PoStmna plačana v gotovini Leto 1X11 Bn 50. V LNMioiL u petek 1 muren 19Z9. Ceno Dir 1. Izhaja vtak dao popoldne, izrzemši nedelje in praznike. — laserati do 30 petit a Din Z—% do 100 vrst Din Z5& večji tecerati petit rsta Dio 4.-^ Popust po dogovoru Inaerarm dt*ek poecbcj. cfloreoski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. Rokopisi se ne vračajo Nase telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Nase telefonske številke so« 3122. 3123. 3124 3125 in 3126 Zgodovinski dogodki pred desetimi let One 1. marca 1919 se je prvič sestalo v Beogradu začasno narodno predstavništvo Danes je poteklo 10 let, ko se je v Beogradu sestalo prvič začasno Narod* no predstavništvo in so se zbrali za» stopniki vseh pokrajin ujedinjene Ju* goslavije. Ukaz o sklicanju začasnega narodnega predstavništva je preČital tedanji minister za konstituanto doktor Albert Kramer v slovenskem jeziku, na kar je posl. Gjuro Džamonja iz Bosne predlaga! za starostnega predsednika najstarejšega člana GMgorija Jeftano* viča iz Sarajeva. Ta predlog je bil so* glasno sprejet, na kar je imel začasni predsednik naslednji nagovor: »Izredno sem srečen, da sem mogel na pratfu svojega groba v svoji staro* sti doživeti veliki dan narodne svobo* de in ujedinjenja. Dočakal sem srečni Č*« prvega narodnega predstavništva v ujedinjenem narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozdravljam narodne za* stopnike, ki jih Čaka veliko in težko delo v tej skupščini. Pozdravljam našo slavno vojsko, ki je izvršila glavni del našega osvobojenja in ujedinjenja pod vodstvom dinastije Karagjorgjevičev. Pozdravljam našega sivega vladarja kralja Petra I. in prestolonaslednika regenta Aleksandra.« Njegov nagovor je narodno pred* stavništvo sprejelo z burnim odobrava* njem. Po raznih formalnostih je bila seja zaključena, na kar so se poslanci udeležili službe božje v pravoslavni cerkvi, v katoliški cerkvi in v džamiji Delo prvega narodnega predstavni* štva se je pričelo v silno težavnih raz* #nerah Promet med Zemunom in Beo* gradom je bil mogoč samo s parnikora. Most. ki ga je zgradilo po umiku av* strijske vojske francosko vojaštvo, je odnesla voda. Primanjkovalo je v Beo* gradu stanovanj in tudi najpotrebnejše hišne oprave. Le s težavo so uredili do določenega roka sejno dvorano, da se je omogočil prvi sestanek. Prostori klu* bov in raznih pisarn so bili še prazni. V razna mesta na Madžarskem je morala biti odposlana posebna komisija, da je rekvirirala hišno opravo, ki jo je av* stro^ogrska vojska raz vlekla na vse strani. Delo se je pričelo v najtežav* nejših razmerah, toda z vso dobro vo* ljo, ki je obstojala takrat na vseh stra* neh. V začasnem narodnem predstavni* štvu so imeli Slovenci 29 članov, in si* cer SLS 15. JDS 9, JSDS pa 5. Začasno narodno predstavništvo je imelo 196 članov, razdeljenih po pokrajinah, po številu prebivalstva in sorazmerno po številčni moči iz vseh političnih skupin in strank, kakor je določil ministrski svet. To narodno predstavništvo je še* le 3. septembra prihodnjega leta (1920) sprejelo zakon o volilnem redu za usta* votvorno skupščino. Po tem zakonu, ki je veljal samo za ustavotvorno skup* ščino, je število poslancev znašalo 419. Na vsakih 30.000 prebivalcev se je vo» lil po en poslanec; volitve so se vršile 2$. novembra 1920. Ustavotvorna skupščina se je sestala dne 12. ekcem* bra 1920. ter je izglaacv*!a vidov dan* sko ustavo 2S junija 1921. Smernice novega državnega proračuna Vsakemu resornemu proračunu bo priključeno navodilo za delo v no edinih resorih. — Beograd, I. marca. Kakor irve •»Vreme« iz avtentičnega vira. se bliža delo na sestavi proračuna svojemu koncu. Proračun bo v celoti redigiran tekom prihodnjega tedna, na kar bo po odobritvi s strani ministrskega sveta v obliki zakona predložen v podpis krabu skupno s finančnim zakone m. Kot najvažnejša novost v novem proračunu bo posebno navodilo, ki bo priključeno vsakemu resornemu proračuna m k? bo vsebovalo točne smer-nke, katerih se mora držati reformni minister v svotem del«. Ta navodila bodo v svoil celoti tvorila delovni program vlade Tako bo z novim proračunom normirana tudi osnova celokupnega dela vlade v bodočem proračunskem letu. Ta novost bo brezdvoma rodila zelo povoljne posledice, ker bo vnaprej kol kor toliko točno določene podrobne smenrce tako. da tudi even-ruelne izpremembe v vodstvu resora ne bodo mogle ir-premeniti osnovne politike vlade. Najaktualnejši socijalni problem V nedeljo se bo vršila v Zagrebu konferenca o reviziji uredbe o zamiranju in odpiranju trgovin ter v zvezi s tem o delovnem času. — Zagreb, 1. marca. V nedeljo, 3. t. m. bo otvorjena v Zagrebu konferenca zastopnikov delodaialcev in delojemalcev, ki bo razpravljala o reviziji uredbe o zap:ranju in odpiranju trgovin in obratov ter v zvezi s tem o revirji uredbe o delovnem času. Konferenca se bo vrš:Ia v prostorih Tnrrvske zbornice. Jutri pride iz Beograda minister socijalne politike dr. Mate Drinković. ki bo osebno otvori: to važno konferenco. V svojem uvodnem nagovoru bo seznanil udeležence z vsem, kar je vlada doslej storila za rešitev tega problema, ki je zelo kompliciran in ki za ni mogoče rešiti tako. da bi bile zadovoljne vse stranke. Vprašanje odpiranja in zapiranja tr-rovin v zvezi z ureditvijo delovnega Časa spada med narvaznese soc^al^e probleme, uredba. 5 katero se je skušalo ured'ti to vprašanje, ni zadovoljila ne deloiema'cev ne delodaialcev. Tega vorašania {ud: ne bo mog^ rešiti zagrebška konferenca, ki p3 ima namen, da na podla?: dosedanjih praktičnih izkušeni pokaže, kako bi se dalo najbolj prikladno uredit' to vprašanje v bodoče. Zato se konferenci v Zagrebu prip'suie velika važnost, ker bodo njeni rezultati me rod 3 jn i pri na-daljnem reševanju tesa problema. Mraz bo trajal do 13. marca Zadnjim toplejšim dnem bo sledil zooet precej oster mraz. V Jugoslaviji bomo imeli sneg in dež. — Ceograd. 1. marca. Po vesteh, ki jih je dobil rukajšrvji observatorij iz raznih krajev, je v celi državi tekom minule noč: temperatura znatno padla. Ob 8. zjutraj je bila temperatura povsod pod ničlo. Najnižja temperatura je bila v Sloveniji in Bosni, kjer je dosegla ponekod celo 15 do 20 stopinj pod ničlo. Petrova radi nska vremenska postaja napoveduje, da bo trajal mraz najmand še teden dni. Ker je radi tajenja snega atmosfera zelo vlažna, bo često padal sneg in dež. Dunajska vremenska postaja pa napoveduje, da bo nastopil zelo oster mraz, ki bo trajal vse do 13. marca. Mraz z dobrimi posledicami LJubljana. 1. marca. V Sloveniji je davi temperatura padla za nekaj stopinj pod ničlo, nasprotno se je barometer rapidno dvignil. Nastal je mraz, ki ugodno vpliva na promet in stanje rek. Reke in potoki so začet: zopet nadati pod normalo. Sava je pri Krškem, kieT je včeraj dosegla normalno stanje, davi padla /a 30 cm. Reke in potokf so oproščeni ledu. Na Gorenjskem od Jesenic do Kranjske gore je včeraj neprestano Po rualem sne* Flo. Dočim je bilo včeraj povsod močno oblačno, se j© čez noč zjasnilo in danes je nastopno sicer mrzlo, a prijetno jasno vreme. Temperatura je davi v Sloveniji varirala med — 3 do —10 C. Najvišo temperatura je bi!a davi na Jesenicah (— 3), nsjniija pa na Rakeku z — 10 C. Na Notranjskem, zlasti na Blokah. p:,ha močna burja. Vlaki v Sloveniji vozijo redno z manjšimi zamudami. PHJakovati j>, da bodo. če ne nastanejo kake večje neprilike, začeli voziti vsi 12. februaria reducirani oot-nlVti] vlaki. Z? loge premoga se namreč izpopolnjujejo. Večje zamude so imeli med. narodni ekspresni in brzi vlaki. Vzroki zamudam so izven Slovenije. Tako je stoci beograjski frrzovlak prispel s 100-minutno zamudo v Ljubljano Nočni tržaški brzo-vlak je imel le 15 minut zamude, dnnaiski brzovlak pa eno uro SOE iz Milana je prisprl v Ljubljano z 2 in polurno zamudo, a OSE iz Beograda danes s 4-trrno. Jutranj; brfovtal St. 4 rz Bcogracfn h prispel z 90 rmnutami zamude. Kopajte „Zvezdanko"! Avdljenoe — L*-■>*.:^d. 1. maj^a. Dopoldne je bil v avdijeeci na dvora fiaeaSni minister dr. Sviliuta .pomočnik ncirknj. rn.in.sTa Z''hko s^ntecio \xbua v becsrrajski dnižt^i c^n-av^dn^ avantora ne-k*> Avirm«? Avojan. z^n-e iirmenskpiia trgov-ea AvojaiLa pred 5h"rimi dnovi je pobecnila od svoJAgra mrla z Ošmo5olr«»m b^o^rrajske realke Slobodanom P., sinom vpoko^n^ca polkovnika. Odnesla je svnfemu možu 4 milijone dinarjev, deloma v eotovini, dFlr»ma v vrednostnih papirjih. Kam sta izginila, ti znano Zatrju;e pa se, da i# ubecla 2>?na vt-eraj obvestila svoesra ni::ia. da ?© skriva £e vedno v 3eo^radu ter da bi «3 hoiela vrniti k nj^mu. Mož pa nefe o tem ni?esar *li-Sat' in pravi« i]a bo morala ube^la žena okusiti vse posledice svojega ne premišljen epa deianja. S^eznanil se je i n;o o priliki nekega pokolja v Armeniji, ko ji je rešil življenje. 2ena je Se mlada in ima komaj 22 let. Z Avojanom se je poročila pred dvema letoma. Živela sta ves čas v Beograda, kjer je imel Avočan veletrgovino in se je bavil s prekupčevanjem raznega blaga. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam ?2.fc215, Berlin 13.5^5—13.3375 (135225). Bruselj 70155. Budimpešta 9 9348, Curih 1094.4—10^7.4 (lC4Sf), Dunaj 7.996-8^25 (S.Oll). Londcn 276 vM. Ncwvcrk 56 76—HJM (56.8^). Parir 221^7—22.^57 (22257), Praca 16\S.37 do 160.71 i (168.77), Milan 297.25— 290.25 (208.25). Efekti: Celjska 158 den.. Lpibl:anska Kred. 125 den., Prašted.ona 9,*") den.. Kreditni 175 den.. Vevče 120 den.. Ri-se 260 do 380, Stavbna 50 den., £eš:r \05 den. ZAGREBŠKA BORZA. Dev're: Dunaj 801.10. Berlin i3o225. Budirrrpešra 9.9348. Bruseli 7.9155. London 276.54. Miian 258.25, Pra^a l-vS.77. Curih 1055.9. Ef,«'.; ti: Volna Hoda 42*. INOZEMSKE POPZE. Curih: Beograd 9.125. r-vrr\ 73. in. Bud:rnpeŠta 90.&J. Berlin 123.44. Praza 15 40. Milan 2122S. Park 20-31 London 25 33635. Težka nesreča pri poroki Slovenca v Detroitu O polnoči se je udri strop in svatje so padli v pritličje. Pet gostov je bilo težko, 15 pa lahko poškodovanih. Detroit je eno največjih amc-rišivil] industrijskih mesr, kajti v nlem je bedež amerške avtomobilske industrije. Mesto se ?iri r, neverjetno naglico Pred leti Se neznatno mestece, je zdaj radi važne zem-ljep:sne ieje sedež ameriške vde-lndustr!-Je in šte;e /e nad milijon prebivalcev. V Detroitu prebiva tudi mnojio Slovencev. Kakor drugod, so rudi tu Slovenci organizirani v razni!) društvih in rud: pt; njih je družabno življenje zelo razvito. Preteki: tnesec se je pa v Derroltu pripetili težka nesreča, pr; kateri so Mfl naiboli pr'zadeti Slovenci. Dne 9. februarja se je po^cC-I v Detro-j ha Janez Adamič z gdč. Gertrudo T r a v n i k a r i e v o. Neves i r žitelj! žive tzven mesta blizu farm. ker imajo svoi dom Zato se ie rudi poroka vrnili v stirem farmarskem poslopju Suvba je imela dvoje r.adstrop;.;; v prvem so bile mize za goste, v drugem pa plesna dvorana. Na roreko so Travr.ikarjc\ povabili okoli 2>.) zestov, večinoma Slovencev. Med povabljenci is bilo tudi okoli 5*) orro!:. Z:biva ie potekala zelo animira"!o, gosl:e so bHi žrdane volj«. Toda nesreča ne počiva rikr.':. Okli po'noči je edSe! del svatov v /gornjo dvorano, da nevest oo starem c-bičaju ?n2-ne venec z glave. Nevesta e stci>ila sredi dvorane, toda ko so ji bote'i sr.et! venec, ie votlo zahre'alo, pod se je udri in vsi gost>e so padi: v priti č;e na ostsle goste. Istočasno sn se potrgate Udi eTe'r:t:;čne žice in vsa hiša L b!a hi-pnvta v temi To }e splošio paniko £e po-vcčalo. ^aćjl: so se obupni klici na po-rroc ter bolestno stokanje ranjenih cosiov. O nesreči je bila tako: obveščena rešilna postaja, k! je nado pričela r re no akcijo Izpod ruševin, polomljen 1- • : ir. stolov so potegmli ranjence In iih nalrilU v ambuianco. Vsi so bili prepelji tu* v b< !-nico. Pri nesreči Je bilo težko ooS-kod nih pet gostov. Najtežje ie bil ruren Aloj-zij P o d o b n i k a r, ki ti je zlomil sedem reber, dobil pa je tu-di težke pos*kodbe na glavi in po rokah Nevestina teta T r i v. ni Var si je zlomila več reber in poš dovala na glavi. Marija K a t o n si je r!o-mila levo nogo ter zadob la težke poškodbe po životu. Američan Pred D e a 11 si je zlomil več reber. Katarina Plankarje-v a levo nogo Emil K a t s se ie pobil na nogah in po obrazu. Marija P e r s o g I i a Je morala v bolnico rad; težke hrbtenične .odbe in istotako tudi DeaIV">v3 žeiu Clse. Nevestina sestrična Ivinka T r a v-nikar si je poškodovala pri padcu obe nogi, Oenovefa Rivardova si )e rlo-mila levo nogo. Carolina S m i t h o v i iz Clevelanda se ;e posJcodovala na nogah, Josip Trav nikar si je prerezal žile na desni roVi, Agneza Culičeva t! Je zmečkala nos. Poškodovani in ranimi so b l« tudi Mari'ja R o p o v a, Roži V f h t e 1 -č e v a. Franc Poz nič. Ana Cankarjeva, zakonca S m i t h in Pran Gaber. Res sreča v nesreči j© bita. da sta\ba ni visoka im da so gostje padli tamo par metrov globoko. Sicer bi katastrofa zahtevala človeške žrtve. Lastn'ka dvorane je polidia zaprla, ker ni ime; dovoljena 7« plesih. Stavbna katastrofa v Atenah Porušila se je najvecjs atenska kavarna in pokooala pod se-h->\ nad sto Iftstfi. — Doslej so potegnili rood ruše^-in 20 mrtvih ;n 30 tef^o ranjenih. — Atene, 1. marca. Tului s^ k pripalila včeraj kstiflrofalna n-ešreia. ki je zahtevala po c!o5edarti*h u£t>tovitvah U2d \W človečkih žrtev. Zvečer oiroc 8. se Je tz a^^lcj ^e nepojasnje-re^3 vzroka porušila prva In naifnej-5a aten?ka kavarna »Pajihclenion^. Kavarna, ki jo je posečala najed-ličr.ei^a dnrfba. :e bila v tem času, kakor običajno, nabito polna. V trenutku, ko je začela svirati gctfra, se je nenadoma porušil strop, ki so »e z eg*;?jujoi!ni ropotom sesul na r.'č hudega shiteče sroste. Takoj nsfo Ha se podrl! sa dve stranski steni. Gov.je, ki so j*li v bltžini olien hi vrat. Sn S2 se mogli rešiti nad 100 ]\uć\ ra ie bTk) ro&or»anrh r^d ruSe^hiami. Pri plinski napeli«vi so }e pojavil takoj nato osen), ki pa so ga kmalu pozasHi na ta način, da so zaprli sr/avn* plinovod. Vest o katastrof: se je h'."skovito razširila ro mestu in od vseh strani so drvel Lhrd:e proti kraju nesreće. Gasilci so skupno s policijo ;n vojaštvom takoj pr.čeli z reševalno akcijo. Po enotirnem naporu so potegnili izpod ruševin prve žrtve. Izpod razvalin je bilo še danes slišati stokanje ranjencev. ki se niso mcg\ ganiti. Reševalna *k-cja je napredovala zelo počasi, ker so morali gasilci postopati skrajno pre-\:drro. da ne bi povzročili nadaljneca rušenja ali še ho'j ran-li pod razvalinami pokopanih poškodovancev. Popolnočl so potegnili Izpod ruševin vsega 30 mrtvih in 30 r»njenih. Ranjencem so vojaški zdravniki na licu mesta nudfi prvo pomoč, nakar s^ i h premeliali v bolnico. V*i rani^iicl fituijo težke notranje poškodbe in \e-c'fic>m» polomljene no^e in roke. \\^\ ranjenci je mnogo višjih uradnrkov in oficirjev, ki so ie v tem času oi)ičajr:o zbirali v kavami. IK>nine>a se. da »-pod razvalinami najmanj Se S:) ranjencev. Posresa'o zlasti % s« uslužbence la lastnik^ kavarne. Kako je prrsio do te katastroiv, še ni pojasnjeno. Ka\'arna je bili nameščena v ni ve m, moderno zgrajenem poslopju, Strokovnjaki sodijo, da je biio postopie bržkone poškodovano o priliki zadnjih potresov, ne da M se bi-lo to na zunal opazilo. Sedaj <><. i • bržkone seseut! temelj, zaradi česar se je roslopje porušilo. enja se doba samomorilne epidemije Samomor bančnega uradnika Dekleve- — V Rožni dolini se je obesil ključavničarski vajenec Glavnik Ljubifaruh 1- marca. Z lxlžajočo se pomladjo, ko prihaja v nov tr vse čustveno fivljeire, slasti pn mladini, nastopi zepet doba samomorov. Ta dr,ba dezeriacij iz življenske bitke tra?a v nasb krajih, kakor kažejo statistike zadnjih let in veSetna Izkustva, od fcirnarja do rn^'a. V tem rardoMu zavlada pravcata samomorilna ep detn ja, ki tudi naš.m v splošnem duševno zdravim ljudem ne prizanaša. Ljubljana je sicer v posledu samomorilne statistike zdravo mesto, toda sedaj v dobi b!.iajoče-ga ^e prcbit.'enja narave, se poveča tud v LJubljani šrevlo sajnomorov. Baš tekoč teden ie b} z~'PCt v MMli samomorov v L: ubijan i. Jcd'va smo te dn| poročali o trajni smrti podravnatfljj Kreditnega zavrda s Rfdo'fa Sark.-;. je že včeraj v Rožn.. dolin očividno v hipni duševni zm^den-o^ti Izvrši samomor fanr.Ctk v stare. <■ 15 'et, a da-nes le pri^pto te-ief^n^ku pf>ro":lo. da se j? v no'emstvu ustre*K IJuKianč^i L. D e k 1 e v a b'v*i bzrčn; ur: dn k Kakor z-vemn. Je Dtk'tva ponever 1 v I j':r';."-.: večjo * so!o denarja n pob^znil v inozemstvo. Denar je zaprav-1. Uutrfianska policija ra je iskala it delj časa. Podrobnosti o samomora niso rnane. Včeraj popoldne se je v Kotni dolini oi>cs.l na žebelj. ki sa je zabl v vrita, 15-letni kijučavničajski vaienec Maks Glavnik. Fant Je prijel oleoli 14 domov z dela. Spotoma ca je ^e srečaJa njegova mati in mu naročila, naj naseka drv fant je obljubi, nakar tta se z materjo poskmMa. Ko se je oko?i 17 50 vrnil Maksov oc> domov, ie na£el sina obešenega Bil je v *p p8 je nrenoeno ?n zamin je bl1 tud! trud zdravnika dr lemca. ki Je bil pozvao na pomoč. Tam ie bil ž« mrtev. Na takozvanih Graoliah pri Pufinah so včeraj potegn lj iz Ljublianke nernanega trtop'jcnca v starosti 40 do 50 let Pri njem so naili bel žepni robec t modrim nžam! in monocramam P. V. V telovniku je imel pr2xz srebrne tire lstek z napisom: Mo-har. Lefcen, Bojane 444. Dne 5 januarja 1979 Kdo j# neznani samomorilec &• tu znano Stran 2. ►SEOVENSKT NAROp, dne 1. marca 1929. MfV S Dolinarjev Mojzes, stopajoč s Sinaja Razgovor s kiparjem, ki je olepšal T»e nove zgradbe t Ljubljani LJubljana, 1. marca. Loj as DohD&r je eden naših najbolj iz» rizitih kiparjev. Rojen 1. 1891 v Ljubljani j« Študiral na Dunaju in v Monakcrvero v lotih 1908—1913. Eden njoffovih prvih kiparskih izdelkov tik pred vojno je bil Ma» tija Gubec Kipa* j« bn Je v dogovoru, da *o postavi spomenik Gubcu v Ljubljani, ko mu je dal dr. Skubel od policijskega ravna« teljstva vedeti, naj opusti to namero. Ker je postajal politični položaj vedno boi j na* pet, jo rakopal T>oivnaiT Gubčev torzo, visok skoro 3 metre, »krivaj v zemljo zadaj za Jakopičevim paviljonom in ohranil le roki ke glavo. Med svetovno vojno je bil DoJmar 20 mesecev pri vojakih. Poslan v Judenburg v šolo enoletnih prostovoljcev, od koder so Dolin ar je prijel v Francijo iskat potrdila ra svoj velik talent in Pariz mu ne skopari niti z vzpodbudo nfti s pohvalo. S svojim krepkim in gibčnim značajem in oblikovanjem spominja Dolinar zelo na Michelangela, pa je drugačen, ker je zelo samonikel in je znal ohraniti značaj, ki je lasten njegovemu osebnemu in narodnemu temperom eoru,« O Dolrnarjevem Mojzesu so poročale še naslednje revije in Časopisi: La revtse Moderne, L' Art vhrant. Le Journai, Cnrsspoai dance aTtistioue, L' Echo de Para, L' Actkm Francabe in Revue Francaise. Vsa poročila so si edina v sodbi, da se je Dotžaar uvrstil z Mojzesom med najpomembnejše sodobne kiparje in da je Mojzes asiftno delo po skufcpruratai plastiki, v katerem se za nas pošiljati enoktnike že v teku 2 mesecev na fronto, je DoiinaT storili vse, da ga ne bi doletela ista usoda kakor njegove vrstnike. Posrečilo se mu je dobiti visoke pokrovite* ljo, nakar je napravil spomenik padlim vo* jakom, ki stoji na ljubljanskem pokopali« iču, in precej kiparskih portretov: feldmar* iaia Borojeviča, mestnega poveljnika pol* kovnika \Vembergerja in še več drugih ofi* carjev. Izmed Dohnarjevih večjih dekorativnih del so najbolj znana: 2 velika reliefa na palači Okrožnega urada za zavarovanje de* lavcev, 7 velikih figur na palači Delavske zbornice, Sv. Jcnij na palači Pokojninskega zavoda, 6 veHkih nanesenih reliefov na pa* lači Ljubljanski dvor, 2 veliki portalni figuri na mestni palači na Ahaeljevi cesti, Krekov spomenik pri Sv. Križu, 10 reliefov v nadnaravni velikosti na palači Jadransko* podunavske banke v Beogradu, 1 okrasek »fris«, dolg 27 metrov v sejni dvorani rste* ga poslopja ter 2 veliki figuri za naš novi parlament. Pred kratkim je razstavi! Dol mar na rnedraarodni razstavi v Parizu Mojzesa, svo* je najnovejše in obenem tudi nairrelejse delo. Dosegel je neverjeten uspeh. Revija »La vie du beau et du vrai«, izhajajoča ▼ Parizu, je poročala: »V kiparskem oddelku Salon d* Automoe je najpomembnejše delo razstave Mojzes Lojzeta Dolinarja. To ve* ličsstno delo vzbuja tem večjo pozornost, ker je naravnost drvorno, tako po slogu, kakor po izdelavi. In pretekla so že leta, ko ni bilo pod kupok) v Grand Palais veli* čas trte jeoge m popolnejšega kipa. Prav do Rodina moramo seči, da naletimo na po* doben uspeh. Zasluži ga v vseh pogledih ra svoj čudovito razgibani kip. Mojzes, stopajoč s Sinaja, z božjimi ukazi, ima dvignjeno desnico, z levico pa kaže proti zemlji ki izroča dobsedno zakone od zgo* raj. V njegovem zadržanju vidimo izvolje* nega posrednika, posvečenega in navdahnje* nega nostfca zaveze. zapadnjake tudi zanimivo uveljavlja umerfc* nikov narod.« Ko sem včeraj stopil v Doltnarjev pavi« ljon zadaj za hcejem, je bil marljiv kakor vedno že zopet pri delu. — S čim se ukvarjaš? sem ga vprašaL — Z osnutki za spomenike Te dni tudi pričnem pripravljati svoja dela za razstave v inozemstvu Mnogo mi je do tega, da ob« držim svoje zveze s svetom. Razstava v Parizu, kjer sem razstavil zgolj Mojzesa, mi je zelo koristila Maja meseca razsta* vim to d ©Jo v »Steklenn palači« v Mona* k o vem. — Kakšno je tvoje mnenje o slovenskih kiparjih? — Ce bi bili dani materija sto! V to stanje je postavljen človek*zloČi» nec, čiear smrtna obsodba je potrjena in pomiloščenje zavrnjeno. Duševne muke ta* kega človeka so huiše od vsake torture Kolikor bolj se bliža dan izvršitve smrtne kazni toliko bolj se oklepa življenja in to« liko bolj se zaveda, ds zanj ni rešitve, nobenega upanja več. Z grozo gleda v oči ne* izprosi, floli in strašni resnici. V celici ča* ka dneve m tedne, umira vsako minuto, da ponovno oživi m se zaveda, da ni več upa. nja. Za vsako svojo ŽTtev umira tisočere smrti. Njej?ove žrtve so padale sredi nad. on pa je obsoien najprej n« obup in potem Šele na smrt. Ta dvom« kazen, prva ur oz* neiša od druge, zagrinja plai? por*Wiivo* sti nad grozoderstvi »ločmea Kljub vsem zločinom, ki jih ie zagrešil, mu ne moremo odreči sočutja Gre*tl ie. trpi. Trmozj!an in unixen nastopi zsdnio not. Tu p« te poitvi čfovektzverinaf Kakor J« poprej i naslado črtal o grodejstvih zlo. činca, ne da bi obžaloval njegove žrtve, ta* ko uživa sedaj v njegovih zadnjih smrtnih mukah. Ne vodi ga v bližino vislic neizprosno sovraštvo ali zadoščenje, da se uniči zloba — vodi ga le želja, naslajati se nad nesrečo bližnjega Hoče videti kri in trpije* nje, zadostiti svojemu zverinskemu poželje* nju gledati muko, njemu drugače popolno* ma rndiferentnega nesrečnika Ta človek*zvertna je vpid: Križaj ya! On je zahteval v n mak Ji amfiteatrih smrt pre* maganega gladiatorja in kriči še danes: Kol ji mori, ubijaj, obešaj! Hočem videti kril Kril Ta hostija je pri vseh razpravah o urno* rih bd pobojih, da se naslaja nad tujo muko. Gleda sprevode. #teje vence m pogreb* ce ter z u*nrs-njera govori o — krasnem po* grobu Ce že sam ne more deliti nesreče, uživa naj tam, kjer se pojavlja nepozvana Če rabite rablje, iščite jih med gledalci na morisou Kdor ima le količkaj srca, ga tam ni ako ga tja ne khče dolžnost. Javnosti naj bi bil strogo prepovedan dostop k izvršitvi smrtne kazni. Dovolj je, da se izvršitev objavi. Naj vsakdo ve, kaj ga čaka, če bo hodil po krti poti Dovolj je, da se zaveda, da ga čaka tedaj neizprosna smrtna kazen, težke in še večje muke pred smrtjo — dnevi br**z nade! Ni res, da vživa cibosanje strašimo na prisotne, kajti tam gieda in uživa — razen onih, ki morajo brti prisotni po svoji dol* žnosti ali poklicu — le člo\*e^'Zverina! R. D. — Da ne bo nesporazuma. V svobodni tribuni smo priobčili v torek članek, v katerem pisec med drugim omenja, da \e posnel po časopisih da 'e nekdo v Florjanskl ulic! odnesel 15 pore!j siromakom namenjenega čaj>a v tretjino, kjer so ea potem prodafali gostom. Pisec dottčnega Sanka se je pac" pošteno zmotil kajti kdor pozna naše gostilničarje, bo pač vedel da je kaj takega pri n-Hh nemogoče. Morda Je Imel v nrslih vinotoč v Florianski ulici pa še to ni verjetno Baje je nekdo res nosil čaj v bfiinio fcfšo. kjer ga je pa delil siromakom rn jim s stem storil samo ushrgo, da ni bilo treba samim hoditi poni — Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mrsii da so v Ljubblani gostilničarji kl W bit! zmožni storiti kal takega. — Uredništvo. — DsfcredslBa akcija aa ikotor avtomobil. V »Slovencu« sem rčeraj čital peciv na slovensko javnost, naj zbira prispevke za avtomobil, ki ga rabi 5kof dr. Gnidovec v prizremu. Njegova Škofija je silno razaeina. eospod morajo hoditi po divjih albanakifr gorah, slabih potih in gorskih stezah peš. pa bi *e radi vodi i t artomobnom In zato osj Jim ga pobožna slov**nska javnost £im prej kupi Radoveden sem. kakien bo moral biti avtomobil, da se bodo gospod Škof lah ko vozili po divjih albanskih gorah in sorskih stezah. Se hol j sem pa radoveden, kaj bi dejal Kristus o svojem namestniku, ki rabi za apostolsko gorečnost — avtomobil Kristus je dejal o svojih učencih: Po njihovih delih jih boste spoznali Oni pa pravijo: Poslušajte nas, toda ne slsjte na? I To dviv» bi lahko naložili v Škofov avtomobil in od sijali v divje albanske eore, da bi tkale strmele nad spakedranim krščanstvom- — Veren kristjan, ki bi tudi rad imel avtomobil, da bi se pel.vi v nebesa. železnica Koledar. l)at*»: Peu n *rc* IV. lguac pravoslavrr: I«. Ieto\ . . M r::e. Da litin i c r>r1r*H'lt\c. Drama: za*>;:c. Operi: b >■ p**.,« Kazin: univerzitetn; profesor ćr Zai • Zagreba o današnjem sfan'u P-,r\' teorije. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec. Kongresni trg, I ^v. Petra cesta, Hočevar, Sp :> tka. Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo »e je vršila due m. februarji t. i'i*-> doval je predsednik g. Ive Sancin. Iz n* govega poročila je bilo posneti, da je druž ba poslala pozdravno in udanoatno brz javko na dvorni marlaiat o priliki iz*ianj» kraljevega manifesta. Brzojavno je tudi pozdravila kmetijskega ministra dr. Frange Za, ki je kot strokovnjak zasedel to vajkio mesta predsednik je tudi osebno posredoval v kmetijsktm ministrstvu, kakor je bilo že javljeno v časopisju, o raznih vatnib gospodarskih vprašanjih, n. pr.: tflede upi*-membe carinakega zakona je izročil »pome meo, posredoval je zaradi ukmj«tija uvozne carine na modro galico, glede dobave ti vin ske soli itd. Udeleiil &e je tudi odborov« seje »Srpekega Poljoprivrednega Dru*tva<, na kateri je bil razgovor tudi o pripravah za »Zvezo vseh kmetijskih družb iu društev v državic. Glavni odbor je izvolil posebni odaek. ki bo proučil pravil« In predlagal primerne izpremembe, __ Dalje j« poročal ravnatelj g. inž. Lah, da je družbo poslala na priatojn* mesta resolucijo, ki so bilo *klenj.ene na obenem zboru druib«, n. pr proenjo za izpremebo naerta zakona o zaščiti kmetij, dalje spomenico o izpremembj carinskega zakona, predlog za olajšanje določil pri izvozu perutnine in divjačine, vložila prošnjo za carine prost uvoz modre galice ter za priskrbo tivinake soli, predložila oblastnim odborom številne prošnje po družnic in zbiral« material sa izprememho taksnega zakona. Kmeti joka družba je pri stopila kot članic« k »Oblaotai zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu«. V zadnji dobi so društveni strokovnjaki marljivo predavali pri številnih podružnicah, N« splošno željo članstva se jo uvedla tudi akcua za nabavo semenskega krompirja. Družba bo prevzela tudi organizacijo poučnega potov a nja kmetovalcev na kmetijsko razataoo v Monakovo, ki bo od 4- do 9 junija t. L Sltlo-. mlo se p todi, da se družb« obrne na razna I ministrstva za načrte kmetijskih zakonov, ki ae pripravljajo, da jih prouči in stavi primerne predloge. Sledilo je poročilo o blagovnem prometu in obravnavane obračuna z« i 192& Glavni odbor je Izrekel predsedstvu in u radništvu z« veotno vodstvo in delovanje v minulem letu zahvalo in priznanje. Na to je glavni odbor potrdil izprer/K-njeni pravilnik perutninskega odseka, ki *« je sedaj obnovil. Glavni odbor je tprefrl nove ude ter potrdil ustanovitev novih \** lružnie v Orehovid pri Si Jerneju, v Cirilah pri 2alcu in v Zabukovju pri Sevnici Uredila so se tudi nekatera personalna vprašanja. — Pri nadaljnji obravnavi Je odbor sklenil, vloiiti protest proti visoki odmeri rentnega davka, ponovno zaprositi za trikratno polovično vožnjo po železnici za ude, kakor jo imajo ostala društva, priporočati na merodajnih mestih, da »« vodstvo kmetijskih agend pri okrajnih blagajnah poveri okrajnim kmetijskim strokovnjakom, ki jih je zopet postaviti na svoja mesta po deželi Resila so se ie različna strokovna vprašanja, ki imajo namen izboljšati gospo darsko stanje naAega kmetijatva, Prosveta »Vasva R ©skaka« v soboto Z. t. m, ob devetjh zvečer. PV?secoike te two#lno zabsvoe m htunoroe otvotoc veooooaajrc opuza-rj^uno. da bo pn predstav* v soboto ob devetsh zveča r isavui ronvarla Baloavtača g Brati««, Msace ga Mara Netasova, Toođoo gna. Vida Jirvaoov«. JeroeSco Z- FV>*okaf. Pnedata-vi Je po »Si««*11 ceaah- rraansi rsssrtssr v tatste as assssla. C^zartemo tu asstdsssssl prodatavo v soboto. 2. t. m nopokkK ob fttariJi l«ra *« •»Joiaček rona-Aok« ob tereitoo aoižanJi oeoaS od 1$^ Psa aa*r*do4. Sodeluje oporai orkastsf ai sassl. Zvečsf ob dovod* »Vdova RosJi«ka« V sedelo 3. t. ra. ob tre* poooiiiae >*!mv**> veoelo-oajra •Oooo« boeoo •««. a>oeee ob JD. pa late-SM avtorfa komodiia »LHoptJesca« Pri obsb te-dobskab pTodstavaš polejo trapiste ajs Kakai-»ovs k* Medvedova te* u Lov«r. Ro*j»s ai Krši Prt obe* predstave* aodessO« vrutak a codb«- O. L Levar aretra Oaoraja Daaila«« se *k*r. %-pn»or»erC Uk»sa. kaeoeo so tcraU sk*vtt! «rald Bo«a VVegsosf. Kortser zastevs vsega napora m vraiske sfle hru* dola si saa«naa oMsastvo raj — poraa ga Za ■ •Vo46e«a«. at M )e acral s g Rogoaom tssasas t>eb aeao« s relikacB useebmn aToatk je w robati g pw^ C«*aa Provod \* oskrbe' g C Debovec O vietasaora «lrt«oza Jarosla%a Kocrjaoa. ki aneKiemra e pooedolee« dae t norca t. t. pile Be^taaorsettiag im Hm ta«, da atol Ja*o-sfav Kodaa v prM vrsti aarvečtb »toboakab v ;rt nosov Pravi, da kt arefov to«, katerega ksvabtja ■aaajsji kastrstnosta tako afja^asssl velik to gtebok. da se vmakoma aasaae v ar-pozabUiv spointa N?eg*>v aoeacoei sa vHI v so-nedfljek. tee 25 t m v voHkt &vrwmi soteto i Union. Vstopnice v Matični kajjgarml Pomagal st tatm, — Zakaj pa ta fantiček taka »trilno kritji ? — Roditelji slabo slliijo. Zadostna kvaHfikacila — Oba se torej potog-ujeta za mesto b'agam*ka? — Da, toda u-oam. da prejmete raje mene netro tegaV gospoda. — Ari irrate hoT'šo kvaVf-VacK)? —Seveda, merim samo 151 cm. Izvolite torej pomisliti, kako kratko no*e imam. Štev 50 »StOVEMSKT NAROD«đne1. ffiirct im 'trm S. Dnevne vesti. — Prvj kongres slovanskih Hlologov v Pragi. Te dni se je vršila v Pragi ustanovna seja odbora, kateremu so poverjene priprave za prvi kongres slovanskih filologov v Pragi. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen vseučilišči profesor Murko, za podpredsderrrka vseeči-Bifcl profesor Polivka, za tainka vse-ućUlšlii profesor H o r a k, za blagajnika pa vseučrliški profesor W e i n g a r t. Sprejet je bil tudi predlog, da bo kongres razdeljen v tri sekcije, — jezfkoslovjno, literaro-zodovlnsko in metodično-dadakti*-no. Sekcije bodo ustanovljene v kratkem in se takoj lote dela, da pripravilo vse potrebno za kongres. Zanimanje za kongres i« zelo veliko o čemur pričaio številne prijave iz vseh slovanskih držav in tudi iz drugih držav, kjer se zanimajo za slovanske jezike. Jugoslsovenska akademija v Zagrebu pošlje na kongres več strokovnjakov. Poleg udeležencev iz slovanskih drŽav so se prijavili tudi slavisti iz Amerike. Anglije, Danske. Francije, Finske, Italije, Litve. Nemčije, Avstrije. Grčije in Švedske — Vpokolitrr t železniški eluihi. V pokojen i so železniški uradniki Rudolf Stup-uišek pri direkciji državnih železnic v Beogradu, Franjo Čizmek in Ivan Lovrenček rri direkciji državnih železnic v Zagrebu, Ema-nuel Zelinka, Andrej Ahčin, Josip Lučovnik, Friderik Bračič in Alojzij Palik pri direkciji državnih žekznic v Ljubijan. — Zastopnik sunanjega ministra. Minister pošte in brzojava in zastopnik zunanjega ministra Sla vi je«, lista za lepšo bodočo* «t uaših ljudi doma in na tu'em. Izdajatelj in urednik je g. Fran de Ceoco. List izhaja konrem vsakega meseca in stane letno v Jugoslaviji 36 Din. Člani društva slavlja* dobivajo list brezplačno. V uvodnem članku je rečeno, da je namen lista buditi narodno zavest, narodni ponos in sploh vse tiste plemenite nagibe, ki človeka dvigajo, osrečujejo in vodijo v lepšo bodočnost. — Osnutek zakona o pospeševanju 'uriz-ma. Trgovinsko ministrstvo )e izdelalo osnutek zakona o pospeševanju turizma v naJi državi. To je prvi poskua sistematizacije vseh pravilnikov in naredb, a katerimi so skušala sate oblasti doslej urediti to vpru-SanJ*». — Cotv gradi tovarno v Zagrebu? Znani pariški tovarnar parfuma Coty namerava baje zgraditi tovarno, ki bi zalagala z njegovimi izdelki Jugoslavijo in druge balkanske države, — It učiteljske službe, premeščen je iz Turna v Karlovec učitelj Stanko Klobučar. Napredovala sta učitelja Vilibald Cerar pri Sv. Miklavžu in Anton Ermeuc v Ljubnem ter učiteljica Amalija Gugurina v Mariboru. — Otvoritev zračnega prometa med Zagrebom in Beogradom. Danes se je pričel topel redni zračni promet med Zagrebom In Beogradom. Družba je naročila tri nove aeroplane in vršo se pogajanja, da dobi Zagreb zračno zvezo z Dunajem in Prago. Upati je, da bodo pogajanja kmalu zaključena in da dobi naša drŽava prvo redno zračno zvezo z inozemstvom. Zračni promet med Zagrebom in Ueogradom bi se moral otvoriti že 15. februarja, kar pa ni bilo mogoče radi hude zime. Oba aerodroma sta se pod debelo sneženo odejo, po nove avipne so odpotovali v Pariz naši znani piloti Striže vaki, Nikitin in Jarošenko. V Zagreb pri-lete jutri ali v nedeljo- Mednarodne zračne zveze z Zagrebom bodo urejene na bazi re-procitete tako, da bodo dva dni vzdrževali promet z Dunajem naši, dva dni po avijoni nemške Lufthanse. Pod enakimi pogoji bodo vzdrževali zračni promet z našo driavo tudi češkoslovaški aeroplani. — Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve sledeči pogrešanci: Alojzij Kopač, posestnikov sin v Mednem, Jožef Mencn, posestnikov sin v Robniku, Anton Prebil, posestnikov sin na Brezovici. Franjo Bizjak, posestnik v VeŠfijfc, Franc Lovše, posestnikov sin v Zgor. KaS-Iju, Alojzij Preb-l. posestnikov sin na Bre-zovnici. Janež Borz, posestnikov sin v Dreser jih, Franc Andlovec, mrzarski pomočnik v Ltubljani, Franc in Peter Perko, po-^estnikova sinova v Zminou. JoZe Okorn, posestnikov sin v Rožniku, BoStjan Miš, posestnikov siu na GorjuSah. Andrej Senk, posestnik v Predosljah, Ignacif Dovč, posestnikov sin v Tomačevem. Franc Lukan, posestnikov sin v Zasipu. Janez Jerin. zasebni uradnik v LJubljani. Matei JeSe, posestnikov sin v PraDrultvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj ptujski« in >Društvo za varstvo in skrb otrok za mesto Ptuj« sta razpuseeni, ker že več let ne delujeta. _ Is »Uradnega lista«. >Uradni list< št 21. z dne 2R februarja oblavlja zakon o izpremembali in dopolnitvah v zakonih o občinah, zakon o virementiranjiu proračunskih kreditov v zvezi z reorganizacijo finančne stroke in službe, uredbo o polaganju prisege občinskih uprav, občinskih uslužben-cev in služlteljev kakor tudi komisarjev oblastnih samouprav in oMastnih uradnikov, uredbo notranjega ministra o posesti in nošenju orožja ter pravilnik za izvrševanja člena 147. fin. zakona za leto 1928'29, s katerim se ustanavlja pri pred^ednistvu vis. dež sodiSČa v Ljubljani fond za pokrivanje stroškov kazenskega postopanja. — Šentjakobski gledališki oder v LJubljani gostuje v soboto 2. marca v ?okol-skem domu v Novem mestu z velezabavno salonsko VVildejevo komedijo «Btinbtiry», *ci se je uprizorila doslej z nafe^šim uspehom na domačem odru In na gostovanju v Sokoiskem domu v škofjiloki. ter vedno napolnila dvorano. — Zato pričakujemo, da se bodo tudi Novo meščan: odzvali povabilu požrtvovalnega in vztrajno delavnega šentjakobskega ansambla in se pol noš te vil-no udeležil predstave. — Prcdprodaia vtopnic v trgovini Z- Koširja v Novem m?-stit. Začetek igre ob 8.13 zvečer __ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in mrzlo vreme. Včeraj je bilo po vseb krajih naše države več sli manj oblačno. Snežilo e v Ljubljani, v Mariboru in Sarajevu, v Splitu :'e \>& deževalo. Maksimalna temperatura je znašala, v Splitu 10, v Maribora in Skoplju 5, v Ljubljani 0.7, v Zagrebu _ 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772 mm, temperatura je znašala —7.5 stopinj C iniiinniijiii!Hin!itiiiiiiimiiniiMiiMniimmiiiiniiHiiitnmiiimii itiiitiiiKUiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiciiiiitiiiiitiiiMiiiimiiitiitiifiitiiiiii - VALČKOV VEČER - DNE 2. MARCA 1929 NA TABORU za stare in mlade iniimiiitiTiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiuiiiHiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiifiim ttiiiiiiiiiMfiiiiiffitiiiiiiiiiifiMiiitimijititiiiiiritiniiiiririittiititittmi — Poljska splošna razstava v Poznanju se otvori 16. maja in bo trajala do 30. sept-tembra 1929. Razstava bo nudila pogled celokupnega gospodarskega položaja Poljske, njene industrije, trgovine, umetnosti itd. Doto\ posetnikov bo brez dvoma velik. ker bo razstavo obiskal vsak. ledor se zanima za delo. ki ga je izvršil poljski narod v desetin letih obstoja potjske republike. — Nezgoda opernega pevca. Naš operni pevec Nikola Zec Je, kakor znano, član dunajske opere, ki je zadnje čase uspešno gostovala v Skandinaviji. Pevci se niso vračali skupno, temveč so se razdelili na skupine; nekateri so potovali narzai v domovino celo sami. Med temi ie bil tudi Nikola Zec, ki je pa imel smolo, da je pamlk na katerem se je vozrl. obtičal na morju v ledu. 27 ur je bil parnik odrezan od sveta, dolder mu ni prihitel na pomoč ledolomilec in ga rešil iz ledenih mas ter ga pripeljal srečno v Kopenhagen. — 2eoa okradla moža in pobegnila z Uubčkom. Iz Beograda poročajo, da je Akob Savojan, glavni komisar za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v naši državi in zastopnik neke angleške družbe, prijavil policiji, da mu je žena v noči od 17. na IS. rm. pobegnila z nekim mladeničem ter mu odnesla vse dagocenosti v vrednosti okoii 4 milijone Din. Komisar ie zvedel, da se žena sedaj nahaja z Ijnbčkom v Skoplju, od koder skuša pobegniti preko meje v Turčijo. V Skopbu frvi pod hnenom Reina Pavlovič, Nezvesta žena je vzela seboj tudt svoja dva sinčka v starosti l In 9 let. Beograjska policija begunko že zasleduje. — Pretep dveh ckulristov v Osijeku. Preds'nočniim je v Osijeku priredil svoj večer znani okurtist Tarhan bey. Istega dne je prisipel v Osijek domači oknftist Sretan Obradovlć. ki nastopa pod imenom Reta in je rudi Ljubt-ančanom znan. Reta je pisal osiješki policiji, da je Tarban bey slepar in ga policija takoj zapre. Policlia je o tem obvestila Tarhan beya. ki Je pa lnjavil, da se Rete ne boji. Naj le pride k predstavi, je rekel Tarnan bey, born že ž njim obračunal Tarhan bey je pokazal vse eksperimente, ki so glavne točke Re-tijevega sporeda in ie nato povedal in pokazal, da so samo triki Reta !c sedel v dvorani in se je razjezi! ter začel rmer-jati svojega tekmeca, če*, da ie slepar. Naposled sta se okulista še deiansko spopadla. Stražnik je moral Reto s silo odstraniti iz dvorane. Občinstvo se je zavzelo za Tarhan bevja in 5e Reto irfviž-galo. — Velika tatvina v vlaku. Včeraj je neznan tat Izvrlil večfo tatvino denarja v vlaku Lz Karlovca v Zagreb. Stojan Lončar, trgovec iz Stj'epuSkega. je sedel v Karlovcu v vlak in se odpeljal v Zagreb. V kuipeju je bilo mnogo potnftov. Ver vozita na tej progi sedaj samo dva vlaka. Ko ?e trgovec izstopil v Zagrebu, je na svojo žalost opazi!, da mu k iz Žepa iz-g;ni!a denarnica, v kateri je bilo 26 tisoč Din. Trgovec je tatvino prijavil policiji. __ V smrt zaradi eesrecee ljubezni Včeraj se Je v Kočarski utfcl v Zagrebu odjgrala ljubavna tragedija, ki je zahtevala življenje nesrečnega dekleta. V tej ulici staraije strojni ključavničar Nfkola L-. W je že dolgo ljubil neko Štefko L. je stanovala pri strast« na Pantovačku. Dekle it opazilo, da jo Nikola zađnie čase zanemarja. Včeraj se je Stefica napotila k fantu m ga vprašala, zakaj jo zanemarja- Nikola je dekletu priznal, da je ne ljubi več. To je dek'eta ta!ovi cesti (PriSko^c). —J j Prva plesna tekma scnlorjev — coapodev preko 3S. let — ra naslov. «Valč* kov kralj 1?2*» se vrši lotrl poleg «Tnr-ntiia za prvenstvo Slovenije* na «dnriab-nem eefiara« v vel-k": dvorani «Kazine«. Vabljeni vsi IjubtteVI dru»Žabne?a plesa Stodeml-ttje tal ž a no ^anaTiTio. Godba: kompletni Ne*e4e-Jazz. 405 —I] Opozarjam© na razprodalo celorupne raloge klobukov in čepic radi opasti tve trgovine pod lastno ceno. Nezamudite ugodne pril-fke. — Blaf Jesenko. L.mbl?ana Stari trg II. 150-n —fl Gremt] treovcev v LJubljani opozarja gg. Člane, da so uradne ure pri glavni carinarnici počenSj s 1. marcem od 8. do 12. In od 3. do 6, ure popoldne, v sobotah od 7. do I. ure popoldne. Ob pravnikih, ki jih dolaca čl. 27-b naredfce o od-ptratnja tn zapiranju p3 samo dooc4d"?e od 8. do 12. ure. — Na^etervo. Amon C„ ki je bil ie sti dan tretsTiti v rrestnem pajku. C ie b:l že večkrat prc0 D'n Stražnik Spacapan ie nj*e! v Pre-|emo\1 ulic! zdrav->.: termometer in PenJrala nalivno pero. —C Vlom v sklaćfeće. Pred dnevi je bflo neko noč vToml-eno v sk'adiiče t'j-kajinle prevozne tvrdke Pel!« in je bJln ukradenih 5 vre-č moke. vrednot 22W t>;n Tudi iz r3inin \aJar ie b lo pokradeni* več stvar. Tarvine ie M] takoj eeumljetr! rudar Kako so izgnali Trockega Sredi jaauarja ie dobil Trocki ^o-velce. naj se pripravi na pot. V treh dnoh je moral zapustiti Ahno Ato, ker Je bil izirnan z sovjetske Rusije. Zad-nic tri dni se ni smel ganiti z doma. Čerz tri dni so ca pozno zvečer skrivaj odpeljali. Na kelodvoni j« stil vlak, v katerem le bil salonski vacon za Trockega in rreirovo rodlbmo. V drugih vagonih so bili detektivi in orožniki. Mak ie krenil proti Moslcv i. Med vožnjo so Trock i sporočili, da £a od-Derjcjo v TurČi.k), ker ca nobena dru-Z3l država noče sprejeti. Trocki st je temnj energično npiraL ?e5. da noče v Turčijo. Na ntarovc zrofn\e n prošnje so v!ak sred; srozda, oddal>encjra ¥>0 km od MosUcve. ustavili in to je stal cel h 13 dn;. Ta čas so se brzojavno oocajali z Moskvo. Toda vlada se ni dala pregovor!ti in rezultat podajan' ie bil samo ta, da je bilo dovoljeno Jnreermi .vnu TrookeKa in snahi, ki ž.vtta v Mrsln'i. spremljati Trockee:j do Odes^. S Trockim sta ^e peliala tudi njegov starejši srn In žena. Oba so pa skrivaj odvedli ;z stanovanja, da bi ne vedela, kam iu vodijo. 1?. februarja zvečer je prispel Trocki v Carigrad, kamor so sra pripel skrival Izkazalo se je. da se sovjetska vlada s*)!ch v.\ poeajala s Turčijo e3ede Trockega, §e!e ko ie bi v Ca-rijrradu, mu je sovjetska v!ada izpo* slo vala dovoljenje, da sme ostat', v Turčlf. Trgovski pomočnik - milijonar V London se je vrnil te dni Crnest Freuch. ki je bil prvotno trgovski pomočnik, pozneje pisar pri nekem od-vetniku, zdaj je pa milijonar. Poklic mu nI mrajal in zato se je preselil v Avstral jo. kjer je iskal zlato. Godilo !^e mu je slabo in ko se je po vojni raznesla vest da so na&i na Novi Guineji ležiiče zJata, se je prcserrl tja. French se je dogovoril z avstra!-sktm kapitanom Nealom, ki se je bil baš vrnil s flandrskeza botrtča. Vedela sta. da bo naval na Novo Guinejo zelo vefnV. Če ^o res odkr li le*iiča zlata. Zato sta sklenila prispeti v dotične kraje prei, nredno navale množice skal-cev zlata. Ker so se pa hote!! polniti rud! dru«:, rh b^<* morla prehiteti dnasrače ntzo po bližntd. In tako sta se odločila zi fantastični načrt. Sklenila sta namreč napotiti se naravnost skozi praa^al Na je* a sta 40 nosačev in se ra^otila ob reki Ruma skozi pra-rozd. Pot h je vodfli po krilih, kitnor ^e nikoli ni stopte noja civiliziranega Človeka. Prispeli sta rtjdi do l^odožr-cev. Icjer se je uveljavila Frencheva vzrnja ar^lefketra tTo\-skeca pomočnika. Mož je bil zelo prijazen ;n pn-streibiv napram d:\iakom in ta^-o n;-rvni 75 m so naleteli na zlato f?lo. French je odkri! največje 'ef:$če zlata ra hrtni poltit! naie zemlje. Zato ni tada, da se le vrni v !>ndon % •vofnhn kovčegom z'ata in di je zdaj miljonar. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. marca 19». ^tev CP SzeKula leno: -9 Suženj in Rimljanka Roman. Ozrl sem se. Moje oči so se srečale z njenimi krasnimi, temnimi očmi In znova me je presenetilo, da je tako čudovito podobna moji ženi. Stopil sem nekaj korakov naprej* kolikor so mi pač dopuščale vezi na nogah. — To pot ti przanašam, — je dejala prijazno. — Odpuščam ti kazen, ker sem se prepričala, da nisi hudoben, marveč samo neumen. Morda nimaš vseh koleščkov na pravem mestu. Morda so te obsedli hudobni diuihovi, da si videl v meni svojo ženo. Sužnji so se smejali, jaz sem pa sramežIj"vo povešal oči. — Toda v naši hiši ne moreš več ostati. To boš menda tudi sam vedel, Take«a norca ne moremo imeti pri hiši. Molčal sem. — Pošliem te tia poljje, kjer boš pomagal delati. Pri Campori imam malo posestvo. Tam boš delal na polju. Solmce m svež zrak ti bosta morda iabila iz srlave te neumnosti. Mlada gospa je bila izredno dobre volje. Ozrla se je name, rekoč: — Si me razumel? — Da. Hotel sem skočiti k nji. da bi ji hvaležno poljubil roko, pa se je prestrašeno umaknila. Drugi dan sem že romal v Campo-ro. Izročili so me oskrbniku, odpuščenemu sužnju Demiphu. Campora leži bHzu sedanjega Tetenye. XI. Lek proti blaznosti Pot je nas vodila skozi keltske vasi. Na kraju, kjer je zdaj budinsko predmestje Vizivaroš, so se razprostirali pašniku na katerih so se pasle velike Črede bivolov. Kjer je zdaj Taban. Je stala takrat primitivna staroveška vas. Bajte so bile iz ilovice in so spominjale na kolibe Etruskov. Debeli hlod! so bili zabiti v zemlijo in oviti z bičevjern. Primitivni vrtovi, na katerih so gojili pšenico in ječmen, so bili ograjeni z visokim plotom. Izza plota je skoči! lepo rejen oven — tu živi človek skupaj z živino. LtaJie sami so zelo čudni. 2enske in moški hodijo nagi, samo kratke predpasnike Imajo. Lase imajo dolge in kot okraske nosijo v nji'h škotjke. Starka sedi pred bajto in mesa z leseno žlico kašo v lončeni posodi. Kra' nje stoji mož skuštranih las. V ušesih ima ogromne uhane. Niegova polt le temna, skoro rdeča, kakor pr: prebivalcih Ognjene zemlje. Morda je tako umazana ali pa pobarvana. Pravijo, da to lj?ud«srva nima stalnega bivališča, marveč se seli iz kraja v kraj. Kar na lepem podero svoje bajte in odneso les s seboj, da si zgrade nova bivališča ob vznožju drugih gora, kjer je boljša voda in čistejši zrak. Selijo se vedno s svojimi čredami Tu ljudče nimajo okrašene žgane posode, kakršno izdelujejo v Aguincu. Posodo na nogah si gneto sami rz gline in tudi primitivno domače orodje izdelujejo iz lesa ali medenine sami. To je košček praveka v neposredni bližini civiliziranega sveta, kakor kaka papuanska naselbina blizu modernega avstralskega velemesta. Sam ne vem, je-Ii to pleme sorodno Eravi-skom, ki prebivajo v Aquincu, Po civilizaciji ločijo obe plemeni tisočletja. Prebivalci Aquinca so civilizirani. Obvladajo dobro lat nščino in tudi grščino. Izdelujejo krasno posodo in dragoceno konjsko opremo, ki jo občudujejo celo Rimljani. Sploh imajo lepo razvito obrt in umetnost. Tukajšnje ljudstvo se pa razlikuje od živali samo s tem. da zna zažigati ogenj, da je iz posod in da za silo govori. Čud 1 sem se primitivnosti praprebivalcev sedanjega Budina. Pot v Camporo je nas vodila mimo mnogih naseJbin. Na koncu ene je bila nasajena na visokem drogu velika buča z izrezanmi očmi. Namesto ust je imela natakmteno oluprjeno peso, kakor bi z rdečim iez^kom strašila svet. Na buči je bil veVk klobuk, na ramenih v obliki navzkriž položenih deščic ?e pa visela pestra ruta. — To bo menda strašilo, s katerim odganjajo vrane, — sem dejal svojemu spremljevalcu. — Ne. To je malik. K njemu hodijo barbari molit. Šele tedaj sem opazil, da leže pod bučo ožgane glinaste plošče, na njih pa pepel in preperele kosti. Morda do-prinašajo temu smešnemu mariku celo žrtve. In spomnil sem se moderne dobe. / kater: se ljudje klanjajo puhloglave em. Prispeli smo na brej? Dunava. Še vedno sem iskal sledove Budm-pešte. toda daleč naokrog sem videl samo grmovje. Globoko sem vzdihnil in sorze so mi stopile v oči. — Ti plačeš? — me ie vprašal tovariš. — Ne. Nekai mi je padlo v oči, — sem odgovoril v zadregi. Ob bregu je bilo nekaj primitivnih ribiških čolnov, izdolbenih iz bukovih hlodov in znotraj ožganih. Pobočnik generala Vrangla zastrupljen Bivši pobočnik generala Vrangla dr. Cimbalov, ki je služil kot seknndanj v bolnici v Kotni gori na Češkoslovaškem, je bil zastrupljen. — Zastrupil ga je najbrž agent boljseviSke črez- vičajke. V okrajni bolnic; v Kutni gori na Češkoslovaškem je bi] sekundarii bivši pobočn;k generala Vrarg'a ruski major dr. Konstantin Cmfoalov. Rojen je bil 21. maja 1887 v donski oblasti. kjer je v Postovu promoviral za doktorja med;cine. Kot ru5ki plenrč je služil v carski armadi in po bolrševi-Bd revoluciji ie postal pobočnik generala Vrangla. Ko so pr šli bo^eviki v Rusiji na krmilo je bil C:mbalov ujet in obsojen na smrt. Med potjo na morišče se m»u ie na z drugimi obso-renc! posrečilo premagati sovjetske nb-lie in pobegniti. Zatekel se je na Češkoslovaško, kjer ie v Pragi I. 1926 nostrificTal svojo d:plomo in postal zdravnik. Bil ie spreiet kot sekundarii v okramo bolnico v Kutni gori. ki^r ie bil med kolegi, bolniki in bolniškim osobiem zelo priljubljen. V četrtek 21. t. m. je bolniški shiga SpuIt sn>oroč:l C:mba!ovu in njegovemu stanovskemu tovarili dr. Jam; Koranu, da ie jima prinesel obed in da ga ie r>"st;;f v rvum sobi Oba zdravnika sta šb k obedu šele po končanem delu. Komai sta pa 7av7ila obed. ie poslalo obema slabo. Toda za trenutno slabost se msta zmenila in drug drugemu sta pomagala, da jima je kmalu odleglo. V soboto 23. februara le pa nastala kriza. Dr. Cirrtbalov je začutil znitrai v rrebnrtu silne bolečine ?n kmaki ie umrl. Tudi dr. Koral se ie boril s smrtfo in njegovo starce >e se *edai zelo kritično. Takoj je bila odrejena obdukcija C'TTTbalovega truola in zdravniki so ugotovili, da ie bil bivši pobočnik generala Vrangla zastraorien z arzeni-kom in še z nek:m drugim neznanim struoom. Njegovo drobovje so poslali v kemični zavod v Praeo. da se točno ugotovi, kakšnemu s trumi ie dr. Cimbalov podlecrel. Gre torei za zastrup-ljenje in češkoslovaške oblasti do-rnne-vaio. da ie dr. CtrVnalcrvn zastrupil atentator, ki ga je poslala ruska črez-vičarka. Niegova naloga je bila. na smrt obupnega dr. Cimfbalova usmrtiti na Češkoslovaškem, ker se Črez-vičaiki nr po-srečiJo izvrš'ti nad njim smrtne obsodbe v Pusiii. Ker atentator očevidno ni vedel katera jed ie namenjena dr Cirrfbalovu. je nameša' struna v oba obeda in tako je postal Cimbalov kolega dr. Koral po naključju žrtev bolrSeviSke strahovlade. Da ugotove vzrok nenadne dr. Cim-balov-e smrti, so odootovali v Kutno goro prof. dr. Zahradnicki in prof. dr. JedEička z Prage ter primarij dr. Trnka iz Nemškega Broda. Sodno preiskavo vodi sodni svetnik Kre*Či. ki mu pomaga kutrogorsko orožrrstvo. Pogreb dr. Cirrvbalova se je vršil v Kutni gori v torek ob veliki udeležbi občinstva. Pckonikovo truplo so prenehal v Prago, kjer ie bilo v sredo pokopano na ruskem pokopališču na Oršanih. Fordov dvojnik umrl V Londonu je te dni umrl umetnostni fotograf Walter James rTdwards. k? je bil znan kot Fordov dvojnik. rTd-wards ie bil namreč na las podoben slovitemu avtomob^skemu krafn :n uuina sličnost je b;la tako frapantna. da so ju ljudje Ze*\o zamenjavali. Umrl le v starosti 58 let. Fd^vardsovo življenre je bilo zelo pestro. Poznata ga ie vsa Amerka. pa tudi v Angliji je bH sloviti Fordov rjvojnik doma. Deloma je šlo to na račun rpego\'e frapantne srčnosti s Fordom, poleg tega ie bil pa znamenit fotograf. Kot 17 letni deček je bil Fdwardis *>onTŽen sel. pozneje ie na odkril v sebi fotografske reporterske sposobnosti. V Londonu je ustanovil prv: korespondenc ni urad za ihistrac;-je in ie dobavna! vsem londonsV?m listom fotografe važnejših dnevni dogodkov. Sreča «e mu ie zlasti nasmehnila leta 1906 Bil ie v Barceloni, kjer se ie vršila noroka kralia Alfon-za. Stal je pred katedralo in Čakal s fotografskim aparatom v roki. Ko je voz s kraljevsko dvojico privorl r>red cerkev, je množ;ca fotografov prpravila svoje aparate. V tem hipu je eksplodirala borntra, ki k> je vrgel neki anar-h;st pod voz. FdinL ki ie fotografiral zgodovinsko važni trenutek eksplozije, ie bil Fdward«s. Drugi fotografi so v paničnem strahu izgubr1i glavo. Seveda so se za dragoceni posnetek imenski in londonski listi kar pulili in Fdwards, ki se Je na kupčevanle dobro razumel, ie zashr*H Jene denarce. Od teza dne je rasla tudi ruefova slava in n egovo podjetje k kn&no uspevalo. Dokaz svoje spretnosti in zrrofnost je podal tudi. ko >e iz le-talfc. ki ie krržilo nad '»»'eno. fotofifi. ral vse faze borbe za svetovno bokser* sko prvenstvo med Dempsevem in U' arpentierom. .0 gegovi podobnost: s Fordom PDpovedui<*o zan'm;^ anekdote. Oa T»S%T "mcT,i»v^i. Taka ie nekega dre Fdwardsa v vež razkošnega nem--vorikega hotela ustali b^Vr m ga novaV! v svov vilo Moj nrW. vorrmi k dordevr%emu avtnmaS K'Kemu kralin razkazoval nov patent za <>r dobivanje m :zdeViVanie cerenja \ čura. ^Ford« ie bil s patentom ze'o zadovol-en ?n deial »e. da %e v ^^ nadaljnesra dogovora še og'asi. Pr! odhodu ie *t:s"'1 bankirju svfHo v*zJrko v roko... B3«k;r e seveda deSflo eledal. ko ie spoznal da ie govori! s fotografom, ne na $ Fordom. Cesto so Fdward$a oblefili novi« nan mVeč. da ;ma_^o pred sebo- For» da. In Fdward^ i-e v Fordovem ;'nema rad odgovarjal na razna vprašanja. Nekoč »e rudi v Fordovem imenu nnd-Ptai za neko dobrodelno aketi« 10/tOO dolar'ev. Pačati ih ;e r*oraf seveda Ford. ki se le nemalo začudil, ko iai pa bodo nase slike potove^* Kaj je r>roCa ta k!epaxsk3 to kov> nosrlskarsii defca. — DubUan*. Za Qra4»m it«-» 9 (ob konco Streli-tke orlice) 23-1 Gospodična državna aradntca t vetletoo prakso i$5e meste KONTORISTINJE aLi blagafnlčarke sa tai&oi Ponudbe pod »Najao« oa upravo tega lista 362 Ločenec Star Ti let. z nekoliko pretnože-uje>m. žt?S ^naoja t iocemko, staro do 25 let. ne slede oa premoženje Resne ponudbe s po!nim naskrv-oro Je poslati na opravo tesa Ssta pod »Spomlad 376«. Drva bukova ic gabrova. zrm&ke sečnje, dobavna samo vasonske poiiljlce promptno na tvrdio" Skrbeč ia Bartol MikloSiSeva cesta 6, telefon 2595. 393 Zastopstvo dobro, za Banat, Srbijo to Mace-donijo W prevzela moderno organizirana agent, firma s sedežem Beograd-Skopljs Ponudbe nasloviti na Skoplje, poitni predal 92 373 Strojepisni pouk, učna ura 4 Dla Večerni io dnevni tečaj za začetnike ta izvež-banoe Christofov a£ni savod. Domobranska cesta 7/1. 397 Vdovec išče stanovanje obstoječe iz sobe ko knhiaje Do-tiim je vpokoien mestna uslužbence brei otrok. Ponndbe aa opravo našeza lista pod »Vdovec«'400 Dunaiski velesejem Najnovejše stvaritve d^naiske mo^e Mo&ka iu dani&ka oblačila, perilo, ple-tesrihie m trikotaža, modno bla-sro, klobtski, dežniki, soInCncki. Jorabnostno, Htfcll.etiO In luksuzno btego alon dunaisfce kužutuivinaste rrod% PrvovTSteo material! Odl.čno delo! Sedosežna izbira! 0 Brexkoaku:cnč-:c cene! Precedsad« žele«njSke vozne olai-§ave na domačih in zunar.-;h fe-leznica'h. na Ducavu m v rračnesn proeneco. Mtč vizmna! S sejmsiko izka^nloo in potnim Ustom prost prestop tneje v Avstrijo. Pojasnila vse« vrst ter sejemske tzkaiznsec (po Dni 40.—) pri ttiiener <*esse - «. G.. Uficn VU m prt častrrib zastopstvih v Unb-Ijani: Avstrijska koozu!at, Dona4-ska c 31, Zveča za rajski promet v Sloveniji. Dnnaoska cesta I, Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Harski kanarčki čistokrvni, fina pevci in parne sa-ODce no usodni cetv naprodaj. — Bohoričeva m. 33. 408 Čevljar, pomočnika dobro avežbane^a v vseh nbčtih va Šivanih delih, z vso oskrbo sprejme Jas&o Mladic, Raka 103 pri EtrSkem. 414 Dekle pošteno, marSJrv© a soJLdsno, ki dobro kima, čisto pri pospravljanja, vešče vseb biineb poslov. sprejme takoj majhna cWte!j. Ponudbe naj nosijo one, ki so ii bol(^Jh hž6 in imaio doVjo-letna spričevala, na cas!ov: Irena BaC. KarVovac. 413 Volčjaka 5istokr\-ni^ ia*v*iWe«o. Posebco zahvalo srao dolini zae*opn&om Direkcije dri. Žet. noAetelni kn riindee glav. kolodvora kot ^efn pokoiaika, aačetakn kurrintce »o*. looiođvova, zlađCj predsednika Stročce^a adraž-eoja stro>evodkl oblast, oprave v LrobUaai ta nie«ovo izredao pozornost in trnd, tz- kolesom io oradn«tvu direkcaje. đnirvtt strojevodij, prost, gasil. druStva v Sp. 5i&kJ, pevcem ta tođbi UAem. druitva »Sloga« za gamiive zatosta**. tovariša Pr Rupoiku «* orete* po*k>vikie beaede na grobu, rastopnakom razn.h orgamzacii in đraitev tef koaćao vsam x4ate|)tcn m znancem, ki so drasega pokojnika, v tako častnem stevtfa »romffl na nje** zadnji poli. V LJUBLJANI, dne 1. marca 1929. 4,0 Globoko žalujoči ostali. Urejuje; Jutip 2upaući& — Za iMaruđo© ttskarco; Pian Jezeršck, — Za upravo In msera m del Usta; Otuo Cbrt,tut — V« t Ljubljani,