mMJI
la prassftev*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
k.
Urtdalškl ta «vraTmliki
1647 t. UwadaW A**
Offlsa of PebUesHwi« ItftT 8M* Undik Am

«W a. in
Chicago, III., petek, 27. oktobra (October 27), 1938.
Komentaiji
hranilnico bodo uničili?
[i0je depresija pognala tisoče
fanih bank v polom m od-ogromni večini ameriške-Hudutva vsako zaupanje v too bankirstvo, ao vloge v postni hranilnici skokom . Poštna hranilnica je vea med krizo edin denarni za-v Združenih državah, ki mu ¿gtvo absolutno zaupa. Do-temu j« fenomenalno nara-je vlog v tej hranilnici. V Mih petih letih ao vloge v jtm hranilnici porasle 672 otkov. Dočim je pred tremi , u hranilnica imela skupaj p sto milijonov dolarjev v gih, ima danes $1,187,183,-ij
[o je priAel Roosevelt 8 svo-"new dealom" na krmilo, je pričakovati, da vaaj malo rtegne meje temu zavodu. ■ hranilnica plačuje nizke samo dva procenta, in iprejme od enega hranitelja ¡1 ko 12500; dalje dovoljuje nebne vloge, ne vlog organi-cj in tvrdk, in nima čekovnih pnov.
Eadnjo pomlad je bilo v konto več predlogov, da se pošt-hranilnica izboljša; da se limum vloge zviša, da se nle vloge tudi organizacijam ¡•vede sistem čekovnega ra-I Ta reforma bi takoj pri-lila stotisoče novih vložni-in dvignila skupno vsoto ; na dve, tri milijarde, imo pričakovali, da bo de-kntska administracija po-ila banke, ki so ob njenem iu padale kakor zrele in hruike z dreveaa. Ne, to lilo preradikalno ¿a, Room* — dasi ne bi bil to noben lizem. Pričakovali pa da nova vlada razširi stis-> meje poštni hranilnici in ! tekmovati s privatnimi Širji. Grdo smo se zmotili rin prav nam je!
JUmesto tega je Roosevelt
W "reševati" bankirske ra-bje a debelo. Dočim so bi-wi predlogi za izboljšanje
to* hranilnice pokopani v Te»nih odsekih, je vlada odprla vrata federalne ►jne za refinanciranje nagnjenih bank, za "otaja-' imrznjenih vlog v prodih bankah in za garantirala M v privatnih bankah, toe milijonov dolarjev «o na N»g<> za te in podobne ske-Jke proce.se, o katerih nima ■nikakršne gotovosti, da ■•režijo in soiidirajo pogi-legalni raketizem, ki ae J1 M nazivom privatno fctttvo.
M®.*6 ^ vse. V svoji go-da postavi privatne *"a ¿tiri noge in v sploš-lotdravi crkajoči privatni ■"»m, l,o Roosevelt morda tu<li poštno hranilnico d-narni zavod, ki mu "Vo Am<'rike še zaupa. Io ^ razvidno iz govora, ki Mmel j. k. T. O'Connor, J™!» kontroler ¿enarstva, ^»kaj dnevi v Texasu. Go-M» Vr<>4 bankirji in jih ZT* Pridružijo federalni ki bo jamčila za J" vsote. ' Da pre-"ankirje, kako dober ga-* 'vezna vlada, je O'-"^nil ,K«tno hranilnico: Poštno hranilnico! J»n*i vloge v poštni F* m to jt virok, da so F *dnja I,U jemali vloge >n jih noaili na ^ A; vidite, da pošt-» krr i vašim« ban-ni-, pridružite avoje w ,ralnl korPoraciJI za 'n vlada bo Jamči-\m bankah kakor *» vlog« v poštni |NU ko	ban-
H ,	'; ""i, tedaj po
4* r, ' I"'**"« hranilnica "" in kongre« t* v 7"r-vi, milijarda do-v poštni hra-

A^Uac fo, mUm^g^ ra» oí poeta«» »„rld* far ta —ctloa not, A.«t ef Ot t, lilt, author^ ea Jaas 14. lili.
Subscription T«arty
STE V.—NUMBER 211
FARHARSKA LO BIJA BEKLA WE
LEBIZMSA
V interesu raznih truatov je vodila "vzgojno" kampanjo med farmarji — za denar
Washington. — Senatni od sek, ki preiskuje vladno subven-ciranje parobrodnih družb, je posvetil svoj žaromet tudi na lobijo American Farm Bureau federacije, ki je največja far-marska organizacija in obenem najreakcionarnejša. Ima 1,250,-000 članov, 1937 okrajnih po-stojank in 6000 stalno nameščenih uslužbencev.
Da je senatni odsek posvetil tudi na to organizacijo, je vzrok to, ker je prodajala avoj service" ali propagando raznim velebiznifikim skupinam. Svoj "service" je ponudila tudi paroplovnim interesom in jim 1930 obljubila, da bo za $94,750 vodila med farmarji "izobraževalno" kampanjo, da ti interesi dobe čim več od vlade.
Farmarje bi s svojim mogoč nim aparatom "izobraževala" \ tem, da bi indorsirala in agiti rala za tiste kongresne kandi date, katere bi po deželi izbrali paroplovni interesi. Nekaterim družbam se je ta ponudba zdela dobra kupčija, drugim ne. Lo-bija te federacije je na to svojo ponudbo znižala na $30,000 in pozneje na $15,000, vendar pa ni šel "deal" skozi.
Več sreče je imela a trustom elektrike, bakra in lesnimi mag-nati. 1930, 1&31 in im je ed
teh treh skupin prejela za svoj "service" $69,260; samo truat elektrike je prispeval $31,000, dasi je imel in še ima sam mogočen propagandistični aparat.
Pravi "Miklavž" pa je bil asfaltski trust, ki je v treh letih potrošil za propagando med farmarji $150,000 skozi "Secondary Road Institute", katerega je organiziral J. A. Van Petten, bivši uradnik Farm Bureau federacije. Vsa propaganda Pet-tenovega "instituta" se je vodila na pisalnem papirju Farm Bureau federacije.
Pri tej propagandi so sodelovali tudi njeni, federacijski voditelji, za kar so od omenjene vsote prejeli $90,000, po izjavi lobista Winderja in $30,000 več, po izjavi Van Pettena, ki je rekel, da je sam prejel le okrog 20%, 80% ali $130,000 pa je šlo Farm Bureau federaciji.
Stebri te federacije ao okrajni poljedelski agentje, katere nastavi poljedelski department in ao tudi delno plačani od vlade. Ti agentje so zastopniki poljedelskega departmenta in kot taki so vodili po naročilu vodi-teljev federacije, ki so večinoma le raketirji, propagando med farmarji v intereau velebiznisa.
Obsojen na smrt po nedolžnem, dobil 912.000 odškodnine
Cleveland, O. — Mož, ki je bil obsojen na smrt na električnem stolu in je presedel 22 mesecev v smrtni celici, je te dni prejel obvestilo, da mu okrajna oblast izplača $12,000 odškodnine za mentalne muke, ko je mož dokazal, da ni kriv umora, katerega j« bil obtožen. Mož — piše m» Joseph Weaver, pa ne ve, kdaj dobi denar, ker je okrajna blagajna prazna. Weaver je utar okrog 40 let, ima pa čiato bele laae. Osivel je v smrtni celici. Petkrat je bil zelo blizu ekse kucije, a vselej jo je governor odložil. Njegovo zdravje je uničeno.
Vlada bojkotirala Forda!
Njegove ponudbe motornih voall za armado in mornarico is ključene, dokler ne podpiše avtnega pravilnika
nllnici bo pa na razpolago privatnim bankam."
Taka se nam obeta? In temu pravijo "new deal" — nekakšno novo gospodarstvo, novo tivlle-nje, nov red ali karkoli si le Izmislijo. Bunkl
Wa«hington, D. C., 26. okt, Henry Ford, avtni magnat Detroitu, ne dobi naročil avte in truke, ki jih kupuje federalna vlada. Te dni je vlada razpisala ponudbe za motorna vozila v armadi in za letala skupni vrednosti 25 milijonov dolarjev, toda — kakor je i*-recno naznanil vojni department — ponudbe veljajo le za one tovarnarje, ki so podpisali pravilnik NRA.
Na vprašanje, če je Ford iz-ključen od teh naročil, ao uradniki vojnega departmenta odgovorili, da je. Edino "člani NRA", to je oni, ki so podpisali pravilnik, bodo upoštevani pri sprejemanju ponudb!
Drugi oddelki vlade so že prej naznanili, da Ford ne dobi na* ročil toliko Časa, dokler ne podpiše pravilnika avtne industrije. Enake korake so vzele nekatere državne uprave.
HiHtrjmi v Ameriki dvigajo glavt
Newyoréki ¿upan je prepovedal zborovanje nemških hltlerjev-cev. V Chlcagu pa «e
t eno razaajajo
Z INMSTtUSKE GA BOJIŠČA V
CALIFORNIJI
Vtleporota obtožila oaem plan-tažnikov umora dveh atavkar-jev. Bombažni paa Ae vedno v naročju terorja
*!
Chicago. — Zadnjo sredo tve» čer je bilo okrog 350 čikaških Nemcev zbranih v dvorani Reichadalle, 3869 N. Ashland ave., kjer so imeli hrupno prireditev v počast Hitlerjevemu Agentu Fritzu Gisiblu, ki je prišel iz New Yorka. Gisibel je eden glavnih voditeljev nemških fašistov v Ameriki. Dvorana je bila okrašena b svastikami in gostje so iztezali rdke v fašističnem pozdravu ter prepevali hitlerjevske himne. Motil jih ni nihče.
Pričakovati je hudega boja med ameriškimi Nemci, kajti mnogo jih je, ki so proti Hitlerju. Baš zadnji teden je začel izhajati v Chlcagu nemški tednik, ki je naznanil, da bo vodil energičen boj proti razširjanju hitlerizma med a m er i š k i m i Nemci.
New York. — Zupan O'Brien je prepovedal zborovanje nem-Akih fašističnih organizacij v New Yorku, ki je bilo napovedano prihodnjo nedeljo.
Waahington, D. C. — Kon-grešnik Dickstein, demokrat Iz New Yorira, je naznanil te dni, da bo {migracijski odaek nižje kongresne zbornice takoj začel preiskav«) glede nacijske propagande v Združenih državah. Rekel je, da je v tej propagandi aktivnih precej Nemcev, ki so zadnje čase prišli v Ameriko in so podvrženi deportaciji.
Bombni napad na portoriškegs govemerja
Ran Juan, Porto Rico, 26. okt. — Stanovanje Roberta H. Goreja, governerja otoka Porto Kiča, je bilo včeraj deloma razdejano z bombo. Ranjen ni bil nihče. Govemer sumi, da napad izvira iz dijaške stavke na univerzi v Han Juanu. Večje število reakcionarnih dijakov je zastavkalo v znak protesta, ker je governer imenoval socialista Alonca Torreao za zaupnika uni-vera».
Beloovratntfarji v Kanadi ae or ranici raje
Montreal. Qiebec.—Med uradniškimi delavci v tem mestu se j« pričelo gil>anje za organiziranje. Novi uniji, ki je pridni'*-na Ameriški drlav.kl federaciji, m je ob pričetku pridružilo 150 "beloovratničarjev*. Uaija si je nadela za svojo prvo nalogo, da bo skrbela, da se delodajalci drže vladnega odloka o minimalni plači.	......
San Franciaco. Cal.-(FP)— Osem bombažnih plantašnikov, ki so bili organizirani v skupino "nočnih jezdecev" in uprizorili masaker v Pixleyju, je bilo po veleporoti okraja Tulare obtoženih umora dveh atavkarjev. To je prvi nastop oblasti proti te roristom v bombažnem pasu Ca-lifornije, kjer skušajo zadušiti stavko več tisoč delavcev ca vsako ceno,
Veleporota je istoČaBno obto-lila dveh preatopkov kriminalnega slndikalisma tudi Pat Chamberaa, voditelja stavkar-jev. Obtožen je, da je ta sakon kršil v nekem govoru in v pam-fletu, kar je v Californlji eden največjih zločinov, ki je kasnjiv večletnim zaporom. Naperjen jš proti delavcem. Odvetnik Civil Libertie* unl-A. I. Wirin nima doati upa-a, da bodo obtoženi plantaž-ki kasnovani. Prijeti so bili le. ter je bil masaker preveč divjaški in je državi prinesel slabo pubiiciteto. Poleg dveh ubitih je bilo več stavkarjev ranjenih. Ijrugi vzrok aretacije je, ker je k|il ubit zaatopnlk mehiškega konzula Delfo Davila, ki je pre-iakoval stavkovno situacijo. Na stavki je namreč mnogo Mehikancev.
V mesto Vasiliso je prišlo deset tisoč stavkarjev, ki ao «„ Mevali kasen za aretirane ran-
čerje in odškodnino za družine ubitih stavkarjev. Protestirali so tudi proti oborožitvi laatni-kov bombažnih farm. Samo v okraju Kern je šerif dal dovoljenje 600 oaebam, da amejo nositi orožje "na svoji zemlji," mnogi ga pa nosijo bres dovoljenja.	•
Cotton Grovers asociacija jš odklonila Nirino posredovanje v stavki, governer pa si je umll roke z izjavo, naj krajevne oblasti skrbe, "da ne pride do kršitve zakona." Državna administracija Nire se je ponudila poravnati stavko na podlagi dognanja, koliko plantažnlkl lahko plačajo z ozlrom na cene In koliko delavci potrebujejo za življenje. Tudi stavkarjl so to ponudbo odklonili.
Creel, državni direktor Nire, je rekel, če ne bo stavke poravnala državna vlada, jo bo pa federalna "brez vsakih brutalnih netod." •.
Radi gladu in podhrapjenJa Je v neki stavkovni koloniji umrl že peti otrok. Podhranjenost In pomanjkanje sta vidna tudi na odraslih. Tudi je bojazen, da mod stavksrjl izbruhnejo ošpice, posebno med njih otrocih, in tifus.
Nova dela valia zmaga v Angliji
!/>ndon, 26. okt. — Delavaka stranka je včeraj izvojevala nepričakovano in značilno zmago, ko Je bil izvoljen laboriUki kandidat i. C. WUmer z veliko ve-čino za poslanca v parlamentu v Eaat Fullham distriktu. V tem distriktu delavska stranka sploh še hi imela poalanca In diatrlkt je bil smatran za trdno torijako trdnjavo.
GreI Zeppelin na čikašfcl rasatavi
Chicago. — Nemški zrakoplov Graf Zeppelin i* 26 t. m. drugič obiskal Chicago. |*rlplul Je if Akrona, O., pozdravil razatavo, nato pa priatal na letališču Cur-tis-Wright-Keynoldft. Danes (v petek) zapusti Chicago in odpluje proti Nemčiji. Dospel Je is Južne Amerike.
Nova frasmAa vlada
Pariz. 26 okt. — Albert Kar-raut je predsednik nove francoske vlade, ki Je bila danes sestavljena.
_.i_________-
Vladalhupuje zlato po $31.36 unčo
To pomeni, da je papirnati do-, lar vreden 65c v zlatu. Vlada bo naananlla ceno zlata dnevno
Waahlngton. D. C., 26. okt.-Dunašnja vladna cena sa unčo zlata je $31.64 ali osemnajst centov nad včerajšnjo. Vlada ne plačuje slata v gotovini, temveč z zakladnimi dolžnicaml, ki ae lahko izmenjajo v vsaki banki.
Waahington, D. C.. 26. okt.— Federalna agentura korporacije za finančno rekonstrukcijo je včeraj začela kupovati nevopro-duclrano »lato. To je bil začetek kontrolirane inflacije. Cena, ki jo je vlada postavila sa novoproducirano ameriško zlato, je prvi dan bila $31.86 za unčo, to je 37 centov nad naj višjo ceno na svetovnem trgu v Londonu, odnosno $1.62 več kot je veljala unča flata v Zdruše-nih dršavah prejšnji dan.
Zvišana cena zlata pomeni, vsaj teoretično, da se Je papirnati dolar sceni! sa okro« pet centov in včeraj je bil vreden 65c v zlatu, nasprotno je v tem razmerju porasla vrednost blaga vsaj na papirju, Če ne drugače. Delnice na borzah so takoj poraale.
Cena slata se bo spreminjala dnevno. Raala bo ali pa stala kakor bo "kazala trgovina i zlatom. Zunanji trg v Evropi nI pokazal prvi dan nobenega učinka; Če tam poraate cena, bo a-meriška vlada takoj ivišala ceno. Vlada namerava pokupjt! vae novoproducirano t lato v A« meriki in ga shraniti v svoji m-kladnici. Povprečno produclra jo ameriški «lati rudniki tn i* piralnioe 30,000 unč čistega tla ta tedensko, kar tnači, da bo vlada izdala vsak teden čei milijon dolarjev za zlato. Indu-strialci, ki rabijo zlato kovino za razne izdelke, ga bodo morali kupiti od vlade. Vlada je zdaj edini trgovec z zlatom. To bo trajalo toliko čaaa, dokler deva-luacija dolarja in naaprotno cene blagu ne dosežejo določene stopnje, na kateri Jih namerava Koosevelt stabilizirati.
Faiwarska stavki m Uri N srriRjM zapri«
Farmarji v medsebojnem konfliktu
Applet on. Wla. — Kksekutiv-nI odbor fsrmsrske mlekarske organizacije Wisconsin Cooperative Milk «Pool je v sredo skle-nil, da ae 21,000 članov te organizacije pridruži stavki, ki jo je začela organizacija National Farm Holiday Aasocla-tion. 8tavkl se pridružijo 31. oktobra. To Je že tretja stavka organizacije Milk Pool v tem letu. Kamo dva člana odbora sta glasovala proti stavki.
Omshs. Nebr. — Okrog 600 farmarjev v Jowl, ki niso člani Farm Holiday organizacije, js nastopilo prott etavkujočim farmarjem. Pričakovati Je nemirov, kajti "stavkolom*ki"vfar-marjl grozijo, da bodo s silo razbili stavkovne straže, če Jih bodo ovirale pri prevažanju mleka in živil v mesta.
KaMatična napet «nt v Pragi
Praga. 26. okt. — Nemški poslanik Js včeraj protestiral pri čehoslovaški vladi proti neki o-drski sceni v praškem teatru, v kateri osel govori (n njegovi poslušalci ga pozdravljajo a fašističnim pozdrsvom in vzklikajo: "Heiir Poslanik Je rekel, da seans sramoti nemškega kance-lar J a flttierja.
Prvi «neg v ( hiraga
Chicago. — V sredo se Je pokala I prvi an«g to Jesen. Prinesel ga Je mrsll severni veter, to da snežinke so se stopile v srs ku. Temperatura je padla na 2ft stopinj.
''.a _________
WALL STREET ZA MTEMEKIJO
M UBI
Bankirji abrall dva milijona In
pol; Rockefeller jeva banka ae
najbolj savisma sa akcijo
New York. — (FP) — Dva milijona in pol so zbrali wall-streetski bankirji v svrho, da na kakšen način izsovejo Intervencijo na Kubi. To je odkrila se-natns preiskava, ki odkriva Škandalozno upravljanje raanlh velikih bank in skubenje ameriških "suckerjev."
Za intervencijo ae najbolj sa-nima Rockefcllerjsva Chase National banka, ki je center teh manevrov. Raalog sa to je, ker ima težke inveatlcije na Kubi, poaebno v sladkorni industriji. Te investicije ao v "nevarnosti," ker iz Kube poročajo, da so ae delavci po deželi začeli sanlma-ti za sovjete in jih v nekaterih vaseh še ustanovili. Wallatreet-ski bankirji amatrajo, da ao a-meriškl bajoneti najboljše idra-vilo soper to bolesen.
In tudi če bi kubanske mase ne bile radikalno ratpoloiene, bi ameriškim bankirjem Interven-cija dobrodošla. Imeli bi več u-panja, da bodo njih tntereat pro-tektlranl. To obljubo je sicer že ponovno dala Grauova vlada, kateri pa bankirji ne «aupajo.
Chase National banka je dala tudi večja posojila Machadove-mu rešlmu, ki Je vladal Kubo •golj v interesu wallstrsetaklh raketlrjev ter avojega ožjega piratskega krotka. To je rai-vidno It <ri> javi jene korespondence med KbckefeHerjevo banko In njenim zaatopnikom na Kubi,
V tej ^aroti je Wall street dosleden. Ameriška zunanja politika že nad eno generacijo sledi do-larju. Aledl mu b bajoneti In vojnimi ladjami, s katerimi terorizira bankirske kolonija v Kari-bejskem morju, Centralni In Južni Ameriki ter drugod.
Wall street se nič ne moti, ko misli, da bi vlada lahko zavarovala njegove interese edino s politiko trde pesti, b bajoneti In puškami. Bres po|M>lnega la-sufnjenja kubanskih mas ne bo-do smeriškl bankirji In Inve-storjl, katerim so Bdumpall del-nice In bonde za več stomllljo-nov, nikdar dobili povrnjene te investicije, ker js dežela preveč zadolžena In njeno gospodarstvo v preveč obupnem stanju. In ker Itosebno Chase bsnka vidi ilgu-bo težkih milijonov In Je Ismed vseh wallatreetakih bank pač najbolj zainteresirana v Kubo, Je radi tega tudi najbolj vneta ta Intervencijo.
Kubanska vlada ne more salretl delavatva
Ha vana, Kuba. — Vse prisa-dtvanje vlade In bossov, da bi zatrti delavsko gibanje, Je dose-daj ponesrečilo. Dasi Je bila raz-puščena delavska federacija In njen glavni atan uprt In prepovedane stavke, ae kljub temu váf. Poročila -iz notranjosti de- ¿ žele pravijo, ds so delavci pri* čeli uatanavljati sovjete, to predvsem na sladkornih in kavnih naaadlh.	,
Razorožit vena k on f er anca odložena
Ženeva, 26. okt. —- Razoroži-tvena konferenca Uge narodov je bila dane« odložena na 4. decembra, Vse kaše, da bo odlagana toliko čaaa, dokler ne zaspi. Ameriški delegat Davis se odpravlja domov.
Drflialefca voditelja kaaiieveaa s globo
l*os Angele«. — Kodišče je priznalo Willlamu Bualcku, organizatorju socialistične stranke, $¡100 odškodnine, ker sta gs dva voditelja drhall potegnila t govorniškega odra. Odškodnina mu morata plačati
_____i

PKOSVETA
PROSVETA
thk enlightenment
i astkima »uivmm
PUUCUMNB JW9WOT9
•LASI IX) IN MABOONS
Mi HNUM *r tt-
M, «• Unte, km.4» m m m m». h m m 9* trn cbtoac* ta Cta»
•M») ta
Uta. II M m Mrt UtM
r-m m «k» wt». i»1»
* w	for O» UciUd SUtat
ki
17 .m m* r«r, talin
f «turna*.
•ertpU w
nmi«» u «m.
i'bob v et a
mit-«» m. u»»«« a»«.,
MKMBKB or TM« »t-DEBATKP PBBBS.
ttopt. Mf,
Dalum » «kk-paiu, n« i»rlm«r (
i ml;, p«uc	" j""**"
Ml, <U «m J- • t"» toUtmom „r^llu	J« Pr»'«*-«"
•Mi ll*t »• *t*«rt.	_
Domač drobiž
(Vinkov a Iti i a/stave
Chicago. — Svetovno razstavo in urad 8NIM *o obiskali: Tony in Theresa Kavčič, Cri-witz, Wis.; Amelia Church, Antonia Church, Josephine Cema-žer in Stuart Loeser, Springfield, 111.; Frank Nemec z ženo,
Irwin, Pa.
Nov grob v Oklahomi Adamson, Okla. — Tu je u mrla Mary Benedičič, roj. Pe-terlin, stara 51 let in doma iz Selc pri Vačah. Tu zapušča ni na in brata, v starem kraju pa drugega brata.
Adamičevi spisi New York. — Louis Adamič je objavil v novembrski številki magazina Harper's zanimivo črtico "Death in Camiola" (Smrt na Kranjskem)", v kateri opisuje navade in ljudske vraže v zve zi a smrtjo. V novembrski številki magazina Travel opisuje Adamič mesto Belgrad. V septembrski številki magazina New Massea je izšel daljši Adamičev prevod "ßpominov" nekega hrvatskega komunista, ki piše < mučenju komunistov v bclgrad ski glavnjači.
Nesreča Coverdale, Pa.—Frank Kraj-šek, član SNPJ, je 20. t. m. padel po stopnicah v klet in se težko pobil na glavi. Nahaja se kritičnem stanju v West Penn bolnišnici v Pittsburghu, Pa.
Avto ubija
Chicago. — Te dni je avto do smrti povozil 14-letnega Kober U Vojnoviča, 6260 Eberhart ave. Umrl je v bolnišnici.
Spomnijska knjiga
Chicago. — Socialistični klub št. 1 J8Z je ta teden ob svoji tri desetletnici, ki bo proslavljena prihodnjo nedeljo v dvorani CS PS, izdal spominsko knjigo, šteje 36 strani, ima rdečkaste platnice in je tiskana na finem papirju. Knjiga vsebuje zgodovino kluba, več slik, program proslave in oglase. Tiskana j« bila v tiskarni SNPJ.
Glasovi iz naselbin
Zanimive
Avtomobilčka produkcija v Ku siji se dviRM
Moskva. — Dnevna produkt)!-ja avtov v tukajšnji AMO tovarni je dosegla 75 avtov. Pred d vem i leti je toliko znašala mesečna produkcija. Kljub temu izboljšanju je produktivnost še vedno nizka v primeri /. ameriško.
Anekdota
Minister UOhbel* sv vozi po Berlinu z avtotakaljem, da si o-gleda mesto, koliko je te očiščeno in koliko je treba Ae izdatnih protiiidovrtkih ukrepov. Po polurni vndbnji se šof««r obrne k njemu:
"(¿ospod, zdaj v*« pa ne morem več vositi."
"Zakaj ne?"
"Danes govori GobM* in na* menil *«m sv na njegov shod. Veste, saj je te sramota, da ga nlaem še niti videl niti sH*al."
Ministru CJ^bbfl-u zašije ob-ras od neizmem«* radosti. Takoj las topi in plača šoferju uamestu doltnih drset mark kar dvajset mark, šofer vrte neAcn poglod na bankovec, potem na Gobbelsa in pravit
"Vodno (M*m trdil, da so Zid je fini ljudje. Goapod, kar vntiva «e dalje, potvitirani so ha tera Uibbelaa."
Naše volitve in priredit*« ( le v eland, O._Od S. oktobra,
ko rib minile primarne mesti* volitve, je bilo dosedaj vse nekam tiho na naši volilni fronti. * tu pa tam je bilo slišati posamezne strele in videti pušiee, topovski streli pa so popolnoma u-tihnili. Kar dolg č*s nam je bilo, ker smo se prej privadili gromu in Uisku. Sedaj pa se j* politični direndaj »pet obnovil in obt-ta biti silnejši od prejtajega.
ronta se je še precej skrčila in je več kot petkrat manjša, zato se bo vsa muplcija koncentrira-a na krajši liniji. I Cleveland ima 33 wardov in za primarne volitve je bilo v vsakem wardu več kandidatov za mestne odbornike. Po volitvah pa je večina teh aspirantov odpadla. 0-stala sta po dva v vsakem wardu, namreč ona dva, ki sta prejela največ glasov. Ostali so bili eliminirani. Isto se je zgodilo z županskimi kandidati. Bilo jih sedem (7), sedaj sta samo dva (2)7 Kay MiHer, demokrat, pa Harry Davis, republikanec. Bitka za županski stolček se bo torej bila med tema dvema kandidatoma. Boj obeta postati hud proti koncu kampanje. Prav tako vroč bo boj med koncilman-skimi kandidati, ki jih je šestin-šesideset (66).
Mini kandidati za mestno zbornico mesta Cleveland^ imajo najlepšo priliko biti izvoljeni trije slovenski in en hrvatski a-spirant. Ti so: Növak v 23. wardu, Vehovec v 32. wardu, Trav-nikaf v 2. wardu in Hrvat Brown. Nisem jim prav nič nevoščljiv. Bomo vsaj videli, kako se bodo postavili pri velikih vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red. Ali bodo glasovali, če bodo dobili mestne mandate, za kom-panijske velebizniške interese, a-li bodo delali za delavske interese — za interese splošnega ljudstva, katero jih postavi na od-bomlška mesta.
Glede županskih dveh kandidatov, se lahko reče, da nimajo delavci kaj izbirati. Mnogi pa so mnenja, da bi bilo dobro, če se bi radi lokalnih razmer sedanja mestna vlada zamenjala za novo, češ, da bi potem bilo boljše. Tako tudi radi delavcev, da bi "vsaka stranka" nekaj zaslužila, |e pa da bi bili vedno eni in isti pri koritu. Naši aodrugi ne bodo volili nobenega omenjenih dveh, priporočljivo pa je, da gredo vsi delavci brez razlike v volilne koče in glasujejo za starostno pokojnino, za odpravo pro-hibicije itd., kar bo v korist den lavstvu.
Dne 15. oktobra se je tukaj vriilo slavje 26-letnice Slovenske svobodomiselne podporne zveze z lepim in prav zanimivim programu. Zvečer je bil ples in prosta zabkva. Proslavo so priredila skupna društva SSPZ iz Cleveland in okolice, ki jih je okrog osem, ako ne več. Udeležba pa je bilu prav pičla, posebno popoldne pri tako izbranem programu, Kes, škoda truda in tako lepega programa za tako pičlo udeležbo. Skoda dela in priprav od strani uradnikov in delavcev. Navzoči smo bili zelo ratočarani. In ka> bi ne bili? Izmed toliko članstva in njih prijateljev pa se u-daleii zvezine proslave 25-letni-ce kakih 200 ljudi, pa še izmed teh je bilo mnogo povabljenih od pevskih društev. Četudi bo slabi časi, to vseeno ni odpust-IJIvo.
V nedeljo, dne 22. oktobra, je dramsko društvo "Ivan Cankar" uprizorilo lepo trldej^nko "Rok-sl". Bila je uprizorjena v korist S.N.D. na St. Clair ave., da m* s prebitkom pokrije vsaj nekaj stroškov, ki so nastali a peskanjem domovega avditorija in »podnje dvorane. Prebarvanje teh prostorov je bilo potrebno in delo je lično.
Igra "Roksi" je bila zanimiva in dobro podana. Vsa stvar se je vršila v splošno korist naše velike naselbine, kajti naš SN D je naše skupno narodno zbirališče. Na. pa udeletba spet pičla» Na vaočl smo spet razmišljali o vzrokih in se povpraševali, kje so naši ljudje. Kje bo naši trgovci? (Vsa čast. onim. ki bo bili na vaočl.) Vpraševali smo, kje bo naši narodni čaanikarji in bankirji. oni, ki vodijo naš«* denarno zavode, ki bo vodno I m H i na ieaiku znano voalo "Stvoji k s ve» jim". Za našo kulturo ae ne bri-
gaj o.	je bila ta prireditev
za naš skupni SND in za ugled dramskega društva, ki nosi 1-me "Cankar". Saj imajo nekateri Cankarja zadnje čase zelo radi — v narodnem vrtu. Kje ste ob takih prireditvah?
Anton Jankovich, 147.
Pismo v Jugoslavijo
Eveleth, Minn. — Ne pišem odraslim ljndem, ti imajo zmerom dovolj dela in skrbi, posebno v teh hudih časih, ko je voda storila ogromno škode. Pišem mladini, ki tako rekoč stoji ob , strani» zato ima več vpogleda in vodilne zmožnosti, ki pride zaposlenim marsikaj prav. Povoden j, ki je zadela Jugoslavijo, je velika katastrofa, ki se n« bo kmalu preživela. Smilijo se ljudje, ki so ostali brez vseh sred stev za obstoj in ponovno grajenje.
Povodenj je bolj neusmiljena kakor turška vojska. Pustoši in odnaša sadove večletnega truda. Ko je Turek vdrl v deželo, so za-plapolale grmade po hribih in gorah, opozarjajoče ljudi na nevarnost. Ognjene grmaoe so bili dobri signali, kajti opozorili so skupno prebivalstvo hkratu. Tudi povodne katastrofe bi danes ne smele povzročati tako ogrom no škodo, ako bi bilo prebivalstvo hkratu opozorjeno na pri hod povodnji. Ali šele tokrat bije plat zvona, kadar že teče voda v grlo.
Proti požarom so požarne bramb«, organizacije, v katerih vsajc zavzame svoje mesto. Ai bi ne bilo treba nekaj storit proti povodnjim? Ali bi ne bilo dobro stalno nastaniti vojaštvo v poplavne okolice? Ali bi ne bilo pot^fcno vzeti v roke problem poplav, eden najhujših prirodnih elementov? Vsak problem pa je najboljše razcepiti na dvoje in troje kosov; razdeljenemu je lažje do živega.
Nesmiselno je govoriti, kaj b "ostrašilo" ozračje in "ustavilo" dež. A vendar bi bilo zanimivo poslati koga "gori" pogledal, oc kje se "vsipa" toliko vode. So tam gori struge, po katerih zrač ni valovi prinašajo vodo ter jo zlivajo na eno mesto, kakor reka čez jez. Ali so na drugi strani Triglava tudi deževni nalivi. Ali goadovje zadržuje povodnji. Kazalo bi beležiti vremetna po tujih kontinentih. Ako na enem kontinentu vlada suša, na drugem se znosijo vremenski bogovi z dežjem. V Minnesoti imamo obsežna močvirja, ki v deževju posrkajo obilo vode in «toletni mah, ki se napije kakor šolska goba. Nesmiselno pa ni, graditi kanale v krajih kot so Sodraiica, Ribnica, Ponikve, Dobrepolje Struge, Krka itd. Potoku Rašica, ki teče v zemljo v Ponikvah, popraviti požiralnike in ves podzemski rov.
2e stari mlinar je pred 25 leti pravil, da so v tem rovu prostornine, v katerih bi lahko cerkev postavil, a obok se naglo niža na
atiri čevlje, tako da so morali po kolenih plezati, nakar se zopet dvigne. Te nizke predore bi treba razširiti, očistiti predor navlake, ki zadržuje vodo, da ne more dalje. Ker pa tudi večji predor ne bo mogel požreti vse vode ob deževju, se mora zgraditi pomožni kanal na površju, pod zdenjskim hribom in bi na Crki prišel ven ter tako služil v "mirnih" časih za oeeto. Ravnp tako je trebit kanala proti Strugam in popravo tamošnjih požiralnikov. Nov rov pod zemljo, Hi bi šel ven v Suhi Krajini, kjer go ogromne doline pustega menitega svet«. Voda bi se pod svojim pritiskom izlila vapje in ne zadržala. Vse kanale je opremiti z zadrževalnimi nasipi, ki so stanu vzdržati ogromno vode. Dobre jezove pred požiralniki, da zadrže kamenje, pesek in les. O-gromna po voden j se mora pretvoriti v varne naprave za rev ^o prebivalstvo. To delo pa ni delo inženirjev in kemikov Jugoslavije, ampak delo vsega Balkana. Skupna podjetnost, ki bi se izplačala.
Nam gre trda v Ameriki v zadnjih letih. Daleč smo, nimamo, da bi mogli nuditi kakp pomoč. Tisti pa, ki imajo bogastva, se vas ne bodo spomnili v vaši po-Kljub temu spenjajte ve-z nami, z ameriškim delavstvom.
Opozarjam vas na naš ameriški slovenski list Prosveto.
J. Kovacich.
Glas industrije
Eveleth, Minn. — Oglasil se je poštni rog in dekle je stekla skozi vrata. Opirajoč se na podboje je zastrmela na cesto. Voznik je tam ustavil in nabiral v naročje časopise, pisma, zavoje. "Pošta," je zaklicalo dekle, da je odjekni glas od poslopij ter stekla vozniku nasproti.
Prihod pošte je na deželi drugačen kakor v mestu. Tam ljudje prejmejo pisma vsak dan včasi kar cel šop, časopisi se dobe na vsakem oglu; leže na cestah in hodnikih, ljudje hodijo po njih. Kdo se v mestu zmeni za prihod pošte! Na deželi, ki je 'tfbenem divja, zaraščena in ima zvite ceste in je brez njih, brez radia, brez telefona, brez električne luči, je prejem časopisov in pisem velika novica, ki se či ta od enega konca do drugega Kajti časopis ali pismo je na deželi edin$ vez, ki veže s svetom Zato je poštni voz pol sveta nim, ki žive na deželi. Zato vse le j, kadar ljudje začujejo poštn rog, puste delo, da slišijo, kaj se godi po svetu.
Prihitel je gospodar s polja, umazanimi rokami, katere je dr žal od sebe, ugibajoč, kje bi si ju najprej umil. Prihiteli so njegovi sinovi, visoki in korenjaški. V hipu so se strnili okoli mize ter planili po časopisih. Hčerka po pismih; mati je odprla zavoj Vsak čita zase, a vsi poslušajo hčerko, ko čita pismo na glas "Mati, k vašemu godu vam pošiljam to darilo z željo, da jih še mnogo učakate krepki kakor ste danes!" "Ta otrok me pa res ni

»
■
čikaška razstava: Mary Pick ford, znamenita filmska igralka, na razstavi.
koli ne pozabi," se veseli mati ko pregleduje darilo. "Glejte, nogavice, robce, drobnarija. A kako je lepo izdelano; zadosti zame postarno žensko." Vsi se ozro na njeno darilo, a takoj' zopet nazaj v Časopisne kolone.
"Ponovno delo, dober zaslužek," začne gospodar na glas. "Tristo mož se bo sprejelo po dolarju na dan." Gospodar naprej čita, se zdaj o$re v svoje sinove, ki so ga obkolili, da se na lastne oči prepričajo o veliki novici. Gospodar odda časopis materi in ta zopet vse od kraja začne, a gospodar stoji poleg nje, poudarja, naglaša, tolmači njene besede, se zdaj ozre v, sinove, ki strme poslušajo vsi zasanjeli. Govedo muka, prašiči krulijo, delo stoji na polju, a nikdo ne misli nanj. Glas o delu tam zunaj je prevzel vse.
"Pojdimo," zapovt gospodar in se dvigne po sekiro. Že vihte sekire in krampe, že delajo nove ceste, tam ob kanadski meji kopljejo jarke, suše močvirja. Cez šest mesecev se vrnejo bogati, pokrpajo hišo in hlev, kupijo kravo, smodnika, divji, za raščeni zemlji pa nov plug in brano, olja strojem, da bodo vle kli plug, orali celino, da bo rast-tla trava govedi, ki bo oplojala z gnojem bodočo rast. Nič več ne bo trda*predla v teh dolgih zimskih dobah kakor lani. Za obleko, obutev, živila in nešteto drugih stvari, katerih se človek ne upa izpregovoriti.
Glas o delu se je razpel nad hišo kakor zlata mavrica sanj, a trda preteklost gospodari zunaj ter jih razganja v nič. Med njo in sedanjostjo je velika vrael in Čas ji ni zakril temnega površja. Zopet trobi poštni rog, zopet hi te gospodar in sinovi v hišo, se gajo po časopisih. Zopet vsi či-tajo, poslušajo vsi. Gospodar čita na glas, čita, a ne ozre se v sinove, glava mu klone nižje, v
glasu ni več pobud. "Ponudbe o | Predsedoval jI bo klanovtf delu, ki smo jih včeraj obelodanili, veljajo le za one, ki so bili v svetovni vojni." Njegovi sinovi in on pa niso bili v svetovni vojni. Ko je gospodar dočital, se je zravnal in zapovedal: "Pojdi-
J^^OKTOI^
Kampanja za teknie* ■ obrazho v Rušili
I Viši se po vsej deželi in I dobre rezultate. Delavci z, boljšimi izpiti imajo pr«|
Moskva. - (FP) _ Husij ne prizedeva le izboljšati Id Ivost industrijskih izdelkov] go tudi vodi kampanjo za •tftnje in dvignjen je tehq izobrazbe. V ta namen ae je čase naglo širijo tehnik piti po tovarnah, kadrih ¡m lavci poslužujejo v v^ikem vilu.
Ti izpiti so le en* vrsta nične izobrazbe, ki ima m izboljšati kvalifikacije posi nega delavca. Vrši se pod stvom inženirjev in mehai posamezne tovarne. Vrši i ta način, da se prostovoljc njih direkcijo vadijo za i ki se vrše javno v tovarna! teh. izpitih lahko prisostv vsi delavci in tudi študen tehničnih šol. Imajo znak nega zanimanja, katerimi menu tudi služijo.
Tisti delavci, ki napravij< boljše izpite, imajo predne napredovanje v tovarni in pri delu. Tisti, ki propadej izpitih, imajo priliko, da nje ponovno pripravijo.
Rezultat tega spontanef banja za tehnično izurjeni že vidljiv. V tovarni za j« kroglice (ball-bearintf) se koj po prvem izpitu zbo produkcija od 4 do 8'«, nj toliko manj materiala j« pokvarjenega. Sličm» je t drugih tovarnah.
Da Rusija močno poti izurjenih delavcev, ni trebi dar jati. Cesto se je že prii in se še tudi dogaja, da < pri dragih strojih popo naizurjeni delavci. Da na jo več škode ko koristi, se me. To je tudi glavni vzr nizko in često slabo ter produkcijo. Ampak sovjeti morejo pomagati. Delati n s takim človeškim mater kakršnega imajo. Sicer pa žela tudi v tem oiiru iztw teden za tednom.
Teh izpitov se delavci po jejo v velikem številu. V U tovarni za stroje je na p v enem mesecu sodelovalo pitih 726 mladih delavcev lavk. Zanimivo je tudi to, komsomolci (mladi komu sprvega namenili to tel vežbanje le za svoje člai idejo pa so se takoj začel mati tudi drugi delavci. G se danes širi po vseh tov in širom dežele.
Nova obravnava pri aaaHaborikim v
nik. Zagovorništvo ob pričo
K. T. Weir (stoji), jeklamki magnat i« glava Weirton Steel ( o., ki ne je več tednov upiral organisiraiiim jeklamkim deiav končno je pa le privolil v zahtevo matorja Wagn+rja. da dovoliti svojim delavcem vlanova*)*. ki naj odloči, u katero unijo trrekli <;i*Mtvank I*» v decembru. Senator Wagner je
na
Decatur, Ala. - (FP) 27. novembra se tukaj ■¡PRI	nova, tretja obravnava
mo na svoja polja in jih obde-1 „lupini zamorskih fantov, lujmo. Pride Čas, ko nas bodo bijj pre(j tremi leti <>btoi< potrebovali in vrnili jim bomo' •• -ljubo za drago, se uprli njihovim
da
klicem v vojno. Mislil sem, je vojne konec, sedaj pa vidim, da še širi svoje dolge korenine, ki se raztezajo kakor ogromni dolgovi, ki ne bodo nikdar plačani profiti vojne."
Dokler je profit v vojni, se bodo vedno ogrevali za vojno. Tisti, ki je ne poznajo, bodo vedno postajali njene žrtve. Gospo-dar in sinovi bo odšli v zaraščeno divjino in jo odpirajo. Ze se blišče livade podobne travnikom, že plove oko čez planjavo podobno poljem. A med drevesi se ie svetlijo beli domovi kot prva zna-mneja zmage nad divjo prirodo.
Ampak do tu ni dosegla Nira. Zasluge gredo delavcem in kmetom ae verne Minnesote. Tu odpira Fr. Jug, pionir v vrtnarstvu, Košmir, pionir v stavfelnstvu. Sekire, krampi, kladiva odmevajo izpod rok še mnogih drugih, katere potreba sili v boj s divjo prirodo. že m rad u je popotnikovo oko ko drdrajo po eesti naloteni voedvf^oljBkih pridelkov. sadov i velikega truda. Kdor ni bil zraven tega, ne more poj-miti
Lepa je jesen. Hvala, tovariši, za gostot jubnost. za iskrenost, ki solncem.'
J. kovackh. .
ae m« u
silstva dveh belopotnih živk in obsojeni na smrt sedoval ji bo sodnik W. 1 lahan, ki je prominenten vec.
Iz tega skeps Mednaroi lavska obramba, ki m obtožence, da bodo obtot* novno stali pred «>vrs*n diščem. Tudi pravi, ds zastrupljena ens Kavnih P L. Lewis, zamorec v (hau ki-je nenadno	^
ge obravnave pred Hortonom rek porote
HOÍ
ki je zavnrel ki obtaŠs»q
našla krive. das. je padenk" rek!., d* te zarots. .-<	1
hiša.
Obramba
tudi
pravi,
prosekutor Lev»« **
kupiti in kar tega ni g je pričel grout i.
Collin* «v*
Chicago. -■ quita je »v* "J" *> v ****** strank« M" 1 član strank« Vt® aktiven v poklicu je
JStednik **
Za nam*-*tnflfl	M
Ca
,«t*r
OKTOBRA
koj spoznal obleko za Creinjar-jevo ter obvestil o najdbi sorod-nike. PriAla j« tudi uradna ko-misija, ki je ugotovili* da j« t reinarj* na poti zadela kap. kt ji je takoj podleži. V njegovem suknjiču ao naAli vlitih kakih 15 stotakov in hranilno knjiiioo. kar le samo na sebi izključuje roparski umor. Okostje so po-loiili v krsto in ga pokopali.
Vlomilci in napadalci, ki se re-krutirajo tudi iz vrst brezposelnih delavcev, se zbirajo v skupine, ki si izberejo svoj "delokrog," kjer skuiajo gospodariti. Tako so pred kratkem polovili v Kranju precej številno druibo, ki je zagrešila mnogo vjomov. Med Celjem in Šmarjem pa go-| spodari drugi skupina, ki je postala tudi nasilna. Člani te druž-be so izvršili že več vlomov, pa tudi napadov. Vsi so oboroženi.! Tako so. pred kratkim napadli v Dob ju posestnikovegu sina Ivana Gračnerja iz Jezerc. Vračal se je na kolesu s koiuhanja v Dobju, pa ga je sredi poti nenadoma ustavila družba kakih 10 napadalcev, katerih eden je, ustrelil proti Gračnerju ter ga zadel v levi bok in mu prestre-lil želodec. Gračnerja so v celjski bolnišnipi operirali, za napa-I dalci pa^oprezuje orožništvo,
Otrok ne vnel.—V Bistrici pri Limbuiu je ostala 8 letpa Ivanka Likarjeva sama doma. Ker jo je zeblo, je hotela zakuriti v peči, pa sta se ji nenadoma vnela oba rokava. Deklica je skočila it hiše na piano ter hitela proti potoku. Spotoma se ji je vnela vsa obleka in tudi lasje. Tako, kakor goreča baklja. je skočila v potok, da si pogasi ogenj. Neka soseda je prihitela za njo ter jo potegnila ia vode. Deklica je bila že nezavestna. Prepeljali ao jo takoj v mariborsko bolnišnico, kjer pa imajo malo upanja, da bi okrevala.
Organiziranj« Mmki mladina * MinnasoH
Far mer-1.a bor stranka ustanovila mladinsko organizacijo
St. Paul, Minn — Farmar-sko-delavska stranka bo skušala
organizirati tudi mladino po<J svojim okriljem in je v ta namen ustanovila mladinsko organiza- ' cijo, ki sprejema za člane osebe < med 15. in 80. letom.
Sponsorji tega mladinskega gibanja so že pričeli z delom. V juinem delu države so bile do- i zda i ustanovljen« Štiri okrajne organizacije, na katerih bo bazirala državna mladinska asociacija stranke, /a ustanovitev organizacije je potrebno deset članov. Članarina je od 25 centov do enega dolarja na leto, 25 centov gre namreč državni organizaciji, ostalo pa okrajni, če hoče imeti svoj asesment.
Provizorlčna pravila določajo obdržavanje letnih konvencij. Prva konvencija se bo vršila kakor hitro se gibanje ukoronini po okrajih. Izvolila bo predsednika in tajnika ter osem članov ejt-sekutive, namreč če se bo držala provizoričnih pravil.
Farmarsko - delavska strada v Minnesoti ni radikalna« p* splošno niti toliko ne kakor La* Follettovo progresivno gibanje v Wisconsinu. Gibanje je organizirano zelo ohlapno in ni noben poslanec ali pa član podvržen strankini disciplini. Far-marsko-delavski poslanci v državni zbornici so na primer če-sto iiastopull s konservativci in tudi glasovali proti predlogam, za katere je stranka v kampanji agi tirala.
Tudi njen program, kolikor ga ima, je komaj le napol progresiven. Nič ni radikalnega v nJem, kar je pač mentalni odsev gibanja. Bolj radikalna manjšina v
SC IN DRUGI KONFiNAClJt.
gOKOb ■ANEJO V
»W7.5t So. UwmUU Ate., Ckkac«. Ä	T*1- R<*kweU 4H4
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
D I*KAVNI ODBEKi
VINC&NT CAIN KAR, prntoednlk.... t€6T 8. UwndsU Avt., CWeafs, g.
PRED A. VIDER. «I. tajnik.........Mit 8. Uwndate Avt.. UkkMO. Uk
LAWRENCE GRA.MSIIKK, taJ¿ol.odd.2N1 g. UwimUU Avt., Chicatf, IJL
JOHN VOORICH, «t. bUcojnlk......W67 g. UwirtiUs Ato. tjlcogo, I .
FlUP G ODIN A, urrsviulj glasila,.. 1057 S. UwadaU Avt„ Ohk*«o, Jt
JOHN MOLEK. ur«4aik glasila......8657 S. UwndsU Avs„ ChWago. IU.
ODBORNIKI i
KRANK SOMRAK, prvi po4pro<U«diUk.......m K. 74U» St., CI*v»UnU. O.
JOHN K. 1A)KAK JR., drugI podprvdatnlnlk.. 1I WS E. l?«th StM Clsvslsnd, O.
GOSPODARSKI ODSEK t
MATH PETROVIČU, prodsodnlk...........E. 140th St., CUvoUnd, O.
ANTHONY CVRTKOVICH..............WHS Hmrc« Avo., Brooklyn. N. Y.
JOHN O LIP...................140 3. PrMpoct Aw, Oloroadga HUls, HI.
1*OROTNI ODSEK I
JOHN GORftEK, prodttdnUi..............414 W. Hay St.. Sprlngfiold. HL
ANTON ftlXLUt.................................•f'
JOHN TRČELJ..%.............................. Mt.	SUFRAN K PODBOJ.................................«o*
FRANK BARBICH........... .....lOOtO Park Grove Ava., OIOvoUMM, O.
T	*	NADZORNI ODSRK i
FRANK ZAITI, pradsadnl*..................SM» W. ift* St.. Ghtoafo. IU.
FRED IIA LG AI..............................*§ OonUsl Park. Por«. IU.
JACOB AMBROZICH........r,..............41H PUreo Si, Kvaltth, Mina.
roso»I aw*.« . .kt^il i^«»«. M *** \ «i •»•«•. »
VSA riSMA. M - -MU* .. M* * S"*"*** » «SS* ü ÄÄE
vsa din arn a »aaiol** * «».««t m m uuk it.	ta Mm«« mM*
••j m mtiuo« h d. ujpíirw.	^^
Vm m*»y%	m tataUM blüm, mí m MtUtata m tal. tetaUtM.
_	rwti	^
VíVwSvTirit HrMii itaNMl PM«M* M Jata OMita. ».lini«*!
stranki, kateri naiVlujv sontpu- na in konservativna. Radikali-velski iupan Mahoney, sicer zrna jI no more nikilo očitati, dalj časa kaže na te hibe, am- Koliko bo te hibe odpravila mla-pak so na krmilu konservativci, dina, to postane motntJAl faktor večinoma blvfti demokratski po- v stranki, Je seveda vprašanje, litiki.	/ Gotovo pa Ja to, da ameriško de-
Med delavskimi in farm^aki- Itvatvo potrebuje bolj radikalno mi masami ima to gibanj« pre- stranke kakor Je minneaotako «i-cej z as lom be, ker je ime pač pri- lianje. ki je v dobrini meri le no-vlačno in stranka dovolj ohUp- v« ltdaja demokratske stranke.
UCKY
Najboljše vrste tobaka -samo srednji listi
1'ravo srer Lu«4y Suiki% fine kskotoHl mi ialiraM« v mir tobaka —dosore i« gs v Korkrtti ■olučiirui lions'• liniji I» potlilttriii ilrftju. Bal M*daj se sa $ 1 UÜ.OOU.OUO trednrge finéis liirlkena in dows-<'«fp teliaks. »lini a ur pridelka, •laranjr rs isdrluvalrr Lurk) Mirikr. Kajli «smo po«#lui» isliirs ishrani^i vrsl loliaks »e uporsliljs pri ¡»é*¡M%¡ valili tairfcir«. tako
ok to||l ill, IM ko lldllll. ill polilo
iisliaaaiiUi—Was srshljaiiJli kun-rr\, 7*štn mi l.u«'ki«*» vrdllo istr » mi loki. raklosli in iakoraem okusu.
finskih volitvah na Hrvati« trije ubiti MrvaHkem in Se v treh banovinah so se vriile 8. volitve. Hadidevci FJI> (>l>ozicionalci ao — np-kakor v Sloveniji — rat-«vojimi pristali agita-volilno abstinenco! Za tg lahko pridobili le rea P«* n^jdviane ljudi. Le v ■ «wUh obiinah ao radi-Pl^lavili „voje liste in tu-r™ nekaj f>biin. Vendar pa Fy°v»ti. da bodo ti občin-P»' izpuščeni.
(»avska bano-P * bilo vpisnih 642,616 v^Hsdičtnrska agitacija Je UK,«.h: volitev ae Je 351,391 volilcev, to-r^totkm nekaj nad polo-B '«tn moi-amo upoftteva-W*' * <1iv.avni nameMenci , ;,r*v prav morali ude-l tako mnofi drugi. ETr*	stisku evo-
K?!***' Volitve ao pole« kfj \ občin Jc bila r^ lista, luta drtavne L*'*1 J" 'Sko rasumljive fc "itu> f^iKn-. (M C^»1« volitev udeležili, I «^^alo z« to nranka
VlDlfO nojHß' ld**
VfcDNO n*jfi*ejh i* J J"*
VtU.\0 L uiitrs H<j«j«j0
Ifa lonlfil
OS.VETÀ
SMEH V DŽUNGLI
ATTOBIOORArUA AJCCSlteBC.A ■
Po*lovrnil Stanko Leb«
"ill
Sedaj," j« menil Stefan, "ti bom pa pokata!, kaj je Novi York. Nocoj je Silvestrov veter. Toda takega ailvestrovanja ne bo* videl nikjer drugje na «vetu. Bo* ie videl — in sli-ial!" Užival je «am pri aebi, ko je govoril in gledal, kako strmim in se čudim nad tem, kaj je Amerika. Bil j« le preko prvih, nerodnih let zelenstva, »to se je čutil neskončno vzvišenega nad menoj. t
Nekaj čaaa sva hodila po dolnjih delih Novega Yorka. Daleč ie je bila polnoč, v osrčju mesta pa je ie vse brnelo od truAČa in hrume-nja. Žabice so pokale pod mojimi koraki. Vozači so iz vozov na kolescih trobentali s svojimi rogovi. Iz kočij so brlizgale piičalke in «e oglaAale trobente, ljudje so se sklanjali skozi okna, kričali in vrtili raglje. Zdaj pa zdaj je zagrmela nad glavami nadcestna železnica "L . ter škripajoč in cvileč odbrzela dalje po tiru.
Nekdo mi je s sneženo kepo zbil z glave čepico.
Stefan se je smejal mojemu trenutnemu ogorčenju. "Never mind," je dejal po angle-ftko in razumel sem ga. 'Tako praznujejo Silvestrov večer v Novem Yorku. Vse je sama velika šala in burka. Sicer pa ti ni treba nositi te stare, ponoAene čepice., Zavedaj se, da si v Ameriki. Pet in dvajset dolarjev imaš v žepu; kupi si novo čepico in novo obleko." Razumel sem, da se zabava z menoj, pa nisem nič
maral zaradi tega.
Povedel me je v več velikih ameriških pivnic na Park Rowu in drugod. To so bili prekrasni prostori, razsvetljeni kakor katedrale v domovini, samo bolj živo je bilo v njih, bolj prijazno in toplo od neštetih pogovorov; življenje bi bil dal, samo da bi jih bil razumel. Okretni, uslužni, smehljajoči se možje v brezmadežno belih oblekah so se urno kretali za pulti. Tu in tam so delovali veliki orkestroni s polno paro; samo da so bili boljši, manj zlo-zvočni od lajne v hrvatski pivnici. Pljuvalniki in podnožnice iz medi so bili videti prelepi za svoj namen. Steklenice vseh oblik in barv, po večini s slikovito napisanimi listki, so stale somerno porazvrščene pred ogromnimi ogledali, v katerih se je blesteče zrcalila vsa ta krasota. Za svojih štirinajst in pol let sem bil dovolj velik, da so mi natakarji za pulti rade volje postregli s pijačo.
IV
Stopila sva v nadcestno železnico "L" na Tretji Aveniji ter izstopila na Canal Streetu. Tu je bil hrup še večji kakor v spodnjem mestu. Po hodnikih so se prerivale gruče mladih ljudi, ki so spuščali pokajoče žabice, kričali Iti metali snežene kepe.
Stefan me je peljal v neko prodajalno na Rivington Streetu, kjer je Žid prodajal obleke za dober kup. Za petnajst dolarjev sva kupila obleko in čepico. Preoblekel sem se kar v prodajalni.
"Sedaj ste pa kakor pravi Američan," je rekel 2id in Stefan mi je poslovenil njegove besede.
To mi je bilo zelo po godu. Na cesti sem se ustavljal pred zrcali ob vhodih v trgovine ter se ogledoval. Primerjal sem se s Štefanom in drugimi mladimi ljudmi, ki sem jih videl na cesti. Stefan pa se mi je smejal.
Krenila sva nizdol po Delancey Streetu. Tu se je gnetlo po hodnikih čudno ljudstvo. Opazil sem upognjene, otožne bradate starce v črnih kaftanih. (Počasi so hodili sem in tja ali pa so vdano stali ob hiAah z odsotnimi, vase zagreznjeniml pogledi. Videti je bilo, kakor da nekako ne spadajo prav semkaj. "Stari
Žid je", mi je pojasnil Stefan. Mladina, ki sva jo srečavala na hodnikih, pa je očividno že spadala semkaj. Nekateri izmed teh mladih ljudi so ovajali krepko energijo — ameriško energijo. Niso se odtegovali, marveč pridno pomagali pri hrupni proslavi Silvestrovega večera. Mislil sem si, da so bržkone sinovi in hčere ali pa vnuki in vnukinje starcev v črnih kaftanih.
V nos mi je udarila čudna mešanica po večini neznanih mi vonjev. Ob hodnikih so stale dolge vrste vozičkov; iz bledikaste svetlobe acetilenk, ki so gorele nad njimi, so prooevali bradati obrazi sejmarjev, ki so v židovskem jeziku ali pa napol po ameriško, napol po židovsko ponujali svoje blago. Vozički so bili navrhovateni z vso mogočo robo: s cenenimi oblekami, ovratnicami, čevlji, sladčicami, iglami in gumbi, s podvezami in čistili za čevlje, s svežim in vloženim sadjem, z zelenjavo vseh vrst. Na stojnicah so prodajali vroč kroippir in kostanj.
Na enem izmed vozičkov sem poleg jabolk in pomaranč opazil kup podolgovatih, rumenih sadežev. Domislil sem se, da sem bil te sadeže videl že na stojnicah v Le Havru, preden sem vkrtaKv Ameriko.
"Kaj pa je sem povprašal Štefana.
Zasmejal se je. "Banane so. Ali nisi še nikoli slišal o bananah?" Kupil jih je majhen sveženj in mi jih stisnil v roke.
Ogledal sem si jih, jih poduhal in vgriznil vanje kar tako, s kožo vred.
Stefan se je zakrohotal. "Olupi jih," je kričal. "Olupi jih! Ali ne vidiš, da je to koža, zelenec ti neumni!"
Polila me je rdečica in olupil sem banano. Ko sem jo jedel in mi je prav dobro teknila, sem se smejal s Štefanom vred, ki mi jih je kupil še več.
Krenila sva še nekoliko dalje, nato pa stopila na cestno železnico, ki naju je potegnila čez velikanski most. Ko smo bili preko, smo se dolgo vozili po Brooklynu in Brooklyn ni bil manj hrupen nego Manhattan.
Mislil sem, da sva namenjena v nočišče Mrs. Schmidtove, toda Stefan je dejal, da se je premislil; časa je še dovolj, moj kovčeg pa, ki ga ni hotel pustiti iz rok, tudi ni bil težak. ,Sil vestrovo je nocoj in proslaviti ga morava po ameriško, čeprav sem še zelenec — in Stefan se je zasmejal.
Nekje v četrti Flushingu sva izstopila in kmalu sva bila v drugi pivnici. Gospodaril je v njej Bohunk, obilen Slovenec, gostje pa «q bili zvečine tudi Slovenci.
Odkar se je Stefan povzpel do slovesa nagrajenega rokoborca v Brooklynu, so ga y tamkajšnji slovenski "koloniji" skoro vsi poznali in nisva še dobro stopila v pivnico, ko je z vseh strani zadeževalo povabil, naj prisede-va. "Stopi no semkaj, Stefan! Daj no, stopil Enega na moje zdravje, ti in tvoj mladi prijatelj! .. . Stefan, pridi še sem!"
Nekaj mož je bilo že v rožicah, in ko jim je Stefan povedal, kako sem malo poprej hotel pojesti banano, ne da bi jo olupil, so vsi bušili v gromek krohot. Cez nekaj trenutkov so vedeli že vsi v pivnici z natakarji vred, da sem "zelenec" in smeha na moje stroške ni bilo ne konca ne kraja.
Hkratu pa so me rojaki, zlasti ker jim nisem zameril njihovega smeha in ker sem bil v Štefanovi družbi, sprejeli medse za svojega. Nihče ni vprašal, koliko sem star, in Stefan se je kar na lepem zlagal, da jih imam osemnajst.
(Dalje prihodnjič.)	°
Kar obrcaj ga — in pošteno ga obrcaj! Globo bom že jaz plačal pa še novo obleko ti bom kupil v konfekciji!"
Predsednik Ramiro Spada je začuden zmajal z glavo, izkušeni in trezni minister Pablo Vinez pa mu je rekel: "Nu, zdaj vidiš, zakaj ljudje ljubijo vino! Zato, da pozabijo svoje težave! Odpravi najprej trpljenje, skrbi, bolezen in revščino — potem pa lahko še vino prepoveš!" ■Takoj drugi dan je strogi, a pravični Ramiro Spada preklical grozni dekret; inozemski družbi, ki je dobavljala tok po industrijski ceni, pa je preskrbel druge koncesij?.
Obnovil je propadlo vinogradništvo v republiki. Ljudje so se z vnemo lotili nove pridobitne možnosti in ker je bila že prva letina odlična, so zaprosili vlado naj poskrbi za izvozne olajšave.
Cest« iz Jekla
Nov način
gradnje modernih cest
PRAVLJICA
Republika Gurania je tega leta srečno absolvirala svojo štirinajsto revolucijo in novo Izvoljeni predsednik Ramiro Spada je imel polne roke dela. Neprestane revolucije so zrahljale finance in moralo cvetoče republike. Neplačani dolgovi so narasli do fantastičnih številk, celo tvornice orožja — ki «o poznane po svojih dolgoročnih kreditih— so ustavile nadaljnje dobave. Ljudstvo, živeče v nepretrgani revolucijski groznici, *e je vdalo kvartam, likerjem, kokainu in vinu.
Strogi, a pravični Ramiro Spada je videl, da vodi ljudi« k a raz-hrzdanost deželo v novo revolucijo, zato je isdal stroge naredbe.
Za pijančevanje je kratkoma-lo določil smrtno kazen.
Toda žejnih In revolucionarnih Gurancijev ta kasen ni oplaAila. Kakor obsedeni so popivali naprej. Klektrični stol je deloval v permanenci in Inozemska delnl-Aka družini, ki je dobavljala tok po industrijski ceni, je delala mastne dobičke. Ramiro Spada se je ustrašil teh velikih rakunov in poklicsl ie k sebi starega revolueljskega hI« Vineza. ki je bil nister za higieno.
"Povej ml. dragi Vinet, kaj naj storim? Ljudje so kakor obsedeni! Se malo se nr plaše električnega stola —• pijejo kakor za
kolego točasni
Pa-mi-
stavo! In kar je najbolj žalostno
—	naši lastni pristaši so pijanci. Včeraj so aretirali moji organi ministra financ Pedra Alvare-za — pijan je razgrajal na trgu Revolucije! Ali naj pomorim vso Guranijo?! Le zakaj se ljudje kljub najhujši kazni ne <xlpove-do pijači?"
"Ker jo ljubijo, dragi tovariš predsednik!" je odgovoril izkušeni Pablo Vinez.
"Za božjo voljo! Kaj ne vidijo, da jih pijača uničuje, da fizično in financielno propadajo?"
Pablo Vinez je zmignil z rameni.
"Odgovori!" je zakričal nesrečni Ramiro Spada.
"Odgovoril ti bom, toda ne takoj — počakaj do večera. Zdaj pa mi dovoli — da grem!"
Jezen in nezadovoljen je odstavil predsednik IzkuAenega tovariša Pabla Vineza.
Zvečer je zabmel telefon v predsednikovem kabinetu. Vabil ga je Vinez na večerjo.
Vinez je predsedniks vljudno sprejel, peljal ga je v jedilnico, IMtsadil ga je v fotelj, izza peči je privlekel fcpanjsko steno z japonskimi vzorci ter jo postavil pred se in pred predsednika.
"Zdaj pa. dragi kolega — pred-sednik, izvoli počakati par minut
—	In videl boš, zakaj ljudje ljubijo pijačo!"
Vrata so se odprla In aluga je pri vedel v jedilnico tri onebe: Prvi je bil slepec, drugi pohabljen revolucionar brez nog, tretji
Gradnja cest ie kazala še pred nekoliko desetletji zelo malo napredka. Vozni promet se je Vršil pač izkljtfčn* z živalmi in zaradi njegove majhne brzine in razmeroma majhne teže pre-važanih tovorov, je ^štari tip ceste zadostoval popolnoma. To se je pa spremenilo, ko je nastopil avtomobil, ki mu cesta starega tipa ni mogla več zadostovati. Dočim je začetkoma ¿e šlo, ker so mogle neprimerne ceste zadrževati razvoj avtomobilizma, se je to kratko prec vojno popolnoma spremenilo, kajti cesta se je morala seda podrediti avtu in ne narobe.
Divje naraščajoča brzina in čedalje večje teže prevažanih tovorov so povzročile, da so za čeli graditi novovrstne ceste med drugimi iz armiranega betona. Toda te ceste se niso dobro obnesle, ker so imele v kon strukciji še preveč ozira na tip starih cest (posnemale so ji na primer v tlaku, podlagah ali pa so svoje elemente Izvajale iz popolnoma drugi gradbenih strok, n. pr. iz grad nje nebotičnikov. Uporaba železa in jekla za gradnjo cest je bila čisto nestrokovna.
V to stanje je prišel nov izum ki si je začel na mah pridob vati tal po vsem naprednem sve tu. Slo je za cesto iz jekleni mrež. Takšna cesta sestoji iz kakšnih 6 m dolgih in 1 m širokih plošč, ki se na licu mesta strnejo z vijaki, zaklinitvijo a zvaritvijo tako skupaj, da je videti vsa cesta pokrita kakor preprogo iz valovite jeklene mreže. Ta mrežna odeja je že sama na sebi uporabna za promet, vendar pa jo praviloma pokrijejo ie z asfaltno ali drugo podobno maso za kakšen cent meter. Te mase ni treba še po-vtisniti v presledke med posameznimi mrežnimi palicam ker opravi to delo promet sam Polnilna masa ima samo to nalogo, da pač napolni te prešle« ke, da prepreči ntobffranje vode itd. Doslej še niso opazili, da bi jo gumijasti obroči avtov od
premražen, suh berač, ki ni imel na Bebl drugega, kakor stare kopalne hlačke, ki jih bogve kateri užaljeni rekorder odvrgel v kopališču.
Slug* so jih posadili za mizo,. * . . .
W nosili so jim celo baterijo bu-	naAaH stran' ** ** .
teljk najboljšega vina. Predsed-	prometa 661 nekaj ča8ft mal° nik Ramiro Spada se je čudom P01«*«' ^^ »ledajo mrežne
čudil, kje je dobil izkušeni ,n	Pplice, tam kjer se po dve mre-
trezni minister Vinez toliko te	11 atikat* «kupaj, 3 do 5 mil
osovražene pijače.	metroV iz tal, tako da dobi vsa
Pablo Vinez pa je prijel začu-	kft ce"U anačilno valovito struk
denega predsednika za gumb pri	turo' ki varuJe v Ivezi 1 mrežno
telovniku in mu zašepetal:	podlago vozila pred drčanjem.
"Zdajle, dragi predsednik, boš Teža vozil M rMde,i enako" dobil odgovor, ki si ga zahteval m€rno čet ceato in 10 ie V€,ika dopoldne pri zaupnem sestanku P^dnost tega gradbenega na^ od mene! Potrpi samo par mi- fiina» ker pomeni, da ni treba nut!" V	I mrežni oasti nobene posebne
Sluge so pridno nalivali, slepec. P°dlage, da, v potrebi se mreže pohabljenec in berač pa so z u-lbre" nadaljnjega položijo titkom srkali žlahtno kapljico.
Ko *o izpraznili že lepo število | buteljk, je slepec naenkrat dvignil čašo in ginjen izpregovoril: "O žlahtna pijačs, kako okus-! na «i. kako sladka in ognjena, kako jasna in Čista! Vidim te. kako!
.na
zrasla tla in se izpopolnijo maso, tako da se nova, trpežna cesta zgradi tako rekoč v hipu Prav tako hitro pa se lahko de montira in prenese drugam, ka> tl glavno delo se izvrši že pre, v tovarni, kjer takšne mreže iz-si zlata, vidim, kako vstajajo me^ I ^Ujejo. To, da je glavno" de-hurčki is dna čaše, kakor srebr- lo Položeno s ceste v tovarno ni biseri!"	Jemlje gradnji cest nje doseda
Ti nesramnei ti," se je obre- i*razito sezonski značaj, ce-gnil pohabljeni revolucionar brez * Pač zgradi lahko ob vsa-nog. "Saj si vendar od rojstva | k#m brez posebega truda slep. pa govori*, da vidi* barvo! ¡n odvisnosti od vremena. Na tega dobrega vlnčks! Ali nas1 neki dunajski poskusni progi so hočeš vleči za no«? Se eno zini | ugotovili, da se da vsak meter bom obiral, da boš s letel eeste po tem sistemu položiti
ÍTO27. OKTOBRi
—P«l*rmted 1'ictur«.
Učenjak Einstein (na levi) in kipar Jacob Epstein, prvega upodobil v doprsni sohi.
lena mrežna cesta v bodočnosti zavzela tisto mesto, ki ga imajo danes vse druge ceste — kvečjemu če človeški duh ne izumi še kaj trpežne jšega, praktične j šega in cenejšega.
Vulkani na tonen
Njih radioaktivni plini. — Skrivnost sončnih peg
Temne lise na sončni površini so bile med prvimi izvenzemelj-skimi pojavi, ki so jih odkrili po izumitvi daljnogleda. Odkril Jih je že Galilei. Dosti pozneje jte lekarnar in astronom amater Schwabe v Dessau ugotovil, da se sončne pege periodično množijo in po številu manjšajo. Od maksima do drugega maksima preide kakšnih 11 let. Veliki Viljem Herschell je mislil, da predstavljajo sončne pege ogromne luknje na sončni plošči, ki nam nekako prožijo pogled v globlje sončne plasti. To naziranje so že davno pokopa'i. Pozneje so z umrlimi načini izmerili, da i-majo pege nižjo temperaturo nego njih okolica in so iz tega sklepali, da predstavljajo žlindro, ki jo bljuva sončna notranjost na površino. Tudi te teorije niso mogli dokazati in danes velja precej splošno nazor, da so pege le vidni sledovi silovitih elektro-magnetskih viharjev na soncu ki učinkujejo skozi vesoljni prostor celo na našo zemljo. Tu se javljajo n. pr. v obliki tečajnega, sija in motenj v telefonskih in brzojavnih napeljavah.
Francoski prof. Deelandre je nastopil sedaj z novo teorijo. Po njem deluje na sol neu 6, 12 ali 24 vulkanov, ki so enakomerno razdeljeni po njegovi površini ter od daleč slični zemeljskim. Ka-
dar ti vulkani bljujejo, pr jo na površje tudi radioa! pline, ki jih vidimo mi v | sončnih peg oz. plamenic ( beranc). Iz teh izvirajo e čni žarki, ki se očitujejo ml j i med drugim kot elekt gnetske motnje in tečaji Deslandre je vršil gvoja op nja na eni najbolje oprem francoskih zvezdam in je zanj a celo vrsto dokazov, znanstveniki jemljejo *edi gove trditve v pretres.
V NAJEM ALI NA PROD 7 sobna hiša, zaprt porč, voda, gorkota, vse čisto, r na kopalnica. Garaža za ti in se nahaja na 2640 S. 1 ave. Oglasite se pri lastni 2605 S. Ridgeway ave., go, 111.
V NAJEM SE ODDJ 6 sobno stanovanje po zelo ni ceni. Klet in kopalnic», voda skozi oelo leto. Vpr pri: John Potokarju, H Hamlin Ave., Tel. Rockwel Chicago, 111.
STANOVANJE V NAJ
6 sobno, Čisto in svetlo vanje. Steklen poro. Kur, premogom na peč. Lepa pr En blok od S.N.PJ. Dobra transportacija. Ceni $26.00 mesečno. Garaža a čete. Oglasite se na 2721 lard Ave., Chicago, III. Lawndale 0599.
Ali ste že naročili Pi to ali Mladinski listi* prijatelju ali sorodni domovino? To je edii trajne vrednosti, ki mal denar lahko svojcem v domovino
TISKARNA S.N.P
8PREJEMA VSA
s divan* !" "Tako j«
Je veselo zakričal
v*tevâi delo s podlago, monta to in napolnitev t maso v — petih
berač v kopalkah. "U po njem t minutah. Ni dvoma, da bo jek
y tiskarsko obrt spadajocaj
Tiskal vabila za vfcselico in shode, *ititnk*'j! > knjigo, koledarja, letak« itd. v slovenskem, h»™ •lovaikem, češkem, nomiktfn, angleikem jeziku i»
VODSTVO TISKARNE APEURA NA
cim
S. N. P. K DA TISKOVINE NARODA V SVOJI TISKARNI
Vm pojarada M
«»tj*« 4doprrt
ptMto po taf«c-*U« -
S.N.P.J. PRINTER
245719 S«. UmMk A*ea«t
m