Leto VIII, št. 179
Ljubljana, nedelja 31. Julija 1927
Cena 3 Din
■znaj« ob 4.
Stane raencCno Um	sa lno>
scmstvo Din ter— neobvezna.
Oglasi po I »1 Hm
Uredniitvo i
Ljubljana, KnaHova ulica itev. s/L Telefon it. <07* in 1804, ponoči tudj Ut »034.
Rokopisi se no vroftojo.
Dnevnik za gospodarstvo,1 prosveto in politiko
ttpnnmttttei Ljubljana,
~ »t. 54. — Telefon fct. <036.
imcnlai oddelek; Ljubljana, Preier-nova oHca it. 4. — Telefon it. 149.
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova
Račan pri postnem ček. zavodu: L)ub-tana it. 11.848 • Praha čislo 78.180. Wlen,Nr. <05.(41.
Ljubljana, 30. julija.
S strahom čitamo vsak dan v listih grozne vesti o posledicah letošnjega proračuna. Ni dneva, da ne bi kje izbruhnila kaka nesreča, ki udarja tisoče nesrečnih, ki imajo posla z državo. A skoro povsod je vzrok ali proračun ali pa nemarnost kleroradikalske režije.
Danes poročajo iz poštnih krogov, da pobirajo za nazaj davek od nočni-ne, ki je pa nameščenci sploh ne prejemajo. Z državne meje prihaja vest, da delavci pri regulaciji Mure že od 1. aprila niso videli niti pare plače. Kljub dolarskemu posojilu, ki ga je nekaj šlo za spopolnitev part. 55 (dolgovi iz prejšnjih let), prihajajo z obupnimi tožbami upokojenci in nameščenci, ki jim iz nemarnosti ne likvidirajo skromnih pokojnin in potnih troškov. Z gradbo železnic Kočevje-reška proga in Št. Janž-Sevnica ne bo letos nič. Te dni je finančni minister ukazal, kar na slepo izrezati nadaljno milijardo izdatkov (10 odst.), kar bo zopet zadelo nedolžne. Na železnici in drugod je radi tega zopet na vidiku redukcija nameščencev jn plač.
Človeku se krči srce, ko to opazuje. V Berlinu sedi že tri mesece delegacija za trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Njeni člani dobivajo poleg drugega po 900 dinarjev dnevnic na dan. Vse bi mogli opraviti v enem tednu. A niti vprašanja naših westfalskih delavcev niso načeli. Vsi ministri so danes skoro neprestano na potu vsak s salonskim vozom in še avto vam vsak vozi posebej seboj. Iz Beograda poročajo, da ni še nobena vlada delala tako malo v pisarni bi zapravljala denar v toliki meri, kakor sedanja kleroradikalska.
Mi gotovo nismo pretirani v obsodbi, a kar je preveč, je preveč. Grozni sunki pretresajo stotisoče familij, SLS pa se otresa odgovornosti A mi ji ne moremo ne pomagati, ne odpuščati. Naj pogleda naše časopise v februarju in marcu, naj čita govore naših zastopnikov v finančnem odboru, zlasti gg. De-metroviča in dr. Popoviča. Vse je prišlo tako, kakor smo prorokovalL Svarili smo SLS in zlasti vsi prečani smo z žalostjo gledali, da prečanska stranka daje svoj pečat proračunu, ki bo rodil toliko zla
Zdaj se tudi vidi, kako pravilna je bila Izredna poteza Svetozarja Pribičeviča, ko je par ur pred odločitvijo o vstopu v vlado sporočil g. Korošcu obvezno izjavo, da SDS na noben način ne gre v vlado, ki rešuje radikale in proračun. Storil je to, ker je g. Korošec izjavil, da gre v vlado le zato, ker se baje boji, da pojde vanjo sicer Pribičevilč. Kdor pa je videl tedanje nerazpoloženje SDS ravno radi proračuna, je dobro vedel, da SDS za ta proračun glasovati ne more jn ne bo, in da raje prenese škorpijone političnega preganjanja, ki je tudi res sledilo, nego da glasuje za tak proračun. Pribičevič pa je v sporazumu s celim klubom SDS stopil še korak dalje: svaril je SLS pred groznimi posledicami kapitulacije. Par ur nato se je g. Korošec kljub temu odločil, da gre SLS v vlado.
Veselje je bilo kratko. »Rešeni* so bili cestni odbori in raznim klerikalnim veličinam, kakor je g. Oražem v Mostah, je začelo zopet cvesti. A to je bilo vse.
Danes pa so posledice greha že tu. Dan na dan novi tisoči nesrečnih, rodbine se uničujejo, deca strada, povsod nered. G. Korošec in vsa SLS so za vse to odgovorni ljudstvu solidarno z radikali. Ta skupna zavest usodne krivde jih veže še naprej in SLS je po 1. aprilu in danes ravno ista vladna stranka, kakor je bila, ko je rešila proračun. Pri tem je SLS še zavrgla svoj program, češ da je potrebna realna politika. Realna politika, to je proračun. Prodala je avtonomijo in se usužnila radikalom. zato pa je slovenskemu ljudstvu prinesla bič slabega proračuna.
Obupni klici SLS po usmiljeni sodbi naše javnosti in ljudstva, lažnjivi izgovori in stokanje ne morejo zmanjšati njene odgovornosti. Še nikoli ni bilo stranke, ki bi na tako nečuveno nespameten način prodala interese volilcev. Diplomacija g. Korošca, ki jo »Slovenec* v potu svojega obraza hvali, je na tleh, razgrnjena kot kratkovidna in smešna. Korošec pač ni Šusteršič, ne Krek. Zal le, da je s svojim »pametnim* reševanjem radikalov oškodoval Slovence za ogromne zneske.
Na to jasno ugotovljeno odgovornost SLS, ki je za par cestnih odborov ki za par hranilničnih komisarjev prodala Slovenijo, ni drugega odgovora, nego končna obsodba te skoz in skoz pokvarjene stranke, ki danes tava brez načel in zadaje krvave rane slovenskemu ljudstvu.
SLS ni prav, da imajo enako sodbo o njej poleg kmeta, nameščenca ln gospodarskih krogov tudi socijalistični delavci vseh barv. Včasi je SLS o njih drugače govorila, ko ji je bila potrebna njihova pomoč na ljubljanskem magistratu. Sumničenja o nekih zvezan SDS in temi opozicijskimi skupinami je staro klerikalno orožje. Res pa Je, da postoji med nami vsemi skupna fronta,
Beograd brez ministrov in politikov
Skoro vsi so odšli na volilno agitacijo. — Danes bo nedelja shodov in konferenc. — V Beogradu je nastopilo popolno zatišje. Odgodeno skupno potovanje gg. Vukičeviča in Marinkovica na
Bled
Beograd, 30. julija p. Po zadnjih raz" burljivih in napetih dnevih je nastopilo sedaj v Beogradu popolno politično zatišje. Vse stranke so zaposlene s postavljanjem kandidatur in po začasni poravnavi sporov med raznimi skupinami vladne koalicije se opaža sedaj nekako politično premirje. Davidovičev-ci so z razvojem dogodkov očividno zadovoljni in se posvečajo te cLni izključno le internim strankinim zadevam.
Večina politikov je danes zapustila Beograd in odpotovala v svoja volilna okrožja, kjer se vrši jutri cela vrsta volilnih shodov, konferenc in sestankov. Predsednik SDS, Svetozar Pribičevič, odpotuje jutri zjutraj v Srem. Marko Trjfkovič pa je že danes odpotoval v Sombor. Davidovič je skupno z dr. Spa-hom odšel v Bosno, minister Subotič v Subotico, zvečer pa je odpotovalo tudi več drugih ministrov na agitacijsko potovanje. Zato tudi jutri ni pričakovati v Beogradu nikakih važnejših političnih dogodkov.
Po dopoldanskih dispozicijah bi morala gg. Vukičevič in Marinkovič nocoj skupno odpotovati na Bled. kamor sta že sinoči odšla vojni in prometni minl-
I ster generala Hadžič in Milosavljevič. Čeprav so iz okolic vseh štirih ministrov zatrjevali, da gre le za resorne zadeve, o katerih hočejo poročati kralju, so v Beogradu o tej ministrski eks" kurziji prav živahno razpravljali in ji pripisovali velik pomen, češ, da bodo na Bledu razpravljali o usodi sedanjega režima po volitvah. Skupno potovanje gg. Vukičeviča in Marinkovida, obeh političnih voditeljev sedanje vlade, pa naj bi obenem manifestiralo popolno soglasje med demokrati in vlad nimi radikali.
Veliko je bilo zato presenečenje, ko se je nocoj izvedelo, da niti g. Vukičevič .niti g. Marinkovič ne potuje na Bled in da sta svojo pot sporazumno odgodila. Ker o vzroku te odločitve nI bilo dobiti nikakih pojasnil, krožijo njej seveda najrazličnejši komentarji. Najbolj verjetna pa je razlaga, da ho četa oba voditelia ostati te dni v Beogradu. ker padajo ravno sedaj najvažnejše odločitve o kandidaturah, na drugi strani pa ni ničesar tako nujnega, kar bd zahtevalo takojšnje poročanje vladarju.
Odločen češkoslovaški odgovor Rothermereu
Češkoslovaški tisk brez razlike na svojo politično orijentacijo odklanja akcijo angleškega lorda
Praga. 30. Julija d. Akcija lorda Rother-merea za revizijo trianonske mirovne pogodbe je izzvala v tisku' veliko pozornost.
»Venkov,« glasilo republikanske stranke, povdarja. da o zatiranju Madžarov na Češkoslovaškem sploh ne more biti govora. Madžari imajo 9 odnosno 10 trgovskih, 18 obrtnih in dve poljedelski šoli.
Glavno glasilo LS »L i d o v i 1 i s t y« piše. da se opira Rothermereova akcija samo ca enostranske madžarske Informacije ter je že zato nevzdržna.
Glasilo obrtne stranke »Reforma« na-glaša, da gre- Madžarom predvsem za odvzeta veleposestva, ki so prišla sedai v roke malih lradi.
Narodno-socijalistifino »Češke Slovo« mesni, da ima ta akcija tudi svoio dobro stran, ker bo odpria slovaškim avtonoml-stom oči in jih poučila, da lahko najdejo zavetje le v močni enotni češkoslovaški državi.
V enakem smislu piše tudi sociial. demo-kratvsko »Pravo LIdijj. »Narodni politika podčrtava, da se zrcali Iz vse akcije enostranska ljubezen angleškega magnata
do madžarskih kapitalistov Lord Rotherme-re bi se lahko obrnil za točnejše informacije na svojega rojaka Seton-Watsona. ki je o srednji Evropi dobro poučen. »Č e s k o s 1 o venska Republika« se obširno bavl s položajem narodnih manjšin na Madžarskem In naglaša, da bodo osvobojeni narodi z lastnimi silami to z vso močjo svojih držav znali braniti svojo neodvisnost
»SlovaSk? Slovenska Politika« Izraža prepričanje, da bo madžarska propaganda doživela neuspeh že zato, ker SlovaJd nikdar ne bodo pozabili trpinčenja ta zatiranja pod madžarskim jarmom. »Socljal Demokrat« piše, da ie skraj no sumljivo, da se angleški lord zavzema baš za Madžarsko. Vidi le madžarske dTcb-ce v Inozemstvu, noče pa videti skoraj celih narodov, Id so odtrgam od svojih narodnih držav In ječe še danes pod tujim Jarmom. Tam bi M o za praviooliubnost angleškega lorda mnogo večje polje za tako osvo bodilno akcijo. Toda lordu očividno ne gTe toliko za madžarske manjšine, kakor za madžarske veleposestnike.
-5S3-
Suša v Dalmaciji
Split, 30. julija n. V vsej Južni Dalmaciji in na dalmatinskih otokih vlada že več tednov velika vročina. Poljski pridelki so že popolnoma uničeni, sedaj pa se je pojavilo tudi občutno pomanjkanje vode. Vsi potoki in studenci so usahnili. Prebivalstvo mora po več ur daleč hoditi po najpotrebnejšo pitno vodo. Oblasti so ukrenile v®e potrebno, da se zasigura o9krba z vodo in »o odrejeni posebni vojaški oddelki, ki dovažajo In v določenih količinah razdeljujejo vodo.
Pribičevičevi shodi
Beograd, 30. julija, r. Jutri odpotuje Sve» tozar Pribičevič v Srem, kjer bo priredil tri shode v Dobrincih, v Dubanovcih in v Novih Karlovcih. V pondeljek se g. P ribi. červič odpelje v ogulinski srez, kjer priredi Z avgust« dva shoda v Jasenku in Drež» nicL
Sklicanje finančnega odbora
Beograd, 30. julija, e. Za 4. avgust ob 4. pop. je sklicana plenarna seja finančne, ga odbora.
Železniška nesreča železniškega ministra
Indjija, 30. julija, r. Sinoči je prišlo na postaji Indjija do železniške nesreče, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Brzo. vlak, ki odhaja iz Beograda ob 6.35 je pri« spel v Indjijo in stal na postaji, kjer se je od zadaj zaletela vanj prazna lokomotiva. V restavracijskem vozu, ki je bil priklop. Ijen kot zadnji, sta se nahajala tudi vojni minister general Hadžič in minister protne« ta general Milosavljevič, ki sta ravno ve. čerjala. Radi udarca je padla vsa posoda na tla in so se pobile šipe na oknih. Nastala je med potniki precejšnja panika, ki pa se je kmalu pomirila, ko se je doznalo, da ne« sreča ni povzročila večje škode in da so ostali potniki nepoškodovani. Vlak je imel radi tega incidenta enourno zamudo. Ge* neral Milosavljevič je odredil strogo pre« iskavo.
to je fronta žrtev politike SLS ln njenega proračuna, fronta tisoCev pogaže-nih družin in eksistenc. Če so vsi ti reveži danes složni v obsodbi SLS, je tega kriva SLS sama. SLS je tur. ki ga je treba izrezati iz života slovenskega ljudstva, sicer zanj ni nade na lepšo bodočnost
Pred obnovo diplomatskih odnosajev z Albanijo
Beograd. 30. julija, p. Vprašanje obnove diplomatskih odnošajev med našo državo in Albanijo je stopilo zadnje dni zopet v ospredje. Naša vlada je sprejela danes službeno obvestilo iz Tirane, da dospe v prihodnjih dneh v Beograd bivši tajnik albanskega poslaništva v Beogradu g. Stila, kj ima nalog. da vzpostavi redne diplomatske od-nošaje z našo državo. Obenem je albanska vlada sporočila, da namerava imenovati za svojega poslanika v Beogradu prejšnjega poslanika Cena-bega. V četrtek odpotuje v Tirano novoime-novani odpravnik poslov našega poslaništva Jovo Ristič. Vprašanje našega poslanika v Tirani pa še ni rešeno. Po vsej priliki se prejšnji poslanik Jeftid ne bo vrnil na svoje mesto.
Sestanek Marinkovič-Bodrero
Beograd, 30. julija, r. Danes je prispel z Bleda italijanski poslanik general Bodrero. Tekom dopoldneva je obiskal ministra zu« nanjih del dr. Vojo Marinkovica. V razgo« voru z vašim poročevalcem je general Bo« drero zanikal vesti nekaterih listov, da je bil v Rimu. Italijanski poslanik je izjavil, da je bil ves čas na Bledu, da je prispel v Beograd v nekih nujnih poslih in da se še nocoj vrne na Bled. General Bodrero je končno izjavil, da upa, da se prično poga« janja med našo državo in Italijo v naj« krajšem času.
Naša trgovina z Nemčijo
Berlin, 30. julija, (be.) Jugoslovensko« nemška trgovinska pogajanja so končana. Pogodba bo podpisana meseca avgusta.
Letalska nesreča
Mostar, 30. julija, n. Davi se je pripetila na tukajšnjem vojaškem letališču letalska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala člove« ških žrtev. Poručnika Purapanov in Milan Santič sta hotela na lastno pest napraviti letalski izlet nad Mostarjem. Ko sta bila že okrog 700 metrov visoko, jima je zmanjka« lo bencina in je začelo letalo naglo padati. Končno je letalo strmoglavilo v neki vino« grad v bližini Mostarja. kjer se je popol« noma razbilo. Oba poručnika pa sta odne« sla le lažjo praske
Kriza pomorske razorožitvene konference
Ameriška delegacija odklonila angleške predloge. — Možnost intervencije predsednika CooHdgea. — V Londonu so kakor
običajno optimistični
Ženeva, 30. julija d. Predloge, ki jih je stavila angleška vlada, je ameriška delegacija odklonila. Predsednik ameriške delegacije Gibson je vložil proti večini točk ugovor, izjavil pa je, da bo predloge takoj sporočil predsedniku Coolidgeu. Ameriška delegacija bo že prihodnji ponedeljek na plenarni seji zavzela svoje definitivno stališče.
Amerika predvsem odklanja oboroževanje lahkih križark s 6colskimi topovi in ugovarja nadaljnji uporabi onih ladij, ki *o £e dosegle starost. Ravno tako se protivi Amerika dodelitvi samo 12 križark po 10.000 ton, naglašajoč, da to nikakor ne odgovarja ameriškim potrebam. 2e včeraj je vladalo zelo pesimistično razpoloženje in splošno mnenje, da je konferenca tik pred zaključkom. V ameriških krogih naglašajo, da je vsako upanje na sporazum splavalo po vodi, dočim poudarjajo angleški krogi, da danes objavljeni predlogi Se ne izražajo deli nit ivnega stališča angleške vlade. Vseka-kor pa je računati s tem, da bo položaj na ponedeljkovi seji pojasnjen.
London, 30. julija d. Ženevski dopisnik lista »Daily News< poroča, da je Bridgeman zanikal vesti o prekinitvi ženevske konference ter naglasil, da je treba počakati vsaj prihodnji ponedeljek. V svojem poročilu na-glaša, da gredo angleški predlogi mnogo dalje, kakor pa ee je splošno pričakovalo.
Ce bi konferenca te predloge osvogla, bi bila za dobo 10 let ustavljena gradba vseh velikih križark. Tudi one križarke, ki »o že v delu, bi se v tem slučaju ne smele dograditi. V splošnem pa presega ameriški predlog, ki predvideva skupno tonažo križark rušilcev in podmornikov, na 560.000 ton samo za 40.000 ton nad ameriškim pred. logom.
London, 90. julija (lo.). Ameriški predsednik Coolidge še vedno upa, da bo ras-orožitvena konferenca v Ženevi znatno spremenila angleške predloge. Predsednik noče sprejeti angleških predlogov, kakor so bili predloženi. Po njegovem mnenju bi se moralo pustiti Zedinjenim državam popust, da lahko zgrade brodovje tako veliko, kakor si ga žele ali pa bi se morale zadovoljiti * drugim mestom pomorske velesile.
London, 30. julija (lo.). Dobro poučeni krogi se ne ozirajo na pesimistične vesti glede izida pomorske razorožitvene konference. Šefi delegacij so sklenili, da ne bodo dajali nikakih izjav o poteku konferenc«, da se ne proži njenim nasprotnikom materijal za agitacijo. »Timesc pišejo, da plenarna 6eja v ponedeljek ne ho zadnja. Anglija je objavila svoje predloge, na podlagi katerih je pripravljena na sporazum. Obenem je priznala Zedinjenim državam razne koncesije, o čemur se ima Amerika sedaj izjaviti
Viharna seja dunajskega občinskega sveta
Klerikalci in velenemci proti ustanovitvi občinske straže, ki bi pomenila pričetek državljanske vojne
Dunaj, 30. julija, d. Včeraj je občinski svet razpravljal o ustanovitvi občinske straže, ki jo je osnoval dunajski župan ob priliki znanih izgredov na lastno pest. Tekom debate je prišlo do viharnih prizorov med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalci. Ko je začel referent Richter črtati svoje poročilo, odnosno predlog, so uprizorili krščanski socijalci in velenemci tak ropot, da ni bilo slišati niti besedice. Zato je referent narekoval svoje poročilo stenografom. Prvi se je oglasil k besedi krščanski so-cijalec Kunschak, ki je ostro kritiziral postopanje socijalistične večine in župana, kateremu je očital, da je prelomil dano besedo. Ustanovitev občinske straže znači po njegovem mnenju prvi koTak k splošnemu oboroževanju prebivalstva in s tem prvi korak do krvave državljanske vojne. Socijalni demokratje govornika niso motili niti z med-
klici. Kunschaku je odgovoril župan dr. Seitz. ki je naglasil, da je bila straža ustanovljena le v varstvo mestnih ustanov. Seja je trajala pozno v noč.
Gradec, 30. julija, s. Poročevalec «Tagesposte» je mel razgovor z vodilnim poslancem krščansko - socijalne stranke o političnem položaju, ki je nastal po sprejemu predloga o ustanovitvi občinske obrambne straže. Ta poslanec je izjavil med drugim: Ne vem. kaj bo storila vlada, vem pa. kaj bi mogla storiti. Vladi je za enkrat dana možnost, da da dunajskemu deželnemu glavarju nalog, naj ta pooblasti dunajskega župana, da razpusti občinsko obrambno stražo. (Kakor znano, je dunajski župan obenem dunajski deželni glavar. Op. ur.) Ako deželni glavar ne bi zadovoljil temu nalogu, more vlada apelirati na ustavno sodišče.
Vsak Nemec mora pripravljati priključitev
Nove izjave predsednika nemškega državnega zbora o priklju-
čitvenem problemu
ničesar, kar bi moglo dovesti do cilja, in
Berlin, 80. julija s. Predsednik državnega zbora Loebe, ki je tudi predsednik avstrijsko - nemškega udruženja, zavzema stališče napram zadnjim člankom dr. Bauerja in lista »Kreuzzeitung« o priključitvenem vprašanju. Loebe pravi med drugim: Ako sta se Avstrija in Nemčija v mnogih stvareh razdvojili, bosta zopet zrastli skupaj, ako bosta tvorili enotno državno tvorbo. O potih, po katerih bo nekega dne prišla združitev, ima lahko vsak svoje mnenje. Mogoče ne bo končno imel nihče prav? Naloga vadi, ki si želijo to združitev, pa je, da so pripravljeni, da jo vsak čas izvedejo, da ne odklonijo
da storijo vse, kar je potrebno kot priprava.
Ministerijalni svetnik dr. Falck se v »Boersenkurierjut zavzema za to, da bi »e ustvarilo enotno državljanstvo med Nemčijo in Avstrijo. Nemški zakoni o državljanstvu, ki smatrajo Avstrijce za inoeemce. se morajo izpremeniti. V6ak avstrijski državljan bi moral pod gotovimi pogoji, ako bi namreč gotovo število let živel v Nemčiji, pridobiti pravico za državljanstvo v Nemčiji, vendar pa bi še obdržal avstrijsko državljanstvo. Naravno bi morali imeti iste pravice tudi Nemci v Avstriji

Nemčija zahteva priznanje svoje razorožitve
Berlin, 30. julija, d. Izjava državnega podtajnika v angleškem zunanjem miniatr« stvu Locker Lampsona, da Nemčija še ved« no ni zadostila vsem obveznostim glede razorožitve, izvirajočim iz mirovnih pogodb je vzbudila v tukajšnjih krogih veliko pre« senečenje. Naglaša se, da je bilo že pri lanskem sestanku med zunanjimi ministri Francije, Anglije, Belgije, Japonske in Nem čije ugotovljeno, ds je Nemčija zadostila vsem zahtevam razen dveh, to je glede po« rušenja vzhodnih trdnjav in glede zakon« o vojnem materijalu. Obe te zahtevi pa sta sedaj izpolnjeni in Nemčija upravičeno za« hteva, da se njena razorožitev definitivno prizna in da tudi velesile izvajajo iz tega izvirajoče posledice, zlasti pa, da izprazni« jo Porenje. V nemških diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da ima ta izjava, Id js posledica medsebojnega dogovora med Pa« rizom in Londonom, predvsem namen za« vlačevati evakuacijo Porenja.
Nemčija nadaljnje z opravičevanjem
Berlin, 30. julija, (be.) Glede francoskih trditev o porušepju mesta -Orchies, je vla« da danes objavila izpovedbe petih očivid« cev, med katerimi sta tudi dva francoska duhovnika. Eden izmed teh je izjavil: Med francoskimi četami so bili tudi črnci. Zna« no je, koliko truda so imeli z njimi oficirji, da so preprečili nečloveška dejanja. Sam sem videl okrog 20 nemških vojakov, ki so bili popolnoma razmesarjeni. Na ranah, sem mogel točno ugotoviti, da so bile pri« zadejane z orožjem, s kakršnim vojaštvo ni razpolagalo. Drugi francoski duhovnik je izjavil: Sam sem ugotovil, da so kazala trunla strahovite poškodbe. S temi izpo« vedhami se strinjajo tudi podatki dveh nemških oficirjev.
Bombni atentat na ljeningrajski sovjet?
Berlin, 30. julija, (be.) »Tagliche Rund« schau* poroča, da so postali člani ljenin« grajskega sovjeta žrtev bombnega atenta« ta. Neznani storilci so z bombami porušili vladno poslopje, pri čemer je ubitih nad 100 oseb.
Smrt francoskega dramatika
Pariz, 30. julija, s. V Vittelu je danes umrl dramatik in član akademije Robert de Fleurs.
Obsodba nemškega komunističnega poslanca
Berlin, 30. julija, (be.) Komunistični po« slanec pruskega deželnega zbora Heye je bil danes zaradi taljenja predsednika nem« ške republike v drugi instanci obsojen ns enomesečni zapor in 1500 mark globe.
Vezuv zopet bruha
Rim, 30. julija, s. Kakor poroča vodja observatorija na Vezuvu, je vulkan po osmih mesecih zopet začel delovati. Lava se pomika s hitrostjo 3 m na minuto in je 15 m široka.
Proti novim vojnam
Pariz, 30. julija, (be.) Na kongresu fran« eoskih strokovnih organizacij je izjavil za« stopnik nemške strokovne zveze Leipar, da delavstvo tudi v Nemčiji nikdar več ne že« Ii vojne. V svojem govoru je nadalje na. glasil, da je delavstvo v Nemčiji, kar se tiče strokovne organizacije v zelo dobrem položaju.
Podpredsednik Zedinjenih držav v življenski nevarnosti
IFsshfogfon, 30. julija, (be.) Podpredsed. nik Zedinjenih držav general Dawes bi bil kmalu postal žrtev železniške nesreče. Lo« komotiva vlaka, s katerim se je vozil, s« je odtrgala, vsled česar se je prevrnil tudi voz, v katerem se je vozil Dawes. Dočim sta bila dva njegova sopotnik« ubit«, js ostal D«wcs nepoikodovaii.
Kampanja lorda Rother-merea
Lord Rothennere nadaljuje svojo kampanjo zoper nasledstvene države. Doktor Baneš je bil preveč vljuden, pa je rephciral na njegov brzojav, s katerim je hotel svojo propagando ▼ korist Madžarski koncentrirati okrog vodilne diplomacije maloantantnih držav. Tudi mi se pridružujemo mnenju onih, ki pravijo, da je previsoka čast za angleškega lorda, da bd vnanji minister češkoslovaške republike debatiral z njim potom pisem in dnevnega časopisja o dobrih in slabih straneh trianonske mirovne pogodbe. To delo lahko opravi k»\e uradnik vranjega ministrstva aii kaka droga upravičena osebnost politične javnosti.
Kar pa se tiče meritorne strani Ro-thermereove kampanje, je treba imet! pred očmi, kdo je ta lord, ki hoče preobrniti svet radi nekaj nezadovoljnih Madžarov. Gospod lord je lastnik velikega časopisnega podjetja, Id spada med glasila, podpirajoča unijonističoo stranko. Toda mož velja v lastni stranki za izjemo in v njej sami s svojim na-ziranjem v raznih problemih vzbuja odpor. Nihče tedaj ne sme misliti, da predstavlja njegovo mnenje — nazi-ranje stranke. Njegov nastop -je tedaj nastop posameznika, ki ima spričo svojega časnikarskega -velepodjetja neprimerno večjo resonanco v javnosti, nego nastop običajnega zemljana, ki ima v političnih zadevah drugačno mnenje, nego sredina, v kateri živi
Iz tega sledi, da se kampanji lorda Rothermerea ne sme pripisovati večjo važnost, nego jo ima. Seveda pa se ne sme pustiti, da vzbuja, oziroma razširja v svetovnem časopisju napačne pojme o srednjeevropskih zadevah, kar bi nam moglo škoditi prej ali slej. Zato je bilo vsekakor umestno in potrebno, da se je n. pr. s češkoslovaške strani pričela protikampanja.
Madžari so po sklepu prijateljske pogodbe z Italijo naglašali, da so si preko Italije dobili pot do Anglije. Brž nato so dobili na svojo stran tega imenitnega lorda, kar sicer ni treba, da bi bilo ravno v medsebojni vzročni zvezi. Za razumevanje madžarske propagande je važno, da gospoda v Budimpešti še vedno ni priznala narodnostnega načela in da torej še vedno smatra < Velik o Madžarsko« za svojo pravico. To odseva iz vseh iskrenih madžarskih enuncijacij. Kako si predstavlja lord RothermeTe revizijo trianonskega miru, ni sicer dosedaj povedal dovolj točno. Ml se sicer v razpravo o tem sploh ne moremo spuščati in se pri tem zavedamo, da imamo na svoji strani ogromno večino onih, ki jim je na srcu svetovni miT in z izidom velike vojne ustvarjeno stanje. Zakaj vsakdo se dobro zaveda, da je vsakršna revizija še tako neznatnega dela katerekoli mirovne pogodbe silno opasen precedenč-ni primer, ki se more porabiti za uvod v vedno nevarnejše zahteve.
Vrh tega pa so lorda Rothermerea očividno tudi napačno informirali su-flerji iz Pešte. Morda nam še našteje one pokrajine z madžarskim prebivalstvom, ki so prišle pod tujo oblast Res da je v Češkoslovaški nekaj čez 700.000 Madžarov, v Rumuniji okroglo poldrugi milijon in pri nas dobrih 400 tisoč. Toda ti ne bivajo kompaktno, marveč raztreseni med drugorodnim prebivalstvom, tvorec povsod le manjšino. Imenovati bi se dal samo obmejen pas ob Donavi v CSR, kjer so naseljeni Madžari strnjeno, povsod drugod pa so v večini narodi, zoper katere vodi kampanjo Rothermere.
Takih obmejnih sporov, v smislu narodne razmejitve, je širom Evrope še obilo in preobilo; naj se jih loti gospod lord kar po vrsti.
Rumunske težave
Preprečen atentat na Bratiana?
Bukarešta, 30. julij«. <L Vprašanje pre» stolonasledstva je za enkrat rešeno. Kljub prizadevanju pristašev princa Karla, je nje* gov povratek na rumunski prestol legalnim potom popolnoma nemogoč. Notranja po« litika se viti trenutno okrog vprašanja de« litve oblasti med liberalno in narodno« kmečko stranko. Ministrski predsednik Bra« tianu se zaveda, da trajno ne bo mogel izo« lirati kmečke stranke, ki ima v Erdelju pretežno večino. Zato skuš* prisiliti krnefr ko stranko k popuščanju v svojih zahtevah z grožnjo, da se bo sporazumel z Avare« scom in mu prepustil ob priliki novih vo« litev primerno število mandatov. Mmistr« aki svet je sklenil zakljuStev izrednega za« sedanja novega parlamenta, ki bo odšel že tekom prihodnjega tedna- na počitnice. V finančnem ministrstvu pripravljajo zakon« ski osnutek o civilni listi novega kralja ln o pokojnini kraijice^vdove.
Pariz, 30. julija, (be) cEcho de Pariš* poroča, da so našli včeraj v delovni sobi rumunskega ministrskega predsednika Bra« tiana peklenski stroj, ki bi bil kmalu po odkritju eksplodiral in porušil vso hišo.
Bukarešta, 30. julija, (pa.) Vesti o name« ravan cm atentatu na Bratiania se deman« tirajo.
Jnstifikacija madžarske agentmje v Moskvi
Budimpešta, 30. julija, s. cUj Nemzedek* poroča: Tajna budimipeštanska agentinja, trma Men del. ki je bua pred kratkim po« klicana v Moskvo, kjer naj bi obiskala vi« soko Solo za agitatorje, je bila takoj po svojem prihodu v Moskvo aretirana. Ob« dolžili so jo. da je bila zaupnica budim pe« itanske policije ter da je izdala več vodil« nih članov budim peštanske komunistične jtruike. Kljub temu, da je hotela dokazati svojo nedolžnost, je bila po polurnem za« slišan ju obsojena na smrt ter ustreljena.
Kako obsoja Zveza drž. nameščencev kleroradikalski režim
«Naš glas* trdi, da je klero-radikalska vlada fm^pirala z državnimi nameščenci igro, ki U se je sramovala vsaka druga
vlada na kontinenta
Nedavno se je vršila seja strokovnega sveta Zveze državnih nameščencev za Slovenijo, na kateri so bili, kakor poroča »Naš glas», med drugimi sprejeti tudi naslednji sklepi:
»Vsi delegati strokovnega sveta, zlasti zastopniki »Osrednjega društva nižjih poštnih telegrafskih m telefonskih uslužbencev*, »Društva kaznil-niškega in jetniškega nadzoTOvainega osobja* in <Društva davčnih izvrševalcev* povdarjajo moralno in materija* no krivico odredbe člena 306. fin. zakona za leto 1927.-28., ki postavlja zva-ničnike in služitelje z manj kot tremi leti državne službe na položaj dnevnl-čarjev brez pravice do pokojnine*.
•Strokovni svet kritikuje nesodjalno postopanje vlade, ki Je pod krinko pomoči poplavljencem odvzela državnim nameščencem del njihovih draginjsklh doklad in to v razmerah, ki se za državne nameščence bolj slabšajo, nego izboljšujejo. Ako je bila redukcija dra-ginjskih doklad v zvezi z neugodnimi
državnimi financami, potem bi bilo treba predočiti vladi, da je inscenirala z državnimi nameščenci in poplavljene! igro, ki bi se je sramovala vsaka druga vlada na kontinentu*.
Strokovni svet nadalje ugotavlja, da se vprašanje pomaknitve večjih mest (za Slovenijo: LJubljane in Maribora) v prvi draginjskl razred ni premaknilo z mrtve točke. Končno zavzema Strokovni svet ostro stališče proti osnovi in tendenci, po katerih se pripravlja revizija uradniškega zakona ln oredbe o razvrstitvi
Vse to je nekaj drugega, kakor pa tisto žlobudranje klerikalnih veljakov pod lažno krinko »uradniških dopisov* v »Slovencu*. Sklepi Strokovnega sveta so tako jasni in tako precizni, da Jim ni treba dodati nobenega komentarja. Uprav na sramotili oder je postavljena bivša kleroradikalska vlada, ki Je brez Čuta odgovornosti aii usmiljenja pogazila in ignorirala vitalne interese državnih nameščencev.
Nesmisel nameravane redukcije proračuna
Linearno črtanje državnih izdatkov je nemogoče in skrajno škodljivo, — Debakel Državnega odbora in ministra strokovnjaka. — Fiktivnost kleroradikalnega proračuna
S kleroradikalnim proračunom za 1. 1927.-28. je Narodna skupščina dala Državnemu odboru za štednjo neomejeno pooblastilo, da ukrene vse potrebno za zmanjšanje državnih izdatkov. Mislili smo, da bo ta odbor obstojal iz najboljših strokovnjakov naše države, ki bodo temeljito preštudirali vsako postavko proračuna ne le z vidika, ali in v koliko bi se mogla zmanjšati, ampak v prvi vrsti z vidika, kako in v kake svrhe naj še uporabi državni denar, da bo za državo in obče gospodarstvo čim plodonosnejše naložen. Od tega odbora nismo pričakovali redukcij činovništva in materijelnih izdatkov, ampak v prvi vrsti preustrojitev in ekonomiziranje državne administracije. Da navedemo le par primerov: Na eni strani imamo preobilico uradništva ne delavstva in strašno brezposelnost, na drugi strani pa ogromne neizrabljene državne rudnike, kljub temu pa izdajajo državne železnice in druga državna podjetja sto in sto milijonov za premog. Doma imamo dovolj soli, monopolna uprava pa jo po večini uvaža iz inozemstva. Na tem polju bi se mogel Državni odbor v splošni blagor udej-stvovati.
Seveda so to problemi, ki zahtevajo strokovnjake s široko naobrazbo ter s trdno voljo, posvetiti se za deij časa intenzivnemu proučevanju. Ko je pa finančni minister g. dr. Bogdan Markovid objavil imena članov, ki jih je delegiral v Državni odbor, nam je bilo takoj jasno, da ne misli resno. On ni delegiral vanj najboljših strokovnjakov naše države, kar mu mora vsak patrijot zameriti. nego je vzel pretežno večino iz svoje neposredne bližine iz Beograda. Ce se je že hotel omejiti na Beograjčane, bi moral vsaj iz tega kroga vzeti najbolj sposobne strokovnjake. Hudo zaušnico je prizadejal dr. Markovič državnim iinančnikom, ko je pritegnil v Državni odbor finančnike iz popolnoma drugih strok, iz čokolodne in klavniške industrije. S tem je bila zamisel Državnega odbora pokopana.
Posledice te usodepolne napake se že kažejo v polni meri. Pred par dnevi je finančni minister dr. Markovič sporočil vsem svojim kolegom, da mora vsak minister znižati izdatke svojega resora za deset procentov. Ali naj bo to rezultat trimesečnega študija našega najvišjega strokovnjaškega zbora — Državnega odbora? Ali ne vidi g. finančni minister v tej linearni redukciji totalni debakel svojega strokovnjaštva? Mu je-li mogoče dal njegov zbor strokovnjakov tak nasvet? Tak minister-strokovnjak ne bi imel obstanka niti za teden dni v res parlamentarni državi, kjer mora minister dajati odgovor parlamentu za svoja dejanja. Blamaža je popolna i za finančnega ministra i za strokovnjake Državnega odbora.
Odredba finančnega ministra, da se imajo vsi državni izdatki linearno reducirati za 10 odst., je vrh tega absurdna in neizvedljiva, kar nam bo takoj jasno, ako malo bolj natančno pregledamo izdatke, predvidene za proračunsko leto 1927.-28. Vsi izdatki so preliminira-ni s vsoto 11,690 milijonov dinarjev. Od tega odpade na osebne izdatke vsota 4066 milijonov, na materijaine 3572 ter na izdatke za državna podjetja, med katera se šteje tudi železnica, 4052 milijonov dinarjev. Deset odstotna linearna redukcija znaša 1169 milijonov dinarjev. Za to vsoto bi se morali torej državni izdatki zmanjšati.
Kako hoče izvesti finančni minister to redukcijo, nam je povsem nejasno. Vzemimo n. pr. državne rudnike in državna posestva. Ali se bo tam krat-komalo ena desetina delavcev odpustila ter se s tem tudi dohodki zmanjšali vsaj za 10 odst.? Kaki motivi silijo finančnega ministra v to, da se ena desetina državnih delavcev vrže na cesto in s tem zmanjšajo državni dohodki vsaj za eno desetino, nam ni jasno. Ali naj mogoče ena desetina tovornih vlakov ustavi obrat in s tem onemogoči reden izvoz, od katerega zavisi naša
valuta? Sploh nas vsako razmišljeva-nje o tej linearni redukciji izdatkov v strokah državnega gospodarstva privede do absurdnosti.
Tudi glede materijelnih izdatkov je linearna redukcija večinoma nemogoča, n. pr. razsvetljava in kurjava v uradih in šolah. Kvečjemu, da uvedemo sistem kakor je bil za časa vojne, to je da se manj časa poučuje in uraduje Kako si je zamislil finančni minister redukcijo obresti za državne dolgove, ki znašajo letno 602 milijona dinarjev, nam je nepojmljivo. Tudi kar se tiče osebnih izdatkov za državne nameščence, ki znašajo vsega skupaj 4066 milijonov dinarjev, je redukcija mogoča samo na ta način, da se vsem uradnikom, vštev-ši penzijoniste, zniža plača za 10 odst Kajti če reduciramo stalež uradnikov za 10 odst., se državni izdatki ne zmanjšajo v isti meri, kar se na drugi strani povečajo penzijske postavke
Niti štiri meseci niso pretekli, odkar nas je kleroradikalna vlada osrečila s proračunom, polnim redukcij in s povečanimi davki. Klerikalci so takrat trdili, da so davki sicer hudi, a da je ta proračun strokovnjaški sestavljen in da se lahko zanesemo nanj. Postavil se je tudi zbor strokovnjakov — Državni odbor — ki naj bi na tej bazi dalje zidal za bodoča leta. A že danes — komaj po 4 mesecih — se ta stavba podira in grozi, da bo pokopala pod svojimi razvalinami tudi še precejšen del privatnega gospodarstva. Skrajni čas je, da prepustijo laži-strokovnjaki svoja odgovorna mesta ljudem, ki se razumejo na ta posel in ki nosijo odgovornost pred narodom. Zal so se prekmalu uresničili naši pomisleki glede sedanjega proračuna, o katerem niso vedeli klerikalci nič drugega nego hvalo.
Politične Me
Kandidature slovenskih radikalov
»Politika« poroča iz Ljubljane, da se bo vršila 7. avgusta seja oblastnega odbora radikalne stranke za Slovenijo. Na tej seji bodo postavljene radikalne kandidature. Nosilec liste v Ljubljani bo advokat dr. Ravni-har, nosilstvo liste v ljubljanskem volilnem okrožju prevzame dr. Miroslav Lukan, v mariborskem volilnem okrožju pa mariborski advokat dr. Ravnik. aKkor nam iz Maribora poročajo, se bodo maloštevilni mariborski radikali razcepili na dve fronti, na vladne vukičevičevce in na pašičevce. Prvo fronto zastopa dr. Ravnik, drugo pa g. Tavčar, kj je ostal zvest pašičevcem.
Kandidatna lista Nemcev v mariborsko-celjskem okrožju
Včeraj dopoldne so Nemci vložili svoio kandidatno listo za volilno okrožje Mari-bor-Celje. Nosilec liste ie mariborski odvetnik in predsednik političnega in gospodarskega društva Nemcev v Slovenffi dr. Lo-thar Muhleisen. V posameznih srezih kandidirajo: Brežice, dr. Hans Sclimiederer, namestnik kemik dr. Leo Scheichenbauer, oba iz Maribora, Celje-Gornji grad: odvetnik dr. Riebel, namestnik kovač Fran Ko-schier, oba iz Celja, Maribor, levi breg: Dolnja Lendava, zdravnik dr. Maroccutti iz Št. H;a in veleposestnik GirsOnaver iz Maribora. Konjice, graščak Fran Possegj iz Loč ln posestnik Kar! \Vesenschek iz Konjic Laško, uradnik Kari Erdlem iz Hrastnika in oskrbnik Anton Koschier iz Hrastnika, Ljutomer, kovaški mojster Kari Macd! iz Apač, namestnik Aloiz Semlitsch iz Podgorja. Maribor desni breg, hotelir Konrad Neu-hold iz Slovenske Bistrice in posestnik Alojz Lobnigg iz Radvania pri Mariboru. Murska Sobota, posestnik in župan Miha Holzedel, namestnik posestnik in čevljar Anton Preletz iz Tukšinca. Ormož-Ptuj, mehanik Valerijan Spruschma in tovarnar Kari Piricti iz Ptuja. Prevalje, veleoosestnik Ernst Osiander iz Javornika in upokojenec
Heinrih Škofi iz Guštanja. Slovenjgradec, zdravnik dr. Hardt iz Slovenjjtradca in posestnik Janez Lukas iz Marenberga, Šmarje Inženjer Ludvik MigHtsch iz Ros. Slatine ta mizar Alojz Guttmaim iz Rogatca. Nemška lista je četrta.
Na razdobju slovenske politike
(Misli in opazovanja nevtralca.)
IV.
Za vsako ceno v vlado — tudi to de-vizo je dr. Korošec povzel od g. Radiča. Saj je to svojo maksimo, ki jo je sklenil v zaporu, Radič pri vstopu v Paši-čevo vlado tudi odkrito izpovedal. Ampak vendarle z gotovo rezervo, kakor je potem pokazal: namreč: v vlado sicer iti za vsako ceno, ne pa tudi ostati notri za vsako ceno. In je, kakor znano, radikale res potem tudi pritiskal s čedalje večjimi zahtevami, dokler jim ni postalo preveč in so se ga zopet od-križali
Ko pa je dr. Korošec o Svečnici poslal svoje tri ministre v Uzunovičev kabinet jim je zabičal: Ostati v vladi za vsako ceno. Zato ne nagajati kakor Radič, ampak se lepo pridno zadržati. — In ministri in poslanci SLS so bili res v vsakem oziru tako pridni, da bolj niso mogli biti; storili so prav vse, kar se je od njih zahtevalo, pomagali radikalom celo iz najhujše zagate, potlačivši njihove korupcijske afere, in ni čuda, če so jih radikali pohvalili kot idealne zaveznike in si želeli s SLS še nadalje sodelovati.
Na to laskavo pohvalo radikalne stranke je, kakor smo videli iz »Slo-venca*, SLS silno ponosna in si dela iz tega tudi velikih iluzij za bodočnost Dasi bi morala, ako bi trezno prevda-rila vse momente tedanjega svojega zavezništva z radikali, biti glede na vrednost takih odnošajev in simpatij zelo skeptična; predvsem pa bi ji način, kako je bila takrat na Veliko noč vržena iz vlade, moral dati veliko misliti.
Za nepristranskega opazovalca pa je vsekakor jasno, da je dr. Korošec takrat med Svečnico in Veliko nočjo zopet zagrešil taktično napako. To pa zato, ker je zopet šel za svojim političnim vodnikom Radičem samo na pol in ne docela. To je bilo na sebi že prav, da je vstopila SLS v Uzunovičevo vlado; ni pa bilo prav, da je tam ostala vse do konca, četudi nepričakovanega. Storila bi bila veliko bolje, toliko v interesu Slovenije kolikor v svojem lastnem interesu, ako bi bila takoj zopet izstopila, čim je izprevidela, da v danih razmerah ne more ničesar doseči, kar bi bilo za Slovenijo zares nesporne pozitivne in efektivne vrednosti. Najmanj pa je smela privoliti v tako zvane pooblastilne sankcije, ki pomenijo diktaturo in udar na parlamentarizem in demokracijo. Tega SLS nikakor ne bi bila smela storiti; to je vrglo nanjo temno senco reakcijonarstva in njej sami moralno veliko škodovalo.
Ni dvoma, da bi bila SLS dosegla vse drugačen efekt, ko bi bili njeni ministri takrat stavili v ministrskem svetu zahteve, odgovarjajoče najnujnejšim potrebam Slovenije, in če bi s temi zahtevami ne prodrli, pa s protestom odstopili. S tem bi bila stranka le veliko pridobila na popularnosti in vsekakor bi se danes ne nahajala v neprijetnem položajli, da se mora braniti proti navalu očitkov in obtožb, ki lete zdaj nanjo od vseh strani radi tega njenega »uspešnega dela*, ne bi bila zbrala za te volitve toliko agitacijskega materijala — proti sebi.
In pa blamažo, ki jo je potem doživela na Veliko noč, bi si bila SLS na ta način tudi lahko prihranila. Zlasti še, ko so se že pri njenem vstopu v vlado pojavljali svarilni glasovi, ki so jej prerokovali,. da jo čaka plačilo zamorca, ki je storil svojo dolžnost . . . Toda SLS je bila kakor prej v opoziciji, tako zdaj na vladi gluha za vsa svarila in slepa za pravilno spoznanje situacije, ki je bila vsemu ostalemu svetu popolnoma jasna. SLS je bila tedaj prepričana, da bo njena vladavina z radikali večna in so se na ta račun sklepale v Unionu tudi že visoke stave. Dr. Korošec je pač kalkuliral: če smo pripravljeni za vsako ceno iti v vlado in tam tudi za vsako ceno ostati, bogme. potem moramo i priti v vsako vlado in ostati v vsaki vladi. Potem se bodo vsi mandatarji krone in sestavljači kabinetov za nas kar pulili. — A potem je prvi, ki je prišel in SLS vrgel iz vlade, bil g. Vukičevič: zato pa je sklenil doktor Korošec ž njim pakt za bodočo vlado. Lovca, ki pijeta na kožo medveda, ki ga še nimata.
Seveda se SLS sedaj izgovarja, da je nj-eno sodelovanje v Uzunovičevi vladi (z žalostnimi rezultati in posledicami, kakor jih sedaj gledamo) bilo neobhodno potrebno, ker bi bila sicer Slovenija pri proračunu in vsem drugem še slabše odrezala. To pa je veliko vprašanje: ker se pač ne ve. kako bi se bile prilike zasukale, ko bi SLS takrat ne bila vstopila v vlado. Lahko bi bila postala situacija za Slovenijo še ugodnejša, lahko bi se bila ponudila SLS prilika, za Slovenijo res kaj vrednega doseči. Sicer pa nikakor ne stoji, da more ena stranka le tedaj kaj narediti. če je na vladi; mnogokrat se da v opoziciji še veliko več pridobiti. Samo treba znati priliko prav zagrabiti in izrabiti. Tega pa ravno SLS nikoli ni znala, naj je bila v opoziciji ali na vladi; o tem nas je v teh osmih letih dovolj prepričala. In ko bi njenemu vodstvu kdo očital politično spretnost in iznajdljivost, bi mu storil hudo krivico.
In tako je pač edini resnični profit. ki ga je Slovenska ljudska stranka odnesla iz svojega zadnjega kratkega, a
usodepolnega vladanja, — precejšnja doza napuha, drugega pa nič.
Je zares interesantno opazovati, kako rada pada SLS iz enega ekstrema v drugega, ne samo v svojem političnem udejstvovanju, ampak tudi v svoji psihologiji. Ta stranka, ki je pred dvema letoma, ko jo je Radič s svojo kapitulacijo naenkrat pustil na cedilu, zapadla v skrajno potrtost in malone v obup (očividno je dotlej ves elan in pogum črpala le od Radiča) in ki potem skoz zadnji dve leti od same skromnosti in ponižnosti ni vedela kam in je tam po Beogradu večkrat na škodo svojega ugleda tako klečeplazila, da je bilo njene pristaše tu doma kar sram, ta ista SLS se je izza svojega vstopa v Uzunovičevo vlado izpremenila. da je kar ni več spoznati.
Goli slučaj — faktično pravcati goli slučaj — ki je SLS naenkrat postavil v ospredje in ji pomagal do oblasti, je obenem povzročil pa tudi to, da se je stranke polotil napuh, spojen s stanjem, ki mu Nemec pravi »Machtkoller*.
To smo imeli in imaino v zadnjih mesecih dovolj prilike opazovati; zlasti pa iz nastopanja SLS v naših oblastnih samoupravah, kjer se je začela čedalje bolj navzemati alir samovladarice in gospodarice v deželi.
Napuh ni simpatična lastnost in je tudi zelo škodljiva lastnost. Napuh je nevaren nasprotnik notranjim in moralnim močem. In napuh tudi rad zaslepi tistega, ki ga je obsedel. Zaslepil je tudi že SLS, da več ne vidi prav današnjega položaja, ne v subjektivnem ne v objektivnem pogledu.
Slovenska ljudska stranka se hudo moti, če misli, da so šance pri sedanjih volitvah zanjo iste kot so bile pri zadnjih državnozborskih volitvah in kakor so bile tudi še pri oblastnih volitvah meseca januarja. Ne, absolutno ne. Od takrat se je veliko dogodilo in veliko iz-premenilo tako na političnem položaju kakor na razpoloženju volilcev. Šance so se medtem močno premaknile — SLS ne v prid. O tem se bo lahko na svoje oči prepričala dne 11. septembra; dotlej bi človek njene s slepoto udarjene voditelje zaman prepričeval. Proglasili bi ga kvečjemu za sovražnika.
Ameriška pogajanj*a za pe-trolejske koncesije v Rusiji
Moskva, 30. julija, d. Ameriška Vacuum Oii Company in General Elektric Companv se pogajata zaradi petrolejskih koncesij v vrednosti sto milijonov dolarjev. Prvotno je bila ta koncesija ponudena angleški Ro« val Dudch Instandard Oil Companvji, ki pa je koncesijo zaradi preloma odnošajev med Anglijo in Rusijo odklonila. Predsed« nik koncesijskega odbora je izjavil, da se poteguje za te koncesije, ki predstavljajo največje in najdragocenejše koncesije, kar jih je doslej oddala sovjetska Rusija. Ame» riški kapital kaže po prelomu angleško»ru« skih odnošajev vedno večje zanimanje za trgovino z Rusijo. Tudi nemške tvrdke se že dalje časa pogajajo. Švicarska tvrdKa »Asea« je nedavno pridobila večjo konce« sijo iti investira sedaj pet milijonov dolar« jev za elektrifikacijo velikega podjetja v Jaroslavu.
Ameriška posojila srednjeevropskim državam
Nexvyork, 30. julija, d. Finančni krogi posvečajo veliko pozornost posojilom za srednjeevropske države. Neuspeh madžar« skega in jugoslovenskega posojila je na* pravil zelo slab vtis. Tudi napram nem« škemu komunalnemu posojilu so finančni krogi zelo rezervirani. V gotovih finančnih krogih se je celo pokrenila akcija, naj bi vlada sploh prepovedala taka posojila. Vlada se k temu sicer ne more odločiti, vendar pa je indirektnim potom nasveto« vala nevvvorškim bankirjem, naj bodo pri dovoljevanju takih posojil skrajno pre« vidni.
Odhod poljskega poslanika iz Prage
Praga. 30. julija, (pr.) »Československa. Republika« posveča odhajajočemu poljske« mu poslaniku Lasockemu članek, v kate« rem povciarja njegove zasluge za sporazum med poljskim in češkoslovaškim narodom. Češkoslovaški klub je priredil odhodno slavnost, katere so se udeležili zastopniki vlade, generalitete, občinski svetniki, na« rodni poslanci in mnogo drugih odličnih, osebnosti. V odgovoru aa napitnico se je Lasocki zahvalil za gostoljubje, ki mu s« je izkazala češkoslovaška država.
Uspeh čsL-nemških trgovinskih pogajanj
Berlin, 30. julija, (be.) V češkoslovaško« nemških trgovinskih pogajanjih je priš1© do začasnega sporazuma.
Ameriški finančni državni podtajnik v Italiji
Rim, 30. julija, o. Iz Rima je odpotoval proti Genovi ameriški državni podtajnik v finančnem ministrstvu Dawev, ki se je mu« dil par dni v Rimu. Tukajšnji finančni krogi pripisujejo precejšnjo -važnost njego« vemu razgovoru, ki ga je ime! s finančnim ministrom Volpijem.
Newyorški župan obišče Mussolinija
Rim, 30. julija, o. Newvorški župan Ja* kob NValker se bo 10. avgusta vkrcal za Italijo. Prosil je že za avdijenco pri Mua> soliniju.
Samozavest angleške delavske stranke
London. 30. julija. (Io.) Tajnik delavske stranke Henderson je izjavil, da ne ve ni« česar o eventuelnem sodelovanju liberal« cev in delavske stranke v slučaju splošnih volitev. Delavska stranka ni nikdar mislila na tak sporazum. Kaj prinese prihodnost se ne more vedeti, vendar pa je delavska stranka odločena, da si pribori sama ve» čfco.
Volilcem iz Kranja in Gorenje Save!
Odbor k. o. SDS si šteje v prijetno dolžnost, da Vam more čestitati za vzoren in samozavesten nastop ob občinskih volitvah ter Vam izreči svojo najtoplejšo zahvalo.
Vaša dostojna odločnost, s katero »te prihiteli na volišče, da vnovič poverite svojo večino v občinskem odboru, da vodi občinsko gospodarstvo po smernicah, ki si jih je začrtala od vsega početka, je razblinila na mah vse prizadevanje nasprotnikov.
Vaše zaupanje v svoje zastopstvo v obč. odbor je tembolj hvalevredno, ker ga niso mogle omajati niti prijetne vabe niti trde gospodarske pretnje. Odločili ste zmago v prid sebi in izvolili može, ki so že pokazali svoje zmožnosti na gospodarskem in kulturnem polju ter ste s tem dovolj jasno označili pot do svojega zaupanja.
Vaše lepo zaupanje ne bo varano. Izvoljeni odborniki z g. županom Cirilom Pircem kot veščim voditeljem, ki so odkazali že ponovno, da resno skrbe za Vaše gospodarske in kulturne potrebe, so Vam dovoljno jamstvo, da bodo strnili vse svoje sile, da privedejo Kranj in Gorenjo Savo do še boljšega blagostanja, na zunaj pa jima pridobe še večjega ugleda.
Čast nam je, da Vam sporočamo obenem še zahvalo Glavnega odb. SDS, ki Vam tudi čestita k Vaši odločni zavednosti.
Sklepom Vas prosimo, da tudi v bodoče, kadar bi Vas zvali, tako dostojno in odlično manifestirate za našo skupno stvar. Z demokratskim pozdravom 1
Odbor k. o. SDS.
Kako so se vrnile „Jntrove" deklice z morja
Točno ob 21.50 je" v petek zvečer pripeljal vlak na ljubljansko glavno postalo. Na tira pred njim je stala garnitura brzo-vlaka, da smo se rili skozi sotesko daleč doli proti carinarnici, nam nasproti pa čebljajoča deca Kola jugoslovenskih sester, vsaka punčka s spremstvom toliko io toliko glav družine io sorodstva — naših pa nikjer. Daleč dok na progi sem zagledal na samem v temi majhen kupček. Šele od bH-ni je kupček oživel in izagomazel in začlv-kal. FiSke naše male. Sle ste nmene, vračate pa se zagorele In rjave. O, o, bi se bil začudil stric, 6* bi bilo časa. pa so ga pozdravljale ročice ki zvezdice. Pred Štirimi tedni medle o&e, sedaj pa tsvezdice, ki so se prižgale v jadralskem sotecu! Ia dohra njih mamica, gospa Engehnannova s samo hvalo: »Najmanjše, najbolj pridne, tako ddbre, oh, tako hvaležne, tako srčkane, tako, tafco ... oh. in ta ... te ona ... te vse . .. tako fth tonam rada . . .<
Gospa Engeimaanova, verjemite, da so IVaan za. Vašo materinsko ljubezen hvaležne naše sirote te se Vam za ljubeznivo skrb zahvaljujejo vsi naročniki in vsi čdta-telji »Jutra«. Vsi ti desettisofl pa danes Vašo pohvalo naše dece sprejemajo gotovo i največjim zadovoljstvom in z zavestjo, da so predlagali najvrednejše. Ta zavest naj prihodnje leto oživotvori veliko »Jutro-vo kolonijo«.
še sivolasi postreSček, & drugače te malo jenjoje na eno nogo, se je pomladil ob naših lastavicah in naložil na enkrat vso prtljago ter zhrzel, da smo ga komaj dohajali. Škoda, da Je klepetavega vrabSka Milico, ki se nam je pridružil, pri izhodu našla preplašena mamica.
Križ božji, prav po pravici povem, da bi raje šel k ministru financ po intervju zaradi davkov — ampak tega pa ne zmorem, kar so mi punčke med potjo po razsvetljeni Ljubljani do Mladike vse povedale. Stric Matic, ki drugače take stvari prav dobro naredi in mi jft prišel pomagat, se je tudi zmazal. Sicer pa: morje Je imenitno in Ljubljana je imenitna in vse Je Imenitno in jedli smo imenitno. Kaj pa hočete več? ; Štefka iz Lendave, ki je hodila z gospo kupovat, mi je povedala, da so med potjo po zajtrku v Omišlju pospravile do Ljubljane 6 kil hrušk in 6 kil salame, 36 kil češpeU in 45 kil kruha. Seveda vseh 50 deklic, ne samo naše. Po dve »šumeči limonadi, pa je vsaka deklica dobila v Omišlju zastonj cd gospoda, kjer so kupovale. Pa so v Mladiki vendar zopet večerjale ln po dvakrat zajtrkov al e m južinale mask) na kruhu, pa so jim gospodi&e. ki se tam uče za gospodinje, še ponujale. Ker so to gospodične, ki jih v šoli učel
Marohova Štefka, najmanjša in najbolj rjava, bi bila morala prav za prav izstopiti že v Raijhenburgu. ali ni razumela novega imena na postaji m tudi voziti se je bilo tako hištno, pa se je šele v Sevnici spomnila, da je prepozno. V Ljubljani Je bila čisto domača, češ, se bom pa z našo gospodično čez pet dni .peljala domu. Oe me ne vzame stric Matic, ki ga je spoznala po očalih. Naenkrat pa se je za smejala njena mlada mamica na dvorišču Mladike. Imela Je lepo svetlo obleko z rdečim trakom, poleg nje pa ie frfotala mala krpica njene obleke, tudi z rdečim t rakcem, to pa Je Štefka kar objela In rdela, da J« njena sestrica. ' Vsi trije so se lepo zahvalili, rekfl »adijo« in šli
Zofka s Kirčevine je pokazala, kako lepo zna deklamirati: »Kmetič je seme vsejal«. Šibka, punčka, ki Jo Je občudovala še manjša CkS iz hotela v Omišlju — ln mi tudi. Ko bo velika heroina ali pa tudi ne, se bo spominjala, kje je bila in kdo Jo Je poslal.
Na muzeje, ki so jih naše pun^ce prinesle s seboj, bi bti skoraj pozabil. Morskih
zvezd niso imele, ker so jim vedno druge potrgale -noge«, ko so jih dale sušil Pač pa školjke vseh vrst, posebno bisernice, morske konjičke, ježke in celo velikega polža, ki leze rak iz njega. Tega Ima pa samo Pavla iz Žerjava pri Mežici, ki je v Ljubljani pred odhodom jedla sladoled ln se je v Omišlju najbolj zredila.
Vse so se odpeljale, le po Štefko iz Dol. Lendave ni bilo nlkogaT. Bila. je najbolj pridna in je hodila z gospo nSkupovat. Sama je tudi prišla iz Prekmirrfa v LjublJaoo. V II. razredu meščanske šole Je me a najboljšimi učenkami. Za a^eka ne vp,, kam je šel, mamica ima pa že dve manjši sestrici in malega bratca, jetrni bi rada kaj pri-
nesla. Šla sva najprej iskat strica k »Jutru«. Tistega strica, ki ga je že poznala po pomarančah iz Ljubljane in bobih iz Omiš-lja. Metuljček! Gospod Lukež Je malo je-njal pri krasnih čeveljčkih, pri sosedu tudi malo pri nogavičkah, oblekco, predpasnik in žemper sva pa kar tako dobila, potem sva pa sedla na tramvaj, ki ga Je prvič videla, in sva šla gledat tekmo na Ljubljanico. Gospod Vaso je prej dal še žogo za bratca.
Večerilo se je, ko sva se nagledala Ljubljane, Štefka je utihnila. »Štefka, ali ti je dolgčas?« »»Ne, samo tako. Raca bi bila doma, da bi me videli.««.
Dijaki in -dijakinje pri betoniranju «rampe» ob železniški progi za klavniškimi objekti v Ljubljani
Da naša tehnična srednja gola ne vzgaja le teoretično izvežbanih tehnikov je dokaz, da morajo dijaki med študijem v večtedensko prakso. Dijaki stavbene šole, ki bodo prihodnje leto maturirali, so baš sedaj med počitnicami zopet v šesttedenski praksi,
porazdeljeni po raznih stavbnih podjetjih. Nekaj jih je zaposlenih pri stavbnem pod* jetju Dukič, ki izvršuje dela na novi mestni klavnici. Težko zidarsko delo ne priza« nese niti dekletom, ki morajo enako kolegom zidati, ometavati in snažiti stene, beto» nirati itd Roke postanejo žuljave, telo utrjeno, vendar pa vse to pripomore, da mladi študentje»zidarji spoznajo in vedo ceniti delo. Trije dinarji za uro dela so prvi korak v samostojno življenje. In tega se naši bodoči tehniki dobro zavedajo.
Boj z gadjo zalego
Litija, 30. julija.
V letošnjem kačjem letu se je gadja zalega tudi v litijski okolici izredno razpasla. «Jutro» je že poročalo o izrednem dogodku, da se je gad šetal pod nogami gostilniškega omizja na Brinovem vrtu. Istotako je našim či-tateljem tudi znano, da je prišla strupena kača na sprehod naravnost na glavni trg, a je pred zasledovalci ušla pod žlebovje Boriškove hiše. Vsekakor je zanimiv tudi naslednji novi dogodek, ki ga je doživel g. Pleničar, gostilničar pri «Urški».
Pleničar je imel opravka v svoji garaži, kjer je pregledoval svoj tovorni avto, s katerim je nameraval peljati pivo na Vače. Pod zadnjimi kolesi je opazil nekako zvito cev. Pripognil se je z namenom, da jo pobere. Komaj pa se je dotaknil dozdevne cevi, se je odvila — kača. Ostro sikajoča se je obračala v preplašenega gostilničarja, ki pa je v izredni prisotnosti duha odskočil in pograbil težko avtomobilsko zračno sesalko ter jo vrgel na strupenega ga-
da. Udarec je bil tako močan, da je gadu stri glavo. Pač neprijetno srečanje, ki bi lahko imelo usodnejši izid!
Kako številna je kačja zalega, dokazuje tudi naslednji dogodek, ki ga je doživel neki železniški uradnik ob južni progi. Ko se je le-ta ponoči vrnil s službe domov in odgrnil posteljo, je v njej ležala — kača . . . Začudenje in strah, ki jo je povzročila nepovabljena sostanovalka, si pač lahko predstavljamo. Vsekakor ti dogodki dokazujejo, da je opreznost pred kačjo zalego letos na mestu.
Iz Zagorja nam poročajo o naslednjem dogodku: Te dni je kotredežki župan Martin Drnovšek v Rovah nalagal gramoz. Kar naenkrat se mu zaleti v nogo gad. K sreči je Drnovšek imel usnjene gamaše, kar je preprečilo nesrečo. Enak dogodek je doživel rudar Ravnikar, bi ga je gad brez posledic ugriznil v črevelj. Gostilničarki Mariji Dornikovi v Šklendrovcu se je gad splazil v vinsko klet ter se vil okrog sodov. Najbrž mu je v tej vročini dišala vinska kapljica . . .
Naš filmski par v Berlinu
Šteiica Vidačičeva in	Ida Kravanja
sta poslali «Jutru» naslednji pozdrav:
Diplomatska klofuta
Pesnik Dučič razbil nos poslaniku Jova-noviču.
V petek popoldne se ie zgodil v predsobi zunanjega ministra v Beogradu nenavaden dogodek. Naš konzul v Kairu, znani pesnik Jovan Dučič, je vstopil v sobo, ko se je pri pomočniku zun. -ministra ravno ■mudil naš varšavski poslanik Miljutin Jo-vanovid Dučič je brez besede pristopil k Jovanoviču. nameril pest in poslanika neusmiljeno kresnil po nosu. Jovanoviča je ofolila kri in je med brisanjem vzkliknil:
»To ni fašr, to ni gentlemensko!« . . .
Dučič se za to ni zmenil, marveč je zopet brez besede zmagoslavno odšel iz sobe. O dogodku se je kmalu razvedelo po Beogradu, ker sta o njem pripovedovala Dučič kakor Jovanovič.
Mržnja med obema diplomatoma obstoja še iz Berna in Ženeve, ko je bil Jovan Dučič imenovan za predstavnika naše države pri Društvu narodov in Je to mesto prej z vsemi beneficijami pripadalo Milju-tinu Jovanoviču, ki ie bil poslanik v Ber-nu. Jovanovič je baje dal Dučiča stalno nadzirati in je kontroliral vsako njegovo kretnjo. Pojavila se je znana afera z zavajanjem nekega mladega dekleta in se Je trdilo, da je dekle zapeljal Jovan Dučič. Afera je prišla pred sodišče in Dučid je bil premeščen iz Ženeve v Kairo.
Za avtorja te spletke označuje Dučič poslanika lovanoviča in je čakal na priliko,
Pat in Patachon na oddihu
Najzabavneiši vseh Pat in Patachon filmov! Najlepši vseh Pat in Patachon filmov! Najzanimivejši vseh Pat in Patachon filmov! Videli boste Pat in Pata-chona na potu v Amsterdam in kot Holandca v Parizu, kot elegantna tujca, katerima morajo iskati svojo spremljevalko iz Eifflovega stolpa ter kot vesele potnike v Pisi, Monakovem, Monte Carlu, Nizzi itd. Hočete li potovati s Pat in Patachonom na oddih? Odhod danes ob pol 11. dopoldne in ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Rezervirajte tele-fonično vstopnice.
Kino «Dvor»	Telefon 2730
da se maščuje. Jovanovič je bil iz Bema premeščen v Varšavo in je v petek ravno dospel v Beograd ter se opoldne podal v zunanje ministrstvo, da prijavi svoj prihod. Ko je Dučič za to doznal, je takoj krenil v zunanje ministrstvo in brez vsakega pesniškega občutka kresnil Jovanoviča po nosu.
Ob 25 letnici Sokola v Šiški
Četrt stoletja ie preteklo, odkar je bilo zasejano seme na nezorano ledino. Odkril se je nov ploden kraj Tyrševemu zmagoslavnemu evangeliju.
Leto 1902. je bilo pomembno za takrat še malo vas Šiško. Člani matičnega Sokola so vzbudili misel ustanoviti sokolsko telovadno društvo v Sp. Šiški, kjer se je čutila potreba po borbenem društvu ki bi pregnalo narodno mrtvilo. Prvi pobornik te misli je bil br. Rajko Boltavzar. Že njegovi prvi koraki so našli polno razumevanja med vrstami narodno zavednih mož, ki jih ie družila Narodna čitalnica pod predsedstvom pokoj-
Ivan Zakotnik
25 let starosta Sokola v Šiški.
nega br. Frana Drenika. Odbor čitalnice se je z navdušenjem oprijel dela in je dne 15. maja 1902. izdal poziv za pristop k društvu. Mesec dni kasneje ie priredil veselico; del dobička v znesku 200 kron so poklonili pripravljalnemu odboru in s tem pripomogli, da se ie že 14. septembra 1902 vršil I. ustanovni 0'bSni zbor. — Prvi odbor ie bil naslednji: starosta br. Zakotnik Ivan. načelnik br. Boltavzar Rajko in odborniki: br. Dre-nik Fran, FiKpič, Kostnapfel Aleksander. Pavšič Ivan, Suva Vojteh, štrukelj Fran in ŠvajgeT.
Tako je bil postavljen temeljni kamen novemu sokolskemu društvu. Da ie zavladalo zanimanje in navdušenje za mlado društvo, je dokaz to, da je že prve dni pristopilo preko sto članov. Telovaditi se je začelo tudi takoj spočetka. Društvo se ie lepo razvijalo. Dne 1. julija 1906. je bil postavljen pomembni kamen v zgodovini društva. Zaiplaoolal je prapor, simbol dela, zimage in veselja. Naš prapor je danes star, me obkroža ga sijaj svile in zlata, pač pa dela in truda!
Do leta 1907. so gojili telovadbo samo
kazala potreba krepko zastaviti moči in izkazati žrtve domovini. Svetovna vojna Je preprečila nadaljne delovanje.
Leta 1918. so zapele sokolske fanfare in se pridružile tisočerim zmagonosnim glasovom, ki so oznanjali svobodo. Znova so zadihala sokolska društva. Delo se je podvojilo. Sai je voina zapustila v narodu široke brazde, ki so kakor krvaveče rane iskale leka vsepovsod. In kdo naj celi rane in zasipa brazde, če ne Sokol?! Sokol v Šiški se je zavedal svoie naloge. Telovadnica se je polnila. Marsikomu je že bila zdravilišče, da si ie okrepil dušo in telo. Iz Sokola je šla prosveta med narod, ki ie željno srkal besede bratstva, enakosti in svobode. Leta 1922. na vsesokolskem zletu v Ljubljani zopet najdemo tekmovalne vrste naraščaja in članstva. Vrsta članov si je priborila prvenstvo v nižjem oddelku. Vzpodbujeni s to največjo jugoslovensko sokolsko manifestacijo se je društvo razmahnilo in danes stoii trdno na zdravih temeljih. Napredek društva bi gotovo bil neprimerno večji, če bi imelo lastni dom. Tako ma se Je moralo večkrat seliti iz telovadnice v telovadnico, kar je bila nemala ovira razmahu. Sedai stojimo zopet pred selitvijo. Primorani 'bomo zopet oo 15. letih da si šolsko telovadnico delimo z raz-Tedi. Seveda se ie potreba po lastnem donru pokazala že zgodaj. Že leta 1908. se Je ustanovilo društvo, ki naj bi delovalo zgolj na tem, da dobi tudi naš Sokol lastno ognjišče. Prva leta so potekla v iskanju virov, ki bi bili zadostni za uresničenje naših želja. Nabralo se je že nekoliko. Vojna Je prekinila delo. Zato ie po prevratu »Zgradba« začela z neobičajno požrtvovalnostjo zasledovati svoj namen. Izvršila se je riskantna akcija loterije, ki ie proti pričakovanju sijajno uspela. Vršilo se je nešteto prireditev, ki so postale že prav popularne.
Lansko leto je društvo kupilo lep prostor na periferiji za letno telovadišče in za bodo« dom. Prostor meri okoli 5000 kvadratnih metrov. Letos se zida monumentalna ograja. Že v zgodnjih jutranjih urah lahko vidite brate telovadce ki planirajo telovadišče, kar prikazuje slika. Mnogo napornega dela bo še treba, preden se bo uresničila želja vseh Šiškarjev. Naša javnost na bo vsekakor morala prispevati za Sokolski dom, ki bo Šiško družabno in kulturno dvignil. Sokola pa tešil neštetih neprilik.
V dneh 6. in 7. agusta t. 1. bo slavilo sokolsko društvo v Šiški 25Ietnico svojega obstoja in s tem 25!etnico starostovanja društvenega staroste br. Ivana Zakotnika. On ie vso dolgo dobo stal kremenit na čelu društva in ni v težkih časih omahnil niti za hip marveč vedno in povsod deloval za cilje društva! Brat starosta! Zvesti prisegi zvestobe Ti kličemo: Na mnoga leta! Ostani nam zdrav da nas boš tudi v bodeče vodil s svojo krepko roko, do našega kon-nega cilja!
Obenem bo društvo ob tej priliki otvo-rilo novo lastno letno telovadišče, kjer sc bo vršil zlet 1. okrožia sokolske žime Ljubljana. Tako bo društvo po naiboliših mo-
šišenski Sokoli grai
člani. V tem letu se ie ustanovil ženski telovadni odsek, ki se je spočetka krepko razvijal pozneje pa je začel naglo pešati. Tega leta se je društvo udeležilo V. vse-sokolskega zleta v Pragi. Postavilo ie svojo vrsto ki ie dosegla lep uspeh. Ob proslavi lOletnice ie bila v Šiški prvič večja sokolska slavnost. Vršil se je III. župni zlet ljubljanske sokolske župe. V sprevodu je korakalo 250 članov v kroju, pri prostih vajah pa ie nastopilo 62 telovadcev. Ravno v tem času je društvo preživljalo težko krizo. Krajni šolski svet ie vrgel Sokola iz šolske telovadnice. Ali društvo ni klonilo. Članstvo ie telovadilo na prostem in tako se ie iubilei sijajno proslavil.
Sokol si je spletal lavorike v Zagrebu 1. 1911.. leto pozneje pa zopet v Pragi. Pridno se ie pripravljal za III. slovenski vseso. kolski zlet v Ljubljani 1. 1913.. katerega pa ie avstrijska nasilna vlada zabranila. Društvo ie stopalo od uspeha do uspeha. Sodelovalo je vsa leta pri župnih prireditvah in tudi izven župe povsod, kjer se je po_
; letno telovadišče
čeh proslavilo zasluženi jubilej! Vsa Javnost, ki zna ceniti nesebično delo društva, se poziva, da se teh slavnosti udeleži. Spored proslave je naslednji:
V	soboto 6. avgusta:
ob 18.: izkušnje na letnem telovadišču. ki
so obvezne samo za ljub. društva: ob 20.: z letnega telovadišča bakljada. pod-oknica društvenemu starosti ob njegovi 25Ietnicj starostovanja.
V	nedeljo, 7. avgusta:
ob 10. dop.: Slavnostni občni zbor Sokola v šolski telovadnici (poročajo društveni funkcijonarji): cb 14.30: Zbirališče članov, moškega naraščaja v slavnostnih krojih in prapori pred Narodnim domom v Ljubljani ter Dovorka skozi Šiško po Celovški cesti na letno telovadišče: ob 15.30: Otvoritev letnega telovadišča: ob 16.: iavna telovadba; ob 17.: Iiudska veselica.
SENZACIJA LJUBLJANE!
Kdor misli, da je kedaj kako obleko poceni kupil se temeljito moti. Nikdar se še ni tako poceni kupovalo oblek, oovr^nikov za gosOode ter damstnb najmodernejših kostumov plaščev itd. kakor prav te dni, ker odprodaja tvrdka F. «.ukič pred Škofijo 191 svoo nai*ra>ne s<» zalogo raznih oblačil
Veselite se te senzacije in sezite po oblekah, ker nikdar jih ne boste Kupovali lako poceni.
Počitniška idila
Ni ga letovišča in morskega kopališča, ki bi ga zamenja! za tihi spokojni mir tu gori v loških planinah, pri kmetu-kralju, kakor ga točno naziva dr. TavčaT v svojih spisih. Molčeče smrekove šume strme v nebo, čudovito vonjajo dišeč: planinski pašniki, po njivah pa rčže brazdo to seje ajdo neutrudni kmet. ki rou ie tuja dnevna politika. Ob solnčnem vzhodu vstajamo, čez dan lazimo okoli po gorskih grebenih, čl-tamo v hladni orehovi senci In ležemo k počitku, ko tone žareče sonce tam za Blegašem
Blegašu velja naš prvi obisk. Iz Poljan po dolini Ločnice skozi Volče gre naša pot, potem se pa popnemo gor proti idilični gorski vasjci Javorje, ki je rodni kraj slavnega slikarja Ažbeta. Odtod še naprej do Žetine, zadnje naselbine tik pod vrhom, kjer se zakopljemo v dišeče seno. jutranja zarja nas predrami, za zajtrk planinskega mlekh in črnega kruha, potem pa še dobro uro do vrha. Čudovit razgled daleč naokoli t: je plačilo za naporno strmo pot. Turist, novinec v teh gorah, ne pozabi se oskrbeti s hladno vodo studenčnioo. ki izvira tik pod sedlom, ki preval.-; v Selško dolino. Dolgo časa ležimo pod božajočimi žarki iutranjega solnca. kuhamo «1 čaj, naši pogledi pa plovejo proti zasneženemu vršacu Triglava, k sivemu Krnu, na zeleni Porezen in dol tja proti zapadu ia jugu do Trnovskega lesa. Hrušice in Nanosa. Šmarna gora tam spodaj se dviga kakor smešno majhna krtina. Že davno obljubljena planinska koča bi zvabila gotovo več turistov na ta divni, ne baš težko dostopni vrh. Mogoče pa ravno to obvaruje prekrasno planinsko floro in cele poljane cvetočega rodcden-droca pred poginom.
Z Blegaša nas vede pot zapadno do samotne kmetije, ki je označena na špecijalki »Jernš Sturm«. V dobre pol ure smo tam. Pr-; prijaznih ljudeh s; skuhamo žgancev in mleka, potem pa naprej proti Davčaa. Med dišečimi košenicami in nato dalje časa skozi gozdni hlad gre naša pot. Kdaj smo prav za prav v Davčah, sami ne vemo. Ko spotoma vprašaom, koliko ie še do Davč, izvemo, da smo že tam. Kakor bi jih raz-metal po mili volji po planinskem svetu, leži po grebenih, pobočjih in dolih 76 kmetij te občine od Porezna do Blegaša, od italijanske državne meje do Zalega loga. Živinoreja silno razvita, mali lcmetje redijo do 12, velik! pa 25—30 glav goveje živine. Mnogo nam vedo pripovedovati ljudje o Italijanih. Zgovorna kmetica ne more prehvaliti prve dobe po prevratu, ko je zamenjala liter mleka za liter vina in je oblekla za koštrima sebe in otroke. Sedaj so pa drugi časi in nikdo ne sme ne semkaj, ne tjakaj. Poslušamo o trpljenju naših ljudi onstran državnih mejnikov, o neznosnih davkih, ki jih tareio: davek na vsako glavo goveje živine, davek na prašiča. davek na okna. davek na vžigalnik, davek na okovano palico. K temu še naj-raznovrstnejše šikane in kazni, ker ni poklical živinozdravnika k bolnemu prašiču. Ako bi ga pozval, bi moral plačati nJemu 100 lir. Pod pekočimi žarki popoldanskega solnca pridemo do cerkve in poleg stoječe gostikie pri Jemcu, kjer se odpočijemo od napornega pota. Sifno nas nrika vrh Porezna, ki je pa že onkraj mejnikov. Naše oblasti nam ne delajo ovir. radi brigadir karabinjerjev nima njč proti temu, ako se vračamo isto pot nazaj. Svarilo nas pa oomafini, ki jim fašisti delajo pogosto ne-prilike z aretacijam?, akoravno imajo »pisano pravico«.
Tako nam ostanejo samo še hrepeneči pogledi v obljubljeno deželo. Kako prav smo ravnali, smo razumeli par dni nato, ko smo čftali o križevem potu onih Ljubljančanov, ki so v triglavskem pogorju prestopili državno mejo. Pozneje smo tudi slišali, da je nekdanja lepa planinska koča vrh Porezna popolnoma razbita, nima oken nitj vrat in tudi znotraj je vsa razbita. Tudi znak italijanske kulture I
Prihodnji dan se sveži ta oduočiti spuščamo po zložnem kolovozu v Selško dolino proti Zalemu logu. Opoldansko vročino prebijemo v Hadnih vakrvfli Selške Sore, potem pa naskočimo strma pobočja Ratitovca. Bog ti odpusti greh, zalfloSd dušebrižnik KoricjsM, da s( nam nasvetovai ono strašno pot skozi »prtih«! Ne toliko zaradi strmine, po kateri smo lezli poldrugo uro kakor v nebesa, temveč one s koprivami na gosto zarast! e poti, s katere je bil vsak ovinek nemogoč, ti ne pozabim izlepa in jo prihrani vsaj dragim. O, nebesa si predstavljam vse drugače! Alc pa si nas hotel poslati poprej skozi vice. Zame le bi pa to pravi pravcati pekel I Oddahnemo si, ko stopimo na planoto, kjer so živinske staje Jn odkod« vedejo serpentine do vrha. Polna luna nam kaže Dot do planinske koče, kjer ležemo po napora; poti, sfbo fczmčeE: k poči tira. Divni razjed prihodnje jutro nam poplača prestali trud preteklega dneva, čudimo se. da prihaja na Ratitovec, Mer J« Izvrstno oskrbovana planinska koča. razmeroma tako malo turistov. Lansko leto Jih Je bfio komaj nekaj čez 400. Dostop jn sestop na Ratitovec sta mogoča z raznih strani Selške doline, tako iz Selc, Češnjlce, Železnikov, ZalUoga to pa s severne strani iz Bohlnia. Vse poti so dobro markirane. Z Ratitovca se spuščamo v začetku po strrntni do Prtovča, odtod pa po zložni poti mimo idilične vasice Podlonk s pogledom na Dražgoše do Bele
Vračamo se po maikacili čez Golico, mimo sv. Lenarta, skozi Rovte. kjer občudujemo lepa kmeiska domovia z naravnost graščinskimi gospodarskimi poslopji, pa naprej skozi Četeno ravan ki le rojstni kraj pok. vseučaiškega profesorja dr. Gregorja Kreka. V Javori ah »zašoilimo klobaso«. Po petdnevnem potovanju in nebeških užitkih smo zopet pod okriljem sv. Filipa ln Jakoba na Valtrskem vrhu. Kdor je bl3 enkrat v loških planinah, se vrača zopet Iznova.	R. D.
V posetih pri gozdovnikih na Gorenjskem
Nedeljsko jutro. Čisto umiti od neurja prejšnjega večera so nas pozdravljali gorenjski velikani, ko smo korakali iz Radovljice proti taborišča naših gosdovnlkov. Slapovi rdečih in dehtečih nageljnov so žareli z oken prijaznih belih gorenjskih hišic. Stopali smo skoz! Begunje in pred nam§ je kipel v veličastnih razvalinah Lamberger. jev grad. Levo razvaBne, desno navpična gorska stena. Ko stopamo iz te soteske, se razgrne pred nami valovito podnožje Be. gunjščace. Wš!fanova koča je Jasna točka na zelenih bregovih. Krog in krog se v nedeljsko jutro razlega zvonkljanje govedi, ki se pase na sočnih senožetih.
Ob Begunjščlci, ld nam je pritekla že ob razvalinah nasproti, se giblje živahno vrvenje. Tam, kjer pada voda preko Jezera na beli prod, Je kopališče tabornikov. Glej, opazili so nas. dvignil se je roj že umitih gozdovnikov in nam Mtijo nasproti. Ži vahno pripovedujejo svoje dogodivščine ln hvalijo svoje življenje v šotorih in na Izletih ter nam dokazujejo svoje zdravje z zagorelostjo lica in života.
»Kaj ne mama. da sem že hudo črn?« me skrivnostno vprašuje naš mali Sivi Bober.
»Kakor Indijanec!« ... In dobro mu Je del moj odgovor.
Zaverovani v bujno pripovedovanje malč. kov smo dospeli na plan, odkoder se nam je odprl razgled na belo šotorišče. To je pravcata dežela pravljic. Dim svetega ognja, plamtečega noč hi dan sredi tabora, se dviga kakor tiha molitev mladih src v svežo jasnino. Pred nami je jarek, struga gozdnega potočka, nato nekaj umetnih stopnic — seveda dek> tabornikov — hi v taboru smo. Ne še! Ob vhodu stoji prijazna. toda stroga straža s suHčasto palico v roki.
»AH je dovoljeno v deželo Rodu vzhajajočega sotoca?« vprašamo šaljivo.
Resno prikima straža, kajti njeno poslovanje je povsem stvarno. Prijazno nas sprejme glavar tabora BeH Medved. Predstavi nam tovariša Rdečega Volka. Oh. to je dvoje dokaj blagih in krotkih živalic! Človek je nehote ginjeo v tem enostavnem domovanju mladih ljudi, hrepenečih po solncu in svobodi. Tu, prav tu se ml zasmilijo ubogi mestni otroci, k! se ves dan valjajo v okuženem prahu. A tod je do-brodejni gorski zrak, ki ga izdihavajo iglasta drevesa Zelenice, Begusjščice in Do-berče, da ga kar zajemaš z dolgimi požir-ki. Izza ozadja gleda častitljivi Stol kakor bi pokroviteljstvo hotel pritrjevati: Otroci, prav je tako!
Stanovalššče je silno primitivno: šotor, seneno ležišče s plahto in odejo. Pestro pobarvani, umetno rezljani totemi nas spominjajo slavnostnih mlajev ob cerkvenih žeg-nanjih Samo da se totem ne končuje v zeleni vršiček, marveč trna na zgornjem delu silhueto živali ali rastline, po kateri ima rod ali posamezni član gozdovnikov svoje ime. Seveda je totem običajno Izrezljan v indijanskem slogu. Najlepši, odnosno najvišji totem (lepi so namreč vsi) si Je že Izgovoril nek! kmet ki se bo ž nJim zares postavlja! ob žegnanju . . .
Okrog svetega ognja so postavljeni ve-Hti kamni, sedišča posameznikov. Glavar tabora in voditelji imajo prostore na obeljenem drevesnem deblu, ki nosi barvane sKke živali, po katerih imajo svoja imena.
V	sredini Je seveda Bell Medved. Nasprotovalo bi pravilom, ako bi član sčdel na ta vzvišeni prostor. Dasiravno se vsi goz-dovniki bratsko tikajo, vlada med njimi čot spoštovanja, osobito do voditeljev, »družen s prisrčno naklonjenostjo in vzajemnostjo. Saj so te mlade zverine v človeški podobi tako dobre in blage, da Jih mora vzljubiti vsako »bledo lice«. In kdo Je bledo lice?
V	očeh gozdovnikov Je bledo lice vsak človek, ki ni gozdovrrik . . .
Kuhinja Je nekoliko oddaljena od tabora, da dim ne prihaja v šotore. S hrar.o so vsi zelo zadovoljni, saj pa je tudi tečna in obilna. Tudi tu je poglavar Beli Medved, k* se razume na pametno gospodinjstvo. Člani plačajo dnevno po 10 Din in s temi prispevki vzdržujejo nekaj tovarišev brezplačno. Bledo lice ne more nikjer najti cenejšega letovišča. A kam naj pošljemo starši otroke same na počitnice, brez skrbi za njih telesni in duševni blagor?! Tu, glej, se deca Igraje vzgaja v krepostne Hudi. Goz-dovniškj zakoni so strogi, toda lahko Izvedljivi.
Popoldne smo Imeli priliko prisostvovati svečanemu sprejemu novih članov k goz_ (krvnikom. VršlH to se najprej sprejemni izpiti, saj se razume, da mora vsak goz-dovnik poznati namen, pravih ln delovanje društva. V gozdu je spraševal kandidate Rdeči Volk in odgovarjali so mu odločno tn resnobno, kakor bi šlo za njihovo eksisten. oo. Nato se Je okrog svetega ognja zbral ves tabor. Pet korakov za njim Je radovedno stal kolobar bledih lic, gostov iz Liub-fijioe. Besno] te drugih krajev. Slavnostni
nagovor Belega Medveda, ki Je opominjal novobršflence k strogemu Izpolnjevanju goadovjilških zakonov, predvsem pa k vzdrževanju pred največjima sovražnikoma človeškega rodu — alkoholom in nikotinom — je zares močno vplival na vse navzoče. Preprosta ženica je nehote pripomnila »Oh. saj to Je pa ravno tako, kakor bi Jih sprejemali k nunam« . . .
Sprejemni obred je torej ceremonijalen m zares polno romantike. Novokrščenec vrže svoje prvotno krstno in družinsko ime, napisano na brezovo lubje, v ogenj. Nato Izpove novo, po lastni volji Izbrano gozdov-nlško ime. Tokrat so bil krščeni: Orlovo Pero, Planinski Orel, Sivi Bober in Sivi Medved. Glavar Jim je preko plamena podal roko, rekoč: ».Mir s teboj!« In odgovarjaj so po vrsti: »Mir s teboj, glavar« — ter podali roko vsem bratom gozdovnlkam z enakim pozdravom. Po končanem spreje. mu je zadonela Iz mladih grl ob s premlevanju kitare in gosli gozdovniška himna: »Dviga se plamen« . . .
In tedaj ni ostalo nobeno oko suho. Navadno se sprejemajo novi člani ob mesečini, a v nedeljo je bila storjena Izjema, aa smo lahko tudi bleda lica prisostvovala lepi svečanosti Hvala ti, glavar BeH Medved!
Domačini hvaUjo vljudno obnašanje naše mladine in občudujejo red in snago, ki vlada v taborišču ta ckoBci »Povem vam, da niti rožice ne odtrgajo!« ml Je dejala moja soseda. In res je bujno cvetje okrog tabora nedotaknjeno v svoji nežnosti.
Na povratku smo s tihim občudovanjem premišljevali o požrtvovalnosti glavarja ln voditeljev, ki žrtvujejo svoj dragocen! čas dopusta temu človekoljubnemu namenu. Kaj takega zmore le plemenita otroško dobra duša, ki nima pred očmi lastnih Interesov. Zadoščenju, k! ga uživajo naši mali goz-dovniki, naj se pridruži priznanje ln zahvala nas. bledih' lic . . . Bledo Bce
Otrok in mati pod vlakom
Kranj, 30. julija. Včeraj, v petek, dopoldne se je pripetil v Spodnjih Dupljah, občina Križe pri Kranju, radi nepazljivosti mučen dogodek, ki je domala zahteval dve človeški žrtvi. Na železniški progi se je brez vsakega nadzorstva igral 15-mesečni sinček posestnika Jožefa Cer-nilca iz Spodnjih Dupelj. Bližal se je vlak iz Tržiča, ki prihaja tam mimo ob 10.15. V zadnjih trenutkih je pohi tela na progo otrokova mati, ki se je nahajala na njivi v bližini železniške proge in šele v kritičnem času opazila, da se otrok igra na progi. Bil je skrajno opasen položaj, kajti vlak je dohitel mater in otroka in oba sta se naenkrat znašla že pod strojem.
Toda strojevodji g. Beliharju iz Pristave se je v poslednjem trenutku posrečilo, da je vlak močno zavrl in ustavil. Potnikom se je nato nudil nepričakovano zanimiv prizor: sinček Jožek ie smehljaje zbežal izpod vlaka, mati pa je bila le malo poškodovana na prstih leve noge.
Nesrečna žrtev skrajne malomarnosti
Ljubljana, 30. julija Popoldne se je pripetila na Cankarjevem nabrežju težka nesreča, katere je v veliki meri krivo površno vodstvo stavbnega podjetja, kj ima v delu prepleskanje Filipovega dvorca.
Okoli 14.15 je hitela po Cankarjevem nabrežju, mimo Filipovega dvorca, z namenom, da na kolodvoru sprejme moža, 18-letna soproga lesnega manipulanta, gospa Branka Lukanova. stanujoča v hiši št. 7. na omenjenem nabrežju. Prišedšj mimo dvorca, je nenadoma začula krflc nekaterih na lesenih odrih stoječih delavcev ter spodaj stoječih gledalcev. Hip nato je Luka-novo že s strašno silo udarila na glavo 3 metre dolga deska, kar je imelo za posledico, da Je nesrečaica omahnila ta Jo Je deska udarila z ne dosti zmanjšano silo še na trebuh, žebelj v deski pa le raztrgal svileno obleko.
Lukanova Je po obeh silnih udarcih sprva obležala na tleh kakor mrrva. Potem pa je dobila silne krče, ko so Jo pasantje odnesli ca bližnjo klopico v groznih bolečinah. Ponesrečenka ie kmalu nato zopet popolnoma omedlela in so jo spravili v sosednjo Barovo trgovino, kamor so poklicali v bliiin; statrujočega zdravnika dr. Pintarja, ki je ranjeako preiskal in odredil, da so jo v največji naglici prepeljali v bolnico. Na telefon: čni poziv je bil v nekaj minutah na mestu rešilni voz, , ki Je pone-srečenko odpeljal v javno bolnico.
Poklicani stražnik je medtem ugotovil in opisal dejanski položaj ter ugotovil posredne in neposredne krivce nesreče: Ogrinovo stavbeno tvrdko ter delavce v 3. nadstropju, s katerega je deska zgrmela nz poee-srečenko.
Kakor smo se informirali v bolnici. Je stanje uboge, komaj nekaj mesecev poročene, mlade žene obupno. Ima pretresene možgane ki notranje poškodbe skrajno težke narave. Nesreča je povzročila med pa_ santl velikansko razburjenje. Obanstvo zahteva vsekakor več previdnosti in varnostnih odredb, kajti človeško življenje nič hudega sluteSh ljudi ima vendar svojo dragoceno vrednost!
Naši onstran granic
V	dobi »enotnih smernic"
Primorje, koncem julija.
Posledic« sestanka voditeljev fašizma iz Primorja v Rimu se ie kažejo. Znano je, da so fašisti pokrajinski tajniki iz Trsta, Gorice, Pule, Reke in Zadra predložili ob tisti priliki Mussoliniju neko okrožnico in se domenili tudi glede »enotnih smernic«, po katerih naj delujejo fašistične organizacije v pokrajinah ob vzhodni italijanski meji.
Na podlagi teh »enotnih smernic* se je tako pričela nova ofenziva proti zadnjim kulturnim drobtinicam, ki so po devetih letih okupacije še ostale jugoslovenski narodni manjšini v Italiji Načrti so stari: ie prejšnji fašistični pokrajinski tajniki 90 zahtevali, da se razpustijo slovanska društva, da se eliminira slovanski ti«k ter da se tndi iz cerkve iziene slovanska beseda, enotnega nastopa, »enotnih smernic«, za katere bi »e bila zanimala sam Mtjssolim in fašistični generalni tajnik Turati, takrat pa še ni bflo.
Trebalo je novega fašističnega tajnika v Trstu inž. Kobola, da je zbral pokrajinske tajnike in dal pobudo za skupen nastop proti .tujerodeeoK. Kakor sem šele te dni izvedel, je na onem sestanku jadikovaL da se do sedaj niti ▼ Trstu ni posrečilo iztrebiti Slovence, da slovanstvo ni itgubilo iko-ro niti ene izmed svojih postojank, da se ie povsod slin slovenska (Tovori ca. da morajo velike tvrdke naslavljati radi svoje klijen-tele tndi Slovence Itd. — Da je bil slovenski jezik izgnan iz vseh javnih uradov, da so Slovenci izgubili vse svoje šole in otroške vrtce, da so goreli njihovi Narodni domovi v mestu in okolici, da se že dve leti ne sme vršiti v Trstu nobena slovenska prireditev, da so oblasti pregnale v južno Italijo na stotine slovenskih železničarjev itd. itd. — vse to se zdi velespočtovanemu gospodu Kobolu še premalo. Tista prislovica o janičarju je dovolj znana. Če bi se človek hotel zanimati za Kobolove prednike, bi jo prav gotovo lahko apliciral tudi nanj.
Preteklo soboto se je v Trstu vršil sestanek vseh voditeljev fašističnih organizacij iz tržaške pokraiine. Inž. Kobol je dajal navodila za zadržanje faSistov napram slovanskemu Evlju. Sličen sestanek se je vršil v torek v GoricL
V	znamenju >novih smernic« je goriški prefekt razpustil v preteklem tednu tri slovenska društva, prepovedal dve prosvetni prireditvi in rekviriral za tri leta »Trgovski dom« v Gorici, poslednje pribežaližče slovenske Talije. Slovenskih kulturnih prireditev v Gorica ne bo več.
V	istem znamenju je tržaški prefekt začel pleniti slovanske liste. S tem se je začel izvajati načrt, po katerem naj se slovanski tisk »postopoma eliminira potom zaplemb in svaril«. Pokvarjeni so bili že vsi slovenski listi, razun »Edinosti«. Zato ni nič čudnega, da se je tržaški prefekt spravil pred vsem na »Edinost«, da popravi, kar je bflo zamujenega. V štirih dneh so jo doletele kar tri zaplembe. Človek, ki ni poučen, bi sploh ne mogel verjeti, s kakšno brezmejno nesramnostjo postopajo fašistični mogotci pri plenitvi slovanskih listov. Evo vam primere! »Edinost« od 24. t m. je bila zaplenjena radi naslednjega stavka iz nekega pisma Izseljencev: »Čeravno ni 5e dolgo, pa se nam zdi že eela večnost, kar &mo se poslovili od naše solnčne Goriške ter zapustili svoje domove, očeta, mater, otroke, brate, sestre, fante in dekleta ter se podali v daljni svet. iskat kruha«. Tržaški prefekt se ni prav nič obotavljal izdati odlok, ki utemeljuje zaplembo na naslednji gorostasni način: list se zapleni, ker vsebuje omenjeni stavek »neresnična in tendenci oz na namigavanja o gospodarskem položaju dežele, škodlnva nacionalnim interesom in zato sposobna, da razdražijo duhove ob nevarnosti za javni red«!!
Tudi za slovanska kulturna in športna društva je že sestavljen načrt. Kakor taši sti sami izjavljajo, bodo slovanska društva prisilili, da pristopijo v fašistično organizacijo »Dopolavoro«, ali pa jih bodo razpustili V enem in drugem slučaju so seveda zapisana smrti.
Pritisk se vedno bolj čuti. Kdor se le količkaj udejstvuje v slov. kulturnih društvih, e »nevaren element«. Mnogo naSih kulturnih delavcev so te dni polovili, jih gnali na policijo, jih slikah' od vseh strani, vadi odtise vseh prstov desne in leve roke. jih natančno popisali, jim zabičali, naj nikar ne uganjajo »protidržavne propagande« ln jih nato spet iapusttli. Mnogim so prepovedali prikazati se v nekatere vasi. Sankeifa: takojšnja aretacija. Neki 221etni gospodični m izdali istovetnleo (Carta d* identita), ki je polna skrivnostnih znamenj. V nekem kotu stoji zapisano: Per. Beseda je dvakrat podčrtana, kar bi pomenilo: perieolosissima C skrajno nevarna!). Koga je ubila, koga zadavila? Nikogar! Le to nesrečo ima. da je bila tajnica nekeea slov. društva v tržaški okolici, ki so c» oblasti razpustile radi »pro-
tidržavnega delovanja;.	X
*
Dostave k. V članku je glede listov rečeno, da samo še »Edinost« ni bila poevar-"ena. Kakor smo poročali včeraj, je zadelo prefektovo posvarilo tudi že »Edinost:, kateri se grozi z učinki člena 1. in 3. kralj, odloka z dne 15. julija 1923. Pripravlja se pač ustavitev v^eh slovanskih listov.
PRIZANAŠAJTE
PLANINSKI FLORI!
_ — Kalvartfo pri Gorici so posetili za« stopniki rimskih avangvardističnih legij. 2 njimi so prišli goriški avangvardisti. obSn« ski načelnik, podprrfekt, oficirji itd. Izro« čen je bil na slovesen način prapor legiji «Isonzo». Velika svečanost, slovesne prise* ge. Govoril je goriški tajnik Caccese na« glašajoč. da »fašistična zve6tob*» in volja nimata nobenih mej in presegata vse ovire ter hitita kot latinski orli po Ducejevem povelju k imperiju! Goriški fašisti so do« bra obmejna straža. Pozdravljajoč junake vojne in mučenike fašistične revolucije ko« rakamo jutrišnji Italiji nawoti»...
p— «-Dijaške Matica* v Trstu je bila raz« puščena z ozirom ca javno varnost in jav« ni red! Slovenski šolski mladini pomeni to silen udarec, ker zarirta ji je pot do podpo« re. Po zakonu o balili in predstražni orga« nizaciji se mo-a;o vse podpore, štipendijo,
prosta mesta v raznih zavodih podeljevati le dijakom, ki so včlanjeni v omenjenih organizacijah. Temu primemo morajo tu« di vse ustanove izpremeniti svoja pravila. Tako je odpadla »Dijaška Matica*. Fašisti so že komaj čakali, da onemogočijo Števil« nim slovenskim dijakom oadalnje študije. (Dijaški Matici* so zaplenili vse premože« nje in vse spise.
p— V Komnu na Krasu je umri domačin «rvicepodeštat» Karol Bunc. cPopolo di Tri« este» hvali pokojnika kot izvrstnega pri« staša fašistične stranke, kot moža, ki je razumel pomen in nalogo fašizm« med dru« gorodci in se tudi po tem ravnal redno in povsodi.
p— Svojega odeta napade L Tapetnik Lovro Stekon v Rabatišču v Gorici se je nekaj spri s svojim sinom. Slednji je pograbil kuhinjski nož In ga zasadil očetu v prsi. Očeta so prenesli v bolnico, sina pa so oddali v zapore.
p— Slovanske zadruge v Istri hočejo od« t«niti Zadružni zvezi v Trstu. V Puli je bilo zopet zborovanje, na katerem so raz« pravi j aH o razpustu zadružne zveze v Po« reču, o ustanovitvi odseka n*cijonalne zve ze kmetskih hranilnic v Rimu in odredbi glede slovanskih in italijanskih hranilnic v pokrajini. V glavnem gre za to, da se ubije slovansko zadružništvo in se na istrskega seljaka pritegne v go odvisnost pri fašističnih organiza slanec Mrach dela v to svAo s silo. Naletel je pri tem ie na odločen od« por ali po zadnjem posetu Rima s strani fašističnih tajnikov gre stvar hitrejSe k cilju.
p— Iz Dekanov so pregnali, kakor zna« no, vrlo narodno delavko Zoro Kuzmino vo. Pribežal« je v Trst, kjer je pa tudi ne pustijo v miru. Te dni je bfla pozvana na kvesturo, kjer so jo ponovno slikali, popisali in zahtevaE od nje prstne odtise.
p— «Dopolnilne šolejt V krajih, kjer se nahajajo dopolnilne šole, so dolini vsi delavci pod 18. letom obiskovati jih in delo« dajalci jim morajo dajati potreben dopust. Po členu 205. kr. odloka z dne 3. junija 1924. se vsi oni, ki bi se proti vili, kaznuje« jo, in sicer bi se delavcem odtegnila peti« ne dnevne mezde, delodajalci pa bi morali plačati globo do 50 Kr za vsakega delavca. Goriško udruženje industrijalcev zahteva, da se določba glede poeečanja dopolnilne šole točno izvršuje. Tako je delavec vkle« njen v fašistično organizacijo.
p— Konfintran hBni gospodar. Marko Kazi v Trstu je lastnik več hiš. Izkazal sa je, kakor trdi kvestora, veScrat s svojo brezobzirnostjo proti najemnikom in na« vijal je najemnino v očitnem nasprotstvu z vladno borbo proti draginji Sabotiral jo delo za gospodarsko obnovo in med svoji« mi 1300 najemniki sejal nezadovoljnost, ne« varno za javni red. Tako govori dekret s katerim je Frazi konfintran za dobo dveh let
p— K ital/janizacijt priimkov. Dasi faši« stično vodstvo odločno zahteva, da mora vsak Italijan, ki ima «tuj» priimek, iti k oblasti in zaprositi za izpremembo, je ven« dar še vedno poloo primorskih Italijanov, k: nočejo nič slišati o italijanizaciji svojih slovanskih priimkov. »Popolo di Trieste« jih zopet ostro prijem« in goni na prefek« turo. da dobijo italijansko zveneče priim« ke Fašistično glasilo ugotavlja zanimivo dejstvo, da je mnogo NeitaBjanov s temno preteklostjo, ki izpreminjajo z vso nagli« co svoje priimke v pristno toskanske s končnim «i». List je hud na nekega Kohne, ki se piše sedaj Coen, češ, da to ni nikako italijansko preobličenje priimka. Dekret določa drugače Fašisti hočejo, da se njim nevšečne izpremembe priimkov, izvršeno po želji doričnikov, pretvorijo oblastnim potom v dobre italijanske. To bo Se kolo« kočija z italijanizacijo priimkov!
Dragocea angleška knjižnica prodana v Ameriko
V Londonu je pobudila velikanski interes prodaja znamenite knjižnice pokojnega sira Georgea Holforda. Knjižnico, ki je obsegala oajredkejša dela. med njimi Shakespearova dela v folio izdaji, famozno prvo izdajo knjige »Pil-grhns Progress« od Btmyana in slične opuse je kupil znanj ameriški zbiratelj redkosti dr. RosenbacL Angleži niso vedeli za stvar, dokler se ni razpe-čatil Holfordov testament Sir Holford je namreč določil, da vest o prodaji ne sme priti v javnost za njegovega življenja in beseda ni ostala samo na papirju, ampak se je tudi dejansko izvajala.
Za Holfordovo knjižnico so vedeli v prvi vrsti bibliofiii, ki so prežali na njeno vsebino kakor strastni volkovi ter so leta in leta čakal, kdaj bo razglašena prostovoljna licitacija. Sir Holford je zbiral z veliko strastjo zlasti starinske knjižne izdaje. Posrečilo se mu Je pridobiti kar štiri folio-izdaje Shakespearovih dram, od katerih j« tri slabše prodal. četrto, najpopolnejšo, pa obdržal za lastno uporabo. Ta izdaja datira iz leta 1623. Holford jo je kupil leta 1840. in je plačal zanjo 250 funtov šteriingov. Na AngleSkem so mu ponujali zadnja leta 40 kratili iznos te vsote, toda s prodajo ni bilo nič. Med ostaltati paritetami Je imel tudi izdajo Shakespearovega dela »Troilus ta Cressida« iz leta 1609. Od te knjige so znani samo štirje izvodi. Ze zgoraj omenjena Btmyanova knjiga »Pilgrims Progress« pa stane danes sama nad 5000 funtov šteriingov. Vse to bogastvo je sedaj izginilo v Ameriko na veliko jezo Anglefev. ki bodo morali sedaj zopet čakati, da umre kar drug bibliofil ,iz katerega biblioteke bodo lahko nabavili redkosti za angleške muzeje in za bogate aristokratske biblioteke zasebnflcoi.
Domače vesti
*	Opozorilo naročnikom «Jutra». — Pred dnevi smo pritožil) položnice vsem tistim ceni naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za mesec avgust, ali ki so doslej v zastankn. Prosimo jih. da to store čimprej, ker se uprava cJutra* drži reda v vsem napram ceni naročnikom. Pogoji uprave so, da se Ust plačuje redno vsaj mesec dni naprei
Zastonjkarje opozorimo, da sta red in točnost nujno potrebni. Neredni naročniki so nam le v breme, ker nam povzročajo stroške in delo.
Upravništvo «Jutra».
*	Kralj Aleksander odlikoval praškega župana. Kakor poročajo iz Prage, je naš poslanik Branko Lazar evič v spremstvu lega-cijskega svetnika Gerasimoviča izroča predvčerajšnjim praSkemu županu dr. Bazi red Sv. Save 1. razreda, kl ga je kralj Aleksander podelil mestu Pragi kot vračilo za odlikovanje Beograda. Zupan dr. Baxa se Je prisrčno zahvalil za *a nainDvsjši dokaz Iskrenega prijateljstva glavnih mest zveznih narodov.
*	Princ Pavle ▼ Bohinja. V četrtek ie princ Pavle dospel te Pariza v BoMnJ t Marino, sestro princese Olge. Potovala sta z avtom preko Nemčije to Avstrije. Istočasno Je princesa 01 ea s svojo drugo sestro, princeso Elizabeto, prispela v Bohinj z vlakom.
*	Ministra Hadžlč In Mllosavllevlč na Bledo. Minister vojske in mornarice general Hadžlč ter prometni minister general Milosavljevič sta včeraj dopoldne prispela na Bled. V Ljubljani so na (davnem kolodvoru pozdravili ministra zastopniki vojaških ta civilnih uradov.
*	Romanski dar našemu 25. pešpotku. Delegacija našega 25. pešpolka kralja Ferdinanda, ki se Je udeležila pogrebnih svečanosti v Bukarešti, Je prinesla v Tuzlo po-prsje iz brona. Id predstavlja bralia Ferdinanda v naravni velikosti. Poprsie ie priklonil 25. pešpolku oficirski zbor romanskega polka kralja Aleksandra. Poprsie bo na svečan način postavljeno na kameotto piramido pred polkovno komando.
*	Izpiti pripravnikov farmaciie. V lekar-narski zbornici v Beogradu so se v zadnjih dneh vršili tiTocinalnl izpiti pripravnikov ta pripravnic farmacije. Izpit so potožili poleg 12 srbohrvatskih tovarišev tudi: Ljudmila Danilova, Vera Papeževa, Ljubica Vojteho-va in Irena Jaklenova.
*	Inšpekcija tobačnih tovarn. Upravnik državnih monopolov Stevan Todorič Je odpotoval v Zagreb v svrho inšpekcije tamkajšnje tobačne tovarne. Njegovo potovanje Je v zvezi z nameravano redukcijo ene izmed obstoječih tobačnih tovarn, kl naj bi se izvršila že tekom letošnjega leta. Iz Zagreba pride upravnik Todorič v Ltobllano.
*	Možitev učiteljic. Kakor doznava beograjska »Pravda«, ie ministrstvo prosvete Izdalo razpis, v katerem se vsem učiteljicam priporoča, naj bo sklepanje njihove možitve v skladu z njihovim drjžabnlm položajem ta učiteljskim poklicem, ker priha-jajo v tem pogledu ministrstvu skoraj dnevno neljube pritožbe.
*	Jubilej slovenskega znanstvenika. Dne 27 t. m. ie slavil v Novem mestu petdesetletnico rojstva gimn. profesor Ivan Koštlil, priznani jezikoslovec posebno na noljn etimologije ta Ieksikogralije. Njegova razpTa-va o slovanskih žrvliih v nemškem besednem zakladu, ki je izšla 1. 1901 v izvestjo II. ljubljanske gimnazije, je vzbudila splošno pozornost; v »Dom in svetu« ie že pred 20 let{ priobčil daljšo vrsto zanimivih razlag naših rodbinskih Imen ta v letošnji »Mla dildc nadaljuje »O naših priimkih«. V Vid-trarjevi »Kritiki« Je predlanskim orerešetal slovenščino v naših časnikih. Ftažgarjev Jezik in slovenščino VL Levstika. letos ob rovem letu pa le izdal »Slovnlšld ta slovarski brus« knjižne slovenščine. Košti&l je sotrudnik »Ljubljanskega Zvona«. »Časopisa za slovenski jezik«, BeHčevega Jnžnoslo-venskega Biologa i. dr. Svetovna vojna mu le v Gorici uničila dragoceno znanstveno knjižnico, kar le obžalovati tem bolj, ker mu Novo mesto ne more nuditi za resno znanstveno delo potrebnega nadomestila. Želimo znanstvenemu delaven -v srečnejši bodočnosti mnogo usoehov!
*	Službeni pogovori železniških ustanov ob večjih železniških ovirali hi nesrečah. Vsled sporazuma med prometnim tn poštnim ministrstvom tma v interesu vzdrževanja brzojavnih, telefonskih ta signalnih vodov pri vsaki železniški oblastveni direkciji šef brzojavnega ta telefonskesra odseka ali edinice pravloo do službeni) (brezplačnih) medkrajevnih tedemnskih pogovorov Iz svoje pisarne in iz svojega stanovanja. TI pogovori pa se smejo vršiti samo i železniškimi ali pa p. t t ustanovami ta se morajo v smislu člena 24 telef. pravilnika prijaviti kot službeni. Ker sme pa po S. 25. telef. pravilnika v lavnem interesu "sak državni uslužbenec brezplačno uporabljati telefon za medkrajevne pogovore. Imajo od večjih železniških ovirah aii nesrečah. H se dajo po svojem značaja spraviti v sklad s členom 25 telef. pravilnika, pravico <Io službenih (brezplačnih) msdkra.evnih pogovorov vse železniške ustanove, torej tudi železniške postale.
•	Prepovedani listi: »Aradl K.1zttny«, ki izhaja v RumunijL bolgarski list »Brača Miladinovi«, ki izhaja v Varni. • Brassa' La-pok« In »Ellenek« ki Izhajata v Rjmuuiii, »Kassal Ujsag« ta »Reggel«. kl Izhajata v Bratislavi ter italijanski ^fst »L* Unita«, kl tajno Izhaja v Trsta. — Oo/vilei na je zopet nemški list »Acht Uhr AbendMatt«, ki izhaja v Berltau.
*	Poštnlnska prostost oblastnih odborov. Oblastni odbori na sedežih posameznih oblasti uživajo poštntasko urostort analogno določilom čl. II točka 2 ta 3 ter fl. VIL in VUI. zakoaa o prostosti poOafctt od 2. ofct
1565. Pristojbine za povratnice oblastni odbori niso oproščeni, pač pa dostavotas in obvestnine v medsebojnem prometu in z državnimi uradi. Oblastni ndbori so potemtakem oproščeni poštnin tako kakor državne oblasti. Ie da nimaio nobene ugodnosti v brzojavnem in telefonskem prometu.
♦	Velika redkost naših nasadov. Kakor nam javljajo iz Slovenskih Konjic, se bo na vrtu tamkajšnjega umetnostnega vrtnarja Josipa Krejčija v bližnjih dneh prvič raz-cvela Agave americana kar ie oac ve'ika redkost za naše klimatične razmere. Ta agava je stara nad 70 let V šestih tednih je pognala 6 metrov visoko cvetno steblo. Interesenti si lahko ogledajo to redko cvetočo rastlino.
•	Petrov blagor. Med novicami iz Zidanega mosta smo nedavno poročali, da je g. Langer ujel 14 kg težkega sulca. Resnici -na ljubo bodi povedano, da je sulca viel tretje-šolec Tonček Simončič v družbi dveh tovarišev ta je sulca nato izročil e. Langerju, kl ga je odnesel v Celje. Naslednii dan je Tonček Sdmončič na istem mestu vjel 6 kg težkega strica. Pozna se mu, da ie sta strastnega lovca, Sirom Dolenjske znanega g. Antona Shnončiča. V sredo so otroci na Vrho-vem opazili v Savi dva nad 1 m dolga mrtva sulca. Gotovo sta bila žrtvi zločinskega uničevalca, ki ga člani ribolovnega društva zasledujejo.
ZASTONJ
dobite en par nogavic
pri nakupu dveh oz. treh parov Inventurna prodaja pri
A. Šinkovec ml K. Soss
*	Živahna jesenska sezona na našem Jadranu. Naval gostov na naše Primorje je v zadnjih dneh nekoliko popustil, tako da je sedai že razpoložljivih večie število sob v naših kopališčih ta letoviščih. Prijavljenih pa ie že veliko število gostov za meseca september ta oktober. Zdi se. da jesenska sezona ne bo mnogo zaostajala za poletno, ki je nadkriiila vsako pričakovanje Nekateri hoteli v Dalmaciji ta na gornjem Jadranu vrše priprave, da se uvedejo tudi zimske sezone zlasti 'a soste :z sivira. H bi hoteli na Jadranu preživeti božične praznike.
*	Anin ples v Rogaški SlatLiL Vsakoletni tradicijonalni Anin-ples, ki bi se imel vršitj na praznik sv. Ane, zašiitnlce kooališča. je radi smrti kralja Ferdinanda preložen ra danes dne 31. julija ob ool 21. Ta prireditev predstavlja že dolga leta družabni dogodek prve vrste, ki zbere vsako leto v našem krasnem zdravilišču elito naše »abl ke ta naših prijateljev iz inozemstva. Sodeč po obsežnih pripravah, ki jih vrši zziUo r;v-nateljstvo zdravilišča, si smemo danes obetati posebno sijajen potek Dlesa. Pri piesu bosta svlrala kompletna godba dravske divi zije ta priljubljeni zdraviliški Jazz-band, tako da bodo prišli plesalci popotaoma na svoj račun. Ker hoče ravnateljstvo udeležencem iz oddaljenejših krajev olajšati obisk plesa, je dalo letos na razDolago avtobuse, ki bodo vozili odhajajoče udeležence plesa k ponočnim vlakom v smeri proti Mariboru in LJubljani oziroma Zagrebu.
1137
*	Avstrijski konzulat nam sporoča, da dunajski nemiri v avstrijskih, zlasti pa solnograških kopališčih ta letoviščih niso izzvali nikakega razburjenja. Vesti o tem so ostale skoraj popolnoma neooažene ta dotok tujcev iz Inozemstva, ie nezmanjšan. Oblasti so ukrenile vse da se taki nemiri ne bodo več ponovili. Solnograške slavnostne predstave se vrše točno po že prej določenem programu. V Solnogradu pa se vrši v teh dneh še posebna tuisko-promet na razstava »Solnograd in ves svet«. Vsa podrobnejša pojasnila daje avstrilski konzulat v Ljubljani.
*	Zveza slovenskih vojakov, podružnica Ig pri Ljubljani vabi vse tovariše svetovne vojne k slavnostnemu odkridu spomenika v vojni padlim vojakom Ižanske fare, ki se vrši dne 14. avgusta.
*	Polovična vožnia za okrožni zlet ta 25 letnico Sokola v Šiški le dovoljena od 4. do 10. avgusta. Zletne izKaznce so »bičeine in se dobe pri JSS. Narodni dom. Ljubljana.
*	Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e 1 o v e c, izdaja pevsko društvo »Llubl lanski Zvon«. Začetkom prihodnjega tedna izideta dve šte vilkl. za Julij ta avgust. Vsebina glasbenega dela: Josip Pavčič: Na Krki. moški zbor dr. Božidar Sirola: Vi umirate, mešan zbor, Anton Dolin ar: »Mavrica«, mešan zbor, Vasilii Mirk, «Zvezde ugašalo«, mešan zbor. Vsebina književne priloge: Lirične
BOLOVI I KRVARENJE NA IZLASKU DEBELOG CRIJEVA, sve ako se i rijetko pojavljuju u najviše slučajeva predskazuju oboljenje na haemorrhoidima. Njihovo po« stajanje može se danas na temelju napret« ka bakteriološke znanosti lako ukloniti. Tko imade interesa da se oslobodi haemarr« hoidalnih tegoba svake vrste, taj če upo« trebljavati «POSTERIZAN», koji specifič« no djeluje a dobiva se u svim ljekarnama. Opširna znanstvena obavještenja o tom Tedmetu daje besplatno na zahtjev «ISTS» i. D, ZAGREB.	8398«a
pesmi Dr. J. Mantuani: O jugoslovenski glasbi (konec). Dr. Sirola: Vilko Novak. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva Nove skladbe In Izdaje. Glasbeni Usti. Operna in koncertna kronika. Razno. Listnica uredništva ta uprave.
♦	jz Rakeka ponovno opozariimo občinstvo iz bližnje in daljne okolice, da danes ne pozabi posetiti nastopa ta veselice tukajšnjega Sokola z naravnost neverjetnim programom. Sodeluje priznani Jazz-hand »Švara« iz Ljubljane, ki razpolaga ob posebnih prilikah še z raznimi... (Tiho, da ne pride Miho!) Za veselični odsek: Gornik.
1136
♦	J. A. D. »Triglav«. O priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne 13. ta 14. avgusta vabimo gg. starešine in aktivno članstvo, ki so Prlekl ta prijatelji Prlekov, na prijateljski sestanek v Ljutomer. Vožnia polovična. Vsi oni. kl se sigurno udeleže sestanka, naj se iavijo čim preje na naslov: »Ljutomerski Triglaviii, Ljutomer.
♦	Grozen samomor orožnika. V Fojnici je orožniški narednik Božo Cubrič na grozen način napravil konec svojemu življenju. Iz službene puške si je pognal kroglo v usta. Krolga se je ustavila v glavi. Čubrič ie eno uro po obupnem činu umrl v gTOznih mukah Motiv samomora ni znan.
♦	Nesreča v Stični. Absolvtrani turist Josip Resi je pomagal včeraj pri svoji sestri Franji Zupančičevi v Stični pri kateri se nahaja na počitnicah, žveplati sode. Eden izmed sodov je bil bržkone pokvarjen ta se je žveplo v njem vnelo. Plin ie sod raz-nesel ta doga je Resla udarila s tako silo v desno nogo, da mu jo je zlomila. Ponesrečenca so popoldne z rešilnim avtomobilom pripeljali v ljubljansko bolnico.
♦	Opozarjamo ponovno da potniki nekaterih novih oblačilnic v Liubliani obiskujejo p. n. občinstvo na domu. Oblačllnjca za Slovenijo r. z. z o. z.. Miklošičeva c. 7. tLi s temi potniki v nfkakih zvezah. 1129
♦	Ormož. Dr. Aanton Hrovat. vodja bolnice križniškega reda, odpotaje za čas od do 15. avgusta.	1135
♦	Dr. Ivan Hubad. zobozdravnik, Škofja Loka, ne ordlnira od 1- do 6. avgusta 1927.
1133
Din
meter sifona.
Inventurna proda;a pri
A. ŠlfcC D3Sl. K Soss
+ Zakon o taksah in pristojbinah kakor tudi Taksni in pristojbinski pravilnik imata nekaj sprememb. Knjigarna Tiskovne za druge v Ljubljani je natisnila vse Izpremsm be in dopolnila tako. da iih lahko ■•■sakdo iz-reže In nalepi na določeni prostor. Cena za izpremembe in dopolnitve v zakonu o taksah in pristojbinah ie 3 Din, za i-zDremembe ta dopolnitve v taksnem in pristojbinskitm pravilniku pa 5 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Liubliani, Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavni pošti.
♦	Opozarjamo na današnji oglas potovalne pisarne Jos. Zidar: »Družabno notovanje v Palestino«.	1130
♦	Godbeno društvo v Trebnjem priredi v nedeljo 7 avgusta veliko vrtno veselico.
1132
♦	Motenje želodca ta črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost. nervoz-nost. omotičnost sanje z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, zmanišano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služI voda Franz - losef kot voljno odpirajoče sred' stvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah ta špecerijskih trgovinah.	46-L
♦	Svetloplsni papir negativni 42—52 pozitivni 52, 62 Din priporoča papirna trgovina I Gajšek nasl. Ljubljana. Sv. Petra cesta 2.
180
KUŠAKOV1ČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
K
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgiiah (ischias) pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil. motenra preosnove. ostarelostl. kron. kožnih boleznih, svoie telo okrepčate ta pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1- maja do 30. sept Ves modern komfort Prospekte na zahtevo Pošta felegTaf in telefon	142
♦	Volno, bombaž za strojno pletenje ta ročna dela dobite po nainlžiih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
•	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura LJubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
Alb:na BOGATAJ
izdelovalnica perila
Židovska ulica štev. 1
se ]e preselila
v Gradišče štev. 13/1.

8:CSa
Varčni obroč.
Povečana, orav meh«a zratna bla-jtna balonskega obroča Continental dela vožnjo neprimerno udobnepo. Luknie In glavliesti kameni se brez pomemb Ih stresdajov prevozijo > polno brzino, črna, odpc ma kakovost gumija Jamti za varčno porabo.
Viktor Bohinec, Ljubljana
jBpJiiie
Ili8l§li§%' • MšM
♦ Najdeno kolo. Na trgu na Vrhniki je našel dne 25. t. m. g. Anton Hraševec, popolnoma novo, črno pleskano kolo. znamke »Durkopp«. Kolo je izročil orožniški postaji, kjer ga lastniku vrnejo.
Iz Ljubljane
u_ Parastos za umrlim velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem se vrši danes v nedeljo dop. po službi božji v pravoslavni kapeli. — Ruski odbor v LJubljani.
u— Umul je na Viču naš dobri soustanovitelj Rdečega križa g. Fran Gutnik, posestnik in mesar, ki je mnogo deloval za našo človekoljubno organizacijo. Prosimo okrajni odbor in člane Rdečega križa, da se udeleže pogreba, ki se bo vršil v pondeljek ob 18.30 s Turjaške ceste 5. na viško pokopališče — K. o. R. K.
u— Na Emonski cesti je, kakor nam pišejo nekatere prizadete stranke, pred hišo št 10 in tam okrog potrebno le malenkostno zvišanje ceste, ker ni kanala ta Je ob zadnjem deževju strankam ob cesti zopet drla voda v stanovanje. Magistratu so bile že predložene tozadevne prošnje, a so ostale brez odgovora.
u_Nepoznanec mu je izročil kliučavnlce
.»Kam pa, kam s takim velikim zavitkom? 1« je vprašal včeraj okrog 5. ziutrai stražnik na B!eiweisovi cesti velikega blondinca, 24 letnega brezposelnega delavca Franceta C. doma iz Pake. »Eh, te-le ključavnice nosim, ki ml jih je izročil gori pred kolodvorom neznan človek, da jih ponesem dol na Dolenjsko!« se le odrezal fant ta se namrdnil, češ, kaj je treba ustavljati ta spraševati na cesti poštene Hudi. Stražniku pa se je zdel dolgin sumljiv, zato ga ie povabil s seboj na stražnico, kier se je zapletel v razna protislovja ta ie kmalu postalo jasno odkod izvirajo ključavnice. C. jih je pač nekje ukradel in bi jih rad spravil v denar. Ključavnice, pet po številu, so velike. bržkone za hišna vrata, zavita v rjav karton. Lastnik naj se zglasi na policijski direkciji.
popusta pri kopalnih potrebščinah.
Inventurna prodaia
A. Šinkouec mu. K. Soss
u— Preostovoljno gasilno društvo Sp. Šiška priredi danes dne 31. iulija veliko VTtuo veselico na senčnatem vrtu gostilne R. Batiča, Retataghaus. Spored: Godba, ples, srečolov. Za dobro kapljico ta jelo je preskrbljeno. Prijatelje gasilstva ta cenjeno občinstvo najvljudneje vabi — Oobor
1120
u— Kolo jahačev v LJubljani daje na razpolago svoje konje članom ob torkih, četrtkih ta sobotah za jahanie v terenu. Ura stane 20 Din. Začetniki imaio ob pon-deljkih. sredah in petkih od pol 7. do pol 8. zjutraj ta sobotah jahanie na lonži na velesejmskem prostoru. Pol iahatae ure na lonži stane z učiteljem vred 20 Din. Interesenti se naj vedno Javijo dan poprej v Ja-halnlcl na Bleiweisovi cesti.
n— Drobna policijska kronika. Ker je prišel znova ogledat si LJubljano, kamor pa ima prepovedan povratek. je stražnik včeraj zjutraj aretoval ta odpeljal v luknjo nekega Edvarda P. z Dolenjskega. Aretovan ie bil dalje tudi neki Ivan L., ki je ukradel ponoči v kavarni nekemu gostu 100 Din vredno aktovko. Policijski direkcHi so bili prijavljeni še sledeči dogodki: 1 poneverba, 1 pretep, 1 prestopek nevarne grožnje, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 telesna poškodba, 2 prestopka nedostojnega vedenja ta 20 prestopkov cestnega policijskega reda.
6. in 7. avgusta 11.
25-liita M i
Mu! Iziti L IHnM ni. MUH
6 37-a
In
n— Pretepi in nesreče. V Krainčevi gostilni na Sv. Petra nasipu sta se predsnočnjim sporekla trgovski pomočnflc France M. ta Josip K. Pozneje sta pred USo zopet trčila skupaj ta si skočila v lase. Med njima se Je razvil hud pretep, ki Je končal s tem da je tekla kri. Zadnje im«oovaa| fk fr dot« po glavi s ključem ter le
zdravniške pomoči. — Na Poljanski cesti pred hišo št. 50 je v petek popoldne neznan kolesar povozil 12 letnega sinčka narednika Martina Zlagarja in ga močno poškodoval. Potolčenega in razpraskanega dečka je oče odnesel v bolnico. Brezobzirnega kolesarja zasleduje policija. — Na Dolenjski cesti je v petek zvečer zavozil neki tovorni avto v voz in konje, ki jih je vodil hlapec France Perko. Nesreča ie nastala radi tega, ker šofer ni mogel strpeti. da se vozovi raz-vrste, marveč ie hotel Perka med drugi-m: vozovi, ki so bili na cesti, prehiteti. Posledica sunka avtomobila je bila. da je en konj precej ranjen in da ie strto pri vozu eno kolo.
u— Ubegel sladoled ar. Ko so prihajali včeraj zjutraj Siškarjl po Lattermannovem drevoredu v mesto, so zapazili med dvema kostanjema sladoledarski voziček prodajalca pa nikjer. Pozneje je stražnik ugotovil, da je lastnik vozička slaščičar Henrik Ke-treter iz Šiške, kateremu ie bi! voz vrnjen. V drevoredu ie voziček stal že vso noč. Pustil ga je tamkaj Kemeteriev uslužbenec 19 letni Anton K ki ie neznanokam pobegnil z izkupičkom 165 Din.
Dr. Jos. Benčnn
specialist za ženske bolezni in porodništvo. Bivši asistent gyn. klinike v Parizu (prof. Faure-a).
Ordlnira vsaki dan od 9-11,3-5 v Josefinumu,
Poljanska cesta 16. Telefon 2813.
u— Ne moremo se več pritoževati nad
draginjo oblačil, ker iih Prav te dni Prodaja tvrdka Lukič, Pred Skofiio št. 19, za vsako ceno. Dobijo se elegantne najfinejše cbleke za gospode, kostume za dame, bluze itd. Najboljše kupiš za mal denar. CitaJ tudi današnji oglas.	1125 u— Pretres pravil ob 20. v restavraciji Miklič pred glav. kolodvorom. Vabljen le, kdoT pristopi. Pripravljalni odbor društva »Enakopravnost najemnikov«. 1127 n— Dr. Tone Jamar zopet ordlnira. 1119 u— Nov zobni atelje v Ljubljani. S 1. avgustom otvori v Ljubljani. Židovska ul. št. 1 I. nadstr. nad drogerijo A Kane, g. Ludvik Bitenc, konces. zobotehnik nov moderno urejen zobni atelie. 1121 u— Ivanka Praznik, papirna trgovina, ust 1903. je sedaj: Erlavčeva cesta 2. 1097 u— Kopališče v hotelu »Slon« od 2. avgusta zopet odprto.
Posiužite
se
inventurne prodaje
po znižanih cenah pri
A. Šinkovec m. K. Sok
u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A Kane, Židovska ulica.	1006 u— Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordlnira do konca avgusta. 1031 n— Državni nameščenci dobijo čevlje na obroke Pri »VOJKA«. Krekov trg. 1138
Opozarjamo I
Opustil, ozir. PRESELIL sem znano manufakturno trgovino pri Zmajskem mostu nasproti Jugosl. liskarne
v glavni lokal A. Potokar,
Vodnikov trg 2. Fabjanova hiša.
Radi združitve obeh zalog se prodaja vse oblačilno blago do 10. avgusta
po skraino znižanih cenah.
Kakor si boš postlal,
taka bol ^afl P»afc«fcjt« si petdotiti ndobao življenje s srečkami drž. raz« redao krtactj«, ki aonjo ifralaa» pciioeti blagostanj« in sročo. — Srsčke m H. iu«d (Srebaa#s m bo vdRla 8, «t|WU) to dospele m jft bomo prodajali do 5. (ffati.
ZADRUŽNA HRAMBMCA t a s a a, ^svna napečerainioa srečk m Slovenijo, Uubifmta, ftfea cesta *. 9.
Iz Maribora
a— Nore
nova avto-*veza med Marfbogom k Ji no. Včeraj je prispel ▼ Maribor Mik* H
st-dežni Ford avtobus za. Sv. Jakob v Slo*, goricah, s katerim bo vos* posestnik Vo-
grte iz Maribor«, v St. Jakob Jb dalje k St. J ar ju v Slov. gotfcah. Vodi bo Mi pošto za oba kraja, tako da bodo taeC sedaj :am znatno ugodnejše poštne te prometa«
zveze. S tem so skoraj vs« okrajne ceste preprežene z avtobusnimi zvezami, a— V časa kislih kumaro, ko je svet oa
le-.oviičrh, doma ostaian pa zmanjkuje b»-morja, sem izdal po »rojem mnenju prav
t-edolžno reklamo v obliki in »odobi 10 dinarskega bankovca z nadpisom: »Narodna sreča je, da kupuje vsak r Tirovskem do-m j, Maribor«. Reklamo eh ze tiskarna. »Ai-bt« v mojo največjo zadovctaiost prrv Učno izvršila. Nikdo se d braoM reklamnih bankovcev, ki so namenjeni za računske !istke ter nosijo po eni strani sliko barfrov-ca z zgoraj navedenim na<to£som. po drogi vrani pa tisk reklamoera teksta: »Trgovski dom, Maribor, Grand mazazin in ooo-fekfion. Največja in najlepša trgovina t >;oveniii«. Ob robu pa je tiskano: »Vsak, ki se izkaže s tem reklamnim bankovcem, dobi pr; takirpu znaten popust« — neso je vsak z veseljem posege! po tej šaljivi in dovtipni reklami, s kojo se je sam prav rad pošaKI pri znancih io prijateljih, ki so zopet dodajali svoje šaljive opazke, tako. d$ je res povsod vladal smeh in veselo razpoloženje. Povpraševanje po teh bankovcih je postajalo vedno večje, ker je i nitmi vsak ime! veselje ter možnost da svoice malo «potegne». Kakor znano, traja vsako veselje le kratek čas; tako )e tndi naš prflSnbljeni »bankovec« zadela bridka asoda — gola zavist konkurence mn Je namreč pripravila začasen umik! — L FVesaad.
Dr. IV. MATKO
se je vrnil in xopet ordinira od 1. avgusta 1.1, v
Slovenski ulici st. 4
a— Brcovtak sta nstarfla. Včerajšnji po-poldaaald zagrebški brzovtai je nenadoma <*»tal vedi proč« med Rraeentom in Mariborom. Sprevodnfd sprva aiso mogli ugotovi Tiroki te so 1« domneva*. da s* je nodBa kaka večia nesreča. Po daljšem brumetHB poizvedovanja pa so končno dognati, da sta potegnSa zasilno zavoro dva madžarska potnika. Id sta ca Pragsr-ricem vstopa« v mariborski mesto v madžarski brzoviat Ko sta plačala predpisano dobo 500 Dto, Je vlak zopet odpeliai, Madžara pa sta k) mahnla nazaj proti Praser-tkm, da bi tieia badtapeitanski brzovlak, ki pa ]* medtem že odpeSaL
a— Otfranje na mariborskem kolodvora. Včeraj se je szodti aa mariborikem kolodvora ob pr&odn brzovlaki iz Silita skrajno neprijeten incident, ki za oojavmo samo radi tega, da opozorimo lo početje pristojne oblasti, zfesti pa poBsijo ta da se t interesu našega ngieda med inozemstvom preprečijo sllčfll dogodki v b odoče. Nastavljen ec mariborske restavracije, ki streže gostom pri vlakih, je botsl očivid 10 na 'ast-no pest izkoristiti fcoftfimktnro ter }e neki češki dami za 2 komada peciva, ki staneta normalno samo 8 Din. zaračuna! kar >6 Din in to v češki valuti, češ da on ne Tiore preračunavati dnevnih kurzov. Dogodek ;e slučajno opazi! podpredsednik JC Lige dr. Reistnan, ki je takoi interveniral in poklcai »tražnika.
a— Trebuh mu le razparal V mariborsko bolnico so pripeljali iz Bfetrice pri Mariboru 66 letnega hlapca Ivana Peršona. ki mu je tekom gostilniškega preteoa nekdo zasadil nož v trebuh, tako da mn je razparal vsa črevesa. Ranjenec je včeraj v mariborski bolnici podlegei težkim poškodbam.
a— Nepotrebna prepoved kopanja. Ker v mestnem kopališču nI prostora, še manj pa udobnosti, se je na stotine Mariborčanov kopalo višje koroškega predmestja, kjer ima Drava lepo zeleno obrežje, prodec in tudi bolj mirno vodo. Najuglednejši meščani so se hodili kopat na to mesto, ki te mnogo primernejše kot v mestnem kooaMSčn. Policiji pa se je naenkrat zdel ta prostor za kopanje neumesten in je kopanje prepove dala, kar pa se nam zdi nepotrebno, ker je nevarnost v mestnem kopališču mnogo reč-Ja in voda mnogo boli deroča, kakor pa na tem krajn. Je pa to tudi nov doka*, da Maribor brez novega in modernega kopališča ne prenese več takšne kopalne sezone, kakor je letošnja.
a— Mariborčan, žrtev dunajske revolucije. Te dni je umrl na Dtraalu Mariborčan, 27 letni trgov, pomočnik Kar; Belah, Id je bi! ob prfilri dunajskih nemirov do naključju ranjen. Okrog 21. se Je sprehaja! oo \Vtode-nerhaaptstrasse v bliffeH cerkve Sv. Prv-a. N j enkrat Je dobil strel v brada Prepeljali so ga v bolnico, kjer Je sedai podlegel poškodbam.
a— Mariborčan, absolvent akademije za umetno knjigoveštvo v Lipskem. O. Stanko Weixl, »ia. vele trgovca ia indoatrlfefca v
Mariboru, ie absolvtral mojstrsko akademijo za umetno knjlgoveštvo v Lipskem in se je te dni vtdS domov, kjer bo sedaj sodeloval Pri domačem podjetju. Mlademu strokovnjaka
Na odsinženje dfeSkeca roka so odloči mariborski »ecoletni orostovoS-cf«. Zjutraj se Je javfi* aa komandi mariborskega voteesa okroga 27 Sanov broJe-ča dražba študentov. Ob 17. so Se že odpe-Uab v Sarajevo v šolo za rezervne oficirje. Na kolodvoru se je poslovilo od mariborskih akademikov lepo števflo občinstva, ki bo gotovo večkrat pogrešalo simpatične študente. ki so bfflj znani po svojem iskrenem in družabnem delovanju.
a— 9 krampom Po roki. Iz St. Rja »o pripeljali v mariborsko bolnico 24 letnega delavca Ivana Leirfča, kj je bil zaposlen pri delu na državni cesti, ki Jo grade iz Št. Dja na Velko. Med delom ga ie ljubeznivi tovariš v prepiru udaril s krampom po levi roki tn mu presekal glavno žilo. tako, da so ranjenca že skoraj izkrvavelega pripeljali v bolnico, kjer so mu obvezali žilo in tim v zadnjem hipu rešili življenle.
Dne 14. do 15. avgusta
v Središču ob Dravi.
Polovična vožnja — gasilci in negasilci!
Iz Celja
e— V celjskem srezu so napovedani naslednji shodi »Združene slovenske gospodar ke liste«: v soboto, 6. avgusta ob 20. v Ga-berjn pri Celju, v nedeljo ob 8. zj. v Bra-slovčah, nato ob 11. dop. na Vranskem in ob 3. pop. v Zabukovd. Na teh shodih bosta poročala gg. dr. Ljudevit Pivko, nosilec liste. in Ivan Urek, srezki kandidat.
e_ Nepoštena kupčija. Cokan Jernej je sicer po poklicu rudar, mislil si ie oa, zakaj ne bi postal tudi hmeljski prekupčevalec. Začel je najprej z nakupovanjem in prodajo hmeljskih sadežev. S temi posli ie pričel že v aprilu ter se zlasti udejstveval meseca maja. Pridobljene tuneljske sadike je pa vnovčil po zelo nizki ceni, kar je bilo surn-Isvo. Tako je sklenil kupčijo zlede 300 sadežev z neko kmetico v Mali Brezi v laškem okraju, ki mu je ponudila za komad 25 par. Res je obdolženec odnesel i. junija 80, dne 5. junija pa 115 sadežev. Kmalu se je pa ugotovilo, da so bili ti sadeži ukradeni Antonu Petku In Francu Henkeiu. Na izročenih sadežih so bile celo potrgane, oziroma porezane mladike, kar je služilo v dokaz, da so bile že nekje zasaiene in potem izruvane. Cokan je za nepošteno kup-čik> dobil pri okrožnem sodišču v Celju 6 tednov težke ječe.
e— Zopet dva drzna vlomilca za nekaj časa pod ključem. V noči od 13. na 14. jun. sta vlomila brezposelna delavca Duhandjiia Mihajlo in Holatnič Ladislav iz Hrvatske y farovž v Razboru. Holamič ie stal na Straži, Duhandjija pa bi bil moral izvršiti vlom in tatvino. S skokom v sobo je pa zbudil kuharico, ki je prižgala vžizalico, da bi videla, kdo povzroča ropot. V tem tre-noikn je drzni vlomilec že tudi snrožil svoj samokres, a k sreči ni zadel. Tako sta bila tata še na srečen način prepodena. Nazaj grede in pa tudi že prej sta pa še pokradla pri raznih strankah obleko in ure z verižicami v znesku več tisoč dinarjev. Vlomilca so kmalu zasačfli ter se ie Izkazalo, da sta h: slovite vlomilske družbe, ki iz ZagTeba aranžira celo vrsto drznih vlomov po Sloveniji. Duhandjija je dobil pr? okrožnem sodišču v Celju 18 mesecev, Haiamič pa 15 iresecev težke leče.
Iz Trbovelj
t— Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil v Trbovljah jutri 1. avgusta.
t— Zg-adbo javnega kopališča so načeli na zadnji seji občinskega starešinstva, na kateri so sklenili storiti vee priprave, da »e isto postavi do prihodnjega leta. Sklep bodo brezdvomno pozdravili vsi občinarji z velikim veseljem. Bil p« js tudi že skraj« ni čas, da se nekaj stori.
t— Izpopolnitev tržnega prostora. Obči* n« bo v kratkem postavila na tržnem pro« štoru poleg poslopja Zadružne elektrarne v Trbovljah barake m stojnice, in to n« lastne stroške. Njen namen je odpraviti brsejerije tik ob okrajni cesti iz zdravstvo. no»higijenskih vzrejkov in jih koncentrirati v tem delu Trbovelj.
t— Tako je in nič drugače. Naša ugoto« vitev, da se je udeležilo dr. Gosarjevega shoda v Trbovljah le 75 ljudi, od teh poio. vica pripadajoča nasprotnim strankam, je zadela v živo naše klerikalce. Sklicujejo se na zborovalce, češ ti naj sodijo. ^Slovenec« naj bo pomirjen, ti »o že sodili, ker so se takoj po njegovem poročanju o 300 udele« iencih v imenu navzočih obrnili na nas s prošnjo, da ugotovimo po natančnem štet« ju zgolj 75 udeležencev. »Slovencu* torej prav nič ne pomaga njegovo zavijanje.
t— Društvo tJrtvalidskl dom* v Trbov« liah ima še par tisoč srečk na razpolago. Kdor noče zamuditi redke prilike udeležbe aa efektni loteriji z bogatimi dobitki, naj takoj naroči srečke, a cenjene odjemalce, ki imajo srečke že dalje čas* v posesti, pro sitno, da nam nakažejo nemudoma denar, to vsaj do 24. avgusta, sicer neplačane srečke ne morejo igrati.	1139
t— Posvetovalnica za matere v Trbov* Ijah posluje pričenši s 1. avgustom dalje v»ak pondeljek in četrtek od 2. do 4. popoldne. Sprememba zadene samo torek po« poldne, ker je ta dan odpadal, med tem ko oetane četrtek kakor doslej. Običajne urad« ne ure sestre ostanejo do nadaljnega, še pondeljek, sredo in petek od 8. do 10. j
Iz Novega mesta
401etnica Sokolskega društva v Novem mestu dne 13. in 14. avgusta 1927,
Zletni odbor je razposlal vsemu napred« □emu novomeškemu občinstvu okrožnico s katero g« napro&a, naj po svojih močeh skrbi za čkn lepšo io okusne j šo okrasitev aro jih poslopij. Prepričan je, da bo me. Sčanfitvo razumelo njegovo prošnjo in po» kazalo ob 401etnici obstoj* našega sokol, akega društva, da je bilo naše mesto ved« no srediiJe narodne zavednosti. Z navda, lenimi: Zdravo vzkliki in odprtimi roka« mi sprejmimo vse mile brate, ki bodo te« daj pohiteli k nam k proslavi našega veK» kega sokolskega jubileja. Zavedajmo se ve« Hkega pomena sokolske misli, ki jo je širi. k> v minulih desetletjih naše podeželsko mesto med svojimi rojaki. V plamenu slo« vanake ljubavi naj se tedaj znova rodi skupna sveta prisega naših vrst narodu in domovini! — Zdravo!
Zletni odbor.
n— Okrožno tajništvo SDS v Novem mestu je dobilo svoje prostore v hotelu Kondrič, pritličje na levo. Uradne ure za stranke so ob pondeljldh in četrtkih od 9. do 13. in od 15. do 18. ter ob nedeliah od 10. do 11.
n— Za občinske volitve v Črmoinjicah je vložena pri tukajšnjem okrajnem glavar« stvu kot prva kandidatna lista cObčinska gospodarska lista«, katero tvorijo večino« m* pristaši SDS.
n— Pasji kontumac zopet uveden. Ker se je v področju novomeškega okrajnega glavarstva ponovno pojavila pasja steklina, je oblast zopet uvedla najstrožji kontumac. Lastniki psov se opozarjajo, da se natan« ko drže izdanih navodil.
n— Preiskava v zadevi usnjarja Planin* Ska, pri katerem so našli stroj za ponare« janje denarja, se polagoma bliža koncu. Planinšek vse od kraja taji, čeprav je že dokazano, da je medene pJate za modele in vlivanje dvodinarskih novcev sam izvrse« val.
n— Mestno županstvo poziva vse mlade« niče rojene 1. 1910., da se zglasijo na magi« stratu v svrho priglasitve.
n— Članek o požaru na Gorjancih izpo« polnujemo v toliko, da je pogorelo 1500 kubičnih metrov lesa ter da je škode okoli 2 milijona dinarjev. V odločilnem trenutku je priskoči gasilcem na pomoč general Mflovanovič.
n— Na tukajtnjem trpi se opaža, da no« Si jo prodajalci sadja na trg nezrelo, zele« no sadje, ki je zdravju absolutno škodi ji« vo. Na nedostatke opozarjamo tržno nad« sorstvo.
Iz Zagorja
z— Boj za gerentstvo v Zagorju. Kakor
se zatrjuje iz klerikalnih krogov, politična oblast ne bo potrdila izvolitve komunisti!, nega župana in svetovalcev. Radi tega se je pričel boj za osebo novega gerenta s strani ofirijelne SLS in skupine kršč. sooi« jalistov. Slednji zahtevajo gerenta iz svo« lih vrsf, z motivacijo, da so pri obč. v o. ftvah dobili 4 odborniška mesta, oficijel« oa lista pa samo enega. Tekom tedna so se vršila posvetovanja, ki se jih je udele« žil tudi zastopnik kršč. soc. iz Ljubljane. Is gospodarskih razlogov in v prid obči« ne, kakor tudi, da se ne razpase politično partizanštvO, naj bi oblast zadevo čimprej rešila.
z— Kratko veselje. Sreeko poglavarstvo v Litiji je povabilo vse novo izvoljene žu« pane in svetovalce, med
temi tudi zagor. ske, da se udeleže prisege, ki se bo vršila 1. avgusta. Radi tega se je sklepalo, da je izvolitev komunističnega župana in sveto, valcev potrjena. Zavladalo je precej vese« lja, vršila so se posvetovanja, da se do. godek najsijajneje proslavi. Razočarani so drugi dan prejeli obvestilo, da se je za Zagorje izvršila pomota.
z— Uprava obrtnamadaljevalne tole iz* reka v svojem in v imenu obrtnega društva ter naraščaja najlepšo in najprisrčnejšo za« hvalo vsem p. n. tvrdkam, poedinim za« drugam in njih načelnikom v Tržiču in Kranju, ki so nam bili z vso svojo ljubez« njivostjo in požrtvovalnostjo na razpolago ob priliki poučnega izleta. Naše vezi smo v pravem pomenu besede »pobratili«. Neiz« brisni nam ostanejo utisi Vaše bogato na« predujoče industrije in Vaših bratskih, ple» menitih srci Ponovno Vam kličemo: pri« irčna hvala za vso Vašo ljubeznivost in izredno gostoljubje!
z— Nevarne grožnje. Tukajšni trgovci in obrtniki so izdali tiskani oglas, da kon. zumentom, ki ne bodo redno plačevali svo« jih potrebščin, odtegnejo kredit. Umljivo je da je ta sklep razburil posebno delav« stvo, ki je slabo plačano in poleg tega se vrši vedno praznovanje dela. Zadnje dni je prejel trgovec R Al. anonimno dopisnico s podpisom »Rudeči petelini«, kjer ga ob« veščajo, da so glede na omenjeni oglas sklenili, da s 1. avgustom pričnejo s splo« šnim požigom. Za pisce se pritfao zanima orožništvo.
Iz Tržiča
6— Tržtški davčni urad je te dni razpo« slal davčnim zavezancem plačilne naloge za tretje četrtletje. Pri tej priliki opozarjamo vse, da točno zadoste svojim obveznostim. Prav tako pa je potrebno, da opozorimo ponovno vse davčne zavezance, da se po« služijo pri plačilu ugodnosti letošnjega državnega proračuna. Ki dovoljuje plaiiio davka do višine 250 Din s pomočjo 20 od« stotnih bonov ob priliki žigosanja denarja leta 1920 Kdor ima torej tak bon, ki ne sme presegati zneska en tisoč kron odnos« no 250 Din. naj plača davek osebno s tem bonom.
č— Zagorski izletniki obrtniki, vajenci in pomočniki, 72 po številu, so bili z obiskom Tržiča in njegovih obrtnih te industrijskih naprav jako zadovoljni. Ker »o se v nede« Ijo vršile občinske volitve in je bil Tržič 48 ur na suhem, so trfifti obrtniki peljali svoje goste v pol ure oddaljeno krasno gor sko
vasico Lom, kjer jim je gostilničar Ro» beš postregel s pravimi krnskimi bržolami, ki so izletnikom izvrstno teknile in jih ni« so mogli prehvalrti Med petjem, zdravi oa« mi in pozdravi je prehitro mfnCo prijetno popoldne. Gostje so biK nastanjeni pri obrtnikih, ki so jim radi postregli. Ta na« stanitev je omogočili mnogo poznanstev, ki se bodo razvila v tesne kupčijske stike. Drugi dan so si ogledali tovamo bele le* penke Charles Moline, fužine gg. Ahačiča in Globočnika, usnjarno Runo. strojno čev« Ijarstvo Bohinec. vodne naprave za Trži« čem. predilnico in tkalnico in tovarno «Pe» ko*. Povsod so Jih sprejeli s največjo Ijo«
beznivostjo in jim dodelili toliko razktzo« valcev, da so videli in razumeli prav vse. Vsem podjetjem moramo izreči za njihovo laskavost največjo zahvalo! Utrujeni so gostje kosili pri Riihu in Lončarju, pove« dali ponovno svoje lepe vtise, na kar so jih tržiški obrtniki spremili k popoldanske« mu vlaku, ki jih je odpeljal dalje v Kranj. Drage goste prosimo, naj nam oproste, oe se je zgodila kaka neprilika, ohranijo naj pa Tržič v tako lepetn spominu, kakoršne« ga so zapustili oni v Tržiču. Na svidenje!
6— ObCtnske volitve so za nami. Na« predni in socijalni misli so prinesle tako zmago, kakor se je to že vnaprej prfčako« valo. V mestnem svetu sedi torej 11 samo« stojnih demokratov, 7 socijalistov, 5 krščaa sko socijalnih delavcev in 2 krščanska obrt« nika. Ugibanja o bodoči sestavi mestnega sveta so na dnevnem redu. Oblastni po« alinee g. Majeršič se v potu svojega obra* za trudi okrog socijalistov, ki pa ^ kažejo prav nobenega veselja sodelovati z ljudmi, ki so jih še na dan volitev zanikali in se iz njih na najogabnejši način norčevali Ne izdamo nobene tajnosti, da se je nek* vo dflna oseba klerikaHzma v Tržiču izrazila o socijalistih tako, da bi se komu drugemu, ki nima blagoslovljeneg* jezika, menda pri priči jezik posušil. Gotovo si bodo socU jalisti to tudi dobro zapomnili in snubcem pokazali fige. Z izidom volitev smo vsi razven klerikalcev prav zadovoljni. T? so računali na deset mandatov, so jih pa z največjo težavo spravifi skupaj komaj so dem. In sedaj ne vedo, kaj H ž njimi Ml jim želimo dob« tek pri kaši, ki jo kw hajol
Ali 2 e veS? 14. avgusta velika sok. tombola v Mojstrani.
BAHOVEC
>Plaainka< idravilai Saj
sdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje črevea, izpuščaje, obolenja m» kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pri' sten samo t plombiranih paketih po Din 20.— napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a
Stranka: Imate dober kakao? Trgovec: Da, cVAN KASTER«. STRANKA: Ime jzadostuje; prosim za« vitek cGOOLD« in zavitek «5P£CL\L«.
Dopisi
VIČ. Volitve v občinski zastop. Dne 7.
avgusta se bo odloSlo. katerim možem se poveri občinsko gospodarstvo. Razveseljivo je da je to pot zelo posrečeno sestav. H ena lista napredne gospodarske stranke, ki ima orvo skrinjico. Tak-o nosilec g. Knez, kakor ostal« kandidati e, ki pridejo za izvolitev v ooštev. so tako v svojem privatnem kakor dosedanjem javnem življenju pokazali zmožnosti in smisla za gospodarstvo. Poleg tega so zastopani sorazmerno vsi stanovi in vsi okraji obfine (Rožna dolina, Vič Glince, Nova vas) tako. da bodo posamezni odborniki lahko v občinskem za s topu tolmačili težnje vseh občanov. Vsako omalovaževanje te liste te bilo neiskreno. Manj gospodarskega smisla oSmle klerikalna lista, na kateri so sami izraza ti strankarji od župnika do tnežrarja. Vidi še. da le klerikalni stranki važnejši strankarski moment, kot eosoodsrska potreba. Ore jim Ie. da bi s &m večjim številom kroglic uganjal v »Slovencu« demagogijo. Socialistična stranka. ki ie razbila pogajanja za edinstveno U. sto in s tem povzročila, da se te volitve sploh vrše. ima bojda v svoj! organizaciji tako razdraoane razmere, da bo uporabila občinske volitve za eksperiment. Ugotoviti hoče namreč tem potom število svojih somišljenikov r.a Viču. Ni treba posebej po-vdariati. da ie tedai tudi tej stranki gospodarski interes stvar drugega reda. Po-dasa pa je na žalost precejšnja verjetnost, da bo doberšeo del socilalisfičnih levičar. lev volilo SLS. Zakaj baš SLS tega nal-brže niti sama ne ve. Poleg teh treh list se ie pojavila tudi še četrta, te združuje disidente SDS radikale, pristaše bivše Or_ june in nekaj članov Narodne s tokovne zveze. Dasi ta razcep sam oa sebi m" razveseljiv. je vendarle morda koristen, ker se bo s to Hsto ojačila napredna sila v občinskem zastopu. Ako bosta obe napredni listi razumeli vršiti pametno agitacijo tn se ne boste medsebojno slabiš temveč iskali volilcev tam kier bo to koristao. tedai bo napredna delegacija vkorakala v novi obasrste' odbor oiačsna. — Likvidacijo SDS na Vičn napoveduje »Stoveočev« dopisnik, češ. da sta dva najvplivnejša sotrrtšljetrifca izstopila iz stranke. Naj bo gospodu od SLS v tolažbo povedano, da gg. Jeločnlk ia Thaler, če bi tad; res zapustila viško k. o., še dolgo ne bi koketirala z SLS. Škodoželjen smeh »Slovencevega« dopisuna bt bo 7. 8. spremenil v čudovito za5oden:e. leo bo čutil na lastni ko« kako bosta baš ta dva goseoda delala v prospeti napredne stvari in v »kodo SLS. Kadar bo tale »Slo-venčev« dopista sestavljal s Lične dopise, bt mu bilo priporočati, da se make domisli gospoda dr. Stanovska če že sBčnlh slučajev v lastni {ari noče videti.
MOSTE PRI LJUBLJANL Ne samo za tujca, ampak tudi za domačina samega We4tt*vija naša razsežna občina, obstoječa ii Vodmata, Zelene jame, Sela in Most pravcat! labirint V kakem redu se nahajajo hišne, številke v naši občini, na; za primero samo navedemo: Hiša št 67 se nahaja v Vodroatu. hiša št 68 pa daleč tam v Zeleni jami: nadalje hiša 56 se nahaja na severnem koncu Vodmata, doMm se hiša št 57 nahaja oa Zaloški cesti itd. Do. mačšai kakor tudi prihajajoči tujci se za. radi tega navadno zgražajo nad meščansko občinsko upravo, ker ne vedo. da ie ob-Cfcste uprava fe wed /letom predložila spise sreskeimi poglavarstvu v Ljubljani glede nujne in prepotrtbne ureditve imen uBc ta »porednih hiš. številk. Toda. faiibog. odgovora ni. kar smo že pred meseci v »Jutro« oSgosaK. Občinski odbor v Mostah naprošamo. da ovede primerne korake, da se bo vendar enkrat za to našlo nekaj onega blaženega »vremena«.
JEZICA. Danes proslavi naše ga&.Lno društvo svcflo 251etnico z obSrno priredit. vf}o ort AieSc. Sodelujeta \i9ca godba te perd »Zore« K jubileju Iskreno čestitamo! — 7. avensta imamo v Društvenem domu ob osmih zJuUal do petih twPoWie občinske voStve. Klerikalci so spričo slabih izgledov aa uspeh temeljito poparjeni, disci. pline ne kažejo prav nobene, trfkjer ni več nekdanje borbenosti te navdušenja. Ce£o take so razmere v SLS, da večtea pristašev Javno obsoja sedanje orvake stranke, češ da	vsak smisel za napre-
dek obCtee. da rimajo ne gospodarskega se cerkvenega programa več da so se pre. oofiH z dčvTedafm ooitlziračjem in da so se z brerzlavim preganjanjem naprednia-kov te lastnih pristašev z zatiranjem kmetijske druae gospodinjskega tečaja. Sokola. Zore. nekaterih lastnih društev ftd. vsesplošno osovražili. Ml razumemo to pobito razpoloženje uvidevnih mož iz SLS. k: gledajo na lastne oŠ razpadanje svoje, nekoč slavne stranke, katera SIm je letos mesto resnih volitev pripravila smešno komedijo. da sortirajo klerikalce v dva sovražna si predala in da izvedejo ca programu priljubljenosti (?!) plebescit za Ahltea ali Severja! Vse drugačno pa je v občini razpoloženje za »Napredno gospodarsko listo«, ki je že do sedai pokazala izredno orga-nlz2torno pridnost in s! Ie priborila prvo skriniico. dočim pripada druga samostojnim kmetom, tretja voditelju znane medvojne aorovizatije g. Ah litru, četrta »slav-nic SLS, peta pa socijadistom. Nosilec napredne liste je naš odlični gospodarski delavec g Ivo Hvastja iz Savelj. na Usti pa kandidirajo na sigurnih mestih še: priljubljeni in požrtvovalni šolski vodia z. Ger-njek. pridna organizatorja v na?ih društvih Kocjan Skerl. železničar in Na;e Dovč. posestnik ter g. Kar! de Gregorio iz Brinja, itd. Naša lista je torej iako dobro sestavljena delovala bo za koristi vseh stanov, zlasti pa za socijalne potrebe naših občanov in za splošen gospodarski napredek cele občine. Lista ima vsesplošen ugled in najlepši up na sijaino zmago. Prosimo naše prijatelje, da pridejo že dopoldne r.a volišče in da agitirajo Pri znancih za našo -sto naj oa v ničemer ne ovirajo ostalih naprednih skupin, da bo naša sknp-a zmaga tem lepša.
RAJHENBURG. Dne 14. avgusta ob 15. bo imel tukajšnji Sokol svoj javni nastop, združen z veselico. Obračamo se sa bratska društva ta vse prijatelje Sokolstva s prošnjo, da se ga v kar največjem številu udeleže te nas s tem moralno In gmotno podpro pri širjenju plemenite sokolske ideje. Pokažflo. bratje, vsem nasprotnikom moč in nezlomljivo 5ilo Sokolstva. Na zlet. nem prostoru bo preskrbljeno za vse te z vsem: železniške zveze so na vse strani vrlo ugodne, a za polovično vožnjo }e zaprošeno. Zdravo! Odbor.	1134
Javna zahvala
Štejem si v prijetno dolžnost, da se tem potom prav prisrčno zahvaljujem gospodu dr. Benjaminu Ipavicu, špecijalistu v Ma« riboru, za njegovo vsestransko prizadeva« nje, katero je nudil z iskreno požrtvovai« nostjo moji soprogi ob času njene težke bolezni in mi jo je s skrbno nego ohranil pri življenju.
1122 IVAN JERMAN, trgovec, Oplotnica
Poslano
mojim znancem, prijateljem ia somišljenikom na deželi.
Z osirom na to, da se sodaj dve leti nisem bavil e politiko ia nisem imenom samostojne demokratske stranke obiskoval — zlasti v ljubljanskem srezu — prijateljev in somišljenikov, javljam vsem tem. da nelbodo napačno tolmačili mojega dveletnega molka, da sem slej ko prej veren pristaš SDS. ne glede na eventualna osebna neeporazum-ljenja. Bližajo se zopet skupščinske volitve, ki so morda najvažnejše od vseh dosedanjih. Saj gre za to, da narod pokaže svojo politično zrelost in samostojnost mišljenja ter obsodi one, ki so ga do danes samo varali.
Razveseljivo je dejstvo, da so se oni pristaši SKS. ki hočejo ree ostati samostojni, otresli Radičev epa jerobstva in stopili v skupno fronto naprednjakov v Sloveniji. Vse svoje znance, prijatelje in somišljenike v ljubljanski okolici prosim, da zastavijo v«e moči za zmago zdrave napredne ideje.
Ljubljana, dne 30. Julija 1027.
o	IVO BERŠCAK.
Vremensko poročilo
Meteorološki i*rod » LiuMiam 30. julija 1927.	Višin« bat-frnptr* 30S.f> m
Kraj
Ca s
■pazovacj-
Ljubljana (dvorec) , . .
Maribot , , , Zagreb . ,,, Beograd a • , Sarajevo ■ , , Skopije Dubrovnik , . Split
Prah« ....
7
14. 2L
& E
u
. ( Smer vetra fr brzim * * metrih
II
62-761-5 763 5 7625 7635 760-4 760-2 759-0 759-5 Ibi-S Si-6
15	5 25"> 212 50-0 210 23-0 2i 0 270 220 ^6-0
16	0
99 63 67 79 87 74 51 4% 65 53
mirno SW 3 SW 2 N\V 8 E 5 mirno mirno mirno mirno m"..-Do W 2
Padavine
Vrsta
megli, dež
r
0.5
Sobice vzhaja ob 4.42, zahaja ob 19.30, luna vzhaja ob 5-5?. zahaja ob 21.01. Najvišj« temperatur, dane* » Ljubliant 26.0 C, najnižja 14.6 G
Dunajska vremenska napoved u nedeljo: Preoej jasno, nevihte niso iaključeue, tem-
peratnra ee bo dvignila.
TriMka vremenska napoved sa nedeljo: Slabotni vetrovi i* L kvadranta, nebo ve&-aoma jaano, trengentan od 22 do St«, aorje aakoiiko iMburtm,
Roda - Roda:
Iz svetovnega kopališča
Stalni gost.
Tehta 212 funtov. Leta 1918. je tehtal 187 funtov, leto pozneje med 189 in 193 ..., in vsa ta števila zdrdrati na pamet. Pil je iz vseh studencev zdravilišča, videl je, kako so sezidali stebrišče pri vrelcu, in spominja se, kako so se za rusko cerkvijo, kjer sedaj stoje tiste lepe vile, zibale njive rži. Novi znanci morajo iti z njim, da jim pokaže: Tu — vidite? — ta zemljišča bi bilo treba tedaj kupiti.« Spozna se tukaj kakor v tujem žepu in želi, da bi ga v vseh gostilniških in sladkornih vprašanjih poslušali kot strokovnjaka. Razkošne hotele odločno odsvetuje; pozna majhno gostilno, kjer skoraj prav tako dobro ješ. vendar za polovično ceno. Le da moraš gostilničarji Izrečno povedati, kdo te je priporočil: stalni gost. Zdravnike pozna znotraj in zunaj: tudi n tih metode. Da te Bog obvaruj! Pri doktorju Abelu dobivaš kisik, dokler se ne skisaš, doktor Bebel daje mokre ob-kladke in imenuje to zdravljenje z mrzlo vodo in doktor Čebel te ujezi, a ne ozdravi. V špiritu svojih spominov čuva stalni gost spomin na najlepši dan
svojega življenja: bil je 12. avgust 1923. Zjutraj je zdravnik našel, da je očiščen sladkorja in beljakovin, in opoldne je kazala tehtnica 160 funtov. Bila je zarjavela.
Mama,
(francosM la mere), impozantna prikazen, silna kakor luksuzna lokomotiva, z nogami kakor klavir in rokami kakor kravje vime. Nosi svilene obleke, ki imajo barvo govejega mesa, ln na vsakem členku zapestnico. Poseča francoska predavanja in se zdaj pa zdaj nasmeje, da bi se zdelo, teko razume jezik. Njena zaloga neumnosti je neizčrpna; siplje jo (kadar govori) oberoc. Glede morale sodi neizprosno; Ze na-pudran nos ji vzburka jad. Vendar: nikoli bi sicer ne priznala, a je tako — vse te stvari si komaj temno predstavlja. Lastne kreposti ji ni preizkušal nihče, soprog ni šel v svoji flegmi nikoli preko najpotrebnejšega in hčerka, od katere bi se mogla mama res kaj naučiti, se veliko premalo meni zanjo, da bi se ukvarjala z njo.
Pevec dvorne opere,
vseskozi eleganten sodržavljan z žlahtnimi kamni, nosi rahlo konveksen želodec in dalje spodaj lakaste čevlje. Vse na njem je dovršeno. Le poletni brki ne,
ti šele nastajajo. Prav za prav je operni pevec tukaj na oddihu in bi se rad valjal po zelenih tratah. Če ga pa žen-stvo sili, ne more kljubovati in se valja po zvokih. Praznuje namreč (igralci in vrabci imajo vedno kaj, da jubilirajo) prav v tem poletju intimno slavje. V ob" čevanju je zelo priljuden, občuje celo z više stoječimi rad. če sicer ne kaže nič proti njim.
Profesor
zastopa v časteh osivelo teorijo na neki srednjenemški univerzi — organska kemija ali kaj. Na ženske reagira kislo. Poleg tega grmi proti alkoholu in kadar je mraz, se zavije v oklic trezmežev, namestu da bi popil čašico žganja. Njegovo življenje je vse do potankosti razumno in praktično urejeno. Je in dela vsak dan isti penzum in naprav! vsaki dan isti izprehod. Tudi mišljenje se mu prenrka po trdno sklenjenih tirih, dela zakliučke iz dobro premišljenih premis. Skratka, ostuden človek.
Kadar nad vollem solnce nriveka. kmetii za vlusom se ovoteka takrat nahelle nieenve so nade, da se napil bo »CLIO« limonade.
Edouard de Keyser:
Dve krsti
Sredi divjega gorovja je postajališče pred vhodom v velik predor: osamljena hišica sredi ogromnega, golega skalovja. Solnce je bilo pravkar zašlo ln nastala je, kakor je v Afriki navada, nenadna tema. Edini uslužbenec v tem zapuščenem kraju, mlad Francoz, je prižgal svetilko na postaji, zakaj bil je čas prihoda večernega vlaka. Starinski poštni voz se je prizibal po strmi cesti iz nekaj ur oddaljenega rudokopa. Pripeljal je dva španska delavca, ki sta si kupila karto do Alžera in sta čakala vlaka.
Ta je kmalu prisopihal. Ze pol ure naprej je bilo čuti stroj, kako je težko hropel pri vzpenjanju v višino. Naposled se je vendar že prikazal na ovinku: majhna gorska lokomotiva in štirje stari vagončki. Na postaji se je pri vožnji navkreber vselej ustavil za četrt ure. da je para v kotlu dobila zadostno napetost za nadaljnjo vožnjo. Trije Arabci in spahi, ki se je vozil na dopust, so izstopili, oddali mlademu uradniku vozne listke in sedli nato v poštni voz. ki se je škripaje odpeljal.
Uradnik je stopil k vlaku.
— Kaj je danes novega, gospod Rč-
ville? ga je vprašal vlakovodja.
—	Kaj naj bo novega, če Človek sameva v tem skalovju kakor puščavnik in nima žive duše, da bi z njo spregovoril besedo.
—	Kaj hočete, gospod Rčvllle. Začetniki dobe za leto ali dve vedno take postajice. Pozneje pridete na večjo in nazadnje v mesto.
—	Imate danes kaj zame?
—	Danes pa dosti.
—	O. vraga, kaj pa?
—	Prvič ta zavoj bankovcev, 280.000 frankov, za rudokop. Tu, prosim, podpišite.
—	Lepo... Dobro, da nihče ne ve, da bom za eno noč bogataš. Imate Se kaj drugega?
—	Da, to motorno kolo in ti dve kr-
i st! —
—	Dve krsti?... Kar takole v uradnem vozu? To vendar ni v skladu s pravilnikom.
Vlakovodja se je glasno zagrohotal.
—	Samo za šalo sem rekel, da sta krsti, saj bi človek res tako sodil ra oko. Zaboja sta, polna orodja.
—	Za koga?
j — Naslov je: Antonio Ibanez. Od-
i dajatelj je dejal, da pridejo Jutri ponje na postajo.
< Rdville si je ogledal zaboja. Res sta
200 letnica Sorbonne
Stara pariška univerza je priredila v avli svečano razstavo. Pred 300 leti so zgradili na povelje kardinala Riche-lieuia novo vseučiliško poslopje. Do danes se je ohranila od njega zgolj velika bakrena deska, ki je bila 16. marca 1. 1627. vzidana v temelje. Stoji tudi še kapelica sv. Urše, kjer je poKopan Ki-chelieuiev »provizor«, t. j. ravnatelj univerze. Razstava kaže, da je imel Pariz veliko bolj zgodaj svoje vseučilišče. Razstavljeno je pismo kralja Louisa Svetega iz 1. 1256. To leto je leto ustanovitve prve pariške univerze. Robert de Sorbonne, ki ji je dal svoje ime. Je bil kraljev duhovnik. Kralj mu je podaril hišo. kjer je de Sorbonne nastanil 16 revnih bogoslovcev. Univerza je kmalu štela nad 15.000 dijakov. V Pariz so pohajali dijaki z vseh strani Evrope. Razstava teže krasne pergamen-te s popisom svobodščin posameznih narodov: Francozov, Normancev. Angležev, Nemcev in drugih. Posebni me-sagerji - poštarji so posredovali pri oblastih, da so dobivali dijaki denar z doma. To pa je bilo težko in odgovorno delo, zakaj v tistih časih niso poznali bank in pošt. V Sorbonni se je rodil tudi francoski tisk. Leta 1470. so natisnili nemški mojstri prvo, seveda latinsko knjigo: »Pismo slavnega govornika Ga-sparina Pergamskega«.
Poglaviten del razstave so spomini na kardinala Richelieua. Slike in kipi kažejo lep, bristroumen obraz s koničasto bradico. Strahotna pa je posmrtna maska z luknjo namesto nosa in s par zob v udrtih ustih. Ta maska je spomin na težko usodo kardinalovih ostankov. Balzamirano telo so svečano prepeljali na šesterovprežnem vozu 13. decembra 1. 1642. iz palače Palais Ro-yal v kapelico sv. Urše. aZ dragocene konjske odeje so se dolgo let pravdali 7. univerzo Richelieujevi dediči. Med revolucijo 1. 1792. je bil kardinalov mar-
Louis Wiley,
ravnatelj največjega ameriškega lista «New« vorksTimes«, se mudi na študijskem poto* vanju po Evropi. Njegov prvi poset je veljal Franciji in Parizu.
mornati spomenik podrt. Mumijo so vrgli med smeti. Glavo si je odrezal za spomin čevljar Chevalais, znan kričač in politik. Strašen spomin je šel od rok do rok. Šele 1. 1866. je podaril poslanec Aimeuse. zadnji lastnik Richelieujeve lobanje, bizaren predmet univerzi. Tako se je po stoletnem tavanju vrnila kar-dinalova glava na staro mesto. Takrat so posneli masko, glavo pa so dali v steklen zavoj in položili v nekdanji grob. Poleg teh dokumentov leži ruska ljudska slika: Peter Veliki v rdeči suknji in škomjih stiska roko marmornatemu Richelieuvemu kipu, da počasti ob obisku v Parizu spomin velikega kardinala.
Stare knjige, listine, slike kažejo usodo Sorbonne. Razstavljena so diplomska dela znanih dijakov: Baudelairja, Micheleta, Jauresa, Tainea. Saint Boeu-va in drugo.
Razstavo zaključujejo načrti »Univerzitetnega mesta« v parku Monsouris. Hiše angleškega, kanadskega, belgijskega, japonskega, ameriškega, argentinskega dijaštva pričujejo, da je Sor-bonna ohranila do naših dni nekdanji mednarodni pomen.
Trije največji ljudje v očeh komunistov
Angleško mestece Bethnal Grem je dobilo pred časom novo četrt, v kateri prebivajo večinoma delavci. V mestnem svetu so bile dolge debate, kako naj se novi del imenuje. Mestni očetje so stavili svoje predloge .delavci seveda tudi svoje. Prišlo je do bojnega glasovanja in v tajni seji je bilo oddanih 14 listkov za naziv »Lenin State«, 10 pa proti Ljeninu
Konservativni občinsk! svetniki so proti izidu glasovanja položil protest, češ da je Ljeninovo ime na Angleškem nedopustno izzivanje. Napisali so veliko spomenico in so jo poslali vladi v London. Komunisti pa so odgovorili na memorandum z govorom svojega vodje. ki je razkrival zgodovino človeštva v luči historičnega materiiallzma ter Je pr'šel na koncu do zaključka, da je vsak nadpovprečen človek vreden spoštovanja. Nato je mož naštel troiico največjih ljudi, ki so se narodili človeštvu.
Ti so: Ljenin. M'arx in Jezus Kristus.
Sedemdesetletnica južne železnice
Dne 28. julija pred 70. leti so doživeli naši predniki velikansko senzacijo: stekla je prva železna kača od Dunaja do Trsta, prvi brzovlak, M je zvezal tedanji cesarski Dunaj z nastajajočim trgovinskim emporijem monarhije, s Trstom.
Osemnajst let so trajala dela na tej progi, ki je delala inženjeriem in tehnikom naivečje preglavice na Semmerin-gu. Podietie ie požrlo 100 milijonov zla" tih goldinarjev —za tedanie čase ba-iesloven denar. Do 26. julija 1840. je bil Dunaj zvezan samo z Dunajskim Novim mestom. Dve leti pozneje se je proga podaljšala do Glogsmitza, 1. 1844. pa ie b'la izgotovliena železna pot že
i alača Društva narodov v Ženevi.
Načrt za palačo, ki so ga vposlali švicarski arhitekti Lambert, Legendre in Camoletti.
Tragičen izid bikoborbe
Tradicijonalne nedeljske bikoborbe v Madridu so zadnjič zahtevale človeško žrtev. Ko je matador Gavina zabodel bika, se je razjarjena žival po bliskovo zakadila vanj, mu zabodla roge v spodnji del telesa in ga vrgla čez sebe. Gavina je izdihnil, še preden mu je zdravnik mogel nuditi pomoč, na smrt ranjeni bik pa se je še nekaj časa vlekel naprej, nakar se je iztegniL
Jack Dempsey
neposredno pred matchem s Sharkeyem oh prihodu v areno, kjer ga navdušeni pristaši frenetično pozdravljajo.
Iz ostaline reformatorja Calvina
Po smrti protestantskega reformatorja Calvina se je razen dragocene biblioteke ohra« nilo le malo stvari iz njegove zapuščine. Med drugim je ostala dragocena steklena žara s srebrnim cizeliranim robom in ročaji ter dve statueti. Vse troje je shranjeno v ženevskem »Reformacijskem muzeju».
1846. so podaljfcli zvezo od Gradca do Celja, tri leta pozneje pa do Ljubljane. Domala je bilo vse že gotovo — trebalo je le še položiti tračnice do Trsta in preko Semmeringa, kjer so delali vzponi vlakom velike težkoče.
Dolgih šest let je delal in se mučil inženjer Ghega, da je dovršil ta odgovorni posel. Dne 14. julija 1854. so spustili prvi direktni vlak z Dunaja čez 22 viaduktov in 10 predorov na Seinmerin-gu. Ta partija je najlepši, a tudi tehniški najdovršenejši del proge Južne železnice ter nima po svojih posebnostih para na evropskem kontinentu.
Bilo je treba torej mnogo naporov in tudi drznosti, preden je zdrdral prvi brzi vlak z Dunaja v Trst. Danes teče bivša avstrijska južna železnica skozi tri nasledstvene države: sko/i republiko Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Železnica je podržavljena in se lepo ren-tira.
po naročilu neke družbe. Govoril je tudi francosko, nemško, špansko, kar je kazalo na bivanje v Evropi, oziroma južni Ameriki. Ko se je onesveščenec dva dni pozneje zopet zavedel, ni bilo o mistru Manfieldu niti sledu. Vsa preteklost je bila na mah pozabljena. Mož je postal zopet štirinajsleten deček. Ve samo, da mu pravijo Jacky, da biva v Mineapolisu pri starših in da ga je zadel tovarišev kamen.
Poizvedovanja po inženjerju Manfieldu niso imela uspeha. Inženjer je menda potoval iz katerihkoli trgovskih ali osebnih vzrokov pod tujim imenom. Ameriško poslaništvo poizveduje sedaj v Mineapolisu o dečku, ki ga je zadel kamen leta 1881. Mr. Manfield govori angleško z izrazito ameriško izgovorjavo, to pa je vse, kar drži. Čudno je videti tega človeka, ki je skrbno obrit in čedno oblečen, kako opazuje svet okoli sebe. Nič ne ve o vojni, o svojih poslih, poteh in ciljih. V enem samem trenutku je bil vržen za 50 let nazaj.
Ustanovlj. 1842.	Solidna izvršitev.
Vsakovrstna pleskarska in črko-slikarska dela izvršuje tvrdka Biata Eberl nasl.
Martine. Černe & Co-
Ljubile na. Vošnjakova ulica itev. 8
(Preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cenel	Telefon št 2814.
G. Champion,
ameriški letalski poročnik, je v gorečem le« talu postavil nov višinski hidroplanski re« kord. Vzdignil se je 11.825 metrov.
Izgubljen spomin
V neko predmestno bolnico v Londonu so dobili lepo oblečenega in dobro vzgojenega, kakih 60 let starega bolnika, ki ne ve, kdo je in kam spada. Prepričan je, da še vlada na Angleškem kraljica Viktorija in da imajo v Wasing-tonu prezidenta Harfielda. Vsi nadaljni dogodki so mu zaprta knjiga. O sebi pripoveduje, da je študiral pred 45 leti v Mineapolisu v Zedinjenih državah. Leta 1881. mu je neki tovariš med igro na šolskem dvorišču vrgel kamen v glavo. Kaj je bilo pozneje, se ne spominja več.
Življenje tega človeka je uganka. Doznalo se je. da se je peljal lani z oceanskim parnikom ob Siamski obali. Tam se mu je nenadoma vlila kri iz nosa in se je onesvestil. Sopotniki so ga poznali pod imenom mrs. Manfielda. Pripovedoval je, da je inženjer po poklicu, nženien. V Siam se ie oo-ia1 i7 A,mprike
Nezakonska hči bivšega ameriškega prezidenta
Zadnje čase se v Ameriki mnogo govori in p4Se o senzacUonalni knjig!, ka tero je izdala ženska, po imenu Nan Briton in ki ima naslov »The Presidejjts Daugther«. To je, lahko bi rekli, prvi glas o zasebnem življenju bivšega prezidenta Hardinga, ki je prispela v ameriško javnost po njegovi smrti. Doslej se je govorilo samo o škandalih za časa njegovega vladanja, n. pr. o petrolejski aferi, o kupčijah ministra za notranje zadeve in mornariškega ministra in sličnlh rečeh. Vse te stvari so i znesli na dan pač politični nasprota&i pokojnika. Sedaj se je tem glasovom pridružila še imenovana knjiga, ki odkriva razne tajne Hardinga iz njegovega zasebnega življenja.
Nan Briton, ki je napisala knjigo »Preskleots Dangtber« De napada Har-dinga anonimno. Osebe, ki nastopajo v knjigi, so imenovane s pravim imenom. Zato je publikacija napravila na ameriško javnost silen vtis. Nihče ni vedel, da je imel Harding nezakonskega otroka, hčerko, ki ji ni niti 10 let Ameriška puritanska policija je knfigo in stavek prvotno zaplenila. Vendar je sodišče določilo, da se mora stavek vrniti tiskarni, natisnjeni izvodi pa avtorkL
Pisateljica. Id je mati nezakonskega otroka, je svoje spomine izročila javnosti iz življenske samoobrambe. Hotela je s svojim delom izzvati zakon o pravici nezakonskih otrok. Britonova je rodom iz Mariona v državi OMo. Tam je bil rojen tudi Harding. Oče nezakonske matere je bil zobni zdravnik in prijatelj Hardingovih. Ko je izbruhnila svetovna vojna je Nan odšla v Newyork, da si poišče kako nameščenje. Harding, ki ji je bil dober znanec, ji Je šel vedno raci na roko in tako je prišlo med njima do intimne ljubezni. Britonova je spremljala Hardinga tudi na njegovih političnih potovanjih ter se je mudila odo v njegovi Beli hiši Iz te dobe navaja Britonova Hardingove besede: <Zdaj sem kakor v ječi, nikoli ne bi bil mislil, da se poglavarju Amerike tako godi.» Nan Briton objavlja v svoji knjigi celo vrsto Hardingovih pisem, v katerih bivši prezi-dent omenja svojega otroka. Originali teh pisem se nahajajo pri založniku izdane knjige. Ko je Harding umrl, se je mudila Nan Briton v Franciji in ko se je vrnila v Ameriko, je na svojo žalost do-znala, da se je ni prezident spomnil niti z besedico in da tudi svoji nezakonski hčerki ni zapustil niti centa. Ker so se tudi njegovi sorodniki branili izpolnit! dolžnosti, katerih se mora zavedati vsak prehranjevalec dece, se je Britonova zatekla k poslednjemu sredstvu. Publi-cirala je knjigo in pokrenila ž njo v ameriški javnosti vprašanje o zaščiti in preskrbi nezakonske zapuščine.
Preroskaskrinja
Pred 160 leti je umrla v Londonu stara služkinja Hane Sowscotova. Slovela je kot prerokinja. Imela je veliko pristašev, ki jim je zapustila zaklenjeno hrastovo skrinjo. Nekdio Izmed poznejših lastnikov je podaril ta kovčeg angleški teozofski družbi Prerokinja je naročila, naj se odpre v navzočnosti 24 škofov v trenutku, ko bo Anglija v najbolj nevarnem položaju. Vsebina skirnje bo rešila Anglijo nesreče. Teo-zofi so rekli, da je tak1 usoden trenutek zadnja rudarska stavka. Povpraševali so razne strokovnjake in slednjič sklenili, da naj se skrinja odpre. Se prej pa so jo fotografirali z radio žarki Nato so poskušali srečo razni jasnovidcu Pripovedovali so vsak svoje, a vsi so bili edini v tem. da vsebuje zaboj neke ivažne spise. Radio slika je bila nejas-ina. Skrinjo so odprli dne 18. t m. v navzočnosti ogromne množice spiritistov fa navadnih radovednežev. Izmed 24 povabljenih škofov je prišel le eden in :še ta je priznal, da ga je prignala samo radovednost.
V zaboju so našli starinsko puško, kup cekinov, nočno avbo in bankovec iz leta 1769. Težko razočaranje! Ali spi-ritisti niso v zadregi. Takoj so odkrili v tej ostalinl simboličen pomen. Anglijo lahko rešijo edinole oborožena moč, denar in rodbinsko življenje. To utegne biti res, ali malce čudna je vendarle ta preroška skrinja. Zaželjenih spisov niso našli. V zaboju je bila samo stara
'taiflga »Linfevoa presenečenja aii pustolovščine v Greeawichskem drevore-duc. Ta roman je vrlo lahkomiselne vsebine. Zdaj pa splritisti ugibijejo, kaj neki pomeni ta povest »v letih nesreče, da se odvrne propast domovine«. Precej verjetno se zdi. da je bila stara Jea-ne Sowscotova bolj prebrisana ženska nego so bili pristaši njene nove »vere«. Še pred smrtjo Je potegnila ljudi za nos — pa ne samo sodbbnike, ampak celo potomce po 160 letih. Dokaz, da je danes prav tolikti norcev kot jih je bilo nekoč.
Večna mladost
V	Ameriki slovi med vs#mi ženskami najbolj igralka Fanny Ward, ki je kljub 60. letu mladostna kakor 25-Ietna de-vojka. To soboto je predavala v Ion. domskem Kolizeju o skrivnosti svoje lepote in mladosti. Ne vemo. ali bodo njena navodila kaj koristila drugim, ne bo pa odveč, če jih naše čitatelfice spoznajo. Recept mrs. Wardove za večno mla. dost je namreč dokaj preprost Obsega šest zapovedi, ki se glase:
1.	Pij vsak dan mnogo vode.
2.	Ne umivaj si obraza z milom, temveč s tekočo ktremo. Po umivanju drgni vsako Jutro obraz in vrat s kosom stekla, ki bodi zavit v platno.
3.	JeJ kar najmanj kruha, masla, sladkorja.
4.	Ne ugvaj preveč mesa. Sploh bodi zmerna pri hrani Izmed 10 ljudi se Jih 9 vedno preobSno hrani. N! treba, dla bi se človek do grla nabasal, če hoče biti sit.
5.	Leži vedno na desni strani.
6.	Umivaj si vsak mesec lase, predvsem pa skrbi, da boš vedno dobre volje. _
Modra kri se še vedno ni unesla
V	filmskem mestu Los Angelesu se poslednje čase mudi bivši avstrijski nadvojvoda Leopold, pranečak Franca Jožefa. In zgodilo se je, da je princ pozval nekega grofa Lazk Szechenyija na dvoboj. Do tega pa je prišlo takole.
Nadvojvoda je denarno slabo podkovan. Ko se je izkrcal pred dvema mesecema v Los Angelesu s svojim tajnikom Alfredom Neuhartom, je bil v pravem pomenu besede brez slehernega beliča. Obrnil se je zatorej brzojavno v Budimpešto na grofa Szechenjrija, bivšega ministra avstroogrske monarhije, in zahteval, naj posreduje zanj preko avstrijskega poslaništva v Newyorfcu, da pride do kakega denarja. Grof mu je brzojavno odgovoril: »Vašo netaktno brzojavko sprejel. Menim, da ni dolžnost prijateljev posojati vam denar.«
Beseda »netaktno« je Habsburga raz-kačfia in naročil je svojemu tajniku, naj brzojavi grofa Szechenyju: »Vašo raz-žaljivo brzojavko sprejel. Težko mi je odgovoriti nanjo, ker ste bili pred vojno na dvoru komaj lakaj. Vendar bi se stvar dala urediti z dvobojem. Oklofu-tal vas bom z rokavioo.«
Grofu se je beseda »lakaj« zdela poniževalna in je pristal na dvoboj, ki bi se naj vršil na Dunaju. A šele takrat, kadar bo nadvojvoda zbral toliko denarja, da se bo lahko odpeljal domov.
Tak bi bil torej zaenkrat konec te afere. Ali iznajdljivi Američani so po-krbeli za nadaljevanje.
Ameriški manažer in prirejevalec boksarskih matchev Tex Rickard je ponudil nadvojvodi svoj »ring« v »Yankee-Stadiumu«, da tam uredi zadevo z madžarskim grofom. Ponudbo je poslal v naslednji brzojavki, ki bo najbrž večno ostala edinstvena v korespondenci Habsburgov:
»Nudim tisoč funtov šterlingov in povrnitev vseh stroškov za aranžman dvoboja ter 20 odstotkov inkasa, če se obvežete, da poravnate svojo častno afero pod mojo režijo v stadiju »Yan-kee«. Pogoj: nastop v boksarskih osem-unčnih rokavicah.«
Pravijo, da nadvojvoda še ni odgovoril. Odločitev mu je očividno pretežka: da bi Rickarda za njegovo razža-lfivo pisanje (da je bilo razžaljivo, o tem ni govora!) pozval na dvoboj, ne gre. Vabljivejša je druga alternativa: sprejeti ponudbo. Tisoč funtov, to ni karstbodi!...
Strupeni pKm za rusko armado
AngleSd list »Daily Telegraph« je prestrašil svoje bralce in bralke z bombastično novico o strnpfedh plinih, s katerimi baje razpolaga rusko zračno brodovje. Ruski vojni minister Voro-šilov, ki je nedavno inšpiciral garnizije širom države, je glasom tega poročila na nekem zborovanju delavcev in kmetov odkril strašne stvarL Rdeča vojska, je baje dejal, razpolaga s strašnimi plini, katerih učinkovitost Je tajna kemikov in inženjerjev. Vsa tajna teh eksplozivnih plinov je zajeta v besedo berzol. Plin so iznašli Nemci; izdeluje ga pa neka tvrdka v ruskem guverne-mentu Samari. Ruska vlada jI Je dovolila koncesijo pod posebnimi pogoji Tvrdko vodita dva nemška taženjerja kemije, dva nemška zdravnika pa Isto. časno preiskujeta, kakšni so vplivi in posledice berzola na človeka ta na njegov organizem.
Od »človekoljubne« vojne smo teda še daleč. Države se druga od druge uče Ie tajnega oboroževanja ta pokonča vanja tega, kar so prejšnje generacije zgradile z žulji in z možgani.

bila videti kakor dve arabski krsti, ste-sani iz nepobarvanega lesa.
—	Pomagati mi bo treba, je dejal vlakovodja.
S pomočjo mladega kabilskega hlapca sta prenesla oba zaboja v sobo, kfi je bila brzojavni, poštni in železniški urad, čakalnica in shramba, vse obenem. Poleg zabojev, ki so ju položili drugega preko drugega, so nato postavili motorno kolo. vdelano v leseno ogrodje.
—	Krasen stroj, je dejal Rčville, ogledujoč ga natančneje. Čisto nov... pnevmatiki še nikoli nista tekli po cestah. Za koga pa je?
—	Tudi za Antonia Ibaneza, in tudi ponj pridejo jutri na postajo... Ali nimate danes ničesar zame, gospod R6-ville?
—	Ne.
Lokomotiva Je med tem nabrala do-,Volj pare. Rčville Je dal mak. strojevodja je zapiskal in vlak Je odšel.
Med tem je nastala popolna tema. 'Reville je odslovil svojega hlapca, do-aiačina. ki Je bival uro daleč v gorovju. &ato so mahoma pridrveli težki oblaki, povsem nepričakovano, kakor se mnogokrat zgodi v teh krajih, in začelo Je tat'.
Vggvilie je šel v urad, «ad$l z» fptzo
in jel čitatL Toda čitanje mu ta večer nI prijalo. Moral bi bil še napisati uradno listino, a tudi to ga ni veselilo.
— Strašno pusto je, biti tako sam, si je mislil.
Ker pa ni bil človek, ki bi se vdajal turobnim mislim, je segel v miznlco in je potehtal v roki zavoj z bankovci, določenim za ravnatelja rudokopa. Preko četrt milijona frankov!... Vraga, če bi zločinci vedeli... Pri tej misli se je na glas zasmejal. Nehote je vzel v roke svoj browning. Nabit nI bil. S streljanjem v tarčo je bil porabil vso municijo.
Nato je začel korakati po sobi sem-tertja. V poltemi sta velika zaboja res nalikovala dvojici krst.
Odprl je vrata, toda dež je udaril v sobo; naglo jih je spet zaprl. Sedel Je za mizo in se lotil večerje, ki mu jo je bil pripravil hlapec pred odhodom. Tudi jed mu ni šla v slast Nerazumljiv nemir se ga Je polaščal.
Čudno se mu je zdelo, da sta izne-nada prišla dva ogromna zaboja ta novo motorno kolo na naslov neznanega človeka.
Jel sa je ogledovati kolo. Bilo je novo, na dva cilindra. Dva sedeža drug za drugim. Prijetno bi feilo takale vozariti se po bdi cesti
Duisberg,
predsednik nemške industrijsko zveze, ki se v njenem Imenu pogaja s Poljaki za skle> nitev trgovinske pogodbe.
Mussolini in komik
Mussolini je velik prijatelj teatra. Nekega dne se javi pri njem v avdi« jeaei slavni sicilijansfci komik Angelo Musco. Lakaj ga javi. Igralec vstopi v veliko dvorano palače Chigi in zagleda Mussolini j a, ki je sedel za velikansko mizo in srepo strmel v prišleca.
Musco stopi korak naprej, pogleda diktatorja boječe v oči in slednjič spre« govori: «Ekscelenca, ne vznemirjajte se...!»
Mussolini je prasnil v smehl Led je bil prebit in Mussolini je za« čel govoriti. O tem in onem, toda pre» zrl je, da bi ponudil Muscu sedež.
Musoo je nekaj časa potrpežljivo stal, potem pa je dejal:
•Ali mi dovolite vprašanje, eksce« lenca?» •Prosim.«
•Rad bi vedel, da»H se nahajam v baru?«
Mussolini se je zopet moral sme« jati. Nato je vstal, prinesel lastnoročno stol in ga ponudil gostu.
•Dragi moj Musco,» je rekel, «ali ste vi prav za prav fašist?«
Odkritosrčno je odgovoril Musco: •Ekscelenca, po poklicu sem mornar in obračam jadra po vetru.«
Vzlic temu ni Mussolini zamudil nobene predstave, pri kateri je nasto» pil Musco. Nekoč v premoru je dal poklicati igralca k sebi v ložo.
«Vesd sem. da vas zopet vldim.» ga je pozdravil. Kadarkoli se srečava, se moram grohotati kot norec.« Musco se je priklonil. •Potem se vam godi tako nekako kakor meni, ekscelenca,« je odvrniL <rLe obratno. Kadarkoli vas vidim, mo« ram plakati kot modrijan.«
Mussolini se je zdrznil, se nasmeh« nil in prožil komiku roko.
Jel je iztikati po stroju in nehote Iz dolgega časa odvijati vijake. Tedajci mu je nekaj oblilo prste. Poduhal jih je: bencin!
Rezervoar novega stroja do vrha poln bencina? Kako to? Zakaj ga je od-pošiljatelj napolnil?
Reville je sedel na klop in se je zamislil. Tišina okoli njega je bila popolna, zakaj dež je bil ponehal, nenadoma, kakor se je ulil. Morda je sedel deset minut nepremično, ko je zdajci začul, da se je v ene mizmed obeh zabojev nekaj premaknilo, počasi, komaj slišno .. .
Revillu je začelo srce kar razbijati in misel, jasna in nagla kot blisk, mu je prešinila možgane:
... četrt milijona frankov... motorno kolo za dva, s polno zalogo bencina .. . dva roparja v zabojih... cm pa sam s pištolo brez nabojev!... Vsak trenutek se lahko zaboja odpreta ...
Toda v tem strašnem trenutku je ohranil prisotnost. Zazdehal Je na glas, kar je le mogel, nato pa je rekel z naravnim glasom:
— O vraga, tako pozno je že? Treba je javiti centrali, da pojdem spat
To reka, je sedel k brzojavnemu aparatu in poprosil prvo postajo, ki je imela lokomotivo na razpolago, naj mu ne"
Cvet ameriškega blagostanja
Zakladno ministrstvo ameriške vlade v Washingtonu objavlja — kakor vsako leto ob tem času — tudi letos zaključek svojega računskega leta na podlagi vnovčemh davkov. Po teh dajatvah sodeč, ima danes Amerika 207 milijonarjev. Število je rekordno ta presega število ameriških milijonarjev celo v letu 1916, ko Je bila ameriška trgovina na višku. Tedaj so razpolagale Združene države z 206 milijonarji — danes imajo enega več. Premoženje pa Je v splošnem zelo naraslo.
Statistika je tako obzirna, da navaja zgolj dejstva, zamolči pa imena. Vendar je danes vsakemu Američanu znano, da je največja trdnjava dolarskega kraljestva Rochefellerjeva hiša. Roche-fellerjem sledi državni tajnik Mellon, ki je eden največjih ameriških bančnih in industrijskih magnatov. Prav malo zaostaja za njim njujorški bankir Ge orge W. Backer. In da bo imela deteljica štiri peresa, so našli še popolnoma novega moža, ki spada v to družbo — milijonarja Lewa H. Wentza. Do nedavno ie bil Wentz telovadni učitelj. S posrečenimi špekulacijami Je čez noč obogatel. Postal je posestnik petrolej-sklh vrelcev v Oklohami in danes ga prištevajo med najtežje bogataše pod ameriško zastavo.
Idealen filmski manuskript
V hollywoodskem magazinu «Film Mercury» čitamo naslednjo zgodbico:
Neki znani ameriški dramatik je dobil od svojega prijatelja, ravnatelja filmske družbe X. Y., to*le pismo:
•Želel bi, da mi napišete filmski manuskript Zgodba mora biti kar m« goče kratka, zastopani pa morajo biti v njej komika, višji krogi, vera, mno» go dejanja ta seksualnost Ce bo rokopis ustrezal tem zahtevam, plačam zanj rad 10 do 20 tisoč dolarjev.«
Cez dva dni je dobil ravnatelj od« govor:
•Prilagam manuskript. Menim, da ne bo predolg.. Obsega vero, seksual« nost dejanje, komiko in višje kroge. Nakazilo prosim z obratno pošto, po možnosti 20.000.»
Priložen je- bil list papirja in na njem je bilo skrbno natipkano:
•Za božjo voljo,« je kriknila grofi« ca in planila kvišku. «Roke proč od mojih nog!«
Polet z Dnnaia v Ameriko
Tudi poleti čez Atlantski ocean postajajo polagoma modna zadeva. Lind-bergh, Chamberlin in Byrd so srečno preleteli veliko lužo in dosegli evropski kontinent. Levine je kupil franooskega letalca Drouhina. da poleti ž nJim iz Evrope v Ameriko. Chamberlin se ni dal pridobiti za to pustolovsko podjetje, Levine pa, ki sluti za srečnim izidom vožnje iz Pariza v Newyork nova dobička-nosna naročila, se ne straši stroškov in rizika. Zato hoče izvesti svoj načrt in se udeležiti poleta tudi sam, da ne bi francoski letalec Izgubil poguma.
Poleg drugih kandidatov za polet iz Evrope v Ameriko se je pojavil sedaj tudi avstrijski pilot Franc Kudela. Mož namerava startati dne 2. septembra na letališču v Aspernu z aparatom, katerega bodo gnali stroji Daimlerjeve firme. Letalo za Kudelo grade v Casslu na
Nemškem, konstrukcijo pa vodi inženjer Bauer, ki je uslužben v Lochnerjevem podjetju. Zrakoplov bo opremljen z Wrightovimi motorji, katere bo dobavila firma naravnost iz Newyorka.
Letalec Kudela se že delj časa pripravlja na ta polet in namerava sredi avgusta odpotovati v Cassel, da preizkusi letalo, ki bo do takrat že dovršeno. Poletel bo na Dunaj, potem pa se bo uril v vztraznostnem poletu in če pojde vse posreči, bo odrinil dne 2. septembra ob 8. zjutraj z aspernskega aerodroma čez evropski kontinent v Pariz, kjer bo napolnil svoje tanke z 2800 litri bencina. V Parizu se bo odpočil, potem pa nastopil svojo vožnjo proti Newyorku.
Kadelovo letalo, kateremu doslej še ni določeno hne, bo startalo kot oficijel-no poštno letalo ter bo vzelo s seboj 10.000 pisem, namenjenih ameriškim adresatom. Letalec se nadeja, da mu bo mogoče doseči cilj pri ugodnih vetrovih v 48 urah. Stroški za letalo so zelo visoki, dvakratni polet s pismi pa bi pokril vse izdatke te r bi še prinesel pilotu veliko slavo.
Glupost in obramba proti njej
Pariška revija »Les Marges« je razpisala anketo o vprašanju: Ali je res, da postaja svet vsak dan bolj glup, in kakšno zdravilo bi bilo treba uporabiti proti gluposti?
Povod tej anketi je dal pokojni ne-smrtnik francoske Akademije, veliki pisatelj Anatole France. France je. kakor znano, preziral sedanjost in bodočnost ter je bil neprijateljski razpoložen napram svetu, katerega je obtoževal, da zapada mehanizaciji in da ima čimdalje manj duha. Film in radio sta bila temu nesmrtniku znak propadanja. Dekadenca modernega človeka je bila nJemu znak za povratek naimračnej§ih srednjeveških razmer.
Razprave Anatola Francea so dale Evgenu Montfordu pobudo, dia je razpisal anketo, če je res, da je svet čim-daUe 'bolj glup in da vse skupaj na zemlji propada.
Pesnik in esejist Paul Valčry, ki je nasledil Anatola Francea v Akademiji nesmrtnikov. se docda sklada z obsodbami svojega predhodnika. Napisal je razpravo, v kateri zavrača zlasti uporabo strojev, ki sicer prihranijo človeku delo in nadiomeščajo v nekaterih primerih celo mišljenje, zato pa ubijajo človeško bistrost Niti mislecem, niti pesnikom se danes ne godi dobro na svetu. Stroj sili vsepovsod na prvo mesto in se skuša uveljaviti pred človekom. Mehamziranje, senzacije in rekordi so postali idoli človeštva. Individualne miselnosti skoro ni več najti, ker je vse zniveliralo. Jaki duhovi izginjajo ta ljudje postajamo bedasti in glupi.
Nekateri sicer branijo človeštvo ter zagovarjajo njegovo sodobno dekadenco s tem, da se nahajamo v prehodni dobi Taka doba ni imela nikoli obraza in ga tudi danes nima. Treba je torej biti previden ta se ne sde prezgodaj obsojati propadanja naše dobe. Neki ko-zSr se celo norčuje iz tistih, ki proglašajo naš čas za glup. ta pravi, da se ne vdaja gluposti vse človeštvo, marveč samo nekateri posamezniki, radi česar prihaja do takih velikih kontrastov, iz katerih se poraajo slične ankete.
Nfen oče: «K*j si vendar dovolite, gospod! Glejte, da mi pri tej priči vzamete
noge ■ stola!«	(«Judge»).
utegoma pridejo na pomoč.
Cez dve uri bodo tu, je pomislil, korakajoč po sobi
—	Treba bo nekaj storiti. Sreča je, da sta zaboja drug na drugem. Spodnji lopov do nadaljnega ne more dvigniti pokrova. A kako naj zadržim zgornjega? Kaj imam dovolj težkega, da bi zavalil nanj?
Take misli so mu divjale po glavi
Tedaj opazi na mizi kladivo. Naglo odpre miznico. vzame pest dolgih žreb-Ijev in stopi s kladivom k zabojema... V njih se nič ne gane. Ostro opazuje rob vrhnjega zaboja, nato nastavi žre-belj...
—	S prvim udarcem kladiva se začne boj na življenje in smrt. Tako misleč udari naglo dvakrat trikrat... 2re-belj drži... a v tem trenutku postane v obeh zabojih živo. Prepozno! Drugi žrebelj je že zabit... in tretji in četrti ... pokrov zaboja se ne da več odpreti!...
Iz notranjosti zatuli glas:
—	Michel. skoči ven! Zadelal me je!
Reville je legel na zaboj! Čutil je
premikanje v njem. Ali bo teža obeh teles zadoščala, da spodnji razbojnik ne bo mogel dvigniti svojega pokrova?
—	Streljaj skozi deskel se je začul glas od spodaj.
—	Ne morem premakniti roke. Poizkusi naju prevrniti!
Rčville je spoznal, da se utegne od premikanja obeh razbojnikov gornji zaboj vendarle zvaliti s spodnjega. Hitro je bilo treba najti rešitve. Zavest, da se je enega nasprotnika že rešil, ga je bodrila. Po bliskovo je skočil v kot kjer je ležala dolga, debela vrv, a tisti mah se je gornji zaboj zavalil s spodnjega. Z vso težavo svojega telesa se je vrgel Rčville na pokrov spodnjega zaboja in z nadčloveškim trudom se mu je slednjič posrečilo, da Je ovil vrv čvrsto okoli zaboja in jo zavezal, tako da lopov ni mogel vzdigniti pokrova. Delj ko četrt ure je trajalo — a zmagal Je!
Zaradi večje varnosti je tudi drugi pokrov pritrdil z žreblji. položil nato drugi zaboj na prvega in legel na vrh. Roparja sta razbijala in pritiskala, a zaman.
—	Rešen sesn! je bila edina Rčvillova misel.
Ko je prišla čez dve ure lokomotiva z orožniki na pomoč. Je ležal onesve-fčen preko zabojev.
(Iz francoščine P. V, Bjl
Kraljestvo
Poletna eleganca,
Radio
Izvlečefi Iz večernih programov
kj je kazala pred volno neverjetno našo-pirjeoo bohotnost in preobremenjenost, je letos dosegla v obratni smeri menda nekak vrhunec. Vse sili k priprostosti in k skrajni redukciji težine. Pravi čari ženske lepote in šarmantnosti naj prikipijo na dan brez kompliciranosti blagov in krojev — to je današnja deviza. K sodobnemu športno modeliran emu ženskemu liku v obrazu in v stasu se prilegajo takisto športno zaokrožene krojne Halje brez navlake. Kar je prej bilo pridržano masi in količini blaga, to le sedaj prepuščeno barvi in krojni liniji, ki le tako veren izraz moderne ženskosti.
Lahko rečemo, da so moderne barve od-
krile vso prelestoo skalo ženske gracijo-«mostl in nežnosti, ki odlikuje sodohni ženski svet. Napačno pa sodijo tisti, ki trde o moderni ženi, da je materij alistična. Kaj še! Moderni in zadnji modni pokreti so dokaz baš nasprotnega idealističnega čustvovanja moderne žene, ki se hoče vsa izživeti v mehkih, sanjavdh, romantičnih barvnih kombinacijah tn v nJim odgovarjajočih linijah.
Naša slika predočuje vrsto modelov, ka-koršne srečavamo v vseh večjih kopališčih in letoviščih. Iz vseh diha mladost, lepota, šarmantnost in naivnost, sami zape-rfivi izrazi prave modeme dame.
-SS-
Votla vezenja
vseh vrst se sedaj rada uporabljajo za poletne elegantne modele. Prednost teh aplikacij tiči tudi v tem, da se take obleke lahko uporabijo tudi jeseni, ker je sigurno, da
Široke fasone
poletnih klobučkov so se v mondeoih leto-višfih zelo udomačile, tako da jih srečamo tako na promenadi kakor v elegantnih zdraviliških domih. Široke fasone imajo to pred-
se bo bodoča moda v prav izdatni meri posluževala teh ajpartnih efektov. Veliki modni saloni so s temi deli zelo preobloženi. Naša slika predoffuje najprimernejši način uporabe takega vezenla. Razume se, da bodo krilne partije najbolj favorizirane, dočim bodo gornjim partijam odmerjene samo posebno učinkovite aplikacije, bodisi na robovih ptilloverskih izrezov ali pa kot okras sa sprednje, prsne dele.
VOSKA
fetiši moderni
nost, da se za teprememibo lepo prilegajo
svilena aH čipkasti obleki. Izgotavljajo se iz žoržete, iz klobučevine ali iz slame. Za barvo velja pravilo, da se naj giblje v kaki indiferentni nijansi, a naj se loči od barve ostale obleke. Notranji deli so često podani v barvi obleke, zunanji pa vsekakor praviloma v že omenjenih indiferentraih tonih.
Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusile srečo. Naročite takoj srečke.
182 t
J. Urlep (Pariš):
Apaš
Prišel Je iz mode. Mnogo časa je minulo od tistih dob, ko je bil vsakdanji predmet razgovarjanja zastrašenih Pa-rižanov. Nešteto risb in skic ga je ove-kovečllo. Videl si ga v predmestnih ulicah s klasično čepico na glavi, s svileno ruto okoli vratu, prepasanega z rdečim pasom, za katerim je tičal nož in nabasan browning.
Tedaj je bil najpopularnejša oseba. Predstavljali so ga na odrih in v kinematografih. V nočnih kavarnah so se klanjali njegovim metresam. Še več, Bonton Je zahteval, da si se oblačil v apaške kostume in plesal apaške plese, kakor so srednjeveški pieroti in vitezi plesali nežni menuet
Skrivnostno je izginil. Brezskrbno so se zdaj vračali meščani v pozni noči domov. Ni se jim bilo bati. da jim pride naproti človek z rdečim pasom in s tradicionalno cigareto med ustnicami.
Vendar apaši niso bili tako strašni, kakor je prvotno mislil meščan. Giljotina je napravila konec grozni romantiki. Apaš je bil mrtev! —
Mrtev!? Ne! Samo krizo je preživel. Razvil se je — evolucijoniral, ako se smem tako izraziti. Maščuje se družbi ker ga preganja radi njegove romantič-
(S
m 5 kw), BRNO "(441 m" 8 RJM (250 m
12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw).
Nedelja, 81. julija.
BERLIN 21X80: Zabaven aedelMd večer. (Ruske in droge pe6mi, orkester bala-
rivJtflmjR^ 2030: Mešan večer.
LANGENBERG 20.80: Wolff.Ferrari: »Suzanina tajnost«.
8TUTTGART 20: Mešan večer. (Uverture, arije, fantazije in podobno is popularnih oper.)
PRAGA 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. — 1. Fi-biek: Noč na Karlštajnu. — 2. Foerster: Cyrano de Bergerac, simfonična suita. — 8. Dvofak: V naravi. Uvertura. — 4. D vojak: Povodni mož, simfonična pesnitev. — 5. Dvofak: Vanda.
BRNO 20: Prenos simfoničnega koncerta ia Prage.
RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert ter 4. dejanje Catalanijeve opere »Vally«.
VARŠAVA 20: Simfoničen koncert. — 1.
Dolzycki: Predigra k 3. dejanju »Križarjev«. — 2. Novoviejski: »Oporoka Bo. lesJava Hrabrega«, rapsodija za zbor in orkester. — 3. Novoviejski: Baltiška legenda, uvertura. — 4. Novoviejski: Prihod na Forum Romanum iz »Quo vadiš«. (Orkester, vojaška kapela in zbori.)
Ponedeljek, 1. avgusta.
BERLIN 21: Iz dobe Rokoko. — 1. Richter: Godalni kvartet v C-duru. — 2. Haydn: Godalni kvartet v G-duru, op. 77, št. 1. — 3. Mozart: Godalni kvartet v G-duru.
FRANKFURT 20.15: Obisk frankfurtske mednarodne razstave »Glasba v življenju narodov«.
STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — 1. Schu-mann: Simfonija v C-duru. — 2. Weber: Uvertura iz opere »Čarostrelee«. Nato predavanje o posnikih in mislecih. — 1. P. Enderling: Uvod v Tolstojevo življenje in delo. — 2. Poglavje iz romana »Vojna in mir«. — 3. cajkovskij: 2. pesmi brez besed. — 4. Narodna pripovedka o Tolstem. — 5. Mureorgakij: »Solza«; Gopak.
PRAGA 20.10: Koncert vojaške godbe.
21: Koncert. — 1. Smetana: Tajna; uvertura. — 2. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. — 3. Smetana: Uvertura. — 4. Wagner: Predigra k 3. dejanju opere »Lohengrin«. — 5. Wagner: Arija iz »Lohengrina«. — 6. Wagner: Predigra k operi »Mojstri pevci norimberški«.
BRNO 19: Smetana: »Braniborčanl na CeS-kem«; fantazija. 20: Zabaven večer.
VARŠAVA 20.30: Komorna glasba. L Mendelssohn: Sonata za celo in klavir. _ 2. Spohr: Adagio iz klarinetskega koncerta št 1. — 3. Pesmi. — 4. Boc-cherinl: Sonata za čelo in klavir. — 5. pesmi. — 6. Weber: Koncert za klarinet in klavir.
Torek, 1 avgatte.
BERLIN 20.90: Orkestralen koncert — L Volkmann: Uvertura iz opere »Rlhard III.« — 2. Volkmann.: Serenada v F.
nosti — smeje se ji — amerikaniziral se je in znanstveno dvignil.
Zapustil je temno predmestje in se preselil na velike bulvarje. Vozi se s kolesom, avtomobilom, celo z aeropla-nom in uporablja zdaj revolver, zdaj bombo, ako nanese potreba. Ni mu do tega, da bi postal član dostojne človeške družbe: na temelju ultramoderne sociologije se proglaša za individualnega anarhista — libertera. On ne izvršuje več razbojništva, ampak atentate. Ne pleni in ne ropa .ampak samo jemlje družbi, kar mu gre. On ne napada »žrtve«, napada samo še »nasprotnika«.
Spet je gospodar situacije — on. strah in trepet meščanov — idol slabih in perverznih!
Opustil je akcijo »črne roke«, nič več ne misli na grožnje in izsiljevanja. On je koncilijanten, v svojih sklepih ne-omahljiv. Ne spušča se v kompromise in ne nastavlja zank. On uvažuje samo realno vrednoat, najpreciznejše orožje in svojo energijo.
On ni zadnji v naši civilizaciji. Čita in piše dobro, ume se vesti v najodlič-nejših družbah; pozna mehanizem najmodernejših strojev. Avtomobil mu je igračka — in ne samo to: že davno se dviga v aeroplanu.
Današnji apaš je strateg, izvrsten ra-čtmar in izumitelj. Marlflvo ln strpljlvo
duru, op. 63. — 8. Raff: Simfonija v F-duru, St 3. FRANKFURT 20.16: Wagnarjeve ln R.
Straussovs arije. (Poje tenor.) LANGENBERG 20.80: Poljuden orkestralen koncert
STUTTGART 20: Orkestralen koncert — 1. Roesini: Uvertura iz opere »Viljem Teli«. — 2. Bizet Fantazija iz opere »Carmen«. — 8. Mo«kov«kiJ: Dva Španska plesa. — 4. Strauss: »Egiptovska koračnica«.
PRAGA 20.10: Mešan večer. — 1. Nicolai: »Vesele žene Wtodsorske«; uvertura.
—	2. Nicolai: Falstaffova pesem. — 8. Vieniavski: Koncert v D-molu. — 4. Blodek: »V vodnjaku«; 2 ariji. — 5. Blodek: Lana vzhaja.
BRNO 19: Koncert. — 1. Smetana: H. kvartet v D-molu. — 2. Jerabek čita iz svojih spisov. — 8. Dvofak: Valček v A-duru, op. 54 RIM 21: Simfoničen in vokalen koncert DUNAJ 21.08: Schubertiada. — 1. Godalni koncert v D-molu. — 2. Popotniška fantazija. — 3. a) Popotnik, b) Pesem o lutnji, c) Deklica in smrt, d) Postrv, e) Aliuda, f) Mužin sm. — 4. Sonata.
—	5. Deklica ln smrt (kvartet). VARŠAVA 20.30: Odlomki iz operetne
glasbe.
Sreda, 8. avgusta.
BERLIN 20.80: Polke, valčki ln mazurke.
21: Recitacije grotesk Arkadija Aver-čenka.
21.30: Kaj pleše današnja mladina. FRANKFURT 20.15: Melodrame. — 1. Of-fenbach: »Zaroka pod laterno«. — 2. L. Fall: »Bratec predragi«. LANGENBERG 20.50: Koncert dvojnega
kvarteta iz Krefelda. STUTTGART 20: Recitaciji večer. O demonih, duhovih in strahovih. 21.15: Filharmoničen orkester svira stare plese. — 1. Mozart: Nemški plesi.
—	2. Beethoven: Nemški plesi. — 3. Weber: Poziv na ples. — 4. Strauss: Kvadrilja iz »Netopirja«. — 5. Strauss: Žensko srce, mazurka. — 6. Strauss: Južne rože, valček.	_
BRNO 19: Konccert — 1. Adam: »Giralda«; uvertura. — 2. De Micheli: Druga mala suita, op. 18. — 8. Bizet: Fantazija iz opere »Carmen«. — 4. Thomas: Uvertura iz opere >Rayroond«. RIM 21.10: Odlomki iz Varneyeve operete
»Fanfan La Tulipe«. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kra-kova.
Četrtek, 4. avgusta.
BERLIN 21.15: »Erlkftnigstochter«. Po danskih narodnih pravljicah posneta balada za soliste, zbor in orkester. Godbo zložil Niels W. Gade. FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. — 1. Weber: Uvertura iz opere »Oberont.
—	2. Schoenberg: Zjasnjena noč. — 3. Dvofak: Iz novega sveta.
LANGENBERG 20: Koncert združenih mestnih orkestrov iz Barmena in Elber-felda.
STUTTGART 20.16: Poljuden orkestralen koncert. — 1. Mozart: Uvertura iz opere »Cosi fan tutte«. — 2. Strauss: Uvertura iz »Netopirja«. — 3. Litolff: »Robespierre«; uvertura. PRAGA 20.10: Zabaven večer; lahka glasba. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Auber: Uvertura. — 2. Bizet: Druga Arlesien-

zbira na tisoče informacij, preden izvede svoj načrt Zavode, na katerih namerava pokazati svojo individualnost, pozna od vrha do tal, od bančnika Pa do blagajnika. Naobražen je. Pozna vrednost draguljev, M si jih hoče prisvojiti. Dobro loči original od imitacije, skratka, on je inteligenten.
Ce je potrebno, žrtvuje za pridobitev znanja ogromne vsote. Dobro ve, da mora naložiti kapital, če hoče od njega prejemati obresti. Nikoli se ne loti slabih ali pustolovnih poslov. Minuli so časi, ko je okrvavlial svoj nož za prazen nič. Finančnik, kapitalist, draguljar, ti so zanj. On dela transakcije samo z ljudmi, ki so »dobri«, ne spušča se pa v posel z nesigumim kapitalom, niti ne s aogodbami.
Ume se tudi udržati. Ne mara hladnih žrtev. On ve dobro, da surovost in nasilje v dobi civilizacije ne vodita do uspeha. On te ustavi sredi ulice, te poboje z enim samim udarcem in izgine.
Postavi se pred trgovino, razbije izložbeno okno. ali ga_ pa z neverjetno brzino oprezno prereže z diamantom in pobere že preje izbrane dragulje in zlatnino. Nisi se še zavedel, kai se je zgodilo, ko je že nekaj milj od tebe. V avtu in z železnico prevozi vso Francijo.
Med tem ko ga po apaških skrivališčih pariških predmestij išče policija, po-

■mm
• -f •_
f f-
Scinc< pravi in zanvinvi /
tuje, skrivnostno šepetajoč z lepo miss, svojo metreso, po Velikem oceanu proti Ameriki.
On je nadapaš. Ima sposobnosti in talent, da bi lahko dostojno živel. Inteligenten je, da to lahko sam izprevidi. ako ga preje ne ujamejo. Lahko se nam popolnoma prilagodi, ne moreš ga spoznati. Kot pošten človek ima dostop v najodličnejše kroge, kjer se hitro udomači in nadaljuje svoje delo...
Henri Bčraud:
Križi in težave rejenega bratca
Prervel Janko Tavzes. Samozaložba. Cena vezani knjigi 35 Din.
Ali je debeluh vreden ljubezni? Kako težavno, kako nerazčiščeno vprašanje! Pa to še ne bi bilo najhujše: veliko je težkih vpra-Sanj, ki jih upamo v nedotaknjenem stanju zapustiti potemcem. Hudo je le to, da je vprašanje obenem usodno; da odloča o sreči in gorju siromaka, ki je z grozo prekoračil svoje minljivosti stoti kilogram. Zakaj zdelo hi se, da utriplje pod salom trebuSnika prav tako človeško srce kakor pod mišičasto slo-kostjo najzalšega toreadorja — in da se debeluh prav tako domišlja večne pesmi, ki odmeva po vsem svetovju in dela, da nam je, sužnjem telesnosti, v katero smo vkovani, na tej božji žemljici vsem enako sladko in grenka Toda jojl Cim tehtnejša Je trhloba, ki t«
ska suita. — 3. Puccini: Fantazija is opere »La Boheme«. — 4. Chabrieri Espana. — 5. Meyerbeer: Ples z bak-ljami.
RIM 21.10: Vokalen in orkestralen koncert.
VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz »Doline Švajcarske«.
Petek. B. avgusta.
BERLIN 20.30: Simfonični koncert — 1.
Mendelssohn: Hebridi, uvertura. — 2. Salo: Koncert za čelo v D-molu. — 8. Dvofak: Simfonija v F-duru, št. 3.
FRANKFURT 20.30: Prenos slavnostnih prireditev iz Heidelberga. — Shakespeare: »Macbeth«.
STUTTGART 20: Shakespeare: »Macbeth«. (Prenos iz Heidelberga.)
PRAGA 21: Koncert. — 1. Keller: Španska uvertura za veseloigro. — 2. Nedbal: Iz baletne pantomine »Prismojeni Janezek«. — 3. Cibulka: Ples škratov. — 4. Strauss: Kjer cveto citrone. — 5. Iva-novici: Polka mazurka. — 6. Strauss: Ruska koračniea.
BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Blodek: »V vodnjaku«, uvertura. — 2. Dvofak: Suita. — 3, Smetana: Fantazija iz opere »Tajna«. — 4. Moor: »Izlet gospoda Boučka«. — 5. Fibich: Fantazija iz opere »Šorka«.
RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert.
DUNAJ 20.05: O. Blumentbal: »Pri belem konjičku«. Veseloigra v 3 dejanjih.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Sobota, 6. avgusta.
BERLIN 21.15: Orkestralen koncert — 1. Scherrer: Bavarska koračnica. — 2. Thomas: »Mignon«; uvertura — 3. J. Strauss: Jutranji listi, valček. — 4. Flo-tow: »Marta«; fantazija. — 5. Spindler: Huzarji jezdijo. — 6. Blankenburg: Slovo gladijatorjev.
FRANKFURT 20: Konce.-t narodnih pesmi mednarodnega pevskega društva »Tipografija«. (Prenos iz Bachove dvorane na glasbeni razstavi v Frankfurtu.)
LANGENBERG 20.15: Rudarski večer. (Orkester in pesmi, z mikrofonom pod zemljo. Prenos iz premogovnika in podobno.)	, .	.
STUTTGART 20.15: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Sonata v F-duru, sa violino in klavir. — 2. Spohr: Duet za dve vio-
lini.	, .
PRAGA 20.10: Koncert operetne glasbe.
BRNO 19: Orkestralen koncert — 1. Mendelssohn: Morska tiSina in srečna vožnja. — 2. Locatelli: Siziliana. — 3. Maesenet: Fantazija iz opere »Hero-dias«. — 4. De Bčriot: Baletna scena. _ 5. Bemdl: Oflembaehiana.
RIM 21.10: Prenos iz gledališča.
DUNAJ 19.45: Kalmžn: »Predpustna vila«. Opereta w 3 dejanjih.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Ljubljanska tovarna «ZMAJ»
je izdelala za radio»lastnike nove vrste ele« ment pod imenom
anodni poedini element,
katerega so amaterji že dolgo iskali in po« grcšali. Navadne suhe baterije imajo to sla< bost, da se pri dolgem ležanju same od sebe uničujejo in če odpove le ena stanica, bo* disi radi kratkega stika, slabe izolacije ali radi absorbiranja cinka, se mora celo kot nerabna zavreči Prednost tega novega mo« krega elementa jc v tem, da si lahko vsak lastnik radio*aparata iz poedinih elementov sam sestavi anodno baterijo. Pri eventualni izrabi ali pri defektu posameznega člena si lahko vsak sam izmenja dele. Lastnik te anodne baterije ima samo enkrat nabavne stroške za kozarčke, potem si pa lahko po» samezne dele, kakor cinkove in ogljene elektrode, sam nadomesti. Pripomniti se mora, da imajo ti elementi veliko večjo kapaciteto kakor navadne suhe baterije.
—	Naročila sprejema, kakor tudi daje ust* na in pismena pojasnila: «ZMAJ», tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta
št. 17.
vleče k tlom, tem trdneje so vsi uverjeni, da je sleherna taka želja iu možnost — morda celo zmožnost, kdo pa ve? — do absurdnosti daleč od tebe. Tako dobrodušen in nesebičen se zdiš; tako težko te je spraviti v zvezo s predstavami o ljubezni in strasti; že najmanjši poizkus take zveze se razsruje v smeh in grohot . . . Hoti ali ne hoti, dokler živiš, boš ostal junak komedije; tragedije, čeprav tihe in utajene, s smehom posute in z vdanostjo prenašane — te drobne, vsakdanje, ponižne tragedije tvojega 6rca ne bo slutil nihče! Svet meni, da debeluh ni vreden ljubezni.
Le umetnost lahko osveti tvoje muke. Tega poda se je lotil — in ga je sijajno opravil — Henri Bfcraud. Pretresljive stvari, ob kateri bi ženske na glas jokale, sioer ni napisal (kdo pa najde besedo, ki bi šla tem beStijam do srca!) — a zato je ustvaril knjigo, ki baš s smehom odpira pogled v labirint debeluharske duše. In če ti je, ko obrneš poslednjo stran, prepona nekoliko razmajana, je tudi sočutje v tebi in tiha melanholija — in morda celo dobri namen, da ubogih stokiblikov ne boš več smatral za tako 6trašno prozaične in nezanimive ljudi...
Mnogoglava srenja slovenskih trebuhačev
—	pa vseh ki se jim smejejo, in vseh, ki jih časte — bo hvaležna g. Janku Tavzesu (poštnemu kontrolorju in diplomiranemu filozofu v Ljubljani), da je v sočnem jeziku ponašil to preimenltno povest. Oprema knjige, ki se dobi pri pisatelju in po vseh knjigarnah, je prav tako ukusna, kakor je cena nizka za toliko zabavnega, v pomenu bes* d« »okroglega« nfttkiL
Laško, najmlajše mesto Slovenije
mahoma dobilo slovensko lice. Pri zadnjem ljudskem štetju 1921 se je priglasilo samo 72 Nemcev, dasi dobro vemo, da je še to število pretirano. Prebivalstvo Laškega se bavi večji del z obrtjo in trgovino. Ti dve panogi narodnega gospodarstva sta se zlasti zelo povzdignili, odkar je tu sedež mnogo-brojnih uradov, ki povišujejo ljudski promet. Število tujcev postaja čimdalje večje, t. j. tujcev, ki prihajajo semkaj po gospodarskih, trgovskih, uradnih in najrazličnejših drugih opravkih, še bolj pa onih, ki se jim je idilična krasota kraja tako priljubila, da v svojem priznanju ne najdejo primernih besed. Že starinsko — koncentrična in očesu simpatična grupacija stavb vzbuja v tujcu zanimanje in potrebo, da stopi na kak sosedni griček, uživajoč od ondot slikovitost laške panorame. Za veliko privlačnost se ima Laško še posebej zahvaliti gorki Savinji, ki se je domačini z gosti vred poslužujejo s prav nasladnim poletnim užitkom. Odkar pa je občina dala napraviti
že zdavnaj in 60 danes znane daleč preko meja Jugoslavije.
Pred izbruhom svetovne vojne so toplice v Laškem obiskovali ponajveč Dunajčani, pogostokrat tudi gostje z dvora. Ako se pomisli, da je znani Gastein vendar v bližini Dunaja, je za konkurenčni sloves tukajšnjih vrelcev značilno, če se je Dunajčanom baš kopališče v Laškem tako zelo priljubilo — in še značilnejše je, da ga še tudi sedaj poseča vsako leto mnogo gostov iz Dunaja.
Prav posebno pa se je povzdignil sloves kopališča, odkar je uradna zdravstvena komisija pod vodstvom bivšega sanitetnega šefa za Slovenijo g. dr. Katičiča po strokovnjakih vseuč. prof. g. dr. Bubanoviču, vodji med. kem. zavoda v Zagrebu, in mi-neralogu vseuč. prof. g. Tučanu ugotovila izredno radioaktivnost vrelcev ter "gorkega sopuha in plinov, ki z vodo vred vzkipeva-jo iz zemlje.
po zatrdilu zdravniških veščakov se nahaja človek pri kopanju — liki medij — v plasti radioaktivnih žarkov. Ti prodirajo v človeško telo ter povzročajo proces, po katerem se pojavlja živahnejše delovanje belih krvnih telesc, izločanje kvarnih tvarin ter intenzivna izmenjava sestavnih vitalnih snovi. Ta proces omogočuje zanesljiv in najboljši potek zdravljenja.
Zdravilišče razpolaga s sto sobami, z električno razsvetljavo, z vodovodom in z drugimi ugodnostmi ter nudi gostom popolno oskrbo in dobro hrano po zmerni ceni.
Vrednost ugodne lege kopališča tik ob Savinji povzdiguje še ta prednost, da se gost poslužuje lahko hkrati tudi solčnih kopeli na prostem in kopanja v prijetnem hladu bistrih valov Savinje.
Razen kopališkega parka imata Laško in okolica vse polno lepih in idiličnih poti za izprehode, bodisi ob Savinji kakor po gričih in hribih v soseščini — s prav lepimi razgledi.
Bližina postaje pospešuje udoben dohod in odhod; zlasti ugoden je sedanji vozni red z ozirom na možnost uporabe brzih in novo-vpeljanih lokalnih vlakov.
Nedvomno 6o laške radio-termalne toplice ene izmed najugodnejših in najprikuplji-vejših, ob enem pa iz zdravstvenih vidikov eno najučinkovitejših zdravilišč ne le v Sloveniji, ampak v vsej državi, zakaj dani so vsi pogoji, da postanejo sčasoma toplice v Laškem naš jugoslovenski Gastein.
Gospodarske razmere
Razen zdravilišča je treba omeniti tudi industrijo. Pivovarna, sedaj last d- d. Union
Prosvetne in kulturne prilike
v Laškem kažejo, da Laščam v tem pogledu nikakor ne zaostajajo za drugimi stanovalci slovenskih mest. Olepševalno in tujsk> prometno društvo si je n. pr. steklo že mnogo zaslug za zunanjo povzdigo kraja in okolice. Vzdržuje Valentiničev »Lokalni muzej«, dvoje kopalnih ut ob Savinji ter oskrbuje popravo razvaline, potov in počivališč v okolici; zlasti Hum je s sprehajalnimi stezami in novimi kažipotnimi tablami jako lepo opremljen.
L. 1919. ustanovljeno Sokolsko društvo pospešuje telesno vzgojo, goji diletantske predstave, pevske in orkestralne koncerte ter prireja še razne druge prireditve, ki so I v zvezi z nacijonalno vzgojo prebivalstva in zlasti še mladine.
Mnogo starejša je Ciril-Metodova podružnica, ki obstoja že od 1. 1891.; nekdanje glasovito in agilno iBralno društvo« pa žal ni več pri življenju.
Ob nezgodah uspešno delujejo: Prostovoljno gasilno društvo, podružnica Rdečega križa in Pogrebna organizacija. Stanovske interese čuvajo: Društvo rudniških name. ščencev, Obrtno društvo in Trgovski gre mij. Med gospodarskimi ustanovami je naj starejša Kmetijska podružnica (nad 60 let), pozneje sta se ji še pridružili »Čebelarsko društvo« in letos še podružnica »Sadjarske ga in vrtnarskega društva«.
Izdatno pospešuje prosvetno udejstvova-nje šestrazredna (v bodoče Traz.) osnovna
Šoštanj, Radeče, Tržič, Ljutomer, — menda še kako ime — in nazadnje Laško — kot »Benjamine med zaporednimi novopečenimi brati »mestjani«; najmlajše in drobno mestece na zemlji slovenski! S tem večjim ponosom, veseljem in zadoščenjem mora torej sprejeti odiikujočo čast, ki je je postalo te dni deležno z najvišjega mesta.
Pred par leti — pred nedavnim — ali celo pred prevratom?! — kdo bi si bil upal sprožiti trditev — češ: Ne bo dolgo — in nekega lepega dne postane Laščan — »meščan«. To besedo je vzeti na tehtnico sicer tudi danes seveda v prav skromnem in nedolžnem zmislu, vendar pa je vest o taktičnem pomestjenju trga v spontanem impulzu izzvala iz vseh hišnih krovov pravcato legijo naših lepih trobojnih zastav — kot znak praznične radosti spričo naposled vendarle uslišanih želja.
Kdor bi hotel ironično skomizgovati z rameni ter morda Laščanom odrekati pravico do meščanstva, temu bodi nasvetovano, da pride ali na lice mesta, ali pa, da vsaj z očmi objektivnosti prečita naslednje podatke, obravnavajoče v nekaterih najvažnejših potezah laško nekdanjost in sedanjost; nemara bo potem lažje korigiral svojo sodbo o malem slovenskem »Betlehemu«.
Konrad Elsbacher,
bivši prvi občinski gerent in sedanji poda župan.
Zgodovinske črtice
LašKo je bilo važna postojanka že v pred-rimski dobi, t. j. v dobi Latovikov in Keltov. O tem pričajo najdene 6tarine. Pomembnejši pa je postal kraj za dobe Rimljanov, ki so si tod mimo zgradili posebno cesto iz smeri Zidani most. Tudi vsled neposredne soseščine Rimskih toplic lahko domnevamo, da so Rimljani dobro izkoriščali pripravno iego kraja in okolice. Svedoki rimskih časov so razni napisni kamni, novci rimskih cesarjev, 2 reliefa in 2 marmornata leva.
Jako nemirne in burne čase je Laško skoro gotovo preživljalo tekom narodnih preseljevanj, zlasti v letih hunskih in drugih navalov, dokler se koncem šestega stoletja niso v njem naselili Slovenci, ki so zasedli keltsko - rimljanske naselbine. Ostanki starega prebivalstva so se nastanili po hribih, kjer so imeli varnejše zavetje. Slovenci so jih radi nazivali Vlahe. Iz tega imena izvira skoro gotovo tudi ime Laška, kar potrjuje še dejstvo, da je v bližini vse polno sličnih krajevnih in osebnih imen, n. pr. Lahomši-ca, Lahomno, Lahomšek, Laliov graben, Laška ves itd. Tudi poznejše nemško ime Tiif-ier (Tyver) utegne biti slovenskega izvora. V bližini se namreč nahaja vas Debro, kar pomeni gorski gozd ali zaraščeno dolino, izhajajoče iz starcslovenskega »debr«.
Vojvodina Karantanija, kateri je pripadalo tudi Laško, je po razpadu Samove države prišla z Bavarsko vred pod frankovsko oblast. Po smrti frankovskega kralja Karla Velikega so jeli njegovi nasledniki trgati državo na kose in tako je prišla Savinjska marka — ležeča med Dravo in Savo — v začetku 12. stoletja v oblast vojvod iz rodu Eppensteinovcev. Nasledniki teh so bili njim sorodni SponheimovcL Leta 1147. dobi Laško v posest grof Bernard Sponheimski. Za Traungavci — kot dediči prejšnjih — so postali gospodarji naših pokrajin Baben-beržani, od kojih je prevzel to pokrajino mimogrede z Laškim vred češki kralj Oto-kar II Pfemyslovič. Izza časa po znani bitki pri Suhih Krutih L 1278. dalje bo nahaja
Mesto Laško	Pogled na Laško od juga s Savinjo v ospredju
električno poulično razsvetljavo, se je udobnost kraja tudi v tem oziru povzdignila. Naravno je, da dobiva Laško kot kraj s prekrasno okolico vedno več ljubiteljev, ki so si ga izbrali za svoje bivališče oziroma letovišče. Pozidali so tu že precej mičnih vil, ki s svojim modernim slogom nekako zanimivo tekmujejo z veličastnostjo mogočnih in solidno zgrajenih starinskih stavb. Arheolog kakor geograf bi v družbi zgodovinarja našla tu lepo torišče za 6voje znanstveno udejstvovanje. Slikarju in fotografu pa nudi Laško z okolico nešteto prilik za udejstvovanje.
Povdariti je še treba, da imajo za pro-speh živahnega in vedno naraščajočega tujskega prometa mnogo smisla tudi laški gostilničarji, ki se naravnost požrtvovalno tru-
v Ljubljani, je bila ustanovljena že leta 1839. Sedaj sicer ne obratuje, vendar pa je upati, da njene prostore v kratkem prevzame kako novo podjetje, ki bo imelo za razvoj dovolj ugodnih pogojev.
Od 1. 1911. dalje obratuje »Kamenitc-tovarna za proizvodnjo asbestno-cementne-ga strešnega škrilja.
V	Debru pri Laškem se nahaja veletrans-formator elektrarne »Fala«, ki oddaja električni tok že od 1. 1925. in preko kojega je izpeljan daljnovod na Trbovlje.
V	laški okolici se nahajajoča premogovnika Hudajama (last TPD) in Drobnidol producirata premog najboljše vrste v Jugoslaviji.
Denarni promet pospešujeta kar dva denarna zavoda: Okrajna posojilnica, t. j. prej bivša nemška Vorschusskasse (ust. 1. 1875.), in slov. Hranilnica in posojilnica (ust. leta 1899.).
V	novejšem času sta nastali zopet dve novi podjetji: t. j. tovarna za mavec (gips) in ;-Zavora«, t. j. tovarna za železminske izdelke istega imena.
Laško kot deželnoknežja posest v rokah Habsburžanov. Dvakrat pa je bilo Laško od štajerskih vojvod zastavljeno za razne dolgove in obveznosti Celjskim grofom, prvič i. 1336., drugič 1. 1368. To pot je ostalo Laško v posesti slednjih do 1. 1456., ko je iz.
deljuje nadvojvoda Ferdinand II. Laščanom posebne sodne pravice in trški grb: tri srebrne (po 1. 1666. zlate) lilije na modrem ščitu z zlatimi dekorativnimi obrobki ter le. žečem na svetlovijolčastem podkladju. Zadnja listina (cesar Franc I. — Dunaj, 20. 12. 1909) dovoljuje Laščanom osem letnih sejmov, izmed katerih se je Jurjev sejem pozneje opustil.
Omejišče trga (Burgfrieden) je bilo v prejšnjih stoletjih mnogo razsežnejše, dasi njegova meja ni bila vedno stalna. Vendar je spadal redno ves Hum — kroginkrog — še k trgu. Izjemni otok v trškem omejišču je tvorila graščina z deželnoknežjimi posestvi. Trški sodnik se je volil iz sredine trža-nov. Moral pa se je v 6vrho potrditve predstaviti na deželnoknežjem graščinskem uradu v Laškem ali v Celju.
L. 1848. je dobila Avstrija srvojo prvo ustavo, 1. 1849. pa občinski zakon, vsled česar so prišli vsi krajevni privilegiji in go-spoščinske upravne pravice pod državno oblast. Laško je tedaj dobilo svojega prvega voljenega župana Karla Valentiniča.
Novoustanovljeno Okrajno sodišče je prevzelo graščinske pravice in urbarje 30. S. 1850. Politično pa je bilo Laško podrejeno Okrajnemu glavarstvu Celje. Graščinske posle trga je prevzel deloma občinski urad. K občini Laško je spadala tudi sedanja okoliška občina Marijagradec do leta 1873.
Splošni germanizaciji slovenskih krajev -zlasti trgov — se tudi Laško ni moglo zo-perstavljati, vendar pa so se držali Laščam dolgo časa jako častno. V splošni borbi za slovenske narodne pravice so se z navdušenjem udeleževali bivših ljudskih taboroT. zlasti tabora v Žalcu (1868) in tabora v Sevnici (1869). Baš v tej dobi beležijo laški Slovenci ustanovitev »Čitalnice«. Pod njenim okriljem se je zbiralo vse zavedno Slovenstvo. Žal, da je bil Čitalnici zadan v kratkem času smrtni udarec. Vzrok je bil naslednji: Da dobi Laško popolnoma nemško lice, se je moral >nemški« trg izločiti od »slovenske« okolice in tako je prišlo 1. 1873 do cepitve laškega občinskega teritorija. Iz njega je izšla na eni strani okoliška občina Marijagradec, na drugi strani samostojna občina >Laško trg«. Da bi trško ozemlje povečali in germanizatoričn® sile pomnožili, so Nemci 1. 1882. (potom lokavih dogovorov z načelstvom občine Sv. Krištof) priključili trgu še nekaj ozemlja na desnem bregu Savinje. Tako so bila vsa večja, tedaj nemška podjetja — kakor: toplice, pivovarna, hotel Horjak (sedaj Henke) in železnica s. postajo vred pritegnjena v davčno področje trga.
Ustanavljanju nemških bojnih društev so odgovarjali Slovenci v tem času z ustanavljanjem enako krepkih slovenskih. Pa tudi udarec ustanovitve posebne trške nemške šole (1892) so parirali Slovenci s tem, da
Radio-terma Laško
je prešla pivovarna v narodne roke (Kukec). Obitelj lastnika ter slovenski in češki nameščenci pivovarne so bili domačim Slo-rvencem v najodličnejšo oporo pri njihovih prizadevanjih v prilog obrambi narodnega življa. V »Pivnici § 11« so zadobili Slovenci takrat svoj narodni lokal za prireditve, do čim so se Nemci umaknili odtlej v dvorano hotela Henke.
V tej dobi — (1890 do prevrata) — so se odigravali v Laškem najzanimivejši dogodki nacijonalno - bojnega značaja.
•
Izza osvobojenja je — (z odhodom nemškega javnega in privatnega uradništva) — Laško kot prejšnja krepka nemška trdnjava
dijo, da bi svojim gostom postregli kar najbolje. Sedaj tekmuje med seboj poleg top-liške restavracije kar troje hotelov: hotel Tadina, hotel Henke in najnovejši — (o Binkoštih otvorjen) — hotel »Savinja«.
Glavno atrakcijo Laškega pa tvorijo starodavne zdravilne toplice
Radio-termalno kopališče
V neposredni bližini mesta Laško leži ob cesti in železniški progi z lastnim parkom obdano prijazno radioaktivno kopališče »Terma«.
Vsled svojih prirodao gorkih (38.5 stopinj C) ter v istini zdravilno - učinkujočih vrelcev so laške toplice zaslovele kot zdravilišče
Dr. Franjo Roš,
mestni župan.
umrl njih moški rod. — Žena zadnjega grofa Ulrika II. — Katarina — je bila hči srbskega vladarja Jurija Brankoviča. Tudi Katarina, žena 1. 1385. umrlega Celjskega grofa Hermana I., je bila — kot hči bosanskega kralja Štefana I. Tvrtke — srbskega rodu. In še ena soproga Celjanov je bila hči slovanskega juga. Bila je to Hrvatica — nesrečna Elizabeta, hčerka grofa Štefana Fran-kopana - Modruškega in prva žena Celjskega grofa Friderika II., znanega iz tragedije »Veronika Deseniška«. Tako so imeli Laščani potom svojih celjskih gospodarjev že pred 5 in pol stoletjem politične, krvne in duševne vezi s svojimi srbskimi in hrvatskimi brali na jugu.
Sedež goepoščinske nadoblasti je bil prvih dob v tako zvani »stari graščini«. Zakupnik graščine z deželnoknežjim uradom — plemič Janez Baptist Valvazor, ki je imel Laško 1554. — 1581. v zastavi — je kupil za nastanitev tega urada posebno hišo. Med Laščani si je zagotovil trajen spomin, ker je zapustil več dobrodelnih ustanov. Ena teh je še danes v upravi Okrajnega zastopa. Leta 1675. pa so predniki še živečega češkoslovaškega grofa Vetter pl. Lilie pozidali se danjo »graščino«, kamor so prenesli sedež gospoščinske oblasti, koje včasih težko pest so Laščani čutili do 1. 1848. (odn. 1850.). Od 1. 1850. dalje posluje v tem poslopju Okraj, sodišče, pozneje pa se je nastanilo v njem še več drugih uradov, predvsem Srezko poglavarstvo L 1924.
Razen graščine je imelo Laško še poseben utrjen grad »Tabor« na jugozapadnem pobočju Huma. Razvaline gradu obstoje še danes. Prvič se omenja grad 1. 1270., leta 1279. pa kot last grofice Heunburg. Za njim slede bodisi kot lastniki ali zakupniki Morth Edler von Tyver, Margareta pl. Katzenstei-ner i. dr. Grad je bil že v začetku 16. stoletja brez strehe; toda v dobi turških navalov so imeli Laščani v njem zavetje, zato so ga na deželnoknežji ukaz zopet pokrili in popravili. L. 1805. je prešla razvalina v privatno last pod pogojem, da se ne sme podreti. Ker so imeli svoj čas Laško Celjski grofje v zastavi, jim je sigurno pripadal tudi »Tabor«. Po ustnem izročilu jim je služil kot lovski grad. Danes je last vdove trgovca Hennanna.
V Laškem je bil tudi sedež deželnoknež-jega sodišča, čigar področje je segalo od Save pri Trbovljah do Voglajne pri Rifniku (Št. Jurij) in so se vršile v Laškem celo smrtne obsodbe. Vislice so imele svoj prostor v Debru in so jih podrli šele leta 1829. Sramotni steber je stal poleg magistratne liiše, ječa pa je bila prvotno v nekem pustem stolpiču poleg gospoščinskega urada (Pogorišče).
Leto, kdaj je Laško postalo trg, se ne da natančno ugotoviti. Najbrže je bilo to L 1212. Ob tej priliki je babenberški vojvoda Leopold III. podelil Laščanom posebne pravice Prvotne listine glede privilegijev se niso ohranile. Pač pa je ohranjenih devet polnejših gospoščinskih listin. Sedem izvirnih dokumentov hrani laški lokalni muzej še danes. Najvažnejši je iz L 1598. Ž njim po-
iola s tremi vzporednicami. Od 1. 1924. dalje vzdržuje šola Javno ljudsko knjižnico, ki bo v kratkem obsegala vao pomembnejšo slovensko pripovedno literaturo. Koncem vsakega šolskega leta prireja zaključne mladinske prireditve ter s tem vzgaja bodoče narodne in kultumo-prosvetne delavce. Na 6oli se vrše tudi različni strokovni in poučni tečaji ter predavanja iz raznih gospodarskih in socijalnih panog. Tako se je vršil letos v Laškem razen Obrtne šole še državni jKmetijsko-gcepodinjski tečaj« z zaključkom dne 30. junija.
Župnija in cerkey
obstojata že od konca 12. ali začetkom 13. stoletja. Cerkev je stara častitljiva stavba, ki je bila že par krat preaidana. Tudi žup-nišče je impozantna zgradbe ter nalikuje kakemu srednjeveškemu samostanu. Sedaj Je v njem sedež nadžupnije in dekanije, ki Jo upravlja monagnor dr. Fr. Kruljc. Jako mično in slikovito ležita podružnični cerkvi (božja pot) Sv. Mihael in Marijagradeo a letos odkritimi lepimi, skoro 400 let starimi freskami
Uprava in oblast
vršita občinski zastop pod županovanjem letos že tretjič izvoljenega odvetnika dr. Fr. Roša, prvega slovenskega župana, ki stoji občini na čelu že od 25. maja 1921 in ki je bil do letos hkrati večletni gerent Okrajnega zastopa, čigar sedež se tudi nahaja v Laškem. Dr. Rošev predhodnik kot občinski gerent je bil (sedanji podžupan ter Sirom Slovenije znani ugledni veletrgovec) g. Konrad El-sbacher, rodom Laščan in domačin iz stare slovenske patricij^ke hiše. — Srezko poglavarstvo ee je ustanovilo ob delitvi države na oblasti 1. 1924. Načeluje mu srezki poglavar vladni svetnik LJudevit Pinkava. Sedanji predstojnik okrajnega sodišča je g. sodni svetnik dr. Arnold Pernat, davkariji pa stoji na čelu nadupravitelj Emil pleekovič.
LaSko šteje 149 hišnih številk in ima po najnovejšem štetju blizu 1300 prebivalcev. Število slednjih hitro narašča, tako da bo novo štetje prineslo gotovo zanimive rezultate. V političnem oziru je mesto skoz in skoz napredno in narodno zavedno, kar so »lasti pokazale letošnje občinske volitve.
Kulturni pregled
Mariborska drama v bodoči
sezom
'(Razgovor z slavnim režiserlem R. Pre-zarcem.)
Pred kratkim je dolgoletni režiser in ar-fističnd vodja splitskega Narodnega poaorl-šta, naš tržaški rojak g. Rado Pregarc, podpisal kontrakt, s katerim je postal. Klavni režiser mariborske drame. O. Pregarc si Je minile dni temeljito ogledal vse naprave svojega novega odra in določil skupno z upravnikom dr. Brenčičem glavne smernice za bodočo sezcmo.
Naš sotrudnik ga le prosil, da mu razloži svoije načrte, ki ]Qi namerava Izvesti na mariborskem odru. V naslednjem prinašamo odgovore z. Pregarca na stavljena mu vera-§3311} <n *
Na vprašanje: »Kakšen le sedanji položal mariborskega gledališča?« le odgovoril g. Pregarc nekako tako-le:
— Kriza mariborskega gledališča je obča kriza vseh naših oblastnih gledališč. Životarijo v majhnih mestih brez staire gleda. HSke tradicije in večna skrb njihovih uprav-šifro v je — denar. Kakor hitro država pd-tegne, oziroma zmanjša subvencije, že se oričenia zamje finančna kriza ki ie ni moči ozdraviti. Vendar treba reči, da se !e Maribor v tem 02iru kaj častno postavil. Med vsemi oblastnimi gledališči, ki so letos (z edino iziemo novosadskega) zabredla v silne denarne zadrege in zaključila sezono x ogromnimi deficiti, izkazuje Maribor naj-povoljnejši rezultat. Razen običajnih zaprek, Jc-; se stavijo malim odrom Po pokrajinskih mestih na razvojno pot. Je položai v Mariboru posebno zapleten. Občinstvo sestoji oo večini iz uradmištva; denarnih mogotcev, ki b; Imeli zmisla za odrsko umetnost, pa skoraj ni. PomisHte tudi, da dobra tretjina prebivalstva (Nemci) gledališča, zlasti drame. sploh ne poseča. In vendar se ie v tem narodnostno še mešenem obmejnem mestu dosegel — kakor zatrjuje g. upravnik — znaten napredek. Ustvarila se Je že stalna gledališka publika, Id jI le gledališče resnična, notranja potreba pa tudi način Igranja se ie izboljšal. Zanimivo Je, da Je dra. m a aktivna, česar o operi ni mogoče reči. Vzdrževanje opere v še tako skromnem obsegu zahteva velikih denarnih žrtev. Zato se je storil letos poslednji poizkus, da se opera reši. Ustanovili se Je meščanski odbor ki z veliko vnemo in ipožrtvovalnim idealizmom nabira abonente, ki naj bi zagotovili operi obstoj. Ves kaže, da bo ak-dja uspela.
Glavna težkoča za uravnovešanje naših financ ie v dolgu 700.000 Din, ki visi kot Danrokleiev meč nad upravo. Ta dolg izvira iz dobe ored tremi leti, ko le iz neznanih (menda političnih) vzrokov Izostala obljubljena državna podpora ta Je mariborsko gledališče prejelo komaj 200.000 Din. medtem ko so vsi drugi pokrajinski odri dobili aa milijon in še več dinarjev. Največja in resnična zasluga g. upravnika je, da je rešil mariborsko gledališče iz te nevarne in resne zagate.«
—	»Kakšni so Vaš! načrti za bodočnost?«
—	»O tem težko govorim. Besede le prepogosto ostanejo besede, obljuba pa dela dolg. Ne poznam ne ansambla, ne mariborskih razmer. Treba Je, da pridem s tema dvema iaktorjema v tesnejši stik; potem bo lažje šlo. V glavnem Imam o svoj! na-log* sledeče ideje:
Poglavitna stvar pri majhnem odru Je način ustvarjanja, Idealizem, s katerim se lotiš dela, ne pa zunanjosti. Treba Je, da priklenemo občinstvo na naše gledališče, da bo iskalo v njein več kot zabavo, da bo čutilo z igralcem in res doživljalo umetnost. ki Jo le^ta obHfcoJe. Skušal bom oteti ansambl pred teatersko šablono. Podržavljeni igralec - uradnik Je strašilo, grda spaka idealnega boroa - umetnika. Zato se bom trudil da s svollnti novimi kolegi res DOglobim naše dele. zgradim dramo od znotraj. Če se ne bi zdelo morda preveč drzno, bi imenoval kot svojega vzornika velikana Stanislavskega. Misita, da nas
duh časa in naše krvi vleče na slovansko plat in to predvsem k bogati, neskončno globoki matjuški Rusiji. Preveč se ie naša domača odrska umetnost doslej naslanjala na germanske vzore (na Jugu pa na italijanske, oziroma francoske), dojila je le zunanjost v igri in režiji, premalo pa iskala svoje bistvo. V literaturi, slikarstvu, glasbi se že pojavlja to, kar ie resnično našega, slovenskega, edino na odru ni duh našega naroda postal meso.
Da svoje delovanje usmerim v to stran, nameravam spraviti na oder samo resnično literarno vredna, dela in to v čim popolnejši obliki. Eksperimentiranja se bom ogibal. Pokrajinska gledališča imajo drugo, važnejšo kulturno nalogo: da so nekaki razsodniki prave odrske umetnosti. Zato na varljiv videz ne bom polagal važnosti. MoJe načelo ie: non mul t um, sed mul-ta. Obisk draime bom skušal povečati s kvaliteto igranja, ne z režiserskimi triki in senzacionalnimi komadi. Zavedam se. da Je naše gledališče oder malega mesta. Zato ne bom zapostavljal ljudskih iger in mladinskih predstav. Kategorični imperativ denarnega vprašanja govori jasmo in odločno. Mnogo imam še smelih načrtov — toda, čim sem jih omenil gosp. upravniku, eni Je le _ ta ljubeznivo postregel s — statistični mi tabelami (g. upravnik ie sijajen statistik), ki govore razločneje od najskrbneje izdelanih načrtov.«
—	»Kaj sodite, g. glavni režiser o teh nični ureditvi mariborskega gledališča?«
— Avditorij Je lep, prijazen in simpatičen. Po velikosti presega za malenkost ljubljansko dramo. Oder je dovoli velik, vendar v mnogočem potreben renoviranja. Kulise so v zelo slabem stanju, rekvizitov je malo, tudi garderoba je dokaj pomanjkljiva. Za opero in opereto se je nabavilo še precej kostumov, manj za dramo. Za manjša gledališča z neznatnimi subvencijami je opera lep, a drag luksus. Zelo dobra je električna napeljava; posebno naprava za reguliranje odpora in jakosti struje je v zgleda a. 2al. da nima gledališče nobenega reflektorja, Id Je pri moderni režiji vedno važen. Tehnično osoboe bi bilo treba obnoviti z mladimi močmi.«
—	»Kakšno ie Vaše mnenje, g. Pregarc, o mariborskem ansamblu?«
»O tem si ne lastim sodbe; premalo ga pozmaim. Lahko Vam pa zaupam, da je v njegovih vrstah paT resnično sposobnih in idealnih moči, s katerimi se bo dalo marsikaj doseči. Le eno me skrbi: premalo iih je, saj šteje celotni zbor dramskih igralcev komaj ipetoajst oseb. Na večja dela torej ai misliti.
Od dosedanjih članov ostanejo skoro vsi; posrečilo se mi je pridobiti dva dobra člana, ki bosta nedvomno opravičila velike nade. katere stavliam na nju. To le karak-terni komik, g. Josip Gradiš - Daneš in mladi ambicij ozn i g. Vladimir Skrbinšek, brat ljubljanskega režiserja. Vse kaže, da bom tudi sam moral prevzeti marsikatero vlogo poleg obilega režiserskega posla, ki me čaka. Za bodoče sezone pa, če Bog da, imam dalekosežmejše namene. V članih, ki so že angažirani bi želel osvežiti tisto idealno ljubezen do desk, ki pomenijo svet, da bodo igrali in ustvarjali sebi in zase. Vse mehanično in uradniško nameravam izločiti, vzbuditi v vsakomur zavest, da ne igra. ker je plačan za to, temveč ker je to niegovo poslanstvo, notranji klic. Dalje bi rad zbral pod domačo streho vse one, ki delujejo še raztreseni zunaj slovenskih meja in Žale nazaj med svoje. Najvažnejšo nalogo pa vidim v odgoji naraščaja.«
—	»Morda mislite na dramatično šolo?«
—	»Res je. Dolgo se že bavim s to mislijo in morda jo že letos uresničim. Zbral bom mladino, ki ima resnično potrebo po umetniškem ustvarjanju in voljo do Tesnega dela. Šolo uredim na čisto umetniški podlagi. Običajno uče mlade ljudi v takih institucijah le tehničnih spretnosti, govorjenja. predavanja, mimike kretanja itd., vse to oa čisto šajjlonsko, mehanično. Namen moje šoie So drugačen: uvaja naj igralca v avtorjevo delo, uči naj ga najprej doumeti njegovo ipsiho, da bo igralec eno s svojim junakom, da bo živel na odru. Ko bo pisateljev lik v njegovi notrauiasti dobil parolo, ki bo izdelana do poslednje skrajnosti, bo vse drugo prišlo samo po sebi. Tedaj igralcu ne bo treba več misliti na mimiko, geste, na intonacijo itd. — saj bo vsak gib, vsaka beseda le odraz živega, oživljenega pisateljevega junaka. Seveda je treba za dosego take stopnje velike izobrazbe in inteligence, še več pa vztrajnosti in pridnosti.
S temi gojenci in drugimi člani, ki bodo Imeli smisla za umetniško dedo. bom izven repertoarja študiral vrsto komadov, kjer bom poskusil doseči nekaj, kar bi bilo vsaj od daleč sliSno delu hudožestvenl-kov. Rad bi s tem izbranim krožkom ustvaril nekake naše »Kammerspiele«, kjer bi podal umetnostno visoko kvalitetna in posebej še domača, značilno slovenska dela v najskrbnejši izdelavi. Mislim tu na Cankarjevo »Lepo Vido«, na »Pohujšanje«, potem na Wedekinda (»Musik«), BJOni-sona (»Leonarda«) in druge, tn če mi uspe ta mol najdražji načrt, morda že ob letu povedem to »prvo študijo slovenskega umetniškega gledališča« todl ven ta Maribora. Imam aucnoe po
Jugoslaviji (Beograd, Split 1. dr.) in v Inozemstvu (na Poljskem), ki me vabijo. No. o tem bomo več govorili kasneje.«
—	»Kaj oa repertoar, g. glavni režiser, ie že sestavljen?«	.
—	»V glavnih obrisih sem ga izdelal in ga je tudi upravnik ie odobril. Težišče sem položil na slovanske avtorje. Od naših vprizoftaio eno, dve Cankarjevi deli (»Hlapce« ali »Kralja na Betajnovi«), potem Kraigherjevo »Školjko« in še kaj novega. Od Jugoslov. pisateljev nameravam vprizoriti Predičevega »Polkovnika Jelača«. »Smrt majke Jugovičev«, Kulundžičevega »Škorpijona« in morda kaj Vojnoviča ali Krleže. Tolstega Jubilej proslavimo z vpri-zoritvijo »Kreutzerjeve sonate« (v dobri francoski dramatizaciji. Od Rusov imam poleg Gogolja še v repertoairju Vinčenka (»črni pante«), Juškijeviča »Zakonska komedija«). Gordina JevreJinova 5n Aver-čeinka (»Igra s smrtjo«). Uprizorili bomo še vsaj po eno poljsko ta češko, če le mogoče tudi bolgarsko delo. Shakespeare ne bo manjkal, enako ne Benavente (»Roka roko umiva«) v sijajnem Zupančičevem prevodu. Če dobimo resnično pesniški prevod Ro-standovih »Romantičnih duš« bi z veseljem uprizoril to lepo delo. Zastopani bodo še Shaw (naibrž s »Py®malijonom«), VVilde, Ibsen (»Divja raca«), Hamsun. VVedekind, Hauptmann, Sem Benelli (»Okirutna šala«), Pirandello Geraldy, Scribe in drugi Pozabil nisem na ljudske ta otroSke predstave saj vem, da igra v Mariboru (kot povsod) glavno vlogo — denar. Ozirali se bomo na želje občinstva, kolikor bo le mogoče — vendar literarne plače io šunda ne bomo gojili. Literarnih eksperimentov in žongliranja z nedozorelimi poizkusi skromni budžet ne dopušča- Zavedam se odgovornosti, ki mi Jo nalaga mol položaj umetnostnega vodje drugega slovenskega dramskega gledališča
Želja imam še mnogo (te z menoj menda že marsikaj, da bi se izlečila pojavljajoča pa je odvisno od trde nujnosti številk. Statistika, ki kaže položaj mariborskega gledališča takšnega, kakršen le, vpije, vpije glasneje in umljiveje od vseh kavarniških debat. Vsem se ne da ustreči in ljubezni do gledališča tudi najhujša finančna kriza ne more ugonobiti. Veliko oporo in mnogo ume vanj a za visoke cilje sem našel v osebi g. upravnika dr. Brenčiča. če me bo v mojem težkem in odgovornem poklicu enako podpiralo članstvo in javnost, posebno še tudi naša publicistika ta kulturni delavci sploh, ne dvomim o uspehu.
Emil Adamič:
Poletje glasbe v Frankfurtu ob Meni
Sedaj pridemo v neprekcsljivo razstavo opernih modelov, soen, figurin, kostumnih načrtov, dvoran iz baročne, renesančne ln drugih dob. Tu so scenariji, historične sli« ke vprizoritve do najmodernejših modelov najnovejših oper «Turandot», Schreckerje. vih, Krenekovih, Hindemithovih in drugih del, zbirko, ki je menda najlepša na vsej razstavi. Tu je n. pr. čez 20 modelov odrov za Don Juana, Fidelia, Čarobno pi« ščal, originalni Fuentes prospekti itd. To prekrasno in sila poučno zbirko minijatur« nih, razkošno opremljenih modelov bi si moral ogledati vsak operni režiser, vsak pevec.
Posebne dvorane kažejo historičen raz« voj vojaške godbe; tu je razstava pesma. ricj nemškega naroda. Glasbene spomine razstavljajo v posebnih sobah mesta Miinchen, Leipzig, Berlin itd. Celo vrsto dvoran zavzemajo založniki s svojimi za» loženimi deli. Velikanska je zbirka meha« ničnih inštrumentov od prvih početkov do \Velteje"ih orgel in klavirjev.
Češki državni konservatorij ima tu po« seben oddelek za četrttonsko glasbo s če« trtonskim klavirjem, harmonijem, klan« neti iz tovarne Forster. Habovo šolo raz« jasnjuje mladi komponist in njegov učenec Mir. Poac. Razgovarjala sva se dolgo časa. Pravil mi je, da so dosedaj absolvtrali te« čaj" Habove četrtonske šole štirje kompo« nisti: On, brat Habe, Kubin in naš Osterc. Poseča kurs tudi Srb Markovič. Opozarjal je opetovano na fonografsko zapisovanje narodnih napevov, ki bo tudi pri nas po« kazalo, da narod ne poje (zlasti ne v Istri, Macedoniji itd.1 v temperiranem polton« skem glasbenem ustroju. Takoj poleg te sobe je razstavljena vzorna mladinska pevska soba z neštetimi metodičnimi sli« kami Burklardove, Eitrove, Rattkejeve metode, z modeli vijolinskih prijemov po Sevčiku itd. Velik oddelek je odkazan mladinski glasbeni vzgoji, mladinski pev« ski literaturi, pedagoškim glasb. listom, pevski statistiki. Krasno dvorano ima nemški «Sangerbund» z neštetimi darili, spomini, zastavami itd. Cela razstava je tu pod marko «50 let govornega stroja«, v kateri je nebroj modelov gramofonov, fo» nografov, autofonov, ultrafonov in ne vem še, kako se imenujejo. Svojo sobo ima go« voreči film, pa glasbene igrače. V poseb« nih zastavnik prostorih vidiš razvoj vi* jolinske zgradbe, kjef je veliko zgodovin« skih dragocenih vijolin, gradba klavirjev, trobil, pihal, tolkal, postanek zvona z modeli. Kolosalen je posebni oddelek za radioaparate, za oddajo, za sprejem, mi« krofon itd. Iz vsakega kota, iz vsake od« prtine govore, lcriče, pojo, igrajo; vrišč iz oddajnih postaj celega sveta. V velikih dvoranah Bacha, Beethovna, Haydna, Mo« zarta so modeli raznih modernih orgel n. pr. Weigle, Walcker, Klais orgle itd., na katerih so dvakrat dnevno koncerti z znameniti organisti, n. pr. Simmermacher, Sauer in dr.
Zanimalo me je tudi vsakodnevno pre« davanje narodnih pesmi vseh narodov z gramofonskimi ploščami in sočasnimi ski« optičnimi slikami. Prosil sem predavatelja, naj mi pokaže kaj jugoslovenskega. Nič ni imel. Drugo pa skoro vsel
Na veseličnih prostorih so serijozni koncerti raznih godb, pozno v noč pa je obilo zabave in plesa.
Razstavo je obiskalo do sedaj okoli 40.000 oseb najrazličnejših narodnosti; se« daj pa, ko so ravnokar končale v Nemči« ji šole, je razstava do vrha polna šolske mladine iz vseh krajev. Iz te razstave se naučiš več, kakor iz cele vrste debelih glasbenih knjig.
S težkim srcem sem zapustil razstavo. Vsi kulturni ljudje imajo tam svoj kot, kjer se čutijo na domačih tleh, ktmor «e lahko zatečejo pred drvenjem in šume« njem, samo mi ne. In vendar bi z našim bogatim narodnim glasbenim življenjem imponirali in s ponosom lahko dokazali, da smo v visoki meri vredni stati v kolu narodov vsega sveta.
II.
Koncerti »Internacjjonalne družbe za ttoto glasbo«.
V Salzburgu se je pred petimi leti ob priliki komornogla9benih svečanosti, pri katerih sO bilj zastopani skladatelji različnih narodnosti, porodila misel o ustanovitvi »Internacionalne družbe za novo glasbot. Edward I. Deut (Cambridge) je zbral v 9kupni krog glasbene sile vseh, ki so novi glasbi želeli utirati pot v najširše kroge. K družbi so pristopili produktivni in reproduktivni umetniki vseh narodnosti. Vsi so čutili, da je mogoče v skupnem sodelovanju nacijonahiih sil na internacijonalnih tleh ustvariti in doseči dragocene uspehe. Medsebojno umetniško zbližanje nacijonalnega ustvarjanja, umetniška izmenjava med posameznimi narodi je ideja, ki naj bi sezidala zopet most med vsemi kulturnimi narodi, ki ga je podrla vojna, ter jih združila k skupnemu delu na polju umetnosti. Istočasno pa naj bi se z ustanovitvijo I. D. N. G. pričela doba nove glasbe, ki je zapustila stara izhojena pota jn ustvarja nove umetniške vrednote. Kmalu so se začele ustanavljati razne sekcije družbe. Tudi Jugoslavija ima svojo sekcijo, katere predsednik je Petar Konjovič, tajnik pa dr. Schneider.
Najtočnejše je karakteriziral stremljenja družbe predsednik E. I. Deut na pozdravnem večeru ob priliki V. glasbenega praznika I. D. N. G. Posamezni narodi, je rekel, lahko izhajajo brez naše družbe, toda mi nočemo brez njih. Narediti hočemo in moramo vse. Se je dokaj dežel, kjer gledajo na moderno glasbo z nezaupanjem in nevoljo, vendar pa opažamo prelom s starim že povsod. Pred vsakim našim vsakoletnim glasbenim praznikom čujetno iz raznih sekcij pritožbe zaradi programov, ki jih izbira in-ternacijonalna juryja, in po glasbenem prazniku čujemo iste pritožbe od kritikov, in vendar nam sekcije svoja dela pošiljajo dalje, in vendar kritiki opravljajo svojo službo kot prej! Niti Leonora ni imela toliko upanja kot mi! V prejšnjih letih so nam žugali s protesti, štrajki, žvižgali so nam, smejali se našim delom; toda mi se ne bojimo najtežjih situacij. V teku,petih let se je naša družba le uhdila. Naučili smo se misliti bolj na splošno dobro družbe, kot na osebne iu politične korjeti; naučili smo se presojati probleme iz čistih umetniških motivov, četudi bi nas radi iz prave pot; zapeljali politični in gospodarski razlogi. Glasba, zlasti sodobna, še vedno čuti hlad in nerazumevanje publike, še vedno je objekt eksploatacije in vir finančnega profila mnogih založnikov. Upamo, da nevedneže vzgojimo: kajti gospodarski princip v umetnosti je po večini produkt nevednosti.
V petih letih svojega otetoja je družba priredila petero glasbenih praznikov: 1. 1923. v Salzburgu, 1. 1924. v Pragi in Salzburgu, 1. 1925. v Pragi in Benetkah, 1. 1928. v Žu-rlehu in letos na povabilo mesta Frankfurta ob priliki glasbne razstave v Frankfurtu. Prihodnje leto se na predlog italijanske sekcije vrše svečanosti v Sieauii kot komorno-glasbena prireditev v septembru. Juryja je sestavljena za 1. 1927—1928 iz gospodov: Ph. Jarnack (Nemčija), Alban Berg (Avstrija), Volkmar Andrede (Šervica), AL Casella (Italija) in K. Jlrak (Cehoslovaška).
Dolžnost jugoelovenske sekcije je, da okrepi Svoje Vrste in predlaga, ako bodo to razr mere dopuščale, sedmi glasben; praznik v Jugoslaviji. Po velikih žrtvah »Kola« imamo pravico to predlagati.
Program letošnjih glasbenih praznikov I. D. N. G. v Frankfurtu je obsegal kot uvod Busonjjevo opero »Doktor Fauet< pod muzi-kalnim vodstvom profesorja Člemens Kraus-sa, nato je bil v dvoranah »Romer« pozdravili večer mestne občine, na katerem se^ je zbrala vsa internacijonala glasbene družbe. 20. jun. je bil prvi komornoglasbeni koncert, 1. julija I. orkestralni, 2. drugi komorni, 3.
rldne koncert »Kola« iz Zagreba, zvečer orkestralni in 4. julija poslednji komornoglasbeni koncert; vsi v operi.
Na kratko se hočem pomuditi prj vsakem izmed šestero koncertov.
Nora številka »Umjetnosti«. Pravkar i« i»-
šla 4.-5. številka zagrebške revije za slikarstvo, grafiko in skulpturo »Umjetnoeit, ki jo izdaja >Udruženje grafičkih umjetnika«. Tej Številki je priloženih več reprodukcij Dfirer-ja, Cranacha, Holbeina, Campagnole, Rethe-la in Menzla v obliki umetniških prilog na finem papirju. Prav tako je več dobrih ilustracij v tekstu. Izmed člankov omenjamo razpravi M. D. Gjuriča o razvoju likovne umetnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in O tehniki Danijelovih slik. R. O. je prispeval članek o umetniškem bakrorezu in bakrOpisu do 17. stoletja, znani češki umetnostni kritik K. B. MSdl pa piše o bakropisih Jul. M£-žakas. 0 slovenskem umetniku Janezu Subi-cu prinaša la številka kratko, po starem »Ljubljanskem Zvonu« posneto razpravico t reprodukcijo Šubičeve »Madone z otrokom«. Kronika vsebuje pregled razstav. »Umjet-nost« se naroča pri »Udruženju grafičkih umjetnika« v Zagrebu, Gjorgjičeva ulica 17, II. nad.
Mednarodna razstava knjig v Lipskem. V posebnem oddelku velike razstave knjig v Leipzigu so razstavil; umetniško opremljene knjige tik oddelka Zedinjenih držav ameriških tudi jugosloveneki, v glavnem hrvatski in slovenski umetniki. Priprave za lo reprezentanco naše grafike in našega okusa pred širokim svetom je vodil Ljuba Babič, slikar v Zagrebu. Razstavljajo sledeči gg.: Ljuba Babič, dr. Lsidor Cankar, B. Jakac, O. HScker, V. Kirin, T. Krizman, P. Križan, A- Martintf, M. Milunovič, T. Paulič, I. Plečnik, I. Rese-tar, Z. Sertič, dr. Fr. Štele, E. Tomaševič, M. Trepše in S. Vavpatič. Kratek uvod v glavnem katalogu je spisal zagrebški umetnostni zgodovinar dr. A. Schneider v nemščini in hrvaščini.
Slotenski grafiki na umetnostnih razstavah v Norem Sad«, Firensi in Reki. Na VI. umetnostni razstavi v Novem Sadu so predstavljali slovensko grafiko Elko Justin, Ivan Kos, Hinko Smrekar, Avgusta Santel, SaSa Santel, Rajko Šubic in Lojze Žagar. Druge mednarodne razstave v Firenzi so se udaležili s svojimi grafičnimi deli sledeči slovenski umetniki: Božidar Jakac, Elko Justin, Tone Kralj, Fr. Stiplovšek in Saša Santel. Na mednarodni umetnostni razstavi na Reki pa bodo razstavili Slovenci Justin, Smrekar io SanteL
Križanka
□□sasii
□cinng, mmmm
1151
■ mm
BK9BIIS3
mmmm
&1B I
mmmmi
231
Pomen besed.
Vodoravno: 1. naslonica, 2. farmacevtska kratica, 4. slovenski mesečnik, 6. vprašal niča, 8. izstrelek, 11. slovenski dnevnik, 15. predlog, 16. hrvatski list, 21. naval, 22. sveta žival, 24 starogrško mesto, 25. zrno, 26. osebni zaimek, 28. Zevsova ljubica, 30. Atenska luka, 33. v. s., 34. priprava, 36. medmet, 37. grška črka. 38. latinski veznik, 39. grška črka, 40. španski spolnik, 41. slovensko krajevno ime, 43. poljska brazda, 44. del ograje, 47. slovenski tednik, 50. osebni zaimek, 53. mesto (sbh.), 55. del sadja, 56. srbski dnevnik, 58. drevo, 59. zemeljski zaklad, 60. afriško gorovje, 61. nedoločni zaimek, 64. sbh. predlog, 65. ol., 66. padec (onomat.), 69. oblastni organ (list), 72. srbski dnevnik, 74. MbliČna oseba, 75. slovnična kratica, 76. krajevni prislov, 77. pisemska kratica, 79. bodica, 80. bivši slovenski list, 81. gorovje v Rusiji, 83. a, e, e, 85. osebni zaimek, 86. tapa, 87. s, s., 88. ptica roparica, 89. plemiški atribut, 90. medmet.
Navpično: 1. šport, 2. ilovica, 4. vilinsko ime, 5. šivalni pripomoček, 6. latinski predlog, 7. sbh. veznik, 9. hrvatski tednik, 10. slovenski dnevnik, 11. bivši hrvatski list, 12. nada, 13. bivši slovenski dnevnik, 14. kratica za sedanji režim. 17. pogojnic«, 19. o. i„ 20. mesto v Pirenejih, 21. pripadnik mitološkega germanskega rodu. 22. pomožni glagol, 27. glorenski list, 29. srbski dnevnik, 32. ptica roparica, 34. borilnica, 35. glasbena nota, 42. reka v Aziji, 43. okence, 44. kal, 45. slovenski tednik, 46. orožje, BO skmil&ia
kratica, 51. antonim pridevniku »lepa«, 52. žensko krstno ime, 53. samoglasniki, 54. pu-hloglavec, 56. mesto v Franciji, 57. morska ožina v Sev. Avstraliji, 61. krajevni prislov, 62. zemljiška mera, 63. samosilnik, 65. pohištvo, 67. kratica, 68. veznik, 70. moreka riba, 71. t. n., 72. s. g., 73. glas, 77. srbski dnevnik, 78. slovenski dnevnik, 80. nota, 81. lopa, 82. mesto ob Taji, 84. nota.
Rešitev križanke «Leteči zmaj»
Vodoramo: 11. boa, 4. Bosna, 7. Baleari,
10.	Igor, 12. gora, 14. Vilagos, 17. honorar, 20. Teo, 21. koren, 23. Kum, 25. RRM 26. gnu, 28. kri, 30. mi, 31. mnoga, 32 Prahovo, 35. gruda, 36. en, 37. dva, 39. dan, 40. smo, 42. ni, 43. kis, 45. Pariš, 47. Mia, 48. Krtole 51. Priboj, 54. Anamala, 56. Pianosa, 57. ar, 58. korjamb, 60. rt, 61. to, 63. Duero, 64. on, 65. manj, 67. oder, 68. Reus, 70. Ebro, 71. Mosel, 75. Var, 77. str, 78. une, 79. ara, 80. F. N, 82. sa, 83. svoboda, 86. aroma, 87. tla, 88. Air. — Navpično: 1. bol, 2. osem, 3. Ana, 4. barok, 5. argon, 6. Nil, 7. Bog, 8. ion, 9. kar,
11.	ga, 13. ro, 14. Veronika, 15. Io, 16. so, 17. he, 18. ak, 19. Rumunija, 20. trnek, 22. Rl-hard, 24. Midia, 26. gad. 27. upa, 28. kos, 29. Igo, 33. Ada, 34, oni, 38. vlom, 41. mlin, 44. srna, 45. pelod, 46. spimo, 47. most, 49. Tar-tar, 50. lak, 52. Rab, 53. Borneo, 55. Aru 56. par, 59. je, 62. Onega, 64. Odrin, 66. ju, 67. ob, 69. S. M., 70. el, 72. o«a, 78. Stromboli, 74 era, 76. Rif, 78. Una. 81. Nerva, 82. soda, 84. ortak, 85. omara.
Šport
Prvenstvene plavalne tekme
Prvi dan
Včeraj popoldne so se pričele na prosto« ra LSK na Ljubljanici plavalne tekme za prvenstvo LPP. Udeležili so se tekmova« nja vsi včlanjeni klubi: ASK Primorje, SK Ilirija in LSK. Organizacija ni bila ravno brezhibna. Tekmovanje je bilo določeno za 14. uro, vendar se je pričelo šele ob 15.30. Tekme same so pokazale, da razpo« lagamo z jako dobrim materijalom. Inte» res občinstva je bil kljub temu, da ni bilo skoraj nikake reklame dovolj velik. Prven« •tvo se je VTŠilo zopet po preteku dveh let.
50 m juniorji prosto (6 tekm.): 1. Blei« weis Marko (LSK) 34.5, 2. Gaberšek (Pr.), 3. Pukelj (L), 4. Peče (I), 5. Kovačič (P), 6. Dolenc (P). Sigurna zmaga.
50 m juniorke prosto (4): 1. Jenko Vera (D 43.1, 2. Treo (P), 3. Wohlfart (I), 4. Zore (P). Jenkova je zmagala z razliko več metrov. Primorje je po tekmi vložilo pro« test, vsled starta. Starter je izjavil, da je bil start pravilen.
100 m seniorji hrbtno (8): 1. Payer (I) 1:37, 2. Blehveis Miron (LSK), 3. Šramd (P), 4. Medved I. (P), 5. Sancin (P), 6. Seu« nig (I). Kramaršič (I) je prispel na cilj tretji, vendar je jury proglasila gornji re« rultat
100 m dame hrbtno (3): 1. Prekuh 1:44, 2. Jenko, 3. Erbežnik (vse P.).
400 m prosto (6): 1. Bleiweis M. (LSK) 7:34.4, 2. Erbežnik (I), 3. Gaberšek (P), 4. Jenko (I), 5. Koželj (P).
Skoki juniorjev iz 3 m (6): 1. Longika (D 34.5 točk, 2. Peče (I) 33, 3. Grilc (I) 31.5, 4. Kopač (T) 28, 5. Sajovic (P) 23, 6. Cerček (D 21.
Waterpolo: Primorje : Ilirija 0.: 6 (0 : 4) Pričetek tekme se je vsled pomanjkljivih priprav zavlekel. Ilirija je bila močnejša in je zasluženo zmagala. Posebno se je iz» kazal Sever, ki razpolag-a z izbornimi streli. Izreden je bil njegov četrti gol, ki ga je zabil iz sredine. Tehnično igra ni bik na višini. Kombiniralo se je le malo. Gole so zabili Sever 4, Kramaršič in Jenko po 1. Tekmo je dobro sodil g. dr. ing. Kramar« šič.
Stanje prvenstva po prvem dnevu: I. Hi« rija 63 točk, 2. Primorje 53, 3. LSK 25.
Tekme se nadaljujejo danes ob 9. in 14.
Nekaj misli o sestavi nogometne podsavezne reprezentance
V kratkem bo nastopilo reprezentančno moštvo LNP«a v borbi za pokal JN&a proti eni izmed najboljših enajstoric naših pod* savezov, in sicer proti reprezentanci BLPsa.
Globlji pomen teh tekem ne leži v tem, da si to ali ono moštvo osvoji dragoceno tro« fejo, ki jo poklanja JNP, temveč je namen teh tekmovanj v prvi vrsti ta, da vsaka iz« med izbranih enajstoric pokaže sadove dela in truda na nogometnem polju, ki ga je absolvirala pokrajina, katero zastopa.
Zato je velike važnosti, da bo tudi nogo« tnetna elita Slovenije sestavljena tako, da bo častno zastopala naši pokrajini in doka« zala, da je tudi pri' nas dovolj umevanja za nogometni šport in da v tem pogledu ne zaostajamo za ostalimi deli države.
Naloga podsa veznega kapetana, ki mora sestaviti to moštvo, ne bo lahka; toda zrno« gel jo bo, če ga bo pri tem vodila ideja, da sestavi moštvo, ki bo res lahko poka« zalo največ, kar lahko z vsemi razpoložljiv yimi in smotreno razdeljenimi silami poka« že. To je treba povdariti že z ozirom na to, da smo videli našo podsavezno reprezen« tanco v dveh tekmah, kjer ni pokazala one« ga, kar bi po višini našega nogometa mo« rala.
Radi tega ne bo neumestno, če si neko« liko bližje ogledamo sestavo našega moštva.
Edino pravilno načelo pri sestavi repre« zentančnih moštev je, da se skuša ohraniti čim večja homogenost moštva, ali vsaj nje« govih bistvenih delov. Brez tega ne dose« žejo uspeha niti najboljši igralci. Ce bi bila Ilirija ostala v formi in sestavi, ki jo je pokazala, oziroma imela v prvih tekmah za državno prvenstvo (proti Gradjanskemu in BSK«u), bi bilo povsem na mestu, da bi tudi sedaj s svojim kompletnim moštvom zasto« pala naše barve. Spričo dejstva, pa, da je moštvo sedaj preigrano, kar je kazalo od tekme do tekme v vidnejši obliki, in da bo, preden pride zopet v staro formo, trpelo le preveč časa, si mora podsavezni kapetan ogledati tudi igralce drugih klubov, ki bi po svoji kvaliteti spadali v reprezentančno moštvo; pri tem seveda mora pustiti bist« vene dele moštva skupaj.
Zaenkrat je gotovo, da ima LNP najbolj« ši napadalni trio v Ermanu II., Čebohinu in Uršiču. Izpopolniti bi bilo treba napad še * obema krilima. Po splošnem mnenju naše športne publike spada na levo krilo Do« berlet. Ta igralec ima brez dvoma največ sposobnosti za to mesto; odvaditi pa bi se moral — posebno ako razpolaga z vigrano srednjo trojico — sebične igre. Za desno krilo imamo več igralcev na razpolago. V poštev bi prišli Zupančič J., Šiška, Privšek in Čamernik. Šiška še ni rutiniran; glede Janeza moramo misliti, da se z Ermanom najbrže ne bi razumel. Privšek je z Erma* nom dovolj vigran; je pa prešibek in.trenut« no tudi radi blezure ne pride resno v poštev. Preostane le še Čamernik, ki je v nekaterih poskusnih tekmah pokazal mnogo solid« nosti. Mnenja smo, da bi bilo za to mesto ponovno poskusiti v poštev prihajajoče igralce; eventualno formacijo Erman — Janez pa bi bilo v par treningih medseboj« co priučiti.
Krilska vrsta je naša Ahilova peta. Trije 1 zborni krilci Ilirije so preigrani, čemur se po tolikih težkih tekmah ni čuditi. Edini Lado bi nas najbrže še vedno zadovoljil. Zemljak ni stalen, vendar pa bo v odločil« nem trenutku lahko storil svojo dolžnost. Gabe in Dekleva sta resno potrebna po« čitka. V poskušnjo bi bilo pritegniti tudi spočitega Vindiša in Košenino na desni strani, ki se je že v važni tekmi proti Ha« šku dobro obnašal.
Glede obrambe bi bilo najbolj umestno, da se ohrani enotnost. Ker pa Beltram naj« brže ne bo več nastopil, se tega načela ab» solutno ne bo mogoče držati. Za Pleša se« veda ne bo mogoče najti polnovrednega namestnika, ako bi hoteli videti homogen branilski par. Tukaj naj podsavezni kape« tan pazi, da bo res našel najprimernejšo re« šitev in postavil ljudi, ki imajo kot bra« nilci že nekaj rutine.
N"e delajmo si iluzij! Beograjska repre« zentanca je nedavno pokazala, da je v vit sok i formi; odpravil« je Sarajevčane s ne>
pričakovano visoko razliko 8 : 2. Sklepamo lahko, da nas čaka težka borba, ki jo bomo častno odločili le z naporom svojih najbolj« žih sil! Naš podsavezni kapetan, v katerega imamo polno zaupanje, naj temeljito prouči ves materijal in nato sklene po lastni uvi* devnosti. Morda bi ne bilo slabo, analizi« rati po nedavni zmagi Maribora nad Ljub« Ijano tudi reprezentante Maribora ter jih po možnosti uvrstiti v elito LNP«a, ne da bi pri tem trpela homogenost in borbenost moštva!
Ljubeljska tekma
Avtomobilski klub Kraljevine SHS, Sek« cije Ljubljana opozarja vse interesente za Ljubeljsko dirko in ocenjevalno vožnjo, da je konec prvega prijavnega termina v p on« deljek dne 1. avgusta t. L in prosi, da bla« govolijo interesenti poslati svoje prijave pravočasno, da se olajša delo Športne teh« nične komisije.
Zanimanje za Ljubeljsko tekmo je jako veliko ne samo v Sloveniji in šir& Jugo« slaviji marveč tudi v Avstriji in Italiji ter v tvorncah v inozemstvu. Posebno veliko zanimanje kažejo za prireditev motorni športniki v Grazu, ki so javili zanjo svoje najboljše dirkače.
Ljubelska tekma se vrši nepreklicno 14. avgusta t. 1. Drugi prijavni termin pa poteče 9. avgusta 1297.
Opozorilo vsem športnim organizacijami Ponovno opozarjamo vse športne organi« zacije, da morajo biti vse objave, in sicet pisane s črnilom, najkesneje do 19. v redak* ciji, ker jih sicer istega dne ni mogoče uvrstiti.
Ilirija rez. : Jadran rez. Na igrišču SK Ilirije se vrši danes ob 17.30 kot zadnja prvenstvena tekma rezervnih moštev I. raz« reda v Ljubljani tekma med rezervama Di« rije in Jadrana.
SK Svoboda I. : SK Krakovo 1. Danes se vrši na prostoru Ilirije trening tekma med imenovanima kluboma. Svoboda se hoče pri tej tekmi revanžirati za občuten poraz 7 : 2, ki ga je doživela od Krakovčanov. Tekma se prične ob 8.30.
SK Krakovo. Danes trening s SK Svo« bodo I. moštvo na prostoru Ilirije. Slede« či igralci naj bodo ob 8. na prostoru: Ma« lič, Marjetič, Novak I., Vlaj, Očvirk, Jer« šek, Kotar, Bončar I., Grabrijan, Kalaš, Klančar; prinesti seboj bele drese in črne hlače. — Kapetan L moštva.
SK Svoboda. Danes trening tekma s SK Krakovo na igrišču Ilirije. Točno ob 8.30 morajo biti sledeči igralci na igrišču: Starčnik, Novak, Sušnik, Potrato, Gaber« šek, Boncelj, Kovač, Skapin, Baggia, Seme, Jesenko, Breznik, Kolesa.
SK Slovan (nogometna sekcija). Danes točno ob 9. na igrišču Primorja trening« tekma proti SK Reki. Brezpogojno se mo« rajo udpležiti igralci: Škofic, Flak, Bogel, Marchiotti I., II., Skalar, Hiršman, Lumbar, Koschel, Novljan, Rakuš, Premeri, Kastelic Gregorič, Burger, Wagger. Imenovani mo« rajo biti ob 8.30 min. v klubovi garderobi; kapetan moštva Marchiotti II. — Načelnik.
SK Jadran. V pondeljek 1. avgusta ob 20. seja upr. odbora v KolezijL Opozarja se vse, posebno pa redno članstvo na ogla« Sevalno desko pri garderobi. — Tajnik.
Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se prično letos prihodnjo nedeljo 6. oz. 7. avgusta. Prijavni rok je do 31. t. m. Razpis smo objavili že pred dnevi.
Wening Fr. Adolf, ki je od letošnjega aprila dalje vodil trening nogom. sekcije ASK Primorje ter tudi parkrat nastopil za klub, odpotuje začetkom avgusta v domo« vino, kjer bo prevzel v Dunajskem Novem mestu trenersko mesto pri tamošnjem klu« bu. ASK Primorje se bo od imenovanega poslovil s prijateljsko tekmo, ki jo bo od« igral s SK Jadranom. G. Weningu želimo tudi v domovini uspehov na športnem po« Iju!
Letošnji lahkoatletski prvaki Pariza. Lah« koatletska prvenstva Pariza za leto 1927 so se vršila preteklo nedeljo v pariškem sta« dionu pred 10.000 gledalci. Doseženih je bilo več novih francoskih rekordov. Prven« (rekord), 200 m: nNesenz azewyumlhw stvo so si priborili na 100 m: Mourlon 10.6 (rekord), 200 m: Mourlon 22, 400 m: Feger 49.6, 800 m: Martin 1 : 53.6. 1500 m: Martin
3	: 59, 5000 m: Norland 15 : 12, 10.000 m: Badari 32 : 31, 110 m zapreke: Marhand 16.4. 400 zapreke: Adelheim 56.2, 4 X 100 m: Stade Fran?ais 42.8, 4 X 200 m: Racing F. C. 1 : 31.4, 4 X 400 m: Metro Club 3 : 21.8 (rekord), 4 X 800 m: Metro Club 7 : 59,
4	X 1500 m: Metro Club 16 : 42.6 (rekord), skok v vis: Cherrier 188, skok v dalj: Couil laud 6.875, skok ob palici: Vintouskv 3.53, krogla: Duhour 13.99, disk: Beranger 39.43, Idadivo: Saint«Pe 40.02, kopje: Degland
58.61.
Službene objave LNP. Iz seje uprav« nega odbora dne 28. VII.: Redna glavna skupščina LNP se sklicuje na dan 18. av» gusta ob 19. v Ljubljani z dnevnim redom po § 16. podsaveznih pravil. Lokal se raz« glasi naknadno. V slučaju, da skupščina ob napovedanem času ne bi bila sklepčna, se po določilih § 13. podsaveznih pravil vrši skupščina pol ure kasneje ne glede na šte« vilo prisotnih članov z napovedanim dnev« nim redom. — Iz seje poslovnega odbora dne 27. VII.: Verificira se s pravom nasto« pa dne 7. avgusta za ISSK Maribor igrač g. Togi Josip. — Zavrne se prijava igr. go« spoda Benedetiča Stanka za SK Jadran, ker ji manjka odpustnica njegovega prej« šnjega kluba SK Krakovo. SK Jadran se poziva, da ponovno nredloži prijavnico do službeni objavi v »Jutru* z dne 19. XII. 1926. — Verificira se prvenstvena tekma Ilirija rez. : Hermes rez., odigrana dne 17. VII. z rezultatom 3 : 0 za SK Ilirijo. — Naknadno se odobri prijateljska tekma Krakovo : Edinost na Jesenicah dne 24. VII Odobri se prijat. tekma Amater : Hermes komb. v Trbovljah dne 31. VII. — Ponov« no se opozarjajo klubi, da morajo po § 13 splošnega pravilnika vsako tekmo 8 dni pred terminom javiti podsavezu: le v izjem nih slučajih je dopustno prijaviti tekmo v krajšem roku. nikakor pa ne kasneje kot 24 ur pred tekmo. — Tajnik I.
Kako se naučim fotografirati
ie ravnokar izšla v drugI popravljeni IzdajL — Dobi se v vsaW knjijarni. Cfna Din 10-—
Gospodarstvo
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni promet na ljubljanski boni preko 25 milijonov Din. — Mrtvilo na efektnih tržiščih.
Ljubljana, 30. julija.
Pretekli teden se je promet na ljubljanski devizni borzi gibal v mejah zadnjega tedna; največji je bil v torek, najmanjši pa v petek. Zadnje dni je bila ponudba a privatne strani nekoliko večja, tako da je Narodna Banka intervinirala le v manjšem obsegu. Največ so se trgovale devize na Curih, London in Berlin. Skupni tedenski promet je dosegel preko 25.3 milijona Din (zadnji teden Ž milijonov Din).
V	tečajih posameraiih deviz ni bilo večjih izprememb. Deviza na Italijo je v zadnjem času razmeroma stabilna. Trgovala se je po 308.75 — 309.125. Večjih fluktacij v tei de-vizi zaenkrat ni pričakovati, ker je italijanska vlada trdno odločena držati liro na sedanji višini. Berlin je bil ves teden čvrst, koncem tedna pa se je tudi London dvignil za nekaj točk.
Efektno tržišče je dalje zanemarjeno. Na zagrebški efektni borzi so se koncem tedna nekoliko očvrstili državni papirji Tečaj Vojne škode se je dvignil na 3445 do 345. Ta dvig pripisujejo dejstvu, da je špekulacija primorana kriti se za ultimo. V bančnih papirjih ni bilo večjega prometa in tudi tečaji kažejo le neznatne izpremembe. Tendenca v industrijalcih papirjih pa je dalje mlačna. Tekom tedna je Gutmann popustil na 230 — 240, vendar je bil koncem tedna zopet čvrstejši.
V	današnjem svobodnem prometu msd ljubljanskimi bankami so tečaji deviz ostali v glavnem neizpremenjeni, edino Italija no-tira višje (309.25). V zagrebškem svobodnem prometu je tečaj Vojne škode popustil na 344 — 344.5.*
Preosnova carinskega posredništva in mednarodni blagovni promet
Vprašanje spremembe pravilnika o carinskem posredništvu stopa v zadnjem času precej v ospredje ter je generalna direkcija carin v svrho definitivne stilizacije novega pravilnika pozvala razne trgovske korpora-cije, da dajo svoja mnenja, odnosno stavijo svoje predloge.
Zadnji čas je že, da se institucija carinskega posredništva postavi na kolikor toliko definitivno bazo in 6e slednjič izdela pravilnik, ki bo odgovarjal današnjim gospodarskim prilikam — če že moramo imeti pri nas poleg štipendistov, ki jih smatramo za edino poklicne posredovalce v mednarodnem blagovnem prometu, še posebno vrsto posredovalcev za carinske zadeve. Obče mnenje je, da institucija carinskega posredništva, ki je imela mogoče v predvojni Srbiji iz raznih vzrokov svojo upravičenost, ni potrebna za naše razmere. Te vrste carinskih posredovalcev ne najdemo v nobeni drugi državi. Po vsem svetu je poznan samo mednarodni špediter in praksa sama nam kaže, da je trgovec ali industrijec, ki uvaža ali izvaža blago, navezan že v lastnem interesu edino na špediterja, ki je za to tu, da prevzame vso skrb za redni transport in mu nudi vse garancije za redno odpravo vseh v poštev prihajajočih poslov, bodisi v železniskoprometnem, bodisi v carinsko-manipulativnem oziru. V vseh drugih državah obavlja vse posle, ki pridejo v mednarodnem blagovnem prometu v poštev, ena oseba, t. j. mednarodni špediter, samo pri nas bi naj bili za ta posel potrebni kar dve posredniški panogi.
S carinskim posrednikom samim, ekspor-terju in importerju po večini ni pomagano. Dosedanji pravilnik carinskim posrednikom striktno prepoveduje obavljati druge posle kakor samo tiste, ki so ozko vezani z lokalno carinsko ekspedicijo. V svrho kalkulacije pa rabi trgovec cesto najrazličnejše podatke o domačih in inozemskih železniških tarifah, o inozemskih carinskih postavkah, o načinu poslovanja in tozadevnih stroških. V teh primerih se lahko obrne edino na svojega špediterja, ki mu more dati vsa potrebna navodila ter opraviti zanj vse posle, ki prihajajo v poštev pri eks;pediciji blaga.
Brez dvoma so transportnošpedicijski in carinsko - manipulativni posli tako ozko med seboj vezani, da tvorijo pravzaprav < n poseL Če se ta na umetni način razdvaja, potem to le ovira celotno odpravo in škoduje interesentom samim. Upravičena je torej zahteva špediterjev, da se jih ne izloči in zapostavlja, marveč da se jim za enkrat da enake pravice kakor carinskim posrednikom; 6lednji pa naj bodo upravičeni opravljati špediterske posle. Sicer pa je stvar špediterjev samih, da si na merodaj-nih mestih izposlujejo to potrebno spremembo člena predvidenega pravilnika.
Nadaljni člen pravilnika predvideva, da se poedini carinski posredniki v okolišu iste carinarnice lahko združijo v enotno združeno carinsko .posredništvo Dokler bo institucija carinskega posredništva v sedanjem smislu obstojala," je ideja o združenju na vsak način priporočljiva, ker nudi koristi tako posrednikom samim, kakor tudi v poštev prihajajočim gospodarskim krogom. Izgleda, da je večina carinskih posrednikov vsaj pri drugih carinarnicah v državi za uvedbo enotnih udruženih posredništev ter gre le za ureditev poedinih internih formalnosti med carinskimi posredniki. Pričakovati je, da bo tokratni pravilnik o carinskem posredništvu vsaj deloma nudil nekatere koristi, zato trgovski krogi naravno z zanimanjem zasledujejo nadaljni potek.
Dr. V. Radej.
Državna hipotekama banka v Sloveniji in Hrvatski
Povodom vesti, da namerava Državna hipotekama banka z novimi podružnicami v Zagrebu in Ljubljani na nesoliden način konkurirati denarnim zavodom na ta način, da bo za vloge plačevala višje obresti, prinaša beograjski »Trgovinski glasnik« nekak polofirijelni demanti, v katerem poudarja, da Državna hipotekama banka ne prihaja v Zagreb in Beograd, da nesolidno konkurira tamošnjim denarnim zavodom, temveč da pomaga ljudstvu z dolgoročnimi in cenenimi posojili, kakršnih ne morejo nuditi tamošnji denarni zavodi. Hiootekar-no banko baje ne interesirajo hranilne vloge in tudi ni v intesicijab zavoda, da zbere
čim več vlog, katerih po zakonu ne more plasirati v hipotekamih poslih, temveč prihaja v te kraje z T^tnimi lastnimi sredstvi, katera namerava takoj plasirati. V povračilo za to pa zahteva banka, da se točno po zakonu vložijo v Hipotekarno banko vsi tondi in p up il ar ni kapitali, ki so do sedaj bili vloženi v denarnih zavodih. Ne obstoja torej namera, da državna hipotekama banka konkurira denarnim zavodom, temveč obstoja imperativna dolžnost denarnih zavodov v Hrvatski in Sloveniji, da vrnejo Državni hipotekami banki kapitale in fonde, s katerimi ne smejo več razpolagati.
Ta izjava nas nikakor ne more pomiriti, kajti Državna hipotekama banka bo s svojo 6odstotno obrestno mero konkurirala našim denarnim zavodom, pa če je to njena namera ali ne. Glede fondov in pupilarnega denarja pa je stvar tako urejena, da denarni zavodi ne smejo več sprejemati takih vlog, stare vloge pa morajo vrniti Državni hipotekami banki šele do L 1932. Tudi je zelo dvomljiva trditev, da naši denarni zavodi, predvsem naše hranilnice, ne morejo nuditi dolgoročnih hipotekamih posojil po tako ugodnih pogojih, kakor Državna hipotekama banka. Nasprotno, bojimo se, da bodo posojila Državne hipotekarne banke, če se le količkaj izboljšajo razmere na našem tržišču kapitalov, predraga in da bo potem glavni posel podružnice sprejemanje vlog in fondov.
Sredstva, katera namerava Državna hipotekama banka nuditi našemu ljudstvu, izvirajo iz emisije Seliragmanovega posojila (od te emisije je prejela okrog 600 milijonov Din). Ce nam Državna hipotekama banka nudi ta sredstva, je to gotovo njena dolžnost, nikakor pa ne usluga, za katero lahko zahteva gotove protiusluse, kajti Državna hipoteškaraa banka ni nikako privatno podjetje, temveč državna banka; za njene obveznosti (predvsem inozemsika posojila) mora garantirati cela država. Drugo pa je, če mi danes ali v bližnji bodočnosti sploh moremo reflektirati na ta denar. Državna hipotekama banka plačuje za ameriško posojilo nekaj nad 8 odstotkov obresti (izplačilni tečaj je znašal 87 odstotkov no-minala, zato plačuje 7 dolarjev obresti za 87 dolarjev kapitala). Tega denarja nam ne more nuditi na hipoteke ceneje kakor po 8.5 do 9 odstotkov, dočim dajejo že danes naše hranilnice hipotekama posojila po 8 odstotkov in deloma še nižje. Ker zaenkrat ni verjetno, da bo Državna hipotekar-na banka v stanju znižati obrestno mero za hipoteke, je upravičena bojazen, da niti sredstev, ki jih bo prejela iz naložb pupilarnega denarja, ne bo po dosedanji obrestni meri za hipoteke in navzlic dobri volji mogla plasirati v naših krajih, temveč samo v krajih, kjer je obrestna mera višja, to je pred vsem v južnem delu naše države. Bati se je torej celo, da bodo sredstva, ki se bodo zbirala na področju Slovenije in deloma Hrvatske, odtekla iz teh pokrajin.
Edina rešitev bi bila ta, da ustvari Državna hipotekama banka za posle podružnic v Sloveniji in Hrvatski poseben režim, da določi za ti dve podružnici nižjo obrestno mero za vloge in da daje, vsaj iz sredstev, ki se bodo nabrala v teh pokrajinah (pred vsem fondov in pupilarnih kapitalov) hipotekama posojila po nižji obrestni meri.
= Nekaj važnih podrobnosti o splošnem delu trgovinske pogodbe z Nemčijo. Dodatno k našemu poročilu o stanju trgovinskih pogajanj z Nemčijo prinašamo nekaj podrobnosti o splošnem delu trgovinske pogodbe. Obe državi si vzajemno jamčita svobodo trgovine in plovbe. Predlogi Nemčije gle-ie špecijelnih določb za pristajanje nemških rečnih ladij v naših naciionalnih vodah ter glede naseljevanja nemških podanikov v naši državi so bili izločeni in imajo biti predmet posebne konzularne konvencije. Tudi nemški predlogi glede trajne nastanitve kvalificiranih delavcev v analognem smislu določb, ki smo iih dali italijanskim državljanom v nettunskih konvencijah _ter glede snovanja delniških družb in podružnic nemških podjetij so se morali za enkrat omejiti na okvir pravic največjega povla-ščenja. Za poslovno potovanje interesentov je največje važnosti, da je bil dosežen sporazum, po katerem bodo potna vi® v preme tn z našo državo in Nemčijo odpravljena. Važna je tudi določba, s katero se trgovskim potnikom izrecno prepoveduje iskanje naročil pri osebah, ki niso trgovci in ne obrtniki. Obe državi se dalje zavezujeta, da ne bosta ovirali medsebojnega prometa z raznimi uvoznimi in izvoznimi prepovedmi (izjeme so dopustne z javnovarnostnih, zdravstvenih in veterinarskih ozirov ter za mono-polske predmete in vojaško opremo). Glede izvoznih izpričeval je med dragim obljubljeno brezplačno konzularno vidiranje. Reguliran je tudi carine prost uvoz blaga, ki prihaja v našo državo na vzorčne vele-sejme in razstave, odnosno blaga, ki se uvaža na negotovo prodajo. Vprašanje uvoza vzorcev je bilo urejeno v smislu sklepv ženevske konference za poenostavljenje carinskih formalnosti.
= Vplačilo drugega obroka na delnice Obrtne banke SHS. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala vsem delničarjem Obrtne banke SHS v Sloveniji položnice za vplačilo II. obroka. Delničarji naj na položnice, na drugi strani, ki je namenjena pis-za vsako delnico. Na srednjem delu položnice. na dresi strani, ki je namenjena pismenim sporočilom, naj označilo številko potrdila o vpisu delnic, dalje za koliko delnic pošiljajo znesek ter ime. priimek, poklic, kraj in pošto. Delničarji, ki vplačila v določenem roku ne bi izvršili, prenehajo biti delničarji in se jim že vplačam znesek po odbitku 25% vrne. Ce bi kak delničar položnice ne prejel, naj se obrne takoj na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani.
- Cene sirovim kožam v Zagrebu. Na mesečni dražbi sirovih kož. ki se je vršila 28. t. m., so se ceue ponovno dvignile. Prodanih je bilo 2 in pol vagona govejih in 1 vagon telečjih kož. Vse kože je kupila neka novosadska tvrdka po naslednjih cenah (v oklepajih cene zadnje dražbe ?5. junija): lahke goveje kože do 30 kg 14.20 Din (13.75), težke goveje kože preko 30 kg 15.00 (15.35). telečje 23 (22.35).
= K ustanovitvi tvornice vžiealic v Novem mesta. Nedavno smo poročali, da namerava »Deska«, d. d. v Novem mestu, ustanoviti tvornico vžigalic, ki bo po možnosti pričela poslovati že v tekočem letu. Kakor smo naknadno izvedeli, bo podjetje poleg švedskih vžigalic proizvajalo pred vsem znane italijanske voščene vžig?lice, ki bodo v detajlni prodaji stale približno toliko, kakor običajne švedske vžigalice. Voščenih vžigalic do sedaj v naši državi nismo pro-
izvajali. Pričakovati je, da bodo te vžigalice postale prav tako priljubljene kakor v Italiji
= Ameriški pomisleki proti novim posojilom srednjeevropskim državam Iz New-yorka poročajo, da se v tamošnjih finančnih krogih mnogo razpravlja o srednjeevropskih posojilih. Povdarja se neuspeh budimpe-štanakega in jugoslovenskega posojila (neuspeh je gotovo mišljen v toliko, da obligacije teh dveh posojil notirajo sedaj pod emisijskim tečajem). Nekateri finančniki celo zahtevajo, da vlada prepove emisijo takih posojiL Čeprav nikakor ni verjetno, da bi se vlada odločila k takemu koiaku, vendar je mogoče, da bo bankam privatno svetovala večjo previdnost pri sklepanju posojil.
= Projekt centralne ladjedelnice na Jadranu. Prometno ministrstvo se peča s projektom centralne ladjedelnice, ki naj bi 9e zgradila na Jadranu in bi služila za popravila In renoviranje naših ladij. Obstoječe ladjedelnice bi dalje obratovale kot podruž-nioe te centralne ladjedelnice. Nova moderna ladjedelnica nam je zaradi naglega razvoja naše trgovinske mornarice zelo potrebna.
= Stanje Narodne banke 22. t. m. (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram 15. t. m.). Aktiva: kovinska podlaga 490.6 (— 1.6), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1454.6 (— 547), posojila na menice 1059.2 )-}-16.2), na vrednostne papirje 225.4 (4- 15.0). — Pasiva: obtok bankovcev 5289.5 (— 65.5), državne terjatve 3215 (4- 87.1), žirovne terjatve 1137.0 (— 5.0), obveznosti po raznih računih 427.7 (— 41.8); celotni obtok plačilnih sredstev 6732.7 (_ 112.4).
= Uradni tečaji za avgust Finančni minister je za mesec avgust določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleonder 218.5, 1 turška lira 247, 1 angL funt 275.75, 1 dolar 56.8, 1 kanadski dolar 56.4, 1 nemška marka 13.5, 1 poljski zlat 6.85, 1 avstrijski šiling 8.0. 1 belga 7.9, 1 penga 9.9, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1095, 100 italijansih lir 309, 100 holandskih goldinarjev 2275.5, 100 rumunskih lejev 33.5, 1f*) bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1519, 100 švedskih kron 152.5, 100 norveških kron 1467 J5, 100 španskih pezet 972, 100 grških drahm 75, 100 češkoslovaških kron 168.25.
= Naša prodnkeija sladkorja v kampanji 1926/27. Po podatkih Zveze sladkor, tovarn je bilo v pravkar končani kampaniji 1926/27 proizvajanih 701.770 meterskih centov sladkorja, napram 569.800 centov v kampanji 1925/26, odnosno 1,2228.000 centov v kampanji 1924/25. Na celotni produkciji je bilo udeleženih 8 sladkornih tvomic.
—	Konknrz je razglašen o imovini Franca Svetela, trgovca v Ljubljani (prvi zbor upnikov 6. avgusta, oglasitveni rok 2. septembra in ugotovitveni narok 16. septembra).
= Preokret v produkciji čilskega solitra zaradi izuma našega rojaka. Gospod Josip Vuškovič (brat znanega opernega pevca), ki se je dolgo vrsto let udejstvoval v čilenski industriji solitra, je izumil nov način produkcije, ki omogoča znižanje produkcije stroškov za 40% in uporabo manj vrednih rud. Ta nov način produkcije, ki je že patentiran, bo povzročil popoln preokret v čilenski industriji solitra, ki se trenotno zaradi konkurence sintetičnih dušičastih gnojil nahaja v težki krizL Številne tovarne, ki so v zadnjem času brez izgledov za bodočnost ustavile obrat, bodo znova pričele obratovati. Ta preokret moramo pozdraviti z zadoščenjem, ker 6e velik del čilenske industrije solitra nahaja v rokah naših rojakov - izseljencev.
—	Kot tehnični napredek v produkciji jekla. Švedski družbi Varb Steel Works je po dolgotrajnih poizkusil uspelo izdelati novo vrsto jekla, ki se odlikuje z brezpri-merao odpornostjo. Družba je za poizkus pustila komad običajnega in komad novega jekla tekom 6 tednov v peči, pri stalni temperaturi 1000 do 1100 gradov Celzija. Rezultat je bil ta, da je komad običajnega jek-kla popolnoma zgorel, dočim ni bilo na ko. madu novega jekla najti nikakršnih izprememb. To jeklo bi v gradbi strojev in industrijskih naprav igralo veliko vlogo.
Borze
Ljubljana. (Proeti promet) London 276.25, Newyork 56.8, Dunaj 8.01, Berlin 1353, Trst 309.25, Pariz 223.25, Praga 168.6, Curih 1095.
Zagreb. (Proeti promet.) London 276.2, Newyork 56.8, Pariz 222.75, Italija 309, Curih 1095, Berlin 13.53 — 13.535, Dunaj 8.0075.
Curih: Beograd 9.135, Berlin 123.475, Newyork 519.25. London 25.21375, Pariz 20.39, Milan 28.245, Praga 15.39, Budimpešta 90.525, Bukarešta 3.175, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 730)75.
Blagovna tržišča
Ljubljanski trg
Včerajšnji trg je bil bogato založen; pripeljanih je bilo izredno mnogo lepih domačih hrušk iz brežiškega okraja in Bana ta, dalje škofjeloških kumare za vlaganje, kakor tudi sočivja in zelenjave. Cene so ostale v splošnem neizpremenjene, edino sadje se je nekoliko pocenilo. — Meso in mast: goveje meso 9 — 20, teletina 20 — 225, svinjina 20 — 25, slanina 21 — 24, mast 2-4
—	25 Din kg. — perutnina: piščanci 12.5
—	22.5, kokoši 25 — 35 Din komad. — Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 46, čajno 50 — 60, kuhano 44 Din kg. — Jajca: 1 — 1.25 Din komad. — Sadje: jabolka 3 — 9, hruške 3 — 12, če-šplje 6 — 8, marelice 16 — 24 Din kg. — Špecerijsko blago: kava 38 — 70, sladkor kristalni 15 Din kg. — Mlevski izdelki: moka »0< 5.50, turšični zdrob 3 — 4, pšeničrd zdrob 450, ržeoa moka 450 — 5 Din kg. — Zelenjava: glavnata solata 3 — 4, ajaerica 2
—	3,_zgodnje zelje 2 — 3, koleraba 2 — 3, špinača 4 — 5, kumare in buče 1 — 150, čebula 3 — 4, krompir 1 — 1.25, fižol ▼ stročju 2 — 8 Din kg, luščen grah 6 Din liter.
Dunajska borza za kmetijske proitvode.
(29. t m.) Pod vti9om nazadujočih cen na inozemskih borzah je bil promet na dunajskem tržišču zelo omejen. Tendenca v pšenici je neizpremenjena. rž pa je proti koncu borznega sestanka nekoliko popustila. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 40 — 41, madžarska Tiso (80-82 kg). 43.25—43.75; rž: marhfeldska 37 — 375. madžarska 375
—	37.75; ječmen: 36 — 40; turščica 27 — 28; oves: domači in madžarski 31
—	315, rumunski 29 — 295.
Nekaj iz literature
Ni doigo tega, ko ie neki irancoski publicist vprašal mladega italijanskega pisatelja, katere italijanske moderne pisatelje ie vredno brati, in mu je ta čisto resno odgovoril, da nobenega.
Francoski lisi je ta odgovoi priobčil, vest o tem se je raznesla med lite-rate in mladi pisatelj je Imel obilo truda, da se je opravičil. Popolnoma se opravičiti ni bilo mogoče.
In vendar je res!
Te dni sem vprašal nekega moža, Izvedenega v italijanski literaturi, kaj naj berem.	,
Naštel mi je same starejše pisatelje in pesnike.
»In moderne literature?« sem ga vprašaL
MaiinH je z roko.
In vendar izide v Italiji vsako leto precejšnja množina knjig. Vsi romani so Po francoskem vzorcu, ki ga pa niti iz daleka ne dosežejo- Tudi nagrade razpisujejo (po 10.000 lir), a zgodi se, da je ne morejo prisoditi nobenemu
tekmovalcu.
Vendar roman v Italiji ne cvete posebno, v polnem razmahu ie novela. Ni uri natančko znana produkcija ostalih literatov. toda uverjen sem, da so odstotno Italijani na prvem mestu.
Toda le količiansko, ne umetniška Italijanska novela je puhla, ne gre do dna, igranje z besedami, kakor da pišejo vsi ti ljudje brez vsake umetniške ambicije. Treba jim je priznati, da so mojstri v tehnfkj novele, toda ne zgrabijo te. Največkrat so že snovi neznatne, brez globljih problemov, s površnim gledanjem življenja, in če ie snov dobra, je pisatelj ne prizna in ne postavi pred tebe tako, da bi te s sugestivno silo potegnil za seboj. Kadar čitaš, se ti zdi, da je pisatelj s6del in pisal., ker je hotel pisati, ne pa da bi bil moral pisati, ker bi bila snov sama bruhnila iz njega.
Ne bom trdil, da ni med stotinami novel nobene dobre. Trdim pa. da lahko čitaš novelo za novelo in si na koncu neljubo razočaran; obilica besed ti ni dala nobega užitka.
Skoro vsi moderni »veliki možje«, ki imajo ime in denar, so bili »ustvarjeni« po založniški reklami Če imaš srečo, da te založita Treves ali Mandado-ri, si narejen mož, vsi listi prinesejo tvojo sliko, trgali se bodo za tvoje so-truidništvo.
*
Časih me je kdo vprašal, nai mu priporočim dober italijanski leposlovni list Mislil je list po vzorcu naših leposlovnih listov, kjer srečavaš razmeroma vse najboljše- Takega lista Italijani nimajo. Vsak večji dnevnik izdaja tudi po en ilustrovan mesečnik, ki izhaja v nekaki knjižni obliki, sicer bogato opremljen, a brez umetniških ambicij. Ker po navadi veliki listi zelo dobro plačujejo, dobiš v taki reviji časih kako dobro novelo znanega pisatelja poleg začetniškega poizkusa in kuhinjskega recepta, resnobo poleg osladnosti, naturalizem poleg sentimentalnosti. Ti listi nimajo višine in ne načrtov, so tu le v gole kupčijske namene. Edina lista, ki sta se resno posvečala noveli in drami, sta bila Mondadorijeva »La no-vella« in »Comedia« istega založnika.
Nekako predlanskim je začel izdajati novo revijo »Le grandi Firme« (po naše bi rekli »veliki pisatelji«, tedaj precej samovesten naslov) Pitigrilli, pisatelj raznih knjig erotične vsebine, ki so mu prinesle dokaj slovesa (»slave« ne rečem) in denarja. »Le grandi Firme« so bile dobro urejevane, prikupljive po vnanjosti in so v resnici združevale okrog sebe kopico dobrih novelistov z razmeroma dobrimi novelami. Revija je radi tega dosegla velikansko naklado. Isto založništvo je začelo izdajati Se revijo »II drama«.
Ko so nekateri videli veliki uspeh te revije, so začeli izdajati podobne revije na svojo roko, le z drugim imenom. Vendar pa so posnemali način uredbe, tisk in celo okraske platenic tako nesramno. da je bilo veselje. Pitigrilli, ki je že itak temperamenten in kar se tiče literarnih napadov, nesramen človek, je zdaj imel obilo dela, da je zmerjal svoje posnemovalce na desno in na levo. V Ljubljani bi bila velika senzacija, če bi prinesla »Zvon« aH »Dom in Svet« z debelimi inseratnimi črkami čez pol strani veliko zmerjanje na urednika nasprotnega lista; v Italiji je to čisto navadno. Za primero naj navedem en tak napad: »Lažnjivec in tat«. (Črke so dva centimetra visoke.) V 42- številki našega lista sem imenoval gospoda Montanara (urednika reviie »Le grandi novelle«) tatu. Ponovim, da je tat: in z ozirom na cviljenje tega revčka, in da bo ujet z roko v vrečo, pristavljam, da je tudi mistifikator in lažnivec. Piti-griEL«
No. vzlic temu so se reviie razpasle kakor gobe po dežju. Danes imamo poleg treh imenovanih (La Novella, Le grandi Firme, Le grandi novelle) še: »2 lire di novelle«, »Novelle d'oggi«, »Novelle d' autore«, »Le seduzioni«, »Bis«, »Novelle Moderna« in še nekaj drugih. Vse te so z obliko in črkami podobne reviji »Le grandi Firme«.
Ker je Pitigrilli (njegovo pravo ime Je Segrč) protffaHst se ie moral umakniti. Danes prinaša njegova revija poleg par izvirnih novelic v vsaki številki dobre prevode novel fz svetovne literature in je poleg »Novella d'autore« še vedno najboljša, dasl ne vselej in v seskom dobra.
Ostal mu je pač bič, s katerim opleta sad svojimi posnemovalci. Priobčuje
namreč, seveda z debelimi črkami čez pol strani sledeče:
»Ne potrebujem novel. Pisatelji, ki bi radi ob najboljših pogojih razpečali
svoio literarno nadprodukcijo. naj pošljejo rokopise v »Le grandi noveHe«. To ene nasprotnih revij.
ler. L
Delovanje
Raztopimo li manjšo količino soli Sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, .xre-zrožene s pritiBkom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi- Po daljšem mehčanju postanejo kurje oH ln trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve. Docela je sigurno, da sol sv. Roka tudi najzapuščenejše noge postavlja popolnoma v red. Tesni četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stali na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost — Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane 16.— Din.
Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji.
Glavno zastopstvo za SHS:
Nada drogerija Kolar i Gabrič,
8ubotica, Strossmayerjeva ul. 2. Tel. 637. ali na
drogerijo »SANITA.Sc, Ljubljana, depot za Slovenijo.
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno po lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Dvomi trs ŠL 1.
Pavel Nedog
čisti kemično in barva vse obleke in sukna. Žalne obleke izgotovl v 24. urah
najceneje n najsolidneje.
bosooska nika 33 MARIBOR ilazlasoia ulita 22
OSEBNI AVTO
„Puch"
tipe VIII. s elektr. Bosch - razsvetljavo gener. popravljen, novo lak ran in po nikian, šest-sedežni — v zelo dobrem stanju takoj
usodno naprodaj
Avto se labko ogleda v cementarni Zidam most, vprašati pri ravnatelju M. ROZMAN, Zidani most.
PLETILtti STROJ
ploščat, št 8—tO, širine 65—100 cm, z 2 vodilnfkoma, skoro nov 1 krožni stroi (Rundstuhl, 24 fini 36 col. 1 parna lokomobila 9—12 HP,
ceno naprodaj.
Ponudbe pod »šifro »Jeftina kupnja«
na oglasni oddelek »Jutra«
r
Poziv!

I
Viem onim prijateljem in neprljateljem, Id »o se dali % meje žaljiv« p.H.mo rpeljati m Hm ia »o bili, kakor časopisje pariva, (Betrug mit 10 Dinar Noten) oškodovani, naj se javijo pri moji blagajni v Trgovskem doma v Maribora, kjer dobijo povračilo v kovinski vrednosti izplačano.
Za velikopotezno reklamo se prav srčno zahvaljujem
I, Pregrad
Trgovski dom, Maribor.
i

Kdor Se ni bfl v moji povečani trgovini, naj si isto ogleda Hm prej.
J
V ponedeljek, 1. avgusta priredi
Domžalska godba
KONCERT
v Sv. Jakobu ob Savi pri gostilničarju IVANU PEČNIKARJU. Začetek ob 15. uri.
Zastopnike
proti visoki proviziji sprejme za celo Slovenijo „ANKER!', splošna zavarovalna družba, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8
Perzijske preproge
zelo lepe in jako poceni imam
naprodai
Interesenti naj se zglasijo Hotel Tratnik II. nadstropje.
INDIAN SCODT
s prikolico, novo pnevmatiko, z vsem prh borom in električno lučjo, t ah smet er itd., v najbolfSem stanju TAKOJ PRODAM. — Cenj. ponudbe pod «Plačilo v gotovini» na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/L
LOKAL
pripravljen za pisarno in precej obširno
skladHiče
želim.
Ponudba pod „V mostu" na ,Jutro*.
PRODAJALKA
(manekin) dobi stalno dobro name-ščenje pri veliki konfekcijski trgovini Naslov pove uprava »Jutra".
Originalni
TRIGLAV
rastlinski zdravilni liker
le najbosjli
Zahtevajte ga povsod'
Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj!
Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro. meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za enkrat« no vožnjo. Letos imam pa dva voza za sku» paj 20 potnikov, in sem določil ceno 25 di» narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na» roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Naro» čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanj«: Josip Ažman, izvošček. Bohinjska Bistrica.
7134»«
x]ciur
Ufnarsba mftm
v Lfutomeru
Ima v zalogi ca. 86 hI več vrst pristnega liutomer-čana po zmerni ceni letnik 1926 izborne kvalitete. Načelstvo.
Manufate urna veletrgovina na
Goien;skem sprejme
učenca
iz dobre rodbine in z dobrimi spričevali. Zele niear i tmafo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod ,tUienec železničar' .
Špecerijska veletrgovina v Ljubljani
spre me	8841 a
trgovskega pomočnika
(skladiščarja).
Reilekt ra se le na moč z večletno prakso. Pismena ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* nod .Zanesliv 92*.
vJftr A tiin Pogačnik, St a lis pri Kranju
y3	izviš: liskovine hitio,
^	moderno in noceni 83 9 a
Brez orodja ni rokodelstvo
Posnematnik za britek, zajamčeno za večno dobro ostrino In izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja. — Prospekt pošlie zastonj in poštnine franko.
ST. SCHNUR - SLAV. ORAHOVICA.
Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki kakor tudi z brezplačnim proračunom
a. Janežič, Ljubljana
Florjanska ul. 14,
knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig.
KHASANA
„SPECTRIIM" d. d.
Inž. Koplsta, Dubsky ln Krsti č, tvoraica
ogleda] in brušenega stekla. Ljubljana Vil, Medvedova uL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Osiek, Središnjlca: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Ftaa, navadna ogledala	82
V m
Z. septembra.
Ruta A.: Začetek in konec potovanja v Trstu.
Ruta B.: Začetek potovanja v Trstu, po» vratek preko Aten«Konstantinopla»Sb* fije»Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A 19 dni, B. 25 dni.
A.	I. raz. Din 17.000. II. raz. Din 12.000. III. raz. Din 7.500.
B.	L raz. Din 22.400. IL raz. Din 17.280. HI. raz. Din 11.500.
Prospekti in informacije so na razpolago v potovalni pisarni Jos. Zidar, Ljubljana, telefon 27—59.
Jfajboljša
svinjska mast
znamke — L P. — znamke
lastni izdelek tvrdke E. POPOVIC - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 wi 50 kg ter sodih po 50. 100 !n 200 kg.
Točna postrežba!
Cene nainlžje!
amDDnuDDDDDDDaaDacinDDDDDnnDD
Dešenifev sirup
(Syr. Deschien. Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo« rablja kot
krepilno sredstvo,
zlasti pa učinkuje Dešijenov sirup najbolje pii: neurasteniji, nervozi, splošni oslabelo* sti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien Pariš. Zaloga za detajliste: *SALUS» d. d
Generalni depot za Ljubljano: Lekarna Mr BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar. na »Pri Mariji Pomagajo za Maribor: «Sa. lus» d d in lekarna. »Pri Orlu».
□□□□anDDnDDamnrTTTirrLiLiDCODaD
Neprijetne dlake!
n* licu, rokah ter ženske brk. odatra. njo}, t s t • d a s preizkušeno tnditvo cuapidenth it. I.» od dr. Domine & Cie., Pariz. Ta preparat Je Ze 30 let t obči porabi po neb kulturnih deželah, ker De %mo da momentalno odstranjuje dlačice, nego Jih postopoma ubija ln odstranjuje iz samega korena. Garnitura Din 60.—. •Rapidenth It. II.» služi izključno samo za odstranjevanje velikih površin dlačic po rokah, nogah in prsih, 80 Din. — Dobi se po TMh lekarnah, drogerljah In parfnmerljah. cCentllollu, kosmetlčni aavod, Zagreb, Illea It.v. 37. Zahtevajte hreiplačne Dustrovane prospekte! Ma/1
NE REKLAMA
temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke
„W E C K*'
Zato zahtevajte pri vašem trgovcu Wecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga Krekov trg 10/1 pr) tv FRUCTUS. Ljub (lana	158-a
SUPERB
ie za Dolhib čvrsto rdečllo za šnrfakaale usten ln Hca. Skoro brezbarven Je. ali dale takoi za čudi naravno, individualno raznoliko prilazodeno. čvrsto držeče rdečllo. ki se more zopet odstranili samo z milom »Kha-saoa-Suoerb«. V svoil nežni sestavi dale ustom mehko Hni)o, prirodmo barvo, a obrazu rdeči
žar mladosti »Khasana-Superb« ie nekaj novega na tem poUu. Ne odpušča barve. Uporaba Je nevidlijiva In neškodljiva.
Dr. M. ALBERSHEIM Frankiurt a. M.--London.
Novost! KHASAN PARFEM v
dražcstnih malih steklenicah.
Dobiva se oovsod!
Certan
uničuje stenice in njih fajčeca

Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom.
Poljedelci!
Za jesensko setev priporočam v Nemčiji in Avstriji najbolj razširjeno in preizkušeno sredstvo za namakanje žita
»GERMISAN"
Za 100 kg žetve zadostuje 250 gr «GER* MISANA». Priznanice in ateste od strokov« nih poljedelskih in drž. učnih in preizkus« nih šol stojijo na razpolago pri dr. A. Jen« čiču, kemična tovarna, podružnica Maribor, Kopitarjeva ulica 6.	8392»«
HbIo Me lica!
Tisoči in tisoči preleetnih in intereeantnih dam vpotrebljava samo odlične kreme od dr. Dorraine & Cie., Paril. — Creme P-ofe Gentifolia, prvorazredna suha dnevna krema, edina, ki daje licu ono ljubko, »ve4e in zamamljivo izgledanje, poleg tega Suva in ičiti lice vseh dnevnih neagod 50 Din. — Creme de France, neprecenljiva ia mastna in znojna lica. ker ne eamo da odstranjuje odvečno mast. nego Uee dobi aa vselej zdravo in lepo izglodanje. 83 Din. Gold Cre&m original mastna nočna krema f radioaktivnim dejstvom, hrani, jači in neguje kožo lica. Odstr&njnje dovrieno vse nečistoče, ogret ln nagubano koto. Daje sveže in mladaoiiko izgledanje v kesno staraet SO Din. — Creme «Isis» daje Uco porcelansko alabastreko polt. garantirano neškodljivo 85 Din. — Vinaigre Ambre. odlični l.-a^oski toaletni kis za jačenje in oeveževanje kože lica Nenadomestljivi pri-datek vodi za umivanje 30 Din. — <Ceotiiolia>. koa-metični zavod, Zagreb, niča S7. Zahtevajte brezplačne dustrovane prospekte!	54-afl
Krasna vila
na Bledu, m95
v bližini kraljevega dvorca
na prodaj,
Vprašania pod značko „EPOS* na poštni predal 29, Ljubljana.
tfar&ula. in, tuw dopis*. Uto£+, ja, malih, oglasov, jt, pcAalu na.
Oglasni, oddelek Prtltrtio
Jrtstrturva, ul.4. Cehovru, račun,
■partiu. iroAiUla, LfuMajuiJt 11843..
ToJUforh sbuiUha, 1491
	Jprtjcnasjc malih oglasov za, prv-tovLnjo sUuilho JUTRA zahljuči dan, prtsL izidom, lisla, ob 17 un, Psnjvcj* sprtjth, oglas*, bodopri-obcesu- v naslednji, stemlhu usta,
Pristojbina. zaSfroVim,?-. Ls^Jd^^vanjain, ogi^u, Ufii^Ub. obc^m, x narocdom,Mctrs€ ogLuiM*pru*cyr	Tdjf<m> sUodka, 2492
Kdor se hoče
dobro zabavati
Jlaj prid« u don^čo vrtno vUtlic« 1 pieeom, m vrii dane« t rostiiai prt <1«UI>» n St. Jak«-fcny».	S4S0
Morsko kopališče
Restaurant »Jugoslavija* — Aleksandrovo — u otoku Krka.
Dum oskrba • hrano m posteljo 55 Dia. Isforma-sie daie Ustnik F. Kraljid 152
JfUrtertu*
Avtomobili
B. S. A. motoeikli tre-
torno	u ture.
TATRA AVTOMOBILI za t kraliteti to u tlabe eeste brezkonkurenčm. VSI REZERVNI DEU ta tgorajšnja to«0» na ta-logi
DELAVNICE ca ni motorne rotili, ttrokor-sjaško deio ta solidne cene.
GARAŽE redno se tu-
polago.
BENCIN ts teealke. tudi ponoči, po konkarepča: dsrrsi eenL JUGO • AVTO 4. I o. e, Ljubljana, DanaJsta e. 36.
Telefon 223«. 17S
Motor BSA
t ^i, dobro ohranjen. proda zaradi nabave avtomobila E. Resman, Ptuj. 2251
Avto
cPeuguot*, S5 HP. generalno popravljen. r brezhibnem nanj- ver
motorno kolo
cZfindapp*, 2 HP, brei prestav, prodam. Naslov pore •glasni oddelek cJutra*.
£2244
Motorao kolo
»■Raoderer*. 4 EP. dobro ohranjeno. 3 prestave. prosti tek ter tpojiio (Kupp-W noTa pnevmatika — proda u «500 Din Frane Poljane, 5ebenj« 35 pri Tt-kiču.	22336
Avtobus
aMja — dobro ohranjen, 15—20sedež6n. rn^lm. Ponndbe na cglasnl oddelek «Jutr&* pod iifro cAvtobus*
22351
«Ford» avto
tipe 1S35 pooeni naprodaj. Poizve »e r garaži cLojze*.
Miklošičeva cesta.
22340
Motorno kolo
eamo ali I prikolico kupim. Pocndbe na oglas. oddelek
22404
•Jutra* pod
Majhen avto
4vo ali itirisedežen kupom. Ponudb« na oelas. oddelek cJutra* pod cStedljiv*.
22405

Trg. učenca
močnega, zdravega in poštenega, s primemo Šolsko to-obrazbo rprejmem takoj r trgovino mešanega blaga. — Ponndbe na naslov: Frane Oset junior, Vransko. 22104
Učenki
modistko in pletilj« ter
spretno moefistko
praktikantinjo takoj sprejmem. Kaslor r oblačnem oddelka cjana*. 22093
Krojača
konfekcijska dela na dom, sprejmem sa takojšnje deio. Ponudb« na oglasni eddelek cJutra* pod šifro cKrejai T trgovski hiši*.
£2078
Hišnika
ki bi bil tndi poslovodja društven« gostilne, sprejme sokelsko društvo r Dolnjem Logatcu. Prednost imajo zdravi, pridni ln vestni zakonci, do možnosti bres otrok. NajprikladnejSe " kakega penzijosista. Nastop službe po dogovoru. Pojasnila daje e. Anton de Šle-ria r DoL Logatca. £1427
Kuharico
dobro, mirno in solidno gospodinjo, boljšo osebo brei otrok sprejmem u rečjo restavracijo na deželi r prometnem kraju. Plača po dogovoru. Vstop IS. avgusta t. L — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra. pod šifro cGospodinia-kuharica*.
22300
Učenca
sprejme tvrdka A. Perscbe. Pred škofijo.	-
Brivskega
pomočnika
mladega, ali vajenea i
enoletno gledališko prakso sprejme 5 15. septembrom E. Kavinžek, Ljubljana.
22285
Učenca
zlatarsko obrt sprejme Milan Košai, Cankarjevo nabrežje SI.	82350
Delavko
snta in pošteno, veščo šivanja na stroj, takoj sprejme Mirko Mlakar. Ljublja-Slomlkova ulica št. 11.
Vajenca
za krojaško obrt sprejmem v učenje. Prednost imajo oni, ki so se te obrti že učUL — Naslov r oglasnem oddelku cjutra». 22361
Priletno osebo
katera govori tudi nemško, sprejme k 2 otrokoma (8 in 4 leta) Golob, Kranj 152.
22356
Vajenca
pod nadzorstvom staršev, s predtnsano šolsko izobrazbo iprejme tvrdke M. Teršan. Ljubljana, Kongresni trg 14
Gospodinjo
čedno in varimo, z nekaj gotovine sprejme takoj mlad rdoTec. Kaslor v oglasnem oddelku cJutra*. 22400
Trgovsko vajenko
zdravo in pošteno sprejme takoj trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Naslov oor« oglasni oddelek Jutra.
Ž2395
Več sekačev
za sekanje mehkega lesa sprejmem. Plača po dogovoru. Drago Kola. Maribor. Cankarjeva ulica 1. 22412
Vajenca
za krojaško obrt sprejme Wohini Pagon, Vegova uL št S.	22304
Brivskega
pomočnika
a.Tn sin salon SDrejme tako i J. šimunac, t ran;
22432
Mizar, vajenca
sprejme Josip Andloric, Domobranska cesta št 23 (na Poljanah).	22275
Plačil, natakarja
zmožnega kavcije, Sčem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cNatakar S5>.	£2265
Strugar. pomočnika
sprejme t trajno delo Jo«. Oberetar r SodražicL £2358
Kuharico
pridno in pošteno, sprejme v stalno službo trgovec na deželi E. Eesman, Ptuj.
22251
Učenca
boljše hiše, z najmanj razr. trg. šole, išče takoj uprava hotela cSlon* - Ljubljani.	22431-r
Podjetnika
ki M rodil oficirsko in podoficirsko m e n a ž o ter oskrboval kantino na kr brodu cDalmacija. iičemo Predpisano taksirane ponudbe je poslal komandi kr. broda «Dalmacija» r Tiotu do 8. avgusta 1927. kjer se dobi točne podatke 22430
Kemična pralnica in barvanje oblek
r najrazličnejših barrah izvršuje vsa dela r najkraj-iem "časa po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova uL 61 Tovarna: Vič - Giince.
Vuikaniziram
m rrste artogume. kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam Kolesa In a torje P. Škafar. Ljubljana. Kisuka eesta U.	Ii
Diplome
^ razne namene ametnSko po aizfci .Paairoi., Ljubljana, tova ulica S.
Prodajalko
samostojno, sprejme zajtr-kovsdnlci na deželi. Nesaj kavcije potrebno. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro cZajtrkova!nica».
22:97
Trg. pomočnik
prav dobro vemran v ma-nufakturi. galanferiji. evsn-tuelno špeceriji, želi spremeniti Blužbo za aobo od 15. septembra 1927 do 1 marca 1923 r Ljubljano, Celje ali Maribor. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra>.
21S4S
Mehanika
mLajšega^ n&d&rjecegft is vojaščine prostega ^fejmein takoj t specijeino obn. Le resid int-eresentie, ki imajo v«6eije do mehanike splošnem, naj poSjejo EToje ponndbe pod «Zanesljiv 80» na orlasni oddelek «Jntra>.
Brivca
ki reflekrira na letno Blnl-bo, 6prejmem takoj. Zmožen mora biti sIot.. hrras-skega in nemškega jezika. Ponndbe na naciov: Drago BiedL Maribor, Aleksandrova cesta 2L	22319
Nekaj kamnosekov
dobro iznrjemh takoj. Kamnosek Ljubljana, c. gL kolodvor.
22446
^rejmem
i Vodnik,
Učiteljico
ki bi b^aela za 1 meeee na pramen o zraka k leetlecne-
mu dečku, sprejmem takoj v večjo trgovsko hišo na Dolenjskem. Vzbuditi bd ma morala veselje do žole. — Takojfeje ponudb« oddelek cJutra. pod .Bodrilo otroku*.
izvršuje a ceci: W«J. 12380
Pozor društva!
O priliki 25- in SOletnie ter dragih prireditev te najtopleje priporoča ta
fotografiranje skupin
loto-atelje D. R • r i e k,
Ljubljana, Kolodvorska 84. Za prve vrstno deio jamčim Cene solidne.	153
Pozor " ! ženini bi neveste!
Žimnice
aitraee), posteljne ene postelj« (llofijire). otomane. dinae ia tapet-tiske izdelke nudi cajcenej«
Rudolf Radovan
tapetni
Krekov trt ite*. 7
Trgovskega potnika in 2 trg. pomočnika
sprejme takoj ^ecerijaka in kolonijaina roletigeiina Peeuabe na oriat. oddelek pod .Veletrgovina.
prid-
Vajenca
Sevljusko obrt, saga in poitau^a ■ takej t vso oskrbo Janko Kadil. Prietarv p. Kr2e — Gorenjsko.
Deklico
od 15 1« starosti, pottodb starirr. ipr«^Ma ta paaei
r rostŠBi Is fcaM^L lir loršefc. trgovec.
Dolenjsko.
Prodajalka
U «• razume tu d: aa ja. ioU
S TŠtt
Potnik
meian« stroke, starejši, i letnimi spričevali ia dobrimi referencami, zelo priljubljen ter dobro Tpsljaa i trgovcih po Štajerskem, ■efcmurju. Medjimarju. Koroškem in Hrvaškem, ki vozi sam avto, kavcije zmo-žem, išče stalne službe kot zastopnik veletrgovine ali trgovine. Prevzame tudi komisijsko zalogo, za katero bi jamčil s 150.000 Din. — Nastop takoj ali 15. avgusta. — Cenj. ponudbe pod cAgflen 2S> na podružnico cJutra. r Celju. £2338
Prodajalka
me&ane stroge išče službe r mesta sli na deželi Ponudbe na podružnico Jutra r Mariboru pod »Prodajalka«.	22321
Skladiščnik
mlajša moč t dobrimi spričevali. išče kakršnokoli primerno službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra. pod šifro cPošteooS 29».
Kleparski pomočnik
priden in pottes, želi službe kjerkoli. Kaslor r_ogL oddelka cJutra..
Mlajša natakarica
z lepim nastopom, išče službe na deželi ali r mestu — gr« tndi r Beograd. Kaslor r oglasnem oddelku cJutra*
Fotograf
dober delavec, išče Elužbo boljšem ateljeju. Dopise na oglasni oddelek cJutra. pod značko .Fotograf 223*.
V lesni stroki
x>poinoma irrežban gospod teli tastopsrra, službo posredovalca aH kaj primernega pri kakem tozadevnem podjetju. Ponndbe pod šifro cLesni strokovnjak* na ogL oddelek «Jutra>. 22-434
Trgovec
ki opusti trgovino, išče primemo službo za takoj ali pozneje. Verziran je v vsaki stroki, posebno pa v mazmifaktiirL Govori več jezikov. Zeli službo poslovodje, potnika, skladiščnika ali taj primernega — Cenjena vprašanja na ogL oddelek «Jntra» pod šiiro cTerziran 38».	22224-a
Šofer-mehanik
s večletno prakso, trezen in zanesljiv, Želi službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek cjutra» pod šifro cSiguren vozač*.	22254
Zakonski par
vpokojenec brei otrok, želi službe vratarja v mestu ali na deželi. Soproga zmožna vseh hipcih in vrtnarskih del ter šivanja. Nastopila bi tudi službo pri samostojnem gospodu kot gospodinja ali pa tudi kot pomoč gospodinji. samo da dobi prosto stanovanje, ozir. sobo Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cPrimorka>.
22376
Plačilna natakarica
poštena in pridna, z	daljšo
prakso, išče službe	izven
Ljubljane Naslov v	oglas,
oddelku «Jntra>.	2238S

Vpok. drž. uradnik
srednjih let. želi službe — tudi "izven pisarne — r Ljubljani, okolici Celja ali Mariboru. Ponudbe aa ogl oddelek cJutra* pod šifro cVesten 47».	22237
Mlinar
ki je obenem tudi žagarski mojster ter prvovrsten strokovnjak v obeh strokah, želi službe. Prevzame najraje oba obrata Cenjene ponudbe na oglas, oddelek c Jutra* pod cPrvoTrsten 70» 22170
Mlinar, pomočnik
želi takoj premeniti službo. Naslov v" oglasnem oddelku cJutra*.	22181
Učenec
star 16 let. ki je dovrž-H 4 realke, želi vstopiti v ma-nufaktamo trgovino Naslov Dove oglasni oddelek cJutra*.	223£5
Gospodična
izurjena, želi privatne službe k bolniku ali pa kot vzgojiteljica otrok — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra» pod cMarljira 55» 22355
Sedlarski pomočnik
želi službo v Ljubljani ali na deželi. Cenjtne ponudbe prosi Franc Sfcubic, Ponikve pri Trebnjem Dolenjsko.	22357
Trg. pomočnik
mešane stroke, mlad. sedaj službujoč v veletrgovini na deželi, želi s 1 septembrom premeniti službo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cMlajša in zanesljiva moč*.	22437
Absolventinja
meičanske šole. z uspeSnim izpitom mature, izurjena pisavi, risanju in računstvu, stara 16 let. išče primerne službe. Ganjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cjogre* 22433
Mizarski vajenec
15 let star, močan, i enoletno učno dobo. išče novega mojstra, radi smrti prvega Na naslov naj sporoči reflo&tant vse ugodnosti, katere nudi fantu. Frančiška Porovna, Mari-bor-Studenei, Aleksandrova cesta 17.	£2453
Gospodična
perfektna kuharica in gospodinja išče službo na deželo Cenjene pocudbe na podružnico cJutra* v Mariboru pod cSimpatična*.
22456
Absolventinja
dveh razredov meščanske iole, dobra risarka. 14 let stara, se želi učiti fotografske, vlasuljarske ali modi-stovske obrS pri fina; kjer bi imela prosto hrano in stanovanje. Solako spričevalo pošlje proti povrnitvi na vpogled. Cenjene ponudbe pod šifro cjogre* na oglas, oddelek cJutra*. £2434
Mojstra
za Schubert i Salzerjev« stnoje iščem za takoj. Pismene ponndbe pod cnačko cTovama nogavic* na ogl. oddelek cJutra*. £2438
Katera gospa
bi kuhala kosilo trem go-nodiSauB po smerni ceni. Ponudb« na ogiaa. oddsiek cJutra* pod

Nemščino bi klavir
poučuje gospodična po 10 Din uro. Kaslor pore oddelek cJutra*.
8S8
£21'
Strojepisni pouk
med počitnicami M Trši vsak dan od 6.-9 ure zvečer. Začetek 2 avgusta. — Vpisovanje L avgusta — Chrfatofov zavod Domobranska cesta 7/L Učna ara 4 Din.	21263
»ur«'
Pletilni stroj
8/60. cDubied*, poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek cJutra*. 21943
Otroško ograjico
za 80 Din proda Vizjak. Tmoro. Eazpoaia ulica 6.
22341
Motor
za rrfflni tok. 29 konjskih sil, 220/380 roltor. 50 perij od, 1400 okretov. v najboljšem stanju, vsled Povečanja obrata zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico cJutra* r Mariboru pod značko cln i natrija*.
SU4
Bukova drva
črnske sečnje, popolnoma suha. 200 mtr naprodaj. — Naslov r oglasnem oddelka cJutra*.	21911-a
Akumulatorsko baterijo
Eistem cTudor*. 110 roltor napetosti, 60 element g v. ugedno proda Jos. L Hus in drug. Domžal«. £1856

Trg. informator
zanesljiv, na Ljubljano, naj se zslasi pismeno na oglas, odddek cJutra* pod šifro cCnirersale*.	22;
Krajevne zastopnike
kateri so pri trgovcih spe-cerije dobro vpeljani sprej-m za Maribor. Ljubljano. Ptuj. Novo mesto. Kočevje. Kamnik, Brežice. Ljutomer. Mursko Soboto in druga mesta, za obljubljen dobro idoč predmet Oferte z referencami naslovti na: cjuniper*, Celje, predal 4.
£2168
Agilne zastopnike
za prodajo sreči na obroke išče bančna posredovalnica Bezjak v Mariboru. £2247
Vrhniško opeki
cborelisk! oremog t> fcors drr« sadi axje«ieje Lovro Krte. Trnovski pri <tas l£ Postrežbe točna: O
Drva
Hrastove oarketn. odtmdfce od lagt ter mehka drva po uizki «eni iostarlj« oa iom oams žaga V Seag Deta Ljubljana ta rorenj tkim tolodroro&a	36
Stružni stroj
za železo (Drekbank) 1 stružne dolžine prodam kuTKn na takega dolžine od 1.50—2 m. Ponudbe na Tovarno žebljer. Tacen pri Ljubljani	£2230
Malo dela
visok zaslužek!
Vpokojenci. brezposelni reducirani. invalidi, javite se pri Zumbulovič. Ljubljana. Aleksandrova 12. 22335
Strojno vezenje
oddam aa dom Delo stalno Ponudbe na orla* oddelek cV
£2367
cjulra* pod c Vezen je*.
Postrežnico
iščem takoj za dopoldanske ure. Naslov pove offl oddelek cJutra*. £3431
Volne
za plesti puloverje na ža-kat stroje" oddam večjo množino. — Ponudbe b zahtevke cene na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVolna*.	£2279
Pisalne stroje
skoraj nove, malo rabljene in nove raznih mams ugodno prodam. Dopise na ogl oddelek «Jutra* pod šifro «Ugodno prodam*. 22358
Več spalnih oprav
solidno izdelanih, po konkurenčni ceci prodam sprejemam vse v to stroko soadajoča dela Sprejmem tudi od 14—15 let starega
vajenca.
Ponudbe osebno — Avgurt čeme. Etuošno mizarstvo Zz. Šiški 122. Ljubljana 7.
22370
Pohištvo
ta kompletno sobo (postelja, £ omari, pisalna mita, 6 stolor. relika wriv umi-rahrfk in tsstar), re« dobro otnnjeso, naprodaj. Prednost ima oni ki kupi ru skupaj. Kaslor por« ogla*, oddelek cjntra*.
Nov kino-ap&rat
najboljše vrste, t električne ia askij lučjo, ta potovanje in stalen kino. ta eoa .0 predstav filmov, lepih dram ln šaloager p o e « a i prodam Kompletna kino-otpravs aa ogled in nadalj-na pojasnila iz prijaznosti r trgovini Rejnik, Polzela — Sar. dolina.
Radioaparat
akumulator, anodna bateri-proda za 750 Dm Hešik. Sižka.	22S4S
Novo spalnico
jesenoro pleskano
leseno barako
primemo za stanovanje eno kompletno
trodelno okno
150 X 150 cm. prodam. Naslov oove oglasni oddelek cJutra*.	S274
Kopirno prešo
prodam za 150 Din Naslov oglasnem oddelku Jutra £2270
Stensko uro
dobro idočo. poceni prodam Naslov v oglasnem oddelka cjuaa*.
Pregrinjalo
in 4 zastore
(filasta garnitura) prodam ta 700 Din. Naslov r oglas, oddelku cJutra*.
Poceni naprodaj:
Visoka omara, nizka omara s predali, železna postelja, žimnica. miza. 2 stola, polica za knjire in bakren kotel za štedilnik 'širok S2 cm in dolg 54 cm). Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
Pupa za šivilje
moška srebrna ura fDoscaV LjuUj. Zvoa L 1907, 1912. 1913 in 1914 naprodaj Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
Javna dražba
Dne 2. avgusta ob H15. uri naprodaj v Ljubljani. Jernejev, ceeta št. £5 na prostovoljni javni dražba razne goespodarske potrebščine. kompletna spalnica it čežnjevega lesa. mnogo dru-re hišne orjrave in ooreme itd. Sodišče.	"22382
Žensko kolo
dobro ohranjene, po ugodni ceni prodam Na ogled pri Zalar, Dunajska cesta 50.
22363
2 koncertne citre in skobeinik
fHobelbaak) proda
bliža postaj« t Medna.
au»
Pohištvo
reč hrastorih, orehovih to mehkih spalnic Is kehtnj-■m oprav proda Joeip Ka* sik, mizar r Zg. SiSri — Bprejsna tadi naročila.
2 oleandra
za S00 Din aaprodajr
_ "" ' "" ' 14, droraS«
Slomškovi ulici :
223M
Lahko kočijo
prodam. Na ogled na Vele-sejtnu. Za ceno vpra&ati r
Kapiteljski ulic! žtor. 7/L £240»
Vozila
landavsr. na pol zadrto ko-
£jo in neikaj konjsie opreme prodam. — Pojasnila v mehanični delavnici J. Ko-- Uranič, Ljubljana — eiivei&ov* eesta št. 52.
£2415
Bleiv
Crešnovo spalnico
lepo, masivno, popolnoma novo. prodam po jako ugodni ceni Naslov r ocl. oddelku cJutra*. £2417
Voziček
na 4 kolesih, i lojtreami, za cca 400 kg, prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn cJutra*.	22440
Spalnico
otomaiM in salonsko garnituro, pcooinoma novo, radi pomanjkanja prostora telo ugodao prodam. Naslov pove oglasci oddelek cJutra*.	22443
Kopalna peč
z emajlirano banjo, kredenca v starem nemžkem slogu s sivo marmornato ploščo, omara iz mehkega lesa. z motnimi šipami salonska miza z marmornato ploščo, 'drogi za zavese in druge raznoterosti naprodaj. Vprašati v lekarni pri Zamorcu. Maribor, Gosposka ulica.	2245S
Linoleum preproge
kupim Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro clinoleum*.	22145
Trokolesno kolo
(tricikelj) za prevažanje, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelim cJutra*.
22261
Vsled preselitve
poceni prodam več kosov pohištva in nekaj trgovske oprave. — Več »e poizvt v Florijaaski ulici S. 22S12
Točilnica za med
poceni naprodaj na Poljsko cest 1SX Ljulilana. areje Stari Vodma«.	22371
Veliko zofo
staro kredenco in slike poceni prodam. Naslov pove ogla&Di oddelek cJutra*.
£2335

Službo
iščem za Hfrvlka kletnega oskrbnika postrežnika, vratarja pri kaki bank; ali drugem večjem podjetju. — Vešč sem v govora in pisavi slovenskega, neenžkega in italijanskega jezika. — Cenj ponudbe na naslov: M S., poštno ležeče Velika Nedelja pr Ormoža. 22188
Gospodična
tačetnica išče službo r ty-gorisi ali pisarni Po možnosti i stanovanjem in hrano r Ud. ffa^or r oelas. oddelka cJutra*. 22S18
15.000 Din posodim
bres obresti, proti sigurni garanciji onemu, kj mi da službo. Dopise sa podružnico cJutra* r Maribor« pod cKavcija*.	££316
Knfgovodinja
nla£a. tamostojna moč. t večdeHio bančno is ugov-prakso, zmetaa tloven-tka. i n»i ta imAi ks-ieli menjati Ivte po-•Sid* •ddelek cjutffc* pod lifro cAgCaa B*.	BKI
Biv§ potovalni učitelj
» rtoojradništvo. •tre is sadjar*tvo vodja r«4je trgevake trtcice in areve«ie« — t sajboljšind sprBrraH. ^ejak to« r tafUPaaogaA, Si« ihtfbo — Posadb« m oddelek
Dieselmotor
dobro ohranjen. 4—6 K. S. § transmisijo kupim takoj. Ponudbe i najnižjo ceno na naslov: Franc Poikriž-nik. Kalše - Slc v. Bistrica.
21803
Trgovinsko opravo
pripravno ta trgovino m-šanega blaga kupim T>~-tajlkane ponudbe na ogL oddelek cjutra* pod širro cDobro ohranjeno fct 603» £1503
Vrideffti
Ljutomersko vino
tajaafroui pristno, r rečji ragoaakifc aH manjiih mno-
oddam po ugodnih eenat Reflektanti te pro-nataaS-
oddelek
tzut
Ementaiski bi trapi-stovski sir
■rromtes te polnooasten Udelek Vam nudi Mlekar-ika taomga. Sv. Lovrenc aa Dravskea polju. Radi Bodsrnltaeije obrata po telo a g o d a i ceni proda
ročno posnemalko
že rabljeno, a popolnoma r dobrem stanju, večji Regi-na 3. M. ldOS, in manjži: SH, M. 1895 (Alfa Beoara-tor).	2S53
Tropine od malin
za krmo živine, oddajamo Ponudbe prosimo za odjem 100 kg od skladišča Koli-tej, na Alko d. t o. t^ oddelek ta brezalkoholne pijače, Ljubljana, Kolizej.
Krompirja
nabavim več vagooor proti proviziji Cenjene ponudb« na: Agentura. Slivnica uri Mariboru.	22Š17
Mno
t lastnih gorio, kakor 82-vaaec, Rizling Hi. prodaja po nizkih eaaah A- Sapnik. Ljubljana, Zaloška cesta £1 22273
Trgovino
artianega blaga, z najmanj milijon Din letnega prometa, rzamea v najem v kakem oustu ali večje« trgu Slovenije Cenjene ponudbe aa oglasni oddelek cJutra* pod tnačko cPrrorrstno*.
22190
Šapo
ali tišino s 100—500 B' zemlje r Ljubljani ali na deželi vtamem r najem, zamenjam ta paretlo r
Ljubljani ali kupim prod dečnenai odplačilu — J. Osoijsik, Ljubljana, Jarči-0<T trg 2.0.	22368
Trgovino
t I lokaloma in skladščem, r majhnem industrijskem mestu na glamem trgu takoj oddam r najem Prostori priprarni tui z* kako drugo podjetje. Kaslor pove cglassi oddelek Jutra £2331
Prešanega sena
lepo suhega kupim večjo množino. Cena franko vagon nakladalna poscaja. — Plačilo takoj, oddaja snk-cesivna. Ponudbe na naslov Janko Tavčar, Maribor.
Kttji&e
Hipnotizem
sugestije, cou6tizem — Poljudno znanstvena razprava Praktična navodila Poučno in zabavno! — Cena 25 Din franko. cVeda in znanost*, Celje, Razlagova iter. S.
272
Bibliothdc der Uu-terhaltung und des Wissens
zadnje letnike kurdm. Po-nudbe na oglasni oddelek cJutra* pod mačko «Oelo izdajo*.	22206
Nemške romane
dobro ohranjene kupim: Eermsn Suaermann: Der Katzensteg. Da* bobe Lied-B. Kellermann: Ingeborg, Der Tunel Cande Farere: Oplum, Kalturmenschen. — Ponudbe na oglas, oddelek cjntra* pod šifro cC-edno vezane*.	£2205
Vsakovrstno zlato
cupaie po najvišjir senat
Černe — jnveiir
Ljubljana. WoI!or» sL i
18
Biode
Hrastove tn »mrekor« t»-psje parna žaga V Ecag-aeta * Ljubljani £52
Srebrne krone
cupaje u jiAi* dobre ! Oudea. Ljubljana. Preier-oov« sliea L	2Sč
Inventar
delikatesno trgovino in vinotoč (pulte, hladilnik, itraraLcik, tehtnico, rezalo, mize. kozarae itd.) kupim. Naslov v oglasnem oddelka cjntra..	22236
Damsko kolo
dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* p&d cDamsko*.
£2297
Železno blagajno
rabljeno, kupim Ponudbe z navedbo velikosti in cene na oelasni oddelek cjntra* pod čWertbeim*. £2105
Testonov
kupim vsako smožino. ponudbe t navedbo cene in množine aa pota: predal £30. Ljubljana.
Vreče
od eitrakta. »oh k u Naslov r oglatem cJutra*.
Fotoaparat
ovojni aaastigmai. « vsemi potreUKteant kupim Ponudb« i navedbo cen. na •rlasni oldeiek cjntra* pod cfota«.	£2352
Opremo
za kopalnico
—ph-Mtc peč is a« nad 145 cm dolre banjo r dobrem ri-;T kupbs takoj Ponudb« aa oglas, oddelek cJutra. pod cK-toalni* i>
22419
Staro opeko
tidne te atreteo kupim ca Ljubljano. — Ponudb« pod 5. B
Sadje
Iščem dobavitelja zgodnjih in poznih natnmrii. jabolk, konsumnih slir in tHv za žganje, oziroma spretnega in pcčtenega nakupovala. Ponadbe na upravo cJutra* v Mariboru pod cEkeport sadja*.	22455
ViuMjem
Delavnico
svetlo in zračno. 13 X 6.5, pripravno za vsako obrt, skladišče oddam t L avgustom Cesta na Rožnik 19.
£2175
Pozor mlinarji!
Popolnoma nov valjčni mlin na prometnem traja dam r najem ali po dogovora za polovični zaslužek ponudbe pod cMiisarji* na ogL odd-alek cJutra*. £2008
Elektrožago
veneoijanko e cirkniarko is 2 klina— oddam v najem z avgustom t. L Pojasnila iaje Ivan Ehri, Suhi pri Skofjl Loki.	£1574
Pozor, mlinarji!
Oddam takoj v najem v dobrem stanju na 6 kam-nov. £ stop za ka£o; stanovanj« v ciii Cana po dogovora. Ivan Hlmpar. Krapa. Semič. Beiokrajlna.
23S2S
Gostilno
dobro idočo. prertameta ca račun, aajraje r kakem prometnem kraji sa deželi Nasivr r oglasnem oddelka cJutra..	^
Vodno moč
V Kfthii Ljubljane iKesa r em iaeo Ponudbe
oddelek cJutra* pod piačj-n c Vodna noč* ££413
Trgovino
z mešanim blagom na &o-renjskoe r tadestrijakam ta ietervittsa tra;u_ kjer vsak asesee prodam zs gotov denar 6m 100.000 Dis ter reEko trm«ftr:'r knjig, takoj oddam r najem ttro-terajaka radi prtobCo dragega posla. Potreber kapital «0.000 Din. drage pr*: garancij ali dogovora Vsa zalofa znaša 130.000 Dit Ponudbe na oglat, oddelek cJora* pod tfc0 A K .
»Posest"
Realitetna pisarna
dražba t o. t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
E2SO, estonadstropno. z gostilno, sredi Ljubljane, t gostilniški prostori, 6 stanovanjskih sob, vpeljana elektrika, vodovod, cela hiša r celoti raxpoloa.ji-va tekom 3 mesecev — £40.000 Din;
HlftO, enonaostrogno, novo-zidino, tik tramvaja, večje število let davka pro-tta, 3 veliki poslovni prostori, komfortno stanovanje 5 teb, pritikline. vrt in dvorišče. 450.000 Din — 10 odstotni donos;
VILO, enonadstropco. noro-zidano, Podrožnik, 6 sob, prizikline, lep vrt — Dis 270.000;
PEITL. POSLOPJE, katero je možno -vzdigniti za eno nadstropje, blizu stolnice, 95.000 fan:
KAVARNO, izvrstno obiskano. enonadstropna hiša, r pritličju velik: kavarniški fffostori, v nadstropju 10 sob, pritikline, vrt, vse v najboljšem stanju — Din
H180, viseko^ritlično. pet stanovanjskih proatsrov, lep vrt, elektrika, vse teksm enega meseca cas-poloiljivo, Šiška — Dis 110.000;
ViLAJ, eoonaistropao, prav dobno ohranjene. v-Lk rrt, takoj razpoložljivo trisobno stanovanje, 20 minut od centra — Din 145.000;
&0STILNO in T&&0VIN0 — risokopritliono hišo, 7000 m* zemljišča, prometna točka v -bargu. Dis 70.000;
PASOLO, ca. 1000 m> — med glavnim ke^>dvoroaa in centrom Ljubljane, po 150 Din. Na parceli dovoljeno tidanje enoetad-ssopne rile;
Večje število suvb-Jč ob Dunajski cesti, za Bežigradom. Pod Rožnikom, trnovem fed_ v raznih izmerab te saja^>dnejsln cenah.
Poleg tega rečj« števil« trgovskih in ttacovajskih hii, vil r Ljubljani na leteli, kmečka posestva, gostilne, trgovine, aline, žar«, tedaecrije itd.
2241«
Pekarno
z vaem inventarjem in malim etaacracjam. na zelo prometnem kraju Zagreba prodam. PtKreben kap.tal Din. Poirr« te r Za. greba. Selška cesta it 17«.
223J8
Hiša
novopreurejena, tadni is zelei^ačai vrt, £ minut od kolodvora ugodno naprodaj. Ogleda se: Gmajna Cmuie, pošta Ježlca. £1914
Prenovljeno vilo
t vrtom in sadonosnikota prodam radi nruimskia razmer. Vila j« blizu postaje sa Štajerskem, Cena 80.000 Din. Naslov pove ogosnl oddelek cjntra*.
22183
Enodružin. hišico
t vrtom kup1?!] na periferiji mesta. Ponudbe i canc pod cHi&ica* na oglasni oddelek cJutra*.
vno
novoddano. ali rili drostanovaniske zgradbo — pc oofaosti blizu centra Ljubljane ali bližnji periferij: kopom Ponndbe e točna opisan te plačilnim! pogoji pod mačko cPoer«-dovalee izklju6en* sa ogl oddelek cJutra*. 22ST1
Hiša
čvoaadstropca. lepa lega, 10 stanovanj, ki se dofcr« obrestuj«, naprodaj Osebne ali farmene informacij« daj« c^arttelj niže r Ha. riborv Maistrova ulica 16.
22458
Enostanovanj. bišo
no vosi dano. prodam v Studencih pri Ma—Iboru. &o-kolaka 95. v bižini gozda.
mm
Trgovsko hišo
t gostilno, trafiko in nekaj poeestvos. že nad £0 let starti, aa prometnem kraju prodam radi «elitve po zelo orodni ceni Pomufb« sa orlasri oddelek cJctra* pod
c&ostaa. as.- um
Lokal
i izložbami in 2 skladiščema, pripraven za vsako trgovino ali obrt, oddam v Ljubljani, na glavni cesti blizu kolodvora. Naslov v orlaen^m oddelku «Jutra».
22155
Trgovino
i m&Sanim blagom, v naj-cečjem industrijskem in največjem trgu, na glavni točki ob cesti/ * Sloveniji, z inventarjem ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod <Sigurnost 103» 22103
Trgovino
tik lel. postaje v lepem kraju Slovenije, radi odpo-tovanja takoj ugodno prodam. Naslov pove oglasni
oddelek «Jutra«. 21895
3 poslovne lokale
r nadstropju, nasproti poste. na dvoriiču, oddam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.	22262
Skladišče
prostorno, center Ljubljane, dovoz, dvorišče, naprodaj. Ponudbe na oglasni ortdeisk »Jutra« pod šifro .Ugodno 18».	222*8
Lepe lokale
t sredini Maribora, pripravne za skladiSča ali delavnico, oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
22320
Sobo in kuhinjo
oddam takoj t novi hiši. Nsalov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Stanovanje
2 scb in pritiklin išie Janko Jovan, Zrinska cesta 8.
Fantka
10 mesecev starega,	oddam
za svojega. Naslov	v ogl.
oddelku »Jutra«.	22875
Želite
izpremeniti tukajšnjo klimo in iiveti v Splitu? Starejšemu samostojnemu gospodu aU dami nudim lepo opremljeno separirano sobo v vili, s penzijo, pri majhni slov. družini proti primerni odškodnini pod pogojem, da plača stanovanje za eno leto naprej. Takojšnje eenj. dopise pod »Hitra odločitev« na oglasni oddelek »Jutra«.
Opremljeno sobico
posebnim vbodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22298
Opremljeno sobo
oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.
Opremljeno sobo
posebnim vhodom in električno razsvetljavo, na lenem, zračnem rn mirnem craju oddam Btalnemu stanovalcu, ev. tndi * dobro domačo hrano. — Naslov oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Mimo in trajno«. F 22181
4 lokale
v pritličju, pripravni za trgovino ali pisarne, oddam proti posojilu v centru. Najemnina nizka. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Trivogalna«.
Sobo
lepo ta zračno, strogo parirano, * električno razsvetljavo oddam 1 gospodu ali zakoncema s hrano ali brez, v bližini Tabora in kolodvora. Lahko napravita tudi kuhinjo. Naslov pore oslaani oddelek <Jutra*.
°	ot
Stanovanje
»obe in kuhinje ali sobo » štedilnikom i J č e mirna a t r a n k a (1 oseba). Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Stanovanje 11».
Za dijaka trg. šole
iščem pri profesorski dru-ilni ali vpokojanem učitelju stanovanj« * vso oskrbo.
Strogo nadzorstvo pogoj! — Ponudbe na poStni predal
»t. 69.
Stanovanje
S—3 »ob in kopalnice ISieci u takoj »li pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek «JuUa» pod znaiko »Dom«
Stanovanje
I sob ln priUklia, opremljeno ali prazno, takoj oddam. Istotam oddam tudi
sobe
i Maminim vfcodo« elektrik«. Vular t •glaa.
Sobico s kuhinjo
iščem v blilini mesta proti olačilu za eno loto napri tonudbe na oglas, oddali .Jutra* pod »Tsioj 99».
22341
Stanovanje s brano
telim pri boljSl druilni odraslega dijaka ta dijakinjo. Zdim klavir. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod Illro »St. 786». 22231
Stanovanje
i—5 sob iett mirna stranka brez otrok s 1. novembrom. Ponudb« na ogl«. oddelek »Jutra« pod »Stanovanje^ 22362
Stanovanje
•obe, kuhinje ta sbrunbe, sovi hiši oddam stranki, ] posodi 13.000 Din proti ob-reetim ali plaia nafrel. — Naslov v oglasnem oddelka .Jutra«.
22878
Stanovanje
1 «ob. velik« predsob« pritiklin zamenjam za stanovanje 1 sob s 1. »orov brom. Naslov pod znaiko »Zamenjava 4» na oglami oddelek «Jutra>.
Stanovanje
t sob in kuhinje oddam 1. oktobrom minil stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22354
Stanovanje
t sob in kuhinje, v sredini mesta oddam tistemn, odkupi lepo spalnico. Ponudbe na oriaad oddalek »Jutra« pod tifro »Zračno«.
3 dijakinje
sprejmsm na stanovanj« rso oskrbo, souporabo
palnlc« ta klavirja, kiošičevi ee«ti. Ni
oglasnem oddelku
ko-ICi-
ask*v »Jutra«
gospoda ali 2 gdč.
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22873
Mešano trgovino
tik ob meji Slovenije in na prometnem kraju oddam za 11—5 let. Potreben kapital 25—35.000 Din. Oprema na razpolago proti mesečni odškodnini. Naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Ugodno 40».
Družabnika
večjim kapitalom iščem dobo 6 mesecev. Zaslužek zelo velik. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Sijajen zaslužek*.
Družabnika
k izvrstna uspevajočem trgovskem podjetju v centru Ljubljane sprejmem zaradi bolezni. Gotovina ni pogoj, pač pa sodelovanje. Varnost lahko tudi v nepremičninah. Eventualni odstop podjetja družabniknpo kratki dobi nI Izključen. —
»Jutra« pod nost*.
Sobo
prazno ali opreanljOTO^ uporabo kuhinje išče miren zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »A. 8.«
Boljšo sobo
lahko domačo hrano želim bližini Bleiweisove ceste, Mirja ali drame. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnik«.
Sobo
ali opremljeno, o kuhinje odd [ gospodični. Dol
prazno souporabo goepe aH goepcdii
oddam Dopise
oglasni oddelek »Jetra« pod »Dostojna 8«.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom odda 2. avgustom Andlovlo, Domobranska cesta štev. 23.
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam na Helijevi cesti 13/U. Ogledovanj« dopeldM.
Zračno sobo
i hrano iščeta dija-
ka. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »Dva* 23101
2 sobi
«oo jrazao in no opremljeno oddam s 1. avgustom aslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	2&10
Mladega gospoda
čes dan odsotnega, sfrej-bl na stanovanje pri realki Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 22407
Sobo s kuhinjo
ali sobo * štedilnikom
itiea za takol Ponudbe oddelek
stranka«.
cjotra*
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in olek-tn&no razsvetljavo želim takoj v bližini Mo«*. Ponudb« na oglsani oddelek »Jutra« pod »Beograd^ui«.
Prazno sobo
bolj velik«, v pritličju ali I. nadstropju išie starejši gospod za takoj, Se mogoča tudi • brano. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra* kjer »e lahki« tudi
Opremljeno sobo
lepo, sratao ta šolnino, na Taboru oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek «Jotn».
2 opremljeni sobi
oddani eni, orirouna dvema osebama. Naslov v ogla«, oddelka »Jutra*. 22441
Separirano sobo
opremljeno, v sredini o sta oddam takoj boljšemu, solidnemu roopodu aH gospodični. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 22447
Glasovlrje
in harmonije
uglaSujem, popravljam strokovno ta eenol Tndi potu-jeml Naročajte po dopisni«)
a Jurasek, LJubljana Wol!ovs rilca 12-	40 j
Klavir
BOsendorfer, dobro
Dva para konj
srednje težkih, kateri vajeni vožnje v hribih, kupim. Naslov pove ofjlafnl oddelek »Jutra*.	"
Žrebca
arabca, starega 1 leto, rodovnikom, prodam. K teljska 7/1.
Rake
in prekajene ščuke dobit« I danes v gostilni pri I Sodčku, Hrenova ulica 24.1

'opolna vir-22449
Resnega
dopisovanja
samostojno in značajno damo želi gospod enakih lastnosti, 80 let star urad-nik v stalni službi. Fotografija, ki jo vrnem in naj-strožja diskretnost pogoj Dopise na oglasni oddeles »Jutra* pod »Zaostali ptič* 22179
Dve cvetki
ljubki in osamljeni, želita dopisovati vsled pomanjkanja znanja z dvema inteligentnima gospodoma do 30 et. — Dopise na naslov: Rožica in Marjetica, Karst-Velenje.
«Vado»
Prosim za odgovor. Potega avgusta se preselim v LJubljano (Vodmat). Prav srč-kane ...	22S24
Kt.
Spomini, sanje bodočnosti, vse velja Tebi. V pričakovanju srečna Tm.
S. m.
Sporoči kdaj ta	kje svidenje? Mnogo Te poljublja
vedno Tvoja.	22442
Kandidati nje filma!
Korespondence želita dva loča	zvezdni-
ka* i dvema pogumnima mladenkama. Dopise pod »Jadranfilm« sa oglas, oddelek »Jutra*.	22436
Annemarie!
Svidenje 9. avgusta zjutraj v parka. Prav? Radi sigurnosti odgovori. Poljube
Gospodična
stalni službi, i gotovino, značajna, se želi seznaniti potom dopisovanja, ker je osamljena, i zua-čajnim gospodom od 88 let dalje, s srednješolsko akademsko Izobrazbo sUSno. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avgust 245».
2. september
Dvigni pismo v upravi. — Prosim odgovori Tvoj.
Gospod
žeH znanja e simpatično gospodično v starosti nad 18 let. Dopise »Marivoj* na ogl lek »Jutra*.
maffkft odde-
Amerikanec
40 let star, s 50.000 Din gotovine, išče vdovo, gospodično ali ločenko, ki ima pravico do kake obrti aii jo že Izvršuje — v svrho skupnega dedovanja. Zeni-tev si izključena. Ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra* avgusta, pod značko »Amerikaneo 50». ure tadi
na deželo.	K060
do
T
Ker b| se rada
omožlla
iščem znanj« z boljšim gi b podom od »—60 let. Ta noet zajamčena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »življenje ni praznik*
vata,
St. 11
Odele
volna popravila.
izdelo-ožna ul. 22408
Sopotnika
ilče potnik za Slovenijo t lastnim avtomobilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22414
njen prodam. - Vn^ I	t^PUŽt
Krčevina, Tomšičeva	IVSTSta M
1 lov, ter garnitura (divaa in preoblečeni stoli) vse ie rabljeno, ali vendar prav v dobrem stanju, poceni naprodaj v hotelu »Slon*, Ljubljana.	22430-r
Razno:
roj 4~ otel, ležeči,
parni stroj' 45 HP, parni kotel, ležeči, za nizki pri-
J. Stjepušin, Zagreb
J ur je vs k« oi. 57 priporoča najbolje tamburlo« strune, oartltnre. šol« ta Mtal« potreb, (čine n n« {lasbOa. OdJL covan na pa-Izložbil
Gojiteig domačih zajcev!
Od najboljših, garantirane I čistokrvnih plemen odda-1 jamo mladiče po paru. Za | odgovor priložite znamko za 1 Din. Strokovni klubi za gojenje domačih zajcev ] " mica pri Mariboru.
224571

Zapestnico
zlato verižico sem izgubila. I Najditelj se naproša, da jo I odda v oglasnem oddelku | »Jutra*.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 6. VIII.
1927 v hiši gosp. Osolinija v Laškem
prvo slaščičarno.
pecivo zraven vse
Izdeloval bodem dnevno sveže in drupe specialitete ter spadajoče brezalkoholne pijače. Se priporoča
Ad. Rud. GoleS
slaicičarna Laiko.
lmnnnnnnnnanDtriaDacir'
crar
primorij dr« ivnn Ralšp
ne ordinira
od 1« do 16« avgusta 1927«
Celje, 30. julija 1927.
Sušak—Rab
Na parniku »Topola* sem 'zgubil dne 2. julija
srebrno moško uro
usnjati vrečici. Gospod, ki jo je na parniku našel, blagovoli pisati na naslov: Dr. Hergloti, Wlen Xm, Gloriettegasse 1, i zahtevami.	22137
VaTdlan, Sisab 54. Hrv.
priporoča kot stara isdelo-
ie« svoje najboljie tam-burioe vseb vrst. Ceniki na razpolago.	184-3
Želim vezi
s solidnimi
trgovci z živino
ki bi bili v stanju preskrbeti mi potrebno lepo klavno,
plemensko in molzno živino.
Pojasnila v „Hotelu pošta" Grubelnik, Dravograd.
Izžrebane številke efektne loterije pro-) stovoljnega gasiln. društva v Ribnem pri Bledu
353 BOd, 6079 blago za mo-Sko obleko. 7889 šiv. stroj, 9166 ura budilka. 10.023 ura verižico, 12.043 kredenca, 12.096 motocikelj. 21.683 bla. ;o za žensko obleko. 23.371 Jvokolo, 25.060 harmonika. 36.137 čebele, 29.244 hišna j oprava, 39 490 daljnogle 48.052 fotoaparat in krava.
Vrednost od 100-200 Din:
14.328, 19.000, 27.160, 28.289. 29.973, 31.378. 32.180, 83.000, 86.706, 40.190. 48.858.
Vrednost od 50 Din naprej:
L 514, 1574, 2560, 6305. 6217, 6514, 8144, 9664, 12483. 15530, 16344. 18708, 21155, 22735, 26284. 29185, 30787. 34290, 34492, 85944, 38060, 38065, 40740, 40826, 40903. 44433, 46056, 49056, 49789
Vrednost od 30 Din naprej:
888, 3152, 7328, 9862. 12340, 13787, 16116, 16323. 17623. 20547, 22277, 22310, 23329. 27148, 27335, 28791, 30652. 32365, 37380, 88362, 38375, 39714, 42210, 45384, 47018, 48961.
Vrednost od 15 Din naprej: 524, 1216, 2611, 2861, 3173 3336, 3383. 3484, 3506. 4441. 4856, 7086, 7457, 7481, 8237, 8435, 8779, 9072, 9700, 9957, 10517, 11060, 11199, 11436.
LUDVIK B1TENC, KOHCES. ZOSOTEHHIK
na/.nania p. n. občinstvu, da otvori s I. avgustom 1.1. v Ljubljani, židovska ulica št. 1, I. nadstr. (nad drogerijo A. Kane)
nov, moderno urejen
ZOBNI ATELJE
in se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
13273,	14013, 16209.	16488, 17818,	18193, 19056,	20087, 20875,	21561, 23852,	23610, 24209,	24445, 24932,	24952, 27778,	28286, 31789,	32254, 88480,	34308, 84772,	S714S, 88081,	38367, 40888,	40937, 48803,	43770, 44499.	46364. 46767,	472S8, --------4S900.
14679. 17358,
14808. 17524. 19902. 20214. 22004. 28980. 24750. 26425. 30420. 33115. 34724. 87741. 40860, 41970. 43784. 46638. 48128.
Stanovanje
• pohištvom, v mestu, radi preselitve takoj oddam. — Nsalov v oglasnem oddelka »Jutra*.
Učenko
U bi obiskovala iolo t
Mekinjah ali Kamniku, sprejmem na stanonaje ta hran*. — Pojasnila dfje
Pranja Fngee, Kamnik — Sutna.	22316
2 dijakinji
ilčeta stanovanj« s klavirjem, ena tudi s hrano, pri boljši družini Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »T 22».
22439
Stanovanje
v Mariboru la stanovanje v Ljubljani m e n J a Kar«! Žerjav, Kolodvorska St 18.
Opremljeno sobo
lepo ln prostorno želim na Bleliredsovi cesti ali blizu nje i 10. avgustom. Dopise pod »Lep. soba* na oddelek Jutra..
Lepo sobo
»o ta nku, poleg tehnik« oddam 1—2 gospodoma. Naslov pove oglasni
oddelek «Jutra». 22461
Opremljeno sobo
veliko, lopo ta sračno, s električno razsvetljavo, oddam solidnem« gospodu. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	£2148
Lepo sobo
mesečno, s posebnim vhodom oddam gospodu, najraje uradniku. Cena sobi Dostrežbo, zajtrkom, raa-svatljavo ta oskrbo ma« 100 Din. Naslov v ocL S4l£a
Gospodična
simpatična, izobražena, ŽeH v rvrho ženitve znanja t gospodom 30—10 let starim i stalno službo. Le resne dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Pridna gospodinja*.
Kateri obrtnik
aH drž. uslužbenec bi ročil priproeto gosi srednjih let, s 15.000 Din gotovine. Resne ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod
Gospodična
neoporečne preteklosti, 25 let stara, delavna, z veseljem do gospodinjstva, želi resno znanje v svrho ženitve, le s poštenim ta značajnim gospodom s stalno službo. Cenjene dopis; s polnim naslovom pod illro »Skrbna gospodinja* na oglasni oddelek »Jutra.
tt4U
20212, 21605, 23770, 24611, 25408, 28276, 32578, 34545, 37394, 40086, 41749, 43775, 46516, 47243, 49273, 49974.
Vrednost 10 Dta:
68, 4949, 5097, 5145, 5296. 6361, 8086, 9186, »212. 9587. 10260, 11649, 14900, 15587. 16571, 18392, 18617. 19988. | 24200, 24395, 24919, 26560, 26578, 26855, 29220, 80174, 30895, 86012, 36713, 37758. 39145, 39857, 42074, 42408, 12847, 41687, 46501, 46746, 4761S. pismene odgovore je žiti znamko za 1 Din.
Pljuča!
Zdravniški zavod (Aastalt) dr. Pečnlk-a za pljučne bolezni, u gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Dta.
20319
Srečke
»oijn «i(»AOpre T jid »s o?<qop
Dobra
P 8*1
»ZVEZDI
I«
Brezalkoholna restavracija Maribor, Pod mostom 11, poleg državnega mostu. — Priporoča cenj. občinstvu, da se prepri* ča, da nudi samo prvovrstna mesna in druga jedila po nizkih dnevnih cenah. Abonenti prejmejo mesečno 2 obeda, 2 večerji, kruh in namizno pijačo brezplačno. — Dobite lahko abonent= ske liste za 14 in 30 dni, ki veljajo 60 dni. — Dovoljujemo tudi prekinbo in prenos teh listkov. — Cena za obed in vb.
gerjo 14._ Din. — Sprejemam tudi abonente samo za obed
po Din 7.—. — Z odličnim spoštovanjem
SMOLEJ.
Kostanjev taninski les
bukova suha drva
kupuje stalno proti takojšnji dobavi in plačilu ERNEST MARINC, »371
Celje, Zrinjskega cesta Stev 4.
■■■■■i
niiiiiiiiiiiiHiiiiuiiii
Štev. 20.611-27. Ref. IX.
8375
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
tesarskih del
za napravo 3-nadstropnega poslopja za Delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu Šolski drevored št. 2/11.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 5. avgusta 1927 do 11. ure dop
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. julija 1927.
Hišo
8384
lepo urejeno, z vsemi pritiklinami, vrtom, elektriko, vodnjakom pripravno za vsako obrt ali upokojenca
prodam lz proste robe po zelo nizki ceni.
Plačila po dogovoru na Fužinah 18 pri Ljubljani.
Nc IV 220/27/2
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pxi okrajnem sodišču v Celju, odd IV. je po prošnji lastnikov Ivane Ratej, Adolfa Zottl, Franca Vrečer in Franca Seničar v Vojniku na prodaj po javni dražbi zemljišče vi. št. 30 d. o. trg Vojnik. obstoječe iz hiše št 50 z vrtom, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 100.000 Din.
Dražba se bo vršila dne 12. avgusta 1927 ob 9. dopoldne pred okrajnim sodiščem v Celju soba št. 10.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme
Dražb en o izkupilo je poravnati v roke dr. Al. Rakitna, odvetnika v Celju v 2 mescih s 10% obrestim.
Vadij zinaša 10.000 Din.
Dražbene pogoje je mogoče v pogledati pri sodišču ali pa pri dr. Rakunu.
Okrajno sodišče v Celju, odd. iy.
dne 19. julija 1927.
Vodja žage
spreten, izvežban v stroki trdega in mehkega lesa, z mnogo letno tehnično in komercijalno prakso, želi spremeniti sedaš njo službo. — Je absolvent trgovske akademije, vešč vseh pisarniških poslov, govori slovensko, nemško, srbohrvatsko, italijansko in obvlada nekoliko tudi francoščino, ter je dober organizator. Šel bi kot vodja pisarne ali korespondent tudi h kaki drugi industriji. — Želi le stalno nameščen je. — Po* nudbe pod značko <cRoutine» na Jugoslavische Rudolf Mosse, d. d., Zagreb, Zrinjevac 20.	8388*a
27609, 31517. 38944, 42291, 45901, — Za o-
Ali ste že član Ljudske samopomoči ?
Ako ne, zahtevajte takoj zastonj pravila in pristopno izjavo. Sprejmejo se do konca tega leta vse zdrave osebe brez razlike stanu, spola in starosti, torej tudi otroci in starci.
Ljudska samopomoč za Slovenijo v Mariboru Aleksandrova cesta 45.
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Gosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43
Prejel sem Vaš cen), lek ko sem bil v Travniku in porabil samo doteo otoanjena, vrtitalt£|eno steklenIc0 za masirale proti išiasu. Po prvem masiranju nisem ob-V,	futii niti po bolečin in ko sem porabil steklenico bil sem popolnoma
zdrav . . . Mislim da ste lz Travnika dobili dosti pacijentov, katerim sem Vas priporočil. — S spoštovanjem
Ivanflca, 13. II. 1926.	S. Grgi6.
Oosp. dr. I. Rahlajevu, Beograd, Kosovska 43.
Prosim Vas, da mi po povzetju poiljete dve steklenid .RADIO BALSAMIKA*. kakor ste ml bili poslali pred dveml leti. Predprošlo leto pomogel mi je Vaš lek, pa se nadam da mi bo sedaj tudi. Pnčakujoč Vašo pošiljko ostaiam s sooštovanjem
Dubrovnik, 26.1. 1626.	Tereza Juretifi.
____ Lek Radio Balsanmca izdeluje, prodaja ia raipoiilja po porsetjo
| Laboratorij Radio Balsamiea dr*. L Bahlejera, Beograd, Kosovska 41
2 elektromotorja
zamenjam njen elektromotor, Istoensr-ni, 800 V, 10 HP. Ugodno prodam nov elektrii«
varilni aparat
(8ehweissapparat) 120/380 V Ponudb« na oglas, oddelek «Jutra> pod značko <Ist»-smernl tok>.	22171
2 pletllna stroja
dobro ohranjena, s spreminjajo plošio, it. 5 ln 12 ter št. 8 zamenjam za dobro ohranjen klavir (Btsts-Kšalov v ogllMSSl
Mogel), oddelka
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače m čevljarje tej za vsak dom. Preden si nabavite
stroj, ogleite si to iztednost pri tvrdk;
Lud. Baraga, uubiienč
Selenburgova ulica 6/1.
■rejalatan louk 15-letno garanti]; ieleion št. 980. <>
avtomobile
iz prvovrstnega specijainega jekla izdeluje in sprejema pokvarjena v popravilo. Postrežba cena in točna.	8130
HIPOTEKA
150.000°— do 200.000*— Din — obrestna mera po dogovoru — povračilo na željo že v 1—2 letih — se išče na Železničarski Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, poleg kolodvora. Solidna nova 3-napstropna stavba, 43 sob, popolnoma moderna oprema, jedilne dvorane, zajutrkovalnica, igralnica in čitalna soba, ordinacijska soba za enega zdravnika itd., 11.000 ms parka in vrta, vse v najboljšem stanju, od strokovnjakov cenjeno na Din 2,500.000-—. — Dosedanja obremenitev samo Din 200.000—. Ponudbe na odvetnika dr. Frid.
Zangger-ja v Celju.
J. O. Curwood:
27
Preganjana žena
Roman.
AH ni morda Culver Rann odkril tajnega namena, zaradi katerega sta hotela z Mac Donaldom na sever? Morda je kaj zvedel o zlatu — o krajih, kjer bi ga našel? Njegov morilni naklep je bil nemara prvi irmed korakov, s katerimi se je hotel polastiti zaklada!
Kri v Akiousovih žilah je jela hitreje utripati. Trdneje je stisnil pištolo. Bistreje se je ozrl po poti, ki je v mesečini ležala pred njim. Zdelo se mu je, da je uganil pomen Mac Donaldovega svarila. Glavni vzrok je bilo zlato! 2e nekaterikrat ga je bil pretresel spomin na rumeni zaklad tam gori na nadaljnem severu, toda nikoli še ne tako kakor zdajle. Ali je bilo usojeno, da se ponovi njegova davna tragedija? AH naj ta zaklad spet zaigra vlogo v strašni človeški drami, kakor jo je igral pred več nego štiridesetimi leti? — Zlato! — Zlato, ki je ležalo malone že pol stoletja pri kosteh ljudi, katere je nekdaj pogubDo, zapuščeno s svojo strašno skrivnostjo vred — zapuščeno, dokler ga ni Donald Mac Donald iznova odkril! O tem dogodku, tej grozni, skoro neverjetni tragediji ni bil ničesar povedal Jani. Imel je namen, da ji pove. Toda govorila sta o drugih stvareh. Hotel ji je reči, da tisto, kar ga vabi na daljni sever, ni samo zlato — in da ni samo zlato, kar vleče Donalda Mac Donalda nazaj v gorske kraje.
In zdaj, ko se je tukaj ustavil in je prisluškoval tihemu šelestenju vetra v vrhovih smrek, ga je obšlo, kakor da je noč vsa polna šepetajočih glasov minulosti; vzdrhtel je in pridržal dih. Mesec se je skril za oblakom. Nekaj časa je bilo tema kakor v rogu. Njegovi prsti so se zarili v hrapavo skorjo bližnje smreke. Stal je, ne da bi se ganiL Ničesar ni čul razen laskavega šumenja vetra v vrhovih smrek- Zdajci pa je priplaval k njemu drugi zvok, šibak odmev klica, ki se je oglašal gotovo pol milje daleč v globini temnega gozda, segajočega prav tja doli do bregov Frazerja. Bilo je nočno hukanje sove — ene tistih velikih sivih sov, ki postanejo na zimo bele kakor sneg. Jel je šteti klice po spominu. Eden, dva tri, štiri — val utehe se je razlil po njem. To je bil Mac Donald. Na lovu, kadar sta hotela najti drug drugega, ne da bi preplašila zverjad, sta se sporazumevala s pomočjo tega znamenja. Tri note v drhtečem klicu velike sive sove — četrta pa je bila človeška. Aldous je na-
stavli rok na usta in je vrnil kHc, poudarjaje četrto noto. Lahni veter se je za trenutek polegel in Aldous je začul odgovor starega gorca, ki je slabotno priplaval k njemu preko lesov. Ne da bi dal pištolo iz roke, je krenil naprej, to pot kar moči brzo.
Mac Donald ni več ponovil znamenja. Mesec se je naglo dvigal na nebu in noč je postajala od minute do minute jasnejša. Ko je prehodil pol milje, je spet obstal in še enkrat tiho zahukal. Mac Donaldov glas se je odzval tako blizu, da je Aldous nehote dvignil avtomatično pištolo. Prišel je na kraj, kjer se je steza razširjala v majhno, odprto jaso. Pol tucata korakov od njega je stal v polnem svitu meseca Donald Mac Donald.
Noč, mesečina in napeta pozornost pričakovanja, vse to je dajalo sliki starega gorskega skitalca, ki ga je Aldous uzrl, še večjo tajin-stvenost. Mac Donald je bil velik, a čar noči ga je delal skoro nadnaravno visokega, ko je stal tam sredi malega amfiteatra, ozarjen po mesečini- Glava mu je bila malce nagnjena in rame nekoliko upognjene, zakaj bil je star. Gosta, razmršena brada se mu je s srebrnim lesketom razlivala po prsih. Njegovi lasje, sivi kakor puh sove, ki je oponašal njen klic, so neostrižem in nepočesani štrleli izpod visečih krajev ponošenega in preperelega klobuka. Njegova obleka je bila iz jelenje kože, v rokavih kratka — za štiri palce prekratka — in hlačnice so bile med koleni in gležnji odrezane, tako da se je zdela njegova postava še višja.
V obeh rokah je držal Mac Donald puško, čudno, dolgocevno puško po vzorcu starega četrtstoletja. Tudi on sam je nekako na-likoval tej puški — star, siv in pošasten, kakor da je vstal kdo ve kje iz pozabljenega groba in se je prišel gret v to rumenkasto mesečino. Toda v njegovi sivi mršavosti je bilo nekaj močnejšega, nego je sila mladosti. Bil je pazljiv. Puška, ki jo je držal v rokah, je pomenila varnost Njegove oči so bile bistre kakor zrkla zveri. Njegova ramena so očitovala moč, ki je leta še niso utegnila znatno okrniti Pošastno siva brada, pošastno sivi lasje, pošatno svetli-kanje oči, vse je prispevalo k neobičajnemu in strašilnedu dojmu, ki ga je vzbujal ta mož, ko je stal pred Aldousom. In ko je izpre-govoril, je bil v njegovem glasu skriti, tihi, votli zvok jerebovega klica.
»Veseli me, Aldous, da vas vidim,« je dejal. »Čakal sem vas, še preden je prišel vlak. Bal sem se, da ne bi šli v kolibo!«
Aldous je stopil k staremu gorcu in mu je stisnil roko, iztegnjeno v pozdrav. V Donaldovih očeh se je izražalo pravcato olajšanje.
»Tamle zadaj v hosti sem si uredil majhen tabor,« je nadaljeval in pokimal z glavo proti reki. »Tukaj je manj nevarno nego v kolibi-
Ali veste z gotovostjo, da ni šel nihče za vami?«
* »Prav nihče,« je zatrdil Aldous. »Toda povejte, Mac Donald — kaj vraga se vam je zgodilo? Ne puščajte me v negotovosti! Kdo vas je obstrelil? Zakaj ste me posvarili?«
Stari lovec se je nasmehnil v brk.
»Tisti, ki je streljal name, bi streljal tudi na vas, se mi vidi,« je odgovoril »Polomili so jo, Johnny, grdo so jo polomili in stavim kaj, da je prežal na vas boljši strelec!«
Tako govoreč je potegnil Aldousa v grmovje. Deset minut ga je vlekel s seboj po gošči, koder ni vodila nobena pot Nato je mahoma zavil v stran, krenil tik ob mogočni skupini skal in obstal čez nekaj trenutkov pred majhnim, polagoma tlečim ognjem. K ogromni pečini je bila prislonjena streha iz vej balzamne jelke.
»Bilo je, kakor da me je nestalo, jelite, Johmiy?« je vpraša!, smejoč se s svojim posebnim, hahljavim smehom. »In to je tudi resnica, dečko moj. Z vrha te skale sem s svojim daljnogledom opazoval dogodke — mirno sem ležal tu ves čas, odkar mi je zdravnik vzel kroglo iz rane. Prežal sem na to vražjo zalego. Hotel sem, da bi mislili, da sem jo popihal. Trdno sem sklenil, da ga ubijem!«
Počenil je k ognju, držeč svojo dolgo puško čez kolena in govoreč tako mirno, kakor da gre za jerebico ali veverico, ne pa za človeško bitje. Med pripovedovanjem je segel v enega svojih žepov ter vzel iz njega majceno, temno stvar, ki jo je pomolil Aldousu. Tega je neprijetno izpreletelo, ko se je dotaknila njegovih prstov. Bila je sploščena svinčenka.
»Doktor mi jo je dai za spomin,« je mirno nadaljeval Mac Donald ter jel odrezovati založaj tobaka, črnega kakor smola, da bi si natlačil pipo. »Iz Joejeve puške je. Dovoljkrat sem bil z njim na lovu, da poznam njegove krogle. Streljal je name skozi okno kolibe. Da ni krogla najprvo prebila metlišča, ki je slonelo tam, bi bilo po meni!« je dodal s strokovnjaško tehtnostjo, skomigaje z mršavimi rameni in vtikaje tobak v glavico.
»Mar mislite, da bi bil Joe--«
»Prodal se je Culver Rannu!« je vzkliknil Mac Donald. Planil je na noge in obstal pred gostom. Izprva se je zdel ves razjarjen. Oči so mu plamenele od potlačenega gneva. Z eno roko je prijel za kopito svoje puške, kakor da ga hoče prelomiti »Prodal se je Culver Rannu!« je ponovil. »Prodal mu je najino skrivnost Povedal mu je, kje je zlato, Johnny! Zavezal se je, da povede Ranna in njegovo tolpo tja. A preden pojdejo ponj — so naju hoteli umoriti.«
1 VaSCL obleka bode izgledala z pet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v
jj tovarni $os. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, | Podružnica: Selenburgova ul 3.	1
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom t 24 ur.	|
Barvanje oblek v različnih barvah. g iaaaiiaiiaai
S» drobno
Ha veliko
Specijalna
trgovina vozičkov in koles
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. ■= Ponlkljanje, lakiranje, avtogenično varenje. =
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna Glince-Tržaška c. Prodajalna Marijin trg s.
potrebuje:
1 orodnega ključavničarja za iazonske strugarske nože in šablone za kaHbriranje vaijcev.
1 kovača, samostojnega delavca.
g 1 ključavničarja za proge za valialnHke posle.
Ponudbe z Izpričevali ln zahtevami na imenovano tvornico.
Razpis.
Županstvo trga Trbovlje odda potom ofertalne licitacije sledeča dela za zgradbo osemnajste družinske stanovanjske hiše v Hrastniku
Mizarska dela, ključavničarska, kleparska, pleskarska, slikarska ln steklarska dela.
Načrti so v vpogled v uradnih urah pri županstvu trga Trkovlje, kjer se tudi dobe nastavki proračunov za posamezna dela po 5.— do 10-— Din za en izvod.
Ponudbe je vložiti zapečatene in pravilno kolekovane najkasneje do 13. avgusta t. L do 12. are dopoldne, za vsa vsa razpisana dela.
Županstvo si pridržuje Dravico oddati dela po svojem prevdarku, ne glede na najnižjo ponudbo.
Trbovlje, dne 29. VII. 1927.
Župan:
J. SITAR.
RAZPIS.
Krajevni šolski odbor v Trbovljah odda potom pismene ofertalne licitacije sledeča dela za gradbo meščanske šole v Trbovljah:
Mizarska dela, ključavničarska, pečarska, pleskarska, slikarska, steklarska dela, dobavo pohištva, telovadnega orodja In zastorov, dobavo ln Inštalicijo centralne kurjave in vodovoda.
Načrti so v vpogled v uradnih urah pri županstvu trga Trbovlje, kjer se tudi dobe nastavki proračunov za posamezna dela po 10 do 20 Din za en izvod.
Ponudbe je vložiti zapečatene in pravilno kolekovane najkasneje do 13. avgusta do 12. ure dopoldne, za vsa razpisana ali pa tudi za posamezna dela.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati dela po svojem prevdarku, ne glede na najnižjo ponudbo.
Trbovlje, dne 29. VIL 1927.
Kraini šolski svet
LETNA
okasionskaI
PRODAJA
mimanik
MARIBOR Jo->. Mariiiiz, Gosposa ul. i5. — CELiE Aleksandrova 1.
Zni^ne cene l^JST
oir ških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, | srn nmatike. Po-ebni oddelek za po Foolno popravo, emajliranie in ponik-lanje dvo oles. otro^kh vozičkov, Mvainib stiojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki ranko
,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Kariovška cesta št 4
(64 a
Kupim
skori vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrtrkove^a lubja celega in drobljenega ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu p ačilu. Ponudbe na naslov:
Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini.
HektograUčni aparati,
zvitki. masa, hektografični trakovi vedno in najceneje
v zalogi pri
LUD. BARAGA. Ljubljana,
Selenburgova ulica stev. 6/1. 49 4	ieieton št. 2js0
™	POZOR!
Prodaja na drobno vseh izdelkov oreditnice in tkain>ce ¥ Tržiču, kakor vseh vrst surove in beljene kontenine, bombaža za strojno in ročno delo, vate za odeje itd., se dobi samo pn tvrdki:
PAVLA STRANSKV. trgovina z msnutelrturnim blagom
TRZIC na Gorenjskem. Najcenejši nakup razi. manufakturnega blaga. Velika zaloga. Posebnost: efiko blago (ReichenOerg) za dame in gospode.
Odpri oči!
Za izdane reklamne bankovce, plača moja blagajna vsakemu prinesiteljn takega reklamnega bankovca pri nakupu letnega blaga za dinarjev 100—, v gotovini 10 dinaijev.
Veletrgovina
TRGOVSKI DOM, MARIBOR
lastnik I. Pregrad.
Prihodnja reklama bode zopet senzacionalna.
Potrta neizmerne žalosti javljam, da je Vsemogočni poklical k sebi mojega iskreno ljubljenega soproga, ozi« roma brat* in strica, gospoda
Franca Gutnika
mesarja la posestnika
danes, dne 30. t m. ob pol 10. uri dopoldne, previdenega s tolažili sv. vere v starosti 48 let.
Zemske ostanke predragega pokojnika položimo k več. nemu počitku v ponedeljek, dne 1. avgusta ob pol 19. (pol 7. zvečer) na pokopališču na Vidu. Blagega pokojnika priporočam v prijazen spomin.
Glinc&Vič, dne 30. julij* 1927.
Globoko žalujoča soproga Antonija Outnik.
iiiiimmiffn inrTTTnnnrTnnnf-
hestle-ovo
! OJEČJE BRAŠNO L
f
Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva.
................im.
Vsem fotoamaterjem!
Gasiicht-
Bromide-
juTonr
Papir
ORIGINAL-
jamotonojoči papir slavne angleške kakovost in marke.
Poskusite, pa boste sigurno tndi Vi med oduševljenimi pristaši te znamke Zahtevajte od Vašib fototrgovcev obširne brošure!
Zahvala.
Za mnogostransko izkazano sočutje povodom smrti moje nepozabne soproge, gospe
Marije Kune
za mnogoštevilno spremstvo na poslednji poti se vsem iskreno zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem gg. pevcem za ginljivo nagrobnico
Črnomelj, 28. VIL 1927.
Žalujoči soprog.
<k. Joaip Birsa. Izdaja za Konzorcij cjutra. Adoil Ribnikar. Ta Narodno tiskarno dd kot tiskamarja Fran Jeaeršek. Z« inseratni dd je od*mxm Alojzij Novak. V« * LjuhtjadL