(foto: Jože Miklavc) Mozirje je v Zgornji Savinjski dolini zagotovo nekaj posebnega. Je največja občina, zato je kar precej izrazito tudi strankarsko življenje. Sam sem kandidiral kot nestrankarski kandidat, ker sem se zavedal, da lahko samo tako uspem. LETO XXXVII, 21. JANUAR 2005, CENA 289,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 SN00032 ŠTEVILKA 3 V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI? (strana) Koncert kitarskega dua Monike Kranjc Štih in Borisa Štiha v Glasbeni šoli Nazarje STRAN 11 Dan, ko je ugasnilo življenje Gregorja Mikeka Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje od 15. do 31. januarja na sriliado JL.,” (dneve balkanske kuhinje) 12. februarja na valenitinov dies V SODELOVANJU Z MERCATORJEM Zadruga mozirje kmetijska Irje Z.O.O. 5 na dan V VSEH ŽIVILSKIH POSLOVALNICAH Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. v akciji od 20.1. do 1.2. 2005 POMARANCE - KORENJE -ČEBULA - SOLATA ENDIVIJA - CVETAČA SUPER AKCIJA Sir topljeni 140 3 154 SIT 259 SIT - olje 1 I........244 SIT - moka 1 kg.......89 SIT - rum 1 I (30%)...999 SIT - jajca 10 kom....279 SIT - kvas kocka 45 g ... 13 SIT Kisla smetana 410 g... 148 SIT Sladka f smetana 250 mi... 139 SIT ’ Jogurt navadni 180 g...46 SIT j Sirni namaz s smetano 140 g... 175 SIT Čokolada Milka 100 g - lešnik, rozine...168 SIT - noisete polnjena ... 168 SIT I - mlečna...........155 SIT | Čokolada mllka 300 g - drobljen lešnik..484 SIT I - nougat...........484 SIT I AM. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 33à2 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I - prsfc TMQ ;■= Fr(M = t IcQ'G Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov - odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozH za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00 -17.00 ure. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Hotel Ranča Burger Veniše vas vabi 5. februarja na Sala ples v maskah s triom Kaval • A . jr~j *lL ! P' USREPNift KNJIŽNICA 6iM* Kaj bodo pa ljudje rekli...? Tokrat smo se lotili drugačnosti, zlasti drugačnosti v spolni usmerjenosti, ki je na podeželju na nek način še vedno tabu tema. Prav zaradi tega osebe, ki čutijo naklonjenost do istega spola, svojo drugačnost skrbno čuvajo zase, kljub temu pa se včasih zgodi, da jih nekdo »poštudira«. Potem se začne serija govoric, posmehovanj, obsojanj, celo izločanj. Drugačnost je obsojena na izpostavljenost. Nekoč so za drugačne veljali tudi spolno heterogeni pari, ki se kljub temu, da so živeli v skupnem gospodinjstvu, niso odločili za sklenitev zakonske zveze. Ljudje so zanje govorili, da »živijo na koruzi«, torej so bili »koruzniki«. Prenekatera mati je zaradi tega zardevala pred drugimi, ker jo je bilo sram, da njena hčerka ali sin živi na takšen način. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se začela takšna pojmovanja postopoma spreminjati in danes se po ugotovitvah statistike vse manj parov odloča za formalno sklenitev zakonske zveze oziroma poroko. Takšno stanje ni po volji niti državi niti Cerkvi, oboji pa se sprašujejo, kaj sploh lahko storijo, da bi se stvari spremenile. Izvenzakonska skupnost pomeni skorajda enako obravnavo kot zakonska, zato se partnerji tudi v takšnih zvezah počutijo relativno vame. Nenazadnje, če želi eden od partnerjev zapustiti drugega, bo to storil, če sta poročena ali pa ne. Ena izmed prednosti demokratične družbe naj bi bila pravica do drugačnosti. Pravim, naj bi bila, kajti v praksi se še marsikdaj dogaja, da to ni. Ljudje, še posebej izven večjih urbanih naselij, smo še vedno zelo obremenjeni z odnosom okolja do naših stališč in dejanj. Spomnim se utrinka iz otroštva, ko sem za obisk nedeljske maše oblekel kavbojke. Mama je zahtevala, naj se takoj preoblečem, češ, kaj bodo pa ljudje rekli... Seveda sem se preoblekel, ker nisem želel, da bi mama nosila posledice mojega napačnega izbora garderobe, hkrati pa se je pomislek »kaj bodo pa ljudje rekli« za vedno zapisal v mojo podzavest. Napovršje je švignil vedno, ko je bilo treba narediti nekaj neobičajnega, nekaj družbeno »nenormalnega«, nekaj drugačnega. Zavedam se, da še danes predstavlja nekakšen filter v moji glavi, čeprav se mu izogibam, prepričan pa sem, da je tako tudi pri večini vas. Imam prav? Tretja stran j IZ VSEBINE: la Čebelarska družina Mozirje: V bodočnosti povezovanje s sosednjimi društvi..............12 Gornji Grad: Nadaljevanje projekta "Živimo zdravo" 18 Na naslovnici: Zimske radosti v Logarski dolini kljub pomanjkanju snega Aktualno: Zakon o istospolni zakonski zvezi.4 Plače županov: Dohodki pod nivojem vzgojiteljic......5 Upravna enota Mozirje: Vse manj porok v Zgornji Savinjski dolini.6 lnterv|u: Ivan Šuhoveršnik, župan občine Mozirje Občina Ljubno: Dobro sodelovanje gasilcev in lokalne skupnosti....... ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 3, 21. januar 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZAKON 0 ISTOSPOLNI PARTNERSKI ZVEZI Poroka da, otro« ne Skupina poslancev iz vrst LDS in ZLSD je v prvih dneh januarja v parlament vložila predlog zakona o istospolni partnerski zvezi (ZIPZ), katerega je državni zbor tik pred iztekom minulega amandmaja že obravnaval, sedanja vlada pa ga je iz parlamentarne prodecure umaknila z namenom, da pripravi svoj zakonski predlog. Predlagani zakon naj bi uredil pravno neurejeni status homoseksualnih partnerjev, ki se pri nas še ne morejo poročiti, s sprejetjem ZiPZ pa bi si istospolni partnerji lahko uredili tudi socialno varstvo, premoženjska razmerja, status svojca, vzajemno dolžnost vzdrževanja in podobno. Sicer pa predlog ZIPZ, ki ga podpirajo tudi nevladne organizacije, delujoče na področju človekovih pravic istospolno usmerjenih, ne dovoljuje posvojitve otrok, razen, če gre za otroka enega od njiju. OSEM LET USKLAJEVANJA ALI ZAVLAČEVANJA? Kot poudarja LDS, je cilj obstoječega predloga zakona odpraviti diskriminacijo in zagotoviti enakopravnejši položaj istospolnih parov v primerjavi s pari moškega in ženske, njegova priprava pa je, kljub pomoči nevladnih organizacij, trajala dolgih osem let. Torej celoten mandat takrat vladajoče stranke LDS, ki seje sedaj nenavadno hitro odzvala s pripravo novega, le malenkost popravljenega predloga zakona in ga tudi vložila v za- konodajni postopek. In kot sta sekciji Škuc - LL in Magnus v svojem protestu zaradi predhodnega vladnega umika predloga zakona izra- zili razočaranje in odločitev vlade razumeli kot "akutno pomanjkanje politične volje ter namerno zavlačevanje", se kar samo po sebi poraja vprašanje, kaj, če ne zavlačevala,je vseh osem let delala tudi prejšnja vlada?! OTROK PA NIKAR! Nevladne organizacije, ki, kot kaže, predlog ZIPZ podpirajo bolj po principu "bolje vrabca v roki, kot goloba na strehi", opozarjajo, da predlog predstavlja le minimum pravic in ne popolne odprave diskriminacije homoseksualnih oseb. Največ prahu pri sprejemanju tovrstnih zakonov drugod po svetu in tudi v Sloveniji zagotovo dviguje vprašanje, ali naj imata partnerja, ki skupaj po naravi ne moreta spočeti otrok, pravico do Naša anketa V naši zakonodaji poroke istospolnih še niso urejene Zakon, ki so ga predlagali poslanci LDS in ZLSD, bi naj potrdil zvezo istospolnih parov in jim omogočil boljšo in lažjo komunikacijo z državnimi inštitucijami. Uredil naj bi tudi pravice in dolžnosti na področju dela, družine in socialnih zadev na podoben način, kot imajo urejenega heterospolne zveze. Številne politične razprave kažejo na zelo previden in konzervativni boj vladnih organizacij z nevladnimi, saj ima zakon zgodovinski pomen na socialno-političnem področju. Najverjetneje bomo v prihodnjih mesecih priča številnimi nasprotovanji tako ene in druge strani, verjetno pa nas pred končno veizijo zakona čaka še precej razprav. Kaj pa o tem menijo naši bralci, priča naslednja anketa. Dragica Šešelj, Šmartno ob Paki O tem nisem še nikoli kaj dosti razmišljala, vendar menim, če se imata dva rada in da jima je mati narava to namenila, potem me ne moti, da sta skupaj. Nikakor pa se ne strinjam glede posvojitve otrok v istospolno zvezo, kajti vsak otrok mora imeti mamo in očeta. Bernarda Vipave, Mozirje Za ta zakon mije popolnoma vseeno, je pa res; ne moreš nasprotovati temu, da se imajo ljudje radi. Glede vzgoje otrok pa menim, da sta le moški in ženska tista, ki sta primerna za vzgojo otrok. Leonida Venek, Mozirje Živimo v demokraciji, vsak ima pravico do izbire svojega partnerja, tudi glede vzgoje otrok ne bi smelo biti nobenega problema, saj lahko partnerja istega spola prav tako dobro skrbita za otroka kot pa moški in žen- ska. Jaz sem do istospolnih zvez popolnoma strpna in me načeloma nič ne moti, je pa res, da ljudje različno gledamo nato. Menim, da ježe skrajni čas, da ljudi sprejmemo takšne kot so, ne glede na barvo, spol ali spolno usmerjenost. Franc Žuran, Dol Suha Tem zvezam popolnoma nasprotujem, verjamem v partnersko zvezo moški - ženska. Sem pristaš misli, daje družina kot osnovna celica družbe njen najpomembnejši člen in kot takšnega ga ne bi smeli spreminjati. Še manj pa se strinjam z možnostjo, da bi ti ljudje posvojili otroke, temu odločno nasprotujem. Na koncu vemo, da imamo veliko zakoncev, ki ne morejo imeti otrok in so vsekakor bolj primerni za vzgojo in zdrav razvoj ie-teh. Lojze Vipave, Mozirje Menim, da predlog zakona, kar se tiče lastnine, dedovanja, pravic..., kot tak ni problematičen, prav je, da se tudi to že enkrat zakonsko uredi in opredeli. Sem pa mnenja, da otroci v istospolno zvezo ne spadajo. Drugače pa sem do teh ljudi popolnoma strpen, saj vendar živimo z njimi na takšen ali drugačen način. Leopold Mikek, Lepa Njiva Mene poroka in zakonska ureditev istospolnih zvez ne moti, glede posvojitev otrok pa mislim, da je to presoja sociale, naj ona razsodi, kdo je do otroka upravičen in kdo ne. Socialna služba ima pri tem največ izkušenj iz heteroseksualnih partnerskih zvez in karse mene tiče, so oni pravi naslov zato problematiko. Drugače pa sem do homosek-sulnih partnerstev popolnoma strpen in prav je, da se zadeva zakonsko uredi tudi za njih. Pripravila; Lidija Hrovat, foto: Ciril M. Sem m njihove posvojitve. Predlog ZIPZ, ki ureja življenjsko skupnost dveh odraslih oseb istega spola in nudi možnost za urejanje pravnih vprašanj/ki nastajajo iz teh razmerij, vprašanja razmerij do otrok ne načenja. Še več. Kot vlagatelji, politično korektno razlagajo, so zaradi odnosa družbe do istospolne partnerske zveze ter družbenega vrednotenja njene narave, v predlogu ZPIZ celo izrecno zapisali, da partnerja ne moreta posvojiti otrok. Toliko o tem, kakšen je oz. kakšen naj bi bil (po mnenju politikov) odnos Slovencev do homoseksualnih oseb. PRAVICE HOMOSEKSUALCEV V EVROPI Kot pri mnogih drugih zakonih, so tudi pri enakopravnosti istospoln- ih partnerjev skandinavske države v primerjavi z drugimi v veliki prednosti. Poroke med homoseksualci so kot prve omogočale že v osemdesetih letih, mi se s tem ubadamo sedaj. Na Švedskem imajo homoseksualni pari od leta 2002 enako pravico do posvojitve otrok kot heteroseksualni. Na Nizozemskem tudi, le s to razliko, da lahko homoseksualni pari posvojijo le otroke iz svoje države, ne pa iz tujine. Status istospolnih partnerjev zakonsko ureja še večina držav v Evropi, kjer še niso urejeni, so na poti. Zaradi boljšega razumevanja problematike istospolnih partnerjev si lahko preberete intervju na to temo na strani 16. Tatiana Golob ŽUPANI PRAVILOMA NEZADOVOUNI S »TEŽO« PLAČILNIH KUVERT Pod nivojem vzgojiteljic Plače zgomjesavinjskihžupanovinžupanje se gibljejo med 190 tisočaki in 375tisočaki. Gre za neto plače, torej znesek, ki ga izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti vsak mesec pospravijo v žep. Razen mozirskega župana Ivana Suhoveršnika, ki vodi občino z več kot 6000 prebivalci, in je zato njegova plača bistveno višja od ostalih, so župani nezadovoljni z višino plače. Prepričani so, da bi morala država zaradi njihovega odgovornega dela bolje nagraditi njihove napore, saj je po prepričanju večine njih sramota, da, na primer, otroške vzgojiteljice zaslužijo več. Gotovo je kanček resnice v ugoto-vitvi, da je funkcija župana kljub vsemu dovolj privlačna, saj se ji v desetih letih lokalne samouprave, izjema je Mirko Zamernik, ki na zadnjih lokalnih volitvah ni kandidiral, še nihče ni odrekel prostovoljno. Kot rečeno, ima najvišjo plačo mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Brez obotavljanja pove, daje s 598 tisočaki bruto oziroma 375 tisočaki neto plače povsem zadovoljen. Primerja se z množico delavcev, ki morajo ravno tako kot župani delati odgovorno in zavzeto, vendar niti v sanjah nimajo tako visoke plače. V znesek so všteti vsi dodatki, vključno s kilometrino in prehrano. V nasprotju z mozirskim kolegom je s plačo bistveno manj zadovoljen nazorski župan Ivan Purnat. Verjetno utemeljeno, saj brez dodatkov osnova njegove plače dosega komaj 173.412,00 tisočakov neto, z dodatki in všteto delovno dobo pa odnese domov 195.946,00 tisočakov. Ljubenska županja Anka Rakun tudi sodi med tiste, ki so prepričani, da so za svoje delo premalo plačani. Z več kot tridesetimi leti delovne dobe je primerljiva s Pur-natom, njena neto plača z vsemi dodatki in 16,25 odstotki za minulo delo pa znaša 192.851,00 tolarjev. Precej mlajši lučki župan Ciril Rose je na vprašanje, koliko znaša njegova mesečna plača, najprej poudaril, da se zaveda, da je javni delavec in zato so javni tudi njegovi prihodki, ki jih je bilo pri izplačilu za december okroglih 190.000,00 tisočakov neto. Bruto plača gornjegrajskega župana Tonija Riflja znaša 315.097,70 tolarjev, kar prevedeno v neto znesek pomeni, da odnese Rifelj domov okroglih 194 tisočakov. Z malico vred njegova plača za nekaj tisočakov preseže 200 tisoč tolarjev, ob tem pa je potrebno zapisati, da ima Rifelj 35 let delovne dobe, kar bistveno vpliva na dodatek za minulo delo. Tako kot ostali je tudi solčavski ne-profesionalni župan Vojteh Kle-menšek plačan skladno z zakonom o lokalni samoupravi, kar pomeni, da mu pripada 50 odstotkov profesionalne plače. V njegovem primeru je to 119.000,00 tolarjev neto. Savinjčan PRIMERI GRIPE TUDI V NAŠI DOLINI Zaščitimo se s cepljenjem Tako kot drugod po Sloveniji tudi v naši dolini narašča število akutnih prehladnih obolenj in primerov gripe. V letošnjem letu so na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo potrdili že osem primerov okužbe z virusom gripe tipa B. Med obolelimi prevladujejo predšolski otroci. Po besedah vodje službe za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenke Skaza se virusi, ki povzročajo preh-ladna obolenja, prenašajo po zraku, pogost pa je tudi njihovvnos v telo preko okuženih rok, na katere so se ti pri raznih opravilih »prilepili«. Čas od okužbe do izbruha bolezni je v povprečju dva dni, težave pa minejo že po enem tednu. Pri gripi imamo povišano telesno temperaturo, slabo se počutimo, bolijo nas mišice in glava, kašljamo, smo nahodni in težko požiramo. Da bi se izognili večjemu številu prehladnih obolenj, strokovnjaki svetujejo preventivne ukrepe za omejitev širjenja povzročiteljev. Najboljše je vsekakor, če se izogibamo majhnim in natrpanim prostorom, prostore prezračujemo, pogosto umivamo roke in uporabljamo robčke za enkratno uporabo. V vrtcih in šolah priporočajo intenzivno prezračevanje prostorov v kombinaciji z mokrim čiščenjem, zlasti predmetov, ki se jih dotika veliko ljudi. Če pa že zbolimo, zdravniki priporočajo veliko počitka, pitje čajev in drugih toplih napitkov ter zniževanje telesne temperature. Gripi se lahko izognemo tudi s cepljenjem. Osebe, ki so se cepile proti gripi, so pred njo zaščitene šele po štirinajstih dneh od dneva cepljenja. Če vtem času pridejo v stik z virusom, lahko zaradi nepopolne zaščite kljub cepljenju obolijo. Zaradi naraščanja prehladnih obolenj v celjski regiji odsvetujejo obiske bolnikov, ki so na bolnišničnem zdravljenju ali v drugih zdravstvenih ustanovah. Posebna previdnost je potrebna pri obiskovanju novorojenčkov in predšolskih otrok, saj so za okužbo bolj dovzetni. Veliko je prehladnih obolenj, še zlasi med otroci, ki jih povzroča sincicijski respriratorni virus. Ta lahko pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroči hujšo okužbo dihal, ki jo je potrebno zdraviti v bolnišnici. Marija Šukalo POMOČ JUGOVZHODNI AZIJI Svet vsaj enkrat enoten Po rušilnem potresu in uničevalnih valovih, ki so prizadeli nekatere države v Aziji in celo Afriki, je stekla humanitarna akcija, ki ji po obšimosti in enotnosti ni enake v zgodovini človeštva. Prizadetih je vsaj milijon in pol otrok. Pomoči se pridružujemo tudi na našem področju, kajti potrebno jo bo zagotoviti dolgoročno. Na Rdečem križu v Mozirju nam je lika Kramer povedala, da posebne akcije niso pričeli, saj ljudje svojo pomoč nudijapreko republiškega rdečega križa. Zdi se jim, da je obveščenost o poteku akcije in osveščenost darovalcev dovolj velika. Sami se bodo še naprej posvečali pomoči potrebnim zlasti na lokalni ravni. "Župnijska Karitas Mozirje bo od srede, 19.1., do srede, 26.1., od 14. do 17, ure, v soboto in nedeljo pa ves dan zbirala pomoč v materialu S v Slomškovi dvorani v Mozirju," je povedala predsednica Alenka Br-ezovnik. Prosijo za šolske potrebščine, igrače, nelomljivo posodo, lahko orodje in odeje. Obvestila najdete tudi na njihovi oglasni deski v Mozirju. Darove v denarju lahko nakažete na račun Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, namen: Cunami-Azija, sklic 121204. Marija Lebar Politika, Gospodarstvo UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Kje so razlogi za vse manj porok v Zgornji Savinjski dolini? Tradicionalno srečanje načelnika mozirske upravne enote Vinka Poličnika s pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez in matičarji v hotelu Plesnik v Logarski dolini je postreglo z zanimivimi ugotovilvami. V preteklem letu se je na območju Zgornje Savinjske doline poročilo 72 parov. Podatki pričajo, da je, v primerjavi s prejšnjimi leti, vse manj partnerjev, ki se odločajo za skupno življenje, pripravljeno svojo odločitev tudi formalno potrditi pred matičarjem. Pooblaščenci za sklepanje porok in matičarji na srečanju z načelnikom mozirske upravne enote Vinkom Poličnikom (prvi z desne) (foto: EMS) Še naprej pa ostaja neizpodbitno, da so poroke sklenjene na podeželju tako za mladoporočenca kot matičarja posebno doživetje. V večjih mestih je postal »zakrament« civilne poroke nekakšen brezoseben industrijski postopek po tekočem traku z vso potrebno vsebino, vendar brez osebnostnega pečata. Edina resna težava, na katero je opozorila pooblaščenka Fanika Strašek, so prevodi postopka sklenitve poroke. V lanskem letuje sklenilo zakonsko zvezo pred mozirskimi matičarji osem parov mladoporočencev iz drugih držav. Zaradi določenih pomanjkljivosti oziroma netočnosti prevajalcev, bodo poslej na mozirski upravni enoti Mozirje poskrbeli, da bodo imeli prevajalci na razpolago natančno besedilo postopka. Ob tem je potrebno omeniti, da je uraden jezik obreda slovenski in da sta mladoporočenca dolžna sama poskrbeti za prevod, v kolikor to seveda želita. Kar se tiče dela krajevnih uradov, velja ugotovitev iz preteklega leta, koje bil najmanjši obisk strank zabeležen na Rečici ob Savinji. Po besedah načelnika Vinka Poličnika lahko občani uredijo na krajevnih uradih kar 60 zadev, kar je ob dejstvu, da iščejo ljudje na izpostavah upravne enote še razne druge informacije visoka številka. Na vsakem koraku poudarjena prijaznost in dostopnost države državljanom je vsaj kar se Upravne enote tiče, v Zgornji Savinjski dolini trenutno na zadovoljivem nivoju, čeprav naj bi bilo, sodeč po izjavah pristojnih na državnem nivoju, med katerimi je tudi resorni minister dr. Grega Virant, v prihodnje v Sloveniji samo 14 upravnih enot. To pomeni, da bo v Mozirju v najboljšem primeru izpostava, karje v krepkem nasprotju z opevanim približevanjem državnih služb državljanom. Prisotni so se sicer strinjali s Poličnikom, daje potrebno storiti vse, da Zgornja Savinjska dolina zadrži čim več državnih inštitucij, v resnici pa praksa jasno kaže, da je vedno bolj prisotna regionalna centralizacija. Savinjčan CD r \ K OMčvNTTIR /VM O V nanije velikega brata Zgornjesavinjčani smo »narod« posebnežev, ki ga vodijo mojstri političnega marketinga in sprenevedanja. V vsej dolgi zgodovini nismo bili nikoli kaj prida sposobni (po)skrbeti za lastne vitalne interese, zato smo vseskozi vpili, kako pomembni in vplivni smo. In zato so nas vedno upravljali in zapravljali, naše pomembnostije bilo ravno dovolj za zvrhano kapo slepe samovšečnosti. V državi Sloveniji teče tok zgodovine po utečenih tirnicah, naša »izjemna uspešnost« pa je v tem, da smo navadni državljani vse bolj oddaljeni od dejanskih vzvodov odločanja in celo enostavnega lepljenja kolekov na bolj ali manj potrebne dokumente. Kot da smo se sprijaznili z vsiljeno miselnostjo, da bomo poslej za vsak dokument ali davčno štampiljko romali najmanj v Velenje. Spomnimo se, kako smo se preko izvoljenih predstavnikov repenčili, ko se je davčna uprava odločila vitalne dejavnosti preseliti v center Šaleške doline. Nasedali smo posladkanim besedam, da bo nivo storitev za navadne ljudi ohranjen. Kar se je izkazalo za neresnično. Podobnih zgodb je še več, zadnja nas bo očitno doletela s predvideno ukinitvijo upravne enote. O tem seveda ne govori nihče, vendar, če gre verjeti besedam ministra Gregorja Viranta, potem Mozirje gotovo ne bo eden od štirinajstih centrov s podaljšano roko državne uprave. Zgodilo se bo celo, da bo taisti minister prišel poslušat tukajšnje veljake in naredil po svoje, Če človek dobro premisli, je tako tudi prav. Le zakaj se župani in spredaj postavljeni razburjajo zaradi odliva služb v Velenje, saj so že zdavnaj pristali na večvrednost velikega brata, ki preko raznih agencij nadzoruje zgornjesavinjsko stvarnost? Dejstvo je, da niti ene zanikrne pisarne brez fikusa in računalnika nočemo ali nismo sposobni zagotoviti za delovanje prepotrebnega urbanista, ki bo delal skoraj izključno za tukajšnje občine. Pahnili smo ga v naročje velenjske mestne občine, o kateri, moram priznati, sploh nimam slabega mnenja. Dobro, koliko vode bo še moralo odteči, da bomo udarili v mizo in demokratično povedali, da nam nima nihče pravice izmakniti izpred nosa že uveljavljenih pravic? Savinjčan V_______________________________________________) BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Med 50 podjetji z najvišjo boniteto Tako kot nekaj zadnjih let seje družba BSH Hišni aparati tudi v lanskem letu uvrstila med 50 slovenskih podjetij z najvišjo boniteto. Ocene je izdelala bonitetna hiša I. Bonitetna ocena ali rating je analitski vrednostni povzetek daljšega bonitetnega poročila o družbi, zapisanega na desetih straneh. Na oceno neposredno vplivajo disciplina pri plačevanju računov, likvidnost, trendi poslovanja, izračunani iz bilanc za zadnja tri leta, uspešnost poslovanja, gibanje kapitala in količniki nekaterih bilančnih postavk. KF SOLČAVSKO Zimske radosti v da »suha«tudi blagajna kije v minu- mednarodna tekmovanja v lednem lih letih pomagala prizadevnim or- plezanju. ganizatorjem, da so prirejali celo Jože Miklavc Drsanje je možno pri Hotelu Plesnik in na travniku pri Logarjevih (foto: Jože Miklavc) Logarski dolini Če je bila zima za zdaj bolj skopa s snegom, je vsaj januar postregel z zares odličnim vremenom vsem tistim, ki dajo nekaj na rekreacijo tudi v tem letnem času. Kljub temu pa bi bilo obiskovalcev Logarske doline verjetno več, če bi bile poljane izdatneje pokrite s snegom. Ob tanjši snežni odeji sta smučišči na Solčavskem zasedeni nekoliko manj, kot bi si upravljalci želeli, pri Ložekarju in v Logarski dolini prav tako. Zamrznile so travniške mlake, zato je možno drsanje pri Hotelu Plesnik in na travniku pri Logarjevih. Sankanje je omogočeno ob smučarski vlečnici, od obračališča pri slapu Rinka in pri cerkvici na vstopu v Logarsko dolino. Kljub urejen- im tekaškim progam v Logarski dolini, je bil za zdaj obisk tekačev rekreativcev tega predela skromnejši od prejšnjih let. Če bo padlo več snega in se bo snežna odeja odebelila, bodo turistični delavci poskrbeli tudi za nekaj prireditev na snegu. Vse kaže, da kljub mrazu letos ne bo lednega plezanja sredi Solčave, saj je plezalna stena še povsem suha, ker je men- PREMOGOVNIK VELENJE Po osmih letih lani spet pozitivno Premogovnik Velenje je v letu 2004 po osmih letih znova posloval pozitivno. Izkopali so skoraj 4,2 milijona ton premoga, kar je za dva odstotka preseglo načrtovano količino. Bolj kots količino izkopanega premoga so v Premogovniku zadovoljni z njegovo kvaliteto, poslovnemu uspehu pa je botroval tudi podpis desetletne pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije s holdingom Slovenske elektrarne in Termoelektrarno Šoštanj. Na osnovi omenjene pogodbe so konec lanskega leta podpisali pogodbi za leti 2005 in 2006, ki določata proizvodnjo 4,1 milijona ton premoga letno. V Premogovniku tudi pričakujejo, da se bodo uspeli dogovoriti z vlado za financiranje zaprtja jame Škale, kar naj bi stalo okrog šest milijard tolarjev. Predlani in lani so izvajali le najnujnejše dejavnosti, potrebne za odkopavanje v drugih delih rudnika, kar jih je stalo 750 milijonov tolarjev. Lanskoletni prihodki od prodaje so dosegli 28,6 milijarde tolarjev, kar je pol milijarde manj kot predlani, zato pa so za dva odstotka us- peli zmanjšati stroške. Premoga v Šaleški dolini naj bi bilo še za 25 let, zato v Premogovniku že resno razmišljajo, kako naprej. Med drugim se preusmerjajo v turistično dejavnost, pri čemer intenzivno vlagajo v dva projekta: Turis-tično-rekreacijski center Jezero, v sklopu katerega bo BTC iz Ljubljane gradil svoje Vodno mesto, in Rek-reacijsko-turistični center Golte. Nove programe nameravajo financirati tudi z denarjem, ki ga bodo dobili s prodajo stanovanj, le-teh je kar 650, vredna pa so okrog štirideset milijard tolarjev. KF "N Življenje je ali Ivegana pustolovščina ali pa je brez vrednosti. Helen Keller __________________________________) Gornjegrajska Komunala bo skrbela za nabavo surovine, vzdrževanje strojne opreme in zaračunavanje toplotne energije porabnikom k (foto: EMS) KOMUNALA GORNJI GRAD Zagotovljena toplota Kotje bilo najavljeno, je gornjegrajsko komunalno podjetje z novim letom prevzelo upravljanje in tekoče poslovanje tamkajšnjega podjetja za dobavo toplotne energije. Vsebinsko naj bi to pomenilo, da bo Komunala skrbela za nabavo surovine, vzdrževanje strojne opreme in zaračunavanje toplotne energije porabnikom. V preteklosti je neplačevanje položnic s strani porabnikov povzročalo Engu precej likvidnostnih problemov. V kolikor pri porabnikih ne bo večje plačilne discipline, se bodo, po besedah direktorja Komunale Jožeta Pozniča, težave iz naslova tekočega poslovanja nadaljevale tudi v prihodnje, čeprav trenutno večjih zapletov pri dobavi surovine ni. Savinjčan Ivan Suhoverinik (foto: EMS) Mozirski župan Ivan Suhoveršnik brez dvoma sodi med najbolj priljubljene ljudi v Zgornji Savinjski dolini. Njegove umirjene besede ne poskušajo ničesar prikriti in tudi na manj prijetna osebna vprašanja odgovarja samozavestno. Bivši župnik je cenjen tudi zato, ker je v osebnih odločitvah neomajen in ne dopušča dvoma o pravilnosti poti, po kateri hodi. Je svojevrsten fenomen, saj v resnici bolj kot politično, duhovno obvladuje kraj, v katerem je prav po njegovi zaslugi marsikdo na novo prevrednotil smisel in pomen življenja. - Kot župnik ste bili pred leti izbrani za osebnost Zgornje Savinjske doline, sedaj ste kot župan postali naj občan občine Mozirje. Kje je po vašem vzrok priljubljenosti, ob predpostavki, da je vaš odhod iz cerkvene službe izzval zelo različne reakcije in komentarje? Kot duhovnik sem služboval 14 let, od tega deset let v Mozirju. Živel sem med Mozirjani in trudil sem se živeti z Mozirjani. Vedno sem poskušal imeti pred očmi pastoralno poslanstvo, ki gaje bilo potrebno opraviti v najboljšem odnosu do vseh ljudi, hkrati pa sem se zavedal, da moram narediti tudi kaj materialnega. Domišljam INTERVJU: IVAN SUHOVERŠNIK, ŽUPAN OBČINE MOZIRJE »Ponosen sem na leta, ki sem jih v Mozirju preživel kot župnik« si, da sem bil v obeh primerih uspešen. Imam veliko prednost, da poznam ljudi, zlasti Mozirjane in tudi Rečičane. V vlogi županaje pastoralno delo odpadlo, sem pa skupaj z upravo in občinskim svetom zadolžen za razvoj občine. Mislim, da naloge in zastavljene cilje dostojno uresničujemo. Res pa je, daje bilo lažje v prejšnji vlogi, kjer ni bilo potrebno upoštevati številnih predpisov, javnih naročil in nenazadnje občinskega sveta. - Razlika je verjetno tudi v načinu pridobivanja sredstev. Kot župnik ste ljudem preprosto povedali, koliko denarja rabite, sedaj ste vi tisti, ki morate v največji meri upoštevati potrebe drugih in skrbeti, da je v občinski blagajni čim več denarja. Tako je. Tudi kot župnik sem potreboval občino in moram reči, da sva z Jakobom Presečnikom kar lepo sodelovala, z Jožetom Kramerjem mogoče malo manj, v tem smislu, da na nekaj vlog, ki sem jih naslovil na občino, v času njegovega županovanja nisem dobil odgovorov. Upam si trditi, da poskušamo, če se le da, vsako vlogo, ki jo dobimo na občino, rešiti pozitivno. - Nekoliko neobičajno in nenavadno je, da hodijo občani k vam s povsem osebnimi problemi in tudi dobrimi novicami, ki jih želijo deliti z vami. Resje nenavadno. Kot duhovnik nisem imel uradnih ur. Če sem bil doma, sem bil vedno na razpolago. Na občini naj bi bili uradni dnevi ob ponedeljkih, sredah in petkih, vendar še nikogar nisem pustil pred vrati. Tukaj se srečujem z ljudmi, ki niti slučajno nimajo problemov, ne z občino, ne s cestami ali čim podobnim,jim prisluhnem in po svojim moči pomagam. Trudim se, da nihče ne čaka več kot dan ali dva, če pa je nujno, sem na razpolago vsak trenutek. - Za razna srečanja s kolegi župani in županjo je vaš čas odmerjen precej bolj skopo. Pravzaprav se, več kot je službeno potrebno, z njimi ne družite. To je točno res in tega so se župani že navadili. - Se vam ne zdi, da prihajate v nasprotje z lastnim karakterjem? Tukaj pa jaz postavljam na prvo mesto družino. Imam majhne otroke in vem, kako pomembno je, da smo čim več časa skupaj. Vesel sem, da mi pri dejavnosti stoji ob strani moja žena. To pa ne pomeni, da zanemarjam službene obveznosti. Kadar je nujno potrebno, sem vedno zraven, tako na občini, kot s kolegi župani. - V duhovniškem poklicu niste imeli opravka samo z ljudmi, ampak tudi z njihovimi dušami. Niste nikoli pomislili, da je javno delovanje v istem kraju svojevrstna preizkušnja tako za ljudi kot za vas? Odločitev, da zapustim duhovniški poklic, je povsem osebne narave, ki se ne obeša na velik zvon. To je resnično osebna odločitev, jaz sem se tako odločil. Za naslednika sem vse pripravil korektno, tako da ni bilo niti enega odprtega vprašanja. Nikoli nisem zanikal duhovniškega poslan-slva in sem ponosen na leta, ki sem jih preživel v Mozirju kot župnik. Delal sem z ljudmi in ničesar ne obžalujem. Vendar potem sem se odločil, kakor sem se odločil. Če bi v tistem obdobju delal nečednosti in zdrahe, se ne bi nikdar vrnil. Bile so osebne zamere, da nisem ravnal moralno, vendar sem imel vseskozi pred očmi, da bom nadaljeval življenje v Mozirju. - Kot duhovnik s karizmo ste se gotovo zavedali, da bo vaša odločitev marsikoga prizadela? Odkrito moram povedati, da so me najbolj razočarali ljudje, na katere sem računal. - Ste lahko bolj konkretni? Ljudje, za katere sem mislil, da smo prijatelji. - Polovica mandata je za vami in izkušnje kažejo, da v občinskem svetu nimate vnaprej zagotovljene podpore. Mozirje je v Zgornji Savinjski dolini zagotovo nekaj posebnega. Je največja občina, zato je kar precej izrazito tudi strankarsko življenje. Sam sem kandidiral kot nestrankarski kandidat, ker sem se zavedal, da lahko samo tako uspem. Mene je podprla Slovenska ljudska stranka, vendar moram odkrito povedati, da tega nisem potreboval. - Zakaj se podpori niste odrekli? Nisem se odrekel, ker sem čutil, daje dobro, če vsaj ena stranka javno izrazi podporo. Bil sem deležen očitkov, da sem na jesenskih državnozborskih volitvah podprl Slovensko ljudsko stranko. Odkrito lahko povem, da sem podprl Jakoba Presečnika. - V resnici vas takrat javno ni podprla ljudska stranka, ampak Jakob Presečnik osebno. Tako je. - Dvakrat ste neuspešno predlagali kandidata za podžupana. Boste s predlogom vztrajali tudi v tretje? Dva poskusa sta bila neuspešna, sem pa ravno včeraj (pogovarjali smo se v petek, 14. januarja, op.p.) bral, da tudi Mestna občina Maribor nima podžupana. - Kar je kršitev zakona o lokalni samoupravi. Točno tako. Jaz si upam voditi občino brez podžupana, ker pa je zakon jasen, bom predlagal za podžupana enega od svetnikov in to iz krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. - Nezaupanje in očitki med Mozirjem in Rečico se nadaljujejo tudi v vašem mandatu. Žal so vseskozi na površju razlike med obema krajema. Prejšnjemu županu so očitali, da gleda samo na Rečico, meni očitajo, da skrbim samo za Mozirje. Kolikor je mogoče poskušamo občinska sredstva pravično razdeliti med Rečico in Mozirje. - Je res, da je občinski proračun zadolžen več, kot je zakonsko dopustno? Iz naslova kreditov in preobremenitev imamo vse v mejah zakonov. Niti slučajno nismo prekoračili norm, ki so predpisane za občine. Imamo odlog plačil, vendar je vse dogovorjeno, tako da ne vidim nobenega strahu. -Ali ni Podrožnik ena od finančnih bomb, zaradi katere vas bo še bolela glava? Glede Podrožnika je tekla široka razprava in znotraj občinskega sveta so zadeve jasne. Samo dobiček in nobene izgube. Na račun komunalne ureditve in trgovske hiše Tuš smo sredstva dobesedno pridobili. Podrožnik se širi, tukaj je upravna stavba, v kateri naj bi se združile vse javne službe. Smo sredi razgovorov, da se Podrožnik nadaljuje, vendar o tem še ne morem dajati izjav. Vsekakor pa bomo poskrbeli, da bodo na razpolago tudi parcele za individualno gradnjo. - S strani Zadruge Mozirje ste bili deležni kar krepkih očitkov, ker ste izgradnjo trgovskega centra zaupali Tušu. Takrat je bilo rečeno, da bo celjski trgovec izdatno sodeloval tudi pri ureditvi in razvoju mozirskega trškega jedra. Kot prvo je potrebno jasno povedati, da smo imeli najprej razgovore z domačini, v navednic-ah, ker tudi Tuš ni tujec. Pogovarjali smo se z direktorjema Savinje in Zadruge, vendar ni bilo in- teresa. Ne župan, občinski svet seje odločil za Tuš. Tušu smo dali pogoj, da mora za razvoj trškega jedra prispevati 20 milijonov tolarjev in to se je tudi zgodilo. Poleg tega sejeTuš angažiral tudi pri računalniškem opremljanju mozirske knjižnice in kot opažam, je parkirišče pred trgovino vedno polno. - Ste mogoče kdaj razmišljali, da bi občina ukinila odlok o krajinskem parku Golte? Ukinila ga ne bo. Želi pa občina pomagati, da bi Golte živele, da bi bil razvoj v mejah, ki so začrtane tudi v teh odlokih. - Oživitev Golt je seveda hvalevredna, nekoliko manj je pozitiven način, kako se zadeve urejajo znotraj zavarovanega območja. Na podlagi televizijskega prispevka sem imel razgovorz nekaterimi vplivnimi, ki gravitirajo na Golte in po njihovem mnenju večjih prekrškov ni bilo. - Mnenje pristojnih za varovanje narave je seveda drugačno. Zakaj ne pokličete inšpekcijskih služb, da po možnosti podajo objektivno oceno o dopustnosti posegov v naravo? Zavedati se morate, naša želja je, da Golte živijo. Če bi želeli Goltem slabo, bi intenzivno delovali v tej smeri. -Verjetno ni nikogar, ki bi želel Goltem slabo, vendar se mi zdi nedopustno, da cilj za vsako ceno posvečuje sredstvo. Red je potrebno spoštovati, vendar imamo znanega lastnika, imamo inšpekcijske službe in mislim, da je to dovolj. - Včasih ste bili zaprisežen planinec, zato me zanima, če še zahajate v gore? V mislih zelo. Žal nimam več toliko časa, čeprav iskreno upam, da se bo to prej ali slej spremenilo. - V kakšnih odnosih sta z bivšim županom Jožetom Kramerjem? Korektnih. - Kaj to pomeni? To pomeni, da ga kot prejšnjega župana spoštujem, on verjetno mene kot naslednika. Kakšnih prijateljskih vezi nimava, vendar tudi v sporu nisva. Gospod Kramerje kar precej dejaven v občinskem svetu, karje razumljivo, saj zadeve kot bivši župan in še prej tajnik v celoti pozna in obvlada. - Nemalo resnice je v ugotovitvi, da mozirsko občino v glavnem vodijo oziroma vodite ljudje, ki niste rojeni Mozirjani. Če sva konkretna, je največ mozirskih županov prišlo iz gornjegrajskega konca. Kako bi to komentirali? Jaz se imam za Mozirjana, izhajam pa iz Nove Štifte. Tukaj ne vidim nobene ovire. Zgodovinsko gledano so vaše besede resnične, vendar mislil, da zaradi tega ni Mozirje oziroma občina prav nič prikrajšana. - V kakšnih odnosih sta z novim ljubljanskim nadškofom Alojzom Uranom? Kot duhovnik sem se večkrat srečal z njim. Če bi se zdajle srečala, sem prepričan, da bi se prijateljsko pogovarjala. Nadškof je človek, ki zna delati tako z malimi ljudmi kot največjimi modrijani. Prva njegova vrlina je, da je prijazen, topel in človeški. - To pomeni, da sta precej sorodni duši... (smeh) Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan Gradbinci podjetja Ceste mostovi Celje hitijo z izgradnjo mostu med Lučami in Iglo (foto: Jože Miklavc) LUČE OB SAVINJI Kljub mrazu most do maja letos Kot je bilo videti te dni na gradbišču Pečovske-ga mostu med Lučami in Iglo, so trdoživi gradbinci podjetja Ceste mostovi Celje hiteli z gradbenimi deli v nizki strugi Savinje, kjer utrjujejo teren za temelje mostu in škarpo. Okrog 150 metrov dolg mosts priključki, ki bo nadomestil starega, dotrajanega in nevarnega, bo poslej stekel čez korito Savinje pod ozkim kotom, da bo promet na tem predelu docela neoviran. Zaradi nizkih temperatur ponoči, so bila gradbena dela nekaj dni otežena, podnevi pa je gradnja potekala povsem normalno. Vendar pa se rok izgradnje bliža, zato so prejšnjo soboto izvajali betonska dela celo pozno ponoči. Tako bo cesta med Ljubnim in Solčavo, ki po polževo le postaja vse modernejša in varnejša, s to pridobitvijo še bolj povezala turistične predele Solčavskega z dolino in Slovenijo že sredi letošnjega leta. Jože Miklavc DELOVANJE OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE V LETU 2004 Uspešno izvedli številne zbiralne akcije Delovanje Območnega združenja Rdečega križa Mozirje se med ljudmi ponavadi povezuje z izredno uspešnim delovanjem na področju krvodajalstva, ki je vse hvale vredno tudi v državnem merilu. A OZRK Mozirje, skupaj s svojimi krajevnimi organizacijami, po svojih močeh rešuje tudi človeške stiske. In teh tudi v Zgornji Savinjski dolini ni malo. NAPOLNILI SKLADIŠČE OBLAČIL Že v spomladanskem času lanskega leta so z uspešno akcijo, izpeljano tudi s pomočjo Savinjskih novic, poskrbeli, da seje dodobra izpraznjeno skladišče oblačil, ki se nahaja v Mozirju v kletnih prostorih stavbe, kjer je do nedavnega delovala tudi Papirnica Mozirje, znova napolnilo. Skladišče je od marca dalje, odkar na RK Mozirje vodijo evidenco obiskov, obiskalo 52 družin in posameznikov, skupno so opravili 208 obiskov. Nekajkrat so se na njih obrnile tudi svetovalne delavke iz šol in delavke Centra za socialno delo Mozirje. Prav tako spomladi, je potekala vseslovenska akcija RK Slovenije, v kateri so v Zgornji Savinjski dolini razdelili 72 prehrambenih paketov in vreč pralnega praška, prav toliko tudi v jeseni, tako da je OZRK Mozirje v celotnem letu 2004 skupno pomagal socialno šibkim posameznikom in družinam s kar 144 prehrambnimi paketi. Skupna vrednost paketov in pralnega praška je bila 864.000,00 sit, denarje financiral RK Slovenije. BREZPLAČNE POČITNICE Organizacija RK Slovenije je prav tako poskrbela za otroke, ki so z njihovo pomočjo lahko doživeli nekaj toplote obmorskega sonca. V času prvomajskih počitnic je iz vseh občin Zgornje Savinjske doline preživelo brezplačne počitnice na Debelem rtiču 8 otrok, v času poletnih počitnic pa še sedemnajst. Otroke je OZRK Mozirje zbrala s pomočjo šolskih svetovalnih delavk. Skupna vrednost obeh letovanj je bila 1.175.000,00 sit. Nekaterim otrokom, ki so se udeležili letovanja, je območno združenje podarilo potrebne higienske pripomočke, ki so bili ob svetovnem dnevu medicinskih sester zbrani v zbiralni akciji Združenja medicinskih sester in tehnikov zgornjesavinjske in šaleške regije. S še eno zbiralno akcijo je OZRK Mozirje v začetku novega šolskega leta pomagalo še 17 družinam s šoloobveznimi otroki. DOBRODELNI KONCERT V septembru je društvo Radost v športni dvorani Nazarje pripravilo dobrodelni koncert, katerega izkupiček v višini 1 milijon tolarjev je bil prav tako namenjen družinam s šoloobveznimi otroki. Skupaj s Centrom za socialno delo Mozirje je OZRK Mozirje naredilo seznam družin, ki se jim je pomoč namenila. Izbrane so bile družine iz celotne Zgornje Savinjske doline, osnovni kriteriji pa so bili socialna šibkost, veliko število otrok v družini in enos-tarševske družine. Denarje bil namenjen plačilu šolskih obveznosti, nakupu zimskih oblačil in obutve, nakupu voznih kart, plačilu stroškov stanovanja ter podobno. Skupno je akcija vsaj malce olajšala življenje 84 otrokom iz 26 zgornjesav-injskih družin. ZBIRALNE AKCIJE Ker nesreča nikoli ne počiva, se ob različnih tragedijah poskušajo s pomočjo odzvati tudi pri OZRK Mozirje. Tako so se hitro odzvali tudi ob nesreči družine Robnik iz Krnice, kateri je večji požarohromil nadaljnje življenje. Skupaj s Krajevno organizacijo RK iz Luč in občino Luče so organizirali zbiralno akcijo za prizadeto družino in na posebnem kontu na računu OZRK Mozirje seje do zaključka akcije sredi decembra zbralo skupno 7.615.842,00 sit. Sredstva je na račun darovalo 41 posameznikov in podjetij. Od tega so 3.688.682 sit darovali krajani občin Luče in Solčava, ki sojih obiskali člani Krajevne organizacije RK Luče. V pomoč isti družini je OZRK Mozirje v mesecu oktobru pomagalo tudi pri organizaciji dobrodelnega koncerta. V decembru, mesecu obdarovanj, pa so na območnem združenju znova poskrbeli za tiste, ki so najbolj nemočni in zato pomoči najbolj potrebni. Skupaj z nekaterimi krajevnimi organizacijami so tako obdarili 36 otrok. Darila so bila sestavljena iz oblačil, igrač, knjig in sestavljank. Kot poudarjajo na OZRK Mozirje, si njihove krajevne organizacije in tudi vodstvo skozi celo leto prizadevajo pomagati tam, kjerje pomoč najbolj potrebna. Njihove krajevne organizacije pa so vedno znova z veseljem odzovejo tudi ob tragedijah, ki prizadenejo tudi ostalo Slovenijo. Tako so v lanskem letu z zbiralnimi akcijami pomagali tudi prebivalcem, ki jih je prizadelo neurje v Slovenskih Konjicah in potres v Posočju. Tatiana Golob Portal Savinjske doline ilDifli VOLBENK PAJK (1915 • 2005) Sedem zapisan fotografiji V začetku januarja so v Podkraju pri Velenju pokopali 90-letnega Volben-ka Pajka. Legendarni fotografski mojster, ki je bil dolgo obdobje »dvorni« fotograf porajajočemu se novemu Velenju, Rudniku in Gorenju, seje izučil tega mojstrstva v Zagrebu pri akademskem slikarju Ivu Rupetinu. Že v tridesetih letih je poiskal prostor za fotografski atelje v Mozirju, kjerje po navedbah narodopisca Aleksandra Videčnika, ki gaje kasneje natančno preučeval, ostal kar dve desetletji. Bil je zgornjesavinjski fotograf, ki je prvi uporabljal motorno kolo in tako dokumentiral številne javne dogodke in zasebna srečanja. Po začetku okupacije Jugoslavije seje preselil na Dunaj, kjerje nadaljeval šolanje na svetovno znani višji fotografski šoli. Ker je sodeloval pri razvoju barvne tehnike, je leta 1953 prvi na področju Jugoslavije pričel z izdelovanjem barvnih fotografij in s tem postal eden najznamenitejših fotografov v Sloveniji. Ko seje preselil v Velenje, je svoje poslanslvo usmeril v potrebe gradnje novega mesta in industrijskih velikanov, ki so njegove kakovostne storitve potrebovali kot del razvoja in zgodovinskega dokumentiranja. Volbenk Pajkje v zadnjih desetletjih živel mirno življenje, v njegovi temnici pa so ves ta čas nastajali novi in novi eksponati. Postavil je več fotografskih razstav, nazadnje v galeriji Zavoda za kulturo v Mozirju sredi septembra 2001, kjerje predstavil prav unikatne posnetke pokrajine Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter znamenitih osebnosti (Nestla Žganka, Ivana Atelška, Tita in druge). Čeprav seje v novejšem času z razvojem fotografske tehnike in tehnologije pojavilo več dobrih novodobnih fotografov, je bil mojster Volbenk Pajk eden tistih, kije s svojim znanjem in izkušnjami prekašal vse do sedaj znane ljubitelje fotografije na tem področju. Prav je, da Volbenka Pajka in njegova pionirska dela ohranimo v trajnem spominu. Jože Miklavc KONCERT KITARSKEGA DUA ŠTIH V GLASBENI ŠOLI NAZARJE Kot zakon«! lažje vadita V dvorani Glasbene šole Nazarje sta se 12. januarja na kitarskem recitalu predstavila mlada obetavna solista Monika Kranjc - Štih in Boris Štih, kiju komorna igra v duetu združuje od leta 1994. V tem času sta igrala na številnih razstavah, otvoritvah, sodelovala na različnih koncertih v Velenju, Celju, Murski Soboti in tudi na slovenskem Konzulatu v Celovcu. Nenazadnje pa ju je skupno kitarsko popotovanje združilo kot življenjska sopotnika v zakonu. Kot sama pravita; »Kot zakonca imava časa za vadbo na pretek, saj lahko igrava kadarkoli želiva. Pri ustvarjalnem procesu sva temeljitejša in tudi lažje izraziva notranje glas- Monika Kranjc - Štih in Boris Štih sta kot zakonski par temeljitejša in tudi lažje izrazita notranje glasbene vzgibe (foto: Ciril M. Sem) bene vzgibe.« Na koncertu z večino mlajšimi poslušalci in njihovimi straši sta odigrala program v dveh sklopih, kamor sta uvrstila dela Milana Tesarja, Maria Gangla, Pierra-Petita, Alfonsa Montesa in njunega znanca, nedavno preminulega Johna W. Duarteja, kateremu sta posvetila izvedbo njegovih kompozicij. S koncertom, kiju čaka v Slovenj Gradcu, se bosta lahko še izraziteje pripravila za nastop na koncertu, ki ga bosta imela ta mesec na konservatoriju J. J. Fux v Gradcu. Tam bosta vodila tudi seminar za tamkajšnje študente. Celoten koncertni program bosta v mesecu februarju izdala na zgoščenki. Za vse, ki ste njun koncert zamudili, ju lahko v marcu ponovno slišite v ciklu kitarskih večerov v Modrem salonu hotela Union v Ljubljani. Franci Pečnik OBČINA LJUBNO Dobro sodelovanje gasilcev in lokalne skupnosti Ljubenska županja Anka Rakun je podpisala pogodbe o zagotavljanju javne gasilske službe treh prostovoljnih gasilskih društev iz občine Ljubno (foto: EMS) S podpisom pogodbe o zagotavljanju javne gasilske službe si je ljubenska županja Anka Rakun tudi za letošnje leto zagotovila sodelovanje in pomoč treh prostovoljnih gasilskih društev iz občine Ljubno. Po zakonu o zaščiti in reševanju jeza požarno varnostvobči-ni odgovorna županja, predsedniki društev iz Ljubnega, Radmirja in Okonine Slavko Fludernik, Marinko Jurič ter Franc Govek pa so se obvezali, da bodo omenjena društva na operativni ravni varovala premoženje občanov pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami. V preteklem letu v ljubenski občini ni bilo omembe vrednega požara, kar je na nek način posledica preventivnega dela tako gasilcev kot ostalih občanov. Se pa vsi skupaj zavedajo, da je trenutno njihov največji naravni sovražnik hudourniška Savinja, kije pred leti z vso silovitostjo razdejala velik del Ljubnega. Gasilci namreč že dolgo niso več samo borci proti požaru. Z dodatnimi obveznostmi, ki terjajo dodatna znanja, so gasilska društva že na točki, koje potrebno bolj kot za tehnično opremljenost, kije v glavnem na zavidljivi ravni, poskrbeti za ustrezno izobraženost operativnih gasilcev. Ljubenska občina zagotavlja vsem trem drušlvom za redno dejavnost letno šest milijonov tolarjev, od tega je potrebno petsto tisočakov odšteti za delovanje Zgornjesavinjske gasilske zveze. Okoli 900 tisoč tolarjev sredstev iz naslova požarne takse je strogo namenskih za izobraževanje. Županja Anka Rakun je prepričana, da so gasilci edina organizacija, ki jo je mogoče aktivirati v vsakem trenutku, zato se je ob podpisu pogodbe o zagotavljanju javne gasilske službe strinjala s predsedniki društev, da bo poleg zagotavljanja denarja za izobraževanje potrebno vse moči usmeriti v delo z mladimi. Savinjčan ©tbStoesTÖfloSS® 0000001)0096 S3&O80S0O0É Ji sblHČ Nj|ro o 50% POPUST! P TIKA, Do koNCA MESECA j/ VAM Ob NAkuDji^MČNll od 10 fračunalništvo Telefon: 03/83 83 106 RAČUNALNIK EXAM 66G 108.650 SIT i Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure VEČFUNKCIJSKA NAPRAVA EPSON CX3650 LCD MONITOR SAMSUNG SM510N 66.405 SIT z DDV ČEBELARSKA DRUŽINA MOZIRJE V bodočnosti povezovanje s sosednjimi društvi V soboto, 8. januarja, so pripravili občni zbor mozirski čebelarji, da bi ocenili delo v minulem letu. Kot je bilo razvidno iz podanih poročil, je bila medena letina dokaj dobra, po drugi strani pa je bilo kar nekaj neprijetnosti s čebeljimi boleznimi. V več krajih se je poleg varoze pojavila tudi huda gniloba čebelje zalege. Posledica je bila zapora prometa s čebeljimi družinami in prevozov na pašo. Zaradi pravočasnega in korenitega ukrepanja so bolezen ustavili in zapora je preklicana. Videti je, da čebelarji prav tako nestrpno kot njihova »živinica« čakajo na začetek nove sezone, pri Lukovici udeleženci lahko spoznavali, kako iz medu narediti likerje in vina, tudi uporaba v kuhinji je lahko raznovrstna, pripravili so celo medeno juho. Predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze Marko Purnat je Predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze Marko Purnat in predsednik Čebelarske družine Mozirje Ivan Čopar (foto: Marija Lebar) Jure Skornšek, Martin Visočnik in Marko Goličnik s priznanji (foto: Marija Lebar) si. Poučen je bil obisk čebelarjev z Raba, ki so jih gostili Mozirčani. Sodelovali so na sadjarski razstavi, kjer so pripravili predavanja za 7. in 8. razrede osnovnih šol. Med načrte za leto 2005 so med drugim zapisali gradnjo čebelarskega doma, ki bi nudil prostor društvu in tudi zvezi, ter organizacijo čebelarskih krožkov na šolah, če bodo našli ustrezne mentorje. Na pripombe nekaterih o težavah pri prodaji medu je predsednik odgovoril, da je potrebno čebelje izdelke znati tudi ustrezno predelati, kjer je zlasti v kulinariki še veliko možnosti. Tako so na seminarju na Brdu povedal, da potekajo dogovori s čebelarskimi društvi Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki o pridružitvi k čebelarski zvezi zgornjesavinjskih društev. Da pa ne bi govorili samo otežavah in delu, je za lep uvod v delo občnega zbora poskrbel kvintet Koledniki iz Mozirja, kije najprej zapel čebelarsko himno. Na zboru so se spomnili tudi svojih zaslužnih in delovnih članov in tako podelili posebna priznanja za sedemdeseto in osemdeseto obletnico, za visok življenjski jubilej, devetdesetletnico pa je prejel priznanje Jože Goličnik iz Lepe Njive. Priznanja Anton Janša III. stopnje pa so prejeli Martin Visočnik, Florjan Skornšek in Ivan Čopar. Marija Lebar Fani in Antonu Kropovšek iz Home Iskrene čestitke ob praznovanju rojstnega dneva in hkrati 30. obletnice poroke. Še mnogo zdravih let jima želijo vnuki: Katja, Barbara, Nina in Dejan zato so pohiteli z obračunom za preteklo leto. V društvo je včlanjenih 52 čebelarjev, na njihovem področju pa delujejo še trije čebelarji, ki niso člani. Te si želijo vključiti v društvo, saj lahko le tako sistematično nadzorujejo zdravljenje čebeljih bolezni, ki se sicer prenašajo med družinami. O boleznih je podrobnejše poročilo podala Alenka Jurič, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega instituta Celje. Poudarila je, kako pomembno je pravilno in pravočasno ukrepanje ob pojavu bolezni in se zahvalila članom društva za pomoč pri pregledih čebelnjakov na mozirskem področju. Preglednik medu je povedal, daje ustrezne preglede kakovosti medu za pridobitev skupne blagovne znamke opravilo več članov, ki so pridelali 2040 kg medu v 99 panjih. Povprečni donos na panj je bil 20,6 kg medu. Predsednik Ivan Čopar je poudaril delo pri popisu in registraciji vseh čebeljih družin na njihovem področju v skladu z novimi predpi- - VOZNIKE VILIČARJEV - STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE - AVTODVIGALISTE - SKLADIŠČNIKE - RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE - RAČUNOVODSKO-KNJIGOVODSKA DELA - VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ■ VARSTVO PRED POŽAROM - TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA - TEČAJE TUJIH JEZIKOV Informacije in prijave na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, Velenje, tel. 898 54 50 ter v Centru za samostojno učenje Zadrečka c. 35, Nazarje, tel. 839 02 60. Cršfce preroke Piše: Aleksander Videčnik Takšne pravice so bile za vsak kraj (trg) izrednega pomena. Predvsem so pomenile pravico trgovanja in širjenja rokodelstva. Podelili sojih vsakokratni vladarji ali bolje vsakvladarje potrdil že obstoječe pravice in še morda katere dodal. Po zaslugi mozirskega pesnika in publicista, ki je urejal tudi trški arhiv takoj po prvo svetovni vojni, imamo ohranjen njegov prevod listine, s katero je leta 1581 nadvojvoda Karl obnovil mozirske trške pravice, ker so v požaru leta 1580 vse listine zgorele. Prevod izvirnika se po Laykafovo glasi: "Mi Carl, po božji milosti nadvojvoda v Avstriji, Burgundu, Brabantu, na Štajerskem, Kranjskem, v Luetzenburgu in Wuertenbergu, v Zgornji in Spodnji Šleziji, knez na Švabskem, mejni grof svete rimske države, v Burgau, v Zgornji in Spodnji Lužici, pokneženi grof Habsburški, na Tirolskem, v Pfierdtu, Hienbur-gu in Gorici itd., deželni grof v Alzaciji, gospod v slovenski krajini, Portenavu in Salinsu itd., prizna- mo in razglašamo s tem pismom javno: Ker so nas naši zvesti sodniki, svetovalci in tržani mozirski ponižno prosili inje bila njim od naših rajnih ljubih prednikov, rimskih cesarjev in knezov avstrijskih, katerih se najhvaležneje in blaženo spominjamo, trška svoboščina milostno podeljena in potrjena, te listine jim je pa požar uničil, da mi postavno vladajoči gospod in deželni knez na Štajerskem, Kranjskem in v Gorici, njim in njenim potomcem zgoraj omenjene svoboščine zopet, ne samo ne obnovimo, ampakjim k prejšnjim še en sejem, v nedeljo po Velikem Šmarnu, in trški pečat milostno dovolimo in potrebo potrdimo." Nadaljevanje prihodnjič. DAN, KO JE UGASNILO ŽIVLJENJE GREGORJA MIKEKA IZ RADEGUNDE Črn pajčolan pod Mozirsko planino Sončni žarki so se prebijali skozi vejevje gozda pod vasico, ki je dobila ime po farnem zavetniku sv. Mihaelu. Obetal seje lep januarski dan, hribovska pokrajina je umirjena v zimskem spanju in samo podrte smreke komaj nekaj deset metrov od gozdne meje pričajo o tragediji, ki seje pred nekaj dnevi zgodila na tem mestu. Huda delovna nesreča je prekinila nit življenja komaj 35-letnemu Gregorju Mikeku iz Radegunde. Tako kot mnogokrat doslej je priskočil na pomoč za skupno dobro, kateri ni nikoli odrekel in rad seje družil z ljudmi. Potem je prišla usodna sobota, koje z motorno žago žagal veje na smreki in seje ena izmed vej, kije bila zataknjena, sprostila. Udarila je proti motorni žagi in Gregorju Mikeku iz Radegunde se je na tem mestu zgodila usodna delovna nesreča (foto: EMS) jo odbila proti Gregorju. Rezilo žage ga je porezalo po vratu in mu povzročilo tako hude poškodbe, da je kljub pomoči sokrajanov in zdravnika umrl. Po pol ure dela se je zgodilo. Sam je snel delovno rokavico in prišel do ceste, kije od kraja nesreče oddaljena trideset do štirideset 'i Pokojni Gregor bo živel v spominu domačih (foto: EMS) metrov. Bil je vseskozi pri zavesti in tudi reševalci iz Mozirja so se odzvali, kolikor hitro se je dalo. Zdravnik Anton Žunter in sestra sta prišla s svojim vozilom še pred rešilnim avtomobilom. Vse so storili karje bilo v njihovi moči. Gregorje samo še nekajkrat pogledal in umrl. »Nemočni smo stali okoli njega in nemo gledali, kako umira mlad in zdrav človek. Nihče mu ni mogel pomagati. Gregorje bil pri vsakem delu zraven, pogrešali ga bomo kot človeka in sodelavca.« Takšna je pretresljiva pripoved cerkvenih ključarjev Franca Goličnika in Vinka Goltnika. Skupaj z mozirskim župnikom Sandijem Korenom sta prestala najtežjo preizkušnjo v življenju. O Gregorjevi tragični usodi je bilo potrebno obvestiti njegove starše. Nobenih očitkov ni bilo v besedah mame Eliz- abete in očeta Martina, ko sta izvedela, da se njun sin ne bo nikoli več vrnil na domačijo, na katero je bil priraščen tako silovito, da ga je samo smrt mogla ločiti od nje. Solze v njunih očeh so bile sveže in zgovorne tudi dva dni po pogrebu. Njun Gregor bo poslej počival na pokopališču ob šmihelski farni cerkvici in obenem trajno živel v njunem spominu. Mama Elizabeta je močna ženska, kije pred nekaj leti premagala smrtonosno bolezen. Gregor ji je bil več kot opora. Vse je naredil, bil je prava dobričina. Aprila bi dopolnil 36 let, kmetija je bila položena v njegove roke, čeprav sta starša še vedno formalna gospodarja. Domačijo pod Mozirskimi planinami je zagrnila črnina. Gregorjeva starša sta ostala sama, zato upata, da bo čez čas kateri od vnukov stopil na mesto, ki je bilo rezervirano za Gregorja. V šmihevskem pogorju so ljudje trdno zvezani v medsebojnem razumevanju. Elizabeta in Martin Mikek verjameta, da se je zgodila božja volja. »Usoda te doleti in moraš prenesti,« je v solzah povedal oče Martin, ki se zaveda, da bo čas zacelil tudi to rano. Ob delu se človek nekoliko zamoti, zato se vljudno poslovi in odhiti skozi vrata. Pogled na sinovo sliko in svečo ob njej razjeda do bolečine. Tako kot že tolikokrat doslej, bo tudi tokrat morala biti najmočnejša mama Elizabeta. Lastno spogledovanje s smrtjo jo je naredilo močno. Kljub vsemu je le mati, ki ji je nepredvidljiva usoda ugrabila sina. Še to pove pokojnikova mama, daje njen sin nadvse ljubil planine. Morda je na samotnih stezah našel srečo, po kateri je hrepenel in katera bi morala biti vsem položena v zibelko. Izpolnitev njegovega hrepenenja je, da počiva v naročju planin, ki so mu bile prijateljice in tolažnice obenem. Savinjčan Pričujoči sestavek bi pravzaprav moral biti prvi v novi svetovalni rubriki. Pa ni. Je namreč (šele) drugi, saj smo v prejšnji številki pod istoimenskim nadnaslovom že objavili komentar borznega dogajanja v Sloveniji v letu 2004. Naj torej z enotedensko zakasnitvijo pojasnim namen rubrike, ki vas bo spremljala skozi prihodnje izdaje Savinjskih novic: želimo vam pomagati, (prvič) da se boste zavedli lastne odgovornosti za svojo prihodnost, (drugič) da boste spoznali, za katere elemente svoje prihodnosti morate poskrbeti,, in (tretjič) da se boste lažje znašli v množici informacij, s katerimi ste vsakodnevno obkroženi, in boste lažje izbrali pravo rešitev. Gotovo se boste strinjali, da je človekova sreča neposredno pogojena z njegovim notranjim mirom, ki pa temelji na občutku nad- MARJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Pozimi narava počiva, dela na poljih zamrejo, zato je zimski čas tradicionalno obdobje za pridobivanje lesa. Vsaj do sedaj so bile vremenske razmere za pridobivanje lesa (posek in spravilo) ugodne. Razmeroma malo snežnih padavin, ugodne temperaturne in vetrovne razmere, vse to je omogočalo lastnikom gozdov dobre pogoje za uspešno in varno delo. Seveda pa se lahko pozimi v KAKO VARNO POSKRBIMO ZA SVOJO PRIHODNOST Ne pričakujte, da bo država skrbela za vas! zora nad življenjem oziroma na občutku varnosti. Če se ne počutimo varno, če nas spremlja občutek ogroženosti, če nismo prepričani, da imamo vse niti življenja v svojih rokah, ne moremo biti srečni. Prav zaradi tega je varnost za človeka tako pomembna. Govorimo seveda lahko o različnih oblikah varnosti: ofizični varnosti, o socialni varnosti, o zdravstveni varnosti, o premoženjski oziroma materialni varnosti, pa še kakšna oblika varnosti bi se našla. V tej rubriki bomo govorili predvsem o premoženjski varnosti, o kateri imamo ljudje zelo različna stališča. Za nekatere je namreč to vprašanje osrednjega pomena in ga postavljajo daleč na prvo mesto, nekateri pa ga odrivajo na rob pomembnosti, čeprav na tiho ven- darle priznavajo, daje prav od tega odvisna raven njihovega življenja. V političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je imela država nalogo skrbeti za svoje državljane, in sicer na tak način, da očitnega bogatenja (vsaj načelno) ni dopuščala, hkrati pa je zagotavl- jala minimalen življenjski standard za vsakogar, ki se ni branil dela. Tudi po upokojitvi. Z ustanovitvijo lastne države smo se Slovenci odločili za kapitalistični družbeni sistem, v katerem dobiva država precej drugačno vlogo in vse manj predstavlja skrbnika državljanov. Ravno obratno: državljani moramo v vse večji meri sami skrbeti za svoje potrebe. Če dvomite v resničnost zapisanega, se spomnite, da včasih ni bilo potrebno plačevati dodat- nega zdravstvenega zavarovanja, ni bilo potrebno doplačevati zdravil, ni bilo treba plačevati tako dragih avtomobilskih zavarovanj, razlike med plačami in pokojninami niso bile tako velike... Danes je vse drugače in še bolj drugače bo v prihodnosti, zato je napočil skrajni čas, da poskrbite za svojo varnost, preden... No, da ne bo panike, prepozno ni nikoli, ie cena varnosti se s časom drastično zviša. Torej - odprite oči in ušesa in bodite dovzetni za dobronamerne informacije. Praviloma vsak drugi teden boste lahko na tem mestu prebirali nasvete, kako lahko varno poskrbite za svoje premoženje, vsak drugi teden pa borzne komentarje. Če so vam slednji že nekaj vsakdanjega, prav, če pa še ne, nič hudega. Vse bo prišlo ob pravem času, kot pravi stari pregovor: »Ko je učenec pripravljen, pride učitelj.« Franci Kotnik Prihodnjič: Kaj je premoženje in zakaj je pomembno za vsakogar Če se ne počutimo varno, če nas spremlja občutek ogroženosti, če nismo prepričani, da imamo vse niti življenja v svojih rokah, ne moremo biti srečni. Gozdarska opravila pozimi gozdovih opravljajo tudi nekatera gojitvena, varstvena in druga dela. Prvo takih del je zagotovo priprava sestoja za naravno obnovo. To opravilo izvajamo v gozdovih, ki jih nameravamo pomladiti ali so že v fazi obnove. Pri tem posekamo podstojna drevesa do debeline 10 cm in/ali grmovje, ki ovirajo vznik in/ali razvoj podmladka. Posekan les zložimo na še nepomlajenih površinah. Debelejše dele lesa pa lahko spravimo iz gozda za kurjavo. V zadnjih dveh letih smo imeli v gozdovih obilno semenenje, zato je sedaj pravi čas za opravila v gozdu, ki omogočijo in pospešujejo naravno obnovo gozdov. Zimski čas je eden najprimernejših za to delo. Drevje v pozni jeseni odvrže seme, ki mu s posekom polnilnega in grmovnega sloja omogočimo boljše rastne pogoje že v prvi pomladi. Seme dobi več svetlobe in toplote za vznik in razvoj. V že pomlajenih sestojih pa je grmovje in mlado drevje brez listja, kar omogoča boljši pregled, boljšo prehodnost in lažje delo, NEGO MLADEGA GOZDA... ... lahko izvajamo predvsem takrat, ko ni snega in ko ne zmrzuje. Preko vse zime lahko izvajamo nego naravno obnovljenih sestojev, ki so ponavadi manj zaraščeni z grmovjem kot nasadi. Izvajamo predvsem nego mladja (boljši pregled), pa tudi nego že predhodno negovanih (stabilnih) letvenjakov in tanjših drogovnjakov. Nego gošče raje opravimo v poznem jesenskem času (oktobra), ko ni tako mrzlo, nego predhodno nenegov-anega in/ali zelo zagrmovljenega mladega gozda pa tik ob koncu zime. Stem zmanjšamo riziko pole-ganja razredčenega mladovja zaradi južnega snega. Seveda pa je treba vsa gojitvena (in tudi druga) dela v gozdovih opraviti v skladu z dogovorom z revirnim gozdarjem ter na osnovi njegovih navodil in odločbe, ki jo izda. Za letošnje leto so nam pristojni obljubili, da bomo spodbude za izvajanje nege vzasebnih gozdovih lahko začeli izplačevati prej, kot ponavadi. VARSTVO GOZDOV PRED PODLUBNIKI... ... in drugimi škodljivimi dejavniki izvajamo vse leto, tudi pozimi. V zimskem času, zlasti pa proti koncu zime, se pokažejo znaki poznega poletnega napada podlubnikov. V zadnjih dveh letih so se podlubniki razpasli povsod po Evropi, v nekaterih delih Slovenije (Kočevsko) je gradacija dosegla velikanski obseg. Lubadar ne počiva tudi na našem območju, v zadnjih dveh letih seje posek zaradi lubadarja podvojil. Zato morajo vsi lastniki gozdov v zimskem času pregledati svoje gozdove in o vseh na novo odkritih žariščih podlubnikov ali o posameznih lubadarkah nemudoma obvestiti svojega revirnega gozdarja. Sanacijo podlubnikovje treba opraviti nemudoma in dosledno, saj bomo le tako obvarovali svoj gozd (torej svojo lastnino) pred ekonomskim razvrednotenjem. Prav tako je treba pravočasno sanirati posledice zimskih vetrolo- mov in snegolomov, saj predstavljajo poškodovana drevesa potencialno nevarnost za razvoj škodljivcev ali bolezni. Da bo posek lesa varen, ga izvajajmo v ugodnih temperaturnih in vetrovnih razmerah, ko les ni zmrznjen. Pri sečnji uporabljajmo zaščitno čelado in dereze. Spravilo je treba izvajati takrat, ko zemlja ni razmočena, saj bomo tako najmanj poškodovali gozdna tla in vlake. Poskrbeti je treba za gozdni red; zaradi podlubnikov in zaradi podmladka. ZIMSKO VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST... ... obsega predvsem zimsko pluženje (oranje) gozdnih cest in odstranjevanje preko prometnic podrtega drevja. V zgodnji zimi lahko opravimo tudi čiščenje zgornjih brežin ceste. Seveda je še bolje, da zimo prehitimo inževjesenskem času posekamo grmovje in mlado drevje, ki seje zaraslo na brežinah. Tako ne bo nejevolje, kadar zapade obilica snega in se grmovje pod težo snega upogiba preko ceste. Pustimo le lepo rasle mlade smreke, kijih posekamo za prodajo kot okrasna drevesa pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Ko nas zapadli sneg za nekaj dni prisili za zapeček, je čas za kovanje novih načrtov, pripravo ter popravilo orodja in strojev in seveda za izobraževanje. Preglejmo gojitvene načrte, v katerih so zapisane smernice za izvajanje aktivnosti v gozdu, preberimo kaj o gozdu in gozdarstvu in se pozanimajmo, kdo, kdaj, kje in o čem v tem času pripravlja izobraževanje lastnikov gozdov. Masaže in medicinske obdelave telesa NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka Osnovna klasična masaža vključuje veliko različnih masažnih tehnik, maser pa izbere tisto, s katero bo najbolj dosegel namen, ki ga stranka pričakuje. Tako lahko s temi tehnikami izbiramo med higiensko masažo (nega kože in podkožnega tkiva ter sprostitev -kozmetična masaža), terapevtsko masažo (vpliv na psihični sistem, izboljšanje telesnih funkcij...) in športno masažo, pri kateri se tehnike prilagajajo zahtevam športnika. Masažne tehnike se prepletajo tudi tako, da so meje med eno in drugo masažo zabrisane. Tehnike klasične masaže se skrivajo tudi pod imeni »anticelulitna masaža«, »masaža za bodoče mamice«, »stol masaža«, »aroma masaža«, »rem - sprostilna masaža«, »masaža obraza in dekolteja«, v prihodnosti pa se bo našlo še kakšno novo ime. V zdraviliščih se ob terapijah up-orablja klasična terapevtska masaža za poškodbe in bolezni. Kljub zelo dobrim učinkom vzhod- njaških masaž število klasičnih masaž ne upada oziroma se obiski vseh masaž zvišujejo. Cene posameznih masaž so sicer različne, vendar na širšem celjskem območju ne odstopajo bistveno druga od druge. Če lahko izbirate, se vsekakor odločite za ponudnika, kjer boste zadovoljni s storitvijo in ceno. Poznamo še medicinske obdelave telesa - akupunkturo in limfno drenažo. Akupunktura je zdravljenje notranjih bolezni z vbadanjem mikro iglic v predhodno določene točke po telesu. Akupunktura je sprejeta kot priznani način zdravljenja s strani sodobne uradne medicine, in sicer za bolezni dihalnega sistema, oči, ustne votline, želodca, nevrološke in mišično-skeletne bolezni. Akupunktura ne vključuje manipulacije z rokami. Kljub temu, da deluje inje znanstveni medicini zelo v korist, ta ne zna razložiti mehanizma njenega delovanja oziroma se pojavljajo razlage, ki jih ni še nihče potrdil. Na primer, znano je, da je premagovanje akutnih in kroničnih bolečin ena od poglavitnih indikacij za akupunkturo. S to metodo »anestezije« na Kitajskem opravijo večino operativnih posegov. Edina masažna tehnika, ki jo lahko uporabljamo takoj po operativnih posegih, je limfna drenaža. Je rahla, podobna črpanju odvečne tekočine, ki zastaja v tkivih. S tehniko spodbudimo limfni sistem (sistem odpadnih tekočin v telesu), da pospeši odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. Zelo uspešno jo uporabljamo pri oteklinah in poškodbah. Gibi so nežni in se izvajajo po telesu navzgor do najbližjih bezgavk, ki odpadne snovi potiskajo naprej po telesu, da se hitreje izločajo. Maserji, praktiki različnih vej manipulativnih tehnik telesa, se vse bolj zanimajo za »dotik«, toda ne v smislu manipulacije in korekcije telesa, ampak za dotik, ki je način za prenos ali spodbujanje naravnih zdravilnih moči, sil v telesu. Odpravljanje motenj, zdravljenje pomanjkljivosti je eden ključnih indikacij vsake manipulativne tehnike. Kljub zelo dobrim učinkom vzhodnjaških masaž število klasičnih masaž ne upada oziroma se obiski vseh masaž povečujejo. 9. FESTIVAL POLK IN VALČKOV NA KOROŠKEM Koroški radio ter Glasbeni studio in založba Melopoja iz Pameč že devetič pripravljata festival narodnozabavne glasbe na Koroškem. POSEBNOST našega festivala je ta, da mora imeti vsaj ena skladba ŠALJIVO besedilo, zaželena pa je tudi scenska popestritev na odru. Tokratni festival se bo odvijal v nedeljo, 6. marca 2005, ob 17. uri v športni dvorani na Prevaljah. RAZPISNI POGOJI: - Pisne prijave morajo prispeti najkasneje do 4. februarja 2005 na naslova: *** Darja VRHOVNIK - založba Melopoja, Pameče 100b, 2380 Slovenj Gradec ali *** Koroški radio, Meškova 21,2380 Slovenj Gradec. - Vsak izbran ansambel bo zaigral 2 lastni skladbi. - Izvajani skladbi do takrat še ne smeta biti javno predvajani ali izvajani. -Ansambli, ki še niso poznani širši javnosti, naj k prijavi priložijo kratek opis zasedbe in njihovega dosedanjega dela. Podeljene bodo tri nagrade strokovne komisije in nagrada občinslva. Vse dodatne informacije so na voljo pri Darji Vrhovnik na telefonski številki (031) 321 993 ali elektronskem naslovu : studio@melopoia-vrh.si Lansko leto je postal »Kralj smeha« ansambel Storžič. Veseli smo, da se letos ponovno srečamo na Prevaljah! Matej, (saj vsi vemo, da to ni njegovo pravo ime), je sin, oče, priden delavec in dober prijatelj. In Matej je homoseksualec. Oseba, ki ljubi osebo istega spola. Če jo najde, seveda. Matej pravi, da to ni tako lahko, kot kažejo nekatere nadaljevanke, sploh pa noče biti nekakšen lovec, neprestano na preži. Tako se ljubezen zagotovo ne najde. Zato je zaenkrat samski. In tudi z resnico o sebi še ni prišel na dan. Čeprav se je vedno pripravljen boriti proti vsakršni nestrpnosti, nima poguma niti želje, da bi se tudi javno izpostavil. - Mogoče je vprašanje, zakaj svetu ne poveš resnice o sebi, malce naivno. Pa vendar, zakaj? Kot prvo, se mi to javno razkrivanje zdi malce neumno. Tudi drugi ljudje, vsaj večina, ne razglašajo po zvočniku, kakšen je njihov spolni apetit, kakšne spolne partnerje si želijo, ali kakšne posebnosti v spolnosti so jim pri srcu. Glavni razlog, da varujem svojo zasebnost pa je zagotovo moj otrok, ki z mojimi nagnjenji nima nič, ljudje ali vsaj otroci pa bi ga na moj račun zagotovo napadali. Tudi mame bi mi bilo žal, saj vsi vemo, ljudje so lahko precej hudobni. Sploh pa seje verjetno precej težje razkriti v tako majhni dolini, kjer se bolj ali manj vsi poznamo, kot pa bi se bilo sredi Ljubljane. Verjetno, in priznam, da nisem povsem prepričan o tem, bi se razkril, če bi bil sam, brez otroka, če bi se prej temeljito pogovoril tudi z mamo... Veliko je če-jev, žal. - Starši torej vedo, da naj ne pričakujejo neveste k hiši? Mami sem že pred časom vse zaupal in moram reči, da me ni strah, da bi me kdaj zatajila. Še vedno me ima rada kot prej, žaljije le, ker se zaveda, da verjetno ne bom imel najbolj srečnega živ- INTERVJU Z »DRUGAČNEŽEM« »Stvari gredo na bolje. Le malce prepočasi.« ljenja. Sicer pa, vnuka sem ji vseeno dal, in to bi verjetno najbolj pogrešala, če bi se moje življenje že prej tako zasukalo. Z očetom pa že tako od rane mladosti nimam stikov. - To, da imaš otroka, verjetno pomeni... Pomeni, da dekleta vendarle poznam, a ne!? No, če sem resen, moj otrok je plod mladostniškega iskanja sebe. S punco sva bila premalo previdna, tudi precej mlada in neizkušena in zgodilo seje. Pa ni sedaj tega žal niti njej, ki me še vedno dobro pozna, (tudi njej sem se zaupal), sploh pa ne meni, saj imam v mojem otroku zaklad, ki bi ga sedaj bilo nemogoče dobiti. - Kaj torej meniš o predlogu zakona o istospolnih partnerjih, ki je po osmih letih le prišel v parlamentarno proceduro? O posvojitvi otrok sploh ne govori oziroma celo poudarja, da je to nemogoče. Le kaj naj rečem. Čeprav je po eni strani dobro, da bo zakon, če bo seveda sploh sprejet, urejal vsaj osnovne pravice homoseksualnih oseb, ki si želijo skupnega življenja, je po drugi strani slabo, da je to tudi vse. Homoseksualci smo še vedno povsem diskriminirani, kot da smo nekakšne pošasti, nekakšni pedofili, ne pa ljudje, ki le iščejo sebi podobne, odrasle osebe. Lahko se smešimo po odrih, to vsak rad gleda, ne bi pa smeli imeti osnovnih pravic, ki urejajo življenje vseh drugih. - Torej podpiraš idejo, da bi imele tudi istospolne osebe možnost posvojitve otrok? O tem je skoraj brez smisla razpravljati. Poznam heteroseksualne pare, ki povsem ustrezajo pogojem o posvojitvi otrok, pa vendar nikakor ne pridejo na vrsto za dejansko posvojitev. Kako bi torej o tem smeli upati homoseksualci. Ne, Slovenija še zdaleč ni pripravljena na nekaj takšnega, četudi bi istospolni partnerji bili. - Bi ti želel, da tvoj partner posvoji tvojega otroka? Moj otrok živi pri svoji mami, čepravje dnevno tudi v moji oskrbi. In zakaj bi ga torej vzel njej? Le zato, da bom lahko rekel, sedaj pa imam tudi jaz družino in sem vreden toliko kot drugi starši? Ne, vedno bi delal le v otrokovo korist in dobro, seveda pa bi želel, daje z mano, če bi ostal brez mame. Poudarjam pa, da gre tu le za povsem življenjska razmišljanja o mojem položaju. Nikakor nisem mnenja, da bi otroku lahko škodilo, če bi živel v družini istospolnih partnerjev. Seveda, poudarjam, v družini, kije trdna in ljubeča, ne kot privesek kakšni burni, neuravnovešeni ljubezenski zvezi. - Za takšno zvezo lahko poskrbita tudi moški in ženska... Točno tako! Predvsem me jezi, da se toliko razpravlja o tem, kakšne posledice bi lahko otroku pustilo življenje v družini istospolnih partnerjev, o tem, kakšne posledice pa nosijo otroci pijancev ali nasilnežev, ne, o tem pa ni zanimivo razpravljati. Slovenci, pa tudi marsikje drugje je tako, smo še vedno preveč dvolični in tega učimo tudi svoje otroke. - Se ti ne zdi, da bi tudi tebe lahko kdo tako poimenoval? Skrivaš to, kar dejansko si. Ni to dvolično? Je, zagotovo je. In verjemi, to je najtežji del takšnega življenja. A kot sem že dejal, zaenkrat sem izbral pot, ki se zdi vsaj trenutno najmanj škodljiva ljudem, kijih imam rad. Četudi sem zato neke vrste dvoličnež. - Kaj praviš na izjave nekaterih naših politikov, ki so javno izrazili svoj odpor do homoseksualcev? Najbolj barvito, če se izrazim s prijaznimi besedami, seje zagotovo izrazil Sašo Peče. Češ, da on pa že ne bi šel na kavo s homoseksualcem ali črncem. Vpraša naj se, kaj pa če je s homoseksualcem že šel, pa tega ne ve. Bi si z milnico podrgnil svojo »ta zadnjo«, ki sije dovolila sedeti za isto mizo kot homoseksualec? On je enostavno rasist in velik nestrpnež, to je vse. Ni za izgubljati besed. Po svoje se mi zdi slabša izjava Drobniča, ministra za delo, družino in socialne zadeve, kije izjavil, da bi moralo problematiko homoseksualcev obravnavati ministrstvo za zdravje. Takšne izjave so tiste, ki so zaskrbljujoče, saj kažejo, kako so ljudje, ki naj bi celo vodili našo deželo, nevedni, da ne rečem celo neumni, da sploh izustijo kaj takšnega. - Kakšno prihodnost torej vidiš zase v takšni državi, kjer so celo ministri malce vprašljivi? Hvala bogu, da ne moremo vseh ljudmi enačiti z nekaterimi posamezniki. Moja prihodnost pa je zaenkrat na stranskem tiru, vsaj še nekaj let, da moj otrok malce odraste. Tako sem se sam odločil in ne verjamem, da bom to obžaloval. Kar pa se tiče pravic vseh drugačnih, a neškodljivih ljudi, sem optimist. Stvari zagotovo gredo le na bolje. Le malce prepočasi. SH SIBIRSKA POPOTOVANJA IRENE GILBERG Mineralna voda iz vodovodnih pip Testiranje toplote posebne vrste škornjev iz filca, sibirskih kožuhov in kučem je potrdilo njihov namen Tomsk domačini imenujejo tudi ruski Oxford in sibirske Atene. V njem je namreč več kot sedemnajst različnih univerz. V mestu sta ohranjeni tudi dve ulici lesenih hiš, ki sojih zgradili pred štiristo leti. Te so še vedno toliko funkcionalne, da v njih prebivajo ljudje. Zanimiv pa je tudi novi del Tom-ska. Na enem od trgov stojijo spomeniki - stebri, kjer je izpisana zgodovino mesta. Štirje stebri za štiri stoletja. Ob opazovanju mesta je poskušala Sibirska prostranstva privlačijo številne popotnike. Mednje sodi tudi Irena Gilberg, zdravstvena terapevtka in predavateljica alternativne in komplementarne medicine z Rečice ob Savinji, ki si je že dolgo časa želela občudovati prostrane gozdove sibirske cedre. »Želja, da se podam v Rusijo, seje porodila pred skoraj dvema desetletjema ob prijateljevanju z rusko zdravnico iz Novosibirska, ki je v Nemčiji poučevala ruščino. Ob njeni pomoči sem se naučila tudi prvih ruskih besed,« z navdušenjem razgrinja vzrok za to potGilbergova in počasi lista po albumu, polnih slik s potovanja, kjer je sklenila številna prijateljstva ter nadaljuje: »Ljudje so tam tako preprosti in ljubeznivi, da sem se takoj počutila kot del njih in nikoli kot tujec. Vsi so me sprejemali toplo in prisrčno - od preprostih kmetov, do zdravnikov.« Prva postaja na Ireninem potovanju je bila Moskva, kjer se je sprehodila po Rdečem trgu in se navduševala nad Kremljem, kjer je v muzeju skozi življenje različnih carjev in vladarjev spoznavala Rusijo. Nato seje podala v Tomsk in tako preizkusila svojo vzdržljivost tudi zaradi časovnih razlik. primerjati Moskvo in Tomsk in kaj hitro je ugotovila, da so v Tomsku ljudje bolj odprti in manj zadržani. »Dandanes v Tomsku res lahko kupiš vse, kar dobiš tudi v Evropi. Trgovine so založene, tržnice se šibijo od različnih izdelkov. Trgovci poskušajo biti zelo prijazni in ugoditi kupcu v vseh pogledih. Cene so primerljive s slovenskimi. Le življenjski Prva postaja na Ireninem potovanju je bila Moskva, kjer se je sprehodila po Rdečem trgu standard je tam nižji kot v Sloveniji. Plača zdravnika urologa in kirurga v bolnišnici je le 50 evrov,« je razmere in doživetja ob tem opisovala Irena, katere končni cilj je bil Čažemto, manjše mesto 250 kilometrov severozahodno od Tomska, kjer je tudi zdravilišče. Tja seje podala s prijatelji. »Na poti smo doživeli tudi manjšo neprijetnost. Pokvaril se nam je namreč avtomobil. Kljub temu, da smo bili tujci, so nam prijazni domačini priskočili na pomoč. Da ne bi zmrzovali na -35 stopinjah Celzija, so nas prijazno povabili v ogret prostor in nas pogostili s čajem v času, koje šofer popravljal okvaro. Neposrednost in preprostost teh vaščanov me je zelo presenetila,« opisuje dogodek Irena. Čažemto je majhno mestece z zdraviliščem, kjer izvira topla mineralna voda, v bližnjem jezeru pa črpajo zdravilno blato, ki ga uporabljajo za obloge. S temi oblog- Voščiloje namenjeno Ivanki Cajner iz Nazarij Čas pač ne prizanaša, človeka po svoje bogati, mu daje razen izkušenj še kupe spominov na minule dni. Zato zdaj dvignimo kozarce in ti nazdravimo za tvojih okroglih 80 let, še veliko, veliko zdravja! Vsi tvoji - mož, sinovi ter hčerki, z vnukom, vnukinjama in pravnukom ami zdravijo številne bolezni hrbtenice, kožne bolezni, srčna obolenja... Mesto, kjer je Irena bivala, ji je prineslo še eno veliko prijetno presenečenje. Iz vodovodnih pip je tekla mineralna voda, ki jo ljudje uporabljajo za pitje in kopanje. Hrana je tam preprosta in okusna, a Gil-bergova zatrjuje, da seje raje posvečala jedi, kot pa da bi ugotavljala, kako se ta pripravi ali celo imenuje. Vsekakor pa so bili obroki obilni in raznoliki, vsebovali so zelenjavo, različne vrste rib od lososa do jesetra, manjkal pa ni niti kaviar. »Zdravilišču dajeta poseben pečat mineralna voda in blato, v bližini pa so tudi gozdovi sibirske cedre, ki so energetsko zelo močni,« pravi Gil-bergova. »Njeni oreščki, kakor tudi smola, so užitni. Iz oreščkov delajo tudi olje, ki se uporablja za masažo, ob uživanju manjših količin pa za boljše počutje in obnovo celic. Zanimivost zdravilišča so savne ali, kot jih imenujejo domačini, sibirske banje, grajene kar sredi gozda, v neposredni bližini jezera in nimajo tušev. Ljudje se hladijo poleti kar v jezeru ali pozimi s snegom,« razlaga Gilbergova, kije prepričana, da ima vsak letni čas, pa naj bo to poletje ali zima, v Čažemtoju svoj čar. Sama je doživela oba letna časa. Novembra, ko je bila nazadnje tam, je uživala tudi ob sankanju z delovnimi sanmi in preizkusila toploto posebne vrste škornjev iz filca, sibirskih kožuhov in kučem. Ker na svojih potovanjih v različne države obišče tudi pokopališča, prepričana je namreč, da se ravno na njih lahko razbere zgodovina in kultura naroda, ki ga obišče, je to storila tudi Čažemtoju. »Sibirija ima rusko ortodoksno religijo,« pravi. »Zato je bilo na pokopališču opaziti raznolikost grobov, ki so pravoslavni in celo krščanski. Čisto nasprotje Bosne, kjer živijo ljudje različnih religij, pa ima vsaka verska skupnost svoje pokopališče.« Ireno Gilberg so očarala sibirska prostranstva, vanje seje enostavno zaljubila, zato je prepričana, da se bo tja še vračala, saj bodo njena doživetja le tako lahko popolna. Marija Šukalo Piše: Igor Pečnik Zima zima bela ... Bela? Otroci pogrešajo sneg, starši pa mir, ko se »mularija« igra s snežaki in smuča ter sanka po bližnjih strminah. No, če so napovedi vremenoslovcev točne, naj bi v teh dneh tudi v naših krajih dobili snežno odejo, ne glede na pomanjkanje snega pa so zimski dnevi, še posebej jutra, precej hladni. Torej nas ne sme presenetiti, če ob odhodu v službo motor ne zabrni takoj tako, kot bi radi. Še huje je, če ostane vse tiho, ko obrnemo ključ... V tem primeru je skoraj zagotovo nekaj narobe z akumulatorjem. Ste v zadnjem času kaj preverili njegovo »zdravstveno stanje«? Seveda v prej opisanem primeru lahko pomaga le dober sosed, ki ima doma vžigalne kable. Drugače ne W in 158 amperov. Ne pozabimo, da servo zavore, volanske mehanizme in podobne elemente zamen- j jujejo električni sistemi, kar pomeni še več porabe. Potrebno je torej več pazljivosti prt , J vzdrževanju baterije. Hladna zimska jutra in kratke vožnjejo lahko hitro izčr- Wk pajo. Pri tem še posebno obremeni-tev predstavljajo električne napeljave iljiji (luči, gretje šip, gretje ogledal ),zato se ne čudimo preveč, če se co/ vikend akumulator izprazni. ’'J Čeprav proizvajalci baterij na večini novih modelov navajajo, da vzdrževanje ni potrebno, to ne drži :. j popolnoma. Če bi dolivali destilirano vodo, tako da nivo ne bi padel pod minimum, bi bila življenjska doba akumulatorjev precej daljša. Ob rednih servisih zahtevajte, da vam pregledajo tudi stanje s kislino. Ob zamenjavi akumulatorja pazite na njegove karakteristike, saj se bo le tako vaš konjiček urno zbujal v mrzlih jutrih. Pomembna je tudi garan-, : cija, če traja tri leta, potem le skrbno smanile račun. par sto »jurčkov«. Prav ste prebrali! Centralne elektronske enote stanejo od 100 tisoč tolarjev dalje! Za varen zagon velja pravilo: najprej plus (+) na oba avtomobila, potem minus (-) na avto, ki daje gre. Pa še pri tem moramo biti pozorni, saj so sodobni jekleni konjički opremljeni s kopico elektronike, ki je občutljiva na nihanje napetosti. Kaj hitro se zato lahko zgodi, da zaradi nihanja napetosti »crkne« kakšen del elektronike, pa smo ob elektriko, in nato minus (-) na avto (najbolje neposredno na motor), ki je ostal brez elektrike. Odklop opravimo v obratnem vrstnem redu. Skratka - pazljivo! Pred davnimi leti so avtomobile vžigali na »kurbl«. Potem so v avto- mobilih uporabljali šestvoltno električno napeljavo, katero so kasneje posodobili na 12 voltov. V prihodnje strokovnjaki napovedujejo še precej višjo voltažo, saj dandanes dober avto z lahkoto »pokuri« 1.900 ws|f Tudi predavatelja Gorazd Zibret in Janja Klinc sta se pridružila telovadbi med predavanjem (foto: EMS) V Gornjem Gradu so v sklopu pro- setletja in še desetletja bodo jekta »Živimo zdravo« začeli z drugim sklopom predavanj. Geolog Gorazd Žibret je zbranim spregovoril o škodljivosti pesticidov, v drugem delu predavanja pa je Janja Klinc predstavila možnosti pridelovanja zdrave zelenjave. Pesticidi so škodljivi, ker rušijo naravno ravnotežje med vrstami. Po Žibretovih besedah bodo pesticidi na poškropljeni njivi prisotni še de- onesnaževali podtalnico. Zaradi izredno dolgotrajnega delovanja sodijo pesticidi med okoljsko najbolj problematične snovne vnose, saj so njihovi za okolje in človeka škodljivi ostanki lahko v zraku, tleh in rastlinah. Njihovi učinki na zdravje so odvisni od tipa pesticida. Gorazd Žibret je prepričan, da dolgotrajna izpostavljenost pesticidom lahko škodljivo učinkuje na živčne funke- i u£.i i u IU.C.UVUII iu i ui i rublju, Z-U vil u i uoi in razvoj otroka ter povzroča okvare na novorojenčkih. Zaradi naštetega je po mnenju Janje Klinc potrebno narediti kaj koristnega za lastno zdravje. Uživanje ekološko neoporečne zelenjave in sadja krepi in ohranja zdravje, dobro počutje in delovne sposobnosti. Z zadostnim uživa- IOZ.OIII jJIdllUIII |JI IUULM ICIU UUVUlj j vitaminov, mineralov in drugih ko j risfnih snovi ter vlaken, zato dodat- j ki v obliki vitaminskih tablet niso potrebni. Ob tem je seveda zelo pomembno, katere vrtnine je priporočljivo imeti skupaj na vrtu in katere so tako imenovani neugodni sosedje. Savinjčan v ~ \ Kulturno društvo, ^ Nazarje^ Za abonmaiiirlWern 1 Ncaeijar: KOMEDIJA SLQUEnCI U UE5QLJU Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej sozdarstva in lesarstva Nazarje, Tragal Nazarje, Trafika Gornji Grad, TIC Mozirje. NEVŠEČNOSTI Z AKUMULATORJEM Vzdrževanje podaljšuje življenjsko dobo 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 10. KROG Zamujena priložnost za »graščake« Nadaljevanje prvenstva v 1. slovenski ligi malega nogometa in gostovanje v Tolminu Nazarča-nom žal ni prineslo želenega rezultata. Razen izkušenega kapetana Delamee so vsi ostali odigrali daleč pod svojim povprečjem, kar so domačini s pridom izkoristili. Stanje na razpredelnici se sicer ni bistveno spremenilo, bo pa za obstanek potrebno iskati točke tudi proti ekipam z vrha in tekma v torek doma proti evropski Litiji bo že ena od teh. Slab dan »graščakov« je podaril Puntarjem še drugi komplet lahkih točk vtej sezoni in ker gre v tretje rado, se je bati, da se to lahko zgodi tudi na finalnem pokalnem turnirju. Po zadnji tekmi sodeč, nobena od ekip ne blesti, izjemi sta le najstarejša in najizkušenejša posameznika Denis Delamea in Damjan Drole, ki sta odigrala pravi simultanki. Na žalost Nazarčanovje imel slednji ob sebi več razpoloženih soigralcev in to je tudi prevesilo tehtnico v korist domačinov. Omeniti velja še »debi« vratarja Vidakoviča, kije moral že ob koncu polčasa zamenjati tokrat nerazpoloženega Podpečana. Franjo Pukart Rezultati 10. kroga: Puntar : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 6:5 (4:3) Svea Lesna Litija : Kix Ajdovščina 6:4 (3:1) Tomi Press Bronks : Sevnica 7:2 (1:0) Metropol : Oplast Kobarid 2:2 (1:1) Živex Dobovec: Gip Beton MTO 4:7 (1:2) KMN Puntar : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 6:5 (4:3) Tolmin. Športni center. Gledalcev: 300. Sodnika: Sead Nadarevič in Ivan Zirdum. Delegat: Franci Ahčin. Strelci: 1:0 Kovač ( 1 ), 1:1 Delamea (2), 2:1 D. Drole (3), 3:1 D. Drole (9), 3:2 Delamea (10), 4:2 D. Drole (14), 4:3 Delamea (19) -10m, 5:3 Rosič (24), 6:3 Kovač (28), 6:4 Hren (34), 6:5 Delamea (38). KMN Puntar: Kragelj, Kobal, Zlatoper, D. Drole, Kalin, Kovač, Jevtič, Rosič, D. Rutar, Melink, A. Rutar, B. Drole. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Delamea, Satler, Presečnik, D. Kugler, Kolar, K. Šemenc, J. Šemenc, Metulj, Hren, Ipavec, Vidakovič. Rumeni karton: Drago Kugler (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Erik Kalin (KMN Puntar). Igralec tekme: Damjan Drole (KMN Puntar) Lestvica po 10. krogih: 1. Svea Lesna Litija 10 72 1 52:29 (23) 23 2. Oplast Kobarid 10 53 2 47:29 (18) 18 3. Gip Beton MTO 10 532 50:36 (14) 18 4. Živex Dobovec 10 523 57:49 (8) 17 5. Puntar 10 45 1 30:29 (1) 17 6. Tomi Press Bronx 10 424 37:32 (5) 14 7. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 10 3 1 6 45:52 (-7) 10 8. Metropol 10 226 40:54 (-14) 8 9. Kix Ajdovščina 10 2 1 7 34:44 (-10) 7 10. Sevnica 10 2 1 7 32:70 (-38) 7 Na podlagi 10. člena Zatona o športu (Ur.l. RS,št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno (Ur. list RS št. 42/03) objavlja Občina Ljubno v skladu s sprejetim proračunom za leto 2005 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2005. I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; - športna rekreativna dejavnost odraslih; - kakovostni šport; -vrhunski šport; -športne prireditve; - športna dejavnost invalidov; - medobčinsko in mednarodno sodelovanje; - razvojne in strokovne naloge v športu; -vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; - promocijska dejavnost; - priznanja športnikom in športnim delavcem. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ljubno; -da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; - imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva in zveze); - da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2005 znaša 6.982.885,00 SIT. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 30 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Šport 2005". Kontaktna oseba: Franjo Naraločnik, tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno in Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2005. Datum: 17.1.2005 Občina Ljubno SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MOŠKE V vroči Tuniziji sodita tudi Repenšek in Požežnik V dneh od 23. januarja do 6. februarja bo v Tuniziji potekalo 19. svetovno prvenstvo za moške v rokometu, katerega udeleženka bo med 24 reprezentancami tudi izbrana vrsta Slovenije. Kot smo v Savinjskih novicah kmalu po lanskih olimpijskih igrah v Grčiji že poročali, bosta na omenjeni rokometni manifestaciji nastopila tudi naša rojaka - mednarodna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik, ki sta včeraj že odpotovala v Afriko. Po besedah Darka Repenška je naš sodniški tandem na novo preizkušnjo tako fizično kot psihološko odlično pripravljen. Na nastop v Tuniziji sta se temeljito pripravljala od dneva nominacije dalje ter v tem času odsodila nekaj najzahtevnejših tekem v evropski ligi prvakov. Mednarodna sodniška organizacija jima je zaupala tudi sojenje kvalifikacijske tekme med reprezentancama Romunije in Ukrajine, sodila pa sta tudi pripravljalno tekmo med Slovenijo in Tunizijo v Ribnici. V treh dneh do uradnega začetka prvenstva bodo rokometni sodniki morali še enkrat dokazati svojo fizično in strokovno pripravljenost, skušali pa bodo tudi poenotiti tako imenovano linijo sojenja, ki bo veljala za vse. Pri tem bosta imela Re- penšek in Požežnik kot udeleženca lanskoletnega olimpijskega turnirja v Atenah še posebej aktivno vlogo. Rokometne reprezentance bodo v začetnem delu prvenstva igrale v štirih skupinah A, B, C in D. Slovenija bo igrala v mestu Tunis v skupini B skupaj z izbranimi vrstami Rusije, Češke, Islandije, Kuvajta in Alžirije, medtem ko bosta Repenšek in Požežnik delila pravico v skupini D, ki bo igrala v mestu Sousse, 140 kilometrov južno od Tunisa, kjer bodo nasprotniki Nemci, Norvežani, Egipčani, Brazilci, Srbi in Črnogorci ter Katarci. »Glede na dejstvo, da sva vTuniziji že večkrat sodila, najprej na sredozemskih igrah, nato pa še finale afriškega klubskega pokala, večjih presenečenj ne pričakujeva,« mirno napoveduje Darko Repenšek. »Neugodna zna biti le domača publika, ki ni ravno velik poznavalec rokometne igre, zahteva pa zmago domače ekipe za vsako ceno. Spomnim se, kakšni so bili pritiski na sodnike na sredozemskih igrah, zato bo težko soditi njihovi reprezentanci.« Repenšek med favorite na omenjenem prvenstvu šteje zlasti Dance in Hrvate, kot možne prejemnike medalj pa navaja še Švede, Nemce, Ruse, Islandce in Špance. Kaj pa Slovenci? »Od leta 2001 sem bil osebno prisoten na vseh večjih akcijah, kjer je sodelovala naša reprezentanca, in z izjemo lanskega evropskega prvenstva pred domačo publiko Slovenija nikdar doslej ni dosegla vidnejšega rezultata. Prej obratno, daje razočarala, kar seje po mojemmnenju zgodilo zlasti zaradi neprimernega odnosa igralcev do dresa z državnim grbom. Želim si, da bi bilo tokrat drugače, vendar naši ekipi prav velikih možnosti ne pripisujem,« je pred letom v vročo Afriko še povedal Darko Repenšek. Franci Kotnik Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 7. kroga: Radio Fantasy : Werinox 74:59, Parižlje : Brglez.com 73:87, prosti: ŠK Žalec. Vrstni red po 7. krogu: 1. Veterani Pivovarna Laško 12,2. Brglez.com Polzela 10,3. Gomilsko United 10,4. Radio Fantasy Team Celje 9,5. Študentski klub Žalec (-1) 9,6. Parižlje 8,7. Werinox Celje 7. DT OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 tel.: (03) 839-17-70, faks:(03) 584-14-15 LJUBNO OB SAVINJI 3333 Davčna številka: 57533776 Št.:32O01-01/05-01 Datum: 17.1.2005 JAVNI RAZPIS kmetijstva, podeželjsko razvojno jedro II. UPRAVIČENCI Na razpis lahko kandidirajo fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubno in ta sredstva na tem območju tudi koristijo in pravne osebe, ki delujejo na področju kmetijstva v občini Ljubno. Upravičenec lahko s posebnim pooblastilom ali pogodbo o sodelovanju pooblasti pravno osebo za uveljavljanje razpisnih podpor. Zahtevke za izplačilo sredstev z zahtevano dokumentacijo vlagajo upravičenci ali njihovi pooblaščenci v njihovem imenu in za njihov račun. Občina Ljubno vskladus Pravilnikom ofinančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Ljubno (Ur. I. št. 35/03) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev v skupnem znesku 12.300.621,00 SIT za pospeševanje in razvoj kmetijslva v Občini Ljubno za leto 2005. I. PREDMETI RAZPISA - sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje - pridelovanje neoporečne hrane v skladu z varovanjem okolja - meso - sofinanciranje zbiranja mleka - strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva - sofinanciranje analiz krme in zemlje - sofinanciranje testiranja škropilnic - sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč - sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah - podpore za delovanje strokovnih društev, aktivov, krožkov s področja III. DODEUEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Pri umetnem osemenjevanju se sofinancira prva osemenitev. Stopnja koncentracije živali ne sme presegati 1,8 GVŽ/ha - meso. Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za urejanje kmetijskih zemljišč po predhodnih strokovnih navodilih KSS in predložitvijo dokazil o izvedbi del. Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah na podlagi potrdila o izvedeni investiciji. Delovanja aktivov, društev, krožkov s kmetijskega področja se sofinancira na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti. Sredstva za strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva se dodelijo na podlagi finančno ovrednotenega programa dela. Rok za vložitev vlog je 30 dni po objavi razpisa v Savinjskih novicah. Vloge sprejema Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji. Občina Ljubno Županja Anka Rakun PODROČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V MALEM NOGOMETU Rečicanom uspel veliki met Rečičani so se z drugim mestom uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva V prvih dneh novega leta je v velenjskem rdečem hramu športa potekal turnir v malem nogometu za osnovnošolce savinjsko-šaleške regije, ki so si omenjeni nastop zagotovili na medobčinskih turnirjih. Zgornjesavinjske osnovne šole sta zastopali ekipi dečkov z Ljubnega in Rečice ob Savinji, slednji pa so se z drugim mestom uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva, kar je v tej športni panogi njihov največji uspeh. Poleg Rečice in Ljubnega so na prvenstvu sodelovali še dečki iz osnovnih šoi Biba Rock Šoštanj in Šalek. Po izredno razburljivem in dramatičnem razpletu so si na koncu napredovanje zagotovili Šoštanjčani in Rečičani. Kako je bilo vse skupaj izenačeno, nam nazorno pove podatek, da ekipa Ljubnega ni izgubila niti ene tekme, trije remiji pa so zadoščali le za nehvaležno tretje mesto. Rezultati področnega prvenstva: Rečica ob Savinji : Biba Rock 0:1, Biba Rock : Šalek 1:0, Rečica ob Savinji : Ljubno 0:0, Biba Rock : Ljubno 0:0, Šalek : Ljubno 0:0, Rečica ob Savinji : Šalek 1:0. Končni vrstni red: 1. Biba Rock 5,2. Rečica ob Savinji 4,3. Ljubno 3,4. Šalek 1. Franjo Pukart Šola smučanja Golte organizira začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje smučanja in bordanja za odrasle in otroke. Tečaj poteka v soboto in nedeljo v primeru najmanj štirih prijavljenih za posamezno kakovostno stopnjo. Prijavite se lahko na številko 041 865 598 najkasneje do četrtka za tekoči vikend. Cena za odraslo osebo je 10.000,00 sit, za otroke pa 8.000,00 sit. Zbor vseh udeležencevje ob 9.00 v prostorih smučarske šole v hotelu na Golteh. Vse dodatne informacije dobite na tel. številki 041 865 598. KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Usoden podaljšek Tribuna športne dvorane v Nazarjah je pokala po šivih, saj sta se pod obroči pomerili ekipi z vrha razpredelnice vzhodne skupine druge državne košarkarske lige. Tako domačini kot gostje iz Celja so s svojo igro upravičili visok položaj in dobro pripravljenost v tej sezoni, nervozna tekma, prej slaba kot dobra sodnika in dramatična končnica pa je marsikomu zrahljala živce. Na koncu nesrečen poraz Nazar-čanov in veselje Celjanov, ki so tako še bližje uvrstitvi v l.B ligo. Tekma, polna adrenalina, je biia izredno nervozna in izenačena, saj sta se moštvi vseskozi menjavali v vodstvu. Ker si nobena od ekip ni priigrala vidnejše razlike, je o zmagovalcu odločal podaljšek, čeprav so imeli domačini v rokah škarje in platno že v sami končnici rednega dela. Takrat poskus »Icija« ni našel poti skozi obroč, so pa bili gostje v podaljšku pri tem veliko bolj natančni in na koncu zmagali s kar previsoko razliko. Torej pomembna in konec koncev zaslužena zmaga je odšla v Celje, varovance trenerja Pečovnika pa že jutri čaka popravni izpit pri ekipi Su-perge iz Slovenj Gradca, ki je v tem krogu presenetljivo visoko premagala železničarski košarkarski klub v Mariboru. Franjo Pukart GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, v3331 Nazarje_______^ KK Nazorje : Celjski KK 82:97 (77:77) (17:18, 21:19, 21:19, 18:21, p:15:20) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Ambrož Hočevar (Parižlje) in Andrej Tušek (Ravne na Koroškem). Tehnični komisar: Peter Hudournik (Velenje). KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Iztok Zakrajšek 30 (8-11 ), Rupreht 21 (3-9), Zadravec 4, Vodončnik, Plesnik, Goitnik 6 (3-4), Šemenc, Grebenšek 6, Valenčak 6 (2-2), Matija Zakrajšek 9 (1-2). Celjski KK: Zdovc 20 (3-3), Sotošek 4 (2-4), Zdolšek, Medved 2, Perak 11 (2-3), Senica 2 (2-4), Šarlah 4 (2-2), Petrovič 10, Brkljačič 19 (8-11), Aračič 4, Temnik 21 (3-7), Teržan, Prosti meti: Nazarje 17:28, Celjski KK 22:34. Osebne napake: Nazarje 31, Celjski KK 30. Met za tri točke: Nazarje 3 (I. Zakrajšek 2, Goitnik 1 ), Celjski KK 7 (Zdovc 3, Temnik 2, Brkljačič in Perak 1). Igralec srečanja: Tomaž Zdovc (Celjski KK). Rezultati 11. kroga: Nazarje : Celjski KK 82:97 Ruj : Jurij Ježica 74:77 Pivovarna Laško-ml. : Prebold 73:46 ŽKK Maribor : Superga 54:88 Ruše : Grosuplje 77:69 Lestvica po 11.krogih: 1. Celjski KK 11 9 2 896: 783 (113) 20 2. Pivovarna Laško-ml. 11 8 3 918 : 790 (128) 19 3. Grosuplje 11 7 4 930:817 (113) 18 4. Nazarje 11 7 4 928:901 (27) 18 5. Ruše 11 5 6 880 : 905 (-25) 16 6. Jurij Ježica 11 5 6 881 :934 (-53) 16 7. ŽKK Maribor n 4 7 771 :825 (-54) 15 8. Prebold n 4 7 847 :926 (-79) 15 9. Ruj n 4 7 797 :880 (-83) 15 10. Superga n 2 9 832 :919 (-87) 13 ČRNA KRONIKA • PO TEHNIKO Radmirje: V noči na 10. januarje neznani storilec vlomil v vikend v Melisah. Iz notranjosti je odnesel več komadovtehničnih naprav, s tem pa povzročil za okoli 430.000 tolarjev škode. • NEPLAČANO GORIVO Mozirje: Neznani voznik je 11. januarja do vrha napolnil rezervoar osebnega avtomobila znamke renault 19, bele barve. Po točenju je pozabil gorivo plačati, saj seje odpeljal neznano kam. • ZASUTO CESTIŠČE Logarska dolina: 12. januarja se je v Logarski dolini v dolžini 50 metrov na cestišče sprožil plaz. Na vso srečo v tem trenutku tam ni bilo nobenega avtomobila, zato je škoda nastala zgolj na zasuti regionalni cesti. • VLOM V HIŠO Gornji Grad: 13. januarja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Florjanu. Iz notranjosti je odnesel zlatnino in devize, zadovoljil pa seje tudi s slovenskimi tolarji. Nepridiprava policisti še iščejo. • POŽAR Voiog: 17. januarja je zagorelo v Vologu. Vzrok požara na gospodarskem poslopju še ni znan. Zaradi pravočasne intervencije je nastala materialna škoda zgolj v višini 50.000 tolarjev. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJI Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. OBČINA LJUBNO Cesto v Rastke 12 Tel.: (03) 839-17-70, faks:(03) 584-14-15 LJUBNO OB SAVINJI 3333 Davčna številka: 57533776 Štev.: 351-01-03/05-03 Datum: 12.1.2005 Občina Ljubno na podlagi 7. člena Statuta Občine Ljubno in na podlagi Strategije razvoja turizma v Občini Ljubno objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PRIREDITVENEGA PROSTORA VRBJE V ZAKUP Predmet razpisa je oddaja Prireditvenega prostora Vrbje, ki obsega naslednje pare. št. 387,388/1, 389/1,390/3 in 390/4 k.o. Ljubno v skupni površini 1,1 ha v zakup. II. Zakup se lahko izvaja samo na način in z dejavnostmi, kijih predvideva Odlok o ureditvenem načrtu turistično - rekreacijske cone Vrbje na Ljubnem ob Savinji (Ur. list RS št. 23/92 in 3/92). III. Vloga za zakup mora vsebovati natančne podatke o prosilcu, namen zakupa s programom ureditve prireditvenega prostora in čas zakupa ter druge pomembne podatke, ki lahko vplivajo na izbiro kandidata. IV. Z vsemi prosilci bo po pridobitvi vlog opravljen razgovor, na podlagi katerega bo občinska komisija v roku 30 dni od prejetja vlog odločila o izbiri najugodnejšega kandidata. Naročnik si pridržuje pravico, da po izvedenem postopku ne izbere nobenega kandidata glede na prispele vloge. V. Zainteresirani prosilci lahko pošljejo svojo vlogo na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji ali vlogo osebno vložijo v času uradnih ur na navedeni naslov do 28.2.2005. Županja Anka Rakun STORit ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Zaman je bil tvoj boj zaman vsi dnevi tvojega trpljenja bolezenje bila močnejša od življenja. V SPOMIN 22. januarja mineva 5 let, od kar si nas zapustil, naš dragi mož in oče Jože RIHTER (3.3.1937 - 22.1.2000) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu Vsi njegovi Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisipoznal. Toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. V SPOMIN Miranu STRGARJU (25.1.1955 - 24.1.2004) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem tihem grobu in prižgete svečko ali podarite cvetje. Vsi njegovi Zabučale gore, zašumelilesi, oj mladosti moja, kam odšla si, kje si. ZAHVALA Gregor MIKEK (23.4.1969 - 8.1.2005) Ob boleči izgubi dragega sina, brata in nečaka se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, ključarjem ter vsem faranom za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala pevcem, govornikom, gasilcem ter sorodnikom in prijateljem za pomoč in tolažbo. Hvala vsem. Žalujoči mama, oče, sestri, brat in stric Tistega, ki imaš resnično rad, 1 \ nikotine umre, f v le daleč, daleč je... I : ' j. r 1 / 1 m* L V SPOMIN 19. januarja so minila 3 leta, od kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari atek Franjo PUKART st. Za vsako najmanjšo pozornost, prižgano lučko in lepo misel na njegovem tihem grobu, vsem iskrena hvala. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 možice Spet ste mi poslali prevelik račun! Pri katerem računalniku se lahko pritožim? Najboljši prijatelj med nasprotniki Gledalec tekme med starimi in mladimi se ne more dovolj načuditi poteku tekme: "Kako, da lahko tale igralec pri veteranih napreduje proti golu brez protinapada obrambe? Igralci nasprotnega moštva kot da so zaspali!" Trener se strinja: "Tudi jaz sem bil po tihem zelo proti, ko so dovolili igrati lastniku gostilne, kamor hodimo po tekmi." Ni nam lahko Po hudem tednu se žena vrne domov. Razočarana ugotovi: "Ko pridem z obiska pri mami, bi me lahko pričakal z rožami, ne pa s praznimi steklenicami!" Mož zadirčno: "Za rože si še prezgodnja. Drugič mi daj vsaj kakšno šanso - mogoče bodo vzklile iz steklenic..." Z manjšo težo sprejeto breme Hilda komentira 30 let zakona možu: "Nikoli si nisem mislila, da boš na tvoj odgovor matičarju: 'Pa že menda,' tako dolgo zdržal z mano." Moderni svet Geja se potegujeta za skrbništvo nad otrokom, ki bi ga rada posvojila. "Tako ne gre," ju zavrne uslužbenka na sociali. "Otrok potrebuje očeta in mater." "Kako to mislite, da bi otroku ne mogla omogočati obeh staršev? Pri nama lahko celo izbira, kdo bo kaj!" Ni hud'ga Potočanko zanima odgovor Bočanke, koji pove: "Tvojega moža sem še na Silvestrovo videla jezditi skozi Lačjovas..." "Ce bi zvečer ne prihajal v posteljo, bi tudi jaz že mislila, da mu kobila pomeni vse." Bralca, ki nam pošilja pripombe za sedaj tudi javno obveščamo, da pod zlorabo narave nikakor ne spada zmanjšanje vsebnosti alkohola v pivu. Dijaško vino Klošar vidi, kako mimoidoči da dijaku denar. "Za kaj pa ti bo denar?" ga še dobrotnik vpraša. "Za algebro," kratko prizna študent. "Na, lepa reč," reče klošar, ko to sliši, "če pa bi jaz takole povedal, kaj pijem, bi nikoli nič ne dobil." Pridružite se nama, sosed. Zdravnik je toplo priporočil, naj vsak dan vsaj poldrugo uro posvetiva hoji. Krivica boli "Mojim staršem je nemogoče ustreči," pripoveduje Tinč svoji klapi. "Sitnarita, ko prinesem ukor. V redu, sklenem, tako ne gre več, se poboljšam. Domov prinesem samo opomin, onadva pa spet planeta z očitki name, kakor da napredek ni očiten..." Cvetke to koprive GLIHAL IN DRAGO PLAČAL Le kdo ne pozna Toneta Mlačnika, znanega brenkača oldtajmerja iz Luč, ko se pogostokrat zapodi v strune in zaigra tisto »Izpod Raduhe«? Vendar, kdo pa pozna Toneta, ko gliha z branjevcem na placu za liter bučnega olja ? »Veste kaj, ne bom dolgo bučnice luščil z vami, imate predrage, kupil pa bi liter bučnega olja, če bo cenejše kot med.« In je bilo... le da Tone Mlačnik ni vedel, da so gruntarji s Ptuja še bolj prefrigani... in dajejo v bučno olje toliko belega, da lepše steče! (BUČNICE PRESS) POROKE IZ OBUPA Matičarka Suzana Grudnik: »Iz obupa ne vem, kaj storiti; šef trmoglavi z realizacijo in mu nikakor ni jasno, da zaljubljenci raje ležijo na žgečkljivi koruzi, kot da bi si natikali prstane.« Pooblaščenec za sklepanje porok Toni Breznik: »Predlagaj šefu, da začnemo z reklamno akcijo in vsakemu paru, ki se poroči pri nas, izpustimo iz zaobljube tisti del, ki pravi: dokler naju smrt ne loči.« (ČEZ KORUZO JE NI PRESS) Križanka, Kino d?# NARTE VELIKONJA KDOR KOGA PREVARA ROBERT REDFORD BELGIJSKI BIOKEMIK- CHRISTIAN NAVODILO ZA PRIPRAVO JEDI PTICA SMRDOKAVRA, VDEB ZOLAJEV ROMAN APOLONOV SVEČENIK V TROJI IZ GRŠKE LEGENDE CUCELJ ZA DOJENČKA STRUPENA RASTLINA ELEMENT (OKRAJŠ.) SLOVENSKA ZGODOVI- NARKA- ALENKA (1926-1976) KAMNITA PLOŠČA ZA OBLAGAN. TAL SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI ZDRAVILO PROTI MALARIJI CIU, SMOTER, NAMERA MADŽ. OPER. PEVKA-SYLV1A MOČNA, KRČEVITA JEZA J’A Jrjf KDOR IGRA TENIS RAHLA, MEDLA SVETLOBA KRILO RIMSKE KONJENICE TONI INNAUER ENOTA ZA OBČUTLJIVOST FOTO FILMA AMERIŠKI PEVEC- NEIL RAHEL BARVNI ODTENEK SLOVENSKI PESNIK (ŽUPANČIČ) KDOR PIŠE V LEPEM, PRAVILNEM SLOGU LOV (POGOV.) ČRTA SEČNICA, PREMICA KI SEKA Portal Savlitfska doline MINI SLOVARČEK: LAOKOON- apolonov svečenik v Troji iz Grške legende SRBAC- kraj v severni Bosni KAČNIK- strupena rastlina BARTOL- slovenski pisatelj- Vladimir NEDOG- slovenska zgodovinarka- Alenka SASS- madžarska operna pevka- Sylvia KINO NAZARJE Sobota, 22.1, ob 20.00 In nedelja, 23.1., ob 17.00 0CEAN0VIH DVANAJST -akcijska komedija Režija: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Andy Garcia, Matt Damon, Cathrine Zeta-Jones Opis filma na www.savinja.com OCEANOVIH DVANAJST Napovednik • Petek (21. januar), ob 19.00. Dom kulture Velenje Plesna predstava Vmesni čas • Sobota (22. januar), ob 18.00. Športna dvorana Slovenj Gradec Košarkarska tekma - Superga : Nazarje (člani) • Sobota (22. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Nedelja (23. januar), ob 18.00. Športna dvorana Zagorje Košarkarska tekma - Zagorje B. Zasavje : Nazaije (mladinci) • Torek (25. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zajaliza • Torek (25. januar), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Razstava umetniške fotografije Pierra Bourieua ' Četrtek (27. januar), ob 10.00. Mestna občina Velenje Otroški parlament ' Četrtek (27. januar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert tolkalnega oddelka Glasbene šole Velenje z gosti ŽIVALI - PRODAM Prašiče Švede od 20-250 kg prodam. Lahko očiščene in dostavljene na dom. Tel. 041/ 2394551. Prodam teličko sivko, težko 120 kg. Gsm 031/565-114,041/648-757. Prodam telico SR, brejo 8 mesecev in domače mesene klobase ter ustrojeno govejo kožo -lisasto. Tel. 5844-643, gsm 041/231-311. Prodam brejo telico simentalko, A kontrola. Gsm 031/495-364. Prodam bikca, cca 140-150 kg. Tel. 5835-115. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam priklop original za traktor imt 539 in telico limuzinko za zakol. Tel. 5835-456. Prodam GSM motorola v300. Gsm 041/978-947, popoldan. Prodam kamero handgcam ccd-tr 515e/ tr713e his, lepo ohranjeno. Gsm 041/821-826 Prodam okrogle silažne bale. Gsm 041/ 525-778. Prodam jadralno padalo znamke fany, skupaj s sedežem, zelo ugodno. Gsm 051/ 340-813. Po polovični ceni prodam nov prtljažnik za smuči za AX. Gsm 041/263-875. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam golf I. 91, 146.000 km, cena 350.000 sit. Gsm 041/443-634. Alfa 75,1.1993, prodam. Klima, alum, platišča, registriran. Informacije na gsm 041 / 727-846. ODDAM Podarim posteljo 180 x 200 cm z jogijem. Tel. 838-50-49, gsm 041/577-225. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje v Mozirju - Brdce, 54 m2. Tel. 703-12-62, gsm 041/624-282. Prodam enosobno stanovanje v Zgornji Savinjski dolini na mirnem kraju, v pritličju večstanovanjske stavbe. Gsm 031/423-257, po 16. uri. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Pumat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. PROCES - PDF, d.o.o. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/ 354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. KERAMIČARSTVO Iščete solidnega izvajalca? 041/483-692, 03/838-81-33, artus@email.si. Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo, A.ARTUS Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. SLIKOPLESKARSKE STORITVE Informacije gsm 031/751-270. Slikopleskarstvo Jure Podbregar s.p., Podvolovljek 6,3334 Luče. DELAVNICO V SP. REČICI ODDAM V NAJEM s 1.4.2005,220 m2, centralna kurjava, z vsemi pripadajočimi prostori in obratovalnim dovoljenjem. Informacije na tel. 03/583-53-17 ali gsm 040/325-056. Edvard Lopan, Sp. Rečica 3a, 3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO TRGOVINA STVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Spust Pri nas kupljena notranja in zunanja vrata vam strokovno____ vgradimo na vašem domu. ; puščamo cane vozil Peugeot. UŽITEKV DOVRŠI V IGOR d.o.o. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 ŽAGA - TI PLES d.o.o. Zg. Pofhrežje 25 3332 Rečica ob Savinji Svoje poslovne dobavitelje in kupce obveščamo, da smo z letom 2005 spremenili ime podjetja SPIX-TIPLES d.o.o. v naslov ŽAGA - TIPLES d.o.o.. Zg. Pobrežje 25, 3332 Rečica ob Savinji. ii&r ■H P ns o "*~ »CO »O 05 CO o J5 o o Q_ Q_ Q_ O. >cO LO 03 03 «A E Celje - skladišče D-Per 7/2005 5000016195,3 COBISS 00s od 2.0«b do popust za vse imetnike kartice ZRNO NA ZRNO na več kot 300 izdelkov blagovne znamke Good ilapradni Kulinarični natečaj SavinjaKih nevi« gSS Savinjske novice organizirajo za vse tiste, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene sadne, skutne in kombinirane zavitke ter ajdneke. Jedi, ki jih bodo kuharske mojstrice in mojstri prinesli na pokušnjo, bo ocenila petčlanska komi- Tekmovanje bo potekalo v soboto, 19. februarja, v gostilni Menina v Gornjem Gradu. sija, ki jo sestavljajo Bernarda Brezovnik (predstavnica Kmetijske svetovalne službe), Marija Bezovšek (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Sonja Burger (kuharica, predstavnica Savinjskih novic), Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje) in Edi Mavrič - Savinjčan (predstavnik Savinjskih novic). Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik), 837-07-56 (Bernarda Brezovnik) ali z objavljeno prijavnico, ki nam jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov: 1. sadni zavitek 2. skutni zavitek 3. kombinirani zavitek 4. ajdnek Jedi tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 15. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". 4 aiMndiii Kulinarični natečaj Savin j»KiK ner* NAGRADE: Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja bogate nagrade. Vabljeni kuharice in kuharji ter pokuševalci! POKROVITELJ AKCIJE B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Ime in priimek: Naslov:________ Telefonska številka:_____ Sodeloval(a) bom v naslednjih kategorijah: (obkrožite ustrezne kategorije) 1. sadni zavitek 2. skutni zavitek 3. kombinirani zavitek 4. ajdnek OSREDNJA KNJ. CELJE