanonik in stolni župnik Jakob Stopar, ki je umrl H. sept. 1660, je postal kanonik pod škofom Hrenom L 1624 in je zato Hrenovo pisavo gotovo poznal." Na svojo dragoceno posest je pač opozoril tudi svojega kapiteljskega tovariša Schonlebna. Zato ni nobenega dvoma, da imamo v tem rokopisu zares Hrenove lastnoročno pisane pridige.
Hren je osnutke za svoje pridige pisal v latinskem jeziku s črnilom, tako da je polo prepognil na četrtinke. ki jih je Tazrezal šele tedaj, ko je za pisanje potreboval nadaljnjega prostora, Zato se iz tega jasno razvidi, katere pridige je Hren nadaljeval in katerih ne. Nekaterim pridigam je, kakor kaže drugačno Črnilo, pozneje tu pa tam kaj dostavljal, Na več mestih je tekst spreminjal. Pri mnogih je v začetku označil kraj in dan. Oh robu je bolj ali manj označil vire citatov,
Hokopis je ohranjen v precej slabem stanju. Robovi so obrabljeni tako, da marsikje teksta ni več mogoče brati. Skoraj popolnoma so tekst uničili vlažni madeži fol. 26—29', 145—154' v premeru približno 90 mm. V istem obsegu je papir na fol. 72—75' na pol uničen zaradi vlage in trganja. Enako velik vlažni madež kvari papir in tekst na fol. 76—79', v nekoliko manjšem pa na fol, 141—144', Ob-žrti pa so fol. 122—125',
2, Zgodovina rokopisa. — Po Hrenovi smrti je rokopis najprej hranil kanonik Stopar. Po njegovi smrti ga je za škofijski arhiv rešil
J O tem sem se v tem raziskovanju prepričal iz protokola škof, arhiva v Ljubljani štev. 131, fol. 104'.
1 Biografske podatke o kanoniku J. Slaparju nudi mrliška matična knjiga stolne župnije v Ljubljani. O njem glej v literaturi L Orožen, Da s Bisthum und dic Diozese Larmilt 112 (Das Dekanat Oberburgj. Marburg 1877. 43 si.: Letopis Matice Slovenske 1878, 22.
42
njegov tovariš Schönleben, Kakor je jasno razvidno, sta ga oba že v pogledu na Hrenovo zgodovinsko pomembnost smatrala za častitljivo ostalino.
Verjetno je, da so te Hrenove pridige prišle v ljubljanski škofijski arhiv že pred Schönlebnovo smrtjo, oziroma še preden je odšel za župnika v Ribnico na Dolenjskem. Na službo stolnega dekana je resigniral in prevzel ribniško Župnijo 1. 1667, umrl pa je v Ljubljani 15. oktobra 16äl.* Po smrti ljubljanskega škola Jožefa Rabatta 13. februarja 1683 je bil še isto leto sestavljen uradni inventar škofijske imovine, ki se kot vezan rokopis hrani v ljubljanskem škofijskem arhivu pod štev, 131. Na Fol. 104' tega inventarja so med arhivalijami ljubljanskega škofijskega arhiva, ki ga inventar dobro razlikuje od gornjegrajskega, pod štev. 102 in pod zgoraj navedenim naslovom zabeležene tudi Hrenove pridige. Ta stara signatura fNo 102) je na naslovnem listu Hrenovih pridig še danes ohranjena.
3. Dosedanji literarni zapiski o Hrenovih pridigah, — O Hrenovih pridigah govori najprej Valvasor (VI, 350; VlH, 666 si.), a rokopisa pridig ne omenja.
Na zabeležbo Hrenovih pridig v Rabattovem inventarju, ki se je nahajal tudi v arhivu ali knjižnici baronov Erbergov v Dolu, je prvi postal pozoren baron Jožef Kalasanc E r b e r g {+ 1S43).11 Leta 1825 jo omenja v svojem rokopisu Versuch eines Entwurfes zu einer Literatur-Geschichte für Krain. Iz prepisa tega Versucha, ki si ga je Bleiweis pridobil iz Erbergovega arhiva v Dolu za muzejsko društvo, je potem V. F. K I u n prvi objavil inventarsko beležbo o Hrenovih pridigah v Mittheil, des hist. Ver. f. Krain 1852, 26 si.®
Prve določnejše podatke o Hrenovih pridigah nam potem nudi P. pl. R a d i c S, Že 1. 1859 govori o njih tako, da jih je moral videti.7 Potem jih navaja med viri za Hrenovo biografijo 1. 1864." V Letopisu Matice Slovenske za 1. 1S78, str. 17 si. govori isti pisatelj o Hrenu kot pridigarju, a podatkov o rokopisu Hrenovih pridig nam tu ne nudi nobenih.
Radicsevi podatki o Hrenu kot pridigarju, ki nam jih nudi v citiranem Letopisu, niso vsi točni. Neosnovano trdi, da je Hren kot kanonik in stolni pridigar dobil po svojem trudu pri volilom, da bi se v stalnici Še nadalje smela Oznanjati beseda božja v slovenskem jeziku. Tudi ni točna trditev, da je Hren po 1. 1600 v stolnici pridigoval vsako nedeljo in ob praznikih, ker iz poročila, ki ga je Hren I, 1616 poslal papežu, to ne sledi, kakor misli Radics; kajti Hren pravi lam, da tedaj pridiga v stolnici ali on sam ali pa kdo drug namesto njega.
Pri oznaki Hrena kot pridigarja je Radics v Letopisu uporabljal tudi Valvasorja. Valvasor pravi (Vf, 350), da je bil Hren na Trubarjevo mesto imenovan za apostolskega pridigarja, s čimer hoče pač reči, da je Hren apostolsko pridigoval. Radics je besedi »apostolski
< Mittheil, des Musealvereines für Krain Vil (18931 27. 35.
» Slov, biogr. leks. 1, 165.
« L- e. I. 166.
7 E. H-C os l a. Vodnikov spomenik, Ljubljana 1859, 20).
» Mittheil, des hist, Ver. f. K. 1864, 76.
13
pridigar* dejal v narekovaj in to brez vsakršnega pojasnila. Iz tega nepotrebnega narekovaja in iz zveze Hrenovega apostolskega pri-dlgovanja z njegovim kanonikatoni je potem A, Medved zapisa! nekritično trditev, da je Hren po imenovanju za kanonika in stolnega pridigarja ~>kmalu dobil častni naslov apostolskega pridigarja«
O pomenu Hrenovega cerkvenega govorništva piše A. Medved, ne oziraje se na rokopisno ohranjene Hrenove pridige, takole: »lz-vanredne so Hrenove zasluge v slovenskem cerkvenem govorništvu. Ni nam sicer zapustil tiskanih cerkvenih govorov, a vendar je njegov pomen ravno na tem polju tolik, da ga smemo nekako primerjati S sv. Cirilom in Metodom. Kakor sta v IX. stoletju sveta brata iz Soluna privela velik del slovenskih poganov v naročje sv. krščanske vere, tako je Tomaž Hren v XVII. stoletju spreobrnil ogromno število protestantskih Slovencev h katoliški veri. Storil je to večinoma s pomočjo cerkvenega govorništva.*1" Dalje piše: »Tomaž Hren je slovensko cerkveno govorništvo znova oživil in mu priboril veljavo, kakršno mora imeti v katoliški cerkvi. Navdušenje, katero je Hren obudil, je mogočno prevevalo še celo stoletje za njim. Na leei je našel mnogo prav spretnih posnemalcev.«"
Ta Medvedova ocena je v marsičem slepo zadela resnico,1" čeprav svojih trditev ni podprl z dokazi.
Prve podatke o Hrenovih rokopisno ohranjenih pridigah je do sedaj objavil le Radics, in sicer šele 1. IS87 in 1894,13 a še ti niso čisto točni. Napačno trdi, da jih je vseh skupaj 90 in da so med njimi tudi slovenske pridige; prav tako ni točna trditev, da so bile te pridige določene večinoma za posvetitve novih cerkva in za Marijine praznike: končno je zmotna trditev, da je Hren v govoru ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani recitiral povest o starih kranjskih poganskih božanstvih Ladi, Plejnu in Pobe r i n u.
Tako so do sedaj imeli Hrenove rokopisne pridige v evidenci kanonik Stopar, stolni dekan Schonleben, Rabatlov inventar, J, K Erberg. Klun in Radics, Znanstveno pa jih doslej še nihče ni obdelal. Tej nalogi skušajo zadostiti naslednja izvajanja.
" Zgodovina slovenskega cerkvenega govorništva, Voditelj v bogosl. vedah [X (1906} 266. — To je nazoren primer nehotenega potvarjanja zgodovinske resnice, ki ga zagreše mnogokrat vsi, ki pišejo o zgodovinskih rečeh, preden se zadosti seznanijo z viri in literaturo, Zato predstav, ki se jim vzbujajo pri čitanju kakega zgodovinskega spisa, ne pretehtajo kritično, ali se skladajo z zgodovinsko resnico ali ne. "> L. c 26S. it L, c, 267.
11 Kar zadeva Medvedove razprave o zgodovini cerkvenega govorništva drugod in pri nas, mislim, da je A. Slegenšek vpra v v pogledu nanje zapisal v svoji razpravi -Srednjeveški liturgični odlomek iz Skofič pri Vrbskem jezeru-* (Voditelj v bogosl. vedah X. 1907, str. 364] rahlo kritično pripombo; -Sploh bi bilo zanimivo opazovati in študirati zgodovino cerkvenega govorništva pod vidikom notranjega ustroja pridig in ne samo z Oziram na zunanjo zgodovino slavnih govornikov." ■a Arfo 111 (18941 161 s!,; Slovan 18S7, 373.
44
4.	Skupno število osnutkov in zapiskov. — Vseh osnutkov in zapiskov je 58. Pu njihovem vrstnem redu Jih označujem s številkami od I do LVIII,""1*
Zapiskov je pet in sicer so to naslednje številke: VIII. ki obstoji zgolj iz bibličnega teksta, tzhranega za geslo pridige; XII je zapisek točk za govor o obhajilu pod eno podobo; v Štev. XV so zabeležene figurae oltarnim et sacrjlicii D. N, Jesu Christi; XXXIII obstoji zopet le iz gesla za pridigo na pepelnično sredo; XLVI vsebuje točke o vprašanju, s čim si pravični zaslužijo nebeško krono-
Osnutkov za pridige je torej 53.
5.	Izvedba tekstov, — Do konca so izvedeni naslednji osnutki; IV. Vil. XVI. XVIII. XXIV, XXVIII, XXXI, XXXV. XXXIX, XL11I, XLV. XLV1I, LH, LY, L.VII, I,VIII.
Skoraj do konca so izvedeni osnutku II, III, VI, IX. X, XIV. XXXIV. XXXVI, XXXVII. XXXVIII, XL, XL1I, XLVIU, LVI.
Ostali osnutki so izdelani le v začetku.
D a tiran je tekstov, — Popolnoma duločeno, t. j,, z navedbo leta. meseca in dneva so datirani osnutki; IV 114. avg, 1594, 7, sept. 15961. V (8,sept. 1596|, VI lll.dec. 1597). VII (7. lip t, 1598), IX |22. okt. 1600). X |27. maja 160U. XI |S. sept. 1604), XII (2. aprila 1606), XIII (30. aprila 1606). XIV |25. aprila 1607. 11. junija 1623), XVI (S. sept. 1607), XVII (6. sept. 1608), XVIII (8, sept. 1610), XIX [15-avg. 1611), XX tí5. avg, 1611), XXI [8. sept. 1611), XXII (26. dec. 1611], XXIII (8. sept 161?}, XXV (21. aprila 1613), XXVI (25. nov. 1613). XXVII (12. febr. 16141, XXVI11 [5. jul. 1615], XXIX (10. jan. 1616), XXX (17. jan. 1616). XXXI (16. febr. 1616], XXXIV (S. sept. 1616), XXXV (7. jul. 1618), XXXVI (7. okt 15991. XXXVII 18. okt. 1599|, XXXVI1J (9. okt. 1599], XXXIX (25. jul. 16191, XI.I (27. dec, 16191. XLII (19. jan. 1620), XLIII (30. avg. 1620).
Nepopolno so datirani ali Se dajo datirati: 1. samo Z letom: I (1595), II (1595), II! [1596). IV 11604), XL (1619): 2. samo z dnevom meseca: XVI (15. avgusta], XI.V [25. jan.}. XLV11 (25. marca), XLIX (26. julijah L (15. avg,), Lil (6. avgusta). Lili (6. avgusta). L1V [10. avg.). LV (15. avgusta, (juarta slovenica), LVI (24. avg., sexta, namreč concio. in calhedrali ecclesia), LVI1 [S. sept., nona in cathedrnli ecclesial, LVIII ¡14. sept., duodécima in cathedrali ecclesia). Osnutek XLVII1 ima na čelu zapisek: S. Tilomas el Damasus; če naj ta zapisek pomeni datum, bi bil to 21. december-
7. Kronološki pregled vsaj z letom označenih osnutkov bi bi! torej naslednji: 14. avg. 1594 (IVI. 1595 (I, II), 1596 (III), 7. sept. 1596 [IV), 6. septembra 1596 (V), II. dec 1597 (VI). 7. sept. 1598 (VII], 7. okt. 1599 (XXXVI), 8. okt. 1599 ¡XXXVII], 9. okt. 1599 (XXXVIHI, 22, okt. 16TO (1X1 27. maja 1601 (X], 1604 (IV). 6. sept. 1604 (XI), 2. aprila 1606 (XIÍ), 30. aprila 1606 (XIII), 25. aprila 1607 (XIV), 8. sept. 1607 (XVI). 8. sept. 1608 ¡XVII). 8. sept. 1610 (XVIII), 15. avg. 1611 (XIX), 15. avg. 1611 [XX), 8. sept. 1611 (XXI), 26, decembra 1611 (XXII), 8. sept. 1612 [XXIII], 21. aprila 1613 (XXV), 25. novembra 1613 (XXVI). 12. febr 1614 |XXV!l|. 5. jul. 1615 (XXVIII), 10. jan. 16!6 ¡XX1X1, 17. jan. 1616 (XXX], 16. febr. 1616 (XXXI), 8. sept. 1616 ¡XXXIV),
Teksti si slede takole: I (fol. 2—3'). II ¡1. 4), III (f. 6—7'), IV (I. 10—i 1),
V (I. 12), VI |f. 14.....iS'), VII [f. IS 19'). VIII (f. 20), IX (f. 22—23-). X [I. 26-27'),
XI (f. 30—32'), XII (I. 34-34'). XIII (E. 38—38*]. XIV (I. 42- 43'), XV (f. 45'), XVI (1.46-47'), XVII (f. 50), XVIII (1.52— 531. XIX (f. 56—57). XX (1.59'), XXI (1.60), XXII (I. 62). XXIII (f. 64 - 64'|, XXIV (1.66 67'], XXV [f. 68-70. 71'), XXVI (f.73-73'), XXVII (f. 76-78, 79'), XXVIII [f.BO—82), XXIX [1.84—85j, XXX (i. 85 -86). XXXI (1.881, XXXII (i. 88' -89), XXXIII (f, 89), XXXIV ¡f. 92—95'|. XXXV (f,96 -97). XXXVI (f. 100—101). XXXVII (I. 101'— 102'). XXXVIII II. 102'—103 ), XXXIX (I. 104—106). XI. [f. 108—110'). XLI (1.112—112'), XLII (1.114—116), XLIII (1.118-120). XUV (1.122—123}, XI.V [f, 135'). XLVI (f, 126), XI.V11 (I. 128—129'), XLV1II (f. 130—130'), XLIX (I. 131 — 132'). L 11.133), U [f, 137-138'), Lil 11,141—143). LIH (f. 143—143'), LIV (f. 145—146], LV (1,147—1491, LVI (f. 149—151), LVII (I. 151—152"), LVIII [f. 153—154').
45
7. juliju 1613 (XXXV). 1619 |XL|, 25. julija 1619 (XXXIX), 27. decembra 1619 (XLI), 19. januarja 1620 (XLLI], 30. avgusta 1620 (XLHI), 11. junija 1623 (XIV).
8.	Kraj pridig je naznačen, oziroma se da cruirati pTi naslednjih osnutkih: IV {Ljubljana. Nova Štifta na Štajerskem), V (Ljubljana], X (Gornji grad], XIII [Gornji grad). XIV ¡Ljubljana), XVI (Nova Štifta), XVII (Nova Štifta), XVIII (Nova Štifta], XIX [Nova Štifta), XX (Nova Štifta), XXIII (Nova Štifta), XXV [Maribor), XXVI (Gornji grad), XXVII (Kranj), XXVIU (Gradec), XXIX (Gradeči. XXXI (Gradec), XXXIV (Nova Stilta), XXXVf {Kamnik?], XXXVII (Kamnik), XXXVIII (Nova Štifta), XXXIX (Gradec). XL1 (f. .no, Dom„ t. j. in monasterio dominicano); Ljubljana: LV—LVtII.
9.	Razdelitev pridig po vsebini. — 1. Nedeljske pridige: VI {3. advenlna nedelja), IX (21, nedelja po sv. Trojici], XXIX (1. nedelja po epilaniji). XXX (2. nedelja po epilanijij, XL1I (2. nedelja po epifsniji]. XLII1 (12. nedelja po binkoStni osmini|.
2. Pridige o praznikih:
a) o pravnikih Gospodovih: XLVIII (povišanje sv, križa), L[ (veliki petek), Lil (Kristusovo spremenjenje), Llil [Kristusovo spremenjenje], LVIII (povišanje sv. kriia):
h) o praznikih Marijinih: o prazniku Mar. oznanjenja XLVII: o prazniku Mar. vnebovzetja: XIX, XX, XXIV, L; o prazniku Mar. rojstva: V, VII. VIII, XI. XVI. XVII. XV11I, XXI, XXIII, XXIV. XXXIV, LVII.
c) o praznikih svetnikov: sv, Lovrenca (I, II, LIV), sv. Jerneja (III. LV1). sv, Štefana mui. (XXlf), sv. Katarine, device in mui. (XXVI), sv. Jakoba St. (XXXIX), sv. Janeza evangelista (XLI), Spreobrnjenja sv, Pavla |XLV). sv. Ane (XL1X).
Pridige o raznih priložnostih- - IV (za sprejem romar-rev|, XIII (ob novi ntaii Janeza Textorja); XIV, XXV (ob polaganju temeljnega kamna za samostan); XXVII in XXXIII (na pepelniino sredo); XXVIII, XXXV, XL in XL1V (pO t veča vanje cerkva); XXXI in XXXII (ob štirideseL-urni pobožnosti na pustni torek); XXXVI—XXXVIII [o priliki tridnevnice ob času kuge).
10.	Posebni pripiski pri pridigah, - Na čeki ali zgoraj ob robu imajo nekateri osnutki naslednje pripombe in zapiske.
Najprej sreiavamo itivokacije; + [XLVH. Lil). Ihs [I. II. XVIII. XXIII, L). Ihs Maria (XXVII), Ihs et Mark (VII. XVII), I. + M. (XL. XLII. XLII1).
Pri pridigah za Marijine praznike se glase naslovi: In fes t o gloriosissi-thae Virginis Marine, Patronae meae benignissimae optimae maximae IVI1) ali Patronae meae in aeternum benedictae (XVI) ali Patronae meae optimae bemgnissimae (XVII], gloriosissimae et super omnia benedictae (XIX]. Do-minae tnundi ac Reginae coelorum optimae. maximae. elementissimae (XXP, Patronae meae clementissimae optimae maxima? (XXIII), Patronae noslrae congregationis (L|. O pomenu teh pripiskov za Hrena moremo paE z njim reči: Res toties repetita et iftculcata magni momenti (X). Prav tako jc Za Hrena psihološko važen pripisek pri pridigi o Materi božji (XXIV1, ki su glasi: In somnis revelata.
Na čelu osnutka za pridigo o Materi božji pri Novi Štifti 1.1611 (XXI ie zapisal pripombo: Titulus pro ecclesia R- Mariae Virginis in New Styffl, Locus iste sanetus non ab hominibuS est inventus, I sed a Deo Optima maximo mirabililer per ! ignem, luccm et flammam ignis electus, demon-stratus et illuslratus. Propterea vocatur locus iste: Ad Salvatorem I nostrum D. N, Jesum Christum et Beatam i Virginem Matrein eius super omnia hencdictam. 1 Haec episeopus Petrus Seepacher in suo Passaviensi Brcvitmo inscripsit sua manu."
jt Glej v z vezi s to beležko podatke o počet ku božje poti pri Novi Štifti O r o i e n o, c. 6S-—71, Protestanti so to božjo pot zelo mrzili (ib- 71 si.}, tem bolj je bil nanjo navezan T. Hren [ib.74). Iz Hrenovega zapiska o naslovu cerkve Matere boi.je pri Novi Štifti in iz osnutka za pridigo Marijinega vnebovzetja (dormitionis B. M. V.|, bi bilo možno sklepati, da je bil patro-
46
PH pridigi IV ima naslednjo pripombo: C on cío habita in peregrinalione D. Abbatis cum ¡3 plebibus eins dilioni subiectis in Vigilia Assumptionis B. Virginis anno 1594, quando art Petriniensjs capta est, Item in Vigilia Nativitätis B. Mariae Virginis anno 15%- Item ad Novum Aedificium 1604-
Pri pridigi V pa beremo naslednji pripis na čelu osnutka: In testo Nativitatis gloriosissimue Virginia Mariae in magna et aetate hominis imme-morabili processione a reverendissimo domino Domino Laurentio Abbate Sithiceasi Labacum instituta anno 1596, tunc cum Suitanus Turcarum imperator cum 3QQ.00G hominum Viennam oppugnaturus 4. augusti eiusdem anni Belgradum appulisset.
Iz teh dveh zapiskov je pTvič razvidno, da sta prišli V Ljubljano dve procesiji stiškega opata Lovrenca Rainerja ob času turške nevarnosti: prva za praznik Marijinega vnebovzetja I, 1594, druga pa za praznik Marijinega rojstva I. 1596. Drugič je razvidno, da je Hren pridigo (I V j, ki jo je imel na romarje prve procesije L 1594 na vigilijo Marijinega vnebovzetja, imel tudi na romarje druge procesije na vigilijo Marijinega rojstva I. 15%.
O neki procesiji, ki ie pod vodstvom stiškega opata Lovrenca Rainerja prišla v Ljubljano, govori Hren tudi v svojem memorialu za zgodovino reformacije na Slovenskem.0 njej pravi, da je prišla V Ljubljano I. 1596, in sicer na praznik Marijinega vnebovzetja, in prav tako v času turške nevarnosti-
Na prvi pogled bi se utegnilo ideti, da imamo tu opravili s tremi procesijami istega stiškega Opata V Ljubljano. A če si stvar natančneje ogledamo. moramo reči, da je letnica v memorialu zmotna; namesto 1596 bi morala stali letnica 1594, tako da je mogoče govoriti le o dveh procesijah. Kajti vse, kar nam Hren pripoveduje o procesiji v svojem memorialu. se nanaša na procesijo za praznik Marijinega vnebovzetja I. 1594. Tako v pridigi (IV] za romarje na vigilijo vnebovzetja I. 1594 kakor tudi v memorialu je govor o obleganju trdnjave Petrinje po krščanskih četah- V pridigi (IV) beremo: Princeps noster Serenissimus archidux Maxim ilianus cum su o exer-citu ohviam processit h os tí, arcem eins Pelríniam obsedit, oppugnat, peri-culis se exponit maximis. Decet nos omnes contristar!, sed ad poenitentiam el or alione m V memorialu pa: in publica catholicorum processione et devo-tione anno 1596 (ob strani pripisek: ea sacratissima die se nanaša na assumptae Virginis celcbrilalem festivam), qua pro noslro exercitu in Petri-niae obsidione orationes fiebant ad Deum a mult is míliíbus Labacum cum vexillis et canticis sub due tli domini Laureutii abbatis Sithicensis piae memoriae advenieotibus. Hren je svoj memorial pisal po 5. dec, 16051 ™ in zato ni čudno, če je našo prvo procesijo napačno datiral, oziroma jo deloma (kar se tiče leta, ne pa dne vaj zamenjal z drugo. Sicer pa tudi pripisek ob robu pridige (IV) ni čisto ločen, ker pravi, da je bila (seveda od krščanske vojske) Petrinja ¿e zavzela, dučim je v pridigi sami še vedno govor o obleganju. To kaze, da je pripisek ob robu nastal pozneje, po zavzetju Petrinje, ki SO jo krščanske čete osvojile 10, avgusta 159*5, vendar Hren za to ¿mago še ni zvedel, ko je sestavljal načrt za pridigo I. 1594: res so jo 1. 1596 Turki zopet brezuspešno naskakovali, a Hren je imel od 4. avgusta dalje pred očmi drugo in nevarnejšo turško vojno operacijo, ki je. kakor priča pripisek k pridigi V, dala povod novi sliški procesiji v Ljubljano.
cinij te cerkve 15. avgusta. Steginšek, ki mu ta Zapisek tli bil znan, domneva, da bi utegnil biti stari patrocirtij praznik Marijinega varstva (Cerkv. spomeniki lavantinske škofije, I. Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905, str. 108), Vendar je Ireba upoštevati tudi Hrenov zapisek v 2. zvezku njegovega prvega škofijskega protokola (Vol. 11. PPP. 145] o ljudskih shodih (coocursusj pri Novi Štifti, ki jih našteva V tem-le redu: 1. na praznik Marijinega rojstva (Tunc etiam est primus concursus apud Nov um Aedifi-ciumj, 2. na praznik Marijinega vnebovzetja (15, ftvg,), 3, na praznik Marije Snežne (5. avg.), 4- na praznik obiskovanja Matere baije (2, jul,], 5, na bin-koŠti. 6. na praznik sv. Mihaela (29, sepl,).
Časopis za zgod. in narodopisje XIX (1924) 22, m.
>« L. c. 24.
47
Isto pomoto glede letnice v memorialu potrjujejo dodatki k pridigi z dne 14. avg. 1594. Ti dodatki podstavljajo napade protestantov na procesijo ?.a praznik Marijinega vnebovzetja I. 1594. Kakor poroča Hren v svojem memorialu, so ljubljanski protestanti že pTej odpravili zlasti dva praznika kot preveč "papistitna-, t. j., praznik Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva. Hren in stiski opat Rainer pa sla, kakor se vidi. po svojem katoliškem reformatorskem programu prav tema dvema praznikoma bolela dali posebno slovesen značaj. Seveda je lo ljubljanske protestante bodlo v oči. Zato so skušali versko manifestacijo katoličanov ob priliki stiske procesije o Velikem Šmarnu motiti z vzkliki, da je bila Marija prav takšna, ženska kakor vse druge fadeo ut... Icves mulierculae et maechanici homines in fenestris nentes et laborantes ad catholicae plebis vexationem et devotionis turbalionem sese exposuerinl asserentes Mariam esse unam mulicrem ut ftlias|," Le ie se je lo zgodilo pri procesiji o Velikem Smamu I. 1594, nam ie razumljivo, zakaj je pozneje Hren isti pridigi Za vigilijo Marijinega rojstva 1596 dodal opomin, naj Se verniki V svoji pobožnosti ne dajo prav nič moliti od lulerancev: Non erubescite coTam haereticis vestram explcre devo-lionem. Amentiäe est mendaeium erubescere aut repudiare graliaiu aut donum oblatum.1"
Pri pridigi VI ima Hren pripisek: Efpiscopusj Electus.
Na čelu pridige XXV pa je zabeležil: Pro alicuius actus pontificalis, fraesertim ad cunsecrationem et positionem solemnem Primarii lapidis ecclesiae et monasterii B Mariae Virginis recens in Marchburg pro religiosis palribus Capuccinis ab illuslri D- Jacobo Kisi L. Barone recens aedilicandac, ad quam litterls R-mi in Christo Patris D. Martini episccpi Seccovicnsis atnnnler rogatus sum. Laus Deo. Ob levem rubu: sed et R. P. Portunali Veronesis commissarii generalis nec non R. P. Damasceni Veneti Capucci-norum.
Pridigi XVI je I, 1607 prisostvoval po prjpfgku ljubljanski jezuitski rektor Nikolaj JagnatoviuS.
Pri osnulku XXX111 beremo: Feria quarta C ine rum. quatido post sere-nissjmutn Ferdinandutu archiducem primus ego accepi ab illustrissimu D. Muntio apostolico cineres. Ob desnem robu: P. G., t. j., praedicata Graecii.
Pri osnutkih XXIX in XL11I je Hren ob robu pripisal: P, Baltb,, pri XXXV pa P. Labbe. Kaj naj pomenita ta pripiska. ali morda vir pridige ali kaj drugega, nisem mogel dognali
Za pridigo XXVII sledi zapisek: Ordinandi in acolitos leria IV. Cine-rum Crajnburgi Balthasar Wnrzcr ex Lak, discantista Serenissimi 22 annorum explelorum, Sed quid dioecesis Aquileiensis est, negotium est suspensum, Gregorius Rosmannus. Ob desnem robu: 1614.16
1 f. Viri Hrenovih pridig, — Kakor vse kaže, je Hren svoje pridige samostojno sestavljal. Za to govori njegova literarna sposobnost, kj jo razodevajo njegove latinske pesnitve, dalje spreminjanje in Popravljanje besedila, končno zapiski [n. pr. XV), ki predstavljajo zbiranje gradiva.
Ako hočemo označiti vire Hrenovih pridig s homiletično-teore-tičnega stališča, moramo reči, da uporablja Hren popolnoma pristne in zakonite vire; ti viri SO božje razodetje, ki je zapopadeno v svetem pismu in ustnem izročilu, to je, v spisih cerkvcnih očetov in cerkvenih liturgičnih tekstih in obredih, dalje naravni človeški razum in človeška življenjska izkušnja, teologija in zgodovina.
" L, c. 22.
Stiški opat Lovrenc Rainer je I. 1595 poročal oglejskemu patriarhu, da je priredil po Ljubljani procesijo, pri kateri so katoličani glasno klicali presveto ime Jezus; luteranci pa da SO oSupnjeni zijali in se grozno jezili (A. K o bi ar v 1MK 11. 1892, 65).
Glej IMK XIII [1903) 143 o WurzeTju in Rosmannu.
48
Sv. pismo citira najbolj pogosto. Vidi se, da ga je dobro poznal in zato z največjo lahkoto uporabljal. Izmed grških cerkvenih očetov in pisateljev navaja (dvakrat) sv, Ignacija Ant., (štirikrat) Dionizija Pseudo-Areopagita in [štirikrat} sv. Krizostoma: izmed latinskih pa sv. Ambroža (osemkrat), sv. Hieronima [sedemkrat), sv, Avguština (enaindvajsetkrat), sv. Leona Velikega (štirikrat), sv. Gregorija Velikega (osemkrat), sv. Izidorja Seviljskega in Venancija Forlunata [po enkrat). Od teologov navaja Hrabana Mavra, Radulfa Ardensa, svetega Anzelma in Hugona Viktorinca (vsakega po enkrat). Nicefora Tiallisti (dvakrat), sv, Bernarda (petnajstkrat), sv. Tomaža Akvin-skega (izrečno le enkrat), Gracianov Decretum, Ludolia Saškega in Tomaža Bozija.
Po enkrat sta pri Hrenu citirana še dva pisatelja, ki ju za enkrat nisem mogel identificirati; lo sta Caesarius Aur. hom, 33 (X) in Phil-bertus Cardinalis (LVII).
Od filozofov citira po enkrat Platona in Aristotela; dalje rimskega pisatelja Valerija Maksima, Ouintil-, de contemptu mortis (LV) ter verz: Nune frondent sylvae, nune formosissimus annus,
Na koncu pridige XVIII je pod naslovom Doclrinae ex S.Bernardo lib. de interiori homine cap. 16 povzel dobesedno vse nauke, ki jih nahajamo v Migne-ovi lat, patrološki zbirki (184. zv,, 507. stolpec) pod naslovom Liber de interiori domo seu de conscientia aedi-ficanda cap, 15, Od Bernardovcga teksta se tekst pri Hrenu loči po tem. da SO misli zaznamovane s Številkami in nekoliko drugače razvrščene.
Iz sv. Tomaža Akvinskega pridige 0 Sv. Štefanu1111 so z malimi spremembami dobesedno povzete kreposti, s katerimi si zasluži pravični nebeško krono in ki jih Hren brez navedbe vira navaja pod našo štev. XLVI. NaStevanje in razdelitev zunanjih in notranjih učinkov ljubezni do Boga (XX) sta povzeta iz teološke Sume svetega Tomaža Akv. 2 II, qu. 28—33, Prav tako so iz iste Sume (lil qu. 25, a. 4) povzete besede o češčenju Kristusovega križa (XLVUI, LVIII), Navadno se Hrenovi navedki nanašajo le na ime cerkvenega očeta ali pisatelja in redkokdaj tudi na njegov spis in mesto v spisu.
Ce si zato zastavimo vprašanje o virih Hrenovih pridig z literarnega vidika, moramo reči, da je, izvzemši deloma sv. pismo, zajemal iz njih večinoma pač posredno. Zato predstavljajo neposredne vire, odnosno literaturo Hrenovih pridig, kolikor se mi je posrečilo ugotoviti, naslednja glavna literarna dela:
1. Belgijskega frančiškana in poznejšega kapUcina Franca Titelmanna (1498—1537) Summa mysteriorum chri-stianae fidei e X authoritate divinarum Scriptu* rarum veteris et novi Testamenti congesta atquc in pias contemplationum lormillas commode d i -gesta, Lugduni 1555. Izvod, v katerega je Hren zapisal več svojih beležk, hrani danes Državna (univerzitetna) knjižnica v Ljubljani.
m Divi Thomae Aqu,strmem«,,. pro festis lotius anni, Graecii 1744, 10 ll
49
2.	Učenega italijanskega oratorijanca in tovariša sv. Filipa Nc-rija Tomaža Bozi ja [Bozio, lat, Bozius, 1548—1610) delo De signis E c c 1 e s i a e Dei, Lugduni 1594 si. (prvikrat je delo izšJo v Rimu 1591/92).
3.	LudolfaSaškega VitaChristi, Domini N o s t r i, ante CCL annos e* Sacris E v a n g e I i i s veterumque Patrum sententiis contexla atque i t a d i s p o s i t a , nihil ut eorum, quae tum ad Historiae tum ad Homiliarum totius anni rationem spectant, de-essequidquam possit, Venetiisl581.
4.	Valerii Maximi Dictorum lactorumque m e -morabilium libri IX in usum scholarum Societatis Jesu, ln-golsladii 1605.
5.	Nicephori Callisti Ecclesiasticae historiae libri decern et octo, Basileae 1553.
Vsa ta dela so se, tudi po seznamu Index librorum et Authorum Blbliothecae Oberburgensis iz 1. 1655 (kapit. arh. v Lj, fasc. 96, 14), nahajala v Gornjem gradu, od koder so prišla v Licejsko. zdaj Državno knjižnico v Ljubljani.
Posebno važna je L u d o 1 I a S a S k e g a Vita Christi, debel Eoliant, ki ga je imel Hren v posesli že kot kanonik in stolni pridigar. Že na naslovni strani ima lastnoročno Hrenovo beležko: Sum Thomae Chrönni, canonici et ecclesiastae labacensis. A tudi med tekstom in ob robu je polno Hrenovih podčrtavanj in beležk, kar kaie, da je Hren to delo marljivo proučeval.
Je pa to delo po svoji bogati vsebini res tudi prava zakladnica aseetičnih in mističnih misli. Ludolf Saški je bil najprej dominikanec, potem pa je posta! karluzijan; umrl je 10. aprila 1377 v Straßburgu. Njegova Vita je bila od I, 1470 tako rekoč neštetokrat tiskana. Po svoji vsebini pa sega nazaj do nekako L 1300. Tedaj je namreč toskan-ski minorit Janez de Caulibus spisal delo Medilationes vilae Christi, ki je imelo izredno velik vpliv na versko življenje, literaluro, umetnost, zlasti slikarstvo, in na srednjeveške verske dramatične predstave; izredni vpliv tega dela se kaže od 14, do 18. stoletja, iz njega so črpali Vincenc Ferrer, Peter iz Alcantare in zlasti Martin Cochemski. Poleg drugih ga je na svoj način predelal Ludolf Saški v Svojem zgoraj imenovanem delu Vila Christi, ki je napravilo v času njegove bolezni globok vtis na sv. Ignacija Lojolskega In je najbrž vplivalo tudi na sestavo njegovih »Duhovnih vaj«, Ludolf je po svojem vplivu preko sv. Ignacija Lojolskega kot glavni pionir utrl pot moderni kristološki premišljevalo! metodi. (Glej.Lexikon für Theol. u. Kirche V, 486: VI, 683.)
12. Zgradba Hrenovih pridig. — Svoj cerkveni govor ali pridigo imenuje Htcu sam sermo (IV, XLL L!) ali pa Se največkrat csncio UV, VIL XXIV, LIH, LV, LVI, LVII). Vendar ne dela med tema dvema imenoma nobene razlike, kakor kaže primer IV. Homilije pa svojih govorov nikjer ne imenuje.
Za presojo ustroja Hrenovih pridig in sploh za presojo pomena, ki ga je Hren pripisoval oznanjevanju besede božje, so velevažne
BogDiLovn: V c slntli.
4
50
njegove določbe o tem v njegovi instrukciji za člane gornjegrajskega Marijanskega kolegija iz 1, 1605. Te določbe, ki jih moremo smatrati za nekako kratko Hrenovo homiletiko, so naslednje:
i>5- Quail do est concio facienda, (lexis genibus implora gratiam et assistcntiam D. N. Jesu Christi et Spiritus eius Sancti, cum ipse Dominus dicit in sancto Evangelio: »Sine me nihil potestis facere.* Ego autem dabo vobis os et sapientiam, cui non poterunt resistors omnes adversarii vestri; Non enim estis vos, qui loquimini, sed Spiritus Sanctus, qui loquitur in vobis.« Poslea perlege Evangelium et conare illud bene et recte interpretari et explanare carniolaniee. Puncta postea elige, quae populo propones, et in omnibus concionibus ista qualuor attende: 1. ut videlicet populo propOnas virtutes ad Imi-tandum, 2, vitia ad vitandum et fugiendum, 3. poenam eisdcm damnations aeternae propositam, 4, et gloriam caelestem omnibus sanctis et Deo obtemperantibus dandam atque promissam,
6, Conciones omnes sint breves atque dilucidae, et adverte, ut morose, distincte ac intelligibiliter loquaris et verba bene proleras, unde populus intelligat et aedificelur.
9. Notabis et quam diligentissime attendes, quibus potissimum peccatis aut vitiis populus maxime gravetur et in illa scelera et peccata concionem totam intendes ad destruendum illa et induendum virtutes iltis contrarias, ut si inebrietas, fornicatio vel blasphemiae saeviant, contra istas te accinge.
14. — Denique bonum, pium, inodcstum, castum et exemplarem sc exhibebit (namreč sacerdos curafus), uti decet sacerdolem et Filium Marian! huius Collegii, ut honoretur per ipsum D. N. Jesus Christus et Beata Virgo et omnes sancti, Ecclesia restauretur et exor-netur, populus autem bonum exe m plum vivamque habeat doctrinam. Nos vero occasionem ilium uti filium ainandi in Christo et pro-movendi.«1"
Iirenovc pridige sestavljajo tile bistveni deli: 1. svetopisemski citat kot geslo, 2, uvod [exordium), 3. napoved teme (propositi»), 4, točke premišljevanja in moralni nauki (puncta in doctrinae}, 5, zaključek.
Zgradbo Hrenovih pridig nam nazorno predstavlja že ta njegova skica za pridigo o Marijinem vnebovzetju [XX):
»Exordium, quod placet.
P r o p o s i t i o.
[P u n c t a):'?
t. Evangelij explicatio.
2.	Narratio historiac dormitionis B. M. Virginis.
3.	Landes foeminarum, quas Scriptum commemorat.
4.	Collatio eaiHim cum Deipara Virgine, quae optimam elegit partem,
5.	Qualiter illam nos imitari et sequi debcamtis.
Doctrinae ad peregrinos, senes, iuvenes, coniuges, viroi, foeminas. omnes peccatores «
Uvod sestoji navadno najprej iz splošne misli, potem pa iz zgledov, ki dotiČno misel ponazorujejo, oziroma v govorniškem smislu dokazujejo. Zadnji iirned teh razlogov1 je navadno vzet iz evangelija dotičnega dneva. Misli jemlje Hren večinoma iz življenja in iz rekov cerkvenih očetov, zglede pa predvsem iz sv. pisma Stare in Nove zavez«-
Formulare maius str. 22 si. v škof. srh. v Ljubljani. Objava teksta pri OfCinvt \\12. 56 si., je pomanjkljiva.
" V smislu Hrenove zgoraj citirane instrukcije smo to besedo dodali mi.
51
Naslednji primeri naj ta sestav uvoda ponazore:
a) II. Geslo: Igne me probasfi et non est inventa in me iniquitas. Psa L, 16.
Splošna misel: Quaelibet res, priusquam iudicetur buna vel mala, probari solet. Seeus iudicium vel censura rei Talsa eSsent.
Zgledi: Sic dicit evangelicus ille a varus: Iuga boum emi quinque et vado pro bare ilia [Luc. 14). Sic equi. canes vena lici. arma el similia. Et Deus lilios SUOS per tcntationem. Tanqualil anrum in (ornate probavit electos Dominus et invenit eos dignos se. Slede zgledi iz Stare zaveze in tako se uvod približa temi: Et hoc (namreč zgoraj citirano geslo] Spiritus sanctus dicit de bealo Laurentio.
b| 111. Geslo: Exiit Jesus in niontem orare et erat pernoctans in ora-tione. Lue.
Splošna misel: Arduae res atque difficiles, quas hutnanae cogitationes Forte moliuntur, nisi praeviis magnis praeparamentis non perficiuntur,
(Zgledi:| prout videre est in bellorum utque obstdionum motibus. Rex Arpha Kad... Rex item Nabuchodonosor,.. Holofernes -. , Item videtis fieri in nostris expeditionibus, quanta praeparentur contra Thurcas.
Konec uvoda: Jesus Christus (ko je hotel izvoliti apostole] quid (ecerit prius, Ascendit in montem orare..,
c) VI. Geslo; Ego vox clamantis in deserto: Dirigite viam Domini, sicut dixit Isaias propheta. Joan. 1.
Splošna misel: Solent magni principes aut reges in iis locis, ubi cum potentia et gloria ingredi vel consislere aliquandiu deligunt, suos praemittere praecursores et tibicines, qui adventum saura, cui se omnes parent, osten-dant atque denuntient.
Zgledi: Legitur de Antiocho . .. Sic Imperator nosier ad imperii comitia. Archidux nosler serenissimus ad suum homagium. Hoc audistis aliqui ex Vobis saltern.
Konec uvoda: imperator coelorum m hune mundum . >, descensurus ,,, sicut evangelium sonat.
Včasih splošno misel opusti in kar takoj začne navajati primere, ki so podobni evangeljskemu primeru.
Zgled: XXVIII. Hic peccatores recipit et manducat cum illis (Luc. 18).
Murmuravit contra Movsen Maria, soTor eins . ., Murmuravit populus Israel.,. Murmurant hie scribae et pharisaei contra Dominum, per Moysen significatum, quod publicanos el peccatores reciperet.
Navadno navaja več zgledov, tudi do deset (it, pr XXVI), zadovolji pa se tudi z zgledom iz evangelija dotičnega dneva. Za to nam nudi lep Zgled osnutek XXXIX, katerega exordium se glasi:
Accessit ad Jesum mater filiorum Zebedaei petens aliquid ab eo [Matth),
Est communis omnium Ecclesiae Doctorum ac constans doclrina (prae-serlim illuminatissimae gemmae inter iltos, Augustini): Homines aliqua lahiis petere, quae aliter petiint corde, alios hoc corde, quod ore, scilicet quod Utile sibi credunt (ore, Deum autem ea nobis dare, quae corde, non ore fieri Cupimus, et dare quidem suo congruo tempore. Inter alia, quae adduçi possent, exempla id ipsum docet quam evidentissime hodiemum Evangelium. De quo, gratia coelesti prius per oralionem solitatn impetmta, utile quidpiam proFeremus.
Na zglede, ki jib navaja v uvodu, se sklicuje celo v glavnem delu osnutka IX, ko pravi: E contra vero tribulationes et angiistiae hominem ad Deum et ad cor reducunt, sicut in exordia exemplis est demonstrate m.
Za uvodom sledi napoved predmeta, o katerem ima govornik namen govoriti. To napoved imenuje Hren propositi o. Ob robu osnutkov je napoved tudi izrečno označena s pripiskom: Propos. (VI. VII, XI, XIV, XVIII, XIX. XXIII. XXIV. XXVIII, XXXIV. XXXV, XXXVll. XXXVIil, XL, XL I. XI.II, XLIIl, XL1V. XLIX. LI, LH. I.VI) ali Propositi [XXXIX. LV) ali Tri.nem-bris propos, (IX) ali Propositio trimemhris (X, XIII). Včasih je isto ime zapisano tudi v začetku tega dela govora. Sicer pa je napoved predmeta razvidna tudi brez te izrečne oznake,
V
52
Zgledi; ]■ Tripliei igne proba vit Dominus beatum Lauren limn et non iniquus, sed fidelis inventus est
lit. Tria videmliS in evangelio notatu digna, quae fecit Dominus nobis explicando, quibus Sancli B art h o lom a ei historiam subi icicmuS: 1. quod Dominus in moniem ascendí t orare, 2. quia pernoctat in oratione, 3. aposloios eligit.
VS. 1. De adventus Domini multiplicitnle, 2. de eo, quem ex evangelio Soneta Mater Ecclesia celebra I nunc, 3. quo modo ad eum parare nos decent, doctrinas aiíeremus.
Vit. Per bcatae Mariae Virginia ji ra tie in et auxilium tria in praesenti epístola contenta explicabimus: I. excellentiam tantae Virginis, 2. pietatis maternae in pecca tores a tectum (I j, 3. devotorum beatae Mariae Vírgini honorem et praemium.
VIN. Die emus igilur de tribuíationibus, quam necessariae nobis sini quamque mis eric O rdi I er a Deo nobis submittantur. De parenLum cura in filios. Et doctrinas noatris temporibus ac milis congruas allere mus.
XI. V i d e a in Ii 9 per D. N. Jesu Christi gratiafti et Virginis Mariae benedictionem et sulfragium divitiaS et hacreditarias virtutes saneturum Patrum in Virgine Maria, ut imitemur eas et aeternum ditemur, subiieientes doctrinas.
Do-trinae, ki ■« posebej imenujejo, so praktični moralni nauki, kajti v XIII se propositio glasi: I. quid sint primitiae. 2. quid per illas notelur, 3. qua re Domino Deo placean!, et morales doctrinas afferemus.
Včasih ima propositio obliko vprašanja, n, pr. XIV: lit quid šibi volttat tam celebres et sacrosanetae eaeremoniae? Prav tako XVI, XIX. XXIV, XL. XLI.
Poleg določnih napovedi ¡mamo tudi nedoločne, n, pr. XVllf: Doctrinas ex evangelio aliquot more nostro tractabimus, ali XXXfX: De quo (namreč evangelio),... utile quidpiam proteremus.
Za napovedjo sledi v nekaterih osnutkih tudi captatio benevolenliae, n, pr. XI.IV: Pr&eparute corda et inchoabimus in nomine Jesu et Maride; glej tudi XXVUL
C lavni del Hrenovih pridig obsega premišljevanje o napovedanih točkah in moralne nauke, ki slede iz premišljevanja. Moralne nauke ¡morales doetrinae ali kratko doctrinae) daje ali takoj za vsako točko ali pa vse skupaj, kakor v I, IV, XI, XXVil, XXXIV, XLV11, XI.IX. LI. Lil, LtV). tako da predstavljajo tako rekoč drugi del govora.
Premišljevanje, pojasnjevanje ali dokazovanje se opira na sv. pismo, na nauk Cerkve, cerkvenih očetov in teologov, na zglede iz zgodovine zlasti Stare zaveze in na primere iz življenja. Razpravljanje je preprosto in ne preobširno ter je bolj intelektualno kot patetično. Izmed retoričnih sredstev uporablja le ponavljanja, naštevanja, opisujoče definicije, amplifikacije, vprašanja in vzklike. Zelo pogosta je raba Zgledov, figur ali tipov in mistična razlaga in uporaba svetopisemskih tekstov.
Da si je podrobnejša izvajanja prihranil le za ustni govor, pričajo njegova naslednja opozorila: Recita historiam fl. III, VI. X, XIV,XXXIX, XLffI) aH Ñarra historian) (XXIV) ali zgolj Historia (UV); pri teh opozorilih je mislil predvsem na svetopisemske Zgodbe. Druga opozorila Se glase: Narra (XXIV), Discurre (XXXtX), Explica (XXIX). Di [funde Sermonem (XLl). Percurre sacramenta (XL), Percurre peccata (XXXVII, 1,1) ali Recense peccata [XXXVI).
Zaključek pridig ie čisto kratek. Navadno je navezan na zadnji moralni nauk, kakor n. pr, v osnutku XI; »6. Omnes simul certatim virtutes imitemur Mariae, quibus uti Scalarum gradibus post Cam in COelltm COIlSCen-dere nitamur per intercessionem eins praestunte D. N. Jesu Christo, qui est Dens benedictas in aeterna saccula. Amen.« Zaključek je kratek apel na poslušalce ali pa tudi apostrofa na Mater božjo ali na svetnika, oziroma mo* lite V k Bogu. Tako med drugimi pri XVIII, XXXV, XXXIX. Lil, LVII, Pri govortl Lil je na koncu prevedel v slovenščino cerkveno molitev na praznik Kristusovega spremenfenja. Ta slovenski tekst je v dosedanji slovenski literarni zgodovini ostal neopažen.
53
13. Sistematičen pregled verskih in moralnih naukov ter zgodovinskih reminisccnc v Hrenovih pridigah* — Ne bi bilo zadosti, če bi rekli, da ¡e vsebina Hrenovih pridig tradicionalna. Vsebino Hrenovih pridig moremo in moramo presojati s posebnim ozirom na Hrena in njegovo dobo.
Po Hrenovem nauku je naše življenje na zemlji popotovanje v onostranstvo, ker na zemlji nimamo stalnega bivališča. Izhodišče naše poli mora biti vera, brez katere se ni mogoče približati Bogu; pol, po kateri naj hodimo, naj bo krščansko upanje» konec poti pa ljubezen {I.III),
Prava vera je le katoliška vera. Kakor je svetila luč ponoči le Izraelcem, ne pa tudi Egipčanom, tako sveti luč prave vere le v katoliški Cerkvi: Sic in Ecciesia catholica solum illa lux illuminans omnem hominem venientem in hunc imindum D. N, Jesus Christus clare et perspicue Eulget, extra illam non (I), Gospod je stopil le V Simonov čoln, iz njega je učil, pomiril valove, zbral množico rib in delal čudeže. Le v katoliški Cerkvi najdemo svetnike. Le za katoliško Cerkev je Kristus molil, da ne bi v veri opešala. Na Petrovo skalo je sezidal svojo Cerkev; pri njej ostane do konca sveta; njej je obljubil in poslal sv. Duha, tolažnika in učitelja vse resnice (I).
Prava katoliška vera se je zgodaj razširila tudi po naših deželah. Poudarjajoč katoliški princip tradicije spominja na to, da se je ta Vera razširila k nam iz Judeje od Jezusa Kristusa, iz Rima po Svetem Marku in iz Akvileje po sv, Mohorju, Zato ne more biti prava vera tista, ki se širi iz Saške in iz Tübingena; Fides catholica ab aposlolis coepta et nobis tradita ad nos usque propagala, ab omnibus sanete observatur. Qui enim aliter credit, anathema.
Non ex. Saxonia vel Tubinga, sed ex Judaea a Jesu Christo et Roma a saneto Marco et ab Aquileia per sanctum Hermachoram ad nos Eides Christi pervenit (III).
Pri polaganju in posvečevanju temeljnega kamna za samostan kapucinov v današnji Zvezdi v Ljubljani je 25. aprila I. 1607, torej na praznik sv. Marka, zopet spominjal na sv. Marka kot apostola naših krajev: Fuit apostolus harum partium. Recita historiam, Per ipsum cognovimus Deum (XIV), Pri tem se je z žalostjo spominjal listih časov, ko so prebivalci Kranjske še častili poganske matike: Lada, Plejn, Poberin, Idola et dii antea Caruiolae [XIV).'"' Zato je pozival poslušalce k hvaležnosti nasproti Bogu za dar prave vere: Simus grati Domino Deo propter lumen fidei acceptum (XIV).
V pridigi, ki jo je imel v Gradcu 30. avgusta 1620 (XL111), bla-gruje sicer tiste, ki so imeli to srečo, da so Boga in Jezusa Kristusa videli in slišali, zlasti blagruje v tem pogledu Mater božjo, a še veliko bolj blagruje tiste, ki ga niso videli, pa so verovali, Tu se spominja tistih časov, v katerih je Evropa živela po katoliški veri Pred nastopom protestantske reformacije:
Beati maiores nostri et párenles in generationibus suis, viri magni in virtute et pietate, qui permanentes in doctrina Christi ac disci-
15,1 Glej o teh imenih K e 1 e m i n a v Glasniku Muz, društva za Slovenijo XVII [19361 152.
54
puloruni eins nunquam deiecerunt a fide catholica. Ambulantes in simplicitate cordis sui devoli, veraces, boni, humiles, pii nescierunt tumorem et vanitatem superbiae huius saeculi, quod deride! tales. Sed cum bis sermocinatio Dei,
Nato gre Hrenov pogled po času naprej in se ozre na dobo protestantske reformacije. Ali blagruje ludi to dobo oziroma liste, ki so začeli oznanjati krivo vero, in one, ki so jim verovali? Sam pravi: Quid autem de haereticis, quorum est infinitus propemodum numerus? Boemi, Moravi, Hungari, Austriaci, Silesii, Lusatii, Palatini, Imperiales, Holandi, Seeland!, Belgae, Angli, Gallil Ecce isli erga Deüm rebelles contra Ecclesiam, Caesarem, suos supenores pugnant. Quid hi evangelici buccinatores? Maledicti a Deo- Maledicti ocoli, qui viderunt eos, aures, quae audierunt, Ecce Lutbernm mo-nacimm viderunt cum monacha incaestas nuptias celebrantes. Stu-pent sancli angeli, natura, coelum et tota in terra posteritas. Et hunc audierunt. In Gallia Calvinum, qui propter pcccatum sodo-miticum cauterium liliorum Gallicorum humeris eius in us tum a magistratu publice accepit. El hunc audierunt. O generatio coeca et perversa. Converlere ad Dominum Deum tuum et gremium Sanctae Matris Ecclesiae (XLIJI).
Ako se Hren zgraža nad protestantskimi reformatorji in njihovimi pristaši, pa Z veseljem in ponosom govori O dobi katoliške restavracije in reformacije-—ta dva izraza rabi Hren sam —, zlasti ko jo primerja z dobo protestantske reformacije.
V Gradcu nadaljuje v imenovani pridigi takole: Postremo ad evangelium ab bis reversi beatos vos praedicamus, oculos auresque vestras. Quare? Ecce rcmernoramini faciem huius civitatis ante Re-formationem: paucitatem calholicorum N. N., restinclum iervorem pie-tatis. Quam pauci fuerinf conlitenles, communicantes, in processioni-bus et praesertim Sanclissimi Sacramenti. Lotio perfusa umbella ex vicedominalu [ob robu: Recita historiani). Quam pauci comitati sacerdotem deportanlem Sanclissimum Sacramentum ad infirmosl Sibili post eos, praesertim nionachos. Quam neglectus tcmplorum et altarium ornatusl Videbantur harTae potius et stabula, Ecce quanta omnium rerum mutatio! Discurre per singula.
Vendar se Hren zaveda in opominja, da končna zmaga nad protestantizmom še ni dosežena, ako katoličani ne bodo ostali stanovitni, Zato jib ob koncu govora opominja takole:
Beati ergo oculi, qui vident, quae vos videtis, et aures, quae audiunt, quae vos auditisf Et bealiores multo, si usque in finem perseveraveritis faversi ab impiis et rebellibus haereticis) in fide calholica, gremio Sanctae Matris Ecclesiae in omni bonifate et pietate, quia merces vestra erii magna nimis valde in coelis, quam nobis ooncedat per misericordiam suam D. N. Jesus Christus, qui est Deus per omnia benedictus in saecula. Amen (XLfll).
Podobno je govoril Že prej v zgoraj navedeni pridigi 25. aprila 1607 v Ljubljani; Mementole, quomodo malignus daemon suo veneno curavit destrui per sua membra B, M. Virginis ct S, Joannis Eccle-sias. Ecce restaurantur omnia. Estole ergo grati (XIV).
55
Na kakšno razdejanje V dobi protestantske reformacije in na kakšno obnovo v času katoliške reformacije misli Hren pri teh besedah, nam sam pojasnjuje v prvem zvezku svojega škofovskega zapisnika,11 kjer je zapisal, da so protestanti porušili v Ljubljani cerkev sv. Volbenka (in medio flumine, ubi id noetu claudi assoletj. Marijino cerkev v Gradišču, cerkcv sv. Janeza pri Šentpctrskem mostu in cerkev SV. Marlina blizu današnje Zvezde.L'1J1 Restavracija pa se je izvršila takole: namesto cerkve sv. Volbenka je kartuzijanski prior iz Bistre p. Avguštin Brenz zgradil L 1606 kapelo sv. BrUnOna in Hugona nad cerkvijo sv. Klemena in Fridolina na Bregu, namesto cerkve sv. Martina sta se zgradila cerkev in samostan kapucinov, namesto Marijine cerkve v Gradišču in cerkve sv. Janeza pri šent-petrskem mostu pa Marijina kapela in kapela sv. Janeza v kapucinski cerkvi. Et sie — tako zaključuje Hren ta svoj zapisek — r e sta ur a t a sunt Labaci omnia. Restaurata zaradi tega, ker se je s tem obnovilo delo naših prednikov. V pridigi 25. aprila 1607 namreč pravi: Haec maiores nostri passim in hac patria, ubi plurimae ecclesiac constructae Sunt, cogitabant, opere adimplebant. Prav iz teh obnovitvenih teženj je razumljivo Hrenovo veselje in delo pri posvečevanju cerkva in oltarjev. Zakaj so cerkve potrebne, zakaj se zidajo v čast svetnikom, zakaj se časte te relikvije svetnikov in se posvečujejo osebe, pojasnjuje v posebni pridigi XL, kjer vzklika: Viderint, quit lundationes convellunt, bona ecclesiastica rapiunt, alienanll Obisk cerkva in pobožnost v njih priporoča v pridigi I. Cerkev je domus orationis et mensae Domini (XXV),
Ko v XXIX pridigi govori o dvanajstletnem Jezusu v templju, se ustavi pri besedah, da je bil in medio doetorum, in opozarja, kateri so pravi doctores: Multi dicunt; hie est Christus. Ego habeo evangelium. Ego veram fidem. Et hoc Lutherani, Calvinistae, Anabaptistae. At nunquid non dixit Christus; Attendite a falsis prophelis? Nolite exire ad eos! Quid ergo? Inter doctores invenilur (namreč Kristus). Missam aliqui abroganl. Quaere sanctum Ambrosium, sanctum Andream apostolumi Aliqui purgatorium, jejunium, Sanctos Palres require. Interroga patrem tuum ct dicct tibi, maiores tuos et annuntiabunt tibi.
Zakaj so nekateri odpadli od prave vere in Cerkve? Iz ljubezni do ljudi, zaradi časti in ženitve: A Deo igitur et Ecclesia hominis amore nec nos abducamur. — Al uiti ob honores ct conjugia deficiunt a Fide (LVI). Bog stavi ljudi na preizkušnjo in le tistim, ki to preizkušnjo prestanejo, podeli nebeško krono: Ecce militia est vita hominis Super terram. Multi militant Deo, sed non omnes suni stabiles et probati, Tanquam ailrum igitur probat eleclos Dominus in lornace ignis tentatlonum. Quos autem perseverantes et dignos se inveneril, qui tradunt animas suas in mortem pro amore Christi, illos coronat in coelis (1). Zato ne smemo preveč zaupati vase in se ponašati pred Bogom, da nas ne bo zavrgel in sprejel druge, kakor se
" Vol. I. Primi Protocol!! Pontilicalium, kopija, Ijublj. škof. arhiv str. 215. «"Glej Vrhovnik, Danica 1903. 109.
5í>
je zgodilo Z Judi in nemškimi protestanti: Pro Judaeis elecli sunt gentiles. Pro haereticis in Germania a tide catholica aposlatantibus iam Indi, Japones, paulo antea íabulegi coovertuntur (XXVll).
Nasproti protestantom naglasa katoliško skupnost in edinstvo prav tako kakor svetost, apostolstvo in vesoljnost katoliške vere; Nos autem omnes unnin corpus mystic.uni sumus, cuius caput Christus Dominas est. Unde in fide cathoiica credimus el confiteinur commu-nionem esse sanctorum .., extra quam unilatcm hacretici longe positi sunt, — Cognoscant igitur haeretici, adversarii nostri, confusi sua illa dissensione et falsa fide, cognoscat lotus mundus dilectionem nostram Iraternam .. . (IV),
Ako Hren že na splošno tako zelo poudarja, da je prava vera le katoliška, potem je razumljivo, če ludi v podrobnostih posebno naglaša in priporoča tisto, kar so protestanti zavrgli. Tudi Hren uči, da je sv. pismo za nas vir razodetja, ker je navdahnjeno od svetega Duha: Sacra Scriptura, quae ad nostram doctrinan! Špiritu Sancto inspirante tradita est (L). Toda načela sola Scriptura ne priznava. že zgodaj smo videli, kako naglasa tudi ustno izročilo, cerkvene očete. Tudi on uči, da brez milosti božje nič nismo: gratia Dei, sine qua nihil sumus (XL1X], toda z milostjo božjo lahko dosežemo pravo notranjo svetost, kakršno so dosegli svetniki, ki so naši vzori. Odločno zavrača protestantski nauk, da nas more zveličati sola lides: fides, quae non habet opera, mortua est (LV1), Ko govori o Kristusovi zapovedi o ljubezni, pravi: Lutherani non observant hoc Christi praeceptum (LVI). Ko bolj prosto navaja Pavlove besede (1 Kor 2}: Non oculus vidi t, nec auris audivil nec in cor hominis descendit, quae Deus praeparavil omnibus diligentibus se, podčrtava: Nota diligen-tibus se: no« sola fide credenlibus. Sequitur exinde Luthcranis prae-mia vitae aeiernae non esse praeparata (LVI).
Ce hočemo, da bodo naša dela Bogu všeč, uči, da mora najprej biti dober subjekt, ki dela vrši, ker slabo drevo ne more roditi dobrega sadu; potem je potrebno, da naša dela izvirajo iz svobodne volje, češ da Bogu ne more biti všeč, kar ni prostovoljno (quod non est voluntariuni, non est Deo acceptum neque gratum); dalje moramo imeti dober namen, t. j., Željo, da ugajamo le Bogu, ne pa ljudem; končno morajo biti tista dela resna in težavna, vršiti jih moramo vestno in iz ljubezni (LIV).
Ko popisuje, kako je Kristus izbral svoje apostole, se obrača proti Luthrovemu nauku o splošnem svečeništvu rekoč, da Kristus ni izbral vseh, temveč le dvanajst svojih učencev: non omnes, ut Lu-therus mentitur, sed duodecím ex ipsis- Tudi se Kristus pri postavitvi apostolov ni posluževal laikov kakor luteranci: Non adhibet Dominus txlernos laicos vel proceres more ordinationis litlheranae, sed solus potestalem habens a Patre in coelo et terra mittit apostolos eisque mitlendi quoque potestalem impertit [lil), Opominja, kakšni morajo biti dobri cerkveni predstojniki ne le v pogledu na lulcrance. temveč v prostodušnem pogledu na razvade med katoličani. Kakor je šel Kristus na goro, tako se morajo povzpeti na goro, t. j., na visoko stopnjo krščanske pravičnosti tudi cerkveni predstojniki, dušni pa-
57
stirji, duhovniki: Qui aliis praepositi sunt, ut pascant, doceant, magnam iustitiam et vitam exemplarem habere debcnt. Hinc sacerdotes mali nil aedilicant, sed potius destruunt: sine honore sunt, ut videre est inter haeretieos (III), Živahno opisuje Kristusa kol dobrega pastirja in ga stavi za vzor duhovnikom: Episcopi et sacerdoles nune urbana, quam ovilia potius curant, Dicendi pistores, non pastores, porcos et vaccas, non oves quaerentes (XXVIlt). V govoru o sv, Lovrencu opominja, kakšne zaklade morajo upravljali cerkveni predstojniki in kako: Per thesaurum Ecclesiae intellige etiam bona eccle-siastica, quorum fideles dispensatores sint praelati. Item benelicia non atfinibus, cognatis vel divitibus, sed viris devotis ct egentibus conferenda. Vel saeramenta Ecclesiae, quae non slmoniace sunt dis-pensanda, sed gratis danda (l).
O p res v, Evliaristiji uči, da je pravi zakrament, v katerem je pričujoč Kristus sam, in prava daritev (Xli). V XXXII govori; In niissae sacriticio sub panis specie oNertur essentialiter tantum corpus Christi et sub vini specie tantum sanguis, quibus repraesentatur illud sacrificium crucritum, quod Dominus seiuel tantum obtulit, uči pa tudi. da je Kristus ves pričujoč tudi le pod eno podobo; per con-comitantiam naturalem totus Christus sub vini et totus Sub panis specie, qui in altari Deo Patri sacrificatur.
Ob raznih prilikah pojasnjuje katoliški nauk o čeičenju Matere božje in svetnikov, Po sv. Avguštinu pravi: Ideo colimus Beatae Vir-ginis et sanctorum festivitates, ut imitari non pigeat, quod celebrare delectat (XVIII). Svetniki so prijatelji božji, ki jim Bog ničesar ne odreče, ko prosijo za nas (IV).
Zlasti ob Marijinih praznikih je Hren rad pridigoval svojim vernikom in jih navduševal za češčenje in posnemanje Matere božje. K Marijini božjepotni cerkvi pri Novi Stiiti je tudi on prihajal že na predvečer Marijinega praznika in zbrane romarje spodbujal k vestni pripravi na proslavo naslednjega dne. Kajti na velike praznike se je treba prav posebno lepo pripraviti: Hoc ipsum Sancta Mater Ecclesia in magnis festivitatibus facere assolet. Hoc vos, peregrini et devotae bealae Virginia animae, faeitis hodie. Ideo convenistis, ut festum Re-ginae coeli nobis peccatoribus ad salutem natae vestra devotione, vestris donariis, vestris votis ac precibus honoretis, ut vigilias noctis in caniibus usque mane peragatis, ut per ipsam, quae Jcsum Sal-vatorem mundi peperit, gratiam et misericordiam impetretis |VII),
S sv. Hieronimom uči, zakaj smo dolžni posebno čast izkazovati Materi božji in kako s pobožnostjo do Nje častimo tudi Njenega Sina: Quia si Deum prophetico ore in sanetis suis laudare iubemur, mul to magis in hac celebritate beatae Mariae Virginis Matris eius oportet cum bymnis et cantjeis diligentius exlollere et dignis Deo iubilare praeconiis, Nulli enim dubium, quin tolum ad gloriam laudiü eius pertineat, quidquid digne Genetrici suae impetisum iuerit [LV),
Brezmadežno spočetje Marijino oznanja z besedami (XXIV): Et hoc Deus per gratiam praevenicntem eifecit, ne ullo temporis momento esset in potestate serpentis infernalis, cuius caput contrivit (Gen. 3).
58
Alarijo proslavlja v luči kreposti vseh njenih prednikov, ki je vse prekosila (XI)* K zaupanju v Marijo nas mora vzpodbujati dejstvo, da je vse svoje milosti prejela zaradi nas grešnikov; Sic magna Dei miseratione actum est, ut quidquid beata Virgo gratiae a Domino accepit. illud propter peccatores accepit, Magna consolatio, fratres, magna fiducia datur, ubi haec audimus (V). Marija pa nas tudi sama imenuje svoje otroke (Vil). Zato moramo poslušati njene nauke in jo posnemati v veri, v ljubezni božji, v pokorščini, ponižnosti, potrpežljivosti, čistosti in čuječnosti (VII, XV1H),
Lepo pojasnjuje, zakaj je Kristus ob svojem vnebohodu pustil Marijo še nekaj časa na tem svetu. To se je zgodilo zato. 1, da bi bila v tolažbo apostolom in Cerkvi, kajti če so angeli v nebesih smeli gledati Njenega Sina, naj bi verniki na zemlji gledali Njegovo Materi 2. da bi pomagala apostolom in evangelistom pri pisanju evangelijev s podatki, za katere je mogla vedeti le ona; 3. da bi bila vernikom v tolažbo v času preganjanja; 4. da bi ji Njen Sin pripravil mesto v nebesih (LV).
Končno pa je tudi Marija umrla in bila po smrti vzeta v nebesa. Umrla je, 1. da bi pokazala, da je bjl Njen Sin res pravi človek, ki se je rodil iz umrljive matere, 2. da bi nc bila deležna večje časti kot Njen Sin, 3, da bi si s smrtnim trpljenjem pridobila še več zaslug za nebesa, 4. da bi bila v tolažbo vsem umirajočim [LV).
Ker je naloga cerkvenega govornika, grešnike spreobračali k pokori, pravične pa utrjevati v dobrem, spominjati grešnike na kazni za greh, pravične pa na plačilo pri Bogu, je tudi [Iren z vso resnostjo opozarjal vernike na njihove dolžnosti, Kot prerok je na pepelnično sredo L 1614 klical v kranjski župni cerkvi; O Cranjburgum, o Car-niola! Adhuc quadraginta dies et Ninivae subvertenturi (XXVII). V Gradcu pa je na pustni torek pridigal; Semper multum valet ac va-iuit deprecatio iusti assidua (Jac, 5], Sic Eaciamus et nos aversi a vitiis et abominatione nuindi et bacchanalioruni insistentes oralioni et misericordiam Dei deprCcantes, quandoquidem plurimi in peceatis nunc pereant (XXXI); pri tem je Spominjal na vesoljni potop in na usodo Sodome in Gomore. '/. vso resnostjo svari pri drugi priliki pred sodbo božjo (VI).
Kazen za greh in preizkušnja za pravične so že razne časne nesreče. Hren spominja na sodobne nadloge; Turca, fames, caristia, pe-slis iam tertium in annum in hac dioecesi (X 1, 1601 v Gornjem gradu). Največje nadloge so turška nevarnost, krivo verstvo in kuga. Fratres nostri, ulique commembra nostra habitantes in (tnibus Croa-tiae et Ungariae caede et rapinis et flammis incendiorum vastantur, in servitutem abiguntur more beluarum. Decet nos contristari, sed ad poenitentiam et orationem (IV).
Časne nesreče nam prav za prav le koristijo, ker nas uče, da nam more pomagati samo Bog, ako se k njemu zatečemo: Sic nos peste, obsidione Canishae, morbis, haeresi ac infinitis malis pressi compellimur ad eum (namreč Deum) currere, quem peccatis nostris offendimus et qui haec nobis intulit mala (IX). Pri drugi priliki zopet vzklika: Et qui sunt miseri magis quam fideles christian!! Mundus,
59
sathan, caro, iniideles, pagani, Turcae, haeretici adversus i 11 os perpetuo dimicant (X), Vendar tudi kljub največjim bridkostim ne sinemo obupavati. Nadaljuje namreč; Et quis maior coelorum Rege, qui in altis habitat et humilia respieit in coelo et in terra? Hie cum sit misericordiarum Pater et Deus totius consolationis, ad nos clementer loquitur: Si quid petieritis, . . (X).
V bridkosti in sploh v vsaki važni zadevi se je treba Z molitvijo priporočiti Bogu: Res magna, attendc, oratione inehoari et pertici debel (111}. Ko popisuje, kako je Kristus ponoči molil za nasT opominja: Cum ergo Dominus pernoetat in oratione, species tibi datur, forma praeseribitur, quam debeas aemulari. Quid enim te pro salu le tua facere oportet, quando pro te Christus in oratione pernoetat? (Nil.
Molitev je torej potrebna. Mora pa biti seveda pravilna (IVP IX}. Predvsem mora biti ponižna. Na vprašanje, v čem obstoji ponižnost, odgovarja: Humilitas autem consistit in contritione cordis, confessionc oris et satisfactions operis pro peccatis nostris (IV). V molitvi je treba poklekniti pred Kristusov križ, ki nas uči pokorščino, usmiljenje, potrpežljivost in ponižnost [XLVIII). Na križu se je Kristus na poseben način razodel kot človek in kot Bog. K besedam Ecce homo dodaja Hren besede Ecce Deum (Ll), Naše zatočišče naj bodo petere rane Kristusove: Quoties daemon, caro, mundus. peccatum, tribulatio, angustiae adeo insurgunt, ul mundi spatia nobis angustiarenturT hue fugite oratione, meditationc, sacramentorum perceptione, quae hinc profluxerunt, cl salvaberis (XXVIN}, Slovenske molitve, ki jih je Hren I. 1624 sestavil ob času kuge, se tudi res vse obračajo na Kristusa križanega.
Ob kugi, ki je razsajala I. 1599, je Hren izprosil od papeža posebne odpustke za svojo škofijo. V dneh od 7. do 9. oktobra lega leta se je v ljubljanski škofiji obhajala Spokorna tridnevnica s procesijami. Vse tri dni je pridigal Hren. V svojih pridigah (XXXVI— XXXVIII) poudarja, da je prava nevarna bolezen le greh, pravi zdravniki duhovniki, pravo zdravilo pa zakramenti in odpustki. Za to duhovno zdravljenje je potrebno, da pravo bolezen spoznamo, da zdravila rabimo in da se driimo diete, t. j,, poslušamo pridige, prejemamo zakramente in se ravnamo po navodilih Cerkve, Da se te bolezni popolnoma iznebimo in ozdravimo, je potrebno, da vržemo iz sebe strupene snovi v spovedi svojih grehov, da uživamo pravo hrano, SV, Rešnje Telo, in da se potem varujemo vsega, kar bi utegnilo našemu dušnemu zdravju škodovati.
S svojimi moralnimi nauki se Hren obrača na vse stanove skupaj ali pa tudi posebej. Tako so miloščino dajati dolžni vsi, duhovniki in laiki (I, XVI). Starše uči, kako morajo skrbeti za svoje otroke v njihovih telesnih in dušnih potrebah (IX). Zlasti opozarja na važnost prave vzgoje mladine: Discant parentes a bcatae Virginis pa-renlibus filios suos mature Del servitio studioque virlutum imbuere. — Mala nunc saecula, quia mala puerorum disciplina [XI). Za mirno in srečno zakonsko življenje daje najlepše praktične nauke v podobi šesterih vrčev na ženitnini v Kani Galilejski (XLH). Prav posebno zanimiv je Hrenov nauk, kakšen pomen ima zakon za širjenje ljubezni
60
med ljudmi. Pravi namreč; Sponsa assumitur, 1. ut filii procreentur in dilectione et unioae mirabili, quae in sacro ffitj coniugio, 2, ut per-petuentur et conjungantur lamiliae, 3. ut Charitas extendatur in mundo et repleat niundum; ideo cognati excluduntur, solae ducuntur extraneae a cognatione, 4. ut lamilia recte gubernelur et domestica vigeat oeconomia (XLIV),
14. Druge Hrenove pridige. — Napačno bi bila misliti, da Hren od 1. 1588 do 1630 ni imel nobenih drugih pridig kakor te, ki smo si jih pravkar ogledali, Pridigoval je namreč redno kot stolni kanonik in stolni pridigar, pa tudi pozneje kot škof še pri raznih drugih prilikah, za katere ni mogel kar tako porabiti nobenega izmed pričujočih osnutkov. Če je napravil pismene osnutke tudi za druge pridige, moramo pač priznati, da se nam niso ohranili.
Da je Htcii kot Skof še večkrat pridigal, je razvidno iz njegovih poročil papežu Pavlu V., iz njegovih škofovskih zapisnikov in koledarjev. 7,a dokaz tega dejstva naj navedemo le nekaj primerov. Dne 1, novembra 1598 je pridigal v špitalski cerkvi sv. Elizabete >prae-sente magna multitudine populi utriusque sexus -< ob priliki, ko je to cerkev iztrgal protestantom iz rok in jo znova slovesno blagoslovil." Ko je začela svoje delovanje versko-reformacijska komisija, je Hren v ljubljanski stoinici pridigal slovensko 24., 25., 26. in 27. decembra 1. 1600 de deserendo lutheranismo," Govorov, ki jih je imel kot reformacijski komisar l. 1601, in sicer 8, Februarja v Kamniku, 12. februarja v Kranju, 18. februarja v škofji Loki, 12, in 13. marca v Radovljicis" in potem v Ljubljani17 ali pa drugod, ne smemo smatrati za pridige. Kajti pridige so notranje cerkveno liturgično opravilo in so zato namenjene vernikom. Govori pa, ki jih je imel Hren za tiste luterance, ki so bili pozvani pred reformacijsko komisijo, niso bili nič drugega kot dobrohoten pouk o katoliških resnicah, ki naj bi zapeljane vernike na miren način privedel v narečje katoliške Cerkve, In vprav to je bilo glavno Hrenovo delo v reformacijski komisiji. Zato imenuje Hren Sam te svoje govore komisijske govore (Commissions Fiirtrag, v koledarju 1. 1601 k 12. marcu) in jih že po imenu loči od pridig, od katerih je ime! dve tudi na Svojem komisijskem potu v Radovljici v nedeljo 11. marca 1601 in v nedeljo 18. marca istega leta; v poslednji je govoril o obhajilu pod eno podobo.
Kakor poroča papežu, je Hren za velike praznike res sam pridigal v ljubljanski stoinici; kajti po njegovih koledarskih zapiskih je pridigal v stolnici o. pr. na velikonočno nedeljo 11. aprila 1610, na božični praznik 25. decembra 1612, na praznik sv. Treh kraljev1"1 in zopet na velikonočno nedeljo 12. aprila I. 1626. Dne 11. maja 1617 je pridigal v Smartinu pri Kranju, 28. julija 1627 v Kokarjih. Dne 5. ju-
=t Hrenov koledar 1598 v Narodnem muzeje; Mittheil. d. hist, Ver. f. K. 1861, 75.
** Hrenov koledar 1.1600 v kap. arb, v Ljubljani,
M Koledar I. 1601 v Narodnem muzeju v Lj.
37 P- Radios, Uber ein -Prolocoll Religionis Reformation i s.-, Costa, Vodnikov spomenik, Lj. 1B59.
>' Vol. II. Primi Protoe. Pontif, 24.
61
nija 1622 pa je pridigal v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani pri proslavi kanonizacije svetnikov, ki so značilni za dobo katoliške reformacije, sv. Ignacija Lojolskega, sv. hrančiška Ksaverija, sv. Terezije, sv, Filipa Nerija in sv, Izidorja.™
15, Pomen Hrenovih pridig, — Pomen Hrenovih pridig si moramo najprej razlagati iz njegovega naziranja o važnosti oznanjevanja besede božje. V pridigi 111 naglasa, da Kristusovo kraljestvo tli od tega sveta in da si zato ne osvaja sveta z oboroženo silo, temveč s pridigovanjem; Jesus Christus, cuius regnum non est de hoc mundo, suo subiugare volens imperio terrarum orbem per praedicationem apostolicam, non in equis aut quadrigiis. sed in mansuetudine, sed in pace et dilectione ... V pridigi VI uči, da pride Kristus v dušo po pridigi in človekovem sodelovanju: Per praedicationem Verbi Dei et Cooperationem hominis Christus venil in mcntern.
Kakšno važnost je Hren pripisoval oznanjevanju božje besede, dokazujejo njegove instrukcije za člane gornjegrajskega kolegija, ki smo jih zgoraj navedli. Ta njegova navodila o pridigovanju sem primerjal z rclormnim dekretom o pridigovanju, ki ga je izdal tridentski cerkveni zbor, in sem našel, da se z njim skoraj dobesedno krijejo.'" Na osnovi tega dejstva moramo Hrenu priznati čast reformatorja cerkvenega govorništva na Slovenskem v smislu reform tridentskega cerkvenega zbora. Kakor ta cerkveni zbor, zahteva tudi Hren, naj bodo cerkveni govori preprosti, lahko umljivi in kratki. Znano je, da so bile v Hrenovem času, vsaj v drugih deželah, v navadi zelo dolge pridige. Da je bilo tako tudi pri nas, priča za to ne le Hrenova določba, naj bodo kratke, temveč tudi odlok apostolskega vizltatorja Siksta Carcana, ki ga je izdal po vizitaciji ljubljanske škofije L 1620 21 in se glasi: Curent paroehi,,, ne eos [t. j. parochianos] polius tedio quam devotione alficiant, condones non nimis in longum pmtrahant, sed una hora sint contents t. j. mašo in pridigo naj končajo v eni uri. Kar zadeva snov in jasnost pridig, pa določa isti vizilator: Curat! in pagis, ubi omnes rustici catholici sunt, caveant, ne in concionibus eorum menles polius confundan!, quam instruant proponenda aut confutando seclariorum dogmata, Sed potius eorum vilia repraehen-dant, et ad chríslianam pietatem informen!.31
Svojo pridigarsko dolžnost je Hren vršil z največjo vnemo. Za to nam služi kot popolnoma zanesljiv vir zgodovinar Valvasor, ki je o tej zadevi zbiral podatke pri katoliških duhovnikih, ki so Hrena poznali,** Valvasor poroča (VIII, 668 in VI. 350), da je tiren kot apo-
" O. c, 278.
Tridentski cerkveni zbor določa, naj duinopastirakl duhovniki »diebns saltern dominicis el testis solenmibus plebes sibi cmnmims pro sua et earum capacitate pascant salutailbus verbis; docendo quae scire omnibus necessariuni est ad sulutem, annunciandoque eis cum brevltate et facilitate sermonis vitia, quae eos declinare, et vir tutes, quas se et ari oporteat, ut poenara aeternam evadere, et coelestem gloriam consequi vnlcant [Sessio
V, de reí. cap. II).
al Acta Visitation^ Apostullcae eplecopatus Labacensls ., anno Domini 1620... v Vatikanskem arhivu (Arch, Conciliij.
:la Zato pravi Valvasor VI, 350: Wie mau Röiuischer-Catholischer Seiten urtheliet. Ali; Seynd Worte eines Catholischcn Geistlichen.
62
stolski pridigar z vso gorečnostjo pobijal luteranstvo in katoličane opominjal k stanovitnosti. Prav zaradi te njegove gorečnosti ga je, pravi (VI, 350], Škof Tavčar priporočil za svojega naslednika.
Valvasorjevo poročilo potrjujejo škof Tavčar, Hren sam in apostolski vizitator Sikst Carcanus. Skof Janez. Tavčar je 27, okt. 1589 poročal papežu, da pridiga v ljubljanski stolnici en kanonik vsako nedeljo in vsak praznik ob veliki udeležbi katoličanov; da se more stolni pridigar tem bolje posvečati svojemu delu, mu h kanonskim dohodkom dodaja se nekaj iz svojega: In ccclesia cathedral!... quolibet die Dominico et festo ad populum cum satis magna frequen-tia catholicorum habetur concio per canonieum. qui licet portionem cum reliquis accipiat, attamen ut quietius honestiusque vivere atque commode studere possit, ego de proprio illi salarinm adiungo et suppleo.:u Ta stolni pridigar je bil Tomaž Hren. Tedaj se je, kakor poroča dalje Tavčar, pridlgovalo V Ljubljani razen v stolnici še v Križankah ravno tako kot v stolnici vsako nedeljo in vsak praznik, le včasih pa v spitalski cerkvi sv. Jakoba in v frančiškanski cerkvi. Dne 4. julija 1608 pa že poroča Hren, da je v Ljubljani vsako nedeljo in vsak praznik skozi vse leto pet pridig med maso na različnih krajih, to je pri jezuitih, pri frančiškanih, v Križankah, pri kapučinih in v stolnici, včasih pa še več, kadar se pridiga tudi popoldne. Omenja, da se prav lako pridiga tudi v šenlpetrski župni cerkvi. Značilno je, kako pohvalno se izraža o pridigah kapu ci no v: Foventur meo paterno amplexu boni et religiosi patres isti suntque toti civitati ob praestantissimas eorum conciones et singulare praedicandi sludiuni máximo solatio et aedificationi. Tudi sicer, pravi, da se po škofiji oznanja zdrav nauk: In caeteris vero mihi subiectis et huic episcopatui anne-xis sive unitis parochiis et plebibus ubique sana doctrina secundum praescriptuin et interpreta t i one m Sanctac Komanae Ecclesiae el sen-sum Sanctorum Patrum catholicorum praedicatur.*"
Ta veliki napredek v oznanjevanju božje besede v Ljubljani in ljubljanski škofiji je zasluga Hrenovega dela in dobrega zgleda kot gorečega pridigarja. Sam poroča, kako pridiga kot škof in kako je prej dolgo vrsto let pridigal kot stolni kanonik in dekan: Cui praedicandi officio in praecipuis summisque festis etiam maximis inler-dum commitiorum provincialium negotiis occupatus, in quibus aliquot iam annos principis serenissimi partes utpote commissarius delegatus sustineo el, quae toti provinciae significanda iubcntur, propono negotiable omnia loco Suae Serenitatis tracto, compono et perficio, numquam vel eerie illibenter desum. Hoc idem ipsum sanum concio-nandi studium, dum in canonicatu et decanatu Labacensis Ecclesiae annis superioribus versarer, ad tria propemodum lustra in medio luporum tanquam in solo Hucluans sic Deo cooperante peregi, ut (ructum aliquem animarum (acerem et calholicos vacillantes in gremio Sanctae Malris Ecclesiae in lide el officio conlinerem.
Za besedama Labacensis Ecclesiae je imel spočetka namesto zgornjega konca stavka naslednje besedilo, ki ga je potem V kon-
as Valik. arhiv (Arch. Concilííj.
« Kapit. arhiv v L j. ta sc. 57.
6 J
ceptu prečrtal, najbrž zaradi tega, ker se mu ni zdelo primerno poročati papežu, kakor da ga je postavil za škofa nadvojvoda Ferdinand: za nas pa je to prečrtano besedilo zgodovinsko važno, ker potrjuje Valvasorjevo poročilo. Prečrtano besedilo se glasi: me sacris sermonibus totum darem et ordinarii praedicatoris officio plurimos an-nos perfungerer, me Ha gratuin serenissimo principi Ferdinando, archiduci Auslriae et domino meo clementissimo reddidit, ut me etiam renitentem ad istam episcopalem dignitatem eveheret ac idoneum putaret.3-1
Sirena je kot pridigarja pogostokrat poslušalo mnogo ljudi. Tako poroča papežu škof Tavčar in L 1616 v konceptu svojega poročila tudi Mren sam. Isto sledi iz Hrenovih zapiskov o stiskih procesijah v Ljubljano 1. 1594 in 1596 ter o proslavi kanonizacije sv. Ignacija in tovarišev 5. junija 1622, Zlasti pa so v velikem številu poslušali Hrenove pridige romarji, ki SO iz najrazličnejših krajev prihajali k Novi SLifli. Kakor poroča škof Seebach, se je pri Novi Štifti zbiralo od 10 do 30 tisoč vernikov.3" O zunanjem Hrenovem govorniškem nastopu nimamo nobenih direktnih poročil. Da pa je moral govoriti neustrašeno in navdušeno, lahko sklepamo iz njegovega značaja in iz uspehov njegovih pridig. Iz njegovih pripomb tudi sledi, da je slovenskemu ljudstvu govoril slovensko, čeprav si je osnutke za pridige sestavljal v latinskem jeziku. Kakor poroča v svojem poročilu za papeža iz l, 1608, je drugim duhovnikom skušal olajšati slovensko pri-digovanje S priredbo raznih slovenskih tekstov. Po Zgledu svojega prednika škofa Tavčarja je tudi škof Hren podpiral stolnega pridigarja gmotno in moralno. V kapiteljski seji 3. novembra 1605 se je pod škofovim predsedstvom stolnemu pridigarju določila plača. Dne 17. novembra 1609 pa je stolnim pridigarjem poklonil stanovanje v hiši, ki jo je bil kot kanonik Iz svojega sezidal. Prvi se je te ugodnosti poslužil pod Hrenom stolni pridigar Adam Sonntner. Pred njim je bil od I, 1601 stolni pridigar v Ljubljani kanonik Andrej Sturzen-stainer/7
Da je Hren tudi na svojih škofijskih sinodah opominjal duhovnike k pridigo van ju, je samo po sebi razumljivo. Na to se nanaša 5. konstitucija gornjegrajske sinode iz L 1604, ki se glasi: Curali ipsimef eoncionentur.
Za uspeh Hrenovih pridig je značilna častna pohvala, ki jo je o Hrenu izrekel apostolski vizitator Sikst Cnrcanus v svojem poročilu za papeža, kjer pravi, da je Ljubljano spreobrnil h katoliški veri s svojimi pridigami in da verniki vse njegove škofije silno radi obiskujejo pridige: Laudator reverendisslmus Ordinarius Labacensis.., quod civitalem Labacensem, quam totam lere invenit haeresi inlec-tam, eiectis inde et ex multis aliis locis non sine vitae periculo lutheranis praedicantibus ad fide ni catholicam sua p r a e -dicatione converterit, ut pauci in ea iam inveniantur hae-retici exceptis Nobilibus Provintialibus: dalje, quod ad audiendas con» L. c.
™ Orožen H/2, JO.
a! Izvestja muz. dr. za Kr. V 11895) 190. 191. 194; Orožen 1112, -12-
64
tiones ol suscipiendum sacramentum con firma t ion i s (pri birniovanju je Hren tudi vedno pridigal, kakor poroča v svojem rimskem poročilu I. 1606) magna cum aviditate oCcurrant in tota eius dioecesi Carnio-lae. Ljudstvo si je pridig pač želelo in če mu niso pridigali katoliški duhovniki, je hodilo poslušal pač v dobri veri protestantske pridigarje, ki so ga zavajali v verske zmoLe. Zato je isti vizitator izdal določbo, naj duhovniki tudi pod kaznijo izobčenja odvračajo vernike od obiskovanja protestantskih pridig; Sub poena excommunicationis prohibeant illis, ne eant ad audiendas expo$itiones sen conciones lutheranas, quas in arcibus sacpe laciunt nobiles haerelici vel eorum praefecli vel ludi magistri,Slt Za Ljubljano je vizitator izrazil le Se željo, da bi bilo dobro, če bi se v postnem času pridigovalo v kaki cerkvi tudi ob petkih.
Ko pravi apostolski vizitator, da je škof Hren spreobrnil Ljubljano h katoliški veri s svojim pridigovanjem, se moramo vprašati, ali misli pri tem na Hrenove reFormacijske komisijske govore ali na prave pridige. Vse kaže, da misli na poslednje. Kajti reformacijski komisijski govori so bili potrebni le za tiste, ki so bili v dobri veri odločni pristaši noVOverskega gibanja. Toda velika večina prebivalcev ni bila takšna. To SO predstavljali ljudje, ki jih Hren imenuje vacillantes — omahljivce in ki so šli za prvim dobrim voditeljem. Dokler ni bilo katoliškega voditelja, ki bi bil protestantom kos, so šli za protestantskimi voditelji. Ko pa je nastopil tako odločen katoliški voditelj, kakor je bil Tomaž Hren, so šli seveda za njim in se pri poslušanju njegovih pridig v svoji veri utrdili. Koliko je na vse to vplival tudi zakrament sv. birme, ki ga je Hren podelil tolikim desettisočem, bo pač dogmatik najbolje vedel.
Iz Hrenovih pridig je jasno razvidno, da je Hren kot katoliški reformator deloval v prvi vrsti dušnopastirsko in iz svojega globokega verskega prepričanja. Zgodovinsko znanstveno dognano je dejstvo, da bi ves nastop javnih političnih oblasti v Notranji Avstriji proti protestantom in zn versko obnovo ne bil imel nobenega uspeha brez notranjega cerkvenega delovanja škofov in novih redov, zlasti jezuitov in kapucinov. Kajpada je na drugi strani ludi res, da so politične oblasti škofe podpirale, kakor si je bil želel trldentski cerkveni zbor in kar so s pohvalo odobravali tudi papeži. Obojna akcija se je medsebojno podpirala. Brez javnopravne zaščite bi bilo škofom njihovo cerkveno delovanje spričo nasilnosti tedanjih odločnih protestantov silno otežkočeno, če Se ne naravnost onemogočeno, Se pri takšni zaščiti se je škof Hren večkrat znašel v smrtni nevarnosti, V pogledu na takšne razmere so škofje svetnim knezom na njihov poziv radi ali neradi pomagali pri njihovi politični upravi. Nikakor pa niso teh poslov smatrali za svoje glavno poklicno opravilo. Vsaj za Hrena velja to čisto gotovo. V več Svojih zapiskih obžaluje, da ga namestniška služba v Gradcu ali kak drug politični posel zadržuje od dušnopastirskih poslov, ne le v svojem poročilu za papeža iz I. 1608, temveč tudi v pismu škalskemu župniku z dne 29. avgusta
Aeta Visitationis Apostolicae,., a. 1620,
65
1. 1620.:,tl Sicer pa je, kakor smo videli, pridigo val za časa svoje na-mestniške službe tudi v Gradcu. Le zaradi nezadostnega poznanja zgodovinskih dejstev je mogel A. Dimitz izreči o Hrenu naslednjo krivično sodbq-. Der Bischof war eifriger in der Bekehrung der Ketzer, als in der Fürsorge für die (jetreuen Schaflein, der Eine Irrende kümmerte ihn mehr, als die 99 .Gerechten'! Ueberdies war er zugleich Staatsmann und betrachtete die Sache des Katholicismus zunächst von diesem Standpunkte.10 Da ta sodba zgodovinsko ni utemeljena in da je bil Hren nasprotno v prvi vrsti dušni pastir, kakršnega je zahteval tedanji čas, je naš prvi glavni zaključek na osnovi njegovih pridig.
Drugi glavni zaključek iz njegovih pridig pa je, da je bil res velik častilec Matere božje. Kakor povsod drugod, združuje z zahvalo Bogu tudi zahvalo Materi božji; kakor njegov kamenitl križ na Ambroževem trgu v Ljubljani prosi Marijo Monstra Te esse Matrem, tako tudi v svojih številnih pridigah o Mariji, svoji dobrotni zaščitnici, vzklika s Cerkvijo: Gaude, Maria Virgo; cunctas haereses sola interemistj in universo mundo. S to svojo pobožnostjo se Hren popolnoma sklada z dobo katoliške reformacije, za katero je bilo širjenje češčenja Matere božje po božjih potih in marijanskih kongre-gacijah posebno značilno," Izmed svetnikov pa je tedaj postal deležen posebnega češčenja apostol sv. Jakob st. s svojim središčem v Santiagn de Compostela v Španiji. Kako je tudi Hren proslavljal tega svetnika in Španijo, tisto deželoi iz katere je izšla katoliška reformacija, nam kaže zlasti njegova pridiga o tem svetniku.
Kot tretji glavni zaključek moremo iz Hrenovih pridig posneti njegovo pobožnost do Kristusovega trpljenja in križa kot vira vse tolažbe. Le iz le njegove pobožnosli moremo razumeli njegovo geslo "Terret labor, aspice praemiumv, ki je tudi vsekano v njegov spominski križ na Ambroževem trgu. Emblem na njegovih spominskih svetinjah, ki pojasnjuje to geslo, je podoba človeka, ki nosi križ na svoji rami, angel iz nebes pa mu kafce krono in palmovo vejo,,= To je misel, ki veže goro Tabor z goro Kalvarijo.
DODATEK.
Pripomba. — V tem dodatku objavljamo osnutke treh Hrenovih pridig pod zgoraj navedenimi številkami XXXIX. XLVI1 in Lil, da more vsak bralec sam neposredno dobiti nazorno sliko o obliki Hrenovih pridig sploh. V pogledu na vsebino smo vprav le tri osnutke izbrali iz časovno-zgodo-vinsko in za Hrena osebno značilnih razlogov, ki smo jih navedli kot glavne zaklju£ke na koncu predstoječe razprave.
Kurzivni tisk pomeni, da ju tekst dobesedno prevzet iz vira. V dobesedno prevzetem tekstu pa Hren ne navaja vedno vseh besed, ki se nahajajo v viru. Razprto tiskane besede so povzete bolj svobodno, Pokončne črte med besedami pomenijo, da je tekst sestavljen iz različnih vrst istega svetopisemskega poglavja, Obrobne navedke svetopisemskih mtst
» Orožen 11/2, 74« Geschichte Krains, lil. Thei!. Laibach 1875, 372.
** G, Schnürer, Katholische Kirche und Kultur in der Barockzeit. Paderborn 1937, 186 sl.
" Glej posnetke v prilogi k Mittheil. d. hist. Ver. f. K. 1349,
Bogoslovni VeatniV.	5
66
alt imen pisateljcv smo postaviii v okroglem alt oglatem oklepaju v tekst, kamor spadujo, Druge ubrobne opumbv, ki jib il ism o navedli i.n v razpravi, smo z izreinim opozorilom nanjc dostavili na koncu lekstn.
XXXJX,
1. 4- M.
In festo sancti Jacobi Maioris apostoli.
Accesti /i<! Jesu m mater filittrunt 'Lebedael pel en» hlitju ui ab t-o (Matth,)?
Est communis omnium Ecclesiae Doctorum ac constant doctrina (praeseriim illuminatissimae gemmae inter il lus Augustini): Homines alloua labiis petere, quae aliter pelunl corde; alios hoc corde, quod ore, scilicet quod utile sibi credunl (ore; Denn autem ea nobis dare, quae corde, non ore fieri cupimus, et dare quidem suo congruo tempore Inter alia, qun^ adduci pussent, exempla id ip^um dueet quam evidentissime hodiernum evangelium. De quo gratia coelesti prius per orationertl solitam impetrata utile quidpiam prolercirtus.
Apostoli adhiic quae earn is ei sacculi erant, non spiritualia vel co?-lestia consyderantes petunt per matrem, ut units h dextris, alter a sinistris sedeant in regno Christi, quod inox tunc surreclurum Hierosolymis pu ta bant ($. ChrysostomusJ,* Ut ipsi prae a Iiis in aula eins regia tanquam cognât i aestimarentur. Sic1 multi aulas regias sectantes quod speranl, noil impétrant et coelestia amitlimt. Diseurre.
Dominus Jesus, Deus et homo, scrutator cordium et renu m* licet non exaudierit tunc apostolus Jacob urn et Joannem secundum oris sut ac verborum intentioncm, fecit tamen omnipotentia sua, ut sanctus Jacobus Maior in terra obtineret postmodum, quod tunc petiit. Quid autem in coelisl
Multi-1, vana spe laetati frustra serviunt in aula nec honores opiates nee divitias, quas volunt, obtinentes. Non sic in aula Christi Domini. Licet enini inaudierint:; Xcxiitis, quid ¡¡ctutis {der SuppUcanten begeren halt nit slalt), verurntamen in tempore, numéro, pondère et mensura rex aeterno; maiestatis et gloriae ministres Suos ac praesertim sanctum Jaeobutn His-paniae apostoium aliter sublima vil, iuxta ilhtd:: Constitues <>os principe» su piv onmem t rct/l tn, m cm or vu çr mil nom'trtft lui f I'.tit!. 44), Domine, scilicet Hispaniae regnorum proteclorem el patronum.
Negant id haeretici. Sed 22Q magnae authoritatis classici aulhores, inter quos etiam sanctus Isidorus Hispalensis episcopns, unanimiter hoc testantur. Cui ergo m agis eredes"? Est traditio eontinuata,a
Magna dignitas sancto Jacobo a Christo collata in hoc fuit. Probalur priino: Quia nullum regnum Ilispania videtur antiquius. Syrorum, Chaldae-orum, Aegyptiorum inodico duravit tempore." Hoc stat meritis et inler-cessione sancti Jacobi.
Secundo: Nullum regnum ex uno eodemque regio sanguine, ut lesta-tur Thomas Bozius,' lam din regnavil sicut Hispaniartim, utpole 1033 a unis continuis.
Tertio: Nullum regnum tot habuit reges sanctitute praestanles. quos numeral Bozius, et aulhores ill: 120h S, Vincentius, sane la Teresia." beatus Ignatius Lojola. beatus Joannes Dei et alii coiuptures. Sanctus Doininicus.
Quarto: Nullum regnum in servanda, propaganda ac deiendenda religion« catholic* praeter Hispani&m constanlius ac laudabilius, adeo quod Ferdinandus III. rex se, suds baeredes ac successores sane ta e Inquisitioni in perpetuum subiecerit, cum alias reges non ligenl leges. Ipse ardore et magnitudine fidei sic voluit. Hinc tot regna Hispaniarum ab haerelicac pravitatis peste sunt aliéna. Ecce llorentissima regna Angliac, Scoliae. Hy-berniae, Danniae, Norvegine, Suetiae, Boemiae, Hungarian Galliae el ipsum Romanum intperium quo non pervçnemnt per haereses? Graeeia? Sed His-pania viget meritis et protecUone sancti Jacobi, Qtiomodo ergo honoravit atnicum suum D. N. Jesus Christus7 It a ut ab initio stiscepti evangelii Christi perstiterit in sancta lide catholica.
67
Quinlo: Nullum regmint bello fortius, quod undequaque ab hoslibus infestetur et in parva manu eosdcin miraculoso vicerit ac debellarit,"1 Ra-dimirus rex cum nlille mililibus acie prostravit multa centena Mnurorum millia. Six rex Almirattus. Sic rex FernanduS iatll, ut putabat, internecioni b ostium pTOximus dixit ad episcopum sibi astantenl: flic, bone episcope, simul moriamur. Cui e pise opus crucem sole lucidiorem in coelis ostendens respond!t; Quin hie potius victores vivamus. Et sic factum est, ut pauci infinitum Sarracenorum multitudinem in vlrtute el signo sanctae Crucis prosternerent ac victoria potlrentur exactis ex Hispania Mauris. Sic suos Hispanos iuval ac tuetur Deus mcritis et intercessione sancti Jacobi ¡tpo-stoli in tantum. quod saepe visus fuerit in aere eques armatus spicula et tela contorquens in hostes aciem antecedendo, ita ut Ilispani vix unquam praelium aggrediantur nisi nomen augustissinium D. N. Jesu Chrislt inclament et sancti Jacobi, quern pro suo tutelar! honorificant."
Nota.1 Solent Hispani, antequam praelium ineant aut cum hoste con-fligunt, confiteri, communicare. Sic laciebant Macchabaei et veluti leones in conferta ruebant agmina ut plurimum victores.
Sic sanctus Cyprianus Vandalis suam Affricani |!| infestan tibus et Eccle-siam depraedantibus apparuit cpiscopo cum confortans: Patientiam modicam habcant, brevi se ft Deo suis precibus eifecturum, ut Vandaii dent impietalis suae poenaS et ex. Alfrica eiiciantur. Et ita factum fuil.
Millies3 ergo boni sint. Ecclesias nun expilent. Quod si facianl, in luinam tendunl, siciit Mansleldius. Turrianus Matt, cum dedecore ex Austria pulsi et caesi,
Sexto: Nullum regnum latius unquam dominii extendil limiles aut tarn late regnavit quatn Hispaniae Lla usque ad Jappones et Chinas per religionis christianae antesignanos Patres Societatis Jesu, scd terrestri dominalione usque Calecutium, Goam, Armuzium, Malacam, Cochimum, Mozambiquen, Adenam, Distal Olysipo a Goa (ubi collegium priinum Societatis Jesu erectum est) ad minus 4000 milliariis; et regna ilia vicies amphora sunt Romano imperio toto,
Ecce Romani ultra Persidem non transierunt nec fere Danubium aut Rhenum slabili possession«, sed semper retulcrunt pedem. Longius pro-cessit sanctus Jacobus et plus ultra.
Disciplina^1 christianae religiottis mansuescunt homines, ideo dilatantUT regna per earn et imperia ac firmiler durant.
Sed postquam deseritur fides catholica, efierantur homines, discor-diae, cacdcs. rapinac exoriunlur et ruunl rcgna el imperia, Recita historian! de sancta cruce Caravacensi in f-fispania Mauritana.11
Exaudivit ergo D. N. Jesus Christus matrem filiorum Zebedaei in tantum, quod ii exaltati sinl in terris. \'imis Iwrtjiruti sunt afflict itti Deus, ntmis confortatus cut principutui eoruni (I'mI. ns. I?).'* Quia in (jmficm tcrrum extolt sowus eorum ei in /fiwjJ i>rbi-< tvrrne m-rhn eorum," ita ut exalten tur ac dominentur .t ftnibun ternie1,1 ac regnent in coelis cum Christo super duodecim sedes17 sedentcs iudicaturi totum universum. Qui orenl pro nobis. Amen.
XLVI1.
+
In festo Annunliationis gloriosissimae Virginis Marine, jf/iarttjt cut Angelus dabriel a lh-o etc. mi I 'irgiitem deipoti&atam niro. cui nomen Jose/iti (l.nc. I).
Consueverunt magni principes ct potentcs saecull ad pertrac tandas et compouendfts res maxim as ad magnas itidem personas suique simillimas suos legatos authorilate et eloquentiae Iaudibus praestantes niittere.
MilU Jacob nuntios utile m* ml Esuu [nitrem niium in ierntru Seir, in TegiOHeili Edottl etc. dicens: Mittocjue nunc htgatitiftem iui itoinintint meum, ut invention grutium in cauixgSictu tuo (Gen. 1JJ.
5"
68
Ad [¡¡iris Ruben et (.ad et d i m i d i a m tribum Manuxxe I m i s e -rant ¡ filii hrnhel in ierram 0aland I Phlneea, (ilium Etcaxeri xucer-doiem,1 ei decern principes cum eo. siujptha dc singulis Iribnbus etc. I rations Hilaria ínfinUae magnltuáínisi I ud In run inn lord an if txttucti (Jotue 22).
Principes Babylonis 1 e g s t i o n a ni miser tint ad É20 -chis in [«(en J u da [aclicissimum interrogantes de pórtenla. qaotl accidit super terrain (> Pur. 32).
donatas ad Bacchidem misil legationem componer^ pneeili ft ,1 invcb.'l). Item ad Romanos el Spartiatas {] Macch. 12,|,
Rex Nabuchodonosor ad prune*. qui habitaban! in Cilicin el Darn aneo el i.iban ft et ad gen ten, quae mini in C¡írmelo ei Cedar el inluibi-i unlet (iulil&eam in campo muff no Esdrelon el Irans ! lumen Jordimem etc. Snmsriam, Jerusalem et terminos Aelhiopitie (Judith I.},*
Sic ad regent Satumonem cum muneribus magnis legati veniebant. iSniuerxii enim terra desiderabai nullum Salomonit, ill mitlircl sutpientiam phis. if ii inn dedernt Detit in arde eiim (1 I (off, in).
At quanto excellenlior et valde ittusitata, sed nec n saeculo audita fuit hodierna lega ti 0, promissa qtlidem antea a sanctissima Tríade ¡Gen. 3), sed liodie in Virgine gloriosissima adímplela: MÍÉtUt cut enim Angel UK.
Quatuor ergo in praecellenti aliqua legations bonorata oinnino requi-m at nr. quae sum ma sunt in hodierna,
Primo excellentia legan Us, qui est Dell* supeT omnia benediclus. Non imp era tor. rex, archidux ttc.. sed is, de quo: \ tullís est infer mix enrmn Ufo et nullum cat openmenhun perdition i. Qui appendii I err am super iti-h i I it in. Qui liffat aqua* in nubibutt «4 fu, at non erumprtnt pur iter deomuni. Qui termiaum rirniuidedit aqult usque diini finiantur ín.v et tenebrue. Coiumtitle eoeii COntreillisCunl et punen! ud nulum eiux (Job, 26). In cuius t>tuuU slli11 oíiiiU.i finen türrue, (i'xui. <>4). Qui dixit et facta xutli, ipse manduoii el cretdu sunt (l'sul. I4S). A nolis otiu uxque nd ocCfí&ttm laud&bile IIomen (i'xnl. 112) eius. Et udorabunt t urn oninet reset terrae, om/tex gelltet seroiail el (l'x/il 71). Cuius caelum sedes est. terra acabellum pedum ?íus (\luttb. JJ. In gumma rex regum ei Domi-iius dominantium (Apoc. t'>).
Secundum dignitas leguti, qui non princeps atll orator, philosophus etc, fnit, sed Angelus, qui semper »ideal facfem nutria, qui in coeiit esl (Mutth. IS), Secundo nee quivis ángelus, sed archangelus et hie quidein Gabriel, qui est fortitudo Dei, condignos nudtibS eius, qui est Drnuililix ¡ñrtutum et rex gioriui, 1 Domlhuk poten* in practio (¡'mil. 23), qui Fortem armatum superans spoliavit ft.uc. 11.). Tertic quia non fuit pro uno Caesare. regno, civitate etc.. sed inaudito legationis usu pro loto mundo missus. Otnne* enim peccuoertint et egeni gloria Dei (Rom, JJ, Qüürlum in hac autem legntione gloria Dei el salus humana ver-tebatur. Non erat actio de pace inter Turcam et Caesarem etc., sed quomodo homo de peccalo, morte et seTvihlte diaboli per Messifim Spiritu Sancto cooperante ex Vírgme gloriosissima nascituruni liberarelur, de qua: Poimm inlmicifiw inter te et mu Herein et inleT semen iuum et semen illin Ip.<n conttrel caput Iuum (fíen. '.). scilicet quando nenit plenitud» sacri lemporis (Gal. 4.).
Tertiuni est personae nnbifitas, ad quam missus legatus suo muñere ae oratione nihil omiltens probe perfunctus est. Primo ex salntationis titulo: Alie, Virgo Maria, Dicit Maria, quod «st ílluminattt.3 (jiuixi ni ella mgtUtÍMt ir i medio nebulae el qutttl luna plena in diebua suix lucei (líeclexiaxticu* 5J. inter alias scilicet virgínes quotquot unquam sunt et erunt, Haee est illa radians mulicr. amida aole, h a b c n s liidam sub pediltux s u i s ei i ti espite eiux coronan» ntettarum duodccim (Apor. 12,). id est virtntum,
Virgo. Insignis tilulus, competens angelicae naturae, qui nee ntlhenl ñeque nubentur (MuflH. 2'2-h Mérito ergo sahltatur ab Angelo, Rara et difficílis virginitas, quam qui possunt, CapLUnt [Matth. 19, Marc 10, Lúe. 18). Propter difficultatem el excellentiam non praecipiltiT, sed arbitrio libero commíttitur. De Dirtfintbltn prueceplum Domini mm
69
luibeo, consilium anient do (I I'or. ?.). Singulare donuin Dei. Q u urn a -do contineam.nisjDeus d e d e r i I [Sap. 8J. Diflicilia autem, quae pulchra. Ergo excellons persona. Smçta et (mmaéulata oirginitas, qiiibux te laudïfrm efferum, netcia.*
Secundo et persona Virginia clarior redditur et orator nunui rede peragit ab exordia docilitatis, attentionis et benevolenliae plenissima. Gratia plena. Dominus tecum, benedict u lu in tnulieribws. Nunquam talis oratio ab exordio inundi audita, nulli tale ac tant uni elogium datum est. Rebecca. Rachel. Debora. Jaul. Abigail. Anna. Judith, Hesther. De hac si quid em Virgine benedicta die ente per Ecclesiam Scriptural Muitae filinc congregutmruitt dimiins, tu mperMreata en uttiwrsat (Proa. 11.). Ex hoc bantam me dicent oilmen generations» (Luc. !■)■
Tertio legatus. quid velit aut desideret fieri, et fructum negotii sui perorando demonstrat. Ac tiriwax. Maria, (llüvnitti en im grutium upi id Daun. Ucee C unci pieu et paries filin nt el OOcabit nom en eins Jfsum, quasi (licatï Nunc per ipsam, si assentiatur, prophetiam esse complendam: hi'Ct* 1 irg') COntàpiet1 etc. Quidnam hoc aliud quam quod Angelus ait: Ecce concipien in utero?
Quarto declaret Angelus rei, quam narrât, possi bill ta lern et modum, quo fiat: S i>i r il a.t Sane tut tuperoeniei in te el olrlus A!H*sinii o bu nib nihil etc. Nota: His verbis conlunduntur Judaei errantes Christum ex semine Joseph procreatnm esse, qui eius duntaxat nutritius et Mariae sponsus erat. Primo, ut per generation em Joseph Mariae origo oslenderetur (Matth. 13., Marc. 6J, Secundo ne a Judaeis ut adultéra lapidaretur (sanctus Hieronymus), tertio ut in Aegyptum fugiens habere! solatium, quarto ut secundum Ignatium partus eitis diabolo caelarelur, dum putat eum non de Virgine, sed us Lire genera tum.'1
Quin to breviler coucludit orationem: Ideoque quod natcetur ex le Sanctum, OOcubitur Filius Dei, In quo probat or Jesus natura Dei et hominis esse filius.
Sexto possibilitatem rei eventurae exemplo Elisabethae sterilis innuit.
Ultimo probations dicti factique rationem reddit: Qu tu non iitlpossi-bile eril ¿ipud Dcum oniric oerbum, qui naturam el eh, quae supra natura m sunt, et omnia ex nihilo creavit, cuius dicere facere est- Nota ergo ex le-gantis mai estate, legati praestantia el legalionis ac ¿talionis sublimitate tantam gloriosae Virginis eminentiam, quam tarnen nec angelica exprimere possit eloqnentia.
Doctrinae.
Prima. Gratias agamus Domino Deo pro graluito et tam admirando incarnation is Jesu Christi etc. opère. Apparuit benignitas et hum a ni las Siiloulori* nontri Dei, itpn jp.v operibus, quae fecithiii no« etc. (Tit, 1). ¡'anile haec oethu mca in cordibus et itiitmh otrttHs et ¡¡u#-pendite en pro signo in manibus et inter Odilos Dotlros collocate. Do cete Jiltox »est mit, ut il lu méditent ur, quaàdp sederis in domo tun et am hi I zitterig in niii et accubueris utqlie xnrrexeris. Scribes eu super postes et IttTlUat dùmVff iuae. (Deut. It). Unde datur ter pulsus in signum huius Annunti&tionis laetissimae. Non enim constat, quancio Angelus venerit. Pri-mum les tu m christianorum.
Secunda. Ut arduum hoc mysterium credamus. ut per fidem Christum llic in via et per gloriam contcmplationis in patria concipiamUs. Hoc fiet, si verbiun Dei audierimus et custodierimus exemplo Beatissimae Virginia (Luc. IL). Sic enim audiendo et custodiendo beata facta est.
Tertia. Nihil dubilemus in fide catholica, etsi non intelligamus nonnnlla exemplo Virginis gloriosisimae, quae nihil in verbis Angeli dubitavit. Zacharias (Luc, I).
Quarta. De donis a Deo aeeeptis non SU per bin mus. cum non si mus sufficientes cogilare atiquia a nobis, i/uiisi ex nobis, sed xnfficicntia nostra ex Den est (2 Cor. 3.1. Sed humilie mar cum Maria, quae Maler Domini effecta diçit. Ecce, nncillu Domini, Dens enim su per bis resist ii, Int-mitibus au fem dut gratiam (Juc. JJ7
70
LIL
+
In festo transfigurationis D, N, Jesu Christi.
Et retplenduit facie* eins stent tot, vest irrten/a rius fuctu sunt alba »imI hix (Matth, I?.).
Proprium hoc est regum dignitate el opihtts excellentium in sues esse benefices et gloriosos. Alterum est clemenliae et pielatis, alterum vero gloriae et maiestatis reges decoranlis,
Re* Aegypti Pharao exaltavit Joseph in tantum, ut u n i e o tantum TB&nt xoliff eum praecederet el ad imperium Joseph cunctns popu-lus obcdirel, a n n U 1 o q u e de mum I .illil a b 1 iL 1 o et torque a urea d o n a r e t. FeZAtque eum conscendere currum sutim secundum elti-twintc praecone, ul genu coram eo flecterent aerfitque nomen eins Satoatorem rrutnt/i (Gen- 4L),
Quam vero gloriosus Salomon, ut ad eius nomet el faniam regina Saba ohstupesceret et heat um ilium, sed et servos eins, qui curam eo sta-banl et sapiealiam eius audirent, praedicaret. Magniticatus enim erat re\ Salomon super omnes reges terrae divitiis et Sapientia. Ei ItnimTsu iCrru
th'xirlrr obüt im Ii inn 'Silomoni9 (3 tteg. t<).),
Quis magnificentiam regis Ahassueri et maiestatem esprimat verbis, siquidem nec Sacra scriptura prae magnitudine satis earn declarare valet.1 Fecit enim grande ennninium tint du prindpibtia ei pueris si lit, ut ostotderet dirttiias glorinc regni mit [Eslh. l.|.
Sed quid dicemus de rege g I O r i a e et virtlltum'D. N. Jesu Christo, qui sublimit in maieslate. qua elevatus est super coelos, cuius prae omnibus prineipatnm habet titulus, ut sit rf.v refltim et dominus domimm-lium* qui sane in huimtilate sua eonversattis cum hominibus suis que disci-pulis beneficus ostendit ipsis hodierno evangelio divitia* regni et gloriae suae, ut ad cam consequendam V es tig i is iliius insisterent.
De commutation illa Christi seil transfiguratione gloriosa, qualiter et quare facta sit. adduetis etiam doctrinis agemus.
Quoad prinium, qualiter Dominus gloriam claritatis suae in corpore hu-militatis nostras assuntplo ad implendum pretium redemptions nostra« exlubuerit eleclis suis apostolis, in raptu et exeessu i!lo mentis suae earn conlemplatus exclamat et canit regius vates dicens: (ilorUitUK apparuisii in conspeclu Domini. Propterea drcurviu induit tr Dtmüiutx* Evangelista autem darius descrihit die ens: Atisii/tipaif Jcstuni l't'lritm et JücÖblim tl Joannem [rutrem eins, dux iL etc. ef Iransfigiifatut est unto cot. Tres istuS apostolos ad videndum gloriam suam luturaeque resurrection!; Dominus assumpsit propter praerogativam (!) eminentiae specialis inter alios4
Petrus propter fervorem tidei, quo inter reliquos apostolus prineipa-liter eminebat, ideo claves regni coelcslis accepil (Matth, 16)., Joannes virginitatis praerogativa, proplerca et a Domino dilectus eique fuit famili-arior (Joan. 21). Jacobus autem primus inter apostolos pro nomine Jesu sanguinem suum iudit (Act, 12).
Seorsum et in muntern eos duxit.utet dignos coeSestiiim re-Tum contemplation? et gloria, qui sic excellebant vita, ostenderet, et a tumultu saeculi debere abstractos esse duceret.
1.	Trantfigur&tu* es/ unit' SQt: nun mutatione figurae vel linea-mentorum corporis vel vestimentoruin, sed claritatis iiiunensitate.
2.	IteSplenduit fuCiex eins sielt I tot. Sciendum, quod anima Christi a principio creationis suae gloriosa quidem fuit propter visionem apertam et iruitionem, sed divina dispositions non redundavit in corpus, ut esset pas-si bile et morti obnoxium propter redemptionem humanam, sed in hora transfigurationis Domini eadem ordinatione divina redundabat gloria ani-mae in corpus valde miraculose.
3.	Resplenduil igilut ut sol facies eius et vestimenta apparuerunt alba sicut nix, in lanlum, ut claritatem itlam non posset sustinere infirmitas disci pul o nun. sed corruerunt tn f&rfetn suum.
7i
4.	Item nc videator somnium vel v.inj quaedam illusio, nlia (müquc in Uli> mirucuht accettii Institut in. Mof/xet eritm ot iieliax, lex srflicct et proplwliw, apparuemrit cum Domino, uf weriiiimp in Wo quinque oiro-rum praetenliit complvreiur, quod dictum ent: In dntibit* oel tribu» ><•-ftibus .itut omni• oermim (Deut. 17, Joan, 8), (Juid hoc ztabiliita, quid fir-mius wrbo. in cuiut praedicaUone Veieris et Vorn" Testamenti concinit tu hu c! cum etrangelica doctrina antiquarum proteitationum instrumenta concumtjit? Adtiipuhmhir t>nim tibi tnincc» ulriusqut' foe.derit p/iginrtc i'l quem xub mriitminc tnysieriorum pravcfdentiii priitniserttnl ttignit, mu~ ttifexium aique perspieuum prm'tenUt gloriue gplendur ostendU- IS. I.i'o)* Moyses cornutus a consortio Dei [¡¡jura transfigurationis (Exod. 34),
5.	I'i'iriis mundana tpernent,, in ueternorum deulderium gaudiorum me n(i s rapius excestu et gaudio tidtius vitionia impictiix ibi cum Je tu nptab&t Ittibilitre. ubi matlifesia aus gloria iiwtubnlur dicens: Domint', bonmn est liic iifjs	Ipse cum Jesu, alii cum Elia et Moyse. N i I respondit Dominus, tiou quidern impriihiim. srd tftordilini um «rat quiid cuperet, cum saloari mumlut nixi morte i'hristi uon potucrit (Liö).'
6.	Testes huitis transfigurationis gloriosae apostoli, principe* Novi Testamente
7.	Testis tota Sancta Trinitas. Filius in carne Gloriosa. Pater in voce, Spiritus Sanctus in lucida nuhc, per quam plenitudo veritatis ostenditur. In qua visione terminus seil periectio vitae spiritualis, videlicet gloria futura resurrectionis demonstrata luit. Sic in baptismo, in quo eonsislit regenera-tio Rive prineipium vitae spiritualis, pari modo tota se nianifestavit Sancta Trinitas: Filius in aquis et in carne, Spiritus Sancltis in cotumbae specie,
gaterna vox in nube de coelo (Matth. 3). Magnum ergo Jesu Christi filii >ei et hominis testimonium.
Quare trjnsfiguratur Dominus? Prima ratio: iti IransfigUTitdone iltuil prindpaliter ägebativr, ut de cordibu» discipulomm crucin xrandntum (I. ('i>r. I) tolleretur (Lcop Unde praemisit Dominus ante transiiiiara-tionein passionis suae et ijinominiae concionem [Matth. 16]. (Aug.: Quam dedecorosa olim crux, nunc autem Christo clarlficato crux de poenis latro-num transivit in frontes Imperatorum. Nativitas quoque hlimilis et tarnen angeli taetabantiirC (Unde Judwi «i/iri.v pcluul. Craeci napienlium. !\'os autem praedienmus Christum cruciflxum, Judaei* quidem scuiutalum, gentibus stultitinm. ipiis nuiciu OOi'atin Jttduete rl (Ifaccis (Jhtiftum pi'i oirtutvm vi sapientiam. Sed eDacuatum vxt scaiidalutn crucin |(j'aJ, ;| quando cruciiixus apparet in jjloriaJ,
Secundo: ne crMturbaret apostoloruni fidem titiliinturiuc hu-milita* paulOuis, quibun rmtdatu rssci ubscondifae excellentiu dtgnitaÜB (l.i-o), (Ömnes relicto co fufii'ruut- Petrus ter negavit, sed recordaius verbi Domini exivit forat et flcuit amare, Hac visione animabantur et tarn ad martyrium postea).11
Tcrtio: Ecclettae xunciae upet fundubtitur, Ut intuin Chrinii corpus agnosceret, qUuti etsoi c-ommuiatiohe dtmnndum (t. Cor, 15.). ul fiux sibi honoris cuiiKortium mentbra promitterent, qut in captie pruefufat&xet (I.i'o). Fundatur hic articulus de resurrectione mortuoTiim. (N e s e i t i s , q u i a corpora vestra sunt membra Christi 11. Cor. 6'r 1. Cor. 12; Eph, 5]|.|a Promittitur piis eadem gloria. Non enim omnrx immutabi-mur" sed tantum ittsti et boni, (qut rapientur Christo obviam in aeTa.11 Keprobi atabunt detormes et graves in terraj."
Doctrinae.
Docemur hic; (primo) D- N. Jesum Christum verum liominem ex Maria Virgine natum in forma servi, ut nos redimeret, cundem etiam verum Deum, qui. in gloria sua diseipulis, Moysi et Helia praesentibus apparuit. Idem com probst vok paterna; Hie est fÜlUa meim dilectus, in quo mihi bene ^Otnplucüi, Ii u n c uudite.
72
Secundo: Ubi dicit Pater de caelis: hunc a u d i t e . audiamus ergo hunc Dominum, praemia iustis post labores certa ac infaltibiliter sequtura [Il promit lent em eaque hodie in seipso ostendentem, sed etiam poenam malís pariter eventuram, si non audierint mandata eius el ea custodierinl.
Tertio; Corruerunt apostoli a voce maiestatis Dei et delectation? tan-lac visionis non earn sustinere valentes."1 Quid [acient pcccatorcs in die iudicii, ubi venerit in maiestate sua terribiii7 Dicent montibus: Cad t te super not- 17
Quarto: {Praemium et gloria posl labores vitae)."1 AccvSfH jketut ad discípulos, tclifiil POS el consola tus est: polite, inquil, time re, quasi dies t : Vobis talis gloria proposita est, si humilem me per humilitatis ct cruris exeniplum sequli (!l fuentis. Humiles nulem extimeäcunt superbiae contra Deum per peccata et iactantiam aliquam. Lapides enim in altum iniltunt peccalores. qui cadunt super capita eorum. Sed limcnles1* Dcum in viis eius ambulant et exaltabit illos Dominus sicut ptihlicanum hodicrnum iusti-(ieavit, superbuni au te m pharisaeum reprobavit.
(Quinto: Inter montem Thabor et Calvarías collem loquebantuT Helias ct Moyses. Si enim compatimur et c o n g 1 o r i f i c a b : m u r uno oculo deiixi in monte Caivariae Crucifico graiias agentes, altero in eius inefiabilt gloria per crucia contumelia m comparala [Luc. 24]. Leoüui ociilot i» ros in monies, uitdp Déniât nu xi I in m mihi. Auxilia m m eu m u Di/ltliltu [Psal. 120] bine a cruce, quia in illa redemptus, tllinc ab eius gloria. ad quam per crucera oportet venire. ,S'í í;|u"h Dull m-ttirti pott me etc. [Matth, 16],*»
Sexto: Sex dies interpoSuil Dominus, quando crucem suam praedixil dtscipulis, inter illam tristitiam el suam gloriara. Ut nos doceat agones qui' dem breves, sed gloriam aeternam nobis paralam esse. Modicum tribuía lion i s aetérnum ¿¡arise pun dut nabi» fi/icríitur \2, Cor. 4], Doctrina; 1. Via crucis regia via ad coeliim. Oportuii Chrlutum pati t'I sic int mre in filon um suum (Luc. 24]; 2. Non i ¿it ur sola sufficient fides).-1
Oratio,
0 ty vczhpi vsigamogozhi prczhudni Gospod inu Bog, katzr) si te s catholigke karszhanske vere sacramente inu skrivnosti vlim cillu zhaslittim prcsvitlejiiu ali spreminjenju tvojga lubesmviga Synu vsprbího leh svetih Ozhakou poterdil inu si tu popolnainu pervoszhejnc ali gori vsetje nas kakor tvojih otruk skusi to is oblakou doli padezho shlimmo prezhudnn pre-osnanil, daj inu voszhi nam milostivu, de nas liga nashiga vsa zhastytiga krajla raven erbizhe sturish inu de ravnu leiste zhasty nas dilcshne pustish biti. Skusi tiga istiga edinurojeniga Syna tvojga.
Opombe k dodatku.
XXXIX: 1 Ml 20, 20- — * Homillja v oliciju na praznik sv. Jakoha, * Ob robu: Doctrina. — * Ps 7, 10, — 11 Da je bil sv. Jakob st. apustol Španije, je legenda, ki nima zgodovinske podlag«. Pač pa je zgodovinska resnica. da ga je Spanijjr častila kot svojega palrona zlasti v bojih proti mo-hamedancem. Sicer pa so častili sv, Jakoba kot svojega zaščitnika tudi božje-polniki. Legenda, da je sv, Jakob oznanjal evangelij v Španiji in bil pokopan V Sanliagu de Compostela, je nastala šele v 7. stoletju. Izidor Sevtljski, Do ortu et obitu Pa trum gl. Migne, Patr. lat. S3. 151. K sv. Jakobu v Kotn-postelo so hodili na božjo pol tudi naSi rojaki, L, 1602- se je zanjo odločil neki Pankracij Choret. za katerega je v ta namen izdal priporočilno pismo škof Hren [Acta Aquileiensia v škof. arh. v Lj, sir. 191), — Ob robu ima Hren Se pripisek: Traditio quid? — • Ta podatek je Hren zajel iz dela, ki ga Sam navaja v osnutku, t. j. Thomas Bonus, De signis Ecclesiae Dei, torn. [1. pars 2,. Lugduní 1595. str. 138 (lib. XXI, cap. 3). — 7 Po Hrenovem navedku ob robu: lib. cap. 7. t. j, torn. I., Lugduní 1594, 558, A isto trdi Dozius Lom. II. pars 2, str. 133 si. — * V resnici navala Bozius samo dva kralja
73
svetnika, torn. I. sir. 652 in lom. H, pars 2- str. 69, Na katere pisatelje misli Hren, ki jih navaja v skupnem številu enkrat 220, drugič 120, ni razvidno. Qozius se sklicuje imenoma le na nekatere. Ti so: Marinaeus, Rodericus Sanctius, Rodericks Toletanus in Vusaeus (t. I. str. 557; 1. II. p. 2. str. 69; I. I. 622, 638| ter Volaterranus, Franciscu» Tarapha in Jornandes [t. 11. p. 2, str. 140). ® Zanimiva je, da Hren prišteva svetnikom TeTezijo Jezusovo že 1.1619, ko je imel la govor. Kajti kanonizirana je bila Šele 12. marca 1622 skupaj s sv. Ignacijem Lojolskim. ki ga Hren v isti pridigi pravilno prišteva blaženim. — i" Bozius. t. I. str. 636. — 11 O, c, t, I. str. 638, 700, t. II. pars 1. Lugduni 1595, 257, Radmira in Almiratta Bozius nikjer ne imenuje, temveč le Ranimira (t. I. 638; t. II. pars 2. str. 135 si.). Prav tako ne nahajamo pri njeni navedenega pogovora med školom in Fernandom. - 15 Bozius, t. I. str. 557, 626; t. li. pars 2. str. 139, — la V Caravaci se je v 16. in 17. stol. častil poseben križ, ki so ga tja po legendi prinesli angeli. — " Ob robu je napačen navedek: Psal. 44. — Jr- Ps 18, 5. — 11 Ps 60, 3. — " Mt 19, 23,
XL Vit: ' Vulgata ima: sacerdotis. — : Ob spodnjem robu dodiilek: David ad Hannon, regem filiorum Amnion (2 Reg. 10). — 3 Dodatek ob zgornjem robu: Maria haebraice sonat stella maris, latine ainarum inare, svriace domina. — 1 Vzklik, ki ga je Cerkev prevzela baje od sv. Gregorija Velikega in ga rabi v božičnem «litiju. L. Janssens, Summa tlieologjca, t, V, Friburgi Brisg. 1902, str. 316. — 1 lz 7, 14. —6 Te misli so povzete iz komentarja sv. Hieronima k 1. pogl. evangelija sv. Mateja. — Sprejete so tudi v homilijo sv. Hieronima na praznik sv. Joče [h 19. marca, ki ga je za vso Cerkev I. 1621. zapovedal papež Gregor XV. Besede sv. mučenca Ignacija Antiohijskega beremo v njegovem pismu Ad Ephes. n. 19 fFunk, Prt Ir. apost. L str- 186 $1.) - ~ Sledi še nekaj nečitljivih besed ob spodnjem robti.
Lil; 1 Zdi se nam, da se tu, kakor tudi v prejšnjih dveh pridigah, izraža okus za tedaj značilno dvorjansko kulturo baročne dobe. — s Ps 23, 10. — 1 Raz 19, 16. — * Ob robu: Psal, brez Številke. S pomočjo konkordance nisem naiei tega verza v psalrnih; pač pa ga rabi Cerkev v oEiciju na praznik spre-menjenja Gospodovega. — 0 Misel je povzeta iz homilije sv. Krizostoma v oliciju na praznik spremenjenja Gospodovega. * Besedilo je prevzeto iz govora sv. Leona v oficiju na isti praznik, - 7 Besede iz istega Leonovega govora, le da Hren včasih kako besedo izpusti, jih drugače razporedi in veže.
—	" Leon navaja ta razlog in še naslednic pred zgoraj navedenim besedilom. Hren je torej Leonov govor samostojno razmislil in poedine misli razločil med seboj tudi s Številkami. — " Dodatek ob robu, — 111 Poznejši dodatek in cilat iz 1 Kor 1, 22—24, — " Poznejši dodatek ob robu iz Mt 26, 56 in 75. — llf Poznejši dodatek med vrsticama. — 13 l Kor 15, 51.
u 1 Tes 4. 16. — Poznejši dosiavek ob robu in med vrsticama. - - V rokopisu pomotoma: volentes, — 17 Lk 23, 30. — Dodatek precej viije ob robu, ki spada po logični zvezi na to mesto. — is V rokopisu: timent.
—	111 Rim 8, 17. — 11 Ta misel je vir Hrenovega gesla: Terret labor, aspice praemium. V poŠte v prihajajo tudi Pavlove besede po Vulgati [Hebr, 12, 2): Adspicieiites in auetorem Eidei et consumrnntorem Jesum, qui proposito sibi gaudio sustinuit erucem, conlusione contempta atque in deitera sediš Dei sedet- Ilustracija teh besed je podoba na Hrenovih spominskih svetinjah in njegov spominski križ na Ambroževem trgu v Ljubljani. — 15 Poznejši dudatek ob robu.
(Drugi del razprave še pride.)
74
Praktični del,
DESETLETNA RAST SLOVENSKE KATOLIŠKE AKCIJE.
(Nadaljevanje.)
II. Doba tipanja okoli katoliške akcije.
5. Katoliški kulturni svet.
Načrti za Vrhovni narodni svet so po zadnji dekanski konferenci obležali v arhivu in niso več zagledali belega dne. Pač pa je njegova zamisel v mnogo ožjem obsegu nekaj mesecev nato dobila meso in kri v novi medorganizacijski ustanovi — v Katoliškem kulturnem svetu. Po vsebini bi ga lahko smatrali okrajšano izdajo Vrhovnega narodnega sveta, a nagibi, ki so ga ustvarili, so bili povsem drugi. Spočet in rojen je bil iz težnje po katoliški akciji. Vprašanje 0 katoliški akciji, ki se je doslej v uradnih krogih obravnavalo le bolj mimogrede radi predlogov, kt so prišli od spodaj, je naenkrat tudi pri škofu Jegliču stopilo v ospredje. In vsa druga vprašanja so dobila podrejeno mesto. Vendar pa so ga pri skrbi za katoliško akcijo vodili drugačni nagibi, kakor pa smo jih videli v kamniški spomenici. Duhovnikom po župnijah naj bi bila katoliška tkcija zdravilo za potrebe in težave našega katoliškega gibanja, prinesla naj bi ključ, ki bi odklenil in rešil našo organizacijsko problematiko. Škofa Jegliča pa je navdušila zanjo predvsem želja, ustreči naročilom vrhovne cerkvene oblasti. Kako je prišlo do te preusmeritve škola Jegliča, ki pomeni novo smer v našem dotedanjem katoliškem delu?
I.
Papež Pij XI. je že tista leta pri sprejemih vsakemu škofu govoril o katoliški akciji in jo nekako zahteval." In jugoslovanski episkopat je zato sklenil, vpeljati jo tudi v Jugoslaviji,Seveda so Hrvatje v pogledih na Pijevo katoliško akcijo tudi imeli svoje težave, več ali manj podobne težavam, ki smo jih videli doslej pri nas. Mnoge je mikalo, da bi posneli kar italijanski tip organizirane katoliške akcije. Slovenska škofa pa s takim posnemanjem nista bila zadovoljna. Poudarjala sta, da moramo Slovenci računali S svojim Že zelo razvilim katoliškim gibanjem. Zato sta obljubila, da bomo na Slovenskem svoje dosedanje katoliško gibanje skušali prilagoditi Pijevi katoliški akciji, In ko Hrvatje izvedejo svojo organizacijo katoliške akcije, bomo stopili z njimi v stik, da bo mogoče v ugodnem primeru skupno z njimi voditi katoliško gibanje v Jugoslaviji.
Škof Jeglič je kmalu dobil priliko, da je poizkusil izvesti te načrte. V poletju 1926. je šel z Orli v Rim. Tamkaj je dobil pravila
« Prim, Lj. škof. I. 1927. str. 9.
11 Prim. Lj. Skof, 1. 1927, str. B4,
75
Italijanske katoliške akcije in nekaj mesecev nato, 28. oktobra, je bil v Ljubljani že ustanovljen Katoliški kulturni sve t." Ta ustanova naj bi bila tista obljubljena prilagoditev slovenskega katoliškega gibanja Pijevi katoliški akciji. Bila naj bi njen slovenski izraz, njena slovenska oblika, Vršila naj bi pri nas enako delo kakor katoliška akcija v drugih državah, Po svoji obliki in sestavi »je Kulturni svet isto, kar drugod škofijska zveza katoliške akcije, od katere se le nekaj malega v nebistvenih stvareh razlikuje^. Razlike so malenkostne, »ker tako zahtevajo naše okolnoslî in tudi sv. oče ta ozir popolnoma odobravajo, kakor razvidimo iz njihovih nagovorov^.
Katoliški kulturni svet so sestavljale naslednje osrednje organizacije: Prosvetna zveza v Ljubljani, Prosvetna zveza v Mariboru, Slovenska orlovska zveza, Slovenska orliška zveza, Slovenska krščanska ženska zveza. Akademska zveza in Slovensko katoliško akademsko starešinstvo." V vsej naglici sestavljeni Katoliški kulturni svet pa pri svojih članih ni našel pravega odmeva. Slovensko katoliško starešinstvo je kmalu izpadlo iz njegovih vrst, Štajerci se za ljubljansko članstvo sploh niso zmenili, Katoliški kulturni svet je slednjič z lavantinsko škofijo imel edinole rahlo zvezo po zasebni osebi in nič več."1 Preko zime se je vendarle ustalilo članstvo v Katoliškem kulturnem svetu. Zato je na pomlad naslednjega leta 1927. škof Jeglič obvestil duhovnike o ustanovitvi te združbe in jim pojasnil njen ustroj in poslovanje. Sedaj so bile v njem zastopane petere osrednje organizacije v ljubljanski škofiji kot zastopnice posameznih stanov. In te so bile: 1. Prosvetna zveza za moške; 2, Orlovska podzveza za mladeniče; 3, Akademska zveza za akademsko mladino; 4, Slovenska krščanska ženska zveza za ženske; 5. Orliška podzveza za dekleta. Zastopniki teh organizacij so bili odborniki Katoliškega kulturnega sveta; poleg teh se je še posebej volilo predsedstvo, sestoječe iz predsednika, podpredsednika in tajnika, V predsedstvo je bil imenovan tudi duhovni svetovalec. Za prvega predsednika in obenem za duhovnega svetovalca je bil izbran dr. Slavič.
Kakšno delo naj hi vršilo lo novo medorganizacijsko vodstvo v naših slovenskih razmerah ter potrebah in S kakšnimi sredstvi naj bi dosegalo svoje namene, nam na kratko pove pet točk njegovih pravil. Namen in sredstva Katoliškega kulturnega sveta so: »1. navajati posamezne organizacije k smotrnemu in enotnemu delovanju v verskem in narodnem oziru*" tako v osrednjih zvezah, kakor v posameznih društvih; 2. zasledovati delovanje posameznih organizacij in jim dajati informacije o splošnem stanju katoliškega prosvetnega gibanja; 3. dajati iniciativo i in pobudo za načelno k a. t o l i š k o gibanje v zasebnem,
111 Njegova pravila, poslovanje in sorodnost s katoliško akcijo je opisal škof Jeglič v Lj. škof, 1, 1927, str. 47—51 pod naslovom Katoliška akcija. 41 Prim. E r j a v e c . o. c. 333. op, 97, «h Prim. Lj. škof. 1.1927, str, 50.
l» Podčrtal jaz.
76
družinskem in družabnem življenju; 4. pospeševali produktivnost delovnih moči in organizacij; 5. razsojali v sporih med včlanjenimi Organizacijami zlasti glede načela delokroga in taktike.«
Katoliški kulturni svet naj bi torej naše katoliško gibanje približal Pijevj katoliški akciji. Da bi duhovniki bolje umevali Katoliški kulturni svet v tej vlogi, je škof Jeglič takoj za uvod v pravita Katoliškega kulturnega sveta napisal daljše pojasnilo, kaj je katoliška akcija, Opisal je splošno katoliško akcijo .,, na temelju do-tičnih pravil za to akcijo v Italiji«. Ker smo že v prejšnjem poglavju slišali o katoliški akciji v Italiji, naj lu navedemo le značilnejše stavke iz Jegličevega pojasnila. Že v novoletni besedi za 1. 1926. snio videli, da je Škof Jeglič čutil, da gTe pri Pijevi katoliški akciji za neki pokret. Sedaj pa že naravnost govori o pokretu. Takoj v začetku katoliško akcijo ponovno naziva pokret; pokret, o katerem ■•sv. oče žele, da se začne in pospešuje po vsem svetu«. Potem očrtava namen tega pokreta, njegovo taktiko in njegove organizacijske nosilce. ¿Namen katoliške akcije je: združiti vse organizirane katoliške moči, da se poudarjajo, razširjajo, čuvajo in branijo katoliška načela pri posameznih osebah, v družinskem in družabnem življenju.« Kako se ta pokret uveljavlja, nekoliko pokaže, ko opisuje delovanje škofijskih zvez in župnijskih svetov. »Škofijska zveza skrbi . , , za skupne nastope v skupnih zadevah, da prireja skupne manifestacije v obrambo katoliške družine, v obrambo katoliške šole, v obrambo javne morale, da skrbi za posvečevanje nedelj in praz' nikov, da pospešuje lepoto službe božje, da si prizadeva za poglobitev vere in odločno krščanskega življenja, da proučava sodobne važne probleme, da snuje župnijske svete in slično,« in naloga župnijskih svetov je: »Vzdrževati razne organizacije (namreč moške, Ženske, mladeniške in dekliške zveze), skrbeli za skupne nastope v splošnih zadevah, pospeševati versko izobrazbo, pomagati pri socialnih nalogah, navduševati za versko-cerkvono življenje, izvrševati sklepe škofijske zveze-«
Poleg škofijskih zvez in župnijskih svetov kot vodilnih organov Pije ve katoliške akcije so Jegličevo pozornost obrnili nase posebno nosilci tega pokreta — zadevne katoliške organizacije, Negativno razmejuje njihove vrsle s tem, da našteva organizacije, ki niso vključene v tehnično vodstvo tamkajšnjega pokreta. »V katoliška akcijo (— pri tem misli vsekakor na škofijske zveze in župnijske svete —) se ne vključijo čisto verske družbe, n. pr, tretji red, Marijine kongre-gacije. ■ Semkaj tudi ne spadajo »razne politične( socialne in gospodarske organizacije t. Nosilci katoliške organizacije in njenega pokreta so predvsem nekake stanovske organizacije: zveza mož, zveza fantov in zveza akademikov; prav tako za ženske: zveza žena, zveza deklet in zveza akademičark, Škof Jeglič jih imenuje — kakor že dr, Slavič — vzgojno-prosvetna društva. Ko naniTcč označuje na drugem mestu članstvo v Italijanski katoliški akciji, pravi; »V to rkcijo vstopijo vzgojno-prosvetna društva po vsem kraljestvu.« Vendar pa svsako priključeno društvo ohrani Svojo samostojnost.«
77
»Le v splošnih katoliško-cerkvenih vprašanjih se po navodilu glavnega načelstva združijo vsa ta včlanjena društva v skupen, enoten, mogočen nastop.«
Te ScsteTe organizacije igrajo torej vso vlogo v pokretu katoliške akcije v Italiji in so nekaka šola tudi za druge katoliške organizacije. Člani Marijinih družb, tretjega reda, socialnih in gospodarskih organizacij se v teh stanovskih vzgojno-prosvetnih organizacijah »izobražujejo tako, da morejo v vseh teh organizacijah nastopali in delati luči krščanskih načel«.
Stvarno idejno ni Jeglič videl v italijanskem pokretu Pija XI. in v njegovih organizacijah nič takega, kar ne bi Slovenci že imeli v svojem pokretu ali v njegovih vzgojno-prosvetnih organizacijah. Saj tudi te naše organizacije utrjujejo v svojih članih versko zavest in jih vzgajajo po načelih vere in cerkve. Sicer je bral v pravilih Italijanske katoliške akcije tudi o apostolatu laikov, a na to potezo ni polagal posebne važnosti, ki bi morda prihajala v poštev v primerjavi naših in italijanskih organizacij. V presoji katoliške akcije v Italiji je v glavnem ostal pri ugotovitvah dr. Slaviča, le v formalnem oziru ga je dopolnil, Razliko med nažim in italijanskim gibanjem je videl edinole v dveh organizacijskih posebnoslih. V Italiji imajo vzgojno-prosvetne organzacije za posamezne stanove, česar mi nimamo, vsaj za može ne. In za delavno skupnost in enotnost teh organizacij imajo župnijske svete, škofijske zveze in narodno vodstvo, česar tudi mi pogrešamo,
Da bi se Slovenci s svojim katoliškim gibanjem približali Pijevi katoliški akciji, je smatral torej za potrebno, da dobimo prosvetno organizacijo za moške. In to nalogo je dobita Prosvetna zveza. Za skupno vodstvo naših vzgojno-prosvetnih organizacij pa se je ustanovil Katoliški kulturni svet, ki naj bi po deželi ustanavljal župnijske kulturne svete, »da se tudi po župnijah delo enako koordinira kakor v centralah«,
Vse naše približevanje Pijevi katoliški akciji je obstajalo torej v teh dveh organizacijskih oblikah. Idejno pa smo ostali seveda, kjer smo bili. Zato nam pravila Katoliškega kulturnega sveta ne povedo nič novega, le z drugimi besedami poudarjajo to, kar sicer beremo v društvenih pravilih o namenih in ciljih naših prosvetnih organizacij.
II.
Kako je stopil Katoliški kulturni Svet v vrvež našega katoliškega gibanja? Takoj po svoji ustanovitvi jeseni L 1926. je pričel z delom. Mesečno je imel sestanke, kjer so se obravnavala razna vprašanja, n. pr- kako bi naše organizacije zajezile vpliv slabega tiska, kako pritegniti v Katoliški kulturni svet delavsko prosvetno organizacijo Krekovo mladino.M Potem, ko je bil Katoliški kulturni svet razglašen in pojasnjen v Škofijskem listu, je bilo pričakovati, da se bodo začeli
Prim, Lj. škof. I. 1927, str. S4.
78
ustanavljati tudi Župnijski kulturni sveti. Toda meseci SO minevali, po deželi pa nobenega odmeva, vse je šlo dalje svojo staro pol.
To »nevšečno spanje« naj bi skušala prebuditi zopet dekanska konferenca. Tisto leto je bila sklicana šele na jesen, oktobra meseca, nekako ob obletnici ustanovitve Katoliškega kulturnega sveta.11 Z a prvo lučko dnevnega reda je bilo določeno posvetovanje o nalogah in razmerju Katoliškega kultur nega sveta, osrednjega in po župnijah, do naših prosvetnih društev. Doktrinarno konferenca dopolnjuje .Jegličevo pojasnilo o Katoliškem kulturnem svetu, ki ga je podal preteklo pomlad. Škofijski list je pisal o njej predvsem s stališča italijanske organizacije katoliške akcije, zato dela vtis, kot da se je z zanimajem za Pijevo zamisel pozabila ali odložila naša organizacijska problematika, o kateri je bilo doslej toliko govorjenja v naši javnosti, Konferenca nam pa kaže, da je snovatelji Katoliškega kulturnega sveta niso popolnoma izgubili izpred oči. Tu se je namreč razpravljalo o tej novi ustanovi s stališča naših domačih organizacij in njihovega življenja. Tako se nam na konferenci kaže Katoliški kulturni svet od nase domače strani in zato tudi njegova praktična vrednost za naše župnijske razmere, Potek razpravljanja je bil sličen onemu pred poldrugim letom, ko se je obravnavalo vprašanje ustanovitve Vrhovnega narodnega sveta. Kakega posvetovanja prav za prav ni bilo. Nihče ni vprašal, zakaj po župnijah doslej ni bilo nobenega odziva. Ali so vzroki v neumevanju duhovščine, ali morda v stvari sami? Le razlagal in pojasnjeval se je Katoliški kulturni svet z druge, nove, domače strani.
Za poročevalca je bil naprošen predsednik Katoliškega kulturnega sveta dr. Slavič. Svoja izvajanja o nalogah te ustanove in o njenem razmerju do prosvetnih Organizacij" je pričel s pojasnilom, katere so bile tiste domače razmere, ki so nas napotile, da je prišlo do takega Katoliškega kulturnega sveta, kakršnega imamo. Potrebno je bilo, da uvedemo katoliško akcijo tudi pri nas. Ker gre pri tej Pijevi zamisli, z naših razmer gledano, predvsem za formalno orga-nizatorično posebnost: za stanovske vzgojno-prosvetne organizacije in njihovo medsebojno delovno in vodstveno povezanost, je nastalo vprašanje, ali naj italijanski zgled popolnoma posnemamo, ali pa naj se mu le prilagodimo. Odločili smo se za. drugo pot, Popolno posnemanje italijanske organizacijske oblike bi namreč pri nas zadelo na velike težave in je tudi vprašanje, če bi imeli od tega kako korist. Razpustiti bi morali v tem primeru vsa naša prosvetna društva in orlovske odseke, ter namesto tega ustanoviti šest zvez, kakor jih imajo V Italiji. -Ne zdi se .. . pravilno rušiti obstoječe organizacije, ki uspevajo. in namesto tega ustanoviti nekaj, o čemer ne vemo, ali bi mogli z njim prodreti,' Zato smo se odločili le za prilagoditev obstoječih organizacij, »Uvesti hočemo le koordinacijo in kooperacijo obstoječih organizacij., ,<■ In to nalogo inaj ravno vrši Katoliški kulturni svet kot osrednja ustanova. Za centralizacijo... dela, za
■" Prim.Lj. škof. L 1927. str. 71. ™ Priro, L j. Škof, 1- \m. str. 84 86,
79
kooperacijo in koordinacijo vseh kulturnih ustanov v župniji naj bi pa skrbeli župnijski kulturni sveti,« To se je dalo tem lažje doseči, ker so nekaj takega tudi naše prosvetne organizacije same želele že na S, katoliškem shodu l. I923,:,s Ker bo torej Katoliški kulturni svet v Sloveniji tista ustanova, ,ki bi odgovarjala katoliški akciji"/' nam bo zato tudi nudila možnost, ,da bi... v ugodnem primeru skupno s Hrvati vodili katoliško gibanje v Jugoslaviji'.«
"Katoliški kulturni svet,« je nadaljeval dr. Slavič, »po obliki ni isto kakor katoliška akcija v Italiji. Dela pa V duhu in smislu te katoliške akcije. Pri pobližji pojasnitvi, kako naše organizacije enako delujejo kakor italijanske, pa zopet pokaže, kako nas je pri presoji Pijeve zamisli vezala zunanja podobnost našega in italijanskega pokreta in podobnost njunih organizacij. Celo na najvišjo cerkveno avtoriteto smo se sklicevali, da naše organizacije in njihovo delo popolnoma odgovarjajo težnjam Pija XI, In v čem je videl dr. Slavič enakost delovanja obojnih organizacij, enakost ciljev, za katerimi streme? Predvsem v prizadevanju za prosvetof Delovanje italijanskih organizacij na kratko označi takole: Imajo štirinajstdnevne ali vsaj mesečne Sestanke »s stanovskim govorom duhovnega voditelja, s primernim predavanjem in z mesečnim sv. obhajilom'. Podobno, pravi, delujejo tudi naše organizacije. ^Pri nas vršijo ... Katoliško akcijo™ Prosvetna društva, Orli, Orlice, Ženska zveza, Mladeniške in Dekliške zveze, Marijine družbe in Apostolstvo mož«, ker »pri nas Marijine družbe in Apostolstvo mož tudi prosvetno delujejo«.
¿Skrbeti, da se vrši tako prosvetno delo,;in smatra Pij XI. kot dolžnost duhovnega pastirstva.-< Zato ga moramo z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo gojiti. In v tem našem prosvetnem delu vidi dr. Slavič tudi tisti apostolat, ki ga Pij XT. tako zelo naroča s svojimi pozivi h katoliški akciji. »Pij XI. vedno in vedno poziva, naj skrbe duhovniki za apostolat laikov, ki se vrši po katoliški akciji" in hvali tiste, ki delajo v tem duhu.« »V vseh katoliških deželah tip in oblika nista ista. Isti pa bi moral biti katoliški duh in katoliška vnema za poglobitev verskega mišljenja, versko-nravnega življenja in delovanja po katoliških načelih.k Tako je dr. Slavič pripisoval apostolatu, ki ga naroča Pij XI, s svojo katoliško akcijo, s prosvetnim delom vred tudi tisto našo gorečnost za versko-nravno obnovo in delovanje po krščanskih načelih, ki jo je razvnel pri nas zadnji katoliški shod.
1,1 Zato je bil Kat. kulturni svet drag našim osrednjim organizacijam. Prosvetna zveza v Ljubljani ga ima zapisanega kot svoj uspeh, -Prosvetna
zveza ..... je izvriila vsa pripravljalna dela za Kat. kulturni svet, ki se
je ustanovil dne 23. oktobra I, 1926.« Prim- Erjavec, o, e, 333.
14 Besedo rabi v pomenu skupnega vodstva organizacij oziroma tudi v pomenu skupnega vodstva vsega pokreta.
M Z besedo katoliška akcija vsekakor označuje notranje življenje organizacij in njihovo skrb za vzgojo svojih članov,
1,0 Po miselni zvezi je to delo isto, kakor ga VTie naSc organizacije, 11 Ker naše organizacije enako delujejo kakor italijanske, veljajo te besede tudi za nas in naše dosedanje delo.
ao
Slovenski katoličani imamo torej svoj tip organizacij, a delo in duh pa odgovarjata smislu katoliške akcije, zato upravičeno ostanemo lahko pri svojih organizacijah tudi iz notranjih razlogov. In nam zadošča, da se le zunanje prilagodimo italijanskemu organizacijskemu tipu, kar smo ravno storili z ustanovitvijo Katoliškega kulturnega sveta.
Vse to govorjenje o Katoliškem kulturnem svetu je bilo prav za prav le pojasnjevanje naših pogledov na Pijevo katoliško akcijo. Glavno vprašanje dekanske konference pa je bilo, kakšne so naloge Katoliškega kulturnega sveta in kakšno je njegovo razmerje do prosvetnih društev posebno v župniji. Kaj naj delajo v Kulturnem svetu v župniji in kako naj delajo, je bilo važno za duhovnike po župnijah. Pa ravno na to vprašanje ni bilo nobenega odgovora, da. konferenca je dala vse kaj drugega kol pojasnilo. Dr. Slavič je nalogo Katoliškega kulturnega sveta le na kratko označil. S smolrenim delom hočemo poživiti verskega duha, značajno katoliško mišljenje in delovanje V naših organizacijah, zlasti s ciklusi sistematičnih predavanja Toda to so bile besede, ki so se po katoliškem shodu vedno poudarjale. Cemu prav za prav nova ustanova, če ne nudi nobene nove ideje, ne kaže nobenega novega pogleda in ne utira nobene nove poli v našem dosedanjem organizacijskem delu? In razmerje Kulturnega sveta do prosvetnih organizacij v župniji? Dosegel naj bi koordinacijo in kooperacijo teh združb! Toda zopet, čemu Zato novo organizacijo, Če pa imamo tako povezanost že tu, kjer so n, pr, mladeniške vzgojne organizacije v župniji le odseki Prosvetnega društva? In dr, Slavič je sam priznal v svojem poročilu, da je, kjer je po župnijah delo tako poenostavljeno, že Prosvetno društvo nekak župnijski svet. Zakaj ne bi potemtakem ostala ali zopet postala Prosvetna društva središče vsega prosvetnega delovanja po župnijah? Zato je dekan Lavrenčič naravnost predlagal, naj v posameznih župnijah Prosvetno društvo tvori matico vseh tamkajšnjih prosvetnih organizacij. To je bila zamisel in težnja naših dušno-pastirskih krogov, ki smo jo slišali poudarjati že pri osamosvojitvi mladeniških vzgojno-prosvetnih organizacij; duhovniki so čutili že takrat, da morajo biti katoliške vzgojne organizacije v župniji vendar na nekt način organično povezane med seboj, če naj župnija še ostane duhovna enota. Ista misel je bila poudarjena tudi v kamniški spomenici pred dvema letoma, kjer je bil stavljen v njen prilog tudi širši konkretni predlog, Lavrenčičev predlog je bil slednjič sprejet v lem smislu, da naj se to izvrši tam, kjer se organizacije med seboj ne razumejo; tam naj bo «Prosvetno društvo nekaka matica oziroma župnijski svet, v čigar odboru imajo posamezne prosvetne organizacije svoje člane in tako omogočijo složno in skupno delovanje.-. Toda če je Prosvetno društvo lahko matica organizacij, ki se ne razumejo, je še toliko lažje tam, kjer se dobro razumejo med seboj. Cemu potem sploh kak župnijski svet? Načrti z Župnijskimi kulturnimi sveti, kakršni so bili, za naše domače razmere in potrebe torej niso imeli pravega smisla, nobene osnove, ki bi jih zahtevala.
81
Prav tako se je na konferenci pokazala nezadovoljnost tudi s samim osrednjim Katoliškim kulturnim svetom. Priporočalo se je. naj bi ta ne bil samo ustanova, ki bi le nekako avtoritativno stala nad našimi organizacijami. »Bil naj bi le centralni odbor, ki bi imel skupščine. Teb bi se udeleževali tudi delegati prosvetnih društev oziroma župnijskih svetov,« Predlog je očitno stremel za tem, da bi tudi župnijska zastopstva dobila možnost vplivati na osrednje vodstvo vsega našega vzgojno-prosvetnega organizacijskega življenja; dobila naj bi priliko, Spraviti v razgovor vprašanja, ki se spodaj ob priliki močno čutijo, zgoraj pa bi zanje ne imeli pravega umevanja.
Po konferenci se organizacijsko življenje pO župnijah ni nič spremenilo, šlo je dalje po svoji običajni poti.
Kat. kulturni svet je ostal neploden tudi za osrednje organizacije, ki jih je združeval v svojem naročju. Vsa njegova vsebina je bila povsem povzela iz tedanje miselnosti in taktike naših prosvetnih organizacij, zato vsebinsko res ni mogel nuditi nič novega. Sicer pa kaj takega ni niti želel, niti nameraval. Hotel je tudi pri osrednjih organizacijah predvsem doseči enotno vodstvo in s tem povečati njihovo delavnost in uspešnost. In kaj je dosegel v enem in kaj v drugem Oziru?
V organizacijskem pogledu je Kal. kulturni svet pomenil nekako rešitev enega izmed tistih vprašanj, ki so se pojavila pO zadnjem katoliškem shodu. Če mislimo na načrte okoli »osrednjega sveta«; in potem na razgovore o »Vrhovnem narodnem svetu , potem moramj reči, da znači Kal. kulturni svet neko srednjo pot pri teh prizadevanjih, nekako njihovo delno rešitev. Povezati je hotel vsaj naše vzgojno-prosvetne organizacije in jih podrediti skupnemu vodstvu. Za vsa ostala vprašanja pa je še ostal, kakor je povedal na konferenci dr. Slavič, »Stalni odbor katoliških shodov, ki se zanima za vse mogoče organizacije in stvari, ki jih Kat. kulturni svet ne obsega«. Toda ta nova ustanova se tudi pri tako omejenem številu organizacij ni mogla povspeti do kake vodilne vloge. Delovanje posameznih vzgojno-prosvetnih organizacij, med katere so šteli tudi akademska društva, nam dovolj izpričuje vso nemoč Kat, kulturnega sveta.
Akademska zveza, ustanovljena že I. 1924. kot predstavnica naših katoliških akademskih društev, je s šolskim letom 1924/25 jela izdajati svoje glasilo: Križ na gori. List je postal glasnik nove miselnosti, nove smeri v naših akademskih vrstah. Njegovi pogledi na dotedanje katoliško gibanje med Slovenci so kazali naravnost relor-matorične misli in težnje. Med akademsko mladino je ta nova smer dobila mnogo pristašev in se je utrdila v njihovih vrstah. In Kat. kulturni svet je ostal brez vpliva na to vrenje med akademiki, čeprav je pljuskalo daleč preko mej naše običajne katoliške miselnosti in delavnosti.
Nekaj podobnega vidimo tudi pri ostalih organizacijah, Katoliški kulturni svet naj bi predstavljal nekak »karlel« vseh naših ljudskih vzgojno-prosvetnih organizacij, ki so o njem sanjali orlovski krogi na 5. katoliškem shodu. Toda te sedaj res kartelirane združbe
Bajoilnvnt VitlniJi,
6
82
se niso hotele zavedati svojega novega položaja in dolžnosti, ki ga jim je nalagal. Nobena ni pokazala smisla za kako omejitei svojega delovanja na čisto določen delokrog, v katerem ne bi posegala v delovanje sosednje organizacije. Nasprotno, vsaka bi bila rada totalitarna, ena kot druga je skušala nuditi svojim članom tudi to, kar so jim nudile ostale. Krekovo mladino so sploh zaman vabili v okrilje Kat. kulturnega sveta. 0 kakem pristopu niti slišati ni hotela. V Orlovslvu je videla svojega nasprotnika, ker je posegalo med delavsko mladino, ki jo je sama hotela vzgajati v delavsko razrednemu duhu. Orlovstvo se pa tudi ni hotelo odreči tej mladini in jo je povsod vabilo v svoje vrste, Fn prepiri ter nasprotja med tema mladinskima organizacijama niso hoteli ponehati, kljub Kat. kulturnemu svetu so bili iz dneva v dan vedno večji in vedno globlji,
Svojevrstno superiornO vlogo je Se vedno igrala Prosvetna zveza. Prosvetna zveza se že 1. 1923., ko si je nadela sedanje ime in izdala svoja nova pravila, ni brigala za naročilo katoliškega shoda, naj Tazmeji svoj delokrog z Orlovstvom. Se vedno govori v pravilih o telovadnih odsekih v svojem okrilju. Nasvete orlovskih krogov je pa upoštevala le toliko, da je svoj dotedanji delokrog razširila še na stanovsko in strokovno izobrazbo. Ne da bi bila uredila svoje razmerje z Orlom, je na ta način posegla v novo, tuje območje, v zadeve, ki naravno spadajo k pravicam in nalogam stanovskih in strokovnih organizacij. Prirejanje kmetijskih gospodinjskih in gospodarskih tečajev gotovo spada v delokrog Kmetijske zveze. Prosvetna zveza je torej očitno kazala stremljenja, da si ohrani in še utrdi tisto vodilno vlogo v slovenskem katoliškem gibanju, ki jo je nekdaj imela njena predhodnica SKSZ. Ko je z ustanovitvijo Kat. kulturnega sveta postala naenkrat zastopnica moških, je ostala ta naloga zanjo samo formalnega značaja in zato le na ppirju. Ostala je še vedno stara Prosvetna zveza s svojimi širokimi delokrogi in s svojimi velikimi težnjami osrednje organizacije, Tudi v svoji novi »centrali* je igrala tisto vlogo, ki jo je hotel prevzeti in imeti Kat. kulturni svet kot novi koordinator vseh naših vzgojno-prosvetnih organizacij.
Res je, Kat, kulturni svet je po svojih pravilih smatral razsojanje prepirov med svojimi članicami glede delokroga in taktike le za eno izmed svojih zadnjih nalog. Saj govori o tem šele v zadnji [5.) točki svojih pravil. Vendar pa bi bilo vprav od reda in urejenosti delokrogov gotovo v veliki meri odvisna uspešnost vodilne vloge, ki jo je hotel imeti, pa tudi produktivnost delovnih moči in organizacij, o čemer govori 4. točka njegovih pravil, Za svojo prvo in glavno dolžnost je smatral Kat, kulturni svet skrb za uspešno delovanje obstoječih organizacij; skrb, navajati jih k smotrenemu in enotnemu delovanju v verskem in narodnem ozira. Toda reči maramo zopet, da tudi glede te svoje naloge, ki si jo je naložil, ni ničesar dosegel, pa bi mu bila posebno Prosvetna zveza nudila lepo priložnost. da ji pokaže pot k smotrenemu delu v verskem in narodnem pogledu. Poglejmo nekaj značilnejših mest iz njenih pravil, ki nam kažejo, da Kat. kulturni svet ni rešil ne ene ne druge svoje naloge.
83
g 1. Prosvetna zveza je zveza društev, ki Sirijo izobrazbo po krščansko-socialnih načelih , . . Društvo je kulturno in ni politično. — § 2. Namen Prosvetne zveze je: širiti med ljudstvom izobrazbo na podlagi krščansko-socialnih načel- — § 3. Prosvetna zveza dosega svoj namen: 2, z društvenimi predavanji in poučnimi izleti; 3. s posvetovanji in poučnimi tečaji za posamezne skupine, stanove, organizacije (kmete, delavce, obrtnike, vajence, igralce, telovadce, dijake itd. obojega Spola); 4. z gojitvijo petja, glasbe, dramatike, telovadbe, športa, strokovnega pouka itd, po odsekih; ... — § 5. Ustroj Prosvetne zveze: 1, Prosvetna zveza obstoji iz posameznih društev; 2. v okviru Prosvetne zveze obstoje avtonomne zveze odsekov posameznih društev, n. pr pevskih, dramatičnih, telovadnih, športnih, abstinenčnih, narodno-obrambnih, ženskih, časnikarskih itd.
V pravilih Prosvetne zveze ne najdemo besede: vzgoja; posebno ni tu nobenega govora O verski vzgoji. Pravila govore dosledno le o izobrazbi. Izobrazba pa pomeni predvsem izpopolnjevanje človeških spoznavnih zmožnosti, bogatitev njegovega razuma, pri čemer pa srce in volja ostaneta lahko neobdelana, nevzgojena, in Prosvetna zveza je bila centrala Prosvetnih druitev, ki pa v svojih pravilih izrecno in na prvem mestu poudarjajo vzgojo, Tamkaj beremo: Namen društva je: krepiti med člani versko, narodno in gospodarsko zavest, In krepitev, utrjevanje zavesti je obdelovanje človeškega srca, njegovega čustvenega življenja, teženja, volje, na kratko — vzgajanje. Sele na drugem mestu govore pravila, da hoče društvo člane tudi izobraževati na iemelju naukov cerkve, zlasti se krščansko-socialni h načel; ... Zato te združbe res lahko nosijo naslov: vzgojno-prosvetna Organizacija. Ce še dalje pomislimo, da je zadnji katoliški shod naložil vprav prosvetni organizaciji kot eno njenih prvih nalog, da skrbi in pospešuje versko-nravno obnovo slovenskega človeka, vidimo, da je Kat. kulturni svet ob vseh teh dejstvih imel res veliko in široko nalogo, da glede versko-nravne vzgoje poskrbi za red in sistem pri leni delu. Toda Kat. kulturni svet niti poskusil ni poseči v to tako važno, pa nič manj zapleteno vprašanje slovenskega organizacijskega življenja.
Po svojih pravilih je Kal. kulturni svet smatral takoj za versko-vzgojnim delom kot najvažnezše smotreno delovanje V narodnem oziru. Ker je imel pred očmi vzgojno-prosvetne organizacije, je to točko v njegovem programu treba tako razumeti, da je pri nas za versko vzgojo najpotrebnejša narodnostna vzgoja, krepitev narodne zavesti. Isto misel poudarjajo tudi pravila naših Prosvetnih druitev. Prosvetna zveza je pa v tem vprašanju zopet šla svojo pot; zadovoljevala se je le z narodno obrambnimi društvi, z narodno obrambnim delom, z delom in skrbjo za rojake, ki so ostali izven mej narodne države, Prav za prav to delo ne spada v okvir vzgojne organizacije, semkaj spada predvsem narodnostna vzgoja. Pa vzemimo, da tako delo tudi doprin&ša svoj delež k narodnostni vzgoji, a vendar pomeni le drobec v celoti narodnostne vzgoje, ki jo moramo pospeševati med našim narodom. Pri nas Slovencih narodno vprašanje še ni tako Tešeno, da bi se mogli zadovoljevati s sicer potrebnim, a drugače tako
6*
84
enostranskim narodnim delom in narodnostno vzgojo. V narodni drŽavi nas za popolno narodno samostojnost čakajo še težki in dolgotrajni boji, katerih uspešnost je v največji meri odvisna od narodne zavednosti posameznih Slovencev. Najširši narodnostni vzgoji bi zato morala naša društva posvečati čim več skrbi in ljubezni, in to tem bolj, ker Slovenci nismo nikdar živeli svojega državnega življenja in zato tako pogrešamo narodne tradicije. Napačne račune delajo tisti, ki menijo, da bodo stranke rešile naše narodno vprašanje. Na političnem torišču se res rešujejo narodnostna vprašanja, a vsa moč in vzdržnost stranke v trdili bojih je nazadnje le odvisna od zavednosti posameznih članov in od njihovega navdušenja za njen narodni program, torej konec koncev od narodnostne vzgojen os ti ljudi. Stranke danes so, jutri jih pa razpuste. Slovenstvo mora biti vcepljeno v srca naših ljudi, kjer ga ni mogoče spremeniti ali razpustiti, kar se more prigoditi registrirani organizaciji. Kako se po svetovni vojni goji narodnostna vzgoja pri največjih narodih! Slovenci, ki s svojim številom ne moremo postati nikomur nevarni, ne bomo šli nikdar predaleč, če v svojih organizacijah še tako gojimo ljubezen do lastnega naroda. 2al, da se tudi za to veliko nalogo v naši prosvetni organizaciji ni nič sistematičnega storilo.
Kat. kulturni svet se je pečal z raznimi drugimi vprašanji, ki pa niso mogla potegniti za seboj koordiniranih organizacij za kako skupno močno delovanje; organizacije so hodile svoja pota, Katoliški kulturni svet se je izkazal torej tudi nasproti osrednjim združbam kakor v formalnem tako tudi v stvarnem oziru brez prave življenjske sile.
m,
V zgodovini slovenskega katolištva bo Kat. kulturni svet označen kot prvi uradni poskus, kako uresničiti zamisel Pija XI. v naših slovenskih razmerah. Vse prizadevanje okoli tega vprašanja se je vršilo pod geslom; Naše dosedanje katoliško gibanje moramo prilagoditi Pijevemu pokretu. Delalo se je torej po načelu, ki ga je postavil škof Jeglič v svoji znani novoletni besedi duhovnikom ?.a leto 1926. To taktiko, po kateri je škof Jeglič ves čas svojega škof o-vanja skušal priti do Pijeve katoliške akcije mzd Slovenci, smo na-zvali induktivno taktiko. Njeno zamisel je namreč bistveno ta, da moramo iz Pijeve ideje pobrati njene značilnosti in z njimi spopolniti naš pokret; da moramo svoje gibajne približati italijanskemu; da Pijevo zamisel nekako vcepimo v svoje dosedanje delovanje. Prvi poskus po tej poti pa torej ni uspel. Vprašanje nastane, kje tiči vzrok le jalovosti, ali morda v metodi sami ali pa le v njeni nepravilni uporabi, Ker induktivni taktiki, kakor smo že slišali v prejšnjem poglavju, v jedru ni mogoče oporekati njene pravilnosti, moramo iskati napako predvsem v njeni prilagoditvi dejanskim razmeram. Zato hočemo v naslednjih vrslah premotriti, kako smo se pri snovanju Kat. kulturnega sveta držali le taktike, Trem stvarem moramo posvetiti svojo pozornost; kako smo na eni strani presojali Pijevo zamisel, kako na drugi strani gledali na svojo tradicijo in dane razmere, ter slednjič, kako smo obojne prvine vezali med seboj,
85
Našo presojo Italijanske katoliške akcije nam najlepše kažejo pojasnila v uvodu k pravilom Kat. kulturnega sveta. Tu je lahko razvidno, da so naši merodajni krogi v celoti prevzeli italijanski ali sploh romanski obseg tega pojma, besede kat. akcija, Zato so s tem edinim nazivom označevali samo po sebi različne stvari. Jegliču kot tudi dr. Slaviču ni bilo neznano, da katoliška akcija pomeni apostolat laikov. Vendar pa eden kot drugi to te tako rekoč mimogrede omenja in na to vsebino v besedi »katoliška akcija« nista polagala posebne važnosti. Predvsem so tvorci Kat. kulturnega sveta v katoliški akciji videli pokret. S poudarkom te vsebine v besedi katoliška akcija je Škof Jeglič sploh začel svoja pojasnila o Pijevi zamisli. Dalje rabijo besedo katoliška akcija za označevanje organizacijskih nosilcev tega pokreta, za označevanje organizacij katoliške akcije, in slednjič tudi — kakor smo že videli v kamniški spomenici — za oznako medorganizacijskega vodstva teh organizacij v župniji, škofiji, ali za skupno narodno vodstvo.
V splošnem moramo reči, da ta romanski način izražanja, ko se z eno in isto besedo ¿katoliška akcija-, označuje toliko stvari, dela Jegličeva pojasnila težka in deloma nejasna. Pri pogostni rabi te besede ni rabil nobenega dopolnila ali prilastka, s katerim bi bil slovenskim ušesom takoj jasno povedal, kdaj ima beseda »katoliška akcija« ta in kdaj oni pomen, Prav tako tudi ni skušal s kakimi pravopisnimi razlikami določiti, kdaj pomeni pokret in kdaj le organizacijo. Glavni poudarek torej — vsaj teoretično — je polagal škof Jeglič v katoliški akciji na pokret; bila mu je gibanje, ki naj se po želji svetega očeta razširi po vsem svetu. Kakor je tako gledanje na katoliško akcijo popolnoma v skladu z romansko rabo besede akcija, prav tako je bdo tudi taktično pravilno, da je ravno pokret vzel za izhodišče svoji raziskavi Pije ve zamisli, Vprašanje nosilcev tega pokreta, vprašanje njegovih organizacij in njihovega tehničnega skupnega vodstva, je dejansko drugotnega pomena. Pokret je tisti, ki rodi organizacije in jim vtisne svoj značaj. Od njegovih določenih ciljev, za katerimi stremi, od njegovega duha, kateri ga preveva, dobivajo organizacije svoje značilne oblike, svoj način delovanja in svojevrstno vodstveno obliko-
Za naše opazovanje, kako se je pri snovanju Kat. kulturnega sveta uporabila induktivna metoda, je torej predvsem važno vprašanje, kakšno vsebino so dali pokretu katoliške akcije; kaj so videli značilnega v gibanju, ki si ga zamišlja Pij XI. in ki naj se raztegne na ves katoliški svet. Za točno presojo kakega pokreta pri tujem narodu, za Spoznanje njegovega duha, ki mu daje značilne poteze, za ugotovitev določenih ciljev, ki jih ima pred seboj, je neobhodno potrebno vzeti v poštev vse okolje, ki ta pokret obdaja in v katerem se razvija. Tudi za italijanski pokret Pija XI. bi bilo potrebno, da bi se možje, ki bi radi naš pokret prilagodili onemu v Italiji, poglobili v zgodovino, iz katere je zrastla Pijeva katoliška akcija; da bi razčlenili čas, njegove težave in potrebe, katerim hoče biti kos ta pokret in jih obvladati. Znano načela, ki ga je škof Jeglič postavil za sloveli-
86
sko katoliško gibanje, da je namreč treba upoštevati njegovo tradicijo in dane prilike, bi bilo treba uporahiti tudi za presojo Pijeve katoliške akcije v Italiji. Potemtakem bi morali zidarji Kat. kulturnega Sveta ubrati zgodovinsko pot za točno Ugotovitev, kaj prav za prav hoče tamkajšnji pokret, kakršen je. Zgodovinska metoda pa zahteva mnogo dela in mnogo pripomočkov; tu ni dovolj, imeti pred seboj na študijski mizi samo pravila katoliške akcije kake dežele. Graditelji Kat. kulturnega sveta se pa temu daljšemu študiju niso posvetili. Cemu neki, ko so pa že imeli črno na belem zapisano, kaj je Pijev pokret in kaj hoče? V zgoščeni obliki jim je to pravila tista opredelitev katoliške akcije, na katero se je že popreje naslanjal dr. Slavič. SkoE Jeglič jo kot osnovno podlago svojih pojasnil navaja že takoj v prvih vrsticah. Ta opredelitev, tedaj splošno v rabi, pa ne govori toliko o načinu delovanja kot predvsem o vsebini, širini, v kateri naj se razvija Pijev pokret. In ker je tako opredeljevanje katoliške akcije tako zelo slično tudi vsej širini, v kateri se giblje slovensko katoliško gibanje, smo smatrali, da sta oba pokreta tudi po duhu in ciljih popolnoma enaka. Tako nam je bila ta opredelitev zopet tista Scila in Karibda, ki sta nas zadržali, da nismo mogli naprej na globoko morje Pijevega pokreta, kjer bi dobili novih razgledov, točnejših razvidov, ki bi vrgli novo luč tudi na vprašanja našega katoliškega gibanja.
Ker smo osnovnemu pojmu v katoliški akciji — pokretu dali popolnoma našo domačo vsebino, tudi z drugim pojmom — z organizacijami ni moglo biti drugače. Naravno, kjer so enaki pokreli, morajo biLi enaki tudi njihovi nosilci, organizacije, podobne po svojem duhu in stremljenju. Organizacije Italijanske katoliške akcije so nam postale vzgojno-prosvetne organizacije naše značilne oblike, In na Pijevi katoliški akciji so nam preostale edinole nekatere zunanje organizacijske posebnosti.
Kako smo torej presojali Pij»vo zamisel na njenem praktičnem zgledu v Italiji? Teoretično smo pričeti s pokretom, praktično pa smo končali s samimi organizacijskimi oblikami, v katerih smo z naših slovenskih razmer videli vso značilnost, vse bistvo Pijeve katoliške akcije,
In pogledi tvorcev Kat. kulturnega sveta na naše katoliško gibanje? Držali so se smernic 5. katoliškega shoda. Ta se ni pečal S kako presojo naše tradicije, imel je oči uprte le v prihodnjo«t, ki naj bi se gradila z običajnim delom in po doslej preizkušenih potih. Zato se tudi ljubljanski krogi niso spuščali v kako kritično presojanje obstoječih razmer in ustanov. Olavno nalogo našega katoliškega gibanja so videli v tem, da se izvedejo sklepi katoliškega shoda, Smatrali so, da je najprej treba nekako povezati naše organizacije in jih podrediti skupnemu vodstvu. Vsi tozadevni poizkusi so se vršili z zgolj zunanjimi organizacijskimi sredstvi. Prezrli pa So pri tem, da je treba za res enotno in smotrno delovanje Organizacij pod enim vodstvom, najprej točno razmejiti njihove delokroge, kar je vsaj deloma naročil tudi katoliški shod. Clara paeta boni amici, velja tudi za
87
delovanje katoliških organizacij. Poseganje v posestno stanje posameznih organizacij bi bila namreč mučna zadeva. Dotikalo se ne bi le časti in idealnega stremljenja poedinih organizacij, ampak bi moralo tudi globoko poseči v vprašanje versko-pravne obnove, nekako temeljno zadevo vseh naših združb, ker pri nas tudi vse vzgojno-prosvetne Organizacije govore o versko-nravni vzgoji in je katoliški shod versko-nravno obnovitveno delo naložil kot eno prvih nalog tudi tem organizacijam.
Ker je bila versko-nravna obnova glavna naloga našega katoliškega gibanja za prihodnjo dobo, bi moralo ravno to vprašanje postati praktično izhodišče, iz katerega naj bi se jela reševati vsa naša organizacijska problematika. Žal. da smo vprav v vrtincu tega vprašanja ostali neorientirani in nismo točno vedeli ne kod ne kam.
V čem naj obstoji versko-nravna obnova našega naroda, kaj naj bo njen določeni cilj in katera sredstva naj vodijo do nje, o tem katoliški shod ni razmišljal, Ali je pa bilo sploh potrebno baviti se s takimi podrobnimi vprašanji? Vsekakor, Da je najvišji normativni cilj vsakega versko-nravnega obnovitvenega dela krščanska popolnost, je jasno. Toda težave nastanejo s praktične strani, ko je treba začeti z obnovo. Krščanska popolnost ima svoj najvišji vzor v Bogu; Kristus je rekel; Bodite popolni, kakor je vaš oče v nebesih popoln. To je tako visok in svetel zgled, da ostane in bo ostal le ideal, kateremu se ljudje le bolj ali manj moremo bližati. Naravno je, da ga krščanstvo zato skuša dosegati po različnih poteh, kakor so primerni razmeram in potrebam življenja. Svetniki so gotovo najlepši in najvidnejši cvetovi krščanske versko-nravne popolnosti. Kako različni pa so ti vzorniki krščanskega življenja v posameznih dobah krščanstva. in kako različna pota, po katerih so se dvigali k svetosti. Zato ni napačno, če trdimo, da, kakor ima vsaka večja doba svoje vrste svetnike, tako ima tudi svojevrstne bližnje vzore krščanske popolnosti in času primerna pota za versko-nravno obnovo človeštva. Kakšni naj bi bili laki vzori in sredstva za razmere in potrebe ka-tolištva po svetovni vojni, ko čutimo potrebo po notranji obnovi, in ko s ponosom lahko priznamo, da doslej nismo rok križem držali? Ker katoliški shod zaradi naglice pri svojem delu na vsa ta vprašanja ni mogel misliti, je ta naloga pač prešla na tiste, ki so hoteli nadaljevati delo njegovo in njegove želje izvesti v Življenje. Kakor se doslej S temi vprašanji ni nihče smotrno bavil. lako SO se tudi snovatelji Kat. kulturnega sveta v tem pogledu zadovoljevali s splošnimi sklepi in načrti. Poudarjali so, da bomo pri nas s sistematičnim delom skušali poživiti verskega duha, značajno katoliško mišljenje in delovanje. Kje in s čim? V naših vzgojno-prosvetnih organizacijah, zlasti s ciklusi sistematičnih predavanj.
Glavni cilj katoliškega gibanja po zadnjem katoliškem shodu naj bi bila versko-nravna obnova našega naroda, praktično pa smo se navduševali predvsem za prosveto. Toda tudi glede le je vladala velika nejasnost. Mnogo se je govorilo o sistematičnih predavanjih, a v čem naj bo ta sisiem, ni nihče povedal, Pravila naših prosvetnih društev So v jedru in po obliki nastala že pred vojno, zato je njihovo
402
vzgojno-prosvetno delovanje oblikovano za razmere, ki so bile v mnogočem drugačne, kakor so pa nastopile za Slovence po vstopu v novo državo, Opredelitev prosvetnega dela v pravilih Prosvetne zveze: širiti izobrazbo na krščansko-socialni podlagi, poudarja bolj Smer in duha izobrazbe, kot pa njeno določeno vsebino, Vsebina je po taki določitvi lahko povsem leksikalna, a če taka izobrazba kaj prida koristi ljudstvu, je pa veliko vprašanje. Nov položaj, v katerega smo Slovenci po svetovni vojni prišli, bi zahteval primernega izraza tudi v vsebini, obsegu in smeri Ijudsko-prosvetnega dela.
Se manj se je načenjalo načelno važno vprašanje, v kakem razmerju je in naj bo naše prosvetno delo do versko-nravne obnove. Eno kot drugo smo naglašali, a njune medsebojne življenjske ni nihče skušat do dna raziskati. Stališče, ki smo ga zavzemali na Življenje okoli sebe, je bilo zelo preprosto: nadaljevati je treba z dosedanjo prakso, računati moramo z dosedanjimi organizacijami, kakor delujejo.
Iz povedanega sedaj lahko presodimo, kako smo uporabljali induktivno taktiko, Na prvi pogled je razvidno, da posameznih činjenic, ki so prihajale v poštev za presojo, nismo jemali kot nekaj organič-nega, kot del nekega življenja, pokreta. Kes je, Pijevo zamisel smo začeli presojati kot pokret, a konec koncev smo obstali le pred organizacijsko obliko in v njej gledali vso katoliško akcijo. Se bolj dosledno smo hodili po tej poti v pogledu na domačo tradicijo in dane prilike, ki naj bi jih približali Fijevi zamisli, Na domači strani sploh nismo pričeli s pokretom kot takim, da bi namreč svojo preteklost in sedanjost opazovali kot nekaj življenjsko razvojnega. Imeli smo pred očmi edinole organizacije, določeno pravo, vse smo gledali dogma-tično trdno, vse obstoječe nepremakljiva norma. Induktivne taktike torej nismo uporabljali organično — če se smemo tako izraziti; slovenskega katolištva nismo primerjali z italijanskim, nismo primerjali pokreta s pokretom. duha z duhom, življenja z življenjem. Zanimale SO nas le organizacijske oblike, ki smo jih sporejali, oziroma z njimi hoteli izpopolniti svoje organizacijsko življenje. Induktivno taktiko smo uporabili zgolj mehanično. In ravno v tej formalistični izrabi je bil glavni vzrok neuspeha, ki ga je doživela njena prva aplikacija v Ka t. kulturnem svetu. Le mehanično prilagojevanje naših organizacij organizacijam Pijeve katoliške akcije v Italiji seveda ni moglo doseči cilja, ki ii ga je postavil ikol Jeglič, da bi se naše katoliško gibanje približalo Pijevemu pokrelu v Italiji. Po tej poti smo zašli le v slepo ulico, kjer se je pokazalo, da ne moremo nikamor dalje. Da, bili smo priseljeni storiti korak, ki ga je škof Jeglič v začetku leta 1926. izrecno odklanjal, da smo namreč posneli zgolj laško organizacijsko obliko. Mehanično posnemanje tujih organizacijskih oblik se je pokazalo kot neplodno in brezkoristno za slovensko katoliško gibanje.
Krivico bi delali, ko bi menili, da je škof Jeglič ie od vsega pO' četka mislil na mehanično uporabo induktivne taktike. Ko jo je začrtal v svoji novoletni besedi, je pokazal le smer, v kateri naj se
89
Slovenci bližamo Pijevi katoliški akciji. Njegove besede so tako splošne, da je taktiko mogoče umevati tudi v organičnem smislu. Da je s svojimi sodelavci zašel na mehanično pot že takoj pri prvi praktični uporabi svojega načela, je lahko razumljivo. Osrednji vzrok je ie tolikokrat omenjena opredelitev katoliške akcije, ki gre le v širino, ne pa v globino, Pomisliti moramo, da so s praktičnim delom združene mnoge težave, ki jih teoretično presojanje kake stvari ne pozna. Tvorci Kat. kulturnega sveta so stali tako rekoč pred računsko nalogo, v kateri sla bili Pijeva katoliška akcija v Italiji in na drugi slrani naše katoliško gibanje dve neznanki. Treba ju je bilo določiti brez tretje znane činjenice, na katero bi se z gotovostjo mogel opirati račun. Ves račun je temeljil le na njuni medsebojni primerjavi. 2e majhen pogrešek na eni strani pomeni napako na drugi. In zgradba Kat. kulturnega sveta, postavljena na napačnih postavkah, ni vzdržala teže dejanskega življenja, ampak odpovedala.
Glavna in najtežja neznanka je bila Pijeva katoliška akcija. V analizi njene vsebine smo prišli dalje, kakor pa sorazmerno v presoji domače tradicije in danih prilik. In trditi smemo, da je ravno površna sodba domačih razmer doprinesla precejšen delež, da nismo prišli veliko preko zunanje organizacijske lupine Pijeve zamisli, Ko bi se namreč poglobili v domačo organizacijsko problematiko, bi gotovo v katoliški akciji jeli iskati kak praktičen nasvet in odpomoč, in to bi nas vodilo v globino Pijevih misli in načrtov. Preko zunanje organizacijske oblike bi se kolikor toliko približali njenemu jedru, njeni idejni vsebini. Pri vseh začelnih težavah in negotovostih, ki so pri vsakem človeškem delu neizogibne, bi nam to brez dvoma več koristilo, kakor posnemanje zgolj zunanjih organizacijskih oblik.
S Kat. kulturnim svetom se končava prvo razdobje naše slovenske rasti proti Pijevi katoliški akciji. Osnovne poteze le dobe je težko zasledovati, ker se njeno stremljenje razvija pomešano Z vrvežem našega organizacijskega življenja, ki je skipelo po zadnjem katoliškem shodu, In ravno to organizacijsko kipenje je bilo tisto okolje, iz katerega je več ali manj organično ras tla naša misel na katoliško akcijo, Pri svojih vprašujočih pogledih na Pijevo zamisel smo trdno stali na domačem katoliškem gibanju; stavili smo ga v vrsto, ki mora teči nekako vzporedno s katoliško akcijo.
Praktični nagibi, ki so vzbujali in vodili naše težnje po tem po-kretu, zamišljenem na najvišjem cerkvenem mestu, pa so bili različni. Dušnopastirska duhovščina je upala v katoliški akciji dobiti odpomoč v težavah, ki jih je imela z razcepljenim organizacijskim življenjem po katoliškem shodu, katoliška akcija naj bi prinesla rešitev našega organizacijskega vprašanja. Uradna stremljenja v tej smeri pa je narekovala predvsem želja ustreči naročilom Pija XI,; pri tem se pa ni popolnoma prezrla domača problematika, ker naj bi katoliška akcija pri nas rešila tudi vprašanje enotnega vodstva naših organizacij.
Praktični razlogi, ki so nas vodili proti Pijevi zamisli, so bili torej različni — zaradi različnh pogledov na naše domače razmere
90
in njihove organizacije. A vendar SO se le različne težnje združevale v skupni želji, imele eden in isti cilj: spopolnitl dosedanje slovensko katoliško gibanje, kar se jc praktično poskusilo s Kat. kulturnim svetom, Tistega ni dosegla ta ustanova, zaradi česar je bila ustvarjena brez vsakega uspeha pa vendarle ni bila.
Za naše katoliško gibanje je pokazala, da ga ni mogoče spo-polnjevati kar z mehaničnim prenosom tujih organizacijskih oblik v domače življenjsko okolje. Vsako spopolnjevanje zahteva upoštevanje njegove celotne problematike: pokret je organizem, ki živi, ni pa mrtva zgradba, kateri se brez nadaljnjega lahko nekaj prizida. Glede katoliške akcije je postalo očito, da z naših razmer gledana, ne more biti edinole v nekaterih organizacijskih oblikah, sicer bi morale te oblike tudi v naših razmerah roditi življenje, ki jih napolnjuje v Italiji, In ta organizacijska neplodnost je pokazala, da Pijeva zamisel leži globlje, zunanja oblika je pa samo lupina, za katero se skriva pravo jedro.
To slednje spoznanje o katoliški akciji, ki se je izcimilo iz dela okoli Kal. kulturnega sveta, je brez dvoma prvega praktičnega neuspeha največji uspeh; v naslednjih lelih je postalo tista osnova, na kateri je dalje rastlo naše prizadevanje za Pijevo katoliško akcijo v slovenskih razmerah.	(Dalje prihodnjič.)
Dr. Fr. Ambrožič.
NEKAJ PSIHIATRIČNIH VRSTIC, I.
O samomoru pri duševno bolnih in abnormnih ter o vplivu psihičnih abnormnosti na odgovornost samomorilcev.
Problem samomora skušamo razumeli od dveh plati: psihološke in psihopatološke. Oziramo se pri tem torej po eni strani na motive in druge pobližje psihološke okoliščine samomora, po drugi plati pa na abnormne psihične ustroje, ki jih morda pri samomorilcih lahko najdemo.
Samomori oziroma poskusi samomora se lahko dogajajo v poteku vseh raznih duševnih bolezni. Najbolj pogost je samomor pri melanholikih, ki store ta korak pač pod vplivom grozavosti, raznih blodnih idej in pa iz popolne naveličanosti življenja in skrajnega obupa. Nič redkega niso samomori oziroma samomorilni poskusi pri shicofrenikih,1 posebno v početku bolezni. Shico-Ireniki izvrše samomor radi na kaj čuden način, včasih z izredno krutostjo in brutalnostjo; to ustreza pač svojevrstni izpremembi ihicofrcnikove osebnosti. Takisto se dogajajo samomori pri raznih
1 Shizofrenija ¡e najbolj pogosta vrsta duševnih bolezni, saj prištevamo 70 odstotkov psihotikov k tej skupini. Okvare, ki jih povzroča shicolreni bolezenski proces, se kažejo kot splošna oslabitev aktivne socialne osebnosti v lažji ali težji meri. Predvsem so za to psihozo značilne motnje čustvovanja in hotenja ter misclski razcep in razkroj. Nasproti tem knrdi-nalnim simptomom so drugi pojavi — prav pogoste so čutne prevare in blodne ideje — manj specifični.

progresivnih bebavostih, n. pr. pri progresivni paralizi,T senilni demenci {starčevski bebavosti), e p i I c p s i j i, posebno pogosto pa pri možganski arteriosklerozi. Samomor seveda nikakor ni brezpogojno znamenje duševne abnormnosti, toda večina samomorilcev spada vendar k bolestnim (patološkim, abnormnim] osebnostim ali pa celo trpi za očividnimi boleznimi.
Tudi pri duševno bolnih je samomor lahko nameren, saj imajo lahko tudi psihotiki motive zanj. Motivi so pri namernem samomoru kaj različni, n. pr. gospodarski, erotični, potem razni konflikti, bojazni, razna čustveno močno naglašena doživetja, strah pred boleznijo itd. Sicer pa dostikrat pravega motiva za samomor niti ne izvemo! pogosto motiv niti samomorilcu ni prav jasen.
Mimo motiva se nam je ozreti še na njegovo posebno psihološko strukturo; pod tem razumevamo pobližje psihološke okoliščine, ki se pod njimi realizira samomor. Tako poznamo posebno vrsto samomora, kjer ta pomenja pobeg pred življenjem: dotični človek ima jasno in zavestno namero, da se s smrtjo odtegne nevzdržni situaciji. Zopet v drugih primerih je samomor nasledek akutne vzburitve. Tak akt je čisto impulziven, samomorilec niti prav ne dojame, za kaj gre. Tak samomor je neka primitivna reakcija, rekli bi reakcija pO načinu kratkega stika. Zopet posebna psihološka vrsta samomora je teatra-tičen Samomor; hoče se mu le demonstrativnega učinka in prav za prav ni resno mišljen. Seveda se lahko tudi posreči. Dostikrat je smoter take demonstracije kakršno koli izsiljevanje.
Vprašanje, ali je človek, ki je položil roko nase, za ta svoj akt odgovoren ali ne, je prav Za prav vprašanje po kakovosti njegove duševnosti. Vprašanje po krivdi je vprašanje po svobodni volji. Kriv je samo tisti, ki je bil ob času svojega dejanja presoden. Brez vra-čunljivosti ni krivde; kdor ni razsoden, ni zmožen krivde, torej tudi ni kazniv. Duševna bolezen uniči obe sposobnosti za odgovornost, namreč sposobnost, da bi človek uvideval napačnost kaznivega dejanja in pa sposobnost, da bi uravnaval voljo po tej uvidevnosti, Ce je bil samomorilec duševno bolan ali če je bila njegova zavest kakor koli okvarjena, ni odgovoren oziroma ni zmožen krivde; kajti duševna bolezen ali okvara zavesti izključuje svobodno voljo in s tem odgovornost oziroma krivdo.
Drugače nam je presojati krivdo za dejanje pri onih samomorilcih, katerih duševnost je tako Tekoč na meji med duševnim zdravjem in boleznijo. To vmesno področje je prav široko. Tu najdemo lahke shicofrenije, manije, melanholije, početne epileplič-ne spremembe bistva, začetne ali pa izboljšane paralize, lažje oblike bebavosti, predvsem pa je semkaj uvrstiti najmnogovrstnejše oblike psihopat i j e.
Zaradi velike praktične važnosti se moramo pobližje ozreti ravno na te slednje, ker se iz psihopatov in njim sorodnih abnormnih osebnosti posebno pogosto rekrutirajo samomorilci.
- Progresivna paraliza se more razviti edine le na bazi svoječasn^; luetične infekcije.
n
Psihopati £0 ljudje, katerih ustroj je abnormen, abnOrmne (rte njili bilja pa zadevajo izključno samo sfero čustvovanja in hotenja. Lahko jih definiramo tudi kot individuje abnormnega psihičnega ustroja, ki zaradi svoje abnormnosti trpe ali pa zbog njih abnormnosti trpi občestvo. Psihopatija je izraz degeneracije, ki izhaja iz abnormnc osnove. Ta abnormni ustroj je v večini primerov prirojen in se podeduje dalje, včasih pa je tudi v teku življenja pridobljen po vna-njih okvarah.
Psihopate je težko porazdeliti v tipične skupine. Skušali pa bomo prikazati nekatere posebno pogoste tipe, ki pokazujejo bolj ali manj enotno strukturo in so deloma povezani tudi po socialnih zreliščih.
Tako bi navedli tip depresivnih psihopatov, Značilna zanje in osnovna poteza njih bitja ter tudi njegova podlaga je bolestna raz-branost depresivnega značaja. Ta razbranost obvladuje vso miselnost, čustvovanje in dejavnost teh ljudi. To so težkokrvni, neodločni, mehki in dobrosrčni ljudje, pogosto globoko religiozni. Zopet drugi teh depresivnih tipov so trajno nat&knjeni, slabovoljni, zagrizeni in sovražni sebi in drugim, egoistični, mrzli, hudobni, samotarski. Ravno pri tem tipu so samomorilni poskusi posebno pogostil obenem S samomorom pa pride pri takih individujih istočasno tudi do agresivnih tendenc navadno nasproti najbližji okolici, kakor da je ona kriva vsega gorja, ki muči takega človeka, Taka depresivna razbranosl se ob priliki lahko močno stopnjuje, posebno pod vplivom določenih zunanjih dogodkov, kakor so izguba premoženja, službe, smrt svojca, nezvestoba. V takem primeru naraste ona habitualna razbranost do silovitega afekta, ki podere vse notranje zavore in se skuša sprostiti navzven. Težka pobitost, groza in obup se potem kaj lahko raztreščijo v težki agresivnosti nasproti sebi, a istočasno tudi nasproti svojcem.
Pogosti so samomori nadalje med tkzv. eksplozibilnimi psihopati. To so ljudje, ki se ne le posebno lahko vznevoljijo, zjezc in notranje vzburijo, ampak tudi niso zmožni, da bi ta negativna čustva v sebi zapirali. Njihova nasajenost si da duška v zmerjanju in razsajanju, razbijanju, žalitvah in napadih, pretepanju in uporabi noža.
Največji sovražnik lakih ljudi je alkohol, ki zvečuje vzburlji* vosi in zmanjšuje psihične zavore. Razdražcnost, nataknjenost jih ravno žene k pijači. V opoju počne tak človek vse mogoče antiso-cialne akte in lahko izvrSe tudi samomor. Izven lakih eksplozibilnih vzburitev so pa te vr§te psihopati lahko dobrodušni in mehki, prijazni in vodljivi, dobri zakonci in izvrslni tovariši.
Ne redko srečujemo tkzv, uveljavoželjne psihopate, pravimo jim tudi histerični značaji. Njih osnovna značajska poteza je ta: namesto da bi se zadovoljili s svojimi Življenjskmi zmožnostmi, čutijo taki individuji potrebo, da bi se sebi in drugim zdeli nekaj večjega, kakor v resnici so, da bi doživeli več, kot so pa doživeli zmožni. Za lake ljudi je privlačno vse, kar je čim bolj učinkovito, brezmerno in ekstremno. Zmeraj morajo igrati neko vlogo, zmeraj morajo biti zanimivi, pa četudi na škodo svojemu glasu in svoji časti, Ce ne gre drugače, skušajo obrniti pozornost nase z boleznijo pa igrajo teater
93
niučenika iti trpina. Pri tem so lahko čisto brezobzirni nasproti sebi in jim ni nič, če si zadajo tudi prav težke poškodbe; pokazujejo izrazito hotenje, da bi bili bolni, če Le vidijo, da jim to zagotovi zadosten učinek na njihovo okolico,
Psihopatične samomorilce bo glede vprašanja krivde presojati kajpada strože kakor one, ki so izvršili samomor v stanju duševne bolezni. Ker pa je duševnost psihopatov vendarle iznakažena, pomanjkljivo razvita vsaj v sferi čustvenosti in hotenja in torej vsaj gotovo do neke mere patološka, je pri psihopatičnih individujih tudi krivda temu primerno zmanjšana.
Znano je, da je pri ženah naklon k samomoru ravno v času menstruacije zvečan, posebno pri psihopatinjah, Tekom nezakonske nosečnosti pride dostikrat do mnogovrstnih psihično izzvanih motenj, vzburitev, reaktivnih depresij. V takih stanjih je mogoč tudi samomor ali vsaj poskus. Večinoma so taka stanja izraz nečesa bolestnega v duševnosti teh žensk. Zato bomo presojali njih krivdo bolj milo kakor pri polnovrednih.
Glede samomora, izvršenega v pijanosti velja pripomniti: Če se je kdo namerno upijanil, da bi v popolni pijanosti, torej oropan pameti, izvršil samomor, je v polni meri kriv (actio libera in causa). Če pa je bila pijanost neprostovoljna, torej je ni zakrivil sam in namerno, pa je v takem stanju izvršil suicid, ni odgovoren.
II.
Alkohol in duševne bolezni.
Neposredno povzroča alkohol nekatere duševne bolezni, ki so torej naravnost alkoholske psihoze. K takim prištevamo:
1.	Delirium tremens (pijanski bledež); na njem obole samo kronični dolgoletni pijanci, skoraj izključno ali vsaj večinoma žganjarji. Za pijanski delir je značilnih več simptomov. Tak delirant je ves v grobem drgetu, nemiren, ne spi nič. Prepuščen samemu sebi je ves zatopljen v svoja delirantna doživetja. To so nekakšna fantastična doživetja, podobna sanjam; n. pr. delirantu se zdi, da je soba polna nekih čudnih bitij, ki mu groze in ki zopet izginjajo v nič, nakar se pojavi druga še bolj grozotna scena. Ali: cela okolioa je spremenjena, soba je pivnica, postelja miza itd. Značilne so za deli-ranta čudne prevare, predvsem vizuelne, Halucinirani liki se naglo premikajo. Če ne nastopi smrt zaradi oslabelosti srca, je delirant v 3—7 dneh zdrav.
2,	Akutna alkoholska halucinoza, ki se prav tako razvije samo na bazi kroničnega alkoholizma- Za to psihozo so značilne akustične čutne prevare in grozave blodne zaznave predvsem v smislu preganjanja. Ti halncinanti slišijo glasove, ki jim očitajo njihove pivske razvade, njih morebitne zablode, njihovo temno preteklost ali pa jih dolže prav hudih reči, Pogosto sliši tak bolnik za seboj razgovore svojih zasledovalcev. Razumljivo je, da je zaradi tega več ali manj stalno v napetosti in grozi, Prav v tem
94
je iskati vzroka za tako pogoste samomore ali vsaj suicidne poskuse pri pijanski halucinozi,
3. Alkoholska ljubosumnost na b 1 o d n j a v o s t. Kronični alkoholiki so neredko ljubosumni. Spočetka izražajo Ijubo-sumnostne ideje navadno samo v pijanosti in jih v treznem stanju zopet korigirajo. Polagoma pa pride do tega. da se teh šumenj tudi v treznem stanju ne iznehe in končno SO čvrsto prepričani o ženini nezvestobi. Tak pijanec dolži zakouolomnih odnošajev vse mogoče osebe: svoje prijatelje, sosede, posebno rad pa krvne sorodnike, odrasle sinove, očeta, brate.
A. Kronični alkoholizem. 0 kroničnem alkoholizmu kot bolezni smemo govoriti šele tedaj, če je uživanje alkohola iz navade vodilo do telesnih ali duševnih okvar ali, kakor je to največkrat, do enih in drugih. Od telesnih okvar je omenili posebno motnje krvnega obtoka (hipertrofijo in razširjenje srca, posebno pri pivcih piva, okvara srčne mišice pri žganjarjih), nadalje so neredko prizadete obisti, predvsem pa jetra; tudi periferno Živčevje trpi, Na duhovnem področju sledeče: horicont alkoholika je utesnjen, tak človek ni več zmožen, da bi se priučil česa novega, nagiba se k plitkemu mišljenju, k praznim besedam; v težjih primerih so kronični alkoholiki naravnost bebasti, njih razsodnost je slabotna, a spomin in zapomnivost sta okvarjena. Na čustvenem področju je značilen pivski humor. t. j. neka plitka dobrovoljnost. Čustveni izlivi so malo stalni; navdušenje za kak plemenit cilj se lahko že v naslednjem Irenutku umakne jokavi ganjenosti ali jezavi razdraženosti. Sčasoma postane kronični pijanec vse bolj etično depraviran, Da more zadostiti svoji pivski sli, se mora zatekati k izgovorom, k lažem. Pada čim dalje bolj. je nemareh pri delu, ga zamuja, postaja nezanesljiv, se hitro utruja. Doma je razdražljiv, brezobziren in surov, žena in otroci trpe pomanjkanje, da more on piti, ženo in otroke zlostavlja, iz žene iztiska zadnjo paro, kar se da prodati, proda, 2e zgodaj izgubi smisel za takt in sramežljivost,
Glede vprašanja, koliko je alkohol i n d i r c k t n o kriv nastajanja duševnih bolezni, so se pa nazori psihiatrov v zadnjih letih dokaj predrugačili. Skozi desetletja se je zdelo kot nekaj čisto gotovega, da more kronično pijanstvo povzročiti spremembo dedne mase in s tem dedno okvaro, ki ima za posledico, da se v potomstvu alkoholikov kopičijo psihopati, debilni, epileptiki in zopet alkoholiki, Danes pa se zdi kvarni vpliv alkohola na klico najmanj zopet prav problematičen. Raziskovanja na potomcih kolikor mogoče dedno zdravih pijancev, torej alkoholikov, ki niso bili obremenjeni z nobenimi drugimi dednimi okvarami, niso ugotovila nobenih kolikor toliko številnih lelesno ali duševno manjvrednih individuov. Pri otrokih pijancev niso raziskovanja glede psihičnih lin telesnih anomalij ugotovila nobene razlike v tem, ali so bili OtTOci rojeni v alkoholski ali pa v predalkoholski življenjski periodi staršev. Tem ugotovitvam nasprotujejo edino poskusi Agneze Bluhtn, ki so na miših v osmih generacijah pokazali kot dozdevno, da alkoholizem
95
staršev povzroča zmanjšanje vitalnosti [povečano umrljivost dojenčkov), ki postane pri potomstvu dedna.
Toda temu so drugi po pravici ugovarjali, češ da s temi poskusi še ni dokazan nastanek kakršnih koii težjih delektov v dedni masi; predvsem pa da ugotovitev Bluhmove ni kar tako aplicirati na človeka.
Ce potemtakem zaenkrat ni še dokazana okvara dedne mase po alkoholu, marveč je po novejših raziskovanjih postala raje celo malo verjetna — izvzeti pa je tu seveda alkoholizem matere med nosečnostjo, ker ta vodi do kroničnega zastrupljanja plodu in S tem nedvomno do težke okvare; prav tako najbrž spočetje v pijanosti — je vendar treba ostro naglasiti, da je še dosti drugih razlogov, ki je zbog njih kaj malo želeti, da bi se alkoholiki, ali vsaj večina alkoholikov, plodili. Prvič zaradi tega, ker nam je pogosto iskati osnovo ravno težkega alkoholizma v podedovanem psihopatičnem ustroju, čigar posledice so, neodvisno od alkoholizma, že same po sebi za potomstvo kvarne. Predvsem je pa pomisliti na izredno kvarni vpliv, ki ga ima pivska rodbina na razvoj in vzgojo otrok. Tudi če potomstvo morebiti ni ogroženo glede svojega ustroja, je komaj mogoče zadosti visoko oceniti ogroženost po miljeju.
V neredkih primerih je opit človek lahko eminentno nevaren svoji okolici. So ljudje, kt jih pogosto, dasi ne redno, spravi večja ali manjša količina pijače v težko vzburjenost, a hkrati se jim lavest zakali, Tako stanje traja lahko čisto kratek čas. lahko pa tudi cele ure. Ko mine, sc dotični prav nič ne spominja, kaj je v svoji pijanosti počel, V takem stanju je dotičnik lahko zelo nevaren: navali z nožem ali čimer koli na ljudi, razbija, kar mu pride pod roko. Take patološke pijanosti lahko nastopajo predvsem pri starih pijancih, arteriosklerotikih, pri ljudeh z okvaro lobanje in možgan, najbolj pa pri vzburljivih, histeričnih psihopatih,
IU.
0 medsebojni zvezi med seksualnimi zablodami in duševnimi boleznimi ter anomalijami,
Seksualne zablode niso niti posredno niti neposredno krive duševnih bolezni. Ce že v poteku psihoz nastopajo — treba pa je reči, da niso ravno pogoste —, pomenjajo le priložnostni simptom, Za nobeno duševno bolezen ni tipična kaka posebna vrsta seksualnih perverzij,
Zakaj nastopajo pri psihotikih spolne zablode? Spolne zablode bazirajo na anomalijah nagonskega življenja. Vsaka duševna bolezen, najsi bo organska ali endogena,3 izpremeni nagonsko življe-
Organske psihoze so one duševne bolezni, ki so povzročene po vidnih in prtjeniljivih, torej materialnih izpremembah v organizmu: taki vzToki so lahko; razni možganski procesi, zastrupljanja, materialne izprememhe na drugih organih, ki pa učinkujejo tudi na možgane. — Pod endogenimi psihozami razumevamo one duševne bolezni, ki jim pravega vzroka še ne poznamo, mislimo pa, da nastajajo iz notranjih, ustroju (konstituciji) svoj-
96
nje, bodisi njegovo jakost, bodisi izrazitost posameznih nagonov, predrugači pa tudi zmožnost poenotenja in zaviranja nagonov.
Pri organskih in endogenih duševnih motnjah se seksualne perverznosti navadno izgube med ostalimi splošnimi simptomi. Dogaja pa se tudi, da vzbudi pri začenjajoči se duševni bolezni ta ali ona seksualna abnormnosl pozornost okolice prej, kakor pa kak drug psiholični simptom in je potem ta seksualna abnormnost prvi povod za internacijo (n. pr. pri maniji, pri incipientni paralizi ali pri senilni demenci).
Od posameznih oblik seksualnih perverzij je pri psihotikih morda še najpogostejši ekshibicionizem (demonstrativno po-kazovanje erigiranega membruma, pri Čemer navadno dotičnik hkrati še masturbira). Najdemo ga pri idiotih in slaboumnežih, tu in tam tudi pri senilni in paralitični bebavosti; tudi shicofTeiiiki pokazujejo včasih ekshibicionistične tendence.
Pedolilijo (nagnjenje do otrok ali mladostnikov in njih seksualno izrabljanje) opazujemo pri začenjajoči se senilni demenci, pri prirojeni in epileptični slaboumnosti.
G e r o n t o f i 1 i j a (nagnjenje do starih oseb} se pojavi posebno pri slaboumnežih,
Z o o F i 1 i j o ali sodomijo (izrabljanje živali za spolne manipulacije ali akte) najdemo pri duševno zaostalih, pri epileptikih in dementnih.
Po mudili se nam je še ob vprašanju o n a n i j e. Posebno pri moških, manj pri ženskih mladostnikih v periodi razvoja [v puber-tetni in postpubertetni dobi) je onanija tako rekoč pravilo, ki ima le malo izjem;, zato ni mogoče kar tako reči, da bi to bilo nekaj bolestnega. V tem času je onanija nekak Fiziološki izhod med silovitostjo mladostnega Spolnega nagona in pa socialnimi zahtevami ter takratno duševno situacijo. Če pa kdo onanira še po že dovršenem razvoju ali se celo na ljubo onaniji odreče normalnemu seksualnemu udejstvovanju ali pa onanira še poleg normalnega seksualnega udejstvovanja, potem je to odločno nekaj abnormalnega. Podlaga za tako bolestnost je lahko abnormno hitra vzbudljivosl fantazije ali spolnega nagona, dalje lahko tudi nervozna labilnost ali pa psihopatične značajske poteze ali pa končno kaka zadušena perverzija. Svoj čas so teološke, pedagoške in pa tudi prve zdravniške publikacije označevale onanijo kot strašno zlo, kvarno za telo in dušo; povzročala naj bi vsakovrstne bolezni, posebno spolne in pa bolezni možgan in hrbtenjače. Kaj je v resnici z njeno škodljivostjo? To vprašanje še do danes ni docela razčiščeno. Gotovo je, da je masturbant ves zajet od svojih sanjavih Fantazij, zaradi česar težje doseže naravni seksualni smoter. Njegovo psihoseksualno življenje se vse bolj odceplja in odtujuje od seksualne realnosti, Pri brezmerni onaniji lahko sčasoma nastopi splošna preobčutljivost in vzburljivost, nemir in utrujenost, lahko tudi impotenca.
skih prcdispozicij. Take osnove za duševno bolezen so ie od spočetja v dotičnih individujih podane
97
Kot telesni akt onanija vsekakor ni kvarna; vse njene kvarnosti imajo psihično korenino. Ravno duševna predelava onanije je važna, oziroma posledice te predelave, iz tega se porajajo občutki krivde in manjvrednosti, pa ludi splošna hipohondrija, celo prav pogosto blodnjave reakcije fmasturbanska blodnja); taki ljudje misiijo, da vsakdo vidi na njih posledice onanije. da se jim vse smeje, da jih vse opazuje, da jih vse zaničuje in zasramuje. Onanistu, ki v večni borbi s svojim onanističnim nagonom doživlja vedno nove neuspehe, se tudi ne more razviti in učvrstili zadostno samozavest.
Kar se tiče onanije pri psihotikih, je omeniti, da je med shico-freniki dobiti včasih kar brezmerne masturbante. Ena od korenin onanije pri teh bolnikih je pač ta, da psihoza okvari vitalne nagone fn. pr. lakota, seksualnost} in sprosti psihične zavore;' drugi razlog je pa v duševni izolaciji od ženskega sveta.
Veliko večjega pomena, pa tudi neprimerno bolj pogoste so razne spolne zablode pri psihopatih- Lahko rečemo, da pri teli ljudeh prekašajo Seksualne abnormnosti po svoji (naravni in kriminalni) pomembnosti vse druge razne anomalije, ki jih sicer najdemo pri psihopatičnih osebnostih. Razlog za ta pojav je pač v patološki svojskosti teh degenerativnih tipov. Seksualni nagon igra že pri normalnih osebah1 ogromno vlogo. Pri degenerativnih indi-viduih pa ta nagon vpliva na celo osebnost V taki meri, da daleč prekaša izrazitost in pomen seksualnosti pri normalnem človeku, Celotni ustroj psihopatične osebnosti je disharmoničen. Ravno zbog te ustrojstvcne neizravnanosti se vpliv seksualne sfere tako razbohoti, da lahko igra prvo vlogo v njih duševnem življenju. So pa tudi še drugi faktorji, ki učinkujejo tako pogubno, da stopi pri psihopatih seksualna sfera toliko v ospredje. Tako je pomembna predvsem bolestna jakost Seksualnega nagona. Pri psihopatih, ki je zanje naravnost značilna brezmernost v intenzivnosti kakršnih koii psihičnih dogajanj, je patološka jakost spolnega nagona prav pogosta. Nevarna je posebno, če se ji pridruži še abnormno hitro naraščanje seksualne vzburit ve. Takrat v trenutku odpovedo vse razumske in čustvene zavore, ki z njimi tak psihopat sicer razpolaga in ki so tudi lahko kar dobro razvite ter čislo zadostno učinkovite nasproti drugim nagnjenjem in nagonom. Važna je pri teh individuih takisto zvečana dojemljivost za vse mogoče vplive, ki vzbujajo spolni nagon. Tako lahko psihopatu vzbudi spolni nagon gotove situacije ali osebe, ki bi človeku z normalnim seksualnim ustrojem ne dražile spolne sle; kak sam na sebi brezpomembni slučaj (n, pr, srečanje z otrokom ali nerazvito osebo ali starko na samem) Ze lahko spravi takega Človeka proti njegovi nameri v nevaren položaj. Najvažnejši faktor za seksualno življenje psihopatov pa je abnormna duševna labilnost, ki je sploh karakteristična za psihopatično osebnost. Ta abnormna psihična uplivljivost se pri psihopatih kaže tako v sleri predstav kakor
4 Duševno bolni Človek pokaztljc in razgalja mnogokrat temne zahotke in nagone svoje podzavesti, stvari, ki žive v vsakem človeku, ki pa so že zdavnaj skrbno izrinjene iz zavesti in to kolektivno po kulturi, pri vsakem posamezniku pa po individualnem razvitku.
Ua£oilovDi VilLoik.
7
98
čustev in hotenja ter se očituje v abnormnem menjavanju nazorov, nagnjenj in stremitev. Zato je razumljivo, da je pri njih tudi seksualni nagon izrazita labilen. Zbog tega se nagnjenje in smer nagona ne fiksirata tako kot pri normalnem. Prav te labilnosti jih lahko — vsaj neprimerno lažje kakor pa normalnega Človeka z njegovo učvrščeno in točno diferencirano smerjo spolnega nagona — vsakovrstne slučajnosti, priložnosti, vabljenja in karkoli Se zapeljejo v razne seksualne zablode, tudi perverzne, n. pr. homoseksualne zablode, nenravna dejanja z otroki ali polodraslimi, k ekshibicioni-stičnim aktom in podobnemu.
Perverzno udejstvovanje seksualnega nagona olajšuje vse, kar sploh in pri psihopatih še posebej okvarja duševno ravnovesje in utesnjuje psihično odpornost. Tak kvarni moment je v prvi vrsti alkohol, ki oslabi čustvene in razumske zavore, hkrati pa še pojači nagon sam. Podobno morejo izzvati temporarno pojačenje nezaviranih in neurejenih seksualnih pobud in lemu sledeča abnormna dejanja tudi duševne vzburitve ali tudi velika telesna izčrpanost. Tak moment lahko namreč povzroči pri psihopatični labilnosti naravnost neko psihično izjemno stanje z bot j ali manj izraženo zakalitvijo zavesti.	Dr. M, Kamin,
a
POSTOPN1K ZA NIČNOSTNE ZAKONSKE PRAVDE 1. Uvod,
L Kanonski proces je v osnovi enoten. Codex iuris canonici vsebuje zato enoten občni cerkveni pravdni postopnik za civilno in kazensko, sporno in nesporno sodstvo. Ta postopnik je obsežen v prvem delu četrte zakonikove knjige, v kan. 1552 do 1924.
Različne vrste pravd pa terjajo kljub enotni osnovi posebne določbe, ki delno dopolnjujejo občni pravdni postopnik, delno pa ga tudi spreminjajo. Prim. De peculiaribus normis in certis quibusdam iudiciis servandis (kan. 1923—1998). Teh posebnih določb je toliko, da je postal v osnovi enotni kanonski proces dejansko vendarle zelo razbit. Upravičen je predlog znanega rimskega procesualista Rober-lija, da naj bi se kanonski proces kolikor mogoče poenostavil. Roberti našteva nič manj kot dvanajst procesnih redov, ki so v veljavi v zapadni cerkvi, namreč: 1. občni postopnik; 2. kazenski postopnik; 3. postopnik za ničnostne zakonske pravde pTi škofijskih sodiščih; 4. postopnik za razvezo neizvršenega zakona; 5. postopnik za pravde o ordinaciji po kan. 1993, § 3; 6. postopnik za pravde o ordinaciji po kan. 1993—1998; 7. postopnik Rimske role; 8. postopnik apostolske signattire; 9. postopnik sv, oficija; 10. dokuinentarični postopek pri ničnostnih zakonskih pravdah; 11. postopnik za odpust redovnikov iz duhovniškega izvzetega reda; 12. postopnik za beatifi-kacijski in kanonizacijski proces.1
Med pravdami, ki se obravnavajo pred cerkvenimi sodišči, imajo danes velikansko večino pravde, kjer gre za proglasitev neveljavnosti zakona (ničnostne zakonske pravde; causac de nullitate malri-
1 Apollinaris 1936, 463—465.
99
monii).* Pri teb pravdah se mora uporabljati občni cerkveni pravdni postopnik [kan. 1552—1924); vrh tega pa še posebne določbe za zakonske pravde, ki jih podajajo kan. 1960—1992 pod naslovom »de causis matrimo-nialibus*, in razni specialni zakoni in pravilniki, izdani po 1. 1918.1"
V sodni praksi pa se je pokazalo, da so omenjeni kanoni in zaksni presplošni, Krajevni zakonodavci so začeli prirejati podrobnejše postopnike in poslovnike. Končno je izdala kongregacija za zakramente 15. avgusta 1936 posebno obširno instrukcljo za škofijska sodišča, o kateri bomo pozneje govorili.
2. Zgodovinski pregled.
2. Preden natančneje navedem veljavne pravne vire za postopanje v ničnostnih zakonskih pravdah, naj v glavnih črtah orišem zgodovinski razvoj formalnega zakonskega prava.1
Prvotno je veljal za zakonske pravde občni procesni red, kolikor sploh moremo govoriti tako o zakonskih pravdah kot o občnem procesnem redu.1 lnoeenc 111. pa že omenja v dekretalu c, 1, X 2, 6 »ordo iudiciarius in matrimonialibus causis«. Klemen V. je dovolil, da se smejo zakonske pravde razpravljati po skrajšanem | sumarie nem} postopku »simpliciter et de piano, ac sine strepitu et iudicii figuran ¡c. 2, in Clem, 2, 1), Par odredb o procesu v zakonskih pravdah sta izdala cerkvena zbora v Konstancu in Tridentu (sess. 24, c. 20 de rel-i sess- 25, c. 10 de ref.j.
Temeljito pa je reformiral formalno zakonsko pravo papež Benedikt XIV. s konstitucijo »Det miseratione« z dne 3, nov. 1741." Uvedel je branilca zakonske vezi,7 uredil apelacije" in zahteval za učinkovit proglas neveljavnosti zakona dve soglasni sodbi;0 vse troje je ohranjeno še danes, Povod za reformo je dalo Benediktu XIV., kot sam pove v navedeni konstiluciji, površno postopanje v zakonskih pravdah pri tedanjih cerkvenih sodiščih. O tent bomo govorili še pozneje.
11 Prim. moje Sodbe Rimske Tote v zakonskih pravdah 1934; BV 1933, 67; 158
s Našteli bodo spodaj.
1 Knecht. Handbuch des katholischen Eherechts 1928. 756 in nsl,:
Wernz-Vidal, Jus matrimoniale 1935, 823 in nasi. Za proces saín gl. J a c o h i. Der Prozess im Decretum Gratia a i und bei den ältesten De* kretisten {Zeitschrift der Savigny-Stiitung lür Rechtsgeschichte. Bd. XXXIV.
1913, Kanon. Abth. III. 222—343) München, Das kanonische Gerichtsverfahren und Straíreclit 1865.
" Kdaj so izkazane prve zakonske pravde gl. pri Knechtu, o. c. 756.
Kako se je razvil kanonski proces, o tem gl, Jacob! 0. I.
0 Fontes iuris canonici, ed. G a s p a r r i I, str. 695—701.
7 tí nod vero ad ordínem, et seriein iudiciormn in causis matrimonialibus ... internus, ut ab omnibus, et singulis Locorum Or dinar iis in suis respective Dioecesibus persona idónea eligatur, et si fieri polest ex Ecclesiastics coelu. iuris scientia pariler. et vitae probitate praedita, quae Matrimo-n forum Defensor nominabitur«. [§ 5). " §§ 8 in 9 v konstiluciji, • S 9 v konst.
V
100
V 19. stoletju je bilo izdanih o procesu v zakonskih pravdah več odlokov. Instrukcija koncilske kongregacije z dne 22, avgusta ISIO'" točno določa, kako naj se vrši zaslišanje tožiteija, toženca, sedmih prisežnih pomočnikov, prič in izvedencev. Vprašanja za vse naštete mora sestaviti branilec zakonske vezi in jih v zapečateni kuverti izročiti sodniku. Instrukcija posebno natančno določa, kako naj se v primerih spolne nezmožnosti vrši zdravniški pregled, O preiskavi ženske ima n. pr, ta instrukcija veliko strožje predpise kot veljavno pravO.
Med vire formalnega zakonskega pravo spada dalje obširna instrukcija kongregacije sv. oficija na vzhodne škofe iz 1. 1883." Ta instrukcija ima dva dela. Prvi del obsega titule: 1. de aceusatione matrimonii; II. de tribunali constituendo; III. de methodo sequenda in actis conficiendis; IV. de sententiae prolatione et publicatione; V, de secunda instantia. V drugem delu pa podaja instrukcija določbe »iuxla peculiarem impedimentorum naturam et indolem, quae iudicio occasionem pr&ebueruntn. Oziraje se na razloge, iz katerih se navadno izpodbija veljavnost zakona, navaja instrukcija posebne podrobne določbe, kakor sledi: I. de impedimentis cognationis carnalis, vel spirituals, et affinitatis; II. de impedimento publicae honestatis; III. de impedimentis vis et metus; IV. de impedimento ligaminis in V. de impedimento impotentiae, Že iz navedenih naslovov je razvidno, da vsebuje omenjena instrukcija podroben pOstopnik za zakonske pravde, ki opozarja na mnoge materialnopravne določbe zakonskega prava. Ima pa instrukcija še precej kazuističen značaj, ki pa je v veljavnem procesnem redu popolnoma odpadel,
Za postopek pri razvezi neizvršenega zakona je bila pomembna instrukcija sv. oficija iz 1, 1858.11f Končno je omenili še drugi del Rauscherjevega navodila za avstrijska duhovna sodišča iz I. 1856, ki razpravlja o procesu v zakonskih pravdah pod naslovom »von dem Verfahren in Ehesachen« v §§ 95—221, kjer pa je govor o ničnostnih zakonskih pravdah le do § 200; v §§ 205 in nsl. pa o ločitvenih pravdah; vmesni štirje paragrafi pa vsebujejo določbe o razvezi neizvršenega zakona z redovniško zaobljubo.
Benediktova konstilucija »Dei miseratione« in omenjene tri instrukcije kongregacije sv. oficija in koncilske kongregacije so v glavnem služile kot vir za kan. 1960 do 1992 v veljavnem zakoniku,
3. Viri,
3. Med viri za veljavno formalno zakonsko pravo moramo omeniti na prvem mestu poleg občega pravdnega postopnika pravkar navedene kan. I960—1992, ki sestavljajo dvajseti titul četrte zako-nikove knjige pod naslovom "de causis matrjmonialibus«. Teh 33 ka-nonov je razdeljenih v sedem poglavij in prinašajo določbe; L de foro
10	Fantes iuris canonici, ed. Gasparri VI, 345—350.
11	Fontes iuris canonici, ed. Gasparri IV, 395—41). 15 Fontes iuris canonici, ed. Gasparri IV. 220—222.
101
competenti Ikan. 1960—1965); II. de tribunali COnStituendo (kari. 1966 do 1969); III, dc i ure accusandi matrimonium et postulaudi dispensa-tlonem super rato (kan. 1970—1973); IV. de probationibus (kan, 1974 do 1982); V, de publicatione proccssus, conclusione in causa et sententia (kan. 1983—1985); VI. de appeliationibus (kan, 1986—1989) in VII. de casibus excepUs a regulis hucusque Iraditis [kan, 1990 do 1992). Razpravljanje o vsebini naštetih kanonuv bi nas na tem mestu zavedlo predaleč; omenjeno naj bo le to, da SO določbe presplošne.
Od specialnih zakonov, ki jih je izdala sv. stolica pO 1. 1918, pridejo za naše vpraSanje V poštev:
a)	Zakon in postopnik za Rimsko roto13 [AAS 1934, 449—491), ki je stopil v veljavo 1, decembra 1934, Poleg določb o branilcu vezi se nanašajo v njem na zakonske pravde posebej Čl. 66; 71; 77, g 2; 97; 148, § 1; 153; 175.
b)	Pravilnik za postopanje pri razvezi n e -izvršenega zatona" z dne 7. maja 1923 (AAS 1923, 389 in nsl.). To postopanje sicer samo po sebi ni Sodno, vendar je popolnoma slično sodnemu in v kodeksu se in sede propria omenja pod naslovom de causis matrimonialibus [prim. zlasti kan. 1962; 1963; 1966; 1967; 1973; 1975; 1976; 1985).
c)	Za vzhodno cerkev je bil izdan pravilnik za postopanje pri razvezi neizvršenega zakon a1' 10. junija 1935 (AAS 1935, 333 in nsl.).
č) Pravilnik za ugotavljanje identitete oseb pri postopanju za razvezo neizvršenega zakona z dne 27, marca 1929 (AAS 1929, 490 in nsl.j,'"
d)	Instrukcija o pristojnosti sodišča v zakonskih pravdah iz naslova nepravega d c m o v a I i i i a" z dne 23. decembra 1929 (AAS 1930, 16S).
e)	Instrukcija za škofijska sodišča o postopku pri ničnostnih zakonskih pravdah" z dne 15. avgusta 1936 (AAS 1936, 313—372). O tej instrukciji, ki je za kodeksom najvažnejši vir formalnega zakonskega prava, bomo govorili v naslednjem še podrobneje.
,lf »Norma® S. Romanae Rotae Tribunaliscfr, BV 1935, 77—30.
14 'Regulae servandae in processibus super matrimonio rato et non consummulo ; štejejo 15 poglavij s 106 členi; dodanih je 34 različnih for-mularjev.
t;l »Iilslructio nd conliciendos processu.s super matrimonio rato et non consummato<; ima dva dela: decretum in normae; decretum vsebuje le uvodni zakon. Normae so razdeljene v šest odstavkov z 2$ Meni. Ta pravilnik je mnogo krajši kot gornji za zapadno cerkev.
14 -Normae observandae lil processibus SUper matrimonio rato et non consumnrato ad praecavendam dolosam personarum substitutionem.*
17 -Jnstructio de competentia mdicis in causis matrimonialibus rationc quasidomicilii.«
1)1 > Instruclio servanda a tribunalibus dioecesanis in pertr&ctandis causis de nullitate matrimoniorum." — Citiram: instr. za škof. sod., articu-ius = člen.
102
K virom moramo končno šteti še naslednja avtentična pojasnila interpretacijske kardinalske komisije: a) h kan, 1964 z dne 14, julija 1922;lB b) h kan. 1971 z dne 12, marca 1929, z dne 17. februarja 1930 in 17, julija 1933;5" c) h kan. 1989 z dne 16. junija 19311" in č) h kan, 1990 z dne 16. oktobra 1919 in 16. junija 1931."
4. Instrukcija za škofijska sodišča z dne 15. avgusta 1936.
4, Instrukcija je bila objavljena v Acta Apostolicae Sediš z dne 10. septembra 1936 in je po kan. 9 stopila v veljavo 10. decembra 1936- Deli se na tri dele: decretum, normae in a p p e n -d i x, Decretum vsebuje uvod in uvodni zakon, ki uvaja sam pravilnik [normae). Normae štejejo 240 členov [articuli, okrajšano art.), ki so razdeljeni v 16 titulov, Appendix ima ponatisnjene tri dokumente iz let 1929 do 1932, ki se nanašajo na zakonske pravde. Dva od njih smo že zgoraj omenili, namreč pravilnik za ugotavljanje identitete oseb pri postopanju za razvezo neizvršenega zakona z dne 27. marca 1929, ki je sedaj postal obvezen ludi za ničnostne zakonske pravde, in instrukcijo o pristojnosti sodišča v zakonskih pravdah iz naslova nepravega domovališča z dne 23. decembra 1929.
Žena, ki jo je mož zlobno zapustil, mora vložili tožbo pri sodišču moževega pravega ali nepravega domovališča (enako ¡1.6, S 1 instr. za 5k-sod.J, Žena katoličanka, ki ni ud moža zakonito ločena, ima pa lastno nepravo domovaliiče, more vložiti lužbo pri sodišču svojega bivališča ali pri sodišču moževega domovališča (enako čl. 6, § 2 instr, za šk, sod,),
Pojasnilo 7. dne 12, marca 1929: »Utrum vox i m p e d i m e n t i ca-nonis 1911 g 1 o, 1 intelligent!:! sil lantum de impediments proprie dietis (can, 1067—>1060]. an etiam de impediments improprie dietis matrimonium dirinientibus (can, 1081—1103)? ii. Negative ad primam partem, affirmative ad secundum,
Pojasnilo z dne 17 februarja 1930: »An coniu£es qui, iuacta canonem 1971 § 1 n-1 ct interpretationem diei \2 martii 1929, habiles noti suni ud accu-sandum ¡natrimonium, vi eiusdem oanonis 2 ins saltern habeanl nullitatem matrimonii Ordinario vel promotori iustitlae dennntlandi? K. Affirmative,
Pojasnilo z dne 17. julija 1933: i. An, ad normam canonis 1971 § I n. 1. habilis sit ad acciisandum matrimomum coniux qui melum aut coactionem passus sit? R. Affirmative.
If. An, ad normam eiusdem canonis 1971 § 1 n, 1, habilis sit ad acciisandum matrimoniurn etiam coniux, qui fuerit causa culpabilis sive impediment! sive nullitatis matrimonii? R. Negative,
III.	An causa impediment! honesta et licitit a coniuge apposita obstel quominus coniux ipse habilis sit ad aečusandum matrimonium, ad normam canonis 1971 § 1 n. I? R. Negative.
IV.	An. vi canonis 1971 § 2, promotor iustiliae vi muneris sui agat in iudicio? R. Aflirmative,
Pravde, v kateri je sodišče izreklo Sodbo, drugo sodišče ne more
sprejeti.
Ce je bil zakon civilno sklenjen ali pred nekatolišktnl duhovnikom, se za ugotavljanje njegove neveljavnosti ne zahteva nikak proces (dne J6-okt. 1919]- Za moralno izvestnost se ne zahtevajo v dokumentaričnem postopanju listine, pač pa se morajo zaslišali priče, kol določa kan. 1990 [z dne 16. junija 1931).
103
Tretji dokument je okrožnica kongregacije za zakramente na krajevne ordinarije o vsakoletnem poročanju glede zakonskih pravd j okrožnica je bila izdana 1. julija 1932."
Decretum omenja, da je Cerkev vedno skrbno pazila, da so se zakonske pravde, ki se tičejo »velikega zakramenta«, obravnavale resno, Povod za instrukeijo je bil dvojen. Prvič je praksa pokazala, da so nekatere določbe v zakoniku prespi o Sne Drugič pa naj bi instrukcija odpravila vsak videz, da je postopanje cerkvenih sodišč površno, Cerkvi njeni nasprotniki radi očitajo, da je v zakonskih pravdah laksna, kot da bi uvajala razporoko, ko dejansko vendar Cerkev zakonov ne razvezuje, marveč sodi le o tem, ali je bil zakon veljavno sklenjen ali ne,11 Znano je, da se nekateri spotikajo zlasti nad pravdami zaradi sile in strahu.3" Danes je takšno spotikanje odveč. Nepristranski opazovalec mora priznati, da so cerkvena sodišča v zakonskih pravdah rigorozna. Vedno pa seveda ni bilo tako. Benedikt XIV. se n. pr. v zgoraj omenjeni konstituciji *Dei mise-ratione« bridko pritožuje nad površnostjo, ki je takrat bila v zakonskih pravdah pri cerkvenih sodiščih. Takole piše: »Ad a ure s apostolatus nostri per ven it. in quibusdam ecclesiastic is curiis inconsulta nimis iudicum Facilitate inlringi, et te mere, atque inconsiderate de eoruindem matrimoniorum nullitate latis senlentiis, potestalem coniugibus fieri transeundi ad alia vota,.. Humsmodi autem abo-lendae pravitatis notitia diversis ex partibus nobis delata est atque etiam indicata sunt exempla nonnullorum virorum, qui post primam et secundam ac tertiam, quam duxerant, uxorem, ob nimiam iudicum praecipitantiam in nullitate matrimoniorum declaranda, adhuc illis primis uxoribus superstitibus, ad quartas contrahendas nuptias de-venerant; et similiter foeminarum, quae post primum, secundum et tertium maritum, quarto etiam, illis quoque viventibus, se iunxeran!, non sine pusillorum Scandalo, et bonorum Omnium dcteslatione, qui sacra matrimonii vinculo ita cOntemni, et tcmere perfringi dole ban I, Nos autem, his intellectis, gravi alfecti dolore, intimo animo inge-muimus et non praetermisîmus apostolicae nostrae sollicitudinis partes in Domino ad i in pi ere.'i'-17 Ce imamo to Žalostno dobo pred očmi, je razumljivo, zakaj je cerkveni zakonodavec z raznimi formalnostmi, ki se nam danes zdijo odveč, skušal doseči, da bi bilo poslovanje vestno,
13 Litterae ad eXCcllcntissimos archiepiscopos, episcopos atque loco-rum ordinarios de relatione causarum matrimonialium quotanni? sacrae congregation! de disciplina Sacranientorum mittenda.
31 »Rerum USUS doeuit curiales. indices singulis Casibus aptaturos pro-cessua les leges, praesertim gen era le s, p hi rib us in diificultatibus aliquando versari."
" »Saepe enim a christianae fidei ho&tibus callidc ac temere Eeclesia impetitur, quasi ipsa divorlio viatn sternal, dum e contra hisce in c aus is de validitate vel minus tantum initi matrimonii agitur.*
Prim, nagovor dekana Rimske rote Janeza Priorja dne 16. oktobra 1922, AAS 1922. 560—562; moje Sodbe Rimske rotc str. S.
17 Fönte» iuris canonici, ed. Gaeparri I, 695 6,
104
5.	Decrelum obsega nekakšno motivno poročilo in uvodni zakon. Normae ali, kakor se tudi imenujejo, regulae pa so pravilnik. Dekrcl pojasnjuje, da je zakonodavec zamislil te norme kot nekak priročnik za sodnike in podroben pravilnik za škofijska sodišča. »Quibus [sc. regulis] dioecesani iudices veluti manuducantur« pravi dekret in nadaljuje: «-In hisce regulis iudices et tríbunalium administri praecipuos cañones de processibus agentes accurate apteque dispo-sitos reperient, necnon brevem Eacilemque eorumdem explanationem, ex iuris prudentia praesertim erutam ex Normis S, R. Rotae,™ quo plenius ipsis iidem Codicis cañones, quibus derogatum non est, sint perspecti, eosque expeditius singulis aptare possint, matrimoni-alibus causis.«
V navedenem tekstu sta povedana vsebina in namen tega pravilnika, Osnovni zakon ostane občni cerkveni pravdni postopnik s posebnimi določbami za zakonske pravde, Pravilnik v instrukciji za škofijska sodišča iz 1. 1936 ne odpravlja določb tega osnovnega zakona, pač pa podaja dvoje; 1, glavne kanone postopkovnega prava, ki zlasti pridejo v poštev v ničnostnih zakonskih pravdah; 2. razlago teh kanonov z dopolnili, povzetimi iz sodne prakse, zlasti iz zakona in pravilnika Rimske rote. Ta razlaga je dvojna, včasih je avtentična razlaga nejasnih določb, torej nov oziroma spremenjen zakon, včasih pa ima značaj navadne nepravne razlage.
6.	Glede kanonov iz cerkvenega zakonika je omeniti, da so nekateri navedeni v pravilniku dobesedno, drugi pa po vsebini; v oklepaju je vedno dostavljena številka kanona, za katerega gre. Na nekaterih mestih pa pravilnik le opozarja na kanone v kodeksu, Besedilo kanonov iz kodeksa je v pravilniku natisnjeno z ležečimi črkami. Nekateri kanoni odnosno njih paragrafi in odstavki so ponatisnjeni brez vsake spremembe čisto do Črke. Takih tekstov je v pravilniku -12.™
Ostali kanoni so utrpeli kakšne spremembe; te so natisnjene z navadnimi črkami, da se ločijo od teksta iz kodeksa, ki je ponatis njen, kakor rečeno, 2 ležečimi črkami, Takih popravljenih kanonov je v pravilniku 21.™
Njih korekture so večkrat samo formalnega pomena. Pravilnik velja za ničnostne zakonske pravde, za katere je po kan. 1576, g 1, n. 1, predpisan tričlanski senat. Ker zakonik ne vsebuje posebnih določb za postopanje pred sodnikom poedincem in posebnih za postopanje pred zbornim sodiščem, zato more izraz iudex v zadevnih kanonih pomeniti ali sodnika poedinca ali zborno sodišče in pri tem zopet preiskovalnega sodnika, sodnika poročevalca, predsednika
Zakon Rimske rote in njena praksa sta že tudi prej vplivala na splošno cerkveno procesno pravo.
»* Kan. 1960; 1961; 1964: 1585, § 1: 1591; 1592; 1593; 1614, g 3: 1615. § 2; 1970; 1972; 1656, g 2; 1660; 1664, § i; 1709, § 1; 1963; 1969; 1711, § 2; 1715; 1717, §§ 1, 2; 1726; 1747, nn, 1, 2; 1748. g 1; 1775; 1743, § 1; 1756; 1758; 1762: 1766; 1975. g i; 1812; 1813; 1825; 1014; 1828; 1869, gg 1—3; 1B73, g 1, nn. 3. 4; 1877; 1894; 1987; 1913.
341 Navedeni bodo spodaj.
105
senata ali senat sain. V pravilniku pa je seveda moral biti neadrcjeni izraz iudex zamenjan s točnejšim. tako s tribunal, z indices pa tudi s praeses.
Tako dobimo tribunal mesto iudex v čl. 27, § 2, ki ustreza kan. 1611. v čl. 28, § 1, ki ustreza kan. 1610, § 2, v čl, 28. § 2, ki ustreja kan. 1610, § 3, dvakrat v čl. 62, ki ustreza kan. 1709, § 2, dvakrat v čl. 67, ki ustreza kan, 1710, v čl. 207, n. 1, ki ustreza kan. 1892, n, 1, v čl. 20S, ki ustreza kan. 1893, in v čl. 211, g 2, ki ustreza kan. 1897, § 2.
Iudex je zamenjan z indices v čl. 30, § 1, ki ustreza kan. 1613, & 1, in dvakrat v čl. 67, ki ustreza kan. 1710. Praeses stoji mesto iudex v čl. 79. § 3, ki ustreza kan. 1717, § 3.
Zamenjava iudex s tribunal oziroma z iudiccs je na citiranih mestih sama po sebi umevna.
Izraz praeses mesto iudex v čl. 79, § 3, pa pomeni avtentično razlago kan. 1717, § 3.
7. Ostale spremembe so pa te:
V	čl. 22, § 1, ki ustreza kan. 1584, je za izrazom in seriptis dostavljeno »ab Episcopo constitutus ad normam can. 1573«. Do stav k a v kan, 1577, § 2, ni.
V	čl. 22, § 1, ki ustreza kan, 1584 je za izrazom in seriptis dostavljeno latine (namreč redigat),
V	čl. 45, ki ustreza kan. 1647, je mesto reus izraz conventus.
V	čl. 47, § 2, ki ustreza kan, 1656, § 2, je za stavkom iusta causa suadente dostavljeno et annuente praeside.
V	čl. 47, § 3, ki ustreza kan. 1656, § 3, je za besedo advocati dostavljeno firmo art, 46.
V	Čl, 49, § 4, ki ustreza kan. 1661, je namesto a iudice izraz a praeside z dostavkom Iclr. art. 43).
V	čl. 79, g 3, ki ustreza kan. 1717, § 3, je za izrazom traditurum (neposredno pred podpičjem) dodano (quo in času optandum est, ut Scheda Iradatur clausa), in mesto ad iudicem je izraz ad praesidem.
V	čl. 84, ki ustreza kan, 1723, stoji in art. 76 mesto in can. 1715.
V	čl. 119, g 3, ki ustreza kan, 1757, § 3, n. 3, je na koncu dostavljeno salvo praescripto art. 122 et 137.
V	čl. 121, § 2, ki ustreza kan. 1755, § 2, je mesto can, 1757, § 3, n. 2, izraz art. 119. § 3, n. 2,
V	čl. 121, g 2, n. 1, ki ustreza kan. 1755, g 2, n. 1, je na koncu dostavljeno nisi ab iis quorum interest secreti lege solvantur et depo-nere se posse prudenter censeant.
V	čl. 122, ki ustreza kan, 1974, je v začetku dodano In causis matrimonialibus, nato pa mesto in can. 1757 in ari. 119, § 3, n. 3.
V	čl. 142, § 2, ki ustreza kan. 1795, § 2, stoji mesto ad normam can. 1757 ad normam art, 119.
V	čl- 187, ki ustreza kan, 1837, je mesto a promotore iustitiae vel vinculi defensor«, si iudicio inters ißt tale i'arianta »a promotore iustitiae, si iudicio intersit, vel vinculi deftnsore«.
106
V	čl« 198, § 4. ki ustreza kan. 5871, § 4, je na koncu dodano rationibus tamen brevi ter significatis in eodem voto seripto.
V	čl. 198, § 5, ki ustreza kan. 1871, § 5, je za izrazom eonventum dostavljeno dato reseripto; »resolutio dabitur in proximo«; nato namesto qui (-— convenlus) Haec dilatio.
V	čl. 200, g 4, ki ustreza kan. 1873, g 2, je na koncu dostavljeno haec omnia vero distinct®, ordinate et breviter exponenda sunt.
V	čl, 202, § 2. ki ustreza kan. 1874, § 2, je za procurator dodano advocatus.
V	čl. 211, § 1, ki ustreza kan. 1897, g 1, je besedilo proniotor iustitiae aut defensor viuculi, quoties iudicio interfuerunt spremenjeno promotor iustitiae. si iudicio interfuerit, et defensor vincufi.
V	čl. 208, ki ustreza kan. 1893, je mesto in can. 1892 in art, 207.
Večkrat je v pravilniku na koncu kanonovega besedila dodano
kakino pojasnilo, ki pa ne spremeni samega teksta; tako v čl. 17, ki ustreza kan. 1585, § 1; v čl. 31, § 2, ki ustreza kan. 1614, § 2: v čl. 32, § 3, ki ustreza kan. 1615, § 3; v čl. 66, § 1, ki ustreza kan. 1709. § 3;11 v čl. 74, § 1, ki ustreza kan. 1711, § 1; v čl. 86, ki ustreza kan. 1714; v čl. 102, ki ustreza kan. 1775; v čl. 123, § 2, ki ustreza kan 1762. Kaj ta pojasnila prinašajo novega, bomo videli pozneje,
8. Pravilnik ima, kakor je bilo že omenjeno, 240 členov, ki so razdeljeni v 16 titulov. Tituli so: I. pristojno sodišče (de foro competent!) [čl. 1—-12); ustrezajoči naslov v kodeksu vsebuje kan. 1960 do 1965; II. sestava sodišča (de tribunah constituendo) (čl. 13—33): ustrezajoči naslov v zakoniku vsebuje kan. 1966—1969; pa tudi kan. 1572 in nsl.; III. pravica tožiti na neveljavnost zakona (de iure accu-sandi matrimonium) (čl, 34—42); prim. kan. 1970—1973; IV. zastopniki in odvetniki (de procuratoribus et advocatis) (čl. 43—54]; prim, kan. 1655—1666; V. tožba (de libeilo causae introduclorio) [čl. 55—60); prim, kan. 1706—1708; VI. pripustitev ali zavrnitev tožbe (de libelli admissione vel reiectione) (čl. 61—67); prim, kan. 1709—1710; VII. dolžnosti sodnih organov, potem ko je bila pravda s pripustitvijo tožbe pravilno uvedena (de officio iudicum et tribunalis ministrorum post causam per libelli acceptationem rile Introductam) (Čl. 681—-73); prim, kan, 1608 in nsl.; VIII. vabilo, ugotovitev pravdnega spora in nepokorščina (de citatione necnon de litis contestatione et contumacia) (Čl. 74—92): prim. kan. 17t 1—1731; 1842—1850: IX. dokazi {de probationibus) (čl. 93—174); prim. kan. 1747—1836; titul ima poleg uvodnega člena 6 poglavij fl. splošno o dokazih; 2, izpoved strank; 3. dokaz s pričami; 4. izvedenci; 5. dokaz z listinami ali dokumenti; 6. domneve); X, objava spisov, zaključite v postopka in končna razprava (de processus publicatione, de conclusions in causa el de causae discussione) (čl. 175—186); prim. kan. 1858—-1867; titul razpade na tri poglavja, od katerih ima vsako določbe o enem izmed predmetov v naslovu; XI, vmesni spori {de causis incidenlibus) (čl. 187—195); prim. kan. 1837—1841; XII. objava sodbe (de pronun-
" Jc več kol le rufclaga; dostavlja namreč »exclusn appellatione ad normam eanonis 1B&0, n.7«.
J 07
ciatione sententiae) lil. 196—206); prim. kan. 1868—1877; XIII, pravna sredstva proti sodbi [de iuris remediis contra sententiam) (čl. 207 do 2231; prim. kan. 1878—1897; prvo poglavje govori o ničnostni pritožbi, drugo o prizivu; v kodeksu je red preobrnjen; XIV, kako je postopati po proglasitvi neveljavnosti zakona (de iis quae fieri debent post declaratam matrimonii nullitatcm) (čl. 224—225); prim, kan. 1987—1988; XV. postopek v izjemnih primerih [de modo proce-dendi in casibus exceptis) (čl. 226—231); prim. kan. 1990—1992: XVI. sodni stroški in pravica ubogih ali znižanje sodnih stroškov fde expensis iudicialibus et de gratuito patroclnio aut expensarum iudicialium rcductione) (čl. 232—240); prim. kan. 1909—1916,
(Nadaljevanje prihodnjič.)	Qr Al. Odar,
VERSKA DRUŠTVA IN DRŽAVNO DRUŠTVENO PRAVO V SLOVENIJI IN DALMACIJI.
Zakon o društvih, shodih in posvetih z dne IS. septembra 1931 (»Službene novine« z dne 19. sept. 1931, št, 2J7 in priloga z dne 28. sept. 1931, št, 225/LXXI/466; »Službeni list-, št. 403/60 iz 1. 1931; zakon o jzprernembah in dopolnitvah §§ 13., 14., 15. in 32. tega zakona z dne 24. marca 1933. je objavljen v »Službenih novinah« z dne 15- aprila 1933, št. 85/XX VI/257; »Službeni list« št. 242/37 za 1. 1933) določa v § 20. da pod njegovo poglavje >o društvih^ ne spadajo »verske zajed nice usvojenih in priznanih veroizpovedi in njih verske združbe, osnovane na zakonih*. Na koncu drugega poglavja »o shodih in posvetih^ istega zakona določa § 35, da »pod odredbe tega poglavja ne spadajo: ...cerkveni shodi in Sprevodi*. Nastane vprašanje, ali se omenjene izjeme nanašajo tudi na verska društva.
Pod verskimi društvi razumemo fideliuni associationes v kan. 6S4 in nsl. Teh verskih društev so tri vrste, namreč pobožne zveze (pia unio), bratovščine (coniraternitas) in tretji redovi za svetne ljudi (tertii ordines saecuiares).
Državna cerkvena uprava se vrši v Sloveniji in Dalmaciji večinoma še po starih avstrijskih predpisih. Zakon o društvih, shodih in posvetih ni imel namena spreminjati razmerja med cerkvijo in državo, Besedilo v njegovem § 20 je nejasno. Ostati moramo zato pri stanju pred promulgacijo tega zakona. Zato si moramo ogledati prej veljavne avstrijske predpise in njih interpretacijo-
Po § 3. društvenega zakona Z dne 15. nov. 1867., d. Z. št. 134 se ta zakon ni nanašal »auf geistliche Orden und Kongregationen, dann Religionsgenosscnschaft iiberhaupt;.. Ministrska naredba z dne 28. junija 1856., d. z. št. 122 pa je bila določala, da verska društva ne spadajo pod cesarski patent z dne 36. decembra 1852,, d, z. št. 253. Zato je nastalo vprašanje, ali je treba cit. § 3, društvenega zakona tako umevati, da obsega tudi verska drušlva in da torej ostane ministrska naredba iz 1. IS56. v veljavi. Razpis notraniega ministrstva z dne 10, aprila 1868-, št. 1307, ki je bil izdan v sporazumu z ministrstvom zo uk in bogočastje ter justičnim ministrstvom, je pojasnil,
loa
da je treba smatrati na osnovi § 38. eil, društvenega zakona iz 1. 1867. ter § 15, ustavnega zakona Z dne 21. decembra 1867., d. z. št. M2 ministrsko naredbo z dne 28. junija 1856., d. z. št. 122 za razveljavljeno. Verska društva torej spadajo pod društveni zakon in se izjema, ustanovljena v § 3. društvenega zakona, njih ne tiče, Po tem ministrskem razpisu je bilo treba društva, ki so bila v smislu cit. ministrske naredbc iz I. 1856. zakonito ustanovljena, sicer priznati, toda za zunanje delovanje teh društev so v bodoče veljale določbe društvenega zakona iz 1. 1867, Pri ustanavljanju novih verskih društev in pri spreminjanju pravil že ustanovljenih društev se je bilo treba ravnati po društvenem zakonu iz 1, 1867,
Na splošno ni bilo v Avstriji dvoma o tem, da verska društva ne spadajo med izjeme, ki jih našteva § 3. cit. društvenega zakona z dne 15, novembra 1867. Oiomuški nadškofijski Ordinariat je n. pr. za cisiitvanski del škofije izdal že L 1868. posebno instrukcijo kleru v smislu gornjega ministrskega razpisa (tekst glej v Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch für den Kurat-Klerus Österreichs* 1909, 1598).
Literatura je soglašala v tem, da spadajo verska društva pod društveni zakon. Haring je n. pr, pisal; »Gegenwärtig werden in Österreich die kirchlichen Bruderschaften und Vereine nach dem allgemeinen Vereinsgesetz behandelt, insofern sie aber nach außen keine Tätigkeit entwickeln, von den staatlichen Behörden meist ignoriert« (Grundzüge des katholischen Kirchenrechts1 1916, 825). A i c h n e r je učil: »In imperio Austriaco vi rescripti ministerialis d. 10 Aprilis 1868 (n, 1307) pia sodalitia et confraternitates eccle-siasticae abhinc erigendae subjioiuntur legi pro associationibus d. 15 Nov. 1867 (Vereinsgesetz) ceterisque legibus civil ibus« (Compendium iuris ecclesiastici11 1895, 507), Isto trdijo Dannerbauer, O. c, 1596 in nsl., Hussarek .Grundriß des Staatskirchenrechts1' 1908, 37, Sc h er er, Handbuch des Kirchenrechts II 1898, 879, Symersky v Linzer Quart. Schrift 1890, 285 in nsl,, Vering, Lehrbuch des katholischen, orientalischen und protestantischen Kirchen rechts1 1893, 879, op, 10, Nekoliko nesoglasja je bilo med avtorji samo v tem, ali spadajo verska društva le pod društveni zakon z dne 15, novembra 1867 (tako n. pr, Dannerbauer) ali tudi pod ostale državne zakone {tako n. pr. Aichner).
Tudi judikatura se je odločala za mnenje, da spadajo verska društva pod društveni zakon iz }i 1867. Navedem naj le plenarno odločbo vrhovnega in kasacijskega sodišča na Dunaju z dne 18, julija 1884., št. 8237, ki je izrekla, da pomeni beseda Reiigions-genossenschaft« v terminologiji avstrijskih zakonov »die Gesamheit der Glieder einer Kirche oder Konfession«, zato da bratovščine ne spadajo pod ta izraz. Prav tako verska društva niso »geistliche Orden und Kongregationen«, zato se § 3. zak. z dne 15, nov. 1867, ne nanaša nanje (prim. Dann erbaue r, o. c. 1597; povod za gornjo odločbo je dala letna skupščina bratovščine sv, križa v Splitu, ki se je vršila 25, nov, 1883,. ne da bi bila po § 15- društvenega zakona predhodno javljena političnemu oblastvu).
109
Verska društva se po večini bavijo z notranjim cerkvenim delovanjem. zato se državna oblastva niso zanje zanimala. Pač pa se je večkrat dogodilo, da so sodišča takim verskim društvom, ki niso bila ustanovljena v skladu z društvenim zakonom iz 1, 1867,, odrekla zmožnost dedovati fprim, Dannerbauer, o. e. 1597),
Cerkvena upravna praksa torej, državna judikatura in literatura soglašajo v tem, da SO Spadala v Avstriji, zato tudi v Sloveniji in Dalmaciji verska društva pod društveni zakon z dne 15. nov. 1367.
Postopanje državnih upravnih oblasti pa je bilo nekoliko laksno. Ker se verska društva pečajo zvečine le z notranjim cerkvenim življenjem, je bilo to razumljivo. S C h e r e r pravilno dostavlja: »In der Tat hat die Staatsregierung kein Interesse, hier volle Strenge walten zu lassen* (o, c, 879, op, 26). Jasno pa je seveda, da ta praksa ni mogla spremeniti zgoraj navedenih predpisov,
Ako primerjamo zgoraj navedeno besedilo V § 20. veljavnega zakona iz 1. 1931. s § 3. društvenega zakona iz 1. 1867., opazimo, da se docela krijeta. ^Verske zajednicc usvojenih in priznanih veroizpovedi« so »Religionsgenossenschaft überhaupt«, torej celokupnost članov poedine veroizpovedi, »Verske združbe, osnovane na zakonih-so za katoličane religio in societas ali geistliche Orden und Kongregationen v smislu § 3- društv. zak. iz 1. 1867-, ki ima v mislih pač cerkveno organizacijo vernikov s skupnim življenjem.
Na Hrvatskem izvzemajo verska društva izpod veljavnega društvenega zakona, sklicevaje se na zgoraj navedeno ministrsko na-redbo iz I. 1856.i za Slovenija in Dalmcajio je bila ta naredba odpravljena z društvenim zakonom iz 1. 1867., zato so spadala verska druitva pri nas pod društveni zakon iz 1. 1867. in spadajo pod sedaj veljavni zakon iz 1. 1031. Njihove zgolj interne prireditve v bogo* služnih prostorih, ki spadajo pod pojem ;>cerkveni shodi«, po § 35. cit, zak. iz 1. 1931 niso vezane na zakonove določbe »o shodih in posvetih«.	Al. Odar,
L 10
Slovstvo.
H c s sen, Dr. Johannes, Wertphilosopbie. Paderborn 1937. F, Schoningh, 8", 262 sir. M k, 5,80,
Nauk o vrednotah se bolj in bolj razvija v samostojno filozofski* panogo, ki so ji zlasti nemški filozofi posvetili že lepo število zanimivih del. Toda vse te knjige so pisane s stališča posamičnih filozofov, Učitelj filozofije, ki bi rad nepristransko podal skupne osnovne misli vrednostne teorije, se doslej še ni mogel oslanjati na primeren priročnik. To vrzel je hotel izpolniti avtor s svojim delom, Hessenova knjiga hoče biti nekak učbenik o vrednostni filozofiji.
Uvod nam pojasni pomen vrednostne teorije, očrta na kratko njeno zgodovino in označi glavne smeri, štirje deli knjige pa so posvečeni ontologiji, grtozeologiji, antropologiji in teologiji vrednot.
Kaj je vrednota? Izraz lahko pomeni ali svojski vrednostni doživljaj, ali kakovost, ki nam dela predmet vreden, ali vrednoto kot vrstni pojem, kakor so pojmi lepega, dobrega, svetega. Vsi trije pomeni so posamično nepopolni. Vrednota ni le doživljaj, pa tudi ne v pravem pomenu posebna kakovost, kakor uči vrednostni outo-logizem. Vrednota je sploh nekaj drugega kakor bitje. Na bitju ločimo bistvo (Sosein) in bitek [Dasein), vrednota pa ni ne prvo ne drugo. Ce pravimo, da je kakovost, se poslužujemo tega izraza v prenesenem pomenu. Vrednote so nekaj objektivnega v tem smislu, da ne veljajo samo za tega ali onega, marveč za človeka vobče, še več, za duha vobče, ne pa v tem smislu, da bi bivale same na sebi, ampak se nujno nanašajo na osebe. Vrednota je vedno vrednota za nekoga, Lahko jo Opredelimo kol lastnost, ki pripada predmetu z oziram na vrednostni čut kakega subjekta". [31}.» Vrednote niso ne Čutni, ne nadčutni, marveč nečutni (unsinnlich) predmeti, ki tvorijo Z logičnim in matematičnim redom svet irealnih, idealnih predmetov. Taki predmeti so sicer objektivni, toda bivajo le za duha in dobivajo svojo stvarnost od duha. Vrednota V pomenu vrednostne ideje je torej lista 'idealna bistvenostna vsebina (Soseinsgchalt), ki se nanaša na emocionalno stran duha, to je, na njegovo vrednostno čustvovanje (Wertfùhlen)* (35).
Vrednote, ki so po svoji naravi nekaj jrealnega, lahko postanejo stvarne (real, existent), pa ne kot »ens in se . marveč kot »ens in alio«. kot lastnosti, kol stvarno stanje predmetov, ki so jim nosilci. Prav zaradi tega so jih mnogi smatrali za posebna bitna določila (Seinsmoment). Toda to je napačno. Vrednota spada v aksiološki, ne v ontološki red. Dokaz temu je, da se nosilci vrednot lahko spremene, ne da bi vrednota pri tem kaj izgubila. Lepota ostane lepota, četudi razpadejo vsi predmeti, kjer je bila ostvarjena. Vrednote so nespremenljive in neminljive [40),
Da je vrednostni red različen od ontološkega, se dà lahko dokazati. Vrednostni red ima polarni ustroj: ločimo vrednote in ne-vrednote. Nevrednote niso le pomanjkanje vrednot, ampak so v resnici vrednote, pa negativne. Zloba je nekaj prav tako resničnega
111
kakor dobrota, Ontološki red ne pozna teb nasprotij. Med vrednotami vlada značilen red; ena je višja od druge, pa tudi istovrstne vrednote so lahko bolj ali manj ostvarjene. Pravičnost n, pr, je lahko večja ali manjša. Te globinske razsežnosti ontološki red ne pozna. Stvari so aH niso, ne moremo pa reči, ta j c bolj, ta j e manj. Vrednostni red je torej različen od ontološkega, toda navezan nanj, ker se samo v njem lahko udcjstvi, nasprotno pa je tudi stvarno vesoljstvo naravnano na vrednote kot na Svoje usovršenje. Vse to priča Z.a tesno zvezo in di slutiti skupen izvor bitja in vrednote 140—45).
Sholastična trditev, da vrednota, bonum, ni nič drugega kakor bitje, kolikor je v odnosu s bolečim subjektom, je torej napačna, Načelo: >*ens et bonum convertuntur« ne drži. To kaže itak tudi zdrava pamet. Kdo bo trdil, da je bolečina nekaj dobrega in da je tem boljša, čim hujša je? Kdo nas bo prepričal, da je dober hudi duh in tini boljši, čim bistrejši je tn vztrajnejši. Ali si pa mislimo člo~ veka, ki živi v nravno izprijeni družbi. Mar naj sklepa; okolica je dejanski laka in taka, ens et bonum convertuntur, torej je dobra? Žali da sholastično načelo ne drži! Zlo je nekaj zelo istinitega. .Človek se mora čudili, da še danes toliko filozofov, ki so zakoreninjeni v srednjem veku, kljub jasnim dejstvom s takšno samozavestjo izpoveduje in brani stavek; orane ens est bonum ,.. Kdor to trdi, se ima lahko za še tako modernega in govori najmodernejši filozofski žargon, kljub temu se v resnici ne nahaja v svetu sodobnega, temveč srednjeveškega mišljenja« (51—52).
Vrednota je obvezna, Zakaj? Ali že bistvo vrednote vključuje dolžnost, da sc vrednota ostvari, ali zahteva to kako drugo bitje? Dolžnost aH obveznost gotovo ni bistvo vrcdnole same, sicer bi udejstvene vrednote ne bite več vrednote. Toda saj Že vemo, da vrednota ni samostojna bitnost, ampak se nujno nanaša na subjekt. Če jo presojamo v tej zvezi, pa odkrijemo, da iz nje same izvira obveznost za osebo, naj to sicer še ukazuje kak poseben zakon ali ne. Teolog bo le še dodal, da dolžnost, ki jo je odkril filozofski razum na vrednotah, izvira končno iz Boga.
Vrednote delimo s formalnega vidika v pozitivne in negativne, v osebne in stvarne, v samovrednote in sovrednote (to je sredstva, ki dobivajo vrednost od cilja), z materialnega vidika pa v čutne in duhovne. Čutne vrednote so prijetnostne. življenjske in koristnostne (gospodarske), duhovne pa logične, etične, estelične in verske. Vrednota je tem višja, čim trajnejša, enovitejša in samostojnejša je, čim globlje zadovoljstvo prinaša subjektu in na čim plemenitejši subjekt oziroma zmožnost se nanaša.
Kako spoznavamo vrednote? Govori se o doživljanju, gledanju [intuiciji), čutenju vrednot, pa tudi o zgolj umskem dojemanju, Zaznavanje vrednot je brez dvoma drugačno kakor spoznavanje resnice, Vrednote zaznavamo neposredno, brez sklepanja, torej intuitivno ter s čustvom. Vendar ni treba govoriti o posebnem vrednostnem čutu. Zaznavanje vrednot je zmes čustvenega in umskega spoznanja. Prav Umsko Spoznanje daje temu činu naperjenosti značaj, ki ga čustvo samo ntma. V lej točki se loči liessen od sholastikov samo pO tem,
112
da daje an prvenstvu čustvu, sholastiki pa razumu. Ker ima torej čustvo prednost pri zaznavanju vrednot, se zgodi, da iz doživljenih vrednot sklepamo na eksistenco vrednih bitij: vrednostne sodbe preidejo v islinitostne sodbe (Werturteile; Seinsurteile). V tem je najgloblji pomen slavnega Anzelmovega dokaza, ki sklepa, da je najvišja vrednota nujno istinita. Pred razumom seveda taki dokazi ne drže, dasi so izraz najglobljega človeškega prepričanja in služijo za podlago vsem našim najvažnejšim nazorom. Vse naše teorije o vesoljstvu iu človeku v njem izvirajo končno iz neke vere, ta pa iz osnovnega vrednotenja sveta in življenja, torej iz iracionalnega prepričanja. Tomizem prav tako kakor drugi sestavi, pa naj £e tako zatrjuje svoj zgolj racionalni značaj. Avguštinizem, ki se ga avtor oklepa, izrečno izpoveduje, da je vera njegov temelj.
Antropologija vrednot načelno ugotavlja, kakšen mora biti človek, ako naj udejstvi vrednote. Filozof razčlenjuje in presoja razne nazore o človeku, kakor Freudovega, Klagesovega, Schelerjevega, nate pa razvije svojega lastnega. Človek, ki naj ostvarja vrednote, mora biti duhovno in svobodno bitje, Ali je svoboda mogoča? Da, kajti vzročno načelo in determinizem je samo postulat teoretičnega razuma, ki pravi: ako naj bo kako dejanje razumljivo, tedaj mora veljati zanj vzročno načelo. Ni pa, da bi moralo biti vsako dogajanje razumljivo. Svobodna dejanja so torej mogoča, toda za teoretični razum So iracionalna (177).
Teologija vrednot kaže, kako nas vrednostna pot vodi k Bogu. Brez najvišjega bitja, ki je obenem najvišja vrednota, bi življenje ne imelo smisla. Vendar se iz teh misli ne dd razviti pravi dokaz za bivanje božje, marveč le utemeljena vera, kakor vedno, kadar je sklepanje zgrajeno na vrednotenju.
2e iz teh posnetkov se vidi, kako bogata je Hessenova knjiga in kakšnih kočljivih vprašanj se je lotila. Kdor bi hotel presoditi avtorjev nazor o dojemanju vrednot, o razmerju med vero in filozofijo, o vzročnosti, determinizmu in svobodi, o ustroju človeške narave in druge podobne, bi moral napisati novo knjigo, Le k prvemu delu, ki skuša dokazati razliko med ontološkim in vrednostnim redom, hočemo dostaviti nekaj opomb.
Vrednote bi se naj razlikovale od ontološkega reda po tem. da obstoje, četudi se njihovi nosilci spremeni, Ali ni filozof pri tem pozabil na razliko med vrednostno idejo in med vrednoto kot ostvarjeno kakovostjo, ki jo je malo prej sam označil? Le o prvi se morda lahko reče, da je neodvisna od izkustvenega veseljstva. Sicer pa je to idejno, irealno obstojanje nekaj zelo meglenega. Poglejmo si n. pr, matematične predmete, ki jih filozof tudi šteje v ta red. Ali obstoje idealno samo trikotniki, kvadrati, kocke, ali tudi nepravilni liki? Dajmo otroku kroglo iz pločevine, naj igra nogomet z njo. Pri vsakem udarcu se bo drugače zverižila. Pravilni liki nimajo stvarno nobene prednosti pred brezkončnim številom takih vegasfih. Naš idealni svet bo prečudovito bogat, Ali ni vse bliže zdravi pameti, ako rečemo, da izven istinitih bitij ni ničesar razen spoznavnih in hotnih zmožnosti, ki so pa tudi istinite in ki ta bitja
113
spoznavajo in po njih teže. »Irenitli« red obstoji samo takrat, kadar si ga subjekt iz izkustvenih podatkov sestavi, in takšen, kakršnega si sestavi. Pa četudi bi se sprijaznili s samostojnim trealnim redom, bi vrednote ne imele v njem nobene prednosti. Saj ne obstoji samo ideja estctične vrednote, ko slika razpade, ampak v istem smislu tudi ideja slike. Z našim znakom, ki bi naj ločil oba svetova, torej ni nič.
Kaj pa polarnost vrednot? Znano je, da je Aristotel vse izkustveno vesoljstvo smatral za polarno. Gibanje, ki je dejstvo, je po njegovem nazoru možno samo med nasprotji toplo, mrzlo, suho, vlažno. Drugi, kakor Hegel, pa so pripisovati ontološkemu redu naravnost protisloven ustroj Tudi polarnost torej po mnenju filozofov ni svojski znak vrednot. Sicer pa, kje je tu polarnost? Avtor priznava, da je ista stvar za enega vrednota, za drugega nevrcdnota. Ali ne sledi iz tega, da vrednota kot nekaj objektivnega morda sploh ni polarna, marveč le subjektov odnos do nje? — Tudi globinska razsežnost vrednot ni poseben znak za vrednostni red, Stara filozofija uči, da se vobče vse kakovosti lahko večajo tudi intenzivno, ne samo ekstenzivno kakor kolikost.
Vrednostni red torej končno nima nobenih lastnosti, ki bi jih ne našli tudi v ontološkem redu. Morda pa sholastiki vendarle niso tako I rez razloga trdili, da sta bitje in dobrota isto? Avtor se ne more ' prijazniti z mislijo, da bi bila bolečina vrednota. Bolečina je občutek, Ji ni dobro, da čutimo? Toda to je neprijeten občutek. Res je, a ta neprijetni občutek nas opozarja, da nekaj v telesu ni v redu. Kdor bi ga po naravi ne imel, bi ne dočakal tolike starosti, da bi lahko razpravljal o njegovi vrednoti, Bolečina je izrazita sovrednota \ službi življenja. Sicer pa je avtor sam zapisal na strani 37., da lahko čustva neugodja tudi pozitivno vrednotimo, čustva ugodja pa negativno.
Drugi zgled je še posebno zanimiv, ker se ga tudi sholastiki radi poslužujejo, da z njim dokažejo baš obratno: tudi v skrajnem primeru, ko se zdi, da Smo pred poosebljeno zlobo, kakor je hudi duh, se bitje ni spremenilo v zlo, ampak je ohranilo svojo stvarno dobroto, ki jo pa volja zlorabi. Očitek, da sholastiki zanikajo zlo v svetu, je prazen. Kakor ne zanikajo zmote, dasi trde; »omne ens est verunt", prav tako ne zanikajo zla. Vsako bitje je resnično, ker je to, kar je, in je po svoji naravi takšno, da lahko postane predmet spoznanja, ^godi se pa, da se kak razum o predmetu moli. In ker se 0 vsakem predmetu lahko moti, bi v nekem smislu mogli reči tudi: »omne cns est falsum«. Toda ta napačnost je nekaj logičnega, bitje je kljub temu ohranilo svojo naravno spoznatnost ali ontološko resnico. Trditev: omne ens est verum< je torej splošna in nujna, kar se tiče ontološke resnice, kar se pa tiče logične resnice, moramo točneje reči; »omne ens est verum per se et falsum per accidens«, in dostaviti, da je vzrok te slučajne napačnosti v razumu, ne v bitju. Isto velja mutatis mutandis za dobro in zlo. Trditev: >omne ens est bornim« je splošna in .nujna, kar se tiče ontološke dobrote. Kajti bitja, ki so plod najvišje dobrote in njene stvariteljne volje, so nujno po naravi dobra in takšna, da se lahko nanašajo tudi na kako ustvarjeno
[i njuni ravni Vejlnit,.
8
114
voljo- Te ontološke dobrote je tem več, čini več stvarnosti obsega kako bitje. Kakor pa tvori dejanski odnos ustvarjenega razuma do bitij logično resnico ali neresnico, prav Lako tvori dejanski odnos ustvarjene volje do bitij n r a v n o dobroto ali zlo. Pa tudi pri tem je bitje takšno, da je lahko volja »per sc* v pravilnem odnosu z njim, dasi se zgodi, da je »per accidcns« njen odnos nravno slab. Toda vzrok zla je v svobodni odločitvi, ne v predmetu hotenja, — Razen tega pa se Hessenov dokaz, da nekatera bitja niso dobra, sumljivo približuje trditvi, da so slaba. Ker so pa nevrednote tudi vrednote, hi bila končno vrednostni in ontološki red vendarle isto.
Zdi se torej, da se tudi HesSenu ni posrečilo dokazati, da je vrednostni red stvarno različen od ontološkega in da. je sholastifino pojmovanje dobrega in zla napačno. Avtor je podal o teh vprašanjih svoje mnenje, ki pa nikakor ni občno mnenje med katoliškimi filozofi. da bi mogla knjiga postati splošen učbenik, Toda priznati je treba, da je vrednostna teorija s tem, da je prekrstila sholastični bonurn« V vrednoto, zbudila živahno' zanimanje zlasti za etična vprašanja in prinesla veliko resnost v moderno nemško filozofijo. Zato je treba samo pozdraviti dela, ki širijo zanimanje za te življenjske probleme. Prednost HessenOVC knjige je V tem, da nudi dober pregled o strujah in problemih vrednostne filozofije, ki se je po Vebru tudi pri nas uveljavila. Zaradi tega bo avtorju hvaležen za njegov trud tudi tisti, ki se ne strinja z vsemi njegovimi izsledki.
J, Janžekovič,
Fe c kes, Dr. Carl. Die Harmonie des Seins. Ein Blick in das metaphysische Weltgebäude des Thomas von Aquin mittels seiner Seinsstuien, Paderborn 1937. Schöningh. 8", 192 str. Mk. 4.50.
Sv. Tomaž je Še vedno sodoben in zdi se, da vedno bolj. Prav sedaj izhaja pri Pustetu nova nemško-latinska izdaja njegove Sume, Tomaž sicer izjavlja, da je pisal Sumo nalašč za začetnike, toda za začetnike-teologe iz 13. stoletja, ki SO prekoračili »arles« in filozofijo. Kdor se je hoče danes lotiti s pridom, se mora poprej vsaj v glavnem seznaniti s Tomaževim idejnim svetom. Dobrih učbenikov za to sicer ne manjka, toda nima vsakdo časa in volje, da bi se preril skozi take strokovne in testo suhoparne uvode. Razen tega skušajo učbeniki predvsem dokazati resničnost tomizma, dočim zadošča za uvod tistemu, ki namerava Tomaža sam brati, kratek pregled njegove filozofije. Za take je napisana Feckcsova knjiga. Avtor sam pravi v predgovoru, da je mislil na Tomaževe čitatelje. ki bi se radi najprej seznanili z osnovnimi nauki tomizma,
Tomaževo Filozofijo često primerjajo Z gotskimi katedralami, ki so tudi nastajale V isli dobi. Zgrajena je pO čudovito jasnem pa veličastnem načrtu, premišljena in izvedena je do zadnjih potankosti. Vsak pojav ima v njej svoje mesto, tudi najneznatnejše bitje je „-vesoljstvu potrebno, sicer bi celota ne bila popolna. Avtor je skušal podati v kratkem ta miselni umotvor. Ko nam pojasni mnogoteri pomen izraza bitje, nas vodi od najpopolnejšega bilja, Boga, ki je čista bit brez vsake sestave in možnosti, preko duhovnih bitij, ki so že izpremenljiva in deloma dejanska, deloma v možnosti, do bolj in
E15
bolj sestavljenih in pomanjkljivih stvari, dokler postopoma ne usahne skoraj vsa bitnost in ostane le še čista možnost, materija, na prehodu od nekaj do nič.
Tomažev nauk je podan verno in večinoma z njegovimi lastnimi besedami. Knjiga je setavljena iz premnogih Tomaževih tekstov, ki jih spretno veže avtorjeva razlaga. Toda to niso navadni citati, ki prehajajo iz učbenika v učbenik, ampak skrbno izbrana značilna mesta i z vseh, tudi manj dostopnih Tomaževih del. V kake sodobne spore glede tomizma se knjiga ne spušča. Tudi tomizjna samega ne sodi, ampak ga podaja, kakršen je zgodovinsko bil, s tem. da nam naslika zgradbo vesoljstva, ki jo je videl sv, Tomaž Akvjnski.
J, -lanžckovič,
R ó 13 e r, dr. Ernest, Die geselzliche Delegatiou (delegatio a iure).
Rechtsgcschichtliche ünd rechtsdogmatische Untersuchung. (Corres-gesellschalt. Verofientlichungen der Sektion Fiir Rechts- und Slaats-wissensehait. 76. HeEt). Paderborn 1937, F, Schoningh. Str. 208.
Vprašanje, ali je codcx iuris canonici ohranil pojem a iure delegirane oblasti, spada med ¿ista vprašanja, ki jih je novejša literatura precej obravnavala, čeprav še ne zadosti, kakor priča RoBerjeva knjiga. Znano je, da kan. 197 deli vso oblast (vladanja) v redno in poverjeno. Redna je tista »quae ipso iure adnexa est ofliciu" (kan. 197, § 1), To oblast upravičenec izvršuje »vi oficii«. Delegirana oblast je pa tista »quae commissa est personae.. (kan. 197, § 1), To oblast izvršuje upravičenec »vi specialis commissionis,. čeprav jo prejme i-.ratione officii«. Delegirani more dobiti oblast ab homine ali a iure. Vprašanje je prav to. ali je cerkveni zakonodavec ohranil pojem delegacije a iure, ko že naziva ni. Stutz in bliiling sodita, da takih prf-inerov ni veliko, če je sploh kakšen. Ojetti in Fuster pa sta zagovarjala mnenje, da je vsa tista oblast, ki se navadno smatra'za redno, a ne poteka iz narave olicija, s katerim je združena, delegirana a iure, Naš avtor po pravici zavrača to zadnje mnenje; dokazuje pa. da so tako v občem kot v partikularnem pravu ohranjeni mnogi primeri oblasti, ki je delegirana a iure. Kodeks sam res ni ohranil primerov, kjer bi nastopali škofje »tamquam Sediš Apostolicae delegati , kot je bilo to v prejšnjem pravu, a sklepanje pisateljev, da s tem kodeks sploh ni ohranil primerov delegacije a iure, je bilo preširoko in zato zmotno.
Svoje delo je razdelil avtor na štiri oddelke. V prvem (str. 19 do 112) pojasnjuje pojme iurisdictio ordinaria, mandata in delegata v rimskem pravu; nato njihov samostojni razvoj v kanonskem pravu, kjer se pojavita še pojma iurisdictio quasiordinaria in delegata a, iure. Proti Crisciju (Apollinaris 1936) avtor dokazuje, da rimsko pravo ni poznalo pojma delegacije a iure. Končno opiše Še sedanji pomen in vsebino pojmov iurisdictio ordinaria in delegata v cerkvenem zakoniku. V drugem oddelku (str. 113—164) preiskuje pisatelj posamezne primere delegacije a iure v zgodovini cerkvenega prava, tako splošnega kot parlikularnega. V splošnem pravu so bili taki primeri oblast škofov, kadar so nastopali tamquam delegati a Sancta Sede, oblast sodnikov, imenovanih iudices conservatores (ščitili so
8"
116
privilegije eksemptnih redov i" drugih eksemptnih ustanov), s po ve dna jurisdikcija glede vernikov iz tuje župnije in škofije, oblast odvezovati male grebe (nekateri so sodili, da se za to sploh ne zahteva jurisdikcija), spovedna jurisdikcija redovnikov za svetne ljudi in razna spovedna pooblastila redovnikov. Še več pa je bilo primerov za juris-dikcijo, delegirano a iure, v partikularnem pravu, Sem spada spovedna jurisdikeija župnikov v vsej škofiji, spovedna jurisdikcija v sosednjih škofijah, oblast odvezavati od rezervatov, spregledovanje zakonskih zadržkov, oklicev, postne in nedeljske zapovedi, pooblastila dekanov in za čas misijonov ter duhovnih vaj, delegacijo za poroke in oblasl deliti razne blagoslove.
V tretjem oddelku (sir. 165—199) se bavi pisatelj s primeri delegacije a iure v veljavnem pravu, tako v kodeksu kot v občili zakonih, izdanih po promulgaciji kodeksa, kakor tudi v partikularnem pravu. V zadnjem oddelku (str, 200—204) omenja avtor nekatere stvari o izvajanju in razlaganju a iure delegirane oblasti ler o tem, kdaj preneha,
Delo je pisano zelo zanimivo in nam prikaže lep historično-dogmatičen prerez skozi važno materijo cerkvenega prava. Znova nam dokazuje, kako so sistcmalične obdelave posameznih poglavij cerkvenega prava še vedno potrebne. Celo obširni komentarji gredo navadno molče mimo takih vprašanj, ali pa se jih dotaknejo le po vrhu; vprašanja pa so vendar teoretično zanimiva in praktično pomembna.
Cerkvena upravna praksa je dovoljevala delegacije a iure večkrat molče, čeprav bi teoretično ne znala razložiti svojega postopanja. Klasičen zgled za to je n. pr. spovedna jurisdikcija župnika zunaj lastne župnije v mejah škofije. Dognano je bilo, da ima župnik redno spovedno jurisdikcijo le v mejah svoje župnije, zunanje pa le nad svojimi župljani. Toda vobče so priznavali župnikovo spovedno jurisdikcijo tudi v mejah škofije, ponekod le v mejah dekanata, ne da bi jim jo bili posebej podelili. Taki župniki so imeli in še imajo spovedno jurisdikcijo, delegirano a iure; ta »ius« je ali običaj ali zakon. Možno bi tudi bilo smatrati, da imajo župniki jurisdikeijo, delegirano ab homine, ki so Jo prejeli, preden so postali župniki, s klavzulo usque ad revocaliuneni ali s kakšno podobno. 1 ako smo n, pr, vobče razlagali spovedno jurisdikcijo župnikov v ljubljanski škofiji, kjer jc skoro vsak župniški kandidat že imel spovedno jurisdikcijo, delegirano ab homine, in sicer usque ad revocationem, preden je postal
žuP"ik-	Al. Odar.
P i U S Ciprotli, De consummatione delietorum aliento CO rum elemento obiectivo in iure canonlco. Pars I. (Pontificio m institutom utriusque iuris) Rim 1936, Str. 100.
Kan. 2195 definira delikt kot »externa et moraliter imputabilis iegis violatio cui addita sit sanctio canónica saltern indeterminata Nakazane tri sestavne dele delikta nazivajo kanonisti elemenlum obiectivum (. actio externa), elementum subicctivum (_ actio rao-raliter imputabilis) in elementum iuridicum (.. actio plectenda per
117
canonicam sanctionem), Avtor se torej bavi z objektivnim dejanskim stanom deliktov pO cerkvenem zakoniku. Ne opisuje pa v tem zvezku dejanskega slana vseh deliktov, marveč Je deliktov proti veri in edinosti cerkve (kan. 2314—2319), proti religiji {kan, 2320— 2329), proti cerkvenim avtoritetam, osebam in stvarem (kan- 2330— 2349] in spolnih deliktov {contru bonos moreš) (kan, 2356—2359), Pri vsakem deliktu posebej natančno razčlenjuje dejanski stan in opozarja na sistematiko v kazenskem delu cerkvenega zakonika. Sklicuje se na obilno literaturo, vendar pa je moral marsikje orati ledino, zlasti kar tiče razlaganja veljavnih določb.	Al. Odar.
C r n i c a . o. Anic. Kanonsko pravo katoličke crkve. Svczak prvi; Uvod i opča pravita. Split 1937. Sir. XIV in 797.
Avtor, ki je znan hrvatski kanonist in profesor cerkvenega prava na frančiškanskem bogoslovnem učilišču v Makarski, je zamislil svoje delo po zgledu obširnih komentarjev cerkvenega zakonika kot obsežen priročnik, ki bo imel tri zvezke. Prvi zvezek vsebuje uvod v cerkveno pravo in obča pravila; drugi bo vseboval osebno in stvarno pravO, tretji pa postopkovno in kazensko pravo. Delo nima samo znanstvenega namena, marveč se bo močno oziralo tudi na praktično uporabo. Avtor se je oziral celo na take čitatelje, ki ne znajo latinsko in nimajo teološke izobrazbe. V predgovoru piše; ■Buduči da če ovo dijelo biti u rukama i onih koji ne zn&ju latinski i koji nijesu imali prilike da proučavaju razne bogoslovne znanosti, lo smo se kadšto osvrnuli i na pilanja koja su u daljnjoj vezi s kanonskim pravom, a koja Su od osobite važnosti za praktični život (sir. Vili.]. Zaradi tega nekako dvojnega avtorjevega namena bo delo nujno vsebovalo ekskurze, ki jih sicer ne bi pričakovali. Kritik mora to avtorjevo zamisel upoštevati, čeprav seveda more povedati, ali jo odobrava ali ne, Nam se zdi, da je takšen dvojni namen delu bolj v škodo kot ne.
Pričujoči prvi zvezek ima uvod (str. 1—49) in obča pravila (sir. 53—759; strani od 50 do 52 so prazne). Zvezku je dodan obširen pregled kanonov, o katerih je v njem govor (str. 763—773), in stvarno kazalo (str. 775—797). V formalnem oziru je pripomniti, da je delo prirejeno v širokem formatu. O šlednji s prostorom ni govora. Tisk je velik; manjšega tiska nenavadno inalo; v celoti je že pri površnem računu najmanj 55 praznih strani. Toda to jc stvar okusa, ne toliko pisateljevega kot tiskamarjevega in založnikovega.
Avtor jc obdelal snov strogo pO legalni metodi; vmes je napravi! razne ekskurze; vse pa v silno poljudnem slogu. Ko razlaga obča pravila iz prve zakonikove knjige, uporablja številne zglede jz ostalih zakonikovih knjig, tako da je delno raztolmačil v tem zvezku kar 866 kanonov, Tak način obravnavanja snovi zelo olajša razumevanje abstraktnih norm in čitatelja z lahkoto uvaja v cerkveno pravo, toda ima pa to slabo slran, da se ne more izogniti obširnemu ponavljanju in trganju Snovi. Kljub avtorjevemu prizadevanju, da bi bilo delo praktično, bi po našem mnenju moglo v tem zvezku brez škode odpasti razlaganje pojmov ordinarij, generalni vikar in tako
lis
dulje na straneh 89 do 102; prav tako naštevanje razlogov za spreglede zakonskih zadržkov [str. 557—561) in pisarniških taks (str, 604—624). Pisatelj se ni izognil nobeni težkoči pri interpretaciji, kar je vse hvale vredno. Nekatera vprašanja je obdelal naravnost izčrpno, tako n. pr, dopolnilno pravo {str. 281 do 337) in štetje časa (str. 482 do 531). Toda zdi se ml, da ni ohranil pri tem pravega proporca z drugimi vprašanji. Obdelovanje snovi v priročniku se mora razlikovati od obdelavanja snovi v specialnih razpravah, drugače nestrokovnjak ne more dobiti prave predstave o važnosti snovi. Stvarno je avlor preveč natrpal knjigo Z vprašanji, ki spadajo v moralno teologijo, toda lo je storil zavestno, kakor je razvidno iz predgovora, ki Sem ga zgoraj navedel,
V uvodu, ki ima trinajst odstavkov, razpravlja avtor o tem, kaj je pravo, kaj kanonsko pravo, o pravnih virih in drugih uvodnih stvareh; dodal pa je tudi osnovne podatke iz cerkvenega javnega prava. Ta uvodna vprašanja so zvečine v primeri z drugimi vprašanji. ki se v knjigi obravnavajo, preskopo obdelana. Tako na primer avlor nič ne omenja literature, ki je izšla pred zakonikom, čeprav je ta še danes ne samo teoretično, marveč tudi praktično pomembna. Prav posebno pa velja opazka o preskopem obravnavanju snovi o odstavkih, ki govore o cerkvi kot popolni družbi, o razmerju med cerkvijo in državo in o razmerju cerkve do drugih ver. Zato so tudi ostale v teh odstavkih razne nejasnosti. Odstavek, ki govori o prestopanju iz vere v vero [str. 43—46), po našem mnenju ne spada v ta uvod. Delo bi veliko pridobilo, ako bi bil avlor izločil cerkveno-politična vprašanja in jih posebej sistematično in obširneje obdelal.
Glavni del knjige razlaga obča pravila (normae generates) iz prve zakonikove knjige, Obsega predhodno poglavje in šest naslovov iz prve zakonikove knjige, V predhodnem poglavju pisatelj obravnava prvih sedem kanonov iz zakonika in v daljšem ekskurzu zakonikovo terminologijo. V nadaljnjih naslovih obdeluje ostale kanone iz prve zakonikove knjige po legalni metodi, kakor sem omenil, vendar dobro pazi na sistematiko, Glede načina obdelovanju snovi se podpisani docela priključujem mnenju, ki ga je izrazil prol. p. Vitomir Jeličič v oceni gornjega dela, priobčeni v Antonianurn 1938, 221, ko pravi: »At dum cJ. Auctor res difticiliores maxima cum attentione et animi ingenio pertraetat, in rebus (acilioribus minus attentuni et assidutim se praebet.« Citatelj se pogosto Spotakne, tako da se ne more ubraniti vtisa, da je pisatelj preveč hitel mimo nespornih vprašanj, ki |ih je vendar večina, in se ustavil šele ob pre-pornih. To pa je seveda velika pomanjkljivost takega dela. Ob nekoliko večji pažnji bi moglo postati to delo prvovrsten komentar. Pri čitanju knjige sem si zaznamoval dolgo vrsto takih mest, ki ne zadovolje, toda po zgornji opazki nima pravega pomena, da bi jih našteval.	Al. Odar.
Krek, dr. Gregor, Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava. Drugi zvezek; Obligacijsko pravo. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1937. Str. XVI in 545.
119
Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, ki ju pišeta profesorja ljubljanske pravne fakultete, Korošec in Krek, bosta imela dva obsežna zvezka, Prvi sešilek prvega zvezka je izšel J, 1936 V njem obravnava prof. V. Korošec »splošne nauke, vire, osebno iti stvarno pravo* (gl. poročilo v BV 1936, 238). Drugi sešilek pTvega zvezka, ki ga bo tudi napisal prof. Korošec, bo vseboval rodbinsko, dedno in civilnopravno pravo.
Navedeni drugi zvezek, ki ga je napisal prof, Gregor Krek. pa podaja rimsko obligacijsko pravo, v katerem je dosegel rimski pravni genij višek. Krekovo delo je prestopilo obseg navadnega učbenika; podaja nani obširen sistem rimskega obligacijskega prava. Knjiga se deli na dva skoraj enaka dela; prvi vsebuje na 246 straneh splošne nauke obligacijskega prava, drugi pa opisuje na 244 straneh posamezne obligacije (kontrakte, pakte, obveze iz deliklov in kvazi-dcliktov). Delo zaključuje obširno stvarno kazalo, ki šteje kar 56 strani.
V prvem delu pisatelj najprej razloži pojem obveze ali obligacije, ki je »pravno razmerje med najmanj dvema osebama, zaradi katerega je ena oseba upravičena, da terja od druge osebe neko dajatev ali storitev aH opustitev ali dopustitev, druga pa dolžna, da dajatev ali storitev izvrši odnosno neko dejanje opusti ali dopusti« [str, 1), Nato razpravlja o nastanku in predmetu obveze, o kraju in času njene izpolnitve; v drugem oddelku potem o subjektih obvez (o različni udeležbi subjektov in njih naknadni izpremembi), v tretjem o utrje-, vanju obvez (o poroštvu, intercesijl, ari in zadržni pravici) in v četrtem o prenehanju obvez (ipso ¡ure in ope exceptionis}. Drugi del. ki opisuje posamezne obligacije, razpade na tri oddelke. V prvem je v štirih poglavjih govor o štirih vrstah kontraktov, o verbalnih, o literalnih, o realnih in konsenzualnih kontraktih. Drugi oddelek obravnava dopolnila kontraktnega sistema, namreč brezimne realne kontrakte, razne pakte in kvazikontrakte. Tretji oddelek končno opisuje obveze iz deliktov in deiiklom podobnih dejanskih stanov ¡kvazideliktov).
Krekovo dcio razodeva veliko avtorjevo erudicijo- Pisatelj jasno podaja rimsko obligacijsko pravo, dobro informira o spornih vprašanjih in zavzema svoje stališče do njih. Delo je pa tudi z metodičnega vidika zanimivo in svojevtstno. Avtor po točno izvedeni metodi polagoma uvaja čitatelje v rimsko umevanje obligacij in njih posameznih likov. Na zanimiv način jim pokazuje. kako se je posamezni pravni institut razvijal in kateri činitelji so pri tem razvoju sodelovali; naglasa, kaj je za posamezni institut bistveno; opozarja, v čem se razlikuje od sličnega, in kateri stadij je dosegel institut v današnjih evropskih pravih. V tekst vpleta številne citate iz virov, ki požive abstraktno snov, in čitatelje seznanijo z rimskim pravnim mišljenjem bolj, kol bi to mogli obširni opisi. Avtor pogosto opozarja bralca, kje je bil že v knjigi govor o tej ali oni snovi in kje bo še. Ves način pisanja razodeva ne le velikega strokovnjaka, marveč tudi dobrega učitelja prava, ki mu gre predvsem za to, da čitatelj odnosno slušatelj razume pravni institut in njegovo zvezo z drugimi v celotnem
120
pravnem sistemu. To dobro metodično stran knjige je treba posebej naglasiti, ker je znano, da veliki strokovnjaki niso vedno tudi dobri učitelji, Pri takem načinu obravnavanja, ki more v marsičem nadomestiti živo besedo učiteljevo, se seveda mora marsikaj ponavljati in pripovedovati obširneje, kot bi bilo sicer potrebno; vpletati se morajo racni ekskurzi, ki bi odpadli, ako bi bilo delo pisano samo za strokovnjake.
Prof. Krek je napisal Obligacijsko pravo v lepem slovenskem jeziku, ki ga prenekatero slovensko pravniško delo živo pogreša. Citatelj se mora čuditi, kako se dajo tudi abstraktni pravni izrazi lepo posloveniti, tako da so res ekvivalent latinskemu izrazu, ne le prazen zvok brez vsebine. Slovensko izrazoslovje bo nedvomno še napredovalo; ta ali oni izraz se morda ne bo obdržal, toda pri veliki večini, kakor mislimo, ne bo kaj spreminjati.
Rimsko obligacijsko pravo je za srednjeevropska prava še danes velikega praktičnega pomena. »Celo najmodernejši civilni zakoniki so iz razvitega rimskega prava prevzeli ne samo večino načelnih, temveč tudi zelo mnogo posebnih norm, tako da si modernega obligacijskega prava ne glede na rimski sistem in brez rimskih osnovnih idej niti misliti ne moremo« (str. tO). Ker Krekova knjiga to obligacijsko pravo na široko obdeluje in povsod kaže zvezo z modernimi* pravi, bo koristen priročnik za vsakega pravnika, ne le učbenik za začetnika. Zaradi tesne zveze rimskega prava s cerkvenim pravom, ki sem jo omenil že pri poročilu o Koroščevi knjigi, bo Krekovo Obligacijsko pravo zelo koristno tudi za tiste, ki se bavijo s cerkvenim pravom. Uvajalo jih bo V pravno mišljenje in jih v njem izobra-zovalo ter jih seznanjalo Z osnovno pravno terminologijo, brez katere tudi cerkvenega zakonika ni mogoče pravilno umeti.
Krekovo Obligacijsko pravo je velik prispevek k slovenski pravniški literaturi.	Al. O d ar,
K u š e j , dr, Rado, Konkordat, ustava in verska enakopravnost, Ljubljana 1937. Str. 73.
Knjižica obsega poleg uvoda slovensko besedilo jugoslovanskega konkordata (str. 8 do 32) in pravnostrokovne opazke na očitke proti konkordatu [str. 33 do 73), Očitki, s katerimi se bavi, so v glavnem tisti, ki jih obsegajo »Primedbe i prigovori na projekat konkordata izmedu naše države i Vatikana«, ki jih je izdala srbska pravoslavna cerkev (prim. BV'1937, 71—88; 137—170). Avtor zaključuje z ugotovitvijo, »da so vsi očitki o protiustavnosti, o kršenju suverenitete in načela verske enakopravnosti neosnovani- (str. 73). Posamezne očitke zavrača jasno in prepričevalno, Vsakomur, ki se hoče poučiti objektivno o ugovorih proti projektu jugoslovanskega konkordata. knjižico toplo priporočamo, zlasti še zaradi tega, ker prinaša celotni slovenski tekst,	Al Odar.
Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani.
Vsem našim puh lika cij am smo cene mižali za 20 do 25%. S t are j £c letnike BV (od tretjega letnika dalje) oddajamo po 40 Din. Od nekaterih publikacij je v zalogi le malo izvodov.
I. Dela;
1.	kojiga: A. U š e n i i u i k . Uvod v filozofijo. Zvezek Is Spoznavno
kritični del. S". (XII in 504 sli.) Lj. 1921. (Razprodano.)
2.	k4[i£n: A. Uieničnik, Uvod v filozofijo, '¿v. II: Metafizični del.
1. ieiilek 8U, (IV in 384 str.) Lj. 1923. 50 Din, 2. scSilek S". (234 sir.) Lj. 1924. 50 Din.
3.	knjiga: F. G r i v e e , Cerkveno prvenstvo in cd in s Ivo pa bizantinskem
pojmovanju. 8°. (112 str.) Lj. 1921. 20 Din.
4.	knjiga: F. KovačU, Doclor Angelicua sv, Tomaž Akvinski. 8°. (IV ia
101 str) L j. 1923. 15 Din.
5.	knjiga; F, Grivec, Cerkev, g®, (IV in 32C atr.) Li. 1924. (Razprodano.)
6.	knjiga: A. U š en i£ n i k , Ontologija. Učbenik. 8D. (60 atr.) Lj. 1924. 25 Din.
7.	knjiga; Sveto pismo Novega zakona. Prvi del: Evangeliji iu Apo-
stolska d e I n. Po naroiilu dr, A. B. Jegliča, ljubljanskega škofa, priredili dr. Fr. J e r t, dr. Gr. Pečjak in dr, A. S n o j. Mala S". [XVI in 431 str.) Lj. 1925. V platno vezane knjiga 36 Din; boljše vezave po 50. 62 in 90 Din.
8.	knjiga; Acta 1. Conventus pro stud ¡js orientatibns a nno 1925 in urbe
Ljubljana cele brati, 8". [IV et 168 pag.) Lj. 1925. 25 Din; vez, 40 Din.
9.	knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Drugi del: Apostolski listi
in Razodetje, 8*1. [XVI in 349 str-l Lj. 1929. Cene kakor pri prvem delu.
10.	knjiga: F. Grivec, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi. 84. [50 str.J
Lj. 1930, & Din.
11.	knjiga: J. Türk , Brcve Pavla V. Tomažu Hrenu z dne 27. nov, 1609.
8". (107 str) L j. 1930. 15 Din,
12.	knjiga: Al. Od ur. Sodbe Rimske rote v zakonskih pravdah. 8", [99 str.J
Lj. 1934. 12 Din,
H. Razprave:
1, F, Grivec. Pravovernost sv. Cirila in Metoda. (Razprodano.) 2- A- S n o j , Starosta venski Matejev evangelij (De versione palaeoslavica Fvangelii S. Mstthaei. — Pracmisso Summ ari« et addito Apparat« erilico in lingua latina). Lj. 1922, 8". [34 str.) S Din. 3, F. G r i v e c , Boljševiška brezbožnost (De atheismo bolševismi.) Lj. 1925.
S", (15 str,) (Razprodano,) 1. F. Grivec, Ob llOBletnlcE sv. Cirila. Pojasnilo k apostolskemu pismu Pija XI. -■Qiiod S. Cyrill um Tbessalonicensem z dne 13. februarja 1927. 8°, (16 str,) Lj, 1927. 3 Din.
5.	J. Türk, Tomaž Hren, 8°, [30 str,) Lj. 1923- 5 Din.
6.	F. Grivec, Misliino telo Kristusovo, Metodična in praktična vpra-
šanja, S*. [17 str.) Lj. 1928. 1 Din.
7.	F. Grivec, Rerum Orientalium«. Okrožnica papeža Pija XI. o pro-
iičavanju vzhodnega krščanstva. B". (23 str.) Lj, 1929. I Din,
8.	F, Grivec. Fjodor M. Dostojevskij in Vladimir Solovjev, 8°. 46 atr.
Li. 1931. 10 Din.
9.	A. O d ar, Škof in redovniSIvo. Veljavne določbe. 8". [52 str.) Lj. 1936.
S Din,
Knjige se naročajo v Prodajalni Kat, lisk. dr. fprei H. Niinian), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2; knjige in razprave prof. dr. Grivca pa v pisarni Apostolstva sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Napoleonov trg 1.
III. Cerkvenih očetov izbrana dela.
Izbrani spisi svetega Cecilija Cipriana. Prvi del: Pismu. Knjižica O padlih-. Poslovenil, uvod in pripombe napisal dr. F, K. L u k m a n. V Celju 1938. Zaloiila Družb» sv. Mohorja. Mala S4. 2U strani, Cenai za ude Družbe sv. Mohorja (pri Družbi vCeJju ali njeni knjigarni v Ljubljani) 27 din za broširano, 36 din za vezano knjigor za neudu in v knjigarnah 3b din sa broiirano, 48 din za vezano knjigo.
»Bogoslovni Vestnik«, publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, izhaja štirikrat na leto v celotnem obsegu do 20 tiskovnih pol.
Naročnin ai 50 Din za Jugoslavijo, 60 Din za inozemstvo na leto, Urednika; proi dr. Franc Ksaver Lu k m an. Ljubljana, Fratiškanska ulica 21. in prof. dr. Alojzij Od ar. Ljubljana, Vidovdanska cesta 9. — Njima naj se pošilja vse, kar je uredništvu namenjeno,
Uprava: Prodajalna Kat. tisk. društva (prej H, Ni&nanj, Ljubljana, Kopitarja a nlica 2. Njej naj se pošiljajo narotila, reklamacije in podobno.
račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, lastnica Bogo', "'na Akademija, Ljubljana, ima it. 11903.
t Mastem " odgovorna sta prof. dr. F. K. L u k m a u i a uredništvo in izdajateljieo, ravnatelj Karel Čei za Jugoslovansko tiskarno.
Ponatisniti se smejo razprave in njih deli, ocene in drugi prispevki, ako se prej dobi dovoljenje uredništva in ako se v ponatisu navede vir.
»Bogoslovni Vestnik v qua ter per annum In lue em editur. Prclium subnototionig extra regnum Jugosluviae est Din 60. Scripts quae sive ad directlonem sive ad adminlstratio-n e ni commentant nostri spectant, in* crib an tur: »Bogoslovni Vestnik-:,,
Ljubljana, Faculté de Théologie [Yougoslavie],
Poštnina za kraljevino Jugoslavijo v gotovini plačana.
BOGOSLOVNI VESTMI K
IZDAJA
BOGOSLOVNA AKADEMIJA
LETO XVIII ZVEZEK III
LJUBLJANA 1938
KAZALO.
(INDEX.)
I. Razprave (Dissertationes):
Pulotnik, Zgodovinski razvoj spovedi maiih grehov (De confcssione peceatomm venialium) , , , 121—Í78
Kurent. Neopai.eni rimski dokumenti v zgodovini, sv. Metoda, nadškofa nioravskega [Documenta romana historiani, archiepiscopi M ora ven s is, spec-t an tía) ................179—196
IL Praktični del (Fars practica):
Postopnik za ničnostne zakonske pravde (Al. Odar] 197—245
Nedeljski blagoslov pred svetn mašo (Ciril Potočnik] 246—251
lil. Slovstvo (Literatura);
Wilpert, L.a fede del 1 n Chiesa nascente secundo i monumentí dell'arte funeraria antica 252 — S t e i d -1 e , Patrología 253 — A 11 a n e r , Patrologie 254 - ■ BiehI, Das liturgische Gebet (¿ir Kaiser und Reich 255.
\
Zgodovinski razvoj spovedi malih grehov-
Do confeesione pcccatorum venialium.
(Evolutio histories cum speci&ti re s pec tU ad curaiu animarum.)
Dr. Ciril Potočnik.
Su mm ari » m. t- Do peccatis «orumque division«: capitalia. medio-eria, communia. Du quutidiunis sou venialibus. quae propter fragilitatwi liumanam vi tari non possunt. Quid seri pi or ?s ecclesiastic! primis uaeoulis d« gorilni remission« doceant. Cotilcsslo non meinuratur, — 2. Monachi. Qui pneumatic! chartamatici. Forum directio spirituals. S. Basilius eiusque rugkilae de vifa monastics. Quid de confession).' praescrlim venialium, in tius inonasteriis. 3. Ulterior evolutio post Basilium usque ad Concilium l.ugdunertse II. {1274|. — 4, Prima vestigia confesiioilii venialium it) Occidente. Determinatio cl concrcta enumcratio venialium. S. Columbanus ciusque monnsteria. In tibris poenitcntialibus iam inveniuntur poenae ve-nialibtis appositae, 5, Conlcssio venialium laicis facta. Beda Vencrabilis elusque inlluKus in theoloios posterior um saecnlörilÄ, ^numerantur singull theologi eorumquo doctrina de hae re Confessiii laicis facta numqnam sac ramen ta Iii babehatur, 6. Scriptores prnescholastici et scholastic! usque ad Concilium Lateranense IV. (12151: coram doctrina de conieiiiono sa eramen tali venialium et de confessionc venialium laicis facta, — 7. Concilium Lateranense. Explicalur canon: Omnis utriusque scjus . Quomodo obligen-lur praeceptg ecelesiits! ico de annua contes?ione, qui morlalia non haben I. Doctrina a, Thomae Aqu. de veniulibus eurumque remissiuue enponitur. — tjuid canonist»« et st holixtici et alii theologi post s. Thomam Aqu. de hac materia scripeerint. Explicatur doctrina catholica de coniessjone pec-catnrum iam directe in sacramcntali confession? remissorum. 9. Fxpo-nuntur facta de receplione id era men torn m Euéharistiae et poenitentiae medio acvo. Explicantur causae. 10, Tridcntinum eiusquu normae pro relgrmationc vitae chrlttianae, praesertim pro freqoenti usu sacramentorum. Novae societales religiosae. S. Ignatius de Loyola, s. Vincentius de Paulo, s, Franciscus Salcsius. s. Carolus Borr, coruuiquc labores pro salute anima-rum, — 11. Normae CJC du confessions frequenti. — Conclufio.
Uvod.
Vprašanje spovedi malih grehov se je pričelo zlasti zadnja leta znova obravnavati, Praktične dušnopaslirske kakor tudi znanstvene teološke revije so objavile precej člankov o tem vprašanju.' Vzrok
' Prim, n. pr. P, Kar! Rahncr S. J„ Vom Sinn der häufigen Andachtsbeicht (Zeitschrift für Aszese und Mystik 193-1, 323—336]: praktična pastoralna revija Seelsorger je v 12. letniku (1935 36] to vpraianjc večkrat obravnavala: P Leo M. Post 0. Pr-, Heilige Kommunion — Heilige [Richte (232 245): R Antoncllus Enjtmtnn 0- F. M. Heilific KönünlT^ nion — heilige Beicht (3)2—316); Alois Stiefvater, Mechanische'odirr ^-/ organische Deichte [352— 359). Liturgična znanstvena revija I. ii u\r>g i • s ehe i Leben, ki jo v Berlinu izdaja dr. Johannes Pinsk, je v / ictnjl
Bojtodovnt Vciinik
122
za temeljito obravnavanje Le vrste spovedi je dalo širjenje pogostnega sv. obhajila in z njim v zvezi pogostne spovedi pobožnih spovedancev. Na drugi strani pa je za duäne pastirje, posebno v večjih krajih, kjer ni dosti duhovnikov, vstalo važno vprašanje, kolikokrat in kako naj spovedujejo one, ki hodijo pogosto k sv. obhajilu, da jim bo v pomoč in oporo v njih stremljenju za krščansko popolnostjo, ne da bi pri tem zanemarjali druge, ki so zakramentalne odveze še bolj potrebni,3
Poglabljanje v misiCTij sv. maše in v milosti sv. obhajila, ki ga je prineslo s seboj zlasti I i t u r g i č n o gibanje, je drug TUzlog, da SO se teologi in praktični dušni pastirji pričeli temeljito pečati z vprašanjem spovedi malih grehov.
Enostransko gledanje na sv. Evharistijo, ki je največji med zakramenti, je postavilo v senco milosti, ki jih daje zakrament sv. pokore. In tako se je zgodilo, da pisatelji člankov in razprav, ki enostransko poudarjajo zakramentalne milosti sv. Evharistije, cerkvi nekako očitajo, da pri nekaterih vernikih preveč urgira pogostno spoved, da se je sedanja spovedna praksa glede malih grehov preveč oddaljila od prakse prvih stoletij, ter da je razvoj pogostne spovedi šel v napačno smer.
Končno tudi ne smemo prezreti upravičene pritožbe znper pogostno spoved, ki pa niso utemeljene v spovedi sami, ampak v meha nlčnosli, ki so je krivi večkrat Lako spovcdanci kakor tudi spovedniki sami. Iz tega so nekateri sklepali, da bi bilo za svetost zakramenta in za plodonosno prejemanje zakramentalnih milosti bolj umestno, ako bi sedanja cerkvena praksa glede pogostne spovedi nekoliko popustila,
Zgodovinski razvoj pogostne spovedi je prav malo preiskan. P, Johannes Beutner S. J. pravi v razpravi Die spekulative Durchdringung der Andachtsbeichte in der nachtridenlinischen Scholastik [Scholastik 1938, 85), da stojimo že prav v začetku preiskavanj, Pričujoča razprava naj bi opozorila na nekatera pastoralno važna Zgo-
[1935] Znanstveno obravnavala to vprašanje v tehle člankih; .Johannes P i n s k , Das zweite Brett nach dem Schiffbruch [61 79); P. F ranz Hecht. Die Häufigkeit der Beicht im Kirchenrechl [259—266): Joseph Pieper, Thomistisdic Bemerkungen iibur den Sinn des liufJsakramenles (249—259). O mislih, ki so jih posamezni pisatelji zapisali, se je razvnela iivahna debata v naslednjem letniku je bila na str. 1—23 debata zaključena s člankom P, Franz II C C h t , Die Deichte der läßlichen oder bereits vergebener Sünden, in s pripombami, ki sla jih napisala Joseph Pieper in Johannes P i n s k. V zadnjem času je izšel d tem vprašanju stvaren članek v reviji Scholastik 1938: P. Johannes B e u m e r S. J,, Die spekulative Durchdringung der Andachtsbeichte in der nachtridentinischen Scholastik [72 Sfi). Izmed knjig omenjam lu P. Pb. S c Ii a t s t h O. M J.. Die Dcvo-tlonsbeichte, Die Tilgung der Iii [fliehen Sünden in der heiligen Beichte.
4. unveränderte Aullage (Leipzig 1922}, Po tej izdaji je prirejen ilovtn skiprevod, kl ga je oskrbel dr, Frančišek .Urü (Ljubljana 1926, - 1930). — Dr. Franz Zimmermann. Läßliche Sünde und ArtdachstbeiclUe (Innsbruck 1935),
3 2« leta 1913 je p. M. G a t t e r e r , S. J., dal v Theol.-prakL, Quartalschrift [Linz] glede Lega trezne, praktične smernice. Razprava ima naslov: Wie oll sollen tiiglich Kommunizierende deichten? [str. 735—7481
123
dovinska dejstva, katera bodo morda dobrodošla onemu, ki bi hotel še podrobneje preiskati problem spovedi malih grehov, Kasneje pa bom opozoril na nekatere pastoralno važne točke, na kateri bi morali pri teh spovedih paziti tako spovedniki kakor spovedanci,
t. Razlikovanje grehov. Mali grehi,
2e v prvih stoletjih najdemo razlikovanje med grehi. Spovedna disciplina je ločila najprej grehe, ki sc je zanje nalagala javna huda pokora, in manjše grehe, ki zanje javna pokora ni bila določena. Nauk o malem grehu pa se je šele polagoma razvil do te preciznosti in jasnosti, ki jo imam« danes ti njem.' Mnogo časa je tudi trajalo, preden je splošno prišla v navado .sedanja praksa glede pogostne spovedi pri onih, ki se obtožujejo le malih grehov.
Tertulian in Ciprian ločita peccata c a p i t a Ii a , peccatii a ti mortem, peccata mediocria, minora sen communia no eni Strani,1 na drugi strani pa vsakdanje, po naše rečeno male grehe, brez katerih človeško življenje sploh ni mogoče, Podrobneje sc je v literaturi menda prvi pečal s človeškimi napakami, nepopolnostmi, malimi grehi, Klemeni Aleksandri j s k i (t pred 215), Ta svetuje, da je treba duhovnemu voditelju (x'j^tpv^TTji) dušo popolnoma razkriti. Le potem jo more voditi, le potem ji more biti voditelj in krmilar.1
Tertulian obravnava grehe in njih zdravljenje. On je vnesel v literaturo primero, ki jo kasneje neštetokrat dobimo pri cerkvenih pisateljih: dušnemu zdravniku je treba dušne rane in bolezni razkriti, le potem jih more zdraviti. So pa drugi grehi, ki zadajo duši smrt, V spisu De poenitentia , ki ga je pisal, preden je postal monlanist, pravi med drugimi Plerosque tarnen hoe opus, ut publications m sui, aul suffugere au t de die in die m diflere praesumo, pu-doris magis memores quam salutis; velut illi, qui in partibus veren-cundioribus corporis contracta vexatione, conscientiam m c dent i um vitant et ita cUm erubescentia sua per emit, v.'1 Sicer se to mesto nanaša direktno le na smrtne grehe, vendar si primero zapomnimo, ker jo cerkveni pisatelji kasnejših stoletij razvijajo in z njo pojasnjujejo tudi male grehe in njih zdravljenje. Naslonjena je na svetopisemsko besedilo pri sv, Janezu, ki piše: >Ce kdo svojega brata opazi, da stori greh, ki ni za smrt ... Je greh, ki je za smrl,'.T
Sv, Ciprian (f 258) opozarja, da nima nihče tako čiste vesti, da bi smel zanemarjati sredstva, ki se z njim' zdravijo dušne rane, ker po aposlolovih besedah ni nihče brez grelia. Kdor bi mislil, da
1 Prim. Jos. U j £ i i , Biblični teksti o odpustnem grelni BV 1922.
116—13Ü; 259-275,
1 Prim. n. |>r. T e r tu 1! i s n u e . De pudicitia c. I, |Migne Patrologia
Latina PL 2, 482). Cyprian us. De oratione d »minien c. 22 (PI. 't, 534).
Quis dives Gal ve tur e. 41, 42 (Migne Patrologia Gradca PG 9, 645- 613).
* PL 1, 1244,'45.
7 1 Jan 5, 16. Kako so cerkveni pisatelji to mesto razlagali prim. D j Č i e I, c. 5 si,
9'
124
je brez greha, je ali nespameten, ali pa naputinjen. Sredstva, ki naj jih krščeni človek rabi, so m i i o š Č i n a in dela ljubezni do bližnjega." Najmanjši, najnižji grehi so listi, ki se jih človeška slabost sploh ne more izogniti. Ti se izbrlsujejo z molitvijo,"
Tudi Or i ge n (i ok. 255) opozarja, kako je treba zdravili večje in manjše dušne rane, Za nekatere rane zadošča mazilo in olje. Z manjšimi grešniki naj se postopa bolj milo. Veliki grešniki pa potrebujejo duha sodbe in kazni.111 Grešnike opozarja, naj previdno izbirajo, preden komu svojo dušo razkrijejo: Proba prius medicum eui debeas causam languoris exponere, qui seiat infirmare cum infirmante, Here cum flente, qui condolendi et eompaliendi noverit disciplinam: ut ita demum, si quid ille dixerit, qui se prius erudituin medicum oslenderil et niisericordem, si quid eonsilii dederit, facias . , , Bonum est eumr qui deliqueril non esse securum, nec velut qui nihil dclique-rit, nullam sollidtudmem gerere, nec cogitare quotnodo possit suum delere peccatum."11 To mesto sem omenil zaradi tega, da vidimo, kako je že Origen poudarjal individualno delo, ki ga opravlja spovednik kot dušni voditelj.
Nauk o malih grehih je polagoma dozoreval do jasnosti, ki jo imamo danes o njih. V 4, stoletju našteva n. pr. Makarij Egiptovski ali Starejši (u. L 390. kot opat v skelski puščavi) v spisih, ki se njemu pripisujejo, posamezne male grehe: Arrogantia, temeritas, dil-fidentia, odium, invidia, Iraus, hypocTisis nude sunt?1- Vem, da morejo ti grehi biti tudi smrtni grehi, ali iz zveze, v kateri jih našteva, spoznamo, da misli na male grehe.
Za Ciprianom ponavlja sv. Avguštin ("f 'ISO), da brez malih grehov sploh ni mogoče Živeti. Mali grehi se odpuščajo — uči Avguštin — tako, da molimo očenaš, da dajemo miloščino in da se po-stimo.'1 Spovedi malih grehov nikjer ne omenja. Zelo verjetno je tudi. kar radi omenjajo pisatelji, ki govore o tem, kako se mali grehi odpuščajo izven sv- spovedi, da Avguštin ni bil nikoli pri spovedi " Pač- pa segajo početki tako imenovane samostanske kulpc (capitu-lum cul pa rum) prav do njega. V redovnih družinah, ki jih je ustanovil sv, Avguštin, dobimo prve sledove.11 Danes razumemo pod tem imc-
" Prim. F. Probst, Sakramente und Sakramentalen in den ersten drei Jahrhunderten (Tübingen 1872) 251
11 Die oratione duminica I. c.
In Jerem. h(*n. 2 |PG 13, 279). U Ham. 2 in PÎ.37 [PG 12, 1396).
1» Horn. 3 (PG 31, 469. 472). — Prim. Dionys S t i c 1 c n h o E c r, Des heiligen Makarius des Aegyptsrs Schriften (Bibliothek dît Kirchenvater 1(1. München 1913) V—XXIII.
IJ Enchiridion sive di fide, spe et cantate c. 71 (PL 40, 265]: »De quutldiani* aulem brevibus levibusque peccatis, sine quibtis hacc vita non du ci t tir, quotidîana tidelium oratio salislacit. O očenaiu piie: -Delet omnino ha.ee oratio minima et quotidîana piccata. — Prim tudi Sermo de symbolo ad catethumenos c. 7 (PL 40, 635/36), kjer piše: »Peeeata silam immania diniittuntur in baptismo; et venialia in oratione dominica . ,. quu-lidie abluimur oratione ,
U Prim. rt. pr, S c h a r s c h - J e r È i Spoved malih grehov ; 20« Prim. Sermo 351, C, 3 (PL 39, 15-11).
125
nom spokorno vajo, pri kateri se redovniki in redovnice pred zbrano komun i telo sami obtožijo zunanjih pogreškov proti redovni disciplini, da prejmejo primerno pokoro, To je torej nekaka javna spoved pogreškov proti redovni disciplini.
Španija je bila v listi dobi literarno zelo pod vnlivom Afrike, 1 erlulianove in Novalianove zmote so se v literaturi dolgo časa poznale, Ko se je v 4. stoletju mnogo razpravljalo o tem. kako daleč sega potestas clavium, je dvignil svoj glas tudi sveti in učeni P a -cian (u. pred 1. 393.], škof v Barceloni, ki je tudi sicer mnogo pisal proti nOvatianskim zmotam. V svojem spisu Paraencsis ad po e n i t e n t i a m našteva vsakovrstne grehe — silva deliciorum. Med njimi je tudi mnogo malih grehov, o katerih piše, da se izbrisu jejo z dobrimi deli.1" Vendar ne napravi vtisa, kakor da bi zanje priporočat spoved. Jasno pa izpoveduje, da imajo apostoli oblast vse razvezovati, veliko in malo, in da ni prav nič izvzeto. Po sodbi nekaterih je na leni mestu prvič poudarjeno, da morejo biti tudi mali grehi predmet zakramentalne spovedi.17
Sveti papež Leon (440—361) vabi za post in za veliko noč k spovedi vse, ker nihče ni brez greha, Cu se kdo se lako Irudi — piše papež — da bi bil Čist, se vendar vsaj s prahom zamaze, In za veliko noč ne sme biti nobena duša umazana. Treba je vzeti zrcalo, da opazimo tudi praške ter jih izbrišemo.1" Kako se to zgodi? Z miloščino, s tem, da odpuščamo krivico, in .s postom. Drugje piše, da ima vsakdo dosti vzrokov, da moli: ^Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.''- Nihče ni tako pravičen in svet, da bi v življenju, ki je polno skušnjav, ne potreboval odpuščanja." Ne te škofje in duhovniki, ne le služabniki zakramentov, ampak vse telo sv. cerkve, v.si verniki morajo biti očiščeni, da bodo vredno praznovali veliko noč. Zlasti poudarja na tem mestu miloščino, s kH-tero se mali madeži izbrisujejo: »Oratioae ... propitiatio Dei quaeri-tur. ieiunio concupiscentia carnis exstinguitur, eleemosynis peceata redimuntur ... In oratione permanel Eides recla, in ieiuniis innocens vila, in eieemosynis mens benigna.<-fl Da moremo ozdraveli od ran,
,(l PL 13. 1084. Nu tem mestu tudi naltevs napakam nasprotne kreposti.
li N, pr, Heinrich Bruders S. J., Allmähliche Einführung läßlicher Sünden in das Bekenntnis der Beiclit (Zeitschrift für knthoiischc Theologie
1910, 533). Latinsko se to mesto glasi takole; (iuaecumque solverilis, inquit. osmino nihil exeipit. Quaecumque, inquit: vel magna, vel mudita Altende, quod ad Petnim dicat inferius ¡d quod peccalur in liominem septuagiea
septies rdaxandum. ul o&teadal alias vel semet posse. Epist. 3 contra Lrac-
talus Novatiannnim c. 12 [PL 13, 1071), — Emil Göller pa sudi v spisu
Anaickten zur BuDgesc (lichte des 4. Jahrhunderts {Römische Quartilschrift
- eil. RQu. 1928, 249j, da je Pacitin v teh besedah rabil le Cipriannvo
terminologijo za teike (graviora) in manj težke (leviora) grehe. Ni torej gotovo, ali naj pod modica razumemo male grehe,
18 Strmo 43, c. 3 [PI. 54, 263): »Utomur ergo, dilcctissimi, saluberrimi lemporis vcnerabilihus instituti« et sollicitiorc cura cordis nostri speculft tergamus,
lH Sermo 50 [PL 54. 307). :fl Sermo 13 (Pl, 54, 171,72).
126
ki jih je zadal nevidni sovražnik, je posebno uspešno sredstvo m i -1 oš čin a: In elecmosynis enim virtus quaedam es! instituta baptismatis, quia sicut aqua cxslrnguit ignem, sic eleeniosyna pecca-tum. 51 Ko govori o tem, da se je treba obtožiti ne le velikih grehov, ki jih je kdo zagrešil v dejanju, ampak tudi manj težkih grehov (le-viora), najbrž pod tem izrazom ne misli na venialia, minuta, na mal« grehe," Pač pa dobimo pri njem zelo natančno spraševanje vesti za one, ki imajo le manjše napake in grehe na vesti.2®
2- Mcništvo na vzhodu. Sv. Bazilij in spoved malih grehov.
Prve početke spovedi malih grehov dobimo na v z Ii o d u. Tam se je najprej razvilo m e n i š t v o , pri katerem tudi kaj kmalu opazimo, da so se spovedovali malih grehov. Možje, ki so hrepeneli po krščanski popolnosti in se zanjo tudi resno trudili, SO se pred svetom umaknili v samoto, da bi tam v strogem pokorjenju in v vsakovrstnem zatajevanju odmirali sebi in živeli le Bogu. Njih spokorno življenje pa ni moglo dolgo časa ostati prikrito, Ljudje so zanje izvedeli, šli so za njim t in jih iztaknili v še tako skritih bivališčih. Nanje so se obračali v najbolj važnih življenjskih vprašanjih, v zadevah vestí, Njim, ki so sami spokorno živeli, ki niso živeli med svetom, so vse zaupali. Tako so menihi, odmaknjeni svetu, pričeli prav živahno in vplivno duinppastirsko delovanje. Postali so svetovalci vsem, ki so bili težko preskušani, pa so hoteli ostati Bogu zvesli ali se k Bogu spreobrniti. Ljudje so jim zaupali tudi zaradi tega, ker so imeli tiäfsCßraiv tÚv iVä'jjniiü'J . ker so poznali človeško Srce, Zanesli so se, da bodo menihi njih dušne zadeve prav presodili teT jim dali v njih borbah prave nasvete in navodila. Menihi so pogosto tudi imeli izredne darov e (charismata). In prav to je dalo povod, da so igrali na vzhodu v verskem življenju veliko vlogo."
Kdor je postal menih, je bil £ leni kakor na novo krščen, na novo rojen, prerojen. Torej samo temu, da je kdo dobil meni i k o
** S trmo 21, 3 (PL 54, 190|.
Prim. Emil Göller, Papsttum und QilHgewalt in spät römischer und frühmittelalterlicher Zeit (RQu 1931. 132).
11 V 4L govoru (i1!- 54, 272 731 piie med drugim: Videat si in secreto cordis sui ilhifli, quam Christus dat, invenit, pacem, si destdcrium Spiritus nulla c o neu piscan tía carnis impugiuil, si humilia non speruit, si alta non appetit. si iniqiiu nun delectatur lucro, si immoderate rerum suarnm min gaudet augmento, si denique aliena felicitate non iirttur aut ¡nimia miseria non Lnetatur, Et cum h.-mim pcrliirhationum nihil in sc forte repererít. sincero disquiral examine, qua Hum cogita ti onuin specie frequentetur; et ulrum nullis vaniíalum imaginibus acquiuscat, Vel quam cito animum ab lis, quae noxie blandiuntur, abducat. Nam nullis illecebrls commoveri, nullis cupidi-tatibus titillari, non est istias vitae, quae tota tentatin csi (Job 7. 1), et qua n im L ni ir i vincitur, qui vinci ah endem non veretur.
In den zahlreichen Erweisen des Geistes und der Krall, die das griechische Christen volk an seinen Mhnchsheiligen bewunderte, finden wir eine Art F o i l s v t z u n £ des u T c hr i s 11 i c h e n Enthusiasmus in anderen Verhältnissen und Formen. Joseph l lor mann. Untersuchungen zur griechischen Laienbeicht. Hin Beitrag zur allgemeinen Bull-geseliiehte (Donauwörth 1913) 7,
127
0	h 1 o k o , so ljudje pripisovati izredne milosti/" Samu t. menifiko obleko s« postali novi ljudje, posebno izvoljeno božje ljudstvo, vzvišeni nad druge ljudi, ki so živeli med svetom, Mcniška obleka -7HT,[±a pivenrii afKv <r/X]ta — line novel i so jo tudi angelsko, nebeško, apostolsko, celo božjo obleko — je podelita tistemu, ki jo je oblekel, neke vrste svetost, ki je po sodbi nekaterih bila enakovredna duhovniški oblasti.51' Mernika obleka je bila nekak opus ope-ratuin, ki tistega, ki jo nosi, mehanično posvečuje, pravi Hormann.1' Tako so poslali menihi vzvišeni tudi nad duhovnike. Sodba ljudi, da so menihi nekaka višja bilja, ki žive kot angeli, se je opirala na lo konkretno dejstvo duhovnega prerojenja, ko so bili sprejeti med menihe.*'1
V prvem poglavju naše razprave smo videli, da na podlagi spisov cerkvenih pisateljev ne moremo reči, da bi bila cerkev v prvih stoletjih za. male grehe priporočala sv. spoved. Voditelji ljudstva SO pač opozarjal na nevarnosti tudi majhne nezvestobe; hkrati so pa tudi nasvetovali sredstva, ki naj bi se jih ljudje posluževali, da jim bodo gruhi izbrisani, Kar sta Klement Aleksandrijski in Origen nasvelovala tistim, ki hrepene po večji združitvi z Bogom, to SO menihi izvedli v praksi. Odtegnili so se svetu, šli v samoto ne le zato, da bi se varovali greha, ampak tudi zato, da bi postali vedno bolj Bogu podobni, Da bi mogli laglje zatirati v sebi slaba nagnjenja, ki so po izvirnem grehu v vsakem človeku, so sami nad seboj strogo culi in opazovali vse, kar se je v njih du&ah godilo.
Pravzor ineniškega življenja je SV. Anton Puščavnik, tudi pravzor harismatičnega, entu/iasličnega meniha. [Jvajset let se bori v samotni gorski Tazvalini s skušnjavami in s hudobnim duliom.
■In medtem ko ga obkroža vihar skušnjavcev, pridejo nad stanovitnega tihe binkošli čudežnega posvečenja božjega, ki odslej v očeh vernikov izpremeni njegov askelični apostolat,«-* Iz te borbe je izšel Anton ves poglobljen v božje skrivnosti in polu Boga.1"
Že sv, Anton je dal menihom nasvet, naj vodijo o svojem življenju dnevnik, da se bodo mogli osvoboditi skritih grešnih de-
" AH lil Že tukaj Začetek one Velike vere, ki se dobi tu in tam v literaturi in v samostanskih tradicijah, v moč redovnih obljub, ko nekateri pišeju in govure. da so obljube drugi krst. da se z obljubami izbrišejo vsi lirehi prejšnjega življenja, da se z njimi vrne izgubljena nedolžnost in podobno?
*" Prim. F.. V a c a u da r d , Confession v Dietionnairc de Thčologic Calhuli([UB (cit. DThC) lll/l, 865,
« O. c. 14.
'H Prim. protestantsko delo Kari 11 o 11. Enthuiiairaus und Buftgewalt beim griechischen Monchtum Kine Studie zu Symeon dem neuen Theologen.
1	Leipzig 1898). — Prim. tudi ruske starce. Lepo opisuje starca Znsima F, M. Dostojevski. Bratje Karamazovi (Ljuhljana 1929j 37: »K starcem ni Sega samostana bo se na primer zbirali tako ljudje iz preprostega ljudstva kalior največji Snienitniki, da bi se vrgli pred njimi na tla, izpovedali se jim svojih dvomov, svojih grehov in svojega goTja ter si izprosili sveta in pouka". Tn mesto sem dobesedno navedel te Zaradi tega, ker je zupisal D. na tem kraju Splošno ljudsko sodbo stare Rusije.
Hijrmann. o. c 11.
™ Vita Antonii [PG 26, 864],
128
ianj.3' IAIl ni že to početek posebnega spraševanja vesti, stroge kontrole nad samim seboj, kar je v 16. stoletju tako zelo poudarjal sv, Ignacij in za njim vsa jezuitska šola?] To še ni bila spoved. Vendar je ta struga kontrola, ki jo je sv, Anton naročil, nujno vodila k temu, da so se menihi pričeli o svojem duhovnem življenju med seboj ali S predstojnikom razgovarjati in posvetovali, če so boleli, da bo spoznanje njih samih prineslo duši korist.
In res, Sv Pahomij (f 3-15) je zbral razkropljene menihe, puščavnikc, organiziral etiopske naselbine in jim dal svoja pravila. Z vsakim menihom posebej se je pogovarjal o njegovem dušnem Življenju in mu dajal navodila, kako naj se bon proti malim napakam in strastem. Njegov naslednik Theodor (t 368) je nadaljeval delo, ki ga je Pahomij pričel,™
Na tem mestu naj omenim tudi sv. diakona E f r e m a Sirskega [i 373), ki je prvi razdelil grehe v osem poglavitnih. Torej ne Euagrius Ponticus In tudi ne Nllus, ampak Elrem Sirski je prvi vpeljal to delitev grehov,11:1 V cerkveni literaturi jo dolgo časa zasledujemo. Kasneje je imela podoben vpliv na zopadu ona delitev, ki jo je napisal Gregor Veliki.
Cc o razgovorih, ki sta jih imela Pahomij in Theodor z menihi, ne moremo reči, da bi to bila spoved malih grehov — sv. Pahomij ni bil duhovnik — pa moremo o laki spovedi govoriti pri sv, B a z i 11 j u (t 379), Njegovo načelo je bilo, naj se od skupnega življenja okoristijo vsi. Da se to doseže, pa ni druge možnosti kakor ta. da Vsak razkrije svojo notranjost. V spisu De judicio Dei zelo obžaluje, da so se njegovi predniki pečali le z velikimi grehi, za druge se pa niso menili. Tako ravnanje imenuje perverzno t r a d i -c i j o.Jt Po njegovem mnenju je tvarina za spoved vsako prekršenje božje zapovedi1"
Bazilij predpisuje menihom dve, oziroma tri vrste spovedi. Vsak menih naj že čez dan najprej posamezno razkrije starejšim in izkušenim bratom svoje misli, dobre in slabe, s tum namenom, da spozna dobra nagnjenja in se v njih utrdi ter da spozna slaba nagnjenja in se prične takoj v začetku proti njim borili. Po naše bi rekli: Sv. Bazilij je poskrbel, da so bratje drug drugega opominjali in se o duhovnem življenju razgovarjali (correctio ira-
*■ Prim Holl, o. c, HH 155 passim
" Prim. Pa I ltd iua, Historia Lausiaca c. 38 (PL 73, 1137); Foiu-m e n i, Histona ecclüsiastica lib. 3 (PG 67, IU73 si.); Dionysius Ii X i -¡mis, Vita Facko'mii C. 21. 22 (PI, 73, 242 43); Uieronim jc Pahomijeva pravila 1, 4U4, prevedel v lütinäiino (gl. PI. 23, 62 si.). Prim, tudi Vita s. Pa-chomii abhalis v Acta Sanctorum 14- maja 40' 85 lil7.
™ 1'rini. Emil Göller, Studien über das gallikanitobe BuÜ wesen zur Zeit Cjiuriui' von Arles und Gregorju*' von Tours (Archiv für katholisches Kirchenrecht 1929, 17, 1BJ.
Prolecto decepil nos pessima consuetudo: Proliicto magnorum malomm nobis causa exstitit perversa hnminum traditio, quae videlicet ,,-aliqua ,. ne «mplici quidein objurgatione dlgna judical, velut iram aut convicium aut fenmlcntium aut avaritiaw et si qua sunt his similiä'. De judicio Dei (PG 31. 669).
™ Prim. De judicio Dei (PG 31. 669|.
129
tema, conversatio spirituahs). Potem naj pa Se vsak menih zvečer pregleda življenje čez dan in izpraša svojo vest. Ako zapazi, da je imel kako nepravo, prepovedano misel, ako je bil razmišljen v molitvi, površen v ps&liranju, ali ako je imel želje po skupnem življenju, naj si napak nc prikriva, ampak naj jih prizna pred k oii v e n -to m , da bo skupna molitev ozdravila strasli in popravila škodo, ki jo je greli prizadel duši,3"
Od te spovedi je treba ločili spoved grehov, ki so fo menihi opravljali ali pred predstojnikom sami m ali pred tovarišem, ki je bil nalašč za to določen. Glede te spovedi Ba/,ilij na več krajih zelo poudarja, da je treba priznati vsak t'a mora predstojnik vedeti za vse grehe, ki so jih menihi Storili. Kako bi tudi drugače mogel biti odgovoren za duše drugih, kako bi jih mogel vodili po pravi poti, ako bi njih padcev ne poznal
Vendar ni bil vedno le predstojnik, ki je spovedoval, ampak včasih tudi kdo drug, ki se imenuje iriumttujj.švoi tt/' el-/.;1'!-J/iJiv TH.tv	ftiitJKdo So bili ti? Ali duhovniki
ali tudi ncduhovniki? H o 11 o. c, 64 meni, da to niso bili duhovniki, ker se pri teh spovednikih nikoli ne omenja, da bi se zahtevalo zanje mašniško posvečen je, čeprav je izraz o sv.ivijjih icjv (jiuctTjpiuiv tsO iVetjC vzel iz t Kor 4, 1. Pod to besedo je treba razumeli — meni IIoll— izkušene menihe, h a r i s m a t i k e. V najnovejšem času pa so ugledni katoliški teologi z močnimi argumenti podprli trditev, da so bili li	¿"sfsi duhovniki. Zgodovinsko je dokazano, da je bil hegumenos, samostanski predstojnik, po ideji B a z i I i j a Velikega in T h e o d o r a iz Studiona sam po sebi duhovni oče vseh prebivalcev istega samostana. In na splošno je bil duhovnik- Ena najvažnejših hegumeno-vih dolžnosti je bila ta, da je on s a m spovedoval vse menihe v samostanu. Tako je Opat v samostanu Studionu spovedoval vsako jutro po matutinu. Menihov je bilo krog tisoč in navadno so se tedensko spuvedovali. Dalj kot na štirinajst dni pa s spovedjo niso smeli odlašati,
E- Marin, ki je to vprašanje temeljito obdelal v knjigi Les M o i n e s de C o n s t a n l i n o p le (P:iris 1897j našteva nekaj zanimivih primerov, Na neki sinodi, ki je bila leta 536, proti monolizj-tom, se je podpisalo 73 raznih samostanskih predstojnikov; in vsi so bili duhovniki. Drug primer: Na cerkvenem zboru, ki je bit za časa
J" Pri ni. Reguhi hrev. Iract. inlerrog, 227, 229, 2iifi |PG 31. 1235, 1284).
Priro. tudi spoved otrok Re£, ius. tract ¡ntertug, 15 IPG 31, 953); spoved tistih, ki se vračajo pr/iv tam, interroii 44 (PC 3(, 1029. 1031). — Prim.
L a u n. Die belden Regelii des Gtisilius, Ilire Lchlheit und Ilnlstehung (Zci Ischritt Iut Kirchengeschich le 1925, 1--61).
" Reg. brev. traet. interrog. 229 [PG 31, 1235).
Refl- brev. tract. intcTrog. 2&S se glasi i Peceata iis confiteri ne-cesse est. quibua mysterlornm Dei concridila dispen&atio est. Sic enim et jui olim pnenicnti.ini cgernnt. coram sanetis Itcitte cuinperiunlur. Sum plimi est enim, in livangelio quidem, quod peccata sna Joanni Bap tista e cortlite-banlur: tn Aclis vera npostolis ipsis. |PG 31, 1253 sl.|.
130
patriarha Mena [53&—552) v Carigradu, je bilo 22 menihov. Med njimi je bil le eu predstojnik, pri katerem ni zapisano, da bi bil duhovnik. Treba je pa tudi pripomniti, da je naziv duhovnik pri podpisu včasih dostavljen, včasih ne.
Spoved, ki o njej govorimo, ni bila namenjena le duhovnemu vodstvu, ampak je imela zakramentalni značaj. Res je, da so včasih spovedovali svoje redovnike tudi taki opati, ki niso bili duhovniki; celo opati nje so si tu in tam prilaščale to pravico. Toda njih početje so koncili pogosto grajali. Na splošno moremo mirno trditi, da so bili vsaj v Carigradu hegumeni duhovniki,
Za druge samostane nimamo tako trdnih dokazov. Ker so pa imeli grški samostani isto Bazilijevo pravilo, smemo sklepati, da so tudi po drugih grških samostanih bili predstojniki duhovniki. Vendar pa Marin sam priznava, da so bile tu in tam tudi izjeme.1"
Za goLovo tudi vemo, da so bili za Nunske samostane določeni duhovniki, ki so opravljali liturgične funkcije. Tako nam poroča sv. Gregorij, škof v Nisi, da je sv. Bazilij ordiniral svojega brata Petra za samostan, v katerem je živela njegova sestra M a -k r i n a. In pred duhovnikom, ki je opravljal liturgične funkcije, so se sestre tudi spovedovale,*1' Sicer nam sv, Bazilij v 110. regoli poroča, da se je spoved vršila vpričo predstojnice, toda to stvari nič ne spremeni."
Glede onega prvega načina Spovedovftflja pred izkušenimi brati in pred komunileto, ki sem ga najprej omenil, je stvar drugačna, Tam je res šlo le za obtožbo in za duhovno vodstvo.4J
Na podlagi tega menim, da po pravici trdim, da so duhovni voditelji, ki so bili duhovniki, pri spovedi vsaj včasih spovedancem in spovedankam dajali odvezo, Ob drugih prilikah, ko ko se menihi ali tudi drugi ljudje Spovedovali harismatikom — neduhovnikom, seveda ni bilo zakramentalne odveze. Spovedanci so se zanesli, da so jim grehi odpuščeni, ako so se tem harismatikom spovedali ter so jim le-li za grehe naložili pokoro.*" Toda malih grthov niso več skrivali v svoji notranjosti, ampak so se jih obtoževali, spovedovali.
ili Horm an n, u, c, 233 si, — Pritn, tudi; Pierre liumbtrl-clauds, La doctrine ascétique de saint Basile de CêSarée (Paris 1932), zlasti 146—152. — ü. tî a r d y , Basile v Dictionnaire de Spiritualité, ascétique et mystique f. 12BI). Tudi E. V a c a n d .i r d v članku Confession [tUliC IIM, 8li.il spretno dokazuje, da so bili ti posebni dušni voditelji nicnihi-duhovniki.
« Greg, N y s De vita s. Macrilia« |PG 46, 773).
" Prim. Reg hrev inlqrrog. 110 |PG 31, 1Î57). Priin. tudi P. Gallier, Pénitence v Dictionnaire Apologétique de h, Foi Catholique lil, 18-14 45.
P. H u m b e r t c 1 a u d e o. c. 148 pripOinima : "La confession se fera avec plus d'honniuté el de prudence en présence de la presbytera.
45 Prim. B a r d y 1. c.
Priin. Holl u. c, 266, --- Vendar je treba poleg osebne svetosti in cntuziazma vzeti pri menihih v poštev tudi to, o čemer govori .1. S t iglici a y r. Ein interessanter Brief au* dem kirchlichen Altertum [Zeitschrift fiir katholische Theologie 190(1. 65S1' -Bekanntlich spielten die nach 'l ausenden zahlenden LaienmAnche von Palästina, Syrien und Ägypten m den Kämpfen des Ncstorianismus und Munophysitismus eine sehr wirksame Rolle. Sowohl auf Seiten der Orthodoxen wie der Häretiker repräsentieren
) 3)
3. Po Baziltju do II, lyonskega koncila (1274),
S tem so bili postavljeni začetki nadaljnjemu razvoju. Verjetno, da je bila te vrste spoved v navadi že v dobi sv, Pahomija po njegovih samostanih, vendar tega dokazati ne moremo 11
Ko se je .spoved malih grehov med menihi žc udomačila, ni mogla dolgo ostati omejena le na redovne komunitel«. Polagoma se je začela uvajati tudi med ljudstvom. As t erios, škol v Amasei v Pon-lu (t ok, 1, 410.) opominja vernike, naj se obtužujejo tudi malih, lažjih grehov.** Sicer pa v tej dobi še ne dobimo dosti pisateljev, ki bi vernikom priporočali, naj se spovedujejo manjših, nekanoničnih grehov.
Iz naslednjih stoletij naj omenim le par prič o spovedi malih grehov. Najprej je taka priča sv. Janez Klimak u's (t okrog 1, 649.). S šestnajstimi leti je postal menih na gori Sinaju. leta 639. pa ravno tam samostanski predstojnik, Ta sveti mož obširno razlaga koristi pogostne Spovedi iil jo vneto priporoča menihom, kateri hočejo postati sveti.1" Sveti Janez Klimak imenuje spoved izvrstno sredstvo za posvečenje. Opravi naj se na skrivnem pred izkušenim sodnikom. V izjemnih primerih, ki jih je odobril samostanski predstojnik, so se krivci tudi javno obtoževali pred vso komunitulo. Potrebno je, da ju obtožba grehov iskrena, ponižna, združena s kesanjem, potem spovedanec dobi za grehe odpuščanje, Nikoli se nc sme dati zapeljati sramu ali zbeganosti.17
Ta svetnik nc govori le o odpuščanju, ki ga da zakramentalna spoved, ampak tudi o lem, da spovedanec prejme milost za prihodnje, da se more grehov varovati. Spovednik mora biti zelo dober, piše svetnik dalje. Spovednik je oče. Kmalu so pričeli spovednika imenovati duhovnega očeta. Tudi to poudarja, da mora biti obtožba skesana, združena s sklepom, da se hoče v prihodnje napak varovati. Sv. Janez Klimak postavi na peto mesto svoje mistične lestvice pokoro, po kateri se grehi izbrisu jejo,1'1
Za Janezom Klimakom dobimo v poučnih, homiletičnih spisih S v, A n a s t a z i j a S i n a j s k e g a (u. po letu 700.) izjavo, v kateri priporoča spoved tudi malih grehov. Gotovo ju, da na tem mestu
siv CMit gewallige J Jtlfsinjclil; was ihnun an tlicologisclier WisseiiKch.'ift tllld Rchulnnjs abjjing. ersclzle der orientaliseh auiilammende Eifer mit Stdcken und h"auslen.«
" lliirmann o, g. 17J ptiie, ko govori O telil, da je UuKilij »prejel v svoja pravila spoved 7H male grehe lakulei bBaiiliut hal hierdurch ledig-Iich d.ifiir gesorjjt, dnf) čine Monchsgevvohnheit MSnchsjiesetz wurde.'
« Pri m, hom. 13 adhort. ud poeisilenliam |PG 40, 36^|.
•* Stala Paradisi, gradus 4 (PG 88. 691, 6H4); gradus 5 [PG 68. 777).
IlUid auteni imprimis ipsi curae trat, Ut quidqmd agerul, vel mente versaret. Patri suu aperiret, satis gnaru» humiUtatis opus csse vel maxhiluni SfcaiiS animi detegere. Vita s. Theodori Studila« n. 8 (PG 99. 124). Prim. še S The udori Studitae Poenae monasterialeS- 25: "Si quis aliquid inccnfes sum re-tineret, vel etiam cuiquanl praeter desliuatos conlitealur, separetur uno die,- 26: Si quts elapsis dtiabus iiebdomadis non confitoatur praesidi, separetur uno die,- (PG 99. 1735).
" Gradus 4 [PG B&, 708.09],
" Gradus 5 (PG B8. 764 -781]. — Prim. tudi L. Pourral, La Spiri-tualile chretienne I (Pariš 1931) 152. 457 si.
132
sveti opat ne misli smrtnih greho.y( ki naj hi se jih obtoževali. Drugače ne bi inugel, če upoštevamo tedanjo prakso, reči, da se grešnik, ki se je grehov spovcdal, more udeležili svetili skrivnosti, in tudi ne bi mogel govoriti o grehih v prihodnosti kol o gotovem dejstvu, ki se mu ni mogoče izogniti, ko pravi: Confiteor Dco per saccrdotes pec-cala tua ... Pete misericordiam, pete veniam, pete rcmissionem prae-teritorum, et liberationem a luturis (xi<tc(>>i[v ;,i.š>,a;v™v), ut digne tanta mysteria accedas ln Spoved malih grthuv pred duhovnikom priporoča vernikom, da bi s čim čistejšim srcem prejemali cvhari-s lični: skrivnost i.00
Še eno mesto lahko spomnimo iz njegovih spisov. Res je. da moramo biji pri tovrstni literaturi previdni, ker je pač razumljivo, da sii menihi pisali predvsem za menihe. Na tem mestu pa. ki sedaj o njem govorimo, je pisatelj gotovo imel pred očmi širše kroge, Anastazij vprašuje, ali je dobro, da se spovedujejo pnevmatikom. In odgovarja: Dobro je in zelo koristno,*1 Iz tega opravičeno sklepamo, da je bila spoved malih grehov tedaj že precej v navadi; drugače bi je pisatelj ne priporočal s takimi besedami. Oslune pa še neka nejasnost, ali so bili ti irj;i>|MCT:vi>i av3p;* vedno tudi Upsjiali ne. Daje jim sicer razne nazive, nikjer pa ne spomni, da bi imeli duhovniško oblast.
Že iz lega, kar smo doslej slišali, vidimo, da so se za spoved malih grehov zavzemali le menihi in da so jo tudi le menihi širili med ljudstvom, ker so bili ie-ti njih dušni voditelji. Ugledu svelnih duhovnikov je nedvomno mnogo škodovalo, ker je cerkveni zbor v Niceji odklonil celibat. Prav celibat, ki so ga menihi držali, je visoko dvignil njih ugled nad svetne duhovnike. Ljudstvo je po celibatu sodilo, da je menihom svet ves evangelij, ki ga ljudem oznanjajo in priporočajo. Pri menihih so videli realizirane vse evangelijske svete. Vse lo je pripomoglo, da so se ljudje bolj in bolj oklepali menihov in oddaljevali od svetnih duhovnikuv."
Duhovniki, ki so bili poročeni, po ljudski sodbi niso mogli biti palres Spiritualen Seveda je nastala večkrat med menihi in svetnimi duhovniki neplemenita tekma. Dokaz za to rivalstvo je n. pr, pismo na terapeuta (meniha) D c m o f i 1 a.s:l Za pismo, ki ga je pisal škof Dionizij, je dal povod ta le dogodek: fikoi Dionizij je posveti! Demolita za lerapeula; torej ni bil duhovnik. Nekega dne opazi, da pride v cerkev človek aasjifj v.il ¿¡j.tftDAČv T?;; IzTi-av v.i/.ioj.'11 V prez-
« Oralio de s. Sy na iti (PG 89. 833).
10 Prim, tudi H o 1 1 o. e. 309.
01 Qu.:	if,« T i igflA&tif^eO-ou. vi Hjiapi^iccKC t,[i&v ir¥»tijnr«iwt{
eb£potoiy. liesp.; v/r, *!t/,iv kmi-i xat icivi)	Unaestiones el responsa
C. f> (PC 89,
M H u I I o. e- 311, 323- — Tudi knloliiki leolng e. V a c a n d a t d meni. d.n je grški kler napravit veliko napako, ker na koncilu v Niti j i ni sprejel celibata. Zaupanje vernikov, ki je v veliki meri navezano na celibat, je pretlo na menihe. Verniki st> priili da prepričanja, da imajo menihi oblast odpuščati grehe fcato, ker so menihi. Ali so bili duhovniki ali nc. to jim ni delalo težav, E. Vacandard, Conlession v DTliC tli1,. 86-1.
" PG 3, 108-1-1100.
" P G 3, 10BS.
133
biteriju sc poni i rti vrže pred duhovnika in obtoži svojih grehov. Toda še preden dubi absolucijo, se vmeša med oba Demofil in spovedanca porine v stran Ponižne penitentovo besede, ljubeznivo duhovnikovo obrambo zavrne S tem, da spovednika in spovedanca zapodi iz svetišča. Pri tem misli, da je s svojim ravnanjem zabranil nevreden prejem Zakramenta in to tudi samozavestno sporoči Škofu Oioniziju, Čeprav je primer izmišljen, je vanj vendarle odeta resnica, da so menihi večkrat tudi na nedovoljen način skušali izpodrinili duhovništvo, V našem primeru škof odgovori strogo in jasno: Terapeut je pod dia-konom, nad diakonom je duhovnik in nad duhovnikom škof,"
Ker je ugled menihov tako raste!, si prav lahko mislimo, da niso ostali samo pri duhovnem vodstvu, ki bi ga bili lahko tudi kot laiki vršili. Oblast dajati v duhovnih stvareh nasvete in navodila, oblast blagoslavljati, pa tudi razvezovati in zavezovati je posegala drugo v drugo. Odvezovali so tako. da so poslušali spoved, molili za grešnika, mu svetovali, vzeli nase del pokore in z molitvijo izprosili odpuščanje pri Bogu ter dali zagotovilo, da so grehi odpuščeni. Ljudje so bili mnenja, da menihova molitev zadostuje za odpuščanje grehov, Včasih so bili ti duhovni razgovori dolgi, včasih je menih izpregovoril komaj kakšno besedo, Spočetka je bil tak tt'^jij.jt'.v.;: ^jT/p harismatik, kasneje so ¡.sto službo opravljali tudi ueharismatiki. Zgodilo se je tudi, da so svojo zaupno službo zlorabljali.™
Za 11. stoletje ja kar splošno veljalo načelo: »Škofje, duhovniki in učitelji so za to, da ljudi pouče; menihi pa ¿alo, da oznanjajo pokoro in spovedujejo.-*"
Janez, patriarh v Antiohiji, nsketični pisatelj v začetku 12. stoletja, " piše. da je Kristin v času boja za podobe pod Konšiantinom Koproniniom 1741—775) posebej izročil menihom pravico spovedovati in dal oblast vernikom grehe odpuščali,
V začetku 13. stoletja se je latinski cesar v Carigradu, Balduin, priložil pri papežu Inoeenciju III., da je oblast zavezovati in razvezo-vati pri Grkih prešla izključno na menihe; Monachi penes quos, sa-ccrdotibus sprelis, tola Ugandi nlque solvendi consislebal aueto-ritas,«"1'
Prim. J. Stiglmayr, Die I.ehre von den Sakramenten und d<>r Kirchc nach Ps. Dionysius (Zeitschrift für katholische Theologie, 1898, 300, op. 1).
10 Prkn,, kar piše Nil us S ins i ta. Tractalus de nionastica euer-citations c, 22 (PC 79. 749),
" Prim, Joannis J e j u n'o l o ri i, Constantinopolitani arefue-piscopi. Sermo ad eos, qui peccalorum confessianem Patri suu spiritual: ediluri sunt (PG £6, 1920). Ta spis se večkrat po krivici pripisuje Johannes Nestevlu, ki je umrl 1.595. ter bil znan kol slroi ascet. Spit je nastal šele krog I. 1100 in ga je spisal k&p&doški menih isteg.i imena. Prim. 1, i p p I, Johannes IV. der hasler [Lexikon für 1 heolugie und Kirche V., 49). " L. Petit. Jean d'Antioche v DTbC VIII/i, 751 «1. >* De pessimo usu monaüteria laicis tr.'tdendi (PG 132, 1128), ™ PL 215, 452, — Prim Hist. rel. c, 1. (PC 8?, 1297). - Vita Johannis Hesychastae v Acta Sanctorum 3, maj dodatek str 18 A, — J o j n n i s M os c h i, Pratum spi rituale c. 78; PG 87, 2932 33. Kaluliški teologi, med njimi Rauschen, Vacandard, Teetaert. so IMlova raziskovanja preskusili in potrdili Rauschen pravi, da je bil temu vzrok moralni propad
134
11 lega pa vidimo, kako so bili menihi delavni, kako so tudi pridno spovedovali ne le menihe, ampak tudi svetne ljudi. Njih skrbna spovedna praksa je poleg notranjih razlogov imeli velik vpliv na splošno cerkveno življenje iudi zaradi lega, ker so škofje po večini izšli iz samostanov. Pa tudi asketično literaturo so v prvi vrsLi gojili menihi. Tako se je tudi spoved malih grehov na vzhodu razširila med ljudstvom po njih zaslugi.
Ne trdimo, da bi tisti, ki so se obtoževali menihom, bili vedno dobili tudi zakramentalno odvezo, Ako menihi-harisniatiki niso bili duhovniki, je ostalo le pri duhovnem vodstvu. Menihi-duhovniki pa pri spovedi in duhovnem vodstvu in pri tedanji praksi v samostanih pač niso pustili ab strani oblasti, ki jim je bila dana s polaganjem škofovih rok pri mašniskem posvečenju.
4, Počelek spovedi malih grehov na zapadu.
V	zapadni cerkvi se je meništvo pričelo kasneje razvijati kakor na vzhodu- Atanazij (t 373) je seznanil zapad t. vzhodnim puščav -niškim življenjem za časa svojega pregnanstva (340—346). R u f i n u s iz Akvileje It 410) je v mladih lelih v Rimu spoznal sv. Hieronima, Leta 371. je šel s starejšo Melanijo v Lgipet ter se lam seznanil z egiptovskimi puščavniki, nato pa dolga lela bival kot menih na Oljski gori pri Jeruzalemu. Na prošnjo Urša, opata v Italiji, se je lotil Lla-zilijevih pravil, zlil daljša in krajša pravila v eno in v latinščini presadil na zapad,"1 Brez dvoma je to vplivalo na spoved malih grehov najprej po samostanih, posredno pa tudi med laiki, liieronim sam pa je dal na razpolago redovnemu življenju svojega samostana leta 404. Pahornijevo pravilo.
Avguštin se je seznanil z metliškim življenjem v Milanu in Rimu (er je 1, 386, uredil svojo domačo hišo v Tagastu v Numidiji za nekak samostan, kjer je živel s tovariši istega mišljenja [Alypius, Evodius) skupno življenje. Kasneje je v isti namen preuredil svoje škofovsko stanovanje v lliponu za klerike.
V	4. stoletju, po Konstanfinovj zmagi, se je začelo za katoliško cerkev bolj mirno življenje. To je vplivalo tudi na razvoj askeličnega življenja, zlasli ko je pričela poneha vat l borba proti Terlulianovemu rigoriznm in proti Novatianovim zmotam. Dobili so se pa tedaj, ko so sc nehala krvava preganjanja in je cerkev dobila svobodo, mlačni kristjani, ki so govorili: Javne pokore nismo zaslužili, za druge grehe pa opravimo sami z Bogom, torej ni treba hoditi k spovedi, Proft temu nauku sta vstala zlasti Avguštin"7 in Pacian1", ki ne naštevata le grehov, ki je zanje določeno javna pokora, ampak tudi druge smrtne grehe. Končno je papež Inoeeneij I. (401—417) uradno izjavil, da so predmet s povedne obtožbe ne le težji grehi [peccata
grškega duhovnSilva Prim. B- Bartmann, Lchrbuch der Dogmatik II? (Fuolfiurtf i. Br. 1929] 410 si.
1,1 Prim. Regulae s. Basilii Cappadociae ad monachos (PL 103, 483 si.; pOicbno 509. 546. 5521.
as Sermo 392 (PL 39, 1711).
lia Paraenesis ad pocnilentiani (PL 13, 1084).
1 35
gravitira), ampak ludt lažji — najbrž — smrtni j>ruhi (peccata levicra]."1' Pričela se je poudarjali privatna spoved, prav tako tudi spovedna molčečnost (prim, na pr. iz 5, stoletja dekretalno pismo Leona i. iz leta 459"''], in vse to je na spoved malih grehov ugodno vplivalo.
Janez Cassia n u s (v 435] je kakor Eirem Sirski pričel deliti grehe v pcccata capitalia in minuta* delitev, ki se je posebno v üaliji zelo razširila. Brez malih grehov, tako uči, tudi pravični niso.™1 Kation je prinesel z vzhoda ideal asketičnegn meniha in ta ideal je vcepil [falskim samostanom. Menihi So tudi na zapadu resno stremeli po popolnosti. Trudili so se, da bi iz duše odstranili greh, in se t ta namen borili vse življenje- V 5, knjigi svojega dela Du institutis coenobiorum et de oeto principalium vitiorum remediis-izkušeni dušni voditelj psihološko Opisuje posamezne grehe in obenem nasvetuie primerna sredstva, da se jih dufca. iznebi. Sredstva, ki grehe izbrisujejo, so po njegovi sodbi: najprej pokora, kakršno je oznanjal Janez Krslnik; potem ljubezen, ki pokrije mnogo grehov; miloščina, priznanje grehov, duhovno in telesno zatajevanje, predvsem pa zboljšanje življenja. Spovedi naravnost ne omenja. Celo takole pravi: »(Juodsi verecundia retrahente r e ve t a rt ea coram ho mini bus erubescis, i 1 1 i, quem latere non p o s s u n t , c o n f i t e r i ea iugi supplicatione non desinas . .,, qui et absque ullius verecundiae publicatione curae et sine improperio peccata donare consuevit,'" Seveda si moramo to le tako razlagati, da je s temi besedami opominjal svoje učence, ki so se že bili spreobrnili, ako so sploh potrebovali spreobrnjenja. Pri njih je šlo le za male grehe (peccala quotidiana), proti katerim pa se je treba z vso resnobo borili.
Drugod pa zelo priporoča vprav priznanje grehov pred predstojnikom. Vsako slabo misel, pravi, je treba takoj kakor hitro se je porodila, odkriti predstojniku (senior*).1,7:1 Omenja nam tudi zanimiv
111 Epist. ad Decentium Egubinum episeopum, suh titulis VII, c, 7 (PL 56, 517}: De poeniLcntibus autem, qui sive ex graviorihus commissi;;, sive ex luvioribns pcenitentiam gerunt, si nulla interveiiial aegriludo, quillt a feria ante Pascha eis remittendum Ronwinc ecelesiae eonstietudo demon-si ral. Caelerum du aestiniitiido pond«re deticloruin saccrdolis est judicare, ut altcndat ad conlessionem poenitcntis et ad Heins atque lac rim as corri-¡•nlis; ac tuni jubere dtmitti, cucu viderit congniam satisfactkmem.
™ PL S4, 1210.
11,1 Au! enim per ignoranliam aut per oblivionem aul per cogitationem .ml per termonenl aut per uhreplionem aut pur necessitatem nut pur fragi-lilalem carnii singulis diebus vel inviti vel volt-nlcs frequenter currimus,. Coll.itin 20, e- 11, in 22, c, 13 (PL 1»), 1168 si. in 1236 si.). Prim- ludi ß a -si Mus, De judicio Dei (PG 31, 669); Regulae brevius tractable (PG 31, 1288). Gennadi! M u 11 i 1 i a n i i t, De scrip toribui eccles., c, 1 I Ruagrius monachus (PL 58, 1066] in Socratis, Historia ecclesiastics IV,
23 (PG 67, 516). Kasneje Johannes CliuiaeUs, Scilla paradisi grad. 22
(PG 8&, <M8|.
Collalie 20, c. S [PL 49, 1163 si.). — Prim, tudi Bernhard Posebni :i n n Die abendlandische Kirchenbuße im Ausgang des Mittelalters (München 1928] 74.
'■» De institutis coenobiorum IV c. 9 (PL 49, 1611.
136
zgled, iz katerega vidimo, kakšno veljavo in moč so polagali v spoved, samo priznanje greha brez zakramentalne odveze. Opat Mojzes pripoveduje, kako je kot mlad učenec opata Tesna dalj časa pri obedu jemal paxamantium (majhen kruhj, ga skril in ga zvečer pojedel. Vest nui je taivino zelo očitala, ali vendar te navade ni opustil. Nekoč pa so prišli tuji bratje na obisk in se razgovarjnli o pregrehi poirešnosti (gastrimargia). Razgovor ga je zelo pretresel. Vzel je kruh, ki ga je bil skril, in »proslratus in terram cum veniae postulation« coniessus sum..., ul absolutionem dirissimac eaptivi-tatis a Domino poscerent, iiuploravi. Tum senex: Loniidu, ait« o puer. Ab sol v it te ab hac captivilate etiam me tacente con Cessio tua. Victorem namque adversarium tuum hodie triumphasli, validius e u m tua confessione prosternens quam ipse fueras ab eo tua taciturnitate deieclusi«4* Spoved sama ga je torej osvobodila greha in grešne navade.
Ko se je sredi petega stoletja nekako dovršila ločitev dveh glavnih jezikov, latinskega in grškega na zapadu in vzhodu, tako da na zapadu niso več razumeli grško in na vzhodu ne več latinsko, se je spovedna praksa glede malih grehov povsod vedno bolj samostojno razvijala. Vpliv, ki ga je imel vzhod na zapad, ni bil več tako velik.
7,a naše vprašanje je dalje važen C e z a r i j , nadškof v Arelalu (Arles, 1542}, Njegov učitelj je bil duhovnik J u 1 i a n u s Pome r i u s (u. po 1. -198.), ki se je odlikoval po učenosti in pobožnosti. Doma je bil iz Afrike, pa se je naselil v Arlu in kmalu zaslovel kot učiLelj retorike. Na Pomerija je imel velik vpliv sv. Avguštin. Za naše vprašanje prihaja v poštev Pomerijevo delo De vita contem-plaliva, kjei našteva, kako se mali grehi odpuščajo.0"171
Njegov uccnec Cezarij loči grehe v peccata capilalia in v eni al i a (minuta), podobno kot Kasijan. 7. Avguštinom poudarja. da so grehi, brez katerih Ludi pravični biti ne more: ■ minuta peccata, sine quibus esse non possumus Za naše vprašanje je najvažnejši 104, govor, V njem našteva dolgo vrslo malih grehov. O njih izjavlja, da v dušo sicer ne prinesejo smrti, da pa so za dušo kakor grde gobe (horrenda scabies).7"
« Cnlbt. 2, il (PL <19, 538-540).
««" PL 59. 411—S2Ü; prim, f.lasti lib. 1, 7, 12.
1JL 3s), 1771, — V PL so Cezarijevi govori objavljeni pod Augustino-vini imenom v dodatku (Appendix). Prim, glede tega P. L e j a y , Ci sni re d'Arles v DTIlC H/„ 2170,
711 Sermo 104 (PL 39, 1946 si.): -Quo tie s aliquis aut in cibo auL in potu plus aeeipit, quam necesse sit;
qUO Ht s plus loquitur quam oportet aut plus taeçt quam expedit: quolies pauperem importune potentem ex asperat:
quotles tum corpore sit sanus, aliis te hin ah [ibus prämiere voluuril; aut somno tfeditus Urdius ad etclesiam surgit:
quotles excepto desideno iiliurum uxnrem lunm co^jnoverit: quolies in carcere clausus et in vinculis posttos tardius requisierit quoties inlirmos tardius visitaverit; si discordes ad coocordiam revocare neglexerit:
si plus aut pruximum aut uxorem aut iilium aut servirai exasperaverit quam oportet;
si aniplius fueril blanditus quam expedit:
137
Razen tega ima v 257. govoru še eno tisto malih grehov." Male grehe dobro označuje, ko svari pred njih nevarnostmi: »Noli des-picere peceata tua, quia parva sunt; sed time, quia plura sunt. Nam et pluviarum guttae minutae sunt, sed ilumina implen!.<Tl Primero o ranah v 351. govoru je povzel po Avguštinu. Ko naš le va razne vrsLe grehov, velike iti male, končava z besedami; »Quicunque de his su-pradiclis commisit, cito eniendet; confessionem donet, veram poeni-lentiam agat, ct remittenlur e¡ peccaía sua,'"1
Kako pa se po njegovem nauku mali grehi izbrisujejo7 S i-repostmi, ki so grehom nasprotne in y. dobrimi deti.'1 Z dobrimi doli jih je tako treba izbrisati, da ne bo nič ostalo za ogenj v vieahi :111a parva vel quotidiana peccata bonis operibus red i riere non désistant ,
V	104. govoru piše, da se mali grehi izbrisujejo tudi z molitvijo, s postom, miloščino, tako da odpuščamo žalitve, da potrpežljivo prenašamo trpljenje, ki ga nam Bog pošilja, da obiskujemo bolnike in jetnike, da gostom umivamo noge itd.7'1
V	govoru 256. izraza isto misel z besedami: »Capitalia crimina non admittere, minuta peccata, sine quibus esse non possumus, per indulgcntiam inimicorum ct elecmosynam pauperum indesinenter redi-mere.«'"
Kot posebno uspešno sredstvo, da v spokornosti ne omagamo in hrepenimo po v e d n o večji popolnosti, priporoča vsakdanje izpraševanje vesti. - Unusqiiisque conscientiam suam ante conspectum interioris hominis constituât . . . Videamus, si banc diem sine peccato, sine invidia, sine obtreetatione, sine murmuratione trans-egi; videamus, si hodie, quod ad prolectviin animae pertinet, ope-ratus sum. Puto, quod hodic incntitus sum, per iram vel concupiscen-liaiu viclus sum,' 71 To so nekaka redna sredstva, da se mali grehi izbrisujejo.
si ctticiinque raaiori personne nut ex volúntate au t ex necessitate adulan voluerit;
fi pauperibus esuritntibus cibum non dederit aul nimium deliciosa sut ^umptuosa sibi convivía praeparaveri l ;
si se in ccclcsia aut extra ecclesiam labulis otiosis, de quibus in die iudicii ratio reddeuda est. occupaverit:
si. ditm incaute iiiramus et cum hoc per nliqunm necessitatem implere nun poterimus, utique periuramus;
et cum ommi facilitate vel temerilale maledieimus, cum scriplum sit: .Meque malediti regnum Dei poísidebunt' Il Cor 6, 10);
et cum aliquid suspicfimur içmere, quod lamen plcruinque non itn, ut eredimus, compraba tiir, sine ulla dubitatioñe detinqulmus. 'i PI_ 39, 2220. " Sermu 192 (PL 39, 3299}. « Sermo 144 (PL 39, 2195 96], » Strmo 144 (PL 39. 2t95],
'■> Senna 104 (PL 39, 1948), Podobno kot na tem mestu piše v 230 go-Vomi Nos vero... eliomsi nobis al i qua, ut solet fieri, peccata subrcpunt, quantum possumus, cum Dei adjulorio laboremos ieiuniis. vigiliis, orationi-bus, eleemosynis inundare sórdida, lapsa construere, lemplitm Dei vivi reae-dlfkare. ut vemens Donitnus in nobis nihil invenial quod oenlos suae maje-statis oüuildat, ¡PL 39, 2I69.| ■« Sermo 257 fPL 39, 22191, » Sermo 110, 3 {PL 39, 1964).
Bogoilorni VtMnlk.	10
138
Vendar pa tudi nakazuje, da morejo biti mali grehi predmet zakramentalne pokore. Kolikor več fe malih grehov in kolikor bolj so nevarni, toliko bolj primerno sredstvo je zanje zakramentalna pokora. Ko Cezarij našteva dolgo vrsto vsakdanjih grehov, končava: Haec ergo el his similia, quae vix sciri vel numferari possuut, si,., in unum eumulurn colligantur, etiamsi c a p i t a 1 i a cr i min a n o n addantur, quantis et qualibus bonorum operam copiis re dimi poterunt, nisi.,. per hnmilem et compunctam poenitentiam .. . Dei severilas vel iustitia fuerit iniligala "714 In res je v galski cerkvi bila splošna navada, da so vsaj v smrtni nevarnosti opravili zakramentalno spoved tudi oni, ki niso imeli na vesli levjega greha-Cezarij jih opominja, naj s to pokoro ne odlašajo do konca.™
Ce pregledamo celotni njegov nauk o odpuščanju malih grehov, vidimo, da uči isto, kar so učili njegovi sodobniki. Zelo pogosto poudarja dela usmiljenja. Zakrametalno spoved malih grehov pa tudi nekako nakazuje; vsaj toliko moremo razbrati iz njegovih spisov, da so prostovoljno mogli tako spoved opraviti.
Ne smemo pozabiti papeža Gregor tja I. Velikega ¡590—604). O njem piše Bardenhewer:K<1 Težko, da bi bil kdo bolje razumel ranjeno človeško srce, njegove slabosti in potrebe točneje razčlenil, jasneje in bolj v živo pokazal na prava zdravilna sredstva, Kakor že pred njim Cezarij iz Arelata, tako tudi on svari pred malim grehom. Rabi iste primere kakor Cezarij: Male pa brezštevilne de ževne kaplje napolnijo tudi globoke struge. Majhne (minuta) so rane, ki nastanejo pri gobah na udih; toda če jih je na telesu brez števila, človeku ravno tako ugrabijo življenje, kakor huda rana, ki zija na prsih," S tem ,sveti papež noče reči, da več malih grehov tvori en smrtni greh. I.e to hoče poudariti, da se duša, malih grehov navajena, tudi smrtnih ne prestraši, Tudi zaradi velikega greha si ne bo delala posebnih skrbi, ker se je privadila z malimi grehi brez sramu žaliti Boga.
Zelo pomenljiva in Se danes prav tako aktualna kakor takrat so spovedna navodila, ki jih daje npaslirju«, kako naj se vede do onih, ki mu razkrijejo svojo notranjost. Po njem so le duhovniki dušni voditelji. Zelo poudarja individualno vodstvo v zakramentu sv. pokore, G tem predmetu govori posebno Regula pastoralis.'1 Ne morem pa reči. da bi govoril o zakramentalni spovedi malih grehov.
: 11 Sermo 257, 2 '(PL 39. 2220], — Prim. lud i sermo 22: m e d i e a m e n -
l a eleemuiynae vel p o u n : t e ii t i a e |PL 39, 1788). Podobno govor 29 (PI. 39, 1803). Takg sodi tudi 13, P o s e h m a n n o, c, 85. G o I I v r . Studien 47, se sodbe nekako zdrži in se sklicuje na Poschrrtanrta,
Cum enim omnes homines poeniten Mam velini in Finem vilae sune aeeipere et vix paueos videamus eam, seanndum quod d es i de ran t, prome-reri.- Sermo 256, 4 [PL 39, 2219|, — Pri m. Puschmann o. c. 303.
** 0. Bardenhewer, Patrobgie' IFriburg i. B. 1910) 564.
*» Regula pasloralis III, c. 33 (PL 77, 116),
*' Regula pasloralis 11, c, 1—6 (PL 77. 26—381, — Prun. P G u I I v r. Das Siindenhekenninis hei Gregor dem Grollen. Sepuratabdruck aus dem Oberrheinischen Pastoralblatt 1928, z v, 4 in 5,
139
Sv. K o 1 u m b a n , opat v Luxeuilu in kasneje v Bobbiu (umrl 1. filfj.) iti njegovi učenci so bili v Galiji apostoli privatne spovedi tako kakor na vzhodu sv. Bazilij in njegovi menihi. Da bi sv. Kolumban olajšal spovednikom njih odgovorno delo, je sestavil penile 11 cia 1 h o k n j i g o , v kateri so bili našteli razni grehi in pri grehih je tudi označena pokora, ki naj se penitentu naloži." V teh knjigah je bila določena kazen v razmerju z grehi, in sicer ne le za peecata capitalia, ludi ne samo za mortalia, ampak tudi za male grehe. Peuiteneialne knjige torej naštevajo kazni tudi za male grehe, notranje in zunanje, in pri samostanski disciplini tudi kazen za pogreške proti pravilom. Menihi so se izpovedovali, preden so šli k sv. obhajilu. Sv, Kolumban naroča menihom, naj gredo prej k spovedi, preden gredo k oltarju, s temile besedami: Confessioncs anteni dari diligentius praccipilur, maxime de commotionibus animi, antequam ad missam ca tur, ne lurte quts accédai indignus ad altare, id est si cor mundum non bahuerit... ila etiam ab incertioribus viliis et morbis languentis animae absli-neniîum esl ac abslergendum ante verae pacis conjunctioncm et aclernae salutis compaginem.. Vendar pa ni gotovo, ali je bilo prav tako besedilo že v prvolni Kolumbanovi penltencialni knjigi.
Kolumbanovo slrogo redovno pravilo je kasneje izpodrinilo v Franciji in tudi drugod vsa redovna pravila za toliko časa, dokler se ni umaknilo milejšemu duhu sv. Benedikta.
Isto navodilo je zelo poudarjal kasneje sv. P i r m i n (Pirminus, Pirminius, u. najbrž 1. 753 ), pa le za smrtne grehe." Pač pa so se po Kolumbanovem pravilu redovnice navadno obtoževale po trikrat na dan: pred mašo so Opravile zakramentalno spoved pred duhovnikom, popoldan in zvečer pa pač pred opatinjo, kjer so priznale svoje pogreške.Pod vplivom sv. Kolumbana in njegovih menihov se je pričela širiti pogostna spoved najprej po britskih otokih, kjer niso poznali kanonične pokore, kasneje pa v Galiji,
Iz tega vidimo, da se je pogostna spoved na zapadu prav tako širila kakor na vzhodu. Začetek je bil v samostanih. In šele počasi) mnogo bolj počasi kot na vzhodu, je ta navada prodrla med ljudi med svetom.
Ker že govorim o penltenclalnih knjigah, naj spomnim še tako imenovani Poenitentiale Valecellanum III,, ki je seveda iz kasnejše dobe (Ï3. stol.). Tam stoji tudi tole: Non solum anteni ille qui morlale atiquid eommisit, sed etiani omnia homo, quicumque
Prim. P Pburrst, La spiritnalite ehrittenne i (Paris 1931) 408.
4 Ptim. Herrn. Jus. Schmilz, Die Bullbikher und die Bußdistipiin in der Kirche (Mainz 1883) 601 sl. — Prlni. hidi S. Cohtmbant epiitola ad ürejforium Papain c, 4 |PL 80, 262).
De singnlis lihris canonici* Scarapaui PI. 89. 1043 sl. — Prim. P Aiaedee T e e t a e r 11 , Ord, Cap„ La Conlessinn fuix laiques dtms l'Eglise latinc ¡lepuis le VIII" jusqu'au XIV^ siecle (Paris 1926) 16 sl.
ra" Regula s, Colombanl PL 80, 309--224. O. Scibass, Ein Beitrag zur Rekonstruk titm der Regel Columbns des Jüngeren (Zeitschrift für Kirchen de schichte 1922, 132—137|. I st I, Uber die sagen. Regula cocno-bialis CoUirnbani und die iiiil dein Piinitential Columbas verbundenen kleineren Zusätze (Zeitschrift für Kirchengeschichte 1898, 58 -16]
IG"
140
.se recognoscil immaculatam Christi tunicam, quam in baptismo acce-pitr peccati macula polluisse, ad proprium sacerdotcm festincl venire, ut cum puntate mentis omnes transgrcssioncs uminiaque peccata, quibus Dci offensani sc ineurrisse meminit, hümililci* eonfiteatur et quidquid a sacerdote (uit injunetum ac si ah omnipotentis Dei ore eset prohatum intendal et cautissime observel Se novejša je tale določba v splošnih pripombah k penileucialu Canones pocnilenciales Astesani : Poenitentia pro venial i bus pecCatis est, dicetur Pater nosteri."7
S'noda v Chnlonu [Chßlon-sur-S&öne, Cabillonum), ki je zborovala krog leta 65(1., je potrdila nauk Kolumhana in Pirmina ter poudarila, da je pokora, ki jo je kdo dobil |iri spovedi, zveličavna stvar, koristna vsem ljudem, torej Ludi onim, ki so se spoved ali le malih grehov."s
Sv. Eligij tt b59] je tako ravnal, kakor je koncil določil, šc preden je koncil zboroval. Ko je Eligij prišel v moško dobo, je hote! popolnoma očistiti svojo vest. Zalo je poiskal duhovnika, kateremu se je izpovedal vseh svojih prejšnjih grehov: »Metuens ne aliqua suum delieta frustrarunl, omnia adolescenliae suae coram saceidote con-fessus est acta-,h<l Med njimi so bili pač tudi mali grehi. Iz. lega sklepajo, da so tudi mali grehi bili predmet zakramentalne spovedi.
fiekateri se radi sklicujejo na s v. I z i d o r j a , nadškofa v Se-villi ff636], ko skušajo dokazati potrebo spovedi malih grehov. Res je, da ta cerkveni učenik večkrat govori o peccala graviora in leviora ; spominja tudi razne pogreške, male grehe »peccala levia. quae ab incipientibus quotldlann salislactione puiftanttir, quae tarnen a perfečtis viris, velul magna crimina evitantur Tudi teh sc je treba izogibati. Drugače se lahko zgodi, da iz mnogo malih grehov nastane velik greh: Mulla enim levia unum grande efficiunt, sicut sole nI de parvis et minutis guttis immensa flumina cresceTC.
Za naše vprašanje pa je še važnejše to-le mesto! Cuius remedii egerc se cuncti agnoscere debenl pro quotidianis humanae fragilitatis excessibus, sine quibus in hac vila esse non possumus, horum dun-taxat dignitale servata, itaut a sacerdotibus et levitis, Dei tan tu m teste, fiat; a cauteris vero an-testa n te coram Deo solcmniter sacerdote.ul hoc legal fructuosa confesio, quod temerarius appetitus aut tgnoranliae notalur conlrasisse neglectus. Ut sicut in baptismo (mines iniquilales
** Schmitz, g. c. 775.
Hi S t h m i t z , o, C. 60S.
"H »De poenitentia vero peccaturum, quae est medeia aniinae, utileai uninibus hominibuü esse censemu», et ut puenitenUhus a sacerdotibus data confussioue indicetur put m tun t i bus universitär lacerdolliM nateitur coii-sentif«*, — Ch, H•IeIe- L e C I « rc q, Histoire des Conciles d'pres les documents nriginaux II! 1 (Paris 1909} 283, Citira P, Hiusehius, System des katholischen Kiruhenrcehts IV (Berlin 1893, 826, n, 2J.
'<> Vita S. Eligii, I. I, c. 7 (PI. 87, 484). — Prim. P. Hrove. Die Kom munionvorbereitunjJ im Mittelalter (Zeitschrift f. kathfd. Theologie 1932. 401|.
Sententiarum !. 11, c, IS (FL 83. 621).
141
remitti, vel per mftrtyrium nulli peccata credimus imputari, ila per pocnitentiae compunction em Iructuosam universa fateamur deleri peccafii' -"' Kai hoče I/idor s temi hesedami povedati, ni popolnoma jasno. Alt zahteva spoved, tudi malih grehov? Toda mali grehi se morejo izbrisati z miloščino, z molitvijo itd. In če zahteva spoved malih grehov, ¿umu potem razlika med duhovniki in laiki? Nekateri menijo, da je tekst na tem mestu pokvarjen." Sprejemljiva se mi zdi razlaga — suponiranio, da tekst ni pokvarjen — ki jo zagovarja Poschmann in jo v neki meri pojasnjuje tudi smrt sv. izidora, Tudi mali grehi so predmet zakramentalne obtožbe. Za klerike pa je na tem mestu poudarjena še stara praksa, po kateri so ti delali pokoro le pred Bogom. Njih stan je zahteval izjemo od splošne postave."
Kako to mesto pojasnjuje smrt sv. Izidora? Klerik Redemtus nam v spisu De obitu Isidori''1 pripoveduje, da je svetnik sam nazadnje opravil javno pokoro. Ko je sveti škof čutil, da se mu bliža imrt, je prosil, da so ga nesli v cerkev sv. mučenca Vincencija. Tako ravnanje v onem času ni bilo nič izrednega. Tam so ga položili sredi kora. da bi pred vso krščansko občino sprejel pokoro. Dali so nm spokorno obleko in ga posuli s pepelom, Potem je priznal pred vsem ljudstvom, pred kleriki in pred dvema Škofoma, ki jih je poklical predse, svojo krivdo. Spovedul se je le splošno: Peccavi super numerum arenae maris, . . , peccare tiumquam finivi, sed ul prave ugerem, laboravi, . . . non sum dignus aspicere prae mul-tiludine peccalorum, . , . bibi iniquitatcs quasi aquas et sumps! claustra peccati,,< S to spovedjo je združil prošnjo k Bogu, naj mu prizanese in odpusti, Potem je prejel sv. obhajilo. Ni se spovedal bolj podrobno in tudi ni govora o odvezi.
To bi se ujemalo z načeli, ki sem jih omenil zgoraj. Za k 1 e r 1 k e ni bilo potrebno duhovnikovo posredovanje pri pokori; sani po sebi klerik po stari praksi ni potreboval cerkvene pokgre. Odkar je pa kar splošno prišlo v navado, da so vsi, čeprav so imeli le male grehe, pred smrtjo sprejeli javno pokoro, ta >,spoved iz pobožnosli tudi za laika ni imela več takih puslcdic zaradi dobrega imena, kakršne je imela cerkvena pokora, ki se ji je kdo podvrgel zaradi hudih pregreh, S tem je pa tudi odpadel vzrok, ki je bil v starem cerkvenem pravu, da so klerikom odrekali pokoro."'' Pri Izidorju bi torej ta njegova javna izpoved ob koncu življenja potrjevala dvoje: a) Kakor sem omenil že pri Cezariju iz Arelata, so za zadnjo uro v s i opravili spoved, čeprav niso imeli smrtnih grehov, ludi sv. škof Izidor ni hotel napravili izjeme- b) Ker je bil pa duhovnik, poročilo ne pripoveduje, da bi mu bil kdo dal zakramentalno odvezo. To je popolnoma v v skladu s tem, kar je sam zapisal zgoraj o malih grehih pri duhov-
01 De ecclesiastics olliciis libit II, c. IT (PL 33, 302 si.),
Pritll. Emil G O 1 I U r . Das spiiniich-wcstgotisclie BuBwosan vom b. bis a. Jabrtmnderl (RQu 1929. 259 in 2&3I-
93 Prim, P o s c h ni a n n . o- c. 2Bf>.
" PL 81. 30 si.
"-11 P o s s h m a n n o, c. 298
142
Tii ki h in levitih, Iz ponižnosti in po tedanji navadi se jili je obtožit na splošno, odveze pa zun je ni dobil-
Nauk. ki ga je izpovedal koncil v C halonu je potrdil tudi papež Gregor JI. (715—731): Ut poenitentiae remediis nemo se egere putet pro quotidian is humana« fragilitatis excessibus, sine qiubus In liac viLa trae non pOSsumüs*."" Ce je papež zapisal tak stavek, spoved za male grehe v tej dobi ni bila več neznana, Prav v 8. stoletju so se mnogo trudili, da bi uvedii pogostno spoved, a uspehi so bili majhni. Kot nekaj posebnega se omenja iz te dobe, da je imel Karel Mar tel (t 741) svojega spovednika, meniha iz Corbija: Martinus autem mortuus est. Fuit autem monachus in Corbeia, vir vitae conti-nentissimae et adprime eruditus, quem Karolus dux in summa vene-raiione habuit et peccata sna ei confitebatur.«-"7
Chrodegang (Godugrand), škof v Seezu (umrl 1, 768, ali 770 ), je leta 760. zahteval od vernikov, naj gredo k spovedi trikrat na leto, menihi pa vsako soboto. Obenem pa dostavlja: kdor več stori, stori bolje."''
Seveda, kakor rečeno, je navada spovedovali se malih grahov le počasi prihajala med ljudstvo. Benediktinec Teodulf, nadškof v Orleansu [umrl 1, 821.] je dal okoli I. 800. svojim duhovnikom pastoralno navodilo, v katerem se zdi, suponira, da so se ljudje spove-dovali tudi malih grehov."" Sicer pa se je o spovedi v tej dobi mnogo pisalo. Alkuin (i SM] je z bibličnimi teksti dokazoval potrebo spovedi. Krog leta 800. je bila spoved v Galiji splošno V navadi pred velikonočnim obhajilom. Ta spoved malih grehov, ki je bila priprava na velikonočno sv. obhajilo, je bila pred duhovnikom, torej pač zakramentalna. To po pravici sklepamo iz penitencialnih knjig, ki so določale pokoro ne le za smrtne, ampak tudi za male grehe. Mali grehi s(> veljali že kot zadostna tvaiina za spoved. Pod Alkuinoni so
" Capitulare pro Bajoartae ahlegatis c, 12 (PL S*>, 534).
47 Annalea Pelaviatli nd n, 726 eit, P. Peter Brc we S. J.. Die Pflichtbeicht itn MittekUer (Zeitschrift I. kath. Theologi« 1933. 337).
"4 Regula eanonicorum c. 32 fPL S9, IU72): , . in unoquoque anno tnbus vicihus, id est m Inbus quadragespois, papulus tidelis suam conles-sionciu bil O sacerdoti facial, el qui plus fecerit, melius facit. Monaehi in unoquoque sabbato confessionem fuciant. Po sodbi nekaterih ie (o pravilo interpolirano in datira iz 2. polovice 9, stoletja. Prim. Peter Rrnwi S, J„ Die PEUghtbelcht iin Mittelalter (Zeitschrift tur ftalkolisulie Theolngie 1933, 344}, Spovednikom daje tole navodilo: Cavenduin est utiquc, ne hi qui ill gravibus peccalis in daunt, «t Sii qui in levl'oribus quidam delinquun.lt, aequa-liter judicentnr, sed secundum mnrhum adhibend.i est medicina.- (PL 89, 1073), — Prim, tiidl spise Te o d u I t a iz Orlearisa (788—322}: Capilula c. 36 (PL 105, 203); Capitularc [PI. 105, 2181. Podobno določbo je v začetku 12. stoletja izdala sinoda v SlrifioJlU (Synodus ^trigoniensis c. -1). Glasi se:
• Ut omnis populus in Pascha et Penleeosite et Nntali Domini poenitentiam agul et communicet; clerici vero in omnibus majuribus iestis commiinicent.. Mansi, Collcctio Conciliorum XXI. 10Q.
"" Con iessiones dandac sunt du omnihus peccatis, quae sive in opere sive in cogitation« perpetruntur, Octo sunt principalia viha, sine quibus vin , tillui inveniri potest... Debet ei etiam iniunfit, ut de octo principalihus vi t lis laciat suam contessionem et noulinatim ei debet sacerdos unumquod-que vitium dicere et suam de eo coniesfaonem accipere. (PL 105, 201).
143
že otroke navajali k spovedi.1* Kasneje so o spovedi pisali li a-b a n u s Manrus (t 858). W a I I a f r i d S l r a b o (f 849), nadškof v Reimsu (t 882), in drugi.
Ko govorimo o spovedi malih grehov, ne smemo prezreti, da je bila spočetka taka spoved za penilentn mnogo težja kakor danes. Kdor je šel vpričo drugih k spovedi, o njem se je mislilo, da je smrtno greiil. Cim bolj pa je giniia očitna Spoved, čim bolj je prihajala v navado privatna spoved za smrtne grehe, tudi za očitne smrtne grehe, tem lažje je bilo ko penitenta, ki je imel le male grehe, obtožiti se jih spovedniku. Že od 7. stoletja je pričela polagoma Zginjati javna spoved in se je privatna spoved vedno bolj širila -
Za naše vprašanje je važna tudi rimska s i n o d a , ki jo je imel 826. leta papež E v g e n II, Kanone le rimske sinodi je nekaj let kasneje na koncilu v FJlmu papež Leon IV, povzel in nekatere točke dopolnil,,nL V tem dokumentu papež prvikrat slovesno poudarja razliko med zakramentalno spovedjo, združeno t. duhovnikovo odvezo, in med priznanjem napak (culpa) pO samostanih. S Lein je bila zakramentalna .spoved ludi po samostanih zelo poudarjena. V kan. 27. se namreč zahteva, da morajo biti opafi duhovniki, da morejo brzdati grehe bratov in jih odpuščati.""
Zakramentalni značaj spovedi malih grehov, ki smo jih do sedaj omenili, se vidi ndtod, ker je bila spoved malih grehov v tesni zvezi s pokoro in ker so jo opravljali pred duhovnikom, Zadoščenje je bilo še vedno bistven del spokorne discipline. Poleg le zakramentalne obtožbe velikih in malih grehov, poleg le spovedi je hita v samostanih v navadi še druga spoved, pri kateri so se pred zbrano komuniteto obtožili nepopolnosti, kršitev pravil in podobno, da bi po skupni molitvi dobili od njih odpuščanje. To potrjujejo in naročajo vsi redovni ustanovitelji v grški in rimski cerkvi: Bazilij, Kasian, Benedikt, Chrodegang, Kolumban, ki je zahteval od menihov le vrste obtožbo pri primi in v kompletoriju.
Zakramentalna .spoved za male grehe izven samostanov je bila Ija do 13. stoletja bolj redka. Navadno se je začela širiti v bližini samostanov ali v tistih krajih, kjer so delovali redovniki, ki so sami po svojih pravilih hodili k spovedi tudi za male grehe. \/. il. stoletja imamo zgled matere benediktinskega opata Guiberta ( f ok. 1. 1124.), opala v Bogent-sous-Coucy (S. Marlae de Novigento). Ta si je vsak dan strogo izpraievala svojo vest in se spovedovala grehov duhovniku ali bolje Bogu samemu: Confessio igitur veterum pMCatorum, qminiam ipsam didieerat initium bonorum suorum aetu-
,,lu Rprstnla de confessione pcecatorum ftd pueros a, Martini [PL 101, 649 sL}.
M a n s i XIV, 997 si. lw Ul pcccantimn si bi subicctorum fralrum valcnnt niti nimodis refrae-nare et amputare commissa, el ita observent. ut statuta rcgularum per nmnia non inveniant dcliqui. Lccin IV. šc dostavlja: tjuatcnus Domini pro cunelis possint clemenliam txorm; ut acelarnm abluti squalorc, piaquc cmvur-sationc numiti, sanetnrum murcantur cnnsnrtin socinri. Mantl O, C, 1012.
Frim. Emil G o 11 • r, Papsttum und Buligevvalt in «piilroniischcr und iruhmittclalterliihcr Zcit (RQu 1^32. 290|.
144
um versabatur, quid virgo ineunte sub aevo, quid virita, quid vidua studio jam possibiiiore peregerit, cogitaverit, dixerit, semper ratiouis examinare thronum, et ad sacerdolis immo ad Dei per ipsum cogni-tioncm examina ta deducere.«1" Pa Ludi pri tej pobožni vdovi je treba pripomniti, da je živela prav blizu samostana skoraj kot redovnica ter je pač bila pod vplivom samostanskih navad.
S. Spoved malih grehov Laikom, Beda Častitljivi in njegov vpliv v naslednjih stoletjih.
Nekaj smo o spovedi laikom že slišali. Verniki so se obtoževali svojih grehov grškim menihom harismatikom s tem namenom, da bi jim bili grehi odpuščeni in da bi le-ti mogli njih duše prav voditi. Niso mnogo gledali na to, ali so bili menihi duhovniki ali ne. Prepričani so bili, da bo pobožna molitev menihov izbrisala njih dušne madeže. Omenil sem tudi iz zapadne cerkve Jona [t 843). škofa v Orleansu, ki govori o Spovedi malih grehov laikom.
V tem poglavju se omejim le na spoved malih grehov: vsa druga dogmatična in pastoralna vprašanja, ki se tičejo smrtnih grehov, pustim ob strani. Omenil sem že tudi neke vrste javno spoved pred samostansko komuni teto, tako imenovano kulpo, pri kateri so se obtoževali pogreškov zlasti proti samostanski disciplini. Ko ko dobili redovniki več zveze s svetom, ko so pričeli dušnopastirsko delovati, je umljivo, da so skušali nekaj samostanskega duha prenesti tudi med svet. Tudi nekaj redovnih predpisov. Zdi se. da je Ireba v tej zvezi iskati počelka spovedi laikom-""
Prvi je priporočal spoved malih grehov laikom bunediktinec Beda Častitljivi (673 735]. K temu ga je privedlo Jakobovo pismo 5, 15, 16, kjer takole beremo: Verna molitev bo bolnika rešila ill Gospod mu bo polajšal, in če je v grehih, mu bo odpuščeno, Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug 2a drugega, da ozdravite.- Ko Beda komentira Jakobovo pi.smo, pravi; Aku se bolnik spove svojih grehov duhovniku, so mu odpuščeni, če se potrudi, da se od njih odtrga in zanje zadosti. Nihče ne more dobiti udpu* ščanja brez spovedi, ki je znamenje poboljšanja. Zato opozarja sv. Jakob, da se spovedujmo drug drugemu svojih grehov. Na tem meslu apostol sam pravi, tako razlaga Beda. da se moremo malih vsakdanjih grehov drug drugemu spovedovali, in po vsakdanji molitvi bodo ti grehi odpuščeni. Smrtnih grehov pa se je treba spovedati po postavi duhovniku, ki edini more določiti velikost pokore in njeno Lrajanje, ki se zahteva v zadoščenje za grehe.""
De vita sua. 1. I, c. H |PL 156, 864).
"" Za to vprašanje primeri zlasti Teetaert □. c,, kjer jc zbranega veliko gradiva o tem vprašanju.
"'" Si... infirmi in peccatis sini el hacc prcbyteris ecclati&e confaiii luerinl, ac perfecto corde ca relinquere atque emendare satagerint, dimit-ten tur eis, Ñeque enim sine confessions emendatiunis peccata queunt dimi t ti, Unde rccle subiungitur: .Cnnlilemini alteriitrum peccata veitra etc. In hac autem sentenlia, ilia debet esse discretio, u t quotidiana levia-
5
Razlogi, ki jih Beda navaja, za potrebo spovedi, niso notranji, ampak zunanji- In sicer: spoved malih grehov laiku je koristna /.a to, da bodo tisti, ki se jim grešnik razodene, zanj molili, Pri smrtnih grehih pa je potrebna spoved pred duhovnikom za to, da more duhovnik naložiti pokoro, spokorua dela, ki jih ne more naložiti, ako grehov ne pozna.
Začetek in povod spovedi malih grehov laikom moramo iskati — kot že omenjeno v samostanih, kjer so se redovniki in redovnice večkrat na dan obtoževali drug drugemu svojih napak. In ti grehi in napake so se izbrisovalu po skupni molitvi samostanska družine. Da Beda te samostanske prakse ne omenja točneje, bo ta razlog, ker menihi niso živeli več sami zase, ampak sredi ljudstva. ki so mu oznanjali evangelij, in lorej tudi ta praksa ljudstvu ni bila neznana. Drugače pa je bilo v 12 stoletju. Tedanjim teologom se je zdelo potrebno, da so to praksi) podrobneje razlagali.
Vendar pa Beda spovedi malih grehov laikom ni naravnost za-povedal, ampak le priporočal. Tako moramo razumeti gornje besede. Na drugem mestu namreč jasno pravi, ko govori o odpuščanju malih grehov, da zanje zadošča obtožba pred Bogom samim.Ul<;
Vpliv Beda Častitljivega na poznejše teologe je bil zelo velik, kot bomo videli iz poteka razprave. Mnogo uglednih teologov, Ludi sholattikoV, je šlo za njim in zagovarjalo spoved laikom. Slo let kasneje je J o n a s , škof v Orleansu (umrl 1. 843), v svojem delu D e i n s t i t u t i o n c I a i c « I i , naslovljenem na grofa Maliredn iz Or-leailia, sporočil, da je skoraj izključno le pri menihih v navadi, da bi se drug drugemu obtoževali svojih grehov, pri laikih je hi le izjema. S citati iz sv. pisma skuša utemeljiti potrebo in dolžnost take medsebojne spovedi; sklicuje se na stari zakon in na cerkvene očete, med drugimi tudi na Beda, in sklene takole: Kakor vsak dan v mnogih stvareh žalimo Boga, tako se moramo tudi vsak dan spovedovati drug drugemu svojih grehov in zanje zadoščali Z molitvijo, z miloščino, s ponižanjem, s kesanjeni srca in telesa.*1**
.1 O n a s se torej v glavnem strinja z Uedom, le da gre še dalje, ko pravi: confessionem alterutrum iacere . . . d e b e m u s.- Kakor
q u e p e c c a t a alterutrum coaequalibiis c o n I i t e a M u r , eorumque q ti o t i d i a n a credamus oration c salvari. Porro gravioris leprae imrnundiciam iuxla legum sacerduti pandatnus. atque ad eius arbitrium qualiter et quantn tempore iusscrit purificare curemus.- Expositio
super e pištolam catholicam D, Jacubi c. 5 (PL 93, 39/401.
>uu Qiiidquid quotidiana fragilitate . .. """"KlW"1!', eiusdem nositri Redemptoris nobis ¿ruti;, dimitlit; maxim« cum inter opera luci$, quae iacimus, humiliter quatidie noslros illi orrores coniitemur, turn sanguinis illius sacramenia percipimns, cum dimittvntes debitor!bus noslns nobis debita dimitti preuamur. In primam t pis I Joannis 1 (PI. 93, 37). Prim, Tftetatrl o. c. 29; II. W B i s W e 5 i e r S. J.. recenzija Teetaerlove knjige v Scliriljistik 192S, 574—560. Na tem inestu. ko govori T. o Redu. kakor da bi bil zahteval spoved malih grehov laikom, gotovo gre predaleč.
",r : His documents eolligi potest quod sicut quotidie in multis otien-dimns. ita quotidie de admissis confessionem alterutrum iacere. et oratio-nibus, et eleemosynis, et liumilitate. ul conlriliune cordis et corporis ea debemus purgare- Lib. I, c. 16 (PL 106, 154; prim, ludi 152],
146
Beda tudi on trdi, da se je treba smrtnih grehov spovedali duhovniku, kakor je v cerkvi navada. Za male grehe pa pravi, da naj bi su jih spovedovali drug drugemu. Poleg dokazov iz sv. pisma navaja ludi teološki razlog: Ne le molitev vernikov, ampak tudi ponižanje, skrušenje srca in telesa, ki ga vzbudi ali poveča taka spoved, povzroči, da se grehi odpuste, Od njega tudi izvemo, da so se menihi vsak dan spovedovali drug drugemu; med svetom pa, da je bilo še prav malo takih, ki hi to delali.
Se bolj je obrnil pozornost na notranje Tazloge spovedi Alkuin (t 804), Vsaka spoved, pravi, je saeriticium, Bog bo odpustil grehe zaradi osraniočenja, ki je s spovedjo združeno.
Sv. Benedikt (t &21| iz A n i a n a, benediktinski opat in reformator benediktinskega reda, je glede spovedi šel popolnoma za Redom. V svojem Codex R e g u I a r 11 m , ki vsebuje razna pravila vzhodnih in zapadnib menihov, ¡e njegov nauk na kratko takole povzet: l)a kdo dobi odpuščanje grehov, je potrebna spoved-Malih grehov se je treba obtožili bližnjim; njih goreča molitev nas bo rešila. Pri smrtnih grehih pa se poleg kesaiija zahteva tudi spoved duhovniku, ki mora določiti velikost in trajanje pokore."1" Razlog, da se grehi odpuste, je torej kot pri Bedu zgolj zunanji, to se pravi, molitev tistega, komur se kdo grehov spove. Lahko omenimo še drugega benediktinskega opata, Smaragda (umrl med 820. in 830,) ustanovitelja samostana sv, Mihaela ob Meusi, ki se je prav tako popolnoma oklenil nauka angleškega benediktinca. Dobesedno je prepisal njegov tekst in ni dodal nič novega.1111
Wallahfrid Strabo (f B49). npaL v Reichenau, ki je spisal Glossa ordinaria k sv. pismu, nili ne prepiše Bedove razlage za Jakobovo pismo 5, 16, ampak se samo nanj sklicuje.111 Pa tudi več drugih anonimnih komentarjev in avktorjev glos k Jakobovemu pismu ima Bedovo razlago glede spovedovanja malih grehov."- Nekateri poudarjajo potrebo spovedi, drugi zopet pravijo, da se je malih grehov mogoče spovedati ali duhovniku ali pa drug drugemu,
R a b a n u s Maurus (t 856), škol v Mainzu, zagovarja glede spovedi malih grehov bližnjemu isto misel kakor Beda.'Ko pa dokazuje potrebo spovedi, ne ponavlja le lega, kar so pred njim drugi pisali, ampak navaja razlog iz spovedi same. Brez spovedi dušni zdravnik ne more zdraviti ne velikih ne malih dušnih ran. Poleg tega je spoved potrebna zato, da nam Bog greh odpusti. Ker se
Die per conies*i(inem pcccala, anlequatn judicis iraciindiaru sentias, C rede mihi, tutum veniale erit ()nod peccasti, si ccinfiteri non erubesces: et per pnenitentiam ptirgarc curaberis. Opusculuni 7, Dv conlessione pecea* Loruni ad pueros saneti Martini (PL 1(11. 651),
Dobesedno Uedovo besedilo. Prim. Concordia rcgulartim § 37 (PL 103, 1029 si.]
110 Prim. Collcctioncs in e pištola 6 et evangelia. In Litania majori | PL 102, 3031. — Prim. ludi Diadcma monachorum c, 16 (PL 102, 6131 Na
iihch mestih je prepisan licduv tekst.
Glossa ordinaria. Epist. S, Jncohi c. 5 (PL 114, 68U|. I1J Prim, T « e t a e r t oi-c. 33 si. Citati v upazkah, 11:1 Prim, tn Litania maiore (PL HO, 223|. Navaja BedovD beledilo.
1 -17
grešnik poniža in greli prizna, (.o nagne Boga, da greli odpusti.'11 Po njegovem nauku motiv za odpuščanje grehov lore j ni ni več m o ■ litev vernikov, ampak ponižanje in osramočenje, ki je s spovedjo združeno. Razvoj v poudarjanju spovedi je šel v naslednjih stoletjih še dalje, tako da se je ležišče od pokore preneslo na spoved.
Iz druge polovice 9. stoletja naj omenim še H i n k m a r j a , nadškofa v Keinisu (f 882], Nauk o spovedi je razložil v pismu Hildeboldu, škofu v Sotssonu, ki je bil bolan in je zato pismeno sporočil svoje grehe in prosil odveze, V tem Minkmarjevem pismu je ludi mesto, ki govori o malih grehih. Vernikom svetuje, naj bi se malih grehov drug drugemu spovedovali. Pri tem sc sklicuje na znane Jakobove besede. Spovedovali naj bi se za to, da jim bodo po molitvi in dobrih delih bližnjih grehi odpuščeni.11'' Tudi Hinkmarjev nauk se krije z Bedovim, le da Hinkniar še bolj jasno pove, da je spoved malih grehov bližnjemu le svet,
To bi bili glavni teologi, ki so v karolinški dobi pisali o spovedi malih grehov laikom. Poudariti pa moramo že na tem mestu, da te vrste spovedi nikoli niso smatrali za z a k r a m e n t a I n o. Noben teolog ni pripisoval laiku oblasti, da bi mogel v božjem imenu grehe razvezovati in zadrževati.Ll,i
Omenil sem že, da je do lega nauka prišlo predvsem pod vplivom samostanskega življenja. Razen tega bi pa omenil še drug raz» log. Pokora za grehe je postajala vedno lažja. In kolikor bolj se je manjšala pokora, toliko bolj so začeli poudarjati potrebo spovedi, potrebo obtožbe. Ker so pa še vedno živeli pod vplivom prejšnjih stoletij, da se pri spovedi obtožujejo le velikih reči, smrtnih grehov, in sc je spoved za male grehe le polagoma vpeljevala pri ljudstvu, so se pričeli malih grehov po tolmačenju Jakobovega pisma spovedovali drug drugemu. Morda je tudi pomanjkanje spovednikov pripomoglo k temu, da se je spoved malih grehov laikom v teoriji in praksi vedno bolj širila-
Brez dvoma so tudi v karolinški dobi dobro poznali nauk starih teologov, da se mali grehi odpuščajo z molitvijo in z raznovrstnimi dobrimi deli.
111 Hortalur itaque nos sacpius sacra Scriptura ad medicamenta lu-gere confess ion is... Quoniodo potest medicus minus sanare quod aegrotus oslender« cruhc-icil? Dcii-i enim confessionem nostrum desiderat, ut itistani habcat causam ignuscendi. (Jui peccala sua occulta! cl erubescit aalubriter conlitert, Deum, qucm testem habet. iterum habebit eum ultorem. Homiliac in («sli» praecipuis. hom, 55 (PL 110, 102.05),
"s „tjuotidinna autem Icviaque peccata secundum Jacobi Apostoli (cap. 5, 16) horlanientum, alterLilrimi coaequalihus quo t id ie confllenda sunt. Quae quotidian« eorum oratione cum quotidianis piis act i bus credunda sunt nntndari, si turn benignitale mentis in oratione Dominica veraciter dicitUT; Diniittc nohis debita nostra, sicut el nos dimiltiinus dubitoribnfl noitris.u
I',pištola 26 ad Hildeboldum, episcopum SueBsionenseoi (PI. 126, 17*1).
1111 Prim. Beda, Expos]tin super D. Jacubi epistollm c, 5 [PL 93, 39 sij: A I c u i n , De confessions peccalortinl ad piteros s. Martini, opuSC. 7 [PI. 101, 652|; Walla fried Strah o . Glosia ordinaria. Epistola s. Jacohi c. 5 (PL 114, 679); R a. banu a Manrus, Deelericoruminstiliitionelib.il. c. 30 [PL 107. 3431; H i n k in a r iz R e i m s a , Epistola 26 ad Hildeboldum [PL 126, 174|.
148
Toda več ko molitev posameznika je vredna skupna molitev. Tudi za odpuščanje malili grehov so se pričeli zanašali na skupno molitev, na skupna «pokorna dela. Zato so ustanovitelji redov uvedli po samostanskih družinah prakso, da so se javno obtoževali drug drugemu malih grehov pred komu ni Leto, Menihi so pa isto navado nekoliko spremenjeno pričeli uvajati med ljudstvom. Teologi so skušali potrebo te spovedi utemeljiti z dokazi iz sv. pisma, s tradicijo in tudi ex ratione. Teološki razlog je bil spočetka ta: Molitev ver* nikov, ki spoved poslušajo, izprosi od Boga odpuščanje malih grehov. Jonas iz Orleansa, Rabanus Maurus in llinkmar iz Reimsa pa navajajo še drug razlog: Spoved pomnoži ponižnost in skrušenost duha in telesa ter tako izprosi od Boga odpuščanje grehov.
Pripomniti pa moramo, da so ljudje v tej dobi sploh le poredko hodili k spovedi. Znan je kanon iz Agde (506). ki je z grožnjo izobčenja zapovedal, naj verniki vsaj trikrat na leto, o božiču, o Veliki noči in o binkoštih gredo k sv. obhajilu.1" Ta dekret so sprejeli v 1Û. stoletju v svoje zbirke zakonov tudi Regino iz Prüiiiu, Burchard iz Wormsa in Ivo Chartreski, možje, ki jih bom kmalu omenil. Tudi trikratnega obhajila na leto niso mogli izpeljati. Sicer splošne cer-kvenc zapovedi v lem času še ni bilo, a od 9. stoletja dalje imamo mnogo partikularnih dekretov, ki so urgirali trikratno obhajilo, Seveda so poudarjali, kakor smo videli na več mestih, da se morajo smrtnih grehov obtožiti duhovnike m. Pa se je pogosto dogajalo, da so verniki šli kar brez spovedi k obhajilu, in da so duhovniki bili brez moči ter so morali to razvado trpeli."" Ker so pa spoved tolikokrat poudarjali in ludi pokora, ki so jo zu grehe nalagali, ni bila več tako huda kot v prejšnjih stoletjih, se je polagoma uvedla navada, da so se obtoževali vseh smrtnih grehov. Vendar pa je nekako od 10, stoletja dalje nekaj čas bila tako tesna zveza med spovedjo in obhajilom, da so ljudje te takral šli k spovedi, kadar so šli k obhajilu, K spovedi za male grehe so pa hodili le izjemoma.11*
Omenili smo že parkraL punitencialne knjige. Te niso upoštevale penitentove individualnosti. V njih so bile kar splošno za te in te grehe določene take in lake kazni, k eg i no {v 91$), benediktinski opat v Prümu, samostanu, ki so ga razdejali Normani, in Burchard, škof v Wormsu (i 1025) pa dajeta spovednikom nasvete, naj presodijo sami težo grehov in potem naj določijo pokoro.
1,7 Can. lü; Sacctilai es, qui natale Domini, pascli.i ut pcnlecostes non commutticaVarint, citliolici no» ctudaiitur nee inter catliulicus liabeantur. Mansi VIII. 327. Prim. P. 11 r o w e , Ptlichtbeicht im Mittelalter (Zeitschrift f. kalh, Theologie 1933, 342).
u' Prim. Halitgarius, De vitiis et virtutihus, praefaUo (PI. 105, 6551.
1 ,n Prim, P, Browe, I.e.
,=" Prim, PL 132, n. pr. 244: PL HO, n. pr. Decrelorum liber 19 passim (PL HO, 913 -1014). ■ Regin o vabi vernike za pepolnično sredo k spovedi s tettile besedami: Nun solum au lu nI ills qui mortale aliquid cummii-sit, sed et iam omni s homo, quicunque «e recoflnoscit immaculatam Christi tunicam, quam in baptismo accepit, peccati macula polEuisse, ad proprium saeer dolent venire fest) net, et cum puri f i cations mentis omnes |r;,nsgres siunus omniaque pecCata<>. humiliter conliteatur. De ceci, discipl. liber I .
t<J9
Treba je upoštevati dejstvo, da že spoved sama odpušča grehe. V zbirki kanonnv Canoaes suh E d g a r d o liege [959—975) beremo; Non erubcscat confiteri scelera , , . quia inde venit indulgentia, . . . confessio justilicat.*"1 Brez spovedi, tako so pričeli učiti, sploh ni odpuščanja. Ju tako si moremo razlagati, da se niso obtoževali drug drugemu le malih grehov, ampak v izjemnih primerih tudi smrtnih grehov.
Posebno znano je utemeljevanje Psevdo-Avgustlna, anonimnega avtorja iz srede II- stoletja. Naj navedem njegov nauk, ki je imel velik vpliv na kasnejšo dobo, tudi na sholaslike; Tanta-que vis confession« est, ul si deesf saeerdos, confiteator proximal Saepe cniui coiitingit, quod poenilens non potest verecundari coram sacerdote, quem desideranti nec lotus nec tempu» oErftrt. lit si ille. cui confitebitur, potestatem solvendi non habet, fit tarnen digitus venia, ex desiderio sacerdotis, qui socio confitebitur tur-pitudinem criminis. Mundati enim sunt leprosi, dum ibant ostendere Ora sacerdotibus, ante quam ad cos pervenirent. Llnde patct Deum ad cor respicere, duin ex necessitate prob Iben tar ad sacerdotes per-venire,«S tem delom je bila spoved laikom nekako upostavljena. Seveda v nobenem primeru ni slo za zakramentalno spoved, zakramentalno odvezo. V karolinški dobi so se laikom obtoževali le malih grehov, v tej predsholastični dobi pa v izjemnih primerih tudi smrtnih grehov. Toliko bolj seveda malih grehov.
6. Zgodnja sholastična doba do IV. lateranskega koncila (1215).
V 11. stole tj ti je bila javna pokora vedno bolj redka, dokler v 12. in 13. stoletju ni popolnoma izginila. V zvezi s kesa nje m, ki so nanje polagali vedno večjo važnost, pa so obravnavali tudi druga vprašanja; vprašanje, čemu absolucija pri spovedi., kako je z obtožbo v ekonomiji opravičenja in podobno.
Spoved laikom je bila v U, in 12. sioletju bolj v navadi ko takrat, ko je njeno koristnost pričel zagovarjati Beda. Za naše vprašanje prihaja najprej v poštev A n z e I m iz 1, a o n a [Anselnuis Lu-dunensis, t 1117). O spovedi malih grehov laikom govori v svojem delir Glossa interlincaris in universum Testamentu m. V več rokopisih vatikanske knjižnice naletimo na sledeči tekst: Conf i temini alte ru trum pceeata vestraj Ergo coaequatibus cotidiana et levia, tira\Horis lepre iminundiciam sacerdotj pandamus et {¡uantO iusserit tempore purgare curemus,- Druga glosa se glasi: Coacqualibus ... confilemini peccata vestra et orale pro invicem. 111 Za naše vprašanje je važno toT da se v obeh omenja spoved malih grehov laikom.
n. 2SS (PL 132, 245|. - Spoved je torej Regino zahtevni le pred velikonočnim obhajilom.
Ul M a n s i XVII. 518
De vera et falsa poeuitentia (Pl. 10. 1122). Take zglede mišleva n, pr, T e c t a u r L o. c. 44—SO.
"* Prim. A. V a c a n t, Absolution v DThC I j, 170. Cit. Tce ta erl o. o. 105 Oh.
150
Drug teolog v začetku 12. stoletja, ki omenja spoved laikom, je Geoffroy 13abion, doma iz Belgije, kasneje škol v Bathu v Angliji (f 1135) Po Kristusovi zapovedi — piše — se je treba smrtnih grehov obtoževati duhovnikom, malih grehov pa bližnjemu; "Si temen sunt levia peccata, quae quo tí die facimus, illa coaequaÜbus nostris invice m eonfiteri possumus, quia oratíoníbus proximornm purga nt ur,«'1" Zagovarja torej isto prakso kakor več stoletij pred njim Beda in drugi i» jo tudi na isti način utemeljuje, Pri njem in pri nekaterih kasnejših pisateljih opazimo, da so se pričeli sklicevati na spoved, kakršno opravljajo kleriki med seboj pri maši in pri brevirju ter na javno obtožbo, ki je bila v navadi po samostanih. Tako piše Geoffroy Babion: .Unde cleric i quotidie inter se in ecclesia .Confíteor' dicunt et facta confessions oration es pro se invicem impen-dunt.«1,0
Alger iz Liùge (Lüttich), teološki in kanonistični pisatelj [y ok. 1. 1132.), zastopa za male grehe prav isto stališče ko Beda. Tudi laikom se jih moremo obtožiti.1-7 Ilonor i j Autunski (Augustodunensis, t ok, 1. 1150.) poroča o običaju, ki je bi! v samostanih in v cerkvah, koder so skupno opravljali ollcij, da so se drug drugemu pri primi in pri kompletoriju spovedovaü napak, ki SO jih zagrešili bodisi ponoči bodisi podnevi: Ad completorhim ideo con-Eessionem agimus, ut qiiidquid in die commisimus, diluamus. Ad prima ni vero ideo agi mus, ut quidquid in nocte pcccavimus, pu nia mus, a's*
P u 1 I e y n (Pullus, Polenius) Robert ft krog I, Í150.), prvi angleški kardinal, tudi govori o spovedi malih grehov. Dovol|iije, da se jih obtožujemo bližnjemu; Sed confessionem unam licet fieri coae-qiialihus; altera, nisi extrema urget necessitas, dcbetiu sacerdolibus. Si quotidianis,' el his sine quibus non vivitur, urgeris. sufficit huius-modi confiteri comparibus, immo nonnumquani et mitioribus: quo modo presbyteri usitate et quotídie indifferenter circumstantibus confiten tur-
Peter Lombard (Lombardus, Longobardus, t najbrž !. 1160.) je vprašanje spovedovanja laikom temeljito obdelal. Glede spovedi malih grehov najprej navaja Be do v komentar» Potem dostavlja: i-Ve-nialia . . . etiam sacerdotum oblata copia, licet confiteri coaequalí, el sufficit, ut quibusdam placet, si tamen ex contemplu non praeter-mittatur sacerdos- .!:,IJ Torej bi ne bilo prav, ako bi se kdo spovedal bližnjemu neduhovniku. ako bi lo storil iz prezira do duhovnikov.
Prav isto kot Lombard uči njegov sovrstnik Magister Bandín iz 12. stoletja,'" Podobna Banditiovim senteucam je druga Sum m a super sententias Magistri Petri, ki jo je spisal okrog leta 1170. R a d u I f u s A r d e n s. Poleg drugega je na
Sermo 48 (PL 171, 578}.
'" Prav lam.
Liber de misericordia et ¡UBtitla, pars 2, c, 37 ¡PL 180. 912).
"* Gemma anitnae lib. 2. c, M (Pl. 172. 638).
Sentent lib 6. c. 51 [PL 186, 897).
Petri f.omhardi libri IV Sententiarum t. 2 (Qunracehi 1916) 855-Citira T e e t a e r t o. e. 142. op, 5,
111 Sententiae líhri A. — De eccles. sacram dist. 17 (PL 192, 1(199).
151
podlagi nedeljskih evangelijev in beril spisal 200 homilij, Važna so poglavja, kjer obravnava zakrament sv. pokore. O malih grehov uči takole: Conlessio vero venialium alterutrum et cuilibet, etiam mi-nori. poteši fieri ... Fil autem haec conlessio, non quod possit a peccatis absolvere, sed quia propter pro p nam hurailiftiionetn el pec-catorum nOitrorOm accusationem et li&lris orationem mundamur a peccatis. Unde et non dicmuis: Ego dimitto tibi peccata tua, sed dicimus oran do; Misereatur tui omnipotens Dcus . . . etc. . , (Juando debol lieri confessio haec? Omni tempore quo nos peccasse cognosci-mus. Sivi; enim domi sive in agro sive in via peeeavero, debeo slatini dicere Iratri qui mu cum est: pccoavi, ora pro me, Qui si non aderit, debeo confiteri Deo dicens: Domine, peccavi, miserere mei«,ln
Petrus Cantor (f 1197] nam potrjuje, kako zelo je bila proti koncu 12. stoletja razširjena navada, da so se malih grehov splošno obtoževali laikom. Mali grehi, pravi, se odpuščajo s sv. obhajilom, pa tudi s splošno obtožbo laikom. »Similiter oratio dominica et tunsio pecLoris cum generali confessione quae lit coaequalibus de his leviburt quae ex obreptiune emergunt; nam de gravioribus con-tilendum est sacerdotibus el majoribuE«.13J
Simon iz Tournaija (t krog 1. 1200.) je učil, da je možno malih grehov se spovedati tudi laiku, Vendar je bolje, ako se jih obtožimo duhovniku, ker ima samo on oblast grehe odpuščati,1"11
Pioli koncu 12. stoletja je za naše vprašanje važen cistcrcijauski teolog Alan us ab Insulis (Alain de Lille ali de Kyssel, i' 1202), Pouči nas o dveh rečeh. Najprej nam pove, da ¡e moral za veliko noč priti vsak vernik pred spovednika, čeprav mu ni vest ničesar očitala.1"' Drugič nam pa pove, kako se je v tistem času ločila splošna in posebna spoved (conlessio generalis et specialis). Splošno spoved so opravljali za male in skrivne grehe pri jutranji daritvi in pri kompletoriju- Posebna spovtsd pa ju bila za smrtne in očitne grehe. Opravljati so jo morali laiki trikrat letno, kluriki pa vsako soboto.m Slavni komentator Lombardovih senteuc je Praepositinus (Prevoslin) iz Kremonc (f krog 1, 1210,), kancelar pariške univerze Zanimiva je njegova razlaga glede obtožbe grehov laikom, Bližiijemu
,:lJ Homltiae in epiilolis et evanguliis domintcaltbut. tfomilia t>1. In Lilania maiori (PL 155. 190(1}
[ U Cit. T e e t a e r t o, e. 167, op. 4.
ti. Weis weiter S. J.. Die BuGlehre Simons von Tnurnai (Zeitschrift 1, kath. Theologie 1932. 211, op. 73).
111 .Nullius peccali confcius, ad confessariuro aeeedere debet in Paschale... Pt quamyis in generali confessione oocillta peccata reinitlanlur, tarnen consiliuni est. ul ad sacerdotem accedat ne regulani ecclesiasticfte institutionii praetermittere videatur, dicens saterdoli s« nullius peccati consciuin sibi esse l.ihcr PoenilentiaÜS (PL 2t0, 299}.
»Duplex est autem peccati confessio, quae dam generalis, quaedam Specialis. Generalis, quae fit in dies, in sacriftcio matutino et vespcTlmo, id est in complelorio. pro venialibus el occultis; specialis, quae fit pro aiortalibus et mani les tis: ad quam tenenlur clerici singulis sabb&tis, laici veru ler in umiu taUDntur specialiler cunfiteri: videlicet in Natali Domini, in Pascbate et in Penslecoste.- Summa de arte praedicaloria (PL 210. 172 nt.j, — Prim. tudi A, Villien, Histoire des Commendemenls de rfigliie4 (Paris 1936) 145—180
152
se smemo obtožiti grehov, ki jib je kdo zagreši! e x i n f i r m i t a t e c I i ti n o r a n t i n i onih pa, ki jih je kdo storil premišljeno, se mori obtožiti duhovniku: Poteši peccatuiu ex infirmilate factum gravius esse aliquo peccato ex deliberation*.- facto, nam peccalum fornicatio-nis, quod fit ex jnfirmitate, gravius est otioso verbo, quod quis dicit e.-i deliberatione. Ergo aliquod mortale peccatum debet quis confileri socio et veniale sucerdoii. 1:111
V ženskih samostanili se je — verjetno pod vplivom samostanske knlpc in nauka o spovedi malih grehov laikom — v nekaj stoletjih ponekod razvila graje vredna navada. Tukaj so naravno imele v rokah duhovno vodstvo samostanske predstojnice, opatinje, ali kakor so se že imenovale. Da so mogle predstojnice redovnice voditi, so jim morale le-te razkriti svojo vest, Ako bi bilo lo dano na prosto voljo in bi se bilo lo vršilo v pravih mejah, bi bilo prav. Saj je že v 7. stoletju sv. D o n a t , škof v Desan^onu (f po letu b56.) predpisal redovnicam iz Joussana, naj se večkrat na dan spovedo »duhovnim materama, naj jim ne prikrivajo ne dejanj ne mislL,,T Kakšna naj bi hiia la spoved, je težko reči. Dejstvo je pa. da so samostanske predstojnice ponekod zelo prekoračile Svoje pravice in naravnost spovedo vale redovnice. Inocencij III. je leta 1210. pisal škofom v Valenciji in Burgosu in duhovniku de Morimondu strogo pismo, v katerem nastopa proti cistercijanskim opatinjam, ki so spovedovale svoje redovnice — ipsa rum confessiones criminal him audiunl, — in [udi javno pndigovalc. Papež dostavlja, da se temu zelo čudi. Strogo obsoja tako prakso kol neprikladno in nesmiselno ter daje navodila, kako jo je Irehii odpraviti. Sveta Devica, pravi, je bila višja kot apo-atuli, pa Gospod oblasti odpuščati grehu ni izročil njej, ampak apostolom, ,JB
lz vsega, kar smo doslej slišali, vidimo, da je bila kakor v 11-tako tudi še v 12. in 13. stoletju v praksi spoved malih grehov laikom. Peter Lombard in za njim Summa super Sentenlias Petri in še ne* kateri drugi leologi so učili, da je dovoljeno obtožiti se malih grehov bližnjemu, čeprav je navzoč duhovnik, da le nu store tega iz zaničevanja do cerkvenega služabnika. Pulleyn trdi, da se morejo obtožiti malih grehov laikom, kakor se obtožijo duhovniki asistenci, ko molijo Conlileor. Vsi teologi, razen Praepositina, navajajo kot razlog, da se mali gruhi odpuste, molitev tovarišev, katerim se je kdo spovedal. Praeposilinus pa uči, da se grehi odpuste iz želje
laii Citira po rokopisu v a tik knjižnice cod, vatic, lat 1174, f- 60''" T e e t a e r t o- C. 168, op, 1
1'" Matrl spiritu.ili nihil occultelur, quia Statulum est hoc a sanetis Patribus, ul detnr coofestio anU> melisam, sive ante lectuhim introitum, aul quandocunque iucrit (acile quia coniessio pocnitentine de niorte liberal. Regulne ad virgines c. 33 [PI. 87 . 382).
1S" liegeslorum liber 13, epist. 167 (PL 216. 35ft). CI. ludi Dom Marie nc, Dc antiquis £cc!«*iae ritibus I (Antuerpiae 1776) 274, kjer pripoveduje o opatinjah, ki so spovedovale redovnice. Dostavlja, da so nekoliko prekoračile delokrog, plusculum sihj trihnisse , Seveda razvada ne daje pravic. Cerkev je Vedno ostro nastopila, kadar je Zvedela, d.i so hotele samostanske predstojnice prilastiti si pravico spovedovanja, Prim. Pic de Langogne, Abbesses v DThC l/i, 19. 21),
153
po duhovniku. Način spove dovanja laikom je dvojen. Eni, u. pr. Pulleyn, Radulius Ardens, Honorij Autunski sodijo, da se je treba le splošno obtožiti, kakor to delajo duhovniki pred ljudstvom iti med seboj, ko molijo Confileor, Drugi, kot Prafepositinus, pa trdijo, da se je treba podrobno in točno obtožiti. Iz vsega torej povzamemo na splošno, da vsi teologi in lahko rečemo tudi kanonisti 12. stoletja in prve četrtine 13. stoletja uče, da se morejo verniki vedno obtoževati malih grehov laikom, in ni treba zato poiskati duhovnika, ki bi dal zakramentalno odvezo. Če Sc bolj določno povemo: Minister pri spovedi za male grehe je bližnji, pa naj si bo duhovnik ali laik, Tudi vpričo duhovnika se malih grehov lahko spove laiku, da le tega ne stori iz prezira do cerkvenega služabnika. Le Praepositjnus pravi, da se malih grehov mure obložiti laiku le v tem primeru, ako ni duhovnika. Izmed vseh doslej naštetih teologov je on najstrožji, ko gre za spoved laikom.
Kaj je tisti notranji razlog, da se odpuste penitentn grehi, ki se jih obtoži laiku? To skušajo na tri načine razložiti. Prvi, kot n. pr. flugo a St. Viclore, Robert Pulleyn, Radullus Ardens menijo, da spoved kot laka ne odpušča, pač pa molitev tistega ali tistih, katerim se grehov spove. Drugi n. pr, Peter Lombard, Bandin, Stimma super Sententias Petri pa se zdi, da menijo, da spoved sama po sebi male grehe odpušča, Trdijo, da spoved malih grehov laiku zadošča celo v duhovnikovi navzočnosti, da se grehi odpuste. Ta krepost (katera je ta notranja krepost, točno ne povedo} je pred Bogom tako velika, da ga nagne k odpuščanju. Iz vsega je videti, da mislijo na o s r a m o č e n j c , ki je združeno s priznanjem grehov laiku; po njih sodbi mora to notranje osramočenje ne le odpustili grehe, ampak tudi izbrisati mnogo časnih kazni in nadomestiti velik del zasluženja. Praepositinus pa uči, da je odpuščanje sad želje po duhovniku, ki jo ima tisti, ki se za maie grehe obrne na bližnjega, ko ni duhovnika, Kdor j« storil mali greh, si jc nakopal časne kazni- Če hoče bili rešen časnih kazni, ki si jih je nakopal z malim grehom, se mora obrniti na duhovnika, ker ima samo on pravico razvezovati in zavezovati. Ako pa duhovnika ni, dobi odpuStanje, ako se grehov obtoži bližnjemu, ker s tem izrazi željo, da bi se rad spovcdal duhovniku, ako bi bil navzoč.
Iz tega vidimo, da v nobenem primeru ni i 1 o za zakramentalno spoved, da laik nikoli ni dajal odveze. Torej odpuščanje ni bilo nikoli sad zakramentalne spovedi.
Ta praksa, da so se malih grehov obtoževali drug drugemu, torej laikom, je popolnoma v skladu s pcnitencialno prakso tedanje dobe. Teologi splošno uče, da je le smrtni greh materia. necessaritt confessionis. Za odpuščanje malih grehov pa ni potrebno, da bi se jih obtoževali pri zakramentalni spovedi. Male grehe odpušča vsako dobro delo, Predvsem poudarjajo molilev in to, da se spovedujejo drug drugemu. Povod za to spoved jc dal Beda z razlago 5. poglavja 16 Jakobovega pisma. Ponižna skrušenost, ki je s tako spovedjo združena, nagne Boga, da grehe odpusti.
I j,, , v r, V tilnik
1 1
154
7. IV. lateranski cerkveni zbor. TomaŽ Akvinski-
Na IV. I a t an 8 k em cerkvenem zboru (1215) je bila med drugim izdana tudi zapoved, ki je vezala pod smrtnim grehom, da se morajo vsi kristjani, poleni ko pridejo k pameti, obtožiti svojih grehov vsaj enkrat na leto svojemu lastnemu duhovniku.1" Ta zapoved gotovo veže one, ki imajo na vesti smrtne grehe. Kaj pa tisti, ki imajo le male grehe? Spočetka so nekateri teologi, zlasli teologi novih redovnih družin, zagovarjali tezo, da so tudi taki. ki imajo le male grehe na vesti, dolžni enkrat na leto ili k spovedi. Tako uči n, pr, Aleksander H a 1 e s k i (| 1245), da morajo tudi laki enkrat na leto k spovedi zaradi tega, ker to zahteva cerkvena zapoved. Na ta način — piše dalje — bodo dobili odpuščanje nialib grehov in odpuščanje kazni za greh.1"1 Tudi sv, B o -n a v e n t u r a (v 1274) prav nič ne dvomi, da so ludi taki, ki imajo na vesti le male grehe, enkrat na leto dotžni iti k spovedi zaradi cerkvene zapovedi,111
S v, T o m a ž pa ne zahteva brezpogojno spovedi, čeprav ga oni, ki zagovarjajo obvezno spoved enkrat na leto (med drugimi celo sv, Alfonz Ligvorij) navajajo v svoj prilog- Sveti Tomaž je svojo sodbo najprej povedal V komentarji! k seiilericam Petra I,om-barda:1" »Ad tertium dicendum, quod ex vi sacramenti non tenetur aliquis venlalia confiteri.sed ex institution« ecclesiae,quando non habet alia, quae eonfitealur . Potem pa nadaljuje drugače kot sv. Bonaventura; Vel potest dici secundum quosdam quod e* Decretal i praedicta (Omnis ulriusque) non obliganlur nisi illi, qui habent poecata mnrtalia: palet ex hoc, quod diclt, quod debeat omnia peeeata conliteri, quod de venialihus jnlelligi non potest! et secundum hoc ctiam ille, qui non habct in o r 1 a 1 i a, non tenetur ad confession e m v e n i a 1 i u m , sed sufficit ad praeceptum Ecclesiae im-piendum, ul se saeerdoti repraesentet et se ostendat absque con-scientia mortalis esse! et hoc ei pro confessione repulatur . Prav isto beremo tudi v njegovi teološki sumi.143 Spovedi torej ne zahleva,
"" »Omni» u tri usque sexus fidelis. poslquam ud annos discretion is pervenerit. omnia sua solus peccnln saltern semet itt anno lidcliter eonfitealur proprio sacerdoti. Denzinger, Enchiridion Symbulorum-1' n. 437.
-Quandoque tenelur talia (venialia) confiteri. propter statuturn Ecclesiae. quod est: quod omnis fidelis semet in anno tenetur conliteri. otiam quando nun habel tnorlule in conscientia, Deque in veritale: sed hoc man est propter genus pcccati sed propter praeceptum.* Sunicna iheol., pats 4. quae St. 18. llenlb. 4, art. 2. š 5 {Veiietiis 1575) 317. — Ma drugem mestu piše: ^Ad hoc, quod nbjicitur: si non pcecet quis nisi venialiler: mhilomimis tenetur semel conliteri in anno... Dicendum quod in casu propositi! hoc est verum: sed magis praecepto ecclesiae, quam ex periculo venialium.' Prav tam 318.
111 ^Propter ecclesiasticum stfttutum tenetur, quia omnis fidelis semel in anno tenelur conliteri, et ideo, si non habet nisi venialia, saltern ilia semel in anno tenelur confileri. Sed hoc nnn est propter veuialis pcccati morbum. sed propter praeceptum.* In IV. Sent., diit. 17, pars 3, art, 2, quaest. 1. in pars 2, art. 2, quaest. 1. Opera omnia IV (Quarncchi 1889) 4S8,
J" Dist. 17, quaest. 3, art. I, solut. 3.
1,3 Suppl. quaest. 6, art. 3, ad 3-
155
zahteva pa, da se tudi oni, ki ima le male grehe, z a veliko noč predstavi duhovniku,
Lnako piše tudi Duns S c t) t us: Kdor ima na vesti le male grehe, naj pride k duhovniku in mu reče: Nimam smrtnega greha. Tako spolni cerkveno zapoved--."4
Končno je zmagala razlaga, da oni, ki imajo Je male grehe, niso dolžni iti za veliko noč k spovedi,
Kaj pa spoved matih grehov S a i k ti m ? Nauk, ki ¡e bil toliko stoletij ukoreninjen med teologi, da namreč za odpuščanje zadošča, ako se malih grehov obtožijo drug drugemu, ni mogel kar naenkrat izginiti iz teološke literature. Zato vidimo, da na primer Viljem iz Auscrru (t 1231] tudi sedaj še izrecno uči, da se malih grehov obtožujejo drug drugemu, kakor SO lo prakticirali V več cerkvah pri primi in kompletoriju,1''"' Splošno pa Viljem iz Auxer-rea svetuje, naj bi se malih grehov spovedovali duhovniku. Obenem pa tudi dostavlja, da se odpuščajo tudi z drugimi sredstvi. Za veliko noč pa meni, da smo dolžni k spovedi k duhovniku tudi v primeru, ako bi imeli le male grehe.i4n
Med teologi in pridigarji, ki SO nam sporočili važne stvari O duhovnem, verskem življenju vernikov, }e kardinal Jakob iz V i try j a (i 1240), Za male grehe pravi, ;e bolj varno, ako se jih obložimo duhovniku. Ako pa duhovnika ni, je dovoljeno spovedati se jih tovarišu.1,7 Jakob iz Vitryja sicer še priporoča spoved malih grehov laikom, pa ne več s tako trdno odločnostjo. Isto bolj umerjeno stališče zavzema pariški škol Viljem iz Auvergnea (f 1249): lil venialibus autem peccatis secundum quosdam absolvere possunt ctiam laid in necessitate .*** Ta absolucija pa ni bila drugega kakor prošnja za odpuščanje malih grehov, Torej so se mali grehi pri taki spovedi odpuščali ne ex opere operato, ampak ex opere operantis, kakor so se odpuščali z vsakim dobrim delom,
lM Prim. Duns Scoti Repórtala Parisiensia Xl/i, liber 4, (list. 17, schol. 6, ti . 30 [l.ugduni 1679) sir. 747,
"' Ad lllud quod dicit glossa, coaequalibus quutidiana ct levin d.ind.i sunt, dieimus t i cut dicchat Prnepositinus; quod hoc observat ecclesiá in quibusdam ecck-iiis, quando fit gelleialis t cm íes S ¡o in prima el completorio; lacit enim confessions m in prima ut pure serviat Deo, in cotilpletorio lit postea qutesoal in Deoi et in quibtitdam ecclesiis duo ct duo in ilia hora Confitentur ad inviccm quotidiana ct levin.■ Summa aurca in quatunr libros sententiarum: a subtilissimo doctore Magistre Guillermo altissiodorensí edita. (Parisiis 150ü| f. 271 d in 172 a. Navaja Jos. S Iraké, Die Sakrti-mentenlehre des WiDielm von Auxerre (Paderhom 1917) 171, op. 7. 14tl Prim. S t r a k u o. c. 169.
M: iVenialia autem peccata t u tin S est c t> n f i t e r i üacerdolí, si paratum ilium habeamns. Sed quia frequenter peccamus venialiter, et huiusmodi peccata retiñere memoriter diu non valemiiB, concedí tur nobis ut et socitt confiteaniur. .. linde ct Jacobus in hodierna epístola ad laetn* nias. id est, supplication«* nos admonens, ait: confitemini et orate pro inviccm, ut salvcmini. Alterutrum. id est, coaequalibus peccata quotidiana et levi* confiten po.ssiuniis. quae ex ignora ntia vel infinnilate humana CoiimiiltuilLur. quae facile dimittuntur. - Feria secunda in mi nori Laetania
lAntuerpii 1575} 508, Citira Tee ta er t o. c. 288 89, op. 5. 1,
l,i De sacTamentis. De sacramento poenitentiae (Venetiis 1591} 473. Cit. Tcetaert 294, op, 1.
11*
1 56
V to dobo spada tudi cistercijan C e z a r i j i z H e i s t e r b a -c h a (j krog 1240). O spovedi mnogo piše in pogostno spoved toplo priporoča. 2n laike zahteva — kot navadno v tisti dobi — spoved trikrat na leto, za redovnike pa vsako soboto.144 Spoved je tudi za pravičnega koristna: *Poenilentia tamen a iustis spemenda lion est, quia, si lion reperit in eis peccala, quae purget, meritum tamen auget... in medicina sumendo multo ferventiores sint«.t9e Zlasti za težje male grehe meni, da, če £e ni potrebna, je pa spoved vsaj bolj vama pot za odpuščanje. Vendar pa za male grele zadošča tudi splošna spoved. Pod splošno spovedjo razume splošno priznanje grehov, kot se opravlja v primi in kompletoriju in kot jo moli tudi celebrant, sklonjen pred oltarjem, napravljen v sveta oblačila."1
Prvi veliki rcprezenlant frančiškanske šole, že omenjeni Aleksander H a le £ ki (f 1245), doctor irrefragabilis, theologorum monareba imenovan, svetuje, da bi se včasih spovedovali malih grehov laikom. Koristno je, ako kdo to stori; »at scilicet iuvetur ah eo vel oralione vel instruction®, ut erubescat peccata sua et humilietur confessions tali ct sic mereatur erubescentia el humiliation® . , , Utile est eliam aliquando confiteri non sac trdoti*,'"
Glede spovedi pa dobro loči dvoje: zakramentalno s p o * ved, ki jo je vedno treba opraviti pred duhovnikom, in drugo spoved, ki poteka iz kreposti s p o k o r n o s l i. In to drugo ni nujno, da bi jo opravili pred duhovnikom. Vendar nikoli ni dolžnosti, tudi ako bi ne bilo duhovnika, da bi spoved morali opravili pred laikom.1"'' Aleksander je prvi teolog, ki strogo loči med spovedjo pred duhovnikom — samo ta je zakramentalna — In drugo, ki jo kdo opravi pred laikom,
Sv. Bonaventura ft 1274) zavzema prav isto stališče. Koristna je spoved malih grehov. Tudi on loči zakramentalno in ne-zakranientalno spoved. Nikoli ni dolžnosti, da bi jo opravili pred laikom,'"
Med dominikanskimi teologi zavzema odlično mesto Hugo a S. Caro (St. Cher, t 1264), Zagovarja tezo, da je dolžnost spovedali se duhovniku smrtnih grehov, ni pa dolžnost spovedovali
1,1 »Monachus feslinarc debet iid ecclesiam sabbato, ut ante sacram com um it ion uni pcrccptam evomat peccatum J. A. C o p p e n s t c i n , Ve-nerab. Cues, Heistreb. Sermones morale» (Colonial- 1615). Horn. 1, 6. Cit. Michael K o e n i £ er, Die Beicht nach Caxarius von Heisterbach (München 1906] 56, op. 15,
"" Prav tarn hom, 4, 19. Cit. K o e n i g c r o. c. 15, op. 4.
111 Prim. K o e n i g c r o, c. 53.
Summa Theologiae, pars 4, quaest. 19, membr. 1, art, t (Venetiiî 1575) 329.
ljJ ,Rcd haec confessin (laicis lacta) non est sacramcntalis, licet sit opus virtutis: sed ilia solum, quae ordinata est ad reconciliationem. quae lit per absolulianem et ligationem, quarum putestas est ïulis SiicerdoLibus tradlta: unde conlessio solis sacerdotibus est facienda.. Summa Theologian, quaest. 19, membr, 1, art. 1 (Venetiis 157S), str. 329.
IM In IV. Sentent,, dist. 13. p 3, art. 1, quaest. 1- Clpcra omnia !V (Qnaracchi 18B7) ilr. 450.
157
se malih grehov, čeprav ¡t dobro, da se jih obtožimo."''' Za male grehe je dovoljeno, da se jih obtožimo bližnjemu, Kako je treba umeli to medsebojno obtožbo grehov po samostanih in po cerkvah, nam Hugo razloži, ko pravi: »Et quod dicil glossa quod cotidiana ct levia coae-qualibus, gravia sacerdotibus suni pandenda, iulelligituT de generali confessione quae fit in prima et in completorio, in prima tit serviamus Deo per diem, in completorio ut pure quiescamus in Deo. Unde et ecclesia cantat tuner In pace in idipsum dormiat ei requiescat. Hi in quibusdam ecclesiis omnes confilentur sacerdoti; in quibusdam vero duo et duo conlitenlur ser van les id quod dicit glossa scilicet cotidiana et levia coaequalibus p an d emus t.14"
Tado vidimo, da spoved laikom vedno bolj stopa v ozadje in da teologi vedno bolj priporočajo zakramentalno spoved tudi za male grehe.
Albert Veliki (r 12S0J, učitelj sv, Tomaža Akv„ loči kakor že drugi pred njim Splošno in privatno spoved. Splošna Spoved za male grehe je ona, ki se opravlja v cerkvi pri primi in koni-pliitoriju: tako spoved lahko opravimo pred vsakomer, čeprav je bolje, da se opravi pred duhovnikom."1' Albert Veliki gre celo lako daleč, da pri/na absolucijo, ki bi jo dal laik, ex. unilate iidui et cari-late in jo proglasi za zakramentalno.ISB
Kaj pa sv, Tomaž Akvinski ("i 1274)? Prav nanj se v novejšem času sklicujejo tako tisti, ki pravijo, da je cerkvena praksa glede pogostne spovedi šla predaleč, kakor tudi drugi, ki iščejo v njegovih spisih dokazov za pogostno spoved malih grehov. Oglejmo si njegov nauk!
1. Spoved malih grehov ni potrebna. To najprej ugotovimo pri Tomažu, Samo kdor je smrtno grešil, mora k spovedi, da se mu grehi odpuste,"" Ni pa dolžnost, da bi se spovedovali malih grehov,,lln
'"" »Nemo tcuetur coniiteii venialia, quamvis bon Lini est lamcn con-fiteri ilia. Ad id quod primo objieitur dieiuius quod auctoritas Jacobi quantum ad mortalia in pracccpto est, quantum ad veniaiia consilium est.' Ugonis a S. Charo opera omnia in universum Veins el Novum Testamentu ctj VII [Coloniae l(?2l) 323. Citira Tuetaert o. c. 307, op. 6.
jm pg ful^opi^u vatik. knjižnice, cod. vatic, lat. 1174, foL citira T e e t a e r t o. c. 308. op. t.
'•Est enim duplex conlesaia, scilicet generalis et privata. Generalih est quae lit in Priinsi et Completorio de venialibus; et quia ilia non nisi in generali cunfituri tunemur, haec omni tempore cuilibut fieri potest; licet melius «it, quod fiat sacerdoti quando haberi potest, Privata autem est, quae est de peccatis mortalibus,»1 Alberti Magni opera omnia ed, Borguet (Parisiis 1H90 1900), t- 29. IV. Sent. Diet. 17, art. 39. Cit. Tcetatri n. c. 311, op. 3.
m Sent. IV, dial, 17. quaest. 2, art. 58. Prim. Teetaert o. c. 313/13.
»Poenituntia . , . ordinatur ad salutem homtnis quasi per accidens, supposito quadam, scilicet n suppositione peccati. Nisi enim homo pec-Caret actualiler. poenitentia non indigeret, indigeret taincn baptismo etc.« Stun m a theol. Ill, quaest. fi-1, art. 6 corp.
"J> -Non oportet quod veniaiia aliquis sacerdoti confi teatur,.. IV. Sent dial. 17, qu. 3, art. 3, sol. 3. Summa theol. Ill, quaest. 87, arl.2.
158
2.	Mali grehi se odpuščajo pri sv. obhajilu, z molitvijo in z za-kramentali.""
3.	Za male grehe nimamo posebnega zakramenta, ki bi bil postavljen prav za to. da male grehe odpušča,1"3
4.	Dobro je. ako se malih grehov v zakramentalni spovedi obtožimo, da dobimo njih odpuščanje.
5.	Spovedi malih grehov laikom ne zavrača, ampak dokazuje, da je taka spoved sakramental in se morejo z njo mali grehi odpustiti.'"
Iz tega vidimo, da sv. Tomaž o odpuščanju malih grehov uči isto, kar so učili drugi teologi v njegovi dobi. Spoved malih grehov priporoča le mimogrede kot zakramentnl.
8. Nadaljnji razvoj do tridentinskega koncila,
V dobi pO IV. lateranskcin koncilu so nastale tako imenovane Summae confessorum, nekaki priročniki, ki so bili v pomoč spovednikum pri njih odgovornem delu. Tako sumo je sestavil Magister Paulus, ki pa o njegovem življenju ni veliko znanega. O malih grehih uči, da se odpuščajo na razne načine: z molitvijo
ltL »Triplici rutiotxe aliqua t ali Sa nt rumissionem venialtum peceato-rum: nno modo inquimtuni in eis infunditur gratia; quia per inCusionem grntia« lulkiutur veilialia peccata. Et hoc modo per Euchnnsti.im et ex I roma ni unetionem et uni vergäll ter per oranin laeramenta novau legis, m qui-bus confertur gratia, peccata venialia reuuLluntur. Secundn mquantum sunt cum .i Ii quo motu deteitationis peccatorum; et hoc modo confessio generalis, tuneio pectoris et oratio dominica opera tur ad remissioitetn ve-nialium peccatorum; nam in oratione dominica petimuä; .Dimitte nobis debita nostra". Ter f'fcef modo inquiilltum sunt cum aliquu motu reverentiae in Dcum el ad res divinas; et hoc modo benedictio episcopalis, aspersio aqua« betiedietae, quaelibet ineramentalis unetio, oratio in ecclÄtia dedi-cata, et si aliqiia fljla sunt Iniiusmodi, operantur ad remissionem veninlium peccatorum.< S. th. III. quaest. Ü7, art. 3, eorp.
Dieendum quod ad deletionem venialis peccati non requiritur Infusio graliae. linde cum in quolibet saernmento novae legis gratia infuiida-tur, null um saeraineiitum novae legis instituitur d i -rectu contra veniale, quod tollilur per quaedem sacra mentalis, ptila per aqunm benedict&m et alia huiusmodi. Quidam tarnen dicunt ex t rem a m unetionem contra veniale peccalum ordinari.« Summa thenl. III, qtiaest. 65, art- I, ad S- »De peccatis autem venialibus est quidem poeni-tentia proprie. in qviantuni sunt nostra voluntate facta: non tarnen contra haec principaliter est hoc sacramentum institutum- S. th, III, quae«l. 34, art. 2 ad 3.
1,1:1 lr.Liijm sine conlessione vel aclu vul proposito existente possuut venialia reiniUi; tarnen perfectionis est ea conliter Li Sunt. IV, dist. IS, quaest. 2, art. so!, e.
peccatum veniale hotno nec a Deo nec a saernmentis ceclesiau separatur; et ideo non indiget novae gratia« collatione ad eins dimissionem, nec indiget reaonciliatione ad Ecclesiam; et propler hoc non oportet quod venialia aliquis sacerdoti confitcMur: quif, i p s j confeisio laieo [acta, sacramentalo qiiodum est, quam vis non sit sacramen-tiim perlet tum. et ex caritate procedens, et talihns na tum est venialia remitti sicut pur tunsioiiem pectoris et per ¿quam bunedictain. IV 5ent. dist. 17, quaeit. 3, art, 3, sol. 3. Prim. tudi Summa theol. Ul, qniiest.87. art. 3,
159
očenasa, s sv. obhajilom, z blagoslovljeno vodo, z duhovnikovim blagoslovom, Za redovnika ima še dva načina: splošna obtožba in kulpo v kapi ti ju,
S v. K a y m u n d u de F c n n a f o r t (i 1275) se pa zdi najbolj varno, da se tudi malih grehov obtožimo duhovnik»: Alii vero dicunt et credo tutius, quod utriusque generis peccata sacerdotibus sunt pandemia, quibus est concessu potestas ligandi et solvendi, si habeaLur eorum copia«.1™
Kaj pa k a n o n i s t i v tej dobi? Nekateri so videli v Jakobovih besedah striktno zapoved ne le za smrtne grehe, ampak Ludi za male grehe. Tako pravi na pr. Glussa ordinaria: »Quae vero pro-eudunt ex iníirmitale vel ignorantia pr a o e p i t Jacobus altcrutrum confiten .1,c Tudi Inocencij IV. (.1243—1254) uči isto: > Venialia. si recolit confiteri debet sallein laico .',l7
Iz vsega torej vidimo, da so tudi v tej dobi se vedno vzdrževali mnenje, da je spoved malih grehov laikom, če ne potrebna, pa vsaj koristna. Zakramentalna spoved su xahluva na smrtne grehe. Samo s Smrtnim grehom je kristjan pretrgal živo zvezo s cerkvijo. Za male grehe zadošča, ako se jih obtoži laiku. V tej spovedi gledajo splošno nekak zakramentsl. kakor je pričel učiti sv, Tomaž. Torej dobiva svojo vrednost ne ex opere operato, ampak ex opere operantis. Nikoli pa se odpuščanje grehov nc pripisuje odvezi, ki bi jo dajali laiki.
V začetku 13. stoletja teologi povečini namigavajo na to, da se kleriki in verniki ne spovedujejo več v tako velikem številu drug drugemu, ampak splošno le duhovniku. Tudi omenjajo prakso v več cerkvah, da se pri asistenci dva in dva spovednjeta drug drugemu. Najbolj pogosto pri primi, kjer se izbrisu je jo grehi noči, in pri komp le toriju, da se izbrisujeji; grehi storjeni čez dan. Tako se je splošna obtožba malih grehov bolj in bolj bližala sedanji splošni obtožbi, kakor je n. pr. v Confíteor.
Kaj pa navajajo kot teološki razlog, da se pri spovedi malih grehov laikom grehi odpuste? Ako se kdo spove laiku, se mu grehi odpuste, zaradi notranje s k r U S e n os ti. Zato tako spoved uvrščajo med z a k r a m e n t a 1 e , ki morejo male grehe odpuščali- Ni potrebno, da bi se jih morali obtoževati duhovniku. Zadošča, če se jih drug drugemu obtožijo.
Tudi po sv. Tomažu je nekaj časa vladala v cerkvi približno ista disciplina glede odpuščanja malih grehov kakor prej. Malih grehov so se obtoževali deloma duhovniku v zakramentalni spovedi.
1,5 Summa S. R a y m u n d i, lib. 3, lil, 34, De poenltentu et reinissio-rt-bus (Roolae I603|, p, 454- Cil- T e e t a e r t o- c. 356, op, 3. - Prim, ludi D i e l l e r I e Johannes, Die Suiniuae confessorum sive de Casibus con-tcienliae IZuilschrill liir Kirch en geschieh te 1905, 59- 61).
la* Pan 1, d lit. 25, can, Unum Orarium, ad verb, eriminis autem ap-pellatio v Decrelum Gratiani llinmae 15S2), col, 162, Cil. Taet&ert o. e. 367, op. 3.
Apparatus in quinqué libros Dccrelaliuni, lih. 5, tit, 38, De Pueni-tčtiliis el remissinnibus, cap. 12 (Lyon 1578], p. 356T, Citira Teelaerl ■<j. c. 367, op. 4.
160
deloma laikom. Tako na pr. piše še Petru* a Ta r a n < j si J , kasnejši papež Inocenc V. (t 1276), sodobnik sv. Tomaža: ».Vcnialia non requirunt absolulionem sacerdotalem de necessitate , . . Idco dicit Beda: minora coaequalibiis , , . pandamus* ,10"
Posebej moramo spomnili D u n s S o b t a (t 1308), Ko govori o malih grehih, tudi Spomni znano Jakobovo pismo: Spovedujte se drug drugemu svojih grehov. S temi besedami — pravi — nikakor ni hotel dali zapovedi, ampak je le nasvetoval sredstvo za ponižnost, ako se spovemo bi Sinjemu.1"1 Spovedi laikom ne obsodi absolutno, vendar pove, da za odpuščanje nima nobene vrednosti- More pa taka spoved v gotovih primerih tudi več škodovati kot koristili, ker nimajo laikt poleslatem clavlum. Duns Scotus se jc precej močno uprl spovedi laikom, ne le ker taka spoved nima zakramentalnega značaja, ampak tudi ker ni legitimna.li"
7,a njim so drugi teologi Še bolj jasno in dosledno obsodili lo razvado, ki jo dolga stoletja zasledujemo v bogoslovni literaturi.
Znani liturgik Dur an t is, škof v Mendcu (f 1296), poroča, na koliko načinov se morejo mali grehi odpuščali. Nazadnje tudi še imenuje spoved bližnjemu.171 Omenil sem že tako imenovane Summae Conlessorum. Z J a n e z o m iz Freibur£a(f 1314) so dosegle višek. Ta pravi, da je več sredstev, s katerimi se mali grehi odpuščajo, Med drugimi je tudi splošna obtožba vsak dan v cerkvi. Loči pa dve vrsti splošne obtožbe! ena je pred duhovnikom in ta je zakramentalna. Druga pa pri primi in kompleloriju in v začetku ma^o in ta ni zakramentalna. Prt prvi se grehi odpuste po kesanju, ponižnosti, po duhovnikovi molitvi in po spovednikovi oblasti.1" Pri drugi isto, le da ni praven potestas clavium.
"" Cit. T e e t a e r t o. t, 404, up. 3.
Ditendu eniim cuniilcmini alterutrum nun magis dicit confessio-nem (aciendam esse sacerdoti quam alii... sed intellectus ejus est per-suasio ad humilitatem ut scilicet jJeneraLiter uns confiteamur apud proximos peccatores.il Juannis Duns Scoti opera omnia t. 18 (Paris 1894) p. 518 si.
L'" »Nihil pertinens ad sacrauientutn poeniieutiac potest a Laien dil-pensari,. . Contessio [acta laico nihil valet virtute operis operati.« Ill
IV Sent.. 1. 4. disl. 14, quaeet. 4. IV (Lyon I639j 82.
171 Alia fvenialia) de lacili rcmittuntur, scilicet per orationem dominicartl. Item per solam cordis conlritionem. Item per aquam benvdictain. Item per sumptioncm corporis et sanguinis Christi. Item per srtcrificium - -Item per confessionem lactam proximo,- Reparatorium aureum. Pogl. Aureum confessorium et Memoriale saccrdotuin (Lyon 1672|. 7U. Cilira Tcc-t a e r t o. c, 439, op, 1,
tUtrum per conlessionem generalem deleantur peccata venialia? ... Nota tarnen quod duplex est confessio generalis: quarum quaedem sacra mental Is qnum scilicet aliquis in secrcto confitcatur sacerdeti qnaedem quorum meminit et alia vemalia in generali. F,t tunc ilia generalis donfessio ex quatuor habet quod ad remissionem Valeat venialium quantum ad cul-pam et etiam quantum ad poenatn vel in toto vol in parte, scilicet ex contritione eonfitentis, ex humilitate confessionis, ci orationc sncerdotis in quantum est quaedam persona et ex vi claviinn. Alia est confessio generalis non sacramentalis quae fiL publice coram multis cL cum multis in ecclesia ul in prima et completorio et ante missam; haec habet cTficaciam ad dimisstoncn venialium ex tribus primis el non ex quarto scilicet ex vi clavium, Et propter hoc eliam non subiungitur in prima et completorio
161
Iz 15. stoletja spomnim velikega a s ce Ličnega in mističnega pisatelja Dionizija K a r t u z i j a n a (j 1471). O malih grehih piše, da se na razne načine odpuščajo. Kakor se jih človek težko izogne, tako se zanje lahko dobi odpuščanje. Odpuščajo se »oratione dominica, cOnfessione mutua, correptione et corrections iraterna, poeni-tentia assidua. adspersione aquae benedictae, ingrcssu ecclesiae, pectoris tunsione. caritalis fcrvore, remission« iilatae injtiTiae, exerci-tatione operum misericordiae.« L'j11 Tudi v tej dobi spomin na spovedo-vanje malih grehov laikom še ni izginil. Po mnenju Dionizija je mo-jjoče opraviti spoved malih grehov pred laikom, »quum non sil de necessitate salutis.n Tudi on se sklicuje na Beda in citira njegove besede. Vendar — piše — tega ni tako razumeli, kakor da hi se malih grehov ne obtoževali duhovnikom, ampak le, da ni tako potrebno, kakor je potrebno, da se smrtnih grehov spovemo duhovnikom.,7t Spoved pred laikom ni zakramentalna; zakramentalna je le spoved pred duhovnikom.1"
Ko je nastopil Luther, je tudi glede malih grehov zmotno učil, Papež Leon X. je v buli Exsurge Domine 15, julija 1520 med drugim obsodil tudi stavek: »Nullo modo praesumas conliteri pec-cata venialia,'-170
Kolikor bolj so se čistili pojmi o odpuščanju grehov, o sakra-m en talni odvezi, o spovedni oblasti itd., toliko bolj je zginjala spoved laikom. V orientu je bila v navadi nekako do leta 1300. Koncil v Lyonu 1274. I. je mnogo pripomogel, da se je tam ta razvada odpravila, Na zapadu pa je trajala Se dalje, nekako do leta 1500, Takrat so katoliški teologi začeli posebno odločno proti njej nastopati zlasti zato, ker so protestanti tajili duhovniško S povedno oblast,
Ce na kratko povzamemo rezultat razmišljanj o spovedi malih grehov laikom, pridemo do tegale zaključka:
Beda Častitljivi je najprej pričel teoretično utemeljevati nauk, da se malih grehov ni treba obtoževati duhovniku, ampak zadošča, da se jih obtožimo laiku, drug drugemu. K temu ga je nagnilo Jakobovo pismo [5. 15. 16), kjer naroča, da se spovedujmo drug drugemu svojih grehov. Celih S00 let sc je na zapadu širil ta nauk po teoloških knjigah, na razne načine razlagal in utemeljeval. Praktično se ni takoj pokazal med ljudmi, ampak šele po nekaj stoletjih. Razumljivo, da tudi ni takoj, ko so začeli teologi proti njemn nastopati, izginil, ampak se je le polagoma umikal. V dobi sholastike pa je sel razvoj spovedi malih grehov vedno bolj v tej smeri, v kakršno se je danes razvil,
absolutio nee satislactionis iniunctio sed solum oratio »mlsereaturw. Summa confessoruin reverendi palris Joannis de Friburgo (Lyon 1518), lib. 3, lit. 34, De poeniientiis et remi$$ionibus quaest. 156, p. 202. — Cit, Teetacrt u. e. 442, op, 5.
1,4 Doctoris ILxstatici Dinnysii Carlusiani opera omnia. Enarr. in cap.
5, episl, 1. b. Joannis, art. 7, t. XIV (Monslrolii 1901}, 54 C. — Prim, ludi VII, 103 D; IV. 391 A.
lil Dionysii Carlusiani 0- C, XIII, 609 A.
17n Dionys!i CaTlusiani o, e XIII, 608 D ,
Denzinger, Enchiridion Rymbolorum 21—23 n. 748,
162
Ob zaključku lega poglavja naj še omenim spovudovanje grehov, ki so bili pri spovedi že odpuščeni: ni potrebno, da bi se jih obtoževali, vendar je to koristno. To prakso, da bi se spovedovali že odpuščenih malih grehov, priporoča n. pr. sv. Bonaventura ter jo utemeljuje s tem, da se pri spovedovanju teh grehov odpušča vedno več kazni za grehe,1"7 V tem primeru torej odveza ne ¡zbriše krivde, ki je že odpuščena, ampak le to, kar ostane, in to je kazen za grehe, Tsto uči tudi sv. Tomaž: Toliko časa se moreš obtoževati že odpuščenih grehov, dokler ni izbrisana kazen.Ta nauk je potrdil Ludi papež Benedikt XI. 17. februarja 1304. I, v konstituciji »Inter cunctas sollicitudines, < kjer med drugim pravi: - Licet.,. de necessitate non sit, iterum eadem coniiteri peccata, tamen, quia propter erubescentiam, quae magna est poeniten-tiae pars, ul eorundem pcccatorum iteretur confessic, repulamus sa-lubre.«,7V Benedikt XI. je izdal omenjeno konstituoijo tedaj, ko so redovniki (dominikanci, frančiškani) v pridigah opozarjali in spodbujali vernike, ki so pri njih opravili sv, spoved, naj se vsaj enkrat na leto obtožijo svojih grehov tudi svojim duhovnikom, Sicer pa ta nauk teologom nikoli ni delal težav."'"
9, Pogled nazaj, Raziaga počasnega napredovanja spovedi malih
grehov.
V zadnjih treh poglavjih smo se bolj podrobno pečali s spovedjo malih grehov laikom in z naukom teologov, kako se mali grehi odpuščajo. Videli smo, da leologi od lateranskega koncila dalje vedno bolj priporočajo, da bi se tudi malih grehov spovedovali duhovnikom. Kakino pa jc bilo v srednjem veku na splošno prejemanje svetih zakramentov? Videli bomo, da so le redki bolj pogosto hodili k spovedi in sv. obhajilu. Kako si to razlagamo? Kje so vzroki, da je praksa pogostne spovedi le počasi prodirala med ljudstvo? Na ta dušnopastirsko važna vprašanja skušaj m o odgovorili.
Omenil sem že znani kanon iz A g d e (506), ki je nalaga! vernikom dolžnost, da so hodili Irikrul na leto in sicer za božič, veliko noč in binkošti k Spovedi in sv. obhajilu. Zdelo se je potrebno, da so »e sinode v kasnejših stoletjih pogosto sklicevale na ta kanon, ker je bilo vedno več mlačnih kristjanov, ki jim je bila ta dolžnost pretežka. Proti koncu dobe Merovingov govori neka bavarska sinoda (740—750) o mnogih, pri katerih mine leto, preden gredo k SV, obhajilu. Ne papež ne škofje ne sinode niso pozivale, da bi verniki več koL trikrat prejemali sv. zakramente. Bilo bi ludi pri navadah, ki so tedaj vladale, brezuspešno, ako bi bili to poskušali, Zato ju bil v tem
O. e. dist. 17. p. 2, duh, 8, p. 449.
"" Undo totics possef aliquis conlitcTj quod ah omni poena libera* re I ur. Sen I- dist. 17. quaes!, 2, art, 3, u 5 :id 4: arl. 5, n. 2. — Confessio diminuit poennm ex ipsa nalura actus confitentis, qui habet poenam ernbe-KCtatia« annexam; el ideo quanLo aliquis pltiries de ipsis peccatis cunfitc-lur, lanlo majjis poena minuitlir, Kuppl. quacst. 10, art. 3, corp.
"O D 0 n /. i 11 g e r o. e, n. 170.
Prim. P. Bernard, Confession v PThC Iff. l, 916.
163
času komaj kak laik. ki ni živel res strogo ascetično, pa bi bil hodil mesečno ali celo tedensko k sv. obhajilu. Ker se je v tem času vedno bolj Vpeljevala navada, da so pred vsakim obhajilom Sli tudi k spovedi, zato večkrat le iz bolj ali manj pogostnega prejemanja sv. obhajila moremo sklepati, kolikokrat so ljudje hodili k spovedi (K o mm unionbe ich te).
V	tej dobi tudi sicer niso polagali tolike važnosti na pogostno prejemanje sv. zakramentov kakor kasneje. Zanimivo je, da o nobenem svetniku 10. in 11. stoletja ne vemo, kolikokrat je hodil k sv. ob* hajilu. Ako so torej laiki šli dvakrat, trikrat na leto k spovedi in sv. obhajilu, je lo zanje bilo že znamenje velike pobožnosli; to je že veljalo za pogostno prejemanje svetih zakramentov,
Alan n s iz Lili ea ft 1202] piše, da so laiki dolžni trikrat na leto iti k spovedi. Toda — pravi dalje — vpeljala se je navada, da laiki ali kleriki hodijo komaj enkrat na leto k spovedi. Iii če tu store, se je bati, da pridejo holj iz navade kot s spokornim srcem, Da ne pridejo, so vzroki različni: nekatere zadržuje malomarnost, druge sramežljivost, marsikatere razvade, spet drugih je strah pred pokoro in strah, da bi morali pričeti drugačno življenje.1'"
V	začetku 11. stoletja imamo angleško sinodo v Aenhamu (1009), ki je izdala dekret, v katerem poziva, naj bi se vsak kristjan privadil pogosto se spovedovati (frequenter assuescat se contessioni), pa ni nič izdalo.11"" Proti koncu 12. stoletja dobimo navodilo pariške sinode, ki določa: brequtnler presbytcri moncant ad coniessionem et praeeipue ab initio quadragesimae instanter praeeipiant venire gencraliter ad confessioncm,«1" Ti dve sinodi pozivata s a m o k spovedi; sv. obhajila ne omenjala, Iz lakih in podobnih odlokov se je razvila v nekaj stoletjih navada, da so ljudje bolj pogosto pristopali k spovedi kakoT k sv. obhajilu. Tako piše najstarejši biograf sv. Bri-gite (f I. 1373), da se je od svojih otroških let naprej vsak petek spovedovala. Sv. obhajila ne omenja. Nekatere druge zglede bom lakoj omenil.
Potem ju prišel IV, lateranski koncil z znanim kanonom Omnis utriusque sexus , po katerem so bili vsi verniki, ki so prišli k pameti, dolžni vsaj enkrat na leto iti k spovedi. Ta kanon so kasneje neštetokrat poudarjali na prižnicah in na sinodah in se na vso moč trudili, da bi ga izpeljali. Dobri kristjani so ga bili veseli in so tudi skrbno storili svojo dolžnost. Goreči duhovniki so pripravo na velikonočno spoved porabili v Lo, da so skušali prenoviti vso župnijo, ter da je čas velikonočne spovedi bil skoraj nekak ljudski misijon. Treba pa je bilo mnogo truda, da so premagali ovire, ki jih tudi v tisti dobi ni bilo malo. Tudi takrat jc bilo mnogo takih, ki se za cerkev in prejemanje sv, zakramentov niso menili. Njih nekrščansko življenje jih je zadrževalo, da niso šli k spovedi. PogosLo o tem tožijo
De arte praedica toria c. 31 |PL 210, 173J.
«'» Man si XIX, 3U1.
,XJ Martai XXII, 679} PL 212, 61 Prim, ludi P. lim we, Die Koninmnionvarbercitung im Mittelalter (Zeitschrift liir knlhul, Theologie 1932. 103).
164
teologi in pridigarji, škofje in sinode. Aleksander Haleški piše: 'Nune propter fragilitatem hominum vix possunt scmei communicare in atino.«5'1 Razumljivo, da je s pogostno spovedjo šlo le počasi naprej.
Naj ornenini prejemanje svetih zakramentov pri svetniško ¿ivečih osebah v tem času. Anglež G o d r i c h [f 1170), ki je živel kol pu-ščavnik v Finchaleu, je prvi dve leti šel le za veliko noč k sv. obhajilu, Kasneje je imel v svoji celici spravljeno sv. Rešuje Telo. Skoraj vsako nedeljo je prišel k njemu cistercijanski duhovnik iz Durhama ter pri njem maše val, ga spovedal in obhajal, — B L Janez li ii o n i ("j" 1249) je bil najprej clown in je hodil po italijanskih gozdovih ter zabaval gospodo. Pozneje je živel kol sitrog ascet in pu-ščavnik v kraju Emili«. Vsak dan se je večkrat spovedoval in vsako nedeljo te hodil k obhajilu. To pogostno prejemanje sv. obhajila je vzbudilo pozornost ter se v kanonizacijskem procesu posebej omenja.
Pri s v. L u d o v i k u iz Toulousea 11274—1297), ki je bil sin neapeljskega kralia Karla 1I„ se kot nekaj posebnega omenja, da je do 21. leta bil vsak dan pri sv» maši in hodil k sv, obhajilu ob glavnih praznikih. Kot duhovnik in škof je vsak dan maševaL
Peti general servitov sv, Filip B e n i z z i (i 1285] je do 26. leta. ko je postal duhovnik, hodil tedensko k zakramentom. Izjemno se tudi v pravilih lega reda že v tej dobi priporoča pogosti prejem svetih zakramentov. — O sv. Ludoviku, francoskem kralju (i 1270) vemo, da je hodil vsak petek k spovedi in k sv. ob-hnjilu vsaj šestkrat na leto. To je tedaj veljalo kot pogostno prejemanje sv. obhajila,
Izjema je bil tudi bi. Luchesio (t 1260). Najprej je živel kol kmet v neki toskanski vasi, potem pa je imel menjalnico in posojal denar na previsoke obresti, Ko se je s svojo ženo spreobrnil ter pridružil tretjemu redu sv. Frančiška, je živel le za molitev in pokoro. Da bi mogla bolj nemoteno služiti Bogu. sta izprosila, da je umrl njun otrok. BI. Luchesio je hodil dvakrat na luden k spovedi in »pogosto« k sv, obhajilu.
Kolikrat so v samostanih prejemali sv, zakramente, je zaviselo od redovnih praviL Za prvo polovico srednjega veka je večkrat težko TCČi, ali je šlo samo za spoved malih grehov laiku (tovarišu redovniku, ki ni bil duhovnik) ali za saino spoved brez odveze ali pa za spoved z zakramentalno odvezo, Gotovo gre za zakramentalno spoved v tako zvanih Consuetudines cluniacenses, kjer beremo: Vicibus duabus in septimana veniunt ad coniessionem. quam non recipit nisi domnus abbas vel prior maior vel ill«, qui tenet ordinem; stando confitentur et si prior est recepturiis, ipse ad eos venit ducitque et reducit, et uno confitente alter interim sedet«,1"' Od tega časa dalje pač ne bo redovnih pravil, ki bi ne priporočala pogostne spovedi. Nek učenec sv, Bernarda priporoča,
Summa theologme, pars 4, quaesl, 11, membr. 2, art. 4 (Venetiiü 1575],
str. 222.
Udalrici CluniacEnsis m ona C hi, Cohsuet, cluniac- l- III, C. S (PL 149, 747).
165
da bi hodili dvakrat ali trikrat na teden k Spovedi;1*' generalni ka-pitelj njegovega reda pa je 1. 1232. predpisal enkratno tedensko spoved. V življenju kartuzijanskega škofa Hugona iz Lincolna (t 1. 1200) beremo, da je hodil k spovedi vsako nedeljo zvečer in zvesto držal tradicijo svojega reda. Novejši redovi, n. pr. frančiškani in dominikanci so zahtevali, da so njih redovniki hodili dvakrat ali trikrat na teden k spovedi; ako se kdo ni tolikokrat spovedal, je bil v nekaterih rodovih za to kaznovan. V drugi polovici srednjega veka je bila prav sv. spoved, s katero so skušali pobožni menihi in po popolnosti hrepeneče redovnice svoj smoter doseči. Kaj pa sv, obhajilo? Cistercijanke, ki so bile odvisne od moškega reda cistcrcijanov, so po določbi generalnega kapitlja 1260. leta imele določenih sedem sv. obhajil na leto. Ako se je vizitalurju zdelo umestno, je mogel zvišati to število. Novinke so smele le trikrat na leto k sv. obhajilu, Ker pa je bilo moškemu redu že zgodaj dovoljeno, da so hodili vsako nedeljo k zakramentom. SO tudi v več ženskih samostanih to prakticirali.
Po pogostnem prejemanju sv. zakramentov je znan samostan HeUta pri Eislebenu, kjer sta živeli sestri sv, Mechlilda (!' 1298) in sv. Gertruda (t 1302). Ti dve sta hodili k sv. obhajilu vsako nedeljo in vsak praznik; druge redovnico niaujkiat. Vendar je tako evharističuo življenje ono dobo veljalo kot nekaj izrednega.1^
Da bi ljudje med svetom hodili večkrat, to je trikrat na leto k sv. zakramentom, zato so se zelo trudili tretji redovi, zlasti tretji red sv. Frančiška. Seveda je bilo pri pospeševanju pogostnega prejemanja sv. zakramentov mnogo odvisno od duhovnikov, kakor bomo kmalu videli. Poleg neugodnih zunanjih razmer, je bilo tudi osebno življenje nekaterih dušnih pastirjev vse drugo kakor apostolsko. V tej dobi od 13.—15. stoletja so vedno bolj pogostne tožbe, da niti enkrat na leto ni mogoče spraviti ljudi k spovedi.
Sv. Rrigita (fl373) slika razmere, ki jih je sama dobro poznala, takole: »Na eno osebo, ki gre k spovedi in sv. obhajilu (izvzeti so duhovniki, redovniki in nekatere ženske), pride pač sto takih, ki žive kot pravi pogani in ne gredo nikoli k spovedi in sv. obhajilu.
Res je pa tudi. da cerkvena oblast pogoltnega prejemanja sv. zakramentov ni kaj prida priporočala. Od 10. do 15, stoletja omenjam pismo, ki ga je izda! papež Urban IV. leta 1264- V njem papež daje laiški bratovščini (archieonfralerniti del Confalone), ki jo je ustanovilo 1264. leta 12 plcmičev z namenom, da bi uvedlo pri svojih članih trikratni prejem sv. zakramentov na leto, vsakokrat 100 dni odpustka.1"1 To je poleg bule o prazniku sv, Rešnjega Telesa, v kateri papež Urban IV. leta 1264 poziva vernike za ta dan k
1M OpiiRculum in verba: Ad quid vunisli? (PL 184, J194). — Piim. Za tn odslavek tudi P- Brow«, Die Kommunionvorhereitung im Mittelalter (Zeitschrift f, kath, Theologie 1932, 105|.
lk" Prim. Feier Ii r o w e S. J-, Die Kommunion der Heiligen im Mittelkit« (Stimmen der Zeit 1929, —437}.
Ih7 P o t t h a s 1 , Regest« Pontificum Romanoruin 11 (Berlin 1875], St. 20304.)
166
sv. obhajilu, edini oficialni dokument, v katerem papež vab: ali pospešuje pogostni prejem sv. zakramentov.
Proti koncu 14. in v začetku 15. stoletja pa se je v tem pogledu pričelo obračati na bolje. Glavna pobuda je prišla od nekaterih čeških duhovnikov, Toda čas za tako delo še ni bil zrel. Sinoda v Pragi je I. 138S. d o ločila, da laikov ni treba vzpodbujali k pogostnemu ali vsakdanjemu sv. obhajilu. Vendar jo polagoma pravi duh zmagal.
Posebno je zaslovel sv. Vincencij Ferrer, ki je od leta 1399. do leta 1419, hodil po raznih deželah in ljudi navajal k pogostnemu prejemanju svetih zakramentov. To je bilo zlasti potrebno za svet-nikovo domovino Španijo, kjer je bilo zelo veliko takih, ki niti enkrat na leto niso šli k sv. zakramentom. ■— V Italiji je v tem oziru mnogo storil frančiškan sv. Bernardin S i o n s k i ft 1444), Tudi tarn so bile kaj žalostne razmere. Skoraj vsi laiki so .šli k spovedi šele s štiridesetimi ali petdesetimi leti, drugi pa šele ob koncu svojega življenja,Po njegovem prizadevanju se je marsikaj izboljšalo.
V 15. stoletju in v začetku 16. stoletja so se verniki bolj pogosto spovcdovali, kakor prejemali sv. obhajilo. Tudi v pridigah so zelo prigovarjali, da bi ljudje bolj pogosto hodili k spovedi. Isto tako sinode. Provincial™ koncil v Florerici je leta 1517. in 1518. naročil pogostno spoved laikom, duhovniki naj hodijo tedensko, drugi kleriki vsaj trikrat na leto.,H1> Škof Lagc Urne v Koskildcu je takole določil: Kadarkoli duhovnik mašuje ali celo bstiira, naj gre prej k spovedi, ako ima priliko. Ko se je pripravljala v prvi polovici 15. stoletja križarska vojska proti Husitom, je nadškof Komad iz Mainza predlagal na zborovanju v Prankfurtu. naj se vsak križar obveže, da bo šel vsak teden k spovedi. Torej so tedaj pogostne spovedi resno priporočali.
Seveda je marsikaj ostalo ic pobožna želja, ali nekaj uspeha so vsa ta prizadevanja le obrodila. K spovedi .so v tem času posebno vabili pred poroko, žene pred porodom, v smrtni bolezni in na božjih potih. Pogostno spoved so pospeševali tudi odpustki, ki jih jc bilo od 11. stoletja dalje vedno več.
To so zgodovinska dejstva, Kje so pa tisti vzroki, ki so ovirali napredovanje pogostnega prejemanja svetih zakramentov, torej tudi
Et omnia etiam sacraments Ecclesiae erant quasi derelicta et vir iste ex. vi divini anioris et fervore suae praudicatinnis in praeseriliaruiu in magna frcquentia esse' facit . . Etiam de Sacramento puenitentiae, scilicet de confession«. Ante tempus suae praedicationis, quasi cmne^ homines diabolic» caccitale percussi, alii usque ad qu,ldra£esimum. alii usque ad Liitinium vitae suae annum illud reapuentes mancbant... Et ego icriptor testis sum quia per frequentationem praedicationis eius, dum essem octen-nis, coepi frequenter recipere s. communionein, praenlissa diligenti eonfea-sionc, aliaque oflicia divina usque ad means con vers i on cm ad religionenl-Vila and. Fr. Min, coacquali c. 2fi v An.ilecta Bolandiana 25 {Bruxellis 19(16] 325.
tun Hefelc-Herqenrother, Konziliengeschichte Vlll (Freiburg i. Br. I887J 749.
'"" Wiihelm S chilli t z S, J,, Dor Empfang der tieiligin Sfikramente ¡Jegen Elide des Mittelalters (Stiwmen flUS Maria Laacll 1890. 42 44).
167
spovedi malih grehov? Nekaj smo jih omeniti že med razpravo. Lahko pa še enkrat podčrtamo malomarnost za verske reči sploh, vzrok, ki je prav tako včasih oviral, kakor tudi danes še vedno ovira vse duünopastirsko delo,
Ce pogledamo najprej v samostane, bomo rekli, da je bilo v zgodnjem srednjem veku pogosto težko dobiti duhovnika. Menihi po večini niso bili duhovniki; svetni duhovniki pa so imeli svoj določen delokrog in so bili dosti zaposleni. C e z a r i j iz Arlesa je pisal dolgo pismo ženskemu samostanu, v katerem je živela njegova sestra. Večkrat jim je govoril o čistosti, kjer našteva najrazličnejše pripomočke, da bodo živele čisto; pogostne spovedi in sv, obhajila niti od daleč nt priporoča, V pravilih, ki jih je sestavil za ta samostan, zahteva le to, da bodo poskrbele nekajkrat! za sv. raiio,1"
Tudi kasneje v srednjem vekit je bil poleg drugih tudi ta vzrok. Tako beremo n. pr, v konstitucijah dominikank, naj gredo petnajstkrat na leto k sv, obhajilu, ako bodo dobile spovednika, ki jih bo pripravil. Ker je spovednikov primanjkovalo, je tudi dovolil nemški dominikanski provincial leta 1370. sestram drugega reda v Neunkirchu, da morejo pri vsakem častitljivem in starejšem domi-nikancu, ki k njim pride, opraviti sveto spoved in prejeti sv. obhajilo. Pogosto SO tudi pravila sama ovirala večkratno prejemanje svetih zakramentov.
Kaj pa in e d laiki? a) Na prvem mestu omenim denarno vprašanje. V navado je namreč prišlo, da je dal penitent škofu ali duhovniku, ki mu je naložil pokoro, v času, ko je pokoro opravljal, nad njim čul, in ga spet spravil s cerkvijo, v znak hvaležnosti miloščino, ki jo je porahjt zase ali za siromake, Spoved je fudi takrat zahtevala mnogo več truda in Časa za Spovednika kakor danes. Polagoma je prišlo do navade, da so to miloščino dajali ne le, kadar je šlo za javno pokoro, ampak tudi pri privatni spovedi, Tako zvemo iz življenja sv, opata Riharija iz St, Riquiera (i sredi 1. stol.}, da je ta miloščina imela sie posebno ime »confessiones >.'" Sredi 8. stoletja govori o njej sv, škof Chrodegang, kot o nečem, kar je splošno v navadi, in dovoli stolnim knnonikom, da jo smejo obdržati in porabiti.1*1 Nekateri duhovniki pa so to priliko zlorabiti ter to, kar je bila miloščina, v eni ali drugi obliki zahtevali, spremenili v nekako dolžnostno dajatev, Ce že ne drugače, vsaj tako, da so bili hitreje pripravljeni, da penitenlu postrežejo, ako so priča*
lttl C. 23 Luc. Ho 1st enim, Codex regularum monast. J Aug. Vindel. 1759), I, 359. Citira P- Brow« S, J. Diu öftere Kommunion der Lilien ko Mittelalter (Bonner Zeitschrift Für Theologie und Seelsorge 1929, 8).
Interim vero cernenles circa vicinia homines permanentes quod liius devotin nnn minima erat in Christo, coeperurtl ei eleemosynas multas largire, tam eleeillOSynam quam eonicssiones pro cttlpas dare et
fiueiutentiam ab ipso expetere.< Vita s. Richarii confessoris (Analeeta Bo-andiaila 22 lÖruxelles 19031 1M1-
1119 iDe eleeftiosyniä aeeipiendis ita ennstituimus ut si aliquis uni sa-ccrdoli pro missa sua Vil pro coil fesi ione . .. in eleemosyna dare voluerit, iloc sacerdos a tribuente aeeipiat et exinde quod voluerit faciat.« Regula canonicorum c, 32 (PL 89. 1116).
168
kovali večjo miloščina. Ali pa, da so nalagali manjšo pokoro onemu, ki jim je dal več miloščine. Ker se je vedno bolj poudarjalo, naj z vsakim penitentom individualno postopajo, je bila nevarnost za tako ravnanje še večja, K leniu je prišla še lakomnost nekaterih duhovnikov.
Polagoma se je razvila navada, da so spovedanci pri vsaki spovedi nekaj darovali. Ljudje so bili tudi hitro pripravi jeni i da bodo darovali vedno večjo vsoto, ako se bodo s tem izognili hujši pokori, 2e v 9 ïtoletfii so škofje In sinode pričele nastopati proti takemu ravnanju. Tako provincialni koncil v Chalon-sur-Saône leta 813., in tako imenovana Ilomilia Leonis, ki je prepovedovala nevrednega spraviti s cerkvijo iz kakršnegakoli vzroka.1®* Podoben dekret je izdal tudi Hiukmar iz Reimsa;1*1 ta dekret je sprejel v svojo zbirko kanonov Regino iz Priima, Burchard iz Wormsa in Ivo Charlreski Takih in podobnih odlokov proti simonistiČnemu spovednvanju dobimo mnogo v srednjem veku.1™ Uspeh ni bil posebno velik.
Navade, ki so se ukoreninile v stoletjih, se niso dale zlepa odpraviti. Tako se je zgodilo, da so ljudje še do konca srednjega veka in čez morali nekaj plačali, ko so šli It spovedi in ko so šli k sv. obhajilu, In to pogostnega prejemanja zakramentov ni pospeševalo, zlasti pri siromašnejših slojih ne. Tu je tudi eden r a z 1 o g o v , da so se dušni pastirji tako zelo držali pravice, da s a m i spovedujejo svoje vernike, zlasti za veliko noč. Redovniki, ki so jim pa seveda peni-lenli ob taki priložnosti prav tako dajali miloščino, so le težko dobili dovoljenje, da so smeli spovedovati, tudi izven velikonočnega časa.
Kasneje so ta denar dovolili, le da morajo spovedniki spovedo-vali brez ozira na lo miloščino in da ga penitenti dajo po opravljeni spovedi. Potrebno je bilo pa še vedno, od 12. do 16, stoletja, da so sinode in škofje vmes posegali ter poudarjali, da odveza ni od denarja odvisna. In še nekateri drugi iinančni razlogi (neprimerna denarna pokora itd.) so spoved le obteževali. — Je pa zopet res, da tega ne smemo pretiravati, ker so bili ljudje že od nekdaj navajeni dajati ob raznih prilikah; pri krslu, pri poročnem blagoslovu, pri maši itd. Važnejši so bili drugi vzroki.
b) Slabo urejeno dušno pastirstvo. Po naših pojmih je bila v srednjem veku pastoracija slaba. Župnije so bile mnogo pTe-velike, da bi bili dušni pastirji mogli vse vernike zajeti in jih bolj pogosto spovedovati.l!1' Ustanavljanje novih župnij je pa tudi že tedaj bilo jako težavno, Pogosto so se temu upirali škofje, župniki in laiki, največkrat zaradi finančnih posledic. Zgodilo se je, da so ljudje večkrat umirali brez zakramentov. Tako je hilo v mestih, pa tudi na de-
,L" > Nul lui venu» minus digne poenilentem cuiusquam roi causa ad rcconciliationum adducat et lusliuionium réconcilialiuni*. ferai« (PL 96, 193J, Capitula c, 13 (PL J2S, 775).
llw Prim. na pr. sinodo v Rourgesu (1031] Man il XIX, 268, 504; Kouentl [10481 Mansi XIX, 753, in lil. lateranaki koncil (1179] Mansi XXII, 221.
Zgled« fil. Putar Ornwt S. J.. Dis Pflichtbeichle im Miltelallcr (Zeilschrill f. kath. Theologie 1933, 363 si.).
169
želi ni bilo bolje, Verniki so bili ud cerkve preveč oddaljeni, da bi mogli prihajati bolj pogosto v cerkev.
I udi število pravib dušnih pastirjev je bilo pogosto nezadostno. Drugi duhovniki — kot vikarji in beneficiati — pa deloma zaradi dela, deloma zavoljo izrecne prepovedi niso smeli redno pomagati pri spovedovanju, Nekateri — imenovali so jih altariste, kommendi-sle — pa za spovedovanje sploh niso prihajali v pošlev, ker niso bili zadosti izobraženi. Živeli so po mestih in bili nekak klerikalni proletariat.
Pogostno spoved so tudi ovirali mnogi rezervati. V srednjem veku je bilo školu udržanih 20—40 grehov. Za njih odvezovanje so imeli pravico le malokateri višji duhovniki; navadni spovedniki te pravice niso dobili. Zato so penitenti morali v mesto, da so dobili odvezo takih rezervatov; za siromašnejše je bila to velika težava,
Pogostno spoved je dalje oviralo dejstvo, da so laiki smeli k «povedi le v ž u p n i h cerkvah, zlasti za veliko noč, kar je poudaril tudi IV. lateranski cerkveni zbor. Deloma je tO bilo res v prid dušnemu pastirslvn. vsaj v principu. Ko so pričeli spovedovati redovniki, je bilo s tem ovirano enotno dušno paslirstvo. Zmanjšali so se pa tudi dohodki župnikov in cerkva, In Ftnanciaino vprašanje je dalo ostrino boju. ki se ju razvil mud svetno in redovno duhovščino.
Seveda v tem boju ni šlo le za spovedovanje vernikov, ampak za splošno čim večjo emancipacijo oz. eksempdjo redovnikov.1" Boj je postal posebno hud, ko so nastopili beraški in drugi apostolski redovi, ki so pričeli intenzivno dušnopastirsko delovati. Odlikovali so se po lepem življenju. Skoraj v vsakem mestu so postavili cerkev in ljudje so jih cenili zlasti kot spovednike. Hitreje so jim postregli, ker jih je bilo več. in v njih cerkvah so se čutili bolj domači. Po drugi strani pa so bili tudi pri. redovnikih finančni vzroki, da so ljudi vabili v svoje cerkve ne le med letom, ampak tudi za veliko noč. Boj je trajal stoletja; končno so župniki v tej stvari podlegli.
Tudi ko bi bili pri župnijskih cerkvah v s i duhovniki dobri in goreči, bi praktično bilo nemogoče, da bi bili ljudi res pogosto spovedovali in vabili k pogostemu sv. obhajilu. Ker pa je bilo njih življenje večkrat neduhovniško, je tudi to oviralo pogostni prejem sv. zakramentov. Tako se je komaj kje zgodilo, da bi bil župnik vsako nedeljo ali vsaj vsak mesec enkrat spovedoval ali obhajal ob nedeljah, kaj šele ob delavnikih, Nekaj izjemnih primerov sem zgoraj omenil. Niti to se ni posrečilo, da bi bili ljudje trikrat na lolo hodili k sv. zakramentom, Zadovoljni so bili, Če so jih enkral na leto spravili k sv, spovedi. Treba je bilo temeljite reforme klera in gorečega dušnopastirskega dela, da se je v tem pogledu obrnilo na bolje,
J" Prim. A. Od ar. fikof in redovnistvo IBV 1935, 217- 263).
1H t" poglavje sem rabil zbili razprave P, Petra Browe S. J.: Die Pllichtbeiclile im Mittelaltcr [Zeitschrift i- kath. Theulogiu 1933, 335383); Die Kommunion in der Plarrkirchc [prav lam 1929, Alt—516); Die Kommunion der lleiligen im Mittclalter (Stimmcn der Zeit 1939, 425— -137): Die oftcrc Kommunion der Laien im Mittelallcr [Bonner ZeltschriEt iiir Tlieulogie und Seelsorge 1929, 1—28),
Bo^ibvoi V^itnik.
12
170
10. Trideiilski cerkveni zbor (1545—1563). Novo življenje.
TridenEski cerkveni zbor ¡e kakor v drugih stvareh tako tudi glede spovedovanja inalih grehov uvedel popolno jasnost. Takole pravi: Venialia, quibus a gratia Dei non excludimur el in quae írequentius labimur, quamquam recte et utiliter citraque oinnem praesumpLioiiem in coníessione dicantur, quod piorum hominum usus demonstráis taceri lamen ciira culpam multisque aliis remediis expiar! possuní.«-"" V kanonu o tem zakramentu je poudarjeno, da je dovoljeno malih grehov se obtožiti pri spovedi: »Si quis dixeríl ...non licere confiteri peccata venialia, A. A,'»1'11'
Isti cerkveni zbor je naglasi!, kako koristno ju s v, o b h a j i 1 o vsem, ki ga pobožno prejemajo,-"' Rimski katekizem je to resnico su bolj jasno Tazložil in pogostno, tudi vsakdanje sv. obhajilo toplo priporočil, Župnike opozarja, naj vernike velikokrat spodbujajo, da bodo pogosto prihajali k obhajilui mfiS."* Tisti, ki so pogosto hodili k sv. obhajilu, so hodili pogosto tudi k spovedi. Omenili moram v tej zvezi ludi reformatorji ne dekrete o duhovščini in o vzgoji klerikov. Dne 15. julija 1563 je trid. zbor zapovedal, naj se po vseh škofijah ustanove semenišča, kjer se bodo vzgajali mladeniči za duhovniški stan,5"* — Tudi izvedba drugih reformnih dekretov tridentskega zbora je pomagala, da so ljudje pričeli bolj pogosto pristopali k SV, zakramentom.
Po tridenlskem koncilu so teologi se odločneje zagovarjali tezo, da oni, ki nimajo na vesti smrtnih grehov, niso dolžni enkrat na leto iti k spovedi, jih torej ne veze zapoved lateranskega koncila. Že Fr, S u a r e z S, J. ("j" 1617) je v svojem traktatu Depoenitentia takole zapisal r, s Solas illas personas obligari hoc praecepfo, quite post bapti.Mnum mortaliler peccaverant; i taque qui sola venialia com-míttit, non obligatur. Quae est etiam communis seutentia Theolo-gorum.«-"s
Lugo S. J, [i 1660) si je pa zastavil vprašanje, ali cerkev sploh more zapo veda t i spoved malih grehov, in potem, ali jo je de facto zapo védala. Takole pravi: j M uiti affirmant , .. Verior lamen senten-tia nega!,«500 Popolnoma negativno stališče zavzemajo poleg sv. Alfonza tudi Azor (i1 1603), Bonacina (f 1631), Melchtor Canu.i (I 1560), Dicastilla (f 1653). Fagundez (f 1645), Holzmann ft 1748), Reginaldus (t 1623) in Salmaticenses v Cursus Theol, Moralis.lnr
m Sess. 14, í, 5¡,D e n 21 n g e r , Enchiridion n. 899,
Can. 7 de sacr. poeni[. Denzinger, Enchiridion n. 917, Sess. 13, tup.8; Denzinger, Enchiridion n. KS2. Catechismus ex decreti Cone i li i Tridentini ad paradles. De euch. sac ram. n. 60 (Taurini 1930) 224.
™ Sess. 23, de ref. cap. 18.
»»* Disp. 35, sect. 2.
-00 De poenilentia disp. 15, sect. 6, n. 131. 132.
ni Citate (1. v P, 1. Gaudé, Theulogla Moralis s. Alph. Lig. lit (Romae 1909) 688- —■ Sv. Alfonz svojo trditev tudi utemeljuje; »Ratio, quia Ecclesia, praecipiendo conlessioneni annuaiu, lantum illain confessionem praecipit quae est dicta ex Christ! institution«. Christus fcutem nnllam aliam praecipit confessioncm, nisi murtalium. ut explica! Tridenlimuu, ubi ait: Venialia ... taceri tamen citra etilpam... poutnti
171
Previdnost božja je pa prav v tej dobi poklicala v življenju nove apostolske redove in nekatere druge svete goreče škofe, ki so se z navdušenjem oprijeli smernic tridentskega zbora in izvedli pravo reformo krščanskega življenja. Po njih neumornem prizadevanju se je pričelo v cerkvi novo življenje; ljudje so bolj pogosto pričeli hoditi k Spovedi in Sv. obhajilu. Tudi za razvoj Spovedi malih grehov se prične nova doba.
Na prvem mestu naj omenim sv. Ignacija Lojolskega, ki je umrl lela 1556, torej preden je bil zaključen iridentski cerkveni zbor. V njegovi dobi so gplotno bolj puredko Spovedovali. Ko so začeli vpeljevali bolj pogostno spovedovanje, je to veljalo za novost. Vendar apostolskega moža to ni moglo zadržati, da bi se ne bil tudi tega dela lotil z vso vnemo, V konstitucijah je dal svoji družbi navodilo, naj vsi hodijo k spovedi vsakih osem dni, in ako so duhovniki, v .s a j vsakih osem dni. Vsak naj ima stalnega spovednika, ki naj mu svojo duio zaupa. Po njegovem naročilu so pisali patri praktična navodila za dobro spovedovanje. Tako je rt. pr. leta 1554. izdal jezuit Jan. PolancO dobro navodilo z. naslovom: iireve direetorium ad con-iessarii ac Coniitentis niurtlJs rite obeuudum. Vendar spovedovanja pobožnih oseb ni pretiraval. Ni bil zato, da bi se pobožne osebe spo-vedovale vsak dan; bolj primerna je bila po njegovem mnenju tedenska sv. spoved,
V zvezi s pogostno spovedjo je bilo tudi pogostno prejemanje sv. obhajila. Nekaj izrednega je bilo, nko je kdo prejemal SV, obhajilo vsako nedeljo. V Španiji je bil običaj, da so hodili enkrat na leto k sv. obhajilu tako razširjen, da je nasprotno veljalo skoraj za krivo-versko ali vsaj ne dosti pravoverno. Nadškof v Toledi je prepovedal, da bi ljudje več kot enkrat na leto hodili k obhajilu.
Celo redovnice so le redko pristopale h Gospodovi mizi. V Avili je bila do lela 1551. spiošna navada, da so hodile k sv, obhajilu le za veliko noč. V samostanu de la Encarnation, kjer je živela sv. Terezija s 150 sestrami, so redovnice hodile Šestkrat na leto k obhajilu, le posamezne mesečno. Juan de A vila, spovednik in pomočnik pri reformnem delu sv. Terezije, je v kanoniv.actjskem procesu izpovedal, da se je pogostno prejemanje sv. obhajila pričelo šele potem, kn so tja doli prišli jezuiti. Sv. Ignacij sam je dal lep zgled. Hodil je vsako nedeljo k Spovedi in sv. obhajilu in tega ni nikoli opustil.
Tudi drugod so jezuiti delali na to, da se vpelje pogostno prejemanje svetih zakramentov. Na Portugalskem so že leta 1540. v jezuitski cerkvi hodili k zakramentom mesečno in tedensko. Treba pa se je bilo zelo odločno borifi proti predsodkom, kakor da bi tisti, ki gre večkrat k spovedi, s tem pokazal, da je smrtno grešil- Tudi iz drugih krajev, n, pr. iz Valencie, Gandie, Salamanke, imamo poročila za leta 1540—1556. Prav tako za Saragosso in Louvain. Mirno lahko trdimo, da je bilo ob smrti sv. Ignacija leta 1556. pogostno prejemanje sv. zakramentov, torej tudi pogostna sv. spoved, vpeljana že v vseh tistih deželah, v katerih je delovala Družba Jezusova, to jc, v Ita-
12*
172
lili, Španiji, Portugalski, Franciji, lielgiji, Nemčiji, Avstriji. In s tem sc je pričela nova. evharistična pomlad.51"1
Poleg sv, Ignacija Lojolskega je trelia spomniti drugega velikega svetega redovnega ustanovitelja, sv. Vinccucija Pavel-skcga (t 1660] in misijonsko družbo, ki jo je poklical v življenje. Prav misijonarji — lazaristi — so ne le spreobrač&li velike grešnike, ampak tudi pobožne utrjevali v krepostnem življenju, ne nazadnje s tem. da so jih navajali k pogostni spovedi in pogostnemu sv, obhajilu. Sv. Vincencij Pavelski pa je tudi znan kot velik re f o r -maLur francoskega klera. In kot tak ima àe prav posebne zasluge za pogostno prejemanje svetili zakramentov.-'1"
Pri delu za pogostno spoved ne smemo izpustiti sv. Frančiška Šaleškega (t 1Û22), Nauki, ki jih je podal zlasti v Filo-teji, so se hitro razširili med ljudstvom. Fjluteja je prvič i/.šla lela 1609. v Lyonu, leta 1657. pa je bila prevedena že v 17 jezikov; do danes pa je brez dvoma izšlo že nad tisoč izdaj,-1" V Filoteji pogostno Spoved takole priporočar »Spoveduj se ponižno in pobožno vsak teden, in če je mogoče, vselej kadar greš k sv. obhajilu, četudi ti vest ne očita smrtnega greha, V zakramentu sv. pokore prejmeš ne samo odvezo odpustljivih grehov, ki se jih spoveš, ampak prejmeš tudi veliko moč, da se boš prav spoznala, in obilo milosti, da boš popravila vso škodo, ki so ti jo grehi naredili. Vadiš se v ponižnosti in pokorščini, v preprostosti in ljubezni. Skratka, v zakramentu sv. pokore vrSiš več kreposti, kakor pri kateremkoli drugem dobrem delu. îM Omeniti moram tudi sv. Karla Boromefskegaff 1584]. ki je skušal ljudi pridobiti za pravo krščansko življenje s tem, da je skrbel predvsem za pravo vzgojo duhovnikov. Za semenišča ju izdal posebna pravila, v katerih zahteva od klerikov, da hodijo k spovedi vsako prvo in tretjo nedeljo: razen tega tudi na Gospodove praznike, Marijine praznike, praznik sv, Janeza Krstnika. praznike apostolov in sv. Ambroža ter vse nedelje v advunLu in v postu. Tisti, ki so pa že -.saeris Ordînibus initia ti,« naj vedno hodijo vsak teden k spovedi.1111 Poklical je v svojo školijo jezuite in sam ustanovil red o h I a -Lov, ki so vsi delali na to, da so ljudje bolj pogosto pristopali k sv, zakramentom. V Svojem pastoralnem spisu In.structiones Pasto-rum opozarja spovednike, naj skušajo pridobiti penitente za pogostno spoved in pogostno sv, obhajilo,Ho neumornem prizadevanju
Priai. Anton Huunder S, J., Ignatius von Loyola, Beiträge 711 seinem Charakterbild. Hersg. v. Balthasar Wilhelm S. J. (Köln 1932J 308—312,
Prim. Pierre Costc, Monsieur Vincent I -III (Paris 1931) paisim.
R. Pernin, François de Sales v DThC VI/,. 743. Ml S, Frmçjii de S a ! c s. Introduction à la vie dé-vote II, [Oeuvres t, 3, Annency 1893) str. 112. — Slov. prevod Franc U i e n i i n i k , Pastoralno bogoslovje" (Ljubljana 1932) 19Û. Frim. tudi F. E h rt n bor|j S. J,, Franz von Sales als Vorbild und Lehrer (Paderborn 1937).
,lî Institutionen ad universum Seminarji Regimen pertinentes a snneto Carolo coniectae (Mediolani 1S84) 105.
1111 »Admonet quoejue eos de Erequenli conlessione et Communione et paulatim eos... in sanetam eam eonsuetudineni adducat. ut diebus Dornt-
173
leh in mnogih drugih vodilnih dušnih pastirjev so pričeli ljudje hoditi bolj pogosto, mesečno, štirinajstdnevno, tudi tedensko k sv. spovedi in pogosto, tudi vsak dan k sv. obhajilu. Seveda je tudi sedaj šlo z reformo le počasi naprej in tudi sedaj ni zajela ljudskih množic, Vendar pa moremo reči. da se je pričela v tej dobi po tridentskem koncilu evharislična pomlad, in tisti, ki so pogosto hodili k sv. obhajilu, so tudi pogosto hodili k spovedi.
Toda prišel je mrzli janzenizem in jožefinizem, ki je zaustavil začeto delu in ljudi zopet odvračal od spovednice in obhajilne mize.
Poglejmo še nekaj važnejših cerkvenih odredb, ki se nanašajo na naše vprašanje. Benedikt XIV. je pisal 26. junija 1749: Škofje naj ob jubilejnih slovesnostih z največjo skrbjo navajajo tudi one vernike, ki mislijo, da niso dolžni, k temu, da se znova obtožijo v spovedi storjenih grehov in opravijo dolgo spoved. Čeprav ni potrebno, da bi se znova obtoževali prejšnjih grehov, vendar mislimo, da je to zveličavno zaradi osramočenja, ki je važen dd pokore, da se teh grehov znova obtožijo. To so besede našega predhodnika Benedikta XI. v pismu Jnter tunel as. V naslednjem Benedikt XIV. navaja izreke sv. Karla lionimcjj in sv. Frančiška Šaleškega, iu pripominja, da je papež Urban Vili. zaradi tega večkrat pohvalil lazariste, ker SO pO njih prizadevanju ljudje pričeli bolj pogosto hodili k spovedi in sv. obhajilu.
Še isto leto 3. decembra Benedikt XIV, v encikliki lnter praete-ritos znova govori v 77. odst, o dolžnosti hoditi k sv. spovedi: Po božji ustanovi obsega zapoved spovedi le smrtne grehe, ne pa malih. Vendar pa cerkev more zapovedati, da se je treba spovedo-vati tudi malih grehov. To je razvidno iz predpisa Klementa V. v kle-nientinski zbirki, ki se začne: Ne in agro, de statu monachorum, kjer obvezuje menihe, da morajo hoditi k spovedi vsaj mesečno, čeprav je verjetno, da ima velik del menihov le male grehe. Gotovo je tudi, da se more predpisati spoved za male grehe za jubilejne odpustke, čeprav samo po sehi ni nihče dolžan obtoževati se malih grehov,,5111
Omenili moram ludi Pija VI., ki je 28. avgusta 1794 s konslitu-cijo Auetorem fidei obsodil zmote sinode v Pistoi. Med drugim je pod št. 3lJ obsojena zmota: Declaratio svnodi de peccatorum venia!ium eonlessione, quam optare se nit nun t an t opere frequentari, ne nimium COntempUbiles reddanlur traiusmodl confessiones: temeraria, perniciosa, Sanctorum ac piorum praxi a sacro Concllio Tridentino pro-batae contraria, 313
Spomnim naj še odlok rimske kongregacije za zadeve škofov in redovnikov iz le I a 1839.: Sv. kongregacija je izvedela, da mnogo spuvednikov ne drži naročila Inocencija XI, (Fontes C. J. C. 2848) ter brez vzroka in kljub dobri dispoziciji redovnicam odlaga spoved ...
nieis eomrnunicent,« S, Caroli Boroma ei, Monitiones et Ins trudi on es pars 2. cap. 22 (Labac: 1773) 244.
Gasparri. Pontes C. J. C, 11 (Romac 1924J št. 400, § 16, sir. 244.'45.
"» G a s p a 11 i, Fonles C. J. C. II, it. 404. str. 284.
Denzinger. Enduridion n. 1539,
174
Te spovednike je treba spomniti, da se onim, ki so prav pripravljeni, ne sme odlašati s spovedjo, posebno redno ne. da tako niso prikrajšani na zakramentalni milosti. 1 o velja tudi, čeprav morebiti nimajo nobenega smrtnega ali novega greha, ampak se obložijo ponovno Ae pri spovedi odpuščenih grehov, Kajti vsi verniki vedo, da za prejem spovedi zadoščajo že odpuščeni in mali grehi,«11?
V 19. stoletju, zlasti v 2. polovici 19. stoletja, ko je pričel pone-havati vpliv janzeniznia, so verniki zopet pričeli bolj pogosto prihajati k spovedi za male grebe. Novo življenje pa se je pričelo potem, ko je izšel odlok o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu."1" Ker je vprašanje spovedi malih grehov v zvezi s tem dekretom bilo že večkrat obdelano, zato se v podrobnejšo razlago ne spuščam,
11, Sedaj veljavne smernice,
K sklepu preglejmo še na kratko kanonc sedanjega cerkvenegi zakonika, kanonc, ki bi prišli v poštev pri našem vprašanju,
1,	Malih grehov se nismo dolžni obtoževati pri spovedi. Kan, 901. se glasi: »Qui post baptismum mortal i a perpetravit, quae non-dum per claves Ecclesiae dirccte remissa sunt, debet omnia quorum post diligenlem sui disoussionem conscienliam habcat, confitcri el circumstantias in couiessione explicare, quae speciem peccati imiten!. Ü malih grehih kanon molči.
2,	Zadostna tvarina za odvezo v zakramentalni spovedi so že direktno odpuščeni smrtni grehi kakor tudi mali grehi. Kan. 902, pravi? Peccata post baptismum conimissa, sive mortalia direete po-teslate clavium iam remissa, sive venialia, sunt materia sufíicien-j, sed non necessaria, xacramenti poenilcntiae,°= Tudi ako se kdo obtoži že odpuščenih grehov, prejme zakramentalno milost. Sicer zakrament grehov ne odpusti, ker so že odpuščeni, pač pa pomnoži posveču-jočo milost, zmanjša časne kazni, utrdi dušo za boj proti prihodnjim napadom hudobnega duha, strasti in sveta. Učinki zakramentalne odveze so torej 5e vedno v zvezi z grehi.
3,	V novem zakoniku je v kan, 906, obnovljena zapoved IV. lateranskega koncila s skoraj istimi besedami: Qmnis utriusque se-xu5 fidelis, postquam ad annos discrctionis. id est ad usum ratio nil, perveneril, tenetur omnia peccata sua salient semel in anno fideliter confiten. Besede propria sacerdoti, ki so bile v kauonu lateranskega koncila, so tukaj izpuščene.
Tudi po novem zakoniku je nastalo vprašanje: Ali veže kan. 906. one, ki imajo le male grehe, ali ne? Nekateri jurist! su spočetka trdili, da je s kan. 906. končno rešena stara konlroverza, ali jc dolžan iti enkrat na leto k spovedi tudi vernik, ki nima na vesti smrtnega greha, rešena tako, da je dolžan vsak, torej tudi tisti, ki
517 S. C. Ep. el Rcg-, BíiiocKii-, l. oct. 1839 v G a s p n r r i , Fon les C. .I.C.IV.. [Romae 192GJ. št. 1925, str. 88fi. — Prim. H c c h t, Di« lieiuhte dar lalllichun uder bore its vergebenen Süuden [Lilurgischcs Leben 1936, 1-3).
Denr Congrcg. S. Coneilii 20 dec. 1905 (Arla Sanct.ie Sediš 1905 (36.
400 si,},
175
ima le male grehe, za veliko noč k spovedi^1" Tudi ugledni pastoralist p. Mihael G a t i e r e r S. J„ se nekako oprezno izraža, ko bi bilo treba reči, da listih, ki nimajo smrtnih grehov, ne veže cerkvena zapoved, Spovedniku se mora La — meni p. Gatterur — vsaj predstaviti, preden gre k sv, obhajilu,—"
Toda njih stališče je ostalo osamljeno, Pretežna večina jurislov, moralistov in pasloralistov zanika za te. ki imajo le male ¿rehe, dolžnost letne spovedi na podlagi kan, 906. Mnogi se pri lem sklicujejo na kan. QQ1., po katerem so materia necessaria samo po sv, krstu storjeni smrtni grehi, ki še niso bili direktno odpuščeni, in na kan, W2, ki pravi, da SO mali grehi pač zadostna, ne pa potrebna spovedna tvarina, Večinoma pa nasprotnega mnenja niti ne omenjajo-"1 Tudi to, da bi se moral tisti, ki ima le male grehe, za veliko noč predstaviti spovedniku, ne bo držalo; eurkventi pravu pozna samo en tak primer v kan. 521, § 1, ko govori o redovnicah in n izrednem spovedniku.
1. Splošno za vse vernike velja predpis o pogostni spovedi v zadevi odpustkov. Verniki, ki hodijo vsaj dvakrat na teden k spovedi, razen če su kdaj zadržani, morejo prejeti vse odpustke, tudi če se spoved zanje zahteva,-"3 Le za odpustke rednega kakor tudi izrednega svetega leta ta določba ne velja.
5. Za k I e r i k e so v veljavi sledeči predpisi: a. Ordinär i j i naj skrhe, da bodo vsi kleriki pogosto hodili k spovedi.1" Pogostna spoved je. kakor vidimo iz besedila novega zakonika, zelo priporočena.
Ko je šlo za formulacijo pogostne spovedi v novem zakoniku, SO bdi nekateri strožjega mnenja. Nekateri so celo predlagali spo-vedne listke. Drugi, n. pr. bivši profesor na (iregoriani O j e t t i , so
Purathoner n, pr. piiu v knjigi: Das kirchliche Gesetzbuch^ II (Brixen 1923) 263: »Jeder Gliiubijje ist verpflichtet... mindestens einmal im Jahre seine Sünden zu beichten. Damit dürfte die alte Kontroverse, ob auch der Glaubige, welcher sieh keiner schweren Sünde bewußt ist, zur jahrlichen Beicht verpflichtet sei, beseitigt sein. Dur can. 906 schreibt einfach vor. daß jeder Glnuhige . . . zur jährlichen Beichte aller Sünden verhalten ist. Zwischen schweren und läßlichen Sünden wird im can. 902 ausdrücklich bctnnt, daß läßliche Sünden eine genügende (wenn auch nicht notwendige) Materie des BulDsakramentM bilden.«
«o ,ij[rcnn	ChHjt keine schwere Sünden begangen hat, so ist
er auch nicht zum sakramentalen Bekenntnis verpflichtet. Ich sage zum sakramentalen Bekenntnis. Denn das im Kanon ,Omnis utriusque sexus* allen Christen ohne Einschränkung auferlegte Gebot der Jahresbeicht, scheint zu verlangen, daU sich der erwachsene Christ jedes Jahr dem Beichtvater vorstellt, bevor er die heilige Kommunion empfängt. Kinder-seelsorge (Innsbtuck 1924) 61.
Ti avklorji so n. pr.: Aertnys-Damen, Arregui, Ferre-rei, Göplert-Staub. Leitner, Marc, Noldin, Prüm m er, VeTmeersch, Podrobnejša citacija gl, l1. Kranz Mair, C, Ss-R-.. Jährliche BeieMpIlicht bei nur läßlichen Sünden und Juhiläumsahlässe (Theol-prakt,-Quartalschritt, Linz 1926, 800] — Pri m, tudi Fr, U le n i 5 n i k, Pastoralno bogoslovje" (Ljubljana 1922) 189, — Drag, Kniewald. Pastirsko bogoslovje I (Zagreb 1930] 104. ™ Kan. 931, g 3-
Kan. 125, 1": »Curent locorum Ordinarii, ut clenci omnes poeni-
tentiac sacramento IrcquenLer conscientiae maculas eluant.*
176
proti tem» odločno nastopili. Že na vatikanskem koncilu je erinland-ski škof (pozneje nadškof v Kblnu Ln kardinal) K r e m c n t z govoril za to, da l>i duhovnike obvezali, da bi motali vsaka dva meseca hoditi k Spovedi. Drugi provinoialni koncil v Quitu je leta 1869. odločil, da se morajo duhovniki štirikrat na leto in sicer kvatemi teden spo-vedovati. Sedanji splošni zakonik ne določa nič podrobnejšega glede spovedi, ampak prepušča to pokrajinskim oz. škofijskim naredbam,"* Tako n, pr. velja za ljubljansko škofijo, kar je bilo sklenjeno na sinodi 1. 1924. Na str. 17 beremo: Spovej se vsaj vsakih štirinajst dni, čez mesec nikar ne odlašaj.«rI=:l Lansko leto so bili objavljeni sklepi baške sinode. Zadovoljuje se z mesečno spovedjo duhovnikov.-"1 Sinoda v MÛnstrU leta 1924. naroča duhovnikom, naj hodijo — če le mogoče — tedensko k sv. spovedi,"7
b. Za semenišč n ike prihaja v pošlev kan. 1367, 2", ki takole določa: Curent Episcopi ut alumni Seminarii . . . semul saltem in hebdomada ad saeramenluin poenilcntiae accédant.' Ta kanon pa govori o tedenski spovedi. Kako je treba to unieti? Ali so semc-niščniki pod grehom obvezani, da hodijo tedensko k spovedi? Ali imajo nrdinarij] dolžnost, ki jih veže pod grehom, da kontrolirajo tedensko spoved klerikov? In če kanon ne veze pod grehom ne tega ne onega, kakšno moč ima cerkveni predpis?
Najprej moramo vedeli, da zakonik ne zahteva od semen i š č n i k o v samih tedenske spovedi, ampak nalaga o r d i n a -rijem dolžnost, da naj skrbe, da bodo le-li tedensko hodili k spovedi. Ce torej ordinariji ne zahtevajo tedenske spovedi, ali če ta ni obvezna po hišnih pravilih, niso semeniščniki neposredno zanjo obvezani., Tedenska spoved je vroča želja sv. ccrkve. Škofje naj semeniščnikom nje pomen razlože, večkrat priporočajo, razlagajo nje koristi. Zakon neposredno veže ordinarije ; ti so dolžni pod grehom poskrbeti, da bodo semeniščniki hodili tedensko k spovedi. Zato ne moremo reči, da bi klerik grešil, nko bi tedensko ne hodil k spovedi, ako ga k temu posebej ne vežejo škofijske poslave. Včasih lu morebiti spovednik, ki pozna klerikovo dušo, sodil, da je bolje, ako penitent hodi k spovedi bolj poredko, V ka-nonu je podana le splošna smernica; želja sv, cerkve je zelo poudarjena. Več pa v kationu samem ne moremo najti.
6, Tudi za redovnike in redovnice je cerkveni zakonik določil tedensko spoved. Kan. 595, § 1, 3" se glasi: »Curent superiores, ut omnes rcligiosi . , , ad poenilcntiae Sûcramenlum semel saltem in hebdomada accédant . I udi tukaj nalaga zakonik dolžnost skrbeti za Ledensko spoved predstojnikom, ne direktno posameznim redovnikom. Pripomniti moramo, da pred novim zako-
™ Prim. F. X. H « ch 1, Die HSuflgkeit der Beichl Im Kirchenrccht (Llturgisches Leben 1935, 259 26h|.
Potek in sklepi lrel|« sinode (Ljubljana 192-d).
™ >.. . puenitentiae Sacramenlo, eonscientinc maculas Saltem per men Kes semel ehiat." Code* Haciensis (Suboticae 1937), pracancn 17.
regelmilllige womoglich wochcntliche Reichte,« Dioïesansyno> de des Distnms Miin&ter 1924, Nr, 34, str, 60,
177
nikom v tej reči sploh ni bilo enotnih direktiv, Tridentski cerkveni zbor je določil mesečno spoved.—" Klemens V. je prav tako že prej leta 1311, določil mesečno spoved za benediktince. To je bila prva zapoved, po kateri so bili benediktinci obvezani hoditi večkrat k spovedi kakor drugi verniki. V novejših redovih in kongregacijah je biin vsaj od 17. stoletja dalje splošno priporočena ali celo zapovedana tedenska spoved in tedensko sv. obhajilo,
Ako torej pravila ali konslilucije direktno ne zapovedujejo tedenske spovedi, tedaj redovniki in redovnice niso neposredno vezani na tedensko spoved Predstojniki pa SO dolžni poskrbeti, da bodo redovniki in redovnice hodili k spovedi tedensko. Kako to store? 1 ako, da puskrbe vsak teden za primernega spovednika, da večkrat v konferencah to spominjajo, da govore o koristih tedenske spovedi, o pripravi nanjo in tedensko spoved priporočajo. Tudi tukaj bi mogel spovednik v izjemnih primerih razsoditi, da tedenska spoved za penitenla ni potrebna. Možno bi tudi bilo, da bi šlo in con-lessionali le za duhovno vodstvo brez zakramentalne odveze, ako bi ne bilo primerne dispozicije, Formalno siljenje od strani predstojnikov ali predstojnic ne bi dovedlo do tistih sadov, ki jih kanon namerava. Tudi ta kanon redovnikov in redovnic sam po sebi ne veže pod grehom. Zaradi tega je treba velike previdnosti, preden bi o kom izrekli sodbo: Grešil si samo zato, ker nisi šel ta teden k spovedi,""
Zaključek.
Kakor smo spoznali iz razprave, spoved malih grehov ni bila v navadi v prvih stoletjih. Teologi so za odpuščanje vsakdanjih grehov priporočali druga sredstva, ki se z njimi mali grehi odpuščajo. Spoved malih grehov se je pričela pri menihih, in sicer na vzhodu. Sveti Razilij in njegovi samostani so prvi, pri katerih opazimo tako spovedovanje, ki je imelo za namen deloma dušno čiščenje, deloma duhovno vodstvo.
Z vzhoda se je prenesla ua zapad. Tudi tukaj jo najprej opazimo v samostanih, Med laike je prodirala prav počasi, še bolj počasi kot na vzhodu. Pogosto je primanjkovalo za tako spovedovanje spovednikov, in še razni drugi vzroki, ki sem jih navedel v razpravi, so ovirali pogostno prejemanje svetih zakramentov.
Kakor moremo ua vzhodu govoriti o spovedovanju laikom, namreč menihom harizmatikom, ki niso bili duhovniki, tako dobimo tudi na zapadu spovedovanje laikom, zlasti za male grehe. Na zapadu je [o spovedovanje ostalo celih S00 let.
Malo pred tridentskim zborom se je na zapadu versko življenje pričelo obračali na bolje. Do novega krščanskega življenja in z njim do bolj pogostnega prejemanja sv. zakramentov je pa prišlo šele po tridentskem zboru. Previdnost božja je prav v tistih časih
"" Sese. 25 de regular- c, 10-
Pritn F X. II e c h t. o. c. 263—265. — Drugi kanom, n. pr, 807. 8S&, !033 govore le o smrtnih grehih.
178
priklicala v življenje nove apostolske redove, omenjam samo jezuite in lazariste. ter druge goreče dušne pastirje kot sv. Frančiška Šaleškega, Karla Boromejskcga, ki so se na vso moč trudiii, da sklepe tridcntskega zbora (udi ponesejo v življenje. Novo življenje, ki je obetalo najlepše sadove, je zaustavil mrzli janzenizem in X njim v zvezi jožefinizem, čigar zastrupljenje se je poznalo tudi po naših krajih prav do zadnjih časov.
Šele retormatorični odloki Pija X. o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu so spet privabili ljudi k pogostni spovedi tudi malih grehov in k pogostnemu sv. obhajilu. Novi cerkveni zakonik pa je dal ločne smernice zlasti za semenišča in redovne družine glede pogostne oziroma tedenske sv. spovedi.
Spoved malih grehov je za našo dobo velik blagoslov, te ne prinaša'vselej tistih sadov, ki bi jih po zamisli božjega Ustanovitelja in svete cerkve morala prinašati, ni krivda na zakramentu, ampak na peniteniu in tudi na spovedniku, ki malomarno opravlja svojo sveto službo. Zato so tožbe proti pogostni spovedi s te strani neutemeljene in neupravičene. Isto tožbo, prav tako neutemeljeno in neupravičeno, bi mogli raztegniti na vse zakramente, posebno pa še na zakrament sv, Hešnjega Telesa, ko vidimo, da tudi vsakdanje sv. obhajilo ne prinaša duši tolike koristi, kakršno bi po pravici pričakovali. Pa zopet temu ni vzrok pogostno prejemanje tega zakramenta samo po sebi, ampak vzrok je na strani tistih, ki z nezadostno dispozicijo hodijo k sv. obhajilu.
Takih in podobnih vprašanj (sadovi pogostne spovedi, priprava, zahvala, trdni sklep, spovednikovo delo itd.) sem se v tej razpravi dotaknil le mimogrede. Nameravam pa jih kasneje obdelati, kolikor niso obdelana v knjigah, ki so v zadnjem času o tej tva-rint izšle.
79
Neopaženi rimski dokumenti v zgodovini sv. Metoda, nadškofa moravskega,
(Document a romana historian* s, Metbodii, archiepiscopi Moravensis,
spectanlia.)
P. dr. Tomaž Kurent, S, O. Cist,. Stična.
I) i s j e r t a I i D n i s conspectus, — 1. Ratio, qu» fieri polnit, ul document.! Romana nomiiliil negiigerenlur, explicalur. J. Status quau-stionis et ordo invest igandi delineantnr. — J,—A. Textus «pistolaruni Joan-nis VIII. papae reap ec ti varum hintoria exhibetur earumque valor CTiticus ostenditur. 5. Ouid ck cpi&tolis Joannis VIII. papae circa criteria, in specic circa documents a Melhodio verbis el scripts prolata, quibus ortho-dcxiac Methodii quacstio Romne malitucbatuT, dtsccre pos^imus, evotvitur. b,—7, Quid en bisloria anliqua circa Usum docunientoru m ex Libro diurnu Romanorum ponlificum in ordinandi^, qui apostolicae sedis ordinationi ¿ubeiaut cpiscopis, desumpturuin cons tet, osletiditur. — 3.—It. Ifistoria tcxtus et usus I.ihri diurni saec. IX. Xt, exponitur. .— 12. Text us forauitn-rum Lifari diurni, quibus upromissio fidei episcopi- et lindiculum episcopi« inscribitur, iuxta codices Val., ClaromonL. el Ambros. reccnsctur.
1.	— Kdor motri obširno znanstveno slovstvo, ki obravnava vprašanja iz Življenja in učenja SV. Cirila in Metoda, opazi, da so posvečali raziskovalci v zadnji dobi posebno painjo skoraj izključno le slovanskim virom hagiografskega značaja, Ta usmerjenost, metodično deloma upravičena, nam postane umljiva iz okoliščine, da so nekateri znanstveniki iz najrazličnejših razlogov slovanskim hagio-grafskim virom izpodbijali verodostojnost. Zategadelj so se zlasti slovanski učenjaki mnogo trudili, da bi slovanskim virom, dasi ha-giografskim, zavarovali ugled. Treba je priznati, da se jim je to v glavnem tudi posrečilo, dasi je v podrobnostih ostalo še dosti nejasnosti in negotovosti.
Ne Smemo se čuditi, da je slovanska usmerjenost raziskovalcev zgodovine sv. Cirila in Metoda v nekaterih primerih zašla v enostra nosi. Ob živahnem proučevanju prepornih slovanskih virov hagiograf skega značaja je zanimanje za kritično zanesljivejše vire kar nehote stopilo v ozadje. Zlasti velja ta upad zanimanja glede glavnega rimskega cerkvenega vira službenega značaja za zgodovino sv. Cirila in Metoda. Pod to oznako mislim predvsem na štiri pisma papeža Janeza VIII,i v katerih je govor posebno o Vprašanju Metodove pravo-vernosti. Sodim, da ne bo odveč, če poskusim osveLliti nekatera mesta v teh pismih na osnovi doslej še neopaženih dokumentov.
2.	— V pismih papeža Janeza Vili- nahajamo nedvomne indicije, ki nam kažejo na neke dokumente, ki bi nam v primeru, da so se res ohranili, postavili vprašanje Metodove pravO vernosti v docela novo luč. Ugotovil sem. da so se ti dokumenti ohranili v obrazcu škofove veroizpovedi obenem z nekaterimi drugimi v isto področje spadajočimi iomiularji v starodavni zbirki službenih obrazcev rimske apostolske stolice »Liber diurnus Romanorum pontificume,
180
Kratko sem opozoril znanstveni svet na te dokumente v svojem predavanju na VII. velehradskem kongresu L. 1936.1 in potem v svojih študijah o ekleziološki kontro verzi iz 9, stoletja.-
V pričujoči razpravi hočem vprašanje razviti v celoti ter dopolniti svoja dosedanja izvajanja z nekaterimi novimi opazovanji in ugotovitvami. Da postane dokazna moč razvidnejia, hom podal najprej kratek pregled zgodovinske kritike virov, v katerih so nam pisma papeža Janeza Vili. ohranjena. Iz zadevnih štirih pisem Janeza VIII. preiščem nato izjave o Metodovi pravovernosti in izluščim iz njih kriterije, po katerih so presojali v ¡Rimu Metodovo pravover-nOst, med njimi zlasti indicije o veroizpovedi, ki jo je moral Metod ob svojem škofovskem posvečenju pismeno in ustno podati. Ker se je ohrazec take veroizpovedi obenem Z drugimi formularji, ki so se rabili ob enakih prilikah, ohranil v Liber diurnus Komanorum ponli-ficum. je bilo treba najprej rešiti vprašanje, kaj nam poroča stara zgodovina o rabi teh formularjev, ter iz nje podatkov razbrati, kakšna je bila običajna praksa rimske cerkve, zatem pa dokazati rabo Libri diumi tudi v dobi sv. Metoda. Zalo smo morali vsaj v glavnih obrisih prikazati zgodovino teksta te velevažne zbirke službenih lor-mularjev papeške pisarne. Iz tekstne zgodovine Libri diurni moremo tudi razbrati, v katerih kodeksih se nam je po vsej priliki ohranila oblika, ki se je rabila v Času, ko je bil sv. Metod posvečen za škofa.
3. — Pisma papeža Janeza V lilv katerih je govor o vprašanju Metodove pravovernosti, so se nam razmeroma jako dobro ohranila. Sporočena so nam v celoti v kodeksu iz 11. stoletja, ki se imenuje Registrum Johannis VIII. papae . Kodeks je bil nekdaj v posesti samostanske knjižnice na Monte CaSsinu, sedaj se pa čuva v Vatikanskem arhivu [Registra Vaticana t. 1) Kodeks Registrirni Johannis V11L papae- ni prvopis (autographum), marveč le prepis (apo-graphum) prvotnega registra pisem papeža Janeza VIII., pa ne v celoti. Kodeks namreč obsega od treh, kakor se zdi, prvotnih zvezkov registra le zadnja dva zvezka registra. 1. j., pisma od 1. septembra 1.876. do 1,882. Se sedaj je mogoče iz nekaterih indicijev ali posebnosti v načinu pisave, ki se očitujejo v apografu, razbrati, na katerem mestu avtograla se je končaval drugi zvezek, ki je sedaj prvi, in začenjal tretji, ki je sedaj drugi 3 Od pisem prvega dela celotnega Janezovega registra, t. j,, iz dobe od VI. do IX, indlkcije* (leta
1 Doctrina ss. Cyrilli et Methodii de primatu Romani pontilicis; prt» davanje je izšlo v knjigi Acla VII. Conventtis Velchradensis (Olomouc
19671 64^73.
1 Studia ^uaestionem de pranrilu ecclesiae saeeulo IX. disputatam illustrantia; Libcr 1, caput 1. Doctrinn ss. Cyrilli et Methodii de primatu secundum documenta Romana, v Aeta Academiae Velehradensis 13 |Olo-mouc 1937) 179 183; v posebni knjigi, str. 5-9,
! CF. E. CASPAR. Studien Klim Register Johann VIII. v Neues Archiv der Gesellschaft fiir alldeutsche Geschiehle 36 U911) 79 si.
1 Register Janeza Vili. je bil po zgledu starih papelkih rcjjistrov razporejen po indikcijah.
181
872,—876.) so se nam ohranili le nekateri odlomki, po številu 61, v kanonskih zbirkah 11. in 12. stoletja."'
Iz navedenih dejstev je mogoče sklepati,11 da je samo prvi zvezek Janezovega registra, ki obsega indikcijc VI—IX. ostal v Lateranu in bil tu še na razpolago prirediteljem kanonskih zbirk v 11, in 12, stoletju, pozneje pa se je obenem z drugimi papeškimi registri starejše dobe vred izgubil. Ostala dva zvezka Janezovega registra so pa po nekem naključju odnesli na Monte Cassino, kjer so v 11. stoletju napravili prepis, morda, kakor domneva E. CASPAR, v prav za vladanja papeža Viktorja III. (1086—1087), ki se je prej kot opat na Monte Cassinu zval Desiderius,v Ta del Janezovega registra vsekakor ni bil znan prirediteljem kanonskih zbirk, ohranil pa se je le in je v dobi do 16. stoletja (dasi le v apograiu 11. Stol.} prišel nazaj v Rim, kjer je služil v novem prepisu, narejenem v lb, stol., kot osnova prvi tiskani izdaji pisem papeža Janeza VIII., ki jo je priredil kardinal A. CA-RAFA v Epistolae decretales sunimorum pontificum t. lit [Komae 1591) Caralovo izdajo so ponovili vsi ostali izdajatelji Janezovih pisem tja do Mignea. Kritično izdajo Registra in fragmentov je priredil E. CASPAR v Monumenta Gcrmaniae h is tork a, Epistolarum tomus Vil, Epislolae Karolini aevi tomus V (Uerolini 1912—1928J.
4. — Izmed Štirih v Registru ohranjenih Janezovih pisem, ki govore o moravskem Škotu Metodu, je dvoje naslovljenih na morav-skega kneza Svetopolka, dvoje pa na Metoda samega.
Prvo pismo11 ima ohranjene v naslovu le besede: »Zvuentapu . .. de Maravna , začenja se z besedami: »Scire vos vulumus, quia*, ob koncu pa nosi regislratorjevo opazko: .Data ut supra*, ki je za nas dosti nedoločna. Ta registralorjeva opazka glede datuma se namreč ne nanaša, kakor je zmotno menil Pavel EWALD, na tisto pismo, ki je zadnje izmed predidočih imelo res pripisan točno izražen
11 Za zgodovino sv. Metoda so ohranjeni važni drobci pisem Janeza VIII. v -Collect io cannnum kardinala Deusdedit (nnslala v letih 10B3.— 1087.1. katere kritično izdajo je priredil Viktor WOLF v un GLANVELL. Die Kanonessammhing des Kardinals Denuded i t, I (Paderborn 1905), in ïlasti v »Collectiu Britannica iz 12. stoletja, ki se hrani v Londonu v British Museum (Additional Mss. KS73). V prvi kolekciji nahajamo o Metodu fragmente iz pitna Janeza VIII. Kartmanu Imaj 8731, v drugi pa fragmente iz pisma salzburikemu nadškofu Adalvinu (maj 87Z], fragmente i/ liomonito-rija ankonsketnu ikolu Pavlu (maj 873). pismo posavskemu škofu Hermeriku (maj 873) in pismo brižinskemu škofu AilOilu (pred sept. 373].
•	Prvi je raziskal vpraSanje registra papeža Janeza VIII A. LAPÖTRE v monngr.iliji lindes d'histoire pontilicale. Le pape .lean VIII , ki je izila v reviji Îlud«» religieuses, philosophiques, historiques et littéraires 52—53 (Paris 1891), in ponovno v knjigi L'£uropï vi le Saint Siege â l'ëpoque Carolingienne. Première partie: Le pape Jean VIIL; prvo poglavje: L'histoire du Registre. Dokončno je za Lapotrom to vprašanje obdelal E. CASPAR v ie citirani razpravi »Studien /um Register Jobann VIII.« v Neues Archiv der Gesellschaft lür alldeutsche Gescliidlle 36 (19111. zlasti 99 -108. Cf. tudi P. IIEIGEL. Zum Register Johann VIII, v Mitteilungen d- Inst. f. osler-reichische Geschichtsforschung 32 (1911 j 613 si. in Casparjev odgovor ibid. 33 (1912} 385 al.
7 Zanimivo je vsaj, da je tudi Deusdedil svojo kanonsko zbirku 1. 1087. posvetil papežu Viktorju III.
*	MGH, Epist. VU 160,
182
datum, marveč ie, kakor sodi E. CASPAR," na indikcijo ali mesec, ki je bil označen na vrhu strani. Ugotovljeno je dejstvo, da se je registrator pri navedbi datuma tudi večkrat zmotil, ker je pri prepisovanju osnutkov zamešal za p o v ist ni red. Zdi se, da smemo to pismo staviti v drugo polovico junija ali v julij 879,
Drugo" pismo, ki jc iz istega časa (»Data ul supra') kakor prvo pismo Svetopolku in sledi neposredno za njim, je naslovljeno na Meloda: "Reverentissimo Methodio archiepiscopo Pannoniensis ecclesiij' in se začenja z besedami: Predicalionis tue doctrinis populum,.
rret je'- pismo a naslovom Dilecto Filio Sientopulcho glo-rinso comiti« je datirani: z oznako: Data mense lunlo, indictione XIII«. t, j., junij 880, ter se začenja z besedami: Industrie tu<; notum esse volumus.K
C e t r t otJ pismo nos naslov: »Methodio arehiepiseopo pro fide:, datum: Data X. Kalendas Aprelis. indietione XIII< , t. j., 23. marca 881, ter se začenja z besedami: Pastoralis sollicitudinis tuQ turam.<
Verodostojnost teb pisem je neizpodbitno trdno zajamčena z okolnostjo, da so to sodobni službeni dokumenti sv, stolice. Pri pismu, naslovljenem na Svetopolka ob koncu junija ali v juliju 880. je treba upoštevati 5e dejstvo, da se nam v tem pismu sporoča glede Metodove pravovernosti rezultat službene preiskave in zasliševanja'1.
5, — Izjave papeža Janeza Vil I, v naštetih pismih iz ohranjenega dela njegovega registra jasno kažejo na neko posebno veroizpoved. ki jo je Melod sv. Stolici ustno in pismeno podal. Da se bomo pomena tega dejstva prav zavedali, je potrebno, da si točno predočimo pomen te Metodove veroizpovedi v vsem njenem okviru, kakor ga nam podajajo pisma papeža Janeza VIII.
a) Gre za vprašanje Metodove pravovernosti na splošno 1er njegove pravovernOiti in vdanosti nasproti rimski apostolski stolici posebej.
Na Vprašanje glede Metodove pravovernosti na splošno daje odgovor Janez VIII. v pismu Svetopolku -Industrij tuç* kol rezultat službenega zasliševanja: 'Nos au tem illum in omnibus ecclesiasticis doctrinis et utililatibus tu t h o d o -x u m et profieuum esse repperientes vobis iterum ad regendam commissaiu sibi ecclesiam Dei retnisimus . .
Enak odgovor je tudi papeževo priznanje v pismu Pastoralis sollicitudinis lui;- škofu Metodu; »Pastoralis sollicitudinis tuç curam, quam in lucrandis animabus fidelium domino Deo nostro exhibes,
* MC H. Epist- VI f, str, XIII- XIV.
10 Ra/Iofie ïa ta dalum navaja E. CASPAR v Neues Archiv 3û. str. 128, op. 1.
" MG [f. Epist. VII 161.
» MG H, Epist. Vil 222—224.
1:1 MG H, Epist, VII 243—244,
L' MGH, Epist. Vlf 223; ilgitur hune Methodium yener&bilem arehi-episeopum t et trum interrogavimus corampositi* fralribus ntitris epi-seopis..
"> MGH, Epist. VII 223.
183
approbanles et orthodox«; tidei te cultorcm atrenuum existere contemplanles nimis in eodem Domino iocun-dainur - - .'i1*
Odgovor na vprašanje glede Metodove pravovcrnosti in vdanosti nasproti rimski apostolski stolid posebej se d:i jasno razbrati iz uvodnib izvajani v pismu Industrij Iuq< . Naravnost sicer papež hvali vero in vdanost Svetopolkovo ter moravskega ljudstva- Da pa je v tej pohvali vključeno tudi priznanje Metodu in njegovemu učenju, je jasno iz okoliščine, da je bil Metod pravi učitelj in pastir moravskega ljudstva, poslan od sv. stolice. ter da je Metod sam o veri in vdanosti moravskega ljudstva papežu, bržčas pri zasliševanju, navdušeno poročal: "confralre nostro M e t b o d i o arehiepiseopo sanely ecclesi<i Marabensis una cum Semisisno iideli tuo ad limina sanctorum apostolorum Petri et Pauli nostramcjue pontiliealem presentiam veniente alque sermone lucilluo referente didicimus tuij devotion is sinceritatem et totius populi tui desiderium. quod circa sedem a p o s t o 1 i c a m et nostram paternitatem habetis,., Pro qua scilicet tanta fide ac devutionc tun et populi tui apostolatus nostri ulnis eslensis te quasi unicUm filium amore ingenti amplectimur el cum omnibus fidelibus tuis paternitatis nostra gremio veluti oves Domini nobis commissas reeipimus vittfque pabulo clementer nutrire optamus . ,
b) Toda , bi utegnil kdo ugovarjati, ~le izjave o Metodovi pra-vovernosti so le splošni in običajni službeno vljudni izrabi, ki se dajo na razne načine razumeti, nič nam pa ne povedo o Metodovem verskem nauku konkretnega.
Da se ta težkoča popolnoma odpravi, je dovoli, čc preiščemo vprašanje, po kakšnih kriterijih so prav za prav v Rimu presojali Metodovo pravovernost,
Kot odgovor na to temeljno vprašanje moremo razbrati iz pisem papeža Janeza VIII. za presojo Metodove pravovernosti dvojen kriterij. Prvega hočem nazvati občni kriterij, ki obsega trajno živo tradicijo ali učiteljstvo rimske cerkve, drugi kriterij pa zovem posebni kriterij, ki obsega konkretni izraz cerkvenega učiteljstva: svmbolum, ki se poje pri slovesni sv. maši, in veroizpoved, ki jo je Metod Sveti rimski cerkvi ustno in pismeno podal, ko je bil posvečen za škofa.
Na rimsko cerkveno tradicijo kol občni kriterij za presojo verskega učenja v posameznih cerkvah ali škofijah se nanašajo že izrazi v papeževem prvem pismu knezu Svelopolkur Quod aufem, sicut Johanne presbyter O vestro, quem nobis misistis, referente didicimus, in recta fide dubitetis, monemus dilectlonem vestram, ut sic le neat Is sic credatis. sicut saneta Romana ecclesia ab ipso apostolorum principe didicit, tenuit et usque in finem s^culi tenebit atque per totum mundum cottidie sanet«; fidei verba reeteque prejiea-tionis semina mittit et sicut antecessores nostros, sanetos videlicet
MÜH, Episl. Vit 243. >* MCH, Epist. VII 222—223.
m
sediš apostolic^ prisil i es, párenles ve str Oí, ab initio docuisse cögno-sei tis. " Precej nedvomno namiguje papež neposredno za tent na škota Metoda, ki so ga zatožili v Rimu, ter še enkrat poudarja tradicijo apostolske stolice: Si autem aiiquis vobis vel episeopus ves ter vel quilibet sacerdos alifer adnunliare aut predicare pre-sumpserit, zelo Dei aceensi omnes uno animo unaque volúntate doc-trinam falsam abicite stan tes et te neu Les tradítionem sedis apostolic?.«1'
Na isti občni kriterij se .sklicuje papež Janez V]II., ko piše v sočasnem pismu Metodu, da je čul, da on ne uči Lega, kar rimska cerkev, kakor bi moral: Predicalionis tu<; doclrinis populuni Domini tibi quasi spiritali pastori commissum salvare instruereque cum dc-beas, audivimus, quod non ea, qui; sancta Romana ecclc-sia ab ipso apostol o rum principe didicit et colli-d i e p r e d i c a t, tu docendo doceas et ipsum populum in errorem mitlas.«"1'1
Ponovno se poudarja tati občni kriterij v priznalnem in tola-žilnem pismu z dne 23. marca 881, ko papež Janez VILI. spominja Metoda na to, kako mu je. prišedšemu v Rim, naročal, da se drži nauka rimske cerkve; -quanta conpassione tibi condoluerimus, ex hoc advertere poteris, in quo te coram nobis positum sánete Romany ccclesie doctrinam iuxta sanctorum patrum probabilem tra-dilionem sequi dehere monuimus . . 10 Ler ga vzpodbuja, naj brez strahu oznanja evangeljski in apostolski in zato pravoverni nauk;
Deo cooperante, sicut evangélica el apostólica se habet doctrina, orthoxe íidei cullum fídelibus cundís inculca . . . "
c) Kot posehni kriterij, to je, konkretni izraz cerkvenega učitelj-slva, za presojo Metodovega učenja navaja papež Janez VIII. že Lakoj v prvem pismu, naslovljenem na kneza Svetopolka, veroizpoved. ki jo je Metod ob svoji ordinaciji ustno in pismeno predložil sv. stolici; 'Quia vero audivimus, quia Methodius vester archi-epbeopus ab autecessore nostio, Adriano scilicet papa, Ordinat us vobisque directus aliter doceat. quam coram sede apostólica se credere verbis el lilteris profess us est, val de miramur.«"
Se jasneje govori papeí o tej veroizpovedi, na osnovi katere se je imelo vriili ludt zasliševanje v Rimu. v istočasnem pismu, s katerim Metodu naroča, naj se nemudoma napoli v Rim: Undc his apo-stolatus nostri littcris Libi iubemus, ut Omni Occasione postposita ad nos de presenti venire procures, ut ex ore tun audiamus eL veraciLer cognoscamus duclrinam Luam, utrum sie tencas et sie predices, sicut verbis et litteris te sanetq Romane ecclesi^ credere promiiistt, aut non,"53 Tu opozarjam na
i» MGH. Epist. VIL 16Ü.
MGH, Epist. Vif 160, inir.i.
MCH. Epist. vil 161. " MGH, Epist, VII 241 '> MÜH, Epist. VII 24-1. intra. Si MGH, Epist, VII 160. " MGH. Epist. VII 161.
185
identične izraze v formuli Škofove veroizpovedi (»promissio fidei episcopio) v Liber diurnus Romanorum porttificum: »P r o m i 11 o .., vobis domino meo sanetissimo et ler beatissimo ill- suramo pontifici seu universali pape et per vos sanetae vestre C a t h o I i c a e e c c 1 e s i a e ef apcisloíicae S e d i S .., quae pro firmamento sive reefitudine calholicae Eidei et orthodox^ religioni conveniunf, m e pruli leri et ideo p r o m i t t o atque spondeo vobis cui supra beatissimo domino meo papae et per vos beato Petro principi apo-stúlorura e i u s q u e s a n c t a e ecclesiae i 1 1 a m iidem teuere predicare alque defenderé quam ab apostoÜs Iraditam habemus et successores eorum custoditam ...«"
Analogno funkcijo kakor ta veroizpoved je kot posebni kriterij za presojo Metodove pravo vem ost i vršil tudi symbolum fidei, ki se je tedaj v rimski cerkvi pel med slovesno sv, mašo. To dejstvo je jasno razvidno iz papeževega pisma Industrij tuq Svetopolku: »Igitur liunc Methodium venerabilem arehiepiseopum vestrum Interrogavi-mus corampositis fralribus nostris episeopis, si orthodox^ fidei symbol um ita erederet et inter missaruin s o I -lempnia caneret, sicuti sanetam Romanam e c c l e -siam teuere et in Sanctis sex univei-salibus lyno-d i s a s a n c t i s patribus secundum evangelicam Christi Dei nostri aUctorilatem pro-mulgalum constat, lile autem proiessus est se iuxta evangelicam et apostolicam doctrinam, sicuti saneta Rumana ecclesia docet et a patribus iraditam est, tenere et psal-lere,«ía
Na tem mestu pa moreni ugotoviti dejstvo, da so ludi izrazi, s katerimi papež Janez Vili. označuje symbolum fidei, ekvivalentni t oznako symbola fidei v škofovi veroizpovedi Libri diurní, Ta ško* fova veroizpoved namreč takoj za zgoraj navedenimi besedami začenja govoriti o prvih šestih vesoljnih cerkvcnih zborih in poudarja njih zasluge za opredelitev verskih resnic: > (illam fide m,,, sue-cessores eorum custoditam), reverendam Nicenam sinodum trccento-rum decern et ocio patrum, saneto špiritu sibi revelante, suseipiens redegit in symbol um. deinde tres aliae sanetae synodi, id est Coiistantinopolitanum centum quinquaginta patrum ... et Elesa-nam primam . , .. sed et Calcedonensem sexcentorum triginta patrum .. ct prout diversarum hereaum damnanda exigehat diversitas, can dem fide m uno eodemque sensu alque špiritu declarantes latius e d i d e r u n t- eos autem quicumque ab eisdem Sanctis patri' bus in memoratis quatluor synodis vel quinlQ,,. diversis vicibus damnati leguntur, me men mque ecclesiam eorundem venerandam auctoritatem patrum sequen tes insol ubili damnation« pro-celimus,,, ad haec vero suscipio et ample c tor et venero definitioneni quam, deo auspice, sancta universalis ac magna sexta synodus quae in regía Constantinopolilana urbe convenit . , .«"
« Liber diurnus, ed. Th. ¥.. tab SICKEL (Vindobunao 1889) sir. 69—70.
« MCH, Epist. Vll 223.
" Liber diurnus, ed, T h. E. a b SICKEL (Vindubouae 1&S9) sir, 70 73.
hngoiijovni Vcftruk.
13
t 80
Da sta pud oznakami za symbolum îidei in za omenjeno veroizpoved v pismih Janeza VIII. res mi il j ena dva različna dokumenta, je posebno jasno iz koordinacije, v kateri ju omenja papež Janez Vili. v pismu »Pasloralis sollicitudinis tut;«:, namenjenem Metodu; p m quo le coram nobis positum sanctç Romans ecclesiç doctri-nam iuxta sanctorum patrum probabilem traditionem sequi debere monuimus et tam s y m b o 1 U m quam r e C t a m I i d e ni a le doccndam et predicandam subdidimus nostrisque apostolicis litleris glorioso principi Spbentopulcho, quas ei asseris fuisse delalas, hoc Ipsum significavimus ,..«'"
6, Sedaj je treba preiskati vprašanje, ali se je Metodova veroizpoved, o kateri papež Janez VIII. v svojih pismih govori, res ohranila.
Pri odgovoru na to vprašanje moram zaradi jasnosti t« kuj pripomniti, da se nam sama listina Metodove veroizpovedi, izdana ob priliki škofovskega posvečenja, ni ohranila. Ohranila pa se nam je osnova (baza), po kateri je bila Metodova veroizpoved sestavljena in ki nam podaja nje točno besedilo; dàr še več. ohranili so se nam for-mularji tudi za dva druga dokumenta, ki jih je moral Metod ob isti priliki po običajni praksi rimske cerkve predložiti sv. stolici,
Liber diurnus Romanorum pontilicum, ki ga je njegov prvi raziskovalec in izdajatelj Luka HOLSTE (t 1661) po vsej pravici označil kot >chiave per intendere le lettere Apostoliche dei pontefici antichi . . . di grandissimo lume a tutto il governo Ecclesiastico di quei tempi tanto nelle eose sacre quanto economiche«,1" nam med številnimi starodavnimi formularji papeške pisarne sporoča (udi formulant: za tri listine, ki jih je moral že izza dobe pred Crefiorijem Velikim dalje vsak novoizbrani škof, ki ga jc ime! papež posvetiti, izdati in izpolniti. Ti dokumenti se zovejo: promissio fidei ep ¡Stopi*, caulio episcopi'i, indiculum episeopi«. Sv. stolica je vedno skrbno pazila, tla so se predložile te listine v kolikor mogoče brezhibni obliki. Kot čuvarji prave vere so papeži zlasti strogo gledali, da je bila pravilno sestavljena promissio iidci episeopi, s katero se je novi škof moral zavezati, da bo oznanja! čisti, pravoverni nauk. Enako važnost so polagali tudi na drugo listino, v kateri se je škof obvezal, da bo čuval cerkveno disciplino, in na tretjo, v kateri je izrazil svojo pokorščino nasproti sv. slolici.
Da so ti formularji, ohranjeni v Liber diurnus, služili za osnovo ludi dokumentom ikofa Metoda, na to nam kaže za promissio fidei episeopi že primerjava oznak škofove veroizpovedi in symbola fidei v pismih papeža Janeza VIII. in v Liber diurnus. Ta dokaz poizkusimo dopolniti s tem, kar nam poročajo zgodovinski viri o rabi zadevnih formul za dobo pred sv. Metodom, in z ugotovitvami zgodovine teksta Libri diurni za dobo sv. Metoda in poslej.
« MG H, Episl. VII 244; cf. up. 25.
Pisino kjrd. Franc. Barbe rini ju, Rim I. sept. 1647, ed, Möns, Achille RATTI v Rendiconli del Reale Istituto Lombarde di scienze e letter« 46 (Pavia 1913) 246.
187
7. — Zgodovinski viri nam sporočajo o več analognih primerih v stari zgodovini, iz katerih se dá jasno razbrati, da je bila praksa, po kateri SO morali školje, ki jih je papež ordiniral, pismeno predložiti sv, stolici zadevne, na osnovi stereotipnih formul sestavljene dokumente, v rimski cerkvi že v dobi pred sv. Metodom stalna in strogo obvezna. Oglejmo si nekaj takih primerov natančneje!
Iz dobe ponlifikala papeža Konstantina (7U8—715) poroča J-iber pontificalis'J" o zadevi ravenskega nadškofa Feliksa, Le-ta, ko ga je papež Konstantin ordiniral, ni hotel izdati stereotipnih listin ( cau-tiones'0 po zgledu svojih prednikov, katerih dokumenti so s*e hranili v arhivu, marveč je opiraje se na svetno gosposko sv. stolici predložil le svojevoljno sestavljeno listino. Ko je papež dejal to listino na grob sv. apostola Petra, je po nekaj dneh listina počrnela, kakor da bi jo bil ogenj sežgal '" Pa še drugit kazen je zadela upornega Feliksa in njegove pristaše. Cesar Justinian je namreč poslal pntricija Theodora z brodovjem, ki je zavzel K aveno, Ošabnega nadškofa in vse upornike pa uklenjeffie v okove in verige odvedel na ladji v Carigrad. Dei aulem indicio et apostolorum principis Petri sententia«, kakor se izraža Libcr pontificalis, je nepokorneže, ki so se uprli apostolski stolici, zadela bridka smrt, nadškofa Feliksa pa so za kazen oslepili in poslali v Pontns v izgnanstvu." Poz.neje je bil Feliks poklican nazaj iz izgnanstva in je skesan, dasi slep, zopet zasedel svoj nadškolovski prestol. Tedaj pa je rad izpolnil običajne listine »indicula et fidei exposiliones« ter tako dosegel odvezo in spravo pri apostolski stolici.'"
Izrazi -secundum priorum suorum sólitas in serinio noluit Eacerc cautioner« in »solila quae ab universis in serinio episeoporum fient indicula et fidei exposiliones nam z vso zaželeno jasnostjo spriču-jejo, da je bil v rimski cerkvi stalen običaj, da so morali vsi školjc, ki jih je papež ordiniral. predložiti sv, stolici na osnovi stereotipnih formul sestavljene dokumente, pa naj se že rove jo 'Caut iones« vobče ali »indicula in 'fidei exposition«»* posebej, Samovoljnost pri sestavi Ich dokumentov smatra avktor poročila o papežu Konstantinu v Libcr pontificalis za dejanje, ki zasluži, da ga zadene čudežna kazen božja, in zdi se, da celo tudi za upor zoper apostolsko atol ico.
O drugem dogodku, iz katerega moremo razbrati, kako veliko važnost so polagali papeži na listine, ki so jih škofje ob svojem po-
19 Citiram izdajo T h, MOMMSENA. Libri pontificalis pars prior v MGH, Gestorum pontiiicum Romanoruiu I (Berolini 1898). Ü papežu Konstantinu glej na str. 222—226.
a* I lic (se. Constantinus) ordinavit Feliccm arehiepiseopum Ravenna-tem, qui secundum prtorum suorum sólitas in seriniu n o -luit faceré caution«t, sed per potential iudicum «posiliti ul ma-luit- Cuius cautio a pontifice in sacralissima confession!! beati Petri apostoli posita pust non mullos dies tetra el quasi igni conhusta reporta est.<¡ O.e.222. " I,¡her pontificalis, ibid.
Hodeni tempore Felix archiepiscopus Ravenna ab exilio reduetus, penitentia motu», licet oculorum lumine privatus, lamen ad proprium rediit thronum: et solita quae ab liniversis in scrinic episeoporum fient indicula et [id ei expositionea et hic confesaui est, sieque recoociliationis promeruit absolu tionem. O. c. 225.
13"
J 88
svečenju izdajali sv, stolici, izvemo iz pisma papeža Gregorija III, (731—14ij elrurskim škofom pod Langobardi, z dne 15. oktolira 740. Papež Gregorij III. spominja vse etrurske škofe, ki so bili pod oblastjo Langobardov, na listino in prisego, s katero so ob Škofovskem po-svečenju obljubili zvestobo in pomoč sv. Petru, ter jih z njegovo avk-toriteto poziva, da gredo s poslancema, ki bosta prinesla papeževo pismo, k langobardskima kraljema Liutprandu in Hilprandu ter ju prosijo, da vrneta sv, prvakoma Petru in Pavlu leto poprej zavzele ■štiri po s t oj ank e.11
Da *se izraz »chirographi et sacramenti vinculum« v Gregorije-vem pismu nanaša prav na dokumente, kakršni so nam ohranjeni v formulah Libri diurni, je še posebno jasno iz okolnosti, da nahajamo v Liber dinrnus, poleg občnega formularja za vse škofe, za lango-bardske škofe še poseben lormular »indicolum episeopi de Lango-bardia«, ki je razen malenkostnih, malone samoposebi umevnih sprememb, popolnoma enak občnemu,34
tz dejstev, da so zadevne listine novoposvečenih škofov v Rimu skrbno hranili v arhivu in se ob potrebi nanje sklicevali, nam postane še posebno umljivo, da so že zelo zgodaj formularje za te listine spre' jeli v zbirko Liber diumiis, Iz pisem papeža Gregorija Velikega moremo sklepati, da so imeli za te dokumente stalne formularje že v dobi pred njim,3'
Iz navedenih zgodovinskih prič je tudi razvidno, da zadevni Irijc formularji v Liber diurnus koinanorum ponlilicum niso bili morda v rabi samo pri posvečevanju škofov suburbikarnih cerkva (v ožjem pomenu), marveč sploh za vse škofe ali nadškofe, ki jih je iz katerega
13 ..Gre^orius omnibus episeopis in Tuscia Lan goba rdorum, Meminit
fraterna sa netit as vestni, tempore ordination!« per chirogra-
ph: et maoramenti vinculum b e a t o Petro principi apo-
stolom m spspondisie, ut in emergen t i bu s utilitatibus sanctae eius
ecclesiae tolia vint)lis ilaboretli ,,, ,euce', dilecli&siiiu iratres, , 11 ni pus accep-
table. ut i us U c y r o g r a p h u iri vtitrum, boni oper i s fruc-
tu m beato Petro a f f e r a t i s. Cuius auctoritate vos hortamur in Do-
mino, ut ad ensdem .. . pruperelis, Ut a Deo inspirât! protect or i bus eorum
b uat i a pTincipibus Pctro et Paul o eadem castra restituante. MGH, Hpist. ill
[Berolini 1892), ed. W. GUNDLACH, 708 in '178, op. 2. CI. MS L S9. 585—5SÛ.
" Liber diurnue, td. T h. E. ab SICKEL (Vindobonae 1889) sir.MVI-
" Glej zlasti pismo Greforija Velikega milanskemu Škofu Konstauciju
(sept. 593): »Dilectissimus filius mous Bonilathui diacunus quae [tam inihi ex
seripto fraternitatis lilac secreto mintiav.il. quod exquisite occasionc pntius
quain inventa 1res s; episcopi a ira lernitatis vestni? commun ione separa-
vtrint, dicentes vos in damnations trium capitulorum consentisse atquc eau-
tionem fecisse. Kl si quid de tribus eapittllis in qliocumque vel verbo vel
scriptu noimnatum est hone f rater ni t as tua ruminiscitur, quamvis de ces»
sor fraternitatis 111 a C Laurentius d i s t r i c t i s fil tu a m cau-
tioner sedi apostolic a c «minit, in qua viri nobilissimi et legi-
timo numéro suhscripseriint. Inter qllos cjjo quuque tunc urbanam praetu-ram gerens pariter subscripsi, quia postquam talis scissura pro nulla re fact« est iustum fuil, ut sede s a p o s L o I i c a cur a m gcrerel quatcnus n n i I a l e m in universalis ecclesiae sacerdn-titm mentibns per omnia custodirut. AiGll, Ëpist. I {Berulim
18911, ed. P, EWALD. 233¡4. Prim. V zbirki pisem Gregorija Velikega tudi pismo nekega škofa ffebr. 602). ki se ie odpovedal hereziji ill vrnil k edinosti rimske cerkve. MG1Î, lipist. H (Berolini 1899). ed. L. M, HARTMANN. 353 4
189
koli razloga moral papež posvetiti.1"' Da je sv. Metoda ordiniral za škofa papež Hadrijan 11,, smo že videli."
8, — Zgoraj omenjeni zgledi ra rabo zadevnih formul Libri diurni v stari zgodovini so nas privedli v razdaljo dobrega stoletja do časa sv. Metoda, Treba pa je rešiti še vprašanje, ali so bile formule Libri diurni v rabi tudi v času, ko je bil sv, Metod posvečen za škofa, in če so bile res v rabi, ali so nam ohranjene tudi v obliki, v kateri so služile za osnovo Metodovim listinam.
Glede na prvo vprašanje ugotavlja literarna zgodovina'1"1 na splošno, da je ie pred letom 900. jela slovstvena izobrazba v pape&ki kurlji pešati, o čemer čujemo česlo pritožbe tudi v dobi Gregorija VIL Cim manj so bili notarji papeške pisarne usposobljeni za izvrševanje svojih poslov, s tem večjo skrbjo in marljivostjo so posnemali predložene formule. V starejši dobi se je ves slovniški in pisarniški pouk vršil na ta načinT da SO se novinci besed in raznih formularjev na pamet učili. Izobraženim notarjem pri sestavljanju listin ni bilo treba vedno gledati učne knjige za novince, marveč so po spominu znali rabili običajne uradne izraze. V poznejši dobi pa je zaradi propada izobrazbe Liber diurnus, kl je bil prvotno le učbenik, spisan za šolsko uporabo, postal pravi pisarniški priročnik. Zato se pogostokrat listine iz 10, in 11. stoletja (do papeža Gregorija VII.] dosti tesneje naslanjajo na besedilo formularjev kakor poprej. Zaradi pogostne in dolgotrajne rabe je Liber diurnus dobival vedno večjo veljavo, ki je preprečila, da bi se bil pozneje dosti Spreminjal ali večal.
Na obe zgoraj stavljeni vprašanji pa nam podrobneje odgovarja Zgodovina teksta/"1
J" Primeri opombo d h cap. m, lit. VI, v izdaji J. GARNIERJA, S. J., Liber diurnus Romanorum ponliiicum, ponatisnjeni pri Migneu: >E pis cop i. Non quarumcumqne regionum, sed ¡Harum, quarum «piseopi sedis aposlo-licae ordinatiuni subesseut: suberant vero, qui nulli allen Mctropolilae subjacebanl, cuius mod i La lini, BrutiE, Lucani, ApuK Sieuli, ete MSI. 105, 64 Iz te opombe in uporabe d h cap. Ill, tit. Vil (»Hoc praeceplum diši impositum fuissc Episcopis, qui sedis Apostoiicae ordinationi subjacebant, id est, qui a summo Pontifice ordinarj debebant: debebanl vero qui eub-urbicarlis Ecdesiis praecrant. Suburbfoana» intclligo Rufftiti more; ntilli enim tuilc lemporis Priirtaleö, praetor Humanuni Antistitem, Ecclesiarum cjusmudi Praesulibus praeerant'. M5L 105, 70) razberemo, da iimeva J, GARNIER izraz »SUbmbEc&rius« po zgledu RuTinovem v iiršem pomenu, — Cf. T h. von S1CKEL, Prolegomena zum Liber diurnus, I (Sitzungsberichte der Akademie der Wiss. Philos.-hist. Kl. 117. 7 |Wien 1388|} 61—65 ter njegovo Praefatio v izdaji Liber diurnus Romanorum pontificum ex unico codice Vaticano (Viitdobonae 1899) str, XIX- XX, w Glej op. 22.
Jh Cf. Th. E. ab SICKEL, Liber diurmis (Vindobonae 1889), Praelatio, str. XLV1—XLVI1L
Glej iz obširnega slovstva zlasti; T h, von SICKEL, Prolegomena zum Liber diurnus, I (Sitzungsberichte der k. Akademie der Wissenschaften, Phi I os.-h ¡.s t. Kl.. 117, 7 |Wien 1888]]. II (117, 13 1188913:
II Codice Ambrosiano del Lihcr diurnus Rnmanorum Ponliiieuni. Publicalo auspice il nuovo arcivescovo di Milano Card. Achill e RATTI per ciira dei Dottori L. GRAMATICA e G. G ALBE ATI (Analecta Ambrosiana, 7 ] Milano-Roma 1921|): Introdu/.ione;
190
Rokopisno tradicijo Libri dimni v celoti so nam sporočili trije kodeksi: Vatieanus, Claromontanus in Ambrosianus.
Kodeks V a t i c a n it s, ki se brani danes v Vatikanskem arhivu, je bil po mnenju T h, S1CKELA pisan okoli 1.800. izdajatelji »New Paleographical Society:;10 so se sicer odločili za domnevo, da je bil vatikanski rokopis pisan v drugi polovici 9. stoletja. Toda mnenje, ki sLavi ta rokopis, če že ne na konec 8. stoletja, pa vsaj na začetek 9., se zdi posebej iz paleografskih razlogov L. GRAMATICU in G. GALÜIATIJU krepkeje podprto."
Rokopis je sredi 17. stoletja odkril prefekt Vatikanske knjižnice konvertit (bivši protestant) Luka HOLSTE (Holslenius) v Biblio-theca Sessoriana, to je v knjižnici cislerciianskega samostana Santa Croce di Gerusalcmme v Rimu. HOLSTE je tudi prvi priredil izdajo, ki pa je ni mogel sam spraviti na svetlo, ker je prej umrl,0 V Vatikan je prišel ta kodeks bržčas v burnih zadnjih letih 18, stoletja, V posest knjižnice samostana Santa CrOce di Gerusalcmmu pa je prišel rokopis v dobi opata Hilsriona Rancatija skoraj gotovo iz samostana sv. Silvestra v Nonantoli. V bližini tega samostana sv. Silvestra je umrl papež Hadrian III. (avg. 885), kakor nam poročajo Annalcs Fulden-ses; papeža Hadrian a lil, so v samostanu sv, Silvestra v Nonantoli tudi pokopali. V nekem nonantolskem rokopisu U II, stoletja, ki vsebuje dva življenjepisa Hadrians 1. (ki se je zdel «¡amostancem ime-ttitnejši, pa so zato rajši papeža Hadrians III. zamenjali zanj), nahajamo v prvem življenjepisu, ki je sestavljen po večini iz raznih dokumentov, kar cele štiri lormule iz Liber diuruus, ki zadevajo pa-
Muns- Ac.hille RATTI, La tine d'una leggenda ed altre apigolature inIorno al Liber diurnns Romanorum pontiticum [Rendiconti del Reale tsti-lulo Lombard o di scienze t,- letter« <1h [P.ivia t'ilJj 238- 252J;
W i 1 h e 1 tn M. PEl'J'ü, S, J„ Liber diurnus. Beiträge zur Kenntnis der ältesten pgp it lichen Kanzlei vor Gregor dem Großen. i. Überlieferung des Knnzleihuches und sein Vurgrejiurianischer Ursprung (Sitzungsberichte der k. Akademie der Wissenschaften, Philos.-hist, Kl. 185. i |Wiuii 19181).
Prim, Ludi II. LECLERCQ, O. 8. B,. Liber diurrtus Komangrmn pontili-cum, v Dictionnnire d'arehöologie chrčtienne et de liturgie, 9, 1 [Paril 1910), zlasti cul. 270—301 in 313—331;
C. SILVA-TAROUCA, S-j., La storia di un libra. A propositi dell'edi-ziune Ambrosiaua del «Liber diurnus- (La Civiltä cattolica, 73, 3|Roma 1922| 409—420)
New P. S„ Series lt. Pars l (1913). LIEBAERT, kakor se zdi. se v paleojjraiskem članku na tab. 1J omenjene New P, S, oklepa hipoteze MA-BILLONA in PITRA*. ki se pri določanju starosti Vatikanskega Kodeksa bolj nagibata k drugi polovici 9, stoletja.
41 Analecta Amhrnsi.ma 7, Intrudu/.ioile, i;lr. 43- 45, Mnenja Sickelo-vega sta ludi J, GlGKGl, Storia esterna det Codice Vatlcano del Diuruus Romanorum Ponlificum (Arcliivio deda Sutieta Runlana di Sluria patria roman« 11 |Roma 1S88| 631 si, Ler paleograf V. FEI JERICI v Archivfo Pa-leografico i ta liano, 190S. lase. 29, lav. 37 39. Prim. H. STElKACKER, Zum Liber diuruniibi und zur Frage nach dem Ursprung der Friihniinuskel (Miscellanea Fr, Ehrle IV IRcima 1924] 165—175],
« Legendo, da ie Holste ta rokopis ukradel eistercijnnskenui opatu Hilarionu Rancatiju in da je njegovo izdajo zaplenila cerkvena oblast, so za zmeraj razpršila llolslejeva pisma kardinalu Franc, Barberiniju, ki jih je našel in priobčil v že omenjenem članku "La fine d una leggenda , ,msgr Ah i I RATTf.
191
peževo izvolitev in ordinacijo; »decretum<, »indlculum« in 2 veroizpovedi. Izvestno je, da je imel kompilator tega življenjepisa v 10. ali 11. stoletju pred seboj neki Liber diurnus, iz katerega je zadevne dokumente kratko in malo prepisal. Primerjava teb dokumentov z ohranjenimi rokopisi Libri diurni kaže, da mu je služil za podlago rokopis z inačicami, ki so najbližje inačicam vatikanskega rokopisa, če ne bržčas kodeks Vaticanus sam, Kakor se zdi, je prišel Vaticanus v posest nonantolskega samostana ob smrti papeža Ha-dnana lil. naravnost iz zasebne papeževe knjižnice. Nekateri ohranjeni akti papeža Hadrians Iii. nam jasno pričajo, da je on rabil formule Libri diurni po vatikanskem rokopisu.4:1
Mojstrsko, najboljšo izdajo Libri diurni po vatikanskem rokopisu je priredil Th. E. ab SICKEL."
9.	— Kodeks Clnromontanus, ki se je nekoč branil v knjižnici znamenitega jezuitskega kolegija v Clermontu V Parizu, se zdi, da je danes za vedno izgubljen. V drugi polovici 18. stoletja so ga bili po izgonu jezuitov prodali na dražbi Holandcu Gerardn Meermanu za 15.000 liver, potem pa je izginila za rokopisom vsaka sled. Ohranil se je le njegov prepis v izdaji J, GARN1ERJA, S, J.*1
izgubljeni rokopis je moral biti, kakor sodi T h, SICKEL10, mlajši od vatikanskega (nekateri deii so bili morda pisani Se za Leona Jli.L Dom CLÉMENT, O.S.B.« je menil, da je bil rokopis pisan v 9. stoletju: >Codex menibranaceus in quarto complectens folia XXX, saeculo IX. exaratus et in fine mutilus.« J. GARNIER sain je pripisoval rokopis 8. stoletju, LABBEUS pa 10. stoletju,
Zal, da ni J. GARNIER v svoji izdaji podal točno niti pravopisa niti slovniških ublik rokopisa, marveč je rokopis celo v sintaktičnem pogledu prikrojil po svoje. Zato je Gamicrjeva izdaja za filologa neporabna, V vsebinskem pogledu pa se dajo značilne posebnosti izgubljenega rokopisa iz Garnierjeve izdaje kljub omenjenim spremembam še dosti dobro spoznati,
10.	— Kodeks A m b r o s i a n u s , ki ga dunes hrani Bibliotcca Ambrosiana v Milanu, je med tremi zgoraj navedenimi rokopisi bržkone najmlajši. Po sestavi in zapovrstnem redu Formularjev pripada Ambrosianus oni redakciji, iz katere je izšel tudi Claromon-tanus, dà, ta rokopis je najboljši predstavitelj te redakcije v spopol-iijeni obliki. Njegov postanek stavijo znanstveniki po večini v drugo
13 Glei T h. v, SICKEL. Diu Vila Hadrian! Nonantulana und die Diurnus-Handschrift V [Neues Archiv der Gesellschaft für altdeutsche Geschichte 18 (1893] 107 sL)j H. Leçlcrrq, o. ç. eol.318 322,
11 Liber diurnus Romanorum pontiiieum ex unico endice Vaticano, Vindobonae 1883™ l.ihçr diurnus Romanoruin pontificum, ex antlqu Istima cudice manuscripts nunc pri Diu m in lutein editus opera et studio J. Garn eri i , S. J., qui notas dissertât i oneique addidil (Parisiis 168(1). Ponatisnjena je la izdaja obenem i dopulnili in opazkami Mabillonovimi v MSL 105. 9 16S, ** Prolegomena zum Liber diurnus, Ii, iS $1.; 35—38; si,
Catalogue manuseriptorum codicum collegii Claromontflfli, quem excepit Catalogue manuterLptonim domus prnfesae Purisiensis (Parisiis )764|; cit, Th El, ab Sickel, Libet diurnus [Vindobunae IB89), Praefatio. itr. XIV
192
polovico 9- stoletja* A. CliRlANI4" je pripisoval tip minuskule tega rokopisa, ki sicer sliči v omogočeni pisavi vatikanskega, le da je večji in jasnejši, drugi polovici 9, stoletja. A. RATH se je izrekel za 9. stoletje, enako O. SEEBASS."" Harry BRESSLAU™ pripušča sicer isti datum, vendar se nagiba bolj k drugi polovici 9. stoletja, ne da bi izključil pri tem možnost, da je rokopis nastal šele v začetku 10- stoletja, E. A, LOWE,11 profesor paleografije v Oxfordn, je opiraje se izključno ua paleografske posebnosti rokopisa izrazil mnenje, da spada ambrozijanski kodeks v dobo med koncem 9. in začetkom 10. stoletja, nagibajoč se vendar bolj h koncu 9. stoletja.
Glede provenience ambrnzijanskega kodeksa isti E. A. LOWE z vso opreznostjo izraža domnevo, da je bi! rokopis pisan ali v Rimu ali v severni Italiji, morda v Bobbin, ker očituje neke francoske posebnosti v pisavi, ki ga približujejo soli v Toursu. Velika podobnost pisave z vatikanskim kodeksom pa govori za to, da je bržčas tudi ambrozijanski kodeks izšel iz kakega »scriptorium' v Rimu. !/.vestno pa je dejstvo, da je bil ta rokopis že od 10. alt 11. stoletja dalje v posesti samostana v Bobbio. V nekem katalogu iz 10, stoletja namreč, ki ga je izdal MURAT0R1, nahajamo seznam rokopisov v Bohbio in med temi rokopisi se omenja tudi; »Diumum Sancli Gregorii liber.« Ambrozijanski rokopis sam je bil že v 9. ali 10. stoletju okrnjen in ker niso več vedeli za njegov naslov, so napisali nanj: Liber saneti Columbani de Bobhio-4 L. 1606 je rokopis iz Bobbia prišel v novoustanovljeno anibrozijansko knjižnico v Milanu. Ko je T h. SIC K EL izdal Liber diumus Romanorum pontilicum ex unico (sic) eodice VaticanO, je učeni Vodja Ambrozijanske knjižnice A, CERIAN1 Opozoril znanstveni svet tudi na ambrozijanski rokopis.
Kritično izdajo ambrozijanskega rokopisa je dolga leta skrbno pripravljal Cerianijev naslednik msgr. A. RATTJ, pa mu ni bilo dano samemu dovršiti započeto delo, ker mu je božja Previdnost med tem določila drugo poslanstvo."'3 L. 1921. je izšel ambrozijanski kodeks v faksimilirani izdaji obenem s prepisom in temeljitim uvodom, pri kateri izdaji sta prireditelja i.. GRAMATICA in G, GAL-BiATI uporabila tudi delo A KATTIJA.
Iz zgodovine rokopisov Libri diurni smemo posneti precej splošno sprejete zaključke, da predstavljajo Vaticanus, Claromon-tanus in Ambrosianus tri zaporedne razvojne laze. Najstarejši rokopis je vatikanski,, pisan okoli L 800. ClarOmOntnnus je mlajši in
M Notizia di un .íntico manuScrilto aillbrosiano del ,Libur diurnun Romanorum Puntificuni' (Rendiconti del Reale Istüuto Lombardo, ser. 11, vol. 22 118901 367).
Handschriften von Bobbio in der Vatikanischen und Ainbrosianischen Bibliothek. Ii (Centratblatt für Bibliothekwesen 13 |IS96j 74 st.]. su Handbuch der Urkundenlehre IL 1= (1915) 241.
Cf, Analecla Am b rubiana 7, str.42. s= 'Colui. che tanti studi e fatiche aveva consécralo alt'edirione de) eodice Ambrusianu del Formulario du^li autichi Papi, dalla Providenza nun era destínalo a publicare le formóle del le Leltere Apostoliche, hensl a dettare colali letlere egli slesso, come succejisore di quei medesimi R.ipi, (C. S i 1 V n - T a r o u C a . J,. o. 0, 4Q9.|
193
spada v prvo polovico 9. stoletja, Ambrosianus, najboljši predstavnik popolne rcdakcije, pa je nastal ob koncu 9. ali v začetku 10. stoletja.
Zgodovina teb rokopisov nam dovolj jasno spričuje, da je bil Liber diurnus prav v dobi, ko je bil sv. Metod posveten v škofa, zelo v rabi. Zgodovina teksta pa nant tudi kaže, da je bila oblika formularjev, ki so služili kot osnova Metodovim dokumentom, bistveno enaka obliki, sporočeni v navedenih treh rokopisih. Zadevni formularji se namreč v navedenih treh rokopisih med seboj razlikujejo le v nebistvenih stvareh.
11.	-— Samostojen tip tekstu Libri diurni Romanorum pontifi-cum predstavljajo njegovi iragmenLt v kanonski zbirki kardinala Deusdedit iz konca 11. stoletja.
Spremembe na formulah, ki nam jih je ohranila kolekcija kardinala Dcusdcdit, kažejo na to, da se je vršil razvoj formularjev v 10. in ti, stoletju polagoma dalje, da so se torej formularji Libri diurni tudi po 9. stoletju rabili. Posebej velja ta ugotovitev glede formul raznih veroizpovedi,*1 med 'njimi tudi znane veroizpovedi, ki jo je moral predložiti vsak novoizbrani škof, ki ga je imel papež posvetiti, Formular promissio fidei episeopi , kakor ga nam sporočajo rokopisi Vaticanus, Claromontanus in Ambrosianus, govori samo o prvih šest vesoljnih cerkvenih zborih. Enako veroizpoved za novoizvoljenega papeža (»indiculum pontiEicis^), Kolekcija kardinala Deusdedit" pa navaja obe formuli že v obliki, ki govori O sedem vesoljnih cerkvenih zborih: *>saneta quoque Vil universalia concilia immutilata Servare . ,. Sancta quoque Vil universalia concilia, idest Nicenum, Constautinopolitanum, Ephesinum primutn, Chaleedonense, V, quoque et VI, item Constantinopolilanuin et VII. item Nicenum usque ad unum apiccm inmutilata servare.....
Ker govori tudi papež Janez. VlfL, kakor smo zgoraj videli,'' v zvezi s formulo »promissio fidei episeopi« v Liber diurnus le o šest vesoljnih cerkvenih zborih, je zaključek, da so se rabili ob času škofovskega posvečenja sv. Metoda zadevni formularji Libri diurni v bislveno enaki obliki, kakor nam je sporočena v rokopisih Vatic., Claromont- in Ambros,, znova potrjen.
12.	— Zaradi velike važnosti, ki jo imata zlasti promissio lidei episeopi in iindiculum episeopi*. za poznavanje Metodovega učenja ter umevanje Metodovega razmerja do apostolske stolice, in za lažjo kontrolo naj sledi kot sklep gornjim izvajanjem besedilo obeh formul v obliki, ki so nam jo sporočili rokopisi Libri diurni iionia-norum ponlificum V ( Vaticanus}, C (== Claromontanus) in A ( Ambrosianus}. Tekst navajam nad črto v celoti iz vatikanskega kodeksa po T h, E. S1CKELU, v variantnem aparalu pod črto pa dostavljam inačice iz izdaje G i J. CAKNIERJA) za Claromontanus ter iz faksimilirane izdaje L. URAMATICA in G. GALBIA-TUA za Ambrosianus.
m Cf, W. M, PEITZ, S. J., o. c. 119 si,
" C (filed io canon um, cd, V. WOLF v. CtI.ANVF.LL. sir, 233—239.
11 Op. 25.
194
PR0MISS10 FIDEI EPISCOPI/
In nomine diiminí c I c c I c r 1, PromUtO1 ill'3 efio- tal*" epiíeepus sanctae ecclesiae ¡II" vobii5 domino meo sanctissimo et Ur beatissímo ¡II' SdtHim o' pontifici sen universal! pape et per vos sanctae veatre catholicae ecclesiae et a posto líese sedis'' devota mentís integrilale et pura conscientía" oportet proposito, quae' pro Firmamento sive rectiludine catbolicae Fidei et orthodoxf; religión!* conveniunt', me proíiterí. et ideo prowitlo atque spondeo vobis luí1" su)>r-t¡" beatissimo domino meo papau et per vos beato Pctro printipi apo:-tuloruni ciusquc sanctae ecclesiae illam fidum teñera predicare atque defenderé quam ab apostolis tradilaini llabemus el11 successores eorum custnditam, reverenda m,!l Kicenam" sinodlim" trecen-torum dccem et octo patTum. sancto spiritu sibi revelante, «uscipiens re* degil1'1 in symholum. deinde tres aliae «ancla« sy nodil4, id est Constanli-nopolitunamu centum qnlnquajinta patrum sub pía« memoria« Theodosio seniure principe lacla et EFesanam"1 primam1" cui beatq memoria« pape1, Celeftimis'"1 apostollcaa sedis pontifex et bealus Cyrillus Alexandrim» upíacopus presedemnt. sed et Calcedonenaem1' sexcentorum treinta patrum quae sub piae memonae Marciano ímperalorc convenit estique sanctae recordalionis papa Leu per legatos silos vicaríosque presedit, et-n prout diversarum beresum damnanda exi)Jebnt diversitas, eandem fidem uno eodemque sciisii atque spiritu declarantes latius edidernnt eos autem quicuinqtte ab eisdem sanctis patribus in rnemorntis quattuor synodis vel quinte" sub pie memoríae Iustiniano coníecte-'-1 díversis*1' vicibus damnatí le£nntur. me-1' meamque34 ecclesiam-4 eorundem venerandani auetoritatem patrum" sequenteS insolubili damnatione procellimaí, nec non *t omnes quos beate recordationis íiomane5" urbii peni tilicos prppler diversos errores vel bereses-r damnaverunt, duunámus. illud etiam, spirilab-11 suFíragante gratui, profiteiuur, nos sanctae el bes te54 recordationis Le orí t apostolice sedis anLislitÍ5 tpistiilüin*"^ ad Flaviamim CunsLanlínopolilanum episcopuni datam qui™ et tomus nppellatur, sed el omnes eius epístolas de (idei firmitale pre5¡criptas;" per omnia et in ómnibus inviolobilíter cuslodire el semper libere sicul predic.it is predicare, in quibua inter celera evidentis-aime continelur, unum eundemque deum dortiinum el salvatorem nostrwn lesum Chrislum íilium dei eundemque hominis iilinm ex duabus el in duabus naturis, hoc est divínam3- et humanam-™, in uuam persunam atque subslantiam3* concurre ni i bus et in stia proprietate dilFerentiaque manen-libus, cité predicanda.™ non in duas personas atque in dúos Jíllilus1" partítum sed, ut diclum est, unum eundemque íillum dei deum el dominum nostrum lesum Christum, quem credimus in üterum17 virginis sanctae Mariae genelricis suae de eadem sancta semper virgine Matia sumpsisse verán) carnem animatam anima rationalj ac sibi unisse, et ila ex útero dei9" vir-¿inis1"1 rienetricis''^ Mariae nalum eundem deum verbum:lí carne, eundeni passum carne, cnjcífíxurn1", mortuum carne, resurrexisse eundem11 secun-dum carnem. ascendisíe Idem11 in,:! oelis4: in11 eadem" carne1-, unde num-quam divinilale discessil, el ila in eadem carne venturum indicare vivos el moríaos, et sic semper in eadem carne venturum'1, et quamvis ad orlhodoxe fidei sinceritatcm abunde superius dicta suFlicianl, tamen quia lioc a'* nobia4* specialiter11 proíitendum, sicuí condccet, votuistis, detes-1 anuir etiam eos et abhonimaniur atque dnmnanius quicumque in domino deo et salvatore nostro Fesu Chrisfo ante adunationem duas naturas et posl adunationeui unaui delirando4"' dicere vel credere presumpserunt presu-munl" aíque1" presumpserint4". proíitemUr etiam cuneta decreta ponti-(icum apostolice sedis, id est sanctae recurdaliouis SeV«rÜÚ, loli,milis, Theodori atque Martini, custodiro quae'7 adveTsus novas quesliones'" in urbe regia exorte111 sunt41\ et per,l> proprias7'11 doctrinas7'" cunda zizaniorum Sean da la amputasse noscuntur, proiitentes iuxta duarum nalurarum modum'"1
195
■ tít11- et duas naturales volúntales*3 atqu*'3 duas^ naturales" operationes; ct queque1* dsmnaverunt, sub ana the male damnamua, queque susceperurtt, suecipimus et tola (idei integritale veneraiuus.^ ad liaec vero su&cipio et amplector el venero™ definitioncm quam. dco auspice* Sancta universalis ac magna sexta synodus quae ¡n rcgias,1¡' Constantinopolilana7"11^ urbe7'"11 convenií, in1' qua17 ct17 apustoliciie sedis;" legallis domni7'* A^sat¡lOI^i5M, pape;'" presidere™ manifestum est, qui60 flt per decreto"1 Cliristiuuissiuii ac piissiini el a deq coronati Constantini inagni principis cougTejjatit est, et queque"* s usee permit, sugoiplfflaa et quo¡¡ vel quae abiecerutil, nbicimtw similiter et quos anaUieniatixavcrunt atque®11 damnaverunt, anathema liza-cnus ac da ni namus. prnfitemur etiam numqunm nos illiquid nnvi quod dimítala!" eontra catholicam Fidem et orthndcxam relitfioncm esse damerit, suscepturos. in(erD;l ea"1 prnniitto numquam me"" parroehia"1 ant iura niter in i cuiuscumqne ecclesine ¡sertinentia sub0" iura1"1 it" dicione"8 epi-& copa tus mei pertinere11". et ut nostrae fidei vestro apostolatui sancUeque'* calholicae edesie"1 irttejjritas ac puritas monstraretur, presentís proEessio-nis7:l nostra« paginam per Ilium notarlum scribendam dlctavimus et in" sacro scrinio71 sanctae apostolicae sedis bealiULdini" vestri eon I radiums. — SUBSCRIPTION EPISCOPl. Ill' indigtius episcopus sandae etclesiae
ill huic promissiuni sponsiouique orthodoxae (idei Fideliter a me facta" ct77 omnia rclcgens quae supcrius tenentur7* consenticns7" subscrtpsi.
SUBSCRIPITO"" SACEHDOTUM E1USDEM ECCLESI^. Ill" talis" mdignus
presbifer smictae ecdesiae"1- ill "s liuio pmmissioni sponsionique orthodoxae fidei facta1*3 ab ill sanctissimoM episenpn meo advs omnia quae superius proiessa sunt relegens consentí« nsque subscripsi.
* V. LXXlll. f. 51'—55'. — C.LXXV1II. f— Gam. 111. tit. 6.1 — A.LXII. f. 93'—99,
1 Promittc <mi- I -ill ego tal'| ego ill1 (1A a vobis íjíp¡.í>\I * sum-mu out. I ■'■ sed i C " conscientiaj add: ut oportet ' quae| ea quae G * religinnis (,' *adveniunt I lDcui lupra) es V, «anotiísimo el l¡ 11 et] add-quam per f,' 11 veneranda Nicaena synudus G '^redigit .1 ^sy'nodi I ,s CnnstaTitinopolitana C 111 Ephesina prima (■, Ephesenam priman) _ J 17 papa (.' Caelestinus f Chakedonensis G, Calchedonensem ! et nm. G quinta G, quinqué I coníeeta G ,;li» (eruto in) diversis i i4 ego meaque ecclesia G -"■ patriim auctoritatem G ru Komanae ) haereses 1 spetliill .1 311beatae I 50:1 epistulam curr. ex cpistolam I a,t quae (• :rl perscriplas G	divinain V, divina G " humana (•' " subsistentiam
fi' ,[ pre die and u m G 1,1 filos }', filios I aTuter(i f, ;IH vir|Jinis del genitricis G ™ verum G 411 crucifixum] n<l(l. et G H eundem] cum Í,' cmidem in eadem in cáelos G " mansurum G " specialiter a nobis G delirando (u, delynis c/ delirum in form. I' l.\\\l\ ) xcrijfsi! Sivkei cum (■'. deliberando I' I 1,1 presuniunt atque presumpserint otti, Cr ,T quae] qui G ^ quaestiones G exorte sunt] exortas G 6,1 pro propria doctrina (,' 111 motum ;,= i>ita ( volúntales alque duas naturales nm. G ^ queque] quaecumque G ve-neramur Í-' veneror G s|,il regiam ConsLantinopulitanam urbem a' in qua el] et in qua G 5,1 sedis duinii i AjJathonis legatos 7,11 preside re rorr. in. />r, i'.v prcr. . I" <m qui] quae G ,LI decretutn f.' .1 ía queque] quaecumque G flA atque] í?t f " dumtaxat tmt.G ""inter ea] praeterea f,' ""niel meac A pnrroehia] parocKíam G. parrochiae .1 ""sub iurisdietione f- ™ portiaere] usurpare G J :" sanetaeque) üíid. eius G Ccl^; -irifirr liiuam ¡"hi. m. alt. I 71 promissionis G in om, G "sctiiinio I " bealitudinis et subseriptio f,' "facta etj factac («ni. el] G continentur G "" consentiensque G et subseriptio G K1 talis| om. tí *- ecclesiae fll'l'U' add.m.pr.}' 7,1 factao G ** sflnetissinxo] sess I -11 ad ííííj. G.
196
IND1CULUM EPISCOPI,'
In nomine do mini, imper&nte1 el cetera, — Promitlo ego ill" epi-scopus sanctae- ecclesiae ill vobis beato Petro apostolorum principi vioa-riut|v,c hi«j beat ultimo papac domno ill' successoribusque eius per patrem (it (ilium et spiritual suiclmn, trinitatem inseparabilem el hoc sacratissimum corpus tuum, me coincm fidem el puritutcm sanotae fidei catholicae exhi-bore et [in)J uniLitem^ diudem fidei, deu Operant«, persistere in qua omnis Christianorum salus esse sine' dubio* conprobatur, et nullo'1 niodo contra unitalem communis ei universalis ecclcsiac suadenti quippiam" coti-sentire, sed nt dixi, iidem et puritntem meam ntque7 concursum' tibi' liti-litatibusquae? eceiesi; tuq cui a domino Hen polcstas liiiandi solvendique data estH, el predicto vicario tuo nlque successoribus eius per omnia exibcre. promittens" pariter quia"1. si quid contra rempublicam vel pitssi-rmim principem nostrum quodiibet" agi cognovero, mininie con&entire, sed in quantum virtus »uflrajjav«rlt, obviare et vicario luo domino meo epo-stolico modis quibus poluero nuntbbo13 et id agere facerevel1*, quateuus fidem meam in omnibus sincerissimam exhibvam. quudsi, quod abiit, contra huius pro mission is meae seriem aliquod" (score quodiibet1'' modo seu ingenio vel occasions tempLavero1", reus inveiliar in aeterno iudicio ct17 ullionem Annani^1" et Saphirc incurram, qui etiam tibi bcalo Petro (de)" rebus" propriis fraud em iacere et falsum dicere presumpserunt. hoe autem indiculum sacramenti ego ill' episeopws manu propria subscripsi atque positum"" supra1'" sacratissimum corpus tuum*1, sicut superius legitur, deo lestc ct iudicc. prestiti sacramentum quod el scrvare promitlo.
'V.I.XXV. f, 59-60'. - C.LXXX. (— Gam. III. tit. 8«.| — A. LXiV. f. 104'—106'.
1 imp I' " seed errare ill oidelur script oris Iout. (7 A ' (in) unit a tern. utl iegilur in formula sequentl indiculum c pisco pi de Lango-Iwdin -. icripsit Sickt'i, in unltatL- (!, in unilatem .1 * sine dubio om, O
nullo corr. m . pr. ex mil in V ® cuipiam (i 1 atque c. t. utilitatibusquae] quae Ci "est OKI.p * promitlo 0 1,1 quod G 11 a quulibet G, quolibet A 13 nuntiare (i 13 vel latere (>' 11 aliquid G quolibet (7 A lentavero (! 17 etj vcl G, Mil. . I H Annaniel ni COrr. in, pr. e.v m I J0 [del rebus. Il/i legittir in formula xet/iienii, xcripnii Sickvl cum Ci, de om. V 70 posui super f,' 51 tuuni| ndil. ac G.
197
Praktični del.
POSTOPN1K ZA NIČNOSTNE ZAKONSKE PRAVDE.
[Nadaljevanje.)
II. del.
9.	V prvem delu smo si ogledali vire lormalnega zakonskega prava. Končali smo z instrukcijo kongregacije za zakramente z dne 15. avgusta 1936. Ta instrukcija, ki velja za škofijska sodišča, vsebuje obširen poslopnik v 16 naslovih in z 240 členov. Splošni značaj lega postopnika, ki se imenuje normae ( pravilnik).11 smo že oertali. Sedaj si oglejmo v kratkem pregledu vsebino določb v tem pravilniku. Pri tem se držimo naslovov (tituli), kakor sov pravilniku""
Pregled postopka.
Zaradi lažjega pregleda pa si najprej shematično očrtajmo celotni postopek; posamezni akti si slede takole:'*"
1, Stranka vloži obtožnico [exhibitio libelli litis introduetorii)
(Čl. 55 pr. in lisi.).
Z, Oficial priskrbi dokaze o identiteti tožitelja (instructio de
identitate aetoris) (čl, 58 pr.).
3.	Skol ali oficial določi sodni senat (designatio iudicuml
(čl. 14 pr.).
4.	Senat sprejme tožbo, ko preizkusi obložnico in ugotovi svojo
pristojnost {admissio libelli) (čl. 61 pr. in nsl.),
5.	Konstituiranje sodnega senata (constitutio senatus) (čl. 22
pr. in nsl,).
6.	Stranki se pozoveta k ugotovitvi pravdnega spora (citatio
partium) (čl. 74 pr. in nsl.).
7.	Ugotovitev pravdnega spora (iitis contestatio) (čl, 87 pr.
in nsl.).
8.	Zaslišanje strank (intcrrogalio partium) [čl, 110 pr. in nsl,).
Predlaganje prič (inductio testium) (čl. 123 pr_ in nsl ).
10.	Izmenjava imen prič (notificalio leslium) (čl. 126 pr.).
11.	Priče se pozovejo (citatio testiumj (čl. 127 pr.).
12.	Priče se zaslišijo (interiogatio lestium) fčl, 128 pr. in n.sl.).
a* Pravilnik citiram s pr,: articuli i il*» Za razlago prim, Bif aitdi jeve opomba k posameznim ilenoni, priobčene v Apollinaris 1936. 521 585; Ciprotti, Le nuove norme per i proeflssi di nulliU di matrilttonia presso i tribuna]i dioeceiaiti, Kitu, Ras&egna di morale e diritt» 1937; K o en iger, Die Eheprozessoidnung ftir die □ iozesangerichte. Tekst mil Obersetzunj u. Erlaulerungen [Kantin. Studien hrgg- von dr, Albert M. Koeniger, Bd. 11) Bonn 1937; Belit, Zbirka ka-honskili propisa o braku 1937; Trlebs, kose Blalter zum kanonlschcn Proze 11, Theologiteh-praktisehc Quartalichrift 1936, 691 709; 1917 p 8-i. Prim. tudi Roberti. De prueessibtts, 2 vol- 1926; W e r n z - V i d a 1. De proccRsibus 192S: C urina [d i, Priručnik parbenog poMupnika kod crkvenih ženidbeniti sudova 1930.
Prim. Ha rili g, Der kirchliche Elieprozell 1929, 3 4
198
13.	Izvedenci se določijo (designafto peritorum) |čl. HI pr.),
14.	Zaprisega izvedenccv (iusiurandum peritorum) (čl. 146 pr.J.
15.	Zaslišanje izveden^uv (interrogatio peritorum] (čl. 152 pr.).
16.	Prlsežni pomočniki (testes septimac manus) se predluže,
pozo ve jo in zaslišijo (čl. 137 pr.).
17.	Dokaz z listinami [probatio per instrumenta] (čl. 155—lfi9 pr.).
lfl. Strankama se sporoče izpovedi prič (testlmonlorum evulga-
tio] (čl, 134 pr.).
19.	Spisi se objavijo [processus publicatio) (čl, 175—Î76 pr),
20.	Postopek se zaključi (conclusio in causa] (čl. 177—17S pr.}.
21.	.Sklepna razprava (causac discussio) (čl. 179 pr. in nsl.),
22.	Branitev (detensio) (čl. 179 pr. in nsl.),
23.	Sodba se izreče (senleutiac pronunciatio) (čl. 196 pr. in nsl.].
24.	Sodba sc proglasi (senlcntlae promulgatio) [čl. 204 pr,).
25.	Pravna sredstva proti sodbi (iuris remedia contra senten-
t lam) (čl. 207—223 pr.).
26.	Izvršitev sodbe (i). 224- 225 pr.).
Izpremembe, ki so pn tej razvrstitvi aktov možne, bomo pozneje omenili, prav lako, kaj vse posamezni akt obsega,
Iz organizacije cerkvenega sodstva.
O organizaciji cerkvenega sodstva naj iz ustreznega oddelka v kodeksu (kan. 1569—1607) omenim tole:
Papež je zaradi svojega primata redni sodnik za vso Cerkev. V vsakem stadiju pravde more zadevo pozvati pred svoj lorum. Vendar je ta ugotovitev bolj dogma ličnega kot praktičnega pomena. Vzporedno s papežem iina sodno oblast vsak ordinarij za svojo škofijo. Škof mora imenovati oficiala, ki je predsednik škofijskega sodišča. Oficial ima trojno nalogo: sodi kot sodnik poedinec, predseduje sodnemu senatu in vodi sodišče. Poleg oficiala mora biti v škofiji več sodnikov, ki jih ordinarij predlaga na sinodi (iudices synodales) ali jih imenuje izven sinode audito capitule (iudices prosynodales),
Poleg oficiala in sodnikov imajo cerkvena sodišča Še tele organe: preiskovalnega sodnika, hranilca vezi (zakona in sv. reda), cerkvenega tožilca (promotor iuslitiae), zapisnikarje |notarje} in sle [sodni prinašalec in sodni izvršilec).
Kedna sodna hierarhija ima več stopenj, Prvostopno sodišče je škofijsko sodišče, Drugostopno sodišče je metropolitansko sodišče, oziroma kako za to določeno škofijsko sodišče. Tako ju za ljubljansko škofijsko sodišče prizivno sodišče lavantinsko Školijsko sodišče (dekret konzistorialne kongregacije z dne 6. novembra 1926, št. 768 26. ljub. škof. arh. št. 4552/26.) in za lavantinsko škofijsko sodišče pa ljubljansko škofijsko sodišče (dekret konzist. kongr. z dne 25. avg. 1925, št. 966/25, ljub. šk. arh. št. 4575.f25i. Vzporedno s prvostopnim prizivnim sodiščem (metropolitanskim, oziroma določenim SkiijskimJ posluje kot ista stopnja tudi Rimska rota. Apelanf proti sodbi škofijskega sodišča si torej izbere za svoj priziv ali redno prvostopno sodišče ali Rimsko roto,
199
V cerkvenem sodstvu se redno dopuščajo prilivi, dokler se o sppru ne izrečeta dve soglasni sodbi. Zato je možno, da se spor razpravlja še v tretji, četrti stopnji in tudi še v nadaljnjih stopnjah, ki so vse pri Rimski roti. Pri roii sodijo namreč senati, ki se vrste po posebni določeni krožni vrsti. Proti sodbi enega senata se more vložiti priziv na drug senat, ki je na poseben način določen (prim, BV 1935, 79). Zadnja stopnja pri Rimski roti je plenum sodnikov ("viden-tibus omnibus ),
Apostolska signatura pride pri zakonskih pravdah v pošlev za ničnostne pritožbe proti sodbam rote, dalje za rekurze proti rotinim sodbam, kadar rotil ne dopusti nove preiskave, in za reševanje prigovorov sumljivosti proti sodnikom Rimske rote. Rešuje ludi kompe-tenčne spore med nižjimi sodišči,
Cerkvena sodišča ne poznajo nadrejenosti v polnem pomenu besede, ker sodstvo od uprave ni popolnoma ločeno. V upravnem pogledu je odvisno prvostopno sodišče od svojega škofa, ne od priziv-nega sodišča. Cerkvena sodišča uživajo veliko avtonomije. Proti mnogim njihovim odlokom sploh ni pravnega sredstva.
Glavni znaki sodnega postopanja posebej v vinkuiarnih pravdah so:
1.	0 f i c i a I n a m a k s i m a. Zakonske pravde niso privatnega značaja, zato more nastopati sodnik ludi ex offo (po službeni dolžnosti). Drugače obvladuje cerkveni nekazenski proces razpravna maksima.
2.	Pismenost, Sodba se mora opreti na dejstva, ki jih je zapisnikar zapisal. Ustnih razprav ni. Vse poslovanje se vrši pismeno.
3.	Javnost je izključena. Tretje osebe so od sodnega razpravljanja absolutno izključene. Tudi sicer je poskrbljeno za tajnost (prisege de secreto servando).
4.	I n direktna komunikacija. Med sodnikom in stranko, zlasti pa med stranko in stranko ni direktnega občevanja. Stranka, priča, branilec vezi in cerkveni tožilec ne morejo staviti drugi stranki vprašanj naravnost, marveč le po sodniku. Obrambo izdela Stranka pismeno in jo odda v pisarni. Tudi za odloke in sodbe zvedo stranke redno po indirektni poli,
5.	Kanonski proces je navzlic pismenosti zelo gibljiv. Dokazno postopanje se sicer loči od končne razprave, vendar je mogoče zlasti v pravdah de statu personarum predlagali in izvajati dokaze do sodbe. Po svoji naravi je kanonski proces nerazdeljen, ne pozna torej preiskovalnega stadija in glavne razprave.
«I: Proces v srbski pravoslavni cerkvi pa ie javen, razdeljen v preiskovalni stadij in stadii glavne razprave, uslmen in pozna direktno komunikacijo. — Izdan je bil vpostupak za sudove u srpskoj pravoslavni crkvi-[Pcs) 12. junija 1933., objavljen v "Glasniku , službenem listu srhskc pravoslavne patriarbije 8 decembra 1933, Etr, 705—745. Velia zli epaliuftka fško-lijskal indiiČa in za veliko ccrkveno sodtiče, Proces je enolen; posebnosti za kazenska in zakonske pravde so podane v postopniku na pristojnem mestu. Pes itlcje 316 paragrafov in se deli na šest delov, namreč: 1, uvodne
doloibe (§s 1— S); cerkvena sodišča |§§ 9—38]; IN. slranke 39—64); IV. poslovanje sodišča in strank (§§ 65—121); V. sodni postopek (§§ 122 do 311) in VI. prehodne naredbe (§§ 312—316).
h
200
5, Pristojno sodišč«
(de foro competent!), (ti. 1—-12 pr.; kan. 1960—1965).
10. Določbe pod gornjim naslovom urejajo stvarno in krajevno pristojnost Sodišč za zakonske spore.
Stvarna pristojnost. Za zakonske spore kristjanov je po kan. 1960, ki ga do besede ponavlja čl. 1, § 1 pr., pristojno samo cerkveno sodišče: v drugem odstavku se v pravilniku dostavlja, da velja isto, če je le eden zakonec kristjan." Po kan. 1961, ki ga zopet do besede izpisuje čl. i, § 2 pr., spadajo spori o zgolj civilnih učinkih zakona pred civilna {državna) sodišča, ako so ti učinki glavni predmet spora (si principaliter agantur); ako pa se pridružijo sporu, ki spada pred cerkvenega sodnika, more tudi ta o njib izdali odločbo," Spori, ki se tičejo zakonske vezi, se ne morejo rešiti s poravnavo110 ali s pogodbo tia razsodnike" ali z dogovorjeno prisego, marveč le s sodbo pristojnega sodnika oziroma v izjemnih primerih" ordinarija (čl. 1. g 3 pr.). Drugi sodniki so za zakonske spore absolutno nepristojni'" [čl, 1, S 3, odst. 2 pr.),
al Naj si bo katoličan, ali ne, — Prim, § 122 brafnih pravil srbske pravoslavno cerkve iz I. 1933. ki določa, da so za vprašanja u veljavnosti, anuliranju in razvodu mešanih zakonov pristojna izključno le pravoslavna cerkvena sodiiča in da njih odločbe vežejo oba zakonca, — O protestu protestantskih krogov, da cerkev sodi [udi o znkunih protestantov, prim. 0 Jar, Sodbe Rimske rute v zakonskih pravdah 1931, 9/10. — O razvoju cerkvene podsodnosti zakonskih zadev glej G. H. Joyce, Die chrisiliche Ehe 1934 (prevod iz angleškega), sir. 19S 2-13, in E s m e i n , Le Mariage en Droil Canomque* 1929.
™ I užba na povrnitev škode zaradi zaroke po kan. 1017, § 3, je mixtj iori. kakor ¡e odločila interpretacija komisija 2.J'3. junija 19(8- — Zakonski spori (causae matrimonlales) je iirii pojem kot spori o zakomlu vezi (vinkulnrne pravde); med prve spadajo tudi Spori O nujnih ill neločljivih učinkih zakona (effectus inseparables v nasprotju z elleclus separabilcs, h katerim spadajo effectus mere civiles), dalje spori o ločitvi od mize in postelje. Pravilnik se bavi le t vinkularniml pravdami. — Tožbe v zakonskih stvareh so le: I. nu proglasitev neveljavnosti zakona; 2. zn razvezo neizvršenega zakona: 3. na izpolnitev zakonske dolžnosti; 4. na «postavitev skupnega življenja; 5. na ločitev od mize iti postelje; 6. /a proglas mrtvim (enega zakonca); 7. na odškodnino zaradi zaroke. — Vinkularne pravda so le one pod 1. in 2,
M Poravnavo imenuje kodeks tr&nsactioi ureia jo v kan. 1925—1938. Poravnava naj se vrši po državnih predpisih, v kolikor ne nasprotujejo božjemu ali cerkvenemu pravu in ni lastnih cerkvenih določb (kan. 1926), O poravnavi glej 282—284 epp (civilni pravdni postopnik|,
J7 Pogodba na razsodnike (§§ 072—695 tpp) je po liodcksn compro-missum in arbitros [kan. 1929—193?). V prejšnji opombi navedeni kan. 1926 velja tudi u pogodbi na razsodnike. Prim. J u 1 i e n . Evolutio historic,! compromise in arbitros in iure canonicn. Apollinaris 1937, 187—232.
jV> Dogovorjena prisega (S 2S3 cppl je iusiurandum litis decisorium (kan. 1S34 do 1836).
m O njih glej kan. 1990—1902 in čl. 226 231 pr.; o tem pozneje. u Besedilo (in hisce causis alio rum iudicum incoimpetentia est abso-luLal je nekoliko nejasno- Bernardini dobrD pripominja, da krajevna nepristojnost navzlic temu besedilu ostaja le relativna, kar sledi iz čl. 28 pr. Besedilo hoie reči. da so absolutno nepristojni: a) neccrkvcni sodniki; bj cerkveni upravni organi; e) redovniški sodniki.
20 f
Čl. 2 pr. v štirih paragrafih ponavlja določbe o pristojnosti papeža za sojenje v zakonskih sporih11 i" o pristojnosti kongrcgacije za zakramente za reševanje zakonskih vprašanj,"
Pravde, ki se tičejo vezi zakona, kjer ena stranka ni katoliške vere, gredo redno sodno pol! če pa se predlože sv. stolici. je za nje pristojna kongregacija Sv. oflcija. Tako je kan, 247, § 3 pojasnila kongregacija sv. oficija 27. januarja 1928. (čl- 12 pr.).
Pomniti je, da pomeni izraz ordinarij, kadar gre za sodne akte, škofa ne pa tudi generalnega vikarja ali redovniškt ordinarije (kan, 1573, § 2; čl. 3, 2 pr. (čl, 12 pr.j.
Hedno prvostopno sodišče za zakonske spore je škofijsko sodišče. 11. Krajevna pristojnost, 7.a zakonske spore pride v pošlev forum contractus (sodišče kraja, kjer se je zakon sklenil) in forum domicilii ali quasidomicilii. Glede prvega, forum contractus, ni nobene omejitve ali težave. Forum domicilii in forum guasidomicilii nista popolnoma prirejena Ako se vloži ložba pri sodišču nepravega domovališča, mora sodišče upoštevati določbe, ki jih vsebuje inslruk-cija kongregaeije za zakramente z dne 23, decembra 1929, dodana v dodatku k instrukciji z dne 15, avgusla 1936,s (čl. 5 pr.).
Forum domicilii oziroma quasidoniici!ii se določa, ako sta oba zakonca katoliške vere, po pravem ali nepravem domovališču tožene stranke: če pa je le eden zakonec katoličan, po njegovem pravem ali nepravem domovališču (kan. 191)4, ki ga ponavlja čl, 3, § 1 pr.}. Pravo in nepravo domovališče se določa po kan. 92—95.
11 Papci, sodj: a| zakonske spore dejanskih državnih poglavarjev, njihovih sinuv in hčera ter zakonske spore prestolonaslednikov; b| zakonske spore, ki si jih pridrži (kan. 1557, § 1, n, L in g 3 in kan, 10621, Te zakonske spore sodi tista kongregacija ali sodišče ali komisija, ki jo papež za to pooblasti (kan. I%2|.
™ Kan. 249, S 3, do luč a o tem: ... ad eam (k on gre ga t i ju za zakramente] deferri possunt qua«liones <!e validitate malrimonii quns tnmen. si accuratiorem disquisitione>n aut invesligatiunein etigant. ad tribuna! competens rcmittat ■■,
,a Ddloihe so te: Oficial sodišča nepravega domovališča mora z branilcem vezi, zlasti če je stranka tuje narodnosti, preiskati: t. alt je nepravo domovalilča kanonično pridobljeno; 2. iz katerih razlogov so si stranke izbrale sodišče nepravega domovališča: 3, iz katerih razlogov se izpodbija Veljavnost zakona; 4. katera dokazila SO luže dostopna tu, kot v kraju pravega domovališča ali v kraju, kjer je bil zakon sklenjen; 5. informacije o verodostojnosti prošnje in o razlogih za sprejem tožbe pri tem sodiSču, Te informacije se zahtevajo od ordinarija kraia pravega dumuvališča in ordinarija kraja, kjer se je zakon sklenil. -- Dokler ni ta preiskava dokončana, se Ložba ne sme sprejeli. Pri Le; preiskavi, ki naj se izvrši po skrajšanem postopku, ima branilec vezi enako vlogo kot pri zakonskih pravdah iploli. Po dokončani preiskavi izda oficial dekret, s katerem dodeli t«iho ali svojemu sodišču ali sodišču pravega domovališča ali sodišču kraja, kicr se jc zakon sklenil. Če ju odlok duločil sodišče nepravega dumo vali iča, more proti odloku branilec vezi izročiti oficialu svoje pripombe. Tudi stranke morejo proti odloku izročili oficialu svoje pripombe. Oficial more svoj odlok popraviti ali preklicati. Ako branilec vezi kljub temu vzlraja, da naj sa tožba izroči sodišču pravega Juoiovaliičj ali sodišču kraja, kjer se jc zakon sklenil, na t rekurira na kongregncijo za zakramente. Isto morejo storiti stranke.
Botivtlouiti Votnih
14
202
Določbe v čl 6 in "7 pr, vsebujejo nekatera pojasnila h gornji obči določbi o določanju sodišča pravega aH nepravega domovališča:
a)	¿ena mora vložiti tožbo ali pri školijskem sodišču kraja, kjer se je zakon sklenil, ali kraja, kjer ima mož pravo ali nepravo domo-vališče, čeprav jo je mož zlobno zapustil {čl. 6, § 1 pr.).'4
b)	Ako je žena zakonito1'' ločena od moža, naj si bo trajno ali začasno, mora mož vložiti ložbo pri škofijskem sodišču kraja, kjer se je zakon sklenil, ali pa pri škofijskem sodišču kraja, kjer ima ¿ena pravo ali nepravo domovališČe15'1 [čl, 6, § 2 pr.),
c)	¿ena katoličanka more tožiti mo/.a, če ni katoličan, ali pri sodišču lastnega, pravega ali nepravega dotuovališča ali pri sodišču moževega pravega domovališča1"1 (čl. 6, § 3 pr,).
e) Zeno, ki ni od moža zakonito ločena, pa ima lastno nepravo domovališče, je dovoljeno tožili tudi pri sodišču moževega pravega domovalisča; pri sodišču moževega nepravega domovalisča pa le tedaj, ču mož ti i m a pravega domovaliiča17 (čl. 1 pr,).
i2. Druge določbe o pristojnosti. Sprememba pravega ali nepravega domovalisča med pravdo ne vpliva na pristoj-
Tako je določilu inlerpretacijska komisija M. juliju 1922 ud f. h kan. 1964.
41 Izraz zakonito (legitime) ločena je v tekstu določen, namreč e, per sententiam indicialem competently Iribunalis ecclesiastic!, vel etiam tiri lis a S. Sede, vi concordat, recogilitum, aut per Ordinarii de-creturn V kan. 1130 jc izraz legitime širši; Coniux innocera, si iudicis SCillentia sive propria auetoritate legitime discesserit« Zvila Lure], ki je propria auetoritate legitime odšla od moža, šu ni legitime separata v smislu tuga pravdnega poslopnika. V odgovoru kardinalske inlerprelucijske komisije z dne 14. julija 1922 ad I. izrai; legitime separata še ni tako pojasnjen.
i:,rt V italijanskem konkordatu iz 1,1929, či. 34, al. 7 so ločitveni spori prepuiieni državnemu sodstvu (°Quanlu sile »uit di separazione personale, la Santa Sede consente che sinno (¡indicate dali' autorita giudlziaria civile ); enako v avstrijskem konkordutll iz I. 1934. dosl. k čl. 7, odst. 2'-Der lluilige Stulil willigl ein. dali d as Verlahran beziiglich der Trennung der Ehe von Tisch und Bett den staatliehen Gerichten iiut«ht.<
4" Kardinalski interpretacij« k i kumisiji je bilo predloženo tole vpra-iatijc: ^lltrum actrix catholica, viro non legitime separate, quae pr opri um ac distinetum quasidomicilium habet, virum aeatholicum in causa nlatri-m oni ali, ad normam canonis 1961, Convenire possit tan tli m coram Ordinario proprii ac distinct! quasi domicilii; an vero etiam coram Ordinario domicilii viri.- Odgovor z dne 14- julija 1922 ad II se je glasih »Cum uxor in času habeat proprinm ac distinetam quasi-dotniciliitni. et se qua tur domicilium viri, potest virum convenire coram allerulro Ordinario. Nekateri so la odgovor tako tolmačili, da more žena nekatoliskega moža lu zalo ložiti pri sodiSču njegovega domovalisča, ker je to domovaliiče tudi njeno legalno domovaliSCe. Takšna interpretacija pa je sedaj v pravilniku zavrnjena, ker je dostavljeno, da more žena, ulsi a viro non legitime separata, tožiti moža pri sodiiču njegovega domovaliiča, torej v vsakem primeru, če je zakonito ločena ali ne (Bernardini v Apollinaris 1936. 526|,
" Domicilium legale se torej more upoštevali, Apostolska signutura je 1 1933 odločila nasprotno; odločbo je priobčil tajnik apostolske signature Friderik Cattani-Amadori v celoti v Apollinaris 1933, 102—105. Odločba se je sklicevala na tu, da je treba kan. 1559, § 3, v zvezi s kan. 1964 in z odgovorom interpretacijske komisije z dne 14. julija 1922 li kan. 1964 striktno interpretirati. Ta odločba je nasprotovala dotedanji praksi in teoriji. Prodreti ni mogla in je sedaj zavržena.
203
Host sodišča1" (čl. S pr.}. — Spor med sodišči, katero da je pristojno, se rešuje po kan. [612™ (čl. 10 pr.). — Prigovor o pristojnosti sodiiča rešuje sodišče sâmo1" (čl. 9 pr.). — Ce je več sodišč pristojnih, obvelja prevencija: pristojno bo tisto sodišče, ki bo toieno stranko prvo pozvalo (čl, 11 pr,),
6. Sestava sodišča (de tribunali constituendo) [čl. 13—33 pr.; kan. 1966—1969).
13. Kodeks podaja v navedenih kanonih pod naslovom de tribunali eonstituendo le določbe o branilcu vezi; izjema je le kan, 1966, ki pa velja le za postopanje za razvezo neizvršenega zakona. Pravilnik prinaša pod istim naslovom določbe o postavljanju sodnega osebja (čl. 13—26) in o prigovorih nepristojnosti 1er sumnjivosti [čl. 27 —33): glede prvih mu ustrezajo kan, 1572—1593 z naslovom »de tribunali ordinario primae instantiate glede drugih pa kan. 1608 in nsl. v poglavju vde officio iudicum et tribunals ministrorum- .
Sodno osebje. Zakonske pravde, kt se tičejo zakonske vezi. ■spadajo pred senat vsaj treh sodnikov,''1 Vsak nasproten običaj ali privilegij je odpravljen.^ Sodba, ki bi jo izdal nepopolno zaseden senat, je nepopravljivo nična.41 Za misijonska ozemlja pa veljajo posebne instrukcije kompetentne kongregacije'1' (čl. 13 pr.). Senatu, ki mora odločati collegialiter in z večino glasov, predseduje oficial ali viceoficial; oba imenuje ikol. Skof sam naj ne predseduje, razen če so posebni razlogi- Ostala dva člana senata more določiti olieial, toda pO kroini vrsti izmed sinodalnih sodnikov. Skof pa more za posamezne primere odrediti drugače.-111 (čl. 14 pr,).
Pri zakonskih pravdah mora sodelovati branilec zakonske vezi, ki ga nastavi fckof za stalno ali za posamezne pravde fčl, 15, § 1). Drugi paragraf čl. 15 ponavlja kan. 1587, v kolikor se nanaša na bra-
1M Med pravdo, to je potem, ko so izdana vabila.
Kan. 1612 določa v prvem purugraitl, da rešuje le spore neposredno viSje sodišče. V drugem paragrafu pa se določa, da rešuje v primeru, ko skupnega neposredno višjega sodišča ni, višje sodišče onega aodtiča, pri katerem ic je tožba najprej pokrenila. Ce tudi takega višjega sodišča ni, rešuje spur apoïtulska mulcialura ali delegatlira ali pa apostolska signalura.
-v> Točnejže določbe o leni v Čl- 21- ¡29 pr
:pl Senat more lorej imeli več članov kot tri; iz kali. 1576, § 1, n. I to ni bilo razvidno.
" Tako je določil i« kan. 1576, § 1.
■1J Sentcntia vitio insanabilis, prim, kan. 1892. n. i.
Kitajsko gl, odlok kongr.de propaganda 7. dne 18 fibr, 1929; splošno pa odlok kongregacije za zakramente z dne 1. juL 1932.
" Tako ti 14, § 1 pr., ki ponavlja do besede kan. 1577, § t.
lnteïpretacijski komisiji je bilo predloženo vpraSanje; »An Olficialis. cum potentate ordinaria iudlçandi ut absque ulta causarutn réservations ad normam canonis 1573. S 1 "t 2 ciectus, constituere possit tribunal collégiale, vucando per turnum iudices synodales ïuxla eanunein 1574 nominalos.« Odgovor 7. dne 28. julija 1932 se je glasil: Affirmative, nisi Epi se opus aliter iti singulis casibus statuât,*
14'
204
nilca vezi; govori pa o tem, kako jc z veljavnostjo aktov, pri katerih ni bil navzoč branilec vezi.""
Cerkveni tožilec (promoter iustihae) sodeluje pri zakonskih pravdah v dveh primerih; prvič, kadar sam toži, kdaj se to zgodi, določajo čl-34—41 pr,, o katerih bomo še govorili. Drugič pa, kadar mora ščititi formalni zakon: ubi de lege processuali tutanda agitiir' (Čl. 16, g 1 pr.). V tem drugem primeru ga pozove k sodelovanju škof ali sodni senat bodisi po službeni dolžnosti ali pa na zahtevo njega samega ali branilca zakonske vezi ali strank. Cerkvenega tožilca imenuje škof podobno kot branilca vezi. O njegovi navzočnosti, kadar se ta zahteva, velja isto kol o navzočnosti branilca vezi (čl. 16 pr,)-Pri vsaki pravdi mora sodelovati notar, ki ga pred početkoni postopanja izbere predsednik izmed škofijskih notarjev, ako ni za poseben primer ordinarij koga drugega izbral (čl. 17 pr.).
Cl- 18 pr. v treh paragrafih izpisuje tri kanone (kan. 1591—1593). ki vsebujejo določbe o slih, lo so prinašalci in sodni izvršile! (cursores et apparitores).71*
Skof more imenovati z dekretom namestnike sodnikom, cerkvenemu tožilcu, branilcu zakonske vezi, notarju in slom. Oficial ali predsednik senata teh namestnikov ne moreta imenovati- Predsednik senata more imenovati le pomočniku notarju. Dekrete o teh imenovanjih je treba zaznamovati v sodnih spisih. Pri substituiianju je treba paziti, da bo isti sodnik, ki bo zadevo preiskoval, tudi sodil11 (čl. 19 pr.). Razen škofa mora vse sodno osebje priseči, preden sodeluje pri sodnih poslih, Za stalno nastavljeni organi prisežejo enkrat (pred prevzemom službe), oni, ki so imenovani le za posamezen primer, prisežejo pač takrat™ (čl, 20 pr.). Cl, 21 pr. opozarja škole, naj graviter onerala conscientia izberejo za sodne organe duhovnike, ki res dobro poznajo pravo."1
Predsednik senata mora enega izmed članov senata določiti za sodnika poročevalca (iudex ponens scu relator};'1- le važnega razloga ga more nadomestiti Z drugim, Poročevalec poroča v senatu in izdela pismeno sodbo, Tako določa kan. 1584, ki ga ponavlja čl. 22, § 1 pr., samo da dostavlja, da mora bili sodba izdelana v latinskem jeziku.
M Akti, pri katerih se zahteva navzočnost branilca vezi, so nični, ako branilec vezi ni bil povabljen, razen če je bil kljub temu prisoten. Ce pa je bil povabljen, a ni bil navzoč, so akti sicer veljavni, toda pozneje jih mora pregledati,
" Besedilo je precej splošno. Vendar ne gre za kakrino koli kriitev formalnega zakona; Bernardini sodi, da so mišljeni le primeri, kateri zadevajo »ordinem publicum, v, jj. de validitate senlentiac, incompetenlia absoluta elc„ vel saltern spplicaiioncm legi s inderogabilis secumieranl v. g. incapa citat is testis- {Apollinaris 1936, 528|.
iH Cursores dona&ajo sodne akte, uko se li ne razpošiljalo na kak drutf zakonit način, Apparitores opravijo izvršitev sodbe in sodnih odlokov. Ista oseba more biti sodni prinaialec in izvrSilec. Redno naj bo laik-Clede imenovanja in odstavitve veljajo določbe, ki jih vsehujc kan. 373 n notarjih. Potrdila sodnih prinaialcev in izvriilccv uživajo javno zaupanje. 11 Tako tudi čl. 17 pravilnika Rimske role, Tako tudi kan, 1631, § 1
Podobno tudi uvod (decretuin) instrukcije z dne 15. avgust« 1936. " Po pravilniku Rimske rote (£l. 19| je ponens predsednik senata.
205
Funkcijo sodnika poročevalca more prevzeti s pristankom senata Indi predsednik"11 (čl. 22, § 2 pr.J.
Čl, 23 do 25 pr. vsebujejo določbe o preiskovalnih sodnikih (iu-dices audiloresj."" Skol more imenovati stalnega preiskovalnega sodnika ali pa le za določeno pravdo. Oficial inore imenovati preiskovalnega sodnika le za določeno pravdo pod pogojem, ako ga že ni škof določil Preiskovalni sodniki naj se po možnosti izbero izmed sinoda litih sodnikov, CL 24 in 25 pr. ponavljata do besede kan. 15S2 in kan. 1583, Prvi določa, da je naloga preiskovalnega sodnika zasli-sati priče in opraviti po naročilu druge sodne posle,ll;l ne more pa izreči definilivno sodbe. Kan. 1583 pa določa, da more tisti, ki je preiskovalnega sodnika imenoval, tega tudi odstavili, toda iz upravičenega razloga in ne na škodo strank.
Imena vsega sodelujočega sodnega osebja kakor ludi morebitnih namestnikov je treba takoj naznaniti strankam, da morejo vložiti prigovore (Čl. 26 pr.). Ta določba je nova.
14. Prigovori n e p r j s t o j n o s t i" in s u m n j i v o s l i. Prigovor relativne nepristojnosti se mora vložiti in rešiti pred ugotovitvijo pravdnega spora,1" Prigovor absolutne nepristojnosti se more vedno uveljavljati.11"1 Ako sodišče prigovor relativne nepristojnosti zavrne in se proglasi za pristojno, proti njegovi odločbi ni pritožbe, Ako pa se sodišče proglasi za nepristojno, more stranka, ki se čuti prizadeto, vložiti proti odločbi v desetih dneh jtriziv na apela-cijsko sodišče."11 Proti odločbi sodišča, s katero sprejme ali zavrne
" V literaturi je bilo to sporno. Kan. 1584 je določni le, da predsednik senatu določi ene£a izmed sodnikov za ponens-a. N o v a 1 (De iudichs 1920. 75), Vertneerstli-Creusen (EpiIone iuns canonici III1 [1928(, 19) so trdili, da predsednik ne more sebi pridržati [unkcije sodnika poro-Sevalca; indirektno je isto trdil V i da l (Wcrnz-Vid.ll, Dc processibus I 1192S]. 91). Nasprotno pa je util Roberti (De processibus l [1926] 176), da mor« predsednik Sebe določiti c;t predsednika. Zakonodavec jc izbral srednjo pot- Prcdsidnik more sebe določili za poročevalca s pristankom senata.
Preiskovalnega sodnika je treba dobro ločili od sodnika poročcvalca-Vprašanje pa je, ali more isti sodnik obenem opravljati lunkciju preiskovalnega Sodnika in sodnika poročevalca, ilaring trdil da I« to odprto vprašanje (o. c. I1| Koenigerju se zdi samo po sehj razumljivo, da v današnjem postopku ti Funkciji nista združljivi [o-C-156], Roberti pa piše ravno nasprotno; -Niliil tamen vetat quominus ollici;; in eadem persona cunmlenhir: (o. c. I. 183). Pri ljubljanskem škofijskem sodišču opravi sodnik poročevalec posle preiskovalnega sodnika.
•» Te poele, ki iih more opravili preiskovalni sodnik, našteva Roberti. o c. 1. 180.
<« Nepristoinost ie ali absolutna [kan, 15581 ali relativna (kan. 1559,
§ 2). Sodba, ki bi jo izrekel absolutno nepristojni sodnik, je nepopravljivo nična [kan. 1892. n. 1). Absolutno nepristojni za vinktilartte zakonske pravde so: a| neccrkveni sodniki; b) cerkveni upravni organi; c) redovniiki sodniki; ¿] nezadostno zaseden senat; d) sodniki glede zadev, ki so po kan. 1557 pridržane papežu Sodišče, ki je krajevno nepristojno, je relativno nepristojno- O značaju prigovorov gl, Roberti, o, c, I,
,r Ugotovitev pravdnega spora 3= litis cnnieUatio
Prim, kan. 1628, §§ 1, 2, »» Prim, kan. 1610, §§ 2. 3.
206
prigovor absolutne nepristojnosti, je mogoče vložiti v desetih dneh priziv na apelacijsko sodišče [čl. 27—29 pr.J.
Prigovor sumnjivosti je treba uveljaviti in rešiti pred ugotovitvijo pravdnega spora; po njej le, če je šele tedaj nastal ali če stranka pod prisego izpove, da ji je šele sedaj postal znan fčl.27, § 3 pr.J, Cl. 30—33 pr, ponavljajo določbe iz, kan, 1613—1616, ki govore o sumnjivosti in njenih prigovorih; besedilo nekaterih kationov je ponovljeno brez spremembe, besedilo drugih pa je toliko spremenjeno, kolikor to zahtevajo vinkularne zakonske pravde, za katere je pristojno zborno sodišče. Vsebina gornjih določb je ta: Sodniki, branilec zakonske vezi in cerkveni toiilec se morajo odreči poslovanju v pravdi, ako so s kako stranko v sorodstvu v ravni črti ali v prvem kolenu stranske črte oziroma v svaštvu, nadalje če so s stranko v varuškem razmerju ali so s stranko v posebnem prijateljskem razmerju oziroma v velikem sovraštvu, ali so na izidu piočesa gmotno interesirnni, ali so poslovali v istem procesu poprej kot odvetniki oziroma zastopniki. Prigovor sumnjivosti, ki ga uveljavlja stranka proti oficialu. rešuje škof; če se prigovor uveljavlja proti celemu senatu, ga rešuje tisti, ki je senat določil; če se uveljavlja proti posameznemu članu v senatu, četudi je ta predsednik, ga rešujejo ostali sodniki v senatu; če se uveljavlja proti preiskovalnemu sodniku, ga rešuje tisti, ki je preiskovalnega sodnika določil; če se uveljavlja proti branilcu zakonske vezi, proti cerkvenemu tožilcu in ostalim sodnim nastavljencem, ga rešuje predsednik senata. Cc se prigovor sumnjivosti uveljavlja proti škofu, naj ta ne sodi ali pa naj prigovor rešuje apelacijsko sodišče. Osebe, ki so bile proglašene za sumnjive, mora ordinarij.izmenjati; zadeva pa oslane pri istem sodišču, če tudi bi biJ ves senat proglašen za sumnjiv. Ce je škof proglašen za sumnjivega, naj osebe izmenja apelacijsko sodišče. Prigovor sumnjivosti se mora hitro rešiti, ko se zaslišita stranki, cerkveni tožilec, če je navzoč in ni proti njemu vložen prigovor, in branilec zakonske vezi, če tli proti njemu vložen prigovor. Proti rešitvi prigovora sumnjivosti ni priziva,7"'
7. Pravica tožiti na neveljavnost zakona
(de iurc accusandi matrimonium)
fčl. 34—42 pr.; kan, 1970—1973),
15, Cl. 34 pr, ponavlja kan, 1970, ki določa, da sodišče ne more soditi ali rešiti n<5benega zakonskega spora brez redne tožbe ali predpisane prošnje. Nadaljnji členi vsebujejo določbe o aktivni tož-beni legitimaciji v zakonskih pravdah. Aktivna legitimacija za te pravde je v primeri s tislo za ostale pravde precej omejena. Členi določajo, kdo je aktivno legitimiran, kdaj sta zakonca, kdaj cerkveni tožilec, kdo sme naznaniti neveljavnost zakona in kdaj mora na podlagi te naznanitve cerkveni tožilec vložiti tožbo in kdaj se sploh naznanitev upošteva,
i,p Ta rešitev se izvrši z intcrloktilorno sodbo; priziv proti njej je izključen pO kan. 1880, n. 7, ker gre za stvar, o kateri določa zakon fkan. I616|, da se mora »eipediti Mimo« rešiti-
207
Legitimirani so:
L zakonca, ako nista vzrok zadržka;
2.	cerkveni tožilec brez prejšnje naznanitve, kadar je zadržek po svoji naravi javen;
3.	cerkveni tožilec na osnovi prejšnje naznanitve.
Vse ostale osebe, tudi sorodniki kakor tudi zakonca, kadar sta Vzrok zadržka, imajo pravico naznaniti ordinariju ali cerkvenemu tožilca, da je zakon neveljaven. Aktivno legitimirani niso nekatoli čani, pa naj so krščeni ali ne; ako govore posebni razlogi za to, da bi se jim priznala aktivna legitimacija, se je za vsak primer posebej obrnili na kongregaeijo sv. oficija7' (čl, 35),
Zakonca sta torej aktivno legitimirana, ako nista sama vzrok zadržka. Tako je določil že kan. 1971, § t, n. 1. Izraz *nisi ipsi fue-rint impedimenli eausa■< pa je bil nejasen, Kardinalska interpretacij-ska komisija je o njem izdala pet pojasnil, ki so povzela v čl. 37 pr. Izraz inipedimenlum na leni mestu ne pomeni le razdiralnih zakonskih zadržkov, temveč tudi hibe v privolitvi in obliki sklepanja.75 Aktivno legitimiran ni samo zakonec, ki je bil impedirnenli causa culpabilis;" če je «causa honesta et licita«, je torej aktivna legitimacija ostala/1 Prav tako je aklivno legitimiran zakonec, ki je sklenil zakon pod vplivom strahu,™ ™
71 Sv. nficiju je bilo predloženo vprašanja! Utrum in causis matri-monialibus acatholicus. sive baptizalus sive nun haptizatus, acloris partes aijcre possit Odgovor z dne 27. januarja 132$ se je glasil; Negative, sen standum Cudici 1. C., praesertim canoni 8.7, Si quidem autem speciales ocfeurrant rationes ad admittendos acatholicos ut aetores in Imiusmodi causis rectirrendum ad S. S, Congregationem S, Olficii in singulis casibuB (AAS 1928, 75), Prim, o tem BV. 1937, 274. Odtfovor sv. oficija je spreiet zgoraj v čl, 35. S 3 pr, Izraz recurrendum in sinjjtilis casibus pa ne izključuje trajnih lakullcl sv. stolice. Tako je dobil djakovski sitni z reskrip-tom sv. oiicija z dne 19. aprila 1936 nr. Proloc. 175 sledečo zanimivo fakulteto (gl, Glasnik biskupiju bosanske i srijemske št. 22 iz 1936): Allen-lis ac perdnrantihus pe culi ari bili loei circumstantiis, hcnique eonceditur Ordinario Bosnien, et Sircnien. ut acatliolicos tamqunm aetores in suo Tribunali dioccesano admittere valeat in umnibus cauiis circa matrimonia nii*ta in facie licclesiae inlta. In causis tamen nullitatis. a sententia ah isto Tribunah in prima jnst.intia prolata, appellatio interponenda erit penes Sunetum Officium, Qtioad matrimonia entra Ecclesiam inita, recurrendum in sinjiulis casihus nisi a^atur de causis in quibus procedendiun sit ad normam canonum 1930—1932,.
M luterpraLitijska komisija z dne 12- marca 1929 h kan, 1971, § J. ti. 1, InLerprelacijska komisija z dne 17, julija J933 ad K. h kan. 1971, S 1. n. I.
71 InleTprelacijska komisija z dne 17. julija 1933 Ad III- h kan. 1971. g 1, n. 1.
In ter p relacijska komisija z dne 17. julija 1933 ad 1. h kan. 1971, § 1, n. L
7,1 Zakonec izgubi aktivno legitimacijo v dveh primerih: 1. C« je po njegovi krivdi nastal dejanski slan, zaradi katerega je bil zakon neveljaven. Ali je zakonec Vedel za zadržek oziroma ¿a neveljavnost zakonu, je V tem primeru neupn£tcyno. 2. Če je zakonec vedel za dejanski Stan, ki pOY£ruči neveljavnost /akonu, pa je kljub temu skušal skleniti zakon V tem primeru zadošča, da je vedel za dejanski stan, ni treba, da bi moral lak dejanski slan nastati po njegovi krivdi, — Z ¿led za primer pod 1. je zadržek zločina
208
Cerkveni tožilec mora po službeni dolžnosti tožiti na neveljavnost zakona, kadar je ta nalura stia javna, to je izhajajoča iz dejstva, ki je samo na sebi javno,-7 v drugih primerih pa le na podlagi prejšnje naznanitve neveljavnosti zakona. Pri teh tožbah na osnovi prejšnje naznanitve mora cerkveni tožilec upoštevati tole:7"
Ce naznanitev navaja, da je zakon neveljaven po kan. 1086, § 2,70 ali kan, 1092, g 2,*"' naj cerkveni iožilec ne vloži tožbe, marveč naj opomni po možnosti enega ali oba zakonca, naj zadevo zaradi vesti uredila in odstranita, če je mogoče, vzrok neveljavnosti zakona."1 Vložiti pa mora cerkveni tožilec v tem primeru tožbo pod temile pogoji: a] če je govorica o neveljavnosti zakona postala že javna; b) če je nastalo pravo pohujšanje; c) če se stranka, ki je neveljavnost zakona naznanila, po ordinarijevi sodbi v resnici kesa, da je zakrivila neveljaven zakon; č) če se trditev, da je zakon neveljaven, opira na tako izvestne In trdne dokaze, da je res verjetno, da je zakon neveljaven (čl. 38 pr,], Vsi štirje pogoji morajo biti obenem podani.
te en zakonec ali oba naznanita, ko je po njuni krivdi zakon neveljaven, pa ne iz razlogov, naštetih v kan. 1086, § 2, in kan, 1092,
(impedimenlum eriminis). Dejanski stan (n. pr. preSnitvo z obljubo, skleniti zakoni je nastal po krivdi zakonca. Ali je zakonec vedel, da iz takega dejanskega stana, nastane razdiralni zadržek, se n« upošteva, — Zgled za primer pod 2. pa je zadržek prirojene spolne nezmožnosti. Dejanski Stan je nastal brez krivde zakonca. V tem primeru Zakonec ni aktivno legitimiran, ie je pred sklenitvijo zakona Vedel za zadržek (prim. Bernardini v Apollinaris 1936, 532,'31,
" Ni torej zadosti, če je ladriek samo de lacto javen, — Cerkveni tožilec ni dolžan v vsakem primeru tužiti, ker utegnejo obstajati razlogi, ki branijo iz razlogov javne blaginje tožiti v določenem primeru.
Ik Iriebs, De Proniotore iustitiae in causis nullitatis malrimonn ac praesertim de eius iure accusandi (Apollinaris 1937, 395—407).
n Teksl: At i i alterutra vel utruque pars posili ve volunlatis aolu exdudat malrimoilium ipsum, aul omne ius ad eoniugalem aclum, vel esbcntialeui aliquam m a l runom i proprielatem, invalide coniraliii.
M Tekst: »Conditio semel upposita ut non revocata: ... Si de futuro contra matrimonii substantiam, illnd reddit invalidimi-
V lelt primerili, ki razudevajo pokvarjenost konlrahunlov, je torej možnost tožili, da se proglasi r.akon za neveljaven, precej omejena. Ako bi te omejitve ne bilo, bi nastale velike zlorabe. Po kan. 1971, § 1, n, 1 in zgoraj navedenih odgovorih interpretacijske komisije k temu Iran O nt! bi stranki sicer ne imeli toibene pravice, tod« po odgovoru interpretacijske komisije k Istemu kanom z dne 17. februarja 1930 hi imeli pravico naznaniti neveLjavnojii zakona in bi cerkveni toiilec vložil tožbo. Ce ne bi sedaj zakon določal gornjih o mejita v, bi biki odprla vrata pravim rnr.vodnim pravdam, ko bi brezvestne stranke pred sklenitvijo zakona poskrbele za možnost dokaza, da je zakon neveljavno sklenjen budisi po kan. 1086, § 2 ali kan. 1092, g 2. Cerkev po eni strani ne sme dopustiti, da bi verniki živeli v grelnem razmerju, po drugi strani pa zopet ne more dopustiti, da bi javna blaginja trpela škodo zaradi ničnostnih pravd po kan. 1086, § 2 in 1092, § 2. Zato ie izbrala srednjo pot. Možnost tožbe ie dana, a le pod določenimi pogoji. — Prim Rartoccetti, Circa inhnbilitatem coniugum accusandi matrimonium; Apollinaris 1938: 201—214; Triebs, De Pi-omo-tore Iustitiae in causis nullitatis matrimonii ac praesertim de eius iure accusandi, Apollinaris 1937, 395—407; Haring. De promoluris iure accusandi matrimonium, Apollinaris 1938, 296 -298; Roberti. De competentia in causis matrinionialibus initis a promolore iustitiae, Apollinaris 1938, 293-296.
209
S 2, sme cerkveni tožilec vložiti tožbo le pod temi pogoji: a) če je neveljavnost zakona postala javna in je trditev o neveljavnosti podprta s tehtnimi razlogi, ki ne dopuščajo resnega dvoma: b) če javna blaginja, namreč odstranitev pohujšanja, po ordinarijevi sodbi zahteva, da se proglasi zakon za neveljaven; c) če ni mogoče, da bi se zakon poveljavfl [čl, 39 pr,),B:
16. Ordinarij sam ne sme vložiti tožbe na neveljavnost zakona, čeprav se je neveljavnost njemu naznanila; izročili mora zadevo cerkvenemu tožilcu svojega sodišča (čl. 40 pr.).
Ako naznanijo neveljavnost zakona pismeno take osebe, ki se osebno ne morejo zaslišali, zadošča taka naznanitev le v izrednih okoliščinah, Sodba o tem gre ordinariju po prejšnjih primernih poizvedbah, Nepodpisane naznanitve se upoštevajo le, če vsebuje važne in pozitivne dokaze- Ne upoštevajo se podpisane naznanitve, kadar sta zakonca aktivno legitimirana in ne gre za zadržke, ki so po svoji naravi javili. Kadar naznanijo neveljavnost zakona druge osebe"1, ne zakonca, in vsebuje naznanitev dokaze, da je neveljavnost verjetna, naj ordinarij ali cerkveni tožilec preišče, ko tajno in previdno zasliši onega, ki je neveljavnost naznanil, ali naj se vloži tožba po službeni dolžnosti ali pa se podeli spregled, da se ho mogel zakon poveljaviti (Čl. 41, §§ 1, 2).
Cerkveni tožilec, ki je vložil tožbo na neveljavnost zakona, more pozneje od nje odstopiti, ako spozna, da se ne da vzdržati** (čl, 41. § 4j.
Cl. 42 pr. ponavlja kan. 1972, ki se glasi; Zakon, proti kateremu se za življenja obeh zakoncev ni vložila tožba, se po smrti enega ali obeh zakoncev tako domneva, da je bil veljaven, da se proti tej domnevi ne pripušča dokaz, razen če nastane incidunčno vprašanje (vmesni spor)."
"" Cerkveni zakonodavec uporablja za tožbo v ničnostnih zakonskih pravdah izraz »accuiare matriinoniiim-. Izraz je vz«t iz Grat ¡ano vega dekreta (t. I, C. 35, qu, 6) in je prešel iz kazenskega procesa v civilni proces, najbri po analogiji rimskega prava, ki je poznalo [razo accusare inofflcloaum teslanlentum jpritn, Triebs, o, c. 395),
i!a naznanitev neveljavnega zakona se uporablja izraz denuntiatio. Ta denuntiatio je nesoden akt, medlem ko je accusalio soden akt. Je pa denuntiatio praven akt. Triebs naznanitev takole opiše: "Denuntiatio in co cunsislit, tjuud Fidelis in Ecclesia iuris capan, seu personam habí us, compctcntem Superiorcm ecclesiasticum, de facto eerliorem reddit. quo bonum publicum Ecclesiae tangilur, ita ul Super! oris inlersil turn in rei notitiam pervenire, tum remedia idónea adhibcre, quibus bonum publicum
lueatur (Lose Blatter 398),
Naznaniti morejo katoličani in nekatoliški kristjani, ne pa ne-kristjani.
Kadar ccrkvcni tožilec vloži tožbo po službeni dolžnosti ali na podlagi naznanitve, je on v pravdi tožeča stranka: ohrani pa vedno svoje predpravice (prim. čl. 71. § 2 pr.).
Hi Sodba Rimske rote Licieti. coram Heard z dne 22. junija 1936 pojasnjuje, da vsebuje navedeni kanon troje (navajam po Bcrnardiniju v Apollinaris 1936, $35); a) »matritnonium censetur accusatum non ex sola libelli exhibition? sed ex citatínne rite intímala; b) quaestio incidens oriri debet in ordine ad ludicium principale apud ecdestasticum tribunal pendens: el accusalio matrimonii ulroque Vel allerutru coniuge delutxcto, ut
210
8. Zastopniki in odvetniki
(de procuratoribus et advocatis) (ti. 43—54; kan, 1655 1666).
17. Zastopnik (procuratorj more biti različen od odvetnikov. Zastopnik je oseba, ki ji d;i stranka v pravdi polnomočje, da jo pred sodiščem zastopa. Po čl. 44. § 2 pr., je zastopnikova naloga, da stranko zastopa in da vlaga pri sodišču tožbe in razne pritožbe: obramba sama pa je pridržana odvetniku,*1 Stranka ni dolžna določiti zastopnika. Ce si ga določi, se mora vendar sama odzvati, kadar zahteva zakon ali sodnik (čl. 45), Stranka si more ¡/.brati le enega zastopnika. Iz upravičenega razloga in s pristankom prcdscdnikah7 si more izbrati več zastopnikov. V tem primeril morajo biti zastopniki tako postavljeni, da obstoji med njimi red prvenstva (čl. 47, § 2 pr.). Zastopnik brez izrecnega pooblastila ne more postaviti namestnika1"1 (čl, 47, g 1). Stanovati mora v bližini sodišča (čl, 47, § 4),
Zastopnik mora biti katoličan, nekatoličan se pripusti le v izjemi in sili: dalje mora biti polnoleten, na dobrem glasu v nravnem in verskem oziru; imeti mora vsaj prve izpite iz kanonskega prava in eno leto vaje;"1' dobiti mora škofovo odobren je, ki je lahko splošno ali pa le za posamezno pravdo"" (čl. 48 pr.), &koi mora objaviti seznam oseb. ki se pripuščajo koL zastopniki pri njegovem sodisču*' (čl. 53, § 1).
admiltatur. finem habeat oportel lavendi proli e* attenlato matrimonin enatae, reiicitur autem si in odium mulieris vel prolis, haeredi latis vel co^nonimis ipsis «tferendi causa. cxercetuT, ■
V kodeksu lii bilo povedano, kaj je zastopnikova naloga: kan. je določal, kaj ne sme storiti zastopnik brez posebnega pooblastila, Prlm, C i proti i, De advocatis et procuratoribus in cansis dc mullilalc (natri-monii. Apollinaris 1933. 4£>7'-4&9.
" V kan. 1656, S 2, se ni zahteval predsednikov pristanek.
w ci. <17, S 1, do besede ponavlja kan. 1656, § I.
h" Vaja (pripravništva) tirocinium. Her anmun tirocinium lauda-bililer estercueril! (jnod valde optandum est ut lecerit apud Tribunal S. li. Rotae ; čl. 18, g 3 v zvezi s S 2 ti. 18 pr. Ta »tirocinium.. ureja odlok Rimske role k dnu 21. decembra 191 I, Tekst v Apollinaris 1036, 537.8. Cl. I določa: Tirocinium ficri potegi: a) apud Rev. mos Dominos Audilores; b) apud S. R. liolae Sludiuin: c) apud iustitiae Promolurem et Dcfeiisurvin Vinculi; d) apud Duminos Advocalos Rolales. «Studium S, R. Rotae vodi cerkvam tožilec pri lioli. Studim» traja tri leta, l'o treh ielih dobe udeleženci, ko izpolnijo določene pogoje, naslov odvetnika rote (AAii 1923. 567). Onim. ki liučejo opraviti tirocinium pri Rimski roti, se izročajo sodni akti, da izdelujejo ipnenpa (volal- Določeno je, da mora vsak priglaienec vsaj sedem mnenj na leto izdelati. (Prim. Apollinaris 1036, 538).
'" Kan. 1658, S 1. pa je izrecno določni, da se zu zastopnika ne zahleva odobritev ordinarija, taka odobritev se je po kan. 1658. § 2. zahtevala le za odvetnika. Pogoii za zastopnike in odvetnike so precej trdi. Nailanc vprašanje, kaj ledai, ¿e v škofiji ni takih oseb. ki bi imele te pogoje. Ciprotti odgovarja po nameni mnenju pravilno, da sme v takem primeru ikof pripustiti tudi drujie osebe, da imajo le pogoje, naštele v kan, 1657 do 1658 (Apollinaris 1938, 467). Za naše kraje, kjer *o študije drugače urejene kot v Rimu, bo treba na drug način poskrbeti za izobrazbo zastopnikov in udvetnikov. Skof. ordinariat naj bi ustanovil poseben tečaj za juriste in teologe, ki bi se zanimali za te posle, V tečaju bi se obravnavalo teoretično in praktično cerkveno postopkovno pravo in zakonsko pravo.
111 ^Episcopi est puhlici iuris facere indtccm scu album, in quu ad-
211
Predsednik ne sme zastopnika pripustiti, dokler ni predložil pooblastila za pravdo. Pooblastilo mora biti pismeno, podpisano od poobla-stitelja in datirano (kraj, dan, mesce, leto). Podpis mora overoviti župnik ali. škofijska kurija" [čl. 49. § 1 pr.). Če poohlaslitelj ne zna pisali, mora bili to v pooblastil ni listini omenjeno: pooblastilo pa podpiše župnik ali škof. notar ali pa dve priči, katerih podpis overovi župnik ali škofijska kurija™ |čl. 49, g 2 pr.]- Pooblastilo se mora hraniti v sodnih spisih (čl. 49, § 3, in kan. 1660).
Zastopnik potrebuje posebno pooblastilo za odstop od tožbe ali od nadaljnjega sodnega postopanja in sodnih dejanj ter sploh za vse posle, kjer se zahteva posebno pooblastilo (čl. 50 pr,).
Sodišče more zastopnika odkloniti ?. odlokom po službeni dolžnosti ali na zahtevo stranke, toda le iz upravičenega in važnega razloga;'4 proti odloku je dovoljena pritožba na škofa (čl, 51 pr,), Stranka sama more zastopnika odkloniti; obvezana pa mu Je izplačati dolžni honorar. Odklonitev dobi pravni učinek, ko se zastopniku sporoči, in če se je ugotovitev pravdnega spora že izvršila, tudi nasprotni stranki in predsedniku. Pooblastilo ugasne z definitivno sodbo; ostane pa zastopniku pravica in dolžnost, da prijavi v desetih dneh priziv, ako se pooblastifelj temu ne protivi"* (čl. 52 pr.).
Zastopniku je prepovedano pogoditi se O prevelikem honorarju: Se se pogodi, je pogodba neveljavna in sodnik ali ordinarij ga more kaznovati z globo. Dalje mu je prepovedano med pravdo se odpovedati pooblastilu brez upravičenega razloga, ki ga mora odobriti predsednik, Končno mu je prepovedano zaradi darov, obljub ali iz kakšnega drugega razloga se izneveriti svoji službi. Ako to stori, se mora zavrniti od zastopstva, povrniti mora škodo, naložiti .\e mu mora globa in druge primerne kazni0™ (čl. 54 pr,),
IS. Odvetnik v zakonskih pravdah ni ukazani prav pa je (cx-pedit), ako ima stranka odvetnika, bodisi da si ga je sama izbrala ali ga ji je določil predsednik, Predsednik more, ko zasliši mnenje sodnikov, določili drugega odvetnika, ako tako kaže, n. pr, kadar je odvetnik, ki si ga je stranka izbrala, brezbrižen" {£1.43, §§ t, 2). Ako oba zakonca tožita na proglasitev neveljavnosti zakona, zadošča en odvetnik, ako nc želita imeti vsak svojega, ali če ne smatra predsednik za potrebno, da imata vsak zakonec svojega odvetnika. Tožena stranka (torej la, ki se protivi, da bi se zakon proglasi! za neveljaven), si more vzeti odvetnika, čeprav se za veljavnost zakona hori
notentur,. . proenratores apud sumu tribuna! admissi (£1.53. § 1 pr.). Po kodeksu se to ni zahtevala. — Pravilnik je torej določbe o zastopnikih precej postrožil.
" Zahteva o overovitvi je nova.
" Znhleva o overovitvi podpisov prič je nova (prim, kan. 1659, § 7).
" Da mora bili razlog važen (gravis), je novost: po kan. 1663 je zadoščata i ušla eausa, sedaj iusta et gravj«.
« Tako kan. 1664
Zahteva, da mora razlog odobriti predsednik, je novost.
Tako kan. 1665—1666,
Kan. 1665, S 2, se je mogel tako tolmačiti, kakor da je advokat v zakonskih pravdah potreben, V praksi pa pri škofijskih sodiščih mnogokje niso poznali odvetnikov.
212
tudi branilec vezi. Ču vloži tožbo cerkveni tožilec/™ si zakonec, ki nima aktivne legitimacije, more vzeti odvetnika; toda če se cerkveni tožilec tožbi ali priziva odreče, premine tudi služba odvetnika (čl, 43, §§ 3, 4; Čl, 46 pr,],
Odvetnik mora imeti iste pogoje, ki snra jih omenili za zastopnika; vrh tega mora biti doktoT vsaj kanonskega prava in imeti tri leta vaje."* Konzistorialni odvetniki"10 in odvetniki, ki so v seznamu Rimske rote,101 ne potrebujejo Škofove odobritve, Iz važnega razloga pa jih more Skof zavrniti od svojega sodišča; mora pa o tem obvestiti kongregacijo za zakramente"1-" (Čl. 48, 49 pr.J. SkoE mora objaviti seznam odvetnikov, ki SO pripuŠčcni pri njegovem sodišču; v lem seznamu mora biti omenjena gornja pravica konzistorialnih odvetnikov kakor tudi odvetnikov Rimske rote (čl. 53, § 1 pr.). Odvetniki, ki so vpisani v seznamu, morajo na predsednikovo naročilo brezplačno zastopati tiste stranke ali jim svetovati, katerim je to dobroto naklonilo sodišče (čl. 53, § 2 pr.).
Določbe, ki smo jih omenili, o pooblastilu za zastopnika, o odklonitvi zastopnika in o tem, kar je zastopniku prepovedano (čl. 49, 51, 52, 54 pr.j, veljajo tudi za odvetnike.
9, Tožba (de Mbello causae introduetorio) (čl. 55—60 pr.; kan. 1706—17U8),
19. Tožbo more vložiti le, kdor je za njo legitimiran, Vloži se redno pismeno. Kdor ne zna pisati ali je zakonito oviran, more vložiti tožbo uslno. Oficial naroči v takem primeru notarju, da tožbo zapiše; nato se prebere stranki, ki jo podkriža. Znamenje notar overovi1*" (čl. 55—56 pr,) Tožbn oziroma obtožnica (libellus) mora biti po čl. 57 pr. takole sestavljena:""
a]	Omeniti se mora sodišče, pri katerem naj se pravda začne, n. pr. pri rednem cerkvenem sodišču škofije N,
b)	Navesti se mora zahtevek, da naj se namreč zakon proglasi za neveljaven in sicer zaradi tega ali onega vzroka, n. pr. zaradi spolne nezmožnosti; zaradi strahu itd.; če je raz.logov več, se morajo navesti.
Po čl. 35, g I. n.2 in 3B—39 pr.
** Tirocinium; pri m Dp. 69.
,u" Konzistorialni odvetniki sestavljajo poseben kolegij v rimski kuriji Iprim, BV 1935, 315).
11,1 Advocati a S. R- Rota appmbati; prim. op, 89.
Apostolska signatura je in causa Romana, iurium dne 15. decembra 1923 odločila, da potrebujejo tudi konzistorialni odvetniki in odvetniki Rimske rote škofove odobritve, da morejo nastopati pri njegovem sodišču |AAS 1924, 105 in nsl.J. Cl, 53 pr-je to odločbo spremenil.
"" V primeri s kan nt)7 so tc določbe bolj podrnhne, zlasti glede podkriža vanja (apponcre signuM crucift); V kan, 1707, § 3 Stoji le >l»tui (ab aclorc) prohandus«, — Podpis oziroma znamenje mora biti lastnoročno napravljen. Tekst tožbe more biti odtipkan na stroju.
1,11 Ako primerjamo te določbe z onimi v kan. i708, se pokaže, da so veliko bolj podrobne kot zadnje.
213
c]	Razložili se mora vsaj v glavnem, na kaj se po pravici sklicuje tožilec za dokaz tega, kar se navaja in trdi. Ni treba in tudi ni primerno, da bi se na .široko in natančno razlagati dokazi. Zadošča toliko, da se vidi, da je zahtevek utemeljen.
i) Navesti se morajo podatki o pravem ali nepravem domovališču obeh strank ter kraj" njihovega aktualnega bivanja.
d)	Obtožnico mora tožeča stranka ali njen zastopnik podpisati, datirati in navesti kraj bivanja, kamor naj se mu dostavljajo spisi,
Ako se navajajo kot dokazna sredstva listine, naj se i/roče sodišču obenem z obtožnico; ako se uporablja dokaz po pričah, naj se navedo njih naslovi in bivališče: ako se sklicuje na domneve, se morajo navesti dejstva in indiciji. More pa stranka navesti nove dokaze še v teku postopanja (čl. 59 pr.j, Obtožnici se mora dodati poročni list. Ako ima stranka zastopnika ali odvetnika, mora priložiti pooblastilo oziroma nalog, ki ju jima je dala, ako tega že ni prej predložila [čl, 60 pT,). Oiicial se mora po navodilih instrukcije kongrega-cije za zakramente z dne 27, marca 192L.>lti;l prepričati o identiteti tožilca (čl. 58 pr,).
10. Pripustitev ali Zavrnitev tožbe
(de libelli admissione vel reieclione) (čl. 61—67 pr.; kan, 1709—1710).
21). Čl, 61 pr. ponavlja kan. 1708, § 1, ki določa, da mora sodišče, pate m ko je dognalo, da je pristojno in da je tožilec za pravdo legitimiran,1®1" čim hitreje obtožnico sprejeti ali zavrniti; če jo zavrne, mora navesti razloge. Tožbo zavrne senat, ne oficial sam tudi v primeru, če ima pomanjkljivosti, ki se dajo popraviti; tudi popravljeno obtožnico sprejme ali zavrne senat |prim. čl. 62 pr.). Tožba se pripusti ali zavrne z odlokom,
Če se tožba sprejme, mora sodišče na zahtevo cerkvenega tožilca ali po službeni dolžnosti odrediti ločitev zakoncev od mize in postelje, ako še skupaj živita in je veliko pohujšanje, o čemer pa sodi ordinarijJ<" (čl, 63 pr,).
1 ožba se zavrne iz dveh razlogov, ali iz pravnega (ratio iuris)
1UJ Ta instrukcija j« dodana instrukciji z dne 15. avgusta 1*336 kot prvi i?med dokumentov. Prvotno jc veljala le za postopanje pri razvezi neizvrše-neijii zakona. Cl, 55 pr. pa jc njeno veljavo raztegnil na vinknlarne pravde sploh. — '¿a ugotovitev identitete mora oiicial zahtevati od tužitulja listino, izdano od cerkvene ali državne oblasti, ki more v ta nam in služiti, n, pr. polni list. razne legitimacije. Ako lisLina že ne obsega natančnih podatkov o osebi (fotografije!], naj vsebuje vsaj to, da se more oseba po njej razlikovati od osebe, ki se enako imenuje. — Ako lake legitimacij ste lis Line ni, naj se dožene identiteta z drugimi listinami alt po pričah,
'"ji Ugotoviti je torej treba i al pristojnost sodišča; b) sposobnost Lo-Jilca, nastopili pri sodišču: e) sposobnost tožilca, da sani nastopi pri sodi S in: č) stvarno legitimacijo (ali more S telil zahtevkom nastopiti); dj ali se ne da spor rešiti brez pravde.
lu' Zopet nov primer, ko gre sodba o pohujšanju ordinariju. V tem pravilniku je vei takih primerov.
214
ali iz dejanskega (ratlo factil.11" Iz pravnega razloga se zavrne takrat, kadar se opira le na taka dejslva, ki ne morejo povzročili neveljavnosti zakona- Iz dejanskega razloga se pa zavrne, kadar se opira sicer na dejstva, ki bi povzročila ■neveljavnost zakona, toda je evidentno, da so dejstva neresnična. Tožbo zavrne senat z dekretom (čl. 64 pr.). Proti temu odloku se more stranka v desetih dneh pritožiti na višje sodišče, ki mora zaslišali stranke in branilca vezi ter nato kar najhitreje spor rešiti: proti tej rešitvi ni priziva, Ce višje sodišče tožbo pripusti, se zadeva vrne nazaj sodišču, ki je tožbo zavrnilo (čl, 66 pr.). To sodišče je seveda vezano na odlok apelacijskega sodišča, da mora tožbo sprejeli.
Če sodišče ves mesec tožhe ne sprejme ali ne zavrne, ga more stranka opozoriti na njegovo dolžnost. Ce v petih dneh po opozorilu ni odgovora, se more stranka pritožili pri ordinariju ali če je ordinarij sam sodnik, pri višjem sodišču. V pritožbi stranka zahteva, naj se sodniki prisilijo, ali pa nadomeste z drugimi (čl. 67 pr.).1™
Ce je vzrok neveljavnosti zakona takšen, da ga moreta zakonca sama odpraviti, hoče cerkveni zakonodavec, da se najprej poskusi stranki pregovoriti, da zakon poveljavita. In le, če se to ne posreči, naj se prestopi k sodnemu reše*-anju spora, fo zakonodavčevo zahtevo smo srečali že v Čl. 38 pr. Ponovi se zopet v čl. 65 pr.. ki določa; če je vzrok neveljavnosti, ki se v obtožnici navaja, takšen, da se da odpraviti s privolitvijo strank, naj oficial zadevo Sporoči ordinariju. Or din arij mora po svoji vesti, upoštevajoč krajevne in osebne okoliščine, naročiti župniku ali kakemu drugemu duhovniku, naj primerno vpliva na zakonca, da odstopita od tožbe in zakon poveljavita. Ce Stranka na to pristane, naj ordinarij podeli spregled, ki je morda potreben, ali pá naj doseže od sv. stolice, da se bo zakon na tihem in brez zgledovanja poveljavil.
11. Dolžnosti sodnih organov, potem ko je bila pravda s pripustitvijo tožbe pravilno uvedena
[de officio iudicum ct Iribunalis ministrorum post causam per libellí acceptationem rite introductamj (čl. 68—73 pr.; kan. 1608 in nal.).
21. Pravilnik našteva v tem odstavku dolžnosti in pravice predsednika senata (čl. 68—69 pr.), branilca vezi (čl, 70—72 pr,) in do-pisnikarja (čl. 73 pr.).
Dolžnosti predsednika so dvojne; prve so lake, ki jih ima vedno; druge pa take, ki si jih more pridržati tudi senat,""1 Prve so naštete v čl, 68, § 1; so pa te:
"" To so stvarni razlogi; tožba pa se more zavrniti tudi iz formalnih razlogov (n. pr. zaradi nepristojnosti sodišča; kur ni pravilno sestavljena), Tako tudi v kan. 1710.
ioli Pravilnik, ki hoče čini bolj olajšati spoznavanj poslopiliku, llušleje tu na enem mestu ¿lavne dolžnosti predsednika. Nabrane so iz raznih ka-nonov procesnega prava; vplival pa je tudi pravilnik Rimske rote (čl 19J in pravilnik pri postopanju za razvezo neizvršenega zakona [odst. 20,21).
215
1.	voditi postopek in odločati, kaj je v pravdi potrebno, da se more deliti pravica:
2.	odrediti sodnika poročevalca:
3.	reševati prigovore sumnjivosti proti sodnim uslužbencem;
4.	odrediti, da se v določenih primerih obramba natisne obenem z glavnimi listinami;
5.	omejiti pretiran obseg obrambe, razen če je o tem v sodnem poslovniku kaj drugače določeno;
6.	določiti dan in uro, kdaj naj se sestanejo sodniki, da se posvetujejo o sodbi;
7.	voditi posvetovanje senata o sodbi;
8.	pozvati k dolžnosti vse, ki SO navzoči pri razpravljanju, pa se zelo nespoštljivo obnašajo nasproti sodišču in se mu ne pokore.
V primeru, da si senat ni Česa pridržal, more predsednik po čl. 68. § 2 tudi tole:
1.	ugotoviti pravdni spor;
2.	določiti roke, v katerih je treba predložiti dokaze in podati obrambo;
3 nastopiti proti nepokornim pričam in jih po okoliščinah tudi
kaznovati;
4.	dopustili izvajanje dokazov tudi pred ugotovitvijo pravdnega spora v primerih, ki jih omenja kan. 1730;""
5.	odrediti odškodnino in stroške pričam;
6.	izbrati izvedence, sprejeti njih prisego, določiti njih stroške in nagrade;
7.	naložiti, da se predlože listine:
8.	odrediti ex offo odvetnika;
9.	izjavili, da je pravdni spor ugotovljen, da je postopek zaključen. ustavljen ali da so se mu stranke odrekle.
Predsednik more opraviti vse. kar se tiče preiskovanja spornega predmeta, ako ni bil določen poseben preiskovalni sodnik (čl. 6B, § 3 pr.j. More pa seveda opraviti ta ali oni posel, ki ga sicer opravi preiskovalni sodnik.
Proti odredbam predsednika ali preiskovalnega sodnika je dopustna pritožba na senat, ki mora izdati o tem odlok ali pa vmesno sodbo, ko poprej zasliši branilca vezi in tudi cerkvenega tožilca, Če sodeluje (čl. 69 pr.).
22, O b r a n i 1 c u vezi ponavljajo ti, 70—72 pr. predvsem dobesedno določbe v kan. 1968 in 1969;L" dodajajo pa še nekatera podrobna navodila-
UM Pred ugotovitvijo pravdnega spora se sme priča zaslišali le v primeru strankine ncpokornosli ali Če se predvidi, da se priča zaradi verjetne smrti ali zaradi odhoda v drug kraj ali iz kakega drugega upravičenega razloga ne bo mo^la zaslišali ali vsaj brez težav ne.
111 Frim. tudi odst. 28 in 29 v pravilniku za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona. — Prim. II e t k . I3er Ehuverteidi£er im kalionischcn Kheprozell (Kan. Studien lirjig. von Albert Koenijjer Bd 12) Bnnn 1937.
534
Hranilec vezi ima tele dolžnosti:
t. Prisostvuje zasipavanju strank, prič in izvedencev,
2.	Sestavlja vprašanja, ki jih sodnik tem stavlja, Paziti mora, da so ta vprašanja pravilno sestavljena, Vprašanja, ki so mu jih predložili zastopniki strank, sine popraviti, in to mora, če so vprašanja sugestivna. Ne sme pa opustiti pri vprašanjih ničesar, kar se mu zdi potrebno in koristno, da se spozna polna resnica. Vprašanja izroča branilec vezi sodniku v kuverti zapečatena, Sodnik jih sme odpreti šele neposredno pred zaslišanjem. Ce se med zaslišavanjem pokaže potreba po novih vprašanjih, jih predloži hranilec vezi sodniku.
3.	Branilec vezi mora pisati in predlagali ugovore proti neveljavnosti zakona in dokaze za veljavnost ler sploh navajati vse, kar se mu zdi koristno za obrambo zakona,
Branilec vezi ima te-lc pravice:
1,	V vsakem času sme pogledati sodne spise, čeprav še niso objavljeni:
2,	predlagati more, da niu predsednik po pametnem preudarku podaljša roke. da more zgotoviti svoje spise;
3,	bili mora obveščen o vseh dokazih in Ugovorih, tako da jih more pobijali:
•X. zahtevati sme, da se zaslišijo nove priče ali stare, in predlagati nove ugovore, čeprav je bilo postopanje že zaključeno;
5.	zahtevati sme, da se izvrše tudi drugi pravdni akti, ki jih je sam predlagal, razen če je sodišče soglasno proti;
6.	cerkveni tožilec, ki toži na neveljavnost zakona, mu mora predložili vprašanja, ki naj se slavijo strankam, pričam in izvedencem, Teh vprašanj pa branilec vezi ne srae spreminjati brez senalo-vega odloka, more pa sam dodati druga vprašanja;
7.	zahtevati sme primerne podatke zlasti od branilca vezi liste škofije, kjer je bil zakon sklenjen;
S. zahtevati sme od Župnika zapisnik o izpraševanju ženina in neveste.
23. 7. a p i s n i k a r j e v c dolžnosti, ki jih našteva čl. 73 pr., so tft!«»
t. Skrbno in zvesto mora vse zapisali;
2,	spise mora imeti v redu;
3.	skrbeti mora, da ne pridejo spisi, zlasti tisti, ki se morajo tajno čuvati, v tuje Toke;
overovljali mora, kar je potrebno, in s predsednikom sOpod-
pisovati;
5.	imeti mora v redu zapisnik o pravdah (liber causartim seu protocollum);
6.	sestavljati mora dokazne članke (positiones);
7.	prisostvovali mora pri zapriseganju;
8.	podpisovali mora vabila in zaznamovaLi, da so izvršena;
111 Prim- ustrezni od*t. 30 v pravilniku m postopanje pri razvezi ne-izvršenejja zakona.
217
9. biti mora navzoč pri preiskovanju in razpravljanju;
10. potrjevali mora, da se prepisi ujemajo z izvirnikom;
lt. skrbeti mora, da se izvrše odgovori, odloki in rešitve;
12,	strankam mora priobčiti dispozitivni del sodbe (izrek sodbe);
13.	izvirne primerke sodb mora podpisali in overoviti njih prepise.
12. Vabilo, ugotovitev pravdnega spora iu nepokorščina
(de eitatione noenon de i i L i s con te s ta t ione et contumacia) (ČL 74—92 pr,; kan. 1711—1731; 1842—1S5U)."1
24, Ko je sodišče tožbo sprejelo, mora povabiti oba zakonca in branilca zakonske vezi ter cerkvenega tožilca, ako on toži, k ugotovitvi pravdnega spora. Če je stranka določila zastopnika, se more povabilo poslati njemu; isto velja, če je stranka določila odvelnika, ne pa zastopnika, Ako je stranka slaboumna ali nezmožna rabiti razum, se vabilo doslavi varubu alt skrbniku. Varuha ali skrbnika, ki fia je postavila svetna oblast, naj ordinarij pripusti, ako ni posebnih razlogov proti, Ako varuha ali skrbnika Svetna oblast ni postavila, naj ga določi ordinarij, ko zasliši drugo stranko in branilca vezi. Proti temu ordinarijevemu odloku je dovoljena pritožba na višje sodišče.
Ako se stranki sami oglasita pri sodišču, ju ni treba vabiti; mora pa to zapisnikar v spisih omenili.
Vabilo se stranki sporoči s pozivnico. Pozivnica za toženo stranko mom vsebovati: a) sodnikov poziv stranki, da mora priti k sodišču na določen kraj, določen dan in uro; b) kratke podatke, kdo jo toži in zaradi česa. Vabilo mora biti datirano in opremljeno s pečatom sodišča, Podpisati ga morata predsednik ali preiskovalni sodnik in zapisnikar. Ako pozivnica ni pravilno sestavljena, je vabilo nično in so zato nična tudi naslednja sodna dejanja.111
Vabilo se mora stranki na zakonit način izročiti. Če je mogoče, naj ga izroči stranki sodni prinašalec, ki sme v ta namen stopili tudi v drugo škofijo, ako je predsednik smatral to za potrebno in mu je izdal zadevno naročilo. Zaradi upravičenega razloga se sme vabilo dostaviti stranki tudi po pošti (proti povratnici) ali na kak drug način, ki je v kraju zakonit in kaT mogoče varen, Ako sodni prina-šalec stranke ne duhi doma, sme vabilo izročiti komu njegovih domačih, ako je ta pripravljen izročiti vabilo stranki kar naj hitreje in to tudi obljubi."11 Sodni prinašalec, ki vabilo izroči, vpiše v pozivnici dan in uro izročitve, sodišču pa pismeno sporoči, kdo je vabilo sprejel; po možnosti naj oni, ki je vabilo sprejel, podpiše spre-jemnico. Ako pozvani noče sprejeti vabila, vrne prinašalec vabila sodišču, ko ga podpiše, datira in navede razlog, zakaj se je pozvani branil sprejeti, Kdor se brani sprejeti vabilo, se smatra, da je pozvan.
Ustrezni naslov v pravilniku za postopanje pri razvezi neizvrie-
nega zakona se glasi do initio proeessus et de citalionihus faciendisu (odit, 33— 38),
111 Cre za popravljivo ničnott {kan. 1894, n, 1),
i'» Cl. 79, § pr. pnnavlja kan. 1717; dostavlja le, »da je želeti, da se izroči pozivnica zapečatena -
Boforicvni Vciluili.	IS
218
Ako se nav/.lic skrbnemu iskanju ne more najti stranka, se vabilo izvrši z razglasom, ki se nabije za čas, ki ga določi predsednik, na vrata škofijske kurije, in se objavi v javnem časopisu; ako se oboje ne more izvršiti, zadošča eno ali drugo, Javni Časopis je v prvi vrsti škofijski uradni list (pri sv. stoliei Acta Apostollcae Sediš), a tudi diugt listi.
Ko je vabilo zakonito izvršeno, se je pravda začela; pristojnost sodišča se utrdi in pravda začne teči,":,i' Vsako vabilo je perempto-riČuo. Sodnik pa more po svojem preudarku vabilo ponoviti, zlasti če se po pameti dvomi, alije pozvani prejel vabilo ali ne (čl, 14—86 pr.),
25. Predmet sojenja se doloi i z ugotovitvijo pravdnega spora,11* kar pomeni: toženec formalno ugovarja proti tožitcljeve-mu zahtevku z namenom pravdatl se pred sodnikom,1" Ugotovitev pravdnega spora se izvrši tako, da se pred predsednikom sporazumeta stranki, v čem je spor. Pri ničnostnih zakonskih pravdah je sporno vprašanje vedno to; ali je zakon v tem primeru neveljaven iz navedenega ali iz navedenih razlogov,110 Ako se stranki sporazumeta o spornem vprašanju, mora to se predsednik potrditi. Ako pa stranki glede spornega vprašanja ne soglašata, ga bo določil senat"* po službeni dolžnosti.
K ugotovitvi pravdnega spora se za določen dan povabita obe stranki. Ako toženec k ugotovitvi ne pride ne sam ne njegov zastopnik in navaja za opravičilo le nepristojnost, odloči o tem predsednik, ko zasliši branilca vezi. Ako zavrne ugovor nepristojnosti, izda stranki o tem pismen odlok in jo znova pozove k ugotovitvi pravdnega spora. Ce se toženec sploh ne oglasi in ne odzove pozivu, ga predsednik proglasi za nepokoi nega"1''1, ko prej zasliši branilca vezi. Nato se določi na zahtevo iüiltelja sporno vprašanje, ki se takoj nepokorni stranki sporoči, da more uveljavljati prigovore, ako hoče, in se rešiti posledic zaradi nepokornosti. Ce se tožena stranka ne odzove vabilu k ugotovitvi pravdnega spora, pač pa osebno ali pismeno javi sodišču, da njemu prepušča določitev spornega vprašanja, se sporno vprašanje določi na zahtevo toiitelja in se nato o njem obvesti tožena stranka.
n»a Vsaka od leh trditev ima svoj pomen. Res dvsiait essc t n't e g T a, pomeni, da se je začela zadeva sodno reševati, kar bo treba omeniti, če bi se znova predložila. F i r matur t r i h u n a 1 i 3 i u r i S -d i c t i o ; nastopila je prevencija, Lite pendente ni! innovctnr.
"" Lilis conlei,l.itid. Učinke ugotovitve pravdnega Spora našteva kan. 1731.
1,7 Ako oba zakonca tožita, da bi se projflasLi zakon za neveljaven, tedaj im:( «namen pravdatl se< [anlmiii Htigandi coram iudice) branilec vezi.
"" Sporno vpraianje (dubium) se iorej glasi: an COIIStet de nullitate in času ex tapile In. pr, impotentiae, vis el metat, dufectus couscnsus, con-ditionis appositae tt non veriiicat.it, conditionis contra eubstantiam matri-Iilonii. da ild eBt i ni ta tla IdulcctliS lornLae|). Sodba bo izrekla constat vel non constat. P» Čl. 88 pr. se mora torej tudi razlog, zaradi katerega naj bi bil zakon neveljaven, navesti v formuli spornega vprašanja, Praksa Rimske rotc razlogov v formuli ne navaja.
"" Tako C L 92. § 2 pr.: kan. 1729. g 3 govori nedoločeno, da določi sporno vprašanje uide»,
Contumax: contuniacia.
219
Ako to2itelj nc pride k ugotovitvi pravdnega spora, se mora na zahtevo tožene stranke znova povabiti in se mu mora zagroziti s proglasitvijo nepokornostj. Ce se tudi drugič ne odzove vabilu, proglasi predsednik, da se je pravda opustila, razen če tožena stranka zahteva, da naj se pToglssi zakon za neveljaven. Dovoljeno je tudi, da v takem primeru cerkveni tožilec prevzame pravdo, kadar sc zdi, da to zahteva javna blaginja, namreč odprava pohujianja, O čemer pa gre sodba škofu.
Stranka, ki je bila proglašena za nepokorno, more nehati biti takšna in se tako rešiti posicdic, dokler ni izrečena sodba; toda sprejeti mora pravdo v stadiju, v katerem je že, drugače mora nasprotni stranki poravnati sLroike (čl. 87—92 pr.),
13. Dokazi
(de probationibui) (čl. 93—174 pr.; kan. 1747—IS36).
26.	Oddelek o dokazih v pravilniku ima prav isti napis kot deseti titul v 4. zak. knjigi; giedc razledilve in vsebine pa se kljub temu oddelka popolnoma ne krijeta. Oddelek v zakoniku ima poleg treh uvodnih kanonov sedem poglavij, oddelek v pravilniku pa poieg dveh uvodnih členov šest poglavij. Uvodni členi ustrezajo uvodnim kano-nom; poglavja pa se ne krijejo, Prvo poglavje v pravilniku ima naslov gen era!ia de probationibus. Takega poglavja v zakoniku ni; določbe, ki so v njem, ustrezajo delno določbam v poglavju O pričah, delno pa določbam v 9. tilulu pod naslovom de interrogationibus parlibus in iudicio laciendis«. V pravilniku so te določbe veliko bolj smotrno razvrščene kot pa v zakoniku. Drugo poglavje v pravilniku ustreza prvemu poglavju v zakoniku, samo da je napis drugačen (v pravilniku de partiuiu deposition«, v zakoniku de confessione parti-umj. Tretje poglavje v pravilniku v. naslovom de probatione per testes delno ustreza drugemu poglavju v zakoniku, ki ima napis de testibus et attestationibus, Četrto poglavje v pravilniku in tretje v zakoniku govorita o izvedencih (de peritis). Peto poglavje v pravilniku ustreza petemu poglavju v pravilniku (de probatione per instrumenta); prav tako se ujema šesto poglavje v pravilniku s šestim v zakoniku; oba imata določbe v domnevah.11"
27.	Uvodne določbe v pravilniku, o katerih je bilo rečeno, da ustrezajo uvodnim določbam 10, titul a v zakoniku, govore o tem. česar ni treba dokazovati, koga bremeni dokaz in o sodnikovi dolžnosti glede pripuščanja dokazov,
'-'" Ustrezna poglavja [VI—XIII) v pravilniku Ka postopanje pri razvezi neizvrienega zakona imajo naslove: 1. de ilireiurando a partibus, testibus et peritis praestando, et de jnterrogationibus iisdeiu lactendis [cap. VI, odst. 30—49]; 2. de examine partium (cap. VII, odst. 50 -57); 3, de testium production« el atiis probationibui ad rem facientibus [cap. VIII. odst. 53 do 65}; 4. de examine testium septimau mami* [cap. IX, odst. 66—70}; S. de testibus, praeter alios sepLimac manus ad instantiam partium vet ex officio a iudiee indncendis [cap. X, odst, 71—741: 6, de instrumenti» [cap. XI, odet. 75—78); 7. de indiciis et praesumptionihus [cup. XII, odst, 79-83); S- de inspectione corporal: (cap. XIII, odst. S4 95).
14'
220
Dokazovati ni treba notoričnih dejstev in kar se po zakonu domneva (čl. 93 pr.). Dokazati mora tisti, ki trdi (čl, 94 pr.). Dokazil, o katerih se zdi, da se predlagajo le zato, da bi se postopek zavlekel, naj predsednik ne dopušča. Ce se predlagajo dokazi, ki bi postopek zavlekli, naj predsednik zasliši branilca vezi in stranke, in potem odloči, ali se dokazi prepuste ali ne, Ako dokaze zavrne, je dovoljena pritožba na senat (čl. 95 pr.).lil
L Splošno o dokazih
(Čl. 96—109 pr.).
28. Pred zaslišanjem je treba pozvano osebo (stranko, pričo, izvedenca) zapriseči Ako se pozvani brani priseči in sodnik1'-" sodi, tla bi bile njegove izpovedi koristne, ga more navzlic temu zaslišali. V spisih pa je treba omenili, da pozvani ni hotel in zakaj ni hotel priseči. Pred prisego mora sodnik osebo opomniti o svetosti prisege, o zločinu krive prisege in tudi, če se mu zdi primerno, o kaznih za njo, Oseba mora pred prisego izkazali svojo identiteto, ako ni osebno znana kakemu sodnemu organu, kar pa se mora v spisih omeniti. Osebe se zaslišujejo pri sodišču, razen onih, ki so omenjene v kan, 1770, § 2,I=J Osehe, ki žive v tuji škofiji, se morejo na zahtevo strank1-1 in ako same na to pristanejo, zaslišati pri tem sodišču, drugače se zaslišijo pri sodišču svoje škofije (čl, 96- 98 pr,).
Kan, 1773—1776 vsebujejo določbe O vprašanjih, ki se stavijo pri zaslišanju. Pravilnik za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona je dodal v odst. 42 še nekatere podrobne določbe. Te je sprejel naš pravilnik v čl. 99-—102 in jih še izpolnil. Stari procesni redi so pri določbah o zaslišavanju združevali materialno pravno stran s formalno pravno stranjo l!r;j Določbe navedenih veljavnih procesnih redov se bolj pravilno bavijo samo s formalnim pravom.
Vprašanja so splošna in posebna,1=R Splošna se pri ponovnem zaslišanju v isti pravdi opuščajo. Priče je treba vedno vprašati tudi
11 Stranka, ki ni zadovoljna, da je sodnik pripustil dokaze, s« more prav tako pritožiti na senat.
u* \r tem ¡n naslednjih odstavkih, ki govore o preiskovanju, se TIP,71 vi praeses. instrnetor ali auditor rabijo »iiidiseriminaliiti kot |>ravi čl, 96, § I pr. Kaj si pridrži predsednik gludu preiskovanja, je njegova stvar.
,!J Kardinali, škofje in odlične osebe, ki jim po krajevnem državnem pravu ni treba priti k "pričevanju na sodišče, določijo sami kraj, kjer bodo zaslišani kot priče (kan, 1770, § 2. n, 1), — Težko bolni in drugi, ki zaradi življenjskih okoliščin fn pr. redovnice s slovesnimi zaobljubami) nc morejo priti k sod Jču, se zaslišijo na domu [kan. 1770, § 2, n, 2). - Priče, ki bivajo zunaj tJcofiie, pa ne more ju brez težke Škode priti k sodišču, kjer teče pravdi, zaslišijo pri sodišču škofije, v kateri bivajo (kan. 1770, g 2, n. 3], Stranke imaju pravico to Zahtevati (ius esl partibus, čl. 98, § 2 pr.|; mornio pa nositi stroške.
1-'1 Prim. BV 1938, 100.
1" Pravilnik za pustupailje pri razvezi neizvršenega zakona v odst. 42 popisuje namen splošnih in posebnih vprašanj, v dodatku (appendiicj pa pod H. XIX, XXVII. XXX prinaša vzorce za vprašanje strankam, pričam i n izvedeneem.
221
o tem, od kod	kar je izpovedala, zlasti pa, kdaj je to zvedela.
Vprašanja morajo bili kratka; ne smejo eno vsebovati več sLvari; ne smejo bili zlonamerno sestavljena in takšna, da bi silgcrirala odgovore. Vprašanja slavlja vedno sodnik, sestavlja pa jib branilec vezi; leinu jib predlagajo stranke in cerkveni tožilec. Sodnik more dostaviti tudi vprašanja ex oflieio, kar se mora v zapisniku omeniti. Vprašanja morajo bili vedno primerna izobrazbi tistega, komur se stavljajo, in sestavljena v ljudskem jeziku,'1*
Oseba, ki se zaslišuje, se ne sme nikoli vnaprej opozoriti na vprašanja, ki jih bo dobila; odgovarjati mora ustno in ji ni dovoljeno uporabljati zapiskov.Odgovore more zapisnikar sproti zapisovati, in sicer do besede, ako se to zdi sodniku potrebno ali primerno ali če tako zahteva stranka, priča ali izvedenec. Ko je zaslišanje končano, se zapisnik prebere in zaslišani se pozove, če ima kaj spremeniti, opustiti ali dodali. Nato se ponovno sapriseže in podpiše zapisnik, ki ga za njim podpišejo še branilec vezi, cerkveni tožilec, če je navzoč, sodmk in zapisnikar (čl. 103—104 pr.).
29. Pismena poročila o tem, kaj je sodišče napravilo ali odločilo, morajo biti spisana latinsko. Vabilo, besedilo prisege, odgovori zaslišanih oseb in poročila izvedencev morajo biti sestavljena v ljudskem jeziku- Ce se vloži priziv na sv, slolico, se morajo spisi prevesti v latinski, italijanski ali francoski jezik.1-' Ako je za prevajanje potreben tolmač, se mora zapriseči, da bo posel vestno opravil in da bo držal tajnost. Ako ima stranka, ki vlaga priziv, pravico ubogih, mora sodišče izvršiti prevod po službeni dolžnosti. Obenem s prevodom je treba poslati tudi spise in listine v avtentičnem prepisu. Spisi in listine morajo biti zložene v fasciklu s kazalom. Originalni spisi se pošljejo le, če to zahteva sodišče sv. slolice (ti. 105 pr ).19*
Sodno postopanje se deli na seje; kar se ne more izvršili v eni seji, se dopolni v drugi. Dokler traja preiskovalno postopanje, se morejo Stranke, priče in izvedenci ponovno zaslišali, To se zgodi ali na zahtevo branilca vezi ali če tako odloči sodišče po službeni dolžnosti, ko zasliši branilca vezi. Ce zahteva ponovno zaslišanje stranka, mora senal zaslišali branilca vezi in nato zaslišanje z dekretom dovolili ali zavrniti; pazili pa mora, da ne bo zlorab, Ponovno zaslišanje se vrši kakor prvo,111 Ce se mora zaslišali oseba, ki ne zna krajevnega jezika, sodnik pa ne zna njenega, določi sodnik tolmača; prej pa mora zaslišali stranki in branilca vezi, da vlože, če hočejo, prigovor proti tej osebi (čl. 106—108 pr,),
1,7	an nempe de visu uul propria «Kptrtantla, an de anditu a
videntlbus, an de nudit ti s itd it ui. ¡m e* farna etc. ■ (£1. 100 pr.|.
V kan. 1775, ki duloča, kakšna morajo biti Vprašanja, ni tega do-stavka. ki ga ima C!. 102 pr.
""'i Zapiske sine rabiti le, kadar gre rde calenlo et ralionibitS" [kan. 1777).
>" Teh določb ni v kodeksu (prim. kan. 1642. § 2}.
LM Prim. kan 1644.
lal Prim. u ponovnem zaslišanju kan. 1781.
222
2, Izpoved strank
(el, no—in pr,).
30.	Po ugotovitvi pravdnega spora se zaslišijo stranke, ko se poprej zaprisežejo. Najprej sc zasliši tožitelj, ako važen razlog ne svetuje drugače. Stranka je dolžna po kan. 5743. S 1 sodniku odgovarjali.1"41 Ako se brani odgovarjati, sodnik oceni, koliko je to upoštevali. Najprej se zasliši tožitelj; po zaslišanju sc mu prebere obtožnica in se vpraša, ali jo vzdriuje v vseh njenih delih, Nato se zasliši drugi zakonec; na koncu sc mu prebere tožiteljeva obtožnica in se vpraša, ali se bo protivil tožbi ali ne. Ako sta oba zakonca vložila tožbo ali ako tožena stranka izjavi, da nima kaj ugovarjati proti tožbi, naj sodnik previdno preišče, zakaj sla stranki složni ali zakaj druga ne ugovarja. Prav isto mora storiti, ako se iz odgovorov zakoncev pokaže sumnja, da sta dogovorjena. Cc je potreba, naj sodnik zasliSi o tem tudi priče.ia-
Po zaslišanju naj se zakonec pozove, £e ima kaka vprašanja, ki naj bi se stavila drugemu zakoncu. Ako se odgovori zakonca, ki je bil kot drugi zaslišan, v važnih stvareh ne ujemajo z odgovori prvega zakonca, mora sodnik na zahtevo branilca vezi ali tudi po službeni dolžnosli stavili drugemu zakoncu vprašanja, ki naj bi pojasnila nesoglasje.Pri lem sme po razmerah tudi omenili, kaj je prvi zakonec izpovedal, Ako je potrebno, more sodnik odredili tudi soočenje obeh zakoncev (čl. 110—114 pr,).
31.	Ako loiitelj ne pride k zaslišanju, se je ravnati po določbah, ki veljajo za primer, ako tožitelj ne pride k ugotovitvi pravdnega spora. Ako toženec ne pride k zaslišanju, mora sodnik zaslišali branilca vezi in presoditi, ali naj se vabilo ponovi ali pa naj se na kak drug način skuša toženec pripraviti do tega, da bo prišel k sodišču, n. pr. po kakšnem prijatelju ali po kakšni osebi, ki ima nanj vpliv. Ako toženec navzlic temu noče priti k zaslišanju, odloči senat, ali naj sc proglasi za nepokornega ali pa se mu natože cerkvene kazni (čl. 115 pr.].
Kar je izpovedal zakonec proti zakoncu v času pred sklenitvijo zakona ali po sklenitvi, toda lempore non suspeeto, ni pravi dokaz, marveč le dokazno pomagalo, ki ga mora sodnik pravilno oceniti. Sodna izpoved zakoncev ne more dokazati, da je zakon neveljaven (čl. 116—117 pr,),lJ1
»Nisi ugatur de delicto ab ipsis cutnmisso«. IU Praksa kaže, da se more na ta naiin marsikatera dogovorjena pravda preprečili.
:u Taka tudi ud:.t. 55 pravilnika za postopanje pri razvezi neizvrSe-nega zakona.
IS" Kake se ta pravila v praksi uporabljajo, p rim. II o I I n s t a i n c r . Die Spruchpraxis der S. Romana Rota in Ehenichtigkeitsprozessen, Freiburg 1934; Odar, Sodbe Rimske rote v zakonskih pravdah 1934; Caspar ri. De matrimonio II, 1032; Meile, Die Beweislehre des kanonischen Prozesses 1925-
223
3. Dokaz po pričah
(čl. 118—13S pr.j.
32,	V zakoniku je poglavje o pričah, ki ima naslov de teslibu* et attestationibus, poleg uvodnih dveh kanonov razdeljeno na sedem odstavkov; V pravilniku se ustrezno poglavje de probatione pur testes ne deli na odstavke,
CI. 118 122 pr, ponavljajo iz zakonika določbe, kdo in o r e bili priča (kan. 1756, 1974). kdo ne more biti priča (kan. 1757] in kdo ni dolžan odgovarjati, ko je pozvan za pričo (kan. 1755). Za priče morejo bili vsi, Iti jih pravne določbe v celoti ali delno ne izključujejo. V zakonskih pravdah morejo biti priče ludi krvni sorodniki in svaki v ravni trli in v prvem kolenu stranske črte, ki so sicer od pričevanja izključeni (kan. 1974).in:" Od pričevanja se zavračajo nekateri kot neprimerni, drugi kot s u m n j i v i in tretji kot nesposobni. Kot neprimerne priče se odklanjajo ne-dorastli in slaboumni. Vendar pa se ti morejo zaslišati, ako to smatra sodnik za primerno. Njihovo pričevanje pa velja le kot indicij in pomožen dokaz. Redno se ti zaslišijo nezapriseženi. Kot s u m n j i v i se odklanjajo: izobčenci, krivoprisežniki, zloglasni, ako je bila njihova zloglasnost sodno razglašena ali naložena, oni. ki so tako slabega življenja, da ne morejo veljati za verodostojne, in končno javni ter hudi sovražniki stranke, 0 zaslišanju sumAjivih prič in ocenjevanju njih pričevanja velja isto kar pri neprimernih pričah. Kot n e -sposobne priče se odklanjajo stranke, zastopniki strank, sodnik in sodni organi, odvetnik in drugi, ki zastopajo stranko, dalje duhovniki glede tega, kar jim je bilo zaupano pri spovedi, čeprav bi bili odvezam od spovedne molčečnosti, in končno zakonec v pravdi svojega sozakonca.
Priča mora sodniku, ki jo zakonito vpraša, odgovarjati. Odgovarjali niso dolžni tisti, ki jim je bilo kaj zaupano pod službeno molčečnostjo; razen če so jih ti, ki so jim zaupali, odvezali od tega in sami po pameti sodijo, da morejo izpovedati. Odgovarjali tudi ni dolžan, kdor se boji zaradi pričevanja težkega zla zase ali. za svoje krvne sorodnike in svake v ravni črti in v prvem kolenu stranske črte. Pričo, ki bi zavestno izpovedala napačno, more sodnik kaznovati; enako tiste, ki so pričo na kakršen koli način zapeljali v to, da je napačno izpovedala ali resnico prikrila. Kazni so: 1, sodnik kaznuje s primerno kaznijo (n. pr, z izključitvijo ab aetibus legitimis, 7. globo) pričo, ki se noče odzvali ali odgovarjati ali priseči ali pričevanje podpisali; 2. za krivo prisego se naloži laikom personalni interdikt, duhovnikom suspenzija; 3, za zavestno napačno izpoved in zavajanje k temu izključitev ab aetibus legitimis (kan, 1766 in 1743),
33,	Priče predlagata stranki, branilec vezi in cerkveni tožilec, če je navzoč. Sodnik in senat pa jih moreta pozvati tudi po službeni dolžnosti. Sodnik mora omejevati preveliko število prič. To stori z
J3r- V kan. 1757, § 3, n. 3, na katerega se sklicuje kan, 1974, je dostavljena nekakšna omejitev (,,, kcuuis notilia aliunde haberi nequeat, et bonum publikum exigat ut habeabv«}; v čl. 122 pr, te omejilve ni.
224
dekretom zlasti takrat, kadar se priče predlagajo glede stvari, ki ni v tesni zvezi z dokazovanjem ali se tega sploh ne tiče. Na splošno je omejevali število prič, kadar se te predlagajo, da bi se postopek zavlekel ali da bi imela nasprotna slTonka škodo ali je stvar že ob manjšem številu zadosti preiskana (čl, 123 pr.). Priče, ki se same prijavijo, sodnik po svobodnem preudarku pripusti ali zavrne, Zavrniti jih inora, kadar se zdi, da so se zato prijavile, da bi se postopek zavlekel, ali da bi škodovale pravici in resnici [čl. 12*1 pr.).
Kdor predlaga pričo, mor^ sodišču naznaniti njeno ime, imeni njenih roditeljev, ako je treba, dalje bivališče; dodati mora tudi točke, o katerih naj se zasliši. Te točke se izroče branilcu vezi, da jih upošteva pri sestavljanju vprašanj. Imena prič se morajo pred zaslišanjem sporočiti nasprotni stranki, da more vložiti prigovor. Iz važnega razloga ali na zahtevo branilca vezi more sodnik to opustiti; sporočiti pa se mora ime priče stranki na vsak način prej, preden se ji da na vpogled, kaj je pričala fSl- 125—126 pr.].
34.	Priča, zakonito pozvana, mora priti k sodišču ali se opravičiti. Ako tega ne stori, ali če noče odgovarjati ali priseči ali zapisnik podpisati, jo more sodnik kaznovali in ji vrh tega še naložili globo, ako sta stranki zaradi tega trpeli škodo (čl. 127, §§ t, 2 pri, ki ponavlja kan. 3.766). Pri zaslišanju prič stranke niso navzoče. O tem se določbi v kan. 1771 in v čl. 128 pr. popolnoma ne krijeta. Kan. 1771 namreč določa'. ■ -1'ri zaslišanju prič stranke ne morejo biti navzoče, razen če sodnik sodi. da jih je treba pripustiti,- čl. 128 pr, pa določa; -¡Redno ne morejo biti navzoče pri zaslišanju prič stranke ali njih zastopniki ali odvetniki, Sodnik pa je pooblaščen, da izjemoma pripusti stranko ali njih zastopnike in odvetnike, ako se mu po pametni sodbi zdi, da okoliščine spornega predmeta to priporočajo.
Priči se mora odmeriti po kon. 1787, S 2, odškodnina, ako to zahteva.
Odgovori prič se morejo po vprašanjih natančno in v celoti zapisati, tako da se nič ne opusti, kar bi moglo vplivali na sojenje. Varovati pa se je, da ne bodo zapisi preobširni, zlasti pa da ne bodo prekratki. Izogibali se je enozložnih odgovorov (čl. 129 pr.}. Sodnik more s prisego zavezali k molku zastopnike in odvetnike, ako se je bati, da bi zaradi izpovedi prič nastali prepiri ali bi se priče izpostavile težkemu zlu (čl, Í3Ü, § i pr ), Ako priča izpove le pod pogojem, da se njeno ime ne bo naznanilo stranki ali strankama iu sodnik sodi, da se ta pogoj opira na tehtne razloge, določi dve ali tri osehe, ki na pravde niso interesirane, so pa nad vsak dvom vzvišene in strankama niso sumnjive. Tem osebam nato sporoči ime priče in jih vpraša, ali je priča verodostojna13'1 (čl. 130, § 2 pr.),
35.	Stranka, ki se ji jc ime priče naznanilo, sme zahtevati, da se priča ne pripusti. To zahtevo mora vložiti v treh dneh, ako ni po sodnikovi sodbi zaradi oddaljenosti kraja potreben daljši rok, Pozneje se ta zahteva ne upošteva, razen če stranka dokaže ali vsaj s prisego potrdi, da takrat ni vedela za napako, Ako razlogi, ki jih
Teh določb ni v kodeksu; su pa velikega praktičnega pomena.
225
stranka navaja Z0 to. da raj se priča odkloni, niso takšni, kakršne pozna zakon, naj sodnik določi stranki kratek termin, da zbere dokaze, in naj postopa kakor v incidenčnih sporih. Ako se razlogi za odklonitev ne dajo hitro in lahko dokazati, naj se razpravljanje o tem odloži do konca pravde; medlem pa naj se priča zasliši. Neutemeljene zahteve, da se priča odkloni, mora preiskovalni sodnik z dekretom zavrniti (čl. 131 pr.). Stranka se more odreči priči, ki jo je sama predlagala. Ostane pa nasprotni stranki in branilcu vezi pravica, zahtevati, da se ta priča pozove. Stranka sme iz razloga, ki je po predlaganju priče nastal, tudi zahtevati, da se zavrne priča, ki jo je ona predlagala ¡čl, 132 pr-}-'™*
Ako je potrebno soočenje priče s pričo ali s strankami, ga odredi sodnik z odlokom, ko zasliši branilca vezi (čl. 133 pr.). Ko so vse priče zaslišane in sodnik ali hranilec vezi nimata za potrebno, da se pozuvejo priče ex ollicio, ali da je treha zbrati .še druge dokaze, izda predsednik odlok, s katerim se pričevanja objavijo (čl. 134 prj. Po tem aktu se smejo iste priče še enkrat zaslišali ali nove pozvati le iz važnega razloga, Treba je postopati previdno; odstrani naj se nevarnost za kakršnokoli zlorabo; nasprotna stranka in branilec vezi morata biti prej zaslišana; prav tako tudi cerkveni tožilec, ako je navzoč. Odlok, s katerim sodnik odredi novo zaslišanje, mora vse Lo omenjali. Ako so pri preiskavi prišla na dan dejstva, o katerih je možno, da stranke za nje niso vedele, imajo stranke pravico zahtevati, da se že zaslišana priče znova zaslišijo ali da pozovejo nove priče (£1, 135 pr,).
36- Cf. 136 pr. podaja v treh paragrafih smernice, po katerih naj se presojajo izpovedi, ki jih dajo priče. Prvi od teh paragrafov določa samo, da se je ravnati po kan, 1789, 1790 in 1791, Kan.1789 določa, da se mora sodnik pri tem presojanju ozirati: 1. na položaj, odličnost in poštenost priče; 2. na to, ali priča ve za to, kar je izpovedala, po lastnem zaznanju, ali je le slišala od dnigih; 3. ali je priča stalna in dosledna, ali morda omahljiva in se zapleta; 4. ali samo ta priča to trdi, ali jih morda trdi isto več. Kan. 1790 opozarja sodnika, da more v primerih, ko se priče ne ujemajo, preudariti, ali si njih pričevanja nasprotujejo ali pa le izpovedujejo različne stvari in se le v malenkostih razlikujejo. Po kan. 1791 pričevanje ene priče ne muli polnega dokaza, razen če je priča kvalificirana in je izpovedala o stvareh, ki spadajo v njeno službo, Ce pa pričajo dve ali Iri verodostojne priče, ki o njih verodostojnosti m mogoče dvomili, o kakih dejstvih, za katera same vedo in se med seboj ujemajo, je podan zadosten dokaz, ako ne smatra sodnik, da je potrebno popolnejše dokazovanje, ker je stvar zelo važna, ali zaradi nasprotnih šumenj."1"
Drugi paragraf čl, 136 pr. opozarja, da je treba v primeru, kadar gre za okoliščino, od katere zavisi veljavnost zakona, tem bolj pre-
Pri iti. s čl. 131 in 132 pr. kan, 1764.
,M Ta dokazna pravilu mora pač sodnik upoštevati, toda pri formiranju svoje moralne iz vestnosti ni nanje vezan, Moralna iz vestnost pe podana, če je pameten dvom izključen.
226
iskati poštenost priče, ki izključuje sumnjo krive prisege. Dejstvo, da stranki nista vložili proti priči kakega prigovora, ne dokazuje, da je priča, ki je izpovedala proti zakonu, verodostojna (čl. 136, § 3).
O vseh pričali se mora uradno1" zahtevati spričevalo o vernosti, poštenosti in resnicoljubnosti. Verjeti se jim mora tem bolj, čim ugodnejšo spričevala imajo o svoji verodostojnosti Ta spričevala se morajo objaviti, ako ne odloči senat, da naj se katero zaradi tega, da ne nastane težko zlo, ne objavi (čl. 133 pr.).
3Î. čl. 137 pr, do besede ponavlja kan. 1975, § 1, ki vsebuje določbo o prisežnih pomočnikih (testes septimae manus),"" V zakonskih pravdah, kjer gre za spolno nesposobnost ali za neiz-vršenost zakona, pa se spolna nesposobnost ali nedovršenost zakona ne da drugače izvestno ugotovili, morata oba zakonca navesti izmed sorodnikov in znancev osebe, ki bi mogle pod prisego potrtlili, da sta zakonca poštena in da jima gre verovati v tem, kar izpovedujeta o zakonu. Sodnik more poleg prisežnih pomočnikov, ki SO jih predlagale stranke, pozvati tudi druge.
Kan. 1975, § 1, ne določa izrecno, da bi moralo biti prisežnih pomočnikov sedem, pač pa na to spominja izraz testes, qui septimae manus audiunt^, ki se v njeni nahaja. Pravilnik za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona pa v odstavku 59 izrecno določa, da mora vsaka stranka navesti po sedem oseb. Če jib toliko ni mogoče dobiti, jih zadoSČa tudi manj; toda v spisih se mora zaznamovati, zakaj jih ni bilo mogoče dobiti sedem.
Kan, 1975, § 2, in za njim še bolj natančno odst. 60 pravilnika za postopanje pTi razvezi neizvršenega zakona določata, kakšno vrednost ima pričevanje prisežnih pomočnikov. Njih pričevanje je le »argumentum čredibilitatis quod robur addit depositionibus coniu-gnm ■ (kan. 1975, S 2), Naš pravilnik določbe kan. 1975, § 2, ne omenja.
4, Izvedenci (Čl. 139—134 pr.],
38, Splošne določbe o izvedencih vsebujejo kan, 1792—1805; o izvedencih, kt pridejo v pošlev v zakonskih pravdah, pa podajajo kan. 1976—1982 nekatere posebne določbe. Pravilnik na kratko ponavlja te določbe in nekatere bolj podrobno razloži.
Zakon ukazuje mnenje izvedencev v pravdah, kjer gre za spolno nesposobnost ali za pomanjkanje privolitve zaradi umobolnosti, V drugih pravdah je "treba dobiti mnenje izvedencev takrat, kadar ocenjevanje činjenic zahteva strokovnega znanja, n. pr. kadar je treba preiskati, ali je rokopis avtentičen, V teh drugih primerih odredi, da se pozovejo izvedenci, sodnik na zahtevo ene ali obeh strank ali pa tudi po službeni dolžnosti. Zaslisati pa mora prej branilca vezi. Ako se slranki ne ujemata, predloži sodnik stvar senatu (čl. 139—140 pr.}.
1M Od župnika, Bernardini (Apollinaris 193b. 559, op. k il, 13fi pr.| dobro opozarja, da -testimonium mere negativu<n< (župnik ne v« nič proti, sam pa osebe ne pozna) ni polnovredno spričevalo,
1111 Ostanek iz germanskega prava, ki pa je za tO vrsto pravd upravičen, čeprav si v praksi od teh prič ne moremo veliko obetati,
227
IzvudcncC same določi predsednik, itn zasliši branilca vezi. Ako zakon ne določa, koliko izvedencev naj se zasliši, določi število predsednik sam. Izvedenci morajo imeti spričevalo o sposobnosti, izdano od pristojne oblasti, dalje morajo biti v svoji stroki na glasu in priporočati jih mora njihova vernost in poštenost. Oseba, ki bi bila izključena "d pričevanja kot neprimerna, sumnjiva ali nesposobna, se ne more pripustiti kot izvedenec. Izključene so dalje osebe, ki so s strankama v kakšni posebni zvezi- Prav tako so izključeni v pravdah glede nesposobnosti ali pomanjkanja privolitve zaradi umobol-nosti tisti, ki So bili privatno preiskali stranko; ti pa se v pravdah zaradi nesposobnosti morejo in v pravdah zaradi umobolnosti morajo zaslišali kot priče. Ako je izvedenec postal sumnjiv, preden je izdelal mnenje, ali če se zve, da je nesposoben za svojo službo, mu predsednik odredi namestnika, ko zasliši prej branilca vezi. Stranka ali obe stranki moreta zahtevati, da se izvedenec kot pristranski odkloni. V vsakem primeru mora sodnik izdati odlok, v katerem to zahtevo Sprejme ali zavrže, Ce izvedenca odkloni, mora določili drugega, ko prej zasliši branilca vezi (čl. 1-11—145 pr.).
39, Izvedenec mora pred prevzemom posla priseči pred predsednikom, da bo svoje delo vestno opravil in varoval tajnost; k zaprisegi se morata povabiti stranki in branilec vezi. Sodnik mora izdati, ko zasliii stranki in branilca vezi, odlok, v katerem določi točke, okoli katerih naj se vrši Izvedenčevo delo, n. pr. ali je duševna bolezen habitualna ali je prehodna ali je dopuščala svetle trenutke; ali je spolna nesposobnost absolutna ali relativna, ali je organska ali funkcionalna, ali je bila pred sklenitvijo zakona ali je nastala po tem, ali je trajna aH pa ozdravljiva brez velike nevarnosti za življenje- Izvedencu se morajo izročiti vsi spisi, ki so mu po sodnikovem mnenju potrebni, da more izdelati strokovno mnenje. Stranke imajo pravico, staviti vprašanja, na katera se morajo izvedenci v svojih poročilih ozirati, Sodnik pa more iz važnega razloga, ko prej zasliši branilca vezi. ta vprašanja zavrniti- Sodnik mora določiti tudi rok, v katerem mora izvedenec opraviti preiskavo in napraviti mnenje; ta rok more sodnik iz pametnega razloga podaljšati, ko zasliši stranki (čl. 146—147 pr.).
Izvedenci morajo vsak zase napraviti preiskavo; napisati o preiskavi poročilo in v njem opisati, kako so prišli do rezultatov. Iz posebnega razloga more predsednik odrediti, da napravijo izvedenci preiskavo skupno. ¿Morebitna različna mnenja, oprta z razlogi, je treba zaznamovati. O preiskovanju izvora rokopisa podaja posebne določbe kar. 1800 (Čl. 148—149}.
40r V primerih, kjer gre za spolno nezmožnost, sta predpisana dva izvedenca. In sieer pregledata moškega dva zdravnika, ki ju je treba opomniti, da smeta uporabljati !e dovoljena sredstva.114" Žensko pregledata dve izkušeni zdravnici, razen če ona sama hoče ali če odloči senat, da naj pregledata dva zdravnika ali vsaj dve vešči ba-
lu* Priskrbeti seme z niasturbacijo je po dekretu sv. oficiia z dne 2. avg. 1929. prepovedano.
228
bici. Pregled Ženskega telesa se mora izvršili v skladu s krščansko moralo in v navzočnosti poštene žene, ki fo določi sodišče po službeni dolžnosti141 (čl, 150 pr.).
Kadar gre za duševno bolezen, naj napravi preiskavo izkušen psihiater, v težjih primerih dva. Izključijo pa naj se taki izvedenci, ki ne priznavajo v iej stvari zdravega (katoliškega) nauka (čl. 151 pr.),
Ko izvedenci predlože pismena poročila, jih pozove sodnik posamič k zaslišanju, kjer morajo pod prisego odobriti svoje zaključke in odgovarjati na vprašanja, ki jih jc sestavil branilec vezi,1"11 Ako se izvedenca ne ujemata, more predsednik določiti novega izvedenca. Sodišče ni dolžno sprejeti mnenje izvedencev, čeprav se izvedenca ujemata; marveč mora upoštevati še druge razloge.1" iMora pa sodišče obrazložili, zakaj je sprejelo ali zavrnilo zaključke izvedencev (čl. 125—154 pr.).
5. Dokaz i listinami ali dokumenti
fčl. 155-169 pr.).
41. O dokazu z listinami ima zakonik določbe v kan, 1S12—1824, ki so združeni v dva odstavka. Naš pravilnik izpisuje od teh do besede kan, 1812, 1813 in 1820; sklicuje pa se na kan. 1814, 1816, 1817, 1816, 1819, 1821, Deset Členov o njem pa prinaša nekatere podrobne določbe oziroma razlage.
Dokaz z listinami se dopušča v Vsaki vrsti sojenja. Listine so javne in zasebne; javne so cerkvene in državljanske. Čl. 156 pr. ponavlja kan, 1813, ki našteva v § 1 poglavitne cerkvene javne listine. Te so;
1.	spisi, ki so jih pri izvrševanju svoje službe v avtentični obliki izdali papež, rimska kurija in ordinariji; dalji; avtentična potrdila o takih spisih, ki So jih izdali oni sami ali njih notarji;
2.	listine, ki so jih napravili cerkveni notarji;
3.	spisi cerkvenih sodišč;
4.	vpisi krsta, birme, sv. reda, redovniške zaobljube, zakona, smrti v matičnih knjigah škofijske kurije, župnij in redov; dalje izpisi iz teh knjig, ki jih napravijo župniki, ordinariji ali cerkveni notarji ali njih overovljeni prepisi.
Za javne državljanske listine se smatrajo liste, ki jih ima krajevni državni zakon za takšne,111 Zasebne listine so vsi spisi zasebnikov {pisma, pogodbe, oporoke in drugi spisi) |kan, 1813, §S 2, 3).
Pravilnik za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona ima pu-sehno poglavje -de inspeetione corporaii (odst. HI
Zaslišali se mota tudi »matrona adslaaa* (kan, 19811,
Priin o tem Od ar, Sodbe Rimske rok- v zakonikih pravdah Rt 2.
§ 388 jugoslovanskega cpp (civilni pravdni postopnik) določa: ■Listine, ki jih izda v državi v predpisani ohliki in v mejah službenega področja javno oblastvo, ali ki jih izda v svojem poslovnem področju oteba. uživajoča po zakonu samem javno zaupanje (javne listine], dokazujejo ono, kar v njih službenu odreja ali izjavlja ali posvedočuje oblaslvo ali oseba javnega zaupanja. Prav to velja tudi za listine, ki so izdane zunaj naše drŽave, toda jih izdado v mejah svojega področja javni organi, podrejeni oblaslvu s sedeiem V naši driavj», ¿1. 3S9 cpp: "Enako dokazno mo£ imajo tudi druge
229
Listine, s katerimi se dokazuje prejem krsta ali sv, reda, smrt, rodovniška zaobljuba, duhovno sorodstvo in spregled od zakonskega zadržka, morajo biti cerkvene.
Dokazno moč imajo le originali listin ali njih overovljeni prepisi, Prepis je overovljen, ako je napisan z roko1"11 in potrjen s podpisom predstojnika arhiva, kjer je original, ali cerkvenega notarja, in opremljen s pečatom. Prepis javne državljanske listine mora biti napravljen tako, kakor določajo državni zakoni,
Listine je treba izročiti sodišču, da jih sodišče in nasprotna stranka moreta preiskati. Ako stranka listine noče prostovoljno izročiti, jih mora sodnik zahtevati. Pri zaslišanju je treba stranke in priče vprašati po listinah. Listine mora zapisnikar hraniti v pisarni in le lam jih morejo preiskati branilec vezi, stranke in sodniki (čl. 157—161 pr,),
Ako nastane dvom o vernosti prepisa, ali če se vloži kakšen prigovor, more sodnik zahtevati, da se predloži original, Ako originala ni mogoče dobili vsaj brez večje težave, more sodišče odredili, da gre preiskovalni sodnik oba izvoda primerjali, ali pa prosi ordi-□arija, da odredi primerjavo, Ako se dvom ali prigovor tiče resničnosti listine, se mora predložiti incidunčni spor in se pokličejo 1er sodno zaslišijo vsi, o katerih se domneva, da sta jim znana izvor in resničnost listine [čl. 162 pr.).
42. ¡zmed zasebnih listin morejo biti velike važnosti pisma, zlasti o pravdah, kjer se toži na proglasitev neveljavnosti zakona zaradi sile in strahu ali zaradi pogoja. Ta pisma morajo biti pisana ali pred sklenitvijo zakona ali tudi po sklenitvi, toda ne šele v sumnjivem času; dokazana pa mora bili njih avtentičnost in čas, v katerem SO bila napisana. Sodnik mora opozoriti stranke, naj taka pisma izroče sodišču. Pisma naj sodnik skrbno preišče. Ona pisma, ki jih ena stranka predloži, mora druga potrditi. Privatne listine imajo tolikšno dokazno moč, kolikrSna jim gre po okoliščinah,1" zlasti okoliščinah časa, v katerem so nastale. Anonimna pisma in listine nimajo same po sebi nobene veljave, razen če navajajo dejstva, ki se dajo od drugod dokazali fčl. 163—165 pr.).
Ce se navaja le kakSen odstavek v/, listine, more nasprotna stranka aH branilec vezi ali tudi sodnik po službeni dolžnosli zahtevati, da se predloži cela listina, Ako stranka izpove, da ima listino in se domneva, da je listina nekoliko važna, stranka pa se brani listino izročiti, mora sodnik na zahtevo druge (tranke ali po službeni dolžnosti zahtevati z odlokom, ko prej zasliši branilca vezi, da stranka listino izroči. Ce se ta Se brani, poroča sodnik senatu, ki presodi, koliko je upoštevati strankino upiranje. Ako stranka pravi, da listine
listine, ki so pripoznane s posebnim zakonitimi predpisi za javne listine. Listine, izdane zunaj naše države, ki veljajo v kraju izdaie za [avne litine, imajo ob pogoju vzajemnosti tudi v naši državi dokazno mot javnih listin, če so predpisno overovljene»,
***" Ali tudi drugače napravljen, n. pr. odtipkan na stroju.
114 Prim, tudi odst. 77, S 2 pravilnika za postopanje pri razvezi ixe-izvršenega zakona.
230
nima, jo more sodnik pozvati, da to s prisego potrdi. Ako je bil civilni zakon s sodbo civilnega sodišča razvezan ali proglašen za neveljaven, naj sodnik poskrbi, da se bo dobila tožba, sodba in če je potrebno, tudi spisi civilnega sodišča, (čl. 166—168 pr.).
43. O dokazni 'inoči listin vsebujejo določbe kan, 1814, 1816, 1817, 1818, na katere se sklicuje čl. 169 pr. Po kan. 1814 se smatrajo javne listine, tako cerkvene kot civilne, za pristne, dokler se nasprotno jasno ne dokaže. Kan, Î&16 določa, da javne listine dokazujejo to, kar se v njih trdi »principaliter et directe .'1,1 Zasebna listina ima proti tožitelju in podpisniku veljavo izven sodnega priznanja.'"1 Proti tretjim osebam pa sama po sebi ninia dokazne moči (kan, 1S17J. Ako je listina kakorkoli pokvarjena ali intcrpoliraua. presodi sodnik, koliko jo je uvaževati"r (kan. 1818).
6. Domneve
(čl. Î70—174 pr,),
44, V tem kratkem odstavku izpiše pravilnik kan. 1825, 101-1, 1828 in dodaja v čl. 172 in 174 nekaj podrobnih navodil.
01. 170 pr. ponavlja kan. 1S25, ki podaja definicijo domneve in vrste domnev. Domneva (praesuiuptioj je -rei incertae probabilis conieclurav, pametni zaključek, da obstoji dejstvo, ki je neznano. Do tega pametnega zaključka se pride na osnovi danih dejstev, iz katerih navadno domnevano dejstvo sledi. Domneva je ali praesump-tio iuris ali praesumptiu hominis. Praesumptio iuris je tista, ki jo zakon sam postavlja; praesumptio hominis pa tista, ki jo sodnik sam napravi. Praesumptio iuris je dvojna: proti prvi je možen nasprotni dokaz; to se' imenuje praesumptio iuris simplicité. Ako pa proti pravni domnevi direkten nasprotni dokaz ni mogoč, se imenuje praesumptio iuris et de iure.
Zakon stoji pod posebno zaščito prava. Zato je imeti v dvomu zakon za veljaven, dokler se nasprotno ne dokaže. Izjema je privilégiant fidei, CI. 172 pr, določa, da mora biti dvom, bodisi pravni bodici dejanski, pameten, da se je odloČiti za veljavnost zakona. Dvom je pameten, ako se opira na verjetno osnovo.
Domnev, ki jih ne poslavlja zakon, si sodnik ne sme ustvarjati, razen na osnovi izvestnega in določnega dejstva, s katerim je domnevano dejstvo v direktni zvezi, Te praesumptiones hominis pridejo v postev zlasti v pravdah, kjer gre za pomanjkanje privolitve v zakon. Da se morejo te domneve utrditi, mora sodnik Čim bolj osvetliti vse okoliščine pred sklenitvijo zakona, ob sklenitvi in po sklenitvi"" (čl, 173—174 pr.).
Prim. § 388 cpp v opombi 143.
111 Prim. § 39Û cpp: »Zasebne listine, ki jih je izdajatelj podpisal ali na katerih je njegov rnÈn: znak, overovljen od SudiSčn ali od javnega notarja, dokazujejo, da je podal izdajatelj listine izjave, obsežene v njih*.
Enako § 392 cpp, Prim, tudi odločbo ap. signature 7 dne 31 maja 1919. (AAS 1919, 1951"" Print, Od rt. Sodbe Rimske rote 51/2.
231
14. Objava spisov, zaključek postopka Id končna razprava
(de processus publicalione, de conclusione in causa et de causae
discussione) (čl; 175—186 pr.: kan. 1858—1867J.
45,	Napisa v pravilniku in kodeksu se popolnoma ujemata. Kakor je iz napisa razvidno, se v tem tilulu obravnajajo trije različni predmeti. Titul v pravilniku ima tri poglavja, od katerih vsebuje vsako določbe o enem izmed predmetov v napisu; titul v kodeksu ni razdeljen v poglavja.
Pravilnik prinaša v tem titulu več podrobnih določb, ki jih v ustreznem k o d ¡3 k SO ve in tilulu ni.
1. Objava spisov
(čl. 175—176 pr.].
46,	Dokaze, ki so bili v pravdi predloženi, preiščejo branilec vezi, preiskovalni sodnik in predsednik.'1" Nato se moraio spisi strankama objaviti. Predsednik izda o tem odlok, s katerim se daje strankama in njihovim odvetnikom pravica, da pregledajo vse dokaze v spisih, ki so se dosedaj tajno hranili, in da zahtevajo prepis spisov.
V	odloku se tudi določi rok, v katerem morejo branilec vezi in Stranke predložiti listine in razložiti dokaze, ki naj njihovo dosedanje dokazovanje izpopolnijo, oziroma dokazovanje nasprotne stranke oslabe, V tem času se morejo predložiti še nove priče? sodnik pa jih sme pripustiti le, ko je zaslišal branilca vezi in nasprotno stranko in je bila vsaka nevarnost za zlorabo odpravljena.1'"
Po preteku določenega roka ali še prej, če so branilec vezi in stranke izjavile, da nimajo ničesar predložiti, se preide k zaključku postopka.
2, Zaključek postopka (it. 177—178 pr.),
47,	Zaključek postopka odredi predsednik z odlokom. V njeni izjavi, da so se izpolnile določbe o objavi spisov in da je zato treba imeti sporni predmet za zadosti preiskan. Predsednik tega odloka ne sme izdati, ako sodi. da je treba preiskovanje še v čem dopolniti.
V	tem primeru naj zasliši branilca vezi in odredi, da se izpopolni, česar manjka.
V vinkularnih zakonskih pravdah se pripuščajo novi dokazi tudi potem, ko je postopek naključen. Dovoljeno je zlasti predložiti listine, ki so se šele sedaj našle, ali predlagati priče, ki jih v pravem času iz zakonitega razloga ni bito mogoče predložiti. Cc predsednik pripusti novo dokazno sredstvo, mora izdati o tem odlok, Ako predsednik novo dokazno sredstvo zavrne, je dovoljena pritožba na senat.
Ko so nova dokazna sredstva zbrana, niora preiskovalni sodnik o tem obvestiti branilca vezi in stranke, Določiti jim mora tudi primeren rok. da morejo ta dokazna sredstva proučiti in jih spodbijati,. Ako sodnik lega ne stori, je sojenje nično.
Tako jasne določbe o lem v kodeksu ni.
Prim.il. 135 pr-
232
3. Končna razprava
fčJ. 179—186 pr.}.
48. Po občem postopniku nastopi discussio causae potem, ko je bit postopek zaključen. Po Čl. 121 pravilnika Rimske rote pa je postopek zaključen Sele, ko so izmenjani odgovori na obrambe. Po občem postopniku pa že obramba spada v končno razpravo.
Ko je predsednik izdal odlok o zaključku postopka, določi strankam in ccrkvenemu tožilcu, če je ta tožeča stranka, rok. v katerem naj izroče svoje obrambe,161 oziroma izvajanja.Obrambo podpiše odvetnik in jo izroči predsedniku. O obrambi se mora napravili s predsednikovim pismenim dovoljenjem, dodanim na originalu obrambe, toliko prepisov sodb, da dobi vsak sodnik en izvod, dalje branilec vezi. nasprotna stranka in cerkveni tožilec, če se postopanja udeležuje. Predsednik inore ukazati, da se obramba ua-lisnc.1 ,fL Odvetnik sme obenem s sodbo izročiti tudi prepis prejšnjih izvajanj in važnejših listin. Obrambe S prepisi listin mora Sodišče takoj izročiti zgoraj omenjenim osebam [čl. 179 pr,].
Predsednik določi branilcu vezi rok, v katerem mora oddati sodišču svoje pripombe k obrambi, Stranke imajo pravico v desetih dneh odgovoriti na te pripombe; branilec more v nadaljnjih desetih dneh odgovoriti na ta odgovor. Stranke imajo pravico samo enkrat odgovoriti. Iz važnega razloga more predsednik stranki dovoliti, da odgovori drugič. Dovoljenje, dano eni stranki, velja tudi za drugo stranko. Roke za obrambo in odgovore more predsednik iz pametnega razloga podaljšati; morejo pa se tudi skrčiti, ako obe stranki na to prislaneta. Obramba in odgovori ne smejo biti predolgi; obramba naj redno ne presega dvajset strani in odgovor ne deset strani,1,1 Predsednik more omejiti predolgo obrambo, tako da vnaprej cioloči število strani, ako smatra to za primerno (čl, 180—182 pr,).
Predsednik mora poskrbeli ali po službeni dolžnosti, ali pa na zahtevo stranke, branilca vezi, cerkvenega tožilca, če ta sodeluje, da lujc osebe ne bodo dobile prepisov, kadar to narava stvari prepoveduje, V ta namen sme posebej obvezati stranke in njihove zastopnike ter odvetnike (čl. 1S4 pr.).
Branilec vezi mora biti vedno kot zadnji zaslišan; če v desetih dneh ne odgovori, se domneva, da nima ničesar pripomniti (čl, 183 pr.)
Dan in ura sojenja morata biti strankam znana. Ako nista bila že prej določena, jti določi predsednik in ju naznani strankam. Biti
liti Defensiones. 1M Allegationes.
1,3 Cl. 122. § 1 pravilniku Rimske rote pa določa: »Advocatorum de-Ecnsiones latina lingua sunt exarandae typisque i m primen da e una cum suni-maríis apud typographiam Vatic,inam. nisi alia utendi Jacullas (acta fuerit. Če pa itran k a sama prevzame obramba, sme uporabljati italijanski ali francoski jezik (čl 123),
lri1 Isto pri Rimski roti (il, 134, § 1 njenega prnv.|. Ponens sme tara dovoliti. da i v obratnba daljša, toda ne dvakrat daljša. Takšno ame dovoliti le senat- Prim. kan. 1 Si l-
233
pa mora med zadnjo obrambo in dnem sojenja vsaj deset dni1" presledka [Čl. 185 pr,}.
49.	Po končani pismeni obrambi je možna listna razprava/4* Dovoljuje jo predsednik ali po službeni dolžnosti"' ali na zahtevo branilca vezi, oziroma strank. Ustna razprava se sme zahtevati po zadnjem pismenem odgovoru na obrambo, v vsakem primeru pa največ sedem dni pred dnem, ki je določen za sojenje,114
Stranka, ki zahteva ustno razpravo, mora predložiti točke, ki naj se na njej razpravljajo. Predsednik mora paziti, da ustna razprava ne bo prestopila mej umerjenega razpravljanja in da se ne bo brez potrebe ponavljalo, kar se je obravnavalo v obrambah in odgovorih. Pri ustni razpravi mora biti navzoč tudi zapisnikar, ki bo po odredbi predsednika ali na zahtevo branilca vezi, oziroma stranke ob pristanku predsednika zapisal, kaj Se je razpravljalo, kaj fc stranka priznala in kateri zaključki so se napravili (čl. 185 do 186 pr,).
15- Vmesni spori
(de causis incidentihus) (Čl. 187—195 pr.; kan. 1837—1841).
50.	Cl, 187 pr. ponavlja kan, 1837, ki takole opisuje vmesni spor: ■Vmesni spor nastane, kadar kaka stranka ali branilec vezi ali cerkveni tožilec, če sodeluje, predloži, potem ko se je postopek že začel vsaj s Le m, da je bilo opravljeno vabilo, vprašanje, ki ga sicer ob-Ložnica, s katero se je pravda uvedla, ne vsebuje, pa je vendar v taki zvezi s sporom, da ga je treba navadno rešiti pred glavnim vprašanjem«. Preiskovalni sodnik mora stranki, ki zakonito predlaga zahtevo o vmesnem sporu, ugoditi z odlokom'1"" (čl. 188, § 1).
Proti vsakemu odloku preiskovalnega sodnika sc more stranka, ki se z njim čuti prizadeto, priložiti na senat in zahtevati, da naj sc pritožba reši kot vmesni spor. Pritožbo mora izročiti sodniku, ki je odlok izdal, v desetih dneh. odkar je za odlok izvedela. Sodnik mora pritožbo takoj izročiti sodišču, razen če sodi, da je prav. če spremeni svoj odlok. Sodišče, ki mu je bil i-mcsni spor predložen, zasliši nasprotno stranko, branilca vezi in tudi cerkvenega tožilca, če sodeluje, in preudari, prvič, ali ima ta spor zvezo z glavnim sporom, in drugič, ali je utemeljen. Ako oba pogoja nista podana, senat pritožbe zavrne. Cc pa sta oba pogoja podana, senat ndloči, ali da se pripusti posebno reševanje vmesnega spora, ali da naj sc reši obenem z glavnim sporom. Drugi način se izbere, kadar ni potrebno, da bi se vmesni Spor reševal pred glavnim (čl. 188, § 2 —189 pr.}.
Ko je senat pripustil vmesni spor, nato najprej odloči, ko je zaslišal nasprotno stranko, branilca vezi in cerkvenega tožilca, če
V kodeksu ni o tem določbe.
|VI- DjMussio oralii; kan, 1066, S 2 io imenuje; disputatLo; enako § 132 prav. Rimske rete. Ta usln.i razprava nima prav nobene sliinosti Z ustno razpravo po §!j in nsi. Cpp.
"" Pu kan. 1366, S 2 le na zahtevo strank Rok je novost.
1,0 Vmesni spor more predložili tudi sodnik.
itodortovni Vculnik.
234
sodeluje, in presodil važnost vprašanja, ali naj se spor reši z vmesno sodWl<k" ali z odlokom"1^ Proti tej njegovi odločitvi105 ni priziva. Senat mora, preden se odloči za rešitev z vmesno sodbo alf Z odlokom, zaslišali na zahtevo stranke ali po službeni dolžnosti tudi cerkvenega tožilca, če ta že sicer nc sodeluje, ako stoji, da je prizadeta javna blaginja. Zaslišali pa more senat cerkvenega tožilca, če to narekuje narava ali težava vmesnega spora (čl. 190 pr.), Ako naj se vmesni spor reši z vmesno sodbo, se mora zanj uvesti resni sodni postopek. Postaviti se mora sporno vprašanje; ravnati se je po vseh določbah, ki veljajo za glavni spor, le termini naj bodo čim krajši. Ako naj se vmesni spor reši z odlokom, se določi strankama in branilcu rok, v katerem naj kratko pismeno predlože svoje razloge. Senat na to odloči, ali naj se na nasprotnikove razloge, ako to stranki ali branilec vezi zahtevajo, dovoli pismen odgovor, ali pa ustna razprava. Odlok, s katerim se reši vmesni spor, mora na kratko vsebovati pravne in dejanske razloge (čl. 192—193 pr.j.
Senat more iz upravičenega razloga vmesno sodbo popraviti ali preklicati. To more storiti ali po lastni iniciativi ali na zahtevo stranke. V vsakem primeru pa morajo biti zaslišane stranke, bra-nilcc vezi, kakor tudi cerkveni tožilec, če sodeluje (čl. 195 pr,),
Navedenim členom o vmesnih sporih v pravilniku ustrezajo v kodeksu kan. 1837—1841, ki So uvodni kanoni v naslovu o vmesnih sporih. Titul v kodeksu ima nato še tri poglavja; prvo vsebuje določbe o nepokornosti (de contumacia) (kan, 1842—1851), drugo o udeležbi drugih oseb v pravdi (de inturventu tertii in causa) (kan. 1852—1853] in tretje o novelah (de attentalis lite pendenle) (kan, 1854—1857). V našem pravilniku je govor o nepokornosti na drugem mestu (čl. 89 -91 pr,). Udeležba drugih oseb je v vinkularnih pravdah izključena1"'1'; zato SO zadevne določbe tu odveč, tilede novol pa je reči, da zadoščajo določbe o vmesnih sporih na splošno.
16. Izrek sodbe (de pronunciatione sententiaej (čl. 196—207 pr.; kan. 1868—IS77).
51. Ustrezni naslov v kodeksu se glasi de sententia. Odločbe, ki jih cerkveni sodnik izdaja, so po kan, 1868, ki ga ponavlja čl. 196 pr., ali decrela (odloki) ali senlentiae (sodbe)"". Isti kamni definira sodbo takole: »Sodba je zakoniti izrek, s katerim reši sodnik spor, ki so ga bile pravdne stranke predložile in je bil sodno obravuan. Sodba se imenuje vmesna, Če rešuje vmesni
Sentcntia mtcrloeufaria. ,r1 Dtcreturn; tudi decretLiia intcrlocuturium (prim. £1, 214, § I).
V kolikrjr gre zu obliko reiitve.
'"n Prim, lioberti, v Apoliinaris 1937, 465,7.
IM Prim, 521 epp: > Kndar sodiSie pa pTedpisih teg« zakonn no od-lfr£a s sudbo. ixduja SYojc odloibu s sklapomi sklep ju po svoji vsebini ali reSilev ali nalog ali naredha -
235
spor, končna, če rešuje glavni spor. (§ l)1"- »Ostale sodnikove odločbe (pronuntiationes) se imenujejo odloki (decreta)- (§ 2),
Odloki so dvojni, decreta ordinatoria in decreta decisoria"^. Prvi ne rešujejo spornega vprašanja, marveč urejajo le postopek"1". Decreta decisoria rešujejo vmesne spore"17, Olavnc odloke, ki jih sodnik izdaja, smo pri proučevanju našega postopnika že srečali, Preden sodnik izreče sodbo, mora imeti moralno izvestnostJfi" o predmetu, o katerem naj sodi- To moralno ¡/vestnost mora črpati iz spisov in dokazov""1. Dokaze ocenjuje sodnik po svoji vesti, ako zakon o dokazni moči dokaznega sredstva česa ne določa1"5, Ako si sodnik v vinkularnih pravdah po skrbni preiskavi ne more dobiti moralne izvrstnosti, mora izreči non constare de mafrinionii nullitate in času171 (čl. 197 pr.J.
Po dokončani razpravi določi predsednik dan in uro, ko naj se sestanejo sodniki, da izrečejo sodbo17*. Ta seja se mora vršiti na sedežu sodišča, ako poseben razlog ne priporoča drugega kraja1". K seji pridejo samo sodniki. Vsak sodnik prinese pismeni zaključek (osnutek sodbe, conclusio), ki mora obsegati pravne in dejanske razloge, na katere se opira. Sodniki prebero na seji svoje zaključke, prvi sodnik poročevalec, nato ostali po precedenčnem redu. Nato se pod predsednikovim vodstvom umerjeno razpravlja zlasti zato, da se ugotovi, kaj naj se izreče v dispozitivnem delu sodbe. Pri tem razpravljanju more vsak sodnik odstopiti od svojega zaključka; mora pa kratko napisati na svoj pismeni zaključek razloge, zaradi katerih je (o storil1". Pismeni zaključki se morajo doti k sodnim spisom, a hraniti se morajo lajno'". Ako se sodniki na seji nočejo ali ne morejo zediniti glede sodbe, se izrek odloži na prihodnjo sejo.
l** Cl. 133. § 1 prav. Rimske role pa pravi takole: ^Auditores die el llora constitutis, in Turnum, in plemiin Collegium aul in aliam coelus formam congrega ti in sede Tribuna lis, nisi peculiaris causa alio convenir? suadeat, definientes cauflani a liligantibus propositam el iudtciali modo pertractatam, dubus respondendo legitime propositis et disuussis, sentun-tiam dicunl.
Prim. Roberti, De proeessibus I 29J.8.
Izdaja jih nekatere preiskovalni sodnik, druge predsednik, tretje senat. Proti njini ni dovoljen priziv.
1,17 Proti njim je dovoljen priziv. če imajo vini deliniti vac- fkan, 1SS0, n. 6; čl. 21-1 pr.). Kdaj imajo vim definith ae°, gl. £1. 214, S I pr,
Moralna ¡¿vestnost ne izključuje možnost: zmote. ,ul1 Éx aclis et prohatis. Ex aclis: to terja pismeni cerkveni postopek. Et pro bit is : to je zahteva sodnega poslupka sploh. Sodnik se ne sme ravnati »po srcu . po želji stranki pomagati, odpraviti pohujšanje, za brani ti greh in podobno. »V sodbi ni mesta za srce in čuvstvo- (BrouiLhurd
V Etudei 1932, 231).
l'u N. pr. o dokazni moči priznanja (kan. 1751], ¡avne lííitine ¡kan. 1816), pravnih domnev (kan, 182b) in tako dalje.
171 O tej formuli gl, 0 dar, Sodbe Rimske rote.
115 Ad prolerendam sententiam. — Pridejo samo sodniki
>"s Prim. op. 164,
17* D ostavka, da mora sodnik motivirati odstop od svojega zaključka, v kodeksu (kan. 1371, § 4] ni; pač pa je v čl. f3S prav. Rimske tote. 171 Priiri. tudi čl. 203 pr. in čl. 143, § 1 prav Rimske rute
IV
236
ki mora biti v osmih dneh. O tem se izda reskript: -rešitev bo na prihodnji seji174" (čl, 198 pr.).
Ako senat sodir da ničnost zakona ni dokazana, dokazati pa bi se mogla, če bi se preiskava dopolnila, mora odrediti, da naj se preiskava dopolni. Navodila za izpopolnjevanje preiskave se morajo dati tajno, ko se zasliši branilec vezi'" (Čl. 20i pr.).
Ko se je senat zedinil1'" o dispozitivu (o izreku sodbe, decisio), ga sodnik poročcvalcc zapiše v obliki pozitivnega ali negativnega odgovora na sporno vprašanje. Izrek sodbe podpišejo vsi senatni sodniki, nato se pridruži spisom, Zapisnikar more izrek sodbe takoj sporočiti strankam in jim izročiti tudi njegov prepis, ako ga zahtevajo, Senat pa more odrediti, da se more izrek sodbe držati v tajnosti do formalne razglasitve sodbe. 0 tuj odredbi mora predsednik izdati odlok. Sporočitev izreka sodbe se nc všteva pri računanju iclta : '-:iitcv prlzlvn (čl. 198, § 6^199 pr.)"».
52. Sodba se mora izdati čim prej, vsaj v teku meseca,"16 odkar jc bilo sporno vprašanje reSeno. ako ni senat iz važnega razloga določil daljšega časa, Sestaviti se mora v latinskem1"' jeziku. Sestavi jo sodni poročevalec, ako ni bil iz upravičenega razloga La posel izročen kakemu drugemu sodniku. Sestavljena sodba se mora dati vsakemu sodniku senata, da jo pregleda, odobri in podpisu.
Sodba mora vsebovati obrazložitev*", torej pravne in dejanske razloge, na katere se izrek sodbe opira, in odločbo o pravdnih stroških. Razloge, ki jih je ireba navesti jasno, določno in kratko1*1, se vzamejo iz zaključkov, ki so jih predložili sodniki, ako ni večina v senatu določila, kateri razlogi se navedejo (čl, 200 pr,|.
V formalnem oziru1** mora sodba vsebovati tole (čl. 202 pr. in kan. 1874):
1 Izreči se mora tako, da se v začetku pokliče božje ime.
2. Ni to se mora po vrsti navesti, kdo je sodnik ali kaleri sodniki so bili v senatu, kdo je tožilec, toženec, zastopnik, odvetnik;
l7a Tega doslavka v kodeksu ni; pač pa v čl HU prav. Rimske rote.
177 Te doto£be v kodeksu m.
I7' Vsaj z večino ¿lasov. Pravilnik Rimske rote predvideva poseben način reSitve ako se tudi na drujii seji ne more dobiti večina; predsednik namreč i;ivi zadevo dekanu, ki da ali povečati itevilo sodnikov ali predloži stvar papežu |čl. Ml),
17U Vse te določbe o izreku sodbe SO novost za splošni postopnik, vzele so iz čl. 142 prtiv. Rimske rote.
lh0 Po čl. 1-13. § i prav. Rimske rote vsaj v dveh mesecih.
l,t Tako tudi čl. ]-13. S 2 prav, Rimske rote. — Do sedaj ikof. sodišč,! vobč;- so.lb niso izstavljala v latinskem jeziku. Jasno jc, da bodo v naših krajih sodišča izdajata Strankam sodbe v ljudskem jeziku, Kadar bo kdo vložil pr ziv na sv. sto lica, se bodo morali pač vi i tpisi prevesti v latinski iczik, odnos no oni o zaslišanju ttrank in prič ter izvedencev v italijanski ali Iran oski jezik.
Rationes seu mntiva.
i T '^fa dostavka [haOe ocnmn vero distinclc, ordinate et breviter expun 1 da) v ustreznem kan, 1373, § 2 ni,
1 Glede formalne strani v sodbah Rimske rote prim. O d a r , Sodbe Rimsk" rute 16—24.
237
z označbo njih imen in domovališč; dalje branilec vezi in cerkveni tožilec, če je sodeloval,
3.	Polem se mora na kratko omeniti spor in zahtevki strank.
4.	Nato slede pravni1"^ in dejanskiiKe razlogi ter izrek sodbe, ki sc nanje opira1"''.
5.	Doda se odlok o izvršitvi1*" in odločba o stroških.
Ko je bila sodba izrečena, se zaključki sodnikov izločijo iz sodnib spisov in se shranijo tajno vsaj za deset let v posebnem arhivu, Prizivnemu sodišču se zaključki sodnikov ne pošljejo, Po desetih letih se morejo zaključki sežgali"". V tajnosti se mora obraniti vse, kar so sodniki razpravljali, preden so sodbo izrekli (čl. 203 pr.).
Sodba se more objaviti strankam na tri načine; a) ali da se stranke povabijo k sodišču in jim sodnik sodbo slovesno prebere; b) ali da se stranke obveste, da je sodba na razpolago v pisarni sodišča in jo morejo tam prebrati in si dati napraviti prepis; c) ali pa da se sLrankam odpošlje. Sodba se mura objaviti tudi branilcu vezi in cerkvenemu tožilcu. Če je sodeloval; prav tako tudi nepo-korni toženi stranki in zastopniku, Od dne, ko se sodba objavi, teče rok desetih dni za prijavo priziva.
Veljavna končna sodba sc ne more preklicati, čeprav bi sodniki to soglasno hoteli. Pač pa se morejo popraviti materialne zmote v njenem besedilu, ki so nastale pri prepisovanju dispozitivnega dela ali v navajanju kakega dejstva. Te zmote se popravijo, ko so postale znane, ali na zahtevo stranke ali po službeni dolžnosti. Zaslišali pa sb mora nasprotna stranka, odnosno obe stranki in branilec vezi.
J>1 Navadno pod naslovom in iure ali quoad ius.
lei Navadno pod naslovom in facto.
"" Zunanja oblika obrazložitve ni ukazana. V rabi Sta dva načina. Po prvem načinu, ki sc uporablja pri naSib škofijskih sodiščih, sc v odstavku in iure proponirajo bol) ah manj obširno v poitev prihajajoči pravni principi in določbe, teoretični pravni dvomi, pravne domnev«, načrt postopanja v tej zadevi, momenti, na katere je treba posebej pazili; pod odstavkom in lacto pa se poda natančni opis dejanskega stanja z analizo in dokazili vred. Red v razvrstitvi je včasih zamenjan. Nato pride izrek sodbe, ki se navadno takole začenja: Quibus omnibus in iure et in faclo rile peruensis atque consideratis, Nos irilrascripti indices pro tribunah sedenles Clirisli nomine invucato nihilque praeter Duum el veri ta tem prae oculis habentes, edicimus, dedaramug, definimu? ac definitive sententiamus, propositi dubio respondendum esse, sicut de facto per praesentem rcspondemus: Affirmative (Negative) sen conslar« |non eonstare) de nultiintc matrimonii in casu. Item expensas iudiciales ab ... sohendas decernimuS,
Po drugem načinu pa se k posameznim analiziranim clcmsntom dejanskega stana (tako Zvani re^ultando) aplicirajo dotični pravni principi, ki se Uvajajo s furmulu considcrando. Nato sledi izrek sodbe kot zgoraj.
j H* format^ se glasi: »Mandamus igilur curiae administris ad quos special, ul tux ta praeseriptum can, 1876—1677 C. 1. C, et praxim in curia vigenlem, hanc nostrum delinitivam sententiam quamprimum pnhlicent et execution! mandent vel mandari curBDt, adhlbjtts ad hoc mediis omnibus, etiam coercitivis, Ugltimis et opportunis, salvo lamen onmi iure appelfa-tionis. querela? nullitatis et opposition!* ceterisque iurfbu* et ofiiciis per ss, canunes statu tis,«
L,u Tako tudi čl. 1*13, § 4 prav. Rimske role.
238
Ako se nasprotna stranka ali branilec vezi upirata temu, da bi se sodba popravita, nastane vmesni spor [čl. 204—205 pr.),
51. Cl, 206 pr. vsebuje določbe, kako je postopali v onili primerih, ko se neveljavnost zakona ni dokazala, pač pa se je dokazalo, da je ostal *akon spolno neizvršen, Clcn povzema določbe iz kan. 1963. § 2 in odst. 3 in 4 pravilnika za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona in jih nekoliko spreminja, Razlikovati je treha vinkuiarne pravde, kjer se je izpodbijala veljavnost zakona zaradi zadržka Spolne nezmožnosti, in ostale vinkuiarne pravde.
Ce se je v vinkularni pravdi zaradi spolne nezmožnosti dokazalo, da je ostal zakon spolno neizvršen, ni se pa dokazala spolna nezmožnost, moreta ena ali obe stranki vloiili prošnjo za razvezo neizvršenega zakona. Tedaj pošlje sodišče vse spise s svojim mnenjem vred kongregaciji za zakramente. Mnenje mora podpreti z dokazi, da je ostal zakon neizvršen. Ako sodišče sodi, da zbrani dokazi o neizvršenosti zakona Še niso zadostni, naj predsednik ali preiskovalni sodnik dokazno postopanje dopolni, Nato naj sodišče pošlje spise kongregaciji za zakramente obenem z mnenjem Škota in s pripombami branilca vezi"",
Ce pa se je veljavnost zakona izpodbijala iz kakšnega drugega razloga, ne iz razloga spolne nezmožnosti, pa se po mnenju senata neveljavnost zakona ne dd dokazati, pač pa se je vmesno pojavil zelo utemeljen dvom, ali je ostal zakon spolno neizvršen, imata stranki ali ena od njiju pravico vložiti na papeža prošnjo za razvezo neizvršenega zakona;1"1 predsednik ali preiskovalni sodnik pa ima pravico1*', da izvrii postopek, kakor ga predpisuje pravilnik, za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona. Nalo se vsi akti z mnenjem ikola in pripombami branilca vezi pošljejo kongregaciji za zakramente.
1141 Po pravilniku za postopanje pri Tazvezi neizvrSeuegu zakona iu bila stvar bol; nejasna. Odst, 3, § 1 se je namrei glasil: »Si tarnen iudex compet,'Hs auetoritate propria iudicium peregerit dc mat rim on io nullu ex capite impotenliae. et ex «o, non impotentiae, sad nondum cnnsummati matrimnnii einenserit probalio. omnia acta, una cum libello uuius vel utri-ujque coniugis pro apostolica dispersa tione impelranda, ad saeram conßre-¡¡ationem transraittanlur, quae iis liti polest ad sentenliam super r.ito et nOU consumnmto ferendam (can.	21. § 2 pa določa: »Si vero pro-
bationes de non secuta Matrlmonil consummatione hactenus instructae, ha-beantur non iulficientes iuxta normas heic positas, eaedem complcantur et nein dein plene inslrilcta ad SI. S, C. remitlanlur.i
181 Odst-§ 4 v prav, zn postopanje pri razvezi neiz.zak.se (¡lasi: »Pariter si in iudicio in primft aut in altera instantia peragendo de m a tri-mnnii nullitate, ex alio capile [ex, £r. ex defeetu consensus. ex vi et metu, etc.) matrimonii nulüta* evinci non pnssit, sed incidenter dubitim vnlde pro-bnbile emcTscrit de nou secuta niatrimonii consummatione, tuno integrum est al len: I ri. val utrique parti libellum porrii'ere Romanu Pontilici itiscrip-tum, pro dispensatiune a inatrimoniü rato et non eonsummato: at quin preces ad hanc Saeram Con£re|intionem remittantur pro obtinenda consueta commissionc facullatum, fit poteslas iudie«. vi luiiiis praescriptionis seu ex delegatiune a iure, causam instruendi inxta Regula* heic determinatas.«
144 Odstavek o delegaciji [prim. prejänjo opombo) je odpadel. Tako je v pravilniku za razv. neizv. zakona v vzh. cerkvi.
239
Pravna sredstva proti sodbi
(de ¡uriti remediis contra sentenliam)
(41. 207—223 pr.; prim. kan. 1878—1901).
54.	Kodeks obravnava pod naslovom pravna sredstva proli sodbi popravek sodbe, priziv (apelacijo), ničnostno pritožbo in opu-zicijsko tožbo"", 0 popravku tožbe govori kan. 187$, ki nima posebnega napisa; /a ostala tri pravna sredstva pa je po eno poglavje za vsako izmed njih in sicer vsebuje prvo poglavje določbe o prizivu (kan, 1879—1891), drugo o ničnostni pritožbi [kan. 1892 do 1897) in tretje o opozicijski tožbi (kan. 1S98-- 1901).
Naš pravilnik bolj pravilno omenja popravek sodbe v poglavju o sodbah, kur popravek ni pravno sredstvo proti sodbi Opozicijske tožbe ne omenja; tako ostaneta le Se prizi*' in ničnostna pritožba Vrstni red ined njima pn je zamenjal; zato vsebuje prvo poglavje določbe o ničnostni pritožbi (čl, 207—211 pr.) in drugo določbe o prizivu (čl. 212—223 pr.),
1. Ničnostna pritožba
(čl. 207—211 pr.).
55.	Pravilnik ponavlja iz kodeksa določbe o ničnostni pritožbi1".
Sodbe so nične, če je prekršen formalni zakon v supozitih
ali v sestavnih aktih ali v procesu ali v sami sodbi. Zakonik razlikuje med popravljivo ničnimi (vitio sanabilis) in nepopravljivo ničnimi (vitio insanabilis) sodbami. Razlikovanje je oprto na razliki v dobi, v kateri se more vložiti ničnostna pritožba,
Sodba je po kan. 1892, ki ga ponavlja čl, 207 pr., nepopravljivo nična: 1. ako jo je izdal absolutno nepristojni sodnik; 2. ako jo je i/rekel nezadostno zasedeni senat; 3. ako stranki nista imeli tožbene legitimacije; 4. ako zastopnik ni bil zakonito poverjen. Ničnostna pritožba proti nepopravljivo ničnim sodbam se more vložiti v roku tridesetih let, kot prigovor pa vedno.
Sodba je popravljivo nična (kan. 189<S, Čl. 209 pr,): l, če stranke niso bile pravilno vabljene; 2. če sodba ne navaja motivov; 3. če sodba ni podpisana, kakor je predpisano; 4, če sodba ni datirana ali ni dostavljen kraj, kjer je bila izdana.
Ničnostna pritožba proti popravljivo ničnim sodbam se more vložiti obenem s prizivom v roku desetih dni, ali pa ločeno od priziva v roku treh mesecev. Če se vloi.i obenem s prizivom, se vloži pri prizivnem sodišču; če pa se vloži sama zase, jo je vložiti pri sodišču, ki je sodbo izreklo (čl. 210 pr.).
Ničnostno pritožbo morejo vložiti stranke, branilec vezi in cerkveni tožilec, če je sodeloval. Sodišče samo more po službeni
Oppositio tertii.
"■* Prim. Himen, De sanction? millitatis in prnccssu canonico, Apollinaris 1938. 71—109; 215--263 in Bernardinijeve opomhe v Appllinaris 1936, 576 7.
Prim. Roberti. De processibus If, 223.
240
dolžnosti preklicati nično sodbo V rokil, ki velja za ničnostne pritožbe, in izdati novo sodbo. Ako je pretekel rok za vlaganje ničnostne pritožbe, pa ta ni bila vložena ali sodbe sodišče ni popravilo, je nična sodba sama po sebi popravi jena.
Ako se stranka boji, da bi utegnili biti sodniki, ki so izrekli nično sodbo, pristranski, sme prosili, da se razpravlja o njeni ničnostni pritožbi sicer pri istem sodišču, a pred drugimi sodniki (čl. 211 pr.).
2. Priziv (ČL 212—223 pr.).
56, Pravilnik v tem poglavju razlaga nekatere kánone iz kodeksa, dodaja jim nekatere podrobne določbe; uvaja pa tudi nekatere novosti,
Priziv more vložiti stranka, ki se čuti s sodbo prizadeto, dalje tudi cerkveni tožilec, ako je sodeloval, Branilec vezi mora vložiti priziv v zakonitem roku proti sodbi, ki se je izrekla, da je zakon neveljaven. Ako bi branilec vezi tu dolžnost zanemaril, ga mora predsednik prisiliti, Priziv, ki ga je vložil branilec vezi, koristi tudi stranki, ki je za veljavnost zakona: more pa tudi sama vložiti priziv, Če pa stranka vloži priziv proti sodbi, ki je bila za neveljavnost zakona, ni s tem branilec vezi odvezali od svoje dolžnosti (čl. 212 pr,).
Priziv se vloži proti končni sodbi. Proli odločbi, ki je rešila vmesni spor, najsi bo vmesna sodba ali odlok, se more vložiti priziv le tedaj, kadar ima moč končne rešitve1'". Ima pa taka odločba moč končne rešitve takrat, kadar prinaša gravamen', ki se ne dá popraviti z definitivno sodbo; tako n, pr. odločba, ki ni pripustila dokazov, ki bi mogli vplivati na sojenje (čl. 214 pr.),J"7
Pravilnik suponira, da se vloži priziv pri rednem prizivnem Sodišču, ko določa v čl. 216, da imajo stranke kakor tudi branilec vezi pravico, da vlože priziv, če smatrajo to za primerno, zlasti v pomembnih sporih, na Rimsko roto, odnosno na sv, oficij, kadar ena izmed strank ni katoliške vere. Stranka ali branilec vezi imata pravico zahtevali, da se priziv obravnava pri sv. Stolici, četudi je priziv že vložen pri Škofijskem prizivnem Sodišču, če to Sodišče še ni izvršilo pozivov'"4, Ce stranka vloži priziv na sv, stolico, potem se mora priziv obravnavati izključno samo pri sv. stolici.....(čl,2l6pr.),
Priziv se mora prijaviti pTi sodišču, ki je sodbo izreklo, v desetih dneh po objavi sodbe. Prijaviti se more ustno pri sodišču ali pismeno, V nadaljnjih tridesetih dneh mora stranka priziv vložiti pri prizivnem sodišču. Ta rok ji more sodišče, pri katerem je priziv
114 Viču defimtivae icntentiae.
Tekst: .. . quuni gravamen inferant, quod rtnn potest per defiriili-vam sententiam reparari, ut putu si probationes, quae in indicium ierendtun Vere in flue re po&siinL, senlentia vel d te return adinitterc rcciusent. To pravico ima stranka, ki je apelirala, ne druga. 11111 Sodišča xv. «tolice imajo prednost. — Ju pa določba novost, čeprav je aplikacija splošnega načela.
211
prijavila, podaljšati. Za vložitev pri živa zadošča, da stranka pozove prizivno sodišče, naj sodbo popravi; priložiti mora prepis sodbe in prepis obtožnice, s katero je prijavila prizivi,rt (Čl, 215, § 1). Ako nastane spor o pravici vložiti priziv, ga rešuje prizivno sodišče ici. 215, g 2).
0 sestavi prizivnega sodišča in o postopku pri njem veljajo iste določbe kot za prvostopno sodišče; opravljena morajo biti tudi vabila in določili se mora sporno vprašanje (čl, 213 pr },
57. Sodbe v zakonskih pravdah ne postanejo nikoli pravnomočne. Zato se morejo te pravde pri višjem sodišču zopet začeti; lo ludi v primerih, ko sc je priziv opustil ali je zapadel. Če pa sla bili izdani že dve soglasni sodbi, se sme nadaljnji postopek le tedaj dopustiti, čc se prediože novi in to važni dokazi 1er listine. Ne zahteva pa se, da bi bili ti dokazi in listine izredno važni ali celo taki, da hi peremptorično zahtevali nasprotno rešitev. O njih moči za revizijo pravde sodi sodišče tretje stopnje, ko zasliši branilca vezi (čl. 217 pr.].
In Icrpretacijska komisija je v odgovoru z dne 16. junija 1931 h kan, 1*189 pojasnila, da o zakonskem sporu, ki ga je sodišče že razsodilo, ne more več soditi sodišče iste stopnje; marveč le višje-s topno sodišče, ako je vložen priziv. Ta odgovor ponavlja čl. 218, g 1 pr.; v S 2 istega člena pa se poudarja, da to velja. Če gre res za taisti spor, lorej za isti zakon in za isti razlog neveljavnosti,
Ako se v teku pravde predloži nov razlog neveljavnosti, more sodišče po predpisih o pristojnosti odločiti, ali ga pripusti ali ne. Če ga pripusti, se je ravnati po predpisih za preiskovanje, Če pa se nov razlog neveljavnosti predloži na prizivni instanci in iemn nihče ne ugovarja, naj ga sodišče pripusti in ga potem sodi kakor v prvi instanci5"1 [čl. 219 pr.).
Zakoncem je dovoljeno sklenili nov zakon, ako sta izrekli neveljavnost zakona soglasno dve sodbi in branilec vezi v desetih dneh ni prijavil priziva. Proti drugi sodbi za neveljavnost zakona branilec vezi ni v vsakem primeru dolžan vložiti priziva, ampak le, če sodi po svoji vesti, da ga mora. Branilec vezi sodišča, pri katerem bo v tem prineru priziv vložen, more priziv po svoji vesti nadaljevati ali opustiti. Ce ga opusti, moreta stranki skleniti nov zakon, potem ko sla zvedeli za odlok, v katerem senat določa, da se je priziv opustil ali da je zapadel (čl, 220—221 pr.). Ce pa ena stranka ali obe skušata skleniti zakon, potem ko je bila samo env, sodba za neveljavnost ali tudi dve sodbi, pa je vložen priziv, tedaj sodišče po službeni dolžnosti ali na zahtevo branilca vezi odredi, da se zabrani izvrševanje zakonske pravice3" do končne sodbe (čl, 223 pr.).
Tako določajo kan. 1881—1884, na katere se sklicuje čl-315, S 1 pr. To je novost, ki razveljavlja kan. 1601. -'"- Inhibitio enercitii iuris. V primeru seveda, da je prvi zakon neveljaven. Veljavnost drugega Zakona je namreč odvisna od objektivne veljavnosti ali neveljavnosti prvega zakona.
242
Ce se med pravdo pred sodbo z avtentičnimi listinami ugotovi, da eden izmed zakoncev umrl, se spisi polože v arhiv, Iz vainih razlogov pa more drugi zakonce ali dediči umrlega zahtevali, da se postopanje nadaljuje1"5. V tem primeru morejo is!i vložili tudi priziv. Branilec vezi pa po smrti enega ali obeh zakoncev nima ne dolžnosti ne pravite vložiti priziv™* (£1. 222 pr.).
IS. Kako je postopali po proglasitvi neveljavnosti zakona
(de iis quae lieri debent post dedaratam matrimonii nulliUlcm) (Čl. 224—225 pr.; kan. 19S7—1988).
58.	Ko je bila druga sodba, ki je izrekla neveljavnost zakona, izdana in strankama pravilno javljenn in branilec vezi ni vložil priziva v roku desetih dni, mora predsednik o sodbi obvestiti ordi-narija kraja, kjer se je zakon sklenil. Ta ordinarij je dolžan čimprej naložiti župniku, kjer je zakon vpisan v poročni knjigi, da naj v isti knjigi zaznamuje, da je bil zakon proglašen za neveljaven. Vpisati se tudi mora eventualna prepoved skleniti nov zakon. Prav tako sc župniku naroči, da naj v krstni knjigi, če sta bila zakonca ali eden od njiju v isti župniji kričena, zaznamuje proglasitev neveljavnosti zakona in morebitno prepoved"17' skleniti nov zakon (čl. 224— 225, § 1).
i upnik je dolžan na omenjeni poziv v poročni malici takoj zaznamovati oboje. Isto mora storiti v krstni matici, ako sta bila zakonca ali eden od njiju krščena v njegovi župniji. Ako pa kateri zakonec ni bil krščen v njegovi župniji, mora obvestiti pristojnega župnika, da vp.iše v malico proglasitev neveljavnosti zakona in eventualno prepoved skleniti nov zakon ter da o tem obvesti svojega ordinarij a (čl, 225, § 2).
19. Postopek v izjemnih primerih
(de modo procedendi in casibus exceptis) (čl. 226—231 pr.; kan. 1990—1992),
59.	V zakoniku ima ustrezni oddelek napis de casibus exceplis a regulis hucusque traditis» in je uvrščen kot sedmo poglavje v titulu o zakonskih sporih. Obsega tri kanone. Izjemni primeri v smislu lega odstavka so Usti, kjer se dovoljuje skrajšano postopanje. Po kan. 1990 se skrajšano postopanje dovoljuje: a) Kadar gre za katerega iznicd tehle sedmih zadržkov: 1. različne vere; 2. .sv, Teda; 3. slovesne zaobljube; 4. zakonske vezi; S, krvnega sorodstva; 6. svašlva; V. duhovnega sorodstva; h) zadržek je izkazan z nesumljivo in avtentično listino, proti kateri ni ne nasprotovanja ne prigovora; c) obenem pa
=n5 ... gravihus de eausis, nt puta ad protem iorsiin ex attentate mji-Irimomo nation legitimandam vel ad lieredilnlem conscqucndam.
f,li Tako sodba Rimske role z 20.6.1920 (c. Aegyptij.
■'"■' N. pr. spolne nezmožni stranki ali tudi sicer. Odloki o razvezi ne-izvrienega zakona večkrat obsegajo take prepovedi.
243
je prav tako e viden tnu, da spregled od zadržka ni bil dan. Izraz prav tako uvideutno (pari ceTtitudine) je inicrprctacijska komisija v odgovoru z dne 16. junija 1931 ad I k kan. 1990 Lako pojasnila, da ne pomeni samo dokaza z listinami, marveč vsak drug zakonit način dokazovanja,
Kadar se oiicialu predloži kak takšen primer, zasliši zakonca, ako prideta, in preudari vse okoliščine, ali so pogoji za skrajšano postopanje podani, Ce se mu zdir da so podani, izroči sporno zadevo ordinariju (čl, 226 pr»),
Ordinarij zasliši v funkciji sodnika1'10 stranke in zahteva mnenje branilca vezi in cerkvenega tožilca, ako je ta vložil tožbo na proglasitev neveljavnosti zakona, oziroma, če ordinarij smatra to za potrebno. Nato ordinarij po svojem preudarku izreče sodbo, da je zakon neveljaven. V sodbi mora kralko navesti pravne in dejanske razloge. Ako Ordinarij sodi, da razlogi za skrajšano postopanje niso podani, izroči zadevo škofijskemu sodišču v redno postopanje. Ako je ordinarij odsoten ali zadržan, more z njegovim posebnim poobla» stilom sodbo izreči oficial (čl. 227—228 pr.l.
Proti gornji sodbi ordinarija ali oiieiala mora vložiti branilec vezi na prizivno sodišče priziv, ako po pameti sodi, dn obstoj za-drika m izvesten ali da je verjetno, da je bil podeljen spregled. Pravico vložiti priziv ima tudi cerkveni tožilec, če sodeluje, in stranka, ki se čuti s sodho prizadeto, Ce se priziv vloži, se pošljejo spisi pri-zivnemu sodišču in se v njih omeni, da gre za izjemni primer (Čl. 229 pr.).
Prizivno sodišče zasliši stranke, branilca vezi in cerkvenega tožilca, kakor zgoraj ordinarij, in nato odloči, ali naj se sodba potrdi oli pa naj se izvrši redno sodno postopanje. V drugem primeru pošlje spise sodišču prve stopnje (čl, 230 pr.J.
Cl. 231 pr. omenja administrativni postopek, ko vsebinsko ponovi odgovor inlerpretacijske komisije z dne 16. oktobra 1919 h kan. 1990 na vprašanje, kako je postopati v primeru, ko je zakon evidentno neveljaven, ker ga pe katoličan sklenil civilno ali pa pred nekatoliškim duhovnikom. Besedilo čl, 231 § 1 pr. se glasi: Ako je koga nedvoumno vezala kanonična oblika sklenitve zakona, sklenil pa je le civilni zakon ali pa je sklenil zakon pred nekatoliškim verskim predstavnikom, ali če so odpadniki od katoliške vere v apo-staciji civilno sklenili zakon ali v tujem obredu, se za ugotovitev njihovega samskega stanu ne zahteva ne sodno postopanje ne sodelovanje branilca vezi; marveč naj te primere reši ordinaTij-0' sam ali župnik, ko obvesti ordinarija, pri preiskavi pred sklenitvijo zakona po kan. 1019 in nsl.« § 2 pa dostavlja: »Če nastane kak dvom glede pogojev, omenjenih v § 1, se mora vprašanje rešiti po rednem sodnem postopku.«
fD" Do sedaj je hilo zelo sporno vprašanje, ali jo ta postopek sodni ali je upravni. Prini. literaturo v Apollinaris 1936, 5$l!2.
Tudi gen, vikar, ker je postopek administrativen.
344
20. Sodni stroški in pravica ubogih aii znižanje sodnih stroškov
(de expeusis iudicialibus el de gratuito patrocinio aut expensar um iudicíalium reductione) (Él. 232—24ü pr.; kan. 1909—1916J.
60.	Titul v kodeksu ima napis »de expensis iudieialibus et gratuito patrocinio" in se deli na dve poglavji, prvo »de expensis iudieialibus [kan. 1909—1913) in drugo »de gratuito patrocinio, aut ex-pensarum iudicialium deminutione« (kan. 1914 do 1916),
Stranke se morajo prisiliti, da nekaj plačajo z naslova sodnih stroškov, razen te so tega oproščene, ker se jim je podelila pravica ubogih. Vsako sodišče mora imeti poseben red sodnih pristojbin, ki ga sestavi provincialni koncil ali škofovska konferenca, V tem redu morajo biti določene: 1. takse, ki jih morajo plačati stranke sodišču za posamezna sodna dejanja; 2. honorarji odvetnikov in zastopnikov;
3.	plačila za prevode in prepise; njih preiskovanje in overovljanje;
4.	plačila za prepise listin v arhivu [£l. 232—233 pr,).
Sodišče mora pazili: 1, da se sodni stroški ne bodo povečavali zaradi nepotrebnih in nekoristnih dejanj; 2. da ne bodo stranke neupravičeno obremenjena s honorarji in stroški za izvedence: 3. da ne bodo odvelniki in zastopniki zahtevali drugih honorarjev, razen tistih, ki jim gredo po tarifi. Honorarje in stroške za izvedence odmerja predsednik in sicer Lako, kakor je običaj za podobne posle pri svetnih sodiščih. Na zahtevo stranke predsednik ludi določi, koliko ima stranka plačati zastopniku ali odvetniku (čl. 234 pr.).
Predsednik more z.ahlevati, da stranka na račun stroškov založi pri sodišču dolofeno vsolo, ki se mora po uvidevnosti predsednikovi v teku pravde še zvečati. Denar navadno založi tožilelj; predsednik pa more zahtevati isto tudi od druge stranke, ki se je pridružila ložbenemu zahtevku. Stranki, ki noče denarja založiti, se more določili nepodaljšljivi rok (zapade postopek, ne tožbena pravica) v katerem mora to storiti (čl. 235 pr.).
61.	Po občem načelu mora uosiii stroške stranka, ki je pravdo izgubila (kan. 1910, § 1). Ako pa je stranka le delno zmagala, ali če sta si stranki v sorodstvu, oziroma v svaštvu, ali če je bil spor zelo zapleten, in sploh iz kalerega koli upravičenega razloga more senat naložiti, da plačala stroške obe stranki (kan. 1911), V vinkulamih zakonskih pravdah pa je stvar drugačna. Pravilnik Rimske role v čl, 148. § 1 izrecno določa, da nosi v zakonskih pravdah stroške redno tožeča stranka. Naš pravilnik pa določa v čl. 136, § 1, da odloči senat v končni sodbi, ali naj stroške nosi samo tožitelj ali tudi nasprotna stranka, če se je pridružila ložbenemu zahtevku. Senat tudi določi, koliko naj piafa ena in koliko druga stranka. Pri odmerjanju stroškov je treba upoštevati siromaštvo slranke, ki je izgubila pravdo.
Proti udločbi o stroških ui dovoljen samostojen prizlv. Priziv proti sodbi v glavni stvari vsebuje ludi priziv o izreku stroškov. Stranka, ki se čuli z odločbo o stroških prikrajšano, sme vložiti pri sodišču, ki je sodbo izdalo, v desetih dneh ugovor proti stroškom.
245
Sodišče more odločbo o stroških popraviti in stroške znižati (Čl. 236 pr.}.
Senat mora tožitetju, čigar siromaštvo je ugotovljeno, in je dogna-no, da se ne pravda iz objestnosti, določiti brezplačno pravno zaščito in mu dati odvetnika, ki ga določi predsednik, Isto more doseči tožena stranka, ako senat smatra iz zelo važnih razlogov to za po-Lrebno. Ako stranka ni popolnoma siromašna, pač pa ne zmore rednih pravdnih stroškov, more doseči znižanje stroškov, odvetnik pa se ji določi ex oNo. Stranka, ki hoče, da se ji oproste ali znižajo pravdni stroški, mora izročiti predsedniku prošnjo, podprLo z dokumenti, kjer je razviden njun gmotni položaj; obenem mora dokazati, da se ne pravda objestno in predrzno. Predsednik prouči prošnjo; zahteva mnenja branilca vezi in cerkvenega tožilca, ko jima prošnjo in listine pošlje v pregled; in zbere še druge podatke, tudi tajne, ki se mu zdijo potrebni. Malo kolegij podeli pravico ubogih ali zniža slroškc. Senat more podeljeno milost po službeni dolžnosti ali na zahtevo branilca vezi, oziroma cerkvenega tožilca preklicali, ako se pozneje v taki pravdi pokaže, da stranka ni uboga, kakor zatrjuje, ali d a se pravda objestno (čl. 237—239 pr.).
Odvetnik, določen, da brezplačno ščiti stranko, se svojemu poslu ne sme izogniti, razen iz razloga, ki ga je odobril predsednik; drugače ga more predsednik kaznovati in kazen more senat poostrili do odvzetja službe. Cc pa odvetnik posel sicer sprejme, a ga zanikrno opravlja, ga predsednik opomni bodisi po službeni dolžnosti ali na 'zahtevo branilca vezi. oziroma cerkvenega tožilca, če ta sodeluje (čl. 240 pr.).	Al. Odar.
NEDELJSKI BLAGOSLOV PRED SVETO MAŠO.
S tem, da smo dobili rimski obrednik v slovenskem jeziku, smo duhovniki prejeli tudi še večjo dolžnost, kol smo jo imeli prej. da ga sami dobro proučimo in vernikom razložimo. Prej je bila ta bogala liturgična knjiga za ljudi po večini knjiga zapečatena s sudniimi pečati; sedaj je stvar postala drugačna. Ko nas poslušajo, kadar iz njega molimo ter po njem vršimo svete obrede, razumejo besede, ki jih izgovarjamo. Ali pa tudi razumejo njih vsebino, pomen svetih obredov? To je v naših rokah. Ako se bomo v svojih pridigah in krščanskih naukih, pa tudi že pri pouku v šoli, ozirali na rimski obrednik in skušali njegovo vsebino vsaj v onih poglavjih, ki se v praksi pogosto ponavljajo, ljudem približali, bodo verniki še bolj vzljubili ccrkev. ki tako lepo zanje skrbi, in bodo imeli vedno več umevanja za zakramente in tudi zakramenlale.
Tak zakramenlal, pri katerem je navadno navzočmh mnogo ljudi, je tudi nedeljski blagoslov pred sveto mašo. Zapovedan je le po kolegiatnih cerkvah pred konvenlno mašo,1 z navado je pa vpeljan tudi po skoraj vseh župnih cerkvah v naših krajih.
i S. R. C. 15. det. 1899, n. 4.051 ad I.
564
Raba vode pri bogoslužnih opravilih je bita pri vseh narodih
v	navadi, predvsem kot simbol očiščevanja.' Se danes se n, pr. Indijci umivajo in kopljejo v reki Gangesu; to umivanje in kopanje naj bi očistilo v prvi vrsti njih duše. Judovskemu ljudstvu so bila v stari zavezi zapovedana pogostna kultna umivanja- Sv, pismo nove zaveze nam poroča tudi o vodi v Jeruzalemu, ki je imela čudežno z d r a -
vi	1 n o moč. To je bila kopel pri Ovčjih vratih, o kateri nam poroča sv. Janez: >-0d časa do časa je angel Gospodov prihajal v kopel in je voda plivkala. in kdor je po plivkanju vode prvi stopil, je ozdravel, naj je imel katero koli bolezen3- S svojim krstom v reki Jordanu je hotel naš Gospod — kakor pravi sv. Tomaž, sklicujoč se na sv. Janeza Hrizostoma — očistiti vode *ut ablutae pet carncm Christi, qui peccatum non cognovit baptismatis vim haberent, et ut sanctili-calas aqua relinqueret postmodum baptizandis.«* Jezus Kristus je tudi primerjal sebe živi v o d i , ko je dejal: »Kdorkoli bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikdar žejen, marveč bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem studenec vode, tekoče v večno življenje,«0 In na drugem mestu: ^Ce je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije.«0 Preden je odšel v nebesa, je apostolom naročil, naj gredo po vsem svetu in ljudi krščujejo, S tem je določil tudi t v a r i -no za zakrament SV, krsta, v katerem bodo ljudje prerojeni za božje otroke,
1. Zgodovinske opazke. Zato je kaj naravno, da je že stara Cerkev po Jezusovem nauku in njegovem zgledu rabila v litur-giji vodo ne le kot tvarino pri zakramentu sv. krsta, ampak tudi kol zakra mental, V atriju starokršČanske cerkve je bil postavljen umivalnik [canlharus), kjer so si verniki umivali roke. preden so stopili v cerktv. To umivanje je imelo najprej praktičen pomen, dokler so verniki dobivali posvečeni k.Tiih, sv. obhajilo, v roko, ne v usta kakor danes. Roke So morate biti snažne, umite. Obenem pa so s tem tudi zaznamovali dušno čistost, ki naj bi bil z njo kristjan pri sv. maši in pri sv, obhajilu,
Kmalu so pričeli vodo tudi blagoslavljati. Na vzhodu so rabili blagoslovljeno vodo že v 3. stoletju, na zapadu pa po nekaterih krajih gotovo že v 5., splošno pa v 6. stoletju. Najprej so jo blagoslavljali le po hišah in z njo po hišah kropili, Na to nas spominja še danes molitev, ki jo molimo ob koncu pri nedeljskem blagoslovu pred sv. mašo: »U&liši nas, sveli Gospod,... in pošlji nam dobrotljivo iz nebe.p svojega svetega angela, ki naj . . . brani vse, ki bivajo v tem bivališču.<■. Od 7. stoletja naprej pa so vodo blagoslavljali tudi v cerkvah.
Gotovo je, da je bila žc v 8. stoletju navada, da so po samostanskih cerkvah pokropili z blagoslovljeno vodo cerkev, samostan
1 Prim.F. UleniCnik, Pastoralno bogoslovjih (.Ljubljana 1932) -117
si — Isti, Liturgikn (Ljubljana 1933) 350 si. Dragutin Kniewald. Li-turgika (Zagreb 193H 119.
1 Jan 5, 4.
4 Summa thcol, III, quaes!. 39, ad. 1 corp.
* Jan 4, M.
« Jan 7, 37,
247
in ljudstvo. Glede prostorov, ki so jih pokropili v samostanu, ni bila povsod ista navada: ponekod so kropiti le po prostorih, ki jih jc rabila vsa komuniteta, drugod pa so pokropili skoraj vse prostore, tudi posamezne celice.' V 9. in 10. stoletju je bila ta navada vpeljana tudi že vsaj po nekaterih sekularnih cerkvah. Tako nam n, pr. poroča Hinkmar, nadškof v Reimsu, da so duhovniki ob nedeljah blagoslavljali vodo in z njo vernike kropili." Ponekod se je to kropljcuje razvilo v obred, ki je bil zelo slovesen in je dolgo časa trajal, Tako n- pr, v mestu Vienne na Francoskem, Tam je celebrant pokropil najprej glavni oltar in potem oltar sv. Rešnjega Telesa. Zaletu je Sel v kor in med molitvami in petjem pokropii še kler in ljudstvo. Nato pa je šel v hiše duhovnikov, ki so bile takoj pri cerkvi. Kler in ljudstvo je eelebranta spremljalo," Drugod pa to ni bilo mogoče, ker duhovniki niso stanovali kar takoj pri cerkvi. Mesto kropljenja po hišah se je razvila procesija okrog cerkve. Spomin na to je Še danes rubrika, ki določa, da duhovnik gre po cerkvi in kropi z blagoslovljeno vodo; priČtte naj po epistelski strani in vrača naj se po evangeljski strani,1'' Sme pa pokropiti ljudstvo tudi kar izpred oltarja,lJ
2, Razlaga sedanjega obreda. — A. Med letom. Nedeljski blagoslov nas najprej spominja milosti, ki smo jih po s v. krstu prejeli. Kropljenje samo nas spomni onega velikega dogodka, ko smo bili prerojeni z vodo in sv. Duhom: takrat smo s Kristusom zaživeli novo življenje. Apostol Pavel pifce: »Pokopani smo bili z njim v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje. To dušno vstajenje nas torej spomni Gospodovega vstajenja od mrtvih, pa tudi prihoda sv. Duha, ki smo njegovih milosti prav pri sv. krstu postali deležni v Lako veliki meri, Jezus je pa v n e d e I j o vstal od mrtvih, tudi sv. Duh je prišel nad apostole v nedeljo. Zato se že od nekdaj kropi z blagoslovljeno vodo po cerkvah le ob nedeljah, ne pa ob delavnikih in praznikih1-1. V stari cerkvi na to niso mislili; tem bolj pa v srednjem veku11. Potem, ko smo bili krščeni, je za nas veljala apostolova
■ Prim. Franz Adolf. Diu kirchlichen Beaedüttionen im Mittelalter
I (Freiburg i. Br. 1909), 636—644. Molitve, ki so jih med kropljenjeoi molili, so bile jako lepe. Spominjale so na moralne dolžnosti onih, ki so v prostorih, ki ko jih kropili, prebivali ali so v njih delali,
" Capitula preshytcris data, a 852, c, 5 [Migne PL 125, 774).
• Prim,Franz o- C- 99. — E isetiKof« r L., H,i ndbnch der katholischen LUurgik I [Freiburg i- Hr.1932) 479, P. Bude Kleinschmidl O. F. M,, Geschichtliches über das Asperges« (Theol. prakt. Quartatsihrift 19Ü4. 9-15 9471,
S. K. C. 7. dee. 1841 n. 2367 ad 1.
11 S, R. C. 22, mnre 1862, n. 3114 ad 2, la Rim 6. 4.
May r Karl, Dui Asperses (Theo!, prakl. QuartalscliTÜl 1901 101 tfl. 11 Tako n. pr. piäe Rupert, benediktinski opat v Deutzu [t 1135): ■ Non enim ad hoc aspergimur. nt rebaptizemur, sed divinl nominis gratiam super nos. cum hoc memorial! baptUmatlS nostri, frequenter invocare dtibu-mus, 1 dcirco asperßimur dominicii, quia in tacrosancta primae huius domi-nicae Inamreč na veliko noč) vespera baptitmum universalster saneta celc-brat ecclcsia,. [De div, off. VII, c, 20 Migne PL 170, 200),
248
beseda: ■ ■ Očistili >ite se, posvetili ste se, opravičen je ste dosegli v imemi Gospoda našega Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga."15
Ko torej duhovnik ob nedeljah pokropi sebe in vernike z blagoslovljeno vodo, naj bi se on in verniki spomnili milosti sv. krsta, ki smo jih postali deležni po oblivanju z vodo. Tistega dušnega očiščenja, ko na duši ni bilo prav nobenega greha in je bila vsa napolnjena z milostjo, le dušne čistosti naj bi se spomnili zlasti ob nedeljah, pa tudi druge dneve, kadar se pokropinio z blagoslovljeno vodo. Vselej naj bi kropljenju pridružili srčno prošnjo, ki jo duhovnik moli ob nedeljah: Pokropi me, Guspod, s hizopoin in očiščen bom; umij mu in bolj ko sneg bom bel.i Tako jc prvič mnlil David, ko se je zavedel in skesal svojega strašnega greha ter je ponižno prosil Boga odpuščanja1", Vsak greh je madež na človekovi duši; in madeže je treba izmiti in izprati zlasti tedaj, ko se bližamo ollarju. V stari zavezi so v nekaterih primerih one, ki so bili levitsko nečisti, pokro-pili s posebno vodo [aqua lustrationis) ter so se pri tem poslužili hipoza (vejice od grma hizopj in tisti, ki so bili tako pokropi j eni, so bili levitsko čisti;*7 lako naj bi blagoslovljena voda izmila dušne madeže pri vseh, ki jo pobožno rabijo,
I ej vodi. ki se ob nedeljah z njo kropi, je primešano nekaj blagoslovljene soli. Pri tem mislimo predvsem na njeno zdravilno moč. Cerkveno zarotovanje dá naravni moči, ki jo ima sol-še nadnaravno moč v blagor človeštvu, kakor pravi cerkvena molitev: da boš sol zarotena v blagor verujočim; da boš vsem, ki te bodo rabili, v dušno in telesno zdravje; da s kraja, na katerem te bodo sipali, pobegne in se umakne vsako slepilo in zloba ali zvitost vražje prevare in vsak nečisti duh .., naj bo vsem, kateri jo bodo rabili, v dušni in telesni blagor; in karkoli se nje dotakne ali z njo posuje, naj bo brez vsake nečistoče in brez vseh napadov zlobnega duha. In res pobožna raba blagoslovljene vode, ki ji je primešana blagoslovljena sol, zdravi dušne bolezni, to se pravi, zbrisujc male grehe in odganja iz duše vpliv hudobnega duha.
V začetku molitve pri blagoslavljanjii soli moli duhovnik: 7.a-rotim te ... pri Bogu, ki le je po preroku Elizeju dal vsuti v vodo. Kitko je umeti te besede? Spomnimo se na ono zdravljenje nezdrave vode. ki se nam popisuje v 4 Kr 2. 19 si, Elizej pride v Jeriho, kjer mu meslni možje potožijo, da je voda v mestu nezdrava in zemlja nerodovitna. On pa gre k studencu, vsuje vanj soli in od tistega časa je bila voda zdravtf
Da se duhovnik in ljudstvo ie bolj zavé svojih slabosti in ¿resnosti, zato med kropi jen jem ponižno prosi: Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti - Tistega, ki ima spokornega duha. bo blagoslovljena voda očistila.
Xa sveto mašo mora biti vse čisio: duhovnik, ki mašujc, in ljudstvo, ki sodaruje. Pa tudi od o 11 a r j a, ki se bosta na njem
's 1 Kor 6. 11.
14 Ps 50, 9.
" Prim. n. pr.4 Moz 19, 18 si.
249
darovala Telo in Kri Gospodova, naj izginejo vsi hudobni duhovi, in naj bo za daritev očiščen in nekako na novo posvečen.1"
Tako je za daritev vse očiščeno in vse pripravljeno. Sklepna molitev pri nedeljskem blagoslovu ljudstva z blagoslovljeno vodo Spominja, kol že omenjeno, na ono dobo, ko SO vodo blagoslavljali pn hišah in z njo kropili po stanovanjih. Splošno torej lahko povzamemo vse učinke blagoslovljene vode v te-le besede: voda zdravi, cisti in posvečuje.1"
B. V velikonočnem Času pa se moli mesto običajne molitve: »Pokropi met, druga: »Videl sem vodo, tekočo od templja, od desne strani, aleluja; in vsi, h katerim je dospela ta voda, so se zveličali in bodo govorili; aleluja, aleluja, — Hvalite Gospoda, ker je dober, vekomaj traia njegovo usmiljenje. — Slava Očelu in Sinu in svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen,«
Začetne besede so povzete po preroku Ezehlj elu. V 47. poglavju beremo pri preroku o viziji, ki je v zvezi z našim blagoslovom, Prerok je v duhu gledal pred seboj tempelj, ki pomenja Kristusa." Na desni strani templja je izvirala izpod praga mogočna voda, ki Je postajala večja in večja. Narastla je v veletok, se razlivala po deželi, vse namakala in napravljala deželo rodovitno, tako da SO ob bregovih rastla mogočna drevesa. Povsod, kamor je ta voda pritekla, se je Sirilo zdravje in življenje. In še dalje je prerok gledal v podobi pred seboj: Drevje, ki je rasllo ob vodi, ne bo nikoli izgubilo listja in bo vedno imelo sadje. Sadje se bo vsak mesec obnavljalo. Ljudje bodo uživali sadje za hrano, listje pa rabili za zdravilo.
Tako prerok, S tem se lepo ujema, kar je zapisal sv, Janez; »■Pokazal mi je reko žive vode, kakor kristal svetlo, ki je izvirala od prestola božjega in Jagnjetovega: po sredi njegovih ulic in na obeh straneh reke pa drevje življenja, ki rodi dvanajstero sadov, ker daje vsak mesec svoj sad; in listi tega drevja so v zdravilo narodov,«-1 Seveda te besede obračamo na milost odrešenja, ki smo jo dobili po Jezusu Kristusu, Najprej pa na milosti zakramenta sv, krsta, saj je lo reka, ki je pritekla iz prebodene Gospodove strani ter prinesla blagoslov vsemu svetu. Stari urdo Romanus (knjiga rubrik)
LM Durtndua piše v Ratiooale divinorum olfieiorum (Venetiis 15771
I. I c. 4. n. 5,: -Altare aspergiliir propter reverentiam iaeramenti, quod ibi-
dem çonscçriiidLLLii est. ut inde cmninm malignortun spiriluum praesentia
arceatur.
•« Prim. P. D u d I i Notker. O-S.B., Da* Segensbuch (iiíT heiligen Kir-
chc [Paderborn 19301 78—04, — V srednjem veku so pa njene učinke vse
bolj na dolgo in Široko razlagali. Tako |e n. pr. pisal I- 1433. dominikanuc Johannes de T u r r e c r e m a t a o moči blagoslovljene vode; 1, Pro-fugatio sive propulsio spiritus imrasindi. 2. Purificatio mentis pertúrbalas a fantastic is illusiunibus, 3. Revocatio cordis ad se. 4. Venialium peccatorum remlsslo. 5 Praeparatio sive dispositio ad orationis puritatem. 6. Utilitas ad peragendum devotius ministeria divina et ad sujeipíeudum ipsa sacramenta,
7. Ablatio sterilitatis, 3, Virtus ubertatis, 9. Munimun contra aegritiidinem. 10, Profugntio pestilentis annuae. (Franz o. t, 113 il-l « Prim, Jan 2, 19.
Raz 22, 1 iL
tiafoiiavoi Vtitnik,	"
250
nam popisuje, kako je papež velikonočno popoldne šel v cerkev Matere božje (Maria Maggiorej in tam obiskal krstno kapelo. Prejšnjo noč se je slovesno delil sveti krst. Odlod so šli v procesiji, duhovščina in ljudstvo, najprej v krstno kapelo lateranske bazilike in končno .še h cerkvi sv, Andreja pri Vatikanu, Vmes so pa prepevali antifono: Videl sem vodo . . Tako so se te besede nanašale direktno na sveti krst, Kasneje so to antifono porabili v velikonočnem času pri kropljenju z blagoslovljeno vodo pred mašo.
Sicer nam pa že tudi prve strani sv. pisma poročajo o veliki reki, ki je namakala raj, kamor je Bog postavil Adama in Evo, Potem se je razdelila v Štiri reke ter je napravi] ala rodovitne vse štiri strani sveta. Tako je z odrešilno vodo sv. krsta, ki se razliva po vsem svetu. Krstne milosti so bile tudi nekako nakazane po oni čudežni kopeli pri Ovčjih vratih v Jeruzalemu; nakazane tudi pO onih jordanskih vodah, ki se je v njih umil Sirec Naaman in je bil očiščen. Sv. krst prerodi človeškega otroka v božjega otroka; vlije mu novo, nadnaravno življenje, vcepi ga na vinsko trto Kristusa, napravi ga za živega uda njegovega mističnega telesa. Zato ob nedeljah, ko duhovnik vernike pokropi [med sv. mašo z blagoslovljeno vodo, po pravici lahko moli: 'Videl sem vodo, tekočo od desne strani, aleluja: In vsi, h katerim je dospela ta voda, so sc zveličali in bodo govorili: aleluja, aleluja.«
V psatmo, ki sledi tej antifoni, pesem prekipeva Od svetega veK^ilja in hvaležnosti, ko se spomni dobrega in usmiljenega Boga; Hvalite Gospoda, ker je dober, vekomaj traja njegovo usmiljenje.V psa! mu 117., iz katerega je ta vrstica vzeta, se besede »ker je dober, vekomaj traja njegovo usmiljenje« štirikrat ponove. V ps, 135. kjer nam psalmist slika posamezna dela božjega usmiljenja, pa kar venomer ponavlja: ker je dober, vekomaj traja njegovo usmiljenje. Nič manj ko 27 krat samo v tem psalmu,
»Videl sem vodo« — s prvo vrstico 117. psalma sc moli ob nedeljah v velikonočnem času. Pomislimo! Se nam je pred očmi Kalvarija in na njej Križani. Pa tudi velikonočno jutro z zmagoslavnim Kristusom še vedno ožarja duše vernikov. Kaj nam preostaja drugega, če se le bežno spomnimo milosti in dobrot, ki nam jih je Gospod naklonil s svojo smrtjo in s svojim trpljenjem, da s psalmi-stom ponavljamo: Ker je dober, Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Najprej nas je očistil v sv, krstu in napolnil s posvečujočo milostjo ter nas napravil za božje otroke. Pripravil nam je v sv. Rešnjem Telesu Kruh življenja, da opešani in slabotni ne omagamo. Postavil je sveto daritev, da nebeškega Očeta lahko doslojno hvalimo- Hal nam je zakrament sv. pokore, da vstanemo, ako smo padli: Ker je dober, vekomaj traja njegovo usmiljenje. Vseh leh in še neštetih drugih milosti nas spominja kropljenjc z vodo ob nedeljah v velikonočnem času.71
=1 Ordo Romanus 1 (Migne PL 78. 93S. 9&6).
" Prim. Wcifl Eduard. Heiliget Seliuliahr, 1. Jahrgang, Winter Halbjahr (München 19301 17—21. — liti: Sommer Halbjahr (München 1930] 18—24.
251
Duhovnik odmoli ali odprtje prve besede: Videl sem vodo> kleče na ob«h kolenih prav kakor pri Pokropi me,« čeprav je velikonočna doba.54 Na prvi hip nas to morebiti preseneti, ko se prav od prvih počitkov krščanstva v velikonočnem času molitve, ki nimajo strogo prosilnega značaja, opravljajo stoje. Toda kropljenje z blagoslovljeno vodo naj bi v nas vedno budilo spokoruega duha, tudi v velikonočnem času, da bomo deležni milosti, ki jih ta zakrament deli. Cerkvena liturgija lepo združuje oboje: zavest gresnosti in vero v neskončno dobrega Boga, ponižnost in zaupanje in veselje.
S to kratko zgodovinsko in askelično razlago sem hotel spomniLi dušne pastirje na poglavje iz rimskega obrednika in podali nekaj tvarinc, ki bi se lahko pri cerkvenih govorih homiletično obdelala. Mislim, da bi take in podobne razlage — seveda v domači prikupljivi obliki — za ljudi ne bile brez koristi,	Ciril Potočnik.
11 Rubrika v rimskem, ubredniku se glasi: Duhovnik, kateri bo m», Seval • , pristopi k oltarju, skupaj s slu/itelji na stupnico poklekne, tudi O velikonočnem iasu, prejme od diakona kropilo ter pokropi trikrat ollar, potem sebe in stoje tudi shižitelje* (Slov. prevod Ljubljana 1932, +48,}
IT
252
Slovstvo,
W i I p e r t Giuseppe, La fede della Chiesa nascenle secondo i monumenli dell'<irtc funeraria »ulica. (Collezione Amici delle Cata-combe*.) Ciltu del Vaticano 1938, Pontificio Institute di Archeologia eristiana, 8", VU1 in 326 str. Lire 35.
Nestor krščanskih arheologov, apostolski protouotar Jožef Wil-pert [roj. leta 1857.], je v lej knjigi pregledno posnel teološko vsebino starokričanskih umetnostnih spomenikov, slik, skulptur in tudi mozaikov, Povzel je izsledke svojih raziskovanj, ki so raztreseni po njegovih mnogoštevilnih publikacijah v nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Nad petdeset let njegovega življenja so izpolnile arheološke študije. Dela, katera je v tej dolgi dobi objavil, se bavijo skoraj izključno z rimskimi spomeniki. V sintezi, ki jo v tej knjigi podaja, pa v veliki meri upošteva tudi spomenike od drugod, vse, ki so važni za celotno podobo. Da bi jih spoznal neposredno, ne samo po fotografijah, je potoval enkrat na Angleško, po dvakrat v Španijo in Afriko, mnogokrat na 1 rancosko, zlasti v Arles. Lahko torej zatrjuje: »Ničesar nismo opustili, da bi poglobili in razširili svoje znanje,' in pripominja, da namerava prihodnjo pomlad .še v Kairo, da bi de visu spoznal tudi spomenike koptske umetnosti.
Wilpertoa-a knjiga jc nekaka theologia monumentalis , če smem tako reči. V L poglavju opisuje in razlaga W, spomenike, ki se nanašajo ua krščanski pouk v cerkvi. V nadaljnjih treh poglavjih razpravlja o spomenikih, ki predstavljajo preroške napovedi Zveličarja. njegovo rojstvo, njeguva otroška leta (2, pogl.), njegove čudeže (3. pogl.) in njegovo trpljenju in vstajenje (*1. pogl.) V primeri s ¿Številom podob iz'otroških let Zveličarja in podob njegovih čudežev, je število podob iz trpljenja manjše. Križanje se sploh ni upodabljalo. V dolgem 5. poglavju tolmači W. cikle slik v grški kapeli v katakombah sv. Priscile (iz prvih desetletij 2. stoletja) in v dveh kubi-kulih Kalistovih katakomb (t. zv. cubicoli dei sacramentU ] konec 2. stoletja). Uporabljajoč drugotno primerjalno gradivo razpravlja o podobah, ki se nanašajo na krst, evharistijo, božjo pomoč v stiskah in predstavljajo ladjo kot simbol cerkve in dobrega pastirja. Ohsežno 6, poglavje obravnava podobe sv. Petra, ki jih je na starih spomenikih. začenši od drugega stoletja, izredno veliko, toliko, da stopajo sv. Pavel m drugi apostoli močno v ozadje. Zadnji del tega poglavja je zelo zanimiva razprava o grobu sv. Petra pred Konstantinom, za Konstantina in pozneje. V 7. poglavju pojasnjuje upodobitve Kon-stanlinove prikazni in zmage sv, križa. Nadaljnja tri poglavja govore o podobah iz življenja v cerkvi: o Bogu posvečenih devicah (8. pogl.), o zakonu (9_ pogl.) in o,pokori (10. pogl|. Poglavji 11. in 12. se bavlta z upodabljanjem vesoljne sodbe in mučencev, Poglavje 13, razlaga in ocenjuje sarkofag v Tebesi (Alžirj, edini svoje vrste, predstavljajoč rimsko cerkev kot zaščitnico resnice, V 14, poglavju razpravlja w. o podobah nebeške gostije, v 15, pa o spomenikih vere v občestvu svetnikov. Dodatek se bavi s podobami iz heretičnih krogov in o upodobitvah predmetov iz apokrilnih knjig.
253
Ta bežni pregled per summa capi ta ni niti senca bogate vsebine, katero pomaga izkoriščati dobro stvarno kazalo, Tekst bi bil mrtev in deloma neumljiv, če ne bi bilo v knjigi podob. Teh je 156 in so snažno natisnjene,
O arheološki plati knjige ne morem soditi. Nestrokovnjak v arheologiji pa čuti, da ga vodi vešč, zanesljiv vodnik. Opomnili pa sem hotel na to lepo Wilpertovo delo, ker je važno za apologetiko, dogmatiko in zgodovino dogem.	F. K, Lukman.
S Le i d le Basilius 0, S, R,, Pntrologia sen Historia antiquae litteraturae ecciesiasticac scholarmn usui accommodata. 1'riburgi Rrisgoviae 1937, Ilerder & Co. Sfl, XVIII in 294 str. M 5; vez. M 6,80.
A 11 a n e r Berthold, Patrologie, Kreiburg im Breisgau 1938, Herder Si Co. 8<\ XX in 353 str. M 6; vez. M 7.80.
Naglo zapored, niti pol leta vsaksebi, sla izšli pri llerderjn dve patrologiji. Beuronski benediktinec Steidle je svoji latinski knjigi napisal predgovor na god sv. Avguština (28. avgusta) leta 1937., breslavski profesor Altaner pa je svoji nemški patrologiji napisal uvodno besedo mesec dni kasneje, na god sv. Hieronima (30. septembra). Obe sta zamišljeni kot učbenika, hočeta pa z bogatim navajanjem strokovnega slovstva, zlasti najnovejšega, služiti tudi podrobnejšemu raziskovanju. Allanerjeva palrolugija ima 60 strani več teksta ko Steidlejeva; v tej je osebno kazalo ločeno od stvarnega, v oni je le eno kazalo, osebno in stvarno. Obe imala obsežna seznama kratic za navedene časopise in zbornike ter za mesta, v katerih so navedene knjige izšle. Toliko o zunanjostih,
Steidle je v štirih paragrafih obdela! navadna uvodna vprašanja. Gradivo je razdelil na štiri dele: trem, ki obravnavajo cerkveno slovstvo v časovnem redu (cerkveno slovstvo prvih treh stoletij; > z lato dobo* cerkvenega slovstva in zadnjo dobo starega cerkvenega slovstva), je kot četrti del dodal zgodovinsko, hagio-gralično in lilurgično slovstvo ter dogmatične in cerkvenopravne zbirke; ta del ima pa za privesek apokrifno slovstvo stare in nove zaveze in v privesku je še kratek paragraf o Sckstovih izrekih, sibilski oraklji pa so uvrščeni med slarozavezne apokrife, £e naslov četrtega dela, ki našteva spise tako različne vsebine, in potem še privesek, ki je zgolj od zunaj prilepljen, kaže, da je ta razdelitev in izločitev umetna in da bi bilo treba spise, tu obdelane, postaviti v prejšnje dele na mesta, kamor spadajo. Kar nekam čudno je, če srečaš apostolski symbolum na 266, ali t. z v, Barnabov list na 281, in llermovega Pastirja na zadnji, 28-1. strani. Pisatelje od 3. do 5. stoletja, grške in latinske, je v drugem in tretjem delu razporedil po njih domovini; v drugem delu je celo Egipčane ločil od Aleksandri jccv kot posebno skupino. V istem drugem delu je v posebnem poglavju v dveh skupinah obdela! sirske in armenske pisatelje ter Armencem privesil poseben, zelo skop paragraf (manj ko eno stran) o stari koptski. etiopski in georgiiski (gnizinski) krščanski literaturi. To je hvale vredno. H olje pa bi bilo, če bi bil o teh slovstvih, ki SO nam ohranila mnogo spisov, v izvirnem jeziku izgubljenih, povedal
254
vsaj malo več, jih postavil kot posebno skupino poleg Sircev in Armencev in jim dodal še kratko poročilo o začetkih arabske krščanske literature. Pri Sircu bilcksenu iz Mabbuga bi bil lahko omenil Tixerontov članek «La lettre de Philoxène de Mabboug à Abou-Niphirt v líe vue de l'Orient chrétien 1903, zopet natisnjen v Mélanges de patrologie et d'histoire des dogmes, Paris 1021, 228 -236 (tudi Altaner tega članka ni zabeležil).
Steidle je hotel sestaviti ^compendium, in quo omnium sanctorum P at rum scriptorumque ecclcsiasticorum vita omnia-que eorum opera brevi conspectu exhiberenlur ■. Zato je v knjigo sprejel tudi manj pomembne pisatelje, ki jih omenjajo samo večje zgodovine starokrsčanskega slovstva. Hoteč to silno obsežno gradivo spraviti v knjigo, ki ima samo 284 strani teksta (od teh obravnava 10 strani uvodna vprašanja), je moral pisati kar v brzojavnem slogu, Kot učbenik je knjiga težka. Učiteljeva naloga je, da odbere, kar je potrebno, in z živo besedo pojasni, kar pisatelj le na kratko omenja. Ker pa knjiga upošteva tudi manj ¡mane pisatelje in navaja bogato literaturo, je pripraven kažipot vsakomur, kdor se hoče natančneje baviti s patrislično literaturo. Začetniku bo moral učitelj pokarati pot skoz goščavo, da se v njej ne izgubi.
Prebirajoč Steidlejevo -patrologijo, sem zasledil nekaj tiskovnih napak in nekaj manj srečnih lormulacij. Te podrobnosti bom rajši pisatelju v pismu sporočil, da jih bo upošteval pri drugi izdaji, ki bo gotovo prej ali slej potrebna,
Altanerjcva patrologija ima svojo daljšo zgodovino, Je naslednica Kauschenovega »GrundriU der Patrologie-, ki je prvič izšel leta 1903,, leta 1910, pa že v 4, in 5, izdaji. Ko je G, liauschen leta 1917, umrl, je J. Wittig priredil dve dvojni izdaji [6. in 7. I. 1921., 8, in 9. leta 1926.). Žc Wittig je Kauschenovo knjigo močno predelal in spopolnil. Altaner je za njim prevzel skrb za 9. in 10. izdajo, ki sla izšli leta 1931., in knjigo zelo predrugačil. Nekaj odstavkov je nanovo napisal, sicer pa tekst temeljito pregledal, tako da skoraj nobena stran ni ostala, kakršna je bila v prejšnjih izdajah. Popolnoma je spremeni! slovstvene podatke: starejšo literaturo je izpustil, češ. kdor jo potrebuje, jo lahko najde v večjih delih (O. fïardenhewer, O. Stiihlin, G. Krtiger, U. Moricca), pač pa je skrbno zbral in zabeležil literaturo od leta 1925, dalje, To spremembo je grajal G, 11, Opilz (Theolog, LitcratuçzeUung 57 11932) 233).
Prirejajoč rtovo izdajo knjige je Altaner besedilo tako spremenil, da je bil upravičen Izpustiti na naslovni strani Kauschenovo ime. Razp'oredba gradiva je zlasti v drugem in tretjem delu, kjer je obdelana doba najlepšega razcveta in počasnega pojemanja patristične literature, V marsičem srečno spremenjena. Življenjepisi pomembnih pisateljev so mični, označbe prav dobre, posnetki nauka pretehtani. V svojo knjigo je Altaner na novo sprejel nad 80 pisateljev, ni pa hotel natrpati jo Z imeni, katera Se v učbeniku tega obsega lahko pogrešajo. Povsod je porabil najnovejše izsledke. V prepornih vprašanjih je svojo sodbo previdno povedal, Cisto predelal je slovstvene
255
podatke: sprejel fe zopet važna, starejša dela, skrajšal navedke publikacij pred letom 1931-, a skrbno zabeležil vse, kar je tehtnejšega izšlo v zadnjih sedmih letih. Glede slovstvenih navedkov je torej izdaja iz leta 1931. poleg nove za dopolnilo potrebna.
Altanerjeva patrologija je odličen učbenik, pa tudi zelo poraben pripomoček za nadaljnja raziskovanja, Pisatelj obeta v uvodu obširnejšo zgodovinti slaTokršcanskega slovstva v dveh zvezkih, kjer bo podal kritičen pregled o današnjem stanju in današnjih smereh patrologitnih študij. Altaiier je mož za tako delo, ki bo Spopolnilo veliko Bardenhewerjevo zgodovino starocerkvenega slovstva,
K. K. Lukman.
Biehl, Ur, theo!, Ludwig, Das liturgische Gebet für Kaiser und Reith. Lin Beitrag zur Geschichte des Verhältnisses von Kirche und Staat. Paderborn 1937. S", 173 S. Görres-GeselschaEt zur PElegc der Wissenschaft im kaihol. Deutschland. Verölfentlichungen der Sektion für Rechts- und Slaatswissenschaft, 75, Heft.)
Priročniki katoliške lil'urgike le na .kratko omenjajo, kako so nekdaj pri skupni molitvi po evangeliju ali po pridigi molili tudi za kralje in poglavarje, in kako so po Kyriu ali po kolekti v svečanih laudes tudi kralju klicali: Christus Salvator, tu illum adjuva, L. Bichl je problem liturgične molitve za cesarja in državo obdelal v celoti ter sistematično, Zbral je, kar so že drugi pred njim pisali o tej stvari, obenem pa je zajemal iz prvih virov, iz ne še objavljenih kodikov (zlasti iz kodikov državne biblioteke v Münch mu). Posebej nam je razkril, kako je ta molitev v liturgiji bila tesna duhovna vez med cerkvijo in državo: koliko cerkvene in svetne zgodovine je združeno s to molilvijo, ki se morda komu zdi le majhen drobec naše Hturgije. Zato je tako zanimivo brati Bichlovo knjigo.
Molitve in darila za vladarja ter državo so bile običajne že pri sLarih Asircih. Babilöncih, Egipčanih in Rimljanih. Tudi Izraelci so se v psalmih spominjali kralja. O vsem lern razpravlja avtor v uvodu.
Kristjani SO od početka molili za kralje in oblastnike, Ap&stol Pavel je to dolžnost točno izrazil v 1. listu do Timoteja (2. 1—3). Krščanski apologeti govoré o molitvi za vladarje. Avtor nadrobno dokazuje, kako so se v vzhodni in zapadni Cerkvi spominjali vladarjev V skupni molitvi pri maši; kako so, zlasti od 12. stol. naprej, molili zanje po pridigi; kako so od 9. stol. med mašo pozdravljali kralje z *laudes^.
Ime vladarjevo so sprejeli tudi v kation. Dokler je bil bizantinski cesar vladar tudi zapadnih dežel, so v rimski liturgiji v känonu imenovali njegovo ime. Ko pa je I. 8(10. Karel Veliki bil kronan za cesarja, so v zapadni Cerkvi njegovo ime uvrstili v kánon in opustili ime bizantinskega cesarja. S leni je Cerkev Karlu Vel. priznala cesarsko vrhovno oblast obnovljenega rimskega imperija na zapadli,
V boju za Investituro so začeli cesarjevo ime v kánonu izpuščali. Sredi 13, stoletja so frančiškani sestavili Grdo missalis FVatrum mi-norum necundum consuetudinem Romanae curiae. V tem misalu, ki je bil v 14, stol. že povsod v rabi. ni bilo več cesarjevega Imena,
256
Tudi Pij V,, ki je i. 1570, izdal nov, reformiran misal, cesarjevega imena ni več sprejel v kanon, obenem pa je prepoveduj vsako premembo za prihodnje. Tako je ostalo pri poznejših revizijah rimskega m is al a. Pač pa je Pij V, dovolil Ujemo ter ugodil prošnji španskega kralja Filipa II., da se je njegovo ime smelo imenovati v kanonu v priznanje za njegove zasluge za Cerkev. Isto je 1- 1761-Kleman XIII. dovolil cesarici Mariji Tereziji.
Zgodaj so uvedli tudi posebne votivne maše za vladarje. V Gelazije vem in Gregorijevem zakramentarfu je že taka maša, Iz teh votivnih maS so posneli molitve za cesarja in kralja, ki so v sedanjem rimskem misalu uvrščene med *orationes diversae« Inn. 5, 6).
Posebej so se spominjali vladarja v liturgiji velikega petka v slovesnih molitvah in veliko soboto v velikonočni hvalnici. Besedilo se je ohranilo v sedanjem misalu.
Stari psalteriji in antifonarji nam pričajo, kako so v srednjem veku molili za vladarje pri oficiju. V brevirju Pija V, je v »preces feriales-; še vpleten verzikelj za kralje,
V lilanije vseh svetnikov so vdeli prošnjo za mir in edinost med krščanskimi kralji in poglavarji. Zgodaj so se pojavile molitve za zmagi» v vojski; imamo jih že v Leonovem zakramentarju, Z Gri-sarjem sodi avtor, da je treba tudi formularje treh predpostnih nedelj umeli zgodovinsko: nastali da so v času vojska.
Od 9, in 10. stol. naprej je Cerkev kralje in cesarje maz.ilila in kronala. Maziljenje so v onem času nekateri umevali kot nekak zakrament, ki vtisne maziljenemu neizbrisno znamenje, Maziljeni kralj, cesar, je bil <°na pol klerik . Ob prihodu v cerkev so kralje in cesarje sprejemali s posebnimi lifurgičnimi obredi, podobno kakor škofa. &e sedaj je v rimskem pontilikalu določen obred za kraljev in cesarjev sprejem. Ob posebnih prilikah so kralji, cesarji skupaj z duhovniki molili oficij v koru. Cesar Friderik III, je v božični noči 1- 1468, v Rimu vpričo papeža pel sedmo lekcijo: 3£ x i i t edietum a Caesarae August o.
Avtor je med dodatki ob kancu po Mabillanu (Museum Italicum 2, 262 ss) ponatisnil poročilo o leni dogodku, ki ga je popisal Avguštin, patricij iz Si ene: Augustini Putricii Sencnsis deseriptio adventus Friderici III-fmperatoTis ad Paulum Papnm II, 7.a našo domačo zgodovino naj denem sčm. kar veli to poročilu o cesarjevem tajniku: Ob vznožju cesarjevega prestola so v oni božični no£i med oficijem sedeli škof liivantinski. ki je bil cesarjev tajnik, in drugi. »Ad pedes aritem Cae&arls sedebant Lavautinus episeopus, qui est ah eius sccrctis. et alii.- Lavantinski škof, cesarjev tajnik, ki o njem govori poročilo, je bil [van 1 fiott, Profesor dr. Kovatii piSe o njem, da je postal cesarjev tajnik, ko je bil .še hreslavski kanonik. L. 1-1GK. je kot tajnik spremljal cesarja v Rini, Prav takrat pa se je izpraznila lavan-tinska škofovska stulica. Cttar je izposloval pri papežu Pavlu II., da ju 17. maja 1469 imenoval Rotta za lavantinskega ikofa. Novoimenovani škof je še nekaj časa ostal s cesarjem V Rimu in je tam sprejel tudi škofovsko posvečanje, [ZgnUov. lavant, škofije, str. 135). Iz poročila sienskega patricija Avguština je razvidnu. da »t: je novi škof lavantinski O božičnih praznikih I, 1463, je mudil v Rimu.
Na str. 143 se bere. kakor da je Gregor XIII. izdal rimski pontilikal L 1594.; izdal gn je Klemen Vili. t 1596.	F. U.
Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani.
Vsem našim publikacijam smo cene znižali n 20 do 25%. Starejše letnike 13 V [od tretjega letnika dalje) oddajamo po 40 Din. Od nekaterih publikacij je v zalogi le malo izvodov..
Naročajo sc v Prodajalni Kal, tisk. dr, (prej K. Ničman], Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2,
L Dela:
1.	knjiga: A, U i on i £ □ i k . Uvod v filozofijo, Zvezek !: Spoznavno-
kritični del. 8". [XII in 504 str.) L j. 1921 (Razprodano.)
2.	knjiga: A. Uieoifiiiik, Uvod v filozofijo. Z v. II i Metafizični del,
1, sešilek (IV ia 384 str.) L j. 1923. 50 Din. 2. sešitek 8". [234 stT.) Lj. 1924, 50 Din,
3 knjign: P. Grivec, Cerkveno prvenstvo in C d ms l v o po bizantinske ni pojmu vanju, 8". (U2 str.) Lj. 1921, 20 Din.
4,	knjiga: P, K o v a i i č . Doc t o r Angeltcus sv. Tomaž Akvinskl. 8n. (IV iu
101 str.J Lj. 1923, 15 Din.
5,	kniiga: F. Grivec, Cerkev. SC, [TV in 320 str.) Lj. 1921. (Razprodano.)
6,	knjiga: A, Uieničnik, Ontologija. Učbenik, B". [60 str.) Lj- 1924. 25 Din.
7,	knjiga: Sveto pismo Noveg.il zakona. Prvi del: Evangeliji in Apo-
stolska dela. Mala S". [XVI in 431 str.) Lj. 1925. V platno vezana knjiga 36 Din: holjSe vezave po 50, 62 in 90 Din.
8,	knjiga: Acta I- Cnnvcntus pm studita nrientnlibus anno 1925 in urbe
Ljubljana c e 1 o b r a t i. 8®. [IV et 168 pag.) L). 1925, 25 Din: vez, 40 Din,
9 knjiga- Sveto pismo Novega zakona. Drugi de]: Apostolski listi in Razodetje. 8". [XVI in 349 str.) Lj, 1929. Cene kakor pri prvem delu.
10. knjiga: F. Grivec, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi, 84. [50 str,) Lj. 1930, 8 Din.
11 knjiga: J. Turk, Brc ve Pavla V, Tomažu Hrenu z dne 27, no v. 160$,
8®, [107 str,f L). 1930, 15 Din. 12. knjiga: Al, Odar, Sodbe Rimske role v zakonskih pravdah, 8", (99 str.) Lj. 1934, 12 Din.
II. Razprave:
1.	F. Grivec. Pravovernost sv. Cirila in Metoda, (Razprodano,)
2.	A.Snoj, Staroslovenski Matejev evangelij (De versione pataouslavicu
Evaogelii S. Mallhaei. — Praemisso Summario et addito Apparatu critico in lingtia latina). Lj. 1922, 8?, (34 Str.) 5 Din.
3.	F. G r i v c c , Boljše viška brczhoinosl (De ntheismp bolševismi.) Lj. 1925.
8". (15 str.) (Razprodano.)
4.	F, G r i v c e , Ob lltltJ letnici sv. Cirila. Pojasnilo k apostolskemu pismu
Pija XI. >Q u o d S, C v r i 11 u m TheSsalouicensam z dne 13. februarja 192?. 8?, (16 sir.) Lj. 1927. 3 Din.
5.	J. Turk, Tomaž Hren, 8°. (30 str.) Lj. 1928. 5 Din.	'
6.	F. G r i v e c , Mistično telo Kristusovo. Metodična in praktična vpra-
šanja, 8". (f7 str.) Lj. 192S, I Din.
7.	F. Grivec, Rerum Orientalium», Okroinica papeia Pila X), o pro-
učavanju vzhodnega krščanstva, 8", (23 sir.} Lf. 1929, 1 Din, fi. F. Grivec, Fjottor M. Dostojevski) in Vladimir Solovjev. 8°. 46 str. Li, 1931. 10 Din.
9 A. Odar, Škof in redavniilvo. Veljavne določbe 8', (52 str.) Lj, 1936, 8 Din,
10. Al. Odar, Postopnik za ničnostne zakonske pravde pri Škofijskih sodiSčih, 8". [60 str) Lj. 1938 10 Din
III. Cerkvenih očetov izbrana dela.
Izbrani spisi svetega Cecilija Cipriaua. Prvi del: P i 9 m a. Knjižica »O padlih' Poslovenil uvod in pripombe napisal dr, p. K. L ukman. V Celi» 193£. Založila Družba SV. Mohorja. Mala H", 214 strani. Cena: za ude Družbe sv. Mohorja (pri Druibi v Celju ali njeni knjigarni v Ljubljani) 27 din z.a broširano. 30 din za vezano knjigo; za neude in v knjigarnah 36 din za broiira.no, 48 din za vezano knjigo
Opomba uredništva, Ta zvezek obsega osem in pol tiskovnih pol, ker ni kazalo dalj&ih razprav deliti. Zadnji zvezek bo obsegal i tiri pole
'Bogoslovni Vestnik'., publikacija Buguslovne Akademije v Ljubljani, izhaja štirikrat na leto v celotnem obsegu do 20 tiskovnih pol,
Naročnina: 50 Din za Jugoslavijo, 60 Din za inozemstvo na leto,
Urednika: prof. dr. Franc Ksaver L u k m a n , Ljubljana, FračiSkanska ulica M. In prof. dr. Alojzij O d a r , Ljubljana, Vidovdanska cesta 9. -— Njima naj se pošilja vse, kar jc uredniilvti namenjeno.
Uprava: Prodajalna Kal. tisk. dmStva (prej ti. iSičman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Njej naj se pošiljajo naročila, reklamacije in podobno.
Čekovni račun pri ljubljanski podružnici PoSlne hranilnico, litf.taica Bogoslovna Akademija, Ljubljana, ima it. 119U3.
Oblastem odgovorna sta prof. dr. F. K. L u k m a n za uredništvo in izdajateljico, . ravnatelj Karel Č e 6 za Jugoslovansko tiskarno.
Ponatisniti se smejo razprave in njih deli. ocene in drugi priapevkf, ako se prej dobi dovoljenje uredništva in ako He v ponatisu navede vir.
-Bogoslovni Vestnik" quatcr per annum in hicem editur.
Prclium Bubuotationis extra re gnu m Jugoslaviae est Dill t>0,
Script« quae sive ad directionem sive ad admitiislralio-n e ni commentarii nostri spectant. inscribantur: »-Bogoslovni Vestnik", Ljubljana, I'aeulU de Tbiologie (Yougoslavie|.
Poštnina za kraljevino Jugoslavijo v gotovim plačana.
BOGOSLOVNI
VESTNIH
■ IZDAJA
BOGOSLOVNA AKADEMIJA
LETO Will
ZVEZEK IV
UIIBLIAN4 1938

KAZALO.
(INDEX.)
I.	Razprave (D isser ta ti on es]:
Odar. Jegličeve sinode (De synodis dioecesanis Antonii Bonaventurae Jeglič episcopi Labacensis 1R9B—i 930)...............
K u r e n l, Dostavek "Filioque« na cerkvenem zboru v Bariju (1098) (Qunestio de >>Filioque: , symbolo inserto, 111 concilio Barensi [1098] disputata] . .
II.	Praktični del (Para practica):
PreEacije v karmeličanskem propriju (C. Potočnik)
Ureditev jurisdikcije kongrcgaeije za vzhodno cerkev (Al. Odar)...............
Nova razvrstitev cerkvenih sodišč za ničnostne zakonske pravde v Italiji (Al. Odar) -,,,,..,
III. Slovstvo | Li t ter ¡t hira j;
Sch ii 1 e r, Die Ausgaben der Apostolischen Kammer Unter den Päpsten Urban V, und Gregor XI. (1362 .bis 1378) 312 — L u k m a n , Izbrani spisi sv, Cecilija Cipriana 313 -- Z d e ä a r , Kratek obris zgodovine usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega 314 — Gra f en a u e r j eva M» lz duhovnega življenja družine 315 — Justin, Novo spit/nanje 315 — Ob i tel j u današnjem društvu 316.
257—290 291—297
298 306 310
Jegličeve sinode.
De aynodis dioecesanis Antonii Bonaventurae Jeglič» episcopi Labacensis (1898—1930).
Dr. Al. Odar.
Stimmarillinj Episcopus Labacensis Jeglič (rtiign. u. 1930. mortuus 1937 ut archiepiscopus tilularis GarelUnsis) habuit tres synodos (annis 1903. 1908, 1924): loco synodt iam editlae l:. 1914 edidit amplam Instructio-nem pastoralem Quae synodi nec non Instructio pastoralis, maxiim momenti pro iure particulaTi nec non vita pastorali dioecesis Labacensis, hic descri-buntur nec non solvnntur qn^estumcs iuridicae ipsis connexac-
I.
1. Ljubljanske škofijske sinode delimo pod pravnim vidikom upravičeno v dve skupini. Prva obsega sinode do škofa Karla Herbetsteina. Zadnja v tej skupini je sinoda, ki se je vršila i, 1774. v Ljubljani in I. 1778, v Gornjem gradu.1 Sinode iz te skupine, ki so se vršile v 17, in IS. stoletju, imajo pomen le 5e za zgodovino,f Od leta 1774. oziroma 177S. do 1. 1903. ni bilo v ljubljanski škofiji nobene sinode.
V drugo skupino sinod pa spadajo sinode, ki so se vršile za ško-iovanja škofa Jegliča. Te so še danes praktično pomembne, Čeprav sta dve iz dobe, preden je stopil v veljavo sedaj veljavni cerkveni zakonik.
: f,. 1774. je bila v Ljubljani tako ¿vana generalna sinoda, to je za celo ljubljansko škofijo; navadne sinode pa so se vršile na dveh krajih; v Ljubljani za duhovščino »ex Carniolia et Superiori Carinthia«, v Gornjem gradu pa i.a duhovšično 'ex Styria et inferior! Carinthia-i,
Sklepi generalne sinode iz t. 1774 so bih izdani pod naslovom »Decreta in synodo generali dioecesis labacensis anno ab Incarnationc lesu Christi MDCCLXX1V mense lunio 20 in e celes i a cathedrali Snncti Nicolni Epi et Confessoris clero in diuecesi sua labaeensi constituía el i'idem ex Carniolia et Superiori Carinthia, ex Styria et inferior! Carinthia eunvocatu promulgata ¡v ljub. ikof, arhivu).
Sklepi sinode v Gornjem gradu iz I. 1778. so bili izdani pod naslovom
• Synoduí Oberburgensis diu 12"i» mensis lulii 778 suh Celsissimo et Reve-rcndissimo Principe :ic Domino Carolo Dei gratia Exempto Cathedralis Ecclae l.abaeensis Lpo S, R, I. Principe ČComitibua ab Herberstein cele-brata« (v ljub. škof. arhivu).
; Prva sinoda, katere akti so ohranjeni, je iz I, 1604: »ConrtitUtione» SynodaleS pro Clero Dioecesi Labacensi. Pronmlgatae, nt alias saepius, lio novissime ín Synodo ttnnua Oherburgi habita 6. feb, 1604, in ¡esto S. Do-rotlieae Virginis ut Martyris (v ljub. škof, arhivu), Poročilo 0 tej sinodi glej v Času 1912, 49—57 (Viktor Steska), O ljubljanskih sinodah v 17. in 18. stoletju pripravljam daljšo razpravo.
Bo^oclnvnl Vaslnik
18
253
Skof Jeglič je opravil s svojimi sinodami veliko zakonodajno delo. Zato ne bo odveč, če si v tej-ie razpravi ogledamo njegove sinode, njih sistem in značaj ter si odgovorimo na vprašanje, v kakšnem obsegu SO pravne določbe teh sinod Še V veljavi. Zadnje vprašanje je praktično pomembno še posebej zaradi tega, ker se pripravlja nova -sinoda, Mimogrede bomo omenili tudi mesta iz Jegličevih sinod, ki naj bi se v novi sinodi spremenila.
2. Škot Jeglič je sklical prvo sinodo, poleni ko je bil prvič opravil kanonično vizitacijo ljubljnnske Škofije.® Dekrel o sklicanju le smode nosi datum 14. julija* 19Ü3,1 Sinoda je trajala tri polne dni od 1 do 3- septembra 1903; začela pa se je že 31. avgustu zvečer in se končala 4. septembra zjutraj. Akti prve JegliČeve sinode so bili izdani v knjigi z naslovom i>S y n o d u s dioecesana L ab Steens i s quam diebus 31. mensis August! 1, 2, 3. 4. men-sis Septembris 1903 babuit Antonius Bonaventura Jeglič episeopus Labacensis. L a b a ci 1903, Knjiga ima strani XLIV in 244, Prvi del obsega sklicanje sinode (sir. I—VIII) in poročilo ö sinodi (str. IX—XL1V); drugi del pa sinodalne določbe (str. 1—220], uvodni zakon k sinodalnim določbam (str, 221); seznam 373 udeležencev te sinode (str, 223—235) in kazalo (sir. 237—244].
Naslednje leto je izdal škof Jeglič knjigo z naslovom Appendix ad synod um dioecesanam Labacensem eele-bratam anno 1903,«1 Namen te knjige je opisal škof Jeglič v začetku njenega uvoda takole; tem dostavku k Škofijski sinodi sem sklenil kratko razviti tiste resnice krščanske vere, ki so v skrajnem nasprotju z zmotami, ki se Sirijo po naši škofiji.Knjiga ima 233 strani ii} 15 strani abecednega kazala. Avtor razpravlja o Bogu. o razodetju, o cerkvi, o razmerju med znanostjo in vero, o državi in njenem razmerju do cerkve, o svobodi in liberalizmu, o socialnem vprašanju. Škof je Želel, da bi duhovniki na sodalitetnib konferencah prebirali posamezna poglavja te knjige in o njih razpravljali.*
Ob zaključit vi prve sinode je Skof Jeglič napovedal drugo sinodo, »ki se bo vršila po izvršeni drugi kanonični vizitaciji cele škofije«."
' -Nunc vera, canonici totius dioecesis visitalione die B. julij h, a. prima vice completa, operi eoronidem imposituri, poteslate nostra ordinaria... synodum .. . imiicimuE« (v dekretu o sklicanju sinode t, dno 14. julija 1903 (Lj. Skof, list 1903, 71).
*	God sv. Bonaventura.
' Napovedal pa je sinodo že v januarju istega leta (Lj. Skof. list 1903. 111, Pravilnik o sinodi je bil izdan 21. julija 1903 (Lj. Skof. lisi 1903, 76). Poseben ponatis »Red in opravila prve ljubljanske sinode, sklicane za Čas od 31. avgusta do 4. septembra 1903«.
1 Citiram: I. sinoda,
1 Citiram: Appendix 1903.
*	»In hnc nppendice ad .Synodum dioecesanam' hreviter evolvere mihi propusui illas verilates religiunis chrislianae, quae e diamelro oppo-sitae sunt erroribus in diocccsi nnstra propagalis« (Appendix 1903, 3],
■ -^Valde desidero, ut in Conferentiis Sodalitatis singula capita le-¡¡anlur atque discutianlur« [Appendix 1903, 4).
" L sinoda XLIII.
259
Koka se ¡c tudi držal in točno čez pet let, 14. julija 1906." je sklical drugo sinodo, ki se je vršila v dneh od 24. do 28. avgusta 1908. Akti te sinode so bili izdani v knjigi z naslovom Synodus d i o e c e -sana Labacensis II quam diebus 24—28 A u g u s t i a. 1908 babuit Antonius Bonaventura Jeglič episeopus Labacensis.« Labaci 1908,'- Knjiga ima slrani T-V in 272. Prvi del obsega sklicanje sinode (str. 1—VI) in poročilo o sinodi (str. Vil do LV), drugi del sinodalne določbe (str. 1—158), uvodni zakon k sino-dalnim določbam (str, 159), sedem dodatkov pod naslovom appendices13 (str- 160—265] in kazalo (str. 267—272),
Sest let po drugi sinodi, I. 1914,," je sklical škof Jeglič tretjo sinodo, ki naj bi se bila vršila od 24, do 28, avgusta 1914. Ker pa je takrat divjala že svetovna vojna, se sinoda ni vršila, Snov, ki naj bi jo bila tretja sinoda obravnavala, je izdal škof Jeglič 1. 1915. v knjigi z naslovom »Instructio p a s t o r a l i s Labacensis«.1Jl Tej instrukciji je dal škof Jeglič zakonsko veljavo, V uvodu pravi namreč: > Instructio praesens vim legis habet, omnes et singulos in con-sciunlia obligat. 11 Instrukcija ima dva dela. Prvi ima naslov Pars f. Theoretica«; pisan je v latinskem jeziku (str. 8—186); drugi del je pisan v slovenskem jeziku in ima naslov Pars 11. Practica : (str. 187 do 283],
L. 1924. je imel škof Jeglič svojo zadnjo sinodo, ki jo je sam imenoval tretjo sinodo. Sklical jo je 5. julija 1924,;IT začela se je istega leta 25. avgusta zvečer, trajala tri polne dni in se dovršila 29. avgusta zjutraj. Akti te sinode so bili izdani v knjigi z naslovom »Potek in sklepi tretje ljubljanske sinode, ki jo je pripravil in od 25. do avgusta J, 1924. vodi! Anton Bonaventura, škof 1 j u b 1 j a n s k ic, V Ljubljani 1924rll> Knjiga ima 167 Slrani. Prvi del z naslovom potek sinode« šteje strani od 1—12; drugi dei z naslovom »sklepi sinode; pa strani 13- 166; na str. 167 je uvodni zakon k sinodalnim določbam.
II.
V vsebinskem oziru moramo razlikovati tretjo Jeglitevo sinodo od prvih dveh in od pastoralne instrukcije. Prvi dve sinodi in pastoralna instrukcija se med seboj dopolnjujejo in predstavljajo precej zaključeno zakonodajo. Tretja sinoda iz 1. 1924. pa naj bi po
11 Lj, Skufijski list 1908, it, 6, Kakor za prvo sinodo, je bil izdan pravilnik tudi za drugo.
11 Citiram: II. sinuda.
11 Dodatek I: Cerkveni sedeii; dodatek II: o pokopališču; dodatek lil: o uerkvenikih. orglavcih in o cerkveni glasbi; dodatek IV: razni obrazci za upravo cerkvenega premoženja; dodatek V: opazke in obrazci k maticam; dodatek VI: catalogue eorum, qui ad Synodum dioecesanam l.nbacensem, a D J9[)S celchralam, convenerunt (udeležilo se je sinode 384 duhovnikov); dodatek VII: eonstitutionuni index alphabetical).
" Lj, Skot. list 1014. 58.
,s Citiram: Instructio.
Inslruclio 5.
w Lj. Škof. lisi 1934. 65.
1B Citiram: lil. sinoda.
IS'
260
zakonodavčevi zamisli nadomestila. prvi dve in pastoralno instruk-cijo, škof pravi namreč v uvodu takole: «Na sestanku gg. dekanov J. 1923. so gg, dekani izrazili zeljo, naj sinodalno tvarino lako izberem in obravnavam, da nam bo poleg splošnega cerkvenega zakonika tretja sinoda navodilo za vse duhovnopastirsko delovanje, Željam sem ustregel. Zato določim, da sinodi od 1. 1903. in 1908,, ter Instructio iz 1. 1915. ne vežejo več. Pač pa jih bom v tem navodilu večkrat navajal, da bi gospodje dofična navodila včasih pogledali in jih morda tudi Se uvaževali.«"
To besedilo je v jurističnem pogledu zelo slabo, kar ni treba posebej dokazovati,-" Kdor bi ga vzel dobesedno, bi nujno moral sklepati, da so prejšnje sinode razveljavljene in da jim je oslnla le Se avtoriteta privatnega dela. Toda zakonodavec sam m nameraval prejšnjih sinod v celoti razveljaviti, ker pač za cele oddelke prejšnjih sinod ni dal nobenega nadomestila" Tudi praksa v Škofijski kuTiji in škofiji se na gornje besedilo ni prav nič ozirala, marveč se je ravnala v veliki meri po določbah prve m druge sinode. Zakonodavec je sredi med določbami Lretje sinode sam potrdil določbe prejšnjih sinod.11
Razmerje med tretjo sinodo in prvima dvema sinodama in in-strukcijo je torej dejansko povsem drugo, kot pa ga je nakazal škof Jeglič v navedenem uvodu k tretji sinodi. Določbe prvih dveh sinod in instrukcije 5e danes veljajo, v kolikor ne nasprotujejo cerkvenemu zakoniku ali jih ni tretja sinoda izmenjala oziroma ni tega storila poznejša zakonodaja.
4, Prvo sinodo je namenil škof Jeglič vzgoji ljudstva in klera.2'
11 III, sinodu 3.
-Ih Škof Jeglič tudi sicer ni dosti razlikoval med svojim "osebnim pisateljskim delovanjem in med uradnim poslovanjem. Tako je ukazoval uporabljati svoje spise: StnrSem [prim. Instructio 10}, Ženinom in nevestam (Instructio 141J, Mladeničem (Instructio 158), Na noge v Sveti boj fill, si-nuda 73).
11 Tudi zakon, s kuterim je razglasit določbe III. sinode, nima dobrega besedila. Začne se: »V smislu kanona 362 potrjujem vsa navodila in vse zapovedi naše tretje sinode, da SO vsi duhovniki v vc.sti zavezani, svoje duhovnu pas tiro vanje po njih uravnavati« (III. sinoda 167).
" Tako pravi na str. 157: »O pokopališču in cerkvenem pogrebu vetja ob^ečna razlaga naSe druge sinode (str. 169 172)-; na sir. 161: -Zadostno in točno navodilo n pridobivanju in o upravi cerkvcnega premaienjfl podaja druga ljubljanska sinoda str. ItH 132 " na sir. 164: ».. . na drobno razpravlja o pisarni in delu v njej uaia druga sinoda str. 132 158. Tretja sinoda vse določbe in zahteve potrdi in le nekatere naj zopet naglasi.; na str. 165: »Sinoda naj (7) nujno priporoía. da vsi gospodje urede arhiv po navodilih druge sinode str, 147 —155na str, 94: -Prttfitaj večkrat: .Navodilo stariem n verskem pouku majhnih otrok', kakor je natisnjenu v naši ,Instructio' str. 189—262-; na str. 154: nekaj upravnih zadev sinoda nc more preiti. Točno so razjasnjene v drugi sinodi. Zato naj tretja sinoda samo nekatere glavne točke povzame in duhovnike na nje opozoril.
" >Cum in Synodo dioecesana trnetandum sit d« omnibus, quae ad cu ¡"ti ni anima cum pertineant, in nostra antem dioecesi oh gravia periculü turn fidei turn morum curatores animarum ad iiErumquc ptTÍeilllim atten-der*, a I que ab u troque pop nI um praemunire teneantur, Syuodtu quoque diocccsana ea fidei et vitac christianae capita insignire debebit, quibu* popultú et ele rus contra ulríusque generis pericula praeservetun (str. 1)
261
Njene določbe se dele v štiri naslove. Prvi govori katoliški veri«. Ima dve poglavji, eno o nevarnostih za vero in drugo o sredstvih proti nevarnostim za vero. Med nevarnostmi za vero našteva sinoda tole troje: 1. direktno in indirektno napadanje več dogem;" 2. rušenje avtoritete klera;" 3. versko in nravno kvarjenjc ljudstva z raznimi časopisi, knjigami in nedeljskimi priredit vami." Sredstva proti tem nevarnostim so trii 1. vzgajanje mladine; 2. poučevanje ljudstva v verskih resnicah, ki se napadajo; 3. primerno življenje klera.
Tako prvi naslov, ki je zelo kratek — obsega le tri strani — nakaže dispozicijo cele sinod«. Nalogo, poučevati ljudstvo v verskih resnicah, ki se napadajo, hoče olajšati Appendix.57
Drugi naslov nato govori o poučevanju mladine [str, 5—36). tretji o domačem, socialnem in političnem življenju vernikov {str. 36 do 126} in četrti o vzgoji duhovnikov ter njih zasebnem in dušno-pastirskem življenju (str. 127—220).
Knkor nam kaže pregled naslovov, je bil namen prve sinode precej splošen in obširen. Dejansko pa je šla sinoda Še preko okvira, ki si ga je začrtala; govori n. pr, o podeljevanju dušnopastirskih beneficijev [str. 176—182), o Itanonični vizitaciji dekana, arhidiakonu in škola (str. 200—220).
Z drugo sinodo je hotel škof Jeglič nadaljevati delo prve sinode, Zalo je določil, da naj pretrese določbe ¿de illis partibus curae pastoralis. quae aut statutis dioccesanis nondum ordinatae sunt, aut quae in theologia pastorali tam praecipe el accurate, protiti indi-gentiae dioccesis nostrae postul,are videtilur, pertraetari minime possunU-®" Iz navedenega besedila razvidimo, kako si je zamišljal Skof Jeglič delo sinod- Med učbenikom in sinodalnimi določbami ni veliko razlikoval.
;!1 ^Oppugnatur vero praeprimis Ecclesia cutholici iiu^que constitute hierarchical ■ quasi haee constitute originem Silíini non a Christo habcret. sed frilctuS esset usurpation!S iniquae et iniustac eiL parte Romanorum Pnn-tificum. episcoporntn «t cleri gencratim, qui indómita tantum dominandi cupidine imbutus sit stqne ducetur Saepius negabatur diviuitas Christi live directc live mdircctc et per consequent lotus ordn super natura lis nb illo restauratus et per quera unice salu? aeterna obtineri pussit. Item negabatur myslcrium Ss. Trinitatis, immo exiftentin Dei personalis, per-consequent creatio muiicli atque spiritualilas animae huraauau. In genere respuituT supremum d«nititiim Dei atque .lesu Christi, quod auctoritate ipsius Dei et Domini noslri Jesu Christi ab Ecclesia prOpugnatur, defend i inr a t que exercctur« (itr. 3).
t} Očitajo kleru zaostalost in nemoralnost (str, 3).
51 Ob takill prireditvah (coetibus atque solemnitatibui) »populus ptl-licitur ad ohlectamenta, si non direete illieita, saltern valde periculosa, in stituunlur poUtiones et aaltaliones; offeruntur prava folia, prolcruntur Sermones conlTa fidem, contra Eeclc*iam. contra vitara Vere christianjirn» (siIr. 31.
:T ¡>Ut sacerdotibus valde occupatis studium lacilius reddatur, Synodus haec in appendice, i. e. toto tomo secundo, Veritatcs principaliores clero exponit, atque multas Encyclicas distribuías in varia capita ei itcrum atque i t« rum perlegcndaS proponit» (l, sinoda str. 4).
" If. sinoda 1.
262
Določbe drug« sinode se dele v dva dela,-* Prvi ima napii »o skrbi za cerkev, o bogoslužju in krščanskem n&uku«. Deli se v tri poglavja™ Snov prvega in drugega poglavja ni bila v prvi sinodi nič omenjena, Tretje poglavje o krščanskem nauku pa dopolnjuje določbe določbe iz oddelka "O poučevanju mladine* v prvi sinodi.
Drugi del (naslov) druge sinode ima napis »o cerkveni imovini in župni pisarni«. Sinodi je dodanih več dodatkov v slovenskem jeziku/1
Pastoralna instrukcija, izdana namesto nameravane tretje sinove iz I. 1914., ima dva deia, kakor smo že zgoraj omenili, Teoretični latinski del ima dva oddelka. Prvi ima napis »o zakramentih», in prinaša določbe o prvih štirih zakramentih.1" O tej materiji na splošno v prvih dveh sinodah ni bilo določb. Izjema so le odstavki o spovedi in obhajilu otrok; o tej stvari sta prinesli določbe tudi prva in druga sinoda. Drugi oddelek prvega dela insirukcije ima napis »o mnogoterem delovanju duhovnistva-I-,, in se deli na pel poglavij." Ureditev snovi pod tem skupnim naslovom je nekoliko prisiljena. Prvo poglavje ima n. pr. napis »de actione cleri pro sua persona« in govori o dijaškem in duhovskem semenišču. Snov tega drugega oddelka sla obravnavali delno že prvi dve sinodi. Razmerje instrukcije do določb v njima je zato zakonodavec sam takole označil: -De actione cleri universali utraque nostra Synodus jam tractavit. Ul vero clerus nosier tum varia actionum genera, tum necessitatein corum magis perspectam habeal, praesens Instructio v arias actiones clero depingat eumque ad laborem indefessum excitet.«"
Drugi del instrukcije"1 prinaša Kratko navodilo staršem o verskem pouku majhnih otrok« (str. 187—283). V uvodu pravi avtor:
" Titulu* l. in titulua II.
" De ecclcsi.i. De cultu divine publico- D« doclrina christians,.
i! Glej opombu 13.
" Vmes tudi o drugih stvareh, n. pr. o čeSčenju preev. Jezusovega srca (sir, 35—59), o Evharislični zvezi duhovnikov (str. SI—S3), o evharistiČni tridnevnici [sir. S3 BS).
u De mulliplid actione deri.
" »Dislinguitur anteni netin cleri pro sua persona, actio eiusdem religiosa, actio socialis, actio politic» et actio ütterarian (Instructio 119).
IS Instructio 119, — V uvodu k prvemu poglavju Btoji zopet: »Quantum ad curam, quam derlei sibi ipsi impendant rata fix »que mancn I, quae in prima Synodo dioeeesana st&tllimus. JllVflt nunc nonmillas add ere obsur-eationes, prouti neeessarium nobis yel salient oppottunum esse videtur (Instructiu 119]. To prvo puglavje ima tri odstavke, namreč o dijaškem semenišču, o duhovikem semenil&u iti o življenju klera (pod naslovom clerus in sua munere|. Za prva dva odstavka se sklicuje na prvo sinodo [str. 134 du 136; 152—210). V uvodu tretjega odstavka pa pravi: i>Dc quibusdairi officios cleri, du variis conferuntiis. de collaLione munerum, de vijilatione canonici nec non de aliis obligationibus utraque Svnodus niullu deter-minavit atque observanda mandavit, Praesens vero Instructio pasloralis, dum omnia in nostris Synndis stabilitn rata habet ahquas addut observa-lioneS, prouti iieccsSariue vel Sultem Utiles esse videntur« {Instructio 123). Tudi ia drugo poglavje [de actione cleri religiosa) kakor tudi za Iretje ¡de actione deri sociali| in četrto {de actione cleri political se sklicuje avtor zlasti na prvo sinodo. V petem poglavju (de actione citri lüteTarfal se pa samo naštevajo listi, ki jih urejajo ali pri njih pretežno sodelujejo duhovniki (v ljubljanski ikoftji] (Instructio 1856).
» Pars II Practica.
263
"V knjižici .Staršem. Pouk o vzgoji' sem precej natančno pisal n verski vzgoji otrok. Sedaj naj vam pa še bolj obrazložim samo eno stran le pre važne vzgoje, namreč verski pou k.«**
S tretjo sinodo 1. 1924. je bote! škof Jeglič podali navodila »za vse duhovnopastirsko delovanje*.™ Ta splošni namen ga je Ludi zavedel do nerodno Inrmuliranih stavkov v uvodu, s katerimi je po črki razveljavil prejšnji sinodi in pastoralno iristrukcijo.
III.
5. V naslednjem hočem podati kratek sistematičen pregled določb Jegličevih sinod in dodati k njim nekatere opombe. Ker je tretja sinoda najnovejša in po zamisli najbolj splošna, zato jo pri tem pregledu vzamem za podlago in bom njene določbe vzporejol z določbami ostalih sinod in jib dopolnjeval,
O duhovnikovem Življenju. (III. sinoda 15—29; L sinoda 136—152; 173—176). Ta oddelek se deli na deset odstavkov: 1. dolžnost svetega življenja, 2. pokiic za duhovski stan, 3, sredstva za dosego svetosti, 4. celibat in čistost, 5. zmernost in treznost, 6. duhovniška noša, 7. duhovniška dostojnost, 8- kanonična pokorščina, 9. časne zadeve, 10. medsebojna ljubezen. Ta oddelek trelje sinode je sestavljen v glavnem311 ti a osnovi kan. 124—144. Nekatere kimone doslovno navaja, druge le po vsebini ali pa jih le spominja. II ka-nonom dodaja nekako razlago, pomešano z ascetičnimi navodili in partikularnimi pravnimi določbami. Med slednjimi so te:
Skupne duhovne vaje za duhovnike so vsako leto dvakrat,"' O gojencih Zavoda sv. Stanislava morajo župniki poročati ordi-nariatu meseca oktobra, kako so se na počitnicah obnašali." Sem spadajo tudi podrobne določbe h kan. 133 o razmerju do žensk, zlasti do uslužbenk v duhova ki h hišah (stT. 1920), prav tako določbe h kan. 811 in 136, ki govorita o duhovniški noši (str. 2) 22), in h kan. 138 in 142, ki govore o poslih, ki se ne spodobijo ali niso primerni za duhovnika [str. 22-25).
" Instrukcija 189. Ta del instrukcije je dopolnilo k poglavju »de baptism»- v prvem delit tnslrukcije. V odloku, s katerim je sklical škof tretja sinodo 1. 19H, je bilo to navodilo takole nakazano: »In priori parte instruetio citritinet ur practice, qua Rlatribus modus proponitur cducandae prolis inde ab incunabula usque ad tempus. quo proles ad Irequentandam scholam obligalur« (Instructio 4], Ta ipars prior« jc v instrukclji poglavje »de baptism o« s »kratkim navodilom staršem*,
HI. sinoda 3. Odloki te sinode so razdeljeni vil odstavkov: 1. o duhovnikovem Življenju, 2. o duhovniški izobrazbi: 3, glavne cerkvene službe; 4. o svetih zakramentih: 5. o sedanjih duSnopastirskih dolžnostih; 6. verska poučevanja; 7. nevarnosti za nadnaravno življenje; raznovrstne organizacije; 9. politično in socialno delo; 10. nekatere posebne skrbi; 11. upravne zadeve.
V glavnem zato pravim, ker so ta oddelek ozira tudi na druge kanone (kan. 1353; 1355; 1337; 1358—1371; 807; 811; 211 21i; 2176 3180; 4701. Toda te kanone, katerih snov je v zvezi s kan. 124- M4, sinoda vnhče podrobneje ne navajsi-
J0 Str. 18. Določba se ni obnesla.
" Str, 16. Določba sicer pravi, da naj poročajo duhovniki, stali bi moralo župniki.
264
Iz tega odstavka naj izpišem razlago iti aplikacijo kan. 139, § 1, ker nam to mesto dobro kaže način konkretnega Jegličevega gledanja in izražanja. Mesto se glasi: »Duhovniki naj se tudi ogibajo opravil, ,quae licet non indecora, a clericali tamen statu aliena sunt" fcan. 139, § 1), Sem ne prištevamo čebelarstva, vrtnarstva, sadjarstva in podobnih opravil, ker so ta opravila čedna, ponujajo primerno razvedrilo in duhovskega stanu ne omadežujejo. Pač pa moramo sem prištevati košnjo, obdelovanje polja, vožnjo gnoja in drugih poljskih potrebščin in stvari na polje, ali s polja, nadalje aktivno udeležbo pri javni telovadbi in sploh vsako opravilo, pri kateri mora duhovnik sleči svojo duhovnišk-o obleko « S pravno stranjo te razlage kan. 139 § 1, zlasti z motivacijo, zakaj so nekatera opravila dovoljena, druga pa ne, marsikdo pač ne bo zadovoljen: toda značilno je to mesto za Jegličevo razlaganje pravnih določb. Jeglič je govoril konkretno, Podložnike je hotel bolj pridobiti r, razlogi k izpolnjevanju pravne določbe, kot pa pravno določbo juristično opredeliti. Motivacija pa seveda, ki jo je navajal, ni bila vedno prepričevalna.
Odstavek »časno zadeve*. (str. 26,121) govori o oporoki duhovnikov. o skrbi za fundus instruetus in o vestnem upravljanju zaupanega dtnarja, Za te določbe ni vira v kodeksu. Odstavek micdse-bojna ljubezen« (str, 27 29) velja za razmerje med župniki in kaplani. Pravna snov je tu pomešana z ascetično in moralno.'5
Isto snov kot oddelek tretje sinode »o duhovnikovem življenju« je obravnavala prva sinoda*1 v odstavkih o duhovniški pobožnosti (str, 136.140), o čednostih (str. 140—152) in o razmerju med župnikom in kaplanom (str. 173—176). Navedene določbe prve sinode se z zgoraj opisanimi določbami tretje sinode dosti dobro krijejo; v formalnem oziru pa so določbe prve sinde precej boljše kot ustrezne določbe tretje sinode."
Nova sinoda bo morala v tej materiji bolj razlikovati med pravnimi določbami in ascetičnimi navodili. Popolno se pac ne dajo pravne določbe ločiti od nepravnih, kakor nam kaže tudi cerkveni zakonik.
6, 0 duhovniški izobrazbi [III, sinoda 29 —38; I. sinoda 12S—136; 143—150, 177—164; 189-198). Oddelek se deli na šest odstavkov: 1. v gimnaziji; 2. bogoslovno semenišče; 3. izpiti za
SkoE Jeglič je pisal sinodalna določila v istem slogu kot zasebne spise- Živahnost, retorična vprašanja, vzkliki, nagovarjanja, ki sc nahajajo v sinodatnih določhah zelo otežkočujejo pravilno interpretacijo in prtnaSajo pravno nesigurnost, Težko je n, pr, reči, kolikšno obveznost nalaga taka določba: Ali ti je poznana knjiga: Jeglič, .Psalmi et Cantiea'? Izberi si jo za duhovno ¿¡tanje* (str. 17). ali: »Zapiii se v družbo Sodalita* sacerdotum Sacralissim i Cordis.» .udeležuj se prckorislnih sestankov dotičnih članov« (str. 13), ali: Da boste ostali zmerni, vam naročamo: Pri jedi si dotnči bolj pičlo moro vina. Kak dan v tednu ali pri kaki večerji se vina popolnoma zdrii« (str. 211- Takih zgledov je v Jegličevih sinodah vse polno. ta Razen odstavka de studio litterarum [str. 14& -150|, 44 Prim. odstavke de virtute castitatis (str, 140—142), de habitu clericali fslr. 146 148), de mutua paroehi et cooperatoris relatione [str. 173 do 176).
265
mlade duhovnike: 4. Župni in katchetični izpit; 5. razne konference; 6, napredovanje/"1' Skol Jeglič je zbral v leni oddelku tiste določbe iz razniii mest v zakoniku, ki govore o duhovniški izobrazbi in študiju.J<> Ta vidik pa dela silo nekaterim določbam. Tako ne bi nihče iskal predpisov, kdaj se dele tonzura in redovi v oddelku o duhovniški izobrazbi; Se manj določb, kdaj bo škof obiskoval semenišče, ali predpisov o konferencah dekanov,
V	prvih dveh odstavkih podaja sinoda nekatere določbe in navodila o obeh semeniščih;1' podobne določbe o duhovskein'" semenišču je vsebovala prva sinoda na str. 134—136.
Triletne izpite po kan. 130 imenuje tretja sinoda izpiti za mlade duhovnike. O njih prinaša nekatere podrobne določbe (o snovi in izpraševalcih); ne podaja pa izpitnega reda. Prva sinoda podobnih izpitov ni poznala.
V	četrtem odstavku je govor o konkurznem izpitu, ki ga tretja ljubljanska sinoda imenuje župni ali župnijski izpit. O njem vsebuje tretja sinoda le nekatere določbe; precej bolj natančna je v tci stvari prva sinoda (str. 17?—¡83). ki potrjuje odločbo škofa Pogačarja z dne 25, februarja 1876-'11 Odločbe prve sinode in Pogačarjeva odločba sta torej še danes v veljavi, v kolikor niso bile s tretjo sinodo izmenjane, Določbe o katehetičnih izpitih, ki sta jih vsebovali prva in tretja sinoda, so danes radi državnih izpitov dejansko brezpredmetne,
Pod naslovom razne konference so določbe o pastoralnih konferencah, o konferencah Sodalitatis in o konferencah dekanov. Pastoralne konference so se uvedle v ljubljanski škofiji 1. 1875,, čez par let pa so prenehale, L. 1890, jih je škof Missia na novo uredi!,'" Prva sinoda prinaša na str, 189—193 zelo podrobne določbe o njih, Tretja sinoda je na osnovi občih določb cerkvencga zakonika pastoralne konference močno spremenila, zato veljajo le njene določbe. Konference Sodalitatis so bile med prvimi novostmi) ki jih je uvedel in uredil škof Jeglič/'1 Tretja sinoda te konference le bolj povrhu
11 V h sinodi ustrezajo: odstavki da studio litterarum (str, 143—150) v poglavju de virtutibus qua m maxim« necessariis odstavku napredovanje; poglavje de ieminariis elericorum (str. 12& 136) odstavkoma v gimnaziji in bogoslovno semenišče; odstavka examen quoad seicutiam theologies m (str. 177—1831 in de examine ad obtinendum munus catettheticum (str- 183 41 v poglavju de collatione munernni ecclesiflsticorum odstavku iupni in ka-tebetščni izpit: poglavje dr variis eonicrentiis saccrdotum ¡str. 189 198) odstavku razne konference. V prvi sinodi je snov bolj pravilno razdeljena kot v tretji.
u Kan. 1354; 1364 -1367; 978; 1357; 129—131; 459,
4' Tu je ¡motna določba 11a str. 3l o trajanju duhovnih vaj pred višjimi redovi (prim. kan. i [101, § f|.
*H V prvi sinodi se dijaško semenišče {Zavod sv Stanislava] napoveduje (str, 131—134).
" Dioeesnnblatt 1876, 71—77.
m Diocesanblatt 1H90, 15; 1. sinoda 190,
11 Novosti in reforme, ki jih je vpeljal, je šknf Jeglič v odloku, s katurim je sklical prvo sinodo, takole opisal: *Ad elidenda tonamina falsorum prophetornm. qui lupi in ovina pclle populum riitacerare anhelant, ad nova quoqne remedia confuginuis. (juorsum pertinent: reformatio iolii dioecesam, con ven tu« annui dccanurum in nosLris aedibus residentialibus,
266
omenja (str. 37)i prva sinoda pa prinaša na str- 193—198 obširne določbe o sodalitcti in njenih konferencah. Te določbe so še v veljavi, v kolikor niso spremenjene z določbami v tretji sinodi. Na zadnjem mestu so med konferencami omenjene konference dekanov. Te je sv, stolica I, 1851. dovolila avstrijskim škofom kot nekako nadomestilo za sinode, ako so za to prosili." Konference dekanov, ki jih je v ljubljanski škofiji upeljal škoi Jeglič, urejata obe sinodi {1. sinoda 188 9, III. sinoda 37] precej enako. Obe naglašata, da je namen teh konferenc doseči, da bi oduhovniki postopali enako in složno«,
Zadnji odstavek »napredovanje^ (namreč v znanju) tolmači kan. 129; stvarno enake določbe je vsebovala prva sinoda v odstavku »de studio lilterarum (str. 148—150). Prva sinoda je pripo' ročala dekanijske knjižnice za duhovnike; tretja sinoda teh knjižnic več ne omenja, pač pa priporoča, da bi se ustanovilo »znanstveno duhovno pastirsko društvo«, Obe želji sinod se nista izpolnili,
7, Glavne cerkvene službe (III, sinoda 38—48; I. sinoda 159—164; 172—173; 184—187; 201—210). Oddelek tretje sinode s tem napisom ima te^le odstavke: 1. duhovni pomočnik, 2, župnik, 3. veroučitelj, 4. kanoniki,45 Oddelek je sestavljen tako kot prejšnja dva. Sinoda navaja nekatere ustrezne kanone in dodaja nekatera pojasnila in podrohna določila. Oddelek ni popoln. Bralec se sprašuje, zakaj so navedene le nekatere določbe, ne pa tudi druge. Izmed partikularno pravnih določb v odstavku duhovni pomočnik je omeniti te-le: Kaplane imenuje skol, ne da bi zaslišal župnike. Določba je veljavna kot stoleten nasprotni običaj v moči kan. 5, kar pa se v tekstu ne omenja.51 Kaplan se daje župniku za pomoč pri vseh dušno-paslirskih poslih," Ima pravico na dvotedenske počitnice. V odnosih med župnikom in kaplanom je nekaj določb v tem odstavku, nekaj pa v odstavku medsebojna ljubezen (str, 27.28), Tam so tudi določbe o kaplanih in ekspozitih ter o upokojenih duhovnikih, ki pomagajo izvrševati dušno pastirstvo (str. 28:29)." Obojne določbe bi spadale v odstavek o duhovnem pomočniku. V I. sinodi so določbe o kaplanih, zlasti one o razmerju do ¿upnikov, popolnejše (str. 172 do 176).
lrequentiores conierentiae Sodalitatii sacerdotiuii, proiuotio tultus Ss. Cor-dis Jesu, conifrcgaliones Marianac, favor cihihitiis varitg associationibug opificuiu, agricolartmi el iuvarnim, nee non divisio dioeeesis in archidiaco-natus.4 (I. sinoda VI). Za pet let škofu Vanja pomeni to precejšnje reformno delo" P rim. 1. sinoda 188.
''' li pregleda je jasno, da je hapis ¿lavne eerkvene službe netočen.
!,L Sinodalna določba jc nejasna: ... je naravnost nemogoče uveljaviti kan. 476, § 3, ki veli, naj se to stori, .audito paroeho', Pač pa bo orditiarij v smislu tega kanona rad uvaieval ielje in nasveti; posameznih Župnikov, v kolikor bo mogoče« (str, 39J,
15 Dntofha je nerodno formulirana: 'Pri nas jc pomočnik dodan Jup-niku na pomoč v vseh duinopastirskih poslih, ki naj si jih med seboj sporazumno določita* (str. 39).
M Glej o tem O d ar, DnSni pastirji ekspozitl ztasli v ljubljanski škofiji BV 1^)1, 219 27-i in O dar, Iz uprave ljubljanske škofije Priloga Škofijskega lista 1938, it. 7; str. 5/6,
267
V	odstavku župnik' govori sinoda v glavnem le o podeljevanju župnij," o izročanju uprave župnije*11 in o administrativni odstranitvi župnikov ter njih premestitvi. Od župnikovih dolžnosti spominja le dolžnost stalno bivati v župniji; nekoliko omenja tudi župniške dohodke." Prva sinoda ima o župnikih bolj natančne določbe v odstavku de modo conferendi beneficia curata'" in v odstavku de parooho;" določbe prvega odstavka so t. novim zakonikom izmenjane, določbe drugega odstavka pa so še vedno aktualne, med temi omenjam še danes sodobna navodila de cognitione ovium in de vigi-lantia pastorali, ki nam kažejo, da je bil Škof Jeglič velik dušni pastir.
0 odstavku »veroučitelj« dafe sinoda katehetom nekatera navodila; odstavek ni popoln, V prvi sinodi so ustrezna navodila na str. 159—164 pod naslovom de sacerdote qua catechela.
V	odstavku kanoniki" prinaša končno sinoda nekaj določb za oba kapitlja. stolni in novomeški. Kratko opiše sestavo obeh kapilljev in navaja zlasti zakonikove določbe o imenovanju kanonikov. Omenjata se dve zanimivi partikularno pravni določbi, Ljubljanska stolna župnija je inkoTporirana kapitlju, a paroehum actualem imenuje po običaju škof. Novomeški kapitelj je dolžan izvrševati dušno pastir-stvo v Novem mestu.11
V	prejšnjih sinodah ni bilo določb o kapitljih; pač pa se nahajajo v prvi sinodi važne določbe o dekanih, arhidiakonih in o škofovi vizitaciji;"' o tem trojnem v tretji sinodi tli določb: zato SO ostale v veljavi določbe prve sinode, zlasti glede dekanov in arhidiakonov.
Druga sinoda vsebuje natančne določbe o laiških cerkvenih uslužbencih [organist, cerkovnik);" tretja sinoda nima o tem nobene določbe; zato so še danes veljavne zadevne določbe druge sinode."
S. O svetih zak ramen tih [111. sinoda —80; Instruetio 9—118; I, sinoda 15-—20; 50—54).
Na dobrih dva in dvajset straneh tretje sinode se govori o petih zakramentih; izvzeta sta zakramenta sv, poslednjega maziljenja in svetega reda. Oddelek ima šest odstavkov; prvi ima napis splošne opombe; od ostalih petih pa je po en odstavek namenjen za posamezni izmed petih omenjenih zakramentov. Razvrstitev je vzeta po razvrstitvi v kodeksu.
" Zmoten jc stavek: Javni patrunati so minuli in so dotične župnije liberae cdllatlonig« [str. 401.
M Prevzem začasnega vodstva izpraznjene župnije, kakor ga ureja lil. sinoda -1041, ni v skladu s kan 472, n 2.
Napis »Župnik- za gornji odstavek v tretji sinodi torej ni ločen. « Str. 176 177; 182'183. 41 Str. 11)4—IflJ.
"" Prim. Od ar. Pravno razmerje med Župnijo in kapitljem v Novein mestu. BV 1935. 95-114.
" Razvrstitev materije v I. sinodi je mani primerna; o pravicah in dolžnostih dekanov ter arhidiakonov govori pod naslovom de visitnlione
unonica«.
Latinski tekst v odstavku »de organuedo et aedituo* (str, 38—491. ki je uvričen v poglavje »de cultu divino puhlico«; slovenski tekst v III. dodatku to cerk veftikih, orglavcih in cerkveni glasbi« (str. 178—ltt), 41 Prim. Od ar, Iz uprave ljubljanske škofije 7-'8,
268
Zakonodavec je označil namen, ki ga je imel s tem oddelkom, v uvodu takole: "O sv. zakramentih ima novi zakonik (kan, 731 do 1153j1"1 jasne odredbe. Sinoda naj opozori le na nekatere točke, ter poda nekaj razjasnitev in dodatkov za našo škofijo.»1" Ti dodatki so praktična navodila, nekatera so pravna, druga pa bolj aseetične in pastoralne narave,®'' Škof Jeglič nikoli ni mogel v sebi zatajiti opo-minjevalca duhovščine in praktičnega dušnega pastirja, V sredo med pravne določbe je vpletel nagibe kleru za vsakdanje adoriranje, liturgične rubrike in pisarniška navodila,9' ie bolj se Jegličev dušno-pastirski značaj kaže v instrukciji, kjer je med določbe o zakramentih vpletel cele traktale o tem, kako vzgajati ljudi za zakramente in kako izrabiti sadove,
S posameznimi »dodatki in razjasnitvami« v tretji sinodi h ka-nonom o zakramentih se tu ne moremo baviti; omenim naj le, da so med njimi tudi taka mesta, ki niso v skladu z zakonikom in se tudi ne dajo vzdržati kot nasprotni stoletni običaj po kan. 5."
V pastoralni instrukciji, ki je imela nanien, »ut turn elerus, tum populus udoceatur, quae in Sacramentorum administratione el re-ceptiuue servari oporteati,*1 je govor le o prvih štirih zakramentih. Pravne določbe so v tej instrukciji v veliki manjšini. Instrukcija govori mnogo o stvareh, ki ne spadajo v oddelek o zakramentih, n. pr. o verski vzgoji otrok v predšolski dobi (str. 1 —18). o češčenju Jezusovega Srca (str, 35—59), o duhovniški »Sodalitas a Ss. Corde lesu (str, 81—63), in o evharistlčnih tridnevnicah (str. S3—88). V instrukciji se točno in na široko razlagajo trije dekreti sv. stolice;
sC Navudba je napačna, ker materija o zakramentih sega le do kan. 1143, kan, 1141 1153 govore o zakramentalih.
17 III. sinoda 48; prim, tudi III. sinoda 49, 52. 54, 62. 69.
M, pr,; dopusti se navada, do kaplan zapiše krst na posebno polo (str. 49); navodilo, kako sc vpiše pozakonitev (str. 51); navodilo n pouku bintiancev (str. 52i'3); navoddo o pripustitvi tujih duhovnikov k maievanju (str. 57); določba, da mora kan. 836 duhovnik ustno ra/.lolmaCiti verniku, ki prinese nrnSno intencijo {str. 58); restriktivno tolmačenje kan. 838 (str. 58/9); navodilo, kako se obhaja med niaio (str, 59); prepoved deliti obhajilo zvečer (str. 59/60); določba, kdaj naj pristopajo otroci k prvemu obhajilu [str, 60); določbe o pogoslneai obhajilu [tir, 61/2!; določbe \z raznih mest v zakoidku O spovedovanju (str. 63 68| in razna praktična navodila v nd-stavku o Zakonu [str, 69—80]
" Mimogrede je potrdil ^Krščanski nauk /a prvence« (str. 52) in svojo pastoralno instruk^ijo (str. 61),
Na str. 54 pravi sinoda: »Po starodavni navadi jc po vseh onih naših podružnicah sv. Kešnje Telo shranjeno, k far in kadar imajo svojega duhovnika-. Take starodavne navade v ikofiji ni; praksa je oprta na pa-pe£ke indulte, ne na pravni običaj.
Določba o dovoljenju binirati na str. 57, odst. 2 je, kakur se glasi, vsaj nejasna in zavaja v zmoto.
Omejitev pravice svetnih duhuvnikov pošiljati inaiue intencije izven škofije na str, 58/59 je proti kan. B36.
Interpretacija kan, 877, § £ O izpitu za dosego spnvedne jurisdikcije na str. 63 ni secundum canonem.
Določba na Str, 79, da more biti poroka po župnikovi uvidevnosti že na dan oklica, jc nezakonita.
Tl Sir, 9.
269
dekret Pija X. "Sacra Tridentina Synodus* z dne 20- decembra 1905.'— na to razlago opozarja tretja sinoda na str, 61 — in dekret »Quam singulari« z dne 8. avgusta 1910 o prvem obhajilu otTok:;l in dekret koncilske kongregacije nUt debita* z dne 11, maja 1904 o maänib stipendijih,7*
O ostalih treh zakramentih v instntkciji ni bilo določb; kot razlog za to navaja instrukcija, naj se počaka novi kodeks,71
9, Navodila za dušno pastirstvo. Pod ta skupni naslov bi mogli povzeti pet oddelkov tTetje sinode, namreč: -O sedanjih dušnopastirskih dolžnostih« [sIt. 80—92), ^verska poučevanja [str. 92—108), «nevarnosti za nadnaravno življenje« [str, 109—117), it raz no vrstne organizacije« (str, 118—137} in -¿nekatere posebne skrbi« [str, 146—154). V prvi sinodi obravnava isto materijo titul »de educatiúne iuVCntutiS' v petih poglavjih^ (str. 5—36) in devet poglavij titula de vita domestica, sociali et política Fidelium« (str, 37 do 114), V drugi sinodi se nekaj te materije obravnava v poglavju *de doctrina christianat (str, 65—104). V pastoralni instrukciji pa je posvečeno isti snovi zlasti poglavje »de actione cleri religiosa« (str. 126—168), a tudi poglavje »de actione cleri sociali« [str. 168 do 183). V vseh štirih zbirkah se podajajo navodila za dušno pastirstvo skupno na 289 straneh,
Jinkor v prejšnjih oddelkih tretje sinode se tudi v teh zaköno-davec ne omejuje po naslovu, marveč razpravlja o marsičem takem, kar je le v oddaljeni zvezi z naslovom. V tem se kaže zopet svojstvena poteza škofa Jegliča, ki je bil boljši dušni pastir kot zaltono-davec: v gorečnosti ni pazil na sistem, pravne določbe je vpletal med nepravne; o čisto samostojnih stvareh, n. pr. o božjem kultu razpravlja pod vidikom dušnega pastlrstva. Ta način obravnavanja ima to pomanjkljivost, da ni izčrpen in da ne veš, kje bi kako določbo iskal, ker jim je sedes propna zakonodavec po svoje odrejal, če sploh moremo sedem propriam najti, ko o istih stvareh govori na več krajih. Uporaba je pa vrh tega še zaradi tega otežkočena, ker ni stvarnega kazala in so naslovi, kot n. pr, temeljna načela (str. 92). nekatera splošna načela (str. 80), nekaj splošnih misli (str. 118), nekatere posebne skrbi (str. 146), popolnoma nedoločni. Prvi dve sinodi in pastoralna instrukcija so bile v tem pogledu boljše sestavljene. Pri vseh Jegličevih sinodah se opaža ta posebnost, da druži pri posameznih poglavjih opomine za duhovnike z opomini za vernike.
Oddelek »o sedanjih dušnopastirskih dolžnostihe [str, 80—92) ima dva odstavka. Prvi, krajši našteva pod naslovom »nekatera splošna načela- nekatere lastnosti, ki jih mora imeti dušni paslir, Drugi obravnava v Štirih oddelkih "pripomočke za nadnaravno življenje«,, ki naj jih priporočajo oziroma uporabljajo dušni pastirji,
« Instruetio 70—787' Instruetio 92—10é. O Um je bil govor tudi v prvi sinodi 17—20.
Instruetio 1Ü9- 113. 7i -Mani de illis. praccipnc de Sacramento niatrimonii explicatio übe-rior necesario porrigi debebit, postquam novus Coden iuris canonici publica tus ftieriU fInstruetio HS).
270
namreč molitev,T' služba božja, zakramente in razne pobožnosli. V odstavku o božji službi fstr. 83 86) je zbral zakonodavcc razne opomine duhovnikom glede cerkve," maSevanja,7" opravljanja obredov, petja v cerkvi1" in glede tega, kako privabiti ljudi v cerkev. Odstavek o zakramentih se začenja takole: ->0 svetih zakramentih podaja sinoda točnih navodil že zgoraj stran 48—80, Zato sedaj le nekoliko mtsli.Nato naglasa potrebo, da so duhovniki in verniki prepričani o moči zakramentov. Končno navaja sinoda med pripomočki za nadnaravno življenje razne pobožnosli, ki jili deli v |ri vrste, v take, ki sc nanašajo na Kristusa,K1 na Marijo*; in na svetnike.*3
Oddelek »o sedanjih dufenopastirskih dolžnostih^1 podaja, kakor je razvidno, na dvanajstih straneh zelo veliko snovi, ki pa jo je mogel le povrhu obdelati. Kot dopolnilo k tretji sinodi služijo iz prve sinode poglavje de oratione domestica« (str, 42—45) in poglavje de mediis ad vitam christianam* (str. 54—69), iz druge sinode poglavje - de cultu divino publico« (str. 24—64} in iz pastoralne instruk-cije passim puglavje »de actione cleri religiosa (str, 126 in nsl.J.
10, Oddelek »verska poučevanj a> v tretji sinodi (str. 92 do 108) hoče opomniti duhovnike na uvodne kanone k poglavju »de magisterio ecclcsiastico, v cerkvenem zakoniku in na titule >de divini verbi praedicalione«, »de scholis* in -de praevia censura librorum eorumque prohibitionei-. ter dodati k navedenim mestom nekaj potrebnih navodil, Oddelek se deli na dva odstavka. Prvi ima napis temeljna načela« (str. 9? 93) in podaja le vsebino kan, 1322 do 1325, Drugi z naslovom >pouk v veri-; {str, 93—108) se deli na
J* O jutranji in večerni molitvi; o molitvi rožnega venca: O molitvi pred jedjo in po jedi ter o molitvi angelskega čeičenja,
'7 O cerkvi j« tudi govor v posebnem odstavku v oddelku upravne zadeve (.str. 151 in ml.).
JH Nekaj opominov glede rubrik (str. S4|.
™ cerkvi se sploh ?.eli ljudsko petje. F.noglasno petje nam ne ugaja,« »Kljub temu naj se duhovni pastir prizadeva za ljudsko petje -'■Toda moralo bi sc ljudsko petje prav voditi. Kuko je dolgočasno, ako se leta in leta ista pesem ponavlja, ako se na dolgo vleie, ako ljudje kriče, ako. kak možak po svoje svoj has dodaja!« (str S5|_ To mesto dobro kaže, kaki en je stil v Jcgli&Svih sinodah.
™ III. sinoda str. S6.
Bratovščina vednega če Stenja sv. Rešnjega Telesa; procesija sv. Rež-njega Teleta i molitvene ure; čeŠčenje presv. Srca Jezusovega; bratovščina presv. Src« .Ic/.usovegu; aposlolstvu molitve; celudnevno čeSčenje; evha-rlutični shodi; obiski Najsvetejšemu.
Glede bratovščine vednega čeSčenja sv. Rešnjega Telesa je sinoda molče prešla mimo lega, da naSa hratovSčina ne ustreza tisti, kt jo zahteva kan. 711, <j 2, Iti se na str, SS navaja, pač pa more po interpretaciji kardi-liabke interpretaeijske komisije X dne 6. marca 1927 naša bratovščina za vedno čeičenjc presv, ReJnjegn Telesa in za opravo ubožnih cerkva- (ustanovljena t- ]859| nadomestiti unu bratovščino iz kan, 711, § 2.
u Maj mi Itn poboinost; oktobrska roženvenška pobožnost; bratovščina sv. Rožnega venca; Marijine slike in kipi po hišah.
™ Ceičenie sv. Joiefa; bratovščina sv. Jožcla za srečno zadnjo uro; češčenje patronov (krstnega, župnega); češčenje v. Alojzija; krščanske navade (o božiču, o štiridesetdnevnem postnem íasu, O veliki noči, O binkoitih).
M Naslov ni točen,
271
osem odstavkov brez napisov: prvi govori o predšolski vzgoji otrok, drugi o Soli, tretji o verouku, četrti o pridigi, peti o krščanskem nauku, šesti o velikonočnem izpraševanju, sedmi o misijonib in duhovnih vajah in osmi 0 cerkvenih določbah glede tiska.
Pouku o predšolski vzgoji otrok je posvetil škof Jeglič izredno veliko dela, Omenja jo že v prvi sinodi (str. 9—12) in v drugi sinodi (str, 75—84); v pastoralni instrukciji pa govori o njej drugi del pod naslovom »Kratko navodilo staršem o verskem pouku majhnih otrok ., ki obsega 73 strani, V instrukciji tudi omenja svojo knjižico ■ Staršem. Pouk o vzgoji". V tretji sinodi samo kratko spominja duhovnike, naj ponče starše, da so dolžni po kan. 1113 skrbeti za versko vzgojo otrok. Dušni pastirji so dolžni poučili matere, kako naj poučujejo otroke," in ženine in neveste o glavnih verskih naukih,"'
Drugi odstavek, ki govori o šoli, nič ne spominja kanonov v titulu 'de scholis■■ ¡kan. 1372—13R3), marveč izpisuje na str, 91 95 zadevne sklepe katoliškega shoda v Ljubljani, ki se je vrši) leto poprej (v avgustu 1923). Sklepe tega katoliškega shoda tretja sinoda še na več drugih mestih navaja in odobruje, tako njegove sklepe o potrebi stanovskih duhovnih vaj (str. 103), o boju proli alkoholizmu (str, 116). o prosvetnih druitvih (str. 122'3), o zadružništvu (str. 131), o tisku (str. 133), o časopisju (str. 134/5) in o socialnem vprašanju (str. 145). Tako so ti sklepi dobili cerkveno uradno potrdilo.
Tretji odstavek iz zgornjega oddelka je nekaj posebnega, ker ima le hipotetično veljavo. Govori o poučevanju verouka v šoli Prvi stavek ugoLavlja, da se katehetičen pouk vrši v osnovnih in srednjih šolah; nato se nadaljuje: ->Ako bi pa zmagala tudi pri nas Bogu sovražna struja, ki je že skoraj ves svet obvladala in poriva vsak verski pouk in tudi duhovnika iz šole, potem bodo za duhovne pastirje, za župnike in njihove pomočnike obveljali kanoni 1329 do 1336. Kaj nalagajo?«" Potem poda sinoda v šestih točkah kratko vsebino navedenih kanonov. Peto točko naj posebej omenim; glasi se (str. 96): »V teh okolnostih (akn ne ho verouka v šolah) bo potrebno, da bonio ustanovili in po vseh župnijah organizirali bratovščino za pouk v krščanskem nauku, kakor jo zapoveduje kan, 711, § 2. omenja kan. 1333, g 1 in razlaga naša druga sinoda (str. 72—75),' Omenjeno bratovščino je druga sinoda rahlo priporočala v velikih in gorskih župnijah, kjer se mladi ljudje ne morejo udeleževati krščanskega nauka v cerkvi;1"1 tretja sinoda bratovščine niti ne pri-
Duhovnim pastirjem sinodo naroča, da naj »Navodilo staršem« i t. pastoralne instrukcije večkrat prečitajo (str. 94).
•• Nevestam naroča sinoda, naj si oskrbe katekizem in ga ob nedeljah iitajo (str. 94}.
" To izražanje (¡nad« se pe sklada z zakonikom; navedeni kanoni že sedaj veiejo ¿upnike, ne Šele, če bi se razmere spremenile.
" 'Quic mala. de quibus pastores animarun) ingemiscunt. Ilcut nun DRinitio auferri, mu I tu tri saltem minui possent, si Sod a lit a s doctrinae ehristianae, a Pio Papa X. episeopis auetoritative inculcata. in talibus parochiis erigerelur- (II. sinoda 72/3). -Tales paroehiae se nanaša na -p a -rochiae amplitsima« cum pluribus eeclesiis lltialibus ab eccleila paruchiali valde dissit is nec non paroehiae montanae, ubi acccssus ad ecclesiam paroehiatem perdificilis aeslimari debel (str. 72).
272
poroča iti ne navede nobenega razloga, zakaj ravna proti kan. 711, § 2, ki naroča škofom skrb, da se uvede la bratovščina po župnijah.
Poučevanje verouka v šolah je na široko obravnavala prva sinoda v poglavju de ulteriori cducatione in sobota», [str. 12—22]"it in v odstavku >de sacerdote qua catecheta* (str. 159—164], nekoliko pa tudi druga sinoda v poglavju »de doctrina Christiana" (str. 65- -94).
Četrti odstavek iz poglavja »pouk v verb v tretji sinodi [str, 96 do 99) ureja pridiganje, ko k nekaterim ustreznim kanonom daje podrobna določila. O pridiganju vsebujeta določbe tudi prva sinoda v odstavku -.de sacerdole qua concionatore.; (str. 156—159) in druga sinoda v odstavku -de ordine conciomim« (str, 28—29), Določbe prvih dveh sinod so ostale v veljavi, kolikor ni tretja sinoda materije drugače uredila ali se sploh niso uveljavile. Tretja sinoda izrecno naglaia. da ostane red za pridige, kakršen je, Ta red je pa določila druga sinoda. Prav tako ponavlja tretja sinoda določbo druge sinode, da naj bodo vsako leto tri mesece katehelične pridige; in da mora priti v petih ali šestih letih pri pridigah vsa tvarina na vrsto. Pomen liturgičnih pridig je poudarjala že prva .sinoda, enako tretja sinoda. Vse tri sinode določajo, da morajo vodili pridigarji poseben zapisnik o pridigah, ki je predmet dekanove in školove vizitacije. Prva sinoda je tudi določala, da morajo mladi duhovniki deset let vse pridige pismeno izdelati ali v celoti ali pa vsaj tako, da pišejo dispozicije. Te določbe ostali sinodi ne spominjata. Tretja sinoda dalje v tem odstavku razlaga kan. 1340 in 1341, kdo sme pridigali," K kan, 1345, ki izraža željo, naj bi bila kratka homilija pri vseh mašah, ki se jih v nedeljah in zapovedanih praznikih ljudje udeležujejo, sinoda dostavlja določbo, »naj župnik poskrbi, da dotični duhovnik... prečita sv. evangelij in mu naveže kratko hoinilijo« (str. 98). Končno tretja sinoda pohvali navado, da so posebne pridige za mladino, za akademike in ponovi kan. 1317 o vsebini pridig in o načinu pridiganja.
Kratki peti odstavek ima nekaj določb o krščanskem nauku, ki se vrši v nedeljah popoldne v cerkvah (str. 99.100). Vsa tvariua mora priti na vrsto v petih ali šestih letih. Krščanski nauk ne sme trajati nad pol ure. Predpisuje se način, kako naj se vrši. Ob |iraznikih ni krščanskega nauka, V kvatrnih nedeljah in v postu je sv, križev pot; ali v te nedelje krščanski nauk odpade, v tretji sinodi ni določeno; druga sinoda je izrecno določala, da sc vrši križev pot namesto krščanskega nauka (str. 31).
" Pastoralna" instnikcija se izraia o tem poglavju takole: »Qua de re Synodus Labaecnsis I. mulla utiliLer dixit et slatuiU (str, 130),
Razlaga pa je precej laksna. Glasi se: *V vesli je zavezan škol, da za pridigovanje ne poohlasti nikogar, nisi prius constet de cius bonis mori-bus el de sufficient! duclrina" [kan, 1340, § 11* fstr- 96/7J, Citirani kiinon nadaljuje; 'per cxnmen ad normam can. H77, § 1 .-. Tega doslavka sinoda ne navaja, pač pa nadaljuje: »Ker Se V naši Škofiji nikdo ne OTdinira, dokler ni dovršil vseh predpisanih naukov in dukler ni utrjen v duhovniškem življenju, zalo dubi vsak novomašuik pravico, da Oznanja besedo božjo, lito velja za redovnike (str. 97). Ce hi tudi bilo res, da bi se delilo maSniško posvečen je le absulviranim teologom, kar pa ni, bi vendar gornja razlaga kan, 1340, § 1 ne bila pravilna. Tudi tolmačenje kan, 1340, § 2 in 1341, § 1 na isti strani ne zadovolji.
273
Obširnejše določbe o krščanskem nauku vsebuje druga sinoda, in sicer na dveh mestih: prvo ima naslov »de ordine eatechcsis dominicalis* (sir. 29—31], drugo pa »de dominicali institutione ca-techeliea« (sir, 67—66), Ako te določbe z zgornjimi vz.poredimo, opazimo, da so v glavnem ostale v veljavi.*1
Posebnost ljubljanske škofije je tako imenovano velikonočno izpraševanje." O njem vsebuje določbe šesti odstavek v poglavju pouk v veri v tretji .sinodi (str. 100—101], in odstavek »de pasehali insti-Utuone catechetica« v drugi sinodi (str. 68—72). Tretja sinoda ne prinaša v tej stvari nobene nove določbe, marveč le ponavlja nekatere zadevne določbe iz druge sinode, čeprav nje same ne omenja, Sedmi odstavek govori o misijonib in duhovnih vajah (str. 101 do 103). Misijone je uredila že prva sinoda (str. 84)"1 prav tako. kot jih ureja tretja sinoda pri razlagi kan. 1349." O duhovnih vajah prva in druga sinoda nista imeli določb."1 pastoralna instrukcija pa je obljubljala duhovne vaje za hiško inteligenco." Tretja sinoda omenja dejansko stanje glede duhovnih vaj v škofiji in izpisuje zadevni sklep zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani.
Zadnji odstavek v oddelku pouk o veri je namenjen kan. 1384 do 1405, ki vsebujejo določbe o cenzuri in o prepovedi knjig (sir. 103 do 108). Namen tega odstavka je opozoriti ma one določbe, ki so za vsakdanje sploino življenje važne*, Sinoda podaja vsebino nekaterih kanonov iz navedenega oddelka v kodeksu in dodaja nekoliko razlage. Isto snov je na široko obdelavala tudi prva sinoda pod naslovom 'de prohibitione libroruni': [str, Í06—114)."
" Cus íe je nekoliko skrajšal. V II. sinodi je bilo določeno, da naj vsa popoldanska pobožnost razen v maju ne traja nad eno uro [str. 30). Tretja sinoda pa določa, da naj krščanski nauk ne traja nad pol ure. Druga sinoda je določala, du mora biti v nedeljah v maju pol ure krščanskega nauka, líalo imarnično berilo in litanije (str. 31)
II, sinuda pTaví, da je »examen pasehflle lani nb imuemoriali in dioe-cesi nos Irá vigens* (str. 681- Dejansko pa je uvedel velikonoíno izpraševanje íkof Karel Herberstein Aklom ljuhljanskc generalne sinode z dne 20. junija 1774 je dodan vizjtacijski dekret »circa examen pasehale«, kt je hil izdan neka; let poprej, a na tej sinodi znova promulgiran. Dekret ima poseben obrazec, po katerem se more to izpraševanje opraviti (melhodus examinis pasehalis). Ta obrazec oblega 125 vprašanj iz. celega katekizma. «Ordo cultos divini publici anuo 1K27 ima v dodatku znova določbe o velikonočnem izpraševanju. L. 1882. je izdal ikof Krizostom Pognier O tem novo instrukcljo (prim. Odar, Iz uprave ljubljanske škofije 33'34),
M Kratko jih omenja tudi druga sinoda na str. 3-5 v odstavku »de ordine devotionum publicarum«.
1,1 Po prvi sinodi naj bi bil iniaijon vsaku ^eilnio leto ali vsaj vsako deseto leto fstr, 841. po tretji sinodi skladno s kan. 1349 vsaj vsako deseto leto.
Prva sinoda omenja stanovske duhovne vaje (sacra cxcrcitia pro singulis statibus) le mimogrede kol nadomestilo za misijon ali za ponovitev misijona (str. 64).
** i*Exercit¡n vero spiritualia saltem quolibet tertiu anno procurabit Labaci Ordinariun, in reliquis vero urbibus curam hanc in se suscipere pa-roclius vi officii obligatur« (str. 156).
37 Iz instrukcije spada delno sem poglavje de actionc deri lilterariav, ki našteva katoliške časopise in revije [sir. 185/86)-
B^^^ni VtilAill	19
274
11.	Oddelka tretje sinode »o sedanjih dušnopastirskih dolžnostih in -verska poučevanja«, ki smo ju pravkar pregledali, podajata glavne smernice za dušno pastirsko delovanje- Naslednje poglavje ■ nevarnosti za nadnaravno življenje« pa opisuje na straneh 109—117 razne okoliščine in razvade, ki jih je treba pri dušnem pastirstvu prav posebej upoštevati/11"
Oddelek ima štiri odstavke z naslovi v družini (str, 109—110), sirovost (str. 110—112). spolna Tazbrzdanost (str. i 12—115) in pijača (str. 116—117). Tu škol v obliki nekakega traktata opozarja na nevarnosti, ki prete otroku v predšolski dobi," v šolski dobi in v času, ko otrok zapusti Šolo, in končno na narodno nevarnost alkoholizma,Vmes vpleta navodila zn dušne pastirje, kako naj skušajo odpraviti ali zmanjšali te nevarnosti.
Ta način obiavnavanja dušnopastirskih problemov, ki daje dušnemu pastirju navodila, ko opisuje nevarnosti posamezne dobe človekovega življenja, je tipičen za Jegličeve sinode. Najdemo ga v vseh triih sinodah in v pastoralni instrukciji.'®' Ti odstavki nam kažejo, da je Škof Jeglič kot skrben dušni pastir vsestransko pazil na versko in nravno življenje v škofiji. Kaj novega li odstavki ne prinašajo, zanimivi pa so zlasii oddelki iz tretje sinode, ker nam v krepkih Črtah čisto Jegličevega sloga prikažejo izredno izčrpno nevarnost za versko in nravno življenje,
12.	Tudi naslednji oddelek tretje sinode z naslovom raznovrstne organizacije (str, 1 IS—137) je značilen za Jegličcvo dtlo- O organizacijah prinašajo določbe in jih priporočajo vse tri sinode in pastoralna inslrukcija; najbolj sistematično pa. obravnava organizacije tretja sinoda. Ta njen oddelek se deli na sedem odstavkov, Kratki prvi odstavek z napisom * nekaj splošnih misli« (str. 11S) najprej spominja kan. 684. nalo opozarja na važnost združevanja in naka/.e, kakšno stališče naj ima duhovnik o organizacijah.'"- Drugi odstavek ima naslov »pobožne družbe« jstr, 118—121),
"H Zveza tega oddelka s prejšnjima dvema je v njegovem uvodu takole Opisana! * Nadnaravno, notranjo življenje utemeljujejo in pomnožil jejo sv. zakramenti, viTUjejo, utrjujejo in razvijajo fin pa razne pobožnnsli in vsestranski vsem vernikom ponujam nauk o krščanskih resnicah in o krščanskem življenju. Prete pa temu iivljenju mnoge nevarnosti, ki ga zadušujejo in nazadnje popolnoma zaduše. Vsak duhovni pastir te nevarnosti pozna. Sinoda naj poda nekaj navodil, kako bi se te nevarnosti odstranjevale ali vsaj zmanjševale- ($tr. 109).
" Cu so starši surovi; če preklinjtijo svoje otroke; ie sta oče ali mali pijanca.
105 Sinoda rahi krepak domač izraz »pijača« (str. 116).
ffl V prvi sinodi naslov i-de educationc iuventutis (str. 5 -35), poglavje >dc intcmpcr.intia . (str. B5 -85). V drugi sinodi odstavek '-(le spafciaii inslitutionc in doclrina cllriatiana« (str. 7S-- 94). V pastoralni instrukciji poglavje ude eelione eleri rutigiusa» (str, 126—-1671,
X"! Sinoda pravi takule: »V smislu Cerkve mora (duhovnik) voditi ona združenja, ki jih je Cerkev naravnost ustanovila ah vsaj potrdila, ki so torej strogo cerkvena /druženja. Večkrat so pa cerkvene obbsti izdale navodila, kako naj bi bil duhovnik zastopnik prt vsakem krščanskem društvu, da ga obvaruje kake zablode. Iz tega sledi, kako prav mislijo naša posvetna društva, ki navadno žele, naj ho duhovnik kol odločilen, ali vsaj vpliven itan
27 5
tretji »prosvetna društva« (str. 121- 127), četrti »dobrodelna društva. [str, 128—130), peti »gospodarska druStva* [str. 130 -132), šesti »tiski Istr. 133—136) in sedmi »nevarnosti za duhovnika.* (str, 13fi—137).
Pobožne družbe imenuje naša sinoda tiste organizacije, ki jih navadno imenujemo verske ali cerkvene (associationes (idelium). Pod prosvetnimi, gospodarskimi in dobrodelnimi društvi pa timeva katoliške organizacije.
Po škofovi zamisli naj bi bilo organizacijsko življenje v župnijah takole izpeljano:
■ V vsaki župniji naj bi bile sledeče pobožne družbe: bratovščina sv. Rešnjega Telesa, družba sv, Družine, Apostolstvo mož, Marijine kongregacije, tretji red; potem sledeča prosvetna društva: Orli in naraščaj, morebiti tudi Orlice, vsekako pa izobraževalno društvo; za tem ona gospodarska društva, ki so potrebna v dotičnem kraju; hranilnica in posojilnica, pridobitna, živinorejska ali kaka droga zadruga pc krajevnih potrebah, vse v zvezi s centralami; nazadnje politično društvo v zvezi s krščansko politično stranko. Poskrbel bo duhovnik tudi za časnike in publikacije, ki so tero društvom in družbam potrebni«.IIIJI
V odstavku pobožne družbe tretja sinoda na kratko razlaga in priporoča Družbo sv. družine, Apostolstvo mož, Marijine družbe in Tretji red sv, Frančiška, Vse te organizacije so bile vpeljane v škofiji že pred tretjo sinodo. Družbo sv, družine in njena pravila je obširno razložila že prva sinoda (str. 37—42), znova, jo je priporočila pastoralna instrukcija (str. 146). Apostolslvo mož se prvič omenja v pastoralni inslrukciji,'1" Marijine družbe, ki jih je uvedel škof Jeglič že pred prvo sinodo, je močno priporočila prva sinoda (sir. 28 do 30J; omenja jih tudi druga sinoda (str. 68), Pastoralna instrukcija je že detajlirano razplavljala o Marijinih družbah za matere (str. 130), o Marijinem vrtcu (str. 131—.132), O Marijinih družbah za dijake (str- 149) in o akademski Marijini kongregaciji (str. 153). Tretji red in njegova pravila je obiirno razložila prva sinoda (str, 77—82): omenja ga pa tudi druga sinoda (str, 68) in pastoralna instrukcija (str, 147).
Na drugih mestih omenja tretja sinoda Je Družbo sv. Mohorja (str. 133), Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (str, 150), Unio eleri [str. 152). sv. Detinstvo (str. 153) in Družbo za širjenje vere (str. 153).
v vodstvu društva. To zadnje raimerje ni Se idealno, vendar pri nas zadostuje, ker so se posvetna društva v tem praveu razvijala in se Se uspešno razvijajo« (str. 118). Jasno je, da s tem položaj duhovnika v katoliških društvih ni bil dobro reíen, Zata so spori ostali Ta način rešitve je bit ludi velik vzrok, da se pri n,u na sploino dolgo časa nismo mogli povzpeti do pravilnega naziranja o položaju duhovnika v Katoliški akciji.
111 ID. sinoda 136.
t"* - Apostola tus Virorum nun est nova aSSociatio, neque sub peccato obligal; fitque huius Apostolatns membrum qutlibet vir, qui notrien suum inseretldum curat libello special! pro consign alione virorum huius Aposto-latus- (sir. 128). Ta opis apostolstvn mož je precej neroden, AposlolsLvo mož je društvo, toda sodalicij v smislu kan. 707, § 1 ni.
19*
276
Teh organizacij prejšnji sinodi in pastoralna instrukcija ne omenjajo. Nasprotno pa tretja sinoda ne omenja bratovščine sv. rožnega venca, ki jo prva sinoda obširno razlaga pod naslovom sodalitas a Ss. Rosario (str. 69- 76) in ¡o navaja tudi pastoralna instrukcija [str, 147). Prav tako tretja sinoda ne omenja Apostolstva molitve, ki ga je obširno razložila prva sinoda (socjetas ab apostolatu orationisl in ga potrdila pastoralna instrukcija (str. 146). Družbo sv. Rafaela omenja prva sinoda [str, 100), obširno jo razlaga pastoralna instrukcija (str, 162), tretja sinoda pa se izraža o njej le takole; »Morda bi se mogla zopet ustanoviti družba sv. Ralaela* [str. 149). Treznostne organizacije se v tretji sinodi ne omenjajo,1"1 pač pa v prvi sinodi in v pastoralni instrukciji, in sicer v prvi sinodi kot »societas tempe-rantiae« (str. 87), v pastoralni instrukciji pa kot -associatio coutra abusum aleooli« (str- 147) in kot .Belluni jicrum« (sveta vojska] [str. 132),
O tem, ali so navedene verske organizacije ukazane ali le priporočene, se nobena sinoda jasno ne izrazi,
Med »prosvetnimi društvi - omenja tretja sinoda Prosvetno zvezo z njenimi društvi, Orlovsko organizacijo. Društvo rokodelskih pomočnikov, Društvo za varstvo vajencev in Krščansko žensko zvezo. Glede nalog, ki naj jih ta prosvetna društva opravljajo, je trulja sinoda sprejela načela katoliškega shoda iz l, 1923.1<M O mešanih vlogah nu ljudskih odrih, kar je bilo takrat že petnajst let zelo pereče vprašanje, se je izrazila tretja sinoda takole: »Ako se igra z mešanimi vlogami naravnost ne odobri, se vendar pripusti: toda mora se odstra-niti periculum proximum peccandi,«1" S katoliškim shodom (1. 1923) trdi tretja sinoda na str. 123, da so jedro izobraževalnega dela dobro pripravljena predavanja. Sinoda prav tam tudi nujno priporoča knjižnice po prosvetnih društvih,""1 Nato tretja sinoda kratko popisuje posamezna izmed prosvetnih društev; obširno pa razpravlja na str. 123—127 o orlovski organizaciji, opirajoč se na Zabretovo knjigo »Orlovstvoe. To organizacijo je tretja sinoda duhovnikom zelo močno priporočila in jo tudi branila pred nekaterimi očitki. Med društva, ki se pečajo s prosveto, spada tudi Katoliško tiskovno društvo, o katerem govori tretja sinoda na str. 133—134.
V tem odstavku -prosvetna društva« je skušal škof nekako predstaviti duhovnikom omenjena društva, jih opozoriti na njihovo korist v dušnem pastirstvu in duhovnike vneti za delo v njih.
101 Pa£ pa tre zna lini odseki po drugih organizacijah 1'osehno v raznih organizacijah naj poskrbi (dušni pastir) za treznostne odseke in nadaljuje vzgojo za popolno treznost« (str. 117).
Naloga je trojna! a) poglobitev verske in apologetične izubraihe; bi poglobitev politične izobrazbe in c) poglobitev narodnostne izobrazbe [111. sinoda 122), Glede prve naloge se prosvetna druftva križajo z nekaterimi verskimi društvi. Perečega razmerja med Marijinimi družbami in pro svetnimi organizacijami tretja sinoda ni Tciila
>" Str. 123.
104 Prva sinoda je naročala Eupnijske knjižnice Ibibliotliecne paro-chiales). ki bi bile cerkvena ustanova [str. 104—106), Tretja sinoda Inkih knjižnic več ne pozna
277
O društvih, ki se v tretji sinodi imenujejo prosvetna, sta razpravljali tudi prva sinoda in pastoralna instrukcija. Tako omenjata prva sinoda na str. 27—28 in pastoralna instrukcija na str, 30—31 associalinnes pro iuvenibus excolendis (izobraževalna društva za [ante];11" iz telovadnih odsekov teh društev se je razvil Orel-, ki ga omenja pastoralna instrukcija na str. 136 137 (associatio Orel)."1' Pastoralna instrukcija je dalje priporočala organizacijo orlovskega naraščaja [tyrocinium pro associatione Orel) (str, 134), Leonovo družbo (str. 153), izobraževalna društva1" (str. 175) in razne tečaje1" [str. 175). Prva sinoda in instrukcija sta priporočali Društvo rokodelskih pomočnikov."1 Društvo sv. Marte za služkinje"1 in Katoliško tiskovno društvo."5
Odstavek v tretji sinodi z napisom dobrodelna društva, (str. 128 do 130) poroča o krščanski dobrodelnosti v škofiji.11' Odstavek ima štiri dele; v prvem je kratko poročilo o rodovniških karitativnih zavodih; v drugem je govor o pravih dobrodelnih društvih [Vincen-cijevc konference, Elizabetine konference, Škofijsko društvo za varstvo otrok in Dobrodelnost), tretji del pozdravlja misel o ustanavljanju hiralnic in zavetišč; in četrti poziva k karitativnemu delovanju.
O karitativnem delovanju govori tudi pastoralna insrukcija, in sicer v odstavku »cultura spiritualis simul e! materialise (str. 177 in nsl.), ki spada v oddelek *specialis actio socialis' .n; Tu se omenjajo Vincencijeve konference in njihov patronat (str, 182 in 177—179) ter Salezian*ki orator!j [str. 179); delno spada sem že zgoraj navedeni patronatus pro puellis, ki ga omenja instrukcija na str, 179.
Odstavek »gospodarska društva- (str. 130—132) tretja sinoda v njegovem uvodu takole utemeljuje: Dobro gospodarsko društvo je temelj in podlaga za vse strani človeškega življenja. Krščanstvo podpira pametno gospodarstvo in se veseli vsakovrstnega gospodarskega napredka. Sinoda naj dušne pastirje v tej zadevi opozori na nekatere stvari, ki so za življenje sploh važne,"
"" Ta izobraževalna društva so bila prav za prav cerkvena društva. Pravita in predsednika upravnega odbora jc moral potrditi po določbi I. sinode ordinarij (str. 28). Pastoralna instrukcija je vsaj in genere ta značaj ohranila (str. 135),
11,1 'Praeter hanc Sectionem I treznostni odsek v izobraževalnem dru£tvu| valde probatur alia, nempe scctio gymnastica. cuius membra asso-ciationem constituunt sic dietam associations™ .Orel'* (Instrukcija 136).
111 Imenuje jih associationes ad exeolendum popuhim (izobraževalna dru&tva).
Valde dcsiderantur varii curs us instructive de omni re. in qua agricola versa[us sit: de af£ricultura. dc cultura peeudis, pratoruui, silvarum, hortorum, (rugum, Commendantur cursus pro puelHs. ut in re domestics procurandn ct administranda institunntur* (str. 175).
115 Prva sinoda jih imenuje associatioucs pro discipulis et adiutoribus opilicum (str, 30—31), instrukcija pa govori o iocietai Kolpingialla (str, 179 do 130).
Consociatio S, Marthae [I, sinoda 95); patronatus pro puellis (Instrukcija 179|.
,lS Societas catholica typographies (I- sinoda 102; Instrukcija 186), ll' Bolj primeren bi bil napis »dobrodelne ustanove. , ker po večini ne govori o karitativnih društvih, marveč o karitativnih napravah sploh, 111 Lahko je uvideti, da taka razvrstitev ni primerna.
278
Nato določa sinoda, naj dušni pastirji s sposobnimi laiki poskrile za gospodarske in gospodinjske tečaje; naj poučujejo ljudi O zadružništvu. Sinoda navaja sklepe petega katoliškega shoda, naj duhovniki in laiki ustanavljajo posojilnice irt hranilnice ter blagovne in obrtne produktivne zadruge. Končno ^pozdravlja sinoda sledeče zavode, ker upa, da jih odbori dobro in previdno vodijo; a) Gospodarsko zvezo .. ., b] Zadružno zvezo . . ., c) Zadružno banko«."* Ta odstavek tretje sinode se takole končuje: "Pri vseh omenjenih napravah je nujno potrebno, da duhovnik in laik, kmet in izobraženec delajo skupno iz ljubezni do naroda in do njegovega krščanskega iivljenja«.1"
Isto snov, ki jo obravnava tretja sinoda pod naslovom gospodarska društva, Sta obravnavali že prva sinoda in pastoralna instruk-cija. Tako priporoča sinoda na str. 31 med sredstvi zoper nevarnosti, ki prete odraščujoči mladini, tudi »čebelice- (cassae parsiinonalcs). Dalje priporoča ista sinoda v daljšem odstavku >de cura pro variis statibus« (str. 90—98) gospodarska društva kmetov,1511 hranilnice in posojilnice1' ter delavska strokovna društva,Pastoralna instruk-cija je vse to odobrila;1"1 posebej omenja le delovanje duhovnikov pri raznih denarnih zavodih; sočustvuje s tistimi duhovniki, ki so zaradi nesreč brez svoje krivde doživeli razočaranja pri delu v teh zavodih,11* Omenja tudi centralne gospodarske zavode, ki so se nekoliko poprej ustanovili.11" Razlog, zakaj naj duhovniki sodelujejo pri denarnih zavodih, je izrabila Pastoralna instrukcija takole; »Cpm vero cassae nummariae, parsimoniales et simites ex ima partc pro bono populi omnino necessariae sint et ciim ex altera partc laici habiles, qni> administrationem susceperinl in multis parochiis non danlur, iam diximi» sacerdotes id muneris in se suscipere posse,"11* Isti razlog je imel v misli i kol v tretji sinodi, ko je dal ^zavoljo posebnih okolnosti v naši škofiji«1-'1 duhovnikom dovoljenje, da sodelujejo pri hranilnicah in zadrugah.
Sesti odstavek v oddelku raznovrstne organizacije ima naslov
Kitzkji, acakaj sinuda te xavode »pozdravlja , je nerodni: izrazen. Sinoda ¡ih priporoča pač zaradi tefia, ker so to katoliški 2avodi in pod pogojem. da se vestno upravljajo.
"» Str. 132,
Imenuje jih »associationes oeconomicac (agricolarum)« (sir, 91); prav tanl tudi priporoča »utilonem omnium aesocialionum oeconomtcarimi" .
1,1 -Consortia parsimoniae el mutualicnis, praecipue ilia, quae ad methudum RaiFfeisenianum sunt instituta (str. Olj.
J:: nSocietates operariue« (sir. 96).
[a Str, 177.
Ifi ■■ Administrate arcae nummariae parsimoniallfl alque S i milium res est valde delicata et pro Sacerdote periculfc plena. Valde deploramus sacerdotes, qui caritate sineera erga popuhim et vero amorc Dei dueti mul-tam CtirtUll talibus institulis exhibuerunt, ast propter grave infortunium, quod ipsis accidit, mul ta s molestias nec non damnn materi,'ilia passi sunt [Mr. 183).
111 *Nimc cnndiluin ct inititutum centrale ad expedieilda negotia unmmaria et aliud ud obeunda negutia oeconomicac [sir. 183).
i« Sir. 183; 173; 17<1.
Sir. 23.
279
tisk [str. 133- 136). V ta oddelek je odstavek o tisku uvrščen najbrž zaradi Družbe sv. Mohorja iri Katoliškega tiskovnega društva, ki ju kratko opisuje. V drugem daljšem delu pa podaja sinoda nekatera navodila o Časopisju. Najprej izpiše sedem sklepov katoliškega shoda iz I. 1923 o časopisju, nato pa dostavlja, da naj duhovniki: 1. te sklepe vernikov večkrat razlože,'" 2. naj katoliïko,ÎT časopisje Z dopisovanjem intenzivno podpirajo in 3, naj v oktobru in novembru »po zanesljivih in bolj izobraženih osebah razpredejo živahno, utemeljeno agitacijo za dobre in zoper nevarne časopise*,™ 4. naj bodo pri presojanju »dobrih časopisov ,ïl previdni.
Q tisku sta nekoliko razpravljali ludi prva sinoda v kratkem odstavku »de edendis et vulgandis libris atque variis ioliis«"1 na str. 103 in pastoralna instrukcija v kratkem poglavju »de aetione eleri litteraria« na str. 165 in 186, kjer našteva liste in revije, pri katerih .sodelujejo duhovniki ljubljanske škofije.11'1
Ko je sinoda v šestih odstavkih popisala raznovrstne organizacije, daje v zadnjem odstavku pod napisom -nevarnosti za duhov-nika< (str, 136—137) še nekatera navodila dušnim pastirjem. Kratko nakaže, katere organizacije naj bi bile v vsaki župniji; opozarja duhovnike, naj bodo pri uvajanju novih organizacij previdni; svari jih, naj zaradi organizacij ne zanemarjajo dela za lastno posvečanje in ne opuščajo glavnih pastirskih dolžnosti; v organizacijah morajo vedno paziti na svoj ^décorum sacerdotale«.
Slična navodila je dala prva sinoda v odstavku »de sacerdote in vita socialU (str. 169—171) in pastoralna instrukcija v odstavku »pericula- [str. 172—174) iz poglavja "de aetione eleri sociali». Slednja navaja zlasti dve nevarnosti, namreč nevarnost, ki preii duhovnikovemu delu za posvetitev samega sebe, in nevarnost, ki jo prinaša duhovniku sodelovanje pri denarnih zavodih. Duhovnikom naroča, naj na vso moi skrbe, da bodo izvežbali laike za poslovanje pri denarnih zavodih.
Le na kratko smo očrtali ona mesta iz Jegličevih sinod in pastoralne instrukcije, ki govore o organizacijah. A že ta kratek oris nam pokaže, da so se organizacije v aktih Jegličeve zakonodaje široko omenjale. Znano je, da se je prav /a Jegličevega škofovanja
1SI) »V cerkvi naj omenjajo samo splošna načela; pri društvenih sestankih pa naj točno prcrelelaV&jo pOüaulczne časopise in opozarjajo vernike, kako so vsi veri nasprotni časopisi nevarni, akoravno ne grde vedno verskih resnic, ampak le včasih očitno na nje udarijo, sicer pa v vsem načinu pisanja odvračajo od llog« in Cerkve, ter širijo napačne, krive pojme in razsodbe o verskem življenju, o cerkvenem delu, o krščanskih politikih« [str. 135).
Ii4 Sinoda (str, 135| ima izraz naše časopisje.
110	Točki pod 2 in 3 ne vsebujeta ukaza, ampak le priporočilo.
111	Tu sinoda zopet misli na katoliške časopise. Sinoda jemlje v zaičito politično časopisje [^Slovenec«, »Domoljub«), ki to ga nekateri brez pravega premisleka ostro kritizirali,
13! Prcdidoči odstavek de societate catholica typographie a * kratko pohvali šestnajstletno delo Katoliškega tiskovnega društva.
Listi so hili: Slovenec. Domoljub, Gorenjec in Novice. Revije pa: Čas, Mentor, Mladost, Učitelj. Vzajemnost, Cerkveni glasbenik. Duhovni pastir, Vrtec. Angelček, Bogoljub, Zlata doba. Dom in svet.
200
organizacijsko življenje zelo bogato razvilo. Skof Jeglič je Ime! veliko veselje z organizacijami; navdušeno jih je priporočal, v prvih letih zlasti Marijine družbe, potem pa zlasti mladinske prosvetne in vzgojne organizacije. Tretja sinoda, kakor smo videli, našteva že celo vrsto organizacij,
Z razvojem organizacij so pa nastali razni problemi; najtežji med njimi je bil ta, kako izbirati med organizacijami, prvič tistimi, ki so istega reda in drugič med organizacijami različnega reda, Tega problema škof Jeglič ni rciil. Tretja sinoda nam opisuje, kakor smo rekli, celo vrsto organizacij, a vse nekako v isti vrsti, Po njeni zamisli, ki smo jo podali zgoraj v začetku tega odstavka, naj bi bilo v župniji več verskih organizacij, ki si med seboj precej konkurirajo, potem prosvetne in razne gospodarske organizacije. Na pomislek, ali ne bo tako preveč organizacij, ki bodo ostale le na papirju, ker ne ho mogoče vseh voditi, v sinodi ni odgovora.
13. Zgoraj smo rekli, da moremo pet oddelkov tretje sinode povzeli pod skupni naslov ^navodila za dušno pastirstvo«. Štiri od teh oddelkov smo si Že ogledali. Peti ima neizrazit naslov nekatere posebne skrbi« (str. 146—154). Oddelek se deli na tri odstavke z napisi za vernike v tujini (str. 146—1491, razmerje do pravoslavja (str. 150—151) in za m i s i j o n e med pogani [str. 152—154).
Med vernike v tujini šteje tretja sinoda dekleta, ki služijo pO hrvatskih m srbskih mestih ali tudi zunaj države, sezonske delavce, ki odhajajo na delo izven Slovenije, (ante, ki so vpoklicani k vojakom, in izseljence. Po svoji navadi škof v tem odstavku krepko oriše nevarnosti, ki prete posamezni skupini, in daje dušnim pastirjem navodila, kako naj pripravijo osebe, ki morajo zapustiti Župnijo in oditi na tuje, na preteče nevarnosti.
O izseljencih je razpravljala že prva sinoda pod naslovom >de cura pro eniigrantibus« (str, 98—101), kjer posebej govori o ameriških izseljencih in O slovenskih rudarjih v Nemčiji. Isto stvar je obravnavala Pastoralna instrukcija pod naslovom »emigrantes« (str. 161—168), kjer je zlasti priporočala Družbo sv, Rafaela in skrb za dekleta, ki so takrat hodila služit v Trst, Pulj, Celovec in na Reko.
O skrbi za fante, ki odhajajo k vojakom, je dal škof Jeglič navodila v Pastoralni inslrukciji pod naslovom »iuvenes obligati ad militiam« (str. 158—161) in v svoji knjigi -Mladeničem«.
Gornji odstavki o izseljencih in o vojakih so pisani zelo skrbno in izčrpno ter vsebujejo marsikateri zanimiv podatek.
Odstavek »razmerje do pravoslavja« se nahaja le v tretji sinodi, kar je samo po sebi razumljivo. Oprt na sklepa katoliškega shoda 1. 1923 škof kratko oriše naloge duhovnikov v tej stvari, Sirijo naj zlasti ■ Apostolstvo sv, Cirila in Metoda*-, študirajo vzhodno vprašanje ter vernike primerno poučujejo.IM
Obravnavajo naj »Štiri vrste resnic« (sir. 151). Prvit, »da je pravoslavno ljudstvo nezadolženo in nevedoma v zmoti'. 'Drugič bodo itveiičanje tudi mo|[li doseči. keT imajo prave Škofe in duhovnike, ki jim svete znkra* mente dele veljavno, akoravno niso pravilno pooblaščeni." (Stavek je ne-
281
Odstavek »za misijone med pogani« razlaga tri misijonske organizacije, namreč »Unio cleri", »BV. Detinstvo« in -Družbo za širjenje vere', priporoča misijonske sestanke in misijonske liste. Prejšnji sinodi kakor tudi Pastoralna instrukcija o tem niso imele določb
Dobro tretjino tretje sinode obsegajo določbe, ki smo jim dali skupen naslov »navodila za dušno pastirstvo«, Kratek pregled zadevnih odstavkov nam je že pokazal, da je ta del sinode zelo bogat Ce ga primerjamo z ustreznimi oddelki iz prejšnjih sinod, opazimo napredek v tem, da so navodila podana bolj sistematično; na to je brez dvoma vplival kodeks in sklepi katoliškega shoda iz 1. 1923, ki jih tretja sinoda v tem delu zelo mnogo navaja. V stvarnem pogledu pa tudi v tem delu tretja sinoda ne dosega prvih dveh in Pastoralne instrukeije.
14, Politično in socialno delo (Ul, sinoda 136—146), Ta oddelek se deli na štiri odstavke z naslovi politično delo [str. 137 do 140). socialno delo (str. HO—144), ozdravljenje (str, 144—145) in naloga duhovnikov (str. 145—146). Prva dva odstavka, ki ju ni spisal škol Jeglič, kakor razodeva slog, rišeta krščanska načela 6 politiki in socialncm vprašanju ter kažeta odpadanje države in družbe od teh načel ter kvarne posledice tega odpadanja. Tretji odstavek se je naslonil na zadevne sklepe katoliškega shoda iz 1, 1923. Sinoda pravi, da te sklepe »odobri in naroča duhovnikom, naj jih proučavajo in na raznih shodih ljudstvu razlagajo« (str. 145). V četrtem odstavku ^malega duhovnikov« sinoda duhovnikom priporoča, naj zasledujejo razvoj političnih in socialnih struj, naj podpirajo delavske organizacije in konsumna društva, priporočajo delavske politične in Strokovne liste, in končno ' isto pozornost naj obračajo tudi na zaščito koristi kmečkega in obrtnega stanu, njihovim organizacijam, društvom ter političnim in strokovnim listom, kakor tudi drugim tozadevnim časopisom in revijam* (str, 146).
Isto snov sta obravnavali tudi prva sinoda in Pastoralna instrukcija. a na drugačen način, Prva sinoda ima posebno poglavje ,de vita national; ct política fidelium (str. 114—126), kjer govori o pravicah naroda, o nacionalizmu,1" o ustavnih pravicah, o katoliški politični stranki na Kranjskem1™ in o katoliških shodih,1" To po-
koliko nejasno izražen)- »Tretjič se morajo obravnavati tiste razlike med nami in njimi ki niso verske in zadevajo le način življenja » »Četrtič naj se sicer mirno, toda točno in bistro ubrazlože Verske razlike, po katerih smo ločeni-
131 »Nationalismus, qui pro element is eiusdem nationis, historic? et politice disiunctis. ius pr&etendit, quo vindicare sibi posent iacnltatem coalescendi in unum corpus politicum* (sir. 117). Sinoda nacionalizem v tem pomenu absolutne narodnosti zavrača.
1J* O njej pravi sinoda: iMagnis latidibus proscquimur s o e i « t a t e m c a t h o 1 i c o - p o I i t i c a m , tolam amplectentem CiSTnio-liani" (str, 125), * Dasideramiis, ul eiusmodi generis Eoeielales per umnem dioeeesin eriguntur, s a Item in omnibus decanalibus." J-Firmiter vero confidiüius, virus modert lores liuitls societatis nunquam discessuros ab Ordinario, immo potius in inlima cum illn coniunctione et imitate per-mansnros- ¡str. 126).
l" V tej zveri ni bilo primerno govoriti o katoliških shodih. Sinoda poudarja, da imajo katoliški shodi, ako jih vodi škof in njihove sklepe on
382
glavje ni namenjeno le duhovnikom, marveč je splošno; dopolnjujeta ga šesti in sedmi titul v Appendix ad Synodum.ln* O duhovnikovem socialnem in političnem delu pa vsebujeta določbe v prvi sinodi dva odstavka v poglavju >de quibusdem principalioribus ofliciis socer-dotum?; odstavka imata naslov >'tle sacerdote in vila soeiali" (str, 169 do 171) in *de sacerdote in vita política« {sir, 165—168). V prvem odslavku je govor o potrebi duhovnikovega socialnega dela in o njegovih nevarnostih, kakor smo že zgoraj omenili. Bolj zanimiv je drugi Odstavek o duhovniku v političnem Življenju, ki je sestavljen pO določbah sinode v Brixenu I. 1900 in sinode v Pí'Cniíslu l. 1902.!M Navodila v njem so splošna in taka, da Se danes veljajo v celoti;11" nič ne omenjajo dela v konkretni politični stranki, čeprav sinoda spredaj na str, 125 in 126 hvali in priporoča kaloliiko politično stranko.
Pastoralna insirukcija je obravnavala duhovnikovo socialno delovanje v poglavju »de aetione eleri sociali« (str. 168—183), V prvem delu kratko oriše načela O tem delovanju"1 in njegove nevarnosti, v drugem pa obravnava razne katoliške organizacije, ki smo jih že zgoraj omenili, O duhovnikovem političnem delovanju govori Pastoralna instrukcija v kratkem poglavju »de aetione cJeri politica« (str. 184—185). Zavzema pa v tej stvari nekoliko drugačno stališče kot prva sinoda. Začenja z ugotovitvijo, da se duhovščina mora baviti s politiko. Razlogi za to so: V našem času se obravnavajo v politiki stvari, ki se tičejo Cerkve in vere. V teh stvareh mora duhovščina voditi ljudstvo, »Končno politična stranka, ki izpoveduje katoliška načelaT na kmetih brez pomoči duhovnikov ne bi mogla uspevati, ker ni sposobnih laikov, ki bi zavračali liberalne agitatorje, nasprotnike cerkve in brezbožce in vodili ljudstvo.«"-1 Nato sinoda naroča dušnim pastirjem, da morajo po dolžnosti svoje službe
tudi potrdi, veliko avtoriteto. Sinoda feli. naj bi bili taki shodi primerno pogostni (str. 126).
11" Sesti titul ima naslov »de libértate ct liberalismo* (str. 163 1G21, sedmi pa "de quaestione sociali« (str. 183—224).
Synodus Brixincnsí? a. 1900, 118 in nsl.; Acta et Statuta synodí Fremisliensis a. 1902, 309 in nsl,
no y uvodu se puudarja. da »oinne studium punere in rebus politicis non est clcricorum {str. 165]. Duhovnik se morn zanimati za politična vprašanja. a ohraniti mora zlato sredo. V zgolj svetne zadeve naj se ne vtika. Ako je med verniki spor zgolj v svetnih zadevah, naj se duhovnik dríi nh strani. Za politično delovanje v ožjem pomenu daje hinoda na str. 167 le-le določbe (regulas]: 1. modu m ne exceda nt, quia ad eos non pertinct, popal um perturbare, sed fideliter pascere; — 2. ne iniuste a ga nt, media illieita rcspuanl, ñeque ipsis adversariis aequítatcm et iustitiam de -negent; — 3, ne íniprudenter se ¿era nt, sed perpendant. quid honor saeerdotii, decorum cleri cale, officium pastorale ab iit exigal; — 4. ne uvidi sint aurae poptilaris; qui in rebus politicis se ipso* quam máxime quaerunt, serins ocius incidunt in laqueum diaboli, et quando hominibus placeré anhelant, servi Dei esse desinunt«.
Sinoda daje nato katoliškim časnikarjem primerna navodila o političnih stvareh (str 168),
Poudarja, da je socialno vprašanje tudi nravno in versko; da zato spada v pristojnost Cerkve in se kler mora z njim baviti.
t« Str. 184.
283
podpirati katoliško politično stranko.1" Paziti pa mora duhovnik pri tem, da ljudstvo ne bo mešalo vere s politiko. »Ponavljaj ljudstvu, da si kot duhovnik dolžan na vso moč podpirati tako tn tako politično stranko, ker izpoveduje katoliška načela, in to tako dolgo, dokler ho ta načela izpovedovala,*'" Načelno stališče, s katerega je izhajala Pastoralna ins frakcija pri teh določbah, je bilo sicer pravilno, toda praktična aplikacija pa ni bila tako pravilna. Priznati pa moramo, da je danes to veliko laže ugotoviti, kot pa je bilo 1. 1914.
Tretja sinoda je zato prav storila, ko se je omejila le na to. maj duhovniki zasledujejo razvoj naših političnih in socialnih struj* [str. 145), Glede kandidatur duhovnikov za narodne predstavnike ponavlja tretja sinoda le določbo kan 139, g 4, za katero pa navaja napačen razlogi1111 slična določba je bila izdana v ljubljanski škofiji že 1. 1895 in jo je ponovila prva sinoda.'iB
15, Zadnji oddelek tretje sinode ima nedoločen naslov upravne zadeve (str. 154—166). Deli se na štiri odstavke, ki imajo naslove: cerkev {str. 154—157), skrb za pokojne (str. 157 do 161), cerkveno premoženje [str. 161—164), pisarna (str. 164 166). 2e majhen obseg tega oddelka — vsega skupaj dvanajst strani — kaže, da sinoda ni mogla nakazanih predmetov izčrpno obdelati. Iz uvoda k temu oddelku pa tudi zvemo, dn tega niti nameravala ni. Uvod se namreč glasit =-Se nekaj upravnih zadev sinoda ne more preiti, ločno so razjasnjene v drugi sinodi. Zalo nai tretja samo nekatere glavne točke povzame in duhovnike nanje opozori« (str. 154).'"
-Quaprupter pastori animarum officium incumbí! inlluxum alusdem partis politično promoveré, quae calholice sentit. Coram ergo «xhi-beas association! political; agricolarum. nt in qualibct pa-rochia quam plures obtineat asscelas; non parcas labor! necessario, ut agrícolas COadunati in variis conventibus de re política ubérrimo informen-tur, atque ut praeprimis viri vel íuven ti), qui magia «xculti et prae ceteris hábiles sunt, in qiuic&ttone quo meliori modo instruantur atque instruct! non solummodo agita Lores oppositofi, sed obiectiones quoque populi relcitere valeant. InSuper partem catholicam semper lovebis; actiones ducts ( tedaj dr. SušterSič) et CuilSiliorum ciusdem acerbe et iniuste non diiudi-cabis, cum ontnes ciremustantiae. situalio política universalis, a qua diipc sitio acliuuis oil)[lino dependeat, tihi non est cognita, a te non satis per-specla. (str. 184)
i« Str. 185.
lM Takole pravi: »Ni zoper duhovniški poklic biti ilarodni predstavnik- Ker je pa ta odgovorna Čast jako ditlekosezna, ker zahteva veliko znanja in Spretnosti, ter bi se mogla izvrševali v pravcu, ki nasprotuje versko-cerkvenim interesom, zato velja cerkvena zapoved v kanonu 139, § 4, ki se glasi: ». -, munus sc. depiitati ne sollicitenL, neve aeceptenl sine... liccntin tum sui Ordinarü, tum Ordinarii loci, in qun elcctto lacienda est« (str. 25). Razlogi za knn. 139, & 4 so čisto drugi, kot se tu navajajo (prim, pismo I.euna XI[I., Constant! Hungarorum 7, dne 2. sept. 1893, Fontes iuris canonici, ed. Gasparn, HI-, 404—410, ki se našteva med viri za gornjo določbo).
Prim. L sinoda 167.
Ta Uvod je Zelo neponrečen. Nif ne pove, katere so tiste upravne zadeve, razjasnjene v drugi sinodi, ki jih tretja sinoda a« more preiti. S sklicevanjem na dru^o sinodu je indirektno povedano, da njene zadevne določbe ostanejo v veljavi, čeprav je tretjn sinoda v uvodu drtijfo sinodo razveljavila.
284
Prvi odstavek, cerkev, se začenja, takole: »O cerkvah govore kanoni 1154—12Q2.Ma Vsi kanoni so za dušne pastirje važni. Sinoda naj opozori na sledeče kunone« [sir. 154). Od nakazanih 49 kanonov nato sinoda pove vsebino Štirih kanonov [kan, 1164, 1165, 1169, 1186), Nekoliko obširneje tolmači določbo v kan. 1164, § 1, ki določa, naj se pri grajenju ali popravljanju cerkva upoštevajo »formae a traditione christiana receptae et arlis sacrae leges,« Tu omenja tudi cerkveni muzej in priporoča društvo za krščansko umetnost. Pri kan. 1169, § 1. razlaga sinoda, kdaj se v ljubljanski škofiji zvoni »ad usus mere profanos.«1"
Veliko obširneje je razpravljala o teh stvareh druga sinoda pod naslovom sde ecclesia- na str. 1—24 in naslovom »cerkveni sedeži-na str. 163— 168. V poglavju »de ecelesia- govori sinoda o grajenju in ohranjevanju bogoslužne stavbe, o zakristiji, n cerkveni opremi, o redu za cerkvene sedeže,'M o cerkveni umetnosti in škofijskem muzeju, Red za cerkvene sedeže je na koncu sinode, v dodatku podan tudi v slovenskem jeziku, Gornje določbe so le deloma pravne, po veliki večini so praktična navodila, kako se vzdržuje cerkev, kako se napravlja cerkvena oprema in tako dalje.
Odstavek -eerkev< v tretji smodi je v takšni obliki, v kakršni je podan, odveč,
Drugi odstavek »skrb za pokojne« (str. 157—161) je podobne narave kot prvi, Začenja se takole: »O pokopališču in cerkvenem pogrebu velja obsežna razlaga naše druge sinode (str, 169—172), Tudi novi zakonik vsebuje obsežna in jasna navodila (kan. 1203 do 1242). Sinoda naj omeni le nekatere večkrat potrebne uredbe« (str. 157). Pravkar navedeni oddelek druge sinode, ki je dobi! na tretji sinodi znova formalno potrjen je, ima naslov »o pokopališču". V tem oddelku je nameravala druga sinoda povedati, kot beremo v njegovem uvodu, kako se določi lastninska pravica pokopališča, kako se napravi novo in razširi staro pokopališče, kak naj bo red na pokopališču, komu se cerkveni pogreb odreče in kako naj se vodi grobna knjiga^ (str, 169). Oddelek se deli na nakazane ustrezne odstavke; dodan mu je vzorec grobne knjige.
Odstavek »skrb za pokojne« v tretji sinodi ima tri dele; v prvem ponovi nekatere določbe o pokopališču, V drugem o pogrebu, kjer se nekoliko ustavi pri razlagi kan, 1233, § 2. ki določa, kakšna društva naj se ne pripuščajo k pogrebnemu spremstvu, in pri razlagi kan. 1240, § 1, ki določa, komu se mora cerkven pogreb odreči.11'
1JS To so uvodni kanoni oddelka de locis saeris (kan. 1154—11601 in kanoni treh tilulov de ecclesus (kan. 1161—1187], de oratoriis (kan flSS do 1196) in de altaribus (kart 1197—12021.
l<* V ljubljanski škofiji je navada, da zvoni v hudi uri. da zvon kliče na pomoč ob požaru, o povodnji ali drugi nevarnosti, in morda tudi v proslavo za splošnost imenitnega dogodka*, (str. 157).
111 Prim, Odnr, fz uprave ljubljanske škofije 9—12, Določba tega reda, da razpolaga s cerkvenimi sedeži cerkveno predstojn iitvo (župnik in ključarja!, ni v skladu s kan, 113-1, n, 4. ki določa: »Conailium labrica« . ,. nullatenus sese ingerat ., in dispositionem ... sedilium.*
111 Umevno je, da se je v tej stvari ravnati pa kan. 1240, ¡j 1. ne pa po določbah druge sinode, ki se tudi povsem ne krijejo s kan. 1240. § 1.
285
Tretji del pa določa, da mora imeti Župnik pogrebni red iti se po njem ravnati; imeti mora tudi pogrebno knjigo;'» dalje prinaša nekatere določbe o pogrebnih spomenikih1" in o pogrebnih govorih,1"
Tudi tretji odstavek iz oddelka «upravne zadeve« z naslovom cerkveno premoženje (str, 161—164) noče biti izčrpen. Začenja se podobno kol gornja dva odstavka. .Zadostno in točno navodilo o pridobivanju in o upravi cerkvenega premoženja podaja druga ljubljanska sinoda {str, 104—132), .Navodilo za upravo cerkvenega in nadarbinskega premoženja' in pa novi zakonik v kanonih 1495—1551. Vendar pa mora tretja sinoda dušne pastirje na nekatere točke opozoriti' (str. 161).
Odstavek «cerkveno premoženje« se deli na tri dele, V prvem delu sinoda opozarja dušne pastirje, da je cerkvcna imovina le zaupana njim, ne pa njihova. Upravo naj vrše vestno; zlasti se mora vestno izvršiti predaja cerkvene imovine novemu upravitelju. Drugi del naj bi govoril o upravi cerkvene imovine. Sklicuje pa se sinoda ponovno na kan. 1518—1528 in veljavna škofijska navodila o upravi cerkvene imovine; sama hoče le »nekatera potrebna pravila poklicati
1!i Enako kot v II. sinodi.
Določbe (na str. 161) so nove, v II. sinodi jih ni.
Določba o pogrebnih govorih se v [II. sinodi glasi takole! »Ako se pokoplje kaka znamenita oseba, mogel bi dnini pastir dopustili kratek pogrebe« govor na pokopališču ob odprtem grobu. Ob priliki pogreba kakega slavnega človeka, ki pn ni kržčnnsko živel, naj se guvori dopuste le. ako govornik hesedilo govora župniku pokaže. Ako n-imenjeni govor po vsebini ni lažnjiv, pn se tudi ne protivi krščanski veri ali morali, bi ga župnik mogel dopustiti. Prične pa kdo »«X iffipTOviso« govoriti, naj ostane župnik miren in pazljivo posluša, ali ne žali govornik Cerkve, verskega ali moralnega čuta, Po govoru naj mirno odide in se takoj pritoži pri .-¡rezkem poglavarstvu in sporoči zadevo ordinariatu« (str- 161). V II. sinodi podobne doloihc ni; pač pa ju 1. 1921. izdal škof Jeglič o tem določbo, ki pa je bila drugačna kot zgornja; glasita se je: Po kan. 1211 ccrkv. zak, moTajo škofje in župniki, oziroma poklicani cerkveni predstojniki skrbeti, da v pogrebnih govorih ne ha ničesar, kar bi se ne strinjalo s katoliško vero ali pieteto. Zato se določa sledeče; Laik, ki namerava na cerkvenem pokopališču govoriti, mora dobiti za to od pristojnega Župnika odobrenje oziroma dovoljenje Oglasi naj se pri župniku, ki mu bo pojasnil k.inon 1211 cerkv. zakonika. Ce župnik misli, da ¡e potrebno, sme zahtevati tudi spisan govor. Na temelju napovedbe vsebine govora ali spisa se more dati dovoljenje za govor, ako SO izpolnjeni pogoji Zgoraj navedenega kanona. Župnik naj tudi, kadar se mu zdi potrebno, vpraSa onega, ki pride pogreb naročat, če bo morda kdo govoril na pokopališču. V primeru, da hi kdo govoril, naroči župnik, naj pride govornik do njega. 2upnik se potem ravna, kakor je zgoraj povedano. Ko bi kdo govoril na pokopališču, ne da bi se bil prej oglasil pri Župniku, naj župnik molče pučaku ob grobu kot uradna priča govora. Molče naj s« umakne le tedaj, ko bi govornik kaj takega govoril, kar se ne ujema z vero ali pieteto. V obeh slučajih pa nui župnik naznani ordinariatu zadevo, da bo ordinariat ukrenil, kar bo v smislu določil cerkvenega prava potrebno« [Škof, liitl 1921, HI],
Jnsno je. da se citirani določbi ne ujemata, Nikjer pa ni povedano-da je holcl škof starejšo določbo razveljaviti. Določba I, 1921. ponovno omenja kan, 1211 in se nanj sklicuje, toda k več ko le njegova intcrpretfl-cija. Omeniti bi morala »moda tudi določbo konzistorihlne kongregaeijc z dne 23. juaija 191?, n. 21 (AAS 1917. 328 in nsl.).
2S6
v spomin*. Nato govori nekoliko obširneje o cerkvenih ključarjih."1 Tretji del pa uvaja v škofiji dve novi ustanovi: prva je škofijski
111 Na str. 124 pravi III. sinoda: »Zakonik zahteva v kationu 1521, § 1, naj škof m upravo cerkvenega premoženja odbere vires providos. ido neos et boni lestimonii, quihus elapso Iriennio alins suffieiat, nisi locorum cir-cumstantiae ali ter suaduauU. V smislu te določitve je pri nas Zahteva dveh ključarjev za župno cerkev in tudi za vsako podružnico posebej. Sinoda mnva potrjuje udeležbo ključarjev pri upravi cerkvenega premoženja..
Trditev, da je ustanova cerkvenih ključarjev v skladu s kan. 1521, § 1. je zgrešena, ker ima navedeni kaflutt pred Očmi le tako imovino cerkve ali pohotnega kraja, ki .es iure vel tabulis funda t ion K sunm non habent administra torem, * kot pravi besedilo, £upne in podružnične cerkve pa imajo en iure upravitelja, namreč župnika Ipriftl. kan. 1132. § II- Ustanova naših ključarjev ne spada pod kan. 1521. S 1, pač pa pod kan. 1183, § t in § 2. Consilium fabricar ecclesiae, ki se v tem kanunu omenja, se pri nas imenuje cerkvcno predstnjniStvo in sestoji iz župnika kot predsednika ter dveh ključarjev za vsako eerkev posebej. Za koliko časa se tak fahriSki Svet imenuje, v kodeksu ni določeno, ker določba o imenovanju Za triletne dobo zanj ne velja, V ljubljanski škofiji se imenujejo ključarji za tri leta s pristavkom, da naj ostanejo nadalje, ne da bi se posebej potrjevali, ako so vestno izvrševali svojo službo (III. sinoda 163}.
Fabrik i svet po kan 1183, g 2 imenuje in odstavlja ordinarij ali njegov delegat. V ljubljanski škofiji imenuje ključarje dekan na župnikov terno predlog ¡III. sinoda 163; II. sinoda 122; § 4 v >■ Anweisung-; ■■ Navodilo-str. 21. Kdo pri nas odstavlja ključarje? Sinndalna določba iz 1, 1924 pravi: «Pred preteklo triletno dobo naj župnik sposobnega ključarja ¡z zasebnih in osebnih razlogov ne odstavi* (sir. 163j. Ta določba ni dobro formulirana; po njej bi namreč župnik odstavlja! ključarje, toda tega sinoda ni nameravala odrediti. "Navodilo- iz I. 1913. je nekoliko bolj jasno. Pravi minusi: Cerkveni ključarji se morejo... odstraniti od župnika le iz tehtnih razlogov, ako jih potrdi dekan, oziroma Ordinariat" (str. 7), Ta potrditev inla konstitutioni ,značaj, kakor sledi iz S 4, odst, 3 -Anweisung .
Cerkveni ključarji se v II üiuodi str. 122 in osi, imenujejo vitricl; v Anweisung* pa 'Kirchcripropste oder Kirchenkümmerer [g 2], Ključarji niso zastopniki ljudstva pri upravi cerkvena imovine, Nesrečno se izraža n Na voditb.» str. 6/7: Ključarji sn zastopniki iupljanov, ki naj po njih vplivajo na porabo cerkvenih dohodkov in premoženja, ki so ga dali cerkvi njihovi Očetje in dajejo tudi oni.« V ti. sinodi str. 122 je ustanova cerkven i ti ključarjev holje utemeljena, čepTav tudi ne popolnoma jasno: "Cum ab ecclesta vitriei permitían [lit, nt numiue paroehianorum partes habesnt in administrando bonís eccUsiarum . . . ■ Kodeks se izraža veliko bolj jasno (prim- kan. 1521, § 23- Pu kan. 1183, § 1 se laiki (in tudi duhovniki) le privzemajo v upravo (cooplantur). nimajo torej verniki pravice, zahtevati ključarje ali jih sami določati.
Člani Fabriškega sveta (pri nas ključarji) morejo po kan, 1184 sodelovati le pri imovinski upravi v ožjem pomenu hesede. V ljubljanski škofiji sodelujejo cerkvefii ključarji pri nekaterih poslili. ki so pu kan, 1184 in 1185 izrecno pridržani župniku, Tako določa red za cerkvene sedeže v II. sinodi str, 163; »S klopmi r»zpola¡>a cerkvena predstojništvo, namreč župnik Sn ključarja«; kan. 1184, n, 4 se v to intiriiki svet nima vtikati, marveč ureja župnik S&nu
O nastavljanju cerkovnika in organista določa II. sinoda 178: Oba iz. bere, postavi in odpusti žiipmlt s ključarjem -i; ti n.ij sestavijo podelilni odlok in naj skrbe, da se v tem odloku natanko razloie dolžnosti, bremena, dohodki, način udpuslilve ali odpovedi. Po kan. 1135 imennje, nadzira in udpu£ča vse cerkvene uslužbence načelno župnik sam "JJtlvis legltimls con-suetudinibus et conventionihus rt Ordinarii auturilate«.
Cerkveni ključarji, ki so prav za prav soupravilelji imovine božjega hrama, ne pa lladiirbinske imovine, imajo v ljubljanski škofiji "pravico in dolžnost, opozoriti upravitelja lia i kode. ki jih premoženje trpi zaradi nje-
287
gospodarski svet po kan. 1520, druga pa je ustanova dekanijskih imovinskih nadzornikov."11
Druga sinoda ju v poglavju de bonis ecclesiasticis eorumque administrationu (.str. 104 do 132) z dodatkom razni obrazci za upravo cerkvenega premoženja' (str. 197—223) izdala precej podrobne določbe 0 Upravi ccrkvene imovine, l.edine drugi sinoda ni orala, ker jc obstajala že zelo natančna Anweisung zur Verwaltung des Kirchen-, Stiftungs- und Pfründe»-Vermögens in der Laibachcr Diözese- iz ), 1860, Druga sinoda pa vendar ni vsebovala zadosti podrobnih določb, »Anweisung«, ki je bila stara že petdeset let, je postain pomanjkljiva zaradi novih določb, zato je 1. 1913 sestavil škof Jeglič novo Navodilo za upravo cerkvenega in nadarbinskega premoženja. (S", str. 80). Ce primerjamo to navodilo s staro »Anweisung-, nioramo reči, da pomeni korak nazaj. Anweisung- je bila sestavljena v obliki modernih zakonov in tiredh; štela je 151 paragrafov in je imela dodane razne vzorce. Jegličevo navodilo pa je sestavljeno v obliki nekakega poljudnega komentarja brez pravniško preciziranih določb. Ako bi bil škof Jeglič sestavil svoje Navodilo1 kot razlago stare »Anweisung-a, ki naj bi se bila prevedla v slovenski jezik in popravila, v kolikor je zastarela, bi bilo --Navodilo« zelo koristno, tako pa je mešalo pravne določbe z vzpodbujanji in poučevanji.
Zadnji odstavek iz oddelka >upravne zadeve- ima naslov »p i -«arna«; je zelo kratek, obsega eno dobro stran |str. 164—166). Sklicuje se zopet na drugo sinodo (str. 132—15S) in pravi, da tretja sinoda > vse (njene) določbe in zahteve potrdi in le nekatere naj zopet naglasi«. Nato kratko opozarja dušne pastirje, naj imajo pisarne v redu in naj pisarniške posle vestno opravljajoi pravilno naj vodijo opravilnik, predpisane knjige, kroniko in arhiv,
Druga sinoda razpravlja o pisarni dosti obširno pod naslovom »de negotiis cancellariae^ ¡str. 132—158) in v dodatku »opazke in obrazci k maticam (str, 224—245). Prinaša določbe o občevanju z uradi, o predpisanih knjigah (matice, status animarum, knjiga o družbah, kronika] in zlasti točne določbe o arhivih. To njeno poglavje je v celoti dobilo novo (ormalno potrjenje na tretji sinodi, kot smo zgoraj omenili,
IV.
16. Ko smo si ogledali vsebino JegliČevih sinod, se ozrimo kratko še na njihov značaj. Kljub pomanjkljivostim, ki smo jih v teh
gove nespTetnosti, na prolipoSlavnost kakega postopka... in zadevo sporočati dekanu ih škofijskemu ordinariatu, ako bi kljub opominu premoženje trpelo (Navodilo str. 910), Navodilo na str. 9 10 praaei nejasno razlaga pravice in dolžnosti ključarjev: daje jim manj pravic, kot jim gredo iz naslova soupravljanja (priin. Od ar, Iz uprave ljubljanske škofije 31—33).
1W „V smislu zakonika določa sinoda oa novo: .. ,bl Za gospodarske zadeve cerkva, cerkvenih posestev itd. se za vsako dekanijo izbere duhovnik. ki naj bi v določenem času obiskal vse župnije v dekanatu in njihove podružnice, pregledoval vse stavbe, meje, ustanovne listine in drugo- 1111. sinoda 161J. Določba je v več pogledih nejasna. Izpeljala se ustanova dekanijskih imovinskih nadzornikov ni.
288
sinodah našli, moramo priznati, da so te sinode s pastoralno instrilk-cijo vred v celoti pomembno delo. Ni je skoro stvari iz pastoralnega življenja in cerkvene uprave, ki je ne bi skuSale Jegličeve sinode rešiti. Jasno nani kažejo te sinode, kako vsestranski opazovalec verskega, nravnega in cerkvenega življenja je bil škof Jeglič,
Omenjene sinode in pastoralna instrukcija niso Jegličeve le v tem pomenil, da so bile izdane za njegovega škofovanja, da jih je on pregledal in jim dal formalno sankcijo, marveč tudi v tem pomenu, da jih je po veliki večini tudi sam sestavil. Stran za stranjo v njih razodeva Jegličev slog. Poljudno razpravljanje, združeno z opominjanjem, ki prehaja pogosto v direkten nagovor, retorična vprašanja, interjekcije, poljudno izražanje, ki se izogiblje strokovnih imen, so znaki Jegličevega sloga, kakor se nam kaže v njegovih vzgojnih spisih pa tudi v sinodah.,S|
Ce Tečemo, da so .Jegtičeve sinode osebno delo pokojnega škofa, ni s tem tudi rečeno, de se škof Jeglič ni o sinodah s kom posvetoval ali da ni dal osnutka prej drugim v pregled. V poročilih o svojih sinodah škof Jeglič sam ponovno naglaša, da je to storil.Ta poročila, ki so natisnjena v izdajah njegovih sinod, razodevajo Jegliča,
Glef zglede v opomhi 42.
V L sinodi XI. pravi: »EJuorum fuit in CongregaLiouibus particula-ribus eicponere Constilutiones Synodales, iusto tempore acceperant rea in Synodo pertrac tandaS, uL singula capita accurate cjiaminarc el deliberare possunt.* Toda na str. VII tudi: » Constitntiones n eeessa rias simu! et in* strne t ione s-. . . composui nec non per diversa capita disposui, Proh dolor, quod impeditus lucrim, quominus eas cnnfcrentiis pastoralihits deliberandas discutiendasque proponereinl Al himen sultem Capitulo meo cathedrali mittere illas potni diiitdie.mdns; iusto quoquc tempore coneessum nihi luit seligere referetiles materianqua traetandam in manus ¡His dar«.i
V uvodu k II. sinodi |sir, XVII—XIX) poudarja škof, da so snov, ki se bo na na tej sinodi obravnavala že poprej pretresale vsaj delno konference dekanov in pastoralne konference.
Nastanek III. sinode popisni« ikof v uvodu takole: »Na sestanku gg. dekanov 1. 1923. so gg. dekani izrazili željo, naj sinodalno Ivurino tako izberem in obravnavam, da nam bo poleg splošnega cerkvenega zakonika tretja sinoda navodilo za vse duhovnopastirsko deloeatlje. Željam Sem ustregel" [str, 3}, kanenih 356—362 gnvori zakonik o sinodah, ki naj se vsako deseto Teto prirejajo, HokoTen luni nnredbam sem že dve leti mislil na tretjo škofijsko sinodo, Pročlo zimo sem sestavil besedilo za vsa navudila in Vi C določbe« fstr. 4], »V smislu kan. 360, § t sem dovršeno gradivo i/TOČil v presojo dvema „odboroma v I.juhljnni [str. 5|. »Vso tvarino je pregledal tudi kanonik in dekan Ivan LavrenčSC, precejSen del kanonik in dekan Janez Rizjnn. Na konferenci dekanov dne 23 aprila 1924 sem vse gradivo porazdelil dekanom, naj ga na duhovniških sestankih obravnavajo. NaroČi! sem. naj mi spis s pridodanimi opazkimi poSljejo vsaj do 20- julija. Ker ie stolni kapiteij Želel, sem svoj rokopis ludi njemu izročil, da ga kanoniki preštudirajo, ter m t ga s svojimi utemeljenimi opazkami do 10. julija vrnejo. Ko 22. julija dokončam kanonično vizitacijo tli birmovanje, bom vse nasvete zbral, uredil in prepisal, ter vse za uspeino delo sinode pripravil- fslr. 5J. Mimogrede bodi omenjeno, da je nato tri in sedemdesetletni škof v poletni vTofini po opravljenem težkem delu kanonične vizilacije od 23. jlillja do 24. avgusta to sam izvršil in nato 25. avgusta začel tretjo iinodo.
Po informacijah iz bližnje Jegličeve okolice ie bil ikof Jeglič na svoje končno besedilo sinode Zelo tlaVezan- Ni gft pusti! spreminjati, ie korekture je pri tretji sinodi vse sam opravil.
289
kakrien je v resnici bil. Moi lirez vsake zvijače, preprost in odkritosrčen kot olTok, V njih razlaga svoje načrte in delo, se pohvali, če mu je kaj uspelo, a se tudi obtožuje, če česa ni mogel izpeljati.11?1'
To dejstvo seveda, da je škol Jeglič pri svojih sinodah skoraj vse delo sam opravil, da je sam sliliziral besedilo, čeprav je osnutek potem drugim pokazal, sinodam nikakor ni moglo biti v korist. Več ljudi pač več ve in več oči več vidi.
Že zgoraj smo omenili, da škof Jeglič ni dosli razlikoval med svojimi privatnimi spisi in med sinodami. V sinodah in Pastoralni instrukciji se pogosto sklicuje na svoje spise, jih nekako formalno potrjuje in naroča njih rabo; pa tudi slog, kakor rečeno, je v obeh vrstah spisov eden ter isti. Priznati pa je treba, da se opaža v tej stvari med Jegličevimi sinodami razlika. Najholj zaseben značaj, da tako rečem, kaže prva sinoda, Poleg pravnih virov in papeikih aktov navaja ta sinoda celo vrsto avtorjev,'1" druga sinoda in pastoralna iiistrukcija jih navajata /,e manj;'" ,<1" tretja sinoda pa nič ne citira
15,1 lj Razlog, d il je škuf Jeglič javno razkladal svoje načrte in opisoval, kako sc je posvetoval s tern in onim, je v njegovem značaju. Poleg lega pa je nedvomno vplivalo tudi dejstvo, da so mu že v prvih letih školuvanpa v Ljuhljani očitali, da preveč avtokratično postopa. Sam je govoril o tem v pozdravnem nagovoru (allocutio Salutatoria), s katerim je začel prvo sinodo, takole: "Quidam e Sacerdutibus nuper mihi seripsit, me verilatem audire nolle et quod permultae res dioccesnnae melius procédèrent, si ego hot detectu noo laborârenu [itr. XVII]. Nalo je nadaljeval: ^Non recordor qnidem, me quempiam e sacerdotihus, qui ore vel scripto de meis actionibus et omission thus indicium mihi niimts lovorabile tulit, repulisse vel propterea male vel iniuste tractasse, as t forsilan nihilominus talis inter vos persuasio viget, Rogu, sntagite, ut quo citius pessimam liane persuasionem d ep on a tis ,,, Ergo dicanl omnes aperte ac sincere, si in bonuin dioecusis commune nc-cessario quid emendandum putent (str. XVIlj, Isti poziv k odkritemu kriti* ziranju se ponavlja v naslednjih sinodah.
lM Omenjajo se lile spisi: Thomassinus, Vêtus et novn ccclcsiae disciplina; Manaçorda, Specimen juris et disciplinae ccclesiasticae; Acta et statuta synodi Prcmisliennis a. 1002; Actiones et constitutione* syno-di Lavantinae a. 1900; Gesla et statuta Synodi dioccesis Lavanlinae a. 1896; Synodus Hri*inonsis 1900; Acta et decrela Concilii plennrii America« latinau a. 1899; Instructio Eysteltennis; Benedikt XIV, De Synodo dioecesana; Schiich. Pastoralthcologie; W e r n z , lus decretalium; Meyer, Institutiones iuris naturalis; Stückl, Lehrbuch der Philosophie; Lucidi, De visitation*; liminum; Me Ichers, De canonisa visitatione; S, Alphonsus. Homo Rpor-tolicus; Scaramelli, Geistlicher Führerl Bürger. Die christliche Vollknmrniviheii; Nolditi, Summa theologize muralis; K r e t< , Socializem; Tischer, Handbuch; Kai an, Fočetek proti-alkoholnega gibanja na Slovenskem: Koledar tiskovnega društva 1901, 1903.
Appendix citira te-le teološke pisatelje: Sv. Toniaia, Suareza, Jungnianna, Pcscha, Gutberleta, Hermanns, Hondheima.
m Druga sinoda navaja te-le avtorje: h'lis, Umetnost v bogočastni službi; Alz, Die christliche Kunst; Wtrni, Jus decrctalium; Auer, Alte Ziele; An tone Iii, Medicina pastoTfllis; P o t, Duhov&ki poslovnik; S e i d I, Matrikenführung.
Instructio navaja te le spise: Jeglič, Staršem: Mladeničem. Ženinom in nevestam; Važen pouk materam. S pisni skrben dušni pastir; Nol-dis, Summa tnl, m oralis; Tomaž, Summa; Nix, Cuiltis S s. Cordis Jesu; Egger,Der christliche Vater; Die chri*lliehc Mutter: Slov.-hrv. katoliški shod 1913; LI i e n i £ n i k . Sociologija: Syncdus Vegliensis II.
BofoiEovni Vcilnik
20
290
pod črto, pač pa se v tekstu sklicuje na sklepe katoliškega škoda iz i. 1923, na Zabretovo knjigo »Orlovstvo' in Ušenlčnikovo Pastoralno bogoslovje.
Jcgličeve sinode niso v prvi vrsti pravne zbirke in lake tudi nočejo biti, marveč hočejo dajati vsestranska praktična navodila in pouk za dušne pastirje. Se največ sličnosti imajo z učbeniki pa.storal-nega bogoslovja; dopolniti skušajo pastoralno bogoslovje, kot je izrccno povedano v uvodu druge sinode,"11 Ta njihov značaj je v precejšnjo škodo pravni preciznosti, kakor smo pri pregledu določb večkrat omenili.
Jegličeve sinode so na široko popisovale dejansko stanje v škofiji v verskem, nravnem in cerkvenem pogledu, kakor ga je opaz.il škof Jeglič na svojih kanoničnih vizitacijah. Zato nudijo precej gradiva vsakomur, kdor bi hotel to stanje proučevati.
»Synodus Labacensis sccunda continual opus, quod a Synodn prima finno 1903 celebrata ineeplun: ust, QuapropteT constitution's et jn-slrUdtlonea de illis parlibus curat? pastoralis porrigiL, quae aut statutis diocccsanis uondum urditlaUc sunt, aut quae in theologia pastorali tam praecise et accurate, prout indigentiae dioecesis nostra* postulare videntur, pcrtraetnri minime possunt« (str. 1].
29!
Dostavek „Filioque" na cerkvenem zboru v Bariju (1098).
(Quaestio de »Filiotjue«, symbolo inserlo, in concilio Barensi {1098]
dispuUta.)
Dr. p. Tomaž Kurent. S. O. Cist., Stična.
Disserlationis tonspeelus. - 1. Definitio concilii Florentini circa lioque«, symbolo Nieacno-Constointitiopoltlnfio inserto, sentenliae s. Anselmi. archiepiscopi Cantunriensis, in traetali: De processione Spiritus Saneti eontm Graceos enuntiniae, eorrespondent eique tanqnam fonti gentiino et principali, teste Joanne n Turrccremala, inuititur. 2. Quodnam ffierit munus, a s. Ans« Im o in concilio Baranal exercitum, illustratur, — 3. Quem-nani obtineat locum disputatjo de iFilioque», symbolo apposilu, in traetatu s Anselmi, ostcndilur. -1. S. Ansclmi doctrina circa additionem articuli ■ Fiüoque in üymbulo explicatur. 5. Tandein, litrum in concilio Rarensi apposilio articuli »Fihoqu« in symbolo a Romano ponlifice approbata sit, iftquititur.
1. — Vesoljni cerkveni zbor v Florenci je v buli Laetenlur coelb , s katero je dne 6. julija H39 razglasil cerkveno zedinjenje z Grki, med drugim slovesno glasil za versko resnico tudi stavek, da se je razlaga v besedah »Filioque« dostavila veroizpovedi v pojasnilo resnice ter zaradi nujne tedanje potrebe dopustno in pametno.1 Definirani stavek jr naperjen proti trditvi Grkov, da rimska cerkev ne bi smela dostavljali symbolu fidei izraza »Filioqae« niti tedaj ne, če bi bilo to verska resnica, da izhaja sv. Duh tudi iz Sina.s V dogemsko-zgodovinskem pogledu je za umevanje te definicije dosti važno dejstvo, da se njeno besedilo točno ujema z izvajanji sv. Anzelma, nadškofa v Canterburyju [t 1109). v spisu Processi one Spiritus Sancti contra Graecos <■, Pojasnilo za to skladje nam daje v svojem delcu o buli zedinjenja z Grki znameniti domtnikauec Juan Torqnemada (de XuTrecremata, t 1468), papeški teolog na koncilu v Baselu, Ferrari in Florenci.4 Juan Tor-quemada je v tem delcu, kjer komentira tudi našo zgoraj navedeno definicijo, izpisal zadevna mesta iz omenjenega traktata sv. Anzeima ter izrecno pravi, da so le-ta bila pravi in glavni vir za formulacijo definicije.
1 Latinsko besedilni Dilfintmus insuper. eiplieationem verborum it IO rum .Filiocjue" veritatis dvclarundae gralia, et ittmtinente tunc necessitate, ličilu «C r^tionabiliter symbolo fui&sc apposilam. Grško besedilo: »*K-t[	rijv -J-I\ f^iiaTfriv ;"Ztivoiv ftviitT-iJiv, "v,v v.ft! š* v/i 1'<Sj% vefptv
tv,v dtMjikmv «Kfnviai^vHi,	-t ii-3 4fluui|iivij; ikiutti; -.s v.i.\ siiliftui
iv	itp6irs!HjVaL< M a ti s i . Sacrorum condliurum nova et amplis-
siina collectio, Tomus 31 A. col. 1G31/32.
1 Ta definicija je lep primer definicije d ogni a lične ga dejstva.
1 MSI. 158, 317 A—31» A
4 Super decreto Unionis Graecorurn. in saerosaneto oecumenico Con-ciliu Florcnliae celebrato, ab Eugcnio Papa IV. prnmulgato (Venetiia 1561).
20-
292
2, Da se bolje pojasni pomembnost zadevnih izvajanj sv. An-zelma, jih poskusimo najprvo postaviti v njih zgodovinski okvir."
Zgodovinski viri nam poročajo, da je papež Urban II. na sinodi za cerkveno zedinjenje, ki se je vršila I. 1098. v njegovi navzočnosti v Bariju v Apuliji. poveri! sv, Anzelmu nalogo brauilclja katoliškega nauka nasproti Grkom. Sv. Anzelm je nalogo izvršil. Poglejmo, kako!
Akti sinode v Bariju se nam niso ohranili. Točne jSc podatke o njenem poteku pa sla nam sporočila očividec ter Anzelmov prijatelj in svetovalec kronist E a d m e r , O. S. H. [t 1124], ki je spremljal Anzelma na cerkvenem zboru, v svoji kroniki,11 in edun najodličnej.ših angleikih zgodovinarjev Viljem iz M a I m e s b u r y j a . 0. S. B. (t po dec. 1142), ki je rabil poleg Eadmer ja tudi še druge vire, v svojem zgodovinskem delu o angleških školih,'
Oba pisatelja nam jasno zatrjujeta, da je sv. Anzelm misli in dokaze svojega govora, ki ga je imel na cerkvenem zboru V Bariju, pozneje razvil v svojem spisu »De processione Spiritus Sancti, . Viljem iz Malmesburyja kratko in malo pravi, da je sv. Anzelm izvajanja onega govora pozneje sijajno obdelal v knjigi o izhajanju svetega Duha." Eadmer pa navaja dejstvo, da je sv. Anzelm sam pozneje skrbneje in natančneje razpravljal O istih vprašanjih kakor na cerkvenem zboru v Bariju, kot razlog, da njemu ni treba podrobneje pisati o njih."
In res nam tako Eadmer kakor Viljem iz Malmesburyja poročata le o vnnnjem poteku razpravljanja na cerkvenem zboru.
Papež Urban H, je na slovesnem zborovanju v kripti tedaj še nedovršene bazilike nad grobom sv. Nikolaja najprvo sam zgovorno ni bistroumno mnogo razpravljal o nauku katoliške vere. Toda Grki so začeli ugovarjati in s svoje strani z evangeljskimi izreki dokazovali, da izhaja sveti Duh samo iz Očeta Papež je zavračal to zmoto s številnimi dokazi, med katerimi je navajal tudi nekatere, ki jih je bil povzel iz Anzelmovega pisma o učlovečenju Besede, kar je k jasnosti in tehtnosti njegovih izvajanj nemalo pripomoglo. Toda Grki so stavili zopet nukateru nove ugovore in zahtevali, da se jim podani nasprotni razlogi obširneje obra/ložc. Tedaj je papež po kralkum premolku pozval k besedi angleškega nadškofa Azelma, naj nn
1 prim. J. Bain vel, Anselme de Cartlorbčry (Saint), v Dictionnaire du lliéologie catholique T, 2. zlasti col. 1332; Hcfele-Leclercq. Hi-
stoire des conciles d'après Us documents originaux V, 1 (Paris 1912) 458
do 459; Bernard Leib, Rome, Kiev et Hyzance à la fin du XI1' «iécle
[Paris 1924) 287 - 297; P. Richard. Anselme de Cantorbéry 11033 11091,
v Dictionnaire d'histoire et de géographie ecclésiastiques III, col. 472.
" llistoriu nuvoruni in Angliu, liber II. MSL 159, 4M 13.
7 De geslis pontificuni Anglontm, M$L 179, 1492.93, Celotne delo je bilu dovršeno že I, 1125.
" -Sensuf ïl tins serfnunis procedente temporç luculenter digessit in libro de processione Spirîlirs Sancli facto.« MSL 179, 1493 C
* -Sed quibus hoc a remuent i s. qui bus rationibus, quibus divinae serip-turae auctorîtaiibus et c remplis egerit, scribe re cupertedamu, en quod i psom et Anselmns postmodum inde diligeiilius atque lubltlius tractai», cgrcgitiiu upus conseriptit) idque per multa terrarum Iota. ubf ciusdeul errorii fama pervenit, ab amicis suis rogatus direxit.- MSL 159, -115 A
293
odgovarja na ugovore Grke v in mu pomaga hraniti skupno mater
cerkev.1*
Sv, Anzelm je poverjeno mu nalogo na cerkvenem zboru sijajno rešil- vsestransko je pojasnil predložena vprašanja, tako da SO utihnili vsi ugovori. Južnjaški Latinci sc z glasnimi klici dajali duška svojemu veselju, Grkom pa je bilo Žal, da so se s svojimi ugovori tako osmešili."
Cerkveni zbor je s papežem na čelu nauk sv, Anzelm a o zadevnih vprašanjih slovesno odobril, in tistim, ki bi ga ne marali sprejeti, celo zagrozil Z izobčenjem.1- Tak je bil v nan ji potek raz-
11 Endintrus, d. c.: vin ipso vero concilio, dum plurima de fule catholic a suminus pontile» facunda rations ratioiiabilique facundia dis-scruinsut, mota rsl quavdain quaestio ex parte GraccOruol, evangélica aticlo-ri to te probare volentimn, Spíritum Sanctum processioncm non habere nisi tantum a Patre, Huic errori turn multis arjjumenlis, lum plurimis rationibus papa enntraire nisus, inter alia qniddam de epístola sihi olim Jib Anselmo de incarnation? Vcrbi edita el directa exempli gratia intulit, quod suae disputation! non paruni olaritatis ac firrrtilatis a t tuli t, Vernm cum nonnulla úhjicerentur el redditae rallones, queoiadmodum instabilibus BIOS Ctt, dis-quisitae cnuclea tills cxponi peterentur, imperatum silenLium primus ipse pontile! rupit, alia Voce dicens: .Pater et magister Anselme. Anglorum archiepiscope, ubi es? Sedcbat enim idem pater in ordine cacleromm inter primus concilii paires el ego (sc. EaduiL-rusJ ad pede>, eius. Ubi ergo se requiri audivit, surrexit continuo el respondil: .Domine pater, quid praecipis? Ecce me.' At ille: ,Quid, quaeso, facis? Cur in aliorum silentio degis? Veni, veni. obsecro, ascende usque ad nns et pro malre Lua et nostra adjuva nos. cui suam integritatem vides Graecos islos conari adiaiere et nos in idípsum nefas, si facultas eis Iribultur. praucipil«rel Succurre igilur, quasi vere pro hoc a Deo missus hue!" MSL 159. 414 B-D, — Willelmus
M a 1 m e s b u r i e n s i 5 , o. C., podčrtava posebej Anzelruuvo skromnost: »Omnibus ergo euum locum ex antique v indicant i bus, Anselmos humilitate summus, quo poterat, assedit. hxcider.it animo summi pontificis ingrucnte tumulln, ut ei locum delegaret. Svd errors, admonitus e^t quaentionis necessitate. a Cratdi proposita ... Anselmi records tus, exclamat ,, ¡* MSL 179. \ífl2 D—1493 A,
11 Eadmerus, o. c.: »SuTrexil ergo (sc, Amelmui) et coram uni-versis m edito stans sic de negotiu, recente c<ir el linguam eitis Špiritu Sánelo, tractavil, di Meruit, absolvit, ut in ipso convenio nemo cxsistcret, qui non inde sibi salisfaclum consent iret. MSI. 159, 415 A. — Willelmus Malmetburiensis, o. c,: »Sed sequent! die, solilo malurius coclu coacto, piomotus in editum. ila perlractavit quaeKtionis latera, ita penetravit ul enubilavit intima, ut Lalini clamare teslarentur gaudium. Graeci de se pracberi dolerent ridiculum; nullus porro inops et iuants
scienliae discederet,* MSL 179, 1493 BC.
l: Efldnemt, o, c,: «Ergo, ubi finem dicendi fecit, intended in cum summuS pontifeX ait: .Benedictuin sit cor et svnsuS tuus, et os et senma oris tui sit benedictus.' Uinc in laude viri demoratu m est et fides cius nlque prudentia divúlgala ac magnifícala nee non eorutn perfidia, si qui forent, qui ea, quae de proposila quaestione docuit. suscipere el credere nollent. exprnhrata ac perpetuo anattiemale percussa atque proslrata.« MSL 159, 415 B. — WillelmuR Malmesburivnsis. o. c,: »Tunc vero, uhi verhum absolvit, omncs in eum oculos ct ora conversi. hie laudare fideni, ille scientiam. umnes eloquentiatn. Sedalo fragore, que ul lauS suscitaverat, intendens in eum summus pontiles ail: .Renedictum sit cor t trti m et epiritus tuus. el os et Sermo oris tui benedictun." Nec mora, cum consensu omnium roboratus in aliler senlientes fulmen excommunicatinnis intorsisset. ventilan de rege Anglorum sermo coepit.« MSL 179, 1-193 C,
294
pruvljanja o celotnem vprašanju izhajanja svetega Duha, ki se ic kot glavna, točka pretresalo na cerkvenem zboru,
3. Preden si točneje ogledamo vprašanje o dostavku »Filioque-v simbolu samo, je treba še kratko označiti, kakšna je bila zveza Lega vprašanja s celotnim vprašanjem o izhajanju svetega Duha v razpravljanju na cerkvencm zboru v Bariju. To zvezo moremo razbrati te na ta način, da preiščemo, kakšno mesto zavzema poglavje o dostavku »Filioque« v spisu sv. Anzelma »De processione Spiritus Sancti contra Graeeos«, ki je za to vprašanje tudi edini vir.
Namen, kateremu je posvetil sv. Anzelm svoj spis o izhajanju svetega Duha, je bil, pripeljati Grke k veri, ki bi jim bila skupna z Latinci: da sveti Duh izhaja tudi iz Sina, Ta namen skuša sv. Anzehn s pomočjo svetega Duha doseči na ta način, da Grke, ki ne priznavajo latinskih cerkvenih očetov in učenikov, pač pa obenem z Latinci spoštujejo Sv. evangelij in v vseh drugih členih sv. vere 0 Iroedinem Bogu priznavajo isti nauk. po tem, kar nedvomno izpovedajo, z umskimi razlogi dovede do priznanja tega, česar ne priznavajo. Zato se sklicuje sv, Anzelm v tem spisu na vero Grkov samih in rabi kot izvestne razloge v dokaz za ono, česar ne verujejo, le tiste točke verskega nauka, ki jih verujejo.!:l
Po tej metodi obravnava sv. Anzelm najprvo nauk latinske cerkve o izhajanju svetega Duha iz Očeta in Sina. Ta razprava je glavna vsebina celotnega spisa in obsega poglavja 1.—21. (ali 1,—20. po drugih rokopisih),1*
Za tem vprašanjem razpravlja sv. Anzelm o dostavku >Filioque-v simbolu, ki je predmet 22. (ali po drugih rokopisih 21.) poglavja.'1 V naslednjih poglavjih, t. j. od 23. (ali 22, po drugih rokopisih) do 29., ki je poslednje,10 pa podaja sv. Anzelm zaključni posnetek in pregled svojih izvajanj, na kAr končuje z značilnimi besedami: »Tole sem napisal o izhajanju svelega Duha za Latince proti Grkom , , . Karkoli sem dejal takega, kar bi bilo treba sprejeti, naj se ne pripisuje meni, marveč Duhu resnice. Ce sem pa morda kaj spravil na dan. kar bi bilo treba kaj popravili, to naj se všteje meni. ne pa mišljenju latinske cerkve.«17
" Prologusi »Negatur a Graecis, quod Spiritus Sancton de FiHo procedat. Bleut nos Laiini coithlumiir. Nec reeipiunt d«t lores nuslrns Latinos, quo? in hoc sequimur Qui qitoniam evangclia nobiscum vencratiLur et in .'litis de trino et ttno Den credunl hoc ipsum per omnia (¡uod Oos, qui de eadem re certi cutniu; spern per auxitiiim ejusdem Spiritus aaneli, quia, si cnalunt sotidae veritali acquiescefe quam pro iuani victoria contendere, per hoc. quod absque ambigtiitate confitentur, ad hoc. quod non reeipiunt. t a ti ona hi lit er dnei possunt . . Graecorum tide alque his, quae credunt indubitanter el coniitentur. pro certissimis argument is nd probandum, quod non credunt, utar.» MSL ¡S3. 285 Ali MSL 138, 28S B—317 A « MSL 158, 317 A—318 A. * MSL 158, 316 A—-326 A,
17 "llaec de procesi ione Spiritus Sancti ntiis cogenlibus. non de inc, sed de eodctrt Spirilu Sancto conlidcns, pro Latinic conlra Graccos icri" here . . praesumpsi. . , Quidqtlid ergo dilti, quod sitscipiendum sil. non
295
4. V poglavju o dostavku »Filiomie« odgovarja sv, Anzelm na Stari očitek Grkov, zakaj so ¡.alinei v simbolu, ki se ga tudi Grki dríé, vstavili dodatek, da sveti Duh izhaja tudi iz Sina." Grki stavijo dve vprašanji:
1, Zakaj se je vstavil v simbolu dodatek ->Filioque«? 2. Zakaj se ni ta dodatek vstavil z vednostjo in pristankom grške cerkve?"
Na prvo vprašanje odgovarja sv. Anzelm, da se je vstavil v simbolu dodatek »Filioque«, ker je bilo to potrebno zaradi ljudi, kateri po svoji slabi pameti niso mogli razumeti, da je v tem, kar veruje vesoljna cerkev, že obseženo in da iz tega sledi, da izhaja sveti Duh tudi iz Sina. da ne bi morda o tem dvomili.™ Dokaz, kako je bilo bo potrebno, vidi sv. Anzelm v dejstvu, da nekateri tajé ta nauk vprav zategadelj, ker ni bil izražen v simbolu.1"
Ko je sv. Anzelm tako pokazal pravovemost in potrebnost do-stavka Filoque- v simbolu, dokazuje dalje, da tudi ni bilo nobenega razloga, zakaj bi latinska cerkev tega, kar je spoznala za versko resnico in za potrebno, ne bila (udi jasno in pogumno izrazila." V ta namen navaja sv, Anzelm dejstvo, da ni vse, kar je treba verovati,
mihi «ttribuatur, sed Spiritui veritatis. Si autem aiiquid proluli, quod aliquotem» corrigendum sit. mihi impiitetur, non sensui Latinitatis [ecclesiae Lalinae).. MSL 158, 326 A.
18 Prit», izmed Številnih primerov v istem stoletju; Opuseuhim contra Kraneos, 1, cd J Hergen rother, Mri numen ta grueca ad Photium e i usque historian! partium tU IRatisbonae 18693 63; Panoplia Mihaela Kc-rutarija, c. 6- S, 5, ed. A. M i c h e l . Humbert und Kerullarios. Quellen und Studien zum Schisma des XI. Jahrhunderts. Zweiter Teil (Paderborn 19301 213—219; pismo kievskeßa metropolita Ivana Ii. pmtipapežu Klementu ('ItDCcvw) jujipoitoXÍTW'Plosau j iri^Tnii; KJ-TJUVT« -%—i'j Ttji ed. A. P a v t o v . Otryvki greíeskago teksta k.monifeskih otvétov russkago mitropolita loannu II. Prilozenie k 22. Lomu Zapisok imp. akademii nauk rt. 5 (Sankt-Petcrburg 1373) 169, traktat bulgarskega nadikota Teofilakta (s sedežem v Ohridu) ^Dc iis, quorum Latini incusantur (ok- 1. 1090.j, MSG 126, 225. 242. — Iz ohiirnega slovstva o tem predmetu glej n. pr. A, Palmier i, Filioque, v Dictionnaire (le tiléologie catholique V. 2, col. 2319 do 2331; M- Jugie, Theologiu dogmática ch ris t ¡a no rum Orientaüum ab ceclesia catholica dissidentiurn, Tomus 1 (P;,risiis 1926] 2S6 311; idem, De processi o ne Spiritus Sancti cx fontibus Revelaltonic et secundum Orientales dissidentes, v Luterazium H 3—4 |1936) 316/18.
" >Ad hoc autem, qtiod nos reprehendunl in symbolo illo, quod pa-riter nos et illi suscipimus et tenemus, íuldidisse Spiritum Sanctum a Filio procederé, et quaemnt, cur hue [aclum sit et qua» hoc prius eorutn (sc Graecoruml ecclesiae monslratum non est. ul communiter Consideraretur et communi consensu adderetur, quod addenJiim erat, ad hoc. inquam. responsum sutlieiens habemtis. ■ MST, I5B, 317 AB.
w Nam si quaerilur, cur factum sit, dieimus, quia necesse erat propter quosdam minus intelligentes, qui non animadvertebant, in illis, quae universa credit ecclesia. Conlineri et ci hit sequi. Spiritum Sanctum de Filio procedere, ne forte hoc duhilarcnt MSL 158. 317 ß,
M Quod quam neeessarium iuerit, per illas, qui hoc (sc. doclrinam de proces«ionp Spiritus Sancti a Filio) negant, quia in illo symbolo p osi tum nun est. tognoscimuB.- MSL 1S8, 317 B, infra.
»Quoniam ig ¡tur et necessity cogebat et nulla ratio prohibebat et vera fides hoc adinillebatr fiducialiler asseruil l.atinitas, quod credcndiim «t confitendum esse cognosccbal.. MSL 158, 317 B, inEra,
296
izraženo v simbolu (misli na nikejsko-carigrajsko veroizpoved); da tudi listi, ki so veroizpoved sestavljali, niso nameravali obseči vsega katoliškega nauka, tako da bi samo tn morali vero\rati in izpovedati, kar je v njej povedano, in nič drugega. Tako n. pr. ni v nikejsko-carigrajskem simbolu nikjer rečeno, da je Gospod šel v predpekel, kar vendar verujejo tudi Grki enako kakor Latinci."
Nato odgovarja sv. Anzelm na giavni ugovor Grkov zoper dostavek "Filioque v simbolu: »Symbnlum je bil proglašen s takšno avktoriteto, da se na noben način ne sme spreminjati ali kvariti,» takole; »Ne smatramo, da se kaj Spreminja ali kvari, kjer ne dodajamo nič takega, kar bi nasprotovalo temu. kar je bilo prej rečeno.«1" Nobene okvare simbola ni, če nauk. ki je v dostavku izražen, ne nasprotuje ostalim njegovim členom.
Če nasprotniki Anzelmovi s svojim ugovorom, da je dostavek "■Filoque skvaril veroizpoved, le Se tiščijo naprej, jim sv. Anzelm odgovarja, da Latinci simbola nikakor niso skvarili, marveč so, če že hočete, izdali nov syinbolum. Potemtakem razlikuje SV. Anzelm dvojen s y m b o 1 u m pri Latinoib svoje dobe. Prvega, ki je do-slovno preveden v. grškega besedila, Latinei čuvajo nespremenjenega; drugi symbolum pa, ki ima dostavek Filioque..p se za pouk ljudstva češče rabi."
Na d r u g o vprašanje, zakaj se dostavek »Filioque" ni vstavil v svmholum s pristankom grške cerkve, navaja sv. Anzelm v odgovor dva razloga. Prvi razlog je bila okolnost, da je bilo Latin-cem pretežko zbrati grške škofe na posvetovanje o le j z.adevi, Drugi razlog pa je bil, ker to tudi ni bilo potrebno.1'
Drugi razlog pojasnjuje in podkrepljuje sv, Anzelm tudi podrobneje: Vsaka cerkev, četudi se razteza le na ozemlju ene vladavine, si more v mejah prave vere — »secundum reetam fidenv; — določiti, kar naj se s pridom bere ali poje pred zbranim ljudstvom. Se posebej
7:1 Scimus enim, quod non omnia, quae credere et confileri debemus, ibs dicta &unt; nec illi, qui symbolum illud dictavere, volnerunt lidem ehri-stianam esse eontcntani, un lan tu mm odo credere et confiteri. quae ubi (f) pesuemnt, Ul enim alta taceam, non ¡bi dicituT Duminus ad internum descendisse, quod tamen pariler et nos ul Gr&cçi crcdimus « M5L 1Ô9, 317 BC.
14 »Si au lem dictirt. tmllo modo debuisse corrumpl symbolum, tanta aucturitale taxfltum, nos non iudicamus esse corruplionem, nbj nihil nd-dimuB, quod his, quae ibi dicta sunt, adyënctur.« MSI, 158, 317 C.
™ -Ht quamvis defenders po&semus, banc adjectlonem non esse cor-ruptiuniitn. si qtiis tamen hoc contention voluerit asserere, respond em us, nos illlld non cornipisse, sed nliud novum edidisse: (ln} illud enim, secundum proprielatem Graeci dictaniinis translation, cum illis integrum servamus el veneramur; 12"] istud au t em, quo frequeniius in populi audientia utimur, Latino «lore dictatum cum additamento supradietn edidimus..: MSI. 158. 317 CD. - Sv. Anzelm je dovršil traktat o izhajanju a ve tega lîuha gotovo Se 1.1101. Cf. Dictionnaire de tliénlogie catholique I. 2, col. 1332.
10 » Respond emu S. (1") quia cl niniis erat difficile Litini J eorufn (sc. Graecorum) episcopos ad consulcnduni de hac rc colligere, (2") nue erat necesse. unde non dubilant hoc in quacstionem adducere.« MSI. 158, 313 À.
297
— a fortiori — pa je bilo Latincem dovoljeno slano vitno izpovedati to, v Čemer vsi narodi in države, ki rabijo latinski jezik v svojem pismenstvu, enako soglašajo.-'
Načelo, ki ga navaja SV. Anzelm v dokaz dopustnosti dostavka •Filioque ■ v simbolu, da sme vsaka partlkularna cerkev zase v mejah prave vere določiti, kaj naj se bere ali poje pri bogoslužju v korist zbranemu ljudstvu. je velikega pomena za pravilno umevanje zgodovinske usode dostavka »Filioque na Zapadu. Po tem načelu se rie zahteva za tak doslavek, ki naj bi se. rabil samo v kakšni partikularui cerkvi, niti pristanek ali soglasje vesnljnu cerkve, niti izrecno dovoljenje rimskega papeža. Dostavek p Filioque v simbolu pa se je rabil samo v latinski cerkvi. Zato zanj ni bilo potrebno niti soglasje Grkov niti izrečno dovoljenje rimskega papeža, Tako se tudi pojasni vpraSanje, zakaj sv. Anz.elm ne daje točnejšega pojasnila, kdaj je rimski papež poLrdil bogoslužno raho dostavka -FilioqueTaka potrditev po mnenju sv. Anzelma na osnovi omenjenega načela ni biia potrebna.
5. Ob sklepu si zastavimo še vprašanje, ali je morda papež na cerkvenem zboru v Bariju odobril dostavek »Filioque v simbola.
Pri odgovoru na to vprašanje je treba razlikovati dvojnn odobritev: 1. odobritev, ki se zahteva za dopustnost dejanja sploh, 2, odobritev, ki le z novo avktoritcto podkrepi že itak dopustno dejanje. Če gre pri našem vpraianju za odobritev v prvem pomenu besede, je vsaj zelo verjetno, če Že ne izveslno, da je papežu Urbanu II. na cerkvenem zboru v Bariju ni bilo treba dati. Po načelu, ki ga navaja sv, Anzelm, glavni zagovornik katoliškega nauka na cerkvenem zboru v Bariju, se taka odobritev za rabo dostavka ^Filioquei V simbolu latinske cerkve ni smatrala za potrebno. V nasprotnem primeru bi bilo te2ko umeti, da tak dokument ni zapustil za seboj nobenega sledu. Če pa gre za odobritev v drugem pomenu, se zdi skoraj izvestno, da je bila le-ta na cerkvenem zboru v Bariju podana- Ta trditev sloni na zelo verjetni domnevi, da je sv, Anzelm na cerkvenem zboru v Bariju izrečno razpravljal tudi o dostavku ■Filioque« v simbolu in zavračal tovrstne ugovore, ki so bili v grški cerkvi v tisti dobi v prvi vrsti na dnevnem redu. Popolne izvestnosti pa glede tega vprašanja nimamo, ker so se akti sinode v Bariju izgubiti.
t7 «Quae est enim ecclesia, quae vel per amplitudmcm unius regni dilalatur, em noil liceat aliquid secundum reclam fidem eonslitucre, quod In eonvMttl populi utiliter legatur aut cantetur? Qua rito er£o magis licuit Latinis hoc constanter proferre, in quo omncs gentes cl omnia regna, quae Latiuis utuntur Htteris, pariter cunccrdanl. MSL 158, 3lS A,
298
Praktični del
PREFACIJIi: V KARMELICANSKEM PROPRIJU.
Rimski misal ima sedaj 15 različnih prefacij in sicer; božično, postno, velikonočno, prefacijo o Razglašcnju Gospodovem. sv. križa, za vnebohod, o presv. Jezusovem Srcu fod leta 1929), o našem Gospodu Jezusu Kristusu ICralju (od leta 1925), o sv, Duhu, o sv, Trojici, o blaženi Devici Manji, o sv, Jožefu (od leta 1919), o apostolih, za verne mrtve (od leta 1919) in za vse druge mase, pri katerih se ne moli kaka druga prefacija, tako imenovana splošna prcfacija (praefatio communis). iz tega vidimo, da so bile v zadnjih 20 letih uvedene kar štiri nove prefacije,
V	prvi polovici srednjega veka je bilo Število prefacij mnogo večje- V zakramentnrju Leona Velikega ima prav za prav vsaka maša svojo prefacijo; skupno jih je bilo 267, V 12. stoletju se je njih Število ustalilo, in od tedaj pa do zadnjega Časa je bilo njih Število 11. V zadnjih dvajsetih letih pa so spel začeli uvajali nove, lako za vesoljno Cerkev kakor tudi za posamezne redove. Po sodbi odličnega poznavatclja liturgije, milanskega kardinala II d, Schu-s ter a, znači to, da je iz starih misalov odpadlo mnogo prefacij za nedelje in praznike, obubožan je rimskega m ¡sala in izgubo v molitvenem življenju katoliške cerkve. Kardinal izraža upanje, da bodo pri prihodnji reformi rimskega misala spet prišle do časti in veljave stare prefacije.1
Tudi starejši liturgični pisatelji, n. pr_ Dom Gučranger, hvalijo leppto starih prefacij in izražajo upanje, da se bodo polagoma spel vpeljale za splošno uporabo, Posebno bi bilo želeti, da bi imeli svoje prefacije: adventna in predpostna doba, veliki četrtek, praznik sv. Kešnjega Telesa, zlasti tudi praznik vseh svetnikov. Verjetno je. da bo do tega tudi prišlo,
V	F r a n c l j i je precej škofij, kjer so se stare prefacije ohranile še iz karolinške dobe. Prvotno so bile v Škofijskih misalih, kasneje pa so jih z dovoljenjem kongregacije za sv. obrede dejali v škofijski proprij. fti so prefacijc za advent, veliki četrtek, za pravnik sv. Rešnjega Telesa, za posvečenje cerkve, za praznik vseh svetnikov, za praznik cerkvenega patrona, za praznik svetnikov, ki so v listih krajih oznanjali evangelij in praznik Janeza Krititelja,
Pa tudi posamezni r e d o v i imajo za svoje ustanovitelje in nekatere druge redovne svetnike posebne prefacije; po večini so jih dobili šele v zadnjih desetletjih. Tako poznamo prefacijo o sv, Benediktu, Avguštinu, Norberlu, Frančišku Asiikem, Dominiku in Frančišku Šaleškem.3
1 II d. Kardinal Schuster, Liber sftcrflmentornm Ohorietzt V PR Biiuerpfdd O,S. R. Vf (Regensburg 1930) I«.
1 Prim. fr. U i e n i 6 n i k , Liturgik« [Ljubljana 1933| 219 si. Hernh, Opluriaann, Die SonderpTaefaticinen des rtiuiisehen Ritus, Ein Beitrag zur Praefationsbcvvegung (Lilurgische Zeitechrift 1935, 240—248|.
299
Bolj natančno si oglejmo Štiri prefacije, ki so m P r o p r i o M i s s a r u m O r d i n i s Carmelitarum Discalceatorum ter se molijo v vseh karmeličanskih cerkvah tako moškega kakor tudi ženskega reda. Karmeličanski red je najbolj znan po sveti T e -režiji Avilski in sv. .lane?, u odKriža; v zadnjem času pa je zaslovel zlasti po sv. Mali Tereziji. V Jugoslaviji imajo kar-mcličani svoj samostan v Som boru. karmcličanke pa na Selu, Ljub-Ijana-Moste.
Sveta Terezija ima že dolgo svojo prefacijo. Dovolil jo je papež Pij VI, in sicer 1. februarja 179-1. V zadnjem času pa so bile vpeljane prefacije o karmelski Materi božji ¡26. marca 1919), o sv. preroku Eliju (26. marca 1919) in o sv. Janezu od Križa (13, julija 1928), Oglejmo si drugo za drugo,
1. Prefacija o karmelski Materi božji.
Glasi se takole: .....večni Bog, ti si v maleni oblaku, ki se je
dvigal iz morja, čudežno napovedal blaženemu preroku Eliju brezmadežno Devico Marijo in si hotel, da so ji sinovi prerokov izkazovali češčenjc. Pripelji vse, ki jih je blažena Devica (današnji dan) po svetem škapulirju sprejela za svoje ljubljene sinove, če bodo z njim oblečeni in pobožno umrli, čimprej na svojo sveto goro. Zato ,, .«a
Da moremo razumeti njeno vsebino, si moramo poklicati v spomin dogodek, ki se omenja v 3 Kr IS, 20—16. Izraelsko ljudstvo je zapadlo malikovanju. Kralj Ahab in brezbožna kraljica Jczabela sta podpirala češčenje poganskega boga Baala in poklicala v deželo 450 Baalovih duhovnikov, Tedaj se je pred kraljem nenadoma pojavil prerok Elija. Naročil mu je, naj zbere na gori K a r m e 1 vse ljudstvo. Kralj je izpolnil njegovo naročilo. Ko je bilo ljudstvo zbrano, je stopil predenj prerok Elija in mu naročil; Pripravijo naj vse potrebno za daritev na dveh krajih in naj pripeljejo dva vola, Enega naj razsekajo in polože na oltar Baalovi duhovniki, ognja pa naj ne podtaknejo. Kličejo naj le ime svojega boga, ki naj zažge pripravljeno daritev. Enako bo storil tudi Elija in klical svojega Boga, Boga, ki jih bo uslišal, naj se oklenejo in njega naj časte. Ljudstvo je Elijev predlog sprejelo z odobravanjem. Baalovi duhovniki so se zastonj trudili in vpili. Na prošnjo preroka Elije pa je padel ogenj z neba in použil žgalni dar.
In oh lej priliki je prerok Elija napovedal kralju Ahahu po hudi, več ko triletni suši, velik dež. Prerok je šel na vrh Karmela in globoko sklonjen molil. Sedemkrat je poslal služabnika, naj pogleda proti morju in pove, ali kaj vidi. Sedmič je služabnik opazil, da se je pričela z morja dvigati meglica quasi vestigium hominis . ki je pa
1 Latinsko besedilo se gl«L: . . aeteme Deus: Oni nobem levem, de miri ascendenteni, inunaculalam Virgiuem iMariam bealo Eliae Pruphe-tae mirahiliter praeaignasti; uitjiie cullum a liliis prophctaruni praestari vo-luisti. Quos autem beata Virgo Ihodierna diel per ftacFUM Scapulare in filios dileetionis assunipsit, eodemfiue indulos ac pic morienies, ad montem sanc-him tulim qnantneius pcrducerc digneris. Et ideo, .
30t)
postajala večja in večja, tako tla. je končno zagrnila vse nebo, in da so je napravil velik dež.
Ta meglica, ki jo je na karmelski gori zagledal |jrcrok Elija, po razlagi nekaterih cerkvenih očetov pomenja Devico Marijo, Meglica je prinesla blagodejen dež, tako da je namočil vso pokrajino, Marija je po hudi dolgotrajni suši stare zaveze dala svetu Odreienika in z njim milost vsemu človeSkemu rodu. Po Mariji se je uresničilo, kar je prosil prerok Izaija: Oblaki naj dežujejo Pravičnega.4
Na Karmelsko goro so se že v stari zavezi radi zatekali pu-ščavniki in samotarji. Mnogoštevilne votline so bile kakor nalašč primerne za njih samotno življenje, Kraj je moral ie tedaj biti zelo lep, če pomislimo, da je hilo starim Izraelcem obljubljeno: nPripe-Ijal vas bom v deželo karmelsko, da boste uživali njen sad,^s Ko se v Visoki pesmi popisuje nevestina lepota, sloji zapisano; Tvoja glava je kakor Karmel.«" In ko so se Izraelci izneverili Gospodu, jim je prerok zaklical; »Pogledal sem, in glej, Karmel je bil opu-stošen in vsa njegova mesta so bila razdejana pred Gospodovim obličjem..*7 Po starem ustnem izročilu so Hlijevi učenci sezidali tempelj na onem kraju, kjer je prerok zagledal oblaček, ki se je dvigal Z morja.
Na Karmelu so torej že od nekdaj častili Boga. Tudi pogani so na njem darovali, Tako je šel Vespazijan na Karmelsko goro, kjer je bil tedaj oltar brez templja in brez sohe, da bi daroval. Pri tej priliki mu je bilo obljubljeno, da se mu bodo posrečili vsi njegovi načrti. Tudi Pifagora je bajč nekaj časa bival na Karmelu in tam pogosto hodil v tempelj,"
Ob vznožju Karmelske gore je stala tudi zibelka kar 111 e -ličanskega reda. Poročilo o postanku tega reda je zavito v temo- Gotovo pa je. da so se v 12, stoletju združili puščavniki, ki so živeli po posameznih votlinah, v neko skupno zvezo. Prvi pravi karmeličanski samostan je sezidal v 13. stoletju sv. Brokard (Brncar-dus). Karmelski samotarji in skupno živeči menihi so goreče častili Mater božjo, Na Karmelu, kjer imajo še danes krasen karmeličanski samostan in so Ludi karmeličonke prav zadnji čas dobile svoj kon-vtdti je središče Marijinega češčenja za karmelske redove iti bratovščine, ki jim je Marijino češčenje nekaj bistvenega, V litanijah pozdravljajo Marijo: Kegina, decor Carmeli. V spisih poudarjajo, da je karmeličanski red totus Marianus<, da je Marijino češčenje njegovo poslanstvo, sredstvo v dosego svetosti in njegova slava. Njegovi člani so otroci karmelske Matere božje ali >-fraircs beatae Mariae de Monle Carmelo , kakor jih imenuje 5. lekcija za 16. julij v rimskem brevirju. Duhovniki karmeličanskega reda imajo pravico, da pri maši
* Iz 45. 8. s Jer 2, 7.
■ 7, 5, ' Jer 4, 26.
" Kari Fruhslorfcr, Dcr Prophel Eli as |Thcol. prakt. Quarlnl-ichritt 1922, 266),
301
pa blagoslovu pred zadnjim evangelijem odmolijo na gornji stopnici kleče Salve Regina, v velikonočnem času pa stoje Regina cneii. K.0 bije ura. molijo po karmelskih samostanih pri svojem delu zdrava-marijo. Vsak dan, posebno slovesno ob sobotah, proti večeru molijo, oziroma pojejo Salve Regina. Cerkev sama je že neštetokrat izjavila, da je karmeličanski red ves marijanski."
16. julij se praznuje pO vsej Cerkvi praznik karmclske Matere božje — B, M. V. de Monte Carmelo; v karmeličanskih cerkvah kot duplex 1. cl. cum Oct. priv. 2, ord. Karmellčanska poročila pripovedujejo, da se je prebl. Devica Marija 6. julija 1251 prikazala sv. Simonu S t o c k o, šestemu in najbolj slavnemu karmeli-čanskem generalu, in mu izročila škapulir z obljubo, da ne bo trpel večnega ognja, kdor bo v tej obleki umrl. Papeži so onim, ki nosijo karmelski škapulir in se vpišejo v karmelsko bratovščino, podelili mnogo odpustkov.10
V zvezi s tem prikazanjem je tudi tako imenovani privilegium sabbalinumMarija bo onim, ki jo bodo v karmelski bratovščini zvesto častili, tudi še po smrti materinsko pomagala, zlasti še ob sobotah, njej posebej posvečenem dnevu, ako bodo Izpolnili pogoje, ki se za ta privilegij zahtevajo," Na to Marijino posebno varstvo se nanašajo besede v prefnciji: Pripelji vse, ki jih je blažena Devica (današnji) dan po svutem škapulirju sprejela za svoje ljubljene sinove, če bodo z njim oblečeni in pobožno umrli, čimprej na svojo sveto goro.
2. Prefacija o svetem preroku Eliju,
Njegov god se praznuje 20. julija. Kamieiičanski direktorij ima t* dan takole vpisan: S. Eliae Prophet a e Patris Nostri. 1 c I. c, O c t, Prelacija ga poveličuje s temile besedami: ...večni Bog. in da te na pravnik (ob spominu) blaženega Elija, tvojega preroka (in naSega očeta) z radostnim srcem hvalimo, slavimo in poveličujemo. Na tvojo besedo je vstal kakor ogenj, zadržal nebo, obudil mrtve, udaril trinoge, pomoril bogoskrunce in postavil temelje samostanskemu življenju, Angel ga je pokrepčal s kruhom in pijačo in v moči te jedi je romal na sveto goro. Bil je ugrabljen v ognjenem
4 Priiri, A. E. Mader v. B u t Ii b e r g c r , Lexikon für Theologie und
Kirche' V, 83« sl. — P. Redemptus vom Kreuz Wenings 0. C, D„ Ge-
schichte des Knrmelitenordens aus dem Französischen übersetzt [Linz 19141
1—8. - Elie Mflire V, Urica Ul, Dictionnnirc pratique des Cnnnais-
sonce* reltgieuses 1, 1J1 I—1115, Max He im hu eher, Die Orden und
Kongregationen der katholischen Kirche Ii» (Paderborn 1934) 59 sl.
10	Kako je 7. zgodovinsko zanesljivostjo te obljube, in kako je treba umeli Marijino posebno varstvo pri onih, ki nosijo karmelski škapulir, pritn Be r i n g e r - S t e i n en , Die Ablässe, ihr Wesen und Gebrauch10 (Paderborn 1922) II, 176—181, it. 239.
11	Prtm. zjuduvino in podrobno razlago tega privilega ß e r i n g e r ■ Steinen o.e.— Tudi rimski brevir se 16. julija v 6, lekciji spominja lega Marijinega posebnega varstva: »filio» in seapularis societateM relatos. .. materno plane affecta, dimi igne purgatorli «piantor, solaTi ac in coclcstem pa triam obtentu SUO quaulocius pie ereditur eiferte.
302
viharju in bo prišel kot predhodnik ob drugem prihodu našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Po njem tvoje veličanstvo J.
Karmeličanski red časti preroka Elija kol svojega ustanovitelja, vodnika in očeta: Carmelitarum dus et pater. V očitni spovedi imenujejo na prvem mestu njegovo ime, potem šele sv. Terezijo: bealo Joanni Baptista«, bealo Eliae, bealae T e r e 3 i a e , omnibus sanctis. Nekateri cerkveni očetje, n, pr. sv. Bazllij, sv. Gregor Naz. trdijo, opirajoč se na stare tradicije, da je Elija stalno bival na Karmelu." Gotovo pa jeP da je na karmelski gori, kjer je zibelka kar-meličanskega reda, prerok pogosto molil in deloval- Kot sem Že omenil, trdi staro ustno izročilo, da so že od Elijevih časov na kar-melski gori vedno prebivali pobožni možje, ki so po vzoru svojega prednika in praustanovitelja samotarskega življenja, preroka Elija, v samoti služili Bogu z molitvijo in delom. Seveda je prerok Elija le bolj od daleč ustanovitelj karmeličanskega reda. Dejstvo je, da je ta prerok imel svoje učence. Prvi je bil prerok Elizej, pridružili so se mu pa tudi drugi. Ti so imeli Spet svoje učence. Njih število je naraščalo, tako da so bili razen na Karmelu še v Galgali, Belhelu in Jerihi."
papež Sikst V, je dovolil karmeličanom, da smejo obhajati praznik velikega preroka Elija s posebnim olicijem. Benedikt XIII. pa je leta 1725. dal dovoljenje, da So v baziliki sv. Petra v Rimu postavili med sobe redovnih ustanoviteljev tudi solin preroka Elija z napisom: Universus Ordo Carmelitarum Fundatori suo s. Eliac Pro-phetae erexit.11,
Prcfacija s kratkimi, izklesanimi besedami nariše velikega go-rečnika za božjo čast. Prerok Elija se je nenadno pojavil pred kraljem Ahabom, ki je navajal ljudstvo v malikovanje, in mu zapovedal: Kakor resnično živi Gospod, Izraelov Bog, ne bo ne rose ne dežja, dokler jaz ne perečem. Prefacija pravi: zadržal (je) nebo. V Sarephti je obudil vdovi mrtvega sina. Kralju Ahabu in brezbožni kraljici Jezabeli je napovedal žalostno smrt, Ker je vedel, da Baalovega malikovanja nc bo konca, dokler bodo živeli Baalovi duhovniki, jih
11 Besede, ki 50 V oklepaju -in nniiefia očefa molijo samo knrmeli-
čani, Lalinsko se prefaeija glasi: ». , . aeterne Lleus: Ft te in Solemnitale
beali Eliac, Prnphctac tui (et Palris nostril, exSullaillibus animis lau-
dare, benedicere et praedicare, Qui in verbo tuo surrexil quasi ignis, caelum contimiit, mortuos excitavit, tyrannos percussit, saerilefios necavit. vltaeque monasticae lundamenta consliluit. Qui pane ac polu angelico mi-niBterio refectus in fortitudine cibi illius usque ad montem sanctum ambu-lavit. Qui radius in turbine ignis, Praecursor est venlurus secundi ad ven tui Jc$u Christi, Domini nostri Per qnem majestatem _..
15 Bp- <12 ad Chiloncm (Migne PG 32, 358); oratio 10 in (Migne PC 35, 828. 861.)
>• A Kr 2, 1—4.
V ljubljanski škofiji mu jt> posvečena cerkev na Planini pri Črnomlju. Med nami Slovenci £c££enjc preroka Elije ni posebno razširjeno. Razen nekaj imen, ti- pr. Ilija, nanj skoraj ni spomina. Zelo je pa v časteh na vzhodu. Pa tudi B r v a l i jjn precej Caste, posebno ie v pomorskih krajih. Tudi v vseh Škofijah Bosne in Hercegovine Se njegov praznik praznuje cerkveno kot duplex 1. cl.
303
je dal vse pomoriti na karmclski gori pO onem dogodku, ki sem ga zgoraj spomnil. Prefacija pravi: Obudil mrtve, udaril trinoge, pomoril bogoskrunce in postavil temelje samostanskemu življenju. Pred hudobno kraljico Jezabelo je bežal v puščavo, kjer ga je angel okrepčal z jedjo in pijačo, S to jedjo okrepčan je nadaljeval pot do svete gore Horcb: Angel ga je pokrepčal s kruhom in pijačo in v moči te jedi je romal na sveto goro. Četrta knjiga Kraljev [2. 11) poroča, da je Elija Sel v viharju v nebo. Skoraj iste besede rabi prufatija: Bil je ugrabljen v ognjenem viharju. Judovska in krščanska tradicija trdi, da Elija ni umrl, in da bo ob koncu sveta pred drugim Kristusovim prihodom spel prišel s prerokom llenochnm ter se boril proti antikristu:'" Prišel bo kot predhodnik ob drugem prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
3. Prefacija o sv. Tereziji.
V karmeličanskein direktoriju stoji za 15. oktober zapisano: S. Te res i ae V, Matris N o s t r a e. 1. cl. c, O c t. — V zvezi s tem glavnim njenim praznikom je še drug praznik, ki se praznuje 27. avgusta pod imenom: Transverbcratio Cordis s. Te-resiae V,, Matris Nostrae, 2. cl, V prelaciji se omenja njena vednost sveLnikov in njena goreča ljubezen, omenja se pa tudi pre-bodenje njenega srca In njena blažena smrt.
Glasi se takole: ■ ■ po Kristusu, Gospodu našem, ki je blaženi Tereziji milostno podelil učenost svetnikov in ogenj božje ljubezni, in je S prikaznijo angela, ki ji je 7. ognjeno puščico prcbodcl srce, njeno ljubezen še silneje razžaril, in jo tako zaznamoval, potem ko ji je podal svojo desnico, da se je z njo duhovno zaročil. Medtem ko je ta požar ljubezni pouiival življenje blažene Terezije, so videli, kako je njena duša v podobi goloba odšla in dosegla vzvišeno stopnjo nebeške slave. Zato prepevamo , - --<IT
Zdi se mi, do se vse. kar omenja prefacija, zelo lepo vidi iz onega odlomka njene avlobiogralije, kjer nam je sama popisala skrivnostno prebodenje srca (stigma). Iz tega spoznamo vso njeno žareče ljubezen do Boga, njeno globoko pojmovanje notranjega življenja; vidimo pa tudi njen velik talent, da je mogla s toliko jasnostjo zajeti v besedo globoko doživetje mističnega združenja Z Bogom-Glasi se takole:
Gospodu je bilo všeč, da ini je neke krati dal naslednje gledanje: Videla sem poleg sebe na svoji levi strani angela v telesni postavi, Tako jih vidim zelo redko. Čeprav se mi angeli pogosto pri-
11 Prim, Zschokke-Doller. Historia sacra veleris Testamenti' (Vindohnnae 1920) 31 S.
17 Latinski tekst prcfacije se glasi: »...per Christum, Dominum nostrum. Oui buatam Teresiam Sanctorum scient ¡a ac divinau caritatis arderé munerarc: et Angeli visione. ígnito jaculo praecordia ejns trans verberan tis, vehementius inflammare, eamque sibi ïpiritali connubio tociatàm, data dentera. significare dig n at us est- Quo caritatis incendio, dum beaiae Teresiae vita ccnsumitur, spiritus ejus coluulbae specie egredi visus, sublimen caelestis gloriae gradum conscendit. Ht ideo .. .«
304
kazujejo, se to navadno zgodi tako, do jik ne vidim, ampak na način, kakor pri najprej omenjenem videnju. Tukaj pa je Gospod hotel, da sem angela videla v telesni postavi."1 Ni bil velik, marveč majhen in zelo lep. Njegovo obličje je tako žarelo, da se mi je zdel eden izmed najvzvišenejših angelov, ki so, kakor bi stali v samih plamenih, To morajo biti tisti, ki jih imenujemo Kerube. Imena mi sicer ne povedo, toda jasno vidim, da je v nebesih med enimi in drtigiiui angeli neizrekljiv razloček. V roki angela, ki se mi je prikazal, seni videla dolgo, zlato puščico, in na železni konici se mi je Jtdelo, da je nekaj ognja, Bilo mi je, kakor da mi je s puščico parkrat prebodcl srce, prav do dna, Tn ko je puščico zopet odstranil, mi je bilo, kakor da mi je z njo izirgal najgloblji del srca. Ko me je zapustil, sem bila vsa ožarjena od ognjene ljubezni do Boga, Bolečina tega ranjenja je bila tako velika, da mi je izzvala omenjene vzdihe in tožbe; toda neizmerna je bila tudi blaženost, ki jo je ta silna bolečina povzročila: zato nikakor ne bi mogla želeti, da bi se teh muk rešila, ali da bi se mogla zadovoljiti S kako drugo rečjo. ki je manj kot Bog. To ni telesna, marveč duhovna bolečina, čeprav jo občuti — iti sicer ne malo — tudi telo. Občevanje ljubezni, ki se odslej prične med Bogom in dušo, je tako sladko, da prosim Gospodovo dobroto, naj ga da okusiti tistemu, ki morebiti misli, da lazem,
Dokler je to stanje trajalo, sem hodila okrog kakor bi bila vsa iz sebe. Najrajši bi niče.sar ne videla in ne spregovorila, ampak se vsa uglobila v svojo muko, ki mi je dala večjo blaženost kakor vse ustvarjene reči. To muko ljubezni sem včasih čutila, dokler ni bilo Gospodu všeč, da mi je dal tista velika zamaknjenja, ki se jim nisem mogla ustavljati tudi takral ne, ko sem bila med ljudmi. Na mojo veliko žalost so polagoma o njih izvedeli , . ,«'*
Sveta Terezija je prejela to milost v Avili, ko je bila stara 44 let. Na nestrohnjenem srcu, ki ga hranijo karmeličanke v Alba de Tormes v dragocenem relikviariju, se še danes opatijo sledovi rane. ki jo je napravil angel. Prebndenjc ni bilo samo duhovno, ampak tudi telesno. Razen več majhnih ran se posebno razločno vidi velika, vsaj 5 cm dolga in zelo globoka rana, ki je ob robovih na več mestih ožgana, Kakor sem že spomnil, se praznuje 27, avgusta v vseh kar-meličanskih redovih spomin prebodenja njenega srca s posebnim olicijem in posebno sv- tu a So. Verniki, ki ta dan obiščejo kako kar-meličansko cerkev, dobe popolni odpustek pod navadnimi pogoji.,ffl
Proti koncu prefacije se še omenja Terczijina blažena smrt slično kakor v rimskem brevirju v 6. lekciji ob njenem prazniku 15. oktobra. — Kakor smo videli, je vsebina prefacije zajeta iz Tcrezi' jinega globokega duha in njene tesne združitve 7, Bogom,
111 Pa vendar ne v telesnem, marveč v im.iginfimem gledanju, ker svetnica telesnih videnj sploh ui imela (op. izdajatelja}.
IU Prevod je napravljen po p. Aloysins Alkofer O. C. D. D a s L c ■ ben d e r lleiligen T h e r e s i a v u E J e 1 U. I. Leben v on iliT eelbst gesehriebin (Mttnchen 1931J 280—282.
5U P. Alkofer o. c, 281 op, 2, — Prim, tudi hrvatski prevod: Djela sv, Terezije od I s u s a, I. Knjiga o životu. Preveo Fran Sinički [Zagreb 1933} 181—183.
305
4, Preiacija SV- Janeza od Križa.
Karmeličanski red praznuje 24 novembra god sv. Janeza od Križa. Direktorij pravi: S, Joannis a Cruce C. D. P a t r i s Nos tri, 1 cl. c, Oct, Ta svetnik je med najglobljimi poznavalci in največjimi učitelji duhovnega življenja- Sv. Cerkev sama je njegov nauk potrdila s tem. da ga je papež Pij XI. 24. avgusta 1926. proglasil za učenika vesoljne Cerkve. Njegovo življenje je bilo polno telesnega in dušnega trpljenja. Pripoveduje se. da ga je Gospod vprašal, kaj naj mu da v plačilo za njegove spise. Sv, Janez mu je odgovoril; Trpeti in biti zaničevan za Tebe. Komaj let star je umrl 14, decembra 1591,
V prefaciji je v glavnih obrisih začrtana njegova pot do kar najtesnejše združitve z Bogom; obenem pa so z besedami, ki kažejo na razvoj njegovega notranjega življenja, nakazana tudi njegova glavna asketična in mistična dela. V prevodu se preiacija glasi takole: .. po Kristusu, Gospodu našem, Ti si nam dal blaženega Janeza, svojega spoznavalca, ki si ga z lučjo božjih stvari prepojil in z izrednim hrepenenjem po trpljenju raznetil, za sijajnega učitelja in zgled. S bojo na goro ill skozi temno noč si ga dvignil na vrhunec kontemplacije; v duhovni zaroki si ga priklenil nase in ga z živim plamenom svoje ljubezni čudovito razvnel, da bi z žarno lučjo njegove modrosii tudi našo temo razsvetlil. Zato prepevamo .. .<til
Vsebino bomo najbolje in najlažje razumeli, če na kratko pogledamo njegov nauk o krščanski popolnosti, ki ga nam je sam zapustil v svojih spisih, Glavni njegovi spisi so; Hoja na goro Kar-mel [Subida del Monte Carmelo), Temna noč duše |Noche escura del alma}, Duhovni spev (Canlico espiritaul], Z i vi plamen ljubezni [Llama de a m or viva). Poleg tega ima Se nekaj krajSih spisov."
Svetnik primerja dušo, ki se resno trudi za kršiansko popolnost, človeku, ki gre na k a r m e 1 s k o goro. Te duše, ki se na zemlji odzuvejo božjemu klicu k popolnosti, morajo iti skozi nekake mistične v i e e , ki jih sv. Janez obširno opiše s primero o
11 V latinskem besedilu se glaai takole: ,. per Christum, Dominum nostrum. Oni heatum Joanncm ConFessorem tum», divinarum rcrum per-lusum, et enimio patiendi desiderio succensnm, praeclarum nobis Doctorem et exemplar dedjüij. Ipsum enim, per montis ascensum noctisque caliginem ad eontemplatiunis Verlited sublimasti; alque spi rit all tibi foedere socialum, viva tili amoris Mamma mirifice adussisti: ut mtilantc ejus sapientiae lu-mine, nostras quuque tencbraS ¡radiäres. Et ideu .,
-- V lepem nemikem prevodu so izšli njegovi spisi v petih Zvezkih pod naslovom: P, Aloysius ab immuc, Conceptione und P. Ambrosius a s. Theresia, unbeschuhte Karmelitcn, Johannes von Kreuz, Sämtliche Werke. [München 1924 -1929). — Sv. oče v pismu 24, avg. 1926, ki je 7 njim proglasil sv. Janeza od Križa za cerkvenega učenjka (Acta ApOstolicae Sediš 1926. 380 si.) daje njegovim spisom tole Spričevalo: »Licet de arduis ac riconditis argumenti; agant, Adicensus ad Carmelum, Ohseura Nnx. Rlnmma amoris viva ac nonnulla alia ab ipso exnrata npuseula atque epistolae, tanta nihilominu« spiritual! doctrina pollent. «tquo itu ad intuitum legentium aptantur, ut merilo codex et scholl animae lidelis vide-antur. quae perfect! ore m vitam aggredb ?tud«at.* V kanoniznciiski buli se imenujejo njegovi spisi »Hbri de Mystiea Theologia coeleali sapientia re* lerti«.
I Ujcil ovni V tilnik
21
306
temni noči. Vso not deli na tri dele, ki jih pa imenuje prva, drugi in tretja noč. Prva noč mrt pomenja začetek naravne noči, dru ga noč trdo, polnočno temo, tretja not pa zadnji del noči, ko začno zvezde ugašati in se bliža jutro. Prva noč se imenuje noč čutov. Druga noč je noč duha. V tretji noči se duša vse bolj kot doslej zavé svoje revščine, Nepopisno hrepeni po tem, da bi se popolnoma očistila in kar najtesneje združila z Bogom samim. Po hudih preskušnjah pride do tesnega združenja z Bogom, preobraznega zdru ženja (sv. Janez pravi union transformante) ali duhovne poroke z Bogom, Taka duša je že na zemlji skoraj vedno združena z Bogom in to tako, da združenje z Bogom prav nič ne ovira drugega dela, Duša se stalno zaveda, da je Bog v njej. Človek se tudi zaveda, da se je z njim izvršila izprememba. Mistika — pravijo —■ je cognitio Dei experimentalis. Duša. ki je tako združena z Rogom, razume, da je mladika na vinski trti - Kristusu, da je ud njegovega mističnega telesa-
Prefacija povzame ves njegov nauk o popolnosti s lemi-le besedami; j?S hojo na goro in skozi temno noč si ga dvignil na vrhunec kontemplacije; v duhovni zaroki si ga priklenil nase in ga Z živim plamenom svoje ljubezni čudovito razvnel: da bi z žarno lučjo njegove modrosti tudi našo temo razsvetli!.*	Ciril Potočnik.
UREDITEV JURISDIKC1JE KON G REG AC I JE ZA VZHODNO
CERKEV.
(Motuprupríj Pija XI. z dne 25. marca 193«? A AS 193S, 15Í—159.)
Po kan. 257, § 1 je kongregacija za vzhodno cerkev pristojna za vse zadeve »quae sive ad personas, sive ad disciplinam, sive ad ritus Ecclesiarum orienLalium referuntur, etiamsi sint mixta, quae scilicet sive reí sive personarum ratione latinos quoque attingant«. Kompetenca te kongegacije se drugače razmejuje kot kompetenca drugih kardinalskih kongregacij. Te so pristojne za zapadno Cerkev in redno le, izjema je kongregacija de propaganda, za določen krog stvari, kongregacija za vzhodno Cerkev pa je nasprotno pristojna le za vzhodne cerkve, pa o vseh stvareh, ki niso izvzete, Na bližnjem vzhodu žive pomešani med seboj vzhodni in rimski katoličani; prvi so podložni vzhodni cerkvi, drugi pa to bili do novega motuproprija podrejeni kongregaciji de propaganda.
Dvojno vodstvo na istem teritoriju (iurisdictionis dupUcitas) pa je povzročalo, kot pravi motuproprij »Soneta Dei Ecclesiai z dne 25. marca 1938, težave v ekspeditivnosti cerkvene uprave in pri uvajanju Katoliške akcije1. V omenjenem motupropriju, ki v uvodu
1 »Quo, positfi iurisdictionis duplicLtate. perdiflicile prorsus erat vali* dani eam assequi regiminis uuitatem expeditamque nejjotiorum administra-tionem. quae ommno requiruntur. ut «t quantocious diversitates dissen-sionesque dilabanlur, quae inter fidelcs dissimilium rituum absimilisque discipline facile oriuntur, el apostolatus caritatisque opera, quae pracscr-tim ad Actionem Catholieam attinent, effieientius usque nrdinentur ac pro-moveantur, el catholicorura denique vires oraría in unum eolio n t fie cuales-cant, quemadinuduiu praesentium rerum adinneta pro cul dubio postulan!, nedum consitknl,«
307
popisuje ustanovitev obeh navedenih kardinalskih kongregacij in njih dosedanje razmerje, je papež Pij XL uredil pristojnost kongre-gacije za vzhodno cerkev s posebno uredbo, ki ima enajst odstavkov [I- -XI). Razlikuje ozemlje, ki spada izključno pod pristojnost kon-gregacije za vzhodno cerkev, in ostalo ozemlje. V I, in 11. odstavku določa načelno obseg pristojnosti te kongregacije zu prvo ozemlje in v 111. odstavku za ostalo ozemlje. V IV, odstavku se ponavlja določba iz kan, 257, S3 (dobesedno, le pridevnik sacra se dostavlja k congregatio), V V. odstavku se določa, kako bo prehajalo ozemlje, naštelo v I. odstavku, pod oblast kongregacije za vzhodno cerkev. V VI.—XI, odstavku se urejajo skladno z določbo v I- in D, odstavku nekatere posebne stvari, ki se tičejo obeh kongregacij (arhiv, Finančno vprašanje),
Uredba je s cerkvenega upravnega vidika zelo zanimiva, vrh tega pa velikega praktičnega pomena. Zalo jo dobesedno ponatisku-jemo. V opomhah pa smo dodali le najpotrebnejša pojasnila.
Uredba se glasi takole:3
L «Sacra Congregatio pro Eeclesia Oriental!, cui praeest ipse Romanus Pontile*, plenam et exclusivam iurisdictionem habet in regionibus quae sequntur: in Aegypto et in peninsula SinaiUca, in Erythraea et in parte septentrionali AethiopiaeT in Albania australi, Bulgaria, Cypro, Graecia, Dodecanese, Iran. Iraq, Libano, Palaestina, Syria, Transjordania, asiatica Turcarum republica et in Thracia Tur-carum dieioni subiecta^.«
H- Ouare in praelatis regionibus non solum pro lidelibus ritus orientalis, sed etiam pro fidelibus latini ritus eorunique hierarchia, operibus, institutis, piis societatibus. eadom Sacra Congregatio omnibus iacultatibus potitur, quas aliae Congregationes pro Iidelibus ritus latini extra ilia territoria obtinent, incolumi tamen iure Con-gregalionis S. Officii, ac intcgris manenlibus quae hue usque reser-
a Za razlago [>loj D i n u s S t a i E a , De Saerae Congregations pro Ecclesiu Oriental! competent^ post Litteraa Aposlnlicas, Motu proprio datas, die 25 martii a, MCMXXXVII1 (Apollinans 1^38. 358—376).
1 Prim O dar, Poločaj katoliške cerkve v sodobnih državah, Cus 1937,
173—187: 229—246; 278-293; Dinus Slada, o. c. 365—369
Pod izključno pristojnost konjjregacije 7,1 vzhodno eerkev so prišle po-
krajine, kjer iive katoličani vzhodnega obreda V večjem številu, toda nc vse [tako n. pr. ne Romunija, Karpatska Ukrajina, Galicija, pokrajine naše države, Malabarsko ozemlje v Jndiii),
V zgoraj naštetih pokrajinah, ki pripadejo pod izključno pristojnost kongregacijc zft vvhodno cerkev, imajo vzhodni katoličani večino v primerjavi z rimskimi le na Cipru, v Iranu, Iraku, Siriji. Libanonu, nasprotno pa imajo rimski katoličani večino v Egiptu s Sinajskim polotokom, v Palestini, Transjordaniji, na DodekaneZU, v Turčiji in Tračiji, v Grčiji iti Butari ji,
Skupno pride izpod kongregacije d P propaganda pod pristojnost kongregacije za vzhodno cerkev ¿19,353 zapadnih vernikov s lomile cerkvenimi distrikti: latins k i patriarhat v Jeruzalemu, 3 nadškoltje, 8 Škofij. 7 apostolskih v ikaria tov- Vzhodnih katoličanov raznih obredov je na tem ozemlju okrog 620,000: med tem ko je bilo po statistiki iz 1, 1931. vseh vzhodnih katoličanov 8.177.552; torej živi vsaj sedem in pol milijona vzhodnih katoličanov, to je nad 91%, v ostalih pokrajin,"ih-
21*
308
vala sunt S. Congregationi de disciplina Sacramentorum, S- Congregationi Sacrorum Rituum, S. Congregationi de Seminariis et Studiorum Universitatibus ac Sacrae
lil. »Quoad fideles ritus orientalis, extra praefatas regiones COmmoranteS, firma mane t in omnibus Sacrae Congregation!® pro Ecclesia Oriental! Competentia. Quare ei reservantur omnia cnius-que generis negotla. quae sive ad personas, sive ad disciplinam, sive ad ritum orientalem referuntur, elinmsi sint mixta, quae scilicet rei sive personarum ralioiie Latinos quoquc attingant; «¡que pro bis fidelibus omnes facnltates atlributae sunt, quae ad alias Congregationes pro fidelibus ritus latini pertinent, salvo semper ¡ure Congregationis S. Officii et integris manentibus quae hue usquae reservata sunt S. Congregationi de Seminariis et Studiorum Universitatibus et Sacrae PacnitentiariaeV
IV.	Haec Sacra Congregatio controversias dirimit via disciplinary quas vero ordine ludiciario dlrimendas iudlcaverit, ad tribunal remittet quod ipsa Congregatio designaverit.*"
V.	»Christian! Orientis regiones, quas supra memoravimus, in exclusivam S, Congregation! s pro Ecclesia Oriental! iurisdictionem gradatim devenicnt, lemporibus ncinpe, qua infra singillatim designamus;
a) die prima mensis funii MCMXXXVIII, in exclusivani Sacrae huias Congregation!® iurisdictionem transibunt Palaestina, Transjordania, Aegyplus, Peninsula Sinaitica et Cyprus;
bj die prima mensis lamiarii MCMXXXIX, Graecia, Dodecane-SU1, australis Albania, Bulgaria, asiatica Tarcarum respublica el Thracia Turcarum dicioni subiecta;
e) die prima mensis Iunii MCMXXXIX, Syria, Libanus, Iraq et Iran.«7
■ Ko norega cija za vzhodnu ccrkev je glede vernikov in ustanov latinske cerkve v pokrajinah, ki so preile v izključno njeno pristojnost, stopila na mesto kongregacije de propaganda; zato ima za nje iste pravice, kot jih je imela ta [prim-kan. 252). Nad verniki in ustanovami, ki pripadajo vzhodni Cerkvi, ima kongregacija Za vzhodno Cerkev večje kornpetence, kakor pa nad verniki in ustanovami latinske cerkve, ki so prišli v njeno
pristojnost.
1 Kon^regacija za vzhodno ccrkev ima nad vzhodnimi verniki iste
pravice kot ostale kongregacije za latinske vernike. Izjeme so le:
a)	Kongregacijn sv. oficija ni omejena le na latinsko ccrkev, marveč je v svojem delokrogu iiključno pristojna za vso cerkev (prim. kan. 257, § 2),
b]	Kongregucija za semenišča in univerze ustanavlja fakultete za ver-sk« nauke tudi v vzhodni cerkvi in vodi vrhovno nadzorstvo nad njimi fkunst. Pija XI. -Deus ecí cotia rum Dominu?- z dne 24, maja 1931. A AS 1931, 263—284, il. 4 v normac generales},
c] Kongrcgacija za vzhodno cerkev posluje kot vse druge kongrega-cije le v zunanjem ohmočju; v stvareh, ki spadajo v notranje področje bodisi zakramentalno ali izven zakramentalno, se morajo vzhodni verniki obračati na sv. penitenc tarifo (odjjovor kongregacije za vzhodno ccrkcv, ki fía je papež 1Ü. maja 1930. potrdil. A AS 1930, 384).
» Tako tudi kan. 257, S 3.
7 Odstavek nam kaže zanimiv primer postopnega prevzemanja oblasti
v Cerkvi.
309
VI.	»A die. quo praesentes Apostolicae Litterae Motu Proprio data« promulgabunlur, ad diem usque, quo singulae regiones in exclusivam S. Congregation! s pro Ecclesia Orientali iurisdictionem devenient. nulluni opus nullumque instilutum condi polerit, neque ulla rerum condicionibus immulatio íieri. quin antea consensio inlercesseril S. Congregationis pro Ecclesia Orientali.
VII.	Cum Christian! Orientis regiones in exclusivaiu S. Congregationis pro E c c I e S £ i a Orientali iurisdictioncm devencrint, documenta, quae ad easdem regiones spectant, quaeque in Tabulario S. Congregationis de Propaganda fide asservantur, Tabulario S, Congregationis Orientale Ecclesiae prae-positae demandando ac tiadenda sunl, prout res fieri poterit, atque ex mutuo utriusque Officii moderatorum consensu. "
VIII.'"	Sacra Congregatio de Propaganda iide omnia pecuniae capita, quae operibus atque institutis carura regionum destinantur, quae exclusivae S. Congregationis pro Ecclesia Orientali jurisdiction! atLributae sunt, eidem Sacrae Congregation! transmitted Quodsi distincta eiusmodi pecuniae capita non existant, Sacra Congregatio de Propaganda fide tantum reditus constitual t¡* aere proprio, quantum universum subaidiorum summam exaequel, cum ordinariorum, tum extraordinariorum, quam eadem Sacra Congregatio quotannis ad has regiones pro suis cuiusque operibus atque institutis mi Itere sofebat. Extraordinaria autem subsidia ex media quantitate pecuniae designada sunt quae superiore triennio, hoc est annis MCMXXXV— MCMXXXVI—MCMXXXVII, ad has easdem regiones quotannis missa fuit.#
IX.	»Pontificium Opus a Propagatione Fidei earn summ am quotannis reddet Sacrae Congregation! pro Ecclesia Orientali, quae comparationem proportionemque immutatani ser vet inter universum subsidiorum summ am,cum ordinariorum, tum extraordinariorum, quae postremo triennio, ut supra diximus, in Orientalium ax Lalinorum causam pro iisdem regionibus erógala sunt, ac provcnluum rcdituumque summam, quam memora-tum Pontificium Opus eodem triennio coacervavit.
X.	Pontificium Opus a S. Petro Apostolo pro Clero Indígena qrolannts Sacrae Congregation! pro Ecclesia Orientali earn summam transmitid, quae duas centesimas partes exaequet omnium redituum ac proventuum eiusdem Pontificii Operis.^
* Uredba je stopila takoj v veljavo, ne šele po treh mesecih [prim. kan. 9).
■ Ko pridejo pokrajine pod jurisdikcijo kongru£acijqe za vzhodno cerkev, ho konj<re|ineija de propaganda odstopila ustrezni del aThiva kon-gregaciji za vzhodno cerkev.
14 Odstavki VIN.- X. urejajo finančno vprašanje med kongre£acijo de propaganda in misijonskimi ustanovami na eni strani jn kongregaeijo za vzhodno cerkev na drugi strani.
3i0
XI. jvSubstitulus bac rac Congregalionis pro Ec -C 1 e s i a Orientali ex ¡ure Consilium Generale Superius participai Pontificiorum Operum a Propagatione Fidei et a S. Petro Apostolo pro Clero Indigena,«	AL Odar,
NOVA RAZVRSTITEV CERKVENIH SODIŠČ ZA NIČNOSTNE ZAKONSKE PRAVDE V ITALIJI.
(Motuproprij Pijii XI, z dne 1S> dcccmbra 1938, L'Osservatorc Romano i dnu 1. januarja 1939, str. 1,},
V razpravi -Postopnik za ničnostne zakonske pravde pri Škofijskih sodiščih' [BV 1938, 98—107: 197—245) smo nekajkrat omenili, kako veliko skrb polaga Cerkev na to, da bi se ničnostne zakonske pravde pri cerkvenih sodiščih obravnavale s tako vestnostjo in spretnostjo, kot se »velikemu zakramentu- spodobi, Prav v ta namen je kongregacija za zakramente izdala t5. avgusta 193(i obširno in-strukcijo za škofijska sodišča O postopku pri ničnostnih zakonskih pravdah, s katero smo se bavili V zgoraj omenjeni razpravi. Uvod te inslrukcije in čl, 21 pravilnika, ki ga prinaša ta instrukcija, opozarjata škofe, naj gravlter onerata conscientia izberejo za sodne organe duhovnike, ki res dobro poznajo pravo, V zve/.i s pravkar omenjenim opozorilom je motuproprij Pija XI. z dne 18, decembra 1938 p e r 1'ordinaniento dei Tribunati Ecclesia-s t i c i d' I t a I i a autoTizzali a trattare le cause di nullita dei m a t r i m o n i«. V Italiji je namreč zelo veliko Škofij; mnogo jih je med njimi zelo majhnih. Zato je jasno, da ne morejo dobiti školje v vsaki škofiji duhovnikov, ki bi bili zadosti sposobni za funkcije sodnih organov pri zakonskih sodiščih.
Novi motuproprij je temu odpomogel tako, da je ukinil na splošno kompetenco škofijskih sodišč v Italiji za ničnostne zakonske pravde, ki jim je prlstojala po občem pravu, in jo je rezerviral le za škofijska sodišča tistih mest, kjer zborujejo pokrajinski koncili, Po dekretu konzistorialne kongregacije z dne 22. februarja 1919 (AAS 1919, 72 in nsl,) in po pismu iste kongregacije na italijanske ordinarije z dne 22. marca 1919 j A AS 1919. 175 in nsl.) ni v Italiji provincialnih koncilov, ki Se vrše po kan, 283 in nsl. v cerkvenih provincah, marveč so namesto njih uvedeni tako imenovani regionalni koncili. Po več cerkvenih provinc je redno združenih, oziraje se na koncile, v višjo edinico, ki se imenuje regiune conciliare eccle-siastica. Sedeži teh k on čilskih pokrajin so po novem motupropriju prvostopna škofijska sodišča za ničnostne zakonske pravde. Tako je število prvostopnih škofijskih sodišč za ničnostne zakonske pravde znižano na osemnajst.
Motuproprij ima uvod in uredbo. V uvodu se kratko navajajo razlogi za novo ureditev. Kongregacija za zakramente je zahtevala poročila in predloge o poslovanju škofijskih zakonskih sodišč od vseh italijanskih škofov. Nato Sta kongregacija za zakramente in konzi-storialna kongregacija na skupni seji 22. julija 1938 izdelali zadevni
311
predlog in ga predložili papežu. V uvodu se tudi znova potrjuje zgoraj omenjena instrukeija za škofijska sodišča z dne 15. avgusta 1936 in se dostavlja, da vetja za vsa sodišča razen za sodišča sv. stolicc, v kolikor imajo ta posebne določbe f»vogliamo che valga per tiltti i Tribunnli. salve pei Tribunali Apostolici le loro norme particolari«].
Uredba ima šest odstavkov.
Prvi odstavek določa, da je za vsako koneilsko pokrajino eno sodišče za ničnostne zakonske pravde ( -Ogni Regione Conciliaru Eccleaiaatica d ltalia eostituird Una circoscrizione unicft ed avra un solo Tribunale per la trattazione e deeisione delle cause di nullita matrimoniale"). Nato se naštevajo koncilske pokrajine in prvostopna sodišča. So pa ta:
Za piemontsko pokrajino v Turinu. za lombardsko v Milanu, ¡ca ligursko v Genovi, za emiljsko v Modeni, za venetsko v Benetkah, za romanjsko v Bologni, za toskansko v Firenci, za umbrijsko v Perugiu, za pokrajino delle M are h C" v Fermu, za laeijsko pokrajino na vikariatu v Rimu, za abruško v Chieti, za beneventansko v Bene-ventll, za salernsko v Salernu, za pokrajino »Campania« v Neaplu, za puljsko v Bariju, za kalabrijsko v Reggio C., za sicilsko v Palermu in za sardinsko v Cagliari.
Skupno je torej 16 prvostopnih sodišč.
Drugi odstavek v uredbi določa prizivna sodišča: za Genovo je prizivno sodišče v Turinu, za Milan Genova, za Benetke in Turin je Milan, za Bologno Benetke, za Firenco in Modeno Bologna, za Pe-rugio in Fermo hirence, za Neapel in Cagliari vikariat v Rimu, za PalermO, Reggio C., Salemo in Benevent je Neapel, za Bari in Chieti je Benevent.
Prizivnih sodišč je devet. Vzporedno prizivno sodišče ostane Rimska rota. Za goriško in tržaško skotijo je torej prvostopno zakonsko sodišče v Benetkah, prizivno sodišče pa v Milanu,
Tretji odstavek določa, da izbirajo in postavljajo sodne organe ordinariji iz koncilskt: pokrajine na svojih konferencah (adunanze regionali), Sodne organe rimskega škofijskega sodišča imenuje papež na predlog kardinala vikarja.
Cutrti odstavek predvideva še posebne določbe kongregacije za zakramente o pravicah in dolžnostih sodnih organov pri teh sodiščih in prehodne naredbe,
Peti odstavek določa, da bo kongregacija za zakramente nadzirala sodne organe, zlasti promoiorja iustitiae in branilca vezi, če se vestno drže pravil, ki jih je ona izdala ali jih bo izdala.
Al. Odar.
312
Slovstvo.
Vatikanische Quelle n zur Geschichte der päpstlichen Hol - und Finanzverwaltung 1316—137S in Verbindung mit ihrem historischen Institut in Rom herausgegeben von der Görres-Cesellschaft, VI. Bd.: Die Ausgaben der Apostolischen Kammer unter den Päpsten Urban V. und Gregor XI. (1362—1378) nebst Nachtragen und einem Glossar für alle 3 Ausgabeblinde bearheiteL von H. Schäfer, Paderborn 1937, 8°, XXIV in 880 Str.
Proti zgodovinsko neutemeljenim nazorom o finančni politiki avignonskega papeštva si je Görresova družba zastavila nalogo, da kritično izda viru o njegovih dohodkih in izdatkih. Dva zvezka virov o njegovih dohodkih je izdal Emil Goller, enega pa L. Möhler. Vire o izdatkih pa je v treh zvezkih 1. 1911, 1911, 1937 izda! II, Schäfer.
Pričujoči tretji zvezek o izdatkih obsega zadnjih 16 let avignon-skega papeštva, večji dodatek k 1. 1342—1353 in pa glosar k vsem trem zvezkom o izdatkih- Tako more sedaj zgodovinska znanost pod najrazličnejšimi vidiki obdelovati papeško gospodarstvo in ku-rijalno Upravo ravno v najbolj spornih letih avignouskega papeštva. To področje je kulturno zgodovinsko važno n, pr. za poznavanje vrste in vrednosti denarja in raznih potrebščin ali upravnih uradov in uradnikov, služb in naslovov, cen in plač.
Viri so izdani z vso kritičnostjo. Njih uporabnost olajšujejo registri imen oseb in krajev, sistematični register in glosar. J. Türk,
Lexikon für Theologie und Kirche, herausgegeb von Dr. Michael Buchberger, IX. Bd. 1937. X.Bd. 1938. Herder & Co,. Freiburg i. B.
Naša poročila o prejšnjih zvezkih najnovejšega teološkega leksikona moremo sedaj zaključili s poročilom o njegovih zadnjih dveh zvezkih,
IX. zvezek obsega gesla Rufina-Terz, X, pa gesla Terziaren-Zytomierz. V teh dveh zvezkih ju obdelana cerkvena zgodovina s pregledi o sedanjem položaju Rumunije, Rusije z lepimi slikami, Malorusije. Saške, Slezije. Škotske, Švedske, ¿vice, Srbije (Türk), Španije, Sirije, Češko-Slovaške, Turčije, Ogrske, Severne Amerike in dr Izmed novejših osebnosti so prikazani Sabatier. Scheler, Seipel. Soderblom, Vermeersch, Willmann, Wund t, Daljši važnejši članki so; Rundfunk, Schisma, Scholastik, Schule, Seelsorge, Seminar. Sklaverei. Sozialismus, Staat, Syllabus, Slerilisierung, Theologie, Thomas v. Acjuin, Thomismus, Tradition, Trienter Konzil, Union, Urkundenwesen, Urchristentum, Vatikau, Vatikanisches Konzil, Unfehlbarkeit, Volkskunde, Wallfahrt itd. Za nas prihajajo posebej v poštev članki: Salona, Sarajevo {Türk), Sibenik (Bulic), Stična (Türk), Slomšek (Lukman], Solowjev (Grivec), Spalalo-Makarska (Türk), J, Stadler (Türk), Trehinje-Mrkanj (Türk), Trubar (Türk), Zengg-Modruš (Turk|, Viktorin Ptujski, Pietro Paolo Vergerio.
Pri Stični je tiskovna napaka, čei da je bila v se ve roža p ad nem, namesto v severovzhodnem delu oglejskega patriarhatn. Str. 7fi2 v IX. zv. je Tavnik treba popraviti v Travnik.
313
Ako se ozremo na celotno delo, ki je po natančno določenih terminih izšlo v tO zvezkih, moramo reči. da je Lexikon Kir Theologie und Kirche sedaj edini priročnik na celem svetu, ki nas natančno pouči o vseli s vojsk i h področjih teologije in njenih pomožnih in sosednih znanosti po najnovejšem stanju raziskavanja. Število njegovih gesel znaša 27.247, ima 10.448 stolpcev. Î.232 tekstnih slik. 172 kari in 86 tabel, Ustvarilo ga je 1185 znanstvenih delavcev. Kljub tej pestrosti nam nudi enoLno, jasno in zanesljivo sliko katoliškega mišljenja in življenja. V najlepši ubranosti združuje vero z vedo. življenjem in ljubeznijo do drugače mislečih, katerim prav rado prizna vse, kar more pri njih najti resničnega in dobrega. L vsem tem se delo samo najbolje priporoča,	J. Türk.
Cerkvenih očetov izbrana dela. Izdaja Bogoslovna Akademija v Ljubljani. Izdajanje vodi prof. dr. F r. Ks. L u k m a n. Izbrani spisi svetega Cecilija Cipriana. Prvi del, Pisma — Knjižica »O padlih«. Poslovenil, uvod in pripombe napisal dr. Fr, Ks. Lukman. V Celju 1938. Tiskala in zalošila Družba sv. Mohorja.
Spisi cerkvenih očetov imajo vesoljni in vekotrajen pomen. lo so spisi o krščanstvu, ki so jih v soglasju s Cerkvijo izdelali v prvih stoletjih krščanstva sveti izobraženci najbolj kulturnih sodobnih narodov. Zato imajo nenadomestljivo vrednost za vse poznejše krščanske kulturne namde. Cerkveni očetje so najvažnejše zgodovinske priče krščanskega nauka, ki se je izven sv. pisma ohranil v Cerkvi po tako zvanem ustnem izročilu, a tudi sijajne zgodovinske priče zmage krščanstva med najbolj kulturnimi poganskimi narodi. Njihovi spisi so vedno živi in neusahljivi viri pristnega krščanskega miiUjenja in iivljenja vseh poznejših dob. Zato je čisto nuravno in za dokaz krščanske omike poznejših narodov naravnost nujno potrebno, da imajo ti narodi kot bistveni del svoje literature lepe in točne prevode spisov cerkvenih očetov v svojem živem jeziku, opremljene z vsemi razlagami in pojasnili, ki se zahtevajo za njih smiselno in zgodovinsko pravilno umevanje. Po pobudi in prizadevanju profesorja dr, Lukmana naj bi tudi slovenski narod dobil v roke *očetov naših imenitna dela :, t. j. izbrana dela cerkvenih očetov. Da se bo slovensko izdajanje teh lahko vršilo brez ovir, se, vsaj tako mislim, njih slovenska zbirka noče vezati na kak že v naprej obljubljen načrt.
Iz imenovane zbirke imamo pred seboj prvi del izbranih spisov sv, Cipriana, Ta del obsega najprej skoraj polovico ohranjenih Ci-prianovih pisem. Prav ugotavlja izdajatelj, da so Ciprianova pisma dragocen vir za zunanjo cerkvcno zgodovino v začetku druge polovice 3. Stoletja, ko je državna ob! asi. začela krščanstvo sistematično zatirati». V tem se nam razodeva organična vez lega novega Luk-manovega dela z njegovim prejšnjim delom o krščanskih mučencih [Martyres Christi, Celje 1934L A izbrana Ciprianova pisma imajo še dva druga pomena. Ona so -še dragocenejši vir za zgodovino notranjega iivljenja v cerkvi, obnavljanja krščanskega življenja, ki je v prejšnjih desetletjih škodo trpela, borb z razkoli in herezijami in
llnjfiitnvni Vnlnijf
n
314
utrjevanja cerkvene edinosti«, Iz njih nam najlepše odseva tudi škofovski in religiozni lik sv, Cipriana».
Ce nam je izdajatelj v svojem delu o krščanskih mučencih na osnovi mučeniških aktov predočil vzviienosl in slavo Cerkve v dobi preganjanj, nam sedaj s poslovenjeno izdajo Cipriannvega spisa »O padlih« predočuje tiste kristjane, ki se v preganjanju niso dobro izkazali. Sam trezni Ciprian more sedaj vsakega slovenskega čita-telja poučiti, da med kristjani v dobi preganjanj ni bilo vse /.lato in da se je torej pri govoru o dobi mučencev treba varovati pred napačnim posploševanjem ali pretiravanjem dobrega.
Ker so Ciprianovi spisi v tako tesni zvezi 7. njegovim življenjem in delovanjem, nam izdajatelj vprašanja, zakaj, čemu in kdaj jih je napisal, čisto naravno pojasnjuje v lepo in pregledno podanem življenjepisu Sv. Cipriana v Uvodu.
Slovenski prevod navedenih Ciprianovih spisov je lep. Uvod in opombe nam nudijo vse potrebno za njih pravilno umevanje. Na koncu je dodan pregled najvažnejših splošnih del o tv, Ciprium.
Zdi se mi zelo primerno, da je izdajatelj začel zbirko izbranih del cerkvenih očetov s sv, Ciprianom, Saj spada Ciprian v dobo, polno največje razgibanosti, Se ne dolgo lega, v dobi prosvetljenstva, je bil sv. Ciprian predmet največjega zanimanja. A tudi danes se literatura o njem množi.	J. Turk,
D r. A n t o n Z d e š a r , C. M-, Kratek obris zgodovine usmi-tjenih sestra sv. Vincencija Pavelskega, Marijin Dvor 1937 , 8", 271 str.
Ta knjiga naj bi bila po pisateljevem namenu spodbudno zgodovinsko berilo najprej za usmiljene sestre, potem pa tudi za druge. Celotna zgodovina usmiljenih sestra je podana jasno in pregledno. Za nas so posebno važna poglavja o razširjenju te največje ženske kon-gregacije med Slovenci, kjer so lepo zbrani zgodovinski podatki, kakor jih drugod ne najdemo. Svojemu praktičnemu namenu knjiga popolnoma ustreza.	J. "lurk.
Justin dr, Matej, Novo spoznanje. Zakona prejšnja veličina. Mala 8". Str. 48, Kranj 1938.
Novo spoznanje zagovarja teorijo, ki sla jo odkrila zdravnika Knaus v Gradcu in Ogiuo v Niagate na Japonskem. O tem se je pri nas kakor tudi drugod po svetu precej govorilo in pisalo. Avtor stoji dosledno na katoliškem stališču, poveličuje krščanski zakon, ki ima dva namena, da se rode in izrede otroci ter da se spolnost umiri in da mož in žena drug drugega podpirata, dvigala, izpopolnjujeta. Vsled težkih socialnih pa tudi drugih vzrokov se žal zakon večkrat oskrunja. Zakonski se branijo otrok, Drugi pa, ki si otrok žele, jih nimajo. Pisatelj pojasnjuje omenjeno teorijo glede spočetja in jo utemeljuje, Po njegovem so izvajanja obeh zdravnikov izpričana.
S teološkega stališča knjižici ni kaj oporekati. Medicinsko plat naj presodijo zdravniki. Pisatelju je zakon svet in z velikim spoštovanjem piše tudi o stvareh, ki je o njih ležje pisati. Nikakor se ne zavzema za omejevanje porodov. Nasprotno: zdi se, kakor da bi bila
31 5
knjižica pisana v prvi vrsti za one, ki si otrok žele, Glede drugih pripomni pisatelj: »Rabijo to tudi zakonci, ki hi se (po posvetu duhovnika in zdravnika) iz utemeljenih razlogov hoteli odpočili in presledek porodov podaljšali.« (Sir. 30.) Ako bodo knjižico rabili tisti, ki jim je namenjena, ne bo brez koristi.
Za dušnega pastirja-spovednika se mi zde važne resolucije, ki so jih 13, dec. 1935 sprejeli zdravniki, člani Zdravstvenega odseka Slov, Kal. Akad- Starešinstva o Knaus-Oginovi teoriji in so bile objavljene v Času 1935 36, str. 193 si. Omenim jih nekaj, ki, mislim, tudi duhovniku kažejo smer, katere naj se drži predvsem kot spovednik.
»K. O. T. ima pozitivno in negativno stran. Negativna stran je veliko bolj mikavna in bo našla veliko večje razumevanje in uporabo... Odsvetuje se duhovščini, da bi aktivno sodelovala pri propagandi K. O. T. Priporoča pa se duhovščini, da v res nujnih primerih, popolnoma individualno, omenja, da eksistira neka možnost reguliranja porodov bodisi negativno bodisi pozitivno in nasvetuje dotičnemu, da se obrne na zdravnika zaradi strokovne obrazložitvi;.. Za duhovnike, menim, je to stališče, kakor so ga nasvelovali katoliški zdravniki, edino pravilno,	C, Potočnik.
Grafen a uerjeva Milica, Iz duhovnega življenja družine. Zakon. Vzgoja k čistosti. Rasi v duhovnost 2, Mala 8', SIt. 189. Celje 1938.
Kot je razvidno že iz naslova, obsega knjiga tri poglavja: Prvo poglavje govori o zakonu. Hrugo je namenjeno vzgoji k Čistosti in tretje rasti v duhovnost. Pisateljica govori z veliko ljubeznijo o zakramentu sv. zakona. Razlaga, kakšna mora bili zakonska ljubezen. Ostro obsodi Herodeževe malere in belo kugo. — Pri vzgoji k čistosti naj se slarši nikoli ne poslužijo laži, kadar je treba otroku razložiti spolno vprašanje- Postopoma naj jim razkrijejo skrivnostno snovanje novega človeškega bitja tako, da bodo polagoma iz ust starfcev zvedeli vso resnico in prav zato svoje starše, zlasti matere, še vse bolj ljubili. Na praktičnih resničnih zgledih, saj je pisateljica krščanska mati številne družine, pokaže uspeh takega pouka. — Prav tt isto ljubeznijo kakor prvi dve poglavji je obdelano tudi zadnje; rasL v duhovnost. Z lepimi besedami poveličuje materinsko ljubezen, pa prav tako tudi duhovno materinstvo, ki se mu posvečujejo zlasti redovnice. Krščanska družina mora biti žarišče krščanske ljubezni navzven. Važno je pri otrocih vprašanje poklica, ki ga starši nimajo pravice otroku vsilili. Tudi poglavje o branju ne bo brez koristi.
Pri vzgoji je predvsem treba vedeti, kaj hočem in potem, s kakšnimi sredstvi bom svoj smoter dosegel. Gotovo je med drugimi tudi zelo važno vprašanje spolnega pouka. Vendar se včasih ta stvar pretirava, kakor da bi samo pouk zadoščal, da otrok ne bo zašel na kriva pota. Pisateljica se tega zaveda, zato tudi da pouku tisto mesto, ki mu pri vzgoji gre. Poleg pouka poudarja tudi popolnoma pravilno celotno otrokovo vzgojo. Naj omenim, da je izdal letos priznani pedagog jezuit p, M. G a t t e r e r , Gottes Gedanken über des Kindes Werden, Sechste Aull, der
316
früher unter den Titel -Erziehung zur Keuschheit- »Im Glauhens-licht- erschienenen Schrift, (Str. 123, zal, Rauch, Innsbruck.} Ohe knjižici se lepo spopolnjujeta. Pisateljica navaja tudi precej tovrstne nemške literature. Omenim tudi knjižico Anton Meinen, Mütterlichkeit als Beruf und Lebensinhalt der Frau. Ein Wort an Erzieher und Erzieherinnen, (Str. 111, zal. Volksvereins-Verlag M, Gladbach 1920,) Heinen posebno lepo razvija misel, da je poklic vsake žene maLerinstvo bodisi telesno ali duhovno. Tudi duhovnikom je tovrstna literatura potrebna.	C, Potočnik.
Obitelj u današnjem društvu, Izdal Hrvatski socialni teden. Zagreb 1938. Str. 256,
Hrvatski socialni teden (MST) je ustanova po zgledu francoskih Semaines sociales. Ima širši udbor (30 oseb), ki jih ju imenoval nadškof Bauer kot predsednik škofovskih konferenc. Širši odbor je izvoli! ožji odbor, čigar predsednik je dr. Juraj Sčctincc, profesor ekunomsko-socialiie visoke šole v Zagrebu, Hrvatski socialni teden je priredil svoje drugo zborovanje v dneh od 25. do 30, oktobra 1937. Delo tega zborovanja je prikazano v gornji knjigi.
Zborovanje se je bavilo z družino v današnji družbi. Na njem so imeli nagovor trije hrvatski škofje (Stepinac, Pušič, Njaradi), nadalje je bilo enajst predavanj, dva govora in osem konferenc z anketami, Nadškof dr. Stepinac je govoril o moralnem in nadnaravnem pomenu družine, škof Pušič o nerazvezljivosti zakona in ikof dr. Njaradi o nevarnostih in zmagah v družini. Kot predavatelji so nastopili na tem zborovanju odlični hrvatski znanstveniki in kulturni delavci Prof. dr, J, Sčetinec je predaval o družini in družbi, letošnji rektor univerze prof. dr, A. Živkovič o družini v luči krSčanstva, profesor ekonomsko-socialne visoke šole dr. E. Sladovič o družini in drŽavi, bivši rektor univerze prof-dr. E. Lovrič o zakonu v sodobni zakonodaji, profesor ekonoinsko-socialne visoke šole dr. M. Ivšlč o rodbinski imovini, zdravnik dr. L Schrekeis o družini in potomstvu, dominikanec dr, H. Boikovič o vsgojni nalogi družine, časnikar in predsednik Zveze mož Katoliške akcije Perinič o družini in šoli, predsednica Zveze žen Katoliške akcije Sofija Brajša o verski in vzgojni nalogi žene v družini, profesorica dr. Marijana Kralj o socialni in ekonomski vlogi žene v družini, in frančiškan dr. B, Perovič o družini in društvih Katoliške akcije. Konference z anketami so preučevale družino po raznih stanovih in okoljih (v kmetskem, delavskem in meščanskem), dalje vprašanja o varstvu družine, o vplivu prosvete (književnosti, gledališča, kina) na družino in končno o družini in zdravju. Konference in predavanja, zlasti nekatera med njimi, so segla zelo na globoko in snov izčrpno obdelala.
Knjiga vsebuje vse govore, predavanja in konference 7. zborovanja, dalje kratek njegov opis, njegove sklepe, posnetek v francoskem jeziku in seznam udeležencev. V knjigi je zbrane veliko snovi. Zato bo zelo prav prišla vsakomur, ki bi se hotel poučiti o nakazanih vprašanjih. Podobna zborovanja, kot jih prireja Hrvatski socialni teden, bi bila zelo potrebna tudi pri nas Slovencih,	Al. Odar.
Publikacije "Bogoslovne Akademije« y Ljubljani.
Vsem našim publikacijam smo cone znižali za 20 do 25%. Starej&e letnike BV (od tretjega letnika dalji) oddajamo po 10 Din. Od nekaterih publikacij j« v zalogi le malo izvodov.
Naročajo se v Prodajalni Kal. tisk. dr. (pTej H, Ničman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2,
I. Dela;
1.	knjiga: A. Ošcničnik, Uvod v iilozoiifo, Zvezek I: Spoz-navno-
kritični del. 8°. 1X11 in 504 sir,) Lj. 1921. [Razprodano.)
2.	knjiga: A. USen iS ni k, Uvod v iilozoiljo. Zv. II: Metafizični dol.
1. MÄitek a". (IV in 3B4 str.) Lj. 1923. 50 Din. 2. ieiitek S°. (234 str,J Lj. 1924. 50 Din,
3.	knjiga: F. Grivee, Cerkveno prvenstvo in ediuslvo po bizantinskem
pojmovanju. S11. [113 sLr.) L j. 1921. 20 Dm.
4.	knjiga: F. K ov a E i C, Doctor Angelieus sv. Tomaž Akvinski. 8". [IV in
lili str) Lj, 1923. 15 Din,
5.	knjiga; F, Grivee, Cerkev. 8a. (IV in 320 str.) Lj. 1924. [Razprodano.)
6.	kuitjäa; A. Uieničnik, Ontologija. Učbenik. «>. (60 str.) L j. 1924. 25 Din.
7.	knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Prvi del: Evangeliji in Apo-
stolska dela, Mala (XVI in 431 str.) Li. 1925. V platno vezana knjiga 36 Din. boljie vezavi po 50, 62 in 90 Din. S. knjiga: Acta 1, Conventus pro studiis orientalibus anno 1925 in urbe Ljubljana c c I c b r j t i. S". (IV et 168 pag.) Lj. 1925. 25 Otn; vez. 10 Din.
9.	knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Drugi del: Apostolski listi
in Razodetje- 8". (XVI in 319 str.) Lj, 1929. Cene kakor pTi prvem delu.
10.	knjiga: F. O r i v e o , Vzhodne cerkve in vzhodni obredi, (50 str,)
Lj. 1930, 8 Din.
11.	knjiga: J, Turk. Breve Pnvln V. Tomažu Hrenu z dne 27. nov, 1609,
S0. (107 str.) Lj, 1930. IS Din.
12.	knjiga: A i. O d a r . Sodbe Rimske rote v zakonskih pravdah, S". (99 str.)
Li, 1934, 12 Din.
IL Razprave:
1.	F, Grivee, Pravoverno si sv, Cirila in MdodH. (Razprodano,J
2.	A. S n o i, Staro slovenski Matejev evangelij (De version* ualaeoslaviea
Evangelij S, Matthaei, — Praemtsso Sumrnario et addito Apparatu eritico in lingua kilina}. Lj. 1922. 8". (34 str.] 5 Din,
3.	F. G r i v e c . Boljitviška brezboinost [De atheismo bolSuv i S m L) L;, 1925.
S". (15 str,) (Razprodano.)
4.	F, Grivee, Ob 11 Od letnici sv. Cirila, Pojasnilo k apostolskemu pismu
Pija XI. »Qu od S. Cyrill um ThessalonieenSem z dne 13. februarja 1927. 8", [16 str.) Lj, 1927. 3 Din.
5.	.1. Turk, Tnranž Hren. ftf. {10 sir.) Lj. 1928. 5 Din.
6.	F. G r i v e e , Mistično telo Kristusovo. Mclodičaa in praktična vpra-
šanja. 8°. (17 str,) Lj. 1920. 4 Din.
7.	F. Grivee, -Reruai Orientalin™-. Okrožnica papeia Pija XI, o pro>
ufavanju vzhodnega krščanstva. &'». [33 str.| Lj, 1929, 1 Din.
8.	F. Grivee, Fjodor M. Dostojevskij in Vladimir Solovjev. 8", 46 str.
Li. 1931. 10 Din.
9.	A, O d a r , Skol in redovniilvo. Veljavne določbe. 8®. (52 str,) Lj. 1936,
8 Din,
10.	Al. O d a r. P o sto p ni k za ničnostne zakonske pravde pT) škofijskih
sodiščih. 8". [60 str.) Lj. 1938. 10 Din.
III. Cerkvenih očetov izbrana dela.
Izbrani spisi svetega Cecilija Cipriana, Prvi de h Piiua. Knjižica -'O padlih«. Poslovenil, uvod in pripombe napisal dr. F. K L u k m a n V Celju 1938 Založila Družba sv. Mohorja. Mala Brl, 214 sirarn. Cena: ¿u ude Družbe sv. Mohorja (pri Družbi v Celju ali njeni knjigarni v Ljubljani) 27 din za broliranoi ¿6 dtn za vezano knjigo; za neude in v knjigarnah 36 din za broSirano. din za vezano knjigo.
■'Bogoslovni Vtstnik*, publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, izhaja Štirikrat na leto v celotnem obsegu do 20 tiskovnih pol.
Naročnina: 50 Din za Jugoslavijo. 60 Din za inozemstvo na leto.
Urednika: proi, dr. Frane Ksaver L u k m a n , Ljubljana, Fračiškun&ka ulica 2.1, in prof dr. Alojzij G dar, Ljubljana, Vidovdanska ceala 9. — Njima naj se pošilja vse, kar je uredniitvu namenjeno.
Uprava: Prodajalna Kat. tisk. druitva (prej H. Ničman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Njej naj se pošiljajo naročila, reklamacije in podobno,
Čekovni račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, lastnica Bogoslovna Akademija, Ljubljana, ima it- H903-
Ohlastern odgovorna sta prol- dr, F. K. Luk man ia uredništvo in izda jate I j ico, ravnatelj Karel C e { za Jugoslovansko tiskarno.
Ponatisniti t« smejo razprave in njih deli, ocene in drugi prispevki, ako se prej dobi dovoljenjn uredništva in ako Se v ponatisu navede vir
»Bogoslovni Vestnik« quater per annum in lucem editur.
Pretium sulinolationis extra regnum Jugoslavia» uit Din £0.
Sçripla quae sive ad d i r u c t i o n e m sive a J a d m i n i s t r a t i o -nem commun tarii nostri spec t a nt, inicribanturi »Bogoslovni Veslnik«, Ljubljana, Faculté de Théologie (Yougoslavie).