Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na coli poli j udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse drug3 pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi so ne viačajo.
Št. 9.	V Gorici 30. septembra 1894.	Leto XIII.
Ukaz lninisterstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 27. junija 1894. 1.
o carinskem postopanju z rabljenimi pintovinskimi zamaški za plemenitenje
(cepljanje) trt.
V poraznimi z vdeleženimi kraljevimi ogrskimi ministerstvi so ukazuje, da naj so rabljeni, za plemenitenje (cepljanje) trt namenjeni zamaški iz plutovine tedaj, kadar jih prejemajo vinogradniki s potrdilom kake lozemske kmetijske združbe, da se bodo pluto-vinski zamaški, ki so mislijo naročiti, res uporabili za plemenitenje trt, odpravljati po tarifni številki 95. a (carine prosto).
Omenjena potrdila, katera naj vinogradnik dopošljo inozemskemu pošiljaču, morajo biti priložena voznemu listu, ki pošiijatev spremlja, in carinski uradi naj sam6 pošiljatve, ki dohajajo spremljano po takih potrddili. odpravljajo, po tarifni številki 95. a.
Ta ukaz stopi v moč z dnom razglasitve.
Zakon z dno 26. junija 1894. 1.
o odpisu zemljarine vinogradom, katere je okužila trtna uš (Phylloxera
vastatrix).
S pritrdtlom občh zbornic državnega zbora ukazujem takd:
§. 1. Ako se je na podlagi člena I. v zakonu z dud 3. oktobra 1831. 1. (Drž. zak. št. 150.), posostniku po trtni uši okuženega vinograda dovolil odpis zemljarine, ostane ta odpis v veljavi, dokler se drugači no vkrene, ne da bi posestnik moral vsako leto prositi za to, da se obnovi odpis zemljarine.
§. 2. Ako vinogradni posestnik zahteva nadaljen odpis zemljarine, prositi mora za to redno pred trgatvo, vsakakor pak ob času, ko je še mogoče, z ovedbo na mestu samem popolnoma po-istiniti obseg škode.
§. 3. Kadar se je po trtni uši okužen vinograd, kateremu se je odpisala zemljama, nasadil vnovič s trtami popolnoma ali deloma, ali kadar ta vinograd, ker se je kako drugači nasadil, daje kak donos, tedaj je vinogradni posestnik dolžan o dovršeni nasadbi naj-dalje do konca leta, katerega se je nasad opravil, pri davčnem uradu ali pa pri mčrskem uradniku podati naznanilo o tem ali osebno, ali pa za onega ali več njih po zastopniku, kateri naj se preskrbi s kolka prostim pooblastilom, ali pa po občinskem predstojniku, kateri so šteje za pooblaščenca posestnikov. Ako se to naznanilo ne opravi, provzroči to izgubo zemljarinskega odpisa za dotično leto.
Izvršitev tega zakona naroča se Mojemu finančnemu ministru.
• —• ---	—
Zakon z dno 16. junija 1894. ].,
o pristojbinskih olajšilili za posojila in podpor«, da se obnove po trtni uši (Pliylloxera vastatrix) vnieeni vinogradi.
S pritrdtlom občh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
§. 1. Kadar v kaki občini, ker je trtna uš (Pbylloxera va-statrix) nastopila pustošeč, posestniki vinogradov pridejo v začasno
stisko ter se jim po okrajih, občinah, hranilnicah, zavodih ali drugih jurističnih osebah za obnovitev vničenih vinogradov dodele posojila ali podpore, tedaj ima vlada oblast, dovoljevati pristojbinska olajšila takč, da se od dolgovnih in izbrisnih listin, ki jih je o tem povodu izdati, kolikor po lestvici II. s pribitkom vred ne pripada manjša pristojbina, pobira samo trdna pristojbina 50 kr. od vsake pole, od drugih, na to so nanašajočih pravnih listin, vlog in knjižnih vpisov pak da se ne pobira nobena pristojbina.
§. 2. Izvršitev tega zakona se naroča Mojima ministroma za finance in poljedelstvo.
----------
Sadjereja na (Goriškem.
(Konec).
Breskvi.
Breskvi so tudi prav važen sad za kupčijo iu zlasti v vinorodnih pokrajinah naše dežele vspevajo prav dobro. Večjo skrb pa bi trebalo zastaviti v to, da se odberO za vsako lego primerne vrste iu da se nasajajo posebno zgodnje breskvi in zlasti platenice, koje imajo v kupčiji večjo vrednost. Sicer pa ni zanemarjati tudi koste-nic, kaLere uspevajo tudi v inrzlejem podnebji. — Razločevati pa nam je med vrstami, katere je odgajati v špalirjih iu pa med onimi, koje rastejo prosto po vinogradih kot visoka ali srednja debla.
Na Francoskem in v Ameriki je breskvoreja v najlepšem razvoju ; posebno priljubljene in drage so škatlje, v katerih prihajajo konservirane amerikanske breskvi v kupčijo.
Breskvino sušjo daje izborne kompote, seveda če je skrbno napravljeno iz dobrih, zrelih breskev.
V naprednih deželah, kjer se kmetovalci brigajo za vzgojo dobrih breskvi, zasajajo navadno v posameznih legah samo po edno vrsto, ali pa vsaj prav malo takih vrst, ki bi bile splošno razširjene.
Lepo, debelo tržno sadje, kakoršno priporočamo tu spodej, ima povsod prednost. V noveji dobi so se nove amerikanske vrste posebno prikupile, zlasti od kar je zmrzal v hudi zimi leta 1882. doka-
zala, da niso zeld občutljive. Mi pripotf&čaroo v poskušnjo naslednjo-zbirko raznih breskvimh vrst:
Nove zgodnje vcsstr:
1,	Amsden, menda najzgodnejša vrsta,, srednje dabela platenica, zrela okoli 20. junija.
Drevo je v mnogih krajih prestalo kwd zimski nmw. enako starim vrstam.
2.	Zgodnji Aleksander, srednje debela,, aarudela. platenica, zrela koncem junija.
\i. Zgodnja Beatriks, srednje debela, aarudela platenica, zrela koncem junija ali začetkom julija.
4.	Zgodnja Rivers, sladka, dišeča platenica. "Koncerni julija —-začetkom avgusta.
Stareje zgodnje vrste:
5.	Mudeča Madalenka; debela, temuo-rudeča breskev.,, ki se lahko plati; dozoreva avgusta.
6.	Zgodnja debela Mignon je okrogla, živo rudiača, raatopna platenica. Julija-avgusta.
V Italiji so priljubljene:
7.	Lugliatico, debela, lepo barvana breskev* pravi tržni sad. Prosto rastoče visoko deblo, rodi prav bogato. Julijia.
8.	Lorenzino, debela, lepa, aromatičua breskev, ki dobro prenaša, transport in prav bogato rodi. Sredi avgusta.
Posebno v Ameriki je zel6 razširjena stara vrsta.
9.	Willermoz-ova breskev, velika, grbasta, temno rudeča, izborna p 1 aten i ca. Jul i ja- a vgusta.
Stara italijanska vrsta, (ki je na Francoskem zelo razširjena:
10.	Italijanska breskev (De Malte) srednje debela, prav raztopna platenica. Koncem avgusta.
V južnih Tirolih priporočajo, pa se nahaja tudi v Italiji:
11.	Zgodnjo škarlatico (Por po ra precoce); ta je debela, lepa, dobra platenica. Avgusta.
Daljo priporočajo na ju/n n m Tirolskem :
12.	Kraljico Olgo, dobro, lopo platenico. Koncem avgusta.
Stara dobra vrsta iz srednje Francije je:
13.	Galande (Bdlegarde) S c h \v a r z o v. M o n t r e u i 1; skoro prav okrogla, na solnimi strani temuorudečj,, sočna, izborna platenica. Koncem avgusta.
Med poznimi vrstami se odlikuje:
14.	Kraljica sadnih vrtov. — It e i n e d e s v e r g o r s. — Prav debela, kosmata, gosto mesnata, za transport sposobna breskev. Tržni sad prve vrsto. Koncem septembra.
Slednjič opozarjamo še na nekatere Nectarine :
15.	Zgodnja drobna vijolična Nectarina. Koncem avgusta.
16.	Kraljica Viktorija. Sredi septembra.
17.	Lord Napicr, debela br. Avgusta-septembra.
18.	Elargens Nectarina. Začetkom septembra.
Marelice.
Glede marelic ima Goriško še lepo nalogo omagati. Veliki trgi čakajo na zgodnjo goričke marelice. Žal, da prihaja dandanes preveč nezrelih, prezgodaj potrganih marelic na trg. Najti je torej in razširjati tako vrste, katere vstrajajo na potu.
Zraven tega bi Goriško lahko izvažalo mnogo mareličnega sušja, mareličnih konserv in marmelad. Na Francoskem jo kupčija s temi pridelki in izdelki velikanska. Departement Seine jih pošilja v Pariš ogromne množine, pri 5 milijonih kilogramov (samo vas Itenuecourt n. pr. za okoli 200000 frankov). Tam so razširjeno večinoma samo 4 vrste (štv. 1, 10, 11, 14 spodnjega raz-kaza). Departement Maine et Loire izvaža poprečno 250.000 kilogr. na leto i. t. d. V St. Francisco v Ameriki izdeluje samo jedna tvornica 30.000 škatel j mareličnih konserv na dan. Ker so na Goriškem, zlasti v okraju goriške okolice, v Brdih in na Vipavskem tla, podnebje in vse druge razmere pridelovanju marelic jako ugodne, mari bi ne bilo prav, da bi se tudi tu posvetila mareličnim nasadom večja skrb, in da bi se posebno odbrale prave tržne vrste ter nasajale v večji meri, kakor se dozdaj ?
Tu hočemo našteti tiste vrste marelic, katere so na Francoskem in v Italiji najbolj razširjene.
1.	Mala bela zgodnja marelica. — Erste Alexandrine. — Sad je droben, okrogel, belikasto svitlo rumen, aromatičen, iščejo ga za kouserve; zrel je junija meseca.
Drevo srednje velikosti je zel6 rodovitno.
2.	Rana muškatelka. — F r ti h e M n s c a t o 11 e r, P r i n c e s s e. Sad je droban, okrogel, svitlo rumen pa zarudel, aromatičen. Sredi junija.
Drevo krepko, rodovitno.
3.	Rana Montplaisir-ka. — Fr uho v. Montplaisir.
Sad obel, pomorančne barvo, rudečc mesnat, jako sposoben za transport. Junija.
Drevo zdravo, rodovitno.
4.	J talij anska rana marelica. — Potit Abricotin.
Sad jo droban, okrogličast, slamnato-rmnen, malo zarudel. Junija.
Drevo krepko, rodovitno; nizko deblo.
5.	Rana marelica. R o y a 1; ima več podvrst, kakor: Precoce d’ Esperen, Largo carly. A meri kan.
Sad debel, podolgast, slamnato rumen pa malo zarudel, izboren za kupčijo. Koncem junija do srede julija.
Drevo je krepko, prav rodovitno.
6.	Moorpark (Ananas?) Breda d’A n so n.
Sad srednje debel, okrogličast, belo rumen, nekoliko zarudel. Drevo krepko, rodi rado.
7.	Ambrosia. — St. A m b r o i s e.
Sad jako debel, široko obel, na solničui strani rudečkast, raz-topen. Namizen in tržen sad. — Julija.
Drevo cvete zgodaj, je krepko in se vzgojujo nizko.
8.	Wurtenberška kraljica.. — K o n i g i n Olga.
Sad debel, izvrsten za kupčijo. Julija.
Drevo krepko, rodovitno, visokedobelnato.
9.	Navadna marelica. Ro mi sebe A pri k ose.
Sad debel, skoro okrogel, rumen, na solnčni strani zarudel. Julija.
Drevo krepko, rodovitno, visokodebelnato.
10. Kraljeva marelica. — Konigliche Apr.
Sad debel, skoro okrogel, žvepleno rumen. Namizen sad in za sladoled. — Koncem julija.
Drevo krepko, rodi rado.
11.	Breskev-marelica iz Nancgja.
Sad je debel, lep, karm. rudeč, sočen, med najboljšimi za eksport. — 10.—20. julija.
Drevo krepko, rodovitno, vspeva v vseh oblikah.
12.	Louizet-marelica.
Sad srednjo debel in tudi debel, podolgljat, pomeraučne barve z rudečimi pikicami, raztopen, jako priljubljen za kouserve in za eksport. — Koncem julija.
Drevo krepko sposobno za obširne nasade; vspeva tudi v no prav ugodnih legah.
113. Montgamet-ska marelica. — Apr. v. Montgamet.
Sad prav debel, temno rumen, malo zarudel, ne postaja mokast ; pripada najboljšim vrstam. — Začetkom avgusta.
Drevo krepko, zel6 rodovitno.
14. Tours-ka marelica. — Apr. v. Tours, — Peti te Al-berge de Tours.
Sad srednje debel, obel, belo-rumou, malo zarudel, raztopen, dišeč. — Avgusta.
Drevo srednje, prav rodovitno.
V edni prihodnjih številk hočemo še povedati, katere sadne vrsto, z,lasti jabolka in hruške je posebno priporočil sadjarski zbor za časa deželne kmetijske razstavo leta 1891. kot take, ki se najbolje prilegajo posameznim stranem naše dežele.
' O RAZUMNI MOLŽI.
(Konec).
Kdor je poskusil, ve tudi, da prav molzti je težko, ker treba za to delo moči in vstrajnosti; zato jo odkazati vsakemu molzcu samo toliko krav, kolikor jih lahko omaga. Truden molzoc no more nikdar dobro molzti, posebno tedaj no, kadar so take krave, da jih je težko molzti.
Od kod prihaja to ?
Spominjajmo so, da so sesei omreženi s kiticami, katere zapirajo sesčevo odprtino, da ne more mleko samo ob sebi odtekati. (Jim mladostniše in močneje so te zaporne kitice in čim manjša je sesčeva odprtina, tem krepkeje mora stiskati roka, da odtiska mleko in tim teže je molzti. K temu se pa lahko pridruži še druga okoliščina, katera za trenutek popolnoma zapreči molžo, če namreč krava hofč zadržuje mleko.
Kdaj se pa godi to ?
Kadar kravo boli, ko jo molzemo (n. pr. če je sesec ranjen), ali kadar se boji, da ne bi grdč ravnali ž njo ali jo col6 tepli, ali pa kadar še ni odstavila teleta in skrbi, da pridrži mleko za tole.
Kako pa učini to krava ?
Opomnili smo nže poprej da ima krava moč v kitah ; vemo pa tndi, kako je ustvarjeno vime, da zapušča namreč tista kri, ki se iz vimena povrača k srcu, vime v debelih žilah, katere deloma vidimo. V vimenu pa se nahajajo te žile v prav mnogih in močnih vrcah tudi okoli vimena in do sescev. če teJaj krava liotč zilržuje sapo, prouzroči lahko s tem. da se kri, ki je namenjena proti srcu, odvrne proti vimenu. Vsled tega se napnejo vše žile v vimenu ter pomagajo zapreti odprtino. Če krava tako večkrat zaporedoma zadržuje sapo, zapreči lahko s tem, da ni možno odtiskati. mleka iz vimena. To zabranimo samo tedaj, če zapreči mo, da žival ne more zadržavati sape, torej če ji damo piti, ali če ji opasamo gobec z slamnato vrco, posebno pa če ravnamo ž njo mirno, dobrohotno, potrpežljivo in če krepko in pa vst raj no molzemo. Začenjajmo torej in končujmo molžo vodno s tem, da prijazno nagovorimo in pobož-kamo kravo, a nikdar ne z udarcem. Žival se privadi molzcu in zato je dobro, da ohrani vsaka krava svojega navadnega molzca. Oo pride krava, katero smo dolgo časa prav molzli; v nespretne roke, postane nemirna in celč zadržuje mleko.
Kadar zadržuje krava mleko zaradi bolečine, ker ima n. pr., razpokane sesce, kar se prav rado godi pomladi o prvi paši, tedaj ji ne moremo drugače pomagati, nego da ravnamo prav rahlo ž njo, da jo pomolzemo z mehko roko in naglo. Po končani molži, posušimo ranjene sesce in namažimo jih s tolščo. Opomnimo naj še, da jo paziti na to, ali ne daja ta ali uni sesec bolnega mleka. Če zapazimo to, moramo najprej bolno mleko čisto in v posebno posodo pomolzti. Previden inolzec ne sodi samo po vidu, ampak
pokuša mleko, Ha se prepriča, ali daja vsak sesec zdravo mleko. Tako zapreči mnogokrat, da se vse mleko, kolikor ga je namolzel, ne pokvari.
Slednjič naj še spregovorimo nekoliko o času molže, ali je molzti pred, ali med pokladanjem piče, ali pozo e j o.
Molzec sam določi najbolje, o katerih časih mu je molzti, tako tudi, ali ima molzti dvakrat ali trikrat v 24 urah ; na to pa mora paziti, da je med prvo in drugo in vsako naslednjo molžo preteklo točno 12 ali 8 ur.
Če molzemo dvakrat na dan n. pr o 5. uri zjutraj, tedaj moramo popoludne zopet točno ob 5. molzti.
V obče naj opomnimo, da ravna najrazumniše, kdor molze pred pokladanjem piče, in sicer prvič, ker so krave poprej počivale in bodo tedaj še mirno držale in drugič, ker je prežvekovanje takrat končano in ni torej nič več motilo prebavljanja ; po molži pa tekne jtd tem bolje in to pospešuje nabiranje mleka.
Da bi se molzlo med krmljenjem, tega ne moremo svetovati, ker so takrat krave nemirne, posebno pa če so med seboj zavidno; vsaka notranja razdraženost pa opliva neugodno na molžo. Nasprotno pa je prav, če napajamo krave med molžo, ker pijača ne vzbuja zavisti; potem pa prešinja voda naglo život in pospešuje tvorjenje mleka. Kdor molze po krmljenji, ravna naravnost proti naravi, kajti po jedi mora živina počivati.
Take krave, ki se slabo molzejo in so zaradi tega vajene tepene biti, ozdravimo najlaže, če jim pri molži sprednjo desno nogo visoko privežemo, ali pa da jo kdo drugi privzdignjeno drži ; pri tem je treba božkati žival in kadar se pomiri, spusti se noga polagoma na tla. Če začne zopet brcati, ogovorimo jo osorno (pa ne tepsti je) in jej vzdignemo nogo in tako daljo, dokler opusti razvado. Enako nam je ravnati, kadar krave na paši, ko jih molzemo, nečejo stati. Privezavati jih, to je nže zadnje sredstvo, kadar nobeno drugo več ne pomaga.
Ali opravlja molzec svoje delo prav, kakor tiče, to mu pokaže vžo krava sama. Če jej molža dobro dč, stoji mirno, kakor bi sanjarila, enako kakor pri prežvekovanju ; če je pa nemirna, je znamenje, da molzec ne razume dobro svojo stvari.
Če pomislimo, da jo vime preprežeuo po neštevilnih, neskončno nježnih četnicah, sprevidimo lahko, da si sami sebi škodujemo, če
surovo ravnamo z mlečno kravo, ker nam bo dajala v tem slučaju manj mleka, da si jo morda krmimo z najboljšo pičo; kajti četnice so kakor telegrafske žice, katere nosijo bliskoma vsak vtis naprej. Saj je uže marsikdo na sebi poskusil, da si je pokvaril prebavljanje, ker ga je kaj nenadoma ostrašilo; mlečne žleze pa so še bolj občutljive od želodca.
»Kdor tepe svojo mlečno kravo, udriha po Iastnej skledi*.
Najboljši molzni stroj je in ostane vedno mehka, spretna, pa vendar krepka roka; le kadar so sesci bolni (n. pr. kadar ima žival kozč), naj se rabijo molzne cevi, pa le toliko časa, kolikor je zaradi bolezni nujno potrebno, če brez potrebe dalje rabimo molzne cevi ali drugačne molzne stroje, skazimo sčasoma sesce.
Kako pokončevati krvno us.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo priporoča sadjerejcem, naj skrbno pukončujejo krvno uš (s c h i z o n e u r a 1 a n i g e r a), katera silno škodo prizadeva jabolčnim drevesom. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v St. Michele v južnih Tirolih so poskusili razna sredstva v boju proti temu mrčesu, a najbolje so se sponesli tisti mrčesni strupi, s katerimi se mrčes in zajedena mesta namakajo. Najbolje vstreza Nesslerjeva tekočina, katero narejajo iz 40 gr. mazilnega mila (Schmierseife), 50 gr. amylalkohola (krompirjevega ali žitnega alkohola), 25 gr. virginijskega ekstrakta (Virginior Extract) in 200 gr. špirita na liter vode.
S tekočino je ravnati tako :
1.	Cepiče oziroma jabolčna drevesa treba najprej prav dobro očediti s ščetko (krtačo) in potem oprati z Nesslerjevim mrčesnim strupom.
2.	Sadna drevesa, katera so bila uže v poprejšnjem letu napadena po krvavi uši, moramo po zimi ali zgodaj pomladi pregledati in zajedena mesta dobro odrsati z ostro ščetko.
Da se to delo dopolni, naj se odrsana mesta pomažejo z Nesslerjevim mrčesnim strupom ali pa z mešanico loja ali olja
z mrzlo tekočim drevesnim voskom. Ta mešanica ima bolj mehaničen učiuek, ker zamaže napadena mesta z ostalimi mr češi tako, da morajo v brezzračnem prostoru poginiti.
3.	Pritiikovim jabolčnim drevesom in divjakom odgrebo se tudi koreničji vrat, da se tudi tam nabrane krvave uši lahko pokončajo.
4.	Vsako sumljivo mesto je ovezati z rafijo, vrbjem ali s kakim rudečim ali bolim trakom, da je koj zapazimo, kadar so pozneje zopet lotimo pokončevanja mrčesov.
5.	Pomladi, od meseca marcija naprej, ko se začenja zimski rod množiti in so napravlja na potovanje in skozi celo poletje treba sumljiva drevesa vsakih 14 dni pregledati in očistiti. S tem zaprečimo posebno to, da se no prikaže krilati rod. O suhem, vročem poletnem vremenu se inrčosi ne širijo tako hudo ; a kakor hitro nastopi vlažno jesensko vreme, se pa navadno zopet silno množč.
G. Da olajšamo pokončevanje, vtegne v posebnih slučajih primerno biti, če po zimi drevesom pomladimo krone z razumnim obre-zavanjem. V tem slučaju pa moramo dobro zamazati ranjena mesta. Odrezano veje in vejico moramo sežgati.
7.	Ce natančno in vstrajno pregledujemo in čistimo drevesa, do-. sožemo s tem v obče več, kakor z namakanjem ali mazanjem, naj rabimo užo za to, kakoršuo koli mazilo ali tekočino.
Ponarejanje vina s tamarindo.
Kongres trtorejcev na Duuaji dne 5. septembra t. 1. je razpravljal o ponarejanji vin. Profesor Rossi er iz Klosternenburga je pri tej priliki razložil naslednje svoje misli in poizvedbe o tej zadevi :
Ker se trtna uš čedalje bolj razširja, postaja dobro vino veduo bolj redko in drago in zato se dobro izplačuje ponarejanje. — Ker prihajajo slaba vina v kupčijo, začelo je občinstvo popuščati vino. Vsled pomanjkanja domačih vin odprta so vrata italijanskim vinom, katera se odlikujejo po svojej alkoholični moči. Mi Avstrijci
pa smo vajeni piti vino, katero nima več ko 12 o/o alkohola in zato režemo ital. vina s šibkejimi. Zaradi slabih ital. kleti je v vinih polno octove kisline. Klosternonburško poskušališče dobiva vsako leto 1200 do 1500 vrst vina v preiskavo V zadnjih letih pa se jo namnožilo število takih vin. v katerih je octova kislina. Ta kislina, ki jo nahajamo v ital. vinih, je našim, katera jim primešamo, zelo nevarna.
V zadnjih časih so začeli nadomeščati čreslovo kislino, katere ni v nekojih vinih, s tnmarindinim sokom ; ta pa jo vinoreji žolč nevaren, ker se tamarindin sok čudovito sposobuje za ponarejanje vina. Blizo Trsta so ustanovili veliko tvornice, v katerih ponarejajo vino s tamarindnim ekstraktom in ga prodajajo potem kot vino za rezanje.
Ti fabrikanti pridelujejo vino z veliko prefiganostjo, ker razpošiljajo celč tablice, na katerih je napovedano, koliko t:\mariudi-nega soka je primešati vinu.
Našo kmetijsko društvo je v obrambo proti ponarejanju vina s tamarindo predložilo kmetijskemu ministerstvu obširno vtemeljono pritožbo. — Tudi slav. deželni odbor je prosil vis. vlado, naj skrbi, da odvrne pogubne nasledke dotično sleparske kupčije.
Razne vesti.
Imenovanje. — C. kr. namestništvo je imenovalo gospoda grofa Sigismunda Attcms-a pl. Pctzenstcin udom deželne komisije proti filokseri namesto umrlega grofa Teodora La Tour a.
* *
*
Uredništvo italijanskega društvenega glasila „Atti e Me-morie“ je po odhodu gospoda Tomaža Friihtuf-a prevzel pristav dunajskega c kr. kem, kmet. poskušališča, gosp. A. Devarda, ki posluje zdaj na tukajšnjem poskušališču.
* *• *
Opomin vsem tistim, kateri dopisujejo c. kr. kem. kmet. poskušališču v Gorici o katerem koli opravilu. Naprošeni so, da ne pošiljajo svojih pisem na ime gosp. vodje J. Boli e-ta, kateri je po0ostoma po uradnih poslih po več dni zadržan zvunaj Gorice, ampak pošiljajo naj jih vodstvu poskušališča.
*	*	r*
*
Razdelitve občinskih zemljišč. — V novejem času sta zopet dva načrta razdelitve občinskih zemljišč — in sicer za Če-povan in Kred — dosegla uajvišjo potrdbo. V obeh občinah bo razdelitev obširnih zemljiščnih obsegov jako hasnila, ker se je nadejati po njej v obče zboljšanja zemljišč, v Kredu pa še posebno, da se zapreči razširjenje plazov ; saj se mora vendar pričakovati, da bodo lastniki kolikor možno zavarovali in zagradili svoje deleže pioti nadaljuemu poškodovanju.
*
*
Vinska letina na Goriškem letos ni obilna, kakor je bila lani, pa je glede množine v obče povoljna, glede kakovosti pa izvrstna. Na Vipavskem, na Krasu, v Brdih in v Furlaniji je bilo grozdje povsod popolnoma dozorelo in tako, da se je o trgatvi kar prstov prijemalo. Zato jo rebula letos izredno sladka in ob enem vrezka, Vipavec in Teran pa sta krepka in polno-okusna, da uže dolgo ni bilo takih vin v deželi. Cene še niso ustanovljene in do zdaj je bilo še malo zvunanjih kupcev v deželi. — Opozarjamo naše vinorejce, naj skrbč za pristno blago in pošteno kupčijo in naj brez ozirov objavijo ime vsacega, naj bo kdor hoče, ki se drzne prodajati Petijot ali drtigači ponarejeno za pravo vino. Take ovadbe niso nikakor podle in sramotne, ampak so pravična obramba domačega kredita in občnega blagra. S tako ovadbo no koristiš samo sebi, ampak celi občini in vsem vinorejcem v deželi.
* *
*
Ali kaže sadno sušje eksportirati na Francosko ? V Brdih in na Kanalskem so letos olupili in posušili mnogo češpelj
in drugega sadja. Toda ker se po goriških trgovskih tvrdkah posredovana kupčija s takim sušjem ni dobro sponašala, želeli so nekateri posestniki pozvedeti, ali bi morda ne kazalo posušeno blago neposrednje na Francosko pošiljati. Vsled njih prošnje popr*>šalo je predsedništvo našega kmet. društva avstrijsko-ogerski g'avpi konzulat v Parisu, po čim se plačuje fino sušje na Francoskem in kako je z mejno carino. Iz odgovorov, katere je prejelo naše društvo najprej od imenovanega konzulata in potem od avstrijsko-ogrske trgovske zbornice v Parizu, posnemamo to-ie :
Od posušenih sliv ali češpelj je plačati po najniži tarifi 10 frankov, od fig 2 fr. iu od breskev in hrušk 5 fr. za vsakih 100 kilogr.
Sadna letina je bila na Francoskem letos prav dobra, posebno sliv iu hrušk je bilo obilno, jabolk pa ne toliko. Izmed vseh sadnih vrst privaža se največ posušenih češpelj, posebno iz Bosno in z Ogrskega; toda vsled domače dobre letine vtegne se ta import letos nekoliko skrčiti. Do zdaj je bilo še malo kupčije s takim blagom, a kar se je prodalo, je šlo po 46 in po 48 frankov 100 kilogr. s 3 % skonto. Cena se ravna po debelosti sadja in sicer je 5 de-belostnih vrst, to je vrste, pri katerih gre pp 60, 70, 80, 90 in 100 češpelj na Vs kilogr. — Cene za vsako teh debelostij pa še niso določene.
Trgovska tvrdka O m er, Becugis et ftls, 6 rue Pierre Sescot v Parizu, med najimenitnišimi za prekupčijo s takim blagom, je pripravljena, pečati se s spečavanjem češpljevega sušja. Ona računa 5 % provizije in 0‘20 fr. manipulacijskih stroškov od zavoja. Voznina, carina in drugi mali stroški gredč na račun pošiljatelja ter se odbijejo od prodajne cene. Čisto skupilo je na razpolago pošiljatelju.
Po vsem tem sodimo, da letos nikakor ne kaže pošiljati sušje na Fraucosko, ko ima v Gorici dobro blago sicer nehvaležno, a vendar večjo ceno.
* *
*
Skupna naročim gnojil. — C. kr. kmetijsko društvo sprejema še dalje naročbe na gnojilo „K a j n i t“ obsegajoče 12 4 o/o pepelika po okoli 2 gld. 80 kr. kvinta], franke v goriškem skladišči, dokler naročena množiua ne napolni vsaj jed nega vagona.
Totem se bode naročevanje nadaljevalo za nakup drugega vagona blaga in tako dalje.
Društvo ima še na razpolago okoli 20 kvintalov hiperfosfata iz Guaua, ki obsega 14—16 o/o v vodi raztopljive fosforovo kisline, po 5 gld. 55 kr. kvintah
* *
*
Nove postaje za plemenitev govede na Tolminskem
so provideno s čistokrvnimi biki belanske pasme in sicer imajo take bike podeljeno po c. kr. kmetijskem društvu ti-le živinorejci: V Tolminu gosp. Hijeronim Cazafura, v podmelškem Selu g. Golja Ivan, v Polubinu g. Rejc Andrej, v Mlinskem g. Uršič Ivan. v Bovcu g. Mlekuž Tomaž, na St. Viški Gori g. Mlakar Ivan, pri sv. Luciji na Mostu g. Vuga Anton, v Doljah (Tolmin) g. Zalašček Mihael, v Modrejcah g. Rutar Tomaž, na Ponikvah g. Lapanja Ivan, v Temlinah g. Kenda Mihael, v Grantu (Nemški Rut) g. Volf Mihael, na Grahovem g. Kobal Andrej, v Šebreljah g. Rejc Andrej, na Ravnih nad Cirknim g. Kofol Ivan, v Zakojcih (Bukovem) g. Klavžar Josip, v Počch (Cirkno) g. Močnik Jakob, v dol. Novakah g. Peternel France, na cerkljanskem Vrhu g. Jeram Andrej, v Plužni (Otalež) g. Zajc Anton,
Vseli skupaj je 20 postaj, katere so primerno razdoljeuo po Tolminskem. Samo v .,kobariškem Kotu" ne bo nobene, ker je edini kmetovalec, kateri so je iz tamkajšnje pokrajine oglasil za bika, zahteval, naj mu ga kmetijsko društvo tudi vzdržuje, oziroma dovoli 40 gld. letno podpore za krmo(!). Čudno! drugod n. pr. na Cerkljanskem so se trgali za društvene bike, tako, da se ni moglo vsem prošnjam vstreči, v občinah nad Kobaridom pa, kjer je vendar živinoreja tudi važen in prepotreben vir življenja, ni bilo nikogar, ki bi se bil za to brigal. Mogočo, da imajo tam boljšo zalogo plemenske živine (?).
* *
*
Kako jo hraniti kostanj, to je dobro vedeti povsod, koder ga pridelujejo; kajti kupčija s tem sadom neha še le proti koncu zimo in jo tem uspešniša, čim daljo je možno ohraniti dobro blago.
Zato naj objavimo tu nekatero preskušane načine, po katerih se hrani kostanj.
Če položimo novembra ali decembra meseca kostanj razvrščen v plasti med popolnoma suh pesek v zaprto posodo in zakopljemo to posodo v kupe suho peščene zemljo, ohranimo kostanj svež, bolj okusen in lahko prebavljiv do junija meseca.
Ali pa narežimo kostanj, kakor ga navadno narezujemo, preduo ga pečemo, potem ga v posodi z vodo napolnjeni potopimo v drugo z vrelo vodo napolnjeno posodo, da jo tako nekoliko minut razpostavljen vročini prihajajoči od vrele vode. Na to ga vzamemo iz posode, pustimo, da se pohladi in posuši in ga pospravimo slednjič v suhem hladnem prostoru.
Še drugači ohranimo kostanj, čo ga pustimo 15 do 20 minut vreti in ga potem položimo v gorko peč, edno uro po tem ko smo kruh vzeli iz njo. Tak kostanj se ohrani prav dolgo, če je pospravljen v suhem prostoru.
Četrti način, ki so ga mnogoletne skušnje potrdile, je slednjič ta-le :
Zbran kostanj, med katerim naj ne bo nič piškavega ali drugači poškodovanega, naj se vsuje v škaf sveže vode, tako da je vos pod vodo.
To vodo treba vsakih 24 ur spreminjati in to zaporedoma celih osem dni. Ko se po tej dobi kostanj odcedi, razširimo ga na opeko ali na lesen pod v suhem hramu, komor uo prisijo noben solučui žarek ; iu tam ga obračamo vsak dan, dokler se ue posuši.
Tak kostanj, kateremu smo po tem načinu vzeli škodljivo kislino, se ne pokvari več, postane nekako vel, pa je izvrsten.
*
Obrezavaiije sadnih dreves. — Sadna drevesa treba od časa do časa po pravilih umne sadjereje obrezavati. Pri tem pa nam je paziti na to, da z drugimi ue odrežemo tudi sadnih vejic. V teli se nabirajo redila za prihodnji sad; po tem jih poznamo. Lesna veja jo spodej debela iu proti vrhu čedalje drobneja, sadna vejica pa jo na vrhu debeleja, kakor na dnu. Lesna vejica je bolj trda od sadno.
Zal. c. kr. kmet. društvo.
Tiska Paternolli.