gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com Samomorilec navdušil Gorico Dipiazza: Dvojezične osebne izkaznice za tržaške občane so pripravljene /8 Nekoč je bil 29. november praznični oz. nakupovalni dan / 14 Primorski ČETRTEK, 29. NOVEMBRA 2007 Št. 282 (19.065) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Na kocki je mir v Evropi Martin Brecelj Včeraj je v Badnu pri Dunaju propadel še zadnji krog neposrednih pogovorov med Prištino in Beogradom o prihodnosti Kosova pod pokroviteljstvom pogajalske trojke, ki jo sestavljajo EU, ZDA in Rusija. Trojki se namreč 10. decembra izteče mandat Združenih narodov in do tedaj mora pripraviti poročilo, o katerem bo Varnostni svet svetovne organizacije razpravljal 19. decembra. Pogajanja so bila vseskozi jalova: Srbi so bili pripravljeni pristati tako rekoč na vse, razen na neodvisnost pokrajine, kosovski Albanci pa na vse, razen na ohranitev srbske suverenosti nad njo. Obeti za prihodnost so nadvse zaskrbljujoči. Kosovski Albanci so že naznanili, da nameravajo 10. decembra ali takoj po njem razglasiti neodvisnost, srbske oblasti pa so napovedale, da bodo zavrnile vsak tak akt, ki bi bil v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 iz leta 1999, v kateri je potrjena ozemeljska celovitost države. Zagrozile so, da se bodo v tem primeru odzvale »tako kot bi se vsaka evropska država, če bi bila ogrožena njena celovitost«. Resnici na ljubo pa kosovskih Albancevter njihovih podpornikov ne skrbi ta srbska grožnja kot taka, saj dobro vedo, da je Srbija nemočna. Skrbi jih Rusija, kije nič kolikokrat dala razumeti, da tokrat ne bo pustila Beograda na cedilu, kot se je zgodilo leta 1999. Za Putinovo Rusijo Kosovo predstavlja priložnost, da pokaže, kako se je medtem resnično prerodila v prvovrstno svetovno velesilo. Očitno bo treba izhod iskati v novih pogovorih. Mogoče njihov predmet ne bo več Kosovo kot nedeljiva celota. koper - Zadnja seja italijansko-slovenske komisije Videmski sporazum izčrpal svojo vlogo Priljubljena prepustnica je šla »v pokoj« italija Prodi dosegel zaupnico, toda večina se krha KOPER - Sporazum o maloobmejnem prometu, ki sta ga leta 1955 v Vidmu podpisali Italija in Jugoslavija, je izčrpal svoje poslansko. Opravljal je zelo pomembno vlogo v korist ljudi ob meji ter bil pravzaprav predhodnik Osima in tudi bližnjega vstopa Slovenije v t.i. schengensko območ- je. Z Videmskim sporazumom odhaja »v pokoj« tudi slavna in priljubljena prepustnica. Dogodek so včeraj slavnostno obeležili v Kopru (foto FPA) ob navzočnosti predstavnikov slovenske in italijanske vlade ter oblasti obeh držav. Slovensko vlado je zastopal državni se- berlin - Po predhodni ratifikaciji sporazuma iz leta 2006 Za javnost odprli arhive o nacističnih koncentracijskih taboriščih v Nemčiji BERLIN - V Berlinu so včeraj po 60 letih za javnost odprli tajne arhive o nacističnih koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, ki osvetljujejo usodo 17,5 milijona žrtev nacizma širom Evrope. Arhive so odprli potem, ko je vseh enajst držav, sodelujočih v odboru, ki upravlja z arhivi, ratificiralo sporazum iz leta 2006, ki omogoča javni dostop do 47 milijonov dokumentov v arhivu v nemškem Bad Arolsen. Več kot šest desetletij so dovoljenje za vpogled v arhive imeli le najožji družinski člani žrtev. Močni pritiski s strani raziskovalcev, še posebno ameriških akademikov, pa so vodili do odločit- ve, da se arhive odpre za javnost. V mednarodni sledilni službi Mednarodnega odbora Rdečega križa so dejali, da "zgodovinarji lahko upajo, da jim bo odprtje omogočilo osvetlitev pogleda na žrtve nacizma in holokavsta". Direktor arhivov Reto Meister je dejal, da bodo dokumenti omogočili zgodovinarjem med drugim tudi preučevanje gibanja zapornikov, izpopolnjevanje podatkov o zapornikih v koncentracijskih taboriščih ter podatke o prisilnih fizičnih delavcih pod nacističnim režimom. V arhivu je med drugim shranjeno tudi poročilo o usmrtitvi 300 ljudi v koncentracijskem taborišču Mauthausen v Avstriji 20. aprila 1942, kar sovpada z rojstnim dnevom nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja. Kot je zapisano v enem od dokumentov, naj bi bil ta poboj darilo poveljnika Mauthausna Hitlerju. V odboru, ki upravlja z arhivi je enajst držav, ki so za odprtje arhivov morale ratificirati sporazum iz leta 2006, ki je po letih pritiskov s strani preživelih holokavsta spremenil sporazum iz leta 1955 in raziskovalcem omogočil dostop do dokumentov v arhivu v Bad Arolsnu. V odboru so ZDA, Izrael, Poljska, Velika Britanija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Italija, Grčija, Francija in Nemčija. (STA) kretar Matjaž Šinkovec, italijansko pa podtajnik na notranjem ministrstvu Et-tore Rosato. Navzoči so bili tudi nekateri protagonisti izvajanja tega sporazuma, in sicer Vlasta Valenčič Pelikan, Tone Poljšak, Jože Šušmelj in Miro Kocjan. Na 6. strani V slovenskih gorah letos največ nesreč v zadnjih petih letih Na 5. strani Prošnje za vstop tujih delavcev samo po Internetu Na 9. strani Dolinska in devinsko-nabrežinska občina predstavili praznični program Na 10. in 11. strani Bivša kasarna v Ločniku bi lahko postala goriški zapor Na 16. strani Romano Prodi RIM - Po predvidevanjih je bil včerajšnji dan v poslanski zbornici za Prodijevo vlado zelo naporen. V večernih urah je dvorana le izglasovala zaupnico vladi (s 326 glasovi za in 238 proti), ki j e bila vezana na zakonski osnutek o t. i. wel-fareu. Premier pa je moral pred tem poslušati hude kritike s strani raznih zaveznikov, kar še enkrat potrjuje, da sloni koalicija na dokaj krhkih temeljih. Poslanci bodo o 37 členih zakonskega osnutka glasovali danes. Medtem je senat včeraj brez uporabe zaupnice dokončno izglasoval 8,4 milijarde evrov vreden davčni odlok, ki je prav tako povezan s finančnim zakonom (158 glasov za in 151 proti). Tokrat so bile napetosti na strani opozicije: vodja UDC Casini je kritiziral nekatere senatorje stranke Forza Italia, ki se niso udeležili glasovanja. Na 7. strani 2 Četrtek, 29. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Kontroverznost židovskega lobija Jo2e Pirjevec Sobota v Washingtonu. Ker je narodni arhiv, v katerem sem začel raziskovati, zaprt, se odpravim na pohod skozi muzeje, kakor že leta počenjam, kadar sem tu. Tako so bogati, da v njih vedno kaj novega odkrijem. Ko izstopim iz metroja, opazim puščico, ki kaže v smer muzeja, posvečenega holokavstu, kjer še nisem bil. Čeprav ne hodim rad po podobnih razstavah trpljenja, ker vem, da me bo obisk ranil, si rečem, da je vsaj enkrat treba iti tudi tja in tako posvetiti sobotni dan. Muzej je na eni najbolj prestižnih lokacij Washingtona, dva koraka od obeliska, poimenovanega po prvem predsedniku ZDA. Mogočna in elegantna zgradba iz belega kamna, pred katero se že vije vrsta mladih obiskovalcev očitno na šolskem izletu, ki s svojo razposajenostjo niso v sozvočju s tragedijo evropskih Zidov. Po relativno dolgem čakanju, ki ga pogojujejo varnostni pregledi, neizbežni ob vstopu v vsako javno stavbo, se znajdem v ogromni vežni dvorani,iz katere vodijo stopnice v zgornja nadstropja. Muzej je razdeljen v tri sektorje, od katerih najvišji pripoveduje zgodbo o Zidih pred nacizmom, vmesni je posvečen strahotam Auschwitza in drugih uničevalnih taborišč, tretji pa vabi v »kapelo« k zbranosti in razmišljanju pa tudi k študiju, saj se tu nahajajo prostori z biblioteko in arhivom. Moram reči, da me v muzeju nič ni presenetilo, ker sem vse, kar sem videl, že spoznal v Jeruzalem in Berlinu. Muzej v Jeruzalemu me je bolj pre su nil, po seb no z od se kom, po sve če -nim otrokom, tisti v Berlinu, pa se mi je zdel intelektualno bolj izzivalen. Gre vsekakor za močno denunciacijo antisemitizma, rasnega sovraštva, nacistične demonije, denunciacijo, ki te na nivoju zavesti in vesti pretrese in prisili k marsikateremu razmisleku. Da se nekako očis tim mo re čih vti sov, ki so se na ko pi či li v meni ob obisku tragične razstave, se ob ob- hodu zadržim v prostoru za meditacijo in molitev, v katerem gori večni ogenj. Pred zidom, v katerega so vklesana imena krajev »končne rešitve« židovskega vprašanja, prižgem svečo. Po tej obredni gesti skušam narediti bilanco obiska. Muzej je organiziran zgledno, čeprav ne brez diplomatske veščine. Opozarja na to, da se je Cerkev, katoliška in luteranska, odpovedala svojemu tradicionalnemu antisemitizmu, poudarja gospodarske, politične in psihološke razloge, zaradi katerih so Nemci v času med obema vojnama padli nacizmu v plen, skrbi, da Italijanov preveč ne obremenjuje zaradi ravnanja z lastnimi Židi. V skromnem zapisu, posvečenem tej epizodi, Mussolinijevi »rasni zakoni« na primer sploh niso omenjeni, Salojska republika prav tako ne. Z druge strani pa je muzej tudi natančen, saj med državami, ki so omenjene kot osvoboditeljice »la-gerjev« ob koncu druge svetovne vojne, najdeš Jugoslavijo in njeno lepo zastavo. Mislim, da je tu eden redkih prostorov na svetu, kjer je prihod JLA in IX. korpusa v Trst 1. maja 1945 prikazan tako, kot se spodobi. Tu kot trenutek, ko je bilo osvobojeno taborišče v Rižarni. Moje misli gredo seveda še v drugo smer.Muzej je simbol preteklega gorja, v katerega so bili vpleteni evropski Židje, je pa tudi priča sedanje moči ameriških Židov. S tem da so ga umestili v »sancta sanctorum« prestolnice ZDA, so več kot jasno poudarili svojo odločilno vlogo pri oblikovanju ameriške notranje, predvsem pa zunanje politike. Vlogo, ki sta jo pred kratkim denuncirala John J. Mearshei-mer in Stephen M. Watt v knjigi »The Israel Lobby« in z njo povzročila žolčno debato. Povedala sta namreč resnico: da pretirani vpliv židovskega lobija na Belo hišo ni v korist ne ZDA ne Izraelu. Miru na Bližnjem vzhodu pa še manj. VREME OB KONCU TEDNA V nedeljo bo naše kraje dosegla atlantska fronta Darko Bradasi_ Valovanje splošnih zahodnih zračnih tokov se je v zadnjih dneh postopno zmanjšalo, temperaturna izmenjava med severnim polom in ekvatorjem pa se je na širšem območju upočasnila. Zelo verjetno vsaj v kratkoročnem do srednjeročnem obdobju tudi pri nas naj ne bilo posebnih vremenskih preobratov in ekstremnejših pojavov. Vse se bo dogajalo v mejah normalne spremenljivosti z občasnimi izboljšanji in poslabšanji. Vremenska slika v teh dneh poteka v glavnem po dolgoletnih tirnicah. Temperatura se giblje okrog dolgoletnih povprečij, izjemo predstavlja le prizemni obrat, zaradi katerega so predvsem v nižinah nočne vrednosti občasno kar nizke. Večjih ohladitev in toplotnih advekcij pa zaenkrat ni na vidiku, na vremensko dogajanje bodo v krajši prihodnosti vplivali predvsem zmerni atlantski tokovi, ravno tisti, ki smo jih v oktobru in novembru pogrešali. Otoplitev ob koncu preteklega tedna je bila po pričakovanjih le prehodna, toda kar izrazita. Zapihal je močan jugovzhodnik, zato so se temperature zvišale in je proti nam pritekal vlažen zrak. Največ padavin je bilo v Alpah in predalpah, kjer je v nekaterih predelih v nekaj dneh padlo več kot 200 mm dežja. Ničta izoterma se je prehodno dvignila nad 2500 m. Glede temperature pa je Deželna meteorološka opazovalnica OS-MER v Trstu, na pomolu Bandiera, preteklo soboto namerila najvišjo vrednost 18°C, v Zgoniku 16,1°C, v Gradišču ob Soči pa 17,3°C. Zivosrebrni stolpec se je povzpel tudi na Trbiškem, kjer je bila sobotna noč z najnižjo temperaturo 6°C naj to plej ša v tem me se cu. Srednja temperatura se je v zadnjih dneh v primerjavi s kratkotrajno odjugo spet znižala, in sicer za okrog 7°C in nas tako nekako ponesla v normalnost ali malo pod povprečje. Ozračje je trenutno stanovitno, saj so se bistveno otopli- li predvsem najvišji sloji. V prizemlju pa še priteka s severovzhodnikom hladnejši zrak. Predvsem danes in jutri bodo nočne temperature kar nizke, v nižinah in morda ponekod na Krasu se bo živosrebrni stolpec lahko dotaknil ledišča ali bo kratkotrajno padel za kako stopinjo nižje. Do vključno sobote bo vremenska slika povečini precej ustaljena, vrstili se bodo sončni žarki in občasna oblačnost. Omembe vrednih padavin pa ne pričakujemo. Več oblačnosti bo predvidoma v soboto, predvsem v popoldanskih urah, ko bo zapihal jugozahodni veter. V nedeljo bo dosegla naše kraje atlantska fronta, zato se bo vreme poslabšalo in se bodo pojavljale padavine. Kot kaže, dežja in vlage ne bo manjkalo, temperature pa se ne bodo bistveno spremenile. Ničta izoterma se bo v Julijskih Alpah povečini zadrževala nad okrog 1700 m višine, v prvem delu poslabšanja in v zadnjem delu pa lahko tudi nižje. Meja sneženja bo predvidoma povečini nad okrog 1200 do 1500 m, prehodno lahko nekoliko nižje. Podobno vreme naj bi se nadaljevalo še deloma v ponedeljek. Po prehodu fronte se bo ozračje spet nekoliko ohladilo, vendar predvidoma šele tedaj, ko se bo glavnina padavin že pomaknila proti jugovzhodu. Hilde Hawlicek nsks in kkz - Einspielerjeva nagrada Letošnja nagrajenka je Hilde Havvlicek CELOVEC - V katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah sta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) podelila letošnjo Einspielerjevo nagrado. Odlikovanje je »za pogumne in inova-tivne pobude na področju manjšinskega šolstva na Koroškem« prejela nekdanja avstrijska socialdemokratska ministrica za pouk Hilde Hawlicek, slavnostni govornik na podelitveni slovesnosti včeraj zvečer pa je bil podpredsednik NSKS Karel Smolle, ki je bil za časa ministrovanja Havličkove državni poslanec v dunajskem parlamentu. NSKS in KKZ vsako leto podeljujeta priznanje zaslužnim osebnostim iz večinskega naroda od leta 1989 dalje, Hawlickova pa je odlikovanje prejela »za korektno zadržanje in pogumne pobude za inovativne rešitve pri razširitvi in nadaljnjemu razvoju manjšinskega razvoja na Koroškem in Gradiščanskem,« piše v utemeljitvi žirije. V ponedeljek pa sta - po večletnem premoru - tudi Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) ponovno podelila Rizzijevo nagrado za zasluge na področju medkulturnega delovanja. Odlikovanje sta prejela varuhinja človekovih pravic in bivška manjšinska govornica Zelenih v avstrijskem parlamentu Terezija Stojsic in ugledni zgodovinar na celovški univerzi Karl Stuhlpfarrer. (I.L.). Pat-položaj med ZSO in NSKS pri imenovanju glavnega urednika »Novic« CELOVEC - Družabnika skupnega tednika slovenske manjšine na Koroškem Novice, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), se v zvezi z imenovanjem glavnega urednika časopisa še vedno nista zedinila oz. našla skupnega kandidata. Predsednik ZSO Marjan Sturm je konec preteklega tedna v Slovenskem sporedu avstrijske radiotelevizije (ORF) predlagal, naj zaradi brezizhodnega položaja odloči Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani, predlog pa podpira tudi Janko Kulmesch, ki je - kot Sturm - tudi poslovodja družbe Slo-media, ki izdaja skupni tednik Novice, ki je leta 2003 nasledil glasili ZSO in NSKS Slovenski vestnik in Naš tednik. Do nesoglasja med Sturmom in poslovodjo v zadevi imenovanja glavnega urednika je prišlo tudi zaradi predloga predsednika ZSO, po katerem naj bi se zaslišali vsi štirje kandidati, ki so se javili na javni razpis. Kulmesch za predlog ni pokazal razumevanja in je v zvezi s tem govoril o »spremembi pravil sredi igre«. Kot je znano, vodi časopis po odhodu Floriana Sablatschana konec leta leta 2004 provizorično Silvo Kumer. Slednji se je pri razpisu poleti letos potegoval za mesto glavnega (odgovornega) urednika in uživa podporo NSKS, medtem ko ZSO poleg Kumra zahteva še imenovanje drugega glavnega urednika, in sicer kulturnega urednika Novic Emanuela Polanška. Uredništvo skupaj šteje štiri člane. (I.L.) koroška - Deželna politika Predčasnih volitev ne bo Socialdemokrati klonili Haiderjevemu izsiljevanju in pristali na deželni proračun 2008 Jörg Haider JOSEF MARTINZ CELOVEC - Na Koroškem očitno le ne bo prišlo do predčasnih deželnih volitev v letu 2008, kakršne je hotel izsiliti deželni glavar Jorg Haider. Socialdemokratska stranka (SPO) in Hai-derjevo zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) sta se po ostrem spopadu v zadnjih dneh namreč le še zedinila glede vprašanja deželnega proračuna za leto 2008, tako da je zelo verjetno, da bodo redne volitve šele marca 2009. Pred sedaj sprejetim dogovorom je Hai der ko nec pre te kle ga ted na močno zaostril politično ozračje v deželi. Tako socialdemokratom kot tudi ljudski stranki (OVP) je zagrozil, da bo pač sam in z »legalnimi triki« odločal o razdelitvi denarja v deželnem prora-ču nu 2008. Ob tem je še na po ve dal, da bo predvsem pri resorjih, ki jih vodijo socialdemokratski člani deželne vla de, moč no skr čil de nar na sred -stva. Prav ta ko je vno vič za gro zil tu di s predčasnimi volitvami, če v deželni vladi in v deželnem zboru ne prišlo do pravočasnega sprejetja deželnega pro- Gaby Schaunig računa za prihodnje leto. Glavna točka proračunskega spora med socialdemokrati in Haiderjem je bilo vprašanje, ali se dodatni deželni dohodki v višini 67 milijonov evrov namenijo tako imenovanemu skladu za prihodnost, kot je to zahtevala predsednica socialdemokratov Gaby Schaunig, ali pa gredo v redni deželni proračun, kot je to zahteval Haider. Na koncu je prišlo do dogovora, po katerem bo Haider kot deželni finančni referent lahko razpolagal z 62 milijoni evrov v rednem proračunu, Schaunigova pa je za »sklad za prihodnost« rešila vsega skupaj pet milijonov... Da je Schaunigova sploh pristala na takšno razdelitev, politični opazovalci tolmačijo s strahom socialdemokratov pred predčasnimi volitvami. SPÖ namreč v tem trenutku nima najboljših rezultatov pri javnomnenjskih raziskavah na morebitnih volitvah že leta 2008. V vseh anketah namreč vodi Haider, nenazadnje tudi zaradi dejstva, da je socialdemokratsko stranko v zad njih me se cih pre tres la hu da kri -za v mestni organizaciji Celovec, ki so jo razrešili šele z izvolitvijo nove predsednice Marieluise Mathiaschitz v torek zvečer. Predsednica koroške SPÖ Gaby Schaunig pa je pristanek na kompromis pri deželnem proračunu za leto 2008 zagovarjala z argumentom, da je že le la de že li ohra ni ti de nar iz skla da, kar ji je na koncu - čeprav ne v zaželenem obsegu - tudi uspelo. Haiderjeve- mu pred lo gu za pro ra čun 2008 pa je medtem dal svoje soglasje tudi deželni svetnik ljudske stranke (OVP) Josef Martinz, čeprav je v poudaril, da gre za »lažni proračun«. Ivan Lukan Avstrijsko ustavno sodišče spet o dvojezičnih krajevnih tablah DUNAJ/CELOVEC - Avstrijsko ustavno sodišče bo na svojem decembrskem zasedanju, ki se začenja danes na Dunaju, spet razpravljalo o dvojezičnih tablah na Koroškem. Tokrat bodo obravnavali zahteve po dvojezični topografiji v sedmih dvojezičnih naseljih v občinah Galicija, Podklošter, Zitara vas, Dobrla vas, Pliberk in - vnovič - Škocjan. Za Škocjan so ustavni sodniki na osnovi pritožbe slovenskega odvetnika Rudija Vouka že leta 2001 prvič odločili v prid dvojezičnim tablam, razsodbo pa leta 2006 na osnovni novih podatkov iz popisa prebivalstva iz leta 2001 spet spremenili. Sedaj je bila vložena nova pritožba. Ustavni sodniki bodo o zahtevi po dvojezični topografiji tudi tokrat razpravljali na osnovi kazenskih odločb zaradi prehitre vožnje skozi zgolj eno-jezično označena naselja. Poleg tega bodo ustavni sodniki na zahtevo avstrijskih varuhov človekovih pravic razpravljali tudi o dodatni tablici s slovenskim imenom kraja v Zvabeku. Kot je znano, je koroški deželni glavar Haider z namenom, da bi se izognil postavitvi veljavne dvojezične krajevne table v omenjenem naselju, pod zgolj enojezično nemško krajevno tablo, dal pripeti le manjšo tablico s slovenskim napisom. (I.L.) media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia i www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Dnevna soba in oprema stanovanja Dnevna soba je navadno največji in osrednji del stanovanja, ki ga uporablja vsa družina. Biti mora predvsem tak, da zagotavlja prijetno udobje za posameznega člana kot za vso družino. Se posebej tam se morajo vsi domači počutiti udobno, v dnevnem prostoru morajo imeti občutek zavetnosti in topline doma. Hkrati pa je dnevna soba tudi najbolj reprezentančen del stanovanja, v katerem lahko sprejemamo goste. Tam si lahko ustvarijo vtis o urejenosti celotnega stanovanja, o skrbnosti, iznajdljivosti in o okusu gostitelja, kot tudi o njegovem življenjskem stilu. Funkcionalnost samega prostora je odvisna od izbire elementov za opremo in od njihove razporeditve v prostoru. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati pri opremljanju pa je, da morajo poti skozi prostor ostati proste. Če na primer sedežni elementi stojijo na poti prti oknu ali vratom ne motijo le tistega, ki želi priti do okna ali vrat, ampak tudi tistega, ki sedi. Čeprav smo navajeni fotografij iz pohištvenih revij, ki prikazujejo velikanske dnevne sobe, povprečna soba sploh ni posebno velika. Kdor jo želi kar najbolje opremiti, mora natančno premisliti, kam bo postavil sedežne elemente in največje omare. Seveda bo postavitev televizije in glasbenih komponent odvisna od njihovih lasnosti in želja lastnika. Vsakdo si želi, da bi bila domača soba čimbolj osebna in edinstvena. Pri končnem izgledu imajo zelo pomembno vlogo dekorativni predmeti. S slikami in drugimi umetniškimi deli vnašajo v prostor življenje ter osebni pečat lastnika stanovanja. Prostor brez dekorativnih predmetov je hladen in pust. Okrasne predmete delimo na uporabne predmete z dekorativno funkcijo in na tiste, ki imajo zgolj okrasno funkcijo. SVETILA Pravilna izbira in namestitev svetil v dnevni sobi ni pomembna samo s funkcionalnega ampak tudi iz estetskega vidika. V prostoru se počutimo dobro šele, ko je dobro poskrbljeno za razsvetljavo. Seveda je najboljša in najbolj zdrava dnevna svetloba, ki je ni nikoli preveč. Pri izbiri svetil, pa je smotrno namestiti več manjših, lokalnih svetil namesto centralnega lestenca. Tako lažje nadzorujemo osvetlitev in ustvarjamo vzdušje s pomočjo svetlobe. Pri tem uporabljamo različne tipe svetil: stropne (vgradna, nadgradna, viseča), stoječe, namizne, reflektorske, vgrajene v vitrine, talne, svetlobne objekte. Svetilke lahko oddajajo svetlobo direktno ali indirektno. ZAVESE Tudi zavese imajo pomemben vpliv na izgled prostora in dodatno prispevajo k ustvaijanju vzdušja. Hkrati pa morajo zadostiti funkcionalnim zahtevam, kot so zaščita pred svetlobo in varovanje zasebnosti. S pomočjo zaves lahko prikrijemo tudi grda ali dotrajana okna in taka z neprimernimi proporcij. V posebnih primerih imaj o zavese tudi funkcijo dodatne toplotne izolacije ali zaščito pred hrupom. Poleg tega so zavese edini element notranje opreme, ki vpliva tudi na videz fasade, zato naj bi bile v skladu z arhitekturo stavbe. TALNE OBLOGE Pravilna talna obloga za dnevni prostor je odvisna od potreb in navad bodočih uporabnikov bivalnega prostora. Navadno si želimo tako oblogo, kije dober toplotni in zvočni izolator. Primerne so površine, ki so tople in take, da dušijo zvoke, do katerih prihaja pri hoji, premikanju stolov in podobnem. Idealno je, če je odporna proti madežem ter primerna za čiščenje in vzdrževanje, še posebej, če v dnevni prostor prihajamo v čevljih. Poleg tega je zaželeno, da je tlak odporen proti obrabi, ekološko neoporečen, negorljiv in antistatičen. Tako tekstilne obloge prebudijo vse čute ter ustvarjajo prijeten občutek udobja. Z izbiro lesenega tlaka vnesemo v dom pridih narave, življenje, toplino in energijo. Les je preveijen gradbeni material, ki ga zaradi številnih odlikujočih lastnosti uporabljamo že tisočletja. Na drugi strani je prednost eno ali večplastnih oblog iz umetne mase v enostavnem polaganju z dvostranskim lepilnim trakom. PVC obloge so praktične, cenovno ugodne in na voljo v vseh možnih vzorcih. ■ ■ ■ ■ ■ ■ M PVC NUDI RES VELIKO IZBIRO BARV IN VZORCEV ULICA 24. MAJA 2 - 33034 fAGAGNA (UD) - TEL 0432.800157 - FAKS 0432.810452 ^ VEC KO T 60 LET IZKUŠENJ f W * V GRADNJI ŠTEDILNIKOV kia<< ragagnese ni lUMH.h riKMVJ^» * HI HAMIJJš II HI. KUHINJE IN ŠTEDILNIKI S KOTLOM ZA OGREVANJE _ tradicionalni! VGKADM, STOLPNI V IMOXJFjaUt EMAJLIRANI IN ZIDANI PO NAROČILU POOSEBLJENA IZDELAVA ro ILL" VAM NUDI MO K(>MB [NAC1JE IW1 ,OC; KIJI 1IN] E. KOMBINIRANE KTFDILMKI S KOTLOM. ]hl.[ViKI Š IHilLVIkn IIL\[)]I_\]K_ POMIVALNO KORITO. DELOVNE PTjO&£E 12 GftA\tT.V I^Cl Vi. IJTKfi.l i KlrFJ-A. RaJ.S l D 0111 TKI Casslna LC3 Le CourDusier, Pierre Jeanne re t. Charlotte Pcrrinnd KolrtcJjB "CtUlnp im»j1rT IA VAS ($C£MC VEDNO NAJ$OU$£. OANSS NUDIMO TUDI VWONSKQ PQHttWO IfillC, yl. C .A. ColpmEw U, Tel. 0441,40540 - Fak*04Sl.4Q929 * e-moil:alrio5rl@fifrcalE-it Utekočinjeni naftni plini SOCOGAS Rezervoarji GPL Omppo - in vtek&Činjeni naftni plini za domačo uporabo, kmetijstvo, industrijo in gostinstvo Ulica Grada 20 Te L 199.145.323 Tel. 043L3506S - Faks 0431-33987 e-mail: ecogasspa@ecoga55pa.it 33052 CERVLGNANO DEL FRIULI (UD) Posebne ugodnosti za vse, ki zamenjate plinsko olje ali drva z naftnim plinom GPL LESENI PODI - Leseni podi ^ jt tV Okna iti okvirji _V>1 Notranja vrata L* Hfmdirana vhodna vrata 33050$. M TO Al. TORRE (UD) i M). CWA HOGAREDQ AL TORRE TKI., in FAKS 0433 997}$4 u.- wiufcivtqFd rínifnfUf *■ j'jt/üö j/aw^mrlmtnti.Ii N0TRAK1A VflATA OKNA IN OKVIRJI 11 PVC-JA BLIílDIRAHA VHÜONA VFWTA DO & A VA 3 IV M 0 M T A Ž A 4 Četrtek, 29. novembra 2007 GOSPODARSTVO / naborjet - Od sobote do ponedeljka enogastronomska prireditev v Beneški palači Deveti Ein Prosit z mednarodnim pridihom Letos sodelujejo tudi avstrijski, slovenski in hrvaški vinogradniki - Organizator krajevni turistični konzorcij NABORJET - Preko sto petdeset vinogradnikov in štirideset proizvajalcev najrazličnejših prehrambenih proizvodov so glavne značilnosti devete izvedbe razstave Ein Prosit (Na zdravje). Med njimi so tudi številni slovenski proizvajalci z Goriškega in Tržaškega. Enogastronomska prireditev bo od sobo te do po ne delj ka po te ka la v Na bor -jetu, v tamkajšnji Beneški palači, razne spremljevalne pobude pa bodo zajele vso Kanalsko dolino in se bodo začele že danes. Novost letošnje izvedbe je prisotnost tridesetih avstrijskih, hrvaških in slovenskih vinogradnikov, saj so na razstavi Ein Prosit svoja vina doslej ponujali le italijanski. Osrednji organizator petdnevne prireditve je konzorcij za turistično promocijo Trbiža, Nevejskega sedla in Mo-krin, (Consorzio di Promozione Turistica del Tarvisiano, di Sella Nevea e del Passo Pramollo) ob podpori turistične agencije FJK, gorske skupnosti, banke Friuladria, fundacije CRUP, občin Na-borjet in Trbiž, Erse ter Trgovinske zbornice iz Vidma. V sklopu turističnega konzorcija, ki ga vodi Claudio To-gnoni, je bil za organizacijsko plat raz- stave odgovoren Maurizio Rusconi. »Razstava se je v teh devetih letih bistveno spremenila in je letos dobila mednarodne razsežnosti. Med prvo izvedbo pa smo imeli le manjši kiosk na trbiškem trgu, v katerem smo avstrij- skim turistom ponujali furlanska vina. Razstavljavcev je bilo takrat le kakih dvajset. Pred petimi leti pa smo se s Trbiža preselili v Beneško palačo v Nabor-jetu: naš Ein Prosit se je vključil med tiste manifestacije, ki želijo spodbuditi okusi krasa - Zaključni večer v gostilni All' Antico Spazzacamino Simbioza hrane in kulture Večer so vživobarvnem gostinskem lokalu pripravili na pobudo Edoarda Kanziana Na zadnjem večeru Okusov Krasa je vladalo prijetno vzdušje kroma Lani je prireditev Ein Prosit vzbudila izredno veliko zanimanje preporod in ovrednotenje avtohtonih vin. Zastavili smo si cilj: v treh letih predstaviti vsa vina iz italijanskih avtohtonih vinogradov.« Kot omenjeno, sodeluje na letošnji izvedbi okrog sto petdeset vinogradnikov, ki so prestali selekcijo organizatorjev. »Marsikateri vinar sicer ne potrebuje ocene naših degustatorjev, saj je visoka kvaliteta njegovih vin obče priznana. Tak primer so na primer vina, ki jih na Krasu proizvajata Zidarič in Vodopivec, cilj naše razstave pa je vsekakor tudi v odkrivanju novih proizvajalcev.« Organizatorji nudijo obiskovalcem tudi možnost vodenih degustacij, v sklopu katerih jim bodo priznani novinarji predstavili značilnosti posameznih vin in vinogradov, številna poučna predavanja ter seveda možnost nakupa najljubših vin ali prehrambenih proizvodov (od pršuta preko medu, žganja, balzamičnega kisa in sira vse do čokolade). Značilnost prireditve pa je tu di po seb na po nu dba, ki jo za to pri -ložnost pripravijo številne restavracije v dolini: vsak krožnik bodo seveda spremljala izbrana razstavljena vina. V nekaterih restavracijah bodo kuhali mednarodno priznani kuharji (Kevin Nelson iz Kolorada, Norbert Nieder-kofler iz St. Kassiana, Gennaro Espo-sito iz Neaplja in Alessio Devide iz Rude), tako da je Ein Prosit lahko tudi priložnost za soočenje s pravimi kuharskimi mojstri. Podrobnejše informacije so na razpolago na spletni strani www.einprosit.org. (pd) TRST - Zadnje poglavje Okusov Krasa se je odvijalo v stari tržaški gostilni "AllAntico Spazzacamino', ob pokroviteljstvu Edoarda Kanziana, znanega spodbujevalca kulturnih srečanj v Društveni gostilni na Kontovelu, ki zadnje čase prireja svoja enogastronomska omizja v omenjeni gostilni. To upravlja Tiziana Bertoia (s hčerko Leno in s pomočjo Edija Suppa), bivša kuharica priljubljene domače gostilne na Kontovelu, ki ponuja okusne ribje in druge krožnike tudi v svoji gostilni na ulici Sette Fontane 66, blizu trgovine pohištva Zerial (tel. 040/945160). Ko iz ozke ulice stopiš v obrat, doživiš pravo presenečenje. Freske z nevsakdanjimi družabnimi motivi, izrisane s toplimi barvami in nekoliko naivno stilizacijo, spominjajo na nekakšno provensalsko okolje. Mozaično postavljene živo-barvne ploščice poda in druge dekoracije pa na scenografijo velikih tržaških potniških ladij iz preteklosti; kot da bi vstopil v lokal v Barceloni ali Lizboni... Kanzian je tokrat povabil na svoj "simpozij" ugledne in pristne goste. Ker je bila tema "Hrana in kultura" posvečena Okusom Krasa, in sicer letošnji novosti, kotičku tipičnih proizvodov v trgovinah jestvin, je za uvod spregovoril Gigi Debe-lis, eden poslednjih kmetov s Kolonkovca, ki je nostalgično govoril o tamkajšnjem radiču, ki se ga je jedlo tudi na dunajskem dvoru. Pomagal mu je trgovec sadja in zelenjave, vedno s Kolonkovca, Claudio Marchesich, kije z navdušenjem povedal, da si trgovci prizadevajo ponujati krajevne pridelke in proizvode svojim strankam, kar bodo delali, tudi po zaključku Okusov Krasa, v zimskih in spomladanskih mesecih. Glavni gost večera pa je bil Edi Kante, ki je prejel nekonvencionalno, a občuteno priznanje iz rok Kanziana za izredno zavzetost in uspešnost pri širjenju enogastronomske kulture. Z njegovo penino KK so nazdravili, trgovci SDGZ Elena De-biasi, Andrea Fontanot in Ervin Mezgec pa so dali v pokušnjo istrski pršut, kraški sir, salamo iz Kar-nije in druge domače suhe mesnine. Pek Davorin Starec s Proseka je prinesel in zrezal svoj znani kruh sv. Martina (s suhim grozdjem in kozjim sirom), domačo kito in čudovit jabolčni štrudel. Mladi pek, ki dela od svojega 14. leta, je povedal, da speče več kot 30 vrst kruha in da ta gre dobro v prodajo tako med strankami, kot med gostinskimi in drugimi obrati. Podpredsednik tržaškega konzorcija Fabrizio Grimm je spregovoril o ribiški krajevni ponudbi, o vsem, kar se ulovi v Tržaškem zalivu, in vabil k nakupu "naših" mormor. Predsednik trgovcev Ervin Mezgec in gostincev Niko Tenze sta sklenila prijeten pogovor ob lepo pogrnjeni mizi z oceno uradno komaj zaključene pobude Okusov Krasa, ki pa se še nadaljuje v trgovinah; tudi v gostilnah je še mogoče poskusiti okusne jedilnike s telefonsko rezervacijo; sezname vseh obratov in jedilnike se dobi v knjižicah Okusov Krasa in na spletni strani "http://-www.triesteturismo.net"www.triesteturismo.net. Lep utrinek je podaril s svojo kitaro in melodičnim glasom glasbenik in pesnik Giuseppe Signo-relli, od De Gregorija do Endriga in De Andreja, in tudi gospodinja Tiziana z res doživeto interpretacijo Joni Mitchell. V lokalu so na razpolago tudi bobni in prostor za ansambel za glasbene večere. Davorin Devetak pristanišča V Luki Koper že dosegli načrtovano količino pretovora za vse leto KOPER - Luka Koper je že dosegla načrtovano količino ladijskega pretovora za vse letošnje leto. "Pretovor je 27. novembra dosegel 13,8 milijona ton. Ocenjujemo, da bo konec decembra presegel količino 15 milijonov ton. Od tega se bo promet kontejnerjev približal številki 300.000 kontejner skih enot TEU, pro met av -tomobilov pa številki 500.000 enot," so včeraj sporočili iz Luke. "Rezultata smo izredno veseli. To pomeni, da je naša strategija prava in lahko samozavestno vstopimo v novo leto," je dosežek pospremil predsednik uprave Luke Koper Robert Časar (na posnetku). Luka je oktobra postavila prvi pilot za podaljšanje prvega pomola. V polnem teku sta javni razpis za izbiro izvajalca in gradnja novega skladišča za avtomobile, dobili pa so tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega kamionskega vhoda v pristanišče. V družbi si želijo čimprejšnjega sprejetja državnega prostorskega načrta, ki bi Luki zagotovil nadaljnji razvoj, so še izpostavili. (STA) Evropska centralna banka 28. novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 28.11 27.11 ameriški dolar 1,4747 1,4874 japonski jen 162,02 160,11 kitajski juan 10,9047 10,9830 ruski rubel 35,9830 36,1180 danska krona 7,4568 7,4567 britanski funt 0,71375 0,71855 švedska krona 9,3367 9,3135 norveška krona 8,1075 8,0800 češka krona 26,767 26,767 švicarski frank 1,6463 1,6326 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 258,68 258,68 poljski zlot 3,6950 3,6950 kanadski dolar 1,4676 1,4767 avstralski dolar 1,6719 1,7044 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5554 3,5997 slovaška krona 33,239 33,558 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6984 0,6985 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 91,89 93,84 turška lira 1,7676 1,7044 hrvaška kuna 7,3190 7,31600 Zadružna Kraška banka 28. novembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4992 1,4684 britanski funt 0,7275 0,7107 švicarski frank 1,6629 1,6224 japonski jen 164,5125 156,4875 švedska krona 9,5790 9,1209 avstralski dolar 1,7356 1,6624 kanadski dolar 1,5033 1,4460 danska krona 7,5985 7,3122 norveška krona 8,2512 7,8487 madžarski florint 265,1470 252,2130 češka krona 27,4361 26,0958 slovaška krona 34,2698 32,0978 hrvaška kuna 7,4989 7,1331 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 28. novembra 2007 valute hrvaška kuna evro nakup prodaja 0,7276 7,569 ,4949 163,09 ,6639 8,238 9,476 ,7164 7,57 0,7096 7,383 1,4581 159,07 1,6229 8,035 9,243 1,6741 7,03 Banca di Cividale BANCAGHIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 28. novembra 2007 Indeks MIB 30:+1,97 delnica cena € var. % AEM 2,8475 +1,08 ALLEANZA 8,895 +1,08 ATLANTIA 25,36 -1,25 BANCA ITALEASE 9,325 -1,50 BANCO POPOLARE 15,08 +2,98 BPMS 3,775 +1,68 BPM 9,865 +4,84 EDISON 2,3175 +2,73 ENEL 8,13 +1,61 ENI 23,72 +0,76 FIAT 18,77 +4,90 FINMECCANICA 20,27 +3,48 FONDIARIA-SAI 29,83 -0,43 GENERALI 31,22 +2,70 IFIL 7,1 +4,49 INTESA 5,34 +2,50 LOTTOMATICA 22,54 +2,27 LUXOTTICA 21,97 +2,14 MEDIASET 6,535 +1,48 MEDIBANCA 15,44 +1,91 PARMALAT 2,66 +0,45 PIRELLI 0,818 +2,01 SAIPEM 28,34 +2,64 SNAM 4,325 +0,00 STMICROELEC 10,48 +1,72 TELECOM ITA 2,1875 +0,57 TENARIS 15,94 +3,22 TERNA 2,645 +0,84 UBI BANCA 19,47 +3,02 UNICREDITO 5,705 +2,94 Podružnica Trst IÔ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana jP^ ALPE-JADRAN Torek, 27. novembra 2007 5 uspeh nabiralne akcije primorskega dnevnika za obnovo uničene bolnice franje Velika solidarnost naših ljudi Do včeraj zbranih 37.520 evrov Nabiralna akcija se bo zaključila s prihodnjim tednom - Kdor še želi prispevati, naj to opravi do petka, 7. decembra TRST - Nabiralna akcija, ki jo je Primorski dnevnik sprožil po neurju, v katerem je bila razdejana partizanska bolnica Franja, je dosegla velik uspeh in se nagiba h zaključku. Na bančne račune se še vedno steka denar darovalcev, do včeraj pa j e skupna vsota znašala 37.520 evrov. Naši ljudje na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini so se, tako kot že večkrat v preteklosti, velikodušno odzvali na poziv k solidarnosti, veliko so prispevali za prizadete po uničujoči septembrski ujmi, po pričakovanju pa je bila posebne pozornosti deležnauničena partizanska bolnišnica kot edinstveni spomenik humanosti in angažiranosti Primorcev v NOB. Iz organizacijskih razlogov bo nabiralna akcija zaključena s koncem prihodnjega tedna, zato imajo darovalci, ki še želijo prispevati, čas, da položijo prispevek na objavljene bančne tekoče račune do petka, 7. decembra. Vodstvo dnevnika bo medtem sprejelo dogovor o izročitvi zbrane vsote pristojnim oblastem v Sloveniji. Danes objavljamo prvi del seznama darovalcev, drugi bodo sledili v prihodnjih dneh. Prvi del seznama darovalcev Igor Luxa, Romano Pernarčič, Marjan Starc, Rudi Pavšič, Igor Gabrovec, Li-vio Semolič, Roberto Kresevič, Santo Carli, A. Brce - M. Malalan, Renato Rupel - Majda Terčon, Antonio Maver, Francesco Gašperlin, SKGZ, Iole Namor, Fausto Di Donato - Emanuela Grdina, Luigi Scherlavai, Carlo Milič, Lidia Starc, Cristina Bogatez, Maria Lucia Sedmak, Lidia Sossi - Armando Škerlavaj, Luigi Kapun, Edmiro Bezin, Mario Guštin, Norma Jazbec, Nerina in Edvin Švab, Silvana in Vojko Slavec, Sergio in Sandy Canciani, Dario Filipčič, Geni in Robi Ota, Aldo Rupel - Nivea Kuret, zobozdrav. ordin. dr. Dimitri Tabaj, Romana Tatjana Šmuc, Felice Orel, Claudio Stergonšek, Valter Pertot, Maria Kobal in So-sič, Alma Trobec Pappalardo, Erik Sedmak, Luciano Kocman, Sonja Žerjal, Marco Marcon, Flavio Posega, Natalia Racman, Ludmilla Hreščak, EmmaTul, Valerija Božič, družina Tul: Remigio, Igor in Ivo, Caterina Coloni Argiolas, Paolo Mahorčič, Gorazd Vesel, Danilo Jakin, Vilma Gergolet, Ludmilla Zotti, Giuseppe Leghissa, Bruna Leghissa, Olga Hervat, Taborniki Rodu modrega vala, Miriam Salvi, Gabriele Stefančič, Albin Žvab, Giuseppe Znidarčič, Gregor Znidarčič, Albin Hervatič, Giordano Križman, družina Mesesnel Silvano, Marija Tavčar, Eligio Kante, Nevia in Franko Vitez, Jože Perčič, Mitja Terčon, Sara Gruden, družina Ščurek Vincenzo, Angel Pahor, Igor Pahor, Vittorio Frandolič, Majda Guštin in Colja, Bogdan Kralj - Ilde Cossutta, Devana Lavrenčič, družina Pettirosso Maurizio. fjk - Stojan Spetič o povezavah slovenskih levičarjev in ekologistov Združevanje levice in zelenih • Vtri t ri ■• ■ ■ • «v« • uresničiti tudi v slovenski manjšini TRST - Združevanje levice in Zelenih je potreba, ki prihaja s terena, ker ljudje občutijo pomanjkanje močne levice. To nam je povedal deželni tajnik SIK Stojan Spetič, katerega smo včeraj vprašali o ciljih srečanja slovenskih levičarjev in ekologistov, ki bo v Gorici v torek, 4. decembra, ter sploh o perspektivah za prihodnost in o pripravah na deželne volitve. Na srečanju bodo še zlasti razpravljali o tem, kako predlog o združitvi uresničiti med slovensko manjšino. Zamisel za pobudo je nastala po srečanju med zastopniki Demokratične levice, Zelenih, SIK in SKP v Doberdobu, še pred tem pa so v Benečiji v okviru skupne pobude diskutira-li predvsem o deželnem zakonu za slovensko manjšino, tako da bo srečanje v Gorici krona skupnih prizadevanj. Nanj vsekakor niso vabljeni le vpisani slovenski člani levičarskih strank, temveč vsi levičarji, ki se ne prepozna- Stojan Spetič vajo v Demokratski stranki in ki mislijo, da je potrebna močna levica, pravi Spetič. »Perspektive za prihodnost slonijo na oblikovanju zveze levih sil na federalni osnovi, kot se pač o tem sedaj govori v Rimu. V deželi FJK so se tako npr. dogovorili o združevanju svetovalskih skupin, o usklajevanju njihovega dela v raznih pokrajinah in o skupnih nastopih. Na obzorju so seveda težave, vendar bo bistveno ciljati na prerazporeditev sil in ne na spopad. SIK verjame v levosredinsko ko- alicijo in torej v zavezništvo med združeno levico in Demokratsko stranko,« meni Spetič. Vendar se tudi zaveda, da bo med tema dvema stvarnostma prišlo tudi do tekmovanja. V zvezi z deželnimi volitvami so se že dogovorili, da bodo svetniki levice in Zelenih v deželnem svetu usklajevali svoja stališča. Obenem bodo proučili, katere so najboljše možnosti glede na novi deželni volilni zakon. Spetiča smo vprašali tudi za mnenje glede prihodnjega simbola združene levice, o katerem se je državni tisk razpisal. Grafiki na tem še delajo, je povedal, vendar ne bo simbol, s katerim bo nastopala zveza levice, podoben nobenemu od simbolov obstoječih političnih strank. Posamezne stranke, ki sodelujejo v tej federaciji, bodo namreč ohranile svojo istovetnost in torej tudi svoje simbole, volilne znake in zastave, kajti bodo še naprej delovale tudi samostojno. A.G. slovenija Janez Janša in Danilo Türk bosta sodelovala LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je po včerajšnjem srečanju z novoizvoljenim predsednikom države Danilom Türkom povedal, da sta se dogovorila za tesno sodelovanju zlasti v času, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Po Janševih besedah je na pogovoru dobil vtis, da je sodelovanje korektno in da imata oba pred očmi isti cilj, "to je delo v dobro državljanov in državljank Slovenije". Po Türkovih besedah sta se s premierom pogovarjala predvsem o konkretnih zadevah glede predsedovanja EU.Na vprašanje, ali sta se s premierom pogovarjala tudi o nekaterih "težkih" besedah, ki so "padle" v predvolilni kampanji, je Türk odgovoril, da o tem nista govorila. Po njegovih besedah je od takrat minilo že nekaj časa, poleg tega pa je veliko drugih nalog, o katerih je bilo treba spregovoriti. Türk je tudi sporočil, da bo ena njegovih prvih nalog predlagati nove ustavne sodnike. Konkretnih imen Türk še nima v mislih, saj želi najprej videti, kdo vse so bo prijavil na razpis. (STA) gore - Po podatkih Gorske reševalne službe največ nesreč in žrtev v zadnjih petih letih V Sloveniji letos že 345 gorskih in drugih nesreč z 38 smrtnimi žrtvami Na Krvavcu se danes že začenja smuka CERKLJE NA GORENJSKEM - Re-kreacijsko-turistični center Krvavec je danes kot prvo smučišče na Gorenjskem pognalo žičniške naprave. Odprtih je sedem prog in poligon za začetnike, ki so jih v minulih tednih uspeli prekriti z umetnim snegom. Poleg ka-binske žičnice delujejo otroška vlečnica Luža, enosedežnica Gospica, dvo-sedežnice Tiha dolina, Njivice in Kriška planina za dostop do ostalih naprav ter šestsedežnica Vrh Krvavca. Za celodnevno smuko na Krvavcu morajo odrasli v novi zimski sezoni odšteti 26 evrov, seniorji, vaditelji, trenerji in študentje 23 evrov, vozovnica za otroke pa stane 17 evrov. Do 15. decembra, dokler traja druga predprodaja, bodo vozovnice deset odstotkov cenejše. Na Krvavcu, kjer so lani v 125 smučarskih dneh našteli 194.000 smučarjev, letos pričakujejo dobro sezono, saj so pred njo pripravili več novosti. Tako so skupaj 900.000 evrov vložili v nakup novega teptalnega stroja, 15 novih snežnih topov in ureditev zasneževal-nega sistema na Kržišču. Na slednjem bo odslej novo smučišče za otroke, za katere so na območju Kriške planine postavili nov, daljši otroški trak. Unabomber: obravnavo LJUBLJANA - V letošnjem letu je Gorska reševalna služba Slovenije (GRS) zabeležila 345 gorskih in drugih nesreč, od tega kar 38 s smrtnim izidom, j e na včerajšnji novinarski konferenci dejal član komisije za informiranje in analize pri GRS Janez Kosec. Poudaril je, da je letos število nesreč in smrtnih žrtev najvišje v zadnjih petih letih, največ pa se jih je po njegovih besedah zgodilo v poletnih mesecih, predvsem med mladimi turisti. Kosec je še dejal, da je bilo bilo od ponesrečencev 30 odstotkov tujcev. Menil je, daje letošnje število udeleženih pri nesrečah v gorah za kar 12 odstotkov višje kot lani, povečalo pa naj bi se tudi število in trajanje iskalnih akcij. Po njegovih besedah je bil delež iskalnih akcij pri reševalnem delu 40 odstoten, kar pomeni, da so od vsega skupaj 8743 reševalnih ur, izvedli 3088 ur iskalnih akcij. Kosec je še dejal, da je bilo v letošnjem letu devet smrtnih žrtev zaradi kapi, kar je več kot v prejšnjih letih. Med vzroke smrtnih nesreč med planinci se tako v letošnjem letu na prvo mes- to uvršča odpoved srca, zatem zdrs in padec na brezpotju, hoja po markirani poti, med ostalimi vzroki pa je naštel nepoznavanje sestopa, padec kamenja in zdrs pod vrhom. "Največ nesreč, lelos 158, se je zgodilo pri hoji po poti, zatem zaradi hoje po brezpotju, pri plezanju, alpskem smučanj in turnem smučanju," je povedal Kosec. Obenem je omenil, da se j e največ neireč, kar 65 oditotkov, zgodilo v lepem vremenu, pri neorganizirani skupini ter med posamezniki. Kosec j e še dodal, da j e bil o največ ponesrečenih v starostnem razredu med 18 in 55 let, kar dve tretjini vseh pa je moških. Predsednik GRS Miro Pogačar je menil, da pri GRS največ pozornosti namenjajo izobraževanju kadrov, po njegovih besedah pa tudi organizaciji izobraževanj na področju preventive. Poudaril je, daje prav zaradi možnosti, da ponesrečencu v zelo kratkem času lahko nudijo prvo pomoč, svoje reševalce izobražujejo predvsem na področju prve in nujne medicinske pomoči. "Danes so V zimskih razmerah je v gorah potrebna še večja previdnost, saj lahko v vsakem trenutku pride do plazu pogoji reševanja mnogo lažji, predvsem zaradi helikopterjev in druge napredne tehnike, zaradi katere lahko rešimo mnogo več življenj kot nekaj desetletij nazaj," je dejal. Član komisije za informiranje in analize pri GRS Jani Belc je opozoril na nevarnosti v gorah, zaradi katerih najpo- gosteje pride do nesreč v zimskem času. Omenil je predvsem zdrs v gozdni meji in nad njo, v višjih predelih. Opozoril je še na nevarnost plazov v gorah, ki so po njegovem mnenju še bolj nepredvidljivi in nikoli ni mogoče z gotovostjo zatrditi, da nevarnost zanje ne obstaja. (STA) najanuar BENETKE - Obravnavo, na kateri se bo na zatožni klopi znašel policijski izvedenec Ezio Zernar, so odložili na 8. januar prihodnjega leta. Predvideno je bilo, da bodo o domnevni manipulaciji medeninaste ploščice, ki je bila v eni od eksplozivnih naprav »unabomberja«, govorili 17. decembra, vendar je tistega dne odvetnik Maurizio Paniz, ki je tudi parlamentarec FI, zaposlen z glasovanjem o finančnem zakonu. Paniz zastopa inženirja Elva Zornitta, trenutno edinega osumljenca v preiskavi, ki jo vodi tržaško tožilstvo in ki se je v Benetkah predstavil kot oškodovana stranka. Zernar, ki je bil zaposlen v laboratoriju za kriminalistične preiskave v Benetkah, je osumljen, da je ploščico manipuliral. Na obravnavi, ki bo 8. januarja, morajo v bistvu ugotoviti, če gre za namerno ali nenamerno dejanje. Po nekaterih govoricah naj bi šlo za namerno dejanje, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kaj bi imel Zernar od tega, da bi krivda padla na Zornitto. Vogalček ploščice naj bi namreč nekdo v laboratoriju odrezal s škarjami, ki so jih zaplenili Zornitti. In ker tudi škarje puščajo sledi na pločevini, bi to predstavljalo težak dokaz proti inženirju iz Azzana Decima. 6 Četrtek, 29. novembra 2007 ALPE-JADRAN koper - Slavnostno zasedanje italijansko-slovenske komisije Videmski sporazum predhodnik padca meje med Italijo in Slovenijo Vladi sta zastopala Matjaž Šinkovec in Ettore Rosato KOPER - Videmski sporazum o maloobmejnem prometu, ki sta ga leta 1955 podpisali Italija in Jugoslavija, je bil predhodnik decembrskega padca meje med Italijo in Slovenijo. Že z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je bil ta meddržavni sporazum dejansko presežen, včeraj pa se je v Kopru najbrž zadnjič sestala mešana komisija, ki je skrbela za njegovo izvajanje. Slavnostnega zasedanja v dvorani koprskega občinskega sveta, so se udeležili številni gostje z obeh strani meje, med katerimi je bil tudi Tone Poljšak, eden podpisnikov tega za naše kraje zelo pomembnega dogovora. Vladi Italije in Slovenije sta zastopala državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matjaž Šinkovec in Ettore Rosato, podtajnik na notranjem ministrstvu. Sejo je vodila Vlasta Pelikan Va-lenčič, slovenska sopredsednica komisije, udeležence pa je pozdravil tudi domači župan Boris Popovič. Šinkovec in Rosato sta izpostavila velike pozitivne učinke, ki jih je Videmski sporazum imel za obmejno prebivalstvo, vključno za obe manjšini. To je v kratkem pozdravu poudaril predsednik SSO Drago Štoka, ki je spregovoril tudi v imenu v Kopru navzočega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. Zastopnik italijanske vlade je s tem v zvezi omenil v Uradanem listu včeraj objavljeni odlok predsednika Giorgia Napolitana o seznamu 32 občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo izvajal zaščitni zakon za Slovence. Notranje ministrstvo je po Rosatovih besedah že pripravilo vse potrebno, da bodo v kratkem začeli izdajati dvojezične osebne izkaznice, tako v papirnati, kot tudi v elektronski obliki. Zanimive so bile besede italijanskega veleposlanika v Sloveniji Daniele-ja Verge, ki je kot mlad diplomat leta 1975 v Osimu prisostvoval podpisu zgodovinskega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. Župan Popovič je izrazil upanje, da bo po padcu meje med Italijo in Slovenijo meja med slednjo in Hrvaško čim manj zaprta in za prebivalce Is tre čim manj bo le ča. Tone Poljšak, Jože Šušmelj in Miro Kocjan so zaslužni za izvajanje Videmskega sporazuma med Italijo in bivšo SFRJ fpa občina repentabor - Na mejnih prehodih Fernetiči in Repentabor Dva praznika v eni noči Najprej pokrajinska zdravica na mejnem prehodu Fernetiči, uro kasneje pa še občinska na Repentabru schengen Priprave na mejnem prehodu Lipica SEŽANA - Priprava praznikov na mejnih prehodih ob padcu schengenske meje zastavlja številna organizacijska vprašanja. Na sedežu policije v Sežani so včeraj razpravljali o manifestaciji, ki bo v soboto, 22. decembra dopoldne, na mejnem prehodu Lipica, in sicer, ali bo le-ta v času slovesnosti odprt ali zaprt. Ker gre za mednarodni mejni prehod, bo odgovor pravočasno posredovala Ljubljana, je bilo dogovorjeno. Predstavniki sežanske občine, policije, kves tu re in vzhodno kraš ke ga rajonskega sveta (prisoten bo pred sed nik Mar ko Mil ko vič, ki se je že udeležil včerajšnjega srečanja) se bodo jutri zjutraj spet srečali na samem mejnem prehodu, da bi se konkretno dogovorili o lokaciji in o poteku praznika ob padcu schengenske meje. REPENTABOR - Dva praznika v enem! Tako se v repentabrski občini napoveduje slovo od schengenske meje. Prvi praznik, pokrajinskega dometa, bo 20. decembra opolnoči na mejnem prehodu na Fernetičih, drugi, občinskega, slabo uro kasneje, na mejnem prehodu Repentabor, saj občina župana Aleksija Križmana, čeprav najmanjša v tržaški pokrajini, premore dva mejna prehoda. Odbornica za kulturo Nives Guš-tin, koordinatorka manifestacij ob padcu meje v občini, je te dni schengensko omamljena. Srečanja in sestanki o pripravah na prireditve ob meji si sledijo kot na tekočem traku. Pretekli teden se je udeležila pripravljalnega sestanka na tržaški pokrajini, na katerem so postavili temelje osrednjemu pokrajinskemu slavju, ki bo na Fernetičih v noči med 20. in 21. decembrom (medtem ko bo uradna vseevropska manifestacija ob vstopu Slovenije v schengensko območje 22. decembra popoldne na mejnem prehodu Rabujez-Škofije). Sledila so srečanja na krajevni ravni s predstavniki sežanske občine in predstavniki sosednih vasi na slovenski strani meje, s katerimi je repentabrska občina predvsem zadnja leta stkala plodne prijateljske stike in vezi. Osrednji pokrajinski praznik ob padcu schengenske meje se bo začel v četrtek, 20. decembra ob 21. uri na mejnem prehodu Fernetiči. Na ploščadi sre- Repentabor, 1. maja 2004: slavje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo kroma di prehoda bodo namestili velik šotor, v katerem bo potekal kulturni program (ki ga morajo prireditelji še dopolniti) in v katerem bo po polnoči ljudsko slavje. Zaenkrat je znano le, da bodo padec meje z besedo pozdravili in mu minuto po polnoči nazdravili repentabrski župan Aleksij Križman, sežanski župan Davorin Terčon, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Sledila bo zabava pozno v noč in vse do jutra ob zvokih čezmejno priznanega ansambla, katerega ime pa bodo organizatorji uradno sporočili čez ne kaj dni. Predstavniki repentabrske občine se bodo pomudili na Fernetičih slabo uro, ker jih bo pot ob enih zjutraj vodila do mejnega prehoda Repentabor, kjer bo občinska schengenska fešta, pri kateri bodo sodelovale občinske organizacije in društva (Kraški dom, NK Kras, jus Repen, župnijska skupnost) ter sosedje iz sežanske občine, vaške skupnosti Dola pri Vogljah, Voglje, Vrhpolje in njihovo pred kratkim ustanovljeno kulturno društvo. Praznovanje z zdravico bo v prostorih kulturnega doma v Dolu, kjer bodo namestili tudi šotor. Prigrizka, dobre kapljice, glasbe, plesa in veselega razpoloženja ne bo zmanjkalo, je zagotovila odbornica Guštinova. M.K. učinek padca meje Zbogom dragocena in slavna prepustnica! KO PER - Z vsto pom Slo ve ni -je v t.i. schengensko območje 20. decembra bodo "de facto" prenehale veljati dragocene in priljubljene prepustnice, ki so več kot 50 let spremljale dogajanja v našem obmejnem prostoru. Na to majhno sivo knjižnico je bilo sprva treba ča ka ti tu di do ne kaj me se cev, po -tem pa se je postopek izdajanja moč no po e no sta vil in hkra ti tu di skrajšal. V začetku je ljudem vzdolž me je pre pust ni ca omo go či -la le štirikrat mesečno prehajanje meje, ki je bila takrat pravzaprav zaprta. S prepustnico so prečkali mejo ljudje, dokument pa je omogočil tu di čez mej no tr go vi no. Me so, ma slo, žga nje in ci ga re te, pa še mar si kaj dru ge ga, je bi lo bla go, ki je ljudem v Italiji omogočilo prihranek, v tedanji Jugoslaviji pa majhne zaslužke. S "sivo knjižico" ni nihče obogatel, življenjska raven ljudi ob meji pa se je tako ali drugače izboljšala. V Sloveniji in Hrvaški je 230 tisoč upravičencev do prepustnice, v Furlaniji-Julijski krajini pa 490 tisoč. Skupnih mejnih prehodov, ki so bili uvrščeni na seznam Videmskega sporazuma, je 59, trije prehodi pa so na morju. Prepustnica torej ne bo več potrebna za prečkanje meje med Italijo in Slovenijo, ni pa še jasno, kaj bo s slo ven sko-hr vaš ko me jo. Italijanski državljani z obmejnih območij FJK so doslej s prepustnico lah ko po to va li le v hr vaš ko ob -čino Buje (mejna prehoda Dragonja in Sečovlje), pravila po 21. decembru pa so še zavita v meglo. Problem na meji s Hrvaško sicer ni prepustnica, pač pa mejni režim, ki se bo tam uveljavil po vstopu Slovenije v schengensko območje. To zanima predvsem na tisoče Hrvatov, ki dnevno prečkajo mejo za delo v Sloveniji in v Italiji. / ITALIJA Četrtek, 29. novembra 2007 7 parlament - Ob glasovanju o welfareu v poslanski zbornici huda razhajanja v vrstah večine Poslanci izglasovali zaupnico, senatorji dokočno potrdili davčni odlok SKP in SIK ostro kritizirali Prodija, predsednik poslanske komisije za delo Pagliarini (SIK) polemično odstopil RIM - Po predvidevanjih je bil včerajšnji dan v poslanski zbornici za Prodijevo vlado zelo naporen. V večernih urah je dvorana le izglasovala zaupnico vladi (s 326 glasovi za in 238 proti), ki je bila vezana na zakonski osnutek o t. i. welfareu. Premier pa je moral pred tem poslušati hude kritike s strani raznih zaveznikov, kar še enkrat potrjuje, da sloni koalicija na dokaj krhkih temeljih. Poslanci bodo o 37 členih zakonskega osnutka glasovali danes. Medtem je senat brez uporabe zaupnice dokončno izglasoval 8,4 milijarde evrov vreden davčni odlok, ki je prav tako povezan s finančnim zakonom (158 glasov za in 151 proti). Odlok, ki bo stopil v veljavo decembra, vključuje pomoč v višini 150 evrov za prebivalce, ki ne dosegajo 50 tisoč evrov letnih dohodkov. V senatu so bile napetosti na strani opozicije: vodja UDC Pierferdinando Casini je kritiziral nekatere senatorje Forza Italia, ki se niso udeležili glasovanja. Predsednik vlade Romano Prodi je v poslanski zbornici prevzel vso odgovornost za odločitve v zvezi z besedilom osnutka o welfareu. Zavrnil je očitke skrajne levice, češ da se je vlada pustila izsiljevati od zmernih sil koalicije. Minister za delo Cesare Damiano je bil zadovoljen nad izidom glasovanja, ki predstavlja prvi korak do odobritve zakona. Ob upoštevanju kritik je dejal, da »je ukrep dober, saj bo porazdelil 40 milijard evrov v 10 letih, zaščitil revne upokojence in mlade prekerne delavce«. Najbolj razburjeni so bili člani dveh komunističnih strank, ki so, kljub neodobrava-nju kompromisnega besedila zakonskega osnutka o delu, pokojninah in socialnem skrbstvu, podprli vlado. Tajnik SKP Franco Giordano je zahteval politično-programsko preverjanje za januar in izjavil, da se »nekdo igra s kožo delavcev«. »Tako ne moremo nadaljevati: programa, s katerim smo zmagali na volitvah, ni več« je bil jasen Giordano. Tajnik SIK Oliviero Diliberto je zatrdil, da se je »Prodi pustil izsiljevati od dveh senatorjev, eden od katerih je Dini«. Preverjanje pa zanj ne bi bilo koristno, »ker se zmerne sile dogovorov ne držijo«. Dodal je še: »Danes smo glasovali za zaupnico, ker smo resne osebe. Dogovor pa ste prekinili.« Njegov strankarski kolega Gianni Pagliarini je polemično zapustil mesto predsednika poslanske komisije za delo. Drugi ekstrem koalicije uteleša Lamberto Dini, ki je bil zadovoljen s kompromisom, a je podčrtal, da »usoda vlade visi na nitki«. Levosredinska vlada je dosegla svojo 23. zaupnico v poldrugem letu vladanja. Desna sredina je v dveh izvedbah Berlusconije-ve vlade, ki sta vsega skupaj trajali 4 leta in 7 mesecev, vknjižila 50 zaupnic. Predsednik Fausto Bertinotti vodi zasedanje poslanske zbornice ansa politika - Nov Berlusconijev zasuk Forza Italia ostaja Stranka oz. Ljudstvo svoboščin naj bi delovala kot mreža strank in civilne družbe RIM - Nastanek Stranke svoboščin oz. Ljudstva svoboščin ne bo izbrisal stranke Forza Italia. Berlusconi je na včerajšnjem zasedanju vodstva in parlamentarcev svoje stranke poskrbel za nov zasuk, s katerim je spremenil pomen svojih izjav izpred 10 dni, ko je v središču Milana nepričakovano najavil ustanovitev nove stranke in ukinitev prejšnje. V palači Grazioli je vodja desnosredinske stranke povedal, da bo nov politični subjekt, čigar imena še niso dokončno izbrali, odprte narave, saj bo deloval kot povezava med strankami, ki temeljijo na istih vrednotah in idejah. Njegov model je Evropska ljudska stranka, pristopili pa bodo lahko tudi združenja, gibanja, krožki in drugi izrazi civilne družbe. Pri stranki Forza Italia so vsekakor pojasnili, da uradnih odločitev še niso sprejeli. Berlusconijevemu načrtu sta se baje pridružili stranki DCA Gianfranca Rotondija in Desnica Francesca Storace-ja. Govori se o snovanju ustanovnega odbora in izvršnega vodstva nove stranke, v katerih bo imela vodilno vlogo Forza Italia. Do uradne predstavitve stranke naj bi prišlo v tem tednu. Glede reform, za katere se zavzema tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni, je Berlusconi potrdil, da o ustavnih spremembah ne razmišlja. Glede volilne reforme pa sta si njuni poziciji nekoliko bližji: Berlusconi bi podprl proporcionalni sistem z visokim vstopnim pragom, brez drugega kroga in z večjim številom volilnih okrožij. Severni ligi je že obljubil, da se ne bo zavzel za referendum. Berlusconije pred 10 dnevi napovedal nastanek nove stranke Veltroni nadaljuje pogovore o reformah RIM - Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je včeraj nadaljeval svoj krog pogovorov s predstavniki strank o volilni in drugih reformah. Včeraj se je sestal z voditelji UDC Lo-renzom Ceso, Pierferdinandom Ca-sinijem in Roccom Buttiglionejem. Kot so povedali udeleženci, je bil sestanek ploden. UDC se strinja, da je potrebno čim prej izvesti ne samo volilno, ampak tudi institucionalno reformo ter posodobiti pravilnike obeh vej parlamenta. Kar zadeva nov volilni zakon, pa se UDC zavzema za uvedbo čistega nemškega sistema, medtem ko Veltroni predlaga nekakšno zmes med proporcionalnim in večinskim sistemom. Voditelj DS se bo danes sešel s predstavniki SIK in Severne lige, jutri pa z voditeljem FI Silviom Berlusconijem. Primer Ahmetovic: Mastella poslal inšpektorje RIM - V noči na 23. april je 22-letni Marco Ahmetovic s svojim kombijem povzročil pravi pokol. Bil je pijan in je izgubil nadzor nad vozilom ter do smrti povozil štiri mladoletnike v kraju Appignano del Tronto, v pokrajini Ascoli. Obsodili so ga na šest let in pol hišnega zapora. Kazen prestaja v stanovanju Marca Fabianija v San Be-nedettu. Sedaj pa so odkrili, da popularnost, ki jo je pridobil z aprilsko tragedijo, pridno izkorišča in dobro služi. Na spletni strani eBay naj bi namreč na dražbah ponujali ure, očala, oblačila tako imenovane »Li-nearom«, za promocijo pa naj bi služila prav Ahmetoviceva podoba, kar je zbudilo veliko zgražanje. Pravosodni minister Mastella je poslal inšpektorje, ki bi morali ugotoviti, če se zapornik lahko ukvarja s takšno donosno dejavnostjo. Ahmetovic pa odločno zavrača špekulacije na svoj račun. Preko gostitelja Fabianija je povedal, da je globoko pretresen nad takšnimi govoricami in da ni prejel nikakršnega plačila, še manj 300 tisoč evrov, o katerih je pisal dnevnik Libero. Mladi Rom je še dodal, da noče več imeti nič skupnega z reklamnim agentom Alessiom Sundasom, ki takšne govorice širi. Včeraj protest taksistov, jutri stavka prevoznikov RIM - Rimski taksisti so včeraj stopili na bojno nogo. Potem ko je župan Walter Veltroni nakazal možnost, da bi izdal 500 novih dovolilnic, so prekinili pogajanja ter zasedli trg pred županstvom in prekinili promet v središču večnega mesta. Za jutri pa se obetajo hude težave v prometu po vsej državi, saj bo 8-urna stavka vseh javnih prevoznikov. rim - Uradni obisk skupaj z zunanjim ministrom Ruplom Janša danes pri papežu in Prodiju Šef slovenske diplomacije se bo srečal tudi s svojim italijanskim kolegom Massimom DAlemo - Beseda tudi o odnosih s Hrvaško RIM - Predsednik slovenske vlade Janez Janša bo danes na obisku v Vatikanu in Rimu. V Vatikanu ga bo sprejel papež Benedikt XVI., sešel pa se bo tudi z državnim tajnikom Svete ga se de ža, kar di na lom Tar ci si om Bertonejem. Premier se bo nato v Rimu sešel z italijanskim kolegom Romanom Prodijem, s katerim bosta govorila o dvostranskih odnosih ter o vpra ša njih, po ve za nih s pred se do va -njem Slovenije Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta. Premiera bo spremljal zunanji minister Dimitrij Ru pel. Odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so po navedbah kabineta predsednika slovenske vlade zelo dobri, na obeh straneh pa obstaja sorodnost po gle dov in ocen o vrs ti po -membnih mednarodnih vprašanj. Kot prelomnico v dvostranskih odnosih med dr ža va ma v ka bi ne tu pre mi e ra označujejo t.i. va ti kan ski spo ra zum med Slo ve -nijo in Svetim sedežem o pravnih arhiv vpra ša njih, ki sta ga stra ni skle ni li le - ta 2002, ra ti fi ci ra li pa le ta 2004. Do - kument ureja razmerja med Slovenijo in Svetim sedežem ter položaj katoliške cerkve v Sloveniji in odpira mož nos ti za us peš no so de lo va nje v pri hod nos ti. Osrednja tema pogovorov v Vati ka nu bo do po na po ve dih dvo stran -ski odnosi. V slovenski javnosti sicer te dni krožijo ugibanja, da bo med drugim govora o pobudi za sklenitev sporazuma o duhovni oskrbi med Slovenijo in Svetim sedežem, ki ga neka- Romano Prodi ansa teri označujejo tudi kot drugi vatikanski spo ra zum. Tiskovni predstavnik slovenske vlade Valentin Hajdinjak je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade dejal, da ni gotovo, da se bodo pogovarjali o tem vprašanju. Slovenija in Sveti sedež sodelujeta v okviru številnih multilateralnih forumov, še zlasti Sveta Evrope, Združenih narodov ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Premier Jan ša se je apri la 2005 v Va ti ka nu udeležil umestitvene maše papeža Benedikta XVI., aprila letos pa je Slovenijo obiskal tajnik Svetega sedeža za odnose z državami Dominique Mam-ber ti. Janša se bo popoldne sešel še s predsednikom italijanske vlade Prodijem, s katerim se bosta pogovarjala o dvostranskih odnosih med državama in vprašanjih, povezanih s predsedovanjem Slovenije EU. Rupel se bo medtem o tem ločeno pogovarjal z italijanskim zunanjim ministrom Massimom DAlemo. Državi povezuje skladnost pogledov glede ključnih vprašanj v okviru EU, kot sta širitev povezave in Zahodni Balkan. Vsestransko sodelovanje se odraža tudi v rednem političnem dialogu, kar sta potrdila tudi letošnja uradna obiska Prodija in D'Aleme v Sloveniji. Za Ljubljano in Rim je pomembno tudi vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, ki jo namerava Hrvaška najkasneje 1. januarja 2008 začeti izvajati tudi za članice EU, torej tudi Slovenijo in Italijo. Kot poudarjajo tudi v Bruslju, ne le v Ljubljani in Rimu, gre za evropsko vprašanje, enostranska uveljavitev te cone pa bi lahko negativno vplivala na pristopna pogajanja Hrvaške. Obe državi, tako kot Bruselj, tudi opozarjata, da je napoved v nasprotju z zavezo, ki jo je Hrvaška dala junija 2004. V Zagrebu so napovedali, da se bodo po go vo ri o ERC okre pi li po par la men tar nih volitvah na Hrvaškem, ki so potekale v nedeljo. Odnosi med Slovenijo in Italijo so po navedbah kabineta slovenskega premiera dobrososedski, partnerski, razvejani in v vzponu. Državi, ki sta partnerici tudi v Natu, sta razvili visoko raven medsebojnega sodelovanja na številnih področjih. Pomemben prispevek h krepitvi političnega dialoga in sodelovanja na različnih področjih skupnega interesa predstavlja tudi memorandum o sodelovanju med vla da ma obeh dr žav, pod pi san maja v Bruslju. 1 6 Četrtek, 29. novembra 2007 APrimorski r dnevnik IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it občina trst - Po objavi Napolitanovega odloka v Uradnem listu Dvojezične osebne izkaznice baje na voljo 12. decembra Od objave mora poteči petnajst dni - Slovenski predstavniki v občinskem svetu takoj poizvedovali Kot smo poročali včeraj, je Uradni list republike Italije v izdaji 27. novembra objavil dekret predsednika republike Giorgia Napolitana, ki potrjuje seznam 32 občin Furlanije-Julijske krajine, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon za slovensko manjšino. S tem je Rim dokončno »podal žogo« tukajšnjim krajevnim upravam, ki se sedaj ukvarjajo s praktičnimi aspekti upravne narave. Prva posledica objave predsednikovega dekreta naj bi bila izdaja dvojezičnih osebnih izkaznic v občinah, ki jih doslej še niso imele. V tržaški pokrajini sta to Trst in Milje. Vsi trije slovenski predstavniki v tržaškem občinskem svetu - Iztok Fur-lanič, Igor Švab in Stefano Ukmar - so se včeraj takoj angažirali, da bi izvedeli, kdaj bodo dvojezične izkaznice dejansko sploh razpoložljive. Vsem trem je bilo pojasnjeno, da bo od objave dekreta treba počakati petnajst dni. To je namreč »tehnična doba«, ki jo predvideva 10. člen italijanskega civilnega zakonika. Guido Galetto, glasnik tržaškega župana, je Švabu omenil datum 11. decembra, sam župan pa dan pozneje. Datum objave odloka je 27. november, petnajst dni pa poteče 12. decembra. Župan Roberto Dipiazza nam je v intervjuju, ki ga objavljamo posebej, potrdil, da je Občina Trst pripravljena. Nekaj dvomov je imel edinole glede elektronskih dvojezičnih osebnih iz ka znic, či gar pos to pek se je zap le -tel v pris toj nih ura dih v Ri mu, za dol -že nih za vsta vi tev črk č, š in ž v ra ču -nalniški sistem, ki izdaja elektronske iz ka zni ce. Za mu de pa naj brž ne bo, glede na to, da so dvojezične elektronske iz ka zni ce že pri po to va le na pre -fekturo v Gorico. Deželni tajnik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Igor Gabrovec je medtem v tiskovnem sporočilu izjavil, da »lahko po objavi Napolitanovega odloka tudi občani mesta Trst sedaj zaprosijo za dvojezično osebno izkaznico, ki naj bo izpolnjena v dvojezični obliki na dvojezičnih obrazcih in s pravilno zapisanimi slovenskimi osebnimi imeni in priimki ter imeni krajev«. O tem je tekla beseda tudi na predsinoč-nji seji pokrajinskega sveta krovne manjšinske organizacije na Opčinah. Kdaj bo tržaški občinski urad za odnose s slovensko manjšino začel resnično poslovati? kroma zaščitni zakon - Poseg Gabrovca Kdaj se bo Nabrežina prilagodila odloku? Nabrežinski občinski svetnik leve sredine Igor Gabrovec je ob objavi seznama občin zaščitnega zakona v Uradnem listu vprašal župana Giorgia Reta, če bodo občinski uradi izdajali popolnoma dvojezična potrdila s strani vseh služb, ki poslujejo z javnostjo, začenši z matičnim, davčnim in urbanističnim uradom. Gabrovec tudi sprašuje, če je matični urad že dobil primerna navodila in ukaze, da npr. lahko izdaja dvojezične osebne izkaznice, ki morajo biti tudi dosledno izpolnjene z dvojezičnimi podatki. Podobno vprašanja zadeva tudi nabrežinski davčni urad, ki bi moral izdajati dvojezična navodila, kartele in položnice npr. za plačevanje davka na smeti in davka na nepremičnine. Gabrovec sprašuje tudi Reta, če je predvidel potrebo po kadrovski in finančni okrepitve občinskega prevajalskega urada. Končno še vprašanje, kako je z razpisom za evidentiranje in zaposlitev namestnika občinskega tajnika, glede na to, da sedanji občinski tajnik ne obvlada slovenskega jezika. In zakaj je spletna stran, ki predstavlja vizitko Občine Devin-Nabrežina, glede dvojezičnosti še vedno zelo pomanjkljiva in nedosledna? pogovor s tržaškim zupanom »Dvojezične izkaznice znak spoštovanja do manjšine« Na zalogi je 5.000 papirnatih izkaznic, elektronske pa so imele težko pot Gospod župan, kdaj bodo na razpolago prve dvojezične osebne izkaznice v tržaški občini? Po objavi v Uradnem listu mora poteči 15 dni. Glede na to lahko zagotovim, da bodo izkaznice zagotovo na voljo od 12. decembra dalje. V resnici pa smo na to pripravljeni že nekaj mesecev, saj smo doslej trdo delali. Ali bomo dobili 12. decembra tako papirnate kot elektronske izkaznice? Na zalogi imamo pet tisoč papirnatih izkaznic, tako da smo za zdaj na dobrem. Ko bi bilo mogoče, bi jih delili že danes. Drugo poglavje predstavljajo elektronske izkaznice, katerih pot je bila bolj težavna. Štiri leta sem spraševal razne tržaške prefekte, kdaj bodo v rimskih uradih, kjer izdajajo izkaznice, vstavili slovenske črke v računalniški sistem. Za to sem si dolgo prizadeval, enako je storil tudi podtajnik na Notranjem ministrstvu Ettore Rosato in končno, po tolikih mukah, bodo baje vstavili omenjene črke. Ne morem pa zagotoviti, da bodo dvojezične elektronske izkaznice na voljo že 12. decembra, ker to pač ne odvisi od Občine Trst. Upam, da bomo prvo mesto v Italiji, ki bo uporabljalo te črke na izkaznicah. V katerih uradih bodo na voljo izkaznice? Sprva bodo to občinski javni izpostavi na Proseku in Opčinah ter potencirana izpostava oz. urad za odnose s slo- Roberto Dipiazza kroma vensko manjšino v središču mesta, v Ul. Giotto. Mislim, da ne bo večjih problemov in da se ne bo ustvarila gneča, saj se občani ne bodo odpravili v urade vsi naenkrat že v prvih dneh. Ali boste kot prvi občan tudi sami naročili dvojezično izkaznico? Dajmo... Menim, da smo v Trstu dosegli dober nivo mirnega in spoštljivega sožitja. Opozarjam, da smo začeli izvajati zakon št. 38 iz leta 2001 brez polemik in da bomo po tej poti tudi nadaljevali. Osebno se zelo veselim decembrskega padca meje in skupnih praznovanj, s katerimi bomo obeležili ta dogodek. Ob vseh teh ugotovitvah se mi zdi, da ne potrebujem dvojezične izkaznice. Rojen sem v Furlaniji, pa sem še kritiziral zakon o Furlanih... (smeh) Osebne izkaznice, o katerih govorimo, so simbol spoštovanja do neke skupnosti, točneje do jezikovne manjšine, ki predstavlja na nekaterih območjih naše občine celo večino prebivalstva. Kot Italijan pa menim, da dvojezične izkaznice ne potrebujem. Aljoša Fonda politika - Napoved tajnika Spetiča SIK s trijezičnimi VI I • • • I • • članskimi izkaznicami Stranka italijanskih in slovenskih komunistov prireja v sobo to po pold ne v kon to vel ski društveni gostilni praznik včla-njevanja za leto 2008, pred tem pa se bo sestal še njen deželni odbor. Deželni tajnik SIK Stojan Spetič v tiskovnem sporočilu poudarja, da gre za po bu do, ki ni ru tin ska, saj pred la ga kre pi tev stran ke tu -di v obdobju federativnega združevanja Levice. SIK se bo prepričano udeležila »glavnih stanov« le vi ce v Ri mu, pri hod nji ko nec ted na, prav ta ko tu di v na ši de že -li, ker sodeluje pri oblikovanju Zdru že ne le vi ce, ven dar pa se ne namerava razpustiti, kakor se tudi ne bo odpovedala svojemu zgo do vin ske mu sim bo lu. Le vi ca bo ime la svo je ga, skup ne ga, ven -dar bo vsa ka stran ka le vi ce ohra -ni la svo je sim bo le, kul tur na iz ro -čila in izvirni idejni navdih. O političnem dogajanju in perspekti- vah bo spregovoril član vsedržav-nega tajništva stranke senator Lu i gi Ma ri no. Pred praznikom na Kontove-lu se bo se stal de žel ni od bor stran ke, ka te re mu bo do pred -stavljene nove večjezične izkaznice SIK za le to 2008. Iz ka zni ce bo -do imele naziv v italijanščini, slo ven šči ni in fur lan šči ni - »Co -mu nis ti ita li a ni, slo ven ski ko mu -nisti, comuniscj furlans«, kar je do sled no s sta tu tom stran ke, sprejetim na zadnjem državnem kon gre su, kjer jas no pi še, da je na ziv stran ke v de že lah, kjer ži vi -jo jezikovne manjšine, večjezičen. Ta ko bo tu di pre mo šče na prak sa, po ka te ri je SIK de li la dvojezične - italijanske in slovenske - izkaznice v Trstu, Gorici in Benečiji, samo italijanske pa v ostalih predelih dežele. V Furlaniji Julijski krajini bodo poslej vse izkaznice SIK torej trijezične. stavka - Jutri skoraj gotovo protest vseh sindikatov Ponovna paraliza prevozov Vsedržavno stavko zaradi krčenja sredstev, kriznih položajev družb in pogodb lahko še prepreči izredni sestanek Jut ri bo za pre vo ze naj brž spet črn dan. Vče raj v Ri mu ni bi lo so o če -nja med vlado in sindikati, zato so sindikati CGIL, CISL, UIL in UGL potrdili splošno stavko, ki bo jutri okrnila cest ni, zrač ni in po mor ski pro met. Iz podjetja krajevnih prevozov Trieste Trasporti so nam sicer sporočili, da bo morda prišlo do izrednega sestanka danes, kar bi predstavljalo še zadnjo možnost, da stavko prekličejo. Vzroki pro tes ta so kr če nje sred stev za sek tor pre vo zov, glo bo ka kri za Ali ta li e, Dr -žav nih že lez nic in dru gih družb ter od -prta vprašanja v zvezi s pogodbami in zaščito dohodkov za delavce tega sektorja. V Trstu bo premikanje v primeru stavke prav tako težavno, saj se obeta osemurna stavka mestnih prevozov, točen urnik pa bo znan, ko bo protest dokončno potrjen. Železnice bodo po vsej državi ustavljene od 9. do 17. ure (informacije so dostopne na brezplačni številki Državnih železnic 800-892021), letala pa ne bodo letela med 11. in 15. uro. / ŠPORT Četrtek, 29. novembra 2007 9 sestanek na prefekturi - O delovni sili izven držav EU Prošnje za vstop tujih delavcev samo po internetu Postopek so zelo poenostavili - Dekret vlade predvideva, da bo v Italijo vstopilo 170 tisoč tujcev Dolgega in mučnega čakanja pred poštnimi okenci ne bo več: odslej bodo prošnje za zaposlovanje delavcev izven držav EU pošiljali po spletnih straneh, bodisi posamezni delodajalci, patronati, sindikati ali pa združenja podjetnikov. To je glavna novost dekreta, ki je pričel revizijo postopkov v zvezi z delovanjem »enotnih okenc za imigracijo«, tako da bi poenostavili celoten postopek. Novosti so orisali včeraj na prefek-turi, kjer se je sestal teritorialni svet za imigracijo. Svet sestavlja okrog trideset ustanov, zastopani so sindikati, Občina Trst, Dežela FJK, Pokrajina Trst, Inail, Inps, Trgovinska zbornica, Acli, Caritas, univerza, okrajni urad za mladoletne itd., tokrat so sestanek razširili na delodajalce in patronate. Kot so poudarili, pa se ne bodo samo izognili čakanju, osvojili so razne sugestije in precej poenostavili same obrazce. Pri tem bodo v prvi vrsti angažirani delodajalci. Doslej so namreč prošnje namesto delodajalcev vlagali sami delavci. Običajno so bili zaposleni na črno, niso imeli ustreznih dokumentov in so bili v vrsti, bi lahko posegla policija in jih vse zaprla. Očitno pa so varnostne sile zatisnile ne eno, temveč obe očesi. Tudi sedaj je veliko takih, ki delajo na črno in če delodajalec ugotovi, da so se obnesli, vloži prošnjo v upanju, da bodo vključeni v kvote, kar dejansko predstavlja edino možnost, da tujci uredijo svoj položaj v Italiji. Dogaja se, daje delodajalec tujec, v tem primeru običajno pošlje prošnjo za znance, ki jih že pozna kot marljive in sposobne delavce. Novosti so orisali namestnik pre-fekta Giardina, Gerin iz pokrajinskega urada za delo in pa Prodan iz urada za imigracijo na prefekturi. Posamezni delodajalec lahko vloži največ pet prošenj, za sindikate, patronate, združenja delodajalcev pa število ni omejeno. (Ob tem spomnimo, da mora tudi tujec, ki želi, da bi k njemu do-potovali ostali člani družine, prošnjo vložiti telematsko, pogoj za združitev pa predstavljata stanovanje in dohodek). Prošnjo, ki jo je vložil delodajalec, najprej pregledajo na pristojnem pokrajinskem uradu za delo in na kvesturi. Če ni problemov, delodajalec podpiše pogodbo v uradu na prefekturi, kjer mu izdajo ustrezno dovoljenje, ki ga bo naslovil na veleposlaništvo države, iz katere naj bi prišel delavec. Dovoljenje na veleposlaništvo pošljejo tudi s prefekture, tako daje kontrola navzkrižna. Veleposlaništvo zatem izda vizo, ki jo mora delavec osebno dvigniti, saj je uradno še v domovini. Ko pride v Italijo, mora v osmih dneh podpisati pogodbo na prefekturi, kjer izpolnijo prošnjo za dovoljenje za bivanje, ki jo naslovijo na prefek-turo. Medtem se lahko že zaposli. Na sestanku so prišli na dan razni primeri. Nekateri namreč svojce, s katerimi bi se radi združili, predstavijo kot hišne pomočnike ali pomočnice, kar pa v zakonu ni predvideno in ko v uradih ugotovijo sorodstvo, prošnjo zavržejo. Letos je predvideno, da v Italijo lahko vstopi 170 tisoč tujcev, razdeljeni so na podlagi narodnosti, vrste dela itd. Zaenkrat ni znano, kakšna kvota bo dodeljena naši deželi, na vsak način jih bo precej manj kot lani. Nekateri svetujejo, da zainteresirani pazijo na datume, ki so predvideni za oddajo prošenj (omenjajo 15., 18. in 21. december), ker bodo pri sestavljanju seznamov upoštevali datum in uro, ko so bile poslane. Pri tem še opozarjajo, da bi bilo bolje, če jih pošlje vsak posameznik, ker za patronate in združenja ne veljajo omejitve, kar lahko privede do zamud: predvidevajo namreč, da bo 65 tisoč mest za hišne pomočnic pošlo že v manj kot desetih minutah. Kot je menil Prodan, predvidevajo, da bo zelo veliko Kitajcev. Ob tem bi še spomnili, da je urad za delo pristojen samo za primere, ki so izven omenjene kvote, kot na primer za univerzitetne docente, bolničarje, direktorje orkestra in podobno. Na prefekturi se je sestal teritorialni svet za imigracijo, ki so ga tokrat razširili na delodajalce in patronate kroma požar - V bližini železniške postaje Dim usoden za priletno žensko Verjetno se je skušala rešiti na stopnice, vendarje omahnila na hodniku - Žrtevje živela povsem sama Ko so gasilci odprli vrata, jih je objel črn, zadušljiv dim. Nadeli so si maske, a so se kmalu ustavili, na tesnem hodniku je negibno ležala priletna ženska. Odnesli so jo na stopnišče, skušali so ji pomagati s kisikom, vendar ni kazala nobenih znakov življenja. Osebj e službe 118, ki j e poseglo skupaj s policijo, je le potrdilo smrt. Po žar, v ka te rem je iz gu bi la ži -vljenje 89-letna Gina Collavoli, je izbruhnil včeraj zgodaj zjutraj v stanovanju v 2. nadstropju v Ul. Cellini 1,-v neposredni bližini železniške postaje. Gasilce so okrog 6.30 poklicali stanovalci, ki prebivajo v zgornjih nadstropjih, zaznali so smrad po dimu. Prišlo je skupno 13 gasilcev s štirimi vozili. Brez pomišljanja so vdrli v stanovanje, iz katerega je uhajal dim. Žal je bilo za priletno Collavolijevo že pre-po zno, dim ji je bil uso den, kar je po -trdilo osebje službe 118 in kar je kasneje potrdil tudi sodni zdravnik Ful-vio Costantinides. Gi na Col la vo li je le ža la na hod -niku velikega stanovanja, nedaleč od spalnice, v kateri so izbruhnili plameni. Za če lo je go re ti prav v enem od vo ga lov, ogenj je po vsem uni čil oma -rico s predali in se začel širiti na omari co, v ka te ri je bi la je klen ka, po ve za -na s pe či co. Ga sil ci so se pla me nov lo ti li z no tra nje in zu na nje stra ni, po lestvi so se povzpeli do enega od oken. Požar so hitro ukrotili, nakar so s posebno termično kamero pregleda li spal ni co in bliž nje pro sto re: pod je namreč lesen in je obstajala nevarnost, da bi kje tle lo. Vse so na tanč no pregledali, vendar struktura ni utrpela no be ne takš ne ško de, za ra di ka te -re bi mo ra li sta no va nje ali del po slo -pja zapreti. Odstranili so požgane pred me te in sku ša li ugo to vi ti, za kaj so iz bruh ni li pla me ni, ven dar vzro ka niso odkrili, zato obstajajo samo do-mne ve: mor da je ogenj po vzro čil kra tek stik, mor da ci ga ret ni ogo rek, pe či ca ali kaj dru ge ga. Od šli so še le te daj, ko so se pre pri ča li, da ni več nobene nevarnosti. Priletna Collavolijeva je prebivala sama, in odkar ji je predlanskim umrl mož sko raj da ni za pu šča la sta -novanja. Pravili so, da nima svojcev, le svaka, ki pa živi v tujini. Poleg gasilcev in službe 118 so prišli še policija, karabinjerji in mestni redarji, ki so med ga še njem uli co za pr li ter pro -met proti Trgu Liberta preusmerjali po Ul. Ghega. Ogenj je izbruhnil v enem od vogalov spalnice (slika zgoraj), gasilci pa so z lestvijo posegli tudi z zunanje strani (slika spodaj) kroma Poziv slovenske socio-psiho pedagoške službe Uslužbenci slovenske socio - psiho - pedagoške službe tržaške Zdravstvene ustanove št. 1 bi vas želeli ponovno seznaniti s hudo pomanjkljivostjo. Od 1. marca 2007 je bila namreč stalno zaposlena logo-pedinja zgoraj omenjene službe na lastno željo premeščena na drug sedež in od tedaj še vedno čakamo na njeno nadomestitev. Pred približno tremi meseci so že obvestili javnost o tej problematiki, vendar s strani kompetentnih organov, kljub obljubam, ni prišlo do nobenih konkretnih dejanj oz. rešitev. Ponovno prosijo pristojne organe, naj ukrepajo, saj je vloga logopeda v okviru službe za otroke bistvenega pomena in brez nje naše delo ne more biti učinkovito. Uslužbenci prosijo vse, ki jim je pomembna bodočnost naših otrok, da se zavzamejo za rešitev tega problema. Zasedanje o Furetu in Romeu V palači Gopcevich v Ul. Rossini 4 bo danes ob 18. uri zasedanje o zgodovinarjih Francoisu Furetu in Rosariu Romeu. Zasedanje bo vodil tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, nakar bodo govorili izvedenci Stefano De Luca, Giuseppe Trebbi ter Isabella Valentini. Master klinične pedagogike Danes bo stekel prvi tržaški master klinične pedagogike, ki ga prireja zasebni zavod za visoke izobraževalne sisteme in raziskovanje ISFAR. Štiriletni tečaj je namenjen osebam, ki so dokončale študij vzgojnih ved, medicine, psihologije in sorodnih fakultet. Lekcije bodo potekale dva vikenda na mesec v prostorih hotela Milano, od časa do časa bodo na vrsti preverjanja, po zagovarjanju zaključne disertacije pa bodo udeleženci tečaja dobili naslov kliničnega pedagoga. Štiri štipendije, ki zaobjemajo vse vpisne stroške, so namenjene slovenskim državljanom z znanjem italijanskega jezika. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.pedagogiaclinica-fvg.it ali na tel. št. 328-4559414. Deželna vodja kliničnih pedagogov v FJK (v naši deželi jih je trenutno 20) in ena izmed docentov masterja, tržaška Slovenka Francesca Simoni, je razložila, da je bil najbližji sedež tovrstnega tečaja pred tem v Padovi. Klinična pedagogika preučuje, poglablja in obnavlja diagnostične in vzgojne metode, čigar namen je pomagati posamezniku in skupini, da napredujeta v harmoničnosti in dosegata nova ravnovesja ter na tem gradita medosebne izmenjave. Prodajna razstava v dobrodelne namene V miljski občinski umetnostni dvorani (Trg della Repubblica) bo od danes do 2. decembra prodajna razstava predmetov, primernih za darila, in obrtniških izdelkov. Izkupiček bodo namenili združenju Agmen, ki se ukvarja s proučevanjem, zdravljenjem in oskrbo otrok, obolelih za rakom. Odkrili ploščo v spomin na rokoborca G. Calzo Na pročelju športne palače na Čar-boli je od preteklega petka pritrjena plošča v spomin na tržaškega rokoborca Giorgia Calze (1900 -1970), ki je nastopil tudi na olimpijskih igrah. Podžupan Paris Lippi je ob odkritju plošče poudaril, da je Calza nastopil na 1.000 tekmah in skoraj vedno zmagal, pred drugo svetovno vojno pa je bil eden najbolj poznanih tržaških športnikov, saj je bila rokoborba takrat zelo popularna. Calza je tekmoval tudi v znamenitem newyorškem Madison Square Gardnu. »Svojo navezanost na Trst je pokazal tudi tako, da je po selitvi v Philadelphio zavrnil ameriško državljanstvo in se raje vrnil v rodni Trst,« je še poudaril Lippi. 10 Četrtek, 29. novembra 2007 TRST / dolina - Občina za praznike Ob božičnem sejmu vrsta različnih pobud Pester program decembrskih prireditev - Za začetek v soboto dvojezični portal Transart Veseli december že trka na vrata in prinaša s seboj kopico kulturnih in razvedrilnih pobud. Tudi Občina Dolina ponuja pester program božičnega sejma Mir na zemlji, ki ne vključuje le potujočih stojnic, temveč tudi koncerte, razstave, okrogle mize, predstave, plesne nastope, nastope kotalkarjev in dejavnosti, namenjene starejšim in predvsem otrokom. Stojnice božičnega sejma bodo začele obratovati v sredo, 5. decembra, ko bo otroke razveselil tudi prihod sv. Miklavža. Niz pobud pa bo zaživel že prej, in sicer v soboto, 1. decembra s predstavitvijo slovensko-italijanske-ga portala z nazivom Transart - Čezmej-na umetnost na spletu. Pobude si bodo sledile vse do 18. januarja, ko bo možno prisluhniti koncertu mešanega pevskega zbora Venturini. Na včerajšnji predstavitveni konferenci četrtega božičnega sejma je odbor-nica za kulturo Občine Dolina Tatjana Turco predstavila letošnji program, ki se je po zaslugi tesnega sodelovanja Občine Dolina s krajevnimi društvi in s finančno podporo Dežele FJK ter sponzorjev občutno razširil in obogatil. Stojnice bodo razstavljale tipične proizvode Občine Dolina, pobratene Občine Kočevje in prijateljskih občin Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in hrvaške Občine Brtonigla. Opremljene bodo tudi z najrazličnejšimi predmeti, ki bodo očarali tako navadne obiskovalce kot konjičkarje, kot je poudarila odbornica. V soboto, 1. decembra ob 17.30 bo v gledališču Prešeren v Boljuncu potekala predstavitev portala Transart (www.ar-stranslimes.org), kije nastal v okviru projekta Interreg IIIA Italija - Slovenija. Dvojezično spletišče deluje kot neke vrste »digitalna umetniška galerija« in omogoča ogled zbirk upodabljajoče umetnosti dvanajstih avtorjev, tako slovenskih kot italijanskih, na tem območju (od Milka Bam-biča, Marcella Mascherinija, Klavdija Palčiča do Lojzeta Spacala in Deziderija Šva-re). V nedeljo ob 17.30 bo na vrsti vokal- Glavno besedo je včeraj imela odbornica Tatjana Turco (druga z leve) kroma na in inštrumentalna skupina iz Novega Mesta. V ponedeljek, 3. decembra bo v gledališču Prešeren od 18.30 dalje potekala okrogla miza na temo Prihodnost brez jedrskega orožja, sledil bo koncert etno-jazz glasbe slovenskega orkestra Fake. V torek bo potekala otvoritev razstave Veter z zahoda, veter z vzhoda, na kateri bo umetnostni kritik Carlo Milic predstavil umetnine Milka Bambiča, Klavdija Palčiča, Li-vija Schizzija, Deziderija Švare in Borisa Zuliana. Predstava lutkovne skupina Tipi-tapi pedagoškega liceja Slomšek bo uprizorjena v sredo ob 16.30 v občinski knjižnici v Boljuncu, uro kasneje pa bo uradno zaživel božični sejem. Na njem bodo tudi zbirali hrano, razne predmete (pred- vsem šolske) in igrače za otroke (zbrano bo šlo v dobrodelne namene). Program vključuje tudi prihod sv. Miklavža z ma-žoretkami in godbo na pihala iz Kočevja. V četrtek se bodo otroci lahko veselili v družbi čarodeja, klovnov in animatorjev (od 16.30 dalje), sledil bo nastop kotalkarjev tržaškega društva Pat, koncert godbe na pihala iz Ricmanj in srečanje z županom in odborniki Občine Brtonigla. Petkov dan bo popestril koncert godbe na pihala iz Brega (ob 17. uri), nastop plesne šole KD Prešeren, predstavitev koledarja Pod oljkami v Bregu 2008 in koncert komornega orkestra iz Bresta v cerkvi v Ricmanjih. V soboto, 8. decembra bo na vrsti plesni nastop športno-rekreacijskega krožka Ro- li (ob 16.30), animacija z žonglerji, koncert godbe na pihala iz Ilirske Bistrice, srečanje lovcev vseh sodelujočih občin in pogostitev prisotnih s klobaso in zeljem. Ko-talkarsko društvo Polet in godba na pihala iz Hrpelja-Kozine bosta nastopila v nedeljo od 16.30 dalje. V drugi polovici meseca, od 13. decembra dalje, pa ne bo primanjkovalo glasbenih trenutkov (več koncertov zbora Venturini, dva koncerta gospel glasbe, koncert otroškega zbora in zamejskih solistov) ter družabnih pobud (družabnost za starejše občane v KD Ukmar v Domju, božični večer KD Slovenc, srečanje na meji občin Dolina in Hrpelje - Kozina itd). Jasmina Strekelj sv. jakob - Uradno odprli podzemno parkirišče V strukturi 362 parkirnih mest Toda na površju jih je vedno manj Sv. Jakob je od včeraj bogatejši za 362 novih, podzemnih parkirnih mest. Proti plačilu. To bo nedvomno v veselje krajevnih trgovcev, saj bo 237 parkirnih mest rotacijskih in je torej pričakovati, da se bo več ljudi kot sicer podajalo k Sv. Jakobu po nakupih. Vprašanje pa je, kaj o tem menijo prebivalci rajona. Za nova podzemna parkirna mesta so pač žrtvovali kar nekaj parkirnih mest na bližnjih ulicah. Še pred tem jih je nekaj zmanjkalo z uvedbo krožišča med Istrsko ulico in Ul. Orlandini. In še druga bodo izginila. Nova parkirna mesta so na razpolago v novem podzemnem parkirišču na Trgu sv. Jakoba, ki sta ga včeraj dopoldne slovesno odprla župan Roberto Dipi-azza in njegov predhodnik Riccardo Illy, ki je bil sprožil projekt med lastnim žu-panovanjem. Dipiazza je pred množico ljudi izrazil zadovoljstvo in naglasil, da bo novo parkirišče v veselje trgovcem. Illy je poudaril izredno dolge postopke, ki jim morajo slediti javne uprave pri izvajanju javnih del in izrekel solidarnost vsem županom v deželi. Škoda, da ni nihče potrošil niti besede v prid prebivalcem rajona, ki počasi ostajajo brez prostih parkirnih mest na površju in ki si ne morejo privoščiti nakupa parkirnega mesta. Krajanom so namreč namenili skupno 95 mest, ki jih bodo lahko obdržali 85 let. Pooblaščeni upravitelj podjetja Saba Italia (ki bo upravljalo parkirišče za 28 let) Giovanni Centurelli je temu dodal, da bodo tisti, ki se bodo oglasili do 7. decembra, lahko dobili prostor za »drugi« avto po polovični ceni. Po eni strani so namreč odprli sodobno parkirišče na štirih podzemnih nadstropjih, ki obsega skupno 10.400 kvadratnih metrov in v katerem je tudi 8 parkirnih mest za fizično prizadete. Parkirnina znaša 1,10 evra vsako uro, za ves dan pa 11 evrov, čeprav nas bo ura parkiranja v božičnem obdobju stala 70 centov. Skupna naložba je bila 6,5 milijona evrov, ki sta jo delno financirali občinska in deželna uprava. Sicer je obnovljeni trg po oceni mnogih udeležencev lepega videza. Žal ni več mogoče zreti v nekdanja drevesa, ki so mnogo let kraljevala na šentjakobskem trgu, kot tudi ne v predvideni vodnjak, ki so ga zaradi stroškov - smo izvedeli -črtali iz projekta. Po drugi strani so na Ul. del Rivo, kjer je bilo v preteklosti nekaj parkirnih mest (nasproti glavnega vhoda cerkve), uredili mesta za mopede in dvopasovno enosmerno prometnico. Pozabili pa so ponovno začrtati prostor za raztovarja-nje dostavnih vozil in vprašanje je, kje se bodo lahko ustavili (če ne na novem, razširjenem pločniku). »Pozabljivost« so nam potrdili tudi mestni redarji, po mnenju katerih bo treba ukrepati. Dalje je Dipiazza potrdil, da bodo na drugi strani (-Ul. Industria) »podaljšali« trg do poslopij in da se bodo dela zaključila januarja. Po novem ne bo torej več mogoče peljati iz Ul. Industria do Istrke ulice, ampak bo treba zaviti desno na Ul. Gram-sci in peljati prek Ul. Orlandini do krožišča. Na Trgu Sv. Jakoba ne bo skratka več parkirnih mest in širijo se govorice, da bo Ul. Gramsci postala enosmerna dvopasovna prometnica, seveda brez parkirnih mest. Aljoša Gašperlin Na tretji mreži RAI nocoj Mikser in Lynx Magazine Tokratna televizijska oddaja Mikser, na sporedu danes zvečer ob 20.50 na tretji mreži RAI/bis, bo posvečena zgodnji specializaciji osnovnošolskih otrok v določeni športni panogi. Svoje poglede na to temo bodo podali pedagog in bivši atlet Gorazd Pučnik, pedagog in odbojkarski trener Franko Dra-sič, nogometni trener profesor Dario Frandolič ter košarkarski trener in zvezni inštruktor minibasketa Kristjan Briščik. Z gosti v studiu se bo pogovarjala Luana Grilanc, režijo oddaje pa podpisuje Martina Repinc. Iztočnice za debato bodo nudili prispevki v katerih bodo prišli na dan različni vidiki na to temo. Slišali bomo mnenje bivšega vrhunskega košarkarja Borisa Viteza, trenerja gimnastičark tržaškega športnega društva Artistica 81 Diega Pecarja in psiholo-hinje dr. Tanje Kajtna, ki je raziskovalka na Oddelku za psihologijo športa na Fakulteti za šport v Ljubljani. Poleg tega bomo lahko tudi videli, kako je organizirana športna dejavnost na osnovnih šolah v Sloveniji. Prispevke sta pripravili Vida Valenčič in Živa Pahor. Ob 22.30 pa bo nocoj na sporedu tudi »Lynx magazine«, nosilna oddaja čezmejnega TV oddajanja: tokrat bodo v studiu mladi gostje iz štirih višjih srednjih šol naše dežele. Tema pogovora: evrop-skost, čezmejnost, meja in doživljanje slednje, izhodišče pogovora pa bodo štirje zmagovalni videi iz natečaja, ki ga je za šole priredil deželni organ Corecom. V studiu bosta z mladimi gosti Pie-ro Pieri in Vida Valenčič. Oddaja, ki je ustvarjena v slovenski in italijanski verziji, bo na sporedu tudi jutri, v petek 30. novembra ob 20.50 po tretji mreži RAI-bis. Pesmi iz Guantanama: oblast in vmešavanje V konferenčni dvorani v Narodnem domu bo danes ob 17. uri javno srečanje na temo »pesmi iz Guan-tanama: oblast in vmešavanje«. Govorili bodo Stefano Amadeo, Marina Moretti, Edoardo Kanzian, Sara Colombo, Anna Zecchini, Eli-sabetta Vezzosi, Luigina Soranzio Rocco, Georg Meyr, Lia Gregoret-ti, Faghi Elmi, Alfgredo Lacosegliaz in Paolo Fusari. Pesmi bo brala Liliana Saetti, za koordinacoijo bo skrbel Augusto Debernardi. Improvizacija ne pozna meja V okviru projekta Mejni dogodki so si Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje iz Trsta, Mladinski center Podlaga iz Sežane in Klub študentov Sežana ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u zamislili prireditev z naslovom »Improvizacija ne pozna meja«. V soboto, 1. decembra, bodo v prostorih Mladinskega centra Podlaga v Sežani ob 16.30 zaživele likovne delavnice za mladino na te,o preventive in ozaveščanja, ob 21.30 pa bosta skupini Improliga iz Ljubljane in Teatro Bandus iz Trsta poskrbeli za skupno predstavo v znamenju gledališke improvizacije in humorja. Vstop je prost. Razstava Zvoki spomina v Palači Gopčevic V dvorani Leonardo v Palači Gopčevic (ulica Rossini 4) bodo jutri ob 10.30 predstavili razstavo »Zvoki spomina. 75-letnica delovanja tržaškega Koncertnega društva«, ki jo prireja občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju z mestnim gledališkim muzejem Carlo Schmidl. Na srečanju bodo prisotni Massimo Greco, Adriano Dugulin, Stefano Bianchi, Nerio Benelli in Nello Gonzini. Razstava bo odprta za publiko od 18. ure dalje. / TRST Četrtek, 29. novembra 2007 1 1 devin - nabrežina - Včeraj uradna predstavitev Tradicionalno zasnovan program prazničnih prireditev Praznično vzdušje se bo začelo v Naselju sv. Mavra - V soboto večer posvečen S. Kosovelu Z božičnim sejmom v Naselju sv. Mavra se bodo danes začele številne prednovoletne prireditve v devinsko-nabrežinski občini, ki se bodo zavlekle tudi v mesec januar. Uveljavljeni model z nekaj manjšimi dopolnitvami bo tudi letos poskušal zadovoljiti različne okuse, glasba, kultura, umetnost, knjige, gledališče in solidarnost pa ostajajo ključne sestavine prednovoletnega rajanja. Pester program prireditev, ki nastopa pod sloganom Božič z nami 2007, je na včerajšnjem srečanju z novinarji na sedežu Trgovinske zbornice predstavil podžupan občine Devin - Nabreži-na Massimo Romita, ki se je uvodoma zahvalil vsem javnim in zasebnim pokroviteljem ter združenjem, ki so sodelovala pri realizaciji tega projekta. Nad prazničnimi dogodki namreč še naprej bedi Občina Devin - Nabrežina, ki je pod okriljem tržaške Trgovinske zbornice, Dežele FJK, Pokrajine Trst in zasebnih pokroviteljev letos pripravila več kot trideset žanrsko različnih dogodkov. Pri realizaciji prireditev pa so sodelovali tudi učenci in učenke slovenskih šol, Slovensko kulturno društvo Igo Gruden, Športno kulturno društvo Cerovlje - Mavhinje ter Godbeno društvo Nabrežina. Uverturo v praznično vzdušje bo predstavljal, kot že omenjeno, Božični sejem v Naselju sv. Mavra. Tu bo od danes do nedelje, 2. decembra, potekal zanimiv družabni dogodek, na katerem bodo osrednjo vlogo imele stojnice z različno ponudbo. Zainteresirani bodo tako na praznično okrašenih stojnicah lahko okušali aromatične čaje, kuhano vino in druge dobrote, ki sodijo v decembrski čas, za zabavo pa bodo v večernih urah poskrbeli lokalni glasbeniki, pester program se obeta tudi otrokom ter ljubiteljem športa. Da bi bilo vzdušje še bolj praznično in čarobno, bo poskrbelo božično drevo, ki bo v soju lučk zasijalo drevi ob 17.30. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi zanimivo razstavo jaslic, za duhovno plat prireditve v Naselju sv. Mavra pa je poleg krajanov zaslužen predvsem župnik don Ugo Bastiani, kije na včerajšnjem srečanju z novinarji večkrat izpostavil pomen božičnega časa. Drugi del božično - novoletnega programa bo potekal na različnih lokacijah devinsko-nabrežinske občine. Rajanje se bo uradno začelo v sredo, 5. decembra, ko bodo v Nabrežini Postaja prižgali lučke na božični smreki, za glasbo pa bo poskrbela Godba Vecia Trieste. Prižiganje lučk bo sledilo na trgu v Devinu, in sicer v četrtek, 6. decembra, ko bo najmlajše obiskal tudi prvi decembrski dobri mož, Miklavž namreč, ki bo Devin obiskal ob 17. uri. Prireditev Božič z nami se v petek, 7. decembra, seli v Ses-ljan, do konca decembra pa bodo ob pestrem repertoarju uživali še krajani Vižovelj, Šempolaja, Ribiškega naselja, Cerovelj, Ma-vhinj ter prebivalci Slivna. Veseli december s pestro ponudbo v občini Devin - Nabrežina bodo zaznamovale tudi bralne urice, gledališke igre in solidarnostne prireditve. Prvi bralni večer bo posvečen Srečku Kosovelu, ki bo na sporedu v soboto, 1. decembra (ob 18. uri), v Grudnovi hiši v Nabrežini. Ob tej priložnosti bosta o pesniku spregovorila Tatjana Rojc in Janez Vrečko. V pestri ponudbi devinsko-nabrežinske občine ne bo manjkalo niti predstav in obdaroval-nih trenutkov za najmlajše, dogajanje bosta zaznamovala tudi Božični koncert Godbenega društva Nabrežina (v nedeljo, 23. decembra ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini) in glasbena ter plesna prireditev ob padcu Schengenske meje (v petek, 21. decembra ob 20.30 pod šotorom na mejnem prehodu Šempolaj - Gorjansko). Dnevi prešernosti v tej občini se bodo torej začeli drevi, podrobnejše informacije o veselem decembru pa zainteresirani lahko dobijo tudi na spletni strani devinsko-nabrežinske Občine ter na zgibankah, ki so napisane tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku. (sč) Uradna predstavitev je bila včeraj na Trgovinski zbornici kroma trg sv. antona - V dobrodelne namene Rasti s pravljicami Tridnevno srečanje s svetom pravljic, ki jih bodo brali člani ŠC Melanie Klein Pravljica uči, opogumlja, daje upanja v prihodnost in obljublja srečen razplet tudi v najhujših težavah. Na nevsiljiv način razvija otrokovo domišli-jo, neposredno tudi osebnost, navdušuje ga nad branjem in brskanjem po knjigah, sploh pa mu pomaga, da sam poišče pot do znanja in razvijanja lastnih sposobnosti. Od četrtega do desetega leta starosti mora biti pravljica vsakdanji sopotnik najmlajših, ki z veliko žlico zajemajo življenje, prevečkrat iz napačnega lonca medijev, kaotičnega vsakdana, napetih medsebojnih odnosov in praznih računalniških igric. S slednjimi in mnogimi drugimi nadomestili skušajo starši zapolniti vrzel svoje odsotnosti, včasih tudi nesposobnosti, da sedejo z otrokom, odprejo knjigo in se spustijo v svet pravljičnih junakov. Če predšolski otrok izgubi ta trenutek, bo kasneje za skladno rast osebnosti potrosil veliko več truda in energije. Pa še veliko prednost ima pravljica: od poslušalca ne zahteva napora, ne sili ga v nenehni boj s sovražnikom iz videoigric in zato v njem ne vzbuja občutka manjvrednosti ali nezdrave tekmovalnosti. »Rasti s pravljicami - Crescere con le favole« je naslov dobrodelne pobude, ki jo od petka do nedelje na trgu sv. Antona v Trstu prirejajo deželna zbornica kliničnih pedagogov ANPEC, združenje Tutela in Študijski center Melanie Klein. Gre za tridnev- no srečanje s svetom pravljic, ki bo v popoldanskih urah zaživel v ogretem šotoru, pobuda pa je namenjena otrokom od tretjega do desetega leta starosti. Pravljice bodo člani ŠC Melanie Klein predstavili otrokom v dramatizirani obliki, s pomočjo lutk in v kostumih, kar je v primerjavi z branjem bolj učinkovito. Pravljica bo na sporedu popoldne od 15.30 do 18.30, začela pa se bo vsake pol ure. Največ bo lahko naenkrat sledilo uprizoritvi dvajset otrok s starši. V jutranjih urah bodo v šotoru na Trgu sv. Antona božične ustvarjalne delavnice za starše in otroke od 9.30 do 12. ure. Traj ale bodo pol ure, organizatorji pa bodo v vsakem turnusu sprejeli po trideset otrok. Poleg teh dveh pobud, za kateri bodo zbirali prostovoljno vstopnino, bo v šotoru tudi sejem rabljenih igrač, ki so jih v mesecu dni zbrali organizatorji. Celoten izkupiček vseh treh dni gre neona-tološkemu oddelku otroške bolnišnice Burlo Garo-folo. Organizatorji bodo po predhodnem dogovoru z odgovornimi na omenjenem oddelku nakupili potrebne aparate za nego novorojenčkov. Pobuda poteka v sodelovanju s tržaško občino, podprlo jo je veliko podjetij, ki sodelujejo pri postavitvi vsega potrebnega v šotoru in pri organizaciji, med njimi je tudi Zadružna kraška banka z Opčin. (tj) Predstavitev raziskave o dunajskem Avguštineju Pred enim letom se je z mednarodnim simpozijem na Dunaju zaključil prvi del projekta z naslovom »Frintaneum«. Šlo je za projekt, katerega pobudnik je bil Inštitut za socialno in cerkveno zgodovine iz Gorice v sodelovanju z Inštitutom za cerkveno zgodovino Dunajske univerze in Nadškofijskim arhivom iz Ljubljane. Cilj projekta je bil, da bi na podlagi življenjepisov njegovih gojencev globlje razumeli vlogo, ki jo je v obdobju 1816-1918 med raznimi narodi habsburške monarhije odigral Zavod za višjo vzgojo duhovnikov na Dunaju, znan kot »Frintaneum« (po ustanovitelju Jakobu Frintu), med Slovenci pa predvsem kot »Av-guštinej« (po cerkvi sv. Avguština, kateri je bil zavod pridružen). V tem zavodu se je namreč v teološkem in pastoralnem pogledu vzgajala in izobraževala duhovniška elita vse habsburške monarhije. Od tam so prihajali parlamentarci, škofje, univerzitetni docenti, literati in funkcionarji, predstavniki t.i. višje duhovščine. Rezultat raziskave, pri kateri so sodelovali zgodovinarji in raziskovalci iz dunajske, solnograške in goriške cerkvene pokrajine, je 257 biografskih očrtov (med le-te-mi je najmanj 70 Slovencev), ki so sedaj zbrani v biografskem leksikonu z naslovom Das Frinta-neum in Wien und seine Mitglieder aus den Kirchenprovinzen Wien, Salzburg und Görz (18161918). Leksikon sta uredila prof. Karl Heinz Frankl in Peter G. Tropper in je izšel leta 2006 pri slovenski Mohorjevi iz Celovca. Med omenjenimi biografijami je tržaško-koprska škofija zastopana s 17 imeni, med katerimi so znana in tudi manj znana imena slovenskih, hrvaških in italijanskih duhovnikov (na primer škofa Ju-raj Dobrila in Ivan Glavina, narodni delavec in politik Božo Mi-lanovic), ki so v 19. in v prvi polovici 20. stoletja delovali v Trstu, na Primorskem in v Istri. Rezultati omenjene raziskave bodo s posebnim ozirom na tržaško-koprsko škofijo predstavljeni jutri ob 17.30 v dvorani Baroncini in ki ga skupaj prirejajo Inštitut za socialno in cerkveno zgodovino iz Gorice ter Center Veritas in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Govorili bodo predsednik goriškega inštituta ter pobudnik projekta prof. Luigi Tava-no, prof. Liliana Ferrari s tržaške univerze in prof. Tomaž Simčič. pomemben jubilej - Praznik v novogoriškem domu za ostarele Sto svečk na torti učiteljice Marije Korsič V soboto, 1. decembra, bo praznovala 100. rojstni dan učiteljica Marija Korsič (na sliki iz Nabrežine leta 1960 je slavljenka druga od leve), ki je v povojnih letih in vse do leta 1972 poučevala v Devinu, Nabrežini in Cerovljah. Če bi kdo od bivših učencev želel voščiti svoji učiteljici ob tako pomembnem jubileju, se lahko udeleži praznovanja, ki bo v soboto ob 16. uri v domu za ostarele v Novi Gorici (Gregorčičeva 16). malabar - Jutri V gosteh bo Matjaž Terčič V tržaškem Malabaru bo jutri spet v gosteh Matjaž Terčič, eden najzanimivejših briških vinogradnikov novega rodu. Zadnjič je bil v Trstu na veliki predstavitvi na Trgovinski zbornici, ki jo je priredil Veronelli. Terčič je tako rekoč »eku-menski«, čislan tako od bolj zahtevnih inovatorjev kot tudi od bolj tradicionalnih in uglajenih ljubiteljev. Walter Cusmich in Mario Mo-setti nam tokrat, na petkovi degus-taciji št. 832, ponujata merlot seme 03; gre za posebno letino 2003, izredno suho sezono, ko v Števerjanu ni padla kaplja dežja, in sicer od 28. januarja do 29. avgusta. Sedemmesečna suša je blagodejno vplivala na zorenje rdečega grozdja, tako piše v predstavitvi, in ustvarila zelo kakovostno vino. Samo 1500 steklenic, iz manj kot hek tar ske ga vi no gra da s 40 let starimi trtami, merlota, ki ga je Matjaž imenoval seme, po bistveni sestavini jagode, semenčecu. To ime je dal zaenkrat samo tej letini, saj se oba druga bližnja letnika, 2004 in 2005, se imenujeta samo mer lot. Gre za razmeroma pozno trgatev, v drugi polovici oktobra, mace-riranje je trajalo en mesec, 15 mesecev je vino počivalo v novih sodčkih fran cos ke ga hras ta in bi lo us -tekleničeno nefiltrirano. Tri leta je torej čakalo v kleti na pokušnjo. Merlot nima slovesa, ki ga uživa denimo cabernet franc. Slednji naj bi bil idealen za abinacijo s hrano, medtem ko naj bi bil prvi bolj lahek. Mer lot pa je v res ni ci med naj bolj -šimi furlanskimi neavtohtonimi vini in če se z njim primerno ravna v vi no gra du in v kle ti, lah ko da ve li -ke rezultate in nima kaj zavidati znamenitim francoskim imenom. Gos til na Da Gi o van ni iz bliž -nje ulice San Lazzaro bo za pokušnjo Terčičevega vina pripravila raž-njič s piščancem in zelišči. 1 2 Četrtek, 29. novembra 2007 TRST / JUTri sreČ anJ e s skL adaT e LJem Glasbeni vis-à-vis s Pavletom Merkujem Skladatelj, glasbenik, jezikoslovec in etnograf Pavle Merkù (na sliki Kroma) praznuje letos osemdeseti rojstni dan, ki so ga osrednje kulturne ustanove obeležile z monografskimi prireditvami in glasbenimi pokloni. Tudi Glasbena matica, ki je že sodelovala pri obširnem po-klonu Zveze slovenskih kulturnih društev v okviru pobude »Zasul si me z zvezdami«, bo kot tržaška šola M.Kogoj priredila svoj poseben, mladostno obarvan dar, jutri, 30.no-vembra, s koncertom - srečanjem »Pavle Merkù vis-à-vis«. Učenci Glasbene matice bodo izvedli izbor Merkujevih skladb za violino in klavir, kitaro, flavto in klavir, flavto solo, flavto in kitaro, klavir, klarinet, violončelo in klavir. V duhu prisrčnega stika z mladimi izvajalci in z njihovimi izvedbami se bo beseda prepletala z glasbo. Rossana Paliaga bo ob tej priložnosti vodila namreč sproščen pogovor s skladateljem, ki bo skušal osvetliti predvsem področje njegovih prvih stikov z glasbo in pisanja skladb za mladino. S sodelovanjem Slovenske prosvete bo srečanje potekalo v Peterlinovi dvorani (ulica Donizetti 3) s pričetkom ob 18. uri. ssg - Poned e l j kov pe s niški ve č e r Blagor ženskam ali skok v žensko psiho »Kaj bi bilo, ko Tisti ne bi odtrgal rebra iz moškega in ne bi ustvaril ženske?« Take in podobne globoke misli so rojile po glavi igralcu Janku Petrovcu ob listanju knjige Blagor ženskam, priročniku za samoterapijo izpod pe re sa slo ven ske tr žaš ke av to ri -ce Alenke Rebula. Profesorica filozofije na tržaških višjih srednjih šolah se v svoji najnovejši knjigi namreč loteva ženske narave in ženske kot subjekta, poglobljeno nakazuje poti do njenih no tra njih spre memb pre ko učenja in stika s seboj ter zlahka pri te gne tu di laič ne ga bral ca ozi -roma bralko. Mnogi izvedenci in bralci so publikacijo pozitivno ocenili, saj po njihovem mnenju pomaga pri ohranjanju in krepitvi last ne ga te les ne ga in du šev ne -ga zdravja, poleg tega pa marsikdo me ni, da bo več kot ka te ri ženski srečanje s knjigo Blagor ženskam prevrednotilo življenje in jo naučilo bistvenega: kako do se či in ohra ni ti do sto jan stvo in le po to - bi ti žen ska... »Bla gor žen skam in bla gor nam, da vas imamo,« piše dalje Petrovec v svojem tiskovnem spo ro či lu, ki va bi vse, da se ude -ležijo ponedeljkovega pesniškega večera v Slovenskem stalnem gledališču. Srečanja se sicer Petro vec sko raj da bo ji, saj ne ve, ali bo zmogel prenesti vso resnico, ki se mu obeta. Kot moški je namreč vselej navajen, »da s stis- nje ni mi pest mi, mi že in mol če lomastim skozi življenje, ne oziraje se ne nasmeške opomina, ki mi jih po po ti ši ro ko grud no od -puščajoč trosijo ženske.« Po ne delj kov ve čer v te at ru v sodelovanju z založbo ZTT -EST se torej obeta izredno vabljiv tudi za moško publiko. Oblikovala ga bosta Janko Petrovec in Mar ti na Ka fol, za čel pa se bo ob 20.30, ko bosta o svojem branju knjige spregovorili publicistika prof. dr. Manca Košir in zdravnica dr. med. Tatjana Zor-ko. Se ve da se bo pes niš ke ga ve -čera udeležila tudi avtorica Alenka Re bu la, ob njej pa bos ta nas -topili še pevka Tanja Tuta, ki jo bo ob klavirju spremljala Jelka Boga tec. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 29. novembra 2007 RADIVOJ Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 21.42 in zatone ob 11.54. Jutri, PETEK, 30. novembra 2007 ANDREJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,4 stopinje C, zračni tlak 1024 mb pada, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040390898), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino ALCIONE - 17.00, 19.15, 21.30 »Michael Clayton«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La leggenda di Beo-wulf«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 18.00, 22.00 »Elisabeth - The golden age«. CINECITY - 16.15 »Ratatouille«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »Lo spac-cacuori«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »Come tu mi vuoi«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Matrimonio alle Bahamas«; 16.30, 19.55, 21.30, 22.15 »La leggenda di Beowulf; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioc-colato«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »1408«; 18.40 »The Bourne ultimatum«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Un'altra giovinezza«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvo-le«. FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Ratatouille«; 18.30, 20.20, 22.15 »Mein Fuhrer«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 18.20 »3D manija«; 20.00, 22.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20 »Balls of Fury«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Matrimonio alle Bahamas«; 18.15, 22.20 »Lo spac-cacuori«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Il risveglio delle tenebre«; 18.15 »Il caso Thomas Crawford«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Come tu mi vuoi«; 18.30, 20.30, 22.15 »Milano-Paler-mo il ritorno«. SUPER - Prepovedano mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 2: 17.30 »Ratatouille«; 20.10, 22.15 »Lo spaccacuo-ri«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; Dvorana 4: 22.10 »Come tu mi vuoi«; 17.30, 20.00 »I vicerè«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioc-colato«. Na pedagoški fakulteti Primorske univerze v Kopru je iz predšolske vzgoje diplomirala Martina Bogatez Ob pomembnem dosežku ji čestitamo in želimo mnogo življenjskih uspehov srečni mama, tata in brat Borut Šolske vesti DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole, v soboto, 1. in 15. decembra (od 14. do 17. ure) in v nedeljo, 2. in 16. decembra (od 9.30 do 11.30). Izleti SPDT organizira v nedeljo, 2. decembra 2007 izlet v »neznano...«. Odhod avtobusa s trga Oberdan bo ob 7.30 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 7.45. KRUT vabi v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, z ogledom mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it Osmice BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. MOCOR VA LT ER (Lakotišče 398) je odprl osmico. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! Prispevki Ob prvi obletnici smrti Nadje Babič por. Čuk daruje mož Sandro 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Angelo Sancin vd. Zerjal daruje Nevia Zerjal z družino 20,00 evrov za združenje za raziskavo redkih bolezni Azzurra. V spomin na Pepija Ukmarja ob 14. obletnici smrti daruje žena Mari ter hči Loredana in sin Edi 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu, 25,00 evrov za kriški ribiški muzej in 25,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Antona Ražma darujeta Marija in Magda z družinama 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Antona Ražma in Antona Pečarja daruje Silvestra Kraljeva z družino 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Antona Pečarja daruje Danilo Marc z družino 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pepija Miliča darujeta Pierina in Marjan 25,00 evrov za NTO ŠK Kras. V spomin na Lauro Maver darujeta Martina in Mattia z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pepija Miliča darujeta Bojana in Just 25,00 evrov za NTO ŠK Kras. V spomin na Pepija Miliča daruje Pep-ka Furlan 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Mirka Skerla-vaja daruje Norma Gabrovec z družino 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja na Opčinah. H M TRST Četrtek, 29. novembra 2007 13 Ü3 Obvestila DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi danes, 29. novembra ob 20.30 na večer BESEDE SLOVENSKE ISTRE Nastopajo: člani Študijskega krožka, Konstantin Radoslav -Koste in Viktorija Stromar. Poje Marjetka Popovski Večer vodi Nadja Rojac. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN prireja v sodelovanju z Deželno zbornico kliničnih pedagogov in dobrodelnim društvom Tutela tridnevno dobrodelno pobudo, v okviru katere bodo nabirali sredstva za bolnišnico Burlo Garofalo. Pobuda bo potekala na trgu Sv. Antona v petek, 30. novembra in v soboto ter nedeljo, 1. in 2. decembra. Dopoldne bodo od 9.30 do 12. ure na vrsti božične ustvarjalne delavnice, popoldne pa bodo otrokom pripovedovali pravljice. V ogretem šotoru bo tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme. Toplo vabljeni! SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA IN SPD MAČKOLJE prirejata koncert ženskega okteta Lira iz Idrije z naslovom »V pričakovanju božiča«. Toplo vabljeni v nedeljo, 2. decembra 2007, ob 16.00 v župnijsko cerkev v Mačkol-jah. DOM JAKOBA UKMARJA iz Škednja vabi danes, 29. novembra 2007, ob 20.30 na večer s študijskim krožkom »Beseda slovenske Istre«. Toplo vabljeni! MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti (u. Donizetti 3) vabi danes, 29. novembra 2007, ob 16.45 na Občni zbor društva. Dnevni red: poročila o delovanju društva in mednarodnega, plesnega ter časnikarskega krožka, volitve novega odbora, načrtovanje novih pobud. Sledi zakuska. ONAV (Vsedržavna Mednarodna Organizacija Poskuševalcev Vin) vabi vse zainteresirane, danes, 29. novembra, ob 20.30, na predavanje o pridelovanju vin s selekcioniranimi glivicami (Vinificazione con l'impiego di lieviti selezionati). Predavala bo dokt.ica Silvia Fontanot iz Centro pilota per la vi-ticoltura dell'Ersa. Za katerokoli informacijo in potrditev prisotnosti pokličite na tel. št. 0481/32283, Daniela Markovič. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (u. Donizetti 3) vabi vse mlade danes, 29. novembra, ob 17.30 na občni zbor društva. Dnevni red: poročila o delovanju društva in likovnega ter gledališkega krožka, volitve novega odbora, načrtovanje novih pobud. Sledi zaku-ska. SPDT vabi na predvajanje filma »Po-tujmo skupaj okoli sveta«. Posnela sta ga Uroš in Kristina Ravbar, ko sta se z avtomobilom podala na enkratno pustolovščino. Predavanje bo danes, 29. novembra 2007 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. ŽPS TREBČE ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja prireja devetdnevnico: danes, 29. novembra 2007 ob 19.uri sv. maša gospoda Po-hajača in nastop trebenskega pevskega zbora Primorec; jutri, 30. novembra ob 19. uri slovesna praznična sv. maša gospoda dekana Toneta Bedenčiča, poje openski cerkveni pevski zbor sv. Jerneja. Pred vsako sv. mašo bo spove-dovanje, po maši pa srečanje. Mladi prirejajo mini Andrejev sejem. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja, v sodelovanju s Centrom Veritas in z Inštitutom za socialno in cerkveno zgodovino iz Gorice, v petek, 30. novembra 2007 ob 17.30 v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8, večer, namenjen predstavitvi znanstvene raziskave o Avgustineju, Na Opčinah obiščite Predbožični likovni sejem prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah do 9.12.2007 PO PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12 zavodu za izobraževanje duhovnikov, ki ga je na Dunaju v letih 1816-1918 vzdrževala habsburška cesarska hiša. Raziskavo bodo s posebnim ozirom na tržaške in koprske gojence tega zavoda predstavili Luigi Tavano, Liliana Ferrari in Tomaž Simčič. JUS SLIVNO vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 30.novem-bra 2007, ob 20.30 pri Trupčevih. Pred sejo bo potekalo zbiranje prijav na letošnjo sečnjo na srenjskih zemljiščih. Vsak član, ki bi rad sodeloval, se mora osebno prijaviti. OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila »Božični sejem 2007«, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2007. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30: od ponedeljka, 19. do srede, 21. novembra (samo za občane); od četrtka, 22. novembra dalje za vse ostale, ki želijo sodelovati. Vpisovanje je veljavno samo po izvršenem plačilu vsote za »zasedanje javne površine«. Informacije 040 8329 281/280. KD ROVTE - KOLONKOVEC ulica M. Sarnio 27, vabi v soboto 1. decembra 2007 ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah »Vilius, Riga, Tallinn, krog s sedmimi križi, + presenečenje«. Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora. Vabljeni! PRAZNIK VČLANJEVANJA SIK 2008: V soboto, 1. decembra, ob 17.30 se bo v Društveni gostilni na Kontovelu pričelo srečanje, ki ga prireja Stranka italijanskih in slovenskih komunistov. O združevanju vseh levičarskih sil bosta spregovorila sen. Luigi Marino in sen. Stojan Spetič. Predstavili bodo tudi trojezično izkaznico Sik. Sledila bo družabnost z glasbo in petjem ob kozarcu vina. Vabljeni! REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). SKD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR iz Boljunca prirejata v soboto, 1. decembra 2007, ob 15.30 v občinskem gledališču v Boljuncu sestanek za pustni sprevod na Opčinah. Pustno vabljeni! SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO prirejajo v torek, 4. decembra 2007 ob 18.30, v goriškem Kulturnem domu (ul.Brass) razpravo o vlogi Slovencev v nastajajoči združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec naslednjega tedna. Uvedel bo Mario Lavrenčič; zaključne misli bodo podali Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu združevanje levice. ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE v soboto, 24. in nedeljo, 25. novembra 2007 bo v baru na Padričah od 8. do 19. ure potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Obenem pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu od ponedeljka 26. novembra do sobote, 1. decembra od 19. do SPDT vabi na predvajanje filma POTUJMO SKUPAJ OKOLI SVETA Posnela sta ga Uroš in Kristina Ravbar, ko sta se z avtomobilom podala na enkratno pustolovščino Predavanje bo danes, 29. novembra v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, ob 20.30 20.ure na sedežu Gozdne zadruge na Padričah. Potreben je veljavni dokument. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vljudno vabi na dobrodelni sejem, ki bo v nedeljo, 2. decembra 2007 v Marijinem domu pri sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Urnik: od 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Na razpolago bodo izdelki, ki so jih pripravili svetoivanski otroci in župljani. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 3. decembra, predavanje dr. Sandija Sitarja o izumitelju ladijskega vijaka in pogozdovaljcu Krasa Josephu Resslu ob 150-letnici njegove smrti. Predavanje s projekcijami bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 3. decembra 2007, ob 20. uri v svojem sedežu (Pro-sek 159). ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Ka-narinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pel-legrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi vse otroke na »Pravljični popoldan« v torek, 4. decembra 2007, ob 15. uri. Otroke čaka majhno presenečenje. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 4. decembra 2007, ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v sredo, 5. decembra 2007, od 15. ure do 18.30 na »Sladki popoldan«. Na vrsti bo razstava, pokušnja in prodaja domačih sladic. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: info@sddsk.org). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zinajda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Dolina-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tedeschi, 3494328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Maddalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NA-BREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od 1. decembra dalje delovala s sledečim, zimskim urnikom: torek in sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, četrtek pa od 14. do 17. ure. SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Vi-deo na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ri-creatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NA-BREŽINE vabi vse predšolske otroke v »Bralni laboratorij« v otroški vrtec v Devin, kjer vsak petek od 16.30 dalje lahko prisluhnejo pravljici in si izposodijo knjige. Zadnja letošnja pravljica bo v petek, 30. novembra v italijanskem jeziku. Vsi malčki pa so toplo vabljeni, da se v petek, 14. decembra, vedno ob 16.30, udeležijo božičnega praznika. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Vabljeni! 0 Prireditve GKD DRUGA MUZIKA prireja pod pokroviteljstvom občine Zgonik »Novoletno glasbo brez meja«. Otvoritveni večer s skupino Kingston bo v soboto, 1. decembra 2007, ob 20.30 v Briščikih pod velikim ogrevanim šotorom. Program in informacije dobite na spletni strani www.glasbabrezmeja.com. S.D.Z.P.I. iz Trsta, Mladinski center Podlaga iz Sežane in Klub študentov Sežana prirejajo v soboto, 1. decembra 2007, v prostorih MC Podlaga v Sežani, ustvarjalni dogodek z naslovom »Improvizacija ne pozna meja«. Prireditev, ki bo potekala ob svetovnem dnevu boja proti aids-u, predvideva sledeči spored: ob 16.30 likovne delavnice za mladino na temo preventive in ozaveščanja; ob 21.30 Im-proliga (Ljubljana) - Teatro Bandus (Trst) skupna predstava v znamenju gledališke improvizacije in humorja. Vstop je prost, toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 2. decembra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Juhuhu, gledališče je spet tu« - škratljiva igra z jokom in petjem za otroke v izvedbi Gledališča na vrvici Nova Gorica, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 2. decembra ob 17.uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na kul- turno prireditev: Srečko Ražem-po-klon prosvetnemu delavcu. Program bodo oblikovali člani SDK Lipa, Iztok Pečar ter MpPZ in MoVS Lipa. Po prireditvi bo otvoritev razstave osebnih predmetov, dokumentov in lastnoročnih zapisov Srečka Ražma in njegovega očeta Hrabroslava. Vabljeni! SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) vabi v ponedeljek, 3. decembra 2007 ob 19. uri, na nastop učencev glasbene matice Trst-Gorica. SKD TABOR obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za prodajno-raz-stavni Miklavžev sejem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 3. do 5. decembra 2007. Za podrobnejše informacije 040/211923 (Živka, v večernih urah) ali pa lahko pišete na in-fo@skdtabor.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Otvoritev bo v soboto, 1. decembra ob 20. uri. Na razpolago bo slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevina in še marsikaj. Razstava bo odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo v ponedeljek 3., torek 4. in sredo, 5. decembra od 15.30 do 18. ure Miklavžev sejem ročnih del in knjig; v osnovni šoli v sredo, 5. decembra, ob 18. uri Miklavževanje z nastopom OPS Vigred in ODS Jaka Štoka z igrico »Babica Marmelada«; v Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. 0 Mali oglasi DNEVNA SOBA v domačem stilu, kredenca, klop na vogal, miza in stolice, vse v hrastovem lesu, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 04054390, 040-575145 ali 348-2801144. KMEČKI TURIZEM pri Bogdanu in Marlenki v Gabrovcu je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 25. decembra. Tel. 040 - 2296068. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste in lesene, prodam po ugodni ceni, nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144. NUJNO IŠČEMO štiri izkušene cve-tličarke. Poklicati na tel. št.: 3409676901. ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi! PO UGODNI CENI prodam avto Fiat 600 Hobby, letnik 2000 s prevoženimi 155.000 km. Telefon: 348-5289453. PRODAJAM KOTALKE št. 29, 31 in 33. Tel. št. 040-225527 ali 040-225519. PRODAJAM repo za kisanje. Tel. 040232209. PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040-814212. PRODAM hišo v Dolini z dvoriščem in vrtom. Tel. št. 040-228390. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Ga-brovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM peč na drva znamke nordica, model Svezia, kurilna moč 9 kw, ki je bila uporabljena samo tri mesece. Tel. 328-7771669. V DOLINSKI OBČINI dajem v najem opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom in delom vrta. Pred vhodom je avtobusna postaja. Tel. št. 3394484840. V NAJEM dajemo trgovino jestvin, dro-gerije in drugega blaga »Mini Market« na Padričah. Info: 040-226161. VARSTVO STAREJŠIH OSEB NA DOMU 24 ur na 24. Gospa srednjih let, Bolgarka z znanjem italijanščine in z dolgoletnimi izkušnjami ter z veljavnimi dokumenti za delo v Italiji išče zaposlitev. Tel.: 389-0558458. ZA SVOJE DRAGE, ki so doma bolni ali onemogli, izkušena bolničarka nudi pomoč na dom v dopoldanskih urah. Tel.: 040-3478895. 29. NOVEMBER Največji državni praznik nekdanje Jugoslavije je bil tudi priložnost za množična potovanja po nakupih v Trst P red razpadom Jugoslavije je bil 29. november najpomembnejši državni praznik, obletnica nastanka Jugoslavije, ki »se je rodila« prav na ta dan leta 1943 v bosanskem mestecu Jajce na drugem zasedanju Avnoj. Avnoj, kratica za Antifašističko vijece narodnog oslobodenja Jugoslavije oz. slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, je bil najvišji politični organ narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Prvič se je sestal na osvobojenem območju Bihača v Bosni 26. novembra 1942, drugič pa leto dni pozneje, 29. novembra 1943, in to po pomembnih vojaških zmagah in po priznanju narodnoosvobodilne borbe s strani zaveznikov kot legitimnega predstavnika Jugoslavije. Skupščina je zasedala dva dni in sprejela temeljne odločitve za nadaljnji razvoj osvobodilnega boja in za povojno Jugoslavijo. Na predlog vrhovnega poveljnika Tita je Avnoj postal zakonodajni organ nove Jugoslavije, kralju Petru II. in dinastiji Karadordevič so bile odvzete ustavne pravice in prepovedana vrnitev v domovino, kraljevi vladi v izgnanstvu v Londonu pa so odrekli pravico predstavljati jugoslovanske narode. Novo Jugoslavijo so zasnovali kot zvezno državo petih narodov - Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev - v okviru šestih federalnih enot - Srbije, Hrvaške, Slovenije, Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Na zasedanju Avnoj so sprejeli tudi sklep o priključitvi Slovenskega Primorja, Istre, Reke in Za-dra, ki so jih po prvi svetovni vojni dodelili Italiji. Sledilo je še tretje in zadnje zasedanje Avnoj, in sicer po zmagi 10. avgusta 1945, ko se je dotedanji antifašistični svet preoblikoval v začasno zvezno skupščino Demokratske Federativne Jugoslavije, kot je bilo na začetku ime novi državi. Natanko dve leti po zasedanju Avnoj v Jajcu je 29. novembra 1945 ustavodajna skupščina uradno razglasila republiko, državo pa preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Ime je obdržala do nove ustave leta 1963, ko so jo preimenovali v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo: šest republik, pet narodov, štirje jeziki, tri veroizpovedi, dve pisavi, en predsednik - Tito. Do razpada na začetku 90ih let je bil 29. november praznik skupne države na obletnico zasedanja Avnoj, katerega datum so vpisali v sam jugoslovanski državni grb. Praznik je trajal dva dni, po vsej državi so se na slovesnostih zbirale množice, vsepovsod so plapolale zastave z rdečo zvezdo, praznovali so tudi »delovne zmage«. Otroci so tistega dne oblekli bele srajčke, rdeče rutice in modre pionirske čepice in so na prireditvah slovesno obljubljali: »Dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi, da bom ljubil svojo domovino in vse njene bratske narode...« Nedvomno ganljiva obljuba in lepi nameni, vemo pa, da se je zadeva končala nič kaj bratsko, saj je avnojska Jugoslavija razpadla v krvavih vojnah. Sicer pa je 29. november za jugoslovanske narode pomenil tudi nekaj drugega, in to za skoraj četrt stoletja, od druge polovice 60ih let pa do konca 80ih let prejšnjega stoletja. Tudi ta alternativni 29. november ni bil manj pomemben in množičen, kot je bilo proslavljanje avnojske države. Bila je priložnost za množične nakupe v Trstu, za juriš na Ponterošo, za bratstvo i jedinstvo kavbojk! Naval jugoslovanskih kupcev čez mejo se je začel postopoma, s sprostitvijo v drugi polovici 60ih let. Doživel je nekaj kriznih obdobij, kot leta 1971 z dvakratno devalvacijo dinarja, kar je močno okrnilo kupno moč jugoslovanskih obiskovalcev, pa še zaradi epidemije kolere na jugu Italije leta 1973, ko je prehod meje bil precej otežkočen, pa tudi v dveletju 198283 zaradi uvedbe zloglasnega depozita, ko so zaradi krize Kavbojke od Rus in dalje, vse do m 1. maja. Veliki naval pa je bil konec novembra, ko je za avnojsko obletnico bilo dvodnevno praznovanje, na tej strani meje pa je bil delovni dan in torej so bile vse trgovine odprte. Kdor ni doživel tistih dni, si težko predstavlja, kako je to izgledalo. »Jugoslovanski turisti so se usuli na ulice, v bare, restavracije in seveda predvsem v trgovine,« je Primorski dnevnik pisal 29. novembra 1977. »Po ulicah Roma, Mazzini in zlasti v Terezijanski četrti si se le stežka prebijal skozi množico. Pred nekaterimi trgovinami so se ustvarile vrste, tako da so trgovci poklicali na pomoč mestne redarje. Težko je reči, po katerem blagu je vladalo največje povpraševanje: po vsej verjetnosti so preference jugoslovanskih turistov šle predvsem oblačilom, prepričani pa smo, da so tudi marsikateri drogeriji povsem pošle zaloge pralnih praškov.« Leto dni pozneje, 30. novembra 1978, je dnevnik beležil: ».obisk tokrat ni bil le znatno večji od lanskega, temveč prav rekorden... opazovalci menijo, da je včeraj dopotovalo v Trst iz SFRJ najmanj 50.000 turistov. Čez prehod pri Pesku so začela osebna vozila prihajati v Italijo že okrog 3. ure zjutraj, ob 11. uri pa je bila kolona vozil na meji dolga dobra 2 kilometra. Samo dopoldne je čez ta prehod privozilo v Italijo okrog 5.000 vozil. Podobno je bilo tudi na drugih mejnih prehodih: kolona pri Fer-netičih je segala do Sežane, in to v dvojni vrsti, promet na prehodu pri Škofijah - ki je nekoliko bolje opremljen - jei bil za spoznanje agilnejši, vendar so tudi tu do 12. ure zabeležili prehod 5.000 vozil. Najbolj iznenadeni pa so bi mejni organi na sicer manj prometnem prehodu pri Lazaretu, kjer so zabeležili prehod 4.000 vozil in kjer je kolona čakajočih avtomobilov segala praktično do Kopra. Mnogo jugoslovanskih turistov je dopotovalo v Trst z avtobusi, pa tudi na železniški postaji se je kar trlo ljudi. Promet v središču mesta se je ves dan odvijal s precejšnjimi težavami, najhuje pa je bilo v dopoldanskih urah v Ul. F. Severo, kamor se je stekal promet z Opčin in iz Bazovice.« Kaj je pravzaprav kupovala množica Jugoslovanov? Vsega, predvsem oblačila,v prvi vrsti kavbojke, in obutev, pa še kavo, olje, testenine, pralne praške, rezervne dele, tehnološke izdelke. V 25-letnem obdobju je bilo nekaj posebnih valov: prvi je zadeval dežne plašče (t.i. »šuškavce«) iz najlona in najlonske nogavice, zatem zimske bunde, potem je šlo v prodajo več kot milijon velikih in bogato oblečenih celuloidnih punčk, ki so postale nekakšen statusni simbol na posteljah zakoncev, predvsem na jugu Jugoslavije. Kupovali so tudi zlatnino in ure, tako da je poslopje prodajalne Darwil na Trgu sv. Antona postalo prava »zlata palača«. Stalnica so vsekakor bile kavbojke, ki jih v socializmu očitno niso bili sposobni proizvajati, vsaj takih ne, ki bi odgovarjale okusu kupcev. V Beogradu so kavbojke s Ponteroša prodajali za trikrat višjo ceno kot v Trstu, pravijo pa, da so jih pre-prodajali naprej v Romunijo in na Madžarsko za še višjo ceno in da so celo v Moskvi krožile najlonske vrečke s kavbojkami s tržaškega Ponteroša - lahko bi rekli od Rusega mosta do Rdečega trga. Blago, ki so ga prodajali Jugoslovanom, je bilo v glavnem slabe kakovosti, nič kaj boljše od sedanjih kitajskih proizvodov. Kupce z onstran meje so vseeno privabljale »kitajsko« nizke cene, obilna ponudba, ki je bila koncentrirana na sorazmerno majhnem področju, pa tudi ugodna menjava vsako leto šibkejšega dinarja, saj so trgovci priznavali kupcem eno ali dve točki več od uradnega tečaja. In kupovali so navdušeno, kljub nizki vrednosti jugoslovanske valute in kljub carini, ki jo je bilo treba odšteti ob povrat-ku v domovino. Veliko kupcev je prihajalo v Trst z avtobusi, predvsem iz bolj oddaljenih krajev Jugoslavije. Na nabrežju in okrog železniške postaje je vsakega 29. novembra bilo parkiranih na stotine in stotine avtobusov. Drugi so se pripeljali z avtomobili, predvsem s »fičoti« tovarne Zastava, iz bolj oddaljenih krajev pa tudi z vlakom. Gneča je bila nepopisna, po Terezijanski četrti se včasih ni dalo parkirati in niti voziti zaradi ti-sočev pešcev, ki so tekali naokrog in se prerivali kot mravlje. Na drugem zasedanju Avnoj v Jajcu so na Titov predlog proglasili novo Jugoslavijo. jUgoslovanskega gospodarstva skušali omejiti hemoragijo valute. Takrat je pred odhodom iz Jugoslavije bilo treba obvezno položiti vsoto na poseben bančni račun, denar so vrnili po enem letu, kar je s takratno devalvacijo pomenilo izgubiti vsaj tretjino ali polovico vrednosti. Mimo kriznih trenutkov pa so številni kupci z onstran meje prihajali v Trst skoraj vsak dan, ob nekaterih priložnostih pa so se v mesto valile prave množice. To je veljalo na prehodu od aprila na maj, ko so tržaške prodajalne obiskovali predvsem kupci iz Slovenije, kjer so obletnico upora proti okupatorju 27. aprila združili s praznikom Območje, na katerem so kupovali jugoslovanski obiskovalci, je bilo pravzaprav omejeno na Te-rezijansko četrt: od železniške postaje, pred katero so bile prve stojnice, do Goldonijevega trga, kjer je bila razvpita pražarna kave Cremcaffe, pred katero so nastajale vrste še pred odprtjem ob 7. uri zjutraj. Ne tem območju je bilo okrog 200 specializiranih prodajaln oblek in predvsem kavbojk, ki se jim je pravilo kar »jeanserie«, več kot 150 stojnic pa je bilo pred železniško postajo in predvsem na Ponterošu, kjer niso zasedale samo trga, pač pa so bile razvrščene tudi ob kanalu. Trgovci, ki so prodajali jugoslovanskim kupcem, niso samo obogateli - obogateli so bajno, nepojmljivo, enkratno. V Trstu se je zanje uveljavil izraz »jeansinari«; v glavnem so bili priseljenci predvsem iz Veneta in z italijanskega juga, med njimi je bi- ega mosta do Beograda noskovskega Rdečega trga so bile samo zlačene. lo malo domačinov in skoraj nobenega domačega Slovenca. »Jean-sinari« in drugi trgovci so kasirali toliko dinarjev, da so z bankovci dobesedno polnili vreče. V veleblagovnici Giovanni v Ul. Ghega so pod prodajnimi pulti bile velike lesene škatle, v katere so prodajalke metale dinarje, vsake pol ure pa so jih v vrečah nosili v skladišče. Ker takrat trgovci še niso izdajali blagajniških potrdil, je bil zaslužek v bistvu neobdavčen in je segal v stotine milijonov takratnih lir. Večina trgovcev ni investirala svojih zaslužkov, pač pa so v glavnem zapravljali tako hitro in brez posebnega truda zasluženi dobiček. jl Kupovali so najlepše vile na Krasu in na oba-¡¿, li in jih uredili kar se da razkošno: pra- vijo, da so nekateri od najbolj znanih »jeansinarov« opremili svoje kopalnice z zlatimi pipami - verjetno po- Nekaj denarja se je tudi vrnilo v Jugoslavijo, ker so številni bogati trgovci obiskovali casinoje na drugi strani meje, kjer so brezskrbno izgubljali velikanske vsote. Zgodovinski datum 29. novembra 1943 na traku državnega grba Jugoslavije. Jugoslovanski kupci so bili za Trst eden od glavnih virov dohodka, ki je dajal elana usihajočemu gospodarstvu. Kljub temu pa del javnosti, v katero je sodila tudi večina »jeansinarov«, ni prikrival svojega zaničevalnega odnosa do tistih, ki so jih v najboljšem primeru imeli za »jugote«, v najslabšem pa za »ščave«. Mesto ni nudilo tujim kupcem nikakršnih storitev, razen trgovin in stojnic: niti javnih stranišč ni bilo, z izjemo podzemskega na Ponterošu - 50 tisoč ljudi in eno samo javno stranišče... Nikjer niso uredili posebnih parkirišč, pa niti košev za odpadke. Res je, da je središče po navalih »ju-gokupcev« bilo nespodobno umazano, res pa je tudi, da tisoče in celo desettisoče kupcev ni imelo kam odlagati odpadke, saj je od železniške postaje do kanala bilo samo nekaj manjših košev, primernih za cigaretne zavojčke ali za avtobusne vozovnice, ne pa za neznansko maso vrečk, škatel, kartonov. Kartone so zvečer na pločnikih puščali tudi trgovci, za jugoslovanskimi kupci pa so ostajale ogromne količine embalaže. Kupljeno blago so največkrat takoj razpakirali in ga potisnili v eno samo škatlo, da bi tako prelisičili carino. Stare obleke in obutev so odvrgli in se oblekli v komaj kupljena oblačila, včasih tudi po več parov kavbojk eno vrh druge. Na jugoslovanski carini so jim namreč zaračunali do 40 odstotkov vrednosti uvoženega blaga. Primorski dnevnik ni poročal s pretiranim velikim poudarkom o navalu jugoslovanskih kupcev, ki jih je dosledno imenoval turiste, morda ker so bili živ dokaz, da nekaj ni v redu s samoupravnim sistemom, ki ni bil sposoben, da bi ljudem zagotovil kavo in pralni prašek, kavbojke in športne čevlje. Piccolo je namenjal več prostora poročanju, največkrat v sozvočju s splošnim tržaškim vzvišenim tonom do nižjerazrednih »Balkancev«. Še najbolj neprijetne so bile zbadljivke na ponedeljkovi prilogi Cittadella, ki je za Slovence in Jugoslovane nasploh skovala lik Mirka Dreka, bosega primitivca z budilko okrog vratu. V množici je res bilo videti tudi folkloristične posebnosti, kot ženske z juga v pisanih dimijah, širokih muslimanskih hlačah, in starejše dedce s temnordečim fesom. Mnogi so izgledali revni, tudi ker so bili utrujeni in neprespani po dolgem potovanju. Za opoldanski premor niso obiskovali restavracij, pač pa se zadovoljili s tem, kar so prinesli od doma. Jedli so in počivali na redkih klopeh ali kar na pločnikih, ostanke pa so enostavno vrgli na tla. Morda bi jih metali na tla, tudi ko bi bili na razpolago smetnjaki, ki pa jih vsekakor ni bilo po Terezijanski četrti. V resnici so jugoslovanski kupci predstavljali za Trst izhod iz gospodarske krize 60ih let, ko so zaprli ladjedelnico in druge pomembne obrate. Zagotavljali so pravo reko denarja, ki se je pretakala čez mejo: računajo, da je na koncu 70ih let znašala 450 milijard takratnih lir letno! In jugoslovanska »kokoš« je Trstu nesla zlata jajca skoraj do razpada Jugoslavije. Tako je 30. novembra 1988 Primorski dnevnik pisal: »Za tržaške trgovce so se včeraj povrnili zlati časi. Včeraj je namreč napolnila Trst množica jugoslovanskih kupcev, ki so si ob jugoslovanskem državnem prazniku privoščili izlet v naše mesto. Prvi obračun pravi, da jih je bilo včeraj v Trstu kar 40 tisoč. To je izredno visoko število, kakršnega niso zabeležili že nekaj let. Kljub inflaciji, ki je v sosednji državi izničila vrednost prihrankov, in kljub dejstvu, da je bila včerajšnja menjava dinarja še vedno izredno neugodna (dinar je stal 0,25 lire), pa so kupci množično pridrli v središčne trgovine in k stojnicam na Rusem mostu. Najbolje so šle v prodajo seveda obleke in obutev, mnogi pa so nakupili tudi darila za bližnje božične praznike.« Novembra naslednjega leta je Primorski še pisal, da je tokrat »dan jugoslovanske republike praznik tudi za tržaške trgovce«. Vendar je že leto dni pozneje, konec novembra 1990, beležil očitno in neoz- Dinarjev je bilo toliko, da so jih tržaški trgovci spravljali v vreče. dravljivo krizo Jugoslavije: »Praznični podaljšani konec tedna je marsikateri državljan hirajoče Jugoslavije izkoristil za nakup v tujini. Tako je samo včeraj preko cestnih in železniških mejnih prehodov od Lazareta do Fernetičev odšlo na Zahod skoraj 49 tisoč potnikov.« Od hirajoče Jugoslavije, da uporabim takratni izraz Primorskega dnevnika, se je Slovenija sklenila odcepiti samo nekaj tednov pozneje, ko se je na referendumu 23. decembra 1990 za samostojno Slovenijo opredelilo 88,5 odstotka volivcev. Neodvisno republiko Slovenije so razglasili naslednjega 25. junija 1991. In tako naslednjega 29. novembra 1991 ni bilo več navala jugoslovanskih kupcev v Trstu kot prejšnjih 25 let. Prav na tisti dan sta se na nemško-italijanskem vrhu kancler Kohl in premier Andreotti dogovorila o priznanju neodvisne Slovenije in Hrvaške tudi brez soglasja ostalih evropskih partnerjev. Dan prej pa je varnostni svet OZN soglasno sprejel sklep o napotitvi modih čelad na območje nekdanje Jugoslavije, ki se je utapljala v krvavi vojni. Avnojske Jugoslavije je tako bilo konec, kot tudi zgodbe o množici jugoslovanskih kupcev, ki se je valila čez mejo po nakupe na Rusi most oz. na Ponterošo. Sergij Premru Jugoslovanski kupci med stojnicami z razobešenimi kavbojkami ob kanalu konec novembra 1967. 1 6 Četrtek, 29. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ločnik - Razmere goriškega zapora so nevzdržne, predstavniki oblasti iščejo rešitev Bivša kasarna Pecorari primeren sedež kaznilnice Bocchino:»Prostora je dovolj«- Nekateri predlagajo izkoriščenje centra CPT v Gradišču Poslopje bivše kasarne Pecorar-i bi lahko postalo nova goriška kaznilnica. Zapuščena kasarna v Ločniku naj bi namreč bila dovolj prostorna, da bi v njej uredili zapor. To je mnenje načelnika za uprave kaznilnic za severovzhodno Italijo Fe-liceja Bocchina, ki sije včeraj ogledal loč-niško kasarno z Mariom Lisijem iz rimske generalne direkcije za upravo kaznilnic pri ministrstvu za pravosodje, direktorjem kaznilnice v ulici Barzellini Giovannijem Attinajem, viceprefektom Rito Ildo Ricci-o, Sebastianom Antinorom iz deželne direkcije za upravo kaznilnic, direktorjem vi-demskega zapora Francom Macrijem in Francesco Frassoni iz deželne agencije za državno lastnino. Ogled je organiziral goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Uresničitev načrta preureditve kasarne Pe co rar -i bi končno rešila problem nevzdržnih razmer, ki jih morajo prenašati zaporniki in osebje kaznilnice v ulici Barzellini. Skrajno dotrajanost poslopja v mestnem središču so potrdili tudi udeleženci včerajšnjega ogleda, ki bi radi čim prej ukrepali. »Zapor bi bilo mogoče urediti na levi strani po vhodu v kasarno. Na razpolago je 61.000 kv. metrov. Prostor zadošča, čeprav bi bi- lo še boljše, če bi razpolagali z dodatnimi 20.000 kv. metri,« je povedal Bocchino in podčrtal, da je včeraj potekal le prvi ogled poslopja, preveriti pa bo treba še marsikaj. Bocchino je povedal, da obžaluje odsotnost predstavnikov goriške občine na včerajšnjem ogledu kasarne. Župan Etto-re Romoli se je namreč mudil na mednarodnem srečanju v Kopru, ne glede na to pa je med torkovim občinskim svetom povedal, da se mu zdi pobuda prenagljena, češ da ministrstvo zaenkrat ni dodelilo potrebnih prispevkov. Županje občinskemu svetniku Foruma Andre- i Bellaviteju, ki je predstavil interpelacijo v zvezi s kaznilnico, tudi odgovoril, da je še istega dne dobil pismo z ministrstva za pravosodje, v katerem je bil izražen namen, da bi prišlo do ogleda bivše kasarne Pecorari. »Župan pa meni, da kasarna v Ločniku ni primerna rešitev, saj bi jo bilo treba do tal porušiti,« je povedal Bellavite in dodal: »Po mojem mnenju bi bilo boljše, če bi zaprli center za priseljence CPT in v njem uredili zapor. Podoben predlog sta izrazila tudi občinska svetnika iz Ločnika Gualdi in Tuzzi, ki menita, da bi bilo treba vsaj neizkoriščeni del CPT-ja uporabiti za ureditev zapora.« štandrež - Okoljski sektor družbe IRIS Odprli nov sedež Namesto poslopja na trgu Saba bodo morda zgradili parkirišče T II . - .__ EDINSTVENA GLASBENA POJAVA 2007 / KULTURNEGA KSTOI fUT0^Zl(ReM Danes, 29. november 2007, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. 1. Brass, 20). Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481 33288 -- Vabljeni! Vhod v zapuščeno kasarno bumbaca Sedež okoljskega sektorja družbe IRIS v Štandrežu bumbaca Goriško podjetje za javne storitve IRIS je včeraj predalo namenu nov sedež okoljskega sektorja, ki bo odslej v ulici Gregorčič med Sovodnjami in Štandrežem. Doslej so se uslužbenci okoljskega sektorja posluževali dotrajanega poslopja na trgu Saba, t.i. »bivši Amg«, ki je last goriške občine. Na njegovem mestu bo morda pokrajinsko podjetje za javne prevoze APT lahko zgradilo parkirišče s 130 mesti, ki bi delno pripomoglo k izboljšanju problema pomanjkanja parkirnih prostorov v Gorici. Nov sedež družbe IRIS v štandreški industrijski coni pa je družbi dal na razpolago industrijski konzorcij. V novih prostorih ima dvajseterica uslužbencev, ki skrbijo za čiščenje cest in odvažanje odpadkov, na razpolago slačilnice in prostorno skladišče, v prihodnosti pa bodo v bližini parkirali tudi prevozna sredstva, ki jih uporabljajo pri delu. »Odprtje novega sedeža je prav gotovo spodbuden znak za prihodnost. V teh dneh podpisujemo pogodbe z občinami goriške pokrajine, ki bodo veljale do leta 2012. Naš cilj je še dodatno izboljšanje kakovosti storitev, v načrtu pa imamo tudi dodelitev celotnega ciklusa odvažanja odpadkov enemu samemu podjetju,« je ob odprtju novega sedeža povedal generalni direktor pokrajinskega podjetja za javne storitve Carlo Mistretta, ki je izkoristil priložnost tudi za pozdrav uslužbencem, saj odhaja v pokoj. (Ale) gorica - Sklep občinskega sveta Karabinjerjem častno občanstvo Goriški občinski svet bo dodelil častno občanstvo 13. regimentu karabi-njerjev FJK. Predlog dodelitve priznanja vsebuje resolucija, ki so jo v torek soglasno sprejeli svetniki večine in opozicije. »Gorica je ponosna, daje sedež regimenta, katerega glavni značilnosti sta občutek dolžnosti in navezanost na svoj poklic, ki sta med drugim 12. novembra 2003 v Nasiriji terjali visok krvni davek,« piše v besedilu resolucije. V torek je bila sprejeta tudi sprememba pravilnika za dodelitev bivališč v strukturah v ulici Faidutti in na Rojcah. Predlog, da bi znižali starostni prag 65 let, ki je bil doslej rekvizit za dodelitev stanovanja, je odbornica Silvana Romano predstavila že na prejšnjem občinskem svetu, takrat pa ni bil sprejet. Proti ni volila le leva sredina, ki se je zgražala nad dejstvom, da se je večina otepala soočanja, pač pa tudi dva predstavnika stranke FI. Eden izmed njiju, Franco Hassek, je tudi tokrat volil proti. »Večina ni pokazala volje po sodelovanju in je doka- zala, da so njene odločitve včasih osebne narave. Na prejšnjem občinskem svetu je zavrnila vse amandmaje opozicije, v novem besedilu pa je enega izmed le-teh vključila,« je opozoril svetnik Oljke Daniele Orzan, kije omenjeni amandma predstavil. Orzan je v torek predlagal še tri amandmaje, svetnik Federico Portelli (Oljka) pa enega. »Vsi so bili zavrnjeni, razen enega, za katerega se je zavzel odbornik Gentile,« je povedal Orzan. Občinski svet je sprejel tudi resolucijo svetnika Foruma Aleša Waltritscha, po kateri bi se morali občinski svetniki iz raznih občin goriške pokrajine in sosednje Goriške 20. decembra udeležiti svečanosti ob vstopu Slovenije v schen-gensko območje, ki bodo potekale na trgu pred Severno postajo in pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Sprejeta je bila ne nazadnje resolucija proti smrtni kazni, ki so jo predstavili nekateri levosredin-ski svetniki. Proti sta volila le odbornik Cosma in svetnik Lusina, vzdržala pa sta se svetnika Comolli in Mollica. (Ale) gorica - Prefektura V četrtek podelitev državnih odlikovanj V četrtek, 6. decembra, bo goriški prefekt Roberto De Lorenzo izročil visoka odlikovanja italijanske republike Lojzki in Andreju Bratužu ter ostalim goriškim dobitnikom priznanj, ki jih je predsednik Giorgio Napolitano imenoval junija letos. Ob Lojzki in Andreju Bratuž, ki sta bila s predsednikovim odlokom imenovana za komen-datorja italijanske republike zaradi zaslug, se bo sprejema udeležil tudi mladi doberdobski župan Paolo Vizin-tin, ki mu je pred sed nik pri znal na slov viteza italijanske republike. Predsednik Giorgio Napolitano je odlok podpisal 2. junija, ob državnem prazniku. 25. julija je bil seznam objavljen v Uradnem listu, nato pa so dobitnike priznanj dosegla uradna pisma goriškega prefekta Roberta De Lorenza. Slovenska profesorja in kulturnika Lojzka in Andrej Bratuž sta bila s pred-sed ni ko vim od lo kom ime no va na za komendatorja, ista čast pa je doletela tudi zgodovinarja, upokojenega docenta in velikega prijatelja goriških Slovencev Sergia Tavana. Med prejemniki odlikovanj je tudi bivši župan Vittori-o Brancati, ki je že bil vitez italijanske re pub li ke, pred sed nik pa mu je do de -lil še višje priznanje oficirja republike. Omembo zasluži okoliščina, daje podelitev državnega priznanja županom kar ustaljena praksa, vendar ob koncu županskega mandata. Zato je čast, ki je do le te la do ber dob ske ga žu pa na Pa -ola Vizintina, dodatno razveseljujoča. Po leg že ime no va nih - Loj zke in Andreja Bratuža, Sergia Tavana, Vit-toria Brancatija in Paola Vizintina - bodo na pod la gi ju nij ske ga od lo ka pre -jeli državno odlikovanje še Goričani Renato Cisilin, Alberto Bergamin, Cristina Totaro in Giuseppino Tonut ter visoki oficirji varnostnih in vojaških sil Enrico Cervone, Vittorio Isoldi in Antonio Di Bari. Četrtkov sprejem z izročitvijo odlikovanj bo potekal na sedežu goriške prefekture, začel pa se bo ob 12.30, so včeraj sporočili iz prefek-tovega urada. Ve li ko pri ča ko va nje še ved no vlada tudi v zvezi s podelitvijo posmrtne čas ti Loj ze tu Bra tu žu, go riš ke mu skladatelju in javnemu delavcu, ki je bil pred sedemdesetimi leti žrtev fašističnega nasilja in je postal simbol vsega gorja, ki je bilo Slovencem prizadeja-no. Prefekt je že večkrat izrazil prepriča nje, da bo pred sed nik re pub li ke Giorgio Napolitano osvojil pričakovanja in Bratužu priznal najvišje državno odlikovanje. Upati je, da bo v če-tr tek pre fekt na po ve dal nov pre mik v to smer. (Ale) gorica - Demokratska stranka se polni z vsebinami Ustanavljanje stopa v živo V kratkem bodo sklicana srečanja v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu Ustanavljanje Demokratske stranke (DS) na teritoriju stopa v živo. Potem, ko so s številčno obiskanimi primarnimi volitvami 14. oktobra izvolili državno in deželno vodstvo, je bil v soboto na vrsti pokrajinski nivo. Zadnje novice, ki prihajajo iz državne ravni, pravijo, da bodo do konca januarja izbrali še vodstva občinskih enot, sekcij, ki bodo predstavljale dejansko operativo stranke na teritoriju. Postopki niso še znani, jasno pa je, da se morajo somišljeniki nove političe formacije na ta korak dobro pripraviti, predvsem pa začeti polniti stranko z vsebinami. Tudi to se ne more odvijati izključno z držav- nimi vprašanji, v DS morajo vključiti tudi probleme teritorija. V Gorici se ljudje, ki so se približali novi stranki, že srečujejo. S ciljem produktivne koordinacije z občinskimi realnostmi, naj bi bila v kratkem sklicana srečanja v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu. Srečanja bodo odprtega tipa, k udeležbi pa bodo vabljeni vsi, ki si želijo svoje mnenje doprinesti v vsebino DS. »Izvoljen sem bil v deželno ustanovno skupščino DS in potrebujem zato čimveč informacij iz naših krajev, naših vasi, da bo lahko nova stranka na deželni ravni pozorna tudi do njih,« poudarja član deželne ustanovne skupšči- ne DS David Petarin in nadaljuje: »DS potencialno predstavlja veliko dodano vrednost v italijanski politiki. Enako morajo probleme naših vasi prinesti v razpravo ljudje, ki prihajajo iz različnih preteklih političnih poti, kot so lahko Levi demokrati, Marjetica ali še kaj drugega, da tudi pri nas ustvarimo res nekaj novega, nov pristop do politike in posredno res novo stranko. Vabim zato ljudi, kijih projekt DS zanima, da se v posameznih lokalnih realnostih dogovorijo za en večer-srečanje, na katerega bodo vabljeni vsi in kjer se bo pripravilo pot ustanovitvi vaške ali med-vaš-ke sekcije Demokratske stranke.« NAROČNINA 2008 o o "O Q_ M Q cn o _ca o. ca £= > O C =3 >o ca >o .c o (O — o O ca £= C >co >o § « >o -0 ca ca £= E o o n c ca ca >n ca 'E c m n >c/> o a. ca c O ID 00 o ■šf o r^ LO i—i o o I—I o <3- c\i i—i oo Lf) 00 K >3 c\i ca c =j >o £ -i—j £ 2 ca t- cu <5 ■=, > c: -o JD C/) ca ca ca 00 m cd oo CM C\l CM S LO ■šT O O O O CM CM O oo LO O o o O .. o llj <3 ca C sa O > '3 >n d) "O cd o cd -t—> ■ ■ c J" J" £ > > I O O < ti i: ca 00 CD i—i CM O O o Lf) o cm o i—i ai i—i o o o o o o o o o ^ s cm id o lf) 00 s >0 o cm m c0 co O o. ,_ =3 V> »O . -i—' I >cn O co r^ o i—i o o o o o co o cm cm o 00 cm ct> "O o a. ca C ca n ca j*. >o a> E c ca^ Zj "c T3 o > o CO C jd O "O a) -Q o O S £= ca _Q ca c >n =3 "O ca M 00 CD O <- 2 E >o ca ca ^ c ca ca >c/) ca ca c >n £= > CU £= "O ca M CD £ o E ca 3 M ca i c ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it Naročite se na Primorski dnevnik, izkoristite PREDNAR0ČNINSK0 AKCIJO, ki je letos posebno ugodna. Storite to čimprej: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Ne zamudite priložnosti! Brezplačno * 4 J 1 Spravno SLOVENSKO 7 r&pert Primorski dnevnik 18 Četrtek, 29. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V torek v gledališču Verdi SSG in SNG stopili na pot sodelovanja Z združenimi močmi uspešno začeli sezono Povprečno nizka starost občinstva zrcalila spodbudne rezultate abonmajske kampanje Abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča v Gorici je pridobila letos nov lesk z novostjo, ki je dala ponudbi širšo razsežnost s sodelovanjem Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice. Ustanovi sta skupaj sestavili program čisto posebnega abonmaja, ki ponuja gledalcem vpogled v umetniško dejavnost dveh osrednjih gledaliških ustanov na Primorskem. Goriško občinstvo je sprejelo novost z velikim odobravanjem, saj gre za zanimiv in obenem pomenljiv primer čezmejnega povezovanja in za bistveno popestritev goriške kulturne ponudbe. S tem dejanjem je meja, vsaj na gledališkem področju, že padla, in odprtje skupne sezone v gledališču Verdi je v torek postala praznični trenutek, katerega so se ob publiki udeležili predstavniki vodstva obeh gledališč ter celotna umetniška in delovna ekipa tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Ravnatelja Tomaž Ban in Mojmir Ko-nič, umetniški vodji Marko Sosič in Primož Bebler so si skupaj ogledali goriško ponovitev komedije Samomorilec Nikolaja Er-dmana v režiji Eduarda Milerja, s katero je tržaško gledališče odprlo svojo sezono 9. novembra letos. Satirična komedija moskovskega dramatika ima emblematično zgodbo; je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice. Erdman jo je napisal leta 1928, zaradi prepovedi cenzure pa je doživela krstno uprizoritev komaj leta 1969 v Gotebor-gu na Švedskem. Pripoveduje o brezposelnem človeku, ki zaradi neutemeljenega suma o njegovem domnevnem samomorilskem poskusu paradoksalno ovrednoti svoje življenje, ker ga ta dogodek končno postavi v središče pozornosti. Tehtne vsebine in duhovita preobleka teksta ruskega avtorja so prepričale in zabavale goriško publiko. V dobro zasedenem parterju gledališča, kjer je bilo veliko mladih obrazov, so gledalci sledili dogajanju z zanimanjem in so ob koncu nagradili nastopajoče s soglasnim odobravanjem. Poleg vsebin in posrečenih, sladkogrenkih štosov, so gledalci pohvalili igralske kreacije in predvsem prepričljiv lik glavnega junaka. Sezona, za katero velja veliko pričakovanj, se je tako začela pod srečno zvezdo, z zadovoljstvom vseh, ki so potrdili ali vpisali nov abonma. Povprečno nizka starost občinstva je zrcalila spodbudne rezultate abonmajske kampanje v Gorici, s katero je gledališče pridobilo lepo število novih abonentov mlajše generacije. Splošno seje število prodanih abonmajev povišalo za 15 odstotkov, kot je z zadovoljstvom potrdila tudi odgovorna za goriško kampanjo Vesna Tomsič: »Naše pi-arovce smo usmerili prav v to, da bi privabili svoje sovrstnike v gledališče. Oba žura na Goriškem sta bila dobro obiskana, predvsem sta uspešno spodbudila k vpisovanju novih abonmajev. Letos se je mlada delovna ekipa prvič preizkusila v tem, a so pia-rovci že izrazili željo, da bi na podlagi letošnjih izkušenj uresničili v naslednjem letu še nekaj novih idej. Novi in stari abonenti so sprejeli zelo dobro zamisel združenega abonmaja, ki daje možnost ogleda produkcij dveh ansamblov tako rekoč na en mah. Mislim, da je ta stalna konfrontacija v okviru istega abonmaja lahko zelo stimulativna tudi za sama gledališča.« Goriški gledalci bodo kmalu imeli možnost, da si ogledajo tudi produkcijo gledališča iz Nove Gorice, ki bo 22.decembra gostovalo v gledališču Verdi s predpremie-ro melodrame Letoviščarji Maksima Gor-kija v režiji Paola Magellija. Januarja bo ponovno na vrsti tržaško gledališče z novo produkcijo Kdo se boji Virginie Woolf? Edwar-da Albeeja v režiji Nenni Delmestre. Marca bo SNG Nova Gorica predstavilo srhljiv-ko Stekli psi Quentina Tarantina v režiji Vita Tauferja, kateri bo aprila sledila sodobna drama Mesto tako blizu litovskega mladega avtorja Mariusa Ivaškevičiusa v režiji Aleksandra Popovskega. Sezona se bo končala v veselem vzdušju z uspešnico Duoh-tar pod mus! po Molièrovih motivih v režiji Vita Tauferja. Abonenti bodo v teku sezone lahko dopolnili svoj abonmajski program z izbiro nagradne predstave, ki si jo bodo lahko ogledali v Trstu ali v Novi Gorici. Gledalci pred začetkom predstave bumbaca gorica - Gledalci navdušeni nad odprtjem sezone Pozitivna ocena »Začeli smo s pravo nogo« - »Samomorilec ponudil veliko spodbud za razmišljanje« Odprtja abonmajske sezone tržaškega SSG-ja in novogoriškega SNG-ja se je udeležilo več predstavnikov goriške kulturne stvarnosti z obeh strani meje, ki so pozitivno ocenili celotno pobudo in predstavo Samomorilec. Mojmir Konic (ravnatelj SNG Nova Gorica): »Prepričan sem, da skupna pobuda predstavlja velik dogodek za Gorico. Dva pomembna teatra sta skupaj ustvarila repertoar in ga bosta sooblikovala skozi celo sezono in to oplemeniti prisotnost dveh profesionalnih gledaliških hiš v tem mestu. Upam, da bomo to idejo nadalje razvijali in nadgradili, da bi tudi v bodoče lahko ponujali poseben program za goriško publiko.« Nataša Paulin (predsednica Glasbene matice): »Mislim, da smo s tem odprtjem začeli s pravo nogo. Predstava po eni strani odpira resne tematike, po drugi poteka hudomušno in ironično. Glavni igralec je izvrsten in prepričljivo razvija svojo vlogo skozi razne prizore. Upam, da bodo tudi ostale Janko Petrovec foto ssg abonmajske predstave na istem nivoju. Tale skupna ponudba je povod za lepo in zanimivo sodelovanje. Gorica si želi tovrstnega, čezmejnega sodelovanja; gledališči sta to razumeli in sta primerno ubrali to pot.« Emil Devetak (predsednik Društva slovenskih upokojencev za Goriško) »Igra mi zelo ugaja, všeč mi je nastop vseh igralcev in tekst razvija tehtno problematiko o življenju, ki pride zelo do izraza. Na začetku, po vseh sklepih in namigovanjih, se sploh ne razume, kako se bo vse končalo. Taka igra s svojo hudomušnostjo ponuja veliko spodbud za razmišljanje. Kot abonent mi celotni program sezone ustreza, a bi si želel večjo prisotnost del iz slovenske dramske literature.« Zoltan Jan (lektor slovenščine na Univerzi v Trstu): »Slovenskemu stalnemu gledališču je uspelo podati plemenita sporočila, ki so vezana na določeno obdobje v ruski književnosti, obenem pa odgovarjajo na vprašanja sodobnega človeka. Mislim, da je ta ponudba lep uvod v bogato sezono.«. Katja Bresciani (piarovka SSG-ja): »Zelo mi je bila všeč postavitev, scenografija z omarami, razne režijske zamisli. Veliko vlogo je pri tem imel tudi zanimiv tekst. V delu pri abonmajski kampanji smo se piarovci ukvarjali predvsem z mlajšimi gledalci. Vsi zgle-dajo navdušeni nad vsebinami skupnega programa.« podgora - Poletto in Maligoj pozivata goriškega župana »Premaknite zabojnik« Podjetje IRIS je pred kratkim namestilo zabojnik za steklo pred spomenik NOB na predlog rajonskega svetnika Buonavitacole Zabojnik za steklo pred spomenikom padlim v NOB bumbaca »Zabojnik za steklo je treba premakniti s trga pred podgorskim spomenikom padlim v NOB.« Omenjeno zahtevo sta včeraj člana borčevske organizacije VZPI-ANPI Silvi-no Poletto in Edi Maligoj posredovala goriškemu županu Ettoreju Romoliju. Po besedah predstavnikov partizanske zveze je podjetje za javne storitve IRIS namestilo zabojnik za steklo pred podgorski spomenik na predlog rajonskega svetnika in obenem občinskega tajnika stranke Upokojen- cev Domenica Buonavitacole. Poletto in Maligoj menita, da je izbrana lokacija povsem neprimerna, zato pa spodbujata go riš ko ob či no, naj čim prej poseže pri pris toj nih ura -dih podjetja za javne storitve IRIS. Ob tem člana partizanske zveze opozarjata, da se za vzdrževanje spomenika padlim v NOB prizadevajo podgorski rajonski svet s svojim predsednikom Walterjem Bandljem na čelu in občinske po-ko pali ške službe. gorica - Danes Čarobna • v v ■ piščal Kennetha Branagha Teden po Nagradi Darko Bratina. Poklon viziji, ki je bila podeljena bolgarski režiserki Adeli Peeva, se v dvorano 2 goriškega Kinemaxa vračajo tradicionalni filmski četrtki GoriceKi-nema. Danes bo na sporedu film, ki bo brez dvoma vzbudil zanimanje ljubiteljev glasbe in filmskega eksperimentiranja. Ob 17.45 in 20.45 bo namreč predvajan The magic flute (»Čarobna piščal«), zadnji film angleškega režiserja Kennetha Branagha. Med pr vo sve tov no voj no, v sve -tu, kjer prevladujejo popolna tema, smrt in uničenje, se Tamin odloči za potovanje, da bi našel ljubezen, razsvetljenje in mir. Skrivnosten občutek miru vlada v pokrajini, ki se je vojna še ni do tak ni la, med tem ko Tamin tes -nobno čaka na povelje za vstop na fronto. V vojnem kaosu se Tamin znajde v mračnem svetu, med sanjami in mo ro. V do gaja nje se vple te tudi Pa -page no, ki si las ti zaslu go, da je Tami -na rešil. Sestre pa se odločijo, da obema poverijo nevarno nalogo: rešiti ži- Plakat Branaghovega filma vljenje Pamine, hčere Kraljice noči, ki jo je ugrabil Sarastro, vladar teme. Dati nove svežine klasikom v spoštovanju izvirnih tekstov ni novost za Branagha, ki se je v preteklosti že izkazal s filmskimi priredbami Shakespearovih del, npr. Hamleta ali bolj tveganih Ljubezni trud zaman in Kakor vam drago. Priredba Mozartove ope re, ki mu jo je na ročil me cen Peter Moores, da bi približali operno glasbo širši publiki, pa je pomenila vrsto dodatnih izzivov. Prvi je bil prevod v angleščino Schikanedrovega libreta, dru gi potre ba po pri mer ni valo rizaci -ji glasbene plati. V primerjavi z Berg-manovim delom iz leta 1975, je Bra-nagh požel dvojni uspeh: pri prevodu mu je pomagal odlični scenarist Stephen Fry (izredni pisatelj-igralec, protagonist filma Wilde). Za glasbeni aspekt pa so pos krbeli mla di obe tajoči operni pevci - med katerimi izstopa odlična Amy Carson - katerih petje se zelo dobro ujema z igranjem Chamber Orchestra of Europe pod taktirko Jamesa Conlona. Tudi postavitev Čarobne piščali v obdobje prve svetovne vojne se je izkazala za us pelo: režiser je us tva ril am bi ent v katerem lu či, kos -tumi in scenografija pričarajo izredno kinematografsko dimenzijo, ki se oddaljuje od gledaliških pravil. »Rezultat je eden izmed najboljših opera-filmov do zdaj (Roberto Nepoti, Repubblica)«, ki je publiki prijeten in istočasno poudarja pacifistično sporočilo izvirnika. Filmi sezone GoricaKinema so na ogled v izvirnem jeziku in z italijanskimi podnapisi. Cena vstopnice za večere v sezoni GoricaKinema znaša za člane Kinoateljeja 4,50 evrov. Izkaznica za leto 2007 je brezplačna in je na razpolago pred vsako projekcijo na info točki Kinoateljeja pred vhodom v dvo- / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. novembra 2007 19 gorica, nova gorica - Povsem uspel prvi mednarodni turnir UniGolimpiada Šport čezmejni povezovalec univerzitetnih študentov Pri pobudi so sodelovali mladi iz vseh štirih univerz, ki imajo sedež v Gorici in Novi Gorici Mednarodni univerzitetni turnir UniGolimpiada je včeraj povezal študente obeh Goric. Gre za prvi tovrstni dogodek, ki so ga pripravile študentske organizacije: Klub goriških študentov (KGŠ) novogoriški strani in študentska športna centra goriških sedežev Tržaške in Vi-demske univerze. Okrog 120 študentov se je pomerilo v dveh športnih disciplinah: v odbojki in malem nogometu. UniGOlimpijade so se udeležili študentje Univerze v Novi Gorici, Univerze na Primorskem in univerzitetnih športnih centrov goriških sedežev Tržaške in Videmske univerze. V dopoldanskem času se je ženska ekipa pomerila v odbojki, turnir je potekal v telovadnici v Mos-si, moški turnir pa v telovadnici slovenskega višješolskega središča v Gorici. Popoldan je sledil še turnir v malem nogometu, kije potekal v športni dvorani v Novi Gorici. Po končanih športnih aktivnostih so organizatorji pripravili sklepni dogodek na solkanski Mostovni, tam so najboljšim podelili nagrade, nato pa je sledila skupna zabava. Kot je povedal Etjen Bizaj, koordinator športne sekcije na no-vogoriškem KGŠ-u, je bila udeležba na športnih dogodkih nad njegovimi pričakovanji, še posebej, ker gre za prireditev, kije potekala prvo leto. Več študentov je sicer obiskalo popoldanski in večerni del, ki sta bila tudi dobro oglaševana. »Sicer pa je bilo ves dan med študenti zaznati velik entuziazem. Prireditev je potekala v V Novi Gorici so se univerzitetniki pomerili v malem nogometu foto k. m. pravem prijateljskem vzdušju. Videlo se je, da se vsi zabavajo in da se kljub različnim jezikom, v katerih se sporazumevamo, razumemo. Šport je namreč univerzalen jezik,« je poudaril Etijen Bizaj. Dogodek je potekal s finančno pomočjo novogoriške občine in drugih sponzorjev, goriška občina je ponudila svoje pokro- viteljstvo. Študentom sta pri organizaciji UniGOlimpijade veliko pomagali tudi prevozni podjetji Avrigo iz Nove Gorice in APT iz Gorice, ki sta brezplačno ponudili avtobusni prevoz med kraji, kjer so potekali športni turnirji. Na podlagi letošnjega uspelega mednarodnega turnirja, študentje že ku- jejo načrte za naprej. Spomladi prihodnje leto želijo organizirati podoben športni dogodek, ki bi ga vsebinsko razširili. Medse nameravajo povabiti še avstrijske kolege in organizirati dvodnevni turnir, ki bi trajal ves konec tedna, zaključil pa bi se s koncertom na skupnem trgu obeh Go ric. ( km) gorica V soboto pogreb Mirka Špacapana Pogreb deželnega svetnika Mirka Špacapana bo v soboto, 1. decembra, ob 10. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Pokojnikova družina želi, da naj se namesto za cvetje prispevki darujejo v dobrodelne namene, še posebej pa za raziskovalni center CERICOT Onlus (Centro Studi e Ricerche di Cure Oncologiche Territoriali) na tekoči račun Abi 08631 - Cab 12300 - številka 100833768 - Cin W pri bančnemu zavodu Banca di Credito Cooperativo di Manzano s sedežem v ulici Gorghi št. 37 v Vidmu. Včeraj je goriški občinski odbornik Fabio Gentile sporočil, da bo v soboto parkirišče za cerkvijo sv. Ignacija na razpolago udeležencem Špacapanovega pogreba. Goriški občinski svet se je med drugim na torkovem zasedanju poklonil Špacapanovemu spominu z enominutnim molkom. Predlagal ga je svetnik Oljke Silvan Primosig, ki je tudi prebral življenjepis preminulega deželnega svetnika, zdravnika in kulturnega delavca. Goriški župan Et-tore Romoli je med občinskim svetom napovedal, da se bodo sobotnega obreda udeležili tudi predstavniki goriške občine. stara gora - V varstveno delovnem centru Največ je mladih Oskrbovanci so doživeli možganske kapi ali pa so se poškodovali v prometnih nesrečah Starogorska enota novogoriškega Varstveno delovnega centra (VDC) je prve uporabnike sprejela letošnjega marca. Kmalu je postalo jasno, da s programom institucionalnega varstva in socialne oskrbe telesno in duševno prizadetih odraslih oseb ne bodo zapolnili 65 mest v obnovljeni stavbi, zato so letos poleti začeli izvajati še program za uporabnike s poškodbami glave in telesnimi poškodbami. Tako so postali prvi tovrstni zavod v Sloveniji, ki poškodovancem po zdravstveni rehabilitaciji omogočajo daljše obdobje zdravstvene nege in psihosocialno oskrbo. V Stari Gori j e tako že deset takšnih oskrbovancev, gre predvsem za mlade ljudi, ki so doživeli razne nesreče, tudi v prometu ali možgansko kap. Novogoriški Varstveno delovni center ima dve enoti: solkansko, ki bo čez dve leti praznovala svojo 30. obletnico in novo enoto v Stari Gori, ki je s sprejemanjem uporabnikov začela letošnjega marca. Solkanska enota izvaja le dnevno varstvo, vodenje in zaposlovanje pod posebnimi pogoji, medtem ko starogorska enota nudi celodnevni program institucionalnega varstva za odrasle osebe z zmerno, težjo, težko in kombinirano motnjo v duševnem in telesnem razvoju, zadnjih nekaj mesecev pa še program za osebe s telesnimi poškodbami oziroma po poškodbi glave, ki so nastale po prometnih in drugih nesrečah ali po možganski kapi. Poškodovanci večinoma mladi Od poletja so v Stari Gori sprejeli kar 10 oseb s poškodbami glave. »Gre za mlade ljudi, ki ne sodijo v domove za upokojence, kamor bi jih sicer namestili, njihovi starši pa ne morejo zanje skrbeti 24 ur na dan,« pojasnjuje direktorica VDC-ja Nova Gorica Teja Leban. Direktorica omenja še podatek, da so od začetka delovanja omenjenega programa sprejeli tudi po dva takšna poškodvanca na teden, prihajajo pa iz vse Slovenije. Njihove zgodbe so različne: mladenič si je glavo poškodoval ob padcu z balkona, mladega očeta je zadela možganska kap, ta je prizadela tudi mladeniča, ki je kar 16 ur ležal na klopi v mestu, preden je kdo ukrepal. Mimoidoči so bržkone mislili, da ga je zdelal alkohol, fant pa je v dolgih urah brez po- Mlada oskrbovanca delovnega centra prejemata donacijo foto km moči utrpel hude poškodbe možganov. Veliko poškodb nastane tudi v prometnih nesrečah. »Vendar se veselimo tudi uspehov, velikih napredkov. Do tega pride, ker se z vsakim posebej ukvarjamo,« pove Le-banova. Poškodovanci in njihove družine potrebujejo tudi uvajanje na nov način življenja, zato je psihosocialni del oskrbe, ki jo nudijo v Stari Gori izjemnega pomena. Novemu programu se je prilagodilo tudi osebje, ki je opravilo dodatna usposabljanja, predvsem v sodelovanju z rehabilitacijskim centom Soča v Ljubljani. Dobrodošle donacije Sicer pa v Stari Gori 29 zaposlenih skrbi za skupno 51 uporabnikov. Poleg omenjenih oseb, ki so prestale poškodbe, so v Stari Gori še odrasle osebe, ki so duševno in telesno prizadete. Ti so bili pred letošnjim marcem nameščeni po sorodnih institucijah po vsej Sloveniji, sedaj pa so bližje domu in svojcem. Na voljo imajo moderno urejene spalne in družabne prostore, sodoben bazen, telovadnico in prostore za individualno in skupinsko terapijo. Dve kmetiji v okolici pa bosta v pri- hodnosti nudili tudi aktivno vključevanje v enostavna kmečka opravila. V starogorskem VDC-ju želijo s kakovostnim programom uporabnikom nuditi kar se da najboljšo oskrbo, za kar potrebujejo tudi drago medicinsko in terapevtsko opremo. Zato so še kako veseli vsakršne pomoči donatorjev. Ena takšnih, ki že sodi v prednovoletni čas, se je zgodila včeraj. Zavarovalnica Adriatic Slove-nica se je odločila, da centru preda ček za pet evrov. S temi sredstvi bodo omogočili nakup anti dekubitusnih blazin, ki se uporabljajo pri preprečevanju preležarnin pri tistih varovancih, ki morajo zaradi bolezni ali poškodbe veliko ležati. Kupili bodo tudi koncentrator kisika, naprave, ki obogati zrak, ki ga diha varovanec. V lanskem letu je omenjena zavarovalnica na severnem Primorskem namenila več kot 100.000 sredstev v humanitarne namene in kot sponzorska sredstva društvom in klubom. Sodelovali so tudi pri nedavno zaključeni kampanji proti odvisnostim Ne-odvisen.si. Katja Munih štmaver - Niz koncertov KD Sabotin Stik med pravoslavnim in katoliškim svetom Kulturno društvo Sabotin iz Štmavra pripravlja zanimiv glasbeni projekt, ki predvideva organizacijo treh koncertov v vaseh na desnem bregu Soče. Pobuda nosi naziv »Vsi verujemo v enega boga« (naslov je tudi v italijanščini in nemščini) ter se nanaša na prijateljske stike, ki so jih deželni katoliški krogi navezali z rusko pravoslavno cerkvijo. Avgusta letos so se namreč na obisku pri patriarhu pravoslavne cerkve Alekseju II v Moskvi mudili vsi štirje škofi iz dežele Furlanije Julijske krajine. Njihov namen je bil vzpostaviti stike med cerkvama, ki sta se zaradi različnih pogledov do verskih zadev ločili daljnega 1054. Škofje so ob tisti priložnosti tudi povabili patriarha Alekseja, da bi naslednje leto obiskal našo deželo in s tem dejanjem utrdil most med dvema veroizpovedma. V načrtuje, da bi osrednji del obiska potekal v baziliki v Ogleju, kjer bi se odvijal tudi slavnostni verski obred. Ni izključena prisotnost papeža Bednedikta XVI. No, in prav v pričakovanju tega dogodka, se je porodila zamisel o seriji koncertov nabožne glasbe, ki jih pripravljajo v Pevmi, Štmavru in na Oslavju. Pobudnik projekta je muzikolog dr. Franc Policardi, ki s Štmaverci sodeluje že veliko let in ima za sabo dolgoletne izkušnje z največjimi glasbenimi umetniki (Pavarotti, Bocelli, Queen, U2 in veliko drugih). Prvi koncert bo na vrsti jutri ob 20. uri v cerkvi v Pevmi. Za proslavitev Brezmadežnega spočetja bo na orglah igral mlad umetnik Tilen Draksler iz Ljubljanske akademije za Glasbo, pel pa bo domači cerkveni zbor pod vodstvom Franca Valentinčiča. Za to priložnost se je zbor ojačil s pevci in pevkami iz Podgore. Naslednje srečanje z glasbo bo na božično vigilijo v cerkvi v Štmavru, kjer bo v proslavitev katoliškega božiča pel domači moški pevski zbor pod vodstvom Nadje Kovic in ob spremljavi Tilna Drakslerja na harmoniumu. Večer namenjem proslavitvi pravoslavnega božiča pa bo na sporedu v soboto 5. januarja prihodnjega leta na domačiji Kusič na Borjaču na Oslavju. Skladbe iz pravoslavne glasbene zakladnice bosta predstavila pevka Francka Šenk iz Ljubljane in Tilen Draksler na klaviaturah. S tem glasbenim projektom se KD Sabotin želi pokloniti spominu na lani preminulega Gabrijela Devetaka, ki je celih sedemintrideset let vodil štmaverski pevski zbor. (vip) gorica - Jutri v Kulturnem domu Kučan in Volčič o Sloveniji in Evropi Slovenski izobraževalni konzorcij - Slovik prireja jutri v goriškem Kulturnem domu ob 18. uri Razgovor o Evropi. O razvoju Slovenije od konca druge svetovne vojne do predsedovanja Evropski uniji se bosta pogovarjala prvi slovenski predsednik Milan Kučan in bivši evropski poslanec Mitja Volčič. Na jutrišnjem srečanju, ki bo seveda odprto javnosti, bosta gosta obnovila pot, ki jo je Slovenija prehodila od konca druge svetovne vojne do predsedovanja Evropski uniji. Po pregledu pomembnejših zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino bivše Jugoslavije, se bosta osredotočila na perspektive in naloge, ki čakajo Slovenijo ob prevzemu predsedovanja EU. S tem v zvezi je potrebno poudariti vlogo malih držav v veliki Evropi, kot tudi razmerje med posamičnimi državami in Evropo kot zvezo držav. Vstop Slovenije v mednarodne organizacije in skorajšnja širitev schengenske-ga območja prinašata pomembne izzive, tudi na gospodarskem področju. Srečanje s Kučanom in z Volčičem sodi v okvir izobraževalnega programa goriškega konzorcija Slovik, ki želi s tovrstnimi priložnostmi prispevati k prodor-nejšemu razumevanju sedanjega časa in družbe ter k intelektualni rasti slovenske narodne skupnosti. 20 Četrtek, 29. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR vrh - Drevi srečanje o ledinskih imenih Z Brestovca na Debelo grižo in s Pušč na Largo Z Brestovca na Debelo grižo in s Pušč na Largo. Tak je naslov srečanja, pogovora o ledinskih imenih in priimkih na Vrhu, ki ga drevi ob 20. uri prireja kulturno društvo Danica v svojem večnamenskem središču na Vrhu v sodelovanju s prosvetnim društvom Vrh sv. Mihaela, Gospodarsko zadrugo in Kraškimi krti. Kakor je že iz naslova razbrati, gre za štiri točke, ki označujejo območje vrhov-ske skup nos ti. Gre za do kaj ve lik in razčlenjen prostor, na katerem se je do danes ohranilo okrog dvesto ledin-skih imen, ki jih je Vlado Klemše zbral s sodelovanjem številnih krajanov. Prva terenska raziskava je bila opravljena že pred kakšnim desetletjem in nekaj gradiva je bilo že tudi objavljeno. Trenutno je v teku pobuda, da se zbiranje in zapisovanje kulturne dediščine, ki žal zelo hitro izginja, dopolni v največji možni meri. Končni cilj je objava zemljevida celotnega območja Doberdobskega krasa v pri- hodnjem letu. V seznamu imen, kije prikazan tudi v osnutku zemljevida, so imena vzpetin, dolin, večjih s kmetijskega vidika zanimivih območij, dolin, pašnikov pa tudi posameznih zanimivosti (objektov) v prostoru. Zaradi bližine in stikov z romansko skupnostjo, je med imeni tudi nekaj takih, ki so prav gotovo rezultat prepletanja dveh jezikov (n.pr. Lar-ga/Planjava). Nekaj je tudi imen, ki bi jim s preprosto besedo lahko rekli, da so posebnost vrhovske skupnosti (Kuordih) ali prenašajo sporočilo tragičnih dogodkov, ki so prav ta del Goriške zaznamovali pred skoraj enim stoletjem (Špitau, Turski žegen, Podjark itd). Na nocojšnjem srečanju bo tekla beseda tudi o priimkih na Vrhu, oblikovanju imen zaselkov ter o podobi kraja v začetku 19. stoletja, tako kakor izhaja iz franciscejskega katastra, ki je območje Vrha obravnaval kot del skupne katastrske občine Dol-Vrh. Šimac drevi v Podgori ZSKD, kulturno društvo Andrej Paglavec, kulturno društvo Podgora in ZSKP prirejajo drevi ob 20.30 na sedežu društva Paglavec v Podgori srečanje z Rudijem Šimacem z naslovom »Kako se je začelo na Soči 1915«. Posvet v Tržiču V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bo danes ob 18. uri posvet o ženskah in delu, ki ga prireja občina v sodelovanju z Lions Clubom in zvezo specializiranih časnikarjev. Med govorniki bo tržiška podžupanja Silvia Altran. Koncert v Ronkah V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo v nedeljo, 2. decembra, ob 18.30 koncert v priredbi zbora Vox Julija, na katerem bodo nastopili organist Mirko Butko-vič in zbor Contra iz pordenonske pokrajine. Zahtevajo enotnost »V medobčinskem odboru Zveze za Primorsko, Krasa in Brkinov odločno zavračamo predlagano delitev Primorske in zagovarjamo stališče, da je regionalizacija Slovenije mogoča samo v okviru večjih pokrajin. Ena od njih je nedvomno enotna Primorska,« takole se glasi del izjave, ki jo je omenjeni medobčinski odbor sprejel na seji pred nekaj dnevi. Z njo želijo izraziti svoje nestrinjanje z vladnim predlogom glede oblikovanja pokrajin in s tem delitve Primorske na goriško, Istrsko-kraško in notranjsko pokrajino. Še zlasti pa medobčinski odbor Zveze za Primorsko Krasa in Brkinov, kot navaja njihov predsednik Slavko Gerželj, moti poimenovanje teh pokrajin: »Prav tako zavračamo vsakršno poimenovanje pokrajine brez imena Primorska, ker je Primorska ime, ki ima zgodovino, široko vsebino in svoje častno mesto v naših srcih. Prepričani smo, da bo le enotna in močna Primorska pokrajina uspešna in učinkovita na vseh področjih.« Preimenovanju severnopri-morske pokrajine v Goriško nasprotujejo tudi na Vipavskem in v Posočju, medtem ko se Forum za Goriško in šti-ritisoč somišljenikov, ki je s podpisi podprlo njihov predlog, zavzemajo ravno za to. Nedavno je vlada predlog Foruma v celoti podprla. Vlada predlaga še, da bi bil sedež Goriške pokrajine v Novi Gorici, pokrajinski svet pa v Idriji. Vsekakor gre šele za predlog, dokončno odločitev pa naj bi prihodnje leto sprejeli poslanci v državnem zboru. (km) Pogrešajo Goričanko V kraju Spicchio nedaleč od Empolija pogrešajo od sobote 55-letno Mario Silvano Furlan, Goričanko po rodu, ki se je odpravila neznano kam. Njeno izginotje je silam javnega reda prijavil 27-letni sin, njen avtomobil pa so našli v kraju Ponsano, v bližini zobozdravniške ambulante, kjer je zaposlena. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v petek, 30. novembra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču »Mato de guera«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »II risveglio delle tenebre«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 Gorica Ki-nema »The Magic Flute (Čarobna piščal)«. Dvorana 3: 17.45 »Boy Girls - Que-stioni di sesso...«; 20.00 - 22.00 »Mein Fuhrer«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 2: 17.30 »Ratatouille«; 20.10 - 22.15 »Lo spaccacuori«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La leggenda di Beowulf«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »I vicerè«; 22.10 »Come tu mi vuoi«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Le-zioni di cioccolato«. fl Razstave DRUŠTVO ARS vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v petek, 30. novembra, ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljena dela Kosiča, Gregorčiča, Bra-tuša, Apollonia, Nemesa, Preloga, Rupnika, Szilvassyja, Tomana in Uršiča bo predstavila Anamarija Sti-bilj Šajn. GALERIJA LOJZE SPAZZAPAN v Gradišču bo zaradi obnovitvenih del zaprta do petka, 30. novembra. ODPRTJE MUZEJA KMEČKE KULTURE BRINCELJ bo v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v prenovljenih razstavnih prostorih na sedežu KD Briški grič v Števerjanu (Bukovje 6). Sledil bo priložnostni kulturni program KD DRUŠTVO0 ViMim^ SABOTIN vabi na GLASBENI PROJEKT za vse ljubitelje glasbe VSI VERUJEMO V ENEGA BOGA CREDIAMO TUTTI IN UN SOLO DIO WIR GLAUBEN ALL AN EINEN GOTT JUTRI, 30.11.2007 ob 20. uri, ob praznovanju Brezmadežnega Spočetja Pevma, cerkev - koncert orgle TILEN DRAKSLER, Ljubljanska Akademija za Glasbo CERKVENI MePZ IZ PEVME, dirigent FRANC VALENTINČIČ Koncertu sledi družabnost T: S prispevkom: Fundacija Cassa di Risparmio di Gorizia BCC - Zadružna banka Doberdab-Savodnje Banca di Cividale - Banca Agricola - Kmečka banka - Gorica_ / Župnija Sv. Mavra in Silvestra Zdru2enje Cerkvenih Pevskih Zborov - Gorica Krajevna Skupnost Pevma, Stmaver, Oslavje Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica Briški grič in nastop MoPZ Srečko Kumar Kojsko. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ZSKD IN KD PAGLAVEC vabita na sedež KD Paglavec v Podgori v nedeljo, 2. decembra, med 10. in 13. uro na predstavitev šestih likovnih ustvarjalcev s svojimi povsem različnimi za-mislimi in proizvodi. Pobuda sodi v niz drugačnih srečanj in razstavljanj z naslovom Ustvarjalnost 2007. Mitja Rupel bo prikazal vrsto ikon o mitih postindustrijske dobe z naslovom REICH 23; Tanja Curto bo predstavila nenavadne in prijetne fotografske barvne občutke; Petra Pavšič bo razstavljala karikature obrazov; Rebeka Bernetič vabi na ogled svoje tokratne pripovedi; domačin Mitja Morgut bo prikazal inštalacije, ki jih oblikuje in gradi; Claudio Colussi bo iz prehrambenih snovi pripravil dve okrasni torti. Koncerti MEDNARODNA NAGRADA GIULIA-NO PECAR bo v polfinalnem delu danes, 29. novembra, ob 16. uri v KC Lozje Bratuž v Gorici. Zaključni večer, ki ga bo predstavila Tjaša Dornik, z nagrajevanjem in koncertom zmagovalcev bo v soboto, 1. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. Vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 koncert Oliverja Dragojeviča s skupino Dupi-ni. Prireditelj koncerta je Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice; informacije in vstopnice (15 evrov) v blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4 - tel. 0038653354013). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 1. decembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Clari-netto e pianoforte nella musica del Novecento«. Nastopila bosta Debora Ongaro (klarinet) in Ferdinando Mus-sutto (klavir). Vstop prost. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v soboto, 1. decembra, na že skoraj tradicionalni Miklavžev izlet. Podali se bodo na Dolenjsko in se sprehodili po Steklasovi pohodni poti v okolici Šentruperta. Organiziran bo avtobusni prevoz, zaželena pa je letnemu času primerna planinska oprema. Vodita Darko Božič in Jože Sedevčič. Društvo je odprto ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. SPDG obvešča udeležence izleta v neznano, 2. decembra, da bo avtobus odpeljal s parkirišča pri Rdeči hiši ob 9. uri. Informacije o morebitnih prostih mestih nudi Vlado tel. 0481-882079 v opoldanskem času. Čestitke □ Obvestila Danes v Sovodnjah praznujeta ZELKA in ALBIN 60 let skupnega življenja. Obilo zdravja in sreče jima želijo vnuki Erika, Romina in Igor. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. decembra, ob 13. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108. PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Rubijski grad in Francet. SKP DOBERDOB vabi danes, 29. novembra, ob 20. uri v prostore KD Jezero na srečanje članov za porazdelitev izkaznic in izmenjavo »sličic« zgodovinskega albuma dnevnika Il Manifesto. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes, 29. novembra, v občinski dvorani v Ločniku. ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481-533321 do zasedbe razpoložljivih mest. ŠTANDREŠKI ŠTIRIDESETLETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štan-drežu ob 18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 3485856977 (Marko), 329-0738424 (Marijan) in 333-1581015 (Dino). ŠZ SOČA vabi vse člane na delovni izredni občni zbor v ponedeljek, 3. decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah, Prvomajska ulica 120/A v prvem sklicanju ob 19. uri in v drugem ob 20. uri. Prireditve MIKLAVŽEVANJE PD Podgora bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v žup-nijšču v Podgori. Nastopil bo otroški pevski zbor. CENTRO GIOVANI v Tržiču (drevored San Marco 70) organizira na sedežu centra danes, 29. novembra, ob 21. uri predvajanje filma »East is East«; v petek, 30. novembra, ob 21.15 vabi na ogled gledališke predstave z naslovom »Odissee. Canti e storie di mari e migranti«, ki bo v občinskem gledališču v Tržiču; v soboto, 1. decembra, ob 20.45 bo na sedežu centra gledališka predstava »Modigliani - Come conquistai Parigi«. Na vseh prireditvah je vstop prost. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ANDREJA v Štandrežu je v teku do 2. decembra: danes, 29. novembra, bo ob 20.30 v župnijskem domu okrogla miza z naslovom »O našem pokopališču«; v petek, 30. novembra, bo ob 12. uri v župnijskem domu mladinska gledališka predstava, ob 18. uri v župnijski cerkvi spovedovanje, ob 19.30 praznična maša in ob 20.15 blagoslov in odkritje freske v župnijskem parku; v soboto, 1. decembra, bo ob 10. uri v župnijskem parku otroška delavnica na temo ad-ventnih vencev, ob 20.30 v kapeli sv. Jožefa nočno bedenje; v nedeljo, 2. decembra, bo ob 9. uri v župnijski cerkvi maša, ki jo bo vodil g. Fausto Furlanut, ob 10. uri praznična maša, ki jo bo vodil koprski pomožni škof msgr. Jurij Bizjak, ob 11. uri bo podelitev Klasa 2007, ob 17. uri slovesna večernica in ob 18. uri dobrodelni koncert Tria Novina. Prireditelji so župnija sv. Andreja Apostola, Krajevna skupnost, Prosvetno društvo Štandrež in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. RAZPRAVA SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO bo v torek, 4. decembra, v goriškem Kulturnem domu (ul. Brass) ob 18.30. Sodelovali bodo Mario Lavrenčič, Fabrizio Dor-bolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 29. novembra, ob 20.30 predstavitev knjige Marca Favallija »Lo stambecco dalle Dolomiti friulane al Triglav«; informacije na tel. 3334056800 ali infogradina@libero.it . ZDRUŽENJE PANTA RHEI organizira v petek, 30. novembra, ob 18. uri v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici pesniško glasbeni večer z naslovom »Lato «G»«. Nastopil bo glasbenik Gino Pipia. 0 Mali oglasi V PODTURNU V GORICI ODDAM V NAJEM popolnoma novo opremljeno stanovanje s parkirnih prostorom in avtonomnih ogrevanjem. Tel. 3495252201. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Antonietta Cucit iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane; 11.55, Stanislava Cernic vd. Devetta z glavnega pokopališča v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. DANES V PEVMI: 12.45, Maria Figelj (iz goriške splošne bolnišnice ob 12.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.30, Maria Medeot vd. Mauri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Benito Gandolfi (ob 10.15 iz hiše žalosti v Svetogorski ulici 41 v Gorici) v cerkvi sv. Duha in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Maria Cannizzaro por. Franco v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.30, Lucia Ursi por. Medeot (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi in na pokopališču. t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga teta in svakinja Magda Figelj Žalujoči Nežka, Matija, Maj'da. Pogreb bo danes, 29. novembra ob 12.30 iz mrliške vežice splošne bolnišnice v Gorici na pokopališče v Pevmo. Oslavje, 29. novembra 2007 /— GLEDALIŠČE trst - V soboto koncert Max Pezzali in njegov Time out tour V soboto, 1. decembra bo v sklopu svojega Time Out toura, poimenovan je po naslovu najnovejšega študijskega albuma, v Trstu nastopil Max Pezzali. Pezzalija verjetno večina še vedno bolj pozna kot pevca in dušo skupine 883, ki je bila na začetku devetdesetih let prava novost na italijanskem glasbenem prizorišču. Max Pezzali je namreč prodrl na trg skupaj s prijateljem in drugim članom benda-dvojice Maurom Repettom, ki je nastopala pod imenom 883 (gre za enega izmed najbolj znanih modelov znamke motorjev Harley Davidson). Verjetno pa je prav začetno obdobje, ko sta Max in Mauro plodno sodelovala, najbolj odmevno in pomembno. Skupina 883 je namreč pustila vidno sled v svetu pop-rock glasbe na apeninskem polotoku in prodrla zlasti na mladi trg. Že leta 1992 so doživeli ob izdaji prvega albuma neverjeten uspeh. »Hanno uc-ciso l'uomo ragno« je postala pesem, ki jo je mlajša generacija takoj vzljubila in prepevala, 600.000 prodanih izvodov pa je bil za italijanski trg, kjer je zelo razvito »črnoborzjanstvo«, neverjeten uspeh za do takrat neznano skupino. Leto kasneje je dvojica presegla vsaka pričakovanja. Izkoristila sta popularnost in takoj izdala nov album z naslovom »Nord Sud Ovest Est«, ki je prodal celo 1.300.000 izvodov, in z istoimensko skladbo sta tudi zmagala tisto izvedbo Festivalbarja. Po uspešni turneji se je Repetto odločil za samostojno pot, Max Pezzali pa je kljub temu ohranil prvotno ime 883, čeprav je ostal sam. Končno je le zbral nove sodelavce, med temi tudi sestri Paolo in Chiaro, ki bosta kasneje ravno tako us- pele v svetu pop glasbe. Leta 1995 j e znova osvojil Festivalbar s pesmijo »Senza averti qui« (v sklopu albuma »La donna, il sogno e il grande incubo«), za marsikoga pa je bila že razpoznavna razlika med skupino 883 in solo pevcem Maxom Pezzalijem (v prvotni zasedbi je šlo namreč za pravo skupinsko delo, saj sta Pezzali in Repetto skupaj pisala pesmi). V tem delu Pezzali je opustil vsako sled rock glasbe in se popolnoma predal svetu popa. Dve leti kasneje je bil na vrsti album »La dura legge del gol«. Bolj zrelo vsebino je imel album iz leta 1999 »Grazie mille«, ki po kakovosti presega prejšnjega. Dodaten korak naprej je bil viden dve leti kasneje, ko so za izdajo albuma »Uno in piu« s Pezzalijem sodelovala tudi znana imena italijanske glasbe kot Jovanotti, Alex Britti in skupina Articolo 31. Slabo prodana plošča pa je verjetno vplivala v precejšnji meri na Pezzalijevo odločitev, da dokončno razpusti skupino 883 (nekateri so mnenja, da bi se moral Pezzali za ta korak odločiti že ob odhodu prijatelja in sodelavca Repetta). Istega leta je izdal dobro prodani prvi solo album »Il mondo insieme a te«, 25.maja letos pa je bil na vrsti še »Time Out«, ki sicer ni imel zelo odmevnega uspeha. Jeseni se je vsekakor začela turneja okoli po Italiji, ki se bo prvega decembra dotaknila Trsta, saj bo Max Pezzali nastopal v športni palači »PalaTrieste«. Začetek koncerta ob 21.uri, cene vstopnic pa so sledeče (v ceno ni všteta predprodaj-na cena): neoštevilčeno stojišče 27,60 evrov, oštevilčena višja tribuna (2°anel-lo) 27,60 evrov, oštevilčena nižja tribuna (1°anello) 36,80 evrov. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Saša Pavček: »Al'en al'dva« / režija in igra: Aleš Valič. V sredo, 5., in v četrtek, 6. decembra, ob 20.30. Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. V petek, 7. decembra, ob 21.00. Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 14. dedembra, ob 20.30 združeni abonmaji (reda A in F) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 15. decembra, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brezza. Do sobote, 1. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli »Affittasi« / pod okriljem Združenja Europa Cultura v sklopu projekta: »Turki v Evropi 2007«. V soboto, 1. decembra, ob 21.00 in v nedeljo, 2. decembra, ob 17.00. La contrada Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bo-setti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Do sobote, 1. dedcembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 2. decembra, ob 16.30. V nedeljo, 2. decembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »La piccola Olga e l'arcobaleno«. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro con-tatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: še danes, 29. novembra, ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od jutri, 30. novembra, do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 29. novembra, ob 18.00 in 20.00, jutri, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta. V ponedeljek, 3. decembra, ob 9.15 (za šolo) in ob 16.30 / Boris A. Novak: »Stotisočnoga« - gostovanje KD Gledališče na vrvici. V petek, 7. decembra, ob 17.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - kopro-dukcija z Gledališčem Koper. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V ponedeljek, 10. decembra, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama V soboto, 1. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Od srede, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 29. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. Jutri, 30. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan sv smrti Jožce Rožce«. V soboto, 1. decembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. V nedeljo, 2. decembra, ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 4. decembra, ob 16.00 in ob 19.30 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V sredo, 5. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 6. decembra, ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V petek, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V soboto, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Mala scena V ponedeljek, 3. decembra, ob 16.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. V torek, 4. decembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V sredo, 5. decembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Cankarjev dom Predstava zvočnega gledališča za otroke: »Kralj prisluškuje« / Dvorana Duše Počkaj - do petka, 30. novembra ob 9.00 in ob 11.00. Primož Ekart: »Poročena s seboj«. Kosovelova dvorana - danes, 28., jutri, 29., in petek, 30. novembra, ob 10.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 13. decembra, ob 20.30 / »Glasbeni spleti« - klavirski recital Aleksandra Rojca. Gledališče G. Verdi Giuseppe Verdi: »Ernani« / jutri, 30. novembra, ob 20.30. Edvard Grieg: »Peer Gynt« / premiera v torek, 4. decembra, ob 20.30, ponovitve v sredo, 5. decembra, ob 16.00 in ob 21.00, v četrtek, 6. decembra, ob 20.30, v petek, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Od torka, 4., do četrtka, 6. decembra, ob 20.30 / Dein Perry in Nigel Triffit: »Tap Dogs«, glasba: Andrew Wilkie. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 / koncert Julie Fischer - violina in Martina Helmchena - klavir. Peterlinova dvorana (Ul. Donizetti 3) Jutri, 30. novembra, ob 18.00 / »Pavle Merku vis a vis - Skladatelju ob 80-let-nici«, skladateljeve skladbe bodo izvajali učenci Glasbene matice. Circolo Sottuficiali (Ul. Cumano) V torek, 11. decembra, ob 18.30 v okviru Adriatic Festivala koncert Passion Tango. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 2. decembra / koncert zmagovalcev 1. državnega tekmovanja »Citta Pieve di Soligo«. V nedeljo, 9. decembra / nastopa Nuo-va Orchestra Ferruccio Busoni, dirigent: Massimo Belli. BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 v okviru Adriatic Festivala nastopa Fake Orchestra. BRIŠČIKI V soboto, 1. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupino Kingston. V soboto, 8. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band. SAMATORCA V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. MAVHIN JE V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. GORICA Kulturni dom Danes, 29. novembra, ob 20.30 / koncert glasbene skupine Putokazi iz Reke. V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena. Župnijska dvorana sv. Nikolaja V nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 / »Bocična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine Jutri, 30. novembra, ob 20.45 / Adolphe Adam: »Giselle«, nastopa Balet PRIREDITVE moskovskega gledališča Stanislavskij. V sredo, 5. decembra, ob 20.45 / Amsterdam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Dragojevič in skupina Dupini. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. novembra, ob 11. uri / Linhartova dvorana / »Katalena za vas ... in mesto«. Jutri, 30. novembra, ob 17.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra slovenske filharmonije. V ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30 / Dvorana SF - Jorma Hynninen - bariton, Riikka Hakola - sopran, Ilkka Paananen - klavir. V torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« - zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht. V četrtek, 6. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert Iva Pogorelica. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula. V petek, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orkester iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski. V soboto, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija). Cvetličarna mediapark Danes, 29. novembra, ob 21.00 / koncert skupie Laibach. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. V galeriji Kulturnega združenja »Il Co-riandolo« (Ul. Udine, 55) bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled raztava Venezine Bopgomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do Četrtek, 29. novembra 2007 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija: razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled do 30. novembra po urniku: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Poslovni center Hit - Paviljon: do jutri, 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled do jutri, 30. novembra, vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: do jutri, 30. novembra. je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: do jutri, 30. novembra, je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. 22 Četrtek, 29. novembra 2007 TRST / kosovo - V Badnu pri Dunaju poslednje srečanje pred iztekom roka, ki so ga določili ZN Tudi zadnji krog pogajanj o statusu pokrajine propadel Srbija ne bo sprejela enostranskih rešitev - Predstavniki Beograda in Prištine zagotovili, da se bodo vzdržali nasilja DUNAJ - V Badnu pri Dunaju se je včeraj sklenil še zadnji krog neposrednih pogovorov Prištine in Beograda pred iztekom roka za dosego kompromisa o prihodnjem statusu Kosova, ki pa ni prinesel dogovora. So pa člani mednarodne pogajalske trojke za Kosovo po pogovorih, ki so se začeli v ponedeljek, sporočili, da sta se tako srbska kot albanska stran zavezali, da se bosta vzdržali nasilja.»Dogovora z Beogradom na žalost ni bilo,« je sporočil kosovski predsednik Fatmir Sejdiu. »Za prebivalce Kosova je neodvisnost začetek in konec,« je po treh dneh pogovorov poudaril Sejdiu in dodal, da bo kosovsko vodstvo sedaj »nadaljevalo svojo agendo ob sodelovanju z mednarodno skupnostjo«. »Ne moremo napovedati točnega datuma« razglasitve neodvisnosti, toda do nje bo prišlo »zelo hitro«, je dodal. Novoizvoljeni kosovski premier Hashim Thaci je medtem sporočil, da dogovora ni bilo mogoče doseči in da »pogovorov s Srbi ne bo več«. Tudi srbski predsednik in premier, Boris Tadič in Vojislav Koštunica sta po koncu pogovorov v Badnu ocenila, da kompromisna rešitev za Kosovo »na žalost ni bila dosežena«, a obenem poudarila, da »to za Srbijo ne pomeni, da kompromisa ni mogoče doseči«. Kot sta dejala, je treba kompromis iskati še naprej, saj je to edina rešitev, ki bi zagotovila razvoj, mir in stabilnost regije. Tadič je poudaril, da bo Srbija razveljavila vsako enostransko potezo Prištine, ki bi vodila v neodvisnost Kosova. Kot je izpostavil, Srbija ne bo sprejela neodvisnosti Kosova, saj bi ta vnesla nestabilnost in sprožila »domino efekt« v regiji in širše. »Upamo, da bodo mednarodne institucije upoštevale predloge Srbije. Srbija bo zavrnila vsak akt o neodvisnosti in našla odgovor, ki bo v skladu z mednarodnimi standardi,« je dejal. Obenem je zatrdil, da si Srbija ne želi nasilja, ampak se bo na enostranske poteze Prištine odzvala z vsemi pravnimi in diplomatskimi sredstvi, ki jih ima na voljo. Tudi trojka, ki jo sestavljajo EU, ZDA in Rusija, je potrdila, da so se tudi zadnji neposredni pogovori pred iztekom roka ZN za dosego kompromisa končali neuspešno, saj niso prinesli dogovora o prihodnjem statusu Kosova. Kot je povedal Ischinger, je trojka »poskusila res čisto vse«, da bi dosegli kompromisno rešitev. Ob tem je dodal, da nova pogajanja med Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom trojke niso predvidena. Predstavnik ZDA v trojki Frank Wis-ner je izrazil obžalovanje, »ker strani kljub trdemu delu in natančni preučitvi vseh možnosti nista bili sposobni najti rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe«. »Na kocki je mir v regiji. To je viharna regija. Prihajamo v zelo težke čase,« je posvaril Wisner in dodal, da bi bilo nadaljevanja statusa quo za Kosovo »nevzdržno«. Ruski predstavnik v trojki Aleksander Bozan-Harčenko pa je ocenil, da možnosti pogajalskega procesa in dosega kompromisne, obojestransko sprejemljive rešitve za prihodnji status Kosova, še niso izčrpane in da se proces reševanja statusa nadaljuje. Povedal je še, da so »pogovori ob posredovanju trojke le ena etapa tega procesa, ki je pod nadzorom Varnostnega sveta ZN«. Poudaril je tudi, da popolnoma soglaša s stališčem Koštunice, da »samo VS ZN lahko konča to, kar je začel«. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zatem v Moskvi razmere na Kosovu označil kot »zelo zaskrbljujoče« in dejal, da Moskva ne sprejema trditev Zahoda, da je neodvisnost pokrajine neizogibna. Tokratni pogovori so predstavljali še zadnji poskus pogajalske trojke, da doseže kompromisno rešitev, ki bo sprejemljiva tako za Beograd kot tudi albansko večino na Kosovu. 10. decembra se namreč izteče rok, ki so ga za dosego kompromisa določili Združeni narodi, in takrat se tudi izteče mandat pogajalski trojki EU, ZDA in Rusije. Kot je povedal Ischinger, bo trojka sedaj začela s pripravo poročila o napredku, doseženem na pogovorih Beograda in Prištine, o katerem bo VS ZN razpravljal 19. decembra. Zasedanja se bo udeležil Koštunica. Beograd vztraja, da mora o prihodnjem statusu Kosova odločati VS ZN, kjer pa dogovora o neodvisnosti Kosova zaradi nasprotovanja stalne članice Rusije ni pričakovati. Poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general John Craddock, je medtem v Bruslju izjavil, da se je zveza Nato pripravljena soočiti z vsakršnim izbruhom nasilja na Kosovu, če bo še imela mandat ZN za ukrepanje. »Enostranska razglasitev neodvisnosti ali ne, priznanje te enostranske razglasitve ali ne - Kfor lahko ostane sila za zagotavljanje stabilnega in varnega okolja, dokler bo resolucija 1244 ostala v veljavi,« je še poudaril. (STA) Natovi vojaki na Kosovu ansa pakistan - Tik preden bo zaprisegel kot predsednik države Pervez Mušaraf odstopil kot vrhovni poveljnik vojske ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je včeraj vrhovno poveljstvo nad vojsko predal svojemu nasledniku, generalu Aškafu Kijaniju, in tako končal osem let trajajoči vojaški režim v Pakistanu. Vojaški uniformi se je Mušaraf odrekel na slovesnosti na generalšta-bu vojske v Ravalpindiju. O svojem nasledniku na položaju vrhovnega poveljnika pakistanske vojske je Mušaraf povedal le, da ga pozna že 20 let in da gre za odličnega vojaka. Kijani se je vojski pridružil leta 1971 in od takrat poveljeval različnim enotam. Mušaraf ga je leta 2004 imenoval na čelo pakistanske notranje obveščevalne agencije, ki skrbi za notranjo varnost države in preganja skrajneže mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Velja za mirnega človeka in za osebo, s katero je lahko shajati. 64-letni Mušaraf bo tako v četrtek za svoj tretji mandat zaprisegel kot civilni predsednik. Vrhovno sodišče je minuli teden uradno potrdilo legitimnost Mušarafove ponovne izvolitve in odločilo, da lahko zapriseže kot civilni predsednik, če do 1. decembra odloži uniformo. Mušaraf je sicer že pred tem napovedal, da bo odstopil s položaja vrhovnega poveljnika voj -ske, ko bo vrhovno sodišče potrdilo njegovo volilno zmago. Po besedah visokega pakistanskega predstavnika si Mušaraf želi tudi odpraviti izredne razmere še pred za 8. januar predvidenimi parlamentarnimi volitvami, vendar zaenkrat še razmišlja o možnostih, ki so mu na voljo. (STA) Pervez Mušaraf (levo) in Aškaf Kijani ansa zda - V Beli hiši Olmert in Abas sta formalno začela pogajanja WASHINGTON - Izraelski premier Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas sta včeraj v Beli hiši formalno odprla mirovna pogajanja, ki naj bi do konca leta 2008 privedla do mirovnega dogovora med Izraelom in Palestinci, dejansko pa se bodo začela 12. decembra. Bush se j e najprej sestal z obema voditeljema ločeno, nato pa je sledilo še tristransko srečanje, ki sprva ni bilo predvideno. Kot je ob koncu mirovne konference na mornariški akademiji v An-napolisu poudarila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, je bila tokratna konferenca pod pokrovi telj stvom ame riš ke ga pred sed ni ka Georgea Busha prvi tovrsten bliž-njevzhodni dogodek, ki je potekal na ameriških tleh. Pojasnila je tudi, da je Bush Ol mer ta in Aba sa za vče raj povabil v Belo hišo, da slovesno sprožita pogajanja, ki naj bi se sicer dejansko začela 12. decembra, nato pa nadaljevala vsaka dva tedna. (STA) eu-kitajska - Evropski primanjkljaj Peking zavrača pozive h krepitvi vrednosti juana PEKING - Kitajski premier Wen Jiabao je včeraj na vrhu EU-Kitajska v Pekingu zavrnil pozive evropske strani k čimhitrejši okrepitvi vrednosti juana,. Menjalni tečaj ni odločilni dejavnik za evropski trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, je poudaril Wen in krivdo prevalil na padec vrednosti dolarja, ki je povzročila zvišanje vrednosti evra v primerjavi z juanom. Wen je po gospodarskem delu srečanja ponovil, da bo država reformo valutnega sistema nadaljevala »postopoma«. Visok trgovinski primanjkljaj, ki ga EU beleži s Kitajsko in ki naj bi letos narasel na rekordnih 170 milijard evrov, je potrebno pripisati »različnim vlogam pri delitvi dela v svetovnemu gospodarstvu«, je dejal Wen. Po njegovih besedah podjetja na Kitajskem, ki imajo evropsko ali drugo tujo udeležbo, h kitajskemu izvozu prispevajo do 60 odstotkov in so zato tudi glavni generator trgovinskega presežka. Wen je sicer obljubil, da si bo Ki- tajska še naprej prizadela za krepitev domačega povpraševanja, širitev trgov v skladu z mednarodnimi pravili in zmanjšanje odvisnosti od izvoza. »Pripravljen sem sodelovati z EU, da bi znižali presežek in zvišali uvoz iz evropskih trgov,« je poudaril Wen. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je v pogovorih pozval k odpravi »umetnih trgovinskih ovir«, ki evropskim podjetjem zapirajo dostop do kitajskih trgov. Po njegovih besedah bi bilo potrebno storiti več na področju zaščite intelektualne lastnine, dostopnosti trgov in pogojev investiranja. »Na teh področjih potrebujemo več rezultatov,« je bil jasen Barroso. Tudi evropski komisar za trgovino Peter Mandelson je opozoril, da je EU največji trgovinski partner Kitajske, kar daje tej azijski velikanki »posebne odgovornosti«. Velik trgovinski primanjkljaj Evrope po njegovih besedah »ni posledica slabe konkurenčnosti Evrope«. (STA) francija - Po nemirih v pariškem predmestju Predsednik Nicolas Sarkozy napovedal kaznovanje izgrednikov PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj obljubil, da bodo izgredniki, ki so med nemiri v pariškem predmestju streljali na policijo, ostro kaznovani. Po vrnitvi z obiska na Kitajskem je Sarkozy vodil posebno zasedanje vlade, posvečeno nemirom, ki so izbruhnili v minulih dneh in so najhujši od izgredov leta 2005. »Streljanje na policiste je povsem nesprejemljivo,« je dejal Sarkozy. »To ima ime: poskus umora,« je poudaril in obljubi, da se bodo tisti, »ki se odločijo streljati, znašli pred sodiščem«. »Strelce bomo našli. Uporabili bomo za to potrebna sredstva,« je še poudaril francoski predsednik, ki je v bolnišnici obiskal ranjenega policijskega načelnika. Mladi izgredniki so minuli dve noči metali molotovke in opeke na policijo, zažigali vozila in poslopja. Policiste pa so napadli tudi s puškami. V nemirih je bilo ranjenih najmanj 130 policistov, nekateri tudi zaradi strelov. Nemiri so v predmestju Pariza Villiers le Bel izbruhnili v noči na ponedeljek, potem ko sta v trčenju s policijskim avtomobilom umrla dva mladoletna motorista, stara 15 in 16 let. Vozila sta brez čelade, do nesreče pa je prišlo, ker sta izsilila prednost policijskemu avtomobilu. Fran cos ko to žil stvo je vče raj uved lo pre is ka vo za ra -di suma poskusa umora, s katero želijo razkriti lastnike ene izmed pištol, iz katere so v ponedeljek izgredniki streljali na policiste. (STA) Francoski policist strelja solzilni plin ansa w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it TRST Četrtek, 29. novembra 2007 APrimorski ~ dnevnik 23 nogomet - Liga prvakov Tudi Milan že v osmini finala Lazio mora premagati Real Madrid Pirlo povedel, Pereira izenačil - Srb Darko Kovačevic rabelj rimske enajsterice LIZBONA/RIM - S točko proti lizbonski Benfici (1:1) se je Milan matematično uvrstil v osmino finala, čeprav je prvo mesto v skupini D še v igri (odločala bo torkova tekma proti Cel-ticu). Tekma v portugalski prestolnici je bila izredno zanimiva in pestra. Obe ekipi sta igrali napadalno in oba vratarja sta imela precej dela. Milan je povedel že v 15. minuti. Nasprotnikovo mre žo je z le pim stre lom zu naj kazen -skega prostora zatresel Pirlo. Dve minuti kasneje je za las zgrešil vrata Rodriguez. V 20. minuti pa lep zadetek Benfice. Milanovi nogometaši so na sredini igrišča izgubili žogo, ki je prišla do Pereire. Slednji je neubranljivo brcnil žogo v sedmico. Dida (sinoči je igral kar dobro) je bil povsem brez moči. Ronaldo sinoči ni stopil na igrišče. Znova ga nekaj boli, najbrž mečna miši ca. Lazio pa je na domačem Olimpi-cu kapituliral proti Grkom Olympiacosa. Po vodstvu Makedonca Pandeva (pred podajo Rocchija je sicer žoga šla čez osnovno črto igrišča) je kmalu izenačil Galletti. V drugem polčasu pa še hladna prha. Izkazala se je srbska naveza kluba iz grške prestolnice. Kape-tan Djordjevic je lepo podal do Darka Kovačevica (ex Juventus), ki je žogo brez večjih težav potisnil v rimsko mrežo. Pred tem je lep Rocchijev strel ubranil sinoči zanesljivi Nikopolidis. Tekma je bi la ze lo na peta in živ čna. Pre cej je bilo napak na eni in na drugi strani. Benfica - Milan 1:1 (1:1) STRELCA: Pirlo v 15., Maxi Pe-reira v 20. min. BENFICA (4-2-3-1): Quim; Luis Felipe, Luisao, David Luiz (Adu), Leo; Katsouranis, Petit; Maxi Pereira, Rui Costa, Cristian Rodriguez; Nuno Gomes (Oscar Cardozo). TRENER: Camacho. MILAN (4-3-2-1): Dida; Bonera, Nesta, Kaladze, Serginho (Maldini); Brocchi (Gourcuff), Pirlo, Gattuso; Kaka, Seedorf (Oddo); Gilardino. TRENER: Ancelotti. Lazio - Olympiacos 1:2 (1:1) STRELCI: Pandev v 30., Galletti v 35., Kovačevic v 64. ME yjc n Rui Costa svojim nekdanjim soigralcem pri Milanu ni zabil gola, to je storil Pereira, toda končnega 1:1 se veselijo samo Pirlo in tovariši ansa LAZIO (4-3-1-2): Ballotta; Be-hrami (Scaloni), Stendardo, Siviglia, Kolarov (De Silvestri); Mudingayi, Le-desma, Mutarelli (Meghni); Mauri; Pandev, Rocchi. TRENER: Rossi. OLYMPIACOS (4-3-2-1): Nikopolidis; Torosidis, Zewlakow, Antzas, Pantos; Patsatzoglou (Mendrinos), Le-desma, Stoltidis; Galletti, Djordjevic (Mitroglou); Lua Lua (Kovačevic). TRENER: Lemonis. Florentina v Atenah ATENE - Fiorentina bo v okviru 3. kroga pokala Uefa nocoj ob 20. uri (po La7) gostovala pri atenskem AEK-ju. Danes bo na sporedu še petnajst tekem. 2 Po včerajšnjem predzadnjem krogu sta si uvrstitev v nadaljnjo fazo zagotovili le dve ekipi, poleg Milana je to še Chelsea, dokončno pa sta izločena le Benfica in Valencia. Zelo se je zakom-pliciral položaj Lazia, ki mora zdaj kar v gosteh premagati Real Madrid, istočasno pa upati, da nemški Werder iz Bremna ne zmaga v Grčiji proti Olympiaco-su. Še bolj izenačen je položaj v skupini A, kjer sta med prvim in četrtim na lestvici le dve točki razlike. Skupina A Izidi Besiktas - Marseille 2:1, Liverpool - Porto 4:1 Porto 5 2 2 1 6:7 8 Marseille 5 2 1 2 6:5 7 Liverpool 5 2 1 2 14:5 7 Besiktas 5 2 0 3 4:13 6 PRIHODNJI KROG (11.12.) Marseille -Liverpool in Porto - Besiktas Skupina B Izidi Rosenborg -Chelsea 0:4, Valencia - Schalke 04 0:0 Chelsea 5 3 2 0 9:2 11 Rosenborg 5 2 1 2 5:7 7 Schalke 04 5 1 2 2 2:3 5 Valencia 5 1 1 3 2:6 4 PRIHODNJI KROG (11.12.) Chelsea - Valencia in Schalke 04 - Rosenborg Skupina C Izidi Werder - Real Madrid 3:2, Lazio - Olympiacos 1:2 Real Madrid 5 2 2 1 10:8 8 Olympiacos 5 2 2 1 8:7 8 Werder 5 2 0 3 8:10 6 Lazio 5 1 2 2 7:8 5 PRIHODNJI KROG (11.12.) Real Madrid -Lazio in Olympiacos - Werder Bremen Skupina D Izidi Benfica - Milan 1:1 Celtic - Shaktjor 2:1 Milan 5 3 11 11:5 10 Celtic 5 3 0 2 5:5 9 Šhaktjor 5 2 0 3 5:9 6 Benfica 5 1 13 3:5 4 PRIHODNJI KROG (4.12. Milan - Celtic in Šhaktjor - Benfica V Svindal doživel hud padec BEAVER CREEK - Zmagovalec skupnega seštevka iz prejšnje sezone Norvežan Aksel Lund Svindal se je sinoči hudo poškodoval po padcu na prvem treningu pred jutrišnjim drugim smukom sezone svetovnega pokala alpskih smučarjev na zahtevni progi v ameriškem Beaver Creeku. Štiriindvajsetletnega smučarja so prepeljali v bolnišnico v Vailu, kjer so ugotovili, da si je kar dvakrat zlomil nos in izgubil nekaj zob. Dobil je številne udarnine po obrazu in na kolku ter globlji 15-centimetrski ureznini na stegnu. Po besedah norveškega reprezentančnega zdravnika Mariusa Arnesona Svindala čaka daljši tekmovalni premor. Svindal, ki je zmagal na prvem veleslalomu sezone in v nedeljo na superveleslalomu ter z 234 točkami vodi v svetovnem pokalu, je padel na skoku Zlati orel proti koncu proge. odbojka - Predhodne kvalifikacije za OI v Catanii Loris in Matej dobro pričela Italija brez večjih težav premagala Črno goro - Danes na vrsti tekma proti Hrvaški CATANIA - Težko pot do olimpijskih iger je italijanska odbojkarska reprezentanca po pričakovanjih pričela z lahko zmago s 3:0 proti Črni gori, ki je po politični razdružitvi s Srbijo tudi športno prvič nastopila samostojno, ni pa se mogla enakovredno upirati sicer prenovljeni italijanski vrsti, v kateri sta naša Matej Čer-nic in Loris Mama, kot je bilo napovedano, začela in do konca tekme vztrajala v standardni postavi. »Azzurri« niso igrali brezhibno, na začetku so bili tudi malce živčni, vendar je bilo to, kar so pokazali več kot dovolj za zmago. Mirno lahko zapišemo, da sta se slovenska odboj -karja izkazala. Černic je bil tudi absolutni protagonist tretjega seta, v katerem je na servisu poskrbel za odločilno prednost (od 7:8 za Črno goro do 13:8 za Italijo), dobro pa igral tako na mre ži kot v polju. Mama v sprejemu niti ni imel veliko dela, izkazal pa se je v polju, še bolj pa z natančnimi podajami po obrambi kolegov. Enkrat je v tretjem setu žogo daleč zunaj polja odbil na zaj na igrišče z no go, s tem pa izzval največji aplavz malo številnih si- Mania' navdušil z nogometno potezo cilskih gledalcev, očitno je bilo, da so v Ca-tani- i bolj nogometno usmerjeni. Današnji nasprotnik Hrvaška je zahtevnejši. Tekma se bo pričela ob 17.30. in bo v neposrednem prenosu po Rai Sat satellite. V primeru zmage se bo Italija uvrstila v polfinale in igrala z drugo uvrščenim iz skupine B, v kateri nastopajo Nizozemska, Romunija in Grčija. Italija - Črna Gora 3:0 (25:18, 25:19, 25:21) ITALIJA: Meoni 1, Černic 11, Ten-cati 8, Fei 14, Cisolla 12, Mastrangelo 7, Mania (L). Coscione, Zlatanov, Martino, Perazzolo. Trener Anastasi ČRNA GORA: Vujovic 2, Nikolic 5, Majdak 7, Zatric 5, Jurišic 6, Markovic 2, Rasovic (l), Suljagic 2, Culafic 4, Kneževic 0, Jevtic, Dabovic. Trener: Vukčevic. Ostali izid 1. dne Nizozemska - Romunija 3:0 (26:24, 25:18, 25:19). POŠKODBA - Kapetan ACH Volley z Bleda Matija Pleško se je nesrečno poškodoval in bo moral po besedah zdravnikov okrevati naslednjih pet do sedem tednov. Do poškodbe je prišlo po spletu nesrečnih okoliščin, ko je med snemanjem za promocijsko kampanjo na njegovo nogo padel stekleni vrč, pretrgal tetivo in poškodoval sklepno ovojnico na desnem mezincu. 24 Četrtek, 29. novembra 2007 ŠPORT / jadranje - Koprčan Gašper Vinčec meri visoko »Na OI v Peking ne bom šel gledat druge kot v Atenah« Tretje uvrščeni na zadnjem SP v razredu finn dobro pozna regatno polje na Kitajskem LJUBLJANA - Koprčan Gašper Vinčec, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu Mednarodne jadralne zveze (ISAF) v Cascaisu osvojil bronasto medaljo, tudi v olimpijski sezoni 2008 meri na sam vrh. »Meni bi bilo vseeno, katero medaljo bom osvojil, vendar na OI v Peking ne bom odšel gledati ostale, kot se mi je to zgodilo pred tremi leti v Atenah,« meni Vinčec. Vinčec, ki si je olimpijsko vozovnico pri-vozil z normo v Cascaisu, bo sezono začel že januarja v Melbornu. V Avstraliji bo potekalo SP v razredu finn, vendar na tem tekmovanju Vinčec še ne pričakuje vrhunskih izidov. »V tem delu pripravljalnega obdobja moja vadba ni bila najboljša in jadrati bom začel šele jutri, ko bom odpotoval v Grčijo. Pridobil sem nekaj kilogramov, kar pa mi bo v pričakovanih močnih vetrovnih razmerah prišlo zelo prav. Prvenstvo bo pomembno za potrditev, da sodim med prvih pet ali deset na svetu,« je na srečanju z novinarji in jadralnimi prijatelji, med katerimi sta bila tudi nekdanji veslač Jani Klemenčič in nekdanji jadralec Mitja Margon, pojasnil Vinčec, ki je po letošnji sezoni dobil hčerko. Najuspešnejši slovenski jadralec v minuli sezoni je zmagal na prvokategorni regati v Kielu in bil četrti na EP na Blatnem jezeru na Madžarskem. Predolim-pijsko regato v Qingdaou je končal na šestem mestu. Na tem olimpijskem regatnem polju med OI v Pekingu bo v njegovem razredu nastopilo 26 reprezen-tantov iz prav toliko držav. »Imam dovolj informacij, ker sem bil že dvakrat na olimpijskih prizoriščih. Oprema na teh regatah sicer ni bila vrhunska, vendar sem z regatnim poljem opravil odlično. V regati za medalje sem bil celo blizu medalje, vendar ta ne bi bila zaslužena, ker sem tedaj jadral bolj za zabavo kot v tekmovalnem ritmu. Ne moti me niti šibek veter, ker sem po njem vedno dobro jadral,« j e dej al Vinčec, ki minulo sezono dobro začel, nekoliko slabše nadaljeval in jo nato zaključil z odličjem na najpomembnejši tekmi. »S trenerjem Čehom Romanom Teplyjem in psihologom Matejem Tuškom sem izplaval iz krize, ki me je v letošnji sezoni doletela po dobrem začetku, ker sem upošteval nasvet, da moram biti tudi psihično pripravljen za vrhunske izide. Zamenjal sem opremo, zmagal v Kielu pred SP in nato v ekstremnih razmerah v Cascaisu postavil piko na i. Po polovici regate sem vodil, nato pa sem se zavedel, kako blizu sem celo najvišjemu mestu, ter se začel nekontrolirano tresti. V zadnji stranici regatnega polja pa sem bil prepričan, da mi bo uspelo osvojiti najmanj bron,« se je na največji uspeh sezone ozrl Vinčec. Koprčan se je meril tudi v seriji hitrih jadrnic RC44 s posadko Ekipa 44 na Črni lepotici, na kateri sta bila tudi Klemenčič in Margon. »V naslednji sezoni v tem razredu ne bom tekmoval, ker je nemogoče jezditi dveh konj. Vsekakor pa je moj dolgoročni cilj, da se počasi začnem preizkušati na večjih jadrnicah. SP prihodnje leto bo moje zadnje v razredu finn, po olimpijski sezoni pa se nameravam posvetiti razredu zvezda, vendar za to potrebujem še enega uspešnega jadralca,« je zaključil Vinčec, ki bo 5. decembra dobil zaposlitev v carinski upravi kot vrhunski športnik. (STA) (ne)znano zamejstvo - Peter Trampusch, predstavnik ŠK Posojilnica Dob Dve cerkvi, gasilski dom, brez gostilne a z ekipo mednarodnega kova Odbojkarji ŠK Posojilnica Dob/Aich so prav gotovo najbolj reprezentativna ekipa koroških Slovencev in Koroške nasploh, saj so v zadnjih desetih letih vseskozi med štirimi najboljšimi ekipami v Avstriji, dvakrat so dosegli finale pokalnega tekmovanja in se osem let zapored uvrstili v evropske pokale. Višek mednarodnih uspehov je Dobljanom uspel prav v tekoči sezoni (2007-08). V Srednjeevropski odbojkarski ligi MEVZA so premagali slovenskega (ACH Bled), hrvaškega (Mladost iz Zagreba) in slovaškega prvaka ter se uvrstili v tretji krog Challenge pokala, potem ko so iz tekmovanja izločili še nemški Unterhaching. Na torkovi tiskovni konferenci o zamejskem športu v hotelu Union v Ljubljani je odbojkarje Doba zastopal Peter Trampusch, ki je tudi član predsedstva Slovenske športne zveze. »V letošnji sezoni nam gre vse kot po maslu in smo izredno zadovoljni z doseženimi rezultati,« je dejal 43-letni bančni uradnik, ki je še aktivni odbojkar v tretji ligi (Dobljani v tej ligi vodijo). Dob/Aich? Kaj je sploh to? »Zelo enostavno. Gre za majhno vasico na južnem Koroškem v Avstriji s komaj 160 prebivalci. Vas je oddaljena približno štiri kilometre od mesta Pli-berk v smeri proti Labotu. V njej pa nimajo niti gostilne. Sta pa kar dve cerkvi in gasilski dom ter mednarodno uspešna ekipa.« Res, poznajo vas po celotni Evropi... »Prav gotovo. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Nemčiji in v srednji Evropi še posebno.« Kdaj ste ustanovili klub? Klub smo ustanovili leta 1982. Ustanovili so ga vaški fantje. Pravzaprav je prvi 'input' dal nekdanji reprezentant z Dunaja, Avstrijec, ki se je poročil v bližini Doba in se integriral z mladimi vaščani. Ideja se je porodila na dopustu v Medulinu na Hrvaškem.« Domače mednarodne tekme igrate v športni dvorani na Prevaljah na slovenski strani Koroške. Zakaj pa? »Športna dvorana Kulturnega doma v Pliberku je premajhna, tako smo se odločili za bližnje Prevalje, pa čeprav so v Sloveniji. Obe dvorani pa sta vedno polni. Pliberško dvorano imenujejo tudi 'pekel juga,' saj je navijanje zelo fanatično, vselej pa korektno. Na vsaki tekmi se tu zbere okrog 1000 ljudi.« Kako so vas sploh sprejele slovenske Prevalje? »S Prevaljčani imamo plodne stike že od same ustanovitve kluba. Dejansko so na Odbojkarji SK Posojilnica Dob (na posnetku) zasedajo v Srednjeevropski ligi 5. mesto (11 točk, 4 zmage in 3 porazi). Zgoraj Peter Trampusch slovenskem delu Koroške vzljubili našo ekipo in jo imajo za svojo.« Doslej pa vam ni uspelo stopiti na sam avstrijski vrh. »Ne, saj je dunajski Aon hotVolleys trenutno boljši od nas.« Članska ekipa je res multietnična... »Res je. Imamo tri odbojkarje iz matične Slovenije, dva Slovaka, dva Čeha, tri predstavnike manjšine in še predstavnike avstrijskega naroda. Trener je Slovak in je hkrati tudi selektor slovaške reprezentance. V avstrijskem pokalnem tekmovanju pa smejo tekmovati le avstrijski državljani.« So vsi profesionalci? »V glavnem so polprofesionalci.« Kateri pa je pogovorni jezik v ekipi? »V glavnem slovenski in slovaški, ki ga razumeta tudi Čeha. V nižjih in mladinskih ligah (Dob ima vsega skupaj 17 ekip) pa je pogovorni jezik v glavnem slovenski, kar ne moti nasprotnikov, sodnikov in avstrijske publike. Odbojkarski navijači so precej drugačni od nogometnih. Bolj strpni. Dodati moram, da v mladinskih ekipah nastopajo predvsem mladi, ki obiskujejo dvojezično gimnazijo v Celovcu.« V evropskem pokalu Challenge ste se doslej zelo dobro odrezali. »Premagali smo tri ekipe in 17. decembra nas čaka prva tekma osmine finala v Švici. Dva dni kasneje pa povratna tekma na Prevaljah.« Jan Grgič Oracle na sodišču premaguje Alinghi HAMBURG - V boju za izvedbo tradicionalne jadralske regate America's Cup je ameriško moštvo BMW Oracle Racing v vse boljšem položaju. Po zmagi na sodišču v New Yorku proti branilcem naslova iz Švice - Alinghi-ju, se je položaj popolnoma spremenil. Alinghijeva želja, da bi se tekma za sloviti pokal odvijala šele leta 2010 ali 2011, se očitno ne bo uresničila. Kaže, da bodo Američani svojo priložnost dobili že v letu 2009.Sodniška odločitev je jasna. Sodišče je razveljavilo pogoje, ki so jih za tekmovanje določili Švicarji in odločilo, da so Američani uradni izzivalci dvoboja in s tem partnerji Švicarjev pri oblikovanju novih pravil za 33. izvedbo tega pokala. Američani so potrdili, da bodo spoštovali večino švicarskih zamisli, sami si želijo le, da bi bila tekma na sporedu že leta 2009. Skipper moštva BMW Oracle Racing Russell Coutts je ob tem dejal: »Pomembno je tudi, da z vsemi izzivalci dosežemo dogovor okrog pravilnika in da leta 2009 pred obalo Valencie spet priredimo tekmo.« Siena nezadržna MILAN - V tekmi košarkarske evro-lige je Montepaschi Siena z gladkim 84:59 v gosteh premagal poljski Pro-kom Trefl. Odločilno prednost si je to-skansko moštvo priigralo že v drugi četrtini. V skupini C pa je rimska Lot-tomatica s 65:74 doma izgubila proti Barceloni. Za Lottomatico: Erazem Lorbek 13 točk, 6 skokov, 3 ukradene žoge v 34 minutah, Gregor Fučka 12 točk v 18 minutah. Za Barcelono: Jaka Lakovič 11 točk, 4 podaje, 4 izgubljene žoge v 24 minutah. Union Olimpija bo danes igrala v Milanu v Bologni proti Virtusu. Slovenci v NBA ligi NEW YORK - Miami Heat je v košarkarski ligi NBA premagal Charlotte Bobcats s 110:90, Primož Brezec pa je v 22 minutah, dosegel šest točk, tri skoke in podajo za Charlotte. Šest točk ob štirih skokih je v 15 minutah dosegel tudi Boštjan Nachbar 15 minut, 6 točk, 4 skoki za New Jersey Nets, ki je doma izgubil z ekipo Memphisa s 103:110. Los Angeles Lakers je ugnal Seattle Supersonics s 106:99, Sašo Vu-jačič pa je v 12 minutah ostal brez točk ter ujel dve žogi za Lakerse. Koprčani in Hrpeljci uspešni LJUBLJANA - Izidi 11. kroga moške rokometne MIK 1. lige: Rudar EVJ Trbovlje - Gold Club 25:38, Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 29:28, Gorenje - Knauf Insulation 34:22, Cimos Koper - Slovan 35:31, SVIŠ Pekarna Grosuplje - Prevent 26:29, Nova Gorica Intra Leasing - Celje Pivovarna Laško 24:38. skoki v vodo - Predstavitev delovanja društva Trieste Tuffi Kovačnica talentov Uspešno nastopa tudi tržaška Slovenka Ivana Curri, državna prvakinja v mladinski kategoriji začetniki C1 stavil vse mlade atlete, ki so zatem Za uvod elegantni salta vnaprej z desetmetrske deske 69-letnega veterana Pina Auberja. Tako se je včeraj popoldne v tržaškem bazenu Bruno Bianchi začela živahna in pestra predstavitev ekip tržaškega društva Trieste Tuffi, ki se ukvarja s skoki v vo do in pri ka te rem us peš no nas to -pa tudi 12-letna tržaška Slovenka Ivana Curri. Currijeva je državna prvakinja v mladinski kategoriji začetniki C1. Tržaško društvo se sicer lahko pohvali kar s štirimi državnimi naslovi. »Letos so postali italijanski prvaki Tommaso Rinaldi, Giulia Belsas-so, Ivana Curri in Noemi Batki,« je med uvodnim posegom dejal predsednik društva Fulvio Belsasso. »Pri druš tvu se tru di mo, da bi bi li rez ul -tati v prihodnji sezoni še boljši in lepo bi bilo, da bi se naša predstavnica (mis lil je na tek mo val ko No e mi Batki) uvrstila na olimpijske igre prihodnje leto v Pekingu. Trenerski kader je ze lo do ber in na pre dek je oči -ten. Z dobrim delom in trudom, lah- Predsednik Fulvio Belsasso ko postanemo eno vodilnih društev v Italiji,« je še zaključil predsednik društva, pri katerem tekmuje in vadi nad sto mla dih šport ni kov. Sle dil je poseg športnega vodje Domenica Ri-naldija, ki je tudi v glavnem štabu državne reprezentance. Rinaldi je pred- po ka za li kaj so se vse ga nau či li. No -emi Batki je z desetmetrske deske dokazala, da se lahko bori za uvrstitev na olimpijske igre. Tudi vsi ostali niso razočarali. Nekateri bi lahko prišli v po štev za olim pij ske igre v Lon -do nu le ta 2012. Mlade športnike je pohvalil tudi predsednik tržaškega CONI-ja Stelio Borri, ki je dejal, »da so v Trstu ponosni na mlado društvo Trieste Tuffi, ki že žanje uspehe.« Že konec tedna bodo nekateri tržaški skakalci nastopili na mitingu Alpe Jadran v Gradcu v Avstriji. Sledil bo nastop na Božični trofeji v Boc-nu. 9. januarja pa bo prav Trst gostil eno tekmo Trofeje Alpe Jadran, hitro zatem pa še Pokal Peking, ki bo veljal za kvalifikacije za svetovni pokal na sporedu februarja. Prav februarski svetovni pokal bo odločal, kdo bo avgusta odpotoval na Kitajsko. Za to se bo seveda potegovala tudi Batkijeva. (jng) / ŠPORT Četrtek, 29. novembra 2007 25 smučanje - Deželni trening za Meri Perti Na testiranju je bila na ravni najboljših Smučarka ŠD Mladina in moštva Ski Pool Gadi Meri Perti se je na povabilo deželnega odbora FISI v alpskem smučanju udeležila preglednega treninga in testiranja najboljših deželnih smučark kategorij mladink in mlajših mladink (od letnika 1988 do letnika 1992). Zbor j e bil v kraju Monte Croce Cavalico, zbralo pa se j e 14 smučark, od tega štiri Tržačanke, med katerimi je bila Pertijeva edina predstavnica naših društev. Povabljena je bila sicer tudi Veronica Tence, ki pa se zaradi šolskih obveznosti zbora ni mogla udeležiti. Šes tnaj stlet na Me ri se je na vče -rajšnji pregledni tekmi odlično odrezala. Tekmovalke so se preizkusile bodisi v slalomu bodisi v veleslalomu. Opravile so tri spuste, v poštev pa so vzeli najboljši čas. V obeh disciplinah je bila daleč najhitrejša dvajsetletna Tržačanka Calypso Cesca (30,51 v slalomu in 32,32 v VSL), ki predstav- Meri Perti lja razred zase in ne skriva želje, da bi se povzpela do državne reprezentance. Meri je v slalomu dosegla peti čas (33,19), v veleslalomu pa je bila šesta (33,31). Treba l e reči, da se je razlika med njo in tekmovalkami od 2. do 5. oz. 6. mesta znašala le nekaj desetink sekunde ali še manj, Meri pa je bila tudi hitrejša od nekaterih smučark, ki že pripadajo deželni reprezentanci, kar potrjuje dobro delo, ki ga tekmovalka, doma z Opčin, opravlja s trenerjem Alešem Sever-jem. Ze konec tedna se bo Meri najbrž udeležila prvih mednarodnih tekem FIS junior v Cortini. košarka - Kontovel Sokol v državnem prvenstvu under 21 moški Doslej najboljši nastop in tesen poraz proti vodilnim Tržičanom Kontovel/Sokol - Falconstar 92:101 (26:29, 49:49, 65:76) KONTOVEL/SOKOL: Guštin 7, Sossi 10, Bergagna 2, Paulin 17, Starc 9, Malalan nv, Formigli nv, Šušteršič 28, Bu-kavec 20, trener Danijel Šušteršič. TRI TOČKE: Bukavec 3, Šušteršič 3, Guštin 1. Združena vrsta Kontovela in Sokola je proti prvo uvrščenemu Falconstaru, ki ga vodi novogoriški trener Dražen Grbac, odigrala doslej najboljšo tekmo in častno izgubila. Več kot dve četrtini sta se ekipi izmenjavali v vodstvu in domači so igrali res izvrstno, zlasti v napadu, kjer sta prednjačila razpoložena Emil Bukavec in Andrej Šušteršič. V zadnjem delu tekme pa je vendarle prevladala tržiška ekipa (v njej so tudi nekateri fantje, ki že igrajo v B2 ligi), gostje so namreč dosegli kar deset trojk in zmagali s stotico. Pohvala naj gre kljub temu vsem igralcem Konto-vela/Sokola, ki so se proti močnemu tekmecu lepo izkazali. Če bodo nadaljevali po tej poti, bo proti bolj enakovrednim nasprotnikom vendarle prišla tudi zmaga. Ostali izidi 10. kroga: Snaidero - Bor Nova Ljubljanska banka 114:60, Tarcento - Santos 64:82, Don Bosco - Virtus Udine 77:71, Dinamo - Drago 88:76, NPG prost. Vrstni red: Falconstar 18, Don Bosco 16, Virtus Udi-ne in Snaidero 14, Bor NLB 12, Santos 10, NPG 6, Drago in Dinamo 4, Tarcento 2, Kontovel/Sokol 0. 28 točk Andreja Šušteršiča (desno) kroma zanimivost - Nekdanji vratar Udineseja Turci zdaj košarkar Grada Pod košem se dobro bori, pozna pa se mu neizkušenost V letošnjem prvenstvu košarkarske promocijske lige, v katerem odigrava važno vlogo tudi Dom, nastopa z ekipo Gradeža, ki so jo domov-ci prejšnji teden premagali, bivši nogometni A ligaški vratar in dolgoletni steber Udineseja Luigi Turci. Turci se je rodil leta 1970 v Cremoni, kjer je leta 1993 opravil tudi svoj krstni nastop v najvišji italijanski nogometni ligi proti Juventusu. Leta 1996 se je preselil k Udineseju in tam ostal kar 6 sezon ter pod vodstvom trenerja Zaccheronija v sezoni 1997/98 do se gel 3. mes to na les tvi ci A li ge ter uvrstitev v pokal Uefa. Bil je ključni element ekipe, saj je v tem obdobju imel kar 169 nastopov. Nato l e prešel k Samp do ri i, kjer je igral do le ta 2005, ko je pres to pil k Ce se ni. S to eki po je v B li gi igral do lan ske ga le -ta. Po le ti se je pa od lo čil, da obe si no -gometne čevlje na klin in da se ponovno vrne v Gradež, kjer je imel hišo še iz časa njegovega zlatega obdobja pri Udineseju. Tu je zdaj trener vra- Luigi Turci tarjev gradeške ekipe in poleg tega se je odločil, da se pomeri v košarki, nad katero se je navdušil že za časa Udineseja. Glede na to, da prvo leto trenira košarko, igra precej solidno in prebije vsako tekmo povprečno 20 minut na igrišču, predvsem zaradi izrednih fizičnih sposobnosti in kondicije, ki si jih je pri do bil z več let ni mi tre nin -gi na izredno visokem nivoju. Čeprav ni za del no be ne to čke, je prejš nji pe -tek proti Domu uspešno uveljavljal svojo višino (190 cm) pod košem, kjer je pobral veliko odbitih žog, pozna pa se mu neizkušenost, saj je na tekmi proti Brumnovim varovancem 10 sekund pred koncem, pri rezultatu 56:58, storil nad Cejem nekoliko naivno nešportno osebno napako, ki je domovcem omogočila mirnejšo zmag°- Albert Voncina MINIBASKET Breg - Azzurra 32:42 (8:6, 11:16, 21:30) BREG: Stefančič 3, Tul, Don 4, Bržan, Gregori 4, Pregarc 8, Matar-rese, Zonta, Zahar 1, Giacomini 8, Biagi 2, Zeriali 2. VADITELJ: Sila. Najmlajši košarkarji Brega so se v prvem krogu, čeprav so naleteli na zelo močnega nasprotnika, zagrizeno borili in zato zaslužijo pohvalo, tudi ker je bil to za njih krstni nastop. V prvi četrtini so igrali zelo dobro in jo tudi zasluženo osvojili, v nadaljevanju pa so nekoliko popustili in gostje so prevzeli pobudo. nogomet - Ljubitelji na Goriškem Končno prva zmaga Sovodenj na domačih tleh kolesarstvo - MTB C. Leghissa tretji na 2. tekmi zimskega pokala Okoli 70 tekmovalcev se je konec prejšnjega tedna v Vižovljah udeležilo druge preizkušnje zimskega prvenstva v gorskem kole-sarstvuv organizaciji društva Team Isonzo iz Ronk, veljavna pa je bila za 1. pokal tvrdke Dario Milic. Moči so merili na 4 km dolgi progi, kije bila postavljena za športnim igriščem, na območju med Devinom in Cerovljami.Dez, ki se je ulil na sobotni večer je pripomogel k temu, da je bila proga precej spolzka. Predvsem zadnji spust je bil primeren le za tehnično dobro podkovane kolesarje. Tudi tokrat se je izkazal Christian Leghissa, ki je tekmo končal na tretjem absolutnem mestu, potem ko je bil polovico tekme skupaj z dvojico zmagovalcev Bevilacqua in Moro(oba Kikosys serramenti). Christianu ni uspelo premagati dvojice Fur-lanov, čeprav je številčna publika do konca bodrila nabrežinskega kolesarja. Med začetniki je zmagal Denis Milic, ki dejasko nima prave konkurence med gorskimi kolesarji. Po tekmi se je na bliznji domacčiji Kmetije Pernarčič v Vižovljah odvijalo bogato nagrajevanje,kateremu sta prisostvovala tudi devisko-nabrežinski župan Ret in podžupan Romita. Sovodnje - Porpetto 2:1 (1:0) STRELEC: Florenin v 25. in 75. min. LJUBITELJI SOVODNJE: Gri-maz, Pahor, Tomšič (Figelj Peter), Bellini, Černic, Figelj Erik, Antoni, (Co-tič), Sartori, Visintin, Fajt, Florenin (Sambo). TRENER: Cescutti Sovodenjski ljubitelji so končno dosegli prvo zmago na lastnem igrišču, ki je bilo do sobote kakor začarano. Po par slabih predstavah, je že v zažetku tekme bil videti dru-gažen pristop igralcev, saj so se borili za vsako žogo. Imeli so teritorialno premoč in po par neuspelih poskusih so tudi povedli s Floreninom, ki je bil neusmiljen pred vratarjem. Možnosti za podvojitev ni manjkalo, a kot se večkrat zgodi, v začetku drugega polčasa je prišla hladna prha v obliki izenačenja gostov. Domačini se niso potrli, si zavihali rokave in se podali v napad, saj je bila želja po zmagi velika. Sovodenjske ofenzive so končno strle obrambo Porpetta, ko je, kdo drugi kot» bomber« Florenin (že deveti zadetek v tem prvenstvu) dosegel zmagoviti zadetek. Sovodenjski ljubitelji, po medtedenski prijateljski tekmi z veterani iz Mirna, bodo v soboto igrali v Fossalonu proti domači ekipi. Vrstni red: Fincantieri in Mora-ro 19, Mossa 18, Turriaco 16, Manzano 13, Sovodnje 12, Chiopris in Por-petto 11, Fossalon in Staranzano 9, Leon Bianco in Villesse 7, Cervigna-no 3, Survival 1. CICIBANI Kras - Opicina 0:2 (0:1, 0:0, 0:1) KRAS: Gregori, Perelli, Cherin, B. Samsa, R. Samsa, Vidali, Kosovel, Kocman, De Castro, Suppani, Kaurin, M. Legiša. TRENER: Pahor. Opicina je na koncu slavila, čeprav je bila tekma vseskozi zelo izenačena in borbena. Varovanci trenerja Andreja Pahorja so imeli kar nekaj lepih priložnosti za zadetek. Kristjan Vi-dali je zadel vratnico. PLANINSKI SVET Geološki izlet SPDT po Krasu Slabo vreme je botrovalo, da se je v nedeljo, 25. novembra 2007 zbrala pri Fernetičih, ob cesti za Repenta-bor, le majhna peščica planincev, ljubiteljev Krasa. Pohod je bil namenjen spoznavanju geoloških značilnosti našega Krasa. Vodič izleta in geološki strokovnjak Paolo Sossi nas je popeljal po gričevju, vzdolž italijansko - slovenske meje preko vrha Medvedjaka, ob kamnolomu na Poklonu in nazaj do Ferentičev. Med pohodom nam je podal geološko razlago o kamninah, ki tvorijo ta del tržaške pokrajine, ki razkriva v sebi več deset milijonov let zemeljske zgodovine. Sprehod v naravi, ki nam v tem poznem jesenskem času nudi priložnost za spoznavanje kraškega sveta je udeležence še posebno obogatil in navdušil. Torej upamo, da bo takih pohodov še in še, seveda s pristojnostjo našega geologa Paola. (L.S.) Predavanje SPDT potujmo skupaj okoli sveta V četrtek, 29.11.2007 organizira SPDT, v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20 ob 20.30 še posebno zanimivo predavanje s predvajanjem filma POTUJMO SKUPAJ OKOLI SVETA. Uroš in Kristina Ravbar sta se z avtomobilom podala po svetu in v dobrih dveh letih prevozila 100.000 km in obiskala 52 držav na šestih celinah. O tej enkratni pustolovščini nam bosta v besedah in s predvajanjem filma prikazala nepozabne, odmaknjene predele sveta, katere lahko le redki popotniki obiščejo. Na poti sta doživela številna presenečenja, spoznala tamkajšnje prebivalce s katerimi sta delila življenjske navade, plesala in se veselila. Udeležila sta se treningov v Himalaji in na Kavkazu, se potepala z morskimi psi in lovila piranhe v Ama- zoniji. Film, v katerem bomo lahko spoznali običaje ljudi in prelepe pokrajine, spremlja tipična glasba. (M.P.) Izlet SPDT v neznano Kot vsako leto je tudi tokrat izlet v »neznano« zbudil posebno zanimanje, saj je bil avtobus zaseden že v nekaj dneh. V »neznano« se bomo podali v nedeljo, 2. decembra 2007. Avtobus bo odpotoval ob 7.30 s trga Oberdan v Trstu in ob 7.45 izpred hotela Danev na Opčinah. Podali se bomo v Slovenijo, zato priporočamo udeležencem, da imajo s seboj veljaven osebni dokument. Pohod bo trajal približno tri ure in pol in ne predvideva večjih vzponov, zato je primeren za vse. V programu je tudi kosilo. Za morebitna pojasnila naj udeleženci telefonirajo na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 (Vojka), kjer bodo dobili dodatne informacije. (V.K.) Uspela tekma Interreg v boulderjih Pred dnevi je v Škofijah potekala tekma v boulderjih v sklopu In-terreg projekta. 14 tekmovalcev društva plezalcev Koper in Slovenskega planinskega društva Trst (na sliki spodaj) so se v eni uri pomerili na šestih različnih boulderjih. Na koncu je zmagal domačin Jon Stro-jan. Duh projekta Interreg je popolnoma zaživel bodisi v telovadnici kot tudi v bližnji pivnici. 26 Četrtek, 29. novembra 2007 AVTOMOBILI / vozili smo - Odličen družinski avto Kia cee'd sporty wagon se vse bolj uveljavlja na trgu Ogromen prtljažnik in udobna vožnja - Za relativno nizko ceno ponuja veliko Časi, ko smo korejske avtomobile imeli za tretjerazredno izbiro, so daleč za nami. Danes se razni avti znamk Kia, Hyundai in SsangYong lahko mirno kosajo z znamkami, ki so na naša tržišča prišle prej in smo jih zato morda bolj navajeni. To seveda velja tudi za Kio, ki je s svojo zadnjo kombilimuzino cee'd sporty wagon odločno zadela v črno. Gre za praktični družinski kombi, ki ponuja veliko za relativno nizko ceno. Kot njegov malenkost starejši brat, petvratna limuzina, tudi wagon nastaja na Slovaškem in tudi zanj velja neverjetna sedemletna garancija. Kot so že napisali, ko so sporty wagon predstavili, je vozilo dolgo 441 m, svojstven pečat pa mu daje velik prtljažni prostor, v katerem je kar 534 litrov praznine. Oblikovno je kombi do B-steb-rička identičen petvratni različici, od katere je po zaslu gi upo rab ne ga in oblikovno privlačnega zadka daljši za 23,5 centimetra. V prtljažnem prostoru se lahko lastnik nadeja uporabnega prostora, ki v dolžino meri 1021, širino pa 1040 mm, kar ga uvršča med najprostornejše karavane segmenta. Za varnost skrbijo štiri zračne blazine in dve zračni zavesi, prednja aktivna vzglavnika, ABS, proti doplačilu oziroma v bolje opremljenih različicah tudi ESP. Kupci lahko izbirajo med štirimi paketi opreme, kjer je najdražji 'sports pack', ki se bohoti s športnejšo notranjostjo in zunanjostjo ter 17-palčnimi lahkimi plati šči. Vozili smo 1600-kubični turbo-dizel s 122 KM, ki je neverjetno zmogljiv in prožen, tako da je vožnja z njim pravi užitek pa naj bo na navadnih cestah ali pa na avtocestah. Pri tem pa, kar je še kako pomemb no, ne kaže pretirane žeje. Cene današnjih avtomobilov so, po našem mnenju, kljub ogromnem deležu tehnologije, ki ga vsebujejo, vsekakor previsoke. Za cee'd sporty wagon 1.6 CRDi VGT TX boste morali plačati okroglih 21 tisoč evrov. Za doplačilo lahko dobite samo kovinsko barvo in filter zoper trde delce. Stran pripravil Ivan Fischer Kia cee'd sporty wagon je med italijanskimi kupci naletela na zelo pozitiven odmev zimska oprema Yokohama poskrbela za večjo varnost Mraz je že pokazal zobe, v Sloveniji je že dva tedna v veljavi obvezna zimska oprema, čas j e, da spet spregovorimo o zimskih gumah. Slednje so odlično in zakonsko dovoljeno nadomestilo za verige, imajo pa prednost, da jih lah ko mon ti ra mo v začet -ku sezo ne in sna me mo, ko se zima konča. Bolje je, da počakamo, da temperatura pade na 7 stopinj, preden nataknemo zimske gume, nič hudega pa ni, če to storimo nekoliko prej, saj se bodo samo nekoliko bolj obrabile. Kaže, da se je tudi italijanska prometna policija sprijaznila z zakonom, ki pravi, da so zimske gume in gume z verigami enakovredne, še lani je marsikateri avtomo bi list imel težave, ker mu je policija prepovedala vožnjo z zim ski mi guma mi, češ da mo ra ime -ti tudi ve rige. Vse najbolj znane tovarne pnevmatik imajo v svojem programu proizvodnjo zimskih gum in vse so bolj ali manj dobre. Tokrat se bomo ustavili pri zadnjem proizvodu japonske Yokohame, ki je dala na tržišče novi model zimskih gum, AVS winter V901. AVS winter V901 so primerne ne samo v snežnih razmerah, temveč se odlično obnesejo tudi na mokrem cestišču, poleg tega pa so tudi tihe in prispevajo k udobni vožnji. V mešanici, iz katere je narejena guma, igra po-memb no vlo go si li ka, tako da gume ostanejo dokaj stabilne v vseh vremen skih raz me rah. fiat - Hvalevredna pobuda naraščajoče povpraševanje Naomi za mani srečne h ^ ^ a n o« * tovarno tudi v Rusiji Manekenka organizaciji Atlha Onlus podarila dva Fiatova avtomobila Mednarodno priznana manekenka Naomi Campbell je združenju Atlha Onlus podarila dva Fiata professional. Atlha Onlus je združenje, ki že več kot dvajset let sodeluje pri organizaciji terapevtskega turizma in preživljanja prostega časa invalidnih oseb. Cilj organizacije je socialna integracija invalid nih oseb. Slavna manekenka je, kot botra in častna predsednica Atlhe Onlus, na dobrodelni prireditvi podarila dve vozili: ducato panorama in scudo panorama executive. Gre za vodilni vozili za prevoz potnikov v segmentu lahkih dostavnih vozil, ki ju odlikujejo odlične vozne lastnosti in udobje. Vozili sta označeni z logotipom in napisom: At-lhi On lus poda rila Nao mi Campbell v sodelovanju s Fiat professional. Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai Motor je minuli teden potrdil, da namerava postaviti tovarno v Rusiji. Za ta korak so se odločili zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po avtomobilih na ruskem trgu, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tovarna naj bi po pojasnilih vodstva letno proizvedla 100.000 vozil. Kje bo zgrajena in koliko naj bi izgradnja stala, pa se za zdaj v podjetju še niso odločili. Lani je Hyundai na ruskem trgu prodal 100.685 vozil, pri čemer jih je okrog polovico sestavil z lokalnim partnerjem v Rusiji. Samo oktobra letos je na ruskem trgu prodal 16.489 vozil, kar predstavlja 92-odstotno rast. Hyun dai ima na tujem že ne kaj tovarn, in sicer na Kitajskem, v Indiji, Turčiji in ZDA. Tovarno ta šesti največji avtomobilski proizvajalec na svetu gradi tudi na Slovaškem. Medtem prihaja iz Avstralije vest, da je žirija CarGuide Australia vozilu hyundai i30 podelila kar dva laskava naslova. i30 je bil izbran za avto leta in okolju najprijaznejše vozilo leta na podlagi ocen zunanjega izgleda, varnosti, inovativnosti, vrednosti, funkcionalnosti, kakovosti izdelave. Hyundai i30 CRDi je prejel 94 točk, sledijo mu VW golf GT TSI ,Mazda 2 maxx, Mitsubishi lancer VR ,Mer cedes. Su baru in BMW sta da -leč zadaj v tej posebni lestvici. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. novembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 ... 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: Nova družina Addams (i. Glenn Taranto in Ellie Harvie) 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, Tg parlament 9.40 Gremo v kino 10.40 Deset minut za oddaje pristopanja 11.00 Nasveti za nakupe: Occhio alla spe- sa (vodi A. Di Pietro) 11.25 Vreme in dnevnik 12.00 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Proza: Roberto Benigni in Božanska komedija - Pekel 22.50 Dnevnik 22.55 Aktualno: Porta a porta 0.30 Dnevnik, 1.00 Izžrebanje lota 1.40 Fuoriclasse - Zgodbe Rai Due 6.15 Dok.: Dubaj 6.35 Tg2 Zdravje 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random, vmes risanke in Magic English 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Roswell - Medeni tedni (i. Jason Behr, Shiri Appleby) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Reality: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Elena Ba- rolo, Giuseppe Gandini) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.35 Magazin na 2. 1.05 Tg parlament 1.15 Chris Isaak Show Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 Rai News 24 Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Chiediscena Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda, vmes The Saddle Club, Mladinski dnevnik, risanke Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai šport 20.10 20.30 21.05 23.05 23.20 23.40 0.40 0.50 1.20 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.20 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: Il mio nome e' Nessuno (ve- stern, It.-Fr.-Nem., '73, i. Terence Hill, Henry Fonda) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Enigma - Mussolini - Grandi (vodi Corrado Augias) Tg3 Nočni dnevnik - Meteo TV Rewind: Liliana Cavani Koncert na Rai 3 i Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: I 4 di Chicago (kom., ZDA, '64, r. G. Douglas, i. Frank Sinatra) Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: Indovina chi viene a cena? (kom., ZDA, '68, r. S. Kramer, i. Katharine Hepburn, Spencer Tracy, Sidney Poitier, K. Houghton) Film: Sessomatto (kom., It., '73, r. Dino Risi, i. Laura Antonelli) Pregled tiska, vreme Canale 5 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 Aktualno: Panorama dneva Vaše mnenje TV film: Casa dolce casa (kom., ZDA, '03, i. Christine Lahti) 10.30 11.25 12.25 13.00 13.40 14.45 15.30 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Tg com/Meteo5 Nan.: Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove- trine Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo5 Reality show: Prijatelji Tg5 minut TV film: Rosamunde Pilcher: Velika ljubezen (kom., Nem., '02, r. Dieter Kehler, i. Elena Uhlig, Oliver Bootz) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: Il capo dei capi (It., '07, i. Claudio Gioe', Claudio Castrogiovanni, Daniele Liotti) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.05 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Film: Billy Madison (kom., ZDA, '95, i. Adam Sandler) 11.10 A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.40 Risanke: Lupin 14.40 Tg com/Meteo4 15.00 Nan.: Veronica Mars (i. Kristen Bell) , 15.55 Malcolm 16.50 Risanka: Heidi 18.30 Dnevnik, vreme 19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: Grey's Anatomy (i. George Dzundza, Kate Walsh) 23.50 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) ^ Tele 4 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualna odd. v živo 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dok. o naravi 13.30 Oddaja v živo 14.05 Pogovor s predsednikom 15.15 Dok. o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 18.30 Aktualna oddaja 20.20 Tema tedna 20.55 Vasi FJK 21.05 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.45 Gledališka sezona FJK 23.40 Aktualna oddaja 23.55 Film: Inginocchiati straniero La 7 6.00 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 9.30 Nan.: Cuore e batticuore, 10.30 Angelski dotik, 11.30 Dowling 13.00 Nan.: Komisar Scali - Skeleti, 14.00 Jack Frost 16.00 Dok.: Atlantida 18.00 Nan.: Stargate SG1 (i. Christopher Judge, Richard Dean Anderson) 19.00 Nan.: JAG 20.00 Nogomet: Aek Atene - Fiorentina (pokal UEFA) 22.20 Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hen-nessy, Jerry O' Connell) 0.15 Variete: Decameron (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.45 10.20 10.45 10.50 10.40 13.00 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.30 18.15 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 20.55 22.00 23.00 23.35 23.55 1.25 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Risana nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Pod klobukom Nad.: Novi jutri Dok.: Koža, dlaka, perje Ris. film: Sočutje - Božična pesem Omizje Poročila, vreme, šport Dok. feljton: Bela, modra, rdeča Piramida Poročila, promet Mostovi - hidak Ris.: Srebrnoglavi konjič Kratki dok. film EBU Enajsta šola Novice, kronika, šport Štafeta mladosti Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Kviz: Milijonar z Jonasom Tednik Odmevi. Kultura. Šport. Vreme Odd. o kulturi: Osmi dan Knjiga mene briga. Paul Auster: Stekleno mesto TV film: Žrtev ljubezni (dram., Madž., '03, r. Tamas Sas, i. Patricia Kovacs, Gabor Mate) Duhovni utrip {p Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.55 15.45 TV prodaja 9.25 Odd. o modi: Bleščica 9.55 Človek potrošnik 10.25 SP v biatlonu: 15 km, Ž 12.30 Z vami 13.25 SP v biatlonu: 20 km, moški (prenos) 16.15 Aktualno 16.40 Dok. nan.: City Folk, ljudje evropskih mest - Barcelona 17.10 Prvi in drugi 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila 18.05 Evropski magazin 18.35 Pesem kamna: Kamen in voda 18.55 SP v smučanju: superkombinacijski smuk (moški, prenos) 20.25 Košarka: Virtus - Union Olimpija (Evroliga, prenos) 22.25 SP v smučanju: superkombinacija slalom (M, prenos) 23.30 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 0.15 Film: Začetek in konec poti 1.45 Film: Rakov povratnik Koper 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 21.15 22.30 23.00 23.20 23.55 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah City Folk Srečanje z ... (vodi Rebeka Legovic) Odmev Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok. oddaja Košarka: Virtus Bologna - Union Olimpija (Evroliga, prenos) Vsedanes - TV dnevnik) Program v slovenskem jeziku: Lynx magazin Primorska kronika Pomagajmo si Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 11.00 16.50 17.50 18.00 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevnik, vreme Videostrani Kviz Avto za vas Mladinska oddaja Rally magazin 21 Mladi - a + e EPP Dnevnik, vreme Gornje Posočje Naj viža Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Prerokuj m i še enkrat (15. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Resna glasba; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Radio Koper svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica: medn. klavirsko tekmovanje G. Pecar; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Šport; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 V. Šrot: Glasba v reklamah; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 29. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI ^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo, le ponekod po nižinah pa se bo zadrževala megla nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -5, ob morju malo nad 0, v alpskih dolinah do -8, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 11 stopinj C. Nad zahodno Evropo je obsežen anticiklon, nad Sardinijo Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je ciklonsko območje, kot pa je ciklonsko območje, ki se pomika proti vzhodu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 9.02. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.42 in zatone ob 11.54. A tudi nad Sredozemljem. Vmes pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi jugozahodnimi višinskimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje toplejši zrak, v nižjih plasteh ozračja pa se bo še zadrževal hladnejši in tudi bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. V krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najvišje 26 cm, ob 7.57 najnižje 6 cm, ob 11.45 najvišje 14 cm, ob 19.27 najnižje -35 cm. Jutri: ob 3.35 najvišje 30 cm, ob 10.40 najnižje 0 cm, ob 12.43 najvišje 1 cm, ob 20.40 najnižje -47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 9 2000 m............1 1000 m ........... 9 2500 m ...........-2 1500 m............4 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. CELOVEC O -3/2 TOLMEČ O -3/11 TRBIŽ O -5/4 j, VIDEM O "¡/^ -2/13 O PORDENON -1/12 ČEDAD O -1/12 GORICA O i ,i i o -7/6 KRANJSKA G. O N. GORICA grAdec -3/4 "o -4/1 S. GRADEC n/o O "v TRŽIČ -4/4 O KRANJ o LJUBLJANA -1/2 POSTOJNA O-3/5 KOČEVJE CELJE -4/5 O MARIBOR O-4/5 PTUJ O M. SOBOTA O-4/3 S' N. MESTO -1/4 O ___ ZAGREB -3/3 O _ o ČRNOMELJ _,_ _(NAPOVED ZA JUTRI > -- - '->j 'V nižinah in ob morju bo pretežno jasno ali zmerno Jutri in v soboto bo delno jasno z občasno povečano' Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER oblačno, v gorah bo spremenljivo. oblačnostjo. V soboto čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Nekoliko topleje bo. evropska unija - Priznanja bruseljskaga časnika European Voice Evropejec leta je litovski predsednik Valdas Adamkus BRUSELJ - Litovski predsednik Valdas Adamkus je Evropejec leta 2007, so v torek pozno zvečer svečano razglasili v Bruslju. Adamkus, ki je bil nominiran v kategoriji državnik leta, si je laskavi naslov prislužil za pristop v pogajanjih o novi pogodbi EU, ki ni izoliral Poljske. Izbira Evropejca leta je že sedmo leto potekala pod okriljem bru selj ske ga čas ni -ka European Voi ce, za na slo ve pa se je 50 nominirancev potegovalo v de-ve tih katego rijah. Nemška kanclerka Angela Merkel je dobila naslov državnik leta za prizadevanja za dogovor glede nove reformne pogodbe EU. Komisar leta je pos tala evrop ska ko mi sar ka za informacijsko družbo in medije Vivia ne Re ding za us peh pri zni žanju cen gostovanja v tujih mobilnih omrežjih (roaming). V kategoriji kampanja leta je zmagal kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger zaradi njegovega odnosa do podnebnih sprememb in morebitnega sodelovanja Kalifornije v evropskem sistemu trgovanja z izpusti. Italijanski poslanec Evropskega parlamenta Claudio Fava je postal posla nec le ta za zbra no podporo poročilu začasnega odbora Evropskega parlamenta, ki je preiskoval delovanje ameriške obveščevalne agencije Cia na evrop skih tleh. V katego riji di -plomat leta sta s konkurenco pomet-la evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner in nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier za njun prispevek pri izpustitvi šestih zdravstvenih delavcev iz li bij skih zaporov. Vodilni poslovnež leta je postal Litovski predsednik Valdas Adamkus ansa Britanec Richard Branson, ustanovitelj britanske skupine Virgin Group, za vodilno vlogo pri zmanjševanju izpusta emisij v zračnem prometu. Bolgarka Reneta Nikolova je postala novinarka leta za odločna prizadevanja pri razkrivanju korupcije. Dosežkar leta je postal predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet, ker je ščitil neodvisnost banke pred poskusi vpletanja politike, neevropski državljan leta pa je postal nekdanji svetovni šahovski prvak in sedaj ruski opozicijski voditelj Gari Kasparov za boj za politično svobodo v Rusiji. Letos med nominiranci za Evropejca leta ni bilo kandidatov iz Slovenije. Prestižno nagrado pa sta sicer doslej prejela že dva Slovenca - Andrej Bajuk in Alojz Peterle. Lani je finančni minister Andrej Bajuk postal evropski dosežkar leta 2006, ker je Sloveniji kot prvi novi članici EU uspel zagotoviti zeleno luč za vstop v ev-ro. Pred njim - leta 2003 - je nagrado za evrop ski do sežek le ta do bil tedaj slovenski poslanec Alojz Peterle, ker se je kot prvi uradnik iz držav kandidatk prebil v kolesje EU kot član predsedstva konvencije o prihod-nos ti Evrope. ( STA) belgija - Legendarni koreograf Bejartov pepel bodo raztrosili vzdolž obale OSTENDE/LAUSANNE -Sorodniki legendarnega koreogra-fa Mauricea Bejarta bodo njegov pepel raztrosili vzdolž morske obale nedaleč od Oostendeja v Belgiji, je za švicarsko tiskovno agencijo ATS v torek potrdila Ro-xane Aybek, predstavnica baletne skupine Bejart Ballet Lausanne. Ceremonija v Belgiji bo v skladu s koreografovo željo potekala v za- MAurnCE BEJART sebnem krogu, datum prav tako ni znan. Bejart, ki je umrl minuli teden, je bil zelo navezan na Belgijo, kjer je živel, preden se je pred 20 leti preselil v Švico. Družina, bližnji prijatelji in kolegi so se od velikana avantgardnega baleta poslovili na veliki zasebni poslovilni slovesnosti v ponedeljek v dvorani gledališča La Metropole v Lausanni. Dvorano v slogu art decoja so tudi na njegovo pobudo obnovili v 90-ih letih in tam je pogosto nastopala tudi njegova baletna skupina. Poprej se mu je ob odprti krsti vse od nedelje opoldne še zadnjič poklanjala velika množica občudovalcev vseh starosti. Ležal je na odru, odetem v črno, v ozadju je igrala klasična glasba. Kremirali so ga v torek. Bejart se je leta 1927 rodil v Marseillu v Franciji, po svetu je zaslovel po svojem pionirskem slogu in želji, da bi balet približal množicam. Umrl je minuli četrtek, star 80 let. V zadnjih tednih življenja je šel nekajkrat v bolnišnico, imel je težave s srcem in ledvicami. Njegova baletna skupina bo 20. decembra v Lausanni premierno uprizorila njegovo zadnjo koreografijo V 80 dneh okoli sveta. Bejart Ballet Lausanne je ustanovil leta 1987. Deset let pozneje je postal "častni meščan" tega mesta, šele letos pa je tudi uradno postal švicarski državljan. Britanka po 30 letih iskanja našla svojo mater LONDON - Britanka Annie Burriss je po 30 letih iskanja končno našla svojo pravo mater, ki je deklico leta 1945 proti koncu druge svetovne vojne dala v posvojitev. Danes 62-letna hči se je z 91-materjo Hildo Berry in šestimi polsestrami in polbrati srečala na kosilu v nekem pubu v mestu Gloucestershire. Da je posvojenka, je Burrissova izvedela pri 20 letih, nato pa se je začelo dolgotrajno iskanje njene prave družine. "To je vse, kar sem si kadarkoli želela," je po srečanju dejala Burrissova. "Prišla je do mene, se dotaknila mojega obraza in dejala: Lepa si, oprosti," je Britanka opisala srečanje z materjo. Burrissova je dejstvo, da je v rejništvu, odkrila potem, ko je po smrti njene mačehe vložila prošnjo za izdajo potnega lista. Kasneje je dejstvo potrdil tudi njen očim, ki je priznal, da te resnice ne bi smel nikoli izdati. (STA)