Termoelektrarne Šoštanj Elektrokovinarska oprema Brez izgube ob polletju O naporih začasnega kolegijskega poslovodnega organa in celotnega kolektiva delovne organizacije Elektrokovinarska oprema za zagotovitev boljših poslovnih rezultatov smo že pisali. Danes lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so prvi uspehi že vidni, saj je omenjenemu kolektivu uspelo nadoknaditi izpadli dohodek prvega četrtletja in odpraviti izgubo iz tekočega poslovanja. Delovna organizacija kot celota tako v prvem polletju ni izkazala izgube, ustvarili so celo za 59 milijonov dinarjev rezervnega in za 74 milijonov dinarjev poslovnega sklada. Ob tem jim je uspelo izpolniti tudi vse dokaj obsežne pogodbe s področja stanovanjskega gospodarstva. Poudariti pa je treba, da v ta rezultat niso vključene nekatere še ne-razjasnjene obveznosti te delovne organizacije iz preteklosti in inventurne razlike, ki jih bodo ugotavljali v jesenskem času. Čeprav so namenili vso skrb izvoznim prizadevanjem, z doseženimi rezultati povsem ne morejo biti zadovoljni. Na tuje so prodali za okoli 600 tisoč dolarjev izdelkov (strešna okna in stopnice), kar je malo, če upoštevamo, da jih morajo, kot so si zastavili v letošnjem planu, na inozemska tržišča prodati za dva milijona dolarjev. To je za ta kolektiv težka naloga, še posebej, ker morajo najprej povrniti izgubljeno zaupanje tujih firm. Zaradi slabe kvalitete in neupoštevanja poslovnih dogovorov je bilo to marsikje močno omajano, ponekod pa tudi povsem izgjibljeno, poudarja predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Andrej Grebenšek. Trenutno izvažajo v Nemčijo in Italijo ter skušajo obnoviti sodelovanje z Madžari. Preko Gorenja so navezali stike s Čehi, preko Lesnine pa z Japonci. Skupaj z Gorenjem raziskujejo tudi druga tržišča. Omenili smo, da delovna organizacija EKO ob polletju ni izkazala izgube, vendar pa to ne velja za vse njene temeljne organizacije. S poslovanjem tozda Serijska proizvodnja so lahko zadovoljni, saj je ta ustvaril za okoli 100 milijonov dinarjev sredstev za sklade. Njegovi programi so akumulativni, pa tudi zaposleni so se dosledno vključili v stabilizacijska prizadevanja. Tozd Tehnološka oprema je izkazoval ob uvedbi ukrepov družbenega varstva za okoli 100 milijonov dinarjev izgube, do polletja pa jim jo je uspelo zmanjšati na 60 milijonov. Zadovoljni so tudi s poslovanjem tozda Instalacije, ki je bil po besedah Andreja Grebenška ob uvedbi ukrepa najbolj urejen tozd te delovne organizacije. Ob polletju so izkazali za okoli 200 milijonov dinarjev akumulacije. Za tozd Komerciala-promet je začasni kolegijski poslovodni organ ocenil, da mora načrtovati takšno politiko, da pokrije stroške svojega delovanja in ne ustvarja akumulacije in to jim je tudi uspelo. In kako ocenjuje dosedanje sanacijske napore predsednik ZKPO Andrej Grebenšek? »Prvi napori,so dali rezultate,« pravi. »Enega osnovnih ciljev smo že uresničili. Zajezili s(do nastajanje novih izgub, uspešno uresničujemo naloge s področja družbenega standarda, nekoliko smo že uredili osebne dohodke, število zaposlenih smo zmanjšali od 933 na 914 (naravna fluktuacija), na novo pa zaposlujemo izključno visokostrokovne kadre. Povečali smo produktivnost ter se spopadli tudi z vsemi ostalimi ugotovljenimi problemi. Še vedno lahko trdim, da je odziv ljudi zelo dober, v posameznih okoljih pa smo naleteli tudi na nasprotovanja, saj nekateri ukrepov in načina vodenja sanacije niso razumeli oziroma niso sprejeli « Trenutno pripravljajo v EKO programsko razvojne usmeritve, ob tem pa podrobno analizirajo akumuiativ-nost posameznih programov, ki jih bo prav gotovo treba selekcionirati. Obdržali bodo pač tiste, ki so dolgoročno, kadrovsko, investicijsko in produkcijsko zanimivi. Veliko skrbi bodo namenili tudi sami organizaciji. Strogo zastavljene meje med tozdi, so že nekoliko odprli, ,vlogo delovne organizacije kot celote pa bo treba še bolj poglobiti. Mira Zakošek Proizvedli 1,5 milijarde kilovatnih ur električne energije V šoštanjskih termoelektrarnah so proizvedli v prvih sedmih mesecih letošnjega leta precej manj električne energije kot je bilo predvideno. Prve mesece so obratovali s polno zmogljivostjo, kasneje pa so bile potrebe po termoenergiji zaradi ugodnih hidrometeoroloških razmer bistveno manjše. V prvem polletju so tako poslovali iz tega termoenergetskega giganta v omrežje 1,37 milijarde kilovatnih ur, do konca julija pa 1,5 milijarde. S tem so izpolnili le 87 odstotkov plana. Še posebej nizka je bila proizvodnja v mesecu juliju, ko so bile zmogljivosti izkoriščene le 25 odstotkov. V omrežje so namreč pošiljali le po okoli 4 milijone kilovatnih ur dnevno, podobno pa je tudi v tem času. V zadnjem obdobju so v šoštanjskih termoelektrarnah opravili obsežna remonta na obeh največjih blokih. Prvega, na bloku V so zaključili v predvidenem času od konca marca, do 10. maja, takoj zatem pa so pristopili k remontu bloka IV, ki pa so ga zaključili zaradi obsežnih dodatnih nepredvidenih del (popravila lopatic niz-kotlačnega dela turbine) z enomesečno zamudo. Družbeno ekonomski odnosi .na področju elektrogospodarstva še vedno niso vzpostavljeni, zato je bilo izgubo tudi v šoštanjskih termoelektrarnah ob polletju mogoče pričakovati. Izkazali so jo v višini 2,43 milijarde dinarjev. To pa je znesek, ki ga z avgustovskim povišanjem električne energije ne bo mogoče pokriti. Pa brez vsake panike! Poletje je pač čas dopustov, torej čas, ko tudi skrbi in težave skušamo zapreti v najbolj odmaknjen predal možganske skorje, da nam slučajno ne bi pokvarili težko izborjenih prostih dni. Pa vendarle ti pljuskajo okoli nas in med nas prav tako brezobzirno in ko življenje dobi spet svoj ustaljeni delovni tok, smo naenkrat zgroženi in začudeni, kaj vse nam je naplavilo poletno brezdelje. Tudi z aidsem ni drugače. In čeprav smo se trudili, da bi ga kar najbolj ignorirali, se je vseeno vrinil v našo družbo. Celo več. Prišel je tale naš tovariš inkognito. Brez zvonenja, brez trkanja, mimo neoborože-nih in oboroženih carinikov. Sicer pa, zakaj bi si ga privoščili le drugi. Mi smo ja tako dojemljivi za novosti; za zadolževanje, za inflacijo, torej tudi aids lahko postane del naše folklore, del naše kulturne sa- mobitnosti, sopotnik balkanske spolnosti in balkanskega ljubimca. Ta bo, če se mu prijateljček izneveri, golorok opravil z njim, junaško, iz oči v varišice, pa zgroženi učenci to stalno dokazujejo. Tudi predlog, da bi v trgovinah in na javnih mestih zlahka prišli do kondoma je že kar ka- Naša tema , ■ . M oči. Kakšen kondom, ha, kon-domček, kakšna preventiva, osveščanje, to so »bile bale« za majhne otroke. In če bi nam ta stvar, no, ta aids že hotel poskočiti takole malo po svoje, potem je tu moč našega samoupravljanja, strnjene vrste, enotna akcija, kakšen pamfletek, pa samoupravni sporazum in končno odlok, če bi mali nepridiprav zares pokazal preveliko trdoži-vost. Pa brez vsake panike. Nikar, da bi v šolah strašili otro-. ke s takšnimi malenkostmi. Že pri anatomiji se dogajajo strašne stvari. Blede in zariple to- pitalistična demagogija. Mi smo vendarle osebno in družbeno zreli. Ne spravljajmo torej v zadrego naših ljubih trgovcev in .. . Tisti tujci, ki jih slučajno zanese k nam in naši zdomci tudi, ti pa naj se pri nas obnašajo zdržno, posebno, če vedo, da so okuženi. Skratka, stvari so jasne, v pričakovanju jeseni na Balkanu nič novega. Naša moralna in kulturna širina tudi na tem področju preprečuje kakršnekoli socialne, ekonomske in družbene probleme. Mi smo skratka srečna, osveščena družba. BORIS ZAKOŠEK Super model Gorenje Glin Od ponedeljka naprej znova iverice iz Nazarij Zadnji ponedeljek je, po odpravljenih posledicah požara in eksplozije na območju bunkerjev iverja in lepilne postaje v obratu surovih iver-nih plošč 23. junija, znova začela obratovati tovarna ivernih plošč Gorenja Glin v Nazarjah. Zaradi požara in eksplozije tovarna ni obratovala 40 dni, izpadlo proizvodnjo pa ocenjujejo na okrog 9.000 kubičnih metrov ivernih plošč. V Nazarjah oplemenitijo in ftnalizirajo polovico vse proizvodnje ivernih plošč. K sreči pa zaradi zalog v času, ko tovarna ni obratovala, ni bilo motenj pri oplemenitenju in finalizaciji ivernih plošč. Delavci Gorenja Glin te Plavanje Renata Rednak državna prvakinja Na državnem prvenstvu v plavanju v Ljubljani se je znova izkazala Renata Rednak, ki je z zmago na 800 metrov kravi osvojila naslov državne prvakinje. Poleg tega je bila druga na 4(1)0 kravi (Mijočeva je bila tretja) in četrta na 200 kravi. dni preverjajo delovanje naprav in si prizadevajo, da bi tovarno kar najhitreje usposobili za obratovanje s polno zmogljivostjo. Avgusta bodo v Nazarjah opravili še zadnje poskuse z novim lepilom, da bi že septembra stekla redna proizvodnja ivernih plošč, za izdelavo katerih bodo uporabljali izključno lepila z minimalno vsebnostjo formaldehida. Vse plošče, ki bodo prišle od septembra naprej iz Gorenja Glin, bodo izdelane po tako imenovanem evropskem standardu »E 1«, s čimer si želi delovna organizacija zagotoviti dolgoročno rast izvoza pohištva in prisotnost na tujih tržiščih. Uspela krvodajalska akcija — Pred tednom dni je občinska organizacija Rdečega križa Velenje pripravila v prostorih Rekove družbene prehrane v Titovem Velenju izredno enodnevno solidarnostno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Kljub počitnicam in dopustom krvodajalci naše občine vseh, ki čakajo ali ki bodo potrebovali to najpomemb- nejšo življenjsko tekočino v prihodnjih dneh, niso pustili na cedilu. Akcija je namreč uspela. Udeležilo se je je 447 prebivalcev velenjske občine. Od teh je bilo tokrat tudi 23 takih, ki so kri darovali prvič. Sicer pa je do konca julija letos to plemenito delo opravilo že 2570 občanov. Čeprav je bila tokrat akcija namenjena predvsem delavcem Reka, so bili v vrstah tudi delavci drugih delovnih organizacij Šaleške doline. cena 200 dinarjev glasilo sc. Cistične zveze delovnega ljudstva velenje številka 31(986) Violinska šola V ponedeljek in torek zaključna koncerta Od 28. julija pa vse do 12. avgusta poteka na glasbeni šoli Frana Koruna-Koželjskega tretja mednarodna poletna violinska šola, ki jo vodi IGOR OZIM, redni profesor v Kolnu, Bernu in Londonu. Zaključna koncerta, na katerih se bodo predstavili udeleženci poletne violinske šole bosta v ponedeljek, 10. avgusta in v torek, 11. avgusta ob 20. uri v veliki dvorani Glasbene šole. Vstopnice dobite v tajništvu Glasbene šole vsak dan dopoldan od 8. do 12. ure in uro pred koncertom. Tretje mednarodne poletne violinske šole se udeležuje 25 violinistov iz Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Avstralije, ZDA in Japonske. Gorenje EŠP 28.781 barvnih TV V delovni organizaciji Go-renjie Elektronika Široka po-trošinja so v letošnjem prvem polltetju izdelali 28.781 barvnih (televizijskih sprejemnikov, 3.7917 dvojnih kasetnih radio-rekrorderjev, 1.223 videorekor-^jj^kg^ev, 2.732 zvočnih omaric j^ftWlnost polletne proizvod-nje !y tej Gorenjevi delovni or-ganiizaciji znaša nad 13,1 mili-jardle dinarjev. titovo velenje, 6. avgusta 1987 SŠGZ Titovo Velenje Kadrovske spremembe Na seji skupščine Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje, v torek prejšnji teden, so za novega sekretarja SŠGZ za dobo štirih let izvolili Božidarja Lednika. Te dolžnosti pa so razrešili Bogomirja Travnerja, ki je sekretarske naloge uspešno opravljal od leta 1980 in mu v zahvalo za to podelili tudi častno plaketo Savinjsko-Ša-leške gospodarske zbornice. Več o podelitvi priznanj zbornice pišemo na 3. strani. 2. stran * nSS CSS _ AKTUALNO - titovo velenje * 6. avgusta 1987 Pisma bralcev I D0 Era, tozd Vino Šmartno ob Paki Prvi vtis lep, a hodiš po mestu ko Ne hodim pogosto v tujino. Tu in tam. morda enkrat ali dvakrat na leto, pa le skočim preko meje v Avstrijo. Tudi tokrat me je pot zanesla, pa ne le po nakupih do bližnjega Laboda, ampak malo više na celodnevni izlet do Vrbskega jezera ih Bad — Kleinkircheima. In v celem dnevu se ob kar številnih prevoženih kilometrih in pri ogledih nekaterih krajev da marsikaj videti. Nadvse ljubim domovino in ob vsakem trenutku bom za njo našla lepo besedo in opravičilo za marsikaj, kar nam mnogokrat ni v čast in ponos. Toda kar je res, je res. Ta izlet me je dokončno spodbudil, da sem si vzela čas in napisala ta prispevek. Takoj, ko prestopiš mejo na Viču, imaš občutek, da si stopil v drug svet. Da, resnično v drug svet. In od kod ta občutek? Pokrajini sta podobni, mentaliteta ljudi najbrž tudi, tu Slovenci, tam koroški Slovenci. Bogastvo? Res se v Avstriji zasluži bolje kakor pri nas, vendar mislim, da v tem ni jedro različnosti. To, kar lahko človek opazi, ko se vozi po Avstriji, ne zahteva ne vem koliko materialnih sredstev, prej bi rekla nekoliko več truda in dobre volje. Slovenci se radi trkamo po prsih, da smo kulturen narod, in da je naša kultura srednjeevropska. In vendar, zakaj takšna razlika? Skoraj z lučjo pri belem dnevu bi moral iskati po Avstriji stanovanjsko hišo, lokal ali javno zgradbo, katere okolica ne bi bila urejena in okrašena s cvetjem. Pa pri nas? Res je Slovenija morda nekoliko bolj čista, kakor so predeli na jugu naše države, toda razlika med Slovenijo in Avstrijo je vseeno očitna. Ko se človek približuje Titovemu Velenju, pa naj bo to s slove-njegraške ali celjske smeri, ga pravzaprav pričaka lep pogled in na prvi videz tudi vtis o lepem in urejenem kraju. Toda le prvi videz. Ko pa hodiš po mestu je toliko stvari, ki te zbodejo v oči, da ti je resnično žal, da ni to naše mesto še lepše, bolj urejeno, saj bi se le z malo več dobre volje in strokovnega pristopa delo še mnogo več storiti. Ne bi naštevala vseh »črnih točk«, saj bi jih bilo toliko, da bi mi zmanjkalo časa in prostora. V ilustracijo bi navedla le eno ali dve iz mojega neposrednega okolja: V bližini ERI NE Tržnice je cvetličarna. Ali ste v Avstriji že kdaj opazili cvetličarno! Morda ste jo. kajti že od daleč te je okrog nje vabilo bohotno cvetje. !n kaj se bohoti okoli te, menda KOC-ove cvetličarne? Največkrat le nepoko-šeno šavje, in če nad vhodom ne bi bilo napisa »cvetličarnah, bi tu pričakoval vse prej, kakor prodajalno cvetja. In malo naprej, na drugi strani ceste, frizerski salon. Salon lepote, bi rekla. In kaj te tukaj vabi že od daleč? Slepe izložbe in kup brisač, ki se sušijo pred vhodom. Resnično žalosten pogled. Razumem, da se nekateri ljudje niso rodili 5 čutom za lepoto, ne in ne morem pa razumeti, da ljudje, ki so na ključnih položajih v občini, tega ne vidijo. To so vendar.lju-dje, katerim je osnovni poklic velikokrat najtesneje povezan z estetiko (arhitekti in podobno), in ki najbrž, če ne že drugega, tudi hodijo po svetu in to prav gotovo ne z zaprtimi očmi. Ali se res ne da enostavno z občinskim odlokom zahtevati, da se okolje tako privatnih, kakor družbenih zgradb primerno uredi in vzdržuje ter okrasi s cvetjem ? Saj najbrž tudi v A vstri-ji in drugih deželah zahodne Evrope v začetku ni šlo samo od sebe. S strokovnimi nasveti tistim, ki za to nimajo pravega smisla in premagovanjem težav, raznega vandalizma, bi se tudi vložena sredstva s časom pričela posredno vračati. Saj kraj, ki daleč na okoli slovi po lepoti in urejenosti, vsakdo rad obišče. In kaj je najvažnejše, ali se ne bi z urejenim krajem dvigoval tudi kulturni nivo vseh nas? Posebno, če se zavedamo, da nekulturnega človeka uspešno prevzgojiš le v kulturnem okolju. Velenjčanka Pripis: Žetim ostati anonimna, čeprav vem, da to tudi ni kulturno, vendar se opravičujem. Pripis uredništva: Nepodpisanih člankov praviloma ne objavljamo. Tokrat smo zato, ker se s vsebino pisma globoko strinjamo, naredili izjemo. Gorenje Konec kolektivnega dopusta Čez dva dni, v soboto, se bo končal kolektivni dopust delavcev Go-renjevih tovarn v Titovem Velenju — Gorenja Gospodinjski aparati, Go-enja Notranja operna. Gorenja Procesna oprema in Gorenja Elektronika Široka potrošnja. Med kolektivnim dopustom so opravili v Gorenju, kot smo že poročali, številna večja vzdrževalna dela, da bi lahko proizvodnja v drugem poletju potekala nemoteno. Pred delavci Gorenja so tudi v zadnjih petih letošnjih mesecih izredno zahtevne proizvodne in izvozne naloge. Pričakovati je, da jih bodo, kot že tolikokrat doslej, tudi letos uresničili! Zadovoljivi polletni rezultati gospodarjenja Pravijo, da se po jutru dan pozna. Po doseženih rezultatih poslovanja pa dobri in slabi gospodarji. Zaposlene v Erini temeljni organizaciji Vino iz Šmartnega ob Paki bi lahko sicer uvrstili med prve. Kljub temu pa rezultati niso tako dobri, da bi lahko brezskrbno »dočakali« konec tega leta. V številkah je bilo poslovanje v prvih šestih mesecih letos za ta kolektiv takšno: ustvarili so okrog 3 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je v primerjavi s preteklim letom za 71 odstotkov več oziroma 44 odstotkov letošnjega delovnega načrta. »V tem obdobju smo sicer prodali za šest odstotkov manj brezalkoholnih in alkoholnih pijač kot sicer. Vendar je to ob takšnem padanju kupne moči in ob dejstvu, da je ostalo tržišče skorajda enako lanskemu, le uspeh. Veliko več aktivnosti pa nas v drugi polovici leta čaka na področju lastne polnitve vin, kjer smo v prvih šestih mesecih letos zabeležili precejšen upad prodaje. Razlog za tako skromne rezultate tiči v težkem prodoru konzumnih vin, teh imamo v svojem programu največ, na trgu,« pravi vodja temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki Gvido Omla-dič. Poleg že omenjenega padanja kupne moči potrošnikov je ob doseženih rezultatih poslovanja treba omeniti še velik vpliv vremenskih razmer. Meseci april, maj in junij so bili namreč izrazito nesezonski in je bila prodaja brezalkoholnih in alkoholnih pijač v tem času zelo skromna. Na sicer zadovoljive rezultate pa sta-med drugim, po besedah sogo- vornika, vplivala po svoje še nov obračunski sistem ter dejstvo, da je ponudba tega blaga večja od povpraševanja. To ima za posledico zaostajanje cen za poprečno rastjo teh drugih izdelkov. Dosežene polletne rezultate gospodarjenja naj bi »popravila« prodaja v prejšnjem mesecu. Dejali smo že, da do konca leta zaposleni temeljne organizacije Vino ne bodo smeli stati križem rok. Tako bodo svoja prizadevanja v drugi polovici tega leta na področju lastne polnitve vin usmerili v kar najboljšo uvrstitev Virštanjčana na trg. Tega so ponudili pravzaprav že pred dobrini mesecem in so z njegovo prodajo zadovoljni. Treba pa bo gotovo ob vrsti kakovostnih vin, kamor se Virštanjčan uvršča, vložiti še veliko naporov in sredstev, da bo »osvojil« srca potrošnikov. »To vino pomeni za naš izbor" najvišjo kakovostno kategorijo in mu zato dajemo poseben poudarek. Sodi med zaščitena slovenska vina z geografskim poreklom, »pridobivajo« pa ga na kozjanskem območju.« Seveda na področju lastne polnitve ne bodo ostali le pri tem, ampak bodo poskušali svojo »zbirko« namiznih vin povečati še za kakšno novo vrsto, ki bi bila tako po okusu kot ceni sprejemljiva za potrošnika. ■ Kegljanje Sklenjena uspešna sezona Kegljaški klub Partizan iz Šoštanja je v juniju sklenil dolgo in uspešno sezono in v ligaškem tekmovanju osvojil drugo mesto. Za prvakom Tekstilno iz Prebolda so Šoštanjčani zaostali le za dve točki, zelo lahko pa bi bilo obratno. Šoštanjčani so namreč prav s prvaki v prvem kolu jeseni na gostovanju dokaj nesrečno izgubili samo za devet kegljev, zatem pa zaradi poškodbe enega od igralcev še doma za sedem kegljev s Celjem. Smola je dokončno opravila svoje v zadnjem kolu, ko so nekateri igralci v preveliki želji za uspehom povsem odpovedali in srečanje v Štorah je bilo izgubljeno. Kljub temu, da v klubu niso urejeni finančni in vodstveni odnosi, je igralcem uspelo več, kot prejšnja leta. Med drugim to dokazujejo dejstva, da so dvakrat izboljšali klubski rekord, prvič se je zgodilo, da so štirje igralci od šestih presegli znamko 900 podrtih kegljev, dosegli pa so tudi težko ponovljiv rekord v tej ligi v neporaženo-sti, saj so zmagali kar osem-najstkrat zapored, vseh kol je 22. Vse to je bilo premalo za vstop v drugo slovensko ligo, kar je dolgoletna želja igralcev. Tudi v prihodnje jim bo to težko uspelo, če ne bodo našli ustreznih rešitev. V klubu je namreč dovolj kako- vostnih igralcev in tudi za naraščaj se ni bati, premalo pa je ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v vodstvu. Največji problem je vsekakor financiranje kluba, ki je trenutno odvisen le od dotacij ZTKO, vendar to ne zadošča niti za treninge, kaj šele za tekmovanja. Igralci so potrkali že na vsa vrata v občini, da bi našli pokrovitelja, vendar brez uspeha. Ob vseh teh problemih bi bilo zares škoda, če bi se klub po 22 letih razbil, ker ne bi mogel preživeti. Seveda vsi upajo na skorajšnjo rešitev. Igralci bodo s pripravami na novo sezono pričeli že v avgustu. Franc Tamše Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje ■ Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE CENTER SREDNJIH ŠOL TOZD EKŠ prof. franc. in nem. j. 78022 prof. fran. in nem. j. X nč 8 135.000 1 GORENJE-SERVIS dipl. ing. elektroteh. 72501 višji tehnolog 1 nč 8 336.038 1 GORENJE-DS INTERNA BANKA ekonomski tehnik 57001 evidentičar 1 nč 8 148.555 1 GORENJE-DS INTERNA BANKA ekonomski tehnik 57001 evidentičar 1 nč 8 148.555 1 VARTEKS prodajalec 46501 prodajalec X dč 8 150.000 1 GORENJE-SERVIS avtoelektričar 42513 sam. vzdrževal, a. dela 4 nč. 8 197.241 1 DO ELKROJ ŠOŠTANJ konfekcionar 44111 konfekcionar X nč 8 140.000 10 OBČINA MOZIRJE OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRI- GADE LJUBNO OB SAVINJI predmetni uč. matem. 68023 učitelj matematike 1 dč 8 229.000 1 Ničmanj nalog jih ne čaka tudi na področju grosistične dejavnosti, kjer se bodo z razpoložljivimi zmogljivostimi poskušali čimbolje prilagoditi trgu in potrošnikom. Ena od teh je solidna in kakovostna dostava blaga ter elastična ponudba. Iz bogatega naložbenega programa, ki so si ga zadali v začetku leta, pa naj omenimo izgradnjo nadomestnega objekta v izmeri 1000 kvadra- tnih metrov. Prostorski in delovni pogoji v sedanjem grosisti-čnem skladišču in njegovem maloprodajnem delu na Partizanski cesti v Celju so namreč neprimerni. Naložba, zanjo bodo odšteli približno 70 milijonov dinarjev, je za to temeljno organizacijo velik zalogaj. Zmogli ga bodo le ob velikih naporih vseh zaposlenih in z doslednim uresničevanjem zastavljenih ciljev. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE DELA IN NALOGE NAČELNIKA OBČINSKEGA INŠPEKTORATA Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in daje družbenopolitično aktiven. NAČELNIKA OBČINSKEGA INŠPEKTORATA imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na Skupščini. g/ terme topolšica ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD Naravno zdravilišče Topolšica Delavski svet tozda Naravno zdravilišče Topolšica razpisuje, po določilih statuta tozda, dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA. Kandidat za vodjo tozda mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba — znanje tujega jezika — 5 let izkušenj na vodilnem položaju — da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnosti razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov — da predloži program dela. Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici, z oznako »Razpisna komisija«, v roku 15 dni po objavi razpisa, na naslov: »Zdravstveni center Velenje, kadr. služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1. 11 Ul5 1> VEPLAS Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO Veplas objavlja prosta dela in naloge 1. Računovodja 2. Serviser za izdelke proizvodnega programa DO 3. Strugar 4. Ključavničar 5. Pripravnik Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še: Pod 1. — ekonomska izobrazba VI. oz. V. stopnje zahtevnosti — tri oz. pet let delovnih izkušenj na enakih delih — poseben pogoj je poskusno delo 3 mesece — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas pod 2. — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih — sposobnost kontaktiranja s strankami — poseben pogoj poskusno delo 2 meseca — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas pod 3. in 4. — IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri — 1 leto delovnih izkušenj — zdravstvena sposobnost — poseben pogoj, poskusno delo 1 mesec — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas pod 5. — V. stopnja ekonomske smeri — delovno razmerje se sklene za določen čas za opravljanje pripravništva Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: VEPLAS velenjska industrija plastike T. Velenje, Štrbenkova 1, kadrovska služba. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po zaključeni objavi. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direlctor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 1.0, .telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 6. avqustal9R7 -A titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran 3 Podelili priznanje SŠGZ Titovo Zlata plaketa Elek-trostrojni opremi Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje že nekaj let zapored podeljuje priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in krepitvi vloge zbornice. Najvišje zbornično priznanje ZLATO PLAKETO je letos za izredne zasluge pri razvoju gospodarstva prejela delovna organizacija Elektrostrojna oprema. V obrazložitvi tega visokega priznanja je bilo rečeno, da zato, ker že vrsto let dosega odlične razvojne in poslovne uspehe. Dobro delo je to Rekovo delovno organizacijo uvrstilo na zelo predsednik LB ZB Ljubljana za delovanje v organih zbornice in za sodelovanje z gospodarstvom našega območja. Skupščina Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, ki je potrdila tudi Mira Travnerja, ki je dve mandatni dobi uspešno opravljal dela sekretarja te zbornice, in ki ima veliko zaslug pri tem, da se je zbornica uveljavila Na priložnostni slovesnosti so podelili priznanja za prizadevanja na gospodarskem področju visoko mesto v jugoslovanski proizvodnji rudarske opreme, kar pa je rezultat, kot smo že dejali, dobre razvojne politike in uvajanja sodobne tehnologije in računalništva v proizvodnjo. SREBRNO PLAKETO Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice pa sta prejela Ivan Kramar, direktor delovne organizacije Elkroj Mozirje in Janez Živ-ko, predsednik poslovodnega odbora Gorenje GLIN iz Nazarij. Oba pa sta si to priznanje zaslužila za vidne zasluge pri razvoju gospodarstva. ČASTNO PLAKETO zbornice so prejeli: Adi Miklavc za sodelovanje s SŠGZ in delovanje v njenih organih v prejšnjem mandatu, Tone Vrhovnik direktor LB TB Velenje prav tako za sodelovanje s SŠGZ ter krepitev vloge zbornice, Rudi Gabrovec pod- in našla svoje mesto v gospodarskem življenju obeh občin. DIPLOME SŠGZ pa so prejeli: Toni Rifelj samostojni obrtnik za dosežke pri uvajanju novih proizvodov in inovacij, Peter Ribič vodja priprave dela v tozdu Kovinarstvo Ljubno za snovanje in razvoj novih proizvodov ter širitev inovacijske dejavnosti v temeljni organizaciji, Milan Caj-ner, direktor tozda Gozdarstvo Gornji grad za zasluge pri razvoju gospodarstva, Beno Strozak, samostojni obrtnik za dosežke pri uvajanju novih proizvodov za igro in učenje ter razvojna skupina iz sozda REK: Boris Stropnik, Peter Klemešek, Srečko Meh, Ža-ni Pižorn, Branko Pohar in Jože Rovšnik za razvojno raziskovalno delo pri snovanju pilotske naprave za transport emulgata za odpepeljevanje pepela.. (mkp) OBETA SE LEP PRIDELEK — Kljub letošnji dolgi zimi in nenehnemu pomladanskemu deževju bo pridelek v nasadih TOK Kmetijstva Šoštanj na Turnu povprečen, ali vsaj podoben kot lanski. Zgodnje vrste jabolk bodo dozorele v drugi polovici avgusta, pred tem pa bo zrela vrsta »dicovery«. Poznejše vrste bodo zaradi znanih okoliščin dozorele nekoliko kasneje, pa tudi letina bo manjša. Pridelovalci si želijo le še lepega vremena, zlasti takrat, ko se bo pričelo obiranje vseh vrst jabolk. Za vse ostalo pridno sami skrbijo, (b. m.) Proizvodnja mleka mmm Presegli polletni načrt O težavah pri proizvodnji mleka smo lahko prebrali na straneh osrednjih časnikov že večkrat. Zaradi prenizkih odkupnih cen se kmetje raje odločajo za bolj donosno kmetijsko dejavnost kot je mlečna proizvodnja. Kako pa je s tem v naši občini? Na Erini temeljni organizaciji kooperantov so nam povedali, da je velenjska občina v tej »politiki« svetla izjema. Predvsem je »rešil« naše pridelovalce mleka sklad za pospeševanje proizvodnje hrane. S premijami, ki jih kmetje dobijo iz tega »kupa de-naija«, sicer ne pokrijejo vseh stroškov te proizvodnje. Kljub vsemu pa je treba slednjim pripisati tako ugodne indekse odkupa mleka v naši občini. V prvih šestih mesecih letos so v Erimi temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj odkupili za 19 odstotkov več imleka kot v enakem lanskem ob-dobjju oziroma so ga kmetje oddali v zbiralnice dva milijona 116 tisoč litrov. S tem so presegli polletni plan za tri odstotke. Za primerjavo naj zapišemo, da so pred petimi leti kmetje Šaleške doline oddali dva milijona litrov mleka v celem letu. Letos pa naj bi ga več kot 4 milijone litrov. S premijami pa je takole: 16 dinarjev dobijo kmetje za mleko pridelano v nižinskem območju, v hribovitem 20 dinarjev, največ, 32 dinarjev, pa dobijo kmetje z višinskih predelov. V ostalih slovenskih občinah naj bi proizvajalci mleka dobili približno 13 dinarjev »poračuna« za prvih šest mesecev tega leta. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Z realnimi obrestmi ohraniti vrednost dinarskih prihrankov Banke so ustanove, ki jih prav dobro poznamo, saj jih pogosto obiskujemo, ko urejamo to ali ono denarno zadevo. Zadnje čase pa se v bankah nenehno nekaj spreminja. Spreminjajo se obrestne mere, kreditni pogoji in še bi lahko naštevali. O tem in o poslovanju v letošnjem prvem polletju smo se pred dnevi pogovarjali s predsednikom poslovodnega odbora Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje Tonetom Vrhov-nikom. Kako ocenjujete poslovanje v vaši banki v letošnjem prvem polletju? Tone Vrhovnik: »V letošnjem prvem polletju smo poslovali v zelo spremenljivih gospodarskih pogojih, ki se zrcalijo med drugim v izredno omejevalni denarno posojilni politiki. Naše delovne organizacije se srečujejo zaradi sorazmerno visoke inflacije z velikimi likvidnostnimi problemi. Zaradi umirjanja tržišča se ponekod večajo zaloge, kar seveda znova predstavlja probleme. Stanje se še posebej zaostruje v zadnjem mesecu, vendar ocenjujem, da je to prehodnega značaja.« Katerim vprašanjem ste v zadnjem času namenjali največ pozornosti? Tone Vrhovnik: »V letošnjem letu smo največ pozornosti namenili kreditiranju uporabnikom družbenih sredstev, to je gospodarstvu. Smelo lahko trdim, da smo uspeli zadovoljiti potrebo po likvidnostnih sredstvih, s tem da smo se zatekali k povečanju eskonta menic in medmesečnih kreditov, ki niso bili toliko omejevani. Letos smo vseskozi pod pritiskom hitrega menjavanja obrestnih mer, katerih cilj je prehod na Gorenje Glin, Lesna čim prejšnje realne obrestne mere, ki bodo spodbudile varčevanje. Že ob polletju smo sprejeli najmanj realne obrestne mere za šestmesečne depozite (pred letom dni je to veljalo za depozite vezane za leto dni), s prvim avgustom pa bomo, kot kaže, prešli na realno obrestno mero že pri trimesečnih depozititih, kar bo verjetno še spodbudilo tovrstno varčevanje.« V zadnjem času se pogoji varčevanja nenehno spreminjajo. Kako to vpliva na varčevanje? Tone Vrhovnik: »Res je, da se pogoji varčevanja spreminjajo in lahko kar naravnost povem, da so nam avista sredstva občanov, zaradi nizke obrestne mere, precej upadla. Povečala pa so se sredstva vezana na določen rok. Prav zaradi tega se Ljubljanska banka zavzema, da bi avista sredstva dražje obrestovali, vendar pa se ne navdušujemo za sklepanje trimesečnih vezav, saj menimo, da je to prekratko obdobje.« Kakšno je po vašem mnenju zaupanje v devizno in domačo valuto? Tone Vrhovnik: »Zaupanje je verjetno v vsak denar, kajti denar je izrazna vrednost nekega blaga, nekega gospodarjenja in odnosov v gospodarstvu. V banki se seveda srečujemo s padajočo vrednostjo dinarja in tujo valuto, kjer ostaja realna vrednost nespremenjena. Glede na to, da prehajamo na realne obrestne mere, kar seveda pomeni, da Tone Vrhovnik: »Devizni krediti so dodatna bančna ponudba.« ostaja dinarska vrednost preko obresti, podobno kot v tuji valuti realno enaka, že opažamo, da se zaupanje v dinar veča. Konkretno lahko povem, da se nam hranilne vloge povečujejo in strukturni delež se nam je povečal s 25 na 27 odstotkov. Trdim lahko, da se razlika, z realnimi obrestnimi merami, med dinarjem in tujo valuto vsak dan manjša.« Vendar pa so obrestne mere kljub vsem prizadevanjem pogosto še vedno pod inflacijsko stopnjo? Tone Vrhovnik: -»Zdaj, v prehodnem obdobju, so obresti dejansko še pod inflacijsko stopnjo, vendar pa moram poudariti, da pri določanju novih obrestnih mer dosledno upoštevamo inflacijsko stopnjo in dodamo še kakšen odstotek, tako da se vsaj približamo realni ekonomiji. Res pa je, da mi v Jugoslaviji merimo stopnjo inflacije s spremembo proizvodnih cen proizvajalcev za preteklih šest mesecev, katerih indeks je prav gotovo manjši kot bi bil indeks drobno prodajnih cen.« V zadnjem času veliko govorimo o dinarskem kreditiranju odkupa deviz. Kako je s tem v vaši banki? Tone Vrhovnik: »Celoten bančni sistem je tu vezan na pogoje, ki jih je opredelil Zvezni izvršni svet oziroma na to, da so od lanskega leta vse devize na nek način v državni razpolagalni pravici. Zgleda in tudi konkretni sklepi so, da bo to kreditiranje steklo s 1. avgustom. Opredeljeni so že osnovni pogoji, ki pa morda na prvi pogled niso najbolj ugodni, vendar pa menim, da so v danih pogojih gospodarjenja znosni in pomenijo dodatno bančno ponudbo za nabavo določenih dobrin. S tem pa se bo seveda omogočil dodaten odkup deviz od občanov in to verjetno prav tistih, ki doslej niso bile naložene v bankah oziroma drugih finančnih institucijah.« Pred kratkim smo v Titovem Velenju dobili enoto Jugobanke. Kaj pomeni to za vašo banko? Tone Vrhovnik: »To pomeni za našo banko konkurenco, saj nam lahko odtegnejo kakšen posel, na drugi strani pa to pomeni in to mora prevladati (tudi prevladuje), da izboljšamo ponudbo, prav tako pa tudi obnašanje do poslovnih partnerjev in naših varčevalcev.« Mira Zakošek Nazarje Večja proizvodnja, tudi z novimi programi Delavci nazarskega Gorenja Glin so. v letošnjem prvem polletju vnovič dokazali, da lahko z okrepljenimi lastnimi prizadevanji pomembno vplivajo na položaj in razvoj delovne organizacije. Podobno kot lani je bilo tudi v letošnjem prvem polletju poslovanja skorajda v celoti takšno, kot so ga predvideli z načrti. V tej največji delovni organizaciji v Gornji Savinjski dolini je na občutno izboljšanje položaja zlasti še vplivalo pospešeno uvajanje programskih sprememb in osvajanje proizvodnje novih izdelkov. Pomembno je nadaljnje zmanjšanje izvoza rezanega lesa in ivernih plošč ter povečanje izvoza izdelkov višje stopnje predelave. Vidna so tudi prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od tujih virov financiranja in za povečanje učinkovitosti poslovanja delovne organizacije. Tudi za letošnje leto so si v Gorenju Glin zastavili resnično zahtevne naloge. Omenimo samo dve: 10% povečanje fizičnega obsega proizvodnje in podvojitev prodaje na tuje. In kako so uresničevali naloge v letošnjih prvih šestih mesecih? Polletni rezultati so, upoštevaje pogoje dela in gospodarjenja, dobri. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so povečali fizični obseg proizvodnje za skoraj 16%, in sicer pri 2,3% povečanju števila zaposlenih, izvoz pa so več kot podvojili (povečali so ga za več kot 130%). Dosegli so tudi večino predvidenih finančnih rezultatov; manjši od predvidenega je bil le dohodek, se je pa v primerjavi z lanskim letom občutno povečal. V Gorenju Glin poudarjajo, da je posebej pomembno, da so povečali proizvodnjo, v primerjavi z lanskim letom, prav v vseh treh temeljnih organizacijah združenega dela — Žagarstvo, Stavbno pohištvo in Iverna. Večja proizvodnja je predvsem rezultat novih programov, sicer pa se je povečala tudi proizvodnja že tradicionalnih proizvodov, na katerih so opravili vrsto tehnoloških sprememb. V Nazarjah so nadalje povečali proizvodnjo pohištva oziroma pohištvenih elementov, na tujih tržiščih pa so se uveljavili tudi z zadnjima proizvodnima novostima, to je s strešnimi okni in vrtnim programom. Pa navedimo še nekaj podatkov o polletni proizvodnji: raz-rezali so 37.000 kubičnih metrov hlodovine (bi jo še več, če ne bi bilo na začetku leta težav z oskrbo), 45.000 standarnih oken, 35.000 senčil, 3.500 strešnih oken, 1.500 vrtnih hiš, 43.200 kubičnih metrov surovih ivernih plošč, 1,2 milijona kvadratnih metrov oplemenitenih ivernih plošč, 50.000 pohištvenih elementov, 1,5 milijona predalov itd. Posebej kaže opozoriti na zadovoljive polletne izvozne dosežke. V Gorenju Glin poudarjajo, da si prizadevajo uresničiti usmeritve iz srednjeročnega razvojnega načrta o vsakoletnem večanju udeležbe izvoza v eksterni realizaciji. Lani so v obdobju januar—junij prodali na tuje za 1,038.000 dolarjev izdelkov, v letošnjem prvem polletju pa že za okrog 2,4 milijona dolarjev. Lanskoletna polletna prodaja na tuje je bila udeležena v realizaciji z 10,5 odstotki, letošnja polletna pa že s 15 %. Pomembno je tudi, da ta Gorenjeva delovna organizacija zmanjšuje izvoz rezanega lesa in surovih ivernih plošč in povečuje izvoz izdelkov višje stopnje predelave. Računajo, da bodo zagotovo uresničili letošnjo usmeritev, po kateri naj bi kar 80 % vsega izvoza ustvarili s končnimi izdelki oziroma polizdelki. V obdobju januar—junij 1987 so v Gorenju Glin namenili za izvoz večino proizvodnje pohištvenih elementov, na tuje so prodali okrog 1.500 vrtnih hiš (iz tako imenovanega vrtnega programa), pa tudi proizvodnja strešnih oken je namenjena za izvoz. Sicer so v nazarskem Gorenju Glin v letošnjem prvem polletju nadaljevali s postopnim programskim prestrukturiranjem proizvodnje, pri čemer je v ospredju večanje predelave rezanega lesa in ivernih plošč. Najuspešnejši v teh prizadevanjih so bili, vsaj za zdaj, pri finalizaciji ivernih plošč. Proizvodnja pohištvenih elementov oziroma pohištva nenehno narašča. V tozdu Žagarstvo opozarjajo še posebej na uspešen začetek proizvodnje vrtnih hiš iz profiliranega lesa iglavcev, namenjene v glavnem prodajo v Zvezno republiko Nemčijo. V tozdu Stavbno pohištvo pa si v tem trenutku veliko obetajo od proizvodnje strešnih oken, zasteklenih z ravnim ter-moizolacijskim steklom oziroma z dvoplastno kupolo iz akrilnega stekla. Že prihodnji mesec naj bi podpisali pogodbo z inozemskim partnerjem, pri čemer računajo, da bodo večali izvoz strešnih oken tako, da bi mu jih leta 1990 prodali že 30.000. Gorenje Notranja oprema — Tozd Gradbeni elementi Za 6 odstotkov višja kakovost izdelkov Gorenjeva temeljna organizacija Gradbeni elementi se s svojima obratoma Keramične ploščice v vasi Gorenje in Dopolom v Šoštanju, kjer proizvajajo kopalniško opremo, uvršča med dobre gospodarje. V letošnjem prvem polletju so namreč zaposleni uresničili zastavljene cilje, tako po fizičnem obsegu proizvodnje kot v dohodkovnem pogledu. V obratu Keramike so proizvedli 597 tisoč 797 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, kar je 96 odstotkov načrtovane proizvodnje oziroma 25 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. K taksnim rezultatom in k 6 odstotkov višji kakovosti izdelkov ob manjšem številu zaposlenih je zagotovo prispevala levji delež lanskoletna posodobitev dela proizvodnje, peč in linija. Tako so zaposleni v prvem letošnjem polletju namenili za poslovni in rezervni sklad okrog 200 milijonov dinarjev, produktivnost in dohodek pa sta se gibala v skladu z zakonskimi določili, kar je zelo pomembno izhodišče pri nadaljnji delitvi oseb- nih dohodkov. »S temi rezultati nismo povsem zadovoljni,« pravi vodja temeljne organizacije Gradbeni elementi Peter Leto-nje, »in bomo v drugi polovici leta poskušali proizvodnjo, tako količinsko kot kakovostno, še povečati.« Poleg uresničitve planskih ciljev so v šestih mesecih letos delavci tega kolektiva namenili precej pozornosti izobraževanju. Uvedba nove, sodobnejše tehnologije je namreč narekovala dodatno šolanje. Izboljšana kvalifikacijska struktura pa je znova dokazala, da je ena izmed pomembnih elementov dobrega gospodarjenja. Uspešni so bili tudi pri prodaji svojih izdelkov. Skla- dišča gotovih izdelkov so skorajda prazna. Na zalogi imajo le dvodnevno proizvodnjo. Nekoliko skromnejši so le izvozni dosežki. Predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo so prodali okrog 20 odstotkov svojih izdelkov. Razveseljivi so tudi podatki o proizvodnji in ustvarjenem dohodku v obratu Dopola v Šoštanju, kjer so v letošnjih šestih mesecih izdelali 585 kosov kopalniške opreme. To je 60 odstotkov letnega načrta. Se bolj ponosni pa so na to, da je kar 81,7 odstotkov vseh izdelkov uvrščenih v A kakovostno skupino. Prodaja kopalniške opreme iz programa DolopoL in Onyx gresta kljub višjim cenam dokaj dobro v prodajo na domačem trgu. Glede na to, da je keramična industrija specifična in da si no- va tehnologija počasi utira f>ot v tej proizvodnji, bodo zaposleni Gorenjeve temeljne organizacije Gradbeni elementi stremeli v drugem polletju za še večjim dvigom kakovosti izdelkov ter se poskušali načrtovanemu dohodku približati ali ga celo preseči. Tudi v zadnjem času tolikokrat imenovana in več kot nujna posodobitev tehnologije v tem kolektivu ni fraza, ampak stvarnost. Z novo transportno linijo in pečjo za žganje keramičnih ploščic so uresničili le prvo fazo posodobitve. Na vrsti je sedaj druga, na katero se vestno pripravljajo. Tokrat je »aktualno« enkratno žganje, ki s sabo prinaša še večji prihranek energije, materiala, predvsem pa zahtevnejše opravljanje del in nalog. Sposobni ga bodo opravljati le delavci z višjo kvalifikacijsko strukturo. -tap- 4. stran ★ fiaS CaS NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje k 6. avgusta 1987 OPM Šmartno ob Paki Ni volje, ne ljudi, ne... V nekaterih krajevnih skupnostih Šaleške doline društva prijateljev mladine skozi celo leto skrbe za svoje najmlajše krajane, nekatera bolj, druga zopet malo manj prizadevno. Pa vendarle. Zanje organizirajo razne aktivnosti, od izletov, iger, srečanj z drugimi,... Skratka poskrbijo, da jim ni dolgčas, da združijo prijetno s koristnim, kot radi pravimo. Tudi v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki je bilo pred nekaj leti društvo prijateljev mladine eno od prizadevnej-ših v občini. Bilo, smo zapisali. Kajti od vsega tistega danes ni nič. Niti toliko volje, da bi društvo ponovno ustanovili oziroma zbrali vsaj nekaj članov, ki bi bili voljni v njem delati. Še največ so pokazale nekatere vzgojiteljice šmarškega vrtca, ki so za tako imenovano ustanovno skupščino napisale mnogo vabil in za vse, ki bi se ga udeležili, pripravile še kaj več kot le delovni program. Ustanovnega sestanka pa ni bilo. Poleg »pobudnic« se ga je namreč udeležilo le malo mamic. Tolažile so se, da bo morda kaj bolje med počitnicami, ko bodo otroci kljub dedkom, babicam, starim mamam, starim očetom, starejšim bratcem in sestricam prepuščeni bolj ali manj samemu sebi. Našle so animator-ko za izvajanje počitniških dejavnosti, napisale plakate, s katerimi so obvestile mamice, očete in seveda tudi otroke kje in kako lahko koristno in hkrati počitniško preživijo kakšno urico ali dve,... To- da, vse zaman. Animatorka Andreja je namreč zaman čakala na vsaj enega cicibana, pionirčka. Ali resnično otroci iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ne pogrešajo prav nobenih iger, sprehodov, barvanja ... organiziranega poči-tnikovanja? So res toliko ^zaposleni z drugimi stvarmi? Ali imajo preslabo obveščene starše? Ali. .. Čeprav so se s tem vprašanjem »pozabavali« že marsikje, dali pobude in zahteve, so se očitno še premalo. Že res so »izvajalke« skorajda obupale, da je med dopusti težko rešiti takšno vprašanje, pa še vendar ni prepozno. Kajti, kar kmalu bo na vrsti jesen, pa zima, nato pomlad in znova poletje, z njim počitnice. Če že res drugače ni časa. Pa kako polna usta so nas gesla »otrok — naše največje bogastvo«. Ko pa je zanj treba kaj narediti, je ... Ob takšni, skorajda brezvolji, bodo zagotovo potrebne konkretne in učinkovite rešitve, da bo delo društva prijateljev mladine slednjič ponovno zaživelo tudi v tretjem središču Šaleške doline. -tap- Zdravko Podkoritnik >V ospredju vedno skrb za sočloveka« Parole »človek človeku kri za življenje, daruk kri — reši življenje, kri je kot zdravilo nenadomestljiva in podobne niso zgolj to, ampak sporočila s človekoljubno vsebino. Pritegnila so pozornost že mnogih naših občanov. To med drugim dokazuje število krvodajalcev. Tolikokrat smo že zapisali, pa bomo še tokrat, da se velenjska občina na tem področju uvršča najvičje v republiki in tudi v domovini. Zdravko Podkoritnik iz Titovega Velenja je že prej omenjena sporočila »opazil« zgodaj. Najprej v vojski, na obsežnem seznamu darovalcev krvi četrtkove izredne solidarnostne akcije za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane pa znova najdemo zapisano njegovo ime in priimek. Star je 35 let, tokrat pa je daroval najpomembnejšo življenjsko tekočino že dvaintridesetič. »Ni težko, nikoli prenaporno, če ima človek v mislih to, da rešuje življenje, da nekomu pomagaš. Pa tako malo je treba za plemenito človeško vrlino, ki ji ni para. Le strah ob prvem darovanju je treba premagati in ovire ni več. Seveda pa moraš biti zdrav. Zato bi tistim, ki to so in ki še oklevajo, svetoval — vključite se v naše vrste čimprej. Saj veste — nesreča nikoli ne počiva. Morda boste potrebovali sami kri že jutri. Ponosen sem na to, da sem lahko krvodajalec. Ne samo, da opravljam plemenito delo, ampak tako skrbim tudi za svoje zdravje.« Prav človekoljubnost, skrb za sočloveka — danes tako redka dobra lastnost — je bila tista, ki ga je pred več kot 14 leti »privabila« med darovalce krvi. In nič drugega. Očitki nekaterih, češ da s tem tudi zaslužiš, da imaš en dan prost,... niso upravičeni. Bolj žaljivi kot spodbuda za tak- Zdravko Podkoritnik šno humano dejanje. Zdravko je lani bil med 50 krvodajalci iz naše občine, ki so se udeležili srečanja slednjih v pobratenem Splitu. Po njegovem mnenju bi se lahko po tej akciji zgledovali tudi drugi. Ima namreč veliko več dobrih kot slabih plati. Ko gledamo kakšen film, si vedno želimo, da bi se srečno končal. Pa naj se tako »srečno« konča še Zdravkova pripoved: »Med krvodajalci me boste »našli«, dokler bom zdrav.« BEG PRED VROČIM SONCEM - Toda le kdo je ušel? Julija nas je pestila huda vročina s soparo, zato je bila vsaka ohladitev, osvežitev, z vrčkom piva ali s čim podobnim še kako dobrodošla. Tudi kanček sence je prišel prav, tudi za tegale malčka, ki mu je nekdo nekam ušel. Kot kaže avgusta ne bo več tako hudo. Zlatoporočenca Jera in Ivan Zalesnik Na Ljubnem ob Savinji sta zlato poroko slavila Jera in Ivan Zalesnik. V pogovoru najprej z veseljem povesta, da sta rojena istega leta in celo istega meseca, leta 1900 in v marcu, kar je za zlatoporočence zagotovo redkost. Oba tudi pravita, da je bilo v časih, ko sta se spoznala, bolj luštno kot je danes, čeprav tista leta tudi niso bila rožnata. Mladi na vasi so bili takrat vedno skupaj, veliko so se družili, peli in plesali, sproščeno, veselo in prijateljsko. Tako sta se tudi spoznala, že pred prvo vojno, poročila pa sta se precej pozno, šele leta 1937 namreč. Ivan je bil doma za hlapca, bil je furman, delal na kmetiji in v gozdu, pa tudi Jera je delala na domači kmetiji. Poroke se še živo spominjata in pravita, da je bilo veselo, da je kaj, mama pa ob tem dodaja, da je bil ata muzi-kant in je še nedavno igral na ci-tre in gosli, danes pa ne več, so prsti preokorni. Jera je bila vseskozi doma, Ivan pa je večino let služil prepotrebne denarje v gozdu. pri plavljenju lesa in podobnih opravilih. Kar s ponosom ga je pohvalila, da takšnega za delo ni blizu, ne zaradi moči, pač pa zaradi pameti in praktičnosti. Včasih jo je menda malo le ujezil, a je raje potrpela, oba pa se strinjata, da sta se vseeno dobro razumela. Tudi zdravje jima je dobro služilo. Jera je redila svinje še pri 75 letih, Ivan pa še danes rad gre v gozd napravljat drva. V zakonu se jima je rodila le hčerka, ki pa sta jo kmalu nesrečno izgubila in pri spominu na ta dogodek se obema orosijo oči, bolečina je le prehuda. Sicer pa nista nezadovoljna. Pravita, da živita dobro, zanju pa na stara leta skrbi nečakinja Francka. Veliko, veliko zdravja torej, Jera in Ivan Zalesnik. Uspešno sodelovanje Končno se je pričelo sodelovanje med Šaleškim alpinističnim odsekom in Šaleškim jamarskim klubom iz Topolšice. Za začetek sta se člana ŠAO Tanja in Dani Urbane udeležila akcije v Ciglerjevo jamo. Nekaj dni pozneje pa sta se z A. Kodrunom in M. Kovačem spustila v najglobljo jamo v občini Velenje — 152 m globoko Brezno dveh lobanj, v kateri je posebno težavna 90 meterska vrtikala. Za primerjavo je to višina dveh EFE stolpnic v Titovem Velenju. Za ureditev sidrišč, spust, ogled dvorane na dnu, ter dvig, smo porabili pet ur časa. Ob vsem tem lahko pohvalimo oba alpinista, saj jima vrvna tehnika DED ni predstavljala nikakršnih težav, v teh za alpiniste drugačnih razmerah. Pa tudi sicer se v jamah že znajdeta kot stara jamarja. Vsekakor pa se bomo tudi jamarji preizkusili na njihovem domačem terenu. Za »maščevanje« bomo izbrali najbrž Radu-ho, kjer si bomo ob tem ogledali tudi biser visokogorskega krasa s— Snežno jamo. Upam pa, da se bomo jamarji v steni vsaj približno tako dobro odrezali, kot so se alpinisti v jamah, ter s tem nadaljevali sodelovanje, ki se je uspešno pričelo na plezalno-razi-skovalnem področju. Prizadevamo pa si; da bi se sodelovanje razvilo tudi na drugih področjih, saj sta alpinizem in jamarstvo precej podobna športa,,ki glede na svoj pomen, zahtevnost, ter zagnanost članov uživata vse premalo pozornosti in podpore širše družbe. Matjaž Kovač Vekos — tozd Komunalna oskrba Za neplačnike tudi odklopi!? V Vekosovi temeljni organizaciji Komunalna oskrba se ob svoji redni storitveni dejavnosti srečujejo še s problemom neplačanih komunalnih storitev. Ker je število dolžnikov vse večje in vsote iz meseca v mesec tudi, so v tozdu Komunalna oskrba upravičeno zaskrbljeni, saj imajo zaradi tega tudi motnje pri uresničevanju letnega plana. Vekos sicer opominja dolžnike o njihovih obveznostih, vendar je bil preglednik neplačnikov zaradi ročne obdelave podatkov prepočasen in neučinkovit. Zato so se odločili za računalniško obdelavo podatkov. Ko so omenjeni problem obravnavali na zborih delavcev, •so med drugim ugotovili, da je od celotnega števila koristnikov komunalnih storitev v individualnih hišah, kar tretjina takšnih, ki skupaj dolgujejo precej čez 17 milijonov dinarjev, dolg v družbenem stanovanjskem fondu pa znaša preko 20 milijonov, vse ob dejstvu, da so imeli preko cele polovice leta neoporečno pitno in toplo vodo, ogrevano stano- omilili. V tem tednu so vsem dolžnikom poslali pismene opomine, vse, ki dolga ne bodo takoj poravnali, pa bodo predali javnemu tožilstvu. Vsem sedmim, ki v tem času dolgujejo preko 250.000 dinarjev in dolga ne bodo poravnali v treh dneh, bodo odklopili toplo vodo. zmanjšali porabo mrzle vode in jim prenehali odvažati smeti. Med rednimi plačniki komunalnih storitev je vse bolj prisotno mnenje, da bi V občini več kot 3.500 koristnikov komunalnih storitev živi v individualnih hišah vanjsko hišo in zagotovljeno redno odvažanje smeti. Zaskrbljujoče je tudi to, da so dolžniki skoraj vedno eni in isti, nekateri dolgujejo celo preko 25.000 dinarjev, največji dolžnik pa kar 360.000. Dolga pri komunalnih storitvah je preko 30 milijonov in je zaradi tega že motena komunalna dejavnost. Prav zato so se na Komunalni oskrbi odločili za smel korak, da bi z njim stanje izboljšali, ali vsaj seznam dolžnikov ponovno objavili v Našem času. Dodajmo še to, da temeljna organizacija Stanovanjska oskrba zanesljivo ni dolžna regresirati dolžnikov, še zlasti zato ne, ker jih večina nima majhnih osebnih dohodkov, ki bi lahko bili razlog za neredno plačevanje. Seveda bodo odslej, ko bodo na računalniku vsakodnevno spremljali dolžnike, hitreje in bolj uspešno ukrepali. B. Mugerle v Ce nevozne avtomobile ne odstranite sami Kadar lastnik sam ne poskrbi za odstranitev starega, zapuščenega, karamboliranega in nevoznega avtomobila, brez tablic, ki stoji na javni površini, to stori Vekosov tozd Komunalna oskrba. Ta temeljna organizacija je dolžna, da na podlagi izdane odločbe cestno prometnega inšpektorja takšno vozilo na stroške lastnika odstrani. Takoj po sprejetju odloka, ki urejuje te zadeve, je akcija odvozov avtomobilov potekala precej pogosteje, kot v zadnjem času. Zanimalo nas je, kaj je temu vzrok in zato smo se odpravili na Vekosov tozd Komunalna oskrba. Vodja delovne enote vzdrževanje cest, Julijan Slemenšek, je povedal: »Z odvozom starih in zapuščenih avtomobilov nismo povsem prenehali. Je pa tega nekoliko manj, ker komunalno-ce-stni inšpektor odslej sam ugotavlja lastništvo teh avtomobilov in lastnike opozori da morajo avtomobile tudi odstraniti, v zadnjem času sta bila le dva lastnika avtomobilov, ki tega opozorila nista upoštevala. Vozili sta stali na cesti Veljka Vlahoviča in pred Rdečo dvorano. Na ponovno opozorilo Vekosa in ob podatku, koliko jih bo odvoz veljal, sta vozili sama odstranila. Za druga zapuščena vozila, ki so še na parkiriščih v Titovem Velenju, ki sodi v funkcionalno površino stanovanjskih hiš in poslovnih objektov pa tole: pobudo za odstranitev teh vozil morajo dati cestno prometnemu inšpektorju upra-vljalci prej omenjenih površin sami.« In kaj pravi inšpektor? Za odvoz avtomobilov je potreben na- prometni inšpektor pa pravi: »Če so avtomobili na parkirnih površinah izropani in uničeni, iih odpeljemo na odpad in se jih nitro znebimo. Druga vrsta pa so neregistrirani avtomobili. Za tiste avtomobile, kjer lastnikov ne poznamo, napišemo najprej opozorilo. In če se lastnik za to ne zmeni oziroma avtomobila ne odstrani, odredimo to Vekosu, ki avtomobil na stroške lastnika odpelje. Plačati pa je potrebno kar precej. Če lastnika poznamo, se skušamo najprej pogovoriti. Navadno smo pri tem uspešni. Lani smo napisali naloge za odvoz približno desetih avtomobilov. Veliko pa je bilo tudi primerov, ko smo lastnike opozorili in so avtomobile umaknili sami. Lani februarja smo odpeljali največ avtomobilov izpred samske- Jin . ko to stane, pa potem niso hoteli plačati in smo čez pol leta avtomobile prodali Dinosu in tako poravnali stroške. Še enkrat pa naj povem, da se tam, kjer lastnike poznamo, skušamo z njimi najprej dogovoriti in v devetdeset odstotkih lastniki avtomobile tudi umaknejo.« Slišali smo Vekos, slišali inšpektorja, pa še naše mnenje: Že mpgoče, da je tako, kot pravita, kljub temu pa ni mogoče zaobiti dejstva, da je teh avtomobilov okoli nas precej kot tudi tega ne, da imamo odlok, po katerem se je treba ravnati. V večjih mestih imajo »pajke«. Njim je dovolj, da je avtomobil narobe parkiran, pa ga že ni več tam. Kaj šele, da bi kdo pustil nevozen avtomobil sredi mesta vsem na očeh, ki bi zasedal prostor. Pri nas pa smo tako obzirni, da ponekod pustimo avtomobile mesece in mesece, ne da bi se kdo ob njih vsaj obregnil. Kljub odloku. To, da pa ti avtomobili praviloma stojijo na istih mestin, pa nakazuje možnost (torej samo možnosti ne pa še dejstva), da morda tam kdo opravlja tudi kakšno popoldansko obrt. Če pa se ta možnost izkaže za pravilno — je kdo to že preveril? — potem pa to ni več samo stvar tega odloka, ampak še česa drugega. (mkp, b.m) il 6. avgusta 1987 it titovo velenje NASI KRAJI IN LJUDJE nas cas * stran 5 V Novalji, kjer je organiziran aktivni oddih za dopustnike, Polona Ku-der poskrbi za »zaposlitev« tudi najmlajših (Foto: Milan Goršek) Gorenje Organizirano dopustovanje Letos bo organizirano letovalo blizu 2.500 delavcev Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja ter njihovih družinskih članov. Največ zanimanja je bilo za dopustovanje v Novalji na otoku Pagu, kjer je letos namestilo Gorenje prvih 20 počitniških prikolic, v Biogradu na moru in Rab-cu. Delavci Gorenja preživljajo zunaj domačega kraja teden oziroma 10 dni dopusta, do Novalje in Biograda na moru pa je organiziran tudi avtobusni prevoz. V Novalji na otoku Pagu, kjer se dopustniki izmenjujejo vsakih deset dni, je Gorenje poskrbelo tudi za organiziran oddih delavcev in njihovih družinskih članov. Alpinistične novice Je problematika otroških igrišč res nerešljivo vprašanje? • Iz perujskih Andov se je pred nedavnim vrnil Zdenč Ci-glar, član ŠAO-ja. V visokih perujskih gorah je bil mesec in pol, vendar pravi, da mu ni bilo dolgčas, ssaj so lepote teh gora izjemne. V' Peruju pa je bilo letošnje leto tuaS C3S OD TU IN TAM titovo velenje * 6. avgusta 1987 i Pisma bralcev Za narodov blagor? Ko sem oni dan šel čez most nad Pako, sem se zazrl v vodo in se zgrozil. Saj spodaj sploh ni tekla več voda, ampak nekakšna si-vo-rjava »gnojnica«, ki ji ime reke nikakor ne bi več pristojalo. Če bi bil riba, sem prepričan, da mi ne bi pomagala nobena plinska maska ali kakšna podobna oprema, da bi se zaščitil pred izumrtjem, že res, da ni bila vedno sivo-rjava, ampak se spomnimo celo dni, ko je naša Paka bila tudi zelena ali pa rdeča in še kakšne barve. Cel spekter, vam rečem, kot kameleon ... Toda ne spominjamo se več, vsaj mlajši ne, da bi kdaj v njej plavale ribe, ali pa, da bi se kdaj kdo v njej kopal. Le težko je verjeti komu od starejših, ko pripoveduje, kako so v njej nalovili rib za večerjo ali pa poležavali ob bregu in se hladili v njeni vodi. Cena za strupen barvni spekter spreminjajoče se reke je le previsoka! Toda, dragi moji, saj je tudi zrak v naši dolini kar precej podoben tej strah vzbujajoči podobi naše reke. Če pomislimo na vse industrijske emisije, se lahko le zgrozimo in na dlani je spoznanje, da tako ne gre več naprej. Ne mislim le na žveplov dioksid, ki ga ogromne količine dnevno odda v naše ozračje elektrarna v Šoštanju, ampak tudi na vse tiste drobne prašne delce, ki žrejo pljuča naših ljudi in prihajajo iz tovarniških dimnikov. Saj elektrarna ne oddaja v ozračje le žveplovega dioksida, ki je že načel naše gozdove, ampak tudi dušikove okside in v zadnjem času so celo poskušali s sežiganjem odpadnih materialov iz Gorenja pri katerih nastajajo smrtonosni kloridi. Seveda vse to v dopustnih mejah, toda kdo ve, kaj se utegne zgoditi, če se te dopustne količine oddajajo v zrak dan za dnem, leto za letom, ali pa če povečajo proizvodnjo ... Tako se dim iz naše gigantske elektrarne vse bolj razrašča v pošast iz otroških risbic, ki grozi, da nas'bo zdaj zdaj pokončal (z gozdovi je obračun že začel). Pa so rekli, ko so gradili naše tovarne in tudi elektrarno: »Za narodov blagor!« Kaj porečejo sedaj, ko se ekološko ravnotežje ruši in rjavi vrhovi dreves opozarjajo na skorajšnje upostošenje doline. Podobna zgodbica se ponovi, ko gre za rudnik lignita v Šaleški dolini. Rekli so: »Za narodov blagor!« In so nekateri izgubili domove, drugi polja, tretji pa se morajo voziti po »novih« poteh. Tako je nastala znova velika ekološka rana v dolini. Že res, da je »na premogu« zraslo Titovo Velenje, toda ali so res vse posledice izkoriščanja naravnih virov na takšen način že znane? Lepo, pa imamo jezera, kaj zato, bi pomislili, toda kaj naj si mislimo, če upoštevamo, da je lepo sinje modro »Plevelovo jezero« brez kančka življenja, da v njem zaradi umetno spremenjene kislinske stopnje (ph vrednost) ne morejo živeti niti mikroorganizmi, kaj šele večje živali ali rastline. Seveda je pot v lepši jutri pot industrializacije, toda to nikakor ni pot industrializacije za vsako ceno.! Gotovo se bodo našli tudi sla-boumneži, ki bodo tudi tole pisanje označili za »čustveni izliv«. Prav isti pa nikoli ne rečejo čustveni izliv Kajubovim češnjevim cvetovom, ali Kettejevi jagnedom ali Murnovi ajdi. Narava je bila v vsej človeški zgodovini vir navdiha umetnikom. Kljub temu pa se ni dogajalo, da bi jim kdo očital »čustvene izlive«. Kako tudi bi. saj človek z naravo živi in je povezan z vsem svojim bitjem, dejansko je del narave. Kdo si torej upa kogarkoli, ki zna razmišljati s trezno glavo obkladati s takimi praznimi in puhloglavimi nalepkami. Mar bomo res naredili dolino takšno, da bodo lahko umetniki stvarnost opisovali le še kakor Bor v »Šel je popotnik skozi atomski vek«? Mar se bomo res zavedli, ko bo že prepozno? Mar bomo pozabili, kaj je resnični narodov blagor? V kisel nasmeh se človeku potegnejo usta, če se spomni, kako želimo v naši dolini streči prizadevanjem za razvoj turizma. Le kdo verjame, da bo v zasmrajeno in strupeno dolino še kdo prihajal na oddih. V taki kotanji leži tudi naše naravno zdravilišče Topolšica, včasih znano kot zdravilišče za pljučne bolezni. Kar ironična podoba je to, da je v tako onesnaženi dolini zdravilišče za pljučne bolezni, mar ne? Spominjam se dni, ko so nas otroke peljali na izlet preko hriba v Mežiško dolino: v Žerjav. »Nemara se iz tega primera kaj naučijo« so dejali. Bilo je strašno, puščava sredi zelene Slovenije, ki pa je vsak dan vse manj zelena in vse bolj bolna. Toda izkušnje, ki so jih naši sosedje drago plačali, nam niso prav nič koristile. Bojim se, da našim otrokom ne bo treba več preko Slemena, da bi videli, kam vodi človekova nespamet, saj ne bo dolgo, če bomo nadaljevali tako, ko bomo imeli podobno puščavo tudi tukaj. Pa nikar veselja, da bodo strupene snovi, ki jih je v našem okolju vse več, uničevale le gozdove. To je šele začetek pošastne katastrofe, ki se obeta. Naslednja stopnja pa je že prevelika količina strupenih snovi v drobovini goveje živine v Mežiški dolini, na primer. Pa tudi raziskave o povečani smrtnosti dojenčkov iz naše doline panično prižigajo rdečo lučko. Raziskave o povečanem številu bolezni na dihalih pa se morda nihče ne loti, ali pa podatki javnosti niso dostopni. Kdo ve, kaj je res? Človek bi se najraje pridružil ideji o ekološki transverzali Vane-ta Gošnika. Naj se ljudje okopajo v sinjemodrem mrtvem jezeru, naj se naužijejo svežega strupenega zraka, naj se zavejo vonjav, ki se širijo po dolini... Toda izkušnje kažejo, da se odgovorni v naši dolini ne naučijo ničesar, pa čeprav hodijo po tej transverzali, neuradno sicer, toda vsak dan. Mar tudi to v »narodov blagor«. Peter Mikek Anekdota Vpliven politik je hotel očrnili generala Vhssesa Simpsona Grama, vojskovodja zmagovitih severnih držav v secesijski vojni in kasnejšega predsednika ZDA pri predsedniku Lincolnu in mu je govoril: »General Gram je pijanec, nili pol Časa ni čisto priseben. Sploh se ni mogoče zanesli nanj in sramota je. da tak človek poveljuje vojski.« »Tako pravite, da Gram pije'.'<• je v dvomu vprašal Lincoln. »Da in lahko vam to dokažem.« je vztrajal obrekljivec. »Veste kaj.« je dejal Lincoln, »ni treba izgubljati časa z iskanjem dokazov. Ugotovite samo. kateri viski pije in mi to sporočite, ker bi rad sodček takega viskija poslal vsem svojim generalom'.« Vabilo »Večernje novosti« iz Beograda in TVD Partizan Šoštanj organizirata od 14,—16. 8. 1987 na igrišču TVD Partizan Šoštanj letno ligo v malem nogometu. Edini pogoj za prijavo je, da mora igralec imeti kupon iz »Večernjih novosti«. Časopis dobite pri organizatorju, to je TVD Partizan Šoštanj. Prvak bo dobil pokal »Večernjih novosti« ter vabilo za igranje na turnirju za prvaka Jugoslavije v Beogradu na začetku septembra. Prijave in informacije sprejema Nino Ošlovnik, Metleče 39, Šoštanj (telefon v službi 063 881-111 int. 567 in doma 063 882-341) do 8. 8. 1987. Žrebanje parov bo v ponedeljek 10. 8. ob 19. uri v pisarni TVD Partizan v Šoštanju. TVD Partizan Šoštanj I M'Mo| 1111 REDNI KINO Četrtek, 6. 8. ob 18. in 20. uri MRAČNA SENCA - Kitajski kung-fu. V gl. vi.: Sun Jin Ming. Petek, 7. 8. ob 10. uri KARATE KID - ameriški, akcijski. V gl vi • Ralph Macchio. Petek, 7. 8. ob 18. in 20. uri TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA - francoski, komedija. V gl. vi.: Roland Giraud. Sobota in nedelja, 8., 9. 8. ob 18. in 20. uri KARATE KID ameriški akcijski. V gl. vi.: Ralph Macchio. Ponedeljek, 10. 8. ob 10. in 20. uri, torek, 11. 8. ob 18. in 20. uri NE KUKAJ V TUJA OKNA - kanadski, komedija. V gl. vi.: Kenneth Gilman. Ponedeljek, 10. 8. ob 18. uri TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA - francoski, komedija. V gl. vi.: Roland Giraud. Sreda, 12. 8 ob 10, 18. in 20. uri in četrtek, 13. 8. ob 18. in 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI - slovenski, mladinski. V gl. vi.: Denis Sluga. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 6. 8. ob 20. uri TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA - francoski, komedija. V gl. vi.: Roland Giraud. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 8. 8. ob 18. uri NE KUKAJ V TUJA OKNA - kanadski komedija. V gl. vi.: Kenneth Gilman. Nedelja, 9. 8. ob 18. in 20. uri TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA -francoski, komedija. V gl. vi.: Roland Giraud. Ponedeljek, 10. 8. ob 20. uri KARATE KID - ameriški akcijski V gUvl.: Ralph Machio. Sreda, 12. 8. ob 20. uri MRAČNA SENCA kitajski kung-fu. V gl. vi.: Sun Jin Ming. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 7. 8. ob 20. uri KARATE KID - ameriški akcijski. V gl. vi.: Ralph Machio. Torek, II. 8. ob 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI - slovenski, mladinski. V gl. vi.: Denis Sluga. PETEK, 7. 8. ob 21.30 uri LETNI KINO NA JEZERU roi Komisiji za delovna razmerja Elkroj Mozirje n. sol. o. TOZD Konfekcija Mozirje in TOZD Konfekcija Šoštanj n. sol. o. OBJAVLJATA prosta dela in naloge konfekcionar (večje število delavcev) POGOJI: — KV konfekcionar ali NK delavec — poskusno delo 2 meseca Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov: Elkroj Mozirje, Splošni sektor, v roku 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Iz domačih logov lil®! Reci(pročja): poletna metla Medtem, ko se na velenjskem in šoštanjskem kopališču kar kosajo, kje bo bolj poskrbljeno za varnost kopalcev, varuje kopanja željne občane na malem jezeru pri restavraciji »Jezero« napis: »KOPANJE NA LASTNO ODGOVORNOST«. Po tem vzoru bomo opremili tudi vse občinske ceste — namreč z napisi — »uporaba na lastno odgovornost«. XXX Časti vredna akcija Podkrajanov. ki so se odločili pometati pred svojim pragom, izgradnja BIODISKA nima nič skupnega z nekaterimi glasbenimi diski, ki okolje v glavnem onesnažujejo (s hrupom in še kako). XXX Postajališče za avtobuse »pri Zajcu« še vedno ni dobilo uradnega uporabnega dovoljenja — ker še pač niso bile odpravljene vse pomanjkljivosti. Prevzeli so ga krajani KS Gorica ob sodelovanju Izletnikovih voznikov, ki solidarnostno ustavljajo in tvegajo hude kazni. Zaupno rečeno, saj to ni edina družbena »črna gradnja« v občini. XXX Ker je načrtovana akcija Zveze prijateljev mladine. Radia Velenje in hotela Vesna pod geslom »PREMAGAJ TREMO IN NASTOPI prelo žena na jesen, obstaja bojazen, da bodo takrat nastopili govorniki, ki že' zdavnaj nimajo treme, ambient v Topolšici (hotel, mikrofoni, igrice ipd. . . .) pa jim je pravo-omiljeno okolje za celoletni VIJA VAJA. XXX V občini Velenje beležimo podatek, da obišče občan v poprečju zdravnika sedemkrat (7x) letno, v republiki Sloveniji pa le dvainpolkrat (2,5 x) — kar je mimogrede povedano tudi preveč. Ne vemo, koga bi bilo treba »ZA VRAT«, tiste ki hodijo k zdravniku, ali liste, kijih sprejemajo v bolniški stalež. Jože Miklavc Dvignjeni zastor 50 Poenotene kure (basen) Dragi bralci! Ob jubilejnem, 50. Dvignjenem zastoru, se vam zahvaljujemo za potrpežljivo branje. Za darilo vam ponujamo nekaj lahkega branja, ki nima prav nikakršne zveze z resničnostjo. Na gnoju na koncu vasi je živel petelin. Bil je vseh barv. Od rjavo rdečega perja, živo rdečega grebena, do bleščeče zelenkastega repa. Zgodaj zjutraj je prebu-jel vas, ko je s plota kikirikal, čez dan pa je brskal po gnoju in iskal črve. Vabil je kure, ki so rade pritekle, če je izvlekel prav debelega. Včasih je kakšno mimogrede zgrabil za vrat in jo pohodil, a je ni bolelo. Nasprotno! Celo godilo ji je! Tako so živeli na kupu gnoja in čakali svojo kurjo usodo, ki se je po navadi zapečati v loncu. Kure se niso pritoževale nad svojim življenjem. Kokodajcale so le takrat, ko so celemu svetu hotele povedati, da so znesle jajce. Nekoč pa so prišli ljudje in še dalje od konca vasi sezidali veliko hišo. Iz nje se je kmalu zaslišal kurji živ žav. Do gnoja je prineslo govorice, da je v tisti hiši veliko, veliko kur, ki samo jedo in kokodajcajo, kokodajcajo in jedo in čisto nič drugega. Govorice o nenavadni kurji hiši so tako razburile duhove na gnoju, da je petelin sklenil popeljati svojo družinico na strokovni izlet. In res so šli. Že od daleč jih je vodilo kokodajcanje v tri dni, hrup in močan vonj jim je bil zanesljiv smerokaz. Kurja družina z gnoja se je naposled znašla pred kurjo farmo. Petelin je zafrfotal na okno, da se na svoje oči prepriča ali je res, kar se govori po gnoju. In videl je, da je res. Hiša je bila vsa polna že odraslih piščancev, za katere se ni vedelo, ali so petelini ali so kure. Vse živo je bilo bele barve. Tekalo je k neki posodi, klju-valo vanjo, se prerivalo, kričalo vsevprek, se prerekalo, prhutalo, tacalo, skakalo in zopet kokodaj-calo in jedlo, jedlo in kokodajca-lo. Petelin jih je dolgo gledal in ni mogel doumeti njihovega početja. Čez čas je zaklical najbližjemu belemu piščancu: »Hej ti! Kaj delate tukaj?« Belec se je ozrl in ko je zagledal na oknu pisanega lepotca, seje zakrohotal: »Ho, ho, ho,. . . Kakšen pa si. Saj ni maškerada!« Ko je ugotovil, da so besede namenjene njemu, je petelin z gnoja jezno zapr-hutal in glasno zakikirikal, tako da je preglasil direndaj v vsej kurji farmi. Mnogi beli perutni-narji so se ozrli proti oknu in ko so zagledali živopisanega petelina, se je kurja farma stresla od kurjega smeha. Petelinu pa se je jeza prevesila v radovednost in vprašal je belega brata pod sabo: »Kaj se pa tako smejete?« »Kaj se ne bi,« je odvrnil mladenič. »Saj še nikoli nismo videli tako hecne kure, kot si ti.« Petelin z gnoja 0HHHBH M je modro preslišal, da mladenič ne loči kure od petelina in je odvrnil: »Ja kakšen pa sem? Takšen sem, kot me je narava naredila!« Belec s farme mu je odvrnil: »Ne vem, kdo te je napravil, vem pa, da tisti pojma nima, kakšne morajo biti kure!« Toda hitro se je mladeniču kurje obličje zresnilo ir, je nadaljeval: »Pravzaprav se tudi mi ne bi smeli smejati tvoji podobi, ampak bi se morali vprašati, kaj je s tabo? Zakaj nisi takšen kot mi? Zakaj ne živiš z nami? So se naši predniki zaman trudili???« Petelin ga je debelo pogledal in odvrnil: »Jaz tudi ne vem, zakaj bi moral z gnoja k vam, meni je na gnoju lepo!« Potem je še malo razmislil in bleknil: »Za kaj so se pa trudili vaši predniki?« Takrat so se vsi beli piščanci obrnili proti oknu in začeli kričati: »Ne veš? Da te ni sram! Ne poznaš dela naših prednikov?« »Ne se jeziti name,« seje malo preplašen branil petelin z gnoja. »Res ne vem. Zato mi pa vi povejte!« Po teh besedah se je hrup malo polegel, neki debeloglavi belec pa je hitel pripovedovati: »Naši predniki so se dolgo mučili s takšnimi pisanimi kurami, kot si ti. Hoteli so, da bi se vsi poenotili in tako združeni zagovarjali svoje kurje interese; poenoteni bi reševali težave. Kot vidiš, jim je uspelo. Poglej, koliko nas je! Mi smo se že poenotili. Zdaj imamo vsega na pretek. Še sreča, da je malo takšnih odpadnikov, kot si ti. Poglej to lepoto! To enotnost! To belino!« Petelin je gledal in ni ga kaj prida ganilo. »Zakaj pa morate biti poenoteni,« je vprašal. »Zato. da vsi enako mislimo!« je odvrnil tolstoglavec. Petelin z gnoja je dvakrat trenil. Ni razumel, zakaj bi morali vsi enako misliti. Pa se je domislil, da tega raje ne bi spraševal in se zopet osmešil pred gizdalini. Raje je bleknil: »Ja kako pa veste, da vsi enako mistite?« In mu je beli odgovoril: »Saj ne mislimo vsi enako. Važno je, da drugi mislijo, da mi mislimo enako!« Zdaj je moral petelin z gnoja že stresti z glavo. Kar je preveč, je le preveč. Tudi za petelinjo pamet. Pa je rekel: »Ne razumem.« Debeloglavi beli piščanec mu je pojasnil: »Saj sem ti že rekel, da ni važno, kaj mi mislimo. Važno je. kaj drugi mislijo, da mi mislimo. Drugi pa morajo misliti, da mi mislimo, da mislimo enako. Zato smo se poenotili in to tako, da smo vsi zamenjali perje. Zdaj smo vsi beli. Kdor nas vidi. vidi, da smo enotni in misli, da mislimo enako. Razumeš?« »Aha,« je dejal petelin z gnoja, še bolj zmeden, kot je bil, se obrnil na okenski polici in odfrfotal med svoje kure. »No, kakšni so torej,« so ga vprašale kure. »Poenoteni!« je odvrnil petelin. Ravno takrat pa je okrog vogala pripeljal velik tovornjak, na katerem je bil narisan ocvrt piščanec na krožniku, »Bežimo!« je zakričal petelin. »Vsi nazaj na gnoj! Reši se, kdor se more!« In so se vsi skupaj kaj kmalu spet znašli na gnoju. Nikogar ni povozilo, hvalabogu! Ko se je strah polegel, je mlajša kura stopila k petelinu, da bi izvedela še kaj več: »Kakšne pa so poenotene kure?« »Hja, . .. takšne, kot je bila tista naslikana na tovornjaku, ki nas je skoraj povozil.« »Aja!« je rekla kura, petelin pa je skočil na plot ter glasno in pametno zakikirikal. In še danes poje na gnoju na koncu vasi, če ga medtem že niso poenotili. MORALA: Petelin, ki zgodaj, pametno in glasno poje, večno živi v srcih kurjih družin. Peter REZMAN Iz domačih logov • Iz domačih logov • Iz domačih logov • Iz domačih logov MM Mozirski gaj Tudi Gornjesavinjčanom se je končno »pokadilo« iz šaleškega kotla. Skupščina občine Mozirje je na zadnjem zasedanju sprejela radikalne ukrepe proti žveplanju in dimljenju gozdov. Od TES bo izterjala škodo nastalo po ožigu zaradi dimnih emisij iz termoelektrarne. Seveda bo tudi zahtevala ustavitev IV. bloka TEŠ, kaj šele dovolila izgradnjo kakšnega dodatnega bloka. . Kot kaže je ekološko gibanje prešlo občinske meje — kot tudi smog. XXX Turistična metropola Gornje Savinjske doline se že desetletje drenja z nemogočim prometom na trgu Mozirja. Nihče ne kaže kakšnih posebnih nagnjenj za izgradnjo nove avtobusne postaje — baje zato, ker se odgovorni načrtovalci nikoli ne pojavijo na trgu v prometnih konicah. Vsa sreča, če bi se vsi načrtovalci pojavili hkrati, potem bi šele bila gneča in zmeda. Mozirski miličniki imajo v poletnih dneh največ dela z »nabasani-mi« vozniki, ki se vozijo z veselice na veselico in si mislijo da vozijo splav. Precej dela imajo tudi s prevzemom in izmero »črnega lesa«, ki ga je v Gornji Savinjski vse manj, a ga je iz neugotovljenih razlogov vse več na »splavarski poti« proti Črnemu morju. Stvar tradicije, pač! XXX Ljubenski flosarji so na 27. tradicionalni flosarski žur povabili vse zakonce, ki so se spoznali na kateremkoli balu in še živijo v srečnem zakonu. Za nagrado so jim podelili jarem, ki simbolizira gomjesavinjsko kulturo in zakonsko idilo. XXX »Kruha in iger«, smo zapisali pred kratkim v NČ. »Pijače in veselic«, kličemo danes, ko imamo v mislih vseh sto prireditev, kijih Gornje-savinjčani prirejajo predvsem sami sebi, ne pa turistom, ki bi vsuli bogate mošnjiče. Domačini od Letuša do Solčave in Nove Štifte so v zadregi, ker se zaradi številčnih balov, iger, veselic in ostalih žurov ne morejo udeležiti vseh. Pravijo, delo bo že počakalo, zdaj je čas PO-PUSTA in DO-PU-STA. XXX Domačini, predvsem mlajši nadarjeni mladeniči, so dodobra očistili korito Savinje in Drete. Pa ne odpadne plastike, kot bi pričakovali po akciji Nedeljca »očistimo Slovenijo« —- ribjega življa. Do prihodnjega leta bodo ribiči ponovno vložili nekaj ton novih rib . . . XXX Priljubljene »Savinjske novice«, časopis občanov občine Mozirje, ki izhajajo mesečno, v bistvu nimajo pravega imena. Vsaka izdaja ima etnografsko vrednost in prevladujoče opisuje »stare« dogodke glede na novice. To ne zmanjšuje pomembnosti in vrednosti, je pa malo skregano z imenom. Glede na podobo bi ta časopis lahko imel ime kar »Savinjski gaj...« Jože Miklavc 6. avgusta 1987 it titovo velenje NAS OBVESCEVALEC nas cas * Stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 6. avgusta — VLASTA PETEK, 7. avgusta — KAJETAN SOBOTA, 8. avgusta - DOMINIK NEDELJA, 9. avgusta - ROMAN PONEDELJEK, 10. avgusta — LOVRENC TOREK, 11. avgusta - JASNA SREDA, 12. avgusta - KLARA Mali oglasi DVA ČRNOBELA TV (Iskra, Gorenje) PRODAM. Telefon 853-203, popoldne. KOSILNICO BCS PRODAM. Telefon 888-200, popoldne. 30 mJ SMREKOVIH BRUN za vikend prodam. Drago Bračun, Janka Vrabiča 30, Titovo Velenje—(Pesje). PRODAM GRADBENO PARCELO, 1000 m', v okolici Titovega Velenja. Telefon 855-935. BARVNI TV GORENJE ELEK-TRONIK PRODAM. Telefon 854-042. BIVALNI KONTEJNER AVTO RADGONA, dim. 2,4 x 5,4 m, primeren za vikend, prodam. Telefon 721-364, po 16. uri. RAZTEGLJIVI TROSED, DVA FOTELJA IN MIZICO, JEDIL-NlCNO KREDENCO TER STARO SPALNICO IN ZAVESE ugodno prodam. Napotnik, Tovarniška 2 a, Šoštanj. 17 KOMADOV LESENIH OKEN 19 x 140 cm, NOVIH, PRODAM. Prodam tudi Maestral 18 R in 4,5 motor Tomos, skoraj nov, v garanciji ter Opel record 1700 zelo dobro ohranjen, registriran do 18. 5. 1988. Telefon 855-633, od 19. do 20. ure. KRAVO PO TELETU, PRODAM, dobra molznica (po izbiri). Klančnik, Plešivec, telefon 858-633, v večernih urah. TAKOJ ZAPOSLIM ŽENSKO ZA ŠIVANJE. Telefon 831-668. R-4, letnik 1978, obnovljen, ugodno prodam. Telefon 857-147 in 858-005. PISALNO MIZO IN LESTENEC UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 856-600, popoldne. KUHINJSKO POHIŠTVO TER ŠTEDILNIK PRODAM PO UGODNI CENI. Telefon 856-962, dopoldan. ČOLN »KLlCEK« S PRIKOLICO in motorjem T-18 ugodno prodam. Telefon 856-363. ZASTAVO 101 COMFORT, le tnik 1981, UGODNO PRODAM. Prevoženih 62.000. Telefon 854-464. DVOSOBNO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU zamenjam za enako v Celju. Telefon 858-119. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, rabljen dva meseca ugodno prodam. Telefon 853-508. DIATONIČNO HARMONIKO ZNAMKE »SITAR« PRODAM. Novejši model, BE, ES, AS. Telefon 854-392. Jože Šumah, Plešivec, Šoštanj. ELEMENTE VISTA ZA DNEVNO SOBO TER SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 857-114 ali 853-351 interna 04. ZASTAVO 750 PRODAM. Letnik 1979, registriran do junija 1988, zelo dobro ohranjen. Informacije in ogled vsak dan popoldan. Adolf Trogar, Ravne 19, Šoštanj. (-i- RESTAVRACIJA JEZERO prireja v soboto, 8. avgusta ob 17. uri REK TITOVO VELENJE POLETNE IGRE. '»DELO - KOMPAS V zabavnem tekmovanju sodelujejo ekipe REKA, GORENJA, VEGRADA in ERE. Po igrah zabava s plesom. VABLJENI! titovo velenje od 10. do 22. avgusta '87 razprodaja poletnih oblačil 30 do 40 % ceneje 'v trgovinah CENTER NAMA ZIBKA PLASTIČNE IN LESENE ROLETE izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. ZASTAVO 101, letnik december 1977 večinoma garažirano, lepo ohranjeno, izjemno ugodno prodam za 87 SM. Telefon 856-515. DOBRO OHRANJENO KOLO JUNIOR PRODAM. Informacije po telefonu 853-551. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča cenjene kupce, da prodaja 7 tednov stare piščance nes-nice, pasme Hisex, krmljene s koruznim šrotom, dvakrat cepljene, cepljene tudi proti kugi. Ugodna cena velja le pet dni od objave. Se priporoča MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE. TRI ČISTO NOVE MODRE TV POČIVALNIKE PRODAM. Te lefon 853-510 od 19. do 20. ure. Ne morem iz zemlje, kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. (A. Aškerc) V SPOMIN Stane Žižek 4. 8. 1986-4. 8. 1987 Hvala vsem, ki z nami upate, ki z nami družite spomin in življenje. Z večno mislijo nate žena Ančka, sinova Bojan in Andrej z družinama. Srce je dalo vse, kar imelo je, nobene bilke zase ni poželo ZAHVALA Tiho je odšel od nas, naš dragi mož, oče in dedi Franc Štrigl iz Titovega Velenja, Stritarjeva 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, še posebej Gričar- jevim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Enako zahvalo izrekamo vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju internega D oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec za vso skrb in požrtvovalnost. Iskrena hvala DO RLV, Rudarski godbi, društvu upokojencev, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in duhovniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: žena Terezija, hčerki Marjetka in Sonja ter sin Milan z družinami. V SPOMIN Letos, 9. avgusta minevata dve leti žalosti, odkar je iznenada in mnogo prezgodaj umrl naš Albert Prislan iz Krasno Gvardejska Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga pogrešate. Žena Olga, Svetlana, Vladimir ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Silva Petre rojena 26. 12. 1920 — umrla 21. 7. 1987 Danes, ko je ostala praznina za našo drago mamo in ko je ni več med nami, izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, KS Stara vas, DO Kino Titovo Velenje, Gorenje EŠP za darovano cvetje in vence za številno spremstvo na njeni zadnji poti in izraze sožalja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Žubarjevi, dr. Zupančiču, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Slovenj Gradec, za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvala velja tudi govorniku ob grobu in duhovniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Prijavljenih 27 skupin iz vse Slovenije Na Graški gori in v Plešivcu se je v teh dneh skrbno pripravljajo na veliko, že dobro poznano in uveljavljeno prireditev — Srečanje narodno zabavnih ansamblov, ki bo prihodnjo nedeljo, 16. avgusta, s pričetkom ob 14. uri, na Graški gori. Prejšnja leta veliko gledalcev, letos največ Srečanje narodno zabavnih ansamblov f TT* 4 Na letošnje srečanje se je prijavilo kar 27 skupin iz vse Slovenije. Med njimi je tudi nekaj dobro poznanih in uveljavljenih narodno zabavnih ansamblov, ki so se jih prireditelji še posebej razveselili. To so na primer Mavrica, Ptujski instrumentalni kvartet, Nagelj iz Stahovice pri Kamniku ... K sodelovanju so povabili tudi skupine iz zamejstva, vendar tokrat ni bilo odziva. Glede na to, da je zanimanje za to prireditev iz leta v leto več, se bodo v prihodnje organizatorji verjetno odločili za predtekmo-vanje, s čimer pa bi prav gotovo dvignili kakovost prireditve. Plešivec je majhna krajevna skupnost in zato je tistih, ki lahko poprimejo za obsežno organizacijsko delo tako velike prireditve malo. Vendar v kraju nimajo težav. Prireditev so sprejeli za svojo in ji v tem času, lahko rečemo, kar vsi krajani dajejo prednost. Vključujejo se v pripravo nanjo, sodelovali pa bodo tudi pri izvedbi. Prihodnjo nedeljo bo na Graški gori torej spet zelo veselo. Tudi letos bo peljal iz Titovega Velenja na Graško goro avtobus in po končani prireditvi seveda tudi nazaj. Letos so se organizatorji odločili le za en avtobus, saj lani ni bilo velikega zanimanja zanj. Seveda pa se bo mogoče na Graško goro pripeljati tudi z osebnimi avtomobili. Pa še nekaj velja omeniti. Organizatorji pripravljajo presenečenje za obiskovalce. Žrebali bodo vstopnice — razdelili bodo nekaj lepih nagrad. V nedeljo »Lučki dan« V Lučah ob Savinji se vneto pripravljajo na svojo vsakoletno turistično in narodopisno prireditev »Lučki dan«. Z njo so se v preteklih letih krepko izkazali širom po domovini in enkrat osvojili tudi naslov najboljše tovrstne prireditve v Sloveniji. Pričakujemo lahko, da nodo uspešni tudi tokrat. Pričeli bodo v soboto s športom in kulturo. Ob 17. uri se bodo odbojkarice Ljubnega pomerili z avstrijskimi prvoligašicami iz Celovca, ob 19. uri pa bo na vrsti še orgelski koncert. Višek prireditve je seveda v nedeljo dopoldne s predstavitvijo izvirnih domačih jedi, ter življenja in dela nekoč in danes, ki mu privlačnosti ne manjka. Bilo je to pravo Na Ljubnem ob Savinji so v nedeljo zvečer sklenili že 27. po vrsti »Flosarski bal«. Prireditelji se torej bližajo tridesetim letom, kar je za narodopisno in turistično prireditev zagotovo redkost. Res je, da je vsebinska raven v vseh teh letih nihala od izjemnih doživetij do že skoraj navadne veselice, toda Ljubenci so vedno našli dovolj moči, da so strnili vrste in bal dvignili na raven, ki si jo bogato izročilo gozdarjenja in splavarjenja v zvezi z njim nedvomno zasluži. Tako je bilo tudi pred leti in že^ prireditve zadnjih let so potrdile, da so znova ravnali prav. Zares so oživili flosarijo in jo obogatili z domačo pesmijo, plesom, ljudsko glasbo, kulturo, športom in še čem. Nad lansko prireditvijo so bili vsi navdušeni, vendar organizatorji niso želeli ostati pri tem. Tudi za letos so pripravili nekaj novosti in znova so uspeli. Od petka do nedelje je bilo na Ljubnem zanimivo in veselo in Ljubenci lahko vedro in zadovoljno krenejo že 28. Flosarskemu balu naproti. FLOSARSKO RAJANJE NA TRGU Gostom in domačinom so tudi letos želeli predstaviti lepe pesmi iz domačih in slovenskih logov, plese in ljudsko glasbo". Za vse to so še kako uspešno poskrbeli v petek zvečer, bolje rečeno kar celo noč, ko so v središču kraja, na »placu« po domače rečeno, pripravili flosarsko rajanje. Za lepo pesem sta poskrbela moški in ženski pevski zbor, za ples mladi folkloristi in za lepo ljudsko glasbo godci z Ljubnega in okolice. Brez zvenečih imen in naslovov so številnim obiskovalcem, ki so bolj kot napolnili trg, pripravili enkraten večer, ki bo vsem ostal v čudovitem spominu. Ko smo že pri ljudskih godcih, naj preskočimo soboto in povemo, da so v nedeljo pozno zjutraj igrali po kraju budnico, ki je bila pravzaprav že pravi koncert izvirne domače glasbe. Godci so se zares izkazali. Tudi v nedeljski povorki so namreč s svojimi viža-mi razveseljevali staro in mlado. V soboto zvečer so poskrbeli še za eno prijetno presenečenje. Na prijetni prireditvi na prostoru ob Savinji so namreč predstavili nekaj zakonskih parov, ki so se spoznali prav na flosarskem balu in njihova življenjska zveza še danes trdno drži. Da je bal zares »pomembna« zadeva pričajo številni pari. Za soboto se jih je prijavilo deset, v pogovoru, ki mu zanimivosti ni manjkalo, jih je sodelovalo sedem, seveda pa je takšnih zvez še veliko več. Zakonskim parom se je »nastop« kar lepo izplačal, saj daril, ki so jih dobili ne kaže zanemarjati. BILO JE MOKRO IN ZANIMIVO Višek vsakoletnega bala je seveda na vrsti v nedeljo popoldne. Za razliko od sobote zvečer, ko se je obiskovalcev kar trlo, čeprav so deževne kaplje precej grozile, jih v nedeljo ni bilo toliko. Grozeči oblaki so marsikoga odvrnili od obiska, vseeno pa jih je bilo še vedno dovolj za uspešno izvedbo prireditve v celoti. V povorki skozi trg so tokrat sodelovali tudi prebivalci sosednjih krajev in predstavili življenje in delo doline nekoč in danes, pa tudi umiranje pokrajine, se pravi gozdov, ki so za te kraje življenjskega pomena. Živi seveda. Nasledniki nekdanjih flosarjev so flosarsko rajanje tokrat flos zbili in udrli nekoliko višje ob Savinji, proč od oči obiskovalcev. Pa je škoda, da je bilo tako. Obiskovalci namreč niso bili priča čisto ta pravemu udiranju in dvigovanju flosa na nizki Savinji. Premočeni in utrujeni, pa vendar veseli, so se mladi flo-sarji pripeljali pred množico, zaplesali skupaj s svojimi izvoljen-kami na flosu in v Savinji, se .okrepčali in se lotili krsta novega flosarja. Letošnji program ob krstu »juda« so pripravili izvirno in seveda v domačem narečju, kar je nekaterim gledalcem izven doline najbrž nekoliko zmanjšalo užitek ob prikazu izvirnih dogodkov, kar pa seveda ni očitek organizatorjem. Tako pač mora biti in tako je bilo. Po uspešnem preizkusu znanja in sposobnosti je novi flosar letos postal Matjaž Nerat. Bolj moker kot je že bil, ni mogel biti, zajeten škaf vode mu je mogoče celo prijal, še bolj pa najbrž krepak požirek, ki si ga je kot enakovreden flosar po krstu zaslužil. Nekaj izkušenj in napotkov za novega člana flosarske druščine in za vse obiskovalce je prispeval najstarejši pravi flosar, ki je bil tokrat Jože Budna z Ljubnega, spomine na začetke te prireditve pred več kot 27 leti je obudil eden od prvih organizatorjev in takratni predsednik ljubenskega turističnega društva Jože Mer-mal, nagradili so najzvestejša obiskovalca Ljubnega, mladi flo-sarji so k plesu pritegnili vse goste in sploh je bilo veselo. KULTURA, ŠPORT IN ŠE KAJ Ob vsem tem tudi ostalih prireditev ni manjkalo. Kot že ne- kaj let nazaj so se že v četrtek dopoldne v telovadnici osnovne šole na Ljubnem zbrali paraplegiki na svojem vsakoletnem turnirju v namiznem tenisu. Njihovo srečanje je razumljivo več, kot le športno merjenje moči. Prav tako v osnovni šoli so v petek proti večeru odprli razstavo slikarskih del Jožeta Punčuha iz Mozirja in Frenka Pustoslemška iz Radmir-ja. Prvi se je predstavil s krajinskimi slikami in z lepo zbirko del na temo splavarjenja, drugi s sodobnejšo tematiko, oba pa si zaslužita priznanje in daljšo predstavitev svoje dejavnosti in ustvarjalnosti, ta dolg pa bo izpolnjen v kratkem. Zlasti sobota je bila namenjena športu. Na vsakoletnem odbojkarskem turnirju so sodelovale moške in ženske ekipe iz Slovenije. Pri ženskah so bile najboljše Mislinjčanke, pri moških pa Kamničani. Na prijetnem prostoru ob Savinji je bil istočasno šahovski turnir, med 44 šahi-sti pa je zmagal Ivan Godec iz Titovega Velenja. Na kegljaškem turnirju je bila najboljša prva ekipa Ljubnega. Čeprav organiziranega nogometa na Ljubnem ni več, se nogometaši niso izneverili tradiciji, dolgi kot je bal sam. Na tekmi za flosarski pokal sta se pomerili ekipi domačega Gradbenika in Šmartnega ob Dreti. Ne glede na znana dejstva je bilo srečanje zanimivo, zmagali pa so domačini z 1:0. Skratka, na Ljubnem ob Savinji je bilo zares zanimivo, prijetno in veselo, tako pa bo zagotovo tudi prihodnje in vsa naslednja leta. Igranje žoge z mokrimi curki Občinska gasilska zveza Velenje je pod pokroviteljstvom Veka in drugih, to nedeljo popoldne na kotalkališču že petič zapovrstjo izvedla zanimivo in predvsem zabavno tekmovanje gasilskih ekip v mokrem nogometu. Tekmovanja, ki bi ga morali, če bi bili bolj dosledni, poimenovati »igranje žoge z vodnimi curki«, se vsako leto udeleži več gasilskih društev velenjske in sosednjih občin. Vse več je tudi zanimanja med obiskovalci, letos pa se ga je udeležilo 12 ekip, od tega ena iz Žalca. Tekmovalna komisija je naj- sto. Sicer so bila vsa srečanja ze- prej izžrebala pare, zatem pa so lo izenačena, zato so bili kazen- se pričeli polfinalni boji, Kot pri ski »potiski« žoge v nasprotni- mnogih drugih tekmovanjih, tudi kov gol pogost pojav. Vrstni red tu ni šlo brez zapletov. Zaradi je bil naslednji: Lokovica I Pe- športne vneme in zaradi želje sje, Škale, Lokovica II, Šoštanj zmagati za vsako ceno, pa tudi Žalec in tako naprej. Vse ekipe Po stari gasilski šegi so bili gasilci zaradi prevelikega pritiska, je kar precej cevi enostavno popokalo. Dvakrat se je cisterna spraznila med tekmovanjem, trikrat so morali zamenjati »izmučeno« žogo in tekmovanje se je tako precej zavleklo. Kljub temu so gledalci vztrajali do zadnjega srečanja med ekipama Pesja in Lokovice I. Slednji so si s kazenskimi »curki« priborili prvo me- B. Mugerle mokri zunaj in znotraj so prejele lepe pokale, ki so jih prispevali pokrovitelji tekmovanja. Še to. Celotno nedeljsko dogajanje na kotalkališču je posnela ekipa ljubljanske televizije, posnetke pa bodo gledalci lahko videli prihodnjo nedeljo v oddaji Zdravo.