150. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. julija. XXIV. leto, 1891. SLDTOKI MRI Uhaja vsak dan avečer, izimfci nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt '.leta 4 gld., za jede u mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez posipanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tninn znaša. Za# oznanila plačuje ze od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnistvn naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Zanimiva obravnava in sodba. Na Dunaji, 4. julija 1891. Pred upravnim sodiščem vršila se je danes rasprava o pritožbi mestne občine celovške proti odločbi ministerstva notranjih zadev, ki je, kakor znano, viled neke pritožbe katoliško-po litiikega dru gtva v Celovci odloČilo, da mora tamošnji magistrat vBprejemati slovenske vloge. Tukaj bodi omenjeno, kar je tudi zastopnik CelovSke občine dr. Magg naglašal, da o dolžnosti magistrata, reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku u ministarski odločbi ni govora, ker je pritožba kat. pol. društva merila le proti temu, da se vloga ni sprejela. Raspravi predsedoval je grof Belcredi, kateri podeli najprvo besedo dr. Magg-u kot zastopniku Celovške občine. On je obširno razgovarjal o pomenu člena XIX. drž. oso. zak. ter prišel do čudne trditve: v tem členu izražen je le princip, katerega se je držati v vseh slučajih, za katere ni po specijalnih zakonih sli ukazih fkaj drugega odrejeno. Mesto Celovec ima statut iz leta 1850., v katerem pa ne najdeš besedice o tem, da so organi mestne uprave dolžni sprejemati vloge v drugem nego v nemškem jeziku. Ker je torej ta zadeva s tem specijalnim zakonom urejena, tukaj princip člena XIX drž. osn. zak. nima mesta in določila mestnega statuta Celovškega spreminjati poklican je po deželnem redu zgolj deželni zbor koroški, nikakor pa ne ministerstvo. Nadalje je ugovarjal dr. Magg proti odločbi ministerstva, da slovenščina v Celovcu ni deželni jezik, da se dosedaj niso nikoli vlagale pri mestnem magistratu Celovškem slovenske vloge, da si je to zmislilo še le novo politično društvo, v katerem sta merodajna dva Kranjca, kajti koroški Slovenci nimajo takih zahtev in h koncu še je paradiral znani „schlager" o razločku med „windisch" in „neuslo-venisch" v tistej, naravnost rečeno že ostudnej obliki, v katerej smo to slišali že sto in stokrat. Za ministerstvo notranjih zadev odgovarjal je dvorni svetnik baron Pascotini, ki je najprvo in najobširneje ugovarjal legitimaciji mestne občine Celovške za to pritožbo, češ, magistrat je v predle LISTEK. Čerešničin obžalovani greh. (Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Prcissovo, prel. F. G. P.) (Dalje.) Ta misel dala mu je najedenkrat neverojeten pogum; odtrgal je hipoma Julki z ličic roki in dotaknil se goreče z ustmi njenega obraza in ofena. Ni se branila, a rekla je: „Pala — ah, Marija — Pala, kaj bi storil?4* Ni bilo očitanje, a neizrečen kes. Pavel bil je, kakor bi ga bil z mrzlo vodo polil — ali zdaj stoprav čutil je, kako ima Čerešničko rad. Umaknil se je za korak in se izgovarjal: .Julka, ne jezi se na-me; grozna nesreča je, da si omožena!" čerešnička začela je bridko jokati. .Nikedar več ti ne pridem na pot," obljuboval je žalostno mladeneč. »Ne morem za to, da te imam rad, kakor ti ne moreš za to — a da ti dokažem, da te ljubim bolj od svojega življenja, ogibal se te bodem od danes in se ti umikal ispred oči j. V svet pojdem, ako treba do Dunaja; saj žečem slučaji odločeval predmet, ki spada v izročeno področje občine, on je uradoval v tem slučaji kot političen urad prve stopinje, ki je podložen deželni vladi in v zadnji vrsti ministerstvu ter mora njihovim ukazom ubogati. Vsa redna uprava bila bi ovirana, vse delovanje političnih oblastev sterilno, da se prizna spodnjim instancam pravica, pritoževati se proti odločbam višjih instanc pri upravnem sodišči. Sicer pa tudi statut mesta Celovškega to zabranjuje, kajti v § 118 veleva, da morata župan in podrejeni mu magistrat vse ukaze namestnikove ali ministrove zvrševati tako, kot to določuje zakon ali ukaz višje gosposke. Govornik zatem ometava teorijo dr. Magg-a o členu XIX, navaja, da je Celovški magistrat zares v stanu reševati slovenske uloge ter v dokaz tega predloži sodišču slovensko pisano ulogo osnovateljev kat. polit, društva, v katerem naznanjajo, da se določenega dne zberd v posvetovanje o pravilih novega društva; in to slovensko pisano ulogo je Celovški magistrat vsprejel in rešil. Vladni zastopnik se je nadalje skliceval na očitanje, da se z odločbami kot ie ona, proti kateri meri pritožba, neti narodni prepir. Če se trezno misli, odgovoril je na to očitanje, se mora priznati, da se narodni prepir in razburjenost mnogo bolj širi, če se ljudem delajo težave in zabranjuje, v svoji lastni občini z občinskimi uradi občevati v svojem jeziku. Da je Celovški magistrat drugo slovensko vlogo sprejel kakor prvo, ne bi bilo ne prepira, ne pritožbe in on bi bil zadostil pravici. Vladni zastopnik nadalje pravi, da se mu ne zdi vredno odgovarjati na že davno rešeno prašanje o razliki med „windischa in „slovenisch". Uradno mu je nwindisch" jezik nepoznat, on tudi za Koroško kot drugi deželni jezik pozna zgolj slovenščino in nepotrebuo se mu zdi o tem še le razpravljati, kar je že dognano. Za vdeleženo kat. pol. društvo govoril je na to še odvetnik dr. Lenuh v bistvu kakor vladni zastopnik, osvetlil je dr. Magga teorije o „windiseha ter ga vprašal ali v istini hoče trditi, da osnovni zakoni iz leta 1867 niso derogirali mestnega statuta iz leta 1850. Zanimivo je bilo, ko je govornik sem izučen kolar in brez tega nas je/losti v hiši. Usoda se ne da preinačiti, torej morava biti oba razumna. Žena bila je tiho, mladeneč je molčal. Za hip nadaljeval je s prosečim, žaloBtnim glasom: „Daj mi roko, da se ne jeziš na-me in potem se ločiva. Spominjaj se me, kakor tovariša, za Doga, drugače ne smeš —* Zdaj zaplakal je zopet Pala in Čerešnička gin jen a od tega, položila mu je, podajajoč mu roko, glavo na ramo. Tako zgodilo se je, da jo je drugič, v ločitev, še dvakrat poljubil, a zdaj zavedla sta se oba; odtekla sta vsaksebi, vsak na drugo stran, kakor dve splašeni jarebici. Škorjanec spremljal je Julko na plahi poti domov, pevaje ji sladkobolno v dušo, da ni dru-zega, nego navadna žena, in da jo je tu čakala ljubezen. — Ko se je Čerešnička upala stopiti v hišo, dobila je Bvojega moža, ki je pridno zbijal od desk lepe gredi za kurnik. „Kaj delaš, Simen?tt vprašaje je. „Saj vidiš 1" rekel je Šimen z jasnimi očmi. „ln čemu to I" silila se je žena v nasmeh. „No, tebi v veselje", odgovoril je Čerešna in s podvojeno radostjo začel hiteti pri delu. pozival dr. Magg-a, naj pogleda v registraturo magistrata Celovškega, kjer najde celo kopico slovenskih vlog in slovenskih rešitev, se ve iz dobe, ko je še živel prejšnji magistratni vodja BartuŠ. Po kratki repliki in dupliki ter posvetovanju sodišča naznani predsednik groi Belcredi sodbo: pritožba mestne občine Celovške se kot nedopustna zavrne. Iz razlogov, ki se bistveno zlagajo z argumentacijo barona Pascotinija in dr. Lenuha, le posnamemo, da se sodišče in meritum zadeve niti ni spuščalo, ker ne prizvava mestni občini pravice, da bi se v tej, v izročeno področje spadajoči zadevi upirala odredbam višjih instanc. Vsesokolska slavnost v Pragi. IV. Poleg prekrasne in sijajno uspele javne telovadbe, o kateri sem govoril zadnjič, bila je najve-lečastnejs točka veliki sprevod vseh sokolskih društev. Kakor sem bil že omenil, prepovedala je vlada uečeškim društvom udeležiti se sprevoda. Jugoslovanska deputacija zbrala se je torej v sokolarnj Praškega Sokola in odkorakala od tam malo pred sprevodom po ulicab, po katerih je imel iti sprevod. Na tisoče in desettisoče bilo je že zbranega občinstva, katero je po vsem potu burno in naudušeno pozdravljalo jugoslovanske brate, ki so korakali ss zastavo Ljubljanskega Sokola. Bil je pravi triumfa'ni sprevod in ko smo, kakor prednja straža velike, za nami se pomikajoče Sokolske glavne vojske dospeli na Vaclavski trg pred palačo, v kateri je literarno društvo „SlavijaM, zaorili bo iz več desettisoč grl gromoviti Slava-klici, da bo pretresali zrak. Nepopisen je bil ta prizor narodnega naudušenja. Le počasi mogli smo se pomikati po godto natlačenih ulicah, povsod jednako burno pozdravljeni. Kmalu za nami odrinili so Poljaki in dospeli skoro na čelu velikanskega sprevoda, ki ostane nepozabljiv vsacemu, ki ga je videl. Nepozaben ostane utisek, ki ga je imel vsak, ko so sokolske čete z brezštevilnimi zastavami in godbami v vojaško urejenih oddelkih defilirale v vrstah po G mož mimo nas skoro jedno in četrt ure. Bilo je nad 200 zastav, vsako društvo Žena pogledala je skrivaj po strani nanj iu v tem hipu ozvala se je vest tako močno v njej, da bi si bila jo najraje olajšala z jokom. „Taka sosebna tesnoba se me je polastila, kar si odšla," govoril je Širne o dalje. M Rečem, čakaj; ostavil sem povesma, da bi kaj delal Julki v veselje — in res, ko sem se lotil dela, takoj je prešlo.u Molče pogledala je za hip Julka po hiši, potem pa je odhitela na dvorišče pobrigat se za žival. Ko se je vrnila, reklu je proseče možu : .liada bi šla za trenotek k majki — saj ne potrebujem danes večerje kuhati; v omari imamo ostanke od kosila. Bodi tako dober, Šimen, večerjaj brez mene in daj tudi pastirju.*1 .1 le pojdi," odgovoril je Šimen ljubeznivo. „Čez uro, ko dodelam te gredi in se navečerjam, pridem za tabo j." Julka hitela je k materi upajoč, da ondu najde utehe. Dobila je roditelja pri večerji. Imela sta kašo s kislim mlekom in povabila hčer, da bi jedla ž njima. „Kako je?" začel je otec pogovor s hčerjo, ko je Julka sedla. „Saj veste, oče, dobro!" odgovorila je Julka s prisiljenim nasmehom. imelo je poleg zastave tablico z napisom in vsaka dvojna vrsta 12 mož svoje številke. Na čelu pa jo bila Sokolska konjica. Vseh Sokolov bilo je gotovo 8000. Občinstvo pozdravljalo je burno posamična društva z gromovitimi „Na zdar" klici, katerim so Sokoli naudušeno odzdravljali. Na tribuni razpostavile so se deputacije nekaterih ameriških in nemških sokolskih društev. Vsi Sokoli imeli so klobuke okrašene z lipovim perjem in cveticami, katere so sipale na nje mej potom češke krasotice. Na Vinohradih pozdravil je sprevod tamošnji vrli župan Friedlaender, a odgovoril je starosta češku sokolske obci dr. Podlipnv. Francoska deputa cija pričakovala je sprevod mej potoni in prav iskreno pozdravljala Sokole z „Na zdar" klici. Sokoli odzdravljali so z naudušenimi klici „Vive la France", ki so uašli gromovit in tisočerni odmev mej občinstvom. Posebno pozornost vzbudila je mej Praškimi Sokoli takozvanu Fiegnerjeva četa, to so bili veterani Sokolski, vrstniki nepozabnega ustanovitelja Sokola Fieguerja, možje večinoma nad 60 let. A tudi mej druzimi Sokoli videli smo marsikaterega častitljivega sivobrndatega brata, ki je korakal ponosno mej Bvojimi mlajšimi tovariši. Kako drugače je to pri nas! Ko je ves Bprovod se nastavil na staronieBtkem velikem trgu, ki jo bil skoro pretesen, bil je vele-krasen pogled na vihrajoči gozd sokolskih zastav iu na gosto trume rudečih srajc. Na tribuni bil je župan Pruski dr. Solc, oba podžupana, več mestuib odbornikov, državnih in deželnih poslancev iu mnogo odličnih dam in drugih gostov ter deputacij. Pred tribuno pa so bili nastavljeni francoski gimnasti in pa Sokoli poljski, hrvatski in slovenski. Dr. Podli puy pozdravil je zastopnike zlate slovanske Prage in goste sokolske, rekoč, da je zopet ozelenela lipa slovanska, da živimo v duhu slovanskem. Sokolstvo ima nalogo ne samo telesno krepiti slovenske sinove nego tudi odgajati krepke značaje, prave Slovane. Župan Praški, dr. Solc pozdravil je na svetih historičnih tleh vsa Sokolska društva, omenjal sijajno uspole razBtave, ki svedoči, na kako stopinjo kulture prišel je narod češki po svoji sili, brez vsake podpore, navzlic vsem oviram. Omenil je, da naj skoro ustane češkemu narodu Jozua, ki bode narod dovedel tja, kjer želi stati kakor dostojni član evropskih narodov. Burni klici priznavanja kazali so pri obeh govorih, kako globok utis sta naredila na poslušalce. Češka sokolska društva odkorakala so potem v istem redu, kakor so došla, gostje francoskih, poljskih, hrvatskih, slovenskih, ameriških in nemških Sokolov, potem predstojništvo, „češke sokolske obci" podali so se v velike meBtne dvorane, kjer je bil prirejen velikansk bufet. Župan dr. 6olc pozdravil je vsa Sokolska društva iu rekel, da uapija gostom francoskim s trto burgundsko, katero je kralj Karol VI., prijatelj francoskega naroda, sam sadil na češki zemlji ter je zaklical vsem prisrčen : ,Na zdar!" Odgovarjali so potem po vrsti vsi zastopniki raznih vnanjih društev kakor bo bili predstavljeni županu iu mestnim zastopnikom. Prvi bil je Pariških gimnastov načelnik g. Sansboeuf „Kaj dela tvoj mož?* „Saj pride kmalu za manoj," rekla je Čereš-niška. „Zdaj mi dela gredi za kurnik; vedno bi le, otroče, izmišljal se kaj meni v veselje." „Oh, Šimek!" rekel je otec z mirnim nasmehom. „Dobila si dobrega moža, le ubogaj ga v vsem in spoštuj ga !u »Kes," pritrdila je majka. „Tako srečna je malokatera žena, kakor Bi ti — pošten, čaBten zakon je najlepši stan na svetu." Uči prikimala je in zamišljena zajemala po malem kaše, le kolikor je je na konci žlice ostalo. Mati ni opazila, kako gospodski je, in za tre-notek zopet povzela besedo: „Ali si že slišala o krčmarici Labut'kovi ?" Julka odmajala jo z glavo. „Kaj je?" vprašala je malomarno. „No — sužnja, utekla je včeraj možu." „Spodil jo je baje sam", popravil je Zezula ženino vest. Julka povečala je oči iu jih zopet povesila ter vprašala: „Kaj se je zgodilo?" „Putepinka je!" deje otec resno. .Revež Oženil se je drugič, da bi imel gospodinjo, a dobil je molja v kožuh; vedno bi se oblačila, da bi drugim ugajala." (Dalje prib.) rekoč, da ao francoski gimnasti radostno prišli, da povrnejo poset čeških Sokolov v Parizu 1. 1889. Preverjen je, da bode vedno bolj rastla in razvijala bo simpatija mej francoskimi gimnasti in njih češkimi tovariši ter da se zopet vidijo bodoče leto v Nancyu. Naudušeno napil je zlatemu mestu slo-vanstva Pragi, njenemu zastopu posebno pa še gospodu županu. Burni klici: „Na zdar!" in »Vive la France" odmevali so po dvorani. V imenu slovenskih Sokolov govoril je Josip No II i. Akoprara so nam bratje Hrvatje bližji po legi, vender nas jednaka politična nadloga veže bolj na severne brate Čehe. Jeden nam je neprijatelj, jeden nasprotnik, ki nas ovira v razvoju. Vi ste veliki, mi smo mali — od češkega naroda moremo se mnogo naučiti. Nazdravlja vstrajnosti češkega naroda, ki je dosegel tako visoko stopnjo ter kliče: Živio žilavi narod češki! Krepki živio in nazdar klici pritrjevali so govorniku. V imenu čeških dam, katerih se je bil zbral krasen venec v dvorani in na galeriji, pozdravila je gospa Šolceva, soproga g. župana, vse sokolske goste, rekoč, da kraljevska zlata Praga v svoji sredi s ponoBom zbira skoro vseh slovanskih narodov zastopnike, da to iz srca veseli in s ponosom na-udaja češke dame. Vsem milim gostom kliče prisrčni: Na zdar! Burni klici odobravanja bili so odgovor na ta simpatičen pozdrav izborno češke dame. Za hrvatske Sokole govoril je dr. M a z z u r a iz Zagreba. V naudušeuih besedah slavil je napredek češkega naroda. Nikdar ne bodemo pozabili na Vašo krasno, ponosno, slovansko Prago. V imenu celega naroda hrvatskega Želi, da bi narod češki že vender jedenkrat prišel do svobode, katero tako želi. Z razstavo svojo pokazal je narod češki, koliko ima snage v sebi. Kakor že prej govornika Slovencev J. Nollija, tako so tudi dr. Mazzuro dvignili Sokoli na ramena ter nosili po dvorani. Starosta Krakovskega Sokola odzdravil je tudi v daljšem govoru pozdravu župana Praškega ter poudaril, da v Sokolih je ideja slovanstva, da vsi slovanski bratje Sokoli postopati morajo složno. Poljski Sokoli prihiteli se rade volje k Češkim bratom, nadejaje se, da se jednako zgodi nasprotno. Iskreno nazdravi Sokolom češkim in za-kliče: Na zdar ! Govorila sta še dva člana vnanjih Sokolov, jeden ameriški in jeden iz Poznanskega, oba precej iskreno in je posebno zadnji poudarjal Žalostno stanje naroda poljskega pod pruskim pritiskom. Po končanih govorih razvrstili so se vsi Sokolski gostje okolu bogato obloženih miz ter si nazdravljali z izvrstno melniško in drugovrstno vinsko kapljico in se živahno razgovarjali mej saboj. Hrvatski in slovenski Sokoli -zapustili sc ko je bilo vse dokončano, v vrstah mestno dvorano in se podali z zastavo Ljubljanskega Sokola v svoja bivališča, kjer so se razšli. Popoludne bila je zopet telovadba, katero sem Vam že popisal, zvečer pa so se podali nekateri v gledališče, v razstavo, in pa na Žofijin otok, kjer je bila do pozne noči zopet živahna zabava. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, G. julija. Poljska državnozborsfca delegacija. Grof Pininski bil je toli predrzen, da je v zbornici poslancev govoril v konservativno federalističnem zmislu. To ni bilo po godu levici. „N. fr. Presse" pa je vsled tega napisala oster članek, ki je segel poljskemu klubu tako močno do živega, da so skinuli, da se ima uvesti stožja disciplina, da se imajo govorniki točno držati klubovih instrukcij in da noben poslanec ne sme tirati politike na svojo roko. Sklep ta pa ni bil soglasen, kakor bo v poljskem klubu sploh soglasje pogreša, odkar je večina približala se levici. V poslednji klubovi boji izjavil je poslance Kozlovski, da v plenumu ne bode govoril, ker mu klub ne dovoli, da ti nemško-avstrijsko trgovinsko pogodbo pretreBaval s politi-škega stališča. Mladočeška izjava. Staročeški in drugi listi trosili so vest, da so Mladočehi mej seboj nejedini, da je mej njimi nastal razpor. Mladočeški klub čutil je vsled tega potrebo izdati nastopno izjavo: .Nasproti v nekaterih listih širjenim poročilom, zlasti pa z ozirom na brzojavno vest v „1-1 lasu Naroda", da klub čeških poslancev razpada, se kon-statuje, da je v klubu tudi sedaj popoluo soglasje, da njega posamični člani na svojo roko ne iščejo nikakeršnih odnošajev z drugimi skupinami v parlamentu in da se uoben poslanec ni odpovedal mandatu. Nasprotno odločuje češki državnozborski klub, zvest svojemu volilnemu oklicu in dos/edno delujoč za določeni smoter, sam in v vsakem aJučaji o svojem taktičnem postopanji. V nanje države. -Ruska oboroževanja. „Polit. Correspondenz" izvedela je iz Peter-burga, da bodeta v kratkem tudi poveljujoča generala v Kijevu in Vilni dobila vsak svojega pomočnika, kakor nedavno Varšavski. Ta naredba je v zvezi z novo organizacijo reserve, ki se ima tesneje pridružiti stalni voJBki. — Rusko vojno mini-aterstvo naročilo je na Francoskem v St. Etieone 600.000 pušk. Nezavisnost Bolgarske. Iz Belega grada javlja se iz krogov tamošnjih bolgarskih emigrautov, da se bode proglasila nezavisnost Bolgarske, kakor hitro bode vsa bolgarska vojska oborožena s puškami repetirkami in Krupu-viroi kanoni. Vao diplomatske priprave so v tem oziru baje že gotove. llazdelitev Turčije. Madjarski listi pišejo: I/, dobrega vira se javlja, da je grški državnik Trikupis pri svojem pohodu v Belem gradu in Sofiji predlagal ne samo zvezo balkanskih držav, marveč tudi razdelitev Turčije. Imel je baje s seboj že gotov načrt. V Soiiji so ta predlog odklonili in izjavili, da Bolgarska od prijateljsva in lojalnosti Turčijo več pričakuje, nego od zveze s Srbsko in Grško. — Vsa ta veBt je močno podobna Časnikarski raci. Jvatoliška propaganda na Jšalkanii. Beligrajski „Odjek", glasilo vladajočo radikalne stranke, priobčil je vest, da je avstro-ogorska vlada sklenila dogovor z Vutikanom glede propagande riinsko-katoliške cerkve v balkansih državah. Z Dunaja se ta vest zauikava, Češ, da jo izmišljena. Francoski manevri. Letošnji manevri francoski bodo pričeli prve dni avgusta in trajali do konca septembra. Manevrov se bodo udeleževali tudi častniki pomorske pehote iu artilerije, da prouče vzajemne operacije vojske in mornarice. Manevri bodo letos ob Alpah. Nemški cesar na Angleškem. Cesar Viljem II. s cesarico došel v soboto v Wind8or in bil naudušeno vsprejet. Vsi listi raz-pravljajo veliko važnost tega pohoda in možnih posledic njegovih. Dopisi. T* Jesenic na Gorenjskem 4. julija. [Izv. dop.] Na preprostega človeka pač nič bolj ne upliva, kakor kapital. Naš preprosti narod, ki je še veliko premalo poučen, da ni dotičnik, ki mu daje vsakdanji zaslužek tudi njegov uzor, zmatra svojega gospodarja tudi onim faktorejera, ki odločuje o njegovem jeziku in njegovi narodnosti. Ako natanko opažamo, vidimo, da v dotičnih krajih, kjer so prej Slovenci mirno živeli in se niso brigali za boje o narodnosti, da ravno v takih krajih posebno, ako so potisnjeni bolj k periferiji, peša narodno čustvo in narodna zavednost, kakor hitro se s tujim kapitalom ustanovi kaka tovarna ali drugo podjetje. Da pa se s tujim kapitalom plačuje naše ljudstvo, ko se mora vender celi dan truditi, seveda to še ne zadostuje; ta tuji kapital je tudi Damoklejev nrč, ki visi nad našo narodnostjo, nad našim napredkom k slobodi. Ko se je v nas pred dvema letoma začela graditi tovarna, bili so v obče vsi prebivalci veseli, da se bode njih gmotno stanje poboljšalo in da bodo delavci boljše zaslužke imeli. Kakov je zaslužek naših delavcev, znano je iz ene prejšnjih številk Vašega cenjenega listu, da bo pa drugih stanje tudi ni in ne bode na boljše obrnilo, naj je porok to, da podjetniki delajo na to, da bo bode prisluženi denar zopet vračal v njih roke. Napravili so si „ kantino" in kmalu bo dodelana tudi nova proda-jalnica, kjer bode delavec dobil vsega, česar potrebuje. Kako je pa z uarodnostjo, tega se Bog usmili! Seveda « nas ljudstvo ni poučeno in ako so kater-niki, ki imajo jasne pojme, si pa ne upajo odločno nastopiti, bodisi da se boje neprilik ali pa celo iz dobičkar i je. Ako v celi tovarui ne dobimo uradnika, ki bi vsaj na silo znal občevati z delavci v našem jeziku in delavec dan na dan ne sliši drugega povelja, kakor v nemškem jeziku, za Boga, ali more biti drugače, da tak človek, ako nima ni-kakeršne zaelombe na odločno narodnih možeh, da tak človek radi ljubega miru in pokornosti (katerih lastnostij ima baš naš delavec dosti) ni mogoče tudi radi strahu, da bi bil ob službo, zgubi vse narodno čustvo in hoče misliti in delati, kakor je gospodova volja. To vse dotični podjetniki dobro vedo in vedno ob vsaki priliki apeljujejo na svoj mlin. Ako bode stvar tako na alabo napredovala, bode pri nas v nekoliko letih čuti malo maternega jezika: narodnega ponosa in čustva pa sploh kmalu ne bode. Pred nekoliko leti se Bpominjam, da je bilo tako, da so se naši nasprotniki zbirali v slovenskem središči, v Ljubljani. Tam so jednakomišljeniki, (ki pa seveda niso bili vsi „von ecbtem deutschen Mark"), zajemali od vira modrosti iu kreposti in so s temi darovi, kakor aposteljni, odšli na razne kraje naše domovine, da bi naš rod rešili in spreobrnili, da bi nam ucepili „kulturo". Ali čudom se Čudim, da je to sedaj ravno narobe. Sedaj mislim, da sani nekdanji centrum potrebuje nekoliko podpore, ako mu bode sploh kaj koristila. — Naša gorenjska stran tako lepa radi naravnih krasot, zdi se jim (posebno v nas) tudi pripravna, da si podajo „zuin Bunde" roke iu zapojo mogoče tudi „Die Wacht am Ilhein". Da ostanemo pri resnici, uzrok, da so nas obiskali ti gospodje, bila je uložitev temeljnega kamena koči, ki naj bi služila hribolazcem ua „Golico". Prišel je znani „Oosterreiehischer Alpeuvereiu" in z njim, mislim, tudi nekoliko „Turnerjev", glavnih „kul-turonosc3vu v prejšuih letih. To bi ne bilo čisto nič napačnega, saj iz srca privoščimo vsakemu, da uživa krasno naravo, a zahtevati pa moremo in moramo, da se obnaša kakor tujec, a nemogoče še bolj prosto, kakor domačin. V nedeljo jutro 28. juuija došli so z vlakom, ki vozi skozi naš trg ob polu treh. Prej se ni mej ludstvoin nič vedelo, da pridejo ti gospodje. Ko bo pa prišli, podučiti so nas hoteli na prav nečuven način, Češ: „mi smo mi" in radi tega delamo, kar hočemo. Cujte, ob polu treh zbudi nas „trobente glas", ob času, ko ljudstvo spi in si krepča svoje trudne ude za delo prihodnjega dne. Tačas zbude nas ti gospodje iz spanja. Vse je prestrašeno in nihče ne ve, kaj to pomeni. Mnogo jih misli, da gori, drugi zopet kaj druzega. Uprašal bi gospode, jim je mogoče znano, kako se je godilo „Ljubljanskomu Sokolu" tačas, ko je prišel v Celje. Bil je na slovenskih tleh, a prepovedalo se mu je korakati v meBto z zastavo in ljudje, ki num hočejo ucepiti svojo kulturo, bi jih bili kmalu kamenjali. To se je godilo našiin ljudem na naši slovenski zemlji. Seveda pri nas se kaj takega lahko počne, ker ve se, da naše ljudstvo je mirno iu nobenemu ne kali veselja, ako si ga hoče delati tudi s tako brezobzirnostjo. Ako v našem trgu kali kaki veseljaček ponočui mir, da nekoliko zapoje ali zauka, zapro ga v ječo, ki ima jako ominozuo ime „žličnek*. Kako bi bili mogli vse te goBpode, ki so nam kalili nočni mir, tja notri spraviti? Naj bi korakali jedenkrat Slovenci skozi nemški trg iu naj bi tako samooblastno postopali, to bi bilo hrupa po vseh časopisih in skoraj zapomniti bi si ne mogli vseh lepih pridevkov, katere bi nam dajali! Kako so uložili temeljni kamen v pristno (mogoče, da se je reklo) nemško zemljo, tega vam ne morem povedati, ker nisem bil prisoten. — Težko pričakovali smo popoludne, da vidimo gospode, ki se po noči tako taktuo obnašajo. Okolu druge ure popoludne zopet zaori trobento glas že zunaj trga in prikorakali so silno trudni, da so so nam kar smilili, ter šli trobentajoč na Savo, kjer je bilo zbirališče v novo Riđani B kantini". Tu so se okrepčali, kar jim iz eea privoščimo. Bili so samo „svoji pri svojih". Mikalo bi marsikoga (glejte radovedneže iu ueotesance!) kake napitnice so se vršile. Ako sodim po tem, kar se je godilo pozneje mislim, da niso bile nikakor posebno prijazne za nas. — Po kosilu šli so ogledovat lepo našo okolico iu tudi tovarno. Nekateri obiskali so že druge gostilne. Posebno odlikovati mislila se je ta družba, da je pred neko gostilno na Savi odkrita zapela pesem na čast nemškemu cesarju. A tega ni storila v sobi ampak na prostem, na cesti našega cesarja. Da gospodje nosijo nemške trobojnice, no Bog jim grehe odpuBti, a da pojo pri nas v Avstriji in pri nas na Slovenskem tuke pesmi, tega jim nihče ne more iu sme odpustiti. Kako bi nas obsodili radi pauslavizma in, no vem, radi česa še, da bi mi le doma na naših tleh zapeli pesem na čast ruskemu caru. Ko se je približal čas odhoda, zbrala «e je cela družba na kolodvoru in ponosno z nemškimi trobojnicami gori-doli korakala. Seveda, ko je prišel sloveusk visokošolec s svojo trobojnico, ki jo sme kjer hoče nositi, posebno na Slovenskem, ni jim bilo to prav in kmalu zučeli so se skupaj stiskati, da bi mu zaprli pot, da bi se ne mogel sprehajati. Ko je hotel jednega z opravičen jem „pardon" odriniti in si prosto pot napraviti, seveda jim tudi ni bilo prav. Kaj imamo mi Slovenci na naši zemlji, ako nas pridejo počastiti taki gospodje. Tiho moramo biti in gledati naj delajo kar hočejo. Da se nam pravi, ako take ljudi, v jezi, ko nam žalijo naša najsvetejša čustva, ostro pogledamo: „was glotzen sie" — no — saj smo druge izraze že tudi slišali ! Ali da imajo nekateri teh mladih gospodov toliko nesramnosti se predstavljati kakor akademiki in na zabtevanje ne morejo pokazati legitimacije, to je skoro nečuvno. Na vsak način je dotičuik kriv : ako je akademik, naj po pravilih nosi svojo legitimacijo pri sebi in ko ni — naj si zakrije obraz, da svoje sramote ne bo videl. — Počasi so se posedli po vozeh in ko se je vlak začel pomikati zaklicali so še „Gut heila. — Jaz bi jim pa rekel „beil iBt gut", ker izlet ne bil bi so jim tako zvršil, da so se obnašali v kakem drugem kraji tako. Žali Bog, da je pri nas ta navada, da dotičnika, ki se poteguje za lastno utvar, ki ne pusti tujcem vsega veljati, da je dotičnik surov, neolikan imeuovan. Pustimo torej, da delajo, kar hočejo in kmalu bo izginil naš materin jezik. A dotičnik, ki hoče biti odločen mora storiti vse, da se ohrani kar imamo in da nam dajo naše pravice. Za druge je pripravljen hleb, a za nas domačine komaj kaka drobtinica. — Vsakemu kličem na delo, dokler je čas in naj nam stavijo še toliko zaprek, ako zmagamo častno za nas, ako obnemoretno, bode tudi častuo: iinpavidum ferient ruiuae. Domače stvari. — (Vabilo.) V spomin dr. Janezu Bleivveisu vit. Trsteniškemu ho bode v nedeljo, dne 12, julija 1891. leta pred škofijo na hiši št. 16, v kateri je umrl dne 29. novembra 1881. leta, odkrila spomeniška plošča. Vspored slavnosti, katera se vrši s sodelovanjem slav nih društev : narodne čitalnice, „Sokola" in pevskega društva „Slavec". I. Odkritje spomeniške plošče ob 12. uri opoldne. 1. Kautata, zložil dr. B. Ipavec, pojo „ Slavec V 2. Slavnostni govor, govori g. dež. poslanec L Svetec. 3. Molitev, besede S. Jenkove, napev Dav. Jenkov, poje „Slavec". Narodna društva z zastavami ae zbero ob pol 12. uri v čitalnici, odkoder odidejo na slavnostni prostor. II. Banket v čitalnici ob pol 2. uri popoldne. Vstopnice k banketu po 2 gld. za osebo se dobivajo v trafiki čitalnični. Kdor se hoče udeležiti banketa, oglasi se najkasneje do dne O. julija t. 1. III. Koncert na čitalničnem vrtu ob 8. uri zvečer, pri katerem bode pelo pevsko društvo „Slavec* in sodelovala vojaška godba. K tej slavnosti vabi vsa narodna društva odbor „Pisateljskega društva". — (Tridesetletnico knjiže v u epa delovanja) praznuje te dui g. dr. V. Jagič, naslednik Miklošičev. Književno delovanje svoje pričel je g. dr. Jagič 1861. 1. v „Književniku", katerega je z dr. Račkfm in Torbarjem izdajal. Dlani slovanskega filološkoga semenišča prirede mu tem povodom ovacijo, kateri se pridružujemo tudi mi, želeč slavnemu učenjaku še m no gaj a leta! — („Zvest sin.") Piše se nam: Vašo sobotno notico pod tem uaslovom treba še popolniti, da se bode pokojnega vladnega svetnika Zaplotnika značaj prav poznal. Z.plotuik delal jo 1868. 1. maturo. Takoj potem prekrstil se je v Filipa, dočiin je vse razrede gimnazije šolal se pod krstnim imenom Jakob. Ime Jakob mu i/.vestno ni bilo dovolj „nobel", zato se je prekrstil. — Leta 1871., ko je v državnem zboru bivši minister Glascr glede naših narodnih teženj tako porogljivo zavračal pokojnega dr. Gosto, drzuil se je Zaplotnik izreči mu zahvalo v imenu pravnikov slovenskih. Narod naš ga je žo tedaj izbrisal iz vrste zvestih svojih sinov, a klečeplazna zahvala bila je Zaplotniku na korist in hitro je lezel po uradniški lestvici kvišku. — (Družba s v. C i ri 1 a i u Me to tla) prejela je ob priliki izleta (iraških „Triglava no v" po g. Fr. K r ušicu, stud. med., znesek 9 gld. 5G kr. Narazen sta Duuaj in Gradec — a pri naši vrli slovenski mladini, učeči se v onih mestih, imeli smo že letos ponavljaje priliko uveriti se, kako plamti v nji — čeprav krajevno razdeljeno — jedno in isto nerazdeljeno srce, kojemu najvišja vzora sta: Vera in domovina! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Družba sv. C ir i la in Meto da ) prejela je izkaz denarnega stanja svoje podružnice „za Slovenji Gradec in okolico", iz katerega je povzetih 128 gld. 50 kr. gotovine, doposlane družbenemu načelništvu. — Vsekako nam je pohvalno omenjati te zavedne podružnice, imenoma nje načelnika g A. Globočnika ter denarničarja g. Jos. Stanonika, ki sta v prvi vrsti požrtovalna za njen prospeh. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — („Glasbene Matice letošnji javni izpiti) izostanejo, ker so je šolski koncert nekoliko zakasnil in vsled tega nedostaje časa za prireditev. Šolska spričevala izdavala se bodo dne 8. tekočega meseca. V prihodnjem letu se bodo ti izpiti zopet gotovo vršili. odbor. — (Z izleta v Prago) vrnilo se je danes zadnjih še3t izletnikov. Vsi so jednega mnonju, da gotovo nikomur ne bode žal, ako se pridruži drugemu jednakomu vlaku, ki se priredi morda bodoči mesec, če bode dovolj mleležnikov so oglasilo pravočasno. 11 iz sta v a je zares krasna in zanimiva in zasluži, da jo obišče vsak zaveden Slovan. — (Čitalnica Ljubljanska) priredila je s sobotnim koncertom svojim članom izredno prijeten večer. Glavni del programa izvajala je vojaška godba domačega peš polka in občinstvo zabavala s prav lepimi, srečno izbranimi skladbami in s preciznim svojim sviranjem. Pevski del prevzeli so gg.: Pavšek, Uranke, Lil log in Dečman in nam s krasnimi svojimi čveterospevi napravili poseben užitek. Uečenih gospodov sonorni glasovi se jako dobro ujemajo, peli eo pa tako vrlo, kakor so le more pričakovati od članov pevskega zbora „Glasbene Matice". Koncert bil jo dobro obiskan, društveni vrt bil je poln iu to odličnega občinstva. — (N,a predvečer sv. Cirila i u Metoda) prtteklo soboto goreli so na mnogih krajih ua Slovenskem kresovi. Tudi Spodnja Šiška spomnila se je slovanskih blagovestnikov iu na holmci nad vasjo zažgala lep kres in streljala s topiči, katerih pokanje se je razlegalo po vsej Ljubljaui iu okolici. — (Lep uspeh) je dosegla veselica, katero je bila včeraj napravila Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljaui. Dohodkov je 188 gld. in 80 kr. Čistega bode ostalo družbi precej čez stotak. Ta lepi uspeh so posebno omogočile obilne dame, ki so pokazale, da tudi njim bije srce slovensko. — (V Še nt Rupe rtu) na Dolenjskem umrla je dne 2. t. m. tamošnja poštarica gospa Franja S ter g ar, rojena Kovač, hči bivšega mestnega lizika dr. Kovača v 26. letu dobe svoje. — (S Krškega) 3. julija. Danes osem dnij je Strela ubila nadepolno 171etuo dekle Barbičcvo ua Uregu, občina Cerklje, ko je s svojima roditeljema krmo grabila. Ostala je takoj mrtva. Danes proti večeru je pa usmrtila mladega vojaka topniearja na Gorenjem Marofu pri Turnski graščini, ko je mej viharjem stal na veznih vratih, druzega vojaka pa omamila. — (T rtu o uŠ) konstatovali bo v občinah Hermanec in Veličan v ptujskem okraji. — (Posojilnica v Črnomlji,) registrovalili zadruga z neomejeno zavezo, imela je v prvem polletji 1891 dohodkov 54.G11 gld. 98 kr , izdatkov 57.380 gld. 40 kr., torej skupnega prometa 1 11.992 gld. 38 kr. V tem poletji je bilo uloženega 30.847 gld. 39 kr., vzdigmmega pa 19 670 gld. 83 kr., preostanek 11.176 gld. 50 kr., hranilne uloge od prej 100 715 gld. 28 kr., torej jo hrauilnih ulog 30. junija 1891 111.891 gld. 84 kr. Posodilo se je v prvem polletji 1891 23.929 gld. 54 kr., vrneuega je bilo 15 731 gld. 1 kr., preostanek 8198 gld. 53 kr., k temu se prištejejo posojila od prej 101 266 gld. 90 kr. Izposojila koncem junija 1891 109.465 gld. 43 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu'': MonakoVO 5, julija. Posebni počitniški vlak, ki vozi mej Berolinom in Monakorim skočil pri Eggclsheimu s tiru. Jedna oseba mrtva, šest lahko ranjenih. Rim 5. julija. Dve angleški vojni ladiji pripluli danes v Benetke, da bodeta zastopali angleško brodovje pri slavnosti, ko se nova oklopnica „Sicilia" spusti v morje. V Benetke začelo je že prihajati mnogo tujcev. Novi York 5. julija. Grški princ Jurij okrcal se je na parobrod „Servia", ki je od-plul na Angleško. Charleston 5. julija. Blizu Charlestona na železnici Canada-Michiganski zrušilo se je predmestje in pali so jeden tovorni in dva osebna vagona v globočino. Mrtvih L5, ranje- nih 58 oseb. Le jeden potovalec ostal je nepoškodovan. Peterburg 6. julija. Frihod srbskega kralja Aleksandra v Odeso določen na 27. dan julija. Kakor se čuje, snide se ondu z Natalijo. V Fetcrburg pride dne 2. avgusta. Na kolodvoru vsprejme ga car z vsemi dvornimi dostojanstveniki. Pripravljajo se razne slavnosti. Na povratku ostane kralj več dnij v Moskvi, kjer bode obiskal francosko razstavo. Peterburg G. julija. Carevič došel včeraj v Irkutsk. Razne vesti. * (Vsled hude vročine zadnjih dnij) je v "VVeimarji od jednega bataljona pri vajah bilo več mrtvih od vročine. Štirideset mol je obolelo, Štirje so umrli, a mnogi drugi so Se v smrtni nevarnosti. * (Velika nesreča pri požaru.) V Dra-gunu pri Gnoienu blizu Uostoka podrla se je pri gašenji necega požara spredna stena goreče hiše na prostovoljne ognjegasce ter jih zasula. Štirje ognjegasci, mej njimi načelnik, ostali so mrtvi, pet druzih pa se je hudo opeklo, da so v smrtni nevarnosti. * (Nesreča na železnici.) Dan za dnevom čujejo se nove nesrečo na železnicah. Tako Be poroča iz (Mevelanda da je zopet na Ericželeznici se dogodila velika nesreča. Dva vlaka trčila sta skupaj, in so Be vneli trije vagoni osebnega vlaka. Po najnovejih poročih je število mrtvih 27, ki so deloma bili ubiti uli pa so zgoreli mej gorečimi razvalinami. Mej ranjenimi je več tacih, ki imajo huda poškodovanja. * (Nesreča na železnici ) Nedavno se je pripetila nova nesreča v Švici. V Nekem tunelu obtičal je vlak, ker se je polomil stroj. Drug vlak zadel je vanj. Razbitih je bilo več vagonov in tri osobe ranjene. *(Mlin za smodnik se razletel.) Pri Fbrskolmu razletel se je neki mlin, v katerem delajo smodnik. — Predstojnik bil je lahko ranjen, več druzih delavcev pa je bilo ubitih pri tej nesreči. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. JLoterijue srečke 4. julija. Na Dunaj i: 18, 21, 44, 4, 60. V Gradci: 1, IU, 2, 7G, 23. Tujci: 5. julija. Pri Naliči: Schadek, Bettiheim, Schvrarz, Kobn, Linder, Haber z Dunaja. — Walka iz Škofje Loke. — Pl. Santa ii Kranja. — Petri o z Vrhnike. — PL Muller iz Trst«. Pri Slinili: VVeiis, Neuchauser; Haas, Kobferski z Dunaja. — Ziku, Vatowaz, Zirian, dr. Cuzzi iz Trsta. — Festl iz Gradca. — Spitz iz Počuha. — Ruppe iz Kočevja. — Ilorak iz Prage. — Trzeszcakowski z Bleda. Pri juiuein kolodvoru: Stehar, Sechofer z Dunaja. — Justin z Reke. — Fabriotti iz Trsta. I mrli so v Ijultljaiii: 3. julija: Poljanska ceBta mitničar, 57 let, Konda, delavec, pulm. 2. julija : mrene. 3. julija: Klinove, delavec 4. julija: jetika. Ana Touiatič, pismonoSeva vdova, 72 let, št. 18. vudenica. — Benjamin Vasarhely, Kurjavas St. 1, cirrhosts hepatis. — Jakob 4Lt let, Poljanski nasip St. 50, emphysema V deželni bolnici: Urban Eržen, kaj Ur, 72 let, vnetica rebrne Jurij Oven, kajžar, f>3 let, kap. — Ignacij , 72 let, srčna hiba. Jožtfa KraSovic, delavčeva žena; 41 let, Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 7. zjutraj 733*9 biiii. 22-0» C si. vzh. jasno Ta. 2. popol. 733-0 mm. 30 0° C si. jzh. obl. 0-00 mm. 9. zvečer 7835 mm. 240° C si. jzh. obl. 5. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7335 ... 732-9 mm. 734'5 mm. 22-0« C 25 8« C 20 2" C Bi. jZh. si. zah. si. zah jasno jasno obl. 7 m)mm. dežja. Srednja temperatura 25*3' in 22-7°, ca 6-4° in 3 8° nad normalom. HDunaJslra borza dne" 6. julija t. 1. (Izvirno telegraflčno poročilo.) včeraj 92 55 92 60 Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... a Zlata renta......, 111-30 6°/0 marčna renta..... 10270 Akcije narodne banko . . „ 103-)*— Kreditne akcije.....„ 294 50 London...... . „ 117-45 Srebro........m —•— Napol......... „ 9 32 C. kr. cekini....... o 57 Nemike marke.....„ f>7 67>/a 4" „ driavne srečke iz I. 1854 25<> gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 . 8gertdta zlata renta 4"/„....... gerska papirna renta 5°/0......101 Dunava rog- srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4i/1fl/u zlati za»t. listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 18» Budolfove srećke..... 10 _ 20 Akcije «nglo-avstr. banku . 1*20 Trainway>drust. volj. 170 gld. a. v. . — danhi — gld. 92 45 — , 92 50 — „111 20 — , 10245 — „ 1036*- — „ 294 75 — . 11745 - . 932 - . 5-57 - , 57-65 133 gld. — kr. 179 . — . 105 157 230 15 70 25 30 50 Vozovnične zvezke (FnlirMelielnhefte) po jako znižani ceni, za v««* evrop-***** tele« nI o« in od 300 kilom, naprej za vsako da-IJhvo, priporoča ter daje prospekte in vsakeršna pojasnila o potovanji radovoljno in brezplačno (483—11) Jos. Pavlin v Ljubljani, pisarna za potovanje. Zvezki prog, katere se bolj navadno rabijo, so v zalogi. Največja zaloga šivalnih strojev l,jul»l jnuik. Ntzke osne. — Ugodno , plafievanje na obroke. I — Stari stroji zame- pošiljajo se zastonj in frankovani njavajo. — Popravki no j**.^L£}****-' ladeliijo hitro, dobro ln (10) ceneno. (476) Diurnist zmožen nemškega in slovenskega jezika, z lepo, lahko čitljivo pisavo, vsprejme se takoj za neko Graško pisarnico. Nadaljni pogoji so : prosilec mora biti samostojen, hiter delavec, neomade-ževatie preteklosti, nezadolžen, samec in povsem zdrav. (558-1) Prošnje, pisane slovenski in nemški, katerim so priloženi prepisi svedočb, poslati je pod znamko „150" V Gradec, poste restante. KAROL TILL LJubljana, Špitalske ulice 10. Pismeni papir a kuverti v kasetah in mapah, v formatu cetrtinke ali osmerke, žalni pismeni papir, Žalni kuverti in žalne karte, blanco, vtzltne in naslovne karte, llustrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voičtla v osmsrki, četrtinkl ali celi poli, vošćilne karte, obodne ksrte in vizitnlce v najelegantneiši in najmodernejši obliki. (456—6) i Občina Gornjigrad naznanja, da se je vsled odloka vis. c. kr. namestnije z dne 22. novembra 1890, st. 25.580, marski m živinski semenj preložil od ii. febriivarja na 25. julija, t. j. na dan sv. Jakoba. K nliilni udeležbi vabi županstvo trga Gcjrajigretd dne 5. julija 1891. (mm) Župan: Jože Krajne. DR VALENTINA ZARNIKA Izbrani spisi M I. ZVKZKK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentin« Zamika. — Ura bije, Človeka pa ni! — Maičevanje usode. — Kazni spi bi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je x gld., s pošto 5 kr. več. — Dohiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. St. 104 — 1891. Natečaj. (559—1) u2w Povodom preustrojenja glasbene šole narodnega deželnega glasbenega zavoda v Zagrebu namestiti je z dnem 1. oktobra 1891 deset rednih učiteljev in sicer: 1. Dva učitelja petja z letno plačo 900 gld.; 2. jeden učitelj petja z letno plačo 720 gld.; 3. jeden učitelj goslanja z letno plačo 900 gld. ; 4. jeden učitelj goslanja z letno plačo 720 gld.; 5. jeden učitelj violoncella in kontrabasa z letno plačo 720 gld.; G. jeden učitelj klavirja, harmonija in eventuvalno kompozicije z letno plačo 900 gld.; 7. jeden učitelj sviral (flavte itd.) z letno plačo 720 gld.; 8. jeden učitelj kositernih glasbil z letno plačo 720 gld.; 9. jeden učitelj cele glasbene teorije, eventualno i katerega glasbila z letno plačo 900 gld. Za popolnitev vseh teh mest razpisuje se natečaj do 15. đllC avgusta is?)i. Za vsako teh služeb zahteva se razven strokovnega naobraženja 1. znanje hrvatskega ali vsaj katerega druzega slovanskega jezika, 2. zaveza, predavati na teden 24 ur, 3. uplačevanje pristojbine za penzijski zaklad, kakor je predpisan za učitelje narodnih šol. Vse bližnje pogoje mogo izvedeti oni, ki se hočejo natecati za katero teb mest, pri podpisanem ravnateljstvu. Vsi kompetentje priposlati imajo po pošti svoje, na visoko kr. deželno vlado, oddelek za bogočastje in pouk upravljene prošnje, katerim morajo biti priložene svedočbe usposobljenja, dosedanjega službovanja in životopis, podpisanemu ravnateljstvu narodnega deželnega glasbenega zavoda in sicer najkasneje do zgoraj določenega roka. Ravnateljstvo narodnega deželnega glasbenega zavoda v Zagrebu, dne 27. junija 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Laatnioa in tisk .Narodne Tiskarne".