Celjski tednik GLASILO SOCIJILISTieNE ZTEZB DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CEUE, PETEK, 18. NOVEMBRA 1955 LETO VI. — ST. 46 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ■ižtvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 2i-2^^, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna ■aročuina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana t gotovini — Rokopisov ne vračamo OB TEDNU TISKA IN RADIA Naš tisk je in mora biti sredstvo za širjenje politiine, gospodarsice, stroiiovne in Iculturne izobrazbe PREDSEDNIK TITO POKROVITELJ proslave desetletnice Zveze novinarjev Jugoslavije Predsednik republike maršal Tito je počastil praznovanje 10- letnioe obstoja Zveze novinarjev Jugoslavije s tem, da je sprejel pokroviteljstvo nad proslavami, ki bodo v naši državi od 20. do 27. novembra. S tem je dal polno priznanje novinarjem kot politič- nim delavcem in njihovim deset- letnim uspehom pri graditvi so- eiali&tične zavesti delovnih ljudi. Ob Tednu tiska in radia je prav, da se s-pominjamo pomena, vloge in raz- TOja našega tiska ter ljudi — novinar- jev in dopisnikov, ki so omogočili, da je naš tisk v razmeroma kratkem času dc^egel tako pomembne uspehe. Ob tej priliki je naša dolžnost, da zastavimo Tse sile, da bi naš tisk ob še večji pod- pori vsega delovnega ljudstva ter po- litičnih organizacij dosegel še večje uspehe ter da bi napredna tiskana be- seda prodrla še globlje med naše ljudi, v najbolj zakotno našo vas. Od našega delavnega človeka v to- rarni in na vasi, od našega volivca v občini, je odvisen hitrejši razvoj in uspehi v našem gospodarstvu, v de- lavskem in družbenem upravljanju, kar je osnovna postavka naše poti ▼ socializem. Za takšne naloge pa »o potrebni razgledani, zavedni in sposob- ni ljudje. Tisk in radio pa brez dvoma imata eno najvažnejših nalog pri pre- vzgoji naših delovnih ljudi v zavedne socialistične borce. Ze v času narodnoosvobodilne borbe se je naše vodstvo pomembne vloge' tiska prav dobro zavedalo. Številne partizanske ilegalne tiskarne in tehni- ke so pod najtežjimi pogoji širile na- predno misel in vlivale pogum v zma- go borcem ter ljudem, ki so trpeli pc-J okupatorjem. S kurirji in preko drugih zvez se je širila revolucionarna beseda iz osvobojenega ozemlja, ki je postala upor in zmaga. Narodnoosvobodilno gi- banje se je širilo, vera v zmago revo- lucije je postajala vedno močnejša. Padale so mnogoštevilne herojske žrt- ve, padali so tvorci revolucionarne ide- je, padali so junaki v ilegalnih tiskar- nah in kurirji, ki so prinašali tisk, to- da revolucionarna beseda je postajala vedno močnejša. Njena moč je bila bolj probojna od puškinega zrna. Iz borca in aktivista pa se je izoblikoval lik pKDklicnega novinarja naše sociali- stične domovine. Pomen, vlogo in razvoj našega tiska po osvoboditvi bomo najbolj razumeli, če se bomo poslužili misli, ki so jih o tisku izrekli naši vodilni ljudje. Tovariš Tito je v razgovoru z dele- gacijo novinarjev 22. aprila letos dejal: »Sedaj smo lahko zadm? oljni s kva- liteto tiska, ker se odpravljajo nekate- re slabosti, ki so s« prej čutile v našem tisku. Potreben je čim večji študij pri obravnavanju problematike v tisiku, kar zahteva specializacijo novinarjev »a posamezna vp. ašanja. Prav posebno pozomosit je treba posvetiti, da se no- vinai'ji specializirajo za ekonomske piAbleme.« Predsednik Tito je še i^rav p«adbMf p«udaril čim šuše sodelova- ■j« ■ tiakom in seznanjanje novinar- jerr o aktualnih notranjih in zunanje političnih vprašanjih. Tovariš Edvard Kardelj je lani v de- cembru v razgovoru z novinarji med drugim dejal približno takole: »Opaziti je stalen napredek naših listov, ki pa vzlic temu še niso na takšni višini, na kakršni naj bi bili. Prav gospodarsike rubrike v naših ča- sopisih bi morale konstruktivno odra- žati tisto najpomembnejše v socialis;tič- ni Jugoslaviji, tisto, s čemer si v naj- večji meri lahko ustvarimo še večji ugled v svetu, tisto, kar je dejansko največje pionirsiko delo naše generaci- je za lepšo prihodnost naših narodov, hkrati pa za primer ostalemu svetu. Naši listi v kolikor še niso, naj bi po- s.tali našim gospodarstvenikom prvi po- močniki s svojimi dognanimi analiza- mi, komentarji, članki, pregledi in s svojim objektivnim razčlenjevanjem .pojavov na terenu, v občni, v podjetju, komuni, republiki in državi sploh.« Tovariš Miha Marinko je v svojem govoru na proslavi 20-letnice »Ljudske pravice« v Dol. Lendavi oktobra 1954 med drugim dejal: »Našemu tisku je v vsej preteklosti naših slavnih in zmagovitih borb bila osmovna naloga, kazati resnico krivič- nega izkoriščevalskega družbenega si- stema in pot k napredku. Danes, ko so usitvarjene oblike za po- polno uveljavljanje vsakega posamez- nika v našem družbenem upravljanju, je vloga tiska, njegova odgovornost zlasti velika in zahtevna. Naš tisk je in mora biti sredstvo za širjenje poli- tične, gospodarske, strokovne in kul- turne izobrazbe ter zdravega razvedri- la delovnemu človeku, da mu posre- duje znanje, ki mu je potrebno, da se koristno uveljavlja v neposdednem družbenem udejstvovanju; odpirati mu miora obzorje in perspektivo, ki mu omogoča spoznavati prava sredsitva in pota, ki so najbolj učinkovita za naš vsestranski uspešen razvoj. Naš tisk, ki ga upravljajo in usmer- jajo naše socialistične družbene orga- nizacije, nosi v tem pogledu zlasti ve- liko odgovornost, saj mu je edini na- men: vzgoja socialističnega človeka.« Tovarišica Vida Tomšič je ob odkrit- ju spominske plošče na Telovadnem domu v Metliki, v katerem je bilo pred 12 leti ustanovljeno Novinarsko dru- štvo Slovenije, dejala: »Biti najglobje povezan z resničnimi interesi napredka človeštva, biti glasnik osvobodilnih misli in ne nasedati lepim frazam z demagoško vsebino, ostaja do driiašnjega dne osnovni politični pro- L "m novinarskega dela. Zato je po- trebno, da je novinar ne samo potzna- valec predmeta, o katerem piše, ampak tudi razgledan politik.« Tovariš Boris Ziherl je ob svečani proslavi praznika naprednega tiska v Ljubljani, dne 5. oktobra lani, med drugim dejal: »Samo iz predanositi (resničnim in trajnim interesom delovnega ljudstva, ki se utrjuje s teoretičnim in praktič- nim proučevanjem, kar se pri nas do- gaja, samo iz povezanosti z delovnim Ljudstvom se poraja načelno pisanje, s katerim se sodobni napredni novi- narji edino lahko uspešno zoperstav- Ijajo reakcionarnim vplivom ter malo- meščanski stihiji in brezperspektivno- sti.« Predsednik Novinarskega društva Slovenije tovariš Tom«' arejc je v »No- vinarju« septembra ieios med drugiin napisal: »Kdorkoli bo pisal o delovanju na- ših časnikov v teh desetih letih, bo mo- ral priznati, da so svoje naloge v glav- nem pravilno izpolnjevali. Od začetka do danes so vzpodbujali in hrabrili ljudi v naporih za obnovo naše deže- le, za uspešno izpolnjevanje nalog pet- letnega gospodarskega plana, v obram- bi naše neodvisnosti itd. Ce spadamo danes v vrsto najrazgledanejših ljud- stev na svetu, je to v precejšnji meri tuidi zasluga našega tiska. Tovariš Ivan Regent, častni član No- vinarskega društva je lani na občnem zboru novinarjev Slovenije med dru- gim poudaril naslednje: »Naše časopisje se ne more primer- jati z listi v kapitalističnih državah, saj njegova vloga ni samo v tem, da spremlja našo družbeno ureditev, tem- več ima tudi izredno veliko nalogo, prispevati k razvijanju in poglablja- Riju izobrazbe našega delavskega raz- reda, da si bo lahko kot vsak razred, ki je prišel na oblast, osvojil vse zna- nje, ki ga ie dosegla človeška družba do njegovega nastopa.« To so zelo laskave besede, ki so jih izrekli o tisku naši vodilni ljudje. Ven- dar v naših časopisih je še nekaj po- manjkljivosti in ne majhna med temi je ta, da v listih pišejo pretežno novi- narji. Slabost tega se večkrat kaže v tem, da novinarji morajo v razmeroma kratkem času napisati članek o nekem problemu, v katerega se ne morejo do- volj poglobiti. Zato je tudi poročanje enostransko in včasih pomanjkljivo. Zato bi se morali na primer y na- šem domačem listu bolj oglašati vo- dihii ljudje iz podjetij ter iz okrajnih, oblastnih in političnih forumov. Ko- liko bogatih, plodnih in'koristnih misli čujemo večkrat na kakšnem sestanku ali konferenci, ki bi bile vredne po- sebne obdelave, pa ostanejo le v ožjem krogu, ker jih nihče ne posreduje širši javnosti? V tem pogledu je prav, da se ob Tednu tiska spomnimo besed, ki jih je nedavno napisal tovariš Tomo Brejc v />Ljudski pravici«: »Menim, da niso dolžni pisati sanuo novinarji, temveč naj z dobrimi pri- spevki pomagajo našemu časopisju vsi zavedni državljani, vsi, ki jim je pri srcu napredek naše socialistične dežele^ Se nekaj besed o novinarjih in do- pisnikih. Vsak novinar in dopisnik se mora v prvi vrsti zavedati, da je javni politični delavec. Njegovo delo je pred družbo odgovorno, zato se mora resriO' lotiti problemov z vseh področij druž- benega delovanja, ki jih obravnava. Nekateri naši dopisniki naj bi bili tudi bolj vsestranski pri poročanju. Doslej so se posamezniki omejevali le na po- ročanje z enega dejavnostnega področ- ja ali organizacije, niso pa spremljali vsega življenjskega utripa v svojem kraju ali okolišu. Mnogo več bodo morali dopisniki poročati o delu Ijud- ikih odborov in njihovih svetov ter stalno spremljati njihovo poslanstvo. Tudi delavsko samoupravljanje po pod- jetjih še ni dobilo v naših listih pra- vega obeležja. Kmečki problemi naj bi bili bolj ustvarjalno obdelani, do- pisniki naj bi se pogosteje oglašali pri Haprednih kmetovalcih in posredovali njihove izkušnje v domačem listu. Skratka, bilo bi zaželeno, da bi domač list dobil čim več dopisnikov s terena, prav posebno pa ne bi smelo biti ob- žine, od koder se ne bi redno oglašal «lopisnik ter seznanjal javnost s pro- blemi na področju občine. Le tako bo postal pokrajinski list kar najbolj in- formativen ter zanimiv za bralce. V >Tednu tiska« naj bi bila ena naj- važnejšihi konkretnih nalog političnih •rganizacij na terenu, da bi s široko agitacijo pomagali našemu tisku. Pred- Tsem bo treba pomnožiti število do- ipisnikov ter zainteresirati ljudi za naš« liste, zlasti v krajih, kamor tiskana be- »eda še ni dovolj prodrla. Tako bomo najbolj ix)magali odkla- njati zaostalost, staro miselnost in po- jave, ki bi morali biti naši družbi tuji, a vse v cilju, da s skupnimi napori do- sežemo boljši, lepši in svetlejši jutrišnji dan. Predsednik pMkaž. Novinar, društva v Celju Tok« Maslo Spored prireditev v .Jednu tiska In radia" Pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Celju organizira -pod^uinica Drui^tva novinarjev Slovenije v Cetju v okraju Celje od 19. do 27. novembra 1955 »Teden tiska in radiai(. k-, ga v istem času praznujemo po vsej Jugoslaviji pod pokroviteljsttiom, predsednika republike tov. Tita. Okrajni odbor SZDL v Celju bo v okraju organiziral razgovore z najodgovornejšimi političnimi, gospodarskimi in prosvetnimi osebnostmi po občinah o pomenu, vlogi- ter razširjenosti tiska in števila radijskih naročnikov. Poleg tega bo po vseh šolah posvečena tisku in radiu po- sebna šolska ura. V Celju bodo v tem tednu naslednje prireditve: V soboto, 19. novembra v Narodnem domu ob 19,30: S V E C A N NOVINARSKI KONCERT^ Spored: SLAVNOSTNI GOVOR Samostojen koncert godalnega orkestra SKUD >Itxin Cankar'^ pod vodstvom DUŠANA SANCINA — Solist: KARLO RUPEL. Spored celotnega večeru bo prenašal »Radio Celje«. V nedeljo, 20. novembra v vogalni dvorani Narodnega doma ob 10. uri: svečana otvoritev razstave »DESET LET NAPREDNEGA TISKA IN RADIA« Na razstavi sodelujejo: Celjski tednik, Radio-Celje, Muzej NOB, Studijska knjižnica, Slove^nski poročevalec. Ljudska pravica. Večer, Ve- lenjski rudar, Hmeljar, Gledališki list. Kovinar (Store), Cinkarnar, Kon- takte, Emajlirec, Glasilo Betona, občasni listi društev, občasne založbe v zadnjih 10 letih itd. V nedeljo dopoldne bo v Celju posvetovanje dopisnikov iz celjskega okraja. Razstava bo odprta od 20. do 27. novembra. Vsak dan bd 16. do 18, ure bo 'Rad\o-Celje oddajal zabavno glasbo in želje za obiskovalce na razstavi. Med tednom bo tudi organizirano več skupinskih obiskov v Celjsko tiskarno. K vsem prireditvam vljudno vabimo! Odbor za proslavo riTEDNA TISKA IN RADIA« V CELJU Tisk - na\močne\še propagandno sredstvo štev. 46 — Stran 2 CELJSKI TEDNIK. 18. novembra 1955 POGLED PO SVETU Zadnje dni so potihoma že triumfi- rali pesimisti, ko so v zavetrju doma- čega ognjišča poslušali in brali o tem, kaj so in kaj niso stor li štirje zunanji ministri v Ženevi. Štirje zunanji mi- nistri držav, od katerih je pravzaprav bolj ali manj odvisna usoda sveta! Mnogo so govorili, a dogovorili se niso kaj prida. Kazno je, da bo res ostalo vse pri starem, le upanje, da bi se morda z dobro voljo vseh le dalo kaj premakniti, je ostalo. Zastopnik Sovjetske zveze, ki stoji že' 38 let v ospredju te ogromne socialistič- ne velesile, Molotov, je odkrito pove- dal, da je za zdruztev Nemčije pod takimi pogoji, kakršne predlagajo za- hodne sile, še prezgodaj. Nemčija, ki bi oborožena stala v Atlantskem paktu, bi za vzhodno Evropo pomenila prehudo grožnjo. Zdi se, da je Molotov le iro- nično pohvalil Pinayevo »sijajno ob- ramboK zahodnega varnostnega sistema, češ. bolje se z besedam^ ne bi dalo za- kriti dejanske resnice, ki je oživotvo- rila NATO in vso povojno politiko, ki je z njim v zvezi in ki je 10 let držala svet v histerični napetost: hladne vojne. Molotov ni pristal na več kot na tisti predlog o splošno nemškem svetu, o ka- terem smo poročali zadnjič. To nemško vprašanje je vrglo svojo dolgo senco na vsa druga vprašanja, ki so bila v Ze- nev^. dejana na dnevni red. Medtem ko bo nemška zadeva odrinjena v prouče- vanje neki novi komis'ji, je bilo vpra- šanje razorožitve zbrisano z dnevnega reda, češ da zanj ni časa. Problemov da je toliko, da jih zunanji ministri ni- kakor ne morejo načeti. Z drugo be- sedo: Pravda, ki je človeštvo tudi po strahotah druge svetovne vojne ne mo- re, ne zna in noče reš'ti tako, da bi šlo razračunavanje z orožjem ad acta člo- veške zgodovine, je bila spet odložena 2 veliko frazo. Pri vprašanju, od katerega sta si obe strani največ obetali, tudi ni bilo pra- vega napredka niti prave volje za pa- meten komr^romis. To je vprašanje sti- kov med Zahodom in Vzhodom. SZ je pr'tiskalc, naj bi se vršilo še več atom- skih konferenc, medtem ko bi Zahod rad »izvozil« na Vzhod čim več študen- tov, novinarjev, imel rad za diplomate in tisk večjo svobodo, predvsem pa spremembo tečaja pri rublju. SZ se ver- jetno čuti v atomskem orožju šibkejša, medtem ko ZDA po malem še vedno pobliftkavajo z atomsko premočjo. Tudi kupčijska pogajanja so se hitro razbla, ko je SZ izrazila željo, naj bi Zahod preklicfil prepoved uvoza strateškega materiala v vzhodne države. Torej status quo! V glavnem že, le ozračje in vzdušje je nekam bolj znos- no, ne več tako grozeče in tesnobno. Da je res tako, se vidi tudi iz sta- lišča ZDA in Vel. Britanije, k^ na Ge- neralni skupščini OZN nista hoteli pre- vzeti nobenih obveznosti pri skladu za gospodarsko zaostale države. To pa je prav tisto, s čimer bi se pokazala volja za iskreno 'n odkrito mednarodno sode- lovanje. Nikjer še rii potrjena novica, da bo končno le prišlo do sprejema 18 novih članov OZN. Pri glasovanju o Se- verni Koreji se je stari prestižni spor med ZDA in SZ pokazal prav tako, ka- kor smo ga že navajeni ves čas po voj- ni. Prošenj za sprejem pa je pravzaprav 22, ker prosita tudi oba Vietnama in obe Koreji. Toda teh štirih prošenj najbrž ne bodo pretresali, prvih 18 pa bodo odložili. Kaj storiti, to je večno človekovo vprašanje, kajti življenje vsak dan po- streže z novimi zapleti in vozlanj\. Da bi položaj prav ocenjevali, nam »že- nevski duh«, oni lepo dehteči in po- mirjujoči, ne sme stopiti v glavo, da bomo videli realnost takšno, hnkršna je. Ce bi človeško zgodovno vodila sa- mo pamet, bi se človeštvo najbrž zlahka odločilo zc. nuklearne električne centra- le, v katerih 30 gr urana odleže za 100 ton premoga. Toda človeško duševnost in človeško življenje ravnajo in medejo vsi mogoči nagoni in nagibi, ki povzro- čajo krvave obračune ne glede na gro- zote, ki jih človeška pamet pomni in nanje opozarja. PravUn. da bodo Francozi še posku- sili, da kljub Posaarju integrirajo Evro- po, vfaj do Odre. Dulles je poslušal Ollenhauerjeve vomisleke glede zdru- žitve obeh Nemčij. vendar bo verjetno ostrfo pri tem. Adenaih^riev zunanii minister je v Ženevi odločno vztrajal pr'. tem, da je komp:fom's nemogoč, da Nemčija mora biti del Atlantskega pak.- ta. To pa je tisto, na kar Vzhod ne pri- stan^. Nemška industrija pa bo kmalu rr.b^T". široVo trpe. nemško vvrašanje bo iz leta v Ipto močneje trkalo na vrata vseh konferenc. Sicer pa se ftvet trenutno še vedno ozira na Srednji vzhod, kjer se svetov- ne, nnsprofin kažejo v vedno bolj jarki svetlobi. Ključe položaja ima tu v ro- kah predvsem Eg'pt. ki je bil tudi pred- m.pt razgotiomv med predsednikom na?e države in Dullesom. Tu se tarejo inte- resi tako. da se je težko spoznati v drobmh potezah dogodkov eneaa tedna: Jordanija in Libanon sta končno pri- stopila k bnodadskemu paktu, medtem kn je Saud'ika Arabija zaradi zelenice Buraimi prpkin'la stike z Angleži. Iran- ski šah Pahlevi, »sidro domovinske ladje« potuje navkljub ZDA in Vel. Bri- tanije v SZ z izjavo, da je to v duhu spomladano- moč in zato je dolžnost vsakega držav- ljana, da pomaga takrat, ko je spo- soben darovati del svoje krvi. V mesecu decembru bo na območ- ju okraja Celje široka akcija krvo- dajalstva. V tej akciji bo sodelovala transfuzijska postaja celjske bolnišnice in Zavoda za transfuzijo v Ljubljani. Za potrebe celjske bolnišnice so pred- videni predeli žalske, laške in celjske občine, medtem ko 'bo nfi območju ostalih občin potekala ta humana ak- cija za široke potrebe Transfuzijskega zavoda v Ljubljani. * To akcijo vodi posebna komisija za ^prostovolino krvodajalstvo pri Okraj- nem odboru Rdečega križa. Komisija je sestavila časovni načrt poteka akcije, ki se bo pričela 22. no- vembra in bo končana 27. decembra 1955. Akcija bo potekala po naslednjem razporedu: Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane bo delal v naslednjih kirajih: 1. decembra ob 8. uri: Planina pfi Sevnici, vključno Št. Vid, Dobje, Marof in Jurklošter. 2. decembra: Kozje, Lesično, Drensko rebro, Prevorje, Zagorje in Buče. 9. decembra: Rogaška Slatina: za območje Rogatec in okolico. 6. decembra: Rogaška Slatina: za območje Rogaške Slatine, Steklarne, Zdravilišča in oko- liških vasi. 7. decembra: Šmarje, Št. Vid in Mestinje. 8. decembra: Sladka gora, Pristava, Zibika in ostale okoliške vasi. 9. decembra: Bistrica ob SotlJ, vključno Polje, Podsreda in Podčetrtek. 12. decembra: Vojnik, Višnja vas, Franko- lovo, Strmec in Dobrna. 13. decembra: Loče, Zbelovo, Žiče in Št. Jer- nej. 14. decembra: Zreče, vključno Tovarna kova- nega orodja. 15. decembra: Vitanje, vključno Kladivarna. 16. decembra: Vransko, Tabor, Gomilsko in Prekopa. 19. decembra: Šentjur, Blagovna in Dramlje. 20. decembra: Ponikva, Slivnica, Grobelno in ostale okoliške vasi. Transfuzijska postaja celjske bolnišni- ce pa bo delala po naslednjem razporedu: 22. novembra; Žalec, Gotovlje, Ložnica in Pl- rešica. 1. decembra: Šempeter in okolica. 8. decembra: Liboje, Petrovce in Arja vas. 15. decembra: Polzela in okolica. 21. decembra: Griže, Zabukovca in okolica. 27. decembra: Prebold in okolica. Zavod za transfuzijo razpolaga z manjšim avtobusom ter bo ves dan vo- zil pripravijence iz okoliških vasi. Po oddaji krvi jih bo odpeljal zopet nazaj domov. Pri pregledu ljudi bo delalo več zdravnikov. Ekipa je opremljena z rontgenom in bo vsaka oseba pred od- dajo krvi temeljito pregledana. Po od- daji krvi bo dobil vsak krvodajalec brezplačno izdatno malico. Ker bo akcija v zimskem času, ko ni več poljskih del, bo prav gotovo naše kmečko prebivalstvo z razumevanjem podprlo to humano akcijo in se od- zvalo klicu po pomoči, saj je marsika- teri ženi-materi bilo rešeno življenje ob težkem porodu, a nihče ne ve kdaj ga pri delu lahko zadene večja nesre- ča. Zgodilo se je, da je dobil krvodaja- lec lastno kri nazaj, potem ko se je po nekaj mesecih ponesrečil in je nuj- no potreboval zaradi težke krvavitve novo kri. Zaradi boljšega razumevanja o važ- nosti transfuzije krvi bodo imeli zdrav- niki in ostali zdravstveni ter prosvetni delavci predavanja. Socialistična zveza in sindikalne organizacije bodo preko svojega članstva podprle to akcijo in skrbele za množičen odziv prebival- stva. V Medlogu so ustanotili Društvo priiateliev mladine v letošnjem Tednu otroka so se marsikje bavili z mislijo ustanoviti Društvo prijateljev mladine — in mar- sikje je Oitaio le pri lepih besedah in lepih sklepih. V Medlogu pa so hoteli svoj nedavni sklep kar hitro izpolniti. S sosednimi vasmi Babno in Ložnica so sprejeli enoten sklep: pri nas je do- sti otrok iii ne gre, da bi bili brez Društva prijateljev mladine. Priprave so bile hitre in odločne in nedavno so sklicali že ustanovni občni zbor novega društva. Poleg domačinov in prebival- cev sosednjega terena so se zbora ude- ležili predsednik Društva prijateljev mladine, tov. prof. Bojan Luznar in predsednik gospodarskega sveta celj- ske občine, tov. inž. Štrukelj. V pozdravnem govoru je tovariš Mir- nik Danci povedal namen in smernice društva, pri čemer ga je izpopolnil še predsednik DPM prof. Luznar in dal ustanoviteljem mnogo dragocenih na- svetov za uspešno delo društva. Kon- stituirali so odbor in za predsednika izvolili tov. Leskovec Maksa. Zatem pa so se pogovorili o delovnem programu in sprejeli že nekatere koristne sklepe. V razpravi so se najdalje zadržali okrog vprašanja ustanovitve otroškega vrtca v tem delu predmestja. Potrebe so ve- like in novo društvo bo kot prvo nalo- go rešilo to vprašanje. Zbrali bodo vse potrebne podatke po terenu, potem pa verjetno še to zimo v prostorih zadruž- nega doma odprli otroški vrtec. Nadalje so starši izrazili željo, da bi v prostorih zadružnega doma odprji I. in II. razred osnovne šole, ker so tam- kajšnji otroci precej oddaljeni od ob€h mestnih osnovnih šol in jim je zlasti v zimskem času ta pot dolga in nepri- jetna. Predlog je bil osvojen in če bo kader na razpolago, bo društvo napelo vse sile, da malim šolarjem in staršem tudi v tem pogledu ustreže. Na Ljubljanski cesti je bilo v zad- njih letih največ prometnih nesreč, med katerimi so bile žrtve tudi otroci. Vzrok je poleg drugega iskati tudi v neurejenem cestišču, ker ta najbolj prometna ulica sploh nima pločnikov. Zato so starši na ustanovnem občnem zboru Društva prijateljev mladine go- vorili tudi o tem važnem vprašanju in prosili, naj novo društvo v svoj de- lovni program vnese tudi predlog, da se uredi cestišče na Ljubljanski cesti. Inž. Štrukelj jim je obljubil, da bo po- sredoval pri gospodarskem svetu, da bodo ta umestni predlog podprli. Končno se je novoustanovljeno dru- štvo že pogovorilo o prvih pripravah za novoletno jelko, ki jo hočejo prav lepo praznovati in pripraviti otrokom in staršem prijetno presenečenje. Društvo vabi vse prebivalce terena Medlog, Zavodna in Babno, da po- stanejo aktivni člani društva in mu pomagajo s koristnimi nasveti. Kolektiv podjetja Celeia-Sad pred volitvami v delavslci svet Kratek je čas, odkar smo čitali razne kritike o nerednem poslovanju podjetja Celeia-Sad. Vsa ta kritika je bila zelo realna, saj je tudi pripomogla k raznim spremembam, ki so bile nujne. Velik odstotek uprave in v glavnem admini- strativni kader se je izmenjal. Revizij- ska komisija, ki jo vodi tov. Šmid vest- no opravlja svoje delo in skupno z novo upravo urejuje splošno poslovanje pod- jetja. Podjetje stopja v novo dobo, saj si bo kolektiv dne 25. novembra izvolil de- lavski svet po enoletni pripravljalni dobi, ki je nastopila ob združitvi pod- jetja »Celeia« in podjetja »Sad« v se- danje podjetje. Direktor tov. Ferdo Kavtičnik je na sindikalnem sestan- ku, kjer je bila tudi izvoljena vo- lilna in kandidacijska komisija, pozval celoten kolektiv za pomoč in poudaril. da bo mogoče samo z združenimi moč- mi doseči v podjetju tisti uspeh, kate- rega dolgujejo celotni družbi. Posebej je poudaril, da je precej krivde na ne- uspehu v podjetju, ker toliko časa ni bilo delavskega samoupravljanja. Ob pozdravnih besedah je še pozval celoten kolektiv, da se temeljito pri- pravi za volitve, tako, da si bo kolek- tiv izbral sposobno vodstvo. D. B. ATa zboru volivcev v Taboru so se temeliito pogovorili Zadnjo nedeljo je sklicala občina Ža- lec v Taboru zbor volivcev, ki je zaradi lepo udeležbe in živahnega sodelovanja volivcev prav dobru uspel. Poročilo o delu nove občine in o novi gospodarski politiki pa je podal predsednik občine Žalec in poslanec tov. Ivan Rančigaj. Načel in obrazložil je predvsem gospo- darsko in politično problematiko v dr- žavnem in okrajnem merilu, medtem ko je prepustil razpravo o domačih pro- blemih volivcem samim. Obrazložil je voilivcem zadevo okoli odkupa hmelja, občinskih doklad, polproletariata in dr. Razvila se je živahna razprava o raz- nih aktualnih gospodarskih problemih. Tov. predsednik je odgovarjal na vsa vprašanja jasno in stvarno v splošno zadovoljstvo navzočih volivcev. Sprejeti so bili tudi koristni sklepi, ki bodo od- pravili nekatere nedostatke in izbolj- šali gospodarske prilike kraja. To bo seveda odvisno predvsem od dela no- vega devetčlanskega krajevnega odbora, k\ je bil ob tej priliki izvoljen. Nekateri volivci bi še vedno radi re- ševal- na teh zborih svoje osebne za- deve, ki pa nikakor ne sodijo pred zbor. Drugi pa so prinašali prav dobre pred- logo v prid skupnosti. Prav dober je bil predlog, da bi se naj volivci za zbore bolje piripravili :n predlagali take reči, ki zadevajo vso domačo proble- matiko na gospodarskem, prosvetno kulturnem in poditičnem polju. Uveljavljanje novih gospodarskih ukrepov v rogaški občini Pred kratkim je občinski komite ZK rogaške občine sklcal širšo sejo komiteja, na katero so bili povabljeni upravniki podjetij. Seje se je udeležil tudi sekretar SZDL Okraja Celje tov. Jakob Žen, ki je na kratko nakazal bi- stvo novih gospodarskih ukrepov. V zvezi s tem je dejal, da bodo morale vso tovarne, podjetja, zadruge in druge gospodarske organizacije, predvsem pa član: ZK pomagati dosledno uveljavlja- ti novo gospodarsko politiko. Vse in- vesticije naj bodo premišljeno uporab- ljene tam, kjer bodo najprej dvignile proizvodnjo potrošniških dobrin in tako povečale blagovni fond. Razprava je pokazala, da ima roga- ška občina možnosti za uveliavljanje tak'h ukrepov. Že samo Steklarna, ki je zadnja leta silno napredovala, lahko v enem letu dvigne proizvodnjo v višini dvakratne vrednosti vloženih investi- cij. Povpraševanie po izdelkih te to- varne je še. veliko, posebno v tujini, kamor izvaža približno 70% vseh pro- izvodov. Potrebno bi bilo zgraditi še eno peč z 12 lonci in bi se na ta način proizvodnja znatno dvignila. Podoben primer je tudi v podjetju »Kamrubs« v Rogatcu, ikjer bi se proizvodnja v krat- kem času znatno dvignila, če bi pod- jetje mehanizirali in uredili zdravstve- no zaščito delavcev. Kmetijsitvo je na tem področju še vedno silno zaostalo. Občinski dohodki iz kmetijstva komaj krijejo izdatke za socialno pomoč va- škega prebivalstva :n za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Treba bo torej storiti vse, da se bo kmetijska proiz- vodnja dvignila, za kar bodo morale poskrbeti predvsem zadruge. Udeleženci seje niso sprejeli nikakih konkretnih siki epov, ker hočejo prej proučiti poroč.la vseh podjetij in za- drug. ZAHVALA ČLANOM »KLUBA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Podružnica niovinarjiev v Će- liju se zahvaljuje članstvu »Kluba državnih u^ilužbenccv« za izjemio, ki so nam jo izkazali, ko so nam dovilili urediti razstavo »10 let naiprednega tiska in radia« v mo- jem kluhskem prostoru. Isitočasino spioročamo članom, da bodo kljub temu lahko obiskovali sivoj klub in razpolagali z gornji- mi prostori. S tem v zvezi je ure- jeno tako, da bodo odprta zadnia virata in z njim stopnice v gornji prositior. Novo ljudsko-prosvetno žarišče NA KOZJANSKEM Na prijaznem Dobju nad Planino so preteklo nedeljo v prisotnosti zastop- stva okrajnega sveta Svobod in pro- svetnih društev ustanovili prosvetno društvo. Kljub temu, da ni na razpo- lago drugega ko skromna šolska soba s še skronanejšim šolskim odrčkom, uči- teljeve citre in nekaj šahovskih gar- nitur, je zmagala splošna želja po Ijud- skoprosvetnem udejstvovanju. Pobuda je, kar je predvsem razveseljivo, izšla iz vrst mladine, ki je svoje hotenje zaupala tamošnjemu učiteljskemu ko- lektivu. Društvo bo na predlog šolskega upra- vitelja tov. Gluka nosilo ime po na- rodnem heroju Francu Vrunču, pro- svetnem delavcu, ki mu je Dobje bilo prvo službeno mesto — znak, da bo sodelovalo v smislu idej naših najbolj- ših sinov. Društvu so teko j priključili žo obstoječo knjižnico. Le-ta bo morala uživati pri tamošnji kmetijski zadrugi večjo naklonjenost in pomoč, saj je njen obstoj, delovanje in izpopolnjeva- nje eno prvih sredstev za vzgojo napred- nega poljedelca. Razen izobraževanju, se bo društvo posvetilo tudi i>etju in igralstvu. Pod njegovim okriljem se bodo shajal: tudi mladi šahisti, posku- šali pa bodo oživiti tudi nekdanjo god- bo. Društvo bodo vodili tov. Cokan, Puser, Plemenitaš, Klunova, Florjano- va, Janševa in Plestenjakova, na letni okrajni skupščini pa ga bo zastopala tov. iHladinova. Za dosego zastavljenih načrtov zaslu- žijo mladi prosveterji vso gmotno in AoraLno pomoč. G. G. Ne samo pijačo — tudi hrano v gostilne že na plenumu Stalne turistične konference v Celju smo slišali pohva- lo, da je Svet za turizem pri mozirski občini med prvimi v novo formiranih občinah začel uspešno reševati svoje naloge. Medtem ko so drugi sveti še bolj administrativno reševali svoje na- loge, se je svet za turizem pri mozir- ski občini dobro poglobil v probleme in svojo investicijsko politiko usmeril ta- ko, da bo imela skupnost od nje lepe koristi. Tujci, ki so na svoji službeni poti obiskali Savinjsko dolino, so bili mar- sikdaj močno razočarani, ko jim gostinska podjetja mimo pijače niso mogla nuditi nobenega okrepčila. Ta malomarnost je šla ponekod celo tako daleč, da si je potnik moral mrzlo hrano (sir ali salamo) prinesti iz trgo- vine v gostilno, ker je le-ta imela na razpolago samo alkoholne pijače, v najboljšem primeru pa je gostilničar lahko postregel še s kosom kruha. Da odpravijo ta nedostatek, je svet za tu- rizem v Mozirju sklenil, da bodo od- slej vsa gostinska podjetja imela na razpolago vsaj mrzlo hrano, v večjih trgih in vaseh pa tudi topla okrepčila. Gledati pa hočejo tudi na kulturno po- strežbo in so zato pred kratkim izvršili pregled kvalificiranega kadra po vseh gostinskih podjetjih. Gostilne, ki se ne bodo pokoravale higienskim predpisom, bodo zaprli. CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1955 Stev. 46 — stran 3 Tokrat novinarji o sebi in svojem delu... Tone Maslo: »Celjski tednik« Kaj naj vam napišem? Hitim v uredništvo. Zatopljen sem v misli o delu. Kar tri številke je treba pripraviti za tisk. Redno v tednu, številko posve- čeno Tednu tiska in radia in takoj za njo številko, ki bo izšla za 29. no- vember — slavnostno, kot po navadi pravimo. Imam polno glavo skrbi. Ne vem, kje bi začel z delom. Zares, moram prizna- ti, da je te dni tudi mene napadla bo- lezen današnjega časa — angina tem- po ris. V uredništvu mi povrh tega šine v glavo misel, da moram nekaj napisati za Teden tiska. Na sestanku smo novi- narji sklenili, da bo vsak nekaj napisal. Toda, kaj naj napišem? O sebi? O mojem delu? Vsekakor bi se za to sve- čano priliko nekad takega spodobilo. Naš '^oklic je tak, da po navadi pi- šemo o drugih, pa naj jim bo to všeč ali ne. Sicer pa vsem nikdar ne moreš ustreči. Ce mačku stopiš na rep*, pač zacvili. Toda, kaj naj napišem o sebi in o svojem delu? Priznati moram, da sem zares v zadregi. Vsedem se za pisalno mizo s trdno voljo, da nekaj napišem. Pred menoj leži kup pisem. Odpiram jih. Iz raz- ličnih krajev so, različne vsebine. Na- ši dopisniki nam poročajo. Nekateri predolgovezno, drugi kar s svinčnikom. Med dobrimi je nekaj takšnih, ki jih bo treba še enkrat predelati. Nič jih nisem vesel, saj nii zavzamejo dobršen del dneva. Ali naj vam pišem o tem, kaj in kako bi morali pisati? Toda glej, med pismi je eno brez podpisa — anonimno, kot se to pravi učeno. Začnem ga prebirati. Vedno bolj napenjam oči! Kri mi stopi v gla- vo. O, joj. Grožnje, same grožnje,, da celo krvav obračim mi obetajo. Res, lepa reč, pomislim. Med raz- mišljanjem se mi ohladi jeza. Ne iz- plača se razburjati zaradi tega. Pismo je napisal slabič, ki nima toliko pogu- ma, da bi ga podpisal. Jaz mu nisem kriv, da je prišel v novinarsko belež- nico in iz nje v časopis. Morda bi bilo dobro, da bi o tem napisal kaj več? Komaj mi je odleglo, že pozvoni te- lefon. Kdo je pri aparatu? Urednik. Glas na drugi strani žice rohni. Skoraj bi mi počil bobnič. Zakaj ste objavili tako klevetniški članek o našem kolektivu? Nesramnost! Da si sploh drzne kaj takega vaš časopis. Uredništvo bomo tožili. Javno ste oklevetali ves kolektiv. Za oglase se lahko obrišete pod nosom. Pa tudi časopis odFK>vedujemo. ' Odložim slušalko. Drznost. Drznost. Mar mislijo, da se novinarji ne bore za iste cilje? Ali naj oni pišego le po naročilu? Ne, saj niso kar tako od muh. Naj se le jezijo in grozijo. Nič ne de. Vsaj vemo, da delamo pravilno. In to je za nas ter za naše delo zadoščenje. Ali naj vam pišem o tem? Pričenjam redigirati in popravljati prispevke. Kar lep kupček jih je na mizi. Se dopoldne morajo biti v tiskar- ni. Svinčnik polzi po rokopisu in riše vsemogoče krivulje. Kdo bi se iz vsega tega spoznal. Včasih niti strojni stavec ne. Prav pred menoj je dopis, ki je že tako počečkan in popisan z raznimi pristavki ter pripombami, da se niti jaz več ne spoznam. Odložim ga na stran, moral bo še enkrat v pisalni stroj. Predelati ga bo treba. Tiskarna sprejema le čiste roko- pise. Ali naj vam pišem morda o tem? Ko tako razmišljam, vstopi visok mo- žakar. Ves razburjen maha z rokami proti meni. Počasi tovariš. Nikar tako bojevito. Z lepo besedo se marsikaj doseže. V pi- sarni pa morajo vladati kulturni od- nosi in red. Saj nismo v krčmi. Komaj ga za silo pomirim. Ce ne boste objavili popravka, vas bom tožil. Zahtevam popravek in ime pisca. Moja čast je omadeževana. Prav. Nimam nobenega namena šči- titi neresnih dopisnikov. Vsakdo mora pisati resnico in za n-- odgovarja. Pa tudi pred sodiščem, če je treba. Tudi o tem bi se dalo kaj več na- pisati. Ali naj vam pišem o tem? Pogovor med nadležnim gostom in menoj prekine telefon. Tukaj tiskarna. Dostavite še dopoldne vse rokopise, sicer list ne bo izšel pravočasno. Stroj je še vedno v remontu in jutri bo tre- ba metirati že štiri strani. Popraskal sem se ža ušesi. O, ti ne- srečna tiskarna. Koliko gorja povzroča tvoj iztrošen strojni park tiskarjem, pa tudi nam. Skrbi okrog tebe postajajo iz dneva v dan vedno večje. Saj je časopis zaradi tega že nekajkrat moral iziti en dan prepozno. Ali naj vam pišem o tem? Medtem so se v pisarni zbrali člani redakcije. Kratek novinarski posvet. Razdelitev dela. Pogovor teče o tem, kdo bo kaj napisal za prihodnjo šte- vilko in kam bo kdo šel na sejo. Naj pišem o tem? Tudi delo ured- niškega odbora bi bilo zanimivo. Mar ne? Tudi jaz bi moral na sejo okrajnega ljudskega odbora. Toda, ker je dela za te slavnostne dni v uredništvu na pre- tek, sem zaprosil stanovskega tovariša iz druge redakcije, da napiše poročilo za naš list. Komaj sem se vsedel za mizo, misleč, da bom v miru le začel nekaj pisati za Teden tiska, zapazim pred seboj človeka z dopisom v roki. Pomoli mi pod nos kos popisanega pa- pirja. Tovariš urednik. Želim, da pred me- noj prečitate vse. Vse, kar sem napisal, je zelo, zelo važno. Ne daj bog, da bi kaj izpustili, sicer... Ni se dal odpraviti prej, dokler nisem prebral njegovega umskega proizvoda. Ali naj vam pišem o takih »gnjava- tor jih«? K sreči niso vsi naši dopisniki taki. Da, celo potrpežljivi in uvidevni so. Dobili so že »posluh« za pisanje, kot sami pravijo. Ti prepuščajo svoj umo- tvor v presojo uredniku. Celo se ne jeze, če posežejo po njihovem dopisu urednikove škarje. Potrpežljivo čakajo izid časopisa, v katerem bo njihov pri- spevek zagledal luč sveta, včasih še v tako okrnjeni obliki, da ga niti sami več ne spoznajo. Ali naj bi vam pisal o njih? O na- ših dopisnikih in sodelavcih, ki prav gotovo zaslužijo, da bi jim posvetili v Tednu tiska nekaj več prostora? Ko sem tako razmišljal o tem, kaj naj napišem, je zopet zabrnel telefon. Tu klišama v Ljubljani. Klišeje vam ne bomo izdelali pra- vočasno. Smo preobremenjeni. Posku- site srečo kje drugje. Ali naj vam pišem o teh težavah, ki nas spremljajo iz tedna v teden? K sreči se po navadi na nek način znajdemo. Včasih pa nam vsa iznajd- ljivost ■ nič ne pomaga. Takrat je pač časopis manj pester, brez slik. Prav zares razmišljam, kaj bi na- pisal. Mišo Boštele: »Večer* Nič pametnega mi ne šine v glavo. Da bi čimbolj izkoristil delovni čas, sem se raje lotil sestavljanja prošnje Okrajnemu ljudskemu odboru v Celju. List namreč potrebuje za prihodnje le- to subvencijo in tudi nove prostore. Od vsega tega je pravzaprav odvisno redno izhajanje lista. Tudi o tem bi morda ne bilo napak nap.sati nekaj več. Gotovo bi bralce zanimalo, koliko prispevajo oni listu in kol k'j skupnost? Marsikateri naš na- ročnik, ki sedaj misli, da on s svojo naročnino vzdržuje list, bi se po- šteno uštel. Ce b: naroč- nikom to pojasnili, bi prav gotovo bodj redno plačevati naročnino. Pred menoj leži zadnja številka lista. Preobra- čam strani, ocenjujem in merim članke. Štejem vrstice. Za honorarje gre. Tu mora biti člo- vek previden in pravi- čen. Honorarji niso za- enkrat še preveč visoki, vendar se izplača pisati. Nekateri so z njimi za- dovoljni, drugi zopet ne. Težko je vsem ustreči, zamera je kmalu tu. Slišal sem tudi očitke, da sem skop. Drži. Ven- dar za enkrat najraje upoštevam ljudsiki rek: Noge lahko stegneš le toliko, kot je dolga ode- ja. Ko bo v blagajni več cvenka, obljubljam, da bom postal bolj radoda- ren. Tudi o tem bi se bilo vredno razpi- sati. Kaj mislite? Dovolj! Nič, nič ne bom pisal! Saj sem vam napisal že vse. kar sem želel za to priliko. Pa povejte, če ni res? O, uredniški stolček, — zares sine- kura, menijo nekateri. Privoščil bi jim ga samo eno dopoldne, da se vsedejo nanj. Prepričan sem, da bi kmalu spre- menili svoje mnenje. Kajti v enem dopoldnevu bi doživeli približno enake dogodivščine. In takšnih dopoldnevov je še več, dosti, nešteto... Milan Božič: »Slovenski poročevalec« Izgubljeno prijateljstvo Težko 5em se odločil za to temo. Vem, da bi bilo bolj primerno, če bi ob tej priložnosli več gcvorili o družbeno poli ični vzgoji novinarja. Toda, tola- žim se, da bo o tem kaj več napisanega v današnjem uvodniku. Moji čr'ici sem dal naslov »Izgublje- no prija'eljs'vo«. To ni bilo prvo, in če socim po fem, koliko jih je temu še sle- cilo, po*em bre^ pre'iravanja latiko do- dam, da bo *akšniti izgubljenih prijalelj- siev še veliko, seveda če... Po/nala sv^ ^e že od takrat, ko smo bosonogi fan'iči nabijali noaometno žo- ao po cinkarniškem lešu. Bil je neko- liko sJarejši. Toda to pri igri ni bilo važno. Tam je odločala le spre'nost in iznajdljivost. Naša vrednost pa je rasla po tem, koliko golov je kdo zabil. Si- cer pa smo biM po igri v^i enako raz- vne'i, večkrat bolj potolčeni, kot celi. Še zdaj se rad spominjam velike no- gometne tekme, na indijanske pohode po lešu. ki nam jih je navadno prekinil strog cinkarniški paznik. Tako sva vse te vesele dogodivščine preživljala skupaj z os-talimi gabrskimi fan'i. Najina po'a so se razšla šele v gim- na7ijskih le'ih. Toda prijalelja sva kljub vsemu osiala. Prišla je vojna in po njej svoboda. Ponovno srečanje po nekaj le'ih je bilo toplo. Obujala sva spomine in prija- teljsivo je postalo še večje. Tako je bilo še nekaj let, dokler... ni on po- stal direktor nekega podjetja, jaz pa novinar. Verjemi'e, da sem bil ponosen, da je vsaj en moj prija'elj iz mladih let postal direktor. Direktori Verjel sem v njegcve direktorske sposobnosti, čeprav so me istočasno mo'ili spomini na nje- gove slabe učne uspehe. Še danes vem, da mu je matemaiika delala največje preglavice. Da, a to je bilo nekoč v šolskih klopeh, danes pa je bilo povsem drugače. Težke življenjske izkušnje so izoblikovale njegov značaj. Postal je re- sen mož. Postal je direktor. Ne vem, kaj se je pozneje z njim zgo- dilo, da je postal iz resnega moža slab cirekior. Morda je bila za to kriva iudi lista slaba ocena iz matematike pred zaključkom šolskega leta 1940/41. Kdo ve? Dejsivo je bilo le eno, da računi v tem podjetju niso bili v redu. Pri- manjkljaji so rasli in dosegli visoka š'e- vila. Člani delovnega kolekliva so bili nekaj časa zaradi tako slabega gospo- darjenja prikrajšani pri mesečnih pre- jemkih. Nekaj mesecev so trpeli in mol- čali v upanju, da bo bolje. Toda, ker tega ni bilo, so zahtevali njegovo od- siavilev. Delovni kolektiv je uspel in moj prijatelj iz mladih let ni bil več direktor. Ko sem zvedel za ta prijateljev »po- top«, mi je bilo hudo. Sočustvoval sem z njim, saj sem bil pri sebi prepričan, da tega ni storil nalašč in da si ni umazal rok z denarjem kolekiiva. To mnenje je bilo pozneje res potrjeno. Toda kljub temu je ostal v očeh ljudi, v očeh kolekiiva — slab direktor. Ta dogodek ni ostal v tajnosti. Še preden sem ga jaz in vsi ostali moji tovariši napisali v časopisih, so o njem govorili po vsem mestu. Vse časopisne vesii o tem so bile »obzirne«, saj tu ni šlo za osebno okoriščanje. Toda kljub iemu imena slabega direktorja ni mo- gel in ni smel zamolčali nihče. Vsi smo ga obelodanili. Čeprav je postal slab direktor, ozi- roma odstavljeni direktor, je bil in je še danes, vsaj zame, moj prijatelj. Toda, drugače je z njim. Nekaj dni po objavi njegove odsla- vive v časopisu sem ga srečal na ce- sti. Upal sem, da se bova tokrat kaj več pogovorila. Želel sem ga po'lolažiti In mu dali spodbude za drugo, njemu bolj primerno delo. 2e od daleč sem ču-il, da me je videl. Nikoli doslej se še nisva prezrla na cesti. Tokrat pa je bilo drugače. Ko sem pričakoval pri- ja'eljev odzdrav, se je obrnil vstran in hiiro, nekoliko zmedeno, nadaljeval poi. Obstal sem presenečen in gledal za njim. Bilo mi je hudo. Rad bi ga pokli- cal in mu povedal, da jaz nisem kriv, da je postal slab direktor... Pa nisem mogel. Zmanjkalo mi je glasu. On pa )e hiiel naprej... ZGODBICE Janko Volf: »Večer« Pri nas ljudje še vedno zelo raz- lično gledajo na novinarje in na druž- beno vlogo tisika. Včasih doživimo pri opravljanju svojega poklica zanimive zgodb-ce, ki seveda ne najdejo prostora na straneh časopisov. Ob tej priliki bom navedel nekatere značilne. Obiskal sem neko podjetje v celjski okolici, kjer me še niso pozna,li. »Novinar! Lepo! Končno eden!« Pri- jazno mi je stisnil roko in ponudil stol. »Ste se pripeljali z avtom ali mo- torjem?« »O, kar s kolesom sem jo primahal,« sem odgovoril. »Novinar, pa s kolesom tako daleč!« Kar zinil je od začudenja (najbrž še ni poznal razmer noviranjev). Prisrčni dobrodušni izraz je trenutno izginil z obraza, namesto njega se mu je pri- kradel okrog ust pomilovalen nasme- šek. Takoj zatem me je še enkrat pre- meril od pet do glave: če nma dinigega prevoznega sredstva kot kolo, že ne mo- re biti dober novinar. Cez čas je le spregovoril: »Naši pa ne morejo nikamor brez avta.« Pri tem se je za trenutek obrnil in pogledal skozi okno. Sledil sem mu in rer, videl na dvorišču elegantni avto, nedaleč vstran pa motorno kolo. Se predno sem ob pogledu na motor požrl sLnc, je začel resno, uradno: »Torej, kaj bi radi vedeli,« veliko Časa nimam. Od tedaj hodim na teren le z vlakom ali avtobusom. »Upam, da ne motim.« »Nc, ne, novinarji so vedno dobro- došli. Kar vsedite se, gotovo ste že utrujeni.« Sef je nekaj naročil tajnici in ta je kmalu prinesla steklenico osvežilne pi- jače. Dva, trije požirki.. . Razgovor te- če gladko, nobenih sikrivnosti, nobenih pretiravanj. Ob koncu me povabi na ogled obratov. Slika je jasna .. . Na celjski ulici. Srečal sem vodilnega uslužbenca iz nekega podjetja. »Zdravo!« 2e prej se je delal, kot da me ne opazi, toda ko sem pozdravil, se je še bolj obrn.1 na drugo stran. Cemu? Saj sva vendar dobra znanca! Ali sem se mu zameril? Ni mi dalo miru pa sem stopil v podjetje. Tu sem zvedel vse. »Torej, vi ste napisali tisto senzacijo. Ali veste koliko ste nam škodovali!« »Kakšno senzacijo? Tisto s seje? Saj sem veliko manj napisal kot je kriti- ziral odbor. Ce smatrate, da ni točno, lahko zahtevate popravek, lahko tudi tožite. Seveda morate najprej odbor prepričati, da ni res.« »Prepričati, prepričati...« je ponav- ljal tiho in pihal od jeze. »In četudi bi bilo res, ne bi bilo tre- ba, take stvari pisati,- ali veste, da gre časopis po vsej Sloveniji in da mi jem- lje dobro ime?« »Dobro ime ste si vendar sami vzeli s svojimi dejanj:.« Zdaj šele sem prilil olja na ogenj. Nekaj časa je stopical po sobi in končno dejal: »Da veste, za vaš list ne dam več no- benega oglasa.« Vratar: »Koga naj javim?« »Novinar .« Položil je slušalko in skomignil. »Oglasov ne dajemo, direktor vas ne bo sprejel.« »Kako oglasov, saj jih ne zbiram.« »Naročeno mi je, naj ljudi od časo- pisov odpravim.« In obrnili smo se vsak na svojo stran. Zapel je telefon. »Ali bi lahko prišel vaš novinar?« Vabilo me je razveselilo. Končno le spet eden, ki sam vabi novinarja. V trgovskem podjetju so me sprejeli zelo vljudno. Mimogrede so omenili, da so zvedeli, da nameravam kritizirati porast cen pri njih. Naštevali so raz- loge, zakaj in končno dejali, da upajo, da take malenkosti ne bom vlačil po časopisu. Seveda bodo zato napravili tudi protiuslugo. To je bila zabavna zadevica, saj o podjetju nisem prav nič vedel in zato tudi ne bi mogel nič pisati. Sedaj pa so me sami opozorili, da imajo kosmato vest. Zal tudi pozneje nisem mogel izvrtati kaj več o pod i et ju. Pač pa je imela več sreč° inšpekcija, ki je mimogrede ugo- tovila še razne druge »malpnkosti«, ki jih meni seveda niso omenjali. Pri nas nI nic novecja — Res ne vem, kako bi to imenoval, slu- čaj ali kako drugače. Povsod, kamor pri- dem slišim zoprno: »Pri nas nič novega za časopis!« S tem vprašanjem se ukvarjam že nekaj časa, vendar odgo- vora še nisem našel. Zakaj gre? Cisto preprosto. V mnogih in premnogih podjetjih in ustanovah me skušajo odsloviti s kratkim: pri nas nič novega. Ne morem namreč verjeti, da bi bilo podjetje, organizacija ali društvo, v katerem ne bi imeli nobenih novic, s katerimi bi bilo dobro seznani- ti javnost. Pri nas nič novega! Za nameček, morda tudi v pot^-dilo ti ta ali oni dosegljivi predstavnik še pove, da je z delom strašno preobložen, da ima še isti dan najmanj dva sestan- ka, da mora odpotovati in še kaj. Naj- dejo se tudi taki, ki zato ne vedo nič novega, ker zadnjič nisem napisal na- tanko tako, kot so želeli. Vedno seveda takim ljudem ni mo- goče ugoditi. Zlasti ne, če se jasno vi- dijo težnje po osebni popularizaciji, če hočejo na vsak način preko časopisja uveljaviti svoje ideje, bilo v kakem ozi- ru in ne glede na to, ali je stvar za družbo kot celoto res koristna. Pri nas nič novega! Nič novega v delavskem samouprav- ljanju, nič v proizvodnji, nobenih te- žav, nobenih načrtov. Ali bi vi verjeli? Jaz ne. Ne morem verjeti že zaradi postran- skih pogledov, iz katerih čitam: kaj le išče tu, sp>et bi rad pisal o napakah, že spet vohuni! Ne verjamem zaradi še- peta: novinar je prišel, pazite se, kaj boste govorili. Ne morem verjeti odgo- voru: nič novega, če iz obraza berem, da mož premišlja ali bi povedal ali ne. Ali bi bilo dobro ali ne. Morda ga bo zaradi tega kdo klical na odgovornost? Bo višjim všeč, če bo kaj rekel ali ne? Novega je torej povsod dovolj. Pač pa ljudje novice, probleme in razna opažanja dostikrat raje obdržijo zase. Kdo ve iz kakšnih razlogov vse? Tako sem prisiljen sam vrtati in iskati podatke tam, kjer jih lahko do- bim. Potemtakem nisem sam kriv, če pri tem zvem in napišem stvari, ki vsem niso všeč. Torej, ne zamerite! Stev. 46 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1S96 Tokrat novinarji o sebi in svojem delu... Jurček Krašovec: »Celjski tednik« Vam novinarjem odreže... s lo slabo utemeljeno ugotovitvijo so mi že napolnili ušesa. Ker pa ne morem vsakemu posebej razlagali, kakšen je naš novinarski poklic še izza »veličast- ne qIoriole«, ki nam jo ustvarja epite- lon SEDMA VELESILA, izkoriščam pri- liko tokrat, ko so mi naročili, naj na- pišem nekaj za praznične dni »stanov- ske druščine«. Morda b)odo iveri, ki jih bom zapovrstjo nizal, na videz grotesk- ne, toda le na videz, v resnici so do- stikrat še bolj nasprotujoči resnični do- življaji novinarjev z zunanjim bliščem, z mikavnostjo, ki tako lažnivo prizva- nja v besedi — žurnalist. Znanec mi pravi, češ kako nam no- vinarjem odreže in še pristavi: - VSA VRATA SO VAM ODPRTA - — Lepo se sliši ta krafek stavek. Le škoda, da je tako malo resnice v njem. Vsa vrata?! Razlika je morda le v tem, da novinarji odpirajo dnevno nekaj du- catov vrat več kot drugi državljani. Toda ta vrata so različna, prav tako za nas, kot za ostale. So vrata, za katerimi nas hočejo lju- dje prepričati o nečem, kar že na da- leč diši po »hoji mačke okoli vrele kaše«. Nekdo je zaslutil nevihto, pa hoče s člankom v časopisu ublažiti stre- le, ki utegnejo vsak čas udariti iz gro- movnih oblakov. So spet vrata, ki ob odpiranju pre- sunljivo zacvilijo, ljudje za njimi pa ne- jevoljno in z odporom pogledujejo po novinarju, češ, kaj hoče ta zgaga pri nas? Novinar v takih primerih zasluti, da je zrak le-tu težak, toda ne more si veliko pomagati. Izvleči mora vsako besedo kot s kleščami zarjavele žeblje iz namočenega lesa. Novinar ni jasno- videc in vsak mu ima pravico odgovo- riti z »ne vem«, pa tudi z »nočem«. So vrata, pred katerimi mora novi- nar prav tako čakali, kot vsak drug. Dostikrat čaka zaman, pa mora spet priti in čakati. Čakati mora, kot da je prišel spraševati čisto osebne zadeve, ne pa v imenu tisočev in tisočev bral- cev. • So pa tudi vrata, ki se novinarjein ne odpro. Na teh vratih je z nevidnimi črkami napisano: »Novinarjev vstop ne- zaželen!«. Se zdi čudno? Novinar je hotel pogledati kako se razvija delav- sko samoupravljanje v neki tovarni, pa so mu prestregli pot na sejo delavske- ga sveta. Na oglasni deski je potem bral, da je delavski organ samouprav- ljanja razpravljal o delilvi dobička. No- vinarju zabranjen pristopi Morda ne sme vedeti, kako je ta dobiček ustvar- jen?! So tudi vrata, ki jih novmarjem pred nosom zaloputnejo. Novinar bi rad zve- del zakaj so težave v podjetju. Zanima ga zakaj mora skupnost trpeti zaradi slabega poslovanja. Toda čim je svojo željo povedal, so mu zaloputnili vrata pred nosom z besedami: »Svoje umazano perilo bomo sami prali«! ČASA IMATE KOLIKOR HOČETE... To je druga krilatica, ki bode v uho. Časa imamo 24 ur na dan, toda včasih je ta »običajna norma« popolnoma pre- kratka. Nekdo ne more mimo mene, da ne bi pripomnil, kako zelo mi »velja«, da sem vedno lahko na ulici in da me Franjo Krivec: »Ljudska pravica« vsak dan sreča tudi po večkrat. Ze mo- goče, toda on je knjigovodja in vedno pozabi vprašati, ako je njegovo delo urejeno, če neprestano leta na frakelj- ce in kaj vem kaj po gostilnah. »Novinar ima časa na pretek!« Do- poldan mora zapravili nekaj ur samo zato, da poizve za najvažnejše dogod- ke, sestanke, proslave, seje, ker so po navadi zelo redki tisti, ki bi novinarje obvestili in povabili. Le-ti mislijo, da je novinar nekak »radar« in da je nje- gova dolžnost tekali in poizvedovati. Preostanek dopoldneva običajno izpol- ni prisosivovanje na sejah raznih sve- tov okrajnega ljudskega odtx)ra in ob- činskih odborov. Tudi seje in sestanki drugih gospodarskih in družbenih or- ganizacij se vrstijo v zelo gostem za- poredju. Pomislile samo, da je v Celju okoli 40 društev, ki imajo letne občne zbore in hočejo, da je navzoč tudi no- vinar, pa čeprav ga včasih sploh po- zabijo povabiti, — saj ima »nos«. Raz- ni družbeni dogodki, potem malenkosti kot so nesreče, to vse je še poleg tega. Kje je potem še čas, ki ga novinar po- trebuje za pisanje, za zbiranje dodat- nih podatkov, za sporočanje telefon- skih poročil na redakcije republiških listov itd. Samo en primer. Pred kratkim je bilo na isti dan troje važnih dogodkov v Celju: Zasedal je zbor proizvajalcev celjskega okraja, istočasno je »sejal« Občinski ljudski odh)or v Celju, v Ho- telu »Savinja« pa je bil republiški ple- num sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev. Takih primerov je nešteto, ko bi se novinar moral raz- trgati na nešteto strani. Ob poldnevih, ko večina drugih dr- žavljanov odloži svoje delo, ko urad- niki zaklenejo svoje miznice, je novi- nar »seveda prost«. Popoldne so obi- čajno sestanki vseh mogočih organi- zacij, popoldan še športne prireditve, če so v tem dnevu seje, se običajno ne končajo pred mrakom. In zvečer. Zvečer spet kulturne pri- reditve, gledališče, koncerti, nastopi raznih prosvetnih društev in spet se- stanki. Prav tako je z nedeljami. Ob nedeljah so običajno vse velike prire- ditve. Zlasti poleti. Kraji in mesta tek- mujejo med seboj, kje bo več politično važnih zb>orovanj, izletov in proslav. Državljanom je dano, da svobodno iz- birajo kam, če sploh kam gredo. No- vinar pa mora bili povsod, toda ne za zabavo kot drugi, vedno mora misliti na to, da mora pisati, ob pravem čosu priti do telefona. Če pa slučajno nekdo sreča novinar- ja, da je dopoldan šel po drevoredu parka, da bi zbral misli, ker v redak- ciji spričo nenehnih obiskov tega ne more storiti, potem to seveda takoj po- meni, da je novinar človek, ki nima kaj delati. Končno nam očitajo, da smo privile- girani. Kako smo privilegirani dokazuje, da nili en novinar v Celju nima stano- vanja, kjer bi lahko imel svoj lasten miren kotiček za delo in študij, le ko- lega, ki pošilja ženo in otroka na spre- hod ob vsakem vremenu, kadar doma v stisnjeni kuhinji dela. Drug kolega čepi ves dan v pisarni, kjer ga nepre- stano motijf), samo zato, ker ima izven pisarne posteljo v tujem stanovanju n.^ razpolago. Kaj more vse novinar preštudirati, bo jasno vsakomur, ki pozna tempo našega razvoja. Novi gospodarski predpisi, vedno nove politične akcije, kopice novih uredb itd. Toda gorje, če se novinar enkrat zmoli, če je pri njem nekaj narobe. Potem so vsi sestanki polni graje, vsak ugotavlja, kaj vse bi novinar moral, toda nihče se ne vpraša, če to zmore in kaj je družba, katere služabnik je novinar, storila, da bo lahko. Ni toliko čudno, da preprosti ljudje, ki nimajo pogleda na široko pod-* ročje novinarskega dela, obravnavajo delo ljudi pri časopisih kot »peko že- mclj«, toda veliko bolj žalostno je, da celo med odgovornimi ljudmi najdemo take, ki imajo novinarje za obrtnike, ki pač »mažejo papir«, ne zavedajo se popolnoma, ali pa nočejo, da-je no- vinar aktivist, da je javni delavec in da je pač takšen, kakršna sta v poglavit- nem njegovi osebna zavest in prizade- vanje, zelo dosti pa zavisi tudi od tega, v kakšnih pogojih dela in kako nanj kot javnega poii.ičnega delavca gledajo. Da, novinarjem odreže. Tako jim od- reže, da postaja problem novinarskih kadrov vedno hoV] pereč. Namesto da prihajajo, bežijo od listov. Srečko Pratnemer: »Radio Ljubljana« Tožili bomo... Se danes ne vem, kako sva prišla do pogovora o novinarjih. V vlaku se pač začne marsikak razgovor in tako se je tudi najin. Sopotnik me je verjetno za- menjal z nekim drugim. »To so lažnivci, obrekovalci.. . imeti z njimi opravek ... Nak ... povem vam ... Kako bi rekel? ... Skratka, jaz jih ne morem več!« Zanimalo me je, zakaj so se mu no- vinarji tako zamerili. Hkrati sem vedel, da bi po vsej verjetnosti bilo napačno odgovoriti karkoli. »Da, da,« je nadaljeval »samo naj mi še kdo '-»ride! Taka nesramnost!« Njegova jeza je bila pristna in debei pljunek ie zletel skozi okno. »Zdaj 'ih bomo tožili.« Ker sem še vedno molčal, me je vpra- šujoče pogledaL »Dvomite? Prisilili jih bomo preklica- ti, kar so napisali.« Iz žeoa je potegnil časopisne izrezke. »Škodujejo ugledu podjetja. Ljudje čitajo, te poznajo in.. . Sicer pa, naj- brž ste že brali te umazanije?« Nasmehnil sem se. Tudi sam sem se zanimal za iste pojave, ki so jih tova- riši opisovali v člankih. »Bodiva O'dkrita...« sem previdno začel. »Priznati morate, da se kaj takega dogaja marsikje in da zaradi tega ni treba blatiti nšega podjetja,« me je pre- kinil. »Nič ne bi zameril, če bi to na- pisali odgovorni ljudje. Tako pa ... « Zamahnil je z roko in se zaupljivo nasmehniL »Poznam paragrafe, kolega, in kar so napisali, še ni gospodarski kriminal. Zato jih bom tožil.« Tako je mislil on o odgovornosti na- sproti družbi. Kaj bi mu naj potem še dopovedoval o odgovornosti novinarja do skupnosti? Novinarski poklic je za- nimiv in marsikdaj tudi razgiban, hkrati pa težak in odgovoren. Novinar ne samo da more, temveč je tudi dol- žan kritizirati družbi škodljive pojave, naj si bodo kakršni koli. Pri tem mora vsakdo paziti, če hvali ali kritizira, da ustvarja nekaj v prid družbe in ne na- sprotno. Moj sopotnik je brez dvoma to vedel, ni pa hotel razumeti. MislM je le na lastno korist in kako bi našel odprtine v naših ukrepih in predpisih. Se predobro je vedel, kaj je in kaj ni prav, pazil je le, da ni zadel ob para- graf. Koliko njemu podobnih ljudi je, ki mislijo, da novinar ne sme kritizira- ti družbi škodljivih pojavov, če po za- konu niso kaznivi. Sicer pa se najdejo celo taki ljudje, ki menijo — kljub te- mu, da je njihovo dejanje dokazano — da mora novinar molčati, dokler so- dišče ne izreče svoje sodbe. Sopotnik je postajal zgovoren. Tako sem med živahnim pogovorom zvedel, kar sem pred dnevi z ostalimi tovariši zaman iskal. Približevali smo se Ljubljani. Pot- niki so se pripravljali. Da se ne 1m razšla kot neznana prijatelja, sva se pred izstopom mimogrede predstavila drug drugemu. »Novinar? Jaz pa sem mislil...« »Hvala za prijetno družbo!« Prepustil sem ga premišljevanju. Ka^ je mislil, me ni zanimalo. Vedel seok, kaj in kako je treba napisati. TROJE-SREČANJ Tisočero doživetij in srečanj, vsak- danjih in nevsakdanjih, spopolnjuje človeka. Precej je tudi takih, ki ne ostanejo dolgo v spominu, izgube se, ■druga spet ostanejo. In kako različna so vsa ta doživetja in srečanja z ljud- mi. — Novinar vselej želi, da bi ostalo v njem čim več vtisov, spoznanj in do- živetij. Dan na dan jih potrebuje pri svojem delu, za druge, zlasti še, ko gre za človeka, za življenje, za njegov razvoj, ki pa ga ni lahko spremljati. * Okrog ene po polnoči. Iz pražarne in topilnice se valijo v mrzlo zimsko noč oblaki strupenih plinov. S sprem- ljevalcem stopiva skozi stranska vrata v topilnico. Dim in vročina. Komaj za- znavam obrise velikanskih topilniških peči, zvi-ščenih v dolgi dvorani. Iz sto- tin alonš molijo modrikasti ognjeni zublji. Kdaj pa kdaj jih zaduši beli dim. V plinskih pečeh, v stotinah kera- mičnih retort žari. Tu se topi d-agoceni cink. Opazujem nenavadno življenje; topilnica se pripravlja na »manever« — izlivanje cinka. To delo opravljajo vsakih 24 ur enkrat, med 3 in 4 uro zjutraj. Pri pečeh so vsi topilničarji, stari in mladi. Povelje. Cink že teče. Vse hiti z grozno naglico, vse nosi in izliva belo kovino v železne kalupe. Težke zajemalke romajo sem ter tja. Sedaj ni časa za brisanje znoja, ki cur- koma teče po obrazih in plečih raz- gretih topilničarjev. Manever je najbolj naporno delo v celotnem procesu. Delo terja svoje in prav malo časa je za razgovore z ljudmi, ki ga opravljajo. Noč je prekratka, da bi mogel podrob- no spoznati njih delo, življenje in te- žave. Hvala vam za spoznanje. Se več- krat bom moral med vas. Oblečen sem v novo uniformo. Ru- darska obleka, gumijasti škornji, bela čelada iz plastične snovi in težka ba- terija okrog vratu. Z jamskim nadzor- nikom sva v košu in drsiva kakih 300 metrov pod zemljo. Počasi se priva- jajo oči na poltemo. Srečno! Srečno! Ob vsakem srečanju pozdrav rudarjev. Nadzornik hodi pred menoj. V jamah velenjskega premo- govnika lignita nimajo več huntov. Za- menjali so jih s tekočimi traki, neka- teri so dolgi tudi po več sto metrov. Le-ti se prepletajo po številnih rovih v vseh etažah. Lignit neslišno drsi k zbi- ralnicam, daleč vstran od kopačev. Za- stran transporta jim je nedvomno pre- cej laže. Nekateri rovi so sila nizki. Hodiva sključeno, tudi po vseh štirih. Nekje je prenehalo dovajanje svežega traka in v rovih postaja zatohlo vroče. Toda delo teče naprej. Na vseh čelih kop- ljejo in vrtajo. Dnevno nakopljejo nad 30OO ton premoga. Obiskovalec v jami ne opazi, da je vsak dan manj pre- moga. Povsod vas obdaja premog. Plast je mestoma debela nad 100 metrov. Posedava nri številkah. Pogovor teče o delu, o normah, o življenju. Rudarji neradi govore o sebi, zlasti pa ne o svojem delu. Sicer pa, kaj bi jih človek spraševal. Vidiš jih pridne, črne in znojne od dela. Ce bi se s katerim koli od njih srečal tistega julijskega popol- dneva na planem, ga najbrž ne bi sfMDznal. Bilo je pred dnevom rudarjev. Od- šel sem iz jame zadovoljen, ker sem spoznal tudi drugo plat življenja ve- lenjskih rudarjev. * Pulj se koplje v tisočerih lučeh. Na Obali maršala Tita visijo venci malih žarnic, otoček Uljanik je razkošno raz- svetljen, raz jambore vojnih ladij vi- si i o venci gorečih žarnic. Pulj je v prazničnem razpoloženju — pričakuje- jo predsednika Tita. Nedelja. Velika slovesnost ob 10. obletnici osvoboditve Istre in Slovenskega Primorja. Obisk v ladjedelnici »Uljanik« mi je dopolnil vse predstave o ladjedelništvu in ladjedelcih. Direktor Belokranjec pripoveduje, razkazuje. Beležim si v spomin veliko delo. Večtisočtonske ladjie, potniške in tovorne, jeklena ogrodja podmornic, suhi doki. Iz tiso- čer ton debele jeklene pločevine, je- (Nadaljevanje na 9. strani) Takrat pa sreča ni hotela... Vera Stermecki: »Celjski tednik« Nekako pred dvajsetimi leti je bilo, ko sem v Ljubljani pri uredništvu »Družinskega tednika« začela svojo novinarsko pot in bila takrat med slo- venskimi novinarkami pravzaprav še bela vrana. V redakciji sem delala že kake pol ieta in se pri glavnem ured- niku Kernu ta čas že toliko udomačila, da sem si pri kavarniškem klepetu v Emoni upala na dan s svojo največjo željo: rada bi šla na morje. Urednik je bil takoj za to, da me uredništvo poš- lje za 14 dni na morje in da bi jim od tam ix)šiljala prispevke. Ker sem nale- tela na tako pripravljenost, sem izra- bila dobro voljo urednika še za svojo drugo prošnjo: rada bi letela z letalom. Tudi to mi je bilo ustreženo in komaj sem čakala zaželenega dne. Kak teden po tem razgovoru pride nekega popoldneva urednik v pisarno • — dobro se spominjam, da je bil to po- nedeljek — in mi pravi: »Za prihodnjo številko bomo rabili kake prispevke z morja — ali še vztrajate pri svoji od- ločitvi? Kdaj ste pripravljeni letova- ti?« Neučakana, ikot sem bila vedno, sem hotela priliko kar takoj zagrabiti, da si urednik morda ne bi premislil — in odgovorila sem s »kadar hočete«. »Gre- ste jutri?« »Da, toda z letalom!« Tako mi je sreča kazala, da bi udarila kar dve muhi na en udar: morja do takrat še nisem videla in se mi je zdelo, da bo to najlepše doživetje, ki mi ga je pri- pravljala dvajseta pomlad. Letalo pa me je mikalo pravzaprav bolj avanturi- stično, ker do takrat tudi še nisem »le- tela«. Na mojo hitro odločitev in vidno navdušenje je urednik takoj stopil k telefonu in poklical letališče. Dr. Rape je odgovoril, da je eno mesto za na- slednji dan še prazno in rezervirali so ga na moje ime. Povedali so še, naj bom nekaj pred peto uro pred nebotič- nikom, od koder odpelje avtobus potnike na letališče. Po končanem telefonskem pogovoru ini je urednik dal še nekaj nanotkov, kako in o čem naj bi pisala, kdaj na i bi pošiljala material itd. Po- -n pa mi je dal še nekaj stvari, ki bi jih bilo treba pripraviti še za če- trtkovo številko. Ne tajim, da sem bila prvi trenutek zelo srečna, kajti morje in letalo sta bili moje dolgoletne sanje. Zdaj sem stala pred uresničitvijo. Bila sem sreč- no vznemirjena in kar nisem se mogla pripraviti k pametnemu delu. Kar sem napisala za tekočo številko, sem raz- trgala in vrgla v koš. Na neodločnosti pa sem vse življenje nekoliko bolehala in nemara se mi je zdelo, da je odlo- čitev prišla prehitro. Toda kolebati ni bilo več časa, kajti karta za letalo je bila rezervirana za naslednji dan. Toda protf moji volji se je v moji notranjo- sti vse uprlo in uro za tem, ko sem imela karto že rezervirano, sem se od- ločila: Jutri ne, pač pa v sredo. Toda le kako to dopovedati uredniku in sploh s čim motivirati svojo novo odločiter, ko sem p'-ej toliko moledovala in se sama odločila za torek. V nobene slut- nje nisem verjela, toda v meni je »ne- kaj« vendar trdovratno vpilo: ne jutri, ampak v sredo! Ko je bil ta klic do- volj moč^n. sem se ooogumila in de- jala uredniku: »Premislila sem si — ▼ sredo poj dem in ne jutri.« Ker se je ta čas vrnil v redakcijo tudi odgo- vorni urednik B^atuša, sta me oba mo- ža osuplo pogledala in strogemu Bra- tuši je ušla avtoritativna opazka, češ, igrali se ne bomo, karta je rezervirana, sama sem tako želela in zdaj moram iti. Kljub temu, da sem bila pravzaprar še novinar=;ki »bruc«, sem se kar do- volj energično uprla: — ne, jutri n«, pač pa v sredo. Seveda pa nisem znala povedati nobenega vzroka, zakaj sem si premislila in odločila odhod za dan po- zneje. Zdaj sta si me oba pošteno pri- voščila in me zmerjala s »figa babo«, jaz pa sem vztrajala pri svojem. Ko sem zapustila uredništvo, mi je ured- nik Kern še pri vratih govoril nekaj • službeni pokorščini, o odpustu iz služ- be ter poravnanju stroškov za rezer- virano karto. (Ura je bila namreč že šest in karte nismo mogli več odjaviti.) Sprti in užaljeni smo se razšli. Raču- nala sem na odpust, toda vztrajala ... Urednika pa sta brez dvoma mislila, da si le ne bom uoala upreti se in da bom vendarle »letela« naslednji dan. Ko sem se vrnila na stanovanje, sem gospodinji povedala, kako in zakaj smo se v uredništvu sporekli. Potem pa sem šla zgodaj spat. Z mano je v isti sobi stanovala še neka tovarišica in je tudi vedela za mojo namero. Naslednje jtH troješla zgodaj v mesto in se vrnila z grozno novico: letalo se je to jutro po- nesrečilo — vse je mrtvo. Prinesla je tudi posebno izdajo časopisa in me s to novico spravila takoj na noge. Z vojaško naglico sem se oblekla in od- šla v uredništvo — triumfirati. Po ce- sti sem že slišala kričati ljudi: vse jo mrtvo, med žrtvmani sta tudi dve žen- ski (imen še niso vedeli). V uredništvu sem našla samo stroje- pisko. Padla mi je okrog vratu. Vpra- šala sem po urednikih, pa mi ni vedela nič povedati. Odhitela sem spet na sta- novanje in gospodinja mi je že povedala, kako je urednik Kern pred pol ure raz- burjeno zvonil na njenih vtratih im vprašal po meni. Ker mu je povedala, da me ni, si je mislil, da sem pač »le- tela« in da sem mrtva, pa je preskaku- joč po več stopnic odvihral brez p>o- zdrava. Ko .je gospodinja zaklicala aa njim, da sem verjetno šla v uredništvo, se je ustavil, obrnil, si oddahnil in de- jal: »Torej je živa!« Spet sem takoj zapustila stanovanje in odšla ponovno v uredništvo — tako smo se lovili in se končno našli v pisarni. Vse mi je bilo odpuščeno. Spraševala sta me na dolgo in široko, če sem imela kake slutnje o nesreči, da sem se upala tako trdo- vratno upreti. Ne, slutnje pravzaprar nisem imela, sam.o srečo. »Nekaj« po mi je vendar narekovalo »ne jutri«, toda tega vam ne znam povedati. Popoldne me je v kavami ujel novi- nar Milan od »Slovenskega naroda«. Hotel je na vsak način imeti »novinar- sko senzacijo«, pa je vrtal x)o »slutnji«. Jaz nisem hotela priznati nobene slut- nje, ker sem smatrala, da imajo slu^ nje samo nenormalni ljudje. Njegori novinarski vsiljivosti pa sem ee zmak- nila z izjavo »zob me je bolel«. In popoldne je »Slovenski narod« pri- nesel med drugim tudi vest: »To pot p« nesreča ni hotela, da bi postala sedma žrtev letalske nesreče Vera Stermecki, sotrudnica Družinskega tednika. Imela je karto že rezervirano, k sreči pa jo je ponoči mučil silni zobobol, pa ^je odložila potovanje in se na te nači« rešila gotove smrti«. CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1955 Stev. 46 — stran 5 Horvat Izidor: URA Po naključju sta se srečala. Po dalj- šem presledku. Marko je bolščal čez časopis v kavarnišiko praznino, ko mu je legla na ramo krepka roka. Zdrznil se je in se nato vzradostil: »Aleš!« Prijateljski stisk rok in že so se vprašanja križala z odgovori. Naenkrat pa je Marko, kakor bi izrabil pravšen trenutek, ko ju je natakar zopet pustil sama, skoraj neučakano načel: »Jelko si poznal.« »Ce misliš Jelko iz ... « »Njo!« je pribil, kakor da tu ne more biti nobenega dvoma. »Srečala sva se. V vlaku.« Kak trenutek sta zrla drug v druge- ga. Molk je pretrgal Marko: »Kako je bilo? — Nič posebnega. Prenenadoma je prišlo, da bi bila napeto. Jaz sicer nisem mogel skriti presenečenja, ona pa: »Boš prisedel?« To je rekla tako naravno, kakor da bi drugi dan zopet prišel k njej in vmes ni bilo ne lo- čitve, ne časa, kakor da se ni nikoli nič zgodilo. Sedela je z neko spokojno zadržanostjo, z nekim umirjenim do- stojanstvom, iz oči pa ji je gledala ustaljena žalost. Njena mirnost je pre- hajala tudi name. Sedel sem ji naspro- ti: čas in življenje sta vdolbla sledove v njen nekoč tako lep in mil obraz. — Komu pa so leta prizanesla?! — In bolj ko sem jo gledal, bolj se je iz zabrisanosti ocrtavala Jelka iz onih mladostnih dni.« Iz Marka se je izvil pritajen vzdih. »In potem?« je vprašal Aleš, da je udušil svojega. Se pred njim so vsta- jali spomini. »Potem ... Potem je spregovorila. Na tisti svoj načm. Saj se spominjaš, ka- ko je govorila Jelka. Nič prisiljeno, povsem naravno. — »Se spominjaš ure, ki sem jo kupila, ko sem nastopila služ- bo,« je začela neposredno, kakor da bi čez dan pripovedovala, kaj se ji je ponoči sanjalo. ,Za tisto sem se odlo- čila, ki si jo izbral ti. 2e zato mi je bila všeč. Se spominjaš, kako sva po otroško ugibala, ali se bodo izpolnila urarjeva prerokovanja? Kolikokrat sva potlej prisluhnila njenemu tiktakanju, tiste- mu nedoumno doslednemu cepetu ko- rakov z življenjem bežečega časa!'« Marko si je s hrbtom roke šel po visokem čelu, nato pa rekel občuteno: »Lahko si misliš, da bi nič ne moglo bolj oživeti v spominu kakor dogodek z uro, s tisto, veš, s tisto švicarsko bu- dilko. Prodajalec je dajal poroštva in venomer napovedoval, da bo nama dol- go drugovala v prijetnih urah življe- nja. Jelka je bila vsa vesela. Tistikrat sva se prvič poljubila. — Tako sem se zapletel v spomine, ona pa je nada- ljevala kakor ura: »Dolžnost te je klicala. Odhajal si. Pri tisti košati iioi ob pokopališču sva se ločila. Moja občutljivost je poraja- la slutnje. Ko sem se vrnila v svojo izbo, so postale slutnje gotovost: vede- la sem, da je bila ločitev za vedno — ura je stala... Nisem je navila. Ho- tela sem zaustaviti čas, da naju ne bi razdvojil... Pozneje nekoč sem jo spra- vila v tek in šla razdvojena z njo na pot. Nisem šla tja, kamor me je vlek- lo, kamor sem spadala po naravi. Zato mi je ostala razdvojenost in zato sem bila vedno žalostna in nikoli srečna. Onrtala sem si breme in se zaprla vase. Bila sem žena in mati; bila sem nežna mati, žena pa — ne vem.« Mirno mi je pogledala v oči. Nisem dvomil, pa je vendarle pristavila: »Ti veš, da ni bila telesna nezvesto- ba. Zavedala sem se dolžnosti do živ- ljenja in živela brez ljubezni v tistem udušenem sožitju kakor toliko pov- prečnih zakonskih skupnosti. Sanje in hrepenenje sem zagrebala pod rušo pozabe, v meni pa se je naselila praz- nina in z menoj je hodila moja tenma senca.« Markov glas se je lahno potresaval. Obmolknil je kakor človek, ki je p>o- treben oddiha. Ob njem je še Aleš za- čutil v sebi težo, da je dahnil: »Koliko neslutenega gorja skriva človek pod plaščem vnanjosti!« »Jelkino se še ni izteklo,« je zopet poprijel Marko. »Še dalje se je raz- krivala z isto hromeče mirnostjo, le njen obraz je postajal trudnejši.« »Tisto jutro sem bila vsa nestrpna. Zakaj že enkrat ne gre na svojo vsak- danjo pot? Le kaj se obira? Neučakano sem ga priganjala. Proti navadi sem gledala za njim. In res se je ozrl, nato pa pospešil korak. Skoraj bi lahko oti- pala črne slutnje. Moja občutljivost je hodila pred menoj: vrnil se je — mrtev. Kap ... « ■ Obe roki je dvignila in se z dlanmi pogladila po gladkih laseh. Nemo sem jo gledal. Roki je zopet spustila v na- ročje in nadaljevala brez spremembe glasu: »Bridko mi je bilo, pa nisem zmogla besede, na jok mi je bilo, pa so mi oči ostale suhe. Tedaj so trudno zdrknile z njegovega bledega obličja na uro: stala je... Tista ura...« Globlje je zajela sapo in ustnice so ji komaj opazno vztrepetale. — Potem je pogoltnila tesnobo in povzela spro- ščenje: »Sčasoma je na dnu vstajalo nekaj, nekaj kakor olajšanje. Želela sem biti sama s svojim otrokom. Sedaj je bil otrok samo moj in moje vse je bil otrok. — Pravkar sem spremila hčerko na novo življensko pot — sto- pila je na visoko šolo. Zdaj se vračam v svojo samoto«. Vlak je zdrvel čez tračnice. Vstal sem. Moral sem prestopiti. Zdaj je uprla vame vprašujoč pogled. Rekla pa je: »Ze dolgo sem bila brez odkrite besede, zdaj sem ji dala, da se je iz- tekla«. Rahlo mi je stisnila roko in dodala: »Danes bom uro zopet navila.« Marko je iztegnil roko in pogledal na uro. »Še nekaj minut do vlaka^« je dejal in se dvignil. »Tvoj vlak. Marko ... « je Aleš zma- jeval z glavo. »Da ... Veš ... Pogledat grem, če Jelkina ura teče.« Z naglimi koraki je stopal proti po- staji. Rado Guč: KAKŠNI SMO Teden brezplinskega zraka ... Teden kmečkiti krvavic ... Teden ljudske atle- tike ... Teden plač ... Teden ... Te- den ... In tako dalje. Smo iznajdljivi in nam gradiva ne zmanjka, latiko nam pa tednov, saj jiti ni več ko dvainpetdeset. In če jiti? Nas iznajdl'ivost ne bo pusiila na cedilu, zalorej jo bomo že pogruntali. Speljemo latiko po dveti ii- riti: dve zadevščini v enem tednu! Tako, menim, bi se koristno dala združiti Te- den obupaniti deklin in Teden zakrk- njenih samcev in se taki stvari reče ko- operacija, koprodukcija, koeksistenca, kakor nas o tem poučuje tisk. Ce ob- stoja več možnosti za razvrstitev gra- diva in tednov. Tako se tedni lahko prirejajo po družinah, kakor na pri- mer onegavi Tihi teden v zakonu. Tudi z redukcijo tednov na dneve si lahko pomagamo. Tako bomo imeli dan. Dan.. Dan varčevanja na primer, le ta kar v svetovnem merilu. In je dan varče- vanja jako modra iznajdba, v kolikor ni predolg, kakor je tudi zelo modro pomaknjen na konec meseca, ko vsak dober državljan nagiba k varčevanju zaradi vis major, ali tudi pod silo raz- mer. Zdaj je že za nami, mi smo pa že v Tednu tiska in radia. No, brez strahu. Vsi in vse pride na red. Ce ne ta, pa drugi teden. Samo da smo na tekočem z iniciaMvo. Torej Teden tiska in radia! Vendar enkrat! Kajti nam je potreben ko sol in cuker in nam sladi življenje in soli pamet — ti-^k namreč. To pa ni brez koristi za človeka. O tisk! Sedmo mesto zavzemaš med velesilami in je sedem srečna š*evilka. Koliko preglavic si že naredil malim in velikim glavam. Velikim več. In kaj bi ljudje včasih brez papirja?! In ti, radio! Ali morate uživati večjo radost, kakor sledili prenosu asovskega žogobrca in vam sredi najhujše živčne napetosti izdihne električni tok? je ra- dio muhast, elektrika pa še bolj. le sicer tisk ljudsko ogledalo in se zrcalimo v njem, kakršni smo. Ali ste se že videli v tisku? Ne? Skoda. )e ne- ki to strašansko blažen obču'ek. Potem ste že gotovo či'ali v lisku svoje cenjeno ime? Tudi ne? Ne zgub- ljaj*e poguma. Vsak državljan ima pra- vico pri'i v »caj'nge«. Zato ni treba bi'i ni'i dvakrat morilec. Zados'uje, da se rodi'e, ali pa umre'e. Ce ste se pa že rodili, iimre'i va«; še pa ni volja, nač pa vas mika oženi'i se, se poroči'e. Vaše ime bo v vsakem primeru zable- ste'o pod »Gibanje prebivals'va«. Tudi se lahko okajeni pi-eknrneV s kolesa pod av'o, ali si omi-^'i^e kako drugo podobno junaško delanje in za- sledili si tx>ste ime v »Kroniki nesreč«. Prav gotovo se vas bo tisk spomnil, če vam je sojeno i'i se gospodarski kriminal, ali če sicer šari'e okrog so'^- nikov v sličnih in podobnih hvalevrednih poslih. Možnosti torej na pretek! Izberite ta- ko, da bo vredna mastnega tiska in h)odo zategadelj vaši dragi prija'elji po- kali od zavisM. O tem s'e lahko pre- pričani. Nikar pa ne sedaj'e na bodice, kajti pritekla bi huda kri. Ampak v tisk ste pa gotovo že kaj dali? Prispevek se temu pravi in ne sodi pod šušmarsko roho, razen kolikor ste si jo izposodili od svojega tovariša. Da niste? Ojojojoj! No, nič še ni zamu- jenena. Saj veste za listo ljudsko: Ce stopiš mački na rep... Nik vas bo požgečkal na najobčutljivejšem mes'u, da hKDste kar iz kože skakali. »Dopis- nik pravi... Dopisnik trdi... Dopisnik nima prav ... Dopisnik ima prav ... Do- pisnik to, dopisnik ono ... Res je, da ni res, da je res ... Resnica je ...« Pe- ro teče ko smuči po mamutski skakal- nici »Ali je mogoče? laz?« — D^l Čla- nek za celo stran! Urednik in ...nik si maneta roke. Pred bralci se- pa raz- grne nova zavesa. So pa pri Msku z žavbami namazani in imaio tudi drugačno me'odo. »Pi- ši'e! Prispevaj'e!« Piše'e. Prispeva'e. Caka'e... Zrman. List od A do Z zva- rijo v uredniš'vu. Z nadurami kajpak! Sevp'^a g'"e ^a honorar in se ga nihče ne otepa. In je jako koristno, če oslane raje kar pri hiši. Zapikl Pa drugič. Do Tedna tiskov- ne anenriie »Raca« se bo zopet kaj nalrvi'o. Par pa je treba v Tednu liska nekai nare^'i'i. Zakaj pa je tisk in če- mu Te'^en tiska? Moj plan je takle: Dva romana. Tuja seveda! Kot vzgle- den rodoljub dajem prednost tuji robi. Mi zatorej ne bo mogel nihče v nos me'a'i, da ne capljam za našimi pre- vajalci, založbami in kakopak tudi s či'ajočo publiko veseda. Gledal bom in se divil pa naslajal nad vsako tujo tilmsko plažo. Do dna užaljenega srca mi je žal, da ne izhaja več Grof Mon*e Christo. Še sreča, da je pri roki TT! Torej: dva romana — sve*cvna —, še tri časopise, dve reviji, dve, tri stro- kovne knjige — če bodo te dni izšle — TT in 5on-ton! Vse to bom naročil m kupil. Denar? Denar vas skrbi? Mene tudi. Mar niso za potrošnika? Čakam pa turi na teden brezobrestnih posojil za kulturne potrebe državljana. Kakšne filme bomo gledali še t tem leiu Do konec leta bomo v naših kino dvoranah predvajali še naslednje filme: V kinu UNION: ameriške filme — Izgubljeni sin, Sudija Tmberlen, Zajeto mesto. Škrlatna dolina (barvni), Pago-Pago, Madam X; ruski — Anika okoli vrata; francoski — Tereza Raquin in Oholi; indijski — Mangala, hč Indije (barvni) in angleški — Romeo in Julija (barvni). V kinu DOM: jugoslovanski film — Dokumenti iz življenja maršala Tita; ameriški — Sin bledoličnega (barvni), Žene so nevarne, Bela griva — beli konj. Dolina Bobrov in pol orala zemlje (barvni). Tajna sobe 17; angleški — Magnet; francosk' — Ponočni ljubimci; švedski — Kradljivci ljubezni; avstrijski — Don Juan. KOLEKTIV KINOPODJETJA CELJE ČESTITA SVOJIM CENJENIM OBISKOVALCEM IN VSEM DE'.OVNIM LJUDEM CETJA IN OKOLI- CE K DNEVU REPUBLIKE TER SE ZA OBISK KINO PREDSTAV PRIPOROČA! Ko izide časopis (Ilustriran prosti spis) Mesto čevljev — mesto belo znova teden vsak preži, al' bo v petek al' v nedeljo celjski list šel med ljudi. Cveka k čveki, vej'ca, pika, še Micaj in vmes zaklan spet je kdo, do včeraj dika — list je zrel za beli dan! ; Slika gori, doli slika, zravan še obrabljen vic, nekdo tuli z glasom bika, . ; ves opikan od bodic. : Čevlji, glej, povsod! Potrošnja proizvodnji ni več kos. Važna pa je polna mošnja, če hoditi nočeš bos. Kolportf-.rju žep narašča, v mestu pa papir šumi — trema se ljudi polašča: »Koga so spet dregnili?« i Mnogim tja pod sodno »rihto« najprej se ugled upre, kjer med članki išče z ihto ' svoje »čislano« ime. Punca se pred vrati dere, ■ poka ji srce od muk, ] ko o jantu v listu bere, da je ušel pod jarem drug. Glejte, Zguba — knjigovodja, ki v zamejstvu kupoval je za firmo vsega zlodja, se je pravkar pripeljal, pa mu najprej v roke pride svež današnji časopis. Mrzla zona ga obide, ko prebere v njem dopis, da v podjetju je kontrola našla strašen kriminal. Žrtev tega karambola — knjigovodja gre v »špital«. Domišljava mestm, dama viha svoj preiizetni nos, zanjo je naš list le slama in preb.ra le »uvoz«, ' se jezi, da žurnalisti nimajo za njo oči, ko ne pišejo v zavisti nič o nje šarmantnosti... A. medtem prestrašna raca ^ (man novinarski emblem) ji moža profit »prešaca«, v glavo ji .spttsti problrm. S takim no'^om motov.lo uradniško mimo gr^, voha umazan'^ vf^rilo, skrito T'red ohi'či^m dne. Na veliki zvon udari. slona z muhe naredi, pa si skuha ga v obari in se z njim — sadist — masti. Glejte še reakcionarja, ki b. v kalnem rad lovil, volk se v ovco rad pretvarja — iurnalist ga bo razkril! Rad v politko se vtakne znotraj, zunaj in povsod, zmerom glažek tja primakne, kjer na pipo pride sod. V šolo, kino in teater tudi kdaj se zaleti, za otroka in za mater rad reklamo naredi. Zaletava se v kulturo, športa v miru ne pusti, z grofi celjskimi torturo uganja pa že leto dni. Nabiralec inseratov je imel prav žaltav dan, iz okrcanih obratov so ga brcnili na plan. Tudi sonce s pažnjo gleda, kam velel je doktor M., tja sijalo bo seveda, kjer je ukazal pot ljudem. Velevažna primadona pa povzdigne zvonki glas: »Kritik melje brez pardona!« V jezi jI bledi obraz. Mesto vre. Kaj spet se kuha? Huda jeza — sfinjska prata! Tre direktorja naduha, ko drvi po advokata. Prost je dan za urednika, vso noč sanjal je komplot. Splašen centru se umika s krasnim »avtom« na sprehod. V uredništvu telefoni kličejo kot ponoreli. A novinarski kujoni iz previdnosti sfrleli nekam, so na svež zrak., dokler žolč se ne razlije žrtvam njih intrig in zgag. Da jim glav kdo ne razbije — danes pač pogreb je drag. gtev. 46 — stran C CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1»55 TEŽAVE IN PROBLEMI Časopisni iish ic v podjciju vedno večji problem. Ved- no več je časopisnega liska in ga s ploskovnim liskom le s težavo natis- nejo. Nastaja nujna potreba po rota- cijskem stroju, ki bi reševal te pre- cejšnje naklade časopisnega tiska in odpravil problem, ki ga dnevno in dru- go periodično časopisje ustvarja. Knjigotešhih strojev rezalnih, zgibalnih in šivalnih ni samo premalo, marveč so vsi že davno za- starele konstrukcije, ki razen tega, da imajo samo polovično zmogljivost, pov- zročajo zaradi stalnih popravil tudi do 20% zastoja na dan. V splošnem pa so prisiljeni, da še mnogo dovršilnih del opravljajo ročno, ker nimajo sodobnih tehničnih pomagal. Upravno poslopje Celjske tiskarne, papirnice in knjigarne. V spodnjih prostorih so poslovni prostori — t prvem in drugem nadstropju pa stanujejo delavci. O problematiki grafične industrije Slovenije je bilo v dnevnem časopisju Slovenije že precej objavljenega. O težavah našega celjskega tiskarskega podjetja pa do sedaj nismo pisali. Zato pa danes nekoliko več. Kolektiv Celjske tiskarne, ki le s težavo krije najnujnejše potrebe tiska širokega industrijskega in kulturnega področja Celja, opravlja svoje delo kljub temu še dokaj kvalitetno in uspešno. Ima pa pri izvrševanju potreb ve- like ležave, ki jih v obrisih navajamo. V Celju so se kapacitete za izvrše- vanje tiskarskih uslug iz s^are Jugo- slavije obču+no zmanjšale. Pred vo)no so bila v Celju š'iri grafična podje'ja odnosno š^i^i tiskarne, in sicer: Zvezna liskarna. Tiskarna Celeia, Tiskarna Bra^a Rode & MarMnčič in Mohorjeva tiskarna. V teh tiskarnah je delalo 154 grafičnih delavcev. Danes je v Celju le eno grafično podje'je, t. j. Celjska ti- skarna, prej Mohorjeva tiskarna. Ta tiskarna je obdržala isto kapaci'eto kot pred vojno, t. j. isti strojni pa^k, zapo- slenih je bilo le»a 1937 43 grafičnih de- lavcev, danes jih je pa 110. Pri tem mo- ramo upoštevati, da se je Celje indu- strijsko in kulturno izredno močno raz- vilo in je logično, da potrebe po tisku mnogokrat presegajo možnosti našega kolektiva. Po posameznih izdelavnih oddelkih jc stanje naslednje: Ročna stavnica ima lepe delovne prostore — je pa že pretesna. Ročni in strojni stavni matetial je izrabljen, saj je že več kot 15 let, odkar niso mogli ničesar pomembnej- šega nabavi;i, medtem ko bi bilo treba vsako Icio dokupovati sodobne garni- ture črk in nadomeščati iztrošene roč- ne črke ter mairice za slavne stroje. Zato nimak) nikakih sodobnih črkov- nih garniiur in lo ne v ročnem in ne v strojnem stavku, kar povzroča, da ti- skovine ne morejo ustrezaii sodobne- mu estetskemu okusu. Skooa ni samo lepotnega značaja, marveč še večja v tem, ker traja pri- rejanje, izravnavanje in popravljanje ti- skovnih sestavkov s tako izrabljenimi črkami dva do trikrat dlje, kot bi nor- malno smelo trajati. To da pri stvar- nem številu strojev na leto približno 50.000 proizvodnih ur i/.padka. Razen tega ni nili ta niti nobena tiskarna v Sloveniji oz. ročna stavnica v Slove- niji urejena za znanstveni in tehnični tisk, ki potrebuje najrazličnejša zna- menja in to v raznih velikostih, tako da take knjige ni mogoče postavili po mednarodnih grafičnih pravilih. Znan- stvene in tehnične knjige zahtevajo me- šani stavek, to je navadne, ležeče, pol- krepkc in krepke črke, nekalere pa ce- lo kapilelkc. V Celjski tiskarni le s te- žavo lahko stavijo samo navadno, pol- krepko ali pa samo ležeče. Niso pa sposobni stavili mešanega stavka, ki ima v splošnem besedilu nekaj pou- darjenih odnosno drugače izrazilih be- sed in stavkov, ker nimajo primernih črk. Stavni stroji katere imajo tri, sc^^vsi potrebni gene- ralnega remonta, ki ga pa brez uvo- ženih nadomestnih delov ni mogoče iz- vršili. Ti stroji so v obratu večji del v treh posadah, t. j. noč in dan, in je lo- gično, da s tem celotni precizni meha- nizem močno trpi in se predčasno iz- rablja. Drugi problem, ki je v ročni stavnici je ta, da imajo izredno višino črk, ki otežkoča medsebojno pomoč sloven- skih tiskarn v posameznih primerih. Oddelek strojne stavnice še nekako ustreza — stroji pa so že stari in hudo izrabljeni. Strojni park in linjizni tisk je domala ves zastarel, saj je nabava strojev bila v večini izvršena pred 50 leli. Enega imajo celo starega 88 let in bo menda doživel stoletnico. Le ena četrtina je starih nekaj pod 30 let. Stroji tiskajo povprečno na uro po 800 komadov, največ pa po 1100 i7Vodov, medtem ko veliki sodobni avtomatski stroji tiskajo okrog 4000 na uro, manjši pa celo še več. Razen večje zmogljivo- sti ali tiraže pa je treba poudarili, da Iraja prirejanje tiskovnih sestavkov na novih sodobnih strojih znatno manj ka- kor na starih, razmajanih strojih. Zato gre v izgubo na tisoče in tisoče pro- izvodnih ur. Treba bi bilo nabaviti vsaj za kvalitetnejša dela nekaj sodobnih cilindrskih in zaklopnih avtomatičnih strojev. Kolektiv sicer redno skrbi za popra- vila teh strojev, tako da so v redu vzdrževani, s tem jim življenjsko dobo podaljšujejo, neekonomičnost jim pa nc morejo popraviti. Vse stereotipne naprave so fako zastarele in potrebne nadome- stila, ker so primilivne, da kvalitete in kvantitete ni mogoče niti z največjim trudom doseči. ter je strojni park izrabljem, m> potrebna »tal- ■a popravila. Tiskarski stf»j St. i v popravil«. V oilsetnem tisku, ki ga v Celju sploh nimamo in ga tudi v Sloveniji rešujejo le z enobarvnimi ofsetnimi stroji, nastaja hud problem. Natis embalaže, ki je izredno važen za izvoz, je skoraj nemogoč. Tudi ne mo- remo natisnili sodobnih tujsko-promet- nih tiskovin, ki nastajajo z ozirom na vedno večji tujski promet kulturna in gospodarska nujnost. To »o sedanji delovni prostori knjigoveznice, kjer so se v časih vprežne pošte nahajali konjski hlevi. Nabave po trojni s sredstvi, katera so razpoložljiva za nabavo osnovnih sredstev, so sorazmer- no malenkostna in jedva zadoščajo za vzdrževanje sedanjega zastarelega strojnega parka in ni mislili na nabavo novih strojev. Če pri tem upoštevamo vse to, da ima grafična stroka najmanj 60% sredstev, tu so mišljena^ osnovna sredstva, ki jih ni mogoče izdelati do- ma, je popolnoma jasno, da je rekon- strukcija tiskarne nemogoča. Do lan- skega leta jim je bilo na razpolago le 10% amortizacijskih sredstev za naba- vo iz inozemstva, letos imajo dovolje- nih 30%. Vse to pa ne zadošča nili za nabavo izrabljenih matric, saj imajo pri 30% upoštevanju celotne amortizacije podjetja le 3,635.000 din na razpolago, en stave kmatric pa stane 1,200.000 dm. Skupna vrednost vseh v 10 letih po voj- nih uvoženih matric in nadomestnih de- lov je po takratni vrednosti 1,195.000 di- narjev, t. j. nekoliko manj kot ce- lotnih razpoložljivih amortizacijskih sredstev. Iz tega je jasno razvidno, da so tehnično zaostali, ker niso mogli ob- navljati. Ce prištejemo tem 10 letom še pet vojnih let, je tako zastarelost grafičnih osnovnih sredstev dokazana. Zmanjšana zmogljivost Ne glede na to, da je kapaciteta ti- skarne vsak dan manjša, ker so stroji in druge strojne naprave vsak dan bolj izrabljene, je treba poudariti, da so v dobi centralističnega, administrativne- ga gospodarstva odstopili za nujnejše dispar.teč MAN — cilindrski stroj din z vlagalnim aparatom 18,000.000.— zaklopni stroj znamke >Viktoria« A3 2,160.000.- perforirka (50 cm), križne škarje, stroj za šivanje blokov 1,960.000.- Skupaj 22.120.000.- Nadalje je Celje z likvidacijo Tiskar- ne brata Rode & Martinčič v letu 1947 izgubilo tiskarno, ki je prevzemala prc- Tudi tu >e vidi, da je oddelek strojnice sicer lep delovni prostor — je pa tudi že pretesen! cejšen del potreb natisa tiskovin, po- slovnih formularjev, reklamnega tiska i}d. Vrednost tiskarne v celoti bi zna- šala danes 60 milijonov dinarjev po di- sparitetnem tečaju. Seveda teh osnov- nih sredstev, ki bi za Celje nekaj po- menila, danes sami ne morejo nado- mestiti. Skupno bi torej znašala zmanjšana osnovna sredstva samo po osvotx)ditvi 88,120.000 dinarjev po disparitetnem te- čaju,. Zelo pereče je tudi vprašanje klišarne Pripravljajo sicer s svojimi lastnimi sredstvi ustanovitev tega oddelka, ima- jo pa velike težave pri nabavah potreb- nih strojev, katere večino bi morali do- baviti iz inozemstva. Zaradi premajhne kapacitete klišarn v Sloveniji je močno oviran natis časopisnega tiska, še bolj pa pravočasno izhajanje ilustriranih knjig, znanstvenih in poljudno- znan- stvenih, dalje strokovnih in drugih učnih knjig, ki morajo danes zaradi klišejev marsikdaj čakati tudi po več kot pol leta na izdelavo. Vse slovenske klišar- ne so po zmogljivosti nezadostne, ker je tudi zaradi starih aparatov in druge opreme metoda dela nesodobna, to je, mnogo zamudnejša kakor bi bila s so- dobnimi fotoaparati, jedkalnimi stroji in drugimi potrebnimi napravami. Zaradi tega klišarne Slovenije odklanjajo predvsem kvalitetnejša večbarvna dela. Potrebne nove kapacitete Tiskarski stroj »Tigel« - najstarejši v Sloveniji, ki bo kmalu »praznovali 90-letnico. Lahko trdimo, da je kapaciteta naš^ tiskarne danes najmanj polovico pre- majhna. V niti eni tehniki tiska ne mo- rejo popolnoma ustreči naročnikom, marveč morajo mnogo naročil odkloniti, v drugih pa čakajo na izdelavo tudi me- sece in mesece. Vse to povzroča na- ročnikom marsikdaj hude finančne In tudi proizvodne težave. Vse slovenske založbe kakor Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, Slovenski knjiž- ni zavod v Ljubljani. Cankarjeva za- ložba. Založba Kmečka knjiga, Oddelek za tiskovine Državne založbe. Nova proizvodnja in še ostale založbe, ne morejo plasirati v slovenske tiskarne svojiti naročil, ker jih tiskarne ne mo- rejo prevzeti. Posebno to velja za ves znanstveni in akcidenčni tisk. Tudi od Mohorjeve založbe so letos prevzeli v natis le dve knjigi redne izdaje, v letu 1956 pa bodo verjetno morali odkloniti CELJSKI TEDNIK, 18. norembra 1»55 Stev. 46 — stran 7 V CELJSKI TISKARNI NoTi delovni prostori knjigoveznice so tik pred dovršitvijo. se natis ostalih knjig, če bodo hoteli zadostili najnujnejšim potrebam Celja in bližnje okolice. Da bi mogli vsaj delno ustreči po- trebam po grafičnih izdelkih tako gle- de količine in kakovosti, so jim po- trebna naslednja osnovna sredstva iz uvoza: Tiskalni stroj AO, Heidelberški cilin- drski av!omat, zaklopni stroj »Vikto- rija«, stavni stroj, kotel za topljenje svinca, kompletna stereotipija, avto- matični troreznik, avtomatični rezalni stroj, črkovni in črtovni material, ma- trice za stavne stroje, knjigoveške čr- ke, razni rezervni deli, klišarski rastri, fotografska kamera in razni drugi pri- pomočki za tiskarno in klišarno. Skupna vrednost vseh navedenih os- novnih sredstev znaša din 36,391.000.— po dispariletnem tečaju. Koliko pa bi stala navedena potrebna osnovna sred- stva, če bi moralo podjetje za nje na- baviti devize po borznem tečaju, ra- zen tega pa še sklad na predpisane uvozne faktorje, naj navedemo nasled- nje: Disparitetni tečaj je 36,391.500 din, borzni tečaj 181,957.500 din in s faktor- jem pa 252.406.200 din. Finančna zmogllivost podjeifa Preden prikažemo, kako je s finan- čno zmogljivostjo podjetja, moramo poudarili, da je iz amortizacije mogoče neko osnovno sredstvo iz uvoza samo nadomestili, ko je že popolnoma neu- porabna, ne dopuščajo pa predpisi raz- širjanja ali povečanja zmogljivosti iz sredstev amortizacije. Sredstva iz sa- mostojnega razpolaganja pa so malen- kostna in jih ne smejo uporabiti za uvoz. To pomeni, da grafična industrija v Celju, kakor tudi v Sloveniji pod te- mi pogoji ne bo mogla zadostiti poli- tičnim, gospodarskim in kulturnim po- trebam po grafičnih izdelkih, ki so iz dneva v dan večje. Kapacitete pa so vsak dan slabše. Hkrati s tem pa je treba ligotoviti, da bi bilo negospodarsko, da bi zgolj zaradi tega predpisa izločili stroje, ki nimajo potrebne zmogljivosti in namesto n)ih kupili sodobne zmoglji- ve stroje. Sodobne stroje bi bilo nam- reč škoda uporabljati za manj kvali- tetna dela manjših naklad, zato smo mnenja, da bo treba kupiti stroje zaradi večje in boljše proizvodnje, stare stroje Sedanji prostori knjigoveznice nI so primerni. ia odločno pretetail V pa še uporabljati za manj kvalitetna dela manjših naklad, dokler se to go- spodarsko izplača. Sedanji predpisi do- ločajo tudi, da smejo grafična podjetja samo 30% dosežene amortizacije upo- rabiti za nakup osnovnih sredstev iz uvoza, da morajo potrebne devize ku- piti po l>orznem tečaju in da morajo pri uvozu plačevati ustrezne uvozne faktorje, ki se za naša osnovna sred- stva sučejo od 1,5 do 2,5 na ceno os- novnih sredstev po dispariletnem kurzu deviz. Da je po teh predpisih nemogo- če, da bi mogla tiskarna iz svojih sred- stev nabaviti vsa navedena potrebna osnovna sredstva, nam pokaže nasled- nja razčlemba amortizacije: Celotna amortizacija tiskarne znaša 12,116.000 din, za nadomestitev imajo na razpo- lago 7,349.000 din, za večja popravila pa 4,767.000 din. Od celotne amortiza- cije lahko uporabijo za uvoz 3,635.000 din, za nabavo in popravilo osnovnih sredstev iz domače proizvodnje pa 8,481.000 din. Da ho zadeva jasna, navajamo na- slednji primer: Skupno dosežejo vsa grafična podjetja Slovenije na leto 205 milijonov 443.000 din amortizacije, od katere pa smejo uporabiti za uvoz sa- mo 30%, t. j. 61,633.000 din. Za to vsoto pa vsa podjetja Slovenije lahko kupijo samo en stavni stroj, medtem ko en tiskarski stroj formata 70 X 100 cm, ki najb>olj primanjkuje, stane 94,500.000 din. Ker bi torej mogla to potrebno vsoto, katero potrebuje Slovenija za nado- mestitev tiskarskih strojev v znesku 4.690,334.855 din pokriti šele v 76 letih, je jasno razvidno, da je pri obnovi slo- venske grafične industrije in kakor tudi Celjske tiskarne nujno potrebna pomoč družbe, ki pa je lahko različna. Prvič: državna subvencija v obliki osnovnih sredstev, kupljenih iz državnih sredstev, sprejetih v družbeni plan, in drugič: dodelitev dolgoročnega posojila v zne- sku 668,025.605 din, za Celjsko tiskarno 36,391.500 dinarjev. To posojilo bi mogla grafična podjetja vrniti povprečno v šestih letih, če bi se posojilo glasilo za nakup deviz po dispariletnem te- čaju (ne po borznem), če bi smela uvo- ziti vsa potrebna sredstva brez uvoz- nih faktorjev in če bi smela uporabiti najmanj 60% dosežene amortizacije za uvoz. Pri tem moramo pripomniti, da so potrebe podane skrajno realno, upo- števajoč pri tem svoje premajhne kapa- citete glede na potrebe trga, glede na vsa ozka grla v celotni proizvodnji in glede na vsak dan slabšo in nerentabil- neišo proizvodnjo. Nerentabilnost naj prikažemo samo z enim primerom iz knjižnega tiska, primerjajoč štiri stare stroje glede na novega: Pri starih tiskarskih strojih, kakršne imajo danes v slovenskih tiskarnah, ob tako izrabljenem črkovnem materialu in ob pomanjkanju sodobnih tehničnih pomagal dosežejo največ 50% produk- tivnosti za tisk, to je pri 8 urah 4 ure. Ob zmogljivosti 1000 odtisov na uro napravijo 4 stari stroji na leto 4,928.000 odtisov, katerih stroški znašajo brez papirja po današnjih povprečnih cenah 4,406.000 din, delovna sila sama stane pri tem 768.000 din, tako stane torej 1000 odtisov 894 dinarjev. Ob dobrem črkovnem materialu in sodobnimi tehničnimi pomagali bi do- Pogled na delovne prostore knjigoveznice z zuAanje strani. Del teh pru^ioiov ju ini \ inese- cn februarju 1945. leta pri bombardiranju uničen. Spodaj so postori knjigoveznice, nad njimi pa oblačilnice in t prostorih na vrhv so korektorji in risarski oddelek. segli na novih sodobnih cilindrskih av- tomatih 75% produktivnosti za tisk, to je pri 8 urah 6 ur. Ob zmogljivosti 3500 odtisov na uro napravi torej 1 sam so- dobni stroj 6,468.000 odtisov, katerih stroški (brez papirja) so po današnjih cenah 5,782.000 din, po novih cenah pa bi znašali 2,230.000 din, delovna sila pri tem bi stala 276.000 din, torej bi 1000 odtisov stalo na novem stroju z novim črkovnim materialom 345 din. V oddelkih drugih tiskovnih tehnik je sta- nje enako, pri dvobarvnem tisku pa je še hujša razlika. Pri tem moramo konkretno za Celj- sko tiskarno navesti še to, da tudi sami delovni prostori ne dajo možnosti raz- širitve in bodo potrebne tudi investi- cije gradbenega značaja. Za izvedbo teh investicij bi potrebovali približno 100,000.000 din. Pri tem moramo opo- zorili na to, da je stavba, kjer se na- haja oddelek knjigoveznice, z ozirom na bombardiranje med vojno, v obup- nem stanju in so zaradi tega pristopili k nadzidku glavnega industrijskega obrata za eno nadstropje, da bodo pri- dobili nujno potrebne prostore za ta oddelek in da preprečijo ob morebitni zrušilvi dosedanjega starega objekta veliko gospodarsko škodo. Razširitev tega podjetja je nujnost celjskega pod- ročja, saj tiskajo vse potrebno, kolikor pač lahko to izvršijo, za celotno široko industrijsko področje, ki je tudi kul- turno močno razvito in to od Poljčan do Dravograda, od 5režic in Trt)ovelj in je torej podjetje v sedanji obliki od- ločno premajhno. Če pripomnimo še to, da je v sedanjih odnosno bivših pro- storih Mohorjeve tiskarne delalo v sta- ri Jugoslaviji 43 grafičarjev, danes pa je zaposlenih 110, vidimo da tudi stvar- no delovni prostori nc ustrezajo več potrebam in da so pri povečanem šte- vilu higienske naprave odločno neza- dostne. K vsemu temu organi delavskega sa- moupravljanja v podjetju v bodoče upravičeno pričakujejo večjo podporo in razumevanje za smotrno odpravo na- kazanih problemov. Pri tem računajo posebno na večjo podporo lokalnih fak- torjev, ker do sedaj grafična industrija spričo nujnih investicij v bazični in- dustriji ni bila upoštevana. Do danes je delovni kolektiv z uspe- hi v proizvodnji dokazal svoje sposob- nosti in voljo, katero želi še nadalje razvijati in s tem zadostiti vedno več- jim potrebam tiska. To pa brez izbolj- šanja osnovnih sredstev kolektiv nc bo zmogel. S to problematiko smo hoteli sezna- niti javnost in merodajne činitelje O težavah našega tiskarstva, ki v razvi- janju celotnega gospodarskega in kul- turnega življenja mnogo pomeni. Večina del t knjigoveznici se 5e vedno opravlja ročno, ker nimamo tehničnih pripomočkov. Ilegalne portijske in pnptizanslie tehnike in tiskarne STANE TERCAK Eno najmočnejših propagandnih sred- stev, ki jih je imel delavski razred t predaprilski Jugoslaviji v borbi za ure- sničenje svojih ciljev, so bile njihove ilegalne tehnike. V dobi okupacije pa je bil partizanski tisk ona gonilna sila, ki je zrevolucionirala s svojo tiskano besedo široke množice naših zavednih ljudi. Mnogokrat je moralno dosegal partizanski tisk iste uspehe kakor par- tizanska puška. Napredni tisk teh dob je dal svoj veliki obulus pri naši osvo- boditvi. Zato je popolnoma razumljivo, da so bili s tem delom poverjeni le redki najzanesljivejši naši ljudje. Iz- guba vsake, tudi najšibkejše tehnike, je biLa za gibanje velika moralna in tudi materialna škoda, ki se ni dala lahko nadomestiti. Prvo ilegalno partijsko ciklostilno tehniko zasledimo na terenih Spodnje Savinjske doline v letu 1935. Ta tehnika se je stalno selila po obrobnih vaseh Prebolda. V tem času so bili v trbo- veljski partijski organizaciji, ki jo je vodil Lojze Hochkraut, organizirani prvi preboldski tkalci in zabukovški knani. Njihovi sestanki so se vršili naj- večkrat na Mrzlici. V tem času je Loj- ze Hochkraut poslal p>o kurirju preko Mrzlice pisalni stroj za to tehniko. Po znanem komunističnem procesu v Ce- lju leta 1936, ko so bili najaktivnejši partijci obsojeni na robijo, je bil pisal- ni stroj zakopan v Smiklavžu pri Kot- nikovih. Sedaj se nahaja ta pisalni stroj v oddelku NOB v Celju. Leta ia37 se je delo nadaljevalo t tehniki v Sentlovrencu. Naslednje leto pa je začela delati ilegalna tehnika v Medlogu pri Celju, ki je bila tesno po- vezana s »tekstilci« v Joštovem mlinu (Franc '^''runč, Mikkn Apth, Franc in Rudi Hribar in sekretar komiteja Dušan Kraigher, ki je bil takrat koncipient pri dr. Pinterju). V prvih dveh ilegal- nih tehnikah v Spodnji Savinjski dolini so delali poleg drugih še prvi ilegalec na teh terenih Plaskan, Dušan Kraig- her, Vera Slandrova in pesnik Karel Destovnik-Kajvih. Konec leta 1938 je Slavko Slander, ki se je takrat zadrževal v Celju, ponovno začel organizacijo ilegalnih tehnik. Med drugim se je dogovoril z Milanom Boršičem, da mu bo poslal š-apirograf na njegov dom v Vrbno pri Šentjurju. V tem letu je tudi tehnika pri Boršičevih pričela z delom. Tiskala je propagandne letake. Izdelali so jih tudi do 3000 izvodov. Po kurirjih so jih razpošiljali v Celje, Savinjsko in Šaleško dolino in Kozjansko. Pri delu v tehniki so poleg Boršiča pomagali Ivan Skvarča-Modras, Franc Vrunč, Peter Stante, Tone Grčar m Polo Ku- diš. Matrice so pisali na Novakov pi- salni stroj. Iz Gaberja pa je hodila po- magat tudi neka uradnica, ki jo je pri- dobil za to delo Franc Vrunč. Do osvo- boditve se je ohranil ves arhiv te teh- nike, ki ga je imel zakopanega v bližini svojega doma Milan Boršič. Ves arhiv je predal Boršič po osvoboditvi Komi- teju za celjski okoliški okraj v Šent- jurju. Kje se sedaj ta dragoceni mate- rial nahaja, ni znano. "V tem času je Slavko Slander pove- ril Ivanu Skvarči-Modrasu in Milanu Boršiču nalogo, da izdelata primitivni tiskarski stroj. V Skvarčevi in Saraj- kičevi delavnici v Zavodnem sta se lotila te težke naloge. Večino potrebne- ga materiala sta nabavila t Celju. Ti- pkarski valj so jima podložili z gumo v Kranju. Crke pa so dobili po skrivnih kanalih iz mariborskih tiskam. Ko je bil tiskarski stroj izdelan, ga je pre- izkusil pri KruševčGvih pri Šentjurju Dušan Kraigher. Kruševčeva mama je bila zelo zavedna žena in so se na njo lahko popolnoma zanesli. Nato je dal Dušan Kraigher nalog Boršiču, da ga je neke noči prepeljal v Cmuče. Boršič si je izposodil avtomobil pri Dobro- tinšku. Ob desetih ponoči je bil, kakor je bilo dogovorjeno, na javki v Črnu- čah. Tam so ga pričakovali Dušan in Boris Kraigher in Lidija Sentjurc. Ti so stroj prevzeli in ga peljali do bliž- njega peka, kjer so ga hranili. Nadalj- nja usoda prvega tiskarskega stroja, ki je bil izdelan v Celju, ni znana. V začetku okupacije imamo v Celju več provizoričnih ciklostilnih tehnik, ki pa so po izdajah koncem oktobra leta 1941 in v začetku maja leta 1942 prenehale z delom. Najzavednejši ak- tivisti Celja so bili v teh izdajah are- tirani, odpeljani v taborišča in večina ustreljena. V tem času so znane nasled- nje ciklostilne tehnike in razmnoževal- nice: Tehnika za gradom, ki jo je vodil neki Igor (ilegalno ime), pri Ključarju Kožuhu in pri Frecetovih v Novi vasi. Z ustanovitvijo Savinjske čete po- leti leta 1941 pa dobimo na celjskem terenu prvo vojaško tehniko, ki so jo imenovali ' po vodji tehnike Petru Sprajcu st., Sprajčeva tehnika. Delala je v gozdovih nad Grižami. Ko je šel I. štajerski bataljon na brežiški pohod, je Peter Spra j c, ki je bil tudi soudele- ženec pohoda, padel pri Slivnici. Tako je tehnika z delom prenehala. Leta 1942 se je ustanovila nova ciklostilu« tehnika, ki jo je vodil Anton Kotnik- Robida. Po njem se je tehnika imeno- vala Robidova tehnika. Delala je s kratkimi -nresledki ves čas do osvo- boditve. Ob koncu leta 1941 zasledimo prvo ciklostilno tehniko tudi na Kozjan- skem, kjer se je nahajal Pokrajinski komite. Prvotno se je nahajala na pod- strešju hiše Marije Senice-Grabenske mame v Šentvidu pri Planini. Imeno- vala se je tehnika »Dušan«. Kmalu na- to pa so izkopali pod njeno hišo zem- ljanko Pokrajinskega komiteja, ki je obenem služila tudi tej tehniki. Prvi vodja tehnike je bil Ivan Luskar-Du- šan, po njem se je tehnika imenovala Dušanova tehnika. Ta tehnika se je pozneje selila na južne obronke Bo- horja. Imenovala se je Prešernova teh- nika. Malo pred osvoboditvijo je bila izdana in požgana. Zadnji vodja teh- nike »France Prešeren« je bLla_tov. Vida Cimerman-Zgank-Tanja. II. grupa odredov, ki se je v začetku septembra 1942 prebila na Štajersko, je prinesla s seboj tudi ciklostilno tehni- ko. Ta tehnika je bila osnovana ju- nija 1942. Prvotno je tehnika delovala na Dobrovljah. Bila je pri štabu. Po borbi dne 7. novembra 1942, pri an- gleških barakah, ki so nad vasjo Kra- šami, se je preselila na Moravsko. Malo kasneje se je ustanovila tudi tehnika Cankar, ki je bila nadaljeva- nje tehnike IV. operativne cone, mo- goče pa tudi nadaljevanje tehnike II. grupe odredov. Z delom je začela r Sentpavelskih hribih. Ta tehnika je dobila ime po vodji Radu Zakonjšku- Cankarju. Teimika Cankar kakor tudi tehnika Robida sta se preselili leta 1944 na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline. Po decembrski ofen- zivi pa sta se preselili obe nazaj v Smiklavške hribe, kjer sta delali do osvoboditve. V letu 1944 se je ustanovila nekje nad RadePundo v Mozirskih planinah teh- nika Povh, ki se je preimenovala ▼ tehniko Prežihov Voranc. Nadaljeva- nie te tehnike pa je tehnika Slavka Slandra. V letu 1943-44 se je ustanovila Re- virska tehnika T. V. 24-53 c, ki se je nahajala na južni strani Mrzlice na Kalu, na našem obrobnem terenu. Z aktom dne 15. VIII. 1944 se je pre- imenovala v tehniko Lojze Hochkraut. Nestlov nabavni sektor, ki ga je vo- dil Nestl Zgank, se je nahajal na Smo- horju. Njegova naloga je bila predvsem v nabavi materiala za ostale tehnike. V času NOB je bilo na našem ob- močju okoli 30 ciklostilnih tehnik, tako da smo v tem oziru prednjačili vsem ostalim *^redelom v Sloveniji. Na osvo- boienem ozemlju Zgornje Savinjske do- line so bile tudi tri tiskarne: Tiskarna 4 M-Krim, pozneje se je preimenovala v Pohorsko tiskamo. Tiskarna 8 M-Po- družnicq -"^rtizanske tiskamo in Ti- skarna 7 A Pravica. Vse tiskame so se preselile na osvobojeno ozemlje v sep- tembru leta 1944. Vse so tiskale pro- .pagandni material, brošure in tednike ter nekaj številk Ljudske pravice. V decembrski ofenzivi niso zajeli Nemci nobene tiskarne. Vse tiskarske stroje je požrtvovalno osebje pravočasno umaknilo na Moravsko in Gorenjsko. Nekateri stroji teh tiskam so še danej T nekaterih ljubljanskih tiskarnah. V dobi preganjanj in okupatorskega terori a -e ves tisk imel veliko in od- govorno nalogo in je tudi prispeval •roj Telikl delež pri naši osvoboditri. Stev. 46 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1955 Tone Knez Z ustanovitvijo nove občine v Laš- kem se je v razmeroma kratkem času na področju državne samouprave že v marsičem spremenilo. Predvsem je tre- ba poudariti, da so občinskemu ljud- skemu odboru močna opora novoiz- voljeni sveti, ki so se že trdno postavili na noge. Med najvažnejše in najaktiv- nejše svete spadajo: Svet za gospodar- stvo, kmetijstvo, komunalo, socialno politiko, turizem in gostinstvo. SVET ZA GOSPODARSTVO JE OBRAVNAVAL STANJE GOSPODARSKIH PODJETIJ Svet za gospodarstvo je obravnaval stanje gospodarskih podjetij, ki ni povsod tako kot bi moralo biti. V mno- gih manjših podjetjih je delovna disci- plina zelo slaba. Nič čudnega ni, če v teh podjetjih dobivajo komaj 80 % plače, saj v nekaterih primerih še te ne zaslužijo, po drugi strani pa je rav- no v teh delavnicah razvito močno šuš- marjenje na škodo gospodarske skup- nosti in razvoja laške občine. Z ozirom na obstoj dveh mizarskih podjetij je svet za gospodarstvo mnenja, da bi bilo najbolje, da se ti dve podjetji, združita v eno močno mizarsko podjet- je. To bo rešitev »Mizarskega podjetja II« iz gospodarske krize, v katero je po zaslugi vseh članov kolektiva in po- gostega menjavanja upravnikov pri- šlo. Obravnavali so možnosti razširi- tve lokalnega gospodarstva. Svet je mnenja, da so dani vsi pogoji za usta- novitev novih podjetij, če bo dovolj potrebnih finančnih sredstev. MED NAJBOLJ RAZGIBANE SPADAJO SEJE KOMUNALNEGA SVETA Med najbolj razgibane spadajo seje komunalnega sveta, kjer so obravnava- li posamezna dela komunalne dejav- nosti. V Laškem bodo poleg ostalih manj- ših del začeli graditi novo trafoposta- jo, ki bo napajala celotno električno omrežje Laškega. Nadalje bodo še do- gradili dve dvostanovanjski hiši, ki se nahajajo še v surovem stanju, pred- vsem pa bo treba znova asfaltirati glavne ceste v Laškem. REŠITEV STANOVANJSKEGA PROBLEMA V LASKEM JE ENA NAJVAŽNEJŠIH NALOG Poleg vseh že dograjenih stanovanj, ki so bila dograjena od leta 1945 do 1955, je še danes čez 40 družinskih sta- novanj manj kot jih je bilo v letu 1941. Z ozirom na razširitev industrije in priselitev preko 500 okoličanov v me- sto, bi bilo treba dograditi še 80 do 100 družinskih stanovanj. Za delno re- ševanje stanovanjske stiske je občinski odbor na eni izmed sej sklenil ustano- viti sklad za zidanje stanovanjskih hiš, iz katerega bodo lahko posamezniki črpali posojilo s 30 letnim rokom vra- čila. Med najvažnejša dela, ki bodo izve- dena na področju laške občine, spadajo popravila pokopališča, mrtvašnice, ob- činskih cest, mostov, vodovoda, sejmi- šča, javne razsvetljave in ureditev par- kov. Sprejet je bil tudi predlog, da bodo v prihodnjem letu zgradili težko pri- Občina Laško se je lotila važnih gospodarskih problemov čakovano tehtnico, istočasno pa bodo nabavili za sejmišče prevozno tehtnico. Dokončali bodo tudi elektrifikacijska dela v Jurkloštru. Dolu, Brezi in Veli- kih Grahovšah. Istočasno pa bodo pri- stopili še k elektrifikaciji področja Brstnik—Rifengozd in napeljali glav- ni vod od Tekstilne tovarne »Volna« do novozgrajene Trafopostaje v Laš- kem. Vsa ta dela bodo po vsej verjet- nosti v prihodnjem letu izvršena, če bodo zato ustvarjena finančna sred- stva. Ce ne, pa bodo ta dela prav go- tovo izvršili v letu 1957. SVET ZA KMETIJSTVO Svet za kmetijstvo se resno bavi z vprašanjem zagotovitve zadostnega števila plemenjakov, katerih trenutno manjka 7. Res da posluje v Laškem umetna osemenjevalnica, vendar ne more zajeti obširnega okoliša laške ob- čine. Svet misli, da je najbolje, da se za laški teren nabavi primeren avto, ki bi služil za veterinarsko službo. To bi bil edini izhod iz sedanje zagate, v katero je prišla živinorejska služba v Laškem. Res da kupijo vsako leto nove plemenjake, vendar se spričo okužbe krav, okužijo tudi plemenjaki in so v največjih primerih neozdravljivi. Tu nastane nujno izguba, ki jo morajo kriti kmetijske zadruge. Samo laška zadruga ima letos čez 100.000 dinarjev izgube, ki je nastala v razliki med ple- mensko in klavno ceno okuženih ple- menjakov. Z ozirom na naglo širjenje okužbe sadnega drevja, je Svet za kmetijstvo mnenja, naj bi takoj začeli zimsko škropljenje sadnega drevja in vztra- jali, da se poškropi sleherno sadno dre- vo. Vse tiste sadjerejce, ki ne bodo po- škropili svojih dreves, pa naj bi kazno- vali. Škropilne ekipe do sedaj niso sto- rile vsega, kar bi bile morale, zato bo naloga upravnih odborov kmetijskih zadrug, da bodo temu vprašanju po- svetili vso pozornost. SVET ZA ŠOLSTVO JE RAZPRAVLJAL O STANJU ŠOL Svet za šolstvo je razpravljal o sta- nju šol in o predlogu proračuna za leto 1956, predvsem pa o ustanovitvi kme- tijsko-gospodarske šole. V letu 1953 je ta šola v zimskih mesecih delala, 1954 pa je šola predčasno končala. V letoš- njem letu šola še ni pričela z rednim poukom. Svet je mnenja, da je treba s šolo čimprej pričeti, v nasprotnem pri- meru pa je nujno v zimskih mesecih izvesti vrsto gospodinjskih in gospo- darskih tečajev. Z ozirom na to, da je pred vojno bilo Laško turistično razvito mesto z letnim obiskom do 3000 tujcev, od katerih je imela predvojna laška občina precejšen dohodek, je sedaj nujno tudi temu vprašanju posvetiti vso pozornost. Predvsem je v zvezi s tem treba dvig- niti število tujskih sob. Pred vojno je bilo v Laškem poleg zdravilišča na raz- polago preko 120 postelj. Svet za turi- zem je razpravljal, kako dvigniti Laško ponovno na tisti nivo turizma, kot je bilo nekoč. S tem se resno bavi tudi Turistično društvo. Slej ko prej bo treba v Laškem misliti na zidanje no- vega hotela z zmogljivostjo 100 turi- stičnih sob. Predlagali so, naj se na levem bregu Savinje zgradi kopalni bazen. O marsičem so do sedaj občinski ljud- ski odbor in posamezni sveti razprav- ljali, kar bi bilo v prid prebivalstva in za bodoči razvoj Laškega in okolice. Naša družina in mladina Anketa dijakov IV. razreda nižje gimnazije v Laškem Kaj mislim O svoj i in staršili (Nadaljevanje) 1. Nekateri starši svoje otroke pre- več priganjajo k delu in jim tako za učenje primanjkuje časa. 2. Ce po končanem delu prosim svojo mater, da bi smel skočiti malo k pri- jatelju, mi sicer ugodi, toda postavi mi uro, kdaj se naj vrnem. Ce to uro le za nekaj minut zakasnim, ne smem po več dni nikamor. Čeprav mi to ni po godu, priznam, da je pravilno, ker me tako uči točnosti. 3. Starši ne razumejo, da tudi otroci morajo imeti kdaj malo prostega časa. Cim opravimo šolske naloge, že nas za- poslijo pri domačem delu in se ne mo- remo v druščini niti razgibati, niti raz- veseliti. 4. Mene starši ne pustijo vedno, ka- mor bi se meni zljubilo. Imajo pa prav. Ce tudi jaz s t^ nisem vedno zadovoljna. 5. Za domače naloge mi starši vedno pustijo dovolj časa, kljub temu, da imamo doma mnogo dela. 6. Moji starši imajo nas otroke pre- več v strahu. Stalno moramo čepeti pri knjigi ali zvezku in na prosti čas niti pomisliti ne moremo. 7. Moji starši pa hočejo, da bi delal ves dan in še ponoči. Da, še celo ne- delje nam ne privoščijo proste ... 8. Meni pa ni prav, ker mi mama ne zaupa prav. Vedno jo skrbi, kje hodim, če se le malo kje zamudim. 9. Da so moji starši slabi, tega ne smem reči, toda v vseh ozirih pa tudi niso dobri z nami. Prav mi ni recimo to, da ne kažejo nobenega zanimanja za šport in nam ga vedno preganjajo iz glave. 10. Nepravilno od mojih staršev se mi zdi to, da nam vedno dajejo za zgled sosedovega otroka, za katerega pa vemo, da ni vreden takega povzdi- govanja, ker je v nekaterih ozirih slab- ši od nas. Otrok se naveliča poslušati stalne in vedno enake pridige in mu je potem že vseeno, kaj mu kdo govori. 11. Dostikrat so starši z otroki pre- malo strogi, včasih pa tudi preveč. Pre- strogi so takrat, če otroka tepejo in ga včasih celo poškodujejo, če kaj na- pačno napravi. Ce pa ga že ne tepejo, mu pa tako grozijo, da si ne upa niti spati pod lastno streho. Taki dogodki so pri nas ob konferencah. 12. Nepravilno od mojih staršev se mi zdi edino to, da me ne pustijo na šolske izlete in športne dneve. 13. Mene starši nikoli ne pustijo, da bi šla sama v kino ali na kako igro. To pa se mi zdi čisto pravilno, kajti če bi me povsod pustili, bi že imela naj- manj 20 ukorov. 14. Moji starši se zavedajo, da mora imet: otrok danes šole, če se hoče iz- učiti kakšen poklic. Zato hodijo redno na roditeljske sestanke. 15. Jaz mislim o svojih starših, da so preveč popustljivi in se ne brigajo za moj uspeh v šoli. Tudi na roditelj- ske sestanke ne hodijo. 16. Ako potrebujem kako šolsko po- trebščino in prosim starše za denar, mi rečejo, da so včasih vse v šoli do- bili. Starši pravijo, da je šola zato, da se v njej učiš, ne pa doma. 17. Moji starši niso hodili dosti v šolo, zato me ne razumejo in me vedno kregajo, če potrebujem denar, ali se učim. Mama me bolj razume in ni ta- ko trmasta kot oče. Kar rabim za šolo, mi da tako, da oče ne ve. 18. Moji starši kažejo voljo, da bi hodil v šolo in se nekaj naučil. Goto- vo si želijo, da bi se nam bolje godilo, kot njim. 19. Spoštujem svoje starše, ker me redno pošiljajo v šolo in mi vedno ra- de volje dajejo denar za šolske po- trebščine. 20. Velika napaka staršev je, da se ne sestajajo z našimi predavatelji. Navedeni citati laških dijakov-četrto- šolcev in njihovo vsakdanje življenje nesporno dokazujejo, da je relativna veljavnost znanega pregovora »Ka- kršni starši, takšni otroci« precej ve- lika ... Kmetijska zadruga Blagovna razpisuje mesto POSLOVODJE Ponudbo je poslati na upravo KZ. Plača po tarifnem pravilniku. Prednost imajo moški. — Nastop službe takoj. Poklicna svetovalnica v Celju nova pridobitev za mesto in okraj v krogu staršev in prosvetnih delavcev se često razpravlja o potrebi in pomenu Poklicne svetovalnice. Da bi to vprašanje natančneje pojas- nili, se je uredništvo Celjskega tednika obrnilo s prošnjo na profesorja Albina Podjaverška, da odgovori na nekatera vprašanja. 1. Znano je, da je bila v Celju ustanovljena prepotrebna Poklicna svetovalnica, ki ima svoj sedež pri Biroju za posredovanje dela v Sin- dikalnem domu na Šlandrovem trgu. Znano je tudi, da je bila organizacija te nove ustanove poverjena Vam. Kaj bi nam mogli splošnega poveda- ti o PS? Kdo je dal pobudo za njeno ustanovitev v Celju? Problem poklicnega svetovanja je v industrijsko visoko razvitih državah že davno rešen. Vsakdanja praksa je tisti pomemben faktor, ki mogočno so- odloča pri dvigu proizvodnje in ra- cionalizacije dela, posebno pa — kar je zelo važno — pri omejevanju obrat- nih nezgod. Gre za vprašanje dobrih, pravilno vzgojenih kadrov in postavi- tev vsakega človeka glede na njegove telesne in duševne sposobnosti tja, ka- mor spada. Tudi nam gre za to, da do- bimo na različna področja proizvodnje in dela ter določene dejavnosti sposob- ne ljudi, ki bodo telesno in duševno povezani s svojim poklicem. Pred očmi pa nam je človek, ki se naj ne bi v najlepši delovni dobi pri delu ponesre- čil ali pohabil, čemur je večinoma vzrok v tem, da opravljajo ljudje de- la, ki jim niso kos ali jih opravljajo z nevoljo. Pobudo za ustanovitev po- klicne svetovalnice v Celju je dal naš gospodarski razvoj, konkretno pa sta se zainteresirala za stvar Zavod za pro- učevanje varnosti pri delu LRS in Svet za zdravstvo in socialno politiko OLO Celje, ki sta nudila vso podporo, da se je dne 1. maja 1955 pri Biroju za po- sredovanje dela v Celju formijal Re- ferat za usmerjanje mladine v pokli- ce, ki skrbi za vključevanje mladine v uk ter svetuje, kateri poklic naj si iz- bere glede na intelektualne, zdravstve- ne in fizične sposobnosti. Tu gre torej predvsem za strokovno psihološko de- javnost poklicnega psihologa. Iz tega odseka se bo polagoma izoblikovala samostojna poklicna svetovalnica. O dokončni organizaciji poklicne sve- tovalnice v Celju bomo lahko govorili šele potem, ko bomo imeli za sabo vse priprave — verjetno že prve mesece prihodnjega leta. 2. Na katere ovire ste naleteli pri svojih prvih ukrepih? Največja ovira je za sedaj pomanj- kanje delovne sobe za psihodiagnosti- ciranje s potrebnimi testi, aparati, knjižnico itd. Najprimernejša soba bi 'bila sedanja pisarna »Partizana«, kar se bo po uvidevnosti merodajnih čini- teljev dalo urediti. Sedaj se še omeju- jemo na notranje organizacijsko delo, študij problematike in klinično delo. Drugo vprašanje pa so učna oziroma delovna mesta. Za marsikaterega mla- dinca ne moremo najti učnega mesta, dasi bi imel vse telesne in duševne po- goje za določen poklic. Kaj p>omaga po- klicno svetovanje, če taket^a delovnega mesta sploh ni. Preskrbeti učno mesto, to bi bila potem logična posledica po- klicnega svetovanja. Na tem pa mora biti zainteresirana naša celotna družba, podjetja, sindikati, šole ter politični in upravni forumi. 3. Ali že more svetovalnica redno poslovati in kakšen je odziv staršev in mladine, ki iščejo pri njej po- trebno pomoč pri izbiri ix)klica? Zaradi pomanjkanja prostora se se- veda še nismo mogli dovolj razmahniti. S starši in mladino je bilo precej sti- kov in smo imeli priliko marsikatere- mu mladincu tudi preskrbeti učno me- sto. K sistematičnemu in načrtnemu delu bomo pristopili šele potem, ko bo- mo imeli svojo delovno sobo, potreben material za testiranje in drugo psiho- loško aktivnost ter primerna proračun- ska sredstva. 4. Kakšne pojave ste opazili pri prvih posvetovanjih s starši in mla- dino? Kakor je znano, je za določene po- klice predpisana primerna predizobraz- ba. Pri absolventih nižje gimnazije smo opazili, da imajo za sprejem na delovno mesto prednost tisti dijaki, ki so v šoli dosegli boljši učni uspeh. Ce- sto pa se dogaja, da mlada telesno in duševno primerna oseba za ugotovljeni ali nasvetovani poklic ni imela zadostne šolske izobrazbe. Tu se maščuje zani- krnost staršev pri vzgoji otrok in lah- komiselnost mladine,' ker je do pet- najstega starostnega leta olDtičala v I. ali II. razredu gimnazije. Na to naj pazijo starši in vzgojitelji. 5. Ali imate pri tem delu tudi dru- ge sodelavce in kakšne bi si še želeli? Važno vlogo bo pri uspešnem delu poklicne svetovalnice in njenem raz- mahu igrala komisija za vključevanje mladine v poklice, ki pa se pri tukaj- šnjem biroju za posredovanje dela še ni ustanovila in bo to ena izmed prvih nalog njegovega upravnega odbora. Bi- ro sam je na razmahu poklicne sveto- valnice zelo zainteresiran, delamo pa v najožji povezavi s poklicno svetovalnico LRS v Ljubljani, ki jo vodi znani pio- nir te zamisli pri nas, tovariš profesor Ivan Bertoncelj-Janoš. 6. Kakšni ukrepi bi bili potrebni za popularizacijo Poklicne posveto- valnice? Zelo važno nalogo za popularizacijo PS bo imela komisija za vključevanje mladine v poklice. Sestavljali jo bodo predstavniki upravnih organov, sindi- katov, društev prosvetnih delavcev in^ drugi. Poklicna svetovalnica bo nave- zala žive stike z mladirio in starši na roditeljskih sestankih in drugih zbo- rovanjih. Pomembno vlogo bo odigral tudi naš tisk, ki bo seznanil najširšo javnost o pomenu in delu poklicne sve- tovalnice. OBVESTILO Vse zasebne obrtnike in druge zasebnike, ki dobavljalo blago, opravljajo storitve ali pa prodajo nepremičnine ali pravice državnim gospodarsk m organizacijam, državnim organom in zavodom ali za- družnim in družbenim organizacijam in njihovim gospodarskim podjetjem, obveščamo^ a) da bo registracija računov in priznanic za akontacijo na občin- skem ljudskem odboru v sobi št. 81 v torek, sredo, petek in soboto od 7. do 12. ure. b) vse h šne lastnike in lastnike zemljišč (razen kmetov), ki še niso prejeli odločbe o odmeri dohodnine za leto 1954, da se zglasijo na občinskem ljudskem odboru, soba št. 78 in odločbe dvignejo. UPRAVA ZA DOHODKE Kotiček za naše žene VEC SKRBI ČEVLJEM, PA BODO LEPŠI IN TRPEŽNEJSi Nove čevlje kupujte popoldne, ko so noge od stanja in hoje že malenkost nabrekle. Zjutraj kupljeni čevlji bodo navadno tiščali. Podplati in podpetniki držijo trikrat dalj, če jih večkrat na- tremo z lanenim oljem. Mokri čevlji se hitro posušijo in ne potrde, če jih nabašemo s časopisnim papirjem, ker se papir navzame vlage usnja. Dobro pa je tudi, da mokre čevlje damo na kopito in postavimo na zračen prostor, da se posušijo (v nobenem primeru jih ne postavljajte na štedilnik ali v nje- govo bližino). Dobro je, če mokre čev- lje vedno namažemo z rastlinsko, nesla- no živalsko maščobo, ker so tedaj luk- njice na koži odprte in se lahko ma- ščoba vleze v kožo. S kremo mažite samo suhe in očiščene čevlje. Ce se je krema posušila in preveč strdila, ji primešajte malo tcrpentinovega olja, pa bo snet uporabna. Čevlje namažite zvečer, pološčite pa šele zjutraj. Čev- lje iz rjavega usnja najlepše očistimo z limonovim sokom, nato pa izsušimo z mehko krpo, potem šele namažemo 6 kremo. Kdaj pa kdaj jih namilimo z vlažnim milom, takoj speremo in iz- sušimo z mehko krpo, mastne madeže pa namažemo z magnezijo in bencinom. Za kačje usnje je najboljše čistilo me- šanica beljaka in magnezija. Lakaste čevlje čistimo z mlekom, izsušimo z mehko krpo. nato pa natremo še s če- bulo, da se lepše svetijo. Lakasti čev- lji tudi radi razpokajo, zato jih pogosto mažite z maslom, oljem ali glicerinom. Pozimi moramo lakaste čevlje pogreti, preden jih obujemo, da lak ne bo po- kal. Ce vas čevlji tiščijo in žulijo, poško- dujejo nogavice in noge. Pogosto je vzrok raztrgana podlaga. Raztrgana mesta podložite z žametom ali levko- plastom. Pretesne čevlje lahko razši- rimo, če jih večkrat na tesnih mestih natremo s špiritom in jih takoj nato obujemo. Komur čevlji škripljejo, naj jih natre s toplim lanenim oljem. Vezalke vas tudi jezijo, ker se vam pogosto trgajo. Ali pa veste, da so ve- zalke skoro neuničljive, če jih pred uporabo namočiti v burovo vodo. Se to: čevlji ostanejo dolgo novi in elegantni, če enega in istega para ne nosite vsak dan, marveč jih menjuje- te. GNJAT NAJBOLJE OIIRANlS Gnjat najbolje ohraniš če jo poruše- no zaš'ješ v tanko blago, potem pa io na debelo nam^žeš s sve^e pri^-p-c-iim m.avcem, okrog in okrog, da zrak ne mo- re do nje. Prosta naj ostane samo vrvi- ca za obešanje. Pred uporabo potolči gnjat, da se mavec cddrcbi. odparaj blago, umij gnjat v gorki vodi in jo skuhaj, ali pa reži surovo. VSE MOGOČE VONJE LAHKO ODPRAVIŠ IZ SOBE V sobi lahko duh po zatohlem odpra- viš, če položiš na tla krožnik narezane čebule. Po šestih urah menjaj čebulo. (Z rok pa odpraviš duh po čebuli, če jih zdrgneš s soljo in jih splahneš v mlačni vodi. Iz ust odpravimo duh po čebuli in česnu, če izpijemo skodelico mleka). V sobi je vonj po naftalinu, ki prihaja iz vaših omar. Ta duh se naj- hitreje razgubi iz obleke pri topli peči, ne pa z zračenjem. Vonj po tobaku od- praviš iz sobe, če razobesiš več vlaž- nih brisač, ali pa ovlažiš gobo, ki spro- ti vsrkava nevšečni duh. Duh po olju ali pleskanju pritegne nase vedro vo- de, ki ga postavimo v sobo. Tudi rezi- na čebule ali skodela soli koristita. V kuhinji se razgubi duh po novem sli- kanju, če polijemo vroči štedilnik z močnim kisom. Prav tako odpravimo neprijetni vonj po kuhi. TUDI POZIMI LAHKO VAŠE SOBE DEHTIJO PO CVETJU Cvetlični vonj bo osveževal stano- vanje tudi pozimi, če si bomo pripra- vile spomlad: tole dišavo: v steklenico nadevamo močno dehteče latvice rož ali vijolic, damo na vsako plast malo soli. na vrh pa malo vinskega cveta. To shranimo na hladnem. Ce odpremo steklenico v stanovanju, bo brž zadeh- telo po cvetju. Ko bo soba dovolj odi- šavljena, steklenico zopet zapremo in jo tako uporabljamo večkrat v tednu. CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1955 Stev. 4« — straa t Igor Ponikvar: Ob Tednu radia in tiska v zadnjih nekaj letih smo doživljali in še doživljamo čudovito preobrazbo našega družbenega življenja. Sociali- stična revolucija je do temeljev, porušila stari družbeni red in z neprimernim pogumom, vztrajnostjo in žilavostjo gradimo nov socialistični družbeni red. Na vseh popriščih družbenega življenja žo dosegamo velike uspehe. Vendar pa moramo pri tem ugotoviti, da smo če- stokrat pozabljali na človeka kot no- silca vseh naporov, kot osnovno :n ne- pogrešljivo silo, brez katere ni življenja niti napredka. Zavedamo se, da je proces prevzgoje in vzgoje dolgotrajnejši kot proces ma- terialne izgradnje naše socialistične družbe. Zato ni naključje, da je nase lokalno politično in upravno vodstvo ravno zaradi tega čutilo potrebo po ustanovitvi lokalnega radia, z željo, da se poleg dnevnega in lokalnega tiska tudi po radijskih oddajah posreduje našim državljanom vse tisto, kar jim dviga državljansko zavest in ponos ter jih vzgaja v zavestne sodelavce v si- stemu družbenega upravljanja. Tako stoji »Radio Celje« v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta kar pred dvema važnima dogodkoma. V sep- tembru smo proslavili prvo obletnico Igor Ponikvar, predsednik UO »Radia Celje« ustanovitve radijske postaje, sedaj pa stojimo pred enako važnim dogodkom — »Tednom radia in tiska«, v katerem bo tudi naš celjski radio po svojih mo- čeh prispeval. Leto dni obstoja in dela neke institu- cije res ne pomeni mnogo. Lahko bi Tekli, da se takih jubilejev skoraj ne splača omenjati. In vendar smo se od- ločili, da ob Tednu radia in tiska po- svetimo nekaj vrstic tudi temu, za naš majhen radijski kolektiv tako po- membnemu dogodku. Radijski poslušalci mesta Celja in okolice so na dan 19. septembra pre- teklega leta prvič zaslišali preko svojih ^sprejemnikov glas, ki jim je napove- dal pričetek veličastnega zborovanja na Ostrožnem in s tem tudi pričetek ob- stoja in delovanja »Radia Celje«. Naj vam v kratkih besedah skušam orisati delo ;n razvoj celjskega lokalnega radia. V času od nastanka »Radia Celje« je bilo spregovorjenih v eter preko milijon 200.000 besed, ki so v medsebojni po- vezanosti osvetljevale lokalne gospo- darsko-FK)litične probleme. Ce bi liste, popisane s temi besedami zbradi v obli- ki knjige, bi ta knjiga obsegala preko 2250 strani teksta. Za prečitanje te knji- ge bi potrebovali polnih 65 ur, kolikor so znašale govorne gospodarsko-poli- tične oddaje »Radia Celje«. Zanimanje radijskih poslušalcev za naše oddaje je možno naibolj točno ugotavljati s številčnim prikazom na- ročenih »plošč po želji«. Uprava »Radia Celje« je v tem obdobju prejela od 1360 poslušalcev naročilo, naj jim zavrti ploščo po želji. Te želje poslušalcev so bile realizirane v 3900 minutah ali pol- nih 65 urah. Glasbenih oddaj je bilo skupno za 210 ur, kar zoi>et pomeni, da bi za pono- vitev le-teh potrebovali polnih 19 in pol dni ob neprekinjenem programu. Pestrost oddaj »Radia Celje« je bila zagotovljena tudi s številnimi literar- nimi oddajami, kot so potopisi, kultur- ni pregledi, oddaje za žene, oddaje za cicibane in pionirje itd. Se posebej so k pestrosti prispevali celjski in okoliški ansambli tei- solisti, katerih krog se je zlasti v zadnjem obdobju zelo razširil. Ta njihov prispevek je potrebno po- sebej podčrtati, saj so le-ti tisti, ki z gojenjem in posredovanjem lepe slo- venske pesmi, melodije in besede aktiv- no pomagajo pri razširitvi splošnega kulturnega obzorja našega delovnega človeka. Kakor iz tega površnega pregleda lahko razberete, je bilo ob izredno skromni tehnični opremi ter z nadvse maloštevilnim radijskim kolektivom iz- vršeno veliko in pomembno delo, ki se ob pomoči naših oblastvenih in poli- tičnih forumov ter radijskih poslušal- cev vedno bolj uspešno razvija. Ne- dvomno smo si pa vsi edini v tem, da je v Celju in celjski skupnosti radijska ustanova potrebna. Dovolite mi še, da se ob tej priliki javno zahvalim Občinskemu LO Celje ter Mestnemu in Okrajnemu komiteju ZKS za njihovo pomoč, kakor tudi vsem radijskim poslušalcem za njih uvidev- nost, ki so jo pokazali s tem, da so kljub začetnim in kasnejšim težavam, posebno pa motnjam vztrajali ob radij- skih sprejemnikih .in se morda tudi z nami veselili nad slehernim doseženim uspehom. Zlasti pa čutim dolžnost, da v imenu upravnega odbora izrečem javno za- hvalo članom našega radijskega ko- lektiva, in sicer direktorju Ristu Gaj- šku, kateremu gre glavna zasluga za postavitev radijske postaje, tehniku Alojzu Bertonolju, napovedovalcem Nu- ši Marušič, Petru Božiču ter Marjanci in Aleksandru Krošl, radijskima no- vinarjema Milanu Božiču in Milanu Ir- šiču, posebej pa radijskemu tehniku in članu upravnega odbora Božidarju Vi- rantu, katerega prizadevnost je rodila bogat sad v obliki 200 W radijskega oddajnika, izdelanega v lastni delavnici. Vedro smo stopili v novo leto obstoja »Radia Celje« in vedro gledamo ob »Tednu radia in tiska« na dosežene uspehe, kajti vsako novo leto in vska obletnica pomeni za nas nov načrt dela. ki naj bi nastal po izkušnjah preteklosti in ki naj bi bil dorasel potrebam, kot jih zahteva naš družbeni in kulturni razvoj. Pri teh naših naporih pa priča- kujemo vso vašo pomoč in podporo. Risto Gajšek direktor »Radia Celje« Risto Gajšek: Ob pzniku celjskega radia Začeli smo pri začetku. Nekaj starih, tehnično preživelih kosov železa, kon- denzatorjev, transformatorjev in elek- tronk, mala, neizdelana in nezakurjena sobica ter mnogo dobre volje. Vse to je povezovala nit od mikrofona do antene, ki je s svojimi 50 watti sporočala celj- skim poslušalcem, kaj se prireja na Ostrožnem in pozneje novice od blizu in daleč. Nekaj oguljenih plošč je osa- melo hreščalo v eter. In ko po nezna- nem naključju je prišla napovedovalka, ki je vsej šari starega želez j a vlila živ- ljenje. Beseda je postala bolj živa, stav- ki bolj pestri in prepričljivi. Pridružili so se dopisniki, člankarji, literati, an- sambli in solisti in vsi, ki bi radi em3- magali. Bili smo ponosni na vsak uspeh, polni idealov smo si postavljali načrte za napredek. Cas nam ni pomenil mno- go, delali smo kot športniki, da bi do- segli boljše in lepše uspehe. Ne da bi vedeli in mislili, smo postali radioama- terji. Vsak je bil vse, tehnik, napove- dovalec, programski in ne vem kaj še. Nekaj mesecev in postaja je delovala z vsemi tistimi osnovnimi elementi, ki so v radijski službi običajni. In tako je nastalo to kar je — radijska postaja, ki ima svoj »raison d'etre«. Prišli smo na pol poti — na razpotje. Vse to kar imamo je ustvarjeno z malenkostnimi sredstvi, z mnogimi sodelavci, ki jih za delo na radiu veže veselje do glasbe, veselje do tehničnih manipulacij, ve- selje do organizacije programa in konč- no veselje do napredka. Celjski radio je po pisani postavi ustanova, toda usta- nova brez komplicirane administracije in tarifnih pravilnikov, ustanova z de- lavskim samoupravljanjem in brez stal- Ob vstopu v studio vas pozdravi takle »prijazen« napis nih delavcev, ustanova, ki povezuje amater j e-športnike v disciplinirano or- ganizacijsko celoto, ki nima pravice zahtevati svojega časa! Cas oddaj je tu in časa ni. Nekoč smo potrkali na vrata 135 KW oddajnika in povprašali po pomoči. Po- vedali smo, da je v Celju zvečer slab sprejem in da jim pomagamo zadovo- ljiti poslušalce z večurnimi prenosi. Toda žal, niso razumeli našega jezika. Potrkali smo doma, toda iz prazne bla- gajne je težko kaj vzeti. Upali smo in še upamo. Razumevanje in vsa moralna podpora, ki jo celjski radio uživa, po- življa iniciativo maloštevilnega kolek- tiva, ki razmišlja o 2 KW oddajniku, ki je bil v začetku leta skoraj doseg- ljiv ter o boljši tehnični opremi stu- dia. Uredba o radiofuzni službi, ki jo prav te dni sprejema Zvezna skupšči- na, vnaša v razvoj celjske radijske po- staje nove elemente, pravzaprav pa jo postavlja na razpotje. Naklonjenost šte- vilnih poslušalcev od Šoštanja do Ro- gaške Slatine, od Pohorja do Trbo- velj, razumevanje in pomoč političnih organizacij in organov oblasti pa daje slutiti le napredek in razvoj te mlade celjske ustanove, ki se bo z novo ured- bo sicer še vedno predstavljala poslu- šalcem s samostojnimi sporedi, vendar bo vsklajevala svoje delo z matično ljubljansko radijsko postajo, ki bo skupno z lokalnimi faktorji skrbela za boljše tehnične in materialne pogoje. Ob priliki praznika tiska in radia želim poslušalcem dober sprejem, isto- časno pa se jim zahvaljujemo za uvi- devnost, ko je ponagajal radijski škrat. KARIKATURIST NASEGA LISTA SMEH VLADO SE PREDSTAVLJA Heci naš — je čudne sorte ptič, njegom ohraz je dvojen kot medalja, kot prvi tak je — če ne pije nič, a Franček — kadar se v jarku valja »Sedem let skomin« v četrtek, 10. t. m. je bila v celjskem Mestnem gledališču premiera Axelrodove komedije »Sedem let skomin« — Režija Mirč Krageij, scena Sveta Jovanovič — Na sliki Janez Škof in Avgust Sedej razširimo Časopis tja, kjer \e najbolj potreben Najvažnejša naloga organizacij SZDL v »Tednu tiska in radiae šte- vilke. Pa tudi dentista v Šentjurju bi razbremenili prekomernega dela. V Lesičnem sem opazoval, kako na- črtujejo strugi obeh Bistric. Oni, ki priteče iz Zagorja, bodo porezali vse vijuge in kolena in njen tok naravnali v sotočje tako, da bo zadostoval v Le- sičnem le en most. Pridobili bodo obenem na plodni zemlji in močno zmanjšali nevarnost pogostih poplav. Ko sem imel Lesično za seboj, sre- čam novega pešca. »Kam pa, kam, Pol- de?« Se vprašaš, ko dobo veš, da služ- bujem na občini v Kozjem in stanujem V Dobležičah. Vsak dan odpikam 24 km in kadar se ponuja dež, jo uberem, ka- kor da bi se poskušal v maratonskem teku. Prevažanje po podplatih se pre- cej razlikuje od onega po železnici ali z avtobusom, toda ker pomagam ob- čini iz stanovanjske stiske, voljno pre- našam te napore,« mi je odgovoril Pol- de in nadaljeval svojo pot. »Midva se pa že dolgo nisva videla, tovariš Joža. Imate menda dopust,« na- govorim znanca, oprtanega z nahrbtni- kom. Kakšen dopust neki? Saj vendar veste, da žaga v Kozjem ne dela, ker ne dobiva lesa. Domačini s kmetijskimi zadrugami in gozdno upravo vred ga rajši vozijo daleč drugam,« mi je po- tožil moj stari znanec. »Saj dobivate še plačo in otroške do- klade,« sem mu posegel v besedo. »Od kod pa jih naj vzamejo, saj ven- dar veste, da se iz prazne sklede ne da zajemati. O, pa sem videl na neki žagi toliko hlodov.ne, da je nikakor ne bodo zmogli, ker tudi stroji ne morejo do- hajati. Les se tam kvari. Ne zamerite mi, če vam rečem, da takšno poslo- vanje ni v skladu s socializmom. Ce bi na primer jaz imel preveč dela, ki bi ga ne zmogel, bi dal presežek tovarišu, ki je brez dela. Pa bo prišlo tudi do tega, le verjemite mi. Saj smo si nekaj tudi sami krivi. V Cedje bi morali in tam stvar pravilno prikazati. Tam niti ne vedo, kako je z nami,« mi je za- grenjen povedal tov. Joža in me pustil samega na cesti. Preden sem zavil proti domu, mi je tovariš Jaka mahal naproti, naj ga po- čakam. Cim je pristopil k rtieni, mi je ponudil zadnje srečke RK. Pohvalil sem ga, da jih je razprodal, toda on mi je odgovoril, da bi lahko razprodal še dva bloka, če... »To namreč p>omen:, če bi se me tisti, ki so najbolje gmotno podprti, ne bili odkrižali samo z 20 din in če ne bi bilo toliko demokracije, bi imenik razprodanih srečk nabil na raz- glasno desiko,« je pikro povedal tov. Jaka. S tem je bilo tudi konec moje poti. -p- IZ SLOVENSKIH KONJIC Pred dnevi se je v Slov. Konjicah tretjič sestal Občinski odbor SZDL za konjiško občino. Razen članov odbora so seji prisostvovali še sekretar Ob- činskega komiteja ZKS tov. Ulrih in sekretarji krajevnih odborov SZDL. Člani odbora so razpravljali o tekočih gospodarskih in političnih vprašanjih. Ena osnovnih ugotovitev je bila, da so nekateri odbori premalo delavni in še vedno čakajo na pomoč iz središča. * Na zadnjem zasedanju je delavski svet tovarne usnja KONUS v Slov, Konjicah med drugim sprejel in potr- dil novi premijski pravilnik tega pod- jetja. Pravilnik je več mesecev sestav- ljala posebna komisija, pri tem pa so sodelovali še upravni odbor, strokovni svet in sindikalna podružnica. V njem je precp' novih določil, ki bodo omo- gočala lažje in boljše določanje pre- mij. Telovadno društvo Partizan v Slov. Konjicah pripravlja za proslavo Dneva republike slavnostno akademijo z na- stopom svojega članstva. Nastop bo v Kulturnem domu in lahko računamo, da nam bodo konjiški člani in članice ter mladina pokazali, kaj so se naučili v letošnjem letu. Podobne prireditve bodo tudi v nekaterih drugih večjih krajih konjiške občine in v večjih pod- jetjih. * Prosvetni delavci iz področja konji- ške občine bodo v kratkem ustanovili svoje društvo. « Izobraževalni odbor pri konjiški »Svobodi« je že sestavil daljši program za predavanja, ki bodo v letošnjih zim- skih mesecih za člane DS, UO in sin- dikalnih odborov, pa tudi za ostale de- lavce. Na programu so med drugim predavanja o proizvodnosti dela, plač- nem sistemu, organizaciji podjetja, vlo- gi DS in UO, kar bo olajšalo članom v organih upravljanja njihovo delo. L. V. POSNEMANJA VREDNO Letos smo se spet hudovali nad ne- organiziiranim odkupom nekaterih KZ, katerim ni uspelo nakupiti zadostne količine sadja za svoje potrošnike. Ko je bilo sadja največ, so posegli vmes nakupovale!, ki so ponujali višje cene dn kmetje so, razumljivo, prodajali boljšemu ponudniku. Spričo tako lepe in obilne sadne le- tine ne bi letos smele ostati brez sadja tudi šolske in dijaške kuhinje. Ali so si ga vsaj te nabavile v zadostnih ko- ličinah? Primer, kako lahko otroci plemenito tovariško pomagajo svojim tujim so- šolcem, je pokazala osnovna šola v Braslovčah. Ker je bilo tudi v tem pre- delu Savinjske doline letos sadja na pretek, so ga otrooi zbrali večjo koli- čino in ga poslali svojim tovarišem na celjsko okoliško šolo. Lep vzgled teh učencev in njihovih iznajdljivih učiteljev bi lahko posne- male tudd druge šole. IZ ŠOŠTANJA Pred kratkim je bila v Šoštanju kon- ferenca šolskih upraviteljev ter direk- torjev nižjih gimnazij. Razipravljali so predvsem o pristojnosti občinskega ljudikega odbora kot oblastnega orga- na, upravnih organov in Sveta za šol- stvo. Ugotovili so, da pristojnosti gle- de nameščanja in premeščanja učitelj- skega kadra še niso povsem jasne in so nekateri izrazili mnenje, da bi glede na strokovno plat bilo bolje, če bi p:i- stojnost bila na okraju, ki bi imel večji vpogled in možnost za izbiro kadra. Govorili so tudi o tem, da se opaža pri šolskih upraviteljstvih premalo po- zornosti delu šolskih, kolektivov. Po- nekod tudi pomanjkljivo vodijo raz- redne poslovne knjige, slabo čuvajo učila, ne skrbijo dovolj za šolske knjiž- nice. Ob koncu so predlagali, da naj bi bilo kaznovanje staršev, ki ne pošilja- jo otrok v šolo, ostrejše, ker se opaža, da dosedanje kazni niso v vseh prime- rih dosegle svojega namena. Ljudska univerza v Šoštanju je pri- redila tečaj za učenje tujih jezikov: nemščine, angleščine in esperanta. Po- leg tega je organizirala tudi tečaj za knjigovodstvo, stenografijo in stroje- pisje. ♦ Društvo rejcev malih živali je pred kratkim priredilo v Šoštanju zanimivo razstavo malih živali. * Kmetijska zadruga Šoštanj je odprla te dni nov lokal, v katerem bodo pro- dajali šipecerijo in različna semena. B. F. v zreCah še vedno primanj- kuje stanovanj Se bolj kot okolica, so se v zadnjih letih razvile tudi Zreče kot prvi večji kraj ob tem delu Pohorja. Razširjajoči tovarni se je morala umakniti Dravinja v novo strugo, na Dobrovi, nekaj minut od tovarne, pa je zrasla kar lepa vas. Nekaj nad 20 nov-h stanovanj je to- varna zgradila v preteklih letih, nekaj pa tudi zasebniki, toda stanovanjska kriza je še zmeraj velik problem. V to- varno se še vedno dober del delavcev vozi iz okolice s kolesi, vlakom in to- varniškim avtobusom, ker pač v bli- žini tovarne ne morejo dobiti primer- nega stanovanja. Razen tovarne, jki predstavlja go- spodarsko osnovo in garancijo za na- daljnji razvoj tega kraja, je tu še za- druga kot močna kmetijska organizaci- ja. Priznati je treba, da se je v zadnjih letih dokaj močno utrdila, saj ima za to dobre pogoje in sposobno vodstvo za njeno usmerjanje. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 5. do 12. 11. 1955 je bilo rojenih 14 dečkov in 9 deklic. Poročili so se: Stanislav Mestnik, zidar iz Podkraja in Ma- rija Žvikart, nameščenka iz Dravč pri Slov. Gradcu, Ivan Plevnik, vrtnar iz Ravn, okraj Celje in Dragotina Nareks, bolniška strežnica iz Železna, okraj Celje; Leopold Srebot, ples- kar iz Zg. Hrušice, okr. Ljubljana in Cecilija Pečnik, kmečka hči iz Zg. Ponikve, okraj Celje; Bošnjak Franc, strojni ključavničar z Miklavškega hriba, Celje in Marija Pečnik, natakarica iz Celja; Anton Groblnik. polje- delec iz Št. Jungerta, okraj Celje in Doroteja Verdel, poljedelka iz Podgore, okraj Celje; Janez Vipotnik, pleskar iz Žalca in Stefani- .ja Cufer, nameščenka iz 2alca; Janez Verdel, iz Doberteše vasi, obč. Žalec in Jožefa Pod- pečan, tkalka iz Gotovelj, obč. Žalec; Anton Vodovnik. livar iz Gotovelj in Marija Jožef Gaberšček, gosp. pomočnica iz Gotovelj. obč. Žalec; Kladnik Franc, logar iz Luč in Angela Plaznik, kmetovalka iz Podvolovljeka; Krebs Albin, mesar iz Luč in Vera Cesnovar, gosp. pomočnica iz Luč, okraj Celje; Radislav Kol- man. železniški kretnik iz Sevnice in Jožefa Kidrič, poljedelka iz Zg. Negonja, okraj Ce- lje; Jožef Turinek. avtomehanik iz Skornega in Marija Golob, krojaška pomočnica iz Boč- ne; Franc Purnat, kovaški pomočnik in Ama- lija Kolar, knjigovodkinja, oba iz Bočne; Jožef Brdnik. žel. skladiščnik iz Malega vrha in Silva Balant, Poljedelka iz Preser; Jožef Špende, šofer Iz Nazarja, okraj Celje in Ana Fricelj. nameščenka iz Dobletine, okraj Celje. Umrli so: Alojzija Kač. kmetovalka iz Vrbja, obč. Ža- lec, stara 71 let; Marija Kačnik, upokojenka iz Prdkraja. obč. Žalec, stara 79 let; Marija Papež, invalid iz Žalca, stara 38 let; Emil Pin- tar, otrok iz Ložnice, obč. Žalec, star 18 me- secev: Franc Lednik. poljedelec iz Studene, obč. Žalec, star 53 let; Andrej Drobež, otrok iz Vrbja, obč. Žalec, star 9 mesecev; Elizabeta Kvar, oskrbovanka iz Pcrnovega, obč. Žalec, stara 69 let; Helena Prungl, poljedelka iz Vrb- ja, obč. Žalec •••—T 21 let? Fizabeta Cokan, 'revžitkarica iz Vrbja, obč. 2alec, stara 74 let; Franc Jelen, prevAi.Mir i/. Stutienc, obč. Žalec, star 76 let; Jakob Piki, posestnik iz Gotovelj, obč. Žalec, star 71 let: Ivan Zupane, upoko- jenec iz Pernovega, obč. Žalec, star 75 let; Leskošek Ivan, gostilničar na Bregu pri Pol- zeli, obč. Žalec, star 75 let; Dušan Lamprečnik, novorojenček iz Šmiklavža; Žnidar Marija, prevžitkarica iz Podvrha. obč. Žalec, stara 80 let. Izpred lludskih sodišč z druge plati . . • ZANIMIVOSTI NOVIH PREDPISOV Naši bralci so se gotovo že spraševali, zakaj objavljamo tako pogosto le zanimivosti iz kazenskega sodstva, docela vnemar pa puščamo do- gajanja pred civilnimi sodniki, čeprav prihaja tudi v pravdah, sodni izvršbi, zapuščinskem postopanju, prekUcnih zadevah itd. do takšnih odločb, ki bi jih morali poznati ne samo prizadeti konkretni udeleženci, ampak tudi drugi državljani. Način našega dosedanjega poročanja je utemeljen deloma in pred- vsem v tem, da se za dogodke s kazenskega področja zanima neprimerno širša javnost kakor za ostale panoge sojenja, deloma pa v tem, da se civ-lna zakonodaja izpopolnjuje znatno počasneje z novimi predpisi ljudske oblasti. V bodoče bomo spričo vedno živahnejšega civilnega sodstva v zvezi z najnovejšimi socialističnimi zakoni prinašali večkrat I)oročila s civilnega področja. JE ALI NI OCE? Okrajno sodišče je spvoznalo toženega fanta za nezakonskega očeta mladolet- nega tožnika, ker verjame otrokovi ma- teri, da je spolno občevala v kritičnem času samo s tožencem in nikomer dru- gim. Toženec se pritožuje proti tej sod- bi zaradi napačne dokazne ocene in vztraja pri svojih prvotnih trditvah, da z otrokovo materjo nikoli ni spolno občeval in da zato ne more biti otro- kov oče. Toženec navaja, da je imela tožnikova mati razmerje z drugimi mo- škimi, ki jih našteva po imenih in od katerih bo verjetno eden prišel v po- štev kot oče otroku. Okrožno kot pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo okrajne- mu sodišču v dopolnitev postopanja in ponovno razsojo, češ da ima pritožba deloma prav. Ugotovitve, da je toženec z otrokovo materjo v kritičnem času spolno občeval, toženec sicer ne more ovreči, saj so ga videle razne osebe, kako je ostajal čez noč pri njej. Tudi sam se je izražal, da ima mladenko rad, kasneje jo je celo nagovarjal k odpravi. Zato je treba verjeti otrokovi materi, da je v kritičnem času obče- vala 3 tožencem. Vendar ta okoliščina še ni zadosten dokaz, da je toženec tu- di zarodil tožnika. Toženec dosledno trdi, da je imela mladenka tudi z dru- gimi moškimi, razmerje in navaja ne- katere tudi s točnimi imeni. Eden iz- med njih je celo potrdil kot priča, da se mu je raladenka po kratkem znanju vdala, sicer izven kritične dobe. Zato je v izpovedi nezakonske matere pre- malo opore za ugotovitev, da je imela v kritičnem času razmerje samo s to- žencem. Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ustvarja nezakonsko očetovstvo zlasti z novim zakonom o dedovanju, in zaradi pomislekov proti izpovedi ne- zakonske matere, da v zadevnem času ni imela nobenega drugega moškega kakor toženca, je potrebno, da se izvede še dokaz po pregledu krvi in po za- slišanju drugih moških, o katerih trdi toženec, da so imeli razmerje z mla- denko. OD LAŠKEGA DO MRZLICE Rudnik je pri separaciji blizu izvoz- nega rova dal narediti žago veneciJan- ko na električni pogon. Na tej žagi se bo lahko žagal odpadni les, ki bo pri- hajal iz rova zlasti za krajnike, kate- re je mnogokrat težko dobiti. Na ta način bodo precej prištedili na materi- alu. * Pred dnevi je v Jederti polju, to je na zahodnem delu rudnika, ubilo Slu- go Jožeta iz Sevc. Delal je v jašku, kjer se je utrgala večja plast talnine in ga stisnila, da je bil takoj mrtev. Ob ve- liki udeležbi ljudi je bil pokopan v Smarjeti pri Rimskih Toplicah. * Preteklo nedeljo je Svoboda iz Celja, odsek Zagrad—Polule, uprizoril v Sin- dikalnem domu v Hudi jami veseloigro »Nebesa na zemlji«. Po vseh znakih sodeč, so bili zadovoljni igralci in prebivalstvo. Igralci so dobro igrali in je prav, da še pridejo, saj bodo tu vedno imeli zadovoljiv obisk hvaležnih poslušalcev. Pevski zbor naše Svobode je med boljšimi zbori ter nastopa daleč na- okrog. Zadnje dni meseca oktobra je pel celo na avstrijski strani za koroške Slovence, kakor pravijo, z velikim uspe- hom. Pri petju pa se začenja in tudi neha vsa dejavnost naše Svobode. Ljudje si žele itudi igre. Na Igriših, to je na točki, kjer se z vzhodne strani vzipnemo na Mrzlico in kjer se stikajo bivša občina Rečica, Griže in trboveljski okraj, bosta Zveza borcev Rečica in Griže postavili spo- menik. Tu je bila kmečka hiša. kjer so imeli partizani večkrat zatočišča. V jeseni leta 1942 je nemška patru- lja obkolila hišo, v kateri so bili poleg družine še partizani: Hafner-Veličko, Stacin, Košiir Jože in Košir Jernej. Nemci so hišo zažgali, partizani pa so kljub borbi podlegli ter so prvi trije zgoreli. Le Košir Jerneju se je posre- čilo, da je ušel. Poleg prej navedenih partizanov so v hiši zgoreli še gospo- dar Hribar Leopold, njegova žena Ma- rija, sin Franc ter sosed Ramšak Franc. Hčeri Mimico in Slavko so Nemci za- jeli in poslali v taborišče. Prav je, da se postavi tem žrtvam spomenik, ki bo naši mladini prikazo- val grozote nemškega fašizma. L. L. GLOSA Pred petdesetimi leti je imelo tedaj malo mesto Celje tri otroške vrtce: nemški vrtec v okrilju mestne osnovne šole in dva slovenska: vrtec šolskih se- ster v mestu in vrtec Ciril-Metodove družbo v Gabefju. Danes pa, ko se je celjsko prebivalstvo podvojilo in po- svečamo otrokom največjo skrb, ima Celje en sam otroški vrtec! pojasnilo Kolektiv Trg. podjetja »Zelezninar« v Celju nam na našo zadnjo vest, s katero je dopisnik gotovo mislil to i>od- jetje pojasnjuje glede prodaje grelnih blazinic, da je staro zalogo prodajal res po 1500 dinarjev. Dne 31. oktobra pa je podjetje prejelo novo pošiljko bla- zinic, katerih nabavna cena znaša 1900 dinarjev za kcmad. Prodajna cena je bila formirana na 2000 dinarjev za ko- mad, torej niti ne za 5%. KRONIKA NESREČ Neki osebni avtomobil je v Petrov- čah povozil Zupane Alojza iz Studen- ca pri Žalcu. Zupane je utrpel poškod- be na nogi. Pri delu v tovarni je plin poškodoval oči delavcu Francu Ogrizku. Prepe- ljali so ga v bolnišnico v Maribor. S kolesom je padel Kari Kol ene iz Lahovne. Utrpel je težje poškodbe po telesu in pretres možganov. Cirkularka je pri delu poškodovala Znidar Jožeta iz Nove vasi. Lužni kamen je pil Ograjenšek Lud- vik iz Pristave pri Dobrni. Utrpel je opekline v notranjih organih. S kozolca je padel in si zlomil rebra Venek Peter iz Malih Braslovč. V Dornovem kamnolomu v Zagradu je kamen stisnil delavca Izidorja Po- ljaka iz Dečkove ceste. Poškodovalo mu je nogo, utrpel pa je tudi notranje poškodbe. Pri delu je padel z droga električar Rajh Zdravko iz Vojnika. Poškodoval si je roko in dobil "^retres možganov. CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1955 Stev. 46 — stran 11 Deseta obletnica porohe (Izpod sila široke potrošnje) Svečanosti ob razniti obleinicati so danes v polni modi. In če ima »Dru- šlvo zaradi usianavljanja druš'ev« pra- vico, da ima ob vsaki obletnici veselico, zakaj si ne bi privoščila malo pribolj- ška jaka in Lizika, ki sia prav zdaj pro- slavila deseto obletnico poroke? In na predvečer desete obletnice je Lizika ljubemu Jaku dejala. »jakec, jutri zgodaj zjutraj se boš s kolesom zapeljal v Celje in na trgu kupil nekaj jajčk.« In drugo jutro je jakec že zgodaj bil na trgu Stopil je k ženici, ki je proda- jala jajčka. »Mama, kakšno ceno pa imajo?« 2enica je razjasnila obraz, živo so zamigotale modre oči in obsula ga je s plolio besed. »Tovariš, rečem vam, saj pravim, zgle- date strašno prijazen človek. Res, to- variš, vam jih dam po dvajset.« »In so sveža?« »Oh, moj dragi tovariš! 2e vidim, ni- mate zaupanja. Toda rečem vam, tako so sveža kot vaš lepi obrazek.« »Pa mi jih daj-e deseti« Dobil je jakec fajčka, čisla in sveža. Hi^el je domov, doma pa ga je Lizika objela. »Oh, kar deset si mi jih prinesel!« jakec jo je poljubil. »In sveža so!« »Kakšna sreča, jakec!«* Jakec je šel na popoldanski šiht. Li- zika pa si je nataknila bel predpasnik, se vrtela po kuhinji, usteca so ji igraje šepetala. »Zvečer, ko se bo Jakec vrnil, mu bom postregla s torto in kupila mu bom dva litra dobrega vina.« Potem Lizika vzame skodelico in po- boža prvo jajčko. »Oh, koliko časa že nisem gladila svežega jajčka!« Ubila je jajce, toda morala se je pri- jeH za nos. »Pokvarjeno!« je plaho in boječe vztrepetala. Umila je skodelico in ubila drugo. »Pokvarjeno!« Zopet umije skodelico in skoraj v jo- ku ubije tretje jajce. »Pokvarjeno!« je vzdihnila in po obra- zu so ji začele teči debele solze. In tako je umivala skodelico in jo- kala do šestega jajčka. Potem je po- grabila preostale šMri, hitela z njimi do gnojišča in jih začela lučati v gnoj. »Sramota, sami klopotci! Takole pe- harijo ubogi narod, svinjarija!« Potem se je prijela za nos, zakaj okoli gnojišča se je razširil strašen smrad. Hitela je v kuhinjo in jokala, jo- kala. »Kako žalostna bo njena deseta ob- letnica poroke!« Nato je pretaknila vse kote. poiskala poslednji dinar in sla v trgovino. »Prosim, pripravite mi četrt kilograma sira in četrt kilograma salame. Takoj se vrnem. Samo v gostilno stopim ...« V trgovini so ji pripravili sir in sa- lamo, ona pa je stopila v gostilno. »Dva litra najboljšega vina!« Gostilničar hitro natoči. Lizika pa ga vpraša. »Je pristno?« In gostilničar se je potrkal na prsi. »Prodajam samo pristno pijačo, po- navljam, le pristno!« Lizika je vzela vino, šla v trgovino, plačala sir in salamo ter krenila do- mov. »Veliko ni, nekaj bo pa le!« je rekla Lizika in pripravila večerjo. Jakec je prišel in njegov obraz je bil prepoln veselja. Krepko je privit Li- ziko in jo nekajkrat pošteno cmoknil. »Lizika, zdaj pa večerjo, večerjo za deseto obletnico najine poroke!« In Lizika je dala na mizo kruh, sa- lamo in sir, natočila je pristno in dobro vino. Oba sta se zagrizla v večerjo, toda Jakec je kmalu skremžil obraz. »Ti, Lizika! Ali ne okusiš, da je sala- ma pokvarjena? Dobro jo poduhaj!« Lizika boječe poduha salamo in sko- raj zajoče. »Res je, duh ima. Jakec, pa sir jej. V trgovini so mi rekli, da je zelo oku- sen.« Toda sir je imel okus po zatohli ples- nobi. In uboga Lizika, ki bi tako rada postregla Jakcu, vsaj za deseto oblet- nico, je milo zajokala. »Ne joloskuse. Končno se je odločil. Nekaj dnd je počival, po- tem pa se lotil dela. Z malim dletom je začel lomiti kamen. Prvič se je dlet- ce zlomilo. Mojster je bil ves moker od zno^^ Poskusil je še enkrat. Zdaj se je dragoceni kamen prelomil na dvo- je, ravno tako kot je bilo zamišljeno. Mojster ie zaradi duševnega napora pa- del v nezavest. Srečno nreklan diamant so nato raz- delili na nadaljnjih devet kosov. Vsi ti diamanti od 1 do 9 krasijo danes angleško kraljevsko krono, poleg teh velikih devetih diamantov, je pri lom- ljenju nastalo še 96 manjših draguljev. Vse to so trije mojstri obdelovali celih osem mesecev. 1. za najtanjšo žepno uro na svetu? 2. Kje imajo največ samomoril- cev? 3. Odkod prihaja beseda sabo- taža? 1. Najtanjšo žepno uro imajo v Švici. Debela je 3 mm in je vgrajena v lahko, okroglo, zlato škatlico. Stane 900 dolarjev ... 2. Po neki stat'stiki OZN ima- jo največ samomorilcev ZDA, na drugem mestu je Japonska — To- kio. Tam so ljudje skakali v vodo z nekega mostu. Da bi zmanjšala število samomorilcev, je mestna uprava izobesila na mostu napis naslednje vsebine: »Preden se mislite končati, premislite, če je vaš naklep potreben. Z vi j en je ni tako strašno, kakor se vam zdi.« Pravijo, da je število samomoril- cev padlo. 3. Beseda sabotaža prihaja od francoske besede sabot, ki po- meni coklo, leseno obutev fran- coskih poljedelcev. Z njo ozna- čujejo Francozi — po njih pa tudi druga ljudstva — slabo izdelane stvari oz. v prenesenem pomenu besede — svojevoljno poškodo- vanje materiala. Celjski grofje Priredil: Jurček KrašovM Ilustriral: Tonček Skok — 163 — Po večerji sta kralj in Ulrik šla v odkazane prostore za visoke goste. Šele tu je Ulrik po- kazal svojo skrb. Tekal jo ob vratih in pri- sluškoval. Slišal je nenehne korake in žven- ketanje orožja pred vrati: »Pokličite Hunjadija!« je kričal. Hunjadi je prišel in se delal vsega začude- nega, zakaj visoka gosta ne spita in ga kličeta sredi noči. »Cemu toliko oboroženih mož pred najini- mi vrati;« »Cemu?« se je čudil Hunjadi, »menda ne bomo pustili visokih gospodov brez varstva,« je dejal Oger in odšel. »Mi se znamo sami varovati,« je odvrnil Ulrik in oblekel železno verižno srajco, ko je Hunjadi šel. — 164 — Noč je bila dolga. Ulriku ni bilo do spanja. Sredi noči je trdno poprijel za ročaj svojega meča, ko so tečaji vrat sumljivo škrtnili: »Pst. Prijatelj sem!« je šepnil prišlec, ko je vstopil v spalnico. »Kaj želiš?« je dejal Ulrik. »Vdan sem vam in presvetlemu kralju. Vam, svetli knez, grozi nevarnost. Ce hočete var. varno popeljem k vašim vojakom?« Ulrik se jo zamislil. Potem je pomignil na kralja, češ, kaj tudi on. Oger je odkimal. »Potem se ti zahvaljujem vrli prijatelj, toda brez svojega kralja ne grem nikamor.« Redko jo Celjan tako viteško nastopal. Morda pa Ogni ni verjel in je zaigral to do- padljivo prijateljstvo in zvestobo. — 165 — Noč je minila in nič se ni zgodilo. Napo- čilo je torkovo jutro 9. septembra 1456. Ulrik in kralj sta šla v trdnjavsko kapelo. Med ma- šo je prišel k Ulriku človek in mu prišepnil, da ga kliče Hunjadi k važnemu razgovoru. Ulrik se je za trenutek zmedel, potem pa po- mriil. Ostal je v kapeli do konca opravila, potem pa nestrpen ter zaskrbljen odšel v Hunjadijeve oddaje. Ko je Ulrik stopil v dvorano, je tam našel ob Hunjadiju zbrane vse višje ogrske ple- miče. V tem trenutku je opazil, da je z nji- hovega obraza zginila prijaznost prejšnjega dne. Njihovi pogledi so se sovražno srečali z njegovimi očmi. Ulriku je bilo tokrat že stotič žal, da se je dal speljati v trdnjavo. Toda kaj je mogel. Upal je v srečo. — 166 — Tedaj je Hunjadi vstal in jezno povzel: »Resno besedo imam z vami, knez. Vi ste bili že mojemu očetu sovražni in ste taki osta- li tudi do mene. Vaš pohlep presega meje, knez. Kaj nimate dovolj posestev in časti, da sj. jih iščete tudi na Ogrskem?« Ulrik ni pričakoval tako odkritega napada. Zbral se je, da bi se branil: »Nc razumem vaše razburjenosti. Nič ta- kega kot mi očitate ne iščem. Jaz sem samo zvest služabnik svojega kralja in svete Cer- kve. Samo to je moja dolžnost. Časti, ki so mi bile dane si nisem vzel. Tako je odločil državni zbor in sam presvetli kralj.« Ulrik je nastopil odločno in s svojimi be- sedami hotel poudariti, da ima zaščitnike, ki no bodo trpeli Ogrske samovolje. Stev. 46 — stran 12 CELJSKI TEDNIK, 18. novembra 1955 ŠPORT Bogata bilanca uspehov celjshth atletov v četrtek je bila v Celju izredna skupščina AD Kladivar, na kateri je bilo prisotnih pre- ko 120 udeležencev, med njimi predsednik ZSS «ot. Leopold Krese, predsednik AZS tov. Dra- gan Kramar, član ZSS tov. Drago Stepišnik, številni zastopniki celjskih telesnovzgojnih in športnih organizacij. SZDL. OSS, LMS, DPM ter delovnih kolektivov. Iz izčrpnega poročila, ki ga je v imenu Atlet- skega sveta podal tov. Karel Jug, je bila raz- vidna bogata bilanca letošnjih uspehov celjskih atletov, atletinj in atletskih delavcev. Admini- strativno — upravno poslovanje, notranja orga- nizacija in društveno poslovanje je v letošnjem letu dobilo izraza v organih samoupravljanja, ki so po svoji zamisli in vsebini bili dejanslco •draz demokratičnih načel v življenju in delu t vseh naših organizacijah. Atletski svet. kot ■ajvišji organ in njegovi sestavni organi — od- kori za mladino, propagando, zdravstvo, teh- mična vprašanja, gospodarstvo - so pritegnili k upravljanju društva širok krog aktivnih atletov kot dejanskih proizvajalcev vseh dru- štvenili uspehov in požrtvovalnih atletskih de- lavcev — funkcionarjev, ki so v kolektivnem Todenju društva po načelih samoupravljanja •mogočili velik napredek Kladivarja v kvanti- tetnem in kvalitetnem pogledu. Te nove oblike vodenja društva, ki jih uvajamo na vseh pod- ročjih družbene dejavnosti, so se tudi v Kladi- ▼arju pokazale za koristne in jih bo treba • vajati v vse naše športne organizacije, da bo Jelo v teh organizacijah vsklajeno in vodeno po principih in načelih socialistične družbe. V letošn'em letu so pač najpomembnejše delo •pravili mladinski, propagandni, gospodarski in iehnični odbor. Mladinski odbor je z organi- aacijo in sodelovanjem učiteljev in profesorjev lelesne vzgoje v Celju uspel v letošnjem letu zbrati na atletskem stadionu okrog 7000 celjske delavske in srednješolske mladine. Z množič- ■imi atletskimi tekmovanji v osnovnih atlet- skih disciplinah je odbor dobil vpogled v tisoče celjske mladine, o njihovi zmogljivosti, o nji- kovih rezultatih in podobno. Odkritih je bila zopet vrsta nadarjencev, ki bo po vključitvi v iruštvo in s specialno vadbo lahko napredovala T krog aktivnih tekmovalcev. Nič manjši ni bil uspeh z uvedbo atletske šo'e za mlajše madince, ki jo je vzorno vodil tov. prof. Mira^n Horvat. Po njegovi zaslufri so udele- ženci te šole — 50 po številu — dobili v krat- kem času vse potrebne osnove, kar so dokazali že v tekmovanjih, saj so na ekipnem prvenstvu Slovenije v obeh kolih nabrali največ točk in tudi v finalalu bili najbojši v Sloveniji. Teh ■ spehov smo pač lahko najbolj veseli, ker so ■am jamstvo za nadaljnje uspešno delo celot- nega kolektiva. Tudi jesenski kros delavske in srednje!(olske mladine celjskega okraja, ki je ^ral okrog 300 mladincev in mladink, je po- kazal veliko zanimanje in sposobnost mlndih ljudi za atletski šport. Ce bo Kladivar korakal po tej poti naprej, bo društvo imelo v najkraj- Jem času na razpolago široko bazo več sto ■iladih atletov, preko katerilv se bo po sistema- tični atletski vzgoji vršila prirodna selekcija za vrhunske atlete. Propagandno delo je bilo v letošnjem jubi- lejnem letu proslav vzorno. Naš dnevni in lokal- ■i tisk sta v naivečji meri spremljala društve- no življenje. Na centralni proslavi >in let športa v svobodi« so celjski atleti z ostalimi športniki našega mesta po ljubljanskih ulicah t paradi in popoldne na stadionu Odreda s številno udeležbo in impozantnim nastoporn dokazali svojo moč in veličino. Nič manjši ni kil uspeh ceijskh atletov in atletinj na športni paradi v mestu Ceju na večer pred Dnevom Tstaje in z nastopom na večerni akademiji na 61aziji v počastitev občinskega praznika mesta Celja. Skupno z Olepševalnim društvom je društvo priredilo osrednjo proslavo z med- mestnim srečanjem atletskih reprezentanc Za- greb : Celje. Z udeležbo na teh proslavah, kjer moramo prišteti še udeležbo v Titovi štafeti, lokalnih štafetah ob občinskem prazniku s po- laganjem vencev zaslužnim padlim celjskim borcem za svobodo, odlično organizacijo >Me- moriala Ferda Skoka< in jesenskega krosa v iponiin mladega Toneta Kosa. so celjski atleti in atletinje dokazali tudi svojo visoko politič- no — patriotsko zrelost. To so bili brez dvoma ▼eliki propagandni uspehi, čeprav je še vrsta prijemov, ki niso bili izkoriščeni v zadnjem letu. Tu je treba predvsem omeniti premajhno •krb za razvoj atletike na našem podeželju, med samim članstvom pa premajhno skrb za športno in s tem kulturno izobrazbo preko or- ganizacije društvene univerze, izdajanjem in- formativnega atletsikega glasnika in podobno. Gospodarski odbor je s pametnim gospodarje- njem in zbirandjem sredstev omogočil nemote- no delovanje društva. Atletski stadion je bil vzorno oskrbovan in je s svojimi napravami ter nasadi, ki ga obkrožajo, dajal lep estetski izgled. Tudi skrb pri čuvanju opreme je bila koljša kot v preteklem letu, kar se je odra- žalo v društvenem proračunu. Brez dvoma se uspeh nekega športnega dru- štva pri nas meri le z vidika rezultatov in uspehov na tekmovanjih. Ce upoštevamo težave pri vadbi, za katero so naši atleti in atletinje žrtvovali na tisoče ur svojega časa. ki je bila skozi vse leto na različnih i)rostorih v Celju in Ljubljani in da je bilo vse društveno delo vezano na amaterske strokovne delavce — tre- nerje in inštruktorje — potem smo lahko z uspehi več kot zadovoljni. Kladivar je tudi v letošnjem letu obdržal svoje pozicije v jugo- slovanskem merilu. V zvezni ligi so atleti po- trdili svoje tretje mesto v državi, ženske pa drugo, čeprav so prav letos imele veliko pri- ložnost preriniti se na vrh! Ce k temu pri- štejemo še uspeh naših mladih atletov — osvo- jitev moštvenega prvenstva LRS, potem smo v glavnem našteli vse kolektivne društvene uspe- Atleti in atletinje so nastopili letos kar na 81 tekmovanjih, od tega trinajstkrat v ino- zemstvu (večinoma kot člani državne repre- zentance), postavili so 58 slovenskih in 23 ju- goslovanskih rekordov! Vsi ti uspehi pričajo o nadaljnjem konstant- nem porastu kvalitete ,celjske atletike, ki je razvidna v dvigu povprečkov petoric in dese- toric v večini atletskih disciplin, najbolje pa v povprečku desetorice najboljših društvenih atletov po vrednosti mnogobojskih tablic. Ce pogledamo samo te številke, nam pokažejo po letih naslednjo sliko: 1950 — 8.815 točk, 1953 — 9.306, 1954 — 9.503 in 1955 — 9.999 točk! Po- glejmo si še deset najboljših društvenih atle- tov in atletinj v letošnjem^ letu po njihovi vrednosti na podlagi rezultatov — moški: Lorger, Vipotnik, Gajšek, Kralj, Male, Zupan- čič, Lešek, Marjan Kopitar. Peterka in Kop'itar Jože. Ženske: Celesnik, Slamnik, Petauer, .?ikovec. Zeleznik, Majcen, Belaj, Jager, Sumak in Grabar. Ce smo že pri naštevanju vrhunskih storitev, dajmo ob zaključku še ugotovitev, da so celjski atleti in atletinje v 10 letih po osvo- boditvi postavili kar 79 jugoslovanskih in 276 slovenskih atletskih rekordov. Te številke nam zgovorno potrjujejo visoko stopnjo celjske atletike, ki iz leta v leto pridobiva na kvali- tetnih storitvah. Doma in v inozemstvu so celj- ski atleti znova na mednarodnih in meddržav- nih srečanjih utrjevali ugled Kladivarja, Celja in celotnega jugoslovanskega športa. Nogomet DOGODKI ZADNJE NEDELJE Mraz je že krepko pritisnil v doline, po hri- bih se že drži sneg, nogometaši pa se še kar iz tedna v teden borijo po igriščih za točke. Celjski Kladivar je gostoval v Varaždinu, kjer se je spoprijel s Slobodo, ki je na 2. me- stu v področni ligi. Nihče ni pričakoval, da bo Kladivar brez Posineka in s poškodovanimi igralci (Rojnikom, Veličkovičem in Hriberni- kom) dosegel kaj razveseljivega. Pa vendarle, takrat ko izgleda situacija najbolj kritična, dosegajo celjski nogometaši zadovoljive rezul- fate. V Varaždinu so dosegli dragoceno točko z neodločenim rezultatom 3:3.^ ki je bil po- stavljen že v prvem polčasu. V vodstvo je pri- šel Kladivar po Hriberniku, nakar so 'domačini takoj izenačili. Kladivar pa ni popustil. Po le- pem napadu je Marinček poslal oster strel na ▼rata Slobode, obrambni igralec domačinov je ie še podaljšal žogi pot v mrežo. Sloboda pa ni oklevala in je zopet takoj izenačila rezultat. Nato je Hribernik poslal žogo pred gol doma- ■fiinov, obramba Slobode pa jo je zaradi nespo- razuma sama potisnila v mrežo. Tudi to vodstvo Iladivarja je bilo kratkotrajno, kajti doma- iini so po Ilajniu takoj dosegli izenačenje. Iz- redno blaten teren je v drugem delu igre pri- pomogel »umiritvi«. Vsem je zmanjkalo poleta. Kladi\ar je močno popustil, domačini pa kljub premoči niso mogli doseči zmagovitega gola. Tako je Kladivar s težkim nasprotnikom na tujih tleh osvojil dragoceno točko. Kljub temu uspehu pa so celjski nogometaši še ostali na častnem 5. mestu. Pred njimi pa so Tekstilac in Sloboda iz Varaždina Rudar in Sobota! Morda bosta zadnji dve koli le pri- Comogli Celjanom vsaj za stopnico više t tej gi. kjer pa seveda moramo računati na [jo- polni uspeh. V nedeljo igra Kladivar doma z Zagorcem iz Krapine, naslednjo pa v Zaboku proti Mladosti. V mariborsko-conski ligi so v nedeljo od- igrali zadnje kolo. V Celju so Celjani v slabi igri s tesnim rezultatom 4:3 (2:1) odpravili Par- tizana iz Rač in si s to zmago zagotovili v lestvici 7. mesto. Kovinar iz Stor jc v Zagorju proti vodilnemu moštvu v tej ligi, Proletarcu, doživel poraz, pri tem pa je nasprotniku le na- tresel nekoliko golov in mu s tem verjetno to- liko škodeval, da se ne bo obdržal do spomladi na čelu tabele. Rczutat 6:4 za 1'roletarea. Ta fioraz in slaba razlika v danih in prejetih go- ih je Storjane potisnila do spomladi kar aa zlato sredino lestvice! Rudar iz Velenja jo do- ma jedva odpravil Dravo z'2:1! Ker ima ▼ zaostanku še srečanje z ZSD Celje t Celju m ima isto razliko v golih s Proletarccm, za- došča Velenjčanom v tej tekmi že zmaga 1:0. da osvojijo naslov jesenskega prvaka v tej ligi. »icer pa — počakajra« d« nedalj«, ko k« s tem srečanje« dokončn* isšaa* ««di vpraiiaaje prvaka. Vsi si želimo, da bi delo v AD Kladivar ie nadalje cvetelo in se razvijalo kot v zadnjih letih. Brez dvoma lahko zaupamo novemu vod- stvu z izkušenim predsednikom tov. Fedorjem Gradišnikom na čelu, da bo tudi vnaprej skrb vsega kolektiva krepitev atletike kot najbolj zdrave telesne panoge in da bodo pri tem delu sodelovali vsi, ki želijo društvu, Celju, slo- venskemu in jugoslovanskemu športu nadaljnjo rast in napredek. Rokomet CELJE : MLADOST (Kranj) - 14:5 (6:3) Celjani so na domačih ueh zopet osvojili dve dragoceni točki z neizkušenimi rokometaši iz Kranja, ki so šele pričeli s to športno igro. Zato nas >visoka< nedeljska zmaga ne more povsem zadovoljiti, ker ni odraz stanja moči na terenu. Gostje so dobro pričeli in v prvih minutah bili že v vodstvu z 2:0. Ta hladen tuš je Celjane predramil, da so pričeli igrati bolj smotrno. Veber je s tremi mojstrskimi streli povedel Celjane v vodstvo. Sele v drugem pol- času so Celjani začeli bolj pogosto majati na- sprotnikovo mrežo. Kljub štirinajstim golom pa so številni streli šli mimo gola. . . Ce bi napadalci Celja izkoristili vsaj dve tretjini zrelih situacij, bi lahko dosegli še enkrat toliko golov. Kljub temu >če« je bila zmaga efektna in si želimo, da bi igralci dosegali točke tudi proti močnejšim nasprotnikom. Strelci za Celje: Uršič 7, Veber in Bukovec po 3 in /ijavž enega. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: 20. novembra ob 10. uri pri Skalni kleti: RUDAR (Velenje) : ZSD CELJE ob 14. uri na Glaziji: ZAGORAC (Krapina) : KLADIVAR Mišljenja o občnem ?boru CD Kladivarja Nisem športnik, vendar rad prebiram v na- šem dnevnem časopisju tudi športne vesti, da dobim tako vsaj malo vpogled tudi v to našo dejavnost. Nemalo me je presenetil dopis v Slovenskem poročevalcu dne 15. novembra 1955, ki obrav- nava pod naslovom »Složno delo — zajamčen uspeh« izredni občni zbor .\D Kladivar. Mi- slim, da je ta dopis nestvaren in da celo hoče prikazati ves potek občnega zbora drugače, kot pa je v resnici bil. Posebno me bode odstavek, ko pravi, da vladajo med člani društva osebne Eretenzije in s tem nekako namiguje, da bi ili tega stanja krivi tisti štirje tovariši, ki so se odrekli kandidaturi za atletski svet. Mne- nja sem, da se s tem podtika nečedne namene baš članom ZKS, ker so se edino oni odrekli kandidaturi iz drugih razlogov, ne pa zaradi osebnih pretenzij. Tega občnega zbora sem se udeležil kot gost — član množične organizacije in bi za- radi omenjenega dopisa rad podal nekaj svo- jih opažanj, posebno še, ker hoče dopis pri- kazati stanje drugače, kot pa je na občnem zboru bilo. Mislim, da se ne motim, če trdim, da v društvu res vladata 2 tabora, in sicer 1 tabor, ki zastopa svoje interese in drugi tabor, ki boče spraviti društvo na raven, na kakršni bi društvo moralo biti. upoštevajoč linijo ZKS in predpise pravil društva. Po teh predpisih ie osnovna naloga društva pritegovati v dru- štvo mladino, iz katerih ni nujno, da se ta- koj napravi nekake reprezentante, pač pu da jo vzgaja v socialističnem duhu in v skrbi zu njihovo telesno odpornost in zdravje. Prepričan sem, da ni povsem v skladu z obstoječimi predpiid, da je bil predsednik volilne komisije na tem občnem zboru tudi prvi kandidat na kandidatni listi. To poudar- jam še posebno zaradi tega, ker je bilo de- lovno predsedstvo opozorjeno, naj se izvede volitev volilne komisije šele po objavi kandi- datne liste, da se bo sestav volilne komisije spremenil, če bi bil kdo od njih kandidat za novi atletski svet, kar pa niso storili v nadalj- njem delu in je tako ostal predsednik komi- sije tudi prvi kandidat. Ni mi bilo tudi všeč, ko se je pričelo govo- riti o nekih »asih in »špicahi. To mi da upra- vičeno misliti, da v društvu tudi vsi člani niso enako cenjeni in da se tistim, ki še ne pomenijo ravno mnogo, ne posveča toliko pozornosti kot »asom« ali »špicam«. S tem se pa zanemarja glavno nalogo, da se ze vključene v društvu dviga, pa čeprav ni zanje izgledov, da bi postali »asi« in pa da se priteguje v društvo nove. Dejstvo je, da je včlanjenih v društvo zelo malo novih članov iz vrste delav- ske mladine. Tisti štirje tovariši, ki sb se odrekli kan- didaturi, so to svoje dejanje tudi utemeljili in jim zaradi tega nima nihče kaj podtikati. Demokratičnost odobravam in je prav, da je tudi v društvih. Na občnem zboru opevana de- mokratičnost pa ni prišla do veljave in se tudi ni izražala v predlogih. Demokratičnost je torej ostala bolj v besedi. Ce upoštevam še to, da so čisto na koflCM občnega zbora hoteli spremeniti pravila dru- štva, kar pa pr^i ni bilo na dnevnem reda in da takrat ni nilo prisotnih niti četrtina članov, potem lahko presodimo vsi kako je občni zbor potekel. Ponavljam še enkrat, da sem bil na občnem zboru kot član politične organizacije in da sem celo stvar gledal ne z društvenega, tem- več s političnega gledfšča. B. y. OBVESTILO Obveščamo, da je uprava za dohodke pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju s 15. novembrom 1955 prenesla davčne odmerne spise ter davčno kartoteko na občine. Zaradi tega se naj državljani, ustanove in p>odjetja od tega dne dalje za razna davčna pKJtrdila, potrdila o plačanem' davku, potrdila za otroške doklade in registracijo računov ter sploh za vse informacije, ki so v zvezi z odmero ter plačili davščin obračajo nei>osredno na upravo za dohodke pristojne občine. Overovi j en je knjig, takse na vozila in odmera ter plačlo prometnega davka na nepremičnine, ostane do konec leta pri Okrajnem ljudskem odboru, upravi za dohodke v Celju. UPRAVA ZA DOHODKE Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem I judsk.em odboru Celje RAZPISUJE MESTO DIREKTORJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA LAVA, CELJE Pogoji: inženir agronom s 5-letno prakso ali kmetijski tehnik z 10-letno prakso ali splošna izobrazba in daljša praksa v vodstvu kme- tijskega gospodarstva. — Osebe, ki so bile kakorkoli kaznovane, ne pri- dejo v poštev. — Ponudbe z življenjepisom Ln opisom dosedanjih za- poslitev in kvalifikacij je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 30. novembra 1955. TEČAJ ESPERANTA DUDEKOKA LECIONO Bonan tagon, gekamaradoj! En i>asintaj lecionoj ni ofte menciis korelativojn. (V preteklih lekcijah smo često omenili korelative, to je, sood- nosni zaimek, oziroma prislov.) Diru kelkajn korelativojn, kiujn vi memoras! - Korelativoj estas: kiu, kio, kia, kiam, tiu, tio, tie, čiu ... Opazili ste, da je v teh zaimkih ozi- roma prislovih, ki smo jih našteli, skupna vsem korelativom, črka -I-, in je osinova ali nekak koren za vse ko- relative. Istočasno pa označuje nedo- ločne zaimke in prislove. Vsi nedoločni zaimki in prislovi se začenjajo s črko I-. Rekli smo, da je črka -I- osnova za vsa obrazila. Toda obrazil je več, ki si jih moramo dobro zapomniti, da ne bomo mešali njihovega pomena. Obra- zilo -U označuje osebo ali določeno stvar. Kaj torej pomeni lU? Osebo ali do- ločljivo stvar, torej: UI — nekdo, neki. Obrazilo -O označuje splošno stvar, ki je pravzaprav samostalnik, saj je -o samostalniška končnica. Kako bi pre- vedli lO? lO — nekaj. Obrazilo -A označuje kakovost, last- nost, tako kot pridevnik. Kaj torej po- meni lA? lA — nekak, nekakšen. Obrazilo -EL označuje način, prislov. Kako bi prevedli lEL? lel — nekako. Kraj ozjnačuje obrazilo -E. Kako bo- mo nrevedli IE? Ie — nekje. Ce pa dodamo korelativu IE tožil- nikovo končnico ,-n, dobimo nedoločni korelativ, ki označuje smer: len — nekam, — AM označuje čas. lam — nekoč, nekdaj, — OM označuje količino. lom — ne- koliko, — AL označuje vzrok. lal — zaradi nečesa, — ES označuje posest. les — ne- kogar. To so torej obrazila, ki jih uporablja- mo pri vseh korelativih. Naštejmo še enkrat vsa obrazila! Za osebo ali določljivo stvar je obra- zilo -U, za splošno stvar -O, za kako- vost -A, za način -EL, za kraj -E, za smer -EN, za čas -AM, za količino -OM, za vzrok -AL in za posest -ES. Rekli smo, da so korelativi z osnovo -I- nedoločni. V lekcijah pa smo imeli še nekaj dnigih, ki m vijrašali ali po- kazali. Za vprašalne ali oziralne za- imke, ter prislove iz korelativnega se- stava, dodamo pred osnovo črko K- in ista obrazila, kakor za nedoločne ko- relative z istim pomenom. Crka K- je torej vprašalna in oziraLna. Pojdimo sedaj zopet po prej snem načinu, ter vprašajmo za osebo ali do- ločljivo stvar: KIU? — kdo, kateri, kdor, ki, KIO? (za splošno stvar) — kaj, kar, KIA? (za kakovost) — kakšen, ka- kršen, KIEL? (za način) — kako?, kakor, KIE? (za kraj) — kje, kjer, KIEN? (za smer, ki je pravzaprav 4. sklon od kie) — kam, kamor, KIAM? (za čas) — kdaj, ko, kadar, KIOM? (za količino) — koliko, ko- likor, KI AL? (ža vzrok) zakaj?, KIES? (za posest) čigav, čigar. Nadalje imamo še kazalne korela- tive, ki se začenjajo s črko T-, ostalo pa je vse tako, kot pri nedoločnikih: TIU — oni, ona, ono, ta, ta, to, TIO — ono, to, TIA — tak, takšen, TIEL — tako, TIE — tam, TIEN — tja, TIAM — tedaj, takrat, TIOM — toliko, TIAL — zato, TIES — onega, tistega. Za obče korelative pridamo črko C-: Ciu — vsak. čio — vse, 6ia — vsakr- šen, čiel — vsekakor, na vsak način, čie — povsod, čien — povsod (smer — v 4. sklonu), čiam — vedno, čiom — vse, v vsaki množini, ćial — zaradi vsega, čies — vsakogar. In končno še nikalno predpono NEN: Neniu — nikdo, nihče, nobeden, ne- nio — nič, nenia — nikak, nikakršen, neniel — nikakor, na noben način, ne- nie — nikjer, nenien — nikamor, ne- niam — nikdar, nikoli, neniom — nič, nenial — iz nobenega vzroka, nikakor, nenies — od nikogar. Z osmovo I- tvorimo nedoločne ko- relative, za vprašalne in oziralne upo- rabljamo črko K-, za kazalne T-, za obče C- in za nikalne NEN-. To je vse in če sedaj primerjamo posamezne korelative, vidimo, kako lepo to teče. Poiskusimo! lu, kiu, tiu, čiu, neniu, lo, kio, tio, čio, nenio, la, kia, tia, čia, nenia, lel, klel, tiel, čiel, neniel, le, kie, tie, čie, nenie, len, klen, tien, čien, nenien, lam, kiam, tiam, čiam, neniam, lom, kiom, tlom, čiom, neniom, lal, kial, tial. cial, nenial, les, kies, ties, čies, nenies. C-ia 1« revldo, karaj ge»amidean«i. OBIIIV5 iN OGLASI OBVESTILO ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PODROČJU MESTA CELJA IN OKOLICE Zaradi zaključnih del na novi razdelilni trans- formatorski postaji v Selcah pri Celju bo t nedeljo, dne 20. 11. 1955 prekinjena dobava električne energije od S. do 10. ure v mestu Celju, od 8. do 12. ure v bližnji okolici mesta, od 8. do 13. ure na področju transformatorske postaje Zgl. Dobrava, Prešnik, Šmartno v R. d., Trnovlje, Šmarjeta, Škofja vas, Ljubečna, Voj- nik, Višnja vas, Strmec, Socka, Frankolovo, Crešnjica, Bukovžiak, Blagovna, Sele, Dramlje, Teharje, Štore, Lipa, Kompole, Vrbno, Šent- jur, Stopče, Šentvid, Slom in Ponikva. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da se vse elektronaprave pod napetostjo. Elektro-Celje Tehniška izpostava Celje-mesto RAČUNOVODSKI TEČAJ »Gospodarski klub« Trgovinske zbornice za okraj Celje bo v prinieru, da se prijavi za- dostno število interesentov, priredil računo- vodske tečaje višje stopnje za industrijo, trgo- vino, gostinstvo in obrt. li tečaji so namenjeni finančnim knjigovodjem, ki bi želeli v do- glednem času postati samostojni računovodje. Tečaji bodo tedensko enkrat v dopoldanskih urah. Pouk bo strnjen in bo trajal 4 do 5 ur. Celotni tečaj je predviden na okoli 120 ur po- uka za vsako posamezno stroko. Vpisnina 500 din. Stroške rekvizitov nosijo tečajniki sami. Prijave pošljite najkasneje do 24. novembra t. 1. na Tajništvo Trgovinske zbornice za okraj Celje, Celje, Miklošičeva c. 3. Na prijavnicah označite stroko, za kate- ro se prijavljate. Prijavnice naj bodo potr- jene od uprave podjetja, ▼ katerem je kandi- dat zaposlen. PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE V četrtek, 24. U. 1955 bo ob 19,30 v preda- valnici Ljudske univerze na učiteljišču predaval dr. Stane Vrhovec o temi »ZOBOVJE IN ČLOVEŠKO ZDRAVJE. Vsi vljudno vabljenil OBJAVA Zaradi izvedbe letnega občnega zbora Sin- dikalne podružnice gostinskih delavcev v Ce- lju, bodo na podlagi dovoljenja Občinskega ljudskega odbora Celje na dan 21. U. 1955 prekinila poslovanje vsa gostinska podjetja in gostišča v Celju ob SO. uri, razen Hotela »Evropa«, gostilna »Branibor« in Kolodvorske restavracije. Gostinska zbornica za okraj Celje ŠOFERJI - POZOR Združenje šoferjev in avtomehanikov po- družnica v Celju bo priredilo za svoje člane in ostale poklicne voznike motornih vozil šoferski tečaj za visoko kvalifikacijo v prometni stroki. Prijave sprejema tov. Ukmar t avtobusni garaži Celje, Kersnikova ulica, vključno do 26. novembra 1955. Zato prosimo vse interesente, da se prijavij* čimprej, ker je število omejeno. Na istem me- stu prejmete vse nadaljnje informacije. Odbor PRODAM posestvo z vinogradom, travnikom in njivo. Hiša je nova, oddaljena od Zabukovce 20 minut. Cena 800.000 din. Romih Franc, Pankrac 34. pošta Griže. PRODAM dobro ohranjeno centralno kurjava (kompletno). Naslov v upravi lista.. PRODAM dve petletni kobili, vprego, dva voza in mlinsko kamenje. Naslov v upravi lista. PRODAM 12-basno klavirsk o harmoniko ali za- menjam za večjo. Potočnik, Zg. Hudinja 38. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištv«. Celje, Ipavčeva IIVI. PRODAM liguster za ograjo. Ribič Peter, Voj- nik. KUPIM knjieo »Dama s kamelijami«. Oberstur Tekla. Celje. Oblakova 8. ZAMENJAM veliko enosobno stanovanje v La- škem za enako v Šentjurju. Storah ali Celju. Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO s pritiklinami zamenjam. Ka- juhova 6i. STIRISOBNO HISO (ena postaja iz Celja) za- menjam za manjšo. Naslov v upravi lista. »MATIČEK«, Vino Koper išče prazno sobo ali opremljeno. Plača dobro. SPREJMEM šoferja, treznega, čistega in zane- sljivega za osebni avtomobil. — Prodam ba- lon steklenico. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki »o spre- mili našo ljubo sestro, teto ANKO FLORJANIC na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo tov. dr. Flajsu. primarijn; č. g. Šolincn za poslovilni govor in dr. Rasn, predsedniku upokojencev in vsem. ki so jI stregli. Sorodniki NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA .SLUŽBA Dne 20. 11. 1955: dr. Bitenc Maks, Celje. Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka 8. ure zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. nov. 1955 ob 20: Gcnrge Axelrod: SEDEM LET SKOMIN — izven Nedelja, 20. nov. 1955 ob 15,36: Aleksandar Marodič: OPERACIJA ALTMARK — izven Torek, 22. nov. 1955 ob 15: Shakespeare: OTHELLO — Zakljačna pred- stava za gimnazijo iz Sevnice Sreda. 23. nov. 1955 ob 20: Shakespeare: OTHELLO — izven Četrtek, 24. nov. 1955 ob 2«: George Axelrod: SEDEM LET SKOMIN — izven. SHAKESPEAROV »OTHELLO« PONOVNO IMA ODRU CELJSKEGA GLEDALIŠČA Po daljšem presledku, ki je nastal zaradt uprizoritve dveh novih del (»Operacija Alt- mark« in »Sedem let skomin«) ter zaradi go- stovanj na podeželju, bo Celjsko gledališče ponovno uprizorilo »Othella«, ki je doživel doslej že štirinajst razprodanih predstav, in sicer v torek, dne 22. nov. popoldne ob 15. nri za gimnazijo iz Sevnice in t sredo, dne 23. NO- VEMBRA ZVEČER OB 2«. URI IZVEN ABON- MAJA. Opozarjamo občinstvo na to predstavo in prosimo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki bodo na razpolago dva dni pred predstavo, to ie od 21. nov. dalje od 16. do 18. ure pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. šte- Tilka 26-60. KINO KINO UNION. CELJE Od 17. do 21. 11. 1953: »Sodnik Timbcrlem, ameriški film od 22. do 25. 11. 1955: »Zajeto mesto«, ameriški film Predstave dnevno ob 18 in 20, ob nedeljah ot» 16, 18 in 20. KINO DOM, CELJE Od 21. do 25. U. 1953- »Magnet«, ang-leškj fitai od 26. do 30. II. 1955: »Ponočni zaljubljencu, francoski film Dnen 20. 11. 1933 matineja ob IB uri: »Kral/ kegljačev«. švicarski film. Predstave dnevno ob 18,15 in SB.15, ob nede- tjab ob 16.15, 18,15 in 20.15. RADIO CELJE Nedelja, 20. novembra 10,00 Ob »Tedna tiska in radia« 10,05 ure s celjskimi ansambli, zbori in solisti, vmes koračnice 10,50 Mladinska oddaja 11.00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 Magnetofonski posnetki z otvo- ritve razstave »Tedna tiska in radia« 11.45 Ziabavna glasba, vmes objave 12.00 Zaključek Ponedeljek, 21. novembra 17.80 Vedre melodije, vmes želje obi- skovalcev razstave 18,00 Poročila 18,10 Športni tednik 18,35 Prenos iz Ljubljana Torek, 22. novembra 17,00 Vedre melodije, vmes želje obi- skovalcev razstave 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Koncert znanih orkestralnih kom- pozicij 19,00 Prenos iz Ljubljane Sreda. 23. novembra 1?,60 Vedre melodije, vmes želje obi- skovalcev razstave 18.00 Poročila 18.10 Kar ste želeli — to bomo lavrtelil 18,30 Brnhms: Madžarski plesi Dvorak: Slovanski plesi 19,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 24. novembra 17,00 Vedre melodije, vmes želje obi- skovalcev razstave 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18.10 Tisoč zabavnih taktov 19,00 Prenos iz Ljubljane Petek, 25. novembra 17,00 Vedre melodije, vmes želje obi- skovalcev razstave 18,00 Poročila, pregled Celjskega ted- nika 18,10 Literarna oddaja 18,30 Schnbert: Simfonija št. 8 v B-moln Sobota, 2i. novembra 17,M Vedre melodije, vmes želje obi- skovalcev razstave IM« Poročila IS.10 Kar ste želeli — to bom* zavrtelil iS,35 Prenos is Ljnbljane