Tečni X. |r Ljubljani 19. listopada 1867. V zadevah Mharjevih pesem. (Konec.) Kno pa ne nam vprašanje vnuja, namreč, kakošne oko-lišine, kakošni inaki oziri no Prečastitiga pastirja nagnili do tega razpisa iu priporočila. — Ali no morde ob Nvojim obiskovanji tudi na kraje zadeli, kjer no je nevednoNt in zanikernost še v obilni meri razodevala: uli no morde sku-Nili, kako je neotesanost in za lepši in boljši ter spodobniši nespretna domišljevavnoNt namesti prevzvišenih llo/jih skrivnost sama sebe oslavljala, in ne de bi duha pobožnosti v zbrani verni množici budila in vneuiaIu, ga je marveč h svojo žaljivo grudavostjo in smešno nerodnostjo velikrut begala, zbranost ovirala, ali morde še celo, kur se dostikrat prigodi, de bi no tako ne! z lastnoskovaniini premo-drostuimi spukami cerkveno spodobnost in resuobo naravnost žalila, in namesto spodbude pohujšanje med vernike trosila? — Potoževanja zares je vredno, de je po Slovenskim se mnogo taeih krajev, kamor Riharjevi uli pa tudi drugi pripravni napevi še uIno pota našli, in jim — komaj po imenu znanim — svoje Ijubljivonti iu prijetnoNti razodevati še nikakor ni bilo dano, akoravno že precej let po vsim Slovenskim svoj dobntni duh razširjajo. — Te neljube, in posebno, kjer je otana vuemarnost iu termogluvnu nasproto-vavnoNt tega kriva, tudi žaloNtuc prikazni so berz ko no 1'rcčastitigu škofu naklonile, de no Nvojo cedo opomnili,kaj de je koriNtno uji in povzdigi cerkveniga duha ter pripravno *a vredno obhajanje visokih skrivuost Božjih. Naročil! so, de naj se pri nobeni cerkvi, kjerkoli imajo orgauistu, zbirka lliharjevih pesem ne pogreša, in kdo bo pač tolikanj pre-derzen in vnemaren, de bi za to velevo svojiga Višiga pastirja ne maral, iu je ne spolnil? Kdo bo pač tuko lahkomiselno ravnal, in bo temu opominu nusproti še nadalje navadno dolgočaNno, velikrat žaljivo popevanje zagovarjul, ki Nvoji visoki namembi nikakor ne zadostuje iu jo velikrat naravnost iu djunsko taji; kdo se bo iz zgolj zložnosti ali pa iz druzih praznih presoj stare puhline še vedno oklepal? Iu kterimu dušnimu pastirju ne bode mar vredno iu spodobno obhajanje službe Božje, k čimur pu lepo v cerkvenim duhu zloženo petje vender tolikanj pripomore? Zatorej kdo bi petja ne likul, ne boljšal, ne blažil; kdo bi si naposled v ta namen Hiharjevih pesem ne ONkerbel, jih ne cenil, jih ue razširjal, ker no poleg škofovih besed te peNini tako dober pripomoček za poblaževanje slovenskigu cerkveniga petja? — Zatorej, ljubi Slovenci, Npolnujte besede, kijih Vikši vaš pastir vam spregovore, in aezite in pošljite po Hiharjeve peNini, kjer jih med svojo laNtnino šc ne hranile, de no bodo sčasama tudi uadaljne besede škofove spolnile, namreč, de boste s hitrim pokupovanjeiu gosp. Greg. Hi-harju pripomogli k nudaljniinu natiskovanju vsih izdelkov, kar jih jc že pripravljenih, in kar jih je od njegove rodovitne in vedno krepke delavnosti še pričakovati, za kar mu Bog še mnogo let podeli! — Sloveuci, ne ozirajmo se pre- MAsi 49. željno po ptujim, ogledujmo se tudi po domačii, ne obču-dujmo nezmerno vnanjiga in ne zaneinarjajmo v tem , marveč podpirajmo svoje isverstne rojake, ki no po vsi pravici naše pomoči vredni. Prazna in polzka \clikoNt je ta, kdor nI je iše iu jo stavi v šopirnato občudovanje vsiga ptujiga, in v nekako preširno zaničevanje vniga domačiga — za ptujim kruham medli iu zeva, in domači mu ne diši, uli naposled naj gleda, de lakote ue bo umiral! Kaj imaš zaslužka, ako le hvališ in razglašaš, kar ptuji store, sam pa se doma dela le z meziucam nisi dotaknil? — Brez taeih za-ljuhljencov le samo v ptuje res ljubi slovenska zemlja ni, ki v ptuje zamaknjeni, Nami nič ue store in druge v delu ovirajo, ali pa njih — bodi si take ali takt izdelke iz zgolj modrovanja le grajajo, češ, de nc utegne nu ptujim kui boljiga dobiti. — Preč s tacimi vešastimi mislimi! Ako hla-gor in resnico ljubiš, potrudi se sam, ali pu VNaj druge rojake podpiraj! I.jubši so mi nežne cvetice domačiga verta, ako mi v keršansko spodbudo služijo, kakor pa košate dre-veNa ptujiga poNcstva, n kterimi bi le bahati hotel. — l»o-VNod no le z majhnim začenja. Nikar ne pozabimo, de Slovenci nismo bogati posestniki, temuč de orjemo vsaj do.,ihmal še malo polja. Treba se uum je truditi, prizadevati iu se med seboj podpirati, zukaj pozabiti tudi uc smemo, de nas je le mujhno število, in ako bomo drugi drugimu delu pre-pušali, sami pa roko križem devali, ter Ic s ptujim kruham se hranili, domačiga pa si ne borno skušali pridobiti: kam bomo prišli? In bodi Bogu položeno, de se uam to vne-marno ravnanje očitno zna. To nain spričujejo vse priza-deve domačih pisateljev, kdo njih Ni jc se opomogel? Ob pervi pONkušnji že slednjimu Npodlcti, iu kako dolgo bo še to terpelo? ~ Za domače izdelke marsikomu nc gre krajcar spod rok, za ptuje pa - velikrat le kvante - bo goldinarje štel. Ile pri nas taeih prikazen ni treba ravno z lučjo iskati, ne opomnim. Z žalostjo se še rmiraj spominjam, ko je enkrat lluuicu sostavek prinesla z liro naverhu. Zaupno ga jarnen biati, mene, dc bodo P.uprotnikove pesmi v notah že na prodaj, uli na! pri liri je verbe manjkalo, ker gosp. Praprotnik še Nto (pač majhno število!) naročnikov ni mogel pridobiti, — lepe tolažbe zu prihodnost! — Zatorej pa nc znebimo tega vucmurniga duha, in podpirajmo po moči svoje rojuke, ki iiun n svojimi izverstnimi deli razveseljujejo, ker njih izdelki so naš dobiček. H—e. Pisma iz Mi Ima v. č. velikiga definitorja O. Salezia Volčič-a do v. č. O. Kallsta Omejc-tt, franciškauskiga prednika v Ljubljani. (Halje. J Zdaj pa bom šc nekoliko od svojiga popotvanja na Neapolitansko ob kratkim povedal; besedno bi imel pač veliko pripovedovati, ali pisemno le malo zamorem. Po dobroti velikiga opravnika (general - ministra) našiga reda sim bil namreč ob dveh v Himu nar bolj nezdravih mescih, mul. in vel. .«erpanu, ko vse beži kar le more, v družbi h lovaršem, O. Domii.ikam a Nucibua, v \eupel odšel, in sim bival nekaj v tem mcslu, nekaj v mestu Castcllamare, kakih h ur od Neapelnu, ki ima 24 tavžent prebivavcov, iu je v okrajni Vesuv-u iu od njega posutih mest, llerkulan-a in 1'oi.ipej-a. Bil siin, so ve de, zmiraj le po samostanih, kjer »im zraven nekterih naloženih opravil tudi /a svoje zdravje zamogel skerbeti, ki jc bilo vslcd obnebne bolezni (fram-boia). ki sim jo v sušcu prestal, šc zmiraj piškavo. V li okrajni namreč, zlasti \ Castcllamare, so razne zdrave %«de, zeplciiati, /clcznati, magncziiuti studenci, tudi nekake toplice, ktere mi jc zdravnik zraven merzlih morskih kupci svetoval. Z Hm/jo poiuocjo so potem zdrav iljet.ji bo-'ecine in iiipanja po euinicah leve noge skorej čisto odj milile, le koža je sc nekoliko boleča. Obiicbjc jc v tih lepih, zlo ublaženih in rodovitnih krajih zdravo, ali vročina je silno veliku; uoc iu dan se mora človek potili. Pomaga sc pas •»negam, ki gu nosijo v mestu iz upeniifkih brezen, ker t« gore prepregajo deželo, iu o poletnih mescih z njim oioeno kupcu jejo, zlusti v stolnim mestu .Ncapclnu, kjer sc po ulicah, cestah iu tergih prodaja suežilica z liuiunjcvcam, S »negam si 2. leta po Kristusovim rojstvu posuto. Od keršanstva iu kersanske vere ui bilo nič > ledti, nujberže je bilo meslo lakrat še vse neversko; tudi so bili mende prebivuvci zlo spačcuiga življenja. V lic« kulunoviui so izkopavanju veliko težavniši, ker to meslo jc večidel lopljcuiiia ali lava dosegla, ktera je ohlajena kakor terda skalovina; hisc so tedaj kukor h klejcm napolnjene in pokrile. I.j eno satue ulice kterih tekoča lava ni bilu dosegla, so čisto izkopune. Skorej na ravno tistim mestu, kjer je bilo poprej llerkulanovu.je zdaj mesto Pnrtici. (II. si.) €Jrob ur, Alekaandra najden. Kakih 7.00H stopinj zunaj Hima ob noinciilanski cesti so v nuj veči veselje vernih katoličanov nedavno najdli iu izkopali kapelico iu pokopališč ss. spričevavcov uli mur-ternikov: Aleksandru, Kveuci-a in Teodul-a, Sv. Aleksander je bil ti. papež za sv. |*etruai iu je I. 117 s svojo smertjo sv. vero pričal; sv. Evenci, mašnik visoke starosti in čaštitljive postave, in sv. Teodul, dijakou, pa sta z njim ob enim smert zu Kristusa preterpela. Vsi 3 svetniki ho bili po neki imenitni rimski gospe na njenim zcmljiši, ob 7. miljnim kamnu nomentanske ceste pokopani. To rake a kapelo vred so se skoz toliko stoletij nepoškodovane ohranile, iu posebno imenitno je, de nar več grobov na tem pokopulišu je še zapertih iu so v ravno tukim stanu, kukor so bili pred 1000 leti. \aj stareji pisma pričajo , de na tem kraji je bilo pokopalise (cocmeterium) imenovano ,,ad Nvmphus", iu dobrova (l.andgut) Severi nu, kjer je mv. Peler prebival. Zemljo, kteru pelje v ruke sv. Aleksundra, je sv. Peter s svojo pričujočuostjo posvetil, tukuj je on učil in kerševul, iu tukuj jc sv, Aleksander, li. naslednik sv. Petra, mariro terpel. Ta silo imenitna najdba je nuj uč-itniši priča zu svete cerkvene šege, za klicanje spričevavcov uli mučeneov na pomoč, in za češenje svetinj t zoper lutcruuo iu druge zmotence, ki rudi sv. Cerkvi murni kuj podlikujejo; Vr.J. Iz napisov nu kumuih so očitne razne stopnje med duhovstvum ud školu tlo subdija-kona. iu letnice, ki so sem ter tje zazuumnjunc, so vse iz srede, uli pa druge polovice petiga stoletja, llimljuni so prosili sv. Očela papežu Piju IX,, do nuj bi se nu tem mestu lepa cerkev zidulu, v kur so Njih svetost veseli privolili, sumi 3.000 tolarjev v ta uumen podarili in ob enim kardinala dijukona Murinio-lu (Prucfccium occoiiomiuc s. Congregationis dc propaganda lide) pooblastili, sprejemuli od v ernih kristjanov v tu namen podeljene durove. To sveto zadevo jc zbor zu razširjanje sv. vere (Congregatio de propuguudu lide) s poslanim pismani 12. mul. travna lVi7 vsim vikšitn skofam iu škofum kutoliskigu svetu naznanil, iu visokočustitljivo skolijstvo ljubljansko ju naznunuje z razpisani ml 12. u. m. svojimu čustitimu duhovstvu v tu namen, de nuj sc darovi, ktere bi častili duhovni sami uli pu premožnisi neduhovni zu zidanje tc cerkve v liiuiu darovali, do visokočastiliga skolijstvu pošiljujo. Neka!, kar je tudi vredno, de xe bere. „lllus- tole prijetno dogodbico pripoveduje: Mescu proKcucu I. is.jfi se je v kav urni Pr.. razun kristjuuov tutli vec judov sošlo. Iluda zima jo namreč div-julu zunuj iu sililu ljudi znotraj krutkucusa iskati. Po raznim govoru zadenejo tudi na vero, ne vem, kdo je k temu priložuost dal. Morebiti jc kuk kristjan željo razodel, kuko dobi o bi bilo, ko bi bili vsi ljudje ene, prave vere. Bogut jud sc tih besed poprime, in se ponudi, de se hoče duli kcrsiiti, uko mu kdo zmed drušino suj nektere skrivnosti keršiuske vere razjasni, na primero, kako do so tri llozjc osebe Ic en sam Bog? Ob enim je vse svoje denarje zu-stavil tistimu, kdor bi mu to razjasnil; iskal pa jo od njega enuke stuve. Mnogi zmed keršanskih gospodov, kterili verske vednosti so morebiti bolj plitve bile, so bili v zatlergi; v njih veliko radost pa pristopi neki vojnik in družbi reče: Odpustite gospodje! moja mošnjica se sicer ne more meriti z douuriiico tega bogatiga gospoda; vender pu postavim vse, kar imam, ako mi dovolite, do pojasnim teiuu gospodu uezupopudljivo skrivnost presvote Trojice. Keršansko gospe so oserčijo, in z vesoljem dodajo, kar je k stavi manjkulo, ter nagovore vojnika, do naj dopolni, kur je obljubil. Vojnik vzume od gostiuskiga tri prazne sklede in vonkaj gre. te.r dene v eno malo vodo, v drugo malo snegu, in v tretjo nekoliko koseov ledu. Verne se v stenico, postavi jih prod juda in ga takolo nugovori: „i>ospod, tukcj vidite tri skle-diee in v njih tri različuo reči, kaj ne? „Kaj vidite v pervi^ „Vodo", reče jud. „ln kuj v drugi?u vpraša vojnik. „Sneg". „V tretji pa?" „Ledu. „Cajie malou, reče vojnik, „kmal bom vas prepričal, de te tri reči se v eno ste- kajo". Spravi tedaj vne reci v eno skledo in jo na peč postavi. Če« malo časa vzame skledo h peči, jo postavi pred juda in reče: »Gospod, ali niso bilo ravnokar tri različne reči?44 „Kaj pa deu, odgovori jud, „Koliko pa jih je zdaj?44 „Fna, namreč voda". „Tako tedaj44, nadaljuje vojnik, „ka-kor so ho te tri reči v eno sošle, tako tri Hožje osebe kratko nikar nino trije bogovi, ampak en sam Bog jo, zato, ker vse tri onebe ho ene Božje natore in bitja. Ne čudite sc, de kratki človeški um tega ne more zapopasti. Ta nauk je skrivnost, to je, taka resnica, ki jo je nam Bog razodel, in jo mi moramo verovati, desiravno jc ue moremo zapopasti. »Skrivnosti imamo v naravi (natori), v nas samih iu v vedi. limu bi ne Hinela tudi vera — veda Božja — skrivnost obsegati? — l*o smerti, za grobam, ko ne bo vera v gledanje spremenila, bo um -- naš duhovni vid — bistrcjši, tam nam bodo mnoge skrivnosti jasno kukor hoIii-čni žarki. Torej ne bodite neverni44. — Stava je bila voj-niku prisojena, in jud, kakor smo zanesljivo slišali, jc bil uedolgo potem k cdiuozveličavui veri prestopil. Ugled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Kakor vsaka dobra reč, tako tudi „afrikaiiHki misij on", kteriga prednik so naš rojuk, v. č. gosp. dr. Iguuci Knoblccher, nektere možice v oči kolje, ki ho poprej v Kgiptu tu misijon objoduli iu zduj celo v Kvropo laž zatrosili, de bo tu misijon prejenjul. „Vo I k s f r e u n d" iz čisto zanesljiviga vira, kteriga Hi luliko mislimo, to iuž proklicuje, iu pristavi še tole: „Ko-liko velik prid pa de ju ta misijon 110 lo za razširjanje keršanske vero, ampak tudi za učenont, za omiko, še celo za kupčijstvo dosegel, ne pričajo le huiiio uutisovaiio misijonske naznanila, temuč je uilo tudi nedavno v nekim govoru barona Hedcn-a v zemljepisni družbi z vso priaerčuostjo spoznano in pohvaljeno". Iz Semica. Preljubi moj! Po dolgim molčanji ti vender spet enkrat pišem. Pišem ti ta krat od slovesnosti, ktero t m o pretekli ponedeljik, 0. t. ni., v Gradcu obhajali. Gradac, grajšina popred barona Gušič-a, je kupil vitez žl. Franc Fridau in zidal jo ondi veliko fužino, v kteri bo velik plavž za železo. Ti popisovati, kako nuglo, kuko zalo, zares umetno pa lepo jo vso poslopje napravljeno; popisovati imenitno iu visoko Hvate, kterih je bilo k tej slovesnosti zlo dve sto povabljenih; ali pu priljudnimi domačih in ptujih gospodov; popisovati vnanjo blišobo, ali kako ho delavcam ccle janjco na planini pekli, mnoge drugu veselice, sve-tlčnast večerniga razsvitijenja; ali popinovati korist tega velikiga dela — vso to ui moj namen, pa tudi „Danlca" ni zato. Povedati ti hočem le duhovno Hlo\eHiiost tega dnevu. Naš visoko spoštovani gosp. dekan ho bili pooblasteni od vis. č. škofijstva, to veliko fužino blagosloviti. V družbi še družili oseni duhovnov hiiio šli v procesji okoli gruda do plavža; tudi delavci ho šli z nami, in kar mi jo res dopadlo, jo to: Neki vinoko postavljen deželni gospod pravi, de so ne npodobi pokrito in žlobudrajo iti za bandcraiu h podobo Matere Božje: vne, ne ve dc, hc odkrije in delavci začno somi od sebo glanno h v. rožcnkranc moliti, O dc bi pač Bog to molitev UHlišal! Ko pridemo k novimu ponlopju, ki je bilo vso z ze-!cniml venci preprcžeuo, jo bila naj pred velika av. maša. Zato ho napravili h privoljenjem vin. c. škofijstva ravno nasprot plavža v prostorni lopi kej lep altar; na vsaki strani altarja je bil pontavljen kako tri sežnje v isok in bolj ko se-zeuj širok štirvoglat nteber iz name železne rude; in od altarja proti plavžu In čez železno stebre so bili zeleni venci umetno speljani. Pri tej hv, maši ho buu rabljene čiato nove zares lepo in bogato a zlatarn všlte mašne oblačila, ktere je tiste dni posestnik nove fužino v dar ponlal podzemeljski fari. Kaj lep in drag spomiuik! Tukajšni dežolni gospodje so a svojim ubranim petjem iu novomeška bauda a svojo muziko pripomogli k tej slovesnosti. Ne morem ti povedali, kako se uii je to vne resnobno zdelo, bilo je nekako tiho, častlto, prav veličastno; pu ne le meni se je tako zdelo, tudi drugi so bili nekako presunjeni; celo solzo ho no iitrinjalc v očesih. — Po končanim naj svelejšim opravilu je bila zunaj pred fužino pripravljena miza z brilko martro in prižganimi svečami; in ho! in voda je bila naj pred blagoslovljena ; nato hiiio peli litanije vsih Svetnikov iu potem se je še le pravo blagoslovljenje fužine pričelo. Odmolili so naj pred gosp, dekuu molitve od v. č. škofijstva v lo slovesnost odločene, ter ho potem od znotraj in od zunaj vne pokropili. Sli hiiio naj pred k plavža, potem k kotlarn, ki so strašno veliki, potem v deluvnišniee, potem pa ua verh plavža. Ko gor pridemo in je bilo že vse pokropljeno, hiiio od zgorej doli pogledali v peč, ki je bila žo uažgana, iu me je nekaka groza obšlu. Deleč doli je zeleno pia\kus' plemen švigal iu so v strašnim puhu proti nuni dvigal; o moj Bog' si mislim, kuko strašno bi bilo, ko bi kdo lako uesrcčiu hi! in tu noter padel, naenkrat bi se v pepel zgrudil, in ta misel me kar sama iiu sebi pripelje nu peklenske peč in večni oginj, ter zdihnem: llog nus vse obvari čfMiiga, še bolj pa večniga ognju! sohcIiiiu še tisti«, ki bodo iu lako blizo strušuigu ognja svoj vsakdanji kruh si služili. */. verh pluvžu hiiio šli p« dolgim fiiosfu, po klerim bodo oglje v peč vozili proti ogelui shrambi, de so bile ludi te poslopja pokropljene, iu po velikim prostoru zc. rudo smo prišli nazaj do fužine, iu že je bilu vsa fužina od zunaj pokropljcnu iu s tem duhovna slovesnost dokončana. llog daj h voj mogočni blagoslov, de bi bilo vse lo Njemu v čast in nam v zveličanje! Z Bogam. Tvoj Jauez Hnzgted po kersanskim svetu. Novo osnovana družba sv. Vojteha v Pešti iu Budi ni v prid katoliških ogerskih Movakov jj do tajili svit-losti kardinala in pervostolnika prošnjo uročila, de naj hi vurntvo tega društvu sprejeti milostno blagovolili. Podpisan je odbor iu mnogo visokih oseh iz duhuvskigc iu neduhov-skiga Htami obeh mest iu odzuuaj, skorej vsi slovenski ka-pitclui, redi, profesorji bogoslovja iu gimnazij, mnogi de-kanl, fajmoštrl, duh. pomočniki, vclavniši mestnjani, doktorji zdravuištva itd., sploh: vsi, kterim ho iiueli priliko, to pisano prošnjo podeliti, kar je znamnje, do to jc želja vsiga slovensko - ogerskiga katoliškiga naroda, torej tudi upajo, de bo uslišuua. Tu družba bo pod obrambo ueumadcžaue Marije Device iu hs. Cirila in Metoda. Namen jc: duhovni prid ogersko - slovenskigu naroda na podlagi kutuliškc vere v zvišanje časti Božje in uterjevanje sedeža Nj. e. k. veličanstvu in ediniga cesarstva. Pomočck: Izduju dobrih bukev v slovenskim jeziku. Kdor društvu podeli nu enkrat IOO gold., ne šteje k vstaiioviiikam, sicer ho družuiki v .t verato razdeljeni, ki plačajo po HO, 40, ali 20 gold., revni pa po izjemi enkrat za vselej lo gold. Zučasni vodja jo dr. And. Kadliiinkv, vrednik ilerž. zakonika za Ogersko in cer-kvor.iga lista „Cyrlll a Method-a". — Nekiga popotnika na Ogerskim je bil te dni stric medved srecul, vender sejo pa velikuserčniguskazal, ker možu, ki se je bil od Htraliu pred njim na tla vergel, ni bil druziga Hturil, kakor dc ga jo a svojo no preveč mehko taco čez obraz pobožal in je dalje moinlal, — V Hegciishurgu ho 10. t. in. ondoluiga v. č. škofa Valentina pokopali, — Trije poljaki škofi, nadškof varšavski iu škofa kuju\ienski iu pod lahij-skl, ki ho bili lannko leto od hv. Očeta izvoljeni, so zdaj tudi od ruHovnkc vlado poterjeui. - V Carjigradu je sultan privolil v spomin iicomadcžaniga spočetja Marije Device cerkev zidati, ki bo imela ime: pri neu madeža ni m spočetji. — V izverstno „Corkovnajo g a z." v lludini piše iz Parizu g. Murtinov, jezuit, po rodu llus, in opomni, de je sedanji čas neko posebno prizadevanje umov v prid cerkve-uiga »edinjenja. V ta namen imenuje pervič „puseištvo" na Angleškim, ki je že toliko slavnih mož katoliški Cerkvi pridobilo. Nedavno je vstala med anglikunci družba t; namcnam, kristjane zediuiti, zlasti rimske, grekc In anglikance. To društvo ima svoj časnik (the lTnio, zedinovanje) in pri-poročuje svojim družnikam zlasti molitev v dosego tega namena. Glas tega lista, kuj pa, dc sc ne strinja v vsim h katoliško vero, vender je njegov namen dober, torej je upati, de bo nebeški Oče uslišal njih molitev in jih v katoliško ccrkev s pomočjo tega društva vodil. Sicer pa ta misel na Angleškim ni kej noviga. V cerkvi Marije D. Zmagovavke se že od davno moli zu spreobernjenje Angleškiga. „V slovanski zemlji", pravi on dalje, ,jc že go-rečnik za vero, kteriga ime bi imelo vsim znano biti, v svoji škofii napravil molilevno družbo za poedinjenjc vsih Slovanov nckatoličanov z rimsko Cerkevjo, in Gospod bo v resnici blagoslovil take kristoljubne, prave apostolske prizadevanja". I Vi/«?, xreto iirrti in zveličano umreti. Zveličati sc moramo, to nikukor drugači ne sme biti. Zakaj, če se ne zveličamo, je vsa naša reč zgubljena. Kaj mi pomaga, mirno jesti, sladko spati, od ljudi čislau in spoštovan biti; ako pa zveličan nc bom? Moram sc naučiti umetnosti, kako bi se zveličal. Slišal sim imena mož, ki so se po vsim svetu razlegale: od l.ondona do Indije, od Pariza do bele l.jubljane. Zakaj? Zato, ker so se vse svoje žive dni prizadevali, sami sebe iu druge pogubiti. ,tcz pu tega nočem; jez hočem zveličan biti. Ne vem, doklej bom še živel; morebiti me dans leto že uc bo več verh zemlje: jez moram za svoje zvcličunje poskerbeti. Ali ko bi mi bilo tudi še do sodnjigu dne živeti, lic hotel bi tudi ne ene minute v grehu preživeti: ker zveličan hočem biti. Iz tega namena močno želim, naučiti se prelepe učenosti svetnikov, sveto živeti in se zveličati. De sc naučim sveto živeti in sc zveličati, hočem do dans-teden, dokler mi Danica kej drujiga nc prinese, prav za terdno prevdar-jati tole vprašanje: //jakaj prar za prav de tim na svetuj Morebiti siiu zato na svetu, de bi dobro jedel dan na dan ? To že ne more biti. Voli, ki jih pitajo, dan ua dan dobro jedii; pa ua zadnje jih pobijejo in suedii. To že ni zame. Sim morebiti zato na svetu, dc bi se prav lišpul, svojo brado česal iu glavo visoko nosil, ter se pred ljudmi košatil? To spel nc more bili; zakuj take že modri ljudje milovajo, in to tedaj ui nobena sreča. Pa tudi kdor se vse preveč šopiri. pogosto zgmbj gole komolce kaže iu ca-pinast hodi. To ni sreča. — kaj pa. bogat in od vsih čislan bili? Ko bi to tudi po smerti ostalo, bi žc nekaj bilo; pa slišal sim, de pot unkraj groba je tako tesna, de se človek komej sam skoz vrata spravi iu ne beliča ne more seboj nesli. Oh, kako pretežko jc tamkcj pomanjkanje tistima, ki je tukaj vsiga dobriga vajen bil. Cislanje ljudi pa jc silno goljufiva reč: že sim sc prepričal, de večidel jih tisto čisla, kar čisla nc zasluži. — Po vsih svojih željah živeti, in vsim počutkam streei: kaj pa to? Taki je mende saj srečin, ki po svojih željah živi? — Tako živita ..konj in mozcgu, kakor pravi sv. pismo, pa zato ne vem, dc bi srečna bila. Vem pa šc nekaj drujiga: Kadar človek zoper Božjo voljo svojo voljo spolni in z greham svojim počutkam vstre/e, se mu v njegovim sercu obudi strašin oginj, ki gori gori, iu peče peče! To tedaj je šc zmed vsiga nar manjši sreča, to je zmed vsiga nar veči nesreča in ne more moj namen biti. — Ostane tedaj Ic to, kar se jc ob vsih časih poterdilo, odkar svet sloji, in kar v malim in velikim katekizmu najdem, in kar mi skorej vsak krneliški, pa ne vsak gosposki otrok ve povedati: „Bog je človeka stvaril, de bi Njega spoznal, molil, častil, ljubil, in enkrat zveličan bil*4. O kratke, pa prelepe in visoke besede! Vsi modrljanje celiga sveta bi jih ne bili skupaj spravili, ako bi jih Bog sam no bil razodel. Bog nas je tedaj stvaril in ne mi sami se-b e. (Ps. 99, 3.") Človek ne more ne nar drobnejšiga peska, ne boboviga stroka, koliko manj pa s tako lepimi zmožnostmi obdarovaniga človeka stvariti. Spravite so mi tedaj ne-verniki in bogotajci, ki ne spoznate, de Bog nas je stvaril Ker me je Bog stvaril, torej tudi le od njega samiga zamore moja sreča izhajati. V njegovih rokah jo moja zgoda. (Ps. 30, ifi.) Njega tedaj moram spoznavati, kaj dc od mene hoče; njemu moram služiti, njega moram ljubiti, ako hočem srečin, zadovoljin, vesel, miren na tem svetu, ako hočem enkrat zveličan biti. „.)est sim Alfa in Ornega, začetek in konec", govori Bog sam v skrivnim razodenji. (1, 8.) Bog je naš začetnik, naš cilj i«i konec, iu poslednjič našo nezmerno plačilo. (t.Mojz. 15, 1.) — Velik Iii imenitin mož starih časov jo nekdaj jel premišljevati, zakaj prav de jo na svetu. Ko je bil to reč prav prevdaril in jasno zapopadel, je oči In roke k ne-besam povzdignil in je sklical: »Zahvalim te, o Bog! de si mi dans oči odperl. Doma so mi pravili, do je moj namen in cilj, svoji rodovini čast delati, domovini služiti. Ko sini razodeval veselje do duhovskiga stanu, so mi rekli: Ti si rojen, do boš škof ali kardinal. Poznejši sim vojašino pre-odbral, in rekli so mi, de sim zato rojen na svet, de bi general bil. Mojo bogastvo in moja počutljivost ml jc reklo, dc sim na svetu zato, de bi svet vžival in prijetno in dobro živel. — To premišljevanje pa mi je luč prižgalo, in spoznal sim, de za vse to nisim na svetu, temuč de sim samo zato rojen, dc bi Bogu tuko služil, kakor jo njegova sveta volja, dc bi potem v nebesa prišel in so večno zveličal". (D. si.) Teza. (Zakasnjena.) l'ndan sprehod me pelje »kos dobravo; Al kak se čudim in »termim zavzetja: Onemil ves mi gozd je tičev petja! Tišina groba okolj na vso daljavo! ko pa dospčm čei malo na višavo, tdasijo pevčki se mi ko i zavetja O »olnčnim dnevi le »red mladoletja, De daljno krog raslega se v širjavo. Al — kak tu spev! — Krog teze siroticc l.eže pod a vije ni. al i robstva line Le vabjo v »mert — al Nuinosti tesnine! Sem, o mladina! glej nesrečne lice, Va premisluj, de take-le lovita Tud ta-te ima peklenski leve — plesisa! ■i M Jtiii darovi. Za afrikanski misijon: Iz Selc 2 tol. t. j. 4 gold. — Neža G. 1 gold. MtothovMke zadeve. V ljubljanski škofii. Korarstvo grofovsko I.ambergovo v Ljubljani je s smertjo v. č. gosp. J. Zupan-a izpraznjeno, in prošnjo za to častno mesto, vrav-nane do zavetnika, naj staršiga grofovske Lanibergove ro-dovinc, vi so kor od niga gosp. Ant. Hajmunda gr. Lambcrga, c. k. praviga komornika, viteza cesarsko-av-strijanskiga reda sv. Leopolda in dosluženiga c. k. dvorni-ga svetovavca, se od 13. t. m. v navadnim času pri v. č. ljubljanskim škofijstvu oddajajo.