30. štev. V Ljubljani, dne 23. julija 1910. Leto II. Slovenski Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna’petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma' v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo upravništvn Jat. Doma" * Ljnbljani. Še je čas. Po hudi nevihti je zanimivo opazovati, kako poleži žitno polje. Vse težje klasje kloni k zemlji. Le posamezne bilke se ob-drže po koncu, bodisi, da so bile že preje prazne, bodisi, da jim je šele nevihta izbila iz klasja ves zemeljski dar. Polju po budi nevihti je bilo v zadnjih letih podobna narodno-napredna stranka. Crni oblaki klerikalizma so s„e utrgali in zavladali nad našo domovino. Gromelo in treskalo je tako nasilno, da je vse mislilo, da pride za naprednjake poslednji dan in da gredo v nič vsi, ki jih zadene to neurje. »Vse je zastonj!« »Ni rešitve«, in drugi podobni obupni klici so doneli po naših poljanah. Kmalu pa je zopet zasijalo izza temnih oblakov solnce, in že se je začelo poživljati klasje. Najprvo so skočili po koncu oni, katerim je nevihta odvzela ves dar. So to naši uskoki, ki so čez noč izgubili poštenost, značaj in druge dobre lastnosti. Hipoma so se pojavili kot kupljeni klerikalni veljaki. Polagoma in mogočno pa se zopet dviga še popolnoma zdravo, krepko in mlodostno jedro našega klasja. Napredna misel se zopet bolj in bolj jači. Odpadle so na našo srečo smeti, podlegli nesposobneži, ostala pa je jedrovita generacija, ki začenja proti klerikalizmu nov boj. Nimamo sicer mandatov večine deželnega zbora, nimamo večine občinskih zastopov, vendar pa so naše napredne ideje nepremagljive, njihova rastoča moč neodstran-Ijiva. Treba je le koncentracije vseli naprednih sil, treba sistematičnega organi-zovanega, velikega in podrobnega dela, in ni je moči, ki bi nam mogla vzeti bodočnost. Še je čas, da se ohrani naša pozicija v mestih, še je čas, da napredujemo tako na deželi kot v mestih! Mesto obupa treba za to trdnega upanja, mesto neznosnega jadikovanja, krepkega dela. Mladost, či-lost in svežost naj poživlja naše vrste! Vsakdo, kdor se priznava za naprednjaka, naj sodeluje! Tisočeri prazni njegovi iz- govori, da ni mogoče, da je težko ali nevarno delati, morajo odpasti. Pripoznamo, da trpi cela javnost pod klerikalnim terorizmom, in tudi vemo, da treba dozdevno klerikalno moč zlomiti, da spravimo strah iz bojazljivcev. A tudi še v tako žalostnih razmerah je delovanje in sicer zelo uspešno delovanje možno. V tem oziru imamo dc somišljenikov samo eno prošnjo in ta je: Širiti naše časopisje! Kdor je naročen na »Slovenski Dom«, »Slov. Narod« ali drug napreden časopis, naj ga nikar ne vrže v smeti, na ogenj, ali naj ga ne porabi za zavijanje. Dajte prebrane časopise sorodnikom, sosedu, znancem in drugim! Rodoljubje na deželi naj vržejo ob dobri volji par kronic skupaj, da naroče za svoje reveže sovaščane par izvodov »Slov. Doma« ali drugih naprednih časopisov. Naprednjaki naj po deželi osebno od moža do moža, od žene do žene, priporočajo naročitev naprednih časopisov. To ni hrupno, to ni težavno delo, marveč lahko, podrobno delo, ki zaleže tisočeren sad. Klerikalci preplavljajo celo domovino s strupenim strankarskim čtivom. Duhovščina in drugi klerikalni agitatorji smatrajo naravnost za svojo prvo dolžnost širiti klerikalno časopisje, ker vedo, da je to delo najuspešnejše in najizdatnejše. Naprednjaki, na delo torej! Osredotočite vsi kolikor vas je, vse delo izven poklica na tiho in mirno, a tembolj sistematično razširjevanje naprednega časopisja. Opozorite denarne zavode, čitalnice in druge korporacije, da to delajo. Jemljite od hiše do hiše strupeno klerikalno hrano in nadomestite jo z dobro našo. Osnujte v posameznih krajih naravnost agitacijske odseke, kojih edina naloga naj bo izriniti iz vseh hiš klerikalno časopisje Vsak mož, vsaka ženska, ki jo pridobite za naše časopise, je pridobljena za našo sveto stvar, za krasne naše ideje! Na delo torej! Ustanovni občni zbor narodno-naprednega političnega društva „Skala“. Pretečeni četrtek se je ustanovilo v Ljubljani novo politično društvo »Skala«, ki utegne postati osobito za napredno stranko na deželi izredno velikega pomena. Pogrešali so naši pristaši izven Ljubljane centralne organizacije, ki bi dajala o vsakdanjih političnih vprašanjih točne odgovore, ali ki bi v posameznih krogih na deželi izvršila podrobno politično delo, ki je za tamošnje razmere nujno, ali ki ga. smatra izvrševalni odbor za potrebno. — »Skala« bo skušala v prvi vrsti organizirati shode po deželi. Treba pa tudi napraviti v posameznih okrajih politične tečaje, h katerim bo pritegniti v politično šolanje vse dobre elemente narodno - napredne stranke. Dela je povsod čez glavo. Razume se pa, da bo »Skala« nastopila povsod, kjer jo bodo zaželeli lokalni faktorji. Ce bodo kje prav važne občinske volitve, priskočila bo rada »Skala« z nasveti, s priredbo shodov. Ce bodo kje občinske razmere za naše pristaše neznosne, je dolžnost »Skale«, da nastopi in jih, če ne drugače, z brezobzirnim javnim ožigosanjem odpravi. Posebno rada pa bo prišla »Skala« v one kraje, kjer je treba razkrinkati smrdljive klerikalne, ali protipostavne vladne nakane. Pri vseh teh lepih nadejali, pa no smemo pozabiti, da je društvo šele ustanovljeno in da se bo le polagoma tako razvilo, da bo zadoščalo za vse potrebe. V odbor novega političnega društva, kojega predsednik je dr. Gregor 2 e r -j a v, so izvoljeni sami mlajši pristaši stranke, ki so s tem prevzeli v stranki najbolj težavno delo, opravilo navadnih prostakov. Poudarjalo se je na občnem zboru, da se noče z novim društvom cepiti stranke, marveč jo okrepiti. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je dobil s »Skalo« krepko oporo za izvajanje prepotrebnega političnega dela. V trenot^u, ko javljamo pristašem na deželi veselo vest o ustanovitvi tako izredno važne politične organizacije, si štejemo v dolžnost, da »Skalo« najiskreneje pozdravljamo, v na-di, da je dobila narodno - napredna stranka ž njo v boju proti nemštvu in proti klerikalizmu najbolj odločnega in najbolj krepkega, organiziranega sobojevnika. Belokranjski klerikalni kmetje za farovško malho. Ljubljanski škof je poslal enega naj-liujših agitatorjev, zloglasnega kaplana Nadraba v Belo Krajino, da pripravi ta-mošnje ljudstvo za to, da mu bodo klerikalci čim preje mogli dati na roke najbolj trde suženjske verige. Njegovemu neumornemu rovanju in sistematičnemu slepljenju dobrih belokranjskih duš se je res posrečilo pridobiti »Hranilnico in posojilnico v Metliki«. Na zadnjem občnem zboru je namreč nastopil Nadrah s svojimi ovčicami in vrgel napredni odbor. Klerikalci so se pri tem posluževali nečuvenih lumparij. Nadrah na primer je bil pred dvemi leti iz »Hranilnice in posojilnice« izključen. Na občni zbor pa je prišel in bil kot izključen bivši član celo izvoljen v odbor. Okrožno sodišče v Novem mestu je to ne-jjostavno izvolitev mirno vknjižilo. Ko pa je Nadrah dobil v odboru večino, je bilo njegovo prvo delo, da si zagotovi denar, ki so ga Belokranjci v potu svojega obraza in z žuljavimi rokami kakor čebelice nanesli v hranilnico, za farovško malho. Dočim so namreč preje zadružniki sami razpolagali s čistim premoženjem, ki se je imelo po sklepu posebnega občnega zbora razdeliti ali med zadružnike, ali pa prihraniti za zavod z enakimi nameni, je kaplan Nadrah dosegel, da so zapeljani zadružniki sprejeli na istem občnem zboru spremembo pravil v tem smislu, da dobi od sedaj naprej vse čisto premoženje, ki utegne danes znašati okoli 30.000 kron, župni urad v Metliki, ki lahko poljubno razpolaga ž njim in ga razdeluje za gospodarske potrebe kakor se njemu zdi prav. Kaj se pravi izročiti župnemu uradu razdeljevanje denarja, to ve ceniti najbolj oni, ki je že imol kdaj nesrečo na lastni koži preskusiti farovške ujede. Nič bolj navadnega ni kakor da porabi duhovščina tak denar za svoje telesne ali pa za cerkvene gospodarske potrebščine. Ce pa duhovščina denar tudi dejansko razdeljuje, dobe samo farovški podrepniki kaj, drugi nič.Da je tako, dokazuje dejstvo samo na sebi, ker bi se sicer fa-rovži nc potegovali za denar in bi ga raje pustili ljudstvu. Naravnost neverjetno je torej, da se dobe začetkom 20. stoletja tako zaslepljeni ljudje, ki samo zato pljujejo v lastno skledo, ker slepo zaupajo duhovniku. Belo- kranjski kmet, ki je sedel Nadrahu na limanice, je v resnici pomilovanja vreden človek in pravzaprav spada pod kuratelo. Vsakega človeka, ki lahkomiselno zapravlja svoje premoženje, se dene sodnijsko pod skrbstvo. Belokranjski klerikalni kmet je čisti dobiček »Hranilnice in posojilnice« v Metliki takorekoč zapravil s tem, da ga je izročil farovžu, dasi ga je preje sam imel v rokah in dasi je revež sam siromak. Nadrah se smeje v pest, ker se mu je posrečilo zvečati moč farovža, ubogo ljudstvo pa ne vidi, kaj je samo nad seboj zagrešilo! Glavne določbe za varstvo volilne svobode. (Konec.) 5. Pačenje volitev. Zapor ali strogi zapor od 1—6 mesecev čaka tistega, ki bi namenoma a) pri volitvi glasovanje ali izid glasovanja pačil; b) glasovnico, ki se mu je za vpis kandidatovega imena izročila, proti naročilu izpolnil; c) s ponarejeno ali pokvarjeno volilno legitimacijo volil, kljub temu da volilne pravice nima, ali ki bi za koga drugega volil brez njegovega dovoljenja. 6. Oviranje volitev. Z zaporom od enega tedna do tri mesece se kaznujejo sledeča dejanja: a) če si kdo namenoma zato, da bi kakemu volilcu volitev otežkočil ali preprečil, tuje legitimacije, glasovnice ali druge legitimacijske listine prilasti ali pridobi, ali njemu poverjene legitimacijske listine opravičenemu zadržuje, ali pa povzroči, da se take listine kaki drugi osebi izroči, nego tisti, ki je v njih imenovana; b) če kdo z namenom, da bi na volitev v gotovem smislu vplival, uradno za volilca izdano glasovnico samovoljno izpolni in s tem prosto izvrševanje volilne pravice otež-koči; c) če se komu z namenom, da ne bi volil, zabrani glasovnico oddati. 7. Neupravičeno iz vrš eva n j e v o -lilne pravice. Kdor pri kaki volitvi v nasprotju z obstoječimi predpisi namenoma za koga drugega, četudi z njegovim dovoljenjem voli, ali kdor povzroči ali dovoli, da kdo drugi namesto njega voli, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev. 8. Kršenje volilne tajnosti. Kdor pri tajni volitvi s protipostavnim sredstvom poizve, kako je kak volilec glasoval, dobi en teden do tri mesece zapora. 9. Oviranje kandidature. Z zaporom od 1—6 mesecev se končno kaznuje tudi tistega, ki bi zoper kakega kandidata silo rabil ali mu na telesu, svo- bodi, časti, premoženju ali dohodkih s tem namenom škodoval, da bi ta ne kandidiral ali pa svojo kandidaturo preklical. 10. Izguba volilne pravice vsled prekršitve te postave. Kdor je bil radi enega zgoraj pod 1, 3, 5 in 6 navedenih dejanj kaznovanj, izgubi, če se je tako pregrešil pri volitvah za državni ali deželni zbor, za 6 let volilno pravico za državni ali deželni zbor ter za volitve v občinske in okrajne zastope. Politični pregled. Belokranjska železnica. Klerikalce je hudo spekla vest, ki so jo napredni časopisi razodeli, in ki utegne postati za naše ljudi na Dolenjskem usode-polna, vest namreč, da je belokranjska železnica skoraj pokopana. »Slovenec« se trudi, da bi zakril to dejstvo in že tolaži svoje ljudi, češ, spomladi se začne graditi. Mi smo zadnjič pisali, da, če se v dveh meseeih ne začne graditi, je železnica pokopana. Naj pa nam gospoda pove, kdaj je imela biti železnica že gotova! Ali ni bilo sklenjeno, da železnica že to jesen steče. Sedaj pa zopet farbate ljudi, da se bo začela graditi spomladi. Kdor vam verjame, ga le dajte. Mi vam nismo in vam ne bomo! Politika dunajskih krščanskih socijalcev. Zanimivo je, kako delajo politiko dunajski klerikalci, ki še nadkriljujejo naše, kar se tiče lumparij in strahovlade. Zadnji čas so sklicali njihovi nasprotniki na Dunaju več shodov, na katerih so hoteli razkriti gorostasno korupcijo krščanskosocialne stranke. Da to preprečijo, so klerikalci te shode razbili. Razbijanje shodov ni najlepše sredstvo, a če stranka shode razbija, bi človek pričakoval, da jih razbija s svojimi pristaši in z ljudmi, ki gore za stvar svoje stranke. Dunajski klerikalci pa so najeli za razbijanje shodov, kakor se je sedaj izkazalo, same brezposelne pekovske pomočnike in prekajcval-ce, ki so jih plačali za boj po 4 K in ki niso bili njihovi pristaši. Lepa stranka! Grunewaldsko slavlje. Dasi so Poljakom, kakor smo zadnjič poročali, pomagali izbojevati bitko pri Grunewaldu vsi Slovani, vendar so se Poljaki pri slavnosti, ki se je vršila pretečeni teden v Krakovu, previdno izogibali vsega, kar bi dišalo po slovanskem. Žo pred slavnostjo so pisali ruski listi, da so Poljaki napravili z Nemci nekak kompromis, po katerem bodo pri tej slavnosti popolnoma zatrli vseslovanski značaj proti temu, da poneha na Nemškem najhujše preganjanje Poljakov. Poljaki so v resnici to tudi storili. Navdušeno so pozdravljali na slavnosti Madžare, zastopnikov Prage, Ljubljane in Zagreba pa niso drugače sprejeli kot onega, ki se vsiljuje. Postopanje Poljakov je bilo vseskozi neslovansko, neolikano in docela čifutsko! Hrvaški ban Tomašič odstopil. Znano je še, kako strahovlado je upe-Ijal na Hrvaškem baron Rauch. Vse urade, kjer je le mogel, je zasedel z najstrupenej-šiini sovražniki hrvaškega naroda, ki so morali delati z ljudstvom, kakor svinja z mehom. Kdor se ni pokoril, se mu je godilo tako, kot se godi danes pri nas učiteljem, ki nočejo postati klerikalci. Kdor ni bil vladi všeč, ga je prestavila ali odpustila. Proti često nedolžnim ljudem pa je Rauch dal uvesti tudi veleizdajniški proces, ki bi lahko stal več glav življenja in dolga leta ječe. Razmere so postale na Hrvaškem neznosne. Nastopil je penzijo-nirani minister Hrvaške, Nikola pl. Tomašič, ki je prevzel nalogo, napraviti na Hrvaškem zopet normalne razmere. Hrvaško - srbska koalicija se je zavezala, podpirati Tomašiča, če postane ban, v vladi pa se spremeni sistem. Po tem kompromisu so se imeli odpustiti vsi nasilni uradniki, ki o se pregrešili nad hrvaškim narodom pod Rauchom, tudi so morali biti nazaj v službovanje poklicani vsi oni uradniki, ki jih je Rauch po krivici pregnal. V resnici so bili popolnoma oproščeni izdajalstva vsi, ki jih je doletela kazen v veleizdajni-škem procesu. Le načelnik justice, Ara-nitzky, je še danes od Raucha na krmilu. Tudi tega bi moral Tomašič po pogodbi odpustiti. Ker združeni Hrvati in Srbi to zahtevajo, 011 pa noče izpolniti obljube, je podal deinisijo. Ce cesar demisije ne sprejme, bo sabor razpuščen. LTpati pa je, da se bo vseeno še doseglo med poslanci in Tomašičem sporazumljenje. Razgled. r Protestni shod v Mostah proti klerikalni strahovladi. Zadnjo nedeljo se je vršil »pod Lipo« v Mostah, v dosedaj najbolj zagrizenem klerikalnem osredju, v volilnem okolišu samega dr. Šušteršiča, protestni shod zoper škandalozne razmere v tamošnjem klerikalnem občinskem odboru in zoper c. kr. vlado, ki pod pritiskom klerikalcev ne reši rekurza glede občinskih volitev. Govorili so iz Ljubljane dr. Žerjav, prof. Jug, nadzornik Ribnikar in domačin g. Lavter, ki so vsi bičali krivično in pristransko vlado, nedelavni stari občinski odbor in klerikalno - nemški re-žim sploh. Dasiravno je bil lani v Mostah izvoljen na popolnoma pravilen način in pod nadzorstvom c. kr. vlade nov odbor, v katerega so bili izvoljeni po večini odločni naprednjaki, so vložili klerikalci, ker niso zmagali, rekurz proti tej volitvi. Tudi so naščuvali vlado, da že nad leto dni zadržuje rešitev rekurza in skriva akte pod ključem.Začasno še vodi občinske razmere, ali bolje rečeno, lenari naprej stari, — izvzemši vrlega, edino delavnega župana — skoinskoz klerikalni odbor, ki ne skrbi ne za ceste, ne za razsvetljavo, ne za vodo, kratkoinalo za prav nič. Proti takim azijatskim razmeram se je na nedeljskem shodu dvignilo okolu 400 zavednih Moščanov, ki zahtevajo, da se v najkrajšem času odstrani stari zanikerni in nedelavni odbor, pozove pa se tudi c. kr. za-ščitnico pravice, našo vlado, da neha delati z zavlačevanjem i'ekurza Moščanom krivico. Protestni shod v Mostah je bil jasen in odločen glas nejevolje, ki bo pomedla s klerikalno - nemškutarskim režimom v deželi poprej, kakor si mislila to bratca baron Schwarz in dr. Šušteršič. r Lenuharenje župnikov. Ministrstvo se je pri ljubljanskem škofu pritožilo, da župniki ne opravljajo svoje službe in da ne pošiljajo redno politični oblasti izkazov o ljudskem gibanju. Je to hud poper za župnike, še hujši pa za škofa, ki ima take lenuhe pod seboj. r Čudeži v Novein Lurdu. Svoj čas so listi obširno poročali o ljudski sodbi, ki se je vršila v Novem Lurdu nad umobolnim Tičarjem iz Malega Bana. Sedaj so bili pred c. kr. okrožnim sodiščem v Novem mestu goreči služniki novolurdske čudo-delnice, ki so tepli nesrečnega Tičai’ja, obsojeni v zapor od šestih tednov do štirih mesecev. V Novi Lurd pa, ki ni nič drugega nego sleparija in goljufija, pa zbog tega še vedno prihajajo vsako nedeljo iz raznih krajev polni vozovi množice nezavednih backov poneumnjevat se in kazat svojo duševno revščino. Radovedni smo, kam gredo ti stotaki, katere znosijo ti romarji v Novi Lurd! Kje pa je c. kr. okrajno glavarstvo, da ne poseže vmes že in ne stori tem nezaslišanim komedijam konec? Podobno, kakor Novi Lurd, so se najbrže tudi druga božja pota na enak sleparski način ustvarila. r Zanimiva podzemeljska jaina v Beli Krajini. Piše se nam: Večkrat sem slišal od starih ljudi od jame po imenu »Ma-likovec«, da iz nje megla izhaja itd. Sploh so jo imeli za strašanski prepad. Nobeden se ni upal jo preiskati. Vsakdo se je bal divjačine. Vzel sem si čas, da sem si ogledal omenjeno jamo. Bil sem ves razočaran, ko sem stopil v to podzemsko votlino, kajti odprla se je pred menoj zares krasna votlina, bolj dvorani podobna, kakor prepadu, kakor jo imenujejo kmetje. — Vzel sem seboj nekaj sveč, da sem šel lahko naprej in si bolj natanko ogledal. Zrak me ni oviral, ker je zelo svež. Od začetka jame opazim male kapnike, kar mi da pogum, da grem naprej. Malo nižje pridem kakor v kako dvorano, ki obstoji iz samih kapnikov. Grem tudi po raznih rovih, ki jih tvorijo sami kapniki, seveda sem se tudi moral po trebuhu plaziti. Obrnem jo proti desni po bolj majhnem rovu, ki ima tudi bolj velik prostor v sredini. A tu bi kmalu plačal svojo predrznost. Groza! — Pi-ed mano zija velik prepad. Vr- žem doli kamen, ki prileti v vodo. Slušam bolj mirno, čujem bolj rahlo šumenje tekoče vode. Zrak ni izprijen, marveč človeka še okrepi. Drugič sem vzel par fantov, da sem si čudo bolj natanko ogledal in izmeril. Votlina meri ravne črte 65 m. Stranski rovi 15—20 m, desni rov do vode 18 m, navpična mera do vode 21 • 4 m. — Dobro bi bilo, da bi se zanimali za to jamo poklicani faktorji, posebno, kadar bi stekla železnica. Jama se nahaja pol ure od Semiča. Dala bi se gotovo še povečati. Komur čas dopušča, naj si pride ogledat takozvani »Malikovec«! Z. R. r Za 251etni jubilej družbe sv. Cirila in Metoda je izšla knjiga: »Pogled na prvo četrtletje«, ki kaže sliko razvoja in delovanja družbe sv. Cirila in Metoda od ustanovitve do danes. Za vsakogar je ta knjiga zanimiva. Cena ji je 1 K. Naroča se v družbini pisarni in pri vseh slovenskih knjigarnah. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda ima v zalogi tudi jubilejne razglednice in jubilejni narodni kolek. r Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali zadnji čas vrli rodoljubje 798 K. — Nadaljne darove sprejema blagajnik gosp. Ivan L 11 -z a r, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj III. Reisnerstrasse 27. r Kakšne posledice so nastale, ko se je Značajev Janez, kranjsko - katoliški študent v Pragi, naučil češki. (Iz pisma člana novoustanovljenega klerikalnega društva »Dan« v Pragi prijatelju Martinu Prepričančku, osmošolcu v škofovih zavodih v Št. Vidu.) »Dragi Martn! . . . Včasih tudi češke časopise že čitam. V mestni javni čitalnici so bralcem zastonj na razpolago, kot naši S. L. S. kristalni značaji. Čudno se mi zdi včasih, kar pišejo, ker dosedaj sem čital samo »Vrtca«, »Bogoljuba« in »Slovenca«. Omenim naj ti le par svojih pomislekov. . . . »Protestanti (luterajnarji, lutrš ljudje) so krivoverci; Turki so neverci.« Tako smo mi pobožni katoličani bili vedno podučeni v cerkvah od pobožnih duhovnikov. Te dni so pa sporočali, da je papež v svojem nagovoru nemških romarjev slavil nemško vladarsko družino, ki je protestantovska, celo več, nemški cesar je vendar načelnik (papež) luterajnarjev. Češki katoliški časopis »Sv. Vojteh« (kot naš »Bogoljub«) pa piše maja meseca, da je letos papež prejel novoletno voščilo tudi od turškega sultana. Sultan je pa zopet »papež« vseh ljudi, ki so »turške vere«, torej pravi čistokrvni nevernež. A »Sv. Vojteh« pravi dalje: »Temu dogodku (namreč tej čestitki turškega sultana) se pripisuje v Vatikanu (pri papeževih) velika važnost.« Ta papež je pa res lepa reč: Mi severni Slovenci dajemo zadnje svoje bore za petrov vinar za ujetnika v Vatikanu, ta pa smatra za velik dogodek, če mu poganski sultan čestita za novo leto. Mi skušamo tako iz srca sovražiti njegove nasprotnike luterajnarje in Turke, on se pa brati z njihovimi papeži. Doslej smo smatrali pobožni Slovenci za najimenitnejši del svoje zgodovine turške vojne, kjer so naši pradedje pobijali nevercem butice. Na, tu imaš, danes bi nas pa v papeževi državi obsodili zaradi — veleizdaje, če bi se hvalili s temi svojimi junaškimi čini zoper Turke, podložnike — sedanjega papeževega prijatelja sultana. V čem pa obstoji pravzaprav nevera? Dandanes gredo naši krščanski telovadci in Marinarice tako navdušeno v boj zoper brezverce in svobodomislece, toda kdo ve, če si papež za njih hrbtom prav prijateljski ne vošči »vse dobro za god« s — fra-mazonskim poglavarjem. Enkrat pridemo slovenski romarji v Rim papeža gledat, pa nam potemtakem začne slaviti kakega našega oberframazona, n. pr. urednika »Svobodne Misli« itd., kot je hvalil nemškim katoličanom — lutrš papeža Viljema II. Vidiš, dragi moj Martine, ne vem, če bi se Leonovemu fondu pohvalil preveč z znanjem češčine. Ne vem kaj bo . . .« Tako se je začelo svetiti v glavi katoliškemu študentu, ko je začel čitati v Pragi češke časopise. DolenlsM novlfor. d Iz Gor. Vrhpolja pri Št. Jerneju. Dne 13. t. m. se je pojavil požar blizu Vrhpolja na Strani pri Antonu Beletu. Zažgal je dveletni otrok, ki se je igral z žve-plenicami pod kozolcem. K sreči je zapazila ogenj ženska, ki je opozorila vrhpolj-sko gasilno društvo. Akoravno predkrat-kim ustanovljeno, je tako dobro izvežbano, da je bilo takoj na mestu. Pokazalo je svoj čin, da je bil ogenj, ki je segal že v strehe, v kratkem popolnoma uničen. Naj bi vsakdo upošteval hrabro vztrajnost naših gasilcev in prilično pripomogel k nadaljnem obstoju tega društva. V našem društvu so sami koreniti fantje in možje, med njimi tudi več takih, ki so dosluženi vojaki. — Starši, pazite na otroke in skrivajte jim žveplenke! — Vinogradi kažejo pri nas kaj slabo letino. Veliko je zopet uničila toča; tudi vedno deževje in palež sta povzročila mnogo škode. Pač pa bomo imeli precej dobrega žita in sena. Vrhpoljčan. d Sodražica. Tukajšnja, krasno uspela ljudska veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda ter Sokola, je vrgla nad 1200 K čistega dobička. d Iz Št. Jerneja. V Šentjernejski občini so še vedno nemško - slovenski napisi na deskah, ki značijo imena vasi in okraj. Kje je narodna zavednost? Dolžnost občinskega odbora bi bila, da se za to zavzame! Tudi v Kostanjevici živo bode v oči napis: »Magazin der k. k. Biirgergarde, Landstrass«. d Iz Šmarjete. Čital sem ravno v »Sl. Narodu«, kako se opušča besedica »bog« pri križu in litanijah, ter se spomnil tudi zapovedi, katero sem slišal v šoli, ki prepoveduje hlapčevskih del ob nedeljah in praznikih. Kako se drži teh načel, če gre za njegov profit, šmarješki župnik Zaman, se vidi iz tega, da ima ob nedeljah delavce, ki vozijo pesek ter kamenje celo med mašo na kraj, kjer se gradi nova cerkev. Ni čuda, da tarnajo, da vera peša. — Dolenjski kmet. d Iz Banjaloke. »Slovenski Narod« je prinesel dopis iz Banjaloke, ki je bil prav na mestu. »Domoljub« v 25. številki hudo razsaja in napada radi njega gosp. nadučitelja Potokarja in rodbino K a j -f e ž e v o. — Izlivanje še hudobnejših laži od zadnjih in še sirovejši osebni napadi, kot so vam lastni, ne privlečejo najmanjšega oblačka na Potokarja in na Kajfeže. Ugleda pri naših sosedih in občanih nam ne ukradete nikoli. Odkritosrčno je naše delovanje. Nam ni treba oči povešati, niti klobuka na oči tlačiti. Mirno je naše srce, le pomirite svoje. Svetujemo, da pustite g. Potokarja in Kajfeže pri miru. K a j f e ž i. a Iz Verčič. Na potu po vino umrl. Ko je šel Anton Papež iz Rateja pri Žužemberku v Semič po vino, je prišel bolj pozno do Verčič. Prenočil je pri Crnetu kakor tudi njegov zet. Vlegel se je zdrav v posteljo. Zjutraj ga je šel klicat, a ni ga mogel več doklicati, ker je bil mrtev. Papež je bil znan po celi Belo Krajini kot vinski in živinski trgovec. — Lahka mu zemljica! d Iz Semiča. Tudi pri nas smo se spravili na hribček, da smo zakurili kres na čast sv. Cirilu in Metodu. Bil je res krasen večer, vse Židane volje. A pozabili tudi nismo družbe sv. Cirila in Metoda. Nabrali smo znesek 12 K z vzklikom: Živela Ciril-Metodarija! d Iz Semiča. Oskrbnika nemškega vi-vitežkega reda vprašamo, kaj je s cerkvenim obzidjem. Ali ste mero izgubili, ko ste zadnjič merili? Dajte, požurite se! d Iz Velike doline pri Jesenicah na Dolenjskem. Že je mojim župljanom dolgčas, ko ne berejo dopisa iz naše župnije v tem našem, res domačem listu, »Slovenskem Domu«. Poslušajte, kaj se je zgodilo s »Slov. Domom«, številko 20, str. 4, dne 14. maja t. 1.: Vsak je hotel čitati dopis o našem župniku, še celo gospa baronica. Zadnjič je naš župnik zopet iztiral iz ža-grada g. Tomšeta, akoravno hodi že 13 let v žagrad in je hodil še za prejšnega župnika, in sicer za to, ker bere »Slovenski Dom« ter ga razširja tudi med ljudstvo. G. župnik, ali ste iztirali Tomšeta za to, ker vas je hotel fotografirati s poštarico? Lep duhovnik, ki iz politike in osebarij preganja ljudi iz cerkve! d Krški okrajni cestni odbor se presneto malo ozira na cesto od Turna do Planine. Na to cesto bo menda začel načelnik g. K. K. kar na kile deliti gramoz. Smešno je gledati cestnega uslužbenca, kako redno hodi vsak dan z lopato in grabljico v roki, pa nima kaj delati, ker nima ma-terijala. Ob času volitve bomo kaj predrugačili, saj ena metla tudi ni za večno. d Iz Dobrepolj. Zadnji čukarski shod se je vršil prav po čukarsko. Glas je šel po vaseh, da se pripeljejo 3. julija trije vagoni čukov, ali glej ga spaka, prišlo jih je samo pet. Marširali so na božjo pot k sv. Antonu, kjer so imeli govorniški oder na lipi. Oberčuki so navdajali svoje mladiče, ki so zijali iz zvonika in cerkvenih lin, k vstrajneinu delu. Ko je bilo te klobasarije konec, so se spustili čuki in čukci po rebri kakor koze iz hleva. Vse je hotelo biti pri godcih. Ni jim zameriti, saj niso še videli bande v pisanih čepicah, rdečih srajcah, kapelnik pa v črni suknji. Ta je napravil največ smeha, ker je delal na dva inštrumenta naenkrat, s piščalko in z renami, da je kar bučalo. Pri telovadbi taka nerednost. Še čuki med seboj so šepetali, da imajo srečo, da je prišlo pet Ljubljančanov, drugače ne bi bilo telovadbe. Eden si je tudi zlomil nogo, ki si jo zdravi v bolnišnici. Gledalcev je bilo kvečjem 300, a ne 3000, kakor poroča »Slovenec«. V celi župniji je 4000 prebivalcev, gledali pa so samo otroci in marinarice. d Iz Krmelja. Pri krmeljskem rudniku nakopljejo večkrat cel dan samo šest do osem voz premoga. To malenkost želitajo in žehtajo s Hinjo, da je vsa umazana od Krmelja do svojega izliva v Mirno. V odloku c. kr. okrajnega glavarstva se bere še neprijetna »tolažba«, da bo znabiti s časom pri večjem obratu pranje premoga tako napredovalo, da bo še Mirna od izliva Hinje onečiščena kemično ter nerabna. Torej, še ob Mirni naj ljudje trpe radi pomanjkanja vode v korist šentjanske premogokopne družbe, ali pa naj jim ona skrbi za pitno vodo; potem mora deficit, ki že sedaj kaže povsod, neizmerno narasti. Sedaj se rudnik toži že z večimi posestniki radi parcel, ki jih nočejo gospodje plačati, kakor se spodobi (o tem sporočimo še kaj v kratkem). Ce se bojo morali v doglednem času še interesentje ob Mirni tožariti s preinogokopno družbo in to rado, da se bo zgodilo, ker Mirna se že deloma onečišča od Hinje, potem pojde gospodarstvo v Krmelju še bolj rakovo pot. Ubogi pek, ki se ga je hotelo spočetka iz Krmelja pregnati, ne dobi niti žemelj redno plačanih, ki jih nosi v kantino. Kakor sc kaže, pride na vrsto v kratkem na vse strani puf en gros. d Neurje. V torek zvečer ob pol osmih je nastal iznenaden silen vihar. Med nevihto je pričela padati debela toča ob tri-četrt na osem. Ker je toča kmalu prene- M O G I >1 3 M 3 V O J 3 SLO V E N S K I D O M. ,vyJš .0£ ■ 30. štev;----------- 9ia lan &b c. tu v: ..<.<••• hala, ni naplavila posebno občutne škode- Slabo vreme pa je spridilo že veliko inno- ! žino mrve in žita. Bati se je tudi, da ^j^a ne bo obrodila. Ce se bo letina takp slabo obnesla kakor kaže, dolenjski kmet ne bo imel kaj jesti. d Gospod Izidor s postaje je bil tako besen pretečeno soboto, ker ga je zopet pokrtačil »Slovenski Dom«, da se ga je bilo kar bati. Svojo jezo bi rad spuščal s sirovostjo nad ljudmi, ki ga puste čisto pri miru. Naj pomni, da je mera že zdavnaj polna; pride plačilo! d Iz Krmelja. Kako odškoduje premogovnik posestnike za uničena posestva. Več kot eno leto je že, kar je rudnik rui* niral dvema posestnikoma (Fr. Kobalu in Vidmarju iz Gabrijel) lepe parcele gozda. Pred letom že sta zahtevala, da se jima gozd plača, ker je bil že takrat popolnoma uničen. Dva zaprisežena cenilca sta cenila gozd Vidmarja po 44 h m2. To je bilo seveda direktorju preveč, ker on bi rad, da bi bil zadovoljen kmet s kakimi 16 h za m2. Ker prizadeta nočeta svojih zemljišč rudniku dati napol zastonj, se je zadeva spravila pred sodnijo, kakor se pri nas le prerado zgodi, kadar ima kdo kaj tirjati od rudnika. Zanimivo je dejstvo, da je rudniški inženir nameril pri eni parceli nad 600 m2 premalo! — V ponedeljek, dne 11. t. m., so bili poklicani prizadeta dva .posestnika, cenilca ter direktor Gmayner in vicedirelctor Filip pred deželno sodnijo v Ljubljano. »Werku« je prišel na pomoč tudi znani nam Flatschat, ki je sedaj na Mirni. Ko bo proces končan, bomo o njem poročali zelo zanimive reči, za sedaj hočemo le počakati, da se prepričamo, da je direktor pred postavo ravno toliko kot so drugi državljani! Skrajni čas bo kmalu, da pride nad Krmelj železna metla, ki bo pometala brez pardona. d Posojilnica v Ribnici. V prvih dveh Člankih smo nepobitno dokazali, da je izključeno, da bi mogli vlagatelji pri ribniški posojilnici trpeti kako škodo. Boj proti njej traja že 12 let. Leta 1898. so zahtevali nasprotniki tako spremembo pravil, da bi moralo društvo prenehati, likvidirati. Zahtevali so, da se društvo z omejeno zavezo, spremeni v društvo z neomejeno zavezo, kar brez likvidacije ni mogoče, da omeji svoj delokrog na sedem občin, da razdeli rezevni zaklad med tedanje zadružnike i. t. d. Ako bi bila zadružnike vodila tista sebičnost, iz katere so izvirale zahteve nasprotnikov, bi se bili lahko vdali in napravili lep dobiček. Tega pa pošteni možje niso mogli storiti, ker niso ustanovili posojilnice za se, ampak za občni blagor. Pri občnem zboru dne 17. aprila 1898 je, kakor dokazuje letno poročilo za leto 1897, zastopnik opozicije tudi zahteval, da morajo vlagatelji imeti enake pravice kakor zadružniki, da naj bodejo tedaj tudi zadružniki deležni dobička in 08 /.»fhifjJiKKj iiivolv HOJ feš/f j izgube. Pos9j^nic^, Jtate?rarbi spuejela .ta-• ka pravila, bi si že pri ustanovitvi izko,-pala svoj grob. Ako so bili stavljeni pogoji resno mišljeni ali samo pesek, v oči, da se naj vsaj navidez upraviči ustanovitev druge posojilnice,. ne bodemo preiskovali. Leta 1900 je posojilnica deloma spremenila svoja pravila. Omejilo se je število glavnih deležev na pet, tako da posamezne osebe ne morejo pridobiti preveč deležev in s tem pi*eveč vpliva pri društvu, in da se jim tudi ne more očitati, da bodo obogateli z dividendami, katere niso nikoli znašale nad 6%. Zelo važna je določba pravil (§ 14.), da se mora vsaj polovica letnega dobička porabiti v občekoristne in dobrodelne namene, kadar narase rezervni zaklad na 10% vseh hranilnih vlog. Do sedaj se je izdalo približno eno četrtino dobička v take namene. V doglednem času se bodo lahko dajale prav lepe podpore. Zlasti je na kočevski meji potreben močan slovenski denarni zavod. Kdor tega ne prizna in pobija našo posojilnico, ne čuti narodno. Kaj ima naš kmet od »Hranilnice in posojilnice« v Ribnici, si ne moremo raztolmačiti. »Domoljubova« trditev, da'je stara ribniška posojilnica delala z velikimi obrestmi, je navadna laž. Posojilnica je že pred letom 1898. jemala in dajala take obresti, kakor pozneje ustanovljena konkurenčna posojilnica. Upamo, da ponehajo neosno-vani napadi na domačo x>osojilnico in da se nas ne prisili odkrivati nam klerikalne posojilnice, katere bi v interesu njeiiih dolžnikov radi zamolčali. Letno poročilo pravi o tem: »Občni zbor je te predloge zavrgel z vsemi proti enemu glasu (predlagatelja), a izrekel soglasno, da se ne opira pametni spremembi pravil, katera bi jamčila za obstanek in razvoj društva. Ako se omeji delokrog posojilnice, zmanjšata se promet in dobiček, zmanjšati se morajo tudi podpore. Rezervni zaklad je glavna podlaga zadrugi ter se ne sme razdeliti, ako se ji neče izpodkopati tal. Vlagatelji nimajo nikakih pravic nasproti zadrugi ter bi ne bilo pravično, ako bi se jim priznale enake pravice z onimi, kateri jamčijo za spolnjevanje zadružnih dolžnosti. Na Primorskem in v Galiciji je bila pričela vlada posojilnicam zabranjevati sprejemati hranilne vloge tudi od nečlanov, a vse prizadete posojilnice so se temu odločno vprle, poudarjajoč, da bi bile po takem postopanju uničene. Leta 1896. so naši zastopniki v državnem zboru dosegli, da se je ta zadeva našim posojilnicam ugodno rešila. Naša posojilnica ima sedaj (aprila 1898) vseh zadružnikov in vlagateljev okoli 3000. Toliko članov bi bilo tudi težko mogoče sklicati k občnemu zboru in ž njimi zborovati. Tako je tedaj posojilnica že pred 12 leti odbijala naskok na njeni obstanek. Konkurenca in hudobni napadi je niso uničili. Tedanja njena rezerva od 48.000 kron je narasla na 180.000 K. Z rezervnim zakladom društva .3 nstlH Stran 5. to'A ».!(,> »r.v •i.{>.tžc»ni.!«'| dur j ;■> af> .• >>! vsporedno pa,,rase tudi strast, in, nevoščljivost nasprotnikov, d Ribniški »Sokol« Pviredi s podružnico družbe sv, Cirila in Metoda v nedeljo, dne 24. julija javno telovadbo z ljudsko veselico.. d Iz Radeč pri Zidanem inostu. V Logu poleg Vrhovega pri Radečah je v nekaj letih sem že drugi slučaj, da je nastal ogenj potom malih otrok. Brezbrižnost staršev, odnosno roditeljev, se pač pri takšnih priložnostih nad njimi samimi kruto maščuje. In ravno v tej vasi vlada zelo grajevredna razvada, da mali otroci, med njimi celo taki, ki še niso šoloobvezni, že kade. Starši pri tem ne pomislijo, v koliko kvar je to otrokom na njih zdravju ter se nekaterim celo dobro zdi, češ, glej kako se moj sinček s cigareto postavi. Oh, revež, ko bi ti vedel, kam te vodi tako početje. Tobakove sestavine, v prvi vrsti nikotin, ki je glavna snov tobaka, so za otroke naravnost uničujočega pomena. Otrok, ki kadi, postane kmalu bledega in upadlega obraza, čemur sledi navadno tudi prerana smrt. Toda tudi v duševnem oziru ima na mladino tobak jako slab vpliv. Takšen otrok je mnogokrat otopljenega razuma, omejenih duševnih zmožnosti, nedostopen za učenje ter vedno prej pripravljen vpri-zoriti kaj slabega, nego dobrega. Za starše je torej nepreklicljiva dolžnost, da svojim otrokom vsaj dokler deloma ne dorasejo, strogo zabranijo kadenje, ako hočejo imeti čile in zdrave potomce, državi krepke vojake, človeštvu vredne člane človeške družbe. d Litija. Naš glavar gosp. Parma je uglasbil Prešernovo balado »Povodni mož«. Gorenjski noulčnr. Kovice iz Št. Vida nad Ijubljano. g Št. Vid nad Ljubljano. Ničnostno pritožbo proti obsodbi je vložil pri deželnem sodišču Franc Brenk iz Dravelj, ker je bil obsojen radi žaljenja časti na 30 K globe, kakor smo zadnjič poročali. Razprava imela bi se vršiti 13. t. m. Toda zadnji čas se je njegov zastopnik, dr. Pegan, premislil in pritožbo umaknil. Je pač čutil, da ne pride s pritožbo nikamor. Gotovo so mu tudi šentviški gospodje dali vedeti, da niso plačniki za izgubljene pravde. Tako je torej, dragi Brenk, ko se ti je svetovalo, da popravi mirnim potom in brez stroškov storjeno krivico, nisi hotel. Zabret ti je gotovo obljubil, da te bode rešil neomadeževanega. Menda je mislil, da, če bode sodnik zagledal njegovo črno suknjo, da mu bode srce pred pravico v hlače zlezlo, da bo na ljubo fanatičnemu župniku krivo sodil, toda to ne gre. Tebi in drugim naj bode pa cela ta zadeva, ki se je tako dolgo vlekla, v poduk, da vsak čas ni pametno kimati. Je namreč prav lahko, da se tudi kak fajmošter zmoti kot se' Je V slučfeju šolskega' stavbišča 'V Št; 'Vidu zmotil Zabret. No, pa Zabret so ni zmotil, le davktiplačevattt^ bi lklilib t^enlotil, pa se nisb dali! Kakb natanko je imel preračunano, da se mu mora njegova nakana — zidati novo šolo na Vovkovini — posrečiti, se vidi iz tega, da je ob vsaki priliki, bodi si pri krajnem šolskem svetu ali pri občinskem odboru predlagal, da se napravi na krajni šolski svet vloga s prošnjo, naj se prestavi iz Št. Vida gosp. Žirovnik, ker, dokler je on v Št. Vidu, Šentvidčani ne bodo zidali nove šole, dasi je tako potrebna. Ker je v Št. Vidu res potreba nove šole, mu je šla tu višja šolska oblast na roke, misleč, da je res g. Žirovnik napotje pri zidavi. Kakor hitro pa Žirovnika ni bilo v Št. Vidu, se je takoj upal Zabret pokazati svojo barvo in je kar čez noč našel stavbišče na Vovkovini, češ, sedaj ga ni v Št. Vidu, ki bi si upal nasprotovati moji volji. Bal se je le Žirovnika, ki je bil skozi in skozi pameten, prevdaren človek. Klan-far se je prvi hip premišljal, a je hitro podlegel, ker njemu ni na tem, kaj je prav, da se le vstreže tistim gospodom, ki oddajajo kritja zvonikov. Da, še celo ljubo mu je bilo, da bi se zidalo tako, da bi bila z novo šolo vodna, »fretarija«, ker se pri tem rado kaj zasluži. Celo okrajni glavar je tu podlegel in izdal odlok, naj se zida nova šola na Vovkovini po želji Zabreta. Toda tu je zadela z Zabretom vred tudi vse te neodločne faktorje, ki so namenoma teptali pravico, na mestu kazen za greh. Oglasil se je namreč od strani davkoplačevalcev tak protest, da je morala pred njim kapitulirati višja šolska oblast. In sedaj se bodo šola zidala proti volji Zabreta in njegovih kimavcev na prostoru, kjer ne bode treba vedne »fretarije«, Zabret pa osramočen gleda na Vovkovino. Zabret, če si kristjan, povrni Vovku in Brenku škodo, ki si jo jima napravil. g Z Vižmarjev nam poročajo: Občinski odbornik in največji Klanfarjev podrepnik, Jaklič, je iz naše vasi peljal pretečeni teden voz trsak po cesti, ki drži od Medvod na Vižmarje. Par streljajev od Šusteršičeve gostilne na Seničici se mu je oje pri vozu nekaj pokvarilo, nakar je konje ustavil ter šel k Šušteršiču prosit, da so voz popravili. A Jaklič pa je med tem obsedel v gostilni ter pil in pil pozno v noč. Na voz in ubogega konja že davno ni več mislil. Gostilničar ga je moral dvakrat opomniti, da je oje že zdavnej popravljeno in da njegovi konji že več ur čakajo na cesti. Tedaj šele se je dvignil Jaklič ter se pijan kot muha opotekal iz hiše. A najlepše šele pride. Ko je ta vzor-mož dospel do svojih konj, jih v sladki ginjenosti niti opazil ni, ampak šel mimo njih naprej domov. Ko je prišel do Vižmarjev, tedaj se je šele spomnil svojih konj. Ves prestrašen je začel po vasi kričati na pomagaje. Tolkel je na okna raznih sosedov ter prosil, naj mu pomagajo vloviti potepuhe, ki so mik kbnj^nlk^kdli.' ^flda'iitf beden 'sosedrTif bi'Woli hetirtferi, da bi Vstajal.' Jaklič je pia ir Skrajnem obuiki' taval' in iskal kbhja in tatbve celo noč. Drugo jutro p& pošlje gostilničar Šušteršič ubogemu Jakljiču Veselo vest; naj pride po konje, ki jih je ponoči kmet našel ter jih pripeljal v njegov hlev. Vidite, ljudje božji, taka izgubljena reva sedi na čelu naše vasi in svetuje županu! Za počt! g Za kratek čas. Miha: »Ti, Jože, ali že veš, da bodo imeli čuki zopet nove znake?« Jože : »Ali res? Pa jih pogosto menjajo. Do sedaj, če se ne motim, so imeli na znakih vpodobljene vitrihe in vino v steklenicah. Kakšne bodo imeli po sedaj?« Miha: »Sedaj bodo imeli pa na znakih kamenje in volovske žile.« Jože: »Še nocoj jim morava če- stitati.« g V Šmartnem pod Šmarno goro je bila pretečeni teden razstava izdelkov državnega popotnega tečaja za pletar-stvo. g Šiška. V našem bajerju je utonil Mahne iz Gline. g Jeschza« se imenuje Ježica, odkar ima postajo in pošto. Ali vas ni sram, gospod župan, da niste še pravočasno napravili vse potrebne korake, da bi ta madež na naši vasi preprečili. Izgovora ni nobenega! Vi ste krivi, kakor tudi vsegaino-gočni dr. Šušteršič, ki se nam je usilil za poslanca. Če nočeta, da bodo še pozni rodovi na vaju kazali, kakor na izdajalca, odpravita spakedranko »Jeschza«! g Tunjice pri Kamniku. Naš župnik Kralj je kupil v Ljubljani vilo za 40.000 kron. g Nov lekarnar v Kamniku. Močnikovo lekarno prevzame njegov zet, gosp. dr. Rihard Karba, ki je napravil te dni v Gradcu za magistra farmacije vse izpite in se je že stalno naselil v Kamniku. g Stranje nad Kamnikom. Tu je bila v nedeljo nova maša. Od vseh strani so prihajali ljudje, da so se veselili, dasi gotovo ni prav, da to gleda glavarstvo, ki ve, da je tu že toliko ljudi umrlo ža nalezljivo boleznijo. Ali misli gospoda pri glavarstvu, da za kmete ni treba zdravstvenih odredb? g Z Brda. Pri tukajšnjem sodišču je bila ukradena ura z dvojnim pokrovom. Na eni strani je imela znamenje avstrijskega grba z zlatom udelano in na drugi strani konjička. Pred nakupom se svari. g Motnik. Velikanski strah je povzročil pri nas dne 19. julija ob 10. zvečer klic: ogenj. Naša požarna bramba je bila takoj alarmirana in z brizgalno na licu mesta. Tudi ljudstvo je bilo takoj pokonci in s krikom in vikom je hitelo vse na kraj požara. Toda ognja ni bilo. V tem prideta gori po cesti dva moža in vprašata porog- ljivo, kaj hočemo. Nato rečeta, da naj gre-rrib‘h'ži polje iskat‘BgSiij. ;Pbž¥&EH&’ sfci tamkaj : ;bdšteljrio op'raV6'' in 'obleko ’ 'mal6h ‘poprej umrlega MateVža Štora. — T£rkŠia-irio poklicane faktorjfej 1 ali je"dovoljeno, porniči ob'10?; brez vednosti prebivalcev iti kaj takega delat, in to čisto blizu trga. AJi je prav, da se bega ljudi in požarno hrambo- ob 10. ponoči? g V Poljčah se vrši v prostorih gosp. Šturma dne 24. julija ob 3. popoldne ustanovni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Begunje - Breznico z običajnim dnevnim redom. Po zborovanju se vrši prosta zabava. Hotronlsitl nouičar. Jfovice iz postojne. n Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: br. Dragotin Kiauta, Landol, 20 kron kot ustanovnino; br. Dekleva Božidar 1 K, izgubljena stava z br. Kutinom za plezanje po vrvi; br. Peter Štefin 10 K; kot prihranek dijet, ki jih je imel v zavetišču radi živio - vpitja v Postojnski jami dne 15. avgusta 1909; ,br. Makso Ino-cente, Reka, 10 K, polovico dohodkov na tomboli prodanega obeska; br. Inocente Makso 4 K, izgubljena stava na kegljišču pri »Kroni«. — Vsem cenj. darovalcem najiskrenejša hvala! Živeli! Na zdar! n Poročil se je gosp. Leopold Biibler, učitelj v Postojni z gospodično Lojzi Delak, učiteljico istotain. Čestitamo! n Postojnska godba se pod novim kapelnikom, gosp. Mazejem, prav pridno vežba in vidno napreduje. Priporočamo vsem narodnim društvom in korporacijam, da se je pri društvenih in narodnih prireditvah poslužujejo. Oddaja jo »Godbeno društvo« v Postojni. n Tujski promet. Izredno veliko število tujcev poseča letos Postojnsko jamo. To je dokaz, da se je reklama dobro obnesla. Priporočamo le jamski komisiji, da ne postopa pri priporočilih lokalov preveč enostransko, ker nam je na tem, da se zadovolji vsestransko in da ni nepotrebnih prepirov. n Vreme imamo v Postojni letos, kakor povsod, izredno slabo. Dežuje vsaki dan. Ljudje ne morejo spraviti krme domov, radi tega trpi blago na kakovosti. n Letoviščarjev imamo tudi že nekaj v našem mesteccu, katerega so se izogibali par let vsled nesrečnega legarja pred 4 leti. No, v zdravstvenem oziru je sedaj dobro skrbljeno in se ni bati več nesrečne bolezni. Priporočamo le mestnemu oskrb-ništvu, da redno snaži rezervarje vodovoda. n Iz Borovnice. Cenčalasti dopisnik »Domoljuba« ne more prehvaliti tukajšnje klerikalne predstave. Pravi, da se je igrala igra nad vse pričakovanje. Ta do- pisnik je baje prva glava za očetom županom/ Nd, ‘iiii srho gb'bitno itiorft' biti1 dtiševnd5 rČvd,’ '&ie’čr bi‘ ftibtdli dopiSH* biti bblje zlbženL Da''liie Borovnica dobro poznaj to rad priznavam, saj sem domačin. S političnimi ničlami pa se ne maram več prerekati! n Iz Borovnice. Tu je že deset ljudi umrlo za eno in isto boleznijo. Mesto da bi županstvo vse potrebno ukrenilo, da se širjenje bolezni prepreči, devajo mrtvece na oder in ljudstvo jih hodi kropit. (Op. ured.: To je naravnost neverjetno! Kje pa je zdravstvena oblast?) n Gasilno društvo na Verdu pri Vrhniki priredi dne 24. julija v proslavo svoje 251etnice slavnost in ljudsko veselico. 11 Spodnji Logatec. Gosp. Drabeku je neznan tat ukradel 600 K iz blagajne. n V Rakuliku je Anton Zorman hlapca Franca Krebeljna iz Košane s polenom tako po glavi udaril, da so ga morali prepeljati v postojnsko bolnišnico. n V nedeljo, dne 24. t. m., vsi v Strašen dol, kjer se vrši v proslavo proglasitve »Ljudovlade Cirilmetodarije« velikanska ljudska veselica na prostem. Začetek ob 3. popoldne. Jako ugodna železniška zveza. Prihod vlakov od Ljubljane na kolodvor v Prestranek ob 7. uri 21 minut zjutraj, * 12. uri 33 min. popoldne, 3. uri 11 minut popoldne. Iz kolodvora v Prestranek proti Ljubljani odhod ob 4. uri 38 min. popoldne, 9. uri 47 min. zvečer in 2. uri 33 min. ponoči. Prihod vlakov od Trsta na Prestranek ob 1. uri 4 min. in 4. uri 38 minut popoldne, odhod proti Trstu ob 10. uri 36 minut zvečer in 3. uri 11 min. ponoči. Kolodvor je oddaljen 10 minut od veseličnega prostora. n Od Sv. Trojice nad Cerknico. Naše hiše božje so postale hiše obrekovanja in hujskanja, sodeč po tem, kar je župnik Bajec govoril v cerkvi sv. Urha v podružnici Sv. Trojice, ko je imel žegnanje. Govoril je o sv. Cirilu in Metodu, ki sta bila svetnika in sta nam Slovencem prinesla luč svete vere. Ustanovila se je družba sv. Cirila in Metoda in podružnice njima v čast in na korist obmejnim šolskim otrokom, ki so v nevarnosti, da se ponemčijo ali poitalijančijo. Prirejajo pa se njima na čast veselice s plesom, kakor v Cerknici, kjer se bo plesalo in zabavalo. Zalibog, je prišla ta družba v liberalne roke ali satanove in hudičeve. Krščanski možje in žene, ne darujte za tako družbo in ogibajte se je! Tako je zabavljal naš župnik, da se je vsak pošten človek zgražal čez tako govorjenje, ki ne spada v cerkev, ampak v kako slabo šnopsarijo. Ni čuda, da ne gre več mož v cerkev k Bajčevi maši, gredo raje k Sv. Vidu k prvi maši. Tam se še sliši v cerkvi sv. evangelij in božja beseda. Naš župnik Bajec je menda ne zna več. n Iz Blok. Izobraževalno društvo na Blokah se zares giblje, kakor piše »Čuk« in prodaja surovost v »Lažiljubu«. To društvo je že tako predrzno in surovo, da nji| $o ftčteiJfKfjoie napadanja in laži v njihovih katoliških časopisih. Tudi zabeležimo nekaterih poštenje, ker sovžei 'taSb ižobrafeeni, da kradejo na polju zajce, in to v pričo spdnega sluge, Češ, kdo nam kaj more, ko smo na katoliški podlagi. Imamo tudi »Oberču-ka«, ki se ponaša, ko turški paša. Nas tudi ne zadene roka pravice. Toda roka pravice ne prizanese tudi »Oberčuku« ne! Naj le pride na dan razprave k sodniji, da otme dvojega pristaša neljubega ričeta! Pa naj še kdo reče, da ni lepo, če se človek izobražuje na katol. podlagi! Tudi »Sove« imamo pri nas, in še kako lepe znake imajo: na eni strani žabo, na drugi nemški napis. Že so tako daleč izobražene, da bodo kmalu pozabile svoj materni jezik. Gotovo se uče žabjega, ali pa ga že znajo. n V Žireh je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda veselico, ki pa je radi dežja slabo uspela. Napravila je tudi kresni večer na goropevškem griču s sodelovanjem žirovske godbe. Drugo leto hoče napraviti podružnica nekaj izvanrednega. n Idrija. Dne 10. julija so »Čuki« in »Sove« ustanovili v Idriji »Stražo« za obmejne Slovence. Delovala bo baje nasproti sv. Ciril in Metodovi družbi, torej je nekaj nepotrebnega, pač pa škodljivega. — Klerikalci pač ne marajo za kulturo, nočejo, da bi ljudstvo izpregledalo in začelo s svojo glavo, ne pa s farovško misliti. Ti žegnani tiči vedo prav dobro, da je treba ljudstvo le v temi držati, kajti gorje, ako bi kmet in delavec izpregle-dala. Ameriške novice. Meseca maja t. 1. so tukajšnje svobodomiselne Slovenke ustanovile novo podporno društvo »Svobodomiselne Slovenke«. Na običajni amerikanski praznik, dne 3. maja »Kinčanje grobov«, je priredil tukajšnji »Slovenski Sokol« veliko vrtno veselico v Zake - Side - garden; ker je pa ta dan deževalo, se je veselica vršila v »Narodnem domu« na 6025 St. Clar. Ave. Pri tej veselici je tudi prodajal brat Ivo Špehek ribniške žlice po 5 in 10 centov v korist »Sokolskemu domu« v Cleveland, O. Žlice nam je poslala tvrdka Ivanc iz • Sodražice. Dne 5. junija t. 1. je priredil dramatični odsek »Slovenskega Sokola« k zaključku gledališke sezone svoj rodbinski večer. Dne 12. junija t. 1. je priredila slovenska narodna čitalnica svoj izlet na farme gosp. Starca v Colinwood, O. Dne 19. junija t. 1. so se tukajšnji Sokol in slovenske Sokolice z deškim naraščajem udeležili velike vrtne veselice češkega Sokola »Havliček« od župe Fiigner-Tvršove v Dhalers Garden. Dne 3. julija se je zopet ustanovilo v tukajšnji 'iiaščifoiiii iia t^obdlanS' 'Ave novo podporno društvo pod iineiiom' »'Baikari«; ' to je 'še^aj:'četrto društvo, katera društva spadajo pod »Slovensko harodnot podporno Jednoto« v člkagi Til. Omenjena Jed-iiota šteje danes 132 društev, ima tudi svoj list, kateri izhaja vsak petek. V svoji lastni hiši na St. Clair Ave, vogal E, 61. ulici otvorita tukajšnja Slovenca dr. J. M. Seliškar in Frank Suhadolnik slovensko lekarno. . Dne 31. julija priredi tukajšnje podporno društvo »Slovenija« ob priliki 15-letnice veliko slavnostno veselico v Dhalers - vrtu. Dne 14. avgusta razvije svoj prapor društvo »V boj« št. 53 S. N. P. J. v Collin-wood, O. Meseca junija se je ustanovilo na 6303 Glass Ave v gostilni Matije Debeljaka ribolovsko društvo »Vrtine«. C 1 e v e 1 a n d č a n. Gospodarstvo. Kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnik sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 do 10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na slednji način z ostrim nožem obrezati: 1.) Vsa močno ranjena ali zelo razko-sarjena peresa je stran porezati. 2.) Na šparonih ali napnjeneili je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjeip se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom. 3.) One mladike, katere stoje na rez-nici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapernica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih mora- i j««is is tj. 'tri uUlui mo tako oprezati, kakor po navadi pri spo- •rv^i v hiuituooW-'nn /rufiTteiftn. imflrasijf mladanskem obrezovanju, to ne na palce ...-.Ji) 4 u-i.!.-.f)'Al a ■ -i!"-'! (ali scape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor na primer letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti Nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4.) Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. gd Najglobokejši rov zemlje. V Gornji Šleziji, ki je nekdaj pripadala k avstrijskim deželam, katero je pa pozneje ugrabil Prus, se nahajajo pod zemljo silne množine rude in premoga. Enega teh rudokopov so hoteli preiskati v globočino do 2500 m s tem, da vrta v zemljo stroj, podoben vijaku ali velikemu svedru. Ko so izvrtali nekako okoli 2240 m globine, so morali delo ustaviti vsled silne toplote, ki postaja tu doli tem večja, čim bolj se bližamo sredini zemlje. V ti globini, ki je približno pol metra široka, so merili toploto, ki znaša 83° C. To vročino šele pojmimo tedaj, če vemo, da na zemlji že 30° C. ko- "renašamo. gd Gnojnico treba voziti poleti, kolikor je ni ravno neobhodno treba, da se ohrani gnojišče vlažno, kakor hitro se je dosti nabere, na polje. Najboljše je, da se jo poliva na večer, ne da bi je preveč shla-pelo v zrak. gd Uši na listju in mladikah sadnega drevja uničimo, ako poškropimo vejice večkrat s tobačnim lugom ali pa z vodo od mila (žajfnico). Škropiti smemo le zvečer, nikdar pa, kadar solnce obseva drevesa. ^ gd Sadje, ki ga v večjih množinah prodamo, je treba poprej izbrati, ker se enakovrstni pridelki bolje plačujejo, kot zmes različne vrednosti, tudi če bi bila ta iz najžlahtnejših vrst. Amerikanci so v tem oziru tako natančni, da sortirajo sadje ne le po različnih vrstah, ampak tudi po različni velikosti, teži in vnanji obliki. Ne smemo se torej čuditi, da Amerikanci svoje sadje po tako visokih cenah prodajo. gd Za gospodinje. Madeže od piva na suknu se očisti, če se jih namaže in otare s čistim beim glicerinom- Nato se jih izpere z vlažno vodo. Tako se madež kmalu izgubi, ne da bi pri tem trpela barva sul^na. Bh^srmm iii ojissf>9jq gita aš >j ovJ . Oooroka ali testament .i ■!. •(! ."iiiti v (£&[ ut' (Konec! i , Ustna oporoka. Kakor razvidiš iz zgorenjega popisa, je pismena oporoka jako sitna. Zelo lahko se kaj prezre, in oporoka je neveljavna. Kdor torej noče, ali ne more oporoke sam spisati in podpisati, ta naj gre bodisi k notarju ali odvetniku, ali pa naj napravi ustno oporoko. Za tako ustno oporoko ni treba drugega, kakor da pokličeš tri sposobne priče. Ko so vse tri zbrane, jim poveš, da hočeš napraviti oporoko in’ jim zato ustno sam, ne da bi te bilo treba šele izpraševati, ali ti staviti kake predloge, poveš, kako hočeš, da se zgodi s tvojim premoženjem po tvoji smrti. Vse tri priče morajo biti navzoče istočasno in od začetka do konca, sicer je oporoka neveljavna. Oporočne priče si morajo potem tvojo oporoko tudi zapomniti, kajti po tvoji smrti jih bodo klicali k sodniji in izpraševali. Ako bi med tem oporoko pozabile, bi bila seveda neveljavna. Da se pa tako pozabljenje prepreči, je najbolje, ako napravijo -priče o tvoji oporoki takoj zapisek, v katerem zabeležijo vse točke tvoje ojjo-roke, in ob enem tudi povedo, da so bile vse tri naenkrat navzoče, da si napravil oporoko brez sile in pri popolni zavednosti. Tak zapis se naredi na primer tako: Zapis ustne oporoke Ivana Svetlina, posestnika v Mali vasi. Podpisanim, istočasno navzočim oporočnim pričam je danes Ivan S v e L1 i n , posestnik v Mali vasi, ustno izrazil, brez sile, pri popolni zavesti sledečo poslednjo voljo: 1.) Za svojega glavnega dediča je imenoval svojega sina Franceta Svetlina. 2.) Svojima hčerama, Ivani Svetlin in Mariji, omoženi Petrič, je volil vsaki po 600 kron. 3.) Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je volil 200 K, »Sokolu« v Mali vasi je volil 100 K, istočasno 100 K tudi občinskim revežem. O tej poslednji volji smo napravile podpisale priče v podporo spomina takoj ta zapis. V Mali vasi, dne 21. julija 1910. Josip Leskovic, oporočna priča. Janez Meden, oporočna priča. Milan Jereb, oporočna priča. Zapustnik sam se ne podpiše. Zapis hrani ena oporočna priča in ga izroči sodišču takoj po smrti. Ako imaš veliko premoženja, tako, da lahko utrpiš par kronic, tedaj je najbolje, ' -aarfv raaisSo, as aval« ayiq '.»rud i? ako jie čakaš ^ oporoko do. poslednjega t^enptka. Dokler si še pri močeh, poj >c/i '5 .2 g M >0 fe ^ O jT d g « 9 >« S © g P .mm, U >0 « 6 0D « '§• § TŽ ^ M S o .2 o > ro O en & 'S g > & P* & c? irt u It; rO O rt f-H rt >N O rt rd a) 'rH co •r-9 O rt N O p< C3 rt 03 U O c/} O J! S OD © —« >S u* cg •»-» fcJD ^ a> >ao S ■*? B CS *>■ ® 0) ^ rq •2 « O N »« O A (- « OS r a >■ ® 3 ca ® 'd 3 o 6 .§ ce o In e. 4 c ce O O« ^ • s £ g c* £ g fl 0 a .&■* o >3 s a es ca "" ta«* pO M «r-i ® £ 5 r. Q 54 ca >2 -m ca 5 1 S? & ^ j* ► 3 S •2 ^5 5 ^ £ g " a « ► B S «e jS * O a >u o a> M c. o ® c > rt v. Ou O a. ■u o TJ < o -a a rD PC o> r+ O o< a o * sbi« m Ml domačega izdelka priporoča 3 52-19 Josip Vidmar ==v Ljubljani = Pned Škofijo 19, StaPi tpg 4, PpešepnoVa ulica 4. g H *********** ********* ****** ******** * * m m m m m * * m * * * m Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice štev. Z.tt, Podružnica v Celovcu. Podružnica v Sarajevu. V/o Del. glavnica K 5,000.000. Podružnica v Spljetu. Rezervni fond K 450.000. Podružnica v Trstu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 52 52-52 * * * * * m * * m * * * * * $&&&&&&&& &&&&&&$& &&&&&&&& &&&&&&&& &&&&& &&&&&&&&&&* T »V* »P* »¥» *¥» »¥» *¥» »»» »¥» »¥» *¥» *¥• •¥• »¥* »P* »¥• »¥» *¥» •¥» »¥* *•» »¥* •¥> «V* TV* *W* **P> mR Vinske sode nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino prodaja zadruga Agro-Merkur v Ljubljani. Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek. Moko otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga Agro-Merkur, Ljubljana. Umetna gnojila kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski superfosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi Agro-Merkur v Ljubljani. llino kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 1 naprej zadruga Agro-Merkur, Ljubljana. Kose: iz najboljšega avstrijskega jekla, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja 10 48—25 zadruga Agro-Merkur po najnižjih cenah. — Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«. Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnlčnl račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 81,116.121*11 upravnega premoženja K 20,775.510*59 Obrestuje hranilne vloge po 472 % brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan od 8.—12. In od 3.-4. v lastnem zadružnem domu. ■.S > ' mm .; | Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5'/4°/0 z V,0/o na amortizacijo ali pa po 5'///0 brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga Uradne ure vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. 3 52- 29 Tisk -»Narodne tiskarne* v Ljubljani.