i .-; "I 1 JAL 1
It. 79
M t
rut litiib mk dia ^M
lisnu. - »-1
w Hrokovti t kolon« (58 mmJi M trfoT»k« ta
Btc«, uhnU, po«
tM oglas« L i-—, a u—irt vaUU L 1.50, oflaM denarnih zavodov L Ogul na prvi atnurf L JU-	^ J
Letnik Lil
Uredništvo in npravntttvo: Trrt (3). ulica S. Francctco d'AMUi 20. Ta* lefon 11-57. DopUl na| s« pošiljalo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macij« in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne »Edinost* PoduredniŠtvo v G o r i c 11 ulica Giosut Carducci it 7, L n. — Telel. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Ttlaiko zaletu«
Pad zaledjem kake lukeraeu-memo ono cono, kaAere produkcijske sile so navezane na luko za jdelei, ki iza vtisi od morske trgovine. Vsako zaledje je podvrženo spremembam: zdaj *>e razširja, zdaj krči v	z
razvojem morskega prometav obče, radi visokosti tarif za upo-r>o pristaniških naprav, ladi dn«i*f pristaniških pristojbin, . trii tarif do morja vodečih kontinentalnih. transportov, radi zvečanja ali zmanjšanja potreb in produkcijskih sil zalednih dežel. Najlažje se ugotovijo take spremembe zaledja s študijem celokupnega trgovskega obrata ene luke, gledajoč na kvote dosežene od posameznih zalednih dežel v prejšnjih letih, na količino in kakovost blaga sestav-1 ;Hjočega predmet prometa. Pri m 9 je treba posluževati ra-11 morskih- tudi železniških . tisti k. Ko se reče, zaledje te tvorijo te in te dežele, se • me misliti, da se te poslužuje - rt za svoj izvoz in uvoz samo luke. Treba je vedeti, da t -a dežela tvori zaledje ene luke le v toliko, v kolikor ji je cenejše izvažati ali uvažati preko nje in ne preko kake druge luke četudi bližnje. Odločilen faktor je. po kateri poti pride blaso najcenejše, ne najprej, na svetovni trg. Poljska na pr. se poslužuje trža-ške luke samo za trgovino z deželami ob srednjem in vzhodnem Sredozemskem morju, za bolj oddaljene dežele, Daljni Vzhod, Afriko, Ameriko, pa Trst že ne pride toliko v pošte v, ker Hamburg za nekatere pokrajine (Amerika in zap. Afrika) ima bolj ugodno geografsko lego, za druge pa ima prednost pred Trstom radi konkurenčnih tarif. Ker se Poljska poslužuje v neveliki meri tržaške luke, še ni rečeno, da tvori njeno trgovinsko zaledje, ampak le izjemno, kakor vse druge države (Romunija, Belgija), ki se poslužujejo ali so se slučajno posluževale te luke.
Se\erno-vzhodna meja Italije, &e boijše geografska lega Trsta kaže, da je ta luka na skrajnem delu apeninskega polotoka. Zato ima zelo, zelo omejeno notranje zaledje, ki se ne razteza niti nad celo Julijsko Krajino. Radi tega Trst ni ustvarjen za potrebe Italije, njegova naloga je služiti tujim državam in zato tudi njegova usoda zavisi edinole od gospodarskega in industrijskega razvoja držav sestavljajočih njegovo zaledje. Ker je bil Trst pred vojno glavna luka in em-porij 50 milijonske države, je bil domača luka in za zeledje je imel skoraj celo ozemlje stare monarhije. Že od časov Karla VI. in Marije Terezije naprej je Avstrija hotela narediti iz Trsta silno svetovno trgovsko luko in je podpirala njen razvoj z raznimi ukrepi, ne zanemarjajoč pri tem manjših bliž njih luk, Poreča, Rovinja in Pule (bivša baza avstr. vojne mornarice), ki niso nikoli imele velike trgovinske važnosti, ampak so bolj zagotavljale dobre zveze z Dalmacijo in otoki. Zaledje, v katerem je bil pred vojno izključni gospodar Trst <k> tvorile sledeče dežele: Primorsko, Kranjsko, Koroško, Štajersko, Spodnje in Gornje Avstrijsko; bolj oddaljeno zaledje pa, v katerem je delil Trst oblast s Hamburgom in drugimi nemškimi lukami, je sesto-jalo iz češke, Moravske in Šle-zije, najbolj bogatih in industrijskih kronovin bivše Avstro-Ogrske. l*od interesno sfero predvojnega Trsta so spadale na severu še Galicija in del Ogrske, na zapadu pa Tirolsko, vzhodna Švica in južna Bavarska, ki so donašale Trstu letno velike tri-bute. Konec svetovne vojne je vzel Trstu z razsulom Avstro-Ogrske njegovo zelo obširno in bogato notranje zaledje, ki ga je spremenil v inozemsko, razdeljeno med nove neodvisne države, ki tvorijo še danes tržaško zaledje, toda ne več notranje. Krasno je bilo tržaško zaledje pred vojno: v eni državi z dvema vrstama pokrajin, na eni strani zelo bogate poljedelske, tia drugi pa istotako bogate industrijske. Danes je precej državnih mej, ki ločijo Trst od na-sledstvenih držav, ki so tvorile pred vojno politično enoto, katera se je posluževala skoraj izključno svoje prve jadranske
luke. Nekatere deWe » se posluževale, ker jim je bilo bolj ekonomsko, edinole Trsta, druge istočasno razen Trata Se kake druge jadranske ali severne nemške luke. Tudi danes je Trst poklican zalagati skoraj isto ozemlje in po sklenitvi raznih trgovinskih pogodb med Italijo in nasledstvenimi drŽavami lahko rečemo, da severo-zapadna Jugoslavija, Avstrija, del Ogrske in del Češke tvorijo tržaško zaledje. Češka in današnja Jugoslavija sta že pred vojno v velikanski meri prispevali k tržaški trgovini. Tirolsko in Vo-rarlberg, kakor sem že rekel, spadata danes k zaledju Benetk. Razkosanje predvojnega tržaškega zaledja v več nasledstve-nih držav je takoj po vojni popolnoma prekucnilo tržaško trgovinsko orijentacijo, pozneje se je polagoma dosti popravilo potom državnih ukrepov in pogodb. Na zelo spreten način in samo po zaslugi diplomacije ima Trst skoraj kar pred vojno, toda dolgo ne bo šlo tako naprej, spremembe v zaledju ne izostanejo. Mestni morski krogi to ve-' do in zato se bo skušala obdržati vsaj glavna klijentela: Avstrija in Cehoslovaška. Jugoslavija in Ogrska bosta krenili skupno in lastno pot na Dalmacijo in po Donavi. Zemljepisna lega Trsta je ugodna, leži v najsevernejšem delu Jadrana, križišču trg. stikov med Srednjo Evropo, Balkanom in bližnjim Levantom in za Srednjo Evropo najbližji Sueškemu prekopu. Že pred vojno pa ni bil Trst v stanu držati v svojih rokah vse trgovine zaledja, danes je še slabše, ker so poleg naravnih ovir in nemške konkurence stopile še politične ovire.
Na tržaški promet vplivajo neugodno kraška planota in Alpe, ki tečejo bolj na severu v smeri ZV, tako da železnice, ki gredo v severne pokrajine, morajo delati velike strmine, delati velike ovinke in iti skozi mnogo predorov. Zgraditev železnic preko takega ozemlja je združena z velikanskimi tehničnimi težkočami in financijelni-mi žrtvami, kar pride vse v po-štev pri določanju tarif. In zato so te visoke. Politika nizkih železniških tarif, ki jo je vodila pred vojno in jo vodi tudi danes Nemčija, je dobro izrabila te okolnosti in Trst se kljub jadranski tarifi ni mogel uspešno boriti proti nemški konkurenc in je bil prisiljen mirno gledati nemško penetracijo v njegovo zaledje. Tudi pomanjkanje plov nih rek in kanalov, ki bi vezali Trst z zaledjem in prodirali daleč v notranjost kontinenta in uspešno konkurirali železnicam in ki so zelo pripravni za prevažanje velikih mas, predstavlja jočih majhno vrednost in zato težko prenašajočih žel. tarife, koristi severnim nemškim lu-kam, ki so zvezane potom skoraj do izvirov plovnih rek z in-astrijskimi centri Sred. Evrope. Trst nima rek, ne kanalov zato pridejo v poštev edino železnice; voznih cest se je posluževala tržaška trgovina takoj po vojni, ko mednarodni železniški promet še ni bil urejen in so številni kamijoni prevažali daleč v notranjost velike mase vsakovrstnega blaga. Doneč.
(Konec jutri).
Otvoritev zasedama
visok« zbornica
Proslavita* spomin trinajstih umrlih senatorjev
RIM, 28. (Izv.) Danes ob 16. uri je bilo otvor j eno pomladansko zasedanje visoke zbornice. Takoj po otvoritvi prve seje se dviga predsednik on. Tittoni s svojega sedeia in za njim se dvigajo vsi navzočni ministri in senatorji. Predsednik on. Tittoni proslavlja namreč spomin nič manj nego trinajstih senator-ev, ki so umrli v razdobju med joslednjim in sedanjim zasedanjem visoke zbornice. V imenu vlade se pridružuje predsedniku v izrazih sožalja za umrlimi senatorji minister on. Federzoni. Po žrebanju raznih komisij odobri senat brez sleherne razprave Se razne zakonske načrte. nakar zaključi predsednik ob 16.30 prvo sejo visoke zbornice Prihodnja seja senata se bo vršila jutri ob 16. uri.
De Piuedov polet
Pot iz Port an Prinosa proti Havani
POINT A PITRE, 27. (Izv.) Polkovnik De Pinedo je odletel danes ob 6.20 zjutraj proti pre-stolici otoka Haiti Port au Prince. Razdalja med prvim in drugim mestom znaša 700 milj. -
SAN JUAN, 28. (Izv.) Včeraj popoldne je prispel De Pinedo v Port au Prince, kjer mu je priredila italijanska kolonija prisrčen sprejem. Danes ob 6.30 zjutraj je polkovnik nadaljeval svojo pot proti Havani, kamor je prispel po vsej verjetnosti danes ob 14. uri.
Športna bol
PARIZ, 28. (Izv.) V nogometni tekmi za francosko prvenstvo je bil nogometni klub iz Montpel-lier-ja poražen od nekega kluba i* Narboma. Igralca Wieserja je spravil poraz v tako žalost, da se je po svojem povratku na dom zaprl v svojo sobo ter si pognal kroglo v usta. Njegov položaj je zelo opasen in se zelo dvorni, da ga bo mogoče rešiti.
nadaljnje delo iislanske tom
Razprava o proračuna zunanji ga ministrstva se bo pričala ▼ sredo
RIM, 28. (Izv.) Jutri bosta potemtakem zasedala oba zakonodajna zbora. Poslanska zbornica bo razpravljala jutri po odobritvi raznih zakonskih načrtov o proračunu ministrstva za aero-navtiko. Ker so prijavljeni samo štirje govorniki bo zaključena razprava že jutri z govorom državnega podtajnika on. Bal-ba. V sredo bo pričela poslanska zbornica z razpravo o proračunu ministrstva za zunanje zadeve, ki bo zavzela po vsej verjetnosti sredo, četrtek in petek. Razpravo bo zaključil z ekspoze jem, ki bo najbrž samo upravne narave državni podtajnik on. Grandi. V soboto pa bo zbornica pričela in po vsej verjetnosti tudi zaključila razpravo o proračunu prometnega ministrstva, nakar odide na velikonočne počitnice.
Predava lih farjev
Ceremonijo faiistovskega nabora potekle v redu
RIM, 28. (Izv.) Tiskovni urad predsednika vlade sporoča: »Ceremonija fašistovskega nabora v letu V., ki se je vršila včeraj na povelje vodje v vseh glavnih mestih pokrajin in ki je bila najlepša in najbolj značilna spominska slavnost ustanovitve fašjev, je doprinesla nov dokaz o vedno bolj globokem in zavednem soglasju italijanskega ljudstva z režimom. Ta proslava, ki je prinesla stranki in milici 80.000 mladeničev, se je iz-vrSila povsod ob največji udeležbi prebivalstva. Niti najmanjši incident ni motil popolnega reda, v katerem se je vršila ceremonija po vsej Italiji. Pred-sednik vlade je izrazil svoje zadovoljstvo vsem prefektom kraljestva, generalnemu tajniku stranke in generalnemu tajniku organizacije «Balilla*>.
Zadovoljstvo on. Mussollaija
RIM, 28. (Izv.) Danes zjutraj je imel predsednik vlade razgovor z generalnim tajnikom stranke. Tekom razgovora je naročil predsednik vlade tajniku stranke, naj tolmači vsem pokrajinskim zvezam njegovo veliko zadovoljstvo nad občudova-njavrednim potekom včerajšnje proslave. V najkrajšem času bo izšel «11 Foglio d'Ordini», ki bo poleg drugega vseboval tudi pohvalo on. Mussolinija in strankinega vodstva, da je fašistov-ski nabor tako lepo uspel.
Naknadna Izmenjava denarja na Reki
RIM, 28. (Izv.) Ravnateljstva reških bančnih zavodov in reških podružnic inozemskih bančnih zavodov so poslala ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za naknadno zamenjavo denarja, kar bo v veliko korist reškega gospodarstva. Pod brzojavko so podpisani ravnatelji reških bank in podružnic.
teh dneh posebni tribuna!, ki je obsodil štiri domačine na smrt na vešalih, ki je bila takoj izvedena. Obešene i so bili obsojeni na smrt radi podpiranja vsta-lev, vohunstva in soudeležbe pri vstajah. _(
Ustava dela
Zbiranje potrebnega gradiva
RIM, 28. (Izv.) Kakor poroča agencija «La Recentisaima» zbira državni podtajnik on. Bottai potrebno gradivo za spomenico, katero bo predložil predsedniku vlade v svrho sestave ustave dela. V spomenici bodo.upoštevani odgovori, katere so doposlale posamezne konfederacije na tozadevna vprašanja. Ti odgovori se delijo v dva dela. V prvem delu se povdarja važnost ustave dela, potrebo solidarnosti vseh produktivnih sil v državi in podreditev vseh osebnih interesov višjim interesom domovine. V drugem delu so pojasnjena stališča posameznih konfederacij napram stavljenim vprašanjem in povdarjene želje raznih organizacij z ozirom na delavsko zakonodajo. __
IMI minister grof Sforzu
odpotoval na Kitajsko kot poročevalec franoeskega lista
MARSEILLE, 28. (Izv.) Tukaj se je vkrcal, namenjen na daljnji vzhod, bivši zunanji mini-ster in italijanski poslanik v Parizu grof Sforza. Grof Sforza odhaja na Kitajsko kot poročevalec francoskega lista »Journal des Debats». Grof Sforza je bil namreč tekom svoje diplo-matične karijere več let v službi pri italijanskem poslaništvu v Pekingu. ._
ftlbi
RIM, 28. (Izv.) Listu «11 Gior-nale d'Italia» poročajo iz Ben-gasija, da so dosegle italijanske čete na jugu nove uspehe proti vstašem. V Cirene je zasedal
Samomor vojaka iz Trsta
BENETKE, 28. (Izv.) Danes, kmalu po poldnevu, se je ustre-il v hotelu «Universo» 22-letni vojak 9. pešpolka Anton Bisiach rodom iz Trsta. Pred svojo smrtjo je odposlal Bisiach svoji materi brzojavko, da naj pride takoj v Benetke, češ da je težko bolan. Na naslov ravnatelja hotela pa je zapustil pismo, v ka-1«rem mu javlja, da bo njegova mati poravnala njegove stroške.
Albanski spor
Rimski list o stališču Italije
RIM, 28. (Izv.)
bilizacijo. Naš pohod proti severu se bo, vsaj v začetku, držal treh smeri: ob morju ter preko pokrajine Šantung, ob železniški progi Nanking-Peking in, tretja pot, preko pokrajine O-nan. General Feng razpolaga z vojsko, ki šteje 200.000 mož. Nam se prav nič ne mudi zasesti Peking; svoje zmage ne bomo kompromitirali s prenagljeno
------------------K ,a , okupacijo severnega glavnega
šume in rudnike. Minister J^rsui mesta popravili bomo prej vse, Miletić je podal ekspoze, v Kate- fear p0trebn0j in bomo skrbeli
oseb, moških in ženskih iz vseh slojev ter nekaj gimnazijskih profesorjev.__
Živahno delovanje narodne skupttlne
Trije proračuni odobreni
BEOGRAD, 28. (Izv.) Včeraj je narodna skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za
Rimski listi prinašajo tudi danes o italijan-sko-jugoslovenskem sporu samo kratka inozemska poročila. Edinole «11 Giornale d'Ilalia» prinaša pred temi poročili sledečo kratko noto pod naslovom ^talijanski vidiki»: «Pričakuje se zaključek razgovorov zunanjih ministrstev o predlogu mednarodne preiskave v jugosloven-sko-albanskem slučaju. Iz vesti, katere posnemamo danes iz bolj zaneslivih virov bi sledilo, da zaključek razgovorov še ni tako blizu in da naletava misel o preiskavi med evropskimi ministrstvi na vedno bolj naraščajoče težkoče radi njene izvedbe. V Beogradu, odkoder je prišel predlog, pa se menda že opažajo obotavljanja in nasprotstva nekaterih pol. krogov Medtem čas beži in z njim izginevajo tudi konkretni dokazi na meji, ki bi morali služiti za podlago mednarodne preiskave.
Kar se Italije tiče, ponavljamo, da je sprejela tudi Italija predlog preiskave in dajse mu ni uprla in se mu niti ne""upira, kakor so namigov^Ji nekateri Časopisi onstran Alp. Italija stavi samo dva pogoja. Prvi pogoj je, da je treba delati hitro in postopati resno. Vsa dosedanja zavlačevanja že razveljavljajo ta bistveni pogoj. Drugi pogoj je> da se preiskava izvrši brez izjeme v vseh krajih in o celi vrsti dejstev, ki so navedena v italijanski ovadbi, in se ne omeji, kakor bi hoteli nekateri, samo na del teh dejstev in samo na topografično cono jugosloven-sko-albanske meje. Preiskava mora biti torej popplna in izčrpna, a ne delna in taka, da bi zamogla nuditi lahko priliko za beg in skrivanje.
Aretacije komunistov na Poljskem
VARŠAVA, 27. V petek in soboto je poljska policija vprizo-' rila velik lov na komuniste. Policija je izsledila dve tajni tiskarni, kjer so se tiskali lepaki in druga komunistična propagandna literatura. Aretiranih je bilo baje izredno veliko Število
rem je navajal statistične podatke o stanju rudnikov in o produkcijskih razmerah. V državni režiji je 14 premogovnikov, l železokopa, 1 solarna, 1 železarna in 2 manjša rudnika. Država producira 35% celokupnega domačega premoga.
Proračun ministrstva za šume in rudnike je vladna večina sprejela ob 20. uri.
Takoj nato je pričela debata o proračunu ministrstva za socialno politiko. Minister dr. Gosar je naglašal v svojih izvajanjih, da se je gospodarsko stanje delavcev tekom zadnjih let precej izboljšalo in da so življenske potrebščine pocenile ter v skladu z njimi znižale tudi mezde za 10 do 15 od sto. Včerajšnja seja je bila zaključena ob 21.30.
Danes je narodna skupščina razpravo o proračunu ministrstva za socialno politiko nadaljevala ter je bil proračun sprejet ob 14.30.
Takoj nato se je začela razprava o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Minister Si-monović je v svojem ekspoze j u naglašal, da je njegov resort večinoma že končal svojo nalogo in da bo vsled tega ministrstvo ukinjeno. Navajal je dosedanje rezultate agrarne reforme ter naglašal, da je bilo dosedaj 555 tisoč katastralnih jutrov zemlje razdeljenih. Proračun ministrstva za agrarno reformo je bil sprejet ob 21. uri z glasovi vladne večifie. Prihodnja seja se bo pričela jutri dopoldne ob 9. uri ter bo trajala neprekinjeno do 21. ure. _
Rusija in Poljska
Pred obnovitvijo pogajanj med obema državama
VARŠAVA, 28. Moskovski listi so te dni prinesli vest, da bo poljski zunanji minister Zaleski v najkrajšem času obiskal Moskvo. V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da je ta vest še preuranjena in da datum potovanja Zaleskega v Moskvo še ni določen. Vsekakor pa je go-tovo, da bo Zaleski Še letos vrnil obisk, ki ga je čičerin lani napravil v Varšavi.
V tem tednu se bodo spet pričela pogajanja za sklenitev garancijske pogodbe med obema državama. Dosedanja pogajanja so bila brez uspeha, ker se je Poljska branila skleniti posebno pogodbo ter je hotela, da bi se pogodba sklenila med Rusijo, na eni strani, ter med vsemi baltiškimi državami, na drugi. Poljska je sedaj popustila, ker ji drugega pač ni preostalo po zadnjih pogajanjih med Rusijo in Lotvinsko. Pogajanja pa po vsej verjetnosti ne bodo gladko potekala, ker si Poljska sedaj prizadeva pripraviti Rusijo do tega, da bi se odpovedala Besa-rabiji. To radi Rumunske, ki je zaveznica Poljske.
RltojsRo nacljonallstlčno gibanje - *
Kantonci se pripravljajo na pohod proti Pekingu
ŠANGHAJ, 28. General Cang-Kaj-Šek, vrhovni poveljnik kitajske nacionalistične vojske, je obrazložil poročevalcu agencije «United P.ess» svoj načrt za nadaljnji pohod proti severu. Kantonci hočejo prodreti do Pekinga, strmoglaviti tam severno vlado ter utrditi nacionalistični režim na vsem Kitajskem.
«Načrt za razširjenje našega revolucijonarnega in kazenskega pohoda na severno stran Jang-tse-kjanga, je izjavil Čang-Kaj- Šek, ni še popolnoma dozorel. Proučujemo ga sedaj v vseh podrobnostih in izvajati ga bomo pričeli, ko se nam bo zdelo primerno. En del načrta se pa že izvršuje, kajti nacionalistične čete izkoriščajo sedaj uspehe, ki so jih te dni dosegle proti Cang-Tso-Linu v So-Kho-vu ter v severnem Kjang-Suju. Kmalu bom izdal ukaz za mo-
tu d i za vzj^stavitev miru in moralne edinstvenosti na Kitajskem.
«Kar se dogodkov v Nankin-gu tiče, je najbrž nekaj resnice na izjavah, ki so jih podali begunci. Vsekakor smo odredili natančno preiskavo glede vsega, kar se je zgodilo v tem mestu po umiku severnih čet. Pozabiti pa se ne sme, da preživlja Kitajska dobo revolucije ter da uporabljajo naši sovražniki vsakršna sredstva, da nas obrek u jejo in sejejo v inozemstvu sovraštvo proti nam. Nastopali smo zmerom z vso energijo proti manifestacijam na škodo tujcev in vsi moji podrejeni častniki so dobili in dobivajo stroga navodila za obrambo življenja in imetja tujcev, ne glede na njihovo narodnost. Ker hočemo vzpostaviti mir in »'ed, se šan-ghaja nismo polastili s silo in o pravnem položaju inozemskih koncesij bomo razpravljali di-plomatičnim potom. Brzojavil sem zunanjemu ministru Čenu ter ga prosil, naj bi čim prej prišel v Šanghaj, da se to vprašanje uredi. Ko bo minister prišel semkaj, bo takoj stopil v stike z zastopniki inozemskih vlasti.
«Jaz sem vojščak ter se z diplomacijo ne pečam, je nadaljeval kantonski generalissimus, vendar pa podpiram politiko naše vlade z vsemi sredstvi, ki so meni na razpolago. Panika, ki se je polastila tujcev, je po mojem mnenju popolnoma neupravičena. Mi smo ljudje, ki iščejo miru; in zato resnično obžalujemo vojne priprave tujih držav proti nam. Te priprave so nepotrebne, kajti mi smo gotovi, da smo v stanu z lastnimi sredstvi obvladati vsako proti-iujsko demonstracijo. Naši vojaki nočejo prizadeti tujcem nobenega zla in mojim poveljem se takoj pokorijo. — Govorice o razkolu v nacionalističnih vrstah so strahovito pretirane. Vsakdo ima pravico pf.vedati svoje mnenje; tudi taki, ki se z delovanjem voditeljev ne strinjajo v vseh točkah. Tu pa Še ni mogoče govoriti o kakem razkolu. Dejstvo je, da vsi nacijona-listi odkritosrčno podpirajo revolucijo in stremljenje po združitvi Kitajske».
Kantonski zunanji minister prispel v šanghaj
ŠANGHAJ, 28. Čen, zunanji minister nacijonalistične kantonske vlade, je prispel semkaj že v i*>boto.
Drobne vesti
Zdrava vas.
V vasi Goldswil pri Ringgenber-gu v Švici žive zelo stari ljudje. Tako šteje ta občina poleg drugih priletnih oseb med svoje obči nar j o tudi brate Frutiger, ki imajo skupno 497 let. izmed petih bratov ima najstarejši 91 let, drugi pa 89, 8."», 82 in 80 let, sestra jih šteje 70. Dva brata Frutiger živita v Ameriki iu najmlajši med njima je obiskal lansko leto svoje v Švici živeče brate in se vrnil kljub 80. letom zopet v Ameriko.
Ford je začel stiskati.
Ni dolgo od tega, ko je objavila «Edinost» imena najbogatejših ljudi na svetu. Med temi je na prvem mestu Ford, znani tovarnar avtomobilov v Detroitu (Zed. države). Na njegovem zemljišču je imelo neko žogarsko društvo svoje igrišče v najemu. Član tega društva je bil tudi Ford, ki precej strastno igra igrp golf. Društvo je imelo v svoji službi dobrega in izvežba-nega učitelja, Daveya Ffbertsona. Na koncu najemne dob<? se je izkazalo, da ima društvo orerej.-sen primanjkljaj, ker je imel Robert-son pač lepo plačo. A Ford, kot najbogatejši človek na svetu in celo v Ameriki, ni segel v žep in pokril primanjkljaj, marveč je odslovil dragega učitelja, najel ' igo manj drago moč, tako da;
bo s prihranki pri plači uči-; tc j u pokril primanjkljaj v tekočem letu. Ce bi ml vsi tako delali, bi gotovo imeli več kot pa imamo.
•EDINOST*
V Trstu, dna 29. marca 1927.
PreMonlstoo teke
Ker j« bila Reka priklopi j ena It Italiji ftele 22. februarja 1924-, ee ra mo^-lo naravno zanjo vrteti ljudsko Štetje 81. decembra 1981. kakor v ostalih občrnaH Italije. Radi tega je ministrstvo ta nacionalno ekonomijo s pismom od 20. decembra 1«4 pooblastilo prefekta reške pokrajine, naj zbira potrebne podatke
xa ob* ino Reka.
Sedaj je osrednji. statistični urad, ki je podrejen ministrskemu predsedstvu, objavil rezultate tega štetja v posebni knjižici »Prebivalstvo občine Reke 1. januarja 1925.« Podatki so v glavnem zbrani po istih kriterijih kakor za ljudsko štetje koncem 1. 1921. Zato tvorijo v resnici pravo dopof^jlo k znani knjigi o ljudskem štetju v Julijski Krajini, ki je izšla lani.
Ker smo tudi mi v več člankih že lani in tudi letos objavili podatke pc. tej knjigi, je povsem upravičeno, da podamo čitateljem tudi podatke za Reko.
Seveda se ne smejo ti podatki brez drugega primerjati s podatki o ljudskem štetju 1. 1921, kajti med prvimi in drugimi je doba celih štirih let; še manj pa ji- to mogoče glede onih podatkov, ki nas najbolj zanimajo, namreč glede narodnosti ali če hočemo glede «cbčevalnega» jezika, ker so ti podatki zbrani z docela različnega stališča, kakor bomo v naslednjem še videli.
Površje reške občine se ceni na 17.5 km", je torej za. 3.5 km5 manjše kakor nekdanji «corpus s< paratum».
Celotno Število prebivalcev je znašalo 1. januarja 1925. 45.857, in sicer 21.541 moških in 24.316 žensk. Od prejšnjega prebivalstva so bile priključene Jugoslaviji 933 osebe (211 hiš). Toda ne glede na to izgubo je število prebivalcev veliko manjše kakor 31. decembra 1910., ki je znašalo 49.80<3.
Od celotnega prebivalstva je bilo v starosti nad 10 let 38.755 oseb (17.917 moških in 20-778 žensk).
Od teh se jih je pehalo: S poljedelstvom 222, ali 6n o«; z industrijo 10,259 ali 265° ^.; kot gospodarji ali ravnatelji 109
ali 3°/^; kot uradniki 544 ali 14° «,; kot samostojni obrtniki 780 ali
kot plačani delavci in vajenci
8816 ali 228°/«; s trgovino 3735 ali 96" „oj kot gosnodarji ali ravnatelji
1651 ali 44"/„o; kot uradniki 1714 ali 43*,/(M>; kot na sta vijenci 370 ali 9"/„«,; z javno in zasebno upravo 3159
ali sr/o«; s kultom, prostimi poklici in o-
brtmi 1015 ali 26" «„; s hišno službo 1500 ali 3S" posestnikov in premožnikov je
bilo 193 ali 5%.; zasebnikov, upokojencev, dijakov itd. 18.672 ali 482°/«,. Skupno 38.755 ali lOOO"/«*. Zanimivi so podatki glede državljanstva in «občevalnega» jezika. Te podatke je reška občina šele naknadno in sicer kakor pravi knjižica, direktno nabrala.
Po državljanstvu je bilo: Italijanov	32.415
Jugoslovenov --	10.353
Madžarov	1.397
Nemcev (iz Avstrije in
Nemčije)	655
Čehov	591
Romunov	148
Poljakov	v . 104
Druge narodnosti	< 194
državi za prebivalce v starosti nad 10 let.
Iz te preglednice izhaja, kakor ugotavlja že knjižica sama, da razmeroma prevladujejo trgovci med Madžari, gospodarji in uradniki industrijskih podjetij ter obrtniki med Nemci, plačani delavci in hižni uslužbenci med Jugo slove ni.
Kadi zanimivosti naj sledi ta preglednica v večjem izvlečku. Poljedelci: 41 Jugoelovenov, 2 Nemca, 2 Madžara, 14 drugih; Industrijalci: 1484 J, 100 N, 163
M, 122 dr.; gospodarji: 15 J, 8 N, 4 M, 12 dr. uradniki: 72 J, 8 N, 19 M, 10 dr.; obrtniki: 148 J, 23 N, 35 M, 18 drugih
delavci 1249 J, 61 N, 105 M, 82 drugih;
Trgovci: t75 J, 85 N, 115 M 132
drugih;
gospodarji: 343 J, 33 N, 70 M, 64 drugih;
uradniki: 235 J, 46 N, 85 M, 56 drugih;
nastavljene! 97 J, 6 N, 10 M, 7 drugih.«
Zaposleni pri javni in zasebni upravi: 299 J, 14 N, 37 M, 39 drugih;
pri kultu, prostih poklicih in o-brtih: 17» J, 32 N, 47 M, 41 dr.
Hrtni uslužbenci 731 J*), 52 N, 52 M, 19 dr.
Posestniki, premotoiki: 46 J, • N, 6 M, 12 dr.
Zasebniki, upokojenci, dijaki itd.: 3402 J, 238 N, 471 M, 364 drugih. '
Vkupno: 0758 Jugoslovenov, 559 Nemcev, 943 Madžarov in 740 drugih.	L- C.
') Od teh 714 žensk.
DNEVNE
Proslava obletnice fašjev
v nedeljo se je vršila napovedana oficijelna proslava obletnice ustanovitve fašjev in faši-stovske stranke. Svečanosti so trajale ves dan in so se vršile deloma na prostem (trg UmUt) deloma v prostorih fašistovske stranke (Sala Littorio).
Pred poldne ob 9.15 se je začela na trgu Unita parada milicije avanguardistov, balile in pikolih italijan. Zbranih je bilo 1400 miličnikov 58. legije, od katerih 500 novih, ki so jim bile izročene puške, 1300 avanguardistov, 1500 balil in 600 pikolih italijan. Ob prisotnosti civilnih in vojaških oblastev je pregledal te moči posl. Barduzzi. Med svečanostmi, ki so se vršile na trgu, naj ©menimo izročitev fašistovske izkaznice generalu Monesi-ju, poveljniku VI. cone milice.
Ob 11. uri se je vršilo slovesno ustoličenje novega tajnika pokrajinske fašistovske zveze mž. Cobola, ki pride na mesto poslanca Barduizija, kateri odhaja, kot je znano., v Marseille za generalnega kensulau Ta svečanost je bila obenem tudi poslovite v posl. Barduzzija in ob tej priliki mu bila izročena izkaznica tržaške fašistovske zveze. Po prisegi posl. Barduzzi-ja je sledila prisega fašistov. General Monesi je nato sporočil, da so sprejeti v milico v činu se-niorjev novi tajnik inž. Cobol, Anselmo Guerrieri Gonzaga, prof. Coceancig, odv. Paolo Cuz-zi, kom. Vittorio Fresco, odv. Piero Pieri, vsi člani fašistov-skega direktorija.
Popoldne ob 15. se je začela prireditev naraščaja v dvorani «Ginnastica» in ob 17. uri se je vršila v^vorani Dante izročitev častnih izkaznic ženskega f ašj a
Vsa proslava obletnice fašjev se je izvršila mirno in brez najmanjšega incidenta^
Trgovinske kavcije
bom moral zopet odšteti 10 lir. Nikakor mi ne pride na misel kriti-kovati novo odredbo, a priznati mora vsak, da je sedanja oblika spričeval skrajno nepraktična. Ako ga upognem, je definitivno pokvarjeno, ako ga ,pa pustim takšnega, kakršno je, namreč 27X20 cm t. j. mnogo večje nego so Šolske in običajne druge knjige, ga ne morem ne spraviti, ne nositi s seboj in tudi ako ga moram poslati po pošti, imam s tem razne neprilike. Ako že sedanji format odgovarja predpisom, naj že bo, toda zakaj ni na tanjšem papirju, da ga lahko upognem? Ako pa kakovost papirja (lepenka, karton odgovarja predpisanim zahtevam, morala bi biti vsaj oblika manjša, morda tolikšna, kakršne so osebne izkaznice, ali tudi nekoliko večje, vendar tekšna, da spričevalo lahko shranim, ga lahko nesem s seboj in ga lahko pošljem po poŠti. Tudi so sedanja spričevala jako pomanjkljiva za popolno dognanje otrokove identitete. Pričakovati je torej, da merodaini faktorji uvidijo pomanjkljivosti oblike sedanjih spričeval in jih, če prej ne, vsaj « drugim letom nadomestijo z drugimi, praktičnejšimi.	Oče.
SrfcsKa pesnica Jela S^ffi&aovK-Suvlf
Pod tem naslovom je objavila revija «La Coscienza Italica (Trst, Via C. Donadoni 2) lepo študijo o imenovani srbski pesnici, ki je soproga tukašnjega jugoslovenskega generalnega konzula g. Vladielava Savića. "Gospa Savić je živela v Trstu tri leta še pred vojno kot go-jenka zavoda Notre iDame de Sion. Malo pred vojno je zapustila Trst, a se je lansko leto zopet vrnila, ko je postal njen soprog generalni konsul v Trstu. Prej je živela več časa na Dunaju, v Miinchenu, Parizu, Londonu in New Yorku.
Prof. Urbanaz-Uinbani, ki je pisec te študije, »podaja v njej kratko, toda vsestransko sliko pisateljice naslednjem posnem-
Šo in J. Puntar ne bo minilo brez slabih posledic. Grozno je vplivalo na naŠB ljudstvo, da je prišel ravne? nedottni otrok ob življenje.
Veliko razburjenje je napravilo U^ava v sobotni «Edinosti», ki jo ptfe J. Puntar, oziroma Čuk. Pretirano je od njene strani, ko trdi, da je LukSa prišel Iz Jugoslavije za njo na Prosek, ker to ne odgovarja resnici. Lukša je prišel na prizadevanje evo je prave žene, ki je vedno upala, da ga privede na pravo pot, in* je prišel prej nego J. Puntar. Glede trditve, da se mu je vdala, ker je vedno silil v njo, mislimo, vsi v vasi, da se lahko vsak iznebi vsiljivca, če ne zlepa pa zgrda.
Eden ▼ imena cele vasi.
Razne nezgode.
Ko je 50-letni težak Ivan Cocian-cieh, stanujoč v ulici Scuole Israe-litiche št. 2, včeraj zjutraj razkladal les na parniku «Perla», zasidranem v prosti luki Duca D'Ao-sta, ga je težek tram, ki so ga potom žrjava spuščali v skladišče parniku, dregnil tako nesrečno, da je zadcfoil številne poškodsbe po glavi in levi rami. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo — ako ne nastopijo, kake komplikacije — v 10—14 dneh.
— V nedeljo popoldne je prišla isat pomoči v mestno bolnišnico 38-letna postrežnica Elvira Maran, stanujoča v ulici Ospedale št. 1; dala si je izlečiti 10 cm dolgo m precej globoko rano na desnem zapestju. 2enska je povedala, da je pri snaženju oken v neki točilnici v ulici Ponte padla s podboja na mizo, strla steklenico in se pri tem porezala po roki.
4-letni I. Indrigo, stanujoč v ulici Seminario štev. 2, se je v nedeljo skobacal doma na okno, od koder je začel opazovati vrvenje na ulici. Pri tem se je dečko preveč nagnil naprej, izgubil ravnotežje in padel na ulico. K sreči je bilo okno le dva metra visoko od tal, zato jo je živahni Janezek prav poceni iikupil; aadobil je le neznatne praske po obrazu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolaifcni-ci, kamor ga je prenesla mati.
Pomecidakova listnica.
Ko je 38-letni pomorščak Mihael Rochenbauer iz Zadra, stanujoč za časno v našem mestu kot podnajemnik pri Mariji Gregorincich v ulici Pešce št. 1, v nedeljo zjutraj vstal s postelje in se pričel oblačiti .je neprijetno iznenađen ugotovil, da mu je zmanjkala listnica, v kateri je hranil vse svoje imetje: znesek 780 lir. Očividno se je čez noč, ko je Rochenbauer mimo spal spanje pravičnega, nekdo vtihotapil v sobo, ki ni bila aaprta s ključem, in ukradel listnico. Rochenbauer se je tedaj spomnila, da je prejšnji večer srečala na hodniku neznanega moškega, ki je na njeno vprašanje, kaj želi, precej v zadregi odvrnil, da išče neko žensko. Ob spominu na ta dogodek je Grego-rincichevo takoj popadel sum, da je izginila listnica V tem prepričanju se je podala na bližnji policijski komisarijat, kjer je javila dogodek in opisala zunanjost o-sumljenca. Na podlagi njenih podatkov so policijski agenti še isti dan aretirali v starem mestu 36-
in pesnice. V
ljemo glavne misli za naše čitate-	^„„„^ . -____
lje, da se seznanijo s književno po- I J^^^ežaka Avgusta Carbonich, dobo odlične umetnice, ki živi tu | gtanujOČega v ul. Riborgo št. 12.
Kr. prefektura sporoča prizadeti1111 , . ^ i Podjetja in osebe, ki so nehale
trgovati ter prosijo za odvezo položene kavcije, morajo priložiti prošnji potrdilo trgovinske in obrtne zbornice, iz katerega je razvid- --------
no da je prosilec naznanil zborni- gele takoj obračati nase pozornost ci 'prenehanje trgovanja v smislu javnosti. Tudi kritika njenega čl kr odloka zakona od 8. ma- pesniškega dela je bila zelo poja 1924 št. 750 in čl. 86. pravilnika, | voljna. —4
v Trstu med nami.
Gospa Jela Savič je 'bila obemem z Jovanom Dučićem, Brankom La-zarevićem, Bogdanom PopoviČem in drugimi znanimi srbskimi pisatelji sotrudnica «Novega Vremena«, ki mu je bil direktor g. Vladi-slav Savić, njen soprog, sam pisatelj. V 1. 1918. je objavil v New Yorku na angleškem jeziku knjigo »South - Eastern Europe» (Južno-vzhodna Evropa).
^Novele mlade pisateljice so za-
Vkupno
Italijanskega jezika se
jih je posluževalo italijanskega ter hrvatskega ali slov. jezika italijanskega* ter nemškega ali madžar. jezika samo tujega (!) jezika
45-857
36.251
6.644
2.195 767
Vkupno	45.857
V decembru 1918. je tedanji italijanski narodni svet na Reki takisto odredil ljudsko štetje po narodnosti, čigar podatke pii-naša tudi sedanja knjižica. Tedaj so našteli:
Italijanov	28.911	ali	62.5%
Hrvatov	9092	»»	19.6%
Slovencev	1.674	»»	3.6%
Srbov	161	»»	0.4%
Madžarov	4.431	99	9.6%
Nemcev	1.616	»»	3.5%
Drugih	379	P	0.8%
Vkupno ' 46.264 ali 100% Ob koncu pravi knjižica, da bi bilo zanimivo klasificirati prebivalstvo različne narodnosti tudi po poklicu. Ker tega ni bilo mogoče storiti na podlagi razpoložljivega materiala, so izkušali to vsaj s tem nadomestiti, da so sestavili tako preglednico po poklicu in po rojstni
ki je bil odobren s kr. odlokom od 4. januarja 1925, št. 29.
Namesto tega potrdila pa se lahko priloži potrdilo o sprejemu odpovedi trgovanja, ki ga je dala trgovinska in obrtna »zbornica. Zadostuje tudi izjava omenjene zbornice na prošnji sami, iz katere je razvidno, da je prosilec vložil nar poved prenehanja trgovine. Ta izjava je prosta fcolka.
Zamude v jn?i|svih|ii začasnih pokoliiia
Predsedništvo Društva državnih upokojencev za Julijsko Krajino sporoča:
Pozivajo se vsi člani, ki so stopili v pokoj po 1. julija 1926. in ki kljub jasnim določbam čl. 2. kr. odloka-zakona od 14. maja 1925. št 666 še danes niso dobili začasne pokojnine, da pridejo ob uradnih urah v sedež društva (Via della Zon ta, št. 7/1). —
Sporoča se dalje, da se dobijo izkaznice za blago iz «Provviste» pri tukajšnji zakladni sekciji (sezione del Tesoro), ul Geppa št. 3., proti pismeni prošnji, ki naj se napravi na prostem papirju in v njej navede število družinskih članov.
Psgtlli scoiastKa
Imam štiri šolske otroke in tež ko sem odrinil 20 lir za spričevala, a naj bo v božjem imenu! Deževalo je, mlajša dva nimata dežnikov, učitelj je prepovedal spričevala upogniti, kar je radi oblike in kakovosti papirja popolnoma upravit 1 ji vo, in posledica temu je, da
____ «Pe<smi Jele Spiridonovič-
Šavić — je pisal Jovan Dučič — se razlikujejo od pesmi na« .starejših pO obliki in od pesmi mlajših po vsebini. Njeno pesnitev »Pergame-ne brata u Hristu Stratonika* je označil Dučić kot eno najlepflih srbskih pesniških del in morda za najboljše delo med vsemi, kar jih je dalo povojno pokolenje. Z globokim prepričanjem, ki sem si ga ustvaril z natančnim proučevanjem del Jele Savić — pripominja prof. Urbanaz - Uroani — delim z Dučićem občudovanje Jele Savič, a v razliko od njega se divim tudi prosti obliki, ki jo je izbrala pesnica. Svojo karakteristiko pesnitve «Per-gamene» zaključuje pisatelj s sledečimi besedami: ^ «Glas klisurekega meniha brata Stratonika, ki je povzel glas Sv. ni vstajenja, je najlepši spev, ki ga je spesnila srbska pesnica Jela Splridonović - Savić temu svetniku, veri in jzgodovini svojega naroda.*
iztržaškega življenja
Odmeri tragedij«
ljudstvom.
S Prošeka nam javljajo:
Kar se je v naši vasi pred kratkim zgodilo, ne morfe iti kar tako mimo nas, ne da bi poročali o mučnem vtisu, ki ga-je napravil dogodek na naše ljudstvo. Grozni umor lastnega otroka in samega sebe v naši vasi!- Kakor blisk se je raznesla po vasi vest o groznem dogodku, ki ga ni nihče pričakoval, če prav je marsikateri predvideval, da
sta mi prinesla domov taka spri- r— «--— r _ . „ T
čevala, da ju ho treba menjati In ljubezensko razmerje med F. Luk-
Ker je Gregoricheva pri soočbi spoznala v aretirancu moža, ki ga je prejšnji večer srečala na hodniku, je bil Carboaiich pridržan v zaporu
Ogenj v dimniku.
Predsinočnjim okoli 18. ure je bila postaja mestnih gasilcev ob-veSčera, da je v stanovanju trgovca Petra Paulich, v ulici Sanitš. št. 3, izbruhnil ogenj. Na lice mesta ie bil odposlan oddelek gasilcev, ki so ugotovili, da so se vnele saje v dimniku. Po polurnem delu je bil neznaten požar udušen.
Tržaška porota
DETOMOR V KAZUAH.
Po mogočni ponovitvi argumentacij državnega pravdnlka In odv.
Polllueci porotniki oprostilo Fllo-io in Torazijo Vran ter Foiana.
Včeraj je ponovil svoja izvajanja državni pravdnik. ki je potem, ko je še enkrat zahteval oprostilno razsodbo za Faiona, zahteval z vsemi močmi obsodbo Filomene Vra-nove. Državni pravdnik razbija vse argumente braniteljev in zdi se, da se mu je to posrečilo, ko se u-stavi na dol^o na izjavah male Marije, hčerke porodnice. Zaključuje s pozivom na porotnike, tia zadosti pravice, in zahteva Še enkrat največjo strogost v obsodbi obeh žensk.
Odgovor odv. PoUlucci.
Odvetnik Poiflucci, branitelj obeh žensk, skuša uničiti vse argumentacije državnega pravdni-ka.
«V tej obravnavi pra\i odvetnik Poillucci, je potrebno,J da si gospodje porotniki izstavite pravo-rek ki naj dokaže vašo zrelost in yeličino vaše vesti in se ne nasta-nia na vtise. Predno še izreče obsodba, je potrebno, da se za to imajo dokazi, nepobitni in močni; predno se zapreta za celo življenje dve nesrečni ženski, je potrebno da zadobite v tem mirnost vesti t ozirom na dejansko odgovornost teb dveh žensk. Ni dovolj za razsodbo samo to, da je Marija Vran, hči Filomene, pripovedovala, da je videla mater, ki je morila svojega otroka, ko je Terezija Vran tiSčala otroku usta.
Tu odvetnik Poillucci razvije pred porotniki vse, kar so priče izpovedale, in naglaša, da ne more biti preveč vere v pričanju Go-rupove, ko je ta sama priznala, da je v prepiru z družino Vranovih. Naglaša tudi, da tudi pTičanje župnika tn drugih prič v obravnavi, ki so hoteli dokazati, da Fi-lomena Vran ne živi ravno vzornega življenja, niso mogli za te svoje trditve doprinesti specifičnih dokazov. Nadalje naglaša odvetnik Poillucci, kakšno je bilo pričanje obeh deklic in kako ni mogoče nikdar preveč verjeti otrokom, ki so zmožni laži.
Branitelj Santeja Faion, nadaljuje odvetnik Poillucci, je zgrešil, ko jc tako strastno napadel obe ženski in ko je bolj skrbel za obsodbo teh dveh, kot da bi vam predočil resnično stanje te raapra-ve. Odvetnikova nal&ga je braniti in ne dolžiti in ko je državni pravdnik sam zahteval oprostilno razsodbo za Faiona, odvetnik ne li imel drugega dela kot da dDkaže, da je zahteva državnega pravdni-ka bila pravična, in bi ne smti tlačiti nesrečnice ob tla.
Po prednositvi drugih za obravnavo potrebnih argumentov, je odvetnik Poillucci dokazal, kako so obtežilne priče bile nezadostne in malo sigurne. Posebno se on ii-stavi pri dokazovanju, da ako je tudi Terezija Vran bila doma, ko se je izvršil zločin, ni še to dokaz, da je ona sodelovala pri tem.
Po petminutnem odmoru povzame odvetnik Poillucci zopet besedo in začenja predvajati zadnje argumentacije in se dotakne moralnega nivoja razprave in skuša dokazati, da ako je tudi Filomena Vranova umorila svojega otroka, je to storila v popolnema blaznem usmiljenja nad bitjem, ki jo, roža svoje dejanje.
«Predočite si, gospodje porotniki« pravi odvetnik Poillucci "nesrečno žensko, ki se čuti zadeto od porodnih bolečin, v revni koči-ci na deželi, brez tolažila zdravnika ali babice, brez zdravil, brez prepotrebnih predpriprav za ta porod in v oblasti najhujših bolečin. Da si zamorete predočiti trpljenje te ženske, je potrebno, da se prečita izjava zdravnika, ki pravi, da je med porodom Filomena Vran zadobila celo močno rano in poškodbo v maternici. V teh bolečinah in v tej mizeriji je mogoče, da ženska zadobi tak moralen udarec da ogluši v njej vsak čut vesti in usmiljenja nad bitjem, ki jo, sodeč se, ubija.
Trdim še enkrat, da Filomena Vranova ni mogla umoriti svojega otroka: četudi se je skušalo dokazati, da je Vranova Jahka ženska, ni pa na noben način bilo dokazano, da je Vranova breszčutna mati, zmožna moriti svoje lastne otroke.
Vemo marveč, da je Filomena Vranova, nosna -pred leti od nekega drugega moškega, vzdržala vse in hotela imeti otroka ^alo deklico je ona vedno z ljubeznijo skribela.	.	. .
Odvetnik Poillucci nadaljuje svoj brambni govor, predna^ajoč vedno važnejše argumentacije in zaključuje s tem, da pozove porotnike, da oproste obe ženski.
Razsodba — Vsi trije obtoženci oproščeni
Po zaključkih odvetnika Poil-luccija predsednik da ukaz, da se dvorana izprazni in v tej ostanejo le odvetniki, porotniki, državni pravdnik in predsednik. Okoli ure in pol je vstop občinstvu ■p«t dovoljen in zapisnikar sodišča javi izid glasovanja. Na vprašanje ali je bil otrok umorjen, so porotniki odffovorili večinsko, da, medtem ko "so na drugo vprašan je, ali sta to storili Terezija in Filomena Vran, odgovorili večinsko ne. — Vslei tega proglasi predsednik oprostilno razsodbo za obe ženski in da nalog, da se vsi trije obtoženci izpustijo takoj iz zapora
2 in BabiČ 1 za Rocol; za Bazovico pa vse 3 Srebotnjak. —
Sodnik g. Verč. —
Četa zmagovalka: Gustinčič; —• Ražem — Bidovec; — Cucek — — Marušič; — Babič — Sila — Ka-ligaris — Vatovec — Preprost. — Športni omladinafc.
Sv. Ivan - Opčine 9-1
V nedeljo se je odigrala na igrici Šču Obzora prvenstvena nogomet- J
na tekma med Sv. lvan-om in Op-' Činami. Tekma v najlepšem redu,: le blato je znatno oviralo igro. Opčine, žilava in vztrajna Četa, se je j hrabro borila, vsi igralci so se strnili v skupno in s tem mnogo pri-poampgli, da se Jtevilo golov ni po-mncfeilo. Openci so igrali dobro, v tako kratkem času-so četo ztlo poboljšali, pričakovati je veano večji-razmah.
Sv. Ivan ni imel nevarnega tekmeca pred seboj, iz tega js razvid--no da se četa vidno izpopolnjuje. Ce pa je prišlo do tega se je zahvaliti le disciplini, katera vlad^ v mladi četi Sv. Ivan-a.
S tem je Sv. Ivan stopil v končno tekmovanje za prvo divizijo.
Sodnik Pertot, dober.
Četa zmagovalka: Ferfolja, Božič, Bobek, Dougan, Lando, Zivic, Cernigoj, Godina, Šusterčič, Sergij, Bjekar.
S. D. «Adria» - Trst. Hazena.
Ali ste pripravljeni odigrati z vašimi rezervami hazene prijateljsko tekmo na vašem igrišču z natioi četo hazene v nedeljo 3. aprila ob 16. ali 17. uri? Prosimo odgovor potom »Edinosti«.	Rocol.
4. zo-
Danes ob 9. uri začne zasliševanje obtožencev Viktorija Repich in Marija Ullesich, obtoženih umora miličnika Crena. Zločin sta baje izvršila v ulici d'Olmo v vih Mo-diano Crena je bil ustreljen v hrbet iz vrta omenjene vile, v katero sta se oba obtoženca zatekla pred večjo skupino fašistov ,ki so ju zasledovali radi umora drugih dveh fašistov.
Brani odvetnik dr. Guido Zen-naio.
TELESNA VZGOJA
SPORT
Rocol-Zarja-Bazovica 9-3 (2-1)
V nedeljo 27. t. m. je zmagala sadnji čas nepremagljiva četa Ro-cola v prvenstveni tekmi težko četo Zarje, ki se je smatrala za naj-resnejšega konkurenta II. divizi-je. —
Zarja je igrala brez Glažarja; Rocol pa brez Rojca. — Napad Bazovice sestoji samo iz Subotnjaka, vsi drugi igralci se lahko smatrajo kot halfi, oz. branilci. Se najboljša je bila obramba z vratarjem na čelu, ki je napravil mnogo nevarnih izpadov ter s tem rešil svojo četo Ša večjega poraza, balastno dejstvo pa je, da sta vratar in neki drugi igralec brez vzroka zapustila igrišče pred koncem drugega polčasa.
Napad Rocola je ta dan popolnoma zadovoljil; istotako halfska vrsta, ki je imela skupno z obrambo mnogo dela z ispadi Srebotnja-ka. Najboljši mož na igrišču pa je bil brezdvamno Kaligaris, voditelj rocolskega napada.
Goale so zabili: Kaligans 6, Sila
V&ti z goriškega
SV. LUCIJA-GORICA Železniški incident
Potnik nam piše: Pri nedeljskem (27. 3.) moaia/-kovskem brzovlaku bi se bila zgodila kmalu velika nesreča, da ni neki žel. »prevodnik j* zmešnjavi in tekanju, ki je nar stalo, hitro potegnil za »zavoro® in ustavil drveči brzovlak.
Ko se je namreč približeval brzovlak, obstoječ iz paketnega in dveh potniških vozov, v smeri iz Sv. Lucije ob Soči Avčam* smo začuli potniki zadnjega va^ gona naenkrat silen tresk in smo imeli nato občutek, da so več ne vozimo, temveč drsamo po progi. Bobnalo in premetavalo nas je po tiru kake pol minute, predno je bil, kot omenjeno, vlakovodja opozorjen, da nekaj ni v redu. Kot sem pozneje konstatira!, so odpadla iz nej)o-jasnjeneg-a vzroka štiri zadnja, skupna kolesa. Ce bi se isto. zgodilo pri prvih Štirih kolesih, bi se voz za,diral in nastala bi la^ hko velika nesreča, ker smo s^ nahajali ravno na mestu, k jen bi padli čez visok nasip.
Vso zahvalo zasluži vrli sprevodnik, ki je nemudoma potegnil zavoro, opomnil vlakovodjo. ki ni mogel mnogo a defektii vedeti, in s tem preprečil kaj hujšega.
ŠEMPETER PRI GORICI. Posebni svetovalci.
Ni dolgo od tega, ko je poročal neki dopisnik iz Šempetra v »Edinosti« o tako zvanih »velikih ušesih.)* Sedaj se moramo zopet povrniti k tem ljudem. Kakor znano, se nahaja v Šempetru oroz.-niška postaja, katero je vodil doslej navadno vedno polten in pra-vicoljuben mož. Toda usoda teh po-veljntkov je vedno ista; ko pride tak mož na svoje mesto, ga začno ti ljudje oblegati z raznimi »nasveti« navadno vedno proti poštenim sovaščanom. Ko spozna mož njihove namene in spozna naše mirno in delavno ljudstvo, katero oni črtijo, jim obrne navadno hrbet.
A s tem ti očrnjevalci ne odnehajo, ampak začnejo še proti njemu rovariti pri predstojnikih. Ker pa ti radi daljave ne poznajo naših razmer, dosežejo vedno svoj namen. Tako je moralo že več, pri poštenem ljudstvu spoštovanih mož zapustiti orožniško postajo. Prav pred par dnevi smo čuli enega i med teh, kako opisuje to <lru«>o.
Tako delajo ti ljudje, misleč, da dosežejo ugled, a dosežejo prav nasprotno. Osovraženi so ne samo pri poštenih domačinih, ampak tudi pri drugih, ki imajo «tike z njimi. Morda bi bil čas, da prenehajo s takim počenjanjem, ker njihovo delo je slabo kronano z uspehi.
REKA. O poglavja brez konca.
Že park rat smo poročali v «Edi-nosti» o žalostnih razmerah avto-korijere Sv. Lucija — Idrija a vkljub temu se ponavljajo nedostatci Na Reki se mnogokrat kori-
iera niti ne ustavi, gre kar naprej, potniki pa čakajo. Dogodilo se je že da so ljudje, pozvani na sodni-jo,' zaman čakali, da se ustavi ko-rijera, in so morali prav radi te nemarnosti ali trme nekaterih zamuditi sodne razprave. Čemu f=e potemtakem navaja na voznem listku postaja Reka? Upajmo, da se ti ne-dostatki v bodoče odpravijo in razmere izboljšajo. Opazovalec.
CERKNO.
Dne 19. marca se je otvoril v našem trgu tečaj za ^"jigovod^ stvo„ predvsem mleLirsko Ker se je ta 3 - ali 4 - dnevni teča;
stvoril tu med nami, bi ne bilo napačno, Če bi spregovoril par besedi o knjigovodskih tečajih in njihovih koristih -za nas same.
Kot že rečeno bi se pri tem tečaju v prvi vrsti upoštevalo mlekarsko knjigovodstvo. — Po deželi, zlasti v naših gorah, v tolminskih, na Bovškem itd. obstoja danes Že cela vrsta mlekaren, pri katerih se dandanes opaža velika potreba strokovnega znanja, bodisi v obratu samem ali pa v računskem vodstvu tega obrata. Za obrat mlekaren bi nam v prvi vrsti koristile razne knjige, ki govore o mlekarstvu in katere imamo dandanes na razpolago tudi v slovenščini; za drugi del, to je za račnusko vodstvo mlekaren samih, bi pa prišla v po&tev ta pažnja ki naj jo posvetimo knjigovodstvu. Kaj in v koliko pa bi nam koristili ti kratki knjigovodski tečaji? Koristili bi nam na ta način, da bi se pri njih gledalo na to, da se s tem tečajem da učencu neka inicijativa, a nato naj sam nadaljuje po poti, katero se mu je "začrtalo. Navadno pa se pri tečajih žalibog tega ne more upoštevati radi pomanjkanja časa ampak se v onih kratkih dneh nagromadi toliko snovi, da poslušalec ne more sprejeti vsega tega tako naglo in v taki meri. To bi bila napaka teh tečajev in upoštevala naj bi se pri tem le dobra postopna stran in ne veliki skoki. Na vsak način so pa hvalevredni ti tečaji in bi bilo želeti, da bi čim pogosteje doprinašali potrebnega strokovnega znanja našim mlekarjem.
Kot je bilo že omenejno v neki notici v «Edinosti», je bil v soboto t. j. 19. t. m. precej poškodovan Gospodarski dom in prosvetno bralno društvo, ki se je nahajalo v njem. Mi se čudimo, kako da razni varnostni organi, ki se nahajajo v našem trgu, ne stopijo bolj na prste takim pokvarjenim, razgrajalnim elementom —, ki kalijo mirno življenje našega prebivalstva. Ljudstvo se s takimi prizori samo vznemirja in draži.
PEČINE.
Uboštvo tepe letos našo deželo. Od vseh strani dežele se slišijo le slabi glasovi, ki govorijo o ubo-štvu, v katero je padlo naše ljudstvo zadnje čase. Davki so tako veliki, da presegajo vse dohodke, zaslužki so majhni, zemlja je v preteklem letu le borno rodila, tako, da je kot posledica vsega toga nastopilo to uboštvo, v katerem se nahajamo sedaj mi. Seveda, pripomnim, da smo tega ubo-*tva deloma sanvt krivi; zakrivili «no ga s svojim zastarelim gospodarjenjem, z nepopolnim obratom
na naSih kmetijah. Nova doba je iznašla novih pripomočkov, katerih se moramo okleniti, da bo jiaše gospodarstvo procvitalo, da se vzdignemo iz bede in materijalne propalosti.
Deloma se je temu pri nas že ugodilo. Pred vojno ni obstojala na naši planoti nik'jer nobena mlekarska zadruga, zatorej se tudi živinoreja ni razvila do one višine kot danes, ko se je ustanovila lepa procvitajoča mlekarna. Naša mlekarna izdeluje skozi vse leto (ker živina ostane zaradi poman-kanja pašnikov tudi v poletnem času v hlevih) maslo ter ga oddaja po precej dobrih cenah na tr*r 118—18.50 kg). Seveda moram pripomniti, da je maslo zaradi vi-sočine, na kateri se nahaja naša vas, in radi dobre klaje zelo dobro ter radi te lastnosti tudi hitro pride na trg. Mlekarna si je nabavila moderen posnemalnik, tako da je njen obrat tše precej popoln; vendar bi se lahko dosegla še mar-sikaka popolnost in 1)1 se produkt zvišal, ko bi mi spoznali, koliko nam pomore izobrazba na gospodarskem polju in bi se te sami oprijeli ter jo zajemali bodisi iz gospodarskih listov ali drugih takih strokovnih knjig.
Zelo se epaža letos in tudi že vnaprej predvideva pri nas po-mankanje delavcev. Delavci-doma-čini se niso mogli zadovoljiti z revnim zaslužkom doma ter so šli iskat drugih boljših zaslužkov v tujino — v Francijo. Na ta način se je pojavila pri nas še ta težka kriza, katero bo težko popraviti, ter. kakor je razvidno, bomo morali pa mi ostali bolj zavihati rokave in prijeti v večji meri za delo.
Mislim pa, da se bo vse te nedostatke dalo popraviti, kajti naša zemlja je bogata in treba nam je le veliko strokovnega znanja, da
odpravimo to bedo, to gospodarsko propalost, ki je nastala med nami, ter se zopet dvignemo na noge, na trdno podlago. Tedaj bomo pač lahko vzkliknili tudi mi: «To sem jaz, ki sem «i vse kar imam, priboril s pridnostjo in znanjem!« Zatorej na delo, da se ta cilj čim prej vsaj deloma uresniči, da se mi dvignemo iz bede, bodisi gospodarske kot kulturne.
IZ VIPAVSKEGA
Vipavska dolina se navadno imenuje prelepo vinorodno Vipavsko. Slovela je nekdaj res daleč po svetu kot znamenit vinoroden vrt. Njeno vino se je izva-. žalo po bivši prostrani Avstro-Ogrski in Še preko njenih mej. Slovelo je to vino in imelo ugled, ne sicer radi višine alkohola in moči, pač pa radi svoje stabilnosti in prijetnega okusa. Zlasti tik v predvojnem času si je naše vino pridobilo nebroj odjemalcev na severu bivše monarhije, na Drmaju in na Češkem. Velika množina se ga je izvažala tudi v bivšo Kranjsko. Še danes pomeni v mnogih vipavskih vaseh ime Kranjec toliko kot vinski kupec, bodisi, da je ta tudi Tržačan. Mnogi kmetje so imeli tam svoje stalne vinske kupce, ki so odjemali vino leto za letom, tvorili so medsebojno nekako sorodstvo.
Po vojni so nastale vse druga&ne razmere. Vsi ti gotovi in stalni trgi so zginili. Iz prejšnje države, ki je vino uvažala, smo prišli v državo, ki prideluje vina veliko nad svojo potrebo. Med prebivalstvom je nastal preobrat. Nastalo je vprašanje: gojiti še trto, ali opustiti vinograde ter se oprijeti drugih panog na pr. živinoreje ali sadjereje. Rodilo se je polno prerokov, ki so morda tudi v dobri veri priporočali opuščanje trte ter sejanje trave. Premnogi so tudi to storili ter začeli sejati vsakovrstne trave in detelje, to tudi v gričaste, laporsiate (sovdanaste) lege, kjer ni teren za travnike, an/pak je ta vrsta zemlje ugodna edino za vinograde. Tam trte uspevajo navadno veliko boljše in so tudi manj podvržene raznim boleznim, kot pa
. ,	-1_____unn)> V, t on
v nizkih ilovnatih legah. Eden večjih vzrokov tem dejstvom je bik) tudi to, da nekaj povojnih let ni naše vino imelo trga, stalo je v kleteh, kmetje so s strahom gledali, kaj ibo. Ponujali so je za vsako ceno. A le ni šlo. V nase kraje, predvsem v naša mesta in trge, so začeli trazni veletrgovcii uvažati vino iz južnih pokrajin naše države. Bilo je cenejše, a po kvaliteti tudi slabejše, dobilo se ga je že skoro v vsaki vaški gostilni. Delavci v mestih in trgih in tudi kmetje v ne vinorodnih krajih so ga pili, ker je bilo cenejše. Okus vina je njim bolj postranska stvar.
A stvar Be je zasukala drugače. Italija je poskrbela za izvoz vina v inozemstvo. Vožnja daljnih južnih pokrajin k nam je draga. Agitacija za uporabo našega vina v domačih krajih je imela uspeh. Vse to je vplivalo, da so se razmere zboljišale, kriza je bila v glavnem odstranjena in naše vino se je lahko prodalo doma. In pri tem smo tudi danes. Verjemite: ko bi se še dosti večja množina vina pridelala v naši dolini, bi se tudi spečala doma, ko bi le vsi naši vinski trgovci in gostilničarji v Trstu in Gorici, na Tolminskem in Idrijskem prodajali oz. točili samo naše, aH pa vsaj zraven drugega tudi naše vino.
Omenil sem, da so se razmere v prodaji zboljšale, pozna se to tudi po tem, da smo opazili v lanskem, posebno pa v letošnjem letu v naši dolini živahno vnovčevan'je vina in predelovanje novih vinogradov. Iz starih, že oslabelih ali opuščenih baž se -tvorijo novi vinogradi. Prekopuje se pa tudi še nova, nepredelana zemlja. To je veselo dejstvo, ki sloni na istini, da
ne smemo zanemarjati vinogradov, ampak jih negovati še nadalje, skrbne-je kot doslej. Stvarnik je že od pamtiveka določil našo Vipavsko za vinski raj in to mora biti tudi v bodočnosti. Čeravno živimq v državi, ki stoji v pridelovanju vina na tretjem mestu v Evropi in so sredstva za pridelovanje občutno draga, dalje ne smemo misliti na kak izvoz našega vina, se vendar kljub vsemu temu pridelovanje izplača. Je tudi resnica to-le: če trto v Vipavski dolini popolnoma opustimo, nam bi ne kazalo drugega kot se izseliti. Od nobene druge panoge bi se
»EDINOST«
ne moglo prebivalstvo preživljati
Današnja kriza s prodajo vina je le prehodna. Vzroki so različni: denarja primanjkuje, trgovci in gostilničarji se tudi zalagajo z blagom le za proti. Na poletje bo vina gotovo primanjkoval o. Dandanes, ko vse stremi za tena, da se pride "čim prej in z malimi stroški do denarja, bi mogli tudi naši vinorejci gojiti le trte, ki več rode, kot n. pr. * Klarenca, zelen, grganja in druge take, a ie te možno sortirane. Opustijo naj se razne francoske vrste, ki so i>o okusu in dobroti sicer boljše, a' rode mnogo manj. Kaj pomaga, če pridela kdo na pr. 10 hI burgund-ca tn ga proda nekoliko draže, ko bi morda na ravno istem številu trt goriomenjene vrste pridelal 15 hI. Človek bi moral danes, ko gre trda za obstanek, tudi na to pomisliti, Sicer pa je to le moj nasvet. Če komu ugaja, naj se ravna po njem. Mislim, da ni napačen.
Vinoreja je in ostane vipavske doline glavni vir dohodkov; delajmo na to, da se še poveča In razširi	Ipavski.
Opomba uredu.: - Pri občujemo članek našega pridnega sotrudnika iz vipavske doline, čeprav z mislimi v njem izraženimi ne soglašamo. Smo namreč mnenja, da vinska kriza v naših krajih ni prehodnega značaja, ampak da je trajna. Spočetka hitro po vojni je preplavilo italijansko vino naše kraje in se je nato šele 1920. in 1921. leta posrečilo našim domačim vinom vsaj deloma odpraviti nevarno konkurenco italijanskih vin. Z naraščajočim pomanjkanjem denarja in bedo v deželi je pa italijansko vino zopet začelo osvajati naše kraje, predvsem pa Gore. Trgovci z vinom na debelo v Gorici in drugod kupujejo velike količine italijanskih vin ter le manjše količine domačih vin, da italijanska vina z njimi režejo. Italijanska vina so dosti cenejša od naših in zato trgovci z vini na debelo ter gostilničarji ne bodo zlepa opustili italijanskih vin, ker jim to nese. Gostje imajo rajši naša vina, toda morajo piti druga. Pri tem mrmrajo, toda pijejo vseeno. Poskušale so nekatere naše zadruge vinorejcev in so odprle svoje kleti po Gorah. Toda pt^ večini se te inicijative niso obi; sle. Italijanska vina so, kot rečeno, neprimerno cetnejša in gostilničarji so navadno vezani na vele-tržce z vinom z raznimi dolgovi. Pri silnem pomanjkanju denarja in pa pri sedanji borbi za vsako stotinko niso gostilničarji jemali vina pri zadrugah, ampak redno hodili k zastopniku veletržcev in italijanskih vinskih podjetij. Četudi bi na-šf vinorejci «adili trte, ki obrode obilo grozdja, bi radi dragega obdelovanja še ne mogli konkurirati z italijanskimi cenenimi vini in pa njihovimi surogati. V vinorodnih krajih naše dežele se bo pilo naše vino, tudi še v mestu Gorici, v Gorah pa še manj. Lahko si potem vsak predoči, ali se izplača širiti površino vinogra: dov Še letos v neprimeroma slabi vinski letini je večina vasi oddala le malo vina. Nikakega povpraše-
vanja.
Zato ponovno poudarjamo, aa se morajo naši vinorodni kraji pečati bolj intenzivno z umno sa-d j ere jo, katera do sedaj še m poznala krize, deloma tudi s svilo-gojstvom in pa živinorejo, katera sicer preživlja težko krizo v tržnih cenah živine, toda jo laiiko vsaka sprememba uvozne carine spravi na boljše stališče.
To bi bilo na kratko par nažin misli. Rade volje pa pripuščamo prostor v našem časopisu vsem onim, ki bi se hoteli izraziti o gospodarskih problemih naših vinorodnih krajev.
uspehe. Postal je gluh, kar ga je onesposobilo za dirigenta, a se je nato e tem večjo vnemo posvetil kompoziciji. Eno najlepših, če ne najlepše njegovih del 'so njegove sinionije, med temi kraljuje s svojo lepoto deveta sinlonija.
Prinašamo par njegovih misli in dogodbic iz njegovega življenja, ki eo nam jih ohranili njegovi sodobniki:
Beethoven je bil v svojem življenju trdnega prepričanja, da je vse, kar preveč porabimo <za svoje telo, ukradeno. Bodisi svojemu bližnje-mu, ki je ubožec, ali pa naši duši, ki smo ji radi telesa utiKali to» kar ji gre po vsej pravici.
Neki krnet v Gneiienhofu je imel priliko, da je dodobra spoznal Beethovna. Kmet je namreč gnal par volov od opekarne, ki je" ležala ob cesti, proti gradu. Nenadoma mu pride po cesti naproti Beethoven, ki vpije sam s seboj na vse grlo in taktira z rokami. «Hoj,» mu vpije kmet, «pojdi s poti!» Beethoven pa je korakal po sredi ceste kot da ne vidi nič in ne sliši nič in kričal dalje. Vola sta se prestrašila in zbežala s ceste v breg. Kmet je bežal za njima, ju je zavrnil in zopet spravil na cesto. Ali glej, zopet je prišel po cesti Beethoven z istim vpitjem kot prej, znova so voli zbežali, a to pot proti gradu, kamor so bili namenjeni. Ko je prišel kmet v grajščino, je vprašal, kdo je norec, ki je vola dvakrat preplašil. Odgovorili so mu, da je posestnikov brat. «Lepo>* bi se zahvalil za takega brata,» je odgovoril kmet.
»M
Z neko aristokratsko družino je bil Beethoven dobro znan. Zgodilo se je, da je v tej družini umrl edini* otrok, kar je oba zakonca silno potrlo. Od dne nesreče se je tudi skladatelj izogibal hiše in ni zahajal več vanjo, dokler ga nekoč niso povabili. Ko je vstopil, je dejal: «Danes bomo govorili brez besed.» Sedel je h klavirju in igral nad eno uro. Družina se je pozneje izrazila: «Povedal nam je vse in nas je končno tudi utolaŽil.»
Nekoč ga je dobil prijatelj menažeriji, kako je ves zamaknjen opazoval leve. Ko ga je prijatelj pozdravil, je vprašal Beethoven: «Čegava je deklica, ki je s teboj?»
—	«Moja vnukinja,« se je glasil odgovor. Tedaj je Beethoven prijel deklico, jo dvignil in poljubil; s solzami v očeh je dejal: «Vi ste
srečen mož!» in je zbežal. »•»
«Čemu ne zapustite Dunaja?» so ga nekoč vprašali. «Vsak inozemski vladar bi vam odkazal prostor poleg svojega prestola.»
—	«Razmere me drže tu,» je odgovori Beethoven,» dasi je vse ničvredno in umazano. Od prvega do zadnjega, same propalice. Kar nima človek črno na belem, ne drži noben vrag. Hočejo, da delam, plačajo pa še tega ne, kar je domenjeno.«
Kompozicije iz Beethovnove osta-line so prodajali za smešno ceno. Nekatere rokopise so cenili celo po dvajset krajcarjev. Rokopis partiture devete sinfonije so prodali za šest goldinarjev in štirideset krajcarjev.
Danes slavijo obletnico Beethovnove smrti s proizvajanjem njegovih. del, s predavanji in razpravami in s članki po revijah in časnikih. Bil je med velikimi eden največjih.
tere vozijo s pomočjo svojega gospodarja ali pa morajo brez pomoči' vleči tovor naprej. Pri tem so koristni v dveh ozirih, prvič kot vožna žival, drugič pa kot zvesti čuvaj, ki skrbno pazi, da kdo ne okrade vozička, ko poseča gospodar hiše ob ulici. Za taka in podobna dela so uslužbeni bernar-dinci in veliki danci.
V Belgiji so psi vestni delavci na kmetijah. Pinje, v katerih se izdeluje presno maslo, ženejo po navadi psi. V notranji strani velikega širokega kolesa, ki je podobno obodu velikega rešeta, stopa pes in kolo, ki je na vodoravni osi, se radi tega vrti okoli. S tega kolesa teče pas do pinje in nazaj, da jo žene. Pes dela marljivo in brez nadzorstva, kadar pa postoji, čuje preteč gospodarjev glas, ki ga požene k novi pridnosti. Vpreženi po dva in dva skupaj vozijo belgijski psi presenetljivo velike in težke vozove.
Tudi Švica rabi pse za vprego. Pravijo, da šestdeset odstotkov vsega mleka, ki pride v švicarska, mesta, pripeljejo na trge ali v mlekarne psi. O znamenitih bernar-dincih v Saint Bernardu v Švici, ki patrulirajo Čez snežene zamete v viharnih zimskih dneh, da nudijo pomoč ali rešitev morebitnim potnikom, pa govori ves svet z občudovanjem.	F. M.
PlflfflMI,
m.
harmoniji, avtomatični klavirji, novi, zajamčeni, iz
prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Ki osa. Trst, Valdiilvo 24.	286
PROFESOR poučuje klasične in modern« jezike. Kje pove goriška uprava. 414
BAR, dobro vpeljan, v sredini mesta, a« proda radi odhoda. Ponudbe pod -Odhod* nana oglasni zavod Molesini, Gorico
4fi9
ZAHVALA
Podpisani, globoko ginjeni po izrednih dokazih sočutja ob priliki prebridke iz gube našega nepozabnega
VIRGILIJA GOLOB
se iz dna «srca zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so nam stale ob strani tekom njegove bolezni ali pa s podarjenim cvetjem in na katerikoli način počastile spomin na pokojnika. Posebno zahvalo smo dolžni gg. Dr. Paolo Caleari in Cav. UiL Primano Dr. Attilio Coiler, ki sta z vsemi sredstvi znanosti skušala lajiati bolečine nepozabnemu pokojniku kakor tudi g. ravnatelju šole R. Istitnto Commerciale, gg. profesorjem in vsem gojencem, družbi Maddalena in Orfanotro-fio S. Giuseppe, katerim ohranimo trajno hvaležnost.
TRST, 29. marca 1927. Družini: Golob - Vodopivec in sorodniki ■HHDmHHHBHHB
MALI OGLASI
Znanost jnumetnost
Skladatelj Beetbosen
Dne 26. marca je preteklo sto let, odkar je umrl na Dunaju veliki skladatelj Ludvik von Beethoven, eden največjih muzikalnih genijev sploh. Rojen je bil leta 1770. v Bonnu; v svoji mladosti je moral v ubožnih razmerah mnogo pretrpeti, kar je vplivalo na njegov duh, ki je ostal občutljiv in poglobljen. Učil se je na Dunaju, kjer je ostal pozneje do svoje smrti večino svojega življenja in žel na glasbenem polju velike
Za vsakdanjo kost~
Marsikod po severnih deželah rabijo za vprego pse, kajti druge živali bi ne vzdržale tolikega mraza. Ekspedicije proti severnemu ali južnemu tečaju morajo biti vselej opremljene tudi s psi, kajti brez njih si skoro ni moči misliti potovanja po sneženih puščavah. V takih krajih in ob takih prilikah so psi vredni zlata. Pa tudi drugod po svetu si-morajo psi bridko zaslužiti svojo vsakdanjo kost. Kot vprežee živali na-domestujejo do neke mere celo konje. Rabijo jih po mnogih mestih za razvažanje mleka, kruha, mesa in drugih živil ali potrebščin. Na nekaterih kmetijah morajo biti gonilna sila za male in lahke kmetijske stroje. Ovčarjem služijo kot priganjači ali poganjači čred in kot čuvaji in lovca si ne moremo misliti brez psa.
V francoskih mestih jih vidimo priprež«ne k malim vozičkom, k a-
BERLITZ-SCM
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi 23, pouk in pre 388
ZLATARNA
MIZARSKI stroji, popolni, v dobrem fta-nju, se prodajo po ujf^dni ceni. Naiiov pri tržaškem upravu';tvu.	410
MIZARSKI rUlw«.c, i;*c2haa za jec-'ne in spalne sobe, se sprijm.5. Via Pier Pao-lo -Vergerio "412	41S
MODNI SALON se je otvoril v Gorici, Via Mazzini (prej via Municipio) 6. Velika izbera damskih klobukov zadnjih novosti. Preoblikovanje in popravila točno po naročilu.	_380
SAMO potom energičnega zdravljenja s Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obnemoglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giu-liani 42. Zahtevajte vedno originalne steklenice «Glykol - Caslellanovich» 412
ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. Zahtevajte vedno originalne steklenice «Elizir China - Caslellanovich. Vsled velikih poštnih troškov je pruiporočljivo naročiti dve steklenici na enkrat.
413
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v leki.ir,i <. a-stellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42.
BABICA,
diplomirana, Emerschitz-
avtorizirana, sprejema noseče, Adele Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel 20.64.	408
N. Borsattl & Fig Ho, Trst Ccrso 47 (lekarna Rovis)
Eopravlja, prodaja in kupuje zlato, src-ro po poštenih cenah. Govori se slovenski.	393
OBJAVA.
Naznanjamo vsem članom vrtnarskega in sadjarskega društva, da smo prejeli ekonomska in zelenjadna semena prvovrstne kakovosti kakor tudi mešana umetna gnojila za vrtove, travnike in žita. Gnojila so sestavljena za zelenjad, krompir in stročnice. Superfosfat, ki je neobhodno potreben za kmetovalca. Pričakujemo^ da ga dvignete dokler je v zalogi. Kmetovalci, ki stremijo za napredkom in ne puščajo polja neobdelanega, se ga bodo gotova poslužili, ker je blago prvovrstno.	Odbor.
Vrtnaisko in sadjarsko društvo v Idriji.	(418)
(434)
Pri nakupu perila in manufakurnega blaga dajajte prednostTfelikim skladiščem v Trstu
Via Genova št. 21 (prej Campanifo*
M A R I A .ACCERBONI
kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) L 5-50. Brisače, nogavice in druge manufakturne potrebščine. - Govori se slovenski.
r:
Velika manufakturna trgovina
| 0IaCarducd3 GORiCAUIaCariiuccl3
Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlačevine, žameta, zefirja, perkaia, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bombažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno peije.
Velika Izbera Izgotovllenlh oblek za molke m dečke.
Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah.
Velika izbera kožuhovin.
Na drobno! 1053 Na debelo I
■0 0
N 0
n *
a
o
2 »
o< o
F*
<
n &
r o
podliste
(61)
v. I. KRIŽANOVSKA:
EMEZA
-_	ROMAN
_Ne morem ga obdržati pri sebi. Vsaka njegova poteza je zame obsodba, ker me spominja krivde, ki je nisem zagrešila. Včasih mi je nje-gova prisotnost neznosna. Razen tega me preganja strašen sum: večkrat se vprašujem: ali je ta o t rek moj? toda dasi nimam nikakih dokazov, vendar je v meni nagonsko prepričanje, da skriva ta sramotna podobnost neko tajno. TI si dobra, Ai t ianeta, vem, da boš skrbela za otroka Itak«* za svojega in mu nadomestiš mater.
Vsa grofičina prigovarjanja so bila zaman in nekega lepega dne je Valerija neopazno odpotovala iz prestolice, a mali knez se je preselil k teti in lepi Raulov grad je zaprl svoja gostoljubna vrata ter prepustil svojim prejšnjim obiskovalcem polno prostost Čuditi se vzrokom teh nepričakovanih dogodkov.
Dan pred odhodom je imela kneginja dolg razgovor z očetom pl. Rotejem in mu odkrila
svojo dušo. Ko se je poslovil od nje, je častivredni duhovnik blagoslovil mlado ženo s solznimi očmi ter dostavil:
— Udaj se spokorno, hčerka moja, ter prenašaj verno In spravljivo težko izkušnjavo. Jaz verujem v tvojo nedolžnost in ne morem si razr-ložiti podobnosti tvojega otroka z mladim Judom. Toda Bog ne zapusti brez pomoči nedolžnih in On bo razjasnil "vse, kar se nam zdi temno.
n.	. -
Ko je Raul zapustil ReSto, je imel spočetka namen potovati; toda njegova nravstvena utrujenost je bila tako velika; da je moral opustiti ta načrt. Odpotoval je v Neapelj, si kupil v okolici vilo in se zakopal v samotarenje. Polagoma pa je čudovita ' narava izvršila blagodejen prevrat v duši mladega moža. Toda postopno s pojema-njem njegove razdražljivosti mu je postajalo vedno bolj pusto in dolgočasno.
Raul, ta ljubeča, idealna narava, je bil 2e z detinskih let navajen na materinsko negovanje, na srčne izlive, ki so bili njegovi du£i neobhodno potrebni. Še zelo mlad se je poročil z oboževano žensko ter se še bolj privadil družinskemu življenju. In hkratu je vse to izgubil; strašen sum je
visel nad njegovo ženo, ki jo je smatral za ne-
•
kako svetnico; že sam pogled na otroka mu je bil težek, a njegova mati, ta dobri duh, v katere naročju je našel ljubezen in mir, ga je zapustila za vselej. Vkljub praznoti in osamljenosti, ki ga Je tlačila, se je Raul Izogibal družbi; posvetne naslade so mu postale zaprae; pustolovščina z Ruto piu je odvzela vsako nagnjenje do drugih ljubezenskih zvez. Njegova edina zabava so bili dolgi peš izprehodi ali vožnja z ladjico; v travi ležeč ali plavajoč po vodah zaliva, je prebil dolge ure ▼ opazovanju narave in v spominih na profilost-
V *teh spominih je pogost oma vstala pred njim prelestna Valerijina podoba, toda ogorčeno je odganjal od sebe vsako misel nanjo, ki mu je povzročila toliko trpljenja. Hotel jo je pozabiti, zato ni bil v	pisemskih zvezah s Pefito,
tako da ni nič vedel o ženi in otroku.
Z globokim čuvstvom je mislil na svojo mater; neprestano so se mu obujali spomini na zadnje dneve njenega življenja; vsako njeno besedo si je ponavljal in polotila se ga je neodoljiva želja, da bi jo videl in zopet stifial njen dragi mu glas in njene dobre svete. Večkrat se je s trpkostjo izpradeval, zakaj se mu mati ne prikaže, ki ga je tako ljubila, da ga potolaži v njegovi nesreči Če je mogel pokojni oče dati otipljiv dokaz
svoje prisotnosti, bi mogla isto tudi mati.
Raul je goreče prosil Boga, naj mu izkaže to milost, plačal je za maše za pokojnico ter jo rotil, naj se mu prikaže, če je res, da, živi posmrtno življenje. Toda njegove nade se niso izpolnile.
V teh menjajočih se občutkih žalosti, upanja in zdvojenosti je prešlo skoraj leto. Tedaj se je zgodilo, da je nekoč videl mater v snu. Sklonila se je nad njegovim vzglavjem, ga poljubila na čelo in ponovila nekolikokrat s poudarkom:
«Odpotuj v Pariz; tam bo« našel inir!»
Vtis teh sanj je bil tako silen, da je knez sklenil izvršiti naročilo. «Kdo ve, -- je pomislil, — morda bo šumno mesto potolažilo moje srčne bolesti.»
Na potovanju iz Neapelja se je v železniškem vozu seznanil z nekim starejšim Človekom pri-kupljive zunanjosti. Njegov prijetni govor jo blagodejno vplival na Raula, ki je tolika časa preživel v samoti. Proti koncu dneva sta si bila že dobra prijatelja. Raul je zvedel, da je gospod b. upokojen polkovnik, da potuje i^ Palcima, kjer je obiskal bolnega sorodnika in se zdaj vra^ ča v Pariz, kjer ima stalno bivališče. Tudi knea mu je povedal svoje ime ter rekel, da potuje ^ Francijo v svojo zabavo.

Po 2329 letih.
Sokrates, sin rezbarja Sofromi-ska in babice Fainarete, največji inislec v starih Atenah, je bil tudi najmodrejši mož vsega starega veka. Kot sedemdesetletni starček je bil obtožen, da uvaja nove bogove in zapeljuje mladino, obsojen s šibko veČino glasov na smrt m je izpil v ječi čašo strupa meseca m lia 1. 399. pred Kr. r. Sedaj hoče atenski odvetnik Paradopulos prevzeti zagovor starega modrijana Sokrata. Najvišjemu sodnemu dvoru je v posebni vlogi predlagal, naj se proces proti Sokratu iz leta 399. pred Kr. r. pregleda in obnovi. Sodni dvor je odgovoril odvetniku Paradopulosu, da je že zgodovina dala filozofu popolno zadoščenje, da je torej trud odvetnika v tem oziru popolnoma nepotreben. A s tem odgovorom se odvetnik ni zadovoljil. Napravil je novo vlogo z novimi navedbami in zdi se', da se bo sodni dvor podrobneje bavil z odvetnikovim juridičnim utemeljevanjem in doživeti bi znali, da se bo proces proti Sokratu po 233(3 obnovil in se mu priznala . tudi so lnijsko in ne samo zgodovinsko popolna nedolžnost.
Morilec in znamenit dramatik.
Čuden slučaj, morda edini v Človeški zgodovini. Zgodil se je v sredi pretklega stoletja v Rusiji. Leta 1850. so našli v Moskvi neko mrtvo* Francozinjo. Spoznali so, da je to ljubica ruskega veleposestnika Suhova-Ka-b lina. Preiskava v veleposestnikov! hiši je razkrila za Koby-lina več cbtežilnosti. Popadli so ga in zaprli. Čez nekaj časa pa so priznali štirje Kobylinovi podložniki, da so žensko oni umorili. Kobylina so nato izpustili, prejeli podložnike, jih pretepli, obsodili, žigosali in poslali v Sibirijo.
Zadeva je bila za nekaj časa pokopana. Samč za nekaj časa, zakaj obsojeni podložniki so pričeli trditi, da je bila njih izpoved o krivdi izsiljena, pravi morilec pa je Kobylin. Na zahtevo carja so Kobylina znova zaprli, dokazali so, da podložniki sploh niso mogli izvršiti omenjenega umora, za lahkoživca se je na ta način pričela zadeva obračati zelo na slabo. Tu je poseglo njegovo sorodstvo vmes, intervenirali so v uradnih krogih, denar je tekel v potokih, končni uspeh je bil, da &o Koby-lina izpustili in dejali, da podložniki res niso krivi umora, da je pa tudi Kobylin nedolžen. Poznejša preiskava je dognala, da je bil Kobylin v resnici morilec. Nameraval je poročiti neko moskovsko aristokratinjo, a mu je bila ljubica na potu. Ker ni hotela zapustiti Moskve zlepa, se je je iznebil na ta način. To je bil v glavnem slučaj, ki je imel velik vpliv na razvoj ruske drame. — Suhov-Kobv-lin se je v svojih prostih urah že pred tem, za njegovo življenje važnim dogodkom, pečal s filozofijo in dramatiko, a samo za kratek čas. Bil je v moskovskih krogih znan kot duhovit pisatelj komedij, ki so bile takrat mnogo igrane. Vendar pa se teh del ni nobene ohranilo. Je Lil pač pisatelj za šport in na umetniško vrednost svojih del ni polagal mnogo. Sele preiskava in ječa so ga poglobile, njegov talent je vzzorel. V ječi je spoznal živo marsikatero napako ruskega družabnega življenja, ki mu je prej ostala skrita. Sad njegovega opazovanja in izkustva so bile tri drame: «Raz-prava», «Krečinskega ženitova-nje» in «Tarlekinova smrt». Druga drama je bila še za časa njegovega živi j en i a stalnem sporedu ruskih gledališč, ostali dve sta postali znameniti šele po njegovi smrti. Ta, lehko rečemo trigologija, je tehniško dobro zgrajeno delo, polno, duha in humorja in je ohranilo svojo vrednost še daleč preko časa, v katerem je nastalo. Glavne osebe teh dram so bile v Rusiji tako popularne kot le kaj in njih besede je znal citirati vsak izobražen Rus. Rusko gledališko občinstvo se zabava danes ob teh igrah ravno tako kot pred 30. leti. V Moskvi so nedavno uprizorili vse Kobylinove boljše drame. Uspeh je bil velik. Navade in razmere, ki jih Suhova-Kobylin onisuje v svoji trilogiji so neumrljive.	=~fb. —
Književne oesti Iz Rusije
— V Leningradu je umrl nad osemdeset let star najznamenitejši moderni ruski kritik Viktor Petrovič Burenin. Bil je štirideset let leposlovni kritik pri najuglednejšem ruskem časopisu « sovoje Vremja» in je tako skoro bi rekli, škodjl razvoju nove mlade ruske umetnosti. Prišel je upravičeno na glas kot sovražnik in morilec ženijev Bil je poleg tega srednje vrste, t od s piodovit dramaturg, zelo slab pesnik, toda izvrsten prevajalec.
—	Velik uspeh je dosegel t zadnjem času tudi nedavno izišli roman ruskega pisatelja Borisa Zajčeva, z nazivom «Zlato vezenje». To je znatno lirično, in dramatično se stopnujoče delo, v katerem je polno lepote. Pisa*-telj popisuje v njem spomin j a-joč se zadnje vojne in revolucije, žalostno tragedijo matere, kčfteri zaprejo in na grozovit način ustrele sina. Ta knjiga ne predstavlja samo lirično in umetniško dovršenega dela, pač pa je tudi zgleden dokument krvave zmage zadnje ruske revolucije.
—	Veliko naklonjenost od strani ruske publike doživlja najnovejši roman «MaŠenka», ki ga je spisal ruski pisatelj Vladimir Širin (Nabokov). Širin je spisal že več lepih povesti in del. Ta pisatelj je sin znanega ruskega politika Vladimirja Dmitrijeviča Nabokova, ki ga je leta 1922. v Berlinu usmrtil neki blazni fanatični carist!
—	Sovjeti so našli svojega uradnega pesnika v osebi nekega brivca po, imenu Demjana Bedni. Ta je v Rusiji znan po svojih satiričnih pesmih, naperjenih proti Zinovjevu in Troc-kemu. Temu literarnemu fenomenu so sovjetski predstavniki od kazali mesto v Kremi ju. Njegove pesniške puščice so zelo nevarne! Znajo privesti do sodišča ali pa celo v Sibirijo!
—	«Mislec». — Ruski pisatelj Marko Aleksandrovič Al dano v (Landau) je pričel izdajati zbirko svojih romanov pcwl skupnim imenom «Mislec». To je nekaka tetralogija (štirje romani s skupno idejno črto). Ne odkriva ta tetralogija samo novega in veščega pisatelja, pač pa ima v razvoju zgodovinskega romana še poseben pomen. Aldanov je globok in neutrudljiv mislec. Stoji nekako med Merežkov-skim in Tolstim. Tudi Merež-kovski je spisal trilogijo s svojimi romani «Julijan Apostata», «Leonardo Da Vinci» in «Peter Veliki», z «Rojstvom begov» lahko celo rečemo tetralogijo in nič manj velikansko zgodo^ vinsko beletristično delo ni Tolstega «Vojna in Mir»; k tema dvema ruskima velikanoma stopa dostojno s prej omenjenim delom Aldanov. Kljub temu, da mu je morda dal Me-režkovski spodbudo, je Aldanov čisto popolnoma originalen: ni ne tolstojanec, ker katerikoli pisatelj hodi po Tolstega stopinjah, omaga, ker ga ne more doseči, in ni ne merežkovskijanec. Pozna dobro čase, ki jih opisuje, in orisuje do najmanjše nijanse svoje junake in osebe v romanu!
«Mislec» je kameniti demon, ki naslanajoč svoj pošastni obrajz v dlani, buli s svojimi tajnimi očmi neprestano v prazno, stiskajoč po načinu dantejev-skih hudičev jezik med zobmi. In tako gleda brezčutno izza zidu «Notre-Dame de Paris» kako pod njim razburkano valove ljudje in kako minevajo stoletja!
Do sedaj so izšla iz zbirke tale dela: «9. Terminador», «Hu-dičev most» in «Sveta Helena, otok mali». (Tako je bilo napisano v nekem šolskem zvezku Napoleona iz leta 1788: Sainte-Helene, petite ile«).
Je pa še v tisku četrti del, ki se imenuje «Zarota». Ves Mislec« zavzema dobo od francoske revolucije do nastopa vlade carja Nikolaja I. V prvem romanu, to je «9. Termidor» popisuje pisatelj padec in smrt Robespierra, v drugem, to je «Sv. Helena, otok mali» pa smrt Napoleona. V «Hudičevem mostu« najdemo smrt carice Kate-rine II., Direktorij v Franciji, revolucijo v Benetkah, republiko Partenopeo, protirevolucijo kardinala Ruffa, Suvorov v Italiji, bitko pri Noviju, znameniti prehod Suvorova čez Alpe pri prelazu Sv. Gotharda in še bitko pri strašnem Hudičevem mostu, ki daje romanu tudi naslov. «Zarota» bo pa ona od 11. marca leta 1801, ali umor Pavla I.
S tem predmetom se bavi sedaj tudi znani ruski pesnik Jurij Čulkov, ki se nahaja v Rusiji.
Vsekakor so najboljše strani v tem obsežnem romanu Alda-nova one, ki so posvečene opisom zgodov. oseb. Naravnost sklesane so osebe Pitta in Tal-leyranda v «9. Termidora», Napoleon v «Sv. Heleni, otok mali» v «IIudičevem mostu» pa opis Suvorova, kardinala Ruffa, generala Jouberta in Hamiltona med zarotniki.
Sploh se kaže v tem romanu Aldanov izvrstnega pripovedovalca in krepkega ustvaritelja.
Toliko poroča italijanska revija «Novella».
Dragotm B.
Gospodarstvo
uL Tom blanea
KMETIJSKO ORODJE dražba ▼ Trm t« 19 Ima ? zalogi:
Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena glede kalji-vosti^ln kakovosti, večina naročena. iz Nemčije. — Sm«M graha, zgodnjega in poznega, že preizkušena in odbrana le onih vrst, ki so se pri nas obnesla.
Some krmske peso Mamut rdofio dolgo in Eckendorf mmm Jo ravnokar sveže dospelo Iz Nemčije.
Travo In detelje. Laško ljulko, angleško ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klas-nico (travuljo) smo naročili iz Nemčije in je zajamčeno 90% ka-ljiva.
Deteljo, lucerna ali večna detelja in domaČa ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole v Bol opni.
UMETNA GNOJILA Mešanica za krompir po L 80 kvintal. Superfosiat, kalijeva sol, amonijev sulfat in čilski soiiter. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Vse kovinske dele za A. - Ž. panj, vsakovrstno čebelarsko orodje, to-pilnike za vosek, navadne in avtomatične kadilnike, trčalnice za med nemške znamke. V zalogi imamo tndi satnice iz naravnega voska, katere zamenjamo tndi za vosek in izgot ovijena A. - Ž. panje.
Na zahtevo pošljemo tudi cenik Čebelarskih potrebščin.
ŽVEPLO IN MODRA GAUCA Modro galico bomo kmalu izčrpali iz prvega našega naročila. Vabimo posebno zadruge, da ne odlašajo predolgo z naročili.
ŽVEPLO. Prve dni aprila bomo prejeli prvo pošiljatev žvepla z 99/99. 99% čistote. Letos je naročila kmetijska družba najlepše vrste žvepla I. entra trezza in ventl-lato Trezza. Onim zadrugam, tki so se predznamovali pri nas za žveplo, odpošljemo po naročilu, takoj ob prihodu.
SEMENSKA AJDA
Ker je do sedaj dospelo zelo malo naročnikov, opozarjamo, da bomo tega blaga naročili le za one, ki bodo pri nas pravočasno predznamovani. Ob naročilu naj naročnik pove ali hoče črno štajersko, ali francosko sivo ajdo.
KOSE ZNAMKE »MERKUR®
Zadruge in preprodajalce, kateri potrebujejo večje število kos «Merkur*, vabimo, da prijavijo množino, ki jo bedo potrebovali. Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torrebianca 19 in Raifineria 7 Telefon 44-39.
SEMENSKI KROMPIR
MLEEAKSKA ZADRUGA V TRNOVEM, ki je prejela zadnje dni nekaj vagonov semenskega krompirja «Oneida» iz Jugoslavije, je pripravljena odstopiti dokler zaloga traja okoliškim zadrugam in kmetovalcam potrebne množino v izkiječuo semensko uporabo.
Obenem javljamo, da je na-dalnji uvez semenskega krompirja v Italijo za letos ukinjen in da je to zadiiju pošiljatev.
MLEKARSKA ZADRUGA Trnovo.
POLJEDELSKA LETINA
Poljedelsko produkcijo Italije v letu 1926 smemo prištevati že z ozirom na neugodno vreme med ciobro uspelo. Po količini pridelka spadajo med najslavnejše produkte pšenica, grozdje, koruza in krompir.
Letina pšenice je dala 60,060.000 ct, od katere odpade na gorati del države 10,850.680 q, na hriboviti 28,102.590 q, a na ravnino 21,096.730 q. S koruzo posejane zemlje je bilo 1,437.300 hektarjev, ki so dali 28,8(54.060 q pridelka. Pridelek čin-kvantina je vnašal 1,087.000 q. Grozdja se je pridelalo okroglo 60 milijonov q. Krompir je razmeroma dobro obrodil. Produkcija je dosegla 23 milj. q. Najbolje uspeva krompir v Lombardiji, kjer je dal posamezni hektar zemlje 130.6 q blaga, a najslabše uspeva krompir v Abrucih, kjer se ga je na 87.800 ha pridelalo komaj 2,846.000 q; tako da pride na 1 ha komaj 32.4 q pridelka. Julijska Krajina ga je pridelala 984.000 q (90 q na ha).
Fižol je izvrstno uspel. Pridelek je dosegel 1,G03.000 q in je bil za 175.000 q večji od onega iz 1. 1925. Najboljši urod izkazujeta Kampa-nija, kjer se ga je naštelo 387.000 q proti 297.000 q, in Apulija, kjer je produkcija poskočila od 25.000 na 61.000 q. Fižolova letina na Tren-tinskem je padla za polovico, a tudi pridelek naše pokrajine je bil za 7000 q -manjši. Pridelali smo z Zadrom vred 42.000 q.
Grah je nad vsako pričakovanje dobro obrodil, kajti dal je 329.000 q napram 258.000 q. Prvo mesto zavzema kakor pri fižolm zopet Kampanija, na drugem stoji Apulija, a na tretjem Pijemont. Pridelek Pijemonta se je lanskega leta podesetoril. Znašal je 40.000 q. Leča je dala 52.000 q, torej 8.000 q manj nego 1925. Tudi žetev grašice je bila pri lO&đOO q za 1000 q manjša od prejšnje.	.
Oljke so v nasprotju a prejšnjo letino zelo napredovale. Produkcija maslin je znašala 12,375.000 q proti 8,748.000 q. Apulija stoji n« prvem mestu. Zastopana je sfkora s tretjino, kajti dala je 3,853.T)00 q maslin. Pridelek Julijske Krajine
m Zadrom je bil srednji, a kljub temu nekoliko manjši od zadnjega, dal pa je vseeno 142.000 q blaga.
Kostanj je zaznamoval srednjo letino. Od 4,278.000 q ga je odpadlo na Toskano 1,256.000 q. Naša dežela ga je pridelala za eno tretjino manj, torej 2000 q.
Produkcija sladkorne 'repe je dosegla 22,969.000 q. Bila je za okroglo 7 milijonov q večja od prejšnje.
Letino sadja prištevamo lahko med najbolj uspelo. Jabolka in hruške so dale 3,701.000 q. mandlje 1,4761000 q proti 023.000 q. Slabše so obrodili orehi, katerih pridelek je bil za 29.000 q manjši, a kljub temu dosegel 255.000 q. Lešnikov je 118.000 q, torej za 17.500 q več, suhih smokev 628.000 q, suhih sliv 10.000 q, a rožiče v 465.000 q. V produkciji rožičev zavzema prvo mesto Sicilija, ki sama daja polovico pridelka.
Špargljev se je pridelalo 44.000 q, od katerih odpade na Julijsko Krajino 800 q, artičok 567.000 q, čebule in česnika 1,100.000 q (v Jul. Krajjini 6000 q), svežega sočivja 1,308.000 q (naša dežela 37.000 q), paradižnikov 5,990.000 (Jul. Krajina 88.000 q), dinj 2,480.000 q, od katerih odpade na našo pokrajino tn Zader 25.000 q.	F. C.
UČVRSTITEV ŽITNIH CEN.
Tendenca žitnih cen se je koncem preteklega tedna nenadoma utrdila. Proti temu sicer govore dobri izgledi za bodočo Žetev, lanski prebitek, nenavadno veliki tedenski tovori in pa mnogo milijonov ton plavajoče pšenice. Kot protiutež je treba navesti velike nakupe pšenice, katere je izvršila v zadnjem tednu Nemčija, ker so zaloge domače žetve že skoro pri kraju. Tudi Francija in Italija ste nastopili kot pridna kupca. Zelo važno za učvrstitev cen je dejstvo, da sprejme kontinent z lahkoto vsako množino plavajočega blaga.
Tudi cene koruze so se po prehodnem padanju ustalile. Romunija je v zadnjih dnevih preteklega tedna nenadoma preklicala svoje ponudbe za poznejše dobave, predvsem za mesece maj, junij, julij in avgust. Poročila govore, d.a je to v zvezi z naglim porastom ro» munskega leja na inoz. tržiščih. V merodajnih krogih se z gotovostjo računa, da nam tekoči teden položaj razjasni.	Fr. C.
RAZNE ZUHiMSUOSTI
Radi dedščine.
Pred več leti se je izselil elektrotehnik Neumuller iz Badna v Ameriko, odkoder se je vrnil kot precej bogat mož v domovino. Sedemdesetletnik jie umrl te dneve na Dunaju, dal se sc-žgati in dal prepeljati žaro s pepelom v Baden. V pondeljek se je vršil pogreb in med pogrebom je nastal £ia pokopališču pretep med sorodniki pokojnika im <med njegovo ženo. Pretep se je začel že v kapelici, na poti do groba pa je dosegel višek. Žalujoči ostali so se pretepavali, da je bilo veselje. Protestantski župnik je zaman miril razjarjene duhove. Komaj pogrebci nekega drugega pogreba, ki so šii ob istem času na pokopališče, so nekoliko ublažili pretepajoče so stranke. Ge je bil tak prizor že pri pogrebu, kaj pa bo šele do zapuščinske razprave!
Proda se otok.
Pomorsko ministrstvo francoske republike prodaja štirinajst otokov, ki pripadajo državni zakladnici, po zelo ugodnih pogojih. Človek bi 'mislil, da se bodo kupci kar trli, 'kajti mora biti res posebno čustvo, gospodovati črez otok in biti na njem nekak vladar. Toda doslej se ni oglasil še noben kupec, čeprav znaša kupnina največ 1900 frankov. Pet teh otokov se »nahaja nedaleč od mesta Le Havre, šesti pri Dunkirchnu, dva severno od bretanske obali. Vsi drugi so pa v bližini otoka Korzike. Seveda niso ti otoki obljudeni, kvečjemu če bi se nahajali na sredozemskih otokih roparji iz Korzike, ki bi se pa ne dali kar tako pregnati, čeprav bi jim pomolil kupec pod nos kupno-prodajmo pogodbo. Najbolj po ceni se dobi otok «Roche Aron». Površina znaša 100 m3. Za ceno 1700 frankov dobi kupec celo top zastonj. To orožje je ostalo na otoku, pozabljeno pred kakimi desetletji. Otok sicer ni velik, torta mala hišica se že da na takem prostoru sezidati, potem pa gorje! Kdor bi se ji približal, bi se seznanil s topom.
Istrgan iz krempljev smrti.
V nekem amerikanskom medicinskem listu beremo o poskusu, ki pomenja v zgodovini zdravilstva izredno velik uspeh. 22-letni chicaški trgovec Albert Frich je zbolel na hudi gripi, tako da so mu omrtvili že vsi notranji organi. Prenešen je bil v bolnišnico. Dan pozneje je" izostalo difeanje, toda zdravnik je takoj uvedel umetno dihanje. 25 strežnikov se je menjavalo vsakih 15 minut in po dva strežnika sta nadaljevala delo svojih prednikov, t. j. sta izvrševala na bolniku umetne gibe za dihanje. Skozi 72 ur so se trudili strežniki okrog bolnika noč in dan. prvih 48 ur se je moral bolnik umetno hraniti; po tem času so se pa okrepili požiralni in prebavni organi, hromost je polagoma izginjala in tako je prihajal bolnik bolj in bolj k življenju. Da se je bolnik vrnil v življenje ni tako čudo, toda Čudo je to, da mu strež-
niki v 72 urah niso odtrgali pri svojih oživljajočih poskusih obeh rok.
Kralj živali beži.
V	Elberfeldu (Nemčija) daje cirkus Gleich predstave. Pri neki po-skušnii je stopil nepoklican v levjo kletko žerjal in napadel levjo skupino, katero je uril krotilec. Najprej se je žerjav zaletel v leva in ga pognal v beg, nato se je lotil i drugih levov, obdeloval jih s kljunom in perutmi in vsi so zbežali pred njegovim kljunom. Krotilec, ki se je v začetku bal za žerjava, je slednjič imel mnogo opravka, da ga je pomiril in ločil od zbeganih levov.
Plavajoči hotel.
V	Oeresundu, morski ožini med dansko in švedsko obaljo, namerava poseben konsorcij opraviti v promet nekak plavajoči hotel. V inozemstvu kupljen parnik se primerno izpremeni; imel bo 39 opremljenih sob z radio, elegantno restavracijo, plesišče s posebno godbo. Ta ladja bo vozila med dansko in švedsko obaljo, a se ne bo nobeni približala na daljavo treh milj, da se na ta način iztftrne strogim švedskim predpisom glede hotelov in prisilni oddaji alkoholnih pijač na danski strani.
Pozna ugotovitev
Donava je stara in častitljiva reka. Brez najmanjšega potnega lista prihaja iz države v državo povsod z istim imenom in nobenemu ni doslej niti na um prišlo, da bi podvomil o resnični in dejanski eksistenci te reke. Toda prišel je učenjak, kretal se okrog izvirka Donave v Črnem lesu (Schwarzwuld) in črez nekaj časa je objavil uspehe svojega raziskovanja. Učenjak je ugotovil, da Donava res izvira. v Črnem lesu, da pa po kratkem času izgine s površja in je prav za prav prvi dotok tisti, ki se mora smatrati kot Donava. Ta "dotok se pa imenuje Elta in bi se morala Donava imenovati Elta. Učenjak je vrgel namreč v izvir Donave barvilo, in po tem barvilu pobarvana voda se je zopet pojavila deset km daleč, v sto osemdeset metrov globlje ležečem Aachtopfu na Badenskem, tekla od tu v reko Aach, v Bodensko jezero in z Renom v Severno morje. Donava se tare j izliva v Ren, reka Elta pa v Črno morje, ker ni nikjer rečeno, da se mora to, kar izvira v Črnem lesu, tudi izlivati v Črno morje.
Priigral si je ženo
Margarita VVaddles je bila v Kansasu (Amerika) najbc.ljša goif-igralka (neka igra z žogo). Bila je lepa, moški so letali o-kreg lije ko metulji, ponujali ji srce in roko, a ona je vse odklonila z utemeljitvijo, da se ne inore poročiti z možem, katerega je premagala v igri, kajti v golfu ji ni bil nobeden kos. Nekoč je prišel bo-gat trgovec iz Kansas City, zaljubil se v gospodično Waddles, zaprosil za njeno roko, toda tudi niega je odklonila z isto utemeljitvijo. Trgovec je izginil, nič se ni vedelo o njem ves mesec. Nenadoma se je zopet pojavil in koj nato je pozval gospodično, naj se meri z njim v golfu. Zgodil se je neverjeten slučaj, gospodična, ki je navadno mojstrsko igrala, je izgubila igro. Trgovec se je namreč ves čas svoje odsotnosti vadil in uril v igri, najel najboljše igralce, da so ga poučevali v tej igri in ko se je v njej do dobra izpopolnil, je šel in zmagal. Poroka se bo vršila v kratkem. Take. si je trgovec z vztraj-
V Trstu, ama trn, maerea hct.
nostjo priigral svojo nevesto. Dal Bog, da bi se nikdar ne ke«. sal, da se je seznanil s to igro.
Zakaj ima februar 28 dni?
Meseci pri starih Rimljanih so se imenovali ali po bogovih (januar, marc, maj), ali po verskih običajih (februare — čistiti, ape-rire — odpreti) ali po vrstnem redu kakor september (sedmi), oktober (osmi), november (deveti) in december (deseti) mesec. Leto se je namreč pričelo 9 1. marcem. Po umoru Julijai Caesarja se je izpremenil peti mesec, dotle quintilis (peti) imenovan, v julij in ko si je nadel Oktavijan priimek Augnstus, so prekrstili senatorji s posebnim sklepom šesti mesec, dotle si-x-tilis imenovan v avgust. Ta mesec pa je imel samo trideset dni in ne eden in trideset, kolikor jih je imel julij. To je pa pomenja-lo po takratnih nazorih, da je mesec avgust manj vreden od julija, da je torej prvi rimski imperator Oktavijan Avgustus manj vreden kakor Julij Cae-sar. Zato so šli senatorji in vzeli zadnjemu mesecu v letu t. j. februarju, ki je štel datle le devet in dvajset dni, en dan in ga do-stavili avgustu, tako da sta bila julij in avgust oba enako dolga in vredna. Februar je izgubil torej en dan samo za to. da s<» jrc avgust podaljšal in podaljšati se je moral radi spoštovanja do prvega imperatorja.
BORZNA POROČILA.
Amsterdam 867.50-877.50, Belgija •299.50-304.50, Francija 85.10-85.60, London 105.52 ^-105.82 Ne\v Vork 21.07-21.77J4, Španija 385-395, Švica -4KJ-420, Atene 28-29, Berlin. 513.50-518.50, Bukarešt 14-15, Pni*a 64.17M-64.67, Ogrska 370-3»!, Dunaj 312-312, Zagreb 38.06-38.55.
Uradna cena zlata (2<>./III.) L 420.25; vojnoodškodninske obveznice 00.30.
Predno protfaft« KRONE,	j
ZLATO in
obiščite zlatarno^ ^ 111
ŠTETIH Via Mazzini U. »3
kjer dobite najvišje cene. - Kupujem listke mest.ie zastavljalnica.
WmtU posojilnica in
registr. zadruga z omej. poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. I
Sprejema navadne l,ranl!ne vloge na knjižice, vloje na tekoči raTun ui vi >ge za čekovni promet, ter j h obrezuje
4%
mr po
večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje" na tek. raam in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, tnenL-e, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--
lia razpolago varnostno celice (rirt
Uradne ure za stranke od 8. i0 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zapit
Stev. telef. '25-67. 179
fjajiiojši siv. deoarnl zavsd

KLOST
Roman v treh delih
Spisala V. 1. Križanovska. I* ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6'—, po poŠti priporočeno L 7-40. V inozemstvo L 8-60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je ix-dala iz zalo2ila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 201., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher ]osip, Postojna.
Vezane v originalne platnice (cena 110) se dobi v knjigarn! STOKA

1 Tiskarna Edinost w Trstu!

"■F
..........................................................
Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodsrnejem stilu kakor :
| tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodemajlml stro'/i, • | črkami, Lvnotype, stareotypijo ter rotacijskim strojem, j • Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmern'h cenah. :
IMMtt.*»**M*Mt*«*MM»t««»M«m«
Ul. S. Francesco d' Assisi 20
i
i