Un iversa
Ljubljana
feituins plačana t ^ttorinL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
99.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 9. decembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
«25. Uredba o izvajanju javnih del.
626. Naredba o kontroli kakovosti jajec za izvoz v Nemčijo na račun carinskega kontingenta.
I «27. Odločba o ukinitvi okrožnih inšpektoratov.
«28. Objava naredbe o pobiranju trošarin po uredbi o izvajanju javnih del.
629.. Objava glede statističnih podatkov o gibanju dohodka od • .daks.
630. Podaljšanje začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo.
631. Tarifna obvestila: — železniška tarifa kraljevine Jugoslavije del II.; — tarifne odredbe za prevoz blaga, živih živali in mrličev, izpremembe; — jugoslov. drž. železnice, lokalna tarifa in priloga k lokalni tarifi, luška tarifa in
priloga.
632. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
625.
Na osnovi člena 6. zakona o podaljšavj veljavnosti Zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. novembra 1932. izdaja ministrski svet na predlog ministra za gradbe, ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministra za finance naslednjo
uredbo
o izvajanju javnih del.*
Člen 1.
(*) Da se izboljšajo ekonomske razmere v državi, povzdigne narodno gospodarstvo, pobija brezposlenost in omogoči prebivalstvu v oskodevajočih krajinah zaslužek, se odreja, naj se izvajajo javna dela in ukrepajo odredbe za prehrano oskodevajočega prebivalstva.
(*) Za izvajanje del po tej uredbi je uporabljati predvsem siromašno prebivalstvo iz tiste občine, odnosno tistega sreza, kjer se delo izvaja.
Člen 2.
Med javna dela, ki se izvedejo po tej uredbi, spadajo: javne ceste s pripadajočimi objekti; dela za preskrbo z vodo, odvračanje poplav in izboljšanje zemljišč; uravnava rek in potokov; asanacija vasi; uravnava hudournikov in pogozdovanje goličav, kakor tudi ostala obče koristna gradbena dela, katerih izvrševanje daje možnost, da se zaposli večje število delavcev.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. novembra 1933., št. 269/LXXlX/761.
Člen 3.
(*) Na sedežu vsakega sreza se ustanovi sreski odbor za javna dela; vanj spadajo: sreski načelnik, kj je obenem tudi predsednik odbora, po en predstavnik vsake občine na ozemlju sreza, ki ga odredi občinski odbor, v srezih pa, kjer poslujejo cestni odbori, tudi načelniki teh odborov in njihovi namestniki. Pomožni organi odbora so sreski strokovni referenti.
(2) Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela; vanj spadajo: ban, ki je obenem tudi predsednik odbora, in po en delegat vsakega sre-skega odbora za javna dela, ki ga odredi odbor. Pomožni organi odbora so strokovni referenti banske uprave in predsedniki upravnih ali nadzornih odborov javne borze dela.
Člen 4.
(*) Sreski odbor za javna dela ugotovi potrebo javnih del na ozemlju sreza in predlaga banovinskemu odboru razpored njihove izvršitve s približnim zneskom
stroškov.
(-’) Banovinski odbor izdela po razporedu javnih del sreskih odborov program javnih del za vso banovino in predlaga ministru za gradbe razpored njihove izvršitve s približnim zneskom stroškov.
(3) Ministrski svet določi na predlog ministra za gradbe, predložen sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, program javnih del za vso državo.
Člen 5.
Za vzdrževanje izdelanih objektov, odnosno izvršenih del v pravilnem stanju so obvezane prizadete banovine, odnosno občine, kolikor ne spada ta obveznost po veljavnih predpisih v dolžnost države, vodnih ali zdravstvenih zadrug. To obveznost je treba ustanoviti prej, nego se prične izvajanje javnega dela.
Člen 6.
Javna dela se izvajajo na osnovi pristojno odobrenih projektov ali referatov; oprava del in nabav se pa sme
vršiti brez licitacije z direktno pogodbo, v mešani ali v čisti režiji.
Člen 7.
(*) Odobrena javna dela izvede pristojna banska
uprava.
(2)	Ban določi z odločbo način izvršitve vsakega poedinega odobrenega javnega dela in odredi po potrebi upravitelja del in kredita. Poraba kredita se mora izpričati mesečno'Z rednimi plačilnimi dokumenti.
Člen 8.
Računi o uporabi kredita, odobrenega za izvrševanje Javnih del, so podložni pregledu krajevne kontrole pri pristojni finančni dire iciji.
Člen 9.
Izvršeno delo se mora prevzeti po kolavdacijski komisiji, ki jo odredi ban izmed strokovnih organov njemu podrejene banske uprave in enega predstavnika sreske-ga odbora za javna dela, ter izročiti pristojnemu obla-stvu, samoupravnemu telesu, odnosno napravi v nadaljnje vzdrževanje.
Člen 10.
Za izvrševanje javnih del po členu 4., odstavku (3), te uredbe, se osnuje pri Državni hipotekarni banki državni sklad za javna dela; vanj se stekajo: dohodek od povišane trošarinske stopnje v členu 11. te uredbe (t. j. 0-50 Din od 1 kg mešanice, 2 Din pa od 1 kg bencina); dohodek po Členu 12. te uredbe; dotacija po členu 13. te uredbe, kakor tudi vse terjatve bivšega ministrstva za prehrano in obnovo dežel in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje iz posojil za prehrano oskodevajočega prebivalstva in predjemov za izvrševanje nujnih javnih del.
Člen 11.
(0 Pripomba 11. k točki 2. etena 72. zakona o državni trošarini* se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 11. — Minister za finance se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo mešanje špirita z bencinom za proizvajanje sredstev za pogon motorjev. Mešanje se mora vršiti tako, da se uporabi najmanj V)% špirita, ki se denaturira s sredstvom, ki ga predpiše minister za finance.
Uporabljanje mešanice za pogon motorjev ni obvezno.
Na tako proizvedeno sredstvo se pobira	državna	trošarina iz točke 13., pod b), člena 72. zakona	o	državni
trošarini.
Izvlečenje špirita iz mešanice velja za tihotapstvo in se kaznuje po členu 34. zakona o državni trošarini.**
Način ln sorazmerje mešanja predpiše minister za finance s pravilnikom.«
(!) Prvi in drugi odstavek točke 13. člena 72. zakona o državni trošarini se izpreminjata in se glasita:
»13. Na bencin in mešanico:
»Službeni list« št. 337/38 iz I. 1982.
•* .Službeni listi št. 151/25 iz 1. 1980.
a) na čisti bencin od 100 kg 500'— Din;
b) na mešanico bencina s špiritom od 100 kg 350-— dinarjev.«
Člen 12.
(*) Na cement in hidravlično apno se plačuje kot državna trošarina po 15'— Din za 100 kg. Minister za trgovino in industrijo odredi lahko z odobritvijo ministrskega sveta cene cementu po krajevnih razmerah in predpiše kazni za prekoračitev cene.
(2) Finančna oblastva pobirajo to trošarino od pro-izvodnikov v državi, preden se dasta ta predmeta v promet, od uvoznikov pa pri carinarnici. Na dan uveljavitve te uredbe se popišejo vse zaloge cementa in hidravličnega apna nad 50 kg v prometu pri trgovcih na drobno in na debelo in se pobere trošarina po prednji stopnji.
Člen 13.
Za javna dela da minister za finance vsako leto v breme proračunskih prihrankov in ostvarjenih viškov dohodkov skladu do 30,000.000*— (trideset milijonov)
dinarjev.
Člen 14.
(‘) Banovine smejo uvesti s sklepom banovinskega sveta in po odobritvi ministrskega sveta banovinsko trošarino ua vino in žganje. “Dokler se ne ustanove banovinski sveti, izdajajo take sklepe banski sveti.
(2) Ta trošarina se pobira, ko se da predmet v promet in potrošek, in to tako, da proizvodnik, kolikor ni točilec pijače na drobno ali na debelo, ne plača trošarine, točilci pijače na drobno pa jo plačajo, če nabavijo vino in žganje neposredno od proizvodnika, predoa prično dotični sod točiti. Točilci pijač na debelo plačujejo trošarino ob odsvojitvi — prodaji.
(3) Minister za finance predpise z odobritvijo ministrskega sveta uredbo, v kateri se določi postopanje glede kontrole in pobiranja trošarine, in predpiše tudi kazni za tihotapstvo in nepravilnosti. S to uredbo se morajo trošarinske stopnje maksimirati.
(*) Od ubranih zneskov novo uvedene banovinske trošarine na vino in žganje se mora uporabiti predvsem tolikšen znesek za redne proračunske razhodke banovine, kolikor je bilo dohodka od dela dosedanje državne in banovinske trošarine za dotično banovino v letu 1933.; Iz ostanka pa se ustanovi banovinski sklad za javna dela, ki ga upravlja ban.
(*) Če se uvede v kakšni banovini banovinska trošarina za vino in žganje po tem členu, se ukine na ozemlju te banovine pobiranje državne in banovinske trošarine po točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini * Če se v kateri banovini ne uvede banovinska trošarina na vino in žganje, ostane na njenem ozemlju predpis točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini v veljavi.
Člen 15.
(*) Program za izvajanje javnih del iz banovinskega sklada se določi skladno s predpisi lz člena 4., odstavkov (*) in (*), te uredbe.
(*) Banovinski sklad za javna dela sme po predhodni odobritvi ministrskega sveta in z Jamstvom države sklepati posojila za izvajanje javnih del.
* »Službeni list« št. 387/33 iz L 1932.
Člen 16.
Dohodki is členov 11. in 12. te uredbe se morajo izročati po depozitnem dnevniku državnemu skladu za javna dela.
Člen 17.
Za izvajanje javnih del potrebni kamen, gramoz in pesek se Sme dobivati tudi iz državnih zemljišč in javnih rek, kolikor ni potreben državi za lastne namene.
Člen 18.
(‘) Obenem, ko se ugotovi program javnih del po členu 4. te uredbe, porazdeli ministrski svet na predlog ministra za gradbe dohodke državnega sklada med bano-vine.
(’) Ob porazdelitvi dohodkov državnega sklada določi lahko ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje največ do 10% dohodka državnega sklada za podporo siromašnim osebam, nesposobnim za delo. Za to podporo določehi zneski se pošljejo bahskim upravam, ban pa Jih porazdeli po razporedu banovinskega odbora.
Člen 19.
(*) Minister za grftdbe upravlja državni sklad za javna dela, v katerega se stekajo tudi obresti od njegove glavnice.
(s) Preostanki neporabljenega kredita za poedina odobrena javna dela se morajo tudi vrniti državnemu skladu.
Člen 20.
(l) Za prevoz hrane v oskodevajoče krajine dovoljuje ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ki ga poda sporazumno z ministrom za promet, znižane postavke v železniški in parnlškl tkrlfi. Nakazhice za prevoz hrane po znižanih postavkah razdeljuje ban po razporedu banovinskega odbora za javna dela.
(’) Delavci, zaposleni po tej uredbi pri javnih delih, se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačuje prispevek za borze dela In za delavske zbornice. Glede njih zavarovanja za nezgode določi pristojni okrožni urad povprečno vsoto, ki se plačuje po številu zaposlenih delavcev iz kredita, določenega za to delo. Ob sporu o višini povprečne vsote Odloča minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 21.
(*) Članom banovinskih odborov za javna dela ne gre nlkakUha dnevnica, marveč samo povračilo dejanskih potnih stroškov po banovi odločbi; Izplačuje *e pa v breme sklada za Javna dela.	,
(•) Članom sresklh odborov ne gre nikaksno povračilo potnih stroškov niti dnevnica. Člen 22. Minister ta gradbe predpiše sporazumno z ministrom
za socialno politiko in narodno zdravje in z odobritvijo ministrskega sveta pravilnik za Izvrševanje javnih del po tej uredbi, minister za finance pa pravilnik za Izvrševanje odredb iz členov 11. in 12. te uredbe.
Člen 23.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 22. novembra 1983.; št. 30.408.
Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. Minister za socialno politiko In narodno zdravje
I.	Pucelj s. r. Minister za finance dr. Mil. Dordeviš s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih mihistrov.)
626.
Na osnovi § 1., točke b), zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov z dne 14. decembra 1931. se predpisuje ta-le
naredba
o kontroli kakovosti jajec sa izvoz v Nemčijo na račun carinskega kontingenta.1 i.
Kokošja jajca se smejo izvažati v Nemčijo v okviru carinskega kontingenta na osnovi izvoznega dovolila in potrdila o kakovosti, ki ga izdaja urad za kontrolo izvoza živine (točka VI.).
II.
Kokošja jajca, ki se Izvažajo v okviru carinskega kontingenta v Nemčijo, morajo ustrezati tem-le pogojem:
1. Glede na kakovost se določata dve skupini, G 1 in G 2:
a) Skupina G 1: jajca popolnoma sveža, lupina normalna, čista, nepoškodovana in neumita, zračni prostor (mesec) mora biti nepremičen In manj kot 5 mm globok. Beljak mora biti prozoren in trd; rumenjak slabo viden brez ostrih mej; če se jajce obrne, mora obdržati tvojo osrednjo lego. Zarodek ne sme biti vidno razvit. Jajce mora biti brez pokvarjenega ln tujega duha,
b) Skupina G 2: jajca sveža, se razlikujejo od skupine G 1 po tem, da je zračni prostor (mesec) največ 10 mm globok ln da te rumenjak, če te jajce obrne, ne sme preveč oddaljiti od osrednje lege. Vsa druga svoj-stva kakor pri skupini G 1.
2. Glede ha težo se klasificirajo jajca obeh skupin G 1 in G 2 po nastopnih najmanjših težah:
Razred	Teža poedinega Povprečna teža
jajca v g jajca v skladu v g
65 g in čez najmanj 66 g pod 05	do	BO	62/68
pod 60	do	55	57/58
pod 55	do	50	52/53
pod 50	do	45	47/48
III.
S (prvovrstna jajca) A (debela jajca)
B (srednja jajca)
C (navadna jajca D (drobna jajca)
Ne smejo se izvažati po točki I. te naredbe;
1. umazana, vtrta in počena jajca;
2. jajca s krvavimi madeži ali obroči;
3. jajca s pegasto lupino (plesniva);
4. rdeča ali rdeče-gnila jajca;
5. podložena jajca, izločena Iz nasada.
‘ »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne 21. septembra 1933., št. 215/LXV/651, — Obrazci niso objavljeni.
#
Razen tega se ne izdajajo potrdila o kakovosti za izvoz jajec v Nemčijo:
1. za jajca drugih vrst perutnine kakor tudi za kokošja jajca pod 45 g;
2. za jajca iz hladilnic (jajca, prevažana v hladilnih vagonih, se ne smatrajo za jajca iz hladilnic);
3. konservirana jajca.
IV.
Pri vkladanju jajec je treba spodaj položiti 14 cm dolg in 7 cm širok listek po priloženem obrazcu I, ki ima isto številko kakor zaboj, razen tega točno označeno skupino in razred vloženih jajec. Sredi tega listka mora biti čitljivo natisnjeno: ^Kontrolni listek«, naslov izvozniške tvrdke, ime tistega, ki je jajca s svetiljko pregledal in vložil, in dan vklada.
V.
1. Jajca, namenjena za izvoz po tej naredbi, in zaboji, v katerih so vložena, morajo imeti čitljivo oznako z latinskimi črkami: ^Jugoslavija«. Ta oznaka mora biti na poedinih jajcih pritisnjena z neizbrisno, pri kuhanju stanovitno in za zdravje neškodljivo barvo, s črkami, visokimi najmanj 2 mm. Na zabojih morajo biti te črke vžgane ali trajno vtisnjene, najmanj 3 cm visoke. Na vsakem zaboju	mora biti vžgana	zaporedna	številka,	ki
mora ustrezati	številki listka po	točki IV.
2. Oznaka jajec in zabojev mora biti v barvah, ki so predpisane v uvozniških državah.
3. Razen oznak, navedenih v točkah 1. in 2., se postavi na zaboje tudi oznaka tvrdke, teže in znamke,
4. Na zabojih je treba vžgati ali trajno vtisniti skupino in razred	vloženih jajec, n.	pr. G 1 C.
5. Material	za vkladanje mora biti popolnoma	zdrav
in suh.
VI.
Jajca, namenjena za izvoz v okviru carinskega kontingenta v Nemčijo, pregledujejo sreski kmetijski referenti.
Če ugotove s pregledom, da ustrezajo jajca pred pisom te naredbe, izdajo izpričevalo temu uradu o kako vosti (obrazec II).
Na osnovi tega izpričevala izda urad za kontrolo izvoza živine potrdila o kakovosti jajec za izvoz v Nemčijo (obrazec III).
VII.
1. Vse tvrdke, ki se hočejo baviti z izvozom jajec
v Nemčijo po tej naredbi. se morajo prijaviti uradu za i kontrolo izvoza živine skladno s § 6., točkama 1. in 4., pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.8
2. Ob prijavi morajo izvozniki predložiti dokaze o izvozu, opravljenem v Nemčijo v 1. 1932. Za dokaz se sprejemajo listine, ki potrjujejo, da se je blago v Nemčiji ocarinilo in s tem za potrošek v Nemčiji uporabilo (ne pa tranzitiralo čez prosta nemška skladišča) Listine za izpričbo se morajo	predložiti najkesneje	do	konca
meseca septembra 1933.
VIII.
Strokovni odbor urada za kontrolo izvoza živine porazdeli kontingent za izvoz v Nemčijo na predlog tega urada, in to tako, da dobe 75% vsega kontingenta tisti izvozniki, ki so podali	dokaze o	izvozu v letu	1932..
25% pa ostali izvozniki	ki zado«te	lo^ki VII.,	pod 1.
* »Službeni list« št.	241/22 iz 1.	1932.
IX.
Porazdelitev kontingenta in kontrola izvoza se vršita na osnovi § 1., točke 4., pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov8 po strokovnem odboru, toda preko urada za kontrolo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Po § 5. pira-1 vilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov izdaja urad za kontrolo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine izvozna dovolila za te vrste blaga.
X.
Če poedine tvrdke, katerim je po točki VI. dodeljena količina za izvoz, te količine v dveh mesecih ne utegnejo ukoristiti do višine 75%, je strokovni odbor upravičen, porazdeliti preostali del po ustanovljenejn ključu na tiste izvoznike, ki so ta izvoz v redu opravili.
XI.
Izvoz jajec zunaj carinskega kontingenta v Nemčijo
je prost.
Urad za kontrolo izvoza živine pa lahko dovoli na izvoznikovo prošnjo pregled jajec in izdajo potrdila o kakovosti skladno s predpisi te naredbe tudi za izvoz
jajec v ostale države.
XII.
Ta naredba velja kot dopolnitev pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov8 in pravilnika o taksah, ki se pobirajo pri izvozu živine,
• živalskih proizvodov in izdelkov z dne 27. febr. 1932.*
XIII.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v >Slu/h2nih novinah«.
V Beo^.adu, dn° 15. septembra 1933.; II br. 34387/S.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ilija Sumenkovič s. r.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
627.
Ukin'.tev okrožnih inšpektoratov.*
Na osnovi § 20. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja ter z odobritvijo ministrskega sveta
odločam:
V Dravski banovini se ukinja okrožni inšpektorat v Mariboru in pride njegovo območje pod neposredni nadzor bana.
V Savski banovini se ukinja okrožni inšpektorat v Varaždinu in pride njegovo območje pod neposredni nadzor bana, razen virovitiškega sreza, ki pride v območje okrožnega inšpektorata v Osijeku.
V Vrbaski banovini se ukinjata okrožna inšpektorata v Bihaču in Jajcu in prideta njiju območji pod neposredni nadzor bana.
V Drinski banovini se ukinja okrožni inšpektorat v Šabcu in pridejo srezi bijeljinški. jadarski. mačvanski, posavo-tamnavski, pocerski in račevski iz območja uki-
* .-Službeni list« št. 242/22 iz 1. 1932.
* ^Službene novine krali°vine Jugoslavije« z dne
10.	maja 1933., št. 104/XXX/296.
njenega okrožnega inšpektorata v območje okrožnega inšpektorata v Tuzli; srezi valjevski, podgorski, posavski in tamnavski stopijo v območje okrožnega inšpektorata v Užicu; srezi azbukovški, račanski in srebrniški pridejo iz območja okrožnega inšpektorata v Užicu v območje okrožnega inšpektorata v Tuzli; pod neposredni nadzor bana pa prideta srez žepški iz območja okrožnega inšpektorata v Tuzli in srez višegrajski iz področja okrožnega inšpektorata v Užicu.
V Zetski banovini se ukinja okrožni inšpektorat v Bijelom Polju in pride srez fočanski iz območja ukinjenega okrožnega inšpektorata v območje okrožnega inšpektorata v Dubrovniku; srez sjeniški pride v območje okrožnega inšpektorata v Kosovski Mitroviči; pod neposredni nadzor bana pa pridejo srezi andrijeviški, be-ranski, bijelopoljski, mileševski, plevaljski, pribojski in novovaroški.
V Dunavski banovini se ukinjajo okrožni inšpektorati v Velikem Bečkereku, Smederevu in Somboru in pridejo njihova območja pod neposredni nadzor bana.
V Moravski banovini se ukinjata okrožna inšpektorata v Zaječaru in Kruševcu in prideta njiju območji pod neposredni nadzor bana.
V Beogradu, dne 4. maja 1933.; III br. 14.895.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
628.
Objava.*
Gospod pomočnik ministra za finance je izdal naslednjo naredbo:
Z uredbo o izvajanju javnih del z dne 22. t. m., št. 30.408, je ukinjeno obvezno uporabljanje mešanice špirita in bencina za pogon motorjev in je dovoljeno fakultativno mešanje bencina s špiritom tako, da je dovoljeno uporabljati tudi čisti bencin za pogon motorjev. Z isto uredbo, ki je stopila v veljavo dne 23. t. m., se je povišala državna trošarina za mešanico na 350'— Din za 100 kg, za bencin pa na 500'— Din za 100 kg. Potemtakem je dovoljeno, da se sme odslej uporabljati tudi čisti bencin za pogon motorjev; samo treba je plačati državno trošarino po 5-— Din za 1 kg, dočim je za mešanico bencina s špiritom določena trošarina na 3-50 Din za 1 kg.
Zaloge mešanice špirita in bencina, ki so se zatekle na dan 23. novembra t. 1. v prometu pri malih prodajalcih in velikih prodajalcih, se morajo popisati in je razliko v stopnji, t. j. za mešanico po 0-50 Din, za bencin pa po 2*— Din za vsak kg, pobrati do konca novembra in položiti v državni sklad za javna dela.
V ta namen mora podati vsak prodajalec mešanice iti bencina, najsi se bavi s prodajo na drobno ali na debelo, razdelku finančne kontrole prijavo, koliko ima na dan 23. novembra 1933. mešanice, koliko pa bencina v zalogi, in mora razdelek to prijavo preizkusiti z iz-meritvijo na mestu samem. Kjer se najdejo količine nad 5 kg, izračuni razdelek finančne kontrole razliko v trošarini in izda lastniku nalog za plačilo pri pristojni
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	novembra 1933., št. 273/LXXX/774. — Uredbo o izvajanju javnih del gl. »Službeni liste št. 625/99 iz 1. 1933.
davčni upravi. Te zneske razlike pri trošarini morajo položiti lastniki blaga brezpogojno do dne 30. novembra 1933. pri blagajni pristojne davčne uprave.
Prav tako se mora pobrati tudi razlika pri državni trošarini na vse tiste količine mešanice ali bencina, ki se zateko na dan 23. novembra 1933. na potu od trgovca, poslane drugemu, ali pa od proizvodnika trgovcu ali od carinarnice do uvoznika. Razliko trošarine mora plačati prejemnik mešanice, odnosno bencina, in mora v ta namen takoj po prejemu blaga podati prijavo.
Davčna uprava ne vnese teh prejetih vsot v državno blagajno, marveč jih vknjiži v trošarinskem dnevniku v poseben razpredelek, odtod pa vpiše v depozitni dnevnik in izroča ubrane vsote vsakih 10 dni Državni hipotekarni banki za račun državnega sklada za javna dela.
Prav tako je knjižiti odslej ob plačilu državne trošarine na bencin in na mešanico kot dohodek v državno blagajno samo zneske trošarine po dosedanji stopnji po 3'— Din za vsak kg; povišane stopnje po 0-50 Din za mešanico in po 2'— Din za čisti bencin pa se knjižijo v poseben razpredelek trošarinskega dnevnika, odtod pa v depozitni dnevnik, in se izročajo vsakih 15 dni Državni hipotekarni banki v korist državnega sklada za javna dela.
Te razlike v stopnji na bencin in na mešanico se izkazujejo v mesečnih poročilih o dohodku od državne trošarine ločene od rednega dohodka od državne trošarine na bencin.
Netočna prijava zalog na dan 23. t. m. kakor tudi prikrivanje teh zalog in neprijava se štejejo za tihotapstvo in se kaznujejo po členu 34. zakona o državni trošarini.* Dohodki od kazni zairadi neprijave zailog in njih prikrivanja se tudi izročajo državnemu skladu za javna dela.
Z isto uredbo je uvedena državna trošarina nh cement in hidravlično apno po Din 15-— za 100 kg. Tudi ta državna trošarina se mora pošiljati državnemu skladu za javna dela.
Na dan 23. novembra 1933. se morajo popisati vse zaloge cementa in hidravličnega apna v prometu pri trgovcih na drobno in na debelo nad 50 kg in pobrati ta novo uvedena trošarina. V ta namen so prodajalci cementa in hidravličnega apna dolžni, podati razdelku finančne kontrole prijavo o svojih zalogah na ta dan; razdelek preizkusi prijave in izračuni znesek trošarine ter izda nalog za plačilo. Lastniki cementa in hidravličnega apna morajo plačati predpisane zneske brezpogojno do konca meseca novembra 1933. pri pristojni davčni upravi. Davčne uprave vpišejo ubrane vsote med prejemke v poseben razpredelek trošarinskega dnevnika, odtod pa v depozitni dnevnik in odpremljajo plačane vsote vsakih 10 dni Državni hipotekarni banki za državni sklad za javna dela. Prav tako odpremljajo davčne uprave odslej vse redne dohodke kakor tudi kazni, dobljene od trošarine na cement in hidravlično apno, Državni hipotekarni banki za državni sklad za javna dela.
Prav tako se mora plačati državna trošarina na tiste količine cementa in hidravličnega apna, ki se zateko na dan 23. novembra 1933. na potu od proizvodnika, poslane trgovcu, ali od trgovca, poslane drugemu trgovcu, ali od carinarnice, poslane uvozniku. Trošarino mora plačati v tem primeru prejemnik in je zato dolžan, podati prijavo po prejemu blaga.
* »Službeni list« št. 151/25 iz 1, 1930.
Nenrijava kakor tudi netočna prijava zalog cementa
in hidravličnega apna v prometu 90 štejeta za tihotapstvo in se kaznujeta po členu 34. zakotta o državni trošarini. Tudi te kazni se stokajo v državni sklad za javna dela.
Pri tvornirah cementa »e morajo popisati zaloge izdelanega blaga in osnovati trošarinska knjiga; vanjo se n erata vphovati proizvodnja in prodaja cementa, Te knjige -o ir rajo vsak meeee skloniti in poslati oddelku za davke pri miintetrstvu za finance v cenzuro.
Tvornice cementa se morajo prilagoditi predpisom zakona o državni trošarini, kakor ostala trošarinska podjetja. Predpisi o nadzoru in kontroli nad trošarinakimi podjetji iz zakona o državni trošarini in trošarinskega pravilnika se uporabljajo tudi na tvornice cementa.
Pri uvozu bencina ter cementa in hidravličnega apna iz inozemstva uporabljajo te predpise In občne predpise iz zakona o državni trošarini uvozne carinarnice.
Oznumetiovanjo vreč s cementom in hidravličnim apnom, in sicer tistih, ki prihajajo iz inozemstva, kakor tudi tistih, ki se proizvedejo v državi, se vrši z uporabo trošarinskega svinca; carinarnice sinejo pobirati odškodnino za uporabljeni svinec od uvoznika po carinskih predpisih; pri domačih tvornicah cementa pa se ne pobira odškodnina za uporabljeni svinec. Oznamenova-nje vreč s cementom in hidravličnim apnom, proizvedenim v državi, so vrši z uporabo klešč, ki dajejo v odtisku potrdilo: »Državna trošarina št.,,.«. Razdelki finančne kontrole, pristojni za nadzor tvornic cementa in hidravličnega apna, morajo zaprositi oddelek za davke neposredno, naj se jim pošljejo klešče za stiskanje svinca za oznamenovanje vreč. Potrebni svinec se naroči pri tehniški delavnici finančne kontrole v Sarajevu.
Sodovi s cementom se oznamenujejo s trošarihskim peča ti lom, ki se pritisne na zgornje dno »oda.
Nobena vreča s cementom in hidravličnim' apnom so ne sme dati v promet brez oznameniia; drugače je postopati po členu 35. zakona o državni trošarini.* Tiste količine cementa in hidravličnega apna, ki se zateko dne 23. novembra 1933. v prometu, se morajo oznanie* novatl s tročarinskim svincem in pri tem uporabiti klešče navadne kontrole, s katerimi razpolaga pristojni razdelek finančne kontrole.
Proizvodniki cementa in hidravličnega apna morajo takoj zaprositi po členu 17. zakona o državni trošarini* v zvezi z odstavkom (’) člena 29. trošarinskega pravilnika** za trošarinska potrdila; prodajalci v smislu člena 39. trošarinskega pravilnika pa morajo storiti to v 15 dneh po objavi te naredbe.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance, dne
28.	novembra 1933.; št. 102.981/111.
029.
Objava."*5"
Da dobi natančne statistične podatke o gibanju dohodka od taks po tarifnih predpisih, o načinu plačevanja in o mestih, kjer se plačujejo, Vam je poslal oddelek za davke ministrstva za finance svoj razpis	z	dne	6.	ju-
* »Službeni lisk št. 151/25 iz 1. 1930.
** Službeni list« št. 193/82 iz 1. 1930.
*** Službene novine kraljevine Jugoslavije«	z	dne
26. novembra 1933., št. 273/LXXX/775.
nija 1932., št. 40.451/111, » prošnjo, da seznanite z njim podrejena oblaetva in urade in da »e za'no zbirati po njem podatki in pošiljati zahtevana poročila z dnem 1. avgusta 1932. Namen ministrstva za fihanee je bil ta, da se sestavijo že v tem letu natahofti statistični pregledi o tem važnem državnem dohodku in da se odslej redno vodijo in koristno rabijo za razne uradne potrebe tega ministrstva.
Vendar se to do danes ni dalo popolnoma izvesti iz razloga, ker niso poodlni tiradi in naprave pošiljali teh poročil redno ali pa jih vobče niso pošiljali; tisti pa, ki so jih pošiljali redno, so pošiljali samo sumarna poročila po tarifnih postavkah brez označbe vrste takse po poedinih oddelkih, točkah in »pripombah« k poedi* nim tarifnim postavkam. Neki uradi pa niso navajali, koliko se je plačalo takse v gotovini in po katerem predpisu, koliko pa v kolkih.
Da se no bi čas zapravijo! in da se zaželeni hamen doseže, je treba, da se podrejeni uslužbenci dobro seznanijo s spredaj omenjenim razpisom ln da pošiljajo odslej ta poročila redno in z največjo natančnostjo ter vselej pri vsaki tarifni postavki takene tarife navedejo vsote, pobrane po njih poedinih oddelkih, točkah in »pripombah« z različnimi taksnimi stopnjami, kakor ,u-di skupno vsoto po tej tarifni številki. V ta namen se vroča na tem mestu iznova razpis tega oddelka štev. 46.451/111 z dne 6. junija 1932., ki se glasi:
Razmišljanje o vprašanju, kako bi se najlažje in najceneje dobili natančni podatki za voditev statistike o odmeri in plačilu takse, iz katere statistike bi se dalo razvideti, kako se je gibalo plačevanje vseh taks, za vsak tarifni predpis posebej, in po mestih, kjer se te takse plačujejo, je podalo to-le:
Po zakonu o taksah, taksni tarifi, faltanom !n pri-stojbinskem pravilniku in izvestnih odredbah prisoj-bingkih zakonov, ki še veljajo, se pobira taksa za državo v kolkih, taksnih papirjih (taksnih monopolnih obrazcih) tn v gotovini.
Ce »e pobere taksa v kolkih, *e polože po veljavnih predpisih nekatere takse takoj, ko se Zahteva ali »kleno pravni posel; nekatere pa se poberejo šele, ko ge izdajo izvestna potrdila, odobritve I11 temu pod., kakor tudi ob poznejšem plačilu po naredheh in pripombah ali *ob nekih preiskavah ih kaznih šele po lzvršnoetl Obsodbe.
Razen tega se plačujejo takse v kolkih tudi aa listine o pravnih poslih, ki Jih Bklepajo zasebniki med seboj, ob sodelovanju ali brez sodelovanja oblastev, in se pobira ta taksa prav tako od zasebnikov, zavodov in naprav, katerim Je za neka njihova dejanja po zakonu predpisano plačilo takse, kakor tudi ob vnosu liatifl, izdanih v inozemstvu, v državo.
Da bi se vedelo, koliko in kakšnih taks je plačanih v kolkih, je treba, da vodijo ©blastva, zavodi in napravo natančno kontrolo o tem, kdaj, katere takse in v katerem znesku so se plačale, in da podajajo o tem občatno poročila.
To kontrolo in torej tudi podajanje natančnih poročil opravijo lahko vsa državna in ostala oblastva, ki vodijo vložne zapisnike.
Določene osebe pri vseh oblaatvih, ki »prejemajo dohajajoče predmete, morajo označiti na vsakem spisu, po katerem se polaga alf naj se položi taksa v kolkih: po kateri tarifni postavki in v katerem znesku se taksa plačuje; osebe pa, določene za vpis teh spiaov v vložni zapisnik, morajo označiti ob vpisu vsakega takega spis*
90. kos.
1143
na praznem prostoru vložnega zapisnika pred vpisom tarifne postavke in vsote takse, plačane po vsaki tarifni postavki.
Ce se naj v kakšnem predmetu taksa naknadno pla-ča, se mora, če se ne položi ta naknadna taksa s posebnim spisom, ki bi se vpisal na gorenji način, ta naknadno položena taksa z referatom potrditi in vpisati ta referat v vložni zapisnik z vpisom plačane takse.
Tako se da iz vložnega zapisnika razvideti, koliko je plačane takse v kolkih po vsakem vpisanem spisu in po katerem tarifnem predpisu.
Na osnovi teh zaznamkov v vložnem zapisniku se mora sestaviti konec vsakega meseca poročilo: koliko takse je plačane v tem mesecu po vsakem tarifnem predpisu.
Kar zadeva plačilo takse s taksnimi papirji (taksnimi monopolnimi obrazci), morajo oblastva imeti v razvidnosti samo takso, ki se na taksne papirje doplačuje v kolkih, kakor n. pr. pri doplačilu takse pri menicah in plačilu takse pri vnešenih inozemskih menicah, in morajo o teh doplačilih, odnosno plačilih taks prav tako napravljati zaznamke v vložnem zapisniku, kar mora tudi priti v poročilo o plačanih taksah.
To poročilo o mesečnem vplačilu taks v kolkih morajo poslati oblastva pristojni davčni upravi v 10 dneh po izteku vsakega meseca.
Zavodi in naprave, ki ne vodijo vložnih zapisnikov, a pobirajo po zakonu za izvestna svoja dejanja in posle takso za državo, morajo imeti ta vplačila v razvidnosti na način, ki jim je najpripravnejši, če ni ta način že predpisan s pravilnikom, in morajo v tej razvidnosti označiti, koliko, katerega dne in po katerem tarifnem predpisu posebej so pobrali takse v kolkih, izvzemši
takse, ki so se plačale že z uporabo taksnega papirja (taksni monopolni obrazci), o čemer jim ni treba imeti razvidnosti.
Konec vsakega meseca morajo sestaviti zavodi in naprave po tej razvidnosti poročilo: koliko je bilo v tem mesecu plačane takse in posebej po katerem tarifnem predpisu, in morajo poslati to poročilo v 10 dneh po izteku vsakega meseca pristojni davčni upravi.
Če se pobira taksa za državo v gotovini, morajo vsa oblastva, ki to takso pobirajo in knjižijo, najsi po nalogu drugega oblastva ali pa po lastni odmeri, sestaviti po izteku vsakega meseca poročilo o tem, koliko je bilo plačane takse v minulem mesecu v gotovini in posebej po katerem tarifnem predpisu, in poslati to poročilo v 10 dneh po izteku vsakega meseca pristojni davčni upravi, če je ni po zakonu davčna uprava že sama pobrala in vknjižila.
Davčne uprave morajo vsa poročila o plačilih taks v kolkih in taks v gotovini obenem s poročilom o plačilu vseh taks pri davčni upravi sami urediti in sestaviti iz tega skupno poročilo: koliko je bilo plačane takse v tem mesecu skupaj v taksnih znamkah, po vsaki tarifni postavki posebej, koliko pa taks v gotovini, po vsaki tarifni postavki posebej, in poslati to poročilo v 10 dneh pristojni finančni direkciji; ta priloži tem poročilom tudi poročilo o taksi, plačani pri finančni direkciji sami, in polije vse skupaj oddelku za davke pri ministrstvu za finance najkesneje do konca meseca.
Poslaništva, predstavništva in konzulati v inozemstvu morajo pošiljati mesečna poročila o plačilu taks, posebej po vsakem tarifnem predpisu, ministrstvu za zunanje posle, ki jih nato pošlje oddelku za davke.
V pojasnilo se navaja primer, ki naj rabi za zgled.
točka 3., pod b)
točka 3., pod a)
točka 3., pod c)
točka 3., pod č)
točka 2., pod c)
Skupaj
Tar. post. 6
Tar. post. 7
točka 2., drugi odst.
točka 1., prvi odst.
točka 2., pod a)
gotovini
gotovini
gotovini
gotovini
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
1445
200
300
550
100
160
200
150
Kolikor dobe poedine tarifne postavke po najnovejših izpremembah in dopolnitvah taksne tarife novo uvedene taksne stopnje, je treba določiti v poročilu tudi zanje po en razpredelek (stolpec). V vsem ostalem pa se je ravnati po navodilih, danih v spredaj navedenem razpisu, in pošiljati poročila redno brez zakesnitve, za vsak mesec. Vse je pripraviti kar najhitreje, da bi se opravljal ta važni posel vsaj izza dne 1. januarja 1934., kakor je treba.
Obveznost, podajati ta poročila, se nanaša ne samo na državne urade In naprave, ampak tudi na vse ostale, ki so pod nadzorom državnih in samoupravnih oblastev, dalje na vse zavode in naprave, ki imajo javni značaj, dalje na vse banovine in občine, na vse zbornice, kakor:
industrijske, trgovske, obrtniške, odvetniške, zdravniške, lekarniške itd., na vse denarne zavode, banke in njihove zveze in druge organizacije, urade, naprave in šole priznanih veroizpovedanj, kolikor pobirajo takso v korist države, imovinske občine, agrarne zajednice, vodne, obrtne in kmetijske zadruge in njihove zveze in podobne zajednice, zasebne šole in vzgojne zavode. Vsi ti zavodi in naprave morajo predlagati, kakor državna oblastva, ta poročila, kakor je spredaj rečeno, svoji pristojni davčni upravi, v Beogradu pa pristojni beograjski davčni upravi, da dobi ministrstvo za finance ž* za mesec januar 1934. natančne podatke iz vse države.
Iz pisarne oddelka za davke ministrstva za finance, dne 25. novembra 1933.; št. 103.261.
630.
Podaljšanje začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo.*
Začasni trgovinski sporazum, sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo dne 4. avgusta 1930. (razglašen v »Službenih novinah« št. 198/LXX z dne 1. septembra 1930.),** je podaljšan z izmenjavo not za šest mesecev, t. j. do dne 31. decembra 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 5. junija 1933.; Pov. br. 13.056.
Razne obče veliavne odredbe.
631.
Tarifna obvestila.***
L
železniška tarifa kralj. Jugoslavije, del II. Tarifne odredbe za prevoz blaga, živih živali in mrličev, ki je v veljavi od 1. oktobra 1925.
Izpremembe.
Z iztekom 30. junija 1933. se morajo izvesti v zgoraj navedeni tarifi nastopne izpremembe:
V naslovu tarife je treba črtati besede Kraljevine Jugoslavije« tako, da se glasi naslov tarife: Železniška tarifa, del II. Tarifne odredbe za prevoz blaga, živih živali in mrličev.
Na strani 5 v naslovu je treba v drugi vrsti od spodaj črtati zvezdico (*) z dotično pripombo vred; dalje je treba črtati na isti strani pod prvim odstavkom vse besedilo pod 1., ki se glasi: »Državne železnice in vse lokalne železnice v eksploataciji državnih železnic.«
Dosedanje številke 2 do 8 je treba izpremeniti v 1 do 7.
Izza dne 1. julija 1933. ne velja zgoraj navedena tarifa več za proge jugoslovanskih državnih železnic in privatnih železnic v eksploataciji državnih železnic, ampak samo za proge ostalih železnic, ki so navedene v uvodu.
V Beogradu, dne 7. junija 1933.: G. D. br. 102.017/33.
II.
Jugoslovanske državne železnice. Lokalna tarifa in priloga k lokalni tarifi; luška tarifa in priloga k luški tarifi, vse za prevoz blaga, živih živali in mrličev.
Razveljavitev dosedanjih taril in uveljavitev novih tarif.
1.	Z iztekom 30. junija 1933. se razveljavljajo:
a)	lokalna tarifa za prevoz blaga, živih živali in mrličev, ki je v veljavi od dne 1. marca 1929.;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	julija 1933., št. 1G2/XLV;477.
** »Službeni list« št. 152/25 iz 1. 1930.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	junija 1933., št. 133/XXXVIII/398.
b) priloga k tarifi, navedeni pod 1. a), ki je v veljavi od dne 1. januarja 1932.;
c) luška tarifa za prevoz blaga, živih živali in mrličev, ki jo v veljavi od dne 1. marca 1929.;
č) priloga k tarifi, navedeni pod 1. c), ki je v veljavi od dne 1. januarja 1932. z vsemi popravki, izpremean-barni in dopolnitvami vred.
2.	Z veljavnostjo od dne 1. julija 1933. stopi v moč:
a) tarifa za prevoz blaga na progah jugoslovanskih državnih železnic, zvezek 1, 2 in 3;
b) dodatek k tarifi, navedeni pod 2. a).
V Beogradu, dne 7. junija 1933.; G. D. br. 102.017/33*
632.
Razne objave iz »Službenih novink
Številka 223 z dne 30. septembra 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. septembra 1933. so bili premeščeni: na prošnjo: Štr uhelj Anton, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Logatec, za šefa postaje Št. Ilj, Riickauf Karl, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Logatec, in GalovičJanez, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Podnart-Kropa, v postajo Jesenice.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 25. septembra 1933.,
I.	štev. 34132, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »H e t drama van TrianoK, ki jo je izdal v Amsterdamu A. E. M. Abbing.
Številka 224 z dne 2. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1933. so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje dr. Kotnik Janko, profesor realne gimnazije v Mariboru, d ose« la j uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje, v IV. položajno skupino 2. stopnje dr. Dornik Ivan, profesor klasične gimnazije v Mariboru, dosedaj uradnik V. položajne skupine, v
V. položajno skupino Žitnik Alojz, profesor klasične gimnazije v Ljubljani in Prezelj Maks, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika
VI. položajne skupine, v VI. položajno skupino C o p Josip, učitelj veščine I. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnik VII. položajne skupine, v VII. položajno skupino A n e i k Franc, učitelj veščine i. realne gimnazije v Ljubljani in Vodnik Dora. profesor učiteljske šole v Ljubljani, dosedaj uradnika VIII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
29.	avgusta 1933. so napredovali v V. položajno skupino: Drnovšek Franc, sreski šolski nadzornik v Ljubljani, Cepuder Leon, sreski šolski nadzornik v Ptuju, Zahrastnik Vinko, sreski šolski ’ nadzornik v Škofji Loki, Gselman Božidar, sreski šolski nadzornik v Konjicah, in Močnik Peter, sreski šolski nadzornik v Prevaljah, dosedaj sreski šolski nadzorniki in uradniki VI. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert » Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. V Ljubljani; njen predstavnik: Otmui Mikalek v Ljubljani.
»i m
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 99. kosu IV. letnika z dne 9. decembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364'55.
2935
Pregled nalezljivi)’ bolezni v Dravski banovini
od 8. nov. do 14. nov. 1933.
Po naredbi ministrstva ia narodno zdravje H. dr. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tiluzuib bolezni.
	7	-	—	—
	4		2	—
	1			1	
CrnomeP .....	2		l	—
Dolnia Lendava ....	4		1	
Gortina rad 		 •	2			—f	
	1			1	
K rško ..........	3				“■
Laške .......	4	-		
Ljubtiana (srez) . . .	4	1	—	—
Ljubljane (mesto) . . .	1	1	—	—*
Maribor levi breg . . .	1		1	—
Mur-ka Sobota ....	1			—	—
Novo mesto ......	2	—	1	-
	1	—	1	-
Sjovenjgradec		5	2	—	—
Vsega	43	4	9	—
o »
7
2
1
3
2
3
4
5 2
1
1
_7
38
<5 riža. — Dysenteria.
Celje ....*.*
Kofevje ...........
Laško .............
Ljubljana (mesto) Ljutomer Maribor 'mestol Novo mesto •_
Vsega
17
Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice	.	.	.
Cetle (mesto) . . » Konjice ...»•• Krško .......
Laško .......
Ljubljana (srez) . Liubliana (mesto) Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota . , Novo mesto . . . . Prpvalie .....
Radovljica . . Šmarje ori Jel5ab_
Vsega
6
46 11 11 | —
16
46
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Dolnja Lendava Logatec .....
			—		
Srez	3 ■ o	8= o v = o - J2	S > s 's	T5 S u	O — -•e s« s:
					
Vsega
Daviea. — Diphteria et Croup.
Brežice			15	2	1	—	16
Celje ■ - ....... .	2	5	1	—	6
Celie (mesto) ......	—	1	—	—	1
Dolnia Lendava .....	2	1	—	—	3
Gornjigrad			1	2	1	—	2
Kamnik. .........	2	4	—	—	6
Krani 			17	5	2	—	20
Kočevie .........	—	1	—	1	—
Konjice * .........	3	4	3	—	4
Krško 		1	—	1	—	—
Laško			1	6	1	—	6
Litiia 		7	2	—		9
Logatec .........	1	—	—	—	1
Liubbana (srez) ....	25	7	6	—	26
Ljubljana (mesto) . . .	9	7	3	—	13
Ljutouiei ....	2		1	—	1
Maribor desni breg . .	2	1	1	—	2
Maribor levi breg . . .	12	6	3	—	15
Maribor (mesto) ....	8	4	2	—	10
Murska Sobota......	11	3	4	—	10
	1	1	—	—	2
Prevahe 			7	2	5	—	4
Ptuj 		15	9	12	—	12
Radovljica . 			3	2	—	—	5
Slovenigradep ....	3		—	—	3
Šmarje tri Jelšab ...	5	1	1	—	5
Vsega	155	76	48	1	182
Dušliivi kašelj. -	- pertus9is.				
Novo mesto 		-	20	-	-	20
V sena	—	20	-	-	20
Sen. — Grysipelas.					
Celje .......	1	—	—	—	1
Celje (mesto) ......		1	—	—	1
Črnomelj ......	' 3	1	3	—	1
Dolnja"Lendava .....	1	1	1	—	1
Kranj 		1	—	—	—	1
Krš..o ....	3	—	—	—	3
Ljubljana (mesto) . . .	1	2	1	—	2
Ljutomer . . .	—	1	—	—	1
Maribor desni breg . •	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Maribor (mesto) ....	2	2	1	—	3
Mu-ska Sobota......	1	—	—	—	1
Ptui (mesto) ......	—	1	—	—	1
	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ...	1	—	—	—	1
Vsega . .	16	10	6	—	20
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta.
Litija 	  1	1
Murska Sobota ....	I	11 — I — II 1
V sega
o _ _ _
Otročična vročica. — Scpsis puerperalis.
K rani ..............
Kočevle  ............
Ljubljana (mesto) Novo mesto _
Vsega
...	_	1	— 1 —	1	Dolnja Lendava . | 1 | —	-!-! i
...	1	1	-i-	2	Vsega ... I 11 —	-I-i i
					
			D	—	o — 7*2
Srez	03 ■*-» OQ O	o C) c o a -g Z °	«3 (H T3 N O	S d	c-a« to n « ° 0 ►
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Novo mesto............I	68 | 33 ] — | —	1101
Ptuj (mesto) . .	I	— 1 6 j' 1 j —	| 5
Vsega	|	68 | 39 | 1 | -	|lOO
Ljubljana, dne 17. novembra 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*	. 2962
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Vrščaj Borut, zdravnik-volomter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za1 Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. novembra 1933.
H*
I. No. 7579/1.	2983
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o ban. upravi se razpisujejo v območju sreskega cestnega odbora celjskega tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: 1 mesto na banovinski cesti 11/199 Sv. Rupert—Braslovče v km od 0.000 do 5.154, skupaj km 5.154 ter na banovinski cesti 11/191 Sv. Pavel—Kasaze v odseku od km 0.000 do km 1.000, skupaj km 1.000, vsega km 6.154; 1 mesto na banovinski cesti 11/191 Sv. Pavel— Kasaze v odseku od km 5.000 do km
II.760, skupaj km 6.760.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 iu ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznji-vih dejanj iz koristoljubja, eventualno dokazilo o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 31. decembra t. 1. pri sreskem cestnem odboru v Celju. Kr. banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 6. decembra 1933
•g.
I. No. 7715/1.	2985
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o ban. upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora mursko soboškega službe-
11« mesto banovinskega eestarja, in sicer na banovinski cesti I. reda st. 26. Murska Sobota—Martjanci—Boreča za odsek od km 14.00 do km 20.00 ter za dovozno cesto k železniški postaji Mačkovci.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih držav, cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti nnjkcsneje do 31. decembra t. 1. pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. decembra 1933.
*
I. No. 6202/2.	9	2984
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o ban. upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora ptujskega službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti II. reda št. 266 za odsek od km 7.200 in do km 13.00 in na banovinski cesti št. 269 za odsek od km 0.00 do km 2.00.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih držav, cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstven« izpričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti nnjkesneje do 31. decembra t. 1. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. decembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 685 — 14/33—4.	2904	a	2—2
Razglas o licitaciji.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku pismeno ofertalno licitacijo za nabavo naslednjih pisarniških potrebščin;
200.000 pol papirja za strojepisje (tankega) 34/42 cm, v teži 5 kg za 1.000 pol;
100.000 pol konceptnega papirja, 34/42 cm, v teži 10 kg za 1.000 pol;
100.000 pol konceptnega papirja, 34/42 cm, v teži 8 kg za 1.000 pol;
2.000 pol ovojnega papirja »Natron«, 90/126 cm, v teži 100 kg za 1.000 pol;
4.000 pol ovojnega papirja »Natron«, 90/126 cm, v teži 70 kg za 1.000 pol;
3.000 pol modrega indigovanega papirja;
15.(XX) listov ogljenega papirja (črn);
150 črnih strojepisnih trakov 13 mm;
40 kg motvoza za povezavanje omotov;
50 kg vrvice za povezavanje fasci-kljev;
600 deščic iz. rjave lepenke štev. 10, 35/24 cm, po vzorcu;
200 deščic iz rjave lepenke štev. 30, 9/12 cm, po vzorcu.
Licitacija se bo vršila dne 2 1. decembra 1933 ob 11. uri v justični palači v Ljubljani, Kralja Petra trg stev. 1, v sobi štev. 74, prvo nadstropje.
Popolni razglas je natisnjen v prilogi k »Službenemu listu«, kos 96. z dne 29. novembra 1933.
Predsedništvo apelacijskega sodišča
v Ljubljani, dne 25. novembra 1933.
*
I Po' 436/33.	2973
Oklic.
Tožeča stranka Avgust Verbič, upravitelj na Fali, zastopan po dr. Jos. Bergoču, odv. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini dr. Alfonza Zabea, graščaka na Fali, radi Din 33.0C0'— s prip. k opravilni štev. I Po 436/33 tožbo.
L narok za ustno razpravo se je določil na 29. decembra 1933. ob 9. uri dop. pred tein sodiščem v izbi št. 84 razpravna dvorana.
Ležeči zapuščini pokojnega dr. Alfonza Zabea graščaka, na Fali, se postavi za skrbnika g. dr. Oton Blanke, odv. v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrcžno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 3. decembra 1933.
*
A 157/32—38.	2924—3—3
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Dolinar Franc, posestnik v Vel. Dolini 4, srez Krško, rojen leta 1847., je dne 22. avgusta 1932. umri. Poslednja volja se ni našla.
Dedinja Petrič Helena, hči Petriča Jožeta in Ane Strajnar, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Colaričem Francetom, odvet. pripravnikom v Slivju, ki je bil postavljen za skrbnika odsotne Petrič Helene.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 24. novembra 1933.
A O 46/33—25	2929—3—3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Frančiška Kalin iz Kostanjevice 24, prej Čatež 4, je dne 13. aprila 1933. umrla. Poslednja volja se je našla.
Toni Kalin, zapustnična sestra, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Colaričem Francetom, odvet. pripravnikom v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotno.
Sresko sodišče v Kostanjevici, dne 24. oktobra 1933.
•j;
Og 49/33—2.	2963
Amortizacija.
Na prošnjo državnega pravobranilstva v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Račun Pečariča Martina iz Metlike št. 41 za 680 Din za okrajno sodišče v Metliki z dne 11. decembra 1931 in nalog za izplačilo zneska Din 680-— pred-sedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani, Preds. 1045—14/31—99.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 29. novembra 1933.
•j;
IR 67/33—3.	2972 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Tovornika Franca, arhidijakoua v Konjicah, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, po-čenši 25. novembra 1933., svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice za konjiški okraj v Konjicah št. 16.733, glaseča se na ime »Nadžupni ubožni zavod v Konjicah«, v vrednosti 29.041 Din 15 p.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. I., dne 25. novembra 1933.
5?
I R 310/33—4.	2974
Sklep.
Predlog upnika konkurznega sklada Narakša Ivana, da se otvori konkurz o imovini dr. Kerschbaumerja, bivšega odvetnika v Celju, se je zaradi pomanjkanja premoženja zavrnil.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 5. decembra 1933.
#
I 224/33—12.	2893
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodi-
šču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Buče, vi. št. 22. zemljiška knjiga V renska gorca, vi. št. 81 in 178, zemljiška knjiga Sedlarjevo, vlož.
štev. 24.
Cenilna vrednost: Din 61.687'40.
Vrednost pritikline: Din 1255—•
Najmanjši ponudek: Din 61.687'40.
Varščina: Din 6850"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem,
dne 23. novembra 1933.
Va I 902/33—8.	#	2900
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kapucinjsko predmestje, vi. Št. 284.
Cenilna vrednost: Din 1,744 200'—.
Najmanjši ponudek: Din 942.375'—.
Pravice! ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 17. novembra 1933.
•g*
I 1641/33—9.	2969
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 193 4. do p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verpete, vi. št. 71.
Cenilna vrednost: Din 45.552'25.
Vrednost pritikline: Din 716"—.
Najmanjši ponudek: Din 30.845'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 15. novembra 1933.
*
2842
E 68/32—36.
Dražbeni oklic.
Dne 10. januarja 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Božjakovo, vi. št. 39, 37, 228 in 901.
Cenilna vrednost: Din 26.550'—.
Najmanjši ponudek: Din 17.700'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki,
dne 15. novembra 1933.
*
I 234/33—15.	2956
Dražbeni oklic.
Dne 10. januarja 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rosalnioe, vi. št. 16, zemljiška knjiga k. o. Metlika, vi. št. 1072, zemljiška knjiga k. o. Drašiči, vi. št. 537, in zemljiška knjiga k. o. Cerovec, vi. št. 1487.
Cenilna vrednost: Din 23.025*—.
Pritiklin ni.
Najmanjši pcnudek: Din 15.350'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču .lajpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
fresko sodišče v Metl'ki,
dne 2. novembra 1933.
*
Va I 1421/33—14.	2877
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1934. dopoldne ob 8.30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 984.
Cenilna vrednost: Din 221.680-—.
Najmanjši ponudek: Din: 110.640'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje, pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	,
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 11. novembra 1933.
*
E 20/32—80.	2907
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1934. ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Moravče, vi. št. 924, 926 in 928 (samo gozdovi).
Cenilna vrednost znaša:
pri vi. št. 924 k. o. Moravče dinarjev 33.074'—,
pri vi. št. 926 k. o. Moravče dinarjev 115.611'— in
pri vi. št 928 k. o. Moravče dinarjev 972.285'—.
Dražba teh nepremičnin se bo vršila tako, da pridejo na dražbo najprej naslednji kompleksi:
D z n a č b a po prilogi 6 k r. št. 24	Površina v ha	Cenilna vrednost: Din	Najmanjši ponudek: Din
A	8.4	29.198	19.466
B	21.5	84.072	56.048
C	8.6	30.094	20.064
D	13.6	51.467	34.312
E	19.6	63.970	42.648
F	11.3	38.4f 6	25.638
6	9.8	63.194	42.130
H	11.6	57.08	38.058
1	5.5	23.611	15.742
I	9.6	81.063	54.042
K	3.1	13.420	8.948
E	12.0	70.983	47.322
M	11.9	44.186	29.458
N	6.0	22.652	15.102
U	9.9	54.844	36.564
f>	9.8	39.493	26.330
R	11.7	48.077	32.052
S '	8.3	27.075	18.050
T	7.0	32.366	21.578
U	71	24.678	16.452
V	20.0	111.325	74.218
Z	13.4	70.051	46.702
Y	7.9	39.609	26.406
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8
9.
m. n.
1?.
19.
14.
15.
1«.
17.
18.
19.
20.
21.
90.
23!
Po dražbi posameznih kompleksov bodo oklicani vsi tri zemljiškoknjižni vložki št. 924, 926 in 928 k. o. Moravče v celoti kot ena gospodarska celota za najmanjši pcnudek Din 747.314'—.
Ped najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Dornik bo sledil onemu načinu prodaje, ki bo kazal boljši uspeh.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike, zlasti prilogo št. 6 k redni št. 24 spisa, itd.), smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj omenjenem sodnem oddelku med uradnimi urami.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 21. novembra 1933.
*
1 777/33—7.	2883
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 193 4. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vi. štev. 1229.
Cenilna vrednost: Din 38.935'—.
Najmanjši ponudek: Diin 19.467-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku,
dne 23. novembra 1933.
Konkurzni razglasi
10S4.
St 12/33—51.	2958
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženfec tvrdka I. Goreč naisl. Auerhammer - Ogrin družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga preza-dolženee, se določa narok na dan 23. decembra 1933. ob 10. uri pri tem sedišču, soba 140.
Prezadolžene« mora priti k naroku osebno.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. novembra 1933.
1085.	*
St 2/33— 8.	2971
Potrditev poravnave.
Prezadolženec: K a s i m i r Josip, trgovec v Turškem vrhu.
Prisilna poravnava, sklenjena med prezadolžencem in njegovimi upniki pri naroku dne 31. avgusta 1933. pred sre-skiin sodiščem v Ptuju, se v smislu S 164. konkurznega zakona — pot rja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. novembra 1933.
1086. *
Sa Por 21/33—2.	<	^	2977
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini tvrdke: Poljšak Anton, elektrotehnično podjetje in trgovina z radio-potrebščinami v Ljubljani, Tyrše--va cesta 12.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Cvirn Franc, zaseb. uradnik, tu, Cankarjevo nabr. 5/1.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 13. januarja 1934. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 7. januarja 1934. na okrožno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. decembra 1933.
❖
1087.
Por. 11/33—56.	2957
Konec poravnave.
Sklep Por 11/33—54, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Šuligoja Benedikta, posestnika in peka v Zageriu-Toolrice 19, je pcskil pravnomočen dne 29. novembra 1933.
Poravnalno postonanie je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 29. novembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
O. No. 2761/3.	2950	2—2
Razglas.
Gradbena družba Ing. Dukič in drug d. z o. z. v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 24, je otvorila na pare. 545 in 521, k. o. Vikrčo, občine Tacen, kamnolom.
Predložila je situačni načrt ter prosila, da se ta obratna naprava oblastveno odobri.
Radi tega razpisujem po §§ 108. in sled. zakona o obrtih in §§ 12. in 90. stavbenega reda komisijski ogled
za petek, dne 15. decembra i93S. ob štirinajstih.
Komisija se sestane ob navedenem času na mestu samem.
Vse interesente vabim, da prijavijo svoje ugovore in pomisleke najkesneje ob razpravi, ker bi pozneje prijavile*" ugovore mogel upoštevati le. kolikor i se nanašali na javne interese.
Načrti so do dneva razprave med uradnimi urami vsakomur na vpogled pri tuk. načelstvu, soba št. 2.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 28. novembra 1933.
Sreski načeb^k: Žnidarčič s. r.
tk
Štev. 6462/1933.	2944	2—2
Razpflas.
s>Prva celjska kristalija« — Rauch Walter namerava v I. nadstropju hiše Za Kresijo št. 14 urediti delavnico za izdelovanje zrcal.
O tem projektu se na osnovi §§ 110. in 121. obrt. zakona in §§ 89. in 133. gradb. zakona razpisuje komisijski ogled in razprava na kraju samem za torek, d n e 12. decembra 1933. d o p o I d n e ob osmih s sestankom članov komisije pred hišo Za Kresijo št. 14, v Celju.
Mejaši in interesenti se obveščajo, da je načrt nameravane delavnice razpoložen do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri mestnem načelstvu, na dan obravnave pa v roke vodje komisije! Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Mestno načelstvo Celie, ilne 28. novembra 1933.
*
Štev. 13678/11.	2965
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo v Zabukovci dobavo 500 metrov jeklene vrvi O 18 mm in 500 m jeklene žične vrvi
12'5 mm 0 na dan 22. decembra 1933. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 5. decembra 1933.
•j.
Štev. 13410/11.	2964
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dun 22. decembra 1933. ob 11. uri dopoldne nabavo 400 m‘ jamskega lesa.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 5. decembra 1933.
Razne objave
2966
Razid društva.
Podpisano vodstvo društva »Obmejni Zvon« v Št. liju v Slov. gor. razglaša, da je bil na 11. rednem občnem zboru, ki se je vršil dne 28. maja 1933., soglasno sklenjen prostovoljen razid društva. Premoženje, tamb. instrumenti, so se odstopili domači nar. šoli, a knjižnica tukajšnjemu Sokolu.
Št. Ilj v Slov. gor., 1. dec. 1933.
Za vodstvo;
Sardoč Adam s. r.,
bivši predsednik.
*
2961
Objava.
Izgubila sem izpričevalo La r. državne realne gimnazije v Celju iz šol. leta 1932./3.3. na ime: Cotič Olimpija, rojena na Dunaju. Proglašam ga za neveljavno.
Celje, 29. novembra 1933.
Cotič Olimpija s. r.
*	2968
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposlen/e v kraljevini Jugoslaviji na ime: Kragelj Andrej, rodom iz Sv. Lucije pri Gorici. Proglašam ga za neveljavno.
Kragelj Andrej s. r.
*
2960
Objava.
Izgubila sem izpričevalo Il.a r. drž. realne gimnazije v Celju iz šol. leta 1932./33. na ime Malus Hermina, rojena na Bizeljskem. Proglašam ga za neveljavno.
Celje, 29. novembra 1933.
Malus Hermina s. r.
Objava.
Izgubil sem prometno (saobračajno) knjižico za kolo reg. št. 21.772 na ime. Podboršek Mihael iz Utika, srez Kamnik, ter jo proglašam za neveljavno.
Podboršek Mihael s. r.
Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani: njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.