Leto V1.9 štev. 263 LlMfelJaraaj £stg»t@k 12. novembra 1925 ' Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din asa lilw|» oh A. aj«1r»{. ■=» Sune mesečne Om 15 —; sa tno* serastro Din 40*— naob vesno. Oglasi po tarifo, Urednifttvo 1 Dsevfls redakcija: Mikiofcteva cest* itev. 16/I. — Telefon itev. 7S. Nočna redakcija! od io. ure naprej r XnafioTi ul. it s/L — Telefon it- 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveio in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. s*. — Telefon it. jS. Snseratnl oddelek: Ljub>iana, Prešernova ulica £t. 4. — Teleton it. «ga Podružnici: Maribor, Barvarska utlca it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poJtrem tek. zavoda: Link-l.iana St. 11 841 . Praha tiski 7S.18« Wien, Nr. 105.241. sss5mss Ljubljana, 11. novembra. N! je zlepa tako enostavne ln lahke stvari, kakor dati izraza čuvstvom in mislim, kj se nam pojavljajo o prvi petletnici onega usodnega dneva, ko se ie v Rapallu podpisala pogodba med Jugoslavijo ln Italijo. Ta pogodba, ki je dodelila rimskemu gospodstvu nad pol milijona naših rojakov in nas odrinila «>d naših najboljših in najbližjih luk. je tako globoko zarezala v .naše narodno ozemlje in v našo narodno zavest, da je misel na ta datum en sam izraz trpkosti in ogorčenia. Mi Jugosloveni se zelo radi prepiramo, redke so prilike, kjer ei se ne pojavilo deset in več različnih naziranj o isti stvari. — ali kadar se spomnimo Rapalla, smo si vsi eno. smo vsi eno spoznanje, ena volja. Rapal'o nam je vsem ena velika boleča rana. ia katero je zdravilo samo eno. Najnovejši dogoditi v Trstn. barbarsko divjanje nad našim življem v preteklih dneh nas letos še posebno skeleče spominja te rane in je zares kakor nalašč, da nam predstavi posledice rapallske oogoabe v vsej goloti in strahoti. A lahko bi bilo vendarle drugače. Nemogoče je opravičiti italijanski pohlep 00 naši zemlji, zakai ta pohlep je šel daleč preko tega. kar bi se moglo še imenovati nujnost strategijske me.ie in geografske zaokroženosti. Stremljenje, ki ie postavilo vzhodno italijansko mejo na Triglav in Snežnik, je računajo s tem. aa bo moglo 38 milijonov ljudi brez :ežave ukloniti peščico našega pol mi!l-ona. Ni se zanimalo za to. da ima opra-■ili s. najbodreišim. naižllavejšim c1elom 1 -ašega naroda, poznalo je samo svoj na-Jjonaini imperativ, svoj ego. Toda ako je že segel italijanski pohlep tako daleč, ako so v Rimu smatrali za svoio nacijonaino čast da posta-,-ijo nove državne meinike na Triglavu :n Snežniku, je vendar težje razumeti tjiliovo brezobzirno taktikio napram jugoslovanskemu življu v anektiranem Primorit!. Zakai lta!i'a bi se mogla čutiti orav tako varno in solidno v Julijski /•'raiini. če bi oustila našim tamkaišn.iim ojakem naročimo avtonomijo, narodno šolstvo, časopise, domača krajevna ime-•^a, skratka vse ono, kar tvori niihov inševT-i. kulturni aparat. Vprašati se je reba, za koliko je oiačen fundament ita-1-fjanstva in italijanske državne misli. ...to se izvaia tak strašen pritisk nad ugoslovenskim prebivalstvom julijske Krajine. Italijanska državna sila je bila hrez tega terorja prav tako močna in mi b: pred njo ne imeli man'šega re-six-kta nego danes, ko se uveljavlja z drakorskimi sredstvi. Naciionalne samozavesti in poguma pa ta teror ni uničil. t>ač pa preje povečal nego zmanišal. Otežil je ie kulturni razvoj našega nesrečnega življa. vzel mu nasilnim norem naioriorosteiša sredstva do om;ke. ki jih ie dala priroda človeštvu, oškodoval ga za neorecenliive dobrine. Toda od tega nima ita'Hanstvo nikake koristi, ker njega lastno ktilturnost s tem uničevanjem ni orav nič pridobila, se ni prav \ič razširila, niti ni naših rcvakov obogatila. bodisi materlialno bodisi dnšev-"O. Italjanski narodni terorizem ie tedaj • Primori« samo un;čeva1. ni pa ustvaril, je tedai opravljal edinole herostrat-sko delo. Že to je razlog, da mu odrekamo etično upravičenost in ne da se opravičevati z nikakimi argnmenti latinske kulture. Ako na ni italiianski nacijonalni teror niti koristil nam. niti obo-o.b"! italiianstva. ali more še imeti smisla? Tudi brez terorja bi Italija krepko stala v Julijski Kraiim. gotovo nič mani :ego danes. AH ako bi pustila kulturni avtonomijo našemu živliu. bi s tem ooravliala dobro delo. za katero bi ii šlo nrizname pred sodbo zgodovino, ne Ja bi sebi škodila Nasprotno, omilil bi •aSJprotie. ki :e ostalo med obemn naro-Joma. ju zbližala in pomagala n->š:m ro-'akom onstran mela pozabiti, da se ne "shajalo v lasmi naciionalni državi. Soo na Rtmallo bi nam danes ne b;I tako srenak in. težak in naš srd se ne b: rdovratno Vi-ncentriral na ra*"i Italiie. Zakaj rimska uničevalna po,;t:Va nas dobesedno sili misliti na radTka'.i":?a sredstva v bor^i za nnrMne nrav'ce Ju-gr.«Iovenov v T>ctu in Gorici, na Krasu, v tsrri in na Reki . . . Tak is efp1-'t italiiansVe noWtn:ca Pinoti^ rnaii fr"Va 'n bridVa Avdijence na dvoru Beofrad. 11. novembra, n. Danes sta bila na dvorr dr. NTinčič in Velja Vukiievič od 5. do 6. popoldne. »Incident z Italijo likvidiran" Za ceno našega ponižanja. — Kakšno satisfakcijo fe vlada dala Italiji. — Službeno sporočijo v Beogradu in v Rimu. Beograd. II. novembra, p. V zunanjem ministrstvu izjavljajo službeno, da ie smatrati incident tred Jugoslavijo in Italijo za popolnoma likvidiran. ••Rini, 11. novembra, p. Službeno se objavlja, da je jugoslovenski poslanik An-tonijevič rosetil ministrskega predsednika Mussoliniia ter mu izrrzil v stremi itigosfovenske vhde obžalovarje radi nap?dov n«i ItaPjanske korrulata. Razgovor g. Mussoliniia s poslanikom An-toniievičem ie traial dali časa. Za sobo to '"e sklican ministrski svet. Rim. 11. novembra, e. Agenz'a Petani obiavlia uradno, katere satisfakci-ie dala irgoslovenska vlada Italiji novo-dom zadnjih incidentov. Te satisfakcije so: 1.) Nemudoma se odstavi veliki župan v Zngrebu. 2.) Jugoslovenski poslrn^k v Rimu bo izrczM ifcPjansIii vladi obžalovanje radi napadov na italijanske konzuiate v Jugoslaviji. 3.) Zunanji minis er dr. Ninčič bo Isto ctor'l n^oram Italijanslrsmu poslaniku v Ber^r^du. 4.) Povodom demr.rcstrac'! aretirane osebe ne Izp eto na svebedo. ampak se "z-^čito srdnljam. 5 1 Vsn no on^trr>c'!>'i povzročena B??ter1?l*j? škeda «e povrne. 6-1 Pciitične cb'asti na Krk« se izmenjajo. Agenzla Štefani pristavba. da je večina teh odredb že izvršenih. Vatikan se je pridruži! fašistom Atentat na fua Si-bot:ča. Klub smatra, da ie dr. Subotič žalil d^stoiansfvo Narodne skimS^ine ter vseh poslancev ter je sklenil storiti n-^norgjčnejše korake, da doseže satisfnkcijo. Sporočitev nemškega odgovora na razorožitveno noto Pred iztoč!tv'?o so vsi min. mre d noto, !d pa ni všeč vofaškim Pariz. 11 novembra, s. Nemški po-slap;k v. Hoesch ie danes dopoldne izročil ztmaniemu ministru Briandu nemški odgovor na zadnio noto poslanlške konference. Včerai se je vršila v Berlinu konferenca ministrskih predsednikov vseh dežel, ki se ie bavila s ho noto. Vsi ministrski predsedniki so io sog'asno odobrili. Postopale državne vlade ra ie v voiaških krog'h povz-očilo nekako ne-raznobženie. V zvezi s tem so tudi napadi v nemško - nadionalnem tisku proti vladi. Vodilen n?mško-naci:^nalai list ob:avlia prikrite gm/n;e ter p;še. dn bodo zahteve antante mogoče novzroči- ■Rtlmk! neir^k^h dežel odobrili in ne.cc|onalističnim krogom. le v državni hrambi nreceišnie zaotet-Ijaie. kar bo za Nemčijo pomenilo novo prHti^no nevarnost. Reri;?i, 11. novembra k. Kakor pi5e »Berliner Tageblatts, ie nemški odgovor na zadnio razorožitveno noto poslani-ške konference reznltat zadn"h poga-iari s francosko ;n ang'eško vlado. Tudi v vprnš-.n-u stal'š"a generala v. Se^ckta se ie dosegel snorazum. ki unošteva oboiestranske želie. ne da bi b:1 s tem tangTran prestiž generala v. Seeckta v državni hrambi Predsednik državnega zb^ra Loebe ie sporoč'1. da se bo državni zbor sestal na;hr?e 19. t. m. Tirolski deželni zbor za Nemce v Ilaliji fnnsbruck. 11. novembra, d. Na otvoritveni seji jesenskega zasedanja Tirolskega deželnega zbora !e ime! deželni glavar dr. Sfumpf govor, v katerem je izvajal med drugim: Saintgermainske določbe so raztrgale Tirolsko. Spričo obstoječih dejstev nismo mogli s'oriti drugega, kakor da smo. če tudi s potrtim srcem, sprejeli vse tako. kakor je. Pri tem pa smo upali, da bodo spoštovana iasna zagotovila in da bodo rojaki onkraj meje ;meli kolikor toliko znosno bodočnost. Za!, da se te naše nade niso izpolnile. Deistvo ie. da se naše sočustvovanje vsak dan bolj izziva. Zato ni samo naša pravica, temveč tudi naša dolžnost, da skušamo povzročiti spremembo teh težk'h razmer. Ker mir!'mo. da pravice. katero zahteva naš narod, ni mogoče uničiti in da bo preje a!i pozneje zmagala, zato ne smemo izgubiti poguma. Nai bi kmalu pršel dan, ko se bc io zgodilo. (Vihamo odobravanje). Vatikan proti Pragi Rim, 11. novembra d. Vatikanski orsan »Osservatore Romano« ostro napada volilni govor češkoslovaškega zunanjega mi listra dr Beneša, ki je govoril o potrebi ločitve cerkve od države in o nedotakljivosti .lana Hi sa. Vatikansko glasilo to!n-ači dr. Bene-ševo zahtevo po ločitvi cerkve od države v smislu, da pomeni ta zahteva izr-nanje cerkvenih posestev. List trdi. da se je češkoslovaška vlada poslužila heretika H isi za protikatoliško propagando. Ob petletnici Rapalla se vsi spominjajte Jugoslovenske Matice To bo tudi najboljli odgovor na fašistovsko barbarstvo v Trstu Neurje v Italiji Flrcnze, 11. novembra, e. Zadnje dni je nad vso Toscano d.vjalo veliko neurje. Ra< di neprestanega dežja je reka Arno silna naras la. Iz Marina d: Carrara poročajo, da ie nevihta popolnoma razrušila most, ki vo« di v Lido. .škoda ie velikanska. V Viaregglu so razburkani valovi poškodovali glavni sve tilnik. Včeraj popoldne je veter v Primava!« ie v rimski okolici odnesel petnajstim krneč* kim hišam strehe. Človeških žrtev ni bilo, ker so bili ljudje na polju. Naša nogometna reprezentanca v Risru Kljub prvotni nadmoč? je bila poražena s 7 : 3: polčas O : 3. Ko jc bila naša športna rubrika ze zaključena, smo prejeli o tekmi še naslednje pcročiio: Rim, 11. novembra, e. Danes popoldne se je vršila na igrišču nogometnega kluba «La; z!o» nogometna tekma med jugoslovensko državno reprezentanco, ki se nahaja na tur* neji v Italiji, in med rcprezcntanco pokra« j,nc Lazio. Italijansko reprezentanco so tvo rili po ogromni večini igralci rimskih kluc bov. Kljub deževnemu in razmeroma mrzle« mu vremenu se je zbrala na igrišču ogromna množica ljudi, ki je z napetostjo sledila nepričakovanemu poteku igre. Tikma se je pričela v znamenju znatne premoči jugoslovenskega moštva. Ta pre« moč je traja'a skozi celo prvo polovico in je potisnila Italijane docela v obrambo. V tej pa so bil tako dobri, da se je Jugoslo« venom posrečilo zabiti samo e.i gol. V pav« zi je italijanski kapetan fopolrioma predru« gajil sestavo moštva in zlasti postavil dru> go napadalno vrsto, ki se je izkazala aa iz« borno. Kljub temu so ostali Jugosloveni št> nekaj časa v premoči in so zabili š« dva gola, tako da so vodili že s 3 : 0. Nato pa so prešli Italijani nenadoma v ostro ofenzl« vo, v kateri je napadalna vrsta zlasti spret« no uporabljala ohe krili. Ji goslovensko mo» štvo je bilo očividno presenečeno in ie iz« g.ibilo ravnotežje. Ko so Italijani kmalu za« poredoma zabili tri gole in izravnali, je zlaa sti jugoslovenska obramba popolnoma od> povedala. Italijani so proti koncu nepresta« no ob'ecaii i'-gosIovenska vrata ir. zabili So štiri gole, dočim Ju^osloveni niao mogli nnkordatskih pogaiani. smo. obiavliaioč »Slovenč^vo« napoved, ugotovili, da nam ie pričakovati paoeškega razglasa o uvedbi gla-golice že pred povratkom škofovske deputaciie — ako ie res, da so se jugo-slovenski škofje izrekli za narodno bogoslužje in ako so res za njega uvedbo intervenirali. Čakali smo zaman. Sedaj so se škofje vrniii — brez glagolice. Celokupna javnost pričakuje sedai poiasni-la: ali se je Vatikan uorl ali pa so škofje delali v Rimu nekai drugega nego so v svojih listih doma nanovedovali? -f Klerikalci in vojaški grobovi. — Beograjska .--Politika« je objavila beležko, v kateri izraža začudenje nad pogostimi svečanimi manifestacijami na grobovih padlih vojakov v Slovemu češ, da časte in poveličujejo one. ki so se borili proti splošni zavezniški in ju-goslovenski stvari v prid Habsburžanov Obžalujemo povsem zgrešeno nazira-nje »Politike®. Predvsem ležijo tisoči slovanskih vojakov pokopanih v tuji zemlji in z isto pravico pričakujemo od inozemstva, da oskrbuje s primerno pi-jeteto njihove grobove, kakor pričakuje inozemstvo piieteto od nas. Kar se pa tiče slovenskih vojakov, moramo reči, da se je ogromna večina samo nod pritiskom sile razmer borila z avstrijskim orožjem, medtem ko so smatrali na italijanski fronti, da vrše v gotovi meri tudi svojo narodno dolžnost. Ni slovenski de! naroda kriv, da je žive! v takih razmerah, mnogo pa so krivi oni, ki so pridigovali Slovencem, da je vojna pod vodstvom Avstrije bogo-služno delo, ki so blagoslavljali avstrijsko orožje in ki so kot denuncijaiti izročali avstrijskim rabljem one. ki so se upali dvomiti nad ..pravično stvarjo Avstrije. Zato je prav, da se ne odtegujejo dolžnosti skrbeti za številne grobove slovenskih vojakov oni, ki so jih pošiljali s škofovskim blagoslovom v vojno za Avstrijo. To so naši klerikalci, ki imaio v prvi vrsti vzrok, da ob žalujejo svoje žrtve. »Slovenec«, ki je prinašal pesmi o Srbih na vrbah in ki je vršil v svetovni vojni službo avstrijskega priganiača in krvnika, sodi seveda druge ljudi po ljudeh svojega kova in piše, da je surovost v predale »Politike« vtihotapila zagrizenost kakšnega denuncijanta iz Slovenije, ki bi se rad Srbom prikupil na račun slovenske pi-jetete do mrtvih. »Slovenec« se moti, niso vsi ljudje klerikalci. -f Klerikalna akcija na Kočevskem. Odkritje, da je klerikalni poslanec Škulj v posebni interpelaciji na prosvetnega ministra zahteval, naj se vrnejo na Kočevsko vsi bivši tamošnji nemški učitelji, je pokazalo, koliko je v resnici vredna narodnost, kadar gre za klerikalne strankarske interese. «Slovenec» sedaj zagovarja poslanca Škulja. češ, da se je samo potegnil za pravice kočevskega dialekta! Kočevske šolarje naj uče učitelji domačini, ki znajo narečje, da se otroci ne bodo mučili. Poslanec Škulj zahteva torej za nemške Koče-varje nekaj, česar niti pod Avstrijo niso imeli, dasi so dobivali od deželnega šolskega sveta pa do naučnega ministrstva na Dunaju vse mogoče privilegije in se je njihov učiteljski naraščaj šolal s podporami »Sudmarke«. Posl. Škulj zahteva za nemške otroke na Kočevskem v šolah nemško-kočevski učni jezik, ker po njegovem mnenju ni glavna stvar, da se otrok nauči kakšnega »tujega« jezika, ampak to, kar v življenju potrebuje, v jeziku, ki ga zna in razume. To se pravi toliko, da je slovenščina pa tudi pravilna nemščina na Kočev. skem tuj jezik! Ljubezen g. Škulja do kočevskih šolarčkov je naravnost pretresljiva in je očividno mnogo večia nego ijubezen SLS n. pr. do prekmurskih otrok. Za prekmursko deco. ki tudi govori svoje narečje, pos. Škulj in tudi nobeden njegovih tovarišev še nikdar ni zahteval, da se ji dajo izključno le Velefilm o moderni kulturi telesa , Moč in lepota" pride v kratkem v Elitni kino. učitelji-domačini. ki bodo podučeval' v prekmurskem dialektu! Za slovenske otroke torej te obzirnosti ni in je v redu, da jo podučujejo učitelji-nedomači-ni. Da bo klerikalno licemerstvo še jasnejše. naj ugotovimo še to. da se na kočevskih šolah podučuje seveda v nemščini in ne morda v kočevskem dija-lektu in da imajo vsi učitelji, ki so tam nastavljeni, popolno jezikovno kvalifikacijo. Izgovori, s katerimi brani »Slovenec« Škuljevo interpelacijo, so naravnost kiasičen primer pokvarjene morale. Italijanska statistika o Julijski Krajini Generalna direkcija statistike v Italiji izdaja podrobne podatke o rezultatih ljudskega štetja dne L decembra 1921 in sicer po pokrajinah. Kot III. zvezek je izšla statistika za Julijsko Krajino, z letnico 1925., obsegajočo za nas ve-levažen statistični materija! o prebivalstvu v slovensko-hrvatskem ozemlju. ki je pripadlo Italiji. Na zadnjem mestu navaja knjižica razmerje prebivalstva po materinem jeziku (»Imgua parlata«), V vsej Julijski Krajini z Zadrom in Lastovim (seveda brez Reke) so našteli uradno 258.944 Slovencev, to je 292%, 92.800 Srbohrvatov. t. j. 10.5%. 531.824 Italijanov. t. j. 59.8% in 4185 Nemcev, to je 0.5%. Poleg tega je bilo še tujcev 32.234. od katerih je prosilo za opcijo 8332: natančnejših podatkov o njih pa ni. Kakšno ie bilo razmerje med narodnostmi na istem teritoriju v L 1910. navaja italijanska statistika samo v relativnih podatkih: po teh je bilo takrat Slovencev 37.0%, Srbohrvatov 16.7%, a Italijanov 41.6% ter drugih 4.7%. Po italijanski uradni statistiki je tedaj nazadovanje Slovencev in Hrvatov ogromno, prav tako veliko je napredovanje Italijanov. Število prebivalstva se je v celoti zmanjšalo od 948.525 na 919.987. tedaj za 3.0%. Najbolj je nazadoval okraj Pula (za 22.2%). od ostalih najbolj Gorica (okraj) (— 9.5%). Lošinj (—9.4%), Trbiž (—8.5%), Sežana (—8.7%) Volo-sko-Opatija (—7.1%). Napredovalo je pet okrajev, in sicer Tržič najbolj, namreč za 12.4%. za tem Pazin (+ 4.8%). Trst (+ 4.0) in Poreč (+ 0.3%) ter Postojna (-f 0.3%). Trinajst mest je takih, da imajo nad 4009 prebivalcev, in sicer so to: Trst, ki ima kot mesto 228.583, kot občina 238.655 prebivalcev. Pula 36.047, Gorica 26.3.34. Zadar 11.990. Tržič (Monfal-cone) 9659. Rovinj ^53. Koper 8192, Prebivalstvo po maternem jezika v dniifsM Bensčlp po Izoia 5932. Piran 5587. Dinjan 5202, Graaež 5113. Idrija 5041 in Lošinj Mai: 4060 prebivalcev. Po socijalni strukturi se pokaže sledeča slika: V poljedelstvu, lovu in ribolovu je bilo zaposlenega samo 29.1% prebivalstva — računani so prebivalci, siari nad 10 let, — industriji 16.8%, v trgovini 4.4%. v javni in privatni upravi 4.8%, v prosveii ter prostih poklicih 1.4%. sluge in hišna služinčad 2.3%, zasebniki 0.8%, osebe, ki skrbe za gospodinjstvo. penzijonisti. dijaki itd. 40.4 %. in sicer 67.5% žensk in 13.8% moških. Kar se tiče pismenosti, je sledeče stanje. Pismenih je v celoti 85%, in sicer med moškimi 86%. med ženskim: 83%. Okraji Gorica. Gradiška, Tržič, Sežana, Tolmin. Idrija, Postojna, Trbiž. Trst imajo vsi med 90 in 96% pismenih. Na prvem mestu stoji Trbišk; okraj s 96%. za njim Sežanski, ki ima 95%. tedaj več nego Trst (94%). Najslabša na Goriškem sta furlanska okraja. ki imata Tržiški 90% in Gradiška 92% pismenih. Mnogo neugodnejše je v Istri; tu imajo okraji: Volosko-Opati-ia 82% pismenih. Koper 78%. Lošin; 77%. Pula 76%, Poreč 60% in Pazin celo samo 51% pismenih. Zadar z Lastovim ima 82% pismenih. Med moškimi je 62.3% samskih, mec ženskimi 55.1%. oženjenih med moškimi 33.5%, med ženskimi 34.1 %, vdovcev 3.8% moških, a vdov 10.3% vseh žensk, ločencev med moškimi 0.3 %. a med ženskami 0.4%. Razen tega so še podrobni podatk: o velikosti in številu občin in krajev, potem o družinah, njih velikosti in družinskih članih, podrobni podatki o so-cijainem položaiu. starosti in poklicu in rodnem kraju prebivalstva, o pismenosti po starosti in spolu in naposied navedbe o narodnosti po okrajih. Slovenci Italijani Tujci Sku P s 1 1910 1921 19'0 1921 | 1910 1921 j 1910 1921 i Gorica (mesto )n okraj g. okolica) 80.829 68.873 j 17.576 24 991 2.290 989 1 |104.856 94.85-3 1 Gradiška 4.656 3.986 j 25.263 29.592 2.834 105 34.155 33.683 r Tržič (Monfalcone) 1.693 1.624 | 45.935 57.7C4 5.152 307 53.038 59.635 ! Sežana 29.497 26.774 | 343 880 383 148 30.461 27.802 i Tolmin 37.889 36.131 i 29 1296 169 270 38.239 37.697 i Idrija 13.140 j 404 541 14.085 ! j Postojna 41.671 j 1.14-3 i 515 43.329 j Trbiž 1.106 1.207 1.726 8.224 j Trst 56.916 18.150 j 118.959 202.382 38.597 18.123 229.510 238.655 Slovenci 1910 1921 Koper Lošinj Poreč Pazin Pula hlcsko-Opatija Zadar ia lastam S 1.895 97 1.962 288 3.666 |i (17365) 29.134 6» 3.169 1.2I3f| 771 I3.J34] Srbo hrvati Italijani Tu;ci 1910 17.573 9.997 17.034 42 924 30.520 (30478) Skupaj 1921 [I 1910 : 1921 J 1910 ! 1921 fl 1910 j 1921 38.0061 45.622! 9.884| 13.977) 41.276! 46.3251 4.032! 21.0491 40.861 (954) 65.074; | 1.741! I 810: 990 275 9.063 313 69.609; 37.997 il i 7,895jj (3.118) 12.233!. 449! 47 103 21.260 61.358 48.518 2 840| 95.432 1.954ij (54550); 39.929 19.272 61.564 50.852. 83.787 j 3.8021 i 18.6'23| K navedenim številkam je pripomniti, aa nismo navedli podatkov za 1. 1910 za okraje Idrija, Postojna, Trbiž in Zadar z Lastovim. ker se je njihov te-ritorijalni obseg s priključitvijo Italiji več ali manj spremenil in je nemogoče primerjati sedanje statistične podatke z onimi iz L 1910. Za okraj Volosko-Opati.ia smo kljub tem navedli podatke za L 1910. dasi je odpadla skoro polovica občine Kastav v korist Jugoslavije, — io pa za to. da se vidi nenaravno napredovanje italijanskega prebivalstva. K navedenim statističnim podatkom glede materinega jezika je še pripomniti. da italijanska publikacija nikjer ne navaja Nemcev, razen edino v okraju Trbiž, kjer so jih našteli 4185; to število figurira tndi kot skupna vsota Nemcev v vsej Julijski KrajinL Za ta pojav nimamo na razpolago razlage; da bi zares nikjer ne bilo več Nemcev, je pač komaj verjetao. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so Italijani silno napredovali Toda razmeroma mnogo manj na Goriškem in na Krasu, nego v Istri m Trstu. Naravnost frapanten je porast italijanskega jezika v okrajih Pazin ia Volosko: tu je evidentno, da imamo opraviti izključno le s političnim italijanstvom, če je sploh taka označba dopustna. Kar se tiče Slovencev, je še pripomniti, da ie najhujše nazadovanje v Trstu. Tu kakor tudi drugod je vzeti v poštev, da so v letu 1910 našteti tujci po večini naseljenci iz kraljevine Italije, kar je vsekakor vzeti v račun pri presoji napredovanja italijanskega življa. Opozoriti je. da se v Trstu ne navaja nič Srbohrvatov, ki jih je bilo leta 1910 2403. Pripomba navaja, da je med Italijani Pazinskega okraja vštetih tudi 1644 ljudi z rumunskim maternim jezikom, — to so oni znani zadnji ostanki romanskih Čičev; — 1. 1910 so jih našteli 883. Interesantno je nadalje, da je v Istri po nekaterih okrajih napredovalo število ljudi s slovenskim maternim iezi-kom. tako na pr. v Poreškem in Pazin-skem okraju. Sistem italijanskega uradnega štetja glede narodnosti bi se najlažje presodil. ako bi se objavili tudi podatki ljudskega štetja po občinah oziroma vaseh. Tega pa doslej še nimamo na vpogled. » Tridnevna protestna stavka na zagrebški in ljubljanski univerzi V Zagrebu so radlčevskl dijaki razh'l! enotnost dijaške fronte. VeMk akademski zbor v Ljubljani. Včeraj, ob 10. dopoldne, ie bila na zagrebški univerzi proglašena tridnevna dijaška stavka, ki bo trajala do sobote ob 10. dopoldne. Članek Stjepana Radiča v «Slobodiem Domu». v katerem ie napadel demon-strante. češ. da so enakovredni fašistov-skim toloam. je vzbudil med diiaštvom silno osjorčenie. Veliko nezadovoljstvo se je poiavilo tudi radi postopanja organizacije radičevskih študentov na univerzi. Radičevci so namreč včeraj od-poklicali svojega delegata iz skupnega dijaškega akcijskega odbora, ki ie vodil demonstracije in odredil stavko. Včeraj zvečer so imeli radičevski študenti pod pritiskom strankinega vodstva seio. ki je bila silno viharna in so se zborovale! "azdeiiH v dva tabora. Večina se ie postavila na stališče, da se ie treba podvreči dlktatu stranke, manišina na ie odločno vztraiala na tem. da se "hrani tudi vnaorei solidarnost z drugimi akademskimi klubi. Konferenca se ie ob 21. uri razšla in se zdi da bodo di'aki nastopali v tem vnrašaniu vsak no svo-fem mišlieniu. Stavka na univerzi ie danes nooolna Prerfavania se niso mn rla vršit!. Med diiaštvom se pripravlja ostra orofiakciia nroti akademikom pristašem HS^, iz katerih krosov sc !e danes raznesla vest. da so tudi v Liubiia-ni pristaši HSS (diiaki. ki nrinadaio Pu-i-eli - Preneh'hovi s^ankO razbili enotnost diiaške fronte. Ta vest se .ie izkazala za netočno. Na Ijublranskl univerz!. Na poziv zagrebških visokošolcev. ki •>o pričeli včerai dopoldne s tridnevnim Strajkom kot protest proti aretaciji nedolžnih študenViv. so sklicala združen-' akademska društva v Liub"ani za vče--ai dopoldne skupščino akademske mladine v avlo univerze. Liublianski viso-Sošolci so se izrazili popolnoma solidarne z zagrebškimi tovariši in so ob '.0. ponovno napolnili univerzitetno avlo. Jurisi Likovič ie otvoril skupščino "m dal prečitati nreišnii večer dospelo br->:ciavk>6 zagrebških študentov, ki or'ča-kuieio. aa tudi 1'i'bl'anski in beog-ni-ski tovariši solidarno vstopiio v tro-J-nevno stavko. Dalie ie poročal iurisi Oalzfnia o razvoju dogodkov na zagrebški univerzi. n*>kaT sloven«kih študentov. Z burnim odobravanjem ie bi! predlog od skanščine snreiet I>ib!ian=ki visoko-•;:n5ci so stopili tako včerai oh 10. v tridnevni štraik. da protestirata proti postopanje zagrebške in n'č mani liub-iianske nolici»e tekom zadniih dni Profesorskemu zboru ie bilo sporočeno, da ;a štraik naravno absolutno ni nnn°He»\ i»roti m emu. <~>b koncu se ie osrlasil k besedi še zastopnik štedentov - marksistov. ki ie na nrav netakten način skuša! razdvojiti lepo složnnst vseh ostal li študentov Ker nie?ove besede n;Vak.ir niso spadale k stvari. mu ie skuršemn ^ viharnimi medklici onemogoč;la g-ivor 'i vodia zbora mu ie odvzel besedo Večina akademikov se ie po zaključku skupščine razšla, en del na se iih ie podal na uFce manifestirat in demonstrirat Proti fašizmu in naši po!:ci;i. Po malem incidentu s Dollciio se ie tudi fa slraofna vrnila na univerzo, kier so d;- Velefclm o moderni knlturi telesa , Moč in lepota" pride v kratkem v Elitni kino. taki zapeli državno himno in se nato mirno razšli. Zagreb. 11. novembra. Akademike, ki so v nedeljo bili aretirani radi sežiganja italijanske zastave, je policiiska oblast obsodila na 14 dni zapora brez odgoditve. Akademiki so to obsodbo spreieli na znanie z ironičnim vzklikom: «F!vviva Mussolini!...» Nekateri ugledni zagrebški mešTani so izjavili, da bodo sami oskrbovali obsojene akademike v zaporu. Iz albuma fašistovske kulture Pogled v tiskarno «Edinost», v katero so vdrli fašisti in razbili vse kar so mogli. Občni zbor profesorskega društva Preteklo soboto se je vršil v Mariboru občni zbor profesorskega društva v Mariboru. Dočim tvori n. pr. v Litib-l.lani vsak srednješolski zavod zase že poseben pododbor splošnepa profesorskega društva s sedečem v Beoeradu. so vsi profesorji v Mariboru združeni ne glede na zavode v en podvodhor. ki je torej i številno i vplivno pomemben in ie mosrel na stanovskem in šolskem polju nastopiti iniciativno. V naibl;žnii bodočnosti ga čakaio posebno važne na!oge. ker moramo priti do svo:eea sredniešolskesra zakona. Zato ie bilo na obrnem zboru sklenieno. nni se vrste članov še izpo!ni'o in čim ožie sfrne:o. ter nadalie. da se bodo osnovali ožji strokovni odseki, ki nni presoia;o in za-stonaio ožie inferese svojih strok. Za predsednika je bi! izvolien ?imna-ziiski direktor dr. losip Tominšek. za odbornike profesorji: dr. A. Dolar. P. Gasparin. V. Oruntar. dr. Adolf Redovnik. dr. R. Perbavc. .losio P:rnat. dr F. Postohar. dr. P. Strmšek- P-esr^dn^a računov sta ravnatelj M. Dolenc in nadzornik 1. Vršča;. Dosedaniemu predsedniku dr. Pečovpiku. ki ie kot o'' ni nadzornik odložil predsedniško mesto, se je izrekla zahva'a za njegovo dosedanje skrbno delovanje. Mariborski občinski svet Na svoji torkovi seji je občinski svet v Mariboru med drugim rešil sledeče zadeve: kot nova obe. odbornika sta vstop I a g. Mas har in g- dr. Fapinger z liste Narodnega blo« ka. Na mesto odstopivšega obč. in mrs*ne» ga svetnika g. Ivana Rrigliča ie bil prideljen v mestni svet g. Planinšek. Spopolnjcni so bili razni odseki z novimi člani. V kuratorij »Vesne® sta bila izvoljena še g. Fink in mest ni ravnatelj g. Roltavzar. Zupan se je spom« nil smrti bivšega župana dr. SchmiedL'rerja. Veliki župan jc odobril najetje posojila v znesku 1.200.000 Din za zgradbo nove lila« dilnice v mestni klavnici. Občina ima že toj zadevno ponudbo nekega konzorcija za po« sojilo 2.500.000 Din po 11 odst. To posojilo :e bilo pozneje v tajni seji trdi odobreno. Poslanec 2ebot je brez uspeha interveniral v Beogradu za ohč:no glede zaračunavanja prispevka za električno instalacijo v najem« nino. Vojaško oblastvo noče prepustiti občini del Meljske vojašnice v stanovanjske svr« he. Pogajanja s Falsko elektrarno glede do. have nočnega toks po znižani ceni za kurje« nje peči ni bilo uspešno. Rlektrično omrež« le se razširi tudi v železničarsko kolonijo. Mestno kopališče se definitivno elektrifici« ra. ker bo občina pri tem prihranila letno .10.000 Din Z izvedbo tega sklepa pa bodo I še počakali, četudi hi imela občina zato po. ; trebna sredstva. Rnvcu Pircu se dovoli zgra 1 clti paviljon na vogalu Cvetlične ulice in ' Aleksandrove ceste, keT mu je dosedanji I loka! odpovedan Novo nastala ulica za zgradbo Pokojninskega zavoda pri Kralja Petra trgu djbi ime dr. Kari Verstovškova ulica. Vojašnic občina ne bo popravljala tako ^olgo dokler erar ne bo povišal najemnine. Isto je blo sklenieno glede popravila dr« žavne realke. Za preureditev županove sobe je bilo orl-bren^h 71.000 Din. Najeli bodo posojilo 675.000 Din za postavitev podzrm-r.ih stranišč pri kolodvoru in pred franči« škansko cerkvijo in za kanabzacijo Kom. ščeve ulice. Ljudska ki h:nja dobi 0000 Din S"bvenciie za povijanje porcne kruha dru. štvo za podporo revn h učencev 40 000 F):n za božičnico, ostala društva pa toliko kot lani. Mariborski najemniki za gradbeni davek Maribor. II. novembra. Stanovanjska beda v Mariboru je dosegla svoj vrhunec. Od začetka vojne, torej že nad deset let ni bila zgrajena n:kaka večja stanovanjska hiša in trdi posled'ce novega stanovanjskega zakona se že pojavi ja jo. ker se že začeniaio izsMtve naiemni'ov. ki se moraio umakn:ti h:SnemM gisp^dariu. Kfls ko veliko ie pomanikanje stanovanj, smo že večkrat opozarjali v «.l'itrr». ntiiboli pa priča o tem 1200 ncrešfnih prošeni za stanovanje pri stanovanjskem sorTSču. med temi 543 prošenj i7 leta 1923, 294 iz 1924 in 4.53 iz letošniega leta. Ker so vsa druga p-'zad~vanja dr štva stanov. najemn;kov za Maribor in za bl;ž» nio okolico ostala brezuspešna, je društvo sef^ po nekaki samopomoči. Kakor smo že poročali, ie društveni od« bor sestavil načrt občinskega g-adbenega davka, katerega bi nai v razmeriu z veli« kostjo stanovanj plačevali vsi prebivalci: h;šni la«tniki. naiemn'ki. podna iemn:ki. tr. govei. obrtniki in jurid;čne osebe, razen nai revnejših 'n d"!o~>a tist:b. ki so no !. ja« nunri'1 1910 sez:Hn!i svojo h;5o. Ta davek bi n°se! pr'bl:žno poldr-gi miliion H nariev na l"to. V g-adbene »vrhe pob;ra maribor. Kulturni preg, Gledališki repertoarji Ljubllanska drama Letrtek, 12.: »Zimska pravljica«. B. :Jetek, 13.: «Za narodov blagono. E. 'Sobota, 14.: ob 4. pop.: »Ifigenija na Tavri« " dijaška n. Ustava "-i zni"an:h ccnsh. '■■'edelja, 15.: ob 3.: »Kraljice Vidke kresna noČ5. Miadinska predstava. Igrajo gojen« ;:e ženske gimnazije in osnovne šole. Ob S.: »Periferija«. Izv. Liubliaitska opera Citrtek, 12.: Zaprto. Petek, 13.: »Mrtve oči». D. Sobota, 14.: »Povratek«. F. Nedelja, 15.: ob 3.: »Netopir«. Znižane ce« i:e. Izv. Pondeljek. 16.: »Don Juan». A. Torek. 17.: Zaprto. Celjsko gledališče Pc-tek, 13.: »George Dandin» ali »Prevara« ni soproga. Vedelja. 15. ob 16: »Ceorg Dandin« ali <.L:'.-ev;.rani soprogo. Znižane cene. žent.»akobskI gledališki oder l^it '. 14.: ob 20.: «Težke ribe». (Repriza.) Iz IjubCanske gledališke pisarne. V soboto popoldne ob 4. se vrši v drami prva diiaška predstava letošnje sezone. Vprizori se Oothejeva «Ifieeni;a« Cene so izdatno znižane. Na predstavo opozaria.no v pvi vrsti dijaštvo. poseti jo pa lakko tu• ti vse ostalo občinstvo. — V torek 17. t. m. proslavi gledališče 25 letnico umetniškega delovanja zaslužene dramske isralke ce. Polonce Juvanove. ki je članica Imblianskesa ?leda'išča od sezone 1899-1900. Kot dramska ieralka ie s prav lepim uspehom in splošnim priznanjem kreirala najrazličneiše vloze posebno v raznih izvirnih nnših delih. O priliki njene 2-5 letnice se prvič vprizori Golarjeva drama »Zapeljivka«, v kateri igra iubilantka naslovno vloiro. Vstopnice so že v predprodaTi pri dnevni blasrajni v operi. — V sredo. 18. t. m. se poie prvič na slovenskem odru Foersterieva veledra-matična opera Fva. kl se tiprizaria na vseh čeških odrih ter bo doživela tekom teca meseca svojo 50 predstavo v Narodnem di-vadlu v Pragi. Opero je naštudiral g. Ba-latka. Alestno gledališče v Celju. Opozaramo občinstvo, da se bo vršila premijera Moli-erove komediie »Prevarani sopros« v petek dne 13. t. in. ob 8. zvečer. V glavni v luni nastopita ga. Vorbach-Sadarieva in g Koren. ?ceneriia ie nanravliena po načrtu akad. slikaria sosp. Modica. V zadnjen času so se čule pritožbe, da so cene gledališkim prostorom previsoke. Vsled teea je uprava mestnega eledališča sklenila znižati cene. na kar posebno opozariamo. RecitacVski večer pesnika Vojnovtča v Beogradu. V sredo zvečer je čital pesnik Ivo Vojnovič v gledaliških prostorih beograjskega »Maneža svoje najnovejše delo v dramski obliki »Prolog nenapisane drame«. »Težke ribe« pri Šentjakobčanih. V soboto, dne 14. novembra Ponovi Šentjakob- I ski g!eda'iški oder v Uuhliani veseloigro • Težke ribe«, ki ie polna komike in smešnih zapleiliaiev. ljubitelje lahkih oderskih stva ri posebno opozarjamo na predstavo Vstop niče so naprodaj v Zalaznikovl kavarni na StareT trgu. Premijera »VeFke Nedelie« v Splitu. V nedeljo zvečer je bila v splitskem Na oi-nem gledališču premiiera Nušičeve drame »Velika Nedelia« Komad imn izrazito na-cionalističer značaj ter pove!iču'e junake, ki so položili =4 5 , 6, H 8 in 9 uri zvečer, ob de» lavnikih ob 4, H b . Vi 8 in 9 sinjimi očmi. pod sliko pa še stoje črke in številke: — 16 Gr. K. Z. 53. — Kakor je g. Schmidt naknadno dognal, je bila pahljača last grofice Katarine Zrinske, ki jo je prejela najbrže v dar ob kaki posebni svečanosti. Uslužbenci na Frdddyjevem gradu niso vedeli, da je pahljača i o dragocenega izvora in so io prodali. Grof Er-dody pa se je po prodaii svojega imetja preselil v Švico, kamor je vzel vse predmete, ki so se mu zdeli vredni, da se oiirani.io. Pahljačo Katarine Zrinske bo sedai bržkone kuoi! zagrebški muzej ter jo hranil v spomin vsem članom velike jugoslovenske narodne družine. Guslarske tekme v Sarajevu V nedeljo so se vršile v Sara:evu guslarske tekme, katere je aranžiralo Srpsko kolo z namenom, da ohrani staro in pobudi tudi novo zanimanje za guslarsko pevanie. Prišlo je leoo število guslarjev, od katerih iih ie bi'o pripuščenih k tekmo-vnniu 57. V jury so bili izvolieni ge.: Vlado Diurič. N;koia Kašikovič. Stevan ?akn!a. dr. Mih. Miron. dr. ?ivko Nie-žič dr M^hmed ?;ldžič. dr. l.azo Dimi-tri'evič. Manoilo Bnškov'č. Milan Popo-vič, Nikola Dinl;an in Bogoliub Priča. Prediekme se ie smelo ude'e?lti samo 15 guslariev: Jevrem Uščumlič. Tana-siie Vučič. Mnšan Uščumlič. Lazar Ra-dak. Gavro Vukovič. Rako B"aievič. Aleksa Radoševič. B'aeoie A v ramo vič, Mešan Smanč. D:ordie Vaški. Stevan I.alovič. Lazar Lubur. Ivan Kovač, Ra-do^,an Milinič in Sava Cupinovič. Z:u;rai ob osmih se ie razvrstila po-vorka guslariev z voiaško srodbo pred vo:ašnico kralia A'eksandra in je odkorakala v snra;evsko Nar. gledališče, kier iih ie pozdravil g. Stevan 7akula. Začele so s? t.kme. katere so sprern-!>nli poslušalci z velikim zaniman;em. Po končani tekmi ie imel prof. doktor M ron nagovor, v katerem ie poveličeval zashitre ettslariev za iugoslovenski narod in n;eeovo svobodo. .lurv se ie odstraoi'a na posvetovanje in ko se ie vrnila v dvorano, ie bil rnze'a5en izid truslarskib tekem. Prva pneratla ie bila nrisoiena Jevremu Uš"t!m!'ču iz Nikšiča. drura Aleksi Ra-doševiču iz Priiedora. tretia Tanasij! ^'učiču iz Drnbmaka. četrta Lazarju Radku iz Svpova pri Jaicu. Na rade so obsto;a'e iz po!iede'skih stro;ev. de-naria in kniie. Jevrem Uščumlič je pre-iel kot prvak še en dukat povrhu. I«vanredni uspeh! PrviC w Juaosl^vtii! Veliki francoski TME»FILI>9'S PariS / / ULICE. / / Ve!!1«! filmski igroitai v 7 delanjih. Srčkani umetnilf francoski JACKIR COOOAN; Knlosalno dresirana opfca .August* ier prvak pa i^kega gledal čfa Confeile Francaise, nas izvrstno zabavaio v tem imenitnem filmu, ''"rasn i vs bin 'e no'na z nim vib, vese ih in zelo zabavnih prizorov. — Ta srčkani francoski Jark e Coopan t r izvis no dres rana mira .August* nas s s ojo igro pnpo nnms osvoji o. — Smelia in liSa*« dovolj. — Ta 7vrs'ni francoski ii'm se predvaia sam« $e danas Predstave kaker obi?a'n » os: 4., sol G., ooi 8. in 9- Prednaznnnilo: Kanove HAH*tY LIE1K5 - film sezi o 1923/23. Opozarjamo Vas na že razstavljene reulamne fotografih Pazite na znamko Balkan-Silm ! Pazite na znamko Bai«an*fHm ! Elitni Kino Matica V dilni k'no v Ljubljani - I elefon 1 4 Kraljica punčk 9 o * 9 9 9 9 c 9 9 9 9 » * Kraljica punčk Domače vesti * Odlikovanje v vo!aškl službi. Sanitetni podpolkovnik dr. Vladimir Ferlan je odlikovan z redom sv. Save četrtega razreda. * Težka avtomobilska nesreča. Na cesti med Podgorico in Andrijevico v črni gori se je v pondeljek pripetila težka avtomobilska nesreča. Posestnik Šarič se je s sedmimi člani svoje rodbine s Fordovim avtomobilom peijai na svoje nedavno kupljeno posestvo v Južni Srbiji. Na nekem ovinku je odpovedala zavora in avtomobil se je prevrnil v 15 metrov globok prepad, šarič, njegov vnuk in šofer so ostali na mestu mrtvi, štirje potniki pa so bili težko poškodovani. * Iz državne službe. Tomo Vitljan, šef od seka pri poštni direkciji v Sarajevu, je imenovan za inšpektorja pri poštni direkclii v Ljubljani. Inženjer Bogdar. Pahor, asistent kmetijske poskusne in ogledne postaje v Ljubljani, je iz 8. skupine pomaknjen v 7. skupino I- kategorije državnih uradnikov. Za uradnike poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, so prevedeni Dušan Podgornik. Franc Kramar in Maks Komar. Rado Jeglič tajnik pri računskem oddelku poštne direkcije v Ljubljani, je na lastno prošnjo trajno upokojen. + Za zaščito duševne svojine. V prostorih Društva hrvatskih književnikov v Zagrebu se je vršil te dni sestanek društev in posameznikov, zainteresiranih v vprašanju za-ičite duševne svojine v svrho ustanovitve jugoslovenske sekcije .nednarodnega udruženja »Association Lltteraine et Artistique li.ternationale«. Vsi delegati so se izjavili za to, da se ustanovi taka sekcija tudi v naši državi. Formalno se bo to izvršilo r.a širšem sestanku, ki bo sklican početkom prihodnjega meseca. * Zaključek profesorskega zborovanja. V pondeljek je zborovanje profesorjev v Beogradu nadaljevalo svoje zasedanje z volit-vijo nove uprave Za predsednika ie bil Izvoljen Laza Tripkovič za podpredsednika Danilo Vulovič, za nove odbornike pa Mi-hajlo Simič, Ojuradj Nikolič, Rista Kariji-kovič in gdč. Jelica Jakšičeva, za namestnike pa Ljuba Rajič in Vlastimir Stajič. Končno je bila sprejeta resolucija, vsebujoča vse obravnavane probleme, nakar je predsednik Pavle Vujic zakliuči! zborovanje. Včeraj je predsedstvo udruženja izrodilo resolucijo ministra prosvete. * Himen. Včeraj se je poročil s. Alojz 2 a s a r, blagainik v invalidskem domu v Celju z gdč. Marico Potočnikovo iz Žalca. Bilo srečno! * Kaslrani vagoni na naših progah. Prometni minister je dovolil, da se kasira 222 vagonov, ki so tako poškodovani, da bi se njihova poprava ne izplačala. Taki vagoni se nahajajo v Teznu pri Mariboru in na hrvatskih progah. Porabljivi deli teh vagonov se izroče železniški delavnici v Mariboru. * Ustavljene penzije invalidom. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo obvestilo reduciranim invalidom šn rodbinam padlih vojakov, zakaj je bila ustavljena invalidska podpora. Vojn! invalidi in rodbine padlih, naj, ko dobe tako obvestilo, najdejo dve priči, ki bosta pod prisego izjavil! pri občini ali okrajnemu glavarstvu, da je ta in t a postal invalid v izvrševanju voiaške doiž nosti, da je pade! ali da se pogreša; če pa takih prič ne morejo najti, naj vsaj potrdi občina ali dva naša državljana, da js dotič-•ri zdrav odrinil k vojakov, da pa se je vrnil poškodovan ali pa da se sploh ni več mi!. Prošnja za penzijo s takimi dokazili naj se vk>ži pri pristojnem sodišču. * Zveza slovanskih turističnih društev. Kakor smo svojedobno poročali, so se meseca septembra pod češkoslovaškimi Tatra-mi vršila pogajanja za ustanovitev Zveze slovanskih turističnih društev, pri katerih le bilo zastopano tudi »Slovensko planinsko •iruštvo«. Pogajanja so imela pozitiven uspeh in prične novoustanovljena Zveza s 1. ianuarjem 1926. svoje delovanje. Zveza h kateri so pristopila turistična društva Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške in Poljake, bo delovala na kulturnem zbližanju slo v;mskih narodov z medsebojnim podpiranjem planinstva, zaščite gorske prlrode ln narodopisnih spomenikov. Vsako četrto leto se izvoli skupni svet. Kot sedež prvega poslevodečega sveta ;e določena Praga. Z ustanovitvijo Zveze slovanskih turističnih društev je sklenjena nova vez za utrditev bratskih odnošaje v med Slovani. * Mariborska »Naša Straža — dnevnik? Včerajšnja mariborska »Straža« poroča, da prične kmalu izhajati kot dnevnik. * Angleži, narod mirnih živcev, zmernosti, agilnostl in žilavostl, pijo večkrat na dan čaj. Če hočeš ostali zmeren, agilen ln žHav, si ubraniti nervoznosti, posnemaj Angleže. Priporočamo čajne mešanice znamke »Buddha«. Dobiš jih povsod. * Vabim p. n. trgovce, da si ogledajo novo veliko zalogo modnega pisemskega papirja v mapah ln kasetah od priproste do najfinejše vrste po brezkonkurenčnl ceni. Priporočam tudi bogato izbero božičnih in novoletnih razglednic. — I. Bonač, Ljubljana. Šelenburgova ulica. 2071 * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev, Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler traja zaloga. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, pro daja se pa samo v lastni podružnici v Liubljani, na Bregu 20. 20S8 * Klub Esperantlstov v Ljubljani obvešča vse one, ki so že naročili esperantske slovnice, da bo Izšla prihodnji teden in se iim bo takoj razposlala. Ostalim Interesentom se priporoča za cenjena naročila. Naroča se pismeno na »Klub esperantistov v Ljubljani« Narodna kavarna. Cena knjigi 20 Din. * Pozor! Vojni invelidi in vdove se opozarjajo, da se takoj oddajo sledeče trafike: Daljna vas št. 14 obč. Rudnik, Društvena ulica 61. Novi Vodmat, Žibertova ulica 23, Sp. Šiška, Kongresni trg 3 ln poleg pokopališča pri Sv. Križu. Reflektafit«, ki razpo- lagajo a iokalorn Ln primernim kapitalom, naj se takoj Javijo v pisarni U. V. !. podružnica Ljubliana. * Vprašanje zobotebttlkov. Na včerajšnjo našo vest, ki smo jo priobčili pod tem naslovom nam sporočajo iz vrst zobotehnikov da se omenjena razprava v ministrstvu ne vodi o vprašanju, ali so zobotehniki zdravniki ali obrtniki, ampak o tem, da naj ostanejo njihove zadeve še nadalje podre:ene ministrstvu trgovine, aH pa naj se pridele ministrstvu narodnega zdravja. * Star nagrobni spomenik. V Mostarju so na tamkajšnjem pravoslavnem pokopališču našli te dni nagrobni spomenik, ki je bil postavljen leta 1495. Redka starina b 15. stoletja je vzbudila seveda umljivo senzacijo. * Igralnica v Zametu zaprta. Igralnica v Zametu pri Kastvu je bila po naročilu velikega župana predvčerajšnjim zaprta in zapečatena * Strela ubiia tri osebe. V Hercegovini je bila predvčerajšnjim silna nevihta. Reka Neretva je silno narasia. V selu Lešnjevcu pri Mostarju je strela udarila v hišo Marka Saviča ter ubila njega in dva njegova otroka Pri Prenju je hotel neki posestnik poteg niti bruno iz vode. Pri tem mu je spodrsnilo in voda ga je odnesla. * Slovenec — areitiran radi sežiga italijanske zastave v Zagrebu. Iz Zagreba nam pišejo: O priliki nedeiskin protiitalijanskih demonstracij v Zagrebu je zagrebška policija aretirala tudi Slovenca, učitelja in slušatelja pedagoške visoke šole, g. Trobeja iz Šoštanja, ki pri demonstracijah sploh ni bil udeležen, ampak je samo od daleč gleda! zažiganje italijanske zastave. Kljub popolni njegovi nedolžnosti ga drži policiia že tretji dan v zaporu. Opozarjamo na današnji senzacionalni oglas „TekstiIbazar-ja" Ljubljana, Krekov trg. "^'^dplu^be itd lišate mozoije, »l«*«*'SE emuizi.s. Enriiiivo Od mnogih «jravi onemo'očuj>: jagreb, «aJe Iz Ljubljane u— Recepcija na italijanskem generalnem konzulatu. Povodom včerajšnjega rojstnega dne kralja Vittorija Emanuela je priredil generalni konzul kraljevine Ital je v Ljubljani, markiz Gavotti, v prostorih konzulata recepcijo, katere so se udeležili zastopniki oblasti z vel. županom Baltičem, predstavnik ljubljanske občine nadsvetnik Lautar, konzulj v Ljubljani zastopanih držav in mnogi v Ljubljani živeči Italijanski državljani. O. generalni konzul je med za-kusko v kratkem nagovoru nazdravil kralju Vittorju Emanuelu, našemu kralju Aleksandru, obema državama Italiji in Jugoslaviji ter mestu Ljubljana. u— Novinarjem! Danes popoldne ob 3. uri odborova seja v uredništvu »Slovenskega Naroda«. Ob po! 4. uri je ravnotam članski sestanek, na katerem poročata predsednik m g. Ekar o sejah centralne uprave ln sindikalnega odbora JNU. u— Slava bolničarske čete v Ljubljani. Stalna vojna bolnica in bolničarska četa Dravske divizijske oblasti v Ljubljani proslavita v seboto dne 14. novembra ob 11. uri dopoldne v stalni vojnj bolnici svojo slavo sv. bratov Kuzmana in Damjana. u— Narasle vode. Vsled trajnega dežja so močno narasli pritoki Ljubljanice in Save. Na nekaterih mestih v Mestnem logu je Gradaščca že prestopila breg in se razlila po travnikih, enako Mali graben in drugi potoki. Tudi na Barju je nevarnost, da izstopi Ljubljanica, kar bi bilo prebivalcem po barjanskih vaseh zopet v veliko škodo. u— Pojasnilo. K polemiki v časopisja glede anarhije v ljubljanskem pouličnem prometu je dobil naš poročevalec na policiji sledeče podatke, ki v številkah dokazujejo, da varnostni organi nikakor riso preveč obzirni napram pasantom, voznikom in avtomobilistom. V III. četrtletju, to je v mesecih julija, avgusta Ln septembra, Je bilo kaznovanih od policijske direkcije v Llubljani nič manj kot 837 oseb, večinoma vse radi prestopka cestnega policijskega reda. Skupna vplačana glcoa Je Lznesla 52.930 Din, kol kovin a razsodb 16.740 Din ta stroški kazenskega postopanja 4180. skupno 73.850 Din. u— Krojna šola, Židovska ulica S se pre-seH na Stari trg 19, F. Rad! tega pričetek tečaja dne 15. novembra. Vpisovanje do 14. novembra v Židovski urici. 2026 u— Uprava Narodnega gledališča Je prejela od abonentov reda D dve nepodpisani dopisnici glede vrstnega reda predstav. Uprava prosi, da se ji ne pošiljajo anofl:m-ni dopisi, temveč podpisani od abonentorv ter izjavlja, da bo vse želje v kolikor le ie mogoče vestno vpostevala. Na anonimne dopise se pa tudi ce more ozirati. Prepričajte se o najcenejšem dobavnem viru zimske obleke pri Jos. Rojina, Ljubljana u— Radio = koncerti v Ljubljani. Kakor nam poročajo, se je prijateljem radio-teie-fonije tn članom »Radio - kluba Ljubljana® posrečilo dobiti primeren lokal za prirejanje radio - kcsnccrtov In predavanj na prostoru Ljubljanskega veiesejma, paviljon D. Naznanjamo torej vsem prijateljem radlo-fotrije in članom kluba, da se vrše sestanki v omenjenem lokalu vsak torek, četrtek in soboto od 8. zvečer dalje. u— Oficirski dom priredi dne 14. novembra ob po! 9. uri zvečer družabni večer s plesom v prostorih Oficirskega doma, na katerega se vabijo vsi rezervni ofeirji, člani Oficirskega doma z rodbinami. — Upravni odbor. 2024 u— Martinov večer v društvu »Seča* v Ljubljani. V soboto dne 14. novembra priredi društvo »Soča« v LJubljani Martinov večer v salonu pri *Levc». Nastopi g. Kra-gel} s šaljhrm nagovorom, nato sledi komični prizor, petje šn godba. Vabljeni vsi člani m prijatelji. Vstop prost, 2023 u— Avstrijski državni praznik. Danes praznuje avstrijska republika obletnico proglasitve republike. Zastopnik? tujih držav bodo ob tej priliki razobesili svoje zastave. u— Narodna čitalnica v Šiški priredi v nedeljo, dne 15. novembra t. I. svoj običajni »Martinov večers z zelo pestririi sporedom. Vstop prost ti— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so b:!i prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ana Vidic, dninarica, 69 let — Ivan Čl-bej, sin železn. zvaničnika, pol leta. — Ana Frančiška Htaterlechner. lena vseučiliščne-ga profesorja, 68 let. — Ivana Sedej, dni-narica, 25 let. — Marija Krajec, posestni-kova žena, 42 let — Alojzij Nečimer, jet-niškl paznik v pok., 57 let — S. Matilda Maksimilijana Medved, usmiljenka, 23 let — Barbara Logar, bvša posestnica, hira!-ka, 62 let u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni polic'ji sledeči slučaji: I tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek hoje po železnici, 1 poškodba tuje lastnine, 1 nezgoda, i prestopek v zglaševalnlh predpisih in 7 prestopkov cestnega po!-'rijskega reda. u— Neznan slepar. Pri Frančiški Ušano-vi v Sp. Šiški se je oglasil pred nekaj dnevi mlajši mojfki In tzvabil od nje na podlag! pisma s podpsom Ane Wo4fove, ki je svo-ječasno stanovala pri njej, košaro s perilom in rbleko, last Wolfove. V košari se Je nahajalo več ženskih volnenih oblek, več raznih bluz. kril, veliko ženskega perila, nogavice Itd. v skupni vrednosti 5000 Dn. Oškodovanka je prijavila zadevo policiji, ki sedaj išče prevejanega sleparja to prisleparjeno blago. u— Našla se je v veži Narodnega doma v torek zvečer listnica z. manjšo vsoto denarja. Izgubite!) Jo dobi v Mestni hranilnici ljubljanski pri viš. kontrolorju gosp. Iv. Hitra Iz Maribora £— Maribor zboruje... Z jesenskim deževjem se Je umaknil Maribor v lokale, kjer skoro noč ia dan zboruje, debatira, snuje in sklepa. V nedelje dopoldne smo Imeli 2 zborovanji v Narodnem domu, demokratsko in protestno radi Italijanov, v okrajnem zastopu sicer bolj slab cbčnl zbor kmetijske podružnice, ail ipak so'zborovali in sklenili tudi oni protest radi zanemarjanja na ljubljansko centralo, kj baje trguje z galico hujše še kot trgovci. Upajmo, da protest več zaleže kot oni proti Lahom. Same pritožbe so prednaša-K v pondeljek zvečer pridobitniki na zboru pri »Kosc-vem», kjer sta 'znašala težave trgovcev ta obrtnikov predsednik grerrrija, agilni VVei-ksei in skrbni gospodar dr. Pipuš. Tu pa so se jezili nad ljubljanskim vodstvom okrožnega urada bohrškega zavarovanja. Radi H več samostojnosti za mariborsko oblast. Ko so trgovci odšli, so prišli ob 2. zjutraj natakarji katere so sklicevali že par dni modri in rdeči lepaki, da razpravljajo v zgodnji jutranji tišini, ko drugi fillstri spijo, o svoiih težavrr h časih ta slabih plačah. Zvečer so v teti dvorani reševali davčna bremena, ki v Mariboru prav nič manje ne duše življenja, kot po ostali Sloveniji. Samo bolj tiho smo doslej tu godrnjali, pa ob trdni zavesti, da nam to ravno toliko pomaga kot Ljubljančanom energično kreganje z delegatom. Istočasno so v veliki Goe-tzovi dvorani kovali že nov davek stanovanjski najemniki, ki bi radi z njim po Mariboru trše zidali. Misel in želja sta prav čedni, še lepše bi bilo gledati to zidanje. Samo če aiso delali računa brez krčmarja na občini, kjer so tudi sejali paT ur skrbni občinski možje za blagor mariborskih meščanov. a— Iz tajne seje mariborskega občinskega sveta. Za uradnika tretje kategorije v mestnem socialno - političnem uradu Je imenovan bivši poslanec, koroški rojak g. Brandner, dosedanji tajnik NSS v Mariboru. Vrh tega le bilo rešenih še nekaj drugih osebnih zadev magistratih uradnikov. a— Rlzlko dela. Kovaški pomočnik 17-letmi Fran Planine je dobH roko v vrtita! stroj, ki mu |e odtrga! vse prste na eni ro. ki. — Pri gradnji palače na Kralja Petra trgu Je pade) zidar Ivan Wefss z odra ta se teižko poškodoval. a— Otvoritev gledališča. Renoviranje mariborskega narodnega gledališča se bliža koncu ln bo že to soboto dne 14. novembra otvoritev sezone s Foersterjevo opero «Ooren]sk| s!avček». a— Samo duhovniki. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, k! tiska »Stražo* ta »Gospodarja®. je spremenila svojo zadružno pogodbo ta pri tem izvolila v načelstvo same duhovnike. Vodili bodo torej odslej tiskarno sledeči duhovniki: dr. Matek, stolni prošt; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne; Janez Vreže, prof. učiteljišča: Pavel I Otvorite svetu Vaš dom! Koncerte, opere, operete, drame predvajane po svetovnih umetnikih vseh evropskih kulturn:h središč morete krasno poslušati dnevno doma z dvocevnim radio aparatom Jugorefleat. Cena kompletnemu aparatu z montažo in vsem sama Din 4 OOO' Ogled in predvajanje pri Je G0REC, palača Ljubljanske Kreditne banke Na željo Vas obišče strokovnjak na domu. Ves radio materija!! Najlepši film vseh časov „Nibehingi" pride v kratkem v Elitni kino. Zivormik, tudi ravnatelj tiskarne; dr. Josip Jeraj, profesor bogoslovja. Čemu pa ne dajo gospodje takšnega toplega zapečka »mlademu duhovniku*, ki išče z taserati v »Straži® popoldanske služblce, da bi se mogel preživeti? a— Nove uradne are pr! magistratu. Občinski svet Je včeraj sklenil, da bodo odslej uradne ure na magistratu od 8. do po! 13. ta od 15. do pol 18. Vendar se popoldne stranke ne bodo sprejemale. a— Tuji nameščenci pri Mariboru. Med dnevnimi vestmi snto objavili dne 28. oktobra pod gornjim naslovom notico, v kateri se med drugim tudi trdi, da je kmetski pristav Vetrtajskega dvora v Mariboru (last šentpavlovskega samostana) Avstrijec Kakor se nam z verodostojne strani poroča, ima Vetrtajski dvor samo višja nameščenca, ki sta oba Jugoslcvena. a— Vls°ka kavcija. V carinski aferi izpuščeni aretirane so morali položiti skupno 650.000 Din kavcije, da ne pobegnejo pred razpravo roki pravice. Carinski uradniki so položili po 50.000 Dn. Pred meseci je položi! dunajski žid Pilpl, o katerem smo svo-ječasno poročali. 300.000 Dta, pa jim je končno le ušel na Dunaj. Sedaj pa Se tirja Pilpl od sodišča kavc:Jo nazaj, češ da ni ušel, ampak se samo odpela! zdravit na Dunaj. Iz e— Sestanek članov SDS za Celje-okolico bo danes pri Neradn v Gaberju. e— Prvo mladinsko muzikalno predavanje. Šola Glasbene Matice priredi v nedeljo dne 15. novembra ob U. tiri dopoldne v kapuc In sk- cerkvi prvo mladinsko muzi-kateo predavanje. O predmetu »Orgije* bo predaval g. Mihelč;č. Vstopnica znaša tri dinarje. e— Umrli meseca oktobra. Tekom meseca oktobra je umrlo v Celju 18 oseb, od teh dve v mestu in 16 v Javni bolnici. e— Za organizacijo! Krajevna organizacija SDS v Celju razpošilja svojim članom poziv za reden mesečni prispevek. S pozivom razpošilja položnico, s katero naj vsak član pošlje znesek, ki ga namerava potem vedno prispevati Želeti je, da bi se bolj izkazali zlasti oni člani, ki se sicej v organizaciji manj udejstvujejo. e— Nove tržne cene. Za Celje so zop« določene nove tržne cene, ki veljajo od L novembra naprej. Seznam blaga z novimi cenami objavlja <-Nova Doba* z dce 12. novembra. Celja Iz Trbovelj t— Prisedniki novega gerentskega sosvet la. Kakor smo že včeraj poročali, je ime« eovan za gerenta bivši dolgoletni župan v Trbovljah g. Gustav Vodu še k. Kot prised« niki gerentskega sosveta pa so imenovani sledeči gg.: Robert Plavšak, šolski upravi* telj; Mirko Sušnik, učitelj; Josip Gorcrpev« šek, posestnik; Ivan Berger, trgovec, Vinko Pavlin, trgovec; Franjo Dreo. posestnik; Fr. Restar, posestnik in rudar; Jakob Gašparič, župnik; Alojzij Cestnik, posestnik; Dominik Kolenc, posestnik in rudar; Alojzij Lo« gar, posestnik; Martin Cričar, posestnik; Ignac Stroš, posestnik; Karo! Omerzu, uči« telj; Herman Kolbezen, poduradnik; Ivan Potrata, strojnik; Andrej Avsenik, posest« nik; Josip Babič, posestnik; Andrej Vabič, posestnik; Franjo Zupan, posestnik; Franjo Penccl. kovač; Pavel Dornik, dclavec; Ja» kob Klenovšek, poslovodja; Karo! Malovrh, poslovodja; Ivan Jazbec, rudar; Rudolf Ter« soglio, elektrotehnik; Franc Gunstel, rudar; Anton Zupančič, rudar; Ivan Kunst, posest* nik; Vinko Grabnar, rudar; Ferdinand Roš, veleposestnik: inž. Julij Pauer, rudniški ravnatelj. — Po izjavi srezkega glavarja g. Pinkave se bo vršila oddaja občinskih po« slov v petek 13. t. m. ob 10. dopoldne. Novo gerenstvo je volilno ter ima kot tako raz« pisati občinske volitve, ki se bodo vršile okoli 28. marca prihodnjega leta. t— Otvoritev Ljudske visoke šole. V ne« deljo, 15. t. m. ob pol 3. popoldne se bo vr« šila v prostorih vodenske šole slovesna otvo rite" Ljudske visoke šole v Trbovljah, ki bo raztezala svoje delovanje tudi na Hrast« nik in na Zagorje. Kakor posnemamo iz le« pakov, so še posebej povabljeni k otvoritvi zastopniki vseh kulturnih drtištev iz Trbo« velj. Pismenih vabil šola torej ne bo odpo« slala. Po otvoritvi se bo vršilo nastopno predavanje inž. Pavla Vrbiča: Premog in na stanek pretnogovega ležišča. K otvoritvi in k predavanju, ki obeta biti zelo zanimivo, se vabi zlasti delavstvo in prav tako inteli« genca. Predavanja se bodo odslej vršila red no vsako nedeljo ob istem času. Po vsakem predavanju bo sledila debata, ki se je bo lahko vsakdo udeleževal. t— 5. K. Trbovlje je »klical izredni občni zbor, ki je napovedan "r nedeljo, 15. t m. ob 5. popoldne v restavraciji na kolodvoru. Vabijo se vsi člani in prijatelji športa, ker gre za njegovo oiivljenje. t— Glede odlikovanj dolgoletnih rta me« Siencev pri rudniku ▼ Hrastniku smo zve« deli, da ni ta zadeva še tako zrela, kakor se je govorilo, ker je šel predlog za odli« kovanje šele ta teden v Beograd. t— Na Lopati pri rudniku v Hrastniku zida stavbno podjetje cSlograds iz Ljublja« ne za ravnateljevo stanovanje vilo, ki bo kmalu pod streho. Sedanje ravnateljevo sta> novanje je v plazovju in ga je treba zapu« stiti. Iz Primorja ® Himen. Vzela sta se v Postojni na No« tranjskem gdčna Malči Ambrožičeva ia g. Vladimir Paternost. Novoporočeaceisa že hmo obilo sreče! * Odhod kvestorja Malossija iz Trsta V nedeljo se je odpeljal iz Trsta kvestor Molossi. Sel je v Rim, kjer je imenovan za generalnega nadzornika javne varnosti v italijanskem notranjem ministrstvu, * Mali tei pod ključem, veliki na svodo« di. Policija v Trstu je aretirala 221etnegn Romula Peccorara iz Vidma, ki se je udeležil zadnjega napada na tiskamo cEdinostK ter je ukrade! zavoj vizitk in več steklenic črnila. Mali tat je v zaporu — veliki pa šo ni so aretirani. • Strašen konec železničarja na tržaškem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru v Trstu se je te eni ponoči pripetila strašna nesrc^ ča. 3iletni žel. čuvaj Peter di Campo je pogledoval vagone ia se je potem vrnil v ču.-vajnico. Ko se je najmanj nadejal, je pridr* ve! viak iz Reke. Ugledal ga je in je hitro skočil na sosednji tir, po katerem pa je bas tisti čas prihrumela lokomotiva, ki je nesrečneža podrla in grozno razmesarila. Mrt« vega železničarja so prenesli * mrtvašnico mestna bolnišnice v Trstu. • Dve izjalovljeni tatinski podjetji. Ne* znani tatovi so te dni skušali vlomiti v dve blagajni ter ju oropati. Najprej 60 posku« šali svojo srečo v Meilovi tvornici zt ke-mične produkte. Imeli so smolo in so zbežali predno so dosegli svoj nepošten namen. — Istočasno je bil poskušen vlom v bla^ gajniški oddelek tovarne zs olje Luzzatt v ul. S. Nicolo. Pa tudi tu jih je očividno nekdo opiašil in prepodil, kajti odšli so ir. ostavili ca mestu poskušece tatvine mnogo vlomilskega orodja. * Preganjanje goriškega tiska. Goriški, podprefektura je zaplenila sobotno številke »••Goriške Straže«, radi poročila o pustoši nju v hiši tržaške aEdinosti®. — Vidcmsk-prefekt je 3 posebnim odlokom zabranil nac daljno izhajanje tednika «11 Friulis. List jt. bil svoj čas dnevnik ter je pisal v cuhu ljud> ske stranke na Furlanskem. • Epilog nesreče na pamiku *Belvedere» v Trstu. Včeraj smo poročali, da je oblas* uvedla preiskavo proti tvrdki Zuitkovich v Trstu, ker je manjkal ns lestvah, ki so vo» dile v skladišče parnika «Be!verede», en klin. Žrtve so radi tega padle v globočino in zadobile telesne poškodbe. Komisja je sedaj ugotovila, da so bile lestve pri nesreči skoraj brez pomena, ker je nastopila smrt pri Robbieriju, njegovem bratu in D' An-geliju le vsled zadušitve z razkuževalnin. plinom. Sah Šahovski turnir v Moskvi Iz Moskve poročajo, da je bila udeležb; pri otvoritvi mednarodnega šahovskega turnirja ogromna. Poleg šahistov se ie udeležilo otvoritve tudi mnogo Inozemskih novinarjev. Slavnostno zborovanje je o tvoril v torek 10. t. m. v hotelu tMetropoU, kje: ie tudi sedež Zveze delavskih strokovnih organizacij, sovjetski državni pravdnik Kri-lenko. Zastopnik komisarja zunanjih del Aralov je pozdravi! zbrane šahovske n.ojstre, katerim so priredili številni navrJ-či ljubitelj! šaha prisrčne ovacije. Osobito dr. Lasker in Capablanca sta bila predmet splošnega navdušenja. Po pozdravnem nagovoru zastopnika strokovnih organizacij in udruženja ruskih šahistov, ki šteje 45.000 članov, se je zahvalil za pozdrave Capablanca v angleščini, dr. Lasker v nemščini Tartakover pa v francoščini in ruščini. Vsi govorniki so naglašali zgodovinski pomen mednarodnega šahovskega turnirja odnosno kongresa !n želeli ruskim šahistem obilo srtče. V Imenu ruskih udeležencev je pozdravil inozemske goste šahovski mojster Romanovskij. Po čitanju statutov kongresa so žrebaii vrstni red poedinih igralcev. Capablanci so dali brez žreba 11. številko, ker .nora 8. decembra brezpogojno odpotovati Turiirja se udeležuje 1! inozemskih in 10 ruskih šahovskih mojstrov. Imena smo že priobčili v torkovi številki. Največji dogodek prvega dne je igra Capablanca proti dr. Lask;rju. Torre je prvi dan prost Igralo se je od 15.30—19.30 in od 21.—24. ure. O izidu bomo še poročali. Češkoslovaško zastopa na moskovskem turnirju znani šahovski mojster Rčti. da eden par nogavic z žigom ia znamko (rdečo, modro ali zlato) to-« ni „kliu&" traja kakor štirje pati drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v v«eh prodajalnah. VO Pripombe k prepovedi raz-množitve samorodečih trt V bodočem vinskem zakonu nai se s posebno določbo uredi to vprašanje. — Prerigorozno postopanje nI na mestu. K prepovedi razmnožitve samorodečih trt ter označbi vin. pridelanih od teh trt, ki jo je izda! pred kratkim veliki župan ljubljanske oblasti, nam pišejo naslednje: Enaka prepoved bi bila na mestu morebiti še bolj v mariborski oblasti. in sicer največ zaradi tega. ker štajerska vina prednjačijo vsem drugim v Sloveniji, torej povzročajo tudi vina necepljenih trt tem občutnejšo škodo vinogradnikom, ki imajo gorice s samo žlahtno trto. V starih časih se krčmarji niso prav nič ženirali napisati na tablo poleg »belo vino* še posebej tudi «izabela». Nikdar nikoli pa nisem videl napisano «šmarnica», ki je produkt novejšega časa in ki so jo pred vojno Gornještajerci kupovali po Slovenskih goricah kot «Untersteirischer Weisswein» itd. Deloma je še dandanes tako. samo da so nadomestili gornje-štaierce Prekmurci. Taka očitna nesolidnost na stroške nezavednega kupca in vinogradnikov z žlahtnimi trtami se gotovo najuspešneje inore zatreti s prepovedjo saditve takih trt. Vendar pa taka prepoved ne sme biti prerigorozna. ker vinogradnik in kmet vobče morata imeti za domače potrebe in za delavce nekaj take pijače, ki ni tako draga kakor vino in ki nadomešča sadjevec, kadar sadno drevje ne obrodi. Zato bi bilo dobro, ako se sprejme v bodočem vinskem zakonu določba. da se na parcelah, ki so zaznamovana v zemljiški knjigi, izrecno kot vinogradniške, sme saditi izključno ie pie. menito trsje. Tako že delajo pametni vinogradniki po Slovenskih goricah in drugod, ki imajo razen vinogradov z žlahtnimi trtami med njivami ali po sadovnjakih tako zvane zasade z nacep-cnimi trtami. Seveda tudi takega vino, gradnika ne more nihče kontrolirati, ali pomeša morebiti pridelek iz zasada z onim iz goric. Ostane torej edino le še jezik kot preskuševalec in občutna kazen za vinogradnika. ki bi pridelek necepljenih vrst prodaja! kot pravo vino, ali pa eno i drugim mešal. Ob prodaj! pa bi naj prodajalec — kakor je to že navada ali pravzaprav predpis pri prodaii živine — dal kupcu pismen izkaz, s katerim jamči z lastnoročnim podpisom ln s pričami. da je kupcu prodal ali žlahtno vino aii vino od necepljenih trt, naj si bo potem že šmarnica a!i izabela ali klinton ■ii kaj drugega ali pa tudi mešanica. Za iomačo potrebo, kakor je to že zgoraj omenjeno, si naj pa sadi vsak, kar mu drago, saj trta ni državni monopol. Dalje se nam vidi tudi riskantna obljuba ljubljanskega velikega župana, da bo daja! brezplačno žlahtne trte za izkopane divje. Vinogradi so se obnavljali v časih, ko je bilo za denar strašno hudo. Vendar se pridni in zavedn! vinogradniki niso ustrašili najeti si posojilo. samo da so si mogli vinograde znova zasaditi z žlahtno trto. So pa bili tudi neštevilni posestniki goric, ki so nalašč zasajali cele vinograde z necep-•enimi amerikankami. češ: «Zakaj bi se zadolževal? Saj je šmarnica tudi dobro n močno vino: proda pa se tudi lahko ^a isto ceno kakor pravo vino. Rodi obilno in vsako leto, škropiti ni treba nič, žveplati nič; torej da šmarnica Uvojni dobiček!* Letos ie bilo dovoljeno tudi sladkanie v inskega mošta s sladkorjem. Te ugod. nosti so se seveda poslužili v prvi vrsti ngatini. Kaj pa zdaj njegov sosed, ki ni premožen in ni sladkal mošta, pa ima inograd z enakimi trtami, isto zemlio n isto lego? Ali je zato njegov pridelek manj vreden, ker je naraven? Umevno je. da povzroča sladkanie vinskega moštva vinogradnikom ogromne stroške in da je povsem pravično, da se zbog tega nekoliko dražje prodaja. Toda ali bo pridelovalec odkrito priznal, da je mošt sladkal? Dvomimo. Vsak bo hitel zatrjevati, da je njegovo vino naravno.. pristno in bo s tem oškodoval hote ali nehote — svojega soseda z nesladkanim vinom. Pravično bi bilo. da se vinogradnik s sladkanim vinom pri-sili.da io prizna; kako, to je stvar pristojnega oblastva. Hmelj Žalec (Savinjska dolina), 9. novembra. Hmeliarsko društvo za Slovenijo je poslalo inozemskim strokovnim časopisom in društvom naslednie poročilo: H/ne1;ska kupčija je zopet nekoliko oživela. Minuli teden je bilo od letošnjega pridelka prodanih čez 400 bal po cenah od 75—125 Din za 1 kg. Od letine 1925. je še neprodanih približno 600 centov, t j. 5% vsega prldeika, in od letine 1924. pa približno 800 centov 4 50 kg. Več-tujih prekupcev še posluje. Tržna noročfla Dunajski svinjski sejem (10. t. m.) Do-gon 13.183 komadov: od tega 684 iz Jugoslavije. Cene poskočile za 10 — 20 grošev pri kg. Prof koncu so tendirale debele svinje mlačneie. Notirajo za ke žive teže: debele svinje I. 2.30 — 2.40 (izjemno 2.45), srednjetežke 2.20 - 235, kmetske 2.10 do 2.35. stare 2.05 — 2.20 to mesne 1.80—2.35. Dunajska borza za kmetijske produkte (10. novembra.) Vzdržljivost kupcev traja dalje. Tendenca za vsa glavna žita slaba. Cene oslr.bele. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 37 do 38, madžarska s Potisia 40.50 — 43.50: je d me a: domači 34 — 40, slovaški 40 do 43; turščica: 28 — 29; oves: domač! 38.25 — 30.25, madžarski 28 — 30. = Slovenska gospodarska depotacija pri Pašiča. Iz Beograda poročajo Deputacija go spodarskih krogov v Sloveniji pod vodstvom g. Fr. Šuktjeta in drja Sajovica, je posetila te dni predsednika vlade Pašiča, ter ministre Radojeviča, dr. Stojadinoviča, Pavla Radiča, ia dr. Krajačs. Posredovali so v raznih go« spodarskih vprašanjih v Sloveniji in zlasti za gradbo železnice Kočevje»Brod»Moravice. Vsi ministri so obljubili, da bodo šli kolikor mogče na roko in da se bo dalo vprašanje železnice rešiti s posebnim posojilom. = Preteče pomanjkanje soli v Sloveniji. Ker se nahajamo pred časom, ko se bo potrebovalo mnogo soli za konserviranje mesa opozarjamo Upravo monopolov, da tudi Slovenijo zadostno preskrbi s soljo, ker je sicer mogoče, da je bo zmanjkalo baš ob najbolj nepravem času. Skladišče v LJabli. naj bi imelo vedno na zalogi dovoli blaga, a ne samo morske, temveč tudi kamene soli iz Kreke, ki jo konzumenti zahtevajo. Ni razumljivo, zakaj bi se sa Slovenijo ns nakazovala tudi ta so! = Konferenca o predvojnih dolgovih v Pragi se nahaja po zadnjih vesteh še vedno samo v Stadiju pripravljalnih razgovorov. Dosedanja posvetovanja so se vršila v glav nem med Caisse Commune in država.m — dolžnicami. Pcgajan:a med nasledstvenimi državami so se medtem prekinila. Za enkrat se hočejo določiti glavne točke programa zz razpravljanje. Predvsem je omeniti dolg na Caisse Commune Pet držav dol-žnic je glede plači! že z 9 milijoni zlatih frankov v zastanku in sedaj gre za to, kako nai se ti zastanki poravnajo. Druga sporna točka je vprašanje obligacij Steg. = Prijava poljskih vrednostnih papirjev s strani češkoslovaških državljanov. Češko slovaški konzulai v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, stanujoče v kraljevini SHS, na prijavo poljskih vrednostnih paplrev. Predmet prijave tvorijo: obligacije železnice Karla Ludvika, železnice A!-brechtove, obligacije bivše dežele Galicije, obligacije galicijskega deželnega posojila in končno obligacije raznih poljskih mest. kakor Varšava. Krakov. Lodz, Lvov Itd. Pri-J jave teh vrednostnih papirjev je vložiti potom češkoslovaškega konzulata v Ljubliani najkasneje do 31. decembra 1925. Samo prijavljeni papirji se bodo vpoštevali pri poljski valorizaciii v smisla poPskih valo iza-cijskih predpisov. Konzulat izda na zahtevo potrebne priiavne tiskovine in poda potrebne informacije. = Za Izvoznike vina to svežega mesa. Speciialne vagone za prevoz vina z vdelanimi sodi iz brastovine po 100. 120 ali 150 hektolitrov kakor tudi nove hladilnike za prevoz svežega mesa in cisterne za prevoz bencina, olja in špirita daje v najem za posamezne vožnje ali za daljšo dobo od I do 5 let večja avstrijska tvrdka. Naslov tvrdke dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani. == Dobave. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo jermen za pogon, do 24 t m. ponudbe za dobavo klingerit plošč. — Vršile se bodo naslsdnje oiertalne licitacije: 1. decembra pri monopolskem skladišču v Podgorici glede oddaje v zakup pravice pre voza monopclskih in drugih predmetov od Gruža do monopolskih skladišč v Črni gori. 2 decembra pri direkcrl državnih železnic v Sarajevu glede dobave 280 komadov železnih sodov ter glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Bosanskem Bro-du; pri direkciji državnih železnic v Subo-tici glede oddaje žaganja hlodov; 3. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa, glede dobave vrvic za mašenje. glede dobave 4000 kg firneža ter glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Konjiči; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega električnega matcrijala, pri direkciji državnih železnic v Sttboiici pa glede dobave orodnih strojev; 4. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kerarnii-plošč in cevi za stranišča ter giede dobave oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Hurr?o; pri direkcij državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3000 ton premoga; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 1500 kg avtoolja; 5. decembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave desk, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Sarajevu — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo 3100 komadov različnih žaril, za dobavo varnostnih očal, za dobavo 7000 pol gladilnega platna in 3600 po! steklenega papirja, za dobavo 500 m nosilnih oprti, za dobavo 1 verige, za dobavo 600 kg mangan-kita; do 17. t. m. ponudbe za dobavo 30 ročnih torb za vlakovne snažilke, za dobavo 90C0 kg jute, za dobavo 400 komadov brezovih mete! ter za dobavo 550 parov eokelj za pepelarie; do 20. t. m. ponudbe za dobavo 8600 kg dek-strlna. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 2. decembra se bo vršila pri intendaituri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani rier-talna licitacija giede dobave 500 kg pšenice. Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjeni intendanturi, oglasi pa v Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v LJubljani. = Poljska trgovinska bilanca v septembru t I. aktivna. V septembru t 1. je bila po daljšem času poljska trgovinska bilanca zopet aktivna. Ta aktivnost je bila dosežena največ zaradi umetnega oviranja uvoza. Vrednost izvoza v septembru t. !. je znašala 109 milijonov, a uvoza 73 miliionov zlatnikov, tako da je aktivnost dosegla 36 milijonov zlatnikov. - Elektrifikacija PoJ|sS» z ameriškim kapitalom. Newyorško časopisje poroča, da so tri ameriška električna podjetja predlagala poljski vladi izvedbo elektrifikacije Poljske z lastnim kapitalom. Omenjena pod jetja razpolagajo v to svrho s kapitalom 26 milijonov dolarjev. Gre za elektrifikacijo vsega ozemlja med Varšavo hs nemško mejo. = Elektrifikacija železnic v Franciji. Elektrifikacija francoskih železnic vedno bolj napreduje. ša pred koncem tega leta bo proga Pariz-Orleans elektrificirana. Energija se bo dobivala na reki Crouti Dokler ne bo ta elektrarna dograjena, bo dobivala proga Pa-riz-Orieans tok iz pariških elektrarn. == Stabilizacija be'gl)skega franka ie že precej napredovala. Zadme neznatno povišanje beigiiske bančne rate }s samo en korak v tej smeri. Pričakuie se v kratkem določitev nove zlate valutne edinice. = Revizija poravnalnega postopanja v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Justlč-no ministrstvo namerava izvršiti revizijo prisilnoporavnalnega postopanja. Dogajajo se namreč pogosti primeri, da se pri poravnavah dolžniki ne drže dogovorjenega In ne plača io določene svote. tudi ne v primeru da se jim je dovolila odzoditev. Revizija namerava to zlorabo onemogočiti. = Pred trgovinsVIml pogaian.il med Avstrijo in Poljsko. Z Dur.aja poročajo, da se je pol;ska vlada na zadevno vprašanje Izjavila pripravljeno za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Računa se, da se bodo pogajanja pričela še letos. Spričo predstoječega poviška poliske carinske tarife, ki stopi v veljavo 1. januarja 1926.. na avstrijski strani zelo žele, da bi se med obema državama čimprej sklenila trgovinska pogodba. 11. novembra. LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševa-na druge ponudbe ln v oklepajih kirpčliski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—0 Volna škoda 322—335 (322). zastavni Kranj-ske 20—22. komunalne Kranjske 20—22. Celjska poso'ilnlca 200—206, Ljubljanska kreditna 230—0. Merkantilna 100—104, Pra štedlona 0—960. Kreditni zavod 175—185, Strojne 120—0. Vevče 120—126. Nihag 34— 35. Stavbna družba 100—110, Sešir 145— 148. — Blago: les: remeljni. 34/68. 68 68. 78/78, 98'98, 38/78. fco meia tranz. 570— 590; madrieri. 74X 224. 4 m dolgi, fco vag. Postolna tranz. 0—575. poljski pridelki: ajda, domača, fco prekm. post. 0—265: pšenica- baška. 7 kg težka, fco nakl. post. 0—245. domača, fco Ljubljana 260—0, bs-5ka. gar. 77 kg, par. nakl. post. 1 vagon 242.50—242.50 (242.5«); turščica nova. sušena. par. sremska postaja 2 vagona 145— 145 (145). baška. stara. par. Novi Sad 0— 170, umetno sušena, par. Novi Sad 0—145, umetno sušena, par. VinkovcI 0—155. umetno sušena, slav. fco nakl. post. 0—155 nova. času prtTerno suha. kv. gar., slov. post. par. Novi Sad 0—10«. nova. času primerno suha. fco sremska postaja 0—106, umetno sušena, par. Postojna tranz. 0—193. umetno sušena, sremska. fco nakl. post. 0—145; pro so. domače. fco prekm. post 0—210: oves, dvojnorešetani, fco slav. post 0—166; otrobi. drobni, par. Postojna tranz. 0—165: krompir, beli ali roza. fco prekm. postaja 0—72: želod, fco nakl. post. 0—80; kostanj, divji, sad, fco nakl post. 50—0; jezice zlato-rumene. fco nakl. post 190—0; fižol: beli ban., egal vreče 100 kg b-n. par. Postojna 0—275. rja"i eeal. vreče, 100 kg b-n. par. Pnsto na 0—260. ribničan. fco Ljubljana 300 —0. prepeličar. fco L;ubliana 300—0. man-dclon, fco Ljubljana 350—0: konopno seme, par Postojna b-n 0—550; laneno olje, fco Ljubljana, sod. poseb. 1650—0; kol on I-ialno blago: rozine Sultanine, Smyrna. Extra v zab. (200). po 13 kg. b-tara 10% fco prosto skladišče Trst 0—156.80; krma ser o: sladko, stisnjeno, fco štaj. post 0—75. pr Isladko, stisnjeno, fco štaj. post 0—60, slama, stisnjena, fco štaj. post. 0—50. ZAGREB. V efektih položaj nespremenjen. Od državnih papirjev je Vojna škoda dale oslabela. Dinar v Curihu je nespremenjen. V Zagrebu so tečaji Pariza. Ita lije in Newyorka čvrstejši, dočim so drugi rralce oslabeli. Notirale so devize: Dunaj 791.9—S01.9, Berlin 1339.3-1349.3, Italija 224.04—236.44, London 272.97—274.97, New york 56.15 in pc-1 — 56.75 in po!, Pariz 225.21—229 21, Praga 166.58-168.58. Švica 1 (>85.75—1095.75; efekti bančni: Eskomptna 121 — 123, Kreditna Zagreb 135— 13S. Hipo 06—68, Ljubljanska kreditna 210—0, Jugo !C9—110, Praštediona 952.5—960, Slaven-ska 49—50; 51—52, šečerana 480—490. Gutmann 400—410, Slavonija 42—43, Trbovlje 333—343, Union 400—120, Vevče 120 —0; državni: investicijsko 76—77, Vojna škoda 317—322. CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.50, New ycrk 51S.80, London 35.14 in sedem osmink, Pariz 20.67, Milan 20.68. Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.45, Sofija 3.75, Varšava 86. Dunaj 73.125. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 68 — 70. Zivnostenskd 281, Lloyd 1060, Dalmazia cement 659, Split cement 470. Krka 358; devize: Beograd 44.25—44.60, Dunaj 348 — 358, Praga 74.35 — 75, London 121.25 — 121.65, Curih 483 — 486, New-york 25 — 25.10; valute: dinarji 44 do 44.50. 20 zlatih frankov 96 — 99. DUNAJ. Beograd 12.5475 — 12.5875, Ber-I bi 168.70 — 169.30. Budimpešta 99.27 do 99.57 Bukarešta 3.39 — 3.31, London 34.3475 — 34.4475, MIlan 38.16 — 28.28, Newyork 708.65 — 711.15, Pariz 28.17 do 28.33, Praga 20.9950 — 21.0750, Varšava 114.50 — 115, Curih 136.53 — 137.03; dinarji 12.50 — 12.56 PRAGA. Beograd 60.01, Curih 651.25, Milan 135.875, Newyork 33.75. Dunaj 477.625. BERLIN. BeogTad 7.43, Newyork 4.195, Praga 12.415. Curih 8086. Sokol Sokol Ljubljana O. priredi v soboto dne 14. t m. točno ob 20. url v gostilal br. Kavčiča ca Prlvozu prijateljski sestanek celoknpnga članstva. Vabimo tudi vse prijatelje društva! — Zdravo! Slavnostna otvoritev Sokolskega doma na Rakeku. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 16.30 se na Rakeku tik ob naši meji slavnostno otvori dvorana novega Sokolskega doma. Sokoli in Sokolice, dramatični odsok In komaj ustanovljeni pevski zbor Sokola ter gostje Iz Cerknice nastopijo ob tej priliki z mnogovrstnim programom. Prireditev obeta biti izrodno izbrana in hoče pokazati nove smeri in pota, ki iih bo hodi! odslej Sokol, nele kot športna ampak tudi kot kulturna ustanova. Sokol Unec-Rakek noče biti več priložnostno kulturen, ampak si Je nadel r.a logo, širiti prosveto po premišljenem iti določenem programu: dvigniti hoče svoie članstvo do tistega ugleda, kl je na državnih mejah tako potreben. Da ie pa to mogoče, ne zadostuje le dobra volja in izredna požrtvovalnost lokalnih članov, ampak le potrebna tudi vsestranska podpora okoli-čanskega občinstva Zaradi tega opozarjamo ves logaški okrai na prireditev. Dne 15. L m. se mora obsežna dvorana novega doma na Rakeka napolniti do zadnjega kotička. Sokol na Ježlcl priredi v soboto 14. novembra ob 8. zvečer v šoli javno preda-vanie »O prvi pomoči človeka v sili«. Zdrav nik dr. Miss bo pri tej priliki obrazložil, kako nuditi prvo pomoč ponesrečencem, ki si izpahne kak ud, zlomi kost, krvavi, se zaduši. ožge. zastrupi, utopi itd. Pokazal bo pravilno obvezovanje In oskrbo bolnika. Ne sreča se lahko pripeti v vsaki družini, zato nujno priporočamo, da se vsi, zlasti pa sta-re<ši udeležita tega koristnega predavanja! Sokol Jesenice ima dne 13. t. m. svoje redno mesečno predavanje: »Zgodovina telovadbe s posebnim ozirom na Sokolstvo«. Društvena telovadnica. Začetek ob 20. uri. Šport Naša reprezentanca v Rima poražena Ia Rima prihaja nepričakovana vest. Na« ša reprezentanca je bila včeraj, v sredo, po» ražena od rimske reprezentance s 7 : 3 (0 : 3). 2e lz rezultata je razvidno, da je mora« Io naše moštvo, ki je v prvem polčasu vo« dilo 3 3 : 0, zlasti v obrambi in napadu v drugem polčasu docela odpovedati. Po drugi vesti, ki smo jo prejeli, je bil polčas 0 : 1 v našo korist in ne 0 : 3. «Jutam ji List® od srede je objavil vest svojega posebnega poročevalca iz Rima. da je savezni kanetan za rimsko tekmo določil nastopno moštvo: Mihe!čič>Petkovič(?), Pas žtir I.«Marjanovič, Premrl. HitrecaGrdenič, Benčič, Luburič, Perška, Sekulič. Kazenske pokalne mladinske tekme V nedeljo popoldne se vrši prva tnladin« ska hazenska tekma za pokal, katerega je ustanovi! ljubljanski hazenski podsavez v nameri razširiti in propagirati hazeno, to najlepšo in za deklice najprikladnejšo pa« nogo športa. V prepričanju, da zamore na« ša hazena uspevati in napredovati le, ako razpolagajo klubi z zadostnim številom mla« d;h igralk, je podsavez razpisal ta pokal za mladinske tekme in določi! starostno mejo 16 !et. S tem je podsavez posamezne klube vzpodbudil, da si preskrbe dober m!ad na« terijal, ki jim bo nudil trdno poroštvo za r.j'hov obstoj in napredek. V nedeljski tekmi si stojita nasproti dru« žini Ilirije in Atene. Ker igra v obeh dru« žinah po nekaj igralk, ki igrajo sicer v pr« vih družinah omenjenih klubov, bo tekma sigurno jako zanimiva m napeta ter bo r.u* dila dovolj športnega užitka. Igra bo v mar« sičem prekašala ono prvih družin. Posamez« ne igralke tako Ilirije, kakor Atene so teh« nično jako dobre ter se odlikujejo z izred« no gibčnostjo in hitrostjo. Izid tekme je po polnoma negotov, ker sta obe družini prilič« no enako močni, vsekakor pa bosta napeli obe strani vse sile, da izvojujeta zmago svojim barvam, kar bo napravilo tekmo ze« Io interesantno in do skrajnosti napeto. Upa mo, da bo naša javnost, posebno naše dame in naša ženska mladina, znala ceniti pomen te tekme ter z mnogobrojnim posetom dala dovolj moralne in materijalne podpore na« šim agilnim klubom za uspešno nadaljne delo na polju hazene. Še nekaj nedeljskih tekem. Sarajevo: Slavija : Sarajevski 12 : 0 (6 : 0). Subotica: Prvenstvena: Bačka : SMTC 2 : 1. Novi Sad: Prvenstvena: NAK : Juda Makabi 5:1 (3 : 0). Skopi je: Pobeda : Balkan 2 : 1, Skopljanski SK. : Olimpija 2 : 1. Praga: Sparta : Vršovice 3 : 2. Po tej tekmi je Sla« vija postala letošnji prvak. Slavija ima isto število tečk kakor Sparta, vendar pa boljšo diferenco golov. V 9emifinalu amaterskega prvenstva je LInion Žižkov porazil SK. Ra« i pid s 3 : Z Nadaljni izidi v Pragi so: Slavi« ja : Čechie Karlin 8 : 1, ČAFK : Nuselsky 4 : 2. Meteor VIII. : Liben 3 : 0, DFC. : Cehoslovan Košire 5 : 2. Brno: Brnski SK. : Moravska Slavija 3 : 2. Dunaj: Prijatelj: ake: Hakoah : FAC. 2 : Z Simmering : Herc tha 2 : 1, Hertha : Nicholson 3 : 2, \Vacker : International 6 : 0, Sportklub : Sportfreun« de 10 : 3, Bewegungsspieler : Rudolfshiigel 3 : 2. VVAF. : Sturm 14 3 : 3, Donau : Red Star 3 : 1. Gradjanski dobi trenerja. Uprava Gra« djanskega je sklenila najeti trenerja. V to svrho se pogaja s Sediačkom od VVAC. iti z Brandstetterjem od dunajskega Rapida. •dutarnji List® pravilno dostavlja k tej ve« sti, da bi bilo bolje, ako bi Gradjanski na« je! kakega mlajšega igrača, ki bi tudi igral v moštvu, ne pa stare dunajske akanone*. Popisi LITIJA. Družabni večer CMD, ki se vrst v soboto, obeta biti vsestransko zanimiv. Poleg gledališke predstave «Morje», drame v 4 dej., se vrši tudi «Radio - koncert«, na povsem novem aparatu. Pričetek točno ob 20. uri. Želeti je, da si občinstvo oskrbi vstopnice že v predpredaji, da ne bo ovire za točen pričetek. Tudi za ples in drugo zabavo je preskrbljeno. V soboto zvečer — vsi v sokolski dom, v svesti si gesla: Ma! potoži dar — domu na oltar! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo se je vršila prva redna seja novega občinskega odbora. Najprej je bilo prečitano revizijsko poročilo, katero so vzeli navzoči prizadeli odborniki s ogorčenjem na znanje. Bivši Ln sedanji blagajnik Kare! Bautan je zagovarjal nepravilnosti prejšnjega občinskega odbora s formain;mi pomotami, pokazal pa je le, da ni zmožen za sestavljanje letnih proračunov. Sledile so volitve v razne odseke, katerim so bile takoj predložene razne prošnje in pritožbe, o kateriK se bo obravnavalo tia prihodnji seji občinskega odbora, dne 29. t. m. HUDAJAMA PRI LAŠKEM. V sredo dne 4. novembra se je vršil v Drakslerjevi gostilni javen shod Cobalove skupine, katerega se je 'jdeležilo okoli 40 oseb, večinoma rudarjev. Kot govornik je nastopi! tajnik Arh iz Zagorja, ki ie pa mora! svoj govor po preteku dveh minut prekferti in se kar francoski posloviti. Rudarji v Hudijami ne zaupamo več podobnim političnim agitatorjem. Kaj je tega gospoda privabilo iz Zagorja, še ni znano, gotovo pa je, da je bi! napačno informiran, ker se je izrazil, da se še nikdar ni tako b! a mir al in da ga Reči Jka dolina ne bo nikdar več videla. Tako je tudi prav! HRASTNIK. Tu je tsmrl v torek v visoki starosti g. Alojzij Podmenik, posestilk, člar. načelstva Posojilnce v Dolu, častni član hrastniškega gasilnega društva ln ustanovitelj detekega. Pokojnik je bi! zelo ugleden in vsepovsod spoštovan mož. Zelo pobožen v svojem srcu, je bil vendar brez izjeme vedno naš zanesljiv volllec. Pogreb bo v četrtek dopoldne. Blag mu spomin, žalujo-ffm naše sožatje! ŠMARJE PRI JELŠAH. Vsa slovenska društva so v seboto po svojih zastopniki!; v pričo mnogobfcrjnega občinstva odločno protestirala proti italijanskemu drvjaštvu nad Slovenci v Primorju. Protestiramo proti takemu preganjanju naših bratov v zasedenem ozemlju in kličemo na pomoč svojo vlado, da ščiti naš narod v zasedenem ozemlju, da ukrene potrebno, da se preganjanje neha Ln da se škoda našim bratom v Primorju poravna. VOJSKO PRI KOPRIVNICI. Pevsko in tamburaško društvo iz Podsrede priredi v nedeljo dne 15. novembra v gostHtli pri Antonu Godlerju na Vojskem (občma Gor-jane) koncert z obširnim sporedom v prid gasilnemu društvu v Podsredi, katero ima svoj delokrog tud! v občini Gorjane. Začetek ob pol 16. uri. Ker je z zabavo združen tudi d brodelen namen, se pričakuje obilne udeležbe, zlasti z Velikega Kamna in Senovega. SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Prebivalci tukajšnje občine smo vzeli z zadovoljstvom na znanje, da se je njihova želja glede sejmov končno vendarle uresničila. Že lansko leto je bila pod županom Josipom Slugo vložena tozadevna prošnja, ki pa je bila premalo utemeljena in zavrnjena. Po razpustu takratnega občinskega odbora je gerentski sosvet vnovič vložil prošnjo, ki je bila na intervencije tukajšnje krajevna organizacije SDS odrhrena in so dovoljeni letno štiri živinski in kramarski sejmi. Na občinski seji dne 8. novembra so se določil! sledeči sejmsk; dnevi: 21. marca, 15. julija. 7. septembra In 9. oktobra.. Okoličani se zavedamo, da je k uspehu pripomogla le naša k. o. SDS m se zato odboru javno zahvaljujemo in mu izrekamo zaupnico za njegovo agilnost. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Pr: zadnjem požaru v Sv Lenartu v Slov. gor. je tukajšnja požarna bramba prihitela kolikor mogoče hitro na kraj nesreče in s tem obvarovala naše poslopje, ki je bilo le en meter oddaljeno od gorečega objekta, pred vnetjem. Podpisana se ji tem potom naj-prisrčneje zahvaljujeva za njeno nesebično in požrtvovalno delo. — Jožef in Elizabeta Veinzert. ^'remensko poročilo Liubliana, 11 novembra 1925. Liubliana 306 m nad morjem Kra< onazovanj* ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblafno 0—10 Hadavne ] mm Liubliana . . . 7. 764-4 7-0 zap. dež 14-7 LjuMjana . . 14. 765-6 63 jug. zap. obl. Ljubljana . , 21. 766 0 60 sev. zap. dež Za gieb ... 7. 764 1 80 sev. vzh • 7-0 Beograd . . 7. 7631 90 brezv. • 4-0 j Dunai . . . . 7. Praga ... . 7. 766-4 10 • megla o-i I no most . . . 7. i Solnce vzhaja ob 6'51 zahaja ob 16*36, luna vzhala ob 110 zahaja ob 14 42. Baromrtet višji, temperatura nižja Dunajsko vremensko poročilo za četrtek: V nižinah večinoma nejasno. Megleno brez padavin. Deloma razjasiitev. Temperatura se ne bo izpremetvila. Lahki vetrovi. »JUTRO* St. 263 —.-----.-T-..------S —-----------------------------------——Četrtek 12. XI. 1925 Rapailske slike V s r e d .i j i k o 1 o n i: Dr. Ante Trom- bič. zunanii minister za časa rar>a!l-ske pogodbe. Skica z državno mejo in raznimi pre;šni!mi predlogi. Na levi z gor a i: lugos1o\'ensko-lta-liianska me'a nri Hnišicl tik Logatca na cesti iz Logatca v Vipavo. Na desni zgorar Od fašistov no-žgani Narodni dom v Trstu. Požiralci niso bili kaznovani. V Rapalln JzguW»eni kraji: Na levi v sredi: Postojna z Nanosom: spodaj: Bovec s Krnnm. Na desni v sredi: Idrija; spodaj: Trst. Spodnja slika: Pogled na Gorico, Petletnica rapailske pogodbe 1920 12. XI. 1925 Danes poteka pet let. odkar se je v Rapallu. prekrasntm dragulj« italiian-ske Riviere, podpisa) dogovor med Ita-ilK) in krabevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. ki določa v g'avnem sedai obstoječo meio med obema državama. 12. november 1920 ie trdai datum, ki ima za nas historično važnost prvega reda. Osnovo rapallsk! pogodbi tvori taktično londonski pakt. sklenten dne 2fc. aprila 1<>15 med Italijo in nredsfavi-telii tro:nega snoraznma. Angiiio. Francijo in Rusijo. Ta pakt je dal Italiii pravico na vse to. kar ima v posesti danes, raze.i Reke. na našem narodnem teriio-fiju. poieg tega Pa 5e na vso severno Dalmaciio. kar ie or;r»ada porečiu Zrma-nje in Krke: vrh tega bi se nevtralizirala srbska, oziroma črnogorska ter hrvatska obala. Od londonskega pakta dalie ie potck-ia dolga doba strašnih perioetii velike svetovne voine. Srbi;a je pretrpela strašno katastrofo, ali trdi poiožai Its-lije se ie bistveno noshbšal. po eni strani vsled izredno slabega efekta, ki ga ie mogla povzroč:ti nieia voiska na bojiščih. osob;to Pa vsl"d kobaridskega Poraza je«eni 1017. Ali vendar, s popolno katastrofo centralnih sil v jeseni leta 191 S. se ie vpliv Italije močno izboljšal. Kliub tolikim voinim neusnehom ie razpolagala Laliia ob zaklinčku vo1,-,? vendarle z armado, ki ie bila tehniško prvo- i vrstno opremljena, ki po svoji morali sicer ni vzbuiala rešnekta. a je vendar predstavlia'a daieko močneišo silo nega j se ie mogla nanio sklicevati istočasno j Jugoslavija. Srbija sama je imela pod zastavami le razmeroma maihno vojsko, v osvoboienih bivših avstroogrskih deželah pa ie našla komaida razvaline normalne armade. Medseboino razmerje sil ie bilo tedai komaj kot dvaiset proti enemu, v tehniškem ozira pa še mnogo slabše. Ta fakt ie posebno odločilen vzpričo okolnosti. da se le na mirovni konferenci. ki ie nričela zborovati v Parizu pozimi 1. 1919, pokazalo, da se Wilso-nnve ideie c svetovnem miru fn mirovnih oogolih ne bodo vzele tako dobesedno. kakor se ie ponekod, osobifso nri nas. pričakovalo v zadnji dobi voine. Ko le b:!o tre>>a reševati probleme razmejitve med Italiio in Jugoslavib. problem ki ie bil že spočetka znan kot zelo kočljiv in zapleten. ker ie bilo treba spraviti v sklad imperialistične In stra-tesrčne načrte ene države z naclional-nfmi aspiraciiaml dri-ge. se je kmalu pokazalo kot nniveliavneiše sredstvo — dokaz sile. Država, ki le bila fakt8čno slabeiša. i? morala podleči; v tem ie bilo ied'0 problema. V februarju 1019 začno na oarlšk' konferenci rfzorsve o razmejitvi med Italiio In lugosfaviio Itai;''ani zahtevajo izvedbo londonskega Pakta in povrh šc- Reko. Jugosloveni stoje na stališča etnografske meie. Dne 14. aprila orea leži Wjfson Italijanski delegnciii svoio posredovalno spomenico, v kateri pravi. nai se izvede londonski pakt le za meio na severu: v slovenska - hrvatskem Prlmonu na Goriško. Trst ier za-oadno in sredmo Istro ter otok Vis. Otoki nai se nevtraliziralo. Reka nai postane avtonomna S posredovanjem Wilso-novim se nogaiania nadalicie»o, a brez usneha. Dne 12 sentembra 1919 vkorakajo na Reko D'AnmsnzI.Ieve čete. Dne 9. decembra izroče zavearki Italijanom kompromisni predlog, k? dale ItatiU preko Vv"jlsoTOve črte še okra' Labini. Lo-5i«j. Unije ln ^e!agrnž z Visovn. a ustvari^ svobodno j Reško državo z vzhodno Istro h' velikim delom Notranjske: v nie? bi bflp 200.000 Jugoslovenov tn 40.000 Italijanov, in b:ln bi pod nadzorstvom Zveze narodov, kakor tudi svobodno mesto Znder. Severna A1-bati"i se orer>"<*ti vnHvn t:«ro«lnvH-ostala ftaliie. Znova se nada%ieio noga iania. a brez uspeha. Dne M. innnaria izročita Clet*"»ncoaw m l.Iovd Georg-Jugoclgvijj ultimativno noto. v kateri pred'aornta meie. še nekoliko ojtodnelše Medtem ie b" WiIson že zsonsf« Pariz. ves ozlovoller nad neusn^Vtn svo-5«t, f.>n-H Jjtgr>e'W!»;t o- f—»""O-Vo- trdi oretnia. čf se Izvede londonski nakl se ni izvedla aH se ^ ^o- kaz»'a notreb-» m tvw5**>»»',> Pr'čnn «,» direktna no*«med N$tt«m in SciaV>!o ter Trnmblčsm. ki priv»deio dne 12. maja 1920 do oficflalregp. sestan- ka obeb delegacij v Palianzi. Silo ie že videti, da pride do «sporazumas. tedai 0:1 nenadoma «ade Nittiieva vlad- in napravi mesto novi. nespravljivejši grofa Sforze. V novembru so se pogajanja obnovi- ! la v mnogo nocgodnejših okolnostih. Iz- = gubili smo bili medtem še koroški plc- j biscit. \Vilsona že davno ni bilo na poil- j tični areni pariški. Argl!ia In Francia iziavili svo'o nevtr.i'nosi. nriznavai'ič { pravno moč lonnonskego rakta »n > ! 12. novembra |92ft so naši zastopniki i Vesni j. Trumbič in Stoianovič podpiso!" j 7, Italijo vogo .:;•>!> v Raraih;. Eap&!!ske meie Kakcr ;e to or: veiikia medn-..v>u:Vt!i j pogodbah že običajno in tudi drug:'*e j ni mogoče, določa i raoallska pogodba j meio med 'talijo in Jugoslavijo le v j glavnih obrisih. Podrobnosti ie morala j do!očiti na licu mesta razmejitvena komisija. V živem spominu so r.am še neskončni boji. ki so iih morali naši zastopniki v tej komisiii voditi za vsako peci naše zembe. Italijani co si splošne določbe rapailske pogodbe toh-a V' seveda no svoje in so skušali !;o,'s't:ii meio čim boli v naše ozemMe. Znano je, kako nenaravno so na primer potegnili po evakuaciji logaškega okra!a državno meio proti Planini. Š'a ie tik ob cesti ne eiede na razmere, tako, oa se ie zgodbo, da ie imel posestnik hišo na italijanskem, par korakov od-daliena gosnodarska j>os'op;a ra na našem ozemliu. Znnne so še tudi intrige kneza Windischc-atza. ki ie Iz strah'! pred agrarno reformo, deloma mor^a tudj iz narodne mržnie alarmira' nebo in zemllo. da bi reši! svoia velep^se-stva v Italiio. Z dri"?e stran' so pritiskali seveda italijanski vo;n?ki krogi, ki so hoteli dobiti za sebe čim bolišo. za nas čim manj ugodno strategično me:o. Naša razmeiitvena komisi''a ie imela zato opravka z močnim: :n . Ijivjmi nasprotniki. Njeno stališče je bilo tem slabše in težavnejše. - :•.: i;.,, ia dovolj energične o•-<•.• v ^i,...,. tako ie morala popu-.en. Zaman so bil: naperi lokalnih oblasti zaman obuone prošnje prizadetega pre bivalstva; brez obzira ia as-r.:,;e • • : grabiti Italijani bogate gozdove, re/. njive in travnike. Zato je definit:. državna meja odstranila ie nekuu c gorostasnosii in nevziiržnosii. nescc: na iih je še ostalo in to ob cel; tnej; . Rateč do Snežnika. Delien?. so pose stva. kmetje ne morejo do gozdov, d. pašnikov, imajo neprestane sitnosti mejnimi organi. Mnogo smo že pisali teh nevzdržnih razmerah in ravno v . . delfskem članku smo zopet opozorili na težkoce in šikane. katerim so izpostavljeni obmejni prebivalci med Lo .au. in Planino. Pri tem so ie anomalije take nara ve. ca '"h tudi čas ne more poprav:. Naši kmetje ne morejo biri brez gci dov. travnikov ii pašnikov; na naš:.: ozemi;>! ne morem kupiti novih. :::-.: tudi oriih pod Italiio ne morejo prodni Tcdi Windischgratz ie dosevel sve namero; večji del svoiih posestev svoio graščino pri Planini ie spravil r Itaiijo. ne gle''e na to. da je postal?, tem me!a pri Planini še boli nenaravr. Ako bi že ne bilo drugih vsžre; razlogov, že te nemogoče meie sat?:--nuiro zahtevalo remednro in revizlio. Da bo do te nrei a?i s!ei priš'o. to na jamči naša narodna zavest, nam jam? stalno nnnreduioča konsolidacij Jnc -slavije. Rnš dogodki, ki se odigrava5 na predvečer rapailske obletnice, oč mevi tržaškega barbarstva, so nar: naiboliši dokaz, da ie postalo naše pr morsko vprašanie srčna zadeva vseh Jugoslovenov doli do Kaimakčalana To ie edina, a velika tolažba ob žalos: nem jubileju petletnice rapailske po godbe. MtMLo naoniKi pekt (iqi4) rrj.— '}«dani'a(iEsas») meja ©a®«« Wflsonova črta/aprO e9'9) □HUD (Effi čna Lioyct Georgca ' oino fl"h let v nemški pr^to-lici. Kovinar Krvzostaniak. star 53 let. ie desetkrat zabodel svoio 461etno spečo ženo. Pri preiskavi, ki jo ie policiia takoj uvedla, ko ie orišla stvari na sled. so redarji kliub trdovratnemu zanikanju morilca in njegove 19!etne hčere Jadvigs 3 tnadraci se kupijo. — Ponndbe pod cZima* ca upravo cJutra*. 28S11 KutU posestvo na Štajerskem v ravnini — obsojajoče od 20—25 oralov zemlje. Gozda naj bo 6—18 oralov, drugo travniki in njive. Posestvo naj obsega ! bilo in hlev. Ponndbe pod Iifro cK upira* ua podružnico »Jutra* v Oelju. 58363 ugotovili, da sta oče in hči že več let živela v krvoskrunstvu. Mati je to razmerje odkrila in ie baje večkrat pretila z ovadbo. Omenjenega dne je nenadoma stopila žena v sobo in zapazila očeta in hči pri ljubimkanju. Prišlo je do strašnega nastopa med očetom, mater j d in hčerjo. Po daljšem prepiru so se pobotali. Mati in hči sta nato šli v spalnico in legli k počitku. Po priznanju, do katerega se je Jad-viga odločila v torek po daljšem zanikanju vsake krivde, je oče pozno zve čer nenadoma vstal in z velikim kuhinjskim ložem pianil na mater, ki je že trdno spala in jo v svoji besnosti zabadal. Napoi mrtvo je vrgel iz postelje in jo obdelava! na tleh dalje, dokler ni reva izdihnila. Sodni zdravnik, ki je preiskal truplo, je ugotovi! deset strašnih vbodljajev z dolgim nožem, od katerih ie eden prerezal žilo-dovodnico na vratu. Policija je na licu mesta nadalje ugotovila, da je moral biti med morilcem in žrtvijo strašen boj. predno je uboga žena izdihnila. Po groznem činu je Kryzostaniak pobegnil vendar ga je par ur kasneje policiia aretirala. Redarji so prijeli tudi hčer. X Angleški prestoionasledeik — veliki mojsier prostozidarjev. Princ NValeski, angleški prestolonaslednik, ki se je pred krat* kim povrnil s svojega šestmesečnega potos vanja po svetu, postane prihodnje dni ves lik mojster ene največjih prostozidarskih lož na Angleškem, o.tfordske, kjer je študU ral kot visokošolec. X Samomor radi izgube prijateljice. V pondeljek je izvršila na Dunaju samomor voditeljica dečjega doma tamošnjega žer.s skega društva. Zapustila je pismo, v katea tem pravi, da ni mogla preboleti izgube pri* jatcljic©, ki ji je pred smrtjo rekla, naj ji čimprej sledi na oni svet. X Kuga na Balkanu. V Solunu in okolici, kjer se je pripetilo že precej primerov ku* ge, so ugotovili pet novih slučajev, šest primerov zaznamujejo na Mitilenah in štiri v Kavali. V grškem delu Makedonije že delj časa grasira legar in španska bolezen. X Pustite zver na miru! To je geslo člas nov ameriške akademije znanosti, ki so iz< javili, da povrnejo farmerjem vso škodo, ki jo je napravil ogromen medved v Tulars skih gorah v Kaliforniji. Kot pogoj pa za« htevajo, da ne smejo kmetje loviti medves da in mu morajo omogočiti nadalnje živs Ijenje. Akademija sklepa namreč, da je ta medved poslednji svoje vrste v kalifomskih gorah. X Peš okoli sveta brez nog. Te dni je do--spel iz Jokohame na Japonskem v Vancous ver v Kanadi francoski letalec Jules Pernot, ki so mu v vojni odrezali obe nogi. Kljub protezam se je Pernot odločil, da potuje peš okrog sveta. V 20 mesecih je prepotoval Ev ropo in Azijo in prišel sedaj v Ameriko, ki 'zvirno — znamke Škarje, razir-aparate. nože, kakor britve, jedilno orodj« itd. dobite pri «.7"klo». Stari ŽS4AS tr« Stev. tla. Nova hiša v Ljabljaai a lepim vrtoa sa ugodno proda. Naslov v upravi cJutra*. 604 Wo!fova t/n Telefon: 86 4311 U! Železna 'agajna se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pove uprava •Jutra*. 28149 Hrastove deske popolnoma suhe. 30 mm. okoli 7 m prodam po Din 620 franko vagon Podnart-Kropa. Pojasnila daje Su-oan. Kropa. SS32? 200 lepih hrastov stegnenih, brez kit. 23—38 en debelih, tudi na m", postavljenih na ko'odvor so osrodno proda. Naslov pove uprava cJutra*. 28205 Razprodaja Radi opustitve hotelske obrti razprodajam ves Inventar za 25 sob. Proda se sfcnpoo ali posamično — H ep n! reflektanti morejo dobiti vee inventar pod dobro garancijo Pismene ponudbe naslovite ca Evgens Delfina, hote! Krka, Šibenik 28159 Zimska suknja molka, dobro ohranjena, S oljnati sliki in 1 benelko zrcalo ngodno naprodaj. — Naslov pove oprava cJutra* 2S512 Suknja z* starejlegi gospoda, dobro ohranjen* ta proda. — Naslov pove uprava «Jotra» S84S1 Divan s 6 stoli Itirinredalna oman, obe-lalnik aa obleko, umivalnik, stenske »like ■ okvirji »e potoni prodi ea Starem trga H. »n. inoo 28467 Knjige Platten Neue HeOmetodn. S vezani zveakl t WSS strani in anatomlčninl modeli ae poceni prodajo. Naslov: Parol SliaiS, fond. Staniča Dri. LetyJa-Sj «84M Jabolk lepih, uamlsnih. kg š 8 Din se proda 1 vagon. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod oglasno Številko 28413 Proda se restavracija posestvom, gozdi Vsakovrstno zlato kupuje po najvisilh eenah Černs. juvelir Ljubljana, ftolfova ulica 3 493 Želod, storže, žir in ježice plača najbolje cFructus*. Ljubljana, Krekov trg 10. Orehe suhe hruSke te^ke in ca-slanee ter ježtce kupuje stalno po najvišji ceni tvrdka Peter Setina, Radeče pri Zidanem ooatu 2771» Kupim avto •Ford*, tovorni ali osebni. Ponudbe na upravo «Jutra* pod cNoeilnost 600 kg». 28500 Ročni voziček na 2 in na 4 kolesa se kupi Ponudbe na upravo »Jutra* pod cTrpežen ročni voziček*. 28481 Železno peč srednje velikosti — dobro ohranjeno kupi Avg. Slana. LJubljana. Rimski c. 23. 28479 Velika puža Ečka) dobro ohranjeni 161 (a deklico) se kupi. idbe. tudi [aren Ljubljane. t navedbo cene i» velikosti u spravo cJutra* pod .PnU*. £8470 3 V3CZS (,-wecsi,v0iu, ia e ji vami. n& »elo prometnem kraju, kar ei je treba ogledati. Prepričan »ea, da kdor ima denar, ce bo pnstil. ker te mora b'a?o lamo hvaliti. Stavba bi »tala, 6e bi »e jo danes zidalo !,000.on0 Din. V hiSi je namreč 16 lokalov. Zelo pripravno «a veletrgovino na debelo, katerih trf v okolici, podobno priklad-< no M bilo zs vinuko ali pa | aaloero niva. Kdor kn» denar. naj ne tglapi v opravi «.1u*ra> kjer dobi nadaljna pojasnila. ?8415 Novo fiišo enona^tropno. t 2 poslovnimi prostori, kohinjo. petimi sobami is enhe kletje. pripravno za vsakega tr-eovea aH obrtnika — ker stoji na z*le prometnem prostoru, prodam. Ve? pove Jurij F*r*nc. zid. moj*t*r v Trbovljah. 28508 Usn?ar?ja in kmettfa v dobrem stanju se odda v naj«m. Naslov v upr»vi •Jutra*. £84*9 H"ša s pekarfio zidana. •? prometn*t» trgu blzu hrvatske meje §e proda. tfaalov 9 upr. «Jntra» 28460 •Palčki poljanski* knjige za otroke, četadi •tir« k o p t n ter prosim eenj. ponudbo naloviti na 2, Sn, Kranj. 284TO Večji prostori pripravni za vino. žito aH drugo blago. Izven nžltnln-ske meje na periferiji mosta se oddajo v najem. — Poleg Je hlev za konje in shramba ta seno. Naslov pove upr. cJutra*. £841» Primeren prostor za krojaffco delavnico IHem v mesto aH efcoMcI — po možnosti s stanovanjem. — Ponndbe na upravo »Jutri* pod Šifro cPamskJ k»cj«č» »MM i0W Din dim tistemu, M m) preskrbi dohro idočo gostilno u račun ali v najem ca tako) ali pomeje Naslov * m. •Jutri* pod c Kavcija. Lep lokal na Lajprotnetnejlem prostoru v Ljubljani se odda proti odlkednini. Naelov v upravi »Jutra*. 2S86S Kavarna ali boljSa gostilna se vzame v najem Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Hariborn pod »Strokov-njak*. 467 Sostanovalec s zajtrkom in večerjo ee »prejme. Naslov v upravi »Jutra*. £8478 Doktor medicine ISče opremljeno sobo. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod cZ-dravnik*. £3488 Sobo s posebnim vhodom ilče za takoj trgovski potiik. ki je stalno na potovanj«. Ponudbe aa upravo cJutra* pod »Trg. potnik*. £8819 5000 Din nagrade plačam a preskrbo ali odstop nsza£&tenega stanovanja 2—8 sob s pritiklinami. Pogodba ta najmanj » leti pogoj. Event. s« da tudi posojilo, ili plači aa i leto naprej. Ponudbe s opisom lege stanovanji in označko najemnine pod Iifro »Samski dem* ca opr. »Jutra* 27707 Zakonca bret otrok iftSeta opremljeno stanovaje s hrano. — Naslov povi uprava »Jutra* 23429 Proti dobri najemnini ilče gospodična čedno, če le mogoče pritlično sobo. Ponudbe na upravo »Jntra* pod «3338*. 28497 Solidna gospodična ilče prijazno, mirno sobo s električno razsvetljavo. Plača dobro. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »150». 28-198 Separirana soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo ee tju koj odda - dvema gospodoma ali gospodičnama. — Naslov pore uprava »Jutra. 28499 Privatni uradnik išče s 1. decembrom opremljeno sobo e posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbe pod značke • Privatni uradnik* ni upt. •Jutra*. »8502 Sobico s vso oskrbo ilče mlad gospod. Ponudbe na npr. •Jstra* pod »Snažno*. 2848» Opremljeno sobo separirana, v blKini Zvezde Sč« solidni gospodični. — Cenjene pooodbe al upravo »Jutra* pod Iifro ~ IJena soba.. Na stanovanje t vso oekrbo spejmem dijaki polog obrtne lole. — Naslov pot« c prava »Jgtra* Stanovanje e 8 sobami in pritiklinami, po možnosti s vrtom, tudi v novi hili na periferiji mesta 6« ilče, oziroma se zamenja z večjim v sredini mesta, ki je pripravno za edvetnilko ali idravničko prakso. Pismene ponudbe pod »Zamenjam 14419* na upravo »Jutra*. 28485 Sostanovalka se sprejme k boljši vdovi. Naslov pove urrara »Jntra* £8432 Stanovanje obstoječo iz 3—5 sob v novi ali stari hisi. po možnosti v pritličju v mestu aH okolici ifčem za takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Jotr:* pod Šifro »2000». 23455 Majhna sobica se odda 1 osebi v Sp. šičkl — Aljaževa ulica Stev. 3. 2847« Na stanovanje se sprejmeta 2 gospoda v Silki. Žibcrtova ulica 194. 26459 Inteligentna dama mlada, nesrečna v zakonu želi v 6vrho tolažbe dopisovati z izobraženim gospodom. Nesnonimne dopise pod »Osamljena 100» na upravo »Jutra*. 28513 V upr. ajutras naj se dvignejo pisma pod naslednjimi liframi: A R. 22,1, B. L.. DuSevni boj. Dobra provizija. Dobro preskrbljena 7430. Hvaležnost 28. Drago Jenko, Kapital 1087. Les, Marljiv 18745, Modre oči. Osamljena 13474. Orkester, Jožica Oswiid. Plemeniti značaj. Poleni. Ponk 14042. Provizija 20. Prvovrstna moč 18959. Radica, Standa. Sabini. Sredina mesta 14122. Samostojna 214. Sostanovalka. Sigurna moč, Strojni mizar, Srce za zvestobo. Šport. Špecerijska trgovina. Trgovina »800. T'36. Tvor-olei SM. Vroča ljubav. Ogledna Vdova brez otrok 115, Veliki sreča. Večna tlviloinost, Začasna pomoč, loiesnilki. Gospodična iz dobre hile. trgovsko na. obraleca Ieli znanja s sta-rejllm gospodom ali vdovcem. Prednost imajo trgovci. Strogi tajnost. Popise pod »Tihi sreča 240* na spravo »Jetra*. »8475 jo hoče premeriti peš in priti v Newyork, potem pa z ladjo zopet domov. X Nenavaden davek. Mehikanska država Tabasco je sprejela zakon, po katerem mo< rajo plačati poseben davek oni, ki kade v javnosti ali jih policija zaloti vinjene. Doj hodek davka mislijo porabiti za pobijanje kobilčne nadloge. X Iz italijanskega letalstva. Italijanska zrakoplovna družba (Societž italiana di ser« vizi aerei) v Trstu je pred kratkim dobila koncesijo za ustanovitev trgovinske zračne proge med Trstom in Torinom preko Be« netk in Pavije. Družba je dobila dovoljenje, da smejo njena letala pristati v Portorosu pri Piranu v Istri, ako se ne bi mogla za» radi slabega vremena 6pustiti na tla v Tr« stu. V prvih treh mesecih po začetku obra« tovanja bodo leteli aeroplani družbe na omenjeni progi vsaj po trikrat na teden, kasneje pa vsak dan. X Povratek belgijske kraljevske dvojice. V pondeljek sta se povrnila belgijski kralj in kraljica v Bruselj. Potovala sta delj časa po Indiji, toda brez vsakega ceremonijala, ker sta se hotela le razvedriti in uteči sve* čanostim, ki jima jih je hotel prirediti naj rod povodom njune srebrne poroke. X Najmodernejša ekspedicija na kite. Norveška lovska ekspedicija na kite je le* tos odplula cele tri tedne prej v Rossovo morje na jugu kot navadno. Ekspedicija obstoja iz glavne ladje «Sir James Clark Ro^s» in petih manjših, določenih za lov. Posadki se je pridružila skupina Novoze« landecv, izrazitih pustolovcev. To je naj« bolje opremljena ekspedicija na kite, ki je kdaj odplula. X Ekspedicija v puščavo Karahari, ki jo vodi profesor Schwartz, je končala svoje raziskovanje med rekama Oranje in Zara< besi. Poročilo ekspedicije pričakujejo v Ev* ropi za prihodnji marec. Profesor Schwartz pravi, da je našel doslej popolnoma nežna« na mesta. Puščavo so preiskali 300 milj dac leč na jugu in vzhodu od Livingstonea. Za« nimivo je, da v teh krajih ne grasira spalne bolezen, čeprav je poino muh tsetse. X Nov način ugotovitve sifilide. Kakor piše rimska «Epoca», je izumil profesor Olinto Sciarra na univerzi v Napolju novo reakcijo za diagnozo sifilide, ki je baje šc boljša in natančnejša kot Wassermannova. Profesor Sciarra bo v kratkem predložil svojo iznajdbo medicinski akademiji v Ri» mu. X Avtomobil brez šoferja. V petek jc zbudil v Parizu veliko pozornost avtomo« hil. ki je vozil po ulicah brez potnikov, pa tudi brez šoferja. Šlo je namreč za poskus vozila, ki so ga vodili z Borznega trga do predmestja Villancourta z električnimi va< lovi. Avto je spremljevalo nekaj voz, s ka« terih so strokovnjaki opazovali potek po» skusa Podrobnosti o iznajdbi šo manjkajo. Na zelo prometnih cestah se je nevidno vodljivi avtomobil spretno izogibal vozi« lom in celo pešcem ravno tako, kakor če bi ga vodil šofer. nedosegljiva glede trajnosti m jakosti zorenja! Zapuščen mladenič trgovsko naobraSen, fetar 19 let, želi znanja z istotako gospodično. Dopise, če mogoče s sliko na upravo »Jutra* pod Šifro »Ljubezen*. 28467 Kdor bi posodi! 950 Din mlad: dami proti dobrim ohrestim naj se javi v upTavi cJutra* pod «Syšs je v orav dobrem stanju ter pr pravna za trgovino aH vsako drugo o^ri. Naslov v upravnlštvu .Jutra*. 6744s veščega nemšfiine in francoščine. Ponadbe pod: „ Vstop takoj 6750" na upravo .Jutra". -nunrrmyr 6750* Vgf »UxRO in velour ra plašče tsl sa površne suknje f€ SH^ŠilŠi S*in modni ševijot za moške v četrtek 12. t. m ob 3. pop. iz hiše žalosti „Pca skalo*. Dragega rokojnika bo ohranila društvo s hvaležnostjo v trajnem spominu. V Hrastniku, 10. nov. 1925. Pr-toSi. $jss. drn tfG Ss-astaiS:. cjajsasa-ne J4J . nie, »rpa.Sto:», iiv« £ enostavnim premikom fogreitjivega transporter;« (grabite) tfssk iotn ga imej I kud. tiarags Š«*JsSgrSOV« sila 6/?. 15- istna garancija i5-s ni Prosta s@ prostovoljno csakovrstiia, po najugodnejši cer.i Kakor vsako leto vedno v zaiogi. Kupim tudi i« stopljeni loj in ga plačam no najvi-ji dnevni ceni. ios. BERCHflH, Uubljana. Poslanska c. 35. v enem najlepših krajev Dolenjske v bližini mes:a, z gradič-kem, gospodarskim: poslopji, njivami, travniki in gozdi Poiassiia dale notar Kar! ?!e:wei«$ v L?nbljaai, Dalmatinova «sl. 5. ■•■■»»»■•••••••itaaisiBiggiMiEiecscinjtiigijtciisitieiiBCiifeMSd aiSSEISJO S. KHill, Židovska ulica ifiSiSSffiESS&CBSSSa SmiMm NuNe frsgnsfee in zimske $wk\ Sastonl! Prava resnica! Prava resnica! Mena prevara! Da s pridobimo r,ove lt> stalne od e malce za naša novo ustanovljena podjetja, izdelcralnico konfekcije in čevliev .VOIKA*. dajamo v izSM Od 12 novembra do 28. gfecemfera 1.1 zastonj sledeče t par lepih rrotn h ..VCiKfi" tevSj^v — 1 fino ceftr srajco -2 cvralBik ■ — t bete spc uja hfats — i s« leno kravato ie Da si pridobimo 5e bol| sloveče ime za naše povsod bvaliene čevlje in nogavice .VOIKA* m za našo novo ustanovljeno izdplovMnico oblek In perila, razpisujemo od 12. novembra do 22 deeetsbra 1.1. zastonj: 1 ear finih drmskiit fcvljev „VO(KA" — 1 svc eno bluzo aH ra 1 vrhnjo sukneno krito — 1 g>ar tfo>w»čih čevliev »r f<«ca in 1 oa? nogavic „VOiKA'e t par Onih Bor nogavic „VOIKfi ako kupite ali naročite pismeno v gori omen enem času eno elegantno molke obleko ali pa fino vrhnjo simsko sukno sa originslno cena 900 Din. — Vsakdo si d*) ogleda In se p eptita, Ja io obleka sama res vredna 900 Oin, vse drugo pa je zastonj, izgotoviao obleko tudi takoj po meri, ako si izrerete blago. Zunanji naročniki! Zahtevajte llustr.>v»n< cen;k! N« zamudite! Plačate samo vrednost vrhnie obleke, z vsem diugtm pa se oblečete od nog Zato vsi na Krekov trg10, k 7EKSTILBAZARJU! ake kupite sli pismeno naročite eden moderni damski simski plali iz finega velour* aH modnega saVn* — Oglejte si osebno zilogo In prepričali se boste, da Je plaii sam vreden 900 Din, vse drrgo pa je zastonj, če si blago izberete, pa Vam takoj i z g o t o v i m o plašč po Vašem okusu — Vnanje naročnice zahtevajte cenik! TEKSTILBAIAR, Liubliana, Krekov trg 10 Urejuje dr. Albert tLnuut. izdaj* u Konzorcij cfatso Adoli R0>aik«r Z« Nuodao ^tVtt-** dd- kot tiskacaarj* Frsc Jezcziek. Z* Jaeentai del j« odgovor« Aiojaj Sovah. Vd v Ljubljani Gustave le Rotile: i'0 S9 {Romani — Sa mnogo bolj, nego si morete predstavljati, Uredila jc vse tako, da je popolnoma onemogočila policijsko akcijo. Povedati vam moram, da je preiskava, ki smo jo izvršili v «2e!ezni hiši® ns r vili, v kateri biva Misterija, povzročila velik škandal, a je bila brez uspeha. Malo je manjkalo, da ga s svojo inicijativo r tej stvari nisem popolnoma polomil. — Neverjetno! je vzkliknil Lionel, napol divji, napol nejevoljen. — Pomislite samo, cenjeni gospod Brady, je dejal policijski 3ef, kot bi se hotel opravičevati pred njim, da jas nisem odgovoren za to. Imam samo eno željo, namreč da vam ugodim. Toda ob tej uri imam zvezane roke. Zdaj so mi prepovedali, ukreniti karkoli proti Misteriji. — Nikoli si ne bi mogel predstavljati kaj takega- je siknil Lionel skozi zobe. — Povedati vam hočem še, je nadaljeval Mr. Tony Jonea, da ) stanšh mrzlično življenje. Trije veliki prekooceanski pa miki so bili pristali oni dan in številni irski nosači in kitajski kulijš so jih raztovorjali. Lionel si je le s težavo delal pot skozi to množico. Končno se je le preril do pristaniškega basena, kjer je bilo zasidranih nebroj velikih in malih jadrnic. Nekatere so bile ne« opremljene in so jih popravljali ali barvali, druge pa so biie pri» pravljene, da odjadrajo. V tem delu pristanišča ni bilo mnogo ljudi. Lionel se je obrnil do starega mornarja, ki je še! mimo. — Ali mi moiete povedati, kje je cMorska lastovka«? ga je vprašal. — To je ona velika jadrnica s tremi jambori, ki jo vidite tamle na koncu pomola. Jutri zvečer dvigne sidra. Jaz spadam k njenemu moštvu. Glejte, pravkar vozijo zadnje lovore k njej. — Ali mi morete povedati, kam odhaja «Morska lastovka?« — V Južno Ameriko. — V katero pristanišče. — Nimam pojma. Kapetan Bazil. v čegar službi sem že dve leti, ni zgovoren človek, jaz pa tudi nikoli nisem radoveden, v katero iuko se zapeljemo. — Ali lahko govorim s kapetanom? — Gotovo; kar pridite z menoj. Večerja v gostilni pri cKitu» in je ssdaj tam. Lionel Bradv je sledil prijaznemu vodniku in vstopil 2 njim v angleško gostilno, kl jo bila na videz zelo skromna tn ob tem času skoraj prazna. Kot je dejal mornar, je sedel kapetan pri večerji. in sicer v posebni sobi, ki je bila roaio razkošneje opremljena kot splošna sobana, in je bila rezervirana za boljše goste. Ta soba je bila zelo čista, stene so biie opažene s temnim lesom in v kotu je stala kredenca, okrašena s koralami, čudnimi školjkami in velikimi barvanimi vrči. Kapetan Bazil jc sedel za okroglo mizo. Bil je ravno povečerjaL kadi! pipo ter od časa do časa napravil požirek belega kalifornij. skega vina. Bazi! Velsham je bi! klasično čist tip ameriškega morskega me. dveda. Pod dolgim, zakrivljenim nosom je imel usta z ozkim; ustnicami. Brke si je čisto bril, rdečo brado pa je pusti! rasti. Polt mu je bila zagorela od solnca in alkohola. Splošno je bil pošten in dobrodušen možak, ki je Lionelu ugajal na prvi pogled. — Ali želite z menoj govoriti? je vprašal kapetan in radovedno pogleda! Lionela. — Da. — Pred vsem. kdo ste? — Imenujem se Johr, Bartel. je odgovoril mladi mož, k; nikakor ni hote! izdati svoje osebnosti. Imam prav zanimiv predlog za vas, Kapetan je gleda! nezaupljivo, v njegovih malih, rumenih oče^i se je zabliskaio. Lionel je spoznal, da ga mora takoj pomiriti. — Prihajam od kapetana Rattlesnaka, je dejal. On mi je zago» tovil, da se lahko čisto zaupno obrnem do vas. Obraz Baztla Velshama se je pomiril, skušal se je celo prijazne nasmeh! jati. — Če vas je on poslal, mislim, da se sporazumeva. Za kaj gre? Lionel je sedel tik kapetana in mu šepetaje pravil, kaj hoče od njega. Kapetan pa v začetku ni hotel ničesar čuti o njegovem predlogu. — Ne morem, je dejal. Imam pogodbo z drugo osebo in sem že prejel novec. — Vem, toda nikakor ne zahtevam od vas, da osropite od svoje pogodbe. Vraga, kaj nimate pravice, vzeti seboj svojo prtljago'-' Deset minut sta se živahno pogovarjala in pridno segala po vinu in naposled je kapetan Bazil začel odnehavati. — Ne bodite vendar slabe volje, mu je dejal Lionel, plačam vas z zlatom.