IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR
650, šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PIS-MA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
DELO
«LASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Obnovljena izdaja leto I. štev. 11.
Slovenski demokrati! Babičeva izdajalska klika skuša zatreti „Delo“, »Lavoratore*6 in ves demokratičen tisk. Podprimo s prispevki naš tisk. To bo naš odgovor izdajalcem in tatovom ljudske imovinc.
TRST SOBOTA, 19. MARCA 1949
Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din
LE V SLOGI DELOVNEGA LJUDSTVA BOMO DOSEGLI MIR IN PRAVICE
£ zaščito domačih pridelkov je možno rešili naše kmetijstvo propasti - Zahtevamo kontrolo nad fondom za obnovo kmetijstva - Dokončno je treba urediti vprašanje dvolastnikov in odškodnine za živino, oddano JA Rešitev problemov naše vasi je odvisna od bodočih občinskih uprav : Zato bomo podprli ljudske kandidate
V nedeljo 13 t. m. je imela Kme Vjsska strokovna zveza Enotnih sindikatov svoj redni kongres, ki je dd ponovna manifestacija slovan-‘dto-italijanskega bratstva in utrdil-Ve itak močnih vezi med delav-s*V°m ter kmečkim prebivalstvom okolice in podeželja. Ta kmečki Parlament je pokazal enotnost vseh Paših kmetov, ki je edino jamstvo Za uspeh v žilavi borbi za dosego
svojih pravic.
Naših kmetov niso zmedli raz-. baški poskusi izdajalske klike, ki Je hotela za vsako ceno preprečiti kongres, predobro se namveč za-'/eda, da je med ljudstvom izgubila udi Poslednje zaupanje. Vsi mane-yr} Babičevih agentov so spričo od-°dbosti naših kmetov bedno prozìi. Saj so se ti v polni meri za-edaii, da je ta kongres za vse Poljedelce cone A vprašanje nji-h0Vega obstoja.
. zgodaj je prišlo okrog sto ludi ij.	g, katere so tam-
kaj^nji oblastniki poslali kot «de-,e Seveda, kaj vedo in mislijo ti de-, na kongres. Z njimi je bi-. a,di nekaj znanih protiljudskih ^»hentov, ki so spremljali deie-‘‘ kot priganjači in organizatorji fazbitje kongresa. Zanimalo nas del !*eveda, kaj veda iti mislijo ti , agali o kongresu Kmetijske stro-ync zveze ES. Za ta smo malo pokramljali z nekaterimi teh ljudi, vl So Prišli iz istrskih vasi s culico roki, v kateri so prinesli s seboj “krornno kosilce.
v povedali so nam, da niso bili iz-°Ijcni na vaškem sestanku, pač pa a sr> jih enostavno odredili ter kazali, da gredo kot «delegati» na ongres. Vstati so morali že cb ‘rih zjutraj ter se odpeljati z avto-s°m v Trst. Ničesar niso vedeli , Klepih Kmetijske strokovne zve-m Izvršilnega odbora ES, da bo ,0n.?res za kmete cone A- Ko hm to pojasnili navzoči delegati -, 1 c°ne A, so takoj razumeli, da sv iii i P°slani> da razpravljajo o ie°> P<irečiii problemih, temveč
-	kp^ maneverska množica za Prptiljudske načrte poklicnih raz-
)a£fv in provokatorjev.
Doai !tC*ar Ve^ me ne dobe za svoje iz K namcne»» je izjavi, mlad kmet v, I oprščine. «Tudi mene ne spra-Že ” y «delegate»; saj sem se sedaj branil, a ni pomagalo,» mu Užav*1 . kmet iz sosednje vasi,
-	, J*5!1! nad toliko podlostjo so se Talr°Vil* °d nas ter odšli v mesto. ea..° ao torej bili ti njihovi «dele-
izvoljeni ter poučeni za kaj
P M Prav §re-
Vav ** tem so prihajali iz naših So \ ter Predmestij zastopniki, ki reh v - pot‘ razpravljali o stva-Su ’ ki jih bodo iznesli na kongre-d v. lrnenu svojih sovaščanov. Do je h i° Ure’ ko se je začel kongres, Uo v dvorani nad sto delegatov. 0 otvoritvenih besedah pred-
sednika Zveze tov. Škerlja Mirka so bili izvoljeni delovno predsed-stvo, volilna komisija ter komisija za izdelavo sklepne resolucije. Nato je predsednik tov. Radich pozdravil kongres v imenu Izvršilnega odbora ES ter mu želel napiep-šib uspehov.
SOLIDARNOST DELAVCEV
Zborovalce so prišle pozdraviti v imenu tržaških delavcev neštete delegacije, ki so kongresu prinesle cvetje in darila. S svojo prisotnostjo in voščili so zastopniki delavstva izzvali med zborovalci val navdušenja in u stari ti vzdušje iskrene solidarnosti v sega delovnega ljudstva mesta in podeželja.
Svoje delegacije so poslali: Zveza kovinarjev z lepim darom, Lati jelnice Sv. Marko so kongresu darovale krasno spominsko ploščo z imeni tovarišev, padlih v osvobodilni borbi, delavci «liven so darovali kongresu 8.000 lir, delavci podjetja Kozman z lepim darilom, predstavlja j očim sidro, Strokovna zveza ES nameščencev občinskih in krajevnih ustanov z darom 1,500 lir za kmete, ki ječe v zaporu zaradi njihove zvestobe demokratičnemu gibanju, mladina Tržaškega arzenala in Sv. Jakoba, luški delavci in pomorščaki, prebivalci Domja in M. Magdalene itd.
V svojih pozdravnih govorih so delavske delegacije povdarjale najtesnejšo povezavo delavca in kmeta, ki nudi trdno gotovost za dosego popolne zmage v trdi borbi
za pravice proti vsakemu nacionalizmu in šovinizmu, ki sta najhujša sovražnika delovnega ljudstva, a najmočnejši orožji tujim imperialistom. Ramo ob rami bosta delovni kmet in proletariat zadala smrtni udarec netilcem novega vojnega požara in se skupno borila za mir in boljšo bodočnost.
POROČILO TAJNIKA IN DISKUSIJE
Temeljito in nad vse poučno poročilo tajnika Zveze, tov. Berbcu Marija prinašamo na četrti strani.
Po tajniškem poročilu se je razvila živahna diskusija, katere se je udeležilo veliko število delegatov. Docela stvarne intervencije so do dna os vet ile težavni življenjski položaj naših kmetov, posestnikov, kolonov, najemnikov i poljskih de Javcev.
Tov. Milič iz Saleža je prikazal obupni položaj naših vinogradnikov, ki zaradi konkurence tujih vin ne morejo prodajati lastnih kvalitetnih vin. Kmet, ki se vse leto trudi, nima plačanega niti svojega dela, dočim gostilničarji zaslužijo po 50 Lir od litra. Prav tako je z mlekom je tako ceneno zaradi konkurence ameriškega konzerviranega mleka. Žganje mora kmet prodajati za isto ceno, kot stane njega. Zato je treba, da se z uvedbo na tuje pridelke zaščiti domača kmečka proizvodnja. Pozval je bodoči adbor, naj čimprej reši vprašanje posojila svobode ter vprašanje živine, ki so naši kmetje oddali Jugoslovanski armadi. Zevzel se
je za organizacijo kmečkih zadrug ter za graditev zadružnih kleti.
Tov. Kocjančič iz Prebenega je zahteval, da se napeljala v vas e-lektrika in voda, da se pozidajo gospodarska poslopja, ki so bila porušena med vojno ter nastavitev posebnega veterinarpa za vsako občino. Odpraviti je ovire dvolastnikov pri obdelovanju polj v coni B, kakor tudi omogočiti neovirano pot preko ozemlja cone B do zemljišč v coni A.
Delegata iz Gropade in Opčin
sta povedala, da delajo gropajskim in bazovskim dvolastnikom ovire pri obdelovanju njihovih zemljišč v Jugoslaviji. Tako so zavrnili nekega starčka, ker ni imel izkaznice Babičeve nacionalistične organizacije.
Zaradi tego primera je postala pozorna tudi civilna policija, ki je uvedla poizvedbe o stvari.
Zastopnik kmetov iz Seropolaja je povedal, da so mu na Ekonomski delegaciji FLRJ v Trstu pojasnili, da kmetje, ki so oddali živino za JA, nimajo več pravice zahtevati povračila, češ, da bi bili morali terjatve že prej prijaviti Misiji za vojni plen. Na njegovo pojasnilo, da so potrdila večinoma oddali Osvobodilnemu svetu, ki naj bi zanje uredil zadevo, so mu odvrnili, da jim ne morajo prav nič pomogati. Apeliral je zato, naj to zadevo uredi bodoči odbor Zveze.
Kmet iz Sv. Jerneja nad Mitjami je priporočal, naj Zveza organizh ra po vaseh nabavne in prodajne
PROTILJUDSKE VLADE V SLUŽBI IMPERIALIZMA
Atlantski pakt - priprava vaine
V pogledu Atlantskega pakta je V tem tednu prišla na dan še cela vrsta novih dejstev. Vojaški svet Evropske unije je končal syoja posvetovanja v Londonu in je odločil vrsto važnih sklepov, za katere se je izvedelo kljub temu, da bi bili morali ostati v tajnosti. Atlantskemu paktu b0 ob boku Zahodnoev-ropka unija (ali Evropska federacija), ki bo imela kontrolo nad vsemi političnimi in gospodarskimi merami za pripravo nove vojne. Evropski svet in zbornica, ki bodo organi Evropske federacije, bodo morali poskrbeti, da se bodo združile in koordinirale vse gospdarskc sile zahodnoevropskih držav, ki bodo delale pod okriljem atlantskega pakta.
Tudi o vprašanju strateških načr. tov v primeru vojne proti ZSSR je prišlo v javnost v preteklem tednu
Poziv KP v obrambo miru
tianski pakt je dejstvo, im-‘altsti in njihovi hlapci se •Dravijajo, da ga podpišejo
Lnekaj dni-
h»kt n$ki pakt Je napadalni tava’ napcrien Proti SZ in drli ki |judske demokracije, proden, °l0n,Jalnim narodom, proti de-Mkrati<nim *ibanjem vseh Lj ®‘ in proti vsem tistim silam, ‘hočejo mir.
k0, ar‘IelJi prikazujejo ta pakt ko, °brambni načrt na isti način ko,.s° drugi vojni hujskači pri-Dakt 1 llJekleni,, in «trojni»
,4ern Paktom hočejo imperia-inenitUnititi obstoj OZN in spre-sanm * Vs.e države Evrope v eno
•Joninožm k° bojiš£e zat0' da bi ina 1 dobičke ameriških
je Dr °v; 0e Gasperijeva vlada ìta!ìi»n!,iIRleresom in proti volji za skesa ljudstva zaprosila niu n J <°P ItaliJe k temu vojne-Z atiln T -PoložaJ Trsia, v zvezi Naše m!k,Cm Paktom, je jasen, tih am«St°.bi m°ralo po našr-kot sieh~nskim strategav, služiti PcrsDeH-r napadalne fronte. Na to ferska IV° •ie mcrila vsa anglo-Trsta y opo,*t<ka v vprašanju Van o..;,0 ne sme biti imeno-Vse v “I!rner- zat0 mora ostati sti, ker dan^em stanju negotovo-tu oi<iir.T°ra^0 ostati še nadalje V w CIJske čete. fli VoijVn.znamenju je končal tu-'anskeg, , p°dvig note 20- marca
St°Aje nartme,riška pol|tika v Trditi inmJ". ena esnovnim zahte-°bdrži vnlrJalizma- "amreč, da Dos|uži n« Seo okupacijo in se Va*nejših Se,8a mesta kot ene naj-, Žato he ,s,ra‘eških baz.
J* ?a 0[r l/>irej storza izjavil, da h frs<u. Za?,‘ sedanjega stanja dl1. da Je De Gasperi potr-nJegova vlada ne bo zah-
tevala revizije mirovne pogodbe, zato tudi Titova klika ni v ničemer podprla sovjetskega predloga za imenovanje guvernerja.
V interesu ameriškega imperializma, De Gasperija in Tita je, da ostanejo še nadalje okupacijske čete v STO in da je naše mesto še nadalje sektor «mrzle vojne». Oni dokazujejo, da nočejo mirne rešitve tržaškega vprašanje, ki je možna samo z imenovanjem guvernerja, pač pa, da hočejo rešitev o vsem prepustiti vojni.
Ce bi se imperialistični načrti uresničili, grozi Trstu in vsemu prebivalstvu popolno uničenju.
Toda narodi Evrope se odločno bore proti vstopu svojih držav k atlanskemu poktu in ne bodo nikdar priznali vojnega zavezništva, ki ga hočejo podpisati njihove, dolarju vdinjene vlade. Prav te -dni nam nudita za to najsvetlejše zglede italijansko in francosko ljudstvo. Njima velja vsa solidarnost tržaških delavcev in tržaškega ljudstva.
Trst bo prenehal biti sektor-«mrzle vojne» in bo postal faktor miru z imenovanjem guvernerja, z združitvijo obeh con, z odstranitvijo vseh okupacijskih čet.
Zdaj Je potrebno pospešiti bolj kot kdaj koli prej borbo za mir ob strani vseh demokratičnih sil s SZ na čelu. Ta borba je istočasno borba za obstoj Trsta. Zato poziva komunistična partija STO v tem tako težkem trenutku vse demokrate Italijane in Slovence in vse meščane, ki ljubijo svoje mesto in mir, da pridružijo svoj protestni glas proti provokatorjem novih požarov, proti onim, ki trgujejo s krvjo in neodvisnostjo narodov.
marsikaj. Amerika je namenjena «pomagati» Evropi v prvi vrsti s svojim letalstvom in to skoraj izključno s težkimi bombniki za polete na dolge proge. Vse ostalo moštvo za armade na suhem pa bi morali dati evropski narodi, ki bi služili kot klavna živina Za večje dobičke ameriških kapitalistov. Ker bi se pa morali takoj ob začetku ka pitalistične vojske umakniti precej nazaj, ker so mnogo slabše, bi na svojem umiku uničevale vse dežele, ki bi jih morale prepustiti nasprotniku, a ameriško letalstvo bi še pomagalo, da stvori pas opustoše-nega ozemlja (tu bi bil vključen tu dr Trst), ki bi-preprečeval nadaljnje prodiranje RA. Ta čas pa naj bi ameriško letalstvo tudi bombardiralo vso Sovjetsko zvezo z atomskimi bombami, da bi se polagoma — po načrtih ameriških kapitalistov — tghtnica nagnila na njihovo stran.
Do sedaj je pristala na atlantski pakt francoska vlada, niso pa še pristale Italija, Island, Danska in Portugalska, Besedilo pogodbe bo objavljeno v kratkem. Po poročilu United Press so izjavili ameriški funkcionarji, da nima Amerika nič proti vključitvi Frankove Španijo v pakt,
V	italijanskem parlamentu se je nadaljevala diskusija, v kateri so vladne stranske še nadalje pokazala svoje protiljudsko bistvo. De Gasperijeva vlada vztraja še nadalje, da sc sprejme pakt z zaprtimi očmi, ne da bi vlada in parlament poznala vsebino. De Gasperi je šel celo š<-dalje. Izjavil je, «da določbe pakta nc brigajo parlamenta, ki je poklican samo, da pooblasti vlado, da se lahko pogaja». V podporo svojim trditvam je celo izjavit, da atlantski pakt ne bo objavljen, nego le nekakšen načrt, ki ne bo predstavljal dokončnega besedila. Tako jemlje demokrščanska stranka parlamentu vqs pomen in vlogo in ne vlada več na podlagi kakršnih koli demokratičnih načel, nego le s pomočjo glasovalnega stroja, ki si ga je s prevaro lastnih volivcev ustvarila 18. aprila lani. To je tudi Togliatti v svojem govoru pred parlamentom prikazal, ko je izjavil, «da so voditelji demokristjanske stranke tako nedemokratični da nočejo dopustiti, niti, da bi »c njihovi volivci, tisti, ki so glasovali zanje 18. IV.48., izraziti p tako važnem vprašanju na referendumu». Tudi socialist Basso je vprašal vlado, kako more govoriti o zahodni civilizaciji, ko ni znala prinesti v poslednijh tri desetih letih človeštvu nič drugega kot vojne» in Toglietti je še podkre. pil se tem, da je prikazal, da prav tiste kapitalistične države, ki govore o svojih miroljubnih namenih vodijo sedaj najrazličnejše vojne v svetu,
V	Franciji se je vlada še bolj razkrinkala in Duel os jp j j. pred vsem parlamentom in narodom obtožil in nepobitno prikazal njene vojne načrte Ministrski presedi)ik Queuil-le je namreč na vprašanje novina-
rjev United Pressa izjavil, «da smatra Sovjetsko Zvezo (s katero ima Francija nenapadalno pogodbo) za potencialnega napadalca» in nadaljeval, «da je francoska meja sedaj na Labi». Obenem pa je bil mnenja, «da je treba napad preprečiti še prgdno se je začel», ter se izrekel zaepreventivno» vojno. S tem je francoska vlada neprikrito in nesramno priznala, da deluje na tem, da pride da nove vojne,
V nasprotju s tem pa je svetovna demokratčna fronta v poskednjem tednu še ojačila svoje delo za mif V tem smislu je dala svoj poziv CGIL, zveza italijanskih sindikatov, a že pred pozivom vodstva italijan skih sindikatov je deiovRc ljudstvo Vse Italije pokazala v protestnih stavkah in na manifestacijah, da je proti atlantskemu paktu, ker je proti vojni.
Velikega pomena je «Kongres miru», ki se bo vrčil v Parizu 12. in 33. aprila t l. Žene Pariza so že pričele ? zbiranjem podpisov na sezname za mir, a iz vseh dežel prihajajo pristanki za ta kongres, ki uživa simpatije vseh delovnih množic, žena in vseh poštenih ljudi sploh, ne glede na politično prepričanje. Tako bo trdna volja delovnih množic, da ohraniji mir, kljub vsemu nepremostljiva zapreka vsem vojnohuj-skaškim načrtom kapitalističnih vlad.
zadruge, da bo mogel kmet uživati uspehe svojega dela in da ne bodo na njegov račun redili razni prekupčevalci in mali trgovci.
Tov. Sulčic iz Nabrežine je pozval Zvezo, da se zavzame za končno resi tev vprašanja jusarskih pravic, ki so pod fašizmom prešle vo roke občin in s katerimi so se obogateli podeštati.
Tudi v Nabrežini ima 61 jusarjev svojo gmajno ki Pa jo je sedanja občinska uprava dala v najem raznim ube-nikom za pašo ovac.
Tov. Ukmar iz Proseka je priporočil bodočemu odboru naj izposluje zgraditev vozne poti v vinograde pri Miramaru jn Grljanu. Menil je. tda bo pri tolikem razmetavanju denarja za strateško cesto in dru-druga prebivalstvu nekoristne naprave gotovo še toliko, da ne bo treba Prosečanom več nosili pridelkov domov na svojih hrbih.
Delegat iz mlljskih hribov je ostro grajal gospodarsko politiko okupacijske uprave, ki s svobodnim uvozom vin iz Italije upropašča naše vinogradnike. Zato je potrebno, da se kmetje še trdneje povežejo z delavci ter da se skupno bore proti Marshallovemu planu in vsem imperialističnim nakanam.
Delegat iz Kolonkovca je povda-ril, da se položaj malih vrtnarjev ni v ničemer zboljšal od časa fašizma. Zaradi konkurence uvožene zelenjave nima domača nobene ce. ne. Poleg tega ostane velik del dobička posredovalcu. Zato naj Zveza misli na ustanovitev zadruge, ki bi prodojala naravnost potrošnikom.
Tov. Sedmak iz Sv. Križa je o-menil veliko pomankanje lesa za trte in kurjavo. Gozdno nadzorništ-vo ne dovoli kleščenja količev za trte, češ, da je naša gmajna še vedno vpisana kot gozd. Potožil je tudi, da nimajo vode in luči ter da ne morejo spraviti vina v denar.
Tov. Ado Slavec je opozoril navzoče, da mislijo graditi novo turistično cesto Trst-Grijan-Sesljan. S tem bi križki fn nabrežinski kmetje izgubili svoje najboljše vinograde in 20% celotnega vinskega pridelka. Vse te nepotrebne ceste so nov način gospodarskega upropaščanja našega kmeta in uničevanja slovenskega življa. Zato naj kmetje ne prodajajo svoje zemlje.
Zastopnik Velikega Repna je
zahteval, da oblasti plačajo pravično odškodnino za razlaščena zemljišča ter naj očistijo travnike kamenja, nametanega pri razstrelja-vanju za gradnjo ceste.
Tov. Legiša iz Prečnika je sprožil nad vse važno vprašanje obdavčevanja zemljšč po zastarelih katastrih, namesto ' po dejanskem stanju zeriiljišč. Zato je potrebno, da se že enkrat temeljilo pregleda kataster ter spravi v sklad s stanjem v naravi. Zaradi zanemarjenega katastra morajo plačevati zemljiški davek za njive in vinograde, čeprav je že desetletja tam gmajna in groblje. Iz istega razloga morajo prositi gozdno nadzorni-štvo dovoljenja, če hočejo klestiti gre mičevje kot da bi bil če vedno gozd.
Cesta iz Prečnika v Nabrežino je nujno potrebna popravila, ker se ne morejo niti več s kolesom in
«NOVA BORBA» I l)HTAMnviM0 komite za obranitbv mirui pozdravlja «Delo»
(Nadaljevanje na 4. str.)
«Nova borba», glasilo Jugoslovanov na Češkem, ki so ostali zvesti Sovjetski zvezi, prinaša v svoji 9. številk; članek o našem listu z voščili za najlepše uspehe. Zaradi pomanjkanja prostora ga nsmo mogli preje priobčili. Zato objav ljamo danes kratek izvleček.
V svojem članku seznanja «Nova borba» v jedrnatih besedali svoje čitateljc z nalogami našega lista ,ki «predstavlja živ primer bratstva in edinstva slovenskega in italijanskega naroda v Trstu», ki «vodi borbo proti vsem sovražnike,m slovenskega' delovnega ljudstva, a to so danes predvsem ang loti meriški imperialisti in njihov; titovski agenti», ki hočejo «to malo, a za njihovo vojno tako važno < zemlje pretvoriti v vojno, politično in gospodarsko bazo za borbo roti antiimperialističnemu taboru s SZ na čelu» in ki «hoče z vsemi svojimi silami podpreti napore jugoslovanskih narodov, da zrušijo o-sovraženi režim Titove klike in povrnejo Jugoslavijo v bratsko družino držav ljudske demokracije F-xi vodstvom Sovjetske zveze».
Tržačani proti vojni
Svetovni mirovni kongres izobražencev v Wroclavu in Kongres Mednarodne ženske zveze v Budim, pešti sta izdala dva proglasa za o-brambo miru.
Omenjena kongresa sta spričo poostritve vojnih groženj naslovila na številne kulturne delavce in na vse demokratične organizacije naprednih mož in žena proglas z vabilom, da pošljejo svoje zastopnike na Svetovni kongres, ki se bo vršil prihodnjega aprila m ki bo združil vse organizacije in osebnosti. ki se borijo za združitev vseh delovnih sil in vseh narodov v o-brainba miru.
V zvezi s tem vabilom so «Zveza Slovansko-italijanskih antifašističnih zena». «Centro df cultura popolare» ter «Pripravljalni odbor za zaščito in gonjenje napredne ljudske kulture» pooblastili svoje zastopnike, da sestavijo «Odbor za udeležbo na Svetovnem mirovnem kongresu» ki je izdal naslednji poziv:
Vedno resnejša nevarnost nove svetovne vojne, ki bi v. tretje neposredno in težje zadela naše mesto kot obe prejšnji, mora združiti vse naše sile v obrambo miru — ki edini more zagotoviti ob stoj našega mesta — pred zalezovanjem vojnih hujskačev, pred imperialističnimi
vojnimi pakti, predvsem pred A-tUmtskim paktom, kakor tudi pred propagando, ki s lažnimi ideologijami širi paniko in sovraštvo med narodi.
Danačnji položaj Trsta zahteva od vsakega poštenega in miroljubnega človeka, da takoj zavzame o-dločno stališče.
Trdno združene in močne sile miru, na čelu katerih stopa SZ, bodo prevladale v vseh deželah. Naša nujna dolžnost je, da vložimo vse svoje sile v to, da bo naše mesto odločno izvršilo svojo vlogo miru med narodi in za demokracijo.
Novoustanovljeni odbor, ki se bo aprila udeležil Svetovnega kongresa za mir tl Pragi vabi vse može in žene. Slovence in Italijane v Trstu, ki so toliko pretrpeli tekom zadnje vojne, vse ki se zavedajo odgovornosti, ki jih čaka kot prebivalce vojaške baze vojnohujskaških vlad, vse demokratske organizacije, vse tovarnške, poliske, kulturne, n-metniške in znanstvene delavce, da pristopijo k temu odboru, ki bo sklical v Trstu veliko zborovanje za mir. Naloga lega zborovanja bo (zooliti zastopstvo našega mesta za Svetovni mirovni kongres ter ustanovitev. stalnega Tržaškega odbora v ob) ambo miru.
MANEVRI PROTI PEMOKBATIČNIIMU TISKU
Delo» jim je trn v peti
Titove skupina v Trstu se pri-1 svojo predvolivno kampanjo, po
previja, da izda nov list v tiskarni v ul. Montechi 6. List «Nostra Lotta», ki je bil tiskan do sedaj na Reki kot tednik, hočejo preseliti v Trst in napraviti iz njega dnevnik, da bi talco Po eni strani Bacili
OB MLADINSKEM TEDNI/
Poziv tržaški mladini
Mladinci in mladinke!
Letošnji Mednarodni mladinski teden praznujemo v času, ko ustva-rjaimperializem s podložnimi mu vladami Atlantski pakt, ki predstavlja pripravo nove vojne, napada proti ZSSR in proti deželam ljudske demokracije ter pritisk proti demokratskim gibanjem vseh dežel.
Atlantski pakt hoče izpremeniti Trst v eno osnovnih točk napadalne fronte, kar bi značilo popolno uničenje Trst.
Med tržaško mladino je tisoče brezposelnih, tisočem mladincem ni uspelo izučiti se poklica, tisoče mia. dincev ni po dovršenem šolanju našlo zaposlitve, tisoče mladink je izro čenih cesti.
Zaradi takega stanja hoče impe. rializem ponovno izkoristiti mladino kot hrano za topove. Toda slovenska. in italijanska tržaška mladina noče več vojne! Preveč je že pretrpela v preteklosti.
Ne glede na katero koli ideologijo se mora mladina uvrstiti med borce za mir. Ce se bo združena mladina uprla vojni po navodilih slavne Svetovne zveze demokratske mladine, vojne ne bo!
Zato bo praznovanje letošnjega Mednarodnega mladinskega tedna velika manifestacija Za mir, manifestacija proti vojni, proti vsakemu nacionalizmu, bo živa borba za pravico mladine do dela, za svobodno ivt srečno bodočnost vse mia. dine.
Živel Mednarodni mladinski teden!
Živela Svetovna zveza demokratske mladine!
Predsedstvo
Zveze antifašistične mladine
MLADIMA I V VOLITVE
Gospodarski položaj tržaške mladine. Na tisoče mladincev je brezposelnih in brez poklica. To število se vsak dan veča v kolikor delodajalci odpščajo mladino z dela., V teh vrstah niso le mladeniči, ki so komaj zapustili osnovno ali obrtno šolo, ampato tudi abiturjen-ti in akademiki, ki ne morejo dobiti primerne zaposlitve. Pri taki situaciji vidimo da je delo osnovni problem za vsakega mladinca, pe naj bo to delavec, kmet, študent, ali obrtnik. Brezposelnost je ena izmed najhujših posledic, ki jih je pustila pretekla vojna na mladinskem polju. Sadove brezposelnosti lahko vidimo v revščimi, gladu, korupciji, prostituciji, zločinih, ki se množijo predvsem med mladino. Dnevno čitamo v časopisju o mladih tatovih, o mladoletnih prostitutkah, o mladeničih, ki se obesijo, dekletih, ki skočijo skozi okno zaradi ljubezeni itd. To so dejanja, ki jih prikazujejo revije, filmi, romani itd. orožje s katerim vladajoči sloj slepi mladeniče ter jih navdaja s pohlepom po bogastvu, dekleta pa privaja k ljubimbanju z lastnimi gospodarji.
Imperializem hoče odpuščanjem z dela, upropastiti mladino moralno, materialno in ideološko. S tem hoče prikazati, da je edini izhod iz tega
položaja nova vojna.
Ti manovri so priprava na tretjo svetovno vojno proti SZ in državam nove demokracije.
Videli smo kako so napravili prehod od «zapadnega bloka» do sklenitve «atlanskeja pakta».
Z e seda j se govori o «sredozemskem paktu» in o paktu «Tihega oceana». Z velikimi koraki se približuje reakcija novi vojni. Podpis «atlanskega pakta» je korak naprej proti vojni, toda ne več proti «mrzli vojni», temveč proti «vroči vojni». Danes lahko odkrito presodimo, da je bil namen «Marshallovega plana» pripraviti pot «atlanskem paktu».
Toda mladina noče vojne, ker ve kakšne posledice prinaša zlasti za mladinskom. Po štirih letih od konca druga svetovne vojne je lahko jasno vsakemu mladincu, kakšne so njene posledice.
Pred vso tržaško mladino stojita danes dve načelni vprašanji: mir in delo. Od tega je odvisna bodočnost vsakega mladeniča tn vsake mladinke. Za ohranitev miru in dosego zaposlitve je potrebna borba proti vojnim načrtom imperialistov, ki jih podpirajo na našem ozemlju nacionalisti italijanske in slovenske skupine.
Združeni, Italijani m stovenci, mladi komunisti, socialisti, republi-
kanci in drugi, moramo voditi borbo za mir, za obrambo naše industrije od katere zavisi naša bodočnost.
Prihodnje volitve bodo tudi borba za mir in za boljšo bodočnost tržaške mladine, kateri ni vseeno, če ostanejo na občini današnji gospodje, pristaši «Giuntinih» strank, ki podpirajo protiljudsko politiko ZVU in «Marshallov plan», ki sc niso nikoli niti zmenili za vprašanje mladine, ali pa ie pridejo v demokratično občinsko upravo ljudje, ki se bodo znali upreti imperialističnim načrtom, ki hočejo napraviti iz Trsta vojaško bazo; ljudje, ki bodo reševali, kolikor bo v njihovi moči, vprašanje orezposelno-sti, ki bodo podprli ustanovitev fonda za posojila novoporočencem in katerega bi lahko vsak mladinec dobil posojilo za nekaj let, da bi tako lahko pokril prve stroške, ki bodo znali p odvzeti vse mere za preprečenje prostitucije in korupcije, ki bodo končno pretresli porazne razmere v katerih se nahaja tržaška mladina in ki bodo podvzeii ukrepe za izboljšanje teh razmer.
Zato stoji pred vso tržaško mladino naloga, da prispeva k votivni kmpanji za demokratično občino s katero je združena bodočnost vsega prebivalstva.
drugi strani pa, da bi preprečili izhajanje glasila Komunistične partije «Il Lavoratore» in glasila OF «Delo».
Najprej je protisovjetske Babičeva skupina preprečila izhajanje «II Lavoratore» zjutraj, ker so dobro vedeli, da bi to bila neprijetna konkurenca za njihove agente pri «Corriere di Trieste». Odstopili eo za popoldansko tiskanje Lavorato-ru električni generator, ker bi sicer radi pomanjkanja struje Lavoratore ie moral ostati jutranjik. Dobro so vedeli, da generator, ki ’o ga odstopili, ni uporaben in ae vsakih par dni pokvari; tako «o upali, da bodo preprečili izhajanje Lavoratora in z tudi Dela.
V «Primorskem dnevniku» z dne 17. t. m. pa beremo neprikrit poztv, naj se prepreči izhajanje Lavoratora. Kot vzgled omenja člankar one dni. ko P. dnevnik zaradi stavke tiskarjev in raznašalcev lista ni mogel iziti; potvarja in namenoma pozablja da dejstvo, da so stavci takrat stavkali, ker niso že dalj Časa prejemali svojih plač. Dneve ko, P. dnevnik ni mogel iziti prikazuje svojih čitaljem kot primer in vzgled za to, kaj Je treba doseči v pogledu Lavoratora ier kaj je cilj njihovega dela in spletk. Ves članek je en sem klic k nasilju, toliko po obliki, kolikor tudi po vsebini «Hujskači», je naslov. Vsebina pa: «Na ta način so vršili iz dneva y dan najnavadnej-šo krajo tujega imetja». A samo šči ivanje maloštevilnih pristašev njihove skupine ne popiaga, zato «ovore tudi organom oblasti, sodišča in sekvestratorju: «Zato bi bil moral sekvestralor že prvega dne preprečiti vsako nadaljno krajo, ki so jo s tiskanjem svojega glasila vršili Vidalijevci v tuji tiskarni».
Držite tatu: preprečite mu krajo! Preprečite izhajanje Lavoratoral To je vsebina njihovih pozivov organom oblasti od policije pa do sodišča.
Držite tatu, kriči tat sam! To kriči tisti, ki je z žulji delovnega ljudstva zgradil Ljudski dom pri tiv. Jakobu, a poskuša sedaj preprečiti ljudstvu, da bi zahajalo v lastni dom, da bi imelo v njem svoje veselice, proslave, plese in druge prireditve, a poskuša obenem preprečiti izhajnje glasila delovnih množic in tudi našega lista. Držite tatu, kriči zločinec, ki je oropal naroce Jugoslavije vseh tistih mokratičnih pridobitev, za katere Je padlo v Jugoslaviji preko milijon in pol žrtev; tisti, ki je uvedel v Jugoslaviji režim turškega terorja, ki meče v zapore najpredaneiše in najdoslednejše borce proti fašizmu in nacizmu.
Da bi bila mera farizejstva ati neumnosti polna pa piše Primorski dnevnik še v isti številki v uvodniku pod naslovom «Non ci sarà un plebiscito» o enotnem nastopu vseh demokratičnih sil na volitvah. Spominjamo se pa še njihovih pozivov na enoten nastop vseh demokratičnih sil, ker Resolucija ne more biti razlog za ločen nastop na volitvan». 2e takrat smo v naših časopisih govorili, da skriva Babič v rokavu nož, da ga zabode demokratičnemu gibanju vhrbet. Primorski Dnevni* zdne 17. 2.m. je jasna priča, ka*o poskuša Babičeva skupina s pozivi na enotnost zadati demokratičnemu gibanju najtežji udarec s tem, da mu odvzame njegova časopisa «U Lavoratore» in «Delo». S svojo poslednjo številko pa je Primorski stopil ob stran Giornale «ti Trieste, Voce Libera in Ultimissime, ki se že d.va tedna mrzlično sprašujejo ali Lavoratore izšel, ali ne. Tako sta Primorski in Babič dosegla proti Layoratoru rgs popolno enotnost z
vso skupino italijanskih šovinistov, v skupnem taboru zapadne englo-ameriške demokracije.
Tako bo naše ljudstvovo vsaj vedelo, komu veljajo Babičevi pozivi na enotnost in komu koristijo vse njegove spletke. Obenem pa so delovne in demokratične množice našega ozemlja pravočasno opozorjene. da bodo mogle preprečiti vsak ponoven positu® razbijaštv» imperialističnih hlapcev.
Sovjetska zveza
za imenovanje guvernerja
Ze v februarju letos je Sovjetska zveza stavila Varnostnemu svetu OZN predlog, da se dokončno reši vprašanje STO in imenuje guverner.
Pred nekaj dnevi je SZ svoj predlog ponovila z zahtevo, da se isti postavi na dnevni red zasedanja tekom tega meseca.
Kakor je razumljiva zahteva za postavitev tržaškega guvernerja od strani SZ, ki se stalno bori za dokončno ureditev vseh onih vprašanj v svetu, ki bi mogla ogražati mir. tako je tudi jasen namen anglo-ame-riških imperialističnih vojnih hujskačev in njihovih slug, ki si skušajo postaviti čim več vojaških baz za ogražanje svetovnega miru.
POLITIČNI
OBZORNIK
Sovjetska zveza
Vrhovni sovjet ZSSR zaseda dalje. Iz poročil je razviden nezadržen gospodarski napredek sovjetskim narodov. Iz novega proračuna bodo porabili za kulturne in socialne potrebe nad 26 odst. vseh izdatkov, za narodno obrambo pa komaj 19 odrst. (v ZDA nič manj kot 50 odst.!).
KoroSka
Razprava P ureditvi vprašanja koroških Slovencev pred namestniki zunanjih ministrov se nadaljuje. Sovjetski delegat Zarubi« zastopa stališče najširše narodne svobode, kar pa ne gre v račun niti ameriškim,niti angleškim imperialističnim namenom, še manj pa avstrijskim nacionalistom.
Združene države
Zaradi brezbrižnosti oblasti jo bilo lani nad 50-000 rudarjev mrtvih ali ranjenih. V znak protesta proti taki zločinski nemarnosti bo 14 dni stavkalo 375.000 rudarjev.'
Vedno bolj se občuti gospodarska kriza, ki preti uničiti male podjetnike kot trgovece, obrtni, ke in male tovarnarje. Lani je šlo v konkurz za 70 odst. več podjetij kot predlanskim. Pri tem pa so se čisti dobički velikih trgovcev, ki imajo p rokah nad polovico ameriške industrije, povečali za IS odst. preko 20 miljard dolarjev.
Poljska
V	državnem proračunu za leto 1949-50 znašajo izdatki za vojaške namene 12 odst. celotnih stroškov. Na vsakega Poljaka ne odpade letno niti 4 dolarje in pol stroškov za državno obrambo, v ZDA pa celih 75 dolarjev, to je 17 krat toliko.
japonska
V	Tokiju je nad 300.00 delavcev demonstriralo proti gospodar, ski politiki ameriške okupacijske oblasti, ki je pritirala deželo v obupno stanje.
Posebno odločno so protestirali proti nameri japonskih kapitalistov, ki hočejo odpustiti nad en milijon delavcev. Delavci so no-sili u sprevodu rdeče sindikalne zastave ter zastave osvobojene Kitajske ljudske republike.
V obrambo miru
Poziv Enotnih sindikatov
Delavci in delavke! Meščani!
Zopet Je govora o vojni; te več: pripravlja se podpis Atlantskega pakta, ki je vojaški pakt akt za pripravo nove vojne.
V vseh deželah, predvsem v republiki Italiji so se dvignile mirovne sile, predvsem delavci, da zaustavijo roke; že pripravljene za podpis pakta, kar bi značilo, da se Italija in Evropa strinjata s tem, da ponovno postaneta bojno polje.
Atlanstkl pakt pa ogroža tudi Trst in naše ozemlje, ki bi v primer» konllikta. bila vržena v peklensko katastrofo. Vprašanje ohranitve miru Je za in ozemlje istovetno z vprašanjem ohranitve materialnega obstoja mesta ln z vprašanjem fizične ohranitve meščanov.
Delavci in vsi oni, ki žive od svojega poštenega, dela, ne morejo ostati ob strani ob tako usodnem času. Pridobiti nimajo ničesar, toda njihova življenja in njihova lastnina bi bila žrtovana v novem konfliktu.
Grožnje ne izhajajo Iz dežel, ki so se nesebično podvrgle novim reformam, temveč od razredov, ki si domišljajo, da bodo mogli ohraniti potom vojne svojo nadmoč in si cskrbeti, večjih dohodkov.
Zveza Enotnih sindikatov poziva delavce in vse delovne meščane — o katerih ve, da izraža njih najgloblje želje — združiti se bilo meščani ali okoličani, Slovenci ali Italijani, proti pod pihovalcem sovraštva in razkola ter manifestirati ramo ob rami z italijanskim in drugimi narodi svojo voljo boriti se za mir.
DELO V MESTU UT M VASI
Proslava padliht borcev v Lonjerju
V Lonjerju bodo danes ob 14. uri proslavili spomin štirih domačih partizanov, padlih v rojstni vasi med borbo s fašističnimi tolpami dne 21. III. 1945. To so: komandir Pavel, Masten Angel-RadlvoJ, Antončič Evald-Stojan in Pertot Andrej.
Zveza partizanov poziva svoje člane, vse delavstvo In slovenske ter italtanske demokratične množice, da se udeleže žalne proslave.
Kotiček upokojenca
Izvršilni odbor Enotnih sindikatov.
Sami so jih priklicali
Pod velikim naslovom na petih, 'stolpcih je prinesel v torek 15. t. m. Primorski dnevnik poročilo s kongresa kmetijske stroke. Naslov se je glasil: Vidalijevi agenti v ES so s pomočjo policije razbili enotni kongres kmetov obeh con. Da bi svoj» trditve ie bolj podkrepili so pod naslov posadili ie sliko t<E-mergenze» in policistov, ki so se tvmešali ti zadevo.
Ni potrebno, da dokazujemo, da delavskim in kmečkim množicam ni treba klicati policijo, ker jim zadoščajo njihove pesti, da prepričajo tiste maloštevilne plačance Babičeve skupine, ki ne bi hoteli razumeti mirne in pošteno besede. Da kmetje in delavci razumejo, kdo razbija njihove vrste, to pa je dokazal tudi zadnji kongres kmetijske stroke ES, ki je v tem smislu prinesel svoje zaključke in ni nasedel provokacijam Primorskega dnevnika.
Vendar bi se vkljub temu dotaknili, vprašanja, kdo je poklical policijo- Ker zo odklonili svoje sodelovanje na kongresu ES u novembru lanskega leta, so se voditelj i okrožnega komitcta ES za Istro s tem sami izključili iz našega sindikata, ne da bi še posebej omenjali ves teror in ostalo protipravno stanje, ki so ga uvedli v sindikalni organizaciji cone B. 2e hitro po Resoluciji IU so Babičevi agenti cone B razbili enotnost ES STO s tem, da so uvedli omenjeni turški režim v svoji coni. Jasno je bilo zato, da jim je tajništvo ES zabramlo, da bi se naenkraf pojavili zopet na politični pozornici naše cone, ko so si s terorjem pripravili tako stanje, ki bi bilo njim ugodno na skupnem kongresu kmetijske stroke (ker enotnost so hoteli razbijači Babičeve skupine le v kmetijski stroki, drugod so bili do seduj odločno proti). Tajništvo jg torej naj novejši poskus Babičevega razbijaštva proli kmetijski stroki ES odbilo. Primorski dnevnik je no to odgovoril z članki, katerih naslovi so naravnost kričali vsemu svetu, da bo na kongresu kmetov prišlo do neredov.
«Brez delegatov iz cone B kongresa ne more bitih S takimi naslovi in pod takim gesli je celo v časopisu pripravljala Babičeva skupina kongres ES.
Primorski dnevnik je s svojimi hujskaškimi članki in kričeč.mi naslovi, v katerih je ie v naprej napovedoval izgrede in ščuval na preprečitev kongresa, dejansko opozarjal in klical policijo.
KOSOVELOVA PROSLAVA
V torek 15. t.m. je Prosvetno društvo «Srečko Kosovel» v ul. S.
Vito (krožek Perosa) proslavilo 45. obletnico rojstva največjega slovenskega lirika povojne dobe, pesnika Krasa in vsega delovnega ljudstva Srečka Kosovela.
Predavala je o Kosovelu in recitirala nekaj njegovih pesmi tov.ca Zora Košuta-Jugova. Recitirali so nadalje: pionirka Vera, tov.ca Bal-binuti, Soča, Aleksij in Košuta.
Pevski oktet Tržaških fantov je zelo lepo zapel štiri pesmi, ki so poslušalce navdušile.
Vsa prireditev je bila zelo prisrčna, dostojna proslavitev domačega pesnika, ki mu je društvo posve. | stevUu. čeno.
Zborovanje upokojencev v Nabrežini
Na željo vpokojer.eev je sklenila okrajna podzveza ES, da skliče v nedeljo, 20. marca t.l. ob 9.30 v Nabrežini zorovanje vpokojencev vseh vrst, državnih, občinskih, onih ki dobivajo pokojnino za starost, zaradi invalidnine, zaradi nezgod, inozemskih upokojencev, pomorščakov, upokojencev bivše avstro-ogrske, kakor tudi vseh tistih, ki pričakujejo rešitev prošenj, ki so jih vložili za pen-zije, ki stanujejo _ v nabrežinskem okraju.
Zveza vpokojencev ES Je določila, da pošlje na to zborovanje svojega tajnika dr. Zbogar-ja.
Dnevni red zborovanja je sledeči:
1)	Referat o položaju vpokojencev vseh kategorij in o zahtevah, kt so bile predložene oblastem.
2)	Pregled vprašanja vpokojencev v zvezi z brezposelnostjo in posebno v pogledu mladih vajencev In delavk.
3)	Organizacijski referat.
4)	Diskusija. Razno. Sklepi.
Ker je zborovanje važnega pomena in ker se ne tiče samo vpokojan-cev pač pa tudi aktivnih in brezposelnih delavcev, mladine, In žena, vabimo da se ga udeležite v velikem
VU PRIPRAVLJA NOVA V OLIVNA «PRESENEČENJA
Povišati hočejo najemnine
Vojaška uprava nam pripravlja 1 vsako, tudi neznatno povišanje nanovo «presenečenje». Iz poročila, ki jemnin krivično in od ljudstva nega je izdala, je razvidno, da ima na- sprejemljivo.
Zveza ES
men povišati najemnine, kar utemeljuje z ekonomskim položajem, v
katerem se danes nahajajo lastniki hiš. To naj bi bilo obenem z zvezi s poviškom najemnin v Italiji.
Čeprav zadevna uredba ni še bi la i zadan a In bodo poviški stopili v veljavo 15. maja t.l., moramo že sedaj ugotoviti, da bo tak ukrep brez dvoma najbolj prizadel delovne sloje. Očividno VU tega ni upoštevala, ker stremi na tem, da zava. ruje koristi hišnih lastnikov.
Vsekakor je sta vest povzročila val nezadovoljstva med vsem prebivalstvom. Povišek najemnin prihaja ravno v trenutku, ko so na dnevnem redu odpusti z dela, ko brezposelnost z dneva v dan narašča ln »e mora tržaško delovno ljudstvo trdo boriti za svoj kruh.
Povišanje najemnine je torej nova In občutna postavka v družinski bilanci vseh delovnih slojev. Kdor se preživlja od svojega skromnega zaslužka, bo ta povišek občutil v dvojni meri; 1. povišan bo mesečni izdatek za stanarino; 2. zaradi povišane najemnine trgovskih lokalov bodo trgovci povišali cene življen-skim potrebščinam, vse bo šlo le na rame delovnega ljudstva.
Upoštevati je treba obenem, da je V Trstu preko 30 tisoč brezposelnih ter na tisoče upokojencev. V zvezi s tem se postavlja neizbežno vprašanje, kjg bodo ti ljudje vzeli denar za plačevanje poviškov, ko jim dnevna doklada brezposelnosti in pokojnina ne zadostuje niti za kruh
Vse to mora VU objektivno upoštevati in priti do zaključka, da je
NADALJUJE SE GONJA PROTI DEMOKRATOM
Pred časom se je raznesel po Na.
brežini glas, da namerava tukajšnji kino predvajali film «Ninočko», ki je prežet s strupeno protisovjetsko propagando. Novica je hudo prizadela tukajšnje ljudstvo, zaradi česar so se naše demokratične organizacije odločile za skupen nastop in določile za svoje zastopnike tov. Rudija Gayč», Veru žužkovo in Kranca*Vertola. Imenovani sp 2. februarja' t. 1. v njihovem JhVenu podpisali Orotsjstfio "Izjavo in jo predali upravi kina. Ker je bilo tov. Pertotu zagotovljeno, da se film ne bo predvajal, smo bili prepričani, da je zadeva urejena.
Cez nekako tri tedne pa so bili omenjeni trije tovariši pozvani v Trst na Special Branch, kjer so videli od njih podpisano izjavo na-brežinskega ljudstva proti filmu «Ninočka». Sledila so zasliševanja, fotograliranje in odvzen prstnih odtisov -- vse po običajnem postopku kot z navadnimi kriminalci.
14. t. m. so vsi trije stali pred preiskovalnim sodnikom in poslušali obtožnico zaradi grožnje osebnega nasilja, vložene od Josipa Trčena, velikega možu Veselove nabrežinske podružnice, istega, ki je predlagal na zadnjem občnem zboru prosvetnega društva kompromisno listo novega odbora, skr-pucano iz zastopnikov SDZ in pra- j
vovernih babičevskih «zastopnikov ljudstva».
Zelo je lahko ponosna babičeva gospoda na svojo druščino z ljudmi Terčonovega kova! V Lonjerju so nedavno povzročili s svojim razbjjaškim nastopom aretacijo in obsodbo devetih poštenih mladincev in izgubo edine dvorane, ki je bila na razpolago ljudstvu. Danes pomagajo v Nabrežini Terčonovi družbi razbijati naše prosvetno društvo, uprizarjati protisovjetske filme in zapirati zastopnike nabre-žinskih ljudskih organizacij, Le tako naprej! Bo vsaj ona peščina zapeljancev, ki še kuj verjamejo v «demokratičnost» babičevskih izdajalcev našega ljudstva spoznalo svoje gospodarje in kam jo ti vodijo.
Zopet ovirajo dvolastnike
Vse do nedavna so dvolastniki iz dplinske občine, ki imajo zemljišča v coni B, dobivali dovoljenja za prevoz svojih pridelkov v cono A brez posebnih težkoč, če Izvzamemo zavlačevanje ln večkratno pot v Koper. Za prošnje je zadostovalo priporočilo okrajnega odbora SIAU v Dolini,
V poslednjih tednih pa izgleda,
Znižali no dohodninski davek
Nočemo miloščine
VU je izdala nove odr dbo za znižanje dohodninskega davka m sicer se zniža od 3% na 2% dohodninski davek na kupni ceni povrt nine, sadja, rib in jajc. Nadalje se zniža od 4.5% na 3% davek na kupno ceno svežih cvetlic, perutnine, divjačine.
Nova odredba preklicuje prejšnjo, ki jo Je svoječasno izdala VU in proti kateri so odločno protestirali prizadeti mali trgovci in branjevke.
Kakor smo že poročali, so za ugodno rešitev tega vprašanja, intervenirali ES, katerim je VU zagotovila, da bo zadeva povoljno rešena. ES so sporazumno z Udruže-njem malih trgovcev sicer zahtevali ukinitev tega davku, na kar pa, kakor vidimo, VU ni pristala. Vickakor predstavlja znižanje dohodninskega davka pozitiven u-speh intervencije Enotnih Sindikatov.
Titova reklama
Titova nacionalistična skupina, ki je ostala brez ljudskih množic in ne more s svojimi plačanimi «aktivisti» prodreti v demokratični tabor, se skuša ponovno uveljavljati ter »e pri tem poslužuje metode tiskane propagande. Te dni so pričeli razpošiljati po pošti Pakete, kt vsebujejo več propagandnih brošur, pisanih p italijanščini V teh političnih izmečkih poučit čujejo Tita in njegove govore ter blatijo narodnega heroja tov. Jovanoviča, ki je bil umorjen od Rankovičeviti rabljev. Sploh Je ves ta material protisovjetskega jn protlljudskega značaja. Očividno je Titova blagajna vedno dobro založena, da si lahko privoščijo take ogromne stroške U propagandne namene.
Demokrati pa bodo s studom zavrnili to protisovjetsko propagando in jo vrgli kamor pač spada.«
da uradnikom gospodarskega odseka v Kopru ni več po volji SIAU Tako so nekateri kmetje iz Mačkovci j pred tedni prinesli prošnjo z običajnim priporočilom. Prošnjo so sicer sprejeli toda za priporočilo so dejali, da ni več poklicana SIAU. Na vprašanje, od koga naj torej prinesejo, priporočilo, so jim odvrnili, da je v Trstu nek «urad», ki je upravičen izdajati priporočila. Toda niso jim hoteli provedati, kateri in kje je ta «urad». Da ni morda podoben onemu «uradu» v Gropadi?
Dvolastniki žele zato imeti pojasnila, zakaj ne bj smela še nadalje SIAU kot politična predstavnica demokratičnega tržaškega prebivalstva izdajati priporočil. Saj uživa zaupanje vseh resničnih demokratu ne Ie v Trstu, temveč po vsem svetu.
* POZOR na provokacije!
«Emancipazione», glasilo italijanske republikanske stranke je v zadnjih številkah obravnavalo stanje slovenskih šol v Trstu in coni A. Seveda ga je obravnavalo tako kot ga znajo obravnavati vsa italijanska reakcionarna glasila. Da bi svoje obravnavanje bolj podprlo se je poslužilo številčnega staleža učnih moči in učencev. Nimamo namera, da bi danes obravnavali podrobno vse, saj se bomo še povrnili k tem. za nas tako važnemu vprašanju.
Pisec članka se pogostokrat sklicuje na nepotrebne stroške, ki jih ima italijanska vlada g slovenskimi šolami v STO. Prav gotovo mu Je veliko bolj mar šovinistični nacionalizem, ki je nasproten vsemu kar je slovenskega in ki ga je privedel do tega, da obravnava ta vprašanja, kot Pa stroški italijanske vlade. Dobro vemo, da se premnogim italijanskim šovinistom toži po tistih «zlatih» časih, ko je bil naš materni jezik povsod zabranjen.
Le kako so naivne trditve, da bi morali otvoriti višie slovenske urednic šole šele letos, seveda če bi bilo dovolj «zrelih» dijakov in (e bi njih starši «zaprosili» zanle. Potemtakem bi morali vsi dijaki višjih šol dokončati italijanske šole. Vprašali bi te gospode kako so prišli do teh «demokratičnih modrosti? Menda bi tudi šovinisti o-krog «Emancipazione» — če bi I-meli moč — ne ukinjali slovenskih šol postopoma temveč vse obenem, kakor le napravil fašizem. Toda vedite, da kar smo si priborili, bomo tudi držali. ZVU nikakor ni bila velikodušna pri ustanavljanju slovenskih šol, pa naj sl bo osnovnih ali srednjih ali strokovnih Storila je samo to, kar je morala storiti
Kar se tiče «prevelikih izdatkov», ki jih jnora trpeti italijanska vlada za vzdrževanje slovenskih šol, učiteljev in profesorjev, dodali bi še ledeče.
Tudi ml smo nasprotni, da poučujejo na naših šolah nestrokovnja-
ki in protiljudski elementi. Zato naj se tržaškim šolnikom omogoči vrnitev iz Jugoslavije. Tem manj je dopustno, da so nastavljeni na slovenskih šolah tujerodci in sovražniki Slovencev. Tudi jni priznamo, da se po nepotrebnem trati denar s tem, da se nastavlja na slovenskih šolah, ljudi, ki ne spadajo v šole tem manj v naše, ki so plod težke in krvave borbe, katere se je marsikateri izrned nastavljenih izognil ali pa se celo boril proti lastnemu narodu. Tudi mi zahtevamo, da se uredi šolsko vprašanje na tem področju; toda od svoje bor be ne bomo nikoli odstopili, pa naj bo gospodom okoli «Emancipazione» in drugih podobnih listov prav ali ne.
List nadalje trdi, da Italija ni dolžna trositi denarja za študiranje jugoslovanska! dijakov. Pri tem pa smatra za Jugoslovane vse tiste dijake, kj so rojeni v Jugoslaviji in katerih starši so pravi Tržačani.
«Emancipazione» naj bi se raje vprašala zakaj so ti dijaki rojeni v Jugoslaviji. Mar niso rojeni zato tam, ker so izgnale fašistične oblasti tja njih starše? Ti dijaki, četudi rojeni v Jugoslaviji so prav tako Tržačani, kakor njihovi starši, učitelji in profesorji, ki so bili prisiljeni živeti toliko let v izgnanstvu. Gotovo mnogo bolj kot dijaki, ki so rojeni v starih pokrajinah Italije, ali pa oni, ki so prišli v Trst z Reke, Istre ali Dalmacije.
Učitelji in profesorji, ki so «Tržačani» šele v zadnjem času, bi ne smeli imeti pravice do službenih mest v STO.
Glede prostoiov za slovenske So-le v Trstu bi bil pa nasprotno že skrajni čas, da dobimo primernejše in bolj hlgljenske stavbe, kot doslej, da ne bo treba plezati v tretje nadstropje stanovanjske hiše v ulici Lazzaretto Vecchio.
Toliko za danes! Na ta vprašanja pa se če povrnemo.
Izvršilni nabor ZPP za STO nam je poslal v objavo naslednjo izjavo: «Frakcionaška skupina izdajalca Babiča bo skušala prirediti v nedeljo v Lonjerju žalno proslavo za žrtve fašizma.
Partizani pozor! Ti ljudje nimajo nikake praviče prilaščati si imena ZPP za STO, obujati spomin padlih, izkoriščajoč zgodovinski dan 21. 111. za sejanje sovraštva in na-zionalizma med partizani in med tukaj živečima narodoma. Naj ta skupina ve, da ne bomo trpeli novih trockističnih, manevrov in izzivanj. Padle žrtve so dale svoja il-v.jenja za svobodo in za bratstvo med narodi in ne Za protisovjetsko Titovo skupino in za Babičevo sodrgo».
Čudni zakoni
Občinska uprava v Dolini nam nudi nov dokaz svojega samovoljnega upravljanju, ki nikakor ni v korist prebivalstvu. Tov. Kralj Josip iz Dom ja se je leta 1947 skupno z ženo začastno nastanil pri hčeri na Reki. Lani oktobra sta se zakonca vrnila na svoj dom v Domju. Tov. Kralj, ki ima 75 let, je že več let prejemal pokojnino.
Nemalo se je tov. Kralj ob svojem povratku začudil, ko so mu na občini v Dolini sporočili, da Je bil za časa svoje odsotnosti enostavno črtan iz seznama prebival, stva in je obenem zgubil državljansko pravico, zaradi česar mu je bilo ustavljeno Izplačevanje pokojnine. T» nerazumljivi postopek dolinske občine Je vseskozi krivičen in onemogoča tovarišu Kralju njegov skromni življenski obstoj. Vprašamo občinsko upravo, na podlagi katerega zakona »ta bila zakonca kralj črtana Iz občinskih seznamov. Začasna preselitev državljanov nikakor ni vzrok za iz. gubo državljanskih in občinskih pravic, kar bi morali gospodje na občini tudi vedeti.
( ®
B J A V E
)
Zveza partizanov STO priredi danes od 20 ure dalje v klno-dvorani (ex Roma) Skedenj, partizanski ples ki bo trajal do 5 ure zjutraj.
Tudi tukajšnje reakcionarno časopisje «protestira» proti tem ukrepom. Stališče, ki so ga ti časopisi zavzeli pa dejansko ne predstavlja obrambe interesov tržaškega prebivalstva, pač pa protestirajo, češ, da je trenutek za povišanje sedaj neugoden; povišanje najemnin naj bj se izvedlo šele po upravnih volitvah. VU jim je na ta način nebo. te zmedla volivno štreno.
Z druge strani skuša to časopisje ublažiti ta udarec in celo zagova-
rja napovedane poviške, češ, da se bodo najemnine za stanovanja baje povišale samo za 30 %, kar naj bi po njihovem mnenju predstavljalo ie «neznaten» povišek. To stališče seveda nikakor ni v interesu prebivalstva, pač pa nam dokazuje, da temu časopisju ni do dejanskih živ-ljenskih koristi delovnega ljudstva, marveč da zvesto služi in pisari le v interesu kapitalističnih krogov.
Vprašanje poviška najemnin je
življenske važnosti za vse prebivalstvo, ki se bo moralo odločno posta, viti v obrambo svojih interesov.
Mačkoi/ljc še vedno
brez i/odiii/oda in elektrike
Vasi Mačkovlje, in Prebenek, ki spadata pod dolinsko občino, st* še danes brez elektrike in vode. Vaščani so Že večkrat protestirali pri merodajnih oblasteh. Do sedaj so prejeli samo obljube, ki pa nikakor ne rešijo zadeve.
Tako stanje je nedopustno, posebno za Mačkovlje, ki so bile zaradi vojne težko prizadete.
Drugo, nič manj važno vprašanje, je čiščenje struge reke Ospa, ki teče pod vasjo. Občina se ni pobrigala, da hi poskrbela za temeljito očiščenje struge. Zaradi tega pa ra. ste ob deževju voda 'n preplavi vsa polja in njive, kar predstavlja za kmete veliko škodo.
Ob zadnjem deževju je reka Osp prepravila celo cesto do obnejne črte za nad pol metru.
Dolžnost dolinske občine je, da naprav] tej malomarnosti konec in odredi, da se struga fiimprej očisti in se teko zavarujejo polja m nji-Vq pred poplavami. Tudi problem elektrike in vode mora bit] Utopi-ko čtmpreje rešen, ker sn va?čsni že naveličani samih obljub in nafr tov.
Gospodje ki verjetno večkrat sedijo v brezdelju v občinskem uradu, naj si ogledajo na licu mesta dejanske potrebe vasi.
S.N.G. se ne troji “deficita,,
«Primorski dnevnik» je preteklo soboto napadel odbor prosvetnega društva iz Trebi«, ker je ta odklonil, da hi slovensko gledališče priredilo dve igri v društveni dvorani. Predvsem je napadel predsednika in tajnika, ter Jih nazlval «zaščitnika kulture». Zdi se, da Člankarju ni bilo znano, da sta prav ona dva Že večkrat, vabila gledališče pa gostovanje v Trebče. Toda takrat so se nekateri Izgovarjali, da sta dvorana in oder premajhna, Bali so se deficita. Zelo čudno Je, da se danes tega ne boje več. Morda pà se Je kdo našel, ki je pripravljen kriti morebitne deficite...
Clankar *e Imel celo korajžo trditi, da bodo odborniki morali dajati račun pred ljudstvom ter da jih bo ljudstvo obsodilo. Mi pa vprašamo:
Ali je bolj vreden obsodbe oni, ki je prosil za gostovanje SNG v Trebčah, že pred leti, ali oni. ki so se bali, da bi s predstavami ne zaslužili dovolj. Sicer pa je ljudstvo že obsodilo tiste, ki so hoteli monopolizirati ljudsko kulturo. Zato si ti prizadevajo, da bi sedaj polagoma prodrli med ljudstvo in si ponovno utrli pot do svojih nekdanjih položajev. Ker pa ne morejo drugače, se poslužujejo kulturnih prireditev, s katerimi bi hoteli pritegniti ljudstvo.
Odbor prosvetnega aru Stva «Primorec» in Trcbencl sploh so vabili SNG v svojo vas in ga še danes vabijo, toda ne pod vodstvom, ki je Izključilo Igralca Košuto In druge iz svoje srede. O gledališču, ki dela po navodilih Pahorja In njemu podobnih pa nočejo Trebenct ničesar slišati.
I*roslavji praznika žena v Bolj imen
V nedeljo .13. t.m. je ASIZZ v Boljuncu proslavila svoj ženski praznik-8. marec z obširnim zanimivim sporedom, ki je privabil polno dvorano občinstva. Sodelovala je poleg domačinov tudi igralska skupina «Ljudskega odra» in pevski oktet «Tržaških fantov» iz Trsta.
Spored je obsegal nagovor tov. Alberti, govor lov. Gombača Sledile so recitacije «Mamici», ki jo je podala pionirka Branka, «Sirota», pionirka Ad«, «Prišlo je pismo» tov, Soča, «Materi padlega partizana» tov. Jugova; «Zdraviji-ca» in «Sovražnikom Rusije» tov. Košuta. Cankarjev prizor «Sv. obhajilo» so izvajali pionirji iz Trsta Vida, Lina, Franka, Likar in tov. Izančeva. Domača igralska skupina je izvajal^ zborno recitacijo «Prizor za praznik žena»; Prešernovo «Od železne ceste» sta izvajala Soča in Aleksij; igralska skupina «Ljudskega odra» iz Trsta je vprizorila Zore Košute-Jugove zborno recitacijo «Le vkup». Pevski oktet je zaključil z dvema lepima pesmima to lepo prieditrev, ki ji je siedila prosta zabava.
Solidarnost s P. 0.
Prosvetno društvo «Valentin Vodnik» v Dolini je imelo v petek 11. t.m svoj občni zbor na katerem je bil izvoljen nov odbor s predsednikom tov. Cvetkom Marcem na čelu, ki je tudi društveni pevovodja.
Občni zbor se je izjavil za pristop k Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete ter se odpovedal vodstvu SHPZ, ki jo smatrajo za ekspozituro Babičevega frakcionašt-va, ki jo vodijo odpadniki od naprednih narodov.
ZA ZAŠČITO OD VOJNE PRIZADETIH
Obljube ne zadostujejo
Kamor koli se ozreš po Tržaškem ozemlju, povsod naletiš na zapostavljanje našega ljudstva. Pa bi človek menil, da bo poskrbljeno v. saj za one, ki so žrtvovali v borbi proti fašizmu svoje zdravje in za one, katerih redniki so dali celo svoja življenja. A motil bi se. kdor bi celo to pričakoval!
10. t.m. je Zveza vojnih invalidov ter svojcev v vojni padlih za STO pozvala svoje člane na sestanek, katerega so se "V velikem številu u-deležih ln na katerem so razpravljali o svojem neznosnem položaju.
Veliko večino pohabljenih in padlih j® usoda zadela v Jugoslovan-kih partizanskih edinicah in nujna dolžnost rove jugoslovanske države. je poskrbeti za prizadete. Danes, po skoro štirih letih Po vojni, se pa beograjska vlada še vedno ni zavedla svoje dolžnosti za svoje borce in njihove svojce v on; meri, kakor ji veleva človeška dolžnost Čeprav je Zveza pokrenila vse možno.
Lanskega marca Je posebna delegacija stopila v stike z merodajnimi jugoslovanskimi oblastmi in prejela vsa zagotovila, da bo zadeva rešena zadovoljivo in v nuikrajšem času; ostalo je pale Pii — zagotovilu. Nič več niso koristile mnoge poznejše intervencije. Zato so zbra.
ni vojni poliabljenci ter vdovf. in sirote padlih odločili, daje zadevo na vsak način pritirati do gotovega, dokončnega zaključka, ne smemo dopustiti, da bi sg tudi obupno stanje teh žrtev za svobodo izkoriščalo od gotove znane strani v nizkotne politične namene.
Dalje so zborovalci razprt) VIJ ali o zaposlitvi vojnih invalidov in vdov ten o vzgoii nedoletnih sirot Postavili so zahtevo, da se naj do-
lo očt-na pokopališču prosto, kjer 'BérezBtVsky: koncert za harfo in or-
nai bodo združeni vsi padli borci za svobodo, ki se naj jim obenem postavi na primernem trgu v mestu spomenik, a drugi trg v mesti se naj imenuje njim na čast. Za U nalogo je bila določena posebna komisija, ki naj p odvzame vse potrebne korake in se dostojno proslavi spomin onih, ki so v D orbi za svobodo največ žrtvovali.
N,aš list je o težavah vojnih pohabljencev, vdov in sirot že pisal. Spominjamo sc nekega titovskega oblastnika, ki je o prilili, Jco je bila postavljena zahteva za pomoč neki revni vdovi po padlem partizanu menil, da je isti napravil le svojo — dolžnost. Seveda, toda oni titovski gospod je pozabil, da je pomoč partizanskim invai Idem in vdovam ter sirotam po padlih partizanih — njegova dolžnost!
ZGODOVINSKI
DNEVI
19. 3. 181$ se je rodil v Gabrovici na Hrvatskem največjl hrvatskl pesnik ilirske dobe, Peter Preradovič. Preradovlč Je izrazit lirik ter opeva predvsem domovino in slovanstvo. V slovanstvu gleda rod, ki bo rešil svet ter naučil ostale narode medsebojne ljubezni.
20.3.1828 se je rodil v obmorskem mestecu Skleu, norveški dramatik Henrik Ibsen, ki je umrl 23. maja dramah življensko problemltlko evropskega človeka ln se poglablja v pereča Človeka in se poglablja v pereča družbena in moralna vprašanja tedanje dobe. Njegova najbolj poznana dela so: «Strahovi», «Dom lutk», «Ko-, medija ljubezni», «Stavbenik Solness» «Borkman». Ibsen je bil oster nasprotnik meščanske laži in vnet zagovornik ženske enakopravnosti in svobode.
21.3.1839 se Je rodil ruski sklada-telj-reallst Modest Petrovič Musorg-ski, ki je neposredno urti pot sobob-nim glasbenim smerem ter ostal veren načelom Glinke in pristnemu narodnemu Izrazu v ruski umetni glasbi. On je v glasbenem podajanju vsakdanijh opazovanj pravi čarovnik,1 Pisal je opere, katere sam imenuje «ljudske glasbene drame» ter s tem poudarja, da ni pisal za prenaslčene sladokusce temveč za kulturne potrebe svojega ljudstva.
24.3.1985 je umrl v visoki starosti 77 let, znani slavni francoski pisatelj Jules Verne.
25.3.1941 je izdajalska vlada Cvet-kovič-Maček podpisala na Dunaju svoj prlston k trolnemu patku.
(( B A 1> I O >)
TRST II. (318.8 m - 941 kc-sek)
Dnevne oddaje: 7.15-8.00, 11.30*14.30, 17.30-24.00.
Ob nedeljah:	7.15-24.00 neprekh
njeno.
Poročila dnevno: 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje) 19.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska 14.15 (Izvzemi it nedelje).
Sobota: 13.00 Glasba po željah: Jlo-žefovanje; 18.30 Odadja za najmlajš» - Ukarilenl graščak; 20.30 Programski periskop; 21.00 Sobotni večer - Slo-: venska slikanica; 22.00 Pester koncertni spored.
Nedelja: 9.30: Kmetijska ura. 13.00: Glasba po željah. 16.00: «Lady Fride-rlck», drama v treh dejanjih, izvajajo člani radijskega odra. 18.00: TO, kar vsakdo rad posluša. 20.00: Slovanska narodna in umetna glasba. 21.00:	Razgovori pred mikrofonom.
22.45: Večerni koncert.
Ponedeljek: 13.00: Češke in slovaške melodije. 18.15: Schumann: Kvartet v A duru op. 41. 19.00: Človek In priroda. 20.30: Sprehodi po podeželju. 20.45: Delibes: La kine, opera v treh dejanjih.
13.00: Pesmi ln plesi jugo-»idvanških nar. 18.00: Zdravniški ve-

20.30: Iz domače knjižne police. 22,00:
ZA POSLEDICE BO ODGOVORNA OBČINA
PREDMESTNE CESTE ZANEMARJAJO
Cc se pripelješ iz mestnega centra s tramvajem št. 2 in izstopiš na končni postaji, ki je na trgu «Rotonda del Boschetto», se takoj lahko prepričaš, kako skrbi današnja občinska uprava in obenem tudi okupacijska oblast za stanje cest in irgov izven centra. Tu imaš pravi: sliko vse vneme, ki jo posveča oblast delavskemu prebivalstvu, ki je po veliki večini tam naseljeno, «Rotonda» je bila pred nekaj leti asfaltirana; zob časa pa se je tudi lajn zajedel, zlasti še, ker ni bilo ie dolgo nobenega popravila. Tla so vsa razjedena, posebno med tramvajskimi tračnicami in - koli njih sta voda in burja napravili prave grape, tako, da mora človek paziti, tla si ne zlomi noge. Tudi cesta od «Rotonde» proti Sv. Ivanu je v zelo slabem stanju. Ob njej je pločnik a blez tlaka ali asfalta, Tu je v deževnem vremenu strašno blato, ot suši pa nadležen prah. Se slabša je cesta, ki vodi okoli cerkve sv. Ivana. Višek zanemar jenosti pa se kaže na cesti ali bolje rečeno hudourniški strugi, ki vodi Ig Lonjer ske ceste mimo gostilne Suban proti novim občinskim hišam na Vrdelski cesti. Ob deževnem vremenu nastane tu pravi potok, po katerem mora hoditi dosti delavcev. šolarjev in drugih oseb, ki hodijo v mesto po raznih pura v’ lih. Seveda —■ tu ni gospode, ki bi se vozila v razkošnih avtomobilih in zato je cesta lahko- v tako slabem stanju, sicer Di bila že zdnavnaj lepo popravljena.
Ob Vrdelskt cesti, ki vodi od Rotonde proti novim hišam pa ni ploč nika za pešce, kar povzroča veliko nevarnost. Na tej cesti je mnogo prometa, zlasti odkar so zgradili občinske hiše. Zjutraj je na cesti polno pešcev, predvsem delavcev Jn šolske dece. Med njimi pu vozijo avtomobili in kolesarji, Vrh .tega
je cesta zelo strma ter bi bilo zelo težko ustaviti katero koli vozilo v primeru nevarnosti.
Opozarjamo merodajne oblasti, da bi se malo bolj zanimale za omenjene ceste, obenem pa jih op o zarjamo, da so odgovorne za vse nesreče, ki bi se utegnile pripetiti zlasti na Vrdelski cesti.
Z bombami grozi
Tudi žene v Dolini so proslavile svoj praznik.
Ta demokratična proslava pa je bila nclvidno trn v očeh nekaterim, ki nimajo z našim ljudstvom nič skupnega. Pri tem se je odlikoval sin občinskega tajnika, ki se je ob priliki prireditve izrazil, da bi bilo tre ba nastaviti v dvorani bombo. Se veda 30 mu dale domačinke primeren odgovor, kakor sl ga je pač za-služil.
LJudjem, ki hočejo s pretnjami strahovati naše ljudstvo, pa v obraz povemo, da so minili njih «zlati č«. sl» in se tudi ne bodo več povrnili.
Protiljudski Izzivač pa naj sl dobro vtepe v glavo, da Dolina nikakor ni ulica Cavana, marveč napredna in demokratična vas, kjer m prostor» za izzivanja in grožnje.
Civilna policija, ki se posebno v Dolini izredno zanima za stenčase ima za take primere kakor vedno zaprte o#i in ušesa.
Za napredno ljudsko prosveto
Podpisani člani PD Ivan Cankar in Slovenci šentjakobskega okraja, zbrani na sestanku dne 25. februar-
ja l'J40, po preučitvi položaja nastalega v društvu, v katerem sku Pina nacionalističnivh elementov izrablja prosveto in kulturo neke politične skupine, strogo obsojajo dosedanje društveno vodstvo, tei obenem
poziv a]o
bivše voditelje, ki so prelomili obljube, da se bodo strogo držali neutralnostl v političnem sporu naj nemudoma podajo ostavko ter se odstranijo s svojih službenih mest.
Istočasno o b s o j a j o vod stvo SHPZ, ki ga predstavlja skupina političnih brodolomcev, ki se skuša vriniti na izgubljene položaje pod krinko prosvetnega društva Obenem priznavajo ter dajejo po polno zaupnico
Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture,
kateremu izražajo solidarnost z go topostjo, da bo res nudil vso podporo prosvetnim društvom v gojenju napredne ljudske kulture.
(Sledi 192 podpisov)
k ester.
Kreda: 13.00: Glasba po željah. 18.00: lamica pripoveduje. 18.40. Klavlrsk1 micert Pavla Sivka. 20.30: Človek 1 n šport. 21.00: Vzori mladini: Henrik Srhllmann:	arheolog in kopač
zlata. 21.30: Slnfonlčnl koncert.
Četrtek: 13.00: Ruske narodne 1° umetne pesmi, 18.00 gospodinjska ura. 19.00. Slovenščina za Slovence. 20.30: Filmski trak. 21.00:	Henrik
Ibsen: «Nora», drama v treh dejanjih, izvajajo člani radijskega odra. 22.45: Večerni koncert.
Petek:	13.90:	Glasba po željah.
19.00:	Angleščina po radiu. 20.20'-
Slovenski vokalni kvintet. 20.40: Tr žaškl kulturni razgledi. 21.00: Moj* stri besede: Bcseher-Stowe:	«Koča
strica Toma», šitajo člani radijskega odra. 21.45: Sinfonična glasba dunoJ^ skib klasikov.
RADIO MOSKVA v srbohrvaščini
čas 7,30 val. dol 25,08 25,23; čs9 18.30 val. dol. 25,08 30,8; čas 20,00 val. dol. 30,8 41,12 377,4; čas 21,3° val. dol. 30,8 41 12 377,4.
‘ v slovenščini
čas 18,45 val. dol. 25,08 30,8; ča* 21,0 val. dol. 30.8 41,12 377,4.
PRAGA
čas 15,30 val. dol. 31,41; čas 17,3» val. dol. 31,41 19,35; čas 20,30 val. dol. 39,92.
BUKAREŠTA čas 19.00 val. dol 60.
BUDIMPEŠTA čas 18.00 val. dol. 549.
SOFIJA
čas 20,50 val. dol. 31,92; čas 22,2® val. dol. 391.
VARŠAVA
čas 19,00 val. dol 48,25.
TIRANA
čas 21.00 val. dol. 38.22.
Za pokret
..Demokratične solidarnosti"
Komite lil. Okrilja K P STO za odstotek na prireditve L. 700, Vlij-Okraj 4.270, V. Okraj 4.315, Ob pf‘“ liki praznika žena Je daroval neK bolnik iz bolnice Sv. M. Mg lire 20v za politične pripornike.
Tov. Pečar Marcel iz Ricmanj se toplo zahvaljuje vsem vaščanori za denarno podporo, ki jo je JreJe‘ r-b priliki težke Izgube soproge ®u" lije.
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ
Dovoljenje A l.S.
Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchl 6
Posebnost: istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev
Giorgio 1/ardabasso
uvoz - izvoz
TRST ulica Caccia 10 Telefon 90159

DELO
Stran 3
MAKSIM
GORKI
KULTURA V SOVJETSKI ZVEZI
se razvija ob podpori države
nevi so uhajali drug za drugim, ‘ hitro, da mati ni utegnila mis-nu Prvi maj. Samo ponoči, ka-Je legla v posteljo, utrujena od 9neoa, razounjivega anevnega Majo, jo je srce tiho pobole-
hi bU jj(aj že za nami....»
' Mzaanje je pnša zazeijem ~~ Prvi maj.
rer>a je ukazujoče in oblastno ! a- kakor vsakih rat. Mati, ki .! a vso noč niti za minuto za-! a °6i, je poskočila s postelja, es(a terjani ce v samovar, ki je e pd noči pripravljen, in hotela i *" psako jutro, potrkati sinu in ’ eiu na vrata, a premislila se pahnila z roko, sedla k oknu ! .Položita roko na obraz, kakor 1 j° zobje boleli. r‘tekel je fedja Mazin, ves inveirmi lisami na ličili. Poln
in
radosti, je takoj pregnal
J°° čakanja. ì6el° se jel» je spregovoril. , ‘M «e že giblje! Na ulico n-,r“2i vseh. so kakor sekire. Pri ‘ tovarne so ves čas stali Vje-°u. Vasja Gusjev in Samo)-lovore so imeli. Mnogo Ijud-im Zavrnili domov! Pojdimo, Deset je že «ral...»
’ej je pogledal Pavla in se
potegnil za brke. Pavel se je z urnim gibom roke popravil lase na glavi in stopil k materi.
«Mati. nič ti ne rečem... Tudi ti meni nič ne reči! Velja‘is
«Velja, velja... Kristus bodi z vami-» je zamrmrala.
Ko je stopila na ulico m zatulil zraku razburjeni in pričakujoči hrup človeških glasov ter zagledala povsod, pri oknih in na hišnih pragovin, skupine ljudi, ki so z radovednimi očmi spromlja-le njenega sina in Andreja, ji je ostala pred očmi meglena lisa m zaplesala, prelivajo se zdaj v prozornozele.no zdaj v kalnosivo barvo.
Ljudje so jih pozdravljali, in v teh pozdravih je bilo nekaj posebnega. Njeno uho je lovilo odtrgane, polglasne pripombe.
«Glej. Nilovna!» je vzkliknil Mi-ronov. «Greš mar tudi tl na punt?»
«Človek mora vsaj pred smrtjo stopiti pravici ob strani!»
«Vii jo! Torej bo menda res, kar pravijo, da si nosila prepovedane knjižice v tovarno?»
«Kdo to pravi?» je vprašal Pavel.
«J, ljudje! No, zdravi ostanite — pa spodobno se držite!...»
Mati se je tiho smejala, prijetno ji je bilo, da so tako govorili o nji Pavel ji je smehljaje se rekel:
«V ječi boš sedela, mama!»
Sonce te je vzdignilo (edalje više in prilivalo svojo toploto v krepki hlad pomladnega dne.
Spet so od vseh strani, skozi okna in z dvorišč, polzele in letele materi na uho razburjene in jezne, zamišljene in vesele besede. A zdaj jo je obhajala želja, da bi oporekala, se zahvaljevala in pojasnjevala — želja, da bi se pomešala v to čudno pisano življenje'današnjega dne.
Za uličnim vogalom, v tesni stranski. ulici, se je bila zbrala množica kakih sto ljudi, in sredi teh se je razlegel glas Vjesovščilova:
«Kri nam. izžemajo, kakor malinam sok!» so padala njegove okorne besede ljudem po glavah.
«Tako je!» je bučno pritrdilo nekaj glasov.
Sirena je zatulila in s svojim črnim glasom požrla človeške razgovore. Množica se je zdrznila, sedeči so vstali; za trenutek je vse ob mrlo v napetem pričakovanju, in mnogo oorazov je preoteaeto.
Tovariši!» se je zveneče in močno razlegal Pavlov glas. Suha vroča ulegla je zapekla mater v oči in s hitro kretnjo telesa, ki se mu je bila ta mah vrnila moč. se in postrv:!"’ •.<-'«•4 ■'». hrbet Vsi so se Obrnili k Pavlu in ga obdati l a
za vse delovne ljudi... Nikar jih ne puščajte samih, ne zatajite jih, ne zapustite svojih otrok na njihovi samotni poti. Imejte usmiljenje s seboj... verjemite srcem svojih sinov — zakaj ta so naila resnico in poginjajo žaradi nje. Verjemite jim!»
Ta zenska je govorila resnico... Naši otroci hočejo živeti v časti in po pameti, pa smo jih zapustili — in smo odšli, dui Pojdi iViiovnof..»
Ljubi moji?» je rekla in se z objokanimi očmi ozrla po ljudeh. «Naših otrok je življenje — njihov je svet!...
«Pojdiva Ndovna! Na, palico vzemi...» je rekel Sizov, moleč ji konec droga.
Množica je žalostno in spoštiijvo zrla na mater, in hrup sočutja jo je spremljal.
Pred vrati svoje hiše se je obr-nila k njim. oprta na okršek zastave, se priklonila in hvaležno, tiho dejala:
«Hvala vam...»
Množica jo je molče gledala.
Se enkrat se je priklonila ljudent In stopila v svojo hišo.
Ljudje so stali pred vrati in go* varili med seboj.
Počasi so se razhajali psak É svojo stran.
V ZSSR ima ljudstvo na kmetih največje možnosti za kulturni razvoj. Tukaj lahko ljudje razširjajo svoje duševno obzorje in lahko iz-popoljnujejo svoje strokovno in splošno znanje. Te možnosti niso za siguren«? samo s tem, da obstoja veliko število šol, ki so dostopne vsakomur, nego obstojajo tudi druge kulturne ustanove na podeželju.
1940. leta je bilo v vaseh Sovjetske zveze več kot 100.000 državnih in kolhoznih (klubov) društev in (59 000 knjižnic. Razne so vrste teh podeželskih «društev». Najnavud-nejia so tista, ki imajo samo navadno dvorano - čitalnico. Taka društva so v malih vaseh in ta najosnovnejši tip najdemo tudi v najbolj zakotnih vaseh pod imenom «rdeči kotiček».
Rdeči kotički se ustanavljajo s pomočjo kulturnega l'onda, ki ga
ima vsak kolhoz. Rdeči kotički prejemajo knjige, časopise in revije, a ad časa do časa prihajajo v te «rdeče kotičke» potujoče knjižnice in podobno. Tudi v najbolj oddaljenih rdečih kotičkih lahko delovna in kmečka mladina posluša preko radija glasbo, predavanja, poročila in politične vesti iz vseh krajev dežele.
Ta vaška društva izrabijo vse
možnosti, da dvignejo kulturno ra-Van ljudstva in v prvi vrsti mladine. V teh društvih organizirajo razne krožke: šahovske, dramske, strokovne, poljedelske in najrazličnejše športne. Iz okrajnih in okrožnih centrov pa pošiljajo predavatelje, ki predavajo o raznih vprašanjih: političnih, znanstvenih, poljedelskih in gospodarskih. Vaška društva organizirajo tudi športna igrišča In drugo. Radio aparat) in kinodvo.
rane dajejo tudi mladini na pode«! žel ju možnost, da lahko posluše klasično in moderno glasbo in da
vidi iste filme, ki se predvajajo v mestih.
Najbolj dovršeni primeri pode«! čelskih društev so okrožna društva, lakozvani okrožni kulturni domovi.
Ti okrožni kulturni domovi imajo parke, športna igrišča in stadione, predavalnice za poljedelska in druga vprašanja, agrotehnične ustanove, dramske krožke, radiooddaj. ne postaje itd..
Med ukrepi, ki jih izvaja držav* na podeželju, da bi dvignila kulturno ravan. Je treba omeniti v prvi vrsti večerne tečaje za kmečko mladino. Ne da bi zapustila svoje delo lahko kmečka mladina tako sodeluje na tečajih, ki imajo vrednost srednje šole ln ki Jim omo g oči, da se vpišejo pozneje na kako strokovno šolo ali pa na druge višje Soie.
1940. leta jg obiskovalo te ve! čeme tečaje 414.000 mladincev. V letu 1950. jih b0 obiskovalo preko milijon mladih fantov in deklet so-. vjetskega podeželja.
Nova kultura ustvarja
vedrega in veselega človeka
kor železni opilki košček magneta.
Mati mu je gledala v obraz, a videla je samo oči, ponosne, drzne, žareče...
«Tovariši! Sklenili smo, da odkrito izpovemo, kdo smo, danes razvijemo svojo zastav o, zastavo razuma, resnice in svobode!»
Dolg, bel drog se je zabliskal v zraku, se nagnil, prerezal množico na dvoje in zginil v nji, in čez minuto je kakor rdeča ptica za-vihralo nad navzgor obrnjenimi obrazi ljudi široko platno delavske zastave.
Pavel je vzdignil roko — drog se je zamajal, kakih deset rok je prijelo za beli, gladki les in sredi teh je bila roka njegove matere-
«Naj živi delavno ljudstvo!» je zaklical, Na stotine glasov mu je odgovorilo z grmečim krikom.
«Naj z iv e amava vseh dežen» je Pavel zaklical. In z močjo in radostjo, k| sta še in še naraščati, mu je odgovoril dušo pretresajoči glas tisočernega odmeva.
Mati je zgrabila Nikolaja in še nekoga za roko. Čeprav ni jokala, je vendar od solz komaj dihala, noge so se ji tresle in z drhtečimi ustnicami je ponavljala: «Ljubi moji...»
Mttofi-a se je še gosteje strnila. Pavel je mahnil z zastavo, razpro-
strla se je v zraku in zaplavala naprej, ožarjena od sonca, rdeče, široko se smehlja je...
«Odpovejmo se staremu svetu...» $e je razlegel zveneči glas Fedja Mazina, in nekaj desetin glasov je v mehkem, mogočnem valu poprijelo:
«Njegov prah otresimo z no gl...»
«Pokonci, vzdigni se, delavni rod. Vstani na boj ljudstvo lačno...»
V zraku so se vijugasto zazibali bajoneti, se pobesili in se kakor v zvitem nasmešku stegnili zastavi nasproti.
Mati je gledala, ne da bi trenila z očmi. Sivi val vojakov se je za-zobal, se raztegnil čez vso širino ulice in enakomerno, mrzlo krenil naprej.
Razdalja med ljudmi z rdečo zastavo in gosto vrsto sivih ljudi se je krčila in krčila, zdaj si že razločno videl obraze vojakov.
Pod zastavo je stalo kakih dvajset ljudi, ne več, a ti so stali čvrsto, in čustvo strahu zanje in nejasne želje, da bi jim nekaj rekla je, vleklo mater k njim...
Mali oficirček je skočil k Pavlu, zgrabil z roko za drog in zavre-
ičal:
«Spusti!»
"Roke proč!» je glasno rekel Pavel,
Zastava je rdeče trepetala v zraku, se nagibala na desno in na levo in se spet vzravnavala.
Nekaj vojakov je planilo naprej. Eden izmed njih je zamahnil s puškinim kopitom — zastava se je stresla, se nagnila in zginila v sivi gruči vojakov.
«Oh!» je nekdo žalostno vzkliknil.
Tudi mati je zakričala z živalskim, tu ječim glasom. A v odgovor je zadonel iz trume vojakov Pavlov glas:
«Na svidenje, mama! Na svidenje, ljuba...»
•Zip je! Spomnil se me je!» je dvakrat udarilo v materinem srcu.
Nekdo jo je sunil v prsi. Skozi meglo, ki ji je zagrinjala oči, je videla pred seboj oficirčka; njegov obraz je bil rdeč in napet.
«S poti, babah je kričal nanjo.
oa zgoraj navzaol se je Ozrla nanj in zagledala pred njim na tleh drog zastave, prelomljen na dvoje — na enem izmed kosov je še visela krpa rdečega blaga. Pripognila se je in ga pobrala.
«Hodi, hudič!» je zavpil materi prav na uho mlad, brtak vojak, ki jo Je bil do šel, in jo pahnil na pločnik.
Stopala je opiraje se na drog, in
noge so ji klecale. Da bi ne padla,
se je z drugo roko oprijemala sten in plotov.
Stranska ulica je ostro zavijala na levo, in za vogalom je mati zagledata veliko, gosto gručo ljudi. Sredi te gruče je nekdo z močnim, donečim glasom govoril:
«Iz objesnosti, dragi moji. se nihče ne zaganja v bajonet!»
«In kako so se držali, a? Proti njim korakajo — ti pa stoje! Stoje, ljube duše, brez strahu...»
«Da-a...»
«Ljube dušeI Ljudje-» je mati zaklicala in se vrinila med množico. Uruca se je spoštljivo razmikala pred njo. Nekdo se je zasmejal:
•Glej jo — z zastavo! Zastavo ima V roki!
«Molči!» je strogo rekel drugi
glas.
Mati je široko razprest ta roke....
Ozirala se je po mračnih, pazljivih obrazih, ki so jo obdajali, in z mehko močjo govorila:
«Naši otroci gredo po svetu, radosti nasproti — šli so, za vse in za Kristusovo resnico — zoper vse tisto, s čimer so nas zasužnjili, zvezali in potlačili naši. hudobni, zavratni, lakomni sovražniku Ljubi moji — za vse ljudstvo se je vzdignila ta naša mlada kri, za ves svet,
Za časa 25-letnega fašističnega terorja so nam hoteli uničiti našo uesedo in našo kulturo. Zapirali so nam slovenske šole/ zažigali kulturne domove in slovenske knjige, toda kulture nam niso uničili. Da je naš narod resnično sposoben in vreden življenja, je dokazal v osvobodilni borbi ko je pri nas zraslo novo, bogato kulturno življenje. Iz naroda so vstajali doslej nepoznani pesniki, pisatelji, skladatelji in slikarji ter pričeli ustvarjati resnično ljudsko kulturo. Tako vidimo, da je kljub vsemu prizadevanju nazadnjaških sil izšel naš narod iz te borbe okrepčan, prečiščen in trdnejši, prestal je trde preizkušnje in se tem potrdil svojo zrelost. Pravijo, da se kaže stopnja narodove kulture v njegovem Jeziku. Ako je to res, potem smo lahko prepričani, da bomo zgradili še trdo in mdčno kulturo. Kajti rtaša mladina je tudi za časa najhujše-gu terorja v tajnih krožkih gojila slovensko besedo in se po vojni z navdušenjem začela učiti jezik ter z ljubezniji posluša pravilno izgovorjeno lepo donečo slovensko be-sgdfi.
K nam v Trst pa prinašajo neko novo kulturo, kulturo, ki ni vredna tega imena. Z njo nam zasičujejo književno književni trg in kinodvorane in skušajo vliti v miselnost naše mladine. Mladina, ki v tem primeru nima svojih trdno določenih pogledov na svet, ob dotiku s tako kulturo mnogokdaj propade, postane izvržek družbe, neuravnovešena. nčzmožna. da bi sodila in dejala: to je lepo, to je slabo, to je pravilno In to ni pravilno. Ravno za tem pa stremi kapitalistična družba, ki hoče ustvariti iz naše mladine lutke brez razuma in okusa. To ni naša kultura.
Nam je vzor ruska ljudska kultura, ona nam kaže pot v prerojeni u, Tudi ona je morala nekoč nastopiti težavno pot, po kateri stopamo sedaj mi. Iz njihove borbe in ljudskega mišljenja je vstala njihova kultura, zato Je tako veličastna in lepa. Ona ustvarja novega človeka: plemenitega, dobrega človeka, ki bo zmožen ceniti tudi kulturo tujih narodov in njih svobodo. Maksim Gorki v knjižici: Kako sem se učil pisati, pravi mladini «Stvarnost nas vedno bolj uver-ja, da malomeščansko-bogataška sreča ne more biti trajna. V resnici je stari svet smrtno bolan in pohiteti moramo, da otresemo njegov prah z naših nog, da nas ne bi zajelo njegovo gnilo razpadanje. Istočasno, ko ta svet propada, pa se razvija pri nas zavest v moč delovnih množic, v moč kolektiva. Ti mladina moraš vedeti, da je v starem svetu človečanska le znanost, a vse «Ideje» starega sveta, izvzemši ideja socializma, niso človečanske, zato ker skušajo na ta
Calai enotne fronte demolì racije v svetu. Tudi letos bo nastopila ZAM na festivalu in kongresu v Budimpešti. Mladina s« za ta nastop že
pripr avlja
Na stotine motornih koles je nastopilo na pandi v Pragi 1147.leta z zastavami vseh narodov sveta. Tukaj Je mladina pnkazala pravo voljo, da a bratskim sožitjem in enotnostjo prepreči vsako vojno
ali oni način opravičiti zakonitost «sreče» in imetja poedincev na škodo kulture in svobode delovnih množic.»
Naši mladini je ta kultura dostopna predvsem v literaturi in v filmu. Bladina, ki bo to kulturo spoznala, bo sposobna, da lz starih trdnih in zdravih temeljev zgradi na Primorskem kulturo, ki bo vredna tega imena. Ta kultura bo izražala vse naše težnje, bo veren uVikaz naše dobe in bo pokazala, da Je možen, na podlagi medsebojnega sodelovanja in bratstva popolnoma svoboden razvoj dveh po značaju takrf različnih kultur, kakor sta slovenska in italijanska. V taki kulturi se bodo rodili novi pe-smikl, pisatelji, znanstveniki in umetniki vseh panog predvsem nam bo pa vzgojila resničnega človeka.
Sonja
Ne tekmah praškega festivala (l(47> Je zmagal v skoku s palico Zeno (Romunija), ki je dosegel 3(1 cm
Ob priliki svetovnega tedna demokratične mladine
Borba za mir in demokracijo so nsiimiiii naluga SZDM in ZAM
Velo SZVM od ustanovitve do danes. ‘Borba za mir in proti Vojnim hujskačem. Pomoč kolonialnim narodom in deloVni ter šolski mladini - Festival mladine V Pragi 1947. in priprave na kongres in festival V Budimpešti avgusta in septembra 1949.
MANIFESTACIJA MLADINE V PRAGI
. V poslednji vojni proti fašizmu in nacizmu se je skovala tista enotnost demokratične mladine vsega sveta, ki je podlaga današnjemu 'Pok re tu svetovne demokratične toladine. Na osnovi izkušenj in borne za svobod.o in demokracijo v tež-Wh letih vojne je zrastla enotnost mladine in iz nje se je rodil sklep, ,a je ustanovila novembra 1945 «Svetovna zveza demokratične mladine.
Neštete žrtve, ki so jih dali na-rodi tekom krvave borbe, nebroj padlih na bojnih poljih, talcev v Koncentracijskih taboriščih predstavljajo pred mladino vsega sveta nujnost borbe za obrambo miru.
Obramba miru, borba proti vsem Poskusom, da bi se našo mladino Ponovno uporabilo kot klavno ži-vlno za topove kapitaliste, to je bil ^«dno glavni cilj SZDM in tistih milijonov mladincev, ki jih ona Predstavlja. Poleg te borbe za mir, *1 je Svetovna zveza demokratične mladine zastavljala tudi nalogo, da ,e bori za enakopravnost koionial-ne mladine, da bi tako dosegla po-R°je in možnost da ustvari mladini njene težnje.
Nadalna naloga SZDM je bila Pomoč tisti mladini, ki se bori pro-■t režimom, ki so za las podobni Japonskim okupatorjem in ki so ■ub vsilile tuje armade v raznih Področih Azije.
Na tem področju je SZDM dosti »laredila. Resolucije, ki obsojajo «očine s katerimi se je omadeže-Val imperializem, poročila na mednarodnih kongresih, listine in dokumenti o težkem stanju v kate-rem $e nahaja mladina v tukozva-nih «kolonialnih» deželah, to je bi-lanca borbe in pomoči SZDM mia. fllni in narodom ki se borijo za ,Voi° neodvisnost v ta namen je SZDM postavila - februar kot dan v katerem vsa svetovna demokratična mladina iz->aža svojo solidarnost z junaško °loniajlno mladino, ki se bori pro-
, ti imperialističnemu suženstvu.
V	sporazumu s Svetovno Sindikalno Zvezo je SZDM stopila v borbo za obrambo pravic delovne mladine..
Vsak mladinec naj ima svoj poklic. Ista plača za isto delo: To so gesla in vodilne misli SZDM v borbi za obrambo delavske mladine.
V	okviru te borbe in sporazumno z Svetovno Zvezo Študentov je ZSDM razvila veliko dejavrtost za razvoj študentskih organizacij in za demokratizacijo šole. Vso svojo silno moč ltot v organizacijskem ta. ko tudi v političnem in kulturnem pogledu in na vseh ostalih podro. čjih življenja je pokazala SZDM na Festivalu v Pragi 1948. Tu so se združili tisoči in tisoči mladincev vseh barv. najrazličnejših veroizpovedi in različnih političnih mišljenj. Vse je združeval isti cilj, to je: obramba miru in demokracije. Praški festival je bil obsodba imperialističnih hujskačev, netilcev voj. ne in sovraštva med narodi. Praška manifestacija pa je bila tudi velika demonstracija življenske sile in optimizma naše mladine.
Na festivalu je mladina pokazala kaj daje in kaj ustvarja na naj. razllčnejših področjih življenja. Vsak dan sle lahko tukaj prisostvovali desetinam različnih predstav in razstav. Zjutraj so bile tekme med posameznimi plesalci in plesalskimi skupinami, popoldne si lahko prisostoval sovjetskemu baletu in koncertu indonezijske naroone u-me-tnosti. Lahko ste slišali zbor poljske mladine ali pa videli enodejanko italijanske mladine, « tudi sami plesali ob orkestru avstralskega jazza pod vodstvom Graeme. Končno ste Pa lahko zaključili dan še pred polnočjo s francoskim, ame. rikanakim ali češkim filmom.
Predstav in prireditev je bilo toliko, da ni bilo mogoče prisostvovati hkrati na vseh. Izhajaj jt zato ča. sopis Festivala v katerem se je lahko obiskovalec podučil, kaj se
»le« t 0 Je ocenlevalna komisija nagradila s prvim mestom v kolektivnih "‘h nastopih skupino plesalcev Sovjetske zveze, ki Je nastopila pod vodstvom Igorja Molsejeva
dotičnega dne »izvaja, kaj lahko vidi.
Za časa festival» je stalno naraščalo število raznih manifestacij, razstav in predstav mladine. Zadnje tri dni je bilo ysak dan na pro. gramu dvajset ali pa več prireditev. Pa če je bilo število točk na programu še tako veliko (točk ki so se razvijale istočasno) bile so dvoumne vedno polne. Najbolj značilna črta vseh manifestacij je bil njihov demokratični značaj, pa če so bili stili, ali pa narodne tradicije še tako različni.
Festival v Pragi je pokazal uspeha mladine na pod roč in kiparstva slikarstva, glasbe, gledališke ter v vseh ostalih panogah umetnosti.
Festival v Pragi jg pokazal življenjski polet mladine in njeno živ. ljenjsko moč v vseh panogah modernega športa, kot tudi najrazličnejše vrste športa, ki se goje samo pri nekaterih narodih Na festivalu so nastopili najboljši športniki sveta.
Festival mladine je pa tudi pokazal napore in ustvarjalne sposobnosti mladine v vseh panogah Življenja narodov, v gospodarstvu, industriji itd. Pokazal je tudi silne napore, ki jih doprinaša naša mladina v borb) za demokracijo In mir.
Festival v Preji jg bil velika parada, ki je pokazala sile demokratične mladine in njeno delo.
Na osnovi njenega dela v borbi proti fašizmu tekom vojne in proti imperializmu po vojni je bila sprejeta v SZDM tudi ZAM (1947). Na velikem festivalu v Pragi je sodelovala tudi naša mladina.
Izvršni komitet SZDM je sklenil na svoji seji decembra 1948. leta, da se bo organiziral leta 1949. v septembru kongres svetovne demokratične mladine v Budimpešti, kjer bodo ravnotakp mladinci vsega sveta pokazali svoje delo in svoje sposobnosti v vseh panogah življenja, od borbe za mir in narodno neodvisnost pa do športa in umetniškega udejstvovanja. Kon-gres mladine vsega svrta bo velik doprinos v borbi za mir in proti vojnim hujskačem.
Izvršni komitet svetovne demokratične mladine je povabjj na Festival in kongres tudi ZAM. Vabilo naši antifašistični organizaciji v Trstu je najjasnejši dokar vsem, da je ZAM dei SZDM, 'ki ne priznava raznih Rigonatov, Cerovcev, Gorazdov in drugih, ki sp se prodali beograjski izdajalski skupini. Ta kongres bp pokazal še enkrat pred vsem svetom voljo in odločnost mladine vsega sveta, vseh barv in vseh narodov, da zgradi nov svet, ki bo temeljil na poštenosti in socialni pravici; voljo mladine, da pojača borbo za enakopravnost kolonialne mladine, vojno, <ja uni-či načrte anglo - ameriških imperialistov, ki hočejo zanetiti novo svetovno vojno, da bi tako dosegli svetovno gospodstvo.
Na .ta kongres bo tudi tržaška mladina prinesla sv.oje pozdrave predstavnikom mladine vsega sveta in bo ponovno potrdila svojo voljo, da nadaljuje borbo kot del SZDM.
To bo pozdrav predstavnikov ti-sočev tržaških mladincev, ki bodo obsodili pred svetovno javnostjo sedanje stanje v katerem se nahaja tržaška mladina, stanje, ki ga je ustvarila tukajšnja vojaška okupacijska uprava v namenu, da utsidra med ljudstvom mnenje, da je nova vojna neizbežna.
Enotni, kot so bili mladinci tekom zadnje svetovne vojne proti fašizmu in nacizmu, tako bodo tudi pod geslo SZDM enotni milijoni mladincev ponovno naglasili svojo voljo, da se borijo za hrambo miru in demkratičnih svoboščin.
Z morjem zastav in narodnih noi vseh narodov Je na manifestacijah in Urad v Pragi 1947 pokazala midi na, da hoče nov svet, kjer ne bo več vojn in sovraštva med narodi. Demokraactja ln narodna enakopravnost v Sovjetski zvezi Je bila in Je vsej demokratični mladini vzgled In cilj
v njen I borbi
PROGLAS TAJNIŠTVA SZDM
Borba za mir in priprave
ita hmigres in festina! v ludimnešli
Ob priliki svetovnega mladinskega tedna vebi tajništvo Svetovne zveze demokratične mladine vse članice zveze In vso demokratično mladino, da praznujejo ta tradicionalni dogodek v znamenju mednarodne solidarnosti in povezanosti s SZDM, v skupni volji boriti se z vsemi silami za obrambo miru in v neizprosni borbi proti zločinskim načrtom anglo - ameriških Imperialistov ki ovirajo mlade generacije.
Istočasno opozarja SZDM vso demokratično mladino, posebno pa včlanjene organizacije, da je — za ohranitev miru in odvrnitev vseh nevarnosti, ki pretijo mladi generaciji od anglo - ameriških imerialislov — nujno potrebna tesnejša e-noinost v vrstah demokratične mladine. Obenem opozarja tajništvo SZDM na važnost priprav za II. svetovni kongres mladine, ki bo eden najvažnejših dogodkov v borbi demokratične mladine za ohranitev miru in poziva vso mladino, da se združi v okrilju SZDM. Le tako se bo lahko borila proti vojnim hujskačem in njihovim hlapcem, pa naj se pojavijo pod kateremkoli naslovom v namenu, da zakrijejo svoje pravo bistvo.
Aprila meseca se bo vršil svetovni kongres partizanov za mir, ki bo izraz volje demokratičnih sil za ohranitev miru. SZDM daje vso svojo podporo temu važnemu dogodku in smatra, da je njena dolžnost pred vso demokratično mladino, ki jo predstavlja v svetu, udeležiti se tega kongresa. Zato poziva vse organizacije članice zveze, da sodelujejo pri pripravah za ta partizanski kongres skupno z dru-
gimi organizacijami ter da pošljejo na kongres tudi svoje delegate.
SZDM se dobro zaveda, da bi Imperialisti radi uporabili mladino kot klavno živino za novo vojno. Vsa demokratična mladina mora odgovoriti imperialistom še odločneje, kot v preteklosti, da noče vojne.
Gesli drugega svetovnega kongresa mladine, ki se bo vršil v Budimpešti od 2. do 8. septembra t. 1. sta: «Dol z vojnimi hujskači!», «Naprej za trajen mir!» Tl dve p.ešli morata postati gesli vsakega mladinca v tednu demokratične mladine. Td teden mora biti obenem tudi teden priprav za drugi kongres mladine v Budimpešti In teden ojačene popularizacije istega. V tem tednu morajo izvedeti milijoni mladincev širom sveta za kongres, ki Je ena najpomembnejših manifestaciji za utrditev miru, ki jih bo letos priredila SZDM.
Ob tej priliki moramo tudi na široko popularizirati svetovni festival mladine in dijakov, ki bo v Budimpešti malo pred kongresom in sicer od 14. do 18. avgusta t. 1. Prikazati je treba, da je festival mladine in študentov tudi velika manifestacija za trajen mir in mednarodno sodelovanje ter za e-notnost v borbi za mir.
SZDM in MZS morata pridobiti nove člane na teh velikih manifestacijah. V tednu demokratične mladine morajo povsod prodreti gesla mladinskega in dijaškega festivala, ki se glase:
Mladina združi se! Naprej za trajen mir, demokracijo, za neodvisnost narodov in za boljšo bodočnost!
POROČILO TOVARIŠA GERBCA M KONGRESU KMETOV ČLANOV ES
Enotnost kmetov in delavcev
fe pogoj za boljše življenje delovnega ljudstva
Težak gospodarski položaj naših kmetov zaradi vojnih posledic in nerazumevanja VU za težave in potrebe naših kmetov - Gospodarska kriza in zastoj kažeta svoje težke posledice tudi na deželi
jejo furlanski in italjanski kmetje za svoja bogata in rodovitna posestva. Dognano je ludi, da so mali in srednji posestniki mnogo bolj o-bremenjeni in da plačujejo sorazmerno višje davke, kakor veleposestniki. Kmetje morajo še plačevati davek na zemljišča, ki so jim bila odvzeta za avtomobilsko cesto, za zemljišča, ki spadajo sedaj pod Jugoslavijo ali pa so v coni «B».
Ce hočemo dvigniti naše gospodarstvo iz današnjega kritičnega položaja je prvi pogoj, da se preuredi ves sedanji davčni sistem. Nujno potrebno je, da se izvrši pregled katastra, ki bi če moral vršiti po zakonu vsakih pet let. Zahtevamo, da se davki za male posestnike v višji tržaški okolici in na Krasu ukinejo.
Ne nalagati davke, ampak nagrade bi morala dajati država našim kmetom, ki obdelujejo ta k raški svet. Zartevamo zlasti, da se ukine izredni davek na mala premoženja.
Škoda ud noszihtii v nabružinskcm okraju
Tudi zaradi škode, povzročene po neurju in toči v nabrežinskem o-kraju lansko leto, so ES takoj ukrenili potrebno. Po naših večkratnih posredovanjih pri V.U. in na agrarnem inšpektoratu smo dosegli, da je bil razdeljene oškodovanim kmetom koncentriran mošt. Nismo pa mogli doseči nikakih olajšav t>ri davkih oškodovanih zemljišč.
Ravno tako je uspelo ES doseči amnistijo za kmete, ki so bili kaznovani z globo za neprijavljeno površino obdelane, zemlje.
Predložili smo V.U. tudi resolucijo proti povišanju cene vode za kmetijske potrebe. Zahtevamo, da se cena vode za namakanje in zalivanje zelenjave zniža, kar je priznala celo fašistična vlada.
Nagrade, ki jih daje V.U. kmetom za nasade trt in sadnega drevjo-za zgraditev hlevov, gnojnikov m za zboljšanje pašnikov so premajhne, ker si mali kmet ne more preskrbeti ostale vsote, potrebne za ta dela.
onstran meje, dobijo dovoljenje, izdano sporazumno z Jugoslavijo in VU. Ker so potekle dovolilnice za posestnike, ki imajo zemljišča V coni B, smo intervenirali pri pristojnih oblasteh tudi za te in upamo, da bo ta zadeva v kratkem ugodno rešena.
Čebelarji
Tudi te stroke niso ES zanemarjali. Pod odkritjem ES je bil ustanovljen odsek za čebelarje. Intervenirali smo pri ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani in dobili dovoljenje, da so naši čebelarji peljali čebele na' pašo v Slovenijo. Ravno tako smo preskrbeli dovoljenje tukajšnje VU za izvoz in uvoz panjev in medu. •
Socialno zavarovanje
Pereče in kočljivo je za našega kmeta-posestnika vprašanja socialnega zavarovanja proti nezgodam in boleznim. Medtem ko je proti nezgodam m nesrečam na delu naš kmet zavarovan in plačuje zavarovalnino skupno z davki, je v slučaju bolezni popolnoma prepuščen samemu sebi. Kadar oboli gospo, dar ali član njegove družine, si mora oskrbeti zdravnika in zdravila ng lastne stroške in, kar je še najtežje, mora za bolnico vnaprej položiti kavcijo 20 do 50 tisoč lir, ker ga sicer ne sprejmejo v bolnico. Ce traja bolezen mesece ali leta, mu zarubijo premoženje, da izplača bolnico. Kmet, ki plačuje davek, mora imeti bolniško zavarovanje za sebe in družino. Tudi v Italiji se bori Zveza malih posestnikov, ki so včlanjeni v «Confederterre», za to bolniško zavarovanje.
Izvleček iz članka tovariša Goluboviča
Titova skupina vodi
ljudsko fronto Jugoslavije v prid vaškim bogatašem
Po zadnjem kongresu 23. novembra leta 1947 v Ižoli je minulo 15 mesecev. V tem času je kmetijska strokovna zveza nadaljevala pot, ki je bila začrtana na kongresu, trda pot posejana z vsakovrstnimi ovirami, zaprekami in težavami. Gospodarski položaj našega malega in srednjega posestnika postaja dan za dnem težavnejši in vedno bolj kritičen. Davki se višajo leto za letom; prav tako cene kmečkim potrebščinam, medtem ko padajo cene kmečkim pridelkom, se širi brezposelnost, veča škoda, povroče-na od anglo-ameriških vojaških edi-nic in z gradnjo nove avtomobil-
Kmetijsko strokovna zveza E.S. šteje največ članov med malimi in srednjimi posestniki. Skoraj 90% vseh malih in srednjih posestnikov cone A. Tržaškega ozemlja je včlanjenih v naših E.S.; to je edina stroka, ki nima pristašev v «Delavski zbornici». Le nekaj kmetov je vpisanih v nekdanji fašistični sindikat «Confederazione dei piccoli coltivatori diretti», katerega vodi še vedno nekdanji tajnik Santagnelo, zelo dobro znan vsem našim kmetom iz predvojne in vojne dobe. Ne omenili bi niti te organizacije, če bi jo V.U. ne pripoznala kot zastopnico malih in srednjih posestnikov v mnogih komisijah, kjer naši E.S. niso zastopani. Pred približno šestimi meseci je bila ustanovljena v Trstu posebna komisija, ki je imela nalogo določiti primerno najemnino tistim posestvom, ki jih tukajšnji gospodarji dajejo v najem. V tej komisiji ES, ki predstavljajo ogromno večino organiziranih najemnikov, niso bili zastopani. Ravno tako niso ES zastopani v komisiji, ki odloča o rekurzih naših kmetov za nepravilno obdavčenje. Na naše pritožbe odgovarjajo pristojne oblasti, da zastopajo ES poljedelske delavce in ne male in srednje posestnike. Da popravimo to vrzel v naši organizaciji, smo sklenili, da se na današnjem kongresu ustanovi pod okriljem ES «Zveza malih in srednjih posestnikov Tržaškega ozemlja». Poglejmo sedaj delovanje Kmetijske strokovne zveze ES od zadnjega kongresa do danes glede problemov malih in srednjih posestnikov naše cone. Problemi so bili ogromni in nastajali so vsak dan novi. Skoda povzročena z gradnjo nove avtomobilske ceste, vojna škoda, davki, škoda povzročena od toče v nabrežinskem okraju, globe za nenazna-njeno površino obdelane zemlje, povišek cene vodi za kmetijske potrebe, nagrade za nasaditev trt, sadnega drevja, zidanje novih hlevov, gnojnikov in izboljšanje pašnikov, občinski davek na vino in prašiče. žganjekuha, traktorji, semena, dvolastniki, čebelarji in še mnogo drugih takih problemov, lei zanimajo naše gospodarstvo.
Škoda povzročen« s strani anglo-ameriških vojnih edinic
Citali ste v naših časopisih o borbi, ki jo vodijo naši ES že tri leta in pol zaradi škode, povzročene našim kmetom. Znano nam je romanje dokumentov iz Trsta v Trbiž, iz Trbiža v Benetke, v Videm in iz Vidma v Rim. Zdi se, da so v Rimu zaspali, ker naenkrat ni bilo ne duha ne sluha o njih. Spali pa niso ES, ki so neprenehoma drezali oblegali VU in pristojne oblasti, da se končno reši to zadevo. VU se je izgovarjala, da mora škodo, ki je bila povzročena pred 15. septembrom 1947 izplačati italijanska vlada, medtem ko bo škodo, ki je bita povzročena po tem dnevu izplača-io anglo-ameriška vojaška uprava. Končno je bilo te dni rešenih 600 prošenj in se je začela škoda izplačevati. Mnogo pa je še prošenj, ki niso še rešene, prvič zato, ker so bile nekatere prošnje izgubljene, drugič so bile nekatere prošnje prepozno oddane in tretjič niso nekateri kmetje prošnje niti vložili. Intervenirali smo te dni tudi za te primere in rekli so nam, da se bo o tem razpravljalo potem, ko bo končano izplačilo prvih. Ravno tako je sindikat podvzel potrebne korake za tisto škodo, ki jo povzročajo vojaki vsak dan, in za tista zemljišča, katera namerava vojaška uprava vzeti v najem.
Škoda radi gradnje nove avtomobilske ceste
Z gradnjo te ceste, ki je izključno strateškega pomena, je bila povzročena našim kmetom, posebno v zgornji okolici, ogromna škoda. Uničeni so bifl vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, njive, travniki in pašniki. Posebno ogromno’ škodo so imeli lonjenaki kmetje. ES so takoj pod vzeli potrebne korake pri pristojnih uradih za izplačilo povzročene škode. Intervenirali smo pri gradbenih podjetjih «inž. Faccano-ni», «Italstrade» in «S.I.C.E.LP.» kakor tudi pri «Autovie Venete», ki pe imela nadzorstvo teh del. «Inž. Faccanoni» in «Italstrade» sta škodo že izplačali skoro vsem in upamo, da bosta v kratkem tudi ostalim, «S.LC.E.L.P.», ki je povzročila največjo škodo, pa je izplačala le nekaterim kmetom, a še te je
sike ceste; vse to in veliko nerazumevanje V.U. za naše gospodarske probleme povzroča, da postaja naš položaj vsak dan bolj kritičen in težaven ter sili naše kmete, da zapuščajo svoja zemljišča, da si iščejo dela na cesti ali drugje ali pa se uvrščajo v že itah veliko množico brezposelnih. Ker so v naš sindikat včlanjeni mali in srednji posestniki, polovinarji in najemniki, vrtnarji in cvetličarji, poljedelski delavci in razprodajalke na trgu, bom dal kratek pogled o položaju vsake posamezne stroke in o njih problemih.
Pomlad je pred durmi. Ker smo zaradi nestalnega vremena letos precej zaostali s poljskim delom, moramo v tem mesecu dokončati vsaj najvažnejša opravila.
Predvsem seveda se moramo vprašati če smo si že preskrbeli potrebnih semen in gnojil za pomladansko sejanje in če smo si pripravili potrebno orodje. Izrabiti moramo ugodno vreme, ker lahko nenadoma prične deževati, kar seveda popolnoma onemogoči delo na polju in v vrtu.
Najvažnejše opravilo na njivi je sedaj dokončanje sajenja krompirja. Krompirju gnojimo z umetnimi gnojili in predvsem s kalijevo soljo in z fosforjem; z dušikom gnojimo lahKO tudi pozneje, ko krompir že raste. Pognojiti moramo tudi ozimnemu žitu in sicer z apnenim nitratom, ki ga potrosimo po en kilogram na vsakih 100 kvadratnih metrov. To moramo perno-viti tudi v začetku aprila. Prav je tudi žito pobranati. S tem uničimo plevel. Skozi zrahljano zemljo pa pride zrah lažje do korenin, kar opomore žitu, da se v kratkem času lepo razraste.
Pripraviti moramo zemljišče za koruzo, katero pognojimo predvsem s hlevskim gnojem. Priporočljivo je, da to storimo vsaj par tednov pred setvijo. Pri tem pa ne
To so oni prispevki, ki jih mora plačevati posestnik, ki ima stalnega ali sezonskega delavca. Dnevno mora plačevati kmet za vsakega delavca 114,85 lir. Ce ima delavca vse leto, mora plačevati za 300 delavnih dni 36.000 lir. Ker so ti prispevki krivični in nima delavec od njih nobene koristi, zahtevamo, da se ti zavarovalni prispevki znižajo. Večina delavcev, ki delajo pri naših kmetih, je neporočenih in ne dobivajo družinske doklade. Poljedelski delavci nimajo niti brezposelne, niti bolniške podpore; do zdravnika in zdravil pa imajo pravico komaj po 51 dnevnih.
Koloni in pnlovinarji
Z e pred dvema letoma so ES zahtevali preuredbo .teh krivičnih prispevkey. Imenovana je bila komisija na tržaški prefekturi, kjer so tudi zastopniki ES, ta komisija se pa ni še nikoli sestala. Pred dvema mesečima smo zopet prejeli pismo iz prefekture naj pošljemo imema dveh naših predstavnikov. Po kongresu bomo skušali pospešiti sklicanje te komisije.
Se obupnejši je položaj kolona in polo vinar j a. Ze julija leta 1945 so ES predložili Zvezi veleposestnikov novo kolonsko pogodbo in zahtevali, da se prično pogajanja o tej pogodbi. Ali zveza Veleposestnikov ni hotela pričeti s pogajanje.
Izgovarjali so se, da je za njih še vedno veljavna stara fašistična polovinarska pogodba iz leta 1936, in da bodo zakoni, izdani v Italiji, veljavni tudi za Tržaško ozemlje. Po dolgih borbah, ki jih vodijo italijanski koloni že skoraj 4 leta, je bila izdana v Italiji De Gasparijeva razsodba (lodo De Ga-speri), ki določa 53 odst. pridelkov za kolona in 47 odst. za gospodarja. Poleg tega mora posestnik od sinjega deleža prispevati 4 odst- za izboljšanje posestva, za nove nasade itd.
Ta De Gašperjeva razsodba je bila uvedena tudi za Tržaško ozemlje. A tudi te razsodbe niso hoteli priznati nekateri tukajšnji veleposestniki ES so uvedli proti tem veleposestnikom sodni postopek. Ustanovljena je bila agrarna komisija na tukajšnjem sodišču, katere član je tudi predstavnik ES. Ta komisija, v kateri se tajnik ES bori za pravice naših kolonov in najemnikov, je rasodila že nad J00 sporov, večinoma v korist. kolonov in najemnikov. Znani so primeri inž. Pulalovicha, De Marchija in drugih izkoriščevalcev, kjer so ES dosegli lepe uspehe. Ali kmečka Strok, zveza ES se ni mogla zadovoljiti z burnimi uspehi italjanskih kolonov. Ker se zveza veleposestnikov ni hotela pogajati za novo kolonsko pogodbo, so se začeli predstavniki ES pogajati s posameznimi posestniki. Po dolgih in težavnih pogajanjih, ki so trajala več mesecev z večino miljskih veleposestnikov, je bil končno februarja meseca letošnjega leta podpisan sporazum, ki določa kolonom teh posestnikom 60 odst. pridelka in še 10 odst. od strani veleposestnikov za izboljša, nje kmečkih hiš, napeljavo luči, zidanje novih hietov, nakup orodja m strojev in za nove nasade. Tu. di živina se deli na enak način. To je gotovo že lep uspeh, ne zadovoljuje pa še naših zahtev. Borili se bomo dalje, da bo še izboljšan položaj naših kolonov in da podpišejo ta sporazu m tudi tisti posestniki, lei ga danes še ne priznavajo. Beseda «polovinar» mora izginiti iz našega slovarja.
Najemniki
Položaj najemnikov je danes na. ravnost obupen. VU je imenovala komisijo, ki je imela nalogo izdelati tabelo za določitev primerne najemnine. V tej važni komisiji niso bili zastopani predstavniki ES. Na naš protest se. izgovarjajo, da predstavljamo mi, kot delavski sindikat, le poljedelske delavce. V I agrarni komisiji je vidno, kdo
smemo pozabili na travnike, katere moramo pobranati, zravnati krtine, posejati rušo in če je le mogoče v suhem vremenu tudi pognojiti z umetnim gnojilom.
Sadno drevje moramo poškropiti s fitodrinoni (5%) ali Z Neodendri-nom (6%). To moramo storiti preden začnejo na drevesih poganjati popki.
.S tem delom bomo uničili škodljivce, ki so prezimili pod skorjo jablan in hrušk (Kalifornijsko us. San Jose). Breskve je treba poškro. piti g bakrenim sulfatom. Pegavosti listov na jablanah in hruškah se ubranimo sedaj in na sadju pozneje z 1% bordosko mešanico ali pa s prahom sCaffaro, seveda samo takrat ko drevje ocveti. To pon o-vimo pozneje, v maju, juniju in juljiu ti tem da dodamo mešanici 0,50% svinčenega arzenala, ker tako tudi preprečimo črvivost sadja. Dokler dež ne opere travo, ki raste podpoškropljenim sadnim drevjem jo ne smemo dati živini, ker je svinčen arzenat strupen.
V vinogradu moramo ta mesec trte obrezali in povezati. To delo m,ora biti izvršeno preden so trte
brani najemnike pred pretiranimi poviški najemnine, dalje pa tudi, da so ti najemniki ogromni večini člani naših sindikatov. Predstav, nik prisostvuje vsak četrtek po trem raspravam, kjer brani že skoraj tri leta naše najemnike in kolone, dočim ni imela Delavska zbornica, ki ima tudi svojega predstavnika na tej komisiji, niti ene same razprave o najemniku ali kolonu, ki bi bil njen član.
Tudi za najemnike bodo predložili ES novp najemniško pogodbo, ki določa primerno in pravično najemnino. Za najemniške pogodbe naj se določi rok 6 do 9 let in se tako da najemniku možnost in gotovost, da ostane na zemljišču za to dobo. Pogodbe, ki so danes V veljavi, veljajo le za dobo enega leta in, ker poteče blokacija z 11 novembrom 1949, smejo gospodarji po tem roku odsloviti svoje najemnike. Nova najemniška pogodba mora biti uveljavljena in priznana pred 11. novembrom 1949.
Vrtnarji in cvetličarji Poljedelski delavci
Tudi za to stroko so bili doseženi uspehi. Izdelana in ratificirana je bila nova pogodba za vrtnarje in cvetličarje industrijskih podje-tij m privatnih vil. Minuli teden je bil sklenjen nov mezdni sporazum s poviškom plače za 102 liri na dan. Tudi za to stroko se bomo borili dalje, da se izboljša še vedno težki ekonomski položaj pri zadetih.
Teh delavcev je v STO malo, ker večina naših kmetov sama obdeluje svoja zemljišča. Večina 30 sezonski delavci, ker je le malo naših malih in srednjih posestnikov, ki imajo stalnega delavca. Tudi ti delavci imajo svojo govo delovno ponori bo. Večina naših kmetov daje svojim delavcem še kot določa pogodba. Redki Ro spori med kmetom in njegovim delavcem in skoraj vsi so bili poravnani v našem sindikalnem uradu. Mnogo razprav pa smo imeli z veleposestniki in cvetličarskimi podjetji tudi na Uradu za delo. Rešili smo jih skoraj vedno v prid poljedelskega delavca.
Omeniti moram še, da imamo v naši kmetijski strokovni, zvezi včlanjene tudi prodajalce ha trgu.
nadaljevanje s prve strani
morajo kamnolome! to pot dva-morajo kamnolome! to pot dvakrat dnevno prepešačiti. Priporočil je tudi, da izposluje Zveza drugega živinozdravnika, ker dosedanji, ki je nekje iz Hrvatskega, sodeč po njegovem strokovnem znanju, sploh ne izgloda biti diplomiran živinozdravnik.
Končno je zahteval, naj se odpreta novi šoli za Prečnik (28 šo-lobveznih otrok) in za Praprot, da ne po otrokom treba v preveč oddaljeni Sempolaj.
Tudi delegat iz Kolonkovca je postavil zahtevo po novi šoli, ker je dosedanja pri Sv. Ani predaleč! Popraviti bi bilo treba tudi stransko cesto, ki je preozka za vožnjo. Zlasti je vrtnarjem nujna ureditev vprašanja vode za namakanje, ki stane isto kot pitna voda. Zaradi prešibkega pritiska vode podnevi morajo kolonkovski vrtnarji vstajati že ob treh zjutraj.
Za vasi v miljskih hribih je zahteval prisotni delegat napravo za-jemalne pipe proti požaru, boljše poti do glavne ceste, avtobusne zveze, napajališče in pralnice, kakor tudi javne telefone v važnejših naseljih. Popraviti je električne napeljave, da se ne bo izgubljal tok. Zelo važno je tudi, da bi živoz. dravnik prihajal isti dan, ko ga kličejo, ne pa šele dva, tri dni pozneje ko je že prepozno; dokončno je treba tudi urediti vprašanje obdelovanja polj v coni B.
V odgovoru na diskusijo se je tov. Gerbec moral omejiti le na nekaj ugotovitev glede vojne škode je izjavil, da se bo Zveza morala še nadalje boriti, za priznanje pravice do odškodnine tudi za pre-kasno vloženim prošnjam. Za obnovo in izboljšanje kmetijstva STO so določene iz fonda za obnovo Evrope (ERP) 4 milijarde lir; oblasti jih nameravajo porabiti predvsem
v korist veleposestnikom in mestnega poljedelskega podjetja. Zato pa mora Zveza, ki predstvlja 90% vseh poljedelcev ozemlja, zahtevati kontrolo nad tem fondom da bo porabljen v korist vsega
sočne. Ce hočemo da nam bodo trte dobro rodile jim moramo pognojiti, če nimamo hlevskega gnoja, pognojimo 5 umetnim gnojilom, posebno s fosfatom.
Posaditi maramo prazna mesta p vinogradu z mladimi sajenkami. jV0 Tržaškem se priporoča divje gojenke, da jih potem na stalnem mestu lahko cepimo, ker tako postane trta krepkejša in odpornejša zlasti v suši.
Proti koncu meseca, ko bo bolj toplo imamo tudi v kleti pomembno delo in sicer vino moramo drugič pretočiti. S tem odstranimo iz vina dražje, ki se je v teku zime poleglo. Zaradi toplejšega vremena bi drožje lahko začelo gniti in bi prišlo na vrh, vino pa bi se pokvarilo. Ce ima vino močan duh po žveplu ga ne pretakajmo skozi sesa iko marveč skozi pipo v podstav. Ijeno posodo- Ce opazimo da vino ni p redu moramo takoj poskrbeti, da ga popravimo. Najboljše sreft-Stvo za to je kalijevi mtabisulfit; če pa s tem ne dosežemo nič dajmo vprašajmo za nasvet s kakim strokovnjakom. Izpraznjene sode dobro
Ker pa 30 problemi te stroke po-polnoma drugačni od naših kmeč-ko-gospodarskih problemov, ng bomo o tej stroki govorili na današnjem kongresu.
Zveza inalili posestnikov
Na današnjem kongresu bomo izvolili odbor zveze malih posestnikov. Potreba ustanovitve .te zveze je življenjske važnosti. Kakor sem že prej omenil, nismo danes zastopanj, y mnogih komisijah, ker nimamo te organizacije. VU, A-grami inšpektorat in druge pristojne oblasti sicer vedo, da je v naših sindikatih včlanjena ogromna večina naših kmetov, izgovar-jejo se pa, da zastopamo mi le poljedelske delavce, ker nismo pravno priznani kot zastopniki malih in srednjih posestnikov. Da ne bo izgovorov in da borna pravno priznani kot resnični zastopniki na. ših kmetov, bo današnji kongres izvolil odbor ZMP v okrilju ES.
Tovariši delegati!
Izvoljeni ste bili na sestankih kot upravičeni predstavniki naših kmečkih množic in vi edini ste pooblaščeni soditi, ali je bilo naše delo pravilno ali zgrešeno. E-dino vam bomo danes na .tem kongresu odgovarjali za naše delo. Za. to nisem hotel odgovarjati v časopisih na obrekovanja in blato, ki se meče na naše sindikate. Mi smo danes razrešeni naših nalog, ker bo današnji kongres izvolil nov odbor. Izvoliti morate tak odbor, ki bo v resnici ščitil in se boril za vaše interese, da reši vaše življenjske probleme. Ogromni so problemi, ki jih bo moral reševati novo izvoljeni odbor. Toda prepričan sem, da bo napel vse svoje sile za pravilno rešitev. Ce pogledamo v naše preteklo delovanje, vidimo, da je bilo doseženih mnogo uspehov. Ves delavski razred vodi borbo za obstanek, bor-o za življenje in kruh. Le trdno povezan z delavci iz tovarno in z delavci ladjedelnic, bo naš kmet dosegel pozitivne rezultate. Naša pot mora biti tista, ki jo je začrtala Svetovna sindikalna organizacija. Ce bomo hodili po tej poti, bo V resnici kmet
«NA SVOJI ZEMLJI SVOJ GO. SPOD».
kmečkega prebivalstva. S to vsoto bi se dalo nakupiti dovolj živine, preskrbeti kmetom orodje, traktorje. umetna gnojila in semena, ka-koh tudi zgraditi napajališča, gno. jišča in druge naprave. Le tako bo mogoče uspešno dvigniti naše go-soodartvo.
Zato mora bit^.gvgsa pozvana, da sodeluje pri načrtu zk obnovo kmetijstva.
Zborovalce je nato nagovoril predsednik ES tov. Radie ter izjavil, da je rešitev vseh problemov kmetov v precejsniji meri odvisna od bodočih občinskih uprav. Zato naj kmetje podprejo z vsemi silami ljudsko listo, ki bo edina mogla in hotela uresničiti vse težnje kmečkega prebivalstva.
ODBOR ZVEZE
Volivna komisija je ugotovila, da sta ob 135 izvoljenih navzočih 102 delegata. Ob oddanih glasovnic sta bili dve neveljavni, 100 pa veljavnih. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši:
Grbec Mario, Trst — Skrij Mirko Domjo — Markovič Alojz, Nabrežina — Švab Valentin, Kolonkovec
—	Marsič Ivan, Domjo — Franza Peter, Podlonjer — Lovriha Dušan, Dolina — Cok Karel, Lonjer
—	Appollonio Gianpaolo, Milje — Milič Stanko, Zgonik — Crevatin Pietro, Milje — Kodrič Franc, Sv. Ana — Blažič Franc, Ricmanje — Milič Anton (Kovačev), Saleč — Grgič Veronika, Padriče — Kotrle Josip, Kolonkovec — Seražin Anton, Kolonkovec — Tnce Kristjan, Sv. Križ — Sosič Miro, Opčine.
Po končanih volitvah je bila sprejeto sklepna resolucija, ki jo bo Zveza poslala Vojaški upravi kot zahtevo vseh kmetov cone A. Z resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta, se ustanavljata Zveza malih in srednjih posestnikov ter Zveza poljskih delavcev In kolonov ki bosta včlanjeni v kmetijski strokovni Zvezi ES.
V imenu novega obdora se je ob zaključku kongresa tov. Gerbec Mario zahvalil za izvolitev ter, da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh za dobrobit svojih članov in useh kmetov STO.	„
marcu
operimo, osušimo, zažveplamo in zamašimo ter jih ne držimo na prepihu ali na vlažnem mestu.
Hleve pričnemo v sončnih urah dobro zračiti, in živino puščamo nekaj časa na odprtem. Mladi prašički se morajo dnevno dobro na-skakati na prostem. To jim okrepi kosti in pospeši njihovo rast.
Slabo vreme V prvi polovici tega meseca nam je doprineslo precej škode na vrtu, ker smo že pretekli mesec začeli, saditi solato in podobno zelenjavo na odprtem. Zdaj ne bo več hudega mraza, zato lahko brez skrbi pričnemo z delom.
Zdaj je pravi čas za setev, predvsem solate, špinače, radica, graha, korenja, redkvice, bele repe, rdeče pese, petršilja itd. in za sajenje čebulice, česna, itd. Za gnojenje in okopavanje špurgljev je zdaj skrajni čas. Pri tem delu moramo, da ne škodujemo preveč poganjkom. Nove gredice moramo pričeti že sedaj pripravljati ker koncem tega meseca lahko sadimo spargi je v e sadike. Sedaj je prikladen čas za p re. sajanje na . prosto sadik vzgojenih v rastlinjaku, kakor na primer solato, kolerabo itd. V rastlinjak lah-
Ljudska fronta ni nobena jugoslovanska posebnost. Nastala je še v času pred zadnjo svetovno vojno in je imela največje uspehe v Franciji in Španiji, kjer je mobilizirala veliko večino ljudskih množic v borbi proti fašizmu. Značilno za vse ljudske fronte in tudi za jugoslovansko je, da niso enotna politična stranka, nego da so skupina več političnih strank, ki jih druži skupen cilj (borba fašistični nevarnosti), a vsaka stranka obdrži svoj program in svojo organizacijsko strukturo. V bistvu ljudske fronte je torej že, da je ona združitev raznih strank, raznih družbenih razredov in torej ne more biti enotna politična stranka.
Ljudska fronta pred vojno ni imela za sabo velike večine ljudskih množic in ni združevala večjega števila političnih strank, Množičen značaj je dobila šele, ko je bila Jugoslavija zasedena od okupatorjevih čet. Takrat so se združile vse stranke, ki jim svoboda ni bila prazna beseda, v eno fronto, ki je dobila ime Osvobodilna fronta. V OF so se združili za borbo proti okupatorju najrazličnejši ljudje in družbeni sloji, delavci, kmete, inteligenca, trgovci, obrtniki, industrijci itd.
Ko se je končala vojna (in že ne-gaj časa pred tem) se je začela med raznimi razredi v deželi borba za oblast. V vojnem času je imel delavski razred kot zaveznike vse kmete, inteligenco, srednje sloje in morda tudi kje kakega kapitalista. Jasno je bilo, da bi si bila morala Komunistična partija, kot najvišja organizacija delavskega razreda v povojnem času poiskati nove zaveznike v svoji borbi za socializem, ker kapitalistični in drugi meščanski elementi so postali sedaj naravni sovražniki Komunistične partije, delavskega razreda in delovnih množiš sploh.
Titova skupina ni v tem razdobju pokazala delovnemu ljudstvu mesta in dežele, kje so po zmagi nad fašizmom njegovi novi sovražniki, niti katere so tiste sile, ki sestavljajo ljudsko fronto v razdobju obnove in izgradnje socializma. Medtem ko je bila OF za časa vojne koalicija najrazličnejših strank, so lahko po vojni bili prirodni zavezniki delavskega razreda v izgradnji socializma le še revni in srednji kmetje ter delovna inteligenca. Nasprotno pa je Titova skupina vztrajala po vojni na stališču, da je ljudska fronta koalicija najrazličnejših političnih skupin in razredov. S tem je skrivala pred očmi ljudstva najhujšega sovražnika delovnih množic, kulaka, vaškega bogataša in kapitalista, ter ostale meščanske elemente, ki so lahko nemoteno bogateli na račun ljudskih žuljev. A izdajalska skupina iz Beograda ni samo skrila pred očmi ljudstva kulake in ostale izkoriščevalske elemente, nego je tudi škodovala delavskemu razredu in delovnim kmetom na ta način, da jim
V pretekli številki smo poskušali razložiti našim čitateljem kaj ve današnja znanost o raku in njegovem nastanku. Naše čitatelje pa zanima prav posebno, kaj zna današnja znanost ukreniti proti raku in novotvorbam, do kod je prišla v zdravljenju novotvorb.
Zadnjič smo že ugotovili, da končnega vzroka za nastanek raka še ne poznamo. Znana nam je sicer cela vrsta pogojev, ki lahko včasih več, včasih manj vplivajo pri nastanku določene novotvorbe, do dna pa še v tej stvari znanost ni prišla. To je tudi razlog, da v zdravljenju raka ni nobenih končnih zaključkov.
Z zdravljenju novotvorb je najvažnejše, da se ugotovi čimpreje nastanek novotvorbe, bodisi raka na prsih ali želodcu, ali pa drugih novotvorb na kosteh, v kostnem mozgu itd. Dokler je na začetku, je pretežna večina novotvorb dokaj dobro omejena in se jih lahko s temeljito operacijo odstrani teko, da se ne pojavijo več.
Pri ženah je posebno pogosta novotvorba rak prsi. V prvem razdobju je to mala premakljiva zatrdlina v tkivu dojke. V drugem razdobju, nekaj časa kasneje, je iz te zatrdline že odšlo preko mezg ovnih vodov več ali manj rakovih Stanič v pazdušne bezgavke, kjer se
ko sejemo kumare, pač je najbolje da jih sejemo u lončke, katere ne-redimo sami iz kravjega blata in peska. Ko rastline zrastejo, jih presadimo z lončki vred kar naravnost na prosto. Ravno tako storimo za buče.
Jajčevce (melancane) ko zrastejo 4-5 cm. moramo presaditi v drugi rastlinjak v razdalji, 3-5 cm enega od, drugega. Pripravljati moramo nove hrenove nasade. V ta namen moramo zemljo od 30 do 35 cm globoko prekopati p in s starim gnojem pognojiti. Kot sadike se vzamejo hrenove korenine, ki so debele kot svinčnik in 25-30 cm dolge. Te se potaknejo v luknje, ki jih naredimo « klinom kolikor je mogoče poševno v zemljo tako da pride spodnji del za 12 do 15 cm pod površine). Vrste naj bodo 50-60 cm narazen stebla, pa okoli 20 cm drugo od drugega.
V lopetičnem vrtu obrezujemo in presajamo lepotično drevje. Prečistimo rože (gartrože) in z ostrim nožem prikrajšamo vejice, na katerih smo lansko leto nemarno odlomili cvetne glavice. Cas je da sejemo petunje, etnije in druge cvetlice. Lahko sadimo čebulice gladi j (mečev), beganj ter korenine dalij (georgin).
ni pokazala jasno kdo so zavezniki delavskega razreda, njegove Komunistične partije in cilje za katere se borijo in ki jim bodo prinesli boljše življenje. Tako je nacionalistična skupina po eni strani razorožila delavski razred in de-i lovne kmete v borbi za oblast, s tem, da je stvorlla zvezo med izkoriščevalci in izkoriščane!, a po drugi strani ie dala izkoriščevalcem možnost, da preko ljudske fronte dosežejo uspehe bodisi na političnem kot tudi na gospodarskem polju.
Ljudska fronta mora biti (v Ju^ goslavlji) organizacija, ki je odraz zveze delavcev in delovnih kmetov v borbi proti izkoriščevalcem (ki so izgubili oblast) za ojačanje ljudske demokracije in izgradnjo socializma. Tako mora biti LF orodje razredne borbe delovnih kmetov proti kulakom, vaškim oderuhom.
Ta politika v deželi sami je privedla Titovo skupino na položaje izkoriščevalcev in na stališče meščanskega nacionalizma v notranjosti dežele, a je imela svoje posledice tudi v zunanje-političnem pogledu, kjer je pomenila prehod Titove skupine na položaje imperializma. kar je posebno jasno od dneva, ko je bila objavljena resolucija Informbiroja.
Po eni strani je dala Titova skupina možnost kulakom in drugini kapitalističnim elementom, da nemoteno bogatijo in odirajo, ter da zavzemajo odločilna mesta v vod-stu države, ker je preprečevalo, razredno borbo proti njim, a po drugi strani je pričela uvajati metode dela, ki naravnost škodujejo delovnim množicam. Osnovna karakteristika dela ljudske fronte je brezplačno delo. Titova klika govori. da je to posebnost, «specifičnost», razvoja v Jugoslaviji. Oni so iz tega naredili nove «teorije», po katerih pomeni to «višjo stopnjo razvoja». Nasprotno pa je osnovno načelo socializma «Vsakemu po njegovem delu», ki se bo razvilo šele v bodočnosti v komunistično načelo «Vsakemu po njegovih potrebah». Lenin se je zelo zanimal za delo komunističnih «sobotnikov» in jim je dajal veliko važnost, kot vzgoji h komunističnem mišljenju. Vendar ni Lenin nikoli mislil na to. da bi proglasil brezplačno delo kot eno najvažnejših socialističnih načel. Nasprotno je govoril Lenin, «da je treba zgraditi vse večje industrije na osnovi osebne zainteresiranosti».
Medtem ko so delavci in revni kmetje delali na izgradnji socializma, je Titova skupina dopuščala, da so kulaki in drugi špekulantje nemoteno kojpičili kapital in s svojo špekulacije) uničevali vse uspehe delovnih množic in njihovega dela. Tako je bilo Titovo načelo: delo po socialistični zavesti, a nagrada po kapitalistični in po špekuiantskih sposobnostih.
naselijo in prično razvijati druge novotvorbe. V tem razdobju je še možno z obsežno operacijo odstraniti jedro raka v dojki in njegove selitve v bezgavkah. Ce je to razdobje zamujeno, se začetni rak na dojki dalje razraste, dokler ne priraste na kosti (rebra) in se vraste še naprej. V tem tretjem razdobja je operacija nemogoča. Zdravljenje se lahko izvaja samo z Roentgeno-vimi žarki ali z radijem.
Zgodnja, čimprejšnja ugotovitev raka ali drugih novotvorb je torej važna, ker je zdravljenje bodisi Z žarki, kakor tudi operativno v prvem razdobju mnogo uspešnejše> Vsaka zakasnitev predstavlja nevarnost selitev (metastaz), ki včasih popolnoma onemogočijo zdravljenje (metastaze v jetra, pljuča, po trebušni mreni itd.).
Preteklo jesen se je vršil * * * * v Trstu kongres specialistov, ki se bavijo v prvi vrsti z rakom. N® kongres so prinesli in pokazali najnovejše uspehe znanosti v. borbi z novotvorbami.
Znanstveniki so na kongresa obravnavali vsako vrsto novotvorb posebej. Niso namreč vse novotvorbe enako zlohotne in težke. Ra* danke ima zelo nizko smrtnost, nasprotno so kostne novotvorbe mnogo bolj zlohotne.
V vseh oblikah novotvorb pa )e odstotek smrtnosti znatno padel i primeri s prejšnjimi časi.
Na kongresu so znanstveniki "a' stopali obe smeri zdravljenja, operativno ali pa z Roenlgenoviml radijevimi žarki. Vsaka od obeh smeri je pokazala vidne uspehe y svojem delu. V novotvorbah danke, sečnega mehurja, požiralnike’ dojke, želodca itd. prevladuje operativno zdravljenje. F raku danki’ ki je sicer brez zdravljenja smrten, je dosegla ta struja najlepše uspehe in je smrtnost raka danke s'" daj olcrog 10 odstotna. Tudi rak požiralnika, ki je bil prej sigurno smrten, se sedaj zdravi operativnim potem. Nove operacije, ki postale mogoče z napredkom znanosti, si pričenjajo tudi tukaj utiratt pot. Vendar je še smrtnost v raki požiralnika zelo visoka.
Tudi zastopniki Roenlgenovih -adijevlh žarkov so pokazali po«®' ■ :od čudovite uspehe. Marsikateri novotvorba, ki že več ni bila dostopna operaterju, je bila ozdravljena z žarki. Na kongresu smo «'■' deli lahko tudi primer bolnice, je imela novotvorbe v kosteh, ^ so bile posebno zlohotne. Sele P° dvajsetih letih je umrla za boleznijo, a tekom teh let je preživeli tudi dolga razdobja, v katerih ,n imela težav, čeprav sicer ni bili zdrava. Videli smo pa lahko cel° vrsto drugih primerov, kjer je bila novotvorba tudi dokončno izkoreninjena in ozdravljena.
Težat/c in skrbi malih
in srednjih posestnikov
opeharila. ES so ustavili približno 5 miljonov kavcije, ki jo ima družba vloženo. Opazili smo, da so bili opeharjeni tisti kmetje, ki so se borili sami izven ES.
Vprašanje nujni: škode
Po mirovni pogodbi bi morala vojno škodo izplačati italjanska vlada. Te dni izplačuje tukajšnja finančna uprava drugi predujm onim, ki so izgubili pohištvo in perilo. N j pa še rešena zadeva drugih oškodovancev. Tudi za to zadevo se naša organizacija odločno zavzema. V naš urad prihajajo kmetje, ki niso pravočasno naznanili vojne škode.
Napeli pa bomo vse sile, da se kaj ukrene tudi za te zamudnike.
Davki
Obstoj našega gospodarstva je odvisen od rešitve davčnega sistema na STO. Rešitev tega vprašanja je življenske važnosti za našega male. ga in srednjega posestnika, je celo problem obstoja našega kmeta.
Ugotoviti moramo, da so bili davki v par letih povišani desetkratno in da se nameravajo letos še povišati. Davki, ki jih plačujejo naši kmetje za svoja borna in kamenita zemljišča, so enaki tistim, ki jih plaču-
Maša živinoreja
V.U. je naročilq vqp plemenskih
bikov in krav'svicarske pasme." Ce. tudi prispeva 30 odst., so te krave in biki za našega malega kmeta predragi. Res je potrebno, da si naši kmetje preskrbijo dobre krave mlekarice in da se izboljša pe-sma naše goveje živine. Ali kje naj dobi naš revni kmet, ki je toliko trpel radi vojne 160.000 do 180.000 lir za nakup ene same krave? Ce je V.U. res pri srcu, da se tukaj dvigne naša živinoreja, mora preskrbeti kmetu denarna sredstva. In to na ta način, da da potrebno živino kmetu v zakup, da jo potem polagoma izplačuje; ali pa naj mu preskrbi potrebno dolgoročno po-soljilo, katerega 2/3 obresti bi morala plačati država. Te vrste posojil imajo .tudi v Italiji. Le na ta način bo prišel naš revni šmet do potrebne živine.
Občinski konsumni davek za zaklane prašiče za prodajo, ki znaša skoro 70 lir na kg. je dovedel do tega, da naki kmetje sploh ne redijo več prašičev za prodajo. Danes redijo komaj enega ali dva. Skoraj vsak kmet je prej redil prašička za prodajo, da je s tem plačal davek in si nakupil potrebna semena in orodje. Isto je z davkom na vino, ki znaša 26 lir za liter. Tu-di za to zahtevamo, da se ukrene potrebno.
Traktorji in mlatilnice
V vsèj coni «A» imamo dva traktorja, ki morata zadovoljiti vsem potrebam našega kmeta. Ze pred tremi leti nas je V.U. zagotovila, da so traktorji že vkrcani na parniku. A parnik ni nikoli prispel v Trst. Pred dvema mesecema je bilo zopet zagotovljeno našim predstavnikom, da je V.U. preskrbela dva traktorja, ki jih pa dosedaj šenismo videli.
Žganjekuha
Velike težave smo imeli zaradi žganjekuhe. Za časa vojne in do lanskega leta se finančna oblast ni zanimala za to zadevo. Pred trgatvijo pa je finančna uprava privlekla na dan stari fašistični zakon, ki prepoveduje kuhanje žganja tudi : a domačo potrebo. Posredovali smo takoj pri VU in na finančnem uradu ter dokazali, kakšna škoda je to za kmeta, če mora vreči tropine na gnoj. Predlagali smo, naj se zopet vzpostavi avstrijski zakon glede žganjekuhe. Odbili so naše predloge, češ, da je nemogoče menjati zakonodajo in da bi svobodna žganjekuha pri nas bila v škodo italijanski distilacijski Industriji, ker oi naši kmetje tihotapili žganje v Italijo. Dokazali smo jim nesmiselnost te trditve, ker tisto malo žganja, ki ga pridela naš kmet, ne zadostuje niti za domačo potrebo. Podpiral nas je v teh naših zahtevah tudi agrarni inšpektorat in končno je bilo doseženo dovoljenje za kuhanje žganja, obenem je bil rt (ločen davek v iznozu 150 lir za liter.
Dvolastniki
Po dolgin pogajanjih med VU in Jugoslovansko delegacijo je bila končno rešena tudi zadeva dvo-lastnikov, oni kmetje, ki imajo zemljišča v Jugoslaviji do 10 km.
Kmečka dela v
DISKUSIJE DELEGATOV na kongresu kmetov ES
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK