51. številka.
Ljubljana, petek 3. marca.
rX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i/.vzeinši ponedeljke in dneve po praznici)), tir velja po poŠti prejeman za a v s t r o - oge r 9 k e dežele sa celo leto 16 gld., za pol luta 8 glđ., ta četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7. a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, BO kr. za četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje rta ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 3 gld. 60 kr., po pošti prejemun za četrt leta S gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., čo se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredni5tvoje v Ljubljani v Frane Kolnahnovej liifli St.'2o^^6 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne, reči, je v „Narodni tiskarni1* v Kolmanovej hiši.
Jugoslovanski vstanek
v Hercegovini in Bosni bode zdaj gotovo kmalu zatrt, ako tekom tega meseca, po izkopnelem snegu ne stopiti Srbija in Črna gora v orožje, kar bi storili proti volji cele Evrope. Kajti jasno je, da če sta res dobila Rodie in Moli-narij iz Dunaja, kamor sta bila te dni poklicana, poveljo ostro paziti na meje in nikogar ne ven ne notri pustiti, da še celo uboge pri-begle nazaj v Turčijo spravljati, pridejo vstaši mej dva pritiska in niti govora nij, da bi se proti dvem velesilam držati mogli. Iz Dubrovnika se javlja, da je Rodić uže tam bil, na tihoma dal političnemu načelniku nauk in odpotoval v Kotor. Tam bode baje s "črnogorskim knezom sešel se in ga pregovarjal, naj vpliva za pomirjenje. JedDake korake bodo storil ob bosenski meji glavni poveljnik granice Moli-nary. Iz vstažev bodo ostanki hajdukovali dalje, sicer bodo pa Andrassveve reforme — na papirji stale, dokler črez nekaj časa druga vstaja Evrope ne pretrese.
Kakor rečeno, tega konca gotovo pričakujemo — če Srbija in Črna gora ne skočiti na pomoč svojim bratom. To je malo neverjetno postalo, da si ne neinožno. Srbski listi dan na dan silijo na vojno, a narod menda nij dovolj navdušen za svoje zjedinjene in njegovi načelniki, zlasti knez nam ne dopadajo uže, ker teško jim zaupamo junaštva moževske odločnosti, katero bi sedaj treba bilo. Ta mesec mare bode prinesel odločitev, torej čakajmo. Ugibati je lehko, ali prave resnice nihče ne vidi naprej, dejanje samo nam jo prinese kmalu. Tako gotov nikakor še nij mir, kakor ga obetajo glasila grofa Andrassva, kateri je — to se ne da tajiti — poslednji 6a8 zmagal s svojo politiko. Za kako dolgo? Na
to je zopet odgovor v „državi neverjetnosti"-zdaj težak, koncem tega meseca bode užo jasnejši položaj.
Jesen še, a vendar ko je vstanek uže več mesecev trajal, rekli in želeli smo, da bi vstanek le črez zimo ohranil se, na spomlad uže pridejo druge okolnosti. Računali smo najbolj na Srbijo in C'ruo goro. Čo bode ta račun slab, izgubi le Srbija ju dobrem imenu in kreditu, rešenje slovanskega vprašanja na juga pak je samo odloženo. Oe sedaj ne, rešilo se bode tačas, ko bodo zopet okrepčani Francozje jemali Nenicom priplenjeno Alzacijo in Lotaringijo. In to bode kmalu.
Pastirski list.
ljubljanskega škofa, kateri je bil zadnjo nedeljo branje vzbudil občno zadovoljnost. Čeprav ne omenja politike, vendar hočemo iz njega narediti posnetek uže zarad tega, da se vidi kak razloček je mej tonom tem in pa mej glasom naših budili in jeznih „Daničarjev" itd.: „Cerkveno leto smo začeli pervo adventuo nedeljo. Sveta mati katoliška cerkev od perve adventne nedelje do poslednje po biukoštih vsako leto v svojih praznikih in slovesnostih predstavlja vse, kar je skoz dolgo versto stoletij usmiljeni Bog storil za odrešenje človeškega rodu.
„V današnjem svetem evangeliji se pa sveta Cerkev v razlaganji Jezusovega očitnega življenja že nekoliko bolj bliža tistemu času, v katerem je bilo dopolnjeno naše odrešenje na križu. Ravnokar ste slišali brati, da Jezus pravi svojim aposteljnom: „Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu človekovega po prerokih. Izdanbonam-
reč nevernikom in bo zasra m ovan in bičan in zapljuvan; in potem ga bodo bičali, ga bodo umorili; in tretji dan bode (od mertvih) vsatl".
V svetem času, ki ga bomo pepelnično sredo nastopili, rja ljubezni polna mati katoliška cerkev podaja tudi zdatne pripomočke, kateri varujejo pred grehom, poželjivemu mesu moč odjemljejo, duhu krepost zvišujejo in sla-bostnoga človeka za zmago proti vsem skušnjavam ukrepijo. Komu, preljubi v Kristusu, je neznano, da razun skušnjav, ki nas zalezujejo od strani grešnega sveta in od strani hudobnega duha, prav nevarnega skušnjavca nosimo seboj namreč poželjivost mesa? Meso poželjuje zoper duha, pravi sv. apostelj; to je dvojna postava v človeku in dostikrat se zgodi, da Človek po eni postavi stori, kar po drugi studi in zaverže. Sveta cerkev ve, kako poželjivost razdeva mir serca, kako človeku zakopanemu v grehih brani vstati iz brezna blatnega, kako zatemnuje um za spoznanje večnih resnic, kako pahne človeka v sramotno nizkost mišljenja, da le zemeljsko ume in išče, ne nebeškega. Zoper tega 1 j utega sovražnika našega zveličanja nam podaja Cerkev oj-stro orožje, namreč post. Cerkvoni post, s katerim si priterganio v jedi in pijači in se zderžujemo mesnih, sploh tečniših jedi, kroti meseno nagnenje ter zlajša duhu vstvarjenemu po Bogu zmago nasproti poželjivostnim napadom, spreobernjenca obderži naternjevi poti poboljšanja, ga odverne od novega padca.
Visoko čislan je bil post v stari zavezi; posluževali so se ga v svojo lastno posvečenje sveti preroki in priporočevali ga ljudstvu, da z njim potolaži pravično jezo božjo. Posvetil ga je naš Zveličar s svojim lastnim častitim izgledom. Tudi svojim izvoljenim apostelnom je
Listek
t)
Nekaj o vešalih.
(Spisal S—c.)
(Konec.)
Kriminalisti imrijo žalostno stran zapisati v svojej zgodovini; ko se je skozi več stoletij in do praga našega stoletja sem nad zločinci izvajal izrek: klin s klinom, ali: zločinec je kakor divja zver, pokončati se mora, kakor ona, ali ko se jo mislilo, da bode na vešalih viseč človek vso hudobne ljudi in strasti izti-ral iz površja zemlje. Bil je to srednji vek in ako mu moramo njegovo brutalno ravnanje Z ljudmi malo odpustiti, ker je bil ves čas neumen in divji, vendar nikedar ne smemo v naših časih, v kojih je le nekaj prosvete, posnemati neumnosti in divjosti njegovo in ve-šala za vešali, gromado za gronmdo naprav-ljati zaradi maščevanja nad zločinci, zaradi odstrašenja druzih od zločinstev,  ali zaradi
tega, ker je zločinec kakor divja zver nevaren ; v vsem tem tiči surov misleč človek, v vsem tem sliši se grda divja krvoločnost in maščevanje, ki boječe se za malo premoženja z najostrejšim kaznjevanjem zločinstva odvrniti misli. Ako pogledamo nazaj, kar sem začetkoma povedal o izgoji kandidata zločinstva, in ako si to dobro predočimo, ostala nam bo samo le strast, maščevanje kot dokaz za potrebo smrtne kazni, koliko pa je tak argument vreden, mi nij treba povedati.
Pa vraga, lunipe krmiti z našim težavno pridelanim denarjem, nij pametno, na gavge ž njim, nij potem stroškov več. To je jeden naj os tud noj ših dokazov za olminjenje smrtne kazni. Par krajcarjev, ki jih posamezni da za jetniko, ga skeli; volirnjnk ne misli, da tudi za uboge bolnike plačati ima, ker jo človeška družba tako uredjena, da vso v njej na rožah ne leži. In kaj dražega, nego bolnik, je zločinec in na njem se kažejo družina tvoje bolečino,  tvoje ostudne ali ipak tvoje
bolezni! Človeške uredbe so nepopolne, nepopolnim uzrokom slede nepopolni učinki, in kakor na pr. družba mirno milijone plača, da krmi milijon ubijaljev-vojakov, ki so prav za prav prav nepotrebni v popolnej človeškej družini; kakor n. pr. človeška dru/ba na stotine penzijoniranih lopov redi, tako je tudi njena dolžnost, da nosi stroške njenega greha, preskrbi jenja jetnikov.
Prej sem omenil, da nekateri menijo, da je treba, ljudi z vešnli ustrašiti, se strahom jih odvrnevati od zločina. Ta strah je majhen in obrne se prav rad v hujše zlo. Ljudje, ki so obešavanje gledali, se s tem več zdivjajo, nego ustrašijo. Nij malo primerov, koji nam kažejo, da je človeška zver naj raj ša v okolici vešal doma ; čut človeški, ki po naravi stre-peče pred umorom, se po tem gledanju oskrba. Le vzemimo navaden primer iz življenja. Mesar gleda vsak dan smrt, in koliko mesarjev naštejemo, ki so usmiljeni, ali kako uže bodi rahločutni, ali le malo mehki, kar je človeku
rekel, da se bodo postili, kadar bo ženin od njih odvzet.
Ako pogledamo v najnovejše čase, ne moremo tajiti, da se je v vsem javnem življenji kratkoma toliko spremenilo, da ima v marsikaterem oziru družbin-sko življenje vso drugačno podobo. Po teh spremembah je ravno tisuč in tisuč ljudem silno težavno, cerkveno postavo, katera o postu mesne jedi prepoveduje, po vsej obsegi spolnovati. Koliko jih je na delu in v službi pri železnicah, tovarnah (fabrikah), rudo- in premogokopih in drugih enakih podvzetjih; koliko jih iz mnogoterih vzrokov potuje po železnicah itd.; koliko jih mora na hrano hoditi v kerčme in gost ilnice! Vsi ti si v jedeh težko zbirajo, se mesnih jedi težko zderžujejo, cerkvene postave tudi ko bi hotli dostikrat natanko spolnovati ne morejo. Kaj so zgodi? V začetku si težko vest delajo, sčasoma oterpnejo in sploh spoštovanje do cerkvenih postav zgube. Želel sem zanke vesti odpraviti s polajšavo postne postave. Obcrnil sem se, kakor jo to storilo več sosednih škofov, do svetega Očeta Papeža ter prosil, da naj glede na toliko premenjene razmere tudi za Ljubljansko šltofijo z as t ran vživanja mesnih jedio postnih dnevih obširniše polajšanje podeliti blagovole. S privoljenjem svetega Očeta tedaj za leto 187G oznanjam naslednjo Post no postavo za Ljubljansko škofijo.
I. Dnevi, o katerih si je pritrgati treba ali o katerih je dovoljeno le enkrat do sitega se najesti, so :
I. Vsi dnevi štiridesetdanskega posta razun nedelj. 2. Kvaterne srede, petki in sa-bote. 3. Srede in petki v adventu. 4. Dnevi pred binkoštmi (3. junija), pred prazniki ss. Petra in Pavla (28. junija), vnebovzetja Marijinega (14. avgusta), vseh svetnikov (31. oktobra), čistega spočetja M. D. (7. decembra), in pred Božičem (letos 23. decembra).
II. Dnevi, o katerih je prepovedano meso jesti, so:
1. Vsi petki celega leta. 2. Pepelnična sreda, štiri kvaterne srede in kvaterne sabote. 3. Trije zadnji dnevi velikega tedna. 4. Dnevi pred binkoštmi, pred prazniki ss. Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vsih svetnikov in čistega
neobhodno potrebno, ako neče vedno s sočlo-veki v prepiru živeti. Poglejmo na pr. človeka, ki je v mladosti Živali trpinčil ali vsaj gledal, da so jih drugi; njegovi živci so tega pogleda se navadili in prav lepo veselje mu je, ako se mu priložnost poda, kaj tacega videti, in brez premisleka bode sam mesaril. Sicer se je javno obešanje odpravilo, kar svedoči, da prijatelji smrtne kazni sami ne npajo dosta od tega straha. •
Pa kdo poreče, lump je, ne bode se nikdar poboljšal, preč ž njim! Ne prijatelji, človeška družba mora tudi v najglobokeje padlem človeku ceniti človeka in zraven zmirom pomisliti, da je njen otrok in da se skoraj o vsakem zločincu lehko reče: čemu celo drevo posekati, ako je le jeden sad gnil; čemu celega človeka umoriti, ker je le jedna stran v njem za nič.
„Das Ilangen ist die sehlechteste Erfin-dung" pravi Ileine. Ima prav in zraven prav nepotrebno je obešanje, nepotrebna smrtna
spočetja M. D. in pred Božičem (letos 23. decembra).
III. Nadalje je privoljeno, meso jesti:
1. Za celo škofijo, kolikratkoli zapovedan praznik na kak gori imenovan dan pade, o katerem je meso jesti prepovedano. (Taka dneva sta letos dva, ker Marijino rojstvo in Marijino čisto spočetje na petek padota; tedaj se letos ta dva dni sme meso jesti.) 2. Za posamezne kraje, kolikratkoli kak somenj na tak dan pade. (V mnogih farah je po več raznih krajev, ki so eden od druzega oddaljeni; tu polajšanje ne velja za celo faro, ampak le za tiste kraje, kjer se zaradi somnja večja množica ljudi skup shaja.) 3. Za posamezne osebe: a) Razun pepelnične srede, zadnjih treh dni velikega tedna in dni pred binkoštmi in Božičem se za vse druge dni polajšanje, to je privoljenje meso jesti, daje: Delavcem v tovarnah (fabrikah) in v premogo- in mdokopih. Popotnikom, ki v kerčmah in gostilnicah jedo. Tudi drugim, kateri n. pr. v mestih, tergih itd. navadno v gostilnico na hrano hodijo, b) Razun velikega petka se za vse druge dni tako polajšanje daje: Železniškim kondukterjem. Vsim, ki z Železnico potujejo in so prisiljeni na železničnih postajah v ondotnih gostilnicah jesti. Tistim, ki zaradi zdravja v kopelih bivajo, njihovim ondi bivajočim družinam in poslom, c) Vse dni, brez izjeme, smejo mesne jedi vživati: tisti, kateri so zaradi prevelike revščine jesti primorani, karkoli dobe; tudi drugi, ki v družinah služijo ali žive, kjer se postno ne kuha. Vendar naj gledajo, Če je moč, da se vsaj veliki petek mesnih jedi zdrže\
IV. Vse tiste postno dni čez leto, o katerih je le enkrat najesti se pripuščeno, in ves štiridesetdanski postni čas tudi ob nedeljah, je vživanje rib in mesa pri ravno tistem obedu prepovedano. Treba se je ali mesa ali rib zderžati. Razun tega v oziru postne zapovedi še naslednje določujem: 1. V j edi prite rgovati si ni potreba: bolnikom, nadalje onim, ki težka dela opravljajo, slednjič onim, ki eden in dvajsetega leta še niso dopolnili, ali pa so šestdeseto prestopili.
2. Oni, katerih ne veže zapoved v jedi p riter govati si, smejo tiste dni, o katerih je to zapovedano mesno jesti pa ne popolnama prepovedano, — meso jesti, kolikratkoli med dnevom jed vživajo;  nasproti pa
kazen in le tedaj, če je ta kazen potrebna, je opravičena.
Zločinec ne sme sicer države vprašati po njenem pravu, ali država se mora v tem slučaji vprašati, ako sme kazen upotrebljevati, zoper katero nij nobene restitucije, katera se ne da preklicati, ako se je sodnik-človok zmotil, s katero je človeku vzela, kar mu nij dala. Vprašati se mora, ako res ne ve boljšega storiti s človekom-zločincem, nego ga grešnika v pol brezsvestnem, pol brezupnem položaji poslati v nepoznani oni svet; vprašati se mora ako s tem humaniteto goji, če s svojo velikansko močjo posameznega zgrabi ter ga mej dolzimi pripravami in kakor Še pred kratkem pred veliko množico umori; vprašati so mora, ako ne bi zaprečila več umorov s tem, ako ako pokaže, da sama pred umorom strepti, kakor pa narobe, ker zločinec se ne da spla-šiti po kazni; na to ne misli, on je prepričan, da ga ne dobodo, ali kar bi človek občutil, ako bi vedel, da se država temne boginje sama boji, je to, da bi najbolj surova prsa
smejo oni, katere zapoved v jedi pritergovati si veže, tiste dni meso le o poludne in tudi zvečer vživati, pa si zvečer po dolžnosti pritergovati. 3. Gospodje fajmoštri in spovedniki so pooblaščeni, o slučajni resnični potrebi prepoved o vživanji mesa Še bob' zlajšati, vzlasti pa dovoliti, da se pri naprav-ljanji postnih jedi, razun velikega petka in kvaternih petkov, mesto masla sme svinjska maščoba rabiti. Kdor misli, da mu je stalne dispenze potreba, naj se zastran tega na škofijstvo oberne. 4. Tukaj navedena določila pa ne veljajo tudi za redovnike; oni se ravnajo po svojih pravilih. 5. Vsi verni, ki se polajšanja zastran vživanja mesa poslužujejo, naj tiste dni štiridesetdanskega posta, o katerih meso jedo, petkrat „OčenaŠinČešenamarijo" na čast bridkega terpljenja in smerti Jezusa Kristusa molijo. Vendar jim je na prosto voljo dano, mesto tega primerno miloščino dati.
Politični razgled.
Notranje deželo.
V Ljubljani 2. marca. Državni *fcor je svoje seje včeraj končal.   Pavlinovič je interpeliral,  kaj misli vlada storiti s bosensko-hercegovinskimi pri-bežniki.
€7es€tr in cesarica sta dala 40.000 gld. za one, ki so vsled povodnji v Pešti une-srečili.
Ofjers'lci listi se vesele imenovanja Bedekovieevega, čoš, da bode odslej v tem ministerstvu bolj živo.
Viiftt"Jo «1 rit* ve.
■SV#».r w* vlada je zabranila žito iz Srbije izvažati. To bi kazalo zopet na vojno. — V Kragujevcu in Smederevu so se pri občinskih volitvah do krvavih glav bili.
Turški veliki vezir je provincijalnim glavarjem pisal, kako naj Andrassvjeve reforme izvršujejo. V Bosno je zato poslan Haidar Eflendi, ki pojde skozi Zagreb in Pešto. — Ahmet Muktar iz Hercegovine poroča v Carigrad, da so vstaši izgubili pogum in da se ubežniki vračajo. Znano je, da se turškim poročilom malo verjame.
Don #»«r#/o* je prišel z grofom Ca-serta v Pau na Francoskem. Prefekt mu je rekel, da mu francoska vlada ne dovoli stanovat v pirenejskem departementu, da se pa začasno sme muditi v kakem mestu severne Francoske. Govori se, da pojde v Angličansko.
V €mihr**lt<i.rji je prišlo mej španj-skimi in angleškimi pomorščaki do boja.
imela nekaj strahu pred ^človeško krvjo. — In smrtna kazen je tudi iz druzih razlogov nepotebna. Profesor kazenskega prava na dunajskej univerzi VVahlberg dokaže to po statistiki. On je na pr. našel, da se je leta 1868 do 1871 137 osob obsodilo na smrt in od teh 137 obesili so se trije, 134 jih je dobilo pomiloščenjo. To dokaže vendar nepotrebo smrtne kazni. Če bi vešala bila krvavo potrebna, potem prosim, pravi VVahlberg, naj se mi razjasni to, zakaj se onih 134 osob nij obesilo! — Izmej 51 zarad roparskega ubojstva na smrt obsojenih, prišlo jih je v drugej dobi 21 v rabeljeve roke; izmej 74 na smrt obsojenih tihotapnih morilcev, okusili so le trijo vislice. Kaj sledi iz tega V Nič druzega, nego to, da se v praksi obeša po subjektivnem mnenji začasnega pravosodnega ministra. Ta daje raport suverenu in kar minister sodi, to večinoma obvelja. Wahlborg najde dobo dveh let, v katerih so nič nij obešalo, akoravno je bilo tedaj na smrt obsojenih toliko kakor druge-krati. Čuda, da v tej dobi država nij razpadla!
V Stf4i**fnii<ftt sta bila obsojena urednika časnika nKlsasser Journal" na mesec dnij ječe zarad razžaljenja velieega vojvodo Meklenburgskega.
Sokolska maškerada.
Maškerada! Čudna beseda, skrivnostna po svojej etimologičnej strani, in vendar skrivnostna po pomenu svojem in po vtisu, ki ga prouzročuje v srcih mladih in starih krasotic, in v glavah onih revežev našega moškega spola, ki še nijso slovo dali „norosti tega sveta".
„Ali se udeležite Sokolove maškerade"? povpraševalo se je uzc tri in štiri tedne poprej pri pohodih in sprehajališčih, po gostilnah in posebno prodajalnicah, kjer so vedno za vse, kar je „lepo in mlado" vneti — „trgovski pomočniki** priporočali razno blago — to za kostum, ono za domino, in tako mimogrede zgovorili si z lepo kupovalko kak tihi rendezvous. In ne samo ti, mnogi drugi so imeli uže davnaj kaj pripravljenega za to priliko, in ko je odbila 29. februarja večerna sedma ura, pričela se je polniti dvorana ljubljanske čitalnice z raznimi ljudmi, katerih vsak je hotel kaj druzega veljati, nego je sicer v istini. Pristopala je počasi družbica maMh koketno opravljenih kmetic švicarskih gora. in francoskih planjav, in okorni kmetski fant iz spodnje Hrvatske oklenil se jih je, kakor bi ga nič druzega na svetu ne zanimalo, nego Montblanc in švicarski sir, ali pa študija ukoreninjenega bonapartizma na bregovih Girondskih.
Za njimi so so prikazale nakrat drobne gospice iz onih lepih časov, ko so sloveli francoski abatteji po vseh boudoirjih, in ko je imel poudre de riz mnogo večjo narodno gospodarstveno veljavo, nego denes, ko žgemo premog in obra j tamo saj ove roke tako, kakor populherinjcne. Pa črni dimnikar, ne vemo li mojster ali pomagač, ki je od strani oprezo-val stopinje onih rococo-gospic, planil je se svojo strguljo mej nje, in hud krik bi bil nastal, ko bi ne bil Črnivec svojo predrznost osladil z lepimi verzi, ki jih je radodarno delil v krogu. Se ve da, jo je včasi tudi napačno zadel se svojimi napisi, in marsikateri hud pogled je spremil njegov beg. Lični jokey se je polastil tu skrivnostnega domina, ki mu je pogrel kot živa vest kako staro pregreho, tam odbacnil sitnega harlekina, ki se mu je opletal okolo nog. Tu je sprem -pjevala krasna Neapolitanka nervoznega dvornika iz Ludovikovih časov, tam se je sukal hrabri rapenheimovec okolo črnooke Španjolke, pa menda no radi karlističnih simpatij; tam je pokristijanjeni in civilizirani zamorec občeval s pobožno staronemško gospodinjo, in v tem kotu je zopet rudoč huzar zagotavljal pošteno Kranjico, da bi se on pri njej tudi še lehko v Kranjca sproobrnil. Margareta, zares prelepa Margareta se je umikala svojemu Faustu, in poslušala velikanskega Mefista, ki se nij mogel ločiti od njo. Dva zelena domina sta mučila tam za stebrom ubo-zega gledalca, ki si1 jo zastonj ubijal glavo: Kdo in kaj? Napoleon III. in Lulu sta se bratovsko sprehajala s fanatičnimi derviši in neka krasna orijentalka se je tudi tu držala narodnostnega principa, ter močno občevala se svojimi egipčanskimi rojaki. banjice in pastorke so z raznimi elegantnimi in jako okusnimi toaletami mikale oči gledalcev, in štirje letni časi so hodili mimo nas, in delili svoje darove, — prijazna pomlad in bela zima svoj cvet in svoj
sneg vsem in vsakemu, vroče poletje in hladna jesen pa svoje žito in grozdje — pridnemu gospodarju. In vstašev, hercegovskih in bosniških teh je bilo več, nego jih je morda na bojišči. Izza vsacega vogla sta gledala dva in mej njimi prijateljsko kakov ljuti haram baša; nosov si nijso rezali, ujedali, in grizli pa so se vendar. In sukali so se — Turek kakor kristijan — okolo lepe hercegovinke, katere rudeči fes je zasledovalo mnogo, mnogo oči, kadar se je izgubljala v množici. Dol-goškricasti Angleži so dražili z iupertinen-tnim lorgnetiranjem v velikanske sekirice zavitega bajaca in ubranjevali se z razpetimi solnčniki ognjenih pogledov, ki so jih zadeli izpod te ali one krinke. Mnogobrojni gledalci so se zbirali in vrstili mej to raznobarvno družbo, in marsikdo je poizvedel, ali pa izdal kako svojo skrivnost, bodi si srečno in veselo, ali pa narobe. Vsaj tudi kaj ta-cega doleti človeka lehko na maškeradi in če se je tudi ta in oni maskirani ali nemaskiraui parček dobro imel — po svoje, gledal je morda kak zanemarjeni ljubimec iz tega ali onega kota žalostno in zato jako smešno mej vršečo gnječo. In da mož nij poznal svoje zveste soproge, — to se jo tudi zgodilo, in da se je v kakej maski marsikedo jako zmotil,
— tega nam tudi nij treba pripovedovati. — Jasna pepelnica je srečala zadnjo neumorne plesalce na njihovej poti domov, in tako je bil tudi princ Carneval pokopan kakor kak drug poštenjak — pri belem dnevu. Pristaviti moramo, da tako lepo aranžirane, in tako mnogobrojno obiskane maškerade užc več let nij bilo v ljubljauskej čitalnici.
Domače stvari.
— (Dr. Pavlic) v Velikovcu nij umrl, kakor se nam je včeraj krivo poročalo, nego se jo njegova bolezen na bolje obrnila, kakor se denes na posebno vprašanje g. dr. M. v Ljubljano brzojavlja. Veseli nas, da moramo včerajšnjo novico tako popraviti, da si nam je žal ker smo g. P. prijatelje prebrzo vznemirili.
— („Slovenska knjižnica.") Denes moremo javiti, da pride uže v četrti zvezek nov izviren slovensk roman „Na Žerinjah." V peti pak sloveče pripovedno delo „Župnik VVakeheldski," katerega izvrsten prevod je tudi uže dovršen. Tretjega zvezka se stavi zdaj šesta pola.
— (Reklamacij) ob priliki volitve za ljubljanski mestni zbor je bilo letos jako mnogo. Listina volilcev je jako površno sestavljena in brez prave točnosti. Da bi vsaj pri zadnjem uredovanji nemški rotovški gospodje bolj na tanko ravnali, da bi ne bilo polno volilcev, na pr. v drugem razredu, ki spadajo v tretji ali prvi razred.
— (Iz kranjskega deželnega od-odbora.) V seji 2G. februarja je bil razpisan konkurz za kancelijskega oficijala pri deželnej pomočnej kanceliji. — Z usmiljenimi sestrami se je sklenila pogodba o obskrbstvu bolnikov v deželnej blaznici v Studencu pod Ljubljano.
— Ovržeu je bil prejšnji sklep o priplačevanji občin za oskrbovalne stroške v deželnih bolnicah, ter se ne bode od strani deželnega odbora v tej zadevi noben predlog stavil.
— („Slovansko pevsko društvo višjih šol") v Gradci uljudno vabi k besedi s plesom katero napravi 11. t. m. v punti-gamskej dvorani. Iz uljudnosti sodeluje gosp. dr. I J. Ipavie. Glasbo izvršuje kapela 71». pešpolka fcm. grof Jellačič.  Čisti dohodek pri-
pada podpiralnej zalogi za slovanske vseuči-liščnike. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnice za osobo po 1 gld., za družino po 2 gld. 50 kr., veljavne samo za dotično osobo, se bodo dobivale 8., 10. in 11. mej 10 — 1 uro v prostorih „Slovansko besede" Mondscheingasse št. 4 v prvem nadstropji; v prodajaln i ci mu-zikalij g. C. Tandlerja, Ilofgasso št. 9, in zvečer pri kasi. Večja darila se hvaležno sprejemajo.
— (Nek ljubljanski filister) se krega in v krčmi pridiguje, daje ime Slovenec še le petdeset let staro. Veseli nas, da taci h ignorantov, ki nemajo niti najmanjše šolske omike ne šteje nikdo k našej stranki, na drugej strani pa smemo reči, da ko bi bilo ime Slovenec, samo deset let staro, — bi bili vendar starejše, nego njegovi kritikuni.
— (Mlad ubežnik.) Predvčeranjem so na tukajšnjem kolodvoru prijeli in zaprli 15 letnega fanta, ki se je nekako čudno obnašal, ravno predno se je mislil odpeljati. Našli so pri njem revolver in bodalo in precej mnogo denarja. Sumni se, da je ubegnil svojim roditeljem.
Razne vesti.
* (Brata umoril) jo v Ljubnicah pri Konjicah na slovenskem Štajerskem Jakob Verdnik, ko sta šla v cerkev k poroki jed-nega in se začela prepirati. Morilec se je oznanil sam sodniji.
* (Huda ura po zimi.) Nad mestom Kostel na Češkem je razsajala 27. febr. t. 1. huda nevihta s takim gromem in treskom, kakoršne se v pasjih dnevih redkokrat nameri. Silna ploha se je bila vlila, in mej dežjem je padala tu in tam toča. V bližnjoj vasi Belovici je udarila strela v skedenj, in užgala tam shranjeno sonc.
* (Mej kari isti), ki so prosili za amnestijo, je tudi 100 duhovnikov.
* (G a m b e 11 a) jo velikansko premoženje podedoval po nečem g. Dubochetu, kateri je njemu iz občudovanja njegovega domoljubja vse imenje v poslednjej oporoki zapisal, namreč 50 milijonov frankov.
* (Najden zaklad.) V razvalinah cesarskega grada v J e d o v Japanu so našli množino raztopljenega zlata in srebra; ta grad je bil nekdaj pogorel. Noč in dan se zdaj tam na stroške japanske vlade razkopava.
/sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov pa izvrstni
Rrtsciere du Barry
V fi0ftr/0NH.
30 let iže je aij bolemi, ki bi jo ne bila ozdravil« ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i > rorih broz medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bivljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, sitenje krvi v glavo, i-imenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, o'.ožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-
• lajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje, u3go dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprice-
al zdravilnih, brez vsake medicino, moj njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. lieneka, pra-
oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, /■dravihiega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbetla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-i uart, Markize de Brehau a muogo druzih imenitnih >8'jb, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 apričevalov. Spričevalo št. 73.670.
Na Dunaj i, 13. aprila.1872. Frešlo je uže eedem mes'cev, od-ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled p-snih i i Čut« ničnih bol. iaah, in sicer tako, 4a »m od dne do ilue iduo g nil, in to zaprosilo je dolgo čdBft moje Stadije. Cul sem od Vaše čudapolne RevaleBciere pričel sem jo rabiti in ragotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vače tečne in okusne Keva-lesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmirjega tres nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočim /sem   bolnim  to  primerno  prav  ceno in okusno
hrano, kot oajbo'jii pripcm ček, ter ostanem Vai ndani
Gabriel Tesehner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite m.-irki/.e de Hrčhan.
Neaiel, 17. aprila 1862.
Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanj.i hujšanja in bolečin - sake vrste Bedem let sem strašno. Nij som mogl i niti čitati niti pisati, tresle so se vse čntnice na celem životu, slabo pre bavljenje, vedno rezanje, ter som trpela vedno na razdražcnji čutuic, katero me jc sem ter tja prega njalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize do Brčhan.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušaika, omotici in tiščanji v prsih.
St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepro-bavljemji, nespanji in hujšati ji.
Revalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ni Cuui, ko pri zdravilih,
V i-L u puiioah po pol fhnta 1 gold. 50 kr 1 unt 2 gol«' 50 kr., 2 frnta 4 gold. 60 kr., 5 funtov 10 *old., 12 fhntov 20 gold., 24 fnntov 36 goli Keva). criere-Riiouiten v puiicah in Revalesciere-Chocolatee v prabu IS 'ai 1 gld. 50 ar., 24 i&c 2 gi c v ur., 4p tns 4 gi. POkr., v prahu «a 120 taj 10 gl Prodaje: Dn Barry & Comp. na «ia ^ji, Wali> ":>.ttifc.j'.».i.t it. ti, kakor v vseh uicstih pri dobriL lesarjih in grrvTijihib trgovcih" ladi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po poštnih .takainioah al' poVnrotjib. V Ljubljani Ed, -i - lir, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. P r o damu, v Celovca pri lekarju Birn o aoherj u, 1 Spljetu pri lekarju A i j i 11 o v i ć u, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Rocua in J. Ilirachu, v Zadru pri And ro viču. (336
iStev. 1227.
Natečaj
za slu/.lio kancelijskega oflcijala oziroma kamelijskcga azisteuta pri deželnem odboru.
Pri pomočni pisarni deželnega odbora se bode oddala služba oficijala z letno plato 700 gl. in s pravico do G petletnic po 50 gld. po za-dovolilno dosluženih vsakih 5 letih, — oziroma služba kancelijskega azistenta z letno plačo 500 gld. in s pravico do 6 petletnic po 50 gl.
1'etletnice se v pokojnino ne vštevajo.
Prošnjiki za katero teh služeb morajo biti polnoletni in avstrijski državjjanje, neonia-deževanega življenja in čistega značaja, ter imajo povedati, ali so si s katerim deželnim uradnikom v rodu ali v svaštvu in v katerim členu.
Dalje imajo prošnjiki dokazati, da so vsaj nižjo gimnazijo ali nižjo realko dobro izdelali in da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni, kakor tudi, da so v pisarničnih opravilih dobro izurjeni in kaj je njih dosedanje opravilo. Posebno se zahteva lep in razložen rokopis, — izurjenost v stenografiji pa daje — pri drugih jednakih lastnostih — posebno prednost. — Opomni se pa tudi, da veljajo za deželne uradnike glede pokojnine in preskrbljenja iste postave, kakor za uradnike v cesarskih službah, in da se njim pri prestopu v pokojni stan všteva veljavni čas cesarske službe.
Prošnje za to službo s potrebnimi dokazi naj pošljejo uradniki v javnih službah s popisom dosedanje službe in službenih sposobnosti — po svojem predstojništvu, drugi pa naravnost in sicer do
»1. marca 1. 187«. na deželni odbor kranjski. (68—8)
V Ljubljani 24. februarja 1. 187G.
Dunajska borza 2. marca.
(Izvirno telegrafi o 10 porodil >.
Enotni tiri. dolg v bankjvc.li G8 gld 05
Enotni drž. dolg v areom 7'2 25
1860 dri. poaojiio   .   ,   . m   * 70
Akcije Odoro dno bankfe 883 „ _
Kreditne akeijf        . 175   . 40
L uidon     .... : 14 50
kr.
Napol.
C. k. cekini
Srebro ,
9
I 101
17'/,
39'/, 75
Eliksir iz Kino i Kokc,
najboljši do sedaj  znani  šclodeni liteer.
Pospešuje cirkulacijo in prebavljeuje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri
<3-a,~bxIel IPiccoli,
lekarju, na ti'anajshj renti r LjuLljnni.
Slovenske knjige.
V „ntirodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktov Zoher**, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „KaHfornske povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
srp?«
i-a 1
_ 2.«' » ca
M 2 0
<n 2. a
9 s 1 I § *
I h£
7T w< N
"cd »1
3 .K
1 o
Si
II
h
I *
•o d
• i ®
?T5
CD
SI S
o n -
1—-o
CD
Ft
cd
»-i cm
ȴ CD
< < "O
»O
Pri
ta^ fU
< KIJ g.*
S- I I RS. u_ S. 5?*o
• Eltll'
os W
r o
a £ S £
a »5 5.
Ji .1(6» J
\ 1 HW
r-l!
2.7a
**S H!
i* 3" g •-• ■s. s6
■ Prsne in pljučne bolezni, j
1 kakorSno koli so, ozdravijo se s po zdravniškem predpisu pripravljenim
schiieebergskim zeljiščnini allopom,
t'fttfijir II ilht'litia, hh-firju p JfeiHfkifchtn. Ta sok koristi na posebno ugodni način za 1 »iititf in jn°sne l»of<>?iii, grignt, hfi/tavnst, kaietj in nahud. Afiaogn naročnikov potrjuje, da se zahvaljujejo le touiu soku prijetnega spanja.
Izvrstni opazovanja vredni učinek napravlja ta sok, kot ob varovalni lek za megleno in f/rtio vreme.
Vsled svojega jako prijetuega duha, jo za otroke jako koristen, potreben pak za vse .na pljufah bolne ljudi, pevcem in govornikom za nečisti glas ali celo hripavost jako potrebni pripomoček.
Mnogobrojna spričevala potrjujejo zgornje navedeno. V dokaz rečenega podajem sledeče dopisu pripoznanja: Gospodu Franju ]\rilhelmu, lekarju v Neuukirchen. Izpričevalo.
Mojega sina Franja mučil jo osem tednov tako hud (krčni) kafielj, da sem se bal, da ga bode j eden k rat. zadavil.   Polog tega
Sak je tudi hujšal, in je tako oslabel, da je komaj še po konci stal. asvetovan mu je bil schneebcrgski zeljiščni allop in hvala temu izvrstnemu leku, uže po uživanji prve steklenico, pojenjal je kašelj nekoliko in po uživanji druge steklenice okrepil se je otrok zelo, pridobil zopet moč in je od tega časa popolnem zdrav. — Tudi moj starejši sin ozdravil se je s tem pripomočkom v malih dnevih hudega kašlja in hripavosti.
Dajem Vam tedaj, s prisrčno zahvalo za tako hitro in čudapolno ozdravenje mojih otrok to izpričevalo, ter voščim, da bi se ta lek na korist bolnih ljudij po širocom svetu seznanil in v obče uporabljal.
F lat z, 6. marca 1855. Anton JunI. Lovru M< li«'ibeiireif',
župan.
Gospodu Fnutjii W(Pulmu. lekarju v Neunkirchen.
Vaše blagorodje! Prosim Vas, mi uljudno kar hitrejši moči poslati še 4 steklenice Vašega slovečega zeljiščnega allopa, jaz čutim  po uživanji dveh steklenic, da se na boljše obračajo od dne do dne moje prsne in vratne bolečino.   Zaradi tega obrnem su ta pot na Vas samega v zaupanji, da dobim najsvežnejSega.  Priloženo je 5 gl. k. veljave. Z odličnim spoštovanjem (42—1) Henrik. Boelc,
ranocelnik in zdravnik porodstva. Milnchret na Ostrangu, 23. februarja 1859. TT^^M^* P-      kupci,  kateri žel6 dobivati   izvrstni iir»vl
4y^V^P     Hclineebergski zeljiščni allop, katerega jaz od lota .856 sem izdeljujem naj blagovolijo izrecuo zahtevati
; * Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop. ;
i
Mi
f 11 -
■*i  cd   - "
o* ~
e — • er
»•SI
»—. (j, ...
0 3-.    F . H
rr ¥ S 1 £ 7.
1 1 s.1 I*
&>*m. £ I -
r"- <   63 ? 3 d R — ž'J5 Fm las 2,3 »'
on -«i o r- pć^?7
O C V% a.    —   at. f3*
l    c     i b * S*
s; t; r- ~ .-
Samo   takrat je moj izdelek, ako je na vsakoj steklenici ta pečat.
Ponarejevalci
tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu.
.V« k ti z 4111 }*• o ralti ti *h1h se * sakej stekleni ti.
Zapečatena originalna ateklenica velja 1 gold.. 25 kr., ter jo vedno v s voznem stanji in so dobiva le pri izdelovatolju
Franjo Wilhelm,
lekar v Neunkirchen na Spodnje-avstrijskem. Zavijanje zaračuna so sč 'JO kr. Pravi >Villielniov scluioebergski zeljišeiii allop dobiva se ■ a  tudi Mamo pri mojih gospodih oilknpeih v L j 11 bij an i pri Petru
Il.iissiiiUii, v Novem mestu pri l»(»m. Itlzzolifa, lekarju. ■KBBB Zaradi fTOVttnMVffa zalt>y naj blagovolijo tržtca žt/jm {»•ijatelji ohrnoti se pismeno 1I0 mene. Neunkirchen polog Dunaja (Spodnje-avsttijsko).
tiV;injo £111. lekar. ■i 111111111111111111 m : *
Izdatclj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne'