20. II. 1931
OBRTNI VESTNIK
Strokofini list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske banouine.
.OBRTNI VRSTNIK"
Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
eeloletno..................Din	40*—
polletno ...... Din 20*—
posamezna številka . . Din 1*—
Glasilo .Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.800.
XIV. letnik.
V	LJUBLJANI, dne 27. februarja 1981.
Štev. 9.
Obrtni s tci dan
Na seji širšega odbora Zveze °brtnih društev Dravske banovine v Celju, ki se je vršila v Središču ob Dravi, je bilo sklenjeno, da se pro-Idamira 19. marec kot obrtniški dan. Vsa obrtna društva na območju Dravske banovine naj priredijo ta dan obrtniška zborovanja z edinim Programom: Cilji in smernice obrtniških organizacij, težnje in želje obrtništva in stanovska zavest obrtništva.
Na ozemlju Dravske banovine je nad 30 obrtnih društev. Ta društva so poklicana, da na Obrtni dan zberejo celokupno obrtništvo, ki naj manifestira za obrtniško solidarnost m svoje organizacije.
Obrtniški stan je eden najvažnejših v državi. Nebroj mladine je izročene obrtnikom v uk in vzgojo. Obrtništvo se mora zavedati tega važnega dela splošne vzgoje tako za svoj naraščaj kakor tudi za bodoče može-državljane. Zato naj bo ta dan tudi praznik orbtnega naraščaja.
Ne sme se pozabiti ta dan tudi na strokovni tisk in dolžnost vseh obrtnih društev je. da ta dan izpolnijo vrzeli in pridobijo svojemu strokovnemu glasilu »Obrtnemu Vestniku« novih naročnikov.
Vsa obrtna društva so naproše-na, da nemudoma prijavijo Zvezi obrtnih društev Dravske banovine v Celju čas in kraj zborovanja 19. marca in sporočijo, ako želijo na to zborovanje referenta.
Zveza bo razposlala vsem društvom enotne resolucije, katere naj se sprejmejo na zborovanjih.
Ponovno prosimo in pozivamo vsa društva, da se odzovejo našemu vabilu in v najkrajšem času prijavijo Zvezi obrtnih društev Dravske banovine v Celju zborovanja v smislu gornjih navodil.
Z zveznim pozdravom
Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Celju.
Predsednik: Jernej Gdčer I. r.
Tajnik: Anton Lečnik I. r. Strokovni tajnik: Drago Žabkar 1. r.
O preferenčnih pogodbah
IV	zadnjem času zanima naše gospodarske kroge vprašanje preferenčnih cariim, odnosno preferenčnih pogodi), ki naj bi se v svrho pospešenja izvoza sklenile med agrarmmi državami, ki izvažajo agrarne p.oizvode in industrijskimi državami, ki imajo m te res na uvozu svojih izdelkov v agrarne države (Preferenca pomeni slovensko isto kakor prednost, preferenčna pogodba torej pogodba o gotovih prednostih :n ugodnostih pred drugimi državami m preferenčne carine take carine, ki so za pogodbeno državo mnogo ugodnejše, kakor jih imajo druge države, s katerimi obstoja tudi trgovska pogodba, ki pa takih posebnih preferenčnih ugodnosti ne uživajo. 0 tem perečem vprašamu, ki je bilo v zadnjem času predmet razprave v gospodarskem odseku Društva narodov, razpravlja znani gospodarski strokovnjak Marko Bauer v zagrebških »Novostih« v članku z naslovom »1 re-fereneijal ali največje ugodnosti«. 1 ba je da se s tem važnim in aktualnim vprašanjem seznani tudi naše obrtništvo, ker je tudi njemu veliko ležeče na na tem, kako se bodo sklenile trgovske pogodbe z drugimi državami. Radi informacije seznanjamo našo obrtniško javnost s tem zanimivim člankom, ki slove:
Znano je, da je vzelo Društvo narodov, ta veliki in važni faktor sodelovanja vseh narodov v interesu miru, za podlago ene panoge svojega delovanja gospodarske probleme. Leta 1927. se je sestala v 'Ženevi velika mednarodna gospodarska konferenca, na kateri se je razpravljalo na široki bazi o vprašanjih mednarodnega gospodarstva. Od takrat se gospodarski odsek Društva narodov stalno bavi s pretresanjem in razpravljanjem gospodarskega problema, ki se je v svoji zaostrenosti vse bolj pokazal kot problem mednarodnega miru, važnejši kakor politični problemi. Tako ie došlo do mednarod-
nih konvencij o ttkinjenju izvoznih in uvoznih zabran in o odpravi carinskih zaščit, ki so se pokazale vse bolj kot velika ovira mednarodne izmenjave dobrin. Toda dalje od konvencij ni prišlo izvzemši ukinjenja nekaterih izvoznih zabran in izvoznih canin, a istočasno. ko se je razpravljalo o konvenciji za odpravo carinskih mej, so poedine države še dalje gradile svoje sisteme carinskih mej. V vseh državah, tudi v državah klasične slobode trgovine so zmagala naziranja, da je treba s carinskimi zaščitami zavarovati nacijonalno proizvodnjo tako, da se ne bi že itak težke razmere še bolj poostrile ter povečalo število brezposelnih. Toda na-dalnji razvoj dogodkov je dokazal, da tudi te nove zaščitne carine niso mogle ustaviti procesa gospodarskega razpadanja. Tako je danes gospodarska kriza enako težka v industrijskih državah, ki so hotele z visokimi agrarnimi carinami dvignili svojo poljedelsko proizvodnjo, kakor tudi v agrarnih deželah, ki so se zopet s svojimi industrijskimi carinami hotele osloboditi od uvoza industrijskih proizvodov.
V	tem gospodarskem kaosu se je rodilo geslo novega si-stetna ureditve mednarodnih trgovinskih odnošajev. S strani agrarnih držav se je predlagalo zdravilo v obliki preference proti klavzulam o največjih ugodnostih.
■V čem obstoja eden in drugi sistem?
Preferenca ali preferencijal pomeni dajanje medsebojnih izključnih povla-stic za poedine vrste proizvodov, to ali brez omejitve glede količine, ali z omejitvijo na določene količine ali kontingenta. To ni nič novega v trgovinski politiki. Ta sistem je nasprotno tako star, kakor so stari mednarodni trgovski odnošaji. Klavzula o največjih ugodnostih omogoča ureditev trgovinskih odnošajeev med dvema ali več narodi tako. da se dajo medsebojno ugodnosti za glavne predmete njihove blagovne
izmenjave, to pa tako, da uživajo to ugodnost tudi vsi ostali narodi, ki so vstopili v sistem pogodb s klavzulo (dogovorom) o največjih ugodnostih. Potemtakem pomeni preferencijal neko izključnost, omejitev izmenjave blaga izključno samo na one države, ki so sklenile pogodbo, pri čemer se Izključujejo vse ostale držaive. Največja ugodnost pa pomeni prostost blagovne izmenjave, četudi ne popolno svobodo, pa vsaj v okvirju te klavzule.
Kakšno korist more prinesti preferenčna pogodba kaki državi in kakšno škodo?
Korist more biti samo enostranska, to je samo mapram oni državi, s katero je dogovorjena preferenca. Toda škoda je velika, ker otežkoča ali celo omemo-gočuje pogodbo z drugimi državami in je potem takem v nasprotju s stremljenjem, da se izgradijo čim širše in ožje mednarodne trgovske vezi. Na videz more izgledafi, da prinaša preferenčna pogodba •mojnentano korist in dozdeva se, da gledajo oni, ki danes zagovarjajo preferenco, samo na momentane težko-če in momentane korisit take trgovinske politike. Agrarne države, ki danes izstopajo kot nosilci te trgovinske politike, se nadejajo, da bodo. z vezanjem industrijskih ali bolje rečeno agrarno-pasšvnih držav s preferenco mogle zavarovati plasiranje svojih poljedelsdkh proizvodov. Toda statistično je dokazano, da te agrarne dežele niti iz dale-ka ne morejo nastopati kot edini dobavitelji poljedelskih proizvodov napram industrijskim državam. Istotako je statistično dokazano, da predstavljajo te agrarne države samo neznatne kupce industrijskih proizvodov dotičnih držav. A končno je dosedanja uporaba sistema največjfih ugodnosti dokazala, da se tudi v okvirju tega sistema vrši normalna izmenjava dobrin med agrarnimi in industrijskimli državami. Motenje pa ni nastalo vsled uporabe te klavzule, temveč v zvezi s splošno gospodarsko krizo.
Končno vemo, da problem vzhodnih in jugo-vzhodnih držav v Evropi ni samo težkeča plasiranja agrarnih proizvodov. temveč popolna deruta cen poljedelskih proizvodov. A mnenja sem, da se more s sistemom preference popraviti cena, ker se ne da razumeti, da bi ena industrijska država v okvirju preference plačala višje cene za poljedelske proizvode iz dotične pogodbene države, kakor je nemogoče tudi obratno, da bi dotična industrijska država na ta način dosegla večje cene za svoje industrijske proizvode.
Po vsem tem izgleda, da se z nekaterih strani hoče iti za prefernco. Mogoče je, da se bode sklenila te dni kaka pogodba na tej bazi. Toda gotovo je tudi to, da se na tej bazi dalje kakor do poedinih pogodb ne bo prišlo. Toda morebiti je tudi dobro, da se poizkuša tudi ta pot. Vsekakor drži, da pomeni vsaka trgovska pogodba na bazi preference logično korak nazaj, istotako pa je mogoče lin verjetno, da bode po neuspelih poizkusih, da se reši gospodarska kriza s pomočjo preferenčnih pogodb, tem jačje zopet obveljalo načelo največjih ugodnosti kot ona pot, ki približuje narode v njihovih gospodarskih stremljenjih in otvarja izglede mednarodnemu gospodarskemu sodelovanju in mednarodnemu gospodarskemu miru kot najnajkrepkejšemu temelju mednarodnega miru.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Opozorite dopisnikoml
Opozarjamo cenjene dopisnike »Obrtnega Vestnika«, da nam pošiljajo dopise tako, da jih prejme uredništvo po možnosti v torek, najkasneje pa v sredo zjutraj. Ker se list stavi že v sredo, tiska in pošilja pa v četrtek, zakasnelih dopisov ne moremo več priobčiti v številki dotičnega tedna.
Uredništvo.
Naše zbornice k načrtu novega zakona o socijalnem zavarovanju
(Nadaljevanje).
iGlede na nezgodno zavarovanje so
gospodarske zbornice zahtevale, da se prouči vprašanje sistema tega zavarovanja in da se od sistema kapitalnega kritja preide na sistem porazdelitve, ki je cenejši. V tem pogledu ne prinaša načrt ničesar novega. Načrt sploh ni upošteval želj in predlogov gospodarskih zbornic niti tam, kjer bi se mogle tudi le z rnak) dobre volje in objektivnosti take želje upoštevati. Tako so na primer gospodarske zbornice zahtevale, da se renta v primeru popolne pridobitne nesposobnosti ne določi s 100 odstotki zavarovane mezde, ker tako rento ne pozna niti sovjetska Rusija. Niti ta predlog ni bil sprejet in ostala je še nadalje 100 odst. renta, dasi so zvišani mezdni razredi, tako da bo poškodovani dobil v primeru popolne pridobitne nesposobnosti polno falktič-no mezdo, tedaj še več kot do sedaj. Prav tako so zahtevale gospodarske zbornice, da se pri minimalni renti 10 odstotna pridobitna nesposobnost nekoliko povfša, ker se ne more resno govoriti o kaki >10 odst. pridobitni nesposobnosti. Niti ta pTedlog ni bil sprejet, dasi s tem ne bi bili ogroženi interesi delavstva. Mnenja smo, da, kakor se je upoštevalo interese delavstva, tako bi se moralo upoštevati tudi interese gospodarstva.
Prav tako nepopustljivost kaže tudi § 191. Tukaj se pri osnovanju ekspozitur predvideva, da prevzamejo delodajalci polovico upravnih stroškov, da dajo prostore na razpolago za ekspozituro in osobje, in da nastavijo zdravnika. Poleg tega morajo naravno plačati tudi redne prispevke. Temu določilu se je ugovarjalo že prej, pa je popolnoma nerazumljivo, da se tega ni upoštevalo. Ako mora delodajalec plačati vse prispevke in poleg tega še vse upravne stroške, zakaj se mu potem ne da pravice, da osnuje podjetniške blagajne. Vprašanje podjetniških blagajn se nahaja med zahtevami gospodarskih zbornic, toda tudi tej zahtevi se ni ugodilo.
Namesto novefeačije sedanjega zakona, kakor je bilo svojčas zamišljeno, se je izdelal načrt novega zakona, ki prinaša glede prispevkov novo težko obremenitev z ozirom na zavarovanje za onemoglost, starost in smrt in nasprotno ne prinaša niti členom, niti delodajalcem nobene posebne vrednosti, tako da moramo smatrati načrt za težji in znatno neugodnejši, kot je sedanji zakon.
Končno se pripominja, da gospodarske zbornice zelo obžalujejo, da načrtu zakona ni priloženo pojasnilo in potrebni statistični material,' kar bi bilo brezpogojno potrebno za boljše razumevanje. ker gre za težko in važno zakon-
(Nadaljevanje na 3. strani)
- ■ —
Stroieovni del
Dipl. teh. Tone Poljšak:
Obrtnik in elektrika
(Nadaljevanje.)
(Avtomatske varovalke in prekinjala).
Zadnjič smo omenili automatske varovalke in avtomatska prekinjala _ ter jih hočemo danes nekoliko natančneje obdelati.
Kakor nam že ime pove, nam avtomatske varovalke v glavnem nadomeščajo običajne varovalke's topljivimi vložki a aavtomatska prekinjala nam služijo Istočasno kot stikala ta varovala. Temeljni princip prvih in drugih je, da pri določeni jakosti toka več ali manj kompliciran mehanizem sproži pero, kii v momentu razmahne prekinjal-ne kontakte tako, da se tok prekine. Z gumbom, vzvodom ali slično se da z ■roko napravo spraviti zopet v delovni položaj, ne da bi bilo treba kak del izmenjati.
Prvotno so se za take avtomate uporabljali elektromagnetični releji, ki delujejo na sledeči način: Celotna tok, ki teče skozi avtomat, gre skozi tuljavo, v kateri je jedro iz mehkega železa; pri rastoči jakosti toka se to železno jedro vedno 'bolj magnetrzira, dokler ni ta magnetizem tako močan, da pritegne več ali manj oddaljeno železno kotvico, ki v tem momentu sproži prekinjata© kontakte, tako da se tok prekine. Tak avtomat deluje torej v momentu, ko je tok prekoračil gotovo nastavljeno jakost ter je zaradi te lastnosti za motorje neuporaben. Motorji, kot že znano, potrebujejo pri zagonu večji tok kot pri normalno obteženem obratu, pa tudi med obratom vzdrže brez škode krat-kodobne preobremenitve do večkratne višine (normalne, če ibi /torej hoteli s preje opisanim avtomatom varovati motor proti trajni preobtežbi, bi morali avtomat nastaviti tako, da nam izklopi pri nekaj procentov večjem toku kot je normalen, a pri vsakem najmanjšem sunku, ki je za motor popolnoma brezpomemben, bi nam avtomat ustavil motor. Tej napaki se Je deloma odpomoglo na ta način, da se je elektromagnerični rele opremil s posebno zaviralno napravo, tako da je začel delovati šele, če je premočan tok tekel že gotov čas (do 30 sekund). Pa tudi to še ni popolno, ker tak rele zavira izklopitev za enak čas brez ozira na velikost preob-težbe. Temu nedoistatku s-e je v novejšem času odpomoglo z uporaibo termalnih relejev. Princip termalnih relejev je sledeči: Tok, ki teče skozi avtomat, pa-sira trak, sestavljen iz dveh kovin z neenakim toplotnim 'razteznim koeficijen-tom ter ga z rastočo jakostjo vedno bolj in bolj segreva. Vsled toplote se
kovine kot znano raztezajo'in to ene bolj, druge manj. Ker je ta trak sestavljen iz dveh različnih kovin, od katerih se ena močno razteza, druga pa malo, se izboči in ko doseže igotovo izboklino, sproži pero, ki prekine tok. Ker tak rele rabi 'gotov čas, da se segreje in ker je jasno, da se bo pri večjem toku hitreije in pri manjšem počasneje segrel do gotove višine, pri kateri deluje na sprožita,i mehanizem, je možno s primerno konstrukcijo na tem principu napraviti avtomat, ki ima tako svojstvo, da nam motor izključi pri vsaki preobtežbi šele takrat, ko bi že lahko začela kvarno vplivati.
Iz gornjega sledi, da je edino pravilno sredstvo za varovanje motorjev pred obtežbo le avtomatska varovalka ali avtomatsko stikalo, ki deluje na termalnem principu. Pač pa mora imeti za primer kratkega stika še elektroma-gnetrčen rele, ki v primeru, da nastane več kot desetkraten sunek toka, v momentu prekine tokokrog. V ilustracijo delovanja takega avtomata navajam karakteristiko avtomata za nominalni tok 6 Amp. Pri obtežbi 60 Amp. deluje v .momentu, pri 40 Amp. po 3 sekundah, pri 20 Amp. po 10 sekundah, pri 10 Amp. po 45 sekundah, pri S Amp. po
2	rirnutah, pri 7.5 Amp. po 4 minutah, pri 7 Amp. pa po 100 minutah.
Tiecaji in predavanja.
Ljudska univerza za obrtniške vajence
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 2. marca t. 1. ob pol 7- zvečer v veliki dvorani Mest: nega doma v Ljubljani, Krekov trg, XIV. vajensko predavanje. Predava g. Milko Krapež, podnačelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, o temi: »Telovadba vzgojni smoter narodov« (nadaljevanje). Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.	f
t /
Tečaj za mizarsko luženje v Šoštanju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v soboto in v nedeljo dne 7- in 8, marca t. 1. v Šoštanju tečaj za mizarsko luženje, v katerem bode predaval strokovni učitelj mizarske delovodske šole g. Adolf Dolak iz Ljubljane. Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in pomočnike s pozivom, da se oni, ki bi hoteli obiskovati ta tečaj, pismeno zglasijo neposredno pri Strokovni zadrugi kovinarskih in lesnih strok v Šošta-
nju, ali pa ob otvoritvi tečaja ob 7-45 zjutraj osebno. S seboj mora prinesti vsak udeleženec z vodo brušene deščice v dimenzijah 10 * 20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne a'li furnirane) in sicer: 3- komade češnjevega, 3 hruše-vega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Pristojbina za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din, ubožnim se zniža na 25 odnosno 15 dinarjev.
Elektrotehniški tečaj.
Na Tehniški srednji Šoli v Ljubljani se je 31. februarja zaključil poseben tečaj za elektrotehniške vajence. Inicija-tivo za ta tečaj je dala zadruga konce-sijoniranih elektrotehnikov, ki je tečaj tudi 'financirala.
Pri vajenskih preizkušnjah je zadruga ugotovila, da si vajenci v svoji učni dobi pridobe pač dovoljno ročne spretnosti, manjka pa jim popolnoma teoretična izobrazba. Te vrzeli obrtne nadaljevalne šole ne morejo izpolniti, ker so elektrotehničnii vajenci porazdeljeni na 'različne šole, ki se na poedince ne mar rejo ozirati. — Elektromenter brez temeljitega strokovnega znanja ne more izhajati; kot tak je in ostane le navaden delavec. — Zato se je zadruga konces. elektrotehnikov odločila za ta tečaj.
Udeležencev je bilo ob zaključku tečaja 47. Zastopani so bili razen štirih monterjev vajenci zadnjega učnega leta iz vse banovine. iV pretežni večini so bili vajenci od elektrarn. Udeležencem izven ljubljanske okolice je preskrbela zadruga stanovanje v /Vajenskem domu, hrano pa v ljudski kuhinji delavske zbornice.
Tečaj je trajal pet tednov, in sicer dnevno po ,9 ur. Učni načrt je bil obširen in je obsegal tedensko: 8 ur računstva, 19 uir elektrotehnike, 16 ur strokovnega risanja in inštalacije, 11 ur elektrotehniških meritev. Uspeh je bil splošno prav zadovoljiv. Učenci so sledili pouku z izredno marljivostjo in zanimanjem. Po zaključku tečaja se je podvrglo 13 učencev vajenskemu in 1 monterškemu izpitu. Kandidatje so presenetili izpraševalno komisijo s svojim znanjem.
Delavni zadrugi konces. elektrotehnika v, .ki se ni ustrašila ogromnih fi-nancijelnih žrtev, ko je šlo za dobrobit vajenskega naraščaja, gre za njeno izredno požrtvovalnost vse priznanje. Dolžnost merodajnih krogov pa je, da zadrugo financijetao podprejo in ji omogočijo, da nadaljuje započeto delo. Želeti pa bi bilo, da bi tudi druge strokovne zadruge sledile zadrugi konces. elektrotehnikov, in bi polagale v isti meri važnost na strokovno izobrazbo svojega naraščaja.
Ha} je novega!
Borze: 'V iprošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih in sicer: Berlin '(nemška marka) 13.52, Budimpešta (madžarski pengo) 9.92, Curih levičarska frank) 10.96, Dunaj (avstrijski šiling) 7.96, London i(angleški funt) 276.41, INewyork (dolar) 56.78, Pariz (francoski frank) 222, Praga i(čehoslovaška krona) il .68, Trst {italijanska lira) 2.98.
Imenovanje članov posl. odbora Obrtne banke, podr. v Ljubljani se je izvršilo in sicer ije napodlagi predlogov, ki jih je stavila skupščina delničarjev iz Slovenije imenovala centralna uprava gg-Engelberta iFranchettija, Josipa Rebeka, 'Mir. Urbasa, Karola Vidmarja, Lovra Pičmana, Jakoba Zadravca, iFranja Bu-reša in il. Hoiebarja. Podružnica v Ljubljani se otvori s prvim aprilom, ako bodo prostori že v redu.
Odpravo vseh carin zahteva Bat'a, ki mu še ni dosti, da že pri sedanjih zaščitnih carinah uničuje našo čevljarsko obrt.
Sporazum med Francijo in Italijo glede obojestranskega oboroževanja na morju, ki je postalo že dokaj opasno za obe strani, se 'bo po zadnjih intervencijah s strani Anglije le sklenil.
Pariška mednarodna agrarna konferenca, 'ki jo je sklicalo Društvo narodov, je storila važen sklep, da se uvoz-niške države 'Evrope obvezujejo pokupiti vse zaloge žita agrarnih držav, |a-ko da je torej upati, da bo agrarna kriza, ki je ogrožala tudi naše gospodarstvo vendarJe omiljena.	T	,
Tarifni odbor se je sestal 27. t. ni. v Beogradu ter bo njegovo zasedanje radi težke gospodarske depresije tern'važnejše, ker gre za razpravo o tarifah za notranji in luški promet, osobito tuSfcz" ozirom na lesno (industrijo in trgovino.
Ford, ki je nameraval zgraditi v naši državi ladjedelnico, si je premislil, pač pa je neka druga velika avtomobilska ; tovarna predložila naši vladi ponudbe za otvoritev avtomobilske 'tvornice.
Važne seje tujskoprometnega sveta so se vršile prošli teden v prostorih Zbornice iTIOII v Ljubljani, pri čemer so bili pod 'predsedstvom bana dr. Marušiča storjeni. važni sklepi za pospeševa-je tujskega prometa v dravski banovini, ki je velikega gospodarskega pomena tudi iza našega obrtnika.
Deficit italijanskega državnega proračuna bode predvidoma znašal dve in pol milijardi lir, kar dokazuje, da se naJhaja fašistično državno gospodarstvo pred katastrofalno krizo.
Velika anketa o lesni krizi se bo vršila prihodnje dni na poziv ministra za šume lin rudnike v Beogradu, pri čemer se bode skušal najti izhod iz sedanjega, težkega položaja lesnega obrta, trgovine in industrije.	,
Gospodarsko stanje obrtništva
(Iz poročila tajnika g. Kramar biča na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.)
Mesarska obrt
pada zlasti na deželi raipidno, kar je dalo povod, da tje nastalo v tej stroki v zadnjem ča&u močno orgamzatorično gibanje.
V	zadnjih letih vodijo mesarske zadruge ostro borbo proti kmetom, ki koljejo živino sami in jo na drobno razprodajajo. Zastareli cesarski patent iz leta 1859. daje sicer kmetom pravico, da smejo zaklati živino, ki so jo zredili, toda le v sili. Kmetje pa danes živine nočejo več prodajati mesarjem, temveč 'jo koljejo vsevprek doma ter prodajajo meso na drobno, ker jim to bolj konve-nira. Iztjemno dovoljenje v sili« se izrablja na vse mogoče načine in z različnimi izgovori, da je bilo živinče bolno, kar pa dejansko ni nihče ugotovil. Medtem ko so predpisane mesarjem najstrožje higijenske odredbe, koljejo kmetje iživino po skednjih in drugih neprimernih prostorih.
To klanje »v sili« pa se posebno pridno izvaja, če je cena živine nekoliko padla, ker dobe kmetje za živino večji izkupiček kot bi ga dosegli pri prodaji živine pri mešanju. V veliko primerih se je tudi ugotovilo, da kupi kmet živinče, ga nekaj tednov doma redi ter ga potem zakolje »v sili« in proda meso, češ da je domača prireja.
(Umevno je, da delajo s tem kmetovalci našim mesarskim obrtnikom veliko škodo, isaj lahko konkurirajo ž mirni, če ne plačajo ne davka, ne lokala in drugih velikih režijskih stroškov, katere upravičen mesar komaj zmaguje.
Naravno je, da so se proti tako umetnemu šiušmarstvu uprle mesarske zadruge na čelu jim Zveza obrtnih zadrug, katera je poslala po poročilih zadrug nebroj upravičenih pritožb na nižje in višje Obrtne oblasti, pa tudi spomenice na merodajna mesta, ilmeli smo pri tem pač nekaj uspehov, večjega napredka pa topogledno nismo mogli napraviti, dokler ščiti kmeta imenovani zastareli patent.
Z uzakonjenjem novega obrtnega zakona bo moral izginiti tudi ta cesarski patent in upati (je, da bodo nova določila v tem pogledu strožja in da bodo mesarskim obrtnikom zajamčene večje obrtne pravice.
Pekovska stroka
se mora boriti v zadnjih dveh letih osobito 'pa v preteklih mesecih proti znižanju krušnih cen. Kakor nobeden sloj, tako tudi obrtništvo ni proti znižanju cen in tudi peki sami ne. Zato maramo krivdo draginje kruha iskati drugod in me pri pekih. Režija obratov se ni znižala, marveč zvišala, tako n. pr. užitnina na moko, davki, doklade itd. Kmet mora prodajati žito po 1.50 Din za kg, pek pa mora kupovati moko po 3.20 Din, 3.50 Din in še več. Tovarne kvasa so izposlovale uvozno prepoved kvasa in prepoved ustanavljanja tovarn za kvas ter si s tem ustvarile monopol na ta izdelek. Dočim se dobi n. pr. z Dunaja fin kvas s carino in transportom vred po 16 Din, mora plačati pek doma za slab kvas po 31 Din za kg. Razni prodajalci kruha dobe visoke provizije, ki jih mora utrpeti pek ter jih vkalkulirati v režijske stroške. Vršile so se velike špekulacije, ko je začela padati cena pšenici, nastala je med pekovskimi mojstri popolna inesigurnost in zmeda, ki so jo povzročili in izkoristili razni špekulanti.
Da pekovska obrt ni tako 'bujna, kakor se sodi, govori dejstvo, da je bilo
1.	1929. v celjskem okolišu od il24 pekov — 16 konikurzev, v Ljubljani pa 6.
Kakor drugim strokam, dela tudi pekovski stroki šušmarstvo veliko škodo.
V	mestih in večjih krajih, osobito pa na deželi je peka kruha po neupravičenih malih trgovcih, gostilničarjih itd., nekaj vsakdanjega. iLe-ti pečejo dnevno kruh in ga prodajajo svojim gostom pa tudi drugim strankam. Proti temu je odločno nastopila Zadruga pekov v Ljubljani pa tudi druge podeželske zadruge.
Veliko krizo preživlja tudi
urarska in zlatarska stroka.
Dočim se urarska stroka bavi še z nujnimi popravili, so pri zlatarski stroki tudi že popravila redka. Trgovina z zlatnino in srebrnino je pa že več let pasivna.
Vzrok temu je današnja gospodarska kriza, denarna stagnacija, slabe mezde v splošnem in brezposelnost. ‘Vzrok pa so tudi visoke cene predmetov, ki jih povzroča visoka carina, trošarina itd.
Ta ugotovitev velja več ali manj tudi za optiško stroko, dočičm je graverska in pasarska stroka nekoliko na boljšem. Tudi
sedlarska in jermenarska stroka
stalno nazadujeta. iVzrok temu je uvedba motornih vozil in opuščanje konjske vprege v vseh gospodarskih panogah. Konjskavozila, osobito kočije so zelo redke; tudi jezdni konji so sfkoro izginili s površja, z njimi pa tudi zaslužek obrtnikov teh strok.
Tudi
sobo-črkoslikarska, pleskarska in > ličarska obrt
kljub stavbni delavnosti vidno nazaduje. Vzrok temu je močno razpaslo šušmarstvo, velika 'konkurenca vsled pre-
komernega števila teh obrtnikov, predrag materijal z ozirom na previsoko carino, ker se smatra ta materijal kot luksuzno blago. To podražuje delo v toliki meri, da nižji sloji ne morejo naročati potrebnih del.
V	slučaju, da se skrči stavbno gibanje, bo polovica delavcev brezposelnih in marsikateri mojster ne bo imel zadostnega zaposlenja.
.Omenil sem le nekatere stroke, ker bi bilo preobširno, da bi prerešetavali težnje in vzroke nenapredka vseh obrhov.	,
Glavni vzroki nenapredovanja pa so skoro pri vseh strokah enaki in pritožbe viseh obrtnih zadrug skoro docela iste. Da se gospodarski položaj vseh obrtnih strok izboljša, je neobhodno potrebno:
11.) Stroge določbe za. zatiranje šu-marstva in najstrožje postopanje proti šušmarjem od strani vseh obrtnih oblasti.
2.) Znižanje davčnih bremen in zasi-guranje posebnih olajšav, osobito za male obrtnike, j 3.) Znižanje carinske in trošarinske tarife 'blagu, materijalu in sirovinam za izdelavo obrtniških izdelkov.
4.) Omejitev izdajanja obrtnih listov za posamezne obrtne stroke v krajih, kjer je za krajevne potrebe zadostno število obrtnikov dotične stroke.
5.) Omejitev prekomernega števila vajencev, oziroma obrtnega naraščaja, tako v tovarniških obratih in zavodih, kakor pri obrtniških mojstrih.
6.) Ustanavljanje produktivnih in nabavnih zadrug.
7.) ilzposlovanje potrebnih kreditov po zmerni obrestni meri in ugodna odplačila.
(Konec).
$ko materijo. Vsled tega je bil posel gospodarskih zbornic pri ocenjevanju zakonskega načrta znatno otežkočen. Kot dokaz za to'naj služi, da je na primer za izračunanje invalidnih rent manjkalo sledeče:
a) statistični material zavarovanih oseb po poklicu in dobi zavarovanja;
b) statistični podatki glede ugotovljenih odstotkov invalidnosti po poklicu;
c) podatki za tablice invaliditete in mortalitete; č) višina računske obrestne mere; d) statistični podatki o frekvenci padanja in porasta števila zavarovanih oseb in e) podatki za proračun prispevkov in uporabljene računske metode.
Zahtevajoč splošno reorganizacijo ustanov socialnega zavarovanja v svr-no oprostitve im pocenitve administracije, smatrajo gospodarske zbornice za Posebno potrebno, da se Osrednji urad, takšen, kakor je sedaj, popolnoma reorganizira, ker je neokreten im drag. Punkcije Osrednjega urada, tudi č£ je Nosilec zavarovanja, bi |se morale usmeriti v glavnem za tem, da bi zbi-ral statistični material, sodeloval pri zakonih delavskega zavarovanja, izdala! razne normativne naredbe im indukcije in naknadno kontroliral krajevne organe. S takim ustrojem bi se znatno znižali stroški administracije, ki so danes zelo veliki.
Število uradov bi se moralo prilagoditi administrativni porazdelitvi države.
Pri tej reorganizaciji gre na že prej Podčrtan predlog ljubljanske zbornice,
— in sedaj še nekaterih drugih zbornic
— za tem, da postanejo Okrožni uradi Popolnoma avtonomni in celo samostojni nosilci vseh vrst zavarovanja.
'	!	(Nadaljevanje sledi).
Kako sprejema Bat‘a svoje nastavljence
Neki naiven čevljar je poslal Bat'i v Zagreb ponudbo za sprejem kot pošlo* vodja v eni njegovih popravljalnic. Na to ponudbo je dobil sledeči od* govor:
Zagreb, 29. 1 1931.
Ponuda:
Potvrdjujemo Vaše pismo bez daru* ma, koje smo primili bez aviziranog priloga, to nam je čast izvestiti Vas, da trebamo obučare sa kaucijom ca. Din 15.000.:— do 20.000.— za poslovod* je naših manjih filijala.
Stoga Vam šaljemo u prilogu upitni list, kojeg izvalite tačno vlastnoručno popuniti, te nama na rešenje povratiti.
S poštovanjem Bafa cipela i kože d. d.
1 prilog.
Upitni list Ime i prezime ... Rodjen: dan ... me*
sec ... god NadJežan grad: ... dr*
žava ... Rodjen grad... država... Mesto stanovanja: grad:... ulica ... pošta ... Narodnost... vera... do* kaz istovjetnosti... U vojsci služio kod puka.., kao ... vojno obvezan, dne.
Nato sledijo posebni stolpci, ki jih mora izpolniti kandidat in ki se nana* šajo na ime, starost, poklic, bivališče, premoženje, očeta, mater, brate, se* stre in otroke in če jih podpira.
Neoženjen, razstavljen, oženjen, udo* vac ... Kada se nameravate ženiti... Ime sopruge:... starost... odkud po* tiče... šta je bil njen otac... Kakvo je imela zanimanje... kakav imetak.. Živi li njena majka... stanuje li kod Vas... kde... Stanuje v lastitoj ku* či... pod kirijom ... kod rodbine ... kod podstanar... u koliko soba ...
Imetak:	nekretnine  uštedljevi*
ne ... duga... Možete položiti kauci* ju... u gotovom ... kao garanciju... Jeste li osigurani: na život... kde ... protiv nezgode ... na godina... kde.. protiv ... penziju... kde... protiv.,. imate li invalidnu rentu ... koliko ... od koga... protiv nezaposlenosti... kde... od koga... u bolesničkoj bla* gajni... kde... jeste li bili u ovoj go*
dini bolestan  diagnoza  kako
dugo...
Naobrazba:... razreda osnov, škole u ... razr. viših škola u ... razreda srednjih škola u... razr. visokih škola u ... Koje stručne škole? ... Kde? ... Kakve tečajeve? ... Naobražavate se samostalno? ... U kakvoj štruci? ... Sa kakvom namerom?... S kakvom metodom? Kakvu literaturo?...
Znanje jezika
Govorite:... Dopisujete ... Razume* te:... Pišete na stroju... Vešto... normalno ... polako ... Stenografira* te... kakvom brzinom ... u kojim je* zicima... Da*li ste knjigovodja ... bi* lancista ... statistik ... reklamni struč*
njak ... Korespondent... dekorater .. samostalan trgovac ... poslovodja... Prodavac ... putnik ... činovnik... ko* misijonar... Razumete otpremništvo... carinske poslove... U kojim mestima
ste dobro poznati?  Koja mesta
(krajeve) dobro poznate?... Znate do* bra trg. mesta? ... Kde? ... Koje zem* lje ste proputovao?... Sa kakvim ci* ljem? ... Vaša težina kg ... Vaša vi* sina... Jedi Vaše nameštenje otkaza* no?... Kada možete nastupiti? ... Je* ste*li bili kod nas zaposleni?... Imate kod nas poznate ili rodjake?.... Ka* kav rad hočete kod nas da radite?... Kakve naročite sposobnosti imate? ... U kojem mestu hočete da budete za* posleni?... Referencie:... Jeste li pri* ložili fotografiju? ...
Molbe za mesto mogu biti samo on* da uvažene, ako su svi navedeni po* datci bili isp ravno učinjeni. Hotimič* no navadjanje netačnih podatka pre* kida odmah ugovoreni službeni odnos bez ikakve obaveze za poslodavca.
Mesto ... dne ... 193
podpis
Ako poročila naših časopisov odgo* varjajo resnici, da ima Bat’a dosedaj v naši državi 60 prodajalen, ter da jih hoče še 80 odpreti, bi jih imel potem skupaj 140 prodajalen, ter obenem se* veda 140 popravljalnic. Iz gornjega od* govora Bat’e je razvidno, da zahteva od vsakega poslovodje delavnice 15.000 do 20.000 dinarjev kavcije, medtem ko bode zahteval od poslovodij v večjih delavnicah še več, Kavcije od 140 de* lavniških poslovodij znašajo približno 3 milijone dinarjev, znano nam pa je tudi, da morajo poslovodje trgovin vložiti 100.000 do 150.000 Din kavcije, kar znaša za 140 poslovodij, računši le po 100.000 Din, skupaj 14 milijonov Din, če priračunamo še gornje tri mi* lijone, znaša skupaj 17 milijonov di* narjev, s katerimi sc da sezidati in opremiti že precej velika tovarna. Ta denar je za tvrdko brezobrestno poso* jilo, in iz vsega tega razvidimo, da Ba* t’a ne namerava prinesti nikakih mili* jonov iz Češkoslovaške, temveč hoče sezidati tovarno le z jugoslovenskim denarjem.
Čevljarska obrtna zadruga Maribor.
Dodatna navodila Zveze obrtnih društev Dravske banovine v Celfu za Obrtni dan
Sklicujoč se na sklep širšega odbora Zveze obrtnih društev Dravske banovine dne 28. decembra 1930. v Središču ob Dravi in na naš poziv, opozarjamo ponovno vsa obrtna društva v Dravski banovini, >da je 19. marec (praznik sv. Jožefa) proklamiran kot Obrtni dan.
Poživljamo vsa obrtna društva, da ta dan prirede obrtniška zborovanja s sledečim dnevnim redom:
1.) Obrtniške organizacije;
2.) Stanovska zavest;
3.) Stanovski tisk.
Na teh zborovanjih naj se sprejmejo resolucije, katere bo podpisana Zveza pravočasno poslala vsem društvom, razvije naj se največja agitacija za obrtniške organizacije in stanovski tisk.
Vsa društva naj nemudoma javijo Zvezi obrtnih društev Dravske banovine v Celju natančen čas in kraj zborovanja, da jim more Zveza poslati referenta. Obenem naj javijo društva Zvezi limena vseh onih oseb, ki bi bile pripravljene prevzeti na teh zborovanjih referate.
Zvezino vodstvo je mnenja, da se bi referenti tako porazdelili, da bi bil na vsakem zborovanju referent iz drugega kraja.
(Načrte referata razpošlje zvezino tajništvo vsem gg. referentom.
Poleg tega zborovanja niso ta dan za društva obvezne nobene druge točke, pač pa jim je na prosto dano, da lahko priključijo program, ki se jim zdi potreben, da se dvigne pomen dneva.
'Vsa zborovanja naj bodo temeljito pripravljena tako, da bo obisk povo-ljen in da bo vpliv na zunaj čim večji.
Društva izvedejo zborovanja samostojno in naj jih ne pozabijo pravočasno prijaviti oblastim.
Plakatov ne bomo izdali nobenih, pač pa bomo skrbeli za izdatno časopisno reklamo in rabimo že iz tega naslova podatke vseh zborovanj.
Največjo pažnjo je polagati na osebno agitacijo med članstvom in obrtništvom.
'Obrtništvo, zlasti pa odbori obrtnih društev se morajo zavedati, da je v današnjih težkih časih bolj kakor kedaj preje potrebno, da pokaže svojo stanovsko solidarnost, svojo voljo do zboljšanja obrtniškega položaja in javnega udejstvovanja. .
Apeliramo ponovno na vsa 'Obrtna društva in njih odbore, da se našemu pozivu odzovejo, pristopijo takoj k izvrševanju tega programa in da nam javijo' podatke, kakor smo jih navedli. Zveza obrtnih društev 'Dravske banovine v Celju.
Načelstvo.
organizacij.
Občne zbore imajo te-le zadruge:
Dne 1. marca: Kolektivne obrtne zadruge na Bledu ob 3. popoldne v mali dvorani Sokolskega doma na Bledu. Kdor se občnega zbora neupravičeno ne bi udeležil, zapade kazni po § 25 zadružnih pravil, v znesku 25 Din.
Dne 1. marca: Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Zagorju ob Savi ob 9. uri dopoldne v gostilni Koprivnikar v Zagorju ob Savi.
Dne 2. marca: Zadruge krojačev in krojačic v Zagorju ob Savi ob 1. popoldne v gostilni g. Boriška v Litiji.
Dne 7- marca:	Zadruge ključavni-
čarjev v Ljubljani ob 4. popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Dne 8. marca: Zadruge čevljarjev v Brežicah ob 9. dopoldne v gostilni Kern v Brežicah.
Dne 9. marca:	Zadruge	sedlarjev,
jermenarjev in bičarjev v Ljubljani ob 14. uri v dvorani Mestnega doma.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo 8. marca t. 1. ob pol 14. v srednji sobi restavracije »Zvezda« (Kazina) na Kongresnem trgu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1931. 7- Raznoterosti.
Če bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na Istem mestu, ne oziraje se na število navzočih članov.
Eventualne predloge za občni zbor je poslati načelstvu najkasneje do 28. februarja 1931.
Člani, ki se občnega zbora ne udeležijo, ne da bi se verjetno opravičili vsaj do občnega zbora, se kaznujejo v smislu čl. 24 zadružnih pravil z globo do 300 Din, ki pripade podpornemu fondu. Neutemeljena opravičila se ne bodo upoštevala.
Milko Krapež s. r., načelnik
Občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani. Dne 26.
p. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasraičar-jev; v Ljubljani, .katere okoliš obsega teritorij bivše ljubljanske oblasti. Zboru je predsedoval načelnik g. Dorčec, navzočih pa je bilo 99 članov. Iz .poročil je razvidno, da šteje zadruga 181 članov, 172 pomočnikov, 45 pomočnic, 141 vajencev dn 57 vajenk. V letu 1930. je imela zadruga 48.965.35 Din dohodkov in enako Izdatkov s saldo 3474.66 Din. Celokupno premoženje znaša 53.912.99. Piri precej burnih volitvah so bili z večino glasov izvoljeni in sicer za načelnika dn njegovega namestnika gg. Šinkovec dn Jurman, za odbornike in namestnike ipa gg. Buk, .Podržaj, Erna Fettich-Frankheim, Dolenc, Sebal, Ven-delin in Hribar, namestniki gg. Kosec st., Novak, Petkovič, za 'preglednike pa gg. Gjud Aleksander, Pliverič in Kovačevič (namestnik).
kazite.
Urarski pomočnik išče službe, nastopi lahko takoj. Naslov se poizve pri g. Antonu Jansekoviču, blobučarju v Prevaljah.
Obvestilo delodajalcem o ozdravljenju članov OUZD! Na željo delodajalcev je okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščanja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete delodajalce, da naj si izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbencev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje.
Občni zbor Organizacije prakt. elektro- in strojnih tehnikov
Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov je imela dne 9. februarja v Ljubljani svoj IV. redni občni zbor.
Kakor znano, je bila ta organizacija ustanovljena leta 1925. kot organizacija absolventov elektrotehniške delo-vodske šole. L. 1927 ,pa so se elektro-in strojni tehniki združili v sedanjo organizacijo.
Občni zbor je otvoril s pozdravom na številne prisotne člane predsednik Ant. V a r š e k. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora so podali fiinkcijonarlji svoja poročila.
.Posebno pažnjo .je organizacija posvečala vprašanju, kako bi spravila v službo svoje člane domačine, katera zavzemajo inozemei ter odjedajo domačinom kruh. Tudi v tem primeru je dosegla več zadovoljivih uspehov. V elektrotehniškem poklicu sedaj še ni brezposelnosti, pač pa se opaža gospodarska kriza v kovinski 'industriji, kjer se produkcija vedno .bolj krči in odpušča osobje; zato je tudi vedno več strojnih tehnikov brezposelnih.
Organizacija prireja vsako leto por učne ekskurzije po državi in tudi v inozemstvo, V preteklem poslovnem letu sta bili organizirani dve ekskurziji v državi .in sicer prva za ogled velenjske elektrarne, ki se je na zelo nenavaden način ponesrečila. Organizacija je prejela na prošnjo pismeno dovoljenje za ogled elektrarne, ko so ,si pa udeleženci ekskurzije hoteli elektrarno ogledati, jim je vodstvo prepovedalo vstop. Druga ekskurzija doma je bila ogled elektrarne KDE v Žirovnici. Večja ekskurzija v inozemstvo se je vršila od 23. avgusta do 1. septembra preteklega leta. Udeležilo se je je 35 Članov pod vodstvom ing. Ditricha. Na programu je imela ogled tovarn in podjetij v Avstriji in Češkoslovaški: hidroelektrarne »Steirische Wasser-kraft- und Elektrizitats- A. G. Graz« v Perneggu dn Mixnitzu, tovarne jekle-nrh izdelkov Bbhler v Kapfenbergu, Skodovih zavodov v Plzni, aero tovarne v Pragi, mesta Prage, Siemens & hchuckertwerke na Dunaju in kalorične centrale Simmering na Dunaju, Ekskurzija se je izvršila točno po programu, razen ogleda aero tovarne v Pra* gi, kjer se je priporočal ogled šele po nekaj letih, iko bo tovarna popolnoma urejena.
Udeleženci so bili povsod prijazno sprejeti, obratovodje in strokovnjaki so jim povsod zelo podrobno obrazložili ter opisali organizacijo, vodstvo obratov, jim opisali in razkazali vse naprave ter jim postregli s tehničnimi podatki.
Io ekskurzijo so podprle gmotno ali z vsestransko pomočjo korporacije in organizacije: Zbornica za TOI, odnos--no njen zavod za pospeševanje obrti,, Referat za pospeš. obrti pri banski’ upravi. Zadruga konces. elektrotehni-kov, T ehniška srednja šola, konzulata na Dunaju in v Pragi itd. Ekskurzija je
•	bila vsestransko uspešna in plodonosna.
Predsednik je dalje poročal o snujoči se federaciji narodnih organizacij in o njenem pomenu za njih organizacijo.
M»La«,'fko p°rc>čil0 J'e P»dal tajnik Iv. Mihelčič; vsebovalo ije v glavnem statistične podatke. V poslovnem letu je k, o odposlanih in prejetih skupno 325 vlog. Med temi so najvažnejše prošnje korporacijam za podporo za ekskurzijo, spomenica direkciji železnic, da naj zaposluje absolvente elektrodelovodske šole, poročilo za izvestje Tehniške srednje sole, prošnja na ministrstvo financ za oprostitev plačevanja vseh taks organizaciji pri vlogah na podlagi zakona.
Organizacija je v poslovnem letu sodelovala za nameščenje članov v 23 primerah pri privatnih in državnih podjetjih, tovarnah, pismeno ali po delegatih z .izrednim uspehom, večina posredovanj je bila ugodno rešena. Organizacija ima 93 rednih članov, pravi, vpisanih članov je več, redni člani so pa tisti, ki redno vrše svoje dolžnosti. Članstvo se je pomnožilo v teku leta za 20 članov.
V	poslovnem letu se je vršilo 12 rednih sej, 2 društvena sestanka in več izrednih sej glede ekskurzije. Organizacija ima plačilna odseka v Celju in Kamniku. Za prirejanje ekskurzij se je osnoval ekskurzljski odsek, ki ga sestavljajo 3 člani. 'Organizacija je včlanjena v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, ki ima svoje poslovne prostore v palači Delavske zbornice, kjer si Včlanjene organizacije detle prostor.
(Namesto zadržanega blagajnika je podal blagajniško poročilo predsednik.
V	poslovnem iletu 1929/30 je imela or-gan&acija 13J7I1 Din imovine, v pretekle .mlet u pa 15.577 Dan. «110v.inski prirastek znaša torej 2206.
Organizacija (ima tudi strokovno knjižnico s 150 -tehničnim m drugimi knjigami, ki se dele na elektrotehnične, stroj,ne, .zakonodajne, obrtne in spise. Povnh tega prejema še tehnične, odnosno obrtne časopise («iVDI iNach-cichten«, »T-e birič ki list«, '»Obrtni vestnik« in »Jugosl. obrtnik«).
Po knjižničarjevem poročilu je bil , predlagan in podan odboru absolutorij.
-Zborovanja se je udeležil tudi predsednik Zveze organizacij privatnih nameščencev J. Zemljič, ki je imel kratko predavanje o Pokojninskem zavodu in o novem zakonu soeijalnega zavarovanja.
Volitve so se vršale z vzklikom. Izvoljen je bil stari odbor z nebistvenimi izpremembamd:	predsednik	Varšek
Anton, tajnik Mihelčič Iv., zapisnikar Šimenc Josip, knjižničar Wernig Rajko, blagaijlnik Novak Lojze. Odbor se-
stavlja 9 odbornikov, 3 namestniki in
3	nadzorniki odbora.
Pri raznoterostih je bilo predloženih ■več predlogov, ki so bili večinoma sprejeti. Tako n. pr. prelog tov. Oblaka, da se naj nekateri čHaaii izobražujejo ‘v nemščini in specializirajo v svoji stroki s študijem v inozemstvu. Sploh je treba še pripomniti, da organizacija stremi v veliki meri, da se njeni člani čim balj izobrazijo. Tako je v preteklem letu obiskovalo 9 članov tečaij za naprave strelovodov in kar je s tem v zvezi, pretekli teden pa se je otvo-
rtil na Tehniški srednji šoli tečaj za višje strojnike, ki se ga udeležuje vet članov.
iH koncu je predsednik poročal o načrtu za letošnjo ekskurzijo, ki ga je izdelal ekskurzijski odsek OPEST. Člani iprirede letos ekskurzijo v Nemčijo pod vodstvom ing. Ditricha v svrho proučitve -elektro im strojne industrije v Nemčiji in ogleda tehniškega muzeja v Monako vem in velesejma v Lipskem, nakar je zaključil zbor s pozivom na članstvo, da intenzivnejše sodeluje v organizaciji.
Cvetnica
%a dultk d* d.
in
udružene jugoslovenske tvornicc acetilena bi oksi-gena d. d.
Zadovoljujeta s svojimi prvovrstnimi proizvodi:
KARBIDOM ■ DISSOUS PLINOM in KISIKOM
širom vse Jugoslavije na stotine
avtogenskih varilcev
in nudita tisočerim mirno, lepo in aolnčnobelo
acetitensko
luč
Izkoriščajte tudi Vi te njihove proizvode v svojo korist!
Kje kupim najboljše in najcenejfie deške in moške obleke domačega izdelka?
Pri
Josip Olup
Ljubljana, Start trg 2 in Pod Trančo 1.
Trgovina z manufakturnim blagom. Velika izbira oblek lastnega izdelka iz angleških, čeških in domačih tovarn sukna in hlače-vine. Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila. -— Moje geslo je: dobro blago, nizke cene. Velika izbira perila iz lastne tovarne »Triglav«.
Pristne kranjske klobase razpošilja v vsaki množini
I. SIRK
naslednik
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 64
pomladni veCe&ejm
splošni vzorčni velesejem
od 1. do 7. marca
veliki tehnični in stavbni velesejem	od	1.	do	11.	marca
tekstilni velesejem	od	1.	do	4.	marca
velesejem športnih predmetov	od	1.	do	S.	marca
Pojasnila dobite pri zastopstvu:
STEGU, Ljubljana
Gledališka ni. 8/11. Telet. 29*5
I \ cit* f* V\ O (H V
rNQ5~\ IIMnfCW003 STANPfiRI>W|W^
preiec 4t,CCC.CCC v rahi	,
zate
• f t* V •	•
nctfbolfsi tt*
•	• v • #
najcetief si:
Liidv. Baraga
Ljubljana
Šelenburgova ulica © Telefon 39-80
Ui\ »ERWO«»
PISALNI STROJI
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CET^TIRAILA: IKOTMGIRIES^II TIRG 4	IPOID1RUŽI^IIICAV: LJUTOMER
Telefon št. 2508	Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Teleton	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.