Leto V.f štev. 53 Pottnlm pavtalfrana. V Ljubljani, petek dne 22. oktobra 1920, Posamezna štev. 1 K Izhaja ob « zjutraj. SUne celoletno . . 180 K mesečno.......15 m ca zased, ozemlje 300 , n inozemstvo . . 4Qfc Oglasi za vsak mm viiine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cest« št 1tjU Telefon it 72. Upravništvo: Sodna nlica it S. Telefon it 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Volilni program Jugoslov. dem. stranke Govor dr. G. Žerjava na seli izvrševalnega odbora JOS dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani. Kakor je JDS odlično sodelovala pri stvoritvi Jugoslavije, tako ji je slej ko prej prva skrb za konsolidacijo države Zato je toliko pritiskala, da je prišlo do volitev. Narod si želi rednih odnošajev. Ustava mora biti preko zime pod streho. Ustava mora pred vsem zagotoviti edinstvenost države. O federalizmu ne pripuščamo diskusije. Nič nas ne omaje v uverenju, da mjada država s takim zemljepisnim položajem in opasnimi centrifugalnimi sHami potrebuje trdnih, enotnih vezi. Slovenci smo na tem posebno interesirani: Le taka država bo znala obračunati na severu in zapa-du. Pasivni smo glede prehrane in naša industrija bo iskala odjemalcev. Tudi nadprodukcija inteligence in ljudstva nam daj:; migljaj, da je za nas najbolje, če so nam pota po vsi državi prosta. Z upravnimi razmerami nismo zadovoljni. Pripravljeni smo na vse žrtve, da se zlasti ccntralni uradi čim preje pre:::: de. Našim uradnikom treba poskrbeti eksistenčno možnost, da ne bodo bežali iz glavnega mesta. Državno upravo treba izdate-", d (koncentrirati. Poleg tega naš program priporoča samoupravo oblin, okrajev, pokrajin ? ^'rumi dcI«ot":i ;'n imetjem, z voljenimi zastopi. ki boJj izdajali tudi norme v okviru pooblastila v ustavi in posebnih zakonih in prevzel; tudi upravne naloge lokalnega značaje. Paziti je trc&a, da se najde prava srednja linija: da bedo ti zalepi pred vsem gospodarski, nt pa torišča neplodne ali celo plemenske politike, da ne dobe bremen preko linan-cijelnc zmožnosti onih, ki jih pred vsem dosežejo davki samoupravnih ieles, po drugi strani pa, da nam bo varovana dragocena iniciativa in kontrola samouprave in da se uvažujejo krajevne razmere. Pri tem bomo strogo izključevali avstrijski dvotirni sistem, ki je dopuščal, da sta državni in samoupravni aparat drug drugemu izpodjedala avtoritet. Odklanjamo tudi vsak prikrit federalizem, ki ga vsebuje Protičev in klerikalni načrt s tem, da hoče od deželnih zborov izbranim odborom poveriti tudi vso državno notranjo upravo v pokrajini. Tako bi imeli državice v državi. Šolstvo se mora v vsi državi enakomerno razviti in gre na breme države. Zasebna Velika država potrebuje stalno uradništvo učiteljišča so nedopustna, ker mora država skrbeti za enoteo vzgojo uči-teljstva. V šolski upravi odločajo zastopniki učiteljstva, starišev in državnih uradov, ki jim je skrb za izobrazbo in zdravje naroda izročena. JDS na noben način ne bo dopustila, da bi se mogli vrniti v našo šolo šušterši-čevi časi, kakor to predvideva klerikalni ustavni načrt. Kakor šolsko dolžnost, imeli bomo splošno brambeno dolžnost. Za vežbo potrebno službo v stalni vojski naj sc omeji na minimum. Država naj pospešuje telesno vežbo v Sokolstvu od mladih nog. Sokolstvo, ki goji duha discipline, ljubezni do naroda, krepi telo •n ga vežba če treba tudi v rabi orožja, bo prihranilo polovico dela vojski iu Btiogočilo, da bo stalna službena doba izvežbanih mladeničev mnogo krajša. Proces stapljanja naše vojske, ki bodi dedič svetovne slave srbske vojske, ne gre povsod gladko. Kakor povsod v asimilaciji duhov bede tudi te z zaupanjem in ljubeznijo več uspe-ha fcakor s silo. Stapljanje ne gre cez noč in pri prevzetih oficirjih m moštvu pojde prehod iz enega sistema v drugi tnno«o ložje. ako je zmagovalec plemmit in obziren. Mi bomo vselej stali na strani naše slavne vojske, dolžnost pa nam bo v njenem interesu na primeren način opozoriti na nedo-statke in izrastke. čistih rok, ki si je izbralo delo v državni službi za življenski namen. Vsako kršenje ugleda uradništva gre na račun države: v ustavi mu moramo zagotoviti nezavisnost in nedotakljivost z uvedbo pragmatike, ki zajamči napredovanje onemu, ki je prebil strogo preiskusno dobo, s čemur pa ni rečeno, do se mora zapirati možnost, da pridejo izredno sposobni naprej. Glede plač od JDS ni treba novih zagotovil, ker je bila edina in ostane stranka, ki se je borila zanje. Zato pa seveda se zahteva absolutna čistost in zvestoba uprave, ki stoji vrhu tega še pod upravnim sodstvom, kateremu pripada tudi revizija tako-zvane svobodne presoje, in ki more pri ugotovitvi očividne pristranosti in površnosti funkcionarja osebno prijeti zr stroške in škodo. Poleg politične razpredelbe uprave naj ustava predpiše tudi gospodarsko grupacijo vseh delujočih slojev, bodisi da je delo duševno ali ročno, v prisilne zadruge ali zbornice za gojitev stanovskih interesov. Ko bo ta organizacija izvedena, bo mogoče iz vseh teh kmetijskih, trgovskih, obrtniških, industrijskih, delavskih, inženjer-skih. zdravniških in siičnih zbornic voliti drugi dom v parlamentu, od ko-jega smemo pričakovati manj politike in več stvarnih zakonodajnih uspehov. Poleg tega bo treba oživotvoriti strokovne svete v oporo in kontrolo osrednjih in pokrajinskih uradov. JDS se izreka za zaščito zasebne lastnine, ki se omejuje le s posebnimi zakoni kadar to velevajo močni po drugem potu nedosegljivi javni interesi. Smo za podržavljenje in municipalizacijo občekoristnih podjetij na celi črti, ako je dano jamstvo, da bo državni aparat produciral ravno toliko in tako ceno kakor zasebni. Eksperimente z nezmožnim aparatom odklanjamo. V ustavo se sprejmi za vsakogar pravico na delo z vsemi konsekvencami, ki iz tega izhajajo za vzajemno zavarovanje za bolezen, starost in nezgode. Država predpiše minimalne pogoje, ki jih vsebuje vsaka delovna pogodba. Uvesti se imajo prisilna razsodišča za mezdne spore v industriji. Pravici do dela odgovarja dolžnost dela. Ako hočemo doprinesti vojne izgube, treba, da delajo vsi in mnogo. Sami smo sodelovali pri osemurnem delavniku za industrijo. To pridobitev delavcev bomo branili, vendar če hoče samo preko osem ur delati, se temu ne sme staviti zaprek. Mehanična uporaba osemurnika na male obrate pa vede v čudovite nezmiselne posledice. Posebne komisije, s sodelovanjem prizadetih pod vodstvom državnih funkcionarjev, imajo določati, kateri teh obratov spadajo zmisetno pod 8-urnik. Tak kompromis bo rešil 8-urnik utemeljene opozicije in ustreženo bo obrtnikom. Nc moremo dovolj odločno odkloniti zahteve komunistov, naj se rs« delo brez ozira na izobrazbo, na iz-vežbemost, na riziko, na sposobnost delavca enako plačuje. Tako načelo bi uničilo vse veselje do napredka. Agrarno reformo hočemo do konca izvesti. Pri nas gre pri tem tudi za zakone proti razdro ':iivi zemlje, ker smatramo kmetske družino, ki dostojno izhaja na zaokroženem posestvu, za najboljše zrno naroda, s kojim država stoji in pade. Razmerje do cerkve JDS, kot svobodomiselni stranki, ne bo delalo težav. Rr.vnopravnost ver, spoštovanje verskega prepričanja so nam v krvi. Katoliška cerkev nosi v svojem plašču mir in vojno z našo stranko in državo. Ako bo zmerna, zlasti če bo pre- nehala z organiziranjem posebne cerkvene politične stranke, ne bo nikdar incidentov. Drugim veroizpovedanjem ne pride na misel, da organizirajo "erske stranke. Klerikalizem, ki ga vodi šef v italijanskem Rimu, bomo preganjali, dokler ga ne preženemo iz Jugoslavije. Ker more le katoliški del naroda organizirati, je že sam ob sebi nujno separatističen, zato ga je treba v interesu države zatreti. Ustavotvoraa skupščina bo vodila tudi notranjo in zunanjo politiko. V zunanji politiki bo JDS priporočala, da se Jugoslavija zanašaj pred vsem na lastno moč. Gojiti moramo stike z vsemi slovanskimi narodi zlasti s Cehi. Za neodrešene rojake moramo neprestano skrbeti, ž njimi živeti isto kulturno in po možnosti tudi gospodarsko življenje, izrabljaje mednarodne garancije Lige Narodov brez ozirov zanje nastopati. Od mladih nog mora ves narod biti odgojen v zavesti, da more Jugos'avija biti srečna šele, ko bo ves narod združen. Najbolj delamo za neodrešene brate, če delamo za konsolidacijo države. Begunci bodo najbolj ustregli rojakom, ki so se od njih odselili, če bodo delali za državotvorne ideje in resno, trezno politiko. Naša stranka ne bo počivala, dokler m zašije luč svobode neodrešenim bratom. Z ekskluzivno taktiko, s sejanjem defetizma in separatizmom se bo doseglo ravno nasprotno. Uspeh bo le, če se ves narod vname, da bodo milijoni pripravljeni braniti mater-zemljo, h kateri štejemo istrske nečine in solnčna Brda ter prijazno Satnico z Gospo-svetskem poljem ravnotako kakor Kosovo. V notranji politiki bo JDS glavno skrb obrnila finančnemu vprašanju. Razvoj zadnjega leta kaže, da dinarska edinica ne bi bila srečno izbrana. V uslavotverni skupščini se mora pekreniti valutno vzrašanje v končno rešitev. Poiitika finančnega ministra, da tekoče izdatke krijemo z davki in pristojbinami ter s tarifami in da ne delajmo za ta namen dolgov v slabi valuti, ki jih bomo nekoč morali vračati v zdravejši valuti, je zelo vabljiva. Žal da ni prevedljiva. Vojnih izgub se za enkrat s tekočimi dohodki ne bo dalo kriti. Pred vsem morajo nehati nervozni sunki, s katerimi se hoče umetno doseči finančno ravnotežje. JDS ni demagoška stranka, ne strašila bi se zagovarjaii izvedljivih bremen, da se ognemo zadolževanju v slabi valuti. Vendar ne more zagovarjati brez zaslišanja prizadetih izdanih nezrelih osnutkov, ki propadajo drug za drugim, potem ko so brez potrebe prinesli nezadovoljstvo. Povišanje železniških tarifov je prineslo nov val draginje in s tem nove mezdne zahteve. Vsak povišek pride po ovinku nazaj na državo. Letošnji proračun je precej rednejši kot lanski, a bolje odkrito priznati deficit v naprej, kakor loviti se za praznimi upi. Voj-lega deficita ne moremo plačati iz tekočega: To velja za Srbijo pred vsem, pa tudi za Prečanstvo, kjer povsod nanjka na železnicah, mostih, cestah, ori invalidih, vdovah, na deficitih nedolžnih pupilov in denarnih zavodov vsled vojnih posojil in valutnih dife-rene. Najboljše je odkrito izračunati, 'coliko treba plačati in breme porazdeli. čisti računi, da ne bo medsebojne Jolžitve o večjih bremenih! Za porav-iavo deficita bo treba poseči v narodno premoženje. Ne v formi premoženjske oddaje, ampak naše naravne zaklade treba angažirati, oz. še bolj izrabiti Kredit v inostranstvu smo si pokvarili: treba vzpostaviti redno go- Kredit bodisi iz inozemstva, bodisi iz tuzemstva, vračljiv v tuji valuti, se mora dobiti na naše naravne zaklade. Pri tem nam ni treba dodajati, kako treba za vsako ceno pospeševati izvoz vsega, česar doma neobhodno ne rabimo, zavreti uvoz lu-ksusa in na vso moč — če ne gre drugače, pod varstvom zaščitne carine — dvigniti. domačo produkcijo. JDS je v marsičem že dosegla znatne uspehe: v carinarstvu gre na bolje, vinski produkcijski davek se je zapre-čil, mesna trošarina odpade, linijska razširjenje monopolov mora tudi pa-vek se ne vpelje, davek na žarnice in razširjanje monopolov, mora tudi pasti. J.DS jc pripravljena sodelovati in prevzeti odgovornost za težja bremena le, če so premišljena in znosna. Napeli bomo vse moči, da rešimo stanovanjsko vprašanje. Z garancijo obresti in drugimi pogod-nostmi bo mogoče privabiti ali pa, če ne gre drugače, prisiliti privatni kapital, da gradi. S tem bo rešen tudi hišni posestnik kuratele, kamor ga je vojna potisnila. Našemu kmetu treba pred vsem cenene obleke, obutve, razsvetljave, orodij, gnojil in ga lice. To je dosegljivo, če država seže pod rame zadružništvu. Našemu obrtniku ki tvori elito JDS, bomo veliko po-mogli, če rešimo vprašanje osem-umega delavnika v malem obrtu. Po-iem ko smo vendar enkrat dosegli popolnitev ljubljanske trgovske zbornice s Štajerci, treba preustrojiti zastareli volilni red zbornice. Aktivirati treba obrtne svete. Država mora podpreti mestu, ko jo je bilo treba držati skupaj. Zdaj, ko se dela ustava, jo Jugoslavija še bolj potrebuje. Preko vseh nezadovoljstev vendar nihče JDS ne more odreči dobre volje in čistih rok. Naj pade demagogija, naj živi ljubezen do edinstvene domovine in razum: Ako ta dva činitelja prodereta, bo pri volitvi zmagala JDSx Kandidati JDS. Ljubljana, 21. oktobra. Izvrševalni odbor JDS. je imel danes dopoldne in popoldne sejo, v kateri je najprej poročal dr. Kramer, o notranjem in zunanjem političnem položaju. Na to je očrtal dr. Žerjav, glavne totke programa fDS. za vab litve v ustavotvorno skupščino. Razvila se je obširna debata o taktiki stranke. Sklenilo se je, da JDS. pri volitvah v vseh treh okrožjih nastopi samostojno. Še ta mesec se bodo vršili shodi zaupnikov, in sicer posebej za mesto Ljubljano, za volilno okrožje kranjsko in za okrožje šlajersko-prekmursko, kjer se bodo postavili kandidati. Izvrševalni odbor je sklenil zaupnikom predlagati kot nosilce^ list: za Ljubljano dr. Ivana i avčarja% za kranjsko okrožje dr. Gregorja Žerjava in za okrožje štajersko - prekmurskoi dr. Vekoslava Kukovca. Poslancem JDS. v narodnem predstavništvu se je izrekla zaupnica in zahvala za njihovo požrtvovalno delovanje. - - VoSeino gibanje. v SKS in JDS. Z .informirane surovinske in kreditne zadruge. Obrt- strani se nam poroča: Fočetkom t. m. no nadaljevalno šolstvo naj prevzame je „Samostojna kmetijska stranka' država še v večji meri, da vsaj vzdr- izdala poziv na SLS in JDS, s kate-žuje nadzorstvo in učne moči. Osno- rim je tema strankama ponujala vo-vanje mojsterskih blagajn za bolezen Mni kompromis. SLS jc poziv za- in starost treba olajšati z odpravo znane coklje, ki predpisuje za to kvalificirano večino. Trgovcu bo najbolj pomagano, če odstranimo ovire, ki mu zastavljajo pot. Razmere so že precej drugačne kakor lani. Konkurenca že pritiska in boljše regulira zlorabe kakor vse policijske odredbe. Treba nadaljevati od JDS započeto čiščenje nesolidnih elementov, ki duše solidno trgovino. JDS skuša omiliti razredne in stanovske boje. Sredi splošne demagogije koraka JDS srednjo linijo izravnave interesov. Površnim ljudem na vseh straneh to ni po godu. Gorje državi, kjer ni takih stank! Kam bi zašla naša Jugoslavija, če «mebovala, JDS p:>. jo izjavila, da je pripravljena pejrajati se. Pri pogs^ janjih se jo izkazalo, da je kompromis nemogoč. v Sestanek odbornikov vseh krajevnih organizacij in političnih društev JDS. se vrši v petek 22. oktobra! zvečer ob 18. uri na magistratu. -f Volilna gibanje v Bosni. Iz Sarajeva javljajo, da je sklenjen definitiven sporazum med demokratsko stranko, med seljaško organizacijo in muslimansko kmetsko stranko glede enotnega nastopa pri volitvah. Sporazum temelji na sledečih točkah: jedinstvo države in popolna izvedba agrarne reforme. Kar se tiče sporazuma s hrvatsko skupino „Ofcnove", jc isti dosežen v načelu, vendar bo Obnova nastopila v Hercegovini s svojo lastno bi med katoliki zavladal klerikalizem,: kandidatsko listo, katere nosilec bi bil ki bi nas gnal v verski spor s pravo- J don Juraj Biankini. Danes se vrše ..................zadnji dogovori med demokrati ia slavnimi in muslimani, bi ki tiščal k tlom inteligenco, posebno učitelja in uradnika, kmeta pa stalno držal v duševni odvisnosti? Kam bi prišli v agrarni Jugoslaviji pod diktaturo neznatne manjine industrijskega proletarijata? Sicer pa socialna demokracija zasleduje isti komunistični cilj. Mancov ideal na vladi jc v Jugoslaviji nemogoč in socialistični vodje so ali nemožni v vladi ali pa ga morajo pustiti doma. O narodnih socialcih ne rečem nič: oni so demokrati, ki zaman sugerirajo sebi in drugim, da so socialisti. Ne cepite glasov samo iz malkontentstva! Kar se pa tiče agrarne struje, moramo reči, da edina stranka, ki sc je za kmeta v tej državi rcsr.o zavzela, ,,Obnovo", kjer se bode formiral eventualni sporazum. — V bosanskem Xi-šegradu so sklicali radikalci velik volilni shod, na katerem je bil prijavljen kot glavni govornik vodja bosanskih radikalcev in sedanji predsednik sarajevske pokrajinske vlade dr. šrškič. Ko je začel govoriti dr. šrškič, so mu navzoči kmetje začeli staviti vprašanja d agrarni reformi, na katera je dr. Sr-škič tako nesrečno odgovarjal, da soi kmetje očitali radikalcem, da so jih izdali v vprašanju agrarna reforme, da je radikalna stranka organizacija begov. Razburjenje jc bilo tako veliko, da so morali sklicatelji pobegniti s Srš-kičem v občinsko hišo. Srškič je moral na skrivaj zapustiti na avtomobilu Ni- spedarstvo s popolno kontrolo, drugič sko geslo daje odgovor na vsa vpra-pa zlomiti s prakso, da ena vlada po-J sanja, pred katerimi bodo stali novi dira, kar je zgradila druga. Državne poslanci. Odgovor pa daje demokrat- je bila JDS. V konstituanti ne pojde le j šegrad. — Ogorčenje proti radikalcem za stanovske interese, ampak pojde zajje med kmetskim prebivalstvom sploš-ustavo in upravo. Ne vem, če stanov- obveze, pa naj bodo še tako bridke, morajo biti nepreklicne. Vsak dan novi monopoli, to nc vabi k podjetnosti. ski program. Maša stranka je bila na mestu, ko se je država ustanavljala, bila jc na no! -i- Volitve v Dalmaciji. Splitska „Nova Doba" javlja, da dalmatinski politični krogi ne pričakujejo nobenega pozitivnega vspeha od Smodlakine akcije, ker je prišla prepozno, ko so vse politične stranke zaradi kratkega Saša, K nas loči od volitev, že prešle v volilno borbo. Glasilo dalmatinskih klerikalcev „Jadran" imenuje Smodla-kino akcijo kot preračunano igro lo kavega strankarja. „Nova Doba" za govarja Smo dlako in v v zadnjem hi pu priporoča sporazum z ozirom na težko stališče Dalmacije, posebno one ga dela, ki je okupiran. Enoten nastop vseh strank bi chrabril prebivalstvo v okupiranih krajih, ker bi videlo, da dalmatinske stranke narcdno vpraša nje predpostavljajo strankarskemu. • v JDS v Dalmaciji nastopi s samostojno kandidatsko listo. Na zboru zaupnikov 15. t. m. pod predsedstvom dež. predsednika drja. Krste-lja je bilo sklenjeno ponuditi kandidaturo na listi JDS tudi drju. Trum biču. -f- Nosilec liste TDS v okrožju Po-žega je kmet Lazar Grubič. Prvi kvalificirani kandidat je posl. doktor G. B. Angjelinovič. V Novi Gradi-ški je nosilec liste pop Danilo Podu-novac. v V Bački in Baranji so se te dn vršili veliki volilni shodi demokrat ske stranke v Suboiici, Batinoj Skeli, Dražil, Pcdolju in Marofu. v V osiješki klerikalni organizaciji je nastal spor, ker hoče zagrebško klerikalno strankino vodstvo kandi dirati nekega dr. Bariča, domača frakcija pa nekega Neubauerja, zna nega bivšega Rauchovega pristaša. Poklicali so dr. Korošca, da poravna spor. rss Koro- ikem. Ljubljana, 21. oktobra. Danes smo priobčili senzacionalno vest iz Beograda, da je bivši jugoslovanski delegat pri plebiscitni komisiji, Jovanovič, v svojem poročilu centralni vladi obtožil deželno vlado, odnosno njeno upravo na Koroškem grdih zlorab. Dostavili smo, da nismo mogli še dobiti potrdila, je-li ta vest resnična. Po avtentičnih informacijah, ki smo jih. sedaj dobili, je poročilo točno: g. Jovanovič je res iznesel konkretne obtožbe zlasti proti aprovizacijski organizaciji deželne vlade in odrejena je s strani centralite vlade preiskava. Poročilo o nerednostih na Koroškem je po pravici izzvalo v naši javnosti najbolj mučen vtis. Že se je tudi pričelo ugibati semintja in pri tem lahkomiselno imenovati že ime na. Ne smemo slediti „Večernemu listu", ki na nepošten način nadaljuje proiisrbsko gonjo in kriči, da se hočejo ,,pravi krivci" z obdolži tvami drugih kriti. Zadnja beseda o ..pravih krivcih" še ni izrečena. Vseka kor je sestavljena preiskovalna komisija. Naša briga je, da bo ta komisija v resnici delala brez obzira na levo in desno in s primerno naglico, preden se poskrijejo dokazila! V ostalem upamo v interesu javne morale, da se bo ves preiskani materi-jal objavil. Ni mislili, da bi bil gospod Jovanovič napisal v svojem službenem poročilu izvestne obdol-žitve lahkomiselno in brez podlage. V poročilu samem, kolikor je nam znano, ni imenovana nobena oseba. Že danes smemo ugotoviti, da so številni tovorni avtomobili vozili moko iz cone A v Celovec, kjer jo je kupoval nemški velctržec. Od kod je prišla ta moka? Treba je dognati, kako je mogoče, da se je moka iz skladišč koroških gospodarskih organizacij odpeljala baš v Celovec nemškemu veletržcu in katere so one osebe, ki so zakrivile dejanje, ki ga ni mogoče niti utajiti niti pokriti z napadi klerikalcev na Srbe in Jcvanoviča. Beograd, 21. okt. (Izv.) „Pravda" poroča: Sestavljena je komisija iz po enega zastopnika ministrstva prehrane, financ in zunanjih zadev, ki bo vodila preiskavo o zlorabah, katere so se vršile po poročilu poslanika Jovanoviča na Koroškem. „Pravda" pristavlja, da se je vsled teh zlorab omogočilo Nemcem, da so vršili v coni A propagando za Avstrijo — z jugoslovanskimi živili. • Koroška gospodarska družba z o. z. v Ljubljani nam je poslala izjavo, v kateri zatrjuje, da so vse obtožbe g. ministra Jovanoviča ne-osnovane ter izraža željo, da se na-pevedara preiskava čim prej izvrši. Tudi da ni res, da so se Nemci v coni B prehranjevali z našimi živili na škodo siromašnega ljudstva v coni A, češ, da je družba ob svoji likvidaciji morala iz Koroške pripeljati v Ljubljano še_ okroglo 50 vagonov neprodanih živil. Politične beA. + Načrt o razdelitvi Jugosla vije v različna administrativna teles; z ozirom na ekonomske, geografske in prometne prilike in brez ozira n plemenske ali zgodovnske granice bc izdelala posebna komisija, v katero so bili poklicani dr. Joeip Rus, Tošr Eadivojevič Filip Lukas in Milovan Grla. -f Jugoslovani v Ameriki in pred sedniške volitve. Glavni organi ameri okih Jugoslovenov objavljajo oklic ar. Ante Bianchinia, v katerem jih po zivlja, da naj zastavijo vse svoje mo či za zmago demokratske stranke ir Wilsonovih načel! V oklicu pravi: De rr.okratska stranka stoji v veliki borbi Tn kaj naj storimo mi? Kdo nam jc bil za časa vojne drug in prijatelj Demokratska stranka! Kdo je bil na pariški konferenci pa še do danes na" odločen zagovornik? Wilson in ameri ška demokracija! Kdo je prišel prvi v pomoč našim očetom, materam in otrokom v domovini, kdo je organiziral človekoljubno Hoowerovo ekspedicijo ki je utrla toliko solza v naši domovi ni! Ali ni bil to \Voodrov \Vilson ? Mi kakor podaniki Amerike in Jugoslo-veni ne smemo nikdar n^-rbiti teg zato moramo v sklenjenih vrstah nastopiti za kandidata demokratske stranke, ki bo nadaljeval politiko korist in obrambo malih narodov, ki bo naš zagovornik v jadranskem vpra šanju, ki bo nosilec one poštene politike, ki si jo je zamislil, uveljavil in vodil njegov prednik Wilson! Naše meje, ekonomski razvitek Jugoslavije, konsolidacija v trgovini, industriji in prometu: vse to zahteva, da se zavza memo za demokratsko stranko, da dosežemo trdno oporo v okrilju demokratske politike v Washingtonu. Repu blikanski kandidat je izjavil desinteres svoje stranke — torej tudi bodoče vlade — za Evropo, ali vendar je obljubljal svojo podporo Italijanom iz čisto trgovskih in finančnih načel. Že tu imamo Jugoslovani prvi in edini razlog, da se strnemo v eno vrsto, ki bo pomagala do zmage demokratski ideji in pošteni politiki Wilsona in njego ega naslednika. -r Rusko-rumunska pogajanja. Bu-kareški „Progres" javlja, da je ru-munska vlada nujno posklicala v Bu-karešt ministra za zunanje zadeve Take Jonescuja zaradi predstoječih po-gajajanj z Rusijo. + Stavka v Angliji. Angleški rudarji, ki so zaposleni v državnih in zasebnih podjetjih, so stopili radi mezdnega gibanja v štrajk. Dolgo časa so se vršila pogajanja med vlado in delavstvom, ki so predložili sicer svoje zahteve, na katere je vlada sicer pristala ali samo pod dvema pogojema in to, da se zahteve rudarjev predlože posebnemu razsodišču, kakor je bil to do sedaj običej na Angleškem v vsa-em sličnem socialnem pokretu, druga zahteva vlade je pa bila, da se socialnemu pokretu rudarjev ne da nikakih političnih obiležij, kakor so to hoteli levičarji. Pogajanja so se razbila fti že prvi dan je stavkalo na Angleškem čez en milijon rudarjev. Posledica stavke se je pokazala takoj; velikanski obrati so morali ustaviti delo, tako da danes število brezdelnih delavcev že presega število stavkujočih rudarjev. Vlada je zavzela v štrajku energično stališče, ki ga je javila že tekom pogajanj. Izjavlja pa, da bo do skrajnosti znala varovati ugled državne uprave in pravice posameznikov. Pri pravljena je vedno na pogajanja, ki morajo vsebovati le gmotno vprašanje, a nikakor se ne spušča v politične debate. Zadnji dogodki na Irskem, kjer so se stavkujočim pridružili tudi sin-fajnovci, so vlado še bolj utrdili v njenem stališču. Vlada je pripravljena za dolgotrajno borbo in nikakor neče popustiti; izdala je stroga navodila za prehrano in oskrbo prebivalstva. — Doslej je prišlo do par konfliktov med stavkujočimi in policijo, ali večjih nemirov ni bilo, ker je vl?da pripravljena, varovati s skrajnimi sredstvi, državno avtoriteto. Iz uradnih listov. : šeB zdravstvenih odsekov. V če trti činovni razred so pomaknjeni šefi zdravstvenih odsekov, in sicer: dr. Ivan Oražen v Ljubljani, doktor Uroš Krulj v Sarajevu in dr. Laza Markovič v Subotici. : Praneščenje v davčni službi. Davčni upravitelj v Slovenski Bistrici Mihael Švarc je v istem svoj-stvu na lastno prošnjo premeščen v Maribor. * Imenovanja v poštni službi Imenovani so: Za poštnega tajnika poštni komisar dr. Franc Rapotec pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani; za računska ofirijala poštni asistent Ivan Rus in poštni praktikant Vinko Slamič, oba pri računskem oddelku poštrega ravnateljstva. * Iz upravništva. Dne 28. i. m. tavimo brezpogojno naš lisi 'utro" vsem onim, ki nam detle, e vpošljejo naročnine. Opozarjamo a to vse zamudnike, da store tako ;ojo dolžnošt in uporabijo poslane •m položnice. * Po zadnjih izgredih proti Nemcem r Mariboru so se odpeljali znani nem-ki voditelji v Gradec, kjer so se pri-ožili pri angleškemu zastopniku. * Tudi v Zemunu V zemunskem občinskem svetu je zastopnik tamoš-njih Nemcev prsti tal protest proti temu, da Nemci nimajo volilne pravice za konstituanto. Znpan je izjavil," da on ni lneroilajen v zadevi, ali da pošlje protest na merodajno me-sto.Nemci dobro vedo, da imajo po mirovni pogodbi pravico zahtevati avstrijski državljani in vendar pro-testrajo. Ko oteče dveletni rok za zahtevo po avstrijskem državljanstvu, postati bodo že imeli vollno pravico pri nas tudi vsi Nemci, ki ostanejo naši državljani, dotlej pa naj ne protestirajo j Ako so oni naši državljani in nimajo j namena poslu Siti se opcijske pra-Ljibljana, 21. oktobra. |vice, potem smejo oni občevati samo ve. Prvi transport bo prišel dne 22. t z našimi oblastmi, vsako klicanje po neseca. j tuji pomoči je nedopustno. Ako se * Veliko zborovanje sklicujeta Ju- pa hočejo tu Nemci polužiti opdj-Toslovanska Matica in mariborsko 5ke pravice -in zahtevati avstrijsko ensko društvo v petek 22. t. m. ob .0. uri v Narodnem domu. Posvetovali se bodo o prvi pomoči beguncem iz Koroške. Vabijo se vsa na- državljanstvo, potem Uaj v duhu mirovne pogodbe čimprej zapustijo naše ozemlje. Naša država mora vsekakor s p rev i deti, da to nikakor ne odna društva in vse zavedne ob- gre, da bi se naši Nemci vedno pri- čine, da se udeleže tega posvetova- klicali te na pomoč — proti nam in nja. Obenem se naprošajo vse dru- klicali na poiuoč — proti nam in žine, ki bi mogle dati učiteljstvu m naši državi! uradnišfvu stanovanje in hrano vsaj ---- za prvi čas, da to pri odboru druš- rFOSVClH« va prijavijo. .........._ jpgf^jt^jg v ooiipi Senlflorjan- ------smeje ne le v gledališču, ampak m., ob 20. uri v mah avorani Na- še dolgo potem, kadarkoli se spomni rodnega doma. Predaval bo profesor na čednostne Sentflorjančane, ki jih je Voglar o agrarni reformi v starem Cankar nabral na svojo satirično nit. veku. Predavanja so vsakomur do- Zato nam je bilo žal, da je bilo gleda- >topna. Vstopnine ni. Eventualni pri- »šče tako slabo obiskano. Pol parter- spevki bedo služili za nabavo druš- [a> Pf. ~ diiažko ■..^.f, t-niižnjep kon. Ljubljana s svojimi 80.000 ljud- ♦ ir. i. . l u i *» mi bi morala vendar imeti vsaj 800 Trgovska fakulteta v Beogra- ,judi na m večer> ki bi jih zan|ma,0i . i • • i ,.„ , is- do- 1 raznih gospodarskih strani se kaj se igra v naši drami. „Pohuj- Administrativna razaeutev pojavlja zahteva, naj bi se v Beogra- šanje" se nam je zdelo najboljša Ie-nasc kraljevine. .Minister za konsti-i^ ustanovila visoka trgovska šola, v tošnja predstava. Naj omenimo pred tuanto ie odredil posebno komisijo,!-,inu fak„ltete, na kateri bi se pri- vsem gosp. Pečka, ki je bil v ulogi ki naj zbere jjotrebno gradivo ter iz-; prav]ja]j kandidati za šefe velikih konkordata v vsakem oziru izboren. dela predlog o administrativni raz-; trs;ovs]v.ill in iurIustri;jskih podjetij, GosP- Kraliu ^ ie u!oša Štefana Ko-delitvi naše kraljevine z ozirom na bančnih zavodov in zavarovalnic, za J^i3 zfl0 Pnlegala, zato je v nji la-prometno-gospodarske razmere in po- j konzularne uradnike, učitelje trgov- £ Pokazal svoje dobre moznoti. trebe. V to komisijo so bili poklicani „i.ih okademii itd Beo~ra?sko {s/® f3 .Hia,c nt.° Pre?a,rčeve; ™ dr Jože Rus iz ministrstva za1 - ■■ - l • • , Med šentflor anskimi tipi je bil pač gg. dr Jože ttus iz ministrstva za t!2SOp1S]e priznava, da ]e ideja usta- najsijajneiši cerkvenik, gosp. Rogoz. konstituanto, dr Raaivojevic, pro-j novitve take fole zelo važna, ker je Pa tudi drugi so bili posfečšii. Zato fesor iz Jseograda ter dr. .Milovan to vprašanje bistvenega interesa za je cela predstava izzvenela lepo har- Grba m Filip Lukas, profesorja iz, nago s^jalno in gospodarsko po- monično. Zagreba. Ilitiko. | — Prva umetniška razstava v Mar * Ljudska štetuv v Jugoslaviji, j * Mizarska zadruga za Ljublja- riboru, ki se otvori začetkom meseca Kakor ježe znano, vrši dne 31.de-jno hl okolico poživlja vajence in po- decembra, je vzbudila v javnosti veli-cembra letos v naši kraljevini popis m0enike, da vložc prošnje za poma- ko zan"^nl" ]L t prebivalstva in domače živine. To je ?alsko prcizku3njo do 2. novembra iJJ^J ^w prvo ljudsko štetje po svetovni vojni, ;i920 v" zadružm pisarni v Ljub- gft ki nam bo podalo interesantne po- datke o številu prebivalstva in o bogastvu naše države slede domače živine. Ministrstvo za socijalno politiko je pripravilo ves potrebni mate-rijal za ta pusel, da se zamore štetje čim točneje izvršiti. Uboga pošta. Minister dr. Drin-Vovič, član Hrvatske zajednice, je odšel na volilno agitacijo in je zapustil poverjeno mu ministrstvo pošte in brzojava v največji nepriliki. Direkcija v Beogradu in računovodski oddelek je namreč nastanjen v privatni hiši. Lastnik hiše je že pred meseci sporočil ministrstvu, naj si preskrbi drugod prostore, ker se bo ta hiša po nalogu mestnega sveta podrla. Drinkovič je na to jx>zabil in ni dal niti odgovora, niti ukaza kaj naj se ukrene, lastnik hiše je pa sedaj odstranil streho in pričel s podiranjem. Nad 50 uradnikov in več slug sedaj ne more uradovati, poštna direkcija je na cesti, Drinkovič pa rotira z? volitve. * Ljubljansko vseučilišče. Ukaz z dne 27. avgusta t 1., s katerim sta bila imenovana izvanrednim profesorjem na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča, dr. Maksim Salopek in dr. Franc Veber, je razveljavljen. — Z novim ukazom je imenovan za docenta teoretične filozofije na ljubljanskem vseučilišču, dr. Franc Veber. Brzojavne in telefonske pristoj-)ine v inozemskem prometu. Počen-ši s 15. oktobrom t. 1. se plačujejo pristojbine v brzojavnem in telefonskem prometu z inozemstvom v raz-"neriu 1 frank = 3 dinarje = 12 K. * Nove uniforme za orožnike. Ker se vedno pogosteje dogaja, da posamezniki, preoblečeni v orožniško uniformo vrše razbojništva in plenjenje, je ministrstvo za notranje stvari sporazumno z orožniškim poveljništvom odločilo, da se izdela komplicirana uniforma za orožnike. * Sokolski odsek v Križevcih na Murskem, polju priredi dne 24. t. m. ob 16. uri gledališko predstavo ..Trije tički" pri Hauptmanu v Križevcih. Po igri prosta zabava s petjem in godbo. * Iz Zagorja nam poročajo: Trboveljska premogokopna družba ima pri svojem rudokopu v Zagorju še vedne pretežno večino uradnikov Nemcev in nemčurjev. Mnogi izmed njih so pra- Ijani, Beethovnova ulica 10. (Pala- daljšan do 27. t m. Prosijo se vsi sli-ča trgovske in obrtne zbornice.) Na karji in kiparji, da se pravočasno pri-pozneje dosle vloge se ne bo oziralo, javijo pri prof. Viktorju Cotiču v Mai- * Greni i j trgovcev v Ljubljani strovi ulici št 17/11. opozarja vse one svoje člane, katerim — Občni zbor pevskega zbora je prepisan večji znesek na troša- »Glasbene Matico-'', se vrši v soboto, rini. pa ca niso v stanju takoj porav- dne 30. oktobra t. 1. ob 8 uri zvečer nati, ne da bi bili eigroženi v svojem v pevski dvorani Glasbene Matice z eksistenčnem vprašanju, naj vlože običajnim dnevnim redom, prošnie potom finančne delegacije v — Subvencija za ptujsko gleda« Ljubljani naravnost na ministrstvo lišče. Poverjeništvo za tik in bogo-financ v Beogradu. Za odplačilo pred- častje v Ljubljani je ministrstvu pisa jim bedo dovoljeni daljši brez- prosvete predložilo prošnjo, naj se obrestni roki. slovenskemu gledališču v Ptuju zvi- * Pravilnik za prodajo sladkor- ša državnd subvencija na 20.000 K. ja. Sestavila se je- posebna komisija, — Konservatorij v Beogradu, ki bo izdelala pravilnik za državno Umetniško odelenje ministrstva preprodajo sladkorja. Komisija bo dolo- svete izda v kratkem naredbo glede čila tudi monopolsko ceno za sladkor, ustanovitve državnega konservatori- Požari na Krasu. V kraški vasi, ja v Beogradu, ki se otvori prihodnji Kal je prešli teden petim posestnikom pogorelo prav vse: hiše, gospodarska poslopja, vozovi, oprava in vsi pridelki. Naslednji dan, v torek, pa je jx;gcrela skoraj cela vas Ovčje. Trinajstim posestnikom je pežar uničil vse; rešili so le obleko, ki so jo imeli na sebi. Ker je bila huda burja, so ostali napori gasilcev brez usoeha. Škoda znaša nad poldrug milijon lir. * Pod raz en je zagrebških listov. Zagrebški listi so vsled zvišanja cene papirju, električnemu toku in vsled zvečanih državnih dajatev sklenili, da zvišajo prodajno ceno listom. Zvišana cena, 2 kroni za posamezno številko, velja od 16. t. m. dalie * Štrajk v Zagrebu. Kakor se nam iz Zagreta poroča, je v tamkajšnji tovarni usnja izbruhnil štrajk, ker so delavci zahtevali rvišanje plače, delodajalci pa so to zahtevo odklonili. * Visum polnili listov. Kakor se poroča iz Pariza, 6e je v sekciji lige narodov vršila te dni konferenca, ki se je barila z vprašanjem potnih listov. Konferenca je sklenila, naj ima visum na jx>tnih listih za prestop katerekoli meje veljavnost za leto dni. * Pekovski štrajk v Beogradu se "t končal. Občina je pristala, da se bo ■>rodaja! takozvani občinski kruh po 3 dinarje kilogram, ostali beli kruh pa po 4 dinarje. — Za zadnjo dekado ok znovali nemško zmago na Koroškem: tobra bodo cene govejemu mesu 7 di-v sredo zvečer s sestankom v rudniški i narjev, telečjemu 8, svinjskemu mesu restavraciji, kjer so demonstrirali s j in slanini 10, svinjski masti 11 di- --- • —-—2— "—i- narjev za kilogram. * Nemška pritožba. Mariborski Nemci so vložili pri deželni vladi pritožbo radi znauih protkiemskih demonstracij. To je njihova pravica, ampak v pritožbi mariborski Nemci sami priznavajo, da so bili tudi pri medzavezniški razmejitveni komisiji in da so se tndi tam pritožili. To pa hajlajnem m popivanjem. Mnenja smo, da bi bila dolžnost poklicanih faktorjev trboveljske družbe, podučiti nemško uradništvo, da se ima na naši zemlji dostojno vesti. Državni nadzornik naj stvar preišče. Tudi zadeva Ki-er še ni urejena. Zahtevamo pa, da se grajani nedo6tatki takoj odpravijo. * Ruski begunci v Jugoslaviji. Oko-9000 ruskih beguncev, ki so bili na-. stanjeni po 'grških otokih, bo prišlo že ni vet njihova pravica in skrajni tekom tega meseca v našo državo ter čas bi že bil, navadita naše Nemce jih bo(k> nastanili v notranjosti drža-1 vsaj naj primitivnejšc korektnosti. mesec. — Razstava vojnih slik slikarja Paska Vučetiča iz Beograda je bila otvorjena v Zagrebu danes v četrtek ob 11. uri v Tipinčevem salonu v prisotnosti armijskega generala Vasica, nadiftefa Baverja in dr. — Dr. P. Pestotnik: Kako voditi in upravljati sokolska društva? (nad 100 strani z več vzorci za upravne posle, cena 22 K). To je prvo delo te vrste v jugoslovanski literaturi. Društveno življenje je pri nas močno razvito, bilo pa je dosedaj brez strokovnih navodil glede uprave in vodstva. Vsako društvo za svojo okolico važen kulturen in gospodarski faktor. Odbori se običajno hitro menjavajo. Ako društvo ni zgrajeno na trdnih tleh progamatičnega dela in strogega upravnega poslovan ja, se izgubi pri zmenjavi oseb i rilj i pregled o izvršenem delu. Knjiga je odličen kažipot zo poslovanje vsem tudi nesokolskim društvom. Notranja zveza med dobro upravo in idejo društvenega delovanja in njegovim končnim namenom je dobro povdarjena. Praktična navodili (pripravaza občne zbore, kandit. liste, vodstvo seje, občnega zbora, obravnavanje izrednih dogodkov, proračun, sprejemanje in izključevanje članov) so posebno potrebna mladim društvom. — Delokrogi, posli, pravice in dolžnosti posameznih funkcionarjev so točno začrtani, obširno in jako lepo popisani. Pri blagajniškem poslovanju se avtor ozira na večja in manjša društva. Posebne važj nosti so poglavja, v katerih pisatelj obravnava razmerje Sokolstva napram vsenarodnim vprašanjem, socializma klerikalizmu in naprednosti. Knjiga jc pisana za življenje v društvih in se o-zira na nadrejeno organizacijo samo, kolikor je to potrebno. Celo knjigo preveva ljubezen do Sokolstva in duh uda-nega ter požrtvovalnega dela za višje cilje naroda, napredka, svobode, z3 ideale človečnosti in borbe proti vsemu, kar zadržuje to delo. Načelo praktičnosti, zmisel za kontrolirano delitev dela in disciplinirane organizacije novo knjigo še posebe priporoča. Knjiga je izšla v zalogi Sokola I. in se naroča pri b. An dr. Bercetu, Tiskovna zadruga, Ljubljana, Sodna ulica 6. Enfenia zahteva brezro-gojiti umik iz Koroške. Pariz, 21. oktobra. (Izv.) Veleposla niška konferenca je na svoji včerajšnji seji vzela na znanje odgovor jugoslovanske vlade na noto zaveznikov. Pretehtala je njeno vsebino ter sklenita nove korake v Beograda. Konferenca je mnenja, da se morajo jugoslovanske lete brezpogojno umakniti. Pariz, 21. oktobra, Iz Beograda javljajo, da so jugoslovanske lete pričele X izpraznitvijo Koroške. Beograd, 20. oktobra. V obovešče-uih krogih trdijo, da bodo naše lete toliko časa ostale na Koroškem,, do- kler se ne izselijo vse naše administrativne oblasti in dokler se ne izpraznijo skladišča z živili, ki se nahajajo v plebiscitni coni. Pariz. 20. oktobra. „Temps" piše: Postopanje enterte, ki ga je. u-vedla proti Jugoslaviji po glasovanju na Koroškem, jasno dokazuje, da hočejo zavezniki uveljaviti mirovno pogodbo pri vseh signatarnih drža-vah.Za Avstrijo tiči v tem gotovo jamstvo za rešenje vseh problemov, ki so nastali med donavsko republiko in med signatarnimi silami saint-germanske pogodbe. Napadi na dr. Brejca v Narodnem predstavništvu. Beograd, 21. okt. (Izv.) Vdanaš-nji seji Narodnega predstavništva je posl. dr. Korun (soc.) ostro napadel predsednika dež. vlade dr. Brejca zaradi koroškega plebiscita in je izrazil prepričanje, da je največji del krivde, da smo propadli na Koroškem, pripisovati okolščini, da so Narodni sveti, ki so stali pod Brej-čevo patronanco, zelo slabo delovali in dajali napačne izkaze in progno-ze. Razen tega so odbili velik del Nemcev in nemškutarjev, ki bi bili sicer za nas glasovali. Dr. Korun je mnenja, da delegata Jovanoviča ne zadene nobena krivda, kvečjemu ga zadene očitek, da je poslušal Narodne svete in dr. ° rejca in sprejemal njihove informacije, ki pa so bile napačne. Pooblastilni zakon pred narodnim predstavništvom. Beograd, 21. oktobra. Narodno predstavništvo je danes popoldne pričelo razpravo o pooblastilnem zakonu. V vladinem predlogu so samo naredbe o likvidaciji moratorija, o povrnitvi vojne škode, stanovanjska naredba in finančni zakon s spremembami in dopolnitvami finančnega odbora. Odpadle pa so iz po-oblastilnega zakona naredbe o redu in radu in proti Časopisju, vsled odpora vseh strank. Govorili so poslanci dr. Korun, Aleksa Žujevič in drugi. Ob 7. uri je bila lista govornikov izčrpana in predstavništvo je prešlo na glasovanje. Ker se je pokazalo, da je prisotnih samo 65 poslancev, glasovanje ni veljavno. Jutri d) 4. popoldne se glasovanje o pooblastilnem zakonu ponovi. Ni pričakovati, da bi bilo predstavništvo jutri sklepčno, nekateri poslanci so mnenja, naj se odgodi do 12. novembra Vlada je ta predlog odbila, kar se smatra za znak, da bo Narodno predstavništvo po ponovno konštatirani nesklepčnosti razpu-ščeno. Hrvatska zajednrca proti lastnim ministrom. Zagreb, 21 oktobra. (Izv.) Današnji „Hrvat'' komentira razpravo ministrskega sveta o ustavnem načrtu. Kakor znano, so vsi ministri soglasno sklenili, da naj vlada predloži konstiuanti ustavni predlog, ki temelji na načelu jedinstvene države z upravno avtonomijo ter odklanja vsak odkrit ali prikrit federalizem. List apostrofira ministra lastne stranke Kovaceviča in Drinkovica, češ, da sta glasovala proti Hrvatski zajcdnici, koje člana sta, in pravi dobesedno: „Hrvatska zajednica bo v kratkem predložila narodu svoj Erogram. Kdor bo zanj, bo vedel, aj mu je storiti. Kdor se ž njim ne sklada, mora izvajati vse posledice, ki odgovarjajo njegovemu mišljenju. Mi gremo za federalistično ureditvijo naše države. Boli med Rusi in Po-fiiaki prenehali. Varšava, 20. okt. Poročilo poljskega generalnega štaba z dne 20. t. m.: 18. okt. o polnoči so se ustavile vojne operacije na vsej fronti. Črta premirja gre skozi Sluzk-Grabovo-Kapcewicže-Olowsk--Deitwnijo; ti kraji so v naših rokah. Moskva, 20. okt Osrednji izvrše-valni odbor je za 23. oktober sklican k izrečni seji, da se ratificirata obe mirov-; pogodbi s Poljsko in Finsko. Lončen, 21. okt. Iz Carigrada poročajo, da je general Wrangel $ svojo c r mod o vnovič dosegel pomenljiv uspeh o priliki bojev ob Spodnjem Dnjesiru. Njegova annada je popolnoma razpršila močan napadalni oddelek rdeče vojske. Wrangel je njei 40.000 Rusov in zaplenil 27 topov. Priprave na me$€an< sko volno v Stalin. Rim, 21. oktobra. (Izvirno). Pol-uradno je na borzi oznanjeno, da se je vlada odločila zatreti nemire v državi in ostro nastopiti proti bolj-ševiški propagandi, „Avanti" svetuje somišljenikom, naj se mase pri pravijo na odločilni spopad. V Pulju in v Cozenci stavka vse delavstvo zaradi mezdnih zahtev. V Na-polju in Firenci so pri aretiranih boljševiških vodjih našli orožje in revolucijonarne letake. Rim, 20. okt. „Epoca" javlja iz Neapolja: Policija je izvršila v stanovanjih 30 anarhistov hišno preiskavo in zaplenila v več jezikih natisnjene komunistične propagandne letake. Zaprla je več 'anarhistov. Inozemski komunisti so dobili izgon-ska povelja, zlasti ruski in madžarski anarhisti, ki nimajo potnih listov. Basel, 21. oktobra. (Izvirno). Italijansko liberalno časopisje je otvo-rilo ostro kampanjo proti Giolittiju. „Secclo" in mnogi rimski listi pišejo, da zahteva položaj v deželi energično roko in da Giolitti ni več kos svoji nalegi. coominjajo se Nittije-vih besed, ko se je moral umakniti: ,,V dveh mesecih vladanja se bo Giolitti postaral za 10 let". Pred generaino stav ko na Angleikem. Pariz, 21. oktobra. (Izv.) Današnji ,Journal df-s Debats" poroča iz Londona, da je položaj v Angliji, vkljub dosedanjemu optimizmu, nepričakovano slabši. Delegati Trade Unions so sporočili vladi, da bodo proklamirali generalno stavko železničarjev, transportnih in vsdi drugih industrijskih delavcev, ako vlada ne sprejme tekom 24 ur vseh zahtev rudarjev. London, 21. oktobra. Rudarji so opustili zahtevo po nacionalizaciji rudnikov, zahtevajo pa znatno zvišanje mezd. — Maršal Haigh poživlja v posebnem razglasu vse bivše udeležence velike vojne naj pomagajo v borbi proti posledicam rudarske stavke. London, 21. oktobra. S posredovanjem vlade so se pričela nova za enkrat neobvezna pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov. Velika irska debata v angl. parlamentu. London, 21. okt. Parlament je razpravljal o predlogu posl. Henderso-na, da se takoj uvede preiskava zaradi preganjanja na Irskem in ukine politika vojaškega terorizma. V debati je Bon ar Law napadel popustljivo politiko Lloyda Georgea napram Ircem. Izjavil je: Jaz sem leta 1916. kot ministrski predsednik dal deportirati 18.036 Ircev, Lloyd George pa jih je deportiral le 24. Bonar Law in državni tajnik za Irsko sta se ostro izrekla za najstrožje postopanje proti prevratni in »morilski" irski propagandi. Lord Robert Cetil in Asquim sta zahtevala preiskavo. Hendersonov predlog je bil sprejet s 346 proti 79 glasovom. Pariz, 21. oktobra. (Izvirno.) Ekscelsior" javlja, da namerava Lloyd George v kratkem odstopiti in da bo njegov naslednik zopet Sir Edward Grev. Razna porodila. Bukarešta, 21. oktobra Železniški kurjači in strojevodje so pričeli mezdno stavko. Vojno ministrstvo je odredilo njihovo mobilizacijo. Praga, 21. oktobra. (Izvirno). Konferenca rudarskih organizacij v Mostih (Brux) je sklenila zahtevati od vlade 100 odstotno povišanje' mezd. Dunaj, 20. okt. Grški Ttfelanik Ateksandropalos je predsedniku Seitzu oddal svoje poverilnice. f * -<*anska konferen-.4 od gojena preko konstituantel Beograd, 21: oktobra. (Izvirno). Naša včerajšnja informacija, da je matrati jadransko konferenco za od-godeno, se potrjuje. Politični krogi sodijo, da se bodo pogajanja z Italijo mogla prileti še le po sestanku naše ustavotvorne skupščine. Glavna vzroka odgoditve sta dva: predvsem je postala situacija z Italijo taka, da je vsa pozornost rimske vlade sedaj nosvečena notranjim dogodkom, pri naši vladi pa se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je reševanje jadranskega problema brez avtoritete parlamenta odnosno ustavotvorne skupščine politično skoraj nemogoče. Tozadevni protest JDS. je napravil v vseh političnih krogih trajen vtis. Pred rud9rsH9 stavko v Jixgostavifi. Ljubljana, 21. oktobra. Ze dalj časa se vrši med rudarji v Jugoslaviji mezdno gibanje, v katerem se kosajo v sedanji volilni dobi razne stranke, katera bo postavila višje zahteve ter se tako izkazala kot najboljša zaščit-nica rudarskih interesov. Tokrat se na Slovenskem tudi klerikalci prav pridno udeležujejo te volilne tekme ter jim je celo uspelo, pustiti oficijelno socialno demokracijo daleč za seboi. Končno so pa vse premagali komunisti, ki sov trboveljskih rudnikih postavili zahtevo, da se naj zvišajo mezde povprečno za 132 %, redni nabavni prispevek pa za 100 %. Včeraj so se vršila pri deželni vladi pogajanja, ki so se razbila. Deželna vlada sklicuje sedaj v zadregi nekako poravnalno komisijo. Zastopniki posameznih strank pa zahtevajo de-finitivnega odgovora tekom 48 ur ter pretijo, da bo sicer izbruhnil štrajk. Povišanje mezd in prispevkov naj bi veljalo s 1. novembrom. Tudi na Hrvatskem so zahtevali rudarji v rudnikih, ki nimajo lastne aprovizacije, zvišanje mezde od 58 na 98 K, v rudnikih z lastno aprovizaci-jo po znižanih cenah pa od 54 na 86 K. Na Hrvatskem se podjetniki še niso izjavili. Najnovejše gospodarske vesti. Zagreb, 21. oktobra. (Izvirno.) .jPrva hrvatska štedionica" je prevzela filijalko Unionbanke v Celju in namerava v kratkem osnovati in otvoriti svoje filijalke v Ljubljani in Mariboru. Ravnotako nameravajo nekateri drugi zagrebški bančni zavodi osnovati svoje filijalke v Ljubljani in Mariboru, v slednjem zlasti radi obmejnega prometa z Avstrijo. Beograd, 21. oktobra. (Izvirna) Ministrstvo trgovine je pozvalo vse trgovske zbornice in druge gospodarske korporacije, naj takoj pred-lože materijal « in svoje predloge o carinah ker se pripravlja izpremem-ba carin v smislu da bi naša eksport-na trgovina mogla vzdržati inozemsko konkurenco. Essen, 21. oktobra. (Izvirno). V teh dneh se zaključi med Nemčijo in Rusijo pogodba, po kateri bo Nemčija zgradila za Rusijo veliko število lokomotiv v vrednosti 600 milijonov mark v zlatu. Naročilo je bilo najprej namenjeno Angliji, ki je pa stavila pretirane zahteve. Naročeno delo se prične čim bo rusko-poljski mir defiitftivno sklenjen. Rusko-nemška industrijalna pogodba je izdelana že do vseh podrobnosti in rabi samo še podpisa. Rusi so položili zlato pri dveh inozemskih bankah* ki sta otvorili Nemčiji odgovarjajoči kredit za nakup živil in sirovin. Za izvršitev ruskega naročila se je sestavil indnstrijalni koncem, ki ga tvorijo največje nemške firme Hartmann v Chemnitzu, Borsig v Berlinu, Maffey v Munch-nu, Krupp v Essenu in Hentschei v Kasslu. Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Gospodarski svet, ki je zasedal prošli teden, je zahteval od ministrstva trgovine, da se ukine osemnuri delavnik v svrho, da se dvigne produkcija Tudi je sirleail, da se obrne na ministrstvo verstva, naj bi se odpravila vrsta nepotrebnih praznikov, ki so škodljivi industriji. AvsfrHikl proraCun. Dunaj, 21. oktobra. (Izvirno). Avstrijski proračun za leto 1920/21 zkazuje 33 milijard 194 milijonov kron izdatkov in 20 milijard 655 mi-ijonov kron prejemkov, torej 12 in ool milijarde deficita Stavka rudarjev na AngleSkem. Na Angleškem je izbruhnila dne 16. oktobra stavka rudarjev. En milijon rudarjev je t stavki. Do danes še ni znano, ako se bodo stavki pridružili še drugi dve veliki skupini strokovno organiziranih delavcev: transportnih in pristaniških delavcev. Strokovna organizacija rudarjev je od posestnikov rudokopov zahtevala glavno ureditev in izboljšanje mezd. Minimalna zahteva je bila izboljšanje mezd na dva .šilinga dnevno. Posestniki rudnikov so to zahtevo odklonili in predlagajo uvedbo premij. Organizadja delavcev je ta predlog kot nezadosten odklonila. V spor je posegla vlada in z /vsemi umetnostmi in izkušenostmi se je trudila stavko preprečiti in doseči sporazum. Zadnje pismo, ki ga je poslal Lloyd George rudarski organizaciji, delavstvo ni zadovoljilo. Tudi predlog, da naj sp^r reši objektivno .razsodišče, ni prodrl. Na zborovanju delavskih delegatov dne 14. oktobra, ki je bilo burno in je trajalo nad dve uri, je prodrla volja rudarskega delavstva s 154imi glasovi proti 24, da stopi v ponedeljek dne 16. oktobra celokupno angleško rudarsko delavstvo v stavko. Samo gotova množina delavcev ostane pri delu, da opravlja neobhodno potrebna dela. Lloyd George, kateremu so ta skleo naznanili, je odgovoril, da stavko globoko obžaluje, ker ona nevarno ogroža angleško trgovino in industrijo in pripravlja nevarno situacijo za industrijsko delavstvo onih dežela ki so bile odvisne od dobave angleškega premoga. Splošno se sodi, da bo stavka trajala najmanj šest tednov. Po štatutih delavske rudarske organizacije je potreben za konec stavke zopet referendum delavstva kar bo vzelo najmanj en teden časa. Za stavko se je pri glasovanju izreklo od 812.526 oddanih glasov 685.098, proti stavki pa samo 131.428 glasov. Gospodarsko in industrijsko življenje Anglije je utihnilo. Angleški narod je zopet enkrat — kakor v zadnji veliki stavki transportnih delavcev — postavljen pred težko izkušnjo. Vlada je ukrenila vse potrebno, da si zasigua glavno: dovoz živil. Civilno prebivalstvo je mobilizirano, avtomobili so pripravljeni. Potreba premoga in življenjskih potrebščin je rationirana. Promet na železnicah je bil že drugi dan stavke skrčen za 20 %. Izvoz premoga je ustavljen. Eksporterji premoga so stopili v stik z Ameriko in Kitajsko, da bi ed tam dobavljali za kontinent potrebni premog. Vlada trdi, da ima nagromadenih življenjskih potrebščin in premoga za tri mesece. Anglija doživlja težke socijalne Hoje. I uradov itd., nima n. pr. niti ene kavarne, nobene gostilne, ki bi človeku vsaj skromno postregla. Prilik za sigurno in plodoiijeno inventicijo kapitala je več kako; dovolj. = Velik deficit avstrijskih ie. leznie. Avstrijske državne železnice bodo imele tekoče leto okoli 1 in pol miljarde kron deficita. = Izvoz koruze za prehrano perutnine. Privrcdno-finančni komitet je dovolil, da zamorejo izvozniki perutnine izvoziti brez izvozne carine iu brez polaganja zdrave valute potrebno količino koriize za prehrano perutnine na potu. Za države, ki mejijo na naše ozemlje, se računa potovanje s 7 dnevi, za osiale pa s 15 dnevi. blag« 1026 MS 1» 163» *tt M* 2300 S« 1100 »4» iti 790 7M 81» 1660 11« Paril, 21. oktobra. Najnovejša poročila iz Aten pravijo, da se je sta-nej grškega kralja nekoliko zbolj-šalo. = Posledice radarske stavke na Angleškem, število brezposelnih je doseglo 2 milijona. V pristaniščih v južnem Walesu je nastopila stagna-cija; 250.000 kovinarskih delavcev bo v kratkem brez dela. 70.000 na mesčencev tovaren za perilo v Man-chestru je neposredno pred odpustom. Svinčene tovarne v Leedsu so zaprte. Tovarne v Blackburnu so delo ustavile. Stavkovni fondi rudarjev so baje zelo skromni; zadostujejo ponekod komaj za 14 dni, dru god za šest tednov. Listi poročajo, da vsled stavke cene vsemu blaga znatno padajo. — Izenačenje kronskih dolgov med Avstrijo in Oehoslovaško. Ka Dunaju se mudi posebna delegacija praškega finančnega ministrstva, ki ima namen z avstrijsko vlado določiti obliko, kateri naj avstrijski dolžniki plačajo dolg čehoelovaškiui državljanom. Češka delegacija jo predlagala, naj se izplačilo izvrši v avstrijskih rentah, avstrijski zastopniki pa zahtevajo izplačilo v nežigosanih bankovcih avstr o-ogrske banke. Na ta predlog češka delegacija ni mogla pristati in so se posvetovanja razbila. Avstrijci upajo na pomoč reparacij-ske komisi je. = Nova Amerika. Iz pisma iz Prizrena ▼ Macedoniji povzemamo: V trgovini, v industriji, v obrti, v prometu, na poljih, povsod je prazno in pusto. Vse čaka podjetnih in marljivih rok. 3?asi ljudjo bi storili boljše, da Tri še izseljevali tu doli, kakor v Ameriko. Celi Prizren, ki ima približno 25.000 prebivalcev iu v katerem je vsaki dan več ljudi, vojaštva, Borze 21. oktotera. Zagreb. Na valutnem in deviznem trgu se je položaj zOj-.-t okrenil. Včerajšnja baisse se ni držala, marveč so se tuje vrednosti nekoliko opomogle, zlasti dolar. Tudi za tržaškim in dunajskim izplačilom je bilo precejšnjo povpraševanje. Zato pa pada še nadalje. Efekti so izpocetka bili mrtvi, trgovanje ž njimi je pa proti koncu današnje borze znatno oživelo. Tečaji v naslednjem: devize: marke izplačilo 196 do 199, Milan 516 do 520, London 485, Newyork ček 132 do 133, Pariz 875, Praga 165 do 166, Švica 1900, Dunaj 34.50 do 34.80. Valute: dolarji 126 do 130, avstrijske krone 36.50 do 38, rublji 105 do 110, francoski franki 850 do 900, švicarski franki 2100, lej 210 do 225, marke 198 do 200, napoleondori 415 dO 425. Efekti: denar Banka u Primorje ....... »SO banka xa u gorico, obrt In indoshijo. . 400 Banka za Bomo in Hercegovino . . .-- Eskuni>— Zivr osten?ka banka............. 8089 — Državne železnice.....................50S0'— Alpir-tt-Mcntao ........... .. 6t30*— Praška icbzna indostr........... 9!» r— Lon>bar<1' . . .......... IJ18 — Berlinj devize: London 243 do 243.80. Newyork 7033 do 7043, Dunaj 23.47 do 23.53, Praga 83.775 do 83.975, Budimpešta 17.70 do 17.82. Praga, devizna centrala: Berlin 119.25 do 120.75, Bukarešta 145 do 146.5C, Dunaj 20.25 do 21.25, Zagreb 59.50 do 60.50, Varšava 25.50 do 27.50, Budimpešta 20.15 do 21.25, jugoslovanske note 245 do 247, marke 120.25 do 120.75, švicarske note 13.295 do 13.325, Italija 315 do 317, Francija 38.50 do 41.50, Anglija 287 do 289, dolarji 82.25 do S3.25, avstrijske žigosane krone 20.25 do 21.25. Ziirich, Berlin 9, Newyork 634, London 21.80, Pariz 41, Milan 23.80, Praga 7.70, Budimpešta 1.65, Varšava 2.20, Dunaj 2.10, Bukarešta 10.80. Vremensko poročilo. LiaditHna m nr.i mcHem Dan i si O oo ZB , II; 31. okt I 14. ari 21. okt. 21. uri 21. okL 7. nri 7M-5 7«-0 736'0 n S2 H2 Vetrovi Nebo brtz vetra si. sev. vzh obl. Tf S Obir 2044 m nad morjsoi 20 okt. 21. okt. 21. nri 7. nri S9-4S 393 0 I 7 0!» sev. vsh. 7-0 I sr. jug. vzh. Sred» a vžerajfau. lOTpomtnra 6 » normalna »-6 . Vremenska napoved: Ve£noio& deževje hladno vreme. Solnce vzhaja danes ob 5-30 zaha-a ob 4'66. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jntra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Narodno gledaliKe. Drama: Petek 22. okt.: Andrejev: Anfisa. (Uradniška predstava; izven, j Sobota 23. okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. D. Nedelja 24. okt.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek 25. okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. C. Opera: Petek 22. okt.: Gounod: Faust. A. Sobota 23. okt.: Risto Savin: Lepa Vida. E. Nedelja 24. okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. Izven. Ponedeljek 25. okt: zaprto. kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 98JU¥§1@ 30 do Nanrodai! 352I fcetitafei apaFat^C £S£ "»»J j ,;„„ u knpi. _ 1'onadbe pod ..Požtal Črn nsnjatl suknjič, salonska »nk- predal 165", Ljubljana L 340 2-1 nja, dežni plaS6 ln frak.- Maslov pove:1 Anončal zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 8. Pisalni stroji Remingfon A. K. Eregar, Ljubljana, Sv. Petra; oesta 21 - 23. Zahterkjte ponudbo. ?gt 6 ! nagrobna ograja, irgSSfŽ kljačaaičarju Franon Kosmača, Jera-noya ulica 6. 336 4—2 Po zelo znižani oenl nova plaiči, , zračnice, siyalni stroji bšdne svetiljke, gorilei itd. Sprejemajo se ▼ popravilo dvokcleoa ln razni stroji pri BATJEZ.TT, Ljubljana. Stari trg it. 28. 322 11—1 aiioriilrani plesni učitelj Ljubljana, Sv, Petra c. 43, Krompir prvovrstne kakovosti, samo lepo, debelo, zdrav-o,' brezhibno blago oddaja dražba „ Jadran" te v večjih množinah, pri odjemu celih vagonov po izvanredoo nizki ceni. Blago dospe v teku 6 dni t Ljubljmo. 1'ozneje se bo oddajal krompir tudi v manjših množinah od 500 kilogr. dalje po primerni ccui it. skladišč. 303 5—4 [ Sprejme se i starejšo, boljša ml za pisarniško dela v manufakturni stroki. Ponudbe na upraTO »Jutra*. 950 3—4 1 Dr. Jese i | zopet redno ordinira za | | očesne bolezni od 10. do | I 12. uri dopoldne f i Dunajska cesta J7. J j Prostovoljna dražba ] se bo vrnila dne 25. In 26. oktobra 1.1. i od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. are j popoldne v predilnici, LJubljana, Kolo-j dvorskaulloa 39). Hrodajala se bo nova in stara Jiišns oprauo, več motornih ftoles [motoslk-ijev), mizarsho orodje s S sSia-belnilu (HoisElbanHBj Pozor mizarji, ženini in nevesta na ugodni nakup. 341 4—2 Ivan GoSJe s mizarski mojster. franks slep Sabac po 300 krona meter&ki stot i :iu d i Ivica Draioinž, ijelem s Ljubljana= Šelenburgova ulca Tovarniška zaloga šolskih potrelsčin, papirja in razglednic. 110 c Uradnik lesne stroke se išže za, veliko lesno trgovsko in indastrijsko družbo v Beogradu. Poverjeno mu je knjigovodstvo in blagajna kakor tedi dopisovanje Rcdektira se samo na resuo in zmožno moč, ter je popolno znanje hrvatskega, jerika v govoru in pisuvi kakor tudi cirilice -.lavni pogoj. Nastop službe takoj. Ponudbe z navedbo plačo m referenc, katerim je tudi priložiti prepise izpričeval, je poslati pod šifro ,,Lesna Industrija" na upravni$tvo «Jutra>. 345 3—1 SSBDBBSBaa i HinEPilionsha strojno ■ § ■ ■ Olje, lahko, sa vretena; Olje za tninsmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olja, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ , , izredno teiko; Olje za cilindre; olj« proti prahn. 5? 104-16 K » S ■ B B BBBBBBBBI Glavna zaloga: ic, Rakete & Zanki, i i a. i prej A. Zanki™* sinovi. S ■ B 8 ■ 8 ■ 8 Zahtevajte ponudbo! I* bele papir Zahtevajte ponudbo! e vrečice Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokala. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in eukneno blago za dame in gospode, dalje psrilne Jjarhacte, fianelo, ceSrje, potrebščine za krojače, Šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo, so priporočamo 308 IO—3 od 1 , kg do 6 kg razpošilja na vagone in manjše količine 348 3—1 Ludovik Sef, Maribor, Prešernova ulica st. 1 Tovarniška zaloga papirja In pisalnega orodja Telefon it <48 Brzojavi PaplrSef, Maribor ^ veletrgovina z manulaktnmim blagom Ljubljana, Mestni ti?g IO. - i d. Z O. Z. 21 104-18 UubSiana, Dutiiaiska cesta št. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, t kockah, amerikanski, Java kristal to beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, 5 sir, riž, Cevion - čaj. poper v zrnju, sol, vžigalice, i milo in petrolej, belo čiščen, sukneno in manufakturno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, ročno delo, trpežno, v vseh številkah. Priporočamo domače tvrdk©: Mali trgovski in obrtni oglasnik Izhaja poljubno. Vsaka obiava 4 K, a^g »»JJ5 jfcjgj ■fclg Arhitekti: Treo VlljSO!« mestni graditelj, Gosposvetska cesta 10. Avtodelavnioa: Peci F, Karlovška cesta 10 in Dunajska cesta 47. Brnsarnice: fan ne vek.osiat, stari trg 2. Crevljarji: Brecal.oik Loiro, izdel. zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. Eriave Fr, Stari trg iia. Ermaa hran. Valvazorjev trg 1. Lozar Anton. izdel. zgor. delov, Dalmatinova ulica 7. Oblak Matfi, črevljar, Glince, Ločnikarjeva nlica 93. Zupančič Fraa. Sv. Martina c. 6. -5 Drogerija, iotomanulak-tura, parfam rlja: Ciaacara, Šelenburgova ulica 5. KaDC A, Židovska nlica 1. Fotografi: firabletz Franja, Miklošičeva c. 6, nasproti hotola ,Union". tiQbŠ6r Htlgon izvršuje slike za legitimacije najhitreje, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-ževniške cerkva Kavarne: Uiakar Marija, Židovska steza 4. Carsr Asa. Turjaški trg 6. Kleparji: SOiŠIČ Fr, Slomškova nI. 11. -5 Kezeis Stanke, Ilirska ul. 31. -5 Košar J, Grevljarska ulica 4. Kora T, krovstvo, vodovodne instalacije, P- ljanska cesta 8. Kljaeaaičarjii KOSS) ČFranjO.Jeranova uL5. -6 Lebar S Tišiar. Jenkova nI 9. - 5 SlžBOfi Ijai, Šelenbnrgova ul. 6. Stupik Fr. ia Lotrlč Val, Tržaška cesta 11. _ Knjigovezi: Feidslstil Albert.Vidovdanska c. 12. Kolarji: Kiagcar LaSovik, Mirje 4. Krojači: Gapader P, ier, Vidovdanska c. 2. CaSjfBJas L Martinova cesta 9. Cevs Fran, Celovška cesta 23. Sestria Ferdo. Poljanski nasip 8. Hribar Josip, Poljanska c. 70. -6 Itjli6 Fr., prej v Trstu, izdelovanje oblek za gospode, dame, uniformiranje, Kolodv. nI. 28. Jars AlltOD. Poljanska cesta 21. JeiC Parsi, Celovška cesta 22. Lipaišek lian, Poljanska c. 58. -6 Smerajc Jakob. Gradišče 5/L Siakotee Fr. Florijanska nI. 24. Rot Ludovik, modernizir. vsakovrstne kožuhovine. Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gledališča. Krmarji: Kassig A» uniformski predmeti, izdeL čepic, Židovska ul. 7. Mesarji: Prime Marija, Florijanska ul. 10. -5 BZlzarjt: Aliašič Laka, Hrenova ulica 8. Goltaš lian, Kolodvorska ul. 88. Skatar Fran, Rimska cesta 16. BEodistke: Horvat Mlaka, stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. Got I Marija, Židovska ulica 8. Novak Pavla. Križevniška ulica 9. Stejnar ivaaka. Rimska c. io. -s Puškarjl: Kaiser F. K., Šelenburgova uL 6. Sedlarji: Logar Ivan, Gosposvetska c. 13. Vineek Štefan, avtotapetnik, Glince 230. Slikarji: Brajar Fran, Osojna pot 3. Brlcelj Fraa, Šelenburgova ul 6. Malgaj Tona, ličar, Kolodvorska nlica 6. (20) Mekloda Josip, Cesta na gorenjsko železnico 7. Stare io drag, pleskarja, Poljanski nasip 22/1. Stiplošak A, Rožna ul. 31. Cen- j Dflrfel Marija, delikatese, Mestni trali: Ljubljana;podružnica: trs 12. Bled. Sodarjl: Repič Fr, zaloga sodov in so-darskega lesa, vsa popravila, Kolizejska ulica 18. -1 TIŠler Josip, Koslerjev vrt v Šiški. Skladišča: Balkan, d, d. Dunajska cesta 33. Spediolje: Baikai, d. d. Dunajska cesta 33. Ulier F. & A., Šelenburgova nI. 4. Stampiljke: Sitar Ciril, štampilje najboljše kakovosti. Sv. Petra cesta 13. Tapetniki: PO ^ Bra|., Kolodvorska nL 18. -5 Sa'0lle Frane, Poljanska cesta 19. Goree J., avtomobili, avtogaraža, avtodelavnica, kolesa in vse kolesne potrebščine, Gosposvetska cesta 14 in Vegova ulica 8. Jai |y. & sls, šivalni in pisalni stroji, kolesa po najnižji ceni, Dunajska cesta 15. Kllisanek S,, uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Šelenburgova nlica 6. KffiSt & CO, kupuje laneno seme, suhe gobe in fižol, Gosposvetska cesta 8. Maček J.. naj7ečja zaloga moških in deških oblek, Aleksandrova cesta 3. Msdlu3 & S0„ manufakt, Sodna 81 ulica 7. Trgovine: | yjjjS§ izdelovanje dežnikov, Bar Franc, zaloga pisalnih strojev ' Mestni trg 15. (30) in potrebščin, mehanična de- j 0i),at 7aloga čevljev lavnica, Cankarjevo nabr. 5. j 78ake Trst0) gv. Petra c. 28. F, velika zaloga dvokoles, šivalnih in raznih strojev, Stari trg 28. Sandrin J, zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. (20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, • Prešernova ulica 9 Stancer Hinko. špecerijsko blago, Dunajska cesta 16. Stopar J, manufaktura, Dunajska cesta 5. Skrbeč Marija, prodaja lesene robe | in popravila, Tržaška c. 5. ' Schreuer Antonija, trgovina s čevlji, Gradišče 10. Tbe Rez Go, pisalni stroji, Gradišče 10. Uranus-Papirnica, cigaretni papir in stročnice, Mestni trg 11. Verbajs A, elektrotehnični predmeti, Linhartova ulica 4. Breznik & Frltsch, železnina, Cankarjevo nabrežje 1. Derenda Fran, konfekcija najboljšo kakovosti, manufaktura na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8. Pasik?ar Stanislav, zaloga kirur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33. Rasberssr A, gramofoni in god-beni avtomati, vsa popravila ceno, Sodna ulica 5. Rogelj M., manufakt. Sv. Petra cesta 38. Urarjl: Ravnliiar Ivan. Sv. Petra cesta 44. Zlatarji: Oslič RajO priporoča svojo delavnico za pdpravila in nova dela, Hilšerjeva uL 4. (20) Košak Milan. Cankarjevo nabr. 31. Bazno: „CS3traladn",Ahacljevac.lO. -6 Obl. konc. Zavod za pokenčavaije porgan, aišl In srčesa, Kolodvorska ulica 39. ,Svatla", elektrotehn. podjetje, centrala Ljubljana, Mestni trg 25. 7 I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani H Ustanovljena teta 1881. Obrestuje hranilne vloge po olatih: Uefeevtjeee «e«e 1881. i m* 3 %> ^m 0 brez odbitka, ventnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70f000.000. Teko« raten. 11 13 Naiinnla Delaiika tiskane, d. d. v