Postnim |i»i HIiimj Leto ll.v štev. 32 V Ljubljani, nedelja dne 6. februarja f92f. Posamezna štev. 1 N Izhaja ob « zjutraj. Stane ociotetoe . UD K BIMŽBO..... U a ca saued. ozemlje 800 a ss inozemstva .. 40» Oglasi za vsak oa vSbw ■tolpca (68 na) . 2 K CjlH oglas1" do 30 ma ctolpca (53 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: BfikloSlCerm ee«ta It Hfl Telefon tt.72. Uoravnlštvo« Sodna ulica ft.& Telefon ItK Satan kr.poit.eek. itev.ll.Ml Ljubljana, 5. februarja. Medtem ko se v konstituanti uveljavlja močan ustavotvorni blok, ki nam nudi razveseljivo garancijo, da bo delo na izgradbi ustavnih temeljev naše države normalno napredoval in se v doglednem času uspešno zavrnilo, kaže iskrena koalicija, ki so jo sklenili demokrati in radikalci tudi na drugih poljih našega državnega življenja blagodejne uspehe. Opažati je povsod napredek. Važna vprašanja, pa naj se tičejo vse države ali posameznih pokrajin se obravnavajo z mnogo večjo stvarnostjo in resnostjo ter se vedno pogosteje tudi rešujejo brez onega kvarnega zavlače-nja, ki nas je tolikokrat spravljalo v obup. Ni dvoma, prilike se konsoli-dirajo. Kažejo se posledice normalnih parlamentarnih prilik, ki so odstavile z dnevnega reda težavne vladne sestave preteklih dni. «Koncen-tracije» in široke koalicije niso pripuščale nobenega skladnega dela, v njih so se vsled strankarskih nasorot-stev v Narodnem predstavništvu, vsled nervoznega predvolilnega razpoloženja strank tvorne sile medsebojno uničevale in rezultati takega sodelovanja so bili — v kolikor ni c3o za splošna nacionalna vprašanja *— negativni. Ker ni mogla nobena ožja koalicija se nasloniti na trdno večino, so propadali tudi poskusi ožjih koalicijskih vlad, pa naj si bo demokratske ali radikalne. Šele volitve so nas izpeljale iz tega mučnega stanja Nismo sicer dosegli željene solucije 'da bi izšla iz volitev ene stranke kot večina, ki bi prevzela potem odgovornost za vodstvo države, toda pokazali smo dovolj razumevanja za položaj, ko smo se demokrati in radikalci zavedli, da smo pri izvršitvi u-stavnega dela drug na drugega navezani in da le v iskrenem sodelovanju moremo zadostiti dolžnostim, ki smo jih kot največje stranke prevzeli napram narodu in državi Zato je sedanja vlada morda prva, ki jo smemo imenovati normalno. Narod je tudi takoj občutil, da gre delo drugače izpod rok. Oproščena od notranjih frikcij in vsakdanjih zunanjih skrbi posveča vlada mnogo večjo pozornost zlasti gospodarskim vprašanjem. Polagoma se revidirajo stare pogreške, finančni minister pripravlja reorganizacijo svojega resor-ta, se obdaja s svetovalci strokovnjaki iz vseh pokrajin, minister trgovine pristopa s pomočjo velikegi gospodarskega zbora gradbi novih temeljev naše notranje in zunanje gospodarske politike, minister saobra-čaja obrača svojo pozornost ne le vsakdanjim prometnim neprilikam, temveč tudi važnim programatičnim vprašanjem našega saobračaja. Tudi na polju kmetijskega m drugih gospodarskih resortov opažamo svežej-ši duh. V prosvetni politiki se dela z veliko vnemo in z globokim razumevanjem za kulturne potrebe naroda in države, ministrstvo pravde pristopa delu izenačenja naših zakonov, v resortu za socialno politiko se pripravljajo novi važni ukrepi.Doba u-stvarjajočega dela v državni upravi se je pričela in obeta lepih uspehov. Tudi Slovenci sodelujemo. Ne sicer tako, kakor bi bilo potrebno in mogoče, da je slovenski del našega naroda pokazal več razumevanja za pozitivno politiko in manj veselja nad puhlim negativismom in prazno kri-čavostp. Demokratski poslanci edini aktivno predstavljajo aktivum slovenske (da se tako izrazimo) politike v državj. Oni vršijo svojo dolžnost s brezprimerno požrtvovalnostjo in, kakor priznavajo prijatelji in nasprotniki, z najboljšimi uspehi, ki so seveda dosegljivi le zato, ker se za ožje potrebe naše pokrajine zalaga velika stranka, katera vedno znova Rešitev važnih slovenskih prometnih vprašanj. Beograd, 5. febr. (Izv ) Poslanec dr. Žerjav je interveniral v ministrstvu saobračaja in zahteval, da se nemudoma otvori promet na progi Je-senice-Podrožica, da se na ta način razbremeni Maribor. Ministrstvo je odredilo, da se otvori promet na progi Jesenice 10. t m., najkasneje pa 15. februarja. Beograd, 5. febr. (Izv.) Med našo državo in Avstrijo je dosežen popoln sporazum v prometnem vprašanju preko Koroške. Ministrstvo saobračaja je pričelo s pripravami za uvedbo rednega prometa na tej progi. Beograd, 5. febr. (Izv.) Otvoritev prometa na progi Ljutomer-Maribor je zastala, kakor so doznali naši poslanci, zaradi nesporazumljenj raznih resortov. Poslanec dr. Žerjav je posredoval pri ministrstvu zunanjih del naj se namesto odstopivšega delegata dr. Pitamica nemudoma imenuje nov delegat, ki bo zastopal mi- nistrstvo saobračaja. TežkoČa so samo še zaradi cestnega prometa preko radgonskega pota in mostu. Minister saobračaja je odredil, da se mora cela zadeva brez odloga rešiti. BEOGRAD, 5. febr. (Izv.) Danes dopoldne sta poslanca dr. 2erjav in dr. Tomljenovič predstavila ministru saobračaja deputacijo konsorcija za izgradnjo železniške proge Kočevje-Brod-Moravice, ki je prosila za pred-koncesijo. Minister Jovanovič je izjavil, da se vlada jako zanima za to vprašanje in tudi naglašal, da je dolžnost vlade, da z orirom na naše nove meje osvobodi Slovenijo gospodarske odvisnosti. Sestavila se bo takoj posebna komisija, da preštudira vsa tehnička vprašanja, nakar se izda predkoncesija. BEOGRAD, 5. februarja. V gradbenem ravnateljstvu prometnega ministrstva se izdeluje načrt za provi-zorno sezidanje stanovanj za železničarje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani V to svrho je več milijonov dinarjev stavljenih na razpolago. Minister Beneš v Rimu. Rim, 5. febr. (Izv.) Češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve Bene-ša je pričakoval na rimskem centralnem kolodvoru italijanski minister zunanjih zadev grof Sforza z uradniki ministrstva ,češkoslovaški poslanik Krbar odpravnik jugoslovanskega poslaništva Antonijevič, mnogo senatorjev in poslancev ter veliko odličnega občinstva. Sprejem je bil jako prisrčen. Še tekom dopoldneva je Beneš konferiral z ministrom Sforza in predsednikom vlade Giolittijem. Danes dopoldne je sprejel kralj dr. Beneša v posebni avdijenci, ki je trajala dve uri. Pri tej priliki je kralj odlikoval Beneša z velikim križem italijanske krone Istočasno je sprejela kraljica Jelena gospo Beneševo. Tekom današnjega dneva pridejo v Rim zastopniki češkoslovaških ministrstev trgovine, prometa in vojne, na kar začno specialne konference. Rim, 5. febr. (Izv.) V vatikanskih krogih se pričakuje, da se posreči doseči sporazum med Češkoslovaško in Vatikanom v vprašanju ločitve cerkve od države. V Vatikanu uživa dr. Beneš, kot politik pozitivne smeri in praktične realnosti velik ugled. Rim, 5. febr. (Izv.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je sprejel danes zastopnike rimskega časopisja, katerim je izjavil: Vse delo češkoslovaške politike se od prevrata sem osredotočuje okoli ene točke: zagotovitev miru v srednji Evropi. Radi tega smo proti vsaki oboroženi intervenciji v Rus'ii ter smo odločno proti vrnitvi Habsburžanov na avstrijski ali madžarski prestol, ker bi to izzvalo nove konflikte v srednji Evropi Na temelju tega naziranja je prišlo tudi do male entente, ki ima nalogo, da kontrolira izvršitev določb trianonskega in senžermenske-ga miru. Mala ententa bo storila vse, da prepreči vrnitev Habsburžanov. Prva naloga, ki čaka sedaj Češkoslovaško, je da vzpostavi gospodarske odnošaje z vso Evropo, zato je pa tudi razumljivo, da se češkoslovaška republika najprej obrača na Italijo, ki ji je med velesilami najbližja. Prepričan sem, da bodo naše konference rodile obilih sadov in da pride do najtesnejših zvez med obema državama. V pogovoru z urednikom «Agenzia Štefani* je dodal minister Beneš glede trgovskih odnošajev med obema državama še sledeče: češkoslovaška si želi najživahnejših trgovskih industrijskih in sploh gospodarskih stikov z Italijo. Kot naravno in tradicijonel-no pristanišče češkoslovaške trgovine je smatrati Trst in upati je, da se bo češkoslovaški promet preko Trsta od dne do dne dvigal. Minister Beneš si želi prijateljsko sodelovanje češke in italijanske trgovine in industrije. Glede tega sodelovanja je treba sedaj v Rimu postaviti programatične točke. Pri tej priliki želi minister Beneš dosečj popokal sporazum tudi glede gospodarskih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu na konferenci v Portorose. Češki in italijanski narod bosta imela velik dobiček iz sporazumnega nastopa na tej konferenci. Sedaj pa je treba izpremeniti besede v dejanja. Novi minister pravde. BEOGRAD, 5. februarja. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje posi. Gjuričič, predsednik Drž. sveta za ministra pravde. dokazuje iskrenost svojega jugoslovanskega značaja. Vse drugo, kar je slovensko ljudstvo poslalo v Beograd, stoji ob strani. Kakor kamenčka v morju sta izginila mandata malkontentov, komunisti zanikajo državo, socialisti so veliki samo v deklamacijah, klerikalci so vsled svoje zahrbtne politike ob-sovraženi in izolirani, naši kmetje si ne upajo preskočiti barijere, ki jo je postavila trma zagrizenih partizanov. V trenutku, ko se rešujejo v žarišču našega državnega življenja važna in pomembna vprašanja, ni nekoristno si predočiti dejstvo, da korenini aktivna politika slovenskega dela našega naroda v trdni poziciji demokratske stranke na Slovenskem. Obupne razmere v Dalmaciji. SPLIT, 5. februarja. Iz vseh krajev zasedene Dalmacije prihajajo osrednji vladi in klubom konstituante prošnje, iz katerih so razvidne obupne politične in prehrambene razmere. Prosi se za intervencijo, da se pospeši evakuacija italijanskih oblasti, a niso zanj nič plačali. SPLIT, 5 fcbruarja. Povodom nedavnega spopada s hnačnimi stražniki v Prviču - Šepurini, je umrl do-brovoljec s solunske fronte Josip Skroza. RIM, 5. februarja. rIdea Naziona-le" javlja iz Empolia, da se je bolezen slavnega komponista Giacoma Pucci-nia nenadno poslabšala, tako da je vsako upanje na rešitev izgubljeno. Rim, 5. febr. (Izv.) V komisiji za zunanje zadeve je izjavil minister zunanjih zadev grof Sforza, da je italijanska vlada priznala odposlanca ruske vlade Voraskega kot predstavnika in poslanika ruske sovjetske vlade f Italija in Jugoslavija. RIM, 5. febr. (Izv.) Komike, k! jih je imenovala italijanska vlada za izvršitev določb rapallske mirovne pogodbe, bodo začele takoj s svojim delom, kakor hitro naznani jugoslovanska vlada svoje delegate. Vse ko-msije, ki jih je imenovala italijanska vlada, se zbero te dni v Rimu, kjer bodo začele s predpripravami. Splošno sc smatra, da bodo komisije mogle končati svoje delo v najkrajšem času. Največ časa bodo zavzela pogajanja gospodarske komisije, ki pa ne bodo vplivala na delo ostalih komisij. RIM, 5. febr. (Izv.) Minister zunanjih zadev Sforza je sprejel deputacijo iz Splita, ki mu je predložila spomenico Italijanov iz krajev, ki pripadejo Jugoslaviji, glede zaščite pravic italijanskega prebivalstva. Beograd, 5. febr. V ministrstvu za trgovino in industrijo se vrše priprave za sklepanje trgovinskega dogovora z Italijo. V ta namen se sestavi posebna komisija, ki bo zbirala ves potrebni materijah Čim bo njena naloga končana, bodo italijanski delegati pozvani na razgovor, ki se bo vršil v Beogradu. Reka, 5. febr. (Izv.) Novi italijanski poslanik v Reki conte Dominioni je danes izročil začasni viadi svoja akreditivna pisma. Novi poslanik je bil svoječasno italijanski konzul na Reki. ŠIBENIK, 5. februarja. Semkaj je iz Rima prišla železniška komisija, ki bo našim oblastim predala železniško progo Šipenik - Knin. Predaja se vrši dne 20. februarja. Volitve v neodrešeni domovini. Trst, 5. febr. (Izv.) Prvotno za 27. marca določene volitve v neodreše-nem ozemlju za italijanski parlament, so zaradi Velike noči preložene na 3. apriL TRST, 5. februarja. Povodom priprav za volitve v italijanski parlament objavlja „Edinost" uvodnik, v katerem pravi: Bliža se zgodovinski trenutek ko se bodo ob pozornosti vsega sveta pojavili jugoslovenski zastopniki v tujerodni zbornici v Rimu. V rimski svetovni zbornici be bojeval naš mal narodič vse boje za svojo svobodo Komunistični ustavni načrt. Beograd, 5. febr. (Izv.) V ponedeljek dopoldne ob 9. uri bo v veliki dvorani skupščine seja ustavnega odbora. Pričela se bo načelna debata. Predsednik odbora Vesnič bo poda] pregled vseh glavnih načel vladnega ustavnega načrta. Komunisti bodo predložili najbrže že v tej seji svoj ustavni načrt za sovjetsko republiko. Ta načrt je sestavljen na podlagi u« stave sovjetske Rusije in predvideva vojaške, delavske m kmetijske svete, kateri pošljejo delegate v centralni boljševiški svet Centralni svet bi bila vrhovna oblast Ustava ne bo strogo centralistična niti povsem decentra-listična. V projektu so predvidene tu. di načelne rešitve socialnih in ekonomskih problemov, določbe o pri. vatni lastnini, eksproprijaciji velepo-sestev in industrijskih podjetij, uki-njenje družabnih razredov, odprava vojne dolžnosti in uvedba narodna garde za obrambo. BEOGRAD, 5. februarja (Izv.) Verifikacijski odbor dosedaj še ni verificiral mandatov Ivana Kirbiša (SKS) in Zvonimira Bemota (soc) iz štajerskega volilnega okrožja, kel navzlic zahtevi ni dobil spisov iz treh občin. Verifikacijski odbor je iznova zahteval spise. Ako jih zopet ne dobi se sumi, da so namenoma uničeni. Sodelovanje j»gos!o* venskih in ruskih komunistov. BEOGRAD, 5. februarja. drv.) Oblasti -.o tefedile zvezo naših komunistov s sovieti v Rusiji. Rovarenj« naših komunistov ima namen, da osla-bi vsako akrio naše države za slučaj napadov rušim boljševikov na Rumu-nijo, ki se ima pričeti spomladi. Mnogo materi; ala bo te dni objavljenega Delo gospodarskega sveta. BEOGRAD. 5. febr. (Izv.) Dane« so pričeli zbcrcvati strokovni odbori gospodarskega sveta, in sicer sekcije za revizijo car ne, za železniški sa-obračaj in za obrt. Delo bo trajalo več dni, ker jc treba predelati mnogo važnega ma^erijala. Ko sekcije kon- in pravico. Izid volitev ima pokazati čaj o svoje delo, se bo vršila zopet Italiji in celemu svetu, je _ li jugoslo vensko ljudstvo res bilo vredno, da se je obračala nanj pozornost cele Evrope. Naše teptano ljudstvo mora pri teh volitvah stopiti na plan kot en mož in zavpiti v svet, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Pokazati mora svojim gospodarjem, da ♦» ne da streti, ne da ugonobiti. Kmetje in delavci! Zavedajte se, da seea važnost bodočih volitev preko mej Vaše ožje demovine, da gledajo na Vaše delo oči milijonov. Na Vaših ramenih sloni težka odgovornost. Vam je poverjena usoda dežele. Zavedajte se, da tvorimo mi edino iugoslovensko ljudsko organizacijo v Italiji. Vse, kar ni organizirano v političnem društvu „Edi-nosti" in v naših „Kmetsko - delavskih zvezah", tvori del italijanskih strank. Slovenskim komunistom in so-cijalistom povejte, da bodo dali svoje glasove italijanskim strankam, da bodo pri volitvah nastopili pred Italijo in celim svetom kot italijanski volilci, da jih bodo zastopali v Rimu italijanski parlamentarni klubi z italijanskim vodstvom. Ne pričakujte od tujih italijanskih strank nobene pomoči in rešitve. S tem geslom pojdite možje in fantje na delo! Zanesite volilne odbore do naših goskih vasic in vedite, da je od Vašega dela in Vašega truda odvisna Vaša sreča in Vaša usoda Rim, 5. febr. (Izv.) Fašisti so v Ta-rantu napadli delavski dom in ga zažgali, da je pogorel do tal. LONDON, 5. februarja. (Izv.) Biv. ši grški predsednik vlade Venizelos je spel v London, kjer ga je spreje Lloyd George v daljši avdijenci. GRADEC, 5. februarja. (Izv.) Tudi danes še trajajo na gorenjem Štajerskem snežni zameti in so vse telefonske in brzojavne zveze z Dunajem uretrzane. plenarna seja saveta. Krvav ?rancosko-laSki incident BRINDISI, 5. februrja. (Izv.) Med posadko francoske križarke „Emest Renan", ki je usidrana v tukajšnji lu-ki, in med meščani je prišlo danes do krvavih spopadov; mornarji so streljali z revolveri. KaraKnjerji in vojaki so nato posredovali, odpravili francoske mornarje na križarko. S krova ladje pa so začeli streljati mornarji s puškami, ubili dve osebi, več pa jih ranili Italijanska vlada je brzojavno protestirala proti ponašanju francoskih mornarjev in zahtevala, da se križarka oddalji iz italijanskih voda. Nova gledališka na-redba. BEOGRAD, 5. februarja. (L»v.) Minister prosvete je izdal naredbo, da se morajo vsa subvencijonirana gledališča nazivati Narodna gledališča kraljevine SHS. Tudi beograjsko gledališče bo izpremenilo svoje dosedanje ime „kralj. srpsko pozorište" v iem smislu. Hudoiestveniki v Ljubljani. LJUBLJANA, 5. februarja. Nocoj se je pričelo drugo gostovanje hudo-žestvenikov. Gledališče je bilo nabito polno razven par lož. ki so ostale prazne menda vsled tega, ker se ie govorilo, da je vse razprodano. Igraii so Črešnjev vrt. Uspeh je bil popoln. V čehova drami smo čutili današnjo usodo Rusije. Saj je vsa Rusija- črešnjev vrt, zapravljen, prodan, uničen. Po predstavi je priredilo občinstvo ruskim igralcem ovacije, Južna železnica m njeno finančno sfanje. Kakor smo že poročali, so se danes pričela na Dunaju važna pogajanja o internacionalizaciji Južne Itleznke. Konference se udeležijo, oziroma bi se morali udeležiti zastopniki Južne železnice in pariške Association nationale in delegati štirih, na tej železnici teritorijalno zainteresiranih držav: Avstrije, Ogrske, Italije in Jugoslavije. Jugoslovanski delegat pa še ni prijavljen. Ta malo-brižhost bi imela v tem slučaju lahko neljube posledice. Cilj pogajanj je, da se vpostavi zopet fakozvani regime provisoirč, t. j. provizorno stanje, po katerem naj bi skrbele omenjene štiri države za dobo provizorične ureditve, najdalje pa do konca leta 1922., za vse finančne potrebe družbe, v kolikor ne bodo kriti izdatki z dohodki železnice. Države bi krile te potrebe potom obrestonosnih predujmov, in sicer vsaka država za ono železniško mrežo, ki leži v njenem področju. Vpostavitev «regime provisoire* zasleduje edino tendenco, pomagati Južni železnici iz največjih finančnih težkoč. Dunajsko časopisje je mneja, da sedanje finančne in druge razmere izključujejo možnost izvedbe 320. člena šenžermenske pogodbe, ravnota-ko pa še ni misliti na izvedbo internacionalizacije te železnice. Člen 32f> mirovne pogodbe določa namreč administrativno in tehn. reorganizacijo privatnih prog potom pogodbe med želzniško družbo in med teritorijalno udeleženimi državami. Nesoglasja reši Zveza narodov. Sodbo tega razsodišča pa sme zahtevati upravni svet družbe in lastniki prioritet Naša vlada mora stati prejkoslej na stališču podržavljenja onega dela Južne železnice, ki teče po našem ozemlju. Zaradi tega bodo sklepi sedanje konference za nas samo začasni in ne smejo v nobenem oziru prejudicirati definitivne odločitve. Zdi se, da bo prišla konferenca v vprašanju «regime provisoire* do pozitivnih zaključkov in da mu bodo države vsaj v načelu ugodile. Naša vlada se je načeloma izjavila za sprejem tega režima, ravnotako druge države pod pogojem, da se ta denar ne bo uporabljal za izplačevanje zaostalih in tekočih dividend (akcij). Od pogajanj odvisi še, če se s tem denarjem lahko plačajo obresti obligacij in dividenda prioritet Konferenca pa se menda ne bo ba-vila z vprašanjem italijanskih anuitet, ki zanima finančne kroge veliko bolj kot «regime provisoire*. Italija se je namreč glasom konvencije, sklenjene dne 17. novembra 1S75. v Bazlu, obvezala plačati letno 29,569.887 frankov do konca leta 1954. in potem letno 12,774.751 frankov do leta 1968., kot odkupnino za proge, ki so prišle leta 1866. pod Italijo. Italijanska vlada bi rada prenesla svoje anuitetne dolgove na reparacijski račun, kar bi za družbo v finačnem oziru pomenilo zadnji udarec. Za družbo je obenem tudi način rešenja italijanskih anuitet velike važnosti. Družba stoji po bazelskih in pariških pogodbah na stališču, da so anuitete plačljive v zlatu. Družba sama se nahaja ravnokar v finančnih težkočah. Avstrijski železniški obrat aela z velikimi obratnimi primanjkljaji, ki izhajajo iz visokih režijskih stroškov, posebno iz velikih materijalnih izdatkov in končno zaradi tega, ker znašajo tarifi po avstrijskih progah približno ravno toliko v avsrijskih kronah, kakor pri nas v naših kronah. Razen dividend in obresti, je jugoslovanski del Južne železnice mogel kriti iz dohodkov vse izdatke. K temu so pripomogli izjemno visoki železniški tarifi, ki jih moramo plačevati. Kakor nemško-avstrijski del Južne železnice, tako dela tudi ogrski del z velikimi obratnimi primanjkljaji. Tudi tam so tarifi skoro trikrat nižji kakor pri nas. Italijanske proge Južne železnice se nahajajo v obratu italijanskih dr-žavih železnic. Južna železnica je imela v teku le-fa 1919. nad 276 milijonov kron izgube, mnogo manj izgube v 1. 1920. ne bo. Izgleda, da bo imela železnica do definitivne ureditve še mnogo sto milijonov kron deficita. Družba bi mogla kriti to veliko izgubo pred vsem s tem, da bi zviška tarife v Avstriji in na Ogrskem na isto višino, kakor so pri nas. Nadalje pa na ta način, da bi Italija plačala anuitete (letne obroke) tako, kakor je bilo določeno, to je v zlatu. Nikakor pa ne gre, da bi naša država krila primanjkljaj, ki ga ima železnica v Avstriji in na Ogrskem. r-f RAZŽALJENJE ZAGREBŠKEGA ŽUPANA. Zagrebškega župana Heinzla je razžalil — regent s tem, da ga je odlikoval z radom Sv. Save III. razreda. Z istim redom sta odlikovana sicer tudi beograjski župar. Karajovznovič in sarajevski župan, to. da glavnemu glasilu abnormalnih hrvatskih zajedničarjev „Hrvatu" se zdi red III. razreda premaihen dostojanstvu gospoda Heinzla in ..Hrvat'' pravi, da je to odlikovanje „sunek v rebro zagrebškega župana (in s tem seveda tudi vsega hrvatskega naroda) povsem po balkansko, ne samo groba netaktnost nego še več!" Iz tega odlikovanja je nastala cela afera, katero beležijo beograjski listi z obžalovanjem. videč kako je zajedničarjem vsaka prilika dobrodošla za hujskanje. Minister Draškovič je izrazil svoje ob. žalovanje nad omalovaževanjem visokega odlikovanja, ki popolnoma odgovarja položaju zagrebškega župana. Pod Avstrijo bi bil gospod Heinzel blažen, ko je dobil viteški križec Franca Jožefa, danes mu je za dve stopnji višji Sv. Sava premalo. Zakaj to na videz malenkstno afero omenjamo? Ker ima svojo interesantno moralo. G. Heinzel je namreč red Sv. Save že imel. Dobil ga ja (morda kot ofitijel-ni zastopnik zagrebške občine na nekih beograjskih slavnostih) pred vojno. Po izbruhu vojne pa je bil on med prvimi, ki so v ..Narodnih Novinah" proglasili svoj shid nad srbskim odlikovanjem ter red Sv. Save javno vrgli na smetišče! Ako je podelitev reda gospodu Heinzel« za koga razžaljiva, potem je razžaljiva za narodno moralo. 4- SVETOSAVSKI DOGODEK Vr TRSTU. Beograjski listi poročajo o napadu fašistov na srbsko čitalnico v Trstu, kjer so divjaki z?i žgali sliko Sv. Save. „Epoha" nravi, da je ta dogodek malenkosten napram onim, ki so jih letošnje poletie izvršili Italijani proti Jugoslovanom, ali da je značilen za mentalitet itali-janstva, ki naša država naravnost sili v represaliie. Za vsa nasilja proti iu- goslovanskem življu odgovorna je lta-lanska vlada v isti meri kot je odgovorna sama zveza fašistov, ki uganja ta nasilja nekaznovano že od okupacije sem! Vlada ni storila ničesar, da bi dala zadoščenja našim ljudem, še več, s ciničnimi izjavami vzdržuje to neznosno stanje! Orožje, ki ga nam daje Italija s to svojo politiko v ro \ je jako nevarno, ker se zna obrniti nazaj proti nji, kot orožje samopomoči in silobrana. Italijani se varajo, ko govore o svojih simpatijah do Srbov, ki jih pa Srbi odklanjajo, '-o vidijo, da postaji v italijanski gonji sistem, ki ni naperjen ne proti Slovencem, ne proti Hrvatom, ampak proti našemu edinstvenemu narodu in naši edinstveni državi. EKSKRALJ NIKITA V RTMU? Beograjska „Pravda" poroča, da se mudi v najstrožjem inkognitu v Rimu bivši črnogorski kralj Nikita, ki pripravlja tam nove spletke. V zvezi z njegovim bivanjem v Rimu je tudi proglas italijanskega črnogorskega ko-miteta na dobrovoljce za svobodo" Črne gore, kateri se zbirajo v Gaeti. i Večja skupina Nikitinih dobrovoljcev se baje že nahaja v Skadru, kjer jih podpirajo italijanske in albanske oblasti. Iz Skadra prihajajo v 'imo i goro Nikitini agitatorji, ki hujskajo narod, seveda brez uspeha Vesti ita-i lijanskih listov o nemirih v Črni gori, o pobunih v Podgorici so pobožne že-! Ije te Nikitine družbe, ki hoče vsaj na ta način izdržati na površju ime eks-kralja črne gore, ki je postalo v svetu ravno tako neznatno in nepomembno, kot so vse njegove aspirarije na črnogorski orestol. -f PREDSEDNIK POLJKE REPUBLIKE, maršal Pilsudski, ie dospel v Pariz. Časopisje pozdravlja simpatično poljskega državnika in mu pripisuje v veliko zaslugo, da je s svojo protiofenzivo zaustavil boljše-viško prodir. proti zapadu in preprečil kooperacijo sovjetske vlade z Nemčijo Predsednik republike Millerand je sprejel Pilsudskega v avdijenci. + štetje v češkoslovaški republiki Ljudsko štetje in štetje domače živine v čehoslovaški državi se začne 15.febru arja t. 1. 4- Nemški vojni krivci. Iz Berlina poročajo 3. februarja: Kakor poroča nemška poročevalnica iz Leipziga, je državno sodišče zaključilo preiskavo proti 11 od entente navedenim vojnim krivcem in v štirih primerih dvignilo obtožbo. Obravnave se bodo vršile prejkone meseca februarja. 4- ZAČETEK VENIZELOSOVE AKCIJE. Pariška poročila poročajo iz Aten, da je v celi državi opažati začetek venizelističnega pokreta Oficirski kor je v pretežni večini za Venize-losa in zahteva abdikacijo kralja Konstantina. Organ liberalne stranke „Patris" zahteva da se mora takoj sestati narodna skupščina, kateri predloži liberalna stranka predlog, da se zastopstvo grških interesov pri an-tanti poveri Venizelosu. Sedanja vlada je popolnoma brez moči. Venizelos je neprestano na delu, v Parizu je konferiral s predsednikom republike Millerandom, predsednikom vlade Bri-andom in zunanjim ministrom Bar-thoujem. V informiranih krogih se trdi, da je Francija pripravljena, v vseh ozirih podpirati Venizelosovo akcijo. o prosvetnih in gospodarskih stvareh. Izhajal bo dvakrat na mesec. — Roška literatura v srbskem prevoda. Podjetje bratov Gruzničevih ▼ Beogradu in N. Sadio je začelo izdajati v mali biblioteki krajša dela znamenitih rnskih pisateljev v srbskem prevodu. Do sedaj .ie izšlo že 19 evezkov v katerih bo za- stopam: Cehov. Turgenjev, GotO, Pu» Mu, Tolstoj, Dostojevski In drugI Veafai nedeljo izide nova knjiga; oena je 1 dinar za komad. Naslov "podjetja,: N.8ad, Kralja Petra ulica 2, glavno s tovariš*« br. Gruzindevih. Toplo priporočamo ta biblioteko bratev Rusov, posebno naJ5 svojim ^izvedeniškim mnenjem" trinogu Čuvaju tako velike politične usiuge, da ga je zdravniško dništvo radi tega izključilo. Čuvaj je odgovoril s piega-njanjem povzročiteljev tega sklepa Lang se je tudi med vojno pokazal vernega hlapca Habsburžanov in pošiljal zlasti vse zavedne Jugoslovane na fronto. Po prevratu je bil kot državni zdravnik dodeljen bolnici v Stenjevcu. kjer pa mu ni konveniralo in je raje izstopil iz državne službe. Poznejša zajedničarska vlada v Zagrebu ga ) menda za njegove ,.zasluge v vojni" imenovala za kraljevskega higijenske-ga nadzornika in tako izigrala centralno vlado. Sedaj ga je klerikalni poverjenik postavil na še odličnejše mesto. Zdravniki in narodni krogi so o-gorčenL Afera bo imela še posledico Prosvefa. — V celjskem mestnem gledališču se ponovi v četrtel SehSnthanov: i vesel: igra >Gospod senator«, v nedeljo popoldne pa se igra Finqgarjev i D Sv ji lovec«. — Rijavee v Beogradu. Kakor sn-o že poročali, je odšel naš rojal Riiavet prvi tenor zagrebške opere, s pianistom Ličarjem na umetniško turnejo. Kot prvo mesto sta si izbrala našo prestolnico Beograd; vsi beograjski listi pozdravljajo našega umetnika, ki hoče pred svojim odhodom v svet najprej nastopiti v Beogradu. Koncert se vrši jutri v beograjsem pozorištu. potem bo nastopil 10. v Zagrebu, a v Ljubljani 14. t. m. Iz Ljubljane gresta umetnika v Prago, kjer priredita velik koncert 22. t m. Umetnika obiščeta vsa večja mesta v Čehoslovaški, a Rijavee bo tudi gostoval v praški in bmski o-peri. Iz Češke gresta potem v Kopeu-hagen, Stockholm. Kristijanijo, Amsterdam, Haag in London. Iz Londona odpotujeta potem na veliko amerikan-sko turnejo. — Jtfovi Rod". Pravkar ie izšla pod tem naslovom prva številka mladinskega mesečnika za zasedeno ozemlje. Oprema lista je elegantna, vsebina pa taka, da se lahko meri z vsemi pri nas izhajajočimi mladinskimi listi. — Prva številka vsebuje sledeče prispevke: V svet C Golar: Burja. Fr. Bevk: Sne-žec. I. Gruden: Uspavanka. C Golar: Kako so trije bratje skuhali kašo. Slika. Fr. Bevk: Opica in sake. S. Rutar-M. Simonov: Longobardi in Slovenci v naši deželi. Karel širok: Na semnju. Slika. VI. Levstik: Miškina kamrica C Golar: Lepa Vida Fr. Ločniškar: Povoden j. J. Ribičič: Mati. Pouk in zabava Kotiček malih. — »Novi Rod" izhaja 1. vsakega meseca v Trstu. Sta.ie za vse leto 12 lir, za pol in četrt leta sorazmerno. Posamezne številke veljajo 1 liro. Uredništvo in uprava se na-hjata v Trstu, Ruggero Manna 20/1. „Novi Rod" zasluži vsestranskega pri poročila m podpore. List izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev' v Trstu. — Ljubiša Uičič, dolgoletni dan slovenskega. gledališča in prvi operetni tenor, angažiran je z letno gažo od 210.000 mark na berlinsko opero v Theater upf VTeetens. * FRANCOSKA ZAHVALA. Minister za vojno in mornarico je prejel od francoskega vojnega ministra tole brzojavko: Gospodu ministra za vojno in mornarico kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Ravnokar doznavam o visokem odlikovanju generala Francheta dEsperava, ki je imenovan za vojvodo dične jugoslovanske vojske, kakor tudi o velikih manifestacijah, ki so se v Beog.-.du vršile za našo vojsko. Smatram za svo jo dolžnost, da se Vaši ekselenci osebno zahvalim za ta velika čaščenja in za blagohotno naklonjenost naši vojski, s katero nas je počastil vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske, kraljevič regent Aleksander in vse prebival stvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vojni minister Barthou. * IZ JUSTIČNE SLUŽBE. Pri celj skem okrožnem sodišču so bili imeno vani za avskultante sodni praktikanti dr. Anton Radej, dr. Fran Farkaš in dr. Josip Kolšek. * Imenovanja v jastični alažbi. Mini strstvo pravdo je imenovalo: Vladimira Abrama za višjega pisarniškega ravnatelja v Ljubljani; nadalje Josipa K r S 6 v c a za pisarniškega ravnatelja, Jakoba P o d I ec n i k a za višjega pisarniškega predstojnika in Alojzija C u 5 k j. za jetniškega preglednika — vse v Mariboru * IZ MARIBORA nam poročaj-Pomočnik delegata finančnega ministrstva v Ljubljani, Milojkovič, je pri spel v četrtek v Maribor in revidira že par dni finančne in carinske urade. Pri poslovanju nastopa izredno liu beznivo. Nagovoril je skoro vsakega uradnika in ga povprašal za njegovo mnenje, kako bi se dala ta ali ona stvar poenostaviti. Gosjiod pomočnik je kljeub svoji strogosti napravil na vse uradnike najboljši vtis in je upati, da se bodo v kratkem izboljšale zlasti razmere v carinarnici. * SLOVO HUDOŽESTVENEGA TEATRA od Zagreba, kjer so ruski umetniki gostovali dva meseca, je bila sijajna manifestacija za rusko umetnost In ruske igralce, kakršne ne pomni zgodovina zagrebškega gledališča. Po nenadkriljivo odigranih Če-hovljevih «Treh sestrah« je odušev-Ijeno občinstvo zasulo pozornico s cvetjem. Zastopniki intendance in domačih igralcev so izrekli ruskim glumcem zahvalo za umetniške užitke in pobude, ki so jih dali jugoslo-venski umetnosti. Njim so odgovarjali gosti v prisrčnih besedafi. Iz Zagreba so odpotovali hudežestvenici v Ljubljane, odkoder se podajo v 0?'iek in zopet v Beograd, nato pa v Prago. * TAKSE ZA POLAGANJE SODNIH IZPITOV. Minister pravosodja je izdelal novo naredbo glede plačevanja taks za polaganje sodnih izpitov. * Nov odvetnik. Glasom objave odvetniške zbornice je dr. Ludovik Peric vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani * Italijani in naša trobojnlca. Ko je bila podpisana v Rapallu jugoslovansko-italijanska pododba in ko se je zvedelo, da je dodeljen Kastav z bližjo okolico JugoslvijL so dali šolski otroci, ki se ne bojijo internacije, duška svoji radosti ic so si pripeli narodne znake. Toda kara-binjerji so lovili šolsko deco in so jim trgali troboinice. Mladina pa je junaško branila svoje svetinje in deSki so se r.-pirali orožnikom. Radi tega so bili pozvani nekateri učitelji na odgovor, Češ da je to izzivanje. * Odškodnina za Sušak Mo. druško - reški poslanec Juraj Kučič je pred kratkim vložil na Pašiča upit glede vprašanja odškodnine za škodo, ki jo je povzročil D Annunzio r.-3 S"-šaku. Pasič mu je sedaj poslal pismen odgovor, v katerem naglaša, da spada Sušak še vedno v ozemlje, ki je zasedeno od italijanske vojske, vsled česar se še ni mogla izvršiti ocena škode. Naknadno škodo je dolžna plačati oblasl, ood katero pride kraj. Vprašanje izmene denarja bo rešeno takoj, kakor hitro se izvede rapallska pogodba, toda le pod pogojem, ako se ni tamkaj denar za izmeno nalašč nago-milil. Iz Dalmacije poročajo: V Splitu vlada zadnje dni popoln mir. Ker sta pred dnevi došli italijanski torpedovki zopet odpluli je osta'a v pristanišču rejši delavci, ki bi morali biti odpu-edino še italijanska voina ladja -Pug- Ščeni dobe provizijo. Vsi odpuščeni Ljubljana, 5. februarja. sebna šola. — Poveljnik italijanski mornarice v sibeniku prodaja na dražbi vojaške barake, zgrajene na obali. * Potnikom v Ameriko. KonzuLanr oddelek zunanjega ministrstva razgla ša: Kkljub temu, da je zunanje ministrstvo pred nekaj časom potom časo pisja opozorilo prebivalstvo na to, naj ne potuje v Ameriko brez predhodne ga vidiranja potnih listov pri konzulatih Zedinjenih držav, se še vedno dogaja, da se posamezniki ne ozirajo na to opozoritev, potem pa naletijo na velike težave na svojem potovanju. Konzulati Zedinjenih držav imajo pravico vidirati potne liste samo pripadnikom tiste države, v kateri dotični konzulati uradujejo. Prebivalstvo se ponovno o« pozarja, naj ne potuje v Ameriko, n« da bi si poprej dalo vidirati svoje pot. ne liste kakemu ameriškemu konzulati v Jugoslaviji. * Klub rezervnih častnikov v Ma* riboru ima svoj prvi redni občni zbor dne 11. t m. ob 20. uri v Narodnem domu. Pristop je javit do dne 11. t m. opoldne ustmeno ali pismeno prof. Pivku. • Ljudska knjižnica Slovanske Čitalnice v Mariboru bo od nedelje dne 6. t. m. zopet na razpolago javnosti. Zaradi pomanjkanja prostorov se bodo knjige izposojevale začasno samo ob nedeljah od pol 11. ure do pol 12. ure dopoldne. Članarina 4 K, pristojbina za eno knjigo 50 vin., za več pa eno krono. • HIMEN. V soboto popoldne sta se poročila v Mariboru v magdalenski cerkvi Slavko Klemenčič, učitelj v Li-bojah pri Celju, in gdč. Marinka Cuj. nikova iz Maribora. sv Mariborski «Sokol> Na 4. rednem debatnem večeru mariborskega «Sokola» bo predaval prof. Schaup o starem grškem telovadnem sistemu in nadaljeval s tem svoj ciklus predavanj, katere je začel preteklo soboto. • IZPRED MARIBORSKEGA SODIŠČA Iz Maribora nam poročajo: Pred tukajšnjim sodiščem je bil železničar Ivan Kranjc, zagrizen komunistični agitator, te dni obsojen na štiri tedne težke ječe, ker je ukradel 12 m voščenega platna Vrb tega jt bil Kranjc tudi odpuščen iz železniški službe ZDRADBA CESTE MARIBOR-ŠT. PETER. Po krivdi starega okrajnega zastopa in bivšega mariborske ga gerenta dr. Leskovaria je ostal Maribor brez zveze s kraji ob spodnji DravL Proti gradnji je spletkaril zlasti župnik, ki je hotel, da bi šla cesta mimo župnišča, kar bi bilo veliko dražje. Ker so se interesenti naveličali čakati, so organizirali svojo družbo, ki bo že spomladi pričela z gradnjo ceste Maribor-Št. Peter in bc tako dobil Maribor zvezo s kraji ob Dolnji Dravi po privatni zaslugi. * DELNA USTAVITEV OBRATA CINKARNE V CELJU. Z včerajšnjim dnem je cinkarna v Celju ugasnila v svojih topilnicah peči. V bodoče bo le še ostal v obratu oni del cinkarne, ki izdeluje valjani cink ter oddelek za izdelovanje modre galicc. Cinkarna je prišla zaradi visokih Izvoznih cariii, ki so se zahtevale za cink v nemogočjost izvažati svoje izdelke, vsied česar se fi je nakopičilo blaga v vrednosti za več milijonov. Zadnji čas je bila sicer izvozna carina za cink odpravljena, a cene na svetovnem trgu so za cinkove produkte tako padle, da celjska cinkarna absolutno ni več sposobna konkurirati. Produkcijski stroški daleko prekašajo prodajne ccne. Z ozirom na nevzdržen gospodarski položaj cinkarne je na predlog njenega ravnatelja ter vodstva osrednjega monta-nističnega urada ministrstvo za šume in rade potrdilo sklep deželne vlade, da se obrat cinkarne izdatno skrči. Odpuščenih je okoli 200 delavcev. Z ozirom na interese delavstva je od teh odpustilo ravnateljstvo okoli 100 takih delavcev, ki so posestniki ali posestniški otroci v celjski okolici. Ostali so samskega stanu, ki imajo na razpolago delo deloma v Hrastniku, deloma v Kočevju. Sta- — ,Zanallijska omiadina.'-. Pred kratkim je začel izhajati v Novem Sadu pod gorenjim naslovom lisi, name- realni gimnaziji v šibeniku zicet po-njeu obrtniški omladini. List bo pisal!uk. Znvod sc za sedai okori kot lia". — Komisar Bonfanti v Zadru je izdal na občine v okupiranem ozemlju naredbo, naj izvrše popis vsega prebivalstva. — Dne 7. t. m. se prične na delavci so prejeli mezdo za 14 dni vnaprej in so takoj prenehali z delom. — * IZ CEi.JA nam poračajo: Znano Tratnikovo kopališče je prešlo v narodne roke, Kupil aa !e * Boris Batif * Zdraviliška restavracija na Dobrni. Vri rtržav. toplicah na Dobrni se za zdravi llško dobo leta 1921. odda v javnem razpira («Uradni list* štev. 12) restavracija v Zdraviliškem domu z delnim inventarjem. Ponudbo je do 14. februarja vložiti pri topliSkem upraviteljstvu tia Dobrni. * SMRTNA KOSA. V Košnici pri Celju je umrla 1.1, m. 291etna posest-nikova žena Antonija Stvarnik na porodu, na Lavi 3. t. m. Sletni sin delavca Bogomir Ahtik za plučnico, v Gaberju pa žena tesarja Vrhnika na kozah. * Dar za »Domovino«. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je naklonila mesto venca na krsto svojemu dolgoletnemu in velezaslužnemu upravnemu svetniku g. Franu Mallyju dijaškemu podpornemu društvu »Domovina« v Ljubljani dva-♦isoč kron. * Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo dne 10. t. m. ob 15. uri popoldne. st Spoart št. 16. Iz Sla jo šesta številka ftaSe krasne športne revije in prinaša sledečo vsebino: Kmetska reja konj dirkačev v Ljutomeru, Smučarjeva oprava (lil). Enotna organizacija tujskega prometa v Sloveniji, Kolesarska terminologija (U), Športni program kluba kolesarjev in motociklistov v Ljubljani ter pregled športnega gibanja no svetu. List ima. krasne slike ter ga vsakomur naj toplje priporočamo. * Poziv vpokojencem, invalidom In vdovam južne železnice. Pozivate se vsi is Slovenije, da se udeležite v četrtek, dne 10. t m. ob 10. uri dopoldan protestnega shoda v Mestnem domu. Gre se za na-š obstoj. Vabimo tudi gospoda zAst';r-nika deželne vlade in zastopnika od ravnateljstva južne železnice. — V nedeljo 20. t m. se pa vrši ob 2. uri popoldan splošni občni zbor v vrtnem salonu pri Novem svetu. Kdor še ni pri društvu, se bode lahko vpisal in vplačevala se to tudi članarina. Izkaznice je prinesti seboj. — Odbor. * Nedeljski počitek javnih lekarn v Ljubljani se uvede začenši s 6. februarjem 1921. in sicer tako, da bodejo nedeljske dopoldneve tri lekarne odprte, le devet nedeljskih dopoldnevov v celem letu bode odprto po dvoje lekarn. Ker se otvori prihodnje dni sedma lekarna v našem mestu, in sičcr na Sv. Petra cesti 78 (lekarna A.Us-tar) preuredi se tudi nedeljska popol-. danska in nočna služba vseh lekarn tako, da bo sedaj vedno po ena lekarna v sredi mesta vršila službo ob nedeljah popoldne in nočno službo, in zraven te po vrsti ena perifernih lekarn. V vsaki lekarni morajo biti čez dan na dobro vidnem kraju označene lekarne, ki vrše nočno službo: kadar so lekarne zaprte pa morajo imeti na vratih dobro čitljiv in razsvetljen naslov službujočih lekarn. Zapirajo lekarne ob 19. uri, one, ki imajo nočno službo pa ob 21. uri. * Razpisana tobačna glavna zaloga. Tobačna glavna zaloga v Sevnici ob Savi je do 3. marca 1921 potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času od l.januarja 1920. do 31. decembra 1920.se je v tej zalogi prido deljenim prodajam oddalo tobačnih materialij za 1,857.210 K 40 v kupne cene; z založno trafiko pa po konsu-mentski (tarifni) ceni račuujeno za 578.916 K 90 v; založniku je pripadel trafikanstki dobiček v znesku 39.101 kron 87 v. Jamščina znaša 18.500 K, katera se mora položiti, preden se po nudba izroči. * Posestniki lit najemniki zemljišč se opozarjajo na razglas mestnega, magistrata ljubljanskega o pokončavauju škodljivega mrčesa. Itazglas je unbit po mestu. * KONEC LJUBLJANSKIH VA-GONARJEV. Z današnjim dnem v Ljubljani nimamo več vagonarjev Preselili so jih črez noč v Brezovico, Južna železnica je to storila, ker potrebuje tir, na katerem je dosedaj sta la „vas na kolesih". Naravno, da med vagonarji sedaj vlada veliko raz burjenje. Gre za približno 80 rod bin, deloma z otroci, ki bodo tako-rekoč čez noč iztrgani iz šol. Mec vagonarji se nahajajo ne le železničarji, temveč tudi državni uslužbenci, Ali jih bo železnica zastonj vsak dan vozila v Ljubljano na posel in na trg? Verjamemo, da Južna železnica potrebuje svoje tire, menimo pa, da bi se na tirih državne železnice moglo najti primeren prostor in da ne bi bilo treba premestiti vagonska stanovanja kar na Brezovico. V ostalem, je li poverjeništvo za soc. skrb o tem obveščeno? Vagonska mizerija je dospela nu vrhunec. Ali ni sredstva, da se ji napravi konec? — Danes je bil eden od teh nesrečnikov pri nas in govoril nam je: Glejte, v raznih samostanih. semeniščih, korarskih hišah, v škofijski palači je stanovanj dovolj! Ali ta stanovanja državni oblasti niso dostopna? * Ženski krznen ovratnik (vidra) je bil najden včeraj v bližini trga Kralja Petra. Nahaja se pri pazniku Francu Klopčiču v jetnišnici (justič-na palača.) * POSKUSEN SAMOMOR. Iza Kumanudi, mlad pravnik na pariški univerzi, je 28. januarja segel po revolverju ter si pognal v glavo pet kro-gelj. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico. Po zdravniški iz javi ni upanja, da bi ozdravel. Vzrok — nevrastenija. Iza Kumanudi je sin našega dragomana pri poslaništvu v Atenah. * Smrt nasilneža. V Ptuju je znani razgrajač in pretepač Franc Coh z odprtim nožem napadel železniškega uslužbenca Kranjca. ?": padenec jc v sflobnmu potegnil revolver ter zadel napadalca tako nesrečno v prsa, da je na mestu mrtev obležal. p. Veliki pustni korzo se vrši v nedeljo v veliki dvorani in vseh restavracijskih prostorih hotela «Union>. V okusno dekorirani dvorani se vrši od 8. do pol 9. ure zbirališče mask in skupin, nakar se razvije veliki korzo. Veliko zanimanje vlada zlasti od strani mask. k. = Ljubljanski trg. Tržni promet je bi! pretečeni teden omejen na domače odjemalce. Na mesnem trgu se kaže pomanjkanje blaga. Goveji in telečji mesarji pripravljajo delni štrajk ter izjavljajo, da ■i dosedanjimi cenami ne morejo izhajati, in jim je vsak nakup dobre klavno živine nemogoč, ker jim nakuporalci za izvoz diktirajo ceno žive teže. Interesente sc opozarja, da ne smejo računati na po draženje mesa po njihovih zahtevah, ker bi to izzvalo v najkrajšem času zopetno podraženje. Kilogram govejega mesa v mesnicah po mestu L vrste stane 26 K.. II. vrste 22 K. na trgu pa 2-1 in 22 K. Telečje meso I. vrste 2iK. II. vrste 22 K. Ako bi se zmanjšala današnja carina 15 K na kilogram za izvoz mesa, kar se od gotove strani odločno zahteva, bi takoj najobčutnejše skočila cena mesa na domačem trgu. Svinjski trg kaže začasno tendenco padanja cen. Cene ostalega trga so stalne. Jajcc je dovolj po 1.60 K kos. Špecerijsko blago jo ostalo na prejšnjih cenah, difer.v cenah so povzročene vsled nestalnosti valute in kvaliteto blaga. Moka stoji na stari ceni. Mleka je v Ljubljani dovolj, kvaliteta je deloma zelc slaba vsled nepravilne organizacije prodaje mleka, ki zelo otežkoča uspešno kontrolo. ~ Žitne cene v Bačkl. Pšenica je padla, pričakujejo pa še iiadaljšega padca. Sedaj notira 960 do 980 K za 100 kg. Za ječmen ni interesa; cena 300 do 320 K. Koruza (360 dc 380 kron) se izvaža v večjih množinah, ker se je že močno osušila. Moka uularica 15 do 15,20 K; ostale vrste moke za eno krono ceneje. = Zgradba železnice Bihač - Znnanje. Odbor za gradnjo novih železnic v ministrstvu saobračaja v Beogradu razpisuje za L marec t. 1. ofertalno licitacijo sa zgradbo proge Bihač-Zrmanja v Bosni. Proga bo normalnotirna in dolga 87 km. S to progo bi ee dobila zveza na Knln in direktna zveza Hrvatske s splitsko luko. Neizmerna bosanska bogastva, posebno kar se tiče lesa. bodo dobila na ta način direktno železniško zvezo z morjem. Izvoz lesa se bo lahko ogromno povečal. = Velika stagnacija v tiskarski stre-ki. Dočim so bile dosedaj tiskarne vseh delov naše države preobložene z delom, jim je začelo v zadnjem času primanjkovati dela in vsled tega 3e tudi množi število brezposelnih kvalificiranih tiskarskih uslužbencev. Po najnovejših poročilih je v Beogradu 60, v Zagrebu 50 in v Sarajevu 15 stavcev, oziroma strojnikov brez službe. Pomanjkanje dela sc kaže že tudi po tiskarnah v Sloveniji. = Na tedenski sejem v Mariboru, ki se e vršil dno 4. t. kl, jo bilo prignanih samo 26 prašičev. Cene 25 do 80 K za kilogram žive teže. Slab obisk je pro-vzročilo vreme, ki je pričelo že zjutraj z dežjem in snegom in je preprečilo promet. = Placarina 'dohodnine in placarinf- bra 1920. je odredila tukajšnja delegacija finančnega ministrstva, da morajo plačati privatni nameščenci takoj v začetku tega leta dohodnino in pla-čarino za dobo od l.januarja do 31. maja 1.1. Proti tej naredbi se je pritožila Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani in nato jc finančna delegacija odredila, da se ima plačati dohodnina in placarina za javne nameščence za vsak mesec posebej. — K temu javlja tukajšnja finančna delegacija sledeče: Na prošnjo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani jc gospod finančni delegat naročil vsem davčnim uradom, naj do nadaljnega ukrepa izterjujejo dohodnino iz plača-rine, ki jo pobirajo potom odbitka zasebni službodajalci od svojih uslužbencev, ob zakonitih rokih, ne pa v zmislu razglasa z dne 18. decembra 1920. — Carina na /.niunke in slaščice. Generalna direkcija C3vin je izdala naredim, da- so morajo znamko, ki jih pošiljajo filatelisti, zacariniti kot star papir, namreč 200 dinarjev za 100 kg. Za uvoz bonbonov in drugih slaščičarskih produktov se mora poleg trošarine plačati tudi monopolska pristojbina na sladkor, ki znaša 4 dinarjev za kg. Vendar pa ie ta pristojbina odvisna od količine sladkorja. ki jo vsebujejo slaščice. = Vojne licitacije. Uprava Vojne Odecc IV., Zagreb, razpisuje ofertaiuo licitacijo za nabavo 500.000 koščeniii gumbov za spodnje hlače in 500.000 koščenih gumbov za srajce. Pismena ofertalna licitacija se bo vršila v pisarni Uprave Vojne Odeče IV., Zagreb, Jelačičeva vojašnica liica št 207, dne i. marca t. 1. ob desetih dopoldne. Natančnejši pogoji so v zgoraj navedeni pisarni na vpogled. — Tvornica za Izdelovanje lokomotiv, strojev in gospodarskih strojev se ustanovi v Smcdereru. Podjetje ustanavlja Smedercvsko rudarsko akcijsko društvo. Občina je dala podjetju zemljišče brezplačno na razpolago. = Tvornica za kozmetične preparate. V Bjelovaru so zgradi tvorni«* * Miriš«, ki se bo bavila z izdelovanjem kozmetičnih preparatov in izdelala vrh tega dnevno 1000 kg mila. Tvomico gradi tvrdka Lavoslav Hiršl in drug. = Naše trgovske zbornice v Nemčiji. Ustanavljajo se jugoslovanske trgovske zbornice v Berlinu, Miinchenu in Leipzigu. Te zbornice imajo nalogo, da posredujejo trgovske zveze med Jugoslavijo in Nemčijo. = Švicarski konzulat za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo. S 1. februarjem jc začel v Zagrebu poslovati Švicarski konzulat. Konzul g. J. Schmid-lin je te dni prišel v Ljubljano in po-setil deželno predsedstvo in trgovsko in obrtniško zbornico. G. Schmidlin živi že nekaj časa v Jugoslaviji ter so mu naše gospodarske razmere dobro znane. Interesentje se morejo v vseh zadevah, tičočih se prometa s svoj urad v Preradovičevi ulici Sr. iS v Zagrebu ter je strankam ob delavnikih od 9. do 11. ure dop. na razpolago. — Narodna banka SHS. je otvorili v Nišu podružnico. Sicer je ista obsto> jala že pred vojno, a je bila med vo|at porušena. =Tvornica sodavode se je osnoval«, v Zagrebu. Olavnica znaša 700.00C-kron. Tvornica je last zadruge bra njevccv. = Napoved za odmero pristojbin* skega namestka v desefletju od 1921. do 1931. Finančna del. javlja uradno: S prvim dnem meseca januarp. L 1. se pričenja novo desetletje za odmero pristojbinskega namestka. V to svrho se mora vsa namestim zavezana imovina po stanju omenjenega dne na novo napovedati. Napoved je predložiti najkasneje do dne 31. aprila 1.1. pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, pristojbinski oddelek, v čigar področju ima zavezanec svoj sedež, in sicer je plačati to pristojbino v dvojnem znesku za vse deseti, od 1920. do 1930. Napoved je napraviti na predpisanih tiskovinah, ki se dobe proti povračilu stroškov pri vseh davčnih uradih. Tudi zavezanci, ki so bili do sedaj namestka oproščeni, morajo napoved predložiti in oprostitev za tekoče desetletje na novo iz-poslovati. Vremensko poročilo. Liubliana 30« m sad moriern n > g Jš-g 5 •g C o 1. ort 78S1 »i 1*. Dri 73 5-7 91. ari 787-4 i!'J v«:ro« 1 N«bo bro* vetra si. tugvzh. lltb TglSP. C tarao ob!. Sre-dn-a TJuajJnja ttmperntura s-*, n-nrnabia -1-5 Vremenska napored: veS. obt rev. Tremo. Solnco vriaia ob V-19 jahuia ul> 17-10 JLastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. privatnih nameščencev. Dne 18.decem- Švico, obračati nani. Konzulat ima Trpite na revmatizmn in gifetičnil bolečinah? Vdrgcenje s pravim Feller jevim fluidom je takorekoč dobrodejno 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni ste klenici 42 K. Državna trošarina pose bei. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Fel lerjeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Za gorski sok zoper kašelj in prsne bole Čine, 1 steklenica 9 K. Želodec okrep čujoea švedska tinktura, 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eagen V. Eeller, Sfabica do-nja, Elsa-trg 351, Hrvatska 436 E. o o JB N tfdor rabi „Zlatorog-milo" S90b podaljša irajnosi svojega perila. Glavno zastopstvo ja Jfranjsfo: Jf. %unc m drug, JLjubljana, Gosposvefsfa cesta 7. N 01 o -t o ta Svetokret in Zenit. Dva nova lista, prvi za cekspedici-Ju na severni pol čovekovog duha», drugi pa «internacionalna revija za umetnost in kulturu», prvi v Ljubljani. dragi v Zagrebu. Dvomim, da bom videl v obeli pojavih resnejšo kritiko. Odkar je g. dr. Šerko «zdelal» Podbevška, je že obligatno za normalne ljudi, da govore o vsakem nenavadnem in presenetljivem knjižnem pojavu, da je bedast, in da so ti in ti pisatelji malo prifrknjeni. Tako podobno je Pav-shek sodil o Prešernu, Bleiweis o vseh pisateljih, tako je Jeran preganjal ljubavne pesmi in tako je ves svet sodil o futuristih. Končno so mladi pisci obsojeni od vseh normalen Hudi kot abnormalneži. edini uscar \Vilde, predhodnik njihov, je se našel milost, ker je našel spretne •*managerje >. Marinetti, ki je futuriz-mu dal ime in glasilo, je danes poznan vsled reklame. . /a, jugoslovanske futuriste velja isto, kar je velialo pred leti za ruske, francoske, laske. Njih pojava ni nelogična. marveč se sklada z vsemi drugimi pojavami bolne duševnosti in razdražene senzitivnosti mlaišega dela inteligence. 2e pred voitio ic bolni ritmus evropskega življenja porodil futuriste. Ljudje direktne akcije v politik?- lutdfe popolne socijal- ne revolucije, komunisti, svetoborci, pri nas Cankarjevi črnokravatniki itd. so otroci istega duha kakor iutu-ristL Hilijastl so, in kakor je sicer mens sana in corpore sano. tako naj demo med hilijasti često fizično degenerirane ljudi ali one, ki brenče v pubestetnih težavah. V njih se često križata blaznost in genialnost. Kjer se prva spozna, treba tudi drago priznati. Obsodba, naj gredo v blazni-co, namesto da nadlegujejo mirne someščane s svojimi pesnitvami, je prav toliko vredna, kakor korarjeva sodba, da je sokolstvo samo «zvdra-njev in dobrovoljčkov dovtip, da «gora ni nora, ampak tisti, ki gre gor.» Nc spadam med one, ki zagovarjajo razne pesnitve, ki so tipografsko stavljene v obliki slavoloka, križa, čaše, ali kjer se ropot aeroplana ali avtomobila izraža z PRRrrrRRR in TAta TAta TAta itd. Take «kunšti» niso pesnitve, ne umetniške, ne izražajo ničesar. Ne vem pa, zakaj bi morali Jugoslovani za vsako ceno odklanjati poskuse lastnih iutur-, da-da- kub- in drugih -istov. Ce je 99% smeti pri poskusih, je morda 1% zrnja; če je med njimi 50 % degeneri-rancev, 49 % opic, ki posnemajo ma-niro, — 1 % dobrega le odtehta vse drugo. Zdi se mi, da je treba, kakor povsod drugod, tudi v pesništvu po-sktif-ti *' sprejeti resno občutene formulacije umetniškega hotenja za to, kar so. Priznam: podnaslov *Svetokreta», tipografsko obrnjene vrste, darežljivo uporabljeni klicaji iz vseh stavnih omar, kar jih ima tiskarna, krogi in vsi drugi okraski, — tudi pred Klop-stockom so razni anakreontiki in dragi že uporabljali tipografske slike za ekspresijo, — to so igrače, ki ne povedo ničesar in ki naj često zakrijejo pomanjkanje intuicije, navdušenja, rojenja razdražene domišljije in odsotnost prave umetniške boli, ki edina rodi resnično občutene umetnine. Da pri večjem delu modernih futur- in drugih -istov ta «TAM-tam» samo plašč duševne impotencc, je brezdvomno, ravno tako brezdvomno pa tudi, da ima samo pravi bornira-ni filister pravico ab ovo obsojati nova stremljenja, večinoma ne da bi jih sploh poznal, ker ga ostraši že zunanja oblika. V «Lacerbi» jc poleg' smetja bilo mnogo lepega, in kdor. noče ali ne more čitati ruskih futu-: ristov, naj se informira pri onih red-* kih, ki jih poznajo. — in sodba bo: kmalu drugačna. Podbevška nisem slišal in kar pri-5 naša «Dom iti svet», doslej ne kaže več kakor Jarčeve pesnitve v «Zvo-J nu». Oboje je gotovo boljše od sece-[ sijonistične limonade in ogabnega! svetobolja. Ali sta brata Mičiča, —j Zenitov Linbomir in Svetokretov Vir-1 gil Poljanec — pesnika, to pokaže bodočnost. Prismojena tipografija tega ne izključuje. Mogoče se Virgil razvije v resnem stremljenju, čc se ne zapije ali kako sicer zgubi. Napisal jc n. pr. resnicc: »Umetnost ne mora biti logična! Paradoks nijc nc-smisao. U našem životu je moguča samo jedna alternacija za naše srce; ili ie nešio tragično ili komično. Stvarajtc u niartiriiu suze ili smeha, jer bez martirija nema umetnosti.» Te vrste bi smele biti postavljene s še tako zveriženimi črkami v strah psihiatrov, filistrov in '-Narodovih* poročevalcev, bile bi kljub temu resnične. ln čc včerajšnji »Narods pravi. da je bedarija to-le: «Zima — studen, — u duši zmrznut bol. U griu vrisak stao. A grane črne gole lju-bav sunca mole, mole, mole...*, — potem sem raje med tistimi, ki jih ima «Narodov» poročevalec ža bedake. samo da mi ni treba biti ž njim. 3 Tudi Zenitov rjavi papir me prav »nič ne ženira. «Zenitiram^ sicer ni oja vera in mislim, da k njej ne bo istopilo mnogo proselitov. Ivan ole se brez globljega smisla igra z sedumi, Vinaver zdihuje nerazumljivo prozo, pa vse je odpustijivo pr-i številki Zenita, ker je prinesla icPalais dc justice» Marcela Sanvaga h Gecanovo perorisbo »Ludjak*. Tudi Linbomir Mičiča prvi del -Ulice vescloga grada* kaže, da utegne v/. teli noskusov šc kedaj postati kaj dobrega. Takšne vaje so tudi «U znaku kraga» in drugi del (itd.) «Lirt-che». Rcierat o cHudožestvenom teatru* bo podpisal — z veljavo za našo dramo — vsak pismen Slovenec, če ni suob. P^d:-isal s krvavečim srcem in brez bojazni pred «Masko» in njenimi prisiljenimi nepismenimi satirami in reklamami. Kar se- Zenita tiče, tudi ne vem, zakaj ne bi smel prinašati poleg jugoslovanskih tudi francoske, loške, ruske in druge prispevke. Ali je ta poskus vreden obsodbe. ali roganja? Za ^Narodovega -poročevalca gotovo, toda moje vprašanje ni naslovljeno tia ljudi obzorja Kurje vasi. — Se v cucm se ne strinjam z brati Miciči: I «Zenit» i *Svetokret» stn imeni, ki značita cilic. AH bodo pota vodila k tem ciljem, tudi za pet, za deset let? Ako tli pod velikimi besedami iskra. — ako so gorenji citati izraz tega tlenja in tc iskre, — potem bi prava moč morala najti pravo obliki in naslov obema novima revijama bi se brez podnaslova glasil < Nove vježbc». — Napravimo poskus: Prihodnji zvezki naj izidejo brez manire in tipografski normalno, da pridemo do zrnja. če ga kaj imate in čc nista slepe knre. — n — 0) N Vsebina prve/druge številke: Albert Kramer: PRVE BORBE V USTAVOTVORNI SKUPŠČINI. Metodi Dole&c: SMERNICE ZA IZENAČENJE KAZ.-PRAVNIH ZAKONIKOV PO NAČRTIH ZAKONODAJNEGA SVETA V BEOGRADU. M. Brezigar: NAŠA ZUNANJA TRGOVINA V L. 1919 IN 1920. France Vebesr: ZNANOST IN VERA LISTEK: A. DniSkovič: BEOGRAD. PREGLED: ZUNANJA POLITIKA. Pariška konferenca premijejev. -Nemčija. - 'Pomoč Avstriji v krizi. - Iztočno vprašanje. - Roška „krna konstituanta*. - Negotovost Evrope. - Tours in Livorno, - Sosedje Jugoslavije. — GOSPODARSTVO. Konfuzija carinskih naredb. - Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. - Spor med Trboveljska družbo in rudarji. - Koliko premoga dajejo Trbovlje? - Valutne premembe. - Donava-Jadran. - Gospodarski interesi med Jugoslavijo in Italijo. — SOCIALNA POLITIKA. Nova ureditev posredovanja dela v Nemčiji. Stavkovno pravo v Nemčiji. - Vladni načrt za delavsko kontrolo industrije v Italiji. -Mednarodna ureditev poljedelskega delavskega prava. - Kmečki proletarijat v Rusiji izginja. — KULTURA Trgovina in umetnost. - Gojimo spori! - Srednje šolstvo v Sloveniji. Naši pokojniki. - Ob proslavi Strossmayerjeve stoletnice. - BELEŽKA Na platnicah^ Dnevnik. N (D< 0) CD N (fl< P) CD • • Dre, zlatnino in srebFnino Bil kupite najcejena pri tvrdki 62—21 Ivan Pafeiž, Ljubljana, Stari trg ZO. f Carinsko posredovanje 325 izvršuje najtočneje 4—3 po najnižjih cenah spedicijsho podjetje Maribor LliabBIana ogašeraisc gteonrier v Ljubljani tfolfova ulica 12. SfiSagn Ufiačeua^x ia popravila glasovirjev io har-jcrni;e» spcnreino tLrokovno, točno in ceno. 4J5 63-14 trti, Mul inženjer ali arhitekt versiran, izknšen stavbni vodja, spreten ▼ sestavi načrtov, proračunov in obračunov, jedrnat kalkulant, popolnoma zmožen slovenskega jezika v govora in pisavi, po možnosti slovenske narodnosti 315 3—1 ^ se sprejme takoj v staro, večje stavbno podjetje. — Udeležba pri podjetju, četndi nima sam kapitala, ni izključena. — Ponudbe z življenjepisom in navedbo zahtev se prosijo pod »Graditelj" na Anončno ekspedicijo AL Matelifi, Ljubljana. O) s a> a> s e (U JSS C o F. BRUHAT Mu&liana 486 52—36 ktura in tkanin Mestni trg 25/1. o s n a rx a « rs n Zadružna banka, Maribor, fsSsSsS Centrala: Split. Podružnice: BSaribor, Zagreb, Novi Sad. Delniška glavnica K 50,000.000«-Od financ, mlnist. pooblaščena za nakup in prodajo deviz io valut kakor tudi za Izdajo nverenja Trgovske zveze v vseb krajih Jugoslavije fn Inozemstva Bankovni, blagovni ln bopzni oddelek sil 3—2 Menjalnica Vloge na hranilne knjižice obrestuje s 4*/«% I Flsarnifto Ivan 8enaig mL, Tacen pod Smirno goro. 320 2—1 Dani« Pse 27. jan na rja je uročil i>pre I llilli vodnik pri veiernem gorenjskem vlaka med postajo Otoče in Radovljica zavitek g tremi kožicami (ševro-usnje) neki oset»i, ki jo izprevodnika kakor tadi neki gosp»i iz Lesee dobro znana. Ker pravi lastnik ni prejel tega zavitka, se poživlja dotična oseba, ki dobro t6, da zavitek ni njen, da ga izroči poetaiuemu čuvaju v O točah ali pa lastnika Ivana Vidlca, trgovca ▼ Ljubnem, sicer bo imela opravka 3 sodnijo. 323 Enonadstropna iiiSa tik žapnijske -----------,----—cerkve in tovarne r Škofji Loki sa proda ls prosto roke. — Pojasnila daje „JadranMaribor. 319 pleskarska fn ličar-ska delavnica D™.k?22Kž so priporoča. Izvršitev točna, cene smerne. Švicarsko aro, slatnlne ln srebrnim nadi strokovni nrar F. Koroieo, St. Flori jana nlloa 3L Vsako popravilo se izvrSi vestno z garancijo. Staro zlato in srebro M v