EZ KRKO — Ta dan si bodo zapomnili ljudje z \ novi betonski most čez Krko. .le edini med Nov Št. 45 (1891) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek. 7. novembra 1985 Cena: 60 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI koncerti festivala »REVOLUCIJA IN GLASBA« BODO TUDI PRI NAS DOLENJSKA. POSAVJE — ŠO-letnici osvoboditve je posvečen tradicionalni. 13. festival "Revolucija in glasba«, ki bo ta mesec potekal v trinajstih slovenskih krajih. Letošnji festival obsega štirinajst koncertov. Kot izvajalci bodo nastopili naši najvidnejši poklicni in ljubiteljski glasbeni kolektivi. Prvi koncert bo že v ponedeljek. 11. novembra, v Slovenj Gradcu. Na našem območju bodo tri take Prireditve. V petek. 22. novembra. bo koncert v Ribnici, nastopil pa bo Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine Pod vodstvom Klavdija Koloini-Ja; V soboto. 23. novembra, bo na Senovem nastopil Učiteljski Pevski zbor Errtil Adamič pod vodstvom Mirka Slosarja. V Ponedeljek. 25. novembra, bo koncert tudi v Novem mestu. V Domu kulture bo pel Slovenski °ktet pod vodstvom umetniškega vodje Antona Nanuta. Izvoz že marsikoga rešuje Kupčije s tujino so se na Dolenjskem povečale za 23 odstotkov NOVO MESTO — Če seže dolenjskemu gospodarstvu slabo piše glede donosnosti in zadolženosti, pa vendar kaže svojo vitalnost ob izvoznih rezultatih, ki so nad slovenskim povprečjem. Tričetrtletni periodični obračun je to potrdil. V devetih mesecih letošnjega leta je izvoz dal Dolenjski za 27.5 milijarde dinarjev izkupička in je bil za 23 odst. večji kot v tem času lani. uvoz pa je do tričetrtletja porasel le za 16 odst. Porast dolenjskega iz. voza-in uvoza sta nad doseženim republiškim poprečjem, ugodnejše pa je letos tudi pokritje izvoza z uvozom, saj z našit 119.59 odst. V primerjavi z lanskimi tričetrtle-tnimi rezultati je letos izvoz najbolj narasel v občini Novo mesto, in sicer za 27 odst., izvoz na konvertibilno tržišče pajepriNovomeščanih porasel celo za 30 odst. RAZSTAVA BO V DVEH DELIH RIBNICA — Razstavo del. nastalih na letošnji ribniški likovni koloniji, bodo odprli 6. decembra v avli tukajšnjega Doma JLA. Ker avla ne bo mogla sprejeti vseh del. bo več slik na ogled tudi v Petkovi •galeriji v ribniškem gradu. _ Spet blago na kredit Novomeških trgovinah so že začeli dajati potrošnikom blago na trimesečno obročno plačilo , NOVO MESTO — Odkar so . P' potrošnikov vse bolj prazni, n Rovska skladišča pa vse bolj pol- 1 JI’.150 ža obe plati poiskali začasno ^,ev- Prodajali bodo blago na ( fočno plačilo, in to brez obresti, , e"dar ne v neomejenih količinah. ■i «^cdtem ko v Ljubljani. Brežicah. JTskem in Metliki trgovci potro-^>kom že nudijo možnost nabave bla-r1 na obročno odplačilo, so se Novo-, csfani zganili pred kratkim na poli K° Novolebne. To. kar zadnja leta "itn možno, češ da zakoni ne do- katerih trgovinah zahtevali plačilo prvega obroka ob prevzemu blaga, ponekod pa niti tega ne. ampak bo kupec prvi obrok poravnal šele oh prvi plači. Potrebno pa bo izpolniti pogodbe, jih dati v potrditev delovni organizaciji in zavarovati kredit. R. Niti "'to 1 % aJO. je naenkrat postalo možno, povsem zakonito. Tako so ugoto- t0 v Novem mestu , "'erence delegatov J'ov. kjer so' dali “Poro na sestanku potrošniških zamisli vso Sebo zakonito, ko bodo posamez-I J dneh. tako da je v večini trgovin Vse trgovine enak. Vse bo urejeno v ‘*i| | 0 ton, dolg je 90 metrov, širok 7 metrov, gradil pa gaje novomeški Pionir. Posnetek je z otvoritvene i. (Foto: R. Bačer) Olil Ob koncu tedna novo poslabšanje s padavinami. Ir ,i >'i i m ■!-. ,'il .1,-tJtU.^iiUfe.^i ’• Preklic z lepotno napako V soboto so javna občila začela bombardirati jugoslovansko javnost z obvestilom, da so govorice o novem pologu za prestop meje neutemeljene, hkrati pa je bilo rečeno tudi to, da ne bo nobenih sprememb pri deviznem varčevanju občanov. Novica je bila po svoje demanti govoric, ki naj bi se k nam razširile iz do nas odiralsko razpoloženih Avstrije in Italije, v obtok jo je spravil Tanjug, naša uradna tiskovna agencija, h sporočila je bilo razvidno, da se je Tanjug pri svoji vesti oprl na vir v zveznem sekretariatu za finance. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja nekaj vprašanj, novica ima namreč lepotno napako. Na prvi pogled je očitno, da postavlja trditev o neosno-vanosti govoric Tanjug in ne zvezni sekretariat za finance. Nihče,' ne dvomi o resnicoljubnosti našega uradnega tiskovnega urada, toda ali ne bi bila zadeva v teh nemirnih in negotovih časih veliko bolj prepričljiva, če bi govorice demantiralo kar samo zvezno finančno ministrstvo oziroma kakšen njegov uglednejši član, če že ne kar zvezni sekretar? Ker to iz neznanih razlogov, žal, ni bilo storjeno, je demanti sprožil nove govorice. Velika razlika je namreč, če zastavi svojo besedo tiskovna ustanova ali pa to stori zvezni minister. ki ima ime, priimek in najbrž tudi čut za odgovornost. M. BAUER .....HI m Neizpolnjena ena sama naloga In sicer: družbenoekonomski položaj učiteljev se še ni izenačil s položajem uporabnikov ali strokovnjakov iz gospodarstva z enako izobrazbo V Kočevju pripravljajo zbornik o NOB TREBNJE — Na seji skupščine trebanjske izobraževalne skupnosti, ki je bila 30. oktobra, so delegati med drugim obravnavali analizo razvoja šolstva v minulih petih letih ter sprejeli usmeritve za naslednje srednjeročno obdobje. Sprejeli pa so tudi rebalans plana, kajti z denarjem, ki je bil na voljo po sedanji prispevni stopnji, pač ne bi mogli uresničiti programa. o ji. kakor pa na primer uporabnikom storitev. S precej boljšimi rezultatisev Trebnjem lahko pohvalijo gkde izpolnjevanja programov. Število učen- Ugotavljajo, da je pisanje zgodovine po 40 letih nekoliko pozno Delegati so dvignili roko za povečano prispevno stopnjo, saj je ta glavni vir za trebanjski izobraževalni sistem. Seveda poleg prispevkov iz bruto osebnega dohodka dobijo Tre-banjci še sredstva solidarnosti. Povečani prispevni stopnji se seveda ni moč odreči, saj stroški za šolstvo iz leta v leto naraščajo. Medtem ko so v prvih dveh letih iztekajočega se PROGRAM ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET v LJUBLJANA — Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana je v začetku preteklega meseca sprejel program za varen in urejen železniški promet. S tem programom. ki je nastal skladno s sklepi republiške skupščine in na osnovi predloga ukrepov komisije izvršnega sveta SR Slovenije, ki je pripravila poročilo o stanju varnosti v železniškem prometu, so opredeljene osnove in ukrepi za razreševanje vprašanj s področja varnosti železniškega prometa. Program prinaša analizo stanja in tudi predloge za ureditev železniškega prometa. srenjeročnega obdobja naraščali vsako leto za četrtino, so začeli v zadn jem času naraščati že za 50 odst. Ob tem pa je treba poudariti, da je delež za inves--ticije v zadnjih dveh letih padel za cela 2 odstotka. Zdaj znaša komaj petino odstotka, pred dvema letoma pa je znašal domala 2.5 odstotka. Sicer pa so v analizi dosežkov v preteklih petih letih v strokovni službi trebanjske izobraževalne skupnosti zapisali, da vsi cilji le niso bili doseženi. Med te neuresničljive nalogcštejejo tudi to. da učiteljem niso bili zagotovljeni enaki družbenoekonomski pog- cev na oddelek se je zmanjšalo, izobrazbena struktura učiteljev se iz leta v leto izboljšuje, tako da sedaj ni več učiteljev z nezadostno izobrazbo, o naravnost odličnih prostorskih razmera h pa se tudi ni treba posebej in na dolgo prepričevati. In kaj čaka trebanjske šole v prihodnjem srednjeročnem pbdobfu? Če je bil dosedanji razvoj ekstenziven, usmerjen predvsem v gradnjo šolskih objektov, potem bo poslej intenziven. V šolah bodo uvajali, lahko bi rekli, sodobno tehnologijo, sodobnejše oblike poučevanja itd. Kaže pa. da se bo ustavil tudi trend zadnjih let in se bo število učencev spet povečalo. J. S. RIBNICA: PREMALO PLINA RIBNICA — V Ribnici plina pogosto zmanjka, posebno zdaj v mrzlih»dneh. ko je njegova poraba večja, so opozorili delegati na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti ob-činskeskupščine Ribnica. Občaniso še posebno nezadovoljni zato. ker pomanjkanje plina ni splošen slovenski pojav, ampak je značilen le za Ribnico. Menijo, da je vzrok pomanjkanju le dejstvo, da Ribnica dobiva na teden še vedno isto število plinskih bomb kot pred leti. čeprav je v zadnjih letih hitro napredovala in z njo tudi potreba po plinu. KOČEVJE — Na nedavni redni seji komisije za spomeniško varstvo in obujanje tradicij NOB. ki deluje pri občinskem odboru ZZB NOV Kočevje, so izvolili za predsednika Jožeta Žagarja, za tajnika pa prof. Ivana Kordiša, kustosa kočevskega muzeja. V razpravi o nalogah komisije so najprej ugotovili da je potrebno izdati pravilnik o vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij na Kočevskem in v njem določiti tudi, kdo jih je dolžan vzdrževati. Kritično so ocenili počasnost pri pisanju zgodovine NOB na Kočevskem. Krajevno organizacijo ZZB NOV Livod sozadolžili za postavitev spominske plošče v Moz.lju. kjer je bil izvoljen prvi Narodnoosvobodilni odbor. KO ZZB NOV Banjaloka pa za postavitev spominske plošče prvemu sekretarju OO KP Jožetu Klariču. Za vzdrževanje spomenikov NOB je bilo v občini Kočevje porabljenih lani 200.000 din, letos pa jih bo 250.000 din. Največ denarja bodo dobile KO ZZB NOV Kočevje. Livold in Banjaloka, kjer je največ spomenikov in imajo tudi največ novih nalog. Za vzdrževanje spomenikov v Kočevskem rogu bodo letos namenili 13.000 din. V vseh 11 KO ZZB NOV so določili borce in aktiviste, ki bodo sodelovali pri zbiranju gradiva za zbornik o NOB na Kočevskem. J. P. MONOGRAFIJA O DELAVSKEM GIBANJU NOVA KAMERA — Ob preselitvi v nove prost oretozdaGrafikaso postavili tudi novo elektronsko reprokamero, ki poleg črno-belih reprodukcij zmore barvne izvlečke za zahtevnejše tiske. (Foto: J. Pavlin) Grafika v novih prostorih Grafični oddelek Dolenjskega lista odslej v bivših prostorih zavarovalnice Triglav na Glavnem trgu ČRN KRUH JE IN NI R1 BNICA — Črnega kruha v Ribnici ni. je trdil del delegatov zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica, drugi del delegatov pri je trdil nasprotno, da je takega kruha dovolj. Končno se je izkazalo, da ne govore o istem črnem kruhu in da je boljšega črnega kruha dovolj, slabšega pa sploh ni. Izkazalo se je tudi. da je boljšega črnega kruha dovolj zato. ker je le za 2 din cenejši od belega, slabšega pa ni zato. ker je cenejši kar za 31 din in imajo peki z njegovo peko manj dohodka, če ne celo izgubo. NOV O MESTO — V tozdu Grafika pri Dolenjskem listu so imeli minuli četrtek majhno slovesnost, ko so svojim naročnikom in kooperantom predstavili delo v novih proizvodnih prostorih (bivša zavarovalnica Triglav) na Glavnem trgu. Preselitev je bila tudi priložnost za majhen jubilej Grafike, ki je z delom na IMB stavnih strojih pričela pred trinajstimi leti na takratnem tehničnem oddelku Dolenjskega lista. Takrat je bil prvič v ceioti »postavljen« tudi Dolenjski list, natisnili pasoga v Ljubljani. kot to delajo še danes. Danes je v tozdu zaposlenih 24 delavcev, ki lahko na sodobnem fotos-tavku ponudijo že postavitev 400.000 znakov na dan v vseh evropskih jezikih in pisavah, naredijo pa lahko tudi po stočrno-belih reprodukcij. V novih prostorih so postavili tudi najsodobnejšo reprokamero, ki zmore narediti tudi barvne izvlečke za zahtevnejše tiske. Izurjenost delavcev in tehnologija že danes omogočata, da bi lahko prav vsak dan na 30 časopisnih straneh postavili po eno številko Dolenjskega lista. Novo okolje bo omogočilo še večjo storilnost, prav gotovo pa bo marsikje tudi boljšo kvaliteto opravljenega dela. Sedaj ima Grafika na voljo kar 14 prostorov s 300 kvadratnimi metri skupne površine. Adaptacijska dela so opravili delavci obrtne zadruge Hrast, vse ostalo pa grafiki sami, ne da bi s tem izgubili en sam delovni dan. J. P. TREBNJE — V trebanjski občini, kjer je bila tradicija delavskega gibanja pred vojno izredno močna, so se odločili, da bodo v sodelovanju z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta izdali o tem monografijo. Zbiranje gradiva za monografijo bo trajalo tri leta, hkrati pa bodo začeli tudi s pisanjem kronik o sodobnem dogajanju v osnovnih organizacijah sindikata. Organizator projekta je občinski svet Zveze sindikatov Trebnje. ENEGA POTRDILI DVA ODKLONILI TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je na seji 27. oktobra potrdil dosedanjega vršilca dolžnosti Štefana Nemca tudi kot direktotja Laboda — tozd Temenica iz Trebnjega. Zavrnil pa je kandidaturi Mandlja in Horvata za direktorja tozda Gradnje v Gradbeno komunalnem podjetju Trebnje. Kakor kaže stališče izvršnega sveta, dosedanja in sedaj veljavna samoupravna organiziranost v tej delovni organizaciji ne ustreza razmeram in potrebam občine. Mariborsko pismo Ta obrtnik je že dlje časa razmišljal, kako bi bi! kos vse večjemu obsegu naročil. Zdaj v njegovi delavnici v Mariboru dela 25 ljudi, od tega so trije diplomirani inženirji, dva inženirja in 20 visoko kvalificiranih delavcev, združuje pa jih šest obrtnikov. V Hočah osem obrtnikov gradi tovarno Izkoriščene so naše zakonite možnosti MARIBOR — V Mariboru, točneje v sedem kilometrov oddaljenih Hočah, gradi osem obrtnikov tovarno. Še netakodolgo nazaj bi dušebrižniki samoupravnega socializma ob tej novici najbrž staknili glave, da bi ugotovili, ali ni kapitalistična pošast dokončno prodrla v naše kraje. Toda časi se očitno spreminjajo, tako da prisotnost nekaterih mariborskih funkcionarjev na nedavni slovesnosti, ko so položili temeljni kamen za prvo tovrstno tovarno v Jugoslaviji. ni bila nobeno presenečenje. s tem so želeli poudariti, da ima gradnja podporo političnih in oblastnih organov mesta. »Oče« tovarne, zasebni proizvajalec lesnih strojev dipl. inž. Pavel Ledinek, je navsezadnje eden od najuglednejših in najuspešnejših mariborskih in slovenskih obrtnikov, ki svoje stroje — prodaja na vse Celine,-od nedavnega se naprave z oz« nako »Ledinek« vrtijo tudi na Kitajskem. Pred časom je za svoj načrt, da bi skupaj zgradili novo tovarno v Hočah, pridobil še dva zasebnika. združili so denar in znanje, najeii bančne kredite, se dogovorili za finančno pomoč s Slovenijalesom in Lesnino (ki prodajata Ledinekove stroje) in se lotili 380 milijonov dinarjev vredne naložbe. Tovarna bo imela površino 4000 kvadratnih metrov, vsak obrtnik bo v njej imel svojo delavnico, večino opreme pa bodo prenesli iz zdajšnjega obrata. Če bodo gradbeniški roki držali, bo proizvodnja v novih prostorih stekla sredi junija prihodnjega leta. Zanimivo je, da so se obrtniki pod Ledinekovim vodstvom združili v proizvodno obrtno zadrugo in začeli graditi tovarno dober teden prej. preden je republiška skupščina (konec oktobra) uradno, s sprejemom sprememb obrtnega zakona, »po-žegnala« tak projekt. Dotlej je namreč lahko takšno zadrugo ustanovilo najmanj 15 obrtnikov, po novem zadostujejo trije. In še nekaj: v tovarni Obrtne zadruge Ledinek bo delalo skupno kar 80 delavcev (vsak od osmerice obrtnikov bo pač izkoristil zakonsko možnost.' da zaposli deset ljudi), kar bi kajpak spet lahko nekomu dišalo po kapitalizmu. Podjetni mariborski obrtniki imajo tudi na te očitke odgovor: vsa amortizacija se bo vračala nazaj v proizvodnjo. torej se ne bo nihče obogatil z delom drugih. MILAN PREDAN m mm m f »Jr V DVEH LETIH 210 MILIJONOV DINARJEV ZA NAHAJALIŠČE LIGNITA V GLOBOKEM — Raziskovalna vrtanja so v polnem teku. Trenutno nadaljujejo z izkopom izvažalnega vpadnika, vendar jim dotok vode in vdiranje mulja povzročata precejšnje težave. Zračilni jašek je do 185 metrov globine presekal tri krovne sloje lignita, debeline 25 do 80 cm. Na območju rudnika je deset milijonov ton premogovnih zalog. Lignit je podoben velenjskemu, vendar vsebuje manj žvepla. Rudnik bodo odprli 1987. Na letp bodo izkopali od 250 tisoč do 500 tisoč ton premoga. (Foto: Jožica Teppey) Kremen spet trdno stoji Družbena skrb za Kremen na srečo odveč, ker so poslovni rezultati boljši od poprečnih v občini NOVO MESTO — Novomeška industrija in rudnik nekovin Kremen je lani naenkrat poslovno začel usihati, zato so iz komiteja za družbeni razvoj dobili poziv, naj razložijo, zakaj tako stanje in kako bodo našli izhod. Medtem pa so v letošnjem prvem polletju povsem splavali iz težav. V petih mesecih letos so v Kremenu povečali proizvodnjo za blizu 40 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Lepe uspehe na tujem in domačem trgu imajo letos s prodajo, podatki službe družbenega knjigovodstva kažejo tudi na izboljšanje gospodarjenja, saj je pri Kremenu celo boljše kot znaša poprečje gospodarstva občine. Dohodek je bil ob koncu prvega polletja celo nad pričakovanim, saj so plan dohodka presegli za dobrih 17 odst. Razveseljivo je, da so se tudi razmerja v delitvi dohodka bistveno izboljšala, kar se pozna zlasti pri akumulaciji. Občinska zaskrbljenost nad Kremenom je imela vzrok tudi v dejstvu, da delitev dohodka in osebnih dohodkov lani ni bila uskladena z resolucijo. Ob slabih rezultatih so izplačali več, kot bi jim šlo, vendar je bila letos skladnost dosežena. V zadnjih mesecih sc je Kremen precej popravil tudi kot plačnik obveznosti komunalni skupnosti, ni pa v celoti poravnal dolga za urejanje stavbnih zemljišč. Ta prispevek nakazujejo mesečno, morali pa bi ga nakazati v enkratnem znesku. R. B. NASA ANKETA Knjiga — statusni simbol? Izteka se le en mesec knjige. Verjetno je povsem zastonj upanje, da je prineseI kakšne pomembnejše spremembe v položaj knjige v naši družbi, še manj pa v našo bralno kulturo, ki ni ravno zavidanja vredna. Oguljena je že ugotovitev, da je knjiga pri nas v zelo nezavidljivem položaju. Tiskana v zelo majhnih nakladah, celo lepo 500 izvodov (kar kljub temu. da res nismo velik narod, ni pravi razlog, saj npr. pri štirimilijonskih Fincih knjige v več deset tisoč izvodih niso nobena redkost), je tako draga, da povprečnemu žepu sploh ni več dosegljiva. Taka knjiga ne more pridobiti množičnega bralca. Povrh tega tudi kniižnice praviloma nimajo dovoli denarja za nakupe novitet, da bi bralec vsaj tako prišel do knjige, ki ga zanima. V takem položaju se knjiga in bralec, žal. prepogosto zgrešita, knjiga ne doseže svojega namena, njen položaj se te še poslabšuje, kot tudi narodova kultura nasploh. ŠTAFAN KAMIN, ravnatelj trebanjske osnovne šole Jožeta Slaka — Silva: »Knjiga je tista kulturna dobrina, ki bi morala biti dostopna povsod in vsakomur. Žal pa je vedno dražja, tako da si je ne morejo privoščiti niti knjižnice. Prav tega ne bi smeli dopustiti, sicer bo knjiga postala neke vrste statusni simbol, saj jih kupujejo samo še premožnejši, ki pa ji h ne berejo. Trdim, da bi morali knjižnice ohranjati vsaj na sedanji stopnji, še več pa narediti na področju vzgoje in otrokom ter vsem bralcem privzgojiti navado, da bodo knjigo, ki sije ne morejo kupiti, poiskali v knjižnici.« MIJA ŠEBEK, vodja občinske matične knjižnice v Brežicah: »Nemogoče je, da bi sproti ustregli željam bralcev po novih knjigah, še posebej ne po takih, za katere je več reklame. Knjige niso drage le za posameznika. ampak tudi za knjižnico. Romani so po tri tisočake, poljudnoznanstvene knjige po pet, zato za 1,28 milijona dinarjev, ki jih dobimo od občinske kulturne skupnosti, kupimo lahko le omejeno število knjig. Več izvodov si privoščimo le ob izjemnem povpraševanju, kar velja predvsem za šolsko branje.« DRAGICA BRODARIČ, prodajalka v črnomaljski knjigarni: »22 let že delam v knjigarni in lahko rečem, da smo včasih prodali veliko več knjig kot danes. Glavni razlog so previsoke cene. Letos smo v glavnem prodajali slovarje, zadnje čase je veliko povpraševanje po knjigi Pesem ptic trnovk, ker je nadaljevanka na TV. Sicer ljudje v glavnem kupujejo leposlovje za darila. Če želijo sami prebrati kakšno knjigo, se raje odpravijo v knjižnico.« JANEZ BRULC, vodja knjigarne Mia- i dinske knjige v Novem mestu: »V več kot I 20 letih, kar prodajam knjige, seje marši- i kaj spremenilo. Danes .ljudje kupujejo te j priročnike', obvezno literaturo za študij,# leposlovne knjige pa le za darila. Mislim, a da je našo vlogo v veliki meri prevzela j knjižnica. Ljudje so si poiskali cenejšo pot \ do knjig. Velikokrat nam pri prodaji po- j maga delovna organizacija, ki delavcem J omogoči cenejšo nabavo knjig. Veliko | prodamo tudi na naših sejmih.« ŽIVKO ŠEBEK, sekretar skupščine občine Krško: »Knjig ne kupujem, razen monografij, enciklopedij in leksikonov, za otroke pa razne zbirke. V domači knjižnici imam tudi našo klasiko. Posegam polite-, raturi. ki mi pomaga širiti splošno razgledanost in posredno torej tudi v službi. Za resno branje moraš imeti čas. Prebiram bolj biografsko, memoarsko, potopisno literaturo, vojne romane. Valvasorjeva knjižnica v Krškem je kar dobro založen a. Knjiga je za plitek žep predraga.« ZVONKO RADKOV1Č. skladiščnik v občinskem štabu TO Metlika: »Dandanes je knjiga draga, pod sto jurjev nove knjig* sploh ne dobiš, tako da je nakup že velik izdatek, pravi luksuz. Jaz. sem sicer član Sveta knjige, a moraš tudi tam desetkrat premisliti, preden se odločiš. Sicer P8 imamo pri nas doma veliko knjig. Že prej sem imel naročene razne zbirke. žcnaje učiteljica, v svetu knjige pa sedaj izbira predvsem hčerka.« F.M1CA ŠTRUMBELJ. vodja Knjižnice Kočevje: »Še pred tremi leti je naša knjižnica kupila na leto preko 2.300 knjig, zdaj jih lahko le še 1.700 do. 1.800. Vzrokov je več: cena je visoka, doma izide manj knjig, uvoz tujih pa je zaradi pomanjkanja deviz ukinjen, oz. omejen na nekaj strokovnih. Zaradi dragih knjig je porasel obisk naše knjižnice, saj jih posamezniki ne morejo več toliko kupovati.« STANE KLJUN, tajnik kulturne skupnosti Ribnica: »Zaradi draginje ljudje gotovo kupujejo manj knjig. V Ribnici P* še nimamo prodajalne knjig. Prizadeva®1® si. da bi jo dobili. Prav zdaj se dogi'"'8” rjamo. da bomo primerno strokovno ur*-dili ribniško knjižnico, ki jo nameraval®® \ t čimbolj izpopolniti, da bo priva bil8 čimveč bralcev. Tudi tako bomo brale*®' približali drago knjigo « ? 3 ZINKA FENOS. vodja občinske knjižnice v Sevnici: »Zaenkrat knjižnici še uspe kupovati vse knjižne novosti. Imamo nekaj popusta pri založbah, izkoriščamo ugodnosti prednaročil. Med bralci se pozna. da knjig ne morejo kupovali, in obiskujejo knjižnico. Željam skušamo ustreči. tudi pri nabavi strokovnih knjig. Žal smo prostorsko utesnjeni.« kmetijstvo Suša zaustavila tudi stroje V Dani in Kolinski so zaradi suše zmanjšali proizvodnjo kil in jih prodali 17. Za logram žive leže vola je bilo !rel)a odšteti 290 do 300 din, ®'e pa 250 do 280 din. n, "REŽICE — Sobotni sejem bil posebno živahen. Napro-s[aJ je bilo vsega 208 pujskov, , ar'h do 3 mesece. Prodanih je 1 0 134 po 450 do 500din kilog-m žive teže. MIRNA — Zaradi suše so v obeh živilskopredelovalnih tovarnah na Mirni začasno ustavili del proizvodnje. V Dani in Kolinski so se odločili za to, da bi imeli prebivalci, ki soodvisni od Daninega vodovoda, dovolj vode, hkrati pa niso hoteli z odplakmi ogrožati okolje. V Kolinski-tozdu Tovarna za predelavo krompirja so zatrdili, da na ta način ne bodo bistveno spremenili svojih načrtov . Doslej so namreč že predelali okoli 1.000 ton krompirja, v skladiščih pa ga imajo še 4000 ton na zalogi. S tem so domala v celoti izpolnili plan odkupit krompirja, ostalo tretjino pa ga Z NOVOMEŠKE TRŽNICE ■ NOVO M ESTO — Tako malo. kot je bilo prodajalk v ponedeljek. novembra, na novomeški tržni-C|. že dolgo ni bilo. Ja jc ni bilo naprodaj. bilo pa je precej kostanja 150 din liter, fižola v zrnju po din liter, jušne zelenjave in so|ate. Tudi cvetje je izginilo s lojnic. Solata je tokrat veljala 200 dln kilogram, jabolka pa str pro-ajali po 100do 160din kilogram. Slabše kot po navadi je bil založen •udi obrtniški del tržnice. IZBOLJŠANA ZEMLJIŠČA PRIGORICA — Pri Prigorici urejajo tako imenovani suhi zadržc-valnik visokih voda. Z njegovodog-raditvijo bo hidromelioriranih okoli ha zemljišč ob potokih Bistrica. Sajevec in Tržiščica. Hkrati z melioracijami bodo na teh zemljiščih "Pravili tudi komasacijo in medsebojno zamenjavo zemljišč. NOVI GOZDNI CESTI ČRMOŠNJICE — Prejšnjo sredo je “■' tehnični prevzem dveh gozdnih cest [la območju tozda Gozdarstvo ČTmo-JJjice. Gre za cesti Srednja vas — Globoke Gače v dolžini 2.4 km in za •P km tako imenovane golobinjske ceste. Cesti je zgradil tozd novomeškega GG Transprort in gradnje, gradnja !®. lestala okoli 15.3 milijona dinarjev. i cestibosta za izkoriščanje in gojenje JJtprli doslej zaprte gozdne predele ^ • » V V Sej m/s ca NOVO MESTO — V ponedeljek je bil spet sejem v Novem •Uestu. Naprodaj je bilo 110 Pujskov, starih 7 do 10 tednov in pujskov, starih 10 do 12 ednov. Lastnika jih je skupaj '“menjalo 248. Mlajši so stali °u 8.000 do 10.000 din, starejši °d '0.000 do 13.000din. Kmetje *!? Ponujali tudi 21 glav goveje '■vine ‘ Vas ne umira več Na Sinjem vrhu brez trdega ročnega kmečkega dela ne gre SINJI VRH — Ko v črnomaljski občini, viniški krajevni skupnosti naštevajo nerazvita področja. ne pozabijo omeniti Sinjega vrha. vasi. ki seje z okrog 30 hišami zajedla v strmo pobočje v dolini Kolpe. A četudi je boj za kruh v tem kraju trd in neizprosen, ljudje ne pustijo neobdelanega niti koščka zemlje. Zato v vasi ni hiše. kjer se ne bi ukvarjali s kmetijstvom. četudi so si ponekod poiskali dodatni kruh še v tovarnah. Tudi pri Žalčevih je bilo tako. da s samo kmetijo ne bi šlo. kajti -m » k. ,* m i*. Vladka Žalec od 2K hektarov zemlje je lahko obdelajo le hektar. Zato se je gospodar odločil /a popoldansko obrt — žagarstvo. Sicer pa pri nas pridelujemo vse. torej koruzo, pšenico. krompir, zato pa nič nimamo.«< pove*zgovorna gospodinja Vladka. Vladka pohvali, da njihova vas nekaj časa ne umira več. čeprav je kakšnih 10 hiš nenaseljenih. A v glavnem so te hiše nove. zgradili pa so jih domačini, ki delajo v Nemčiji in se nameravajo v rniti. Tudi eden od Žalčev ih dv eh sinov, ki sta odšla v Ljubljano, seje že vrnil in se vozi v službo v črnomaljsko Gorenje. »Rada bi. da bi vsaj eden od treh otrok ostal doma. kajti prav zato. ker je veliko ročnega dela. je dobrodošel vsak par rok. Zavedam pa se. da mladi ne bodo hoteli več toliko ročno delati, kot smo mi. vem tudi. da nihče ne bo živel več samo od kmetije, zato tudi ne vidim možnosti, da bi sc naša kmetija razširila. Nasprotno! Vesela bom. če bo vsaj to. kar imamo sedaj, tudi v naprej obdelano.« meni Vladka Žalec. B. M. Kmetijski »Izsiljevanje« vitaminov Jesen rumena — dobra žena sc počasi poslavlja in pohajati bo g'0 zelenjavno obilje, ki se tako razkošno ponuja na tržnicah in v i°bro oskrbljenih trgovinah. Ceno bo dobila pravilno shranjena. 4 Up O flfl 7000 Iti 70 M nin I^Mi pa sproti pridelana zelenjava, kakršna je toliko cenjeni radič. s J lil dllU fcClwC III £.€M fJlUUdjU ljd. 'm seJe mogoče oskrbovati skorajda vso zimo. Če to znajo Ita->n naši Primorci, ne bi tudi mi? ca nekai osnovnega z nanja nikjer ne gre. Za nepoznaval- Je radič radič. temu neznanju primeren pa je potem tudi (ne)uspeh ! vzgoji. Radičev je več vrst. zlasti pa sort. in izbrati je treba naj-R lrnernejšo. Ločiti je treba tri osnovne skupine: radič za rezanje, s avnati radič in radič za siljenje. Imesamo pove. za kaj je primerna R-?Sarnezna vrsta. V zimskih mesecih pridejo v poštev sorte za c Jenje, prav ta postopek pa je pot do najbolj iskane in najbolj R|ene zimske solate: siljenega radiča. gojijo tradicijo siljenja rdečelistnih sort. so verona. goriški, treviški in znani pisani castel franco. c , Primorskih krajih skršnc erhe teh radičev je treba sejati ob koncu maja ali v začet ku junija v k? °k° humusno zemljo ter z redčenjem posevka poskrbeti, da se odo razvj|j |epj koreni Le-ti so pozno jeseni in pozimi primerni za iJen.ie. . postopek siljenja je sorazmerno preprost, le primerno topel rasili-nJa*> gredo, hlev ali klet je treha imeti na voljo. Korene radiča, ki jih “Jprej namenimo siljenju, vlagamo pokončno v zaboje z. zemljo ali lako da glave ostajajo zunaj; temeljito jih zalijemo, prekrijemo s l“s°pisnim papirjem in čakamo. Ceje dovolj toplo(15do 20 stopinj), se y •'o v približno štirih tednih razvile na vrhu korenov rozete ali glavice. Jem primeru govorimo o drobnjakarskem, vrtičkarskem pridelovanju .'enega radiča, možna pa je tudi mnogo bolj širokopotezna vrtnarska “■ndustrija«, ki predvsem v Italiji izvrstno cveti. . Morda bi se tudi pri nas našli podjetnejši pridelovalci? Radič ima |n bo imel dobro ceno. saj je zelo iskana vrtnina, okusna, zaradi in-Dbina. ki ga vsebuje, ter vitamina C in provitamina A. pa zd-ri*vstveno zelo priporočena, saj pripomore k dobri prebavi in pokanju prožnosti žil. Inž. M. L. bodo odkupili spomladi. Čeprav ga je bilo iz trebanjske občine in nasploh z Dolenjske veliko manj kot lani. pa v Kolinski zaradi tega niso • V Dani so povedali, daso/a 15dni prenehali z destilacijo. Kakšne večje škode zaradi tega ni bilo, razen da trg ni bil dovolj založen z Daninimi proizvodi. Srečo so imeli tudi. da sadje, pripravljeno za destilacijo, ni preveč gnilo. Veseli pa so bili nemara tudi prebivalci? saj so vodo dobivali tudi v najbolj sušnih dneh. Dana se je namreč kot lastnica v odov oda odločila, da bo dala prednost zasebnim odjemalcem vode. Kjer pa je vode primanjkovalo, so jo vozile Danine cisterne. Zdaj je vode že dovolj in Dana normalno proizvaja. bili plat zvona. Ponudba krompirja iz Murske Sobote in Ormoža je dosegla 1.200 ton. okoli 2,000 ton pa- so ga kupili v Vojvodini. Ker so skladišča napolnili, trenutno povpraševanje pa ni kdove kako veliko, jim je suša prišla nekako prav. OFENZIVA NA KOSTANJ SV GREGOR — Območje Sv. Gregorja je daleč naokoli znano po • kostanjih. Nabiralci prihajajo sem od vsepovsod, celo i/ Ljubljane. Tako sc dogaja tudi letos. Splošno je / nano. da kostanj na tem območju redno dobro obrodi, letos pa je letina zaradi slabih vremenskih razmer (hud mraz in dolgotrajna suša) slabša, predvsem so plodovi manjši in še manj jih je. Že nekaj let pa napada tireeorske kostanje rak. M. G-c LEDENI KRUH Pekom svetujemo, tla novi vrsti kruha, ki so go v ponedeljek popoldan prodajali v Dolenjkine'm Marketu na Cesti herojev v Novem mestu. nadenejo ime Ledcnček. Novemu artiklu naj v posebni vrečki ptilože še dleto za razbijanje ledu. dodatno zobovje, kot prvo pomoč pa rezervni želodec. KDAJ IN KJE BO NOVA HLADILNICA MLEKA ČRNOMELJ — Delegati zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine so na zadnji seji ponovili vprašanje, ki so-ga postavili že letos spomladi. Gre za hladilnico mleka, ki je za celo Belo krajino v Metliki, kar pa je za nekatere kraje v črnomaljski občini predaleč. Zato so predlagali, naj bi hladilnico zgradili v Črnomlju, saj v črnomaljski občini namolzejo dve tretjini belokranjskega mleka. Direktor črnomaljske kmetijske .zadruge Danilo Rus je pojasnil, da je hladilnica mleka v Metliki osnovno sredstvo Ljubljanskih mlekarn, ki pravijo, da ne morejo začeti gradnje nove hladilnice. dokler ne dobijo odškodnine za staro — hladilnica stoji na dvorišču tovarne Beti — ker nimajo denarja. Za gradnjo so Ljubljanske mlekarne predlagale nevtralno lokacijo v Gradcu, s čimer pa se Črnomaljci zopet ne strinjajo. Lahkega srca so namreč pred tremi tedni ustavili proizvodnjo v predelavi krompirja, z njo pa bodo začeli bržkone šele prihodnji mesec. Kakor so dejali v vodstvu tozda, bodo v tem času proizvajali otroško hrano in izpolnili tista naročila, ki so morala doslej čakati. Med drugim bodo izpolnjevali tudi izvozne naloge. Mimogrede je treba omeniti, dase v Kolinski pripravljajo na novo naložbo. s katero bodo povečali svoje zmogljivosti. Od regijske komisije za oceno investicij so že dobili dovoljenje, da začno s pripravami na gradnjo. J. SIMČIČ OLAJŠAVE ZARADI POZEBE IN TOČE ČRNOMELJ — Vsi tisti prebivalci črnomaljske občine, ki imajo zaradi pozebe in toče za več kot 20 odst. manjši katastrski dohodek, naj se oglasijo na komiteju za družbeni razvoj, kjer jim bodo vpisali parcele in odstotek škode na teh zemljiščih, na podlagi tega ' pa bodo imeli olajšave pri davkih. KMETIJSKI PREDAVANJI V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 10. novembra, bo ob 9. uri v osnovni šoli Šentjernej dr. Jože Colnarič predaval o negi od pozebe poškodovanih vinogradov. Šledilo bo še predavanje dr. Dolfeta Cizeja o prehrani goveda in o nekaterih vidikih preusmerjanja kmetij. Vabljeni! PRHTODNJE LETO ZOPET ŽIVINA IN OVCE ČRNOMELJ — Zaradi hladne pomladi. neprestanega poletnega deževja. premajhnega spoštovanja tehnologije. pomanjkanja rudninskih snovi je bil prirast telic in juncev, ki so se lani pasli na Blatniku, le 30 dakagramov na dan. kar je občutno premalo. Zato v letošnjem letu med kmeti ni bilo več zanimanja za pašo v okviru pašne skupnosti Blatnik. Pašniki so bili pokošeni, na delu pa se je paslo 180 ovac. prav toliko pa tudi na hribovskem pašniku na Toplem vrlui. Črnomaljska kmetijska zadruga razmišlja, da bi se prihodnje leto na Blatniku znova pasla živina, a ne več pitovno govedo, ker se ne splača, ampak telice iz A kontrole, ki so last kooperantov, na Gačah in Toplem vrhu pa znova ovce. r s I s s EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja-Tit Doberšek Teden cvička bo, vendar skromnejši Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je 12. oktobra razpravljal obodočnos-ti te. v zadnjih 13 letih tako priljubljene prireditve. Zaradi manjšega vinskega pridelka prihodnje leto ne bo imela takega obsega kot doslej. Prireditev bo bolj skromna Srednja kmetijska šola Grm praznuje v letu 1986 100-letnico svojega plodnega delovanja. Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je v zvezi s tem sklenil, da to praznovanje popestri s svojo udeležbo. Kmetijska šola Grm je bila namreč v času svojega delovanja nosilec naprednega vinogradništva in kletarstva na Dolenjskem in širšem območju. Spomnimo se delovanja naprednih učiteljev te šole. kot so bili: Rihard Dolenc. Bo-huslav Skalickv. Anton Flego. inž. Ivo Zupančič, dr. Alojz Hrček in drugi. Ker Kmetijska šola Grm. kljub temu da ima sedaj svoj sedež pod vinorodno Trškogoro na ozemlju nekdanje graščine Vinica (tako imenuje Ivan Hribar v svojih Spominih Bajnof). nima lastnega vinskega pridelka (vinograde na Trški gori so dali v najem tovarni zdravil Krka), je prav. da na taki slovesnosti šole številnim gostom nudimo pridelek iz dolenjskih vinogradov. Zato bodo podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske s svojimi člani poskrbele, da bo na tej prireditvi na voljo dovolj pridelka'iz dolenjskih vinogradov. Seznam vinogradnikov bodo podružnice društva napisale po pretoku vina do srede decembra. Tako bomo v letu 1986 imeli Teden dolenjskega cvička v prostorih Srednje kmetijske šole Grm v novi dvorani »Vinica« pod Trško goro. čeprav v skromnejšem obsegu. Postopek ocenjevanja vin bo enak kot do sedaj. O drugih podrobnostih pa se bodo dogovorili prireditveni odbori za proslavo 100-letnice delovanja Kmetijske šole Grm in prireditvenega odbora Tedna dolenjskega cvička, ki ga bo imenoval upravni odbor Društva vinogradnikov. Ker je šola delovala tudi na območju Bele krajine, dolenjski vinogradniki želimo, da se v proslavo vključijo tudi belokranjski vinogradniki. Tako bi pod Trško goro v letu 1986 lahko sodelovali z izbranimi vini dolenjski in belokranjski vinogradniki. Vinogradniki odklanjamo površne ocene Tedna dolenjskega cvička Na omenjeni seji so člani upravnega odbora Društva vinogradnikov obsodili površno oceno letošnje prireditve Teden dolenjskega cvička, ki jo je novinar Milovan Dimitrič objavil v Delu 21. maja 1985. Novinarje o prireditvi enostransko spraševal ljudi, ki z vinogradništvom in prireditvijo nimajo nobene zveze. pri tem pa je vpletel v razgovor predsednika prireditvenega odbora Milana Jakopina. ki pa je izjavil, da se z novinarjem o tem ni pogovarjal. Zakaj se anketiranci ne spotikajo ob vpitje raznih orkestrov, ki celo poletje motijo spanje prebivalcem Kandije in osrednjega dela mesta? Zakaj novinar ni vprašal za mnenje ljudi, ki z. vinogradi živijo? Te prireditve so širšo javnost ponovno seznanile z dobrotami dolenjskih vin in s tem mnogo storile za uveljavljanje turizma na Dolenjskem. Zaradi tega je izvršni svet občinske skupščine prireditev tudi podprl, ker želi pokrajini napredek in dohodek od turizma. Zato je prav, da se ta prireditev ohrani, pottebno je le pomagati. da bo kvalitetnejša in dobro obiskana. TIT DOBERŠEK. tajnik Društva vinogradnikov ^ oosegu. rostopeK ocemevanja Dolenjske j Plačilo davka na dediščino Podrobnejša razlaga obdavčenja podedovanega premoženja in daril Kakor vsi naši predpisi se tudi davčni predpisi pogostoma spreminjajo. Pri tem se občani zanimajo, kakšen davek je na podedovano premoženje. Kar bomo tu pojasnjevali o davku na dediščino, velja prav tako za davek na darila, kolikor ne bomo .razlike posebej omenili. Pri davku na promet nepremičnin (kupne pogodbe) je davčni zavezanec prodajalec, pri davku na dediščine pa dedič. Za podedovano premoženje se štejejo nepremičnine in pravice na njih ter premično premoženje (hranilna knjižica, avto itd.), če s kupna vrednost premičnega premoženja presega višino povprečnega letnega čistega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. Pri tem upošteva uprava za družbene prihodke tudi vrednost vseh Nekaj misli o tem, kako nameravajo kmetovati v ribniški občini v naslednjih petih letih RIBNICA — Kmetijstvo v ribniški občini bo v naslednjem srednjeročnem obdobju, do leta 1990, deležno še posebne skrbi zato, da bi dosegli čim večjo samopreskrbo občanov in hkrati ohranjevali dosedanjo naseljenost podeželja. V tem obdobju načrtujejo najmanj 3-odstotno povprečno letno stopnjo rasti kmetijske proizvodnje, mleka naj bi bilo za 3 do 4 odstotke, mesa za 5 odstotkov in plemenske živine za 3 odstotke več na leto. To je zapisano v osnutku dogovora o temeljih plana občine, ki je zdaj v javni razprav i. Za uresničitev tc zamisli bodo sredstva sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane usmerili v dajanje premij za povečanje stal-eža osnovne črede krav. pitanje telet, reje klavnih prvesnic in proizvodnjo mleka ter nadalje v izobraževanje kmetov, kmetijsko pospeševalo službo, naravno in umetno osemenjevanje, nabavo kakovostnega reprodukcijskega materiala. zavarovanje živine, zdravstveno varstvo živali ter gradnjo hlevov in silosov. Kmetijska zadruga bo pospeševala tržno proizvodnjo, in sicer v govedorejo, rejo plemenske živine, konjerejo in v hribih tudi v ovčerejo, pri poljedelski proizvodnji pa v pridelavo krme na domači osnovi, koruze in mcrkantilnega krompirja, zaradi splošnih družbenih usmeritev pa tudi v pridelovanje pšenice. Z doma pridelano krmo se bo mlečnost krave povečala v povprečju na 3.300 do 3.5001 mleka (od tega za prodajo 2.300do 2.500 litrov). Število krav pri zasebnikih se bo vsako leto povečalo za 0.5 odstotka, število plemenskih kobil pa od sedanjih 90 na 120. Skrbeli bodo tudi za genetsko izboljšanje mlečne črede. Porasla bo nadalje pridelava poljščin in bo znašala ob koncu planskega obdobja 3.5 tone pšenice. 5,5 tone koruze in 4.5 tone si-laže na 1 ha površin. J. PRIMC daril od istega darovalca-zapustnika v razdobju enega leta. Davčna obveznost nastopi s ufavnomočnostjo sklepa o dedovan ju, sklep papošljeso-dišče pristojni upravi za družbene prihodke. Osnova za odmero dav kaje prometna vrednost podedovanega premoženja, od česar se odbijejo vsi zapustnikovi dolgovi, pogrebni stroški in drugo, kar jev zvezi s smrtjo (tudi nagrobnik). Davek je progresiven, to pomeni, da je pri večji čisti vrednosti višji odstotek. Odstotek je odvisen od sorodstvene stopnje dediča proti zapustniku. Pritem navajazakon odav-ku na dediščine tri dedne rede. kar je povzeto iz zakona o dedovanju. V prvi dedni red štejemo zakonca, zapustnikove otroke, njegovega zeta. snaho in pastorke, pa tudi tistega, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči izvenzakonski skupnosti. V drugi dedni red štejemo zapustnikove starše, brate, sestre in njihove potomce, v tretji dedni red pa zapustnikove dede in babice. Dediči, ki z zapustnikom ne spadajo v noben od naštetih dednih redov, plačajo ob dedovanju davek, kakor da bi nepremičnino kupili. Glede daril takim dedičem je danes le teoretično možno, da bi kdo človeku, ki ni njegov sorodnik, podaril dragoceno zemljišče. Taka darila so po navadi krila le prikrite prodajne pogodbe. kar se je dogajalo, kadar je imel Višino prikazuje tabela: kdo predkupno pravico. Vendar tega davka ne plačujejo vsi dediči. Kdor se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta in podeduje (ali dobi v dar) kmetijsko zemljišče. ne plača nobenega davka, vendar mora dokazati, da je kmet. V tem primeru se gozdna zemljišča izenačijo s kmetijsko obdelovalno zemljo. Tak kmet-dedič ne sme pred potekom 5 let odtujiti (prodati ali podariti), sicer plača davek, katerega je bil oproščen, po stopnji, ki velja v času odtujitve. Prav tako tak dedič plača davek, če bi pred potekom petih let opustil kmetovanje. Posebej poudarjamo, da davka na dedovanje ne plača dedič iz prvega dednega reda ter noben dedič iz kateregakoli od treh dednih redov, če, podeduje stanovanje in še nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu (torej ne v življenjski skupnosti!). Če tak oproščeni obdarjenec dedo-vano premično premoženje odtuji pred tremi leti od dedovanja, plača davek, katerega je bil oproščen. Če dediči podedujejo zapuščino po določenih idealnih del i h in se takoj ali kasneje dogovorijo o fizični delitvi, plača davek na dediščino tisti, ki pri razdelitvi dobi večjo vrednost, kakor je vreden n jegov dedni delež po sklepu o dedovanju. Zaradi morebitnih kasnejših sporov priporočamo, da se dediči že pred zapuščinsko obravnavo dogovorijo, kako si razdelijo podedovano premoženje^ In kolik je davek na dediščine in darila? L red II. red III. red ostali do 300.000 2.00f do 200.000 5% 8%. 11% do 600.000 2.5% do 400.000 6% 9% 13% do 900.000 3.0% do 600.000 7% 10% 15% do 1.200.000 3.5% do 900.000 8% 11% 17% do 1.500.000 4.0% do 1.200.000 9% 12% 19% do 1.800.000 4.5% do 1.500.000 10% 13% 21% do 2.400.000 5.0% do 1.800.000 11% 14% 23% do 3.000.000 5.5% do 2.400.000 12% 15%. 25%. nad 3.000.000 6.0fJ . do 3.000.000 13% 16% 27% — nad 3.000.000 14% 17% 30% Iz tega torej vidimo, da je najnižja stopnja za dediče iz prvega dednega reda. ti pa tudi največkrat dedujejo. Mag loJZE CAFUTA IZ NNŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN V letu 1986 standard vsaj na letošnji ravni Varstvo okolja in zaposlovanje poudarjena v občinski resoluciji NOVO MESTO — Glede na nagle spremembe gospodarskih razmer nihče zgotovo ne ve. kaj bo prineslo leto 1986. ob zdajšnjih kazalcih pa osnutek občinske resolucije napoveduje zadržanje splošnega družbenega standarda na sedanji ravni, pri osebnih dohodkih pa celo 2-odstotno stvarno povišanje. Novomeški izvršni svet je zadnji dan v oktobru obravnaval osnutek občinske resolucije za prihodnje leto. ki ga bodo dobili delegati občinske skupščine na novembrski seji. potem pa gre v javno razpravo. V tem dokumentu je predvideno, da bo obseg industrijske proizvodnje narasel za 3 odst., izvoz bo z. 4.5 odst. večji, število zaposlenih se bo povečalo za 300. pri čemer je zapisana še skrb za mlade. Piše: •■Povečanje števila zaposlenih bo šlo na račun visokokvalificiranih mladih kadrov, zato je vsaj dve tretjini novih in nadomestnih potreb podelavcih potrebno nadomestiti s pripravniki.« • Doslej še nobeno leto v občinski resoluciji ni bilo tako vidno poudarjeno varovanje okolja, kar tudi kaže, da se zavedamo dosedanje brezbrižnosti. V letu 1986 naj bi dosledno varovali okolje, učinkoviteje odpravljali posledice škodljivih vplivov na okolje in preprečevali nastajanje novih škodljivih vplivov. Konkretno je to vključeno v razna poglavja. Krka bo začela graditi lastno čistilno napravo v Ločni, Komunala pa bo nadaljevala izgradnjo kanala in dograjena bo čistilna naprava na Otočcu. Komunalna skupnost in Komunala bosta tudi pripravljali projekte za gradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Piše pa tudi, naj hi sanitarno deponijo v Leskovcu razširili in jo usposobili za shranjevanje posebnih odpadkov. V družbenih dejavnostih in interesnih skupnostih materialne proizvodnje bo vladala splošna suša. zato je predvidena le ohranitev zdajšnjega standarda, napredek pa le tistim programom. ki neposredno in kar največ prispevajo k rasti proizvodnje in splošni kulturni ravni. Pomemben pa je v tem poglavju odstavek, ki napoveduje izvajalcem toliko sredstev za osebne dohodke, da se bo za polovico zmanjšalo sedanje zaostajanje za zaslužki delavcev enakih strok, zaposlenih v gospodarstvu. R B. DERATIZACIJA SPET POTREBNA NOVO MESTO — Delavci Zavoda za socialno medicino in higieno dela so zadnje dni oktobra začeli izvajati obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij Otočec, Dol. Toplice, Mirna peč, Vavta vas, Straža, Šentjernej, Šmarjeta, Škocjan in Žužemberk. V teh krajih so svoje delo že opravili, v Novem mestu in bližnjih naseljih pa ho deratizacija potekala od 7. novembra do 4. decembra. Točna navodila in opozorila občanom so v navedenih krajih razobešena na vidnih mestih. Zelo trd oreh Vsi potrebujejo več, toda združeno delo ne zmore Če poslušamo razprave v posameznih interesnih skupnostih, se šele zavemo, kaj bi vse nujno potrebovali, a nimamo. Obe roki bi dvignil občan pri odločanju za investicije na primer v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu, kulturi, športu in tako naprej, da o komunalnih sploh ne govorimo. Vsak bi rad zdravo pitno vodo. na cesti asfalt, v vasi telefon. Po drugi strani pa bi z lučjo iskali zaposlenega, ki bi bil zadovoljen s svojim zaslužkom glede na naraščajočo draginjo. Da o tistih, ki se menda s čarovnijo prebijajo skozi življenje s 30 tisočaki, tudi tokrat ne razpravljamo. Tretja plat. najresnejša in najbolj odločujoča, pa je: združeno delo, predvsem industrija, potrebuje pomoč, ne pa novih bremen. Če bo proizvodnja še nazadovala, kot je letos že, potem ne bo ne višjih osebnih dohodkov ne sredstev za nobeno interesno skupnost. Zastarela industrija — tehnološko in ponekod programsko, v opremi pa sploh — ne daje nikakršnega upanja, da bi bili njeni izdelki konkurenčni. V industriji trdijo, da ne prenesejo nikakršnih novih obremenitev. Kako tako zahtevo uskladiti s sicer nujnimi predlaganimi programi interesnih dejavnosti za leto 1986. ki skoro brez izjem terjajo višjo prispevno stopnjo? Odločitve bodo potrebne in to v najkrajšem času. Ne smejo pa biti sprejete brez delavcev, ki so v zakompliciranih javnih razpravah največkrat žejni prepeljani čez vodo. RIA BAČER C Ob željah je potreben denar šola v Žužemberku že urejena, nova na Otočcu bo vseljiva čez tri mesece, gradnja v Vavti vasi pa se bo verjetno začela v prihodnjem letu NOVO MESTO — Prvič v zgodovini novomeških samoprispevkov za šolski program potekajo gradnje po načrtih in brez zastojev. V krajih, kjer želijo večje telovadnice, kot jih določajo za šolo normativi, bodo morali dodatna sredstva zbrati še pred pripravo projektov. To je bilo rečeno na skupnem zasedanju delegatov občinske izobraževalne skupnosti in dveh občinskih zborov na oktobrski seji. Referendumski program za izgradnjo šol v novomeški občini, sprejet lani — zanj občani od 1. junija 1984 do leta 1990 namenjajo 1-tvdstoten samoprispevek od svojih zaslužkov — poteka brez zastojev. S samoprispevkom bo zbranih 290 milijonov dinarjev, k tej osnovi paje zagotovljenih še 1 milijon dinarjev od združenih amortizacijskih sredstev šol in ostanek sredstev od prejšnjega programa. Že lani izvedena modernizacija osnovne šole v Žužemberku je bila celo cenejša, kot so računali. Zahtevala je 22.8 milijonov dinarjev, okrog 5 milijonov dinarjev paje bilo stroškov manj. kot je znašal predračun. Do konca januarja 1985 bo zgrajena tudi nova osnovna šola na Otočcu, vseljiva pa bo februarja KAJ BO S PODRUŽNIČNIMI ŠOLAMI? NOVO MESTO — Na območju novomeške občine je več podružničnih šolskih stavb, kjer pouka že nekaj let ni več. stavbe pa propadajo. Krajevne skupnosti nimajo denarja za redno vzdrževanje in obnavljanje, čeprav bi take stavbe potrebovale, matične šole bi se jih rade otresle. Delegati iz Laz, Prečne, Globodola, Zameškega že od leta 1983 opozarjajo na ta problem, toda ustreznega odgovora na skupščinah občinske izobraževalne skupnosti še niso dobili. Morda bi se Novomeščani lahko zgledovali v občini Krško, kjer so take šolske stavbe dali posameznim delovnim organizacijam, te pa zanje lepo skrbijo. 1985. Pri tej gradnji so nastale nepredvidene podražitve, delno zaradi zahtevnejših izkopov, kot so kazale geološke raziskave, dražja pa je bila tudi komunalna oprema zemljišča. Kljub temu bo za dokončanje te šole dovolj sredstev in tudi ostale predvidene gradnje ne bodo prikrajšane. Do konca leta 1990 pa bodo dograjene še šole v Vavti vasi. Mirni peči. Škocjanu in Šmarjeti. vendar v vseh teh krajih želijo večje telovadnice, kot bi jih sicer potrebovale šole za svojo telesno vzgojo. Vsi ti kraji želijo telovadnice tudi .za širše potrebe krajanov, vendar morajo dodatna sredstva zagotoviti sami s pomočjo delovnih organizacij na svojem območju. Pri dodatnem zbiranju sredstev za večje telovadnice pa ni večdovolj obljuba sofinancerjev, ampak morajo še pred pripravo dokončnih projektov ta sredstva zagotoviti črno na belem. Prva je na vrsti za gradnjo Vavta vas. Možnost je že v prihodnjem letu. če bodo krajani dovolj aktivni in bodo pravočasno uredili, kar zahtevaodnjihzdruženi investicijski program. Zavavtovško šolo.se bo nabralo od 1. maja 1986 do 31. 10. 1987 dobrih 89 milijonov dinarjev samoprispevka, združena amortizacijska sredstva šol bodo navrgla še 21 milijonov dinarjev, s tem pa je investicija po predračunu iz leta 1984 povsem pokrita. R. BAČER Malo kljub proračunom Osebni dohodki krepko navzgor, kljub vsemu Novomeščani v poprečju hudo zaostajajo za Slovenijo V i ODSLEJ Z AVTOBUSI GORJANCEV — S podpisom pogodbe med delovnima organizacijama IMV in Gorjanci je bil storjen še en korak k uspešnejšemu reševanju sanacijskega programa v IMV. Pogodbo stav imenu delovnih organizacij podpisala Anton Kuhar, član KPO IMV (v sredini), in ing. Igor Gruden, direktor Gorjancev. (Foto: J. Pavlin) Prilagajanje zahtevam trga Rentabilnost poslovanja se je v Beti poslabšala — Novi proizvodi in iskanje novih trgov — Z računalnikom do krajših rokov in boljše kakovosti M El'LIK A — V Beti se trudijo, da svoje poslovanje kar se da prilagajajo razmeram na trgu. V devetih mesecih letošnjega leta pa kljub precejšnji prilagodljivosti proizvodnega programa ne morejo v korak z visoko inflacijo, tako da se jev tem obdobju v primerjavi z enakim lanskim rentabilnost poslovanja poslabšala. Proizvodnja Beti je razdeljena v tri enakovredne programe: proizvodnja preje, metraža in konfekcija, in na teh treh področjih so se letos pojavile različne konju nkt ur ne značilnosti.Tako se je zmanjšalo povpraševanje po konfekcijskih izdelkih, medtem ko pri preji in metraži. ki s‘ta začetna člena v reprodukcijski verigi, teh težav niso tako močno občutili in je proizvodnja tekla po planu. Seveda pa se bo usihanje končne proizvodnjeslej ko prej poznalo tudi pri proizvodnji reprodukcijskega materiala. Zato je Beti prisiljena iskati nova tržišča, v prvi vrsti gre tu za Vzhod in zunanjeevrop-ska tržišča. Seveda pa razmišljajo tudi o opuščanju tistih sklopov izdelkov, po katerih se zmanjšuje povpraševanje, ter jih nadomeščatis tistimi, za katere na domačem trgu in tujih trgih vlada večje zanimanje. V devetih mesecih letošnjega leta .se je celotni prihodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 87 odst., dohodek za 84. čisti dohodek za 82 in ostanek čistega dohodka za 67 odst. Kljub težkim časom se Beti ni odpovedala novim naložbam. Tako je letos začel obratovati industrijski vodovod z zajetjem v Kolpi, kar jeza Beti dvojna korist: gotova preskrba z zadostnimi količinami ‘za proizvodni proces neobhodne vode ter možnost povečanja proizvodnje s sedanjimi napravami; hkrati pa je sedaj na voljo veliko več pitne vode za prebivalstvo. Druga pomembna letošnja naložba so novi stroji za program preje, s čimer bodo lahko za tretjino povečali proizvodnjo. Kmalu bo zaključena naložba za razširitev in posodobitev črnomaljskega konfekcijskega tozda, s čimer se bo proizvodnja v tem tozdu povečala. Prenovili pa so tudi proizvodne prostore v metliškem konfekcijskem tozdu. Ob kopcu leta pričakujejo procesni računalnik za konfekcijsko proizvodnjo, s pomočjo katerega bo Beli lahko hitro in natančno reagi- rala na povpraševanje vedno bolj zahtevnega trga. Prav s pomočjo tega računalnika bojo v Beti skrajšali pripravljalni čas za proizvodnjo in izboljšali kakovost dela. A. B. NOVO MESTO— Po občinski statistiki je konec avgusta poprečni zaslužek v Novomeški občini znašal 41.613 dinar jev, kar jeza 11 odstotkov manj od slovenskega poprečja. Stanovanjsko-komunalna dejavnost je bila po teh podatkih na najslabšem, dosegla je poprečni osebni dohodek 37.316 din, kar je celo za dobrih 17 odst. pod doseženim poprečjem Slovenije. Nadpoprečno zaostajajo še v več »Gorjanci« prevzeli prevoz delavcev IMV Pogodba podpisana NOVO MESTO — Od ponedeljka naprej IMV nima več lastnega avtobusnega parka. Takosose 30. oktobra s podpisom pogodbe dogovorili predstavniki IMV in Gorjanci. Dva tisoč petsto delavcev IMV vsak dan vozijo na delo in domov avtobusi Gorjancev, kar je po besedah člana KPO v IMV inž. Antona Kuharja še en kamenček več v sanacijskih prizadevanjih, saj je bila IMV še zadnje podjetje v Sloveniji, ki je imelo lasten avtobusni park. Pobuda za takšno rešitev prevoza je bila dana že pred leti, uresničila pa se je šele sedaj, ko so se v IMV tudi na področju prgvoza pokazale velike težave. Ves vozni park je zastarel, zato so bili stroški vzdrževanja veliki. Šoferji in avtobusi so bili premalo in neracionalno izkoriščeni. Tako seje dogajalo, da je avtobus iz Ozlja pripeljal v III. izmeni na delo le dva ali tri delavce. Sodu paje izbilo dno. ko so v lanskem letu delavci milice izločili iz prometa kar 11 Imvejevih avtobusov. Mnogi med njimi so danes zreli le še za Dinos. Po podpisu pogodbe je celoten avtobusni park (osemnajst avbotusov, vrednih komaj dve stari milijardi) prevzelo transportno podjetje Gorjanci, prav tako pa tudi 25 Imevejevih šoferjev odslej opravlja delo pri novem podjetju. Avtobusi vozijo na vseh 24 linijah in ustavljajo povsod tam, kjer so ustavljali Imevejevi avtobusi. Po besedah direktorja Gorjancev inž. Igorja Grudna bodo postopoma poiskušali čimbolj racionalizirati prevoze na teh linijah, tako da bodo lahko vozili tudi druge delavce. Na koncu velja zpisati, da ostaja cena vozovnice za delavce IMV nespremenjena. v polni cenima bodo Gorjanci iMV zaračunali 15% nižjo ceno. kar naj bo tudi njihov prispevek k sanaciji IMV. J. PAVLIN m NOVA REGIJSKA HLADILNICA naCikavi pri Novem mestu, odprta za novomeški občinski praznik 29. oktober, je prvi in najpomembnejši objekt, ki celotnemu agroživilstvu Dolenjske daje znatne razvojne možnosti. Ob otvoritvi je bil objekt odprt za ogled, to priložnost pa so izkoristili poleg gostov tudi številni kmetje in predstavniki zadrug ter trgovin. Žive delovne sile bo malo, pač pa bo delo avtomatsko vodeno. (Foto: R. Bačer) drugih panogah, gotovo pa je največ občanov prizadetih v industriji. Tu so za avgust znašali poprečni prejemki 38.752 din ali 13,3 odst. manj, kot je znašalo slovensko poprečje. V negospodarstvu so zaposleni v novomeški občini zaslužili poprečno 48.889 din, zaostajanjezarepubliškim poprečjem pa znaša manj kot 5 odst. Vendar je to poprečje, če pa pogledamo zgolj izobraževanje in kulturo, šobili novomeški zaslužki v tej panogi za 7 odstotkov slabši kot znaša poprečje Slovenije. V novomeški občini so bili osebni dohodki nad poprččno republiško ravnijo le v vodnem gospodarstvu, kjer znaša novomeško poprečje za 12.3 odst. več, za malenkost pa tudi v gozdarstvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. R. B. OB DNEVU OZN 24. oktobra je 42 učencev naše šole na Partizanskem trgu v Metliki risalo na asfaltu v počastitev 40-letnice OZN. Vse risbe so predstavljale mir in prijateljstvo v svetu. Najbolj nam je ugajala risba učencev nižjih razredov. OZN so predstavili kot lokomotivo z vagoni, polnimi veselih in srečnih ljudi z vsega sveta. Lepa je tudi risba Vodnjak miru. Iz vodnjaka nosijo vodo ljudje vseh barv in se nič ne prepirajo med sabo. MIRJANA NEMANIČ, MOJCA KOSTELEC. 3 r OŠ Metlika V Kometu večja storilnost Dobro pokritje uvoza z izvozom METLIKA — Glede na razmere so v 440-članskem kolektivu Kometa s poslovanjem v devetih mesecih letošnjega leta dokaj-zadovoljni, saj ga ocenjujejo kot uspešno. Kazalci uspešnosti poslovanja so v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu v resnici večji za toliko, kot se je povečala produktivnost, to je za 9 odstotkov. čeprav so indeksi pri taki strašljivi inflaciji seveda velikanski. Tako je celotni prihodek v primerjavi z lanskim devetmeseč-jem večji za skoraj 90 odst. Zaradi hitrejše rasti obresti za kredite in cen materialov je rast materialnih stroškov večja od rasti celotnega prihodka, zato je tudi rast dohodka nekoliko manjša; dohodek seje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 71 odst., čisti dohodek za 75 odst., v tem razmerju pa so rasli tudi osebni dohodki. Ža to obdobje znaša povprečni osebni dohodek v Kometu 34.84! dinarjev, kar je za 74 odst. več kot v lanskem devetmesečju. V tem obdobju seje izvoz na Zahod povečal za 68 odst. in njegova vrednost znaša 170 milijonov dinarjev, vrednost klirinškega iz voza pa z našit 31 milijonov in je manjša kot v lanskem obdobju, vendar se bo do konca leta povečala. V tem obdobju je Komet uvozil za 50 milijonov dinarjev potrebnega materiala, tako da znaša pokritje uvoza z izvozom kar 340 odstotkov. Nasploh vsa zadnja leta za Komet velja, da ima izredno dobro pokritje uvoza z izvozom. Izvoz že sedaj prinaša skoraj tretjino celot nega prihodka Kometa. A. B. Novomeška kronika SNAGA — V starodavni trgovini Pri Picku so uvedli nov način postrežbe. Stranki.’ ki si je zaželela bonbonov, sojih nasuli kar v vrečko, ki sicer služi za kovance. Pomote ne more biti. ženska, ki seje nameravala posladkati, je namreč v službi na SDK in ima teh vrečk vsak dan čez glavo. Vrečka, bonboni in bacili so končali v košu za smeti, trgovina pa ima še enega kupca manj. • KRUH — V četrtek popoldne so v večini novomeških prehrambnih trgovin prodajali en dan star kruh. Zlobneži pripovedujejo, daso peki in trgovci s tem po svojih močeh prispevali k vzdušju dneva mrtvih. Kupec, ki je ugriznil v trdo skorjo, je tako rekoč moral pomisliti na vse mogoče minljivosti tega sveta. REPORTER — Slovesnosti ob milijontem kosu Novolesovega pohištva na ameriškem tržišču sejeudeiežil tudi reporter manj razširjenega slovenskega dnevnika. Misel na pogovor l Bobom Friedmannom je moža peresa obšla ravno v tDenutku. ko se je omenjeni poslovnež-tbteval zrezka, k1 so ga njemu in Amerikivčast namaži-li z marmelado. Američan se je dal mirno odgnati od sklede (Publicity i* publicity!), s sabo je vzel tudi prevajalca, nakar so kakšne četrt ure vneto žuboreli v reporterjev magnetofonček Ko so udeleženci slovesnosti na; slednjega dne z velikimi pričakovanji razgrinjali časopis, so se morali sprijazniti z dejstvom, da je prekiniti slastnega kosila vredna novičke z nekako 20 vrsticami. (M. B.) Ena gospa se sprašuje, zakaj kuha; rica menze »Gorjancev« v Straž' navadnim delavcem pri malici ne servira nožev, delavcem iz pisarn pa vedno. V času od 24. do 30. oktobra sov novomeški porodnišnici rodile: Kata Starešinič iz Žuničev — Andrejo. Biserka Baumgartner iz Črnomlja Vanjo. Kristina Nučič iz Strelaca r Benjamina. Dragica Žapčič iz Lovics Gornjega — Marina. Nada Šterk |Z Regerče vasi — Leona. Ljubica Marinčič iz Metlike — Tomislava. Frančiška Škedelj iz-Javorovice— Gregorja-Dušanka Maksimovič iz Rožnega dola — Tanjo. Jadranka Žafran 'z Krškega — Matica. Marija Stariha (z Dragomlje vasi — Martina. Janja Anžiček iz Krškega — Miha. Zlata Kolenac iz Metlike— Marka. Zdenka Klobučar iz Uršnih sel — Klemena-Tatjana Zupan iz Šentjanža — Roka-Antonija Dimeč iz Močvirja — Tomaža. Kristina Kotar iz VeliiceŠevnic® — Tjašo. Marija Doberdrug s Kuzar-jevega kala—Andrejo. Danica BrČin4 iz Podturna — Žclimira. Milena K op" cilja iz Podturna — Katjo. ^ar]{? Ivanetič s Krupe — Simono, Nad Kozan iz Črnomlja — Tejo. A" Banovec iz Blatnika — dečka. Francka Juršič iz. Velikega Cerovca dečka-Marjeta Žnidaršič iz Šmalčje vasi -7 dečka in Marija Žibert z. Vrha na Mokronogom — dečka. 1Ž NOVEGA MESTA: Irena Šegaz Drejčetove poti 3 — Matija. Meht Kulovic s Poti na Gorjance 31 P,, jana. Bojaha Fabjan s Česte herojev 3 a — Špelo in Branka Popovič z. Drsa 27 a — Danico. Čestitamo! Sprehod po Metlikč DANES, 7. NOVEMBRA. BO ’ Kulturnem domu Edvarda Kardelja Metliki ob 16.30 dobrodelna Pr*^ ditev za pomoč duševno prizadeti1’; Bele krajine. Bralstvo Dolenjskega lista že ve, da bodo nastopili MatcJ Koležnik. Andrej Plevnik, Toni Gašp£ rič, ansambel Kork. hčerka in Sajovic, mojstra moderne rnajjj? živeča v Avstriji, ter dekleta z-mod® delovne organizacije Beti. Vsi nas10; pajoči so se odrekii honorarjem. 6' dalcev pa najbrž tudi ne bo manjka'0' Izžrebali bodo tudi deset vstopnic* METLIKA JE SPET ČISTA poir slugi ospovnošolske mladeži in tič'1 Ijic ter učiteljev. Zapodili so se po m® tliških cestah, ulicah in trgih ter p° rali vse. kar smo v trenutkih neprerf šljenosti odvrgli od sebe. ^ akcije zaslužijo priznanje, vendar m-L rešitev toliko časa, dokler bodo. skrbeli za red in čistočo, drugim. 'n • so v večini, pa se bo vse skup fučkalo. • , CESTA. KI SE ODCEPI OD cefc bratstva in enotnosti proti Beti.je do- bila nov asfalt. Stari je bil poln lukePh cesta je bila ozka in ob konicah neva na. Zdaj bodo uredili še pločnike L pešcem ne bo treba pred avtomobili* skakati v jarke VESTIČKA. DA VINOCiRAP NA VESELICI niso dobro rodili: 8““ bo vina kljub temu dovolj, je vzbudi med lastniki vikendov nemalo nc*L. dovanja. »Naredila nam je škodo." ,j dijo. »kajti vina zdaj ne bomo i”0^. prodati - Milo rečeno: smešna P pomba. Kako prodajali reči. kijih0’. IZ NNŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir BREZ SPAKEDRANK NE GRE? — Gradivo, ki ga zadnje čase pripravljajo za seje zborov črnomaljske občinske skupščine, je krajše, lično, v njem se lahko delegati hitro znajdejo. saj je pregledno in s te plati zasluži vso Pohvalo. Žal pa je vse drugače, ko ga začnejo delegati podrobneje prebirati, saj je posuto s tujkami, vmes pa so tudi nesmisli, kakršne je bilo moč zaslediti v zadnjem gradivu za sejo. Tako so Črnomaljci zapisali, da bodo »trajno varovali varstvo okolja« ter da bodo »širili vodooskrbo (vodovod) z razvijanjem ekologije.« NEUREJENOST - Črnomaljci lahko le nemočno opazujejo, kaj se dogaja z njihovim mestom po vsaki novi gradnji, adaptaciji. Ko gradbeniki odidejo, se nihče ne potrudi, da bi uredil zelenico, odpeljal kupe zemlje, popravil poškodovan pločnik. Ko so popravljali glavno cesto skozi kraj. so urejevalci pozabili, da bi pri Kul-•urnem domu ali kje drugje naredili parkirne prostore, če so že na prejšnjih Postavili avtobusno postajo. Ker ni kje parkirati, postavljajo vozniki svoja vozila kar na pločnike in s tem pločnike poškodujejo. Nihče jih zaradi tega ne kaznuje, krajevna skupnost pa •udi nima denarja, da bi pločnike Popravljala. Ribniški zobotrebci _________________________ ZAKAJ NE PRODAJAJO KURIJA? — Zakaj v Ribnici ni urejena prodaja kuriva, se sprašujejo občani že v^c leto, posebno v teh mrzlih dneh. Drugi pa dodajajo, da je kljub temu veliko drv okoli stanovanjskih blokov, kjer imajo napeljano centralno kurjavo, in da jih imajo celo ljudje, ki ' nimajo gozda in je tudi dvomljivo, če so drva sploh ku pili. Med drvmi je namreč razrezan celo kakovosten les. ki je bil gotovo namenjen industrijski Predelavi. CISTO LE SREDIŠČE — Rib-mčanje negodujejo, ker komunalni delavec čisti predvsem središče, ostale stranske in tudi pomembnejše ulice pa nasmetene kot cigansko naselje. Pravijo, da bi bilo več reda. če bi bil ■vdelan za komunalnega delavca urnik del in če bi nekdo delo tudi kontroliral. Vse to je bilo nekdaj žeurejeno. ZAKAJ NE RUŠIJO? — Nekatere stavbe ogrožajo prometno in drugo varnost, zato je bilo zanje izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo. Nove zgradbe že stoje, stare pa tudi. ker nihče ne poskrbi, da bi jih podrli. Drobne iz Kočevja luna je MRKNILA — Lunin mrk smo lepo videli v Kočevju, saj ni bilo tisto noč ne oblačno ne megleno. Nekateri so ga opazovali zunaj, večina Pa kar iz stanovanj, skoz okna. DRAGO JE BITI POKOJNIK — Drago je biti živ občan, drag je Pogreb, ko umreš.drag pa postajatudi dan mrtvih. Vsi izkoriščajo naš čut do Pokojnih svojcev ter dražijo svoje •zdelke in storitve v nedogled. Drage so sveče, cvetje, okrasni pesek, zemlja ,n drugo. Kje so ob takih priložnostih 'rini inšpektorji? PRENOVLJENA TRGOVINA — oirošniki ob Roški cesti na območju uekdanjega Rudnika in njegove ok-°l'ce so z zadovoljstvom dočakali otvoritev preurejene trgovine. Staro rgovino s klasičnim načinom strežbe so dozidali, na novo opremili, preure-'I in jo 30. oktobra odprli kot samopostrežnico. [/Trebanjske iveri rNIKAMOR BREZ ZNANJA AN-S,f-EŠČINE — V nekaterih trebanj-: .‘h osnovnih šolah menda ne pouču-eJo angleščine. Zaradi tega imajo ko-P|co težav trebanjski šolarji, ki . adaljujejo šolanje na višjih stopnjah. .*.!kateri najbolj zlobni pa so taisto tr-1 'udi za nekatere slučajne udeleže-c trebanjskih prodorov na zunanje ?e Razen aktivistične razdajajoče se jjse niso premog|i niti ene same tuje sede v svojem slovarju. Seveda očit-zakaj v sosednji občini lahko slu-■ uJe receptor, ki ne zna reči v tujem ". ?|ku niti dober dan. ne veljajo. Ven-ar je recepcija eno. prodor na tuje ^ge pa je nekaj drugega. Torej Tre-anjcem ne preostane drugega, kakor Se začno učiti angleščine. ( MAGISTERIJ PRIVLAČI — V rebanjski občini ni več zanimanja za ‘nanje na osnovni šoli. Odkar so, akobi dejali, moderni magisteriji, vsi Panja željni Trebanjci osnovnošolsko s’°Pnjo kar preskočijo. To pa je tudi P°jasnilo za to. da vse manj odraslih k dobi! lastna mladostna doživetja na območju kočevskega rudnika. Spotakljivo je postalo to. da je kot umetnik slikal svojsko in drugače, kot so to želeli naročniki. Sam pojav ne pomeni nič novega, saj se je že nemalokrat in rudi že v kočevski občini zgodilo. da so hoteli iz likovnega ustvarjalca napraviti obrtnika. Razstava v Petkovi galeriji je bila ugodno sprejela, zabeležili pa so tudi rekorden obisk. Očitno je, da so mnogi obiskovalci od blizu in daleč hoteli s svojimi očmi videti Trobentarjev umetniški »greh«. J. P. v mesecu dni pripravili predlog o ureditvi Miklove hiše. O njihovem predlogu bo javna razprava, v kateri naj bi zainteresirani tudi povedali, kako si sami zamišljajo kulturno-turistično središče. J. P. PRIHAJAJO »PSI« RIBNICA — Razstavo kiparskega cikla o psih akademske kiparke Dragice Čadež iz Ljubljane bodo v tukajšnjem Domu JLA odprli že te dni. in nešelesredi novembra, kot je bilo predvideno. Ribniška razstava bo odprta kaka dva tedna, nakar bodo eksponate prepeljali v Kočevje, kjer bo ista razstava na ogled od 26. novembra dalje. Metropola likovnih dogajanj Novo mesto je med slovenskimi ljubiteljskimi likovnimi ustvarjalci z velikimi črkami zapisano kot izvir novih zamisli — »Vselej imamo kaj, kar pritegne splošno pozornost« pravi Toni Vovko NOVO MESTO — Še pred desetletjem ali morda kaj večje bila novomeška likovna skupina ena najslabših v Sloveniji. S svojo medlo dejavnostjo, ki seje navzven kazala z občasnimi povprečnimi razstavami, je ostajala na obrobju zanimanja poznavalcev pa tudi ustvarjalcev od drugod. Zdaj pa tako rekoč ista skupina že nekaj let ni samo med najboljšimi, če ni celo na samem republiškem vrhu, ampak je postala tudi zgled in model drugim, kako se dvigniti iz povprečnosti in anonimnosti. Najbrž ne bo nikoli moč dovolj izčrpno in natančno odgovoriti na vprašanje, v čem pravzaprav korenini vzrok za ta silni prodor Likovne skupine Vladimir Lamut med najboljše, kaj se je v resnici zgodilo in zakaj. Naj se zdi ta reč nepoučenim še takp skrivnostna, ne gre za nikakršno skrivalnico. Vse. kar se je zgodilo, je bilo javno, vsem pred očmi. temu pa bi rekli politika delovanja. In prav za to gre: za nove načine pojmovanja ljubiteljskega likovnega dela, za nove prijeme in oblike. • Predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije Toni Vovko, ki zadnje čas e spet vodi tudi novomeške likovnike, to »skrivnost« pojasnjuje tako: »Dolgo smo tuhtali, kaj bi naredili, da bisev novomeškem likovnem amaterizmu vendarle kaj premaknilo. Spoznali pasmo, da takega koraka ne bo. če ne bomo začeli od začetka, se pravi z izobraževanjem. Ustanovili smo večerno likovno šolo in se prvi v Sloveniji učili likovne abecede. Šola je bila dobro sprejeta in kmalu so se pokazali sadovi: slikarji so začeli razmišljati o svojem delu, motrili so ga skoz pridobljeno znanje, postali bolj samokritični. Poslej se ni 'nikomur več mudilo z lastno razstavo, saj so vsi’po vrsti začeli spoznavati, daje treba za tako dejanje kvalitetno dozoreti. S tem se je začelo in izkazalo se je. da je v to smer zastavljena politika delovanja naše likovne skupine dobra, pravilna.« 9 V Novem mestu so se porodile tudi številne ideje, ki jih je sočasno ali kasneje prevzelo tudi združenje, katerega predsednik ste. Kaj lahko poveste o tem? »V Likovni skupini Vladimir Lamut smo res vseskozi stikali glave in razmišljali o tem. kaj je pravzaprav prva naloga slehernega ljubiteljskega ustvarjalca. Za slikarje in tudi za skupino smo rekli. da je naša prva naloga izobraževati se, osvojiti nova znanja. saj bomo le tako lahko tudi dostojni nosilci in propagatorji likovne kulture, za kar smo se začeli imeti. Torej ni bilo več dovolj ustvarjati in razstavljati, marveč poskušati vplivati na ljudi okoli sebe. da začno na svet. na svoje okolje in vse. kar lahko v njem povežemo z likovno umetnostjo, gledati, bi rekel, bolj z likovnimi očmi. Na ta način bi sev njih izostril čut do vrednot sedanjosti in preteklosti, do tako imenovane dediščine, naravne in kulturne. Da bi bilo nosilcev takih idej oziroma likovne kulture kar največ, smo se v likovni skupini odločili, da skupino odpremo, da odpremo vrata nastežaj vsem, ki bi bili pripravljeni organizirano delovati. Pri tem gre za povsem novo vlogo likovnih skupin, se pravi, da skupina poslej ne bo več nekakšno zaprto združenje samih slikarjev, marveč organizacija z vsebino, ki sem jo poskušal nakazati. Moram reči. da je tako pojmovanje likovnih društev oziroma skupin postalo tudi jedro politike Združenja likovnih skupin Slovenije. Društva se morajo odpreti in ta proces v Sloveniji že poteka.« • V Novem mestu se zadnja leta vrstijo najrazličnejša likovniška srečanja, od posvetov do izobraževalnih kolonij. Kaj je temu vzrok? »Res je, že nekaj let organizira naše združenje pri nas v Novem mestu republiško izobraževalno kolonijo za slikarje začetnike in podobno kolonijo za izobraževanje izrazitih talentov. Slednjo imenujemo nadaljevalna kolonija, od letos dalje pa tudi likovna delavnica. Zakaj je vse to v Novem mestu? Najbrž zato, ker tu znamo organizirati takereči in ker namto organizato,rji zaupajo. Poleg tega smo v Sloveniji postali znani kot dobri gostitelji. Takoj pa moram poudariti, da gre velika zasluga in zahvala za to tudi novomeškima hoteloma Kandija in Metropolu. Še posebej Metropolu. kjer poleg kolonij prirejamo tudi konference in tematske razprave Združenja likovnih skupin Slovenije. Rekli bi lahko, da je postal ta hotel slovensko središče za likovno izobraževanje.« 9 Po daljšem presledku začenja Likovna skupina Vladimir Lamut spet z večerno likovno šolo. »Začela naj bi se ta mesec, vodil pa jo bo predvidoma akademski slikar in pedagog Lojze Zavolov-šek. ki je vsa leta tudi mentor republiški izobraževalni koloniji za začetnike in Novomeščanom torej ni neznan. Koli ko bo udeležencev, ta hip ni moč povedati, bojim se, da bo udeležencev celo preveč. Zanimanje je izredno, kar je pokazal tudi sestanek, sklican prek časopisnega vabila. Takoj pa naj povem, da bo to tudi šola za udeležence iz. drugih občin, iz. Bele krajine in Posavja, kjer takih oblik izobraževanja nimajo. •Radi bi. da bi se v likovno šolo vključilo čimveč mladih. Dva^li tri talente, take. ki se še šolajo, bomo poskušali poslati na likovno akademijo. Z leti bi tako na Dolenjskem zapolnili vrzel, ki je nastala zaradi pomanjkanja akademskih slikarjev in kiparjev. Likovno izšolane ljudi bi radi kasneje pritegnili v likovne skupine za mentorje.« 9 Menda želite k izobraževanju pritegniti tudi likovne pedagoge na šolah. »Škoda bi bila. če ne bi človeka s takim znanjem jn izkušnjami, kakršen je akademski slikar in pedagog Lojze Zavolovšek, čimbolj izrabili, oziroma izrabili njegove pripravljenosti, da pomaga. V času. ko bo v Novem mestu, bi lahko dopoldne predaval likovnim pedagogom na osnovnih šolah in jim pomagal streti prene-kateri trd oreh na področju likovne vzgoje. Poleg tega bi lahko ti pedagogi poslušali Zavo-lovškova izvajanja na večerni likovni šoli. Možnosti in načinov, kako pridobiti znanje, je dovolj. Znanja ni nikoli preveč, potrebujejo ga takotistiz likovno izobrazbo kakor tudi tisti, in ti še predvsem, ki take izobrazbe ni- Toni Vovko, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije in predsednik Likovne skupine Vladimir Lamut v Novem mestu. majo in so se v koži likovnih pedagogov znašli le po sili razmer.« 9 Likovna skupina težko dela, če nima prostorov. Kdaj se bo novomeškim likovnikom izpolnila želja, da dobe stalno likovno delavnico? »Prostori so naš problem, odkar delujemo kot skupina. Najbolj nas seveda žuli. ker nimamo tako rekoč kje delati, ker nimamo lastnega ateljeja. Možnosti, da ga dobimo, so zdaj mnogo večje kot pred leti, ko smo se ozirali po kleteh in drugih neprimernih prostorih, kisosenam nekako ponujali. Še več. naj kar povem, da bomo do ateljeja prišli kmalu, in sicer bomo prostore zanj dobili v sindikalnem domu. To bo atelje odprtega tipa. ne rezerviran samo za novomeške slikarje. V njem bo lahko delal vsak likovnik od drugod, ki bo v Novem mestu pač hotel delati.« 9 Potemtakem le prihajajo boljši časi? »Ne morem reči. da ne. pa čeprav morda niti ne bo moč uresničiti vseh zamisli, ki so se porodil e zadnje čase. Enatakihje. da bi v Novem mestu prišli tudi do prodajne galerije, se pravi do prostora. kjer bi bilo vsako razstavljeno delo moč kupiti. Pri teh zadevah kajpak ne gre po domače, saj si prodaje slik brez sodelovanja strokovnjakov (že zavoljo določitve cene) ni moč misliti. Strokovni izbor slik za prodajo v tej galeriji naj bi zagotavljal Dolenjski muzej. Vendar to nebo smelo ostati kot izključna možnost in oblika sodelovanja s to profesionalno ustanovo.« I. Z. od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka & ,v. * *: m' Mt g * - f*- c r 4 * 3 * NP * r : % § * * * § •_ ■K #' J- Socialna pomoč za metliške obrtnike Ker se prava življenjska raven v "lavnem bolj prepričljivo in nazorno kot preko uradnih podatkov z davkarije kaže v vsakdanjem ravnanju, obnašanju in življenjskem slogu, plačevanje oskrbnine za otroke obrtnikov v metliškem (in gotovo ne samo tem) vrtcu že vseskozi povzroča govorice, vzbuja neprijetne pripombe pa tudi namigovanja in odkrite obtožbe, da gre za nepravičnost. Razburjajo se tako starši drugih otrok, kot delavke, zaposlene v vrtcu. Od 18 metliških obrtnikov, kolikor jih ima svoje otroke v varstvu v vrtcu, niti eden ne plačuje ekonomske oskrbnine. Za plačevanje oskrbnine je edina veljavna podlaga potrdilo davkarije o dohodku na družinskega člana v lanskem letu. In po teh podatkih, ki spet izhajajo iz davčne prijave, nihče od teh 18 obrtnikov v lanskem letu ni zaslužil toliko, da bi bil dolžan plačevati ekonomsko ceno za varstvo in prehrano svojega otroka v vrtcu. Ne samo to, marsikateri plačuje celo manj kot starši, katerih dejansko mate- ' « rialno stanje je daleč pod imovitostjo tistih drugih, kar je. hočeš nočeš, dobro vidno tudi po tem. kako in v čem kdo pride oh dveh po svojega otroka. • Za vrtec znaša sedaj ekonomska cena (s katero pa že ne morejo kriti stroškov za varstvo in prehrano) 8.082 dinarjev, eden od obrtnikov pa za svojega otroka plačuje na mesec 5.040 din. V jaslih znaša ekonomska cena 12.689 din, eden od obrtniških malikov pa jih je deležen za 5.000 din. Skratka: obrtniki za svoje otroke v vrtcu plačujejo 2 do 4 tisočake manj od ekonomske cene, v jaslih pa 4 do več kot 7 tisoč dinarjev manj. To je vsa resnica in očitno je je dovolj, da že vseskozi močno razburja druge ljudi. Sicer pa je v metliški občini skupaj 31 obrtnikov, ki so deležni tako ali drugače socialne pomoči za svoje otroke. Pred časom se je s temi vprašanji, ki razburjajo ljudi, spopadel tudi občinski izvršni svet. ki je izdelal in sprejel nova merila za ocenjevanje minimalnega dohodka obrtnikov, in to na podlagi njihovega resničnega materialnega položaja. Po teh kriterijih nihče od teh 31 obrtnikov ne more imeti manjšega zaslužka, kot je 1.5-kratni povprečni osebni dohodek zaposlenih delavcev v preteklem letu v Sloveniji. Po novih kriterijih upoštevajo vrsto dejavnosti, ki jo obrtnik opravlja, ali ima zaposlene delavce ali ne: upoštevajo obseg dela in vrednost osnovnih sredstev oziroma višino amortizacije. Tako je sedaj tisti, ki ima kamion, vreden 3 milijone dinarjev, in priznano letno amortizacijo, v višini 450 tisočakov, v najvišjem razredu. Upoštevaje izračun o dejanskem dohodku po teh kriterijih, bo obrtnik, tisti, ki je doslej za svojega otroka plačeval 5.050 din oskrbnine na mesec, plačeval polno ekonomsko ceno 8082 din, izračun pa pokaže, da bi. če ne bi bila ta icita navzgor omejena z ekonomskim izračunom stroškov, plačeval še več — 8. 784 din na mesec. Socialnih pretresov in nemirov zradi tega gotovo ne bo, tudi socialne razlike zato ne bodo nič manjše. Tudi vrtec bo še naprej ime! izgubo. Prav je pa vseeno. A. BARTF.U Še ena plat nesklepčnosti V sredo, 23. oktobra, sklicane skupščine novomeške raziskovalne skupnosti ni bilo. Razlog: ni bi/a sklepčna. Za minimalno sklepčnost je manjkalo kar II delegatov od 33 potrebnih, medtem ko je vseh delegatskih mest 64. Zaman je bilo tudi več kot polurno čakanje in klicanje nekaterih manjkajočih delegatov po telefonu. S sklepčnostjo so nasploh precejšnje težave, pa ne samo v> občinski raziskovalni skupnosti. Poznajo jih praktično v vseh interesnih skupnostih, tako materialne proizvodnje kot družbenih dejavnosti, in še drugje. Takih skupščin, da hi bile nesklepčne in bi bili zato potrebni ponovni sklici, kar v.ve seveda samo zelo povečuje stroške, na srečo vendar ni pretirano veliko. Mnoge pa so na meji sklepčnosti, medlem ko je kaj več od tričetrtinske večine na teh skupščinah redkost. Pri tem sploh ni odločilno, ali so na dnevnem redu bolj pomembne, življenjske ali nekoliko manj pomembne zadeve. Na tem mestu bi seveda lahko spet zapeli pesmico o skrajni neodgovornosti in nezainteresiranosti delegatov, še posebno, ker gre za odsotnost v glavnem enih in istih delegat ov in okolij. Pritaknili bi lahko še refren o neprimernih delegatskih gradivih, na osnovi katerih odločajo v skupščinah, kot temeljnem krivcu za nezainteresiranost delegatov. pa tistega, kako je delegatski abšelitizem in molk. če se seje že udeležijo, posledica dejstva, da so meje samoupravnega, delegatskega odločanja vse ožje in ožje. da delegati ne odločajo že o ničemer več. predvsem pa ne o najpomembnejših rečeh. Navsezadn je je vse to bridka resnica. • Veljalo pa bi toliko prej, ker smo sredi priprav na volitve prihodnjo pomlad — pogledati še eno plat problema nesklepčnosti, sklepčnosti na meji, delegatskega molka ipd., na katero posamezniki i’ Novem mestu Že dlje časa in oh raznih priložnostih opozarjajo, pa zaenkrat žal brez haska in odmeva. Kaže skoraj, kot da je že misliti na kakšne tovrstne spremembe pregrešno dejanje. Gre za to, da se takšna sestava in organizacija skupščin, kot je danes, večinoma za vse interesne skupnosti narejena po istem kopitu, očitno ne obnese najbolje. Menda je jasno in razumljivo, da delo raziskovalne, stanovanjske, kulturne in drugih skupnosti ter njihovih skupščin ne more enako zanimati in pritegniti delegata npr. iz Hinj, Gabrja ali Orehovice kot delegatov iz združenega dela. Pa tudi tu ni vse gladko. Škriplje predvsem v konferencami delegacij več manjših delovnih organizacij in ustanov. Nikakor nočemo trditi, da ni potrebno »predstavništvo« krajevnih skupnosti in sploh vseh samoupravnih subjektov v vseh teh skupščinah. v katerih imajo po načelu ena krajevna skupnost — en delegat »polovično« besedo v zborih uporabnikov, v raziskovalni skupnosti pa v skupščini, saj je enodomna. Trdimo le, da bi morale biti skupščine dejansko bolj interesno organizirane. To verjetno res pomeni manj univerzalnosti in več različnosti, ne pa nujno tudi komplicira-nja sistema. Ljudem, delavcem bi pač mora■ \ H zaupati, da se bodo znali (vsaj v večini 'primerov) organizirati tako, da bodo lahko j uresničili svoj interes, je že večkrat javno ; poudaril eden novomeških sisovskih •funkcionarjev«. Verjetno možnosti sprememb ne bi smeli že v osnovi zavrniti, čeprav bo to zahtevalo nekaj dodatnega dela in naporov. Pa saj ne bi bilo zaman, mar ne? Z. L/NDIČ-DRA GAŠ Ni denarja zoper hrup Medi em ko drugje po svetu, zlasti v ra:■ vitejših deželah, enakopravno z drugimi vrv tami onesnaževanja okolja obravnavajo tud varstvo pred hrupom, pri nas še laično ral■ miš!jamo. da se človek hrujni pač navadi it postane odporen zoper 'to zlo civilizacije.j Zdravniki so že dokazali negativne vpIN hrupa na nevrovegetativno živčevje in n1 obtočila, od katerih je le korak do in farktu Motenje počitka povzroča razne nevroze it sociološke motnje. Dr. Primož Gspan je oi nedavni okrogli mizi o varstvu okolja 1 dolgoročnih načrtih razvoja Slovenije 1 Brežicah povedal zanimiv podatek, da se k? 59 odstotkov Ljubljančanov pritožuje zarod1 hrupa, kar 53 odstotkov meščanov pa P izpostavljeno hrupu, ki je močnejši od60dv cibelov. V svetu je »le« okoli 15 odstotki ljudi pod nenehnim pritiskom in grožnjo hrupa. Od virov hrupa je na prvem mestu spvtdl gost mestni cestni promet. • Ne preseneča potemtakem, da na zahodi uvrščajo hrup in varstvo pred njim vkategt rijo zdravstvenega varstva, v svetu obravnavajo hrup kot napad na zdravje človeku Letošnje priporočilo OECD svojim članicam nalaga, naj strožje izvajajo obstoječ1 predpise in jih še zaostrijo, da hi tako odstranili največje povzročitelje hrupa. Za ra:-, liko od naše prakse niso pozabili pristaviti-naj predpisi vsebujejo tudi spodbude in nel1 kazni- Članice OECD že nudijo 0,02 do 0$ odstotka letnega kosmatega narodnegf dohodka za zmanjšanje hrupa ob raznih naložbah. Pri nas pa je varstvo pred hrupom še težko dosegljiv cilj. za primerjavo naj povemo, do znašajo stroški za varstvo pred hrupom kat 5 odstotkov vseh stroškov gradnje cest. Tudi zato je varovalnih ograj proti hrupu ob naših avtocestah le za vzorec. Sicer pa je za vzoreo tudi avtocest, oziroma njihovega hrupa. PAVEL PERC Riko: pameti se ne da tehtati Ob nedavnem zaključku izgradnje novih proizvodnih in drugih prostorov v Ri-ku Ribnica je Riko organiziral tiskovno konferenco, na kateri je glavni direktor Stane Skrabec najprej predstavil delovno organizacijo, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji in Jugoslaviji, nato pa je skupaj s svojimi sodelavci Francem Šilcem, direktorjem tozda Rikostroj. Francem Petkom, direktorjem tozda Ricomag. Srečkom Veselom, vodjem razvoja. Jadranko Jamnik, vodjo plansko-analitske službe, in Francem Grivcem. vodjem kadrovskega sektorja, odgovarjal na vprašanja novinarjev. Izkušnje Rika bi gotovo lahko uporabili v marsikaterem delovnem kolektivu, ki mu ne gre najbolje. zato v skrajšani obliki objavljamo nekatere misli. Leta 1968 smo v našem listu javno vprašali, kdo bo naslednji na bobnu, in smo pri tem nedvoumno namigovali, da bo to za ribniškim Gradbenikom še ribniški Riko. ki mu je zelo slabo kazalo in se po gospodarski reformi leta 1965 sploh ni več znašel. Na srečo je postal tedaj, leta 1968. direktor Rika 35-letni Stane Škrabec. Od takrat je propadlo ali se združilo (tudi z Rikom) že marsikatero podjetje, propadli sta tudi obe gospodarski reformi in celo najnovejši gospodarski stabilizaciji ne kaže najbolje. Riku pa je šlo vedno bolje. Danes sodi med najuspešnejše kolektive v Sloveniji in Jugoslaviji. V čem je čudež? Ko je v Jugoslaviji pristalo prvo veliko letalo, so ga pričakale Rikove letališke stopnice; ko smo začeli varčevati s surovinami in zbirati tudi odpadne surovine za nadaljnjo predelavo, so bileže tu Rikove stiskalnice za železne odpadke, papir in druge materiale: ko smo začeli uvajati zeleni plan. je Riko ponudil širok program kmetijske mehanizacije; ko smo začeli posvečati več pozornosti turizmu in cestam, pa je bil že zraven Riko s svojimi stroji za gradnjo pa tudi za letno in zimsko vzdrževanje cest. prometnih znakov in celo bližnje okolice cest. Z izrednim posluhom za tržišče je bil Riko vedno za korak pred drugimi proizvajalci. Leta 1968 je imel Riko okoli 100 zaposlenih, danes pa jih ima 1.100. Leta 1970 so imeli prvi izvoz, danes pa izvozijo okoli 70 odst. proizvodnje, od tega okoli 10 odstotkov na konvertibilni trg. Leta 1969 so prvič dosegli za milijardo starih dinarjev celotnega prihodka, leta 1981 so prvič presegli novo milijardo, lani pa so presegli že 5 milijard dinarjev celotnega prihodka. ,V«ih '965—1968 so imeli včasib-samo 60-ali 80-odstotne plače, danes pa imajo najvišje čiste osebne dohodke v občini, saj znaša njihovo povprečje že preko 50.000 din. IZ LESARJEV KOVINARJI STANE ŠKRABEC: »Ribniški človek je 500 in več let oblikoval le les. Pri nas v Riku je bilo najtežje privaditi človeka, da bo namesto toplega lesa oblikoval mrzlo kovino. Najtežje je bilo preoblikovati človeka in to preoblikovanje še vedno ni končano. Ribničan tudi ni bil nikoli uren in širokopotezen. Za novosti, ki jih je videl med zdomarjenjem posvetu, je bil sicer dovzeten, a jih je doma uvajal počasi, previdno in preudarno. Danes je treba ukrepati in se odločati nekoliko hitreje, a tudi preudarno. V našem razvoju dela preko 100 ljudi. Ves ta kader smo vzgojili v 15 letih in on je porok, da bomo svoje proizvode, sedanje posodobljene in tudi nove. prodajali še tja do leta 2.000 oz. 2.020. seveda če bomo še naprej tako skrbeli za kader in razvoj, kot smo doslej. Na leto imamo okoli 66-odstotno rast proizvodnje in to stopnjo nameravamo obdržati, saj imamo proizvodnjo prodano že za več let vnaprej. Po stari ribniški preudarnosti in previdnosti tudi gradimo vse z lastnimi sredstvi. Samo pri zadnji. 810-milijonski investiciji smo najeli okoli 190 milijonov dinarjev posojil. Zavedamo se, daje mlade potrebno vzgojiti v sodobnem duhu, zato smo kot prvi v Sloveniji opremili v naši osnovni šoli raču- nalniško učilnico. Seveda pa-je tudi starejše potrebno spodbujati, da se privajajo novim strojem in novim načinom dela. STATISTIKA ZAŽENE PREPLAH FRANC ŠILC: »V naši občini je v našem kolektivu res največ inovacij in koristnih predlogov. To so sicec manjše izboljšave, vetidar v celoti le veliko pomenijo. Doslej največje nadomestilo za inovacijo, ki smoga izplačali, je znašalo 70.000 din. Naš pravilnik o nagrajevanju inovacij in koristnih predlogov je že nekoliko zastarel, zato ga nameravamo v kratkem dopolniti.« FRANC PETEK: z>Drobnih izboljšav je vejiko. Delavci si z njimi olajšajo delo. Takih izboljšav niti ne prijavljajo, pa tudi večjih običajno ne. Taki izboljšavi sta na primer posebno držalo za varilni stroj pa varjenje pod praškom. Iz stare in že popolnoma odpisane stružnice pa so izdelali celo nov delovni stroj, ki bi sicer veljal kar kakih 50 do 60 milijonov dinarjev. Vse to pa se kasneje pozna pri dohodku in osebnih dohodkih vseh zaposlenih, ki so pri nas znatno nad občinskim povprečjem.« JADRANKA JAMNIK: »Večjega dohodka ne dosegamo z višjimi cenami, ampak z večjim vlaganjem znanj v proizvode, z izvozom. uvajanjem računalništva, skratka: lastne pameti vložimo v proizvode več. zato tudi vrednost znanja v proizvodu narašča, vrednost materiala pa se manjša.« STANE ŠKRABEC: »Zaradi tega pa imamo včasih težave s statistiko, ki upošteva le tone materiala, kar kaže, kot da se fizični obseg proizvodnje pri nas celo zmanjšuje. Potem zaženejo preplah. A pamet se ne da tehtati. Lani. na primer, smo morali za 4 milijarde dinarjev naložiti 100 vagonov naših proizvodov. Ž novimi proizvodi, v katerih je vloženo več naše pameti, našega znanja — to so na primer računalniško vodeni vozički — pa nam bo treba za 4 milijarde iztržka naložiti le 3 do 4 vagone naših izdelkov.« FRANCE GRIVEC: »Naša nenehna skrb je vzgoja lastnih kadrov. To je kolektiv upošteval tudi v najtežjih časih. V podjetju smo ustanovili lastni izobraževalni center, v katerem se je izučilo blizu 600 mladih kovinarjev. Število štipendistov je nenehno naraščalo in jih imamo letos že preko 310. Sodelujemo tudi s šolami. Med drugim tako. da bodo na našo željo uvedle fakultativni pouk angleščine, saj za nastopanje na tujih trgih ni dovolj znanje nemškega jezika, ki ga zdaj poučujejo na naših šolah.« 51 S- * 'M 8 KAR JE LAHKO, NIMA CENE FRANCE ŠKRABEC: »Število proizvodnih delavcev'se tudi pri nas postopno zmanjšuje. več pa jih dela v razvoju, tehnologij1 To ni povečevanje administracije, kot menil0 nekateri, ampak pomeni več pameti in m3"-1 fizičnega dela v na?ih proizvodih... Če P° primemo, naredimo prototip v tednu da1 Včasih pride zaradi časovne stiske tudi d hudih besed, do malodušja, češ daje totežk0 in da ne bomo zmogli. Vendar nezahtevn0 delo lahko vsak opravi, mi pa smo tu za da z znanjem in prizadevnostjo napravi111 hitro tudi kakovosten izdelek, ki ga botn° prodali za visoko ceno. Kar se z. lahkoto n3 redi. se tudi poceni proda. Ne delamo pa le za denar, ampak tud' 7, moralno spodbudo. Mladi ljudje so sp'0 bolj navezani na moralno kot materi3'0 priznanje. Veliko dajo tudi na pripada0 . kolektivu. Bolniške je pri nas malo. le ok° 4.5 odst., medtem ko znaša drugod tudi 8 1 več odst. Osebni dohodki pri nas so za ok° 10.(KM) din nad občinskim povprečjem. plačilom osebnih dohodkov nikoli ne zarn0 jamo. Tudi dobaviteljem redno plačuje*11®' zato nimamo težav z oskrbo z reproduke? skim materialom. Imamo kooperante, ki J1 odkupimo tudi do 80 odstotkov njihove P. oizvodnje. Smo muhasti.a nam morajosle0 ti, sicer si poiščemo drugega dobavitelj3 " SREČKO VESEL': »Najtežje slede na$J? zahtevam prav naši največji dobavi'0 Čeprav je včasih nekaj težav, nam kon° vedno ugodijo, zato v naši proiz vodnji ne P. haja do večjih zastojev. Zavedajo se. da PL nasprotnem izgubili velikega kupca in *u rednega plačnika.« , j FRANCE ŠILC: »Ob vsej naši proizv^ zagnanosti pa si prizadevamo, da bi v varno vpeljali nekaj domačega, hišnega-pomeni, naj bi se človek počutil v tovarn' k doma. da bi varoval red, čistočo, tovaf Poskrbeli smo za sodobne sanitarije, kop ^ nice in garderobe. Tako so na primer do ^ davnega imeli po trije delavci obleko v garderobni omarici, zdaj pa smo v po prostorih že dosegli, da ima en delavec omarici: za delovno in za domačo °^e(je. Seveda se zavedamo, da naši delavci ne lajo le v tovarni in žive doma. ampak s°J J potrebna tudi druga področja udejstvovanj j zato tesno sodelujemo s krajevnimi skup -^j trni. gasilskimi društvi, kulturno skupn°s ,c| in drugimi, saj je vse to potrebno z.a n boljše in popolnjcše življenje.« ,.iC\ JOŽE PR>M DOLENJSKI LIST PRAZNIK OBČINE SEVNICA * ° • 45 M8911 7 nnvpmhra DOLENJSKI LIST OBRTNA ZADRUGA BOHOR SEVNICA ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI IN KOOPERANTI OBRTNE ZADRUGE bohor sevnica se pridružujemo s čestitkami ob praznovanju OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE SEVNICA IN SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJE SODELOVANJE! Sozd ZPS — Združeni proizvajalci strojne opreme TOZD TOVARNA KONSTRUKCIJ SEVNICA ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM! poslovnim prijateljem in občanom občine sevnica želimo r, USPEŠNO POSLOVANJE IN OSEBNO ZADOVOLJSTVO , : - _________________ stilles sevnica VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV1 Delavci tovarne stilnega pohištva in notranje opreme Stilles N. J belinka kemična industrija, r^p., Ijubljana tozd jugotanin, bo. 68290 Sevnica, p. p. 9 Hermanova 1 telefon: 068/n. c. 82 500, 82 501 telex: 35815 YU TANSEV Od izgnancev d Ob prazniku odgovarja predsednik občinske skupščine Jože Bavec Vrsto let selijo Sevničani osrednje slovesnosti ob tem prazniku iz ene v drugo krajevno skupnost. Letos je na vrsti Studenec. S tem se hkrati spominjajo vrnitve naših ljudi iz izgnanstva, ki je med kar šestimi krajevnimi skupnostmi v sevniški občini hudo prizadelo ljudi z območja prav studenške krajevne skupnosti. Te mejnike v ponosni narodovi zgodovini je pred proslavami ob občinskem prazniku v teh dneh v pogovoru za Dolenjski list izdvojil predsednik občinske skupščine Jože Bavec: »Če vzamemo samo letošnje leto, je treba ljudi v studenški krajevni skupnosti resnično pohvaliti. Sami so zgradili telefonsko omrežje, dolgo nad 50 km, z 200 novimi naročniki, ne le v svoji krajevni skupnosti, temveč tudi za Primož in v sosednji krški občini z novo centralo na Studencu. Naložba je vredna nad 80 milijonov dinarjev. Ob praznovanju odpiramo nov vodovod, ravno tako veliko delovno zmago teh krajanov, kjer je bila opazna pomoč brigadirjev, vodnega gospodarstva in našega tozda Beton ter območne zavarovalne skupnosti Triglav.« — Ker slavimo vendarle občinski praznik, katere so še druge letošnje pridobitve? »Najpomembnejša gospodarska pridobitev je krmelj-ska Metalna, ki jez novimi stroji in proizvodnim načrtom vključena v zahtevno tehnologijo in druge velike sisteme, kjer sodeluje na primer tudi TAM. Navsezadnje smo v Sevnici dobili lep bazen, v Krmelju telovadnico, nova mostova na Sevnični v Šmarju in na Blanščici, Liscajena istoimeni planini zgradila asfaltirano igrišče, obeta njen' nov izdelek v elektroniki v obliki frekvenčnega regulatorja asinhronskih elektromotorjev. Številne so pridobitve vseh ostalih krajevnih skupnosti. Ne nazadnje so omembe vredni napori kmetijske zemljiške skupnosti in našega kombinata, ki usposablja okrog 180 hektarov no^ vih kmetijskih zemljišč. — Vsakoletne objave narodnega dohodka in lestvice slovenskih občin uvrščajo sev niško še vedno na začelje slovenskih občin, kar postaja že moreče. Kakšni so vendarle drugi objektivni pokazatelji? »V preteklosti je šlo za razvoj, kot danes pravimo, z V sevniški občini se je med NOB odigrala vrsta pomembnih dogodkov že leta 1941. Na Bučko je bil izvršen prvi partizanski napad, malce prej je bil močno odmevni poslednji boj narodnih herojev Milana Majcna in Jančija Me-vžlja na Murnicah. 12. novembra je narodni heroj Dušan Kveder-Tomaž s soborci brežiške čete z zvijačo rešil iz sevniških zaporov politične jetnike. V spomin na ta podvig slavi sevniška občina svoj občinski praznik. Jože Bavec lastnimi močmi, poglejmo naša največja kolektiva Lisco in Jutranjko, povrhu še pretežno ženska kolektiva. Le-te predstavljajo večino zaposlenih naše občine. Letos računamo, da bomo v občini dosegli za 7 milijonov dolarjev izvoza. Cilj je stvaren, saj je bilo v tri četrtletju doseženih 5 milijonov dolarjev. Za družbeni standard teh žena moramo storiti še kaj več.Porajajo se novi proizvodni programi, ki so tudi dohodkovno bolj zanimivi.« — Katere ovire se še porajajo ob vstopu vnovoplansko obdobje? »Vsa leta so naši delovni ljudje in občani 2 veliko vnemo posodobljali lokalno cestno omrežje. Delavski in šolski avtobusi vozijo domala že v sleherni zaselek. Pred novim srednjeročnim obdobjem pa nas obhaja resna bojazen, da utegneta preiti vzdrževanje in gradnja regionalnih cest na pleča občine, kar lahko onemogoči končno posodobitev obmi-renske ceste, naše najkrajše povezave z Ljubljano. Omenil sem novi proizvodni program Metalne, tudi ta bo potreboval to cesto, asfaltnemu traku pa manjka še okrog 5 kilometrov do Save. Sevničani in okoličani imajo dosti pripomb k onesnaževnju okolja iz Jugo-tanina. Poudariti je treba, da Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Sevnica čestitajo občanom in vsem delovnim ljudem ob prazniku občine ta kolektiv namensko izloča denar za ureditev uhajanja nevšečnega prahu v prihajajočem letu. Ker vendarle obhajamo p -a-znik, želim na kraju izreči zahvalo delegatski skupščini, vsem občanom in delovnim ljudem z najlepšimi željami za nadaljnje sodelovanje.« a. Železnik DOLENJSKI LIST OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH Dolenjski listje najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih. Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto. 24-006 JUTRANJKA Industrija pletenin IN PLET p. o. Dolnje Brezovo 34, 68290 Sevnica Slovenija IZDELUJEMO IN NUDIMO — Nicki pliš — Frotir pletivo — Interlok pletiva za otroško konfekcijo in športna oblačila — Elastična snutkovna pletiva za nedrčke, steznike in kopalne obleke ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE 9$ GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA . SEVNICA p. o. LJUDEMI^O ZA PPAZNIK OBČINE VSEM OBČANOM IN DELOVNIM Na podlagi 16. člena pravilnika o delovnih razmerjih in 103. člena statuta DSSS delavski svet DSSS SGP »PIONIR« Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge računovodja DO •* V skladu s 104. členom statuta DSSS mora računovodja DO izpolnjevati naslednje pogoje za sprejem: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih delovnih opravilih — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 6 let prakse na ustreznih delovnih opravilih — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 7 let prakse pri ustreznih delovnih opravilih Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil računovodje DO za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo vlogespriloženimi ustreznimi dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: SGP PIONIR, Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 60 dneh poza-ključku razpisa. 616/45-85 KOLEKTIV INDUSTRIJE OTROŠKE KONFEKCIJE JUTRANJKA, SEVNICA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA sBJNICa M ^oslavp* K/f ACtff f fO £& * •s**’** JV sm mm. 'luMtK Sevnica p. o. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA \ ____________________________________________________________ INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE hca KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA — TOZD TRGOVINA — TOZD PROIZVODNJA — TOZD KOOPERACIJA — TOZD KLAVNICA VSEM OBČANOM IN KMETOM KOOPERANTOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK TRIDESET LET KVALITETE Letos praznujemo tridesetletnico Lisce. To, zgodovinsko gledano, ni veliko, v človeškem življenju pa pomeni že kar nekaj. Prvih pet zaposlenih danes, po tridesetih letih, ni več v našem dvatisoččlanskem kolektivu. V tridesetih letih smo narasli na dva tisoč. To je pomemben podatek o našem razvoju in vzponu. Pa je teh podatkov še veliko več: — Lisca je pojem za Sevnico, z njenim imenom je povezanih še mnogo delovnih ljudi, živečih v Krmelju, Zagorju, Senovem, Babušnici... — Kolektiv Lisce danes upravlja z okrog 30.000 kvadratnimi metri proizvodnih in poslovnih prostorov, letno ustvari 2.341 milijonov dinarjev dohodka, izvozi za 6 milijonov dolarjev, proizvede 10 milijonov kosov izdelkov za domače in tuje tržišče. — Poslovni rezultati so bili vedno solidni, čeprav priznamo, da nam vedno ni bilo lahko. — Kolektiv razpolaga z 281 stanovanji v družbeni lasti in z 206 posteljami v počitniških objektih. — Delavci smo veliko vlagali v modernizacijo proizvodne in poslovne opreme, skrbeli za delovnega človeka, njegovo izobrazbo, urejene delovne razmere, prevoze na delo, družbeno prehrano, urejanje stanovanjskih razmer, rekreacijo, kulturo... Vse navedeno kaže na stabilnost v razvoju, kar je osnovni pogoj za rast kvalitete, ki je, kot vsi vemo, temelj zaupanja kupcev in poslovnih partnerjev. To smo s prilagajanjem tržišču, z razvojem tehnologije, s produktivnostjo, kvaliteto in dobavnimi roki dosegli in ga mislimo tudi obdržati. Temu podrejamo tudi načrte za naš nadaljnji razvoj, ki smo ga opredelili v dveh delih: • naš notranji razvoj, vlaganje v razvoj lastnega znanja in produktivnosti, razvoj samoupravljanja in delitve dohodka po delu, • razvoj našega okolja, ki naj bi omogočilo ugodno bivanje za naše delavce, omogočilo zaposlovanje mladine in nadaljnje izobraževanje strokovnih kadrov v vseh, zlasti najbolj perspektivnih panogah. strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. o. 30VV Tozd tovarna lahkih konstrukcij Krmelj ČESTITAMO OBČANOM OBČINE SEVNICA ZA PRAZNIK, POSLOVNIM PARTNERJEM PA PRIPOROČAMO NAŠE IZDELKE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE L5Ca LOGATEC LOGATEC Iz nadvse kakovostna notranjskaga lasa urami: »svetujemo ______ Vdelujemo po meri montiramo^^—r hstaviiamo Mercator — tozd Standard, n. sub. o. Novo mesto, Glavni trg 3 delavski svet tozda Standard razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo štirih let: vodje gospodarsko računske službe Razpisni pogoji: višja strokovna izobrazba oziroma srednja ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju. Poleg navedenih pogojev mora kandidat: — izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom — imeti ustrezne osebnostne kvalitete in sposobnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija 15 dni po objavljenem razpisu na naslov: Mercator — tozd Standard, Novo mesto, Glavni trg 3 — za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. 619/45-85 ABC Pomurka Gostinsko podjetje »Slavija Moste« Ljubljana, Polje 343 61260 Ljubljana Polje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge več KV kuharic več KV natakaric Pogoj: končana gostinska šola kuhar — natakar Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov najpozneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30-ih dneh po opravljeni izbiri. 614/45-85 VVO — Otroški vrtec Metlika Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge hišnika za 4 ure Pogoji: — končana poklicna šola (električar ali monter centralnih naprav, vodovodni inštalater) — 5 let delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. 617/45-85 Komisija za delovna razmerja TOZD PTT Center Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. skladiščenje telekomunikacijskega in avtomateriala — 1 izvajalec, 2. vzdrževanje in montaža kabelskih in nadzemnih tt linij — več izvajalcev, 3. pomožna dela pri vzdrževanju in gradnji tt kabelskih oz. nadzemnih tt linij — več izvajalcev, 4. vzdrževanje in popravljanje motornih vozil — 1 izvajalec. Pogoji: Pod 1: ekonomski ali komercialni tehnik oz. prodajalec elektrotehničnega materiala z najmanj enim letom delovnih izkušenj in vozniškim izpitom B kategorije. Pod 2: monter TK omrežja z najmanj enim letom delovnih izkušenj oz. vzdrževalec TK omrežja z dvema letoma delovnih izkušenj. Pod 3: priučen ali specializiran industrijski delavec z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, ki bi se ž izobraževanjem ob delu usposobil za delavca III. skjpSRIfcevTK stroke. ' Pod 4: avtomehanik z enim letom delovnih izkušenj in vozniškim izpitom B kategorije. Delovno razmerje za navedena dela in naloge bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela čimprej ali po dogovoru. Osebni dohodek in stanovanjsko problematiko rešujemo po pravilniku o delitvi OD oz. stanovanjskih vprašanjih. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: TOZD PTT Center Novo mesto —Cikava O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. 618/45-85 NAGRADA V BREŽICE VIKTOR SUNČIČ iz Brežic je bil izžreban pri zadnjem žrebanju reševalcev naše male nagradne križanke. Žreb mu je dodelil za nagrado knjigo znanega in cenje-nega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimoviča »Otok«. Pisatelj je s to knjigo ustvaril pravo niojstrovino, vsekakor vredno branja. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 15. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Ni človeka, kj bi bil v vsakem frenutku heroj. E. MORIN Življenje je edina vrednota, Ki jo imamo. T. PAVČEK Duševno zdravje je nekakšna topoumnost. E. CANETTI V deželi, kjer gre ljudem dobro, se ne dogajajo hudodelstva. H.LAXNESS TROS R02ENINA MODER STAREC PAST NEVESTINA OPRAVA KORALNI OTOK ŽIG 90R SKALA J. AFR. KRALJE-VINA STARO GLASBILO/ PUŠČAVSKI RIS AM OTOČJE/ PLUG RAZSTAV-1 LJENI AZ. N AR001 »rnMrr DEŽELA PREDMET | INK0NSKI ! VLADAR CESKI KRALJ/ DEL NOGE ~ LJUDSKI prSaTv?ca 0DB0R OZEK PAS TRATE' K0TAC/ PRIKAZEN MUZA LJU-BEZ. PESNI STVA/ N0RD. S MUCI PODALJŠEK DOLENJSKA REKA GLASBENIK S0SS ! DL PRAŠEK It LASE/ KONICA HRV PETROL/ BREZALK. PIJAČA CELJSKA FIRMA KALCIJ SINJSKA VITEŠKA IGRA SANJE PREKLET- STVO AMERICIJ/ UPORABNIK IKAVSClNE NAOAV AFR DR2AVA DL Zeleni junak finančnih ringov •me si je ameriški dolar sposodil od Špancev, ti pa so ga pobrali od srednjeevropskega talerja — Delili so ga na kose — Moč mu daje razmerje do zlata Čeprav se ta čas zeleni kralj svetovnih valut ameriški dolar nekoliko spušča po lestvici v Pnmerjavi z zahodnoevropskimi valutami, pa seveda nihče zaradi tega ne dvomi o njegovi nesporni yladavini. Dolar je navsezadnje nekaj vsakdanjega tudi pri nas, saj ^elo radi navajamo svetovne cene ln vrednosti izvoza in uvoza v ameriških dolarjih, tu in tam pa je nekaj teh bankovcev tudi »udomačenih« po starih nogavicah. Vsekakor torej dolar zasluži, dasi 8a pogledamo malo pobližje. Najprej se zastavi vprašanje, od kod valuti ime. To vprašanje nas Pelje nekaj stoletij nazaj v zgodo-V|no, in sicer v srednjo Evropo, stce stare domovine, kjer so poz-nali tolarje, talerje. Tem denarjem španski kolonizatorji rekli •tolar. S takim imenom je denar °bplul svet in se naselil tudi v a°yem svetu, se pravi na ameriški ??*'ni. V novem okolju se je kaj n|tro udomačil. In ko so severn-°ameriško celino začeli osvajati ‘ngleži. soseseznanili s španskim °|arjem in se nanj navadili, v ta čas sodi tudi še vedno živa avada. da Američani dolar delijo ,a »kose«. Nekdanji španski °lar je bil ravno prav velik, da so ^a lahko razdelili na osem enakih L^tov in tudi s temi deli plačevali ^ a8o. Za »bits« se je dalo dobiti r-Br Precej blaga. Še danes Ame-, ani govore o osminki dolarja. tftinki pa rečejo »two bits«. se Pr?v' dva kosa. , "endar je do uveljavitve dolarja 01 ameriške nacionalne valute sre’eklo še precej časa. Ameriko t naseljevali z vseh koncev vTope, 7ato je bil istočasno v v°Vem svetu v obtoku razno-f sten denar, od guldnov do nt°y. Vladala je prava zmeda j^arja, ki se je še povečala, ko je .bruhnila vojna med Veliko Bri-1^'i0 in tedanjimi ameriškimi v°.°nijami. Britanci so natisnili "ko papirnatega denarja, kalcij vrednost pa je sproti padala. Jusoma je povsem izgubil vred-h s’ in zapravil zaupanje ljudi. l ® je bil vzpostavljen leta 1789. a. Ju bilo z ustavo Združenih s tov Amerike določeno, da sme (j too kongres izdajati kovinski ^ar in določati njegovo vred-j s>- Leta 1792 so sprejeli tako i enovani Zakon o kovancih, s I terim so določili za nacionalno s.l1arno enoto dolar, skovan v kol- -u oziroma v ustrezno manjši o 'Čini zlata. Razmerje je bilo 28 t9ato°v zlata ali 448 gramov sreb-' Na osnovi tega razmerja so mi bankirji pasose hitro znašli tudi taki, ki so videli v vsem tem lepo priložnost za sleparijo. In začelo se je goljufanje, ki je marsikoga obogatilo, še številnejšim pa pobralo večkrat trdo zaslužene dolarje. Kongres je sklenil zatreti prevare in goljufije s potrdili in vrednostnimi papirji, zato je pooblastil Banko Združenih držav za nadzor nad vrednostnimi papirji. Poslej je vrednostne papirje izdajala le ta banka oziroma njene podružnice. No, tudi tako je hitro naraščalo število in raznovrstnost vrednostnih papirjev, saj je sčasoma te prve bankovce podpisovalo skoraj 1.500 bankirjev. Tako je čas dozorel za temeljitejši poseg. Ko so se leta 1861 ameriške države zapletle v državljansko vojno, so severne države izdale prve »greenbacks« (bankovci z zelenim ozadjem). Papirnati denarji so bili različnih vrednosti, imeli pa so prvo stran sivo, drugo stran zeleno. Se pravi, da so bili v tem pogledu praV takšni kot današnji ameriški dolarji. Teh prvih »očetov« današnjih dolarjev so natiskali v vrednosti skoraj pol milijarde, vendar jih za razliko od nekdanjih vrednostnih 'OlnA • ‘“-'“"J" i ‘očali tudi vrednost vseh, takrat krožečih denarjev. ^ Državna tiskarna oziroma kov-|>|to novorojenega dolarja je bila v lif .dephiji. Tu so kovali najraz-L^jše kovance, a največ slave je s 'tol zlatnik za deset dolarjev, ki tou rekli k ar »orel«, ker je imel eni plati kovanca podobo orla. | j^ndar kovani denar ni mogel z kriti vseh potreb po denarju, ijo.so v denarnih društvih, ki so b; aj kasneje zrasla v prve velike j,toke novega sveta, zbirali denar, p0 toaniij. lastnikom pa izdajali d>la in menice. Med pošteni- Stari kovanci še nosijo imena četr-tinka (quarter dollar), kar je odmev zgodovine te valute. Na nobeni življenjski parceli ni več klenega žita kot plev. I. B. SINGER Politika ima bolj opraviti s čredami kot s posamezniki. B. A. W. RUSSELL Bralec je najbolj nepodkupljiv sodnik. Kdor ga prelahkotno presoja, bo največkrat sam presojen za prelahkega. P. HERRMANN Varujte se ljudi, ki mislijo, da so ogroženi. Pogosto nepričakovano in zahrbtno napadajo. I. ANDRIČ Dostojanstvo je tisti neprecenljivi lek, ki ozdravi celo najhujšo in najnevarnejšo rano, rano smešnosti. I. CANKAR Človeško življenje je prazna senca, popolna sreča ni dana nikomur. EVRIPIDES Ni življenje vse zato tako lepo, ker je slovo od vsakega trenutka? L. NOVY Popolnosti ni, in kdor se ven-darlepehaza njo, je obsojen na hlad in brezčutnost. B. NORMAN papirjev ni bilo mogoče zamenjati v zlato ali srebro. Toda to je bil državni denar in treba ga je bilo sprejeti. Od takrat naprej je vrednost zelenega dolarja rasla in padala, kakor so se spreminjale razmere. Državljanska vojna je tako kot vsaka vojna zmanjšala vrednost takratnemu dolarju, in sicer na vsega tretjino današnje vrednosti. A ko seje sčasoma denar le okrepil in je zavladal mir, je nastopil čas, ko je dolar ponovno dobil zlato oziroma srebrno vrednost, se pravi, da je bilo mogoče papirnati denar menjati za zlato in srebro. Leta 1900 je ameriška vlada postavila zlati dolar za monetarno enoto in poslej je srebro izginilo iz okrilja zelenih bankovcev. Po še nekaj denarnih zakonih in spremembah je končno prišlo do določitve, koliko zlata se da kupiti oziroma zamenjati za dolar. Določili so, naj unča zlata stane 19 dolarjev. Leta 1934 je vlada ZDA določila novo zlato vrednost dolarja, ki velja še danes, in sicer stane unča zlata 35 dolarjev. Ta trdni odnos v razmerju do zlata je uveljavil vlogo ameriškega dolarja v mednarodnih kupčijah in obračunavanjih in mu pridobil veljavo, ki jo ima po vsem svetu. Isto ime, kot ga ima ameriška nacionalna valuta, so dali svojemu denarju še v Etiopiji. Malajski federaciji, Hongkongu. Liberiji, Britanski Zahodni Indiji in v Kanadi. VAŠA ZGODBA * Ne smem sedeti, čeprav me S noge strašno bolijo od ne- | kajdesetkilometrskega marša s S težko vojaško opremo na sebi. Kdo ve. Če bi si lahko preds-S tavljal. da je v današnjih časih | še mogoče doživeti tako zast- N rašujoče neromantično noč. če | me ne bi vpoklicali, da od- S služim svojo državljansko dol- | žnost. Tako me je tisti težko V pričakujoči listič z naslovom | »VPOKLIC« pripeljal sem. S kjer opravljam zdajle drugo | izmeno straže. Vse je črno, S nepregledno, še dobro, da je | polna luna, sicer bi bij o to re- S snično naporno za oči. Uboga zemlja, ki prekriva S kamenje, ne dovoljuje, da bi | na tem področju zraslo kaj S drugega kot nizka, presušena | trava in grmičevje, okoli pa je S vse polno okostij raznih živali, I ki so postale plen volkov. V oziroma so jim lisice spreme- | nile podobo, potem ko so po- > ginile zaradi žeje. ki je v teh | krajih stalni gost poletij. Ne S vem. zakaj moram ravno jaz | imeti takšno srečo, da ob S mojih izmenah vedno tako pi- | ha, tako da si moram kapo na- S vleči preko ušes. sicer neslišim I nič zaradi piša. N Tako opazujem s puško na | rami pokrajino, ki mi jo osvet- S ljuje mesečina, medtem ko se NA STRA2I sliši zavijanje volkov v neposredni bližini. Le kaj hočejo, saj še ni snega, ki bi jih sestradal. Sicer pa. kdo bi razumel živali, če se še ljudje ne moremo sporazumeti, pa znamo govoriti, in kot pravijo nekateri, razumno ravnati in uporabljati pamet v svojo korist. Mar je res tako? Le čemu je potem potrebna vojska? Koliko ljudi na svetu bi mirno leglo k počitku brez bojazni, da se lahko svet v nekaj minutah spremeni v gorečo baklo, če bi se vsepovsod odpovedali vojski! Koliko denarja bi lahko namesto za orožje namenili za boj proti lakoti, ki bi je sploh ne bilo, saj bi lahko s tem denarjem dodobra spremenili svet v korist nas. prebivalcev ZEM LJE. Kaj bi ne bilo lepo, če bi nekoč lahko svoje vnuke peljal v muzej in jim pripovedoval, da je ta zgradba nekoč bila kasarna. v kateri je bilo polno fantov, ki so se imenovali vojaki? No. če bi se kaj več zanimali. bi jim celo pokazal kakšno svojo sliko iz tehčasov, vendar bi predtem poskrbel, da bi Ropanje banke življenja V deževnih pragozdovih Brazilije izumirajo številne rastlinske in živalske vrste — Vse daljši seznam Če ptice izumirajo zaradi uničenega okolja, pa nekaterim drugim živalim grozi izumrtje zaradi človeškega pohlepa. Na udaru so krokodili, ki dajejo svojo kožo (neprostovoljno seveda) za čeveljčke, torbice, denarnice in preobleke sedežev v avtomobili h blazi-rancev, neusmiljeno padajo pod streli volkovi, divji psi, izginjajo ribe, želve, skratka, silno življenjsko bogastvo deževnega pragozda se krči in izginja. Kakšne so lahko posledice tega izginjanja, si danes niti še ne znamo v celoti predstavljati. Strokovnjaki govore, da pomeni iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst v brazilskih prag- Kostni cement Odkrili snov za 'hitro celjenje zlomov Zima se bliža in ljubitelji smučanja že hrepene po belih opojnostih, medtem ko zdravniki najverjetneje že premišljajo o novih in novih zlomih, ki spremljajo množično smučanje. Med zlomi je veliko zapletenih, pogoste pa so tudi težave s celjenjem močno poškodovanih kosti. Zato kar pravi čas prihaja novica, da so v Kaliforniji odkrili biokemično snov, ki pospešuje celjenje poškodovanih kosti in krepi oslabljene. Doslej so se zdravniki hujših poškodb kosti lotevali s prenosom kostnega tkiva ali z vstavljanjem vsadkov iz umetnih snovi, kar pa je dokaj draga stvar. Medicinski raziskovalci že dlje časa iščejo ključne snovi, ki so poglavitni činitelji pri naravnem celjenju kosti. In eno so našli. Gre za hormonom podobno beljakovino: le-ta sproži tvorbo celic. ki obkrožijo kostno tkivo in stvorijo hrustančno tkivo, iz katerega nastane kost. Protein so nazvalis kratico CIF; našli so ga tako v človeških kot v živalskih kosteh, vendar pa v premajhnih količinah, da bi lahko sam po sebi bistveno posegel v zdravljenje hujših poškodb kosti. Zdravniki zdaj opravljajo poskuse, ki naj bi potrdili praktično uporabnost novih odkritij. Poskušajo doseči rast novega hrustanca in rast poškodovane kosti ■ s pomočjo izvlečka iz proteina CIF in nekaterih drugih snovi. Z zdravilno beljakovinsko zmesjo zapo Inijo poškodovani del kosti. Nato steče proces tvorbe hrustanca in zaraščanja kosti. Zaenkrat opravljajo poskuse le na živalih, »Izumrtje grozi praV vsem brazilskim divjim živalim, ne le nekaterim.« zatrjuje biolog Faical Simon iz Sao Paola. Njegov zaskrbljeni glas je le eden od mnogih, ki se zadnja leta vse glasneje oglašajo v obrambo divjine v zelenih pljučih našega planeta, kot radi pravimo območjem tropskega pragozda v porečju Amazonke. Ta največji kos divjine, v katerem živi največ različnih živalskih in rastlinskih vrst. doživlja že vrsto let silne spremembe. Civilizacija nezadržno prodira vanj, z njo pa vse tisto, kar je v nji smrtonosnega za divjino: uničevanje okolja, rastlin in živali. Brezobzirna gonja za dobičkom botruje nepremišljenemu izsekavanju gozda, brezumnemu lovu in plenjenju. Zato je spisek ogroženih živalskih vrst iz leta v leto daljši, začenši od male sivomodre ptice Anodorhyncun glaucus do ptice mitu-mitu-mitu. Mnoge od teh ptic in drugih živali, ki so se znašle na listi ogroženih, že nekaj let ni nihče opazil. Prav lahko, da so že izumrle in jih ni več, vendar 'pa mora po mednarodnih merilih preteči najmanj 50 let odsotnosti neke vrste, dajo proglasijo za izumrlo. Vrvice proti tatovom Pomoč zoper kraje v trgovinah Po trgovinah, še posebno po velikih blagovnicah, se veliko krade, škoda zaradi drobnih in velikih tatvin pa je precejšnja, zato ni nič čudnega, če trgovci iščejo nove in nove, načine, kako bi tatovom stopili na prste. Med novejšimi izumi je veliko pozornost zbudila magnetna rialepka, ki opozori z alarmom, če hoče kupec predmet, označen z njo, prenesti mimo blagajne. ne da bi plačal. V mnogih blagovnicah so se opremili z njimi (med njimi je tudi ena v Ljubljani). Vendar je sistem že.pokazal eno slabost —tat lahko magnetno nalepko odstrani z izdelka in potem alarmna naprava molči. Mnogo težje pa bo tat v trgovini kos močno izboljšanemu sistemu magnetne vrvice, ki soga izdelali v ZDA. Elektronska vrvica je skoraj neopazna in majhna. Mogoče joje všiti v blago, nalepko, nalepiti na drugo stran etiket, na notranjo stran predmetov, skratka, skriti na najrazličnejših mestih. Celo v tovarnah bi lahko z njimi opremili izdelke. Tako dobro skrite in nevidne vrvice tat pač ne more odstraniti. Potem teče sistem podobno kot z magnetnimi nalepkami. Pri blagajni trgovka s posebno napravo razmagneti oziroma deaktivira vrvico in kupec svobodno uporablja kupljeni predmet. Če pa ga kupec ukrade in prikrije, elektronska vrvica pred izhodom sproži tam nameščeno napravo, ki zapre vrata in zažene zvočni alarm. Prednost vrvice proti tatovom je tudi v tem, da je cenejša od magnetnih nalepk. uničil vsetiste, na katerihsevi- I di orožje. Kdo ve, mogoče pa i bi kdo od teh otrok spet hotel I biti kaj več od ostalih in bi si hotel izdelati orožje po zgledu svojih prednikov. Ko bi tako končno zavladal " mir na svetu, bi se državniki med sabo v primeru nesoglasij pomerili v štetju iglic na smre- J ki in zmagovalec bi bil tisti, ki " bi jih naštel več. Vse. kar bi ' bilo potrebno za to zanimivo vojskovanje, je svinčnik in kos > papirja za zapisnikarja vojne... | Ah. saj sem vedel, da me bo £ utrujenost premagala, in sem | malo zadremal med opra- ^ vljanjem svoje dolžnosti. Sicer | pa sta dve uri hitro minili in se J bom kmalu lahko spet odpra- | vil pod toplo odejo. Še vedno S močno piha, mesečina počasi | izgublja svojo moč, eden od ^ volkov še kar vztraja z enoličnim tuljenjem. J Nekako čudno se počutim. | Očitno sem med dremanjem J nekaj sanjal. Sem se že spom- | nil. o čem sem sanjal — o ^ razorožitvi! A ker smo ljudje neumni in nočemo misliti na J svojo prihodnost, se mi ni tre- \ 'ba bati, da se bo to zgodilo jut- £ ri. Čez dva dpi bom spet stal I tu. sam, v spremljavi volkov. ^ in le mesec mi bo delal družbo. DIXY > J ozdovih pravi napad na gensko banko življenja na Zemlji. Šahovski čipi Kdaj bo računalnik premagal svetovnega prvaka? Ta hip je sicer v središču svetovnega šahovskega zanimanja dvoboj vMoskvi. kjer se Kasparov in Karpov borita za šahovsko svetovno krono, vendar pa ni bil nič manj zanimiv neki drug dvoboj, ki je potekal v hotelu Ra-disson v Dcnverju. Ta dvoboj je bil zanimiv predvsem zaradi igralcev. Figure so na šahovnici premikali demonstratorji, kot sta to načrtovala šahovska računalnika. V dvoboju sta se namreč spopadla nasprotnika, ki se ne zmotita, ki obvladata v vsakem trenutku vse svoje znanje, ki sta psihološko nepremakljivo trdna, brez človeških slabosti, a tudi brez nepredvidljivih človeških navdihnjenj. V denverskem hotelu sta namreč igrala elektronska računalnika. Na eni strani je bil super računalnik Crav X—MP 48, katerega super možgane so napolnili s šahovskim programom Blitz, na drugi pa ameriški šahovski računalniški prvak Hitech. Prvi stane okrog 4 milijarde dinarjev, drugi pa je nekoliko predelan in razširjen standardni računalnik Sun. vreden okrog 6 milijonov dinarjev. In vendar je zmagal šibkejši in cenejši. Merile so se strahovite moči: Cray je v vsaki sekundi obdelal možnih 100.000 potez in predvidel za osem potez naprej vse možne variante in odgovore medtem ko je njegov nasprotnik Hitech naloge razdelil na svojih 64 pomožnih čipov in tako dejansko orpra-vil še obsežnejše delo. saj je bilo mogoče tako na sekundo premleti 175.000 potez oziroma okrog 30 milijonov potez v treh munitah. kolikor je bil najdaljši dovoljen čas za potezo. Ta Sunova zmaga ni bila prva. Pred tem je že zmagal na ameriškem tekmovanju, v katerem so poleg šahovskih računalnikov sodelovali tudi štirje živi mojstri. Zmagovalec je bil Sun. Tako si ta program počasi krči pot do nagrade 3 milijard dinarjev. Toliko je namreč ponudil Fredkin za tisti šahovski računalnik, ki bo premagal svetovnega šahovskega prvaka. Sunov šahovski program in posebno razširitev je zasnoval Car! Ebeling. ki pač ni verjel tistim. ki so se pred leti posmehovali računalniškemu šahu. marveč je poskušal in poskušal. Danes se elektronskim šahovskim strojem nihče več ne smeje, saj so pretrd oreh za poprečnega šahovskega igralca, medtem ko vrhunskim šahovskim računalnikom ni treba zardevati niti pred velemojstri. Znani šahovski teoretik in pisec številnih knjig David Levy je po ogledu dvoboja med Crayom in Hitechom izjavil, da je bil prvič priča šahovski partiji, ki je bila enakovredna partija, ki bi jo odigrala dva močna šahista. Če bo šel razvoj še naprej tako hitro naprej, potem bpdo možnosti za elektronskega šahista v boju s svetovnim prvakom enakovredne že po letu 1990. POTA IN STO RAZKRIT A ZADNJA SKRIV NOSF GRACARJF.VFGA TIRNA — Šele sodišče je prejšnji teden pojasnilo dogodke iz lanskega decembra, ko je bila na Gracarjevem turnu umorjena 54-letna Neda Schoeppl. zadnja prebivalka gradu in njegova solastnica. Grad je pomenil sosedu Francu Jurečiču-Valtu simbol mogočnosti, moči, skrivnostnosti, stanu in temu izzivu se ni uprl. Pohlep po gradu kriv uboja 20 let zapora za Franca Jurečiča-Valta, ki je 17. decembra lani umoril zadnjo prebivalko Gracarjevega turna — Obravnava zavrgla zagovor To in p;i dejstvo, da mu je zavestno stopila na pot. ki si jo je začrtal do končnega cilja, lastništva gradu, je tudi sprožilo reakcijo. ki je privedla do usodnih dogodkov. Prav tako je neizpodbitno. da je imel Jurečič veliko željo priti do gradu, da je bil od tega kot obseden, kot je izjavila priča Jože Moškon. medtem ko je Spela Valentinčič to njegovo željo označila že kar kot bolestno. Po mnenju sodišča je bilo za potrditev motiva, želje po neomejeni lastninski pravici do gradu in vseh grajskih nepremičnin, več kot dovolj dokazov. Prav tako pa ni bilo verjeti tudi njegovi zgodbi o neznancih v gradu, ki naj bi pretepali Schoepplovo. nato pa maltretirali še njega. Že med prvim zagovorom je namreč Jurečič izjavil, da je sobo pospravil le zategadelj, ker se mu je zdela preveč kruta, truplo pa odstranil zato. ker je menil, da se bodo preiskovalc.i zadovoljili s tem. če ga ne bodo našli. O neznancih takrat ni bilo govora, pač pa jih je pričel omenjati šele kasneje, sprva enega, nato tri. Jurečič je na ta očitek odgovoril z besedami: »Kakršne opeke so mi podlagali, po takšnih sem pač hodil.« pri tem pa mislil, da je med preiskavo govoril le to. kar so ga vprašali. Prav tako Jurečiču ni v prid govorilo dejstvo, da je imel pred leti celo že pripravljeno pogodbo, po kateri mu Vita podarja grad in vse nepremičnine, on pa ji bo v zameno plačeval preživnino. ji uredil stanovanje v kolar-nici. Nedi Schoeppl pa bi ostala pravica do dveh sob. Med obravnavo se je celo pokazalo, da je Jurečič Viti d'Heur preživnino že plačeval in bil o dosegi svojega cilja, torej trdno prepričan, dokler mu pač na pot ni stopila Neda Schoeppl. Resda je Jurečičev zagovornik v svojem zaključnem govoru skušal prikazati navedbe obtožnice kot »eno samo namigovanje v levo in desno«, kar je s kimanjem glave vseskozi potrjeval tudi obtoženec, vendar je dokazov o nasprotnem ponudil bore mio. Tudi Jurečiče-va razlaga, ki jo je dal ob zaslišanju dva dni po prijetju, češ so stvari na svetu, ki se zdijo nelogične, a sc vendarle zgodijo, pri tem pa mislil na zatem povedano zgodbo o neznancih v gradu, ni imela prav nikakršne opore v kasneje ugotovljenih dejstvih. Enako kot ne njegov zadnji stavek, izrečen na sojenju, češ »ne morem dojeti, kako da ljudje po vseh teh letih niso sposobni razumeti, da je naši družbi kdo pripravljen za njeno dobrobit delati tudi brez plačila.« Kajti ob tem se moramo spomniti še besed sodnega izvedenca, ki je izjavil, da pomenijo gradovi za Jurečiča simbol moči, skrivnostnosti, mogočnosti, stanu in bega od resničnosti. Vse to pa je našlo v njegovem značaju še kako plodna tla. Bil je trdno odločen temu svojemu značaju zadostiti. Tudi za ceno življenja 54-letne Nede Schoeppl. BOJAN BUDJA NOVO MESTO — Mirno in spokojno, ne da bi trenil, je minuli četrtek opoldne 48-letni Franc Vali Jurečič, obtožen umora 54-letne medicinske sestre iz Ljubljane, zadnje prebivalke Gracarjevega turna, gradu v Hrastju pri Orehovici, poslušal izrek sodbe. Odgovor, ki smo ga iskali prejšnji teden, je bil dan. Po mnenju velikega petčlanskega senata novomeškega temeljnega sodišča, ki mu je predsedoval mag. Janez Kramarič, je Franc Jurečič iz koristoljubja in z izključnim namenom, da si pridobi lastninsko pravico do gradu. 17. decembra lani na Gracarjevem turnu umoril Nedo Schoeppl. Kazen: 20 let zapora. Na podlagi vseh zbranih dokazov. zaslišanj prič in izvedencev je sodišče takole rekonstruiralo dogodke tiste usodne zimske noči. Franc Jurečič se je. kot je tudi sam povedal sodišču, tisti večer nekaj pred 22. uro odpravil na sprehod. Med potjo mu je naproti z baterijo v roki prišla Neda Schoeppl. ki se je vračala z obiska pri Frankovi Mici. Med njo in Jurečičem je prišlo ob srečanju do vnovičnega prepira, ki ga je obtoženec podrobno opisal tudi med sojenjem. Schoepplova naj bi mu namreč očitala, kaj se potika okoli gradu in ali spet krade, ga celo prijela za rokav, vendar je Jurečič svojemu značaju primerno reagiral neprizadeto in odšel naprej. Tudi Schoepplova je zatem odšla v grad in se zaklenila. Dogodka pa Jurečič vendarle ni pozabil in to noč je v njem dozorel sklep, da z Nedo dokončno obračuna. Preračunljivo je izbral čas dejanja, saj je splošno znano, kot je poudaril predsednik senata, da so ljudje v najtršem spanju prav okoli 3. in 4. ure zjutraj, in takrat se je Jurečič tudi namenil v grad. S pištolo v žepu je doma vzel lestev, jo prislonil h grajskemu zidu in po n jej spl-ezal do okna modrega salona. Uprl se je vanj in okensko krilo se je vdalo Takšen prihod v grad je v svojem zagovoru sicer opisal tudi Jurečič, vendar ga je utemeljil s tem. da je hitel Schoepplovi na pomoč, češ da so bili pri njej neki neznanci. In kaj se je dogajalo potem? Sodišče se je /a nadaljnjo razlago dogodkov v veliki meri oprlo na izvedensko mnenje dr. Janeza Struharja. ki je takole povedal med zaslišanjem: ■■Pri obdukciji Nede Schoeppl sem odkril kakih deset ali celo več poškodb po glavi, največ spredaj in po levi strani. Oh pregledu teh ran sem prišel do sklepa, da so bile prizadejane s trdim predmetom, ki pa ni bil dovolj dolg in težak, sicer bi bile poškodbe precej hujše. Pri ogledu prostora, kjer se je zločin zgodil, sem odkril krvne madeže po tleh. stenah ih celo stropu, kar je dokaz, daje kri brizgala. poleg tega to poraja verjetnost. da je poškodovanka po sobi še hodila. Čudi me le. da na njej nisem odkril nobenih obrambnih poškodb, predvsem po rokah, kar lahko pomeni le troje: da je bila nesposobna za obrambo zaradi presenečenja, da je bila zaradi nenadnega obiska toliko prestrašena, morda jo je prvi udarec zadel celo v spanju, ali pa da jo je nekdo držal, drug pa udarjal. Analiziral sem tudi strelni kanal. Sledovi strela so takšni, da je morala žrtev takrat, ko je bil strel oddan, bodisi ležati ali pa je bila močno sklonjena naprej, nikakor pa ni stala. In če je ležala, je moral storilec strel oddati izza njene glave. Strelna poškodha ni bila smrtna, pač pa je smrt nastopila kot posledica vseh prizadejanih poškodb.« Jurečič je, potem ko je skoz okno stopil v modri grajski salon, odšel do spalnice Nede Schoeppl, odprl vrata, stopil do postelje in tam Schoepplovo z 22 centimetrov dolgim in 4 centimetre debelim lesenim predmetom udaril po glavi. Udarec očitno ni bil dovolj močan, da bi žrtev omamil, saj sledovi kažejo, da je Schoepplova vstala, nakar jo je Jurečič z levo roko zagrabil, z desnico pa udarjal po glavi. Sledovi krvi kažejo tudi. da se je Schoepplova medtem vseskozi pomikala proti oknu. očitno z namenom, da prikliče pomoč. In da bi ji to preprečil, je Jurečič po mnenju sodišča takrat zagrabil še za pištolo, spustil žrtev, ki se je že hudo poškodovana močno nagnila naprej, in jo ustrelil. Smrt naj bi nastopila čez kake pol ure. Jurečič je nato Schoepplovo odnesel na posteljo, ji umil obraz, jo očedil, prav tako skrbno očistil krvne sledove po sobi. medtem ko je okrvavljeno posteljnino vzel s seboj in jo kasneje zakopal na Gorjancih. Jurečič je nato truplo odvlekel po stopnicah navzdol, ga skril, sam pa grad zapustil skozi stranska vrata in pri odhodu spravil tudi lestev. V Gracarjev turn seje vrnil šele naslednji tvečer, zatem odvil vijaka glavnih vhodnih grajskih vrat. skoznje zapeljal osebni avto in vanj naložil truplo. Žrtev je nato zakopal kakih 35 kilometrov stran ob magistralni cesti med Metliko in Novim mestom, pri Vahti. Za takšno kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku kot najmilejša predvidena kazen 10 let zapora. kot najvišja pa smrtna kazen. Senat se je. kot smo že zapisali, odločil za naistrožjo kazen, pri tem pa namesto smrtne izrekel nadomestno kazen 20 let zapora. Pri Jurečiču namreč ni bilo po mnenju sodišča najti ene same olajševalne okoliščine, če izvzamemo to. da že 15 let ni bil kaznovan, po drugi strani pa je bilo obteževalnih okoliščin cel kup. na prvem mestu seveda dejstvo, da je dejanje trezno in premišljeno načrtoval. Predsednik senata je v krajši obrazložitvi navedel tudi vzroke, ki so sodišče privedli do takšne odločitve. Franc Valt Jurečič je po mnenju izvedenca psihiatra razgledana in inteligentna osebnost brez znakov kakršnekoli duševne bolezni. V odnosu do soljudi je vzvišen in odmaknjen, čustveno je precej hladen, jeze ne pozna. Navajen je." da so mu ženske predane, zato je ob takih, ki mu nasprotujejo, kol mu je Neda Schoeppl, nemočen. Smrt med žaganjem drv 43-letni Mirko Gačič iz Gorenje Straže je bil takoj mrtev — Poleno ga je vrglo tri metre od žage GORENJA STRAŽA — Nepre-ridnost pri žaganju drv je bila prejšnji teden kriva hude delovne nezgode, v kateri je bil oh življenje 43-letni Mirko Gačič iz Gorenje Straže 72. Mirko Gačič je 29. oktobra ob 18.45 s sosedi žagal drva. Pri tem so najprej prežagali metrska polena na polovico, nato pa te še na dva dela. Gačič je prežagana drva metal čez krožno žago na tla. Le trenutek nepazljivosti pa je bil dovolj, da je prišlo do tragične nezgode. Ko je namreč Gačič dvoje tako prežaganih drv vrgel VLOMIL V STANOVANJSKO HIŠO PEŠEC HUDO POŠKODOVAN NOVO MESTO — 58-letni Anton Kocjan iz Ornuške vasi je 29. oktobra pešačil iz samskega doma SGP Pionir v Bršljinu proti Ljubljanski cesti v Br-šljinu. Cesto je prečkal izven prehoda za pešce prav takrat, ko je po njej pripeljala kolona vozil, med njimi tudi 30-letni Alojz Šercelj iz Dolenjskih Toplic. Ta je Kocjana zadel in zbil po vozišču. Pešec se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 500 tisočakov. Na mokri cesti prehiteval v smrt En mrtev in en ranjen v nezgodi pri Gmajni GMAJNA — 29. oktobra ob 7.35 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 25-letni Zagrebčan Nenad St oj kov. Slednji je pri Gmajni na spolzkem in mokrem cestišču prehiteval drugo vozilo, takrat pa mu je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal 37-letni Rudolf Legan iz Dolenjskih Toplic. Stojkov je uvidel, da prehitevanje ne bo mogoče, zato je pričel zavirati, pri tem pa ga je pričelo zanašati, tako da mu ni uspelo ogniti se trčenju s tovornjakom. Po močnem čelnem udarcu ga je odbilo še v vozilo Ljubljančanke Brigite Zimic, ki jo je prehiteval. medtem ko je tovornjak zapeljal v desno čez bankino in se prevrnil po nasipu. Voznik Stojkov je na kraju nesreče podlegel hudim poškodbam, medtem ko je bil Legan laže poškodovan. Materialne škode je bilo za 5 milijonov dinarjev. NOSI KRESNIČKO Pas le okras? Akcija »Brezhibno vozilo je varno vozilo« še teče čez krožno žago, je en del padel na tla. drugi pa na žago. od koder je poleno z. vso silo treščilo Gačiču v prsi. Udarec je bil tako močan, da je Gačiča vrglo kar tri metre od žage. kjer je obležal mrtev. VLOM V GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER NOVCI MESTO — V noči na 3. november je nekdo vlomil v obrat gostinskega šolskega centra na Glavnem trgu. Iz registrske blagajne v restavraciji je vzel 11 tisočakov, iz predala mize pa še 1.900 din. Vlomilca še iščejo. NENADOMA ZAVIL NA LEVO 1 1ežum v ■ J m naj 0 NOVO MESTO — Neznan storilec' je 2. novembra vlomil v stanovanjsko hišo Novomeščana Jurija Peršeta. Najprej je v pritličju preiskal in dodobra razmetal spalnico, dnevno sobo in kuhinjo, nato pa je odšel do gornjih prostorov. Iz. hiše so izginili 4 tisočaki, zlata verižica in kasetofon. Peršetovi pa so s tem dejanjem oškodovani za 110.000 din. Vlomilca še iščejo. JEDINŠČICA — 29-letni Franc Lukse iz Cerovca seje 30. oktobra peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. V delno preglednem ovinku pri Jedinščici je med prestavljanjem zapeljal v levo. takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom Novomeščan Martin J uršič. Med trčenjem sta se poškodovala voznik Lukše in sopotnica v Juršičevem vozilu Mojca Juršič. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 500 tisočakov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Iz kokošnjaka Marije Jakovčič iz Grobelj sta v noči na 29. oktober izginila dva purana. Nekomu se je pač mudilo, da dostojno proslavi novomeški občinski praznik. • Isto.noč je iz hleva Antona Mandlja v Korenitki izginilo sedem zajcev. Miličniki sumijo, da si zapaha na vratih niso sami odprli. • Na Korenitki pa se je v tej noči zgodil še en zločin: Nacetu Kastelcu je izginila čreda petintridesetih kokoši. • Prejšnji teden je bilo vlomljeno v barako Novomeščan ke Amalije Ahlin. Izginili sta dve spalni vreči. Vzel ju je nekdo, ki z ogrevanjem v bloku ni zadovoljen. • Neznanec je minule dni nasilno stopil v vikend barako Avgusta Berusa na Kuzarjevcm ka-lu in odnesel 6 žlic. prav toliko vilic in nožev, zraven pa še pepelnik in nekaj kave. Zato. da bo jedilno orodje lahko uporabljal. se bo verjetno moral povezati z zgoraj omenjenimi storilci. AVTORADIO IZGINIL — Neznan storilec je 28. oktobra med 13. i° 23. uro vlomil v osebni avtomobil Izletnega Jožeta Megliča iz Trebnjega; Vozilo je stalo parkirano na avtobusni postaji v Novem mestu, iz avtomobila pa je izginil avtoradio, vreden okoli 20 tisočakov. t ŠE EDEN BREZT3LASBE—'Meč 27. in 29. oktobrom je nekdo vlomil v osebni avtomobil Slavka Komeričke-ga iz Novega mesta. Vozilo je biio parkirano na dvorišču hotela Kandija. iz njega pa je prav tako izginil avtoradio-Škode je za 10 tisočakov. ODNESEL DROBIŽ. KAVO IN NAPOLITANKE — V noči na 29. oktober je nekdo vlomil v bife. last KZ Črnomelj, v Vinici, iz predala točilne mize odnesel 200 din, iz shrambe paše 30 dag kave in nekaj napolitank. Zadruga je s krajo oškodovana za 7 tisočakov. VLOM V SERVIS — V noči na 3L oktober je nekdo vlomil v servis Novotehne v Novem mestu. Iz predala pisalne mize je odnesel 17 tisočakov, iz drugega prodala pa ročno blagajno, v kateri je bilo 300 din. Skupna škoda znaša 30.000 din. KJE SO KOKOŠI? Tako se je I novembra spraševal Jože Grah iz Ivanje vasi. ki je bil ponoči kar ob 15 kokoši, poleg tega pa še ob psa čuvaja-Dinarske škode je za 15 tisočakov. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM — 2. novembra med 19. uro in 20.30 je s parkirnega prostora Dofna JLA v Novem mestu izginilo kolo z motorjem. last Stanka Pavlina iz Gotne vasi-Mladenič je oškodovan za 90 tisočakov. UKRADENI AVTO NAŠLI ZALETEN RAČJE SELO — Na parkirišču Prl Račjem selu je bil 3. novembra ob r<", gionalni cesti najden osebni avto. lasl ljubljančana Stanislava Bernika. Ugotovljeno je bilo. daje vozilo nekdo ukradel s parkirnega prostora na Otočcu. zatem pa očitno imel prometna nezgodo in avtomobil pustil omenjenem mestu. Tatu še iščejo. V Z VODO NAD ELF.KTRIKO — Sevniški gasilci ne bežijo pred novostn"-., ^ ko imajo v opremi poseben ročnik reškega obrtnika, s katerim lahko Sas,-*°za vodo celo električne naprave pod napetostjo, ne da bi bilo to smrtno nevarn® j gasilce.- Na sliki: med živo uro o gasilski opremi pri boštanjski šolarjih po uS^ verižni vaji z domačimi gasilci. (Foto: A. Železnik) SEVNICA — Svet za preventivo v cestnem prometu, miličniki in mehaniki izvajajo koristno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo« po krajevnih skupnostih. Ker bodo tod prihajajočo zimo še druge akcije, so zanimive ugotovitve. V zadnji akciji so ustavili 145 vozil. Brezhibnih je bila le dobra tretjina vozil — 46. Nekaj ji h je v ožilo z resnimi okvarami: enajst na zavorah, osem celo na krmilnem mehanizmu. 31 na svetlobnih telesih. Ob težavah z gumami je 14 vozil z zlizanimi gumamiše nekako razumljivih, nikakor pa ni var H** vožnja v takšnih avtih Vozniki in sopotniki se še vedno niso navadili na varnostne pasove. Kar 46 avtomobilov so ustavili, ker vozniki niso bili privezani. 34 vozil je bilo brez naslona za glavo. V svetu menijo. da kaže podobne akcije ponavljati tudi med letom. PREHITRO JE VOZU — 1. novembra se je Jože Ajdič peljal z osebnim avtom iz Trebnjega proti magistralni cesti Ljubljana—Zagreb. Ko je po ulici Pod gradom zapeljal preko nadvoza in vozilo ustavil na sredi ceste, ker je nameraval zaviti v levo. je za njim z neprimerno hitrostjo pripeljal 23-letni Jože Zupančič iz Trebnjega in močno trčil v Ajdičev avto. Skupne materialne škode je za preko 2 milijona din. VOZIL V PREKRATKI RAZDALJI — 33-letni Mladen Petrovič, začasno zaposlen v Švici, se je 2. novembra peljal z osebnim avtom po cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Dobruški vasi je zaradi vožnje v prek- ratki varnostni razdalji čelno Q vozilo pred seboj, ga potisnil v na- tako da je trčilo z avtom, ki ga JG)n sproti pripeljal 34-letni Ostoja Q dič. Petrovič je ob tem zadel “’ko£)e Mirka Šmita, tako daje skupne za 2.235.000 din. 29- ZANESLO GA JE V LEVO Zlatko Gahnac 17 oktobra je 24-letni l je ZH-icuii z-iaiss, w--Cerja peljal kombi iz Novega m e[fl proti Metliki. V nepreglednem 'e£Ve, ovinku v Trnovcu ga je zaradi P , like hitrosti zaneslo na levo stran kjer je tTčil v obcestni nasip in se prev Sopotnik Vladimir Vraničar, je laže poškodovan, materialne ško je za 150.000 din. Novomeški odbojkarji nadaljujejo s slabimi igrami — Sobotna zmaga je slaba _______________________ uteha — V republiški ligi praznih rok Po kar treh zaporednih porazih so odbojkarji novomeškega Pionirja v 5. kolu II. zvezne lige vendarle zabeležili drugo zmago. V športni dvorani pod Marofom so se pomerili'z vrsto Reke, ki sodi med slabše ekipe v ligi. I 9A mm , \ *.,« ^IAGa PO TRF.H PORAZIH — Čeprav bi po rezultatih lahko sodili, da so jHHoineški odbejkarjiv sobotobrez težav odpravili Rečane, je bilo srečanje 5. kolav P ' ^DLvendarl i enačeno. Predvsem po »zaslugi - gostiteljev, ki so vnovič pokaza-1 Medo in slabo ij. v tako na mreži kot v polju. Tudi tale blok Kosmine in Primca je " prenizek, da bi jiranil napad gostov. (Foto: B. Budja) Poraza fantov in deklet Novomeške košarkarice v drugem kolu izgubiles Slovanom, fantje v četrtem z Jeklotehno Branikom V sobotnem drugem kolu I. repu-"ke košarkarske ligesoNovomeščan-e gostovale pri ljubljanskem Slovanu. fečanje so izgubilez rezultatom 56:53, Pfvi polčas so prav tako dobilekošarka-riCc Slovana 26:20. Dl ^0v°mcščanke so igrale preveč *»o. tako da njihova večja fizična DrTi' v‘ž'na 'n vef.ie izkušnje niso »el !■* y/ra7,a Ljubljančanke so bile j."ko bolj iznajdljive in agresivne. ^ '"'omeščankesobile izredno ne učin-°vite predvsem v napadu, premalo ločne pa tudi v obrambi. Daleč pod posebnostmi so igrale predvsem p atTI|čeva. Bunčeva in Smrketova. priložnost, da ookažejo svoje j* aVe sposobnosti, bo že to soboto, ko Pv’omeška dekleta gostijo ekipo Jese-'c- Koše za Novo mesto so dosegle: Jebrnjak 27. Bunc 15. Adamič 9 in ragman 2. P kot ntJe so v četrtem kolu republiške j ^arkarske lige v soboto igrali z v .otehno Branikom v Mariboru. 7^anje so izgubili z rezultatom Prj- 9os,'fe'j'sos' na začetku tekme 'grali nekaj prednosti, a so jih vomeščani kmalu ujeli. V drugem I Casu pa so se Mariborčani razigrali ljS<’v 37. minuti vodili že z 83:66. Na-nw*° P°Pustili. tako da je Novo uhl ,;lnom uspelo poraz nekoliko nit m1'' N°vo'es: Peljhan 6. Cerkov-'9. Munih 2. Bajc Ž.Skube 18. Kek Naklo : elan 1:1 (1:1) ^AK LO — V IX JLlu OČL-zahod ana 5. Župevec 12. Plantan 13. Že med tednom so Novomeščani izgubili tudi preloženo tekmo drugega kola z domžalskim Heliosom. Okoli 300 gledalcev je v soboto resda videlo drugo zmago odbojkarjev Pionirja, vendar so Novomeščani z. igro vnovič razočarali. Rečani, ki sov Novo mesto pripotovali z vsega sedmimi igralci, so bili favorizirani domači vrsti celo enakovreden nasprotnik. z. malo več športne sreče pa bi lahko osvojili tudi kakšen niz. Igralcem Pionirja se je poznalo, daso po slabem startu v prvenstvo igrali brez prave volje in motivacije, njihove akcije so bile mlačne, brez duhovitosti in odločnosti. Očitno je, da je prav fizična pripravljenost slaba stran novomeških odbojkarjev, kar se še posebej pozna v igri ob mreži. Dobri skoki. REKREACIJA V STRAŽI STRAŽA — Partizan, društvo ki v tem kraju skrbi za športno rekreacijo krajanov, je tudi za letošnje leto pripravil bogat program športne aktivnosti v telovadnici društva v Vavti vasi. Kot novost 'so letos uvedli tudi šolo odbojke za deklice in šolo namiznega tenisa za pionirje. Urnik rekreacije: ponedeljek: košarka st. pionirji (od 17. — 18,30 ure), košarka — rekreacija (od 18,30.—20.30 ure), streljanje—člani in članice (od 19.—20. urč); torek: košarka—mladinci (od 15,30.—17. ure), odbojka—-pionirke (od 17.—19. ure), rekreacija — ženske (od 19.—20,30 ure), streljanje—pionirji in pionirke (od 19.—20. ure); sreda: gimnastika—deklice (od 15,30—17. ure), gimnastika—pionirji (od 17.— 18,30), namizni tenis (od 18.30.—20. ure), streljanje—člani in članice (od 19.—20. ure); četrtek: košarka—starejši pionirji (od 17.—20. ure), košarka—rekreacija (od 19.—21. ure), streljanje—pionirji in pionirke (od 19.—20. ure); petek: košarka—mladinci (od 17,30.—19,30), nogomet-—kadeti (od 16.— 17,30ure), nogome-t—člani (od 19,30.—21. ure); nedelja: namizni tenis (od 8.30.—10,30 ure). BLIZU JESENSKF.G A NASLOVA — Rokometašice Novega mesta so v sobot nem kolu SRL brez težav ugnale Alples z 32:22 (na posnetku uspešna akcija najboljše strelke gostiteljic Kramarjeve) in tako skupaj s šentjernejsko Iskro obdržalevodstvo na lestvici. Vse bolj je na dlani, da bosta prav ti dve ekipi odločali o tem, kateri bo pripadel naslov jesenskih prvakinj. (Foto: B. Budja) ta gostovali pri ^nogometaši El 0j,^uvrščenem Naklu in igrali ne eno L L Gola sta bila dosežena pj Pfvemdelu igre. za Novomeščane fkaJC k'* uspešen strelec Petretič. To-17 Naklega je tretja, ki sojo igralci na osvojili na gostovanju. M G. Sejem med glavnimi ^viri dohodka ^ Rog organizira 16. in j’- novembra tradicionalni smučarski sejem SjNOVo M ESTO — SD Rog iz Nove-na|IT-eS,a *>0 ’n Pr'Pravd tradicio-wl' smučarski sejem nove in rabljene (j. barske opreme. Slednjo bo moč pro-,pati tudi komisijsko preko Krkinega i/lln kluba-, kot zanimivost pa orne-’ da bodo nasejmiščnem prostoru v ^l°meški športni dvorani zastopane trgovskih tudi turistične agencije. tiše m se ponuja priložnost, da za-'kLni0 k' ncM o dejavnosti smučar-društva. Slednjejc bilo mgistri-o|j 1961. danes pa je v njem ok- lt učlanov. prav toliko pa jih delu je V;,,^rek° »Trim kluba«. Društvo čla Ct r tno organizira tečaje za svoje tako pa tudi V vaditelje. prav PbpravezTako bo že te dni stekla Prj/'l17'rana vadba v telovadnici, kjer >|jku Jejo kakih 150 udeleženecev. 'vjl1 članov društva pa ta Cas Vt°tL'tlensko nabira kondicijo v trp-Pvaldu. Omenimo še. da sc hcij.vo večidel preživlja samo, ob do-Vir 'KS JE smučarjem poglavitni V dohodkov prav organiziranje atskega sejma. odbojka II. ZVEZNA LIGA, zahod,MO-ŠKI: PIONIR — REKA 3:0 (6. 18, 12) Pionir: Vernig, Babnik. Kosmi-na. Brulce. Gregurek. Komadina. Primc. Petkovič. Smrke. Škrbe. Prah. Černač. LESTVICA: 1. Metalac in Jedi nstvo Intcrplet po 10. 8. Pionir 4. V prihodnjem kolu potujejo Novomeščani k vodilnemu Jedin-stvu. SOL, moški, 5, KOLO: KOČEVJE — ŠEMPETER 2:3 (12 14. -8. -10, -5) Kočevje: Polovič. Miklič. Lampe. Hvala; Marolt, Krivec. Figel. Merhar. Bradač. Papež. LESTVICA: 1. Narodni dom 8. 11. Kočevje 0. V soboto potujejo Kočevci k mladincem Stavbarja. SOL, ženske, 5. KOLO: KOČEVJE— MISLINJA 1:3(10. -4 -5.-7) Kočevje: Klun, Drobnič, Ahac. Turk, Kočevar, Uran. Hočevar. Lapuh. Levstik. Puš. LESTVICA: I. Paloma Branik ml. 10. 7. Kočevje 4. V 6. kolu igrajo Kočevke v gosteh s Fužinarjem II. rokomet I. SOL, moški, 8. KOLO: ASTRA. JADRAN — INLES 19:21 (9:8) Inles: Gclze, Deržek. Dejak. J. Ilc 6. T. Ilc 2. Čirovič, Karpov 2. Lesar. Ambrožič 2. Mate 7, Fajdiga. Parczanovič. DVZ PONIKVE — USNJAR 17:16 (12:10) LESTVICA: 1. Šoštanj 13. 4. Inles I 1,8. Ponikve 7. I L Krško I. L SOL, ženske, 9. KOLO: NOVO MESTO — Al PLES 32:22 (17:10) Novo mesto: Udovč. Pelko. Abazovič, Zupančič I. Iličin 5, Blažič 5. Žagar. Kramar 11. E. Zupančič 5. Simončič 1. Mršnik 4. Jerman. ISKRA ^ ITAS KOČEVJE 21:18 (13:1 I) Iskra: Kos. Gorenc 3. Dolar 8. Kegljevič 2. Radovan, Selan. Ran-gus 2. Vide 4. Kovačič 2. Šiško. Jakše. Bolte. Itas Kočevje: Filipovič. Klarič. Fajfar. Vuk. Križmanič. S. Jerič 5. M. Jerič 8. Bejtovič 2. Zalar.3. LESTVICA: 1 Iskra in Novo mesto po 14, 11. Kočevje 4. Pari naslednjega kola: Itas Kočevje — Drava. Fužinar — Novo mesto. Iskra — Mlinotest itd. košarka SKL, moški, 4. KOLO: JEK-LOTEHNA BRANIK — NOVO-I.ES 87:78 (47:42.) Novoles: Peljhan 6. Cerkovnik 19 Munih 2. Bajc 2.Skube 18. Kek 5. Zufx-vec 12. Plantan 13. LESTVICA: I. do 3 mestoSlo-van. Nanos in Helios po 8. 5. Novoles 6. Novoles igra v prihodnjem kolu doma z Nanosom. SKL, ženske. 2. KOLO: SLOVAN — NOVO MESTO 56:53 (26:20) Novo mesto: Srebrnjak 27. Dragman 2, Bunc 15. Adamič 9. LESTVICA: I. Ilirija in Slovan po 4. 3. Novo mesto 3 itd. V soboto igrajo Novomeščankc doma z Jesenicami. močni udarci in bloki so bili še ne tako dolgo nazaj glavno orožje igralcev Pionirja, v letošnjem prvenstvu pa smo videli bore malo tega. Tudi sobotno srečanje ni bilo izjema. Po dokaj hitro dobljenem prvem nizu so bili gostje v drugem celo na pragu presenečenja, imeli so nekaj zaključnih žog. vendar je gostiteljem po maratonskem boju vendarle uspelo dobiti tudi ta set. V tretjem nizu so Novomeščani povedli že s 13:4. vendar so dopustili nasprotniku, da se jim je pri- bližal. vendar Rečani za kaj več niso bili sposobni. Na papirju torej gladka zmaga, vendar pa je igra vnovič pokazala vse slabosti v novomeški vrsti. Proti močnejšemu nasprotniku bi pio-nirjevci s tako igro zagotovo ostali praznih rok. Sobota pa je bila črn dan tudi za oba kočevska republiška ligaša. Fantje so bili v srečanju s Šempetrom resda blizu prvi zmagi v prvenstvu, vendar so po dveh urah ogorčenega boja klonili in se tako še utrdili na repu lestvice. Za neljubo presenečenje so poskrbela tudi dekleta, ki so doma izgubile proti Mislinji in tako zdrsnile na lestvici. V uteho jim je lahko le,da so igrale oslabljene. PONOVNO ALPINISTIČNA ŠOLA NOVO MESTO — Vse, ki zanima hoja po brezpotju in turno smučanje, vabi alpinistični odsek Novo mesto, da se udeležijo alpinistične šole. Prva predavanja bodo v četrtek. 7. novembra, ob 17. uri v prostorih PD Novo mesto. Še naprej dvojno vodstvo Iskra in Novo mesto tudi po soboti na čelu lestvice v ženski SRL — Inles med tednom ugnal Astro Jadran V soboto seje nadaljevalo prvenstvov ženski republiški rokometni ligi, medtem ko so fantje svoje opravili že med tednom. Inles je po nekaj slabih igrah presenetil v gosteh, ugnal vodilno Astro Jadran in tako napovedal, da se še ni odrekel željam po končnem uspehu. Zmaga Ribničanov je vsekakor prišla ob pravem času. saj je po porazu z Rudarjem kazalo, da se bo moral Inles posloviti od želje po L mestu in napredovanju v II. zvezno ligo. Boj za vrh tako ostaja negotov, enako kot boj za beg z dna prvenstvene razpredelnice. kjer se je nekoliko nepričakovano znašla tudi ekipa Krškega. V ženski ligi Novo mesto in šentjernejska Iskra nadaljujeta s serijo dobrih iger in zmag. Obe ekipi sta še naprej na čelu lestvice, po sobotnem kolu pa sta svojo prednost še povečali. Novomeščanke so namreč doma brez ZMAGALE KRMELJČANKE IN KOPITARNA SEVNICA — V soboto je bilo v Stillesu tekmovanje 12 industrijskih gasilskih desetin. Med štirimi ženskimi desetinam) je zmagala desetina krmeljske Lisce, pred Kopitarno, Jutranjko in sevniško Lisco. Pri moških je čast edinega tovarniškega društva v občini z zmago rešilo drugo moštvo Kopitarne, sledijo pa Jutranjka, tretja desetina Kopitarne. Stilles. Lisca. ZMAGA STT SEVNICA — Pred dnevi se je v okviru delavskih športnih iger sev-niške občine končala še zadnja disciplina. pomerili so se rokometaši, prvo mesto je zasedla ekipa STT, sledijo pa: Prosveta, Jutranjka, Kopitarna itd. J. BLAS V NEDELJO SMUČARSKI SEJEM KRŠKO — SK Krško organizira v nedeljo, 10. novembra, na mestni tržnici smučarski sejem, ki bo trajal od 8. do 15. ure. Na sejmu bo moč kupiti staro in rabljeno smučarsko opremo,-posebna zanimivost pa bo komisijska prodaja. Sprejem rabljene smučarske opreme bo v soboto med 15. in 18. uro v prostorih smučarskega kluba v domu mladih. Kako do denarja za športno dvorano? V črnomaljskih kolektivih razpravljajo o višji prispevni stopnji za telesno kulturo ČRNOMELJ — O tem, v kakšnih finančnih težavah je črnomaljska športna dvorana oz. Srednja šola Edvarda Kardelja, ki upravlja z njo, smo že večkrat pisali. V srednji šoli menijo, da bi bilo izgubo dvorane moč pokriti z višjo prispevno stopnjo za telesnokulturno skupnost, ki je sedaj z 0,24 odst. ena najnižjih, če necelo najnižja v republiki. Na telesnokulturni skupnosti so povedali, da samo višja prispevna stopnja še ne pomeni več denarja za sis. ampak je odvisno tudi od tega, koliko ga odobri izvršni svet. O pobudi, ki jo je na nedavni skupščini telesnokulturne skupnosti dal delegat iz Srednje šole Edvarda Kardelj, da bi se torej povečala prispevna stopnja za ta sis, naj bi delavci v delovnih organizacijah razpravljali hkrati s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za srednjeročno obdobje. Razprave o osnutku sporazuma bodo končane konec oktobra, takrat pa se bo že pokazalo, kam se nagiba združeno delo: ali je za ali proti povišanju prispevne stopnje. Že na skupščjni pa so bili delegati enotni, da bi sc morala zmanjšati najemnina za dvorano, ki jo plačujejo uporabniki, če bi se prispevna stopnja povečala. In če bi se povečala, mar to pomeni, da bi se morala zmanjšati prispevna stopnja kje drugje ali pa bi s tem narasla obveznost združenega dela? - večjih težav ugnale Alples, pri tem pa pokazale všečno in dopadljivo igro. Resda so gostujoče igralke sredi drugega polčasa zmanjšale razliko na vsega tri zadetke, vendar so gostiteljice v nadaljevanju predvsem po zaslugi Kramarjeve in Zupančičeve ponovno povečale razliko in zabeležile izdatno zmago. Drugače j e bilo v Šentjerneju, kjer so igralke Iskre veliko težje, kot je bilo pričakovati, ugnale kočevski Itas. Gostiteljicam seje še kako poznala odsotnost ene njihovih ključnih igralk Turkove, kar so gostje s pridom izkoriščale. Še posebej razpoloženi sta bili sestri Jerič, ki sta dosegli kar 13 od osemnajstih zadetkov, medtem ko je bila pri Šentjerne-jčankah najboljša Dolarjeva, ki je pravzaprav odločila srečanje. ZMAGA GOSTOV MIRNA —V prvenstveni košarkarski tekmi 2. SKL-zahod so na Mirni tokrat videli ekipo KK Lokainvest, ki je izpadla iz. prve slovenske lige. Mire-nčani so se gostov sprva ustrašili in to je bilo tudi usodno za končni rezultat. Kljub porazu lahko pohvalimo Mire-nčane za borbenost. Če bi bilo le malo sreče, bi zmaga ostala doma. Največ košev za domače je dal Gračan. za goste pa Mitič. POKAL KEGLJAČEM NOVEGA MESTA NOVO MESTO — V počastitev občinskega praznika je bil v Domu JLA kegljaški turnir, na katerem so sodelovale ekipe vseh štirih dolenjskih občin. Zmaga je pripadla domači ekipi K D Novo mesto z 899 podrtimi keglji, za Novomeščane pa so se uvrstile ekipe Mercatorja (Trebnje) 803. Metlike 770 in Rudarja (Črnomelj) 745. Po treh nastopih za prvenstvo Dolenjske je vrstni red naslednji: Novomesto 2.468, Metlika 2.377. Mercator 2.318. Rudar 2.291. NAJBOLJŠI STRELCI Strelska zveza Slovenije bo na podlagi uspehov na republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih sredi decembra na sloves nosti.v Ljubljani že petič razglasila najboljše slovenske strelce. Za najboljšega strelca bodo razglasili Rajmonda Debevca, katerega največji letošnji uspeh je srebrna medalja v ekipni konkurenci s svetovnega prvenstva v streljanju z zračno puško v Mehiki, za najboljšo strelko pa Heleno Lavrinc. Priznanja bodo prejeli tudi vsi državni prvaki in člani državne reprezentance. Teh ni malo, saj so slovenski strelci letos že dosegli vrsto zelo lepih uspehov, npr. kar 32 zlatih medalj na državnem prvenstvu. Žal med temi ni nobenega Dolenjca. Strelci z Dolenjske pa so osvojili pet medalj na republiškem prvenstvu. V tablicah najboljših strelcev vSloveniji v letu 1985 le imata dva strelca iz dolenjske regije najboljši rezultat: Bele z MK pištolo iz SD Lojze Dragan Novo mesto in Kaferle z M K puško iz Trebnjega. PLAN RAZVOJA TELESNE KULTURE TREBNJE — Na seji skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij občine Trebnje, ki je bila 30. oktobra. so delegati obravnavali osnutek planskih dokumentov o nadaljnjem razvoju telesne kulture v SR Sloveniji, srednjeročni plan občinske zveze in rebalans plana telesnokulturne skupnosti za leto 1985. POLFINALNI TURNIR V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Med 22. in 24. novembrom bo v novomeški športni dvorani pod Marofom polfinalni odbojkarski turnir za Titov pokal. Ljubiteljem tega športa se obetajo zares vrhunske odbojkarske predstave, saj bodo na turnirju poleg novomeškega Pionirja nastopile še vrste skopskega Vardarja. Budučnosti in zagrebške Mladosti, ekipe, ki sodi v sam vrh svetovne klubske odbojke. V letu do maratonca Novomeščan Damir Karpljuk trenira tek šele od lanskega junija — Že dolenjski rekorder Ste že kdaj v enem samem zamahu prehodili 40 kilometrov? Recimo, da bi se iz Novega mesta sprehodili skoraj do Črnomlja? Novomeški maratonec Damir Karpljuk take sprehode pozna, a ne le to. tudi preteče jih. Pred kratkim je na Maratonu treh src v Kranju v svoji starostni skupini osvojil na 42 km in 195 m dolgi progi tretje mesto, v skupni razvrstitvi pa dosegel peti najboljši čas: 2 uri in 43 minut. Za več minut je popravil dolenjski rekord. Maratonci so navadno starejši atleti, ki so se s treniranjem in nastopanjem v tekih na 5 in 10 km pripravili na najdaljšo cestno preizkušnjo. Tudi lanski olimpijski zmagovalec Portugalec Carlos Lopes je začel kot tekač na 10 km. Po skoraj 20 letih nastopanjanast-ezi seje pri 37 letih proslavil z olimpijskim naslovom v maratonu. Dolenjski rekorder Karpljuk pa je star šele 23 let. Njegov rezultat dobi še posebno težo, ko zvemo, da se s tekom ukvarja šele od lanskega junija. Medtem ko se maratonci pogovarjajo o letih ali celo desetletjih pripravljanja, lahko on govori šele o mesecih. To pomeni, da je za maraton posebej nadarjen in da se. kot pravijo trenerji, izvrstno odziva na trening in je dober, realizator. 'Maratonu se je zpisal, že dolgo preden je začel trenirati tek. Ko je gledal film o znamenitem Afričanu Abebe Bikili. ki je po avtomobilski nesreči umrl priklenjen na invalidski voziček, je začutil spoštovanje do maratonskih junakov, a tudi izziv: nekega dne si je želel maratonsko razdaljo preteči tudi sam. Najprej je tekel zato. da bi pridobil kondicijo za svoj prvi šport-karate. Nekajkrat je sicer nastopil v cestnih tekih, a ga merjenje s pravimi atleti ni kdove kako navdušilo. Zdelo se mu je. da so svetlobna leta pred njim.' Lani junija seje odločil: kar takoj je začel trenirati dvakrat na dan. Krajši tek je opravil zjutraj, daljšega pa popoldne. Če bi imel trenerja, bi mu svetoval, naj začne postopneje. Pravzaprav je šele letos poleti pomislil na to, da bi postal član atletskega kluba. Dotlej je imel občutek, da še ne spada med resnične tekače. Od lanskega poletja do letošnje jeseni ježe tudi okusil rednega spremljevalca količinskega treninga: poškodbe. Toda otresel se jih je in po dveh ma- ratonih v okrogtreh urah jev Kranju ujel trenutek razpoloženja, zdravja in dobre forme in postal ne le pravi tekač, ampak najboljši maratonec na Dolenjskem doslej. J. PF.NCA S slabo igro do druge zmage DOLENJSKI UST pisma ! . in odmevi SREČANJE OSTARELIH Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Kandi-ja—Grm v Novem mestu so 18. oktobra organizirale srečanje starejših občanov. Letos se je srečanja udeležilo še posebno veliko starostnikov, 120 od 210 v krajevni skupnosti, ki imajo več kot 70 let. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor novomeškega društva upokojencev in učenci osnovne šole 15. divizije Grm s skeči in recitacijami. Udeležence srečanja sta pozdravila predsednik sveta krajevne skupnosti Tomo Kocuvan in predsednik društva upokojencev tovariš Bartelj. Za organizacijo srečanja pa se je vsem zahvalila predsednica krajevne organizacije ANKtCA AVGUŠTIN Nad mlini 43 Novo mesto Surovost je izkazoval nad živalmi Obsojanja vredno delo Verjetno redek, a še vedno prepogost je primer, ki ga bom opisala. Tudi tokrat se je '»izkazal« človek s svojo umazano roko. Naj ga kar imenujem: toje Jože Henigman iz Jurke-vasi. ki je v ponedeljek zvečer ustrelil psa. Res. da sta bila odvezana in sta bili pri psici na njegovem dvorišču, res pa je tudi. da je vedel, da sta to sosedova psa. ne klateška. Kaj se ne bi mogli pogovoriti? Se je res moral tako kruto maščevati nad psom? Prepričana pa sem. da ne bi bilo toliko vročih besed, če bi psa ustrelil, ne pa obstrelil. Tako se je pes privlekel domov in v strašnih bolečinah poginil v luži krvi. Mar si lovec, ki naj bi bil ljubitelj živali, lahko privošči kaj takega? Mar dela tako tudi v gozdu? Verjetno ne. saj ga tam čaka drugačna nagrada, povrhu vsega pa ima prav gotovo tudi koristi. MARIJA NOSE Jurka vas 34 $/*/ j| tJbotUd5bwr iida/ OBRAMBNI DAN Združeno taktično vajo Vihor 85 smo v Artičah izkoristili za bogat obrambni dan. Vojaki so nam pripravili razstavo orožja in različnih sredstev za odkrivanje orožja. Ogledali smo si tu di šotore. Popoldne smo imeli skupn kulturni program. Zelo šaljivo je bilo tekmovanje, ki so nam ga pripravili vojaki. Do solz smo se nasmejali tekmovalcem šolarjem, ki so morali teči v velikih vojaških čevljih. ROMANA IVANŠEK, 7. b OŠ Artiče SREČANJE DOPISNIKOV • •• V NJIHOV SPOMIN ZA DRAGE INSTRUMENTE N OVO M ES TO - V s klad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Frančiška Senica iz Črnomlja, heroja Starihe 11 I.000 din: SSP Osnovna šola Raka II.500 din: delavci razvojnega inštituta IMV Novo mesto 26.500din. Vsem darovalcem iskrena hvala! 1. novembra, na dan mrtvih, se spomnimo pokojnih sorodnikov in vseh: ki so umrli med vojno. Učenci naše šole vsako leto čistimo in urejamo spomenike in partizanske grobove. Za dan mrtvih prinese vsak učenec svečko in šopek rož. Tudi letos smo imeli komemoracijo v Bahjaloki in Fari. K spomenikom smo položili cvetje in prižgali svečke. ~ ERNA KOVAČEVIČ. 5. razred OŠ Vas — Fara 17. srečanja dopisnikov v Slovenskih Konjicah seje udeležilo tudi 5 ar-tiških novinarjev in njihova mentorica. Povabili so nas iz uredništva Dolenjskega lista. Pionirja, 7D.TV-15 in Nedeljskega dnevnika. Po prihodu v. Konjice so nam priredili prisrčen sprejem in organizirali ogled filma o kraju — gostitelju. Gostoljubje smo našli v domovih konjiških’pionirjev. Naslednji dan smo urejali časopis, si ogledovali mesto in delovne organizacije, zvečer pa zaplesali v discu. Tretji dan srečanja smo se z avtobusi peljali v Stranice, kjer smo si po kulturnem programu ogledali grobove stotih talcev iz NOB. NATAŠA ŠTARKL, 7.b OŠ Artiče PRI KIPARJU Konec septembra smo imeli na krški osnovni šoli kulturni dan. Učenci četrtih razredov smo obiskali SPOMIN NA BORCE akademskega kiparja in medaljerja ..........rš .................. V SKLAD ZA DRAGE MEDINCINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — Vskladza drage medicinske instrumente pri občinskem odboru Rdečega križa Novo mest o-so prispeval i: del avci M K K Sev-nica Samopostrežba. Krmelj. 12.000 din: prebivalci Slakove in Simončičeve ulice iz Trebnjega namesto venca na grob pokojnega Franca Primožiča 5.700 din: osnovna šola Vinica 7.000 din: Francka Počrvina, Šegova 9. Novo mesto, namesto venca na grob pokojnega Tonija Počrvine 3.000 din; delavci osnovne šole Milke Šobar-Nataše namesto venca na grob pokojnega Jožeta Pihlarja 3.800 din: Dr-maževi iž Gornje Brezovice pri Šentjerneju namesto venca na grob pokojnega Toneta Počrvine 5.000 din ter Iskra-tozd Hipot Šentjernej, oddelek LCD, 7.500 din. Iskrena hvala! Pokojnih sorodnikov, prijateljev in partizanov se pogosto spomnimo. Še posebej pa obudimo spomin nanje ob dnevu mrtvih. Nekaj dni prej jim očistimo in uredimo grobove. Med NOB je umrlo veliko ljudi, največ na bojiščih, v ječah in zaporih. Mnoge so sovražniki pobili kot talce. Za grobove umrlih sovražniki niso poskrbeli in so jih puščali kar tam. kjer so jih pobili. velikokrat pa so jih pometali kar v jame. Partizani so vedno dostojno pokopali svoje padle tovariše. Ranjence. ki so umrli v partizanskih bolnišnicah, so pokopali stran od bolnišnic. Tako so ravnali zato. da nebi grobovi izdali bolnice. S svojci vsako leto obiščemo pokopališča v Delnicah. Fari in Kočevju. V Delnicah je pokopan moj stari oče. Vsakič mu prižgem svečko in položim na grob cvetje. Svečke prižgem tudi na grobovih padlih borcev. KRISTINA KLARIČ. 6. razred OŠ Vas — Fara Vladimirja Stovička, ki bo prihodnje leto praznoval 90. rojstni dan. Mojstru smo izročili lep šopek in mu zaželeli vse najboljše, zatem pa smo si v ateljeju ogledali umetnine, ki so nastajale nad 70 let. Kipar Štoviček je bil zelo vesel našega obiska. Zaželeli smo mu, da bi še dolgo ustvarjal. VESNA JAKŠA, 4.a OŠ Jurij Dalmatin Krško ZA BABICE IN DEDKE V soboto. 19. oktobra, smo šolarji na naši šoli razveselili starejše občane na njihovem srečanju. Vsako leto jim pripravimo program, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi in težave. Vedno jim radi recitiramo, pojemo, plešemo in igramo na instrumente. Veseli smo. ker nas zavzeto poslušajo in pohvalijo. NOVINARSKI KROŽEK OŠ Janez Trdina Stopiče Metlika ni tako zaspano mesto Na rob rubrike Sprehod po Metliki, ki očita Metliki kulturno mrtvilo Kot smo že večkrat lahko prebrali v Dolenjskem listu (najčešče v rubriki Sprehod po Metliki), je -Metlika kulturno zaspano mesto, kjer se ne do gaja skoraj nič. kar bi razburkalo zasmrajeno mlako« Ker smo bralci posameznih časopisov in revij prepričani o objektiv nos-ti pisanja, ki ga prinašajo, smo v nasprotnem'obupano začudeni. Ali pa smo le preveč pikolovski, če zahtevamo točne in preverjene podat ke? Če zahtevamo, da postane to najpomembnejše in prvo poslanstvo javnih občil stvarnost? Da torej ne bi preveč zavajali tistih, ki stvari ne poznajo, pa o njih berejo naj podkrepim trditev o kulturno zaspani Metliki z nekaj podatki Od novembra 1981. ko smo odprli v »mestu Ganjflovo razstavišče, ki je na-. menjeno občasnim razstavam in prire- ditvam. se je tu zvrstilo lepoštevilo le-teh. točneje: do sedaj 35. V letošnjem letu je bilo že (ali samo) 10. otvoritev razstav, in sicer: Razstava znamk Filatelističnega društva iz Črnomlja: Janko Orač: Robert Lozar: Razstava belokranjskih jedi in pogrinjkov: Razstava otroških izdelkov: Bela krajina 40 let v svobodi: Likovna razmerja 2: Drago Košir: Društva kmetskih fantov in deklet na območju občin Črnomelj. Metlika. Novo mesto in Trebn je: Etnološk a topografija občine Črnomelj. Dve razstavi še s ledita. tako da jih bo v letošnjem letu dvanajst, največ doslej v posameznem letu. Takšnega štev ila se najbrž ne bi sramovalo niti večje in bolj znano razstav išče. Se pravi, da sc povprečno vsak mesec en petek v Ganglovem razstavišču nekaj dogaja. Ta nekaj pa je mogoče s kakšno izjemo kulturni dogodek. Po mojem in po prepričanju razstaviščnega sveta, ki skrbi za kronološko in vsebinsko razstavno politiko v občini Metlika. Pekom hvala ali graja? Poleg delovanja Ganglovega razstavišča opravljata nenehno kulturno poslanstvo Belokran jski muzej in Slovenski gasilski muzej kot profesionalni instituciji, ki sta s svojimi zbirkami vsak dan na voljo vsem kulture željnim ljudem, tudi Metličanom. Koliko slednjjih še ni bilo v omenjenih muzejih. bolje, da ne ugotavljamo. Številka bi bila verjetno več kot porazna. Nadalje ne gre prezreti knjižnice in kina. ki tudi po svojih močeh skrbita za bolj ali manj kulturno izobraževanje prebivalstva. In končno je treba omeniti Občinsko zvezo kulturnih organizacij, v katero je v občini Metlika vključenih dvanajst različnih društev oziroma skupin. Le-tc si v danih možnostih s skromnimi finančnimi serdstvi pa z mnogo volje prizadevajo za boljšo kulturno podobo celotne občine. Za slabo kakovost kruha ni kriva le slaba moka V trgovinah smo pri prodaji kruha večkrat priča različnim pripombam na račun pekarne in pekov. Koliko je upravičenih? V pekarni so nam povedali, da imajo največje težave s kakovostjo moke, ki zelo vpliva na videz in kvaliteto kruha. Odkar ne uvažamo več pšenice, seje kakovost moke zelo poslabšala. Žito — tozd Pekarna Novo mesto dobiva 30 odst. moke iz slovenskih žitnic, ostalo pa dobavlja iz drugih republik. Včasih dobijo pošiljko boljše, drugič slabše moke. Slabi kakovosti kruha pa ne botruje samo slaba moka. Kruh, ki pride iz peči, bi moral stati 4 do 6 ur, da bi se ohladil. Ker pa ljudje smatramo za svež kruh le topel kruh, mora ta takoj iz peči v košare, na tovornjake in v trgovino. Pri tem se stlači in zgubi obliko. Tudi v trgovinah največkrat nimajo pravih prostorov za shranjevanje. Tako pride kruh do potrošnikov zmaličen. nikov in nedelj, pa tudi na dopust ne morejo, kadar hočejo, saj je strokovno usposobljenih pekov zelo malo. Peki si prizadevajo, da bi uvedli dopoldansko peko in bi tako svež kruh prihajal v trgovine popoldan, kar je v nekaterih slovenskih občinah že vpeljano. S tem bi bil poklic peka bolj vabljiv, pa tudi kruh bi bil bolj zdrav in kvaliteten. Kljub majhnim stvarem sc torej vedno nekaj dogaja. Vem. da sem šena marsikaj pozabila, a tudi to bo dovolj za animacijo mladim, ki jih boli. ker se morajo ob petkih in sobotah samo razgibavati v discu. V tozd Pekarna Novo mesto spadata tudi pekarni v Trebnjem in Črno- mlju. V Črnomlju imajo poleg pekarne še slaščičarno, ki prodaja svoje izdelke tudi v Karlovcu in Dugi Resi. Peki radi prisluhnejo željam kupcev. V črnomaljski pekarni so na željo diabetikov začeli peči poseben kruh, imenovan graham. • In poanta? Nekaterim se ho bržkone še vedno zdelo, da je »»gola resnica« iz Dolenjskega lista kar prava resnica, drugim pa, daje mogoče le preveč gola. Paradoks ali nesrečen slučaj pa bi I ahko rekli dejsl vi, d a navadno vedno, ko beremo v Sprehodu po Metliki o kulturni zaspanosti, preberemo na kulturni strani Dolenjskega lista o kulturnem dogodku v Metliki minulega tedna, ludi v prejšnji štev ilki je bilo žal tako. Prva izmena pekov začne delati že ob dveh zjutraj. Peki ne poznajo praz- Za pomanjkanje kruha v trgovinah ni vedno kriva k- pekarna. Kruh pečejo po naročilu, in če ga zmanjka, ga po dodatnem naročilu še lahko spečejo. Če to javijo v pekarno pravočasno. M. DRAG1NC J. ŽAGAR Škod a sc mi /di. da lista ali \ isti. ki piše omenjeno rubriko, na la način zgublja /veslo bralstvo. Rešitev je mogoče le v tem. da prične obiskovati metliške kulturne prireditve ali se vsaj pozanima o njih. Prepričana sem. tla vsa vabila tako kot mnogi drugi dobiva pravočasno! ANDR! JA BRANCf-I J M im K A TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 8. 11. 8.50 TV V ŠOLI 10:35 TV V ŠOl I 12.30 POROČI I A 17.20 — 00.10 TELETEKST 17.35 POROČILA 17.40 A. Vučo: PRIGODE SKUPINF ■■PET PETELINČKOV«, nanizanka TV Beograd 17.35 SOKOLI. 2 del angleške-lutkov ne nadaljevan ke 18.25 OBZORNIK I JURI JANSKE-GA OBMOČJA 18.40 ODPADEK—SUROVINA. 3 del izobraževalne serije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 UJETNIKI NA JUŽNI GEORGIJI. angleška dok. oddaja 21.05 NF PREZRITE 21.20 PESEM PTIC TRNOVK. 5. del avstralske nadaljevanke 22.10 DNEVNIK 22.20 STEPFORDSKE ŽENE. ameriški barvni film 19.30 Dnevnik — 20.00 Baročna glasba v novi podobi — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 2L00 Mimogrede povedano — 21.50 Pogled drugih (francoski film) TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 17.10 Teši — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričavc — 18.15 Ska-18 45 Miškov čas — v,- 16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Zgodbe iz Nepričave— 18.15 Skadarsko jezero — 18.45 Miškov čas — 19.30 Dnevnik — 20.00Pearl(6. del ameriške nadaljevanke) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kultura srca . SOBOTA, 9. XI. 7.45 — 12.20 in 13.40 — 23.45 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: JANKO IN METKA. 6. del lutkovne nanizanke 8.20 A Vučo: PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV« L del nanizanke TV Beograd 8.23 M LADA ZORA. narodna pesem 8 45 H Ch. Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI 9.(K) ODDAJA. KI NI OKROGLA 9.20 MIŠKE MAČKE VRTITAČKE. oddaja TV Zagreb 9.45 MITI IN LEGENDE: Biblijski miti — SAMSON IN DALII.A 10.00 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČAL NIK — Deklamnik v hiši. 2. del nadaljevan k e 10.30 PERISKOP 11.00 RAČUNALNIŠTVO II. zadnji del anuleške serije 11.25 DESETLETJE UNIČEVANJA: Mehanizem pragozda in viharji nad , Amazonko, ponovitev zadnjega dela angleške dok serije 12.15 POROČILA 13.55 PF.PELKO. češkoslovaški mladinski film 15.15 A DA: P.l V ROKOMETU (Ž) HAI AS JOŽEF : LOKOMOTIVA, prenos 16.35 KRATKI FILM 16.55 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.00 KOŠARKA PARTIZAN : CZ 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Dolga pot pelodnega zrna. 6. del francoskega dokumentarne- 14.00 Zvezda in smrt Joakima Muriett (sovjetski film) — 15.30 Bienale jugoslovanskega lutkarstva — 16.30 Če verjamemo Lopotuhinu (2. del sovjetskega filma) — 18.00 Rdeči konj — 19.00 Narodrfa alasba — 19.30 Dnevnik — 20.(Jo Zabava vas »Platfj orkestar — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.35 Sigmund Freud (zadnji del angl. nadaljevanke) — 22.35 TV galerija TV ZAGREB ga niza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.(X) JUBILEJNI KONCERT UPZ EMIL ADAMIČ 21.35 ZRCALO TEDNA 22.00 POLAR. francoski film 23.40 POROČILA 8.50 TV v šoli — 14.15 7 TV dni — 14.45 Narodna glasba — 15.35 Rokomet Halas Jožef : Lokomotiva — 16.45 Poročila— 16.50TV koledar — 17.00 Košarka Partizan : CZ — 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tek je moje življenje (kanadski film) — 21.40 Dnevnik — 21.55 V soboto zvečer: Festival zabavne glasbe NEDELJA, 10. XI. 8.25 — 12.35 in 15.15 — 22.40 TELETEKST 8.40 POROČILA 8.45 ŽIV ŽAV 9.45 SOKOLI, ponovitev 2. dela angleške lutkovne serije 10.10 CERVANTES. 2. del španske nadaljevanke 11.00 XVI. FESTIVAL NARODNE GLASBE PTUJ 85 1 1.35 625. oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 15.35 PESEM PTIC TRNOVK, pono- vitev 4. dela nadaljevanke 16.25 POROČILA 116.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ŽIVLJENJE PLEMENA BA-RUA. ameriški film 17.30 ČAJ ZA DVA. ameriški film Za film. k i je poln smešnih gagov, je najpomembnejše, da v njem precej prepeva in pleše neuničljiva Doris Dav. 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 VARLJIVO POLETJE 68. za-dnii rlel nadaljevanke TV Beograd 20.50 ŠPORTNI PREGLED 21.35 BESEDA DA BESEDO, pogovor z Zmagom Jelenčičem 22.00 KRONIKA TEDNA DOMAČEGA FILMA V CELJU 22.35 POROČILA DRUGI PROGRAM .... Glasbeno popoldne— 14.45 Boks za zlati gong — 17.00 Rokomet Borac : Metaloplastika — 18.25 Oddaja iz kulture — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dnevni JRT. uvodna oddaja PONEDELJEK, 11. XI. 8.50 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.55 POROČILA 17.20 — 22.45 TELETEKST 17.35 POROČILA 17.40 DOMAČE GOZDNE ŽIVALI 17.55 PESMI IN ZGODBE ZA VAS — Lj, Bauer: PARNIK COLOMBI-NA 18.05 MARIJA LUCIJA, pravljični po/tret ilustratorke Marije Lucije. Štupica 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM: Dolenjska (poje Koroški akademski oktet) Ta oddaja zapolnjuje potrebo po zgoščeni, a nazorni vrsti oddaj o značilnih narodnih in ponarodelih pesmih. razdeljenih po slovenskih obm- očjih. Na televiziji so se odločili za izvedbo v oktetovskem sestavu, to breme pa je prevzel Koroški akademski oktet, ki že domala 30 let goji poleg koroških pesmi iz vseh slovenskih območij. Niz. šestih oddaj začenjajo s pesmimi z Dolenjske. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME v nenavadnih situacijah. Obvladan, morn detektivske spretnosti, priča j^ raznim tatvinam, vlomom, zamenjan vam oseb in podobnemu. Iz epizode H . epizodo se selimo v druge konce Pa"? riza. Nanizanka ima šest delov.. 1 21.05 AKTUALNO 1 21.55 NAŠI BALETNI UMETNIKI: Janez. Mejač , . 22.30 DNEVNIK 20.10 NEUN1ČJIVA MARIJA, l.del francoske nadaljevanke Kraj dogajanja je Pariz, glavna oseba pa iznajdljiva, a malce naivna čuvajka parkirišča, ki se kaj rada zaplete tudi v zadeve, ki ne sodijo v njen poklic, a je vseskozi poštena in pravična. Ker se na ulicah in bulvarjih Pariza vsak dan zgodi kaj novega in zanimivega, se Marija pogosto znajde DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — Športni grafikon — 19.30 Dnevi JR1' TV Beograd: Dnevnik. Dijaški ma" gazin. Bajaga in inštruktorji. ®|V_ j dom. Tema dneva. Pogan ke. Partizan-ka Slavica. Video program. Por|re Aleksandra Petroviča TOREK, 12. XI. 8.50 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.55 POROČILA 16.10 — 22.40 TELETEKST 16.25 ŠOLSKA TV 17.25 POROČILA 17.30 DANICA IZ PODJUNE, glasbena reportaža 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: ZGODBI O RU1H IN ESTERI 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK 18.40 ZGODBA O SLIKANICI. dokumentarni film za otroke 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05- Mirjana Pavlovič: VZEMI IN DANO Ti BO, drama TV Beograd V drami Mirjane Pavlovič, ki pripada mlajši generaciji pisateljev, gre za fragment iz življenja ljudi našega okolja, Dramski junaki se srečajo na peronu beograjske železniške postaje in potem v kupeju vlaka, kijih pelje na podeželje. Čeprav so različnega socialnega izvora, se njihove usode za trenutek križajo, po potovanju pa vsak nadaljuje svoje življenje. 21.05 INTEGRALI 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 15.55 Dnevnik — 16.15 Kaj j>tr£! vedo o rojstnem kraju — 16.45 K" rk a CZ : Š i ben ka — i 8.15 V s pom"1 Tina Ujeviča — 18.45 Sprašujem10 XV Prištm-1' 19.30 Dnevi JRT Dnevnik. Pisani predpasnik. A k111 no. Mali koncert resne glasbe. Da" , . ,... nms" bolšjem trgu. Narodna glasba. OpISl ti. Vivien. Življenje in delo SREDA, 13. XI. 9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 23.10 TELETEKST 17.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Rdeča kapica 7.50 NAOČNIK IN OČALNIK - BOI N1SKA SOBA. 3. del nadaljevanke 18.25 GORENJSKI OBZORNIK IX.40 SČEPMC SlRNF.GA SVI TA: Česen. 5. tlel angleškega i/obraze-ilnega niza 19.05 RISAN KA 9.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 MEDNARODNA OBZORJA: Evropski regionalizem 20.55 Film tedna: ŽENSKE V HUDIH ČASIH, angleški film Ob koncu imenitnega angleškega filma uslužbenec ministrstva za informacije pravi, da so stvari, ki ne bodo nikoli prišlev zgodovino, da se je treba odločiti, ali hočeš služiti domovini ali resnici, in da ga je strah, da bodo najbolj smrtonosna orožja v tej vojni laži. Tako sklene pripoved o trepetajoči podeželski Angliji leta 1940. v času po porazu pri Dunkuer-l|U. ko je Anglija trepetala pred nemškimi letalskimi napadi, kosovstrahu pred morebitno nemško povsod organizirali vaške 22 25 DNEVNIK 2240 KRONIKA TEDNA DOMAČEGA FILMA DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 FlipPor "" 18.15 Pred pisanim svetom poklice'^ — 18.45 Balkanski festival MkKMT Ohrid 85 — 19.30 Dnevi JRT.TVNO-vi Sad: Dnevnik. Major Nikola. Pa"0 rama. Moja najlepša nenaptsa"' pesem, Zabavnoglasbena oddaja. M I « di vojvodinski skladatelji resne glas Še enkrat London. Roke ČETRTEK, 14. XI. 8 45 TEST 9,00 TV V ŠOl I 10.35 TV V ŠOLI 2.00 POROČILA 6 15 — 23.35 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 7.35 PEGAM IN l.AMBI RGAR. arodna pesem 17.45 PORTRET BRATKA KREFTA 18.10 DŽEVAD HOZO. oddaja iz cikla Miniature 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA I II MA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 TEDNIK 21.20 TUJCI IN BRATJE 3. del angleške nadaljevanke 22.15 DNEVNIK 22.30 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME— Janko Kersnik—An drej Inkret: CIKLAMEN DRUGI PROGRAM 16.55 Dnevnik — 17.15 LutkomendU8 — 17.45 Prostorski načrt SRH 18.15 Tass lahko objavi — 19--10 I2nL vi JRT. TV Titograd: Dnevnik. "el‘ VI .1 l\ 1 . I V | . dejanje (TV drama). Zadnji ples n tli!jev. Aktualno. Mali koncert a- UIIJCV. AKlliaino. iviiin havne glasbe. Črnogorska kultu zakladnica. Večer / bojevniki [avtomobili^^H Z4IT4V4 850 AL KOMBI LUX Z-101 T POLI • GOSPODARNI • SODOBNI • FUNKCIONALNI • • PRIMERNI ZA VSAKOGAR ► MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU • STARO ZA NOVO • DOBAVA TAKOJ! INFORMACIJE IN VPLAČILA: ZAIHV4 LJUBLJANA LJUBLJANA, TOZD ZASTAVA, Celovška 150, telefon (061) 557-351 CELJE, TOZD AVTOMOTOR, Miklošičeva 5, telefon (063) 24-211 MARIBOR, TOZD AVTOMOTOR, Grajska 7, telefon (062) 22-654 SLOVENJ GRADEC, TOZD AVTOMOTOR, Glavni trg 51, telefon (062) 841-461 TRBOVLJE, TOZD AVTOMOTOR, Savinjska 36, telefon (0601) 21-081 KOPER, TOZD SERVIS KOPER, Istrska 55, telefon (066) 34-621 NOVA GORICA, TOZD SERVIS KOPER, Vojkova 49, telefon (065) 22-112 KRŠKO, TOZD ZASTAVA, Cesta Krških žrtev 53, (068) 71-218 Ime mesta Črnomelj Iskra Iskra — IEZE Ljubljana tozd Industrijska elektronika Kostanjevica na Krki Komisija za delovna razmerja obj avlja prosta dela in naloge: oblikovanje tehnoloških postopkov in norm — 1 delavec Pogoji: elektrotehnik, zaželene delovne izkušnje, poskusno delo 3 mesece Dela in naloge se združujejo za določen čas, za dobo 6 , mesecev. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na gornji nasiov v 8 dneh od dneva objave; o izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 621/45-85 ^Rinč razstavlja V LJUBLJANI .JANA — V razstavišču lj3skcga inštituta Boris Kidrič v (,l dani je razstavljalo 1 žc več '^jskih likovnikov. Ta čas sc v 0 s sv°iirni deli predstavlja jamski slikar Jože Marinč, h,, n' pedagog na kostanjeviški šoli. To je že njegova deseta trojna ra/stava, sodeloval pa t 1 na enajstih skupinskih. l etos si.'"1'*1 na 7. mednarodnem ijSjju umetnosti v čilskem Vulgarni v avstrijs kem Jennersdortu. ti Pravi, da poskuša v slikah dos-k Slohino. umirjenost in poeti,, poudarek pa daje na harmo-PJoskve. NA ČARDAKU PROSTOR ŠE ZA 8 HIŠ ČRNOMELJ — Ker priprave /a pozidavo Drag v Črnomlju še niso tako daleč, da bi parceležc lahko ponudili krajanom, je toliko bolj dobrodošla sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za družinsko gradnjo na Čardaku. zlastiše. kervobčinskem središču primanjkuje gradbenih parcel. Ker bo črnomaljska obvoznica potekala bolj severozahodno, kot so prvotno načrtovali, je nastal na področju zazidalnega načrta, ki so ga sprejeli leta 1-976 in delno 1979. prostor še za X družinskih hiš. V zazidalnem načrtu je predvidena gradnja standardnih družinskih hiš. tako da bo z obstoječo pozidavo oblikovano enotno območje. DOLENJSKI LIST OGLAS V DOLENJSKEM LISTU— ZANESLJIV EKONOMSKI USPEH Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih. Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto. 24-006 PREKLETSTVO SKOPEGA MLINARJA POD PREŠERNOVO GLAVO V četrtek smo v črnomaljskem kulturnem domu po dolgem času spet videli dobro predstavo: / dramo Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glav o se nam je predstavilo Slovens ki* narodno gledališče v/ Ljubljane. Crno-maljci so se i/kazali in napolnili dvo-. rano. Želim si še takih predstav, ki so pri nas redke. IR! NA SPRl lZLR OSČ rnomclj Brez dvoma je bil Črnomelj naseljen že v starejši železni dobi. O tem namreč pričajo odkriti žarni grobovi na Sadežu. Drugo prazgodovinsko grobišče je bilo v bližini gimnazijskega poslopja. Pri gradnji osnovne šole leta 1888 pa so našli bronasto tulasto sekiro. Precej je najdb tudi iz rimskega časa, med njimi več rimskih nagrobnikov. Trije so vzidani v mestnem ali Flekovem mlinu ob Lahinji, eden v cerkvi sv. Duha in eden v župni cerkvi. V Lahinji pa so odkrili ostanke s kamni zidanega kopališča. Leta 1951 pa so ob župni cerkvi našli več staroslovanskih grobov. Kraj se v zgodovinskih dokumentih prvič omenja leta 1228 pod imenom Schirnomel. Črnomaljski grad pa je že leta 1165 sezidal Oton Kraški, ki je po njem prevzel ime gospod Črnomaljski. Stal je tam, kjer je zdaj mali Stoničev grad. Kasneje so Črnomalci zgradili večji grad, ki seje po raznih prezidavah ohranil do danes. Leta 1277 se Črnomelj prvič imenuje kot trg, leta 1407 pa je bil zaradi turške nevarnosti povzdignjen v mesto. Tedaj je dobil iste pravice kot Metlika. Lastno sodstvo in mestno upravo ter pravico do sedmih sejmov na leto. Kuga je pustošila v letih 1348,1510,1646,1647,1691 in od 1270 do 1794. Turki so mesto prvič napadli že leta 1408 in ponovno leta 1411, koso požgali vso njegovo okolico. Leta 1529 je postal obrambno oporišče ter s tem zbirališče in izhodišče vojaških pohodov proti Turkom. Kasneje so Črnomelj nadlegovali tudi Uskoki in hajduki, ki so jih avstrijski orožniki zatrli šele sredi 19. stoletja. Močno pa je mesto prizadel tudi požar leta 1655, PREKLETSTVO STAREGA MLINA V Črnomlju se je vse do danes ohranilo mnogo starih gradenj, vendar pa je celo večina zgodovinarjev mnenja, da je najstarejša zgradba v mestu stari mestni mlin ob Lahinji, ki danes počasi, vendarzanesljivo razpada. Menijo namreč, da je mestni mlin, ki se ga je prijelo ime po poslednjem lastniku — Flekov mlin — stal ob Lahinji, ko še ni biLo naselja niti starega črno-: maljskega gradu. In prav v zvezi s tem mlinom se je med okoliškim življem v dolgih stoletjih napletla vrsta pripovedi, ki mlin povezujejo z nastankom imena mesta Črnomelj. 2al pa so se te zgodbe do danes skoraj pozabile. Da je ime Črnomelj nastalo prav zaradi mestnega mlina, nam v pripovedki Kako je Črnomelj dobil svoje ime, leta 1956 v knjigi Zaklad na Kučarju, poroča Lojze Zupanc. Ker je pripovedka zapisana po še ohranjenem ustnem izročilu, jo navajam v celoti: »V starih časih, ko je Črnomelj bil še vas in ko še ni imel niti svojega gradu niti svojega imena, je ob Lahinji živel bogat, a skopuški mlinar Stonič, ki je kmetom mlel rumeno debelačo, zlato pšenico in črno rž. Nekega dne pa je prišla k njemu gorjanska vila, spremenjena v staro, zgrbljeno ženico, ter ga prosila, naj ji podari merico bele moke za bolnega sina. Skopuški mlinar, ki je bil trdega srca, pa je neznanki nasul v bisago črne moke in se hudobno zakrohotal: ,Na stara, le nesi to moko domov, saj je bela ko padani sneg! In vila je odšla v Gorjance, da bi bolnemu sinu spekla pogačo. Ko pa je prišla v vilinski grad, je opazila, da jo je hudobni mlinar ukanil. Vrnila se je k skopuhu, stresla črno moko v ,grot, nad mlinskim kamnom in preklela mlinarja in njegov mlin rekoč: ,Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli! In zares: naj so poslej kmetje prinašali v mlin ob Lahinji še tako lepo pšenico, mlinski kamni skopuškega mlinarja Stoniča so vsako zrnje zmleli v črno moko. Mlinarje obubožal in od žalosti umrl. IzvasiobLahinji pa je postalo mesto. Belokranjci pa so mu zato, ker je mlin skopuškega mlinarja samo črno mlel, vzdeli ime — Črnomelj.« KJE JE IZVOR PRIPOVEDKE? Da je imel Črnomelj bržkone povezano s starim mestnim mlinom, še danes zatrjujejo mnogi domačini, vendar pa podrobnosti pripovedke ne pomnijo več. Eni smatrajo, da je mlin preklela čarovnica, drugi, da gorska vila, in nekateri celo, da je bila mlinarjeve nesreče kriva beračica, ki so ji pomagali svetniki. Iz Vlado Vardjan množice teh pripovedi, ki so se do danes ohranile le v drobcih, pa lahko izluščimo dejstvo, da je mlin ob Lahinji zavoljo prekletstva mlel črno moko oziroma otrobe. »Za omenjeno pravljico sem slišal,« mi je zatrdil 54-letni inženir Vlado Vardjan, ki že od rojstva živi v Črnomlju. »Težko pa bi vam danes povedal, kje sem jo prestregel, če jo nisem morda celo bral. A zdi se mi, da sem jo slišal že v osnovni šoli, ko nam je učiteljica razlagala krajevno zgodovino. Morda pa sem jo slišal tudi drugod. Res ne vem več. Še dobro pa se spominjam svoje tete, ki mi je kot otroku pripovedovala mnogo pripovedk. A večina le-teh je bila z junaško vsebino. Na primer o kraljeviču Marku in o bojih s Turki. Lahko vam zatrdim, daje bila vsaj v Črnomlju v moji mladosti najbolj razširjena hrvaška pravljica z junaško vsebino.« Nobenega dvoma ni, da ima legenda o mlinarjevem prekletstvu poduk. Kaznovana skopost, ki dobi svoj višek v stavku: »Sedaj boš ti samo črno mlel!« Motiv, ki pa se pojavlja predvse v češki splošni pravljici, kjer so mlinarji čestokrat kaznovani za svojo skopost s prekletstvom. Pri tem lahko pomislimo, da smo dobili motiv črnomaljske legende prav iz Češke in to v času, ko so pričeli ljudje množično iskati izvore slovenskih krajevnih imen. Najpreprostejšo razlago imena Črnomelj bi seveda najlažje izpeljali iz »črno-mel« in ta razlaga bi se lahko porodila tudi med preprostimi ljudmi. Ničesar sicer nočem trditi, toda možno je, da so celo strokovnjaki pod vplivom množičnega etimologizira-nja iskali motiv pri drugih narodih. Zanimiva pa je predvsem upodobitev mlina iz prejšnjih časov, je še pripomnil Vardjan.« Pred kakimi osemdesetimi leti je bil mestni mlin še popolnoma tak, kot ga je upodobil Valvasor, le d§ so bila tedaj mlinska kolesa manjša. Podobna pa je tudi upodobitev slikarja Ferda Vesela. Torej lahko upravičeno trdimo, da se zgradba v mnogih letih ni bistveno spremenila. Da pa je mlin zares star, dokazuje tudi izročilo, da je menda celo jez pri slapu zgrajen iz starih rimskih kamnov. Pravijo celo, da je tudi dno tolmuna tlakovano s takimi kamni. Takšne kamne pa so morali vgraditi že davno tega, saj jih danes skorajda ne najdemo več.« KAKŠNA JE RESNICA? Brez potrebe in pravega učinka bi iskali v stari pripovedi o kaznovanem skopuškem mlinarju razlago o nastanku imena Črnomelj. Nesporno je namreč dejstvo, da je ime starejše od pripovedke in da je pripoved nastala pod vplivom imena. Dokaj sprejemljivejše se zde razlage izvora imena Črnomelj v poročilu Leopolda Podlogarja v knjigi Kronika mesta Črnomlja in njega župe iz leta 1906. Podlogar navaja, da je bil tudi zgodovinar Rutar mnenja, da je stal mestni mlin dosti prej, preden so pozidali grad in je nastalo okoli gradu mesto. Okoličani so v tem mlinu mleli zrno (žerno, žirno) in mlina se je oprijelo ime »zrnomlin« in po njem tudi gradu in mestu. V najstarejših listinah najdemo ime mesta oziroma vasi, trga: Sc-hiromel (1228), Zermeli (1277), Czernomel (1323), Chernomel (1354) in Schernemel (1426). Drugi so mnenja, da se je nahajal tu v davnem času, preden se je začelo razvijati mesto, ročni mlin, kateremu ustreza staroslovensko ime »žerna«. Tretji pa izvajajo ime iz »čer« in »mel«. Prva beseda pomeni namreč pečino, druga pa kakovost pečine. Pečina ali skalna plošča, na kateri se je razvilo mesto, je bila podobna snežnim nametom ali zametom, za kar je bila v staroslovenščini beseda »metel« ali skrajšano »mel«. Mogoče pa je pri imenu svojo vlogo odigral tudi nemški »Scier (sxhierumflissen), na kar bi se dalo sklepati iz starega imena mesta »Schiromel.« Vse te razlage seveda niso dokazane. Vendar bi lahko med njimi le iskali osnovo za izvor krajevnega imena mesta — Črnomelj. RADO RADEŠČEK ^ - - rl I! k 11 tcden%led a3 Četrtek. 7. novembra — Okt. soc. rev. Petek. 8. novembra — Bogdan Sobota. 9. novembra — Teodor Nedelja. 10. novembra — I.eon Ponedeljek. II. novembra — Martin Torek. 12. novembra — Emil Sreda. 13. novembra — Stanislav Četrtek. 14. novembra — Lovrenc LUNINE MENE 12. novembra ob 15.20 — mlaj ES BREŽICE: 8. in 9. 11. ameriški til m Zafrkanti. 8. 1 1. nemški lil m Seksi igre v internatu. 10. in 11. 11 italijanski til m Jor — lovec i/ prihodnosti. 12. in 13. 11. ameriški tlim Ninočka. ČRNOMEI.J: 8. 11. ameriški til m lktagon. 10. 11 japonski til m Obračun 10. II. ameriški tlim I lirija. 12. 11. nemški til m I.ilv Marinine 14. 11. francoski tlim Veličastni. KOSTANJEVICA: 9. 11. ameriški film Dvojna ekspozicija. 10. 1 1. ameriški til m Rock v 11. KRŠKO: 10. 11. ameriški film Bar-barossa. 12. 11. francoski til m Vroča Cecilija 13. II. francoski film Ne nocoj, draga. MIRNA PEČ: 8. 11 ameriški til m Disciplina bre/ milosti. NOVO MESTO — DOM KlJI -TURE: 7. 11. tilmsko gledališče — jugoslovanski til m Na svidenje v naslednji vonji. 8 .9. in 10. II (ob 16. uri) ameriška komedija Jud\ v uniformi. Od 8. do 10. 11. ameriški tilmHundra. 9. M. nemški tilm Šampioni postelje (ob 22. uri) — nočna predpremiera. 12. in 13. 11. francoski tilm Nočna patrola. 14. 11. tilmsko gledališče — ameriški tlim Heroji Gvadal kanala. službo dobi TAKO.) ZAPOSLIM KV ali polkva-lificiranega avtoličarja! Avtoličarstvo — Alojz Luzar. Gor. Brezovica 13. Še ntjernej. GOSTIŠČE ŠTUPAR. Dvor 96. takoj zaposli dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Stanovanje v hiši. OD po dogovoru. ZAPOSLIM dva kovinarja ali KV ali NK. za želje n vozniški izpit B kategorije, delo je dinamično, na terenu. Kovinsko strojno vzdrževanje — Boris Kos. Gubčeva 11. Krško. tel. 72-711. stanovanja MLAD PAR IŠČE garsonjero ali večje stanovanje v Novem mestu, po možnosti v bloku. Tel. 26-678. razen sobote in nedelje. motorna vozila PRODAM LADO 1300 SL, letnik 1976. v dobrem stanju. Tel. (068) 44-686. TOMOS APN 6. letnik 1984. prodam. Tel. 25-687. PRODAM popolnoma nov štirib-rzinec. bre/ispitni APN 6. še po stari ceni. Jožko Živic. Dolenji Boštanj 124/68294. tel. 82-074. 126 P. letnik 1976. pograd 200 x 110 in rolete za balkon prodam. Tel. 24-825 po 14. uri. PRODAM LADO 1300. novo. še neregistrirano, po ugodni ceni ali zamenjam za traktor. Anton Rozman. Rdeči kal. Dobrnič. PRODAM ŠKODO 105 L, letnik 1981. Janez Marn. Dol. Dobrava 13. Trebnje. UGODNO PRODAM R 4 GTL. Tel. 22-521. Strojna 22. Mežnar. PRODAM R 4. starejši letnik, registriran 16. januarja 1985, motor v okvari. karoserija dobra. Tel. 21-134 int. 24. dopoldan. PRODAM DIANO, letnik 1977. Roman Lešnjak. Dobravica II. Šentjernej. tel. 32-020 int. 278. dopoldan. PRODAM R 12. letnik 1976. Tel. 85-164. POCF.NI prodam 850 po delih. Informacije vsak dan od 16. ure naprej na tel. 26-733. PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1984. ali zamenjam za zastavo 101. enako staro z doplačilom. Slavka Gruma 18. stanovanje 7. Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750. jetnik 1976. Cena 11 SM. Drejčetova pot 18. Novo mesto. tel. 26-443. UGODNO PRODAM avtomatik A3MS. star 14 mesecev. Tel. (068) 71-443. PRODAM ali zamenjam golf D. letnik 1984. za bov 15 S ali podoben stroj. Naslov v upravi lista (6053/85). WARTBURG KARAVAN prodam. Stanko Rožman. Artiče 25. tel. 69-343. Z 101. letnik 1979 prodam. Jože Podržaj Cegelnica 51. Novo mesto. PRODAM GOLF diesel. letnik 1979. in štiri gume s platišči 165/70-13. Tel. 25-862. PRODAM NSU 1200, letnik 1971-69, oba vozna. Zvone Uhernik, Ragovska 7. Novo mesto. UGODNO PRODAM LADO 1200. letnik 1983. karambolirana sprednja desna stran. Jože Zagorc,Gor. Dole7. Škocjan. PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1974. neregistrirano, potrebna popravila. Majde Šilc 22/96. Novo mesto. ZASTAVO 750 in prikolico ugodno prodam. Jože Turk. Ostrog 27. Še nt jernej. PRODAM Z 750, letnik december 1978. Anton Košak. Ul. talcev 13 Kostanjevica. DIANO prodam. Rabzelj. Šentjernej. tel. 32-177. 126 P. letnik 1981. prodam. Florjančič. tel. 24-513 (zvečer). ijski stroji PRODAM traktor Zet or. tip 2011. v dobrem stanju. Franc Bebar, Dragovanja vas 2 B. Dragatuš. NUJNO PRODAM traktor Ursus 35 s kabino. 1400 ur, gume 12. nove. »Šrota r«. obračalnik za BCS, nov lok za deutza. Janez Kastelic. Vrh pri Pahi 13. Otočec (pri lovskem domu). PRODAM Traktor Pasquali. 30 KM. s plugom, in 2-tonsko prikolico. Plut — Štrucelj Niko. Mavrlen 4. Črnomelj. DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. ' IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev-oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd' Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM TRAKTOR URSUS C 335 s kabino, v zelo dobrem stanju. Jože B i 7 j si k. Kržišče II. 68274 Raka. PRODAM TRAKTOR STEYF,R 28 KM tip 188. generalno obnovljen, in avto Z 101. prva registracija 1979. registriran do avgusta 1986. Kuzma. Pe-rudina. Vinica pri Črnomlju, tel. 55-380 Zvečer. TRAKTOR TV 522. star 2 leti in pol. prodam. Franc Kovačič. Gorjane 41. 68282 Koprivnica, tel. (068T 71-007. od 7. do 15. ure. IŠČEM diferencial za traktor Ste-ver T 84. letnik 1957. Zvonko Vrtin. Vrtača 31. Semič. PRODAM traktor Štore 404 in kosilnico BCS ter jermenico za traktor. Franc Andrejčič. Segonje 1. Škocjan. PRODAM traktor TV 523. star dve leti. plug in brane. Alojz Rauh. Uršna sela 48. PRODAM traktor Ursus 35. dobro ohranjen. Jože Kastelic. Brezovica 28. Šmarješke Toplice. PRODAM traktor Stever (18 KS) s koso. Jožef. Šmarješke Toplice 1. TRAKTOR DEUTZ (16 KM) prodam. Kapler. Šmarjeta 8. Šmarješke Toplice. PRODAM traktor Zetor 47 s 3000 urami, dobro ohranjen. Franc Jaz-bin.šek. Drožanje 14. Sevnica. PRODAM traktor IMT 533 s koso Mortl. Kopina. Družinska vas. Šmarješke Toplice, tel. 84-050. PRODAM trosilec hlevskega gnoja VTG 2700 sip Šempeter, malo rabljen. Tel. 43-876. Težka voda. prodam PRODAM harmoniko. 120 basov, in TV mini. star eno leto. Zvone Uhernik. Ragovska 7. Novo mesto. SOBNO ROŽO difenbahijo. visoko I meter, prodam. Tel. 22-486. PRODAM kravo simentalko s teletom. 9 let starp. Jože Turk. Ostrog 27. Šentjernej. UGODNO PRODAM pohištvo za spalnico. Tel. 22-639 popoldne. DVE PLASTIČNI CISTERNI po 1500 1 ter oljni gorilecCalomat (oboje še neuporabljeno) prodam. Florjančič. tel. 24-513. zvečer. BIZAM krzneno jopo št. 36-38 za 60.000 din. novo žensko kolo MARATON za 45.000 din in otroško stajico za 4.500 din prodam. Tel. 26-710. PRODAM novo peč za centralno ogrevanje. Jože Tomc. Žužemberk 164. ali po tel. 84-245 od 14. ure dalje. PRODAM kiipersbusch na drva. Pot na Gorjance 29. Novo mesto. ZAMRZOVALNO omaro, brezhibno. staro eno leto. nujno prodam. Tel. 44-609. DIRKALNO KOLO SPRINT prodam. Tel. 44-609. DVOREDNI pletilni stroj Singer — Hemomatic, nov. prodam. Srečko Volk. Krška vas 27 a, Brežice. PRODAM dve leti staro centralno peč Ferroterm. 25.000 kkal. Tel. 21-239. popoldne. PRODAM skoraj nov enofazni hrdrofor. Božo Kuhar, Ljubljana, poizve pa se pri Krhinu, Ostrog 34. Še ntjernej. NOVO KRZNENO JAKNO BIZAM prodam za polovično ceno. Jakše. Ob Težki vodi 21, Novo mesto. (Šmihel). PRODAM novo peč za centralno ogrevanje Emo central, 23000 kalorij, ter prednje blatnike in prage ža fiat 126 P, Andrej Zupan. Brezovica 32. 68220 Šmarješke Toplice. UGODNO prodam I profil nosilce, dolge 5.70 m. A. Blažon. tel. 25-321. POCENI PRODAM rabljena garažna vrata LIP Bled. Lado Hočevar. Hrast ulje 30. Škocjan. PRODAM elektroagregat Honda, primeren za vikend brez elektrike, in camp hladilnik Elektrolux (50 I). Tel. 25-097 od 16. do 19. ure. PRODAM diatonično harmoniko CFB. Tel. (068) 71-555. PRODAM rastlinjak — 40 m2, proizvod Agrostroj Ljubljana. Tel. (061) 772-142. RAČUNALNIK SINKLER SPEKT- RUM 48 K, prodam. Tel. 25-021. \ PRODAM brejo kobilo z žrebetom in žrebico. staro dve leti. novo prikolico Krpan ter prešo za grozdje. Vidmar. Jezero 19. Trebnje. PRODAM dekliški plašč št. 38. Tel. 24-663. PRODAM gramofon Tosca 20. Tel. 22-000 PRAŠIČE (okoli 125 kg) prodam. Saje. Stara Bučka 42. Škocjan. PRODAM prosto stoječo cisterno (2000 I) in avto LADA KARAVAN. Tel. 56-654. PRODAM dve motorni žagi. Martin Sekula. Uršna sela 18. PRODAM dve rabljeni peči (35000 in 20000 kcal) za centralno ogrevanje. Pečarič. M. Jarca 22. Novo mesto. tel. 21-946. PRODAM 3.5 let starega vola. ki zna voziti. Ovniček, Hrib 12. Stopiče. PRODAM navadne tri tonske harmonike Be. Es. As. stare eno leto. Janez Pavlič, Dobravica 31, Šentjernej. PRODAM rabljeno peč Stadler 35000 kcal. Martin Povhe. Dolenje Vrhpolje 45. Šentjernej. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam Zagorc. Gor. Vrhpolje 37. Šentjernej. PRODAM 50 m2 800 — 20 gumo. Goriška vas 15. PRODAJAM AKVARIJSKE TROPSKE RIBE. Semenič, Ragovska 14. Novo mesto. tel. 20-361. PRODAM sadne sadike (jablane, hruške, breskve, marelice in češnje). Za sorto in kvaliteto dam garancijo. Jože Prelog. Adamičeva 13 (Grm). Novo mesto. tel. 26-310. PRODAM dober hlevski gnoj ter dober voz hrane za prašiče. Jože Cimermančič. Vrhe 7 pri Dolžu. TERMOAKUMULACIJSKO peč Elind (cena 25000 din) in črno-bel TV sprejemnik prodam. Boris Sajevic. Žužemberk 26. kupim KUPIM rabljen pisalni stroj. Tel. 24-663. KUPIM samonakladalko (od 17 do 19 kubikov) Jože Gramc. Stankovo 2. 68262 Krška vas. KUPIM pašnik, travnik ali opuščen vinograd s staro zidanico ali podobno zgradbo ali ruševinami v izmeri 20 — 30 a. Oddaljenost do 20 km iz Novega mesta. Naslov v upravi lista (6050/85). V Novem mestu ali bližnji okolici ku- pim manjšo vrstno hišico ali dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (6052/85). MANJŠO novejšo hišo v Šentjerneju kupim. Tel. (068) 71-448. posest PRODAMO DOMAČIJO s približno 4 ha obdelovalne zemlje v Hrvaškem Zagorju, oddaljeno 3 km od Bizeljskega. Hiša je na lepem kraju ob asfaltni cesti, prav tako vsa zemljišča. Informacije dobite pri Jožici Fekonja. Maribor, tel. (062) 23-238. ali Novo mesto (068) 24-232. PRODAM vinograd in shrambo v okolici Telč. Naslov v upravi lista (6054/85). PRODAM staro gospodarsko poslopje v Jedinščici in travnik (80 a) v Pogancih! Tel. (068) 25-867, 24-350. PRODAM ali dam v najem stanovanjsko hišo v središču Brežic. Hiša je primerna tudi za obrtno dejavnost. Pojasnila dobite po telefonu (068) 61-771 po 20. uri. GOSTINSKI LOKAL, urejen, v bližini Novega mesta dam v najem. Naslov v upravi lista (6051/85). Sem vdovec, srednjih let. zaposlen, nekadilec z najemniškim stanovanjem. želim spoznati žensko za skupno življenje, staro do 55 let. Ponudbe pošliite pod šifro »TOPLA JESEN«. IŠČEM UPOKOJENKO za gospodinjstvo. Oskrba v hiši. Slavica Urbančič. Moše Pijadejeva 25. Ljubljana, tel. (061) 312-580.' NEŽA ENČIMF.R, Čisti breg 3 Šentjernej, prepovedujem vožnjo in sečnjo v gozdu, ki leži ob potoku Lakovca. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽICA KUPLJF.NK, Slavka Gruma 22, Novo mesto, prepovedujem ANTONU KUPLJENKU iz. Srednjega Grčevja 26 prodajo vseh premičnin in nepremičnin. Obenem ga opozarjam. naj preneha delati škodo, sicer ga bom sodno preganjala. GOSTIŠČE ŠTUPAR. Dvor, opozarja LADA in MARIJO KOVAČ — starejšo, da prenehata z lažnimi govoricami gostom v svojem bifeju o našem gostišču in naših zaposlenkah. sicer ju bomo sodno preganjali. čestitke Dragi mami. stari mami. babici, prababici FRANČIŠKI BRULC iz Smolenje vas) za 80 let iz srca želijo še mnogo zdravih in srečnih let — vsi njeni. Dragim, dobrim in skrbnim staršem TONETU m FRANČIŠKI MOŽE iz Plcmberka 3 pri Stopičah želimo ob 60-letnici skupnega življenja vse najboljše in da bi še dolgo vesela in zdrava ostala med nami. vsi. ki ju imamo radi. Te dni praznuje 60. rojstni dan in god POLDE HRASTAR iz Dol. Karteljevcga. Iskreno mu čestitamo in želimo še veliko zdravih* let ter se mu zahvaljujemo za vjo: $krb. Brat Janez z družino. Anžlinovi in Hrastarjevi. Dragi SLAVKI FORŠČF.K vse najboljše za rojstni dan. Sodelavci. obvestila 18 ELEKTRO SERVIS DJURICA BA-N.IAC. Hitro, poceni in / garancijo, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-39.3 od 6 do 7.30 (TAKOJ) in od 16. do 22. ure (po dogovoru). Se priporočam! NOVO! NOVO! NOVO! VULKANIZER! V Metliki na novo odprta vulkanizerska delavnica. — Vulkanizacija. centriranje, montaža in demontaža osebnih in tovornih gum. Priporoča se NIKICA STRAHINIČ. Breg revolucije 5. Metlika, tel. 58-764. PO UGODNI CENI POSOJAM poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041) 418-014. ŽAGAM DRVA V Novem mestu in okolici. Tel 21-360, v GOSTILNA JOŽE ZUPANČIČ.-Žužemberk. 19. prireja vsako SOBOTO PLES. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da popravljam gospodinjske aparate na terenu. Specializiran za Gorenje. Popravilo gospodinjskih aparatov.) Viktor Subotič, Ločna 16. Novo5 mesto. tel. 22-133. SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, krško, , METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Z datumom 31. 10. 1985 je izšla 18. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo: — občina Novo mesto sklep o spremembah in dopolnitvah sklepov o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV Novo mesto,-njegove DO, TOZD in DSSS ter o ugotovitvah v zvezi z izrečenimi ukrepi, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1985, sklep .o članih volilne komisije in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Šmihel; — občina Ribnica odredbo o ceni toplotnega ogrevanja v stanovanjskih soseskah Trg Veljka Vlahoviča in Prijateljev trg v Ribnici za kurilno sezono 1985—1986, odlok o obvezni uporabi in plačevanju obratovanja in vzdrževanja kurilnic v stanovanjskih blokih in soseskah na območju občine Ribnica, odlok o ureditvenem načrtu — kare med Šeškovo ulico, cesto na Ugar, Gallusovim nabrežjem in Urbanovo ulico, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1985, odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1984 in sklep o povečanju cen odvoza smeti; — občina Trebnje odredbo o veterinarsko sanitarnem redu na sejmiščih, dogonih, razstaviščih in drugih javnih pregledih živine. EPS-DL Iskra Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o. tozd Tovarna energetske elektronike Novo mesto, o.sub.o., Velika Cikava 22 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. navijalec I. — varilec 2 izvajalca Pogoji: . — poklicna šola — IV. stopnja strojne ali elektroenergetske smeri — 1 leto delovnih izkušenj — tečaj za varjenje barvnih kovin 2. orodjar II. 2 izvajalca Pogoji: — poklicna šola — IV. stopnja oblikovalec kovin — smer orodjar — 2 leti delovnih izkušenj s področja orodjarstva Novim sodelavcem nudimo kreativno delo, stimulativne osebne dohodke, možnost izpopolnjevanja in napredovanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Od kandidatov pričakujemo, da imajo odslužen vojaški rok in da so zdravstveno sposobni za opravljanje objavljenih del in nalog. Kandidati naj pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Avtomatika, tozd Tenel Novo mesto, Velika Cikava 22, kadrovska služba. 622/45-85 Skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. inšpektorja za parne kotle 2. dva požarna inšpektorja 3. tržnega inšpektorja Pogoji: pod 1, visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 2. višja izobrazba požarne ali druge tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 3. — visoka izobrazba pravne, ekonomske ali živilske smeri in 5 let delovnih izkušenj, višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Za vsa dela in naloge se zahteva še strokovni izpit in obvladanje slovenskega jezika. Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili in bodo imenovani za inšpektorje. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema komisija za delovna razmerja pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto, Cesta kom. Staneta 30, 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 620/45-85 DOLENJSKI LIST St. 45 (1891) 7. novembra 19S5] Trud in trpljenje je bito tvoje življenje. ZAHVALA V 71. letu starosti smo izgubili našo dobro mamo. staro mamo in teto JOŽEFO — PEPCO VODOPIVEC z Vel. Slatnika 17 Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojno mamo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku (drugo nadstropje) bolnišnice v Novem mestu, zdravnikom in strežnemu osebju. Zahvaljujemo sesodelavkam Laboda, travmatološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, patru Petru za lepo opravljeni obred ter vaščankam za zapeto žalostinko. Erlahovim pa za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! ..... Vsi njem ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. stara mama. sestra in teta FRANČIŠKA JERELE Čadraže 17 Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala osebju ZD Šentjernej, Interni bolnici Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poklonili pokojni in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE PESKAR iz Šmavra 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, dar o vali pokojni cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvala tudi Zvezi borcev Svetinje, pevskemu zboru Dobrnič in gospodu župniku za cerkveni obred. Vsi njeni žalujoči Zlati oče si nam bil dom ljubiti nas učil. a ta sedaj je pust in prazen, ker tebe dragi oče. r njem več ni. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat. stric in svak JANEZ PEZDIRC iz Biršta 11, Gradac Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Hvala ZB Podzemelj. Društvu upokojencev Gradac, tov. Marici Lozar za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Tragično je preminila naša sestra in teta. nana ANA KLEMENC iz Rodin Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, ki so nam pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala pevkam in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni • ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil naš oče ALOJZ MIKLIČ iz Trebnjega, Vina gorica 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga v času bolezni obiskovali, še posebej pa dr. Kramarju, njegovemu oddelku in dr. Humarju zdravljenje v času bolezni. Hvala sosedom za pomoč, delovnim organizacijam za darovan o cvetje in izražen o sožalje, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in kaplanu za lepo opravljeni obred in vsem. ki ste nam v žalostnih trenutkih kakorkoli pomagali in našega očeta pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA BOŽIČA iz Stopič 44 P* prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki po nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala velja DO Ljubljanske mlekarne-TOZD Novo mesto. Požarna varnost Novo mesto. I-abod-TOZD Commerce, Cestno podjetje-TOZD Uprava GG Novo mesto. Gasilskemu društvu Stopiče, govorniku za poslovne besede, pevcem, dekanu za opravljeni obred ter vsem. ki ste Pokojnega spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI EKSKURZIJA V laboratorije oktobra smo se člani bioke-:ga krožka naše šole odpravili v O DELU RK C^atorije v Novo mesto. Najprej |JrSi ogledali Krkine laboratorije, L?11 smo odšli v Zavod za socialno SKcir w*Crao in higieno. Tam so nam kJh^ie uslužbenke pokazale, kako ^Bedujejo razne pijače in jedila. Na-smo si ogledali laboratorije v ^Ki. Eni naših učenk so vzeli J*c krvi in nam pokazali, kako jo (jAujejo. Obiskali smo tudi Jakčev C ’ ŠIŠKO HELENA, 8. b tar. heroja Ivana Kovačiča--Efenke Pred kratkim se je v Šentrupertu sestal odbor krajevne organizacije RK. Razpravljal je predvsem o delu RK v prihodnje. V načrtu imajo naslednje akcije: zbiranje papirja za RK, vključevanje mladih članov, pomoč mladih članov RK starim ljudem in vsem pomoči potrebnim v soseščini, sodelovanje z občinsko organizacijo RK. pobiranje članarine, obdarovanje starostnikov in njihovo srečanje. Pri vsem je organizaciji RK v veliko pomoč naša osnovna šola. BARI RUGEU, 8. r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža. brata, svaka in strica JURIJA JAGODICA se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, kisonam vtežkihtrenutkih pismenoin ustno izrazili sožalje, poklonili pokojnemu toliko lepega cvetja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot. Zahvaljujemo se za poslovilni go\or pred domačo hišo Frideriku Vebru, gasilcem in godbi PGD Predgrad, predsedniku KS Predgrad ter \Vajsu za poslovilni govor pred odprtim grobom. DO UNISTOS Ljubljana za udeležbo in poslovilni govor ing. Honruku ter zastopnikom DPO podjetja. Hvala sostanovalcem Slovenčeve 76. 78 za udeležbo pogreba in župniku za opravljeni obred. Rosebno zahvalo smo dolžni VMS Gorinšek za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Ljubljana, Kočevje, Predgrad-Dol ZAHVALA Nepričakovano nas je v 73. letu zapustil naš dragi mož, oče. stari oče, brat in stric JOŽE MALNARIC iz Vavpče vasi 24, Semič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom za vsestransko pomoč v težkifi trenutkih, za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala govornikoma za občutene besede slovesa. Zahvala velja tudi delavcem iz Iskre Semič in iz Beti Metlika. DU Semič. ZB Semič. GD Semič, godbenikom in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi O AKTUALNIH DOGODKIH OB 40-LETNICI OZN V četrtek, 17. oktobra, nas je obiskal Boris Dular, predstojnik medobčinskega študijskega središča pri politični šoli ZKS. Pogovarjali smo se o aktualnih dogodkih doma in v svetu, od oboroževalne tekme pa do težav, ki jih imajo države zaradi prevelikih dolgov. Pogovor je bil zanimiv. Dopolnil je mnoge informacije iz časopisja ter marsikomu poglobil znanje o stanju v svetu. TOM VIDMAR Dom za učence M. Šilc Novo mesto Tudi na naši šoli že več let delu je klub OZN Ob letošnji 40-letnici te človekoljubne organizacije je bilo za člane kluba organ iz iranosrečanjez afriškima študentoma, ki sta nam predstavila svojo deželo Mali. Predavanjejc bilo popestreno z barvnimi diapoziti- vi. Komisija za mednarodno sodelovanje pri OK ZKS pa je v sodelovan ju z našim klubom OŽN organizirala več ' afriške folklore v DKD Edvard Kardelj Program so izvajali člani Zveze afriških študentov v Sloveniji. Obenem je bila odprta zanimiva razstava o delovanju OZN v štirih desetletjih. ALENKA KUNIU ZAHVALA Neizmerno težka je bolečina in spoznanje. da nas je v 42. letu starosti nepričakovano zapustil naš ljubi mož, očka. brat. stric, nečak, bratranec, zet in svak MILAN BELE Pol na Gorjance 56, Novo mesto Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, kolektivoma PTT Novo mesto. Novotehna Novo mesto. Združenju šoferjev in avtomehanikov Novo mesto, učencem in tovarišicam 4. d OŠ Grm. govornikom za tople besede slovesa ob odprtem grobu ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Nada, sinova Gregor in Boris ter ostalo sorodstvo Če bi naša solza tebe. draga mama, prebudila. ne bi te črna zemlja krila. ZAHVALA Ob izgubi naše drage JOŽEFE AVGUŠTIN iz. Cerovca pri Dolenjskih Toplicah se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, kolektivom NOVOLES Straža. IMP Ivančna gorica. ISKRA Novo mesto, BOR Dolenjske Toplice. KZ Straža, duhovniku za opravljeni obred in vsem. ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni otroci z družinami POMAGALI NA KMETIJI Pred kratkim smo delali na kmetiji Radejevih v Kladju. Obirali smo koruzo. Kar veliko njivo koruze smo obrali v 45 minutah. Gospodar kar ni mogel verjeti, da smo že opravili delo. Povabil nas je na sladek jabolčnik, gospodinja pa je pripravila okusno malico. V šolo smo se vračali veseli, da smo opravili dobro delo. MARICA ŽIBERT odšli na daljšo pot. na Lisco. Z vlakom smo se odpeljali do Brega, od tam pa ' peš krenili na vrh 947 metrov visoke Lisce. Pri Tončkovem domu smo se odpočili, se igrali in pogovarjali Ogledali smo si tudi meteorološko postajo, ki je najsodobnejša v Sloveniji. SANDRA RAČIČ IGRIŠČE PROPADA POHOD NA LISCO Prvi športni dan v tem šolskem letu smo učenci sedmih in osmih razredov RIBNICA — Ribniško rokometno igrišče propada. Dotrajale so tribune in ograja je že močno poškodovana. Na tem igrišču so včasih igrali zelo dober rokomet. Zdaj so se športne aktivnosti preselile v d\ orano, igrišče pa je vedno bolj pozabljeno M. G-č 0 0 0 0 0 0 0 0 J: 0 0 0 0 0 0 0 £ 0 0 £ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ STANE Ko so se v teh letih v kaki vasi sevniške občine začeli zanimati za napeljavo telefona, jih običajno pot ni vodila najprej na PTT, marveč k inž. Stanetu Šešku v Stiiles. ki se ni izkazal samo z znanjem, temveč tudi z iznajdljivostjo. Ko so v občini zmajevali z glavami, češ kje bi dobili težke milijone za debel-ožilni kabel, ki bi povezoval štajersko in kranjsko stran, so Šmarčani (Stane je v njihovem kraju doma) preskrbeli in pol-oižili prav tak kabel. Prav bo prišel tudi drugim. Stane po poklicu ni telefonist ali strokovnjak za napeljavo. Doma je s kmetov na bližnji Ledini, po osnovnem poklicu pa je mizar. Kmečka možatost, ki se je je nalezel na vasi, mu pride zelo prav pri opravljanju različnih funkcij, predvsem pa pri predsednikovanju v sevniški krajevni skupnosti. Inž. Šeško je med tistimi ne ravno pogostimi ljudmi, ki so odšli v svet s trebuhom za kruhom, a so se kasneje premislili in vrnili. Po petletnem delu v Mariboru se je vrni! v Mizarsko kot tehnolog in se vpisal na izredni študij ob delu. Na njegovi delovni mizi v Stil/esu. kjer je razvojni tehnolog, ne manjka inovacijskih predlogov delavcev, ki jih v tovarni spodbujajo. kjer je le mogoče. V Stillesu znajo marsikaj sami narediti, to jim priznajo daleč naokoli, pa tudi z umetniško žilico se izkažejo pri svojih izdelkih, vendar nikoli ne odklonijo pomoči strokovne ali znanstvene ustanove. Stane je vedno med pobudniki za tesno in konkretno sodelovanje z njimi. Tudi sicer ceni predvsem znanje in ustvarjalnost. K temu naj bi pripomogli tudi seminarji. na katerih so družno proučevali proizvodnjo, racionalizacije in medsebojne odnose skoraj vsi člani kolektiva, ne oziraje se na to. ali delajo v delavnici ali v upravi. V križnih časih, ki jih živimo, je tako. da se ob stanjšani rezini kruha ljudje najprej odpovedo stvarem, ki jih ne potrebujejo tako nujno. Tu je potem prizadeto tudi izdelovanje pohištva, zlasti stilnega, kar prinaša težje čase tudi za sevniške mizarje. Ob krizi pa se pokaže tudi. kaj kdo zmore in kdo lahko stoji na lastnih nogah. Inž. Stane Šeško s svojimi sodelavci pri tem še ni reke! zadnje besede. V tovarni sicer ni mogoče izvrtati, kdo je oče predelane odzračevalne naprave, ki bo to jesen in zimo v stare proizvodne prostore vračala segreji zrak in s tem prispevala k zmanjšanju stroškov, vendar ima Stane skoraj gotovo kaj zaslug pri lem kol pri drugih razvojnih tehnoloških rešitvah, ki so zanimive tudi za druge strokovnjake, celo z ljubljanske univerze in iz zagrebškega Inštituta za drvo. Sevniški mizarji so pred kratkim skromno, a dostojno počastili 40-letnico tovarne, Sedmerica njenih delavcev je prejela državna odlikovanja, med njimi inž. Stane Šeško red dela s srebrnim vencem. Družbeno priznanje je šlo v prave roke. A. ŽELEZNIK -K S * * N * % S [ 5 n v 5 s s * * * •» % s s H S % NESNAGA NIMA REFERENTA KOČEVJE — Po deževju minuli leden si je Rinža nekoliko opomogla. Narasla jeza toliko, da je zakrila nesnago. ki jo je pokazalo deloma posušeno dno. Zanimivo pa je, da nesnage kljub dvomesečni suši in mnogim sposobnim kadrom na raznih odgovornih položajih ni uspelo očistiti. Nekateri pravijo, da pač nihče za nesnago ni pristojen drugi pa. da nihče liesnage noče čistiti, ker nam gre vsem še predobro. Potrebno pa ho še eno krepkejše dežev je, da bo nesnago, ki plava po vodi, odneslo naprej po Rinži. po Kolpi, po Savci in beli Donavi... 20 let na Mirni gori SPET JAMARSKI TABOR KOČEVJE — V soboto. 9. novembra, bo v Kočevju sedmi Dolenjski jamarski tabor. Organizira ga Društvo za raziskavo jam Kočevje, udeležili pa se ga bodo predstavniki jamarskih društev iz Črnomlja. Kostanjevice. Ribnice. Novega mesta. Straže in Kočevja. Udeleženci tabora si bodo ogledali kraškojamo pri Koblarjih, raziskali pa bodo jamo v Skortenskem hribu DERERMINATORJEV NI BILO KOČEVJE — Ko maj ustanovljeno Gobarsko društvo Kočevje šteje že 46 članov. Za ponedeljek. 28. oktobra, so plakati po Kočevju vabili vse gobarje, tudi nečlane društva, na determinacijo (razpoznavanje) gob. ki jo bosta o pravila gobarska strokovnjaka iz Ljubljane. Kočevski gobarji so prišli, prinesli s seboj tudi precej gob. obljubljenih strokovnjakov iz Ljubljane pa ni bilo. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BRESTANICE BRESTANICA — Razstavo fotografij Brestanice, ki sta jo pripravila Društvo fotografskih delavcev Slovenije in Turistično društvo Brestanice 12. oktobra na brestaniškem gradu, so zaradi velikega zanimanja podaljšali do 8. novembra. Razstava del osthih avtorjev (Vladka Kobal. Tončka Kosi. Ivan Krahulec. Carmen Narobe. Boris. Nada in Edo Primožič ter Bojan Vrdelja). ki se predstavljajo z 90 izjemnimi fotografijami o brestaniški industriji obrti, kulturno-zgodovinskih spomenikih idr., je odprta vsak dan. razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Vsako leto vsaj 30 novih vrst gob RIBNICA —7 »Gobe so kot prometni znaki: večko jih poznaš, manj možnosti je. da pride do nesreče.« pravi dolgoletni predsednik 85-članske gobarske družine Ribnica Vinko Oblak, ki odlično pozna gobe. Čeprav letos vreme ni bilo naklonjeno gobam in gobarjem, ribniški gobarji niso počivali. Skozi vse let o so nabirali gobe in nato na razstavi ob Ribniškem semnju predstavili 240 raznih gob. »V Inlesu, kjer sem zaposlen, nimajo več toliko razumevanja za delo našega društva, kot so ga imeli včasih. Več let smo predavali po osnovnih šolah o gobah, vrstah gob. njih razpoznavanju in varstvu narave. Letos smo zaradi nerazumevanja v Inlesu morali odkloniti prošnjo ene izmed osnovnih šol. da bi pri njih predavali. Veliko razumevanje pa ima za delo naše gobarske družine Riko. ki nam daje na razpolago prostore za sestanke, predavanja, razstave in druge dejavnosti društva.«’ Cilj društva je. da vsak gobar spozna na leto vsaj 30 novih vrst gob. V Sloveniji raste okoli 2.500 različnih gob. med njimi pa je le 30 smrtno nevarnih, med njimi najbolj zelena mušnica. ki jejev ribniških gozdovih veliko. M. GLAVONJIČ Na suhem že šest sulcev Zaradi nizke Kolpe je lov uspešnejši KOČEVJE —Kom aj seje sezona lova sulcev začela, že so v slabem mesecu dni člani ribiške družine Kočevje uplenili šest sulcev (lani v vsej sezoni le tri), težkih od 5 do preko 10 kg: Lov je bil v sušnih dneh • NARAVI JEMLJIMO ZMERNO — Nekateri ribiči že predlagajo, naj hi omejili število sulcev, ki jih lahko vsako sezono uplenijo domači in tuji ribiči. Taka omejitev na Krki že velja. Po tem predlogu naj bi tudi uplenile/j sulca pet let ne smel več loviti tega kralja našiti voda. da bi tako dobili možnost za ta lov praktično vsi ribiči. Del ribičev še nadalje zagovarja prost lov sulca v vsej sezoni lova nanj. Ti trdijo. d a bodo sicer sulce polovili člani drugih ribiških družin ali pa krivo/ovci. Hkrati izražajo prepričanje, da je lov sulcev oh sedanjem nizkem vodnem stanju pravzaprav koristen, saj bodo sicer sulci pojedli druge ribe. ki se jim zdaj nimajo kam skriti. V prihodnje bo gotovo najbolj koristno, da omejimo odlov rib, tudi sulcev, na razumno mero, hkrati pa izboljšamo čuvajsko službo, preprečimo onesnaževanje voda ipd. Jože Klarič. Sulec je meril 92 cm in bil težak 6.20 kg. Največjega in najtežjega sulca je uplenil spet Andrej Hrovatin iz Kočevja, in to 11. oktobra: meril je 106cm in bil težak 10.51 kg. Andrej Hrov atin je lani 1, oktobra uplenil sulca, dolgega 113 NAJTEŽJEGA UJEL HROVATIN — Andrej Hrovatin s 106cm dolgim in z 10,51 kg težki m sulcem, ki ga je uplenil te dni v Kolpi. razmeroma lahak, gotovo pa mnogo lažji kot ob normalnem vodnem stanju Kolpe, ko je težje ugotoviti, kje sulci so. Prvega sulca je s pravil na suho že kar prvi dan lovne sezone 1 .oktobra cm in težkega 13.10 kg. kar je najtežji sulec, ki ga je kdaj uplenil član RD Kočevje v Kolpi Ostali sulci so bili dolgi od 86 do 92cm in težki od 5.20 do 5.75 kg. uplenili pa so jih Tomaž Arko. Silvo Verderber. Jože Poje in Franc Čebin. Kočevski ribiči menijo, da bo šlo v tej sezoni iz Kolpe okoli 30 sulcev. J. PRIMC Marija in Vinko Aupič sta že dve desetletji oskrbnika doma na Mirni gori — Premalo obiskovalcev MIRNA GORA — V današnjih časih res ni prav pogosto, da nekdo 20 let vztraja pri istem delu in na istem delovnem mestu. Če pa sta to delo in delovno mesto na »visoki ravni, je to še toliko bolj redko. Marija in Vinko Aupič že dve desetletji vodita in oskrbujeta planinski dom na Mirni gori. ki stoji tik pod vrhom te 1.048 m visoke belokranjske gore. ki je priljubljena izletniška točka. »Toliko časa ne bi tu gori zdržal nihče drug.« pravi Marija, »zlasti ne zato. ker je delo težko in slabo plačano. Dom je odprt do 7. januarja, tako da je silvestrovanje še tu. potem pa ga do srede aprila zapremo. Letos je sicer pri nas več obiskovalcev kot zadn ja leta. vendar je to še vedno premalo. Največ prihajajo na Mirno goro spomladi in jeseni, in to v glavnem napovedane sindikalne in druge skupine. Planinci in pohodniki prihajajo k nam pozno jeseni, ko je konec sezone za hojo v višje gore. Zgodi pa se. da cel teden ni nikogar« Marija Aupič: »Tri leta zapored sem, ko sem šla na Planino kopat krompir, srečala medvedko z mladiči.« V domu. ki je last črnomaljskega planinskega društva, je 9 sob. upoštevaje skupna ležišča pa lahko prenoči do 40 ljudi. »Z možem lahko pripraviva sprejem tudi za 200 ljudi, za strežbo takega števila obiskovalcev pa seveda potrebujeva pomoč. No, to pri nas res ni pogosto pa tudi najin zaslužek ni s tem nič večji.« je potožila gospodinja Marija. »Plače imava vsak po dva milijona in pol starih dinarjev, treba pa je BOGATA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI V BREŽICAH BREŽICE — V soboto bodo v telovadnici tukajšnje gimnazije odprli razstavo malih pasemskih živali, ki jo v društvu združeni re jci prirejajo že nekaj let zapored. Letošnja razstava bo obsežnejša od dosedanjih Na njej bodo prikazali okoli 200 kuncev. 150 golobov. 100 zastopnikov raznovrstne perutnine, pa tudi akvarijske ribice in ptice. Razsta-vljalcem se tokrat prvi pridružujejo lovske družine z območja brežiške občine in dopolnjujejo prireditev z razstavo lovskih trofej. Pokroviteljici razstave kta občinska skupščina in Agraria Brežice. KRATKO IN JEDERNATO BES — Bližajoča energetska kriza. DOLGOVI — Doma ostaja le glavobol ob velikih zgubah OGF.NJ — Odhajanje gasilskih ekip na Jadran MOLK — Milijoni odhajajo Ut hko k a m or koli. NIMAMO — Našim iluzijam moramo avtomatsko menjati osnovo. DA VEK — Državna administracija vidi edino kapital. GROZA — Gospodarstvo resno ogroženo zaradi administracije. MARJAN BRADAČ delati vse nedelje in vse praznike, za novo leto. skratka, ob petkih in Svetkih. Le v primeru, če bi imela za več kot 200 milijonov starih dinarjev prometa, bi se nama plača za malenkost povečala. Do sedaj smo letos ustvarili za kakih 150 milijonov dinarjev prometa. In potem v črnomaljski gostilni Lovski rog. ki prav tako spada pod planinsko društvo, pravijo, da delajo za nas! Zame nihče ne dela. jaz zase in za tisto, kar zaslužim, dobro delam! Če bi pri 53 letih samo pospravila in počistila vseh 36 prostorov. kolikor jih je v domu, bi bilo za ta denar dov.olj...« Aupičeva si je v teh letih dela in •življenja na Mirni gori načela zdravje. »Težave imam s kolkom in hrbtenico in bi šla rada v invalidski pokoj. Pred kratkim sem bila na glavrn komisiji in čakam, kaj bo iz tega. Ne morem več cele dni delati, zdravnik mi je pa rekel, naj delam samo 8 ur. Po osmih urah naj pa dom zaprem ali kaj?! Če ne bom šla v invalidski pokoj, bom šla čez nekaj let v rednega. Samo kakšna bo pokojnina s to osnovo? Morda bova z možem dobila vsak po 800 jurjev pe-nzije. Kaj bova s tem. odplačevala dolgove za hišo. ki sva si jo postavila v Tuševem dolu?« A. BARTELJ Martin Radej: »Redkokatero soboto in nedeljo nisem na ohcetih...« Večji avtokamp Novosti v Čatežkih Topli-cah — Sto hišic za sto delovnih organizacij ČATEŽ — Zdraviliški delovni kolektiv se je pridružil slovesnostim za brežiški praznik z odprtjem novega dela avtokampa. Razširili so ga za 100 enot in tako bo prihodnje leto dnevno v njem prebivalo nekaj manj kot dva tisoč gostov. V komunalno ureditev in sanitarni objekt so vložili 50,6 milijona dinarjev, od tega 30 milijonov lastnih sredstev. Povpraševanje po bivanju v kampu se iz leta v leto veča. Letos računajo že na 70 tisoč nočitev. Pred petimi leti sojih našteli blizu 16 tisoč, pred desetimi pa komaj nad dva tisoč. V Termah uspešno začenjajo tudi akcijo »Sto. hišic za sto delovnih organizacij«. Terme bodo za zainteresirane kolektive pripravile prostor s priključki pitne, termalne in sanitarne vode, s kanalizacijo, elektriko in dostopom do vsake hišice posebej. Bivalne objekte bodo postavljali: Trimo Trebnje, Avto Radgona, Smreka Gornji grad, Marles Maribor in Jelovica Škofja Loka. Podjetja, ki bodo kupila njihove hišice, bodo morala nekaj prispevati tudi za komunalije. Z gradnjo hiš nameravajo v Termah poživiti delavski turizem. Čateški kamp računa zdaj na večji obisk tujih turistov. Z že omenjeno razširitvijo so namreč izboljšali sanitarije in se tako uvrstili v višjo kategorijo. Vse vikende preživi na svatbah Martin Radej nadaljuje za očetom izročilo ljudskega godca Le še ponekodna vasi se je ohranilo izročilo ljudskih godcev in pevcev, ki so številna kmečka opravila pospremili s pesmijo in pri nas. najpogosteje s — »frajtonerico«. Le nekaj večje še vaščanov, ki raztegnejo meh, ne samo za svoje zadovoljstvo in razvedrilo drugih, ampak poskrbijo, da je veselo na tudi vse bolj redkih pravih kmečkih ohcetih. Eden takih godcev je Martin Radej s Sremiča, vasice nad Krškim. Dvajset let. od končane osnovne šole sem, že igra frajtonerico. kot po domače pravijo diatonalni harmoniki, na ohceti pa je prvič raztegnil meh leta 1964. Pri svojih 38-1 etih je doslej igral ženavečkot sto ohcetih. Je samouk, nadaljuje pa izročilo očeta, ki je dal »skozi« že čez 370 ohceti, zdaj pa mu srce več ne dopušča takega napora. »Jutri že sedmo soboto zapovrstjo igram. Ob šihtu v krški Celulozi seveda ni lahko zdržati takega tempa, kajti na kmečkih ohcetih jc treba igrgti tako rekoč dva dni in dve noči. Zdaj kane celo kakšna »solza« manj. kot je včasih, ko so pobirali za »muzikanterja« v klobuku. Največkrat igram sam. R včasih ob spremljavi trobente. Imel sem že tudi 90 svatov.« pripoveduje Martin Radej. Največ igra na ohcetih v okolici Blance. Zdol. Sevnice, njegove viže pa so razveseljevale na ohcetih od Bre-gane ob Sotli do Planine pri Sev niči Tudi krški hotel Sremičga včasih povabi, da razvedri goste, ki pridejo na izlet na Sremič, v Kostanjevici pa je »Pod lipo« igral tudj Italijanom. P. P- DINARSKI SPAČEK — Dobro vemo, da se dinarju ne pišejo najlepši Ča*1 in da ga življenje neusmiljeno krotoviči, vedar bi le malokdo pomislil, daSe vse to lahko odrazi v jasno vidni obliki. Na izrazitega dinarskega mučenj ' je naletel naš bralec Anton Božič iz Ljubljane, ko je prešteval kupček st*** ^ natisnjenih bankovcev. Nenavadni primerek mu bo najverjetneje kar RP začetek za morebitno zbirko bankovcev. // - Od česa je umrl? - To vsak vpraša, ne pa, od česa je živel. • •• kozerija9 •••••••••••••••••••••••« PREPOVEDATI V naši ljubi Repičevini prepovedo od časa do časa kakšno številko časopisa ali revije, ki bi po mnenju odgovornih vnesla v javnost vznemirjenje. Jaz osebno se sicer ne morem šteti za javnost, sem pa brez. dvoma del te javnosti. Ker v mojem imenu repiški varuhi odločajo o tem, kaj me bo vznemirilo In kaj ne, sem se odločil,da jim pomagam. Poleg Mladine. Pavlihe in Tribune bi bilo treba prepovedati radijska poročila. Vznemirjajo me, še posebno takrat, ko govore o podražitvi sladkorja, olja, električne energije, bencina, cigaret, avtomobilov. »•••••••••• Prepovedati bi bilo treba politične govore, v katerih je polno praznih besed in obljub. Prepovedati bi bilo treba zgrešene naložbe. Te me še posebej vznemirjajo. kajti v takšnih primerih ni nihče kriv, grehe pa plačujemo vsi. Prepovedati bi bilo treba nekatere televizijske oddaje, še posebej Dnevnik, prispevke, ki govore o naših predstavništvih v tujini, nadalje poročila o zunanjetrgovinskem primanjkljaju, ne nazadnje tudi filmske zapise o prevozu živine iz. naše države. Te zadeve me vznemirjajo, jezijo, dvigajo mi pritisk, lahko doživim infarkt veliko prej, kot če preberem, kakšne razmere • ••••••« vladajo v nekaterih naših zaporih. Prepovedati bi bilo treba razprave in zapise o osebnih dohodkih delavcev. Vznemirja me dejstvo, da so delavci slabo plačani, da marsikdo komajda živi ali sploh ne more živeti več od svojega dela. na drugi strani pa se posamezniki šopirijo v obilju. Vznemirja me nakupovanje tujih valut na črno, vznemirja me naraščajoča inflacija, vznemirjen sem ob številnih prometnih nesrečah na naših cestah, ob podkupovanjih na vseh ravneh, vznemirjen sem. ko vi- dim sredi delovnega dne polne bifeje, gostilne in hotele delovnih ljudi in šefov." vznemirjajo me mladi ljudje, ki ne morejo priti do zaposlitve, še manj d° stanovanj, vznemirjajo me z veze' in zvczice. vznemirjajo me ekološke katastrofe, umiranje rek. gozdov, vznemirja me onesnažen zrak, vedno večje nasilje-vedno slabši medčloveški odnosi. vznemirja me moja žena. Slednji sem že prepovedal govoriti mi o cenah, ko se vrne iz trgovine. Želim, da bi enako storile z naštetimi in nenapisanimi Pr0" blemi tudi odgovorne repiške TONI GAŠPERIČ #1 9 ••••••••••••••••••••••