mf ■ m HftjTtiji v Združenih driarah Vafca xm m leto . . - $6.00 ZapolUt*.....$3.00 Z* Ne* York celo Seto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 r The k^^mkTD^^I the United States. list rslovenskih ideltvcev Y Ameriku and legal HoBdays. 75,000 TELEFON: CHELSEA 8T8 Entered as Matter. September 21, IMS. at the Port Office at Mew Yerk, N. Y„ Act ef of March S. Iti« NO. I S3. STEV. It3. NEW YORK. WEDNESDAY, AUGL* ST fi, 1930. — SREDA, 6. AVGUSTA 1930 VOLUME SUŠA POVZROČA ZA MILIJONE DOLARJEV ŠKODE PREDSEDNIK HERBERT HOOVER JE VČERAJ OBLJUBIL OBUPANIM FARMERJEM NAGLO POMOČ KONFERENCA SPOPADI MED V SCRANTON Predsednik bo predložil v ponedeljek tvoj načrt Farmska oblast na delu. — Predsednik je pozval vodstva železnic, naj preiščejo položaj s svojega stališča. — Skoda, ki jo je povzročila tuša v dolini Mississippi ja, znaša nad pettto milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C., 5. avgusta. — Predsednik Hoover je danes obljubil vsestransko pomoč farmerjem, katerim je strahovita suša uničila ves pridelek. V ponedeljek bo objavil poročilo poljedelj skega urada ter podal svoja lastna priporočila. —-Predsednik Hoover pravi, da ima suša različne učinke ne samo na posamezne države, pač pa tudi na posamezne okraje in celo na posamzne farme. Položaj je izredno resen in je treba takoj pomagati. Predsednik Hoover je tudi pozval vodstva ameriških železnic, naj preštudirajo situacijo s svojega stališča. Vremenski urad izjavlja, da zaenkrat še ni upati na kako izpremembo vremena. Prve posledice vročega poletja se opažajo povsod po deželi. Pq nekaterih krajih v Massachusetts je racijoni-rana uporaba vode. Škropljenje vrtov potom gumijastih cevi je prepovedano. Občinski svet v Gettysburg, Pa., je pozval gospodinje, naj perejo samo enkrat na teden* V dolini Mississippija je taka suša, da že sedaj cenijo škodo, povzročeno na pšenici in koruzi, na petsto milijonov dolarjev. Suša pa ne uničuje samo poljskih pridelkov, ampak bo tudi dosti živine poginilo vsled pomanjkanja vode. Zastopniki farmerjev so naprosili železnice, naj znižajo pristojbine za transport živine v kraje, kjer so sočne j ši pašniki. Poljedelski urad v Washingtonu sestavlja statistiko glede škode, ki jo je povzročila suša. Po vsem srednjem zapadu je vladala včeraj velika vročina. V Chicagi in okolici je kazal toplomer sto stopinj. Po raznih krajih srednjega zapada je u-mrlo vsled vročine šestdeset oseb. Parkrat se je sicer ulil dež, toda takoj zatem sta se vročina in soparica povečali. V Detroitu je padlo tekom meseca julija samo pol inče dežja, dočim ga je padlo tekom zadnjih petinpetdeset let povprečno po tri inče. Od Alabame pa do Iowe so se nekatere reke tako posušile, da je poginilo na tisoče rib. Tudi pridelek bombaža je vsled trajne suše jako ogrožen. Iz raznih držav, kjer pridelujejo bombaž, poročajo, da ni že osemdeset dni padlo niti kapljice dežja. V posebno prizadete kraje srednjega Zapada dovažajo vodo v petrolejskih tankih. 400 delegatov se posve tuje glede novih kon-1 traktov. — Dotedanja konferenca zelo mirna. SCRANTON, Pa., 5. avgusta. — Štiristo delegatov United Mine Workers se je zbralo danes tukaj k prvi seji konvencije, na kateri bodo sklenili nov pet in polletni kon-trakt s podjetniki. Delegati zastopajo nekako 150 ti- INDIJCI IN M0HAMEDANCI BANDITI SE BLUŽAJO HANK0VU Pet mrtvih in šestnajst Prednje straže komuni- ranjenih pri bojih pred mošejo v Lahore.—Plemena so ponudila vladi 20t000 mož in petsto jezdecev. BOMBAY, Indija, 5. avgusta. — Mohamedanee je bil imenovan za soč članov unije. John Lewis, pred- j poslujožega predsednika vseindij- sednik unije, je bil nekoliko zadržan vsled poslov v Indianapolisu. Na zborovanju ga je zastopal John Bay lan prvega okraja. Lewis bo dospel semkaj še danes. Prvi nagovori so kazali navidez, da je nova pogodba našla splošno odobravanje. Čeprav je pričakovati, da se bodo izcimile dolge razprave prevladuje vendar mnenje, da bo večina sprejela nove pogoje. "Subscale" komitej bo jutri podal podrobno poročilo zbranim delegatom. Vsak delegat je dobil ek-semplar nemeravane pogodbe. V petek se bo odločilo, če naj delegati spremejo pogodbo ali ne. stov so oddaljene le 25 milj od mesta. — Pet komunistov v Hanko-vu javno obglavljenih. Tujski mestni del zaba-rikadiran. ITALIJA JE SKLENILA PAKT __ZBOUŠEVIKI Trgovska pogodba bo u-trdila odnosa je med o-bema državama. — V imenu Rusije je podpisal Ljubimov. RIM. Italija. 5. avgusta - Tr- ■ 1a?c y govska pogodba med italijansko VELIKO NEURJE V FRANCIJI Dosti osebi je bilo ubitih od strele. — Pridelek pšenice, sadja in grozdja bil močno poškodovan. PARIZ, Frcncija, 5. avgusta. — Pri seriji težklii viharjev, ki so obiskali južno Francijo so bile štiri Lsebe ubite oc< atrele. Neurj': je tra- PRISELJEVANJE IZ MEHIKE WASHINGTON, D. C., 5. avgusta.i Stroga izvedba nove postave, ki se ttče priseljevanja iz Mehike, je tekom prvih šest mesecev tega leta i znižala število priseljencev za 87 | odstotkov. Prej se je smelo vsako leto priseliti iz Mehike 58,747 oseb, dočim je znaj znižano to število na 3874. PREISKUŠNJA DORNIERJEVEGA ZRAKOPLOVA Dornier namerava vpri-zoriti skorajšnji polet preko Holandske v Anglijo, p redno te bo vršil polet v Ameriko. CURIH Švica, 5. avgusta. — Novi nemški zrakoplov, Domierjev DO-X, ja zaključil včeraj * 70 potniki na krovu, polet v Al ten neim To novo letalo, ki je opremljeno z dvanajstimi motorji, se Je dvigni lo v *rak brez teikoč-e ter krožilo Dornier namerava vprlzoriti polet preko Holandske v Anglijo, predno se bo vršilo veliko trans atlantiško potovanje v Združene države. Polet v Anglijo -bo vprizorjen prihodnjih dveh tednih. Če bodo ti poskusni poleti dokazali, da Je konsuro gazolina tak kot pričakuje Izumitelj, se bo vršil polet v Ameriko, najbrž oktobra meseca. Letalo lahko prevede dosti več potnikov kot jih Je včeraj. V zadnjem letu se Je dvignilo letalo nad Bodensko Jezero z 169 potniki. Ta rekord bo lahko dosežen ADVERTISE glas naroda:; NEVARNOST P0V0DNJ1 V INDIJI KARAČI, Indija, 5. avgusta. — Nevarnost povodnji v ozemlju go-renjega Sinda tr^ja še naprej. Nekako dva tisoč kvadratnih milj stoji že sedaj pod vodo. Prihajajo poročila, da so se porušili številni jezovi in da so ogrožene važne železniške črte. Plenjenja se množe in domače prebivalstvo trpi veliko škodo. V 6ukur, kjer je pretekli teden bežalo na tisoč ljudi pred preplavo In d us a, so se včeraj završili spopadi med mohamedanci ter Indijci. Zveza s Kveto, ki je popolnoma obdana od vode, ne bo mogoča za nekako mesec dni. skega kongresa. S tem je postal poveljnik kampanje eivilne nepokorščine. Kljub temu pa traja še naprej nasprotstvo med mahomedan-ci in Indijci. V Ballia, v združenih provincah, je bil sprevod 15,000 Indijcev na- < paden od mohamedancev. ki so bili oboroženi le s palicami. Pet oseb je bilo ubitih in šestnajst ranjenih. Boj je debil tako strašen obseg, da je morala policija streljati na množico, da je napravila konec kra-valu. Procesija Indijcev je bila vprizor-jena kljub prepovedi policijskega sodnika. Šla je momo ieke moha-medanske mošeje. ! Več stotin mohomedancev se je zbralo tamkaj, da zavarujejo svoje svetišče. Treba je bilo poklicati močan oddelek policije, da se uveljavi zopet mir. V drugem poročilu iz Lahore javlja Times of India, da je deputaci-ja Beludžistanov in Tumandarov ponudila governerju Pundžab okra- I ja službo 20,000 mež in 500 jezdecev, da se bore proti nacijonali-stom. Ta dva rodova imata precejšnjo zemljiško lastnino. Obsodila sta agitacijo vseindijskega kongresa in deputacija je izjavila governerju. da se prav nič ne širi propaganda nacijonalistov v vaseh in občinah njih okraja. Ponudba vključuje vzdržanje vseh stroškov kampanje. Može naj bi porabila vlada po svojih določilih. Obljubili so tudi,*da se bodo junaški borili. ČANGHAJ, Kitajska, 5. avgusta..in sovjetsko vlado, ki ie bila vče-Pijani zmoge po zavzetju mesta | raJ podpisana, je povzročila veliko Čangša, kjer so se vršile velike or- ( navdušenje v italijanskem svetu, gije plenjenja, ter morenja, prodi- v imenu s:jvjetske Rusije je ^ rajo čete komunističnih vstašev godbo podpisal komi3ar Ljub:mov. proti mestom Hankov, Vučang in | y ^^ so konsolidirani Han^ni: k.jef_jeL z^dnmih n tu,j€; j nošaji zadnjih dveh let tar nudi najugodnejše pogoje za bodoči raz- KOMUNISTI PROTI FAŠISTIČNIM OTROKOM avgusta. — Milana na zemskih bojnih ladij, med njimi tudi dve ameriški, da varujejo ino-zemce. Tujski mestni del Hankova je bil zabarikadiran, da se prepreči ponovitev groznih prizorov v Čangši, kjer je bilo požganih za milijone vrednosti tujega imetja tekom tujcem sovražnih izbruhov. Na tisoče preplašenih Kitajcev je poiskalo zavetja v tujskem mestnem delu. Kitajski vojaki preiskujejo vsakega pasanta. Odredilo se je vse potrebno, da da se zatre v kali vsak poskus komunističnega upora. Osem osumljenih komunistov je bilo danes obglavljenih na javni cesti. Prebivalci francoskega okraja so organizirali za slučaj potrebe obrambni zbor prostovoljcev. Prednja straža "rdečkarjev" je prišla do razdalje 25 milj od mesta ter je vezla oddelku kadetov, ki so bili poslani proti njim. orožje in municijo. Kadeti so se smeli pozneje vrniti v Hankov. Izurjeni vojaki na o-klopnem vlaku, so pozneje razpodill komuniste. Poročila iz Mankova javljajo, da je bilo ubitih že sto Kitajcev, katere so komunisti odvedli kot talce. Pet komunistov, je bilo javno obglavljenih. Del komunistov je zavzel Liu-liang. Skoro vsi inozemci so zapustili I Kiukiang. kjer se nahaja poletno bivališče za inozemce. PARIZ, Francija. 4. Ko je dospela sem iz počitnice skupina fašističnjh otrok, so vprizorili tukajšnji italijanski komunisti proti njim veliko demonstracijo. Komuniste je policija le s težavo razgnala. MACDONALD PRI PASU0NSK1H IGRAH OBERAMMERGAU, Nemčija. 4. avgusta. — Angleški ministrski predsednik J. Raimsay MacDonald si je danes v spremstvu svoje hčere Ishbel ogledal pas jonske* igre. Igre so se vršile navzlic hudemu nalivu. voj gospodarskih odnošajev med o-bema državama. Ljubimov je rekel danes zastopnikom časopisja, da so se ruski nakupi v Italiji zvišali v zadnjem letu za polovico ter da se bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih podvojili. Pa tudi Italija potrebuje v veliki meri ruskih produktov. Petletni program sovjetov bo kmalu izveden. Industrijalna produkcija Rusije bo v tekočem letu za 180 odstotkov večja kot je bila v letih pred vojno. Rusija potrebuje vedno več strojev in industrijalnih produktov. — Sovražno stališče, ki ga zavzemajo nekatere države napram naši trgovini — je rekel komisar — ne more na noben način ovirati hitrega razvoja. Tako stališče u-tegne le škodovati omenjenim državam. V Aveze je udarila strelu skozi okno v hišo družine Poujol ter oila mater t*»r hčerko. u- Naročite se na "Glu Naroda" — aajvečjt slovenski dnevu »k v Z drstenj h driavah V Clairmond-Ferrand v bližini Lyonsa. sta bila ubita oJ strele dva moška. Neurje, katero je spremljal velik naliv, pomešan z točo, je povzročilo veliko škodo, na letini ter v sa-donjakih in vinogradih. To se je zgodilo v Dieppe, pri Marseilles ter od Bresta do Nancy. Posebno težko so bili prizadeti tndi burgunski vinogradi. Francoska pristanišča so bila včeraj polna ladij, ki so poiskala zavetja.. Drugo francosko brodovje je moralo pribežati v pristanišče Ver-don. Promet med Parizom in Marseil-lesom je bil za več ur prekinjen raditega, ker so s porušili signalni drogovi. Slabo vreme je povzročilo tudi težke izgube v francoskih letoviščih. SACCA IN VANZETTIJA NE SME OMENITI BOSTON Mass., 5. avgusta. — Soči j alistični kandidat za governer-sko mesto države Masachusetts, Aired Baker Lewis, je dobil šele tedaj dovoljenje, da sme govoriti na Boston Common, ko je svečano obljubil, iia v svojem govoru ne bo omenil Sacca in VanzettlJa. ZAVETJE PRED VROČINO Stika nam kaše fiksšks mlaomo, Mieh i genskega Jesenu : - . ' Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah nsslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar dema, bres sam od* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne zj. posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 1000 2500 5000 10,000 $ 9.35 S 18.50 $ 46.00 $ 91.00 5181.00 V Italijo Lir 100 200 t 5.75 $11.30 300 _ 516.80 500 ____$27.40 1000 _______$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centoy za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 30 centov, za $45.— 90 contov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še bolj:te pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom spor&zume-te glede načina nakazila. Nujna nakasils Izvršujemo po Cable letter za pristeffatee 75 testov. SAKSER STATE BANK gS CO^TLANDT STREET NBW YCSUK, 5*. JL Telephone Barclay 0580 — 0381 GLAS NARODA *GIas Naroda" | sufTs^rmraniiQ1 ooupaxi ■Sfclfe tŽB^ tA OorponSto) wm® dbikssr,. I>ociis Bfficdlki Yrsaasssr . ......t .i i -....... - i ___________ . mm of hi i tiru— of tte earpontkn aad s*dr»sscs of »Imh officers: 0 W. IMi MvmC, Mwm|> of jBssAaSsaa, Mow Yf(k CHy, M. T« -aiA« KilODi * mmq swt Ooy tiMpt BaiUM ood Boifliy. Or ode lat New York m coto loto -*IM to KjldjmSo____fes pol loto__4>J0 U pol WU____________*SJ» Za mosemstvc aa coto loto-9740 Ki teutjeu_________41 JO Za pol liu ..................99 JU __ ftotoofrtptkrn Yearly »8.00____ Attwdmcni on AgreoDCst tiloo Hsroda" isksfla vsaki don fanoorrti nedelj In gcMMttav. Dopisi bra podpiso In osebnosti as no piloMnSojo. Oaotr na) m bto-rroH pottljatt po Maaty Order. PH qprwiMisiM kxaja naročnikov, do ss nam tudl prejia}« MvaUMe ntnwuil, do blUeje najdemo nartfifUti -fiUI HUU2DA-, ai w. lSMt HMO, »o« lat, E T. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM tudi no ono, ki je Se skoro srel čakal ietve. Točo. ga. Je ponekod hudo »nlatllo de celo koraaa, ki je najbolj odporna, je trpela v nekaterih krajih precej škode. Močna so oškodovani tudi sadonosnikt, pan Anton Bašar se je baš odprav- i največ pa je po vinogradih ško-Ijal z vozom domov. V divjem me- de. Različno po legah «e ceni od B težu viharja pa se mu je pred ko- do 50 odstotkov Škode. Vinograd-njem zrušil kozolec poln žita, ki bi niki so že pričeli s ponovnim škrop-bil trenutek pozneje nedvomno po- i Ijenjem. da rešijo, kar se je še re-koipal župana pod seboj. Pneplase- j šiti da. Čudno je, da bodo morali na ttval »je divjala nato preko polj- j za škropljenje še sedaj po takem skih planjav naravnost v strugo j neurju voziti v vinograde vodo. Save. Na vso srečo so se zataknila | Kljub plohi se cisterne in mlake ni-pridH- i koIesa ob dcbelih bližnjih dreves j so napolnile. —""—1---*------- Nevihta s točo je deloma obseg- lo Stanovno, Lahovcsi, 2erovnici„ IMvjsikf jsgmdi Umh pijance*. Na Jerneje vi cesti v Šiški je nastal ponoči silen kravat, ki je razburil vse tamošnje prebivalstvo. Malo po polnoči so se pri kadili iz ene tamoinjih gostiln trije mladi fantje, in sicer hlapci France Češenj. Jože Vahcič .ter Jože Rov-Sek, vsi trije dvji zaradi preveč-za-vtHe pijače. Pričeli so se šati in tuliti, nakar so takoj napadli neke pas an le, med katerimi sta bila tudi akademik Dragotin Obradovich ter mizarski pomočnik ,. , . Janko Lovšin i ŽmSkl *** nM ****** ra2kr°^ S Kitajskega prihajajo vznemirljive vesti. Tam naliajajcKi se Tasniški poročevalci poročajo, da komunistieiie armade uspešno prodirajo proti centralni vladi v Nanking!!. osvajajo največja in najbolj bogata jueMa. rojjajo in plenijo, pobirajo vojni davek in ko vse do skrajnosti oeistijo, gredo zopet v druga ozemlja. l)a t<» niso komunistične armade, je jasno na prvi pogled. Velike rdeee armade ni mogoče tako hitro zbrati in oborožiti, da bi ne bila kitajska javnost o tem poučena. Poveljujoči generali se morda zavijajo v komunistični plašč, s tem se ni rečeno, da gre pri tem v resnici ?.a rdeče armade. Nankinška vlada se nahaja v velikih stiskali. Od severa jo ogrožajo čete krščanskega generala Fenga in generala Vena. Z juga prihajajo komunistični oddelki, ki predstavljajo, po zatrdilu časniskih poro«V-v alee v, štiri do pet armad, < ang Kaj Sek, pivdse-dnik kitajske centralne vlade, sedi na jako omajauem stoličku izza časa, ko je bil vpri-zoril morijo revolucijouarnih delavcev. Pravijo, da «o se vojaki centralne vlade zopet polastili raiifcse, najvažnejšega iiwiustrijaiiiega mesta Južne Kitajske. Značilno pa je, da se je prej "divjim' armadam tako lahko posrečilo pdastiti se tega važnega mesta ter; izsiliti iz prebivalstva visok vojni davek. To dokazuje, da Kankinčani niso prav posebno _ močni. Medtem stoji mesto Ilankov pred padcem. Trgovci in ''kapitani industrije** so naglo zapustili to naj k rasne j-^e mesto Južne Kitajske, vsled česar ne bodo naleteli vsta-ši na prav poseben <*dpor. Nato bo padel tudi Canton, in < entraina vlada bo prenehala biti centralna viada vse Ki-' tajske, kar*mimogrede rečeno, sploh nikdar ni biia. Kaj bi se v tem slučaju zgodilo, zaenkrat ni mogoče domnevati. Najbrž se )>o šele tedaj začel ravs in kavs med vojaškimi in civilnimi voditelji. Kajti dokazana stvar je, da ni niti tej, niti oni stranki za principe in načela, pač pa izključno le za osebni dobiček. Komunistično časopisje poroča o ogromnih komunističnih zmagah na Kitajskem in že vidi v sanjah boljše-viško Kitajsko. Do tega pa ne bo že tako kmaiu prišlo. N i namreč dolgo tega. ko je komunistično časopisje i Kiročalo o sijajnem sovjetskem kongresu na Kitajskem, ki se pa »ploh nikdar ni vršil. Pijani hlapci so ju jeli brez vsa-; kega povoda suvati v prsa, nakar sta jim napaden ca komaj ušla. Neposredno zatem je prišel po cesti višji stražnik Ivan Mežek. ki je hotel napraviti red. Pijanci so se takoj lotili i njega in ga brez besed napadli. Najprvo se je zaletel vanj Vahčie, ki ga je pograbil za prsa. Češenj pa ga je pograbil od zadaj. Prijel ga je za tilnik, nakar sta ga skušala oba podreti na tla in se jima je to že skoro posrečilo. Kričala sta: ' Kar ubijva ga, policaja!" V zadnjem hipu pa se je stražnik o tresel in ju mahnil s pen-drekom po glavi. Videč, da ju sam ne bo mogel artirati. je odšel na Celovško cesto po pomoč. Med tem pa im so prišli izza ogla, so res ugledali sedeti Vahčiča pred hlevom. Pri sebi je imel kol ter lopato in je bil popolnoma pripravljen za napad. Stražnikom pa se je posrečilo, da so ga presenetili. Približali so se mu prav tiho in ga ukienih. Na policiji sta se aretirana Vahčič in Čestnj zagovarjal s popolno pijanostjo. Podrobnosti zadnjega strašnega neurja. Pogled na razdejano delo in trud je obupen in nad vse žalosten. V nedeljo so bili vsi vaščani na delu. da si polagoma zopet opomorejo od velike škode. ¥ Kočevje, 21. julija. Nemški pisatelj umrl v bedi. 7. julija je umrl nemiki pisatelj | 10 letnici abirko tanj, ki je vrgla In pesnik Julius Hardt, ki je bil kot kot pijonir naturalizma večkrat nagrajen in je zavzemal v nemški literaturi odlično mesto. Lani je pnanoval 70 letnico rojstva m de-leien jo bil velikih čaetL Med ctrugkn so ga počastili tudi na ta način, da so del velike Schiller je ve titanove fctfočUi hi izpremenili v poMfeao ustanovo Julija Handta. Zdaj po sporoča pokojnikov prijatelj, pisatelj Hans Ostwald presenečeni javnosti, ki o tem ni imela niti pojma, da Je pteMvel Hardt tome *m*mm 4WM* V vellki| tako, da jfatoao unwl od feotis. £ mi krofc Hardtovih prijatelje nekaj tisočakov. Toda pisatelj ni dobil nitt beliča, kajti treba je bilo poravnati njegove dolgove. Zadnja leta je dobival Hardt skromno častno plačo od berlinskega založništva Bcherl, kar mu pa ni zadostovalo. 30. avgusta: Oirard, (Milo. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 22. oktobra: Clevwtoad, O.-New- fonM Naslov: Stražtšče 21. julija. Nič hudega sluteč so se Stražiš-čani odpravili v petek popoldne po poljskih opravkih, ko so se pričeli okoli 18. zbirati in vieči preko škofjeloškega hribovja čedalje temnejši oblaki. Komaj so se ljudje dobro zavedli, pa je nastal vihar, da nikoli takega. Med neprestanimi bliski je nastala uro trajajoča ploha, spremljana več minut z oreh debelo tcio. Med silovitim pišem je padalo drevje kakor snopi, podirali so se kozolci, rušile so se opeke, trgale žice in fcvenketaie so šipe razbite malone po vseh hišah. Najtrše preizkušnje so morali prestati ljudje. kt jih je pravcati ciklon zajel sredi dela na polju. Straiiiki lu- SAKSER STATE BANK posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne,' večjo udobnost svojih kiijentov, nak Včeraj je divjala str&šna nevihta. Med bliskom in gromom so bile otvoriene vse nebeške zatvornice. Vmes je udarjal strahotno vihar, ki je lomil drevesa in razkrival strehe. Nenadoma tako okrog 8. zvečer je hilno zagrmelo in treščilo. Strela je udarila v hišo gostilničarja Cosne-ga sredi Dolge vasi. Prebila je v hiši steno in švignila v stanovanje rudarja Štefančfča, ki je baš takrat ležal v postelji. Sin njegov je sedel pri mizi. dočim je mati pripravljala večerjo za družinico. Strela je prebila posteljo Štefančiča od spodaj navzgor in oplazila rudarja tako hudo, da je bil v hipu v popolni nezavesti. Ko je močno oigala posteljo je Švignila proti gospodinji, da je ta hipoma padla vznak na tla. Strela ji je vžgala tudi mnogo las. Sin se je od mize dvignil, toda tudi njega je zadela, da se ni mogel ganiti. Nato je strela razbila vsa okna v hiši in izinila skozi okno in odtod v semljo. Zelo hudo je bil po streli poškodovan radar Stef&nčič. Njega je strela opsins po vsem životu in je ves v tacburib. Ve« večer'in drugi dsn je vpil od silnih bolečin. £ena je vsa preplašena šele čez dve url priila k sebi, koso jo že na vso moč drgnili. Bin je čutil silne bolečine na levi strani in al mogel premakniti ne rolge ne noge. Tudi ogiašil je na levo uho. fttefančičevo draUno je zadela s tem vefttka nesreča, ker je v hipu onesposdbila očeta In sina za vsako delo. Za očeta pa je še malo tipanja, da bi od silnih ran. ki jih 4 tea od opfceHn po vsem telesu, o-kreval. Y istem času je udarila strela tudi v na premogoko-] ^tt Id močno poSfcodovftlJ^ - Jk - * Ivanjkovci 21. julija. V soboto ob 13. je zajela huda nevihto precej velik okoliš. Uničila je mnogo vrtov, vdam pa je Skoda po nekaterih krajih nekaj škode. Skoda bi bila veliko večja, če bi padala suha toča. V Ljutomeru je v petek ob pol 10. uri zvečer strela udarila v transformator mestnega električnega pod-etja. ki je prizidan transformatorskemu poslopju Fale blizu kolodvora in iz katerega dobivata tok Kukovčev mlin ter Pečarjeva žaga. Poškodovala je transformator, nakar so ugasnile tudi luči po mestu. V soboto so transformator od-premili v popravilo v Falo ter namestili rezervni transformator, ki ga je imela začasno izposojenega even ska električna zadruga za svojo postajo na Kranju. Transformator je bil zavarovan. Rečica. 20. julija. Po nekaj dnevnem lepem vremenu so nam oblaki v petek zopet o-betali deževje, kar je tudi.potrjeval barometer s hitrim padanjem, ali kar je prišlo, tega nismo pričakovali. Ob pol 7. zvečer je zapihal močan veter, nakar se je vlila stras-na/ ploha. Med nevihto je pričela padati toča, ki je dosegla debelost orehov. Po triminutnem uničujočem delu je toča zbila vse poljske pridelke in marsikje pobila tudi ši-je na oknih. Opaziti je bilo tudi mrtve ptiče, ki se niso mogli dovolj hitro skriti pred ledenimi zrni. Posebno hudo škdo je napravila toča od Rečice proti Sp. Rečici in naprej čez Pobrežje. Tudi sadje in grozdje, ki je še precej dobro karalo, leži po večini zbito po tleh. Še naslednji dan zjutraj je bilo opažati po nekaterih krajih cele kupe toče, kar ni čudno, ker se je živo srebro stisnilo Powhatan Point, Ohio Umrl je John Petek, dne 7. julija 1930. Pogreb se je vršil 10. julija ob 4. uri popjldne iz hi«e žalosti na Narodno pokopališče v N?ka Cikažanka je tožila svojega bogatega moža za ločitev zakona. Sodišče je zakon razveljavilo ver odločilo, da mora plačati mož vsa-~ w j ko leto svoji ločeni ženi milijon do- hatan Point. Ohio Doma je bil na leto- Jelovc. fara Buštan. Dolenjsko. Ju- i Ce ^ Je komu' 56 je *kon plačal. gcslavija. Star je bil 55 let. Tu zapušča ženo. sina in hčer Marija Petek. ZNAČILNA PROMOCIJA. Na seji sveta ravnateljev Francoske črte v Parizu je bil imenovan tukajšnji generalni potniški manager * mrmraj — je rekel — Mrmranje ni ga-goto^em oziru tudi — se je začudila čez noč na 10 »topini R. Velik požar v Ribniku pri Cermoš-njteah. 22. julija je nastal na še nepojasnjen način p^žar v veliki parni žagi v Ribniku. Parna žaga je last les- V1X1X LACHE3-NEZ-ii£L'Di: pomožnim generalnim managerjem družbe za Združene države in Kanado. Nasledil je Jeanu Tillieru. ki je bil pred kratkim imenovan generalnim managerjem, na mestu Pierre de Malgiaive. novo imenovanega upravnega ravnatelja vse French Line organizacije. Ta imenovanja stopijo v veljavo dne i. septembra. Mr. Lache^nez-Heude se je v kratkih enajstih letih povzpel od navadnega klerka do drugega v vodstvu. Tekom svetovne vojne je služil v francoski armadi. Tekom dveh let službe v Alžiru in Maroku je postal iz navadnega vojaka artilerijski narednik. Leta 1914 je zopet stopil v armado ter je bil leta 1919 odpuščen kot nadporočn;k. Odlikovan je bil z vojaško svetinjo, vojnim križcem, koloni jalno svetinjo ter s svetinjami maroške in italijanske kampanje. ljal s svojimi tovariši na kraj nesreče. Ogenj, ki pa je že skoro dovršil svoje uničevalno delo, sc z veliko težavo lokalizirali. Škoda je zelo velika, a j«, baje večinoma krita z zavarov<.lriino. Rjave kobilice ogrožajo dolino. mirensko Iz Mirne na Dolenjskem poroča- nega trgovca Kumpa iz Novega; jo: Različna golazen, ki uničuje i mesta. Ogenj, ki se je naglo širil, je uničil vse stroje in druge naprave ter za 22 vagonov desk. Upepeli! je tudi stavbo. Zaradi pomanjkanja vode je bilo poljske pridelke tudi naši občini ne bo prizanesla. Pri vasi Stan v občini Mirna so se pojavile rjave kobilice v taki množini, da resno o-grožajo polje in košenino. Kamor se gašenje skoraj onemogočeno. Konč- vsedejo, uničijo dobesedno vse, ta-no je vodja gasilcev iz Rov te vasi štrumpi priklonil motorno brizgal-no na avtomobil ter se tako pripe- ko. da so kmetje omenjenih vasi v resnih skrbeh za prehrano svinj n goveje živine. O rednem štedenju. INat Meden Je Je najboljše zavarovanje proti posledicam slsbih drhivklh namer. Oni, lu so v času obilnega za-slaika Hfdri, « polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko Kedno Medsaje Je velikega pomena za delavca, fci nima dt—sgs dobadka kot pla^o sa delo svojih rok. Zato hi moral majhen dri te plan prihraniti za bodoče potrebe. liri« kuka pomaga ▼ znatni meri vsem, ki hočejo štedf-tt. T pni vrsti pari na to, da Je denar naložen sigurno in tako, da ca vHsgstrlJ Iskko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti pa na leto, pričensi s vsakim mesecem. To Je naj-bsl|fee stoti tov nje, ki se ga more sedaj pričakovati sa si- VhgSIflH ii#su Hen York-s nam pošljejo denar naj pri-praveJfcr po g-kf Msncy Osder ali Bank Draft. Od irilh TbJsfcsT t Ksnarti sprejemamo tudi Money ONi«, assets to-potolklo V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v potoi Tfsdnnsli r s—ilihlli dolarjih vpisujemo v vlažne kriHn, .»»i*. Sakser State Bank 82 Oortlandt Street HEW YORK, N. T. 3 — Nikar ne mai: svoji ženi. lan*no in je v nevarno. — Nevarno? ona. — Seveda je nevarno, pa še kako! V cerv: pred oltarjem zamrmraš besedo, pa s. poročen. Aii pa zamrmraš v spanju par besed, pa si ločen ■V Neki Časopis je razpisal visoko nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: — Kaj bi delali, če bi bili najbogatejši človek na svetu? Prihajal je odgovor za odgovo-i ronri. nekateri boljši, nekateri slab-I ši. *.cda nagrado je dobil človek, ki je na koverti označil svoje ime in i naslov ter oddal prazno koverio na oošto. Meki profesor je dognal, da povzroča vrtalna razburjenje in jezo. Profesorji i.e večkrat motajo, pa naj s^ ie tako učeni. Toda omenje-! ni prefesor je pravo pogodil. Njegova trditev je povsem resnična. Da. res je. tisočkrat res, da vročina povzroča jezo in razburjenje ' To podpišem z vsemi desetimi, j G tem sem se nekoč sam prepri-, čal — ko sem vtaknil goreči konec j eigurete v usta. * i Fivši jugoslovanski mir. ste r dr , KoiUtič ne ime v Združene drč-v.-j V pondeljek je bil drugič zaslišan pred posebno priseljeniško komisijo. katera je slednjič odločila, j d^ ao moral iti, tja, odkoder je prišel. ) Odlok priseljeniške komisije je j povsem u mesten. i Sporov, ki divjajo med raznimi evropskimi narodi, ne kaže zanašati v Ameriko. Košutič je bil pa zato namenjen sem, da bi tukajšnje Hrvate še bolj i podžgal v srdu proti Srbom, j Najbrž je hotel tudi prostovoljne prispevke pobirati, kajti take j misije kot je njegova, so zvezane z velisimi stroški. Tukajšnji Jugoslovani smo v poli-! tičnem oziru popolnoma ločeni od | na^:.h. bratov v domovini. Že vsaj bi-' ti bi morali ločeni. Kadar bo sklicana narodna skupščina, bo sklicana izrecno za tamošnje Slovence, Srbe in Hrvate. Sedanja diktatura se nas v Ameriki liti malo ne tiče. To so povsem njilove lastne in domače zadeve. Č? se morda mi ne strinjamo ž j njirii. jih lahko obsojamo, ako se nam zljubi, toda naša beseda in naša obsodba nikakor ni merodajna. C^lo med svetovno vojno, ko je bil lajboljši čas in prilika, da nastopimo na najuglednejših mestih kot tolmači želja in stremljenj našega naroda v domovini, nismo o-pra' ili toliko kot je črnega za nohtom dasi smo v to svrho žrtvovali težke tisočake. : »redstavitel ji Repufcličanskega Zdrttženja so bili nekoč toliko dosegi , da so prišli pred ameriški senati a odsek za zunanje zadeve, preželi s pošteno željo, da pojasne ame riškim političnim mogotcem, po čem stremi naš narod v domovini. I> »ločenih je bilo menda pet go-\orr ikov. Pc pojasnilih prvega, ki je bil. minrogrede r^eno, jako slab govori ik, ter ni vedel, kaj govori, so se senatorji naveličali našega jugo-slov: Lnstva ter so ostale govornike zapedili iz dvorane. To je bilo tudi vse, kar smo storili la oficijelnem mesta za svobodo naših bratov v stari domovini. Ss lamensko malo smo storili, četudi je bilo to v svrho nabranih težkih petinšestdeset tisočakov krvavo prisl uženega in od ust odtrganega dem rja. rf - ♦ Ker dr. Košutiča nočejo v Ameriki in mu bodo menda, tudi drugod zaprlii vrata pred nosom, mu preostaja. ena sama edina pot. % V ([talijo naj gre. Ta n bo sprejet kot da je prišel med svoje rodne brate. Karti Italija sprejme prisrčno in gostoljubno slehernega Jugoslovana. kojega namen je, netiti raskol med. ugoaiovanaklm Dopisi. Peter Zgaga f Al o o lz Slovenije. NEW TOU, WXDNB80AY, AUGUST C, 1930 gks mom iLovma daily kUkiL m mMM mmmnmw mm BORIS ZIHERL STUDENTOVSKA ZGODBA OsmoAolec Andrej Hladnik ye bil 2&ljubljen. Pa ne da bi bil kar tako, z^ dvajsetštirl ure, ampak se je zaljubil zares, končnoveljavno in nepreklicno. Star- ture nikar preveč ne norčuje, ker. je že bilo takih, kakor si ti. bo sicer joj. j Si ., dola in sploh, pozabi.... Hladnik je zdaj pa zdaj pogieaal I Skratka, vse je bOo v pismu, kar izza prednikovega Širokega hrbta in se delal, kakor da ga stvar silno Lenka iz s^dme je med drugimi! zanima in bo on vse oklepaje prav tudi njemu zmeAala glavo. Nič ne; gotovo pravilno postavil. rečem, Lenka je zalo dekle In se Je vredno zaljubiti, toda tako, kakor se je Hladnik. nak, tako pa ne. Spočetka ni bilo nič. potem pa je opazil, da v srcu nekaj ni v redu in da mu oči kar same obvisi jo na njej, kadar gre mimo. Kmalu mu je v takih trenutkih pričelo postajati vroče, lahko reCem, da ga je oblil pot in so se mu orosila celo stekla na očalih, Student. ki je bil te zaljubljen, prav dobro ve. zakaj te domači včasl v skrbeh vprašajo, če nisi mogoče bolan In ugotovijo, da st bled In da bi bilo nemara dobro po«lati po zdravnika. Hladnik ni bil eden izmed tistih korajtnih fantov, ki se kar tako, meni nič, tebi nič, spustijo v pogovor s svojim idealom in se zmenijo 2 njim za prvi rendez-vous. Čakal Je, se potil; v trenutkih srčnih bolečin. kakor bi rekel pesnik, — prozaik bi dejal "med pusto latinščino" — pa je s tresočo roko risal na platnice starega Taci ta začetnico n,snega imena, včasi pripisal če priimek in vse skupaj okrasil z najrazličnejšimi okraski, spiralami in meandri. kakor v srednjem veku Wulfiia svoj "Codex argenteus". Tako so minevali tedni in prršJa je zima, z njo pa maturantski ples. To Je bila za našega zaljubljenega Hladnika težka preizkušnja i n hkratu končna odločitev. Seenanil * Je i njo in marsikdo si bo mislil, da je bil s tem led ze prebit. Pa ni bilo tako. Je že res, srečen je bil, kadar je lahko plesal z njo in sta v odmorih hodila po dvorani, toda to prav za prav ni nič. Kaj pomagajo reči, ki sO dostopne vsakemu, samo če pride v soboto zvečer v kazinsko dvorano, ko pa glavno nikakor noče na jezik — Pusto Je zdaj pozimi, kaj-ne? — M-da, preoeJ pusto je, toda poleti bo bolje. — Poleti se hodim kopat na Savo, v Rateče. Tam je jako prijetno. — Tam pa ie nisem bil, ampak bom drugo leto prav gotovo prišel. In stem se je pogovor končal. — Prišla Je ločitev v osebi nekega realca, ki se je Lenki tako globoko priklonil, da je Hladnik zaškrtal z zobmi. Vso plesno sezono je premišljal, kako bi napravil. Naposled pa se je odločil, da jI piše. To bo ie najbolje ln ne bo treba rdečice, zadrege In sličnih neprijetnosti. Tisto uro Je bila matematika, ko Je Hladnik napravil stoj trdni sklep in postavii prve temelje njegovemu uresničenju s tem. da je Ictif Iz matematičnega zvezka list in napisal nanj par besedi, ki so mu tisti hip privrele iz srca. Profesor Je s akročnim kazalcem trgal po tabli in spraševal Petrača te prve klopi, kako bo pri maturi nalogo nastavil, ko ie oklepajev ne zna prav postaviti, ler mu priporočal. naj se Is matematike in n»- Grčar, 6 katerim sta sedela skupaj v klopi, je od strani pogledoval nanj in opazoval njegovo početje. — Stvar mora biti zanimiva. — si Je mislil, ko je Hladnik spet položil roko na pisanje in gledal 'J-koll sebe. — Kaj pa imaš? — ga je glasno vprašal in se pritisnil tesno k njemu. — Kar povej, res malo grdo reči kar na kratko; na primer: — Tako in tako Je, nič ne bo! Taka stvar preveč deluje na zaljubljene možgane in bi potem res utegnili citati v listih, da se je ta in ta ustrelil zaradi nesrečne ljubezni in da bo pogreb tega in tega dne, tam in tam. Hladnik torej tisto soboto ni šel na venček, ampak se Je takoj po kosilu napotil v tivolski gozd, sedel tam po poti na klop in se zatopil v težke misli. Vreme je bilo lepo In videti je bilo, da prihaja pomlad z velikimi koraki v deželo. V Tivoliju je bilo tudi že precej živo in parčki so A hodili tja šepetat besede, ki kje na ulici ne zvenijo tako vroče in pri- j Jetno ali pa sploh ne zvenijo, ker prav za prav ne gre, da bi človek vpričo blata in topečega se snega v pusti in sivi zimski Ljubljani izgovarjal tako vzviene besede. Mimo Hladnik so hodili parčki, pa se ni dosti zmenil zanje, samo za enim je pogledal. Grčar in Lenka sta namreč tudi šla mimo, se držala pod roko in ga nista opazila; zakaj ne, tega res ne vem. Tedaj je Hladnik Imel dovolj, vsaj jaz sodim, da je imel. Med odmori ga nič več ne vidim stati pred razredom in strmeti na stopniščih, po katerem zgornjega nadstropja prihajajo dekleta v enoličnih, črnih predpasnikih. Nedavno je generalni priseljeni- kih 215 vhodnih priseljeniških polti komisar poudaril, da priselje- staj i ports of entry t, vštevši 26 niška postaja na Ellis Islandu ima aerodromov. Toda v pristanišče dandanes več osobja in priprav za J Mew York prihaja navadno več pregledovanje priseljencev, kot jih priseljencev, kot skozi vse druge je treba, in da delo mejne straže, postaje skupaj. Ker pa je priselje-organizirane zapreprečevanje vti- vanje tako padlo, je Ellis Island, hotapljanja inozemcev, stalno ra- j največja ameriška postaja, postal ste- i neke vrste gospodarski problem za ' Za delo priseljeniškega urada je - vlado, potrebno osobje kakih 3000 ljudi, j Pregledovanje inozemcev v ino-Tisoč izmed teh so priseljeniški in- | zemstvu je tudi znižalo število pri-spektorji. Približno 900 so člani ] seljencev. ki gredo na Ellis Island, mejne straže (Obalni patrol >, ki Poprej so skoraj vsi inozemci. pri-je nameščena ob kopni meji Zdru- sedši v New York — razun potnika ženih držav. Ista je na straži tik z L in n. razreda — morali rti skozi mejno črto in pa»trolira ta o grom- ( Ellis Island v svrho pregleda. Radi ni razseg zemlje s pomočjo avto-j velikega števila novodošlecev so mobilov, železnic, na konju, čolnih,1 morali ti -čakati na otoku. Danda-aeroplanih ali pa peš. Svrha te nes pa nudi ta postaja več mogoč-mejne straže je uloviti one inozem-' nos ti za hitro pregledovanje, kače, ki se hočejo vtihotapi jati v deželo brez pregleda s strani priseljeniških inšpektorjev. Lani je ta mejna straža ulovila približno 30,000 vtihotapljenih inozemcev. Pregledanih je bilo več kot 790,000 vozil, vštevši vlake, čolne, omnlbuse in avtomobile in 74-avtomobilov, vozečih inozemce ali kontraband, je bilo zaplenjenih. Patrolc, obstoječe cd vsaj dveh mož, so nameščene ob strategičnih tačkah meje. Koliko daleč v notranjost naj mejna straža zasleduje inozemca, je kočljiva stvar, v splošnem so prebivalci daleč stran od meje precej občutljivi v tem pogledu. Ali v splošnem — pravi generalni priseljeniški komisar — ljudje ne ugovarjajo proti prodiranju mejnega stražnika 50 ali več milj v notranjost, ako je on zares petami kakega posameznika. V Združenih državah imamo ka- kor jih je treba. Na otoku Ellis Island ie vseh skupaj 27 poslopij, vštevši bolnišnice in elektrarne. Bivališča, namenjena za pridržanje inozemca, io i prostorna in sobe so velike, svetle in zračne. Pokrita veranda je na razpolago za inozemce za zabavo v slabem vremenu. Tam je tudi igra- ! lišče za otroke. Za socijalno oskrbo na otoku skrbi splošni odbor za pomoč priseljencem, sestavljen o i zastopnikov trideset organizaci«. Dana je mogočnost za pogoste obiske pridržanih oseb in knjige so za njih na razpolago. Poskrbljeno i je za zvezo med osebami, pridržana otoku, in njihovimi prijatelji. LARGEST SK Na obisk v staro domovi: ■amare potovati vsak ameriški državljan ki je postavnim potom došel v to deželo. K vati to leto. naj se pridruži enemu naših a no in brezskrbno potoval. To leto prired Po FRANCOSKI progi s parni preko Havre PRVI JESENSKI dne 12. septemb; 3. oktobra: DRUGI JE< 24. oktobra: TRETJI JE. 12. decembra: VELIKI B Po COSULICH PROČ )UHI MILI > m» no n pa tndl vsak nedržavijan, ior je toraj namenjen potoku pnih izletov, pa bo udato- imo še sledeče izlete: som "lie de France" IZLET a 1930 ENSKI IZLET GENSKI IZLET OZICNI IZLET PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "V dne 2. septemb; Nadaljni izleti po i oktobra — "VtTLCANI.V s 10. decembra—"V Za cene. za pojasnila ln navodila gled mitov itd., pišite na najstarejšo sloven že sto in sto-tisoči potovali v popolnem prakse v teni poslu Vam lahko jamči z ln pa. kar je najvažneje, da boste o vse 11 preko Trsta JLCANIA" a 1930 ti progi: . novembra—"SATVKNJA** rLCANIA- potnih listov, vizejev, per-sko tvrdko, preko katere so zadovoljstvu. Vsled 40 letne l dobro in solidno postrežbo m točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK S2C0RTLANDT ST.JNEW YORK Tel. Barclay Glede pregledovanja novodošiecev na Ellis Islandu se ni nr. nogo spremenilo. Inozemci ne morejo zapustiti otoka brez izhodnega dovo- ' stva je vino včasih je bilo ljenja. Izhodi s) vsi zastraženi. PRIMORSKE )3Pn ŽUPANA JE HOTEL OSMEŠITI imajo velik uspeh 5 Vzornega župana ima občina Ja-rišov v Gornji Šleziji. o njem so govorili, da ne zna ne citati ne pisati in da se komaj za silo podpiše, ne da bi znal prečitati, kaj ;e napisal. To se nekateri izrabili na ta način, da so si dali podpisati in potrditi dokumente, katerih bi župan gotovo ne bil podpisal, če oi mu bila vsebina znana. Upravitelj ondotnega posestva, -ki je največji županov nasprotnik, je sklenil preizkusiti županovo pismenost. Nekega dne mu je predložil polo papirja, ni kateri je bilo nekoliko nečitljivo napisano: Potrjujem lira dno, da sem največji osel v Ja-rišovu. Zupan je brez obotavljanja podpisal in pritisnil pečat. S tem uradnim potrdilom je odšel županov nasprotnik k deželnemu svetu, češ, le oglejte, kakšnega župana imajo v Jarišovu. Toda deželni svetnik je -vzel zadevo samo na znanje, ne da bi ae vmešaval k krajevne občinske zadeve. Zadeva je pa pri&la pred sodišče, kajti župan je svojega nasprotnika tožil, češ, da nikoli ni podpisal dotščne listine, temveč da mo }o je podtaknili. Preizkusili so županovo pismenost in jskazato se je, da ana za silo čitati te pisati. Sodišče Je obsodilo njegovega nasprotnika za 100 mark globe nrtnrsno na teden dni zapora. AMERIŠKI TURISTI Amerikanci čim dalje bolj potujejo v inozemstvo in ameriški turisti so v nekaterih evropskih deželah postali velikega gospodarskega pomena. Vlade in privatne organizacije delajo velike reklame za privabljanje Amerikancev v nji- gandisti za produkte onih dežel, ki so jih obiskali. V kulturnem pogledu je turizem seveda ogromnega pomena. Potovanje pospešuje nove ideje in je činitelj kulturnega napredka. Glavni produkt istrskega kmetij- Z za vi-' ki nogradnika dobro, ko je šlo istrsko lijo vino v Trst, v Ljubljano in na Du- j žaš r.aj. Nekdanja tržišča so izgubijo- odp na, v Trstu in v Puli pijejo vino iz južnih provinc. Zato ni čudo. ako rasteta sedaj po marsikaterem j bivšem vinogradu krompir in ži to. NOVICE i osmo tekmovanje v žitni bit-e razpisanih letos za dva mi-la 300 tisoč lir nagrad. Na trto, reško in goriško pokrajino ade 15.000 lir. za vsako 5000, za sko pa 9000 lir. Tekmovalec a imeti najmanj en hektar po-m s pšenico. j V Furlandiji lovijo kobilice v Ceni se, da je turizem v Kanadi i vreče. V občini Lestica so uničili ir hovo deželo. Razne dežele imajo j dandanes četrta izmed najvažnej- j dva milijona in pol kobilic, ki so svoje turistične urade v Združenih | ših industrij. Turizem v Kubi pri- | tehtale 55 kvintalov. Kobilic pa državah. Vsaj 42 inozemskih vlad j naša toliko kot tobačna industrija 1 mrgoli še vedno povsodi. Ponekocf na en ali drugi način pospešuje j v Švici. Turistični promet je velike 1 so poškodovale turščico že znatno. | tUTizem in poedina mesta tudi pri-| gospodarske važnosti za Francijo. 1 Kmetje nadaljujejo boj proti kobili-j spevajo k propagandi. j Italijo in mnogo drugih dežel. Znatno je rastlo število tudi ino- I zemcev in naturaliziranih držav- j - Ijanov, ki gredo v stari kraj na ! n_. obisk. Razne »tujerodne organizaci- J/ RKI.lilJr. je organizirajo izlete v Evropo. Inozemci, nastanjeni v Združenih državah, se smejo povrniti izven kvote. V olajšavo se jim izda tako-zvanl permit, ako zaprosijo zanj pred svojim odhodom (približno mesec poprej). Ali tak permit se dobi le tedaj, ako more dotičnik dokazati, da je zakonito prišel v Združene države. Kdor se ne spominja dneva prihoda ali imena par nika, s katerim je prišel, ne more dobiti permita. Ako vendarle odidejo, je velika nevarnost, da ne bodo v stanu priti nazaj. Zgodili so se slučaji, da so bili inozemci. ki so stanovali dvajset ali več let v Ameriki pridržani na priseljeniški postaji, ker se ni moglo najti, kedaj so prišli prvič v Združene države. mzTLAcn root BOARD OP IPdTWMf brezplačen pouk. Id m ti anglettd M hoče jO žari Jani ZdruSezdh drftav. se za pojasnila v IJiiMit m Bast 4L cesta v •tf 11. it lt, Hl» fttv. M ii nH e» S. 41 S. itv. a • m sgatraj all pa v PONUDBA. Pošten mladenič, star 37 let' ki poseduje Hotel, se žeh seznaniti s pošteno Slovenko, ki se teti voditi hotel ln poseduje $3.000.00. ▼era je pootranrica zadeva; zahteva se poštenost. — Ptfite na: V svetovnem gospodarstvu igra turizem važno vlogo. Ameriški turisti trosijo v inozemstva ogromne svote. Ceni se, da so lani ameriški turisti v najvažnejših inozemskih deželah potrosili več kot 720 miljo-nov dolarjev. Da je Zopet sta se oba spogledala. Neka, tajna sila ju je silila, da sta štrlela drug na drugega. Nič ni spominjalo ..ecLtj na divjo Urško. Tukaj je stala omahujoča, mlada žen-fcka. ki se ni mogla upirati čaru prve ljubezni. Sclnce je izšlo v tem trenutku za gorami ter oblilo oba človeka z lučjo, ki nima para. Nato pa se je prebudil Will iz svoje čudne okorelosti. — Ali smem vedeti, kaj ste sanjali? Postlia je močon rdeča ter stopila od njega stran. — No? — je silil Zmajala je z glavo — Jaz ne vem ničesar več o tem. On se je nasmehnil. Vi se ne morete lagati, oči vas izdajajo. Torej ali mi hočete povedati? — Ne, jaz ne bom! Na njenih ustnicah se je zopet pojavila odporna poteza. Ko pa ga ;« pri tem pogledala, je takoj izginila njena trdovratnost. — Prosim vas, ne silite vame, ker vam ne morem povedati. — Ali je tako hudo? Zardela je še bolj. — Ne. vendar pa mislim, da bi vašo ženo zelo žalostilo. Ona vidi namreč. kako žalujete zanjo. Kaj ne, vi ste jo zelo ljubili? — Da, zelo! Urška je prebledela ter prijela hitro in impulzivno njegovo roko. — Rada bi vam rekla nekaj v vašo -tolažbo! Poveciel je njeno roko k ustnicam, v nenadnem ginjenju. — Ko sem zagledal vas, sem prvič pozabil, kaj me tlači. Hvala vam. Sedaj pa mi dovolite, da se odstranim. Moram biti sam. Pozdravite svojega gospoda očeta! Mogoče se zopet vidimo! Potegnil je klobuk ter hitro odšel, ne da bi se enkrat ozrl nazaj. Ona pa je gledala za njim. Njeno srce se je treslo, ko se je naenkrat obrnil od nje. Kot v hrepenečem poželjenju je iztegnila roki proti njemu ter ni pustila svojih oči ž njega, dokler ni izginil. Nato pa je zrla z velikimi, zasanjanimi očmi proti solnčni obli in globok vzdih se je dvignil iz njenih prsi. Nekaj časa nato se je vzravnala z energično kretnja. Nato pa je ^topila nazaj v kočo. Pozdravila je smehljajem očeta, ki se je ravnokar prebudil. Ko je zavžival njen oče zajtrk, je postal pozoren na svojo hčerko, ki se mu je zdela nekam čudna. — Bleda izgledaš, miška. Ali se ne počutiš dobro? — Da, papa. Le nisem dobro spala. — Vraga, tudi ja2ne! Ali mi je skvarila tek jed ali pa mi podrl profesor voljo s svojimi izjavami. Tudi ta ubogi človek ne more počivati tukaj posebno dobro. Prav nič mu ne zamerim, da se je dvignil tako zgodaj. Tudi zajtrkoval oči vidno ni. Ne smela bi ga pustiti proč! — On je bil v trenutku proč. On sploh ne izgleda kot človek, katerega bi bilo mogoče pridržati proti njegovi volji! To je res. Sploh izgleda zelo možat ter nikak tip učenjaka, ki sedi za svojimi knjigami ter se ne meni za ves svet. Izgleda kot vojak. &koda, da je že proč, kajti prav lahko bi se pomenkovala. — Ravno to je hotel preprečiti, papa. Hotel je biti na vsak način sam, s svojimi lastnimi mislimi. Vraga, deklica, kaj pa je s teboj? Glejva. da odideva čimpreje. 7e!o skrivnostna okolica! Ali si postala tudi ti čemerna? Ali pa hočeš celo zboleti lakaj? To bi bilo povsem grozno! Urška se je nasmehnila, da ga pomiri. Papa, bodi vendar pameten. Stopi vendar ven. na prosto. Slabi ?rak nam tiči v udih. Vodnik je medtem pripravil vse za odhod. Malo časa nato so korakali trije ljudje krepko naprej. Zdravi gibanje v svežem zraku je storilo Urški skrajno d-bro. Novo veselje do življenja je prešinilo in dala je izraza upanju, katerega ni hotela imenovati. Ko so dospeli po večumem korakanju v dolino, ".o morali priti mimo hišice Volrata. — Tukaj stanuje naš gospod profesor — je rekel vodnik. Urška je dolgo časa zrla na hišico, dočim je vodnik pripovedoval o usodi g ca poda profesorja. Mimogrede je tudi pokazal na pokopališče grob Eve Volrat. Bil je preprežen s cvetočim cvetjem. Urška je zrla ginjenega srca na grob ter ostala nekaj časa za obema moškima. Metulj je letal krog cvetke ter sedel naenkrat na ramo Urške. Tam je obsedel kot prikovan. Prijela ga je previdno ter ga položila nazaj na grob sredi cvetočih cvetk. Nato je odšla zamišljena naprej. Dospevši v hotel sta izvedela da je vprašal zanju neki tuji gospod, ki pa je takoj odšel na prosto. Erlenhorst je vedel dobro, kdo je ta gospod, a se delal prav tako nevednega kot je bila Urška. Pol ure pozneje se je pojavil, ne v preveliko veselje Urške Kurt Arn-stetten. Erlenhorst ga je pozdravil zelo gostobesedno ter pomagal priti gostu preko prve zadrege. — No, kako čudno, da se srečamo ravno tukaj! Kaj ne, lep kos zemlje, ki mika vsakega? To me veseli. Takoj imava dobro družbo, kaj ne, Urška? Ta je pozdravila Arnstettena manj viharno, kajti njegova navzočnost ji je bila brezbrižna po tem, kar je ravnokar doživela! Ko je gospod Erlenhorst zvečer nekoliko previdno sondiral, če ji je prihod Amstetten neprijeten, je odgovorila povsem mladio: — Ne, papa, ravno nasprotno. Povsem čedno je, da se zopet sesta-nemo tukaj, v prosti naravi! Naslednjega dne ni videla ali slišala Urška ničesar o profesorju. Pustil si je prinesti obede iz gostilne ter ni šel več ven od onega jutra. M ■ I Urška je bila zelo tiha in resna ter je čutila, da se je v notranjem lzpremenila. Njene misli so neprestano obkrožale mrkega, tihega moča, kojega sence je bilo predčasnoo si velo. Napram Arnstettenu je bila polna mirne prijaznosl. Bila je vesela, da je tukaj. Pozornost njenega očeta je vsaj nekoliko odvrnil. Ob istem času je čutila tudi usmiljenje izanj. &ele sedaj je popolnoma razumela, da je trpel pod njenim bistvom, ker jo je ljubil. Da mu ne stori ničesar slabega, je bila prijazna napram njemu ter ni niti slutila, da je vlivala olje na žrjavico. Amstetten je mislil, da je prišel bližje uresničenju svojih želja. Pad-io mu je v glavo, da se Je Urška strašno izpremenila. Imel je dosti prilike, da nemoteno kramlja i njo. PrliU »ta si odločno bližje kot pa doma. Urška je spoznala, da Je vedno podcenjevala Arnstettena. Njegovo obnašanje je bilo dejanski moško ter nepretira.no. A. GRAEFE: ROMANTIČNI ČASTILEC Bankirjeva žena je sedela na ljenje!" je dejal Bemd važno. •"Prestolu in preganjala strašen dolg- pričal te bom" čas. Njena bela roka je bila kakor okovana z masivnimi obroii. Na prstih so se ji svetili briljanti, na platinasti verižici, ki jo je nosila, oko-lu vratu, pa je visel redek dragulj. Bila je že v jesenskih letih in človek bi Lahko rekel o njej. da je še vedno lepa: V resnici pa se je u-mela samo lepo napraviti, da je v medli svetlobi napravljala vtis privlačnosti in učinkovitosti. Nasproti ji je sedel gospod Bernd. Tudi on ni bil več tako mlad, da bi se mu čenjšvo cvetje samo priklanjalo z vej. Življenje ga je bilo precej zdelalo. Bankirjeva žena mu je dejala: "Kako morete biti tako nevljudni in trditi, da smo se videli zadnjič pred tridesetimi leti? Sramujte se — vi niste kavalir!" Pogledal jo je z nasmehom in je za trenutek pomolčal. "Povejte mi rajši, kaj se je bilo takrat zgodilo. Kaj ste prestali in premagali?" je tiščala vanj bankirjeva žena. "Premagal?" — je dejal gospod Bernd. — "Saj to je ravno tisto, da nisem tega nikoli premagal". Ona se je nasmehnila, tako sladko in toplo ji je zaigralo pri srcu. Zaprla je oči in se naslonila nazaj. Gospod Bernd je porabil to priliko, da se je ozrl po soseščini -— nikogar ni bilo blizu, vsi gostje so že sedeli za igralnimi mizicami. "Pripovedujte vendar!" je proseče vzdihnila. "Ko sva se zadnjič srečala — pravite, da je to bilo pred tridesetimi leti? Ah. bila* je podoba, da je že vse minulo. In kakšno naključje! Po tridesetih letih se zopet srečava!".... Bernd se je rahlo nagnil naprej, rekši: "Gospod Bernd, jaz vam ne verujem. Vi ste se že enkrat izneverili obljubi". Ni trajalo dolgo, pa se je Bemd poslovil. * Nasiedji dan so prinesli listi novico. da je znani industrijec Bemd izvršil samomor Bankirjeva žena je prebila ta dan v stanju, ki je njihalo med ginje-nostjo, zaskrbijenostijo. sočutjem in ponosom. Čeprav si ni hotela priznati. je vendar upala, da se bo na šla neka rešitev in neki izhod. Sila pozabljenih čustev jo je jela obvladovati, da se je skoro dušila. S tem. da se je zdrsnila v romantiko svoje mladosti se je pomladila. Ta občutek je bil tako močan, da je skoro nadvladal zavest njene krivde. S težavo se je krotila, ko je pred seboj razgrnila večerne liste, da bi iz njih izvedela podrobnosti Bern-dovega samomora. Točno! Vest o Bemdu je bila na prvi strani. Napis nad njo pa se je glasil: "Samomor Bernda — fingiran! Pobeg v Ameriko. — Ponarejene menice, ogromne poneverbe velein-dustrijalca". 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. BAZNE POVESTI is Kretanje Parnikov ■,— Shipping News — PILOT BREZ LETALSKE ŠOLE Francoski vojak Cornelis Bouil-lie bi se moral pred mesecm dni zagovarjati pred vojnim sodiščem, ker je ukradel in prodal motorno kolo. To ga je malo veselilo, pa je rajši sklenil pobegniti v Švico. V "Na moji mizi je ležal samo- j to svrho je na vse 2godaj s ponare- kres.... bil je nabit.... Prijel sem zanj in sem ga že držal v roki ... Hotel sem že s prstom pritisniti petelina". "In čemu", je dejala bankirjeva žena s strogim glasom, "čemu niste sprožili?" Bernd se je ozrl kakor bi hotel izustiti vprašanje. "Zakaj pa ni ho- jenim ključem odprl hangar vojne, ga letališča v departementu Nic-vre in srečno privlekel iz njega majhen enokrovnik. Begunec ni nikoli prej letel, a vendar se mu je posrečilo sprožiti motor in odjadrati. Letel je tri ure, na kar je moral pristati, ker ni imel več \ bencina. Srečno je končal pot. a tela mala Doris, ki je bila tudi skle- j ni prišel do Švice. Še pred mejo eo nila, da bo prelomila z življenjem, j ga ujeli in zaprli. Oblasti so že i-ker ji je bil prepovedal oče vzeti za skale ukradeno letalo. Zdaj je mo- moža nekega Bernda, zakaj se ni ta stvor vrgel z okna v vodo, kakor mi je obljubil?*' "Gospod Bernd", je odvrnila bankirjeva žena,\ "mala Doris je samo čakala trenutka, ko se bo sprožil strel. Lahko prisežete kar hočete, jaz vam ne verjamem. Bahati se znate, bahati, vi romantični oboževalci, dejanj pa niste zmožni! 1 Bernd se je smehljal in prikimaval. Marcma pa je prijel njeno roko in jo stisnil v svojo z besedami: "Ljuba Doris, moja ljubezen do tebe je vedno tako vroča, kakor je bila takrat v mladih dneh. Poslušaj me vendar...." Premagana od tege nenadejane-ga izbruha, je izvila svojo roko iz njegove, Bemd pa je nadaljeval: "Bežala bova. Ti se ločiš in potem —" "Če pa ne pristanem na predlog, kaj potem?" "Ljuba moja. to pot gre za živ- ral odgovarjati izredni letalec za obe tatvini. Prvo je utemeljil s tem, da je moral pomagati oboleli materi, ki živi v veliki bedi. "Kako pa ste mogli leteti? — ga je vprašal sodnik. — Motor je povsod isti in jaz se razumem na avtomobile. Voditi letalo pa sem se naučil kar sproti, čim sem se dvignil v zrak. Sodnik je letalcu čestital k izredni sreči in ga pogojno obsodil na tri leta zapora. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. (Dalje prihodnjič.) J j L !k DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne citrn samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vrnil okolici CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ROMANI: Ana k aren i na (Tolstoj) zanimivi r<-mau zvezka.$5.59 Amerika, povsod dafcro. ilnu najbolje ...................... .«5 Agitator (Kersnik) brot. ...... Jt Andrej Hofer.................... M Beneška vedeievalka _.......... J3 Belcrajski biser ................ .35 Bell meeesen ................... .49 Bele no*i. nudi Junak...........60 Balkanslto-Turšlia vojaka ...... .HO Balkanska vojska. ■ slikami .... .25 Boj in nwaga. povest .......... JtO Blagajna Velikega vojvode.......6« Boy. roman .................... .65 Burska vojska...................4« Beatln dnevnik ................6t» Boiitni darovi .................. .35 Boija pot na Bledu ............ .2b Cankar: Grešnik Lenard, broi... .71 Mimo ilvljcnja ...... Mrtvo mesto .........75 Romantične duSe......60 Crdk® ...... .25 Cesar Joief IL ................ .3» Cveti na Borograjslta ............ .50 Čarovnica ...................... .35 Čebelica JS5 Črtice iz življenja na kmHih____ .35 Drobiž, in razne povesti spisal Milčlnskl ...............66 Darovana, zgodovinska povest .. .56 Dekle Eliza .....................46 Dalmatinske povesti.............35 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida In Bitolja ...........76 Doli z orožjem ................ .56 Don Ki sot iz I.a Manbe...........46 Dve sliki. — Njiva. St&rfca — (J V»5ko V .................... .66 Devica Orleanska .............. JSO Duhovni boj ................... .50 Dedek Je pravil; Marinka in fikra- teljčkl .......................46 Elizabeta .......................35 Fabijofa ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... -56 Gozdovnik ("J zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v star! LJubljani.......60 Grška Mytologija .............. 1.— Gusarji .........................75 Hadii Mu rat (Tolstoj) .........60 llektorjev me*.................. .50 Rudi ta si, Blase duše. veseloigra 75 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brez dno (II. mv \ ........ JJ5 Humoreske. Groteske In Satire. vezano ..................... .86 broširano .................. Iz driele potresov...............75 Izlet g. Brončka................ 1.20 Izbrani spisi dr. H. Doletita.....60 Iz tajnosti prlrode...............50 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.6(1 Igraflte broširano ............. JO Igralec .........................75 Jagnje ........................ J*9 Janko in Metka «n N •• w Amnienlara, Boulogne »U» Ucr, Rotterdam S. avg.nti: Presidtiii Rooaevelt. Cherberg. Rrt-m»-n Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Oolite Grande, Na pol L Grnuva 13. avgusta: Maur«tatila, Cherbourg Kur'ipa, Cherbourg. Bremen Hamburg. Cnerbuurg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paril*. Havre Saturnia. Trst Humeri«-, Cherbourg Weaternland, Cherbourg, Antwer-pen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Stalendam. Boulogne t?ur Mer Rotterdam 16. avgusta: Aquitajiia, Cherbourg Minrietouka, Cherbourg 19- avgusta: Leviathan. Cherbourg. Bremen 20. avgusta: France. Havre Bremen. ChertMiurg. Bremen fleorge Washington. Cherbourg. Bremen Albert Bailln. Cherbourg, Ham burg 21. avgusta: IJerlin, Boulogne tur Mer. Hremei 22- avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur X!er. Rot terilam Augustus. Na|KjM. Genova 2?. avgusta: Ml^nekahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Re Liane«!. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lir de France. Havre Berengatia. ("herlM.urg Columbus Cne-rbuurg, Bremen Ainerii-a, Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg, Hamburg 28. avgjsta: Dresden. Cherbourg, firemen 29. avgusta: Kuropu, Cherbourg. Bremen M;ijesti<\ Cherbourg I'en 11 la nil, Clierbuuig. Anlwerpen Voleitdam, Boulogne Hur Met, Ri>» terdam 30. avgustat* Hepubllo. Cherbourg Bremen St l^.»uif. Ctierl«»ui k, Hamburg Conte Bianrumutio. Naholl. Genova 1. septaembra: Paris, Havre 2. septembra: Vuli-aniiL Trst 20. septembri: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 22. i.eptembra: lie laiit-e. Cherbourg, Hamburg 23. fceptembra: B: -men. Cherbourg, Bremen 24 itptembra: M. uretatua, Cheri-ourg • Arjerii-a. Cherbourg. Hamburg X' ** Y..rk, Cherbourg. HamL.iru 25. jeptembra: 1jm1. ii. Cherbourg. Bremen 26 eptembra: Kniite. Havre 11« m-ri'-. Cherbourg IV nn land. Cherl11. Genova 27. leptembra: ].« viatli.ui, Cherbourg t. o -s;«lef.t Harding, Cherbouig. Ham-bur, I> 'itv liiai.ij. Cherbourg. Hambuig 3. ottcbra: II« de France. Havre Ei r i*h-rbwurK. ilrem«-ri 1 >1. mi>!«\ Cherbourg 4. oxtobra: >"t I- - - « erb. .rg. 1 lainl. r* X" w. \inster Jain, J »>ul< gt.e sur M»-r, !:• tt erda-ii C nit- Bia.:.< amaro. X lj- Ii, Gi-uovu 6. c itobra: U« !>u: i<-. Cherbourg. Hamburg R. s-. ui. , Cherb urg. Han.burK S o itcbra: V i. ari. i. Tr-t ^.♦•reiKaria. »'herbourg 1 <4'unibu«, Cherbourg Bremen Pt en«. IU>ose%el(, t'her boUl g, 11 a 111 - bur Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. o ^»urg President Ruosevell, Cher»>-.urg, Hamburg Hamburg, Cherl-ourg, Hamburg 11. »eptembra: He de France, Havre Olympic, Cherbourg Staiendam, Boulogne terdam t.rd R« Br ^ktcbra: ris, Havre ■jeMif. »"herl»ourg lterid.«in, Boulogne filir Jkler, n«.t-■ 111 ma. Xapoll, Geptova Jktobra: n -m.-n, Cherbourg, Bremen ktobra: urt-iiinla Cherbt.urg 'Mortje Washlngt. ti Cherbourg, Ham burg Ali>ert BallSn. Cheiboiirg, Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: Frtanve. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne mr Her, B-.M-r-J.i 111 18. nktobra: l^eviathan, Cherbouig Milwaukee. l'herb.»ur(r. Hamburg C« rite tiramle, Xapoii, Genova ?2 oktobra: N« ^ York, Cherliourg. HambuiK 23. jktobra: I't es.lel|, Cherbourg, l'reniefi 24. Oktobra: 11^ de Fran- e. Havre Saturnia. Tr-t Ku IV 25. < r«.T>:«. Ch^rhourjT, Brt-men nnlaiol, Cherbourg, Antuerpen ktobra: -vela ud. Cherb« »urg. Hamburg letidam. Boulogne sur Mer. Botfer- V« dajn America. Ch«-rb«iurg, Hamburg Bejrengarta, Cherbourg 29. oktobra: I>ejuts. hlan.l, CherlH.urg, Hamburg 31. oktobra: Majestic, »Cherbourg Augustus, Xapoli, Oen-.va sur Mer, Rot- 13. septembra: George Washington, Cherbourg, Hamburg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grajide, Na|>oli. Genova 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Ber««tigaria, Cherbourg Albert BaJlin, Cherbourg-. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia, Trat Majestic, Cherbourg Roterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 6 ONI PREKO OCEANA ,NaJki aJSa In najMJ ugodna HI aa r ootovanjs na •gromnin warnlklh: PARIS 16. aug.; 1. septembra (1 A M.) (4 P. M l FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M ) lie de France 27. aug.; 12. sept. * Opoldne) (Opoldne» pot po SelesnieL VmJl*o I« ' poa«bol kabini ■ ntoti ■u4«rol-ml udobnosti — Pfja£* In alavsa fruacoaka kubla)a. Uradno nick* can« VpraJaJta kat»r«gakoll pocblaSCeaega iftiu FRENCH LINE IS VTATK ITRKKT NSW YORK. N. Y. Mladih milktmrftr topi« ........... ftiT*> •...................m Inirjc? Jsbss Musolloo .41 Mrtvl Gnui .................. ju fttoM KbOei _..».................TC ••••••••••»•««♦•»•»»•», MmlenkMti (Im Albrecbt) .. Mlada ljubezen................. -15 Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko vezana ...... .50 Mladim srtem. Zbirka povesti sa slovenska mladino ............Jt5 Misteri ja, roma u ................I-— Morski raz boj nk................ .25 Na različnih poUb ............ .49 Notarjv nos, homoreeka ___Sfi Narod, ki izmlra .............. .4« NaSa vas, II. del. U povesti .... M Nova Erotika, trdo ve*..........7t Na6a leta. trd. brofiirano .SO Na Indijskih oioklh ............ M Nail ljudje .....................4« Nekaj iz ruske zgodovlr* ...... i5 Nihilist ........................ .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........lil Novo iivljeoje ................. jfš Jt.Ob M letniei Dr. Jaoeza L. Kreka J» tU Onkraj pgagssda ............... Jtt9 Pasti ln zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................1.— Pingiinski otok .................M Povest e sedmih abeteaib ...... Pravica kladiva .............. M PaLli-ki Iz Beta (AJbrecbt) .... .25 Ptffikl statar .................. JU Prlhisja«. povest .............. Poiii^lee ...................... M Povesti, ttesml v proz! (Baudelaire* trdo vezano.................. i.— Plat zvona .................!.. .40 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pri stricu Prst beijl .................... "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 32 Ojrtlandt Street New York, N. Y.