49. številka. Ljubljana, v četrtek 28. febrnvarja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan uečcr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av s t rij sk o »ge rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., za četrt leta S gU\. 30 kr., ta jeden meacc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računi se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „(iledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenskim pisateljem! Upravni odbor „Narodne Tiskarne" razpisuje dvoje daril: prvo za štiri, drago za dftl CCkilia za najboljša podlistka za „Slovenski Narod". Podlistek mora vsaj toli obsežen biti, da se tiska v treh številkah „Slovenskega Naroda". Pisatelj si lahko izbere vsakojako gradivo, tudi povestno ali novelistično. Znan slovenski pisatelj bode na našo prošnjo razsojeval, kateri podlistek ima dobiti prvo, kateri drugo darilo. Za neobda-rovane, a v „Slovenskem Narodu" tiskane podlistke plačala se bode pisateljem primerna nagrada. Gg. pisatelji naj pošljejo svoje spise do konca marca t. 1- brez podpisa upravnemu odboru, svoje ime pa naj prilože v zapečatenem zavitku. V Ljubljani 24. febr. 1884. Upravni odbor „Narodne Tiskarne'1. „Kmetski domovi". i. x . Ko bi tisti učeui Ln neučeni možje, kateri izdelujejo zakone, po preteku več desetletij premišljevali o učinku vseh teh zakonov, kateri ho se jim 0 ssojem času gotovo koristni zdeli, dostikrat bi se ustrašili zagledavši ne samo neusp^uost, temveč teh zakonov ontno škodo državi io Movesktj družbi. Zlasti kedar se Človeštvo z elementarno silo poprime kake nove ideje, zgodi se navadno, tla navdušeni predboritelj te ideje prezirajo tačasne faktična razmere, ker si maso ljudstva mislijo plemenitejšo, marljivejžo in saj svojo koiist bolj spoznava jočo, nego je v resnici. Najhuje vsled taeega teoretičnega zakonodavstva sta trpela obrtni in kmetski stan. Pri obeh odpravile so se stare omejitve in odprla s« je obrtnikom po tako zvani obrtni svobodi neomejena konkurenca kmetskemu stanu pa po odprav; eelukup-uosti kmet j in starega dednega prava se je dovolilo slobodno ni/kosa vati zemljišča. Oboie sej« zgo- dilo v svobodomiselnem duhu in gotovo z najboljšim namenom, a oboje na veliko kvar obrtuemu in kmetskemu stanu. Oba stana sta čim dalje tem huje propadala in množila proletarijat. Liberalni teoretikarji so videli silni propad, pa ker noben človek rud ne priznava, da se je zmotil, so tudi oni dolžili vse drugo, da je krivo žalostnemu položaju, le ne svojih zakonov. Priti je morala druga večina v zborih, katera zdaj Bkuša popraviti, kar 3e je tekom let nepremišljenega zla ustvarjalo. Že se je omejila obrtna sloboda. Za kmetski stan se je sicer že kaj malega storilo, pa glavno delo še le pričakujemo, in to je, da se zapreči razkosavanje zemljišč in da se namesto rimskega stavi kmetskemu stanu ugajajoče dedno pravo, kakeršno je bilo v mnogih deželah še pred letom 1868. Ko so oil eesarice Marije Terezije in cesarja Josipa kmetje bili robstv8 oproščeni in le še do tlake io desetine zavezani, postali so lastniki svojih kmttij, pa ob jednem je bilo s patentom z dne 3. aprila 1787 ukazano, da se zemljišče, katero je tačas bilo v katastru h kmetiji zapisano, od njega ne sme odtrgati in razdeliti. Cela vrsta poznejili dvorskih dekretov je to določbo potrdilo, in ko je leta 1811 bilo razglašeno občno državljansko pravo, ostalo je po 761. §. zastran kmetij iu dednega prava na kmetih vse pri starem. Kmetije se tedaj neso smele razkos;ivati, in kdor je hotel tako parcelo od-prodati, im- 1 je dosti opraviti, predno se mu je dovolilo. Tako j u bilo še do leta 18G8 na Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in sploh v vseh deželah, katerih ?i neuo bili Francozi leta 1809. prisvojili, kajti v poslednjih deželnb, na Kranjskem, Primorskem, v DUmaeiji je francoska vlada razveljavila avstrijske zakone iu upeliala cotie Napoleon, po katerem so tudi za kmete iu njihova posestva veljale splošne določbe. Dovoljeno je tedaj bilo, prodavati od kmetij, kolikor se je vsacemu zljubilo, iu ker so vsi dediči imeli lednako pravico do dedščiue, si lastnik, ki je prevzel kmeti:o: tudi ni mogel drugače pomagati, kakor da je sodedičem prepuščal kako parcelo, ali da se je zadolžil. Oboje tte je zgodilo v obilnej meri iu se še zgodi in nasledek je razkosavanje miiozib starih kmetij in neskončni dolgovi. Na Štajerskem, Koroškem itd. pa je do leta 1868 v veljavi ostal patent od 29. oktobra 1790, po katerem se nikdar ne smejo razkosati ustanovna ali tako zvana hišna zemljišča, katera pripadajo jednej kmetiji (die zu einem Bam-m^ute gehdrigen Stift- oder sogenunnteu Hausgrlinde). Tudi nikdo ne bo smel posedati ob jednem dveh ustanovljenih kmetij (zwi gestiftete Bauern-giiter). Kmetije na Štajerskem in Koroškem se tedaj do leta 1868. neso smele razkosati in zato tudi še dan danes tam ni tako razcepljenje gruntov, kakor na Kranjskem, kjer se že skozi 70 let smejo prosto trgati in po parcelah razprodajati. Še le miniBterstvo Herbst Giskra je vrata na stežaj odprlo razkosanju kmetij, kjer do tačas še ni bilo dovoljeno. Po židovsko-liberaluib nazorih je zemlja ravno tak predmet za kupce vanje, kakor kos platna ali sukna. Kdor je slučajni lastnik zemlje, sme ž njo početi, kar hoče, jo razdeliti na drobne kose, jo dobro ali slabo obdelavuti in še celo devastirati, kakor kako drugo lastnino. Ni nam treba dokazati, da so to krivi nazori iu da ima lastuik zemlje vso drugo odgovornost proti človeški družbi, kakor lastnik katere koli druge stvari. In če je kje drugod treba omejiti svobodo, mora se to storiti glede zemlje, od katere pridelkov zavisi obstanek vsega človeštva. Taki pomisleki se ve da neso rojili po glavi justičnemu ministru Herbstu, ko ie leti 1868 kakor dodatek k temeljnim državnim zakonom predložil državnemu zboru zakonski načrt, s katerim so so odpravile omejitve v §. 761. občnega državljanskega zakon.ka izrečene. Iu ta imenitni zakon, kateri je milijonu kmetskih rodbin odmaknil n.iihovo naravno in zdravo podlago, ter jih izroči, neki liberalni teoriji n. ljubo, nevarnemu poskusu in negotovi bodočnosti, bil je zboru predložen bivz vsake motivacije in minister Herbst, ko ga je izročil, našel ni več, ko dvajset besedij, priporočivši ga zbornici. ,.Zikon. je dejal, je le posledica družin s\obodnih naprav in bo gotovo na mbteiijeino korist kmetskemu stanu in sploh LISTEK. Knez Serebrjani. (Rnaki spisu! grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VII. Pogltvje. Aleksandrova sloboda. (Dalje.) V Bumostanu svete Trojice se je Serebrjani izpovedal in prejel sveto obhajilo. To r*o storili tudi hlapci njegovi. Arhimandrit blagoslavljal je Nikito Romanovičp, ko se je poslavljal od njega, kakor bi tn šel v gotovo smrt. Kake tri vrste od slobode stala je pri cestnej zagraji vojna straža, ki je ustavila vsakega prišleca, vprašaje ga: „Kdo je on, ki gre v nevoljo (sužnost)? S tem nazvanjem zamenjal je narod besedo: sloboda, ki je prešnje čase po-nienjala svobodo. Serebrjani in njegovi spremljevalci bili so tudi natančno izprašani, zakaj da so prišli. Potem je poveljnik vehi pustiti jih dalje, in štirje opričniki seli so na konje, da izpremijo potnike. Kmalu so se od daleč pokazale pobarvane kuplje, in prelepe, pozlačene strehe carskega dvorca. Poslušajte, kaj pripoveduje ntš zgodovinar o tem dvorci, po inozemskih Ivanovih sovrstnikih. „V tem neizrečeno lepem stanovanji posvečeval je Ivan večji del svojega časa cerkovnej službi, da bi z neprestano delalnustjo pomiril svojo dušo. Hotel je izpremeniti dvorec v samostan, svoje ljubimce pa v menihe: odbral je iz opričnikov 300 najhudobnejših, imenoval jih je za brate, sebe pa za opata, kneza Afanasija Vjuzeinskega postavil je za samostanskega vratarja, Maljuto Skuratova za pai aklisjarha; dal jim je meuiške kapice in halje, pod katerimi so nosili bogato, z zlatom obšite kattane, obrobljene s soboljevo kožo, sestavil je za nje samostanska pravila, in držal jih je tudi sam. Tako le opisujejo to Ivano'iO samostansko življenje; Ob štirih zjutraj šel je s carjevičem in Maljuto v zvonik klicat k jutra-njej molitvi, bratje so hiteli v cerkev, kdor ni prišel, kaznovali so ga z osemdnevnim zaporom. Jutranja božja služba trajala je do šestih zjutraj. Carje pel, čital in molil tako goreče, da so ostala mu na čelu vselej znamenja krepkih do tal globokih puklonov. Ob osmih so se zbrali k maši, a ob desetih 06611 so se k bratskemu obedu vsi razen Ivana, kateri je stoječ glasno čital zveličevalne vaje. V tem so se bratje do sitega najeli; ostanke obeda nesli so iz nvorca na prostor za uboge. Opat, to je car, obe doval je pozneje, po obedu pogovarjal se je s svojimi ljubljenci o božjih zakonih in dremal, ali je pa šel mučit kakega nesrečnika v ječo. Kakor se je videlo, veselil ga je tak strašen prizor; krt j ti vračal se je z zadovoljuejdira obrazom in govori1 je veso-lejši, kakor sic< r Ob o^tnih šli so k vederuicam; ob desetih odšel jo Ivan v svojo spalnico, kjer so mu trije slepci pripovedovali pravljice, poslušajoč jih, je on kmalo zaspal, pa ne za dolgo; kajti kmalo po polunoči je ustal in dan se je zopet pričel z molitvijo. Včasih so mu v cerkvi poročali o državnih zadevah; včasih je mej službo božjo izdajal najstrašnejše ukaze. Njegovo jednoobrazno življenje pretrgali so semtrtja tako imenovani obhodi; obiskoval je samoBtane, bližnje in daljne, ogledoval trdnjave na meji, lovil divje zveri po gozdih iu stepah, ljubil je posebno gonjo na medvede; v tem se je nepie-stauo pečal z državnimi Zadevami: kajti zemski bo-jarji, ki so bili po imeuu državni pooblaščenci, neso smeli rešiti ničesar brez njegove volje!" Prišedši v svobodo, videl je Serebrjani, da je carjev dvorec ali samostan oddaljen od drugih poslopij z globokim rovom iu visokim nasipom. Težko je popisati krasoto in raznovrstnost tega prebivališča. Nobeno okno ni bilo podobno drugemu, dva stolpa nesta imela iste oblike in barve. Mnogo kupelj venčalo je to zidanje. Zlato, srebro in cvetlični lonci, pokrivali so ktkor ribje luskine dvorec od vrha do tal. Ko ga je soluce obsejalo, ne^i zemljiškim lastnikom." Odsek se ni dolgo mudil s posvetovanjem in še toliko se ni trudil, da bi zakon bil predložil s posebnim tiskanim poročilom. Vsprejel ga je nespremenjenega, zbornica pa je pritrdila, ne da bi se le jeden poslanec bil oglasil v debati. Dne 27. junija 1868 bil je sankcijoniran in razglašen osodepolni zakon, kateri se kratko iu lapidarno glasi: „Naredbe v §. 761 občnega državljanskega zakonika navedene, v politiških zakonih zapopadene, katere se tičejo podedovanja kmetij itd., stopijo iz veljave. Isto tako je odpravljena omejitev razkosanja kmetij 1 Ker so se natančneje določbe prepuščale deželnim zborom, požurila sta se Štajerski in k o-roški, da sta £e tisto leto dognala jednake deželne zakone. Za Štajersko je bil zakon 24. septembra 1868 sankcijoniran in kmalu so se pokazal: slabi nasledki. Ne le da so mnogi kmetje začed prodavati parcele od svojih gruntov, priUazaia se je kmalu cela vrsta I j udi j oderuškega značaja, ki so pri dražbah kupovali grunte, včasih prav pod nič, in jih potem na drobne kose razbili in i velikim dobičkom prodavali. In tako se le uničilo na tisoče kmetij iu kdo zna, koliko nesrečnih kmetskih rodbin hrezusuiiljeuo sunilo mej proletarijat (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. februvarja. Prihodnja seja gospodska zbornice bode v petek dopotudne ob 11. uri. Na dnevnem redu so sledeče stvari: 1. poročilo, o došlem gradivu; 2. prvo branje zakona o amortizaciji stavbenih in uzdr-ževalnih stroškov zh tržaško pristanišče; 3. prvo branje o spremeni č'dua 13. zakona s 23 julija 1871, kateri določuje novi red mer in utežev; 4 drugo branje o sporazumi lenji AvstrorOgersUe s Švico zaradi dovolitve uoožnh pravic^; 6. drugo branje zakona o oproste., m t,it pristojbin, ustavov in darov za naučm. uobrod^jne in človekoljubne namene po povodu rojstva Nje ce.»arske visokosti pri vzvišene nad-vojvodmje E|Tzabfte; 7. volitev jednega v«rifikatorja; 8. Poročilo fiuiamiif komisij«! o peticiji Bozenskega magistrata za premeno novega zakona o hišuem davku z ozirom na škode, ki jih je naredila voda na Tirolskem. — Iz^miie naredbe še neso na dnevnem redu ker Se poročevalec ni izdelal dotičnega, jako oti.širmgH poročita. „Politik" pravi, da ho Celil obogateli Nemce za jedno besedo „Tbeater/.ugu munreč. Te besede prej ni bilo, upehala se je še-le, ko se je odprlo narodno češko gledali.4če v Pragi. Od vseh krajev češkega kraljestva, tudi iz onih. v katerod vodstvom velikega kneza Mihaela. Cesar in cesarica sta j.oiem vzprejela v navzočnosti generalnih in |iobočnih adjutautov ruske goste. Veliki knez obiskal je cesarjeviča naslednika in potem vzprejel njega jiohod. V francoske! ! amori se nadaljuje posvetovanje o novem šolskem zakonu. Poslednjo saboto bil je na vrsti član, ki določuje, kako dolgo še smeio ostati šole v duhovenskih rokah. Olsek je predlagal, da štiri leta, temu se je pa ustavil naučni minister Fallieres in izjavil, da to ne more biti, ker se mora prej preskrbeti zadostno število posvetilih učiteljev. Sedaj poučuje še 20 000 redovnikov in redovnic. V 4 departimentih še ni moških in v 34 pa še ni ženskih učiteljišč. Ko bi se tedaj vzprejel odsekov predlog, b'. v petih letih bilo mnogo šol brez učiteljev. Ta član se je tedaj zavrnil na odsek, da ga |)redela. — Če se čete še neso začele pomikati proti Bic Ninhu, pa se kmalo začno. ; Kmalu se pričakuje napad. — Nek republikanski ; ppsjanec bode v zbornici interpeloval ministra vna-! njih Zadev o položaji v Sudanu. — V nedeljo se ] je v Parizu in v departimentih obhajala revolucija 1848 1. V znanih prostorih na Lac Saint-Fargeau i v Bellevillu sešli so se radikalni uoslanci in po-j uzdigovali dela svojih prednikov ter pili na odre-j šenje proletarijata. Občinstvo se je tega shoda kaj I slabo udeležilo. Iz tega se da sklepati, da Francozje J trezneji postajajo, in se za prazne fraze in kričanja j več dosti ne menijo. V augJeškej spodnjej zbornici odgovoril je Haitington na neko vprašanje Northcotovo, da je admiral IIewett pritrdil, da je pal Torkar. Sicer pa to ne daje nobenega povoda, da bi se gibanje čet proti Trinkitatu ustavilo. Generalu Grahamu se je sicer zaukazalo, da naj nekoliko omeji svoje operacije, vender se mu je pustila popolna svoboda, kako ravuati v gotovih eventuelnih slučajih. Glavni mogel od duieč uganiti, ali je to grm velikanskih cvetic, ali pa velika gruča feniksov, ki so razprostrli svoj^ ognjene penite. Ne daleč od dvorca stala je tiskarnica s k njej Hpadajočo črkolivnico, s stanovanjem za stavce in posebnimi prostori za inozemske mojstre, katere je poklical Ivan iz Anglije in Nemčije. Dalje so se vrstili brezštevilni prostori, v katerih so bivali oskrbniki, hišine, zakladovalci, kuharji, peki, pesarji, soko-larji in drugi dvorni ljudje in bila spravljena vsakovrstna priprava. Ne baš z majhnim bogastvom blišča le so se slobodske cerkve. Slavna cerkev Matere božje bila je zunaj vsa pokrita s svitlimi barvami; na slednjej opeki svetil se je križ, in videlo se je, kakor bi bila vsa cerkev zavita v zlato mrežo. Očarovalen pogled pregnal je za jedno tre-notje črne misli, katere neso vso pot zapustile Se-rebrjanega. Pa kmalu je neprijeten prizor opomnil kneza na njegov položaj Jahali so mimo vešal, ki so stal" druge poleg druzih. Ta vešala, pobarvana b črno barvo, bila r*o trdno in trajno narejena; ne za jeden dan, ne za jedno leto, a za več let. Tudi naj pogumne jši človek ne more ostati ravnodušen pri misli, da ga Čaka kmalu smrt, ne slavna smrt mej rožljanjem mečev, a sramotna smrt po rabeljevej roki. Videlo se je, da Serebrjani grede mimo kazenskega mesta, ni mogel zatreti notranjega nemira in ta nemir se je jasno izražal na njegovem obrazu: spremljevalci pogledali so kneza in posmeh-nili se. — To so naše gugalnice, bojar, — rekel je jeden iz njih, kazoč na vešala, — vidi se, da bo ti jako všeč, ker ne odmakneš od njih očij. Mihejič, jahajoč zadaj, ni rekel ničesa, samo zažvižgal je in prikimal z glavo. Prijahavši do nasipa, privezali so hitro konje h kolom, v katere so bili nalašč zato zabiti obročki. Prišli so na ogromno dvorišče napolneno ? berači, ki so molili, peli psalme in kazali svoje gnjusne rane. Carski hišnik delil jim je v Ivanovem imenu jedila in darove v denarjih. Po dvorišči sprehajalo se je nekaj opričnikov, nekateri so pa sedeli in Igrali šah ali kocke. Drugi bo stali v kolobarji in metali svajko, ter smejali se tistemu, ki je zgubil, ko je moral izdirati globoko v zemljo zasajeni kol, kateremu se pravi „redkau. Obleka opričnikov bila je goropadno nasprotje z beraškimi cunjami: carski telesni stražniki bliščali so se v zlatu, na glavah imeli so baržunaste ali suknene kape, obšite z bi-serji in dragocenimi kamni, bili so živ kinč čarobnega dvorca, in so sestavljali ž njim jedno celoto. smoter mu pa mora biti, da zagotovi varnost Su-akima, ki je baje v nevarnosti. — Turški častniki onih uutujskih polkov, ki odpovedujejo pokorščino, uložili so prošnjo, da jih odpuste iz službe. — Oni egiptovski batalijoni v Kajiri, katerim zapovedujejo angleški častniki, dobili so povelje, podati se v Assuan. — General Graham je predvčeraj odrinil proti El-Tebu, ki leži na polu pota v Tnnki-tat, kjer je neki sovražnik zbran. Bakerjevo trdnjavico, katero so nedavno vzeli usiajniki, zaseli so zopet Angleži. Angleška kolona sestoji iz črne garde, Gordonovih gorcev, irskega in britanskega peštva ter 19. buzarskega polka. Jutri se pričakuje bitva. Sovražnik je jako boja željen, kakor je čutiti; vsako jutro mol' se v Osmauovem taboru, da bi Bog poslal še več nejevernikov, da jih pokoljejo. Iz Kartuma odhajajo egiptovske čete, poprej bo pa uničile vse zaloge, listne požgale in topove zabile. V Aleksandriji delajo se priprave za preskrbljenje okupacijske armade, ki se bode pomnožila. Dopisi. Iz Trsta 27. februvarja. Spomenica, katero je sklenilo politično društvo „Edinost" v zadnjej seji o železntčnih progah v Istri, slove: Visoka zbornica! Slavni deželni zbor isterski je sklenol v svojej seji dne 27. avgusta 1883 , naj se cesarskej vladi predloži spomenica o zgradbi železnične črte, ki bi vezala istrsko državno železnico Divača-Pulj z ono St. Peter na Keko. Iz relativnega predlaganja in pogajanja se pa vidi, da se prvič želi takova zvezna črta, s katero bi se južne železuice post»ja Matulje-Opatija zvezala v Lupoglavi z državno železnico Divača-Pulj, in sicer v to bi se moral napraviti predor pod Učko goro (Monte Maggiore). Mej tem ko politično društvo „Ediuostu to stvar najgorkeje podpira, da se uvede bolja zveza mej mesti Pulj-Reka, zajedno si ono v svojo dalžnost šteje iu to v državnem kakor tudi v interesu isterskega naroda svoj glas povzdignoti proti uameravauej zvezi Matulje-Lupoglav, in priporočati druge črte, večje prednosti in ki bolje ugajajo svrham. X leznična zveza, ki bi vezala zapadno Istro z svojimi zapadno-zahodnimi deli, v vseh slučajih je to jedna ne|>ogojnih potreb. Visoka planota Učka-Šiva-Planik dela dnevuo občilo mej obema deloma istrske pokrajine skoraj nemogoče. Vzhodnja Istra naravno dokaj ziostaja za zahodnimi deli, ker ti imujo na uvojo korist istrsko državno črto skozi vso njeno dolgost, mej tem, ko od nje nemajo nijedne koristi soinijski okraji Podgrad, Volosko, Lošinj, (''res. Krk, Labinj in dober del sodnijskega okraja pazinskega. K temu bi bilo še omembe vredno, da se je do sedaj povsod zanemai jala vzhodnja Istra z njeno romantično Opatijo Učke gore (Monte Maggiore) v znožju katere se nahaja zdravilni kraj Opatija. Zapadno iu vzhodno Istro b železuičuo čito zvezati, pravi se zajedno Pulj k Reki po najkračjej črti dokaj približati, z drugimi besedami, pravi .se, avstrijsko vojno luko s Hrvatsko in Oaeiako v najugodnejšo zvezo spraviti, da ae more ko potreba nastane, na razpolago imeti vojaštva, provijanta in vsakovrstnega mateiijala. Trije glavni momenti bi bili pri vprašanji Nek opričnik je posebno obrnil na se pozornost Serebrjanega. To bil je mlad človek kakih dvajset let, nenavadne lepote, pa z neprijetnim in kovarnim izrazom na obrazu. Oblečen je bil dragocenejše kakor drugi, noBil je proti občnej navadi dolge lase, brade ni imel in v obnašanji kazal je neko žensko brezskrbnost Tovariši so se proti njemu tudi prav čudno vedli. Govorili so ž njim kakor bi bil njim jednak in neso mu skazovali nikakega posebnega spoštovanja, ko pa je prišel h kakemu kolobarju, se je na mah razkropil in sedeči na klopeh so se mu umaknili. Videlo se je, da so se ga ogibali, morda bo se ga bali. Zagledavši Serebrjanega in Mihejiča, ozrl se je na nja z ošabnim pogledom in pozval je k sebi spremljevalce, najbrž je hotel zvedeti imena prišedših. Potem je z očmi pokazal na Serebrjanega, zasmejal se in pošepetal tovarišem nekaj na uho. Ti so se tudi zasmejali in razšli se. On je pa šel na stopuice, oprl se na držaj in upiral je oči v Serebrjanega. Pri tej priči navstal je mej berači strašen nemir. Gosta tolpa zagnala se je naravnost v kneza in malo je manjkalo, da ga ni podrla. Berači so kriče bežali iz dvoren; strah se je bral na njih obrazih. Knez bo je začudil, pa kmalu je videl, kaj je bilo uzrok občnega strahu. Ogromen medved zasledoval je hitro berače. V jednem tre- nameravane železnične zveze, da bi se ne smeli pu-Ptiti iz očesa. 1. Strategična važnost, 2. trgovinski iu kulturni pomen za Istro samo, 3. skrajšanje dosedanje črte Trst-St. Peter-Reka, in konečno približanje teb pomorskih luk. Pri pretresanji slučaja, da tržaški deželni zbor se ni kaj posebuo pobriuol za sklep v začetku navedeni, in da mesti Trst in Reka ne potrebujeti druge boljše železuične zveze, kajti po zgradbi črte Hrpelje-Trst dospe se prav lahko v poldrugej uri iz Trsta na Reko, koji mesti ciljati tudi za protivno trgovinsko politiko, društvo „Elinost" mora v skupnem iuteresu Istre le druga dva glavna momenta podpreti, namreč: 1. Strategičuo važnost in 2. kulturni pomen zvezue železnice z državno železnico Divača-Pulj iu črto St. Peter-Reka. Zveza v Lupoglavi ni črti Divača-Pulj) z Ma-tulje-Opatijo (na črti Št. Peter-Reka) je le po črti najkrajša; kajti ako bi se hotelo za gotovo krajšo črto imeti, moralo bi se pod Učko goro (Monte Maggiore) drugi predor Mouteenis napraviti, kar pa bi bilo gotovo preveč zahtevati. Racijonalne črte, ki se tu v poštev morejo jemati, so: I. Jedna črta, ki bi držala iz Železuične postaje Jurdani (na črti Št. Peter Reka), dalje mej Zvonečami iu Brgudom skoz Žejaue iu Mune na Materijo in od tu na postajo Hrpelje ^na državnej črti Divača-Pulj). Ta črta bi t>e kaj Lhko dala izpeljati, ker tu Bvet ne dela nt jedne težkoče, zemlja bi bila izvanredno dober kup, črta jaku kratka, luki Puljska in Tržaška z ono na Reki pa pomenljivo bolje zje-dinjeni. Strategičuo bi bila ta črta nedvomno goto-vejša, in če se Ti novica (kiaj v kastavskej občini) v Rečinem dolu z dobro cesto zjedini v Kastvu, oziroma s postajo Jurdani, tako eveutuelno vojaštvu ne bi trebalo iti na Reko, ono more naravuost z Bakarske postaje (na črti Karlovec Reku) čhz Re-fcino in Kastvo v treh urah priti na postajo Jurdani Uprav to cesto (ki, kakor je bilo omenjeno, morala bi se napraviti), je v letu 1814 uporabil grof Nu-gent, prišedši iz Hrvatske, za svoje vojaške operacije proti Francozom v Istri. Še, večji ekonomični pomen, ne da bi zgubila imenovr.nih prednostij, imela bi II. črta na vzhodnjej obali Istre, pri ka-terej pa bi se *veza Trsta v Reko morala izjiustiti. Ta črta bi povsem stala na zemlji testranske državne polovice. Ona bi namreč vzhajala od črte Št. Peter-Reka na Reško mejo, naravno luko v Pre-luki, potem mestece Volosko in zdravilni kraj Opatija tikala uad Lovranom, Moščeuicami in Bršcem iu južno Sisolsko jiodnozje obdajala in luke Plomiuj in Rabac dosegla in potem naj bi se opredelila zveza mej /m njem in Vodnjanom z državno črto Divača-Pulj. Izjemoma le v raškem dolu, drugod nikoder no bi se prišlo do tehničnih tešk<>č. Od luke v Ribcu pod mestom Labiuj, poieg katerega se nahajajo premogovniki, more se v jed-nej uri priti v mesto Čres, na jednako imenovanem otoku, kar se da izvršiti z redno parobrodarsko frvezo. Z jednako Črto bi se zvezala vsa vzhodnja Istra z otoci v Kvarneru in središčem Istre, in Pulj z Reko bi bil postavljen v najkrajše občilo. Na tej Črti stoje najlepši kraji vzhodnje Istre z klimatičnim zdravilnim krajem Opatija; ta črta bi se rentirala z jako močnim prometom. Strategično bi ta ne bila toli nevarna, kakor na zahodnjej obali Istre, kajti morska ožina v Kvarneru smatrati se more kot zaprto morje, kjer v po-štev jemaje vojno luko Pulj in mnoge otoke, sovražna Hota bi mogla pripluti do Rabca le po velikih težkočah. Visoka zbornica naj sklene: Naj se ta peticija izroči v pretres z eventualnimi drugimi o tem predmetu c. kr. viaokej vladi pri obravuavanji o zgradbi zvezne železnice mej vzhodnjo Istro in Puljem. odroma državne železnice Divača-Pulj. V*. Krškega okraja 27. februvarja. [Izv. dop.] Kar sme dolenjska stran po vsej pravici od prihodnjega zasedanja deželnega zbora pričakovati, je to, da dežela kmetijsko Solo na Dolenjskem ustanovi. Pri nas se za gotovo nadejamo, da o ustanovitvi ne bo mej deželnimi poslanci nobenega pomisleka. Težavno He utegne rešiti pa to vprašanje: kje in kakošna kmetijska šola naj se ustanovi? Ni dolgo še temu, ko je dopisnik iz Novega mesta priporočal za svoj kraj osnovanje srednje kmetijske šole To je čisto naravno, da se vsak domoljub za svoj kraj poteguje in zanj kolikor mogoče veliko pridobiti hoče. Deželni zbor pa ne bode mojiel pred očmi imeti samo lokalne želje, marveč se ozirati na splošni interes skupne dolenjske t-trani, pa tudi na celo deželo, ki ne sme preveč čutiti ustanovitve jednega sam e ga zavoda. Razen Novega mesta sta primerna kraja za kmetijsko šolo na Dolenjskem tudi Krško in Metlika, kjer je podnebje za vino- iu sadjerejo posebno ugodno, in kjer si ljudstvo kmetijske šole tako želi, kakor Novonieščani. Novomeški dojiJBuik je želel celo I srednjo kmetijsko šolo, KrČani iu Metličani bi I bili gotovo zadovoljni že z nižjo kmetijsko šolo, J prav za prav samo s sadje- iu vinorejsko šolo. ! Srednje kmetijske šole ne kaž" nikakor ne na Do-leujskem ustanoviti; tak zavod bi deželo preveč stal, pa bi tudi učencev nikoli dosta ne imel. Pomisliti i je namreč treba, da se morajo v srednje kmetijske šole vKprejemjiti le tisti učenci, kateri so nižje razrede srednjih šol dovršili. Kje bi na Kranjskem dobili vsako leto vsaj kacih 10 tacib učencev?! Dozdeva se mi, da utegne deželni zbor v za-\ devi kmetijske šole teh le mislij biti: Za dolenjsko stran je na vsak način treba ftftdje- In vinorejske : šole. Ker je pa Slajiška šola neprenehoma slabo I obiskovana, treba se je varovati pri ustanovitvi jed-j nakega zavoda na Dolenjskem prevelikih stro-| škov; kajti tudi pri drugi jednaki šoli utegnejo i biti jednake nepovoljne prikazni. Vsaj je znano, da ! dolenjski kmet ni posebno ukaželjen in ne zelo j unet za napredek. Ako bode deželni zbor imel take in jednake nazore, potem bi svetoval, naj se osnuje za poskus vino- in sadjerejska šola v Krškem, kjer bode jako malo stala. V oudotuem šolskem poslopji, ki je lastnina celega okraja, je še dosti prostora za tako šolo, v njem so primerni pro- stori za kletarstvo, ima pa tudi šolski vrt precejšnjega obaega. Deželi ne bi bilo treba dražega, kakor nastaviti jednega samega kmetijskega učitelja, (za pomožne predmete bo že drugi učitelji tu), vzeti v najem vinograd, dati nekaj štipendij za učence in preskrbeti nekaj učil ca kmetijstvo in kletarstvo. Ako He ne bi pa šola v Krškem obnesla, lahko jo čez nekaj let prestavi v Novo mesto ali v Metliko. Napačno pa tudi ne bi bilo, ako se deželni zbor že koj v principu izreče za ambulantno kmetijsko šolo na Dolenjskem. ■z Krškega 27. februvarja. [Izv. dopis.] Predpustni čas je bilo pri nas veliko zabav: bralno društvo je bilo priredilo 3 plesne veselice, pri katerih so se družabniki v obče prav dobro zabavali. Pri drugej veselici je bilo tudi duševnega veselja obilo, kajti vrli naši pevci zapeli so nam nekaj novih komadov in ponovili nekaj dru/.ii pesnij, s katerimi so se še vsikdar občinstvu prikupili. Hvala jim! Poslednja zabava v bralnem društvu (23. febr.), namreč plesni venček z maskatado, je bo poročilu „Triester Zeituug" naslednje osobe iz Kranjske in Primorske: Cavaliere iz Trsta reservni častnik, Kri-vičič iz Istre, Ivančič iz Trsta; Smrekar iz Posto-jine (morda Mihael Smerekar s Tolminskega, ki je kot korporal služil pri 11 kompauiji 22 pešpolka) Perisalv in Patriano iz Trsta, Potokar iz Ljubljane. — (Ptujska posojilnica) razpošilja naslednje naznanilo: Podpisani so ustanovili tukaj v Ptuji na podlagi postav od 9. aprila 1873 in 27. grudna 1880 „hraniluo in posojilno društvo" kot zadrugo z neomejenim poroštvom, katera je že za čela svoje delovanje. Najpoglavitnejši namen tega društva je, dajati svojim udom na kratek čas posojila po kolikor mogoče nizki ceni in sicer v prvi vi sti na osobni credit (uj)) in le izjemno proti nepremakljivi in premakljivi zastavi. Sredstva, da se dajejo ta posojila, se dosežejo s tem, da uložijo zadružniki zadružne deleže in sicer ali po 10 goldinarjev kot opravilne deleže, ali po 100 goldinarjev kot glavne deleže, potem da se sprejmejo uklade na hranilnične knjige, katere sme uložiti vsaki, ali je ud ali ne, in tretjič s tem, da se ustanovi zadružni fond (reservni fond,) kateremu se morajo od-kazati vsled pravil vsako leto del čiitega dobička in vstopnine novih zadružnikov. Visokost tega doneska določuje občni zbor. Vodstvo zadruge oskrb-ljuje ravnateljstvo, katero obstoji iz ravnatelja in petih odbornikov. Nad ravnateljstvom zaradi njegovega delovanja čuvu vedno nad/oruištvo. Da pa zamore naše društvo dovršiti svoj najpoglavitnejši namen, namreč, da pripravi svojim udom prav vredna posojila, je pred vsem potrebno, da se naredijo na jedni strani mnoge hranilnične uloge in da se na drugi strani udeleži mnogo posameznih in skupnih oseb z zadružnimi deleži pri društvu. Za čas su bodo obrestovale pri našem zavodu uloge s 5% in se določi merilo obresti za posojila s 6°/0; obrestovanje bukvic zadružnih deležev pa je odvisno od tega, kakeršni se doseže h koncu vsakega leta opravilni čisti dobiček, vendar se sme upati, da te obresti ne bodo manjše, kakor one od hranilničuih ulog. Društvena uradnica je tukaj v Ptuji v „Na rodnem domu " in se bo tam uradovalo vsaki ponedeljek in četrtek od 9 do 12 ure dopoludne. — (Dunajske ubožne loterije) žrebanje bilo je pustni torek po noči. Štev 60 217 dobi 1000 cekinov, št. 196 124 iu št. 84.411 po 200 cekinov, štev. 87.160 in 299.471 po 100 cekinov, štev. 83.263 srebrn ser.ice za čaj. — (Popravek.) V včerajšnjo številko uri-nilo se je več neljubih pomot. Tako n. pr. naj se v drugem članku čita namesto Aaubope „S t auli op e" V zadnjem odstavku pa treba po besedah: tako živahna s Ki\o in Boharo" vmes potisniti izpuščene besede: „Merv je razkrižje vseh cesta, kidrževKivo, Bobaro, v Čarč m Narasini itd.u Telegrami „Slovenskemu zarodu": Berolin 28. februvarja. Cesar podelil je velikemu knezu Mihaelu verižico k redu črnega orla. Pri gala-diner-ju napravil je cesar napit-nico v francoskem jeziku, izjavljajoč, da je globoko ginjen po laskavem spominu carja in da želi, naj bi bili veliki knez in častniki deputacije pri carji tolmači njegovih hvaležnih čuvstev. Napiva na zdravje ruskega carja. Suakim 28. februvarja. Nubijske čete odpošljejo se takoj v Kajiro in Suez nazaj. Ogleduhi opazujejo naprestano jako pozorno angleška gibanja. Rim 28. februvarja. Sodišče obsodilo je sedem osob zaradi Oberdankovih demonstracij. 21. februvarja: Josip Milone, železniški uradnik, 25 let, Gradaške ulice št. 22, za plučno tuberkulozo. — Franca Knava, štabnega vodja hči, 11 ur, Gradaške ulice št. 22, za oslabljenjem. — Marijana Keber, delavka, 31 let, Žitni trg št. 1, za jetiko. 22. februvarja: Antonija Piringer, uradnikova vdova, 72 let, Dolge ulice šr. 3, za akutnim plućnim edemom. 23. februvarja: Anton Zaje, delavec, zdaj prisiljenec, 50 let, Poljanski nasip št 50, /.a kronično plučno tuberkulozo. 25. februvarja: J .žeta Novak, gostija, 77 let, Dunajska cesta Št. 7, za oalahljenjem. 26. februvarja: Neža Juvančič, bivša kuharica, 64 let, Sv. Florijana ulice št. 29, za otrpnenjem pluć. — Janez Hafner, umirovljeni duhovnik, 82 let, Marije Terezije cesta, za oslabljenjein močij. — Ana Vode, delavčeva hči, 4«/t leta, Strmi pot št. 6, za davico. 27. februvarja: Meta Skrjanc, posestnica, 79 let, Dunajska cesta št. 15, za mrtvoudom. V deželnej bolnici: 20. februvarja: Janez Novak, dninar, 63 let, za prsno vodenico. 21. februvarja: Anton Gale, dninar, 36 let, za gnojenjem. — Ferdinand Leib, dninar, 59 let, za prsno vodenico. — Marija Kovač, gostija, 70 let, za starostjo. 29, februvarja: Marija ltopret, kajžarca, 70 let, za starostjo. Meteorologično poručilo. Vabilo m naroćbo. Slasno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, ds jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 ki-, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n P°l 'eta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Uprtumistvo „Slov, Nuroda". Tujci: dne 27. februvarja. Pri slomi : Kubak z Dunaja. — Keršič iz Jesenic. — Muriiik iz Kamnika. Pri Malle.1: Bonomme z Dunaja. — Vitez pl. Gut-manuslhal iz Trsta. Pri j nim-m kolodvoru i Hof z Dunaja. — Wal-ter iz Gradca. Umrli so v IJ ubijani: 20. februvarja: Liza Szantner, črevljarjeva hči, 5 ur, Dunajska cesta št. 7, za oslabljenjein. — Ana Heran, paz-nikova hči, 14 dni, Ulice na grad št. 13, za krčem v čeljusti. — Janez baron GrimSič, umirovljeni c. kr. deželnega predsedstva sovetnik, 87 let, Vegovo ulice št. 6, za otrpnenjem možganov. 1 s a (Jas opazovanju Stanje barometra v mm, Tem-potatnra Veno vi N i ■ f 11» Mo-knna v lUlU. 27. febr. 7. zjutraj 2. pop. H. zvečer 73257 mm. 732 05 mm. 73423 mm. — 1*6-0 + U-6'H brezv. si. szh. si. vzh. megla d. jas. obl. 0 00 mm. snega. Srednja temperatura + 2 0°, za 1-7° nad oormalom. 3D•va.xiii.ot3.',:i'^.. boraaet dne 28 fenruvarja t. I, (Izvinu :. n-vrr.'.ićim porOMlo. i Papinu« renta srebrna rentu . /lata renta . 5u/0 marčna renta. Akuije narodne banki Kreditno akcije Loi dnu S i ' u -tajerske zemljišč, ud . «-z. ubligi . Dunava re#. srečke 6°/( . 100 gld. Zemlj. obč. avsir. 4'// „ »lati zast. list* Prior. oOllg. BHzabethie eapad, lelezuice Pn >r. ohlig. Ferdinandove sav, lelesuica Kreditne srečko......100 gld. Rudolfovti srečke .... LO Akcije anglo-avstr. banke l^o r IVauiioway-društ. veij. I7ii tfhi. a. v. Ženitvena ponudba. Mlad, 27letni mož, čedne iu prijetno postave, iz poštene slovenske hiše, imajoč 900 gld. letno stalne plače, želi se seznaniti h pridno, pošteno, zalo Slovenko, najraje Ljubljančanki', od 24—96 let staro, ki Ima tudi nekoliko gotovine. Resne ponudbe u fotografijo pod šifro U. N. H. vsprejema upravništvo »Slovenskega Naroda". (124—2) Izumil!!! Po iieiitrudljivili študijah ne je dru. pl. Ilen-Uhii-ii posrečilo napraviti poaro^čla set Isteer n katerej «e po \ho| praviei trditi sme, da za-doatuie Hvojeiuu nnuteuu. Po tej pomadi V kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumitelj juiiK i su KOtOV vapeh. Cena 1«>h