Težko je gledati lačnega otroka Menim, da bi se morala naša druž- ba, predvsem pa Društvo prijateljev mladine in šolski sveti resno zamisliti ob vprašanju, kako je hranjen naš šol- ski otrok. O prostorih celjske dijaške kuhinje (obe sta v neprimernih, kletnih prostorih) nimam namena govoriti — tudi o jedilniku in kakovosti hrane ne, ker je kalorično zadovoljiva in dokaj okusno pripravliena. Toda tovarišica Vizjakova, upravnica dijaške kuhinje na I. gimnaziji, ni zadovoljna in mi je prav z materinskim srcem tožila: »Vrstoma mi dijaki odpovedujejo zaj- trk ali večerjo in mnogo jih je med njimi, ki živijo samo ob enem dnevnem obrpku. Tako ni nič čudnega, da dija- ka, ki se vsede tešč h kosilu, skoro ni moči nasititi. Dvakrat, trikrat in tudi do štirikrat prosi za dodatek. Včasih je težko ustreči lačnim želodcem, ker so obroki pač preračunani na gotovo šte- vilo abonentov. Toda lačne oči prosijo, skoro zapovedujejo — in kdo bi mogel odbiti!« V dijaški kuhinji na I. gimnaziji se hrani vsega 110 dijakov. Kosilo stane 50 dinarjev, večerja 40, zajtrk pa 15 di- narjev, Kljub razmeroma nizki ceni, starši plačil ne zmorejo in dijaki odpo- vedujejo hrano. Socialna slika teh abonentov je na- slednja: 29 kmečkih otrok, 51 otrok na- meščencev, 10 otrok iz obrtniških dru- žin, 13 otrok upokojencev in 22 otrok delavskih družin. Od teh je 29 eno- stranskih, 3 obojestranske sirote. Pre- cej otrok je s plačilom hrane v zaostan- ku — nekateri celo od lanskega leta niso plačali hrane. Uprava se je za vsakega posameznega dolžnika pozani- mala, v kakšnih rzmerah živi družina, pa so skoro v vseh primerih vzrok ne- rednemu plačevanju težke finančne pri- like in denarja ni mogoče izterjati. Prav bi bilo, da bi v takih primerih, ko dijak zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odpove hrano, priskočilo na pomoč DPM, RK ali Soc. skrbstvo. Stvar celotne družbe je, da v takih pri- merih otroku pomaga, če hočemo od njega zahtevati, da v redu izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalaga šola in družba. POMEMBNA PRIDOBITEV OLO CELJE Okrajni ljudski odbor v Celju je po treh letih skrbnega dela uredil svoj arhiv. Le-ta obsega skoraj vse po- membnejše spise in drugo gradivo od leta 1954 dalje. Urejujejo tudi arhiv bivšega šoštanjskega okraja. Arhiv OLO v Celju je eden izmed prvih urejenih arhivov v Sloveniji, Ta bo koristil ta- ko ljudskemu odboru kot tudi neka- terim drugim ustanovam, zlasti pri re- ševanju raznih spornih vprašanj. Hkra- ti je marsikatero gradivo zgodovinskega pomena za razvoj oblasti po osvobo- ditvi. PREGLEDALI BODO SVOJE DELO V nedeljo bo v Celju okrajna letna skupščina Ljudske tehnike, na kateri bo okoli 70 delegatov zastopalo 25 or- ganizacij Ljudske tehnike, kolikor jih je v celjskem okraju. Razen tega se bodo letošnje skupščine udeležili tudi direktorji nekaterih naših podjetij, v katerih pridobiva Ljudska tehnika vse večji pomen; prvič pa bodo prišli tudi zastopniki občinskih odborov Ljudske tehnike. Glede na to, da je letos 10- letnica LT, bo ta skupščina toliko bolj pomembna, kolikor več zaključkov bo prinesla za prihodnje delo in utrditev organizacij Ljudske tehnike za čim šir- šo tehnično vzgojo naših delovnih ljudi. KAJ PRAVI NA TO ZELEZNISKA UPRAVA? V železniškem podvozu pri hotelu »Pošta« je bil marsikdo deležen »bla- goslova« od zgoraj, bodisi v obliki vo- de, kropa ali pa umazane brozge. Ve- liko se je že razpravljalo o tem pod- vozu, toda ramere se niso prav nič izboljšale, nasprotno celo poslabšale. Pred dnevi je šla pod prelazom neka žena, ko se je naenkrat vsul nanjo slap vroče vode iz lokomotive, V prvem pre- senečenju je še obstala, tako da je bila v trenutku mokra do kože. Smatram, da bi takšno polivanje z vodo lahko izostalo, če bi strojevodje in kurjači imeli samo nekaj dobre vo- lje in več obzirnosti do pešcev, Svoj- čas je bil strojevodja kaznovan, če je obstal s strojem nad mostom ali, če je puščal vodo na most, Ce je šlo včasih, — zakaj bi pa da- nes ne. A. K, MORDA IMATE TUDI VI? Pretekli torek se je prvič sestal pri- pravljalni odbor pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike za pripravo razstave v Celju ob 10-letnici Ljudske tehnike. Razstava bo meseca maja, prikazovala pa bo, podobno kot republišlra razstava, izume, novatorska dela in druge novo- sti, v kolikor bo le-teh lahko našel pri- pravljalni odbor na področju našega okraja. Razen tega bodo podjetja raz- stavila industrijske proizvode, ki ka- žejo novost in napredek. V ta namen bodo člani pripravljalnega odbora obiskali v teh dneh posamezna podjetja in poiskali primerne izdelke za raz- stavo. Zanimiva bo miniaturna ma- keta, ki bo v velikosti 56 m- prikazo- vala razdrobljeno in neurejeno vas, prav tako pa tudi urejeno vas z aron- diranim zemljiščem. To bo zlasti pri- vlačno za prebivalce s podeželia, saj bodo prvič videli nazorno prikazani vasi z vsemi njenimi pomanikljivostmi, hkrati pa prednostmi sodobno urejene vasi s strnjenim zemljiščem. Dalje bo razstava prikazovala elektrifikacijo in tehnični napredek našega okraja, iz- delke po<;ameznih društev Liud=!ke teh- nike. foto razstavo in marsikaj. Razstava bo toliko boli zanimiva, čim več bo na niei raznih novosti in znn'- mivo'?tt. Znfo bi b'lo prav, Hn hi v^i. ki so karkoli 'ZDrnMi ali i^m^clili- kakšno novost, to č'mprej priiavni prinrnv- lialnpmu odboru pri okrain^m odboru l-iudsko tfhn^kf' tom bi ra-^stnvn dala rri7n''njo tom ljudem 'n rf^Vara^a m- prr>dpk v našem ok^-aju. lihko dh hi s takimi deli obogatili ttidi rmubUfko razstavo, bodisi 7. '-^delkom ali osnut- kom OTiroma načrtom. Razon to vel'kp rn-^^+av^ bodo lO- letn^co I iMd=:ko tehnike v T^o^ncfitpv lOO-ictn^V" "Ojc^v-T Niknle Toslo. pr-^v p-i tudi o^-f- rpd''tvf?. ki --h bodo nripravila razna društva Ljudske tehnike. KULINARIČNA RAZSTAVA NA I. GOSTINSKEM PLESU V CELJU V okviru Okrajne gostinske zbornice v Celju so minulo soboto gostinski de- lavci priredili svoj prvi gostinski ples. Svoje plesne prireditve niso omejili zgolj na lastno zabavo, marveč so to priliko združili z bogato kulinarično razstavo, ki je žela vsestransko prizna- nje in pohvalo. V stranski dvorani Na- rodnega doma so bili razstavljeni umet- niško izdelani proizvodi slaščičarske in kuharske stroke. Hladna jedila v obliki okusno, omamen talno in umetniško se- stavljenih plošč so bila predmet obču- dovanja in priznanja. Naše gostinstvo je s to razstavo do- kazalo, da zmore ustreči tudi najzahtev- nejšim nalogam gostinstva. Preprost opazovalec ni mogel verjeti, da je to delo gostinskih umetnikov, ki se skri- vajo za vrati čarodejnih kuhinj naših prijaznih gostišč. Med glavnim odmorom so goste postregli še z gostinsko juho; izbrana buteljčna, desertna in peneča se vina so nudila gostom prijetno pokušnjo vin, ki so dobro zamakala okusna topla in mrzla jedila. Ljubljanska gostinska šola je poslala k postrežbi gostinskih delavcev in šte- vilnih gostov 10 gojencev II. letnika, da pokažejo svoje v šoli pridobljeno znanje. Višek napetosti je povzročilo žreba- nje dobitkov, sestoječih iz 6 razstavlje- nih plošč iz kulinarične razstave. Sreč- ni dobitniki so lahko občutili dobrote naše domače in priznane kulinarične umetnosti. Razstava je bila prirejena v okrajnem merilu. Z velikim razumevanjem in po- žrtvovalnostjo so gostinska in slašči- čarska podjetja razstavila 36 predme- tov, ki so vsi brez izjeme bili deležni splošne pohvale in priznanja. Posebna strokovna komisija je nagradila naj- boljše izdelke: I. Zdraviliški dom. Rog. Slatina, II. Hotel Savinja, Celje, IIL Zdravilišče Dobrna, IV, Hotel Evropa, Celje, V. Restavracija Pošta, Celje, VI, Vino Koper, Celje, VII, Gostinsko pod- jetje Bohor, Rog. Slatina in VIII. Slo- venski dom, Rogaška Slatina. Za naj- boljši izdelek slaščičarjev je bila na- grajena slaščičarna Rugo. Tako prireditelji kakor navzoči go- stje so bili mnenja, naj bi bile v bo- doče take razstave odprte širšim ljud- skim množicam. CENE NA TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 14 (—), čebula — (100), česen — (150), fižol, vis. — (65—80), fižol, niz. — (50—65), peteršilj — (150), zelena 46 (60), zelje, gl. 20 (35), zelje, rib, 35 (40 do 50), repa, rib, — (30—40), korenjček — (25—80), pesa 30 (40), redkev 20 (40), hren — (150), jabolka 18 (25—35), sadje, suho — (70), jajca — (20), mleko — (35), smetana — (200), skuta — (140), med — (400), vino — (130), Žganje — (300—350), koruza — (50), ječmenova kaša 80 (—), koruzni zdrob 70 (—), koruzna moka 48 V fasn ed 18. do 25. februarja je bilo rojenih JO dečkov in 25 deklic. Poročili go se: Herman Dercko, strojni ključavničar in Vida, Ileitvilvu Vojsk, optikarska pomočnica, obu Lflj«, Alojiij Lorcnčič, strojni monter iz Gra- jrnščukn in Veronika Wcnc, deluvLa iz Su, Trnovelj. Anton Selih, trgovski poslovodja Jo/.efn Helena Vreter, trgovska poinočuica. obu iz Celja, Stanislav Rel>ersak, avtvgenovarilec in Stnnisluva Tomažič, avtngenovarilka, obn iz Celja. Prane Razpet, elektrotehnik in Adela Coh, knjigovodkinja, oba iz 2alca. Umrli so: Zofija Bizjak, gospodinja iz Celja, stara 25 let. Jiikob Završek. kmet iz Voduc, star Irt. !»bn Zclen.šck. otrok iz !sempetra v S«v. dolini, 8l«r 1 dan. Veronika Schlosser. otrok iz Be/.ine. • IM-, Slov, Konjice, stara 1 leto. jo/.efii Kruni- |>«k, gospodinja i/. I.očeiidola. stiim 60 Id. jo- žrfa 0/,imck. gospodinja iz Pro/.iuske vasi, Ma- ra 77 let. Friinc jakše. npitkojiiifr i/ (fiju, ftar "6, let. llnRo Rojuik. apokojonrc iz Celja, KiHr 58 let. Marija Ramiiak, gok|»odiHja u bloT, -&l«r« 43 let. Umrla fe Marija Žveglar iz Breze nad Laškim Pred kratkim so položili k zadnjemu počitku Marijo Zveglar z Brez. Kdor je v času NOB hodil okrog Sentruperta nad Laškim, jo je moral poznati, saj je v najtežjih okoliščinah nudila pomoč ranjenim partizanom in marsikateremu rešila življenje. Njena borna kočica v gozdu malo nad tistim mestom, kjer je končala svojo kratko a uspehov polno pot I. celjska četa, je bila včasih polna lažjih in težjih ra- njencev — partizanov. Ljudje se je spominjajo kot eno naj- bolj požrtvovalnih žen tega kraja. Ra- njenec, ki ga je prevzela, je bil pri njej na varnem, kot pri svoji materi. S ponosom se je včasih spominjala na tiste mlade partizane, ki jim je nudila zavetišče in pomoč. Množične organizacije v Brezah so ji po svojih močeh njeno skrb in po- žrtvovalnost poskušale tudi vračati, saj je bila pravzaprav socialno ogrožena, čeprav sama ni nikdar iskala pomoči. Marija Zvegler je bila primer po- žrtvovalne, nesebične, preproste žene, ki je bila pripravljena žrtvovati za so- človeka in za splošno korist vse. V ime- nu krajevne organizacije ZB se je od nje poslovil tov. Omahne. 2. F. BORBA PROTI ALKOHOLIZMU BO USPESNA LE TEDAJ CE BO VEC DRU2BENE KONTROLE Uredba, odnosno sklep Gostinske zbornice, da gostišča vinjenim osebam ne smejo več izdajati alkoholnih pijač, se v Celju praktično ne upošteva. Do- kaz za to so še vedno pogosta nočna razgrajanja in tihe družinske tragedije, ko se vinjeni oče z robantenjem in te- pežem znaša nad nesrečno ženo in otroki. Osamljeni tudi niso primeri — zlasti na periferiji — ko zahajajo sta- riši z otroki v gostilno in v poznih nočnih urah pijančujejo, medtem ko otrok kima za mizo, utrujen in marsi- kdaj tudi lačen. Službojoči natakar no- če ali ne more razumeti otrokovega oči- taj očega pogleda in prinaša bokal za bokalom na mizo. Na sestanku odbora RK I. četrti so zato člani pretekli teden sklenili, da bodo na svoji četrti budno spremljali vse take primere, kjer bodo gostišča že vinjenim osebam še nadalje izdajala alkoholno pijačo. S tem bodo Gostinski zbornici pomagali vršiti kontrolo in zahtevali, da se bodo nad kršitelji tudi izvajale kazenske sankcije. V PETIH HISAH JE PRIDOBIL 80 ČLANOV RK Dejstvo je, da imamo v Celju v orga- nizacijah RK še vse premalo članov. V nekaterih ulicah je v članstvo zajet le neznaten odstotek od mnogoštevilnega prebivalstva. Dolžnost vseh članov RK pa je, da pridobijo na svojem terena čim več novih članov v to človekoljubno organizacijo. Tov. Konheisler iz I, četrti je v petih hišah pridobil kar 80 članov RK. Od- bor SZDL mu je dal listo vseh prebi- valcev na njegovem terenu, nakar je šel od hiše do hiše in številne člane družin pridobil za vpis v članstvo, Posnemajmo ga! KRATKE IZ CINKARNE Preteklo soboto' so v Cinkarni za- ključili enotedenski sindikalni tečaj, ki ga je organizirala sindikalna podruž- nica. Tečaj so obiskovali mladi odbor- niki sindikalnih odborov te podružnice in 5 sindikalnih funkcionarjev iz drugih podjetij. Na tečaju so se seznanili z vlogo in organizacijo sindikalne orga- nizacije, družbenim upravljanjem in nekaterimi najvažnejšimi političnimi in gospodarskimi' vprašanji. Na pobudo uprave Cinkarne bo v tej tovarni vsakih 14 dni posvetovanje z vodilnimi uslužbenci, člani upravnega odbora in delavskega sveta ter s sindi- kalnimi funkcionarji. Razpravljali bo- do o tekočih vprašanjih z gospodarske- ga in političnega področja ter o posa- meznih gospodarskih vprašanjih kolek- tiva, stanju na industrijskem trgu in podobnem, « V Cinkarni je že -nad 400 naročnikov Prešernove knjižnice. Precej zaslug za tak razvoj Prešernove knjižnice v tem kolektivu ima pr:dvsem marljiva po- verjenica Nada Zerjal, ki je znala čla- nom kolektiva pravilno prikazati po- men dobrega čtiva. S takšnim odnosom župnika Šolinca se ne strinjamo Nedavno tega je v Šentjurju pri Ce- lju umrla članica sindikata in Zveze komunistov ter SZDL Milica Plavštaj- ner. Na željo moža in organizacij, kjer je bila vključena, so odločili, da bo po- greb brez duhovnika. Pokojnica je le- žala v Spodnjem trgu in je do pokopa- lišča (večina po klancu) pol ure. Ker je edini mrtvaški voz v tej občini last župnišča Šentjur pri Celju, je zastopnik občine tovariš Josip Kos šel prdsit go- spoda župnika Solinca za posojilo voza proti plačilu. Čeprav je bil ta dan eden najbolj mrzlih dnevov in je pihal stru- pen veter, je župnik Soline posojilo voza odklonil. Ker bi pogrebci ob ta- kem vremenu zelo trpeli, če bi krsto nosili na rameh, so si voz izposodili v Železarni Store. Pogreb je bil kljub temu svečan in tudi sama udeležba je pokazala, da je bil pogreb vzorno pripravljen, pokoj- nica pa med domačini zelo priljubljena. Od pokojnice so se poslovili štirje go- vorniki, pevski zbor KUD iz Šentjurja in godba na pihala »Svobode« Store pa sta zai)ela oziroma zaigrala žalostinke. Z ozirom na to, da sta bila župnik Soline in njegov kaplan zaradi sličnega delovanja in odnosov že izgnana iz raz- nih krajev, bi bilo prav, da se o žup- nikovem odnosu in pieteti do mrtvih kaj več pogovorimo, zlasti še, ker so se nad tem dejansko zgražali vsi ljudje. Ker je na teritoriju občine precej državljanov, ki ne želijo v tem pogledu hiti po 10 letih odvisni od gospoda žup- nika Solinca, naj bi občina takšen voz čimprej nabavila in ga dala v uporab- ljanje ustanovi, pri kateri bo dostopen vsem državljanom ne oziraje se na nji- hovo versko prepričanje. M. J. DRUSTVO PRIJATELJEV MLADINE V ŽALCU JE SPET RAZVESELILO MLADINO! V okusno dekorirano dvorano Doma »Partizan« je privabilo na pustni po- nedeljek popoldne nad sto osemdeset okusno napravljenih mladih mask od predšolske mladine do dijakov in di- jakinj najvišjih razredov nižje gimna- zije. Zares pestra slika, kakršnih smo le malo videli. Posebno upadljiva je bila črnska družinica, ki je štela poleg črnega poglavarja in njegove ženice še troje srčkanih črnčkov. Nič manj se niso uveljavili razigrani in drzni kow- boji, Kitajci, Indijanci, »bidermajer- jevci«, orientalci z lepo Šeherezado na čelu, cigani in ciganke, gobe mušnice, srebrno se lesketajoče ribe, jamski mo- žički in vse ostale zares presenetljivo lepo in domiselno oblečene maske. Večlanska komisija je imela polne roke dela, da bi pravično razdelila šest- najst nagrad za najboljše maske. Ko- misija se je odločila, za načelo dvoj- nega nagrajevanja. Nagradila je nam- reč osem najoriginalnejših in osem naj- lepših mask. Tako so prišli na svoj račun eni in drugi. IZ KOZJEGA Povedati moramo, da so Kozjani zo- pet pokazali svojo kulturno zavest, ko so ob Prešernovi proslavi do kraja na- polnili veliko dvorano in vedro sprem- ljali odličen spored, ki so ga izvajali učenci in dijaki s sodelovanjem učitelj- stva. IZ MOZIRJA Znano je, da je nekdaj bilo dru- štveno življenje pri nas zelo razgiba- no, Zal tega, razen za TD »Partizan«, ne moremo več trditi. Res je, da so šege in navade pustnih dni razgibale staro in mlado, toda to je premalo. Čudiš se, ko ti povedo, da je knjižnica prosvetnega društva zaprta, in to ravno v času, ko si ljudje najraje izposojajo knjige. Se bolj čudno pa je to, če izveš, da je peč, ki je prej stala v knjižnici, nekam izginila in sedaj knjižničarka zaradi mraza ne more izposojati knjig, V času izposojanja je prišlo v knjižnico 50—60 ljudi, sedaj pa se knjige ne iz- posojajo več. Edina sekcija društva, ki je žela uspehe, sedaj spi spanje pra- vičnega, Le kako dolgo še in po čigavi krivdi? V CREŠNJICAH SO BILI CLANI SZDL PREMALO AKTIVNI To je preteklo nedeljo ugotovil občni zbor SZDL, V delo organizacije bo po- trebno vključiti zlasti mladino. Prebi- valstvo je bilo seznanjeno z novimi davčnimi ukrepi, ki jih terja gospo- darska politika na vasi zaradi pospe- ševanja kmetijstva, ZB FRANKOLOVO V SVOJE ČLANSTVO SE NI ZAJELA VSEH Preteklo nedeljo je bil redni letni občni zbor Zveze borcev Frankolovo. Iz poročil je bilo razvidno, da organi- zaciji ni uspelo doslej najti prave po- vezave s člani, V preteklem letu je število članov sicer naraslo na 69, kar pa je za kraj, v katerem je bUo osvo- bodilno gibanje zelo močno, res pre- majhno število. Vso skrb pa je orga- nizacija posvetila otrokom padlih bor- cev ter skrbi za njihovo izobraževanje in usmerjanje v poklic, Tovarišica Helena Borovšak je v raz- pravi nakazala tudi potrebe vključe- vanja žena v organizacijo. To vpraša- nje je bilo doslej zanemarjeno, čeprav so žene ogromno prispevale k razvoju narodnoosvobodilnega gibanja. Pouda- rila je tudi potrebo po močnejšem po- litičnem udejstvovanju članov organi- zacije. D. TO IN ONO IZ SLOV. KONJIC Telovadno društvo Partizan v Slo- venskih Konjicah je pretekli teden or- ganiziralo smučarsko tekmovanje za pionirje, mlajše mladince in mladince v starosti do 16 let. Razen konjiških so prišli še iz Zreč, Poljčan, Oplotnice in Loč, tako da je skupaj bilo 125 na- stopajočih. Tekmovali so v teku na 1000 do 2000 01 ter v veleslalomu in v skokih na 10-metrski skakalnici. Čeprav , je bilo največ nastopajočih Konjičanov, so tudi mladi gostje iz oko- liških krajev odnesli več prvih in dru- gih mest. Najboljši mladinci in pionirji so dobili razen pohvalnih diplom še praktična darila, kot na primer smuči, knjige, perilo itd., kar so darovala ko- njiška podjetja in vodstvo TVD Parti- zan. Odborniki sindikalnega sveta v Ko- njicah so na svoji zadnji seji razprav- ljali o pripravah na volitve novih de- lavskih svetov. Predlagali so, naj bi v večjih podjetjih volili po volilnih enotah. Prav tako so menili, da je tre^ ba največ skrbi posvetiti kadrovskim in političnim pripravam ter na tak na- čin omogočiti, da bi prišli v nove de- lavske svete taki člani, ki bodo znali pravilno voditi in usmerjati gospodar- stvo podjetja. Še pred volitvami pa naj bi dosedanji delavski sveti poročali svojim kolektivom o delu v preteklih dveh letih in o gospodarskih načrtih za letošnje leto. L, V. Občinski svet zveze Svobod in pro- svetnih društev v Slov. Konjicah je na zadnji seji razpravljal o predlogu pro- računa za letošnje leto. Odborniki so bili na splošno mnenja, da bo s fi- nančnimi sredstvi treba najbolj pod- preti knjižnice, ki jih je 14 v občini. Finančno bo treba podpreti tudi ostale panoge izobraževanja. L. V. Delavcu Stavbeju iz tovarne usnja KONUS v Slov. Konjicah je pred ne- davnim pogorela stanovanjska hiša in precej pohištva. Vse skupaj je imel za- varovano le za 50.000 din. Sindikalni odbor v tovarni, kjer je zaposlen, je v okviru nabiralne akcije zbral kot prvo pomoč preko 37.000 din. MLADINA IZ GRI2 SE PREBUJA Mladinci v Grižah so imeli že dva- krat priložnost obiskati predavanja profesorja Svarca iz Celja. Prvič jim je govoril o socialistični morali, dru- gič o lepem vedenju, prihodnjič pa bo na sporedu zanimivo predavanje: Mla- dina in vprašanje ljubezni. Poleg predavanj obiskujejo naše mla- dinske tudi tečaj RK in pripravljajo proslavo Dneva žena. Zelja vseh mla- dink je bila, da naj bi bil gospodinjski tečaj, saj se je zanj prijavUo kar 36 kandidatk. Erna. V času od 18, do 25, februarja je bilo rojenih 15 dečkov in 16 deklic. Poročili s« se: Anton Lipovšek, delavec in Kristina Kroflič, gospodinjska pomočnica, oba iz Malih dol, obč. Vojnik, Franc Dokler, kmečki sin in Marija 2e- rovnik, gospodinja, oba iz Višnje vasi, obč. Vojnik, Anton Pilih, delavec iz Vojnika in te- rezija Stagoj, poljska delavka iz Konjskega obč, Celje. Anton Cvikel, tes. pomočnik in Frančiška Klančnik, poljedelka, oba iz Letuša. Alojz Vodovnik, poljedelec iz Dobrovlja in Ve- ronika Labohar, poljedelka iz Gubnega. Sta- nislav Rakun, trg. pomočnik ia Šentjanža i« Ljudmila Korber, trg. pomočnica iz Letuša, Av- gust Mošnik, poljedelec iz Tešova in Genovefa Potočnik, poljedelka iz Dobrovelj, Vincenc Per- ger, poljedelec iz Preserja in Marija Potisek, poljedelka iz Topovelj. Leopold Crešnar, kmeč- ki sin iz Zlogone vasi in Ivana Založnik, kme- tica iz Pake, obč. Slov, Konjice, Viktor Marin- šek, posestnik iz Stranic in Ljudmila Fijavž, kmečka hči iz Vitanja, Alojz Kovačič, poljede- lec iz Nimnega in Veronika Conč, poljedelka iz Jerčina. Albert Grobin, poljedelec iz Cmereške gorce in Jožefa Zupanec, poljedelka iz Rogin- ske gorce. Peter Lipovšek, soboslikar in Dra- gica Gunzek, strojna delavka, oba iz Konca. Martin Kljun, upokojenec iz Šmurjete in Ka- tarina Vengust, tovarniška delavka iz Leskovca. Venčeslav Gorenšek, šoter iz Škofje vasi in Te- rezija Velenšek, snovalka iz Zg. Hiidinje. Janez Špeglič, skladiščni delavec iz Arciina in Ljud- mila Raspet, tkalka iz Prekorja. Jožef Drobnak, tovnr. delavec in Marija Zibert, poljedelka, oba iz Trnovelj, obč, Celje, Umrli so: Katarina Rezec. poljska delavk« Iz Zigona, stara 69 let. Janez Maček, poljski delavcr iz Kladjega, star 7? let, Terezija Oblak, upoko- jenka iz Laškega, stara 81 let, Jiilijana Suho- vcršnik, prevžitkarica iz Smiklavža, stara 79 let, Marija Bračko, prevžitkarica iz Imena, stara 72 let, Neža Gobec, mala posestnica ii Roginske gorce, stara 63 let, Franc Jančič, po- Ijcilelec iz Zihike, star "9 let, Brodej Jožefa, posestnica iz Brezna, star 65 let. Silvo Laznik, otrok iz Stenice, obč, Konjice, star 2 meseca. Matija Plaznik, prevžitkar iz Letuša, star 75 let. Marija Braznik, gospodinja iz Letuša, stara 78 let, Marija Orli, prevžitkarica iz Topovelj, star« 7> let, Franc Turnšek, posestnik iz Pod- vrha. star 86 let, Auton Kovačič, oskrbovanec ix Rogaške Slatine, star 85 let, Janez špes iz Jankove, obč, Vojnik. star 77 let. Franc Kra- meriek, kmetovalec iz Bezovice. star 39 let. Ivan Zupane, prevžitkar iz Paridola, star 77 let.