Poštnina plačana v gotovini n n. i* Abb. postale I gruppo ti6D3 7 U IlT TRST, nedelja, 25. januarja 1970 Leto XXVI - St. 21 (7515) Čestitke SKGZ E. Kardelju Spoštovani tovariš Kardelj! Ko v teh dneh obhajate svoj “hfljenjski jubilej, Vam v ime-bu Slovenske kulturno gospodarske zveze, vseh njenih čla-iskreno čestitamo. Prepričal11 smo, da se tem čestitkam Pridružuje velika večina Slovencev v Italiji, ki smo pretežko napredno usmerjeni in ki sklicujemo na junaške tra-™°ije osvobodilnega boja slo-^skega in drugih jugoslovan-skih narodov proti fašizmu. V Vas, tovariš Kardelj, vidi-k10 idejnega in političnega ust-Varjalca enotnosti slovenskega kAroda, kar vse ste utemeljili Ze Pred drugo svetovno vojno mlad marksist v temelj-delu «Razvoj slovenskega ar°dnega vprašanja« in ki je Predstavljalo idejno osnovo za ”°j slovenskega naroda med rugo svetovno vojno. To delo 1® tudi nam primorskim v^vencem, ki smo se aktivno ključih v narodnoosvobodilni , j> naša idejno politična podrsa. *z tega se je rodilo množično j Porniško gibanje v Sloveniji *k v vsej Jugoslaviji, ki je na aasem področju zajelo vse Slo-^ence in ki je hkrati ustvarilo l^tstvo med slovenskimi in alijanskimi delovnimi množi-j kd in ko pri nas skoro ni bi-° sodelavcev z najhujšiimi za-ralci slovenskega naroda: nar ItaTj110 Nem6ijo 1x1 tašistično Neovrgljivo zgodovinsko dej-je, da spadate Vi, tova-®. Kardelj, med najpomemb-®Jše organizatorje vstaje vseh ^slovanskih narodov. ,/^kaaiu po osvobodilnem boju "k° iskali in našli v Vas od-Pv°re na nekatera tragična ^rašanja, ki so razdvajala jjjmarodno delavsko gibanje, težave še vedno obstajajo, ijjkder se tudi po Vaši ustvar-Prizadevnosti v mnogo-k^tranjujejo in se iz še Jkbo veljavnih gledišč odpor-kega gibanja obnavlja na koH111 P°dročju bratstvo ter ristno sodelovanje med obe-jJI narodoma, kar obenem Slovencem v Italiji ustvar-j.a, P°S°je za uspešen boj za narodni obstoj in razvoj, tni vsem tem imamo velikega Jj-ka: družino jugoslovan-tn narodov, ki s samouprav-gy . ^ializmom uspešno gradi Je ktAterialne temelje in, kar Va zlasti pomembno, ust-^ Človeške odnose med ljud- stvJl ^nku utemeljiteljev znan-Se ®nega socializma. Pri tem Šim ^°n°vno srečujemo z Varji1 imenom in z Vašim pri-s^v’kom, tovariš Kardelj, saj ^ kt^d tvorci novih odnosov ujk jugoslovanskimi narodi, bprn v proizvodnji, v gavi ter v preraščanju stare-^ Pojma oblasti v samoupra- gg ° ugotavljamo vse te zaslu-kot pripadniki slovenskega be °da.’ ne oziraje se na držav-fto ktoje, Vam moramo istočas-on Zre® zahvalo tudi za vse ^ar ste v teh letih storili v za nas v Italiji, Slovence, z načrta- itlAUje “atični Zamejstvu im narodom in njegovo živečo manjšino, "‘"miiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiitii Predviden odstop tonika čistka v CK KPČ SePKAGA' 24' “ Plenum CK KPČ Pred Sesta* 2t*- januaria- ko se D« ‘devajo ponovne bistvene iz-ij^euibe v vodstvu partije in he c'asno tudi bistvene spremem-je v vodstvu države. Predvsem vias.0(laj Pod udarcem predsednik Vok <“ern'k. za katerega se go-i, • da ga bodo izključili tudi Ud Prezidija CK in ponovno pod Vso-rCem Dubček, ki ga bodo po verjetnosti izključili celo iz vs ’ tf,ko da ga bodo politično poiti ? oclrezali z vodilnih položajev Vol katerega so že premestili za ^Poslanika ČSSR v Turčijo. |e ?rn'k je postal predsednik vla-ja lajnarja 19G8 in ga je včeraj 1 i'ar odločno napadel v član-no’ v katerem ga sicer nepnsred-ori ne omenja, očita pa mu, da je 4.“0varjal za gospodarska vpraša še od 1966 leta, ko je bil 'ster za načrtovanje In da mu IstUsPelo rešiti gospodarske krize. pii?o?sn° mu tudi očita, da je do-Ji^1*1, da so se širile teorije Ota z uveljavljanjem načela pomoči matičnega naroda manjšini dm s priznanjem manjšini njene zgodovinske vloge mostu med sosednima državama. Slovenci v Italiji Vam prisrčno čestitamo k Vašemu življenjskemu jubileju. Ta jubilej ne more nikakor pomeniti zaključka delovne, ustvarjalne in požrtvovalne poti slovenskega revolucionarja. Prav obratno, v naših čestitkah je iskrena želja in prepričanje, da boste z enako ustvarjalnostjo, napori in osebno skromnostjo še mnogo storili v kortet mednarodne napredne misli, za razvoj skupnosti jugoslovanskih narodov, za zdrav razvoj slovenskega naroda in z vsem tem tudi prispevali k utrditvi in k nadaljnjemu razvoju skupnosti Slovencev, ki prebivamo v Italiji. Prejmite izraze našega spoštovanja! Podpredsednik: Dr. ANGEL KUKANJA Tajnik: BOGO SAMSA Stopnjevanje vojne na Bližnjem vzhodu Izraelski zdravnik obvezuje egiptovskega vojaka, ki je bil ranjen v bojih na otoku Shadvvan iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiimiimiimimiimmiiiimiiiimiiiimimiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiMiiiimimt PO VČERAJŠNJEM^ SPORU MED RUMORJEM IN DONAT CATTINOM ODKRIT SPOPAD MED LEVICO IN DESNICO KD TER MED SOCIALDEMOKRATI IN SOCIALISTI Desnica bi hotela primer Donat Cattina izkoristiti za «skok v negotovost»- Odločna stališča socialistov (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 24. — Politični položaj je izredno zmeden in prihaja do poplave raznih izjav. Osnovna značilnost pa je naslednja: odkriti spopad med Rumorjem in Donat Cattinom je povzročil pravi politični potres. Spopad se je premestil v notranjost KD same, kjer se ustvarjata dve veliki zavezništvi: na eni strani vsa levica in so vse levičarske struje, ki so okrito nastopile, na drugi pa u-merjene skupine, med katere je očitno vštet tudi Rumor. Vendar je treba omeniti, da prevladuje splošna težnja po opreznosti. Tako je demokristjanska skupina v poslanski zbornici danes zavzela stališče, katerega so soglasno odobrili, ko so se izrekli proti skoku v negotovost in ko so poverili Andreottiju, da obvesti Rumorja o tem stališču. V ozadju vsega pa so pogaja- nja za obnovitev štiristranske vlade, kjer gre za bistveno odločitev: napredno ali nazadnjaško politiko. Tako so se ustvarila uradna zavezništva: levica KD in socialisti proti desnici KD in socialdemokratom. V tem okviru so primer Donat Cattina očitno izkoristile desničarske skupine, da bi povzročile tisti «skok v negotovost«, ki ga stalno zahtevajo socialdemokrati, ko zahtevajo vladno krizo, ne da bi se predhodno že dogovorili za drugačno vladno formulo, odnosno za katero koli vladno formulo. Gre za pozorni manever, saj na tiskovni konferenci Donat Cattin ni rekel ničesar tako strašno eksplozivnega in je poleg tega tudi govoril v svojem imenu in ne kot predstavnik vlade. Giolitti je v tej zvezi izjavil, da ne vidi razloga za škandal in da ne razume obtožb, da je minister prešel okvire svoje pristojnosti, če nudi tisku podatke o obsegu zaposlenosti v industriji. Zaradi tega je Donat Cattin tudi spremenil svoje stališče, saj je najprej mislil podati ostavko, nato pa je ugotovil, da bi s tem dejansko koristil nasprotnikom. Zaradi tega tudi ne namerava odstopiti. Pri tem ga podpirajo predstavniki njegove struje, ki so se. sestali danes dopoldne. Podobno stališče so sprejeli tudi predstavniki struje «base». Vittorino Colombo je v tej zvezi dejal, da so z zadovoljstvom sprejeli na znanje stališča tudi drugih skupin, ki so proti vladni krizi, proti kateri se je že izreklo vodstvo krščanske demokracije. Rumor pa je zelo ostro odgovoril na napad levičarske agencije »Radar«, ki je sinoči zahtevala »njegovo glavo«. Rumor sedaj odgovarja, da se od predsednika .....................................................................""""""I"""""1"'.. POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Dayanova vojna strategija v boju proti arabskim sosedom TEL AVIV, 24. — Izraelski o-brambni minister general Dayan je danes izjavil, da prodaja sodobnih francoskih letal Libiji lah-ko spremeni ravnovesje sil na Bližnjem vzhodu. Poudaril, je da glavno vprašanje ohranitve ravnovesja ni samo v tem, koliko Arabci dobijo, marveč predvsem v tem, koliko sodobnih letal dobi Izrael. Nato je minister izjavil, da ni nobenega dvoma, da Arabci dobivajo in bodo dobivali toliko orožja, kolikor ga potrebujejo. »če ne bomo mi dobili vseh letai, ki jih potrebujemo, da u-ravnovesimo to okrepitev arabske oborožitve, postane lahko po: ložaj zelo resen. Če pa bomo mi dobili letala, ki jih potrebujemo, se bo sožitje lahko nadal.ievalo.» Na vprašanje časnikarja, ki ga je intervjuval, ali je bil namen napada na otok Shawdan uničita Naserjev režim, je Dayan odgovoril: »Naš prvi namen ni povzročiti padec Naserja. Naser lahko izgine, ne da bi z njim izginil tudi njegov režim. Nasprotno. Vse kaže, da bo ta režim o-stal izredno protiizraelski in filo-sovjetski. Ne verjamemo, da bi naslednik Naserja sklenil sporazum z nami. Zato padec Naserja ni naš glavni namen.* Dayan je nato dejal, da namerava Izrael z najrazličnejšimi napadi prisiliti Egipt, da ne bo načel nove vojne. »Prepričati hočemo Egipčane, pravi Dayan, da niso sposobni voditi vojne proti Izraelu. Zato hoče Izrael ošibiti sposobnost Egipta, da nadaljuje z napadi tudi na sedanji ravni.* Poleg tega je minister omenil nedavni vdor izraelskih čet v Jordanijo na področju Safija in poudaril, da je Izrael s tem hotel dokazati jordanskim oblastem, da je v njihovo korist, da strogo nadzorujejo dejavnost gverilcev »Al Fatah*. Nato je izjavil, da nasprotuje predlogu, da bi v zameno za izraelskega čuvaja, ki ga je ugrabila »Al Fatah*, izročili nekaj gverilcev, ki so v izraelskih rokah, kot predlaga voditelj te organizacije. Pri tem je poudaril, da se bo Izrael o tem razgovar-jal samo z Libanonom. »To naše stališče — je dejal izraelski minister — mora prepričati Libanon, da ga bo drago stal sporazum, ki ga je sklenil v Kairu, s katerim dovoljujejo arabskim gverilcem, da z libanonskega o-zemlja napadajo Izrael.* V Kairu so uradno sporočili, da so Izraelci ob napadu na o-tok Shawdan imeli okrog 50 mrtvih in ranjenih, medtem ko je bilo med spopadi na otoku okrog 80 egiptovskih vojakov ubitih, ranjenih ali jih pogrešajo. V Kairu poudarjajo, da so bili Izraelci po hudih bojih prisiljeni zapustiti otok. Kairski Ust »Al Ahram* piše, da se je na otoku Shawdan izkrcalo okrog 500 izraelskih vojakov. List poudarja, da so prve izraelske edinice dobile močno okrepitev, ker so naletele na odločen odpor egiptovske vojske in so i- mele velike izgube. Tudi drugi egiptovski časniki pišejo o velikih bojih, ki so se odigrali na otoku po izkrcanju izraelskih čet, in poudarja junaštvo egiptovskih vojakov. Glasnik egiptovskega vojaškega poveljstva je danes izjavil, da so egiptovska letala trikrat napadla izraelske položaje na Sinaju in uničila važne vojaške postojanke. V Tel Avivu pa pravijo, da napadi egiptovskih letal niso povzročili nobene škode. Japonska gradi pristanišča v Sibiriji TOKIO, 24. — Sovjetska zveza in Japonska sta se dogovorili, da bodo Japonci zgradili novo moderno pristanišče štirinajst km vzhodno od Nahodke v Sibiriji. vlade s strani levice zahteva »slepa, popolna in takojšnja poslušnost«, da bo zagotovil nadaljevanje enobarvne vlade. Socialisti so sprejeli odkrito stališče proti manevru glede Donat Cattina in obdolžujejo socialdemokrate ter desničarske kroge KD. V tej zvezi objavlja jutrišnji »Avanti* odločen članek odgovornega urednika Franca Ge-rardija. Predstavnik De Martinove struje Bertoldi se sklicuje na stališča strankine baze, ki je zaskrbljena zaradi poteka pogajanj in zaradi absurdnih socialdemokratskih zahtev. Bertoldi dodaja, da je za socialiste bistveno, da potrde svojo popolno avtonomijo v lokalnih ustanovah. Glasilo socialdemokratov «Uma-nita« se je z vso silo zagnalo proti Donat Cattinu in nosi članek zgovoren naslov: »spopad med Rumorjem in Donat Cattinom pomeni konec enobarvne vlade*. Ministra za delo napada tudi glasilo republikancev »La Voce republicana*, kar je prišlo dokaj nepričakovano, saj so še včeraj republikanci odločno zagovarjali stališče, da ne sme priti do »skoka v negotovost*. Po vsej verjetnosti se je La Malfa znašel stisnjen med dvema velikima zaveznikoma in sedaj manevrira enkrat proti levi, drugič pa proti desni. Položaj je takšen, da so vse poti odprte. Levica KD in socialisti skušajo preprečiti, da bi prišlo do krize, objektivno pa se je ustvaril položaj, ko je zelo problematično življenje Rumorje-ve enobarvne vlade, zaradi česar ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do odstopa vlade. Jutri se sestaneta Rumor in Piccoli, ki bosta odločila, kaj bosta naredila. M. D. TURIN, 24. — Podjetja FIAT je sklenilo zvišati cene avtomobilov in drugih proizvodov in to od ponedeljka, 26. januarja za 5 odst. FIAT utemeljuje to zvišanje cen, češ da so se znatno zvišale cene vseh surovin na vseh svetovnih tržiščih in da so se zvišali proizvodni stroški, kot se je to zgodilo že v drugih državah. NA SEJI ODBORA ZA PROSLAVO STOLETNICE ROJSTVA Tito o pomenu Leninovih idej za razvoj socializma Veljko Vlahovič o Leninovih stališčih do samoupravljanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — V Beogradu je bila danes pod predsedstvom Josipa Broza Tita prva seja odbora za proslave 100-letnice rojstva Vladimira Hjiča Uljanova-Le-nina. Na seji je bila, po kratkem govoru predsednika Tita o pomenu proslave in obširnem poročilu na temo »Lenin in naše revolucionarno gibanje* Veljka Vlahoviča, sprejeta koncepcija in programska orientacija proslave ter izvoljeno tajništvo odbora, ki bo koordiniralo dejavnost odbora za proslavo. Tito je v svojem govoru poudaril velik pomen Leninovega dela za revolucionarno gibanje ne le v Sovjetski zvezi temveč tudi v ostalih deželah sveta. Za nas v Jugoslaviji, je poudaril Tito, j’e to delo posebnega pomena. Naši tovariši so vse do vojne in revolucije črpali svoje sile na virih Leninove misli in *e kalili v ne-nehani borbi, da bi zatem v osvobodilni revolucionarni vojni dali velik prispevek temu, kar danes imamo. Posebno moramo biti hvaležni Leninu, je poudaril Tito, ker nas je učil, da se Marksov in Engelsov nauk v praksi ne uporablja dogmatično, temveč v konkretnih pogojih vsake dežele. To nam je omogočilo, je ugotovil Tito, da smo iz bogate zakladnice njegovih teoretičnih misli vzeli to, kar je odgovarjalo naši deželi. Leni nu kot teoretiku in strategu velike oktobrske revolucije in splošno priznanemu strategu reyolucio-namega delavskega gibanja smo lahko hvaležni, ker nam je njegovo delo omogočilo, da se izognemo mnogim Scilam in Karibdam, da premagamo vse težave in da dosežemo to, kar danes imamo, to je našo jugoslovansko stvarnost, graditev socializma in socialističnih družbenih odnosov na osnovah samoupravljanja, s katero se danes kot idejo in prakso ukvarja vedno več ljudi na gvetu. Tito je poudaril, da Leninovo delo ni važno samo za oktobrsko revolucijo temveč da je daleko-sežnega pomena. Socializem je postal svetovni proces. Ideja socializma se uresničuje v raznih po gojih in na razne načine. Po Leninovih idejah se ravnajo danes vsi, ki se borijo za svobodo, neodvisnost in pravico, da sami od ločajo o svoji usodi. »Mi smo Leninu mnogo dolžni,* je poudari' na kraju svojega govora Tito. «Mi smo se do sedaj in se bomo tudi v bodoče borili, da se Leninove misli ne okamene, temveč da bodo živa in ustvarjalna vodilna teorija v praks' za nas in za vse druge*. Veljko Vlahovič je v svojem po ročilu med drugim v citatih iz Le ninovih del razkrinkal lažne trdit ve, češ da je Lenin bil proti samoupravljanju. »Proletariat se mora opozoriti, je pisal Lenin, kako se s konkretnimi ukrepi revolucija giblje naprej. Gibanje revolucije naprej pomeni uresničiti samoupravljanje. Samoupravljanje ne ovira rast demokracije. Komuna pomeni popolno samoupravljanje*, je pisal Lenin. Vlahovič je nadalje opozoril na razne poskuse lastitve monopola dogmatskega tolmačenja Leninovih del, ki so pripeljale do teorije o enotnem modelu socializma na svetu, do teorije o socialističnem realizmu kot edinem mogočem pravilnem modelu umetniške ga ustvarjanja. Naš dolg do Lenina je ne samo v tem, da mu iskažemo dolžno spoštovanje, temveč predvsem v tem, da ne de lujemo in ustvarjalno obdelujemo teorijo in prakso, iz katere se bodo krepili socialistični družbeni odnosi. Smisel Leninovih besed in pojmov se s časom menja, je zaključil Vlahovič. Toda bistvo Leninove misli in del so trajno vtkane v temelje borbe za sociali- zem. V okviru proslave 100-letnice rojstva Lenina, ki bo tekom celega leta, bo aprila v Beogradu slovesna akademija. BOŽO BOŽI (J Poljski minister za zunanjo trgovino v Bonnu BONN, 24. — Poljski minister za zunanjo trgovino Burakiewicz, ki je trenutno na uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji, kjer se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Scheelom in ministrom za gospodarstvo Schillerjem, je danes predsedoval otvoritvi »dneva poljskega gospodarstva* v Duesseldorfu. To je prvič po vojni, da neki član poljske vlade obišče Zahodno Nemčijo. Minister Burakievvicz je povabil ministra Schillerja na obisk v Poljsko. imiuiitmniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimmiiimiiiimiimiiiniiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiiiimiitiiiimiumiimt Vzhodnonemška kritika Brandtove politike Pesimizem v Bonnu glede pogajanj z DRN BONN, 24. — Po včerajšnji negativni oceni Brandtovega predlaga predsedniku vlade Vzhodne N- k,je za začetek pogajanj med obema nemškima državama in po današnjem članku glasila vzhodnonemške komunistične partije »Neues Deutschland*, v bonskih diplomatskih krogih menijo, da ni pričakovati, da se bodo pogajanja kmalu začela. Vzhodnonemški list obsoja zvezno vlado, da zasleduje revanšistično politiko in da si samovoljno lasti pravico zastopati Vzhodno Nemčijo na mednarodnih kongresih, ter da vztraja pri Hallsteinovi doktrini. Poleg tega list obtožuje bonsko vlado, da vodi »politični, diplomatski, gospodarski in kulturni boj na mednarodni ravni v škodo prebivalstva Demokratične republike Nemčije*. »Neues Deutschland* piše, da se zvezni kancler igra s tako imenovano »enotnostjo nemškega naroda*. V resnici pa, pravi list, ni mogoče več vztrajati na »enotnem nemškem narodu«, ki je že dlje časa od tega prenehal obstajati. Danes, pravi list, imamo na nemškem ozemlju dve neodvisni državi, ki se gospodarsko razlikujeta, in sicer socialistično Demokratično republiko Nemčijo in monopolistično - kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo. Zato vzhodno-nemSkS list poudarja, »da sedaj ne obstaja vprašanje združitve obeh držav, marveč samo vprašanje vzpostavitve odnosov mirnega sožitja med obema Nemči-jama. Edina dejanska in sprejemljiva rešitev tega vprašanja j« za obe strani nakazana v osnutku pogodbe, ki jo predlaga Ul-bricht«. ANKARA, 24. — Uradno so sporočili, da bo prispel v turško prestolnico v nedeljo novi češkoslovaški veleposlanik Aleksander Dubček in to z letalom na letališče v Itanbulu. BEOGRAD, 24. — V salonu so dobne umetnosti v Beogradu so odprli včeraj razstavo italijanske grafike. Na razstavi je 25 litografij, grafik in akvatint trinajstih avtorjev med njimi slikarjev — grafikov visokega mednarodnega ugleda Lu-cia Fontane, Alberta Burrija, Giu-seppa Capogrossija, Piera Doratija, Achilla Perillija, Amalda Pomodo-ra in drugih priznanih umetnikov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiimuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiui V OKVIRU PROSLAV ŠESTDESETLETNICE £ Kardelj proglašen za častnega meščana prestolnice-Beograda V listini o častnem meščanstvu se omenja izredno ustvarjalno delo na razvoju samoupravljanja in socialistične demokracije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. - Beograd je danes izkazal največje priznanje Edvardu Kardelju ob njegovi 60-letnici. Mestna skupščina je na današnji seji sprejela odlok o proglasitvi Edvarda Kardelja za častnega meščana v znak priznanja njegovega izrednega delovanja v ustvarjanju in krepitvi socialistične Jugoslavije, za izredno ustvarjalno delo na razvoju samoupravljanja, samoupravnega socialističnega sistema, komunalne ureditve in socialistične demokracije in posebno za njegov neposredni prispevek razvoju Beograda. iiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuniiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD Schuman o vstopu V. Britanije v EGS PARIZ, 24. — Francoski zunanji minister Maurice Schumann je iajavll, da bodo na vsak način spoštovali predvideni koledar razgovorov o vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Minister je govoril po francoskem radiu, ko se Je vrnil v Pariz iz Londona. Nato je nadaljeval, da ni dvo- mov o francoskem stališču in Je glede britanskega vstopa dejal, da Je potrebno prehodno razdobje, pri čemer je treba biti zelo točen glade pogojev, saj bo tako to prehodno razdobje lahko čim krajše. Približevanje Velike Britanije Evropi odraža evolucijo sveta, kar je tudi povzročilo, da pred- sednik ZDA vedno bolj zagovarja, da mora Evropa voditi neodvisno politiko. Schumann je izključil možnost, da lahko pride do osi Pariz - London, kot nekaki proiiuteži nemško-francoskega zavezništva. Evropa bo odprla Veliki Britaniji pomembno tržišče, vendar pa mora tudi London razumeti, da bo moral iskati v Evropi večino stvojdh živil. Listino častnega meščana overjeno z zlatim pečatom je Edvardu Kardelju izročil predsednik mestne skupščine Branko Pešič na slovenski seji, ki so se je poleg odbornikov udeležili Milen-tije Popovič, Mitja Ribičič, Veljko Vlahovič, Veljko Milatovič, Dušan Petrovič, Dragoslav Markovič, Petar Stambolič in številni drugi družbeno-politični javni in kulturni delavci. Predsednik mestne skupščine Branko Pešič je poudaril velike revolucionarne in državniške zasluge Kardelja in dejal, da je Kardelj po svojem delu in zaslugah meščan vseh jugoslovanskih mest in med drugim tudi Beograda za razvoj katerega je vedno našel veliko zanimanje in nudil dragoceno pomoč pri reševanju mnogih sistematskih, urbanističnih, družbenih in drugih problemov. Kardelj se je s toplimi besedami zahvalil za izredno priznanje, ki po njegovih besedah pripada vsem revolucionarjem, ki so se borili in delali za blagor, razvoj in napredek Jugoslavije in vseh njenih narodov. Kardelj je izjavil, da je zelo počaščen, da je tudi uradno postal meščan Beo- grada, mesta ki je ozko povezano z vsem razvojem Jugoslavije. Kardelj je zaželel delovnim ljudem Beograda, naj še naprej razvijajo svoje mesto z isto dinamiko in s tempom kot doslej v korist njih samih in vse jugoslovanske skupnosti. Božo Božič Dva duhovnika pred sodiščem v Španiji MADRID, 24. — Danes sta se morala zagovarjati pred sodiščem za javni red dva duhovnika: Jose Chao in Vincente Ferreira, ki so ju skupaj z bratom Lisardo obtožili, da so se udeležili ilegalnih sestankov sindikalne organizacije »delavske komisije*, ki je v Španiji prepovedana. Duhovnika so tudi obtožili, da sta s prižnice pozivala vernike, da prispevajo denar za plačanje odvetnikov, ki branijo pred sodiščem obtožene pripadnike omenjene ilegalne sindikalne organizacije. Javni tožilec je za vse štiri obtožene zahteval po dve leti zapora in plačanje globe v višini 25.000 peset (okrog 220.000 lir). Sodbo bodo objavili čez nekaj dni. P n morški "dnevnik PO POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA V IRAKU Število usmrtitev naraslo včeraj na 44 Po uradnem poročilu se bo posebno sodišče ponovno sestalo, ko bodo aretirali osebe, ki so jih obsodili v odsotnosti Zima v gorah velandu, za katere bodo v kratkem oblasti iz Pennsylvanije zahtevale ekstradicijo iz Ohia. BAGDAD, 24. — Danes so v Bagdadu člani posebnega sodišča obsodili na smrt še tri osebe, od katerih so danes ob peti zjutraj po lokalnem času dva civilista obesili, enega vojaka pa ustrelili. Doslej so v Bagdadu v zadnjih 24 urah izvršili 44 smrtnih obsodb, od kar pa je na oblasti revolucionarna vlada basistov (18 mesecev) POURT AU PRINCE, 24 — Iz z generalom Al Bakrom na čelu, pa Porta Au Princa ha Haitiju poro-so zaradi političnih prestopkov u- čajo, da so neznanci preusmerili smrtili že 98 oseb. j letalo holandske družbe «KLM», ki Včeraj se posebno sodišče ni se- je iz Santo Domingo letelo v Cu-stalo, ker je za muslimane petek racao. Pilot je sporočil kontrolnemu stolpu v Port Au Princu, da bo Nov primer «zraeiiega gusarstva» praznik. Že včeraj je iraški dnevnik pisan v angleščini «Baghdad Ob-server* poročal, da se je iz »verodostojnih* virov izvedelo, da je «bivši iranski poslanik v Bagdadu Izzatalla Ameli, imel zelo važno vlogo pri pripravah zarote za državni udar*. Časopis nadaljuje, da se je bivši poslanik večkrat podal v Abadan in da bi bil moral med zadnjim obiskom določiti uro državnega udara. V članku je tudi rečeno, da so v noči, ko bi moralo priti do državnega udara, v Iranu zbrali na meji z Irakom vojaško silo, da bi pomagali zarotnikom, če bi bilo treba. Včeraj ponoči je iraški radio oddajal sneman telefonski pogovor, ki sta ga imela iranski diplomat Daud Taher in dva zarotnika 23. avgusta 1969. Tistega dne so se po telefonu pogovarjali o orožju, ki naj bi ga zarotniki dobili iz Irana in o prejemu velike vsote denarja. Radio Bagdad je tudi izjavil, naj »ZDA ne skušajo dobiti novih agentov v Iraku, ker jih bomo uničili letalo pristalo na mestnem letališču, zaradi okvare; od tu pa je letalo približno opoldne odletelo v Santia-go na Kubi namesto v Curacao. V zimskem času, ko sneg pobeli naše planine, se mnogi smučarji odpravijo na zasnežena smučišča. Če je vreme naklonjeno in izza skalnatih pobočij zasije sonce se po snegu sprehodijo tudi tisti, ki jim ni do športa, vendar znajo uživati lepoto narave. Smučarje in tiste, ki te umetnosti ne znajo pa večkrat v planinah privabijo v svojo notranjost tudi koče podobne Domu v Planici, ki ga vidimo na sliki HUDA NESREČA V NOVI GVINEJI 50 oseb pokopanih pod zemeljskim plazom Reševalci so doslej našli dve trupli Pogrešajo še oseminštirideset oseb PORT MORESBY, 24. — Na otoku BougatavHle v Novi Gvineji je nad petdeset delavcev, ki so gradili cesto na vzhodnem delu otoka, zgrmel plan zemlje in kamenja. Po prvih vesteh, tol so prišle iz glavnega središča na otoku, kraja Kie-ta, so reševalci Izipod plaza potegnili trupli dveh evropejcev; doslej pa še niso našli dveh drugih evropejcev In 46 domačinov. Plaz je povzročilo nenehno deževje, ki traja na otoku že več dna. Glasnik cestne upravne družbe je povedal, da se je na delavce zrušilo približno 30.000 kubičnih metrov kamenja in zemlje. Sodišče v SFRJ obsodilo strojnika na osem let zapora SKOPJE, 24. — Zaradi železniške nesreče, ki se je pripetila v Jugoslaviji v juliju lanskega leta, so strojnika Jelova Marhovskega v Skopju obsodili na osem leta zapora. Nesreča, v kateri je umrlo 29 potnikov, 16 oseb pa je bilo ranjenih, se je pripetila med Tetovim in Gostivarjem v kraju Badovina. NiiiiiiimiKiiiiiitiu, ■„ luni, iiiiii, n,m iiiini um,,,, „iilliiiiifi|llil|ll|ll,lli,illllllllllilllllililliil,l|lllliiill|il,lliiial|liiilii|l||l|lll|lliII,|lil|lllillllII„l||l|i,l,illl|llli|llil|i iniimii minil iimmmimm n, ,im„l lllllnl, mili lllll,ll, lili, nuillllliiliiilultiiillllllM 1111111 IZJAVE NOTRANJEGA MINISTRA V LA PAZU Oblasti so prvič priznale da CIA deluje v Boliviji LA PAZ, 24. — Polkovnik Juan znal delovanje CIA je potrdil, da Ayoroa, notranji minister bolivijske je bivši notranji minister Antonio vlade je sporočil novinarjem, da so nekateri njegovi sodelavci imeli stike z ameriško tajno službo CIA, ki je leta 1967, ko se je bolivijska oblast borila proti Che Gueva- NOVI VAL ŠTUDENTSKIH MANIFESTACIJ kaj tednov vlada precejšnja napetost zaradi dijaških in študentskih Arguedas govoril leta 1968 resnico, ko je zatrjeval, da so agenti CIA v Boliviji. Takratni predsednik general Barrientos, ki je v aprilu 1969. leta umrl pri padcu helikop- 1 manifestacij. To ozračje napetosti rovim gverilcem, namestila v dr- terja, je namreč leta 1968 označil zaskrbljujoče vpliva na učno oseb-z našim silnim kladivom*. Radio žav' centralo za poslušanje telefon- j Arguedasove trditve za «gladko iz-, ja kateregakoli prepričanja, kakor Bs^ddd jg oddajal tudi uradno po- rfl7Cfm/nrm/ r.pntraln Iri io Kilo ! mioliana« i ia ranrirlmo i<» i*ri.anr ororoniir.apiip ročilo posebnega sodišča, v katerem je rečeno, da se bo to sodišče ponovno sestalo takrat, ko bodo aretirali še tiste zarotnike, ki so jih obsodili v odsotnosti. NEVV YORK, 24. - Zvezni prokurator v Clevelandu je sporočil, da se bo «Grand Jury» sestal v sredo, da bi proučil razvoj, ki ga je zavzela «zadeva Jablonsky». Ket je znano so agenti FBI aretirali prejšnjo sredo tri osumljence v Cie- Sllllltlllllltllltllllllllllllllltlllllllltlllltllllllllll lllllll tllllllftlNlllllIHlIlItllltiilliliiliiiiiiiiiiHIIIIIIMI lili IIIIII Šolski sindikat v Franciji zahteva demokratizacijo šolstva Dijaške manifestacije so v Italiji zajele tudi osnovno šolo PARIZ, 24. — V Franciji že ne- odločili za samomor. Po mnenju skih razgovorov. Centrala, ki je bila mišljene*. ” I je razvidno iz izjav organizacije v središču La Paza, približno de- Polkovnik Ayoroa je sicer potem SNES, ki združuje v vsedržavnem set mesecev ne deluje več. To je ko je priznal delovanje CIA pouda- sindikatu profesorje nižjih srednjih prvič, da bolivijska oblast prizna ril, da sicer CIA še vedno deluje -*<>1. Poročilo, ki proučuje razvoj delovanje agentov ameriške taji e v Boliviji, vendar v veliko manjšem dogodkov v zadnjem času in jih službe v Boliviji. . obsegu, kot za časa bivših vlad. i sintetizira v «tragične samomore Pred nekaj dnevi so v Boliviji od-1 Nekateri politični opazovalci so 'n pretirano nasilje*, prisoja odgo-krili nekaj tujih državljanov, ki so mnenja, da je s temi besedami ho- varnost za vso to globoko neursv-jih leta 1967 odkrili po telefonu, rel polkovnik Ayoroa ustrahovati ti- nevednost v mladoletnikih držav- predstavnikov SNALC so sistematično oporekanje šolstva, nasilni napadi na nekatere profesorje in je zahtevajo realizacijo reforme. Tudi dijaki državnega umetnostnega zavoda še nadaljujejo s svojo stavko, ki so jo začeli pred več vandalska dejanja po licejih vklju-1 dnevi. Dijaki sicer prihajajo k po čeni «v začrtan načrt sabotaže in uku, vendar se ga nočejo udeležiti uporništva, ki hoče onemogočiti m . ... V Turinu je prišlo včeraj na fakulteti za humanistične vede do spopadov med študenti različnih po- kakršnokoli delo*. Precej je razburilo duhove tudi začasna odpustitev profesorja z li-1 Ijtičr. b prepričanj. Danes fakulteto ceja «Michelet», po nemirih, žara- j stražijo policijski agenti. Rektor je vendar minister ni sporočil njihovih ste' ki bi hoteli pripraviti kako za- ni ureditvi. Organizacija SNES je j ga je ravnatelj liceja postavil pred so študentje naredili na fa- enia. da bo moglo Driti do nor- „u , kulteti. di katerih so pred desetimi dnevi zaprli licej. To posebno zaradi tega, ker je profesor v odprtem pismu ministru za šolstvo pojasnil, da i ji!” j1” ■ rro io i lirtnio 1 riTOrl ^ odločil, da bo fakulteta zaprta od danes do ponedeljka, zato, da bi mogla komisija ugotoviti, koliko imen. Doslej še niso nikogar zaprli, | rot<1 na račun njegove vlade in mnenja, da bo moglo priti do nor- vendar so imenovali komisijo, ki naj bi uvedla preiskavo. S tem, da je minister Ayoroa pri- Rossinijev «Grof Ory» v Verdiju V prvih desetletjih 19. stoletja bi mogli operno ustvarjalnost — predvsem v italijanskih pa tudi v nekaterih drugih evropskih glasbenih središčih — primerjati spretno zasnovanim, široko razvrede-nim podjetjem, ki so jih vodili sposobni impresariji. Ker je bila operna glasba tedaj v središču zanimanja ljubiteljev glasbene u-metnosti, je bilo ustvarjalcem o-peme glasbe odprto široko področje udejstvovanja Skladatelji so komaj zadostili potrebam trga ter pisali svoja glasbena dela z naglico, ki m bila vtelej v prid kvaliteti. Slednje velja tudi za mojstra Rossinija, če izvzamemo nekatera njegova dela, pri katerih mu ni mogoče odreči smisla za invencijo, izvirnosti ter nepogrešljivega občutka za sveio melodiko in ritem. To velja posebneža nekatere >buffo» onere. med katerimi izstopa izvrstni «Seviljski brivec». Nastanek opere *Grof Ory» spada v čas Rossinijevega bivenja v Parizu, kjer si je slavni italijanski glasbeni mojster ustvaril vodilni položaj v glasbenih krogdi francoske prestolnice. Leto dni po uprizoritvi sGrofa Oryja» je Rossini predstavil pariškemu občinstvu svoje poslednje operno delo Miljema Tella» ki predstavil ja sintezo skladateljevega ustvarjalnega dela in ki je poleg *Se-viljskega brivca* njegova najbo'j-ša stvaritev. Rossiniju je bilo te daj 37 let. Kaj ga je navedb da je s to opero zaključil svoje o-pemo ustvarjanje? Nekateri sodijo, da je prišel do prepričanja, da ne bi uspel naoisati nekaj boljše ga, niti izrazito novega ter se je zato — ovenčan s slavo — raje umaknil. V operi tGrof Ory» je Rossini uporabil motive svoje prejšnje o-pere «Potovanja v Reims*. Dočim njegove prejšnje pariške uprizo ritve niso doseg’e večjega usoe ha — morda zaradi nasorotovanjo tamkajšnjih glasbenih krogov -je bila ta opera leta 182H toplo sprejeta. Skladatelj je v njej dobro prisluhnil francoskemu občinstvu in glasbo prilagodil njegovemu okusu. Velo bi lahko imeno vali glasbeno farso, katere *buf-fo» motiv prekinjaio od časa do časa patetični vložki Izvajalci so se morali pošteno potruditi, da so iz opere, ki glasbeno predstavlja le prispevek o-kusu dobe, v kateri je nastala, izluščili glasbeno vsebino, kolikor je bilo mogoče. In s te plati izvedbi ni mogoče ugovarjati. Franco Mannino je mojstrsko vodil dobro uglasbeni orkester gledališča Verdi ter je tako v celoti kakor tudi v detajlih operno delo temeljito pripravil. K uspehu izvedbe sta pripomogla z odlično režijo Giarcarlo Sbragia in z izvirno, okusno opremljeno sceno Alfred Silberman. V vlogi protagonista je nastopil tenorist Ugo Benelli, ki razpolaga s prijetno zvenečim glasom, katerega lepo oblikuje. So- pranistka Romana Righetti, se je predstavila kot dobra interpreta-torka zahtevne vloge Adele ter je virtuozne vložke tehnično M' muzikalno dognano izoblikovala. Zlasti lepo so se uveljavili v tercetu drugega dejanja, ki ga je Rossini mojstrsko napisal, tenorist Benelli, Righettijeva in Carmen Gonzales kot izvrstni paž. Tudi ostali pevci: Giorgio Taddeo, Claudio Strudhoff, Giuseppe Botta, Ga-briella Carturan in Gianna Jenco so bistveno pripomogli k uspehu uprizoritve. Dobro intoniran zbor je pripravil Gaetano Riccitelli. ^Nepokopani mrtveci» Sinoči je bilo v gosteh jprosvet-nega društva *Tabor» z Opčin idrijsko dramatično društvo, ki se je predstavilo z dramskim delom enega najpomembnejših stvariteljev sodobne gledalis e umetnosti Jeana Paula Sartra *Nepo-kopani mrtveci». Gre za pomembno dramo o francoskem odporniškem gibanju, ki nam jo je Sartrova pisateljska paleta upodobila v izredno temnih in grozljivih barvah. Vsekakor imamo opravka s subtilno polemičnim delom, v katerem se družbeno ■ kritične žaluzije na barbarstvo sodobne civilizacije pojavljajo v večnem Sartrovem problemu in sploh problemu vse eksistencialistične filozofije o spopadu med strahom in pogumom. Podobno kot v »Muhah* tudi v tem delu, ki spada s »Spoštljivo vlačugo» in «Uma zonimi rokami» v prvo obdobje Sartrovega -dramskega ustvarjanja, francoski avtor rešuje filozofske in ontološke probleme, ki se najbolj skladno izražajo v večnem problemu človekove o-samljene usode pred skupno u-sodo. Igralci idrijske gledališke skupine so se kar najbolje potrudili, da bi predstavili težke in zahtevne like, ki nam jih Sartre v »Ne-po' ooanih mrtvecih» prikazuje. Kljub nekaterim spodrsljajem, ki pa jih moremo jjripisati zelo zahtevnemu tekstu, ki so si ga izbrali, moramo poudariti izredno toplino in dozivetost, s katero so rasli pred nami tako globoki in mrki a istočasno izredno humani liki, kot so Francoise, Lucie, Jean in drugi. Igrali so z ljubeznijo in posluhom ter z izostreno dikcijo, kar se pri amaterskih skupinah le redko dogaja. S celo vrsto toplih in zanimivih solističnih stvaritev so nastopili: Rafko Lapajne, Emil Miklavčič, Lojze Jurjevič, Milena Brelih. Vinko Cuderman, Vilko Trapal, Alojz Vešar, Tomaž Pavšič, Julijan Ko-gelj, Vili Makuc in Marjan Rupnik. Delo je z veliko natančnostjo in pravim čutom za mero zrežirala režiserka mladinskega gle-dnHšča iz Ljubljane Draga Ahak-lič. Poenostavljeno mrka scena je delo Nika Matula, medtem ko je tekst prevedla Mira Miheličeva. Šepetalka je bila Katja Lampi, za razsvetljavo pa je poskrbel Miloš Kostanjšek. S. V. predvsem bivše Barrientosove pri- malizacije sedanjega položaja le ta-vržence. Že deset dni se namreč v krat. ko 1x1 uresničena demokrati-La Pazu slišijo govorice, da na- nacija dostopa k šolanju in demo- sprotniki sedanje revolucionarne vlacte. pripravljajo državni udar. Političnim opazovalcem se je poleg kratizacija pogojev tega šolanja. Medtem SNS zahteva, naj dijakom in profesorjem izboljšujejo pogoje tega zdelo čudno, da se je v sredo dela, ki mora biti usklajeno z me-v La Pazu v polnem številu zbralo' todami, vsebino in sredstvi za šo-glavno vojaško poveljstvo, kot tudi lanie- dejstvo, da se je general Juan Jose Torres odpravil v Chochabambo, o kateri nekateri mislijo, da je prestolnica Vojaškega »barrientizma*. General Torres, Iti poveljuje vojaškim silam v Boliviji je potem izjavil. da v vsej državi vlada mir. Druga sindikalna organizacija SNALC, ki združuje predstavnike licejev in zavodov, pripisuje težko moralno odgovornost tistim, ki so dio take mere politično izkoristili «zanos idealistične in radodarne mladine,), da so se mladoletniki •ii*miiiiii«mii»miiiiiiMu«iiiiiiiiiiiiiiiii»imnuii»iMmniimiii»llii,i„„i,iIIIi,l,lnl|l*i|nuli»itnlllliIII|liiiii V AMERIŠKEM SENATU Odobren zakoniki osnutek za preganjanje kriminala Preiskava zveznega vrhovnega sodišča v zvezi s krvavim obračunom v Brooklynu WASHINGTON, 24. - Ameriški senat je s sedemdesetimi glasovi proti enemu odobril zakonski osnutek, ki ga je predložil predsednik Nixon. Zakonski osnutek predvideva, kot znano, oster boj proti naraščanju kriminalna v ZDA. Osnutek, ki ga je podprla vlada, je izdelal demokratski senator iz Arkan-sasa John McLellan. Po novem osnutku bo imel sodnik možnost obsoditi vse »običajne* in »profesionalne* kriminalca na roka »pravice* podzemlja spravila s sveta, temveč, da se skriva pred neznanimi zasledovalci. Veliko manj optimistični pa so zvezni agenti glede izginotja Salva-tora D’Ambrosia («Sallyja») ter Freda De Lucie, ali bolje znanega pod vzdevkom »No Nose*, ki ju ie sodišče tudi pozvalo na razgovor Zadnjič so ju videli živa ravno v prostorih kluba, zato ne izključujejo možnosti, da ju je mafija umorila. O turobnem sedežu brooklynške- do trideset let zapora. Kljub izredni! ga podzemlja vedo mnogi povedali važnosti zakona, pa je njegova usoda še povsem negotova, ker ga mora potrditi še predstavniška zbornica. Predstavnik demokratske tudi to, da so se v njem zbirali oderuhi, ki so vsakogar, ki jim ni mogel plačati dolga, odvedli v posebno sobo, kjer so ga mučili, do stranke iz New Yorka Emanuel kler jim ni obljubil, da bo na Celler, ki je iudi predsednik soii ne komisije v predstavniški zborir-ci, je mnenja, da je večji del predlogov osnutka nezakonit, zato j'!i ne bo zbornica nikoli odobrila. Pred zbornico pa mora zakonski osnutek po pravilu odobriti komisija, ki ji predseduje Celler, zato je po mnenju raznih opazovalcev usoda osnutka tem bolj negotova. Komisija bo svoje delo začela 18. februarja. Medtem ko se razpravlja o umestnosti ali neumestnosti tega zakona, je vlada že začela preiskave v zve zi s krvavim ozadjem nekega »kluba* mafije v Brooklynu. Zvezno vrhovno sodišče je že povabilo šte vilne priče, ki bodo morale v sredo pričati o raznih dejavnostih kluba. S preiskavo je že začelo tudi krajevno sodišče, ker krožijo govorice, da sta bili v omenjenem klubu umorjeni vsaj dve osebi broo-kl.vnskega podzemlja. Zvezni agenti so s tem v zvezi odkrili v neki sobi poslopja kluba, ki se nahaja v okraju Bath Reacb, madeže krvi na podu, po vseh zidovih ter celo na stropu, na tleh pa so agenti našli okrvavljeno srajco. Okrajno sodišče je že zaslišalo štiri osebe, vendar okrajni sodnik Eugene Gold ni hotel dati s tem v zvezi nobene izjave. Izvedelo se je le, da so zaslišali neko žensko ter nekega mestnega redarja. Med drugim sklepajo, da bo sodišče v po nedeljek zaslišalo tudi Carmina Peršiča z vzdevkom »The Snake», znanega predstavnika brooklynškc ga »racketa*, ki je trenutno izgi nil neznano kam. S tem v zvezi so detektivi mnenja, da Persico ni med nesrečniki, ki jih je neizpros- kakršen koli način dobil denar in jih izplačal. odločitev, ali sam zapusti delovno i mesto alt pa bo ravnatelj zahteval njegovo odpustitev. Včeraj zvečer so policijske oblasti zaprle 145 dijakov in profesorjev, ki so se udeležili nemirov in spopada s policijo v vzgojnem zavodu središčnega pariškega predela Ma-rais. Vseh 145 oseb je v priporu. Po skupinah so jih odvedli na razne policijske komisariate, kjer so jih v prvih popoldanskih urah še vedno zasliševali. Študentsko in dijaško gibanje pariškega okraja si je naprtilo vso odgovornost za manifestacije in za sedbo šol in je izjavilo, da je ho telo pokazati, da »vse šole in fa kultete stražijo mišičasti vratarji in policijski agenti*. Medtem iz Pariza poročajo, da je danes naredila samomor 17-letna dijakinja. Dekle se je polilo z bencinom in prižgalo obleko ter se nato vrglo skozi okno s tretjega nadstropja zasebne pariške šole. Dijakinja (njenega imena niso objavili) je umrla v bolnišnici. To je peti primer samomora s samoseži-gom, ki so ga v Franciji zabeležili v zadnjih osmih dneh. Poleg včeraišniega samomora sta si v dneh med sredo in soboto vzela življenje s samosežigom dva dijaka iz Lilla, ki sta živela v Parizu. Včeraj zvečer pa se je zažgal neki delavec v prostorih tovarne Peugeot v Sochauxu. Tudi v Italiji se nadaljujejo dijaške in študentske manifestacije. Manifestacije so zajele Bergamo, Bari, Turin in Voghero pri Pavii. Medšolska zveza je organizirala manifestacijo po mestnih ulicah v Bergamu. Dijaki so protestirali proti »avtoritarizmu po šolah* in zaradi tega, ker so zamenjali skupino profesorjev z drugimi šolniki sredi šolskega leta. Sprevod, ki je šel po mestnih ulicah, je sestavljalo 2500 dijakov. Val manifestacij je v Vogheri, vasi blizu Pavije, zajel tudi osnovno šolo. Starši učencev so namreč zahtevali, da njihovi otroci ne gredo v šolo, da bi protestirali, ker oblasti še vedno niso uvedle enotnega urnika. Starši učencev so izjavili, da bodo z manifestacijo nadaljevali, dokler jim občinske o-blasti ne bodo ugodile. Po osmih zaporednih zmagati poraz borovcev v Modeni MINELLI — BOR 3:1 (9:15, 15:5, 15:10, 15:4) Po osmih zaporednih zmagah je morala tudi šesterka Bora položiti orožje. Po sijajni zmagi prejšnjo soboto v Trstu nad Pagninom je bilo pač upravičeno upanje, da bodo »plavi* tudi tokrat pobrali ves izkupiček in se tako še bolj približali vrhu lestvice. Toda želje tokrat niso bile uslišane. Fantje so imeli preveliko tremo. Zavedali so se pomembnosti tekme in živci so jih izdali. V prvem setu so se borovci še kar znašli. Z uspešnim blokom so zastavljali pot nasprotnim tolkačem in so set tudi osvojili. V drugem delu srečanja pa so se domačini razigrali, borovcem se je začelo zatikati in Minelli si je zagotovil precej izdatno zmago. Toda Bor še ni položil orož.ia. V tretjem nizu se je enakovredno boril proti domačinom, toda pri stanju 8:8 je prišlo do nenadnega zloma «plavih». Odpovedal je napad, abramba ni delovala, «bloka» praktično ni bilo. Skratka, vse je šlo narobe in temu primerno se je odvijal tudi ostanek srečanja. Dovolj zgovoren je podatek, da je Minelli v zadnjem setu vodil že z 8:0, ko je uspelo Tržačanom zbrati nekaj skromnih točk. V delno opravičilo «plavim* pa moramo povedati, da je Tržačane precej oškodoval slab in pristranski sodnik. O. Pesaressi, Stojčič, Radulovič, Hre-ljac, Poropat, Sinichen. SODNIK: G. Furlanič. Domača ekipa je prispela na I-grišče s precejšno zamudo in to se ji je med igro tudi poznalo, ko je nastopila praktično neogreta. V pt" vem setu so namreč Brežanke P°’ vsem odpovedale. Rečanke so nastopile nepopolne, kljub temu pa s0 razpolagale z domačinkami kot s° hotele. V drugem nizu se je igra nekoliko razživela. Brežanke so za' igrale zelo živahno, zlasti v *■ hrambi, in v določenih trenutkih je bila igra celo privlačna. Tod* Brežanke so tudi v tem setu kazale številne pomanjkljivosti. " obrambi je prihajalo često do ne-sporazumov, igralke niso dobro kn-le igrišča, nanad pa je bil prerna-lo zaposlen. Razen tega pa seveda nismo videli «bloka* brez katerega se taki ekipi, kot je Partizan Pa‘ ni mogoče uspešno upirati. EkiP* tako ni pokazala tega. kar dejan-skn zmore. Kljub temu pa se Je orecej časa uspešno upirala sna, iam in če bi zaigrala vsaj nek"’1-ko skrbneje, bi morda z nekolik0 sreče osvojila vsaj drugi set. * * • PARTIZAN REKA - BREG (moški) 2:0 115:9, 15:3) BREG: škriniar, Svetlič. Lovri-ha R in F Prašeli. Žerial B in ” PARTTZAN- Karavamč, Par°’ Devčič. Nedač. Lancove. Marša. Delič. Torbica, Troian, Zec. SODNIK: Furlanič. Tudi v moški tekmi so mora)' Brežani položiti orožje. Gostje s° se predstavili pač kot boljša sester-ka in čeprav so nastopili nekoli-ko utrujeni, so kljub temu predvajali uspešnejšo odbojko od domačinov. Vsekakor pa so za Breg taka srečanja zelo koristna, saj se 1 njimi najbolje pripravlja na Pr’ venstvene napore. Zato je za Brel v bistvu tudi ta poraz pozitiven. «Zimski pokal prijateljstva* Moštvi reškega Partizana premagali obe ekipi Brega PARTIZAN REKA — BREG 2:0 (15:1, 15:10) BREG: Rapotec, Kofol, Foraus, Barut, Slavec, Klabjan, Hmeljak, Pavletič. PARTIZAN: Forgo, Dukič, Sriča, ia n iitiiiniiiiiitiiti in u m im n iiiiii m iiiiii iiiiii n iiiiiiiiiiiim,,i,n n n m m im mi, iiiiiiiimiiiim, 1111,11, ulil*1** V poplavljenem rudniku premoga na Poljskem našli tri trupla rudarjev VARŠAVA, 24. — Poljska tiskovna agencija PAP je sporočila, da so reševalne skupine našle v rudniku, ki ga je včeraj zalila voda, ki je vdrla iz umetnega bazena, tri trupla rudarjev izoliranih v slepem rovu. V rudniku premoga «Kalawsk» pri wroclawskem okraju Zgorzelecu se danes nadaljuje iskanje ostalih dveh rudarjev. Raziskovanje področja se bo nadaljevalo celo noč in jutri ves dan. Odložena konferenca o protosinhroironu v Ženevi PARIZ, 24. — Iz dobro obvešče-nin krogov je prišla vest, da so konferenco v Ženevi o protosin-hrotronu, ki naj bi ga zgradili v Evropi, preložili na kasnejši datum, ker so vse države, ki so pri gradnji zainteresirane, sprejele zahtevo preložitve datuma, ki jo je dala Nemčija. V Parizu ni vest o soglasju vseh V Bariju je ekonomska fakulteta še vedno zasedena, ravno tako tu- ostalih držav z nemško zahtevo di matematična fakulteta, študent- vzbudila nobenega presenečenja. SMUČANJE VELESLALOM V ST. GERVAISU Francoise Mačehi ponovno najboljša Druga je bila avstrijska smučarka Annemarie Proll ST. GERVAIS, 24. — Francoska smučarka Francoise Mačehi je o-svojila prvo mesto v veleslalomu na mednarodnem tekmovanju v Saint Gervaisu. Francozinja je prva tudi v kombinaciji. Na drugo mesto se je uvrstila Avstrijka Annemarie Prhli, tretja pa je bila predstavnica ZDA Judy Nagel. Vrstni red: L F. Mačehi (Fr.) 1’36”41 2. Annemarie Proll (Av.) 1’38"12 3. J. Nagel (ZDA) 1’38”46 4. F. Steurer (Fr.) 1'39"00 5. B. Cochran (ZDA) 1’39'’88 6. I. Lafforgue (Fr.) l-39"96 7. D. Mathieux (Fr.) 1’40”13 8. B. Lafforgue CFr.) r40"89 9. K. Budge (ZDA) 1’40"94 10 J. Woleott (ZDA) l’4l"08 Kombinacijska lestvica 1. Mačehi (Fr.) točk 8,540 2. Steurer (Fr.) 22,978 3. Lafforgue (Fr.) 28,336 4. Prhli (Av.) 35,296 5. Lafforgue (Fr.) 40;671 6. Cutter (ZDA) 47,494 7. Budge (ZDA) 48,114 8. Famose (Fr.) 48,440 9. Mir (Fr.) 52,400 10. Wolcottet (ZDA) 53,026 Lestvica za najboljšo smučarko na svetu 1. Michele Jacot (Fr.) 136 točk 2. F. Mačehi (Fr.) 118 3. F. Steurer (Fr.) 107 4. B. Cochran (ZDA) 95 5 I. Lafforgue (Fr.) 91 Lestvica najboljših držav 1. Francija 1.073 točk 2. Avstrija 485 3 ZDA 368 4 Švica 226 5 ItaMia 120 ŠZ UNION priredi SMUČARSKI IZLET v nedeljo, 1. februarja 1970 V TRBIŽ Odhod z avtobusom ob 6. url Iz Podlonjerja (pred gostilno Pertot) im ob 6.30 s Trga Ober-dan. Prijave pri časopisnem kiosku v Podlomjerju. ali po telefonu št. 79-841 (Clari), od 13.30 do 14. ure. Cena izleta 1500 lir. Vljudno vabljeni I MliiiiiiiMHmiiimiiiiiiiiiiliii„„ln,iM,,i,„,,„l„n,l„„l„ltl„l,,l„,,t„„IIIMIml)IMItlllm||||m|t|||lll„lllU BOB SVETOVNO PRVENSTVO I i Raquel VVelch In James Stacky, ki ju vidimo na sliki, igrata glavni vlogi v filmu »Neizprosni morilce* produkcije M.G.M. Že iz naslova moremo sklepati, da gre za novo filmsko kriminalko, producenti pa zatrjujejo, da nas bo pri gledanju filma napetost zapustila le ob koncu Nemca Floth-Badef včeraj naj hitrejša Druga je bila posadka ?tede in ocene), temveč ka-Prost: ocenjujejo dijaki sami, “ raznovrstnih predsodkov. i. k. teivo Se i^ RAZGOVOR Z DOPISNIKOM RTV LJUBLJANA IGORJEM GRUDNOM Lani 450 minut televizijskih oddaj iz slovenskega zamejstva v Italiji Izključno Slovencem v Italiji je bilo posvečenih 8 večjih oddaj in reportaž - Letos še več oddaj tudi iz Goriške in Kanalske doline - Zal še težave pri delu snemalcev ljubljanske RTV pri nas Slovenska televizija je v preteklem letu vključila v svoje programe vrsto oddaj iz slovenskega zamejstva v Italiji. V tej zvezi smo dopisniku RTV Ljubljana v Trstu, tov. Igorju Grudnu, zastavili tri vprašanja z željo, da bi odgovori nanje zajemali pregled opravljenega dela, nekoliko načrtov za prihodnost in pa probleme, s katerimi se mora spopadati pri svojem dragocenem televizijsko-časni-karskem delu za RTV-Ljubljana. — V kolikšni meri je slovenska televizija v minulem letu spremljala življenje Slovencev v Italiji? — Predvsem se mi zdi, da je slovenska televizija v minulem letu v izpolnjevanju te svoje programske naloge napravila dober korak naprej, če so se v minulem obdobju le poredkoma pojavile na malih zaslonih vesti, še redkeje pa daljše oddaje iz življenja Slovencev v Italiji, pa za minulo leto vendarle že lahko trdimo, da je bila televizija red-neje in bolj sistematično prisotna na tem prostoru. Trdim korak naprej, ker vse možnosti še zdaleč niso izčrpane. Naj zgornjo ugotovitev najprej utemeljim z nekaterimi podatki: vsega skupaj je bilo na programu TV Ljubljane čez 450 minut vesti, komentarjev in daljših oddaj, ki so mimo življenja Slovencev obravnavali tudi vprašanja sosedskega sodelovanja in pomembnejše dogodke iz politične- ga in kulturnega življenja dežele Furlanije Julijske krajine. Naša dejavnost se deli v dvoje delovnih področij: v informiranje im komentiranje dogodkov in dogajanj in v celovitejše oblikovanje posameznih kulturnih, gospodarskih, političnih in zgodovinskih tem včerajšnjega in današnjega trenutka življenja Slovencev v Italiji. V pogledu informacij že lahko rečemo, da je televizijska kamera prisotna pri vsakem pomembnejšem dogodku in da so lahko televizijski gledalci v Sloveniji, ki stalno spremljajo inlormativne oddaje, dokaj izčrpno obveščeni o dogajanju tostran meje. Seveda pa bo in-formativnost še popolnejša, če bodo pobudniki in organizatorji posameznih dogodkov in akcij tudi s povabili izrazili svojo dobrodošlico slovenski televiziji. Pregled večjih, celovitejših prispevkov in oddaj s tega področja pa daje naslednjo podobo: v minulem letu (upoštevajoč tudi Snemalec RTV Ljubljana »nema mlada baneika Slovenca ob nastopu v Kulturnem domu prvo polovico tega meseca, ker gre za oddaje posnete v minulem letu) je bilo 8 oddaj in reportaž, izključno posvečenih Slovencem v Italiji, s skupnim trajanjem pet ur. Naštejmo jih: Turistični vodič — tokrat drugače (50’ — življenje Slovencev na Tržaškem), Kulturne diagonale (50’ — kulturno življenje Slovencev v Italiji), Kalejdoskop (35’ — običaji in posebnosti s Tržaškega: Glinščica — dolina mlinov, Rižarna, Sto let slovenskih čitalnic na Tržaškem, Narečna pesnica Marija Mijotova, Lučanje in izstrelitev Boljanika v Boljumcu in dolinska Majnica), Portret dr. Roberta Hlavatyja (25’), Praznik na Krasu (25’ — prireditve ob Kraškem tednu), Morje in kamen (50’ — pripoved o kriških ribičih ter nabrežinskih in re-penskih kamnarjih), Srečanje z Andrejem Budalom (20’ — ob njegovi 80-letnici) in Slovenci v videmski pokrajini — včeraj, dar nes — jutri (45’ — prva televizijska reportaža o Slovencih v videmski pokrajini in njihovih narodnostnih in gospodarskih problemih). V vseh omenjenih oddajah so želeli sodelavci TV Ljubljana s sredstvi novinarskega izražanja prisluhniti tukajšnjemu človeku in z njegovo neposredno pripovedjo posredovati slovenskemu televizijskemu gledalcu resnico o njihovem življenju. S temi oddajami smo želeli v tem, lahko rečemo, še vedno uvodnem obdob , ju predvsem zmanjšati upravičenost pripomb, da so Slovenci v matični domovini izredno malo ali pa sploh niso obveščeni o življenju svojih rojakov v zamejstvu. — Kakšni pa so vaši načrti za letošnje leto oziroma za prihodnje delovno obdobje? — Predvsem še vestneje in popolneje obveščati, z daljšimi oddajami pa bolj poglobljeno razmišljati o posameznih, za tukajšnje Slovence osrednjih človeških, kulturnih, gospodarskih in narodnostnih vprašanjih. Zanimala nas bodo tudi vprašanja deleža slovenske narodnostne skupnosti v odnosih med sosednima državama in vzvratna posledica teh odnosov na položaj Slovencev v dru-gonarodnostni državi ter vprašanja sožitja, dialoga med dvema narodinostima in dvema kulturama na istem prostoru. Izpolniti pa moramo tudi svoj dolg do Slovencev na Goriškem in v Ka- I in vabilo, da bi tako odkrili tu- nalski dolini, Id so bili, predvsem iz objektivnih razlogov, za TV pozornost v veliki meri prikrajšani. Lahko pa naštejem že nekaj konkretnih tem za neposredno prihodnost: četrt stoletja slovenske šole v Italiji, mlada generacija, Slovenci na Goriškem, otroška oddaja Veseli tobogan. — Ali bi ob načrtovanju dela za prihodnost radi javno izrazili kakšno željo? — Predvsem sl želim čim širšega sodelovanja tistih z Idejami in nasveti in tistih, ki jih zaprosimo za sodelovanje. Dobrodošla nam bo vsaka pobuda, opozorilo di tisto, kar je sodelavcem, ki le krajši čas bivajo tod, morda še nepoznano. Rad pa bi seveda tudi čim manj težav pri našem delu. Za vsa večja snemanj a so potrebni namreč precej dolgotrajni in za novinarja (ki nima administrativnih izkušenj) zapleteni administrativni postopki, ki hkrati o-težkočajo novinarsko iznajdi jivpst in domiselnost nied snemanjem oddaj na terenu. Želel bi samo tak odnos do našega dela, kot ga imajo slovenske oziroma jugoslovanske oblasti do ekip RAI, k! prihajajo snemat v našo deželo. Cenjeni odgovorni urednik, z vsem spoštovanjem do avtorjev, ki jih citirate v Nedeljskem pd 18. t.m. v odgovor na moje pismo, in z vsem spoštovanjem do njih prizadevanj in dosežkov, je zmeda pri pisavi in rabi slovenskih krajevnih imen v Benečiji resnično dejstvo. Nekaj zgovornega gradiva, ki sem ga povzel po delih, ki jih citirate, kakor tudi po delih drugih avtorjev in po uradnem besedilu videmskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, sem navedel v pismu prof. Toporišiču, ki ga je ta priobčil v ((Jeziku in slovstvu« (XIV/3, str. 69-71): ker je to gradivo vsakomur dostopno, ga ne kaže ponavljati tu. Dodal bom le en primer, ki ga tam nisem navedel, da bo vsakomur jasno, kako so bile na tem področju nezanesljive siceršnje avtoritete med slavisti: po M. Ma-jarju je dr. Karel Strekelj, profesor slavistike na graški univerzi, sprejel v svojo zbirko Slov. nar. pesmi dikcijo «iz soseščine Loševar blizu Trčeta« za Bardo pri Centi (III, 683). Za to zmedo prav dobro veste tudi sami, saj sami trdite, da je zaradi «nekaj težav« nastala publikacija dr. Lava Čermelja ((Tržaško ozemlje ter Goriška in Videmska pokrajina« iz 1. 1958. Toda tudi ta publikacija ne u-streza dejanskim potrebam in ni v praksi dosegla normativne vloge, ki ji je bil namen. Ustavim naj se le pri primeru Brdo: Bardo. Ce vzamemo v poštev le to obliko krajevnega imena, bi problem gotovo ne obstajal in bi vsakdo, fštevši podpisanega, pristal na rabo oblike «Brdo», ki jo branite, saj bi ta oblika gotovo bila dovolj razumljiva tudi domačinom. Toda ne smemo se ustaviti zgolj ob U obliki. Ce hočemo zadovoljivo rešiti zadevo praktične uporabe krajevnih imen in ne zgubljati čas z le teoretično razpravo, moramo hkrati vzeti v obzir pri vsakem krajevnem imenu: 1. vse sklone, s katerimi izražamo bivanje v kraju ter hojo v kraj in iz kraja; 2. Iz krajevnega imena izpeljani pridevnik ter 3. ime moškega in ženskega pre. bdvavca. V samem Bardu pravijo domačini (in tako je zapisal edini avtor, ki je ta imena zbiral po strogih znanstvenih kriterijih, Baudo-uin de Courtanay: zakaj ga niste citirali?): 1. Bardo, tou Barde, tou Bardo, od BArda; 2. bArskl; 3. BArjen, BArščica. Ko bi hoteli ab absurdo sprejeti obliko Brdo, bi bili potem prisiljeni povsem spremeniti tudi pridevnik in imeni preblvavcev v taki meri, da bi nove, umetne oblike postale povsem nerazumljive samim Barjamom. Ce hočemo o-hraniti razumljivost teh oblik domačinom (pri ti zahtevi vztrajam!), potem je edirna rešitev v tem, da knjižni jezik sprejme o-blike Bardo, barski, BArjan, B&r-ščica. Knjižni jezik je sprejel tisoč domačih oblik za krajevna 1-mena (kra’ki Tilih bi se moral sicer glasiti Sv. Egidij, Mengeš pa Mihaelangeluš), zakaj bi se branil le teh benečanskih oblik za ceno nerazumljivosti pri sa. mih Benečanih? Lahko bi napolnil več stolpcev s podobnimi primeri. Rad bom to storil v časopisu ali reviji, ki bo pokazal zanimanje za tako ob čuti ji v in stvaren problem. Le še eno naj povem: prijatelj dr. M. Matičetov je po objavi mojega pisma v Jeziku in slovstvu govoril s prof. Toporišičem in drugimi ljubljanskimi slavisti in mi je zagotovil, da so ti uvideli upravičenost najinih tez in baje izjavili, da so jih pripravljeni podpirati. Od objave mojega pisma je minilo 10 mescev, v javnosti ni še odgovora. Zato sem se oglasil in se oglašam. Ce me boste tudi VI podpirali, boste pripomogli k hitrejši rešitvi problema, ki je za nas aktualen in tehten. Ce se tega ne zavedate in zagovarjate pomanjkljiva in preživela stališča, Vam ne bom zameril, saj imate dovolj drugih skrbi in odgovornosti. Prejmite moje iskrene želje Pavle Merkil. Objavljamo tudi gornje pismo (drugo, prvo smo objavili v nedeljo 18. t.m.) o pisavi in rabi slovenskih krajetmih imen v Italiji in s tem ugodili v prejšnjem pismu izraženi želji, da bi tudi naš dnevnik prispeval k obravnavanju tega vprašanja in s tem verjetno v glavnem opravil kot dnevnik svojo dolžnost, saj smo vsaj na to zadevo opozorili vso slovensko javnost. Zato se nam zdi, da morebitno nadaljnje razpravljanje o «Brdu» in »Bardu* ali celo «Par-du» spada bolj v kakšno strokovno revijo, kot na pr. iJezik in slovstvo» ali pa «Sodobnost», v katere zadnji številki že sodeluje Pavle Merku kot skladatelj in glasbenik in pri kateri je bil nekoč član uredniškega sveta. Končno z zadovoljstvom ugotavljamo, da Pavle Merkil nima tehtnejših argumentov proti našemu sklepu, da se skušamo pri Primorskem dnevniku za sedaj držati tistih oblik slovenskih krajevnih imen v Italiji, ki jih vsebuje seznam iz Čermeljeve knjige. Odgovorni urednik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jože Udovič SIMBOLI II grillo culla la lucciola nella culla della propria voce. Sull’acqua oscilla una barca di curve e azzurre ombre. II crepuscolo la colma dell’acre profumo dei salici e d’un vel di nebbia. L’albero stupito serra in pugno una manciata di stelle roventi. Dietro una fitta siepe di ontani inquieti scintillano due occhi verdi: dentro vi ardono grida d’attesa e 1’inebriante minaccia del mistero. ZNAMENJA Prevod: Jolka Milič In Lidija Dekleva Čriček ziblje kresnico v zibeli svojega glasu. Na vodi niha čoln iz ukrivljenih modrih senc. Večer nosi vanj trpki vonj vrb in megleno tančico. Drevo presenečeno stiska v pesti prgišče vročih zvezd. Za gosto mejo vznemirjenih jelš se zasvetijo zelene oči: v njih gorijo kriki pričakovanja in omamna grožnja skrivnosti. PRI MLADINSKI KNJIGI Pet novih knjižic znane zbirke «Kondor» Prad seboj imamo pet novih knjižic zbirke Kondor, te najbolj dosledne, vztrajne in koristne knjižne zbirke, namenjene dijaški mladini, pa tudi odraslim bralcem. Saj nam je ta zbirka v svojih do sedaj preko sto izšlih zvezkih posredovala ne samo najboljša dela domačega, temveč tudi nekatera izbrana dela svetovnega slovstva. Pet novih knjižic v zbirki Kondor nadaljuje najboljše tradicije te zbirke. Zvezek, ki nosi št. 106 prinaša šest novel ameriškega pisatelja Stephena Craneja (1871-1900), ki ga štejejo ne samo kot mojstra kratke proze, temveč tudi kot e-nega začetnikov moderne ameriške književnosti. Slovenski bralca ga poznamo po romanu iz državljanske vojne Rdeči znak hrabrosti, zdaj pa nam založba Mladinska knjiga v Kondorju posreduje šest primerov njegove kratke proze. Med njimi je na prvem mestu novela Čoln, avtobiografska pripoved o čolnu z brodolomci, ki se bližajo rešitvi. Kritiki sodijo, da v angleščini ni boljšega kratkega romana kot je Rdeči znak hrabrosti, ne zgodbe kot sta Čoln ali Modri hotel (ki je tudi našla mesto v slovenskem izboru). Naturalistični noveli je Crane dal tisto karakteristično obliko, ki so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dve živalski pravljici iz Čeplešišča (Primerek za etnografski natečaj Slovenske prosvetne zveze) °P'$nik RTv Ljubljana, Igor Gruden, intervjuva skupino beneških kulturnih delavcev Pred časom sem v Ceplešdšču, vasici pod Trčmunom, slišal dve pravljici in jih poskusil zapisati. Pravljici sta zelo podobni, saj gre pri ob eh za domačo žival, ki si Je privoščila šalo s človekom tako, da ni hotela hoditi In so jo zato morali nositi. Le da gre v prvi pravljici za kravo, v drugi pa za konja. Mislim, da ne bo pretežko, če bom pravljici napisal kar v narečju. Pravljica o kravi An mož, ja no, je biu ankrAt kravo prodau čelš u drugo vas, ta za brjeh, anta so pejAl tole kravo, so jo moril pejAt gor na brjeh anta dol zad, zak tele dol Je bla slaba pot anta na krava ne bi mogla iti. So jo pejAl po brjegu, ta, kar so jo gor na brjeh parpejal gor, krava se je ulegni-la anta nje tela vec naprej Iti. So tjel reč: bo počivAla, zAto se Je ustaula krava. Je bla, puno cajta Je ležala. Ta so tjel reč: ustane gor, puojde nazaj naprjej, ma Je bla ustauljena puno cajta an vso nuoc, an se nje tela gor uzdignit. Anta so Jo vso nuoc varval gor, an so muoral nardlt tendo gor za, de jo bojo vso nuoc varval. Anta drug dan so tjel reč: vstane gor, krava, kadar rata dan. Ma nje ustala vsedno gor, anta njeso vedel, ki nardlt, so šli do h KanAucu, dou u tisto vas judl klicat, anta so nardll no portantino anta so jo, so kravo gor na vrh del, de so jo nesli dol, dou u vas, zak nje tela gor ustAt an nje tela hodit. Ta, so Jo pamesll do prjet hljeu, anta krava, kar so Jo do prjet hljeu djell na tla, anta krava je vstala gor, anta je šla sama če u hljeu. Pravljica o konju Imajo senožet tam gor blizu onjega, meje od Jugožlavje, je bluo že prjet, konfin, ne sada, od kar ki je Jugožlavija, kar je bla šelč Austrija, an ta je biu ske, tamle u taljanske part. A-lor so šil anta so ga ukradli, anta so ga pejAl. Dol, not dou vas, ja, anta potiš, dugo cajta je stalo tuole, so zvjedel, de kan je šu finiAvat tel konj. An tada so paršll če na duom od telega ko-njA, an so jal, de ga morjo nazaj onjegat tu k so ga vzel. Anta so mu nardll, de nje teu hodit, anta potiš, ben, oni so bli, parsilet so ga muorll, spraut gor, an konj nje teu hodit. Alor so ga nadjšl anta so ga nesli. Ja, puno mož Je kčrlo, de so ga nesli not na mesto, anta še donAs jim djejo konjArl, zak so konjA i parili an konj tam u maššrov- j nosil. jo kasneje uporabljali Hemingway in Steinbeck in vrsta drugih. Tako kritiki. Kaj hočemo še več. Slovenska izdaja ima spremno besedo, ki jo je napisal prevajalec Janez Stanek. Naslednji zvezek Kondorja (107) Je posvečen nemški klasiki, točneje, enemu najznamenitejših nemških pesnikov starejše dobe, Heinrichu von Kleistu, vsekakor pa največjemu nemškemu tragiku. Heinrich von Kleist (1777-1811) je avtor številnih dram, od katerih je zlasti Razbiti vrč najbolj znana. V Kondorju nam je posredovana druga drama, poslednje Kleistovo odrsko delo: Princ Hamburški (v prevodu Mileta Klopčiča). In povest o Michaelu Kolhaa-su, ki se bori za resnico in pravico pa postane žrtev svojega časa. To delo je prevedel Janez Žagar, o Kleistu pa je sicer France Ka blar napisal dovolj izčrpno uvodno besedo, prikazujoč njegovo življenje, delo in ocenjujoč nje-gov pomen. Kondor ne zanemarja niti pesništva niti domače književnosti. Mateju Boru oziroma njegovi poeziji je posvečen zvezek št. 108, ki v izboru Borisa Paternuja predstavlja mladim bralcem Borovo poezijo. Pesmi je urednik razdelil na več ciklov. Prvi vsebuje pesmi o vojni. Drugi cikel je posvečen Borovi ljubezenski poeziji. Naslednje pesmi so uvr.čene v cikle Spoznanja, Prividi, katerim slede na koncu epigrami in kratki zapisi, prav na koncu pa še pesem Upehan sem, pa vendarle hitim. Urednik je poleg opomb prispeval za to izdajo temeljito študijo o Borovi liriki, in jo tako še bolj približal mladim bralcem. V Kondorju so Izšla že razni izbori. Sedaj je v tej zbirki našel svojo domovinsko pravico tudi izbor planinske proze. Pod našla vom Planinsko berilo je ta, 109. zvezek Kondorja uredil Tine O-rel, ki Je v to knjigo uvrstil trideset prispevkov raznih slovenskih avtorjev, ubranih na isto temo, gora in planin. Gre za umetniško dovršene pripovedi, pa tudi nekatere bolj spominske, priložnostne zapise; za prispevke znanih avtorjev kot so Juš Kozak, Janko Mlakar, Zorko Jelinčič, pa tudi (Nadaljevanje na 5. strani) Sl. Ru. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6, najjiiižja 1,8, ob 19. uri 4,9 stop., zračil; tilak 1019,4 rahlo pada, veier 2 kim/h vzhodnik, vlaga 90 odst., ne-'do pooblačeno, morje mirno, tempe-ratiura morja 9,4 stopinje, dežja Je padlo 6,2 mm. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 25. januarja PAVEL Sonce vzide ob 7.34 ta zatone 17,00 — Dolžina dneva 9.26 — Mj na vzide ob 20,06 ta zatone ob 8.59 Jutri, PONEDELJEK, 26. januarja PAVLA POROČILO ODBORNIKA VERZE NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA Nad pet milijard lir primanjkljaja v občinskem proračunu za leto 1970 Župan inž. Marcello Spaccini orisal osnovne postavke iz petletnega občinskega delovnega načrta 1967-71 - Nekatere spremembe Medtem ko je župan Spaccini orisal predvsem programsko politični del levosredinskega sporazuma, je odbornik za finance dr. Ugo Verza v daljšem poročilu podal okviren prerez preko občinske finančne dejavnosti in perspektiv za letošnje finančno leto. V nadaljevanju seje pa je župan predstavil svetova! cem obširen sveženj dokumentov, ki ga je občina pripravila, da bi s tem nazorno prikazala napredovanje in postopno uresničevanje petletnega delovnega načrta 1967-71. Finančno mora tržaška občina ra čunati še vedno na državno podporo (poldruga milijarda lir) in na jemati za ostali deficit posojila (4 milijarde in 100 milijonov). Dohodkov bo imela letos občina 7 milijard 921 milijonov, predvsem iz občinskih davščin (družinski in tro šarinski davek), glede katerih je odbornik Verza mnenja, da mora občina skrbeti za čimvečjo pravičnost pri obdavčevanju nižjih slojev, kakor tudi, da občina ne sme več privijati davčnega vijaka, ker je breme, ki teži posameznega občana že previsoko. Saj plačuje^ povprečen Tržačan letno 28 tisoč lir samo družinskega davka, kar se močno približuje povprečju mest, kjer je gospodarski položaj prebivalstva znatno boljši v primerjavi s Trstom. Kako bo ta denar razdeljen. Bolj zgovorno, kot navadne številke, je sledeče sorazmerje: 37,50 odstotka proračuna gre za občinsko osebje in vzdrževanje občinskega premoženja, naprav in zgradb, plačevanje obresti na posojila in podobno, 5, l7 odstotka troši letno občinska uprava iz proračuna za vzdrževanje javnega reda (mestni stražniki, sema-fori in pod.), 15,44 odstotka proračuna gre za kulturno in šolsko dejavnost (rekretatoriji, podpore itd.) 4,47 odstotka za zdravstvo in higieno, 7,93 za javno čistočo, 8,89 odstotka za podporne ustanove, 20,6 odstotka za vzdrževanje nekaterih občinskih naprav, kot je mreža greznic, ceste, javni vrtovi in pod. Župan je v svojem krajšem po ročilu najprej obrazložil nekatere spremembe v finančnem načrtu oo činskih stroškov, za katere se je izkazalo, da so bile nujne in neizogibne. Vsekakor, je dejal župan, pa je petletm finančni načrt «elast> čen» in bodo spremenjene vse tiste postavke, ki bodo to terjale. V letu 1969, je dejal, so bile spremenjene naslednje finančne postavke: namesto podzemskega prehoda za pešce s Trga Liberta na drugo stran Miramarskega drevoreda je občina sklenila zgraditi podzemski prehod v Ul. Flavia. V Skednju bodo dokončana dela za usposobitev grezničnih filtrov. Pod Kjadinom bo občina uredila ljudski vrt, kjer je sedaj vila Engelmann Bilo je tudi nekaj neprijetnih pre senečenj, je dejal župan v svojem poročilu o petletnem delovnem načrtu, ko je občina izvedela, da finančnega klitja za dograditev novega sedeža zavoda za umetnostna vzgojo, o katerem so vsi bili pre pričani, da je, v resnici ni bilo in bo morala sedaj poskrbeti zanj občinska uprava. Za 490 milijonov, ki manjkajo, je dejal župan, bo obči na prosila za posojilo. Sto miiijoiiov, je dejal, bo obči na izdala za nakup enega avtoou sa in nekatera nujna popravila pri openskem tramvaju, večji znesek pa bo šel za obnovitev občinske klavnice pri sv. Soboti. V okviru prizadevanj, da lw čim prej uresničena občinska decentralizacija, pa je občinska uprava ku pila zgradbo na Trgu Cagm, kjer bo prvi sedež rajonskih konzuli in decentriranega občinskega organa. Za proseško srednjo šolo bo prav tako poskrbljeno v kratkem času. Tržaško odposlanstvo se je vrnilo z Dunaja Sinoči se je vrnilo z Dunaja tržaško gospodarsko odposlanstvo, ki ga je vodil predsednik trgovinske zbornice Caidassi, in ki se je v glavnem mestu avstrijske republike pogovarjal z nekaterimi izmed najvišjih predstavnikov zveznega gospodarstva. Ob zaključku skupnih zasedanj je bilo objavljeno poročilo, v katerem se naglašajo točke, ki so bile predmet skupnih razgovorov in postavlja zahteva po boljših medsebojnih stikih v prihodnje, kar zadeva tržaško pristanišče pa potreba po boljših pomorskih zvezah in po prožnejši tarifni politiki. Slovensko gledališče Slovenska prosveta Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza V NEDELJO, 1. FEBRURJA, BO OB 16. URI NEM DOMU V TRSTU V KULTUR- PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelovali bodo: sopranistka Ljuba Berce Košuta, basist Ivan Sancin, pianistka Neva Merlak-Corado, mešani pevski zbor pri Sv. Ivanu pod vodstvom Nade Žerjal, moški pevski zbor Vasilj Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ote in člani SG Leli Nakrstova, Zlata Rodoškova, Mira Sar-dočeva, Demetrij Cej, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Stane Raztresen in Stane Starešinič. SLAVNOSTNI GOVORNIK BO DR. FRANCE TONČIČ. Vstopnice po 300 lir, za mladino po 100, lahko dobite od četrtka dalije med 12, in 14. uro pred začetkom prireditve pri blagajni Kulturnega doma ali rezervirate na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V torek, 27. januarja, ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu naš kraški rojak prof. MILKO MATICETOV o temi Živa slovenska pravljica z magnetofonsko spremljavo. Na zanimivo predavanje nar šega znanega etnografa in zaslužnega dialektologa in zbiratelja narodnega gradiva vljudno vabljeni. ....................■■■■■■■.. VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU Utemeljitev vzrokov velike zamude pri gradnji bolnišnice na Katinari Posredovanje dežele, da bi letala na bodoči progi Milan - Beograd pristajala tudi na letališču v Ronkah Na eni izmed zadnjih sej dežel-1 štorov za nekatere službe. 10. js-nega sveta so bili na dnevnem | nuarja 1969 je odborništvo javnih redu odgovori odbornikov na številna vprašanja in interpelacije svetovalcev. Med temi vprašanji in interpelacijami naj omenimo tiste, ki se tičejo na splošno dežele ali naše pokrajine Odbornik za zdravstvo Devetag je odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev, ki bi radi zvedeli, zakaj se je zakasnila gradnja bolnišnice na Katinari. Devetag je pred vsem poudaril, da nima deželna uprava nič opraviti s tehničnimi izbirami in z roki gradnje, ker je to naloga krajevnih uprav in dežela spoštuje njihovo avtonomijo. De jansko pa je res prišlo do zamude. Zatem je Devetag povedal, da je 26. septembra 1968 upravni svet združenih bolnišnic v Trstu sprejel sklep o splošnem načrtu za kati-narsko bolnišnico, 9. oktobra so izročili načrt deželnemu odborništvu za javna dela. Predhodna proučitev elaborata je pokazala razne po manjkljivostl glede dohodkov k bolnišnici ter glede namestitve pro ..................... Mladina enotno obsodila nastop milanske policije Skupni razglas mladinskih zvez KD, PSIUP, ACLI, ZKMI, ZSM, CGIL in CISL Tržaške mladinske organizaoije •o spričo policijskega nasilja, ki je v napadiu na študentski siprevod v Milanu doseglo svoj višek, izdale enoten proglas prebivalstvu, v katerem pozivajo «vse napredne sile in demokrate, naj enotno odgovorilo z mobilizacijo k boju». Razglas prebivalstvu. In predvsem študentovski in delavski mladini, so podpisale mladinske zveze KD, PSIUP, Acli, ZKMI, ZSM, CGIL CISL, ki menijo, da je po-lioi iški napad na študentski sprevod v Milanu «dokaz, da skušaio vse reakcionarne in konservativne sile, za katerimi stote gospodarji, udariti po delavskih uspehih in ustvariti vzdušje ustrahovan la in napetosti v Italiji, v ta namen pa Izkoristiti državni aparat«. Mladinska gibanja se ne strinjalo s preganjanjem delavcev in sindikalistov na osnovi kazenskih določb fašističnega izvora, ki nasprotujejo poznejši republiški ustavi. In sodijo, da mora parlament nemudoma sprejeti amnestijo, obenem pa se mora lotiti korenite preosnove fašističnih kazenskih zakonikov , , Vse kaže, da se mladinske sekcije delavske zbornice CCdL-UIL in socialdemokratska mladinska organizacij niso pridružile poživit proti preganjanju delavcev in sindikalistov, ker menijo, da je obsodba policijskega nasilja v Milanu strankarska zadeva. priredbi sekcije «Tamažič». Govorila bosta senator Paolo Šema in Piero Panizon. Zborovanja KPI Drevi ob 20. uri bo v dvorani PD »Zvezda« v Podlonjerju praznik razdeljevanja izkaznic ter proslava 49-letnice ustanovitve KPI, obenem pa svečanost ob obletnici smrti Lenina. , „ Govorila bosta senator Paolo Šema in občinski svetovalec Franc Gombač. Nastopila bo pevsko-glasben a skupina iz Podlonterja. * • * Jutri ob 20. uri bodo naslednja javna predavanj ob 49-letnici ustanovitve KPI in ob obletnici smrti Lenina: Vprašanje svetovalcev KPI in PSIUP županu o primerih škvadrizma Načelnik komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu Giorgio Rossetti in predstavnik PSI UP prof. Fausto Monfalcon sta naslovila na župana vprašanje o škvadrlzmu, ki mu je mesto zadnje dni priča. Po opisu vrste škvadrističnih dejanj, o katerih je naš dnevnik večkrat pisal, vprašujeta. Rossetti ln Monfalcon, ali ne namerava župan astro obsoditi podobne primere škvadrizma, obenem pa nastopiti s pomočjo občinskih organov, morda mestnih redarjev, da bi do podobnih primerov ne prišlo. Hkrati bi župan moral, po mnenju svetovalcev KPI in PSIUP. nastopiti pri policijskih oblasteh in zahtevati, naj se krivci, katerih imena so splošno znana, prijavijo sodnim oblastem. ______________ Levosredinsko preverjanje v oceni tržaškega PSIUP «Levosredinska koalicija je tudi po tretji letošnji preveritvi primer negibnosti in bistvenega konserva-torizma«, trdi v svojem tiskovnem sporočilu tržaška federacija in nadaljuje, da «edino novost predstavljajo le spremembe v podvladju«. Tej politiki bo PSIUP ostro nasprotovala, trdi nadalje sporočilo, ker skriva pod masko upravne aktivnosti zgoli v besedah dejstvo, da je celo občinski petletni načrt v vidni zamudi. Politično stališče krajevne Demokrščanske stranke pa je tembolj protislovno, kolikor se sklicuje na stališča demo- •;.. , . . .. „rh,r(Al„ krščanske levice na vsedržavni rav- Na sedežu sekci e KPI (Cur > n) demagoške v praksi pa je T n?st£!^STwt?Cedilo bo nle« odnos do stališč slednje zelo voril bo Claudio Tonel, sledilo bo p|^Usloven Zaključni moment tega preverjanja, trdi v zaključnem delu sporočilo, pa je notranje nasprotje, ki je nastalo v PSI, med tistimi, ki so se vdali stalnemu podrejanju podajanje recitacije o smrti Lenina v izvedbi Glan Marije Volontč (na plošči). Na sedežu v Ul. Opiari v Ro fanti n« pobudo kratevne sekHle KPI. Govoril bo Giorvjo RoassttL Na sedežu v Ul. Aoiari v Rojanu KD, in tistimi JU se temu upirajo. del poslalo v zvezi s temi pomanjk ljivostmi bolnišniški upravi obvestilo. 28. aprila je uprava bolnišnic poslala deželnemu odborništvu ne koliko spremenjene elaborate. Pri tem pa niso upoštevali vseh pred logov deželnega tehničnega odbora 4. junija 1969 je bolnišniška uprava poslala poročilo o napravah za kanalizacijo, ki pa se ne more smatrati za dokončno. Odborništvo za javna dela je večkrat opozorilo boi nišniško upravo, naj dopolni načrte. Upravni svet bolnišnic je zaprosil odborništvo, naj dovoli izjemo, to je, da*se lahko zgradi poslopje, ki bo štelo ved 4iet«7 nadstropij, PROSEK danes ob 16. url Clnemascope barvni pustolovski film: DUE VOLTE GIUDA Igrajo: Klaus Klnski — A. Saboto — L. Lini. KINO NA OPČINAH danes ob 15. url Clnemascope barvni Mm: BANDOLERO! IgTa.jo: J. Stewart — D. Martin — R. Welch. Športno združenje UNION priredi VELIKI TRADICIONALNI PUSTNI PLES ki bo v soboto, 7. februarja, na stadionu «1. maj« v Trstu, Vrdelska cesta 7. Od 21. ure do jutri bodo igrali THE ROBLES Ob 24. uri bo nastopil orkester — Iight show — 5 FANS S posebnimi svetlobnimi efekti, ki jih bo vodil MILAN KOGOJ iz Jugoslavije. Obratoval bo dobro založen bar s tipičnimi domačimi vini in kranjskimi klobasami. Rezervacije na tel. št. 732390. Prosvetno društvo (Slavko SM®* perle« pri Sv. Ivanu priredil v deljo, 15. februarja enodnevni I*®* na sneg na Veliko planino. Vpisov* nje vsak ponedeljek in petek v dr* štvenih prostorih ter na telefon 5503“' oooooocooooooooooooooooooooaoOOO1 nova stereo plošča Jugotona. Igra instrumentalni trio Lojze t* Slaka, pojejo «Fantje s Praprotna* Dvanajst prelepih: Triglav Ne joči dekle V domači dolini Pomlad prihaja Dobravska polka Pozdrav z Dolenjske Mamici žuženberška polka Triglavski valček Sosedov Francelj Moj dom je zaprt Polhar OOOOOOOOOOOOOOOOOOObOOOOCOOčlččO^ ■CITROENI — mehanična oamarmani in miceu in pronaj« domestnib delov. Ulica Rittmeyer » DOBRO POSLUJOČA ta donosna nj®’ la industrija išče družabnika soo* lavca s kapitalom. Telefonirati na “ 33-743, Trst. 43-LETNI VDOVEC, brez otrok — & žavni uslužbenec želi spoznati 11 or več 35-letno gospodinjo zaradi ke. Naslov: Fermo posta - TrieS'*' Carta dTdentltž N. 27589725. Darovi in prispevki Ob poroki mladoporočencev ke ta Vojka daruje stara mati Mr za spomenik padlim partizan^ na Opčinah. V počastitev spomina pok. dr. 3* žeta Dekleve daruje Valerija Koci3’' čič - Spela 2000 lir za prosvetno <*IV štvo «Ivan Cankar«. V spomin pok. Marije Semenič, ^ tere ravnateljice Vere Bedendo, P dari profesorski zbor znanstven*-! liceja France Prešeren v Trstu lir za šolsko blagajno. V spomin Marije Semenič, matere ravnatelj' Vere Bedendo, darujejo profesorji ' dijaki s srednje šole «lvan Cank* 26.100 Mr za šolsko blagajno. Namesto cvetja na grob Sancinu darujeta Aleksij in Pertot 5000 Mr za Dijaško matico. V počastitev spomina bratranca lana Bizjaka daruje Ljubica Sl»v1 2500 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Pavla Pcs,|i. ka daruje žena Valerija 2000 Mr p Dijaško matico. Ob drugi obletnici smrti draš®** moža in očeta Alojza Gornika ga spominja žena In družina ta “V st klanja 3000 Mr za «Zarja« v Bazovici. športno aru#* Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Naše naročnike In čitatolje, ki so se prijavili za izlet v Rim ta Neapelj obveščamo, da smo morali v Neaplju rezervirati tudi dva hotela prve kategorije, kjer Je na razpolago 120 postelj. Kdor želi bivati v teh hotelih — proti majhnemu doplačilu — naj to Javi v najkrajšem času upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, tel. 95-823. Uredništvo ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame MARIJE MILIČ vd. ŠPANGER Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, C. g. župniku, družini Rebula ki so nam na kakršen koli način pomagali ob tej težki izgubi. ŽALUJOČI OTROCI Prosek, 25. januarja 1970. ZAHVALA Ganjeni ob iarazlh ljubezni ta spoštovanja. Izkazanih ob bridki izgubi ljube mame ta none MARIJE SEMENIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, tal so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dijakom, gg. profesorjem ta tajnici Državne srednje šole »IVAN CANKAR«, g, ravnateljici ta gg. profesorjem Državnega znanstvenega liceja «France Prešeren« tar g. Mariji ValOefuoco, ki so Jo spremili na njeni zadnji poti ali na kateri taoU način počastili njen spomin. Žalujoča h« VERA, sin HUGO ln vnuka Trst - Postojna, 24. Januarja 1970. ®E_20. JANUARJA DALJE Nova poskusna tarifa za kontejnerski promet Ustrezen sklep bo v|nsko mornarico ^Neodvisna ustanova moralo odobriti ministrstvo za trgo-Koliko znaša tedenska skladiščnina Dri«*™ uaianuva za tržaško n„ ,a,nisce. Je te dni uvedla poskus-cin ksP.er™entalno) tarifo za vkr-gUL6, Vkrcanje in manipulacijo 20 ;a v standardnih kontejnerjih po zu čevljev v odvozu in dovo-stro, ■ tradicionalnimi ladjami. U- dilnfn^lklep’ ki ga ie sPreJel vodne or ustanove na svoji seji seda ( j t^uuarja letos, bo moralo vi J °uobriti ministrstvo za trgo-ni k0.m°rnarico, nato pa še uprav-0^et Pristaniške ustanove, in 1 j januarja dalje pa velja-,jn^tern v tržaški luki za vkr-stana’ ,wkrcanje in manipulacijo tarifkontejnerjev naslednje up-,-5' za dviganje polnega kontej-20 čevljev z vozila ali s Sls-Cne Ploščadi 5.000 lir, za lir- n 6 Praznefia kontejnerja 4.000 obsegajo vse za vse li<>nfTK'm kakor tudi za delo, oprav-stm*i.1ZVen urnika ter obseg-1- — DnhJk6, vkl iučno uporabnino srebne naprave. vozO frestav!janje kontejnerjev z t n„a vozilo pa veljajo nasled-čpui.v1 -: za poln kontejner po 20 lir l V Ur, za praznega 4.000 lj(1nna,P°ln kontejner po 40 čevljev Sh,]"\ za Praznega 5.000 lir. hiaša 9-n1lna za vsak kontejner 'n Sfln r lr Pri kontejnerjih po 20 jih „ ur na teden pri kontejner-Drava ^ čevljev. Pristaniška u-dni tuuj.^uua najmanj po teden n* ,7! adiscnme, posamezni dnevi drn4 Pravtako zaokrožijo na te- Polnjenje in praznjenje kontej-praV- ■ v.e*ia tarifa za polnjenje in kvin,Jenje. tradicionalnih vol v o-Pristaniške ustanove. Kon-Prin*n-u-P° m čevljev plačujejo iste čevlir, n° kakor kontejnerji po 20 čevhlv’ kontejnerji po 30 ali 35 za P,a Pristojbine, ki veljajo Dod ®'e kontejnerje po 40 čevljev, louj j da ustrezajo pravi- ^^‘"llilnnmnimn...... ulecUiUfau Šolski avtobus v Dolini b zv*zi z Vašim člankom «Iz Pre nega» z dne 18.1.1970, želim po- 'ZšEL je t°Liko pričakovani 3- del romana o naši ^Rtizanski epopeji ^°ne Svetina UKANA malem narodu lahke bolj kot v velikih VzPlapolajo plameni naivečjega junaštva in naičudovitejše predanosti ^er ljubezni do rodne 2emloe . . JA VOLJO IMAMO TUDI fE NEKAJ IZVODOV ’■ 'N 2. DELA Resunljivega ^mana U^igaiML trst . tt«L ■ Ulica sv-*ka 20 . Telefon Fran-61 792 jasniti naslednje: 1. šolski avtobus je dolinski šolski patronat že nabavil, urediti je treba le še nekatere formalnosti, s tem v zvezi. Zato se predvideva, da se bo prevažanje z novim avto busom začelo prve dni februarja Vendar se bojim, da se s tem majhnim vozilom ne bo zmoglo prevažati vseh učencev. Zaradi tega bo treba poskrbeti najprej za one n-čence, ki nimajo primernih avtobusnih zvez v šolo in iz šole do mov. Zdi se mi, da imajo otroci iz Prebenega, ki obiskujejo srednjo šolo v Dolini in katerim patronat pia čuje prevozne stroške, zelo ugoden vozni red rednega avtobusa, saj odpelje avtobus iz Prebenega ob 8. pouk pa se prične ob 8.15. Pouk se na vadno konča ob 12.45. avtobus pa odpelje iz Doline ob 13.15. Lahko še dodam, da je ravno zasluga dolinskega šolskega patronata, da odpelje avtobus iz Prebenega ob 8. sai se le nič manj kot leto dni po gajal s podjetjem SAP, da vozi avtobus na omenjeni progi ob lej uri. 2. Po možnosti bo šolski avtobus, za katerega je dolinski šolski patronat dobil denarni prispevek od mi nistrstva za šolstvo in ne od občine, služil tudi za otroke iz Prebenega, ki obiskujejo srednjo šolo v Dolini. Ne pridejo pa v poštev trocl, ki obiskujejo osnovno šolo v Dolini, ker po odredbi ministrstva za šolstvo, bi morali obiskovati najbližjo šolo, to je ono med Mačkov-ljami in Prebenegom. Ravno tako ne pridejo v poštev otroci, ki obiskujejo otroški vrtec v Dolini, kajti vrtec ni obvezna šola, patronat pa je dolžan skrbeti samo za šoloobvezne otroke. 3. šolski patronat in občina sta dve ločeni ustanovi, vsaka s svojim delokrogom. Ko je patronat javil občini, da bo nabavil avtobus, je bilo čisto jasno, da bo le ta služil samo za one učence, za katere je po zakonu dolžan skrbeti za prevoz. Če je pa občinska uprava mi slila tudi na one otroke, za katere patronat ni dolžan skrbeti, je povsem prosta, da reši ta problem tako, kot se ji zdi najbolje. Dr. Aldo Štefančič predsednik šolskega Patronata v Dolini VPRAŠANJE SVETOVALKE CRBČEVE ŽUPANU Še enkrat o nasilju in begunskem naselju v pretepih Padričah Ali se naselje res ne da premestiti drugam v Italijo? V Ladjedelnici Navalgiuliano v Miljah so včeraj dopoldne splavili 3.100-tonsko petrolejsko ladjo ((Liljana D’Aleslo», ki jo je svoj čas naročil ladjar G. D’Alesio iz Livorna. Splavitvi je prisostvovalo več predstavnikov oblasti, botrovala pa je ga. L. D’Alesio, soproga livarn. skega podjetnika. Ladja je doilga 90,8 m, široka 13 in visoka 6,8 m. Poganjal jo bo Dieslov motor motor TMARS 398, izdelan na Holandskem, z močjo 1.790 KM, tako da bo lahko plula s hitrostjo okoli 14 vozlov. Po splavitvi Je predsednik Navalgiuldana povedal, da bo ladjedelnica v prihodnjih mesecih zgradila še tri nove ladje, in sicer dva vlačilca za nepalejsko pristanišče ter manjšo ladjo za prevažanje kontejnerjev. Na sliki ((LMiana D’Alesio» bik pred splavitvijo. .............................................. V Padričah je tudi pred kratkim prišlo do izbruhov nerazumljivega, nerazsodnega nasilja ljudi, ki so pribežali v naše kraje preko jugo-goslovanske meje in ki zatrjujejo na vse kriplje, da so »polititični begunci*. Res pa je le, da jim je morda svoje »nepolitične* prekrške uspelo zatajiti preiskovalnim organom, ki jih izprašajo ob vstopu v begunsko taborišče in nad njimi izvajajo nadzorstvo, hkrati pa je tudi res, da se klice nasilja, zločinski nagibi in nerazsodnost večkrat pokažejo in pri tem do nedopustnih primerov, ko se morajo domačim bati in zapirati pred nezaželenimi gosti vrata in okna svojih domov. S tem v zvezi je poslanec škerk pred časom že vložil vprašanje notranjemu ministru Restivu, ki mu je po nekajmesečnem čakanju od govoril, da so primeri nasilja m neredov, v katere so vpleteni gostje begunskega naselja, zelo redki. Sam, je dejal minister, ve samo Poslanec Škerk mu je ze za eno. tedaj obljubil obširno cijo, le nekaj tednov dokumenta-pozneje pa HITITE, HITITE, PUST PRIHAJA... PRIŠLA BO TUDI PEPELNICA! Na Krasu, v Boljuntu, v Skednju in v Miljah se vneto pripravljajo na pustne prireditve Kraški pust bo letos zelo pester - V Skednju že kuhajo domače mineštre Letošnja predpustna doba je zelo kratka, saj nas ločita do pustne nedelje samo še dva tedna. Zaradi tega so že v teku mrzlične priprave za zaključne pustne prireditve. Kakor lani bodo tudi letos glavne pustne prireditve na Opčinah, v Miljah, v Skednju in v Bo-ljuncu, poleg teh pa bodo seveda razna društva in restavracije ter gostilne priredile pustne plese. S pustnimi pripravami in prireditvami so že začeli v Skednju. Te dni se je sestal odbor, ki je sestavil program prireditev, za katere bo6ta tudi letos dali svoj prispe- vek tržaška občina in Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Delava tržaške občine so že postavili po glavnih škedenjskih ulicah raznobarvne žarnice, ške-denjski gostilničarji pa že strežejo gostom z domačimi specialitetami. Kakor lani, tudi letos privabljajo številne goste iz mesta klobase z zeljem, ječmen s fižolom, pasta in fižol, golaž, »jota* itd. Nameravali so tudi peči domač kruh »škedenjske bige*, po katerih je v starih časih Skedenj zaslovel, toda nastale so resne ovire s strani higienskega urada, češ da starinske ................................................................ JUTRI PRIČNE ZASEDATI POROTNO SODIŠČE Za skrunilca Scarpo antifašistična javnost pričakuje pravično kazen Skupno z Antonije m Severijem se bo moral Claudio Scarpo zagovarjati zaradi «žalitve odporniških sil* Jutri se bo po svojem običajnem premoru ponovno sestalo porotno sodišče, ki bo pod predsedstvom dr. Egona Corsija zasedalo do vključno 7. februarja. Soditi pa bo moralo sedmim obtožencem, ki so zakrivili razna kazniva dejanja. Najbolj pričakovan proces bo nedvomno jutri, ko bodo porotni sodniki morali soditi Claudiu Scarpi in Antoniu Severi ju, ki se bosta morala zagovarjati zaradi »žalitve odporniških sil*. Claudio Scarpa je v Trstu že znano ime. Še pred kratkim smo pisali, da je bil skupno z drugimi štirimi pobalini prijavljen sodnim oblastem zaradi napada na nekega vseučiliškega študenta meseca oktobra lani, letos pa je aktivno sodeloval pri napadih na dijake liceja »Petrarca*. Poleg vseh teh «podvigov», pa je Scarpa, kot glavni vodja škvadri-stične skupinice, ponoči 6. maja lani oskrunil spomenik padlim borcem v Miljah. Kot je znano, je iz avta, ki je vozil mimo spomenika, nekdo zalučal oljnato barvo, ki se je razlila ter prikrila napis v slovenščini in italijanščini, s katerim so se antifašisti Milj pred nekaj leti oddolžili spominu padlim za svobodo. Poleg miljskega spomenika pa so verjetno isti fašistični skrunilci pomazali table pred vhodom v sedež združenja družin padlih in pogrešanih v vojni v Trstu. V Ul. Genova pa so istočasno pred sedežem italijanskih partizanov API pustili svoj podpis tako, da so s_ črno barvo na poboj vrat načečkali besedo DUX. Gre torej za skrajno vandali-stična dejanja, ki zahtevajo tudi svojo pravično kazen. In o taki kazni bodo morali razpravljati porotniki na ponedeljski razpravi pred porotnim sodiščem. Vedno pod predsedstvom dr. Corsija bo naslednji dan, 27. januarja proces proti Mariu Bressiju. ki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine z obtežilnimi okolnostmi. 28. januarja se bosta pred porotnimi ........... ..m........................ SLAVLJENCU, ŠE NA MNOGA LETA! sodniki morala zagovarjati Viktor Benito Budal zaradi tatvine in ropa z obtežilnimi okolnostmi ter Jose Fišer zaradi tatvine. Zaradi namernega umora se bo 30. januarja moral zagovarjati Gui-do Savorani, 3. februarja pa bodo sodili Micheleju Candeloru, ki je obtožen žalitve italijanske republike, javnega funkcionarja in pijanosti. IMIIMlllllilIllItllllllllfllllllllMliiiiiiiiniimiunitllill Pet novih knjižic znane zbirke «Kondor» (Nadaljevanje s 3. strani) v«Cko je prehodil dolgo, trmasto-napomo pot »»»venske knjige v Trstu, Vendar mu je v V težkih časih, ko — Okoli tov. Pregarca, prispevke avtorjev, ki jih sicer ne poznamo kot književnike, pač pa kot popisovalce doživetij v gorah. Talki so na pr. Miha Potočnik, Marijan Lipovšek, France Avčin in še nekateri drugi. Urednik je v spremni besedi zapisal, da berilo izdajamo zato, da bi z njim opozorili na duhovne in materialne osnove, na katerih je zraslo ln se razvija naše planinstvo. Glede samega izbora pa pojasnjuje, da pričujoči izbor ne more prikazati snovnega in idejnega Integrala planinske publicistike, ndtl ne streže kriteriju literarne kvalitete. Več mu je do tega, da pokaže nekaj naših najznačilnejših in najvplivnejših avtorjev. Sicer pa je urednik dodal še nekaj beležk o posameznih avtorjdh. Za poživitev zbirke se je urednik celotne zbirke Uroš Kraigher odločil uvrstiti v Kondor še dvoje opernih tekstov. Tako sta v 110. zvezku našla svoje mesto slovenska prevoda (Smiljan Samec) opernih tekstov Fausta (katerega sta po Goetheju napisala Jules Barbier in Miohel Carrč) in Aide (besedilo Je napisal Antonio Ghi-slanzoni). Knjigi je Ciril Debevec napisal nekaj besed o prevodih o-pemih besedil, Ciril Cvetko pa nekaj besed o Charlesu Gounodu ln Verdiju ter Aidi. Po svoje torej zanimiv zvezek, zlasti glede na to, da smo vajeni poslušati o-pere kot glasbene umetnine, besedil pa navadno sploh ne poznamo ali pa zelo slabo. ped, ki so se v Skednju še ohrani-; le, ne ustrezajo sedanjim predpisom o higieni. Zaključna faza škedenjskih pustnih prireditev se bo pričela v četrtek, 5. februarja ob 15.30 s »sprevodom služkinj*, v nedeljo, 8. februarja pa bo po škedenjskih ulicah sprevod pustnih mask, ki bodo na pustni torek prišle tudi v mesto. Na pustni torek se bo, kakor lani, ob 14.30 razvil Trga Unita sprevod alegoričnih pustnih vozov in mask. Na Trgu Stare mitnice bo ocenjevalna komisija ocenila vozove in skupine, ki bodo nadaljevali svojo pot do Skednja, kjer se bo pustovanje zaključilo s plesom in zabavo po raznih gostinskih lokalih. Po stari navadi bodo v Skednju na pepelnično sredo popoldne »pusta* sežgali. Odbomištvo za turizem (županstvo, soba št. 200) bo sprejemalo prijave za alegorične vozove in maske do 7. februarja. Prva nagrada za vozove znaša 150.000 lir, druga 80.000, dve tretji nagradi po 25.000 lir. Za najboljšo skupino je določena nagrada 40.000 lir, za najlepšo posamezno masko ali par pa nagrada 20.000 lir. Za vozove z reklamo je določena samo ena nagrada (100.000 lir). Kakor poročamo na drugem mestu, se tudi na Opčinah in v sosednih kraških vaseh pripravljajo na »Kraški pust*, ki bo v nedeljo, 7. februarja, na Opčinah z veliko povorko alegoričnih vozov in mask, nastopom godb, izvolitvijo pustnega kralja in maškaradnim plesom. Vse kaže, da bo letošnjo Kraški pust še bolj pester in zanimiv kot prejšnja leta. Nova presenečenja napovedujejo tudi v Boljuncu, kjer bo vrhunska pustna prireditev, kot vsako leto, na pepelnično sredo. V Boljuncu imajo svoje pustno društvo, ki s sodelovanjem pustnih prijateljev pripravlja vse potrebno za dostojno slovo od pusta. Na pustni torek bodo »paltarji* v spremstvu vaške godbe pobirali po vasi klobase, jajca, vino itd., po 16. uri pa bo v »Pustnem domu* brezplačna pojedina. V sredo bodo na vaškem trgu brezplačno delili gostom polento in repo, nato pa bo žalna ceremonija. Za zdaj je še tajnost, ali bodo pusta spustili v vesolje, ali go sežgali, ali . .. Vsekakor, zagotavljajo prireditelji, bo v Boljuncu za vse dovolj zabave in smeha. V Miljah bo 17. pustna prireditev, ali miljski karneval, v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri z veliko povorko alegoričnih vozov in mask, za katere je razpisanih 10 nagrad od 10.000 do 150.000 lir. Organizacijski odbor bo sprejemal prijave dc 2. februarja. Poleg nagrad bodo vsaki skupini, ki bo štela vsaj 30 članov, podelili tudi prispevek v znesku 30.000 lir, za godbe pa vsakemu članu še poseben prispevek 1.500 lir. Razdelili bodo tudi nagrade v naravi, ki jih bodo prispevali trgovci, tovarne, podjetja itd. Do sedaj se je prijavilo že 8 skupin, med katerimi so že znane skupine, ki nastopajo na milj-skem karnevalu že od samega začetka, kakor npr. »Brivido*, »On-gia», »Buli e pupe», »Bellezze naturah* itd. ko rečemo tradicionalni naši prireditvi, ki bo izpričala tudi na ta način svojo šegavo in pustno, veselo, humoristično in satirično govorico. Osrednji odbor na Opčinah in vse kraške vasi vabijo na pustno povorko, ki bo v soboto. 7. februarja, ob 14.30, na kronanje kralja Pusta IV. m Brdini na Opčinah in na maškeradni ples zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah. Gre za kraško, našo in šaljivo, resno in zanimivo prireditev. Torej pridite v soboto, 7. februarja 1970., ob 14.30 na Opčine! Odbor za pustne prireditve je moral celo tržaški dnevnik, ki zagovarja »politično* tezo o pobegih, priznati, da gre marsikdaj za navadne prestopnike, ki so si poiskali preko meje varnost pred roko pravice, ki se je stegala nadnje. Poslanec Škerk je ponovno vložil vprašanje in čaka sedaj odgovora nanj. V njem je navedel predvsem dogodek, ki je zadnji po vrsti razburil Padriče, se pravi razdejanje v domači gostilni, ki ga je prizadejala skupina beguncev pod vod stvom nekega Albanca. Pred nekaj dnevi pa je vložila v občinskem svetu interpelacijo na tržaškega župana komunistična svetovalka Jelka Grbec. Ta vprašuje predvsem župana, če mu je znano nenaravno stanje, v katerem se nahaja padriška vaška skupnost zaradi bližine begunskega naselja. »Ljudje*, je zapisala, «žive v stalni napetosti zaradi stalnih dejanj vandalizma in nasilja. Ženske v Padričah se zvečer ne upajo brez spremstva zdoma, večkrat prihaja do pretepov in kraj Gostilničarjem pa ni tuj prizor tuj ca, ki oborožen plane v njegov lokal in nekomu grozi. Če pa kdo kliče policijske agente, je teh tako malo, da prihajajo na kraj pretepa navadno tedaj, ko se je ta že končal. Temu je krivo dejstvo, trdi sveto valka Grbčeva, ker so gostje oa-driškega naselja zelo pogostoma navadni zločinci, ki jih v domovini iščejo zaradi navadnih prekrškov in so bežali zdoma iz razlogov, ki nimajo nič skupnega z izjavami političnega značaja. Prav pred kratkim, se nadaljuje vprašanje županu, je skupina mladeničev opustošila lokal in pri tein povzročila precejšnjo škodo. Zaradi vsega tega postavlja svc tovalka Grbčeva več vprašanj iu panu. V prvi vrsti hoče vedeti, če je občinska uprava posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi se podobni primeri nasilja ne ponovil'. Nadalje pa. če ne meni, da bi morala občinska uprava poskrbeti pri višjih oblasteh za odstranite ■ begunskega naselja, ki tudi ni pri kladno za tako ozko in ohmeipo pokrajino, kot je tržaška. Grbčeva meni, v zvezi s tem, da bi morda bilo bolje, če bi se posamezne skupine beguncev razdelile po različnih mestih in se onemogočilo ust varjanje tolp, kakršne so tiste, ki miiiiiiiimnuiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiuiuiiiuuimiiiiiiuiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiuimmiiiiiiiiimii MED NAJSTAREJŠIMl PEVCI PD <1. CANKAR> Dvainsedemdeset let Janka Pestotnika skoraj nemoteno gospodarijo po P«> dričah. Končno svetovalka Grbčeva želi vedeti, kakšni so kriteriji za sprejemanje »beguncev* v padriško naselje. Zaradi Izplačil odškodnine Opozorila Kmečke zveze prizadetim po toči Kmečka zveza opozarja vse člane, ki jih je v prejšnjem letu prizadela toča, da imajo na podlagi zakona pravico do naslednjih odškodnin: 1. Za področja, določena po ministrskem dekretu (Praprot, Prečnik, Šempolaj, Trnovca v nabre-žinski občini: Aquilinija, Brdo v dolinski občini, vsa miljska občina; Repen in Col v repentabrslu občini: Magdalena, Kolonkovec in Naselje sv. Sergija v tržaški ter Samatorca v zgoniški občini): prispevki do 80 odst. škode (toda največ 500.000 lir), če je škoda presegla 60 odst. pridelka v vinogradih, sadovnjakih ah na oljkah. Prošnje je treba vložiti pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu do 11. marca. Posojila z obrestmi 0,5 odst., vplačljiva v petih letin, za škodo na pridelkih, če je bila večja od 40 odst. skupnega pridelka. Posojilo lahko dobi tudi kmet, ki mu je toča povzročila tako veliko škodo na trtah, sadnem drevju in oljkah, da ni mogla biti poravnana s samim prispevkom. Kmet bo posojilo moral vračati samo do 60 odst., ker je ostanek. 40 odst., v breme države (če si npr. izposodi en milijon, bo moral v petih letih odplačati samo 600 tisoč lir). Prošnje se vlagajo do 11. marca neposredno pri Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio). 2. Za škodo, ki jo je toča povzročila izven določenih področij, imajo kmetje možnost dobiti, ce je ta presegla 30 odst. skupnega pridelka, petletna posojila z 1,5 odst. obresti. Prošnje se vlagajo neposredno na Tržaško hranilnico. Kmečka zveza opozarja vse kmete, da je treba do 31. januarja prijaviti vse spremembe v sestavi družine (rojstva, smrti, odhod o-trok v drug poklic itd.) ter posestva (nakupi, prodaje), ki so se izvršile v prejšnjem letu, da se upošteva pri določanju prispevkov za bolniško blagajno in za kmečko pokojnino. Da ne bi plačevali po nepotrebnem prevelikih prispevkov, vabi Kmečka zveza vse kmete, pri katerih je prišlo do takih sprememb, da se zglasijo v njenih uradih, kjer jim bodo izpolnjevali prijave na posebnih obrazcih in jih potem oddali na pristojni urad. * « » Kmečka zveza opozarja vse kme te, ki so dopolnili 65 leto in kme tiče, ki so dopolnile 60 leto, da je treba vložiti prošnje za pokojnino v mesecu, ko so omenjeno starost dosegli. Prošnje sestavljamo v naših uradih. Tajništvo kmečke zveze V sredo zvečer so se pevci pro-1V priznanje za njegovo požrtvoval-svetnega društva »Ivan Cankar* I nost in delavnost so mu njegovi zbrali v gostilni »Pri Nacetu* v Ba- j prijatelji na tem večeru zapeli »Ko-zovici, kjer so slavili 72-letnico roj-1 likor kapljic, toliko let* in mu več- VfieraJ z.iutrai ie 84-letn4 upokojenec Attilio Fabietti Iz Ulice F Giacomo in Monte 10 prečkal no zebrastem prehodu Ulico Orlami, ko je mimo privozil fiat 600, ki tri Je upravlja) 26-letmi Vincenzo Ca varra iz Doline. Fabietti avta rii zagledal pravočasno in ig trčil van : Izgubil je ravnate*'e in nadel rr tla. pri čemer se ie močno udar" v glavo in se ranil po obrazil. I-bliin je lekarne so navzoči telefon’ rali Rdečemu križu. Z redilnim avtom so Fabiettiia odpeljali v splošno bohriišnico. k|er se bo mera! zdraviti pribhrino tri t=-irie. stva enega najstarejših pevcev zbora. Slavljenec je bU Janko Pestot-nik .kateremu je v imenu pevcev čestital ter mu poklonil zlato kolajno in pergameno, na katero so se vsi pevci podpisali, člani pevskega zbora Ivan Riosa. V imenu prosvetnega društva pa mu je čestital ter mu poklonil šopek nageljnov predsednik Mario Magajna. Janko Pestotnik se je rodil v Trstu 20. januarja 1898. Izšolal se je v mestu, kjer je najprej obiskoval slovensko šolo, nato pa nemško gimnazijo. Po končani gimnaziji je moral Janko k vojakom, srečo pa je imel, da je ostal kar v Trstu in sicer pri mornarici. Že v mladih letih je bil Janko član šentjakobske čitalnice ter dolgo let njen glavni knjižničar in nekaj časa tudi tajnik. Pri šentjakobski čitalnici so imeli tudi zbor, katerega član je bil tudi Janko. Funkcijo knjižničarja je ohranil vse dotlej, dokler fašisti niso zaprli vsa naša slovenska društva in med temi tudi šentjakobsko čitalnico. Ker je nehal delovati tudi pevski zbor, se je Janko, ki je ljubil petje, vključil v cerkveni zbor pri Sv. Jakobu, ki ga je vodil Vlado Švara. Seveda je ta zbor poleg cerkvenih pel tudi narodne pesmi. Janko je ostal v tem zboru do leta 1944, dokler ga niso fašisti aretirali in ga poslali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se je vrnil šele junija 1945. Janko Pestotnik se je takoj po vrnitvi domov priključil na novo obnovljenemu pevskemu zboru pri Sv. Jakobu, kjer je prepeval v družbi s svojimi starimi prijatelji in znanci, dokler je pevski zbor redno deloval. Sodeluje še danes, če ima zbor nastope. V prosvetnem društvu »Ivan Cankar* je v teh povojnih letih Janko na delu, da bi s čim boljšimi domi j Pestotnik ponovno organiziral knjiž-sleki bile prisotne na tej, sedaj lah- nico in jo tudi nekaj časa vodil. krat nazdravili še na mnoga leta. Iste čestitke so veljale tudi njegovi ženi Ani, s katero bo praznoval I letos zlato poroko. Čestitkam prijateljev in znancev se ob tej slavnosti pridružuje tudi uredništvo »Primorskega dnevnika*. Kraški pust ’70 Osrednji odbor za pustne prireditve na Opčinah je uspel tudi v tej četrti izdaji kraškega pusta ne le ohraniti prireditev na ravni prejšnjih let, marveč tudi dvigniti raven prireditve s tem, da je pritegnil k sodelovanju pri »Kraškem pustu 70» zanimivo in karakteristično skupino originalnih pustnih mask Kurentov iz Ptuja in sodelovanje sosedne sežanske občine s karakterističnim ! pustnim vozom. V-,e kraške vasi so SLOVANSKI PLES Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča Javnost, da letos ne bo tradicionalnega dobrodelnega plesa, ker zaradi zelo kratkega pusta ni bilo mogoče dobiti dvorane ob primernem dnevu, ki bi ustrezal željam naših članov, podpornikov, prijateljev ter rednih in priložnostnih obiskovalcev. Glavni odbor SDD KRZNA SUPER ELEGANTNI MflDELJ VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I R ST Viale XX Settemhre IS/1 II si.hoit.i;x VSt ZA KINO [N FOTOGRAFSKI MA TEKI Al Irst Ul Mazzini iM lel 733-36) r* r i | a i e i j e naprošamo aa m e n a o ce na.« Dfnščejo ZLATA 1969 tirolska SALAMA za izlete in narezke AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA TRST UL Boccaccio 3 Telelon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI p pse Kraje tudi p inozemstvo —BM| pi p K Mj NEDELJA, 25. JANUARJA PONEDELJEK, 26. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Orgle; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 N. Slastnikov: «Na Mars za vsako ceno*; 11.45 Oddaja za malčke; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 D. Rea: «Gospa izstopi v Pompejih?*; 15.55 Stojanovič, Trio; 16.30 Revija orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 «Pratika»; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: V starih časih; 22.00 Nedelja v športu. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 10.30 Tržaške pesmi; 12.15 Športni pregled; 14.00 El Campanon. KOPER 7.30, 8 00, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Pesmi; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje: Idrija; 9.30 Otroški kotiček; 10.15 Orkester; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Lahka glasba; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19 30 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 12.38 Program z Luttazzi-jem; 13.15 Komični oder; 13.30 Planet, ki mu je ime Neapelj; 14.10 Glasbeni kontrasti; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športne vesti; 21.25 Koncert; 22.05 Orkestri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.04 Telefonski pogovori; 12.30 Program s C. Villo; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Šport; 17.30 Pisana glasba; 20.10 Tenorist G. Malipiero in sopranistka L. Pagliughi; 21.05 Pevec med množico; 21.30 Zgodovinske bitke; 22.10 J. Conrad: L’awen-turiero. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.15 Vera v glasbi; 12.20 Haydnovi Trii; 14.00 Folklora; 14.10 Simf. orkester; 15.30 J. Broszkiewicz; I nomi del po-tere; 17.30 V diskoteki; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.00 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja; 21.30 L. Lerici; «La separazione». FILODIFUZIJA 8.00 Beethoven, Bartok, Prokofjev; 9.45 Frescobaldijeve in Scar-lattijeve Idavirske skladbe; 10.20 Galuppi, Viotti in Rutini; 12.00 Tenorista A. Bonči in C. Valletti; 12.30 Plošče resne glasbe; 14.30 Prosperi, Koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.04 Veseli tobogan; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... — F. Ko-nobelj-Slovenko: Od dravskih bajt do »Titove vasi*; 10.25 Pesmi bor: be in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Pianist B. Lesjak; 14.05 «Po domače*; 14.30 M. Tvvain: Zgodba o šojah — humoreska; 14.50 Novi ansambli; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Operni stereo koncert; 17.30 A. Papler; «Alarm v Beljaku*; 18.08 Od Hindemitha do Vivaldija; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Melodije: 20.00 športna tribuna; 20.35 Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Puccini: »Giaoni Schicchi*; 15.40 «Busoni v Trstu*. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro juta); 7.40 Vesela glasba; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Radijski oder za najmlajše; 9.15 Malo besed — veliko glasbe; 9.40 Vaši pevci; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Koncert; 17.30 Mah oder; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan: 13.15 Program z Luttazzijem; 13.45 Pevec S. Leonardi; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Spored za mladino; 18.00 Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 18.45 Glasbena mavrica: 19.05 Slovstvo in umetnost; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert; 22.00 Trst in njegovo slovstvo; 22.12 Pisana glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist S. Corelli; 10.00 L. Trežžini: II fantastico Berlioz; 10.15 Poje Modugno; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 športni pre gled; 14.00 in 16.50 Kako in zakaj?: 15.03 Poljudna enciklopedija: 16.04 Pisana glasba; 17.35 E notni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi; 22.30 G. Ohnet: »D padro-ne delle ferriere*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 10.45 Brahmsove skladbe; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Mainardi: Sonata; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Smetana in Janaček; 15.30 Monteverdi: «H ballo delle ingrate*; 16.10 Dvorakov Kvintet opus 81; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz: 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 G. Dessi: «L’uomo al punto*; 23.10 Revija revij. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 10.00 Debussy, rapsodija; 10.20 Schumannova klavirska glasba; 11.55 Španska folklorna glasba; 12.05 Simf. orkester; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Lirična glasba. SLOVENIJA 11.00 Maša; 11.45 Življenje v klavzuri; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 «Settevoci»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Domenica e un al-tra cosa; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Coralba*; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 6 00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Cicibanov svet; 9.45 Trio S. štingla; 10.15 Pri vas doma; 12.10 K. Odak: Suita za godala; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Zbor »Grafika*; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Kovačiča; 20.00 Slov. filharmonija z Beethovnovimi deli — v odmoru: »Kulturna kronika*; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno: R Miškot: Pesmi; 23.15 Zabavna glasba; 23.40 Orkester Mancini. ITAL. TELEVIZIJA '.05 A. De Benedetti: Gli ulti-cinque minuti; 18.55 Srečanje uarinijem; 21.00 Dnevnik; 21.15 ttevoci*; 22.20 film »I conqui- 9.30 Šola; 12 30 Znanstvena antologija: 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Narečna Italija; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Come uccidere uno zio ricco*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Japonska, vzor za Azijo; 22.15 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 25. DO 31.-1.-1970 NEDELJA, 25. januarja 20.00, 22.10 Poročila; 9.30 Glasba ne pozna teme; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 12.15 TV kažipot; 15.15 Rezerviran čas; 15.30 in 17.10 Rokomet: Jug. : Francija; 18.25 Film »Trinajsto pismo*; 20.35 M. Kovač: »Sorodniki* (humoreska); 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled. PONEDELJEK, 26. januarja 20 00 22.35 Poročila; 17.50 Lutkovna oddaja; 18.15 Obzornik; 18.30 Znanost in mi: Alternator; 19.00 Mozaik; 19.05 Glasba za mlade- 20.35 J. Weiss. Pravico za Selvina; 21.45 60-letnica E. Kardelja; 22.15 Ameriški film »Ne delja*. TOREK, 27. januarja 20.00, 23.20 Poročila; 17.20 Zvok v koncertni dvorani; 18.15 Obzornik 18.30 Proslava ob 60 letnici E. Kardelja; 19.15 Rokomet: Zah. Nemčija : Jug.; 20 35 Franc, film «Nori Pierrot*; 22.25 Veselje v glasbi. SREDA, 28. januarja 20.00, 22.35 Poročila; 17.50 Od- daja za otroke; 13.30 Obzornik; 18.35 športna oddaja; 19.05 Ansambel Delial; 19.20 Reportaža: »Po šihtu se dobimo*; 20.35 J. Javoršek: »Manevri*; 22.10 Zagrebški jazz kvintet. ČETRTEK, 29. januarja 20.00, 22.40 Poročila: 17.45 Zapojte z nami: Adamič; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Film »Človek*; 19.05 Cikcak; 20.35 Dostojevski: »Bratje Karamazovi*; 21.25 Kulturne diagonale; 22.15 Film »Zgodbe za vas*; 22.45 Ko šarka: Italija : Jugoslavija. Gorišbo-beneški dnevnik ZAHTEVE KOVINARSKIH DELAVCEV V SAF0G in v NSG je potrebna modernizacija in večja proizvodnja V tem smislu je delegacija delavcev orisala predsedniku deželnega sveta hudo krizo v obeh goriških tovarnah V petek popoldne je odšla delegacija delavcev goriških tovarn SAFOG in Nuova San Giorgio, v spremstvu deželnih svetovalcev Ber-gomasa, Cociannija in Rizzija v Trst, kjer jo je sprejel predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi. Delegacija je predložila predsedniku vlogo, ki jo je podpisalo 319 delavcev, ki so zaposleni v obeh navedenih podjetjih ter obravnava hudo krizo proizvodnje, ki že nekaj let tlači podjetje Nuova San Giorgio; v njej je govor tudi o nujni potrebi modernizacije in okrepitve tovarne SAFOG, da bo lahko uspešneje konkurirala s svojimi izdelki na notranjem trgu in tudi v inozemstvu, kar bi zajamčilo tudi večjo stalnost delavcev na njihovih delovnih mestih. Delegacija je podrobno obrazložila predsedniku deželnega sveta probleme obeh tovarn in zahtevala, naj bi deželni svet čim prej proučil njihovo vlogo. Ob zaključku razgovorov je predsednik zagotovil, da bo njihovo vlogo takoj izročil pristojni komisiji — IV. stalna komisija za industrijo in trgovino — potem pa jo bo proučil deželni svet. Predsednik se je nadalje obvezal, da bo vsebino vloge takoj sporočil tudi predsedniku deželnega odbora Berzantiju. V vlogi goriških delavcev obeh omenjenih tovarn se zahteva, naj se deželni odbor in njdgov predsednik zavzemata in nujno posredujeta sestanek z ministrom za državne u-deležbe, da bi razjasnili naslednje probleme: 1. Potrebne so točne garancije za obstoj in povečanje proizvodnje in povečanje delavske zaposlenosti v tovarni NSG; dalje modernizacija in okrepitev naprav v tovarni SAFOG, da bo lahko zadostila povečanemu povpraševanju po njenih izdelkih in da bi lahko prevzela še novo delovno silo. 2. Podrobno naj se poroča o ukrepih, ki jih nameravajo pristojni organi sprejeti v prihodnosti, da bi preprečili postopno zmanjševanje števila zaposlenih v tovarni NSG — kot se sedaj dogaja — in da bi napravili proizvodni program za ponoven dvig tovarne. 3. Delavci zahtevajo tudi podrobno pojasnilo o investicijskem programu, njegovih kvalitativnih, kvantitativnih in časovnih značilnostih, ki ga imajo v načrtu vlada, Fin-meccanica in podjetje v Gorici, ali ki ga nameravajo pripraviti z namenom, kot je naveden pod točko 2. Zgoraj navedene zahteve so popolnoma utemeljene, če upoštevamo nekatere elmente. Tako imajo pri SAFOG precej naročil, ki dajejo možnost za povečanje števila zaposlenih delavcev, saj morajo celo zavračati nekatera naročila zaradi premajhnih industrijskih naprav in zaradi prepičlega prostora. Po drugi strani pa pri NSG še vedno traja huda kriza. Do danes ni videti nobenih znakov, da bi zagotovil, da bo Finmeccanica poskrbela za proizvodni dvig v tej tovarni in polno zaposlitev vseh delavcev. Sedanja negotovost zelo kvarno vpliva na razpoloženje delavcev in zato je prišla njihova delegacija ponovno s svojimi zahtevami do predsednika deželnega sveta; pri tem je treba upoštevati važnost o-beh tovarn, ki zaposlujeta 600 kvalificiranih delavcev, ter imata važno vlogo v goriškem gospodarstvu. Dan«s v Gorici zbor malih industrijcev V dvorani Ginnastica bo danes zjutraj vsedržavno zboorvanje članov organizacije CONFAPI, ki združuje majhne industrijce. V naših krajih je ta organizacija precej močna in ko je bila pred nekaj leti ustanovljena je bil eden izmed njenih glavnih pobornikov neki član slovenske narodne skupnosi. Na današnjem sestanku bodo razpravljali o številnih gospodarskih problemih, ki tarejo male industri-jalce, ki so čestokrat v polemiki z večjo industrijsko organizacijo Con-findustria. Deželne podpore strokovnim šolam Na četrtkovi seji pokrajinskega odbora je tekla razprava predvsem o delih za razširitev šole za nenormalne otroke. Poslopje v Podturnu bodo namreč nekoliko preuredili, da bo bolje služilo potrebam teh otrok. V študiju je tudi ustanovitev konzorcija med pokrajino, posameznimi občinami in morebitnimi drugimi javnimi ustanovami, ki bo skrbel, v luči novih zdravstvenih potreb, za nenormalne otroke. Deželna uprava je dala v ta namen SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDIJO V NEDELJO, 1. FEBRUARJA, OB 16. URI PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO letos precej denarja, s čimer bo moč lepo začeti to človekoljubno delo. Pred kratkim je tudi goriška posojilnica in hranilnica darovala en šolski avtobus s katerim že prevažajo otroke iz okoliških občin v goriško šolo. Odborniki so tudi razpravljali o deželni podpori strokovnim šolam, za katero je pristojna pokrajinska uprava. Sklenili so porazdeliti dobljeni denar raznim ustanovam, med katerimi je tudi novoustanovljena slovenska strokovna šola. Svoj sklep bo odbor predlagal v odobritev pokrajinskemu svetu na svoji prvi seji. ...mi........................................................iiiikii............................................. Sodelujejo: Govoril bo; MIROSLAV KOŠUTA Nastopijo člani SG: LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIČ in sopranistka ILEANA BRATUŽ - KACJAN KOMORNI MOŠKI ZBOR iz CELJA — dirigent: EGON KUNEJ. Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. SKLEP PRIČNE VELJATI V TEH DNEH Poprečno dvajsetodstotno povečanje cen v vseh javnih lokalih na Goriškem Skodelica kave bo še vedno veljala 60 lir, medtem ko so cene v drugih krajih pokrajine višje - Zvišane cene likerjem, brezalkoholnim pijačam, pivu ter ostalim storitvam Prošnje za službo pri pokrajinski upravi i Ker predvideva, da bo v nositi lahko vzela v službo n®" uradniških pripravnikov, vab' P krajinska uprava v Gorici moreW“’ kandidate, da predložijo P10®: do 5. februarja ob 12. url za P11’ pust k praktičnim izpitom. Preša je treba napraviti na kol kovan® papirju za 400 lir, prosilci ra0*** imeti najmanj 18 let in dipl®* nižje srednje šole z znanj® strojepisja. Podrobnejše je na personalnem oddelku P®’* jinske uprave. 1 CORSO. 15.15: «Boon U sacche«# tore«, Steve Mc Queen, Sbart® Farrell. Barvni kinemaskope. VERDI. 15.15: «Barbagia», Ter®« Hill in Don Backy, režiser Ca*" Lizzani. Ital. cinemaskope v vah. Mladini pod 18. letom P1* povedan. J MODERNISSIMO. 15.00: «UccW® Rommel«, Anton Diffring in mela Tudor. Italijanski bar® cinemaskopski film. . VITTORIA. 15.00: «Angeli biand^ angeli neri«. Italijanski barv4 film; mladini pod 14. letom P“; povedan. CENTRALE. 15.00: «11 fan* verde«, R. Horton in L. PalU®21 Ameriški barvni film. \ div SOI re ski tej ra; bo: teg Pn I tet ret po. Po ni tiv na «o tei os Tržič AZZURRO. 14.00: «Una sulfat®: E. Martinelli, J. Sorel in * Mell. V barvah. EXCELSIOR. 14.00: «1 due invlP® Kavarnarji, baristi in gostilničarji bodo v teh dneh povečali cene storitvam v svojih obratih. Zveza goriških trgovcev je te dni razposlala vsem trgovcem te stroke nov cenik, v katerem najdemo vrsto poviškov. Edina dobrina, ki je ostala na prejšnji ravni, je kava. Skodelica kave ostane na 60 lirah, čeprav se je cena na debelo v zadnjih mesecih zvišala. Zaradi tega zvišanja plačujemo danes kavo v Trstu, Tržiču, Gradiški in Krminu 70 lir, v Gorici pa ostaja, kot smo že poudarili, cena skodelici kave 60 lir. Povišale pa so se vse druge sto- ritve. Razni aperitivi so poskočili od dosedanjih 120-140 lir na 150 Brezkofeinska kava je poskočila na 90 lir. Coca-Colo in razne oranžade bodo odslej prodajali po 140 lir. Razne alkoholne pijače kot so fer-net, brandy itd. bodo prodajali po 180 lir. Kozarček tuje žgane pijače bo veljal 350 lir. Kozarček žganja bo stal 100 lir. Tudi cena pivu se je zvišala. Majhna steklenica domačega piva bo stala 100 lir, velika 200, specialno domače pivo pa 240 lir. Majhna steklenica tujega piva bo veljala 130 lir, pollitrska steklenica tujega piva pa 240 lir. V zadnjem času ' je opaziti tudi ......................illillllilliliiliiiiliilllllliiiiiiliiillllllilllninillilimililllinilllllllllHlllllllliiiiHlimillltllllllillllllllllilllllllilHlliiuiuiuillll*ui.»ii.iinm. PRED OBČNIM ZBOROM NA VALERIŠČU «Briški grič» naj si postavi solidno osnovo za bodoče delo Dobrodošli naj bodo vsi tisti, ki so voljni skupaj delati na prosvetnem področju V četrtek 29. januarja ob 20.30 ozirom na leto 1970, ki se je komaj začelo. uri je odbor prosvetnega društva «Briški grič* sklical občni zbor svojih članov, ki se bo vršil v Prosvetni dvorani na Valerišču (bivša osnovna šola). Ker bodo ob tej priliki tudi volitve novega odbora, je važno, da se vabilu za udeležbo na zboru odzovejo vsi člani in prijatelji društva, starejši in mlajši. Sku- paj bomo ob tej priliki pregledali začeli z izvajanjem obljub, ki sol delo društva v preteklih letih, s dane v pismu podministra za delo posebnim ozirom na leto 1969 in Torosa z dne 1. julija lani, ko je pogovorili se bomo tudi o bodo-sindikalnim organizacijam v Gorici I čem delu in programu, s posebnim Ta občni zbor ima še svoj poseben pomen tudi spričo dejstva, da praznuje letos »Briški grič 25-letnico svojega obstoja in delovanja. Dosedanje delo našega društva je bilo, vkljub velikim oviram in težavam, zelo uspešno. Zlasti če u-poštevamo, da so nekateri občani, namesto pomoči pri prosvetnem delu, ustanavljali druga društva v PETEK, 30. januarja 20.00, 22.30 Poročila; 18.00 Tik-tak: »Peter Klepec*; 18.15 Obzornik; 18.30 Kaj je balet?; 19.05 Svet na zaslonu; 19.45 Cikcak; 20.35 Film »Dvanajsta noč*; 22.10 Kviz oddaja. SOBOTA, 31. januarja 20.00, 23.00 Poročila; 17.40 Ob zornik; 17.45 Košarka: Jug. : Ar gentina; 19.20 Kamerun; 19 45 Cik cak; 20.35 TV magazin; 21.35 Re zervirano za smeh; 21.50 Film «Distry»; 22.40 TV kažipot. Harmonikarji iz Trsta nastopijo danes v Gorici Danes, v nedeljo z začetkom ob 16. uri gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, znani harmonikarski orkester »Mira-mar» iz Trsta, ki ga bo vodil dirigent Oskar Kjuder. Koncert organizira šola Glasbene matice v Gorici. Gostje bodo na koncertu izvajali naslednje skladbe: J. CHR. BACH: Simfonija v b-duru; DE FALLA: Ples ognaja; BO-RONIN: V srednjeazijskih stepah; MrAGNER: Ježa Valklr iz opere »Valkira*; ČAJKOVSKI: Koračnica Iz suite Hrestač; GOTOVAC: Kolo iz opere »Ero z onega sveta*; RIMSKI KORSAKOV: Ruska velika noč. Ker so tržaški harmonikarji dosegli v zadnjem času lepe uspehe pri svojih nastopih po raznih večjih mestih v Italiji in Jugoslaviji, bodo prav gotovo deležni velikega obiska tudi v Gorici. Prodaja vstopnic za jutrišnji koncert na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95 in pri blagajni eno uro pred začetkom. Vstopnina po 500 lir za odrasle In po 200 Ur za dijake. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta pri blagajn) pred dvorano. Vstopnina po 500 lir za odrasle In po 200 lir za dijake. smrti kot protest proti tiraniji in v obrambo svobode, so odborniki proučili številne pritožbe meščanov glede na pretirano povišanje cen za vzdrževalnine in zdravljenje v bolnišnicah. Sklenili so, da se bodo vsestransko zavzeli, da bi v interesu delavcev napravili revizijo sedanjih cen, ob upoštevanju koristi prizadetih uslužbencev in ob upoštevanju kritičnega stanja zavarovalnih ustanov. povišanje cen vinu in v restavracijah ter gostilnah. Povišanje cen utemeljujejo trgovci s povišanimi cenami vsega blaga na debelo (v nekaterih primerih so se cene raznim likerjem in drugemu blagu povišale tudi do 20 odst.) ter povišanju režijskih stroškov (plače, dav-vi itd.). Do kdaj bo vzdržala današnja cena skodelici kave? Obvestilo Kmečke zveze nasprotju z našim in oviro njegovega dela. V bodoče bo treba poskusiti v še večji meri, da se vzpostavi sodelovanje vseh tistih, ki jim je pri srcu pravo prosvetno delo v korist vse naše skupnosti v Italiji, s posebnim ozirom na področje števerjanske občine. Naši člani, zlasti pa odbor društva, so posebno v zadnjih letih pokazali ne samo dobro voljo, ampak tudi razgibano prosvetno delovanje, kar dokazujejo številne u-spele prireditve, izleti, predavanja itd. Fr*, izvolitvi novega odooro bo treba posvetiti pozornost mladini. Obenem pa je nujno, da se v novi odbor izvolijo tudi starejši agilni pro-svetarji, ki bodo s svojimi izkušnjami mnogo pripomogli pri bodočem delu. Zato priporočam novim članom bodočega odbora, naj ne pozabijo na težave preteklosti in naj se odločno lotijo dela za nadaljnji napredek briške prosvete v korist vseh občanov in vse naše slovenske skupnosti na Goriškem. S temi priporočili želim temu občnemu zboru števerjanskih pro-svetarjev mnogo uspeha pri njihovem delu, predvsem pa da bi v novi odbor društva izvolili res najbolj sposobne In delovne svoje člane. S. R. PSU proti pretirani podražitvi v bolnišnicah Vodstvo mestne sekcije PSU Gorici je na svoji zadnji seji proučilo nekaj važnih krajevnih problemov. Po počastitvi spomina žrtve Jana Palacha ob prvi obletnici njegove ŠPORTNO ZDRUŽENJE »DOM* V GORICI vabi na PREDPUSTNI PLES Id bo v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici v soboto, 31. januarja od 21. ure dalje. Vstop z vabiM. ISIG popisuje društva na Goriškem Kot smo že javili, je zavod za Kmečka zveza v Gorici obvešča vse naše kmetovalce na Goriškem na naslednje termine, ki bodo v kratkem zapadli: 1. Dne 31. januarja zapade rok za prijavo sprememb v sestavi kmečkih družin zaradi upokojitve, poroke, smrti, rojstev. Prijavo je treba vložiti na urad za združene kmetijske prispevke (Servizio contribu-ti unificati) zaradi zavarovalnih prispevkov. 2. V februarja zapade rok za vla ganje prošenj za popravilo stanovanj, za katera nudi deželni zakon znatne prispevke. 3. Lastnike kmečkih strojev obveščamo, da zapade 31. marca rok za prijavo porabe goriva UMA v letu 1969 in za vlaganje prošenj za novo nakazilo za leto 1970. Kdor še ni izpolnil teh obveznosti, se lahko obrne na urad Kmečke zveze v Gorici, Ascolijeva ulica št. 1/1, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila in pomoč. Predstavnik Kmečke zveze bo za izpolnjevanje takih prošenj po okoliških vaseh prisoten tudi: Na VRHU — v gostilni Devetak Renato, v sredo 28. januarja ob 20. uri. V SOVODNJAH — v gostilni Vuk, v četrtek, 29. januarja ob 20. uri. bili«, J. Wayne in R. Hudson, barvah. « PRINCIPE. 14.00: «La collina stivali«, T. Hill in B. Spe«#' V barvah. Stl še, še Sk za ka ga vil zn ve de S: . st lj< st bi si sj S. MICHELE. 14.00: «Maciste Tinfemo di Gengis Kan«, M. ^ rest. Kinemaskop v barvah. ® j di barvna slikanica. Nova (iorica SOČA (Nova Gorica): «Nav®a# iz prve klopi«, zahodnon®ir>- film — ob 16. — 18. in 20. Rogef5* IriS* DESKLE: «Smrt tolpe -------- Pratta« — ob 17. in ob 19-% RENČE: «Na obali reke«, amer barvni — ob 15. in 19.30. ŠEMPAS: ((Navzkrižni ogenj« 16. In 19.30. ^ KANAL: ((Italijan v Ameriki«, o* lijanskd barvni — ob 16. in SVOBODA: ((Dolgotrajno url«^ DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je odprta v Gorioi cvetličarna MICHELI FERDINANDO — mednarodno sociologijo, ki ima svoj I ^ 7CXIV. maja 20 — tel. 23-39. sdeež v Gorici, izvedel popis kul- ------------ turnih, političnih, gospodarskih in drugih društev, ki delujejo na področju naše pokrajine. Ugotovili so jih okrog 1000. Tem društvom so potem poslali pismo s katerim jih prosijo za sodelovanje pri popisu, da bi lahko dali objektivno znanstveno sliko o prostovoljnem združevanju, ker je to socialni pojav velikega pomena, ki privlačuje znanstvenike socialnih ved celega sveta. Pismu je priložena vprašalna pola z nekaj vprašanji, ki se nanašajo na posamezna društva, na katera naj bi vodstva teh društev odgovorila. Iz "oriškega matičnega urada v enem dnevu«, angleški — ob 16. — 18. in 20. uri. PRVACINA: «Most», jugoslo’ film — ob 16. in 19.30. DUTOVLJE: «Ne pošiljaj mi ja«, ameriški barvni. ivai#11 cv® DEŽURNI LEKARNI GORICA »j Danes ves dan in ponoči j® ' prta lekarna PONTONI BASSl ** štel 26 — tel. 33-49. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči J®-, Tržiču odprta lekarna dr. Ris® do, Ul. Toti 52 — tel. 72-701- f Razna obvestila DRUŽABNO SREČANJE SPD- ^ ii# vensko planinsko društvo v je sklenilo da bo odslej vsak ® trtek zvečer prirejalo družabno s f Čanje svojih članov in prijata!? v bifeju kluba S. Gregorčič v ^ rici, Verdijev korzo 31-1. Prvo t Kazal je z roko proti levi. Palir in Amun nista imela časa, da bi mu pokazala mrliča pod nogami, ker Je medtem že odplezal na desno. V tem hipu sta tudi sama zgubila smisel zanj In sta se spustila po rovu proti dozdevni kaverni. 2e za prvim ovinkom sta dohitela Helda, ki je okorno kobacal pred njima. Potem so dohiteli še Pekola. Pri prihodnjem ovinku je v ozki zaseki čepel Štefanič in jim mahnil z roko. «Tu sem!» Zaseka je vodila v nizko skrev, ki je bila izdolbena pod poševni skalnati pokrov, moleč dober meter iz brega. Zijalka je bila spredaj zadelana s prstjo in kamenjem, le majhna odprtina, ki je bila zagrnjena s prazno vrečo, je ostala za vhod. Vsa stvar je bila videti smešno majčkena in silno nezanesljiva. Drug za drugim so se spustih za zagrinjalo. Prostor, v katerega so tako rekoč padli, je razsvetljevala brleča svečka v kotu. V luknji so našli še Holcmana, Demarka, Popoviča ter Rajnerja. Kmalu je bil ves vod stlačen v brlog. Razen Popoviča in Kahvode, ki sta morala ostati na straži. Bilo je tako tesno, da so sedeli drug na drugem in so komaj dihali. Janoda in Barfuss sta čepela že na pragu. In pri tem niso smeh pozabiti, da so še trije zunaj, ki bodo prej ah slej Iskali zavetje v tesni luknji. Naravnali so ude, kakor so najbolje mogli. Nato se je začelo čakanje. Od nizkega stropa je kapljala umazana brozga, vendar to nikogar ni vznemirjalo. Samo da bi stvar predolgo ne trpela. Janoda Je bdi prvi, ki je prekinil molk. «Ali smo še vsi?» S tem kratkim vprašanjem se Je hotel porogati, namesto tega pa so besede izražale veliko, resnično skrb do tovarišev. Bilo pa je še prehitro in nikomur se ni ljubilo govoriti. Večina je mislila na napovedano bombardiranje. Strašno, če bodo morah dolgo čepeti v tem brlogu. Malo pozneje je pokukal Almer v skrev. ('Kako gre?» ((Gre!» so odgovorih. Barfuss Je hitro dodal: «T1, kdaj se bo pa pričelo?« Toda Almerja že spet ni bilo. Palir, ki je bil z obf^ obrnjen proti izhodu, je čez nekaj časa strokovnjaško n11 «če smo v tej luknji vami, potem pa tudi nič n0??fs Zdaj so se začeli ogledovati še drugi in kmalu so &1 v Pallrjem istih misli; jama, v kateri so bili, je bila dvomljivo zavetje. Vsa prednja stran je bila navadna, v >jii glici nametana stena, ki bi se najbrž vdala že mo6beK udarcu s krampom. Bog varuj, če bi od te strani pN^ granata! Ozadje se je zdelo boljše in tudi skalnati se je zdel še precej varen. Prebivalci brloga so se spog'e ^ in se razumeli; iz oči vseh je gorel pritajen strah: spredaj? To so tudi takoj vrnil. Frajtar je skomizgnil z če prileti granata od Almerju, brž ko se je >J J «To je poglavitno zoper izstrelke, črepinje in Mislite, da imajo drugi kaj boljšega? Hergottovo skriv^ ni nič boljše od tega. Da, ko bi ne bilo prepozno, bi poiskali kaverno, ki je baje med našo in sovražno Unijo-je rekel, da le kakih dvajset korakov od tod. Ta Je in popolnoma vama. Toda jarek je zasut in zdaj se S® ne more pokazati na odprtem.« ; (Nadaljevanje sledv 5SSSS tvS&n&S-Sršišm 3 UREDNIŠTVO: TRST - UL. U^škega^tiska C .Ljubljaj* Stan^g 22^ tekoči jačm, ^pri ^ Pubbllci„ ttaliana«: - Odgovorni urednik: STANISLAV RENK O - Izdaja^ enega tekoči račun: 2h' osmrtntee 150 lir • Mal* tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. 950 Ur - vnaprej.*^ g £ & 3 g ST S-g S 3 2^6 S 2 3 ? SUfi« SS 3 »3 I >V|